ZAVAROVALNICA SAVA Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka TEŽNJE IN PROBLEMI V SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU ELAVSKA INOTNOST Zagotovimo javnost sporazumevanja 10. JULIJA 1971 — ŠT. 27 — L. XXVIII Mislim, da je bila prvotna težnja, da bi z družbenimi dogovori restriktivno vplivali na globalni obseg porabe, premagana že s podpisom obeh splošnih družbenih dogovorov. Dejstvo, da je torej ta težnja premagana, pa ne more pomeniti zelene luči za kakršenkoli delež osebne porabe v narodnem dohodku. Ko smo razpravljali o stališčih sindikatov do devalvacije, smo v sklepih naše decembrske seje glede gibanja osebnih do- hodkov med drugim zapisaH tudi naslednje: „Delni porast življenjskih stroškov je moč kompenzirati s sporednim naraščanjem osebnih dohodkov. Menimo, da je načelno mogoče zagovarjati zahtevo, da nominalni osebni dohodki rastejo sporedno z naraščanjem življenjskih stroškov, vendar tako, da je naraščanje realnih osebnih dohodkov vsaj v prvem stabilizacijskem obdobju manjše od naraščanja produktivnosti dela. Seveda velja SL* h - % ' y' .. \ ■ . IP§ - >: . 'S; 4 3 ■A , te. A i K': . j J ■H mniir, obratu za male gospodinjske stroje v Nazaijih, ki posluje v sestavu „Gorenja“ od decembra lani, proizvajajo tudi zelo lične zidne gospodinjske tehtnice. Le-te delajo v delovanju s tvrdko Krups-Solingen iz ZR Nemčije, kamor jih največ tudi izvozijo. Zdaj jih izdelajo na dan že blizu 1200 kosov. (Foto: A. Agnič) jjj j^ŠA AKCIJA: dei’ DELOVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIZACIJE Varno mimo eeri Kaj so povedali delavci Tovarne usnja UTOK Kamnik il *?ato’ ker so usnjarji iz kam-1, niške tovarne UTOK v obdobju 'tu1 Vto re^orrr^ za ^ve ^eti ustavili . j ^ investicije, so zaostali v teh-) nologijij ki se v njihovi panogi IJ aeveijetno hitro spreminja. Potega so bile težave, s ka- teri el* 1; iM bi»| :rnni so se borili vse do predli. ko so nekako spet ujeli ko- Mercator KAVA GE3HH rak s časom in z razvojem. Odtlej tudi izvira, njihovo spoznanje, da je ne glede na pogoje gospodarjenja treba kar največ vlagati v modernizacijo, da mora biti denar pametno naložen, podjetje pa usmerjeno v tržno proizvodnjo. Rezultat takega spoznanja je bila odločitev za modernizacijo osnovne, to je usnjarske proizvodnje, po drugi strani pa uvajanje dopolnilnega programa. Nove zmogljivosti — predvsem v obratu za izdelovanje usnjene konfekcije in v obratu za proizvodnjo izdelkov iz plastičnih snovi — bodo začele obratovati na jesen letos. Precej pa so modernizirali tudi proizvodnjo usnja. Skupni učinek takratne zavestne odločitve kolektiva za modernizacijo, čeprav tudi za ceno močnega zategovanja pasov, se kaže v tem, da kamniška usnjama UTOK varno pluje mimo vseh čeri, ki jih pred naše delovne organizacije postavljajo ukrepi iz pu>-grama stabilizacije. Da ne bi ostali samo pri posplošenem navajanju dejstev, naj zapišemo še nekaj oštevilčenih podatkov. UTOK Kamnik v letošnjem letu povečuje proizvodnjo za 15 % do 20 % v pri-(Nadaljevanj e na 4. strani) ■ ■ 13 < Z ; Predsednik; 5 Tito ; v Sloveniji \ Povzetek uvodne besede podpredsednika RS ZSS Jožeta Giobačnika o stališčih sindikatov do posameznih samoupravnih sporazumov na plenumu RS ZSS to za narodno gospodarstvo kot celoto." Menim, da je za stabilizacijska prizadevanja naše celotne družbe — v katera se vključujemo tudi sindikati z akcijskim programom, ki smo ga danes sprejeli — stališče našega decembrskega plenuma še vedno aktualno. Če se v tem zedinimo, bi to moralo seveda pomeniti tudi povsem praktično obveznost za naše organizacije — namreč, da to izhodišče upo-(Nadaljevanje na 3. strani) V sedanji, prvi fazi samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov se porajajo številna vprašanja, na katera bo potrebno dati jasne in odkrite odgovore. Jasno in odkrito bomo morali povedati, kako si zamišljamo različne rešitve, kaj podpiramo in kaj zavračamo. Ta jasnost in odkritost bržčas ne bo naletela pri vseh na enak odmev, toda argumente bo možno izpodbijati samo s še trdnejšimi, boljšimi argumenti - in to v odkriti, javni razpravi, ne pa morda z nenačelnimi pritiski. To velja, denimo, za poskuse nekaterih konjunktumih panog, da si tudi s samoupravnimi sporazumi zagotovijo še naprej lagodno življenje, predvsem pa visoke osebne dohodke. Pri tem poskušajo veljavne kriterije izigrati z „argumenti“, ki se že ob prvi kot V tem tednu se je mudil v Sloveniji predsednik republike. Iz njegovega tokratnega bivanja med nami sta v javnosti najbolj odjeknila dva dogodka: najprej Titovo srečanje z ravenskimi železaiji in še istega dne pogovor s predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja na celjskem območju. Tako kot vselej, se je tudi tokrat predsednik živo zanimal za življenje in delo ljudi, za odnose v delovnih kolektivih, med njimi in družbeno skupnostjo, za prizadevanja delovnih in družbeno-poUtičnih organizacij. In kot kaže, je predsednik republike zadovoljen odhajal od nas. V naši zavesti pa so njegove besede vnovič odjeknile kot resno opozorilo. Naj se na tem mestu spomnimo samo tistega, kar je predsednik Tito dejal ravenskim žele-zarjem: „Želim, ne vam, temveč pred vami reči, da se v nekaterih drugih republikah nacionalistični izpadi prenašajo po malem že na delavski razred. Opravljajo ..preštevanja" na podlagi nacionalne pripadnosti itd. To je velika nevarnost za enotnost delavskega razreda. Delavci morajo biti v vsej državi enotni ne glede na to, ali pripadajo bolj številnemu ali manj številnemu narodu. Delavec je delavec! Pripada vedno delavskemu razredu. Prav zato moramo predvsem in povsod — zlasti pa v tovarnah — upoštevati razredni značaj in razredni interes. Boriti se je treba z vso ostrino proti tistim, ki hočejo zanesti med delavce iracionalne spore. Tega v Sloveniji ni. Zadeva pa tiste, pri katerih takšni pojavi so, pa vse tiste, ki posvečajo premalo pozornosti boju proti nacionalističnim izpadom." ■■■■HSBraGlimHHMMM resnejši analizi razpočijo milni mehurček. Kolektivi, ki imajo brez kakšnih posebnih lastnih zaslug dovolj sredstev za izplačevanje visokih osebnih dohodkov, si pač prizadevajo, da bi takšne dohodke ne samo zadržali, temveč še dvignili. Nekatere analize kažejo, da bi si nekatere delovne organizacije, ki že sedaj delijo osebne dohodke z zelo široko roko, rade s samoupravnimi sporazumi zagotovile še možnost njihovega dviga za nadaljnjih 20 do 40 %. To pa bi bil hud posmeh vsem tistim delovnim organizacijam - in teh je velika večina — ki morajo visoko zavihati rokave, če si želijo zagotoviti vsaj poprečne osebne dohodke, še hujši posmeh pa tistim delovnim kolektivom, ki ne morejo doseči niti naših poprečnih dohodkov. (Nadaljevanje na 3. strani) Jasno in odkrito o spora- zumih Hi S VELENJE FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIK- Prejšnji teden je obiskala Slovenijo 10-članska delegacija Svetovne konfederacije dela. Svoj dvodnevni obisk so gostje izkoristili za razgovore predvsem o samoupravljanju, o gospodarskem razvoju Slovenije in o delovanju sindikatov v samoupravnih odnosih. V ta namen so obiskali občinsko skupščino Škofja Loka in Alples ter Iskro v Železnikih. Pogovarjali so se tudi s predsednikom RS ZSS Tonetom Kropuškom. SKD — Svetovna konfederacija dela je bila ustanovljena pred 50. leti kot mednarodna konfederacija krščanskih sindikatov ip je ena od treh najstarejših mednarodnih sindikalnih central. V krizi zadnjih petih ali šestih let so se v SKD pojavile močne težnje progresivnih struj, posebno francoskih (CFDT) in latinsko-ameriških sindikatov. SKD se je začela osvobajati pozicij religioznega sektaštva. To je potrdil tudi izredni kongres 1969. leta, ki je prekinil s tradicionalnim krščanskim sindikalizmom. Organizacija izrazito zahodnoevropskega značaja se je začela opirati na sindikate držav v razvoju, in je hkrati spremenila svoje ime v svetovno konfederacijo dela. Za slovenske sindikate je obisk zanimiv, ker so med gosti tudi člani francoske CFDT in italijanske ACLI, s katerimi zveza sindikatov Slovenije že dlje uspešno sodeluje. OBISK IZ ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE V tem tednu je bila na obisku v Sloveniji 4-članska delegacija sindikata železničarjev iz Zvezne republike Nemčije. Med člani delegacije je bil tudi predsednik sindikata železničarjev Philipp Seibert, ki je obenem tudi podpredsednik upravnega odbora nemških železnic in zvezni poslanec. Na obisku v RO sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, na ZŽTP Ljubljana in ŽTP Postojna so se člani delegacije pogovaijali o samoupravljanju, o odnosih med transportnimi podjetji, o delitvi dohodka in o osebnih dohodkih. Med pogovori v Portorožu pa so iskali možnosti za organizacijo letnega oddiha za nemške železničarje. Kot podpredsednik upravnega odbora nemških železnic se je Philipp Seibert pogovarjal tudi s predstavniki JZ o pospeševanju blagovnega in potniškega prometa med obema državama. O stališču SDK Te dni se je sešlo na razširjeno sejo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje. Na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki Termoelektrarne Šoštanj, Rudnika lignita Velenje, občinske skupščine in občinskih vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, so razpravljali o vzrokih in posledicah odločbe SDK, po kateri mora Termoelektrarna Šoštanj deponirati 16.050.000 dinarjev za gradnjo energetskih objektov, sicer ji bodo blokirali žiro račun. Na seji so podrobno govorili o odločitvi SDK in o nekaterih drugih vprašanjih, slišali pa smo, da so se v TE Šoštanj na odločbo pritožili, vendar odgovora na pritožbo še ni. Blokiranje žiro računa Termoelektrarne Šoštanj bi imelo — zaradi velike nelikvidnosti elektrogospodarstva — velike posledice ne samo za ta šoštanjski kolektiv, temveč tudi v drugih delovnih skupnostih. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje je na seji zavzelo stališče, da je treba nemudoma zagotoviti normalno poslovanje in delovanje elektrogospodarstva in premogovnikov, na vsak način pa morajo dobiti rudniki plačan premog. ZAGORJE Najmanj 1000 din Podobno, kot v drugih zasavskih občinah so tudi v Zagorju ob Savi zastavili vse potrebno za to, da bi zaposleni ob koncu tega leta ne prejemali manj kot 1000 din na mesec. Občinski sindikalni Svet se je o tem pred kratkim dogovoril z vodstvi osnovnih organizacij sindikata, ki naj bi v svoji nadaljnji akciji poskrbela za uresničevanje tega dogovora. Podatki o gibanju osebnih dohodkov v zadnjem tromesečju minulega in v prvem četrtletju letošnjega leta sicer kažejo, da tudi v zagorskih delovnih skupnostih rastejo osebni dohodki, vendar ne tako, kot v sosednjih revirskih občinah. Septembra lani je prejemalo manj kot 800 din na mesec še venomer 622 delavcev, letos v marcu pa je imelo tolikšen dohodek še 215 zaposlenih. Nekoliko je manj tudi delavcev, ki zaslužijo letos med 800 in 1000 dinarji: lani jih je bilo še 747; marca letos pa 450. Razumljivo je, da se je število zaposlenih, ki prejemajo manj kot 1000 din, zmanjšalo tudi v drugem tromesečju ter da bo ta proces še intenzivnejši, ko bodo sprejeti samoupravni sporazumi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ne glede na to pa se na sindikalnem svetu zavzemajo, da bi osnovne organizacije z ustrezno akcijo uveljavile sprejeti dogovor povsod tam, kjer v samoupravnih dokumentih o delitvi ne bodo uveljavili načela o najnižjem osebnem dohodku 1000 din. •Akcijski program zagorskih sindikatov se zavzema tudi za postopno odpravljanje nočnega dela žensk, tam pa, kjer se temu vsaj še nekaj čaša ne bo mogoče izogniti, naj bi dosledno upoštevali načelo o 25 % dodatku za nočno delo. ZASEDAL JE OBČNI ZBOR OBALNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI Pozabljena naložba Sindikati opozarjajo, da morajo investitorji zagotoviti ne le sredstva za zidove, temveč tudi za kadre NA LINIJI 323-554 VELENJE Izvoljeno je novo 21-člansko vodstvo medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti občin Velenje in Mozirje. Za predsednika je bil vnovič izvoljen Stane Žula, direktor Knjižnice Velenje. V okviru odbora sta. formirani tudi dve 5-članski komisiji, in sicer za šolstvo in zdravstvo. MARIBOR Sindikalna organizacija v TAM je v minulem mesecu izvedla anketo med članstvom. Zastavili so vprašanja o tem, kaj člani kolektiva sodijo o družbeni prehrani v podjetju in kaj sodijo o uvedbi proste sobote. TAM je ena redkih delovnih organizacij, ki nima prostih sobot. Sindikalna organizacija je izvedla anketo, ker je tako želelo članstvo. KOPER Plenum obalnega sindikalnega sveta je sprejel kot svoje stališče Zveze sindikatov Slovenije, naj bi znašal najnižji osebni dohodek za polni delovni čas ob normalni produktivnosti najmanj 1000 dinarjev. Člani plenuma so menili, da ta znesek pravzaprav predstavlja skorajda že spodnjo mejo življenjskega minimuma, zavoljo česar je toliko bolj potrebno, da sindikati, odločno vztrajajo pri tej svoji zahtevi. Temeljna ugotovitev drugega občnega zbora obalnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Kopru, ki mu je prisostvoval tudi predsednik republiškega odbora tega posebnega sindikata Jože Vidic, je bila: storitvene dejavnosti na obalnem območju postajajo iz dneva v dan močnejši dejavnik v razvoju tega predela naše republike in zelo uspešno dopolnjujejo druge dejavnosti. To potrjuje tudi občutno večje zaposlovanje delavcev v teh dejavnostih, saj je v minulih dveh letih poraslo število zaposlenih v trgovini in gostinstvu za 45 %, v zasebni obrti pa celo za 91 %. „Vse to pa še ne pomeni, da se delovne organizacije storitvenih dejavnosti na slovenski obali ne srečujejo z mnogimi problemi, trenutno celo nerešljivimi," je v svojem uvodnem referatu na občnem zbom poudarila Irena Hudales, predsednica obalnega odbora. Njene misli in tudi misli vseh drugih razpravljavcev na občnem zboru so se ves čas vrtele okoli nenehnega pomanjkanja kadrov, zlasti v naglo razvijajočem se turizmu in gostinstvu ter v trgovini. Ta razprava je malone izzvenela kot obsodba vseh tistih dejavnikov na obali, ki vplivajo na