GL. A S URADNI VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA LJUBLJANA, 30. JUNIJA 1964 LETO XI., ŠTEV. 41 MESTNI SVET Na podlagi 33. in 52. člena statuta mesta Ljubljane in 4. člena zakona o skladih rizika pri trgovskih Podjetjih, ki trgujejo s kmetijskimi živilskimi pridelki (Urad. list SFRJ št 13/63), je Mestni svet Ljubljane ha svoji seji 17. junija 1964 sprejel ODLOK o skladih rizika pri trgovanju » kmetijskimi in živilskimi pridelki 1. člen Trgovske in gospodarske organizacije, ki na območju mesta Ljubljane trgujejo z zelenjavo, sadjem in drugimi kmetijskimi, živilskimi pridelki, imajo sklade rizika, v katere izdvajajo 2°/e svojega celotnega dohodka, doseženega s prodajo teh pridelkov. 2. člen Mesto Ljubljana ima poseben mestni sklad rizika. 3. člen Iz skladov rizika se krijejo razlike v cenah, ki utegnejo nastati med letom v trgovini s posameznimi vrstami kmetijskih, živilskih pridelkov, za katere se je trgovsko Podjetje s kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami vnaprej pogodilo o pridelavi, dobavi in ceni. Mestni sklad rizika lahko krije razlike v ceni, ki nastanejo pri prodaji kmetijskih živilskih pridelkov, samo tistim trgovskim podjetjem, ki blago take vrste nabavljajo in prodajajo izključni) na podlagi vnaprej sklenjenih pogodb s kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami o pridelavi, dobavi in ceni. Mestni sklad rizika se lahko začne uporabljati Sele potem, ko so izčrpani skladi rizika trgovskih gospodarskih organizacij, ki so upravičene na dodelitev sredstev. 4. člen - S sredstvi tistega dela mestnega sklada rizika, ki ga prispeva Mestni svet iz svojega finančnega načrta, se lahko krijejo razlike v ceni tudi neposredno kmetijskim proizvajalnim organizacijam, s katerimi sklene Uprava trgov Ljubljana vnaprej pogodbo, da bodo v določenem času Prodajala na ljubljanskem trgu določeno količino in vrsto kmetijskih živilskih pridelkov po v naprej določenih cenah. 5. člen Mestni sklad rizika je pravna °seba in ima svoja pravila. Ime sklada je: Mestni sklad za zavarovanje pred rlzikom v trgovini 8 kmetijskimi in živilskimi pridelki. ' 6. člen Mestni sklad rizika upravlja Upravni odbor, ki ima 9 članov. Predsednika in člane upravnega °dbora imenuje Mestni svet Mestni svet imenuje 3 člane hpravnega odbora izmed svojih odbornikov, po enega člana na predlog vsake skupščine ljubljanskih ob- čin, enega člana pa na predlog Gospodarske zbornice okraja Ljubljana. Predsednik upravnega odbora zastopa mestni sklad kot pravno osebo. 7. člen Upravni odbor opravlja zlasti tele naloge: 1. izvaja politiko mestnega sklada pri uporabi njegovih sredstev v skladu s finančnim načrtom, 2. skrbi za redno dotekanje do hodkov sklada in predlaga ukrepe, ki so potrebni v ta i\amen, 3. odloča o skladu s pravili sklada, če so podani pogoji, za kritje izgub pri prodaji sadja in zelenjave na debelo 8. člen Dohodki mestnega sklada rizika so: 1. 50 % prispevka, ki ga vplačujejo v svoje sklade rizika trgovske delovne organizacije z območja mesta, če vnaprej sklepajo pogodbe o nakupu kmetijskih živilskih pridelkov s proizvajalnimi organizacijami, 2. celotna sredstva sklada rizika trgovskih delovnih organizacij iz 1. točke, ki ne sklepajo vnaprej pogodb o nakupu kmetijskih živilskih pridelkov s kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami, 3. dotacije iz mestnega finančnega načrta, 4. drugi dohodki. 9. člen Nadzorstvo nad delom mestnega sklada opravlja Mestni svet Ljubljana. 10. člen S pravili mestnega sklada so natančneje urejeni zlasti: organizacija in poslovanje sklada,-pogoji za uporabo sredstev, pravice in dolžnosti upravnega odbora in predsednika ter nadzorstvo nad uporabo sredstev sklada. Pravila sklada potrdi Mestni svet Ljubljana. 11. člen Mestni sklad razporeja svoja sredstva z letnim finančnim načrtom, katerega izvršitev ugotavlja na koncu leta z zaključnim računom. Finančni načrt in zaključni račun .potrjuje Mestni svet Ljubljana. Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora. 12. člen Administrativne in računovodske posle mestnega sklada opravlja tajništvo Mestnega sveta Ljubljana. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. x Številka: 542/64-MS Datum: 17. junija 1964 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. Na osnovi 28. člena statuta mesta Ljubljane in zakona o urbanističnih projektih (Ur. L SRS št. 22/58), je Mestni svet Ljubljana na svoji 11. seji dne 17. junija 1964 sprejel * ODLOK o postopku za sprejemanji/ urbanističnih planov in projektov I. UVODNE DOLOČBE 1. člen e Mesto Ljubljana in območje ljub-janskih občin, ki tvorijo njegovo gravitacijsko območje, se urejajo in izgrajujejo na podlagi urbanističnih planov in projektov ter regionalnih planov, ki morajo biti v skladu s plani družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije, okraja Ljubljana in ljubljanskih občin. 