diskusija
Srečo Dragoš
PRIPOMBE K OSNUTKU KODEKSA SOCIALNEGA
VARSTVA
V lanskem letu je socialno delo v Sloveniji
začelo vzpostavljati normativni okvir svoje
strokovne etike. To se je dogajalo na dva
načina: z nastajanjem kodeksa strokovne etike
za socialne delavke in delavce, katerega osnu-
tek je v razpravi po strokovnih društvih. Po
drugi strani pa je (hkrati!) pri Socialni zbornici
Slovenije začel nastajati še en kodeks etike, ki
naj bi veljal za vse profile, ki delujejo v social-
nem varstvu in bi torej v isti meri zavezoval
tako socialne delavce in delavke kot peda-
goški, pravniški, sociološki, psihološki ipd.
kader, ki se zaposluje na tem področju. S tem
se etična načela za delo z ljudmi v socialnem
varstvu normirajo po dveh linijah: po pro-
fesionalni liniji (tj., v kodeksih posameznih
profesij) in hkrati po funkcionalni liniji (glede
na delovno področje). Taka rešitev ima pred-
nosti in tudi slabosti.
Prednosti bi lahko bile v tem, da bi s kodi-
ranjem načel, veljavnih za celotno področje so-
cialnega varstva (tj., ne glede na posamezne
profesije), neposredno opozorili na specifične
probleme, s katerimi se različni profesionalci
srečujejo pri delu v socialno varstvenih ustano-
vah in s katerimi se njihovi posebni profesio-
nalni kodeksi ne ukvarjajo izrecno. Slabost te
rešitve pa je v razmejevanju pristojnosti obeh
kodeksov in v vsem tistem, na kar sem v tej re-
viji opozoril lani^. Ker je v Socialni zbornici
(oz. na njeni komisiji za etiko) prevladala
rešitev, da je v socialnem varstvu kljub podva-
janju bolje imeti za vsako stroko dva kodeksa
etike kot pa zgolj enega (tj., samo kodeks
matične profesije), je Zbornica že naredila os-
nutek posebnega kodeksa za celotno področje
socialnega varstva. Njegova osnovna značilnost
pa je prav v tem, da se ne osredotoča na speci-
fične socialnovarstvene dileme, saj ostaja na
tisti splošni ravni, ki jo že pokrivajo kodeksi
posameznih profesij — hkrati pa vsebuje tudi
nekatera stališča, ki po mojem mnenju ne so-
dijo vanj.
Zato želim na tem mestu opozoriti (le) na
dve pripombi, ki ju imam na osnutek z dne 5.
decembra 1994. Prva, ki je v zvezi z Uvodom,
je terminološka; druga, ki se nanaša na točko
12, pa je vsebinske narave. Pri prvi gre za for-
mulacijo, ki jo lahko brez škode izpustimo, saj
utegne zaradi svoje splošnosti in nedorečenosti
zavajati; pri drugi pripombi pa se mi zdi, da
gre predvsem za vsebinski problem, o katerem
se bo treba najbrž še pogajati.
1. PRIPOMBA
V prvem odstavku Uvoda (in še na drugih
mestih) je uporabljen izraz blaginja posa-
meznikov, družin i?i družbenih skupin, kar da je
v zvezi z »družbeno vlogo in cilji socialnega
varstva«.
Sem proti rabi pojma blaginja — še zlasti
pa v navedenem vrstnem redu, ki sugerira, da
je glavna naloga in cilj socialnega varstva
naslednje: blaginja, varovanje posameznikovih
potreb in interesov ter (na tretjem mestu)
vključevanje posameznikov v družbeno okolje.
Glavni cilj socialnega varstva namreč ni
blaginja (in na tretjem mestu integracija), pač
pa ravno narobe, zagotavljanje osnovnih po-
gojev za socialno integracijo ljudi in tistih de-
javnosti (ukrepov, storitev, dajatev), ki se
s. Dragoš (1994), Etika v socialnem varstvu ali socialnovarstvena etika? Socialno delo 33, 6: 515-517.