nove investicije v turizmu, pri tem pa pozabljajo na investicije v kadre. Pri tem so imeli razpravljavci v mislih novi hotelski kompleks v Portorožu, kjer je bilo letos zgrajenih pet novih hotelov z več kot 1500 novimi posteljami in nekaj tisoč restavracijskimi sedeži, ki so veljali dobrih 110 milijonov dinarjev, pri tem pa investicijski program ni predvideval niti dinarja za kadre. Zavoljo tega ni nič nenavadnega, da sta se podjetji Palače in Riviera znašli pred nerešljivim kadrovskim problemom. Pomagati sta si morah s kadri iz Poljske, ki pa zavoljo neznanja tujih jezikov lahko opravljajo le pomožna dela. To je resno opozorilo občne- ga zbora načrtovalcem turističnega razvoja na slovenski obah, naj v prihodnje hkrati s sredstvi za zidove predvidijo tudi sredstva za nove kadre. V Portorožu se namreč prav zdaj pripravljajo na gradnjo še enega velikega hotelsko-turističnega kompleksa „Bernardin“ z blizu 1500 novimi posteljami in vsemi drugimi spremljajočimi objekti. Prav bi bilo, da bi že zdaj poslali v šolo mlade ljudi, ki bodo kasneje delali v teh objektih. Pravočasno bo treba poskrbeti tudi za njihova stanovanja. Podobne ugotovitve veljajo tudi za trgovino. Vse tri dejavnosti: gostinstvo, turizem in trgovina pa ne bodo dale učinkov, kot jih terjajo nekaj deset-milijonske naložbe, če ne bodo ljudje, ki s temi objekti upravljajo, prejeli tudi pravega plačila za opravljeno delo. Prav na tem področju čaka novoizvoljeni obalni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Kopru še obilo trdega dela. M. Ž. OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE F * * * * * * * * * * * * * * * * p * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Proti špekulacijam v samoupravnem sporazumevanju Ljubljana, 8. julija: Republiški svet ZSS je na svoji plenarni seji sprejel dva pomembna dokumenta: akcijski program razreševanja najbolj perečih nalog slovenskih sindikatov in nekatera izhodišča, ki jih jbodo pristojni sindikalni forumi spoštovali pri dajanju svojega soglasja na osnutke in predloge samoupravnih sporazumov. Sindikati - je poudaril plenum - pri ocenjevanju osnutkov samoupravnih sporazumov ne morejo odstopati niti od načel podpisanega splošnega družbenega dogovora niti od lastnih načel, ki so jih sprejeli njihovi forumi. Če bi ravnali drugače, bi bili neresni v času, ko vsa Jugoslavija pričakuje od njih največjo odgovornost. Nekateri mislijo, da je precej vseeno, kakšni bodo sporazumi, ker že špekulirajo, da jih ne bodo spoštovali, takšnim špekulacijam pa se bodo sindikati odločno uprli. Plenum je ugotovil, da smo v uveljavljanju stabilizacijske politike prišli najdlje na področju obvladovanja osebne porabe, da C lev; fcli pa še vedno ne obvladujemo investicijske in splošne porabe. Pristojni dejavniki morajo poskrbeti za to, da se pospeši uveljavljanje stabilizacije tudi na omenjenih dveh področjih, sicer-bo ogrožen tudi uspeh akcije za j £ pV; m i N' r fch 'V; 'et obvladovanje osebne porabe. Vodstvo slovenskih sindikatov je sklenilo predlagati izvršnemu svetu delno odmrznitev osebnih dohodkov, predvsem za tiste panoge, ki bi jim to pomagalo iz sedanjih težav. Dalo je tudi pobudo za sklic posvetovanja z vsemi predsedniki komisij za pripravo samoupravnih sporazumov, hkrati pa je apeliralo na vodstva vseh sindikalnih organizacij, da zagotovijo v delovnih kjjj organizacijah razpravo o osnut- L kih samoupravnih sporazumov L1 po postopku, ki velja za sprejem samoupravnih aktov. Na koncu je plenum sprejel odlok o soustanoviteljstvu posebne delovne organizacije, ki se bo strokovno, z uporabo znanstvenih metod fev K Pos fpo jhO: jlib; gc Itž ukvarjala s proučevanjem delitve te(j dohodka in osebnih dohodkov, j M. P. fas S SEJE SVETA ZA TEKSTILNO, USNJARSKO IN OBUTVENO INDUSTRIJO SINDIKATI s PREDLAGAJ^ Na seji — bila je 7. julija — je svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije obravnaval nadaljnja dva osnutka samoupravnih sporazumov, in sicer za grupacijo usnjam ter za grupacijo trikotaže. Z osnutkoma sporazumov obutvene industrije in usnjene galanterije ter konfekcije oblačil, ki sta bila obravnavana že na prejšnji seji, je svet razpravljal in izoblikoval svoje pripombe že k štirim osnutkom sporazumov v tekstilni in usnjarsko-predelo-valni industriji. Tesno sodelovanje predstavnikov sveta s komisijami za pripravo samoupravnih sporazumov je precej pripomoglo, da sta bila predložena osnutka dokaj uglašena s predlogi in zahtevami sindikatov. Svet pa je odločno zavrnil sistem vrednotenja dodatkov za težavnostne razmere v odstotku na osebni dohodek posameznih delavcev. Vstrajal je, da morajo vsi delavci, ki delajo v enakih težavnih delovnih pogojih, prejemati enak znesek dodatka, ker zdravju škodljivi vplivi niso v nikakršni zvezi z višino osebnega dohodka in stopnjo izobrazbe delavca. Svet je zavrnil določilo, ki predvideva zvišanje kal-kulativnih osebnih dohodkov z dodatkom za tako imenovana posebna znanja, kot denimo pri uvozno-izvoznih poslih. Smatral je, da to določilo ni sprejemljivo, prav tako pa tudi ni v skladu z družbenim dogovorom. Svet je vztrajal, da mora nadomestilo osebnega dohodka za boleznine do 30 dni znašati najmanj 80 % osnove ne glede na čas trajanja bolezni. Po mnenju sveta najvišji osebni dohodek, izračunan po n MI F ST POHIŠTVO vseh merilih, ne more biti v% etjC od 6.000 dinarjev, če podjetji posluje na meji rentabilnosti. ^ Svet je obema komisijafl1, priporočil, da naj se pri dow Čanju materialnih stroške) vštevši z dnevnico za potovanj' v tujino, samoupravni spod' zumi ravnajo po določilih dnf benega dogovora. V nasprp’ nem primeru samoupravni spc razumi niso usklajeni z dnf benim dogovorom, kar hkt^ pomeni, da jih verifikacijska^ misija ne bo potrdila. h Navedene pripombe in predlo loge sveta ter drugih organov r£bE publiškega odbora bo republnj^ odbor posredoval osnovni!' organizacijam sindikata ter df*r lavskim svetom podjetij pa tud1 * občinskim organizacijam sifi dikatov. J. S s * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 RADLJE Sindikat proti podražitvi Predsedstvo občin- \ skega sindikalnega sveta Radlje je energično na- / stopilo proti predlogu za j povišanje cen, oziroma / tarife za pobiranje voda- ^ rine in kanalščine. Predsedstvo je na pod- J lagi izračunov prišlo do L spoznanja, da bi pri pred- \ laganem zvišanju tarife i morala tričlanska družina / mesečno plačati za ko- J muhalije 16.32 dinarjev / več kot doslej. Zato je J predsedstvo predlagalo j skupščini občine, da / sicer sprejme povišanje, i vendar v znatno manjšem / obsegu, kot je bilo pred- ^ lagano. Odborniki občin- / ske skupščine so na seji J predlog sindikata le del- t no upoštevali. kw 4 7 DNI V SINDIKATIH ^OČA TEMA: SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O DELITVI DOHODKA 111 Zagotovimo javnost sporazumevanja Pri- \j^adaljevanje s 1. strani) po- fvajo v procesu usklajevanja ive- ^fičnih interesov ob nasta-na samoupravnih spo- icer- teumov. Za l ^e. te8a izhodišča ne bi upo-tov Levali ^ Pa bi ga spremenili, mu io*em Se boji111- da bi to lahko nih Uročilo praktično uporabo pa- L ^lena zakona o usmerjanju iz [atve dohodka, ki Izvršnemu retu SRS daje možnost, da z oni oziroma drugimi sploš-■i a akti skupščine lahko uve-|avi ukrepe, ki ustrezajo potre-P11 gospodarske stabilnosti in rjavkam tekoče gospodarske r^tike. Tak ukrep pa bi seveda Omenil poraz ža samoupravno °razumevanje in prav zato ienim, da za nobeno ceno ne oremo dovoliti kakršnihkoli lbanj, zaradi katerih bi morali Koto viti, da le- neposredni fZavni ukrepi lahko zagotovijo rb na tem področju. | ” naši republiki velja za-. pna omejitev za rast osebnih dohodkov. To je podaljševanje tovrstne zvezne omejitve, ki je veljala do konca aprila letošnjega leta. Podaljšanje te omejitve velja do tedaj, ko bodo delovne organizacije sklenile samoupravne sporazume, kar pomeni do konca septembra oziroma, upoštevane formalne roke, do 8. septembra letos. To pa je že povzročilo nekatere resne probleme, zlasti v gradbeništvu in cestnem transportu, ki jih je linearna omejitev za rast osebnih dohodkov zatekla na neugodni startni osnovi. Posledice tega se sedaj med drugim kažejo tudi v fluk-tuaciji delavcev ne le v tujino, temveč tudi v SR Hrvaško, kjer takšnih omejitev niso uvedli. V posameznih delovnih organizacijah ,zamrznitev" osebnih dohodkov vpliva ne le na fluktua-cijo, temveč povzroča tudi politične in socialne konflikte. Če samoupravni sporazumi ne bodo sprejeti v razmeroma krat- -novo! 9V super [^baterija -*a transistorje :i vi djetj1 ;ti. ijafl1 dok PRVA BATERIJA ELEKTROKEMIJSKEGA SISTEMA P ZRAČNE DEPOLARIZACUE t V JUGOSLAVIJI, S PO MNENJU STROKOVNJAKOV ako ENA NAJBOUŠIH NA SVETU prenovama /niir*terijskih naprav Ijubljana sk J. S kem času, potem sodim, da bo nujno treba razmisliti in predlagati začasne rešitve. Težave gradbincev in delavcev cestnega transporta pa sem omenil zato, ker pričajo, da problemov delitve ne bomo mogli trajneje obvladovati s „solo akcijami" naše republike, ne da bi upoštevali tudi razmere na jugoslovanskem prostoru. Oba splošna družbena dogovora sta bila podpisana 28. maja in začela veljati 8 dni po objavi v Uradnem listu Slovenije, to se pravi 8. junija. Za sklepanje samoupravnih sporazumov je tako ostalo razmeroma malo časa. Le tiste organizacije, ki bodo v treh mesecih po omenjeni objavi sklenile samoupravne sporazume, bodo lahko izplačale osebne dohodke skladno z merili samoupravnih sporazumov in to od 1. maja naprej. Tisti, ki tega ne bodo storili, pa bodo morali do podpisa sporazumov svoje dohodke dehti v skladu z drugim delom splošnih družbenih dogovorov, se pravi s tako imenovanim sankcij skim delom teh dogovorov. Sedaj je pripravljena že dobra polovica osnutkov vseh samoupravnih sporazumov, ki jih predvidevamo, drugi osnutki pa so še v pripravi. Ko bo pripravljena in urejena še potrebna dokumentacija, bodo osnutki sporazumov zreli za javno razpravo v delovnih kolektivih. Naša naloga bo zlasti v tem, da o osnutkih samoupravnih sporazumov zagotovimo javno razpravo in da se v tej razpravi spoprimemo z vsemi težnjami, za katere menimo, da družbeno in ekonomsko niso sprejemljive. Zlasti moramo paziti na to, da javnih razprav o teh osnutkih v delovnih kolektivih ne bi zamenjali z razpravami v predstav-. niških organih samoupravljanja. Sindikati moramo na vsak način vztrajati pri tem, da se bodo v razpravi o vsebini sporazumov izrekli prav vsi oziroma vsaj večina delavcev, ker bomo samo na ta način dosegli, da bodo podpisani samoupravni sporazumi res njihovi sporazumi. Jasno in odkrito (Nadaljevanje sl. strani) Hočeš nočeš bodo o takšnih vprašanjih morali povedati jasno besedo tudi sindikati. Ob koncu minulega leta je plenum RS ZSS pribil, da v letošnjem letu, ko naj bi stabilizirali gospodarska gibanja, pač ne moremo pričakovati dviga osebnih dohodkov, ki bi kaj prida presegel kom- penziranje povečanih življenjskih stroškov. To stališče bodo sindikati upoštevali tudi pri ocenjevanju samoupravnih sporazumov, saj bi sicer podpirali dviganje osebne porabe nad realno ravnijo, kar bi potem trdo prizadelo daleč najštevilnejšo kategorijo delovnih ljudi - tisto, ki ima nizke osebne dohodke. O takih in podobnih problemih bomo morali spregovoriti javno. Problematika samoupravnega sporazumevanja ni tajna, da bi jo morali skrivati in je zato tudi ne nameravamo razreševati za zaprtimi vrati. To velja tudi za osnutke samoupravnih sporazumov, za katere sindikati insistirajo, da jih morajo v delovnih organizacijah obravnavati čimbolj široko, saj samo takšna obravnava daje možnost za ustvarjalno sodelovanje delovnih ljudi pri urejanju delitve dohodka. In to v enaki meri velja tudi za javno primerjanje vseh, ali pa vsaj čimveč samoupravnih sporazumov, ki lahko samo prispeva k uresničitvi načela, naj bo enako delo tudi enako nagrajevano. Za, sindikate delitev dohodka in osebnih dohodkov ni samo ekonomsko, temveč tudi politično vprašanje. Zavedamo se, kakšnega pomena je pravilna ureditev tega vprašanja in prav zato tudi stalno ponavljamo, da morajo razen nas o tem povedati svojo jasno in odkrito besedo prav vsi za to pristojni dejavniki naše družbe. MILAN POGAČNIK: * * S S S s «n * s s s s H S * * s $ * ! S * > Kaj in kako upoštevati delovne razmere? Načelo ,,ze enako delo enako plačilo" očitno lahko napišemo tudi „za težje delo večje plačilo", saj smo s tem povedali isto misel na drug način. Zato ne preseneča, da tako zakon o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kot tudi oba podpisana družbena dogovora o delitvi izrecno sprejemajo misel, da so razlike v osebnih dohodkih zaradi težavnosti dela utemeljene. Seveda pa niti zakon niti družbeni dogovor ne gresta dlje od načela, saj je uresničevanje tega načela prepuščeno samoupravnim sporazumom in delitvenim sistemom delovnih organizacij. Ob prebiranju osnutkov samoupravnih sporazumov delovnih organizacij cestnega prometa, PTT podjetij, cestnih podjetij, ob razpravah o sporazumu vseh podjetij ZŽTP Ljubljana in razgovorih o sistemu nagrajevanja, denimo v Splošni plovbi, smo se živo srečali s problemom merjenja težavnosti dela oziroma delovnih razmer nasploh. V samoupravnem sporazumu ne moremo sklepati dogovora za konkretnega delavca; moramo pa upoštevati delovne razmere vseh tistih delavcev, ki svojo delovno dobo preživijo na tirih, na cesti, na morju, morali bi najti razloge, zakaj je delo enega od njih težje od dela drugega - in to tako, da ne bi precenjevali težav enega niti podcenjevali težav drugega tipičnega delovnega mesta. Sestavljavci navedenih sporazumov so točno opazili, da so dela v naštetih dejavnostih vsaj na nekaterih delovnih mestih nadpoprečno težka bodisi zaradi fizičnega napora bodisi zavoljo psihičnih naporov, nevarnosti ali zaradi vplivov vremena itd. Srečali pa so se z doslej zelo raznovrstnimi rešitvami v pravilnikih delovnih organizacij. Mnoge od njih so razlike, ki zadevajo delovne razmere, priznavale tiho - niso jih merile, ampak so le v pravilnikih za težja delovna mesta predvidevale višje osebne dohodke ali pa so s spodbudnim