2. člen Urbanistične plane in projekte ter regionalne plane, ki usmerjajo razvoj mesta Ljurbljane in njegovega gravitacijskega območja, sprejemajo in izvršujejo Mestni svet Ljubljana in skupščine ljubljanskih občin, ki se pri tem opirajo na predlog in mnenja svojih organov, krajevnih skupnosti delovnih in drugih samoupravnih organizacij, strokovnih društev in občanov. Usmerjanje urbanističnega in regionalnega razvoja mesta Ljubljane in njegovega gravitacijskega območja je javno v vseh njegovih oblikah, kolikor tega ne omejujejo posebni predpisi. 3'člen Urbanistični razvoj mesta se usmerja s pomočjo generalnega urbanističnega plana razvoja mesta, ki ga pripravlja in sprejema Mestni svet, in urbanističnih planov in programov občin ter ureditvenih načrtov, ki jih predlagajo skupščine ljubljanskih občin, sprejema po Mestni svet. Gravitacijskox območje mesta se ureja in izgrajuje na podlagi regionalnih planov občin. Mestni svet Ljubljana skrbi, da so si urbanistični plani iti projekti ter regionalni plani občin skladni med seboj in da tvorijo eno celoto. II. GENERALNI URBANISTIČNI PLAN 4. člen Generalni urbanistični plan mesta obravnava mesto Ljubljano kot eno urbanistično in komunalno-gospodarsko celoto ter se izdela za območje mesta in tiste dele regionalnih planov občin, ki zunaj območja mesta dopolnjujejo celoto (vplivna območja mesta). 5. člen Generalni urbanistični plan razvoja mesta ima grafični in tekstualni del. Grafični del sestavljajo glavni načrt in priloge v merilu 1:10.000, tekstualni del pa obrazložitev in utemeljitev plana (urbanistični program mesta). Strukturo in elemente generalnega urbanističnega plana mesta določi odbor mestnega sveta za urbanizem r 6. člen Ljubljanski urbanistični zavod pripravlja generalni urbanistični plan mesta ob sodelovanju organov za urbanizem mestnega sveta in občinskih skupščin, najbolj zainteresiranih delovnih in drugih samoupravnih organizacij, strokovnih društev in javnosti, ki jo stalno obvešča' o svojih, za izdelavo generalnega urbanističnega plana, najvažnejših proučevanjih in zaključkih. 7. člen Ko je. osnutek za generalni urbanistični plan razvoja mesta pripravljen, poroča o tem mestnemu svetu odbor mestnega sveta za urbanizem in predloži, da se o osnutku razpiše javna razprava. Ob pričetku javne razprave skliče mestni svet konferenco vseh odbornikov občinskih skupščin in jih seznani z vsebino generaltiega urbanističnega plana. 8. člen Osnutek za generalni urbanistični načrt razvoja mesta mora biti raz-., množen in objavljen na tak način in v taki obliki, da se lahko z njim seznani vsak občan mesta Ljubljane. 9. člen Javna razprava o osnutku generalnega urbanističnega plana mesta traja tri mesece od dne, ko so bili ustvarjeni pogoji iz prejšnjega člena. Med javno razpravo skličejo skupščine ljubljanskih občin zbore občanov za obravnavanje generalnega urbanističnega plana mesta. 10. člen V enem mesecu po opravljeni javni razpravi razpravljajo o generalnem urbanističnem planu skupščine ljubljanskih občin n pošljejo svoje ocene, spreminjevalne in dopolnilne predloge ter priporočila mestnemu svetu. 11. člen Ko je mestni svet sprejel ocene, predloge in priporočila h generalnemu urbanističnemu planu od skupščin ljubljanskih občin, skliče sejo mestnega sveta, ki ima na dnevnem redu samo obravnavo generalnega urbanističnega plana in zadeve, ki so s tem neposredno povezane. Mestni svet mora razpravljati in sklepati o vseh pripombah in predlogih občinskih skupščin. 12. člen Generalni urbanistični načrt je sprejet, če je zanj glasovala večina članov mestnega sveta. III. URBANISTIČNI PLANI IN PROGRAMI TER UREDITVENI NAČRTI 13. člen Občine uporabljajo za usmerjanje urbanističnega razvoja svojega območja — urbanistični program (občine), — urbanistični plan (občine) v merilu 1:2500, — ureditvene načrte oz. zazidalne načrte v merilu 1:500 ali 1:1000. 14. člen Da bi se spoštovala in zavarovala določila generalnega urbanističnega plana mesta, sprejme urbanistične programe in urbanistične. plane občin ter ureditvene načrte me&ni svet, 15. člen Dokler ne bo sprejet generalni urbanistični plan mesta, sprejema mestni svet urbanistične programe in plane ter ureditvene načrte na osnovi predhodnih elementov generalnega urbanističnega plana mesta. Za razlago predhodnih elementov generalnega urbanističnega plana mesta se pooblašča Zavod za urbanizem Ljubljana. 