ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Etnolingvistika po slovensko 25 € http://zalozba.zrc-sazu.si MARIJA STANONIK EtnoL_OVITEK_05c.indd 1 22. 06. 2017 10:52:48 Marija Stanonik Etnolingvistika po slovensko etnoLing_04_FIN.indd 1 16. 06. 2017 13:13:51 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’27 398(497.4) STANONIK, Marija         Etnolingvistika po slovensko / Marija Stanonik ; [prevod povzetkov Franc Smrke]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017 ISBN 978-961-05-0014-8 290541312 © 2017, Založba ZRC, ZRC SAZU Digitalna različica (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610500148 Marija Stanonik: Etnolingvistika po slovensko Uredila Jožica Škofic Recenzije Marjanca Klo bčar , Mihaela Kolet nik, Špela Ledin ek Lozej Prevod povzetkov Franc Smrke Oblikovanje in prelom Brane V idmar Izdajatelj Inštitut za slov enski jezik Frana R amovša ZRC SAZU Zanj Marko Snoj Založnik Založba ZRC , ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium gra phicum, d. o. o. Naklada 300 Prva izdaja, p rvi natis. Ljubljana 201 7 Izid knjige je omogočila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s sredstvi za leto 2016. etnoLing_04_FIN.indd 2 16. 06. 2017 13:13:51 LJUBLJANA 2017 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Marija Stanonik etnoLing_04_FIN.indd 3 16. 06. 2017 13:13:51 etnoLing_04_FIN.indd 4 16. 06. 2017 13:13:51 SPLOŠNO KAZALO / VSEBINA Spremna beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 I. Splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 II. Slovensko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 0 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 1. Med rodoljubjem in znanostjo v 19. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 2. Matija Murko pri reviji Wörter und Sachen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 3. Dozorevanje slovenske etnolingvistike v 20. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 A NARODNA IDENTITETA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .85 1. Povezanost jezika in oblačilne kulture v dozorevanju slovenske istovetnosti . . . . . .87 2. Slovenščina v zamejstvu in po svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 3. Slovenska imena mesecev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 B LOKALNA IDENTITETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 1. Slovenski ljubiteljski narečni slovarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 2. Genius loci v prekmurskih folklornih pripovedih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 3. Preteklost Žirov v luči hišnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 C OSEBNA IDENTITETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 1. Kakor ti meni, tako jaz tebi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 2. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 3. Kar je na srcu, je na jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264 SKLEP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285 VIRI IN LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291 ANGLEŠKI POVZETKI / SUMMARIES . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313 RAZČLENJENO KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323 etnoLing_04_FIN.indd 5 16. 06. 2017 13:13:51 etnoLing_04_FIN.indd 6 16. 06. 2017 13:13:51 7 SPREMNA BESEDA Z a m i s e l z a t u k a j š n j o k n j i g o j e z o r e l a ž e d o l g o . O t e m p r i č a j o ne k at e r a ž e p r ej o b j a v l j e n a p o g l a v j a , k i s o t u k o l i k or m o g o č e d o p o l n j e n a , p r e d e l a n a a l i t u d i s k r a j š a n a – d e l om a p o l a s t n i od l o č i t v i al i na p r e d l o g ur e d n i c e i z r. p r o f . dr. J o ž i c e Š k o fi c , ki s e ji p r v i za h v a l j u j e m z a s k r b n o o p r a v l j e n o d e l o i n p r e d s t o j n i k u p r o f . d r . M a r k u S n o j u , d a k n j i g a p r i h a j a n a d a n v o k v i r u I n š t i t u t a z a s l o v e n s k i j e z i k F r a n a R a m o v š a p r i Z R C S A Z U . P r a v t a k o s e i s k r e n o z a h v a l j u j e m z a p om o č š t ev i l n i m b i b l i o t e k a r j e m i n š e p o s e b ej A l e n k i P or e n t a n a I n š t i t ut u z a s l o v e n sk i j e z i k F r a n a R a mo v š a Z R C S A Z U i n V a n j i H u z j a n n a I n š t i t u t u z a s l o v e n s k o n a r o d o p i s j e Z R C S A Z U i n v B i b l i o t e k i S A Z U D u š a n u K o m a n u , M o j ci U r a n i n d r u g i m t e r š e p o s e b ej d i r e k t or i ci d r . A n j i D u l a r , I z t o k u M o č ev n i k u i n U r š i P a j k v k n j i ž n i ci N a r o d ne g a m u z ej a v L j u b l j a n i . V o p om b a h s o v i r i i n s t r o k o v n a l i t e r at u r a n a v e d e n a p o d č r t o , v p o n o v i t v a h p a s i s l e - d i j o me d b e s e d i l om . F o l k l or no g r a d i v o , k i j e v z b i r k a h o š t ev i l č e no , j e v o p om ba h p r a v i l om a o z n a č e n o s š t ev k o , k e r j e n a i s t i s t r a n i l a h k o o b j a v l j e n i h v e č k r at k i h f o l k l or n i h p r i p o v e d i . U p a m , d a r a z č l e n j e n o k a z a l o vs a j m a l o n a d ome š č a s t v a r n o k a z a l o . Z a h v a l j u j e m s e r e c e n z e n t k a m d o c . d r . M a r j a n ci K l o b č a r , p r o f . d r . M i h a e l i K o l e t n i k i n d r . Š p e l i L e d i ne k , J a v n i a g e n ci j i z a r a z i s k o v a l n o d ej a v n o s t R e p u b l i k e S l o v e n i j e, m a g . A l e š u P o g a č n i k u , g l a v ne m u u r e d n i k u Z a l o ž b e Z R C , Z R C S A Z U i n o b l i k o v a l c u B r a ne t u V i d m a r j u , k i s o vs a k s s v o j i m d e l e ž e m o m o g o č i l i i z i d t e k n j i g e . O b n j ej s e s p o š t l j i v o s p om i n j a m u t e me l j i t e l j a r u s k e e t n o l i n g v i s t i k e a k a d e m i k a p r o f . d r. Nikite Iljiča Tolstoja , k i s e m s e z n j i m p r e d ne k a j d e s e t l e t j i ne k a j k r at s r e č a l a n a Inštitutu za slovensko narodopisje , š e n a N o v e m t rg u 2 . N a z e l e n o r a z i s k o v a l k o s o n a p r a v i l e g l o b o k v t i s n j e g o v a g l o b o k a u m i r j e n o s t , š i r o k o z n a n j e, g o s p o s k a d r ž a i n d o b r o h o t n a n a k l o n j e - n o s t . N a k n j i ž n i h p o l i c a h j o š e z me r a j ne k a j s p o m i n k o v i z n j e g o v i h r o k . O b p r e b i r a n j u t u k a j n a v e d e n i h č l a n k o v a k a d e m i k a d r . M i l k a M at i č e t o v e g a , v k a- t e re m so se z n a n st v e n e a m b i c i j e pr e p l et a l e z u m et n išk i m i d is p o z i c i j a m i, v e d n o b o l j p o- d o ž i v l j a m , k a k o j e p o g o v or e – z a ne s l j i v o ! – o e t n o l i n g v i s t i č n i p r o b l e m at i k i d v e s or o d n i s l o v a n s k i d u š i , p r ev ev a l v e l i k p r o f e s i o n a l n i e r o s . etnoLing_04_FIN.indd 7 16. 06. 2017 13:13:51 8 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO P r a v t a k o h r a n i m l e p s p om i n n a p r v o s r e č a n j e s p i o n i r j e m p o l j s k e e t n o l i n g v i s t i č ne š o l e p r o f . d r . Jerzyjem Bartmińskim 1 n a s l o v a n sk e m s l a v i s t i č ne m k o n g r e s u v Z a g r e b u ( i n L j u b l j a n i ) l e t a 1 97 5 ? Ž a l m i z a d o l ž i t v e z a ( s l o v e n s k o ) s l o vs t v e n o f o l k l or i s t i k o n i s o d o v o l j ev a l e, d a b i s e b i l a b o l j p o s v e t i l a e t n o l i n g v i s t i k i , 2 k i j o s t a k i m ž a r om i n u s p e š n i m s o d e l o v a n j e m g o j i i n r a z š i r j a . T u k a j š n j i p o i z k u s m u ne s l e d i d o c e l a : ne l e z a r a d i m o j e p om a n j k l j i v e s t r o k o v ne i n t e or e t i č ne p o d l a g e, t e m v e č t u d i z a r a d i z a v e s t ne g a k o n c e p t u a l ne g a p r e m i k a , k e r ž e l i u p o- š t ev at i p r e d z g o d o v i n o p r i z a d ev a n j , k i s o i me l a p r e d o č m i p r e d vs e m n a r o d n o s t n o p r o b l e - m at i k o . V s k l a d u s h u m a n i s t i č n o t r a d i ci j o i n i z s o l i d a r n o s t i d o n a š i h r o j a k o v v s o s e d n j i h d r ž a v a h j e t u d i d a ne s ne g r e z a ne m a r i t i i n š e m a n j t a j i t i v l a s t n i d r ž a v i . R a z n o r o d n i m p o g l a v j e m v p o s a me z n i h r a z d e l k i h b o t r u j e ž e l j a z a p r e m i s l e k , k a j vs e u t e g ne b i t i p r e d me t ( a l i z g o l j s l o v e n s k e ? ) e t n o l i n g v i s t i k e, s k a k š n i h z o r n i h k o t o v i n s k a k š n o me t o d o l o g i j o s e j e l o t ev at i . T o p ome n i , d a j e b i l a o d l o č i t ev z a n j e i n s p r ej e t o z a p or e d j e z e l o p r e t eh t a n a . 3 P i o n i r s k o d e l o i m a s v o j č a r . K l j u b t e m u d a s e z a v e d a m ne k at e r i h n j e g o v i h š i b k o s t i , g a d a j e m v j a v n o p r e s o j o : p r e d vs e m k o t i z z i v m l a d i m fi l o l o š k i m r o d o v om , v z a u p a n j u , d a g a b o d o n a d a l j ev a l i : n a j b r ž d r u g a č e, i n s ev e d a b o l j k v a l i fi ci r a n o . Marija Stanonik 9. 5. 2017 1 N a d k a t e r i m s e m b i l a n a v d u š e n a z a r a d i n j e g o v e k n j i g o O jęziku folkloru , W r o c ł a w – W a r s z a w a – K r a k ó v – G d a ń s k 1 9 7 3 . 2 O t e m p r i č a l e e n a ob j a v a v Etnolingwistyki ( L u b l i n , 2 0 0 8 ) . 3 P r a v z a r a d i ž e l j e p o u b r a n o s t i u v e d e n i h r a z d e l k o v s e j e b i l o t r e b a n e k a t e r i m ( ž e ob d e l a n i m ) t e m a m o d p o v e d a t i. etnoLing_04_FIN.indd 8 16. 06. 2017 13:13:51 9 UVOD I. Splošno Jezikoslovje v ožjem pomenu se osredotoča na opis jezikovnega sistema. Jezikoslovje v ši rše m pom e nu pose ga na področ j a psi hol oški h, soc i ol oški h, bi ol oški h i n drugi h di sc i pl i n, s katerim i tvori številna nova skupna raziskovalna področja. Med poglavitna sodijo psi- holingvistika, nevrolingvistika 4 in sociolingvistika. Psiholingvistika proučuje, kako se prepletajo jezikovne zmožnosti z drugimi člove- kovimi kognitiv nimi zmožnostm i. Sprva so jo obvladovali psihologi, toda pridružuje se jim vedno več jezikoslovcev , da bi v kognitivni psihologiji preverili ustreznost in prepri - čljivost svojih domnev o jeziku. Razvojna in eksperimentalna psiholingvistika raziskujeta, kako otrok pridobi znanje maternega jezika in kateri miselni procesi so poleg jezikovnega znanja vključeni v človekovo tvorjenje in razumevanje povedi v resničnem času. Sociolingvistika 5 proučuje take jezikovne pojave, ki ne olepšujejo konkretnih jezi- kovnih podatkov . Proučuje, kar je sistematičnega v rabi jezika v konkretnih okoliščinah j e z i k o v n e g a sp o r a z u m e v a n j a z v i di k a k o n k re t n i h u d e l e ž e n c e v ( n j i h o v i h si st e m o v d o m n e v , znanj in vrednot) in z vidika družbenih in kulturnih norm jezikovne skupnosti (etnoligvi - stika). (Golden 1997: 20). In jezik in kultura imata lasten psihološki in sociološki vidik, toda predmeta etno - lingvistike ni mogoče poenačiti niti s predmetom psiholingvistik e niti s predmetom soci- olingvistike. V nasprotju s psiholingvistiko je za etnolingvistiko jezik izdelek skupnosti, družbe; od sociolingvistike pa se etnolingvistika loči po upoštevanju dediščine preteklosti, vlogi tradicije in tudi predvidene vloge jezika kot dejavnika vrednot in kulturnih vzorov . 6 Ruska etnolingv istična šola temelji in se razvija na lastni jezikos lovni tradiciji. Prvi ji je utira l pot Nikita I. T olstoj 7 in veliko prispeval k oblikovanj u in definiciji te nove pri- merjalne discipl ine, ki »preučuje jezik skozi prizmo človeške zavesti, mentalitete, vsako- dnevnega in ritualnega vedenja, mitoloških predstav in mitološkega ustvarjanja. Jezik, 4 N e v r o l i n g v i s t i k a p r e u č u j e n e v r o l o š k o p o d l a g o j e z i k a i n g o v o r a k ot e n o o d z a p l e t e n i h i n z d r u g i m i p r e p l e t e n i h n e v r o l o š k i h s i s t e m o v m ož g a n o v . E n o o d r a z i s k o v a l n i h p o d r o č i j j e n e v r o l o š k o i n j e z i k o s l o v n o p r e u č e v a n j e j e z i k o v n i h p r i m a n jk l j a j e v k ot p o s l e d i c m ož g a n s k i h p o š k o d b ( t . i. a f a z i j e ) . J e z i k o s l o v e c s k u š a d o g n a t i , a l i p r e d l a g a n a n a č e l a o r g a n i z a c i j e p o s a- m i č n i h j e z i k o s l o v n i h r a v n i n i n n j i h o v i h k o n s t r u k t o v u s t r e z n o o p i s u j e j o n e v r o n s k o u s t v a r j a - n j e s p o š k o d b o s e l e k t i v n o o k r n j e n e j e z i k o v n e z m ož n o s t i v m ož g a n i h ( G o l d e n 1 9 9 7 : 2 0 ) . 5 N j e n i m z a č e t k o m l a h k o s l e d i m o v d v a j s e t a l e t a 2 0 . s t o l e t j a . 6 J e r z y B a r t m i ń s k i , S ł o w o v s t ę p n e , Etnolingwistika , U n i w e r s i t e t M a r i i C u r i e - S k ł o d o w s k i e j , W y d z i a ł H u m a n i s t y c z n y , Lublin 1 9 8 8 , 5 , 6 . 7 P r i m . A . F . Ž u r a v l e v , S l a v j a n s k a j a e t n o l i n g v i s t i k a v r a b ot a h N . I . T o l s t o g o , Jazyk i narodnaja kul'tura / o č e r k i p o s l a v j a n s k o j m i f o l o g i i i e t n o l i n g v i s t i k e , I z d a t e l ' s t v o I n d i k , M o s k v a 1 9 9 5 , 8 –12 . etnoLing_04_FIN.indd 9 16. 06. 2017 13:13:51 10 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO ki v sebi ohranja arhaične elemente pogleda na svet, psihologije in kulture, se je namreč izkazal kot eden najbolj bogatih in zanesljivih virov za rekontrukcijo predzgodovinskih oblik kultur, ki niso imele zapisanih pričevanj.« 8 O tem se je dodobra mogoče seznaniti v zborniku Jazik i narodnaja kultura (Očerki po slavja nskoj mifologiji i etnol ingvistike). 9 V njem so zbrani članki in razprave 10 nek - danjim ljubljans kim etnologom in slavistom dobro poznanega znanstvenika in prijatelja s področja slovanske etnolingvistike v navezavi na zgodovino kulture, mitologijo, folklori- stiko, etnologijo , etnično psihologijo in teorijo etnogeneze. Problematike etnolingvistike se je loteval z najrazličnejših vidikov: s teoretičnimi članki o splošnih metodah v poglavjih Jezik in kultura, Etnolingvistika v krogu humanističnih disciplin, Problemi rekonstrukcije zgodnjeslovanske duhovne kulture, raziskoval je arhaične šege (prim.: Iz »gramatike« slo- vanskih šeg, Sestavine ljudskega gledališča v južnoslovanskih prazničnih šegah, Balkanske šege: struktura in geografija), simboli ko predmetov in dejstev (pri m. Binarne opozicije tipa desni – levi, moški – ženski), zarodke slovanske demonologije (Odkod različni hudiči, V kakšnih oblikah se pojavljajo). Nekatere razprave so posvečene besedi v kontekstu kulture (Kulturna semantika slovanskega »vesel«, Ljudska etimologija in »etimološka magija« itn.), slovanski frazeologiji in »semiotiki drobnih folklornih form« (= folklornih obrazcev). A vtor članka o teh drobnih folklornih obrazcih je eden redkih, ki je v svojih razpravah upošteval tudi slovensko gradivo, 11 s čimer so nadaljevali tudi avtorji slovarja etnolingvi - stičnega slovarja Slavjanskie drevnosti, 12 tj. Slovanske starožitnosti ali Slovanske starine. 13 Po v e č l e t n i h p r i p r a v a h g a j e l e t a 1 9 8 4 z a sn o v a l Ni k i t a I l j i č T o l st o j i n l e t a 1 9 9 5 j e i z še l prvi z ve z e k. 14 Sl ova r upošt e va i z sl ovanske t ra di c i j ske kul t ure vse pogl a vi t ne se st a vi ne , ki so povezane s človekom in njegovim pogledom na svet in bistvenimi kategorijami, ki ga sestavljajo. Pridevnik slovanski v naslovu zagotavlja, da vsebuje gradivo vseh slovanskih ljudstev , samostalnik drevnosti (starožitnosti, starine) pa je definiran kot »tiste oblike in sestavine srednjeveške slovanske kulture, ki so se ohranile do dandanes«. V slovarju je tradicijska slovanska kultura razčlenjena na kulturne enote – gesla. Gesla sledijo struk - turi tradicijskega modela sveta, ki je po etnolingvističnih izhodiščih sestavljen iz osmih 8 M i r i a m M e n c e j , N . I . T o l s t o j a ( u r . ) Slavjanskie drevnosti : Etnolingvističeskij slovar' , 5 . d e l . D – K , Etnolog 1 0 , L ju b l j a n a 2 0 0 0 , 34 2 . 9 M a r i j a S t a n o n i k , N . I . T o l s t o j , J a z y k i n a r o d n a j a k u l ' t u r a / o č e r k i p o s l a v j a n s k o j m i f o l o g i i i et n o l i n g v ist i k e, Traditiones 2 9 / I I , 2 0 0 0 , 2 9 – 3 0 . 10 Z a ob j a v o s t a j i h p r ip r a v i l a a v t o r j e v a s o p r o g a S v e t l a n a M . T o l s t o j e v a i n o d g o v o r n i u r e d n i k A . F . Ž u r a v l e v . 11 M i r i a m M e n c e j p r v i č n a š t e v a F r a n c e t a B e z l a j a , N i k a Ku r e t a , V i n k a M ö d e r n d o r f e r j a , J a n k a P a jk a , K a r l a Š t r e k l j a , M e t o d a T u r n š k a , P a v l e t a Z a b l a t n i k a i n u r e d n i k e Narodopisja Slovencev ( R a jk a L ož a r j a , I v a n G r a f e n a u e r j a , B o r i s a O r l a ) i n d r u g i č p o l e g n j i h š e J a k ob a K e l e m i n o , M o n i k o K r o p e j , Z m a g o Ku m e r , M i r i a m M e n c e j , M a k s a P l e t e r š n i k a i n Z m a g a Š m i t k a . 12 N . I . T o l s t o j ( u r . ) , Slavjanskie drevnosti / Etnolingvističeskij slovar' , I – V , M e ž d u n a r o d n y e ot n o š e n i j a , M o s k v a 1 9 9 5 , 1 9 9 9 , 2 0 0 4, 2 0 0 9 , 2 0 1 2 . 13 M i r i a m M e n c e j , N . I . T o l s t o j a ( u r . ) Slavjanskie drevnosti : Etnolingvističeskij slovar' , 5 . d e l . D – K , Etnolog 1 0 , L ju b l j a n a 2 0 0 0 , 34 1 – 34 4 . 14 I n j e v s e d o k o n ca iz ha j al z n j e g o vi m i m en o m na pr v em m es t u, čepra v j e N . I . T o ls to j že l et a 1 9 9 6 u m r l . N j e g o v o v i z i j o j e n a d a l j e v a l a n j e g o v a ž e n a S v e t l a n a T o l s t o j e v a . etnoLing_04_FIN.indd 10 16. 06. 2017 13:13:51 11 U VOD kategorij: oseba/bitje, žival, rastlina, predmetni pojav , prostor , čas, dejanje (akcija) in atri- but. T e kategorije so potem še bolj podrobno razčlenjene in so pri njihovi obravnavi upo- števani predvsem folklorni, etnološki in jezikovni viri. »Jezik in tradicijska ljudska kultura (šege, folklora …) sta se izkazal a za tista vira, v katerih je mogoče prepoznati stanje pra - slovanske kulture in tedanjega pogleda na svet, in skupaj sestavljata nedeljivo celoto.« 15 Po zaslugi delovnih raziskovalcev na Oddelku za etnolingvistiko in folkloro na Inštitutu za slavistiko pri Ruski akademiji znanosti je bil pod uredništvom Svetlane M. T olstojeve v petih zvezkih srečno dokončan leta 2012. 16 Medtem ko se ruska šola po zaslugi Nikite I. T olstoja in Svetlan e T olstojeve z dia - hrono metodo usmerja v pretekl ost tja do mitologije, se poljska šola spogleduje s kogni - tivnim jezikoslo vjem in jo na podlagi sinhronega pristopa bolj privlačijo sodobne teme. Jerzy Bartmiński kot utemeljitel j poljske etnolingvistične šole poleg že omenjenih N. I. T olstoja in S. M. T olstojeve spoštljivo navaja tudi V . V . Ivanova in V . N. T oporova. 17 T oda za novo vzpostavljeno vedo ne taji zaslug avtorjev iz zahodnega kulturnega kroga, kot so Franz Boas, Edward Sapir , W ilhe lm Humboldt. Za njen splošni razvoj so pomembna dela iz kognitivnega jezikoslovja in semantike prototipov . T a ko ruska kot pol j ska šol a ra z um e t a e t nol i ngvi st i ko z a ve j o l i ngvi st i ke , ka r doka z uj e tudi dejstvo, da je bila na predlog prof. Stanislava Gajde leta 2003 na XIII. mednarodnem kongresu slavistov v Ljubljani pri Mednarodnem slavističnem komiteju 18 ustanovljena etnolingvistična komisija. Pobudo zanjo je dal Jerzy Bartmiński, ki se je obvezal prevzeti njeno or ganizacijo 19 in je tako postal njen prvi predsednik, Svetla na M. T olstojeva pa pod- predsednica. Na sestanku je bil sprejet načrt za delo komisije: poglavitna naloga slovanske historične in sodobne etnolingvi stike so etnolingvistični slovarji , tako splošno slovanski, kot je omenjeni ruski, kakor tudi narodni, npr . Słownik stereotypów i symboli ludowich, ki je začel v uredništvu Jerzyja Bartimińskega izhajati v Lublinu leta 1996. Drugo, kar bo imela Komisija pred očmi, je primerjalna jezikovna podoba sveta Slovanov in njihovih sosedov: upoštevaje aksiološki [vrednotenjs ki] vidik (semantika po- i m e nova nj z a vre dnot e , vre dnot e nj sko be se di šč e v sl ova rj i h, j e z i kovni st e re ot i pi (pose bno narodni, avto- in heterostereotip i), konceptualizacija časa in prostora v jeziku in kulturi. Na seznamu članov komisije iz vseh slovanskih držav je bilo tedaj vpisanih 46 članov . 20 Revija Etnolingwistika (Lublin, 1988 >) je postala or gan te nove komisije. Njen prvi in dolgoletni urednik Jerzy Bartmiński opredeljuje etnolingvistiko za tisto smer v sodobnem jezikoslovju, katere predmet je jezik v zapletenem razmerju do kulture: jezikovni sistem je v celotne m bogastvu njegovih sprememb, stilov , variant in tudi v celotni pestrosti njegove 15 M i r i a m M e n c e j , Slavjanskie drevnosti : Etnolingvističeskij slovar' p o d ob š č e j r e d a k c i e j N . I . T o l s t o g o . 5 . d e l ( S – J a ) 5 . Studia mythologica Slavica 1 6 , L ju b l j a n a 2 0 1 3 , 2 8 8. 16 M . M e n c e j , Slavjanskie drevnosti : Etnolingvističeskij slovar' p o d ob š č e j r e d a k c i e j N . I . T ol s t og o, 2 8 8 –2 89 . 17 I m e n i s t a z n a n i p r e d v s e m s l o v e n s k i m r a z i s k o v a l c e m m i t o l o g i j e . 18 T e d a j g a j e v o d i l a p r o f. d r . A l e n k a Š i v i c - D u l a r . 19 Z a p o s r e d o v a n j e p o d a t k o v s s p l e t n i m i z t i s o m ( h t t p : / / w w w . r a s t k o . r s / r a s t k o d e l o / 1 1 7 8 0 , 9 . 4 . 2 0 1 6 ) s e z a h v a l ju j e m p r o f. d r . A l e n k i Š i v i c - D u l a r . 20 I z S l o v e n i j e a v t o r i c a t e g a p i s a n j a . etnoLing_04_FIN.indd 11 16. 06. 2017 13:13:52 12 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO rabe zinstitucionaliziran skupinski izdelek, prav tako je v razmer ju do sistema kulture kot posebnega ustroja človekovih početij, ki so vpisana vanje z vzori in vrednotami, in tudi do kulture kot proizvoda teh početij. Jezik in kultura sta tako tesno povezana med seboj, da ju je mogoče raziskovati z enakimi kategor ijami: sistem, opozicija, kontrast, paradigmatika in sintagmatika, model in varianta, komunikacijski vzorci itn. Jezik in kultura sta par excellenc e človeški pojav . Sta univerzalna , semiotična in sis- temska. Imata svoj besednjak, slovnico in služita človekovemu povezovanju s preprosto simbolizacijo notranjega sveta, ki ga hkrati modelirata, soustvarjata in načrtujeta glede na človekove potrebe. Predmete iz sveta reči preoblikujeta v svet kulture, ki pripada človeku, in v mentalne predmete z bogato konotacijo. 21 S t o probl ematiko se v sl ovenski sl ovstveni fol kloristiki spopri jema Sa ša Ba bič (2012: 22–24). II. Slovensko T a obravnava želi najprej ozavestiti, da so v posameznih slovanskih filologijah že dolgo obstajale težnje, ki bi jih lahko opredelili kot etnolingvistične, le da v preteklosti zanje niso poznali tega imena. In tako kot poljska etnolingvistika spoštljivo omenja predhodnike na svojih tleh, je o nezavednih zarodkih etnolingvistike mogoče govoriti pri Slovencih. 22 Prvo poglavje v prvem delu Predzgodovina slovenske etnolingvistike predstavlja ne- katera vznemirjajoča vprašanja in slovenske avtorje, ki so že v 19. stoletju zavestno ve- liko naredili za že tedaj uveljavl jeno jezikoslovje in pozneje konstituirano etnologijo in se jih dá uvrstiti tudi v ta okvir , ne da bi jih že smeli imeti za strokovno zanesljive vire. Drugo poglavje je posvečeno Matiji Murku in njegovi udeležbi pri nemški reviji Wörter und Sachen. Njeno mednarodno uredništvo je vsekakor treba jemati za prvo znanstveno združbo, ki je zavestno vpeljeva la novo smer , s katero je želela povezovati raziskovanje jezika in kulture. T eoretično ji je bližja diahrona ruska od poljske, sinhrono zasnovane etnolingvistike. T retje poglavje je namenjeno slovenskim strokovnjakom iz 20. stoletja, ki so pripravljali tla slovenski etnolingvistiki. Ne da bi že mislil nanjo, se ji je teoretično najbolj približal France Kotnik, čeprav v naslednjem odlomku rabi tudi pojme in izraze, ki sodijo v stilistiko, psiholingvistiko, sociolingvistiko. 23 T eoretična podlaga za tukajšnjo monografijo izhaja iz slovstvene folkloristike, ki uzavešča pomen naravnega tipa komunikacije, predmet njenega raziskovanja pa so tisti j e z i kovni poj a vi , pri ka t e ri h j e pol e g drugi h na vz oč a t udi e st e t ska funkc i j a – z a ra z l oč e k od pojavov , pri katerih je estetska funkcija odsotna (irelevantna) 24 in zato sodijo v etnologijo, 21 B a r t m i ń s k i , J e r z y , S ł o w o v s t ę p n e , Etnolingwistika , U n i w e r s i t e t M a r i i C u r i e - S k ł o d o w s k i e j , W y d z i a ł H u m a n i s t y c z n y , Lublin 1 9 8 8 , 5 , 6 . 22 V e l i k o t a k i h p r i m e r o v j e m o g o č e z a z n a t i v k n j i g i M a r i j e S t a n o n i k , Zgodovina slovenske slo- vstvene folklore, S l o v e n s k a m a t i c a , L ju b l j a n a 2 0 0 9 . 23 F r a n c K ot n i k , Slovenske starosvetnosti ( S l o v e n s k a p o l ju d n o z n a n s t v e n a k n j i ž n i c a 1 , š t . 4 ) , Z a d r u ž n a t i s k a r n a , L ju b l j a n a 1 9 4 3 , 8 – 9 . 24 M a r i j a S t a n o n i k , Teoretični oris slovstvene folklore , Z a l ož b a Z R C , Z R C S A Z U , L ju b l j a n a etnoLing_04_FIN.indd 12 16. 06. 2017 13:13:52 13 U VOD precizneje v etnolingvistiko. T a diferencira jezikovne pojave v vertikalni in horizontalni klasifikaciji in jih povezuje s semiotičnimi oblikami komunikacije. Njeni cilji so – u z a v e s t i t i s l o v e n s k i k o n c e p t e t n o l i n g v i s t i k e k o t i n t e r d i s ci p l i n a r ne g a p r e d me t a ; – u t e me l j i t i n j e n o u me s t i t ev me d fi l o l o g i j o ( j e z i k o s l o v j e, l i t e r a r n o v e d o i n s l o vs t v e n o f o l k l or i s t i k o ) t e r e t n o l o g i j o ( k u l t u r n o a n t r o p o l o g i j o ) ; – p o s k r b e t i z a u s t r e z n o p r e ci z n o t e r m i n o l o g i j o , d e fi n i ci j o , f or me i n f u n k ci j e e t n o l i n g - v i s t i č n i h p o j a v o v ; – z v i d i k a » e t n o g r a fi j e g o v or j e n j a « ( D e l l H y me s ) s e o s r e d o t o č i t i n a » p a r o l e«, » u z u s « j e z i k a i n » p e r f or m a n c e« o z . » d i s k u r z « ; – p r i v p e l j ev a n j u p r e d me t a v š o l s k i p r o g r a m i n v i s o k o š o l s k i š t u d i j p r i v z g o j i t i s l u š at e - l j e m z a v e s t o n j e g o v i h v r e d n o t a h – t a k o n a k om u n i k a ci j s k i ( p s i h o l o š k i i n s o ci o l o š k i v i d i k ) k a k or n a n a d o s e b n i r a v n i ( z g o d o v i n s k i v i d i k ; n a r o d n a i d e n t i t e t a i t n . ) , d a b i s l ove n s ko j e z i kov n o d e d i š č i n o s p r o š č e n o d o ž i vlj a l i , j o p o š t e n o , k r i t i č n o i n s a m o z a- v e s t n o s p r e m l j a l i i n p r ev e r j a l i , s e v vs eh j e z i k o v n i h p o l o ž a j i h s u v e r e n o z n a š l i , d a b i j o p r i m or e b i t ne m t e r e n s k e m , r a z i s k o v a l ne m , p e d a g o š k e m , k u l t u r ne m i n z n a n s t v e - ne m d e l u z m o g l i s t r o k o v n o z a ne s l j i v o p o s r e d o v at i u č e n c e m a l i d r u g i p u b l i k i . 25 Po predstavitvi temeljnih filoloških (lingvis tika, slovstvena folkloristika, literarna veda) in etnoloških pojmov in prizadevanj za strokovno terminologijo tukajšnji interdi - sciplinarni teoretični koncept daje veliko možnosti za številne raziskave. Celo o ljudski etimologiji že obstajajo tehtni premisleki (Šivic-Dular 1990; Stanonik 2012: 248–250) in cela vrsta slovenskih strokovnih in ljubiteljskih narečnih slovarjev , medtem ko še vedno ni zanesljive opredelitve t. i. »ljudskega jezika«, ki je po eni strani vsota narečij, po drugi pa zaradi domnevne razčustvovanosti hierarhično podrejen knjižnemu jeziku. Dobrodošle bi bile študije o jezikovni interferenci med različnimi narečji, pri čemer nastajajo tipične zbadljivke, ki jih je mogoče zaslediti tudi v obmejnih jezikovnih stikih. Dandanes so lahko aktualne o vplivu tujih jezikov , predvsem angleščine na slovenski je- zik, po drugi strani pa o položaju materinščine v svetu: pri slovenskih izseljencih, zdom- cih, v stikih s tujci. Jeziku posameznika je mogoče slediti od prvi h ot rokovih bese d in zgodnjega ot roštva, prek odraščanja (najstništvo) do medosebnih stikov v družini, domačem kraju in končno 2 0 0 1 , 1 3 7 – 1 4 6 . 25 Š t u d e n t i s i p r i d ob i j o t e o r e t i č n o p o d l a g o z a m n o g o v r s t n e p o j a v n e ob l i k e ž i v e g a , t j . g o v o r j e - n e g a j e z i k a i n r a z š i r i j o ob z o r j e o n j e g o v i h f u n k c i j a h v v s a k d a n j e m ž i v l j e n ju . P r a k t i č n i n a p ot k i z a t e r e n s k o d e l o ( p r i d ob i v a n j e i n f o r m a t o r j e v , t e r e n s k i z a p i s k i , s o d ob n i t e h n i č n i p r ip o m o č k i : m a g n e t o fo n , d i k t a fo n , k a m e r a ) o m o g o č ajo o p a z ov a nj e ko n t e k s t a i n t e k s t u r e , d o k u m e n t i r a nj e i n p r ip r a v o b e s e d i l z a ( z n a n s t v e n o / s t r o k o v n o ) a n a l i z o . V a j e i z i n v e n t a r i z a c i j e g r a d i v a , n j e g o v e k l a s i fi k a c i j e , r e d a k c i j e i n i n t e r p r e t a c i j e u v a j a j o š t u - d e n t e v r e š e v a n j e k o n k r e t n i h p r ob l e m o v , s k a t e r i m i s e s r e č u j e j o , vk l ju č e n i v r a z l i č n e t e r e n s k e a k c i j e i n r a z i s k o v a l n e m o d e l e , k ot p o s k u s z a s o d e l o v a n j e v z a h t e v n e j š i h i z b r a n i h p r o j e k t i h . T e s p o s ob n o s t i ( k o m p e t e n c e ) s i š t u d e n t j e p r i d ob i j o v d e l a v n i c a h o z . d e lu p o s k u p i n a h i n i n d i- v i d u a l n o z e s e j i o p o s a m e z n i h a k t u a l n i h t e m a h . P r i m o r e b i t n e m s a m o s t o j n e m t e r e n s k e m i n r a z isk o v al ne m de l u se p o m o ž n ost i up ošt e v a n j i h o v a osebn a n a k l on j e n ost p osa m ez n i m et n o - l i n g v i s t i č n i m t e m a m . etnoLing_04_FIN.indd 13 16. 06. 2017 13:13:52 14 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO zunaj njega. Za marsikoga velja, da so karakteristične besede njegov atribut: pozdravi, kletvice, rekla, členice, vzkliki, medmeti, kakšna od teh lastnosti pa se lahko uveljavi v celotni pokrajini. Prim. zemljep isno poimenovanje Prlekija po besedi prle- in t. i šteka - nje na Koroškem. Nanj je predvsem na podlagi govora iz Borovelj, 26 opozoril tudi Janez Scheinigg. 27 Medtem ko strokovnjaki ločijo med posameznimi zvrstmi in funkcijami jezika, ni nujno, da prizadevanje za primerno govorjeno in pisano besedo, kulturo jezika sploh (skrbno izražanje, odklanjanje tujk; purizem) obstaja le v kolikor toliko izobraženih pla - steh prebivalstva. Številni poklici in stanovi imajo posebne oblike jezika: žar gon, sleng, skrivni jezik – ar go. V nedavni pretek losti je bil zelo navzoč jezikovni tabu, določena politična smer pa je izjemno razvila njej lastni jezikovni diskurz, ki je zelo prepletel javno življenje. Na meji artikulacije so glasovi pri delu, na meji z neznakovnimi oblikami jezika so pogovarjanja z živalmi, glasovi v naravi in njihovo posnemanje: onomatopoije. Poleg tega obstaja možnost številnih etnolingvističnih tém na podlagi izbranih fol - klorističnih poglavij in ne nazadnje bogata narečna literatura. S tem tukajšnji predlogi za nadaljnje raziskave še vedno niso izčrpani. 26 J a n e z S c h e i n i g g , O b r a z r ož a n s k e g a r a z r e č j a n a K o r o š k e m , Kres I , C e l o v e c 1 8 8 1 , 3 9 4 – 3 9 5 , 4 1 2 – 4 1 5 , 4 5 9 – 4 6 5 , 5 2 5 – 5 2 7 , 5 6 1 – 5 6 3 , 6 1 7 – 6 2 1 , 6 6 3 – 6 6 7 . J a n e z S c h e i n i g g , O b r a z r ož a n - s k e g a r a z r e č j a n a K o r o š k e m , Kres I I , C e l o v e c 1 8 8 2 , 4 2 7 – 4 3 2 , 4 7 5 – 4 7 9 , 5 2 9 – 5 3 2 , 5 8 2 – 5 8 5 , 62 8 – 63 0. 27 J . S c h e i n i g g , O b r a z r ož a n s k e g a r a z r e č j a n a K o r o š k e m , 1 8 8 1 , 4 1 2 . etnoLing_04_FIN.indd 14 16. 06. 2017 13:13:52 0 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE Uvodni razdelek želi predvs em ozaves titi, da s e vs ako znans tveno in s trokovno delo opira na že opravljeno delo pred njim: vsak čudoviti cvet in še tako borna zel, ki se vidi/-ta, raste/-ta iz korenin/-ic, ki se praviloma ne vidijo in jih zato spregledujemo. Ne da bi se zavedali, so nekateri pripravljali tla za njihovo rast in zato zaslužijo spoštljiv spomin. Vsekakor je osrednje pozornosti vredna revija Wörter und Sachen, za katero si upam trditi, da jih je mogoče jemati za konceptualno predhodnico obeh današnjih tu imenova- nih etnolingvističnih šol. etnoLing_04_FIN.indd 15 16. 06. 2017 13:13:52 etnoLing_04_FIN.indd 16 16. 06. 2017 13:13:52 17 1 MED RODOLJUBJEM IN ZNANOSTJO V 19. STOLETJU Uvod Sredi 19. stoletja sta jezikoslovje obvladovali primerjalna metoda in diahronija: »primerjaje jezik jeziku zasledu jemo posebnosti tujih jezikov in spoznavamo svojega«, kajti »/k/dor ne zna drugih jezik ov , ne zna tudi svojega«, se ne zaveda njegovih pravil in posebnosti. 28 »Naj bi se taki in enaki slovstveni pretresi nikomur ne dozdevali prazne reči, ker ča- stitljiva čista neponemčena slovenščina ni jezik, kteri nekateri protivniki abotno mislijo, se da le spotoma naučiti.« 29 Hkrati ko je s prodornim i študi jami iz slovanske filologi je Slove nce in druge Slovane na dunajski univerzi sijajno zastopal Fran Miklošič, so se številn i drugi slovenski avtorji pečali s slovenskim jezikoslovjem brez prave znanstvene podlage. Nekateri – T rstenjak, Hicinger , Ravnikar – so raziskovali slovensko zgodovino »pa tudi bolj divinatorično in rodoljubno nego znanstveno in nepristransko«. 30 Vse se je dogajalo v funkciji domoljubja in narodne zavesti. I. Etimologija »Kdor je kdaj imel opraviti s to nevarno gospo, najbolje ve, kako oprezen mora biti človek in kako rado mu spodrsne, če nastopa preoblastno in s preveliko gotovostjo.« 31 »Etimologija obsega v sebi vse tiste zakone, po kterih je beseda iz debla, in deblo iz ko- renike izraslo. Etimologija nas tedaj uči genealogije, po kterej je beseda današnjo obliko dobila. Pa ne samo genezo vnanje besedne oblike uči etimologija, – nego – in to je še velik veče važnosti – ona iz korenike deducira in konstatira prvotni pomen besede. In če se je ta pomen v teku časa skalil, dá se le po napotku etimologije verificirati.« 32 Ferdo Kočevar s pregovorno nazornostjo dokazuje lepoto in pomembnost omenjene 28 P o n e i m e n o v a n e m a v t o r ju v Slovenski Bčeli ( 1 853 : 6 4) i n v Kmetijskih in rokodelskih novicah ( 1 8 5 5 : 2 6 7 ) n a v a j a J o s ip M a r n , Jezičnik 2 9 , L ju b l j a n a 1 8 9 1 , 6 . 29 J o s ip M a r n (Jezičnik 2 0 , L ju b l j a n a 1 8 8 2 , 2 3 n a v a j a n j e g o v o d z i v : » Č e r a v n o s e u č e n i j e z i- k o z n a n s k i p o m e n k i ( o g l a g o l i h d o v e r š i v n i h i n n e d o v e r š i v n i h ) m n o g i m b r a v c e m d o l g o č a s n i ( k a k o r s e n a m j e o d n e k t e r i h s t r a n i v e d i t i d a l o ) , s o v e n d a r o d d r u g e s t r a n i z a n a p r e d e k n a š e g a j e z i k a t a k o v a ž n i i n p ot r e b n i , d a m o r a m o h v a l e ž n i b i t i d o m o l ju b o m , k i s o t o r e č s p r ož i l i i n t e m e l j i t o p r e t r e s l i. « 30 K a r o l G l a s e r , Zgodovina slovenskega slovstva I I I . d e l , S l o v e n s k a M a t i c a , L j u b l j a n a 1 8 9 6 , 1 67 . 31 K a r e l Š t r e k e l j I z b e s e d n e g a z a k l a d a n a r o d o v e g a , Letopis Matice Slovenske 1 8 9 2 , L ju b l j a n a 1 8 9 4, 1 – 5 0 . K a r e l Š t r e k e l j , S l o v a r s k i d o n e s k i i z ž i v e g a j e z i k a n a r o d o v e g a , Letopis Matice Slovenske z a l e t o 1 8 9 4, 1 – 2 . 32 F . [ e r d o ] K o č e v a r , P o m e n k i o n a š i h l i t e r a r n i h z a d e v a h , Glasnik slovenski 1 1 , C e l o v e c 1 8 6 8 , 21 2 . etnoLing_04_FIN.indd 17 16. 06. 2017 13:13:52 18 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO stroke: »Etimologikon se ne da v en dan pisati! Narodni pregovor pravi: kdor se hoče či- ste vode napiti, mora k studencu iti. In kdor hoče jezik v njegovih čudežih spoznati, ta mu mora njegove korenike izkopati« (Kočevar 1868: 216). »Preiskovalci našega jezika so že marsikterej besedi do živega korena prišli, ali njih uspeh je le majhen v razmerji proti ve- soljnemu obsegu jezika.« Po stvarni razlagi predmeta se obregne ob človeške slabosti in nameri p uščice v st roko. Ni j asno, a li so n amenjene n pr . Da vorinu T rstenjaku, k i j e s sv ojimi ra z l a g a m i l a h kot no pr e ska k ova l j e z i k ov ne z a ko ne i n ku l t u re , a l i t u di n a i z šol a ne sl ov e nsk e filologe ali na celotno tedanje jezikoslovje: »Naši jezikoslovci v svojem skepticizmu po- padajo drug drugega, če je stvar še tako jasna.« Še več, kot da so izgubili kompas, hočejo »neki veliki indoevropski etimologikon – etimologikon istega jezika, ki ga je kukurikanje nebeškega petelina na visokej lini babilonskega stolpa zmešalo«. Namesto imen, »ki jih je Adam v paradižu stvarem dajal«, naj raje »poprej naš etimologikon na noge postavijo. Najprej naj nam bo mar, kar je naše, in potem še le to, kar je sosedov. Primerjanje naših korenik s korenikami drugih jezikov naj čaka na ugodnejše čase « (Kočevar 1868: 217). 1. Slovéni – Slovani V skladu s filološkim izhodiščem je Josipu Marnu »književna povestnica « pomenila širše raziskovalno področje, kakor ga ima današnja literarna zgodovina. Razumel jo je kot narodotvorno vedo: »Književna povestnica [… ] vnema pametno ljubezen in spošto- vanje do narodovega jezika in domači rečí, budí narodni ponos, kliče na delo, da se svetu pokaže lik domače navade in misli, kar vse poživlja in pospešuje slovstveno delovanje, in tako iz malega stvar naraste velika in slavna itd. itd.« 33 Od tod ni nenavadno, da je sku- šal pojasniti slovanski etnonim. Zgodovino Slovanov strne v nekaj stavkov , ni pa jasnega odgovora, zakaj dvojnica Slovéni – Slovani: S l o v é n i – S l o v a n i j e s e d a j občno a l i s plo š nje imenovanje našega naroda . B i l o j e t o i me p o s e b ne g a p l e me n a a l i r o d ú , k i s e j e n a h a j a l o b I l me n s k e m j e z e r u n a R u s k e m . S l o v é n i s o b i l i j a k o m n o ž n i ne k d a j o b D o n a v i , k t e r i s o m n o g o o p r a - v i t i i me l i z om i k a n i m i G r k i , R i m l j a n i i n d r u g i m i z a h o d n j i m i n a r o d i . K n j i m s t a p r i š l a C i r i l i n M e t o d , n j i h o v j e z i k s e j e p r v i p i s a l , p o s t a l j e k n j i ž ev n i i n t o j e s t a r o s l o v é n s k i j e z i k . T e d a j s o S l o v e n i ( S l o v e n ci ) n a j p r e d z a s l o v e l i , i n t a k o j e n j i h o v o i me p r e š l o n a v e s n a r o d l e z ne k t e r i m i p r e me m b a m i . V k n j i g a h i z r aznih č as o v im a s e t u di razn o to lm ač i ti , s e da j v l as t n em a li p o s e b n em, s e da j v o b č ne m p ome n u . S l o v é n j e a l i S l o v a n i v o b č e s mo s e d a j S l o v é n ci i n S l o v a k i , H r v at j e i n S r b i , B o l g a r i , R u s i , P o l j a ci , Č eh i p a S r b i L u ž i č a n i . S t a r a d om a č a o b l i k a t e m u i me n u j e s l o v ê n i nŭ , S l o v ê n , p r i d . [ ev n i k ] s l o v e n s k i . P o t u j i h , g r š k o , l a t i n s k o i n ne m š k o v z o b r a ž e n i h p i s a t e l j i h s o s e r a z š i r j a l e o b l i k e S l a v j a n i n , S l a v j a n , S l a v e n , p r i d . s l a v j a n s k i , s l a v e n s k i ( M a r n 1 8 8 8 : 2 – 3 ) . Le za razlikovanje samoglasnika v prvem zlogu: slo- ~ sla- se sklicuje na stare zapise. 33 J o s ip M a r n , K n j i g a S l o v e n s k a / Jezičnik 2 6 , L ju b l j a n a 1 8 8 8 , 2 . etnoLing_04_FIN.indd 18 16. 06. 2017 13:13:52 19 V domačih vi rih se menda pojavlj a prva različica, v tuj ih pa druga. Bolj privlačne so razlage, kaj naj bi pomenil koren besed slov-/slav-. Marn je strnil vsaj deset možnosti za razlago: »Kako se pa razlaguje naše občno ime? Dokaj različno, da človek naposled ne vé, komu bi verjel!« a) iz lastnega imena Slavus – »Slav bil je slavni voditelj našim pradedom« (vir tu ni naveden); b) po staroindijski boginji Svaha, Svava, Slava (Kollár), v čigar smislu da poje Prešeren: 'Nar več svetá otrokam sliši Slave' (bolj konkreten vir ni naveden); c) nekateri izvaja jo pomen etnonima iz občnega imena slava: slava gloria so Slaveni – Slavjani gloriosi, a rebus praeclare gestis (vir: Bohorič); č) iz občnega imena selo, seliti se > Seloveni, Selovani, Selovenci > Sloveni, Slovenci (vir: Linhart) itd.; d) i z obč ne ga i m e na sclavus, servus, suž e nj ; sa j se grško pi še : σχλάβος, σδλάβος, σχλάβηυός in latinsko: sclavus, sclavenus, sclaviniscus > italijansko: schiavo, schiavone; francosko: esclave, eslavon; turško: iskavun itd. (vir ni naveden); e) nekat eri trdijo , da se je zmerjanje (Sklave iz Slave) spočelo med Nemci, ki so v 9. in 10. stoletju »tirali in pródali Slovence za težake celo v jutrove [vzhodne] kraje.«; f) drugi učenjaki, zlasti tisti, katerim izpeljava besede Nemec iz nem. mutus ni všeč, pravijo, da ime izhaja iz »gotovskega« [= gotskega?] slavan t. j. molčati. »Nemec« da izhaja iz sanskrta, iz besede namata lord, a master! Prim. Hungarorum Német, Nemetes, populus germanicus (vir: Kopitar , Glag. Cloz. 77). Marn dostavlja: » – Nasproti psovki 'Sclavus' naj se pomni: Grkom in Rimljanom Sloveni niso bili sužnji; Gerk sužnja ne ime- nuje σχλάβος, ampak δõυλος, Latin ne sclavus ampak servus; da nima ne ta ne un bese- dil s čistim sl v začetku, malokdaj v sredi, kaže jezik sam; torej sta si ga storjila s k ali th (θ) vmes ter pisala: Ssclavi-ini-eni-ani-inisci in Sthloveni-avi-avani, in odtod tudi laški Schiavo, franc. Esclave. «; h) še ena izpeljava iz občnega imena: Sloven – Slovenec < slovo verbum t. j. beseda, govor , s katerim so se med seboj razumeli; nasproti Germanom, ki so jim bili »neumévni [= nerazumljivi], kakor mutasti ali némi (vir: V alentin V odnik). T o izpeljavo sta čislala tudi Dobrovski in Kopitar , in posebno podprl jo je Miklošič v Radices linguae slovenicae veteris dialecti (1845: 10). 34 »Kar je Miklošič v Radices linguae slovenicae veeris dialecti' l. 1845 tako krepko podprl, to je pa v Etymologisches Wörterbuch der slavischen sprachen (1886: 308) krat ko podrl rekši: 'Di e bi ldung des wort es slovêninŭ, slovên durch da s suffix ê u ŭ deute t auf ein O N. (ortsnamen) als thema: die ableitung von slovo ist abzuweisen'. In to stori Miklošič v dobi, kedar sem jaz, vesel lepe izpeljave iz slovo (beseda, govor), učil in v tola žbo pisal vsem, kterim se milo dela po razlagi iz slava, gloria, Slavjani – Slaveni gloriosi, inclyti, da je na zadnje vse eno, ker sloveti – sloviti in slaviti so iz korenike slu v glagolu sluti (nominari, – clarum – inclytum esse), slujem – slovem, ki se vjema z gršk. Χλίω in lat. Cluo cliens – cluens, inclutus. /…/ vender peti smemo, svésti si boljše priho - dnosti, s pesnikom Jarnikom: 'Slava bode spet slovela, / Ki Slovencam dá ime.'« 35 34 J . M a r n , K n j i g a S l o v e n s k a , 1 0 . 35 » V tem smislu je vžé l. 1835 v 'Danicza Horv. Slavon. I Dalm. I. 17.' pisal Ivan Mažuranić, etnoLing_04_FIN.indd 19 16. 06. 2017 13:13:52 20 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Nato da je Metelko dokazoval, da je bilo – glede na zgodovino – našim prednikom veliko bolj mar za mir kot za slavo, jezik da dokazuje, da so se le branili in ne vojskovali za slavo. Od tod je bolj verjetno, da so kakor druge tudi svoj narod imenovali po »besedi«, govoru: »Latinc e so imenovali Vlahe, to pomeni pri njih, kar pri nas blebetavce, vlahvo- vati je pri njih blebetati, – T evtone pa Nemce, to je mutce, nem poméni mutastega ; kdor pa je njih jezik govoril, jim je bil Sloven ali Slovan, to je z besedo, njim znano, obdarovan; slovo pomeni besedo, govor itd.; g) pri krajevni izpeljavi se Marn z Miklošičevim posredovanjem (Radices …, 1845: 6, 10, 14) sklicuje na Šafařikove Starožitnosti: 'Bivali so Sloveni nekdaj na Rusovskem, kjer je še sedaj Slowenské jezero, Slovečna (potok), Slovjensk, Slovinsk (mesto), Slovjani, Sluvon (vasi). Dežele, kjer je vladal nekdaj jezik slovenski, se zovejo Slowy, in po njih se glasi ime Slovanin, Slovenin, ktero je tedaj kraj [ev]no' (Marn 1888: 10). Podobno Šafařiku je nekaj časa mislil Dobrovský in Marn navaja še številne druge baltske in slovanske besede, iz katerih se je morda razvil koren za etnonima slovansko in slovensko. Na koncu prizna, da pomen slovanske besede slov ni znan (Marn 1888: 10). Nekatere od navedenih razlag, za katere Marn skrbno navaja tedaj znane vire, stre - žejo sočasnemu romantičnemu občutju, druge se vprašanja lotevajo bolj stvarno. Katera od njih je najbolj sprejemljiva za današnjo etimološko znanost? Že Marna je vznemirjalo, zakaj je o Slovencih tako malo pisanih virov: a) najprej: nekdaj se je manj pisalo in več delalo; b) če pa je že bilo kaj napisano, se je težje ohranilo; c) premisleka vredna je predvsem točka o nekdanjih pisavah – najbrž je prav zaradi njih veliko zgodovinskih virov propadlo: V e r j et n o j e , d a se j e i na ša s l o v e n šč i na p isal a n e k d a j gl ag o l išk i i n m o r d a c i r il - s k i ; k e d a r s e j e p a p o š o l a h , v c e r k v i i n p o v r a d n i j a h u č i t i i n r a b i t i j e l a l at i n - š č i c a , p o p u s t i l i s o k o j o k or n o G l a g o l i c o i n t e ž k o C i r i l i c o , p o z a b i l i k m a l u s t a - r o s l o v é n s k i p r a v o p i s , i n t or ej n i s o č i s l a l i g l a g o l i š k i h p a ci r i l s k i h s p ome n i k o v , ne k a j i z nev e d n o s t i ne k a j i z v ne m a r n o s t i , i n k d o v e, k o l i k o s e j i h j e p o z nej e z n o v o v e r s k i m i n a v i š j e p o v e l j e n a l a š č s e ž g a l o t e r s l u č a j n o p o k o n č a l o ! – K e r j e v c e r k v e n i i n d r ž a v n i s l u ž b i r a b i l a l at i n š č i n a , o z i r om a ne m š č i n a , h i t e l i s o t u d i p o š o l a h z d o t i č n i m n a u k om , d a s e z m o ž n i s l o v e n s k i m l a d i n i p om or e č i m p r ej d o v i š j e om i k e, d o g o s p o s k e g a a l i c e l ó ž l a h t ne g a s t a n u ! K a k or p o š o l a h , t a k o s e j e v j a v ne m ž i v l j e n j u t u l at i n č i l o i n ne m č u r i l o , t a m m a d j a r i l o i n l a š k u t a r i l o ! S l o v e n ci s o s k or o p o p o l n om a p o z a b i l i , d a s o S l o v a n i ; c e l ó me d s e b o j s o s e j e l i l o č i t i v K r a n j c e, K or o š c e, Š t a j a r c e i t d . , k a r s e j e v l a d o i p o s p e š ev a l o . ' S i n j e ne s r e č e r a z p or – b r at a m i b r at ne p o z n a . – O g n i s e, H or v at s i t í ! – I z p o t a m i K r a j ne c , K o r o š e c ! – T a k m a l o p r i d e n p r e p i r d om i n m o č m i d r o b í ' v z d i h u j e Sl ove n ij a ( K o s e s k i). č) st are pesmi i n pri povedi pri čajo o voj nah i n upošt evati j e t reba, da j e bi lo na tem ozemlju vedno veliko bojev (prim.: Schoenleben, Carniolia antiqua et nova, 1681): Odkuda ime Slavjan? « ( M a r n 1 8 8 8 : 1 1 ) . etnoLing_04_FIN.indd 20 16. 06. 2017 13:13:52 21 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE »Koliko so se vojskovali Slovenci vže med seboj, potem s sosedi p. Benečani in Bavarci, s Franki, Nemci, Madjari, in vzlasti s Turki! – Inter arma Musae silent. – Če je res, kar se bere, da so samo od l. 1460 do l. 1508 Turki 27-krat bili na Kranjskem in da je poginilo tedaj do 200.000 ljudi: ni čudo, da Slovénci nimamo dokaj starih slovstvenih umotvorov« (Marn 1888: 68). 2. Pojem ljudskega K i r h o č e v ne b u p r i t i , / t a i m a o h r a n i t i / t e d e s e t z a p u v i d i : / A j v j e r u j v e n i g a B o g a , / l u b i g a i z c e l i g a s r c a , / i n u t u d i t v o j g a b l i ž n i g a ! / K y r i e e l ej s o n , K r i s t e e l ej s o n ! / / N e r o t i s e ne n u c n u p r b o ž j i m i me n u ! / P r a z n u j č l o v e k p r a z n i k s v o j , / n u s v o j e s t a r i š e s p o š t u j ! / Č l o v e k č l o v e k a ne v m or i / i n u n i k a r ne k r a d i ! / K y r i e e l ej s o n , K r i s t e e l ej s o n ! / / P r e š e š t v a ne t r i b a j , / ne f a l š p r i č a ne b o d i ! / L u d s k i g a b l a g a ne ž e l u j , / n i l u d s k i h ž e n ne p o g e r u j ! / D a j n a m j i h B u g d r ž at i , / M a r i j a , b o ž j a m at i ! / K y r i e e l ej s o n , K r i s t e e l ej s o n ! 36 I z z a d nj e z a p ov e d i d e ka l og a v n a ve d e n i sr e dn j e v e ški p re d pr i d i ž n i p e sm i se l e p o v i di , da je pridevnik ljudski prvotno pomenil to, kar je tuje, ne domače, ni moje, ni naše. T ak pomen besede se ohranja v slovenskih narečjih vse do danes: 37 – Č e t a k o j e, o p o s l u š a v ci , n a n u c n o s e m i d r u z ' t r o š t a m o u t e č B o ž j i p r a v i c ' , k a d a r p o- m i s l i m o , d e n a š e r o k e s o č i s t e juškiega [ l j u d s k e g a = t u j e g a ] b l a g a ( K l i n j o n 2 0 02 : 37 7 –385 ) – O d juškiega [ l j u d s k e g a = t u j e g a ] b l a g a . N e k r a d i ! ( P o d r e k a 2 0 02 : 1 3 3 – 1 3 7 ) . – Va r n i t juškuo [ l j u d s k o = t u j e, ne n a š e ] b l a g o a l š k o d o , / … / i m a m o p o v a r n i t juškuo [ l j u d s k o = t u j e, ne n a š e ] b l a g o i n š k o d o , k i s m o s t or l i s v o j m u b l i ž n j i m u ( P o d r e k a 2 0 0 2: 133 –137 ). Spletni portal Fran navaja še starejše take primere iz pridig Janeza Svetokriškega in V orenčevega slovarja. 38 V knjižn em jezik u se je pomen besede spremenil v njeno nasprotje, kar se lepo vidi iz članka Mihael Žolgarja (1872: 16) Različnosti v slovenskem ljudskem jeziku: »T oliko v dalje premišljev anje in opazovan je domačega ljudskega jezika jezikoslovcem in drugim rodoljubom, da po skerbnem preiskovanji njegove zaklade pozabljivosti otemajo in ž njimi naš pismeni jezik bogatijo« (Marn 1892: 22). Žolgar je morda prvi, ki mu ta besedna zveza pomeni vsoto slovenskih narečij . »Ljudski jezik « mu pomeni splošno last, last vseh, naše. T ak pomen ljudskega se je nato prenesel na šole. 39 Besedna zveza se pojavi že leta 1866 36 J ož e P o g a č n i k , Srednjeveško slovstvo ( N a š a b e s e d a ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 7 2 , 3 4 –35. 37 P r i m . g r a d i v o š t u d e n t s k i h s e m i n a r s k i h n a l o g v L ju b l j a n i i n M a r i b o r u p r i p r e d m e t u : s l o - v s t v e n a f o l k l o r a t e r K o m e n t a r i n k a r t o 1 / 1 4 1 ( V7 8 0 ( a ) ‘ t u j ’ , D a n i l a Z u l j a n Ku m a r , S L A 1 . 2 K o m e n t a r j i , Z a l ož b a Z R C , 2 0 1 1 , s t r . 3 1 7 ) , w w w . f r a n . s i ( d o s t o p n o 2 4 . 4 . 2 0 1 7 ) . 38 Z a s p o d b u d o s e z a h v a l ju j e m u r e d n i c i J ož i c i Š k ofi c . 39 I n s e o h r a n i l v s a j t j a v p e t d e s e t a l e t a 2 0 . s t o l e t j a . U č e n c i , k i s m o v s t o p i l i v 1 . r a z r e d j e s e n i l e t a 1 9 5 4, s m o l e t a 1 9 5 5 p r e j e l i s p r i č e v a l a v ob l i k i k n j i ž i c e , v k a t e r i j e p i s a l o , d a h o d i m o v » l ju d - s k o š o lo «. etnoLing_04_FIN.indd 21 16. 06. 2017 13:13:52 22 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO v predlogu za cirilico »v ljudski šoli« (Novice 1866: 177). 40 Janko Lebar , učitelj v Lokvi, ugotavlja, da je za veroukom najpomembnejši in tudi najtežavn ejši predmet »v ljudskej šoli« materinščina in smiselno našteva njene prednosti: utira pot znanostim in umetniškim panogam, izraža človekova čustva in jih posreduje naprej, vodi njegovo voljo ter načrtuje in druži človeka s človekom. »Omika narodov ravna se po tem, kako razvit imajo materin jezik, narod, ki nima olikanega jezika, olikan nij.« Ljudska šola mora glede jezika uresni - čiti dva smotra, tj. usposobiti učence, 1. da bodo prav dojemali izražene misli drugih; 2. da bodo svoje misli jasno izražali. 41 Hkrati tedaj »ljudsko« pomeni tudi splošno, saj je postalo elementarno šolanje v »ljud- skih šolah« obvezno in dostopno za vse otroke. Čez sedem let se pojavi članek s skoraj enakim naslovom: O materinščini na naših »ljudskih šolah«, kar pomeni, da je postala ta besedna zveza javna in uradna. 42 3. Ljudska etimologija Znani in neznani pisci so se v Kmetijskih in rokodelskih novicah lotevali razlage posameznih besed, v rubrikah Pomenki, 43 Jezikovne drobtinice 44 ali izzvani od bralcev s prav določeno temo: L ev a l j or o s l a n . O r e l a l j p o s t o j n a . 45 ' Č e b i s e n a š e m u p r o s t e m u k me t u , k i n i n i k d a r š o l e i z n o t r a j v i d e l , v č a s i h p o v e d a l o , k a k o t i ne k e b e s e d e r a z l a g a j o , d j a l b i , d a j i h l u n a z o b e m a r o g l j e m a t r k a . ' 46 P o s a me z ne t o v r s t ne č l a n k e j e z a s l e - d i t i v v e č o b j a v a h : L ev a l i or o s l a n 47 O r o s l a n j e l ev i n ne or e l ? C o p e r n i k a l ia s č a r ov n i k . 48 B e s e d a – k j e s i ? 49 P o r a b ne m i s l i o s l o v e n š č i n i v g o v or u i n p e s m i . 50 J e z i k o v ne n a r e č ne p o s e b n o s t i z L i m b a r s k e g or e . 51 V p r a š a n j e z a st r a n b e se de ' š e n t ' – ' š e n t a n a b a l a ' . 52 Matevž Ravnikar – Poženčan je poskusil razložiti izvor imena Ljubljana in Laibach , 53 40 J o s ip M a r n , Jezičnik 2 0 , L ju b l j a n a 1 8 8 2 , 4 4 . 41 J a n k o L e b a r , M a t e r i n j e z i k v l ju d s k e j š o l i , Učiteljski tovariš 2 3 , 1 8 8 3 , 4 8 – 5 2 . 42 ( Z a n a g r a d o ) . O m a t e r i n š č i n i n a n a š i h l ju d s k i h š o l a h , Popotnik 1 1 , M a r i b o r 1 8 9 0 , 1 9 3 – 1 9 5 . 43 P ome n k i , Kmetijske in rokodelske novice 5 , L ju b l j a n a 1 8 4 7 , 1 3 7 . 44 - r - , J e z i k o s l o v n e d r obt i n i c e , Kmetijske in rokodelske novice 7 , L ju b l j a n a 1 8 4 9 , 8 7 – 8 8. 45 L e v a l j o r o s l a n . O r e l a l j p o s t o j n a , P r i m . Drobtinice 1 ( 1 8 4 6 ) , 1 6 2 , 1 6 3 . 46 Glasnik slovenski 1 1 , C e l o v e c 1 8 6 8 , 2 1 7 . 47 L e v a l i o r o s l a n , Slovenski prijatelj 5 , C e l o v e c 1 8 5 6 , 5 8. 48 P r i m . n a slo v : Ne k i k m e t , k a ko r č a r o v n i k ( c o p e r n i k ) p r e d s o d b o, Šolski prijatelj 2 ( 1 8 5 3 ), 1 6 7 . 49 J . [ o s ip ] M . [ a r n ] , B e s e d a – k j e s i ? Dom in svet 4, L ju b l j a n a 1 8 9 1 , 3 6 s l . , 1 2 5 s l . , 1 8 1 s l . 50 F r . [ a n c ] L e k š e , P o r a b n e m i s l i o s l o v e n š č i n i v g o v o r u i n p e s m i , Dom in svet 4, L ju b l j a n a 1 8 9 1 , 3 9 , 7 9 , 8 0 , 1 3 8 , 1 3 9 , 1 4 0 , 2 2 9 , 2 3 0 , 3 7 8 , 3 7 9 , 5 1 2 – 5 1 4, s l . 51 V a l . [ e n t i n ] B e r n i k , L i m b a r s k a g o r a , Dom in svet 8 , L ju b l j a n a 1 8 9 5 , 1 5 3 – 1 5 6 . 52 V pr a ša n j e z a st r a n be sede ' šen t' – ' šen t a na b ala ' , Kmetijske in rokodelske novice 2 6 , L ju b l j a n a 1 8 6 8 , 6 7 . 53 [ M a t e v ž R a v n i k a r ] P ož e n č a n , O z a č e t k u i m e n ' L ju b l j a n a ' i n ' L a i b a c h , Kmetijske in rokodel- ske novice 1 1 , L ju b l j a n a 1 8 5 3 , 3 5 – 3 6 , 3 9 – 4 0 , 4 2 – 4 3 . etnoLing_04_FIN.indd 22 16. 06. 2017 13:13:52 23 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE Božidar Raič je obravnaval besedo »kmet, stsl. kъmetь, kъmĕtь in betežen«, 54 danes neznani p. Ladislav pa Kališe – močvirno – blatni kraj, kjer voda nastopa. 55 Ob kakšni besedi se je vnela strastna razprava: »ne 'skutnik' ampak 's kupnik' se takimu fantu pravi, kteriga tukajšnji kmet za svojiga sina k sebi vzame 56 itd. Naberavci sloven - skih besed! Bodite natanjčni in pazljivi.« 57 Pravda, ali je prav »skutnik« ali »skupnik«, 58 se je vlekla nekaj let, saj da tudi manj učeni pripomorejo k izpopolnjevanju jezika (Marn 1879: 10). V ročo razpravo o besedi Počivaj in končnici -išče eden od udeležencev v zagovor svojega stališča končuje z besedami: »To načelo je sprejeto v knjige, knjige so razdane med narod; za Boga ne podirajmo vedno, kar je 1x postavljeno, ne parajmo ponoči, kar je sešito podnevi, kakor je delala Penelopa, ali ona iz dobre namere. Imejmo tudi v tem enkrat en 'počivaj'.« 59 Na šteti i n drugi t ovrstni članki i z t ega č asa so odl ičen vi r z a pogl obljeno e tnolo - ško analizo o stališčih do materinščine in hkrati zanesljiv dokaz o nezavednem snovanju etnolingvistike, če se upošteva, da je večina objav jezikovno problematiko prepletala s kulturološkimi sestavinami. Gregor Krek svoj prispevek k temu imenuje »mrvica« 60 in se sprašuje, ali bo kdaj »razgrneno pred našimi očmi vse kulturno življenje praslovansko do najmanjših natančnostij «? Prim.: na vprašanje, kaj so bili »rotma ni«, 61 iz Celovca prihaja odgovor: »Ne župani ne biriči, temveč na Koroškem znani »nekakošni srenjski služab - niki, ki so napovedovali tlako (raboto) za popravljanje cest, potov in drugih celo sosesko zadevajočih opravil.« 62 Svoje dodaja še Davorin T rstenjak. 63 T a danes popolnoma poza - bljeni duhovnik, pesnik, novelist, jezikoslovec in zgodovinar , 64 »morda zadnji Slovenec, na katerega je vplivala romantična struja v svetovnem slovstvu«, je za življenja užival največjo slavo. Posebno sta ga privlačevala zgodovina in jezik V enetov . Z nezanesljivimi postopki je pojasnjeval besede, ki jih niso mogli znameniti romanski filologi. Poleg stro - k o vn j a šk e g a d e l ov a nj a j e p a z l j i v o sp r e m l j a l c e l o t n o n a r o dn o st no g i b a n j e Sl o ve nc e v i n posamezne pisatelje (Glaser 1896: 139). 54 B . R a i č , B e t e g , b e t e ž , b e t e ž e n , Kres 6 , C e l o v e c 1 8 8 6 , 3 6 1 – 3 6 8. 55 P . L a d i s l a v p a K a l i š e – m o č v i r n o – b l a t n i k r a j , k j e r v o d a n a s t o p a , Glasnik slovenski 8 , C e l o v e c 1 8 6 5 , 5 4 . 56 K a ž e , d a g r e z a i n s t i t u c i j o p o s v o j i t v e . 57 J . K a p e l l e , M e t l i k a , 5 . p r o s e n c a 1 8 5 0 , Kmetijske in rokodelske novice 8 , L ju b l j a n a 1 8 5 0 , 1 6 . 58 Z d r a h e ob b e s e d i s k u t n i k , Kmetijske in rokodelske novice 1 1 , L ju b l j a n a 1 8 5 3 , 2 5 6 , 2 7 0 , 2 7 1 , 2 8 6 , 2 8 9 , 3 0 2 , 3 2 3 . 59 [ M a t e j ] C i g a le , P o j a s n i l o o n e k i t o č k i m o j e t e r m i n o l o g i je , Kmetijske in rokodelske novice 39, L ju b l j a n a 1 8 8 1 , 1 0 1 . 60 T u j e v e l i k o m ož n o s t i z a š t u d i j m e d b e s e d i l n o s t i. A l i i z v i r a n a s l o v ( i n r u b r i k a D a v o r i n a T r s t e n j a k a . P r i m . Glasnik slovenski 9 , C e l o v e c 1 8 6 6 , 4 0 1 – 4 0 3 ) , J e z i k o s l o v n e d r obt i n e v n a v e- z a v i n a n j a l i n a S l o m š k o v e Drobtinice . 61 R ot m a n i , Kmetijske in rokodelske novice 1 8 , L ju b l j a n a 1 8 6 0 , 4 0 1 . 62 Kmetijske in rokodelske novice 1 8 , L ju b l j a n a 1 8 6 0 , 4 1 5 . 63 Kmetijske in rokodelske novice 1 9 , L ju b l j a n a 1 8 6 1 , 5 . 64 K a j p o m e n i s l o v e n s k o i m e S a m o ? Kmetijske in rokodelske novice 1 4, L ju b l j a n a 1 8 5 6 , 3 3 2 . etnoLing_04_FIN.indd 23 16. 06. 2017 13:13:52 24 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Njegovim izsledkom glede »etimologije in stare slovenske zgodovine« sta nasproto - vala že Fran Miklošič in V atroslav Jagić (Glaser 1896: 141). Še v obdobju izzvenevajoče romantike je obstajalo prepričanje: »Prosto ljudstvo je najzanesljivejši filolog.« 65 T oda Josipa Stritarja so samozvani vsevedi motili: »Za vsakim oglom vstaja nov slovničar, ki dela novo zmešnjavo. Mar ni nobenega pravega slovničarja, da bi take psevdoslovničarje po prstih krcnil?« 66 Pojem ljudska etimologija je v jezikoslovje vpeljal E. Förstmann (Uber deutsche V olksetymologie, 1852) in jo opredelil kot »naravni proces /…/ v okviru normalnih jezi- kovnih sp rememb, n e p a sa mo k ot z animivost a li j ezikovno d estrukcijo i n p atologijo, k akor so jo pojmovali predvsem mladogramatiki«. Kljub pomenski neustreznosti, »ker poudarja le nasprotje do učene / znanstvene etimologije, ki besede razlaga na podlagi jezikoslovnih znanj«, se je izra z 'ljudska etimologija' uveljavil in prevladal v večini jezikov v kalkiranih oblikah« (Šivic-Dular 1990: 158). II. Leksikologija Po novejših odkritjih slovenskih jezikoslovcev in zgodovinarjev so obstajali na Kranjskem večje zični slovarji slovenskega jezika že pred tem, ko je Ožbalt Gutsmann 67 slovenskim Korošcem prvi priskrbel lastni tiskani slovar , 68 vendar so bili večinoma le ro - kopisni, zato so bili pisci zanje še dolgo v stiski: »/M/i moramo krajnske slovenske besede poiskati sem ter tje po deželi raztresene in na to vižo skup nabrati čisto slovenšino« (Marn 1882: 5). T akšna vabila so se vrstila v vseh tedanjih slovenskih glasilih. 1. Vabila za zbiranje slovenskega besedišča Za okus in duh časa nekaj primerov po časovnem zaporedju: – M at i j a A h a c e l » b i l i s o t u d i i s k r e n S l o v e n c , k i s o l j u b i l i s v o j m at e r i n j e z i k , i n o p o s v o j i m o č i s k e r b e l i z a o l i k a n j e s v o j i g a l j u d s t v a . Povabili so veliko prijatelov, de bi lepe domače besede naberali ino v bukve pisali, ki se jim besednik alj slovar pravi.« 69 – S l o v e n s k o d r u š t v o v L j u b l j a n i j e o b j a v i l o p r o š n j o , »ko bi kak rodoljub hotel vse te- čaje Novic, drugi Slovenijo, tretji Drobtinice, še kteri bogato poezijo Koseskega itn. pregledati, in vse dobre pa manj znane besede (po nemško – slovensko) izpisati in jih nam vse na društvo poslati.« 70 – L evs t i k s e j e p r i d r u ž i l s k r b i z a z a p i s o v a n j e »jezikovega zaklada , / … / k i / … / ga še nihče med nami ne pozna po vsi njegovi obilici /… / Za koliko stvari jemljemo nove besede; ali kmet ima vender, če ne povsod, pa vsaj po enih krajih, za ravno tisto reč dobro, domače ime. « K a k a b e s e d a j e z n a n a » / … / samo v tej ali uni slovenski strani, druga samo v kaki vasici, tretjo pa govori morda le sem ter tje še kak starec « . K o b i 65 D a v o r i n T r s t e n j a k , I m e : V r a z , Kres 4, C e l o v e c 1 8 8 4, 1 5 6 . 66 J o s ip S t r i t a r , S l o v e n s k i j e z i k i n n a š i č a s n i k i , Slovan, političen in leposloven list 4, 1 8 8 7 , 155 –157 . 67 J . S c h e i n i g g , O s v a l d G u t s m a n n , Kres 5 , C e l o v e c 1 8 8 5 , 6 2 8 – 6 3 2 . 68 O ž b a l t G u t s m a n , Deutsch-windisches Wörterbuch , C e l o v e c 1 7 8 9 . 69 – , M a t i j a A h a c e l [ n e k r o l o g ] , Drobtinice 2 ( 1 8 4 7 ) , 1 2 3 . 70 – , P r o š n j a , Kmetijske in rokodelske novice 7 , L ju b l j a n a 1 8 4 9 , 9 2 . etnoLing_04_FIN.indd 24 16. 06. 2017 13:13:52 25 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE p r i š l a p r a v e m u n a u h o , b i s e o d d a h n i l , »kako lahko in prosto « s e p o v e, k a r j e n j e g a t o l i k a n j s p r a v l j a l o v z a d r e g o . »Če bi sleherni pisatelj mogel s torbo hoditi od hiše do hiše, za besedami na lov. 71 / … / Živ jezik je drevo, ki vedno odganja.« 72 – M at i j a V a l j a v e c j e o p o z a r j a l n a p ome n z b i r a n j a k r a j ev n i h , r o d b i n s k i h i n d om a č i h o s e b n i h i me n i n u s t r e z n o t e r m i n o l o g i j o : »Zgodovinar in zemljepisec, jezikoslovec in bajeslovec, kakor prirodoslovec – vsak najde bodisi v krajevnih bodisi v osebnih, bodisi v drugovrstnih imenih primernega in prekoristnega gradiva za stroko svojo.« 73 – M a k s P l e t e r š n i k j e n a 4 9 . s ej i M at i č i ne g a o d b or a p or o č a l , d a j e d o t l ej o k r o g 4 2 % d om o l j u b o v i z p o l n i l o p r o š n j o o n a b i r a n j u z e m l j e p i s n i h s l o v e n s k i h i me n . 74 – J o s i p M a r n : D o b r i h s l o v e n sk i h g r a m at i k n a m ne m a n j k a , k i n a s u či j o , k a k o i m a mo p i s at i . [ … ] D o k l e r p a ne b om o o d r a z n i h r e č i p i s a l i i n v e l i k o v e l i k o p i s a l i , n a m b o z me r a j s l o v e n s k i h b e s e d m a n j k a l o i n t o p om a n j k a n j e j e n a r v e č i z a d e r ž e k s l o v e n s k i g a s l o vs t v a . U p a m o p a , d a s e b o d o v e r l i d om or o d ci z m i r a j b o l j p i s a n j a p o p r i j e l i v p r i d i n č a s t s v o j e d om o v i ne ! V Novicah j i m j e p o t o d p e r t a o d r a z n i h r e č i p i s a t i! K d or n a m k a j k or i s t n i g a v n at i s p o š l j e, n a j b o p r o s t k me t i n r o k o d e l e c a l i p a ž l a h t e n g o s p o d z v e s e l j e m b o d e m o vs e s p r i j e l i , ne g l e d a v š i n a p i s a v c a , a m p a k n a t o , k a j j e p i s a l ( M a r n 1 8 8 2 : 5 ) . 2. Odzivi s terena Franc Bilc je pomagal V alentinu V odniku zbirati besedje. 75 T o se je nadaljevalo célo 19. stoletje. Josip Marn je pohvalil duhovnike kot najzvestejše litera rne delavce (Marn 1887: 22). Novice so večkrat poročale o njihovih pošiljkah: »Jernej Medved so nam zopet nabero zeliš z slovenskimi imeni poslali, ravno tako tudi g. F . Čuk, fajmošter podfare v Zaplani in g. E. Zagorc v Brežicah.« 76 Prvi od njiju da je posebno besede iz rastlinstva vztrajno zbiral in tako rekoč na smrtni postelji »doveršil slovenski slovnik rastlinstvo«, 77 kar je Jezičnik dobesedno ponovil (Marn 1887: 22). Andrej Likar je 1852 Novicam pošiljal slovenske besede, s pripombo: »Ne skovane, ampak čujene v čisto slovenski koči prostiga seljana.« 78 Janko Pajk je rezultate svojega dela objavil v strokovno zasnovanem Kresu. Petdeset 71 T u s e n a m o d k r i v a , o d k o d E r j a v c u n a s l o v Iz potne torbe z a z b i r k o n j e g ove g a b e s e d j a i z z a h o - d n e S lo v e n i je. 72 F r a n L e v s t i k , O d g o v o r s e s t a vk u » P ot r e b e S l o v e n c o v g l e d e p r i r o d n i h v e d « , Slovenski glasnik 1 8 5 8 , 8 8. 73 N á r o d n e p r ip o v e d k e i z Š t a j a r s k e g a . N a b r a l M . K r a č m a n o v , Kmetijske in rokodelske novice 1 8 , L ju b l j a n a 1 8 6 0 , 1 4 9 – 1 5 0 , 2 0 5 . 74 4 9 . s e j a M a t i č i n e g a o d b o r a , Letopis Matice slovenske z a l e t o 1 8 8 0 , 3 5 2 . 75 Glasnik slovenski 7 , C e l o v e c 1 8 6 4, 2 1 8 – 2 2 1 . 76 V i z p i s k i h s e m z g r e š i l a n a t a n č e n v i r . B e s e d j e , Kmetijske in rokodelske novice 3, Lj u blj a n a 1 8 4 5 , 1 0 0 , 1 1 6 . 77 † J e r n e j M e d v e d , Kmetijske in rokodelske novice 1 6 , L ju b l j a n a 1 8 5 8 , 6 – 7 . 