A ČRNO« E LEM GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XII 20. december 1976 Številka lO V PRIHODNJEM LETU VELIKA SKUPNA INVESTICIJA Nabava dodatnega fotostavka, nove rotacije in prizidava novih poslovnih prostorov na Poljanskem nasipu Pred zaključkom leta radi naredimo obračun našega dela v letu, ki se izteka, hkrati pa imamo pred seboj tudi že konkretne usmeritve za delo v prihodnjem letu. Če pregledamo, kaj smo storili v tem letu v okviru OZD Ljudska Pravica — Dnevnik, ki je prav v zadnjih dneh dobila še tretjega bratca TOZD Radio Glas Ljubljana, tedaj moramo ugotoviti, da je bilo to leto posvečeno predvsem iskanju stičnih točk medsebojnega sporazumevanja v okviru OZD. Nedvoumno smo ugotovili, da ni malo področij, kjer bi lahko zaradi skupnih interesov našli tesnejše medsebojne povezave, vendar dlje kot do te ugotovitve žal nismo prišli. Lotili smo se intenzivnejšega dela le v tistih stičnih točkah, kjer smo imeli skupne težave. To je pri tiskanju časopisov obeh naših publikacij, Dnevnika kot Nedeljskega dnevnika ter prav v zadnjem času prišli d° konkretnih spoznanj in sporazumov, da je treba se lotiti v prihodnjem letu velike skupne investicije: nabave dodatnega fotostavka, nove rotacije in prizidave novih poslovnih prostorov na Poljanskem nasipu. Okvirni programi za te investicije So že narejeni in bodo prav v teh dneh, še pred koncem leta, predmet razprav tako v samoupravnih orga-n*h TOZD, kot na centralnem delavskem svetu. Naša prioritetna naloga v teh dneh in v začetku prihodnjega leta je iskanje uvoznih dovoljenj in zbiranje sredstev za realizacijo načrtovanega investicijskega programa, m naj bi bil realiziran do julija. Nadzidava novih poslovnih prosto-r°v nam je nujno potrebna, tako za Potrebe tiskarne, ki bo dobila tu nove skladiščne prostore, ki jih ima sedaj premalo, kot za potrebe reakcije Dnevnika in redakcije Glas Ljubljana. Seveda pa čaka pri tem vse samoupravne organe od delavskih svetov TOZD pa do centralnega elavskega sveta mnogo neenostav-nega dela pri koordiniranju in usklajevanju posameznih skupnih aktov, ' bodo morali biti usklajeni z ustavo ? s'cuf tih vlaganjih na osnovi dogodkovnih in stroškovnih odnosov. rav to pa bo verjetno najtežja naloga, saj smo v teh razmišljanjih vso zapletenost tega primera, kako šele na začetku in že ta začetek kaže uskladiti posamezne interese. NA STRANI 3 POGLED V LETO 1977 Kaj napovedujejo in kaj želijo šefi vseh treh naših TOZD na prelomu leta Spet enkrat je leto dni naokoli — kot vedno prehitro. Še niti dobro se nismo zavedli in že spet kujemo načrte, kaj in kako bomo gospodarili v novem letu, ki nikakor ne bo lahko za naše TOZD. Zdaj imamo namesto dveh že tri. V naših stabilizacijskih prizadevanjih bomo morali tudi v prihodnjem letu s polno paro naprej, če bomo hoteli doseči najmanj tako dobre poslovne rezultate ali pa slabe izboljšati. Kot lani, je tudi letos na prelomu leta uredništvo našega internega glasila naprosilo vse tri šefe TOZD za kratek pogled nazaj v naše delo ter za perspektivni pogled v prihodnje leto. Kako so se zazrli v leto 1977 Božo Sintič, Božo Kovač in Ivica Bozovičar, berite na strani 3. \ Novoletna čestitka Uredništvo glasila Črno na belem želi delavcem vseh treh TOZD srečno novo leto 1977, da bi bili pri svojem delu čim bolj uspešni in da bi se še v naprej dobro razumeli. V_______________J PO SPREJETJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU DOLGOROČNA USMERITEV Gre za sistemske rešitve, ki izhajajo iz razvoja celote v kateri živimo in za spremembo miselnosti in naših navad V vrsti člankov ob uveljavljanju ustave in zakona o združenem delu, ki je sedaj, kot vsi vemo sprejet, smo skušali opozoriti na to, kaj je bistveno, če hočemo, da bo zakon zaživel v naših TOZD. Gre za stopnjo razvi- tosti osnov, iz katerih izhajamo in za našo stopnjo zavesti pri upravljanju sredstev za proizvodnjo. Jasneje povedano: vsak od nas se mora zavedati, do katere stopnje je vključen v delovni proces v delovni orga- nizaciji in kako soodloča o vsem, kar ga vključuje v širši proces družbenega dogajanja. Zakon daje na vsa ta vprašanja konkretne odgovore. Nadaljevanje na 2. strani 'IBUAlua DOLGOROČNA USMERITEV Nadaljevanje s 1. strani POSLOVANJE LD V OKTOBRU IN NOVEMBRU UGODNO POSLOVANJE KLJUB VEČJIM STROŠKOM Zagotovljena je udeležba vsakega delavca, ki je postala tudi obvezna, z vsemi pravicami in odgovornostjo. Gre torej za sistemske rešitve, ki izhajajo iz razvoja celote, v kateri živimo in za spremembo miselnosti in navad nas samih. Naloge, ki jih opravlja vsak od nas, ga usposob-ljajo istočasno tudi za predloge izboljšav in rešitev, ki jih naj bi vsak tudi predlagal sam, ali pa sporočil svojemu delegatu. Gre za sodelovanje in iskanje najboljših in najprimernejših rešitev, torej za dolgoročno usmeritev. Isto velja tudi glede nalog, ki čakajo širšo družbeno skupnost, v kateri živimo, pa naj gre za krajevno skupnost, mesto, republiko, interesne skupnosti in torej vsa področja sporazumevanja ter dogovarjanja. Odslej je to del odločanja, za katerega smo pristojni vsi. Iz teh naših temeljnih pravic ter dolžnosti izhaja tudi potreba po učinkovitih organizacijskih rešitvah in spremembah, ki izhajajo iz narave stvari same. Če želimo zagotoviti učinkovito določanje delegacij in obveščanje delavcev o gradivu, ki prihaja, bodisi, da gre za sporazume, dogovore, plane in ostale demokratične instrumente, mora biti gradivo razumljivo in jasno pripravljeno. Le tako so možne odločitve. Na ravni delovne organizacije, bi bilo zato treba za vse tri TOZD nujno zagotoviti delovno mesto tajnika samoupravnih organov. S tem bi razbremenili ostale delavce, ki so obremenjeni s svojim lastnim delom in omogočili uspešno in učinkovito samoodločanje. Ni namreč vseeno kako je gradivo pripravljeno, za kakšne sporazume se odločamo, ker se bo to poznalo na našem dohodku. Gre za dolgoročno usmeritev. Naloge, ki izhahajo iz planov TOZD so že toliko skupne, da bi bila verjetno učinkovita, smiselna in tudi ekonomsko utemeljena ustanovitev delovne skupnosti skupnih služb z analitsko službo, marketingom in podobnimi službami, ki bi kot servis na podlagi rentabilnega izračuna opravljale delo, ki je skupno vsem trem TOZD. Samoupravni akti, ki jih bomo pripravljali, naj bodo kvaliteten preskok ob upoštevanju in spoštovanju prizadevanj vsakega od nas, ki so imela namen