16. člen Za sestavo in vsebino urbanističnega programa in plana občine se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za generalni urbanistični plan mesta. 17. člen Na osnovi predhodnih elementov generalnega urbanističnega plana mesta, posebno na osnovi načrta osnovnega prometnega omrežja, razdeli zavod za urbanizem gradbene okoliše mesta na zazidalne otoke (predele zemljišč, ki so namenjeni za zazidavo) in s tem seznani za urbanizem pristojne organe občinskih skupščin. Praviloma je zazidalni otok zazidljiva površina, ki jo obdajajo ce-ceste, osnovna prometna omrežja ali prirodne meje. 18. člen Občine lahko pripravijo in pred-lože mestnemu svetu v sprejetje ureditvene načrte za posamezne zazidalne otoke tudi preden sta bila sprejeta urbanistični program in plan občine. 19. člen Ureditveni načrt mora biti izdelan tako, da pokaže arhitektonsko, urbanistično koncepcijo zazidave in da lahko služi kot podlaga za izdajanje gradbenih doVoljenj. Zato ga sestavljajo: — elementi generalnega urbanističnega plana, ki se nanašajo na obravnavani zazidalni otok, — analiza (ekonomska, tehnična in arhitektonska ocena obstoječih gradbenih objektov, podatki o kakovosti gradbenih tal in stanju komunalnih naprav) in načrt obstoječega stanja z višinskimi terenskiim podatki, — program rekonstrukcije ali izgradnje zazidalnega otoka v pogledu namembnosti in zmogljivosti predvidenih gradbenih objektov z načrtom namenske izrabe površin, — arhiteklonsko-urbanistična koncepcija (karakteristične fasadne kompozicije, prerezi, perspektive ali maketa) v merilu 1:500 ali 1:1000. — načrt načelnih rešitev glede vodnogospodarskih in vegetacijskih ureditev ter komunalnih naprav, —• zazidalni načrt v merilu 1:500 ali 1:1000, risan na geodetsko karto, ki vsebuje: tlorisni razpored predvidenih gradbenih objektov, načrt cest in utrjenih površin, načrt kanalizacije, načrt vodovoda, načrt elektrifikacije, načrt javne razsvetljave, načrt telefonskega omrežja, (načrt plinovodov), (načrt toplovodnega omrežja), načrt hortikulturne ureditve, — tehnično poročilo, ' — aprokslmativni predračun stro- škov rušenja in komunalne ureditve z izračunom komunalnega prispevka, — pravilnik o izvajanju ureditvenega načrta. 20. člen Za urbanizem pristojni organi skupščin ljubljanskih občin pripravijo za vsak zazidalni otok, pravilo- ma prek javnih natečajev, po 3 različne osnutke ureditvenega načrta. Ureditveni načrt lahko pripravi tudi en ali skupno več graditeljev ali investitorjev. V tem primeru graditelji ali investitorji predlože za urbanizem pristojnemu organu občinske skupščine 3 osnutke ureditvenega načrta s predlogom, da le-ta izvede postopek za sprejetje načrta v smislu tega odloka. 21. člen ■ Ko ima za urbanizem pristojni občinski organ pripravljene 3 ustrezne osnutke ureditvenega načrta, razpravlja in sklepa o začetku in organizaciji javne razprave o osnutku ■ ureditvenega načrta. 22. člen,. Javna razprava o osnutkih ureditvenega načrta traja en mesec od dne, ko je bil v dnevnem časopisju objavljen začetek javne razprave in ko so bili osnutki razgrnjeni praviloma y zgradbi na območju občin, da lahko vsak občan izrazi svoja mnenja, pripombe in predloge k razgrnjenim osnutkom. 23. člen Na koncu javne razprave skliče predsednik občinske skupščine zbor ali zbore volivcev tako, da le ti zajamejo vse volivce, ki prebivajo na območju zazidalnega otoka. 24. člen Za urbanizem pristojni organ občinske skupščine, ki je po javni razpravi in razpravi zborov volivcev ugotovil, da noben od osnOtkov, ki so bili v razpravi, ne ustreza, lahko te osnutke umakne in se odloči za ponovitev postopka z enim, dvema ali vsemi novimi osnutki. načrta .brez pripomb ali pod določe-i nimi pogoji, — vrne. osnutke in predlog občinski skupščini s priporočilom, da izdela predlog na osnovi drugega osnutka ureditvenega načrta, — zavrne predlog z utemeljitvijo. 32. člen Občinske skupščine samostojno izvršujejo sprejete ureditvene načrte in izdajajo gradbena dovoljenja na njihovih območjih. Kolikor želi občinski organ urbanistične službe na svojo iniciativo ali na predlog investitorja spremeniti bistvene elemente sprejetega ureditvenega načrta, mora spremenjeni ureditveni načrt predložiti v potrditev za urbanizem pristojnemu organu mestnega sveta. Za spremembo bistvenih elementov ureditvenega načrta se smatrajo spremembe namembnosti in. intenzivnosti zazidave, spremembe gabarita in spremembe prometnih pogojev na cestah osnovnega prometnega omrežja. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Na območju zazidalnih otokov, ki nimajo sprejetih ureditvenih načrtov, se ne smejo izdajati gradbena dovoljenja za objekte, ki jih statut me^ta Ljubljane našteva kot objekte pomembnega značaja. V takih primerih si mora za urbanizem pristojni organ občinske skupščine pridobiti predhodno soglasje za urbanizem pristojnega organa mestnega sveta. Mestni svet Ljubljana na svoji-11. seji dne 17 junija 1964 sprejel ODLOK o obračunavanju in plačevanju obresti od poslovnega sklada komunalnih gospodarskih organizacij živilske stroke na območju mesta Ljubljana 1. člen Komunalne gospodarske organizacije živilske stroke: Pekarna Center, Žito Ljubljana, TMI (Tovarna mestnih izdelkov Ljubljana) in Sadje-želenjava—Trgohlad obračunavajo obresti od poslovnega sklada po obrestni meri 1"/«. 2. člen Komunalne gospodarske organizacije živilske stroke, naštete v 1. členu tega odloka, plačujejo obračunane obresti od poslovnega sklada V Mestnj sklad za komunalno izgradnjo Ljubljana. Mestni sklad za komunalno izgradnjo Ljubljana uporabi tako pridobljena finančna sredstva samo za kreditiranje nabave in izgradnje delovnih sredstev komunalnih gospodarskih organizacij živilske stroke, ki obračunavajo in plačujejo obresti od poslovnega sklada po tem odloku. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave V Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za leto 1964. . Številka: 544/64-MS Datum: 17. junija 1964 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. 25. člen Po opravljenem zboru ali zborih volivcev pripravi za urbanizem pristojni občinski organ predlog ureditvenega načrta in ga skupno s temi osnutki in svojim priporočilom predloži občinski skupščini v razpravo. 26. člen Predlog in osnutki ureditvenega načrta morajo biti teden dni pred razpravo v občinski skupščini javno razgrnjeni v prostoru, kjer jih bo obravnavala občinska skupščina. 27. člen Občinska skupščina razpravlja o predlogu ureditvenega načrta in ga s svojim poročilom in tremi osnutki pošlje v razpravo in sprejemanje mestnemu svetu. 28. člen Za urbanizem pristojni organ mestnega sveta prouči osnutke in predloge ureditvenega načrta ter vse gradivo javnih razprav in jih s svojim poročilom predloži mestnemu svetu v razpravo in sklepanje. 29. člen Predlog in osnutki ureditvenega načrta morajo biti teden dni pred razpravo v mestnem svetu javno razgrnjeni v prostoru, kjer jih bo mestni svet obravnaval in o njih sklepal. 30. člen . Vse do razprave v mestnem svetu, v času treh javnih razgrnitev osnutkov in predlogov ureditvenega načrta, lahko vsak upravni organ, organ družbenega samoupravljanja, delovna, družbena ali druga organizacija predloži občinski skupščini ali mestenmu svetu svoja mnenja, pripombe in predloge k razgrnjenim osnutkom ali predlogom. 31. člen Mestni svet lahko: — sprejme predlog ureditvenega ■ < 34. člen Za zazidalne otoke, ki so pozidani do take mere, da gre le za izdajanje gradbenih dovoljenj na preostalih nezazidalnih zemljiščih manjšega števila, ni treba izdelovati ureditvenih načrtov in opravljati postopka po tem odloku, kolikor ne gre za objekte, ki jih statut mesta navaja kot pomembne. 35. člen Za ureditvene oz. zazidalne načrte, ki z dnem veljavnosti tega odloka niso bili sprejeti na sejah občinskih skupščin, a so bili v postopku, ali-so bili sprejeti kot predhodni ali začasni dokumenti ureditvenega načrta, ne veljajo določila 20. člena, a se morajo prilagoditi določilom 19., 27., 28., 29. in 31. člena tega odloka. Ureditveni •oziroma zazidalni načrti, ki so bili dokončno sprejeti v skladu z dosedanjimi1 predpisi, ostanejo v veljavi, ne glede na določila tega odloka. 36. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Z . dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati predpisi Mestnega sveta Ljubljana, ki so z njim v nasprotju. Številka: 543/64-MS Datum: 17. junija 1964 Predsedrtik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. 21. Na podlagi 7.člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Ur. list FLRJ št. 8/61) in 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS št. 11/64), Je 22. Na podlagi 28. člena in 29. člena zakona o prispevku iz dohodka (Ur. list FLRJ št. 8/61) ter 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljene na občine (Ur. list SRS št. 11/64), je Mestni svet Ljubljana na svoji 11. seji dne 17. junija 1964 sprejel ODLOK o obračunavanju In plačevanju prispevka iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij živilske »troke na območju mesta ‘Ljubljane . v 1. člen Komunalne gospodarske organizacije živilske stroke: Žito Ljubljana (razen" dejavnosti pekarn) TMI (Tovarna mesnih izdelkov Ljubljana) in Sadje-zelcnjava—Trgohlad obraču- navajo prispevek iz dohodka po enotni stopnji 15*/«. 