78 A n d r e j L i k a r , S l o v e n s k e b e s e d e , Kmetijske in rokodelske novice 1 0 , L ju b l j a n a 1 8 5 2 , 2 4 4, 2 4 8. P r i m . : ( M a r n 1 8 7 9 : 6 4 ) . etnoLing_04_FIN.indd 25 16. 06. 2017 13:13:52 26 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO enot pojasnjuje z nemškimi sinonimi in poudarja dokumentarno vrednost pridobitve: »Te besede sem okoli l. 1872 na tenko zabeležil. Podajam jih samo s pomenom, brez vsega razlaganja, čisto tako, kakor sem jih od priprostih, pisanja nezmožnih ljudij slišal ter v trenotji zapisal. Mariborska okolica hrani jako bogat, star zaklad besedni.« 79 Največji sl oves si z z biranjem be sedja z asluži Fra n Erjavec. Že l eta 1866 j e v Slovenskem glasniku objavil slovensko terminologijo za mineralogijo. 80 Resno je vzel omenjeni Levsti kov namig in »iz potne torbe« v Letopisu Matice Slovenske leta in leta (Erjavec 1879: 1 18–147; 1880: 156–223; 1882–1883: 196–351) sipal raziskovalcem na razpolago gradivo z izletov po Goriškem, T olminskem, Bovškem, V ipavski dolini in Krasu. Spotoma je nabiral rastlinska in živalska imena in z njimi stregel botanikom in zoologom, ki so »nemajoč ali neznajoč slovenska imena kakovi rastlini ali živali, prisiljeni sloveniti nemška ali pa znanstvena latinska in grška imena«. Pri pastirjih na planinah je poizve- doval za lastnim i imeni domačih živali. Njih podvajanje ga ni motilo, saj samo potrjuje, da med narodom zares obstajajo. Na desetine omenjenih imen je zapisoval po abecedi: dvainšestdeset imen za koze, triinštirideset imen za ovce, šestinštirideset imen za govedo. Nabiral je rastlin ska in živalska imena in lastna imena za živino (Erjavec 1875: 218–228). V eni objavi je petinosemdeset rastlinskih imen, ki so pojasnjena z latinskimi. Pri vseh je naveden kraj uporabljenih imen (Erjavec 1875: 219–225). Drugič je objavil 377 rastlinskih imen in 1 1 1 živalskih ter pošteno povedal, da so za tako lepo vsoto zaslužni tudi njegovi dijaki, ki jih je ob vsaki priložno sti povpraševal, kako se ta ali ona stvar imenuje pri njih doma. Pri delu so mu pomagali nekateri duhovniki (Simon Gregorčič, Matija Sila) in uči- telji (Andrej Praprotnik). 81 Rastlinskim in živalskim imenom je dodajal besede in reke, ki jih v njemu dostopnih besednjakih ni opazil ali »se jih ogiblje mnogo pisateljev, v strahu, da niso zares narodno blago«. Leta 1879 je objavil rastlinska in živalska imena ter besede do črke O. Pri nekate - rih rastlinah, posebno gobah in nekaterih živalih, npr . ribah, ni mogel dodati znanstvenega l a t i nske ga i m e na , ke r j e z a nj e č ul sa m o i m e , nj i h sa m i h pa ni dobi l pre d oč i (E rj a ve c 1879: 1 18–147). Besed, rekov in pregovorov je 441. Zbrano besedje od O do Ž šteje okrog 660 besed in 39 pregovorov (Erjavec 1880: 156–223). Leta 1882/1883 je bil navdušen: »Evo me s polno torbo.« Ni si lastìl sodbe o vre - dnosti nabranega gradiva. Kot prirodoslovca so ga najbolj mika la živalska in rastlinska imena. Prepričal se je, da za domače sadje obstaja »bogastvo lepi h besed, katerih naši slo - varji niso izčrpali in še manj strokovne knjige, ki raje pišejo o 'rizlingu' in 'portugizerju', medtem ko ima narod zanje svoja samorasla nazivala« (Erjavec 1882–1883: 195–351). Pri objavi okrog 947 besed le-teh ni razvrstil po temah, nekatere razlage pa so dolge več strani (Erjavec 1882–1883: 196–274). Zavzemal se je, da bi se strokovna terminologija uskladila z »narodno«. Bogastvo tedanje slovenščine je mogoče zaslutiti že iz števila imen za živali (131), rastlin (260), sadje (156), smokve (19), breskve (12), češnje (28), češplje (1 1), orehe (10), oljke (4), jabolka (277) in hruške (143); (Erjavec 1883: 274–331). 79 J a n k o P a jk , N e k a j d o m a č i h b e s e d , Kres I , C e l o v e c 1 8 8 1 , 3 5 8 – 3 6 0 . 80 F r a n E r j a v e c, S l o v e n s k a t e r m i n o l o g i j a z a m i n e r a l o g i j o , Slovenski glasnik ( 1 8 6 6 ) , 2 7 0 . 81 F . E r j a v e c, I z p ot n e t o r b e , Letopis Matice Slovenske z a l e t o 1 8 8 2 – 1 8 8 3 , 1 9 5 . etnoLing_04_FIN.indd 26 16. 06. 2017 13:13:52 27 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE Njegov zgled sistematičnega zbiranja je bil povod za prošnjo, da bi ga posnemali »duhovni gospodi in učitelji po drugih slov .[enskih] krajih in or ganizirano nabirali naro- dnega blaga. /…/ /Č/im torej začuje kdo izraz, kakoršnega knjiga nema, zapiši ga berž in pošlji zbirko Matici ali v kak časnik «. 82 Matej Cigale je spodbujal, da bi Erjavca kdo posnemal po goratih 83 krajih med Rovtami, Idrijo in V rhniko. Seveda bi to dobilo svoj pomen šele, ko bi jih kdo tolmačil, kakor je Fran Levstik 84 pretresal Potno torbo. Cigale sam je leta 1872 v rojstnem Lomu pri Črnem V rhu (med Idrijo, V ipavo in Logatcem) zapisal nekaj takih besed. 85 Njemu je bila znana »dobra polovica izraz ov«, ki jih je nabral Erjavec; tako sta oba slovarja porok eden drugemu. 86 Smisel takšnega terenskega dela je najbolje ocenil Karel Štrekelj: »Marsikdo je še nedavno nevoljno vihal nos nad Erjavčevo, potno torbo, »ali dandanes že rabi v svojih spisih lepo vrsto objavljenih besed. /…/ Take stvari pridejo na več strani prav, zato bi dobro bilo, ko bi se rodoljubi, katerim je dano živeti med svojim narodom, usmilili teh zapuščenih sirot in jim pomagali priti v zavetišče slovenskega slovarja. Ne samo znanost, ampak tudi praksa se bo ž njimi okoristila.« 87 Nasveti mičejo, zgledi vlečejo. T a pregovor primerno kaže, kako so nastajale nove zbirke slovenskega besedja. Janko Barle je začel nabirati po Beli krajini »besede, imena, reke, pregovore in drugo narodno blago«. Ponosen je bil, da je »jezik njen bogat in nepo- kvarjen, vsaj menj kakor drugod«. V zbirki je marsikaj primerja l z drugimi slovanskimi jeziki, posebno pogosto je rabil Potno torbo. 88 Zbral je okrog 567 besed in lastna imena za domače živali: govedo (29), perutnino (10); (Barle 1893: 43 sl.). Gr e g or Kr e k j e pri por oč a l t a ko na bi ra nj e gra di va kot upo ra bo v z na nst ve ne na m e n e . 89 Nj e gov roj ak Luka Pi nt a r ga j e re sno upošte va l i n z brano pol j ansko be se dj e 90 da l »slovenskim slovnikarjem in jezikoslovcem v pretres«. Edini med zbiralci se nostalgično 82 Kmetijske in rokodelske novice 3 9 , L ju b l j a n a 1 8 8 1 , 1 0 2 : »S t o ž e l j o s k l a d a s e p o p o l n o m a t u d i p o d p i s a n o v r e d n i š t vo , n aj b i s e p o sl ove n s k i h p o k r aji n a h r a z t r e s e n o n a r o d n o bl a g o p o z g l e d u g o s p . p r o f. E r j a v c a n a b i r a l o i n n a s v i t l o d a j a l o . N i d v o m b e , d a b i M a t i c a d r a g o c e n o b l a g o r a d a s p r e j e l a v s v o j e l i s t i n e , p a t u d i ' N o v i c a m ' b i d ob r o d o š l o . « T a k o j e d o p i s a l B l e i w e i s v o p o m b i s p o d aj. 83 G o r a t u n a j b r ž p o m e n i g o z d . D a g o r a p o m e n i t u d i g o z d , v e m o d p o g o v o r a z d r . V l a d o m N a r t n i k o m 2 0 . a v g . 2 0 0 9 . P r i m . F . B e n e d i k : P o i m e n o v a n j e gozda i n r e fl e k s i ě v b e s e d i sneg v s l o v e n s k i h g o v o r i h , Razprave: razred za filološke in literarne vede 1 3 , S A Z U , L ju b l j a n a , 1 9 9 0 , 2 1 3 – 2 2 0 . 84 F r a n L e v s t i k , J e z i k o s l o v n e r a z p r a v e , Ljubljanski zvon 1 , L ju b l j a n a 1 8 8 1 , 3 0 – 3 6 , 2 1 0 – 2 1 3 , 2 8 1 – 2 8 6 , 34 1 – 34 7 . 85 [ M a t e j C i g a l e ] , P o j a s n i l o o n e k i t o č k i m o j e t e r m i n o l o g i j e , Kmetijske in rokodelske novice 3 9 , L ju b l j a n a 1 8 8 1 , 3 9 1 . 86 [ M a t e j ] C i g a l e , N e k o l i k o b e s e d o p ot n i t o r b i g o s p . p r o f. E r j a v c a v l e t o p i s i h » s l o v . M a t i c e « , Kmetijske in rokodelske novice 3 9 , L ju b l j a n a 1 8 8 1 , 4 0 0 . 87 K a r e l Š t r e k e l j , J e z i k o s l o v n e m r v i c e , Ljubljanski zvon 9 , L ju b l j a n a 1 8 8 9 , 9 7 – 1 0 3 . 88 J a n k o B a r l e , I z n a r o d n e z a k l a d n i c e , Letopis Matice Slovenske z a l e t o 1 8 9 3 , 1 – 5 7 . 89 G r e g o r K r e k , R a z n e m a l e n k o s t i , Kres 4, C e l o v e c 1 8 8 4, 1 0 7 s l . 90 L u k a P i n t a r , S l o v a r s k i i n b e s e d ot v o r n i p a b e r k i , LMS z a l e t o 1 8 9 5 , 1 – 5 2 ; LMS z a l e t o 1 8 9 8 , 15 8 – 18 3 . etnoLing_04_FIN.indd 27 16. 06. 2017 13:13:52 28 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO spominja otroštva: »Največ gradiva za to zbirko zajel sem po svojih spominih na deška leta (kolikor sem teh let sploh preživel v skromnem zavičaju svojega doma) iz domačega mi narečja poljanskega«, mars ikaj pa je izvedel tudi od učencev . Za vs ako bes edo je s kuš al zapisati tudi 'generalije' , po kate rih se da presojati kako besedo. »Kjer je kaj napačnega, naj tisti, ki več ve, popravi. /…/ Zapisal sem jih pa, ne da bi jih hotel s tem uveljaviti, mar- več da sprožim zanimanje. Če se pa obdržijo tudi pred bolj tenkočutnimi sodniki, mi bo to veselo zadostilo za trud mojega razmišljanja« (Pintar 1895: 2). Poskušal se je namreč tudi v etimoloških razlagah: glede tujk se je izgovoril na Karla Štreklja, mnoge besede je pojasnjeval s pomočjo nemščine in s primerjavo z besedami iz drugih krajev (Osilnica, Banja Loka, Črni V rh, Dolenjska). Oroslav Caf, duhovnik in profes or na maribors kem bogos lovju in jezikos lovni s amouk, je že leta 1845 ugotavljal: »Slovenske gramatike in slovenskega pisanja po vseh podna - rečjih še neimam o!!« 91 Zdi se, da so njegovi članki o zadevah slovenskega besednjaka 92 in načrti, »kako bi se dal naš slovenski besednjak naglo, lahko, dobro in – kolikor moč – popolno dokončati, 93 kar je v pripisu podprl tudi noviški urednik dr . Janez Bleiweis. Z namenom izdati slovar je ob pripravi za zbiranje gradiva zanj izdal Proglas: O j S l o v e n ci ! d r a g i r o j a k i m o j i ! Z d r u ž i t e s e k e n d r u g e m u k p om o č i s i v k me - t o v a n j u , b e s e d o v a n j u , u n o v p i s a n j u ; s p r ej e m l i t e vs e k a r j e s l o v e n s k e g a , č e s i r a v n o n i i z v a š e g a k r a j a , r a d i ; vs ej j e l e v a š e k o j e s l o v e n s k o i n o v a š z a k l a d l e m n o ž i . S l o v e n ci ! ne p u s t i t e i z m i s l i , n i t i v ne m a r , d a s e v a š a p r a v a i n o v l a s t n a b e s e d a v š e s t i h z e m l j a h me d r a z n i m i t u j i m i s o s e d i n a O g r s k e m , Š t a j e r s k e m , H r v a t s k e m , K r a n j s k e m , V l a s k e m i n o K o rošk e m g o v o r i – d a v i p osv e č e n o b e- s e d o g o v or i t e, v k t e r i s e j e v a š e m u v e l i k e m u r o j a k u K o p i t a r j u n a j t i z d e l o p r a - s t a r o s l o v a n š č i n o . 94 Kot nihče dotlej je zbral »jako čuda tvarine tudi iz ljudstva, vsaj se je mnogo let tru- dil skrbno zajimati iz naroda, česar šče tako obilno dosle nikder ni učinil. Splošno znano je bilo, da se še sedaj pozna pete na podu, kjer je stal pri svojem pisalniku in študiral.« 95 Raič, ki je pisal o Cafu, je obžaloval, da so, razen Frana Miklošiča, slovaropisci – in pri tem posebej omenja Antona Murka – prezrli prekmurščino. 96 Caf se je »ogrske slovenščine« naučil iz knjig, ki so mu jih pošiljali »učeni Prekmurci«. T ako je za predvideni slovar iz- pisal besedišče domala iz vsega dotedanjega prekmurskega slovstva; in še s terena so mu pošiljali besede, ki jih ni v knjigah (Raič 1878: 78). Z namenom, da pridobi besedišče iz rezijanskega slovenskega narečja , je z Rezijanom Ratiborom Longino »prebrodil ves slo - 91 C a f o v [ = O r o s l a v C a f ] , P o z d r a v e c v s e m S l o v e n c a m , Kmetijske in rokodelske novice 3, L ju b l j a n a 1 8 4 5 , š t . 3 , 1 1 . 92 - n , O z a d e v a h s l o v e n s k e g a b e s e d n j a k a , Kmetijske in rokodelske novice 1 2 , L ju b l j a n a 1 8 5 4, 3 1 . 93 Vr e d n i š t v o [= J a n e z B l e i w e i s] , P r o š n j a z a s t r a n s l o v e n s k e g a b e s e d n j a k a , Kmetijske in rokodel- ske novice 1 2 , L ju b l j a n a 1 8 5 4, 5 2 . 94 R a i č e v B ož i d a r , O r o s l a v C a f , LMS z a l e t o 1 8 7 8 , 9 1 . 95 B . R a i č , d ob e s e d n o : »Občna govorica je, ka šče sedaj se poznajo pete na potu, kder je pri svo - jem pisalniku stajal studujoči in pišoči.« 96 B . R a i č , O r o s l a v C a f , LMS z a l e t o 1 8 7 8 , 7 7 , 7 8 , 7 9 , 8 2 . etnoLing_04_FIN.indd 28 16. 06. 2017 13:13:53 29 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE var in posebno tudi slovnico«. (Raič 1878: 79). Miklošič mu je že leta 1856 predlagal, da bi združila vsak zase nabrano gradivo v skupni slovar , a je Caf sodelovanje odklonil (Raič 1878: 82) in pozneje izročil svojo zbirko okoli 60.000 besed Slovenski matici. 97 Alojzij W olf, »/…/ knezoškof ljubljanski, tudi v svoji poslednji oporoki niso pozabili slovenščine« in »so ukazali, da iz dnarja njih zapuščine se mora popolnoma dokončati nem- ško-slovenski in slovensko-nemški del slovnika in pa sv. pismo, ker z unim želijo 'rojake svoje razveseliti, ki tako željno hrepenijo po slovniku', s tem pa tudi rojakom svojim v čednišem slovenskem jeziku, 'ki se je v poslednjih časih tako lepo omikal', sv. pismo v roke dati.« 98 Rezultat te poslednje volje sta dve temeljni deli slovenskega jezika in slovenskega jezi- koslovja, t. i. W olfov Deutsche-Slowenisches Wörterbuch (Ljubljana 1860) in Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (Ljubljana 1894). 99 Poleg velikega pričakovanja je zanj obstajalo veliko zamisli o tem, kaj naj bi vseboval: »želeti je, da bi pokazal svetu kolikor mogoče vse besedno bogastvo jezika našega«, ne gre samo za nove besede, ampak tudi za nove pomene že znanih besed bodisi v slovenskem knjižnem jeziku ali v slovenskih narečjih in da bi se nabiralci »posebno tudi obzirali na sinonimno in na cele lestvice in skupine izrazov, ki jih ima narod za predmete in pojme, kateri stoje v kakšnih medsebojnih odnošajih«. 100 Bilo je veliko dobre volje, da bi se vanj steklo gradivo iz čim več slovenskih okolij, še posebno iz tistih, ki so se dotlej zdeli zapo - stavljeni. 101 Posebno prizadeven je bil duhovnik Janez / Ivan Šašelj 102 iz Bele Krajine. 103 V Domu in svetu je v več nadalje vanjih objavil čez 1500 besed (Šašelj 1899: 51 1–512, 544, 575–576, 640). Delo je nadaljeval še po izidu reprezentativnega Pleteršnikovega slovarja in spravil na svetlo »večjo zbirko belokranjskih izrazov«, kateri h Pleteršnik nima ali jih navaja v drugačnem pomenu. (Šašelj 1897: 158–159, 192, 543–544). »Nekaj besedij, ka - terih nima novi slovensko-nemški slovar , « je zapisal P .[eter] Bohinjec. 104 Karel Štrekelj je naklonjeno pisal o Pleteršnikovem »sadu mnogoletnega truda«, saj da »nam ni več treba brskati skoraj po vseh naših slovarjih, da izvemo, ali je kaka beseda že znana ali ne«, pridružil pa se je tistim, ki so se še trudili zbira ti, kar je »skritega v na - šem narodu«. 105 97 M a r n v Jezičniku n a v a j a v e l i k o m a n j š o š t e v i l k o . 98 Ru b r i k a : G l a s n i k i z d o m a č i h i n t u j i h k r a j e v , Glasnik slovenski 2 , C e l o v e c 1 8 5 9 , 8 4 . 99 O r i g i n a l n i n a s l o v : Slovensko-Nemški slovar , i z d a n n a t r o š k e r a j n e g a k n e z o š k o f a l ju b l j a n s k e g a A n t o n a A l o j z i j a W o l f a , u r e d i l . M . P l e t e r š n i k , Z a l ož i l o i n n a s v e t l o d a l o K n e z o š k ofi j s t v o . T i s k a l a K a t o l i š k a t i s k a r n a , P r v i d e l A – O , D r u g i d e l P – Ž , v L ju b l j a n i 1 8 9 4 . 10 0 D a v o r i n N e m a n i č , D r obt i n e z a s l o v e n s k i s l o v a r , Ljubljanski zvon 4, L ju b l j a n a 1 8 8 4, 7 4 6 – 7 4 9 . 101 F r . M a g d i č , S l o v a r s k i p a b e r k i , Ljubljanski zvon 1 2 , L ju b l j a n a 1 8 9 2 , 6 3 3 – 6 34, 6 9 5 – 6 9 7 . 10 2 J . [ a n e z ] Š . [ a š e l j ] N e k o l i k o b e l o k r a n js k i h i z r a z o v i n s l o v n i š k i h n e n a v a d n o s t i j i z A d le š ič , Dom in svet 4, L ju b l j a n a 1 8 9 1 , 4 3 1 – 4 3 2 : » Ž e v s v o j i k n j i ž i c i Z g o d o v i n a a d l e š i č k e f a r e i n k a s n e j e v S l o v e n c u 1 8 8 7 , š t . 2 3 8 , s e m p r i ob č i l n e k o l i k o b e l o k r a n j s k i h d r u g o d n e z n a n i h i z r a z o v . T e m n a j d o d a m z o p e t n e k a t e r e … « 10 3 I . Š a š e l j , I z b e l o k r a n j s k e g a b e s e d n e g a z a k l a d a , Dom in svet 9 , L ju b l j a n a 1 8 9 6 , 1 2 8 , 1 9 1 – 1 9 2 , 3 2 0 , 4 1 6 , 4 4 7 – 4 4 8 , 5 1 0 – 5 1 2 . 10 4 P . B o h i n j e c, N a r o d n o b l a g o , Dom in svet 1 1 , 1 8 9 8 , 2 8 8. 10 5 K a r e l Š t r e k e l j I z b e s e d n e g a z a k l a d a n a r o d o v e g a , LMS z a l e t o 1 8 9 2 , 1 – 5 0 . K a r e l Š t r e k e l j , S l o v a r s k i d o n e s k i i z ž i v e g a j e z i k a n a r o d o v e g a , LMS z a l e t o 1 8 9 4, 1 – 2 . etnoLing_04_FIN.indd 29 16. 06. 2017 13:13:53 30 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Iz Pleteršnikove ga slovarja je analiziral 151 iz nemščine, italijanščine in furlanščine izposojenih besed, in iz dveh hrvaških virov , ki da ju je Pleteršnik premalo upošteval. 106 Slovarski doneski iz živega jezika narodovega so Štrekljev prispevek za še danes ne- uresničeni slovar slovenskega jezika. Knjižni jezik je Štrekelj uporabljal za pojasnjevanje na novo z bra ni h bese d a l i z a pre ve rj a nj e , a l i j e ka ko be se do m ogoč e na j t i t udi ž e v st a re j ši h jezikovnih virih. Zbral in pojasnil je 505 besed (Štrekelj 1894: 1–61). »Kamenje bi nosil na Kras, « je uporabil Štrekelj reklo iz domačega okolja, ko je želel poudariti samoumev- nost, kako pomembno je raziskati, od kod izvirajo »v jezik prinešene kake besede, ki se zde na videz sicer domače, pa se vendar navadno po robu postavljajo domačim glasovnim zakonom in izpeljavi iz domačih korenov.« Glede na število obravnavanih primorskih besed potemtakem dopolnjuje Erjavčevo gradivo. V razpravi je upošteval znanstveno etimologijo, oziral se je tudi na do njega dni skoraj prezrto »narodno etimologijo« (Štrekelj 1892: 1–50). Nekaj besed je zapisal le z aradi gl asosl ovni h pose bnost i . Pre vz e t i h be sed ni pre ziral s kul turološkega vi dika: »Jezikoslovna znanost zahteva, da moramo te tujke preiskavati in razlagati z isto ljube- znijo kakor domačinke: oboje so jezikoslovcu samo predmet za opazovanje. On jih tedaj ne bo niti zaničeval niti priporočal; praktičen stilist in učitelj pa bo na podlagi znanstvene razlage lahko sprevidel, kaj mu je napraviti s to ali ono besedo.« 107 Med prvimi je skušal prevzete besede, tedaj še z imen om »tujke«, vključiti v slovensko besedišče kot njegov samoumevni del. V vsakdanjem obtoku »so postale ravno tako lastnina narodova, kakor domačinke, in ločiti jih ve od teh navadno sam strokovnjak«. Štreklju se zdi »smešen« in »škodljiv« »strah pred njimi pri slovenskih pisateljih in pisačih« in najbrž meri na pritisk ilirizma na slovenski jezik, ko nadaljuje: / N / a me s t o s t a r i h k u l t u r n i h b e s e d , z n a n i h vs ej z a h o d n i E v r o p i s t o p a j o n a n j i- h o v o me s t o d r u g e t u r š k e ne p o t r e b n i c e . K d or m i s l i , d a l a h k o j e z i k i z h a j a b r e z i z p o s o j e n i h b e s e d , ne p o z n a j e z i k o v e g a ž i v l j e n j a . L e p r i d n o n a j p u k a i n z a me t a t u j k e, i n o b i l o n a j d o b i p o s ne m o v a l c ev . K m a l u b om o v i d e l i , k a k o b o g o v or i l n a r o d , a k o b o v z p r e j e l n j e g o v a n a č e l a , n e b o m u n a z a d n j e o s t a l o d r u g e g a , k a k o r v č i s t e m n a r o d ne m j e z i k u – s k or a j b i r e k e l – l a j at i ( Š t r e k e l j 1 8 9 2 : 1 ) . 3. Ilirizem Ilirsko gibanje je imelo za (glavni) cilj poenotiti jezik Slovencev in Hrvatov , večinoma na škodo prvih. V eliko Slovencev mu je podleglo, deloma pod vtisom slabih napovedi za slovenski jezik, malo pa tudi iz mode. T oda po novih zgodovinskih in soc ioloških izhodiščih zasnova na monografija o Stanku V razu njegovega nihanja med »Kollárjevo koncepcijo slovanstva« (Jež 2016: 265), ki ga je v praksi pripeljala v ilirizem, in na drugi strani estetsko zahtevnim tandemom Prešeren-Čop, na katerega »so vplivale različne poznejše manifes tacije »razsvetljens kega univerzalizma« 10 6 K a r e l Š t r e k e l j , P r i n o s k p o z n a v a n ju t u j i h b e s e d v s l o v e n š č i n i , LMS z a l e t o 1 9 9 6 , 1 3 8 – 1 6 7 . 10 7 K a r e l Š t r e k e l j , J e z i k o s l o v n e m r v i c e , Ljubljanski zvon 9 , L ju b l j a n a 1 8 8 9 , 9 7 – 1 0 3 . etnoLing_04_FIN.indd 30 16. 06. 2017 13:13:53 31 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE (Jež 2016: 236), ni mogoče obravnavati enostransko, še manj moralistično, temveč je splet geografskih in jezikovnih, 108 socioloških in zgodovinskih okoliščin. Jezikoslovci in vneti rodoljubi so porabili veliko moči za odganja nje tega za sloven - stvo škodlji vega poj ava. Mati ja V aljavec se je na li terarizirano »narodno pripovedko« Mlinarjev Janez Ferda Kočevarja 109 »iz ljubezni do slovenščine« trdo odzval: O d k a r s e j e i z v i l a s l o v e n š č i n a K r e m p l u i z r o k , n i p r i š l a d o z d a j š e s a j p o m o- j e m m ne n j i n o b e ne m u h u j š e m u v p e s t i , k i b i / … / t a k o g e r d o i n ne u s m i l j e n o z n j o r a v n a l . / … / J e z i k / … / n i ne s l o v e n s k i , ne h r o v a š k i , ne s r b s k i , a m p a k ne k a č u d n a z me s . Z d i s e m i z l o , d a š e t i s t i , k i j i m b l o d i p o g l a v i j u g o s l o v e n s k i j e- z i k , ne b i h o t e l t a k e č u d ne z me s i , / … / č o b o d r e / … / i n r a j e b i j e d e l p e z d i r j e, k a- k or j e d j a l L evs t i k , k a k or p a k r u h i z t e m o k e . K i ne b o t e k n i l ne S l o v e n c u , ne H r o v at u , ne S r b u … 110 Znameniti slovenski taborit, preprosti štajerski duhovnik Božidar Raič je poudar - jal, da morajo Slovenci najprej poskrbeti za zedinjeno Slovenijo in »šele potem za južno Slavijo«. 111 Macunovemu članku Kakšen jezik bodemo vzeli za šole in pisarnice po slo- venskih krajih, Jožef Šubic odločno ugovarja: M i l a S l o v e n š i n a , k a j s e b o š e s t e b o j g o d i l o . D o z d a j s o t e N e m ci z at i r a l i , i n o r a v no v t eh č a s i h s i s i l no p r i z a d ev a j o , t e p o p o l nom a z at r e t i . R o d o l j u b i d omor o d ci p a ž e l i j o i n s e t r u d i j o t e i z g om i l e, p o d k at e r o s i j e z e r o l e t v t e r d i t a m o t i l e ž a l a , p o t e g n i t i i n i z b u d i t i . P a k a j b e r e m o ? M e d n a m i , me d S l o v e n ci j e S l o v e ne c vs t a l , i n t r o b i , d a i m a m o s v o j j e z i k p o p u s t i t i t e r d r u z i g a – i l i r s k i g a – s e p o p r i j e t i , i n l e t e g a v š o l e i n p i s a r n i c e v p e l j at i . A vtor nadaljuje: »Vzemi človeku jezik njegov in vse si mu vzel. Slovenci Slovenšine ne bodemo popustili, in od takiga zapušenja le govoriti je že pregreha zoper domovino!« (Marn 1886: 55). Jurij V arl je bil v zadregi, da govori o zmešnjavi v slovenščini v času, ko je vtis, da ji dobro gre, češ: »/…/ se vendar ravno zdej krajnšnja vzdviguje, ravno zdej Novice cveto, narodne pesmi, posvetne in svete, med ljudstvom nabrane, na svetlo gredo itd.« T oda vse to po njegovem ni bila zasluga pričujočega rodu, temveč tistih pred njimi: B a r o n g . C o j z , K o p i t a r , V o d n i k , R a v n i h a r , Č o p , t o s o b i l i m o ž j e, d om or o d ci , k at e r i s o b u d i t i k r a j š n j o z n a l i … , s o m l a d e i n b l a g e r o j a k e z a d om a č i s l o v e n s k i 10 8 N e n a z a d n j e j e n j e g o v o p r l e š k o n a r e č j e b l i ž j e h r v a š k e m u k a jk a v s k e m u i d i o m u k ot k r a n j - s k e m u , s a j j e m e d V r a z o v i m ( C e r o v e c ) i n G a j e v i m ( K r a p i n a ) r o j s t n i m k r a j e m l e 4 0 k m z r a č n e r a z d a l j e ( J e ž 2 0 1 6 : 2 2 0 ) . 10 9 F . [ e r d o ] K o č e v a r , M l i n a r j e v J a n e z , Glasnik slovenski 2 / 2 , C e l o v e c 1 8 5 9 , 3 0 . 110 M. [ at i j a V a l j a v e c ] K r a č m a no v , P ome n k i o dom a či h r e č eh ( O M l i n a r j ev e m J a nez u ) , Slovenski glasnik , C e l o v e c 1 8 5 9 / I I , 5 1 ; 5 3 . 111 Iv a n P r ij a t e lj , Slovenska kulturnopolitična in kulturna zgodovina 1 8 4 8 – 1 895 , 4. k nj ig a , D r ž a v n a z a l ož b a S l o v e n i j e , L ju b l j a n a 1 9 6 1 , 4 9 4 . etnoLing_04_FIN.indd 31 16. 06. 2017 13:13:53 32 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO j e z i k v ne t i i n o g r ev at i v e d l i , k at e r i s o z J a r n i k om v r e d l j u b e z n i d o s l o v e n š n j e v S l o v e n ci h o b u d i l i . N j i h p r i z a d ev a n j e, n j i h v ne m a , n j i h l j u b e z n i , n j i h v k l a d n a u č e no s t i n p r e t e h t no p r e i s k o v a n j e j e b l o l j u b o s o n c e , k i j e S l o v e n š n j o r a z r a h l a l o i n o g r e l o , j e b i l z a ž e l e n i d e ž , k i j e t i s t o p o t r e b n o p o v l a ž i l . Še z drugimi primerami iz narave je ponazarjal, kako da se slovenščina krepi in si želi, da »bi zdajne vodnike duh imenovanih mož navdajal «. Nato je glede na držo do slo - venščine odlično razčlenil pet skupin: 1.] enostranski, svojeglavi in zapovedovalni duh, ki se ima za nezmotljivega; 2.] lahkoverne sebi sužne stori; 3.] njih, ki premalo v se zaupajo, ostraši; 4.] marsikteri cvetlični kal, ki za vrt Slovenšnje klije, prec v začetku zaduši; 5.] rojake pa, ki s Slovenšnjo naravnost pošteno merijo, žali in z nejevoljo navdaja. Vrh tega imamo tri pravopise: otroci na kmetih starega, desetošolci Metelkovega, Novice so se oprijele Gajevih črk (Marn 1879: 17, 20). Bralcem je bilo tedaj treba pojasnjevati razmerja med čakavci in štokavci in kajkavci, 11 2 ki so »Slovencem najbližji, tudi jih najlaže razumemo ter niso drugega nego pohrvatjeni Slovenci.« 11 3 »Prava slovnica slovenskega jezika« bi morala upoštevati tudi gradivo »on- kraj Sotle«, saj da je kajkavsko narečje na Hrvatskem »razrečje slovensko in šče le te do- bodemo dostojno vse Slovensko obsezajočo slovnico « (Raič 1878: 78). Jurija Kobeta Sodevskega je k ilirskemu gibanju najbrž nagnilo dejstvo, da je v rodni Beli krajini imel za sosede prebivalce, ki »govorijo hrovaško narečje «. Za belokranjske Poljance je ugotavljal, da dokaj krajnsko govorijo, a njihove pesmi so »čisto serbsko-hro- vaške«: »Kdor je serbske narodne pesmi bral, pa Poljance peti slišal, bi misliti utegnil, de jih je Vuk v Poljanah zbiral « (Marn 1879: 2–3). Ivan Navratil, prav tako Belokranjec, a češkega rodu, je v Vedež uvedel pisanje »ne- koliko z ilirskimi oblikami«, a je kmalu ugotovil, da »ne bo iz te moke nikdar (narodnega) kruha. Saj so nas menda že izučile nesrečne poskušnje, da se jezik ne da narediti!? – pa tudi mešati ne, kakor soršica, da bi bil kakor iz nje tečen kruh.« 11 4 Ja n e z B l e i we i s j e o d v se g a z a č e t ka n a sp r ot o v a l p a n sl a v i z m u i n i l i r i z m u . Nj e g o v e Novice so s takim stališčem storile prizadevanju za slovensko bit velikansko uslugo; pr - vič z uporabo lastnega knjižnega jezika, drugič z načelnimi stališči o njem. Zavedale so se potreb knjižnega jezika, toda ne na silo skovanega, temveč iz sebe samega izvirajočega in »cveta vsih kar koli je moč izobraženih slavil ali narečij. – Dajmo tedej mi slovanski narodi najprej zgubljene zaklade svojiga jezika pri prostim ljudstvu iskati, po tem nej 11 2 M . [ a t i j a V a l j a v e c ] K r a č m a n o v , O R o j e n i c a h š e n e k a j , Kmetijske in rokodelske novice 16 , L ju b l j a n a 1 8 5 8 , 1 4 8 – 1 4 9 : »Varaždin ima blizo 10.000 duš, predmestja so večidel obljudene s priprostimi Hrvati, ki govore po slovenje in znajo mnogo narodnih stvari, da človek, ki po takem poprašuje, marsikaj v priložnosti zve, če jih ve za pravo žilico prijeti.« 11 3 S. G . , D r obt i n i c a i z n a r o d o p i s j a , Učiteljski tovarš / L i s t z a š o l o i n d o m 18 , L j u b l j a n a 18 7 8 , 2 8 4 . 114 J . N a v r a t i l , Z a k a j j e n e h a l V e d e ž ! , Slovenski Glasnik 1 8 5 9 / I I , 1 5 1 . etnoLing_04_FIN.indd 32 16. 06. 2017 13:13:53 33 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE izobrazuje vsak narod svoj materin jezik – in sad vsiga tega bo kmalo občji pismovinski jezik (N 1849: 9)«. 11 5 Bleiweis je čez dve leti obljubil bralcem kotiček v ilirščini, vendar le za informa- cijo. Ilirščino je imel za čudno jezikovno mešanico, »ki hoče slovenski jezik popolnoma zatreti«, kajti »slovenski jezik je kakor vsak drug dovolj slovanski in morebiti še bolj tega izobraževanja vreden /…/ Novice bojo pilile in gladile slovenski jezik, kar bo moč, in ga marljivo množile z dobrim blagom svojih slovanskih bratov – ali častitljivi jezik slovenski bojo ohranile domačimu slovstvu.« Bleiweis se je smiselno skliceval na dobre slovenske pisatelje: »/…/ le ti, kterih dela slove kot nar izverstniši slovenski zakladi, imajo veljavno besedo o tem, in njih pravilo nam je vodilo.« 11 6 Matiji Majarju, ki je hotel pisati po slovensko tako, »da bi razmili zajedno Horvati i Serblji«, in prosil za majhen prostorček na koncu lista, je Bleiweis odgovoril, da bi mu rad ustregel, če bi se njegovi poskusi, ki zadevajo »le učene Slovane, ujemal[i] z namenom prosto-narodnega časnika«, kakršne so Novice (N 1857: 184). 11 7 Njihov urednik odločno zavrača Majarjevo stališče: »Mi smo pa te misli: ali čisto po slovenski, ali pa čisto po serbski, hervaški – le mešati ne!« (Marn 1891: 6). Nikakor ni za mešanico slovenskega, hrvaškega in srbskega jezika, kakor so nekateri tedaj razumeli ilirščino, temveč naj se poleg lastnega »čistiga slovenskiga jezika « po možnosti pridobi znanje o ilirščini pri posebnih urah: »/…/ le to je prava pot vzajemne književne zveze « (Marn 1882: 15). Predlog za cirili co »v ljudski šoli« odpravi na kratko: »z utopijami se mi ne ukvar- jamo radi« (N 1866: 177). 11 8 Slovenska ilirščina je dobila ime »ostanki luninega jezika« (N 1852: 43 44). 11 9 Prav tako odločno je bil proti zahtevi, naj Slovenci opustijo slovenščino in »pišejo znanstvene knjige v hrovaščini « [= ilirščini]: »Taki nasveti so čudni. Z njimi se zahteva, ob kratkem, zatirati in moriti Slovenca ko Slovenca ter ga preroditi počasi v drugo stvar. /…/ Tako početje pa je vse drugo, le rodoljubje ne« (Marn 1879: 26–27). Upravičeno se je z Novicami postavil: »Za duševno zedinjenje Slovencev delajo že 28 let in ako Bog da, tudi politično edinstvo ne ostane dolgo več le prazno hrepenenje zdaj, ko nam tudi bratje naši na jugu Avstrije hočejo na pomoč biti in mi njim « (Marn 1882: 51). Janez Bleiweis je zavračal ilirščino iz narodnostnih vzrokov , Fran Miklošič pa je utemeljil svoj odpor do nje s strokovnimi jezikoslovnimi ar gumenti. Na 18. zborovanju filologov leta 1858 na Dunaju je v nasprotju z drugimi, ki so govorili le o mrtvih jezikih, poudarjal pomen živih jezikov in se zavzemal za germansko, romansko in slovansko filo - logijo. Anton T rstenjak mu je navdušeno vzklikal: K d o ne v i d i , k a j j e p r e d s e d n i k n a me r a v a l d o p o v e d at i s v o j i m t o v a r i š e m s t e m i b e s e d a m i ? N e s a m o ne m š k i , t u d i s l o v a n s k i ' fi l o l o g i ' s o b i l i t r d o g l a v i . [ … ] T u d i 11 5 J . M a r n , Jezičnik 2 0 , L ju b l j a n a 1 8 8 2 , 1 5 . 116 J a n e z B l e i w e i s , S l o v o n o v i c z a l e t o 1 8 5 1 , Kmetijske in rokodelske novice 9 , ( 1 8 5 1 , l i s t 5 3 ) . P r i m . J . M a r n , Jezičnik 2 0 , 1 8 8 2 , 1 7 . 117 J . M a r n , Jezičnik 2 0 , L ju b l j a n a 1 8 8 2 , 2 9 . 118 J o s ip M a r n , Jezičnik 2 0 , L ju b l j a n a 1 8 8 2 , 4 4 . 11 9 J o s ip M a r n , Jezičnik 2 4, L ju b l j a n a 1 8 8 6 , 2 9 . etnoLing_04_FIN.indd 33 16. 06. 2017 13:13:53 34 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO S l o v e n c e m j e b i l o t r e b a d o p o v e d at i , n a j ne s n u j ej o n a č r t o v o o b č ne m s l o v a n - s k e m p i s ne m j e z i k u i n n a j p om i s l i j o , d a m i t i s t i j e z i k , k i n a m g a j e B o g d a l , s a m o n a p o l p o z n a m o , k e r vs a k j e z i k j e z a s e ž i v or g a n i z e m , k at e r i s e ne d a z d r u g i m z j e d i n j ev at i , a m p a k s a m o p r i me r j at i . 12 0 Frana Miklošiča je k takim tezam vodila »tradicijonalna literatura, zbrana iz vseh pokrajin slovenskih, od Mure in od onstran nje do Adrije, in tu se kaže v našem idijomu velik razloček«. Miklošič je »največji zagovornik slovanske kulture, ker je vednostno [= znanstveno] razložil kulturno moč slovanskega elementa.« 121 V nemško pisanih razpravah je obravnaval vse slovanske narode, jezike in slovstvo vsakega od njih. Ni dajal pravil, kako naj pišejo, le prikazoval, »kako govori narod, in prav narodni jezik in narodno blago je sredstvo, ki je narode zopet oživilo in prerodilo, saj je zglede za svojo trditve jemal iz tradicijonalnega slovstva « (Glaser 1896: 161). Znano je, da je še konec 19. stoletja Fran Ilešič zagovarjal ilirizem. V endar je ta ugo - tovitev enostranska, če skrbno ne preberemo njegovega članka Pravilnost našega jezika in »stara slovenščina«, 122 v katerem se res sprašuje: »Kako vrednost ima pouk stare sloven- ščine na naših srednjih šolah?« (Ilešič 1898: 543). T oda vmes podaja veliko zrelih ugoto - vitev o življenju narečij. Zanj pes tros t s lovens kih ni tako pos ebna, s aj da s e tudi pripadniki različnih nemških, italijanskih in francoskih narečij ne razumejo med seboj (Ilešič 1898: 544). Skrbno presoja razmerje med narečji in slovenskim knjižn im jezikom in poudarja, da je treba ločiti jezik kot predmet jezikoslovnih obravnav in v vsakdanji rabi, čeprav mu je žal, da s tem oporeka Levstiku: 123 S p l o h p a j e t r e b a l o č i t i z n a n s t v e n o p o p o l n om a n a o b r a ž e ne g a j e z i k o s l o v c a , k i s i j e p o t e me l j i t i v g l o b i t v i v t a j n o s t i s t a r e s l o v e n š č i ne v r e s n i ci p o o s t r i l č u t z a b i s t v o s l o v a n s k e g a s l o g a – o d d i l e t a n t a k at e r e m u j e j e z i k z g o l j s k u p i n a o b l i k i n p r a v i l , a ne č u t i d u h a n a d n j i m i . L evs t i k , k i n a m j e i z ne o k r e t ne ne u g l a j e ne p i s a v e n a š i h p r e d n i k o v i z k l e s a l g l a d k o p r o z o , j e s ev e d a i z v r s t n o p o z n a l s t a r o s l o v e n š č i n o i n j o neh o t e d r u g i m p r i p or o č a l , v i d e č , k o l i k o j e n j e m u s a me m u k or i s t i l a s ev e d a b o l j k o t s l o v n i č a r j u ne g o k o t p r o z a i s t u . P r i t e m j e p a z a b i l , d a v u č i l n i c a h , k i s p l o h p r i l a i k i h t a k o g l o b o k a j e z i k o v n a i z o b r a z b a n i m o ž n a , a d a d i l e t a n t i z e m ne p r i n a š a t o l i k o k or i s t i , ne g o j e m l j e m o č i ( I l e š i č 1 8 9 8 : 6 7 9 ) . III. Domoljubje Kakor nekdaj Slomšek je najbrž tudi pod psevdonimom skriti avtor poudarjal, da je učiteljev zgled najbolj učinkovit za ljubezen učencev do materinš čine: »Da bode pa pouk v materinem jeziku v ljudski šoli istinito uspešen, treba da zna učitelj otroke za-nj ogrevati. 12 0 A n t o n T r s t e n j a k , F r a n c K s . v i t e z M i k l o š i č , LMS z a l e t o 1 8 8 2 i n 1 8 8 3 , 2 2 – 2 6 . 1 21 A . T r s t e n j a k , F r a n c K s . v i t e z M i k l o š i č , 1 7 – 1 9 . 12 2 F r . [ a n ] I l e š i č , P r a v i l n o s t n a š e g a j e z i k a i n » s t a r a s l o v e n š č i n a « , Ljubljanski zvon 1 8 , L ju b l j a n a 1 8 9 8 , 5 4 2 – 5 4 8 , 6 1 3 – 6 2 0 , 6 7 4 – 6 8 1 . 12 3 »S t e m s m o p r i k r a ju . Ž a l n a m j e l e , d a s m o m o r a l i o d z a č e t k a d o k o n c a n a s p r ot o v a t i L e v s t i k o v i m n a z o r o m g l e d e s t a r e s l o v e n š č i n e ; t o d a : a m i c u s L e v s t i k , s e d m a g i s a m i c a – v e r i - t a s ! « ( I l e š i č 1 8 9 8 : 6 8 1 ) . etnoLing_04_FIN.indd 34 16. 06. 2017 13:13:53 35 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE To se pa zgodi le tedaj, če učitelj sam ima veselje do materinega jezika, če ga ima popol- nem v oblasti, ter mu v srcu tli ona iskra, ki jej pravimo – domoljubje!« Učiteljeva naloga je, ne le intelektu alno poučevati v materinem jeziku, temveč prebujati v »narodno zavest, da dovedemo mladino do tega, da bode ljubila svoj materin jezik, da bode prošinena z domoljubnim ognjem ter bo ob jednem sočustvovala z drugimi našimi brati – Slovani «. A v t o r se sp o m i n j a n e k d a n j e g a t e ž k e g a p o l o ž a j a sl o v e n sk i h u č i t e l j e v , »ker skoro nijso smeli kazati, da so vneti za svoj jezik; da, niti se svojo mladino nijso smeli govoriti v milej naščini! Toda ti žalostni časi so minoli, /…/ saj materinščina je podlaga vsej omiki, kakor so trdili pedagogi vseh časov in narodov! /…/ Materin jezik – podlaga intelektualne mo- ralne in verske vzgoje! Narodi, ki so se popeli do verske stopnje, omike, gojili so skrbno materin svoj jezik kot najdražo svetinjo, ga čuvajoč in braneč. In zgodovina nam priča, da narodi, ki so kulturo materinega jezika zanemarjali, propali so!« I n – N e m ci ? M a r b i o n i b i l i d a ne s t o , k a r s o , d a n i j s o s e ne u m or n o z me r om t r u d i l i z a o b s t o j i n r a z c v e t s v o j e g a j e z i k a , d a n i j s o s k r b n o g o j i l i m at e r i n š č i ne v s v o j i h š o l a h … D a b i t u d i n a m S l o v e n c e m b i l i m i l ej š i i n p r a v i č nej š i , t e r b i n a m t o l i k o p o s v o j e ' s c h u l v e r ei n i h ' i n s l i č n i h s r e d s t v i h ne u s i l j ev a l i ' e d i n o z v e- l i č a v ne ne m š č i ne ' , s l o v e n s k e n a š e š o l e ! S i c e r s m o j i h p r i m or a n i v p r a š at i : ' K j e j e d o s le d n o s t ? ' 12 4 Božidar Raič je ocenjeval človek ovo omiko, sploh ljudi z več odgovornosti, po zna - nju jezika in zahteval njegovo odlično znanje še posebej od duhovnika in učitelja. Zlasti tadva da morata biti varuha jezika, tako sedanjega kot iz preteklosti: N ev e d n o s t m at e r i n s k e g a j e z i k a j e g r d o b a i n g n u s o b a z a vs a k e g a om i k o s i s v o- j e č e g a č l o v e k a , t o l i k o v e č a z a u č i t e l j a i n v o d i t e l j a n a r o d u ; k a k o h o č e š p a me t n o u č i t i , a k o n i s i k o s b e s e d i , k at e r a t i j e s r e d s t v o u č e n j u i n m o d r o v a n j u ; p a d a j m o , d a t e v t v o j i ž l o b u d r i ne k a k o r a z u me l j u d s t v o , k a k o s e m or e š i n s me š n a d ej at i p o v o l j ne m u u s p eh u i n u g o d ne m u n a s l e d k u , č e h r a n o p o n u j a š v ne z m o ž n i , u m a- z a n i , b lat n i , s k r h a n i i n o d u r n i č r e p a n j i , n a me s t o v l i č n i , č e d n i , s n a ž n i s k l e d i ? P o vs e m om i k a ne m s v e t u s e z a h t ev a t o č no i n t e me l j i t o z n a n j e j e z i k a , b i – l i s e s me la nev e d n o s t p r i z a n a š at i r a z k l a d a l c e m ne b e š k e g a n a u k a ? N i k d a r i n o d n i k o g a r ! Nepodpisani avtor , morda je to sam urednik Učiteljskega tovariša, se sklicuje na te besede, ko nato sam poudarja: P r v a s k r b t i b o d i , u č i t e l j , z a s l o g m at e r i ne g a j e z i k a . … K a k o k r a s e n j e n a š m i l i m at e r i n j e z i k ! K a k o p r i l e g a t v o j e m u u š e s u p r i p r o s t a g o v or i c a b a b i c e, k i z n a t a k o l e p o , p a b r e z vs a k e g a d i č e n j a p r i p o v e d o v at i p o v e s t i s v o j i m v n u k om . Se - l i ne d i v i š k r e p k o s t i i n j e d r n at o s t i g o v or a , k i t e č e p o č a s n o , a d o s t i ž i v o z o k or - ne g a j e z i k a k me t o v e g a ? T a g o v or , t o j e s l o g m at e r i n š č i n i , g l a d i t i i n p l e me n i t i t i m or a n a r o d n a š o l a … U č i t e l j b o d i v a r u h s v o j e g a j e z i k a ! S k r b e n k me t o v a l e c 12 4 A . V r a n s k i , M a t e r i n š č i n a – t e m e l j v s a j o m i k i ! Učiteljski tovarš / L i s t z a š o l o i n d o m 1 9 , L ju b l j a n a 1 8 7 9 , 2 7 5 , 2 1 1 . etnoLing_04_FIN.indd 35 16. 06. 2017 13:13:53 36 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO b o d i u č i t e l j n a j e z i k o v ne m p o l j u t e r č e d i m at e r i n š č i n o g r d i h p t u j k . K a k or ž i v o d u š l j i v e g a p l ev e l a ! A u č i t e l j b o d i t u d i j e z i k o v n i s t a r i n o s l o v e c . K o l i k o s t a r e g a n a r o d ne g a b l a g a l e ž i me d n a m i ! U č i t e l j k r č i i n g l a d i m u p o t v ž e p r i m a l i d e ci , z l a s t i i z r a z om , k o j i h m n o g o k r at z a m a n i š č e m o , a k o j e n a j d e m o v n a r o d u . 12 5 T ako se je rodil Jezičnik. Josip Marn piše: D a b i p o d p i r a l d o b r e g a P r a p r o t n i k a p r i v r e d o v a n j u U č i t . [ e l j s k e g a ] T o v a r i š a , j e l s e m v n j e m s p i s o v at i l e t a 1 8 6 3 P ome n k e o s l o v e n s k e m p i s a n j i , t e r s i i z p r o s i l n a p o s l e d z a n a g r a d o ne k o l i k o p r o s t i h o d t i s k o v , k t e r i m s e m d a l n a s l o v J e z i č n i k . J e z i k a l a s t a n a m r e č v p ome n k i h p or e d n i U č e ne c i n ne p o r e d n i T o v a r i š o j e z i k u s l o v e n s k e m , o r a z n i h o b l i k a h v p i s a n j u , k i s o t a k r at s e j a k o h i t r o s p r e m i n j a l e i t d . , z a p o d u k i n k r at e k č a s . V p r v i h l e t n i k i h I – V , t j . 1 8 6 3 – 1 8 6 7 s e j e v vs a k e m n a b r a l o p e t d e s e t r a z g o v o r o v . « K a r j e p r ej š n j i v r e d n i k T o v a r i š ev r e k e l : ' B r e z J e z i č n i k a b i ž e ne b i l o T o v a r i š a ' ; t o r e č e m n a s p r o t i t u d i j a z : B r e z T o v a r i š a b i ne b i l o J e z i č n i k a ( M a r n 1 8 9 2 : 6 3 , 6 4 ) . »Jezikoznanstvo« je pomemben pripomoček zgodovini, še posebno za tista obdo - bja, ko zanje ni drugih zgodovins kih virov in materialnih kulturnih os tankov kot zgolj jezikovna, je zatrjeval Gregor Krek. Prav primerjalno jezikoslovje omogoča »natančneje določiti, kakova je bila prosveta naših prednikov, ko so še neločeni bivali v prvotnej svo- jej domovini zakarpatskej«. T udi sam želi pripomoči, »da bode razgrneno pred našimi očmi vse kulturno življenje praslovansko do najmanjših natančostij.« 126 Ob tej priložno- sti se upira trditv am, da je plug nemška beseda (češ, »saj so Slovani v kulturi vedno lezli stoprav za Germani in se od njh učili.«) in želi dokazati, da je (tako kot ralo) slovanska beseda. Prepričanje, da imata samostalnik plug in glagol pluti isti koren, Krek utemeljuje z zakonom metaforizacije: N a r o d n a š p o j e o R o ž m a no v ej L e n č i ci , d a j e ' p r i p l u l a o n k r a j v o d é ' , a p r i p o v e d u j e t u d i o p t i č i , k i ' p l u j e p o d ne b om ' , p r a v k a k o r N e me c , k t e r e m u p t i c e p o z r a k u v e- s l a j o . T a k i s t o or j e m o n j i v e, a r e k a m o t u d i , d a n a m č a s a l i ž a l o s t i n s k r b i or j ej o b r a z d e p o o b r a z u , d o č i m n a m č a s i v v e s e l j i s r c e p l a v a a l i p l u j e .« S v o j e i z v a j a n j e u t e me l j u j e t u d i z l at i n š č i n o : » K a k or m i v e l i t u d i R i m l j a n : v ei e n t r u g a e, g u i t i b i c o r p u s a r e n t . O v i d . T a k i s t o j e p e r a r a r e n a š e g r b a n č i t i , g u b a n č i t i i n r a b i t u d i p e s n i k om z a o b r a z , k i i m a vs e p o l n o g u b . T or ej g u b a = b r a z d a . Po njegovem sta pojma orati in pluti ali veslati homonimna izraza (Krek 1884: 107– 1 12). S članki take vrste je bil Krek predhodnik tiste smeri, s katero je pri nas, v sodelo - vanju z Brücknerjem in Meringerjem, zaslovel Matija Murko, ko so skupaj izdajali revijo Wörter und Sachen. S tem se je v slovenski etnologiji začelo zanimanje za materialno kulturo. 12 5 ( Z a n a g r a d o ) . O m a t e r i n š č i n i n a n a š i h l ju d s k i h š o l a h , Popotnik 1 1 , M a r i b o r 1 8 9 0 , 1 9 3 – 1 9 5 . 12 6 G r e g o r K r e k , R a z n e m a l e n k o s t i , Kres 4, C e l o v e c 1 8 8 4, 1 0 7 . etnoLing_04_FIN.indd 36 16. 06. 2017 13:13:53 37 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE Sklep 1. Bolj podrobno je ta tema predstavljena v Zgodovini slovenske slovstvene folklore (2009) v poglavju o realizmu. T ukajšnje poglavje je razumeti bolj kot predlog, katere teme bi zasluž ile bolj podrobno in tem eljito etnolingvistično analizo ter bi jim bilo smiselno dodati še številne druge. 2. Vsekakor bi zaslužila posebno pozornost gradivo Iz potne torbe Frana Erjavca in rokovnjaški jezi k. Posamezne skupine: lovci, rudarji in delavci v večjih skupinah imajo navadno svoj jezik. T udi roparji si izmišljajo lastno govorico, da si v zadregi čim lažje pomorejo. Da so imeli rokovnjači svoj jezik, je bilo znano že Prešernu. 127 3. Orosl av Ca f ( 1845: 1 1) se j e z el o z avz em a l z a šolo, t oda ž e l et a 1845 j e ugot a vlj a l: zaman sta šola in šolanje, če odrasli ne berejo knjig in nimajo kaj brati. 12 7 J o s ip B e n k o v i č , Č r t i c e o r o k o v n j a č i h , Dom in svet 1 0 , L ju b l j a n a 1 8 9 0 , 2 1 – 2 2 , 1 1 5 . etnoLing_04_FIN.indd 37 16. 06. 2017 13:13:53 38 2 MATIJA MURKO PRI REVIJI WÖRTER UND SACHEN 128 Uvod Matija Murko (1861–1952) si je temeljno slavistično izobrazbo pridobil pri Franu Miklošiču in V atroslavu Jagiću, ki je pri mladih slavistih gojil razgledanost »po jezikovnih, slovstvenih in narodopisnih vprašanjih vseh Slovanov« (Stanonik 2013: 37). Znamenita »narodopisna razstava češ koslovanska« v P ragi leta 1895 je na M urka napravila neizbrisen vtis in s svojim poročilom o njej v Letopisu Matice Slovenske (1896) je odločilno vplival na poznejši razvoj slovenske etnologije. 129 Po vrnitvi s študijskega izpopolnjevanja v Rusiji se je od leta 1902 popolnoma po- svetil slavis tiki. Kot univerzitetni profesor v Gradcu (A vstrija), Leipzigu (Nemčija) in Pragi (Češka) ter vodja Slovanskega inštituta, prav tako v Pragi (1921–1941), je odločilno vplival nanjo. Kot znanstvenik se ni hotel zapreti v kabinet in ker je študij zelo uspešno dokončal kot germanist, je imel subjektivne in objektivne možnosti, da je bil povabljen v krog revije, ki je filologijo združevala z etnologijo. I. Koncept revije Wörter und Sachen L e t a 1 90 9 j e p ri z a l ož b i C a rl W i nt e r's Un i ve rsi t ä t sbu c h ha n dl un g v He i d e l b e r g u 1 30 z a- čela izha jati kulturnozgodovinska revija za raziskovanje jezika in reči z naslovom Wörter und Sachen, 131 namenjena predvsem skŕbi za kulturno zgodovino indoevropskih 132 ljudstev v starih in novih čas ih. Rudolf Meringer , glavni pobudnik nove revije, in njegovi somišlje - niki so se z njo želeli upreti enostranskemu formalističnemu jez ikoslovju, čigar predmet je le beseda od zunaj: njena oblika in glasovne spremembe. V spremni besedi k prvi številki so poudarjali, da je bilo zadnja desetletja uveljavljeno zanimanje skoraj izključno le za glasovne zakonitosti. T oda takšna omejitev ni ustrezala dejstvom. Vsaka filologija je lahko prepričljiva z etimologijo le, če ta izhaja iz poznavanja 12 8 P r v a ob j a v a : M a t i j a M u r k o , Wörter und Sachen , S t o l e t s l o v e n i s t i k y n a U n i v e r z i t ě K a r l o v ě v P r a z e : p e d a g o g o v é a v ě d c i v e s t i n u d ě j i n , F i l o z ofi c k á F a k u l t a U n i v e r z i t y K r a l o v y , P r a h a 2 0 1 4, 101 – 111. 12 9 I n g r i d S l a v e c, Etnologija na Slovenskem : m e d č e r m i n a r o d o p i s j a i n a n t r o p o l o g i j e , Z a l ož b a Z R C , Z R C S A Z U , L ju b l j a n a 2 0 0 0 , 1 2 5 – 1 2 8 ; 1 7 0 – 1 7 3 . 13 0 I v a n G r a f e n a u e r , M a t i j a M u r k o , Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 19 52 – 1 9 5 3 , 5 , L ju b l j a n a 1 9 5 4, 1 7 7 : M u r k o j e s p o d b u d i l z a l ož b o C a r l W i n t e r v H e i d e l b e r g u , d a j e z a č el a i z d aj a t i n ovo s e r ijo z n a n s t ve n i h s p i s ov z n a sl ovo m Sl av i c a , v k a t e r i s t a i z š l a t u d i h a b i- l i t a c i j s k a s p i s a R . N a h t i g a l a i n F r . K i d r i č a . 1 31 Z a h v a l ju j e m s e Narodnemu muzeju , d a m i j e o m o g o č i l d o s t o p d o c e n j e n e r e v i j e z a š t u d i j s k o up o r abo . 132 T e d a j s o d o s l e d n o u p o r a b l j a l i p r i d e v n i k indogermanski . T a k o j e p r i p o v z e m a n ju č l a n k o v t u d i o h r a nj e n o. etnoLing_04_FIN.indd 38 16. 06. 2017 13:13:53 39 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE stvari. Jezikoslovje je le del kulturne zgodovine in njena prihodnost je v povezovanju je- zikoslovja in stvarne znanosti: zgodovina jezika potrebuje zgodovino stvari (Sachen) in stvarna zgodovina, vsaj za davno preteklost ne more brez jezikovne zgodovine. T akšno povezovanje je bil njihov ideal, ki ni vedno dosegljiv . Zgodovina stvari še ni vsestransko obdelana. V elika področij je še v temi, gradivo je težko dosegljivo, zato je treba etimoloških del, kar je cilj njihovega krožka: pripraviti vsaj čisto stvarna zgodovinska dela o stvareh, četudi bodo za besedoslovje koristna šele v daljnji prihodnosti. Niso imeli namena tekmovati z že obstoječimi jezikoslovnimi smermi, le omogočiti objavo tudi drugim / drugačnim jezikoslovnim delom iz zadnjih let o stvareh (Sachen). Po obdobju študij, ki so se omejeva le le na raziskovanje glasovnih sprememb, je prišel čas za pomen stvari (Sachen). Stvar se tu ne razume le kot prostorski pojav , ampak je pojem, ki zajema tudi misli, predstave, institucije (= pravila) in najde v besedah jezikovni izraz. Njihova revija je skušala biti pozorna do vseh indoevropskih ljudstev v preteklosti in so- dobnosti in prav tako do drugih jezikovnih vej in ni želela postavlja časovnih mej, ker je tudi sodobnost bogata s starimi kulturnimi sestavinami, saj od prazgodovine do danes njihov razvoj ni bil pretr gan. Študije o stvareh (Sachen) naj se opirajo na tiskane vire, a še bolj na terensko gradivo. T ako bi se znanost spet povezala z življenjem. Zbrano gradivo med seboj povezanih raziskav iz različnih področij (disciplin) bi omogočilo vsestransko kulturno zgodovino »indoevropskih« 133 ljudstev . 134 Med vrsticami – nastopili so proti mladogramatikom: D a ne s v i d i mo , d a t a p o z i t i v i s t i č no - f or m a l n a , l e g r a m at i č n a s me r , k l j u b p o s a me- z n i m z e l o l e pi m d o g n a n j e m v j e z i k o s l o v ju z a h a j a , i n p r a v M e r i nge r ju g r e n a j - v e č j a z a h v a l a , d a j e t a nev a r n o s t s a me s e b i z a d o s t ne i n i z o l i r a ne s p e cia l i z a ci j e v i n d o g e r m a n i s t i k i p r e m a g a n a . N j e g o v j a s e n r a z u m j e s p o z n a l v z r o k , z a k a j j e b i l a z a d u h o v n o ž i v l j e n j e i n k u l t u r n o z g o d o v i n o t a k o b i s t v e n a z n a n o s t v d u h o v - n o z g o d o v i n s k e m r a z i s k o v a n j u p o t i s n j e n a v s l e p o u l i c o i n j e d e l om a š e d a ne s v na j bo l j š i h pr i m er i h od posa m e z n i h zas to p n i k o v fil o l o g i j e o bra v na v a na z v iška i n k o t n a v a d n a d e k l a . K a m j e k l j u b vs ej u č e n o s t i n j e n i h z a s t o p n i k o v u s me r j e n o f or m a l n o j e z i k o s l o v j e, k o p o s t a j a j a s n o , d a s o vs e č l o v e š k e m i s l i o d v i s ne o d j e z i k a ? K a k o s e j e z o ž i l o o b z or j e v p r i me r j a v i z u t e me l j i t e l j e m a z n a n s t v e ne g a r a z i s k o v a n j a j e z i k a W i l h e l m om v o n H u m b o l d t om i n J a k o b om G r i m m om ! N i č u d n o , d a j e s l i š at i , d a j e z i k o s l o v j e ne p r i d e d l j e o d č r k v a b e c e d i . V e n d a r j e b i l o g l a s o s lo v je ( L a u t le h r e ) i n k ot n jego v o n a d a l je v a n je o b l i k o s lo v je ( F o r m e n le h r e ) l j u b l j e n o p o d r o č j e p o z i t i v i z m a . Š t u d i j s k l a d n j e i n k o n č n o s p l o h j e z i k o v n a vs e- b i n a ( p ome n ) s t a b i l a p o p o l n om a n a d n u . M e r i n g e r j ev a z a s l u g a j e, d a s e j e i nd o g e r m a n i s t i k a r e š i l a i z s l e p e u l i c e i n s e p o v e z a l a z d r u g i m i z n a no s t m i . Z a r a d i o z k e s t r o k o v ne s p e cia l i z a ci j e j e n a z a č e t k u d o ž i v e l v e l i k o t e ž a v , t o d a n i s e z b e g a l i n n j e g o v a u s me r i t ev p r i me r j a l ne g a j e z i k o s l o v j a j e d o ž i v e l a d o l ž n o p r i z n a n j e . N j e g o v o i me k o t u t e me l j i t e l j a b e s e d ne g a i n s t v a r ne g a r a z i s k o v a n j a 133 V n e m š č i n i p i š e : » i n d o g e r m a n s k i h « l ju d s t e v . 13 4 Di e H era us g e ber [ = i zd a j a te l j i ] , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d lu n g , B a n d I , H e i d e l b e r g 1 9 0 9 , 1 – 2 . etnoLing_04_FIN.indd 39 16. 06. 2017 13:13:53 40 (Wort- und Sachforscung ) i n o s v o b o d i t e l j a i z f or m a l i s t i č ne e n o s t r a n s k o s t i b o v i n d o g e r m a n i s t i č n i z n a n o s t i z a p i s a n o s s v e t l i m i č r k a m i . 135 Jezikoslovje sodi k znanostim o kulturi, zgodovina jezika uporablja za razlago zgo - dovino stvari (Sachen); ta ni le navadna pomočnica etimologije, raziskav jezika si brez raziskav stvari (Sachen) ni mogoče misliti. 136 Prav tako kot stvarna (Sachen) zgodovina vsaj za najstarejše čase ne more brez zgodovine jezika. Pomeni besed se spreminjajo s spremembo kulture, zato člane uredništva te revije iz različnih strok povezuje želja, da razlage o spreminjanju besednih pomenov ne bi bile zgolj spekulativne, ampak bi se opi- rale na konkretna zgodovinska dejstva. Razprave o zgodovini predmetov zato spremljajo dokumentarne fotografije, odlične skice in nazorne risbe. 137 Rudolf Meringer obžaluje, da manjkajo metode in orodja za predstavitev jezikovnih sprememb v življenju. Fonograf ne zadošča, glasovi na posnetkih so premalo razločni. Presenetljiva je njegova pozornost do žensk: njihov govor se zelo spreminja; tudi zato, ker dobivajo v družbi nov položaj, niso več zgolj soproge in gospodinje, hočejo priti tudi v druga področja življenja in človekove ustvarjalnosti. 138 Pomembnejša od teoretičnih vprašanj se jim zdi raziskovalna praksa – kar teoretično spoznamo, moramo praktično izpeljati. Pod devizo Wörter und Sachen delujoče jeziko - slovje je dotlej raziskovalo predvsem realije in posredovalo kulturni zgodovini lepe dosežke. Revija je želela znanost povezati z življenjem in spodbujati uporabne jezikovne študije o rečeh ne na podlagi tiskanih virov , temveč predvsem na podlagi terenskega gradiva. Česar nas lahko življenje nauči, ne najdemo v knjigah. 139 Nadarjeni učitelji na deželi vzdihujejo po njih, ker jih niso naučili, da bi rabili drug(ačn)e vire. Kabinetn i znanstvenik je kot bo- tanik, ki rastlino voha v herbariju, ko ta zunaj raste in cveti. 140 Meringer je že od začetka poudarjal, da za raziskovalca »stvari« (Sachen) niso le pro - storsko otipljivi predmeti – v smislu etnološko koncipirane materialne kulture – temveč »tudi misli, predstave in institucije (norme, pravila), ki najdejo v besedi jezikovni izraz« in jih je moč uvrstiti v duhovno kulturo. Če bi s popolnoma enako metodo kakor realije študirali tudi pojme, bi nova revija za duhovno in kulturno zgodovino zastopano raziskovalno smer zavr gla. Jezik se ne opazuje več sam zase kot gola shema in zunanji sistem form in formul, ki so se v preteklosti izgu - bljale skoraj izključno v formalnem glasos lovju, ampak se razume kot delo in ustvarjalnost 135 H e r m a n n G ü n t e r t , Ru d o l f M e r i n g e r z u m G e d ä c h t n i s , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X I V , H e i d e l b e r g 1 9 3 2 , I I I – I V . 13 6 Ru d o l f M e r i n g e r , Z u r A u f g a b e u n d z u m N a m e n u n s e r e r Z e i t s c h r i f t , Wö r t e r u n d S a c h e n , Ku l t u r - h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d I I I , H e i d e l b e r g 1 9 1 1 , 4 4 . 137 D i e H e r a u s g e b e r [ = i z d a j a t e l j i ] , Wörter und Sachen , I , 1 – 2 . 13 8 R . M e r i n g e r , Z u r A u f g a b e u n d z u m N a m e n u n s e r e r Z e i t s c h r i f t , 3 5 , 4 2 – 4 3 . 139 D i e H e r a u s g e b e r , V o r w o r t , Wörter und Sachen I , 1 , 2 . 14 0 R . M e r i n g e r , Z u r A u f g a b e u n d z u m N a m e n u n s e r e r Z e i t s c h r i f t , 4 4 . etnoLing_04_FIN.indd 40 16. 06. 2017 13:13:53 41 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE človeka, njegove ga duha in njegovih povezav z drugimi duhovnimi danostmi. 141 Za po- membno pomoč pri raziskavi jezika sta se pokazali V olks- in Völkerkunde (Güntert 1929: 388), kar je po tedanjem pojmovanju pomenilo vedo o (v tem primeru) nemški etnologiji in in vedo o neevropskih ljudstvih). Jezik ni le osnova vsake kulture in najbolj trdna vez vsakršne človekove pripadnosti, ampak omogoča najvišje duhovno življenje, prodorno mišljenje: brez jezika, brez besed in skladnje ni lastnega mišljenja. T a učinek jezika temelji na njegovi lastnosti kot sistemu z na kov z a sporoč a nj e duševne ga ž i vl j e nj a : ka kor hi t ro č l ove ka m i se l pri pe l j e k popol nom a abstraktnemu ustvarjanju, k neoprijemljivi miselni stvaritvi, nastopi beseda kot znak in znamenje za ta izbojevani duhovni položaj, ki bi drugače takoj spet propadel, se uničil in se ne trajno utrdil. V izrekanju se zjedrí na ustvarjanje pojmov in predeluje vsa(kršna) duhovna posest. Herman Güntert domiselno primerja besede s številkami. Kakor je šte - vilka znak za količino, popolnoma enako stopi glasovni znak, tj. beseda, v položaj pojma (Güntert 1929: 391). Z vsakim jezikom se učimo na novo ustvarjati pojme, spoznamo drugačen pojmovni sistem, ki nam omogoča, da z njim mislimo. Če nam jezik z besedami prinaša zidake in orodje mišljenj a samega, mora biti prednostna naloga jezikoslovja pro - učevati vsebino besed, jezikovne pojme, slediti njihovim spremembam in jih primerjati s podobnimi in drugačnimi jeziki. Po dolgotrajnem študiju izključno le zunanjih formalnih sprememb in povezav v jezikovnem sistemu [strukturalizem!], je treba odslej namenjati več pozornosti vsebini teh form in jih med seboj primerjati. Primerjalno raziskovanje pojmov v indogermanskih [= indoevropskih] jezikih je prispevek k duhovni zgodovini človeštva, osnova za naš duhovni svet in filozofijo. Jezik je ključ, ki odkriva vse druge duhovne de- javnosti (Güntert 1929: 391–395). 13. številka Wörter und Sachen je izšla šele po triletnem presledku, leta 1932 in na začetku obvešča bralce o smrti prvega in glavnega urednika revij e Rudolfa Meringerja. 142 Že naslednje let o, 1933, uredništvo Wörter und Sachen v svoji sredi pozdravlja novega člana Lea W eisgerberja z že znanim konceptom revije: poleg opisnih gramatičnih raziskav obstajajo velika vprašanja o vsebini, pomenu jezika v celotni kulturi in človekovi duhovni zgodovini. Jezik ni le osnova vsake kulture, ampak jo sam ustvarja in omogoča. T a no - tranja povezanost in prekrivanje jezika z vsemi človeškimi kulturnimi prizadevanji dela jezikoslovje za temeljno duhovno znanost, ki povezuje in povzema številne znanstvene dosežke, ki se dandanes pojavljajo največkrat preveč vsaksebi. 143 W eisgerberjeva stališča o položaju jezika v zgradbi skupne kulture 144 je razumeti 141 H e r m a n n G ü n t e r t , Z u m h e u t i g e n S t a n d d e r S p r a c h f o r s c h u n g , Wörter und Sachen , Ku l t u r - h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X I I , H e i d e l b e r g 1 9 2 9 , 3 9 6 – 3 9 7 . T o j e s l a v n o s t n a š t e v i l k a , p o s v e č e n a Ru d o l f u M e r i n g e r ju , z a n j e g o v o 7 0 - l e t n i c o . 14 2 Ru d o l f M e r i n g e r † a m 1 4 . F e b r u a r 1 9 3 1 i n K r o i s b a c h b e i G r a z z u m G e d ä c h t n i s , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X I I I , H e i d e l b e r g 1 9 3 2 , 0 . 14 3 D i e S c h r i f t l e i g u n t , V o r b e m e r k u n g , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , B a n d X V , H e i d e l b e r g 1 9 3 3 , I I I . 14 4 N j e m u v p r i d u r e d n i š t v o p o u d a r j a , d a j e a v t o r k n j i g e o m a t e r i n š č i n i i n d u h o v n i k u l t u r i etnoLing_04_FIN.indd 41 16. 06. 2017 13:13:53 42 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO kot potrditev prvotnega uredniškega koncepta Wörter und Sachen. V uvodu v obsežno razpravo 145 zagotavlja: Besedna zveza (»moto«) besede in reči zajema vso problematiko jezika in celotne kulture, in s tega vidika, da gre – glede na izolirano gramatiko – lastno pot v vseobsežno jezikovno znanost, omenjena revija opravičuje svoj obstoj. Kljub obsežnosti prispevka avtor ne misli, da bo v njem dokončno rešil vse nakazane probleme; še posebej si ne domišlja, da jih more rešiti en sam (človek, strokovnjak). Njegov namen bo dosežen, če se mu bo posrečilo natančneje ozavestiti raznoterost in pomembnost predloženih jezik ovslovnih nalog in spodbuditi njih skupno obravnavo. Pomembno je, da se ta problemati ka predstavi vsestransko in ustvari središče, ki bo omogočalo razpravo med številnimi znanos tmi. T reba je s amo pres topiti mejo las tnega s trokovnega področja, da (u)vidimo, kako številne zahteve postavljajo jezikovni problemi znanosti in kako po- membno vlogo imajo v javnem življenju nasploh (W eisgerber 1934: 135). Iz uvoda se vidi, da se je težišče v razmerju med jezikom in duhovno kulturo pomensko premaknilo. Nadaljevanje je namenjeno jeziku glede na mit (slovstveno folkloro: povedka), religijo, mistiko, znanost, spoznanja o človeku (psihologija, psihiatrija, fiziologija, medi- cina, pedagogika ), kulturo (sociologija, zgodovinopisje, ki je še podrobneje razčlenjeno, literatura, pravo), naravoslovje, umetnost, filozofijo in celo matem atiko. Jezik je navzoč v vseh porah življenja in znanosti. Izgradnja vsakega védenja, znanosti, je odvisna od jeziko - vih sredstev (W eisgerber 1933: 224). W eisgerber nadaljuje programsko razpravo o jeziku glede na materialno (homo faber: raziskave o jeziku v tehniki, gospodarstvu) in duhovno kulturo (homo loquens): j ezikovne skupi ne kot pre dm e t j e z i kosl ovj a : prost orsk a i n č a sovna zamejenost, osnove življenja in delovanja jezikovne skupine, kot temeljne oblika bivanja, nosilke življenja. 146 Navedene kategorije so pravzaprav družboslovne. Presenetljivo je, da avtor in novi urednik Wörter und Sachen Leo W eisgerber pred - nika Rudolfa Meringerja niti enkrat ne omeni. Leta 1937 uredništvo sporoča, da se z 18. številko končuje dosedanja vrsta Wörter und Sachen. Zakaj? Umrli so trije dotedanji uredniki, vendar se Hermann Güntert znova ustavlja le pri ustanovitelju revije in njenem glavnem uredniku R. Meringerju: a) V nasprotju z vedno bolj izolir anim gramatičnim proučevanjem je osnoval kultur - nozgodovinske jezikovne raziskave, ki vsak jezikoslovni raziskovalni predmet vključijo v celotno človekovo duhovno in kulturno prizadevanje in se s tem upirajo vsakršnemu glasoslovnemu in gramatičnemu formalizmu. b) Ostal je zvest primerjalni metodi, kljub nevarnim stališčem, da so pravi jeziko - slovci le gramatiki. c) Razlago jezikovnih pojavov je vedno pogojeval z duhovnimi in zgodovinskimi razmerami, na kar kažejo njegove replike, recenzije prebranih del in predavanj. S tem (Muttersprache und Geistesbildung ) , l e t n i c a i z i d a n i n a v e d e n a . 14 5 L e o W e i s g e r b e r , D i e S t e l l u n g d e r S p r a c h e i m A u f a b u d e r G e s a m t k u l t u r [ I ] , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X V I , H e i d e l b e r g 1 9 34, 1 34 – 2 2 4 . 14 6 L e o W e i s g e r b e r , D i e S t e l l u n g d e r S p r a c h e i m A u f b a u d e r G e s a m t k u l t u r , I I , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X V I , H e i d e l b e r g 1 9 34, 9 7 – 2 3 6 . etnoLing_04_FIN.indd 42 16. 06. 2017 13:13:53 43 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE je počasi premagoval preveč mehansko nastale formule o »glasovnih zakonitostih« in »analogijah«. Postal je motor primerjalnega jezikoslovja, osvobojen okorelega in tesnega formalizma, in predstavnik novega, bolj življenjsko plodnega raziskovanja. H. Güntert zagotavlja, da se nova vrsta Wörter und Sachen obvezuje, da se bo neposredno pripela na primerjalno jezi koslovno in kulturno raziskovanje posameznih indogermanskih ljudstev in ljudskosti v starih in novih časih. 147 Zakaj pa je potem bilo treba zač eti z novo vrsto? Menda ne zara di nanovo uvedene rubrike o knjigah z dosežki v posameznih strokah? Pod starim imenom bo revija sledila novim časom in novim ciljem! II. Matija Murko pri reviji Wörter und Sachen Matija Murka je zelo prevzela znamenita »narodopisna razstava češkoslovanska« leta 1895 v Pragi in odločilno vplivala na njegov interes za materialno kulturo v etnolo- giji. O njej poročal kar trikrat: 148 najprej v glasilu dunajskega stanovskega društva, 149 nato v Ljubljans kem zvonu v naslednjem letu 1896 s kratko notico o publikacijah, ki jih je spodbudila omenjena razstava. 150 Za predstavitev lastnih smernic o prihodnosti slovenske etnologije in slovstvene folkloristike je zavestno izbral Letopis Matice Slovenske. 151 Prav nanjo računa, da bi prevzela naloge, o katerih govori v svojem poročilu. V zadnjem delu pisanja, ki ga je naslovil Nauki za Slovence, Murko s prej izpričanim teoretičnim zaledjem preudarno vabi rojake na delo. 152 Solidno osnovo za primerjalno jezikoslovje je pridobil med študijem pri Franu Miklošiču. 153 Kot njegov učenec si je za promocijo ('sub auspicii s imperatoris') leta 1886 izbral témo o pomenjanju tujih besed (»Die Bedeutung der Fremdwörter«). Čeprav je bila objavljena le v poljudni obliki, je na zadevne strokovnjake napravila tako ugoden vtis, da je bil avtor za vedno prepričan, da je neposredno vplivala na vabilo v uredništvo Wörter und Sachen. 154 »V knjigi Die Stellung des bosnischen Hauses und Etymologien zum Hausrat (1901) 14 7 H er man n Gü n ter t, V o rbem er k u n g , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X V I I I , H e i d e l b e r g 1 9 3 7 , V – V I . 14 8 P r a v z a p r a v s e j e n a n j o o d z v a l š t i r i k r a t . M o r d a c e l o p r v i č v s o d e l o v a n ju M u r k k o - M e r i n g e r - H e g e r 3 V o r t r ä g e ü b e r d i e e t n o g r a p h i s c h e A u s s e l l u n g i n P r a g , 1 8 9 5 . P r i m . B i b l i o g r a fi j o Ru d o l f a M e r i n g e r j a = A . v o n K i e n l e , V e r z e i z h n i s d e r S c h r i f t e n Ru d o l f M e r i n g e r s , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X I V , H e i d e l b e r g 1 9 3 2 , V , N o 2 0 . 