nagrajevanjem omogočile večje zaslužke. V tem smislu so, denimo v osnutku cestno-transportnih podjetij, predvidevali, naj bi bil v skladu osebnih dohodkov pribitek 20 %na maso, izračunano po kalkulativnih osebnih dohodkih iz družbenega dogovora. V nekaterih drugih sporazumih pa so predvideli posebne skupine, pri katerih so očitno - čeprav niso tako zapisali - v kalkulativne osebne dohodke všteli posebno težavnost teh delovnih mest. Menim, da obe rešitvi sicer točno zaznavata problem, vendar pa rešitev iščeta na napačen način. V obeh primerih bi namen dosegli, če bi hoteli s samoupravnimi sporazumi le omejiti maso osebnih do- hodkov na primerni, znanstveno določeni ali izkustveno dogovorjeni ravni. Ker pa želimo doseči primerna razmeija med osebnimi dohodki različnih poklicev in tipskih delovnih mest - bodisi le v okviru enega sporazuma ali pa celo med delovnimi organizacijami različnih dejavnosti, ki niso podpisale istega sporazuma -pa nas taka rešitev ne more zadovoljiti. Pavšalno priznavanje pribitka vsej dejavnosti lahko pomeni, da delamo razlike tudi med delavci uprave — vendar ne zaradi teže njihovega dela, ampak zaradi teže dela njihove dejavnosti. Ni pa razloga, da bi, denimo, dva pisarniška referenta imela različen osebni dohodek zato, ker prvi dela za železničarje ali za šoferje, drugi pa sedi v upravi bolnišnice. Bolje je, da se jasno opredelijo tiste delovne razmere, ki jih je treba posebej upoštevati, merila za to in način ter obseg upoštevanja delovnih razmer. Za tako rešitev se je odločil tudi družbeni dogovor. Tudi določanje novih skupin - poleg tistih iz družbenega dogovora — samo zavoljo delovnih razmer ni najboljša rešitev. Ni namreč jasno, v koliki meri naj bi bila razlika s sosednimi skupinami kalkulativnih osebnih dohodkov morda le posledica odtenkov v izobrazbi oziroma delovni usposobljenosti — takih odtenkov je lahko zelo mnogo, zato zavračamo zapiranje v samo sedem skupin, v koliki meri pa je res posledica delovnih razmer in katerih? Zato je bolje, da ločeno obravnavamo potrebno delovno usposobljenost, posebej pa delovne razmere. Zlasti pri delavcih v prometu se srečujemo s problemom, da so delovne razmere v mnogočem tudi življenjske razmere. Včasih za en dan, včasih — pri dolgih prevozih - za več dni, včasih — denimo na morju — pa tudi za vse leto. Zastavlja se tudi vprašanje, kako upoštevati nevarnost in posebno odgovornost - denimo pri pilotih potniških letal. V dosedanjih osnutkih samoupravnih sporazumov so odgovori na ta vprašanja še zelo pomanjkljivi. Zlasti pa se bomo srečali s težavami, ko bomo primerjali zelo različne dejavnosti. Katero delo je bolj težavno — rudarjevo ali pilotovo? Znani so nam odgovori iz različnih držav sveta, čeprav so večinoma posledica prakse, na katero so vplivali tudi različni drugi elementi. Znane so tudi nekatere znanstvene študije teh delovnih mest. Kaj bodo o razvrščanju delovnih mest prinesli samoupravni sporazumi, kakšna bo torej naša rešitev problema, bomo morali zvedeti do letošnjega septembra, ko bodo delovni kolektivi začeli uporabljati sklenjene samoupravne sporazume. ANDREJ GRAHOR O značilnostih osnutkov samoupravnih sporazumov z 'l raZUfl oceno značilnosti dosedanjih osnutkov samoupravnih spo-, ntov, ki jo je napisala dipl. oec. MAJDA KOGOJ, strokovna a t faaelavka pri RS ZSS, želi uredništvo DE spodbuditi svoje bralce k J . izmenjavi mnenj o problematiki samoupravnega sporazumeli < ia^'0 bomo objavili vsako mnenje, ki bo prispevalo k ure-/ '“h/it tega tako važnega področja naših družbeno-ekonomskih od-d j 'losov. \ v,- ^ Podlagi značilnosti že izdelanih osnutkov samoupravnih sporazumov - \ DnZele*a 0P0Z0r‘tl na nekatere probleme, ki izvirajo iz razlage in vrednotenja j J jj^meznih elementov sporazumov. To je potrebno toliko bolj, ker so samo- j PIaVni sporazumi vezani na določila zakona o samoupravnem sporazume-\ or!1 'n družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in • ! ^onih dohodkov, mimo tega pa vsebinsko tudi na splošni družbeni do- j J SOVoj. i \ KALKULATIVNI OSEBNI DOHODKI - / *z vseh dosedanjih razprav in delovnih osnutkov samoupravnih spo-> J funtov je očitno, da je največ kritike pa tudi različnih razlag na račun 1 J ^‘kulativnih osebnih dohodkov (KOD). Najbrž ne bo odveč, če zato spom-, i ^ ^ uradno pojasnilo, ki kot tretjo funkcijo teh dohodkov določa: „Kal-i J _ tivni osebni dohodki so sredstvo za ugotavljanje spodnje meje, po kateri / , Posoja poslovna sposobnost delovne organizacije glede ha to, da so druž-/ eno dogovorjeno merilo za oceno, kakšna naj bi bila spodnja meja sredstev f } osebne dohodke. Iz tega izhaja, da posamični zneski KOD — kot so l. “govorjeni v obeh splošnih družbenih dogovorih - niso niti najnižji niti J aJvišji dopustni osebni dohodki in da ni zakonite podlage za mnenje, da / arnoupravni sporazumi ne morejo določiti drugačnih zneskov." / r iLprv^1 delovnih osnutkih samoupravnih sporazumov so bili KOD dokaj 5 zhcno določeni. Očitna je bila težnja, da se podpisnikom samoupravnega sporazuma že z njimi zagotovi dosedanjo raven osebnih dohodkov. Zato so bili zneski za posamezne kvalifikacijske skupine višji, kot jih določa splošni družbeni dogovor, predvsem glede tiste kvalifikacijske skupine, ki zajema večino zaposlenih. Zavoljo različnih izhodišč glede določanja višine KOD je v republiških odborih strokovnih sindikatov prevladalo mnenje, da morajo samoupravni sporazumi vsa odstopanja od zneskov za KOD iz splošnega družbenega dogovora pojasniti in ovrednotiti kot posebne pogoje poslovanja in kot posebne delovne razmere. Seveda pa se morajo tudi - KOD gibati v nekih razumnih mejah, saj denimo skupni dodatki za delovne razmere v katerikoli dejavnosti ne morejo biti višji, kot so dodatki za delovne razmere v rudarstvu. Skratka — v večini prvih osnutkov samoupravnih sporazumov je bila očitna težnja po zidanju osebnih dohodkov na račun v glavnem neopredeljenih delovnih razmer in različnih dodatkov za minulo delo. DODATKI ZA MINULO DELO Dodatki za minulo delo v obliki dodatka za stalnost, za delovno dobo kot odpravnina, oziroma enkratna denarna nagrada za določeno število let so bili v posameznih delovnih osnutkih določeni dokaj različno in so kot taki tudi predstavljali zelo različen prištevek h KOD. Če bi verifikacijaska komisija sprejela vse te dodatke, potem bi bile razlike v osebnih dohodkih po posameznih dejavnostih verjetno še večje, kot so danes. Dodatki za minulo delo so stvar internih aktov delovnih organizacij, izplačevali pa naj bi se — upoštevaje vsebino splošnega družbenega dogovora, iz sredstev za osebne dohodke, ki se oblikujejo na podlagi faktorja stimulacije. Ta faktor je namreč sestavljen tako, da pri pridobiva nju dohodka upošteva živo in minulo delo. DODATKI ZA VODILNI KADER Čeprav splošni družbeni dogovor točno določa, da maksimalni dodatek za vodilni kader znaša največ 40 % na sredstva KOD, so v nekaterih osnutkih sporazumov te dodatke določili drugače. .Jasno pa je, da razlika nad omenjenimi 40 % ne sodi v sredstva kalkulativnih osebnih dohodkov. Prav tako niso sprejemljive rešitve, po katerih se vodilnim delavcem povečuje KOD -glede na število zaposlenih, velikost celotnega dohodka in velikost poslovnih sredstev. Ti dodatki so predvsem stvar internih aktov delovnih organizacij, v samoupravnih sporazumih pa so opravičljivi le, če ti sporazumi opredeljujejo dejavnike, od katerih je odvisna maksimalna višina osebnih dohodkov. Pri pripravljanju samoupravnih sporazumov se je pokazalo, da bi splošni družbeni dogovor moral predvideti tudi neko obliko dodatka na KOD za tako imenovani vodstveni kader. Pogosto so to delavci, ki so mimo svojega poklicnega dela zadolženi še za organizacijo dela, za organizacijo proizvodnje in podobno v manjših delovnih organizacija)! ali v skupinah, nimajo pa za takšno dopolnilno vodstveno delo neke posebne izobrazbe in jih zato uvrščajo v iste skupine kot delavce, ki opravljajo isto delo brez organizacijske in vodstvene odgovornosti. MAKSIMALNA IN MINIMALNA VlSlNA OD Maksimalno višino osebnega dohodka (OD) za redno delo v normalnih delovnih razmerah določa večina osnutkov sporazumov tako, da upošteva povprečni OD, dalje poseben količnik, ki je odvisen od velikosti podjetja ter faktor stimulacije. Nekateri osnutki sporazumov pa namesto poprečnega osebnega dohodka upoštevajo povprečni kalkulativni osebni dohodek. Ne glede na omenjene izračune pa je v vseh osnutkih sporazumov gornja meja osebnih dohodkov postavljena na višinao 6000 dinarjev. Sporno pa je določanje spodnje meje osebnih dohodkov. Čeprav je v veličini osnutkov samoupravnih sporazumov ta meja določena na višino 800 din, so jo nekateri osnutki sporazumov določili više od omenjene vsote. NAJNIŽJA STOPNJA AKUMULACIJE V sindikatih smo pričakovali, da bodo samoupravni sporazumi določali najnižjo stopnjo akumulacije. Kot kaže, bodo takšni sporazumi redki. Mimo tega pa so v nekaterih osnutkih sporazumov določene minimalne oziroma dogovorjene stopnje akumulacije na način, ki ne vpliva spodbudno na doseganje čim večjega dohodka. Ni namreč stimulativno, če samoupravni sporazum določa, da delovna organizacija, ki je že dosegla kalkulativno raven osebnih dohodkov, teh dohodkov ne sme povečati vse dotlej, dokler ne doseže minimalne stopnje akumulacije. To bi pomenilo, da bi bila vsa razlika morebitno povečanih osebnih dohodkov namenjena izključno skladom -vse dotlej, dokler ti skladi ne bi dosegli dogovorjene meje. Jasno je, da bi takšna določila prizadela kapitalno intenzivne dejavnosti. (NADALJEVANJE SLEDI) delavska enotnost — — 10. JULIJA 1971 STRAN 3 TOKOVI GOSPODARJENJA NOVO NOVO O NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV V založbi ČZP »Delavska enotnost« je izšla knjiga: »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« Knjiga obsega dva dela z naslednjo vsebino: • uvodni in sklepni govor tovariša Tita • referat Edvarda Kardelja na plenarni seji II. kongresa • uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komisij — tovarišev Dušana Pe-troviča-Saneta, Milentija Popoviča. Kira Gligorova in dr. Vladimira Bakariča • poročila o delu komisij • izvlečke iz vseh razprav slovenskih delegatov • razpravo predsednika ZIS Mitje Ribičiča • resolucije in odloka kongresa • spisek vseh delegatov na kongresu iz SR Slovenije CENA OBEH DELOV KNJIGE V PREDNAROČILU JE 36 DINARJEV. Nepreklicno naročam pri CZP "DELAVSKA ENOTNOST«, Ljubljana. Dalmatinova 4 ..................... izvodov knjige -II. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE« po ceni 36.— dinarjev in ...................... izvodov glavnega referata Edvarda Kardelja po ceni 8.— dinarjev. Račun bomo poravnali po prejemu knjig. V ............................. dne ...... 1971 Podpis in žig (za pravne osebe) OAON O AON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON O AON O AON O AON O AON OAON O AON OAON OAON OAON OAOr Ostrim ocenam o sedanjih gospodarskih razmerah navadno sledijo sklepi, da je glavni razlog za našo gospodarsko nestabilnost pomanjkanje poslovne discipline. Dolgoletne izkušnje pa nas uče, da niti večja kontrola niti strožje kazni in večje spoštovanje dogovorjenih norm ne bodo privedli do cilja, če bomo odlašali z nujnimi ukrepi, s katerimi naj bi že v začetku izkoreninili vse mo trije, ki že celo desetletje pospešujejo razvrednotenje dinarja. Prav zaradi nedoslednosti in počasnosti pri. uresničevanju dogovorjene usmeritve, zaradi nepripravljenosti za boj z odporom smo prišli tako daleč, da je možno brez ekonomske kaz- Zakaj ni akcije? ni porabljati nezasluženi dohodek, za kar morajo plačevati ceno predvsem najsposobnejši deli gospodarstva, nacionalna valuta in standard Nikoli nam ni primanjkovalo ocen in sklepov, kako se lotiti akcij, ki naj bi nas privedle do takšnega gospodarjenja, v katerem bi bil uspeh nagrajen, neuspeh pa kaznovan, 'kjer bi svobodo odločanja spremljala tudi odgovornost za odločitve. Jasno je, da ni možno čez noč ustaviti proizvodnje vseh, ki niso sposobni dohitevati svetovnega gospodarstva. Gospodarskih organizacij ne moremo kar z nekakšnim dekretom proglasiti za nesposobne. Kreniti bi morali po drugi poti. To pomeni, da bi morali ustaviti proizvodnjo ali pa se odločiti za proizvodno preusmeritev tistih podjetij, ki za normalno življenje niso sposobna. Toda mi smo ubrali nasprotno pot. Brez ekonomskih analiz, brez sanacijskih programov, brez ustreznega poglabljanja v probleme teh podjetij, brez prilagajanja, brez kadrovskih sprememb in brez različnih drugih ukrepov še naprej razvijamo takšna podjetja ter jih ohranjamo pri življenju - z zviševanjem cen in z dajanjem različnih privilegijev ter olajšav. Če ugotovimo, da je neko podjetje zašlo v težavne razmere, bi morali predvsem izdelati sanacijski načrt, da bi sploh lahko videli, kaj je treba ukreniti. Kolektivom bi morali jasno reči: do takrat in takrat boste dobili to in to, če boste sami opravili te in te naloge. Vendar pa lahko na prste preštejemo tista podjetja, kjer tako ravnajo! Kljub vsemu temu še naprej zahtevamo, naj močne gospodarske organizacije, ki so tudi same zašle v težave, vedno več prispevajo za reševanje podjetij, ki delajo z izgubami Takšna politika pa nas lahko vleče samo nazaj, ne naprej! V. B. NAŠA AKCIJA: DELOVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIZACIJE Kaj so povedali delavci tovarne usnja UTOK Kamnik Francka BERLIC, obrezovalka kož (prva z leve): „Občutek imam, da zdaj pri nas delamo tako, kot še nismo; skratka z vsem, kar leze in gre, saj menda razumete! Dela pa je toliko, da ga tudi z nadurami komaj zmoremo. Na račun nadur tudi nekaj bolje zaslužimo. Letos namreč osebnih dohodkov nismo prav nič popravljali, čeprav so naraščali življenjski stroški in čeprav bi jih po mojem zavoljo splošne draginje morali. Sicer pa se mi zdi, da naših uspehov le ne bi smeli v celoti pripisati samo garanju, ampak tudi bolj zaostreni delovni disciplini in boljši organizaciji dela. Glede tega smo prišli že precej naprej, do konca pa naših možnosti prav gotovo še nismo izkoristili". Silvo HRIBAR, obratovodja službe