2. člen V letu 1964 je oproščena obračunavanja in plaČevahja prispevka iz dohodka Pekarna Center in dejavnost pekarn Žito Ljubljana. 3. člen Komunalne gospodarske organizacije živilske stroke: TMI (Tovarna mestnih izdelkov), Sadje-zele-njava—Trgohlad plačujejo 'A obračunanega prispevka iz dohodka V Mestni sklad za komunalno izgradnjo Ljubljano, % obračunanega prispevka iz’ dohodka pa vlagajo v svoje sklade. . Komunalna gospodarska organizacija Žito plačuje % obračunanega prispevka iz dohodka v Mestni sklad za komunalno Izgradnjo Ljubljana, Vi obračunanega prispevka iz dohodka pa vlaga v svoje sklade. Mestni sklad za komunalno izgradnjo Ljubljana uporabi tako pridobljena finančna sredstva samo za kreditiranje izgradnje delovnih sredstev komunalnih gosppflarskih org«- nizacij živilske stroke, ki obračunavajo in plačujejo prispevek iz dohodka po tem odloku. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa še za leto 1964. Številka: 545/84-MS Datum: 17. junija 1964 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1, r. Na podlagi 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Urad. list FLRJ St. 17/61, 44/61, 62/61 in 30/62) in 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS St. 11/64), je Mestni svet Ljubljana na svoji H. seji dne 17. junija 1964 sprejel ODLOK • načinu plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, xi za komunalne gospodarske organizacije živilske stroke na območju mesta Ljubljana . . 1. člen Komunalne gospodarske organi--acije živilske stroke: Pekarna Center, 2ito Ljubljana, TMI (Tovarna ■nesnih izdelkov Ljubljana) in Sadje-selenjava—Trgohlad obračunavajo proračunski prispevek iz osebnega dohodka po splošnih predpisih. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za leto' Številka: 546/64-MS Datum: 17. junija 1964 Predsednik , Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. Ljubljana, uporablja pa se za leto 1964. Številka: 547/64-MS Datum: 17. junija 1964 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. OBČINA LITIJA 362 V smislu 2. odstavka 45. člena temeljnega zakona o varstvu pred požarom (Ur. 1. FLRJ št. 18-170/56) ter 106. in 107. člena zakona o proračunu in financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 52-847/59, Ur. list FLRJ št. 23-388—52-767/61, št. 28-358, 53-716/62 in št. 13-185/63) ter v smislu 3. in 4. odstavka 146. člena in 227. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1964 sprejela ODLOK o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada za financiranje gasilstva In požarnega varstva v občini Litija 1. člen Ustanovi se občinski gasilski sklad občine Litija (v nadaljnjem besedilu: sklad) za pospeševanje gasilske in požarno-varnostne dejavnosti v občini. 2.. člen Na podlagi 8. Člena zakona o Prispevku v družbene investicijske' »klade (Urad. list FLRJ št. 8/61) in Člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Urad. list SRS it,- 11/64), je Mestni svet na''svoji 11. seji dne 17. junija 1964 sprejel ODLOK 0 Prispevku v družbene investicijske •klade, ki se odstopa komunalnim gospodarskim organizacijam živilske •»roke na območju mesta Ljubljana 1. člen Komunalne gospodarske organl-zaeije živilske stroke: Pekarna Cen-*er- Žito Ljubljana, TMI (Tovarna besnih izdelkov Ljubljana) in Sadje-zelenjava—Trgohlad so oproščene Plačevanja tistega dela prispevka v družbene investicijske sklade, ki pri-Pada občinam na območju mesta Ljubljana. 2. člen Komunalne gospodarske organi-živilske stroke iz 1. člena tega "Uioka, ki so oproščene plačevanja "*Pevk» v družbene investicijske in iC’ ga kljub temu obračunavajo n vlagajo v svoje poslovne sklade. - 3. člen - f,. T« odlok velja od dneva objave v «*niku, uradnem vestniku Namen sklada je pospeševanje gasilske ln požarno-varnostne dejavnosti v občini: za nabavo'in vzdrževanje gasilskega orodja In opreme za gradnjo gasilskih domov in vzdrževanje gasilskih objektov, za strokovno vzgojo članov gasilskih enot, na splošno za dvig tehnične sposobnosti, gasilskih enbt ter za razvoj' in funkcioniranje službe požarnega varstva v občini. 3. člen Dohodki sklada so: 1. določen .odstotek od premij za požarno zavarovanje, ki ga plačuje zavarovalnica Ljubljana-Bežigrad; 2. sredstva iz občinskega prora- ,, 'čuna, ki se določijo za požarno var- / stvo.vsako letb posebej; odloka o 3. razna darila, samoprispevki in drugi dohodki; 4. posojila. 4. člen Sklad je samostojna pravna oseba in posluje po določbah zakona o proračuna in o financiranju samostojnih zavodov. Za obveznosti jamči ustanovitelj. 