zagotoviti boljše delovanje in uspešnost delovne organizacije, zvišati produktivnost in udeleženost vsakega delavca pri rezultatih dela. »Duh zakona« bi lahko ponazorili v preprostem dejstvu, da naj geslo »mi vsi smo ustvarjalci« ne bi ostalo geslo, pač pa postalo dejstvo. Poslovni rezultati Ljubljanskega dnevnika so bili v oktobru in novembru dobri. Ostanek dohodka v oktobru je znašal 780 tisoč dinarjev, v novembru pa okrog 600 tisoč dinarjev, kljub manjši realizaciji od IZKUŠNJE OB UVEDBI ZGODNEJŠEGA RAZVOZA Zgodnejši razvoz Dnevnika vsekakor pozitivno vpliva na rast naklade, vendar tega pozitivnega trenda ne moremo dovolj natančno definirati, ker smo startali z razvozom v času, ko je tak trend običajen. Poročila referentov in vodij podružnic govorijo, da je dinamika večja kot običajno, istočasno pa izražajo nezadovoljstvo zaradi, v zadnjem času, vse bolj netočnega tiska in to predvsem v prvem razvozu. Dogovorjeni čas 7.45 sploh še ni bil dosežen, tudi tisk pred 8. uro je prava redkost. V mesecu novembru smo tako tiskali samo dvakrat, poprečen čas, ki smo ga dosegli pa je 8.08. December je še mnogo slabši; pred osmo uro nismo tiskali, poprečen čas je 8.18. Tudi tisk drugega razvoza vedno večkrat kasni. Vse to vpliva, da referenti ne morejo dovolj natančno regulirati naklade oziroma še huje, novood-prta prodajna mesta moramo celo zapirati. oglasov. Glede oglasov smo planirali 1,47 milijona, dosegli pa samo 1,30 milijona. Konec poslovnega leta bo LD končal poslovanje s 6 milijonov ostanka dohodka. Če upoštevamo, da naša hiša nima posojil ali pa drugih obremenitev, je več kot očitno, da smo leto 1976 zvozili zelo dobro, čeprav je za večino delovnih organizacij v državi letošnje leto bilo eno od najhujših v povojnem času. Stroški se nenehno povečujejo. Oktobra so se povečali za 14 odstotkov prek plana, ker smo plačali zvišanje cen za roto papir za dva mese- ca, tiskarna je ukinila svoj popust, povišujejo pa se tudi cene Tanjuga, tiskarski stroški in drugo. Novembra so stroški še večji, ker so v tem mesecu vsi redno zaposleni in raznašale! dobili 25 odstotkov povprečnega osebnega dohodka ob petindvajsetletnici Dnevnika. Poleg tega so se povečali osebni dohodki za šest odstotkov prek plana. Celotni dohodek se prav tako povečuje. Oktobra je bil večji za 16 od načrtovanega. To je po eni strani zasluga višje naklade, ki je za nekaj odstotkov višja od načrtovane, oglasi pa so v tem mesecu bili za pet odstotkov višji od postavk v dinamičnem planu. Po drugi strani pa smo zvišali ceno naročnine Nedeljskega ter zmanjšali popuste naročnikom. OBNOVITEV VOZNEGA PARKA V letu 1977 bodo Dnevnikovi šoferji pričeli delati po novi organizacijski shemi, ki bo zagotavljala boljši izkoristek delovnega časa, istočasno pa bomo s tem zadostili tudi zakonskim predpisom o varnosti v cestnem prometu, kar zopet pomeni večjo varnost šoferjev. Število šoferjev-distributorjev se bo zato zvišalo (10 jih bo), mislili pa smo tudi na nova vozila. Po daljšem premisleku so se šoferji odločili za dva kombija domače izdelave, IMV R 1600-servis s po 1000 kg nosilnosti ter za tri angleške kombije bed-ford diesel s po 1500kg nosilnosti. Za nakup teh vozil smo se odločili predvsem zato, ker so ti kombiji z občutno večjo nosilnostjo še vedno dovolj okretni za mestni promet. Z nakupom novih vozil bomo za daljši čas zadostili našim potrebam, saj so bila stara vozila že tako dotrajala, da je bila ogrožena normalna vsakodnevna distribucija naših časopisov. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA OKTOBER 1976 Poprečni mesečni osebni dohodek 3.794,60 dinarjev. V ročni stavnici znaša poprečni osebni dohodek 3.398,20, v strojni stavnici 4.528,80, časopisni enoti 5.087,05, reprodukciji 4.019,60, knjigotiskarski strojnici 3.398,05, litografiji 2.963,05, knjigoveznici 2.785,45, mehanični delavnici 3.780,85 in v režijski grupi 4.215,05. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.835,65, najvišji pa 12.737,70. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU NOVEMBRU 1976 Poprečni osebni dohodek je bil 5.770,14. V redakciji znaša poprečni osebni dohodek 6.951,14, Glas Ljubljane 5.908,30, BEP 5.780,11, IBM 4.681,59, pravnik ZP 7.352,75, splošni oddelek, računovodstvo in analitski oddelek 5.044,61, v prodajnem oddelku 5.739,76, naročninskem oddelku 4.415,98, ekspe-ditu 5.147,83, adremi 3.943,12, podružnice 4.939,55, šoferji pa so prejeli 5.600,46 dinarjev poprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.241,00 dinarjev (snažilka). Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 11.904,00 dinarjev (glavni urednik) POPRAVLJENA FINANČNA KALKULACIJA Ko smo v zadnji številki našega glasila objavili kratko finančno kalkulacijo o dveh »razvozih« oziroma izdajah Dnevnika petkrat tedensko, je bila, žal, netočna že takrat, ko so jo tiskali. Takrat so namreč že prispeli prvi računi iz tiskarne in pokazalo se je, da so bili izračuni, po katerih naj bi imeli zaradi tega mesečno okoli 42 tisoč dinarjev stroškov več, prenizko postavljeni. Zato zdaj objavljamo popravljeno kalkulacijo, ki pa tudi še ni popolna, ker vanjo niso všteti dodatni stroški v redakciji. Zaradi dvojnega razvoza oziroma dveh izdaj Dnevnika, imamo mesečno za 65.000 dinarjev tiskarskih stroškov več. Za pokritje teh stroškov bi morali prodati dnevno okoli 3200 izvodov Dnevnika več. Pa še pogled na naklado. Za primerjavo smo izbrali dva petka: 5. novembra je bila naklada Dnevnika 54.500, 10. decembra pa 54.700. BOŽO SINTIČ IVICA BOZOVICAR r ~\ r KAKO IZ TEŽAV CILJ: SVOJ STUDIO Z ODDAJNIKOM Prehod leta v leto je običajno mejnik, ko polagamo račune o svojem preteklem delu, ter skušamo realno oceniti tako dobre kot slabe strani, saj nam je lahko le taka realna ocena pomoč in vodnik pri našem nadaljnjem delu. Rezultati našega dela v letu 1976, pa naj jih obrnemo kakorkoli, pomenijo neuspeh tiskarne Ljudske pravice, ki je bila običajno vajena boljših rezultatov. Neizpolnitev plana proizvodnje in plana dohodka, znižanje produktivnosti dela in ob tem nezakonita rast dohodkov res niso dejstva, ki bi jih lahko odpravili s preprosto ugotovitvijo, da so to narekovale objektivne okolnosti. Splošna stagnacija v grafični industriji, zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka, zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in valorizacija osnovnih sredstev, so sicer doprinesli