vzdrževanja in predsednik delavskega sveta podjetja (drugi z leve): „Čeprav nam gre na splošno zelo dobro, tudi naše podjetje že začenja čutiti posledice stabilizacije. Cene reprodukcijskih materialov tako naraščajo, da smo se pri mnogih izdelkih znašli na robu rentabilnosti. Z boljšo organizacijo dela in proizvodnje bi prav gotovo lahko izkoristili še marsikatero rezervo, vendar je ne moremo, ker smo prostorsko preveč utesnjeni. Zato je trenutno eden naših najhujših problemov, kako razširiti prostore in vanje razmestiti stroje, da bi potem dosegali tisto, kar je tehnološko sicer povsem uresničljivo. Lahko rečem, da v tem smislu nekatere stvari že izvajamo in bi se učinki morali pokazati -prav kmalu. Naslednji in za nas vsekakor najvažnejši problem pa je, kdaj in kako bo stekla nova proizvodnja; skratka kako bomo startali z našim dopolnilnim programom usnjene konfekcije in izdelkov iz PVC mase. Nova dejavnost, če naj tako rečem, za nas namreč predstavlja izpolnitev dolgoletnih teženj, da bi prišli do take usmeritve, ki ne bo več toliko odvisna od razmer na trgu surovih kož, ampak bo odvisna predvsem od našega dela; od tega, s čim, s kakšno modo bomo vsakokrat postregli domačim in tujim kupcem.” Jože RUTAR, lužilec kož (tretji z leve); „Po mojem je za sedanji čas v naši tovarni značilno, da na sploh vladajo zelo dobri odnosi; da ni več toliko komandiranja; da se tudi z vodilnimi lahko pogovoriš po človeško. Najbrž je temu tako tudi zaradi tega, ker vodstvena in vodilna mesta zaseda predvsem šolan kader, medtem ko so dolgoletni in izkušeni mojstri zaposleni na strokovno sicer zelo zahtevnih delovnih mestih, kjer. lahko s pridom uporabljajo izkušnje, ■edn£! | nimajo pa toliko neposn opravka z ljudmi.” France SMOLNIKAR, vodja stij ženja (desno); „Če ne bi čutili zaradi slabih surovin, če prostobj ne bi bili tako utesnjeni, kot smo>j res ne bi mogli pritoževati. vseh tistih drobnih reči, ki sodij'J vsakodnevnemu delu, zato vidiflj rešitev predvsem v razširitvi pros1! rov in v nabavi novih strojev in I'j prav. Oddelek, ki ga vodim, Ppi zdaj povečujemo, da bi lahko postavili nekaj novih stružnih stij jev in sodov za nevtralizacijo in M kanje. Ko bomo to imeli, se tudi IJj večanega plana ne bomo ustrašil1 « ! VARNO MIMO CERI V času, ko usnjarska industrija posluje na robu rentabilnosti, kamniška usnjarna UTOK močno povečuje proizvodnjo in izve1 ter se pripravlja na začetek obratovanja dveh novih obratov (Nadaljevanje s 1. strani) merjavi s posameznimi meseci prejšnjega leta. V prvih petih mesecih so izvozili za 50 % več izdelkov kot lani v tem času. Zato ni bojazni, da ne bi dosegli letnega plana, ki računa z 2,5 milijona dolarjev izvoza, kar je za četrtino več kot lani. Spričo tega, da so močan izvoznik, niti ne čutijo posebnih problemov z likvidnostjo. Končno pa letos na svetovnem trgu obstaja konjunktura za izdelke iz svinjskega usnja, predvsem pa za velur, za katerega so kamniški usnjarji pravi specialisti. Tovarna UTOK je konjunkturo in svoj sloves seveda tudi izkoristila ter pri prodaji na tujih trgih ne glede na konkurenco uspela doseči določeno zvišanje cen, ki seveda tudi prispeva k boljšim finančnim rezultatom. ,,BILI SMO PRIPRAVLJENI! “ Po besedah Staneta Simšiča, direktorja tovarne UTOK, vse te rezultate lahko pripišejo predvsem spoznanju, da na svojo roko razvoja ne morejo zaustaviti, da morajo delati tisto, kar zahteva trg, ne pa tistega, kar so bili navajeni ali kar bi radi delah. To pa terja investicije v modernizacijo postopkov in naprav. „V obdobje stabilizacije smo stopali: s še nedokončano modernizacijo, z blokado prodajnih cen na domačem trgu in ob dražitvi najrazličnejših surovin/* je poudaril Stane Simšič." Če bi letos dosegli enake delovne in finančne rezultate kot lani, bi račun pokazal, da smo samo zavoljo devalvacije na slabšem za 120 starih milijonov. Ker pa proizvajamo več in tudi izvažamo več, bo rezultat prav gotovo boljši, kot je bil lani, čeprav so se pogoji gospodarjenja sprememb, poslabšali, ker so, skratka, dosti težji, kot pa so bili. DočakaH pa smo te spre- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti membe pripravljeni, sicer bi nam vnovič trda predla!" „Ostajate torej optimist? “ ,.Nedvomno. Naš kolektiv zdaj sam vidi in čuti, kako prav je bilo, da smo se odločili za modernizacijo in za dopolnilni program. Tega, kako smo bili pritisnjeni ob steno v tistih časih po reformi, nikomur ne privoščimo, najmanj pa sebi. Če ne bo posebnih težav pri dobavi surovin, mislim predvsem na surove kože, bi morali kljub težjim pogojem doseči vsaj take rezultate kot včasih, ko so bili pogoji gospodarjenja neprimerno lažji. Želimo in hočemo pa še več: ker za našo proizvodnjo težko dobimo ljudi, moramo zasnovati tako organizacijo dela in proizvodnje, ki bi — ne glede na novo ali izboljšano opremo in tehnologijo — tudi pripomogla k boljši storilnosti in s tem k finančnim učinkom, k boljšim zaslužkom. Vse doslej je bilo pri nas v navadi, da smo vzporedno z naraščanjem življenjskih stroškov dvigali tudi osebne dohodke. Upoštevaje naš sedanji položaj, predvsem na investicije, ki se bodo šele začele obrestovati, letos tega še nismo storili, čeprav bi bilo potrebno. Pokritje prav gotovo lahko iščemo predvsem v večji storilnosti, s čimer pa ne mislim na več garanja, temveč na večje učinke, ki bi bili rezultat boljše organizacije dela in manj napornega dela ob boljših strojih in napravah." ENOTNO IZ PRECEPA Usnjarska industrija kof celota v zadnjem času posluje na robu rentabilnosti in zato terja sistemske in druge spremembe. UTOK zaseda na lestvici naših usnjarn eno vrhnjih mest. Po osebnih dohodkih, ki jih lahko nudi zaposlenim, pa sodi komaj na sredino lestvice kamniških podjetij. ,/Sii mogoče govoriti o tem, da bi zaradi osebnih dohodkov ali drugih vzrokov v kolektivu vladalo nezadovoljstvo," je dejal predsednik tovarniške organizacije sindikata Ivan Kosirnik." Tudi nam, ki smo v usnjarski panogi med boljšimi, seveda ni z rožicami postlano, prav gotovo pa bi na tršem ležali, če kolektiva ne bi informi-rali o vsem, kar se važnega do- gaja ali naj bi se šele zgodilo v tovarni. Na sestankih po oddelkih se z ljudmi o vsem pogovorimo. Če gre za načrte ah akcije, samoupravni organi in pohtične organizacije delajo z roko v roki, enotno in objektivno informirajo ljudi. Rezultat tega je, da ljudje vedo, kar nujno mora vedeti sleherni uprav- ljavec, preden se za karkoli oti loči. Gre pa tudi za to, da sestankih lahko vsakdo pride ^ besede^Tako, če smem reči,s vse odločitve pri nas poraja/ od spodaj navzgor. Tudi z ii"* sticijami je bilo tako, čeprav/ krat, ko smo za to glasovali,/ nismo vedeli za stabilizacij0' MILAN GOVEKAR * * * * * * * * * * * P P P P P P P 'p P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P Rešitev, ki pa je še vedno uganka Tako kot skoraj vsi odloki, tudi odlok o povečanju garantiranih odkupnih cen kmetijskih pridelkov ni popoln: ni namreč še jasno, kje dobiti sredstva za regresiranje. Podpredsednik ZIS je sicer izjavil, daje ..doseženavisoka stopnja medrepubliškega soglasja v razpravah o medrepubliškem skladu, čigar vire sredstev bodo kasneje določili," in da „se ZIS intenzivno ukvarja še z drugimi ukrepi za zaščito materialno najbolj ogroženih delavcev". Toda takih obljub smo že vajeni. Kako malo je storjenega za zaščito standarda, so pokazale že razprave pred omenjenim odlokom. In tako tudi ob izdaji odloka ni bilo enotnega stališča glede tega, kako povečati garantirane odkupne cene, da ne bi prizadeli delavcev z najnižjimi dohodki. Odkod dobiti sredstva za ta regres? Federacija takih regresov ne more pokrivati, republike imajo svoje račune in torej različne predloge. Ideja o neki vrsti sklada solidarnosti in povečanih dvakih na luksuzno blago, ki bi se stekali v ta sklad, pa je takoj sprožila vprašanje, kateri izdelki naj veljajo za luksuzne. Kriterijev za to še ni. Niti ni kriterijev za oceno ,.najnižjih prejemkov". Odlok smo torej sprejeli nepripravljeni, brez najosnovnejših ekonomskih računov in brez odgovora na vprašanje, ki bi morala biti že zdavnaj urejena. TOKOVI GOSPODARJENJA « FRANC ULJANCiC, delavec: !”* tovarni sem že od 1944. ileta. Na začetku je bilo delo pelo naporno. Morali smo prekašati vročino in paro. Polne |®6če smo nosili v nadstropja ^ na lastnih hrbtih. Zdaj pa kfila in odloča avtomatika kar od sebe in zato gre zdaj ■ ^ozi stiskalnico kar 70 skladovnic lesonita." DANILO GERK, predsednik delavskega sveta, sicer pa energetik v tovarni: „Že dvajset let sem v Lesonitu. Od vseh teh let mi je najbolj ostalo v spominu leto 1966, ko nas je direktor poklical z dopusta, ker se je podjetje znašlo v izredno kritičnem položaju. Takoj smo ukrepali. S pomočjo ljubljanskega zavoda za produktivnost smo izpeljali organizacijo dela in poiskali vse možne notranje rezerve. Z veliko voljo in s tem, da smo se marsičemu odrekli, smo uspeli. . Inž. ANA ŠTEMBERGER, raziskovalka v proizvodnji vlaknenih plošč: „Najbolj prijetno se počutim, ko grem v tujino na različne razstave ali strokovne simpozije o ploščah, kot jih proizvajamo pri nas in ko vidim, da so naši izdelki visoko cenjeni in nič slabši od izdelkov tujih proizvajalcev." ANTON SKABA, vodja clektro oddelka: ,,Štiriindvajset let sem že v tovarni in moram reči, da sem v tem času poprijel že za vsako delo. Najbolj vesel pa sem tega, da imamo v tovarni takšno vodstvo in takšne strokovnjake, ki nenehno zasledujejo razvoj proizvodnje lesonita in oplemenitenih plošč, tako da nikoli ne zaostanemo za drugimi. Prepričan sem, da po kvaliteti in tudi v tehnologiji marsikoga prekašamo." ili ter storslJ smo.] Raz] odij0, vidi« proi'1 - in i i, P*] :o vaj h strf in udi P; rašili ti oi la f le & h,* ajaf in* .v P bi], ijo. CA? Minilo je petindvajset let, od-tar je pričela obratovati tovar-j]a lesonita v Ilirski Bistrici. Podjetje Lesonit, ki se po no-4 Vem imenuje lesno-kemična industrija, ima za seboj četrt sto-*etja prizadevanj za uveljavitev doma inv svetu. Magister Jože Lenič, ki v Lesonitu vodi inštitut aa plošče vlaknenke, je takole ocenil mesto, ki ga ima podjetje na do-uiačem in tujem trgu: „Če primeijamo tehnološke dosežke in'kakovost lesonitnih Plošč, potem smo med vodilnimi v Jugoslaviji pa tudi v sve-]u sodimo med boljša podjetja, ds pa upoštevamo ves tovarniški proizvodni program, torej tudi oplemenitene lesonitne Plošče, potem se uvrščamo med ninoge znane proizvajalce po svetu." OD 35.000 NA 80.000 TON LETNE PROIZVODNJE Na svečani proslavi ob 25-let- nici Lesonita, ko so odprli nov obrat za površinsko oplemenitenje plošč, je spregovoril tudi direktor podjetja Albin Kuret, ki je med drugim dejal: .Jubilej je tudi pregled uspehov ter potrditev in korekcija dosedanjih razvojnih programov v podjetju. Ti programi nas silijo, da proizvodnjo plošč vlak-nenk od sedanjih 35.000 ton povečamo na 80.000 ton letne zmogljivosti. Na ta način se bomo lahko še hitreje usmerili k oplemenitenju plošč in še razširili njihovo uporabo v gradbeništvu, ladjedelništvu, pohištveni industriji, v vagonski in avtomobilski industriji. To pa praktično pomeni, da bi se morala letna vrednost proizvodnje v prihodnjih letih povečati od sedanjih 100 milijonov dinarjev na 200 milijonov dinarjev, kar prinaša podjetju tudi večjo dohodkovno stopnjo in večjo reprodukcijsko sposobnost." Sicer pa lahko orišemo,— vsaj na grobo - hitro rast Lesonita in njegove proizvodnje z naslednjimi številkami: lanska vrednost proizvodnje je znašala 85 milijonov dinarjev, predlanska 76 milijonov dinarjev, pred petimi leti pa le 36 milijonov dinarjev. POVRŠINSKO OPLEMENITENE PLOŠČE Petindvajsetletnica pa pomeni za Lesonit nov dosežek v rasti podjetja. Na slovesnosti minulo soboto so pričeli s proizvodnjo v novem obratu za površinsko oplemenitenje plošč. Velik, sodobno opremljen objekt omogoča, da bo podjetje povečalo letno proizvodnjo površinsko obdelanih plošč na 2 milijona kvadratnih metrov. Za novi obrat pa se v Lesonitu niso odločili samo zaradi povečanja proizvodnje, marveč tudi zaradi tega, da bi površinsko obdelavo plošč pocenili, in obenem povečali splošno rentabilnost podjetja, saj bodo v prihodnje dajali na trg manj neobdelanih lesonitnih plošč in veliko več površinsko obdelanih. Medtem ko so doslej dajali na trg le lakirane plošče, bodo poslej proizvajali tudi tiskane plošče, lahko pa tudi površinsko oplemenitene vezane in iverne plošče. Kakovost teh izdelkov je boljša zaradi kvalitetnejših izde-lavnih materialov, ki jih terja tehnologija. Koliko produktivnejša pa je proizvodnja v novem obratu za površinsko oplemenitenje v primerjavi s proizvodnjo v starem, pa je mogoče razbrati iz podatka, da je bilo v starem obratu potrebnih za proizvodnjo pol milijona kvadratnih metrov kar 120 delavcev, v novem obratu s štirikrat večjo proizvodnjo pa bo zaposlenih le 40 delavcev. TEKST: MILAN ŽIVKOVIČ FOTO: ANDREJ AGNIČ S KAMERO PO KOLEKTIVIH y petindvajsetih letih se je Lesonit uvrstil med pomembnejše proizvajalce v svetu in se trdno zasidral na tržiščih Avstrije, Italije in Zvezne republike Nemčije # Za jubilej je stekla proizvodnja v novem obratu za površinsko oplemenitenje plošč # Večja kakovost za kupca — večja produktivnost za tovarno V METALKI SPET S POLNO PARO Dela pri gradnji Metalkine specializirane blagovne hiše v Ljubljani so pred dobrim mesecem zopet stekla s polno paro. Težave z neugodno zemeljsko podlago so rešili. Z gradnjo so začeli ravno pred enim letom in kot pred-videvajo, bo blagovnica odprta v začetku leta 1973. Nova stavba bo del ploščadi Borisa Kraigherja, ki bo novo moderno središče Ljubljane. Metalkina blagovna hiša bo imela tri kleti, pritličje in dve etaži s skupno površino 9.500 kvadratnih metrov. Od tega bo čiste prodajne površine 7.000 kvadratnih metrov. V najgloblji, to je tretji kleti, bo tudi parkirni prostor za 30 avtomobilov. Prodajni program bo obsegal predvsem tehnično blago, blago za opremo doma in gospodinjstva. In — kot pravijo pri Metalki - bo njihov program prožen: prodajali bodo blago, ki ga bo zahteval potrošnik s svojimi spremenljivimi navadami