1. sprejema vsakoletni finančni načrt dohodkov ih izdatkov ter razporeja sredstva sklada v skladu s perspektivnim razvojem požarnega varstva v občini; 2. odloča na podlagi mnenja pristojnega sveta občinske skupščine po odobritvi posojil iri dotacij; 3. določa pogoje za rok vračanja in obrestno mero za dana posojila; 4. nadzoruje namensko uporabo sredstev sklada; 5. odloča o najetju posojil; 6. sprejema vsakoletni zaključni račun sklada. Vsakoletni finančni načrt in zaključni račun sklada potrdi občinska skupščina. 10. člen Finančno poslovanje sklada bo vršil oddelek za finance pri upravi skupščine občine Litiji). 11. člen Upravni odbor sklada je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in ji mora poročati o svojem delu najmanj enkrat na leto. 12. člen Sklad nalaga svoja sredstva pri banki, ki vodi proračunsko poslovanje občine Litija. Banka, kateri poveri sklad finančno poslovanje, izvršuje sklepe sklada in vodi anuitet-no službo. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, Številka: 010-45/64-1/1 .Datum: 22. maja 1964 Predsednik skupščino občine Litija Stane Pungerčar, 1. r. OBČINA LJUBLJANA- CENTER 363 5. člen Sklad ima svoj finančni načrt dohodkov in izdatkov. 6. člen Sklad ima obvezno rezervo. Višina celotne rezerve letnega vlaganja v rezervo in rok, do kdaj more doseči višino, določi ustanovitelj sklada. 7. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 5 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Litija za dobo 2 let. 8. člen Sklad Ima pravila, g katerimi se določita organizacija in način poslovanja sklada. Pravila sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine Litija. 9. člen Upravni odbor sklada opravlja zlasti sledeče zadeve; - • nih skupščin je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1964 sprejela ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v skupini zdravstva in socialnega varstva za volilno enoto 33, ki obsega Bolnico za duševne in živčne bolezni Polje, ker je prenehal mandat odbornika Karla Žagarja, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v skupini zdravstva in socialnega varstva za volilno enoto 33 bodo v sredo, 12. avgusta 1964. 3. člen Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin računajo od razpisa volitev, se štejejo od 25. junija 1964. 4. člen Za izvršitev tega odloka skrbi občinska volilna komisija občine Ljubljana Moste-Polje. 5. člen Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka; 020-4/64-1. Datum: 1. junija 1964. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Vlade Črne 1. r. POPRAVEK pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Ljubljana-Centcr Pri primerjavi objave z izvirnikom smo ugotovili, da so v besedilo pdloka o pobiranju občinskega prometnega davka na območju Ljublja-na-Center (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 49-359/64) zašle naslednje napake: v 5. točki 2. člena je navedeno »uvadba«. in se mora pravilno glasiti »uredba« v delu C tarife je za besedilom Tar. Št. 2 navedeno tar. št. —. pravilno se mora glasiti »Tar. štev. 3 —« V odst. c) 5. točke opombe k tar. št. 5 dela C tarife je navedeno »... osebe do prostitve« in se mora pravilno glasiti »osebe do oprostitve«. Iz skupščinske pisarne skupščine okraja Ljubljana OBČINA LJUBLJANA- MOSTE-POLJE Na podlagi 22. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okraj- 366 Na podlagi 2. odstavka 31. in 26. člena zakona o graditvi investicijski^ objektov (Uradni list SRS št. 5/63) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1964 sprejela ODLOK o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev 1. člen Dovoljenje za graditev ni potrebno za enostavne rekonstrukcije, adaptacije ter za druga gradbena dela, navedena v tem odloku, če ta ne vplivajo na urbanistično ln prometno ureditev in če ne ogrožajo higienskih razmer in varnosti objektov pred požarom. 2. člen Za enostavne rekonstrukcije* adaptacije in druga gradbena dela, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev se štejejo: k prekritje strehe, zamenjava dotrajanih lesenih elementov v stanovanjskih in drugih objektih (okna, vrata, pod in drugo) in druga vzdrževalna dela; 2. nadzidava obstoječega objekta za največ 1 meter, zamenjava in manjše spremembe strešne konstrukcije, izdelava stanovanjskih in pomožnih prostorov v podstrešju, zamenjava stropov in notranja preureditev prostorov; 8. gradnja garaž za avtomobile posameznikov izven gradbenega okoliša razen večjih skupnih garaž objektov; 4. gradnja drvarnic, lop, hlevov za perutnino in manjše domače živali, greznic in manjših vodnjakov ter čebelnjakov izven gradbenega okoliša; 