14 9 M a t i j a M u r k o , Z u r G e s c h i c h t e u n d C h a r a k t e r i s t i k d e r P r a g e r e t n o g r a fi s c h e A u s s t e l l u n g i. J a h r e 1 8 9 5 , Mitteilungen der Anthropologische Geselschaft, W i e n 2 5 , 9 0 – 9 8. 15 0 M a t i j a M u r k o , D e l a p o n a r o d o p i s n i r a z s t a v i č e š k o s l o v a n s k i , Ljubljanski zvon X V I , 1 8 9 6 , 63 – 6 4. 151 M a t i j a M u r k o , N a r o d o p i s n a r a z s t a v a č e š k o s l o v a n s k a v P r a g i , Letopis Matice Slovenske , L ju b l j a n a , 1 8 9 6 , 1 3 3 , 1 34 . 152 M . M u r k o , N a u k i z a S l o v e n c e , Izbrano delo , S l o v e n s k a m a t i c a , L ju b l j a n a 1 9 6 2 , 2 1 6 – 2 2 0 . 153 I v a n G r a f e n a u e r , M a t i j i M u r k u ( 1 8 6 1 – 1 9 5 2 ) v s p o m i n , Slovenski etnograf 5 , 1 9 5 2 , 1 9 7 – 2 0 7 . 15 4 M . M u r k o , Spomini , S l o v e n s k a m a t i c a , L ju b l j a n a , 5 0 . etnoLing_04_FIN.indd 43 16. 06. 2017 13:13:53 44 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO je bil Meringer v nasprotju z željo vladnih krogov pokazal, da je sestava hiš v gozdnati Bosni sorodna alpskim hišam, ne pa kakim imaginarnim antično-ilirskim. Meringerja je kmečka hiša privlačila že kot 24-letnega mladeniča in prav iz sorodnih interesov je iz- šlo velik o etnografsko delo K zgodovini ljudske hiše pri južnih Slovanih.« 155 Murko je v razpravi Zur Gescichte des volkstümlichen Hauses bei den Südslaven (1905–1906) 156 Meringerjevo stališče potrdil z gradivom še iz drugih južnoslovanskih dežel in pokrajin in to tako glede na razvoj delov hiše kakor glede na poimenovanj a stavbnih delov in pohi- štva. 157 Hkrati ni molčal o številn ih napakah v omenjeni knjigi, kar je na pobudnika revije Wörter und Sachen gotovo naredilo velik vtis. 1. Član uredništva Ko R. Meringer na kratko predstavlja člane uredništva, zagotavlja, da je poiskal so- delavce, ki jim »reči«, torej mat erialna kultura niso tuje. Murka ceni, ker pozna ljudstva ne le v južnoslovanskih deželah , temveč tudi v Rusiji. 158 Vsak član je bil odgovoren za posamezno narodno filologijo, R. Meringer za germansko, W . Meyer -Lübke za roman - sko, in Matija Murko očitno za slovansko. 159 Za kaj je bil odgovoren R. Much, kljub zelo skrbnemu opisu njegovega strokovnega dela, ni popolnoma jasno, in še manj za Juliusa J. Mikkola, čeprav ta že v 8. zvezku dobi prvo mesto. Člani uredništva namreč niso bili na - vedeni po enakem vrstnem redu enkrat za vselej, temveč se je njih zaporedje izmenjavalo; verjetno glede na posameznikovo vloženo delo pri posamezni številki. V 8. zvezku se je hierarhija uredništva močno spremenila. Na čelo uredništva stopi J. J. Mikkola, sledita mu R. Much in M. Murko, medtem ko se R. Meringer in W . Meyer - Lübke pomakneta na četrto in peto mesto. T ako ostane do 12. zvezka, ko se uredniški od - bor poveča za novega člana: Hermann Güntert takoj zasede četrto mesto, tako da prvi trije ohranijo enak položaj, Meringer in Meyer -Lübke pa ostaneta za njim. Po njegovi smrti je od 13. zvezka (1932) naprej izrecno navedeno, da je ustanovite lj revije R. Meringer , ki tako posthumno na naslovnici spet pridobi (častno!) prvo mesto. S 17. zvezkom se dote - danjemu uredništvu pridruži Leo W eisgerber , že zato, ker se hkrati, istega leta, 1936, za vedno poslovita dva člana prvotnega uredništva: Rudolf Much in W ilhelm Meyer -Lübke. 160 Leta 1938 so izšle Worter und Sachen z novim uredništvom 161 in novim podnaslovom: 155 I . G r a f e n a u e r , M a t i j a M u r k o , Letopis SAZU 19 52 –19 53 , 1 70 . 15 6 P r i s p e v e k k z g o d o v i n i l ju d s k e h i š e p r i J u ž n i h S l o v a n i h / Z u r G e s c h i c h t e d e s v o l k s t ü m l i- c h e n H a u s e s b e i d e n S ü d s l a v e n , Die Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft , W i e n , 1 9 0 6 , 1 2 – 2 9 . P r i m . M . M u r k o , Izbrano delo , 3 9 5 . 157 I . G r a f e n a u e r , M a t i j a M u r k o , Letopis 19 52 –19 53 , 1 76 . 15 8 R . M e r i n g e r , Z u r A u f g a b e u n d z u m N a m e n u n s e r e r Z e i t s c h r i f t , Wörter und Sachen I I I , 4 4 . 15 9 N a n ot r a n j i s t r a n i p l a t n i c p r o s i j o , k j e n a j s e z g l e d u j e j o z a u p o r a b o t r a n s k r ip c i j e , i n s p o r o č a j o , d a b o r e v i j a i z h a j a l a d v a k r a t l e t n o , v k a k š n e m f o r m a t u i n n a k o l i k o s t r a n e h i n c e l o , k o l i k š e n b o h o n o r a r . 16 0 O b a s t a ž e p o s t h u m n o n a v e d e n a š e c e l o v 1 7 . i n 1 8. z v e z k u , k i s t a ob a i z š l a l e t a 1 9 3 7 . G ot o v o z a t o , k e r s t a b i l a z u r e d n i š k e g a v i d i k a z a s l u ž n a z a v s e b i n o ob e h z v e z k o v . 161 Wörter und Sachen , Z e i t s c h r i f t f ü r i n d o g e r m a n i s c h e S p r a c h w i s s e n s c h a f t , V o l k s f o r s h u n g u n d Ku l t u r g e s c h i c h t e . I n V e r b i n d u n g m i t W a l t e r W ü s t h e r a u s g e b e n v o n H e r m a n n G ü n t e r t u n t e r m i t a r b e i t v o n R . v o n K i e n l e , H . Ku e n , W . P o r z i g , K . S t e g m a n n v o n P r i t z w a l d u n d L . etnoLing_04_FIN.indd 44 16. 06. 2017 13:13:53 45 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE Časopis za indogermansko jezikoslovje, etnologijo in kulturno zgodovino , i n v n o v e m , b o l j pr i r oč ne m fo rm a t u , ki se j e i z fo rm a t a A 4 pre p ol ovi l na A 5. S t e m se j e i z gub i l vt i s l uksu z n e revije, saj se je poslabšal tudi papir . Kljub istemu založniku in ohranjenem naslovu 162 se je revija začela šteti od začetka: nova vrsta. 163 Izostala je spoštljiva omemba ustanovite - lja revije Rudolfa Meringerja in o prvotnem uredništvu ni več sledu: še živa Mikkola in Murko sta odpadla, ne da bi se jima kdo javno kakor koli zahva lil za sodelovanje ali ju kako drugače omenil. Na pohodu je bil nacizem! Že leta 1936 je Hitler začel imperialistični pohod po Evropi. Ali je zgolj naključje ali napoved zloveščih nacističnih metod, da istega leta 17. številka Wörter und Sachen na prvem mestu objavi razpravo o ubijanju starih in bolnih pri indogermanskih ljudstvih? 164 V naslednji številki obljubljenega nadaljevanja ni. So se bralci pritožili nad očitnim dejstvom, kam pes taco moli? Žrtve T retjega rajha so tedaj že bile A vstrija (1938), Češkoslovaška in Poljska (1939), Danska, Norveška, Belgija, Nizozemska, Francija (1940), 165 ko je izšel zadnji, 21. zvezek Wörter und Sachen. Zanj je simptomatičen članek o slovakiziranju mesta Sillein (Sylna). 166 2. Sodelavec Da stiki med slovenskim in avstrijskim članom uredništva niso bili zgolj formalni in akademski, dokazuje z Murkom povezana anekdota, na katero se sklicuje Meringer , ko nasprotuje Freudovemu stališču, da vse zarečene besede izhajajo iz skritih misli (Nebengedanken). Po lastnem 30-letnem opazovanju lahko reče: Največ zarečenosti je čisto glasoslovne narave. Na splošno se glasovi asociativno povezujejo med seboj in vpli - vajo eden na drugega. Ko kdo govori o »W and und Lasser«, se lahko zgodi, da zamenja zloge in pravi »Land und Wasser«. 167 Prva in najbolj odmevna Murkova študija v Wörter und Sachen je bila o nagrobnih gostijah, 168 v kateri je na podlagi bogatega primerjalnega gradiva od vzhodnih Slovanov W e i s g e r b e r , N e u e F o l g e B a n d I / 1 9 3 8 , ( B a n d 1 9 ) , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X V I I I , H e i d e l b e r g 1 9 3 8. 16 2 S p r e m e n i l p a s e j e p o d n a s l o v : Č a s o p i s z a i n d o g e r m a n s k o j e z i k o s l o v j e , l ju d s k o k u l t u r o i n k u l - t u r n o z g o d o v i n o . 16 3 L e v o k l e p a ju j e o h r a n j e n o n a d a l j e v a n j e š t e t j a o d u s t a n o v i t v e r e v i j e , k a k o r d a g r e z a 1 9 . l e t n i k . 16 4 F r i t z P a n d l e r , A l t e r - u n d K r a n k e n t ö g u n g a l s S i t t e b e i i n d o g e r m a n i s c h e n V ö l k e r n , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , B a n d X V I I , H e i d e l b e r g 1 93 6 , 1 –5 7 . 16 5 G e s l o : H i t l e r , Enciklopedija Leksikografskog zavoda 3 , J u g o s l a v e n s k i l e k s i k o g r a f s k i z a v o d , Z a g r e b M C M L X V I I [= 1 9 6 7 ] , 4 6 . L u c M e n a š e , G e s l o : S l o v a c i , Enciklopedija Leksikografskog zavoda 6 , J u g o sl a ve n s k i l e k s i ko g r a f s k i z a vo d , Z a g r e b MC M L X I X [ = 1 9 69 ] , 2 3 . L u c M e n a š e , Svetovni biografski leksikon , M i h e l a č 1 9 9 4, 4 0 9 . 16 6 H e r b e r t W e i n e l t , D i e S l o w a k i s i e r u n g d e r S t a d t S i l l i e n i m M i t t e l a l t e r , Wörter und Sachen , Z e i t s c h r i f t f ü r i n d o g e r m a n i s c h e S p r a c h w i s s e n s c h a f t , V o l k s f o r s h u n g u n d Ku l t u r g e s c h i c h t e , N e u e F o l g e B a n d I I I / 1 9 4 0 , ( B a n d 2 1 ) , H e i d e l b e r g 1 9 4 0 , 9 2 – 1 1 0 . 16 7 R . M e r i n g e r , S p r a c h e u n d S e e l e , Wörter und Sachen, Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , B a n d V I I , H e i d e l b e r g 1 9 2 1 , 2 7 . 16 8 M a t i j a M u r k o , D a s G r a b a l s T i s c h , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f t f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , B a n d I I , H e i d e l b e r g 1 9 1 0 , 7 9 – 1 5 3 . etnoLing_04_FIN.indd 45 16. 06. 2017 13:13:54 46 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO do vzhodnofinskih narodov prepričljivo dokazal predkrščanske osnove pojedin ali obda - rovanja ubogih in mladine na grobovih pri južnih Slovanih in drugih narodih. 169 Murkova iztočnica za vsestransko razpravo na to temo je omemba posebno (»sigmaförmige«) obli - kovane mi ze v eni od razprav v 1. zvezku Wörter und Sachen in zanj pra vi lna Meringerj eva etnološka domneva, da je povezana s kultom mrtvih, ter predvsem njegov namig, da bi se to kulturnozgodovinsko dejstvo preverilo v jeziku. Na drugi strani poudarja, da nje- gov namen ni dopolnjevati slovansko imensko gradivo na to témo, temveč se omejuje na najpomembnejšega, ki je neposredno povezano z nalogo, ki jo opravlja s stališča (tedaj) moderne etnografije (»V olkskunde«), (Murko 1910: 79, 80). Murko je v Wörter in Sachen me d prvim i, ki se sklic uj e na eno od razpra v v ist i reviji . T ako se zgodi še nekajkrat, bodisi da se snov nadgrajuje in dopolnjuje, včasih pa tudi konfrontira. T ako so v širokem smislu v času Meringerjevega urejanja revije kot ena sama knjiga. Murko v tej razpravi najprej predstavi nagrobni obed na pokopališču po pokopu pri Slovanih: v Bolgariji, Srbiji, Bosni, Hercegovini, Črni Gori, Dalmaciji, in to pri prebival - cih obeh, pravoslavne in katoliške veroizpovedi. Drugo poglavje je namenjeno obedom na dneve umrlih pri omenjenih slovanskih narodih. T o je povezano z verovanjem o vrača - nju duš. Dragocen vir o tem je J. V . V alvazor , ki poroča, da so v preteklosti šego poznali tudi Slovenci (Murko 1910: 83). Izjemno se je stara navada utrdila pri Rusih, Ukrajincih in Belorusih, pri katerih se tak obed lahko ponovi tretji, šesti, deveti, dvajseti, štirideseti dan, pol leta ali leto dni po posameznikovi smrti (Murko 1919: 86, 87). T retje poglavje je namenjeno nagrobnim obedom pri omejenih narodih na vernih duš dan in podobne pra - znike ter nagrobni hrani tudi pri neslovanskih narodih (Murko 1919: 88). V ta namen so največkrat omenjeni kruh, vino in med, drugod meso, jajca. Žene so na grobovih dajale kruh ciganom, revnim in bolnim (Murko 1910: 89, 90, 92) Murko primerjalno spominja na poljski izraz »dziad« – ki je nekakšna vmesna stopnja za starca v slovanskih jezikih, tj. za berača, in pri štajerskih Slovencih med Muro in Dravo za »deda«, tj. moškega, ki pride v hišo in mu dajo drobiž (Murko 1910: 108). Kadar so bili pri obredu udeleženi cerkveni predstavniki, so bile nagrobne pogostitve usklajene s cerkvenimi urniki v ta namen, vendar obstajajo velike razlike, včasih celo v eni in isti fari, in tudi poimenov anja zanje so različna. Zadušnice so ponavadi opravljali v petek, omenjen i pa so tudi drugi dnevi. Ponekod se nato iz cerkve odpravijo na grob v p r o c e si j i ( Mu rk o 1 9 1 0 : 8 6 , 8 7 , 8 9 , 9 1 , 9 5 , 9 6 ) . Z n a n e so b i l e t u d i p o g o st i t v e v p o k o j n i k o v i domači hiši (Murko 1910: 100). Morda se prav na to šego navezuje še v naš čas ohranjen spomin na nabiranje prešc 170 ali vahčev in celo okoriščanje z njimi, 171 kakor se je z na - grobno hrano dogajalo tudi v preteklosti. 172 Om e nj e ni na grobni obe di spom i nj a j o na grške i n ri m ske i n z a nj e j e m ogoč e na j t i 16 9 I . G r a f e n a u e r , M a t i j a M u r k o , Letopis 19 52 –19 53 , 1 7 7 . 17 0 I v a n C a n k a r , O p r e š c a h , Izbrano delo ( N a š a b e s e d a ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 6 8 , 43 – 6 0 . 17 1 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , Ž u p n i j a L e d i n e , L e d i n e 2 0 0 9 , 9 2 . A v t o p s i j a . 17 2 » D a ß d i e B e t t l e r a n s o l c h e n T a g e n n i c h t v e r g e s s e n w e r d e n z e i g e n e n t s p r e c h e n d e n L i e d e r . B e i s o l c h e n G r ä b e r b e s u c h e n fi n d e n d i e L e u t e s e h r s c h w e r d e n W e g n a c h H a u s e u n d e s g i bt S p r i c h w ö r t e r : e r h a t s i c h a n g e t r u n k e n , w i e e i n P o p e a n T ot e n t a g , e r h a t s i c h a n g e g e s s e n w i e etnoLing_04_FIN.indd 46 16. 06. 2017 13:13:54 47 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE vzporednice celo pri prvobitnih ljudstvih, toda Murko se v četrtem poglavju poglablja predvsem v starokrščanske gostije in njihove mize (Murko 1919: 109, 1 12). Da je prav pri Slovanih opaziti navzočnost Cerkve do njega dni ob darovanju umrlim, eden od ruskih »folkloristov« utemeljuje s tem, da so se v ljudskih predstavah o onstranskem življenju pomešale poganske in krščanske sestavine in bo treba še veliko časa, da bi jih krščanske premagale (Murko 1910: 1 12). Za raziskovanje miz in njenih poimenovanj so Murku dra - gocen vir likovni spomeniki iz zgodnjega krščanstva: reliefi, mozaiki, sarkofagi, freske (Murko 1910: 1 13–121). Sklicuje se celo na afriško epigrafiko. Da se je tudi krščanska navada pripela na neko zgodnejšo, kaže napis nekega Mavretanca iz leta 299 po Kr ., ki omenja darovanje pokojnim ob spominu na neko poganko. Med številnimi zanimivimi »menzami« v smislu oltarjev v cerkvah, ki so posvečene mučen em, je najbolj slavna iz severne Afrike, iz Alžirije, zdaj shranjena v Louvru. Drugi izraz, ki ga Murko v nadaljeva - nju obdeluje na konkretnem gradivu, je bolgarski, srbski in ruski »trapeza« (Murko 1910: 120). V endar razprave ni mogoče končati, pravi Murko, ne da bi poudarili turški vpliv na kulturno obzorje južnih Slovanov , in se pri tem spominja lastnih terenskih izkušenj izpred nekaj let (Murko 1910: 122). Murko v nadaljevanju izkorišča tudi muzejsko (Murko 1910: 123, 125) in fotografsko gradivo iz raznih zbirk in knjižni c (Murko 1910: 129–131). Sledita poglavji o nadaljnjem življenju trapeze v drugih s kultom mrtvih povezanih tujih besedah v slovanskih jezikih, o grško-rimski vplivih na najzgodnejša praznovanja spomina na mrtve pri Slovanih in o pogrebščini oz. sedmini (Murko 1910: 120–161) Ni čudno, da je romanist Meyer -Lübke to razpravo imenoval »kapitalno delo, ki bi moralo biti vzor vsem modernim lingvistom« in je nad njo izraz il občudovanje tudi Ivan Grafenauer: »povezava med predmetom in besedo je rodila nebroj tolmačenj, ki bi sicer ostala nepojasnjena, in je imela za posledico v panogi semaziologije izreden pomen.« 173 Znova se Murko z obsežno razpravo, 174 in to na častnem prvem mestu, pojavi v v 5. zvezku Wörter und Sachen leta 1913. Na začetku pojasnjuje, da je to storil izrecno na Meringerjevo željo (glej Worter und Sachen IV , 196 sl.). 175 Razprava sestoji iz poglavja o puščanju krvi pri Slovanih in pomenu besed »bańka« in »bańa« v češčini, zgornji lužiščini, poljščini, ruščini, slovaščini, srbohrvaščini. Pri slovenščini se opira na Pleteršnikov slovar , sklicuje pa se tudi na F . Miklošiča. Etimologijo besede »bańa« izvaja iz latinske »balnea« e i n P o p e n k i n d a m T ot e n t a . D i e P o p e n s a m m e l t a n d i e s e m T a g e s o v i e l Br ot , d a ß s i e d a m i t d a g a n z e J a h r S c h w e i n e f u t t e r n « ( M u r k o 1 9 1 0 : 8 9 ) . 17 3 I . G r a f e n a u e r , M a t i j a M u r k o , Letopis 19 52 –19 53 , 1 7 7 . 174 M . M u r k o , D i e S c h r ö p f k ö p f e b e i d e n S l a v e n . S l a v . b a ń a , b a ń k a , l a t . b a l n e a , Wörter und Sachen, Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f t f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , B a n d V , H e i d e l b e r g 1 9 1 3 , 1 – 4 2 . 175 M e r i n g e r s i n a k o n c u r a z p r a v e L a t e i n i s c h cucurbita ventosa, it ali en. v en tosa , f ran z. V en to us e »S c h r o p f k o p f « (Wörter und Sachen I V , 1 9 1 2 , 1 7 7 – 1 9 7 ) , ž e l i , d a b i s l o v a n s k e b a n j e / t o p l i c e k d o j e z i k o v n o i n s t v a r n o ob d e l a l . V s t a r i h č a s i h s o b i l e z e l o t e s n o o d v i s n e o d n e m š k i h . P o z n e j e j e b i l o d r u g a č e . T u d i o n m i s l i , d a j e b e s e d a banja i z š l a i z r o m a n s ke ( < g r š ke ) b e s e d e. T a k o r a d b i v i d e l , d a b i t a k u l t u r n i p r e n o s b e s e d e i n r e č i k d o s k r b n o p r e i s k a l . T a k a r a z l a g a z g o l j n a p a m e t n i p r e p r i č l j i v a , p r e d e n s e s t v a r n o n e u t e m e l j i , i n z a t o j e r a z u m l j i v o , d a j i A . Br u c k n e r n e v e r j a m e , č e p r a v t u d i n j e g o v a l a s t n a r a z l a g a n i p o p o l n o m a z a d o v o l j i v a . etnoLing_04_FIN.indd 47 16. 06. 2017 13:13:54 48 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO in še prej iz grščine v smislu kopeli z mrzlo in toplo vodo, s prho in pozneje tudi s paro in namenjeno za znojenje. T ake kopeli so bile razširjene v vseh provincah rimskega cesarstva in malo spremenjene znane v arabskem svetu še v času Murkovega pisanja. Začudenje zbuja ugotovitev , da so se kupole, ki so danes tako značilne za stare krščanske cerkve in mošeje, najprej pojavile nad toplicami. Rimske toplice s kupolam i so v bizantinskem pro - storu prevzeli Seldžuki in T urki. T a velika podobnost turških toplic in krščanskih cerkva je zgodovinsko pogojena. Rimske toplice so že v poganskem času vplivale na nastanek številnih baptisterijev , tj. posebnih krstnih cerkva ali kapeli v bližini škofijskih bazilik, kar se je nadaljevalo v času, ko je krščanstvo postalo dovoljeno – zaradi skupinskih krstov . Murko poudarja pomen baptister ija iz 4. stoletja v Bariju, od koder so se utegnili razširiti vplivi na Slovane, pri katerih so nastajale cerkve celo z več kupolami. Samoumevno je, da v vseh provincah rimskega cesarstva, ki so ga v 6. in 7. stoletju naselili južni Slovani, rimske toplice niso bile številne (Murko 1913: 120–161). Sledi poglavje o prehodu pomena od »bańa«, »bańka« na posode s tem imenom. Iz poprejšnjih raziskav mu je jasno, da latinsko »balnea« ter »bańa« pri južnih Slovanih in Rusih pomenita kopel (tudi v prenesenem, specialnem in cerkvenem pomenu), kopalnico, k op a l n i p ro st or s t o pl o, m i n e r a l n o v od o i n p ri j u ž n i h Sl o v a ni h t u di p osv e č e n i v i r . »Bańka« je pomanjševalnica od »bańa« in oznaka za kupolo. T a karakteristična oznaka rimskih ko- peli in cerkva v bizantinskem kulturnem krogu se je naprej prenesla k severnim Slovanom, in to za stavbe z dvema ali eno kupolo, kar po Murku najlepše ilustrira stolp na sodniji na praški etnografski razstavi (Murko 1913: 27). Zdi se nenavadno, da se je pomen prenesel na obliko posod, vrčev in drugih kmečkih posod (Murko 1913: 29) z a m l e ko i n ol j e (Murko 1913: 33). Murko na va j a i z Nove Ce rkve pri Celju prehodno obliko takih posod v obliki elipse ne za testo, ampak za zapečen kruh; ko se ta ohladi, tudi za njegovo ohranitev , ko se pokrije s pokrovom. Omenja tudi posodo »bônco« iz Borovnice, »bâŋko«, »bâŋco« izpod Šmarne Gore. Na Dolenjskem se imenuje »banjka«, »banka« lesena posoda za vino , ki se da na hrbet (Murko 1913: 36). Navaja imena »naprtnice«, »veha«, »čep«, »lempa«, »barigla«. Po zaslugi F . Ramovša in F . Miklošiča natančno popisuje njihovo izdelavo ter dodaja risbe J. Mantuanija in fotografije F . Ramovša še iz študentskih let. V petem poglavju navaja še en posebno zanimiv pomen slovanske besede »bańa« za rudnik in solino pri Slovakih, Čehih, Poljakih, Ukrajincih (Malorusih), Madžarih, Romunih in v starih časih tudi pri Bolgarih in Srbih. Eden od montanističnih strokovnjakov trdi, da to izvira od (o)bokane, kupolaste oblike slovanskih jaškov . Murku je bližja razlaga o zvončasti obliki kupov soli (Murko 1913: 37–40). Slovanska »bańa« pomaga razložiti tudi nekatere romanske besede (Murko 1913: 41–42), a Murko v zvezi s tem ne navaja kakega posebnega sklepa ali povzetka. Zadnjič se Matij a Murko pojavi v Wörter und Sachen še leta 1929 ob Meringerjevi 70-letnici z dolgo razpravo o zgodovini orodja, imenovanem vile. 176 V njej na začetku opi- suje pot v hrvaško Liko, severno in srednjo Dalmacijo, zahodno Bosno in Hercegovino s 17 6 M a t t h i a s M u r k o , Z u r G e s c h i c h t e d e r H e u g a b e l ( s l a v . v i d l y ) , Wörter und Sachen , Ku l t u r h i s t o r i s c h e Z e i t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f o r s h u n g , B a n d X I I , H e i d e l b e r g 1 9 2 9 , 316 – 3 41. etnoLing_04_FIN.indd 48 16. 06. 2017 13:13:54 49 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE filološkimi študijskimi nameni, prvič prav v letu, ko so začele izhajati Wörter und Sachen (1909). Potoval je po območjih, ki so bila stoletja pod T urki, in po militaliziranem obmej- ne m obm oč j u s st a rod a vn o pa t ri a rh a l no kul t uro t e r prou č e va l zadrugo (sl o va nski i z ra z ), 177 študiral epske pesmi itn. (Murko, 1929: 316), posebno so ga privlačile hiše, hišna oprema, kmečko orodje (brana ) i n nj ihova t erminologija (Murko 1929: 317). Sle di pogl avje o zgodovini zahodnoevropskih »vil« in senenih vil v slovanskih deželah. T retji razdelek je posvečen etim ologiji besede vile in drugim poimenovanjem senenih vil (Murko 1929: 335). Razdelek je bogato opremljen z risbami in fotografijami iz južnoslovanskih dežel in s prikazi delovnih postopkov , kot so trenje lanu, vožnja z voli, delo z brano (Murko 1929: 318, 319, 320, 322–335) itn. Sklep Meringerjeva šola od začetka do konca odklanja formalizem in iz njega izvirajoči strukturalizem, predvsem prvi člen binoma iz de Saussurejeve distinkcije langue / jezik : parole / govorica. Ceni in goji interdisciplinarnost ter vidi smisel znanstvenega početja v ukvarjanju s konkretnimi jezikovnimi pojavi (ravnina »parole«). Predvsem se zanaša na primerjalno metodo. Do tu ostaja urednik Hermann Güntert v mejah stroke, na koncu pa, se zdi, izstopi iz nje. Nenavadna je omemba jezikov narodnih manjšin hkrati z raziskavami ras in primer - jalno religiologijo. 178 Prav tako vprašljiv je sklep članka. 179 Ali ga je napisal iz prepričanja, taktično ali prisiljeno? 1. Kakovost Wörter und Sachen nedvomno zagotavlja ugledna ustanova, kjer so iz- hajale, pa tudi mednarodna sestava uredništva s skrbno izbranimi imeni; toda nobeno od njih ni vključeno v jezikoslovni leksikon (Ivić 1970). Ali to že dokazuje, da niso bili čisti jezikoslovci? Morda pa to niti niso hoteli biti. 2. Poglavitna konceptualna posebnost revije Wörter und Sachen je metodološki, snovni i n prostorski kontrast , odpor do form al iz ma oz. st rukt ural i zma (pri m. Fe rdi na nd de Saussure, Roman Jakobson itn.) v jezikoslovju, ki je bil tisti čas na višku. Meringerjeva šola je izdatno skrbela za zgodovinsko razsežnost in diahrono obdelavo zastavljenih vprašanj. 3. Ali je preveč tvegana trditev , da se dandanes Meringerjev krog, zbran pri Wörter und Sachen, lahko šteje za predhodnika etnolingvistike? 17 7 P r e m i s l e k a v r e d n a j e n j e g o v a p r ip o m b a : »Večkrat obstaja le na papirju, s tem njihovi poro- čeni člani plačajo manj davka.« 17 8 H e r m a n n G ü n t e r t : N e u e Z e i t – N e u e s Z i e l , Wörter und Sachen , Z e i t s c h r i f t f ü r i n d o g e r m a - n i s c h e S p r a c h w i s s e n s c h a f t , V o l k s f o r s h u n g u n d Ku l t u r g e s c h i c h t e , N e u e F o l g e B a n d I / 1 9 3 8 , ( B a n d 1 9 ) , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t s b u c h h a n d l u n g , B a n d X V I I I , H e i d e l b e r g 1 9 3 8 , 1 1 . 17 9 H . G ü n t e r t , N e u e Z e i t – N e u e s Z i e l : P r a v i n d o g e r m a n s k o j e z i k o v n o r a z i s k o v a n j e p o d p i r a p o s e b n o s t i , r a z v o j , u s o d o i n z g o d o v i n o n a š i h a r i j s k i h k r o g o v , s i p r i z a d e v a z a r a s t i n b i v a- n j e G e r m a n o v i n n e m š k e l ju d s k o s t i ( f o l k l o r e ) n a p r e d n o s t n e m p o l ož a ju i n j e t a k o n e p o s r e d n o u d e l e ž e n o v p r i s p e vk u p r i s p o z n a v a n ju n a š e g a l ju d s k e g a b i s t v a i n l ju d s k e p o s e b n o s t i. O d t o d p o s a m e z n a d e l a , n o v e r a z i s k a v e , k i o p l a j a j o i n v v i š j e m s m i s l u p o v e z u j e j o z a s e d a n j e v e l i k e n a c i o n a l n o - p o l i t i č n e n a l o g e p o d s k u p n i m v o d i l o m : s l u ž b a n a š e m u l ju d s t v u . etnoLing_04_FIN.indd 49 16. 06. 2017 13:13:54 50 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 4. V prvih številkah so razprave in članki bogato opremljeni s številnimi imeni- tnimi fotografija mi in zanesljivimi risbami obravnavanih predmetov . Zadnje so menda v Murkovem članku o vilah v slovanskem kulturnem krogu, tj., dokler je bil glavni urednik Wörter und Sachen Rudol f Me ri nge r . Po ve dno j e , da se fot ogra fij e z n ova poj a vi j o v č l a nku o kočljivih simbolih: zvezda in kljukasti križ. 5. Vse kaže , da so se na koncu Wörter und Sachen izrodile. V endar bi bilo treba pre - veriti, ali se je zgodilo enako tudi z drugimi revijami, kar pomeni, da je na to vplival splo - šni politični pritisk, ki ga tudi resne stroke niso vzdržale. 6. Matija Murko je s spisoma o južnoslovanski hiši in o gostovanju na grobeh spod- budil svoje učence in druge narodopisce k plodnemu nadaljevanju raziskovanja materi - alne kulture. 180 7. Vtis je, da se po klancu interdisciplinarnosti filologija znova vrača v znanstveno obzorje. O tem priča revija z nesramežljivim naslovom Filološke pripombe. 181 18 0 I . G r a f e n a u e r , M a t i j a M u r k o , Letopis … 1 9 5 2 – 1 9 5 3 , 5 , 1 7 7 . 181 P r i m . : S l o v l i t , 1 0 . ju n . 2 0 1 4 : Filološke pripombe j e sl av i s t i č n i z b o r n i k s p o d r o č ja h u m a n i s t i č - n i h v e d . N a s t a l j e k ot r e z u l t a t m e d u n i v e r z i t e t n e g a s o d e l o v a n j a F i l o l o š k e f a k u l t e t e P e r m s k e d r ž a v n e u n i v e r z e , F i l o z o f s k e f a k u l t e t e U n i v e r z e v L ju b l j a n i , I n š t i t u t a z a m a k e d o n s k o k n j i- ž e v n o s t , k i d e lu j e v o k v i r u U n i v e r z e S v . C i r i l a i n M e t o d a v S k o p ju , i n F i l o z o f s k e f a k u l t e t e U n i v e r z e v Z a g r e b u . etnoLing_04_FIN.indd 50 16. 06. 2017 13:13:54 51 3 DOZOREVANJE SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE V 20. STOLETJU Uvod T ukajšnja retrospektiva potrjuje, da se je slovenska etnolingvisti ka prej in bolje ure - sničevala v praksi kakor v teoriji. Kolikor je že mogoče izrecno govoriti o njej, se izrecno naslanja na stališča Wörter und Sachen, zaznati je tudi vpliv ruske etnolingvistične šole z Nikito I. T olstoje m na čelu, medtem ko o poljski ni sledu. V endar je v praksi navzoča tudi ta, kadar se jezikoslovna snov ne obravnava izolirano od človeka. I. Od naključij do refleksije Iz 20. stoletja se je ohranilo veliko naključnih ali zavestnih zapisov , ki upravičeno zaslužijo etnolin gvistično pozornost. Spočetka je zbiranju na lastno pobudo ali po zaslugi šolnikov botrovala predvsem želja po krepitvi lokalne in s tem posredno narodne iden - titete; spotoma pa so že začela vplivati nanj druga, sočasna strokovna izhodišča in celo modna gibanja. 1. Janko Glazer (1893–1975) Med tiste, katerih naključno zbrano gradivo je mogoče uvrstiti v etnolingvistiko, je mladi Janko Glazer (Glazer 1995: 135). T ega pesnika Pohorja in vnetega bibliotekarja sta do konca življenja privlačevala domača pokrajina in človek v njej: delo, govor , način raz - mišljanja in čustvovanja. 182 V nekakšnem samoobračunu za obdobje od 1908 do 191 1 183 je naštel 181 zapisov: prevladuj ejo razlage besed iz narave in kmečkega okolja, v kate- rem je odraščal. Glazerjevemu domu so »dajali gmotno osnovo za uspešno gospodarje- nje« g o z d a r st v o ( »mlaj« , »presék« , »dražnica« , »kopišče « , »smolje« , »meh « , »vresje «, »sladko koreničje«, »bukovica «, »češminja«; »štirnik«, »čvetiriti «, »ravna«, »krplje« v drugem pomenu); žagarstvo (»skočnik«, »bir«, »jarem« v drugem pomenu, »žagnik«) in v i n o g r a d ništvo (»šmarček«, »lij«, »haburiti« , »poldnič « ) . Na p o l j e d e l st v o se n a n a ša j o »plužnik«, jarem v prvem pomenu, »krpeljce «, žito, drob, krplje / v prvem pomenu, »ko- žuhati«, »koruznica«. »Apnica« in »glen« pričata, da so v Glazerj evem otroštvu doma, pri Kovaču, veliko zidali (Glazer 1995: 147). V ta okvir sodi pojasnjevanje ledinskega imena Pri treh žebljih ; z njimi so na Pohorju poleg mejnikov zaznamo vali meje med gozdnimi parcelami. K hišnemu inventarju je prišteti »motovilo« in »vetrnik« /»vitrih «/. Z gospo - dinjskim delom so povezane besede »zid«, »sklednik «, »pokrivalka«, s hrano pa pridev - nik »gladoven« (Glazer 1995: 147). »Privreti «, »ciganiti «, »mehi«, »shod«, »krepelec« 18 2 A l e n k a G l a z e r , J a n k o G l a z e r z a p i s o v a l e c ' n a r o d n e g a b l a g a ' , Traditiones 2 4 / Slovstvena fol- klora , L ju b l j a n a 1 9 9 5 , 1 3 5 . 18 3 D r u g o ob d ob j e z a p i s o v a n j a j e b i l o v l e t i h 1 9 2 2 i n 1 9 2 3 . etnoLing_04_FIN.indd 51 16. 06. 2017 13:13:54 52 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO utegnejo biti v zvezi z žegnanjsk o, tj. 'ruško' soboto / nedeljo. Za raziskovanje družbene kulture je pomembna informacij a o instituciji »likofa « (Glazer 1995: 145) v smislu neka - kšne are, tj. predplačila, ki ga je dobil hlapec o božiču, če je še naprej ostal pri hiši. Če si je premislil, je likof prinesel nazaj. Pripovedni drobec »izzove v bralcu živo predstavo o medsebojnih odnosih na kmetiji« (Glazer 1995: 160). »Besedljiv je«: rad toži (Glazer 1995: 145). Naštete in druge izraze je pomensko razložil Glazer sam ali s pomočjo slovarjev in strokovne literature in nekaterih pomočnikov Alenka Glazer (1995: 157). Glazerjeva radovednost se z leti seli od materialne kulture v kmečkem okolju k duhovni kulturi: privlači ga jezikovna ustvarjalnost domačih ljudi in njih duševnost, kakor se kaže »v stalnih besednih zvezah, primerah, reklih in pregovorih« (Glazer 1995: 157). T ukaj se že prepletata etnolingvistika in slovstvena folkloristika. Pojavi, kot so slovnične kategorije (prislovi in predlogi); (Glazer 1995: 158) iz glasoslovja primeri t. i. akanja ter prehajanja samoglasnika v ojevski vokal (Glazer 1995: 143), v oblikoslovju ostanki »družilniškega« -oj (namesto -o ) pri ženskih samostalnikih, in to pri imenih, ki se nanašajo na določen kraj: pod gorój (goro), za vadój (vodo), za Dravój (Dravo), (Glazer 1995: 141) ter raba pasiva (Bodite prošeni! – Ali so hlapci klicani? 184 ), (Glazer 1995: 142) sodijo v dialektologijo. 2. Avgust Pavel (1886–1946) Razprava o od prtih og njiščih v ku hinjah ra bskih Sl ovencev v Sl ovenski ve si, Sakalovcih, Andovcih in V ericah je prva o snovni kulturi prekmurskih Slovencev , kate- rih sestavni del so tudi porabski Slovenci na Madžarskem. Pavel je z narečnimi oblikami predstavil devet slovenskih vasi v bližini Monoštra in navedel tudi slovenska imena že pomadžarjenih bližnjih krajev . T oplo je opisal svojo pot po tamk ajšnjih slovenskih vaseh in pokazal na tež ave svojega dela . Opisal je kuhinje z odprtim ognjiščem z vsem orodjem in posodjem, objavil slike ognjišč in risbe predmetov , tlorise domov z imeni posameznih prostorov in zgradb, vse v fonetičnem zapisu, tako da je spis tudi jezikoslovno pomem- ben. 185 Pavel kot eden redkih intelektualcev iz Porabja je razpravo napisal v madžarščini in po zaslugi anonimnega prevoda V ilka Novaka je postala dostopna slovenski etnologiji in filologiji. 186 T udi iz tega se vidi, da je za slovensko etnolingv istiko pomembna razse - žnost, ki presega strogo strokovne okvire. 3. Ivan Koštial (1877–1949) Mati Ivana Koštiala je bila nemškega in oče češkega rodu, vendar se je njun sin tako dobro naučil slovensko, da je poučeval na slovenskih gimnazija h (Gorica, Novo mesto). Glede na to, da je zadevno gradivo zbiral zavestno in konceptualn o, 187 ga je mogoče imeti za predhodnika slovenske etnolingvistike v praksi. Leta 1904 je član dunajskega Antropološkega društva Friedrich Salomon Krauss v 18 4 T a k e ob l i k e s o v r u š k e m g o v o r u ž i v e š e d a n e s . M o r d a g r e z a k o p i r a n j e ( fi n e g a ) g o v o r a i z v i s o- k i h s t a n o v ( G l a z e r 1 9 9 5 : 1 6 2 ) . 18 5 Vi l ko No v a k , Ž iv l je nje i n d elo A v g u s t a Pav l a , Razprave II. razreda V I I , L j u b l ja n a 1 9 7 0 , 3 2 2 . 18 6 O d p r t a o g n j i š č a v k u h i n j a h r a b s k i h S l o v e n c e v , a n o n i m n i p r e v o d V i l k a N o v a k a , Etnolog 4, 1 9 2 8 , L ju b l j a n a 1 9 3 1 , 1 2 5 – 1 4 5 . 18 7 P a n e s a m o s l o v e n s k o i n t u d i ob j a v l j a l n i l e v s l o v e n š č i n i , s a j j e ( p o ) z n a l š t e v i l n e j e z i k e . etnoLing_04_FIN.indd 52 16. 06. 2017 13:13:54 53 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE Leipzigu začel izdajati letopise (Jahrbücher] Anthropopothyteia 188 z namenom, da bi v njih izhajale zbirke, analize in interpretacije folklornega gradiva o spolnosti. T akšen uredniški koncept je podžigalo snujoče se psihoanalitično gibanje, ki je poudarjalo, da – sicer pre - zirana – spolnost zelo vpliva na kulturo in družbo, motivika spolnosti pa da je dosledno izrinjena iz zbirk slovstvene folklore. 189 Do leta 1913 je izšlo 10 obsežnih zvezkov Anthropopothyteia in nekaj dodatkov . 190 Za prosto prodajo delo nikakor ni bilo na voljo (Dolgan, Hladnik 1993: 155). Izhajalo je v zelo omejenih in oštevilčenih izvodih, zato jih je danes zelo tež ko dobiti. Ob deveti šte - vilki je postal član uredniškega odbora Sigmund Freud. 191 Novo nastajajoči smeri v evropski antropologiji se je navdušeno pridružil Ivan Koštiál. Erotično in skataloško besedišče je objavil v okrog 50 člankih, v 5. in 6. zvezku Anthropophyteie za moške in ženske spolne or gane, spolno občevanje in rastline s pred - metno konotacijo. Slovensko obsceno folklorno gradivo in besedišče je zbiral večinoma v krajih b ivanja i n p oklicnega d elovanja: n a Pr imorskem v Ko pru i n Go rici t er n a Do lenjskem v okolic i Novega mesta. Koder ni označen vir najdišča, pomeni, da so izrazi znani povsod po Sloveniji. 192 Gradivo, ki ga je Koštiál pošiljal F . S. Kraussu za objavo v Anthropophyteai, ne vedno v sl ove nšč i ni , č e ž e , dvoj e z i č no, pra vi l om a pa v ne m šč i ni , j e z da j dost opno i n kom e nt i ra no v zbirki slovenske pornografske poezije (Dolgan, Hladnik 1993). Poleg tistih s spolno motiviko v Anthropophyteii 193 je omeniti še številne Koštiálove članke o imenih in priimkih, npr . iz imen svetnikov , o rodbinskih priimkih na Slovenskem iz krajevnih imen, rastlinskih imen (Dom in svet, 1904, 1905, 1906), o priimkih pri raznih narodih s pomenom »mes ar«, »kovač« (Slovenski narod, 10. dec. 1910), o čevljih (Družinski tednik 1936). Poleg temats kih izhodišč je upoš teval tudi zgodovinsko in zemljepis no 18 8 R ož a n a K o š t i a l , Ž i v l j e n j s k a p ot p r o f e s o r j a I v a n a K o š t i á l a , Cesarsko-kraljevsko možko učite- ljišče v Kopru 1875–1909 / Slovenski oddelek , P o k r a j i n s k i a r h i v , K o p e r , 2 0 1 0 , 9 9 . 18 9 M a r j a n D o l g a n , M i r a n H l a d n i k , O k r o g l e i n k o s m a t e , Fuk je Slovencem v kratek čas ( A n t o l o g i j a s l o v e n s k e p o r n o g r a f s k e p o e z i j e s p r ip o v e d n i m p r i s t a vk o m ) , D r u g a , d o p o l n j e n a i z d a j a , M i h e l a č 1 9 9 3 , 1 5 4 . 19 0 R . K ošt ial, Ž i v l j e n j sk a p o t pro f e sor j a I v a n a K ošt i ála , 99 : »Raffaele Corso , d o k t o r E t n o g r a fi j e i z N e a p l j a ( I s t i t u t o U n i v e r s i t a r i o O r i e n t a l e ) , r a z i s k o v a l e c e r ot i č n i h i z r o č i l p r i I t a l i j a n i h , s o d e- l a v e c P i t r é j a i n K r a u s s a p r i Anthropophyteii / … / o z n a n s t v e n e m s o d e l o v a n j u s s l o v e n s k i m f o l - k l o r i s t o m I v a n o m K o š t i a l o m m e d l e t o m a 1 9 1 9 – 1 9 1 4 « . Š t e v i l k e o D o d a t k i h s o r a z l i č n e ( p r i m . D o l g a n , H l a d n i k 1 9 9 3 : 1 5 5 ) . 191 Z a r a č u n a l n i š k i i z t i s s e z a h v a l ju j e m B i b l i ot e k i S A Z U v L ju b l j a n i. 19 2 I r e n a R ož m a n , P r i s p e vk i p r o f e s o r j a I v a n a K o š t i á l a v A n t h r o p o p h y t e i , Kolesar s Filozofske / Z b o r n i k v p o č a s t i t e v 9 0 - l e t n i c e p r o f. d r . V i l k a N o v a k a ) , L ju b l j a n a 2 0 0 0 , 2 3 9 – 2 4 8. 19 3 I . R ož m a n , P r i s p e vk i p r o f e s o r j a I v a n a K o š t i á l a v A n t h r o p o p h y t e i , n . m . , 2 3 9 – 2 4 8. T j a š a J a k o p , I z r a z i z a s p o l o v i l a v g r a d i v u z a S l o v e n s k i l i n g v i s t i č n i a t l a s i n p r i I v a n u K o š t i á lu , Jezikoslovni zapiski 1 8 , š t . 2 , L ju b l j a n a 2 0 1 2 , 3 7 – 5 6 . etnoLing_04_FIN.indd 53 16. 06. 2017 13:13:54 54 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO izhodišče, npr . Slovenska osebna imena iz XII. stoletja, 194 Slovenska imena z Goriškega iz l. 1291 195 (Veda 1914). 196 Raztolmačil je še številne druge slovenske besede. 197 V letih od 1936 do 1938 je objavil članke z geselskimi naslovi Domazet, Podlesek, Rimska cesta, Mavrica, Kristjan, Fant pa punca, Božični panj. 198 Postal je redni sodela - vec Etnologa s prispevki o oselniku, 199 eni od kletvic v raznih jezikih 200 ter s primerjavo slovenske in srbohrvaške mlekarske terminologije. 201 Med zadnjimi sta objavi o imenih ptic 202 in plazilcev . 203 Za Koštiála so karakteristične številne, a drobne objave, pogosto krajevno zazna - movane. T ak je prispevek z dolenjskimi in belokranjskimi primerjalnimi rekli in reki. 204 Privlačile so ga predvsem tabujske teme. Krauss je kot domačin iz Slavonske Požege lahko pripravil zbirčico slavonsko-nemških ekspresivnih izrazov in kletvic, ki so bili te - daj predmet zain teresiranih folkloristov in jezikoslovcev . 205 Morda je to pritegnilo Ivana Koštiála, da je ravnal enako – od tod objava psovk, 206 kletvic 207 in drugih folklornih obraz - cev ter slovenskih pregovorov , 208 šaljivk in ugank s Krasa, 209 Primorske 210 ali Kranjske, 2 11 19 4 Z a t a čl a n e k je Ko š t i á l i z pi s a l s lo v e n s k a i m e n a i z T r i n k o v e b r o š u r e Listina i z l e t a 117 0 – 119 0 . 19 5 R ož a n a K o š t i a l , B i b l i o g r a fi j a I v a n a K o š t i á l a , Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875–1909 / Slovenski oddelek , P o k r a j i n s k i a r h i v , K o p e r 2 0 1 0 , 1 0 2 . 19 6 M . M a t i č e t o v , B i b l i o g r a fi j a I v a n K o š t i á l a , Slovenski etnograf I I I – I V , L ju b l j a n a 1 9 5 0 – 1 9 5 1 , 39 3 –39 9 . 19 7 R . K o š t i a l , B i b l i o g r a fi j a I v a n a K o š t i á l a , 1 0 2 – 1 0 3 . 19 8 R . K o š t i a l , B i b l i o g r a fi j a I v a n a K o š t i á l a , 1 1 0 . 19 9 I v a n K o š t i á l , O o s e l n i k u , Etnolog X – X I , L ju b l j a n a 1 9 3 7 – 1 9 3 9 , 2 2 – 2 4 . 20 0 I v a n K o š t i á l , Kd o j e d i v j a h o r d a ' , Etnolog X – X I , L ju b l j a n a 1 9 3 7 – 1 9 3 9 , 6 2 – 6 4 . 2 01 I v a n K o š t i á l , O s l o v e n s k i i n s r b o h r v a t s k i l ju d s k i m l e k a r s k i t e r m i n o l o g i j i , Etnolog XIII , L ju b l j a n a 1 9 4 0 , 1 2 5 – 1 2 8. 202 I v a n K o š t i á l , I m e n a n a š i h p t i c, Proteus 8 , 1 9 4 5 , 5 3 – 5 6 . 2 03 I v a n K o š t i á l , I m e n a n a š i h k r k o n o v i n p l a z i l c e v , Proteus 9 , 1 9 4 6/ 4 7 , 1 3 – 1 4 . 20 4 J o h a n n e s K o s t i a l , Z u r K r a i n e r V o l k s k u n d e , Zeitschrift für österreichische Volkskunde 12 , W i e n , 1 9 0 6 , 2 1 7 – 2 2 1 . 205 M i c h a e l R e i c h m a y r , Ardigata! Krucinal! ( E i n s l o w e n i s c h e s S c h i m p f w ö r t e r b u c h , b a s i e r e n d a u f A r b e i t e n v o n J o s e f M a t l ( 1 8 9 7 – 1 9 7 4 ) z u m d e u t s c h - s l a w i s c h e n S p r a c h - u n d Ku l t u r k o n t a k t , W i s s e n s c h a f t l i c h e S c h r i f t e n r e i h e d e s P a v e l h a u s e s , B a n d 1 / Z n a n s t v e n a z b i r k a P a v l o v e h i š e , 1 . k n j i g a , W i e n 2 0 0 3 , 1 6 9 – 1 7 0 : » D i e k l e i n e S a m m l u n g e x p r e s s i v e r A u s d r ü c k e u n d G e s p r ä c h e v o n S l a w o n i e n - D e u t s c h e n s t i e s s d a m a l s a u f g r o s s e s I n t e r e s s e b e i n a m h a f t e n F o l k l o r e - u n d S p r a c h f o r s c h e r n , u n t e r a n d e r e m b e i F r i e d r i c h S. K r a u s s , d e m H e r a u s g e b e r d e r Anthropophytea.« 20 6 A n t i ko r u p c io n i s t [ = Iv a n Ko š t i á l ], It a l ija n s k a n e s r a m n o s t , Slovenski narod 3 8 , 1 0. 5 . 1 9 0 5 , š t . 1 0 7 , 2 – 3 . R o d o l ju b [ = I v a n K o š t i á l ] , W i n d i s c h e H u n d e ! Soča 3 5 , G o r i c a 3 1 . 1 0 . 1 9 0 5 , š t . 8 7 , [ 2 ] . I t a l i j a n s k a n e s r a m n o s t = Z a s r a m o v a l e c s l o v e n s k i h d i j a k o v , Slovenski narod 38 , 1. 1 1. 19 0 5, š t . 2 5 1 , 3 . 207 J o h a n n e s K o s t i a l , E u p h e m i s t i s c h e F lu c h w o r t e , Zeitschrift für österreichische Volkskunde 13 , W i e n 1 9 0 7 , 3 5 – 3 6 . 208 I v a n K o š t i á l , S l o v e n i s c h e S p r i c h w ö r t e r , Anthropophytea V I I I , 1 9 1 1 , 3 8 3 . G l e j M . D o l g a n , M . Hl adnik, Fuk je Slovencem v kratek čas, 16 2 – 16 3 . 20 9 I v a n K o š t i á l , S l o v e n i s c h e S c h e r z r e d e n u n d R ä t z e l f r a g e n , Anthropophytea , V I , 1 9 0 9 , 4 1 8. 210 I v a n K o š t i á l , S l o v e n i s c h e R ä t z e l a u s d e m Kü s t e n l a n d e , Anthropophytea I X , 1 9 1 2 , 4 9 1 – 4 9 2 . 211 I v a n K o š t i á l , S l o v e n i s c h e S c h w ä n k e a u s K r a i n , Anthropophytea I X , 1 9 1 2 , 4 3 0 – 4 3 1 . etnoLing_04_FIN.indd 54 16. 06. 2017 13:13:54 55 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE ki se – po bibliografskih podatkih sodeč 212 – večinoma nanašaj o na spolnost. Nedolžni vzklik: »O mám a, kuféta!« ima za tistega, ki zna dešifrirati rebus, popolnoma drug po- men. »Kakšna je razlika med lastovko in moškim?« Za odgovor na obe vprašanji je treba drugačnih okoliščin (Dolgan, Hladnik 1993: 122). II. Od refleksije do koncepta V iri na to temo so vezni člen med nemško zasnovo etnolingvistik e, za kar je mogoče šteti krog pri Wörter und Sachen , in sodobnimi etnolingvističnimi koncepti. 1. France Kotnik (1882–1955) Štirje slovenski študentje v črti Gregor Krek → Karel Štrekelj → Matija Murko → France Kotnik 213 z Univerze v Gradcu (Karl-Franzens-Universität, Graz) so še posebej zaslužni za slovensko filologijo; iz nje so se izlevili jezikoslovje, literarna veda, slovstvena folkloristika in etnologija, ki jo je zadnji od njih prevedel kot »slovensko narodoslovje«, vendar se izraz ni splošno prijel in tudi sam ni vztrajal pri njem, kakor se vidi iz odlomka, v katerem je skušal razločiti raziskovanje jezika v etnologiji in jezikoslovju: D u š ev n o k u l t u r o p o s r e d u j e j e z i k . T e g a p a v n a r o d o p i s j u ne o b r a v n a v a m o k a k o r n a r e č j a v o k v i r u j e z i k o v n o z n a n s t v e n i h r a z i s k o v a n j , l j u d s k i j e z i k v n a r o d o p i s j u j e ne k a j d r u g e g a . Č e s o p r e b i v a l ci k a k e g a k r a j a p o n o s n i n a s v o j e n a r e č j e, j e t o ne k a j p o s e b ne g a . Č e v n a r o d n i p e s m i p r ev l a d u j ej o p e s m i v n a r e č j u , j e t o ne k a j p o s e b ne g a . Č e b i z a p i s a l i c e l o t n i b e s e d n i z a k l a d k a k e v a s i i n p r e g l e d a l i , k o l i k o b e s e d i m a a b s t r a k t e n i n k o l i k o k o n k r e t e n p ome n , b i b i l o t o z a n i m i v o , k e r b i s p o z n a l i p r e d me t n o n a z i r a n j e t e g a p r e b i v a l s t v a . R a z i s k o v at i m or a m o d u š ev n o vs e b i n o j e z i k a , p r e m o t r i v at i m or a m o j e z i k p s i h o l o š k o , k a k or s o z n a n s t v e n i k i t o d e la l i z a p r i m i t i v ne n a r o d e . P s i h o l o g i j a j e z i k a j e me d d r u g i m i n a l o g a m i p r e d me t n a r o d o p i s j a . Č e p a p r ei s k u j e m o n a r e č j a , s e n a m o d p i r a v e č p r o b l e m o v : h i s t or i č n i , f o ne t i č n i , z e m l j e p i s n i . T e m b i s e p r i d r u ž i l š e n a r o d o p i s n i p r o b l e m , k i m u p a mej e š e n i s o d o c e l a o č r t a ne . 214 G lede na uporabo terminologije bi K otnikovo prizadevanje delno bolj s odilo v psiho- lingvistiko, ki pa se ji je od njega dni predmet raziskav zelo spremenil. 215 V nadaljevanju se Kot nik upravič eno skl ic uje na Wörter und Sachen i n i z nji h sprej em a pobude z a št evi lne etnolingvistične teme, od katerih posebej poimenuje »etnobotaniko«: A j e z i k o v n a r a z m o t r i v a n j a v n a r o d o p i s ne m s m i s l u s o p r i v e l i k i h n a r o d i h š e l e v p o v o j i h , p r i n a s p a s t e m s p l o h z a č e l i n i s m o . N a r o d o p i s j e n a j b i o p o z a r j a l o n a vs e b i n s k e o b l i k e n a r e č j a , n a m o č o p a z o v a n j a , n a s l i k o v i t o s t i n u s t v a r j a j o č o 21 2 P r i m . D . S a m e c, I v a n K o š t i á l / b i b l i o g r a fi j a 1 9 0 1 – 2 0 1 1 , 1 0 1 , 1 0 3 , 1 0 5 , 1 0 6 , 1 0 7 . 21 3 V i l k o N o v a k , D e l o F r a n c e t a K ot n i k a , Raziskovalci slovenskega življenja , C a n k a r j e v a z a l ož b a , L ju b l j a n a 1 9 8 6 . 214 F r a n c K ot n i k , Slovenske starosvetnosti ( S l o v e n s k a p o l ju d n o z n a n s t v e n a k n j i ž n i c a 1 , š t . 4 ) , Z a d r u ž n a t i s k a r n a , L ju b l j a n a 1 9 4 3 , 8. 215 P r i m . L a v V i g ot s k i , Mišljenje i govor , N o l i t , B e o g r a d 1 9 7 7 . etnoLing_04_FIN.indd 55 16. 06. 2017 13:13:54 56 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO u me t n o s t v i z r a ž a n j u , n a p r i s r č n o s t i n d o v t i p n o s t . B r e z d ia l e k t i č ne g a [ = d ia- l e k t o l o š k e g a , n a r e č ne g a ] s l o v a r j a n a r o d o p i s e c ne b o m o g e l i z h a j at i . N a m n u d i P l e t e r š n i k , k i z a z n a m u j e n a v a d n o t u d i k r a j e i n v i r e z a b e s e d n i z a k l a d , nei z- č r p l j i v v i r z a r a z l a g o p o s a me z n i h n a r o d o p i s n i h p o j a v o v . P r o f e s or M e r i n g e r j e i z d a j a l č a s o p i s Wörter und Sachen , k i j e p o g l o b i l n a r o d o p i s n a r a z i s k a v a n j a . T u d i s l o v e n s k i j e z i k o s l o v ci i n n a r o d o p i s ci s o p r i n j e m s o d e l o v a l i . N a r o d o p i s e c s e b o z a n i m a l s ev e d a t u d i z a i me n o s l o v j e, z a o s e b n a , v u l g a r n a ( d om a č a ) , k r a - j ev n a i n l e d i n s k a i me n a . T u d i z d om a č i m i i me n i r a s t l i n i n ž i v a l i s e b o b a v i l . R a s t l i n s t v o b o v n a r o d o p i s j u i me l o p o s e b n o p o g l a v j e, ne k o t b o t a n i k a , a m p a k k o t e t n o b o t a n i k a . N a j p r ej b o n a v e d e l vs a i me n a , k i s o z a p o s a me z ne r a s t l i ne me d n a r o d om z n a n a , e t i m o l o g i j a i me n b o t u p a t a m p o j a s n i l a f u n k ci j o , k i j o i m a r a s t l i n a v n a r o d o p i s j u , n a t o b o z a s l e d o v a l r a s t l i n o v o b i č a j i h , v n a r o d n i p e- s m i , p r i p o v e d k i i n p r e g o v or i h , n a z a d n j e p a b o š e p o j a s n i l n j e n p ome n v l j u d s k i me d i ci n i . T a k o b i p r i š l i t u d i m i S l o v e n ci d o e t n o b o t a n i č n i h š t u d i j . N a p o d o b e n n a č i n b o t r e b a p o s t o p at i z ž i v a l s t v om . 216 Kotnikov odlomek je najbolj ozaveščen in izviren slovenski prispevek k slovenski etnolingvistiki, čeprav tega pojma še ne pozna. 2. Anton Breznik (1881–1944) Čeprav je bila objavljena skoraj deset let pozneje, je glede na smrt Anton Breznik (†1944) najbrž skoraj istočasno s Kotnikom pripravljal razpravo Ljudski jezik. 217 V starejših jezikoslovnih čla nkih se besedna zveza ljudski jezik sorazmerno pogosto uporabi, vendar zanjo ne obstaja splošno sprejeta definicija. 218 Kaj je mišljeno z njim se dá bolj razbrati iz sobesedila ali celo alternacij, kot je Breznikova trditev iz leta 1930, da je »ljudski jezik« »živ kmetski jez ik«, kajti »'ljudski jezik je tisti jezik, ki ga govori ljudstvo v svojih nare- čjih'« (Škofic 1991: 21). Glede na njegov profesionalni habitus je razumljivo, da ostaja znotraj filološ ke smeri, o čemer priča izjava: »Ljudski jezik živi v narečjih« (Breznik 1952: 5). »Ljudski jezik« in »ljudski govor« (Breznik 1967: 191) mu najbrž pomenita eno in isto. Na podlagi dualistične predstave o visoki (zavestno gojeni) in nizki (tj. ljudski) kulturi, ki je bila v njegovem času splošna. 219 Ivan T ominec mu pojmovno najbrž sledi, ko »ljudski govor« pomnoži : »'Da pa se je v izreki kratko poudarjenih in nepoudarjenih vokalov po- govorni jezik naslonil bolj na ljudske govore kot na zborno izreko, je umevno…'« (Škofic 216 F . K ot n i k , Slovenske starosvetnosti , 1 9 4 3 , 8 – 9 . 217 A n t o n Br e z n i k , L ju d s k i j e z i k , Narodopisje Slovencev II , T i s kar na S l o v ens k e g a po r oč e v a l c a, L ju b l j a n a 1 9 5 2 , 5 – 1 1 . 218 N a j b o l j p o d r ob n o j e d o s l e j z b r a l a z a d e v n o b i b l i o g r a fi j o i n n a v e d k e m e d d r u g i m t u d i o n j e m J ož i c a Š k ofi c ( 1 9 9 1 ) . 219 A n t o n Br e z n i k , Življenje besed , z a l ož b a O b z o r j a , M a r i b o r 1 9 6 7 , 7 5 – 8 1 . Br e z n i k s v o j p r e g l e d s p o m o č j o R a m o v š e v i h r a z i s k a v z a č n e s p o v z e t k o m z g o d o v i n e s l o - v e n s k e g a k n j i ž n e g a j e z i k a i n s i s t e m a t i k e s l o v e n s k i h n a r e č i j . I z n j i h s e t r u d i r a z b r a t i n j i h o v e z v o č n e i n ob l i k o s l o v n e p o s e b n o s t i. D ob r o j e s e z n a n j e n s p i s a t e l j i , k i s o v p l e t a l i v s v o j a d e l a n a r e č n o b e s e d i š č e i z l a s t n e g a o k o l j a , i n g a v e s e l i p r i m e r j a t i i s t o v r s t n o g r a d i v o m e d s e b o j . I z v i r e n p r i s p e v e k k t e j p r ob l e m a t i k i j e n j e g o v a r a z i s k a v a o p r i i m k i h i z s t a r i h s v e t n i š k i h i m e n i n o i z g u b l j a n ju d o m a č i h b e s e d , k a r v s e j e z b r a n o v k n j i g i Življenje besed (19 6 7 ). etnoLing_04_FIN.indd 56 16. 06. 2017 13:13:54 57 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE 1991: 32). Iz konteksta je očitno, da misli na narečja, kar nedvomno potrjuje besedna zveza pri F rancetu Bezlaju iz leta 1961, ko piš e: »'Ljudska narečja naglo odmirajo' « (Škofi c 1991: 35). Stanko Bunc ima še leta 1975 »narečja za različne odtenke ljudskega govora«, a istočasno omenja »'ljudski jezik '« (Škofic 1991: 73, 103). 3. Vilko Novak (1909–2003) V ilko Novak Antonu Brezniku na tiho nasprotuje: »/N/arečje je le oblika, ne pa vse- bina ljudskega jezika. /…/ Za ljudskost jezika namreč ni odločil na glasovna, oblikovna, slovarska (besedna), poudarna (akcentska) posebnost narečja.« 220 Po njegovem ne gre za na sprot j e l j udski j e z i k : knj i ž ni j e z i k, t e m ve č , č e ž e : l j udski j e z i k : ose bnost ni (i ndi vi dua l ni jezik). »T o, kar dela jezik ljudski, je ljudska duhovnost, ki se v njem izraža« in je skupen nekemu kraju, stanu, obdobju in »se prevzema od starejšega rodu«. Za ljudski jezik da so značilni močna čustvenost in namesto abstraktno pojmovnih konkretni samostalniki, pre - prosti stavki z veliko pregovori in rekli ter odsotnost podrednih odvisnikov (Novak 1960: 240–241). Pri tem se najbrž opira na Rudolfa Kolariča, ki – dejstvom ustrezneje – piše o »ljudskem govoru« s psiholingvističnega oz. celo etnolingvistič nega stališča: »'Ljudski govor' je ves artikuliran način izražanja človekovih misli in čustev , kakor ga nezavedno v glasovih, besedah in njih oblikah ter v vezanju besed uporablja preprosti, jezikovno nešolani ali kvečjemu malo šolani pripadnik kakega naroda oziroma jezika. /…/ Gre za 'nezavedno' rabo artikuliranega govora, /…/ ki se ga je človek kot otrok naučil in ga od - tlej uporabljal samo toliko spremenjenega, kolikor se ta govor v vsakdanji domači rabi sam po sebi razvija brez večjih zunanjih vplivov šole, knjige, cerkve, radia, društvenega življenja« Kolarič (1956/57: 8). 4. Božo Vodušek (1905–1978) Božu V odušku leta 1933 »'ljudska govorica'« pomeni prvotno obliko jezika še izpred iznajdbo pisave in kakršnimi koli upravnimi ureditvami (Škofic 1991: 21). Leta 1950 na - mesto »ljudske govorice« piše o »'ljudskem jeziku'«. Zanj v neki polemiki po francoskem viru uporabi slikovito primero: »'Ustvaritev knjižnih jezikov lahko primerjamo ustvaritvi ledene plasti na površini reke… pod ledom teče voda naprej in sledi svojemu naravnemu padcu… Voda, ki teče pod oklepajočim ledom: to je ljudski, naravni jezik. Mraz, ki dela led in ki bi rad zadržal reko: to je napor slovničarjev in pedagogov. In sončni žarek, ki vrne je- ziku njegovo prostost, je neukročena sila življenja' « (Šk ofic 1991: 26). Lj ud ski j e z i k j e t or e j tisti naravni jezik , ki obstaja po lastnih zakonih, brez zavestnega človekovega vpliva nanj. 5. Jakob Kelemina (1882–1957) Prvi germanist na ljubljanski filozofski fakulteti upravičeno opozarja na »leksikalne zbirke« iz posameznih kulturnih strok, npr . mlekarstva, ribištva, kmetijstva in na »latovski« 220 V i l k o N o v a k , L ju d s k i j e z i k , Slovenska ljudska kultura , D r ž a v n a z a l ož b a S l o v e n i j e , L ju b l j a n a 1 9 6 0 , 2 4 0 . etnoLing_04_FIN.indd 57 16. 06. 2017 13:13:54 58 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO ali rokovnjaški jezik ljudi brez poklica in nenazadnje na ciganski jezik. S tega področja navaja nekatere jezikovne primere in vire. 221 V i l ko Nova k (1960: 241) se z a pre de ob z gl e di h (pokl i c i , di j a ki , de l a vci , obrt ni ki , športniki, časnikarji, or ganizacije), kje vse da se dá prepoznati ljudski jezik. Z jezikoslov - nega vidika so to stanovski in poklicni žar goni. Res pa je, da njegova opredelitev zabriše razredno nasprotje med izobraženci in menda neukim ljudstvom. V sedemdesetih letih 20. stoletja Novak doživi pohvalo zaradi prispevka o pomenu narečja v Prekmurju. T o je bil namreč čas, ko so narečjem odrekali pravico do obstoja. In se »oglašajo celo glasovi, ki postavljajo vprašanje o upravičenosti naše narodnostne biti sploh, našega izročila, naše ustvarjalnosti «. 222 Jože T oporišič je leta 1977 skušal dognati, kako jemljejo pojme »ljudski« slovenski j e z i k o sl o v c i i n u g o t a v l j a , d a se j e p o m e n p r e m a k n i l o d m a n j v r e d n e g a , n e u k e g a v r a z r e d n i : »prvotno prevladujoči del prebivalstva, ki nato z bojem pride na oblast« (Škofic 1991: 77). Angelos Baš (1978: 106) je pregleden članek o pojmovanju ljudskega v slovenski etnologiji končal s stališčem, da zavrača »ljudstvo« in »ljudsko kulturo« v smislu prepro - stih ljudi ali nižjih družbenih plasti kot njen predmet. III. Od koncepta do interdisciplinarnosti Navedeni članki so bili dobra podlaga, še bolj pa dvosmerni študij slavistike in etno - logije ob pripravi vprašalnic za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja, tj. za nov izviren metodični pripomoček pri raziskovanje živega jez ika v vseh njegovih zvr - steh z etnološkega vidika. Zanj je bil pripravljen naslednji komentar: Jezik kot eno od najodločilnejših določil etnosa, naroda je (bil) vedno področje vzaje - mnega sodelovanja jezikoslovja in etnologije, predvsem v njuni zgodovinski smeri. Jezik je za etnologijo vir , ki sega prav v najzgodnejše obdobje človekovega obstoja. Jezikovni podatki o različnih oblikah pomagajo odkrivati izvor , razvoj, razširjenost neke etnološke sestavine in odnos do nje, na drugi strani etnološki podatki olajšujejo etimologijo besed, njihovo semantiko itn. T oda etnologijo zanima ne le jezik določenih etničnih, poklicnih ali interesnih skupin v preteklosti, ampak tudi jezik posameznika v njegovih najrazličnejših vsakdanjih in življenjsko odločilnih situacijah. 223 V jezikoslovju je v 20. stoletju dolgo veljala definicija jezika, pri kateri govorimo o dveh med seboj povezanih pojavih: o sistemu jezika / langue, ki se (iz)oblikuje v (pod)za - vesti vsakega posameznika, in o govornih manifestacijah / parole, ki jih ta sistem usmerja, sčasoma pa tudi govorne manifestacije vplivajo nazaj na sistem (F . de Saussure). Novejša jezikos lovna teorija opredeljuje jezik kot proces , v katerem je – prav tako upoštevajoč nje - govo dvojnost – ločeno abstraktno znanje pravil / kompetenca, tj. zmožnost za ustrezno 2 21 J a k ob K e l e m i n a , N a r o d o p i s j e S l o v e n c e v , I i n I I d e l . L ju b l j a n a 1 9 4 4 i n 1 9 5 2 ( o c e n a ) , Slovenski etnograf V I – V I I , L ju b l j a n a 1 9 5 4, 3 2 5 . 222 N i k o Ku r e t , [ V p r a š a n j e e t n o g r a f s k e b i b l i o g r a fi j e ] , r u b r i k a P r e d a v a n j a , Glasnik Slovenskega etnografskega društva 1 2 , L ju b l j a n a 1 9 7 1 , š t . 4, 3 1 . 223 M a r i j a S t a n o n i k , J e z i k , Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja , V p r a š a l n i c e , š t . 1 0 , L ju b l j a n a , 1 9 7 7 , 1 – 3 5 . M a r i j a S t a n o n i k , Slovstvena folklora v domačem okolju , Z a v o d R e p u b l i k e S l o v e n i j e z a š o l s t v o i n š p o r t , L ju b l j a n a 1 9 9 0 , 1 9 9 3 , 2 5 8 – 81. etnoLing_04_FIN.indd 58 16. 06. 2017 13:13:54 59 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE oblikovanje besedil, ter izbira in uporaba teh pravil v besedilih / performanca, tj. sposob- nost prilagajanja besedil (ne)jezikovnim dejavnikom. Medtem ko jezikoslovje raziskuje sistem jezika in njegovo obnašanje v besedilih, se etnologija zanima zanj samo tedaj, če »izdaja« človeka, ki ga uporablja. Sicer je pozorna predvsem na besedila, koliko kot simptom »izdajajo« svojega govorca. Etnologu je jezik ali predvsem besedilo sredstvo, ki naj pokaže govorne navade človeka od otroštva naprej v domač em krogu ali v širšem okolju. Pove mu: 1. od kod je, kje živi; 2. kaj dela, s kate- rimi krogi prihaja v stik; 3. kakšen je njegov (ne)zaveden odnos do (so)govornika in go- vorne snovi; 4. kateri so vzroki za uporabo posameznih delnih sistemov jezika, jezikovnih sredstev ali oblik ipd. Za prouč evanje j ezika e tnolog pot rebuje j ezikoslovne poda tke, ki ra zlagajo, ka j »simptomi«, tj. posamezni delni sistemi ali jezikoslovna oblika, uporabljeni v preiskanem besedilu, pomenijo, tj. kaj pripovedujejo o avtorju sporočila / besedila. Na vprašalnico se je odzvala Breda Pogorelec (1980: 100–101) z vtisom, da je v njej jezikoslovje podleglo etnologiji. 224 Nasproti stari razvrstitvi 225 slovensko jezikoslovje vpeljuje pojem »neknjižnih jezi- kovnih zvrsti«. Določa jim prostor , v katerem se uporabljajo, od tod »prostorske zvrsti«; le-te se delijo na pokrajinske pogovorne jezike in narečne govore. Narečni krajevni govor je posebna avtohtona prostorska zvrst jezika na posameznem manjšem delu ozemlja s skupnim sporazumevalnim središčem, kar je bila nekdaj (običajno) fara. Uporablja se za vsakdanje sporazumevanje v domačem okolju. Po do b ni n a re č ni k ra j e vn i g ov or i se z d ru ž u j e j o v n a re č j a s p od na re č j i . Sl o v e n ski j e z i k j e n a r e č n o n a j b o l j r a z č l e n j e n sl o v a n sk i j e z i k s 3 7 n a r e č j i , 2 2 6 k i se g l e d e n a sk u p n e r a z vo j n e lastnosti (naglas in izgovor posameznih glasov) združujejo v sedem narečnih skupin: go - renjsko, dolenjsko, štajersko, panonsko, koroško, primorsko in rovtarsko; mešani kočevski govori niso avtohtoni. 227 V govorjenih zvrsteh jezika, 228 ki so pogojene zemljepisno in družbeno, so navzoče tudi njihove stilistične variante: žargoni posameznih poklicnih in interesnih skupin, sleng mladih, argo / latovščina kot skrivni jezik kake zaprte družbene skupine, nekdaj npr . ro - kovnjačev , danes drugih družbenih izločencev: tatov , tihotapcev , narkomanov , itn. V vo- doravni razmejitvi govorimo o funkcijskih zvrsteh jezika (občevalni, strokovno-znanstveni, publicistični, umetnostni), ki imajo različne vloge in opravljajo različne naloge. Pri oblikovanju sporočila / besedila so odločilni inteligenca, izobrazba, poklic, druž - beno okolje, pripadnost določeni družbeni plasti in generaciji ter psihološka, ideološka in vrednostna drža do predmeta in človeka, s katerim se o predme tu pogovarjamo. Pri tem sporočilo / besedilo nemalokrat značilno barva prav vsebina razpravljanja, saj govorimo 224 A v t o r j i u m e t n o s t n i h b e s e d i l z n j i m v e č k r a t o z n a č u j e j o u p o v e d e n o o k o l j e i n o s e b e . 225 1 . k r a j e v n i g o v o r ; 2 . n a r e č j e ; 3 . p o k r a j i n s k i p o g o v o r n i j e z i k ; 4 . s p l o š n i p o g o v o r n i j e z i k ; 5 . k n j i ž n i ( z b o r n i ) j e z i k ( g o v o r ) . 226 P e t o d n j i h i m a š e p o d n a r e č j a ; i s t r s k o i n p o s a v s k o n a r e č j e s t a s e s t a v l j e n i i z p o d n a r e č i j . 2 27 Z a h v a l ju j e m s e d i a l e k t o l o g i n j i p r o f. d r . V e r i S m o l e z a u č n o g r a d i v o p r i p r e d m e t u S o c i a l n e z v r s t i s l o v e n s k e g a j e z i k a n a s l o v e n i s t i k i l ju b l j a n s k e F i l o z o f s k e f a k u l t e t e . 228 N e n p r . v ( b r a n e m ) z b o r n e m k n j i ž n e m j e z i k u . O p . u r . J . Š k ofi c . etnoLing_04_FIN.indd 59 16. 06. 2017 13:13:54 60 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO o političnem, turističnem, športnem itn. jeziku, medtem ko so oznake: likovni, filmski, gledališki itn. jezik metafore. Etnološka vprašalnica na to temo se začenja z vprašanji o jeziku posameznika v nje- govih različnih razvojnih fazah od otroštva naprej, nato ga spremlja kot odraslega človeka v različnih družbenih in zemljepisnih razmerah, se zanima za njegov (ne)zaveden odnos do jezika in značilno besedišče. V anjo sodijo še značilna poimenovanja, vzdevki, pozdravni obra z c i , kl e t vi c e , psovke , si gna l i v j e z i ku (vz kl i ki , z na č i l ne č l e ni c e ), ra z l i č na re kl a . Ka kor koli bolj spletene oblike slovstvene folklore, npr . (iz)reki, pregovori, izštevanke, uganke, šale, anekdote so predmet posebnega proučevanja. Upoštevane so tudi nejezikovne, near - tikulirane oblike sporazumevanj a, kot so kinezika – sporazumevanje z gibi (mimika, ge- ste), simboli (markacijski znaki v hribih itn.), signali (sirena, zvonjenje, semafor itn.). 229 Tr i 230 tematske številke zbornika Inštituta za slovensko narodopisje so se opirale na navedeno interdi sciplinarno zasnovo, ne da bi se že pripele na katero od etnolingvističnih šol. Prva številk a (Traditiones 23 / Naš živi jezik, 1994) je vedela za poljsko etnolingvi - st i ko, a o nj e ni h konc epti h še ni i m e l a pra ve pre dst a ve , č epra v j e t e rm i n i z re c no upošt e va n v uvodniku 231 in naslovu metodičnega članka. 232 Že i me na kazuje, da druga št evilka (Traditiones 24 / Besede in reči , 1995) ob 70-l etnici Ange l osa Ba ša , ra z i skova l c a m a t e ri a l ne kul t ure , obuj a spo m i n na z l a t o dobo 233 Wörter und Sachen, katerih uredniški koncept se lahko šteje za klasiko ne toliko nemške kot evrop - ske etnolingvistike, ne da bi razi skovalno disciplino že tako poimenovali, saj je bil njihov uredniški odbor mednaroden in je njihova snov segala celo čez evropske meje. S tretjo številko (Traditiones 26 / Res Slovenica – quo vadis?) prihaja na dan slovenska zaskrblje - nost za slovenščino kot bistvenim merilom narodne identitete. IV. Od interdisciplinarnosti do etnolingvistike Po didaktičnem načelu od manjšega k večjemu si v tukajšnjem razdelku sledijo av- torji z vedno večjim pomenom za etnolingvistiko, začenši s trem i s čisto jezikoslovnim obzorjem; le-to se pri naslednjih treh s kombinacijo etnologije razširi tako metodično kot konceptualno, vendar brez očitnega teoretičnega zaledja. 1. Martina Orožen Na oddelku za slovanske jezike in književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti je p rva i m e l a pr e da v a nj a v sm i sl u e t n ol i ngv i st i k e sre d i de ve t d e se t i h l e t 20 . st o l e t j a . Z b i ra l a j e etnološko jezikovno gradivo in ga s študenti analizirala. 234 Članek o odvisnosti narečnega 2 29 S l e d i j o š e t e h n i č n i n a p ot k i z a s p r a š e v a l c a i n r u b r i k e z a p o d a t k e o i z p r a š e v a n c i h . 230 T ema ts k e šte vil k e s o b il e v resn i c i št i r i , l e d a d r uga po v rs ti (Traditiones 2 4 / Slovstvena fol- klora , 1 9 9 5 ) n e v s e b u j e č l a n k o v z e t n o l i n g v i s t i č n o s n o v j o . 2 31 M a r i j a S t a n o n i k , N a š ž i v i j e z i k , Traditiones / Naš živi jezik , L ju b l j a n a 1 9 9 4, 1 1 . 2 32 M o j c a R a v n i k , T e r e n s k i p o g o v o r i – v i r z a e t n o l o š k e i n e t n o l i n g v i s t i č n e r a z i s k a v e , Traditiones 2 3 , L ju b l j a n a 1 9 9 4, 2 2 9 – 2 4 0 . 2 33 S t e m j e m i š l j e n o ob d ob j e , d o k l e r j e b i l n j i h o v g l a v n i u r e d n i k R u d ol f M er i n g er . 234 P r i m . š t u d i j s k e p r o g r a m e z a e n o p r e d m e t n i k e . T e o r e t i č n o s i j e p o m a g a l a z n e k o p o l j s k o k n j i g o , v e n d a r s e n j e n e g a n a s l o v a n e s p o m n i. T e l e f o n s k i p o g o v o r z M a r t i n o O r ož e n , L ju b l j a n a 6 . 8. 2 016 . etnoLing_04_FIN.indd 60 16. 06. 