159
DISKUSIJA
nanašajo na stiske in težave v tej zvezi. In to
samo tistih ljudi, ki si sami ne morejo poma-
gati. Varstvene dejavnosti sicer zajemajo tudi
»varovanje potreb in interesov posamezni-
kov«, vendar sploh ne vseh potreb in ne
katerihkoli interesov, pač pa samo tiste, ki jih
država prizna za osnovne in najnujnejše ter jih
zato tudi zagotavlja vsem (ki stalno živijo pri
nas). Zato je samo temu delu dejavnosti tudi
podeljen status pravic in je zgolj ta del tudi
pravno iztožljiv (ali naj bi vsaj bil). Iz tega iz-
haja dvoje: da ne gre za »varovanje« vseh
potreb in interesov, zlasti pa ne gre za blaginjo,
ki se v osnutku omenja celo na prvem mestu.
Blaginja (kot splošen, neopredeljen pojem)
ne sodi na področje socialnega varstva, saj je
država ne more ustvariti. Zakaj? Zato, ker ima
država instrumente zlasti za zagotavljanje
pravičnosti in varnosti, ne pa za ustvarjanje
kakovosti življenja. Pravičnost in varnost ljudi
se na socialnem področju v prvi vrsti zagotavlja
z zakoni (najbolj z Zakonom o socialnem var-
stvu), medtem ko je kakovost oz. blaginja ljudi
odvisna v prvi vrsti od potencialov socialnih
mrež, v katerih ljudje delujejo, od skupnosti, v
kateri živijo, in od njihove lastne aktivnosti
(zato tudi ne govorimo več o državi blaginje,
ampak o socialni državi). Če se potegujemo za
to, da je cilj socialnega varstva blaginja (kar
tako, nasploh), pristajamo na državno pose-
ganje na tisto področje, ki mora biti najbolj
neodvisno od države, saj je v kompetenci posa-
meznikov in skupin in je odvisno od kvalitete
njihovih povezav (npr. solidarnost), od nji-
hovih sposobnosti, osebnostnih stilov, vrednot
itn. To je področje svobode (civilne družbe), ki
se oblikuje neodvisno od države in ima samo-
svojo logiko in dinamiko. Država ga omogoča
le v tem smislu, da ga (za)varuje na nevtralen
način, tj., z zakoni, ki veljajo za vse enako in
po eni strani preprečujejo zlorabo, po drugi
strani pa zagotavljajo varstvo. In tako je tudi
na socialnem področju. Če država prestopi te
kompetence s poseganjem v blaginjo, čeprav z
dobrimi nameni, dejansko teži k temu, da
postane po eni strani totalna, po drugi pa
neučinkovita in neracionalna, saj skuša krei-
rati (definirati) življenje ljudi — da pa lahko
to počne, ga mora najprej nadzirati. To stanje
je pri nas že preseženo tako konceptualno kot
zakonsko: prav za koncepte, ki so jih v bližnji
preteklosti razvijali katoliki in komunisti, je
značilno, da so skušali osrečiti ljudi (o tem,
kako zagotoviti srečo posameznikov in skupin,
kar je eden od tipičnih blaginjskih pojmov, so
se ukvarjali tako Mahnič in Ušeničnik kot
Krek in Kardelj). V zakonskem smislu pa so
taki koncepti dokončno preseženi šele z Zako-
nom o socialnem varstvu, ki govori zgolj o
pravicah (oziroma o pogojih, kjer sta omenjena
neformalni in zasebni sektor). Prav zaradi tega
Zakon o socialnem varstvu nikjer niti z be-
sedico ne omenja blaginje, saj ta ni v njegovi
pristojnosti — kar je pametna rešitev, ki bi jo
moral upoštevati tudi morebitni kodeks za so-
cialno varstvo (če ga že moramo imeti). Ker
pojem socialne blaginje (social welfare) ne
more biti natančneje opredeljen, je uporaben
zgolj kot splošna oznaka za področje, na
katerem poteka razmejevanje (odgovornosti)
med državo in posameznikom. Ko je to nare-
jeno in opredeljeno, pa je ustrezneje govoriti o
socialnih pravicah (v nasprotju, na primer, z
diskrecijskimi pravicami), ali pa — v zvezi z
blaginjo — o javni blaginji v nasprotju z
zasebno (s prvo se opredelijo državni posegi
na tem področju, z drugo pa civilnodružbeni,
tj., tržni, skupnostni, prostovoljski...).