5. gradnja drugih nestanovanj-skih provizorijev; 6. ureditev in naprava hišnih kanalizacij in vodovoda s priključkom na javno kanalizacijsko in vodovodno omrežje; 7. postavitev reklamnih napisov in reklamnih tabel po predhodnem soglasju upravnega organa pristojnega za ceste ali ulice; ob kateri se namerava postaviti reklamna tabla ali napis; 8. gradnja ograj in manjših opornih in podpornih zidov, ki niso ob javnih cestah; 9. gradnja krajevnih poti. 3. člen Ce se z izvajanjem del iz 2. člena tega odloka posega v urbanistično, prometno, požarno-varnostno ali higiensko ureditev objektov ali njihove okolice, mora investitor zaprositi za izdajo dovoljenja za gradnjo po rednem postopku. 4. člen Za izvajanje gradbenih del, navedenih v 2. členu tega odloka daje soglasje, na podlagi zahtevka investitorja, upravni organ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je pristojen za gradbene zadeve. Investitor mora zahtevku za izdajo gradbenega soglasja za dela iz 2., 3., 5., 6., 7. in do 9. točke čleha tega odloka priložiti po dva izvoda: — dokazila o lastništvu zemljišča (zemljiškoknjižni izpisek), — tehničnega poročila, — enostavnega načrta objekta, ki ga izdela strokovna oseba in 3 izvode mapnih kopij z vrisanim objektom. 5. člen Po pregledu predložene tehnične dokumentacije in ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji iz tega odloka izda pristojni organ gradbeno soglasje. Ce iz predložene dokumentacijo ni mogoče ugotoviti vseh, za izdajo gradbenega soglasja potrebnih dejstev, lahko upravni organ opravi dodatne poizvedbe, po potrebi pa tudi ogled na terenu. 6. člen Gradbena dela navedena v 2. členu tega odloka smejo izvajati posamezniki v lastni režiji, če izkažejo, da bo zagotovljeno strokovno vodstvo. 7. člen Investitor mora začeti z gradbenimi deli najkasneje v 6 mesecih po prejemu gradbenega soglasja, sicer soglasje izgubi veljavo. Veljavnost gradbenega soglasja je mogoče podaljšati največ še 0 mesecev. 8. člen Za objekte, zgrajene na podlagi izdanega gradbenega soglasja po tem odloku, tehnični pregled in prevzem nista potrebna. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 351-333/64-1. Datum: 19. junija 1964. Predsednik skupščine občine Ljubljana , Moste-Polje Vlado Črne Lr, OBČINA LOGATEC 366 Na podlagi 48. člena uredbe o trgovskih podjetjih in gostiščih (Ur. 1. FLRJ št. 6/54), 97. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57), 165. in 190. člena statuta občine Logatec je svet za gospodarstvo skupščine občine Logatec na svoji seji, dne 10. junija 1964 sprejel ODREDBO o minimalnem poslovnem času gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Logatec 1. S to odredbo se predpisujejo poslovni čas gostinskih podjetij in gp-stišč v občini Logatec. Upravni organ, ki je pristojen za gostinstvo lahko v izjemnih primerih kakor npr, v času inventure ali zaradi pomanjkanja delovne sile in podobno, s posebno odločbo dovoli posameznim obratom, da za določeno dobo ne posluje oziroma, da posluje v krajšem poslovnem času. Upravni organ, ki je pristojen za gostinstvo, lahko na predlog delovnega kolektiva posameznega gostinskega obrata in po predhodnem zaslišanju okrajne gospodarske zbornice tudi dovoli, da gostinski obrat en dan v tednu ne posluje zaradi čiščenja poslovnih prostorov in tedenskega počitka zaposlenega osebja. 2. Poslovni čas, ki ga določa ta odredba, mora biti vidno objavljen v vsakem gostinskem obratu. 3. Gostinski obrati se odpirajo in zapirajo za stranke takole: a) Restavracije in gostilne morajo biti odprte vsak dan v zimskem času od 7. do 22. ure in v poletnem času od 6. do 23. ure. Lahko pa so odprte ne glede na letni čas tudi do 24. ure ob sobotah in pred dela prostimi dnevi. Gostilne s prenočišči morajo sprejemati goste na prenočevanje tudi v času, ko so gostinski obrati zaprti. Delovni kolektivi gostinskih obratov lahko določajo, da se obrati odpirajo prej. Upoštevati pa morajo, da se ne smejo odpirati pred 5 uro. Gostinska podjetja in gostišča s prenočišči so lahko odprta tudi preko predpisanega minimalnega poslovnega časa, če tako sklene delovni kolektiv, pri tem pa mora poskrbeti za popolni nočni mir. b) Delikatese, ki so gostinski obrati in nudijo gostinske storitve imajo obratovalni čas poleti; ob delavnikih od 7. do 21., pozimi pa od 7. do 20. ure. Ob nedeljah (ne glede na letni čas) od 7. do 12. ure. c) Slaščičarne, ki imajo urejene prostore za postrežbo gostov, morajo biti odprte v zimskem času od 8. do 21. ure In v poletnem Času od 7. do 22. ure. d) Mlečne restavracije, zajtrkovalnice in slaščičarne, ki dajejo tudi tople napitke, morajo biti odprte pozimi od 6 do 18, ure, poleti pa od 5. do 19. ure. e) Menze in restavracije zaprtega tipa poslujejo le v času, Jko se izdajajo redni obroki hrane oziroma največ eno uro po preteku obratovalnega časa, ki velja za podjetje ali. ustanovo, za katero "je gostinski obrat zaprtega tipa ustanovljen. Restavracije in gostilne smejo biti odprte 30. aprila, 1. maja, 3. in 21. julija, 28. in 29. novembra ter 31. decembra in na dan pred občinskim praznikom do 5. ure naslednjega dne. Kot zimski čas se šteje od 1. novembra do 30. aprila, poletni pa od 1. maja do 31. oktobra. 