svoje, toda ne vse. Dejstvo, da so nas vsi ti stabilizacijski ukrepi našli kljub opozorilom premalo pripravljene, s skromno organizirano komercialno in strokovno službo, ob visokih cenah zaradi nerealnih normativov dela in ob slabi delovni disciplini so vzroki, da se vsekakor ni bilo mogoče uspešno upreti recesiji, ki se je pojavila na tržišču. Pomanjkanje dela na eni strani, neracionalno trošenje materiala ter stalen pritisk na večanje osebnih dohodkov mimo rezultatov dela, so v končni fazi dali rezultat, ki res da ni porazen, saj je podjetje nekaj skladov le ustvarilo, toda rezultat ni tak, da bi bili lahko z njim zadovoljni in se tudi ne sme več ponoviti. Kaj storiti? Dosledno izvrševanje sklepov samoupravnih organov in poživitev dela v najnižjih enotah samoupravljanja, to je v obratnih svetih, je vsekakor osnova. Izboljšanje organizacije dela, boljša komercialna služba, spoštovanje rokov, realno postavljanje normativov dela in štednja pri porabi za dosego konkurenčnosti cen, iskanje stimulativnejšega načina nagrajevanja in vskladitev osebnih dohodkov z rezultati le to bi nam jamčilo, da se leto 1976 ne bo več ponovilo. Po programski zasnovi dela radia Glas Ljubljane za letošnje leto je celotna dejavnost usmerjena v aktivnosti mestnih, občinskih in krajevnih samoupravnih dejavnikov, družbenopolitičnih in drugih organizacij v mestu in njegovih občinah. Radio je v tem času posvetil veliko pozornosti pripravi referenduma za drugi samoprispevek, hkrati pa je sledil vsem dnevnim dogodkom in akcijam, poglabljal pa se je tudi v problematiko na tistih področjih, na katerih so ljudje dnevno najbolj prizadeti in katerih dejavnost je za življenje in obstoj človeka v mestu najbolj občutljiva. V tem enomesečnem obdobju je v radijskem programu in to neposredno v razgovorih ali pa s prispevki sodelovalo več kot 80 ljudi, in to z vseh področij in družbenih ravni v mestu, občinah, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugod. Kako naprej? Enomesečne izkušnje kažejo, da je največji problem slišnost, kajti oddajnik je dokaj šibak. Zaradi tega so v mestu še lise in program zajema v glavnem le pet ljubljanskih občin, kar pa je v okviru razvojnega programa in dogovorov znatno premalo. Zato je perspektivni načrt razvoja ljubljanskega radia Glasa Ljubljane v tem, da v okviru skupnega informativnega centra, kamor sodi Dnevnik, Indok in tiskarna Ljudska pravica, osnuje svoj studio s svojim oddajnikom na srednjih in UKV valovih, da takoj z novim studiem razširi svoj časovni program, kajti že enomesečno delo kaže, da je govorni program znatno presegel dveurne dnevne zmogljivosti in da ni v skladu z ustaljenimi normami radijskega medija, kjer naj bi bilo razmerje med govornim in glasbenim programom 40 do 60 odstotkov. Idejni načrt za ureditev studia in njegovo opremo nam že pripravljajo strokovnjaki tehnične službe RTV Ljubljana in bo izdelan v nekaj dneh. Do takrat pa bomo še vedno gostovali v radiu Študent, kar je za nas v tem eksperimentalnem obdobju in utrjevanju oziroma oblikovanju vsebinskega koncepta programa pa tudi v utrjevanju oblikovanju kadrov, dobro učno obdobje. Z uvedbo modernih tehničnih naprav, z izboljšano sluš-nostjo in tudi z izpopolnjenim in prečiščenim vsebinskim konceptom oddaj, bodo namreč morale izginiti vse začetniške napake in pomanjkljivosti, ki jih ne moremo večno opravičevati. Verjetno pa bomo morali spremeniti tudi čas oddajanja in ga temeljiteje uskladiti z mednarodnimi radijskimi dogovori o slišnosti. X. J v y BOŽO KOVAČ DA BI BILI VERIGA BREZ SLABEGA ČLENA Skorajda kot bi trenil, je spet minilo leto dni. Čeprav ni manjkalo težav, je bilo pravzaprav kar uspešno. »Dnevnikove!« to merimo predvsem z naklado »Dnevnika« in »Nedeljskega« se ne moremo prav nič pritoževati. Kljub vsem podražitvam smo ta hip pri okoli 55.000 dnevne naklade in 205.000 Nedeljskega na številko. Za ta dosežek ima zasluge sleherni marljivi in vestni član kolektiva, od novinarja do poslednjega rednega in zanesljivega raznašalca. Samo zato, ker se nam je vsem oviram navkljub posrečilo ostati povezana celota, tako rekoč družina, vklučno s tiskarji, smo to lahko dosegli. Ko pa bi bila ta družina zares v vsem složna in bi vsak njen član zares opravil vse svoje dolžnosti, kaj bi dosegli šele tedaj! Sicer pa pravijo, da nezadovoljstvo z doseženim poganja svet naprej. Zato bodimo rajši nezadovoljni in si oglejmo naloge za naprej. Sprejeli smo srednjeročni razvojni načrt. V njem piše, da bo imel 1980. leta Dnevnik že 65.000 naklade in Nedeljski okoli 220.000 naklade. V štirih letih! To pa pove, da prihodnje leto sploh ne bo dovolj letošnja naklada. V šestindvajsetem letu svoje starosti, oziroma mladosti, se bo Dnevnik skupaj z mlajšim Nedeljskim moral kar naprej vzpenjati. K sreči imata sape dovolj. Srednjeročni program pa zelo natanko pove, kaj jima bo pomagalo po strmini navzgor. Zato bi bilo dobro, če bi vsakdo ob koncu leta le polistal po srednjeročnem načrtu in v njem videl tudi svoje naloge. Potem se bomo tudi lažje, z več dobre in manj slabe volje sporazumeli o nalogah, ki bodo padle na slehernega izmed nas v prihodnjem letu. Tudi v letu 1977 bomo živeli in delali skupaj s tovarišicami in tovariši iz »Ljudske pravice«. Skupaj bomo tudi kupili rotacijo; skupaj dozidavah hišo, če bo vse po sreči; skupaj urejali dohodkovne odnose in temelje nagrajevanja, tako kot veleva zakon o združenem delu in kot nam veleva tudi naš dejanski delovni interes. Skupaj bomo živeli tudi z našo najmlajšo temeljno organizacijo združenega dela, z »Glasom Ljubljane«. »Novorojenček je očitno zelo vitalen in bo vsem črnogledem navkljub prav lepo rasel. Celotni kolektiv časopisno tiskarskega podjetja je zanj zainteresiran, saj je silno pomemben sestavni del obveščanja v Ljubljani, hkrati pa lahko obvešča Ljubljano o vseh naših dejavnostih. Vsem sodelavkam in sodelavcem v »Ljubljanskem dnevniku« želim veliko osebne sreče v prihodnjem letu, enako tovarišicam in tovarišem v »Ljudski pravici« in pri »Glasu Ljubljane«. Vsem skupaj pa, da bi bilo prihodnje leto uspešno tudi po samoupravnosti in produktivnosti, da bi živeli in delali v prijetnih in tovariških odnosih, da bi imeli srečno roko pri organizaciji dela in določanju meril za nagrajevanje, da bi bili delovna veriga, v kateri vsak člen brezhibno deluje, je spoštovan od svojih sosedov in jih spoštuje