in željami. Kljub novi 7.000 kvadratnih metrov veliki trgovini ni bojazni, da bi bile kapacitete prodajnih prostorov v Ljubljani že prevelike. Nasprotno, za domače potrebe jih še zelo primanjkuje. Če pa hočemo, da bo Ljubljana postala tranzitni trgovski center tudi za tujce, bo nova blagovnica bržčas nekaj pripomogla tudi k temu. A. AGNIČ V OBJEKTIVU H Zgodovina kemične tovarne Arbo iz Podgrada pri Zalogu je dolga in razgibana. Pred sto in sedemnajstimi leti so jo ustanovili kot tovarno gorilnega olja. Celo takratni grof Auersperg je prispeval petino začetnega kapitala. Koliko časa in kakšno kurilno olje so delali, ni znano. Stari ljudje poznajo tovarno že kot oljarico. Po vojni so poskušali v ARBO s proizvodnjo organskih barvil, ki pa se je leta 1953 preselila v Celje. Postali so samostojni — s 35 ljudmi, brez opreme in brez programa. Načrti, da bi izdelovali zaščitna sredstva za rastline, so propadli, ostalo je le še ime Arbo. Leta 32 ljudmi u 1955 so z 32 ljudmi ustvarili 54 milijonov bruto proizvoda. Lani so s 46 zaposlenimi ustvarili že več kot milijardo starih dinarjev. Pravzaprav je Arbo zanimiva tovarna. S 46 zaposlenimi dela v treh'izmenah v sorazmerno velikem poslopju s precej strojev in opreme. Naenkrat pa-dela le nekaj strojev. »Delamo le po naročilu industrije," je povedal di- rektor tovarne Arbo Bogo Lotrič. »Naši stroji niso tako dragoceni in je bolje, da stojijo, kot pa da delamo na zalogo." Prožni so. Ne rinejo z glavo skozi zid. Ko pride naročilo, poženejo stroje in izdelek je kmalu pri naročniku. Imajo tudi širok proizvodni program, še največ pa delajo sušilce za industrijske lake in barve, detergente za industrijo in polirne paste za kovinsko industrijo. Imajo tudi poseben obrat za destilacijo gazolin-skih topil. Je pa oddelek, ki ne dela le občasno, razvojni laboratorij namreč stalno kontrolira kvaliteto vseh izdelkov. Prav pred kratkim pa so prav s pomočjo ljudi v laboratoriju začeli s proizvodnjo dveh polirnih emulzij za avtomobile. To je njihov prvi proizvod za tržišče. Prvo saržo so že odposlali v trgovino. S polnilnim strojem, kije že naročen, bodo proizvodnjo emulzije popolnoma mehanizirali. In še posebna zanimivost tovarne Arbo: v zadnjih petnajstih letih so samo enkrat dvignili cene. A. AGNlC Laboratorij je eden od najpomembnejših oddelkov tovarne. V njem stalno preizkušajo Kvaliteto izdelkov Vzorec posameznih frakcij bencina, ki ga destilirajo v Arbu, stalno kontrolirajo Tudi s preprostimi sredstvi znajo narediti v kemični tovarni Arbo kvalitetno polirno pasto I I I VOJVODINA KONSTITUIRANA JE ZVEZA SINDIKATOV VOJVODINE Prva konferenca Zveze sindikatov Vojvodine, ki je zasedala ob koncu minulega meseca, je konstituirala Zvezo sindikatov Vojvodine v samostojno organizacijo kot integralni del Zveze sindikatov Srbije in Zveze sindikatov Jugoslavije. Prva konferenca sindikatov Vojvodine je sprejela tudi statut, programsko usmeritev ter izbrala svet in nadzorni odbor. Za predsednika Zveze sindikatov Vojvodine je bil vnovič izvoljen Predrag Vladisavljevič. Konferenca sindikatov Vojvodine je poudarila, da je za Vojvodino še posebej pomembno dejstvo, da v pokrajini skupaj živijo predstavniki vseh naših narodov in velikega števila narodnosti. Ustavne spremembe zato pomenijo zagotovitev novih možnosti za razvoj mednacionalnih odnosov, za krepitev bratstva in enotnosti ter za uveljavljanje polne nacionalne enakopravnosti. Ko je predsednik vojvodinskih sindikatov govoril o materialnem razvoju pokrajine v zadnjih štirih letih, je posebej poudaril, da je minilo obdobje stagnacije, da pa bi lahko bili rezultati veliko boljši, če ne bi bili porušeni z reformo uveljavljeni odnosi v primarni delitvi, kar je še posebej poslabšalo položaj kmetijstva. Zavoljo tega sindikati Vojvodine opozarjajo na potrebo po realnem programiranju nadaljnjega razvoja gospodarstva, pri čemer naj bi bil osnovni cilj doseči stabilnost ekonomskih tokov in dvig življenjske ravni delavskega razreda, zlasti pa delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Ko pa je predsednik vojvodinskih sindikatov govoril o nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, je poudaril, da je to najvažnejša in trajna naloga sindikatov v pokrajini. Dodal je, da za sindikate nikoli ni obstajala dilema glede oblik in vsebine razvoja teh odnosov, toliko manj pa lahko obstaja zdaj, po drugem kongresu samoupravljavcev in po sprejemu ustavnih amandmajev. Gre za to, da se sindikati v svojem delovanju odločno zavzamejo za dosledno uresničevanje sprejetih stališč. V VRTINCU STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJ S PRISILO DO ČISTIH RAČUNOV Čeprav administrativni ukrepi — pa vendarle obetajo zajeziti neodgovorno investiranje brez pokritja # Zadnji- ukrepi zvezne vlade pomenijo v bistvu pravilen korak k stabilizaciji Odkar je zvezna skupščina sprejela amandmaje, je končno postala znana tudi usoda ne-proračunske bilance federacije. Te nejavne bilance, v katero so se stekala in iz nje odtekala ogromna sredstva, ni več. Zbrani denar in dolgove si bodo razdelile republike, ki bodo morale same plačevati tudi račune za vse tisto, kar letos gradijo. Hkrati z neproračunsko bilanco pa bomo hočeš nočeš morali ukiniti tudi porabo iznad naših možnosti. Republike bodo morale že letos zmanjšati svoje investicije za dve milijardi dinarjev. Možnosti, da bi tudi republike ravnale tako, kot je ravnala doslej federacija, s spremembo zakona o gradnji investicijskih objektov ne bo več. Zvezni izvršni svet namreč predvideva - poleg nekaterih drugih ukrepov - tudi zelo ostro novost: do 10. oktobra bodo morale vse družbeno-poli-tične skupnosti, samoupravni skladi in združenja delovnih organizacij predložiti dokazila, da so zagotovili sredstva za svoje investicije. Če teh dokazil ne bo, bodo morali gradnjo ustaviti. Še huje kot ta novost pa bo vse tiste, ki so se navadili živeti na tuj račun, prizadel predpis, po katerem bodo poslej delovne organizacije poravnavale svoje obveznosti z vsemi sredstvi, ki jih upravljajo: podjetje, ki ne bo imelo dovolj denarja ali vrednostnih papirjev, bo moralo 'prisilno prodati svoje izdelke in polizdelke, če pa tudi izkupiček od te prodaje ne bo zadoščal, bodo šla v prisilno prodajo sredstva skupne porabe in slednjič surovine ter pomožni material, namenjen predelavi, patenti, licence itd. Izvzeto bo le zemljišče, gozdovi ter rudna in druga naravna bogastva. Ze na prvi pogled je jasno, da je osnovna težnja novih ukrepov zveznega izvršnega sveta odpraviti v našem družbeno ekonomskem sistemu nered, v katerem za neizpolnjevanje svobodno sprejetih odločitev ni učinkovite tržne kazni. Novi predpisi, ki zadevajo banke, republike, sklade in izvajalce del, pomenijo nadomestilo za pomanjkanje hitre in učinkovite kazni za vsakogar, ki zanemarja sprejete obveznosti. Ti predpisi torej ne morejo imeti trajne veljave - verjetno so rezultat ocene, da je najprej treba z administrativnimi ukrepi zaustaviti neodgovorno investiranje, če želimo zagotoviti gospodarstvu zdravo rast. Le tako je mogoče ustvariti razmere, v katerih bo tudi za banke, za državo in za sklade obveljalo pravilo, da sme pod grožnjo bankrota vsakdo sprejemati samo tiste obveznosti, ki jih je sposoben izpolniti in da odgovarja zanje z vso svojo lastnino in dohodki. Dolgoročno gledano pomenijo zadnji ukrepi torej kljub vsemu pravilen korak k stabilizaciji Brez kazni v tržnem gospodarstvu in brez točnega izpolnjevanja obveznosti pač ni mogoče priti niti do stabilnosti in ne do enotne mere vrednosti - črvstega dinarja — ter njene konvertibilnosti. Omenjeni ukrepi naj bi pomagali uresničiti sedanja stabilizacijska prizadevanja, da bi bila poslej poraba v mejah možnosti. Sami ukrepi pa še ne pomenijo uspeha, saj smo tudi prej sprejemali dobre odločitve, a jih nismo uresničevali. Vendar je glede na sedanje politično razpoloženje le mogoče verjeti, da se stara pesem tokrat ne bo ponovila. V.B. Predsednik Tito v pogovo s predstavniki družbeno litičnih organizacij občin: skupščine in delovnih kol tivov z območja Celja: ,Ko smo prihajali sem, sem ogledoval Celje in njegovo ok lico in videl, da je veliko lep kot prej. Toda ko sem vas p4 slušal, sem bil malce preseneča Mislil sem namreč, da ste mat4 rialno na boljšem. Znova pa se4 se prepričal, kaj se pravi, če f deduješ staro industrijo, tat1 kot ste jo podedovali pri vas. T1 velja za večino vaših tovarn, ^ so prva leta po vojni dajale at* mulacijo za razvoj vse naše dustrije. Zato so precej zaostri v modernizaciji, ker so zanjo [tj trebna velikanska sredstva. Jas* je namreč, da so tovarne z namo od tega? Besede, “^ede in spet besede! Le N bo, le kaj bo iz tega! Zato sem sklenil, daje Najbolje, če se človek ne naprej. Če se kdo od-*°či, da bo prvi ali drugi, Vsi naslednji nimajo mož-op nosti. In tako umikam naoVo ^rugo kandidaturo za slo-logijc Venskega junaka Gre-2°ija. Naj pridejo naprej, lobi( v ožji izbor, res najbolj em ok« lepS .s f ečC matf a sef :e f tak is.f1 rn, : iP še if DSt^ daf da ji* ikra1 la p' zaslužni. A kdo so? Saj to je tisto: nič ko- Lahko bi imel podobo nekakšnega novega Martina Krpana, ki bi samoupravno vihtel mesarico nad glavo strašnega Brdavsa in mu tovariško prigovaijal: - V smislu 8., 13., 17. in 20. ple- manevre, graditi šole in ceste s samoprispevkom, nikjer pa kreditov za manj razvite? ! Ali pa bi morda moral naš junak mimo in ponižno sedeti pod košato lipo (simbol slovanstva), iz jih na televizijskih zaslonih in v reklamnih oglasih naših denarnih zavodov. Junaki dela so postali zato, da lahko mi drugi navadni ljudje v teh vročih dneh brezglavo bizi- numa je treba čimprej prekiniti z dejavnostjo, ki ni v skladu z mestom in vlogo delovnih ljudi v temeljnih in širših asociacijah združenega dela. Lahko bi imel moč slavnega pastiija in preganjalca Turkov Petra Klepca in bi trdo stopil na ljubljanski Trg revolucije, potem pa rekel, ve se komu: Kdco, da smemo pri nas, v Beli Krajini, prirejati le proslave in ajvei . aaj toje tisto: mc ko-i; . možnosti je za izbiro [vce' našega junaka. Pie*____________________________________ ba ;ev^ ni, USPEŠNO IZOBRAŽEVANJE VAJENCEV odlaliI0MEHANIČNE STROKE V NOVEM MESTU i, f '.bol lela'" i P is n®] ružbi; : ral: :j n®-dteH in bj Zda)! ih, A ia, ^ ref, ,1 na; :asn°| P acij° lončenega poliča (okrašenega s srčki) srebati pristni dolenjski cviček in metati hrepeneče poglede navzgor, v njeno kamrico, kjer se za rdečimi nageljčki skriva njen lepi obrazek. Kdo bi vedel, kateri bi bil pravi! Zato je še najbolje, da krenemo po varni poti in ga iščemo med tistimi, ki so pri roki. To so preprosti ljudje, gledamo pa mo z motornimi jahtami po valovih Jadrana, da lahko lenuharimo v najdražjih hotelih, da nam ribe veselo skačejo v ponev in daje naše življenje nastlano z rožicami. Čudno le, da smo kljub temu junaštvu v vedno večjih denarnih škripcih. In da se ni še rodil junak, ki bi nas znal popeljati na varnejšo gospodarsko pot VINKO BLATNIK * * S * ii« S * * * * C S * S * * * * »» * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 5 5 Molk ni vedno zlato Predlogi, da bi se v Slovenjem Gradcu združila stanovanjska in komunalno podjetje, niso novi. O njih je, nazadnje, razpravljala tudi Skupščina občine Slovenj Gradec na seji letos maja. Takrat je, med drugim, ugotovila, da je že priporočila samoupravnim organom Stanovanjskega podjetja Slovenj Gradec in Komunalnega podjetja Slovenj Gradec, da se delovni organizaciji združita. Oddelku za gospodarstvo so odborniki naročili, da mora do 10. junija 1971. izdelati teze za združitev. Do 20. junija pa naj bi bile teze predložene v razpravo in potrditev samoupravnim organom delovnih organizacij. Občinska skupščina Slovenj Gradec se je v tem času spet sestala, in sicer 29. junija. Odbornikom so sporočili, da so na Komunalnem podjetju Slovenj Gradec sklicali sestanek in nanj povabili tudi Stanovanjsko podjetje. Vendar predstavnikov Stanovanjskega podjetja na sestanek ni bilo... Nič ni čudnega, če so nekateri odborniki tako početje ostro obsodili in zahtevali, da se ugotovi, kdo in zakaj noče izvesti priporočila občinske skupščine. Če v Stanovanjskem podjetju Slovenj Gradec sodijo, da predlagana združitev ni umestna, oziroma, da ne bi prinesla nobenih koristi v prid nadaljnjemu razvoju tako stanovanjskega kot komunalnega gospodarstva v Mislinjski dolini, naj bi to vsaj sporočili. Molk pa si lahko razlaga vsak po svoje..: A. N. »Smo kot velika družina« znal m11 y meiTi .. novomeški avtomehanični oral®? . in verjetno še i raz- verjetno še kje druge _ bajo velike težave s prakso atefli lakov. Šola namreč nima do-i, soRl kapacitet, da bi lahko vsi :v šerajenci, ki je 0k0li 300, ki ^[Pravljali prakso v šoli. Tako 'at,0'h0raj° mnogi k raznim moj-VTo«! ali v podjetja. Včasih je nosebi-• dobra, včasih pa tudi ne, iami|f • ne tako redko nosijo va-epii-j mehanikom malice in i po-.Pravljajo dela, ki nimajo zveze pre ^nJihovim bodočim poklicem, ianje, najboljšem primeru pa po v vadi na praksi spoznajo le lodo,^ tlll r' f8 pustimo besedo ravnatelju avto-mehaniške šole. BORIS SAVNIK je povedal vse najlepše: „Zelo smo veseli, da imamo v Novem mestu tako solidnega sodelavca, kot je servis NSU. Letno imamo tam na praksi 15 vajencev in vsi si pridobe ne le vse potrebno praktično znanje, temveč še marsikaj več. V servisu Zavoda za požarno varnost se resnično trudijo, da pokažejo dijakom vse veščine in tako teoretično znanje dopolnijo s praktičnim. Prav gotovo je uspešnost prakse pogojena tudi s strokovnostjo kadra, ki dela v servisu. Strokovnjaki so dobri in zaradi svoje strokovnosti slovi ta servis tudi v Zagrebu in ne le na Dolenjskem kot odlična delavnica." Vodja delavnice Zavoda za požarno varnost je IVAN BERUS. „Naši mehaniki so resnično dobri strokovnjaki, saj so bili na specializaciji za vozila NSU-Pre-tis v matični tovarni v Sarajevu, in v Nemčiji več mesecev," je povedal Ivan Berus. ,.Svojega znanja ne skrivajo ljubosumno pred vajenci, tako da se lahko vsak, če le želi, od njih veliko nauči. Vajenci spoznajo pri nas vse faze dela. Popravila opravljajo pod kontrolo ali pa le pomagajo mehanikom, odvisno pač od letnika, v katerem so. Lojze Udovč je s prakso zadovoljen. Največ je pomagal pri servisih prinzev Res, zadovoljni smo z našimi vajenci in tudi v šoli pohvalijo vse, ki se pri nas uče. Mnoge po končanem šolanju obdržimo, saj potrebujemo vedno več mehanikov, ker je tudi dela vedno več." Pri mojstru GRIČARJU, ki se ukvarja z električno napeljavo, smo poiskali vajenca, ki so MIIIMST POHIŠTVO ga že v delavnici pohvalili, in tudi Gričar je vedel le dobro o njem. Pohvaljeni praktikant je LOJZE UDOVČ. \ „Obiskujem šele prvi letnik, vendar sem s prakso zadovoljen," je povedal. „Vse svoje doživljaje primerjam z doživljaji kolegov in moram reči, da sem resnično zadovoljen, da sem prišel na prakso v servis Zavoda za požarno varnost. Počutim se kot človek in ne kot zadnji kolešček v procecu dela. Naučim se marsikaj, saj pripeljejo vozniki sem najrazličnejša vozila." Tudi JOŽE JEREB je na praksi v NSU servisu. ,.Razen tega, da se tu veliko naučimo, je zame zelo pomembno, da se tudi vsi zelo dobro razumemo med seboj. Ko bom končal šolo, bom rade volje ostal tu, če me bodo le vzeli...