4. T gostinskih obratih se pol ure pred časom določenim za zapiranje ne sme več točiti alkoholnih pijač. Poslovni prostori pa se morajo izprazniti najkasneje pol ure po določenem poslovnem času. Dovoljene igre (balinanje, kegljanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 20. ure. Igranje v zaprtih prostorih je dovoljeno po tenr' času, če se ne moti nočni mir. Mora pa so zaključiti pol ure pred določenim poslovnim časom, ki velja za gostinski obrat, čigar je igrišče. 6. Kršilci določb te odredbe se kaznujejo za prekrške po 2. točki 78. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. 1. FLRJ št. 6/54). 7. Z veljavnostjo te odredbe preneha veljati odredba o poslovnem času gostinskih podjetij in gostišč na območju občine Logatec (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 92/463 — 1959). 8. Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradni vestnik okraja Ljubljana. Številka: 332-9/64-3/5. Datum: 17. junija 1964. Predsednik sveta za gospodarstvo Peter Naglič Lr. OBČINA VRHNIKA 367 Na podlagi 169. in 183. člena statuta občine Vrhnika sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Vrhnika na seji dne 26. maja 1964 sprejela naslednji ODLOK o razveljavitvi odloka o priznavalninah 1. člen Razveljavi sc odlok o priznavalninah, ki je bil objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja ' Ljubljana, št. 26/63 in 47/63. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave V Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 2/2-191-01/64 Datum: 8. junija 1964 Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok, 1. r. Skupščina okraja 64 Svet za gospodarstvo skupščine okraja Ljubljana je na podlagi 9. točke 1. člena odloka o prenosu zadev v pristojnost svetov (Glasnik št. 29/47 z dne 8. maja 1964) na seji dne 25. junija 1964 sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov skupščine okraja v delavski svet zavoda za statistiko in proučevanje gospodarstva v Ljubljani Za predstavnike skupščine okraja se imenujejo: 1. Marjan Planinc, dipl. ekonomist, finančni direktor »Lesnina« Ljubljana, odbornik skupščine okraja VSEBINA 18 Odlok o skladih rizika pri trgovanju s kmetijskimi in živilskimi pridelki 20 Odlok o postopku za sprejemanje ur- banističnih planov in projektov 21 Odlok o obračunavanju in plačevanju obresti od -poslovnega sklada komunalnih gospodarskih organizacij živilske stroke na območju mesta Ljubljane 22 Odlok o obračunavanju in plačevanju prispevka iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij živilske stroke na območju mesta Ljubljane 23 Odlok o načinu plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, za komunalne gospodarske organizacije živilske stroke na območju mesta Ljubljana 24 Odlok o prispevku v družbene investicijske sklade, ki se odstopa komunalnim gospodarskim organizacijam Z Olga Grošelj, direktor podružnice NB 600-11 Ljubljana 3. Marko Kamenšek — republiški svet sindikatov Slovenije 4. Ivan Levstek, tajnik skupščine občine Ljubijana-Bežigrad 5. Janez Kermavner, podpred- j sed ni k gospodarske zbornice okraja Ljubljana 6. Milan Trpine, vodja analitske grupe za gospodarstvo uprave skupščine okraja. Številka: 4/8-3/31-64. Datum: 25. junija 1964. Predsednik sveta za gospodarstvo Ludvik Golob, L r. živilsko stroke na območju mest* Ljubljana 362 Odlok o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada za financiranje gasilstva in požarnega varstva občine Litije 3*3 Popravek odloka o pobiranju obči p* , skega prometnega davka občine Ljubija na-Cen ter 3*4- Odlok o razpisu nadomestnih volite]' v zbor delovnih skupnosti skupščin® občine Ljubljana Moste-Polje 365 Odlok o gradbenih delih, za kale*"* ni potrebno dovoljenje za gradltev občine Ljubljana Moste-Polje 36* Odredba o minimalnem poslovne1*] času gostinskih podjetij ln gosti*6 občine Logatec 3*7 Odlok o razveljavitvi odloka o P*"1' znavalninah občine Vrhnika 64 Sklep .o imenovanju predstavnik®]] skupščine okraja v delavski svet **' voda za statistiko In proučevanje g6" spodarstva v Ljubljani.