2017 13:13:54 61 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE besedišča in izra žanja od spreminjajočih se življenjskih razmer 235 nakazuje izrecno etno - lingvistično problematiko. A vtorica analizira posamezne slovenistične vprašalnice za zbiranje terenskega gradiva. Kljub vsemu prizadevanju v njih prihaja do izraza predvsem besedišče za materialno kulturo, medtem ko družbena in duhovna v njih nimata pravega mesta. K njeni načelno zgodovinsko zasnovani razpravi Odraz duhovne (in materialne) kulture v jezikovnem izrazu slovenske pripovedne proze 19. stoletja, 236 je treba dodati, da bi mladi rodovi ob branju starejše slovenske literature nujno potrebovali etnološko razlago. Kako razložiti simbol Franckine ga teka za vozom v Cankarjevem romanu Na klancu, če pa učenc i danes tega prevoznega sredstva več ne poznajo? Kako jih pripraviti do sočutja z Bevkovo »pestrno« in »pastirc i« ali jih seznaniti z različnimi kmečkimi deli, ki se poja - vljajo v klasični slovenski literaturi? 2. Zinka Zorko se je kot dialekto loginja specializirala za koroška, štajerska in panonska narečja. Za etnolingvističnega je mogoče imeti uvod v članek o medjezikovn ih vplivih v lendavskem kotu. 237 Njen čla nek o opisu žage, mlina in oglenice, 238 dopolnjen s skicami in zapisom narečne pripovedi o tehnologiji dela na žagi in v mlinu ter o pripravi oglenice 239 gotovo koristi t udi e t nol ogi j i . Podobno j e po opi su sa moglasniškega i n sogl asniškega si stema etnološko dopolnjen članek o stavbarskem izrazju v koroškem remšniškem podnarečju. 240 Priimki in hišna imena na Kozjaku 241 se glede na selišča po eni strani nanašajo na mate - rialno kulturo, po drugi strani pa sodijo v duhovno (in družbeno) kulturo, saj se deloma navezujejo na človeka kot socialno bitje skozi zgodovino. T ežko je reči, ali je to že tudi etnolingvistika. Da, če je upoštevan Murkov koncept (pri Wörter und Sachen), ki pa se je vendarle omejil na zapisovanje leksikalnega gradiva iz materialne kulture. 3. Mihaela Koletnik Naslednica Zinke Zorko na mariborski na Pedagoški, kasneje Filozofski fakulteti je avtorica številnih glasoslovnih in oblikoslovnih opisov krajevnih govorov predvsem v 2 35 M a r t i n a O r ož e n , O d v i s n o s t n a r e č n e g a b e s e d i š č a i n n a č i n a u p o v e d o v a n j a ( i z r a ž a n j a ) o d s p r e- m i n j a j o č e g a s e n a č i n a ž i v l j e n j a , Traditiones 2 3 / N a š ž i v i j e z i k , L ju b l j a n a 1 9 9 4, 7 9 – 8 6 . 2 36 M a r t i n a O r ož e n , Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju , L ju b l j a n a 1 9 9 6 , 3 7 1 – 3 7 4, 3 8 7 – 4 0 5 . 2 37 Z i n k a Z o r k o , M e d j e z i k o v n i v p l i v i v l e n d a v s k e m k ot u , Haloško narečje in druge dialektološke študije , Z o r a 6 , M a r i b o r 1 9 9 8 , 2 34 – 2 4 3 . 2 38 Z i n k a Z o r k o , O p i s ž a g e , m l i n a i n o g l e n i c e v g o v o r u S e l n i c e ob D r a v i , Traditiones 2 3 / N a š ž i v i j e z i k , L ju b l j a n a 1 9 9 4, 3 3 – 4 4 . 2 39 Z i n k a Z o r k o , Narečna podoba Dravske doline, Ku l t u r n i f o r u m , M a r i b o r 1 9 9 5 , 3 0 1 – 3 0 6 . 24 0 Z i n k a Z o r k o , S t a v b a r s k o i z r a z j e v k o r o š k e m r e m š n i š k e m p o d n a r e č ju , Narečjeslovne raz- prave o koroških, štajerskih in panonskih govorih , Z o r a 6 4, M a r i b o r 2 0 0 9 , 8 3 – 9 2 . 2 41 Z i n k a Z o r k o , P r i i m k i i n h i š n a i m e n a n a K o z j a k u , Narečjeslovne razprave o koroških, štaje- skih in panonskih govorih , Z o r a 6 4, M a r i b o r 2 0 0 9 , 7 2 – 8 2 . etnoLing_04_FIN.indd 61 16. 06. 2017 13:13:54 62 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Sl ove nski h gori c a h: 242 Čre šnj e vc i , 243 Ne gova , 244 Ra de nc i , 245 Sve t a Ana , 246 Sve t a T roj i c a , 247 Šentilj, 248 V oličina, 249 Zgornja V elka 250 s strogo jezikoslovno metodologijo. T udi Prekmurja se je s tega vidika dotaknila (Goričko: Krember g). 251 Mihaela Koletnik prehaja na njegov teren s tehtnim toponomastičnim člankom. 252 T a pokrajina je pri njej dobila prednost, od - kar se posveča predvsem narečni leksikografiji s prvotnim poudarkom na lončarstvu. 253 Njene tovrstne razprave pravzaprav nadaljujejo in izpolnjujejo načrt, ki ga je tudi s sodelovanjem Matije Murka vpeljala revija Wörter und Sachen. Če je že pred sto leti obstajala bojazen zaradi propadanja stare kulture, je danes skrb zaradi agresivnega vdiranja novih tehnologij v klasično agrarno okolje še toliko večja ter reševanje in ohranjanje besedišča iz materialne kulture eksistencialnega pomena. Mihaela Kol etnik v m onografskih člankih z na rečnimi sl ovarji post opoma si stematično 2 42 M i h a e l a K o l e t n i k , V o k a l i z e m v z a h o d n i h s l o v e n s k o g o r i š k i h g o v o r i h , Z. Zorko (ur.), M. Koletnik (ur.) , Logarjev zbornik , L ju b l j a n a 1 9 9 9 , 7 2 – 8 7 . M i h a e l a K o l e t n i k , G l a s o s l o v n i r a z v o j v s l o v e n s k o g o r i š k e m n a r e č ju , Slavistična revija 5 1 , p o s e b n a š t e v i l k a , L ju b l j a n a 2 0 0 3 , 3 7 – 5 0 . 2 43 M i h a e l a K o l e t n i k , G l a s o s l o v n a i n ob l i k o s l o v n a p o d ob a g o v o r a v Č r e š n j e v c i h , Jezik in slo- vstvo 4 2 , L ju b l j a n a 1 9 9 6/ 1 9 9 7 , 7 3 – 8 0 . 24 4 M i h a e l a K o l e t n i k , F o n o l o š k i o p i s g o v o r a p r i N e g o v i [ S L A 3 6 7 ] , Jezikoslovni zapiski 9 , š t . 2 , L ju b l j a n a 2 0 0 3 , 8 1 – 9 2 . 2 45 M i h a e l a K o l e t n i k , F o n o l o š k i o p i s g o v o r a v R a d e n c i h , Jezikoslovni zapiski 6 , L ju b l j a n a 2 0 0 0 , 155 – 16 5. 246 M i h a e l a K o l e t n i k , F o n o l o š k i o p i s g o v o r a p r i S v . A n i n a K r e m b e r k u v S l o v e n s k i h g o r i c a h , Jezikoslovni zapiski 7 , š t . 1 – 2 , 2 0 0 1 , 3 8 1 – 3 9 2 . 2 47 M i h a e l a K o l e t n i k , G o v o r p r i S v . T r o j i c i v S l o v e n s k i h G o r i c a h , Jezik in slovstvo 4 6 , L ju b l j a n a 2 000 / 2 00 1 , 8 1 –9 0 . 248 M i h a e l a K o l e t n i k , S a m o g l a s n i š k i r a z v o j v p a n o n s k i h g o v o r i h o d Š e n t i l j a d o R a d e n c e v , Z . Z o r k o ( u r . ) , M . K o l e t n i k ( u r . ) , Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja, M a r i b o r 2 0 1 3 , 8 0 – 9 3 . 2 49 M i h a e l a K o l e t n i k , F o n o l o š k i o p i s v o l i č i n s k e g a i n č r e š n j e v s k e g a g o v o r a , Slavistična revija 4 7, L ju b l j a n a 1 9 9 9 , 6 9 – 8 7 . 2 50 M i h a e l a K o l e t n i k , F o n o l o š k i o p i s g o v o r a n a Z g o r n j i V e l k i ( S L A 3 6 4 ) , Jezikoslovni zapiski 7, š t . 1 , 2 0 0 1 , 1 3 9 – 1 4 9 . 2 51 M i h a e l a K o l e t n i k , K r e m b e r š k i g o v o r , Slavistična revija 4 4, L ju b l j a n a 1 9 9 6 , 1 6 5 – 1 7 8. 2 52 M i h a e l a K o l e t n i k – Z d e n k a H o l s e d l , Z e m l j e p i s n a l a s t n a i m e n a v V e č e s l a v c i h , Jezikoslovni zapiski 1 5 , š t . 1 – 2 , 2 0 0 9 , 1 7 3 – 1 8 7 . 2 53 M i h a e l a K o l e t n i k , P r e k m u r s k a t e r m i n o l o g i a g a r n c a r s k a , T . M a j d z i ń s k a ( u r . ) , Diachronia w badaniach nad językiem i w dydaktyce szkoły wyższej 5 2 , Ł ó d z k i e T o w a r z y s t w o N a u k o w e , Ł ó d ź 2 0 0 6 – 2 0 0 7 , 9 1 – 1 0 0 . M i h a e l a K o l e t n i k , T e r m i n o l o g i e d e s T ö p f e r h a n d w e r k s a u s d e m Ü b e r m u r g e r g e b i e t / P r e k m u r j e , Dialectologia et geolinguistica 1 5 , 2 0 0 7 , 5 2 – 7 0 . M i h a e l a K o l e t n i k , P r e k m u r s k o l o n č a r s k o b e s e d j e v F i l o v c i h , I. Orel (ur.), Razvoj slovenskega stro- kovnega jezika ( O b d ob j a : M e t o d e i n z v r s t i , 2 4 ) , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , O d d e l e k z a s l o v e n i- s t i k o , C e n t e r z a s l o v e n š č i n o k ot d r u g i / t u j i j e z i k , L ju b l j a n a 2 0 0 7 , 4 9 7 – 5 1 4 . M i h a e l a K o l e t n i k , P r ek m u r sk a g or i čk a l onč a r sk a t e r m i no l o g i j a , Slavistična revija 5 5 , š t . 1 / 2 , L ju b l j a n a 2 0 0 7 , 3 0 3 – 31 3 . etnoLing_04_FIN.indd 62 16. 06. 2017 13:13:55 63 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE obdeluje kmetijstvo 254 in druge agrarne panoge (poljedelstvo, 255 vinogradništvo, 256 sad - j arstvo i n vrt narst vo 257 ) iz razl ični h območi j seve rovzhodne Sl ove ni je s poudarkom na Prekmurju. Glede na naglico, s katero pred našimi očmi propada tisoč let in več obstaja- joča slovanska agrarna kultura naših prednikov , je hvalevredno, da se je najbolj posvetila vsemu, kar je povezano s kmečko domačijo: poslopjem, orodjem, kmečkim opravilom v Prekmurju, 258 Prlekiji 259 in Slovenskih goricah. 260 Obojna snov je monografsko 261 strnjena, dodane dialektološke razprave o prekmur - skem narečju v medijih (popularna glasba, film) pa prestopajo klasično raziskovalno področje in se bližajo Kotnikovemu konceptu, ki je v praksi zgolj na materialno kulturo omejen koncept Wörter und Sachen razširil s predmeta na človeka . 262 25 4 M i h a e l a K o l e t n i k , Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogori- škem narečju ( Z o r a 1 0 9 ) , M e d n a r o d n a z a l ož b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž e v n o s t i , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , M a r i b o r 2 0 1 5 , 3 5 0 s t r . 2 55 M i h a e l a K o l e t n i k , P r e k m u r j e a g r i c u l t u r a l t e r m i n o l o g y i n t h e D o l i n s k o r e g i o n , Slavia Centralis 3 , M ari b o r 2 0 1 9 , š t . 1 , 1 8– 4 3 . Mih ae l a K o l e tnik, P o l j ed e l s k o izrazj e v z g o r n j ep r l e - š k i h g o v o r i h , Časopis za zgodovino in narodopisje 8 0 = n . v . 4 5 , z v e . 2 / 3 , 2 0 0 – 2 1 8. 2 56 M i h a e l a K o l e t n i k , I z p o s o j e n k e v p r l e š k e m v i n o g r a d n i š k e m b e s e d ju , Annales S e r i e s h i s t o r i a e t s o c i o l o g i a 1 6 , š t . 1 , K o p e r 2 0 0 6 , 1 7 9 – 1 8 8. M i h a e l a K o l e t n i k , V i n o g r a d n i š k a t e r m i n o l o g i j a n a Ž e n i k u i n v B i s e r j a n a h , r o j s t n e m k r a ju A n t o n a K o r o š c a , Časopis za zgodovino in narodo- pisje 7 7 = n . v . 4 2 , š t . 2 / 3 , 2 4 3 – 2 5 4 . 2 57 Mih ae l a K o l e tnik, Izp o s o j e nk e v p r e km urs k e m b e s e d j u s t e m a ts k e g a p o l j a vrt in s ad o vn j ak, M . J e s e n š e k , Večno mladi Htinj / ob 8 0 - l e t n i c i J a n k a Č a r a ( Z o r a 8 3 ) , M e d n a r o d n a z a l ož b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž e v n o s t i , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , M a r i b o r 2 0 1 2 , 5 2 – 6 8. M i h a e l a K o l e t n i k , A n j a B e n k o , P r i m e r j a l n i n a r e č n i s t r o k o v n i ( s l i k o v n i ) s l o v a r z a b e s e d j e s t e m a t s k e g a p o d r o č j a v r t i n s a d o v n j a k v i z b r a n i h g o v o r i h p a n o n s k e i n k o r o š k e n a r e č n e s k u- p i ne, Jezikoslovni zapiski 1 7 , š t . 1 , L ju b l j a n a 2 0 1 1 , 1 0 3 – 1 2 5 . 2 58 M i h a e l a K o l e t n i k , B e s e d j e z a p r o s t o r e i n o p r e m o v k m e č k i h i š i v i z b r a n i h p r e k m u r s k i h g o v o - r i h , K o l l á t h A n n a ( u r . ) I l d i k ó N . C s á s z i , / … / , M a g y a r N y e l y é s I r o d a l o m T a n s z é k , M a g y a r N e m z e t i s é g i Mű v e l ő d é s i I n t é z e t , š t . 1 / 2 , M a r i b o r , L e n d a v a 2 0 1 4, 1 4 2 – 1 5 5 . M i h a e l a K o l e t n i k , P r e k m u r s k o b e s e d j e z a g o s p o d a r s k a p o s l o p j a , k m e č k o d v o r i š č e i n k m e č k a o p r a v i l a v P l e t e r š n i k o v e m s l o v a r ju , Slavia Centralis 8 , š t . 1 , M a r i b o r 2 0 1 5 , 1 6 5 – 1 8 7 . 2 59 M i h a e l a K o l e t n i k , P o i m e n o v a n j e z a o r o d j a i n k m e č k a o p r a v i l a v M u r k o v e m r o j s t n e m k r a ju , A . J e n s t e r l e - D o l e ž a l ( u r . ) , J . H o n z a k - J a h i ć ( u r . ) , A . Š u r l a ( u r . ) , Sto let slovenistiky na Univerzitě Karlove v Praze : p e d a g o g o v é a v ě d c i v e s t í n u d ě j i n ( V a r i a s v . 2 7 ) , F i l o z ofi c k á f a k u l t a , U n i v e r z i t y K a r l o v y , P r a h a 2 0 1 4, 2 2 5 – 2 3 9 . M i h a e l a K o l e t n i k , M e d j e z i k o v n i s t i k i v p r l e š k e m b e s e d ju z a » h i š o « , M . J e s e n š e k ( u r . ) , Leopold Volkmer: prvi posvetni pesnik na slo- venskem Štajerskem ( Z o r a 10 6 ) , M e d n a r o d n a z a l o ž b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž e v - n o s t i , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , M a r i b o r 2 0 1 5 , 9 7 – 1 2 9 . 26 0 M i h a e l a K o l e t n i k , B e s e d j e i z p o m e n s k e g a p o l j a » k m e t i j a – p r o s t o r i i n o p r e m a v h i š i , g o s p o- d a r s k a p o s l o p j a « v s l o v e n s k o g o r i š k e m n a r e č ju , P e t e r W e i s s ( u r . ) , Dialektološki razgledi (= Jezikoslovni zapiski ) 1 9 , š t . 2 , Z a l ož b a Z R C , L ju b l j a n a 2 0 1 3 , 1 1 3 – 1 3 8. M i h a e l a K o l e t n i k , L ek s i k a s p ome n sk e ga p o l j a » g os p o d a r sk a p os l op j a , k me čk o dv or i š č e i n k me čk a op r a v i la « v v z h o d n e m s l o v e n s k o g o r i š k e m p o d r n a r e č ju , Studia slavica 5 8 , n o 2 , P r a h a 2 0 1 3 , 3 9 1 – 3 9 8. 2 61 M i h a e l a K o l e t n i k , Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave ( Z o r a 6 0 ) , M e d n a r o d n a z a l ož b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž e v n o s t i , M a r i b o r 2 0 0 8 , 2 5 8 s t r . 2 62 N e p o s r e d n o n a n j s e n a n a š a č l a n e k : M i h a e l a K o l e t n i k , L e k s i k a s p o m e n s k e g a p o lj a b o l e z n i v p r e k - mu r sk e m r og a š o vsk e m g o v or u , Zbornik soboškega muzeja š t . 22 /23 , M u r sk a Sob ot a 20 1 5 , 6 9 – 86. etnoLing_04_FIN.indd 63 16. 06. 2017 13:13:55 64 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Navedene pokrajinske leksikološke študije so odlična iztočnica za primerjalno di- alektologijo: bodisi diahrono, kot je koroška botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju 263 vpričo gornjeseniške (Porabje) botanične terminologije 264 za zdravilne rastline. T a je zgledno urejena po botanični sistematiki, celo z latinskimi ustreznicami, poimeno- vanja zanje pa so zbrana na terenu in preverjena v slovarjih. T oda leksika za gozdne in travniške živali v rogašovskem govoru 265 je terjala popolnoma drugačno zgradbo članka. A vtorica se problemsko in kompozicijsko gibko prilagaja zbranemu jezikovnemu gradivu. 4. Herta Maurer–Lausegger Sodobni zamisli etnolingvistike se približuje s številnimi kratkim i dokumentarnimi filmi o posamez nih kmečkih delih med koroškimi Slovenci. Informatorji pred kamero v živo poimenujejo posamezne predmete in njihove dele in obnavljajo delovne postopke tradicionalnih kmečkih panog, kar pride prav predvsem za ohranjanje besedišča iz slo - venskih (in nemških) koroških narečij. Leta 1994 je na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu prevzela vodstvo projekta, pri katerem je sodelovala že prej in so v njegovem okviru sistematično zbirali in arhivirali slovensko narečno besedišče, imenoslovje, frazeologijo, pripovedništvo. Njegov dolgo - ročni načrt je bil raziskati jezikovne ravnine slovenskih krajevnih govorov na Koroškem, posebno tiste, ki jih je slovenska dialektologija dotlej puščala ob strani. Herta Maurer -Lausegger je študij slavistike in etnologije na graški univerzi leta 1980 končala z jezikoslovno narodopisno disertacijo o terminologiji vodnih mlinov na južnem Koroškem. Z znanjem obeh strok in praktičnimi osnovami filmske stroke ter s sodelovanjem Inštituta za medije in komuniciranje je odločno začela uresničevati zamisel o dokumenti - ranju narečij s filmsko tehniko – z željo, da bi »videodokumenta cije koroških slovenskih govorov omogočale boljše poznavanje kulture v deželi, prispevale pa naj bi tudi k dobremu medsebojnemu razumevanju pripadnikov obeh kultur na Koroškem«. 266 T e me i z s t a r e l j u d s k e k u l t u r e, k i s o s t a r ej š i m l j u d e m š e d o k a j b l i z u i n z at o o 2 6 3 M i h a e l a K o l e t n i k , K o r o š k a b ot a n i č n a t e r m i n o l o g i j a v P l e t e r š n i k o v e m s l o v a r ju , M . J e s e n š e k (u r.) , Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja (Z o r a 56 ), O d d el e k z a sl o - v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž e v n o s t i , M a r i b o r 2 0 0 8 , 2 3 0 – 2 4 7 . 26 4 M i h a e l a K o l e t n i k , G o r n j e s e n i š k a b ot a n i č n a t e r m i n o l o g i j a , Rojena v narečje / A k a d e m i k i n j i p r o f. d r . Z i n k i Z o r k o ob 8 0 - l e t n i c i ( Z o r a 1 1 4 ) , M e d n a r o d n a z a l ož b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž e v n o s t i , M a r i b o r 2 0 1 6 , 1 6 6 – 1 8 9 . 2 65 M i h a e l a K o l e t n i k , M i k l o š i č e v o v i n o g r a d n i š k o b e s e d j e v P l e t e r š n i k o v e m s l o v a r ju , Z . Z o r k o ( u r . ) , M . K o l e t n i k ( u r . ) , Besedoslovje v delih Frana Miklošiča ( Z o r a 3 1 ) , S l a v i s t i č n o d r u - š t v o , M a r i b o r 2 0 0 4, 1 4 8 – 1 5 7 . M i h a e l a K o l e t n i k , P o i m e n o v a n j a z a g o z d n e i n t r a v n i š k e ž i v a l i v r o g a š o v s k e m g o v o r u , M a r k o J e s e n š e k ( u r . ) , Globinska moč besede, r e d . p r o f. d r . M a r t i n i O r ož e n ob 8 0 - l e t n i c i ( Z o r a 8 0 ) , M e d n a r o d n a z a l ož b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž e v - n o s t i , B i e l s k o - B i a ł a , B u d a p e s t , K a n s a s , M a r i b o r , P r a h a , 2 0 1 1 , 3 2 5 – 34 2 . 26 6 H e r t a M a u r e r - L a u s e g g e r , P r o j e k t » R a z i s k o v a n j e s l o v e n s k i h n a r e č i j n a K o r o š k e m « n a I n š t i t u t u z a s l a v i s t i k o c e l o v š k e u n i v e r z e , Etnolog 57 (n o v a v r s t a 6 ) , g l a s n i k S l o v e n s k e g a e t n o g r a f s k e g a m u z e j a , L ju b l j a n a 1 9 9 6 , 3 7 9 . etnoLing_04_FIN.indd 64 16. 06. 2017 13:13:55 65 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE n j i h g o v or i j o p o vs e m ne p o s r e d n o i n n a r a v n o , s o z a d o k u me n t i r a n j e g o v or o v z v i d e o k a m e r o z e l o p r i k l a d n e . P o s n e t e k v k l j u č u j e c e l o t n i s i t u a c i j s k i k o n t e k s t i n j e h k r at i t u d i e t n o l o š k a d o k u me n t a ci j a m at e r ia l ne k u l t u r e . Sev e d a p a j e z a d o b e r p o t e k i n t e r a k ci j e p o t r e b n o t u d i s p r a š ev a l č ev o s t r o k o v n o p o z n a v a n j e p o d r o č j a . S t a r ej š i h , t . i . b a z i č n i h n a r e č n i h g o v or c ev , k i š e o b v l a d a j o s i s t e me s l o v e n s k i h k r a j ev n i h g o v or o v , k i s o v s v o j e m vs a k d a n u š e ne k o l i k o m o č nej e p o v e z a n i s p o j m o v n i m s v e t om k me t i j s t v a i n s t a r i h o b r t i , j e i z d nev a v d a n m a n j , s a m o v t a k š ne m k o n t e k s t u p a j e n j i h o v g o v or r a z me r om a m a n j n a č e t . 2 67 V treh letih so posneli okrog 70 videokaset. Prva dvajsetminutna videokaseta po zamisli, v režiji in pod vodstvom Herte Maurer -Lausegger je izšla leta 1994 z željo po dokumentiranju mlinov in žag, žal da le še v spominih, saj je tako pomembna dejavnost popolnoma zamrla. V era Smole je novost pozdravila, svetovala pa vrsto metodičnih na - potkov za izboljšanje v izrabi tovrstnega medija in opozorila na nekatere pomanjkljivosti v spremnem besedilu. Za pomoč v finančnih stiskah je predlagal a sodelovanje turističnih or ganizacij, saj bi bile videokasete z živim govorom in posnetkom dela »lahko neprecen - ljiv turistični spominek«. 268 Za avtorico z dvojezičnega koroškega ozemlja v A vstriji je samoumevno, da svoje ugotovitve podaja tudi v nemščini, saj propadanje in izginevanje nekaterih ses tavin iz materialne kulture zadeva življe njski stil obeh narodov: Die Mühlen sterben – mit ihnen stirbt auch die Sprache der alten Volkskultur = Mlini umirajo – z njimi umira tudi jezik stare ljudske kulture (1995). 269 Leta 1996 je s sodelavci za javnost posnela dva filma (Bica bica, su su su…, Jezikovni in etnološki utrinki iz dvojezične Koroške 270 i n Schafzucht ohne Grenzen, Sprachliche und volkskundliche Beobachtungen aus Südkärnten) 271 o reji jezer - ske ovce ali ovce očalarke nekdaj in danes, obdelavi volne (krtačenje, predenje) idr . 272 Leta 1999 sta hkrati izšli dve videokaseti: 273 po razstavi o kmečkem orodju poletu 1998 v Ožeka rjevem stogu v Podnu je nastala prva 274 z narečno termin ologijo iz ust domačega kmeta in dokumentarnim posnetkom škarij za striženje ovac, orodij za obdelovanje polja in košnjo, samotežna in vprežna vozila. Poleg številnih predmetov so poimenovani tudi njihovi deli in uporaba. Priložen a knjižica med drugim vsebuje oris jezikovnega položaja 2 67 H e r t a M a u r e r - L a u s e g g e r , P r o j e k t » R a z i s k o v a n j e s l o v e n s k i h n a r e č i j n a K o r o š k e m « n a I n š t i t u t u z a s l a v i s t i k o c e l o v š k e u n i v e r z e , Etnolog 57 (n o v a v r s t a 6 ) , g l a s n i k S l o v e n s k e g a e t n o g r a f s k e g a m u z e j a , L ju b l j a n a 1 9 6 6 , 3 7 8 – 3 7 9 . 268 V e r a S m o l e , N a r e č j e p o d V r t a č o . M l i n i i n ž a g e . D o k u m e n t a c i j a , Jezik in slovstvo 4 0 , L ju b l j a n a 19 9 4 /19 9 5, 32 5. 2 69 V . S m o l e , N a r e č j e p o d V r t a č o . M l i n i i n ž a g e . D o k u m e n t a c i j a , 3 2 4 – 3 2 5 . 2 70 V i d e o k a s e t a , M o h o r j e v a d r u ž b a C e l o v e c 1 9 9 6 . 2 71 V i d e o k a s e t a , M o h o r j e v a d r u ž b a C e l o v e c 1 9 9 6 . 2 72 H e r t a M a u r e r - L a u s e g g e r , P r o j e k t » R a z i s k o v a n j e s l o v e n s k i h n a r e č i j n a K o r o š k e m « n a I n š t i t u t u z a s l a v i s t i k o c e l o v š k e u n i v e r z e , Etnolog 57 (n o v a v r s t a 6 ) , g l a s n i k S l o v e n s k e g a e t n o g r a f s k e g a m u z e j a , L ju b l j a n a 1 9 6 6 , 3 7 9 . 2 73 J ož i c a Š k ofi c, H e r t a M a u r e r - L a u s e g g e r , O r o d j e s k o r o š k i h p o d s t r e š i j . O s a n e h … / Ü b e r S c h l i t t e n … Jezikoslovni zapiski 5 , L ju b l j a n a 1 9 9 9 , 2 5 7 – 2 5 8. 2 74 H e r t a M a u r e r - L a u s e g g e r , O r o d j e s k o r o š k i h p o d s t r e š i j , M o h o r j e v a d r u ž b a – H e r m a g o r a s V e r l a g C e l o v e c / K l a g e n f u r t , L ju b l j a n a , W i e n , 1 9 9 9 . etnoLing_04_FIN.indd 65 16. 06. 2017 13:13:55 66 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO v Sl ovenje m Pl ajber gu in port ret omenje ne ga pri povedoval ca. T ranskripci ja narečnega besedila in njegova prestavitev v knjižni jezik laičnemu bralcu lajšata branje in razume - vanje žive besede. 275 Druga videokas eta 276 je metodično drugače zasnovana, zato je izvajals ko zahtevnejš a, saj je snemanje prometa pozimi na različnih prizoriščih (kmetija, gozd) ob sprotnem po- jasnjevanju potekalo v živo. Prometa brez gibanja pač ni! Za premikanje po snegu so bile nekdaj potrebne dereze, 'žlefe' več vrst, sani več vrst in seveda konji. Istega leta je pripravila še videokaseto o kruhu; podobno kot prvima dvema, je vi- deofilmu v prilogi dodala fonološko transkripcijo filmskega besedila s prestavitvijo v knjižno slovenščino. V ideokaseta je bila pripravljena še v nemščini in nekaj pozneje še v angleščini. 277 V projektni zbirki Dialektdokumentationen – Narečne dokumentacije Herte Maurer - Lausegger so pri Mohorjevi založbi v Celovcu na videokasetah že izšli naslednji filmi: Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage. Dokumentacija (sl ov e n sk i ori gi na l , 1994); Dialekt unter der Vertatscha. Mühlen und Sägen (sinhronizirana nemška verzija, 1994); Barbara, Lucija, pomoj … Prispevek k 1100-letnici sončnih Djekš (slovenski original, 1995); Barbara, Luzia, hilf … Ein Beitrag zur 1100-Jahr-Feier Diex. Wassermühlen (nemški original, 1995); Bica bica, su su su … Jezikovni in etnološki utrinki iz dvojezične Koroške (slovenski ori - ginal, 1996); Schafzucht ohne Grenzen. Sprachliche und volkskundliche Beobachtungen aus Südkärnten (nemški original, 1996); Orodje s koroških podstrešij (slovenski original, 1999); Bauerngerät von Kärntner Dachböden (sinhronizirana nemška verzija, 1999); O saneh … Über Schlitten … (1999), Über Schlitten … (s inhronizirana nemš ka verzija, 1999); About slegdes … (slovenski original z angleškimi podnaslovi, 2001); Kruh iz črne kuhinje … (slovenski original, 1999); Brot aus der Rauchküche … (sinhronizirana nemška verzija, 1999); Bread from the black kitchen (slovenski original z angleškimi podnaslovi, 2000). Filmi so opremljeni z bedilnimi prilogami, ki so iz izšle prav tako pri celovški Mohorjevi. Projektna zbirka vsebuje še naslednje, doslej še neobjavljene narečne dokumentarce, ki čakajo na obj avo v di gitalni obl iki: Spomini na kmečko življenje; Fani pripoveduje iz svo- jega življenja; Iz najinih spominov … iz življenja Plajberžanov; Čej so tiste stezice; Narečje ob kolovratu; Dokumentacija stare ljudske kulture; Kritje lesene strehe; Hozdach-Decken (slovenski original z nemškimi podnaslovi); Pavelnova Mici; Die “Pavel-Mitzi” (slovenski original z nemškimi podnaslovi); Narečje ob vnožju Pece – Ovčereja in predelava volne. V posebni projektni zbirki z naslovom “Kulturdokumentation – Kulturna dokumentacija“ 2 75 Rožanski narečni besednjak ( S l o v e n j i P l a j b e r k , 1 9 5 7 ) , k i s e j e z a J o s ip o m Š a š l o m o h r a n i l v r o k o p i s u , j e a v t o r i c i o m o g o č i l d i a h r o n o r a z i s k a v o o s p r e m i n j a n ju k m e č k e g a n a r e č n e g a b e s e d i š č a . A v t o r i c a o m e n j e n i p r o c e s p o s p r e m i s s o c i o l i n g v i s t i č n i m i p o j a v i ( H e r t a M a u r e r - L a u s e g g e r , J e z i k o v n a d i n a m i k a v k m e č k e m i z r a z ju s r e d n j e r ož a n s k e g a n a r e č j a , Annales 15, K o p e r 2 0 0 5 , 3 9 5 – 4 0 4 ) . 2 76 H er t a Ma u rer - La us e gg er , O saneh , M o h o r j e v a d r u ž b a – H e r m a g o r a s V e r l a g C e l o v e c / K l a g e n f u r t , L ju b l j a n a , W i e n , 1 9 9 9 . 277 H er t a Ma u rer - La uss e g er , Kruh iz črne kuhinje: p r i l o g a v i d e ofi l m u : f o n o l o š k a t r a n s k r ip c i j a fil ms k e ga bes edil a s pre v od o m v s l o v enšč i n o ( 1 999 ) / Brot aus der Rauchküche, 1 9 9 9 . Br e a d f r o m t h e b l a c k k i t c h e n ( 2 0 0 1 ) . etnoLing_04_FIN.indd 66 16. 06. 2017 13:13:55 67 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE je pri celovški Mohorjevi izšel dokumentarec v slovenskem in nemškem jeziku Farant: Bäuerliche Arbeit im Wandel der Zeit. Kmečka opravila skozi čas (2007). Bibliografske podatke publikacij najdete na strani: https://www .aau.at/team/maurer -lausegger -herta/ 278 Herta Maurer -Lausegger je s svojo terensko tehniko požela veliko pozornosti v svetu, z »edinstveno dokumentacijo koroških narečij«, s filmi in spremnimi znanstvenimi pre - davanji je gostovala na številnih simpozijih in (svetovnih) kongresih v mnogih evropskih državah pa tudi na Japonskem in v Ameriki (2004). Najbrž z aradi so rodnosti t erenskega de la j e na dom ačih t leh pre j dož ivela j avno naklonjenost pri etnologiji, o čemer priča leta 2012 podeljena ji Kuretova plaketa, ki je krepko utemeljena: N j e n a fi l m s k a p r o d u k ci j a i z v i r a i z n j e ne g a r a z i s k o v a n j a s l o v e n s k i h n a r e č i j n a K or o š k e m , k i h k r at i z me t o d o o b s e r v a ci j s k e g a s ne m a n j a p r i n a š a t u d i v i z u a l ne i n f o r m a c i j e o l j u d e h , o k o l j u i n n a č i n u ž i v l j e n j a . D o t e g a j e a v t o r i c o v o d i l o p r e p r i - č a n j e, d a p r i r a z i s k o v a n j u n a r e č j a ne g r e s a m o z a z a p i s o v a n j e ( d o k u me n t i r a n j e ) g o v or a , t e m v e č t u d i z a h k r at n o d o k u me n t i r a n j e u s t r e z ne g a p r e d me t ne g a s v e t a , o k at e r e m s e g o v or i , i n z a g o v or ne p o l o ž a j e v r a z l i č n i h ž i v l j e n j s k i h o k o l i š č i - n a h , k a r r a z i s k o v a l k a p r e p o z n a v a k o t » d r u ž b e n o - k u l t u r n o f u n k ci j o « g o v or a . S š t e v i l n i m i p r o j e k ci j a m i fi l m o v p o K or o š k e m j e m e d l j u d m i o ž i v i l a z a n i m a n j e z a d om a či g o v or i n i z r a z j e, s p r e d s t a v i t va m i v A vs t r i j i p a j e s s l o v e n sk i m i n a r e čj i s e z n a n j a l a t u d i ne m š k e g o v or c e . / … / N j e n i fi l m i n a z or n o p o v e z u j ej o b e s e d e s p r e d me t n i m s v e t om p o l p r e t e k l e g a č a s a , k i p r i č a o s l o v e n s k e m k u l t u r ne m o k o l j u n a Ko r o š ke m i n k i g a n i m ogo č e r a z u m e t i d r u g a č e k a ko r z b e s e dje m ko r o š k i h n a r e č i j . / … / P ome m b n a r a z s e ž n o s t fi l m s k e g a d e l a H e r t e M a u r e r - L a u s e g g e r j e z at o t u d i z a v z e m a n j e z a n o v e me t o d e i n o b l i k e k om u n i k a ci j e p r i p r e u č ev a n j u k u l t u r e . I z n j e n e g a i z v a j a n j a s i l a h k o z a p om n i m o t r i p o s t a v k e , k i s e p r e p l e - t a j o v n j e n i me t o d o l o g i j i e t n o l o š k e g a fi l m a n j a . P r v a p o s t a v k a j e d ia l e k t o l o g i j a , o s n o v n a t e m a a v t or i č i n i h r a z i s k a v , z a r a d i k at e r e j e s p l o h p o s e g l a p o fi l m u k o t s r e d s t v u d o k u me n t i r a n j a . D r u g a p o s t a v k a j e v k l j u č ev a n j e e t n o g r a f s k i h p r v i n o z . s e s t a v i n k u l t u r e vs a k d a n j e g a ž i v l j e n j a v fi l m s k e z a p i s e, k i s o v s v o j i h n a j- l e p š i h t r e n u t k i h i z p o s t a v i l i z a n i m i v e p o s a me z n i k e ( g o v or c e ) k o t g l a v ne ' i g r a l c e ' v s i c e r d o k u me n t a r n o z a s t a v l j e n i h fi l m i h . I n s t e m s m o ž e p r i t r e t j i p o s t a v k i H e r t i ne me t o d o l o g i j e, t o j e p r i fi k ci j s k i s e s t a v i n i n j e ne g a fi l m a n j a . Z e l o r a d a n a m r e č p o s e g a p o s r e d s t v i h fi k ci j s k e g a fi l m a , n p r . p o g l a s b i , k ome n t a r j u , h i t r i m o n t a ž i i n z n j i m i d om nev n o k r e p i k om u n i k a ci j o z g l e d a l ci . 2 79 5. Pavle Merkù (1927–2014) Je dober glasbenik, vendar bo tu očrtano le njegovo filološko delo. Nazadnje ga je upravičeno občudujoče predstavil Bernard Nežmah. 280 2 78 Z a a ž u r n e p o d a t k e s e i s k r e n o z a h v a l ju j e m a v t o r i c i fi l m o v H e r t i M a u r e r - L a u s e g g e r . 2 79 N a š k o K r i ž n a r , E t n o l o š k i v e č e r s H e r t o M a u r e r - L a u s e g g e r , Glasnik Slovenskega etnološkega društva 5 2 , 1 , 2 , 3 , 4, L ju b l j a n a 2 0 1 2 , 1 9 4 . A v t o r š e d o d a j a , d a n a g r a j e n k a z n a o d l i č n o p o s k r - b e t i t u d i z a p r o m o c i j o s v o j i h fi l m o v . 28 0 B e r n a r d N e ž m a h , Pogovori z Merkujem , M l a d i k a , T r s t 2 0 1 4 . etnoLing_04_FIN.indd 67 16. 06. 2017 13:13:55 68 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO M e r k u s e j e v l e t i h o d r a š č a n j a z a v e s t no o d l o či l v st op i t i v s l o v e n sk i k u l t u r n i k r o g, d a j e S l o v e ne c , č e p r a v i z h a j a i z me š a ne g a z a k o n a i n z a r a d i r a z me r v f a š i s t i č n i I t a l i j i vs e d o s v o j e g a š e s t n a j s t e g a l e t a n i g o v or i l s l o v e n sk o n i t i v d r u ž i n i , k a j š e l e v š o l i i n n a d r u g i h j a v n i h me s t i h . O b e ne m s e j e p r i n j e m i n p o n j e g o v i h l a s t n i h b e s e d a h ž e o d r o s ne m l a d o s t i n a p r ej k r e p i l a z a v e s t o p r i p a d n o s t i j e z i k o v ne m u i n e t n i č ne m u r o b u , i z č e s a r s t a z r a s l a n j e g o v a ne p r e m a g l j i v a ž e l j a p o k u l t u r - ne m p o s r e d n i š t v u me d d v e m a s o s e d n j i m a n a r o d om a i n o d p or d o vs a k r š ne g a n ac i o n a lizm a. N j e g o v a r azmi š l j an j a o n ar o d u, o j e zik u, 2 81 n j e g o v i p o s k u s i , d a b i n a p o d l a g i s k o p i h z g o d o v i n s k i h p o d at k o v p r e n i k n i l v s k r i v n o s t i s l o v e n s k e e t n oge n e z e , s o p r o n ic l j iv i i n n a k a z uje jo p o t , p o k a t e r i s e b o š ele p o t r e b n o p r e- b i t i d o n o v i h i n g l o b l j i h s p o z n a n j . V s o p o z o r n o s t z a s l u ž i t u d i n j e g o v o m ne n j e, d a j e z a s l o v e n s t v o v g l o b a l i z i r a ne m s v e t u e d i n a r e š i t ev v n a v e z a n o s t i n a k o- r e n i ne l j u d s t v a i n v z a v e s t i , d a j e n a j t r d nej š a k or e n i n a n a š a s l o v e n š č i n a , k i j e e d i no r a z p o z n a v no z n a me n j e, p o k at e r e m s e b omo l a h k o p r i z n a l i z a S l o v e nc e . 2 82 Merku je sproti seznanjal javnost z novim terenskim gradivom. 283 Odkril je bajčno bitje z imenom Škafirič 284 in učinkovito opisal tri ravnine folklornega dogodka: tekst, te - ksturo in kontekst, ne da bi takrat že vedel zanje: [ T e k s t →] Z a p i s l j u d s k e p r a v l j i c e j e m l j e i z v i r n i k u p r a v t o , k a r j e v n j e m n a j v r e - d nej š e g a i n n a j b o l j u ž i t ne g a ; [ T e k s t u r a → ] t o j e e n k r at n a o ž i v i t ev , v k at e r i p o s o j a p r i p o v e d o v a l e c i z r o č i l u s v o j g l a s , s v o j o s p o s o b n o s t v ž i v l j a n j a v d o g o d k e, s v o j o e m o ci j o , s v o j o m i m i k o . B r e z vs e g a t e g a j e z a p i s m u z ej s k o z a n i m i v , t o d a n i ž i v . S a m o fi l m s k i z a p i s – i n š e t a l e d e l n o – b i l a h k o p o s r e d o v a l vs e t o ; [ K o n t e k s t → ] v e n d a r b i t u d i t u m a n j k a l o o n o n a r a v n o o k o l j e, v k at e r e m j e p r a - v l j i c a ž i v e l a i n v k at e r e m s e j e p r i p o v e d o v a n j e k o n k r e t i z i r a l o . [ S p r ej e m a l e c → ] P o s l u š a n j e p r i p o v e d o v a n j a j e z at o e n k r at no , ne p ono v l j i v o d o ž i v e t j e i n p ome n i h k r at i s p o z n a v at i p r i p o v e d o v a l c a - č l o v e k a t e r o k o l j e, i z k at e r e g a j e i z š e l ; p ome n i t e g a č l o v e k a i n t o o k o l j e d o ž i v e t i . S a m o t a k o l a h k o d o j a me š l j u d s k o p r i p o v e d n i š t v o . 2 85 V uvodu v Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji / Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia (T rst 1976) Merkù odkritosrčno pripoveduje, kako je iz priložnostnega postal siste - matični zbiralec folklornega gradiva. Med njim je komaj kaj etnolingvističnega, čeprav se sem in tja pojavi pojem etnojatrija. 286 Gre za zdravljenje v smislu zagovorov: z besedami ali znamenji križa, zdravilnimi rožami ali z drugimi sredstvi in postopki. 2 81 P r i m . : P a v l e M e r k ú , B i t i n a r o d , Sodobnost 2 6 , L ju b l j a n a 1 9 7 8 , 2 6 2 – 2 6 6 . 2 82 S i l v o T o r k a r , A k a d e m i k P a v l e M e r k ù – o s e m d e s e t l e t n i k , Merkujev zbornik / Jezikovni zapiski 1 3 , š t . 1 – 2 , L ju b l j a n a 2 0 0 7 , 8. 2 83 P a v l e M e r k ù , L ju d j e ob T e r u / O t r o c i n e b o j o v e č j e d l i b u r j e , Sodobnost 1 6 , L ju b l j a n a 1 9 6 8 , 89 0 – 89 7 . 28 4 P a v l e M e r k ù , L ju d j e ob T e r u / Z a p e ju č i Š k a r i fi č , Sodobnost 1 6 , L ju b l j a n a 1 9 6 8 , 1 1 5 6 – 1 1 6 2 . 2 85 P a v l e M e r k ù , L ju d j e ob T e r u / T e b o d a n b ot , Sodobnost 1 6 , L ju b l j a n a 1 9 6 8 , 1 2 5 1 – 1 2 5 8. 286 P a v l e M e r k u , Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji / Le tradizioni popolari degli Sloveni in etnoLing_04_FIN.indd 68 16. 06. 2017 13:13:55 69 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE Pavle Merkù je prišel k slovstveni folkloristiki prek glasbene folkloristike z objavo pesemskih zapisov Ivana Grbca. 287 Oprezal je za vsakim najmanjšim virom, da bi mu bil v pomoč pri raziskovanju sta - rih besed, in izra bil vsako priložnost, da bi počastil njihove avtorje ali uporabnike 288 in o tem z veseljem obveščal slavistično javnost. Leta 1971 je predstavil beneškega duhovnika Alojzija Clignona [Klinjona]: T o č n o 5 0 l e t t e g a j e i z š l a s k r om n a , d r o b n a i n d a ne s i z r e d n o r e d k a i n d r a g o - c e n a k n j i ž i c a , z a k at e r o s k or a j n i h č e ne v e . N j e n n a s l o v s e g l a s i » K r i ž ó v a p o t , k t e r a s e m o l i u c e r k v e S . A n d j u E r b e č u « ; i me n j e ne g a a v t o r j a – A l o j z i j C l i g n o n ( K l i n j ó n ) – n i n i t i t i s k a n o n a p l at n i c a h , t e m v e č k om a j n a k o n c u k n j i g e . N a p l a - t n i c a h š e b e r e m o , d a j e k n j i g a i z š l a l e t a 1 92 1 v Č e d a d u v t i s k a r n i b r at o v S t a g n i . E d i n i z n a n i i z v o d t e k n j i g e h r a n i b a j e t om a j s k a ž u p n i j s k a k n j i ž n i c a , k a m or n a j b i j o b i l s p r a v i l r a j n i V e r g i l Š č e k . D r u g i i z v o d h r a n i p i s e c t eh v r s t i c : n a š e l g a j e p o l e t i h i s k a n j a , k o j e ž e s k or a j o p u s t i l vs a k o u p a n j e . T u d i me d b e ne š k i m i S l o v e n ci d a ne s n i h č e ne v e z a t o k n j i g o , č e p r a v s e m a r - s i k d o s p om i n j a n j e ne g a a v t or j a . I n v e n d a r j e t o e d e n n a j b o l j d r a g o c e n i h t i s k o v , k a r j i h j e i z š l o v B e ne č i j i . Z n a n o j e n a m r e č , d a s o o d p o l o v i c e p r ej š n j e g a [ = 1 9 . ] s t o l e t j a d a l j e b e ne š k i d u š n i p a s t i r j i p o s k r b e l i z a š t ev i l ne n a b o ž ne k n j i g e : k at e - k i z me, m o l i t v e n i k e i n d r u g o . V s e t e k n j i g e s o d ej a n s k o p i s a ne v k n j i ž n i s l o v e n - š č i n i , l e v b e s e d i š č u i n v k a k i r e d k i o b l i k i s e p r i b l i ž u j ej o n a r e č j u d om a č i n o v ; v s k r a j ne m p r i me r u l a h k o g o v or i m o o v z v i š e ne m d ia l e k t u «, k o a v t or p o v z d i g ne g o v or j e n o n a r e č j e d o ž l a h t ne o b l i k e » k n j i ž ne g a n a r e č j a « . C l i g n o n o v a k n j i g a j e e d i n a b e ne š k a , k a r j i h p o z n a m , k i u p or a b l j a v n a j v e č j i me r i g o v or j e n o , ž i v o n a r e č j e ; v p l i v k n j i ž ne s l o v e n š č i ne j e omej e n n a p i s a v o ne k at e r i h c e r k v e n i h i z- r a z o v . V t e m j e n j e n a n a j v e č j a c e n a . 2 89 Merkù je gotovo z velikim zadoščenjem sodeloval tudi pri izda ji Klinjonovih pri- dig leta 2002, 290 saj je vmes skrbno sledil vsem novostim in napredovanju Benečanov . 291 Arhaična faza kakega narečja se bolj ohranja med njegovimi izseljenimi govorci kakor v njegovem naravnem okolju, kar Merkù na podlagi terenskih izkušenj iz T erske doline razširja tudi na »tradicije in na etnografsko blago«: »Z emigracijo se dialekt in etnograf- sko blago fiksirata, nista več podvržena razvojnim spremembam v naravnem okolju.« 292 Italia , T r s t / T r i e s t e 1 9 7 6 , 5 2 , 9 1 , 4 2 9 i n m o r d a š e k j e . 287 Z m a g a Ku m e r , L ju d s k e p e s m i i z t r ž a š k e ok o l i c e , Sodobnost 1 9 , L ju b l j a n a 1 9 7 1 , 1 2 7 0 – 1 2 7 2 . 288 P a v l e M e r k ù , K n j i g a o I v a n u V o g r i č u , Sodobnost 2 0 , 1 9 7 2 , 6 5 0 – 6 5 1 . 2 89 P e t d e s e t l e t n i c a » K r i ž o v e p ot i « A l o j z i j a C l i g n o n a , Jezik in slovstvo 1 7 , L ju b l j a n a 1 9 7 1 / 7 2 , 3 8 – 3 9. 29 0 P e t e r P o d r e k a / P i e t r o P o d r e c c a , A l o j z K l i n j o n / L u i g i C l i g n o n , Andohtlivi poslušavci / Devoti ascoltatori ( P r i d i g e v s l o v e n s k e m n a r e č ju N a d i š k i h d o l i n 1 8 5 0 – 1 9 3 0 / P r e d i c h e n e l d i a l e t t o s l o v e n o d e l l e V a l l i d e l N a t i s o n e , u r . G i o r g i o B a n c h i g - R i c c a r d o Ru t t a r , Z d r u ž e n j e / A s s o c i a z i o n e » D o n E u g e n i o B l a c h i n i « , Č e d a d / C i v i d a l e d e l F r i u l i , 2 0 0 0 . 2 91 P a v l e M e r k ù , B o g a t a s p o m l a d a n s k a k n j i ž n a ž e t e v v B e n e č i j i i n o B e n e č i j i , Sodobnost 26 , L ju b l j a n a 1 9 7 8 , 9 0 1 – 9 0 6 . 29 2 P a v l e M e r k ù , N e k a j l e g e n d i z K a r n a j s k e i n N a d i š k e d o l i n e , Traditiones 1, L j u b l j a n a 19 7 2 , 18 7 . etnoLing_04_FIN.indd 69 16. 06. 2017 13:13:55 70 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Merkù vseskozi poudarja, da ni »etnograf«, 293 kar pomeni, da v danem okolju ne želi konkurirati Milku Matičetovemu , ki se je proslavil na nekdanjem slovenskem etničnem ozemlju v It aliji, na jveč v Re ziji, z z biranjem pre dvsem fol klornega gra diva. Za l e-tega j e bi- stvena navzočnost estetske funkcije, ki je za etnološko gradivo irelevantna, zanemarljiva. 294 Z upoštevanjem te predpos tavke je M erkùju bližje táko jezikovno gradivo, ki je pred - m e t e t n ol i n gv i st i k e , sa j ob ob j a v i se dm i h l e g e nd o Kri st u su i n sv . Pe t r u (Me r kù 1972 : 187–193). poudarja, da so nekatere od njih »zelo skromne, kar zadeva pripovedni slog, celo izražanje in razumljivost. 295 Tudi táke so dokument. /…/ Osebno so mi bolj pri srcu skro- mne priče te legendarne snovi med Terjani v karnajskih vaseh kakor mnogo lepše legende Tončičeve Berte, pripovedovalke po božji milosti« (Merkù 1972: 187). Pri treh legendah, v katerih se omenjajo kraji ob robu slovenskega etničnega ozemlj a (dolina Nadiže, morda od Brezij proti Breginju; T rbiž; Čenta-Neme-Fojda-Čedad), z »etnografsko geografijo« razbira, do kam je v preteklosti segalo prostorsko obzorje T erjanov . Druga objava podobnih legend 296 se v komentarju omejuje na pripovedovalca, nje- govo izgovorjavo in minimalni oris narečja. Odtlej se je Merkù posebej naklonjeno posvečal T erski dolini 297 z najzahodnejšim slovenskim (in slovanskim) narečjem. 298 Strokovno pa ga je privlačila ugotovitev , da je tersko narečje edino v Evropi, ki »dotlej ni poznalo nobenega akulturacijskega vpliva s strani nacionalnega jezika in je zato ohranilo zanimivo stanje, ki ga pri drugih slovanskih narečjih – z edino izjemo rezijanskega – ne moremo več ugotoviti. Skromna akulturacija je v tersko narečje prinašala romanske, predvsem furlanske izposojenke in tujke, ki nam dajejo spet možnost natančneje preučevati izposojanje na slovensko-romanski meji«. 299 O t e m pri č a kra t ka , a sporoč i l no uč i nkovi t a Me rkùje va kul t urol oška ra z l a ga o pom e n- skem premiku glagola peti na moliti. Za peti pa so si T erjani sposodili furlanski glagol: ćanáti, kantati. 300 Ob imenih slovenskih krajev v Italiji se zavzem a za rabo živega jezika 29 3 T o j e ž e z d a v n a j z a s t a r e l t e r m i n z a e t n o l o g a a l i v d r u g i h p r i m e r i h z a f o l k l o r i s t a . 29 4 P r i m . M a r i j a S t a n o n i k , M o d e l i r a z m e j e v a n j a s l o v s t v e n e f o l k l o r e i n l i t e r a t u r e , Teoretični oris slovstvene folklore , L ju b l j a n a 2 0 0 1 , 1 3 7 – 1 4 6 . 29 5 T o s o d i v e s t e t s k o f u n k c i j o . 29 6 P a v l e M e r k ù , T a r č m u n s k e l e g e n d e i n p o v e d k e , Traditiones 2 , L ju b l j a n a 1 9 7 3 , 2 1 1 – 2 1 5 . 29 7 P a v l e M e r k ù , L ju d j e ob T e r u V I : T e r s k o n a r e č j e , Sodobnost 1 7 , L ju b l j a n a 1 9 6 9 , 4 5 6 . P a v l e M e r k ù , S t a r o i n n o v o g r a d i v o z a t e r s k a k r a j e v n a i m e n a , Jezik in slovstvo 1 6 , L ju b l j a n a 1 9 7 0 / 7 1 , 1 4 7 – 1 4 9 , 1 8 6 – 1 8 9 . P a v l e M e r k ù , S p r e h o d s k o z i t e r s k o b e s e d i š č e – 2 , Jezik in slovstvo 1 6 , L ju b l j a n a 1 9 7 0 / 7 1 , 2 59 – 2 6 0 . P a v l e M e r k ù , S p r e h o d s k o z i t e r s k o b e s e d i š č e – 3 , Jezik in slovstvo 1 7 , Lj u blj a n a 1 9 7 1/ 72 , 1 1 4. P a v l e M e r k ù , O s l o v e n s k e m t e r s k e m n a r e č ju , Slavistična revija 2 8 , L ju b l j a n a 1 9 8 0 , 1 6 7 – 1 7 8. 29 8 F r a n c J a k o p i n , K r a j e v n a i n l e d i n s k a i m e n a g o r n j e T e r s k e d o l i n e , Slavistična revija 4 6 , L ju b l j a n a 1 9 9 8 , 3 8 9 – 3 9 1 . 29 9 P a v l e M e r k ù , O s l o v e n s k e m t e r s k e m n a r e č ju , Slavistična revija 2 8 , L ju b l j a n a 1 9 8 0 , 1 7 7 . 300 P a v l e M e r k ù , P o m e n o s l o v n i p a b e r k i i z z g o r n j e T e r s k e d o l i n e , Jezik in slovstvo 1 5 , L ju b l j a n a 1 9 6 9 / 7 0 , 6 4 . etnoLing_04_FIN.indd 70 16. 06. 2017 13:13:55 71 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE ondotnih prebiva lcev: 301 lokalno izgovorjavo in pisavo imen zaradi upoštevanja ljudi, ne glede na sistem. 302 Z željo po medsebojnem spoznavanju, ki je osnova za boljše razumevanje, je svoje iz- sledke objavljal tudi v italijanščini, npr . o terskih krajevnih in ledinskih imenih v preteklosti in sodobnosti. 303 T o jezikoslovno panogo je postopoma 304 razširil na ves slovenski zahod. 305 Merkù zmeraj upošteva tudi govore sosednjih prebivalcev , o čemer priča več član- kov . 306 Da ga je jezikovna interfe renca vedno znova privlačevala, glede na njegov rod ni nič nenavadnega . Da je vsako priložnost uporabil za premislek o njej in skušal najti v njej pozitivno, priča Merkùjev člane k o Baudouinovem načelnem stališču do znanosti, ko ta zavrača panslavizem, ker ga v smislu predsodkov enači z antisem itizmom: 307 »V meni ni ne ljubezni ne sovraštva, v meni je samo želja po resnici. /…/ In naprej: imamo vendar pravico in dolžnost zahtevati, da v obsegu državnih meja prebivalstvo ni za uradnike, tem- več so uradniki postavljeni za prebivalstvo, da ni prebivalstvo prisiljeno učiti se jezika uradnikov, temveč da se morajo uradniki učiti jezika prebivalstva.« 308 Merkù zelo podrobno analizira Slovar italijanskih priimkov v dveh zvezkih in ga po- hvali. V njem je okoli 15.000 priimkovnih oblik združenih v 1776 gesel po priimkovnih tipih. »Slovar se odlikuje po bistvenosti, preglednosti, občutljivem posluhu za pisano in zapleteno stvarnost italijanskega imenstva in poznavanju zgodovinske razslojenosti ter po- sameznih delnih stvarnosti in njihove problematike. « Nato pregleduje delež slovenskih in hrva ški h pri i m kov v knj i gi i n k posa m e z ni m doda j a l a st no z na nj e o nj i h. 309 Podobno ra vna 3 01 P a v l e M e r k ù , O b i m e n i h s l o v e n s k i h k r a j e v v I t a l i j i , Jezik in slovstvo 1 4, L ju b l j a n a 1 9 6 9 , 6 9 –71. 30 2 P a v l e M e r k ù , P i s a v a i n r a b a s l o v e n s k i h k r a j e v n i h i m e n v I t a l i j i , Jezik in slovstvo 1 6 , L ju b l j a n a 19 7 0 / 71, 74 –75. 303 P a v l e M e r k ù , La toponomastica dell'alta val Torre, B a r d o 1 9 7 7 . 304 P a v l e M e r k ù , S l o v e n s k i t o p o n i m i m e d O g l e j e m i n S o č o , Slavistična revija 4 4, L ju b l j a n a 1 9 9 6 , 8 3–8 5 . P a v l e M e r k ù , T o p o n o m a s t i č n i o c v i r k i , Jezikoslovni zapiski , 1 0 , L ju b l j a n a 2 0 0 4, 1 4 7 – 1 5 0 [ S k u š a r a z l ož i t i i z v o r n a s e l b i n s k i h i m e n Š t a n j e l n a K r a s u , K r i ž , S v e t o i n i m e g o z d a Iγoca v b l i ž i n i B a z o v i c e , p r i č e m e r u p o š t e v a s r e d n j e v e š k e v i r e i n n a r e č n e ob l i k e i m e n . ] P a v l e M e r k ù , P r i s p e v e k k m i k r ot o p o n o m a s t i k i t r ž a š k e o k o l i c e , Slavistična revija 4 0 , L j u b l j a n a 19 9 2 , 31 – 41. 305 P a v l e M e r k ù , S l o v e n s k o i m e n o s l o v j e v I t a l i j i , Jezikoslovni zapiski 8 , L ju b l j a n a 2 9 0 0 2 , 1 3 3 – 1 3 6 . P a v l e M e r k ù , S l o v e n s k o i m e n o s l o v j e v I t a l i j i , P a v l e M e r k ù , Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu , ( u r . M e t k a F u r l a n i n S i l v o T o r k a r ) , Z a l ož b a Z R C , Z R C S A Z U , L ju b l j a n a 2 0 0 6. 306 P a v l e M e r k ù , R a d o v e d n o s t s l o v e n i s t a p r e d b e s e d n j a k o m m u g l i z a n s k e g a [ = f u r l a n s k o n a r e - č j e v M i l j a h ] n a r e č j a , Slavistična revija 3 3 , L ju b l j a n a 1 9 8 5 , 4 5 3 – 4 5 4 . P a v l e M e r k ù , P r i i m e k Vr a m , Jezikoslovni zapiski , 1 4, L ju b l j a n a 2 0 0 8 , 1 6 7 – 1 6 8. [ t e r g e s t i n s k o = o p u š č e n o i n p o z a - b l j e n o n a r e č j e t r ž a š k i h F u r l a n o v ] . 30 7 P a v l e M e r k ù , N a č e l n e m i s l i J a n a B a u d o u i n a d e C o u r t e n a y a , Jezik in slovstvo 1 8 , L ju b l j a n a 19 7 2 / 7 3 , 151–152 . 30 8 P a v l e M e r k ù , N a č e l n e m i s l i J a n a B a u d o u i n a d e C o u r t e n a y a , Jezik in slovstvo 1 8 , L ju b l j a n a 1 9 7 2 / 7 3 , 1 5 2 . P r i m . š e : Pavle Me r k ù , B a u d o u i n d e C o u r t e n ay v Ne w Y o r k u , G u m i n v slo v e n - s k i h p u b l i k a c i j a h i n š e k a j , Sodobnost 2 5 , L ju b l j a n a 1 9 7 7 , 8 9 2 – 8 9 4 . 30 9 P a v l e M e r k ù , D e F e l i c e j e v a s l o v a r j a p r i i m k o v , Slavistična revija 3 0 , L j u b l j a n a 19 8 2 , 2 15 – 2 2 1. etnoLing_04_FIN.indd 71 16. 06. 2017 13:13:55 72 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO ob drugi sinhroni raziskavi istega avtorja. 310 Kot slavista ga zanima predvsem De Felicejeva pozornost do slovanskih in slovenskih osebnih imen v italijanskih telefonskih imenikih. Osupel je nad veliko razliko v identiteti priimkov pri francoski manjšini v dolini Aosta in nemški manjšini na Južnem T irolskem na eni strani in na drugi pri drugih manjšinah v Italiji. Vzroke za tak položaj pri njih vidi v prevladovanju uradnega italijanskega jezika, pogostih mešanih zakonih ter družbenogospodarskem in družbenopolitičnem pritisku, 3 11 ki sili pripadnike manjšin v asimilacijo in mimikrijo. Sam še ne upa izmeriti pomena, ki ga omogoča študij srednjeveških virov 312 na slo - ve nski z ahodni m e ji . V bogat e m št udi jske m gra di vu j e pra v a nt roponi m i j a e na ko pri vl a čna za zgodovinarje, jezikoslovce in »etnografe oziroma rajši demologe«. 313 Na podlagi štu - dija njihovih priimkov so Merkùju postali domači tisoči tržaških meščanov iz 13., 14. in 15. stoletja. Analiza srednjeveških antroponimov mu je pripomogla ustvariti natančnejšo podobo o narodnostni sestavi T rsta v poznem srednjem veku in je zaradi količine in kako - vosti gradiva znaten prispevek k študiju slovenske antroponimije sploh. 314 Merkùjeve razla ge in popravki se na križišču kultur in jezikov zavestno vključujejo v priznavanje in utrjevanje slovenske identitete z docela strokovnimi postopki, ki so bili veljavni v njegovem času. Merkù je večdesetletno raziskovanje imen za širšo javnost v prikupnem stilu in s širokim obzorjem povzel v knjigi 1300 primorskih priimkov: 315 Prve priimke je uvedla Beneška republika v 1 1. stoletju – zaradi vplačevanja davkov! Ne more si kaj, da ne bi oponesel ustreznim strokovnjakom v Sloveniji, da še niso poskrbeli za po- dobno obravnavo za celotni slovenski etnični prostor . Prvi pridatki ime nu v smislu priimka se pojavijo pri nekaterih plemiških rodbinah že pred letom 1090. T rst se je od mest zunaj beneške posesti med prvimi odločil zanje. Nekaj se jih pojavi že v 12. in še več v 13. stoletju v tržaškem furlanskem narečju, slovenščini in italijanščini. Oglejski patriarhat je v tem pogledu zaostajal, zato so se v Benečiji furlanski in slovenski priimki pojavili po letu 1420 in počasi prodirali na habsburška tla. Drugod so se uveljavili veliko pozneje. V severnonemških deželah so postali obvezni šele v 19. stoletju: premožni so si oskrbeli bleščeče, »reveži pa so morali sprejeti klavrne priimke« (Merkù 2004: 9). Islandija je danes edina država, ki nima priimkov (Merkù 2004: 6). Poglavje o oblikoslovju med drugim pove, da so pripone na -nik, -ščak/-šček/-šek značilni samo za slovenske priim ke, da pa za priimke na -ič nikakor ne velja, da so zgolj srbski, saj je priimek Babič (< Babig, Babic, Babiç, Babich, Babiçh ) v T rstu znan že leta 1308, »ko se Srbom še sanjalo ni, da bi kdaj imeli priimke« (Merkù 2004: 10). Priimki na 310 P a v l e M e r k ù , O s e b n o i m e v D e F e l i c e j e v i k n j i g i I n o m i d e g l i I t a l i a n i , Slavistična revija 31, L ju b l j a n a 1 9 8 3 , 2 5 6 – 2 5 7 . 311 Z n a n o j e n a s i l n o p o i t a l i j a n č e v a n j e p r i i m k o v m e d f a š i z m o m . M e r k ù š e d o d a j a , d a n i b i l o l a h k o d o s e č i , d a b i v m a t i č n e k n j i g e p r a v i l n o v p i s o v a l i n e i t a l i j a n s k a o s e b n a i m e n a i n p r i i m k e . 31 2 N a t o o p i š e v i r e : a r h i v v s a m o s t a n u S v . m u č e n c e v , k a p i t e l j s k i a r h i v s v . J u s t a , i n ž e ob j a v l j e n i v i r i. T a k o j e d ob i l p r i b l i ž n o 3 0 0 0 i m e n o z . č e z 4 0 0 i m e n s k i h ob l i k . 31 3 M e n d a M e r k ù m i s l i z n j i m i n a s p e c i a l n e m i t o l o g e . 314 P a v l e M e r k ù , S l o v e n sk a s r e d n j ev e š k a a n t r op on i m i j a o b r om a n sk i mej i , Slavistična revija 35, L ju b l j a n a , 1 9 8 7 , 3 2 6 . 31 5 P a v l e M e r k ù , 1300 primorskih priimkov , M l a d i k a , T r s t 2 0 0 4 . 2 etnoLing_04_FIN.indd 72 16. 06. 2017 13:13:55 73 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE -ič so znani vsem slovanskim jezikom. Iz nekaterih pripon (za velikost, manjšanje, svo- jilnost, odklanjanje itn.) se vidi odnos do nosilcev priimka. Priimki so nato razloženi glede na izvor osebnih imen iz predkrščanskih slovanskih imen, srednjeveških neslovanskih imen, imen iz Stare zaveze, svetniških imen. Naslednja skupina priimkov je nastala iz vzdevkov bodisi zaradi telesnih posebnosti ali napak, zna - čajskih posebnosti in razvad, upoštevaje družinske vezi ali tabuje. Med tabuje spadajo tudi imena, ki izražajo nekaj hudega in so jih ljudje nekoč da - jali otrokom, da bi jih s tem obvarovali nevarnosti, ki jo ime opisuje. Na ta način so taka imena podobna zagovorom. Iz takih imen sta priimka Pródan in Terpín; nekoč so zlasti ob narodnostni mej i dajali otroku ime Prodan in to ni nič drugega kot trpni deležnik prodán glagola prodáti: to ime naj bi otroka obvaroval o pred hudo nevarnostjo, da bi ga morali kdaj st arši p rodati k ot su žnja. Kol ikor v e, j e p riimek e ndemičen v n otranji Ist ri v b uzetskem okraju, kjer je tudi vas Pródani. In prav v Istri so Benečani v preteklosti iskali sužnje med tamkajšnjimi Slovani: prav iz tega dejstva je nastalo beneško ime Ščavo oziroma italijan - sko ime schiavo in odtod končno razširjeni pozdrav ciao, v T rstu ciau, kar ne pomeni nič drugega kot »tvoj suženj sem« (Merkù 2004: 51). Nastanek ž ivalskih p riimkov Me rkù u temeljuje s p omočjo r ekel: 'z vit k ot l isjak', 'priden kot mravlja', 'siten kot muha', 'hiter kot zajec' (Merkù 2004: 52). Razlaga teh imen se veliko naslanj a na etnološka dejstva in s tega vidika je upravič eno, da je to Merkùjevo delo uvrščeno v tukajšnje poglavje. Še toliko bolj je to očitno pri priimkih, ki izvirajo iz poklicev . V T rstu je najzgodnejši, iz leta 1275, ime novan po tkalcu. Merkù z znanjem glasoslovnih zakonitosti pride do da - nes splošno znanega Kavčiča in zaradi elkanja spakljivega Kalčiča (Merkù 2004: 57–58). Priimke, ki so izpeljani iz opravljanja raznih dolžnosti, ilustrira na lastnem: Merkù < mer- kati = opazovati, oprezati na nevarnost turških vpadov (Merkù 2004: 65–67). Sledijo pri- imki, ki so izpeljani iz imen držav (Pegan, Vógrič, T urk) in pokrajin (Kranjec, Kraševec), naselij in zaselk ov , ledinskih imen in celo iz vetrov (Merkù 2004: 70–78). A vtor je o teh vprašanjih veliko pisal že v italijanščini, na koncu pa je vse obravnavane priimke abece - dno razvrstil, tako da se bralec lahko na hitro seznani z zaželenim. V razdelku o priimkih iz naslovov po dostojanstvenikih Merkù zadaja »nov udarec teoriji o ubogi gmajni, ki so jo slovenski zgodovinarji tako radi pestovali « (Merkù 2004: 69). Njihovo tezo je spodbil že z objavo slovenskih plemiških pisem s konca 17. stoletja, 316 sa j so od l o č i l no spre m e n i l a pog l e d e na po l o ž a j sl ove nšč i ne pre d na rod ni m pre po rodom . 31 7 Njegove dodatne raziskave v T ržaškem državnem arhivu in v Arhivu nadškofijske kurije v V idmu so pokazale, da so zače nši z letom 1686 številni dopisovalci z gradu Hallerstein pri Koči vasi, v Ložu, Cerknici in posamezniki v T rstu in Čabru uporabljali slovenščino v zasebnem in poslovnem dopisovanju. Le dobri poznavalci zgodovine bi lahko do - gnali, kako se je to utrdilo. Merkù izključuje, da bi šlo za čustveno motivacijo, saj je v 316 P a v l e M e r k ù ( u r . ) , Slovenska plemiška pisma / d r u žin M aren zi – Co rad u zzi s k o n c a 1 7 . s to l e - t j a , Z a l ož n i š t v o t r ž a š k e g a t i s k a , T r s t 1 9 8 0 . 317 S. T o r k a r , A k a d e m i k P a v l e M e r k ù – o s e m d e s e t l e t n i k , n . m . , 9 . etnoLing_04_FIN.indd 73 16. 06. 2017 13:13:55 74 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO slovenščini pisal celo mitničar , 318 posli, neznani kovač ali tr govec in baron, tja do patrici - jata v Sloveniji in v T rstu. 319 V ečina patricijskih arhivov je propadla, »vendar ta majhna najdba dovoljuje misliti, da je bila slovenščina v rabi pri zasebni korespondenci veliko prej in veliko več, kakor smo doslej vedeli. In da je jezik Županove Micke in Matička, ki se ženi, rastel na trdni, že davno ustaljeni tradiciji pismene uporabe vsakdanje slovenščine: prav onega jezika, ki nam ga doslej najlepše izpričujejo pisma Marie Isabelle Marenzi in Ester Maximiliane Coraduzii.« 320 Romansko-slovanska jezikovna meja je ustvarila v jezikih v stiku večplastna preple- tanja, ki jih je Merkù preiskal predvsem na fondu krajevnih in ledinskih ter osebnih imen oz. priimkov . Na podlagi zgodovinskih zapisov in lastnega filološkega znanja je obdelal problematiko priimkov na zahodni meji (1982), monografsko predstavil imena svetnikov v slovenskih osebnih in zemljepisnih imenih 321 in v obširni študiji notarske knjige iz leta 1525 predstavil osebna in zemljepisna imena za slovenske vasi iz tržaške okolice. 322 Z italijansko pisanimi znanstvenim i in poljudnimi prispevki je širil vedenje o slovenski de- diščini T ržaške, Goriške in V idemske pokrajine, pomagal razbijati številne stereotipe in očitne zmote v razlagah lastnih imen v enem ali drugem jeziku v stiku (T orkar 2007: 9). Njegove imenoslovne raziskave so pokazale, da je bil T rst že v srednjem veku s tre - tjino prebivalstva slovenski. V tržaških arhivih za 14. stoletje je Merkù našel na desetine čudovitih staroslovenskih osebnih imen, doslej znanih samo iz ljudskih pesmi, kot je to primer s Sončico (T orkar 2007: 9). T udi ta od njegovih številnih člankov 323 zasluži etno - lingvistično pozornost. 324 Merkù zelo rad vsak jezikovni pojav poveže s konkretnim življe njem, kar dela nje- gove objave aktualne tudi za etnolingvistiko. Ne gre mu zgolj za sistem in red – tako tudi, če gre za zgodovinsko snov . 325 Prek arhivskih virov pride do ljudi, v vsakdanje življenje. T a k j e t u d i p r v o v r st e n e t n o l i n g v i st i č n i č l a n e k o e n k r a t n o st i Re z i j e . V n j e m p o j a sn j u j e , kako je prišlo – folkloristično gledano – do aitiološke povedke o ruskem izvoru Rezijanov , pogubnih posledicah te uvere in njihovi samozavestni lokalni identiteti. 326 P rava etnolingvis tična s laš čica je M erkujeva razlaga, kako je priš lo do poimenovanja Unejci / Onejci, ki bi morali pravzaprav biti Vnejci , 327 tisti, ki so ven, zunaj. 318 P a v l e M e r k ù , Z a s e b n a s l o v e n š č i n a v 1 7 . s t o l e t ju , Slavistična revija 3 0 , L ju b l j a n a 1 9 8 2 , P a v l e M e r k ù , Z a s e b n a s l o v e n š č i n a v 1 7 . s t o l e t ju , Slavistična revija 3 0 , L ju b l j a n a 1 9 8 2 , 1 4 8. 31 9 L e d u h o v n i k i s e n i s o vk l ju č i l i v t o n o v o p ob u d o . 32 0 P a v l e M e r k ù , Z a s e b n a s l o v e n š č i n a … 1 2 1 – 1 5 0 . 3 21 P a v l e M e r k ù , Svetniki v slovenskem imenoslovju , M l a d i k a , T r s t 1 9 9 3 . 32 2 P a v l e M e r k ù , Imena naših krajev , M l a d i k a , T r s t 1 9 8 7 . 32 3 M e t k a F u r l a n , J e z i k o s l o v n a b i b l i o g r a fi j a P a v l e t a M e r k u j a , Jezikoslovni zapiski / Merkujev zbornik , L ju b l j a n a 2 0 0 7 , 1 3 – 2 2 . 32 4 V o m e n j e n e m z b o r n i k u s t a m u p o d e l o v n i m e t o d i i z m e d n j e g o v i h č a s t i l c e v n a j b l i ž j a č l a n e k J ož i c e Š k ofi c i n d e l n o č l a n e k D u š a n a Č o p a . 32 5 P a v l e M e r k ù , D e v i n s k i p r i s e ž n i ob r a z e c z z a č e t k a 1 7 . s t o l e t j a , Jezikoslovni zapiski 8 , L ju b l j a n a 2 0 0 2 , 153 –15 6 . 32 6 P a v l e M e r k ù : E n k r a t n o s t R e z i j e , Jezik in slovstvo 3 1 , 1 9 8 5 / 8 6 , 1 0 1 – 8 8. 32 7 P a v l e M e r k ù , U j e j c i , O n e j c i a l i V n e j c i ? Traditiones 2 8 / I , L ju b l j a n a 1 9 9 9 , 3 0 9 – 3 1 0 . etnoLing_04_FIN.indd 74 16. 06. 2017 13:13:55 75 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE De l o Od babe do smrti 32 8 j e št e t i z a Me r kùj e vo na j bol j e t nol i ngv i st i č no knj i go . V nj e j vsakomur dostopno razgrinja skrivnosti »slovenskega besedja«, govoreč o njegovih etimo- l oški h i n onom a st i č ni h vpra ša nj i h. »Ž i vost be se de « pre dst a vl j a na pri m e ru be se de »baba« (Merkù 2005: 5–12). »Lánita« kot ime za lice, je jezikovna okamnina iz praslovanščine (Merkù 2005: 13–16). Iz poglavja o zgodovinski in družbeni pogojenosti jezika se nam posveti, da je bila odsotnost slovenskih mestnih narečij fašističnim ideologom najbrž po- vod za poniževa nje slovenščine kot barbarskega jezika. Kot pred njim že Janez Bitenc 329 geografsko utemeljuje preciznost, celó varčnost izjavljanja v slovenskem jeziku, kar doka - zuje s »kobáro« (lešnika dvojčka) v beneških in obsoških narečji h (Merkù 2005: 17–20). Modni panslavizem sredi 19. stoletja in s srbohrvaškim jezikom prevladujoča politika v 20. stoletju sta zaradi nekritičnega prevzemanja čeških, ruskih, srbskih, hrvaških besed potisnila v pozabo številne tenkočutne slovenske besede in zelo osiromašila samostojni besedni fond slovenščine (Merkù 2005: 21–24) S tako ugotovitvijo se Pavel Merkù pri- družuje Antonu Brezniku. Zarad i »miselne lenobe /…/ učenih in napol učenih Slovencev – uradnikov, časnikarjev, učiteljev, celo pisateljev in pesnikov « se pačijo številna ledinska imena ali zanje po nepotrebnem uvajajo nova (Merkù 2005: 25–28). Merkùju ne gre za sistem(iziran je) jezika. Arhivski viri mu služijo za pristop k lju - de m . Z a t o o bž a l u j e , da se pr i kr a j e v ni h i m e n i h ne up ošt e v a ž i v a ra b a on do t ni h pr e bi v a l c e v . Kako iz ginjajo sl ovenske bese de v tuj em morju, Me rkù pri kazuj e ob im enu »pókәlca« za eno od sort vina (Merkù 2005: 29–32). Nazadnje se brez dlake na jeziku spoprijema z de j st vom , kako vel i ka neva rnost pre t i sl ove nšč i ni v ča su gl oba l i z a c i j e (Me rkù 2005: 33–36). »Vsekakor moramo računati na to, da bojo čez kako stoletje redki učenjaki lahko še brali Prešerna in Kosovela v izvirniku, kakor danes le redki učenjaki berejo v izvirniku Homerja in Cicerona. Drugi jih bojo brali kvečjemu v prevodu« (Merkù 2005: 36). 6. Milko Matičetov (1919–2014) Ime kentavrov in konji v robiški pravljici 330 ni etnolingvistični čla nek, čeprav naslov zavaja k takemu sklepu. V njem Matičetov z geografsko zgodovinsko folkloristično me - todo odklanja stališče klasičnega filologa, da gre v eni od pravljic iz Robidišča za nasle - dnike grških kentavrov . Prva takšna, tj. etnolingvistična razprava je razprava o obrednem kruhu, poprtnjaku. Zgodovinsko-geografsko metodo kombinira z etimološko, pove, od kod ime poprtnik, kar pravzaprav ni pretrd oreh. Bolj pomembno je stališče, s katerim zagovarja sodelovanje dveh strok: »Jezikovno še tako neoporečna hipoteza bi se zrušila, če bi ji nasprotovala etnografska dejstva. Končne sodbe ni mogoče izreči, dokler ne pogledamo, ali je božični kruh pod prtom res izpričan v običajih.« In konkretni rezultat: za ozko povezavo med ime - n om p op rt ni k i n n a v a do , d a m o r a b ož i č n i k ru h b i t i p od p rt om , n i e t no l o šk e ga z a d r ž ka . Ke r 32 8 P a v l e M e r k ù , Od babe do smrti, M l a d i k a , T r s t 2 0 0 5 . 32 9 J a n e z B i t e n c, K a j j e f o l k l o r a i n n j e n p o m e n , Mladinska revija 5 , L ju b l j a n a 1 9 4 9 / 5 0 , 2 8 3 – 2 8 5 . 330 M i l k o M a t i č e t o v , I m e k e n t a v r o v i n k o n j i v r ob i š k i p r a v l j i c i , Slovenski etnograf VI– VII , 1 9 5 3 / 1 9 5 4, L ju b l j a n a 1 9 5 4, 2 3 9 – 2 4 0 . etnoLing_04_FIN.indd 75 16. 06. 2017 13:13:55 76 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO so ga dajali pod prt, je dobil po tem ime. V tej zvezi Matičetov ostro zavrača neustrezno razlago Josipa Mala in druge »slovenske mitološke starine «. 331 Prav tako polem ično 332 svari pred površnim prevajanjem rezijanskih besedil: »In po- se b e j n e k a ž e z a m e t a v a t i b r e z p o t r e b e i z v i r n i h b e se d , p o r a b n i h t u d i v k n j i ž n i sl o v e n šč i n i « . Saj je to voda na mlin tisti skupini Rezijanov , ki se ne more sprijazniti, da je njihova govo - ri c a e no i z m e d na re č i j sl ove nske ga j e z i ka . Ma t i č e t ov t a kšno površnost konkre t no raz kri va ob pesmi Silvane Paletti, ko je prevajalec njeno besedo anjule (= angel) prevedel s sámo na sebi lepo, toda napačno besedo ognjenec in kris (= kres) s križ. Vsake toliko časa je postregel s kakšno leksikalno posebnostjo iz omenjene doline, npr . s »častitljivo ljudskopravno relikvijo 'veče', 'većüvat' « ipd., ki so le še malo žive in v deloma prenesenih pomenih dosegle njegov čas samo na Koroškem in v Reziji. Podobno je zasled oval sintagmo »živa brêsa« (debeli četrtek) in pritrdil Franu Erjavcu, da je fur - lanska in ne nemška izposojenka, kot je hotel Miklošič. 333 Matičetov je v obravnavah folklorističnih problemov rad segel čez meje ožje stroke v filologijo in se od slovstvene folkloristike vedno bolj nagibal k etnolingvistiki, ne da bi jo kdaj izrecno imenoval. Pač pa pri raziskovanju poudarja primerjalni vidik in zelo ceni Nikito I. T olstoja 334 – od tod ni daleč do etnolingvistike po njegovem zgledu. Značilni članek te vrste je posvečen rezijanski besedi za lice – lanita. 