“ Ni treba, da bi mi hvalili sodelovanje novomeške avtome-haniške šole s servisom Zavoda za požarno varnost ip uspešno izobraževanje vajencev, saj so dovolj povedali ljudje, ki koristi takšnega sodelovanja neposredno čutijo. Tekst in foto: MILOVAN DIMITRIČ "I a. Šte->k za- i i i ■ i Pomanjkanje učiteljskega kadra je splošna značilnost nerazvitih ali odročnejših krajev in zato mnogi kraji v Beli krajini niso častna izjema. Ponekod pa je stanje zaskrbljujoče že nekaj let. Ob koncu šolskega leta in pred začetkom novega je tako spet aktualno vprašanje pomanjkanja učnih moči. Splošno znanje kričeč primer šole na Sinjem vrhu, ki je podružnica Berus, vodja delavnice Za-“ 0va za požarno varnost Tl ^ j^ločen proces dela. Tako na-^ ^ ^ejo vrzeli v znanju, ki jih v C?, zapolnijo z vsem, kar mora od- Znati °b zaključnem prak-r PCnem ne. bjeme so> seveda, kot po-bo J?'1-. Izjema, ki jo bomo .opijaš, „ ie Zavod za požarno varava , .v Novem mestu, kjer imajo ciji za NSU vozila, pa tudi da vozila popravljajo v so- za- .no urejeni mehanični delav- jo. q ' Podjetje ima zelo dobro ^ganizirano praktično uspo-^ ,SaWjanje delavcev, sicer pa pre- VELEBLAGOVNICA 4«* 4* KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 g BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka g BLAGOVNICA NAMA, Kočevje g * m. m m m. m m, m m. m m m. m. m m. m. m. m m. m m. m, m. ^ m. m m. m. m. m. m. ^ m. m. m. m. m. m, ^ priporoča potrošnikom hiter, sodoben h> cenen nakup vseh potrebščin sa sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje za tuje kupce Je v hiši menjalnica Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 LJUBLJANA osnovne šole Vinica. Število vpisanih otrok dostuje pedagoškim normativom, toda učiteljev ni. Šola je ponujala učitelju osebne dohodke 300 starih tisočakov, vendar so komaj dobili za nekaj mesecev upokojeno učiteljico. Tudi ta je šla iz šole, nove pa ni bilo moč dobiti. Ponovno je postalo sedaj, v konkretni situaciji, aktualno vprašanje, čemu vsemu se odpove učitelj, ki gre službovat v odročni kraj. Ker je tudi cesta do Sinjega vrha slaba, je problem še večji. Šolo so morali delno ukiniti. Vi-niška osnovna šola je kupila kombi in vozijo sedaj otroke dveh razredov v šolo v Vinico, za ostala dva razreda pa se vozi vsak dan učitelj na Sinji vrh. Kombi je že po nekaj mesecih vožnje skoraj ropotulja, učitelja pa ni in ga, kot je videti, tudi ne bo. Tudi 300.000 dinarjev ni dovolj privlačnih. M. D. R I I I I I I I I i DOLGOROČNA POLITIKA SINDIKATOV: IZBOLJŠATI POGOJE DELA DO TE MERE, DA BO BOLEZEN ALI INVALIDNOST LE IZJEMA, NE PA PREVLADUJOČ POJAV -r Skrajšana ru-Ve-, df Ra-.di’ jboi veze za-arija nik* iost' anja ket" tudi čine ma) Občinska nagrada za Franca Kanduča Občinska skupščina v Dravogradu je letošnjo občinsko nagrado podelila direktoiju Tekstilne industrije Otiški vrh pri Dravogradu Francu Kanduču. Občinsko nagrado so mu podelili za dolgoletno družbeno politično delo, za pomemben prispevek pri izgradnji osnovne šole v Dravogradu ter za uspešno opravljeno preusmeritev v Tekstilni industriji Otiški vrh. V tej dravograjski delovni organizaciji so prav te dni z začetkom obratovanja nove barvarne uspešno končali pre-nsmeijanje proizvodnje, Istočasno pa je tovarna začela urejati na Prevaljah nov obrat. Tekstilni Industriji Otiški vrh se to-tej obetajo - tudi po zaslugi Franca Kanduča — boljši časi. IZOBRAŽEVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Preslabo organizirani Sredi tega meseca bo predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije razpravljalo o izobraževanju v delovnih organizacijah. Nekatera stališča in predloge s tem v zvezi je predsedstvu predložila komisija za izobraževanje, znanost in kulturo pri Republiškem svetu ZSS. Ta komisija je namreč že februarja meseca v širšem krogu zainteresiranih organizirala razpravo o tem vprašanju na podlagi gradiva, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo SR Slovenije. Že takrat so se tudi predstavniki Gospodarske zbornice SRS, Zavoda za šolstvo SRS in Republiškega sveta sindikatov dogovorih, da bodo še pred jesenjo seznanili z ugotovitvami analize o izobraževanju v delovnih organizacijah širši krog predstavnikov gospodarskih organizacij, izobraževalnih centrov, občinskih skupščin in delavskih univerz. V drugi polovici meseca junija so že bila taka posvetovanja, in sicer v Celju, Mariboru, Kranju, Ljubljani in Postojni. Na teh posvetih so se udeleženci seznanili tudi s problematiko izvajanja dveh novih zakonov s področja izobraževanja, to je z zakonom o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij ter z zakonom o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem. Seveda pa so se seznanhi tudi z ugotovitvami analize o izobraževanju v delovnih organizacijah, ki jo je pri- pravil Zavod za šolstvo SR Slovenije. No, ena takih ugotovitev, ob kateri ne moremo ostati brezskrbni, je prav gotovo ugotovitev, ki jo sicer ponavljamo že vrsto let, a to je, da je celo med večjimi slovenskimi * v • METLIKA V tovarni „Beti“ povišujejo storilnost, s tem pa tudi ustvarjajo možnost za zviševanje osebnih dohodkov. S prvim avgustom se bodo osebni dohodki zaposlenih povečali za 10 %. To je v letošnjem letu že drugo povišanje, računajo pa, da jih bodo do konca leta lahko povečali še za nekaj odstotkov. Od avgusta dalje bo najnižji osebni dohodek znašal okrog 860 dinarjev. Jkipravljen-je predlog programa razvoja otroškega l^RSTVA V OBČINI DRAVOGRAD DO LETA 1975 idil la ia es^ POZABLJENO« dOTKOŠKO VARSTVO ' ...i........ tam iji Vse kaže, da so organi ozi-[0nia službe, ki bi morale skrbe-P za programiranje razvoja sjjirroškega varstva, na to svojo piPlogo „pozabile“. V razdobju )tiCj. 1968 do 1970 nista pripra-Zbv* Programa razvoja otroškega : 'Vstva temeljna izobraževalna jphpnost niti posebna komisija, jo je imenovala občinska „otre- ,u c - j- tjefkupščina. Naloge se je sr(t“a“ tudi posebna komisija pri z/emeljni izobraževalni skup- Oti tod in tam • LAŠKO Laški dom upokojencev ni bil zgrajen v napovedanem roku. Upokojenci so kar z nejevoljo gledali, kako se gradnja zavlačuje. Zdaj pa, ko je dom že skoraj zgrajen, je zmanjkalo sredstev za opremo. Kljub temu pa v Laškem upajo, da bodo zbrali potrebna sredstva in rešili še ta problem. S tem pa težav okrog doma upokojencev še ni zadosti. Pojavil se je še spor. V Laškem so se odločili, da bodo ustanovili zavod upokojencev, kjer bodo stanovalci deležni vsaj tiste skrbi, ki je z zakonom Zdaj so naposled vendarle izoblikovana prva izhodišča za načrtovanje nadaljnjega razvoja otroškega varstva v tej koroški občini. Stanje ni najbolj ohrabrujoče, saj nima programa razvoja dravograjska Vzgojno varstvena ustanova, za varstvo otrok pa se malo zanimajo tako krajevne skupnosti kot vaški odbori. Društvo prijateljev mladine pa sploh ne deluje. Po zadnjih podatkih je na področju občine Dravograd nekaj nad 1000 predšolskih otrok, od tega okrog 500 v krajih, kjer otroškega varstva ni mogoče organizirati. V dravograjski vrtec je bilo v zadnjem šolskem letu vključenih 65 malčkov, v malo šolo pa vsi otroci, ki bodo šli jeseni prvikrat v šolo. Na osnovni šoli v Dravogradu je deloval tudi oddelek za podaljšano bivanje otrok, v katerega je bilo vključenih 20 otrok, kosilo pa je prejemalo na dravograjski šoli 38 učencev. Do leta 1975 bi bilo treba vključiti v organizirano varstvo še nadaljnjih 140 otrok, in sicer v Dravogradu 90, v Šentjanžu 30 in v Črnečah 20. Organizirati pa bi bilo treba tudi nove oddelke, in sicer izključno na dravograjski Osnovni šoli za po- daljšano bivanje učencev v šoli in zagotoviti tudi prehrano le-teh. Zagotoviti pa bo treba tudi potreben kader. Dravograjska občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala o predlogu programa razvoja otroškega varstva v občini do leta 1975 in ga kot predlog za pripravo dokončnega programa tudi sprejela. Hkrati je imenovala iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti otroškega varstva. Pričakovati je, da se bodo torej tudi v Dravogradu v doglednem času premaknile z „mrtve točke“ stvari v zvezi s programiranjem in usmerjanjem nadaljnjega razvoja otroškega varstva. gospodarskimi organizacijami precej takih, ki na izobraževalnem področju niso zadovoljivo organizirane. Izobraževalne centre in službe ima približno 80 delovnih organizacij, v Sloveniji pa imamo kar 213 podjetij z več kot 500 zaposlenimi in bi torej tak center ah službo morala imeti. Sicer pa si tokrat poglejmo, kaj so predlagali udeleženci pravkar končanih področnih posvetovanj o izobraževanju v delovnih organizacijah. Predvsem so ugotavljali, da je na področju izobraževanja ob delu še marsikaj neurejenega, žal pa za ta vprašanja prav vodstva podjetij ne kažejo dovolj zanimanja. Zato so predvsem predlagali, naj bi dosedanji organizatorji tovrstnih posvetovanj skupaj s še drugimi republiškimi pohtičnimi, upravnimi in samoupravnimi organi sklicali posvet z direktorji podjetij, na katerem bi spregovoriH o pomembnosti in potrebnosti izobraževanja v delovnih organizacijah. Gospodarska zbornica pa naj bi vključila v izobraževalni program Centra za izobraževanje vodilnih kadrov kot posebno temo tudi problematiko izobraževanja v delovnih organizacijah. Na posvetovanjih so terjali od organizatorjev le-teh, da se v nadaljnji akciji zavzamejo tudi za to, da bi delovne organizacije v okviru samoupravnih sporazumov izločale kar največ sredstev za izobraževanje. Predlagali so tudi, da v republiki ustanovimo ustrezno institucijo, ki se bo stalno in znanstveno ukvarjala s problematiko izobraževanja v delovnih organizacijah. Zahteva po taki instituciji je bila že neštetokrat izrečena in je bila tokrat torej zopet ponovljena in upajmo, da ne zaman. Da pa bi prišlo do čim boljšega sodelovanja, so udeleženci posvetovanj ustanovili in imenovali iniciativni odbor za formiranje združenja izobraževalnih centrov in služb. Področna posvetovanja o izobraževanju v delovnih organizacijah so bila različno obiskana, nekje bolj, drugje manj. Predvsem pa je udeležba pokazala, da se vabilu k sodelovanju niso odzvale mnoge večje in velike delovne organizacije, pri katerih so dani vsi pogoji za organizacijo tovrstnega izobraževanja. Organizatoijem dosedanjih posvetovanj so naročili, ....fe m Splošno gradbeno podjetje iz Hrastnika se v zadnjem času loteva tudi tako zahtevnih gradenj, kot je tale 48-stanovanjska stolpnica, ki so jo zgradili za tržišče. S tem precej pomagajo tudi pri razreševanju stanovanjske problematike v samem Hrastniku. Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v žela majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK naj bi organizirali še posebne razgovore v takih delovnih organizacijah, ki zaposlujejo nad 1000 delavcev, a nimajo organizirane izobraževalne dejavnosti. s. G_ PODPORA DOPOLNILNEMU IZOBRAŽEVANJU IN USPOSABLJANJU_ 76 novih strokovnjakov Pomembna vloga Delavske univerze Velenje pri vzgoji prepotrebnih novih strokovnjakov Tudi v Šaleški dolini manjkajo delovnim organizacijam strokovno usposobljeni delavci. določena. S tem pa se mnogi v društvu upokojencev ne - strinjajo. na družinskega člana. Ve- Kljub vsemu upajo, da čina socialno šibkih članov kolektiva bo bodo rešili tudi ta nesoglasja. Najvažnejše pa je prav gotovo to, daje dom zgrajen in da bodo kmalu nekateri upokojenci prišli do potrebnih stanovanj. m. BRECL • MARIBOR Sindikalna organizacija mariborske tovarne avtomobilov in motorjev je namenila letos okrog 60 tisoč dinarjev za letovanje socialno šibkih članov kolektiva. Pomoči bodo deležni predvsem delavci z večjimi družinami, katerih mesečni dohodek ne presega 400 dinarjev letovala julija in avgusta, in sicer v počitniškem domu tovarne avtomobilov v Omišlju in domu TVD Partizan Tezno v Pako-štanih. Sindikalna organizacija tovarne avtomobilov bo plačala letovanje na morju tudi nekaterim otrokom socialno šibkih članov kolektiva. Lani je na stroške tovarniškega sindikata letovalo okrog 270 delavcev in njihovih svojcev. p • RAVNE Delavska univerza z Raven na Koroškem in slo- venjegraško društvo kmetijskih tehnikov in inženirjev bosta jeseni v sodelovanju s celjskim kmetijskim izobraževalnim centrom in koroškimi občinami organizirala v Radljah ob Dravi oddelek srednje strokovne kmetijske šole. Učenci iz štirih, občin bodo s poukom pričeli septembra, končali pa bodo aprila, ko bodo odšli na obvezno prakso v kmetijske delovne organizacije. Na Koroškem pričakujejo, da bodo absolventi radeljske srednje kmetijske šole v veliki meri pripomogli pri modernizaciji kmetijske proizvodnje. V. R. Ker z rednim šolanjem, posebej še spričo hitrega razvoja tudi v prihodnje, ne bi bilo mogoče zagotoviti potrebnih strokovno usposobljenih delavcev, gospodarstvo s področja občine Velenje močno podpira zraven rednega šolanja tudi dopolnilno usposabljanje in izobraževanje že zaposlenih delavcev. Pri tem ima pomembno vlogo Delavska univerza Velenje, kije nedavno