tudi sam. Srečno! v y 3 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV LP AGENCIJA ZA ZBIRANJE NAROČIL Zadnja seja DS je bila 1. decembra dopoldne, ker se je pojavilo precej drobnih problemov, ki so zahtevali takojšnje ukrepanje. Ročna stavnica je namesto dosedanjega člana Jožeta Bartola, ki mu je prenehalo delo v tiskarni, imenovala za nadomestnega člana Marjana Cimermana. Na zadnji seji DS je bil direktor pooblaščen, da se dogovori o organizaciji službe zbiranja naročil z izkušenimi tovariši, ki bi bili to pripravljeni opravljati za našo tiskarno. Ze v prvi polovici letošnjega leta so se predstavniki tiskarne dogovarjali s podjetjem »Štampa«, Šibenik, o poslovnem sodelovanju in skupni obdelavi tržišča, kar naj bi zapolnilo vrzeli v naši, vse preveč stihijski proizvodnji, ki je seveda odvisna od naročnikov in njihovih naročil. Ob koncu novembra pa smo se s predstavniki Štampe dokončno dogovorili, da bomo pripravili in sklenili SS o skupnem vlaganju dela in sredstev, poleg tega pa smo se pogojno dogovorili tudi z Antejem Urličem, da bo kot predstavnik tiskarne Ljudske pravice zbiral naročila za tisk. Tov. Urlič je. predložil vodstvu tiskarne izdelan elaborat o organiziranju in razvoju te službe, ki bi se po predvidoma 6 mesecih, ko bo ustvarjenih dovolj sredstev, postopno razvijala v samostojno agencijo z lastnimi sred- PREDLOG ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH Delavski svet tiskarne Ljudske pravice je na svoji seji, dne L 12. 1976, razpravljal o predlogu, ki je bil dan v razpravo v obrate, dne 26. 11. 1976 o predhodnem odštevanju prostih sobot od skupnih dni dopusta, s čimer bi se izognili marsikaterim neprijetnim nesporazumom. Člani delavskega sveta so bili mnenja, da bi bilo bolj pravično, če bi se dnevi dopusta — do sedaj je dan dopusta štel 7 ur — preračunali na ure in potem ponovno na delovne dni po 8 ur, s čimer bi izračunali pripadajoče dneve dopusta brez prostih sobot na posameznega delavca. Lestvica dopustov, bi bila v tem primeru naslednja: Pripadajoči dopust v urah: Pripadajoči dnevi dopusta: 18 dni po 7 ur je 126 ur dopusta je 15 dni po 8 ur in dodatno še 6 ur 19 dni po 7 ur je 133 ur dopusta je 16 dni po 8 ur in dodatno še 5 ur 20 dni po 7 ur je 140 ur dopusta je 17 dni po 8 ur in dodatno še 4 ure 21 dni po 7 ur je 147 ur dopusta je 18 dni po 8 ur in dodatno še 3 ure 22 dni po 7 ur je 153 ur dopusta je 19 dni po 8 ur in dodatno še 2 uri 23 dni po 7 ur je 161 ur dopusta je 20 dni po 8 ur in dodatno še 1 ura 24 dni po 7 ur je 168 ur dopusta je 21 dni po 8 ur 25 dni po 7 ur je 175 ur dopusta je 21 dni po 8 ur in dodatno še 7 ur 26 dni po 7 ur je 182 ur dopusta je 22 dni po 8 ur in dodatno še 6 ur 27 dni po 7 ur je 189 ur dopusta je 23 dni po 8 ur in dodatno še 5 ur 28 dni po 7 ur je 196 ur dopusta je 24 dni po 8 ur in dodatno še 4 ure 29 dni po 7 ur je 203 ur dopusta je 25 dni po 8 ur in dodatno še 3 ure 30 dni po 7 ur je 210 ur dopusta je 26 dni po 8 ur in dodatno še 2 uri 31 dni po 7 ur je 217 ur dopusta je 27 dni po 8 ur in dodatno še 1 ura 32 dni po 7 ur je 224 ur dopusta je 28 dni po 8 ur 33 dni po 7 ur je 231 ur dopusta je 28 dni po 8 ur in dodatno še 7 ur 34 dni po 7 ur je 238 ur dopusta je 29 dni po 8 ur in dodatno še 6 ur 35 dni po 7 ur je 245 ur dopusta je 30 dni po 8 ur in dodatno še 5 ur Vsak delavec, ki bi mu po gornji lestvici poleg celih dni pripadalo še določeno število ur dopusta, bi zaradi enostavnejšega vodenja evidence lahko dodatne ure dopusta izkoristil le naenkrat, in sicer v mesecu januarju, najkasneje pa v mesecu februarju. Prosimo, da vsi delavci razpravljaoj o predlaganem novem načinu določanja dni dopusta in o tem sprejmejo ustrezna stališča. S svojimi stališči naj seznanijo člane delavskega sveta, ki bodo mnenje obratov zastopali na seji delavskega sveta. Delavski svet bo sprejel dokončen predlog, kako naj se v bodoče določa? dopust. Sklep delavskega sveta bo veljal kot dokončen predlog sprememb in dopolnitev 85. člena SSMR, ki ga bodo delavci sprejemali s podpisom izjav. stvi, ki bo svoje storitve opravljala za našo TOZD. Člani DS so se strinjali, da je za zapolnitev kapacitet tiskarne v prihodnjem letu nujno potrebno zagotoviti večji dotok naročil in so s tem v zvezi sprejeli ustrezne sklepe. Tako, kot že dve leti nazaj, je tudi letos v mesecu septembru Družbena prehrana predložila tiskarni nov cenik toplih obrokov, po katerem so se cene v menzi povečale v povprečju za dinar. S tem v zvezi je DS sprejel sklep, da se je od L 12. 1976 povečala vrednost bona na 7,00 din. Ze komisija za družbeno prehrano pa tudi člani delavskega sveta so v razpravi nanizali več pripomb na kvaliteto hrane in obratovanja menze, zlasti v popoldanskem času. Komisija je na svojo sejo povabila tudi glavno kuharico, ki je seznanila člane z njihovimi problemi, ki jih tudi ni malo, ob koncu pa smo se dogovorili, da bomo z malo dobre volje poskušali skupaj sproti reševati težave, ki se pojavljajo. Člani DS so prejeli v oceno predlog za nov način določanja dopustov. Po novem sistemu naj bi se sobote predhodno odštevale od skupnega števila dni dopusta. V predlogu sta bili predvideni varianti a in b, vendar so člani DS po daljši razpravi sprejeli sklep, naj se izdela za razpravo nov predlog, ki ga objavljamo v posebnem članku z vso potrebno obrazložitvijo. Za obdaritev otrok za dedka Mraza bomo tudi v letošnjem letu namenili potrebna sredstva, in sicer povprečno 250 din za vse otroke od 2 do 8 let. Prav tako so se člani DS strinjali, da je potrebno ob koncu leta nekakšno simbolično pozornost nameniti tudi našim stalnim strankam in so v ta namen odobrili 10.000 din. Delavci, ki so na odsluženju vojaškega roka, bodo za Novo leto prejeli po 300 dinarjev simbolične nagrade v znesku 500 dinarjev pa bodo prejeli tudi vsi vratarji in teleprin-terist Ljubljanskega dnevnika. V skladu s sklepom ene prejšnjih sej so se člani DS strinjali, da tiskarna sodeluje s svojo udeležbo pri reševanju stanovanjskega problema naše delavke Brede Negrievski. Njenemu možu je namreč Pivovarna Union, kjer je zaposlen, pripravljena dati stanovanje, pod pogojem, da tudi mi prispevamo del sredstev v obliki kredita. Predvidoma se bo DS do konca leta sestal še enkrat in bo razpravljal med drugim tudi o investicijskem programu za prihodnje leto in o planu investicijskega vzdrževanja. Predlog obeh programov so