335 Besedo je prvi zapisal Oroslav Caf od dveh Rezijanov , ki ju je povabil v goste zaradi slovarja, in tako je prišla v Pleteršnikov slovar . Matičetov sporočila o njej pozna iz jezikoslovnih virov , živega govora in slovstvene folklore ter navaja zanjo tri žarišča: Rodopsko pogorje, dokazano je bila znana na kvarnerskem otoku Cres in v Reziji. Od tam navaja številne primere, npr . da se pojavi v pesmicah in v razlagalni povedki s Solbice, ko pravljičarka T ina W ajtava pripo - ve duj e , ka ko j e č e be l a i z šl a i z Gospodove ga l i c a . Bèčula (na je) velézla bö'iću un zez lånite (Matičetov 1988/1989: 83). V vseh navedenih besedilih in morda še v kakšnem drugem, dotlej ne odkritem, je »lánita« tako rekoč vraščena v tradicionalni slovstveni okvir , vendar je med Rezijani krožila in kroži – za lice – tudi v navadni vsakdanji rabi. Leta 1985 jo je poznala še polovica rezijanskih šolarjev . Besedo lánita poznajo tudi na terskem območju. Zakaj mu je toliko do nje? Gre za pravcato jezikovno dragotino, starodavno besedo, znano še /že i z st are c erkvene sl ovanščine; po temtakem i zvira od Sl ovanov i z ok olice Soluna, iz makedonskega slovanskega govora. »V svetopisemskih tekstih se z lanito redno srečujemo tam, kjer je govor, kako je treba ponuditi še drugo lice, če te kdo udari po de- snem (Mt 5, 39, L[k] 6.29 in podobno že v Jeremijevih žalostinkah 3.30), včasih tudi pri zasramovanju Kristusa (J[n] 19.3). Pesniško oblikovan stavek »in vroče solze so kot srebro 3 31 M i l k o M a t i č e t o v , P o p r t n i k , Slovenski etnograf 6/ 7 , 1 9 5 3 / 5 4, 2 2 3 – 2 3 9 . 332 M i l k o M a t i č e t o v , » J u z d a ž a u s p e r s k a « , Traditiones 1 3 , 1 9 8 4, 1 9 6 – 1 9 9 . M i l k o M a t i č e t o v , D i v j i n a g e l j c, O g n j e n e c i n š e k a j , Sodobnost 3 6 , 1 9 8 8 , 5 3 6 – 5 4 2 . 333 Letopis S A Z U , 1 9 7 5 , 2 0 2 . 334 T a j e b il na I nšt i t u t u za s l o v ens k o na rod o p is j e v eč k ra t n j e g o v g ost. A v to ps i j a. P r i m. t udi n j e- g o v o o m e m b o n a z a č e t k u č l a n k a : M i l k o M a t i č e t o v , R e s i a / 1 . D i m e n s i o n e l i n g u i s t i c a , La cul- tura popolare in Friuli »Lo sguardo da fuori « , A c c a d e m i a d i S c i e n z e L e t t e r e e A r t i d i U d i n e , U d i n e , 2 1 . X I I . 1 9 9 2 , 5 7 . 335 M i l k o M a t i č e t o v , L a n i t a , Jezik in slovstvo 34, 1 9 8 8 / 8 9 , 8 1 – 8 8. etnoLing_04_FIN.indd 76 16. 06. 2017 13:13:55 77 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE kapale po licih na zemljo« se pojavi pri Zlatoustovi homil iji na veliko sredo. Preveden iz grščine v staro cerkveno slovanščino bi navedeni stavek pri Rezijanih zvenel močno po- dobno. Pri Rusih in vzhodnih Slovanih »lanita« iz zaprtega litu r gičnega kroga ni prešla v vsakdanji jezik, ampak je ostala pridvignjena v pesniškem jez iku. Matičetov je naletel nanjo pri Puškinu in Ševčenku. 336 V zadnje m življe njskem obdobju se Milko Matičetov ni več posvečal slovstveni fol - klori, temveč problematiki, ki sodi v etnolingvistiko. S področja t. i. »ljudskega znanja « je pripravil temeljito razpravo o slovenskih zvez- dnih imenih. 337 Najprej poseže v historiat njihovega raziskovanja pri Slovencih: Prvi je zanj zaslužen Franc Bilc (1786–1824) in nato nekaj drugih. Posebej se zadrži pri plejadah in primerja slovensko imenje z drugim slovanskim in evropskim sploh. Z a z v e z d n o k o p i c o P l ej a d e s o p r i n a s t u i n t a m n a j b r ž š e z me r om v r a b i s k r i t a s t a r a d om a č a i me n a , m or d a ne ne p ome m b n a . V s p o d b u d o m or e b i t n i m p r o s t o - v o l j c e m j e i me, k i g a j e s l i š a l l e t a 1 9 5 3 , o b j a v i l l e t a 1 97 2 i n š e l e p o l e t u 1 97 4 p r i š e l d o s p o z n a n j a , d a s e n a n a š a p r a v z a p r a v n a P l ej a d e : g r e z a d o s l ej ne uv r š č e no Š k o p n j e k o v o g ne z d o i z P o d j u ne n a K or o š k e m . T o j e ne s a m o n a S l o v e n s k e m a m p a k s p l o h v š i r ne m s l o v a n s k e m s v e t u p r v o z v e z d n o i me z ne s p o d b i t n i m z u- n a j k r š č a n sk i m m i t i č n i m j e d r o m ( Š k o p n j e k : p o o s e b l j e n j e u t r i n k o v i n r a z n i h me t e o r s k i h p r i k a z n i ) . Z v e z d n a i me n a n i s o n i k o l i n a s t a j a l a p r i d e l o v n i m i z i u č e n j a k o v , a m p a k s o p o n a v a d i s a d o p a z o v a n j a k o l e k t i v n i h č l o v e š k i h i z k u š e n j , ž e l j a , d om i š l j i j e, s a n j , v e r o v a n j i t n . p o i me no v a n j a z v e z d i n o z v e z d i j j e o d ne k d a j b o t r o v a l o z a v e d n o a l i ne z a v e d n o h o t e n j e, d a b i z e m l j a n i t u d i n a ne b u v i d e l i p o- d o b o r e č i i n s t v a r i , ž i v a l i i n o s e b , r e s n i č ne g a d o g a j a n j a i n m i t o v , s k r at k a vs e g a , k a r nas v ž i v l j en j u o b k r o ža i n na m j e t a k o ali d r ug ače b li z u. K o t e t n o g raf u s o m u » p i s a n a , l i t e r a r n o d o k u me n t i r a n a , s t a r a z v e z d n a i me n a p o p o l n om a e n a k o - v r e d n a t a k i m i me n om , k i j i h j e m o č s l i š at i , t u d i d a ne s i z u s t n a v a d n i h , ne u k i h l j u d i i n k i n i s o b i l a š e n i k d a r i n n i k j e r z a p i s a n a . 33 8 »Pred zatonom antičnega sveta je bilo nebo zasedeno z grškimi bajnimi bitji. Krščanstvo je skušalo po utrditvi in ureditvi svojega sistema pregnati ostanke ajdovstva tudi z neba, « tako avtor , »zato so ta imena izginila iz ljudske rabe in verovanj, pač pa je ostala v zvezdoznanstvu antična terminologija nespremenjena.« 339 Z analitično panoramo slovenskih zvezdnih imen želi pokazati, da so v slovanskem svetu še zmeraj mogoča presenečenja, saj je sam zbral nad 150 slovenskih zvezdnih imen. Eno od vprašanj pri tem, na katero skuša tudi sistematično odgovoriti, je, katera izmed 336 N j e g o v o r a z i s k a v o j e d o p o l n i l P a v l e M e r k ù z o d k r i t j e m m i k r ot o p o n i m a Lánta n a l e v e m b r e g u T e r a ( P a v l e M e r k ù , T e r s k a l á n t a , L á n t a , Jezik in slovstvo 34, 1 9 8 8 / 1 9 8 9 , 8 8. 337 Z v e z d n a i m e n a i n i z r o č i l a o z v e z d a h m e d S l o v e n c i , Zbornik za zgodovino naravoslovja in teh - nike 2 , 1 9 7 4, 4 3 – 9 0 . 33 8 M i l k o M a t i č e t o v , D v o j e g l e d a n j n a z v e z d n a i m e n a , Jezik in slovstvo 2 2 , L ju b l j a n a 1 9 7 7 , 2 4 9 – 2 51. 339 M i l k o M a t i č e t o v , Z v e z d n a i m e n a i n i z r o č i l a o z v e z d a h m e d S l o v e n c i , Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2 , S l o v e n s k a m a t i c a , L ju b l j a n a 1 9 7 4, 6 3 . etnoLing_04_FIN.indd 77 16. 06. 2017 13:13:55 78 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO današnjih sl ovenskih i men b i še m ogli št eti z a sku pno sl ovansko de diščino? Zvezdna imena slovanskih narodov so še zmerom slabo raziskana, kar posredno potrjuje gradivo, ki sta ga zbrala K. Moszyński in M. Gładyszowa. Drugih slovanskih sintetičnih del ni, novejših nadrobnih pregledov besednega gradiva pri posamezni h slovanskih narodih pa tudi ne pozna. 340 Med slovenskimi zvezdnimi ime ni, ki jih je mogel zbrati iz tiskanih, rokopisnih in ustnih virov , se ustavlja ob Škopnjekovem gnezdu (Škópnjekove gjézdә) iz Podjune na Koroškem. (Matičetov 1972: 54). Škopnik, bajno bitje s severa slovenskega jezikovnega prostora, je prvič izpričan leta 1812 pri Urbanu Jarniku v pesmi na čast kresu. Škopnik je n očna p rikazen. Od o tepa sl ame z a k ritje st r e h se j e p o d o m n e v i Ma t i č e t o v e g a i m e prek slame za bakle preneslo na bajno bitje. Ime in bajno bitje sta znani po Koroškem in Štajerskem (Pohorje). Ime je s tarovisokonemškega izvora. Matičetov s e s trinja s Schlosserjem, da je škopnik meteor . Kmet bistro opazuje naravo in si skuša vse razložiti po svoje in je tudi meteorite odel v oblačilo povedke. Č e j e š k op n i k = me t e or , b o t r eba p o š k op n i k u i me no v a no o z v ez d j e – Š k op n j ek o v o g ne z d o n a r v e r j e t nej e i s k at i ne k j e t a m , k o d e r n a v a d n o p r i l e t a v a j o v o z r a č j e me - t e or j i . T a k i h t o čk , i z k at e r i h s e n a v i d e z no u s i p l j ej o u t r i n k i i n k i j i m z v e z d o s l o v ci p r a v i j o ' r a d ia n t i ' , j e n a ne b u v e č . V s a j or i e n t a ci j s k o b i ' Š k o p n j e k o v o g ne z d o ' k a- z a l o i s k at i me d n j i m i ( M at i č e t o v 1 97 2 : 6 1 ) . Kakšne bogate sadove lahko prinese takšno raziskovanje, se je najbolje pokazalo v Matičetovega temeljiti, vsestranski obdelavi pesniškega in obrednega izročila o bedenicah. 341 T o je ime za splošno znano narciso. Njene potencialne imenske tekmice so binko - štnice, jurjevke, ključavnice, medenice, medenke (Matičetov 1979: 277). T o je cvetlica (narcisa), ki ni ne zdravilna, ne koristna, ne škodljiva, le lepa. Dokaz, da preprostemu človeku nikakor ni le utile edino gibalo, ampak tudi lepota. Zanjo je zbral čez 100 imen. T o l i k š ne g a b o g a s t v a – v e č k o s t o i me n – p r i c v e t l i ci , k i n i ne z d r a v i l n a , ne s t r u - p e n a a l i k a k o d r u g a č e nev a r n a , ne k or i s t n a , ne š k o d l j i v a , a m p a k s a m o l e p a i n d eh t e č a , b i p r a v z a p r a v n i h č e ne p r i č a k o v a l . Z g o v or e n d o k a z , k a k o u t i l e n i k a- k or n i e d i n o g i b a l o p r e p r o s t e m u č l o v e k u ! N a š i p r e d n i k i , k i s o ž i v e l i v n a r a v i i n z n a r a v o d o s t i i n t e n z i v nej e o d n a s d a ne s , s o s e vs a k o s p om l a d s p e t i n s p e t s r e č ev a l i s č u d e ž e m n j e ne g a p r e b u j e n j a , z l e p o t o i n o p o j n i m v o n j e m , k i s t a j i h p r i v l a č i l a i n o b e ne m s i l i l a , d a ne k at e r e c v e t l i c e v z d i g nej o i z b r e z i me n s k e s i- v i ne ( M at i č e t o v 1 97 9 : 2 9 1 ) . Matičetov zagot avlja, da iz tiskanih in rokopisnih slovarjev , strokovnih ali poljudnih botaničnih spisov in najrazličnejših objav vse do leposlovja nabrana in pregledana imena 340 M i l k o M a t i č e t o v , K o r o š k o z v e z d n o i m e » š k o p n j e k o v o g n e z d o « , Traditiones 1 , L ju b l j a n a 1 9 7 2 , 5 3 – 6 4 . 3 41 M i l k o M a t i č e t o v , » B e d e n i c e « , I m e n a , p e s n i š k o i n ob r e d n o i z r o č i l o o t e m c v e t ju n a S l o v e n s k e m i n p r i s o s e d i h v h r v a š k i I s t r i , Traditiones 5 / 6 , 1 9 7 6/ 7 7 , ( 1 9 7 9 ) , 2 7 7 – 3 0 0 . etnoLing_04_FIN.indd 78 16. 06. 2017 13:13:56 79 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE po priče valni vrednosti zaostajajo za tistimi, ki se mu jih je posrečilo najti med ljudmi. Karta razširjeno sti imen (od leve ga brega Mure do desnega brega T era, od koroških Gur na levem bregu Drave dol do Kolpe in osrčja Istre) se ne ujema s karto rastišč; zato, ker so imena cvetlice znana tudi v širši okolici, kjer ta ne raste. Matičetov navaj a trinajst meril, po katerih je cvetlica lahko dobila ime. Sinonime za bedenice prostorsko umesti, razvrsti v pomenske skupine in podrobno uredi po abecedi z osnovno dokumentacijo, od kod je kaj (Matičetov 1979: 282). Pod posameznimi gesli razvršča podatke kronološko in opozarja na starejša imena, od katerih so se nekatera, po- tem ko so bila enkrat natisnjena, nekritično vlekla naprej iz objave v objavo. Ob takih pri- merih se zavzema, da tako gradivo »neusmiljeno zmečemo čez prag, zbrišemo s seznama slovenskih imen kot lažna ali vsaj neslovenska «. Z navedeno obsežno, vsestransko razpravo je Matičetov oživil Kotnikovo zamisel o etnobotaniki in tudi na živali ni pozabil. Fra nce Kotni k se ne bi strinj al, da gre za manj pomem bno na rodopi sno snov , kakor je urednik 342 ocenil članek o lunju, 343 ki ga je Milko Matičetov napisal z veliko raziskovalno vzhičenostjo, terensko vnemo in vanj vpletel davne mladostne spomine. Lunj je na Slovenskem ptica ujeda, ki jo navaja že Jurij Dalmatin : najprej (1578) kot »golun« in leta 1584 kot »lujn« in jo pojasnil kot mišnek, piščetnik. V katoliških izdajah Stare zaveze od Japlja naprej se ne pojavlja več. Zmeraj enozložna beseda pa je vsaj za časa nastajanja razprave obstajala v narečjih na Notranjskem (V alens V odušek), T olminskem (Fran Erjavec), v Reziji (Matiče tov). Beseda je ostala živa v hišnem imenu in priimkih. Matičetov tu opisuje lunja kot besedni in favnovski relikt, toda mogoče biologom ptič le še ni tako tuj in pozabljen, saj jih je več vrst še mogoče videti na stalni razstavi na ško- fjeloškem gradu. 344 Po upokojitvi leta 1986 so Matičetovega osvojili škržadi. Povod za njegovo obrav - navo teh pojočih žuželk je bilo pravopisno vprašanje. Užaloščen, ker ni mogel doseči, da bi slovenski pravopis sprejel pisanje škrža d namesto škrža ta, je potrditev za svoje stališče iskal daleč v preteklosti. Kot »škržak« se prvič pojavi pri Alasiu de Sommaripi (1607), sredi 17. stoletja »škrgad« (Matija Kastelec), v zadnji četrtini 19. stoletja »žkržad« (Erjavec, Štrekelj, Levec). O tem pričajo njegove objave – celó v pesniški obliki: So n c e me s i l i p e t i T a k o j e t o : d om a s e m i z K o p r i v e, K o p r i v ci ž e o d ne k d a j s m o ' u h á č i ' , S i m b o l n a š v a š k i – ' uó s l e ' – c e l o r i g a : ' Í - H A - H Á ! – S Á M O Ú H O , N E Č M E S Á ! ' 3 42 T o n e C e v c k č l a n k u M i l k a M a t i č e t o v e g a , L ü n ( j ) , Traditiones 1 8 , L ju b l j a n a 1 9 8 9 , 1 1 9 , v o p o m b i p o d č r t o : » J u b i l a n t / … / j e v t e m č l a n k u s p r e t n o p o v e z a l fi l o l o š k o z n a n j e , d ož i v e t o ob č u t l j i v o s t d o n a r a v e , k a k o r t u d i z n a n s t v e n o s t r o g o s t p r i ob r a v n a v i n a v i d e z m a n j p o m e m b n e n a r o d o p i s n e s n ov i« . 343 M i l k o M a t i č e t o v , L ü n ( j ) , Traditiones 1 8 , L ju b l j a n a 1 9 8 9 , 1 1 9 – 1 2 4 . 344 A v t o p s i j a , Š k o f j a L o k a , 2 4 . 7 . 2 0 1 6 . etnoLing_04_FIN.indd 79 16. 06. 2017 13:13:56 80 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Z a t i s t e, k i s m o r ó j e n i v K o p r i v i , v v e l j a v i j e a k u s t i č n a i z j e m a : s p r ej e m u t r i p o v t o n s k i h p o d / n a d n or m a l n i h b r e z vs a k r š ne p o s e b ne a p a r at u r e . Š k r ž a d i k r a š k i , k i č t o d o b r o v ej o , s o i z k or i s t i l i k o p r i vs k o ' Ú h o ' i n t u d i s v o j o p o š t o z a M at j a ž a M at i č k u i z K o p r i v e o d p o s l a l i . 3 45 Pesem je bila v reviji Kras objavljena v čast »velikemu Škržadarju« Matjažu Gogali. V istrski Fontani je istočasno izšla pesem Škržadja pravda, ki napada -t na koncu besede škržá-d . Matičet ov prepričljivo dokazuje svoj prav in prizadetost, da mu ne prisluhnejo ne jezikoslovci (Jože T oporišič) ne prevajalci (Jože Udovič, Janko Moder) 346 in še huje: me - šajo vrste drobnih živali med seboj: škržada s čričkom ali murnom, martinčka z žabo itn. 347 Zamenjave škržada z drugimi žuželkami je veliko tudi v slovenskih slovarjih in pesmih: Ž a l p a p r i h a j a d o m a r s i č e s a h u j š e g a k o t j e p i s a n j e š k r ž a d a s - t . M i m o g r e d e, ne k at e r i š k r ž a d a s p r e me n i j o v č r i č k a , c v r č k a , m u r n a , k o b i l i c o , k a r s o s ev e d a č i s t o d r u g e ž i v a l c e . P r i t a k e m ne o d g o v o r ne m s p r e m i n j a n j u s o s e d o s l ej b o l j k o t j e z i k o s l o v ci , l e k s i k o g r a fi i p d . s k a z a l i p e s n i k i , p i s at e l j i , l i t e r at i . T u d i d r u g o d p o s v e t u s e t i z a d n j i v č a s i ne z n a j d ej o n a j b o l j e, n j i h n a r a v o s l o v n o z n a n j e o d p o v e, k o t s m o ž e ne k j e o p o z or i l i v z v e z i z G o e t h ej e m . M a r s i k d a j s e n a m z a z d i j o b r e z p r a v e t e ž e c e l o i z p i s k i i z l i t e r at u r e, me d g r a d i - v om z a S S K J v a r h i v u i n š t i t u t a z a s l o v . j e z i k F r . R a m o v š a , č e n i s o o p r e m l j e n i z z a ne s l j i v i m i k ome n t a r j i … K a j n a j b i n a m p o v e d a l i š k r ž at i , n a j d e n i r e ci m o p r i F . G o d i n i , R . A r i h u , K r a m b e r g e r j u i n d r u g i h p i s ci h ? D a s o b a l a s t , o d v e č n a o b r e me n i t ev ; ne k on t r o l i r a no s k l i c eva n j e n a 'f r e k v e n c o ' j e z me r om t v e g a no i n k a j l a h k o d á l a ž n o , ne r e a l n o p o d o b o o r a z š i r j e n o s t i , ž i v o s t i e ne, d e s e t , s t o , t i s o č a l i v e č b e s e d . Č e j e b i l a n p r . o d l o č i t ev z a š k r ž a d a v S S K J r e s p o t r j e n a n a p o d l a g i r e z u l t a t a š k r ž a t – 2 7 i z p i s k o v š k r ž a d 3 i z p i s k i , p ot e m t a k e o d l o č i t v e a l i s k l e p i ne m or ej o b i t i s p r ej e m l j i v i , š e m a n j p a o b v e z n i z a k o l i č k a j t r e z ne g a č l o v e k a . 348 3 45 M i l k o M a t i č e t o v , S o n c e m e s i l i p e t i , Kras š t . 3 6 , d e c e m b e r 1 9 9 9 3 2 – 3 3 . 346 Ur e d n i k K o s ovel ov i h Zbranih del s i c e l o d ovol i k r a š k o »brinjevko « s p r e m e n i t i v » b r i n o vk o « . 3 47 M i l k o M a t i č e t o v , Š k r ž a d j a p r a v d a , Fontana , r e v i j a z a k n j i ž e v n o s t i n k u l t u r o , š t . 2 9 / 3 0 , K o p e r , d e c e m b r a 1 9 9 9 , 1 3 3 – 1 4 3 : N a s t a n k u a n t o l o g i j e j e b ot r o v a l a ž e l j a , d a b i d a l v r o k e z a h t e v n e j š i m b r a lc e m » v s aj n e k aj v id n i h t e k s t o v o ž u ž el k i , / k i z d aj ž e l e t o d n i o nj e i m e n u / v g l a s i l i h k u l - t u r n o - l i t e r a r n i h / s e n e v s a k d a n j a o d v i j a p r a v d a , o d p r t a , / k e r p a č n i k j e r n i v i d e t i j i k o n c a . / N e g r e l e z a - d / - t i z g l a s j e i m e n a , / š k r ž a d u h u j š e s e g o d e k r i v i c e : / p r e k r š č e v a n j e v č r i č k a , m u r n a ip d . / i d e n t i t e t e b r i s a n j e o č i t n o ; » c i k a d o « m r t v o v r i v a j o v S S K J , / b e s e d e ž i v e v Besedišče od laga j o . / K o l j ub l j en ca i z m la d i h d n i s e sp o m n i m , / s t v a r i m e d v o j e h k r a t i z abo l i : / m al i če - n j e šk r ža d j e ga i m ena ( h o te al n e , j e to po n i že v a n j e ! ) , / r a z gla ša n j e šk r ža do v za ' m rčes ' ( g o la - z e n z o p r n o , p o d ob n o p a jk o m ) . 348 M i l k o M a t i č e t o v , Šk r ž a dja a n t o log i ja , Primorska srečanja, š t . 2 3 1 / 3 2 , N o v a G o r i c a 2 0 0 0 , 59 6 – 59 7 . etnoLing_04_FIN.indd 80 16. 06. 2017 13:13:56 81 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE Matičetov si želi , da bi škržada kdo tako dobro opisal kot je nekdaj Erjavec mravljo. Njihov naraščaj čemi pod zemljo nedoločen čas (nekaj let) v temì med raznimi metamor - fozami in čaka, da mu bo na lastne oči videti »mogočno Sonce« in ga občutiti na sebi. N j e g o v a p e s e m k a j p a d a n i s a m o h i m n a , h v a l n i c a S o n c u , t e m v e č h k r at i t u d i s n u b i t v e n o - s v at o vs k i s p ev , s a j s e m or a j o g l a s n i š k r ž a d i s s v o j i m i ne m i m i i z- b r a n k a m i r e s p o dv i z at i i n v s k o p o o d me r j e ne m č a s u – ne ne k a j me s e c ev , a m p a k t e d n o v – p o s k r b e t i t u d i z a z a r o d , k i b o s p e t d o b e s e d n o p o n i k n i l v t l a , h k or e - n i k a m t e g a a l i o ne g a d r ev e s a / g r m a , k j e r s e t o č i j o ž i v l j e n j s k i s o k o v i , d a b o j o l i č i n k i c e p o v e č p r e o b l i k o v a n j i h , č e z ne k a j l e t ( t r i , p e t ? ) l a h k o p a t u d i š e l e č e z d o l g i h ( 1 3 a l i ne k i a me r i š k i v r s t i c e l o 1 7 ) l e t s p e t d o č a k a l e p ono v no ' vs t a j e n j e ' . 3 49 Š k r ž a d s e r a d z a d r ž u j e n a b o r i h , s a j i m a j o t a d r ev e s a ne p r a v k o š a t o , p r e c ej s v e- t l o k r o š n j o : i g l i c e n a r e d k i h v ej a h ne m or ej o u s t a v i t i s o n č ev i h ž a r k o v , k i z l a h k a p r o d r ej o m i m o i g l i c , d o s e ž ej o m o č nej š e v ej e i n d e b l o k j e r k o l i s i n a š p ev e c p a č i z b e r e o s o n č e n p o d i j z a s v o j e o g n j ev i t e n a s t o p e . 35 0 Z a r a d i d r o b c e n i h l i s t o v i n s v e t l e k r o š n j e s o m u z e l o v š e č t u d i o l j k e ( M at i č e t o v 2 0 0 4 : 1 5 8 , o p . 3 ) . Nazadnje je Matičetov s škržadjo pravdo vstopil še v znanstveno revijo Traditiones (2004). Alojzu Gradniku so bili »škržadi« domači iz rodne Medane. Njihovo oglašanje je vnesel v uvodno kvartino soneta Sonce v Brdih (1921). N a d Č a v n om k a k or b a k l j a s e u ž g e, p o t e m v e s d a n v i s i n a d v i n o g r a d i ; v e s d a n g a m i l o p r o s i j o š k r ž a d i : ' Ž g i š e, ž g i š e, ž g i š e, ž g i š e, ž g i š e ! ' Komu v Brdih velja klic »Žgi še« – soncu ali škržadu? (Matičeto v 2004: 164–165). Ivan Pregelj, ki žuželke ni poznal, Gradniku oponaša »škržadjo milo prošnjo soncu«: 'Žgi še!' Matičetov se briškemu pesniku postavi v bran, saj je po zaslugi geografske lingvi- stike 351 odkril za škržada temu ustrezno ime: »žganac«, 352 to je »nekaj, kar žge« (Matičetov 2000: 596), v treh lokacijah v porečju Nadiže. V Posočju škržadi »žgejo«, medtem ko jih na V i pa vske m »peče«: »V roč i na j e vsa k da n bol j pri t i skal a …[pot e m ] j e vse pot i hni l o 3 49 M i l k o M a t i č e t o v , S š k r ž a d i o d K o r i n t a d o I s t r e i n k V ip a v i – S o č i – N a d i ž i. S e m a n t i č n e p o v e- z ave , Traditiones, 2 0 0 4, 1 5 8. 35 0 » / B / o r i n š k r ž a d s t a s i v p e s n i š k i p r i s p o d ob i p a č s o l i d a r n a , k e r s i ž e l i t a v s a j z ( a )g o r e t i s k u p a j , v z u b l j i h » o g n j e n e « o m a m e ( M a t i č e t o v 2 0 0 4 : 1 5 8 ) . 351 D v a t a k š n a i t a l i j a n s k a a t l a s a v s a j d e l o m a v s e b u j e t a g r a d i v o , n a b r a n o m e d S l o v e n c i i z n e k a- t e r i h k r a j e v , d o d e l j e n i h I t a l i j i a l i 1 8 6 6 a l i ob m i r o v n i h s p o r a z u m i h p o p r v i ( R a p a l l o 1 9 2 0 ) i n d r u g i s v e t o v n i v o j n i ( O s i m o 1 9 7 5 ) . Z a M a t i č e t o v e g a j e b i l a ' J e z i k o v n a p o s l a s t i c a ' o k o l i l e t a 1 9 3 0 o d k r i t o d ot l e j n e z n a n o s l o v e n s k o i m e z a š k r ž a d a : ž g a n a c . V j a v n o s t j e p r i š l o m e n d a š e l e 1 9 7 4 v e n e m o d l i n g v i s t i č n i h a t l a s o v » f u r l a n s k e e t n o g r a fi j e « ( M a t i č e t o v 2 0 0 4 : 1 5 9 ) . 352 Gl a s g p i š e j o n e k a t e r i z g r š k o g a m o γ , d r u g i gh , t r e t j i h , č e t r t i » k a k o r k a n e « . etnoLing_04_FIN.indd 81 16. 06. 2017 13:13:56 82 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO razen škržadov , ki so ščebetali ves dan: 'Peče, peče, peče, ojej!' Zemlja je pokala od suše …« (Matičetov 2004: 163, 168). Š k r ž a d / ž g a ne c j e d i v j i p ev e c , k i n a s r a z v e s e l j u j e v n a j h u j š i p o l e t n i p r i p e k i , k o vs e ž i v o o d o ne m o g l o s t i o b m o l k ne p o d p r i t i s k om So n c a ( So l l e o ne ) i n k o s e v k om b i n a ci j i z z v e z d o S i r i u s z n a j d e m o v t . i . p a s j i h d neh . T e d a j j e v n a r a v i s a m o e n o p evs k o n a d a r j e n o ž i v o b i t j e – š k r ž a d / ž g a n a c a l i k a k or k o l i m u j e p a č i me – d a s i u p a n a v e s g l a s k l j u b o v at i c e l e m u s v e t u i n ne u t r u d n o p o n a v l j at i s v o j e p e č e - p e č e, s t r i ž i - p e č i , ž e ž e - p e č e, ž i k i - ž i k i i p d ( M at i č e t o v 2 0 0 4 : 1 6 4 ) . Semantično sorodna škržadja imena izhajajo iz pomenskega kroga »goreti – peči – žgati« ipd. od Korintske ožine do V ipave-Soče-Nadiže (Matičetov 2004: 165–168). Pri nacionalnih in regionalnih, knjiž nih ali narečnih imenih za žuže lko Cicada orni L., pre - vladujejo onomatopoetska, saj se skušajo približati slušni podobi njegovega petja. T ak je že Homerjev tetiks – najstarejše danes znano škržadje ime v Evropi (Iliada III, 151). Že Škržadja antologija 353 v Primorskih srečanjih (Matičetov 2000: 587–597) vsebuje komen- tar Matičetovega k pesmim z motiviko škržada z daljnega vzhoda, Japonske, Kitajske, stare Grčije (Homer , Platon), manj naklonjene mu latinske poezi je, iz romanskih jezikov , preverja njegova poimenovanja v germanskih jezikih. Škržad je bil simbol srednjeveških trubadurjev (Matičetov 2000: 588). Provansalski pesnik Faure je prelepo povezal najbolj slavno središče »škržadjih pevcev« z usodo pesnika Mistrala (Matičetov 2000: 588–589). Matičetov sporoča nova imena zanje iz Makedonije, Romunije, Grčije, Albanije (Matičetov 2000: 165–168). »Škržadja onomatopoezija pa je doma povsod, kjer te žuželke pojejo.« 354 Nekateri evropski jeziki zanj nimajo imena, verjetno zato, ker tam tudi žuželke ni, ker je na severu zanjo prehladno (Matičetov 2000: 588). Sklep 1. Sl ovstvena folkloristika p rvo t eoretično r azmejevanje m ed j ezikoslovjem, sl o- vstveno folkloristiko in literarno zgodovino upravičeno pripisuje Ivanu Prijatelju, 355 toda že Matija Murko je razmejeval omenjene stroke, saj je s tega vidika ocenil prezgodaj umr - lega perspektivnega V atroslava Oblaka: 356 Oblak je izključno lingvist 357 in ne [slovstveni] folklorist, 358 lahko pa bi bil dober slovstveni zgodovinar . 359 Murko je nekaj let prej razširil 353 Z n a č i l n o , d a s e o d l o č a z a k o m e n t i r a n j e v v e r z i h , k a r p o m e n i , d a j e l a ž j e p e s n i t i , k e r ob s t a j a t a ob l i k o v n i i n v e r z n i v z o r e c . 35 4 Z a t o j e p o M i l k u M a t i č e t o v e m P r e g l j e v a t r d i t e v ( D i s 1 9 2 2 , 4 6 9 ) , d a j o j e i z n a š e l J ož a Lo vr e n č i č , a b s ur dn a . 355 M a r i j a S t a n o n i k , Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo , Z a l ož b a Z R C , Z R C S A Z U , L ju b l j a n a 2 0 0 4, 2 1 . 35 6 M a t i j a M u r k o , Vatroslav Oblak ( z d v e m a p o d ob a m a ) , L ju b l j a n a , S l o v e n s k a M a t i c a , 1 8 9 9 . 357 » V n j e g o v i h z a p i s k i h n a h a j a m o v e č i n o m a l e b e s e d e , k i s o v a ž n e z a g l a s o s l o v j e i n ob l i k o s l o v j e a l i p a z a s l o v a r « ( M u r k o 1 8 9 9 : 2 0 3 ) . 35 8 N e spo m i n j am s e t udi, d a b i s i O b l a k za p isal ka k o na rod n o pes em ali pa v sa j na rod n o pr i po - v e d k o , k i j e p o j e z i k u b o l j z a n e s l j i v a , n e g o s o n a r o d n e p e s n i « ( M u r k o 1 8 9 9 : 2 0 3 ) . 35 9 V r e c e n z i j a h S k e t o v i h č i t a n k v L Z ( 1 8 9 4 : 6 3 3 ) , p r e d v s e m p a G l a s e r j e v e S l o v s t v e n e z g o d o v i n e etnoLing_04_FIN.indd 82 16. 06. 2017 13:13:56 83 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE obzorje na češki slovanski mednarodni razstavi v Pragi. T am je opazil, da gradivo iz slo - vstvene in glas bene folkloristike nista razstavljeni skupaj, temveč na različnih mes tih (Stanonik 2004: 59–97). 2. Na etnolingvistiko Murko takrat še ni mislil, se ji je pa pozneje posvetil bolj kot slovstveni folkloristiki, kar dokazuje njegovo sodelovanje pri reviji Wörter und Sachen. 3. Na koncu razprave o bedenicah Matičetov apelira na ustrezna vodstva, da bi po- svečala večjo skrb leksikalnemu narečnemu bogastvu, živi govorici. Zavzema se za med- sebojno sodelovanje posameznih panog jezikoslovja in etnologi je / folkloristike: SAZU ne bi smela odložiti in potisniti vstran vseh drugih zvrsti jezika in se zavzemati le za slo - var slovenskega knjižnega jezika . Bogastva katerega koli jezika – slovenski ne more biti izjema – ne izpričuje samo njegov sodobni knjižni jezik, fundus, ampak besedni zaklad pripadnikov celotnega narodnega telesa, vseh narečij, ki se k njemu prištevajo. Nov obo- gaten Pleteršnik bi bil potreben. Zato bi morali poskrbeti, da bi po krivici odloženo delo zanj teklo vzporedno z nadaljevanjem SSKJ. Posebna skrb naj bi veljala zajemanju leksi - kalnega bogastva iz žive ljudske govorice. T ak vseobsežni slovenski besednjak bi moral biti mati ca, izhodišče vsem drugim, etimološkemu še posebej. Zavzema se za interdisci - plinarnost, za korektno sodelovanje z lingvisti: »Skepsa, ki jo nekateri slavisti – posebej lingvisti kažejo do etnografskega gradiva in etnografskega dela, je pač pogojena v tem, da si etnografi marsikdaj šele iščemo najprimernejših metod, si šele utiramo svoja pota. Etnografija kot samostojna in ne le pomožna veda, je namreč dosti mlajša od lingvistike, se mora šele potegovati za svoj ugled in se večkrat dobesedno otepati nevarnih notranjih sovražnikov, predvsem diletantizma « (Matičetov 1979: 277–300). Misel, vsekakor vredna pozornosti, a še bolj ukrepanja! 4. Filološko delo glasbenika in slavista Pavleta Merkùja zasluži tem eljito monogra - fijo in kakovostno izdajo (i)zbranih del. T ukajšnja obravnava je želela opozoriti na tiste njegove razprave, ki nedvomno pričajo o etnolingvistični tematik i ali / in metodi. Če je za arheologijo bistven predmet in za zgodovino pisni vir , je za etnologijo terensko gradivo in umeščenost pojava v življenjs ki kontekst, kar je akademik Pavle Merkù s pridom upo- števal. Od tukajšnjih avtorjev je ravno pri njem najbolj očitna tista posebnost slovenske etnolingvistike, ki ima stalno pred očmi jezikovno in narodnostno pestrost kot bogastvo in kot nevarnost. 5. Od tod se po novem odpira vprašanje o novem premisleku, kaj je materinščina, kateri jezik je materinščina v narodnostno mešanih zakonih. Kateri jezik je materinščina v drugem rodu izseljencev , ki so govorico staršev že pozabili? Kadar dom posreduje otroku izročilo v določenem jeziku, je tisti jezik materin - šč i na . Ma t e ri nšč i na j e t i st i j e z i k, ki z a pust i na j gl obl j e sl e dove v duši . 360 Čl ove k ga m ogoč e pozabi, a v močnih čustvenih trenutkih se mu povrne. 361 ( L Z 1 8 9 5 : 2 3 7 – 2 4 6 3 0 6 – 3 1 7 , 7 7 2 ) j e p o k a z a l , k a k o »dobre in jasne pojme je imel o nalogah literarnega zgodovinarja « ( M u r k o 1 8 9 9 : 2 1 1 ) . 360 K a r e l R a k o v e c, P s i h o l o š k e i n s o c i o l o š k e o s n o v e d v o j e z i č n o s t i ( I z r o k o p i s n e z a p u š č i n e ) , Zvon ( r e v i j a z a k u l t u r o i n d r u ž b o ) 6 , L ju b l j a n a 2 0 0 3 , š t . 5 , 4 7 . 3 61 D r . P e t r a K o d r e o p a ž a , d a s e ot r o c i N e s l o v e n c e v s i c e r n a u č i j o s l o v e n š č i n e , t o d a z n a j o j o p o šo lsk o . T orej : j ez i k a se n auči j o , f r a z e m o v p a n e . N i m a j o j i h v p o d z a v e st i . N e z n a j o j i h u p or a- etnoLing_04_FIN.indd 83 16. 06. 2017 13:13:56 84 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 6. T ehtno vprašanja etnolingvist ike je vprašanje prevzetih besed, tujk. Gregor Krek jih loči glede na fonetični in etim ološki izvor: »Odkar odločuje knjiga, uhajajo navadno ti stvori v jezik tako, kakor so znani v jeziku, od koder so vzeti – torej brez vsake glasovne ali ktere koli druge premene« (Krek 1883: 107–108). Še prej so se vnašale v jezik zgolj po sluhu, in »se je skušalo dati jim táko lice, da so na videz domače postale ali vsaj take, da so jezikovnim zakonom ugajale«. Zato jim je veliko težje priti do živega. Še toliko bolj, če je bila vmes t. i. »narodna etymologija « (Krek 1883: 107–108). 7. Meje med »ljudsko« in znanstveno etimologijo marsikdaj niso jasne. Alenka Šivic je v primerjavi z Antonom Breznikom do t. i. ljudske etimologije bolj spravljiva – Breznik da se še ni dovolj zavedal vloge, ki jo ima ljudska etimologija za razvoj besedja v vsakem jeziku: »Ker je temeljni razloček med obema le v metodi spoznavanja besed, se znanstvena etimologija lahko približuje ljudski, tj. asociativni, povsod tam, kjer besede niso dovolj dokumentirane in so osamljene ali pa se z znanimi jezikovnimi pravili ne moremo dovolj približati njihovi najustreznejši razlagi.« 362 8. Ka d a r d ialektologija o bravnava formalne l astnosti j ezika: g lasoslovje, o blikoslovje, skladnjo, ji je težko prisojati zasluge za etnolingvistiko. Zato so zelo dobrodošli narečni slovarji; še toliko bolj, kadar je besedišče z omenjenimi formalnimi zakonitostmi umeščeno v čas, prostor in družbeni kontekst. Strokovno večino slovenskih narečnih slovarjev nad - kriljuje Slovenski lingvistični atlas. Zvezek, ki je pos večen kmetiji, je odlično izhodiš če za klasične pobude pri Wörter und Sachen. 363 Zlasti komentarji pri leksičnih kartah so lahko i m e ni t na p od l a g a z a št e v i l ne p ri m e rj a l ne r a z pr a ve o sl o ve n sk i m a t e ri a l ni k ul t ur i – še t o l i k o bolj, če je njihov uporabnik tudi jezikoslovno usposobljen za njih branje. V drugi polovic i 20. stoletja sta za slovensko etnolingvistiko najbolj zaslužna dva filologa akadem ika, po rodu iz zahodne Slovenije. Nista se teoretično opredeljevala do nje; na naklonjenost vanjo zajetim vprašanjem pa je najbrž vplivala njuna lastna izkušnja o stiku dveh narodov in jezikov . bl ja t i , n i k a ko r n e p r av i h n a p r ave m m e s t u i n v p r ave m č a s u . T o j e z a njo d o k a z , d a j e m a t e r i n - š č i n a i n z n j o f o l k l o r n i ob r a z c i r e s n e k a j d r u g e g a k ot j e z i k k ot t a k . 3 62 A l e n k a Š i v i c - D u l a r , O l ju d s k i e t i m o l o g i j i , XXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture ( z b o r n i k p r e d a v a n j ) , L ju b l j a n a 1 9 9 0 , 1 5 5 – 1 5 6 . 363 P r i m . J ož i c a Š k ofi c e t a l . , Slovenski lingvistični atlas 2 . K m e t i j a , Z a l ož b a Z R C , Z R C S A Z U , L ju b l j a n a 2 0 1 6 . etnoLing_04_FIN.indd 84 16. 06. 2017 13:13:56 A NARODNA IDENTITETA Poznavalci se bodo najbrž strinjali, da se slovenska etnolingvistika, kot je predstavljena v tej knjigi, od obeh uveljavljenih šol konceptualno najbolj loči po tukajšnjem razdelku. Pri številčnih narodih in v velikih državah se na polikulturnost lahko gleda kot samo na eno od mod, ki pestri javno življenje. Pri slovenskem, ki ga že tradicionalno stiskajo štiri popolnoma raznorodne etnične skupine (germanska, romanska, ugrofinska, slovanska, tj. hrvaška) in je po težko pridobljeni samostojnosti desetletja podlegal mesijansko zadr - temu internacionalizmu, pa je nevarna, saj samo slabša že tako šibko narodno substanco. Zato tukajšnji razdelek zares ne želi spregledati narodnostne problematike in z njo bistveno povezanega položaja materinščine – v konkretnem primeru slovenščine pri naših rojakih v sosednjih državah. Čeprav bi tudi stanje v državi Sloveniji zahtevalo temeljito analizo. Do nedavna sta bila jezi k in narodna noša dva člena (a + b) v binomu, ki je opre - deljeval narodno identiteto. Danes sta se razvezala in ni nujno, da se vzajemno podpirata. Snovno najbolj zaokroženo poglavje o mes ecih je lahko izhodišče za premis lek o smiselnosti in koristnost i povezovanja današnji h strogih jez ikoslovnih met odol ogij z z vsakdanjim življ enjem povezano etnologijo. Po naklonjenosti zgodovinskim temam je ta razdelek vsekakor bližji ruski etnolingvistični šoli. etnoLing_04_FIN.indd 85 16. 06. 2017 13:13:56 etnoLing_04_FIN.indd 86 16. 06. 2017 13:13:56 87 1 POVEZANOST JEZIKA IN NARODNE NOŠE V DOZOREVANJU SLOVENSKE ISTOVETNOSTI 364 Uvod Odločitev za razmislek o tem, da je v dozorevanju slovenske narodne zavesti poleg jezika kot bistvene sestavine duhovne kulture opravljala enakovredno poslanstvo noša, 365 se zdi prvi hip drzna. T oda k tem u je napeljalo gradivo sámo, ko se je pri zbiranju gradiva za morebitni čla nek o oblačilni kulturi v domačem okolju izkaza lo, da se v 19. in še tudi v 20. st ol e t j u kot m e ri l i sl ove nske na rodne z a ve st i m a rsi kda j v i st i sa pi poj a vl j a t a obe omenjeni etnološki sestavini. Kolikor (mi) je doslej znano, se je ob tej temi ustavil le K. Heeroma: »Ni človeka, ki bi ne iskal varnosti v kaki skupnosti, a tudi – vsaj v evropski kulturi ne! – ni človeka, ki bi bil zunaj mode, to je zunaj elitne ga oblikovanja svojega časa.« Po njegovem jezikoslovje lahko ugotavlja slovnico in besedišče posameznega narečja, toda ne pride mu do živega. Etnološko razis kovanje da mora seči globlje: T istim, ki so močno potopljeni v vero in jezik, je pogosto mogoče slediti tudi po obleki, stanovanju. Njihovi vsakdanji idiomi se razločujejo od obkrožujočega sveta. 366 I. Pojem slovenske narodne noše Sredi devetnajstega stoletja se je večina slovenskih kmetov (razen konservativnejših, starejših posameznikov , revnejših in tistih iz odročnejših krajev) že oblačila v nošo, ki je posnemala mestno. »Starejšo nošo so že tako rekoč odložili, prenekateri pa so jo shranili v skrinje«. Romantično nastrojen o pojmovanje, da je kmečki sloj nosilec slovenskega na - roda, je te spremembe nostalgično obžalovalo. Slovenska »narodna noša« se je porodila v času taborskega gibanja iz noše premo- žnejšega alpskega kmeta (v nekaterih sestavinah do podrobnosti enaka nošam slovenskih alpskih sosedov) kot najbolj primerna uniforma za manifestiran je slovenske narodnosti in je podobno kot slovenska zastava eden izmed vidnih, aktivnih pojavov v času rasti slo - venske nacionalne zavesti. V šestdesetih letih 19. stoletja so na Slovenskem zaživele številne čitalnice. Napredni meščani in tržani so v njih krepili slovensko narodno gibanje za rast slovenske naro- dne zavesti. Obdobje taborov (Ljutomer , V ižmarje, Brda, Dolina pri T rstu in drugod) v 364 P r va ob j a va : P o v e z a n o s t j e z i k a i n n a r o d n e n o š e v d oz o r e va n ju s l o v e n s k e i s t o v e t n o s t i / P r i s p e v e k k et n o l i n g v ist i k i, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 20 , L ju b l j a n a 20 07 , 2 63 – 2 73. 3 65 O b l a č i l n a k u l t u r a ( p o A n g e l o s u B a š u ) j e š i r š i p o j e m . Z a r a d i s i m b o l n e g a p o m e n a , k i g a i m a t u k a j , o s t a j a m p r i k l a s i č n e m p o j m u »noša «. 366 K . H e e r o m a , V o l k s k u n d e u n d S p r a c h w i s s e n s c h a f t , ( t ip k o p i s ) . [Nekaj predavanj z mednaro- dnega kongresa folkloristov v Arnhemu na Holandskem ] , 1 9 5 5 , 2 5 . etnoLing_04_FIN.indd 87 16. 06. 2017 13:13:56 88 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO sedemdesetih let ih je zajelo tudi kmečko prebivalstvo. T aborska zborovanja so utrjevala slovensko nacio nalno zavest proti nemškemu, italijanskemu in madžarskemu nacionali - stičnemu pritisku. Or ganizatorji so vabili kmete, naj se udeležijo množičnih srečanj »v narodnih nošah«. Poročevalci praviloma tega niso pozabili poudariti, kajti z »oblačenjem bodisi v starejšo še ohranjeno lastno ali podedovano nošo so kmetje navzven izpričevali svoj o na c i ona l no z a ve st , pri pa dnost , po drugi st ra ni pa so da j a l i z borova nj u pra ž nj i , sl ov e- snejši poudarek.« 367 Hkra ti sta navzve n tudi me stna in trška gospoda iz priče val i pri pa dnost slovenskemu narodu z oblačenjem »v narodno nošo« ob raznih slovesnostih. Na prehodu v 20. stoletje se v časnikih pojavljajo nasveti, kakšna naj bi bila »narodna noša«, da bo primerna za svečane priložnosti in parade. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bila ustanovljena Kraljevina Srbov , Hrvatov in Slovencev . Slovenski narod je bil uradno priznan, vendar narodno nošo še naprej ohra - njajo in oblačijo ljudje raznih slojev . Nasveti za njeno oblikovanj e se v tridesetih letih 20. stoletja podvojijo. Pred drugo svetovno vojno so se na politične in cerkvene shode, vse- sokolske zlete v Prago in na Dunaj, na evharistične kongrese itn. odpravljali v narodnih nošah ne le kmetje, ki so se jim pridružili tudi v mesta priseljeni nekdanji vaščani, ampak so jih oblačili tudi meščani in celo najvišja družbena elita. V obdobju, ko slovenska nacion alnost ni več zatirana, postaja narodna noša vedno bolj oblačilo za razne cerkvene slovesnosti in turistične priredit ve. T ako je postala con - ditio sine qua, brez nje ne igra in ne pleše na tujem ali doma nobena folklorna, narodna skupina. Pevski zbori naših izseljencev prav tako nastopajo v slovenskih narodnih nošah. Skratka, narodna noša je prazni čna uniforma, ki je do časa, ko slovenski narod ni bil uradno priznan, navzven izražala nosilčevo nacionalno pripadnost, v času turističnih in zabavnih spektaklov in cerkvenih prireditev pa priča o aktivni udeleženosti na njih. 368 II. Jezik in noša v kulturoloških virih iz 19. in 20. stoletja Najzgodnejši zel o karakterističen vir za to témo se nanaša na Štajersko in to v obliki binoma »štiri do pet raznih noš in narečij, « 369 (tu in v nadaljevanju poudarila ms), ki jih je Simon Povode n opa zoval na Pt uju l eta 1831. Iz Pre šernovega pi sma St anku V razu l eta 1838 se vidi, da je v krogu čbeličarjev gojil vzporedno pozornost do obeh sestavin človekovega bitja in žitja Emil Korytko. Prešeren piše, da poljski pregnanec namerava izdati »zvežčič ljudskih pesmi v našem materinem jeziku«, sicer pa da »zbira Korytko naše ljudske noše.« 370 3 67 » I s t o č a s n o , k ot p r i č a g r a d i v o , p a s o k m e t j e n o š o – v č a s i h p r e c e j b r e z o k u s a s p r e m i n j a l i. O b l a č i l a z a z b o r o v a n j a , t a k o m o š k a k ot ž e n s k a , s o k r o j i l i i z b o l j š e g a b l a g a , p r e d v s e m i z n o v e j- š i h i n d u s t r i j s k i h t k a n i n . K n a r o d n i n o š i z a č n o n o s i t i n a k i t , i n s i c e r p r e d v s e m b o g a t e j š e g a . M o d r o - b e l o - r d e č i s l o v e n s k i t r a k j e m e d b i s t v e n i m i d o d a t k i k n o š a m i z r a z l i č n i h k r a j e v k m a l u p o l e t u 1 9 1 8. « 36 8 M a r ij a M a k a r ov i č, G ovo r i c a n o š e o b p r i m e r u R a t e č v Zg o r nji S a v s k i d ol i n i , Pogledi na etno- logijo , L ju b l j a n a 1 9 7 8 , 2 0 4 – 2 0 9 . 36 9 V i l k o N o v a k , S t r u k t u r a s l o v e n s k e l ju d s k e k u l t u r e , Razprave /Disertationes I V , L ju b l j a n a 1 9 5 8 , 5 . 37 0 P i s m o F r a n c e t a P r e š e r n a S t a n k u V r a z u : Pesnitve in pisma , u r . A n t o n S l o d n j a k , L ju b l j a n a 1 9 6 2 , 25 2 – 25 3 . etnoLing_04_FIN.indd 88 16. 06. 2017 13:13:56 89 NA RODNA I DENTITETA Preden Jurij Kobe (= Sodevski) kaj zapiše o jeziku sodeželano v , pojasni, da pride njihovo ime od oblačenja: »Ti Krajnci, od svoje bele oprave beli Krajnci imenovani, go- vorijo hrvaško narečje «: 371 V k r i l u n a š e m a j h ne m i l e d omo v i ne ž i v i j o l j u d s t v a , k i s o v i z o b r a ž e no s t i , j e z i k u , n o š i i n š e g a h t a k o r a z l i č ne, d a s e p t u j e c t i r a z l i k i d o v e l j n a č u d i t i ne m or e . V s o p o z or n o s t p a z a s l u ž i z a v o l j s v o j e g a o d s t o p a o d d r u z i h K r a j n c o v t i s t o l j u d s t v o , k i u n k r a j G or j a n c o v i n K o č ev a r j ev o b K o l p i o d M e t l i k e, d o O s i l n i c e p r e b i v a … O b K o l p i p o M e t l i š k i o k o l i ci g o v or e s l o v e n s k o - h r o v a š k o n a r e č j e . P o l j a n c i n K o s t e l j c s e s e r b s k o - h r o v a š k i m n a r e č j u b o l j p r i b l i ž u j e t a i n i z g o v a r j at a vs e b e- s e d e, k t e r e K r a j n c n a - i c i n - i k i z r e k u j e, n a - a c i n - a k ; R a v n a g or a i n D e l n i c e u n k r a j K o l p e m or a j o b i t i K r a n j s k a n a s e l j i t v a ; t u s e g o v or i s l i š i : b i v a , š v a , k a k or n a G or e n j s k e m . T u d i j i h P r i m or ci i n H r o v at j e i me n u j ej o K r a j n c e . M e d b e l i m i K r a n j ci j e P o l j a n c n a r b o l j v e s e l ; o n m a l o k d a j t i h o g r e, o n vs e l ej p o j e, i n d e s i- r a v no š e p r e c ej k r a j n sk o g o v or i , s o v e nd e r n j e g o v e p e s m i č i s t o s e r b sk o - h r o v a š k e . K d or j e s e r b s k e n a r o d ne p e s m i b r a l , p a P o l j a n c e p e t i s l i š a l , b i m i s l i t i u t e g n i l , d e j i h j e V u k v P o l j a n a h z b i r a l ( M a r n 1 8 7 9 : 2 – 3 ) . Iz molitvenika Jezus, Maria ino Jožef (Gradec, W eitzinger , Radgona 1856) in opisa Jeruzalema v Slovenskih goricah (Drobtinice 1861, 1862) je France Kidrič prepoznaval Dajnkov namen, da bi dokazal »Kranjcem«, kako se v njihovem okolišu »'ne hrvatari le v narečju in v noši, ampak tudi s č, ž, š'«. 372 Jezik in noša sta se že v prvi polovici 19. sto - letja pokazala kot signala narodne identitete oziroma njenega pojemanja. Kot veli ko drugih 373 tudi Mihael Žolgar leta 1873 poziva jeziko slovce in druge ro - doljube k poznavanju »domačega ljudskega jezika « (Marn 1892: 21–22), kar utemeljuje z izobraževanjem in razgledano stjo. Jeziku po pomembnosti sledi »noša« in šele potem druga folklorna snov: Š a l j i v o s t , p o k t e r i s e v j e d ne m k r a j i z a s meh u j e, k a r j e v d r u g e m n a v a d n o i n d o- m a č e, ne s me p a me t ne l j u d i o d m a r l j i v e g a n a b i r a n j a j e z i k o v n i h z a k l a d o v o dv r a - č at i . P a ne s a m o j e z i k r a z n i h k r a j ev , t u d i n o š a , š e g a , n a v a d e, p r a v l j i c e, p e s m i i n vs e, k a r j e s p om i n a v r e d n o , n a j b i s e s p om i n u m a r l j i v o o h r a n j ev a l o , d a d o b i j o n a š i n a s l e d n i k i g r a d i v o z a s v o j e i z o b r a ž ev a n j e n a d om a č i p o d l a g i . B o l j k o s e o m i k a me d l j u d s t v o m š i r i , b o l j s e p o z a b l j a s t a r o , i n t o l i k o v e č o d o l ž n o s t i m a m o n a b i r at i t o , k a r b i s e ne k d a j z v e l i k i m t r u d om i s k at i m or a l o . K a k or s e g o d i n a m z z g o d o v i n o n a š i h d a v n i h p r e d n i k o v , t a k o b i s e g o d i l o v j e z i k u i n d r u g i h r e č eh n a š i m n a s l e d n i k om , č e b i j i h z m a j h n i m t r u d om ne p o d p i r a l i ( M a r n 1 8 9 2 : 1 6 ) . 371 S o d e v s k i , p o d p i s a n k ot M i l a n k o D e l i m a r i č ( M a r n 1 8 7 9 : 2 ) , B e l i K r a j n c i , u n k r e j K e r k e i n S a v e o d K o s t a n j e v i c e d o J e s e n i c, Novice 1 8 4 5 , š t . 2 , 1 9 ; 3 1 . 37 2 Kd [ F r a n c e K i d r i č ] , Slovenski biografski leksikon , Z a d r u ž n a g o s p o d a r s k a b a n k a , L ju b l j a n a 19 2 5 –19 32 , 1 1 4 . 37 3 M a r i j a S t a n o n i k , Zgodovina slovenske slovstvene folklore , S l o v e n s k a m a t i c a , L ju b l j a n a 2 0 0 9 , 19 0 – 214 . etnoLing_04_FIN.indd 89 16. 06. 2017 13:13:56 90 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Čez deset let je druga folklorna snov na prvem mestu, sledi »nošnja« v paru z »jezi- kom«, ki je v skladu s členitvijo po aktualnosti na poudarjenem zadnjem mestu: »neznani mi južni del na še dom ovine , katerega prebivalci so brez dvojbe najbol j med Slove nci ohra- nili slovanske običaje in »nošnjo ter prekrasen nepokvarjeni jezik «. 374 Janko Lokar od apologije belokranjskih narečij 375 preide k oblačilni kulturi s poudar - kom na »narodni noši«, pri kateri govori celo o »inačic ah«: »Kakor jezik, tako različna je tudi narodna noša v Beli Krajini. Posebno ženska pozna toliko inačic, da spozna domačin navadno že po noši, iz katere župnije je kdo. Razlike se nanašajo na kroj.« 376 Za Franceta Prešerna, Emila Korytka, Petra Dajnka in druge v 19. stoletju je bilo sa- moumevno, da je za narodovo prepoznavnost poleg jezika noša enakovredna sestavina. V 20. stoletju se zavzemanje zanju s terena prenese v kabinet. Škrabčeve polemike izpriču - jejo, da je temelj no poznal delo prvega profesorja slavistike na graški univerzi Einleitung in die slavische Literaturgeschichte 377 in W ilhelma W undta Völkerpsychologie / Eine Untersuchung der Entwickelungsgesetze von Sprache, Mythus und Sitte. 378 Prvi del tega dela je posvečen jeziku, toda slovenski slovničar ga odklanja, češ »filozofija jezika [je] eno, jezikoslovje pa drugo.« 379 Na jezik ne gleda mitično, ampak zgodovinsko. Primerja 3 74 G r . . . n , B o j a n c i , Slovan ( p o l i t i č e n i n l e p o s l o v e n l i s t ) 1 , L ju b l j a n a 1 8 8 4, 2 7 8. 3 75 J a n k o L o k a r , I z B e l e K r a j i n e , Carniola 2 /n o v a v r s t a , L ju b l j a n a 1 9 1 1 , 1 0 : »Jezik Belokranjcev j e l e p , b l a g o z v o č e n , b o g a t i n p o l n p o e z i j e . B e l o k r a n j e c g o v o r i p o s e b n o r a d v p r e g o v o r i h i n p o d ob a h , d a v č a s i h k a r s t r m i š n a d n a č i n o m n j e g o v e g a i z r a ž a n j a . I z p i s e m n a jp r e p r o s t e j š i h k m e t o v v e j e p o e z i j a i n p i s m o m a r s i k a t e r e m a t e r e s v o j e m u ot r o k u č i t a š k ot p e s e m , p o l n o l ju- b e z n i i n l e p ot e . V s v o j e p i s a n j e v p l e t a j o r a d i s t i h e . / … / B e l o k r a n j š č i n a n e p o z n a e n ot n o s t i , z l a s t i n a g l a s s e m e n j a , i n j e d r u g a č e n c e l o v v a s e h , k i s o o d d a l j e n e s a m o p o p o l u r e h o d a . P a t u d i b e s e d n i z a k l a d k a ž e r a z n o l i č n o s t i. Br e z d v o m n o i z v i r a t o o d t e g a , o d k o d s o s e n a s e l i l i B e l o k r a n j c i n a s e d a n j i h t l e h i n k a k o s o s e p ot e m m e š a l i. T u i m a t a j e z i k o s l o v e c i n z g o d o v i n a r š e m n o g o j a k o z a n i m i v e g a , a n e l a h k e g a d e l a . « 376 J a n k o L o k a r , I z B e l e K r a j i n e , Carniola 2 /n o v a v r s t a , L ju b l j a n a 1 9 1 1 , 1 0 – 1 1 . 37 7 S t a n i s l a v Š k r a b e c, C v e t j e 1 5 ( 1 8 9 7 ) 1 1 . z v . V JD 2 , 1 9 9 4, s t r . 2 8 8 : » G . p r o f e s o r , b l a g o v o - l i t e s i d a t i d o p o v e d a t i , d a b i b i l j a z t i s t i n e m i k l ju k i p o s t a v i l p r a v v i z v i r n i p o d ob i n a n j i ju m e s t a , k a k e r š n i s t e p r i M i k l o š i č u , k e r s e m v a j e n n a t a n k o c i t i r a t i – a l i n a š a t i s k a r n a j i h n i m a . N a d o m e s t i l s e m j i h t o r e j s t i s t i m i z n a m e n j i , k i s e r a b i j o z a n j e t u d i d r u g o d v z n a n s t v e n i h k n j i - g a h , z l a s t i s t a r i š i h : n . p r . K r e k , Ei n l . i n d . sl av . Lit . 1 . i z d a n je ; … " [ = G r e go r K r e k , Einleitung in die slavische Literaturgeschichte, 1 . i z d a j a , 1 8 7 4 ] . 37 8 I n g r i d S l a v e c G r a d i š n i k , Etnologija na Slovenskem ( M e d č e r m i n a r o d o p i s j a i n a n t r o p o l o g i j e ) , L ju b l j a n a 2 0 0 0 . 37 9 Cvetje 2 7 ( 1 9 1 0 ) 1 0 . zv . V JD 3 , 1 9 9 5 , s t r . 3 8 4 : » I n v e n d e r g o s p . p r o f e s o r m e n i o č i t a , d a s e m ' š t i r i l e t a p o ob j a v l j e n ju W u n d t o v e N a r o d n e ( p r a v b i b i l o p a č " n a r o d s k e ") p s i h o l o g i j e ' ob j a v i l v Archivu s vojo r a z p r av i c o i n n i s e m i s k a l p r e j p o W u n d t ov i k njig i , k a ko s m e m p o n a š e g ovo - r i t i i n p i s a t i i n k a k o n e . P o p r a v i c i p o v e m , d a m i š e z d a j n i ž a l , d a n i s e m s t o r i l k a j t a k e g a . F i l o z o f s k e s l o v n i c e n a m j e ž e p r e d 4 0 l e t i , k o s m o š e n a š o l s k i h k l o p e h s e d e l i , p r o f. K a r l S c h e n k l , p r a v d ob e r j e z i k o s l o v e c, r e s n o g r a j a l i n p o z n e j e s e m s e v v e č p r i m e r i h t u d i s a m p r e - p r i čal, d a m od r o s l o v c i n i s o k a j p r i da j e zik o s l o v c i n a j man j p ač m od er ni n emš ki i n d r u gi fi l o - z ofi s fi l o z ofi j o , k i s a m i p r i z n a v a j o , d a s e z z d r a v o p a m e t j o n e u j e m a . « etnoLing_04_FIN.indd 90 16. 06. 2017 13:13:56 91 NA RODNA I DENTITETA ga z navadami in šegami, celo z modo: 380 »In kaker so spremenljive šege in mode, tako tudi jeziki.« 381 Ugledni arhitekt Marjan Mušič se razgleduje po zgodovini slovstvene folklore in ob njej najprej omeni nošo – ki jo brez zadrege uvrsti v »ljudsko umetnost«: 382 V l j u d s k i p e s m i j e or a l l e d i n o S t a n k o V r a z , k i j e z a p i s a l p o l e g b e s e d i l p r e c ej me l o d i j , z a n j i m F l a j š m a n , G e r b i č , V o l a r i č , H u b a d i n d r u g i . I z me d o s t a l i h t v or b l j u d sk e u me t no s t i s o n a j z g o d nej š e z a n i m a n j e z b u d i l e n o š e, s a j j e ž e l . 1 3 3 4 o p i s a l f u r l a n s k i z g o d o v i n a r F r a n c e s c a d i T o p p o n o š e S l o v e n k , k i j i h j e v i d e l v O g l ej u z a u me š č a n j a p at r ia r h a B e r n a r d a ; n a d a l j e P r i m o ž T r u b a r , k i p r a v i v p r e d g o - v or u k h r v a š k e m u n o v e m u t e s t a me n t u ( I . T h . 1 5 6 2 ) , d a s e s ev e r n i i n z a p a d n i K r a n j ci n o s i j o i n r a v n a j o ' a u f t e u t s c h , n u r d a s s d i e W ei b e r t r a g e n b e s o n d e r e l a n g e S c h l ei e r a m K o p f ' . 38 3 Umetnostna zgodovina je za študij oblačilne kulture izredno pomemben vir . III. Besedna umetnost in noša v kulturoloških virih iz 19. in 20. stoletja Pri kri t i a vt or v Glasniku slovenskem z ve l i ko dom i šl j i j o i n s še ve č j o i roni j o upora bl j a posa m e z ne kose obl ač i l z a m e t a foriz a c i j o pri za deva nj a , ka ko bi v nj e gove m č a su, na m e st o nemškega dobili v slovenski javni prostor slovenskega šaljivca in temu ustrezen časopis. G i o n t i n i v L j u b l j a n i m u j e naročil slovensko obleko, in rajni Malavašič mu jo je skrojil. N e m š k i P a v l i h a p a j e ž e o d m l a d i h n o g b o l e h e n i n s l a b o t e n i n p o- d a j a m u s e še nemška obleka kaj malo, v slovenski pa je celo starost. Č u t i l j e t o me n d a M a l a v a š i č s a m , z at o j e v p r e d g o v or u z a p i s a l , d a v e, d a b i b i l o b r a v c e m l j u b š e, b r at i k a j o d s l o v e n s k e g a P a v l i h a , o d k t e r g a s e p o s e b n o p o G or e n s k e m t o l i k o p r i p o v e d u j e, p a d a b i b i l o t u d i n j e m u l j u b š e p o v e d at i k a j o d d om a č e g a . / … / G o d i s e n a m S l o v e n c e m t u d i t a k a , d a o d t u j i h v e č v e m o i n p o v e d at i z n a m o , 38 0 Cvetje 2 8 ( 1 9 1 1 ) 5 . z v . V : JD 3 , 1 9 9 5 , s tr . 4 1 3 : » M o j a mi s e l , že da vn o izr eč ena in m en da t u di ob j a v l j e n a j e , d a s o j e z i k i s o d i t i k a k e r r a z n e d r u g e n a v a d e , š e g e i n m o d e č l o v e š k e g a r o d u . K a k e r t e , t a k o m o r e j o b i t i t u d i o n i l e p i , d ob r i , z l o g i k o , t . j . z d r a v i m r a z u m o m v p r i m e r n e m s o g l a s ju , m o r e j o b i t i p a t u d i z o p e r n i , o k o r n i , g e r d i , t e r d i , n e u m n i i n k a j v e m k a j š e . « 3 81 Cvetje 2 8 ( 1 9 1 1 ) 5 . z v . V : JD 3 , 1 9 9 5 , s t r . 4 1 3 : »S p r e m i n j a j o s e p a n e l e p o u n a n j e m u p l i v u , d ob r e m a l i s l a b e m , s p r e m i n j a j o s e t u d i p o s v o j i n ot r a n j i m o č i , k i s e r a z v i j a i n r a s t e , a l i p a h i r a i n v m i r a . S l a b e n a v a d e , n e u m n e i n s p ot e k l j i v e m o d e s e s k u š a j o o d p r a v i t i s p r i d i g a m i i n s v a r i l i v c e r k v i , n a p a k e i n n o r o s t i j e z i k a b i s e i m e l e p o p r a v l j a t i p o š o l a h ; ž a l , d a m n o g i u č i t e l j i s a m i n e v e j o , k a j j e p r a v i n k a j n e . « 38 2 T j . p o d a n a š n j i t e r m i n o l o g i j i l i k o v n a f o l k l o r a . 38 3 M a r j a n M u š i č , S l o v e n s k a l ju d s k a u m e t n o s t i n m i , Sodobnost 7 ( 1 9 3 9 ) , 2 5 3 : » P o zn e j e se pri - k l ju č i j o t e m a š e V a l v a z o r , P o h l i n , H a c q u e t i n d r u g i. Z e l o k a s n o , š e l e v n a š e m [ = 2 0 . ] s t o l e t ju , s e p o jav i z a n i m a nje z a n a š o l j u d s ko a r h it e k t u r o i n p o h i š t v o . O p a n js k i h ko n č n ic a h , e d i n s t v e - n e m p r i m e r u v n a š e m a lp s k e m t e r i t o r i ju , j e m e n d a p r v i p i s a l W . S c h m i d t l . 1 9 0 3 , i n o p o z o r i l s v e t n a n j e . O b š i r n o i n t e m e l j i t o j i h j e ob d e l a l l . 1 9 2 9 , S t a n k o V u r n i k . Z n a š o l ju d s k o a r h i t e k - t u r o s e j e p r v i b a v i l A . S i č , k i j e z b r a l k o l e k c i j o r a z n i h p r i m e r o v . « etnoLing_04_FIN.indd 91 16. 06. 2017 13:13:56 92 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO k a k or o d d om a č i h . Dal nam je torej nemškega Pavliha v slovenski obleki. Up a l j e g o t o v o , d a s e b o n a š e l k d o , k i b o n a š e m u d om a č e m u , s l o v e n s k e m u P a v l i h u obleko skupaj zbral. Ali ima jo še dan današnji vso raztreseno, in kdor mu najde čevlje, imel bo še dovolj opraviti, predno najde nogavic; potem pa je še zelo verjetno, da nogavice nosi nad čevlji, ker tak mož je Pavliha. [ … ] z a da - ne s p a s e o z i r a m n a t u r š k e g a P a v l i h a . I z b r a l s e m p a t e g a z at o p r a v r a d , k e r j e b r i h t nej š i k o t m a r s i k t e r i i n p a t u d i z at o , k e r s o n a m T u r k i s o s e d j e i n p a s t a r i z n a n ci . M or e b i t i s e z a v r a č i l o n a j d e n a T u r š k e m k d o , k i n a m b o v e d e l p o v e d at i k a j o s l o v e n s k e m P a v l i h u . 38 4 Morda bi lahko govorili o določeni frazeološki tradiciji, ki se zaznava celo pri Karlu Štreklju s posrečeno glagolsko metaforiko. Leta 1901 piše: »V raz je pesmi, katere je dobil s Kranjskega od Kastelca, Smoleta in Prešerna, skušal obleči zopet v obliko narečja, ka- tero so jim zapisovavci slekli.« 385 V njegovem pisanju je noša kot del materialne kulture pomešana med sestavine duhovne 386 kulture: »Najznačajnejša črta romantikov je ljube- zen do vsega narodnega: do narodove prošlosti in sedanjosti, do narodovega jezika, do njegovih pesmi, pripovedek in pravljic, vér in vraž, do njegovih noš, šeg in navad.« 387 To se dá razložiti le z vidika estetike. T ako kot je za slovstveno folkloro navzočnost estetske funkcije aksiom, 388 je tudi v oblačilni kulturi praviloma navzoča – ne toliko na način vre - dnote, ampak norme. Le s tega vidika je razumljivo, da so leta 1906 v razpisu avstrijskega ministrstva za »nabiranje narodnih pesmi v najširšem pomenu« in »narodnih glasbenih instrumentov , plesov« pred »šegami« omenjene tudi »noše«. 389 Besedila pesmi marsikaj povedo o moški in ženski noši in dopolnjujejo druge, neposrednejše vire za raziskovanje načina oblačenja v preteklosti, posebno v 19. stoletju: 390 »Pa ne maram Gorjanca, / k_ma lajbәlč әrdeč, / še rajši mam Kranjca, / k_ma židanәh več. //…// Pa moj fantič ma hlače, / k_nәč dәl k_do kolén, / ma cokle na nógah / pa brezov polén.« 391 Vzporednost med dvema predstavljanima pojmoma posreduje profesor slovanske fi- lologije Matija Murko, sklicujoč se na Ivana Meštrovića: s spreminjanjem načina življenja »izginja med narodom pesem skoraj tako hitro kakor narodna noša.« 392 Z ugotovitvijo se ujema psiholog Anton T rstenjak: »T udi kmečki človek v zadnjem stoletju vedno bolj opušča 38 4 M . [ M a t i j a M a j a r ? ] , T u r š k i P a v l i h a , Glasnik slovenski 7 , C e l o v e c 1 8 6 4, 2 4 1 , 2 4 2 . 38 5 K a r e l Š t r e k e l j , P r e š e r e n i n n a r o d n a p e s e m , Zbornik znanstvenih in poučnih spisov I I I , u r . L u k a P i n t a r , S l o v e n s k a m a t i c a L ju b l j a n a 1 9 0 1 , 8. 38 6 V n j e g o v e m č a s u v s e d o m a r k s i s t i č n i h o p r e d e l i t e v e t n o l o g i j e , j e b i l n j e n p r e d m e t ob r a v n a v e r a z d e l j e n n a d u h o v n o i n m a t e r i a l n o k u l t u r o . 38 7 K a r e l Š t r e k e l j , P r e š e r e n i n n a r o d n a p e s e m , Zbornik Slovenske Matice I I I , L ju b l j a n a 1 9 0 1 , 1 . 38 8 M a r i j a S t a n o n i k , Teoretični oris slovstvene folklore , Z a l ož b a Z R C , Z R C S A Z U , L ju b l j a n a 2 0 01, 143 – 145. 38 9 J o s ip T o m i n š e k , P r o f. d r . K a r e l Š t r e k e l j i n n a b i r a n j e s l o v e n s k i h n a r o d n i h n a p e v o v : Slovenski etnograf V , L ju b l j a n a 1 9 5 2 , 1 6 9 – 1 7 0 . 39 0 Z m a g a Ku m e r , Pesem slovenske dežele , O b z o r j a , M a r i b o r 1 9 7 5 , 4 6 . 3 91 P e l a F r a n c k a P e s j a k , K o r i t n o p r i B l e d u , G o r e n j s k a , 1 9 5 9 ( Ku m e r 1 9 7 5 : 2 0 2 ) . 39 2 M a t i ja M u r k o, Spomini , L ju b l j a n a 1 9 5 1 , 2 4 1 . I s t i , P r i M e š t r o v i ć u i n n j e g o v i h : Izbrano delo , L ju b l j a n a 1 9 6 2 , 2 3 8. etnoLing_04_FIN.indd 92 16. 06. 2017 13:13:56 93 NA RODNA I DENTITETA svoje tisočletne navade. Izginja narodna pesem, narodne noše itd.« 393 Kolikor ostajata, sta predmet posmeha: »Za ljudi je že samo po sebi smešno npr . dejstvo drugačnosti, da je nekdo Štajerc ali Gorenjc, da nekdo drugače govori kot mi, se drugače obnaša ali oblači.« 394 Ocena delno narečnih pesmih Ludvika Zorzuta sredi druge polovice 20. stoletja še vedno sledi stereotipni povezanosti obeh obravnavanih pojavov iz materialne in duhovne kulture, vendar v drugačnem zaporedju. Na prvo mesto daje »obleko in nošo« in šele na drugo »jezik«. Prim.: G r e t u z a t i s t o p o s e b n o d o ž i v l j a n j e b r i š k e g a o k o l j a : z a v e d ne s l o v e n s k e v a s i ne- p o s r e d n o o b b l i ž n j i l a š k i mej i ; z a vs e, k a r j e b i l o v b r i š k i h d r u ž i n a h p r a v z a p r a v p o v e z a n o z vs a k d a n j i m d e l om i n ž i v l j e n j e m , p a j e ž e d a v n o p o s t a l o z a n a s i n s o d o b ne r o d o v e f o l k l or a ; o d s v o j ev r s t n i h k me č k i h j e d i ( k u h i n j a , » t o č f u r b o «, b r av a d a , it d ) . d o p r i p r avl ja nja le - t e h i n d elo v og nj i š č a ( ké t o v n i k , n a p a , k a m i n ) t e r k me č k e g a or o d j a i n p r ev o z n i h s r e d s t ev ( š u b l a , p i k ó n , b u í n c , š k a l i r , t o n d , p i r ó n , p i c o n ), p a do same obleke in noše in jezika i n n a v a d i n ig e r i n š e i n š e . 39 5 Ni torej nakl jučje, da Lev Dete la v svoj i knj igi , katere dogajal ni čas je pom aknil daleč v pretek lost, izra bi stereotip o binomu živega jezika in noše kot znamenja identitete »po- slednjih slovenskih poganov in prvih slovenskih kristjanov: 396 »In ti Gorazdi, Hotimirji, V a l j hun i , s svojim zvočnim, pevnim jezikom, s svoj i m i st a ri m i ob i č a j i , s slovensko pesmijo, s slovensko nošo in samolastnim ponosom, kaj niso trn v peti Karlove samostojnosti, da poenoti ves svet s svojim mečem in žezlom!« (Detela 1989: 14). T udi V inko Hrovatič, narečni pesnik iz Zasavja, je bridko doživljal izginjanje lastnega narečja. V njem je napisal na stotine pesmi o rudarskem življenju, 397 med njimi je tudi motivni par jezika in noše. Boli ga preoblikovanje, po njegovem propadanje slovenščine in izginj anje domače noše. Če se to dogaja celo v osrednji Sloveniji, ni nenavadno, da se pesem konča resignirano: K u m i ne n u č i n p r i d e d a n / me v uo l a t a k a s p e t u b j a me / d e š o u b i k a m u k r a j ne z n a n / k u ž v i s i g u r n b r e s r e k l a me / / Tem piše use še pu sluvensk / in nuos use se pu dumače / t e m n i n u b j a n i h n o b l ž e n s k / t e m t u t ne z n a ne s o z v i j a č e / / P u c e l i h u a d u s m d e ž j a l / i n k u p u v ej d u s m k u a i š e m / s o s e l u d j e m i s p r u t s mej a l / z a t a z g a k ej s e nej u b r i š e m / / P u l ej p i b o d e ž j a l t a k u / d e r u k s o k b i s l uv a r j u n u c u / t a j e z i k n a š p a š o u b o p u z l u / n u b j a n n k o l n e b o g a s p u c u ( H r o v a t i č 2 0 0 4 / 3: 2 0 5 4) . Druga pesem, posvečena knapovskim ženam, je kot dvojčica prvi enako otožna: 39 3 A n t o n T r s t e n j a k , Pastoralna psihologija , M o h o r j e v a d r u ž b a , C e l j e 1 9 8 7 , 2 34 . 39 4 M a r k o T e r s e g l a v , S t a r e ž a l o s t n e a l i o h u m o r ju v l ju d s k e m p e s n i š t v u : Zbornik Slavističnega društva Slovenije, L ju b l j a n a 1 9 9 7 , 1 1 2 – 1 1 5 . 39 5 M a r i j a n Br e c e l j , [ s p r e m n a b e s e d a ] v : L u d v i k Z o r z u t , Ptička briegarca, M o h o r j e v a d r u ž b a , C e l j e 1 9 7 4, 7 . 39 6 L e v D e t e l a , Stiska in sijaj slovenskega kneza , [C e l o v š k a] M o h o r j e v a d r u ž b a C e l o v e c 19 8 9, 10 . 39 7 M a r i j a S t a n o n i k , Slovenska narečna književnost , S l a v i s t i č n o d r u š t v o ( Z o r a 5 1 ) , M a r i b o r 2 0 0 7 , 2 2 4 – 3 2 8. etnoLing_04_FIN.indd 93 16. 06. 2017 13:13:56 94 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Učasih kikle ste nusile / k u a p a d u a n s u b l a č j o r ej s ne v ej m / d u a n š ne h l a č e s p u a t s o z v i l e / p a k a k u s e r j a č e i m ne z v ej m / / Svuoje majo guvurice / s e p u g a n - k i h n a š g a ne č ne s l i š / č e p a s l i š i j o n a š e k l i c e / p r a u j o p a d e z nej č i m i m p r e t i š ( H r o v at i č 2 0 0 4 / 1 : 6 2 4 ) . T ržaški narečni pesnik Aleksander Furlan se v pesmi Je pušeljček brala pokloni ro - jakinjam, njihovi naravni lepoti, še posebej, kadar se oblečejo v narodne noše: N ' r l e p š e ž j e n s k e s o ö k u l e T r s t a . / T a k u p o n a r a v e, p r e z m i g e t a n g a p r s t a , / s o j e n l e p e uö č i j e n r u s a s o l i c a . / U ö d p r a v e t s e z n a j o k u n o b e n a g r o fi c a . / / D u g o k r i l o d o p o t l eh , / u p a s e s e f j e r t o h z a v j e ž e . / P o š t j e r k a n a s r a j č k a j e b e l a k u s ne g , / k r p uö n s e n a r a me p o l j e ž e . / / N a g l a v e f e č o u č e l o p o k r i v a , / s e ne r a z k a z a v a j e n ne č s e ne s k r i v a . / P u š e l j č e k u ne d r eh m u a č n o d e š i , / d e k ' š ne m u g l a v o u n i z z a v r t i . / / T a š n a uö b l e k a , s e z n a , n i z a u s ' k d a n , / m uör e b e t p r a z n i k p o s j e b n o s v e č a n . / / Če pridejo noše, v r e z n a m o , d e b o , / ni treba jem duaste besed , / z a - d u a s t e p r i j a z e n p o g l j e d , / n ' m u a ne p o v ej o r a z l uö č n o , k ej s m o ! 