tega slavila 10-letnico uspešnega delovanja. V zadnji izobraževalni sezoni je delovalo pri velenjski Delavski univerzi 7 rednih večernih šol za odrasle, in sicer delovod-ske šole, srednja komercialna in ekonomska šola, prav tako pa tudi večerna osnovna šola. V novi izobraževalni sezoni bo začelo v Velenju z delom še več novih rednih večernih šol, med drugim tudi oddelek poklicne šole za prodajalce, ki jo bodo organizirali v sodelovanju s celj- skim Centrom za blagovni promet. V rednih večernih šolah, ki delujejo v okvim velenjske Delavske univerze, prav te dni končujejo z zaključnimi izpiti. Tako je kovinarsko delovodsko šolo, v Velenju so jo pripravili po programu Kovinarskega šolskega centra Maribor, končalo 76 diplomantov, ki so jim že na slovesnosti podelili diplome. Gospodarstvo Šaleške doline je tako dobilo nove strokovnjake, usposobljene tudi na področju organizacije in psihologije dela. Na Delavski univerzi Velenje računajo tudi že na odprtje nekaterih novih rednih večernih šol. V izobraževalni sezoni 1972/1973 naj bi začela z delom upravno administrativna srednja šola, srednji tehnični šoli strojne in elektro stroke, šola za gostinske delavce, pa verjetno še katera šola, če se bodo pokazale potrebe. SLOVESNO PROSLAVLJEN PRAZNIK SLOVENSKIH RUDARJEV — 3. JULIJ V VELENJU iSkok mladih I v rudar-1 ski stan Osrednjih slovesnosti ob prazniku slovenskih rudarjev — 3. juliju v Velenju so se tudi letos udeležili številni gostje. Med več kot 3500-članski delovni kolektiv velenjskih rudarjev sta prišla tudi dva visoka gosta — član sveta federacije in prvi častni član delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje FRANC LESKO-ŠEK-LUKA ter podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije inž. TONE TRIBUŠON. Na osrednji slovesnosti je govoril predsednik delavskega sveta KAREL ŠILIH o dosežkih velenjskih rudarjev in o nalogah, ki so v tem razdobju pred njimi. Ob tem je poudaril, da ni težav, kijih velenjski rudarji — složni, kot so — ne bi zmogli. Karel Šilih je med drugim tudi naglasil, da si rudarji iz središča Šaleške doline vseskozi prizadevajo gospodariti tako, da bi utrdih gmotni, samoupravni in neodvisni položaj naše socialistične skupnosti. Vsako leto ob 3. juliju pa sprejmejo velenjski rudarji v svoje vrste mlade rudarje — absolvente 3-letne rudarske šole. S tem tudi javno manifestirajo prizadevanja za pomlajevanje mdarskega kolektiva. Na letošnji slovesnosti so sprejeli v rudarski stan 75 mladih fantov, ki so se odločili za trdo delo in življenje globoko pod zemljo. Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV PRIZADEVANJA MEŽIŠKIH RUDARJEV IN TOPILNIČARJEV ZA HITREJŠI RAZVOJ SVOJE DELOVNE ORGANIZACIJE 1*0 zavrtani poti il Mežičani med najpomembnejšimi proizvajalci akumulatorjev # Naraščanje izvoza # Prizade^ nja za kar najboljše gospodarjenje # Več oplemenitenega in predelanega svinca Čeprav je natovaijanje in iztovaijanje tovora v Luki Koper mehanizirano, vseeno potrebujejo vedno več delavcev. To je tudi razumljivo, saj je prometa v naši slovenski luki vedno več. Delavce pa je težko dobiti ne samo za Luko, temveč tudi za ostalo gospodarstvo. Obalno gospodarstvo bi letos potrebovalo kar 2834 delavcev, od tega 1192 nekvalificiranih. Ker jih na obalnem pa tudi na širšem območju Primorske ni mogoče dobiti, jih zaposlujejo iz drugih republik. Lani se je na obalnem območju zaposlilo kar 2061 delavcev iz drugih republik. Tak pritok novih delavcev pa zaostruje stanovanjske probleme, probleme otroškega varstva, povečuje iskc prostorsko stisko v šolah itd. V letošnjem letu so prizadevanja nekaj več kot 1.700-član-skega delovnega kolektiva Rudnikov' in topilnice Mežica usmerjena predvsem v dosego predvidene realizacije 200 milijonov dinarjev ter v nadaljnjo vključitev v mednarodno delitev dela. Dosedanja gospodarska gibanja kažejo, da delovna organizacija dosega ^predvidevanja; za planom zaostaja proizvodnja le v jamskih obratih, predvsem zaradi nihanja vsebnosti rude, ter v metalurških obratih, kjer so imeli na začetku leta težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov in izpadov el ktrične energije. V zadnjem razdobju se je precej razmahnila dejavnost elektrostrojnih obratov, v katerih za zdaj proizvajajo opremo za separacijo, ter proizvodnja akumulatorjev. V tovarni akumulatorjev Vesna v Mari-boru bodo letos izdelah, kot računajo, že najmanj 300.000 starterskih akumulatorjev, v obratu v Mežici pa okrog 900 ton industrijskih baterij. V zadnjem času so se mežiški Rudniki svinca in topilnica razvili med naše najpomembnejše proizvajalce akumulatorjev. Pri italijanskem Fiatu so Mežičani drugi največji dobavitelj akumulatorjev, so pa vse možnosti, da bi v prihodnje prodajah akumulatorje še na nekatera druga tržišča. Mežičani so že dalj časa med najpomembnejšimi slovenskimi izvozniki. V Italijo izvažajo, kot smo že zapisali, akumulatorje, v sosednjo Avstrijo, prav tako pa tudi na Češkoslovaško in v Sovjetsko zvezo pa razne zlitine, predvsem pa polproizvode in gotove izdelke za kabelsko elek-tro in akumulatorsko industrijo. So pa vse možnosti, da vključijo na spisek držav, kamor Mežičani izvažajo svoje izdelke, tudi Francijo. V Rudnikih svinca in topilnici Mežica že zdaj predelajo tri četrtine celotne proizvodnje svinca. Mežičani izdelujejo industrijske baterije, akumulatorje, cevi, pločevino, razne zlitine za potrebe industrije, šibre ter razne odlitke. Osnovno izhodišče programa nadaljnjega razvoja mežiških Rudnikov svinca in topilnice pa je še večji razmah delovne organizacije na račun oplemenitenja in predelave svinca, kolikor je pač najbolj mogoče. V Mežici računajo nadalje na še večji razmah elektrostrojnih obratov, v katere naj bi prenesU tudi del proizvodnje iz ravenske Železarne in za to novo proizvodnjo uredili obrat na Gančniku. V načrtu je še ureditev oddelka za plastiko, v katerem bi izdelovali plastična akumulatorska ohišja, ki jih morajo zdaj kupovati drugod. Rudniki svinca in topilnice Mežica sodijo med tiste delovne organizacije pri nas, kjer so že oblikovali akcijske programe za gospodarjenje v pogojih stabilizacije. Poiskati želijo notranje rezerve, povečati prodajo fllCr; delkov, zmanjšati upravne ifl™c in žijske stroške ter odvečne 'roga lavce z režijskih mest prememu s na produktivna delovna mesf°rtn Svoje pa naj bi k izboljšanju ma slovanja pripomogla tudi spT budnejši sistem nagrajevanj^ tr poenostavitev poslovanja. *rtoši nar, ki ga bodo prihranili, bof>ilej namenili za razširitev pro izvirala nega programa. 1 Tudi »Fecro« h »Gorenju« Slovenjegraška občinska skupščina soglaša s predlogom, da se tovarna povanih izdelkov Fecro združi z velenjskim »Gorenjem« 9 V prvi fazi povečanje realizacije od 15 na 65 milijonov dinarjev Poslovanje v Tovarni kovanih izdelkov Fecro v Slovenjem Gradcu je že dalj časa na meji rentabilnosti. Investicije, opravljene v zadnjih letih, ne dajejo obetanih sadov. Najbolj donosna je proizvodnja nerjaveče opreme za klavnice in za mesno predelovalno industrijo. Obseg te proizvodnje pa je omejen. Zato so v kolektivu že nekaj časa preučevah možnosti, da bi si v okviru večje in perspektivnejše delovne organizacije zagotovili uspešen razvoj tudi v prihodnje. Potern ko se razgovori z ravensko Železarno in s Kovaško industrijo Žreče za navezavo tesnejšega sodelovanja oziroma povezovanja niso — vsaj za Slovenjgrajčane — zadovoljivo končali, je „ponudila roko“ Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Izdelala je program za preusmeritev proizvodnje in izobh-kovala pogoje, pod katerimi pristane na to, da se Fecro zdmži z Gorenjem. Na novo bi osvojili proizvodnjo nerjavečih pomivalnih korit in nekaterih drugih izdelkov iz nerjaveče pločevine, v pretežni meri za potrebe velenjske tovarne Gorenje. V okviru Gorenja bi bil Fecro samostojna organizacija združenega dela s statusom pravne osebe. preusmeritev proizvodnje pa je tudi edini pogoj, ki ga je postavilo Gorenje za to, da se mu pridruži Fecro. Odborniki slovenjgraške občinske skupščine so med razpravo o združitvi Fecra z velenj- skim Gorenjem poudarili, da bo ta združitev nedvomno pomembno vplivala tudi sicer na uspešnejši in hitrejši razvoj kovinsko predelovalne industrije v Slovenjem Gradcu, za kar so dane vse možnosti. Vsiljivi in zdravju škodljivi prah, ki sili v oči in kljub zaščitni ma® v usta, še bolj otežkoča že tako težko delo rudarjev v rudnik svinca. GOSPODARJENJE V TRBOVELJSKEM RUDISU V PRVI FAZI 4-KRATNO POVEČANJE REALIZACIJE PREUSMERITEV PROIZVODNJE JE NUJNA IN NEODLOŽLJIVA Slovenjgraška Tovarna kovanih izdelkov Fecro je kreditno nesposobna in sama torej ni sposobna opraviti prepotrebne zamenjave strojnega parka in modernizacije proizvodnje. Po predloženem programu, ki so ga izdelah v Gorenju, in ki ga je potrdila tudi slovenjgraška občinska skupščina, bi v Fecra povsem opusthi proizvodnjo kos in kovačnico. Obdržah pa bi proizvodnjo neijaveče klav-niške opreme ter opreme za mesarsko predelovalno industrijo. Iz programa izhaja, da bi v slovenjgraški tovarni — ob skorajda nespremenjenem številu zaposlenih, vendar ob izboljšani kadrovski sestavi — povečali celotni dohodek po združitvi z Gorenjem kar za 4-krat oziroma od zdajšnjih 15 na 65 milijonov dinarjev. Povečali pa bi se tudi osebni dohodki, in sicer od zdajšnjih okrog 1.200 dinarjev v poprečju na okrog 1.700 dinarjev, prav tako v poprečju na zaposlenega. Za preusmeritev proizvodnje bo potrebnih okrog 18 milijonov dinarjev. Občinska skupščina Slovenj Gradec je na zadnji seji, na predlog sveta za družbeni plan in finance, že sprejela sklep o izdaji poroštva za najetje tega posojila, ki naj bi ga odobrila Ljubljanska banka in republiški sklad skupnih rezerv. Zagotovitev tega posojila (18 milijonov dinarjev) za Odločno za enotnost jugoslovanskega trga! Upravni odbor poslovnega združenja Rudis je pred kratkim ocenil polletno gospodarjenje, poroči% o delu svojih predstavništev v tujini in o izvajanju del v nekaterih evropskih in afriških državah tefcii o uresničevanju sklepov v zvezi z razvojnim programom V poslovni enoti Rudisa v Trbovljah so se odločili za temeljitejšo reorganizacijo. Z njo žehjo racionalizirati gospodarjenje in doseči večje ekonomske učinke doma in v tujini. Predvsem pa je reorganizacijo pobudilo prizadevanje, da bi v celoti izpolnili že sprejet srednjeročni program nadaljnjega razvoja, ki predvideva znaten porast celotnega dohodka od le- tošnjih 280 milijonov na okrog 510 milijonov din v letu 1975. Vse ali večino strokovnih in drugih služb so preuredili tako, da bodo vsestransko kos svojim nalogam tudi v pogojih in razmerah stabilizacije našega gospodarstva. ne mogla sodelovati pri vzročiti škodo našim izvajalcem del, še bolj pa bodo prizadeti janju del v tujini. .hj; ob licitacijah za prevzem novih. Možnosti Rudisa za nadaPiV pomembnejših del pri gradnji uveljavljanje v mednarodni večjih gospodarskih in industrij- litvi dela so sicer zelo ugodfle>0 skih objektov. Znan je tudi po- Na poslovnem združenju im^C jav, da v sosednih republikah vrsto ponudb za prevzem večjiiL zelo počasi plačujejo storitve, del v tujini, vendar bo TRESE SE GORA POHIŠTVO Primerov lahkega bogatenja posameznikov, ki izigravajo vrzeli v predpisih in izrabljajo pomanjkljivost davčne službe, je nešteto, vsi jih poznamo. Zgrešeno pa je, da se ob tem le razburjamo in vprašujemo, kdaj se bo to nehalo. To se prav lahko spremeni v kampanjo, v kateri bodo prizadeti predvsem tisti, ki jih še kako potrebujemo — mali obrtniki. V dosedanjih razpravah ni bilo slišati poglavitnih vprašanj: kakšna je naša davčna politika in kakšna je služba, dolžna skrbeti za njeno izvajanje. Razbuijanje zaradi ekscesov bi se torej moralo, J umakniti iskanju sistemskih rešitev, izdelavi selektivne davčne po- ^ litike, izpopolnitvi davčne službe in učinkovite družbene kontrole. ^ To bi bolj pomagalo preprečevati neupravičene socialne razlike, kot J pa demagoske kampanje. J Kot številna draga slovenska podjetja se tudi v Rudisu zavzemajo za dosledno uveljavljanje sprejetega načela o enotnosti jugoslovanskega tržišča. Rudi-sove članice izvajajo dela v skoraj vseh jugoslovanskih pokrajinah. Samo letos sodelujejo oziroma izvajajo dela na najmanj 20 jugoslovanskih pomembnejših gradbiščih, v rudnikih in drugod. Kaže pa, da utegne imeti poslovno združenje Rudis v prihodnje v nekaterih republikah precejšnje težave. Na seji upravnega odbora so namreč ugotovili, da se nekatere republike zapirajo v svoje meje, kar bi utegnilo po- ker najprej podjetja oziroma banke poravnajo obveznosti znotraj republik, nato šele izven njih. Rudis razpolagati z večjim M' ij pitalom, kot doslej. Pravkar % začeli graditi nove separacij* ^ rudnika kolemanita v Turčija , , za katero je prevzel Rudis Rudis namerava s posebno loten m^niring, poslal je K anketo ugotoviti pri svojih čla- nU(jb0 za sodelovanje pri gr^u nicah pripravljenost za sodelo- - veg:e„a pristanišča v Mavrov vanje pri novoustanovljenem taniji, prevzel bo gradnjo večji skladu za zavarovanje m kredi- objeJkt£v v Vzhodni Nemčij>|j tiranje poslov v tujini, ki bo enotno deloval za vso Jugoslavijo. Iz tega sklada namreč kreditirajo naša nastopanja v tujini, to pa je za trboveljski Rudis velikega pomena, saj tuji investi- možnosti ima sodelovati gradnji daljnovodov v Zvezni &« publiki Nemčiji in drugod1 e| Predstavništvo v Parizu navf^ zuje širše stike z nekaterii^ francoskimi tovarnami in podi tofii.ob licitacijah za prevzem jetji ]n vse kaže> da bo večjih del zahtevajo določeno prišlo do tesnejšega sodelovanj® sokreditiranje in brez tega skla- tudi do prodaje nekater% da bi naša podjetja pravzaprav bjaga na tem tržišču. —nT' ^Ključene VII. 5Ra LETNE ŠPORTNE IGRE ZDRUŽENEGA PODJETJA Kranjčani najboljši Na igrah je sodelovalo več kot 500 tekmovalcev in tekmovalk ■J koncu minulega tedna je i° J! Kranj dva dni gostitelj šport-^ športnikov tovarn Zdru-16 (jjjega podjetja Iskra. Na spo- Iskre. Številne lepe borbe mladih športnikov in športnic največjega slovenskega podjetja so prinesle največ uspeha tovarni so bile namreč VII. letne Iskre — Elektromehanike iz neTrtnc igre Združenega pod- Kranja, ki je zmagala v skup- iu Iskre, na katerih se je v nem seštevku točk. Rezultati so spiTOh panogah pomerilo nad bih naslednji: n 3 'J tplz"m/~vxrol in th'mTro 11^- 'T'• tekmovalcev in tekmovalk. • i , ^nje igre so bile hkrati tudi .