dolžni pravočasno pripraviti obratovodje, poleg tega pa so dolžni pripraviti tudi predlog za odpis in odprodajo iztrošenih osnovnih sredstev. NALOGE TOZD LP ZA LETO 1977 Do konca leta je ostalo še nekaj dni in ni več daleč dan, ko bomo polagali račune, kako smo gospodarili v letu 1976. Tudi v zadnjih mesecih leta ne moremo govoriti o dobrih rezultatih, čeprav smo na tiho pričakovali, da se bo obrnilo na bolje ter da bomo nekoliko popravili naše letošnje slabe poslovne rezultate. Sedaj že lahko rečemo, da smo si v začetku leta zadali naloge, katerim nismo bili kos. Vzroke za to smo skozi vse leto ugotavljali, tako so nam dobro znani. Na žalost pa jih nismo znali odpraviti, ker se nismo dovolj potrudili. Zaradi tega obstaja bojazen, da se bomo z nekaterimi problemi srečevali še v naslednjem letu. Za leto 1977 si moramo že sedaj postaviti konkretne naloge, s katerimi bomo dosegli uspešno poslovanje, kakor tudi primerne osebne dohodke. Med te naloge sodi izdelava sistemizacije, s katero bi dobili opise delovnega področja za posamezna delovna mesta. Poleg tega bo sistemizacija služila za načrtno izvajanje kadrovskega področja, kakor tudi za osnovo pri nagrajevanju po delu. Nadalje si moramo zagotoviti večji pritok dela. V ta namen bi s pomočjo zunanjih sodelavcev ustanovili agencijo za zbiranje naročil, katere sedež bi bil v Šibeniku. Ta agencija bi zbirala naročila za tisk po vsej Dalmaciji, kakor tudi po drugih krajih države. Predvidevamo, da bi tako zagotovili dovolj dela za naš strojni park. Seveda pa se moramo za to organizacijsko pripraviti, tako da bomo delo opravili v določenih rokih, s primerno ceno in kvalitetno. Predpogoj temu je ureditev normativov, s čerper se bo nujno morala povečati produktivnost, ki je trenutno na precej nizki stopnji. Za ozdravitev produktivnosti je potrebna pomoč vsakega člana naše delovne organizacije, ki naj se odraža v vestnosti pri delu, medsebojni pomoči, kakor tudi čutu odgovornosti. Nadalje si moramo prizadevati, da bo naš odnos do dela boljši s tem, da bomo zmanjšali število zamud, izostanke z dela in izboljšali disciplino. Iz dosedanje prakse nam je znano, da prekomerni izostanki kvarno vplivajo na naše planske obveznosti. Po drugi strani pa s povečanjem izostankov zaidemo v težave, kakršne so se pojavile letos, ko smo za izplačilo izostankov porabili več denarja, kot smo to v začetku leta predvidevali. POJASNILO PRODAJNE IN DOSTAVNE SLUŽBE PRITOŽBE NA NESOLIDNO DOSTAVO ČASNIKA Zadnje čase je v kolektivu Ljubljanskega dnevnika vedno bolj pogosto slišati govorice in očitke, da je dostava Dnevnika in Nedeljskega neredna in nesolidna in da zaradi tega nastaja določena materialna, pa tudi moralna škoda. Uredništvo glasila je zaprosilo s tem v zvezi za pojasnilo Dnevnikovo prodajno službo, ki nam je nato posredovala naslednje razloge kot opravičilo za določene pomanjkljivosti. Vendar pa uredništvo meni. da žal niso zajeti tudi določeni subjektivni razlogi. Toda poglejmo, kaj pravi naša prodajna služba. V informacijo najprej navajajo, kolikšno število Dnevnikov in Nedeljskega dostavljajo naši raznašalci individualnim naročnikom: Dnevnik vsak dan v Ljubljani 16.900 izvodov, zunanji raznašalci 11.897 izvodov, raznašalci pri podružnicah 10.000 izvodov. Nedeljski dnevnik: v Ljubljani 22.273 izvodov, zunanji raznašalci 19.000 izvodov, raznašalci pri podružnicah 19.000 izvodov, razna- Dnevnik ima v vseh večjih krajih Slovenije svoje podružnice. Tako je bila ustanovljena pred leti tudi Podružnica v Mariboru za oskrbo-vanje naročnikov in za kolportažo za niesto Maribor z okolico ter Prekmurjem. Prav v tej podružnici pa je zc*aj naša komisija ugotovila primanjkljaj 81.278,80 dinarjev. Kam Je šel denar? Potrebe so narekovale da smo lamkaj odprli mesto vodje podruž-n'ce> ki mora skrbeti za širjenje naklade naših časnikov ter delovno mesto referentke, ki vodi kartoteke Za 5200 naročnikov Nedeljskega in oskrbuje 95 prodajnih mest s 6000 >zvodi Nedeljskega dnevnika mesečno. Vodja podružnice je Slavko ernik, referentka pa Danica Ži-gert. Podružnica Maribor je že dalj ^asa izkazovala dolg v višini enome-sucne obremenitve naročnine, to je 50.000 do 100.000 dinarjev. šalci pri podružnicah 27.000 izvodov. Tc izvode raznaša nekaj več kot 300 raznašalcev. vsa druga naklada pa gre bodisi v kolportažo, bodisi, da jo dobivajo naročniki po pošti. Na to pa naša prodajna služba pravi: če analiziramo dostavo in vzroke za včasih slabo in pozno raznašanje, ne moremo mimo dejstva, da je čas tiska velikokrat vzrok za zamudo. Sicer se stanje popravlja zaradi dvojnega tiskanja, vendar moramo upoštevati, da smo vezani pri razvozu časopisa na vozne rede avtobusov, vlakov, na lastni razvoz ter na osebni dvig v ekspeditu. Že minimalna zamuda pri tisku podre skoraj vse ustaljeni red zaradi voznih redov javnih prometnih sredstev. Tako prihaja do zamud, do čakanja raznašalcev na končnih postajah in seveda v končni fazi tudi do kasnejše dostave samim naročnikom. Poleg tega pogojujejo reklamacije tudi napačno štetje (bodisi strojno ali pa tudi ročno). Nadaljnji vzrok reklamacij so tudi vremenske razmere, ki so jim izpo- Vodja podružnice tov. Vernik je bil zaradi tega dolga večkrat opozorjen tako od vodje prodajno naročninske službe, kakor tudi od našega računovodja ter finančne kontrolorke. Na mesečnih sestankih je svoj dolg vedno utemeljil opravičljivo. Trdil je, da je vzrok v specifiki dela na področju Maribora, da tu pobirajo naročnino za nazaj in jo je sploh zelo težko izterjati, ker inkasanti obiščejo naročnike le enkrat tedensko in sicer takrat, ko raznosijo Nedeljski dnevni. Tov. Vernik je tudi zatrjeval, da so raznašalci pogosto bolni in zaradi tega ne morejo redno kasirati naročnine. Tako je izjavljala tudi Danica Žigert. Ko pa se je dolg iz meseca v mesec večal in Slavko Vernik ni poravnal svojih obveznosti do določenega roka, smo v mariborsko podružnico poslali štiričlansko komisijo, da bi ugotovila dejansko stanje. To, kar je ugotovila komisija, nasprotuje izjavam Slavka Vernika in Danice Ži- stavljeni naši raznašalci. Zaradi slabo očiščenih cest bo spet prišlo do objektivnih možnosti zamud in seveda reklamacij zaradi pozne dostave. Znano pa je tudi, da je za raznašanje zelo težko dobiti domačo delovno silo in da moramo zato zaposlovati ljudi iz sosednjih republik povečini mlajše, ki nimajo dokončane osemletke. Predno