39 8 Ne le, da je v pesmi vreden etnološke pozornosti opis noše, še posebej pomembna je zaradi poante, ki meri na narodno identiteto in daje v premislek razmerje med nošo in jezikom. Zgodovinar in geograf Simon Rutar , filologa in slavista Karel Štrekelj in Matija Murko, kipar Ivan Meštrović, psiholog Anton T rstenjak, raziskovalec folklorne pesmi Marko T erseglav , pisatelj Lev Detela, narečni pesnik Aleksander Furlan so kvalificirana imena različnih profilov , kar dokazuje, da se je iz prvotno filoloških tal stereotipni par jezik + noša razpršil še na druga področja. Pri tem se je prvi čle n umetniško povzdignil v umetnost govorjenega jezika, bodisi pesem ali žanrsko različno opredeljene pripovedi. Zgodovinar Simon Rutar je leta 1889 pohvalil prizadevanja učiteljev na Kranjskem, da bi zgodovinsko, zemljepisno in narodopisno orisali svoje šolske okoliše, toda v oceni dveh takih knjig pogreša v njih opise »narodnih nošenj (če jih je še kaj) ter narodnih pri- povedek (resnih!) in pesmij«. 399 IV. Jezik in noša kot statusni simbol v 19. in 20. stoletju Neznani avtor se je leta 1858 posmehoval tistim Ljubljančankam, ki »vtaknjene v francoske sodce (krinoline) /…/ nosijo plajše iz velur-ja«, zavračajo materinščino, češ da »'krajnski' jezik je le jezik za 'Bauernvolk' «, in se spakujejo v nemščini. T oda njen po- z na va l e c j i h uj a m e pri št e vi l ni h sl ovn i č ni h na pa k a h. 400 Ka j t i »ravno tistega maternega 39 8 Al e ks an d er F ur l an, An popodán , M l a d i k a , T r s t 2 0 0 7 , 34 . 39 9 S. R . [ = S i m o n Ru t a r ] , P o s t o j i n s k o o k r a j n o g l a v a r s t v o ( ocena ) : Ljubljanski zvon 9, 18 8 9, 63 5 – 636 . 400 N N , P i s m a o S l o v e n c i h i n S l o v e n k a h , Kmetijske in rokodelske novice 1 6 , L ju b l j a n a 1 8 5 8 , 4 – 5 : » T ist i pre l j ub i – ab e r ' – p one mč e n i s l o v e n sk i 'pa ' – č e g re š l e e n k r at o d Š e n k la v ž a do T r a nč e, d r ž i š g ot o v o 2 0 x n a p ot i. – s l o v e n s k i s e ( s e b e ) j i m j e t a k o v r a š e n i n p r i r a š e n , d a n a m e s t o n e m - š k ig a ' u n s' r a b i jo l e slove n s k i 's i c e r ' ( s e ), n a p r i l i ko w i r we r d e n sic h g e w i s s g u t u n t e r h a lt e n it d .– t u d i ' a l l e i n ' u n d ' s e l b s t ' n e u m e j o n i k o l i p r a v l o č i t i , k e r n a š s l o v e n s k i j e z i k i m a l e b e s e d o etnoLing_04_FIN.indd 94 16. 06. 2017 13:13:56 95 NA RODNA I DENTITETA jezika, kterega kot 'Bauernsprache' zaničujejo, so navzete tako skoz in skoz, da berž pervi govor boš večidel spoznal Ljubljančanko – Nemko ali pa tudi Ljubljančana – Nemca.« T udi moškim se namreč godi enako, »tako bi Ti lahko naštel še sto druzih posebnost, ki jih tudi 'haute volée krajnska v nemškem jeziku posnema iz tistega svojega jezika, kterega – svoji materi in očetu na čast!! – 'Bauernsprache' psuje.« 401 Sicer pa »na svetu ni nobene 'Bauernsprache', sicer bi vsi jeziki mogli biti 'Bauernsprachen', ker nemški kmet govori nemški, francozki, itd. Vsak jezik je častitljiv, ker je jezik naroda, ki ga je Bog stvaril!« 402 Po stvarnem opisu večjezičnosti v Gorici leta 1860 403 sledi užalo ščena ironičnost na račun slovenskih rojakov , ki vse prehitro podlegajo tujim vzorcem, pa naj gre za jezik ali oblačila: S l o v e n s k i p ô s l i i n n o v i vs e l j e n ci g o v or i j o p o s l o v e n s k i , d o k l e r s e ne p o f u r l a - n i j o , k j e r s t r i c o v a s u k n j a j e č u d e n m a g ne t i n p r o s t i ' š k l o v ' n i m a d o v o l j m or a l ne m o č i , d a b i s e f u r l a n s k i ci v i l i z a ci j i u s t a v l j a l . G or s k a d e k l a j e k om a j p a r t e d n o v v me s t u , i n ž e s e s i l i f u r l a n š č i n o l om i t i , č e p a g o v or i p o s l o v e n s k i , ne g o v or i v e č p o d om a č e . K e r s k me čk o b e s e d o b i u t e g n i l a me s t no b e s e d o o sk r u n i t i . Kakor obleko je treba tudi domačo slovenščino po kopitu furlanske gospodi- nje prenarediti. Slovniške sklone, čase in naklone skor še manj pozna kot belo domačo pečo. / … / Ne zamerite; mi se je zareklo; hotel sem le sinove modric [ = m o d r o s t i , u č e n o s t i d i ja k e ] popisati. T u d i n j i m s e š k r i c o vs k a f u r l a n š č i n a k a j r a d a i n b r ž p r i k u p i , i n p r o s t o v o l j n o j i i z r o č i j o ž e z l o n a u l i c a h i n v š o l i i n s e k a r ne b o j i j o s t r e l e s e r d i t e g a ' J o v i s t o n a n t i s ' : K d or z a n i č u j e s e s a m , p o d l a g a j e t u j- č ev i p e t i . / … / Z a k o n i ( p or o k e ) me d s l o v e n s k i m i a l i s l o v e n s k o - l a š k i m i p o s l i , k i o s t a nej o v me s t u , n i s o l e i z v i r e k p r o l e t a r i j at a , t e m u č p r a v a k u g a z a v e r s k o i n n a r o d n o o d d a j o o t r o k . S t a r i š i p e r v e v e r s t e m o l i j o i n s e p o g o v a r j a j o me d s a b o p o s l o v e n s k i , v p r i č o o t r o k p a , k i s o z a s l o v e n š č i n o ' g e ne r at i o v i p e r n ia ' s e s i l i j o p o l a š k i , d a j i h ne p o h u j š a j o . 404 Andrej Marušič dobro opazuje, kako se zaradi skrbi za zaposlitev predvsem nižji sloji skušajo čim prej prilagoditi v novem okolju tudi jezikovno in tako slovenščina peša celo v družinah. ' s a m ' z a n e m š k i ' a l l e i n ' i n ' s e l b s t ' , n a p r i l i k o , e r w i r d e s s c h o n a l l e i n t h u n ' – . . i n t a k o b i T i l a h k o n a š t e l š e s t o d r u z i h p o s e b n o s t , k i j i h t u d i ' h a u t e v o l é e ' k r a j n s k a v n e m š k e m j e z i k u p o s n e m a i z t i s t e g a s v o j e g a j e z i k a , k t e r e g a – s v o j i m a t e r i i n o č e t u n a č a s t ! ! ' B a u e r n s p r a s c h e ' p s u j e . « 4 01 – , P i s m a o S l o v e n c i h i n S l o v e n k a h , Kmetijske in rokodelske novice 1 6 , L ju b l j a n a 1 8 5 8 , 4 – 5 . 402 – , P i s m a o S l o v e n c i h i n S l o v e n k a h , 4 – 5 . 403 – , P i s m a o S l o v e n c i h i n S l o v e n k a h , 4 – 5 : » Z n a č a j n a š e g a , d a s i r a v n o s s l o v e n s k i m ob r o č e m o kov a n e g a me s t a – o brača j m o to reč ka k o r h očem o – j e i n os t an e f u r l ans k i . I t ali j ans k i g o v o - r i j o ju d j e i n i t a l i j a n s k i v s e l j e n c i , s i c e r p a s e p o s l u ž u j e j o t u d i F u r l a n i n j i h p i s m e n e g a j e z i k a , k j e r s e f u r l a n s k i s pl o h n e p i š e . Na h aj ajo s e v t e m n a r e č ji l e n e k t e r e b u k ve b olj š a lji ve g a z a p o - p a d k a . K o l e d a r č k i , t r a v e s t i r a n a E n e i d a i n G e o r g i k o n V i r g i l i j e v . N e m š k i g o v o r i p l e m s t v o , k i j e m e d n a m i n e k a k o o a z a ( z n a p a t u d i l ju d s k i f u r l a n s k i i n i t a l i j a n s k i j e z i k ) . P t u j i v r a d n i k i , v o j a š k i č a s t n i k i , p o k o j n i k i , i n d e l o m a t u d i s l o v e n s k a , p a t u d i n e m š k a i z š o l a n a g o s p o d a . « 404 A n d r e j M a r u š i č , N a r o d n o s t i n s l o v e n š č i n a v G o r i c i , Kmetijske in rokodelske novice 18 , L ju b l j a n a 1 8 6 0 , 1 0 6 – 1 0 7 . etnoLing_04_FIN.indd 95 16. 06. 2017 13:13:57 96 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO V enem od Stritarjevih Dunajskih pisem leta 1895 je povezava med jezikom in nošo prenesena na socialno področje: »Kmet dobro čuti, kaj se komu spodobi, postrani bi gledal gospoda, če bi se oblačil po kmetiško. Pisatelj nesorazmerje med stanom in ustrezno obla - čilno kulturo prenese na rabo ustrezne jezikovne zvrsti. Spominja se, »kako je bilo, ko je prišel nekdaj k nam mlad duhovni gospod, ves goreč, pa mi je rekel, da hoče z ljudstvom govoriti po domače. /…/ Ko je poskusil celo na prižnici tako govoriti, so zmajali moji Laščanje z glavami in so bili nejevoljni, češ da jih mož zasmehuje, da se norčuje z njimi.« 405 Časopisje je bilo v drugi polovici devetnajstega stoletja za vse Slovence najmoder - nejše sredstvo javnega obveščanja. T ržaška Edinost je leta 1879 v seriji člankov z naslovom Ustna izročala o Trstu predstavl jala spremembe v njem v zadnji h sto petdesetih letih, ko je zaradi neprestanega priseljeva nja tujcev narasel od prvotnih šest na sto petdeset tisoč prebivalcev , kar je vplivalo na življenjski stil prvotnih meščanov . Zato jim že nad sto let »manjka ugodne podlage, da bi mogli hraniti in širiti stara ustna izročala«. Na zgodo - vinsko navzočnost Slovencev v tržaški okolici se nanaša trditev: »Kmečko prebivalstvo se bistveno nij spremenilo, pa ker je uže od nekdaj bilo različno po jeziku in običajih, in se nij brigalo mnogo za to, kar se v mestu godi, zato se tudi pri njem niso mogle ohraniti krajne tradicije, « ker »ljudstvo vedno zatirano in pritiskano, navezano je bilo bolj na skrb, da si pridobiva in zagotavlja vsakdanji kruh.« 406 Na njegovo postopno prevzema nje italijanskih kulturnih zgledo v in modelov se tr - žaška Edinost in Slovanski svet odzivata z lastnimi stališči o položaju Slovencev v T rstu. T edaj je oblačilna kultura poleg jezika še imela »formativno funkcijo « in »vplivala na ra- zvoj mentalitete in identitete Slovencev « (Rustja 1997: 306). Razliko do italijanskih meščanov so Slovenci s tržaškega podeželja najučinkoviteje poudarjali z lastno nošo. Omenjena časopisa sta jemala izvirno nošo slovenskih okoličanov na T ržaškem za del njihove nacio nalne in politične zavesti; odpoved njej sta razumela kot nacionalno m lačnost, če ne ž e c elo odpa dništvo. Za pouda rek pri sotnosti Sl ovencev v m estu Edinost med drugim predlaga, da se ohrani mandrijanska noša ali se oblači po kranjsko. T istim, ki prezir ajo slovensko prebivalstvo v T rstu in njegovi okolici, Slovanski svet leta 1893 dokazuje slovenski obstoj v mestu prav s člankom o noši: N i t r e b a p r a v i t i , k a k o z a n i k a j o n a š i n a s p r o t n i k i o b s t o j s l o v e n s k e g a p r e b i v a l s t v a v T r s t u i n v n j e g o v i o k o l i ci . A najjasnejši dokaz za njih krivične in neutemeljene laži je uprav – okoličanska narodna noša. D a , T r ž a š k a o k o l i č a n s k a n o š a s me l o s v e d o č i , d a j e o k o l i c a s l o v e n sk a , i n d o k l e r ne z g i ne t a ne p r e c e n l j i v a p r i č a , d o t l e j b o d e m o l a h k o o č it a l i n a ši m n a s p r ot n i k o m p o d lo o b r e k o v a n je. P r av a , p r av c a t a i s t i n a j e, d a s e p o vs eh p r i s t n i h o k o l i č a n i h p r e t a k a s l o v e n s k a k r i , d a s o vs i n j i h p r a d e d j e n o s i l i l a s t no o k o l i č a n sk o n o š o , k i j i h j e o s t e n t at i v no l o č i l a o d me š č a no v . K o j e s t o p a l b r h k i o k o l i č a n v p o p o l ne m n a r o d ne m k r o j u p o n a š e m T r ž a š k e m me s t u , t e d a j m u n i h č e n i m o g e l n at v e z o v at i d r u g e n a r o d n o s t i , vs a k d o j e v e d e l , 4 05 J o s ip S t r i t a r , D u n a j s k a p i s m a , Zbrano delo V I I , D r ž a v n a z a l ož b a S l o v e n i j e , L ju b l j a n a 1 9 5 6 , 17 8 . 406 P e t e r Ru s t j a , » N a z a č e t k u n i b i l o n i č « , Traditiones 2 6 ( R e s s l o v e n i c a – q u o v a d i s ? ) , L ju b l j a n a 1 9 9 7 , 3 0 6 . etnoLing_04_FIN.indd 96 16. 06. 2017 13:13:57 97 NA RODNA I DENTITETA d a j e t a p r i s t n i o k o l i č a n ' s l o v e n s k e g a d u h a , s l o v e n s k e g a s r c a ' . Ž a l i b o g , d a j e m a l o ne p o vs e m i z g i n i l a č a s t n a t a o b l e k a , k i j e t a k o k r e p k o s v e d o č i l a s l o v e n s k o na r od n o s t, i n k i j e b il a i n j e t r n v oče h m es t n i h g o spod o v . / … / P red p a r d es e- t l e t j i v i d e l s i s t o p at i m n o g o j e d n a k o o b l e č e n i h o k o l i č a n o v , b o d i s i v z i m s k i a l i p o l e t n i o b l e k i . Se d a j j e l e š e m a j h n o š t ev i l o m o ž a k o v , k i s e ne s r a m u j ej o s v o j i h k r at k i h h l a č , i n k at e r i s e ne b r i g a j o , a k o s l i š i j o z b o d l j i v e i n z a s meh o v a l ne b e- s e d e . P o s m r t i t eh i z g i ne m o ž k a o k o l i č a n s k a n o š a p o vs e m , i n ' p o z n i v n u k i ' j e b o d o p o z n a l i l e i z p r a v l j i c i n p o d o b ( R u s t j a 1 9 97 : 3 0 8 , 3 0 9 ) . Po pisanju slovenskih časopisov sodeč so na splošno mestni kulturi na T ržaškem hi- treje sledili moški. Posebno hitro je izginjala njihova tradicionalna noša, medtem ko se je »ženska okoličanska noša ohranila še v svoji krasoti, dasi, žal, se nam ta krasota ponuja le ob izrednih prilikah in redkih obrokih. Tudi naše okoličanke se ozirajo in ravnajo čim- dalje bolj po meščankah ter jih skušajo posnemati, kolikor možno.« 407 Še posebno se je Edinost vznemirjala zaradi italijanskega petja v vaškem okolju: K o l i k or b o l j s e o k o l i c a me s t u p r i b l i ž u j e, t o l i k o b o l j p r o p a d a s t a r o o k o l i č a n s k o p o š t e n o v e d e n j e . Su r o v o r a z u z d a n o i t a l i j a n s k o p e t j e v ok o l i c i ' n a p r e d u j e' , p r o - p a d a p a n a š e n a r o d n o , ' ne k d a n j i p o n o s ' o k o l i č a n o v . T e g a i n r a z ne d r u g e ' i t a l i - j a n s k e k u l t u r e ' p o s l u ž u j ej o s e v e č j i d e l o k o l i č a n i m o š k e g a s p o l a . Z a d n j e č a s e j e o p a ž ev at i p a i mej ž e n s t v om , e n a k i h s t v a r i ( R u s t j a 1 9 97 : 3 0 8 – 3 0 9 ) . Pod fašizmom so slovensko in hrvaško uradništvo izrinjali z javnih delovnih mest. V boju za enake pravice manjšin je dr . Joža V ilfan javno spraševal o javni rabi slovenščine na železnici, pošti, policiji, policijski upravi in drugod. Dobil je zavajajoč odgovor , da izrecne prepovedi o rabi slovenščine v državnih ustanovah niso nikjer zapisane. Državni or gani so se nekaj časa celo izgovarjali s pomanjkanjem ustrezne ga uradništva, potem pa odkrito in brez ceremonij izrinili slovenščino in hrvaščino iz javnih ustanov . Kot protiar gument ni bilo upoštevano niti dejstvo, da so bila številna naselja sto - odstotno poseljena s slovenskim prebivalstvom. »In prav zato je bilo treba nemudoma 'prevrednotiti' tudi narodne noše (tisti čas še močno razširjene v vsakdanji rabi), da bi ne bilo mogoče že na oko prepoznati tega očitnega slovenskega identifikacijskega elementa« (Žokalj-Jesih 1996: 22). Knjiga, ki je posvečena številnim in kričečim primerom zapostavljanja in zaničeva - nja slovenskega jezika s strani italijanskega fašizma in njemu podrejene cerkvene admini- stracije na ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni z rapalsko razmejitvijo pripadlo Italiji, 408 omenja, da so se temu na slovenski strani skušali upirati tudi z oblačili: »Poleg spomenic tujim c erkve ni m dost oj a nst ve ni kom i n pol itikom j e kršč anskosocialna or ganizacija ob primernih prilož nostih pripravlja la tudi posebne oblike manifestacij. Skupaj z emigrant - skimi or ganizacijami v Jugoslaviji je ob evharističnem kongresu v Ljubljani (1935) npr . 4 07 – , N a r o d n a n o š a t r ž a š k i h S l o v e n c e v , Slovanski svet 1 8 9 3 , 1 7 3 – 1 7 4 ( Ru s t j a 1 9 9 7 : 3 0 8 – 3 0 9 ) . 408 E go n P e l ic a n , Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom, N o v a r e v i j a ( K o r e n i n e ) , L ju b l j a n a 2 0 0 2 . etnoLing_04_FIN.indd 97 16. 06. 2017 13:13:57 98 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO pripravila povorko slovenskih narodnih noš iz Julijske krajine (briško, kraško, vipavsko itd. …).« (Pelican 2002: 380). V okupiranem okolju je bila taka odločitev že malo junaštvo: »Primorske narodne noše nastopijo korporativno v šentjakobski fari« (Pelican 2002: 380). Nadškof Carlo Mar gotti je leta 1936 v škofijskem listu objavil nove predpise, ki so uvajali stroga pravila tudi pri oblačenju duhovščine: »Največje vznemirjenje je nastalo zaradi Mar gottijevih reform v centralnem semenišču. Izdal je tiskana navodila, ki jih prila- gam: vsak gojenec se mora tudi med počitnicami nositi 'alla romana' (po rimsko, op. E. P .), uradni in pogovorni jezik je namesto latinski zdaj italijanski … Poslej naj bi nosili dolge talarje, dolge suknje, rimsko pokrivalo itd. Romanizacija je dobivala tudi tako zaključen zunanji videz« (Pelikan 2002: 31 1). Med drugo svetovno vojno je na »srednjem vzhodu« izhajala Bazovica za nekdanje sl o v e n sk e v o j a k e v i t a l i j a n sk i v o j sk i , k i so b i l i t e d a j v u j e t n i št v u z a v e z n i šk i h si l n a a f r i šk i h tleh. V jubilejni 100. številki z dne 27. februarja 1944 je na naslovni strani izšel članek Slovenski jezik in slovenska misel. Njegov avtor ni podpisan, a najbrž je to urednik glasila Ivan Rudolf, Ivan Učenikov: 409 N a j v e č j a v r e d n o t a n a š e n a r o d ne om i k e j e s l o v e n s k i j e z i k – z a S l o v e n c a . V s a k a n a r o d n o s t d o b i p o j e z i k u s v o j p o s e b e n z n a č a j , s v o j o s a m o b i t n o s t , k i j o l o č i o d vs eh d r u g i h n a r o d o v . J e z i k j e ne k a p o s e b n a l a s t n o s t č l o v e k o v a , k i j e ž i v a l n i m a , k e r ne m i s l i . D o s e d a j p a n i m o g e l š e n i h č e o d k r i t i , k a k o s t a z d r u ž e n a v č l o v e k u m i š l j e n j e i n g o v or i c a . / … / J e z i k p o s v o j e m b i s t v u n i ne k a j u me t n o u s t v a r j e ne g a , o d r a z u m a i z m i š l j e ne g a ; s a m o s r e d s t v o , d a s e l j u d j e me d s e b o j r a z u mej o v š o l i i n v ž i v l j e n j u . J e z i k ne i z v i r a i z t r e z n i h i n h l a d n i h p r ev d a r k o v , k a k or r a z ne g o- s p o d a r s k e i n p o l i t i č ne u s t a n o v e, r a č u n s k i s k l e p i , p a č p a j e i z l i v s r c a i n o d s ev č l o v e š k e d u š e . Z a p o d l a g o i m a i s t e k o r e n i ne k a k o r l j u b e z e n , v e s e l j e , r a d o s t , v e r a . J e z i k n i l a s t p o s a me z n i k a , k a k or d e n a r , t e m v e č s k u p n a n a r o d n a l a s t n i n a . P o j e z i k u s m o n a j b o l j p o v e z a n i z n a r o d om . Š e l e z j e z i k om vs t o p a m o v n a r o - d o v o ž i v l j e n j e, s e r a z g o v a r j a m o s s v o j i m i t o v a r i š i , b r at i , s e s t r a m i , z r o d i t e l j i , s s v o j i m i s o s e d i i n r o j a k i . J e z i k j e n a j m o č nej š a v e z , k i n a s d r u ž i z n a r o d om . A vtor preprosto, a prepričljivo utemeljuje prednost materinščine pred vsemi drugimi jeziki kot poglavitno sredstvo izobraževanja. Nato se aktualno naveže na konkretne raz - mere v okolju, ki mu je bila Bazovica namenjena. Po bridki analizi položaja v lastnih vrstah razširi obzorje in kot prvo znamenje globalizacije 410 omenja prav nošo: P o vs e m s v e t u v l a d a d a ne s ne k i s k u p n i m o d e r n i t i p č l o v e k a . V J u g o s l a v i j i , F r a n ci j i , A n g l i j i i n A me r i k i se oblačijo ljudje na isti moderni način, s e p o d o b n o o b n a š a j o i n z i d a j o e n a k a a l i p o d o b n a p o s l o p j a i n s v o j e d om o v e . T a k o i z g l e d a vs a j n a p r v i p o g l e d . N e o b h o d n o j e v d a n a š n j e m s v e t u , d a s e l j u d j e p r i b l i ž a j o d r u g d r u g e m u , k a j t i č i m b o l j s e b o d o s p o z n a v a l i , t e m b o l j š e s e b o d o r a z u me l i i n t e m m a n j v z r o k o v b o z a p r e p i r e i n me d s e b o j n a k l a n j a . V e l i k e me d s e b o j ne p r o me t ne z v e z e, p r o n i c a n j e k u l t u r e i n ci v i l i z a ci j e o d e ne g a n a r o d a d o d r u g e g a , 409 M a r i j a S t a n o n i k , Slovenska pesem v tujem škornju , M l a d i k a , T r s t 2 0 1 4, 1 6 7 – 1 7 7 . 410 T e d a j t e b e s e d e š e p o z n a l i n i s o ! etnoLing_04_FIN.indd 98 16. 06. 2017 13:13:57 99 NA RODNA I DENTITETA vs e t o ž e d a ne s i z r a v n a v a n a j g l o b l j e r a z l i k e . A l i č l o v e k j e i n d i v i d u a l i s t i n d v a c iv i l i s t a nečeta biti enako oblečena. 411 Nepodpisani čla nki iz tržaške Edinosti in Slovanskega sveta, surovo kratenje narav - nih pravic Slovencem do materi nščine pod fašistično Italijo in grenka terenska izkušnja slovenske etnologinje na Koroškem v A vstriji zaznamujejo vsakdanjo povezanost dveh temeljnih pojavov materialne in duhovne kulture: noše in jezika. Znamenje zakonitosti je, da se vprašanje jezika in noše pojavi tudi med Slovenci na Koroškem. Marija Makarovič posreduje terensko izkušnjo ob srečanju z neimenovanim koroškim profesorjem: T e k l o j e vs e g l a d k o i n l e p o , t u d i s k o r i s t n i m i n a s v e t i , d o t i s t e g a č a s a , k o j e p r o f e s or p r e d l a g a l , b o l j e z a s t a v i l v p r a š a n j e, z a k a j g o v or i m o n o š i ' s l o v e n s k i h ' Z i l j a n o v i n ne k a r o z i l j s k i n o š i . ( N a j p r ej me j e i me l o , d a b i o d g o v or i l a , d a z at o , k e r ne m o r e m g o v o r i t i o n o š i ' i n d i j a n s k i h ' Z i l j a n o v . P a s e m s e u g r i z n i l a v j e z i k . ) P o n o v i l a s e m s p e t i s t i z a g o v o r v p r i d n o š e ' s l o v e n s k i h ' Z i l j a n o v , ne p a s a m o Z i l j a no v . / … / P r o f e s or p a j e o d g o v or i l , d a j e t a k š n o l o č ev a n j e z a d ev a p r e t e k l o s t i , z a d ev a r om a n t i ci z m a 1 9 . s t o l e t j a i n d a j e z i k s p l o h n i t a k o z e l o p ome m b e n , g r e z a Z i l j a ne . P r i z n a m , d a me j e z a č e l o k l j u b v r o č i n i m r a z i t i . P r o f e s or p a j e s v o j s o d o b n i p o g l e d š e n a d r u g e p o d o b ne n a č i ne r a z l o ž i l . M or a l a s e m m u p r i z n at i , d a j e n j e m u vs e s k u p a j v r e s n i ci k r i s t a l n o j a s n o , h k r at i z u s t r e z n o i z d e l a n i m s t r o k o v n i m m o d e l om , k i g a j e p o v e z n i l č e z S l o v e n c e i n č e z s e b e n a Z i l j i . M e n i p a , k i s e z o s a m l j e n i m i n a r o d n o s t n o z a v e d n i m i z i l j s k i m i S l o v e n ci p o g o v a r j a m , k a k o j i m j e p r i d u š i , k o n j i h o v a m at e r i n š č i n a v e d n o b o l j z a m i r a , p a n i k d a r ne b o . K o t v p o d o b n i h p r i me r i h s e m s e v m i s l i h p r e u s me r i l a n a d r u g o s t r a n i n s a m a p r i s e b i d ej a l a : ' O d s l ej v a s b om , g o s p o d p r o f e s or , c e n i l a p o t e m , k e r s t e o d l i č e n me n t o r s v o j i m š t u d e n t om . T e p s ev d o k o z mo p o l i t sk e s t i l i z a ci j e p a ne n a me r a v a m p r e b a v i t i . T u d i z a r a d i z i l j s k i h S l o v e n c ev ne, k e r s o m i z a u p a l i t o l i k o b o l e č e g a , p o v e z a ne g a z z a m i r a n j e m s l o v e n s t v a p r i Z i l j i . Z at o o s t a j a m z u n a j v a š i h m o- d elov i n z u n aj v a š i h k u p ol , s a m a s s vojo r a z i s k avo n o š e , k i s e je o bl i kov a l a p r i z i l j s k i h S l o v e n c i h , s e p a r a z u me , d a p o d v p l i v om s r e d n j e ev r o p s k e o b l a č i l ne k u l t u r e . Z a k a j p o t e m p r a v i j o s t a r ej š i l j u d j e, d a j e z a n j e o b l e k a s k r at k i m k r i l om svabencla , o n a z d o lg i m p a nemcla . K d or m or e i n h o č e, b o r a z u me l t o p r e p r o - s t o o b l a č i l n o g o v or i c o . 41 2 411 Bazovica, B e r i l o J u g o s l o v a n s k e g a o d b o r a i z I t a l i j e , l e t o 4, š t . 1 0 0 , 2 7 . f e b r u a r j a 1 9 4 4, 2 ; P o š i l j a I v a n U č e n i k o v , K a i r o , Ru e M a n s h a e t e l M a h r a n i š t . 5 . 41 2 M a r i j a M a k a r o v i č , P o r o č i l o o d e lu p r i Z i l j i , d n e 9 . ju l i j a a l i : » s v e t l ob a v ju l i ju « , Glasnik Slovenskega etnološkega društva 3 6 , L ju b l j a n a 1 9 9 6 , š t . 4, 5 3 . etnoLing_04_FIN.indd 99 16. 06. 2017 13:13:57 100 2 SLOVENŠČINA V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Uvod Pogovori o slovenščini so treh vrst: eni so zanjo v skrbeh in zahtevajo njeno zaščito; drugim se zdi »jezikovna ogroženost – prazen strah«; ob pogledu tretjih na jezik in vre - dnoto narodnosti se zgodovinar sprašuje o »resnični naravi njihovega sodobnega rene- gatstva« (Simčič 2005: 78–79). V samostojni državi so se do nedavna vprašanja o jeziku zanemarjala, žgala pa so rojake zunaj republike Slovenije: v sosednjih državah in pri slovenskih izseljencih. Ugovori zoper pomembnost jezi ka za »zavestno eksistenčno skupnost« so se pojavili najprej v ZDA, češ da zanjo obstajajo močnejši dejavniki, kot sta teritorij (domovina) ali medsebojno povezovanje zaradi nujnega ekonomskega obstanka. Jezik da nima take teže, kot se je dotlej poudarjalo. T oda v tujini se je kmalu izkazalo: bolj ko je med rojaki izgi- njala zavest o vrednoti jezika, hitreje je potekala asimilacija. Kakor se je kdaj govorilo o »'slovenskih otokih'« v tujini, lahko danes ob globalizaciji in ob izginjanju meja govorimo o Sloveniji sredi »'evropskega morja'«. 413 Življenje slovenskih izseljencev v Evropi in po svetu kaže, da jezik povezuje toliko bolj, kolikor bolj je povezan z »besedno kulturo«. V družinah, ki so se trudile za knjižno slovenščino, se je narodna zavest neprimerno bolj ohranjala kot v družinah, kjer so go - vorili v narečju, kaj šele, »kjer je začel prevladovati halfpapu [half in pol (slovensko)], v Ar gentini pa slovežano [slovensko in el castellano]« (Simčič 2005: 79). Zgolj poudarjanje materinščine kot vrednote je premalo. Odločilna je raba jezika. 414 A vtor oporeka stališču: »'Nekoč je bil jezik zagotovilo našega obstoja, a je danes to vlogo prevzela nacionalna zgodovina'« (Matija Ogrin), če ni dodano, da »je jezik še vedno nujni pogoj nacionalne kulture in identitete « (Simčič 2005: 80). Nekoč ni bil le jez pred ponemčevalnim priti - skom, ampak hkrati »najuspešnejša povezovalna podlaga za kulturno enotnost naroda, tista, brez katere se v nas ne bi nikoli mogla razviti zavest politične enotnosti in pozneje ne bi moglo priti do – osamosvojitve «. 41 3 Z o r k o S i m č i č , V n j e m j e n a r o d o v a d u š a , J e z i k n a š v s a k d a n j i ( a n k e t a ) , Zvon 8 , š t . 1 , L ju b l j a n a 2 0 0 5 , 7 8 – 7 9 . 414 » Z a S l o m š k a j e b i l j e z i k n a j d r a ž j a d ot a , k i s m o j o d ob i l i o d s t a r š e v , p r i n j e m j e n a j t i c e l o m i s e l , d a b o B o g n e k o č t e r j a l o d č l o v e k a , k i j e t a l e n t – j e z i k z a k o p a l , i n » v s i z a n i č e v a l c i s v o- j e g a p o š t e n e g a j e z i k a b o d o v v n a n j o t e m o p ot i s n j e n i « , k o j e p r i s p o d ob a t e m e b i l a s i n o n i m z a v e č n o k a z e n « ( S i m č i č 2 0 0 5 : 8 0 ) . etnoLing_04_FIN.indd 100 16. 06. 2017 13:13:57 101 NA RODNA I DENTITETA I. Slovenščina v sosednjih državah 1. Italija Zaradi posebnega statusa Slovencev pod Benečani in potem pod Italijo je nujno, da se Beneška Slovenija / Slovenska Benečija obravnava posebej. Glede na današnji položaj bi bilo primerno tako ravnati s Slovenci na T ržaškem in Goriškem, toda to presega namen tukajšnjega poglavja. Pač je dokajšnja pozornost posvečena vsem Slovencem, ki so z ra - palsko pogodbo leta 1920 prišli pod kraljevino Italijo. a) Beneška Slovenija Prva j e pri šla pod It alijo i n dobi la st atus da nes ra zumevane z amejske pokra jine Beneška Slovenija / Slovenska Benečija. Že ime pove, da je bila podložna Beneški re - publiki (1420–1797). 415 Leta 1077 so oglejski patriarhi med drugim razširili cerkveno in posvetno oblast tudi nad sedanjo Beneško Slovenijo. Njen vzhodni del so upravljali tudi kot zemljiški gospodje, zahodni del pa so upravljali različni, predvsem nemški fevdalci. (Enciklopedija Slovenije 1, 1987: 233). Oglejski patriarhat je že od 13. stoletja politično in gospodarsko propadal in v letih 1419–1420 izgubil posvetno oblast nad Istro in Furlanijo. Nadiški Slovenci so imeli pod Benetkami posebne samoupravne pravice, da so bili kot državica v državi. Njihova samouprava je slonela na šestintridesetih soseskah, ki so bile združene v dve veliki županiji ali banki. Landarska banka je obsegala enaindvajset sosedenj in Mjerska banka petnajst. Imeli so svoje župane, ki so zborovali pod lipo okoli kamnite mize, ki so jo imenovali »laštra«. V zameno za te pravice so bili dolžni varovati vse pre - hode ob meji. Za to obmejno nadzorstvo je okrog 200 mož na dan odhajalo na stražo. Za prehrano so morali skrbeti sami. T o je trajalo do padca Benetk leta 1797 (Kragelj 1997: 5). Oglejska cerkev jim je bila naklonjena. Molili so v rodnem jeziku, kar je pripomoglo k ohranjanju slovenskega značaj a teh pokrajin in je zanje pomenilo priznanje njihove sa- mostojnosti (Černo 2006: 78). Na primeru T erske doline se dá sklepati na življenje v Beneški Sloveniji sploh; župnik je bil tam nosilec kulture in narodnosti, združeval je prebivalce, se istovetil z njihovim ži- vljenjem in miselnostjo, bil je svečenik oltarja ter pred drugimi lokalnimi duhovniki imel prednost tudi na podlagi dogovora, s katerim je leta 1607 416 patriarh Francesco Barbaro potrdil obstoj Vicariata Sclaborum (slovenskega vikariata): vikarja so volili vsake tri leta (Černo 2 006: 80). Sl ovenske v asi so b ile o pro šč e ne d oda t ni h d a všč i n z a č e n t ske g a ž u pn i ka , so pa zato morale poskrbeti za živež, obleko in druge potrebe svojega vikarja, »ki naj po- zna slovenski jez ik«. T ako je bila priznana kultura in upravičeno st do nje ter spoštovanje drugač ne ga m a te rne ga j e zi ka , ni bi l o ra zkol a a l i na c iona li st i čne oholost i (Če rno 2006: 81). Z velikimi žrtvami so slove nske va si posta vlj ale cerkvice, v katerih pa ni bilo mogoče podeljevati zakramentov , zato so bile poroke in krsti v farni cerkvi. V eliko novorojencev je na poti h krstu v Čento umrlo, ker so starši zdrsnili in z otrokom vred zgrmeli v lede- nomrzli T er . Drugi niso prejeli velikonočnega obhajila, ker en sam pomožni duhovnik ni 415 P r e j s o b i l i p r e p r o s t o S l o v e n c i ( Č e r n o 2 0 0 6 : 8 0 ) . 416 N a d r u g e m m e s t u j e o m e n j e n a l e t n i c a 1 5 9 6 . etnoLing_04_FIN.indd 101 16. 06. 2017 13:13:57 102 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO mogel obiskati vseh slovenskih hribovskih zaselkov . Zato je kaplan Francesco Marcuzzo cerkveni oblasti predlagal, naj se v slovenskem vikariatu opusti običajna raba slovenščine in navada, da se o krščanskem nauku poučijo v slovenščini in se v njej spovedujejo vsi, ki ne razumejo italijanščine. T ako ni bilo več nujno nagovarjati vernikov v njihovi domači govorici in sta se začeli zanemarjati spoved in maša v slovenskem jeziku. Splošna uporaba maternega jezika se je krčila. Vicariatus Sclaborum je doživljal vedno več nasprotovanj – kljub žel ji prebivalcev po duhovniku, ki bi živel med njimi in sodoživljal njihovo resnič - nost. Slovenske vasi so izgublja le lastno kulturo. Škofija je pristala, da so se prebivalci Barda, T era, Podbarda in Sedlišč spet zbrali »v sosednji« [= na sestanku], da bi dobili po- možnega duhovnika. Obljubili so, »da se bodo udeleževali vseh obredov in procesij kot v preteklosti in kot druge slovenske vasi«: Sedila, Hoja, Štela, Šmardeča, Žumaje, Čežarje, ki so neposredno podrejene fari sv . Petra v Čenti. Soglasno so potrdili prevzete obveznosti, toda hkrati pozvali oblast, naj potrdi pravico, da je duhovnik »dolžan poučevati krščanski nauk vsak zapovedani praznik v prej navedenih slovenskih vaseh v slovenskem jeziku – kakor je bilo odrejeno na patriar hijski sinodi v Ogleju.« T oda ta obveznost se pogosto ni upoštevala, jezik se je zanemarjal, poučevanje, pridiganje in molitve v slovenščini so ne- utemeljeno spodbijali (Černo 2006: 81). Prebivalstvo nadiškega in delom a terskega območja je bilo deležno enakega akultu- racijskega procesa, ki ga je sprožila Cerkev predvsem v 19. stoletju: po edinstvenem po- izkusu l. 1852, ko so vpeljali narečni katekizem, sledi predvsem po zaslugi Petra Podreka, Mihaela Muciča in nadškofa Casasola, ki ju je podpiral – več katekizmov v slovenskem knjižnem jeziku. Redke narečne besede in oblike, ki jih je Podreka uporabil v prvi izdaji katekizma (1869), so izginile iz novih izdaj (1903, 191 1), ki ju je priskrbel Ivan T rinko. Hkrati je navzočnost številnih celovških mohorjevk v porečju Nadiže od druge polo - vice 19. stoletja do prve svetovne vojne vedno bolj utrjevala knjižni jezik, ki je v cerkveni rabi prerasel rabo narečja. Vsaj tedaj še številni slovenski duhovniki v gorskih središčih porečja T era so se prilagodili nadiškim. T oda tisti, ki so v večini tiskanih publikacij predla - gali enoten knjižni jezik, so pridigali narečno. Prisotnost več učenih in delavnih osebnosti na nadiškem območju je vplivala na akulturacijo nadiških narečij, medtem ko je tersko ob m oč j e ost a l o br e z t a ki h vp l i vov i n t e ž e nj , po se bn o v kr a j i h ko t j e Čr nj e j a (C e r g ne u), kj e r ni bilo nikoli slovenskih duhovnikov (Merkù 1973–1974: 44–45). Zato je tersko narečje izredno arhaično in zaradi razgibanosti terena zelo razčlenjeno. T u je izostalo táko lokalno kulturno gibanje, kakršna so se razvi la na več mestih na skrajnem slovenskem jezikovnem obrobju: da so uporabljali kulturno narečje z enako vlogo, kakršno je imel v središču knjižni jezik (prim.: knjižno narečje prekmurskih pro - testantov in protestantov ter katoličanov na Koroškem in v Reziji). Glede na katekizme in molitv e je rezijanščina že v 18. stoletju dobila vlogo pravega knjižnega narečja. Zadnji med rezijanskim i katekizmi, ki ga je sestavil Josip Kramaro 1927, pomeni – morda ne- zaveden – poskus približevanja tega narečja knjižnemu jeziku. Simptomatično je, da je Kramaro prišel iz Nadiške doline in da so Rezijani odklonili njegovo verzijo rezijanskega katekizma v prid dvesto let starih besedil, ki sta jih objavila Baudouin de Courtenay in Loschi (Merkù 1973–74: 45–46). etnoLing_04_FIN.indd 102 16. 06. 2017 13:13:57 103 NA RODNA I DENTITETA Po pogodbi pri Campoformiju konec 18. stoletja je prišla Beneška Slovenija pod te - danjo A vstrijo in nekaj časa je bilo vse slovensko etnično ozemlj e združeno pod habsbur - ško krono. Župani obeh »bank«, tj. upravnih enot, so se zbrali pri Sv . Kvirinu in njihovi pos lanci s o zaman pros ili ces arja za potrditev večs toletne avtonomije beneš kih S lovencev . Po novi avstrijsko-francoski vojni, ki se je končala z mirom v Bratislavi leta 1805, so beneški Slovenci prišli pod francosko upravo, ki jim prav tako ni vrnila starodavnih pra - vic. Napoleon je bil leta 1813 poražen in Beneška Slovenija je spet prišla pod A vstrijo. Čeprav jo je politični program Zedinjene Slovenije iz leta 1848 upošteval (Kragelj 1997: 5–6), so se Beneški Slovenci zaradi izgube samouprave želeli otresti A vstrije. Kolikšno je bilo navdušenje nad Italijo, kaže pesmica, ki se je l. 1848 širila med njimi: Predraga Italija, / Preljubi moj dom, / Do zadnje moje ure / Jest ljubu te bom. // Si u kjetnah živi- ela, / Objokana vsa, / Na dikla špotljiva / Do zdaj si ti bla. // Raztargi te kjetne , / Obriši suzó , / Gor uzdigni bandiero / Treh farbih lepó. – – –» (Škrabec 1995: 216). Ob združeva - nju Italije v letih 1859–1861 so se nekateri iz Benečije prostovoljno javili v piemontske in garibaldinske enote. Po vnovični vojni med Italijo in A vstrijo leta 1866 se je A vstrija brezpogojno odpovedala Benečiji. V plebiscitu so razen enega, ki naj bi bil duhovnik, vsi Beneški Slovenci glasovali za kraljevino Italijo. Pričakovali so, da jim bo dala enake pra - vice, kot so jih imeli pod Beneško republiko (Kragelj 1997: 5–6). T oda hudo so se ušteli. »Prej so verjeli Italijanom, da je avstrijski 'jarem' terd in težak « , k m a l u p a so se p r e p r i č a l i , da je italijanski še težji in trši. Prepozno so se vsaj nekateri zavedeli, da pravzaprav niso Italijani, temveč Slovenci, »ud tistega slovenskega telesa, ki živi na Goriškem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ali – oj! odsekan ud … ! « (Škrabec 1995: 217). Liberalna Italija je bila prepričana, da s o z glas ovanjem izrazili željo, pos tati Italijani. Zato je bilo s tem namenom v Špetru Slovenov takoj ustanovljeno učiteljišče. Slovenska beseda je ostala doma in v cerkvi. Nekateri zavedni duhovniki, ki so že prej imeli stike s Slovenci v Soški dolini in na Goriškem, so bili naročeni na knjige Mohorjeve družbe iz Celovca. Priporočali so jih vernikom, da so se iz njih naučili brati po slovensko. Zaradi njih in slovenščine v cerkvi so duhovnike preganjali liberalci in framasoni (Kragelj 1997: 5–6): »Poslužili se bomo jezika in kulture prevladujoče civilizacije, kot je italijanska, zato da italijaniziramo Slovence, živeče v Italiji.« (Giornale di Udine, 22. novembra 1866). Nova oblast ni priznala jezika in šeg slovenskih vasi, preprečevala je vsakršno naklonjenost slovenščini, slabila njeno identit eto, da bi jo razpršila, sprevr gla, vsrkala. Slovenski jezik je hotela odpraviti iz kraljevine Italije. Leta 1866 so slovenski jez ik prepovedali v T eru in Podbardu, 1870 v Zavarhu in Bardu. Pridige, molitve in petje so bili prepovedani, prav tako pouk verouka v narečju, ker naj bi nasprotoval italijanskemu domoljubju. Slovenščino kot združevalno sredstvo je bilo treba zatreti. Zato so onemogočali vsakdanje sporočanje v njej v družini, s sosedi, na vasi, pri delu ter ovirali možnosti poistovetenja z njo, s slo - vensko resničnostjo in stoletnim izročilom (Černo 2006: 82). Stanislavu Škrabcu (1907: 217) se zdi imenitno, da si je kdo upal razočaranje, »ki je rastlo zlasti od leta 1872 do 1880«, Italijanom odkrito pokazati. Gl e d e n a r a b o sl o v e n šč i ne j e b i l o st a t i st i č n o p o r o č i l o z d n e 10 . fe b r u a r j a 19 0 1 še dokaj ugodno. Oblast je prebivalcem želela priti do živega z mehko obliko asimilacije. etnoLing_04_FIN.indd 103 16. 06. 2017 13:13:57 104 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Njihov materni jezik je bilo treba »asimilirati, porabiti, 'ogrožati' in pustiti na ravni kra - jevnega kmečkega narečja in mu ne dovoliti pisanja, ker lahko oblikuje nove stike med razseljenimi« (Atti Accademia di Udine 1901–1902, 171, 172, 174). Izkoreninjanje se je izvajalo načrtno in prebadalo »dušo skupnosti«, ko se je slovenski jezik prikazovalo kot greh in nesreča, zemljo Slovencev pa poviševalo v »branik italijanskosti« (Černo 2006: 83). Potem ko se je kot dijak italijanske gimnazije v domači cerkvi seznanil z molitveniki in knjigami Mohorjeve družbe, je bilo za Ivana T rinka prav srečanje s Petrom Podreko najbrž odločilno. Prej ni vedel za slovensko pisavo in abecedo, kaplan v Ruonacu pa mu je pokazal tudi Poezije Franceta Prešerna in druge slovenske knjige, ki mu jih je posodil. »T rinko mu je moral priznati, da ne pozna slovenske abecede. 'Sam si jo moraš napisati in ko jo boš večkrat napisal, jo boš znal. T udi slovarček neznan ih besed si moraš napra - viti'« (Kragelj 1997: 15). Nadebudni dijak je odkril, da tudi pri njem doma hranijo več starih slovenskih knjig iz 18. stoletja (Evangelije in liste, debel zvezek pridig in drugo) in so naročeni na mo- horjevke. Sprva jih je preziral, ker ni znal brati slovensko in jih niti ni razumel. Ali pa je bilo vmes še kaj drugega? 417 V četrti gimnaziji pa se je med počit nicami lotil mohorjevke, menda z naslovom Mati dobrega sveta in jo trdovratno prebral šestkrat zaporedoma, do - kler je ni dovolj razumel. Enako vztrajno je prebiral naslednje knjige iz Mohorjeve družbe i n p o se b n o g a j e m i k a l Ko l e d a r , v k a t e r e m j e d o b i v a l č i st o n o v e p o d a t k e o Sl o v e n c i h . Knjižnega jezika se je učil sam, brez učiteljev , slovnice, slovarja, ki bi ga tako silno po- t re bova l , i n bre z drugi h pri pom oč kov – i z gol i h, prve ča se skora j ne ra z um l j i vi h knj i g. Doma mu je pomagala mati, ki je pridno prebirala slovenske knjige. V njem sta se kre - pila narodna zavest in ponos, »tudi iz srda in reakcije proti furlanskim sošolcem, ki so se norčevali iz nas Slovencev in nas zasramovali samo zaradi tega, ker smo bili Slovenci!« (Kragelj 1997: 15–16). S slovensko poezijo se dolgo ni udomačil, 418 potem pa je lastne slovenske verze po- slal v Ljubljanski zvon in mimogrede povedal, kakšno razpoloženje vlada v semenišču do njegove materinščine: »Letos ne smem več sprejemati slovenskih knjig v semenišče« (Kragelj 1997: 24). Pod psevdonimom Zamejski je ob smrti Petra Podreke v Ljubljanskem zvonu leta 1890 opisal njegovo življenje. Še prej je na splošno orisal narodnostno-politični položaj Slovencev v B enečiji. 419 Željo po vključitvi Benečije v splošno slovensko zavest je uresničeval tudi z dopisovanjem z Josipom Stritarjem (Kragelj 1997: 28) in Simonom Gregorčičem, ki mu je odpisal: »Veseli me, da tudi onstran meje še kako srce bije za slo- venski jezik in knjigo njegovo, zlasti me to veseli, da je tisto zmožno za nas ne le čutiti nego tudi delati « (Kragelj 1997: 37–38). T rinko se je trudil navezati stike z narodno zavednimi beneškimi duhovniki in pri njih 417 Č e j e T r i n k o ž e v ot r o š k i h l e t i h b l e s t e l p o n a d a r j e n o s t i , m u m o h o r j e vk a n e b i s m e l a b i t i n e p r e- m o s t l j i v a t e ž a v a . P r e j g a j e » o d s l o v e n s k e k n j i g e o d v r a č a l a v š o l i n a s t a v l j e n a p o d z a v e s t n a b l o - kada, ti s ti tihi , n e zazna vni o bč u te k, da j e v s e , kar j e i ta li j ans k o , d o mač e in l ah k o , kar j e s l o - v e n s k o , t u j e , t e ž k o i n v e r j e t n o t u d i m a n j v r e d n o « ( G r u d e n 2 0 0 6 : 1 1 0 ) . 418 J ož k o K r a g e l j , Ivan Trinko Zamejski, O g n j i š č e , K o p e r 1 9 9 7 : 1 6 . 41 9 P o d r e k a j e t e r a z m e r e ob ž a l o v a l v s v o j i n a j b o l j š i p e s m i Slovenija in njena hčerka na Beneškem « ( K r a g e l j 1 9 9 7 : 34 – 3 5 ) . etnoLing_04_FIN.indd 104 16. 06. 2017 13:13:57 105 NA RODNA I DENTITETA poizvedoval za slovenskimi knjigami, zapisanimi pridigami in starimi rokopisi (Kragelj 1997: 28). Enemu od novomašnikov leta 1903 v knjižici V spomin nove maše polaga na srce »naš rodni jezik, dragoceno svetinjo, katere ne smemo zametati, ker nam jo je dal Bog« (Kragelj 1997: 66–67). Zaradi popolnega zavračanje fašistične politike, »ki je bila kljub zunanjemu videzu protidemokratična, protiljudska in protikrščanska«, se je T rinko po letu 1925 umaknil iz javnosti »med tolikimi duhovniki, ki se niso veselili konkordata med fašistično državo in Cerkvijo « (Kragelj 1997: 78). Leta 1926 je od Kongregacije za semenišča prišel ukaz, naj uvedejo pouk sloven - skega jezika za teologe. T ako se je v goriško malo semenišče nekaj let po prvi svetovni vojni po odloku V atikana vpeljal pouk slovenščine in T rinko je v semenišču v V idmu po- učeval slovenščino slovenske dijake in bogoslovce, le da na osnovi italijanskega učnega jezika, ker so dijaki poznali le svoja narečja. Sestavil je slovensko slovnico za Italijane Grammatica della lingua sloveno od uso delle scuole (Gorica 1930) in Anton Kacin na njeni podlagi slovnične vaje / Esercizi per la gramamatica sloveno di G. Trinko (Gorica 1931), (Kragelj 1997: 80, 81–82). 420 Dokler j e fa šistična obl ast dovol ila t iskati sl ovenske knj ige v T rstu i n Gori ci, j e T rinko skrbel za molitvenike, ki so se priljubili zlasti starejšim. Z drugimi duhovniki je za Slovence v videmski nadškofiji prenovil prejšnji Podrekov kateki zem, ki se je z naslovom Katoliški katekizem (1928) s cerkveno odobritvijo nadškofa Nogara na splošno uporabljal po vsej Beneški Sloveniji do avgusta 1933, ko je fašistična vlada prepovedala vse pridige v slovenščini in je začela pleniti slovenske katekizme in verske knjige. Nogara je že 31. avgusta 1931 pisal T rinku, da mu prefekt priporoča odlok o prepovedi pridig in verouka v slovenščini (Kragelj 1997: 83). Zato je T rinko 7. marca 1932 pisal nadškofu Nogari te - ološko, psihološko, družboslovno podkrepljeno pismo, zakaj je prav ohraniti slovenski jezik v Slovenski Benečiji (Kragelj 1997: 84–86). Prepoved slovenščine v cerkvah v Benečiji avgusta 1933 je bil škandal mednarodnih razsežnosti (Pelikan 2002: 290). Janko Kralj natančno popisuje, kako si je zaman prizade - val vatikanski vrh odvrniti od tako daljnosežne odločitve (Pelikan 2002: 292). Zato se je Engelbert Besednjak odločil vprašanje internacionalizirati. 421 Objavil je članek Vatikan in narodne manjšine (V atikan und die nationale Minderheiten) in za IX. zasedanje Kongresa evropskih narodnosti septembra 1933 v Bernu pripravil referat Vera in materni jezik (R e l i g i on u nd Spr a c he ) . 4 22 Ka t ol i ška c e rk e v t a k ra t še n i i m e l a i z d e l a ne g a st a l i šč a d o m a n j - šinskih vprašanj; Besednjakova analiza je med prvimi to vprašanje predstavljala mednarodni javnosti. Glede na številna poročila evropskega tiska o vsakokratnem zasedanju Kongresa so bili to najbrž pomembni pritiski na manjšinsko politiko K atoli ške cerkve sploh in ne le na njeno politiko do slovenske in hrvaške manjšine (Pelikan 2002: 415–416). Besednjak 42 0 P o v e z a n o s T r i n k o v i m i m e n o m j e i z š l a p ot e m š e k n j i g a Pisano polje ( K r a g e l j 1 9 9 7 : 8 2 ) . 4 21 » E n g e l b e r t B e s e d n j a k i n J o s ip W i l f a n v K o n g r e s u e v r o p s k i h n a r o d n o s t i v l e t i h 1 9 2 5 – 1 9 3 8 ( P e l i k a n 2 0 0 2 : 4 1 5 – 4 1 6 ) . 42 2 H a n s O t t o R ot h j e z a i s t o z a s e d a n j e p r ip r a v i l r e f e r a t V e r a i n n a r o d n o s t s s t a l i š č a p r ot e s t a n t s k e c e r k ve . etnoLing_04_FIN.indd 105 16. 06. 2017 13:13:57 106 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO je napadel takrat precej razširjen o teorijo, da je »materni jezik le sredstvo evangelizacije in naj ne bi predstavljal neodtujljive naravnopravne kategorije, ki bi jo morala kot tako z vsemi močmi ščititi tudi Katoliška cerkev«. Po njegovem teorija , po kateri naj bi bil »je- zik le sredstvo za zveličanje duš in ne naravnopravna kategorija«, nasprotuje celotnim »zgodovinskim izročilom Katoliške cerkve, naravnemu in Božjemu pravu«. Besednjakov referat je izzvenel kot poziv Katoliški cerkvi, naj se upre »preganjanju maternega jezika v Cerkvi in naj svoje univerzalno stališče jasno in javno razglasi « (Pelikan 2002: 437). Hkrati j e pri pravljal obse žno brošuro Mussolini, Vatikan in narodno vprašanje (Mussolini, d er V atikan u nd d ie n ationale Mi nderheiten) i n j o n ekaj p ozneje sku paj z Bitežnikom izdal na Dunaju. Natančnega števila predavanj in govorov , brošur in spome - nic, časopisnih člankov itd., ki so se tedaj pojavljali v evropskem tisku in v katerih sta Besednjak i n Bi težnik obra vnavala om enjena vpra ša nj a , z a ra di a noni m nost i a vt orj e v ni kol i ne bo moč ugotoviti (Pelikan 2002: 105). V endar ju je fašistična vlada prehitela. Njunim prizadevanjem navkljub se je začel neposreden in odkrit napad oblasti na rabo slovenščine v Cerkvi. Mussolini je videmskemu prefektu T emisto cleju T esti avgusta 1933 osebno ukazal, naj v vseh cerkvah v Beneški Sloveniji slovenščino odpravi oz. prepove (Pelikan 2002: 292–293). Za ljublj ansko časopisje je znač ilno, da je Slovenec to novico prezrl (Pelikan 2002: 544). 423 Ali se je res že tedaj napovedovala do danes nepremagana politična polarizacija? 424 Catholicus (psevdonim Antona T rstenjaka) jo je že leta 1939 diagnosticiral kot »bolestno razpoloženje«, »psihozo« (Pelikan 2002: 513). Anton Mahnič, ki jo je sprožil in ga eno - stransko krivijo zanjo, ni obtičal pri »umetni dilemi 'vera ali narodnost'«, »saj je umrl kot mučenik v boju za pravice svojega zatiranega ljudstva, zvest bolj narodu kot svojim prin - cipom« (Pelikan 2002: 514). Beneška Slovenija je rabila slovenščino v cerkvi nad tisoč let, tudi še po njeni priklju - č it vi It al i j i l et a 1866. Pa pe ž Be nedi kt XV . se j e z a ogrož eno m anj šino odkri t o z avz el re koč, da te pravice Benečiji nihče in nikoli ne sme odvzeti. 425 Pij XI. je aprila 1928 zatrjeval: »Verouk v materinem jeziku in skrb za duše nasploh, je naravna in nadnaravna pravica katolikov « (Pelikan 2002: 293). 27. člen tedaj veljavnega cerkvenega zakonika je določal, da ta pravica »nikoli ne zastara« in nikakor »ne more biti odpravljena ali preklicana«. Zato je ravnanje civilnih oblasti pomenilo kršitev 1. in hkrati 22. člena konkordata, saj je prepoved slovenščine v Cerkvi pomenil poseg v pristojnosti škofa. Kaj takega pa za faši- stično vlado ni bilo nenavadno. Po teh ukrepih civilne oblasti so prišli slovenski duhov - niki v neposreden in odkrit spor tudi s cerkveno oblastjo. Nad trideset beneško-slovenskih duhovnikov je pooblastilo duhovnika Josipa Kramarja in Boža Zufferlija za posredovanje 42 3 A l i g a j e k a k š n o d r u g o g l a s i l o , ( m i ) n i z n a n o . 42 4 » V d r u ž b e n i k r i z i t r i d e s e t i h l e t s e j e z r c a l i l a t u d i k r i z a p o s a m e z n i k a , k i j e b i l p r e p r i č a n , d a g a l a h k o i z n a s t a l e g a p o l ož a j a r e š i l e r a d i k a l n a d r u ž b e n a s p r e m e m b a – v k a t o l i š k e m t a b o r u v ob l i k i ' v r n i t v e v s t a n j e p r e d l e t o m 1 7 8 9 ' , v k o m u n i s t i č n e m p a k ot r e v o l u c i j a p o s o v j e t s k e m v z o r c u i t d « ( P e l i k a n 2 0 0 2 : 5 1 3 ) . 42 5 B e n e d i k t X V . s e j e l e t a 1 9 2 1 o d l o č n o z a v z e l z a z a t i r a n o i s t r s k o l ju d s t v o , z a t o p r i M u s s o l i n i ju n i n a š e l m i l o s t i ( P e l i k a n 2 0 0 2 : 2 8 3 ) . etnoLing_04_FIN.indd 106 16. 06. 2017 13:13:57 107 NA RODNA I DENTITETA pri videm skem nadškofu Giuseppeju Nogari. T oda on in nato še Sveti sedež sta jih pustila na cedilu (Pelikan 2002: 293–294). Omenjena duhovnika sta v Rimu papežu oddala spomenico v imenu vseh beneških duhovnikov . 27. s eptembra 1933 jima je kardinal P izzardo odvrnil, da bi po 67 letih, odkar so pod Italijo, že morali vsi znati italijansko (Kragelj 1997: 87–88). Prepoved slovenščine v Benečij i avgusta 1933 s strani italijanskih državnih oblasti in stališče V atikana sta mednarodno odmevala. V posebni številki dunajskih Mitteilungen über die Lage der nationalen Minderheiten in Italien je Besednjak poudaril, da je to prvi primer v zgodovini evropskih nacionalnih gibanj, ko se je Sv . sedež na škodo manjšine odločil odpovedati se svoji najbolj izvorni in tudi sicer vedno najbolj čuvani in varovani suvereni pravici , 426 in pristal, da je državni program raznarodovanja segel na versko po- dročje (Pelikan 2002: 295). V takih okoliščinah se je vnela polemika o slovenščini v cerkvah v Benečiji med lju - bljanskim Ponedeljskim Slovencem 427 in tržaškim Il Piccolo. T udi obisk škofa Rožmana oktobra 1933 pri Piju XI. ni nič zalegel. Ukrep je policija zaostrila s številnimi preiskavami po župniščih, v katerih je plenila slovenske molitvenike. V idemski prefekt je zadovoljen sporočil v Rim, da je strt »/…/ še zadnji odpor najbolj zagrizenih slovenskih duhovnikov. Že pred nekaj meseci da so v cerkvah prenehali tudi s kratkim slovenskim povzetkom po koncu italijanske pridige. Tako je popolnoma uveljavljena odredba vlade z dne 7. avgusta 1933.« V i st e m p or oč i l u v i de m sk e ga p re fe k t a j e p ose be j o m e nj e n Ant on C uff ol o k ot »eden najbolj zagrizenih nasprotnikov zamenjave slovanskega jezika z italijanščino v cerkvah in se je s tem uprl celo navodilom lastnega škofa v Vidmu« (Pelikan 2002: 295–296). France Bevk s psevdonimom Pavle Sedmak je Antona Cuffola ovekovečil v romanu Kaplan Martin Čedermac (1938). V njem psihološko sledi zahtevni moralni odločitvi med nepokorščino svetni in celo cerkveni oblasti in spoštovanjem lastne vesti. Maša je zgolj rok, do katerega mora sprejeti resno odločitev: »Stôri, kakor je Bogu všeč …« mu je svetovala m a t i (Be vk 196 9: 33). V pog ovoru s škofom m u ka pl a n opon e se : »Kaj naj porečem svojim vernikom? Da je bila Cerkev prešibka, da bi mogla varovati svoje pravice?« (Bevk 1969: 173). V erniki so od kaplana pričakovali, da bo vztrajal po starem. Po meditaciji v cerkvi natančno ve, kaj mu je storiti (Bevk 1969: 183, 190), odleže pa mu šele po pogovoru z duhovni kom v sosešči ni. Bolj ko se bli ža nedelj a, večj a postaj a napetost . T uji obraz i (Be vk 1969: 217) v natlačeno polni cerkvi ga niso odvrnili od naslednjih besed: »'Dragi duho- vljani! Morda vam danes zadnjič govorim s tega mesta, ' se mu je zatresel glas. 'Morda, pravim. V tem hramu bo morda za dolgo utihnila molitev v vašem jeziku. Jezus je bil za- podil kupce iz templja, a danes so kupci zapodili Jezusa. Težko mi je to povedati, srce se mi krči, a zamolčati vam ne smem več.' « (Bevk 1969: 223). 42 6 Ž e š k o f T o m a ž H r e n v 1 6 . s t o l e t ju j e o d l o č n o z a g o v a r j a l n a č e l o , d a j e p ot r e b n o z a U s k o k e v z g o j i t i d o m a č o d u h o v š č i n o , k a j t i » n a j b o l j p r e p r i č l j i v g l a s n i k K r i s t u s o v e b l a g o v e s t i j e l e s i n n a r o d a , k i m u t o b l a g o v e s t o z n a n j a « F r a n c e M . D o l i n a r , Ljubljanski škofje , D r u ž i n a , L ju b l j a n a 2 0 0 7 , 1 1 9 . 42 7 Te d n i k Ponedeljski Slovenec j e b i l k ot p r i l o g a d n e v n i k a Slovenec p o v e č i n t e r v e n c i j a h B e s e d n j a k a i n B i t e ž n i k a v B e o g r a d u i n L ju b l j a n i u s t a n o v l j e n l e t a 1 9 3 2 i n s e j e p o s v e č a l v p r a - š a n j e m J u l i j s k e k r a j i n e ( P e l i k a n 2 0 0 2 : 2 9 5 ) . etnoLing_04_FIN.indd 107 16. 06. 2017 13:13:57 108 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO T rinko je pisal papežu, vendar vsebina pisma ni znana. Nadškof Nogara mu je 8. no - vembra 1933 vljudno, na š iroko, toda prazno odgovoril, kar je T rinko opremil z ironičnimi opombami. (Kragelj 1997: 87–88). V pastoralni in narodni skrbi za rojake se je starosta beneških Slovencev obrnil še na papeža in zaprosil dr . Janka Kralja, naj mu spomenico izroči, ko bo potoval v Rim (Kragelj 1997: 91). Župniku Kjačiču (Chiazig) v T rčmunu je neka stara pobožna žena dejala: »Zdej videm, de je res, de so nam svet oča jezik ukrali, « (Pelikan 2002: 338). Po treh letih, odkar je utihnila slovenska beseda v cerkvi, so šli štirje možje iz Kozic prosit za vikarja, ki bi bil vešč slovenščine. Po obisku jugoslovanskih škofov leta 1936 pri papežu, ko je bila na račun odslovitve nadškofa Alojzija Fogarja preklicana prepoved slovenščine v cerkvah na T ržaškem, pa se je zasvetlik alo upanje za kaj takega tudi v Beneški Sloveniji, o čemer priča pismo Janka Kralja Ivanu T rinku. 428 Odgovornost nadškofa Nogare za spreminjanje jezikovnega zem ljevida na sloven - skem etničnem ozemlju je segla tudi v Kanalsko dolino. Duhovnikom iz dekanije T rbiž je zabičeval, da je treba cerkvene navade uskladiti z novimi zakoni: »Navzoči duhovniki k nadškofovemu g ovoru n iso n ič p ripomnili« (Pelikan 2002: 337). Župniku Černoju (Cernoia) v Čelah pod Staro goro je ponudil župnijo Ukve pod pogojem, da uniformira cerkvene navade in polagoma skrči in odpravi slovenščino v cerkvi: ob nedeljah naj pridiga italijan - sko in slovensko le do nadaljnjega, 429 uvesti mora gregorijansko petje v latinščini, verouk mora biti v italijanščini (Pelikan 2002: 338). Po drugi svetovni vojni so se razmere v Benečiji začas no umirile. Nekateri duhovniki so začeli pridigati v slovenščini. Ivan T rinko se je vrnil na T rčmun. Leta 1946 je obhajal biserno mašo. Poleg beneških duhovnikov so se je udeležili nekateri profesorji iz V idma in nekateri predstavniki goriških in tržaških Slovencev . Morda je prav ob tisti priložnosti nastala zamisel za nov molitvenik za Beneške Slovence. 430 Delo mu je šlo počasi od rok, zato so ga drugi duhovniki spodbujali. Iz pisma Antona Cuffola 29. 9. 1949 veje želja, da bi bil molitvenik pripravljen čim prej in tak, da bi ga razumeli ljudje, ki niso imeli sloven - skih šol. Naše molitve so izšle v samozaložbi leta 1951 v dveh izdajah. 431 V obeh je zelo pomenljiva T rinkova oporoka (Kragelj 1997: 99). Odločno in nedvoumno je vprašanja o rabi vsakega jezika v bogoslužju rešil šele Drugi vatikanski koncil. Prepoved o rabi slovenščine pri bogoslužju v Benečiji je trajala vse do leta 1976. 432 T robojništvo povojnega obdobja in tajna or ganizaci ja Gladio sta trdovratno uresničevala cilj , prebivalcem v Benečiji odtujiti slovenski jezik in s fašizacijo sodelovati 42 8 L u č k a K r a l j J e r m a n , Janko Kralj ( U t i š a n i i n p o z a b l j e n i s l o v e n s k i p o l i t i k / 1 8 9 8 – 1 9 4 4 ) , D r u ž i n a , L ju b l j a n a 2 0 0 8 , 9 8. 42 9 T o p o m e n i , d o k l e r t i s t i , s t a r i , k i g a š e r a b i j o , n e u m r e j o ! 430 P r e j s o j i h d ob i v a l i i z L ju b l j a n e i n G o r i c e . Ž e l e t a 1 9 0 6 j e d r . J o s ip G r u d e n p o s l a l T r i n k u s t o l i č n o v e z a n i h m o l i t v e n i k o v . I z m o l i t v e n i k o v i n m o h o r j e v i h k n j i g s o s e n e k a t e r i n a u č i l i b r a t i p o s l o v e n s k o . 4 31 P r v e g a j e t i s k a l a t i s k a r n a I u c c i v m a n j š e m t i s k u i n ob s e g a 2 9 2 s t r a n i. D r u g i p a i m a v e č j e č r k e i n j e n a m e n j e n s t a r e j š i m l ju d e m . T i s k a l a g a j e t i s k a r n a B u d i n i n i m a 2 8 9 s t r a n i. 432 F r a n c K r a l j , V e r s k o i n c e r k v e n o ž i v l j e n j e v d ob i d o z o r e v a n j a s l o v e n s k e g a n a r o d a , Metod Benedik, Zgodovina Cerkve na Slovenskem ( z b o r n i k ) , C e l j e , 1 9 9 1 , 1 9 2 . etnoLing_04_FIN.indd 108 16. 06. 2017 13:13:57 109 NA RODNA I DENTITETA pri uničenju slovenske kulture. T udi Cerkev je postala žrtev takega gledanja. Sile na obla - sti so jo nadzirale in imele nalogo ovirati vsako poučevanje slovenščine v šoli in cerkvi. Duhovniku Renzu Calligaru, ki je začel vračati dostojanstvo že zaznamovanim lju - dem in spoštovanje jeziku z berili in petjem v slovenskem narečju, »po našim«, da se ne bi zgubil spomin nanj, je oblast, da bi omadeževala vrednote Slovencev iz T erske doline, nasprotovala, ker da ravna zoper obstoječe vrednote in podpirala ponaredke. Da bi zape- čatili že določen o usodo, so nekateri izrazili izrazito nacionalistič no napadalnost tako, da se niso udeleževali maše »po našim« (Il Gazzettino, 20. dec. 1988, 7). V obubožanem kul - t u rn e m o z ra č j u so i sk re n i k ri st j a ni n a šk ofij sk e m z b or ov a nj u o d 1 7. d o 1 9. n ov e m br a 2 00 0 o problemih gorskih krajev v T olmezzu predlagali oblikovanje pastoralnega območja »po našim«, ki naj bi zajel področje občin Bardo in T ipana. Navzoči so predlog podprli, vendar s e n i s o o d l o č i l i z a s t a r o d a v ne b e s e d e o s v o b o d i t e g a p r o s t or a z a B o g a n a n a- č i n , k a k or g a j e b i l a n a k a z a l a o g l ej s k a C e r k ev , n o b e ne p o t r d i t v e, d a s e o ž i v i s p om i n n a o g l ej s k o z g o d o v i n o . B e ne š k a S l o v e n i j a s T e r s k o d o l i n o s s v o j o r e s i- g n i r a n o p o d o b o n i u s p e l a p o s t at i m o s t me d V z h o d om i n Z a h o d om , S l o v e n i j o i n F u r l a n i j o ; I n v e n d a r i m a t a d e ž e l a d o l ž n o s t s s v o j o i d e n t i t e t o s p o d b u j at i n o v e d ia l o g e, o d p i r at i n o v e p o t i , i s k at i n a č i ne, k a k o p r e m a g at i p r e t e k l e z a b l o d e, d a b i b o l j e d o ž i v l j a l a p r i r o j e n o d o s t o j a n s t v o , m a t e r n i j e z i k , d a om o g o č i d v e m a n a r o d om a z g o d o v i n o s k u l t u r n i m i v o d i l i , k i j i h t e r j a p o l i t i k a n a mej i z a e n o- t n o s t E v r o p e – v l i k i h B e ne d i k t a , C i r i l a i n M e t o d a , d a s e p r e m a g a ne s t a l n o s t t e r u v e d e k u l t u r n o i n g o s p o d a r s k o d r u g a č n a u s o d a z a s l o v e n s t v o s ev e r n o o d Č e n t e ( Č e r n o 2 0 0 6 : 8 4 ) . Danes pa so že objavljena mašna berila za leto A v terskem narečju, z naslovom Boava besieda. 433 Pesnik, skladatelj in godec Rinaldo Luščak mimogrede spesni in zagode na harmo - niko priložnostn e pesmi, namenj ene posebno dekletom in ženam. S svojimi pesmimi ve- dno sodeluje na že tradicionalnem in uveljavljenem Sejmu beneške pesmi: »Pustite nam peti tako, kot nam je všeč govorit, pisat in še brat v tistem jeziku, ki v zibeli nas je mati z vso njeno ljubeznijo navadno nosila. Pustite nam imet vse brate z brati, vse naše družine nazaj skupaj det. Pustite nam rože po našem sadit, pustite po našem zvonit. Potem bodo videli, če znamo tudi mi veselo zavriskat, kot včasih ste vi«. Iz pesmi veje žalost zaradi prepovedane slovenske besede in razseljenih bratov in prijateljev , ki so si morali poiskati delo daleč od doma, največkrat v belgijskih rudnikih, v Franciji, Švici, Nemčiji in v pre - komorskih deželah. Le redki so se vrnili (Leskovic 2007: 4). b) Slovenci v Italiji za časa rapalske pogodbe Nekateri italijanski vojaški poveljniki so na zasedenih ozemljih že pred koncem vojne prepovedovali s lovenščino in hrvaščino, po prvi s vetovni vojni pa s e je začelo 433 Mašna berila za cierkve terskih dolin – Lieto A . F a r a o d B a r d a / P a r r o c c h i a d i L u s e v e r a , C e n t e r z a k u l t u r n e r a z i s k a v e , B a r d o / C e n t r o d i r i c e r c h e c u l t u r a l i , L u s e v e r a v s o d e l o v a n ju / i n c o l l a b o r a z i o n e c o n : Z d r u ž e n j e / A s s o c i a z i o n e d o n E . B l a n c h i n i , Č e d a d / C i v i d a l e d e l F r i u l i. A l i n a m e n o m a n i d o d a n a l e t n i c a i z i d a – k e r g r e z a B ož j o b e s e d o , k i s e n e p o s t a r a ? etnoLing_04_FIN.indd 109 16. 06. 2017 13:13:57 110 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO veliko trpljenje Slovencev pod Italijo. 434 Še huje je bilo po zmagi fašistične stranke leta 1922. »Že samo dejstvo nacionalnih manjšin se ni ujemalo z doktrino fašizma. Zanj je bila vse država z enotno nacijo; posameznik ali skupina obstajata le, kolikor sta za državo. Fašistična politika do manjšin na obmejnem ozemlju je bila vedno pogojena z italijansko zunanjo politiko. Zato je Julijska krajina kot mejna pokrajina z Jugoslavijo imela posebno politično vlogo « (Žokalj-Jesih 1996: 19–20). Fašisti so polagoma začeli odkrivati svoje skrite cilje. Italijani, ki so jih iz notranjosti naseljevali po Goriškem in T ržaškem, so imeli najboljše službe. Prepričani so bili, da so v teh kraji h njihovi rojaki trpeli pod A vstrijo in jih je Italija osvobodila. V šoli so slišali, da s o A lpe naravna meja Italije. N is o pa mogli razumeti, da s o tu s rečali drugačno ljuds tvo, ki govori drugačen jezik. Zato so ga želeli in hoteli asimilirati. Le za nekaj časa so mu pustili slovenske šole, društva, pevske zbore in ko je bilo vse to v največjem razmahu, so začeli deževati dekreti in prepovedi, s katerimi so polagoma zatrli vse, kar je bilo slovenskega v javnosti. Slovenščino so izganjali s sodišč, 435 iz odvetniških pisarn in drugih javnih služb – z železn ice, pošte, policije, proti čemur se je slovenski poslanec dr . V ilfan leta 1921 upiral v italijanskem parlamentu. V tr govinah, gostilnah in obrtnih delavnicah so viseli izveski o prepovedi slovenščine, dovolil i niso niti slovenskih napisov na grobovih. Leta 1922 so fašisti v Kobaridu razbili spomenik slovenskemu skladatelju Hrabroslavu V olariču; leta 1933 so v Rihenberku razbili spominsko ploščo pesniku Gregorčiču, v Postojni so odstra - nili V ilharjev spomenik in na Črnem V rhu spomenik pisatelju Lampetu. T udi doprsni kip matematika V ege na pročelju idrijske realke je moral proč« (Žokalj-Jesih 1996: 20–22). »S prihodom fašizma na oblast je zatiranje slovenske in hrvaške narodne skupnosti in drugih manjšin v Italiji dobilo uradno potrditev. Tarča nove oblasti so postali najprej izobraženci in kdor se je javno zavzemal za slovenstvo. Med njimi so bili slovenski pri- morski duhovniki zaradi položaja v tedanji družbi in vpliva na ljudi najbolj na udaru« (Jakomin 2010: 10). Prekrivanje boja za narodne pravice znotraj katoliške cerkve z narodnoobrambnim delom na splošno se lepo vidi na primeru slovenskega šolstva. Kakor ob številnih drugih vprašanjih so se tudi zaradi verouka v maternem jeziku spori z oblastmi začeli že pred prihodom fašizma na oblast. Že v šolskem letu 1918/1919 je bil na T ržaškem verouk v slovenščini črtan s seznama obveznih učnih ur (Pelikan 2002: 228). Hkrati z odpravljanjem slovenščine je potekalo upokojevanje, odpuščanje in razse - ljevanje slovenskih učiteljev (Pelikan 2002: 212). Čez 200 slovenskih učiteljev je izgu - bilo zaposlitev že pred Gentileje vo šolsko reformo. Po njeni uveljavitvi 1. oktobra 1923 je bilo ob kruh še nadaljnjih 1000 slovenskih in hrvaških šolnikov . Lojalnost (kazala se je v naklonjenosti fašistični oblásti in članstvu v njenih številnih množičnih or ganizacijah) 434 J a k ob S o k l i č , Istra kliče … , J u g o s l o v e n s k a M a t i c a , L ju b l j a n a [ 1 9 2 8 ] : 1 . 435 B o j a n a Ž o k a l j - J e s i h e t a l . … Bili so Čedermaci ( P r i m o r s k i d u h o v n i k i v č a s u f a š i i z m a o d k o n c a p r v e d o k o n c a d r u g e s v e t o v n e v o j n e ) , S v ob o d n a m i s e l , L ju b l j a n a 1 9 9 6 , 1 9 – 2 0 . »S l o v e n s k o i n h r v a š k o l ju d s t v o v š t e v i l n i h p r i m e r i h n i r a z u m e l o i t a l i j a n š č i n e , z a t o j e p o g o - s t o p r i h a j a l o d o z m e d e i n p o m ot . S l o v e n s k o i n h r v a š k o u r a d n i š t v o j e b i l o i z s l u ž b n a s o d i š č i h i z r i n j a n o / … / L e t a 1 9 2 5 p a j e s p l o h i z š e l z n a n i o d l o k , k i j e n e d v o u m n o o p r e d e l i l i z k l ju č n o r a b o i t a l i j a n š č i n e n a s o d i š č i h « ( Ž o k a l j - J e s i h 1 9 9 6 : 1 9 – 2 0 ) . etnoLing_04_FIN.indd 110 16. 06. 2017 13:13:57 111 NA RODNA I DENTITETA Italij i in obvladovanj e ita lijanščine sta bi la tem eljna pogoj a za ohrani tev de lovnega mest a. Okrog petdeset učiteljev so poslali v notranjost Italije; tako jih je ostalo v Julijski krajini le še pet … Kdor se ni strinjal z oblastjo, se je moral umakniti v Jugoslavijo (Soklič 1928: 64, 65). »In kjer v šoli ni mater inščine, je raznarodovalni stroj na delu z vso razdiralno močjo! Otroci so imeli težave, ker niso znali jezika: niso dojemali šolske snovi in kaj se okrog njih godi. Silili so jih v otroške fašistične or ganizacije, podkupovali z raznimi fi- nančnimi podporami, z oblačili in hrano /…/ Ni jih bilo tako malo, ki se tej skušnjavi niso mogli upreti« (Žokalj-Jesih 1996: 22–23). 