Zato mislim, da bi bilo najbolje, če bi ome-
njanje blaginje kratko malo izpustili iz kodeksa
za socialno varstvo. Nepojasnjen pojem blagi-
nje je neprimeren še zlasti v tistih formulaci-
jah, ko se v isti besedni zvezi govori o blaginji
posameznikov, o družbi (nasploh) in o social-
nem varstvu (npr. v tretjem odstavku uvoda).
Kot da je (nedorečena) blaginja cilj, »družba«
izvajalec tega cilja, socialno varstvo pa (edini)
okvir za njegovo doseganje — čeprav je za
cilje, ki si jih s socialnim varstvom zakonsko
določi, v resnici odgovorna država, ne pa »dru-
žba«, in so ti cilji povezani z osnovno pomočjo
(samo) tistim, ki si sami ne morejo pomagati,
ne pa z blaginjo (vseh in nasploh). Skratka, po-
jem blaginje je neprimeren iz dveh razlogov:
a)	ker je preveč nedorečen, presplošen in
preširok, ter zato ni jasno, za kaj gre,
b)	ker lahko zavaja, zlasti v primerih, ko ga
kdo razume v vrednotnem smislu (npr. v smi-
slu željenih ali najprimernejših načinov življe-
nja, oblik družne, osebnih vrednot ipd.).
160
PRIPOMBE K OSNUTKU KODEKSA SOCIALNEGA VARSTVA
2. PRIPOMBA
V zvezi z varovanjem zasebnosti v socialnih
ustanovah je prvi odstavek 12. točke osnutka:
Kadar zaradi različnih vzrokov (ekonomskih,
zdravstvenih, socialnih) človekovo primarno
ognjišČe-družina ne zmore nuditi topline, var-
nosti, človečnosti in domačnosti, mora dom
nadomestiti državna, zasebna ali dobrodelna us-
tanova.
Mislim, da je citirani odstavek v celoti zgre-
šen ter celo nevaren in ga je treba izpustiti.^
Nevaren je zato, ker dopušča (vsiljuje?) pre-
pričanje, da človek brez »družine-ognjišča« ne
more in celo ne sme živeti doma, ampak mu
»mora« dom(ačnost) nadomestiti neka poseb-
na ustanova (državna, zasebna, dobrodelna).
Ne bom poudarjal, da je to skregano ne le z
vsemi načeli socialnega dela, pač pa tudi s
človekovimi pravicami, z zakonskimi načeli
(npr. 32., 35., 36., 78. člen Ustave) in z 8. točko
obravnavanega osnutka.
Domnevam, da je navedena trditev zgolj
lapsus, ki je seveda v delovnih osnutkih običa-
jen. Je pa treba odstavek nujno umakniti, da
ne pride v končno verzijo, saj je vsakomur
jasno, da lahko človek živi zunaj posebnih us-
tanov tudi v primerih, ko živi brez družine, ko
živi v nepopolni družini, ko živi v izvenzakon-
ski (hetero- ali homoseksualni) skupnosti, pa
tudi, če živi v tradicionalni družini, kjer so
konflikti in mu zato »ne zmore nuditi topline,
varnosti, človečnosti in domačnosti«. V vseh
teh in še drugih primerih lahko človek živi
povsem samostojno, če pa zaradi različnih
razlogov tega ne more, mu je treba pomagati s
pomočjo na njegovem domu, s pomočjo za nje-
gov dom ali pa s servisnimi storitvami.
Bolj kot zgornji lapsus, ki očitno ni name-
ren, me skrbi dikcija o »primarnem ognjišču-
družini«, ker je zavajajoča iz naslednjih razlo-
gov:
a)	Ker formulacija o primarnem družin-
skem ognjišču temelji na prepričanju, da je
družina (še vedno) primarna enota oz. celica
družbe, torej osnovnega in izvirnega pomena
za življenje posameznika. V današnjem času,
ko tradicionalna (večgeneracijska, patriar-
halna) družina izginja kot prevladujoči tip
življenja na domu, se je družina skrčila na
dvogeneracijsko ali celo enogeneracijsko (tj.,
brez otrok), hkrati s tem pa je vse manj jasno,
ali ima družina še vedno prvenstveni (pri-
marni) pomen za življenje posameznikov. Vse
bolj namreč narašča pomen interpersonalnih
povezav, ki se odvijajo neodvisno od družin-
skih vezi, mimo njih in izven njih. To po eni
strani pomeni, da s pojmom »družina« ne
moremo več zajeti vseh oblik življenja ljudi na
njihovih domovih^, po drugi strani pa so so-
cialne mreže, v katerih posamezniki delujejo,
pogosto pomembnejše za njihovo življenje
kakor družina (ali gospodinjstvo), v kateri pre-
bivajo.