pa tak kader usposobimo za solidno dostavo, nam povzroči nič koliko težav. Velika je tudi fluktuacija zaradi česar močno trpi delo. Dnevnikova prodajna služba zatrjuje ob koncu svojega odgovora, da je glede na število izvodov, ki jih vsak dan dostavljamo po raznašalcih število reklamacij minimalno, da pa tudi te reklamacije rešuje sproti in z največjim posluhom za naročnike. Nič pa ne pove, zakaj kljub opozorilom naši raznašalci še vedno mečejo časnik pred vrata namesto, da bi ga dali v nabiralnik, da ga nekateri vzamejo in ga začnejo potem raznašati šele čez nekaj ur, in še bi lahko naštevali takšne pomanjkljivosti, o katerih pa molčijo. gert in je očitno, da gre za primanjkljaj 81.278,80 dinarjev. Zaradi suma grabeža smo zadevo prijavili UJV v Mariboru, ki jo bo raziskala naprej in ukrepala. Tov. Vernika so tudi priprli. Podoben primer se je zgodil tudi v Novem mestu in je že dobil svoj sodni epilog. Od 15. oktobra 1974 dalje je bil zaposlen pri Ljubljanskem dnevniku kot raznašalec in inkasant za področje Novega mesta Milovan Jovanovič. Svoje delovne obveznosti je vestno izvrševal vse do aprila letos. Pri obračunu naročnine za april 1976 pa smo ugotovili razliko pri nakazovanju izkupička pobrane naročnine. Prve primanjkljaje, ki niso bili veliki, je poravnal. Izkupiček za mesec avgust in september pa je zadržal zase. Zadevo smo takoj prijavili in Jovanovič je bil zdaj na novomeškem okrožnem sodišču obsojen zaradi grabeža 44.591 dinarjev na dve leti strogega zapora. N IZ REPUBLIŠKEGA PRORAČUNA DNEVNIK DOBIL NAJMANJŠO SUBVENCIJO X____________________J Letošnje subvencije iz republiškega proračuna za pokrivanje razlike med proizvodno in prodajno ceno dnevnikov iz republiškega proračuna, so v krepkem zaostanku, povrhu tega pa je letos Dnevnik dobil izmed vseh slovenskih dnevnikov daleč najmanjšo subvencijo, ki je takorekoč samo še simbolična: medtem ko smo lani dobili 1,74 milijona dinarjev, smo letos dobili le 21 1.642 dinarjev. Rezultat celotne TOZD in dobro gospodarjenje sta tako negativno vplivala na znesek družbene pomoči, saj je dobilo Delo 7,451.972 dinarjev, Večer pa 1,178,428 dinarjev subvencije. Za leto 1977 pa so se začeli razgovori že v novembru letos. Dnevnik predlaga spremembe v tekstualnem delu družbenega dogovora in spremembe pri izhodiščih za pridobivanje subvencije. Mnenja smo, da dobro gospodarjenje ne sme negativno vplivati na pridobivanje družbene pomoči, ampak morajo vse temeljne organizacije, ki izdajajo politično informativni tisk biti zainteresirane, da bo izguba čimmanjša in s tem tudi dodatna obremenitev družbenih sredstev minimalna. Družbeni dogovor za subvencioniranje moramo uskladiti z zakonom o združenem delu in uveljaviti dohodkovne odnose reprocelote, Dnevnikov predlog pa gre tudi v smer formiranja treh cen roto papirja. Tako bi lahko z zabavno literaturo in »plažo« s ceno roto papirja uredili subvencioniranje dnevno informativnih listov že pri proizvajalcu papirja, ki je bil dolžan na ta način zmanjšati ceno roto papirja za politično informativni tisk, pri tem pa bi bile cene roto papirja za ostali tisk znatno višje. V trenutnem položaju lahko ugotovimo, da je cena papirja ne glede, kaj se tiska na njem, popolnoma enaka za politično informativni tisk kakor fudi za plažo, zabavne romane, stripe in podobno. Pri tem vedno ugotavljamo, kako negativen vpliv imajo nekatere edicije na mladino in družbo, istočasno pa smo doslej z enako ceno roto papirja to tudi nekje podpirali. Žato se Dnevnik zavzema za diferencirane cene in za zagotovitev stabilnosti cene roto papirja, na katerem se tiskajo politično informativni dnevni list. r-------------------------------------------\ ZA GRABEŽEM V NOVEM MESTU ŠE VISOK PRIMANJKLAJ V MARIBORSKI PODRUŽNICI V ___________________________________________J SINDIKAT SPOROČA r *\ ZADNJI DEDEK MRAZ? Kot vsa leta doslej, bo tudi to pot dedek Mraz obiskal naše najmlajše. Delavski svet je namreč sprejel predlog izvršnega odbora sindikata in odobril potrebno vsoto denarja (približno toliko kot lani); tako da bomo uresničili tisto točko iz letnega načrta sindikata, ki govori o novoletnem praznovanju otrok. To poudarjamo zaradi tega, ker bo to verjetno zadnja obdaritev otrok za novo leto v okviru naše TOZD, saj naj bi se namreč že letos, kot je priporočil občinski sindikalni svet, vključili v praznovanje v okviru krajevne skupnosti. Mi smo se povezali z organizatorji prireditve v KS Poljane in ugotovili, da je k novemu načinu praznovanja pristopila le ena OZD, za druge pa za zdaj tako in tako ni možnosti zaradi prostorskih težav, kot so nam povedali organizatorji. Morda bo drugo feto več možnosti. Tako bo torej Tončka Cankar ob pomoči Majde Kalan in drugih zvestih sodelavk — kot že tolikokrat do zdaj — spet tiho in marljivo organizirala novoletno obdaritev naših najmlajših. Kot nam je povedala, bo vsak otrok — upravičenec prejel pismeno vabilo na novoletno prireditev, ki naj bi bila predvidoma 26. decembra. Delavski svet je prav tako sprejel priporočilo izvršnega odbora sindikata, naj bi dobili nagrado ob 25-letnici Dnevnika tudi tisti delavci, ki so šele letos začeli delati v naši TOZD — seveda v višini, ki je odvisna od tega, koliko mesecev v letoš- njem letu je kdo delal v našem kolektivu. Nagrado oziroma en del nagrade bodo tako dobili vsi delavci, ki so se zaposlili do konca junija letošnjega leta. V letošnjem letu smo načrtovali tudi družabni večer, na katerem naj bi podelili nagrade in odlikovanja zaslužnim delavcem. Predvidena je podelitev šestih zlatih dnevnikov za delavce, ki so že 15 let v naši TOZD in šest državnih odlikovanj za 25-ali večletno delo. Ker še ni znano, kdaj bomo dobili odlikovanja, je obveljal predlog, naj bi družabni večer organizirali po novem letu. Glede na obilico dela pred novim letom in »obveznosti« v zvezi z novoletnim proslavljanjem, je verjetno prav, da na našem družabnem večeru po novem letu kot je nekdo dejal — dokončno preženemo novoletnega mačka in zakoračimo v novo delovno leto. KADROVSKE NOVICE V___________________J LJUDSKA PRAVICA PRIŠLI V TISKARNO V MESECU NOVEMBRU 1976 Dragica Perhoč — strojepiska IBM Roman Rot — ročni stavec Marjeta Derganc — čistilka v ročni stavnici ODŠLI V MESECU NOVEMBRU 1976 Avgust Weiss — knjigotiskar — samovoljno Radoslav Gligorijevič — strežnik v ofsetstrojnici — v JLA Drago Jesih — montažer-kopist — v JLA Stane Bratuša — ofsetstrojnik — sporazum Janez Zupan — ofsetstrojnik — sporazum Dragoljub Zarič — strežnik v ofsetstrojnici — sporazum Jože Bartol — ročni stavec — sporazum Simona Macarol — strojepiska 1MB — sporazum LJUBLJANSKI DNEVNIK V MESECU NOVEMBRU SO SE PRI DNEVNIKU ZAPOSLILI REVIZIJA ANALITSKE OCENE DELOVNIH MEST Minilo je leto dni od prve analitske ocene delovnih mest (AODM). V tem letu smo ugotovili glede na hitrejši razvoj naše delovne organizacije in nov način dela, da je potrebno uvesti revizijo analitske ocene delovnih mest. Na osnovi vprašalnikov smo dobili nove — dopolnilne opise delovnih mest in s tem tudi bolj objektivno sliko celotne organizacije po posameznih oddelkih, službah in TOZD Dnevnika. Delo pri reviziji AODM poteka po naprej določenem programu z malim zastojem, ki pa je nastal za- radi objektivnih težav kot so: priprava dokumentacije po posameznih oddelkih (vprašalnikov), sodelovanje in usklajevanje, povezave komisije s podkomisijami v posameznih službah in pa časovna preobremenjenost posameznikov. Vsaka služba je v dogovoru s svojim vodjem pripravila rang lestvico posameznih delovnih mest in potrebe po novih delovnih mestih. Analitsko oceno delovnih mest bomo izvedli istočasno za vsa delovna mesta v ČP Ljubljanski dnevnik. Pri tem bomo upoštevali zlasti pripombe posameznikov in vse oko- PET SEJ DELAVSKE NADZORNE KOMISIJE Delavska nadzorna komisija tiskarne LP ima 9 članov. Po izvolitvi se je takoj sestala in najprej pregledala delokrog svojega delovanja. Vsak član komisije je dobil priročnik Samoupravna delavska kontrola in osnutek zakona o združenem delu. Pregledala je tudi statut tiskarne. Delavska nadzorna komisija je imela dosedaj 5 sej, na katerih je obravnavala vprašanja: 9-mesečno finančno poslovanje tiskarne, predlagala je sklic zbora delavcev po obratih in obravnavala kritično stanje v stavku. Nadalje: kdo naj sode- luje pri odločanju o nabavi novih strojev, da je treba urediti servisno službo, da ne bo toliko zastojev na strojih, urediti stavljenje naslovov pri časopisih, boljšo povezavo med tehnično službo in oddelki. Komisija je obravnavala tudi razne reklamacije izdelkov in nastalo škodo. Kar zadeva bodoče delo, mora komisija obravnavati vprašanja sestankov zborov delavcev in pripraviti odgovore. Komisija se mora seznaniti z obrazložitvijo vprašanj in sprejeti ustrezne sklepe ter jih predložiti delavskemu svetu v nadaljnjo obravnavo. liščine, ki vplivajo na delo z vidika normalnega delovnega učinka. To pa ustvarja ugodno socialno klimo, ki je še kako pomembna za stimulacijo delavcev. Delovna mesta bo ocenjevala petčlanska komisija z več članskimi podkomisijami iz posameznih služb pod vodstvom analitske službe. Mnenje članov komisije in pripombe, ki so jih pripravili posamezniki in predložili članom podkomisije, nam zagotavljajo večjo objektivnost pri nadaljnjem ocenjevanju delovnih mest. Po končanem usklajevanju sistematizacije delovnih mest, bomo na osnovi kriterijev iz kataloga začeli z ocenjevanjem. Delavci moramo biti pravično nagrajevani glede na zahteve, odgovornost, napore in pogoje na delovnem mestu in rezultate dela. Ljudje smo občutljivi za najmanjše nepravilnosti ali nepravičnosti, ki nastanejo z neobjektivnim vrednotenjem delovnih mest. Od usklajenosti ali neusklajenosti osebnih dohodkov je v marsičem odvisen odnos delavca do dela in sploh medsebojni odnosi. Upamo, da bomo z novo revizijo AODM dosegli še nekaj več kot v lanskem letu, zlasti pa, da bomo s tem novim načinom uspeli doseči še boljši vpogled v delo posameznikov, organizacijo oddelkov in posameznih služb in s tem tudi večjo objektivnost pri AODM. Ivan Žitko 1.11. 1976 (pomočnik tehničnega urednika) Marjana Vončina 15. 11. (novinarka) Odšel pa je Brane Klenovšek (šofer-distributor) — 30. 11. 1976 BRALCEM, ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo REKREACIJA V LP IN LD PREMALO ZANIMANJA ZA REDNO VADBO v_________________________________ J Čeprav so nekateri rekreativci Ljudske pravice in Dnevnika aktivni na različnih športnih področjih, ugotavljamo, da vendarle ni pravega zanimanja za redno športno rekreacijo. Mislim, da bi bil zadnji čas, da bi vsi zaposleni uvideli koristnost in potrebo po rednem telesnokultur-nem udejstvovanju, razna tekmovanja pa bi bila lahko le poslastica in merjenje moči z drugimi TOZD. V novi usmeritvi telesne kulture je jasno začrtana vloga in pomen TOZD, ki bi morale postati nosilci telesnokulturne dejavnosti, za razliko od nekdanjih klubov. Težišče dela pa niso tekmovanja, ampak redna tedenska športna aktivnost. V lanskem letu smo imeli v športnem parku na Kodeljevem rezervirani in plačani mizi za igranje namiznega tenisa, ki sta bili v glavnem neizkoriščeni. Skoraj ista slika je bila tudi na kegljišču Maksa Perca, zato letos kaj podobnega nismo več poskušali. Tako imamo letos plačano in rezervirano za igranje bovvlinga le eno uro na teden v športnem parku Tivoli. Po dogovoru bi lahko vsaj enkrat tedensko vadili tudi košarkarji in odbojkarji v dvorani na Taboru, vendar je zanimanje za košarko le med moškimi, za odbojko pa ni moč dobiti sedem žensk, ali več, ki bi lahko vadile tudi za prihodnje grafične igre. Tudi za grafične igre bi se morali že sedaj odločiti, če bomo sodelovali ali ne in se v primeru pritrdilnega odgovora začeti za spoznanje načrtneje pripravljati. V nasprotnem primeru sodelovanje skoraj nima nobenega smisla, ker je vse povezano tudi s stroški. Coubertinova misel je namreč že dobila večje razsežnosti, čeprav je za nekatere še vedno privlačna, kajti tako lahko opravičijo neuspeh. Naj bo že kakorkoli, prav bi bilo, če bi vsi zaposleni povedali svoje želje, kako bi se želeli aktivno športno udejstvovati in katere športne panoge bi bile zanje najpri-vlačnejše. Vsak začetek je težak, vendar je mnogo lažji, če koristi zdravju in dobremu telesnemu Počutju. Mislim, da bodo vsi pomi- CRN0»BELEM Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica - Dnev-mk - Ureja uredniški odbor: Saša ~®'c (odgovorni urednik), Breda tenisa, Srečko Mrak, Dana Nučič, oris Ogrizek, Dušan Sivec, Majda 'čar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, 'azen julija in avgusta — Natisnila 'lskarna Ljudske pravice v Ljubljani. sleki odpadli, ko se bodo odločili za sodelovanje in se prvič udeležili vadbe. Sicer pa poglejmo, v katerih športnih