436 Slovenci so se po najboljših močeh upirali kratenju narodnostnih pravic, a oblasti so s tistimi, ki so kršili fašistične odloke, ravnale brez milosti: najprej so jim vzele mo- žnost za preživetje, prepovedale njihova društva, tiskanje in branje časopisov in knjig v slovenščini, uvažanje vsakršne literature iz Jugoslavije, se vtikale v vzgojo otrok in jih z najrazličnejšimi podtikanji pognale v begunstvo v Jugoslavijo ali jih postavile pred sodi- šča z obtožbo vohunjenja in razdiralne dejavnosti do italijanske države. Da ne govorimo o poniževanjih 437 in mučenjih na zaslišanjih (Žokalj-Jesih 1996: 23). Oktobra 1923 je Gentilejeva šolska reforma odpravila slovenščino iz prvega razreda osnovne šole. Nato je bila vsako leto vpeljana italijanščina kot edini obvezni učni jezik v naslednji razred, tako da je bila v šolskem letu 1927/28 slovenščina že popolnoma izri- njena iz osnovne šole (Pelikan 2002: 64). Slovenske kraje so preplavili italijanski učitelji in učitel jice, ki niso znali niti ene slovenske besede in so prišli pred učence, ki niso znali niti ene italijanske besede. Vse so hoteli vpisati v fašistične or ganizacije. Otroke so obla - čili v uniforme »balilla«, 438 in »piccole italijane«, mladi fantje so postali »avanguardisti«, kmetice so bile »massale rurali« (Kragelj 1999: 28). Ot roc i so se z ave dal i t ragi čne pri kraj ša nost i , kakor pri ča z az nam e k Rudol fa Ovsenka 3. 6. 1921 v hišni kroniki: »Danes v šoli so bili otroci iz Breznice, so jokali, ko bodo jutri dobili ven iz žirovske šole vse dokumente, ker ne bodo več spadali v Žir[i].« Šolska kro - nika iz Ledin nad Žirmi ohranja spomin na upiranje otrok in staršev italijanski šoli. Šola se je zač ela, toda otrok iz Osojnice, Zgornjega in Spodnjega V rsnika, Breznice in Dolenje Žirovnice v Ledine ni bilo. Hodili so v Žiri in starši so skušali svojeglavo doseči, da bi ostalo tako kot v preteklosti. Ravnatelj ledinske šole je počakal, da je odjenjala zima in nato še enkrat pozval starše iz omenjenih krajev , naj pošljejo otroke vanjo. Soočil jih je s posledicami, ki zagotovo pridejo , če se ne uklonijo obstoječi zakonodaji, in določil termìn za premislek. Vdali so se 1. marca 1922 in otroci so prišli v šolo v Ledine pod Italijo. 439 Dominik Bogataj se s tem ni sprijaznil in je, dokler ni bil izdan, vsak dan skrivaj hodil čez 436 P r i m. T i l k a J e r i č , Moj mali veliki Novi svet, s a m o z a l ož b a , L o g a t e c 2 0 0 6 , 1 0 s l . 437 R i c i n u s o v o o l j e – ' f a š i s t i č n i k r s t ' »S o l u z i o n e f a s c i s t a ' a l i f a š i s t i č n a ' r e š i t e v ' , t a k o s o i m e n o v a l i e n o i z m e d s r a m ot n i h d e j a n j , s k a t e r i m i s e j e i z ž i v l j a l č r n i r e ž i m n a d n a š i m i l ju d m i. B i l o j e t o d o s k r a j n o s t i p o d l o d e j a n j e , s r e d s t v o fi z i č n e g a i n p s i h o l o š k e g a ' m u č e n j a ' , p o n i ž a n j a n a s p r ot n i k a , k i j e l ju b i l s v ob o d o i n p r a v i c o . L ju b i t i s v o j n a r o d , t o j e b i l a e d i n a k r i v d a p r e g a n j a n i h « ( J a k o m i n 2 0 1 0 : 1 0 ) . 43 8 S o k l i č 1 9 2 8 : 3 9 – 4 0 . 439 » O d t a m « p o m e n i z d r u g e s t r a n i m e j e , i z t e d a n j e J u g o s l a v i j e ( Č a d e ž 2 0 0 2 : 2 5 – 2 6 ) . etnoLing_04_FIN.indd 111 16. 06. 2017 13:13:57 112 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO mejo v žirovsko šolo. 440 Slovenski učitelj s Klanca v Istri je bil prestavljen v Lombardijo in njegovo mesto je prevzel učitelj, ki ni znal niti besedice slovensko. T udi učiteljica je bila Italijanka (Soklič 1928: 42–43, 53). O prigodah v šoli, ko otroci v njej niso slišali nobene slovenske besede več, je iz lastnih izkušenj še živih veliko grenkih pričevanj. Študentska druščina na Krasu je bridko spoznala, da otroci ne znajo več brati v sloven - ščini. V šoli so se namreč seznanili le z italijanskim črkopisom (Cukale 1940–1941: 23, 24). Izjemno prepričljiva literarna pripoved o šoli, slovenščini in jeziku ter mladem preda - nem učitelju nekje na Krasu se zdi kot nadaljevanje kaplana Martina Čedermaca. 441 Župnik učitelja svari, da si bo nakopal težave, ker ne upošteva državnih predpisov , in še bolj, ker ne upošteva človeške krhkosti: »'Zelo ste naivni, ' je oče Martin zašepetal čez čas in spet pričel z vikanjem, 'ljudje so samo ljudje. Če jih zgrabi scaffale, 442 bojo vsakogar izdali. Ljudje v takšnih trenutkih mislijo samo nase. Pesem jim nič ne pomeni« (Möderndorfer 2008: 96–97; 97–98). Na dan, ko sta bratec in sestrica vesela, da so izpustili zaprtega očeta, za kar se je zavzemal tudi učitelj, »so vdrli v šolo karabinjerji in črnosrajčniki« (Möderndorfer 2008: 105–106). 443 Leta 1928 so bile vse šole poitalijančene. Poleg pravice do šolanja v lastnem jeziku je bil na udaru tudi slovenski tisk: časopisi in periodični tisk, knjige in knjižnice so bile zatrte, založbe in knjižna podjetja, knjigarne in tiskarne so bili plen preventivne cenzure in zaplemb, uničeva lnih zakonov , strahova - nja oblasti in prodajalcev , razpečevalcev in bralcev , vrstile so se aretacije urednikov , ure - dništva in tiskarne so razdirali (Kralj Jerman 2008: 101–102). V letih 1927 in 1928 je bil ustavljen ves slovenski tisk, slovenske knjige so požigali (Šega 2009: 71). Leta 1935 je fašizem dosegel vrh. Kn j i ž n i d a r Go r i šk e Mo h o rj e v e d r u ž b e z a t o l e t o j e k l j u b v se m t e ž a v a m i z še l v 1 1 . 0 0 0 izvodih; med njimi Zlata hruška, zbirka pravljic Frana Milčinskega. 2. oktobra 1934 je policija v tiskarni zaplenila in odpeljala vso naklado. T rije ohranjeni izvodi so danes bibli- ogra fska re dkost »kot na primer prve slovenske knjige iz XVI. stoletja« (Kl i ne c 1967: 135). Narte V elikonja, ki je živel v Ljubljani, je pri Goriški Mohorjevi družbi objavil (nekoliko cenzurirano) povest Besede 444 – trpel je zaradi usode rodne Goriške in je veliko pomagal primorskim pribežnikom pri iskanju zaposlitev in jim celo dajal na razpolago lastno vedno premajhno stanovanje (Mlakar 2005/2007: 155). 440 V a l d o mir B izj ak, D o minik B o g a ta j : » N i s e m p rizn a v a l kri vi čn e m e j e ! « Žirovski občasnik 2 2 , š t . 3 1 , Ž i r i 2 0 0 1 : 9 3 – 9 8. 4 41 M i š l j e n j e o d l o k i t a l i j a n s k e v l a d e , d a s e m o r a v š o l i g o v o r i t i s a m o i t a l i j a n s k o . 4 42 Scaffale j e p r e d a l – g r e z a z l o g l a s n o ob l i k o l o m l j e n j a p r s t o v , k i j o j e u p o r a b l j a l a f a š i s t i č n a t a j n a p o l i c i j a . 443 Z g o d b e t u n i k o n e c, l e z a n a š n a m e n z a d o š č a . T o z g o d b o j e n e k d a n j i u č i t e l j z l a h k a p r ip o v e d o - v a l , n i k o l i p a n i m o g e l g o v o r i t i o G o l e m ot o k u . T a m s o g a m u č i l i n j e g o v i l a s t n i l ju d j e . Z a t o j e b i l a b o l e č i n a h u j š a . 444 Z a k a t e r o j e d ob i l n a g r a d o D r a v s k e b a n o v i n e ( M l a k a r 2 0 0 5 / 2 0 0 7 : 1 5 5 ) , [ L i n o L e g i š a v Z S S ( 1 9 6 9 ) v p o g l a v ju o e k s p r e s i o n i z m u , ] , T i n e D e b e l j a k , k i j e s p r e m l j a l V e l i k o n j e v o d e l o o d 1 9 4 1 ( v č a s n i k u Slovenec j e i z š e l č l a n e k ob p e t d e s e t l e t n i c i ) , j e p r e d s t a v i l n j e g o v o p u s v s p r e m n i b e s e d i h k n j i g i Zanke , v k a t e r i j e p o s e b e j p o u d a r i l v r e d n o s t p o v e s t i Besede ( G l u š i č 2 0 0 5 / 2 0 0 7 : 16 2) . etnoLing_04_FIN.indd 112 16. 06. 2017 13:13:58 113 NA RODNA I DENTITETA Leta 1925 je bila dokončno odpravljena slovenščina na sodiščih, leta 1926 so bile prepovedane vse politične stranke razen fašistične. V letih 1927 in 1928 so bila razpuščena vsa slovenska društva (Šega 2009: 71). Iz f ebruarske sp omenice i z l eta 1 928 z a r a d i p o ž i g a sl o v e n sk e g a n a r o d n e g a d o m a (Šega 2009: 71) v T rstu, je razvi dno, da je bilo do leta 1927 razpuščenih nad 300 društev , od tega dve tretjini katoliških, čeprav so ta društva opravljala kulturno delo, ki ni z ničimer nasprotovalo državnim interesom , temveč uresničevalo le eleme ntarne kulturne potrebe n a r o da i n n i šl o »za kakšne umetne, politično motivirane ustanove«. Na koncu spome- nice sledi prošnja: »/…/ ker je bil pregnan slovenski in hrvaški jezik iz vseh šol, prosimo italijansko vlado, naj nam dovoli vsaj privatne tečaje materinega jezika. /…/ Pri pouku v prostovoljnih krožkih sprejemamo tudi vsakršen državni nadzor nad potekom pouka« (Pelikan 2002: 360). S posebnim dekretom so poitalijančili okrog 100.000 slovenskih in hrvaških priimkov , ukinili vse slovenske gospodarske in kulturne ustanove (Jakomin 2010: 10). Sistematično so poitalijančevali krajevna (Soklič 1928: 43) in osebna imena (Soklič 1928: 54–55; Pahor 2005: 62; Felc 1991: 76), celo nagrobne napise. Leta 1926 je bilo ustanovljeno posebno sodišče za obrambo države, ki je pozneje večkrat sodilo slovenskim upornikom proti naro- dnemu zatiranju (Gortanov proces leta 1929, I. tržaški proces let a 1930, II. tržaški proces leta 1941). Slovenščina je bila prepovedana celo v pogovorih na cesti ali v javnih lokalih. Skratka, to je bil poskus popolnega izbrisa slovenske in hrvaške navzočnosti v Julijski krajini, pozneje upravičeno označen kot »kulturni genocid« (Kralj Jerman 2008: 22). Ob narečni obliki slovenske besede v družinskem krogu je edina trdnjava slovenstva, od koder še ni bila do kraja pregnana slovenska (zborna) beseda, ostala Cerkev , čeprav je oblast v raznarodovalno delo hotela vključiti tudi duhovnike, ki so prej v šoli poučevali verouk in bi ga odtlej morali v italijanščini. Duhovniki so odklonili plačo, ki bi jo dobi- vali za to in zakristije spremenili v preproste učilnice verouka. Edina slovenska knjiga za otroke je tako ostal katekizem , iz njega so prepisovali vprašanja, da niso pozabili slo - venskih črk. (Kragelj 1999: 28). Kljub temu da fašisti niso prizanašali slovenskim in hr - vaškim duhovnikom in so jih večkrat klicali na zasliševanja, celo v Pulj, in najaktivnejše selili v razna ital ijanska mesta v konfinacijo (Jakomin 2010: 10), so primorski duhovniki ostali zadnji branik slovenstva pred asimilacijo in uničenjem predvsem zato, ker so t. i. naravnemu pravu dajali prednost pred vsemi drugimi zahtevami, večkrat tudi v nasprotju (s pogosto aktualni politiki prilagodljivimi in birokratskimi) navodili iz V atikana. T o je predvsem zasluga izjemnih in modrih goriškega nadškofa dr . Frančiška Bor gie Sedeja in tržaško-koprskega škofa Alojzija Fogarja (od 1924. do 1936. leta), ki sta globlje doumela temeljni problem prebivalstva v Julijski krajini in s slovensko in hrvaško duhovščino v goriški nadškofiji in tržaško-koprski škofiji tvegala, da sta vsaj blažila udarce fašističnega preganjanja Slovencev in Hrvatov . Prestrezala sta hude očitke uradnih fašističnih oblasti in pod njihovim pritiskom očitke neprilagodljivih visokih cerkvenih oblasti v Rimu. »V prid slovenske, hrvaške in druge manjšinske duhovščine sta delovala Sedej in Fogar z vso svojo humanostjo in znanjem, pred svojim Bogom čista, pred oblastmi pa pogosto blatena etnoLing_04_FIN.indd 113 16. 06. 2017 13:13:58 114 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO ter pred svojimi cerkvenimi predstojniki karana in komaj kdaj vzeta v bran!« (Žokalj-Jesih 1996: 23–24). Slovenski jezik je dobil zatočišče edino v cerkvi, in ker so razpuščali pevske zbore in preganjali fantovsko petje na vasi, je slovensko petje odmevalo le v cerkvi. Najsvetejšega v procesiji zunaj ni smela spremljati slovenska pesem. Peti so morali latinsko ali molčati. Edino molitve med procesijo niso mogli preprečiti. V takem obupnem stanju so le cerkve ohranjale jezik, vero in narodno zavest. Duhovniki so se nadvse zavedali svojega poslan - stva. V inko V odopivec je vedel, da so pevci pri prosvetnih zborih večinoma prepevali tudi v cerkvi. T akoj se je povezal s škofijskimi duhovniki in laiki (glasbenika V inko Komel in Lojze Bratuž), ki so prej sodelovali v prosvetnih društvih, da so pripravili prvo pesmarico. Z naslovom Božji spevi jo je let a 1929 izdala Goriška Mohorjeva družba. 445 Besedila so priskrbeli domač i pesniki duhovniki in laiki: V enceslav Bele, Stanko Stanič, Ljubka Šorli, Štefan T onkli, Ivan T ul, z ljubljanske strani pa Gregor Mali, uršulinka Elizabeta (Kremžar) in sestra Dolorosa (Franko). Najbolj ploden Filip T erčelj (ps. Pelikan), ki je bil prej duša vsega prosvetnega dela, je napisal vanjo litur gične uvode. 446 »Kulturna akcija « primorskih krščanskih socialcev in primorske duhovščine je bila n a d g ra dn j a p ra v e k ul t ur n e z r e l o st i i n p ri p ra v l j e n ost i p re b i v a l st v a z a n a r o dn o o b ra m b n o delo. V erouk je pod fašizmom nenadoma postal edino slovensko šolstvo. Do leta 1927 so slovenski duhovniki še lahko imeli v šoli verouk v slovenskem jeziku (skrčen na eno uro tede nsko), leta 1928 pa je Prosvetno ministrstvo zahtevalo, naj se v vseh šolah vpelje verouk izključno v italijanščini. Zato so slovenski in hrvaški duhovniki prestavili sloven - ski verouk v cerkve. 447 O odločenosti slovenskih duhovnikov , da bodo vztrajali z rabo slovenščine pri verouku oz. da v italijansko šolo ne gredo, najbolje pričajo skupne izjave in prisege, o katerih je Besednja ku nekajkrat poročal Janko Kralj. V posebni spomenici Mussoliniju dne 16. januarja 1928 so slovensko duhovščino v vztrajanju pri uporabi ma- ternega jezika pri verouku podprli tudi goriški nadškof Sedej, tržaški škof Alojzij Fogar in poreško-puljski škof T rifone Pederzolli (Pelikan 2002: 231). Primorski duhovniki so bili izbra ni med najboljšimi učenci v šolah in poslani v gim- nazije in zavode na priporočilo domačih župnikov . Bili so zelo izobraženi, dobri, ob strani svojemu ljudstvu v najhujšem obdobju preganjanja vsega slovenskega. Jasno jim je bilo, »da je tako v religioznem kot v človeškem smislu pravica do izražanja v lastnem maternem 4 45 O b s e g a l a j e p e s m i c e r k v e n e g a l e t a . O p e s m a r i c i j e V o d o p i v e c n a p i s a l p r e g l e d n i č l a n e k v k o l e - d a r G o r i š k e M o h o r j e v e d r u ž b e z a l e t o 1 9 3 0 . V n j e m p r a v i : » P e s m a r i c a j e u r e j e n a v s m i s l u o k r ož n i c e s v e t e g a o č e t a P i j a X I . , z d n e 2 0 . 1 2 . 1 9 2 8 , j e t o r e j v n a j t e s n e j š i z v e z i s s v e t o l i t u r - g i j o « ( K r a g e l j 1 9 9 9 : 2 9 ) . 446 O b s e g a l a j e p e s m i c e r k v e n e g a l e t a . O p e s m a r i c i j e V o d o p i v e c n a p i s a l p r e g l e d n i č l a n e k v k o l e - d a r G o r i š k e M o h o r j e v e d r u ž b e z a l e t o 1 9 3 0 . V n j e m p r a v i : » P e s m a r i c a j e u r e j e n a v s m i s l u o k r ož n i c e s v e t e g a o č e t a P i j a X I . , z d n e 2 0 . 1 2 . 1 9 2 8 , j e t o r e j v n a j t e s n e j š i z v e z i s s v e t o l i t u r - g i j o « ( K r a g e l j 1 9 9 9 : 2 9 ) . 4 47 » T o j e b i l o z d r u ž e n o s p r e c e j š n j o fi n a n č n o o š k o d o v a n o s t j o ; i t a l i j a n s k a d r ž a v a j e n a m r e č v e r o u k v š o l i d ob r o p l a č e v a l a , p o z n e j e p a ob t e m š e b o g a t o n a g r a j e v a l a « ( P e l i k a n 2 0 0 2 : 23 0 – 23 1 ) . etnoLing_04_FIN.indd 114 16. 06. 2017 13:13:58 115 NA RODNA I DENTITETA jeziku naravna pravica. Bili so enotni in so vztrajali kljub nenehnemu fašističnemu prega- njanju« (Kralj Jerman 2008: 78). Fašizem je motilo kar koli slovenskega, kakor priča ovadba goriške prefekture Ministrstvu za notranje zadeve v Rimu v začetku leta 1930: »il Bric« med drugim »stra- stno preučuje izročilo slovenskega ljudstva « (Kralj Jerman 2008: 294). Pritisk fašističnega režima na manjšino tudi na cerkvenem področju se je zmanjšal šele po politične m sporazumu med Jugoslavijo in Italijo (Ciano – Stojadinović) leta 1937 (Pelikan 2002: 280). Boris Pahor (2005: 62–63) je na svetovnem kongresu mednarodnega združenja knji - ževnikov PEN na Bledu leta 2005 kot njegov slovenski član iz T rsta zbranim posredoval lastno izkušnjo o vprašanju manjšinskega jezika, tudi z zadoščenjem, da prodira zavest o krivičnosti do slovenščine k sosednjemu narodu, 448 čeprav premalo. 449 Predstavil se je kot »član generacije, ki so ji odrezali jezik «: »Morali smo namreč tajiti svoj jezik , 450 ga brati na skrivaj, se ga učiti poleti na srečanjih v hribih; slovensko knjigo smo dobili le, če jo je kdo pritihotapil čez mejo. Šlo je torej za zvestobo jeziku, ki je bil v glavnem potrdilo identitete «. 451 Slovenski pisate lj se strinja z izjavo »mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur«, v kateri univerzitetni profesorji Danske, Finske, Norveške in Švedske zahtevajo skrb za preživetje ogroženih jezikov – tako kakor ekologija skrbi za zaščito rastlin in živali – in jo naslovili na predstavništva UNESCA v njihovih deželah. Jezik in kultura sta od človeka ustvarjeni vrednoti. 452 Pahor je prepričan, da bodo takšna prizade - vanja lahko uspešna le s sodelovanjem večinskih narodov in držav . Ne da bi se tega zave- dali, član i gospodujočih večin kršijo legitimne človekove pravic e. Vse, kar je bilo doslej 4 48 F l o r e n t i n s k i p i s a t e l j S e r g i S a l v i n e p r ip a d a n ob e n i m a n j š i n i , a s e j e v p r ob l e m p o g l ob i l . 4 49 B o r i s P a h o r j e n a d a l j e v a l : »Š l o j e z a s k r a j n i p r i m e r , z a k a t e r e g a s e E v r o p a n i b o g v e k a j z a n i- m a l a . U m b e r t o E c o g a v p r i k a z u f a š i z m a n e o m e n j a , č e p r a v s m o s e p r ot i t a k e m u e t n o c i d u b o j e v a l i. P o s e b n o f a š i s t i č n o s o d i š č e z a ob r a m b o d r ž a v e j e ob s o d i l o n a s m r t a l i n a d o s m r t n o j e č o š t e v i l n e S l o v e n c e , i t a l i j a n s k e d r ž a v l j a n e « . 45 0 » Znanje jezika , / ki smo se ga naučili, / ni niko l i to l iko vredno / kakor znanje maternega jezika « ( P a h o r 2 0 0 5 : 6 2 ) . 4 51 » V m a r s i č e m n a š e m u p o d ob e n , č e p r a v n e s t a k o h u d i m i p o s l e d i c a m i , j e b i l p o l ož a j j e z i k o v v Š p a n i j i v č a s u d i k t a t u r e g e n e r a l a F r a n c a . T u k a j n a B l e d u s e j e p r e d 4 0 l e t i n a n a š e m k o n - g r e s u z a v z e m a l z a k a t a l o n s k o i d e n t i t e t o u n i v . p r o f. J o s e p M a r i a B a t i s t a i R o c a , k i j e p ot e m i m e l s r e č o , d a j e p r e d s v o j o s m r t j o d ož i v e l ob n o v i t e v k a t a l o n s k e d e ž e l n e v l a d e G e n e r a l i t a t d e C a t a lu n y a « ( P a h o r 2 0 0 5 : 6 3 ) . 452 P o l e g t e g a z d r u ž e n j a d e lu j e š e Federalistična unija evropskih nacionalnosti , Evropski urad za manj razširjene jezike , k i g a p r i E v r o p s k e m p a r l a m e n t u p o d p i r a j o p o s l a n c i i z o g r ož e n i h j e z i- k o v n i h s k u p n o s t i. I z r e d n e g a p o m e n a s t a b i l i p o n j e g o v e m p o s l a n i c a , v k a t e r i s e j e p a p e ž J a n e z P a v e l I I . z a s v e t o v n i d a n m i r u l e t a 1 9 8 8 z a v z e l z a p r a v i c e m a n j š i n i n p r i t e m n a v a j a l p a p e ž a J a n e z a X X I I I . P r a v t a k o p o m e m b n a j e Splošna deklaracija o jezikovnih pravicah, k i s t a j o ju n i j a 1 9 9 6 v B a r c e l o n i p r ip r a v i l a P E N i n U N E S C O , l e t a 1 9 9 8 p a s t a t u d i E v r o p s k i p a r l a m e n t i n E v r o p s k i s v e t i z d a l a p o m e m b n i l i s t i n i o n a r o d n i h m a n j š i n a h i n o e v r o p s k i h r e g i o n a l n i h i n m a n j š i n s k i h j e z i k i h . O d j a v n i h i n u r a d n i h p r i z a d e v a n j j e p o u d a r i l p r e d l o g z a u s t a n o v i t e v Jezikovnega sveta p r i Z d r u ž e n i h n a r o d i h , k i n a j b i t u d i s a n k c i o n i r a l p r e k r š k e p r ot i p r a v i c a m o g r ož e n i h j e z i k o v n i h s k u p n o s t i ( P a h o r 2 0 0 5 : 6 3 ) . etnoLing_04_FIN.indd 115 16. 06. 2017 13:13:58 116 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO storjeno za pravično etiko v vladajočih jezikovnih skupnostih, se je rodilo v njih samih. Ne g l e de n a l e vo a l i d e sn o st ra nk a r sk o p r i p a d no st j e b i l a v e č i n a u de l e ž e n i h v k ul t u r i – t u d i pesniki in pisatelji – do takih jez ikovnih vprašanj brezbrižna ali celo odločno nasprotna. Pahor (2005: 63–64) priporoča, da se v združeni Evropi dokončno razveljavi »sintagma État-Nation 453 in prijatelji Francije in občudovalci njene književ nosti si iskreno želimo, da bi sledila zgle du Španije, ki poleg kastiljščine kot državnega jezika v svoji ustavi pri- znava, da drugi jeziki seran tambien oficiales en las respectivas Comunidades Autonomas, ali da bi vsaj sledila Italiji, ki je po petdesetih letih z zakonom 482 priznala 12 skupnostim zaščito jezikovnih pravic«. Pahor z omembo Francije prehaja k problemu, ki ga vsiljuje globalizacija. Celo t. i. veliki narodi so upravičeno zaskrbljeni zaradi angleščine. Strah pred jezikovno-kulturno asimilacijo bo silil tako številčno velike kot mnoge majhne entitete k varovanju in zve- stobi njihovi samobitnosti, vrednotam preteklosti, med katerimi je rodni jezik na prvem m e st u. »Odklanjamo imperializem anglofonije; po vseh starih in novih angleških slovnicah je zdaj čas, da dobimo finske, slovenske in slovnice drugih jezikov – to je kulturni načrt, za katerim stremimo«. Ko so majhni in veliki narodi pred hudo preizkušnjo, bo združena E vropa m orala na jti na čin z a novo sol idarnost i n ši roko sporaz ume vanj e. Pa hor se z a vz e ma za špansko rešitev , s katero je katalonska kultura v kratkem izredno obogatila evropski knjižni fond in svoj nastop končuje z mislimi treh avtorjev: a) Denis de Rougemont je kot pionir zagovarjal enotnost v različnosti, kar je skoraj pred njim izrazil Srečko Kosovel: Kot evropski ljudje bodimo eno v duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze. b) Kot so se v preteklos ti v majhnih državnih enotah književnost, umetnost in filozofija sijajno razvijale in dale Danteja, Michelangela, Raffaela, Goetheja, Kanta, Beethovna itd., lahko tudi v manjših zemljepisnih enotah jutrišnje Evrope nastajajo stvaritve izredne vrednosti. c) Ko se Franz Kafka zavzema za majhne narode, trdi, da mora vsak član majhnega naroda biti pri pravljen spre jeti pri padajoči m u de l knj iž e vnost i . »Torej tudi slovenska narodna sku- pnost, ujeta med preteče sosede, se ima samo zvestobi svojemu jeziku in književnosti zahva- liti za svoj obstanek; in samo z ustvarjalnostjo na visoki kulturni ravni smo tudi Slovenci zunaj slovenske meje postavili svojo alternativo tujim vrednotam« (Pahor 2005: 64–65). 2. Avstrija T rda realnost koroških Slovencev je lahko vzrok, da je ravno med njimi najbolj zazve - nel klic po zbiranju in raziskovanju ledinskih in vsakršnih imen. Janez Šajnik je v Carinthii leta 1892 in 1893 objavil razpravo Slowenische Ortsnamen, aus Personennamen. Zanjo je po starih listin ah ugotavljal, kako so se kraji imenovali prvotno, ko se dá starosloven - sko zače tno ime še dobro spoznati. »Prvotno čistost naših imen je zamenjala dolga, dolga doba, v kateri smo bili izpostavljeni neomejenemu vplivu nemštva, združenega s krščan- stvom. /…/ V tej predolgi dobi so se naša imena z vsemi fevdalnimi sredstvi ponemčevala; pa narod je vzdržal tudi ta pritisk in ohranil svojo svojstvenost« 454 453 Z a k o r e n i n j e n o j e j a k ob i n s k o p o j m o v a n j e , d a s t a n a r o d i n d r ž a v a i s t a z a d e v a i n z a t o m o r a j o v s i d r ž a v l j a n i g o v o r i t i i s t i j e z i k ( P a h o r 1 9 9 5 : 1 0 1 ) . 45 4 » N e k a k o v 1 3 . i n 1 4 . s t o l e t ju s o i z g i n i l a s t a r o s l o v e n s k a i m e n a , p o u r b a r j i h s o z a č e l i ob l i k o - etnoLing_04_FIN.indd 116 16. 06. 2017 13:13:58 117 NA RODNA I DENTITETA Podobno usodo so doživljali prebivalci nemških otokov 455 na slovenskih tleh, med njimi Kočevski Nemci ali kot se je zanje lokalno utrdilo ime: Kočevarji. Značilno je, da strokovna literatura 456 o njih obide že obdobje v prvi Jugoslaviji. Krajevni leksikon (1971: 209) poudarja, da so bili tedaj dobro or ganizirani. Po nastanku prve Jugoslavije leta 1918 so izgubili števil ne ugodnosti, ki so jim v času A vstro-Ogrske samoumevno pripadale. 457 Najbrž so se tudi zato nekateri od njih izselili. Med njimi leta 1924 W ilhelm T schinkl 458 na Koroško v A vstriji. Če se je po prvi svetovni vojni zaradi tedanje jugoslovanske poli - tike do njih za izselitev na Koroško odločilo več Kočevarjev , se ob tem poraja vprašanje, ali ni njihova navzočnost na Koroškem v smislu maščevanja 459 dodatno vplivala na trdo roko avs trijs kih lokalnih oblas ti do koroš kih S lovencev tedaj in š e po drugi s vetovni vojni. Po izgubljenem plebiscitu veliko duhovnikov na Koroškem ni moglo vzdržati nem- škega pritiska in so se izselili, na primer Franc Ksaver Meško, potem ko so ga skoraj do smrti pretepli. Župnik V inko Poljanec je vztrajal, toda Hitlerjeva zasedba A vstrije je po- menila njegov konec: skoraj jokal je ob brevirju, ki ga je molil v sobi. Iz stanovanja si ni- kamor ni upal. Še pred poldnevom so prihrumeli pred župnišče »or ganizirani hitlerjevci, zdaj že v rjavih uniformah. Z nekaterimi domačimi so naskočili poslopje, divje vpili in r oh n e l i : 'Pr oč s Č uši ! V z r a k z ž u p ni šč e m , t e m v i n di ša r ski m g ne z do m ! Og e n j , o ge nj ! He i l , heil! Sieg, Sieg! unser Führer! Heil!'« (T urnšek 1976: 66, 67). Njegovemu telefonskemu pogovoru je prisluškoval sosed krčmar (T urnšek 1976: 67, 68). Preden se je odločil, da bo v a t i n o v e j š a . O k r o g l e t a 1 6 0 0 s o ž u p n i u r a d i p i s a l i m a t r i k e ( k r s t n e , p o r o č n e , m r l i š k e ) i n v n j i h s o d ob i v a l a t u d i s l o v e n s k a i m e n a p i s n o ob l i k o . M a t r i k e s o p i s a l i l a t i n s k o . Z a t o i m e n n i s o t o l i k o p o n e m č e v a l i , k v e č j e m u l a t i n i z i r a l i. P e t e l i n a s o z a p i s a l i G a l lu s , n a m e s t o P e k p a P i s t o r (F i s ter ) . Pri tem s e ni ti po grad o vih ni ti po ž u p ni j ah ni s o drža li kakih us ta l j enih p ra v o p i s nih p r a v i l . I m e n a s o z a p i s o v a l i p o p o s l u h u i n p i s n e ob l i k e s o s e m e n j a v a l e . Š e l e v d r u g i p o l o v i c i 1 9 . s t o l e t j a j e b i l i z d a n z a k o n , s k a t e r i m s e j e d o l o č i l a ob v e z n a ob l i k a r o d b i n s k i h i m e n p o z a d n j e m v p i s u v k r s t n i h m a t r i k a h . D a n e s s e v s a k t a k o p i š e , k a k o r i z k a z u j e k r s t n i l i s t ( Š a š e l 1 9 5 4 : 3 3 – 34, 3 9 – 4 0 , 4 3 ) . 455 N i m o g o č e s p r e g l e d a t i v a s i p o d R a t i t o v c e m ( G a s s e r 2 0 1 5 ) , k i s o s e p o v o l j i t e d a n j i h p o l i t i č n i h ob l a s t i d r a s t i č n o i n t r a g i č n o i z p r a z n i l e š e l e p o I I . s v e t o v n i v o j n i. 45 6 Enciklopedije Slovenije n i č n e p i š e o t e m ob d ob ju . 457 V e l i k a c e r k e v v K o č e v ju s š e d a n e s o h r a n j e n i m i n e m š k i m i n a p i s i j e b i l a m e n d a z g r a j e n a z n a m e n o m , d a b i K o č e v s k i N e m c i d ob i l i l a s t n o š k ofi j o . A v t o p s i j a . 45 8 N a k l o n j e n o i n s o r a z m e r n o š t u d i o z n o j e ob r a v n a v a l d o m a č o f o l k l o r o š e v č a s u A v s t r o - O g r s k e i n p o n j e n e m r a z p a d u i n j o z g o š č e n o o h r a n i l v k n j i g i Gottscheer Volkstum in Sitte, Brauch, Märchen, Sagen, Legenden und anderen volkstümlichen Überliefernugen / Kočevarska fol- klora v šegah, navadah, pravljicah, povedkah, legendah in drugih folklornih izročilih (19 31) . V s a m o z a l ož b i j o j e i z d a l z i z d a t n o fi n a n č n o p o m o č j o b r a t r a n c a A l o j z a K r a k e r j a n a P t u ju . 459 G ot i c a i n k r a j i z i d a ( a v t o r j e v o p o s v e t i l i n a z a č e t k u k n j i g e s e g l a s i : » T o k n j i g o l ju b e z n i v o i n v d a n o p o s v e č a m s v o j e mu d r a g e mu b r a t r a n c u , g o s p o d u A l o j z u K r a k e r j u , v e l e t r g o v c u s P t u j a , m e c e n u i n p o k r o v i t e l ju n j e g o v e l ju b e d o m o v i n e . F i n a n č n o p o m a g a l k i z i d u k n j i g e « ; d r u g i n a v a j a j o k ot k r a j i z i d a K o č e v j e , t o d a a v t o r j e t a č a s ž e ž i v e l n a K o r o š k e m ) v s e k a k o r d o k a z u - j e t a n e m š k o z a v e d n o s t . L e t a 1 9 3 0 j e b i l a u s t a n o v l j e n a S l o v e n c e m n i č p r i j a z n a Kulturna zveza ( Ku l t u r b u n d) , k n j i g a p a j e i z š l a l e t a 1 9 3 2 . Č e p r a v T s c h i n k l z a r a d i i z s e l i t v e n a K o r o š k o t e d a j n e b i b il v eč n eposred n o po li t i čn o o g ro žen za radi sv o j i h i zj a v d o ted a n j e j ug os l o v a ns k e po li - t i k e , s e v u v o d u v z d r ž i k a k r š n e k o l i k o č e v a r s k e p r i z a d e t o s t i. Z b r a n o k o č e v a r s k o f o l k l o r n o g r a d i v o s á m o n i k a k o r n e p o d p i h u j e s o v r a š t v a d o S l o v e n c e v , j i h p a t u d i n e i d e a l i z i r a . etnoLing_04_FIN.indd 117 16. 06. 2017 13:13:58 118 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO p r e d n a c i st i p o b e g n i l i z sv o j e fa r e , j e n a v se z g o d a j še z a d n j i č m a še v a l p r i st r a n sk e m o l t a r j u in se odhajaje iz cerkve še enkrat ozrl na sv . Križ in škocjanske župnijske zavetnike v glav - nem oltarju. Iz užaloščene duše se mu je izvil proseč vzdih: »'O sveti mučenci: Kancijan, Kancij in Kancijanila, prosite pri Bogu za našo župnijo, za ves mučeniški slovenski narod in še zame nevrednega!'« (T urnšek 1976: 68, 69). Skrivaj se je odpravil na vlak. Če so hoteli duhovnika v njegovem dostojanstvu že tako ali tako ponižati, so ga na Gospodov dan še bolj: V ne d e l j o p o p o l d ne s o ž u p n i k u V i n k u z v e r i g o u k l e n i l i r o k e i n g a k o t k a k š ne g a z l o g l a s ne g a z l o č i n c a me d š t i r i m i or o ž n i k i i n z n a s a j e n i m i b a j one t i o d v e d l i s p e t n a p l i b e r š k o p o s t a j o . S p o t om a i n n a p o s t a j i s o s e n a ci s t i i n ne m č u r j i g l a s n o r o- g a l i i n k r o h o t a l i , d om a č i , z a v e d n i s l o v e n s k i l j u d j e p a s o p r e p a d e n i t i h o p o v e- š a l i g l a v e i n s e v s r ci h j o k a l i . V e d e l i s o , d a t a u d a r e c v e l j a t u d i n j i m i n vs e m u s i r o t ne m u s l o v e n s k e m u n a r o d u ( T u r n š e k 1 97 6 : 7 1 ) . V inko Poljanec, župnik v Škocjanu in slovenski koroški deželni poslanec je postal prva žrtev nemškega nacizma v A vstriji. Leta 1939 so ga v zaporu zastrupili (Kmecl 1976: 139). Ž u p n i k o v o k r s t o v g r o b u i n z a s u t o g o m i l o s o m n o ž i c e me d v z d i h i i n m o l i t v a m i z a s u l e z r o ž a m i i n v e n ci z vs eh k or o š k i h p l a n i n i n r a v n i n . N a s l e d n j i d a n p o p o g r e b u j e p r o f e s or P e t e r v r a ne m j u t r u s t o p i l t j a k ž u p n i k o v i g om i l i p o z a d n j e s l o v o . P r e t r e s l o g a j e, k o j e o p a z i l , d a j e ž u p n i k o v g r o b , k i j e v č e r a j d o n o č i b i l v e s v v e n c i h i n c v et j u , z d a j b i l e n o sa m o , č r n o p o g o r išče . N a c ist i so n a m re č v n o č i v e n c e i n r o ž e, s p o š t l j i v e i n l j u b e č e i z r a z e v d a n i h s l o v e n s k i h s r c , p o l i l i z b e n ci n om i n z a ž g a l i ( T u r n š e k 1 97 6 : 7 8 ) . Da se je vsaj na podeželju ohranjalo slovenstvo, je bila zelo zaslužna pesnica in kul - turna delavka Milka Hartman (1902–1997). Že v šoli je pela v slovenskem zboru, pozneje je bila članica katoliškega izobraževalnega društva v Pliberku. T am so si dekleta izposo - jala knjige, imela bralne vaje, prireditve in igre, skratka gojila so slovenski jezik. Milkina želja, da bi se šolala na učiteljišču, se zaradi prve svetovne vojne ni uresničila, vendar je kljub temu postala učiteljica. T akratni koroški slovenski poslanec državnega zbora Franc Petek ji je priskrbel uradno dovoljenje za voditeljico kuharskih tečajev na Koroškem. V letih od 1927 do 1939 je po vsej Koroški vodila za kmečka dekleta 30 šest- do osemmeseč - nih tečajev . Izobraževanje je potekalo samo jeseni in pozimi, ko ni bilo kmečkih opravil. Poučevala je vrtnarstvo, mlekarstvo, vzgojo, gospodinjstvo, živinorejo in hkrati tečajni - cam posredovala kulturo slovenskega knjižnega jezika. Zanje je pisala priložnostne pesmi, spremljala dekleta na kitari in z njim pela. Otroke iz tistih krajev je učila igric, recitacij in pesmic. T ečaji so se navadno končevali »s pravo malo šolsko akademijo, ki je vsebovala odrsko igro, reci tacije, pesmi in govore, razstavo in prodajo kuharskih in šiviljskih izdel - kov . Če pra v so kuha rski t e č a j i ve l i ko pri spe va l i k i z obra z bi i n kul t urne m u na pre dku pode- želskega prebiva lstva, ni dobivala Milka Hartman od deželnega kulturnega urada nobene denarne podpore. Nemški krogi so njej nasproti začeli z nemškimi kuharskimi tečaji, v etnoLing_04_FIN.indd 118 16. 06. 2017 13:13:58 119 NA RODNA I DENTITETA katere so vabili tudi slovenska dekleta in so bili finančno dobro podprti. Slovenski kuhar - ski tečaj i so kljub vsemu deloval i, dokler niso leta 1939 oblast prevzeli nacionalsocialisti (Šelih & al. 2007: 380, 381). »Na Koroškem je bilo odtlej v glavnem prepovedano govo- riti slovensko. Kamorkoli si pogledal in na vseh hišah so bili plakati z napisom 'Korošec govori nemško!' Slovenska beseda je bila prepovedana!« (Egermann 2006: 13). Seveda so med seboj še govorili slovensko, vendar so morali vedno pazi ti, ali kdo ne prisluškuje. Oborožene enote SS so 14. aprila 1942 pregnale z avstrijske Koroške v zbirno tabo - rišče v Žrelec / Ebental 186 slovenskih družin. Skupaj jih je bilo pregnanih skoraj 300, več kot 1300 oseb; iz južne Koroške so nasilno premestili 67 od 80 slovenskih duhovni - kov (Egermann 2006: 12). Po ujetništvu so se vrnili domov v upanju, da bo vse drugače. V endar se ni nič spremenilo! Ob četrti obletnici pregona koroških Slovencev med drugo svetovno vojno bi morala biti 15. aprila 1946 spominska proslava. Prvotno je bila načr - tovana maša v celovški stolnici, toda škof jo je prepovedal. Potem je bila namesto maše v celovškem Ljudskem kinu prireditev s pesmimi in govori. Ob koncu so načrtovali tiho demonstracijo po mestu. Odpravili so se na cesto in nenadoma je bilo tam vse polno po- licijskih in gasilskih vozil, ki so blokirala ulice. »Nekateri so dejali: 'Ne bomo se pustili odgnati! Gremo! Ne bomo dovolili prepovedi shoda!' To je bila tiha demonstracija, po- polnoma mirno smo hodili, in nenadoma so policisti in drugi skočili na vozila in zaklicali svojim, naj odprejo vodo. Vsi smo bili v trenutku popolnoma mokri! Bila sem mokra kakor miš. Niso nam dovolili naprej. Znova je bilo tako kot nekakšna povratna demonstracija proti nam, Slovencem.« 460 M a r j e g r eh , d a s i S l o v e ne c ? T o ne m or e b i t i g r eh , k a j ne ? I n v e n d a r s e p r i n a s š e v e d n o v e l i k o lj u d i s r a m u j e s vo j e g a s l o v e n s k e g a p o r e k l a ! V e d n o m a n j ji h g o- v or i s l o v e n s k o , n a me s t o d a b i v e n d a r l e b i l i v e s e l i , d a s o n a m p o l o ž i l i v z i b e l k o d v a j e zi ka. « 4 61 P r i n a s [ = n a K or o š k e m ] s e j e v e d n o r e k l o : ' D a s i s t j a s c h ia c h ! S l o w e n i s c h i s t s c h ia c h ! W i nd i s c h i s t s c h ia c h ! ' S l o v e n š č i n a n a j b i b i l a n i č v r e d n a , a m p a k s a j ne m or e m o n i č p r o t i t e m u , d a s m o s e r o d i l i k o t S l o v e n ci ! K a j l a h k o t u n a r e d i š ? N e m o r e m r a z u me t i , k a k o l a h k o ne k at e r i t a k o s o v r a ž i j o d o l o č e n j e z i k . P r i t e m i m a j o z a g o t o v o v l o g o ne m š k i n a ci o n a l i s t i , t o j e e n d e l n a š e z g o d o v i ne ; S l o v e n ci s m o b i l i z a n j e n i č v r e d n i ! ( E g e r m a n n 2 0 0 6 : 1 7 – 1 8 ) . Duhovnik T omaž Hum ar j e i mel ob bl agoslovitvi l judske šole v Potoča h l eta 1950 t ako rekoč zgodovinsko pridigo. V njej je med drugim staršem vneto priporočal, naj vzgajajo otroke v ljubezn i do maternega jezika. Najprej se je ostro odzvala posvetna oblast, nato še cerkvena. Zato je bil kazensko premeščen v nemško faro (T olmajer 2003: 24). »Leta 1939 se je v Bilčovs / Hundmannsdorf preselil neki inženir z ženo in sinom. To so bili pravzaprav edini Nemci dotlej, sicer smo bili vsi Slovenci, tudi orožnik in pek. 460 J e z i k i n s v ob o d a , E v a E g e r m a n n v p o g o v o r u z A p o l l o n i o S c h e l a n d e r i n A n o Z a b l a t n i k , Borec L V I I I , 6 3 5 – 6 3 8 , 1 3 – 1 9 . 4 61 L o n k i S c h e l l a n d e r : » V s e d r u g e j e z i k e , k ot n a p r i m e r a n g l e š č i n o , j e m o g o č e g o v o r i t i b r e z t e ž a v , s a m o s l o v e n š č i n e n e ! « J e z i k i n s v ob o d a , E v a E g e r m a n n v p o g o v o r u z A p o l l o n i o S c h e l a n d e r i n A n o Z a b l a t n i k , Borec L V I I I , 6 3 5 – 6 3 8 , 1 6 . etnoLing_04_FIN.indd 119 16. 06. 2017 13:13:58 120 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Danes je vse drugače. V cerkvi poteka maša skoraj izključno v nemščini. Župnik doda le nekaj malega v slovenščini« (Egermann 2006: 18). Slovenski jez ik na Koroškem močno nazaduje. Starejši ljudje med seboj še govorijo slovensko, mlajši pa skoraj ne več. O d d v a j s e t i h h i š v n a š e m n a s e l j u m or d a l e š e v e n i d r u ž i n i d om a me d s e b o j g o v or i j o p o n a š e . M o j s o s e d g o v or i s l o v e n s k o s a m o š e s k r a v a m i , k o j i h z v e č e r p o k l i č e s p a š e, o t r o k e n a g o v a r j a l e ne m š k o « ( L i p u š 1 9 9 5 : 1 1 3 ) . » S l o v e n s k a g o- v or i c a s e j e u m a k n i l a z ne k d a n j e g a n a r o d n o s t ne g a o b m o č j a v z a k o t ne z a s e l k e v g r a p a h i n n a s a m o t ne h r i b o vs k e k me t i j e . N a š i š o l a r j i s e me d s e b o j p o g o v a r - j a j o s a m o ne m š k o i n t u d i vs i s l o v e n s k i o t r o ci n i s o p r i j a v l j e n i k d v o j e z i č ne m u p o u k u . P r e d t r i d e s e t i m i , š t i r i d e s e t i m i l e t i s o s k or a j v s i g o v or i l i s l o v e n s k o , s a m o o t r o ci g r o f a R o s e n b e r g a i n p r i s e l j e n i g o z d a r j i s o s e p o g o v a r j a l i ne m š k o « ( L i p u š 1 9 9 5 : 1 1 4 ) . » S l o v e n c ev i n s l o v e n š č i ne n a K or o š k e m ne b o d o r e š i l a n i k a k r š n a z a k o n s k a d o l o č i l a o z a š č i t i , s a j o b s t o j m a n j š i ne b o l j omej u j ej o k o t om o g o č a j o . V s e j e o d v i s n o o d n a š e n a r o d n o s t ne s k u p n o s t i . Č e v d r u ž i n a h ne g o v or i j o v e č s l o v e n s k o , j e j e z i k i z g u b l j e n . S t a r š i z a r a d i l a g o d n o s t i p r i č a k u j ej o , d a s e b o d o o t r o ci n au či l i s l o v e n š či ne k a r v š o l i , v e nd a r t a k o n i m o g o č e n a d ome s t i t i t e g a , k a r j e b i l o i z g u b l j e n o v d r u ž i n i , v p r v i h l e t i h o t r o k o v e g a ž i v l j e n j a . Šo l s k o u č e n j e j e p r e m a l o , m at e r i n š č i ne s e vs a k o t r o k u č i n a j p r ej d om a , a k a j , k o s o s e s l o v e n s k e d r u ž i ne i z r o d a v r o d vs e b o l j p o ne m č ev a l e ( L i p u š 1 9 9 5 : 1 1 5 ) . Opreznost Koroških Slovencev v A vstriji pri rabi narečij v književne namene ima otipljive vzroke v njihovi kulturni in politični zgodovini. V zam ejstvu še vedno traja boj za uveljavitev temeljnih jezikovn ih pravic na vseh področjih javnega življenja kot oblika vztrajnih prizadevanj za dejansko demokratizacijo in humanizacijo družbe, zato se kulturno zavedni slovenski človek v zamejstvu prej ko slej – iz zgodovinskih izkušenj in sodobne potrebe – tako trdno oklepa knjižnega jezika. Saj je v dvajsetih letih spočeta pa v petde- setih in šestdesetih letih pogreta jezikovno utemeljevana »Windischen Theorie« skušala koroške Slovence osamiti, izolirati od narodne celote, da bi jih lažje sunila v asimilacijo. T eorija se je sicer sama razkrinkala kot zgolj političen konstrukt. Sedaj je na Koroškem osem dvojezičnih dekanij: Šmohor , Rožek, Borovlje, T inje, V elikovec, Pliberk s šestinšestdesetimi dvojezičnimi župnijami. Obirsko in Sele sta čisto slovenski župnij i, Šmohor je že nemški, ker je v njej več kot dve tretjini Nemcev . Okrog petinšestdeset slovenskih duhovnikov deluje tu, trije so na nemških župnijah, njihova povprečna starost je dvainšestdeset let. Vsak duhovnik upravlja povprečno 2–3 župnije. Dvojezičnih šol je osemindevetdeset, število prijav narašča, jezikovna komptenca za slo - venščino pa se manjša. Na sinodi leta 1971 je bilo rečeno: Cerkev je še edini prostor , kjer se sliši slovenščina. 462 T oda v sedemdesetih letih 20. stoletja se je odnos do duhovnikov glede na slovenščino spremenil. Duhovnik je bil bolj v funkciji slovenskega izobraženca 4 62 I v a n O l ip , S l o v e n c i i n C e r k e v n a K o r o š k e m d a n e s i n v s t o l e t ju p r e d n a m i , G a l e r i j a D r u ž i n a , Koroški kulturni dnevi, L ju b l j a n a , 9 . m a j a 2 0 0 7 . P r i m . Srečno, sosed , D r u š t v o s l o v e n s k o - - a v s t r i j s k e g a p r i j a t e l j s t v a , m a r e c 2 0 0 8 , [ 4 ] . Z a p o d a t k e s e z a h v a l ju j e m M a j d i F i s t e r , t e d a n j i t a j n i c i d r u š t v a . etnoLing_04_FIN.indd 120 16. 06. 2017 13:13:58 121 NA RODNA I DENTITETA kot Cerkve. Za to je Hei mat dienst 463 iz va jal a najhujšo gonj o prot i slovenskim duhovnikom . »Zdaj so se posebej spustili nad duhovnike. Ko grem z Marije na Zilji, [ime cerkve, op.a.] mi je, ko da grem s svojega pogreba.« 464 T re t j a , č e t r t a g e ne r a c i j a Sl o ve n c e v [k i so ž e z ra sl i v r a z m e ra h p o p l e bi sc i t u l e t a 192 0, po čigar rezultatih je večina Koroške pripadla A vstriji] se začenj a zavedati svojega polo - žaja. Jezik kot edini generator nacionalne pripadnosti ne velja več. Pomembna je izobrazba. Nekateri so zavedni Slovenci, pa ne znajo govoriti slovensko. Ali slovensko govore, pa so napadalni do Slovencev . Bolj gre za naklonjenost slovenskemu kulturnemu življenju. Zavest se razvija vzporedno z izobrazbo. 465 T oda tako zaželena gimnazija se je pokazala za dvorezno: »Dobro je, ker vzgaja slovensko inteligenco; slabo je, ker vse, kar je dobro, odhaja drugam.« 466 Državna p ogodba p ravic Sl ovencev n ikjer n e p ogojuje z n jihovim št evilom. Pre števanje je fo rmalni po skus ge nocida.« 467 Ob vezno dv ojezično šol stvo z a vse ot roke na (a vstrijskem) Koroškem bi bila najboljša rešitev . Ob ostrem nasprotju večinskega naroda tega ni bilo mogoče izpeljati in je staršem prepuščena pravica, da odločajo o jeziku njihovih otrok. Najmanj dve tretjini šolskih otrok 468 je sredi sedemdesetih let 20. stoletja še govorilo slo - vensko, vendar jih starši niso prijavljali k pouku slovenščine – iz strahu, zaradi odvisnosti od njihovih delodajalcev . 469 A bi bilo treba tudi zanje priskrbeti enake pravice, in sicer ne glede na to, ali jih starši prijavijo k pouku slovenščine ali ne, da bi bili vsaj v osnovni šoli deležni pouka v slovenskem knjižnem jeziku. 470 Ko se je pred desetletji ob ponemčevanju koroških Slovencev nemški univerzitetni 463 K ä r n t n e r i s c h e H e i m a t d i e n s t ( = K o r o š k a d o m o v i n s k a s lu ž b a ) j e b i l d o l g a d e s e t l e t j a z e l o n e s t r - p e n i n k r i v i č e n d o K o r o š k i h S l o v e n c e v v A v s t r i j i. Z a d n j i č a s j e s p r e d s e d n i k o m d r . J o s e f o m F e l d n e r j e m n a č e l u d o n j i h b o l j t o l e r a n t e n i n d i a l o š k i. Z a p o j a s n i l o ( e - m a i l 3 1 . 3 . 2 0 1 7 ) s e z a h v a l ju j e m J a n e z u S t e r g a r ju . 464 Z a z m e r a j m i j e o s t a l a v s p o m i n u e k s k u r z i j a s p r o f. d r . Br e d o P o g o r e l e c n a K o r o š k e m l e t a 1 9 7 5 : Ž u p n i k i n p e s n i k A n t o n Ku c h l i n g v o g u l j e n i ob l e k i. T r e s e s e . T r e p e t a : »Na Koroškem se je treba navaditi na obrnjene pojme. Kdor je domovino izdal [ T o p o m e n i , k d o r j e z a t a j i l s l o v e n s k o n a r o d n o s t i n j e z i k ] , je domovini [Av s t r i j i ] zvest.« 4 65 E r i c h P r u n č , p e s n i k , i z ob r a ž e n e c s r e d n j e g e n e r a c i j e ob i s t i p r i l ož n o s t i s k u š a p o p r a v i t i t e s n o- b e n v t i s . 466 P o v z e t e k p o g o v o r a v C e l o v c u s F r a n c e m Z w i t t r o m i n J ož k o m T i s c h l e r j e m , p r e d s e d n i k o m a ob e h p r e d s t a v n i š k i h o r g a n i z a c i j k o r o š k i h S l o v e n c e v o t a k o i m e n o v a n e m u g ot a v l j a n ju m a n j - š i n e n a e k s k u r z i j i p o K o r o š k e m s p r o f. Br e d o P o g o r e l e c k o n e c s e d e m d e s e t i h l e t 2 0 . s t o l e t j a . 4 67 D a n e s b i t e m u r e k l i : e t n i č n o č i š č e n j e . 4 68 V S e l a h s o v s i ot r o c i p r i j a v l j e n i k s l o v e n s k e m u p o u k u , c e l o ot r o k o r ož n i k a , k i n e z n a s l o v e n - s k o . K o p r i d e j o v B o r o v l j e , s e j i h p o l o v i c a n e p r i j a v i v e č v g l a v n o š o l o . S e l a n o m s o d e j a l i : ' V a m b o m o c e s t e u r e d i l i , p r i š l i b o d o t u j c i , i n b o s t e g o v o r i l i n e m š k o . ' 4 69 T u d i n a d e l o v n i h m e s t i h s e n i s m e l o g o v o r i t i s l o v e n s k o . P o d r u g i s t r a n i s o s e k o r o š k i S l o v e n c i z g r a ž a l i n a d r o j a k i , k i s o v c e l o v š k i h t r g o v i n a h [ v č a s u J u g o s l a v i j e , k o s o i z S l o v e n i j e m n o- ž i č n o p r i h a j a l i n a k u p o v a t ] g o v o r i l i n e m š k o , č e p r a v s o b i l i p o v s o d v t r g o v i n a h n a r a z p o l a g o Sl ove n c i . 47 0 P o v z e t e k p o g o v o r a v C e l o v c u s F r a n c e m Z w i t t r o m i n J ož k o m T i s c h l e r j e m , p r e d s e d n i k o m a ob e h p r e d s t a v n i š k i h o r g a n i z a c i j k o r o š k i h S l o v e n c e v o t a k o i m e n o v a n e m u g ot a v l j a n ju m a n j - š i n e n a o m e n j e n i e k s k u r z i j i p o K o r o š k e m s p r o f. d r . Br e d o P o g o r e l e c s r e d i s e d e m d e s e t i h l e t 2 0 . s t o l e t j a . etnoLing_04_FIN.indd 121 16. 06. 2017 13:13:58 122 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO profesor dr . Hilckmann postavil za naše rojake v A vstriji, je zapi sal, da »duša naroda ne samo umolkne, temveč s svojim jezikom umre.« Na koncu pa je citiral nekega starega Kelta: »Poslednja žaloigra zlomljenega naroda ni ne izguba oblasti in ne neodvisnosti – niti ne domovine. Zadnje najtemnejše dejanje, če sveti jezik, ki je mnogim generacijam služil kot skrinja, v kateri so shranjeni duhovni zakladi, začne izumirati in zagrne zima vse narodno izročilo« (Simčič 2005: 80). Realnost slovenstva na Koroškem v vsakdanjem življenju nazorno predstavlja vtis, da so Slovenci na Koroškem dobrodošli kot turisti. »Sicer pa nas je tam le še za vzorec, ki ga je treba v skladu z novo evropsko modo primerno zavarovati, tako kot kako redko živalsko vrsto« (Naglič 2002: 95–96). »Na rojake na avstrijskem Štajerskem smo že pozabili in nam ni nerodno, če izvemo, da živijo ob 'vinski cesti' še zmeraj Slovenci, govorijo po naše, o kakšnih pravicah pa ni sledu. Saj so ljudje tostran meje vajeni hoditi kupovat v Leibniz in ne v Lipnico!« (Kumer 2007: 243). Radgonski kot v A vstriji je le pri redkih posamezni kih še slovensko uzave - ščen. Akulturacija Slovencev je zlasti pri mlajših in otrocih že tako močna, da se sloven - ščine ne oklepajo več čustveno, »intelektualno živijo z njo prav tako zelo zelo malo, ostane edino še skromna pragmatična raba v ožjem socialnem okolju, zlasti v stiku s sorodniki v Sloveniji in deloma v poslovnem svetu. Moč nemščine, ignoriranje ali celo podcenjevanje slovenščine v mnogih kategorijah formalne rabe, zlasti v šoli, potiska slovenščino v manj- vreden jezik, v jezik socialnega geta ali v jezik za skromne, strogo pragmatične gospodar- ske potrebe. Ob takih spoznanjih se je treba vendar vprašati, kaj je s t. i. jezikoslovnimi 'univerzalijami', ki govore o prirojenih danostih za jezikovne strukture. Ali je nativizem sam sebi namen, se pravi, da so strukture pomembne le kot strukture, rezultat prirojenih mehanizmov?« (Križman 1997: 69). 3. Madžarska Ivan Macun v Kratkem pregledu slovenske literature (1863) omenja »zadonajske« Slovence: »V jeziku zadonajskih kmetov ohranil se nam je črez stoletja stari slovenski jezik. Pleme to imenuje samo sebe Slovence. « Njihov jezik da je »najbliže jeziku slovenskemu na Kranjskem, in stoji skoraj v sredi med slovenskim in hrvaškim«. Ali Macun tu misli na Slovence v Prekmurju, na t. i. »slovensko okroglino«? Do 19. stoletja je bila madžarska država (Ogrska) do številnih manjšin dokaj strpna. Četrti sombotelski škof András Böle pa je postal zelo enostranski: okrepljen z liberaliz - mom je črpal ideje iz protestantizma in francoske revolucije, naslanjajoč se na madžarski nacionalizem in šovinizem. Od leta 1828 so morali v župnijskih šolah poučevati madžar - ski jezik, o kate rega znanju se je škof sam prepričal ob vizitacijah oziroma birmah. Od d u h o v n i k o v p o sl o v e n sk i h ž u p n i j a h j e z a h t e v a l p i sa n j e m a t i č n i h k n j i g v m a d ž a r šč i n i . T u d i v bogoslovje jo je uvedel kot učni jezik (Zver 2001: 15). Madžari zacija je postopoma izri- vala slovenski jezik še iz tistih šol, kjer so se komaj začele »v rahli povezanosti s knjižnim jezikom onstran Mure«, le verouk je še lahko ostal slovenski. T e probleme in slovenske pravice so najve č reševali duhovniki. Raznarodovanje je bilo vedno hujše. Po letu 1882 niso mogli dobiti diplome tisti učitelji, ki niso toliko obvladali madžarščine, da bi jo lahko etnoLing_04_FIN.indd 122 16. 06. 2017 13:13:58 123 NA RODNA I DENTITETA poučevali. Z zakonom iz leta 1907 se je pritisk na šolnike še okrepil. Že pred letom 1889 s o pomadžarili prekmurs ka krajevna imena. M adžari s o do leta 1896 v s pomin na 1000-le - tnico prihoda na evropska tla hoteli vcepiti Slovenski krajini popoln madžarski videz. 471 Leta 1900 je bilo na Madžarskem ljudsko štetje, pri katerem so šteli za materni jezik tistega, ki ga ljudje najraje govorijo in imajo za svojega. Po tako izpričanem maternem, ne pa po občevalnem jeziku so izvedli rezultate štetja. Uradna statistika je tedaj naštela 98941 Slovencev . Na tej osnovi je dr . Anton Korošec 16. junija 1910 na seji državnega zbora tedanje A vs tro-O grs ke ugotovil, da s e S lovencem na M adžars kem godi š e s labš e kot Beneškim Slovencem. T am da vsaj učitelji razumejo in čutijo slovensko, »na Ogrskem pa so slovenski učitelji popolnoma izumrli, kdor ni umrl, se ga je upokojilo «. Ml a j ši sa m o m a- džarski učitelji ne razumejo nobene besede slovensko in pridejo med slovensko govoreče ljudstvo kot tujc i, da bi širili med njimi kulturo v madžarskem jez iku. Korošec je spodbu- jal štajerske Slovence, naj kulturno pomagajo ogrskim Slovencem , kakor so že počeli: »V vrečah kakor prej tobak, morajo ljudje sedaj od naših društev v temnih nočeh nositi knjige čez mejo, da se zmorejo ogrski Slovenci dalje izobraževati in pridobivati kulturo. Slovenci smo kulture željni narod, to se kaže tudi na Ogrskem /…/. Šola je tam družina, tam se jezik dalje neguje, tam se uči branja in pisanja … « (Zver 2001: 71–72). Madžarizacija je napredovala s podporo državne in višje cerkvene oblasti. Narodno z a ve dne duhovni ke so pre m e šč a l i na m a dž a rske ž upni j e , na nj i hova m e st a so pri ha j a l i Madžari. Mohorjevke in slovenski listi (Bogoljub, Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Slovenski gospodar, Straža) niso bili zažel eni. Madžarski nacionalistični duh je vdiral v posvetno, politično in cerkveno življenje prekmurskega prebivalstva, ki »je seveda govorilo in čutilo slovensko«. V tem ga je podpirala večina domačih duhovnikov pod vodstvom dr . Franca Ivanocyja. T a je s tehtnimi člank i v Sombotelskih ustavnih novicah (Szombathelyi Ujság Altkotmány) razkrinkaval madža rske liberalce in resno nasprotoval njihovim težnjam po razkristjanjevanju. Na verskem področju mu niso mogli do živega, zato so ga začeli na - padati na narodnostnem. V liberalnih listih Murska Sobota in okolica; Železna županija (Murazszambot és vidéke in V asvármegye) so obtožili Ivanocyja in Klekla, da učita otroke krščanski nauk v slovenskem jez iku, da širita mohorske knjige, da so v tišinski cerkvi slo - venski napisi itd. 472 Ivanocy je zam an iskal pom oči pri cerkveni obl asti, ker je me dte m škof Hidasy zbol el in se umaknil z vodstva škofije (Zver 2001: 30). Ob njegovi smrti leta 1900 se je preganjanje nekoliko poleglo, naslednji dve leti pa je spet vzplamenelo. »Šole so bile verske. Nadziral jih je dr. Franc Ivanocy, ki je rad poudarjal, da vera ostane vse življenje tuja, če se ne po- učuje v materinem jeziku.« V elik i župan Železne županije dr . Ede Reiszig se je zagovarjal ministrskemu predsedniku Kálmánu Széllu, da je poučevanje verouka zaupano kaplanu Kleklu zato, ker je učitelj dajal otrokom slab zgled in je pouk v maternem (slovenskem) 471 O t e j p o v e z a n o s t i j e S l o v e n e c z a p i s a l : » P o l n i h v a l e ž n o s t i p r i z n a v a m o , d a n a m j e b i l a C e r k e v s s v o j o d u h o v š č i n o v n a j t e ž j i h č a s i h e d i n a t o l a ž n i c a . Z l a s t i o s l o v e n s k i d u h o v š č i n i m o r a m o r e č i , d a j e b i l a v e d n o n a s t r a n i l ju d s t v a , o d t o d i z v i r a v s a n a š a l ju b e z e n i n s p o š t o v a n j e d o n j e . Z a t o p o g l e j m o v s a j k r a t k e b i o g r a f s k e p o d a t k e o I v a n o c y ju i n n j e g o v i h s o d e l a v c i h « ( Z v e r 2 0 0 1 : 1 6 ) . 47 2 » U č i t e l ju i n u č e n c u « ( I v a n o c y ju i n K l e k lu ) s o o č i t a l i p a n s l a v i z e m . etnoLing_04_FIN.indd 123 16. 06. 2017 13:13:59 124 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO jeziku po vseh pravilih uspešnejši kot v madžarščini. »Tako moj kaplan kot jaz imava s tem, da poučujeva verouk v slovenščini, tudi gmotne stroške. Iz svojega skromnega dohodka dajem kaplanu 80 kron za to, da hodi poučevat v državne šole verouk. To je le drobtinica, s katero nikakor ni plačano to težko delo. Leta 1902 je bila na Tišini birma. Otroci so pri birmi naučeni po slovenskih veroučnih knjigah odgovarjali slovensko « (Zver 2001: 30). Ivanocyjevo delo je nadaljeval Jožef Klekl (1874–1948). Kakor je sam zapisal, ga je že od malega spremljal »slovenski duh, zavest, ponos slovenstva«, v domači hiši je bila slovenska beseda na prvem mestu. Bil je med dijaki, ki so si dopisovali in sestajali s ti - stimi [tj. štajerskimi] onstran Mure in »dobivali od njih slovenske knjige, pa tudi navdu- šenja za narodno stvar«. V Sombotelu je slovenski dijak madžars kemu profesorju v obraz brez strahu povedal: »Mi, Slovenci zahtevamo slovenske šole, celo slovensko univerzo za slovenski narod. To je znak, da smo že tedaj težili za združenjem z ostalimi Slovenci on- stran Mure. V semenišču so nas imeli za nevarne panslaviste « (Zver 2001: 23–24, 25). Novomašniku je spregovoril cankovski župnik Jožef Borovnjak in vse spodbudil k zve- stobi do maternega jezika: »/…/ kajti kdor jezik zaničuje in se v njem govoriti sramuje, ni in ne more biti pošten človek, ne dober kristjan niti zvest državljan' « (Zver 2001: 27). Iz prvih Kleklovih objavljenih člankov in pesmi (Kalendar, Marijin list) je zaznati, da je Cerkev predvsem odvisna od notranjega bogastva ljudi in duhovne globine. Strinjal se je z Ivanocyje m, da »vera ostane otroku vse življenje tuja, če mu je posredovana v tu- jem jeziku « (Zver 2001: 33). Kleklovo prizadevanje za duhovni in material ni napredek in osvoboditev prekmurskih Slovencev je temeljilo na besedi. Zave dal se je, »da se ljudstvo najlažje potujči z odvzemom domače besede, zato je to besedo branil tudi v času najhujše madžarizacije: 'Če bi [slovenska] duhovščina 473 poučevala verouk v madžarščini, bi svo- jemu lastnemu ljudstvu prisolila zaušnico in bi ga hudo prizadela v njegovi najbolj sveti pravici. In prav zato ne bi mogla več računati na njegovo zaupanje. Brez tega zaupanja pa pastoracija ni mogoča' « (Zver 2001: 47). Klekl je že kot kaplan na T išini (1899) hotel uporabljati tisk kot vzgojno sredstvo. Nameraval je v gajici izdajati mesečnik Dober Pastir, 474 a je bila že prva številka prepo - vedana. Pogumno je madžarski črkopis nadomestil s slovansko 475 gajico v prekmurskih časopisih Kalendar, Marijin list in Novine. Leta 1910 je izdal v gajici molitvenik Hodi k oltarskomi svestvi. Leta 1904 je začel izhajati Kalendar Srca Jezušovoga. Leta 1912 je Klekl objavil v njem pesem v gajici in v letih 1914–1941 je bil ves tiskan v njej. 476 Glede na kulturno, je- zikovno, naciona lno in versko ozaveščenost je bila izdaja Kalendarja , posebej še prvega letnika, zares pionirsko delo. Leta 1929 v njem piše: »Možje, napolnjeni z ljubeznijo in 47 3 N a p o z i v V . M . K . E . ( V e n d v i d é k i m a g y a r k ö z m ü v e l ö d é s i e g y e s ü l e t – M a d ž a r s k o i z ob r a ž e - v a l n o d r u š t v o z a V e n d s k o k r a j i n o – o p . S t a n k o Z v e r ) . 474 O m e n j a s e t u d i Prijatelj mladine ( Zv e r 2 0 01: 9 6 ) . A l i s t a t o d v a r a z l i č n a č a s o p i s a a l i d v e i m e n i z a e n o i n i s t o g l a s i l o ? 475 P o č e š k e m č r k o p i s u j o j e p r i r e d i l L ju d e v i t G a j ( > g a j i c a ) i n s r e d i 1 9 . s t o l e t j a s o j o p r e v z e l i t u d i S l o v e n c i. J a n e z B l e i w e i s j o j e m i r n o u v e d e l v Kmetijske in rokodelske novice . 476 Z a d nj i t r i je le t n i k i Kalendarja s o bi l i z a r a d i m a d ž a r s ke o k u p a c i je s p e t t i s k a n i v m a d ž a r s ke m č rk op isu. etnoLing_04_FIN.indd 124 16. 06. 2017 13:13:59 125 NA RODNA I DENTITETA gorečnostjo do Boga in svojega slovenskega ljudstva, so te pisali, kalendar /…/ Ljubezen te je rodila, ljubezen in vernost te je odgojila.« V pesmi Slovenskemu ljudstvu za petin- dvajsetletnico Kalendar Srca Jezušovoga Klekl pod psevdonimom Srčen izpoje isto misel (Zver 2001: 87). Štiri desetletja je Kleklov Kalendar s kulturnimi članki, črticami in pesmimi napajal prekmurskega katoličana z duhom Jezusovega Srca. Ponujal je preprostemu bralcu vse- stransko poučno in vzgojno čtiv o. Človeku, ki je obiskoval z madžarskim šovinizmom prežeto šolo, je dramil slovensko zavest. Na očitk e da izhaja v narečju, Kalendar (1936) odgovarja, da je to zaradi tistih, ki še niso imeli priložnosti hoditi v slovenske šole in ne bi mogli popolnoma razumeti knji - žne slovenščine (Zver 2001: 1 17–1 18). »Potreben je most do naše govorice k knjižnemu jeziku in ta most zidamo mi« (Zver 2001: 47–48). Prav Kalendar je opogumil Klekla za izdajanje periodičnega verskega tiska, »ki je kljub pomanjkljivostim ostajal mnogim edino in poglavitno slovensko branje « (Zver 2001: 87, 88). Novine , t e dni k z a pre km urske Sl ove nc e , so prvi č i z šl e 8. de c e m bra 1913. Prve t ri št e- vil ke so bil e podnasl ovl jene: »Za vogrske Sl ovence družbeni, zaba vni, podučen li st«, nato pa »Pobožen, družbeni, pismeni list za vogrske Slovence«. T udi s tem nepolitičnim podna - slovom se ni mogel tiskati v Prekmurju, ampak v cerkveni tiskarni v Sombotelu, kjer ga je vzel v zaščito škof Mikes. Novine so objavljale gospodarske, socialne, kulturne, verske in politične članke ter poročila o dogodkih v Prekmurju in svetu. Vsaka številka je prinesla tudi nedeljski evangelij, homilijo in pridigo (Zver 2001: 49). Ljubezen do slovenskega je- zika in slovenskega ljudstva v »Slovenski krajini« je rodila Novine, ki ugotavljajo, da sta »slovenski katoliški duhovnik in slovenska mati dva stražarja, ki jima gre največ zaslug, da se je slovenska beseda ohranila pod tujim jarmom skozi tisočletje« (Zver 2001: 51, 52). Klekl je v Novinah objavljal čla nke, ki so budili narodno zavest. Posebej je na vero in slovenstvo opominjal tiste, ki so na novo odhajali v tujino (Zver 2001: 106). Poleg narodnostnega pomena Novin za Prekmurje ne gre prezreti njihove prosvetne vloge, saj so učile Prekmurce brati, ko so imeli še samo madžars ke šole (Zver 2001: 96). Klekl je tretjerednikom zelo priporočal njih specifično glasilo Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Z njim so se njihovi bralci že pred 1. svetovno vojno obračali tja, od koder je prihajalo, k osrednji Sloveniji. T ako je Klekl v svojih rojakih krepil narodno zavest (Zver 2001: 102). Že tedaj je usmerjal slovenske prekmurske dijake (Jožef Kerec, Matija Čontala, Jožef Godina) v Ljubljano. Še pred priključitvijo Prekmurja k Sloveniji so pod njegovim mentorstvom ustanovili Društvo prekmurskih dijakov, ki se je pozneje preimenovalo v Slovensko katoliško akademsko društvo Zavednost, v katerem so se zbirali številni poznejši duhovniki in drugi izobraženci, ki so zavračali komunizem. 477 Klekl je v dijakih, študen - tih in izobraženc ih prebujal slovensko narodno zavest in zavrl revizionizem, ki je po prvi svetovni vojni imel precej privržencev tudi med intelektualci. T rdili so, da prekmurščina ni slovenski dialekt, marveč jezik »V endov«. Zbrani ob časniku Domovina v Budimpešti so si prizadevali , da bi Prekmurje spet prišlo pod Madžarsko. Leta 1922, ko je Prekmurje 47 7 F r a n c B a j l e c, I g n a c i j B a š a , I v a n C a m p l i n , F e r k o C a s a r , F r a n c G l a v a č , J ož e f G o d i n a , F r a n c H o r v a t , I v a n J e r i č , F r a n c K l a r , F r a n c K o l e n c i d r . ( Z v e r 2 0 0 1 : 7 6 ) . etnoLing_04_FIN.indd 125 16. 06. 2017 13:13:59 126 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO cerkveno še spadalo pod sombotelsko škofijo, je Domovina ostro grajala »kranjski bal- kansko slavski šovinizem « (Zver 2001: 77). Razen revizioniz ma je Klekl s kulturno prosvetnim delom med dijaki, študenti in iz- obraženci zavira l kroatizacijo. Ko je Neodvisna prekmurska stranka agitirala za priključi - tev vsaj lendavskega okraja Hrvaški in je Jutarnji list (15. julija 1926) dokazoval pravico Hrvatov do Pre kmurja, so člani Zavednosti pri obč i l i (Novine 13, 1926, 32, 2), da j e l j udst vo med Muro in Rabo slovensko in vsakomur , tudi najpreprostejšemu človeku je neprijetno, če ga ima kdo za Hrvata. »Ko so na večer pred shodom SLS v Soboti (29. avgusta 1926) radićevci vzklikali: 'Živijo Radić, živela Hrvatska, abzug Korošec, na gauge s Kleklom!' je na shodu nastopil tudi Klekl in 6000 zborovalcev navduševal za slovenski jezik in jih pozival v boj proti radićevcem « (Zver 2001: 76). »Kdor ima za seboj mladino, ima prihodnost. Klekl je z Marijinim ogračekom zbral okrog sebe doraščajočo mladino in ji ohranil vero in slovensko zavest. To se je pokazalo v času nemške in madžarske okupacije (1941–1945), med katero je prekmurska mladina – večinoma – ostala verna in narodno zavedna« (Zver 2001: 96). Na cvetno nedeljo 6. aprila 1941 je nemška vojska zasedla Prekmurje in že v torek, 8. aprila, so Klekla aretirali. Naglica priča, da se je narodno zaveden in vpliven duhovnik Klekl zdel novim in starim okupatorjem nevaren. 16. aprila 1941 so Nemci Prekmurje pre - pustili Madžarom. Klekl je ostal v murskosoboških zaporih od 8. do 22. aprila 1941. Ne od nemških ne od madžarskih oblasti ni dobil dovoljenja, da bi smel v zaporu maševati. Medtem je državno tožilstvo začelo zbirati dokaze in gradivo o njegovem protidržavnem delovanju med prvo svetovno vojno in po njej. 23. aprila 1941 so Klekla kot političnega in »hujskaškega popa« vklenili in v verigah skupaj z drugimi štirinajstimi ujetniki prepeljali v vojaški z apor v Som botelu. Po dve h dne h so po z aslišanju pre brali obt ožnico, da j e bi l ve dno slovensko čuteč, da je delal za odcepitev pokrajine in hujskal zoper nemško in madžarsko okupacijo, zato njegovo bivanje na območju Slovenske krajine ni zaželeno (Zver 2001: 78). Kleklu se ni godilo drugače kot drugim slovenskim duhovnikom. Med vojno so jih preganjali okupatorji, po vojni so jih črnili domači nasprotniki (Zver 2001: 1 13). Francek Mukič v romansirani obliki opisuje, kaj se je dogajalo s Slovenci, ki so po prvi svetovni vojni ostali pod Madžarsko. Zgodovinski okvir njegovega romana je poli - tika: 10. aprila leta 1919 se je na Gornjem Seniku pojavil »redeči teror na V ogrskom«. Soočili sta se nova boljševiška oblast s ciljem za diktaturo prolet ariata in Kleklovo priza- devanje za avtonomijo Slovenske okrogline (Mukič 2005: 73). Spet je preteklo nekaj let. Prebrisani občinski uradnik je izrabil svoja dva sinova, da je povzročil zmedo in je vladna polic ij a dobi la povod za nast op prot i volivce m prot ivla dnega kandidat a (Muki č 2005: 75). Med drugo svetovno vojno je Madžarska podpirala Hitlerja. Zato je prihod Rusov imel za prebivalce Porabja drugačen pomen kot za pebivalce sosednjega Prekmurja. Čeprav so bili Sl ovenci, j ugoslovanski pa rtizani v Pora bju ni so bi li dobro z apisani: »Ubivajo, raupajo, ino ka jim prej lidgé morejo davati gesti…« (Mukič 2005: 1 18). Aprila 1945 je prišla iz Murske Sobote v Porabje delegacija partizanov in aktivistov , da bi Porabskim Slovencem razložili, kakšne so njihove manjšinske pravice in da bi okrepili njih slovenstvo (Mukič 2005: 123). Obstoj porabskih Slovencev kot samostojnega osebka je življenjsko odvisen etnoLing_04_FIN.indd 126 16. 06. 2017 13:13:59 127 NA RODNA I DENTITETA od njihovega jez ika. Madžarska okupacijska oblast ni v prazno zahtevala od učencev ka - zni, ki je znana tudi iz drugih okupacijskih con: »Za štraf pa morem eške staukrat dojspi- sati, ka 'Med vörami v šauli nemo več gučo vendski, liki sam vogrski!'« (Mukič 2005: 77). V Mukičevi knjigi sta zastopani obe možnosti: najbolj črna, »ka porabska slovenska rejč nakraci vömrgé« in upanje, da preživi. Predstavlja jo zgodba o Porabskem Slovencu na ruski fronti (Mukič 2005: (86, 87, 88, 89). Jeseni 1946 so po porabskih vaseh začeli otroke učiti slovensko (Mukič 2005: 131). Stalinistična država na Madžarskem je po letu 1948, ko sta se sprla T ito in Stalin, začela strašiti in terorizirati slovenske prebivalce, še posebno učitelje. Po nekaj mesecih so skoraj vsi aktivni Slovenci na Madžarskem naskrivaj prestopili mejo z Jugoslavijo in nekateri od njih se n iso n ikdar v eč v rnili t ja, čeprav so t am o stali n jihovi b ližnji (Mukič 2005: 143, 144). 4. Hrvaška Kakor se vidi iz dveh zbornikov o Slovencih na Hrvaškem (Križišnik-Bukić 1995; Munda Hirnök in Ravnik 2006), 478 je problematika o njih zelo kompleksna. V času obeh Jugoslavij (1918–1941; 1945–1991) se položaj Slovencev na Hrvaškem ni postavljal pod vprašaj, čeprav je ob meji marsikdaj prihajalo do navzkrižij in so Slovenci večinoma pod- legali hrvaški superiornosti. 