b)	Zaradi zgornjih razlogov tudi ni nujno,
da bi povsod, kjer imamo opravka z družino,
med njenimi člani vladale tudi »toplina, var-
nost, človečnost in domačnost«. To je seveda
zelo zaželeno, ni pa v vseh primerih nujno in
možno in tudi nikoli ni bilo. Če pojem družine
zožimo zgolj na navedene atribute, dejansko
reduciramo družino na ideal (Idejo) o tem,
kakšna mora biti, kajti če ni taka, potem sploh
ni družina (ali pa mora tak človek celo v za-
vod). Profesionalec v socialnem varstvu, ki bi
imel pri delu z družinskimi člani tak ideali-
ziran pristop, bi se kaj hitro osredotočil na
harmonijo in moralo, namesto na soočanje s
konflikti, pogajalske postopke in realne poten-
ciale za sožitje. Mislim, da dikcija spornega
odstavka naravnost napeljuje na moralizator-
sko držo, zato se mi zdi izrecno neprimerna.
c)	Sporen se mi zdi tudi izraz ognjišče. Ve-
jetno ni slučajno, da se pojavlja pred izrazom
»družina«, saj izrecno napeljuje na omenjeno
^ Dodajmo, da je slab tudi po jezikovni plati. Pustimo prvo očitno pomanjkljivost ob strani — »ognjišče« in »družina« sta
različnega spola, kar vpliva na spol pridevnikov itn. pred njima — in si oglejmo samo drugo. Izraz »nuditi«, sicer strašno po-
gost v jeziku različnih žargonov pomoči, je v pravopisu zaznamovan s puščico (kar pomeni, da se ga je bolje izogibati) in
nadomeščen z izrazoma ponuditi, ponujati. V omenjenih žargonih pogosto pomeni tudi »izvajati«, kar pa je že čisto nekaj
drugega. Daje gornja formulacija nesmiselna, postane očitno, če poskušamo zamenjati besedo »nuditi« s katerim izmed teh
»prevodov«. Kaj hoče sestavljalec pravzaprav reči? Najbrž nekaj s pomenom »dajati«. (Op. ur.)
' Zato je primerneje kot o »družini« govoriti o družinskih oblikah (kot o formah druženja na domu), o družina/i, ali pa
kratko malo ogospodinjsmh (tj., o ljudeh, ki skupaj živijo in se skupaj prehranjujejo).
161
DISKUSIJA
toplino, varnost itn. V nasprotju z ustaljenim
izrazom »družinsko ognjišče«, ki je vedno
opredeljeval prostor, kjer se je v družinskem
gospodinjstvu kurilo, in se je nanašal na vrsto
ognjišča (tj., na družinsko sfero, ne pa na
javno; na domačnost, ne pa na tujost; na do-
mačo juho, ne pa na juho iz javne kuhinje
ipd.), gre pri »ognjišču-družini« za sprevrnjen
pomen, ki ga nisem videl še nikjer in ki se
očitno nanaša na povsem določeno vrsto dru-
žine. Kot da se družine delijo samo v dva tipa:
na tople, varne, človečne... in na druge, ki so
nasprotje tega; to je seveda nevarno črno-belo
poenostavljanje.
Nisem sicer apriori proti rabi izraza »og-
njišče«, saj domnevam, da so nekateri izmed
sestavljalcev osnutka precej motivirani zanjo.
Sem pa proti, če ostaja izraz
•	nepojasnjen,
•	v neposredni zvezi z idealiziranjem dru-
žine,
•	združen v eni besedi z izrazom družina
(ločen le z vezajem), kot da gre za nekakšno
novo družinsko obliko,
•	napisan brez narekovajev; s tem bi bilo
namreč bolj jasno, da gre zgolj za prispodobo,
nikakor pa ne za strokovni termin.
Še najboljša rešitev pa se mi zdi, kot reče-
no, da se prvi odstavek 12. člena enostavno v
celoti izpusti. Če bodo te pripombe v končni
verziji upoštevane, potem bo manj možnosti,
da bi predlagani osnutek delal škodo.
162