panogah in na katerih TRIM tekmovanjih so sodelovali naši rekreativci. KOŠARKA V preteklem tednu so Dnevnikovi košarkarji odigrali tekmo v TRIM košarkarski ligi z Vego in jo visoko premagali. Rezultat 5 1:32 za Dnevnik obeta, da so košarkarji uredili svoje vrste in jim bo osvojitev dveh pomembnih točk vlila novega elana. Ker nismo dobili ostalih rezultatov, vam tokrat ne moremo postreči z mestom, ki ga zavzema Dnevnik na prvenstveni lestvici. Košarkarji LP so v tem času odigrali dve koli. V VI. kolu so se srečali z ekipo Slovenija ceste in tekmo dobili z rezultatom 35:30. Kakor smo pričakovali, je bila tekma enakovredna in se do konca ni vedelo za zmagovalca. Tekma je bila predvsem v prvem polčasu, ko je bil rezultat ves čas neodločen, polna grobosti s strani ekipe Slovenija ceste. Drugo tekmo smo odigrali z ekipo Vege in zmagali z rezultatom 56:27. Letos je ekipa Vege ena najslabših ekip, zato je tudi bila zmaga z visokim rezultatom pričakovana. MALI NOGOMET Mali nogomet postaja vedno bolj priljubljena športna panoga, za kar je dokaz tudi število ekip — 172 — ki so se prijavile za veliki turnir v športni dvorani na Kodeljevem. Ekipa Dnevnika je že odigrala prvo srečanje z ekipo Nikšiča. Ker jih je zapustila športna sreča, so srečanje izgubili s 6:1 in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. PLAVANJE Za rekreacijsko plavanje v zimskem bazenu v Tivoliju velja veliko zanimanje le med nekaterimi zaposlenimi, tako vsaj sodimo po tem, kdo prihaja po žetone. Ker so pošli, jih je Mimi Vončina iz športne redakcije že nabavila, vendar so jih doslej izkoristili le štirje. Ker plavanje izredno koristi vsakomur, ki hoče ohraniti vitko in zdravo telo, bi človek pričakoval, da bodo možnost plavanja v bazenu izkoriščale predvsem ženske, vendar temu ni tako. Moški so v večini. Izkoristite možnost, ki vam jo ponujamo, in pridite po žetone v športno redakcijo! NAMIZNI TENIS Kljub dobremu startu se na letošnjem občinskem prvenstvu v namiznem tenisu predstavniki in predstavnice Dnevnika niso najbolje odrezali. Velja pohvaliti predvsem ženske, ki so se morale letos zadovoljiti z drugim mestom, saj so jih v finalu premagale Pravnice. Ostaja le še maščevanje za poraz na mestnem prvenstvu, če ga bodo letos izvedli. Manj športne sreče in predvsem premalo zavzetosti so letos pokazali moški, saj so prijavili dve ekipi, vendar ena še vedno ni prišla na tekmovanje. Tako so se po končanem prvenstvu morali zadovoljiti z delitvijo desetega mesta, čeprav bi po svojih sposobnostih in znanju lahko posegli po mnogo višji uvrstitvi. KEGLJANJE Telesnokulturna skupnost Center je organizirala TRIM tekmovanje v kegljanju, za katero so se prijavili tudi ženska in moška ekipa Dnevnika ter moška ekipa Ljudske pravice. Obe ekipi Dnevnika sta že podirali keglje preteklo soboto. Niti eni niti drugi niso imeli preveč sreče, saj se moški niso uvrstili med prvih deset, medtem ko so ženske zaenkrat četrte, verjetno pa tega mesta ne bodo obdržale, ko bodo opravile tekmovanje ostale ekipe. Nogometaši Dnevnika in Ljudske pravice so na drugem zimskem turnirju v malem nogometu izpadli že v predtekmovanju. Na sliki: Prizor s tekme z Nikšičem, desno Rajko Čebular, na tleh Jani Alič. Foto: L. Čuk. IIP j CRNO-BELEM v ljudski pravici NAŠE ŽELJE V LETU 1977 STROJNI STAVNICI: Avtomat za kuhanje kave, da v svoji veliki humanosti in splošnem čutu tovarištva ne bi več izkoriščali tovarišice iz časopisne enote. ROČNI STAVNICI: Čimbolj komplicirani stavek, da bi dosegli še večji odstotek razmetavanja, kajti to se je pokazalo za dosego višine vrednosti točke kot najrentabilnejše. KNJIGOTISKARSKI STROJNICI: Nadaljnje investicije v še hitrejše in modernejše stroje, kajti le to bi bila mogoče rešitev, da bi prebili magično mejo 2000 odtisov na uro. (Ali pa tudi ne.) OFSET STROJNICI: Organizatorja proizvodnje, ki bi sistem tiska organiziral po vzorcu knjigotiskarske strojnice, tako da bi v času tiskanja tudi njihova dekleta vsaj delno nabirala norma ure od tiska. METERJEM: Elektronski mozeg, ki jih bo poleg opozarjanja na druge napake, opozoril tudi na to, katere bodice so iz tiskarne, katere pa časopisne. Če to stori urednik, je to očitno premalo. REPRODUKCIJSKIM ODDELKOM: Novo reorganizacijo njihovih oddelkov, pododdelkov, skupino in skupine, tako da bodo prišli do raznih stolčkov tudi vsi tisti, ki morajo sedaj eventualno še delati. IBM STAVCEM: Računalnike na svečo, kajti le-ti so za okvare manj občutljivi kot elektronski. KOMERCIALNI SLUŽBI: Posebne kapljice, na osnovi katerih bodo jamrali le doma, ne pa v podjetju pred strankami. Dobro bi bilo, da bi kapljice učinkovale tudi na večjo povezanost s tehnologi. DELAVNICAM: Novega obratovodjo, ki bi jim z obrestmi povrnil vse, kar so »posodili« sedanjemu, ki odhaja v zaslužen pokoj. SKLADIŠČU: Več prostora, da bi bila lahko tudi manj vredna roba pod ključem in evidenco. TEHNIČNEMU DIREKTORJU: Več pogovorov s strankami, da bo ja imel manj časa za organizacijo in kontrolo proizvodnje. ANALITIKU: Kadrovsko-produktivno tehtnico, ki bo zabeležila vsako spremembo med mesecem, ki bi lahko vplivala na vrednost točke konec meseca. DIREKTORJU: Zlat rudnik, da bo lahko zadovoljil vse »upravičene« zahteve po večjih osebnih dohodkih ob manjši produktivnosti. RAČUNOVODSTVU: Vsestransko usposobljenega robota, ki bi jih nadomeščal v pisarnah ob odhodu na kolektivni letni dopust. TEHNOLOGOM IN KALKULANTOM: Kamenito srce, da jih ne bi neprestano dajalo usmiljenje pri določanju normativov za posamezne delovne naloge. NABAVNI SLUŽBI: Sliko tov. Podlesnika, da bi vsaj ta spominjala na red in evidence, ki so nekoč vladale v nabavni službi. KOORDINACIJSKIM ODBOROM OBEH.TOZD: Hiralniški dodatek, saj ga bodo ob novih določilih zakona o združenem delu glede na svojo dosedanjo aktivnost krepko potrebovale. KNJIGOVEZNICI: Vse več novih strojev, da bi dosegli sistematizacijo vsi zaposleni, delali bi pa še naprej ročno na starih delovnih mestih. VSEM OSTALIM: Na svidenje drugo leto! STRUPENJAK Z" V — No, ta naš Dnevnik že kar petindvajset let dobro teče, čeprav so čeprav pravijo, »ne hvali dneva pred večerom...« ga dolga leta tiskali na mlatilnici, imenovani albert, pa sedaj na skoraj — Kaj pa veš, če tega reka drugo leto ne bodo spremenili v: »Ne odsluženi solni... verjetno bo še bolje, ko bomo dobili nove stroje, hvali dnevnika pred večernikom!«? f{