“^JJ^jne, saj so bile združene s izv^osla, vo 25-letnice kranjske Maribor .Radikalna organizacija mari-^tske tovarne avtomobilov in °toijev je namenila letos '?g 60 tisoč dinarjev za leto-Jp socialno šibkih članov ko-r^va. Pomoči bodo deležni |P Ovseni delavci z večjimi dru-^ Jj^mi, katerih mesečni doho-^ k ne presega 400 dinarjev na ^žinskega člana. Večina so-0 šibkih članov kolektiva v počitniškem domu to-‘e avtomobilov v Omišlju in k Jr letovala julija in avgusta, in i w ^ v nn^itniRlrpm Hnmn tn-TOl Su TVD Partizan Tezno v S fetanih. ^ , Sindikalna organizacija tovar-X Avtomobilov bo plačala leto-, We na morju tudi nekaterim rkom socialno šibkih članov flektiva. Lani je na stroške to-uiškega sindikata letovalo F°g 270 delavcev in njihovih fojcev. D. P. NOGOMET: 1. Elektrome-hanika, 2. Avtoelektrika, 3. Commerce; ROKOMET: L Elektrome-hanika, 2. Polprevodniki, 3. Avtomatika; ODBOJKA: 1. Commerce, 2. Elektromehanika, 3. ZZA; NAMIZNI TENIS MOŠKI: 1. Elektromehanika, 2. TEN, 3. Commerce; ženske: 1. Elektromehanika, 2. Avtomatika, 3. Commerce; posamezno - moški: 1. Tadina, 2. Ker-stein, 3. Trček (vsi Elektromehanika); ženske: ’ 1. Novak (Elektromehanika) 2. Golob (Avtomatika), 3. Fabiani (Polprevodniki); STRELJANJE - MOŠKI: 1. Elektromehanika, 2. Avtoelektrika, 3. Aparati; ženske: 1. Elektromehanika, 2. Instrumenti, 3. Commerce; posamezno — moški: 1. Danijel Hrovat (Avtoelektrika), 2. Henrik Peternel (Elektromehanika), 3. Marko Jeglič (Aparati);ženske: 1. Zdenka Oblak (Elektromehanika), 2. Jožica Potokar (Commerce), 3. Klara Resman (Instrumenti); KEGLJANJE - MOŠKI: 1. Elektromehanika, 2. ZZA, 3. Aparati; ženske: 1. Elektromehanika, 2. Instrumenti, 3. Commerce; posamezno — moški: 1. Jože Farkaš (Commerce), 2. Alojz Kordež (Šolski center), 3. Janez Šuštarič (ZZA); ženske: 1. Zlati Mihelič, 2. Zalka Kržišnik, 3. Zvonka Kajžar (vse Elektromehanika); BALINANJE: 1. ZZA, 2. Sprejemniki, 3. Elektromehanika; ŠAH: 1. Avtoelektrika, 2. ZZA, 3. Elektromehanika. KONČNI VRSTNI RED: 1. Elektromehanika, Kranj 775, 2. ZZA, Ljubljana 705, 3. Avtoelektrika, Nova Gorica 570, 4. Commerce, Ljubljana 545, 5. Avtomatika Pržanj 535 točk itd. J. JAVORNIK Nčano je občinsko nogometno prvenstvo Iaribora PRVI MESTI KIPAMA TAM IN VEMA Rekreacija na pikniku Iskre v Preddvoru DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V POSTOJNI____ Več kot 500 nastopajočih Zmagovalna ekipa TAM ..^red nedavnim se je končalo finsko sindikalno nogo-ehio prvenstvo Maribora, na 'krem je v dveh ligah sodelo-0 16 ekip iz mariborskih valna ekipa VEMA je nastopala z naslednjimi igralci: B. Gorski, L. Ribič, M. Ferš, D. Brvič, G. Lesjak, K. Rožman, D. Robev, S. Zgomik, Lj. Poročnik, J. r^jstij. Večina ekip je prika- Kalnfer, F. Krebs, F. Mihelič, Pk zelo dober nogomet, tako A. Gral 04 so bili njihovi privrženci za J uu R?yoljni s prikazanimi igrami. Pdce cn A. Grah, in F. 'Grmovšek. V prvo ligo sta se iz druge lige uvrstili ekipi VEMA in Stavbar. TAM MARIBORSKI TISK METALNA KONSTRUKTOR B. KIDRIČ ELEKTROKOVINA KAROSERIST SWATY VEMA STAVBAR PRIMAT MTT LIVARNA CEVOVOD ATMOS CERŠAK LESTVICA L LIGE 14 8 14 8 14 6 14 6 14 5 14 5 14 3 14 1 LESTVICA II. LIGE 13 9 13 13 13 13 13 13 7 4 4 3 3 3 2 4 5 36:18 30:18 28:23 27:27 29:28 21:24 21:34 17:37 20 20 15 15 13 12 10 7 1 45:13 3 28:13 5, 30:27 5 27:25 7 40:40 6 21:32 10 15:44 5 7:19 D. ZAGORAC 21 18 15 15 11 11 5 2 Se Te so bile zelo izenačene in ^ ^ do zadnjega kola ni ve-kdo bo zmagovalec. V tjlffh ligi so nogometaši TAM, ♦pI -^ v dnrgem delu prvenstva, T r^&ali zelo dobro in tako po eh letih ponovno zasluženo -^fostali mariborski sindikalni zvar^diski prvukL Naslov prvaka r?. si priborili pravzaprav v zad-jnjo1. tekmi, ko so se srečah z jefKipo Mariborskega tiska ter jo ine|remagali z rezultatom 3:2. S lajcr zmago se je ekipa TAM po SODOBNI IN rffikah izenačila z Mariborskim 3raiepom, prvo mesto pa je osvo-]cajr zavoljo boljše razlike v go-- sc 51' Za zmagovito moštvo TAM S c v tej sezoni nastopah: V. Siji frTjanc, V. Kitek, M. Rojko, c? Ji- Benotič, S. Robek, P. Ba-P0n a’ k*- Breclj, O. Gradišnik, F. ■adEjegla, S. Banič, B. Novak, A. vre V A- Haboš, M. Črnavič in sjj)i. • Visket. Naj povemo še to, da 'jji.]e Proti pričakovanju iz prve pti^e izpadla ekipa SWATY, ki se i ifr Prejšnja leta potegovala za ■pi Ppo mesto. Poleg omenjene jvf ^pe bo morala v naslednji se-•jjiiix0,li igrati v drugi ligi še ekipa 0j'karoserista. ali, V drugi ligi je s tremi toč-1njsKami naskoka osvojila najvišji .rilijpslov ekipa VEMA pred Stav-ijk srjem, Primatom itd. Zmago- GOSPODARNI STROJI mehanizirane pralnice perila ( IRIMATj TOVARNA KOVINSKE OPREME-MARIBOR V Postojni so se te dni končale tradicionalne delavsko-športne igre, ki jih vsako leto organizira občinski sindikalni svet. Na letošnjih igrah je nastopilo 114 ekip iz 26 osnovnih sindikalnih organizacij s preko 500 tekmovalci in tekmovalkami. Ekipe in posamezniki so merili moči v sedmih panogah, tekmovanje pa je trajalo skoraj dva meseca. Rezultati so bih naslednji: ŠAH: 1. Transavto, 2. Stanovanjsko podjetje, 3. Železni-ško-transportno podjetje; STRELJANJE - moški: 1. LIV, 2. SO Postojna, 3. Prosvetni delavci; ženske: 1. SDK Postojna, 2. Perutninarski kombinat Pivka, 3. Vzgojni zavod Planina. ODBOJKA - MOŠKI: 1. Prosvetni delavci, 2. LIV, 3. HGP Kras; ŽENSKE: 1. Prosvetne delavke, 2. Perutninarski kombinat Pivka, 3. SDK Postojna; NAMIZNI TENIS - moški: 1. Javor Pivka, 2. Železniško-transportno podjetje, 3. SO Postojna; ženske: 1. Gradnje, 2. Nanos, 3. HGP Kras; KEGLJANJE - moški: 1. Gradnje, 2. Nanos, 3. HGP Kras; ženske: 1. HGP Kras, 2. Gradnje, 3. Perutninarski kombinat Pivka; BALINANJE: 1. Transavto, 2. Železniško-transportno podjetje, 3. Gradnje. Najuspešnejša ekipa v vseh sedmih panogah je bila iz hotel-sko-gostinskega podjetja Kras, ki bo sprejela tudi prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Postojna. Na drugo mesto so se uvrstili postojnski prosvetni delavci. g p • LJUBLJANA Te dni je bil v Domu sindikatov prvi razgovor o „Tezah o oblikah sodelovanja med Zvezo sindikatov Slovenije, Partizanom Slovenije in Zvezo za telesno kulturo Slovenije pri razvijanju športne rekreacije v delovnih kolektivih". To je pravzaprav prvi korak k že davnim željam, da bi tudi strokovne športne organizacije v večji meri sodelovale pri organizaciji rekreacije v delovnih kolektivih, kjer je vedno več priložnostnih športnikov. V POČASTITEV DNEVA RUDARJEV_____ Zmagovalec: Trboveljčani Na štiristeznem avtomatskem kegljišču Rudarja v Trbovljah so bila te dni končana letošnja tekmovanja v počastitev dneva rudarjev. Tekmovanje je pripravil rudniški odbor sindikata Trbovlje. Pokal odbora v kegljanju je osvojila s 516 podrtimi keglji prva ekipa Rudnika Trbovlje. Vsega skupaj je v tej disciplini nastopilo 12 ekip. Rezultati so naslednji: 1. Rudnik Trbovlje I 516 kegljev, 2. Rudnik Trbovlje II 503, 3. Rudnik Hrastnik I 461, 4. Rudnik Trbovlje III 442, 5. Rudnik Zagorje I 433 kegljev itd. Prav tako je bilo končano tudi tekmovanje z zračno puško. Prvo mesto in pokal rudniškega odbora si je priborila ekipa Rudnika Hrastnik, ki je bila najboljša med sedmimi ekipami. Rezultati so bili naslednji: 1. Rudnik Hrastnik 1200 krogov; 2. Rudnik Trbovlje I 1160; 3. Rudnik Zagorje 1012; 4. Separacija Trbovlje 949 itd. V šahu so bili najboljši tekmovalci Rudnika Zagorje, ki so premagah ekipo Rudnika Trbovlje s 6:4. Med nogometaši je zmagala ekipa Rudnika Zagorje pred Rudnikom Trbovlje in Rudnikom Hrastnik. V letošnjem tekmovanju v počastitev dneva rudarjev so imeli največ uspeha tekmovalci Rudnika Zagorje, ki so osvojili dva pokala, po en pokal pa so si priborili tekmovalci iz Rudnika Trbovlje in Rudnika Hrastnik. JANKO SAVŠEK Športne igre vodnih skupnosti Na šestih letnih športnih igrah vodnih skupnosti Slovenije minulo soboto in nedeljo v Murski Soboti je nastopilo blizu 360 športnikov iz osmih delovnih organizacij. Največ uspeha so imeli Celjani, ki so v skupni uvrstitvi zmagah pred Mariborčani, Koprčani in Vodno skupnostjo SRS. Trmajsdsočem je na proslavi prepeval pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, v katerem so v veliki večini Iskraši. PIKNIK ISKRINE DRUŽINE OB SREBRNEM JUBILEJU V PREDDVORU PRI KRANJU Kolone osebnih avtomobilov in avtobusov so se v nedeljo, 4. julija, iz skoraj vseh krajev Slovenije, kjer ima Iskra svoje tovarne aU obrate, valile proti Preddvoru, gorenjski vasici s štirimi gradovi ob idiličnem ježem Čmava. Iskraši so hiteli na proslavo Iskre ob njenem srebrnem jubileju in to združili še s praznovanjem dneva borca, dvajsetletnico samoupravljanja in desetletnico Zdraženega podjetja Iskra. Blizu 13.000 delavk in delavcev tega največjega slovenskega kolektiva se je zbralo na prireditvenem proštom. Prišli so iz Primorske, Notranjske, Dolenjske, Štajerske, Zasavja in O razvoju in pomenu združene Iskre je govoril generalni direktor Vladimir Logar. indvajsetih letih v 17 občinah po vsej Sloveniji zraslo petnajst Iskrinih tovarn, z nekaj deset obrati in blizu 18.000 zaposlenimi delavci. Za Jožetom Hujsom je spregovoril Vladimir Logar, generalni direktor Združenega podjetja Iskra, ki je med drugim dejal: ,JPrav specializacija in razširitev proizvodnje sta botrovali odločitvi, da se je aprila 1961. leta šest slovenskih elektroindu-strijskih podjetij združilo. Čeprav se je tako imenovana velika Iskra v desetih letih srečavala z mnogimi težavami, so rezultati, ki jih je doseglo podjetje, velikanski. Še presenetlji-vejši so načrti, saj nameravamo do 1975. leta proizvesti za 5 milijard dinarjev izdelkov, povečati število zaposlenih na 25.000 delavcev in izvoziti za 80 milijonov dolarjev v glavnem na tržišča s čvrsto valuto ...“ Osrednji govor na tej prireditvi je imel predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher. Tole je med drugim poudaril: „Uspehi Iskre so najlepše priznanje za petindvajsetletni razvoj naše socialistične dmžbe ... Zatem pa je izrazil prepričanje, da se bodo v Iskri zavzeli za dosledno uveljavljanje odnosov, ki jih zahtevajo ustavni amandmaji in sklepi H. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. S tem bodo prispevali k notranji utrditvi združenega podjetja ter premagali zgledovanja po tujih vzorih ali morda bolj spektakularnih toda ne kaj prida trdnih integracijah v drugih republikah. Zaključil pa je z naslednjimi besedami: »Življenjska moč Iskre je v skupnih interesih, ki delovne kolektive njenih tovarn in obratov ter specializiranih organizacij in poslovnih enot med seboj povezujejo v združeno podjetje ...“ Pozno ponoči smo se skupaj vračali domov z občutkom, da smo, tako gostje kot „doma-čini“, preživeli dan res kot velika družina. Za vse je bilo poskrbljeno. Nihče ni bil lačen, nihče žejen, nihče se na tem pikniku ni dolgočasil. Organizacija prireditve je bila na najvišji ravni, za kar ima prav gotovo največ zaslug tovariš Cvar s sodelavci iz kranjske Elektrarne-hanike. Naše poročilo pa ne bi bilo popolno, če ne bi povedali, da se je praznovanje Iskrinega srebrnega jubileja začelo že v četrtek s športnimi tekmovanji, o čemer poročamo na 11. strani in v petek s svečano skupno sejo delavskih svetov kranjske Elektromehanike in Združenega podjetja Iskra. Na tej seji so 113 delavcem, ki so že petindvajset let v Iskri, podelili zlate značke. Na tej svečanosti je spregovoril tudi Tone Kropušek, predsednik slovenskih sindikatov: ,4 skr a je s Svojim razširjanjem preko občinskih meja precej prispevala k napredku manj razvitih področij v Sloveniji," je dejal. »Podjetje, ki je po številu zaposlenih največje v slovenski Na slavnostnem prostoru se je pojavil tudi okrašen voz s slovenskimi narodnimi nošami. seveda z Gorenjske, kjer je Iskra „doma“. Ta velika družina — med njimi jih je bilo mnogo, ki so v Iskri že od vsega začetka — se je ob lepem vremenu in poskočnih vižah ansambla Mihe Dovžana iz Ljubljane veselila ves dan. Med množico Iskrašev — toliko jih še ni bilo skupaj — smo videli tudi velike prijatelje Iskre, najvišje predstavnike družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Slovenije iz vseh tistih občin, kjer ima Iskra svoje tovarne ali obrate. Med njimi so bili tu Sergej Kraigher, Miha Marinko, Boris Ziherl, Leopold Krese in še mnogi drugi, ki so v neuradnem delu praznovanja kaj radi poklepetali z delavci in delavkami Iskre ob partizanskem golažu, ki so ga pripravili prizadevni vojaki kranjske garnizije. Uradni del praznovanja Iskrinega srebrnega jubileja je bil kratek in skrbno pripravljen. Pevski zbor dr. Franceta Prešerna pod vodstvom Petra Liparja, godba na pihala, recitatorji Prešernovega gledališča iz Kranja, katerih člani so v glavnem Iskraši, so predstavili nekaj zelo uspelih točk. Ko so izzveneli zadnji akordi Prešernove ,Zdravljice", se je na oder povzpel Jože Hujs, direktor kranjske tovarne Elek-tromehanika, iz katere je v pet- rt 1 »obratoval" brez fH vonjave so bile ta* vabljive, da se pokušnji nisi to« gel upreti. Žar je daha in to v Jejs ;iela industriji, je prav gotovo za uspešno združevanje. P°1p0 membne so tudi njegove ^.jj kušnje pri samoupravljanju, ^ je v takšni organizaciji, kaki^jL31 je Iskra, še posebej zahtevno. “ v več bo treba storiti za uvel]*''' Ijanje samoupravljanja v nek3 terih obratih zunaj matičnih tc ^ P Prej osel vam .. Ob koncu tega zapisa se tu1 . naš časnik pridružuje številu*? n;r< Ji leži čestitkam vsem Iskrašem ob UJ1 hovem srebrnem jubileju 1 'eJ željo, da bi bila Iskra v priho*' ^ Vsak je dobil lončeno posodo in leseno žlico, vojaška kuhinja pa je poskrbela za pravi partizanski golaž. nje še svetlejša. Tekst: M. ŽIVKOVI? ^ Foto: A. AGNI? DELAVSKA poGACNlrKZNaslovDu?^anišU'aSh?uDravJp^’linhi?af!,ZPn^|elaTSka cllc1tn°st v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILA* tatl ENOTNOST l"s.S h