479 V zgodovini so Hrvati in Slovenci v marsičem delili skupno usodo, zato le-ti v pri- zadevanju z a l a st no pre ž i ve t j e i n i de nt i t eto sose dom ni so posve čali ve liko poz ornosti. Prevladoval je boj proti tujim gospodarjem in ni ostalo dosti časa za medsebojne stike in utrjevanje sodelovanja. Le-to 480 se je »marsikdaj napačno tolmač ilo kot možnost za neka - kšno zlitje obeh narodov , pri čemer naj bi bilo slovensko prilagajanje hrvaškemu bistvu samo po sebi umevno«. Zato so se odnosi večkrat krhali, namesto da bi se postavljali na enakopravne temelje, saj star slovenski pregovor pravi, da je 'dober sosed več vreden, kot vsa žlahta' (Jurak 1995: 13). Obmejno območje Zgornje Kolpske doline je glede na lastne izkušnje s slovenske strani najbolj pristno opisal Jože Primc (1997: 7–22), navdušen nad njeno slikovitostjo in razboljen zaradi njene zapostavljenosti. V času naseljevanja Nemcev na Kočevsko so tudi ti kraji sodili pod Ortenburžane, dokler si jih niso prisvojili Celjski grofje. Oboji so tja naseljevali nemško prebivals tvo in deloma slovensko s Koroške in Gorenjske, o če- mer še danes pričajo krajevni narečni govori. Zgodovina je te kraje upravno premetavala sem in tja. »Po izumrtju Celjano v so si velik del kočevskega gospostva (nasilno) prisvo - jili Frankopani in Zrinjski in takrat izgubljeno ozemlje je še danes del Hrvaške« (Primc 47 8 P r i m . z b o r n i k z v s e s t r a n s k o v s e b i n o ( s o c i o l o š k o - d e m o g r a f s k o - g e o g r a f s k i p r i s t o p i ; e t n o l o š k a , j e z i k o v n a i n s o c i a l n o p s i h o l o š k a t e m a t i k a ; i z z g o d o v i n e i n e t n o l o g i j e ; o d r u š t v i h , i z ob r a ž e n - c i h i n u m e t n i k i h ; k u l t u r n a d e d i š č i n a ) . 47 9 I z ob m e j n e g a o k o l j a v K o lp s k i d o l i n i s o S l o v e n c i ot r o k e p o š i l j a l i k a r v b l i ž j o h r v a š k o š o l o . I n d e k l i c o , k i s e j e p i s a l a L ip o v e c, s o p r e p r o s t o p r e i m e n o v a l i v Lipovac. ( P o s p o m i n u a v t o r i c e i n p o : M i r k o R a m o v š , Terenski zapiski , P o d p l a n i n a , T r a v a , 6 . 6 . 1 9 8 7 . S o g o v o r n i k i : A n t o n L ip o v e c, M a r i n k a L ip o v e c, D a v o r i n R a h e l i č . ) 480 O d f r a n c o s k e r e v o l u c i j e n a p r e j s o s e p o j a v l j a l e i d e j e o s k u p n i h c i l j i h i n s e s t a v i n a h s ož i t j a m e d ob e m a n a r o d o m a . etnoLing_04_FIN.indd 127 16. 06. 2017 13:13:59 128 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 1997: 1 1). Zato se je nesmiselno prepirati, kateremu narodu pripada Peter Klepec folklorni junak iz teh krajev (Primc 1997: 12, 16–17) in na obeh straneh današnje državne meje se po njegovem mnenju govori enotno narečje (Primc 1997: 12–16). Za Istro obstajajo zgodovinski in jezikovni viri o naseljevanju Slovencev med Dragonjo in Mirno do 17. stoletja in vplivu na oblikovanje slovenske etnične meje v Istri (Darovec 1995: 37–61). Iz 19. stoletja je od Slovencev v Istri najbolj znan duhovnik in filolog samouk Jakob V olčič (Fikfak 1988), ki je zbiral jezikovno in folklorno gradivo in ga kroatistika obravnava kot preroditelja Istre (Jembrih 1995: 73). O lastnih neprijetnih izkušnjah s Hrvati v Istri po koncu druge svetovne vojne piše Emil Zonta (201 1). Vsekakor o razmerju med Slovenci in Hrvati v Istri še ni rečena zadnja beseda. 481 Sprva je bilo izseljevanje Slovencev na Hrvaško začasno. V prostrane hrastove goz - dove v Slavoniji so odhajali za čas, ko je zemlja počivala. Zato se je tistih gozdnih delav- cev prijelo ime »hrvatarji«. O njih piš e J anez T rdina (K ranjci na H rvaš kem, N ovice 1860). Največ zaslug za spomin nanje ima Zofka Kveder , ki v svoji literaturi opisuje njihovo pre - hrano, oblačila in borna bivališča (Drnovšek 1995: 108, 109, 1 10, 1 1 1). Za stalno so se začeli Slovenci na Hrvaško bolj naseljevati v drugi polovici 19. stole - tja, in še to v krajih blizu njihove matične domovine. Privlačil jih je Zagreb kot kulturno civilizacijsko središče in druga mesta blizu Slovenije – največ zaradi posameznikovih gospodarskih a li vč asih t udi dr užbenopolitičnih ra zmer . T edaj so na stajali po samezni otoki, kjer je bilo več Slovencev . Po statističnih podatkih je bilo leta 1880 na Hrvaškem in v Slavoniji nekaj nad 20.000 oseb, katerih materni jezik je bil slovenski (Szabo 1995: 86–87). Izmed njih doživlja veliko hvalo zlasti Matija V aljavec (Jembrih 1995: 73–74). Na nastanek raznih društev in ohranjanje slovenske identitete v prvi Jugoslaviji so naj - ve č st ori l i sl ove nski duhovni ki v Z a gre bu. Me d nj i m i j e bi l na j bol j z a sl už e n Jož e Gre gori č , ki je slavistiko študiral v Zagrebu in od tam pisal o rojakih v slovenske časopise (Kolar 1995: 1 15–131). Sicer so bili »pozabljeni Slovenci iz jugoslovanskega prostora 'odkriti' šele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991« (Drnovšek 1995). Odkar sta se dve republiki iz nekdanje skupne države (Jugoslavija 1945–1991) osamo- svojili, med njima obstajajo tudi nekatere nevralgične točke, povezane z jezikom. Posebno dolgo i n m učno j e b ilo p ravdanje z aradi h rvaščine v ž upnijski c erkvi v Razkrižju n a sl oven - skem ozemlju, ki je cerkvenoupravno spadala pod zagrebško nadškofijo (Zver 2001: 77). Kako pisana je lahko zgodovina in zahtevne naloge zgodovinopisja, ki se nanjo od - ziva, priča zgodovina najstarejšega slovenskega društva na Hrvaškem v knjigi Slovenski dom v Zagrebu (1929–1999). T o je edino društvo, ki od ustanovitve naprej nepretr goma deluje, res da pod različnimi naslovi: Slovenska knjižnica in čitalnica; Narodna knjižnica in čitalnica; Narodni dom; Slovenski dom; Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom; Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom in nazadnje spet Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Na te spremem be so vplivale tudi različne državno-politične okoliščine, 4 81 P r i m . A n d r e j Š i š k o , I s t r a – s l o v e n s k o g a n a r o d a d e r ž a v a ; S e l i t v e z ju g a i n h r v a š k e p o n e v e r b e z g o d ov i n s k i h v i r ov , Slovensko staroselstvo in Istri ( Zb o rnik ) , V i ta, z a v o d z a kul tur o in iz o - b r a ž e g a n j e , K D B e s e d a S l o v e n s k e I s t r e , K o p e r 2 0 1 5 , 1 7 8 – 1 9 1 . 1 9 2 – 2 1 1 . etnoLing_04_FIN.indd 128 16. 06. 2017 13:13:59 129 NA RODNA I DENTITETA ki so narekovale in omejevale način društvenega delovanja. Društvo je namreč obstajalo v štirih različnih družbeno-političnih ureditvah: 1 . Kraljevina Jugoslavija: od pripravljalnega odbora leta 1929 do 2. svetovne vojne; 2. Neodvisna država Hrvaška (1941–1945); 3. Socialistična Federativna rep ublika Jugoslavija (1945–1991) ; 4. Republika Hrvaška (1991 > ). 482 II. Slovenščina v izseljenstvu Od evropskih narodov je slovenski med tistimi, od katerih živi njegov velik del v izseljenstvu. Že v 19. stoletju je gospodarska kriza gnala slovenske ljudi s trebuhom za kruhom. Največ jih je odšlo v Severno Ameriko in Cleveland je bil skoraj slovensko me - sto. Zanje so skrbeli številni domači duhovniki 483 in Lemont je še danes ameriške Brezje. Domotožje in zvestoba domovini in jeziku sta vzrok, da ameriški Slovenci izpričujejo narodnostno pripadnost tudi z raznimi kulturnimi prireditvami in s številnimi časopisi, ki so nekoč izhajali v ZDA. Po zaslugi in skrbi Edija Gobca obstaja v državi Ohio ustanova SRCA – Slovenian Research Center of America, v katerem se zbira dokumentacija o kul - turi in življenju Slovencev v ZDA (Kumer 2007: 244–245). Dekliški list (Vigred 1928: 195–196) se je pri nagovarjanju za spoštovanje in ljubezen do jezika in narodnos ti v prvi polovici 20. s toletja še lahko s kliceval nepos redno na 4. božjo zapoved. Doma in raztresena po vseh delih tedanje države, Evrope in še kje so brala: »Ali mislite, da ravnate svobodno, če se sramujete svoje narodnosti, domače govorice, domačih običajev, katerih vas je naučila slovenska mati?« (Vigred 1940: 1 15). Redki, ki so se poklicno povzpeli, so se bili pripravljeni izpostavljati, četudi le v prestolnici nekdanje Jugoslavije : »'Ti si bil med slovenskimi profesorji [na šoli za telesno vzgojo] edini, ki si nas na izpitih spraševal v slovenskem jeziku'. Res, s Slovenci sem govoril v domačem jeziku. Vse to ni bilo prav Srbom, ki so raje slišali svoj jezik« (V rabl 2007: 173). Kaj pa, če sogovornika sploh ni? Misijonar v Indiji Pavel Bernik (Puštal 1917, Škofja Loka 1906– 2000, Dimapur) je od doma prejemal slovenski tisk – časopise, knjige, revije. »Le z ljubim Bogom sem govoril po slovensko« (Ciglar: 2010: 20, 25, 27). Šele po desetih letih je lahko v živo spet govoril slovensko. Podobno samotno vztraja s slovensko besedo Vladimir Kos (Murska Sobota 1924) na Japonskem, 484 kjer že več kot šest desetletij piše odlične pesmi v slovenščini. Bravuroznost njegove poezije je presenetljiva še toliko bolj, če se zavemo, da se je leta in desetletja v materinščini lahko pogovarjal le sam s sabo. Rezultat njegove ustvarjalne vzdržljivosti so sorazmerno dolgi pesniški cikli, civilizacij - sko popolnoma vpeti v deželo vzhajajočega sonca, vendar z doživljajem Slovenca in kri - stjana, še več: duhovnika (Stanonik 1999: 16–17). Zdravo, sočno in ognjeno je pesništvo misijonarja Jožeta Cukaleta (V rhnika 1915–1999, Indija), pretresljivo zaradi zvestobe 4 82 S i l v i n J e r m a n i n I l i n k a T o d o r o v s k i , Slovenski dom v Zagrebu 1929–1999 , Z a g r e b , d e c e m b e r 1 9 9 9 , 3 – 4 . 4 83 M e d d u h o v n i k i v A m e r i k i j e s v e t o v n o p o m e m b e n F r i d e r i k B a r a g a , k i s e j e p o s v e t i l I n d i j a n c e m k ot d u š n i p a s t i r i n n a z a d n j e š k o f , p a t u d i s k u l t u r n i m d e l o m , v s e d o i z d e l a v e s l o v a r j a . 48 4 D o l g a l e t a j e s l u ž b o v a l k ot p r o f e s o r fi l o z ofi j e i n m i s i j o n a r v n a j r e v n e j š i h č e t r t i h T o k i a . etnoLing_04_FIN.indd 129 16. 06. 2017 13:13:59 130 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO materini b esedi i n k oprnenja p o d omači z emlji, č e p ra v s si l n o l j u be z n i j o d o b uj n e Be ng a l i j e (Stanonik 1999: 16). Zamejs ko in izs eljens ko us odo je na s voji koži doživel K arel M aus er , ki ga je po drugi svetovni vojni zaradi nemško pišočega priimka doletela usoda izgnanca. Nadarjeni pisatelj je s Kaplanom Klemenom in z Ljudmi pod bičem dobro zastavil svojo pot, toda v zagatn em begunskem položaju in »značilnem begunskem okolju« na Koroškem se je razumsko, stvarno odločil za večerniško pisanje. »Zavedal se je, da gre Mohorjevi za re- ševanje eksistencialnih vprašanj slovenskega človeka na Koroškem, da gre za reševanje slovenske govorice. Korošci so ostajali brez slovenske knjige « (Pibernik 1993: 77). Nanje je mislil še tudi, ko se je od njih podal v veliki svet. V knjigo iz leta 1955 je napisal: »Iz tujine poklanjam to knjigo koroškim ljudem, njim, ki še iz starega žive, ki jim je domača beseda kot kruh in sol. Preproste so besede in preprosti ljudje. Napisal sem jo, da bi obudil spomine sebi, Tebi, ki jo boš bral, pa zato, da bi čutili, kako lepa in živa je slovenska be- seda« (Pibernik 1993: 95). T inetu Debeljaku je bilo žal njegoveg a talenta, toda Mauser se je bil že zdavnaj odločil. V precepu »visoka umetnost brez bralce v ali preprosta z bralci« se je tola žil, da njegove knjige izhajajo v velikih nakladah in zlahka gredo med ljudi: »Če ne drugega: okoli 20.000 knjig je šlo med ljudi, ne pa v omare, ljudje so brali. In zame je in ostane: ohranimo ljudem knjige, naj beró z veseljem!« (Pibernik 1993: 105–106, 108; 122–123). T ine Debeljak je bil na vrhu tistih, ki so zahtevali kakovostno pisanje, toda ob Mauserjevem vztrajanju po berljivosti se je zamislil: »Komu bomo pisali in kdo bo še pisal? Dokler imamo še komu pisati in so še, ki pi- šejo, moramo zdržati« (Pibernik 1993: 108–109). Mauser se v e migraciji n i a ngažiral p olitično, r aje se j e v ključeval v k ulturniško d ejav - nost. V Clevelandu je leta 1961 predaval o knjigi v našem življen ju, v Zborniku Svobodne Slovenije je leta 1963 objavil razmišljanje O slovenski besedi. Ob odprtju razstave slo - venskega tiska v T orontu je bil kljub splošni slovesnosti skrajno kritičen. »Predobro je vedel, da slovenska beseda v zdomstvu naglo usiha.« Poglavitni vzrok za porazno stanje med slovenskimi izseljenci je videl v prevelikem razhajanju med preprostimi bralci in avantgardisti. Nekoč mu je eden izmed njih zabrusil: »Emigracijska umetnost bo opra- vila svoje delo, če nekoč prinese domov samo nekaj visoko umetniških knjig.« Mauser pa, ki je vztrajno zavračal čisti umetniški ekskluzivizem: »Morda, toda meni je važnejše, da prinese domov slovensko srce!« (Pibernik 1993: 124). Cel korpus slovenske književno sti med političnimi emigranti v Ar gentini je bil pol stoletja zamolčan. Povezani s predvojnimi literarnimi tokovi in ob tragični izkušnji svo- j ega rodu so v »težkih razmerah ustvarjali vrhunska dela slovenske literature«. V el ika č r na m a ša z a po b i t e Sl o ve n c e T i ne t a De be l j a ka j e p e sni t e v i z j e m ni h ra z se ž no st i , »tematika povojnih pobojev /je/ v njej dobila v sebi uravnoteženo in estetsko monumentalno delo, navdihnjeno z liturgijo mašnega obredja« (Denis Poniž). Z Župančičevo Dumo bi sodila v učbenike o slovenski književn osti. Prav tako visoko je ocenje no literarno delo Zorka Simčiča. Nekdaj iz ideoloških vzrokov hvaljeni Louis Adamič je danes docela zbledel, čeprav ne gre pozabiti njegovih pomembnih razprav o »smislu ustvarjanja v jeziku malega naroda, tudi o vprašanju slovenstva nasploh« (Jančar 2003/2004: 57–58). Njegova dela etnoLing_04_FIN.indd 130 16. 06. 2017 13:13:59 131 NA RODNA I DENTITETA zahtevajo premi slek zaradi posebnega položaja: pisal je v angleščini – ampak tematika njegovih del je tako zelo slovenska, česar ni mogoče trditi za odlično Vlady Kocjančič, ki se je že ukoreninila v tujem okolju. Naravno je, da književnost v slovenskem jeziku v tujem okolju z vsakim rodom upada ali prestopi v književnost v tujem jeziku, seveda »še vedno s prepoznavnimi znaki sloven - skega duha, načina mišljenja skupnosti, neuničljivega skupinskega spomina, ki pomeni identifikacijski znak naroda« (Glušič 2003/2004: 60–61). Ni še popolnega soglasja oz. do - končnega odgovora, ali v tujem jeziku napisana dela slovenskih avtorjev uvrstiti v sloven - sko k nj i ž e vn ost . Al i j e v n j i h t o l i k o sl o ve n ski h se st a v i n: m o t i v ov , o dm e v ov , po t e z , d a b i j i h mogli prišteti (tudi) k slovenski književnosti, čeprav niso nastali v slovenskem jeziku. 485 Pavel / Pablo Fajdiga z lastno izkušnjo izjemno reflektirano motri, kako je potekal proces vraščanja otrok iz prvega rodu na silo izseljenim Slovencem v Ar gentino. Šolati se je začel s skoraj popolnim neznanjem španščine. Zgodnja let a je preživel izključno v slovenskem okolju in večino najstništva v dveh vzporednih in ločenih svetovih (prim. Pavel / Pablo). 486 »Dom-otožje izseljencev je v Argentini zgradilo pravo dom-otočje. Zato ni čudno, da so tudi že rojeni v Argentini, ob nezavednem prevzemu zgleda staršev raz- vili nekakšno domotožje po deželi, ki je niso nikoli zapustili, in se je v njihovo govorico nereflektirano vtihotapil izraz, »da se bomo vrnili tja, odkoder v resnici nikoli nismo od- šli« (Fajdiga 2003/2004: 63). Filozofsko izobraženi avtor glede na stališče, da »dedič ni tisti, ki zgolj nekaj prejme, temveč tisti, ki izbere« (Derrida), ne idealizira »argentinskega čudeža« (T aras Kermauner) in ne taji, da je v »slovenski politični emigraciji« obstajala notranja razdeljenost, ki jo trezno umesti v »politični položaj« dežele, kamor so se zatekli njegovi starši. Kljub kritičnosti, ki spremlja njegovo »'zgolj fenomenološko' ugotovitev «, srčno dodaja, da: »bom slovenski skupnosti vselej hvaležen dolžnik, saj sem iz nje zrasel in samo staršem in njej se imam zahvaliti za to, da vam danes lahko po slovenski povem svoje misli« (Fajdiga 2003/2004: 65). Res pa je, da se njim še ni bilo treba spraševati, »v katerem jeziku naj pišemo? Nikoli si nismo povsem temeljito postavili tega vprašanja: Ali naj pišemo v jeziku, v katerem molimo, ali v jeziku, v katerem preklinjamo? « (Fajdiga 2003/2004: 66–67). Pri mlajših rodovih pa opaža, da je njihova kulturna, jezikovna, celo narodnostna dvojna pripadnost bolj skladna, uglajena, spravna: »Tvoj sem, / čeprav nisem / vrela pristaniška kri, / ba- ker na licu, / jugovzhodnik med lasmi – / tvoj Slovenec, Buenos Aires. / Tvoj utrip je moj utrip« (T one Rode). Pesniško se sproščeno izpovedujejo v španščini »znotraj slovenske skupnosti«. Česa takega si rodovi pred njimi »niso 'drznili'«. V slovenski književnosti v Ar gentini se namreč pojavlja konec začasnosti (Fajdiga 2003/2004: 67). 4 85 A l i j e v f r a n c o š č i n i n a p i s a n o d e l o Br i n e Š v i g e l j M e r a t d e l s l o v e n s k e k n j i ž e v n o s t i ? A l i j e t r e b a p o č a k a t i n a p r e v o d ? A v t o r i č i n a l i p r e v a j a l č e v ? A v t o r j e v u m e t n i š k i o p u s j e v s e k a k o r z a o k r o - ž e n a c e l ot a ( Ž i t n i k 2 0 0 3 / 2 0 0 4 : 7 8 ) . 486 V a r g e n t i n s k e m s o s e v s a k d a n š o l a l i , v s l o v e n s k e m p a d o d a t n o i z ob r a ž e v a l i i n c e l o s t n o r a s l i v e r s k o i n k u l t u r n o , š p o r t n o i n d r u ž a b n o , t o s e p r a v i v s v e t u , k i n a j b i b i l s k r o m n a z r c a l n a p o d ob a t i s t e g a s v e t a , k i s e j e z a n j i h o v e s t a r š e n a s i l n o p r e k i n i l ob k o n c u d r u g e s v e t o v n e v o j n e . etnoLing_04_FIN.indd 131 16. 06. 2017 13:13:59 132 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO III. Dvojezičnost Vprašanje dvojezičnosti je tu čisto abstraktno. Pojem dvojezično sti je v humanistič - nih vedah omejen na jezikoslovje: npr . vpliv dvojezičnosti na razvoj prizadetih jezikov ali na posameznika in družbo. Beseda je najbolj prozorno okno v notranjost naše duše in o psihologiji jezika se veliko piše, vendar do nedavna nič o psihologiji dvojezičnosti. Prav tako ne v sociologiji, kljub temu da je beseda najbolj prometen in najtrdnejši most med človekom in človekom. 487 Rakovec (2003: 46) opredeljuje dvojezičnost v ožjem pomenu besede kot »stalno rabo obeh jezikov v naravnem okolju «. Dvojezičnost je dveh vrst: a) Obrobna ali frontalna pri prebivalcih, kjer se prekrivajo ali prelivajo sosednja je- zikovna območja . Obmejno prebivalstvo je včasih odrezano od narodnega telesa s politič - nimi mejami in je zato njegova povezava z osredjem otežkočena ali popolnoma pretr gana; ne preneha pa biti ud, periferija celote. Obrobna dvojezičnost je posledica trčenja dveh enakovrednih jezikov , čeprav je eden izmed njiju v obrambi. T udi nasilno uveljavljanje enega na škodo drugega v prebivalstvu ne spremeni občutka, da ima pravico do tega ali onega jezika in zato zatirani jezik trdoživo kljubuje (Rakovec 2003: 47). b) Otočna, osamljena je razpršena dvojezičnost, npr . pri emigrantih, ki so šli s tre - buhom za kruhom v deželo, kjer se govori drugačen jezik, in tam živijo pomešani med domačim prebivalstvom. Izseljenci ali priseljenci pa pogrešajo lokalne stičnosti s celoto. Kadar je emigrantska kolonija številna in strnjena, je lahko miniaturna reprodukcija lastnega naroda. S kultur - nimi žarišči, trdnim in stalnim predvsem pisnim stikom z domovino ostane v bistvu otok. Otočna dvojezičnost je rezultat meš anja dveh neenakovrednih elementov , od katerih je eden gost, drugi gostitelj. Gost ima le omejeno pravico do jezika, ki ga je prinesel s seboj, zato znatno prej ut one: drugi rod si ponavadi že prisvoji jezik gostite lja (Rakovec 2003: 47). A vtor zastavlja in razvija teze, kaj je materinščina. Kateri jezik je materinščina v narodnostno mešanih zakonih – ki so prav med dvojezičniki najbolj pogosti – in se v družini govorita oba jezika? Kateri jezik je materinščina v drugem rodu izseljencev , ki je govorico staršev že pozabil? Kadar dom posreduje otroku izročil o v določenem jeziku, je tisti jezik materinščina. Če se doma govorita oba jezika, navadno eden prevladuje, sploh v intimn em življ enju, in tisti zapusti najgloblje sledove v duši. Otrok ga mogoče pozneje pozabi, a v trenutkih močne čustvenosti se mu povrne, kar potrjuje vzklik: »proklete gra - blje« slovenskega renegata. Materinščino je potemtakem mogoče definirali kot jezik, v katerem se skuša otroku dati najintimnejše: od vere, pravljic do vraž. V tem smislu naj bi bilo mogoče pri vsakem dvojezi čniku spoznati en jezik kot materni. Ni izključeno, da bo to jezik staršev , ki govorijo spakedrano mešanico dveh jezikov . Za otroka je ta mešanica materinščina (Rakovec 2003: 47). Če je absolutno nevtralni dvojez ičnik redek, pa so letvice na lestvici od ene do druge skrajnosti goste. Morda se uporabnik niti ne zaveda razlike med dvema jezikoma ali ju 4 87 Z a t o s e z a n a š a s a m n a s e . K l ju b t e m u s e m u j e v p r a š a n j a z d e l o v r e d n o s p r ož i t i , »saj nas življe- nje v tujejezičnem okolju samo sili, da razmišljamo o problemih dvojezičnosti « ( R a k o v e c 2 0 0 3 : 4 6 ) . etnoLing_04_FIN.indd 132 16. 06. 2017 13:13:59 133 NA RODNA I DENTITETA celo napačno ocenjuje. Pisatelj lahko v privzetem jeziku doseže izredno izrazno moč, katere njegova materinščina nima, ker je ni gojil in je okrnjena (Rakovec 2003: 47–48). Premisleka vredna je razlika med »emigranti« in »kolonizacijo«. Pri drži človeka do uporabljenih jezikov je treba ločiti, ali se to dogaja hote ali po sili. Popolnoma drugačen je dvojezičnik, ki je našel boljše življenjske razmere in tamkajšnjo kulturo višje ceni, kot kdor je prisiljen, denimo, uradovati v jeziku tujca – sovražnika (Rakovec 2003: 48). Glede na (slovensko) izseljensko književnost zori spoznanje, »da so meje naše naro- dne kulture in književnosti širše od tistih, ki jih priznavamo«. Vsa ka i z se l j e nska knj i ž e vnost »je dvonacionalna in tako sodi v kulturo in literaturo vsaj dveh narodov«. Pojem naroda glede na etnično , kulturno in jez ikovno pripadnost ni enoznačen, tako tudi narodova kul - tura, književnost in celo narodov jezik ne morejo biti enoznačni pojmi. »Pojmovanje, da je slovenski jezik bistveni element kulturne identitete in temelj nacionalne identitete, se nanaša na narod oz. kulturno in nacionalno identiteto v močno zreduciranem pomenu be- sede.« T o relativiziranje je seveda v prid danes tako gojeni multikulturnosti. 488 Ali nam je všeč ali ne, je treba o njej resno razmisliti: »V sodobni družbeni realnosti obstaja narod z etničnega, jezikovnega in kulturnega vidika na več ravneh. Tako obstaja tudi etnično in jezikovno raznolika narodova kultura in če smo pripravljeni pogledati na nacionalno književnost s širšega zornega kota, tudi ta nastaja v več jezikih. Pojem naci- onalna književnost ima torej lahko dvojni pomen: 1. književno delo vseh avtohtonih, izse- ljenih in priseljenih pripadnikov naroda, ne glede na njihovo etnično poreklo in jezik; 2. književno delo v večinskem narodnem jeziku. Tako kot v sodobnem pojmu narod vse bolj izginjajo etnične ločnice, tudi v sodobnem pojmu narodna književnost vse bolj bledijo je- zikovne ločnice « (Žitnik 2003/2004: 79–80). Med trža škimi Slovenci so bile v zadnjih desetletjih 20. stoletja opravljene številne raziskave, ki obravnavajo predvsem jezikovne navade kot bistveni identifikacijski simbol otrok in odraslih ter poudarjajo vlogo primarne socializacije v družini in socializacije na drugih področjih (šola, mediji, prosti čas, soseska itd.) pri usvajanju jezika in soobliko - vanju občutka pripadnosti slovenski skupnosti (Pertot 2007: 255). Medgeneracijski pre - nos jezik a in identitet, ki je v ospredju v tej študiji, pa je predmet sodobnejših raziskav: staršem otrok, ki obiskujejo šolo s slovenskim učnim jezikom, se zdi bistveno posredo - vanje slovenske identitete, čeprav se zavedajo, da pripadajo njihovi otroci tudi italijanski skupnosti. Raziskave odkrivajo, da so vzroki za negotovost govorcev v prenašanju jezika na naslednje rodove »samo po sebi umevno družbeno-politične narave«. Izsledki druge raziskave poudarjajo psihološki pomen medgeneracijskega prenosa vloge, ki jo jezik/-a odigrava/-ta v manjšinsko-večinskih stikih celo med predšolskimi otroki (Pertot 2007: 255). I z p o d a t k o v o e t n i č n i se st a v i d r u ž i n p r i o t r o c i h , k i o b i sk u j e j o šo l e s sl o v e n sk i m u č n i m jezikom, izhaja, da je v mešanih zakonih dve tretjini več takih, v katerih je mož Slovenec, žena pa Italijanka. T o navaja k sklepu, da na odločitev za slovensko oz. italijansko šolo bolj vpliva narodnost matere kot očeta. V endar hipoteze ni mogoče preveriti (Pertot 2007: 255). Zanimanje za očetovstvo pri prenašanju jezika na naslednje rodove se je pojavilo v 488 J a n j a Ž i t n i k , I n t e g r a c i j a i z s e l j e n s k e k n j i ž e v n o s t i v m a t i č n o k u l t u r o , Glasnik Slovenske matice X X V I I / X X V I I I , š t . 1 – 2 , L ju b l j a n a 2 0 0 3 / 2 0 0 4, 7 9 . etnoLing_04_FIN.indd 133 16. 06. 2017 13:13:59 134 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO sedemdesetih letih 20. stoletja. Na splošno iz teh študij izhaja povezava med jezikom in očetovim vzgojnim stilom oz. njegovo normativno vlogo v družini. Kot drugod tudi med Slovenci v Italiji prevladuje mnenje, da so očetje pomembni, vendar manj odločilni, kajti predvideva se, da sta nega in (tudi jezikovna) vzgoja otrok predvsem naloga mater , češ da predvsem matere skrbijo za »materni jezik«, saj so očetje manj doma in tudi ko so, imajo d r u g a č n o v l o g o . C i l j r a z i sk a v e j e b i l p r i t i d o o d g o v o r a , k a k o se sl o v e n sk i j e z i k i n i d e n t i t e t a prenašata z očeta na sina in kakšna je moška vizija prihodnosti sinov in skupnosti, kateri/ katerim po očetovem mnenju sinovi pripadajo (Pertot 2007: 256, 257). A vt o ri c a i z ha j a i z po dm e ne , da j e (sl ov e nski ) na ro d l e ko nst ruk t (Pe rt ot 2007: 25 9) i n je njegova realnost le država. Če bi do nastanka slovenske države tako pojmovali narod, tudi slovenske države ne bi bilo. In ker so drugi tako pojmovali sebe, Slovence pa zavra - č a l i k ot k onst r uk t , so Sl o ve nc i ob nj i h t a k o t rp e l i . Ot ro ku st a rši pr i pi še j o e t n i č no i d e nt i t e t o že z izbi ro imena , ki nakazuje tudi etnično pripadnost otroka, kot si jo starši želijo. Ime je navodilo, katerim identitetnim opcijam naj otrok daje prednost, in istočasno tudi izročilo o tem, kaj naj nese s seboj iz preteklosti v prihodnost (Pertot 2007: 263). Po njene m danes med Slovenci v Italiji »slovenski jezik in identiteta« nimata nikakr - šne konotativne vrednosti in ju ni mogoče šteti za označevanje pripadnosti »slovenskemu narodu«. Ker da ni enoumne predstave o slovenskem narodu, za katero bi se lahko reklo po Bordeauju, »da deluje kot bi bila realna, čeprav je namišljena, ker se v ljudeh pojavlja kot mentalna predstava«. A vtoric a se presenetljivo spotika ob možnostih za več »identite- tnih opcij, ki se bolj ali manj vežejo na neko neopredeljeno 489 'slovenstvo' «, ker da ravno več razsežnosti dokazuje njihovo skonstruiranost in odvisnost od »družbenih procesov, ki imajo zgodovinske in politične dimenzije « (Pertot 2007: 264). Iz tega sledi, da ohranjanje, tj. poznavanje in uporaba standardne variante slovenskega jezik a pri Slovencih v Italiji zahteva, da se standardna slovenščina obravnava in trži ločeno od identitetnih vprašanj, ker nekatere identitetne opcije, ki so govorcem na razpolago, tega ne vključujejo (Pertot 2007: 264–265). T akšni sklepi so očiten dokaz propadanja idealitete slovenstva. T rženje je čisto nekaj drugega, – pač komercialna zadeva! – kot slovenstvo samo na sebi, ki je presežek člove- kove imanence. T o je vsekakor sprejemljivo, toda zakaj morajo take odločitve sprejemati Slovenci in ne tisti Neslovenci, ki se slovenskega jezika učijo zaradi trženja in komercialnih učin - kov . Kakor da vztraja pri metafiz ični opredelitvi obravnavane kategorije. »Slovenstvo, ta v druge jezike neprevedljiv izraz, da je 'naša stvar' lahko živela v srcih in umih naprej« (Simčič (2003: 185). Gotovo so o tem najbolj zanesljiva stališča dvojezičnih govorcev samih. 490 Zdaj se pojavljajo že tudi apologetski čla nki na to temo. 491 Dvojezičnega govorca ne zaznamuje le 4 89 P r i d e v n i k j e t u r a z u m e t i s l a b š a l n o . 49 0 J ož i c a Š k ofi c s e s p o m i n j a p r e d a v a n j a p r o f. d r . E r i c h a P r u n č a n a z a č e t k u 8 0 - i h l e t 2 0 . s t o l e t j a n a t o t e m o . 4 91 Z a o p o z o r i l o n a n j e s e z a h v a l ju j e m J ož i c i Š k ofi c . P r i m . : h t t p : / / w w w . v i v a . s i / P s i h o l o g i j a - i n - o d n o s i /1 89 6 /O t r o k - v- d voj e z i% C 4 % D n i - d r u% C5% BE i n i ; h t t p : / / w w w .j e z i k - l i n g u a .e u / c o de/ 1 3 94 6 / K a j - j e - f u n k ci on al n a- dv o j ez i č n ost. etnoLing_04_FIN.indd 134 16. 06. 2017 13:13:59 135 NA RODNA I DENTITETA stopnja jezikovne kompetence v vsakem od obeh jezikov , temveč tudi način njune uporabe. S tega vidika poznavalci govorijo o funkcionalni dvojezičnosti, kajti dvojezični govorec ne uporablja kjerkoli in s komerkoli obeh jezikov , ampak uporablja zdaj enega zdaj drugega. 492 Sklep 1. Po nemčena k rajevna i n o sebna i mena n a Ko roškem so ž e z godaj sp odbujala št udije, ki naj bi dokazovale njihov prvotni slovanski izvor . Pod fašističn o Italijo so vsakovrstna imena Slovencem sistematično poitalijančevali. 2. Iz ust italijanskega cerkvenega dostojans tvenika je prišla izjava, da je greh biti Slovenec. T udi razmere na Koroškem so že po II. svetovni vojni spravile Slovenko v obup, da se le spraševala, ali je greh, da je Slovenka. 3. V rednota jezika pride do izraz a predvsem v mejnih položajih, ki jih najpogosteje čutijo izseljenci in zamejci (Križman 1997: 69). 4. Simptomatično je, da so bili Slovenci včasih pripravljeni trpeti za slovenstvo, danes pa pišejo razprave o njem in njegovi vrednoti ne dajejo več nobene teže. 5. Strinjati se je s stališčem, da je Evropska unija za slovenščino huda preizkušnja (Sirc 2005: 78) – namreč zaradi lagodnosti pretoka prebivalstva in kapitala. 49 2 Z a o p o z o r i l o n a n j e s e z a h v a l ju j e m J ož i c i Š k ofi c . P r i m . : h t p p : / / s h a r e . u p r . s i / P E F / E D I P L O M E / … D E L A / Ba n _ T j a s a _ 20 1 5 . p d f etnoLing_04_FIN.indd 135 16. 06. 2017 13:13:59 136 3 SLOVENSKA IMENA MESECEV Uvod Vsestranski obravnavi Slovenci in čas 493 je težko kaj dodati in še manj poglobljeni etimološki analizi, ki je izšla ob petstoletnici prvega znanega zapisa 494 »škofjeloških me - sečnih imen«. 495 Čeprav so povod za to poglavje le drobni novi viri na to temo, 496 naj bo po natanko petdesetih letih od omenjenih dveh člankov v Loških razgledih tudi v spomin na dva plemenit a človeka, Jožeta Stabeja, avtorja imenitnih etnolingvističnih člankov , 497 in Branka Berčiča, bibliotekarja in prvega urednika Loških razgledov . Ferdo Kočevar v predlogih Slovenski matici za zbiranje etnološkega in folklornega g r a d i v a 4 9 8 m i sl i t u d i n a »narodni koledar« : »Veliko je danov [ d n i ] čez leto, za ktere v raznih krajih razna včasi kaj posebna imena imajo« (Kočevar 1868: 245). K etnološko primer - jalni razpravi o imenih v tednu 499 bi lahko dodali misel, da se dnevi v njem vrstijo glede na obračanje sonca, menjave lune pa so merilo za časovno enoto že od egipčanske kulture naprej. Zato ni naključje, da se v slovenskem jeziku luna imenuje tudi mesec. 500 Čeprav so katoli čani prevzeli lat inska imena za mesece, so ohranili tudi svoja lastna, ki so jih rabili v javnem govorjenju in pi sanju. Slovanskim imenom mesecev se je posvetil češki raziskoval ec bajeslovja in zbiralec slovstvene folklore Karel Jaromír Erben. Češka imena mesecev so znana že iz leta 1202. Erben je etimološko obdelal imena posameznih mesecev od stare cerkvene slovanščine naprej in primerjalno v posameznih slovanskih jezikih (Erben 2009: 244). V dodatku na koncu razprave med drugimi omenja tudi sloven - ska imena mesecev z njihovimi viri: Prateka kraynska, 1779, Velika pratika, 1795, Katera imena mesecev so prava, Kmetijske in rokodelske novice , 1849 (Erben 2009: 272–273). Kako so naši predniki merili čas, je skrbno popisal Jože Stabej, 501 Ledinska kronika iz konca 19. stoletja pa za območje med Idrijo in Žirmi dodaja: 49 3 G o r a z d M a k a r o v i č , Slovenci in čas, O d n o s d o č a s a k o t o k v i r i n s e s t a v i n a v s a kd a n j e g a ž iv l je - n j a , K r t i n a , L ju b l j a n a 1 9 9 5 . 49 4 J o ž e S t ab ej , O b p et st o l et n i ci šk o f j e l ošk e ga z ap isa s l o v e n sk i h i m e n z a m e se ce , Loški razgledi X I I I , Š k o f j a L o k a 1 9 6 6 , 7 2 – 8 6 . 49 5 Br a n k o B e r č i č , Š k o f j e l o š k a m e s e č n a i m e n a 1 4 6 6 , Loški razgledi X I I I , Š k o f j a L o k a 1 9 6 6 , 143 – 14 4 . 49 6 J a n e z S v e t o k r i š k i , Sacrum promptuarium I I I , L ju b l j a n a 1 6 9 6 ( 1 6 9 8 ) , 4 7 8 – 4 7 9 . 49 7 J ož e S t a b e j , Krompir, kruh ubogih , S A Z U , L ju b l j a n a 1 9 7 7 . 49 8 F e r d o Ko č eva r , P r e d log M at ici s lo v e n sk ej / n a b l a gohot n i p r ev d a r e k , Novice 2 6 (18 6 8) , 2 4 4 – 2 4 6 . 49 9 F . Š t i f t e r , O t e d n u i n n j e g o v i h d n e v n i h i m e n i h , Letopis Matice slovenske 1 8 7 2 – 1 8 7 3 , 8 8 – 1 1 9 . 50 0 K a r e l J a r o m í r E r b e n , Slovanské bajesloví, E t n o l o g o c k ý ú s t a v A V Č R , P r a h a 2 0 0 9 , 2 4 1 . 5 01 P r i m . : J ož e S t a b e j , R o k o p i s n i k o l e d a r i z l e t a 1 4 1 5 i n n j e g o v i v r s t n i k i , Časopis za zgodovino in narodopisje , N o v a v r s t a 4, M a r i b o r 1 9 6 8. Prva stoletna pratika in njena zgodovina , L ju b l j a n a 19 8 6 . etnoLing_04_FIN.indd 136 16. 06. 2017 13:13:59 137 NA RODNA I DENTITETA L j u d j e s o v 1 5 . – 1 6 . s t o l e t j u r a b i l i l e s e ne p r at i k e, k i s o s e n a h a j a l e t u d i v n a š i h k r a j i h . N a l e s e ne d e š č i c e i z h r a s t a s o v r e z a l i k a j o k u s n o č r t e i n k r o g e i n n a ne- k at e r i h s o b i l e v r e z a ne c e l o p o d o b e s v e t n i k o v . G l a v n i p r a z n i k i b o ž i č , v e l i k a n o č i n b i n k o š t i s o b i l i me r o d a j n i i n me d t e m s o s e v r s t i l e ne d e l j e i n p r a z n i k i , k i s o b i l i v r e z a n i v p o d o b i j ej d o v e g a ( a j d o v e ) z r n a . T e d r o g i s k l e p a l i s o p o s k l e p i h s k u p a j t e r j i h s h r a n j ev a l i t u v t eh k r a j i h p o p o l i c a h 50 2 i n z a p o d o b a m i . 503 T i s k a ne pr a t i k e so pre g n al e t e l e se n e k o l e d a r j e v t e h k r a j i h , t a k o d a so se d a j p ost al e t e l e s e ne p r at i k e z e l o r e d k e i n z at o j i h j e m a l o k j e z a d o b i t i ; t a k i l e s e n i k o l e d a r j i s o v i s e l i p o k me č k i h h i š a h p o d p o d o b a m i ; me s e c j u n i j s o i me n o v a l i b o b o v e k , s e p t e m b e r – p o b e r u h ; o k t o b e r – l i s t o g n o j i n n o v e m b e r – k o z o p r s k . 50 4 Škoda, da Janez Jelenec ni zapisal vseh imen za vse mesece v letu. I. Najstarejši zapisi imen za mesece v slovenščini Še pred prvimi T rubarjevimi knjigami v slovenščini, je leta 1466 nekje na južnonem - škem (bavarsko-avstrijskem) jez ikovnem območju neki Martin iz Loke zapisal slovenska imena za mesece v srednjeveškem nemškem rokopisnem kodeksu (Navodila za spove- dovanje Bertholda iz Freibur ga). Hrani ga A vstrijska nacionalna biblioteka na Dunaju in bibliotekar Branko Berčič ga je natančno opisal. Na hrbtni strani 157. lista so v nemščini opisani značaji ljudi in njihova prihodnost glede na mesec njihovega rojstva. 505 Imena mescev so v gotici zapisana v latinščini in slovenščini: Januarius Prosyinec Februarius Setstzann506 Martius Susecz Aprilis Maly trawen Mayus weliky trawen Jvnius Bobouczwett Julius Maly Serpan Augustus V eliky Serpan Septembr Poberuch Octobeŕ listognoy Nouenber kozowperschk December Grŭden Fran Miklošič 507 je rokopis poimenoval po zapisovalcu Martinu iz Loke. Besedilo je objavil Peter Radics, dobesedno: Januarius prosynicz, Februarius setztzan, Martius susecz, 50 2 V s t a r i h h i š a h s o b i l e p o g o s t o n a d n e k a t e r i m i v r a t i p r i p e č i v h i š a h [= d a n e s : d n e v n a s o b a] p r i- t r je n e p o l ic e. 503 P o d ob e = s l i k e n a jp r e j n a s t e k l u i n p o z n e j e ž e t i s k a n e . 50 4 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika / Z g o d o v i n s k e č r t i c e l e d i n s k e ž u p n i j e , L e d i n e 2 0 0 9 , 1 0 2 . 50 5 Č r n ob e l p o s n e t e k i z v i r n i k a j e ob j a v l j e n v Loških razgledih X I I I , 1 9 6 6 , 7 9 . 50 6 T a k o i m a z a p i s a n o J . S t a b e j ( 1 9 6 6 : 7 2 ) , m e d t e m k o g a B e r č i č ( 1 9 6 6 : 1 4 3 ) n i m a . 50 7 F r a n M i k l o š i č , D i e s l a v i s c h e n M o n a t s n a m e n , Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Classe , 1 7 B d , W i e n 1 8 6 8. etnoLing_04_FIN.indd 137 16. 06. 2017 13:13:59 138 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Aprilis maly trawen, Mayus weliky trawen, Junius bobovczwett, Julius maly serpan, Augustus weliky serpan, September poberuch, October listognoy, November kozowpersthk, December gruden. 508 France T omšič navaja ta rokopisna imena v sodobnem črkopisu: 509 prosinec, svečan, 510 sušec, mali traven, veliki traven, bobovcvet, mali srpan, veliki srpan, poberuh, listognoj, kozoprsk, gruden. 5 11 Pr v i č z a p i sa n a i m e n a m e se c e v (prosinec, sečan, sušec ) so p o u g o t o v i t v a h r a z i sk o v a l - cev skupna slovanska dediščina, medtem ko so bobovcvet, poberuh, kozoprsk, listognoj nastali v obdobju (Stabej 1966: 73), ko so se posamezni slovanski rodovi gospodarsko osamosvajali in razvijali lasten življenjski stil, izmed katerih je eden od njih prepoznan kot slovenski. Od Miklošičevega odkritja naprej se je za ta rokopis v slovenski filologiji uveljavilo ime »Škofjeloški rokopis«, kar je za natančne raziskoval ce dvoumno, saj je bil le avtor doma iz [Škofje] Loke; pravilne je bi bilo, »ko bi ta srednjeveški slovenski literarni spo- menik imenovali 'Škofjeloška mesečna imena' « (Berčič 1966: 144). O udomačevanju slovenskih mesečnih imen v srednjem veku je več dokazov: okrog leta 1579 je T omaž Gruden zapisal v svoj brevir slovenska mesečna imena in med njimi junij poimenoval velnik, julij pa krstnik. Okrog leta 1600 je najbrž ljubljanski prošt Gašpar Freudenschluss zapisal v neko radovljiško matrikulo slovenska mesečna imena, ki se uje- majo s T rubarjevimi iz leta 1557 in 1582, razen imena brezen. Zamenjal je tudi njegovi imeni za september in oktober (Stabej 1966: 74). Imena mesecev v Novi Krainski pratiki za leto 1741 512 se ujem ajo s tistimi, ki jih navaja Matija Kastelec v knjižici, s katero spodbuja molitev rožnega venca. 513 V posthu - mno 514 izdanem Nebeškem priročniku 515 kapucina Mihaela Rogerija so meseci navedeni v obeh različicah. Na prvem mestu je slovensko poimenovanje in na drugem latinsko, prim.: l. Na I. dan Meſza Proſzinza ali: Januaria (Rogerij I, 1741: 1). 516 2. Na II. Dan Meſza Sizhána, ali: Februaria (Rogerij I, 1741: 97). 50 8 P e t e r R a d i c s , S l o v e n š č i n a v b e s e d i i n p i s m u , Letopis Matice Slovenske za leto 1 8 7 9 , L ju b j a n a 1 8 7 9 , 1 – 1 4 . 50 9 N i k o lai Mi k hail o v , Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine , R o k o p i s n a d ob a s l o v e n s k e g a j e z i k a ( o d X I V . s t o l . d o l e t a 1 5 5 0 ) , p r e v . H e l e n a O š l a k , M l a d i k a , T r s t 2 0 0 1 , 6 4 . 510 S t a b e j t u p i š e » s e č a n « . 511 S l o v e n i k a I I , Slovenska nacionalna enciklopedija , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 2 0 1 1 , 15 0 2 –15 0 3. 51 2 Nova Crainska Pratica , n a L e j t u M . D C C . X X X X I . F a k s i m i l e , L ju b l j a n a 1 9 6 6 . 51 3 M . K a s t e l e c, Viža ali šega moliti ta sveti Roženkranc Lube Device Matere Marie. D r u g i h p o d a t k o v n i ! 514 T a p o u d a r e k j e p ot r e b e n z a r a d i p r e m i s l e k a , a l i j e k n j i g o š e u r e d i l a v t o r s a m a l i s o t o s t o r i l i n j e g o v i k a p u c i n s k i n a s l e d n i k i. 515 R o g e r i j L ju b l j a n s k i ( < M i h a e l K r a m m e r ) , Palmarium Empyreum, C l a g e n f u r t 1 7 4 1 , L a b a c i 174 3 . 516 V nas l ed n j i h na v ed k i h n i b il o m o g oče z m era j na v est i pr v e ga d n e v m esecu , k er se l e -t i pr v i č p o j a v i j o g l e d e n a u s t r e z n e ( t a k o p o m e m b n e ) k r š č a n s k e p r a z n i k e , d a j i m j e p . R o g e r i j n a m e n i l p o s e b n o p r i d i g o . etnoLing_04_FIN.indd 138 16. 06. 2017 13:13:59 139 NA RODNA I DENTITETA 3. Na III. Dan Meſza Shuſza, ali: Martia (Rogerij I, 1741: 175). 517 4. Na I. Dan Meſza Máli Tráun. Ali: Aprila (Rogerij 1741: 317). 5. Na I. Dan Meſza Velikiga Tráuna. Ali: Májnika (Rogerij I, 1741: 363). 6. Na II. Dan Meſza Roshenzvèjt, ali: Junia (Rogerij I, 1741: 569). 7. Na I. dan Meſza mali 518 ſerpàn, ali Julia 519 (Rogerij II, 1743: 1). 8. Na II. Dan Meſza Velikiga Serpána, ali: Auguſta (Rogerij 1741: 109). 9. Na I. Dan Meſza Kimouza, ali: Septembra (Rogerij II, 1743: 243). 10. Na IV . Dan Vinſkiga Meſza, ali: Octobra (Rogerij II, 1743: 351). Različica: Na XVIII. Dan Meſza Kaſopersk, ali: Octobra (Rogerij II, 1743: 375). 520 11. Na I. Dan Meſza Vahtnika, ali: Novembra (Rogerij II, 1743: 416). 12. Na III. Dan Meſza Grudna, ali: Decembra (Rogerij II, 1743: 523). Rogerijev seznam mesecev pove, da so še v njegovem času za današnji februar Slovenci poznal i ime sečan (od glagola sekati) in ne svečan , ki se je pozneje navezal na svečnico. Etimološko so mogoče še druge razlage. 521 Rogerij zapoje slavospev marcu, češ učenjaki pravijo, da sta bila ta čas ustvarjena svet in človek, izraelsko ljudstvo rešeno sužnosti in izpel jano iz egiptovske dežele, spočet Jezus Kristus, v tem mesecu je trpel in umrl, tedaj se osveži vse, kar živi, se pokaže cvetje in rože. Nato napelje pridigo na du - hovno stran (Rogerij I, 1741: 209). Zelo pomembno je poimenovanje oktobra kot vinskega meseca, kar se je pozneje skrajšalo v vinotok. T o, kako da je v Rogerijevih napisih za mesece enkrat ohranjen »ko- zoprsk«, se lahko različno razla ga: ali je ostal namenoma, na ljubo tistih, ki so si želeli ohraniti to ime, ali pa je nekdo za Rogerijem prvotno poimenovanje popravljal in je to - kratni napis zgrešil. Prav tako je novost poimenovanje vahtnik za mesec november , kar je najverjetneje izpeljano iz narečnega imena za prvi dan tega meseca, ko so vaht (po sta - rem), tj. praznik vseh svetih (danes). 522 T udi Rogerij navaja mesec vahtnik , ko pridiga o sv . Andreju apostolu: »Inu rèjſnyzhnu: kir Andreas na kriſhu ú eni veliki ſvèjtlóbi puſtil je ſvojo dúsho, ú te Deshéli Achaia, ú tem meſte Patros pred 1655. Tu je po JEſuſavim Rojſtve ú 67. inu po JEſuſavi ſmèrti ú 34. lejti na danaſhni dan, na ta 30. dan Meſza Vahtnika« (Rogerij 1743: 520). Do razsvetljenst va so se imena mesecev pojavljala le v raznih rokopisih in natisnje - nih besednjakih. Od okrog leta 1770 in v času narodnega prebujanja do okrog leta 1870 pa je pri več evropskih narodih, med Slovani posebno pri Čehih, Hrvatih in Slovencih zaživelo vprašanje narodnih mesečnih imen. Pomembne osebnosti so pisale o njihovem nastanku in pomenu. Od Slovencev je v tem pogledu prvi Ožbalt Gutsman v Slovenski slovnici (1777), sledi mu Anton T omaž Linhart v Poskusu zgodovine Kranjske (1788, 1791). Najpome mbnejša je razprava Frana Miklošiča Slovanska mesečna imena (1867). Prav tako so tehtni izsledki Gregorja Kreka o slovanskih in slovenskih imenih mesecev 517 R a z l ič ic a : Na XXVII. Dan Meſza Shushza, ali: Martiuſa ( R o g e r i j I , 1 7 4 1 : 2 5 1 ) . 518 R a z l i č i c a : M á l i S e r p a n ( R o g e r i j I I , 1 7 4 3 : 5 4 ) . 519 R a z l i č i c a : m a l i g a S e r p á n a , a l i J u l i u s a ( R o g e r i j I I , 1 7 4 3 : 7 3 ) . 52 0 T a r a z l i č i c a s l o v e n s k e g a i m e n a s e p o j a v i s a m o e n k r a t , n a t a d a n v m e s e c u . 5 21 M a r k o S n o j , Slovenski etimološki slovar , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 9 7 , 6 2 2 . 52 2 T e g a i m e n a š e S t a b e j n e n a v a j a . etnoLing_04_FIN.indd 139 16. 06. 2017 13:13:59 140 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO v njegovem Uvodu v slovansko literarno zgodovino (1874, 1887); (Stabej 1966: 72). Vsa našteta dela so bila objavljena v nemškem jeziku. Poleg slovenskih mesečnih imen , nam znanih iz koledarjev , pratik, časnikov , časo- pisov itn., je veliko takih, ki so jih ustvarjali posamezniki iz svojih zamisli ali so jim bili znani iz krajevnega govora ali pokrajinskega pogovornega jezika (Stabej 1966: 72–86). Med njimi nekako zbujajo največjo pozornost prekmurska imena mesecev . Po Prijátelu 523 sodeč so Slovenci pod madžarsk o upravo uporablj ali naslednja imena mesecev , zapisana z madžarskim črkopisom: 1. Szvescén (svečen), 2. Szüsec (sušec), 3. Máli tráven (mali traven), 4. Velki tráven (veliki traven), 5. Riszálscsek (risalšček), 6. Ivánšček (ivanšček), 7. Jakobescsek (j akobešček), 8. Mésnyek (m e šnj e k), 9. Mihalscsek (m i ha l šč e k), 10. Vszeszvétsek (vse sve t e k), 1 1. Andrêscsek (a ndre šč e k), 12. Proszimec (proz i m e c ). Prvi , drugi, tretji in četrti mesec (svečen, sušec, mali traven, velki traven) se po imenu ujemajo s starimi splošno slovenskimi imeni, le da jih za en mesto prehite vajo. Enako je z desetim mesecem (vsesvetek), ki napoveduje prvi praznični dan v novembru. T emeljito je »imena mesecev v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru« obde- lal Marko Jesenšek. 524 Presenetlj ivo je, da je Fran Miklošič, ki je bil doma s panonskega območja, prav panonski jezikovni prostor »slabo pokril«, saj da to ni bil namen njegove razprave. Ovreči je želel do teda j napačno predpostavko, da so bila obstoječa slovanska imena mesecev v posameznih jezikih tudi izvorno prava imena mesecev , torej da so poi- menovala astronomsko določene dele leta. Njegova teza je bila, da so taka poimenovanja postala imena mesecev šele, ko so se ljudstva seznanila s krščanstvom in rimskimi imeni mesecev (Jesenšek 2013: 182). T ezo je potrdil tako, da je imena mesecev etimološko raz - vrstil v šest skupin. I. rastlinstvo , II. živalstvo, III. splošni naravni pojavi, IV . poljedelska opravila (ponavljajoča se letna dejanja), V . verski običaji in prazniki, VI. vrstni red me - secev v letu; dodal je še kratki poglavji o prevzetih neslovanskih imenih mesecev , ki se uporabljajo med ljudstvom, in nekaj imen mesecev , ki jih etimo loško ni mogel razložiti (Jesenšek 2013: 182). Poimenovanja po cerkvenih praznikih so Slovenci in Madžari prevzeli od Nemcev , zato je največ takih imen prav v panonskem prostoru. Primerjava kajkavskih in prekmur - skih imen kaže, da so se medsebojno prevzemala že od 17. stoletja naprej in Jesenšek, ki je pregle dal vse katoliško in protestantsko slovstvo, ugotavlja, da je slovensko panonsko poimenovanje bolj ustaljeno kot kajkavsko. Prekmurski časopisi in koledarji iz 20. stoletja so začeli opuščati slovensko panonsko poimenovanje in so raje uporabljali mednarodno z nekaterimi prekmurskimi glasoslovnimi posebnostmi (Jesenšek 2013: 184, 185, 186). Na velik o zmed o pri poimenova nju mesecev je opozarjal že Matija Majar Ziljski, vendar se njegov poskus njihovega ilirjenja ni obnesel. O njih je pisal tudi Fran Levstik, 52 3 N a v e d e n o š t e t j e k a ž e , k ot d a j e p r v a š t e v i l k a P r i j á t e l a i z š l a n o v e m b r a i n n e s e p t e m b r a 1 8 7 5 . N a s r e č o s o o h r a n j e n e š t e v i l k e i z v o d o v c e l e g a l e t n i k a 1 8 7 6 . 52 4 M a r k o J e s e n š e k , I m e n a m e s e c e v v s l o v e n s k e m p a n o n s k e m j e z i k o v n e m p r o s t o r u , Družbena funkcijskost jezika ( v i d i k i , m e r i l a , o p r e d e l i t v e ) , ( O b d ob j a 3 2 ) , Z n a n s t v e n a z a l ož b a F i l o z o f s k e f a k u l t e t e , L ju b l j a n a 2 0 1 3 , 1 8 1 – 1 8 7 . etnoLing_04_FIN.indd 140 16. 06. 2017 13:14:00 141 NA RODNA I DENTITETA a stvarni Matija Murko je leta 1910 poudaril, da brez mednarodnih poimenovanj mesecev preprosto ne gre več (Jesenšek 2013: 184). II. Slovenska imena mesecev Jože Stabej podaja doslej najbolj temeljit etimološki in zgodovinski pregled sloven - skih mesečnih imen in preverja zapise zanje od leta 1056/57 (Stabej 1966: 72) naprej vse do časa objave lastnega članka leta 1966. 1. Januar Zanj je najbolj znano slovensko ime prosinec. Dalmatinova Biblija (1584) ima name- sto njega zapisano ime prozimec (Stabej 1966: 73–74), ki ga različni avtorji vse v drugo polovico 19. stoletja različno tolmačijo. Navezujejo ga na proso, glagol prositi v smislu prošnji mesec. Drugi z Miklošičem na čelu pa prosinec razlagajo z daljšanjem dneva, ko skozi oblake sije (Stabej 1966: 75), 525 dobesedno proseva, tj. prodira vedno več svetlobe. Dane s spl ošni j a nua r so v Sl ove nski Be nečiji podom ačili v ženar 526 in v Re ziji v ğanar. 527 Januar je izpelja n iz imena boga Jana, boga vrat in prehodov , začetka in konca (Snoj 1997: 195) – prav kakor ga doživljamo dandanes. 2. Februar Danes se mu po slovensko reče svečan. Karel Štrekelj ugotavlja, da je to verjetno Pohlinov domislek, ker da se nanaša na krščanski praznik svečnica, lahko pa tudi na zimski mraz, ko visijo od kapa ledene sveče. T oda prvotno ime za današnji februar je bilo sečen , ki so ga prav tako različno razla gali. Stanislav Škrabec se strinja s Franom Miklošičem, da ime izhaja iz glagola sekati – tedaj je namreč najbolj pravšnji čas za sekanje drevja v gozdu. 528 Jakob Rigler je v vasi Barka pri V remah v Brkinih še slišal, da je drugi mesec v letu »sečan« (Stabej 1966: 76). T oda beseda po Snoju etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. 529 V Slovenski Benečiji je danes febrar, 530 Rezijani so nekdaj februar imenovali mali mesec, 531 mogoče zato, ker je najkrajši, medtem ko mu danes rečejo favrar. 532 Prvotni pomen februarja izhaja iz, najbrž, rimskega praznika očiščevanja in daritve za žive in mrtve (Snoj 1997: 123). 3. Marec Poimenovanje sušec za marec jezikoslovci praviloma navezujejo na suha tla, ko se od snega namoč ena zemlja posuši, in ne na dejstvo, da je tedaj malo padavin, dežja. Že 52 5 E n a k o r a z l a g a Slovenski etimološki slovar ( S n o j 1 9 9 7 : 5 0 7 ) . 52 6 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 52 7 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . 52 8 A v to ps i j a. 52 9 S N O J , M a r k o , Slovenski etimološki slovar³ , w w w . f r a n . s i , d o s t o p 2 4 . 3 . 2 0 1 7 . 53 0 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 5 31 J . S t a b e j , O b p e t s t o l e t n i c i , 7 7 . 532 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . etnoLing_04_FIN.indd 141 16. 06. 2017 13:14:00 142 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Dalmatinova Biblija pa za marec navaja ime brezen, ki ga nima noben drug slovenski pro - testantski pisatelj (Stabej 1966: 73–74). Brezen / breznik navezujejo na brezo, ki da že ta čas 533 daje osvežilni brezov sok, 534 po drugi različici pa na živali, ki se jim ta čas sprošča nagon za razmno ževanje. T o je očitno v reku, »da se mačke breznajo, breznijo«, kar je iz latinskega vira znano že od 7. stoletja naprej (Stabej 1966: 77). Slovenski etimološki slo- var 535 o tem imenu ne razpravlja. V Slovenski Benečiji je tretji mesec imenovan marč 536 in v Reziji zelo podobno märč. 537 4. April Po p regledu p rimerjalnega g radiva i z sl ovanskih j ezikov i n st are c erkvene sl ovanščine in če je razlaga pravilna, je trava prvotno pomenilo krmo (Snoj 1997: 679). Po sušnem obdobju in ko se zem lja ogreje, začne odganjati trava , od tod skupen sta - roslovanski izraz traven za mesec, ko začne narava zelen eti in se končno travniki odenejo v pisano cvetje. 538 Pri slovanskih narodih se je to ime razširilo kar na štiri mesece (marec, april, maj, junij) glede na krajevne okoliščine zelenenja. Druga imena za april so še »deževni mesec«, »velikotravnik«, »mali travnik «, »travnjek « in celo »ovčjider « (Stabej 1966: 77). Slovenska Benečija danes pozna obriu 539 in Rezija avrïl. 540 Pri Rimljanih je bil april drugi mesec v letu. 541 5. Maj Zanj je poleg velikega travna veliko imen, ki se nanašajo na cvetje, rože: majnik, cvetnar , rožni cvet, rožni mesec, šentlipovšček. Prekmurski risalšček je povezan z binko - štmi (risale, risali). Stabeja tu preseneča sorodnost z južnoslovanskimi podobnimi izrazi (Stabej 1966: 78). Slovenska Benečija najlepši mesec imenuje le maj 542 in Rezija zvočno le malo dru - gače: mäj . 543 »Latinsko Ma ia j e b ila v elika b oginja, m ati Zemlja, h k ateri so se p riporočali z a 533 P o m o j e j e t a č a s z a t o š e p r e z g o d e n . 53 4 I v a n G r a f e n a u e r , Br e z e n i n b r e z o v a v o d a , Slovenski etnograf X V , L ju b l j a n a 1 9 6 2 , 1 0 1 – 1 0 6 . O n a s t a n k u i m e n a b r e z e n z a d a n a š n ji m a r e c . J e z i k o s l ov n a , s l ov a r s k a , k u l t u r n o h i s t o r i č n a r a z - p r a v i c a . I n s p o m i n , k a k o p r i d ob i v a l i s l a d k i b r e z o v s o k , p o d ob n o k ot j a v o r o v s l a d k o r v s e v e r n i A m e r i k i ( K a r l M a y ) . 535 P r i m . M . S n o j , Slovenski etimološki slovar³ , w w w . f r a n . s i , d o s t o p 2 4 . 3 . 2 0 1 7 . 53 6 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 537 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . 53 8 T a k o j e b i l o s e v e d a v č a s i h , d a n e s p a j e t o m o g o č e v i d e t i l e š e p o n e d o s t o p n i h b r e g o v i h , k i n i s o g n o j e n i i n p ok o š e n i , š e p r e d e n s e u t e g n e c v e t j e r a z c v e t e t i. 539 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 540 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . 5 41 P o n j i h o v e m k o l e d a r ju j e b i l p r v i m e s e c v l e t u m a r e c ( S n o j 1 9 9 7 : 1 4 ) . 5 42 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 5 43 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . etnoLing_04_FIN.indd 142 16. 06. 2017 13:14:00 143 NA RODNA I DENTITETA dobro rast poljskih pridelkov . T a mesec se najlepše maji lubje z muževnih dreves (Snoj 1997: 317; 318). 6. Junij Na j st a re j še (1466) z na no i m e z a nj j e bobovcvet , ki ga l e po poj a snj uj e t a dva sl ove nska pregovora: Največja lakota je takrat, ko cveteta bob in grah (od srede do konca junija) in Bob v cvet, lakota v svet (Stabej 1966: 78). Že iz srednjega veka se vleče zmeda zaradi al - ternacije rž, roža, ki ji je podlegel tudi Anton T . Linhart. Že Primož T rubar zapisal (1557) rožencvet (Roſshenzuit); (Stabej 1966: 73). Megiser pa prašnik (praha, prašiti) za nem- ški Brachmonat (Stabej 1966: 73–74). Različne oblike imena, ki se navezujejo na rože in cvetje in so znane od T rubarja in Dalmatina naprej, so se, po Stabejevih raziskavah, v okolici Celja skrajšale v rožnik (Stabej 1966: 78). T ako poimenovan zato, ker takrat cve- tijo vrtnice (Snoj 1997: 205). T udi pri imenih za junij je očitna sorodnost slovenskih beneških narečij in rezijan - ščine: junj 544 in jonj. 545 Iz imena Junona (Jupitrova žena in sestra) izhaja junij, kot boginji zakona in poroda posvečen mesec (Snoj 1997: 205). 7. Julij Mali srpan iz leta 1466 je pri T rubarju (1557) samo srpan (Stabej 1966: 73) – jasno je, da gre za poimenovanje po orodju – srp , s katerim so nekdaj želi razne vrste žita (prim. Snoj 1997: 603). R e z i j a n i i me n u j ej o me s e c j u l i j ž i č e l a d ór , n o b e n S l o v e ne c i n n o b e n I t a l i j a n b i s e o b t e m i me n u ne z n a š e l . P r ej s e b o z n a š e l F u r l a n , k e r s e m a r s i k j e v F u r l a n i j i t a me s e s c i me n u j e s e s e l a d ôr . I me j e d ej a n sk o e no s t a r i h l at i n sk i h i me n z a t a me s e c i n p ome n i ' me s e c ž e t v e ' p r a v t a k o k a k or s l o v e n s k o i me ž é t n j a k , k i j e š e v ž i v i r a b i v B e ne č i j i . T o s t a r o l at i n s k o i me j e o s t a l o ž i v o k o t o k a me n i n a l e n a o b r o b j u r om a n s k e g a s v e t a – v F u r l a n i j i – i n o d t o d s e j e r a z š i r i l o n a s l o v e n s k o o b r o b j e . 546 Da ne s j e i me t ega me se ca v rez ij anske m kole darju za pisano kot žužuladör, 547 me dte m ko je v beneškem preprosto luj. 548 Julij je poimenovan po Juliju Cezarju (101–44), prvem rimskem cesarju in reforma - torju koledarja, ki je uvedel prestopno leto (Snoj 1997: 205). 8. Avgust Ime srpan se navezuje ali na julij ali avgust. Zanj so obstajala tudi druga, danes po- zabljena imena (Stabej 1966: 80) v posameznih obdobjih pa so se nazivi zanj izmenjavali 54 4 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 5 45 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . 546 P a v l e M e r k ú , Od babe do smrti / B o g a s t v o s l o v e n s k e g a b e s e d j a , M l a d i k a 2 0 0 5 , 1 5 – 1 6 . 5 47 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . 548 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . etnoLing_04_FIN.indd 143 16. 06. 2017 13:14:00 144 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO (Stabej 1966: 80). Namesto (veliki) srpan je T rubar za avgust zapisal ime kimovec (na - tančno: Kimouiz ); (Stabej 1966: 73). V Slovenski Benečiji so ime za ta mesec skrajšali v enozložni vošt 549 in v Reziji avošt. 550 Rimljani so cesarja Oktaviana imenovali Augustus, dobes edno »vzviš eni«, od tod njemu posvečeno ime meseca (Snoj 1997: 19). 9. September Na j st a r e j še z n a no i m e poberuh j e z a p i sa l l e Ma rt i n i z L o k e (1 46 6 ) i n p o m e n i , d a se v tem mesecu (p)obira sadje z dreves in pridelki s polja (Stabej 1966: 80). Pozornost zbuja Janeza Svetokriškega poimenovanje jesenik , ki mu v tretji knjigi Pridig zapoje cel slavospev: Z a k aj v tem mesci Jenseniku j e t a ne r l e p š i č a s nej m r e z i n u nej v r o č e, v i n o g r a d i s o p o l n i s lat k i g a g r o z d j a , d r ev e s a s o p o l n a , ž la h t n i g a s a d u i n u z e m l a p o l n a ž i v l e - n j a , t a k u d e o b e d e n me s i c nej b o g at i š i , i n u v e s e l i š i , k a k or j e Jesenik . T a d r u g a d u a me s i c a , k t e r a s t a p r e š l a , Serpan in kimovec s t a b i l a t a k u u r o č a , d e ž n i h p r ev e l i k o g or k u t o s t a v e l i k o š k o d o d e l a l a s a d u i n l u d e m , v ' t e m k i r o d u r o č i ne j e h o t e l u vs e z g or ej t i , u r ž o h t e š k o d l i v e u r o č i ne, p r a v i j o a s t r o l o g i , d e j e, d o k l e r s e n a j d e v t e m N e b e š k e m z n a m i n u t i g a l ev a … V tem mesci Jeseniku p a k p r i d e s o n c e v ' t u z n a m i ne t e D i v i c e, v k at e r e m z g u b i s v o j e p r ev e l i k o u r o č i n o , i n u t k u z e m l o g r ej e, d e v e l i k n u c p o č u t i i n u l u d j e p o či t e k n a j d ej o . – Oh v e l i k a skr i v n u s t ! D e G . B u g j e h o t e l , d e s v . A n a v tem mesci Jeseniku j e p or o d i l a M a r i j o D i v i c o , d e b i i z t e g a m i d o l v z e l i , d e p r e d R o j s t v a m M a r i j e D i v i c e So n c e t e p r a v i c e B o ž j e j e s t a l u v z n a m i n u t i g a l ev a , z at or a j t e š t r a j fi n g e s o p e k l e . 551 Dobro je, da se je Svetokriški toliko zadržal pri opisu in predvsem, da je v njem ome- nil tudi imeni prejšnjih dveh mesecev . T ako je mogoče zanesljivo vedeti, kateri mesec ima v mislih. 552 T udi to, da Svetokriški ime zapiše kar trikrat, dokazuje, da ni njegov izmislek, kar bi se utegnilo zdeti glede na njegovo osamljenost. Res ga navaja že Primož T rubar (Stabej 1966: 73) in naj bi ime jesenik, jesenšček nastalo po staronemškem vzorcu (Stabej 1966: 80). Megiser je leta 1592 prevzel v svoj slovar Dalmatino v obročnik za september ali oktober (Stabej 1966: 73–74). Za september so obstajala še nekatera druga izjemna imena, vendar se je do danes zanj uveljavilo ime kimavec , znano že od T rubarja naprej. Blaž Kumerdej je dal iztočnico za razlago, ki jo je dopolnil Fran Miklošič: »kimavec je mesec, ko živino nadlegujejo obadi in se zato nemirno prestopa in kima« (Stabej 1966: 80). V Sl o v e n sk i B e n e č i j i i n R e z i j i j e d e v e t i m e se c o st a l d o v o l j p r e p o z n a v e n v i m e n u šetember 553 / setembar. 554 5 49 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 55 0 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . 551 J . S v e t o k r i š k i , Sacrum I I I , 4 7 8 – 4 7 9 . 552 S a j b i s e s i c e r l a h k o n a n a š a l o t u d i n a ok t ob e r . 553 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 55 4 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . etnoLing_04_FIN.indd 144 16. 06. 2017 13:14:00 145 NA RODNA I DENTITETA Po rimskem koledarju je od marc a, ki je bil prvi mesec, septembe r (septimus) sedmi po vrsti (Snoj 1997: 562). 10. Oktober Kozoprsk je čas, ko koza prska, 555 zato se je v različnih okoljih kozoprsk nanašal na oktober ali november . M ikloš ič ni naš el za kozoprsk us trezne s označnice pri nobenem drugem narodu. Dandanes si težko predstavljamo, kako veliko in pomembno vlogo je imela koza v starodavnem slovenskem naravnem gospodarstvu. Šele v 19. stoletju so se začeli moralistično spotikati nad tem imenom (Stabej 1966: 81), zato so želeli v pratikar - ski pravdi to ime odstraniti. Ker je bil že dolgo prej pri starih narodih oktober imenovan kot vinski mesec (Stabej 1966: 82), se je po novem začelo uveljavljati ime vinotok , ki je prvič zapisano v Novicah 10. novembra leta 1867. V inotok zato, ker se je tedaj takrat tr galo in prešalo grozdje in njegov sok točilo v sode (Snoj 1997: 404). V Slovenski Benečiji in Reziji se je latinska predloga glasovno prilagodila: otuber 556 in otobar. 557 Po rimskem koledarju je bil od marca kot prvega meseca oktober (octāvus) osmi po vrsti (Snoj 1997: 562). 11. November Listopad je že od stare cerkvene slovanščine znana beseda in listognoj od T rubarja naprej (Stabej 1966: 73), Megiser pa je v svoj Slovar sprejel gnilec , ki ga je verjetno našel v zdaj izgubljen em Bohoričevem Nomenclatorju (Stabej 1966: 73–74). Prvotno (1466) je ime listognoj, gnilec veljalo za mesec oktober , z odpadlim listjem se namreč zemlja gnoji. Zaradi gnojnega priokusa se je 26. novembra 1845 vnela ti. »slovenska pratikarska pravda«, ki je kozoprsk in listognoj (Stabej 1966: 82) odpravila. T ako kot danes tudi drugod je v Slovenski Benečiji enajsti mesec imenovan novem- ber 558 in v Reziji novembar. 559 Po rims kem koledarju je bil november (nōnus ) deveti mes ec po vrs ti (Snoj 1997: 562). 12. December Ime gruden prihaja od gruda (gruda zemlje, prsti, ledu), je pa še nekaj prepoznavno samovoljnih razlag (Stabej 1966: 82–83). Presenetljivo je, da se po latinskem imenu de- c e m be r v Pre k m urj u i m e n uj e po se bno z i m sko ob l a č i l o (St a b e j 1966 : 83). V Sl ov e nski Benečiji in Reziji so se prijela latinizirana imena in imajo danes dičember 560 in dicembar. 561 555 P o d ob n o k ot s e m a č k e b r e z n a j o . 55 6 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 557 Näš Kolindrin 2 0 1 6 , T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « . 55 8 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 55 9 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 56 0 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . 5 61 Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i c i n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d . etnoLing_04_FIN.indd 145 16. 06. 2017 13:14:00 146 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Deseti mesec v letu je bil za Rimljane preprosto (decimus), od tod december (Snoj 1997: 82). III. Prekmurska imena mesecev Leta 1887 so izšli Pregovori, prilike in reki. 562 V remenske napovedi v obliki prego - vorov so urejene po mesecih in starih izrazov zanje ni več: Prosinec, Svečarn, Sušec, Mali traven, Véliki traven, Rožnik, Mali srpan, Véliki srpan, Kimovec, Vinotok, Listopad, Gruden. Drugačna prekmurska imena mesecev so posledica cerkvenopra vne in siceršnje dr - žavne zgodovi ne Prekmurja . Za uve dbo dom ačih im en me secev po cerkvenih praz ni ki h in svetnikih, kakor je to v navadi pri sosednjih Madžarih, je najbolj zaslužen duhovnik jezuit Nikola Krajačević-Sartorius (1582–1653); (Stabej 1966: 84). V endar to niso imena, ki se pojavljajo v Prijatelu in jih uporablja tudi škof Smej, ki jih s pisateljsko spretnostjo našteje na enem mestu: »Če je kmet oddaljen od posestva zemljiškega gospoda uro ali največ pol - drugo uro hoje, mora v zimskih mesecih, andrejščku, prosincu, svečénu in süšcu, biti na delu ob zori, oditi pa v mraku. V drugih mesecih, se pravi v malem travnu, velikem travnu, risálščku, ivánščku, jakobeščku, méšnjeku, mihalščku in vsesvéščku pa mora delati od časa, ko sonce vzide, in do časa, ko zaide.« 563 Nato pa jih kot ocvirke raztrese po vsem besedilu: B i l o j e p r e d p e t i m i l e t i , 2 5 . sečna. Sečén j e me s e c j a n u a r 56 4 ( S mej 2 0 1 2 : 3 6 0 ) . T i s t eg a p r v eg a d n e malega travna [ = a p r i l ] 1 9 1 3 s e j e p o d o l i n a h s n eg ž e s t a l i l ( S mej 2 0 1 2 : 3 5 3 ) . S le d i l i s o d el av n i k i malega in velikega travna [ = m a r e c i n a p r i l ] ; ( S mej 2 0 1 2 : 2 8 9) . Čet r t e ga velikega travna [ = m a j ] l e t a 1 8 8 8 j e I v a n o c y j ev o č e m i r n o z a s p a l v G o s p o d u ; ( S mej 2 0 1 2 : 3 4 7 , 3 7 1 ) . V s e t o [ c v e t j e ] n a m j e v malem travnu, v velikem travnu i n v risalščku p o k a z a l a u p r a v n i c a ( S mej 1 9 8 0 : 8 3 ) . Ist o l et o , v t o r e k , 2 8 . risalščka [ = m a j ] , j e p r i š e l n a T i š i n o … ( S mej 1 9 8 0 : 2 8 9 , 32 3) . T i s t o l e t o s e j e u r e s n i č i l v r e me n sk i p r e g o v or : Risalšček m o k e r, ivanjšček [= m a j , j u n i j ] m l a č e n , k me t ž ej e n b o š i n l a č e n ( S mej 1 9 8 0 : 3 0 ) . I v a n K r s t i t e l j ! 2 3 . ivanšček! [ = j u n i j ] . V i g i l i j a p r e d p r a z n i k om s v e t e g a I v a n a K r s t i t e l j a ! ( S mej 2 0 1 2 : 3 2 3 , 3 7 6 ) . P e t e k , 2 4 . jakobešček [ = j u l i j ] , a n n o D om i n i 1 8 4 6 ( S mej 2 0 1 2 : 3 8 , 4 2 , 1 1 5 ) . K a k o ne b i b i l o n v ne b e š k e m J e r u z a l e m u , k o j e p a v e n d a r v p e t e k , 2 6 . jako- peščka [ = j u l i j ] p r i d i g a l … ( S mej 2 0 1 2 : 4 0 7 ) . 5 65 T v o j e i me n a j b o L o v r e n c . S a j s e m t e n a š l a n a s v e t e k s v . L o v r e n c a , 1 0 . mešnjeka [ = a v g u s t ] ; ( S mej 1 9 8 0 : 1 0 3 , 1 1 7 , 3 2 8 , 3 8 5 ) . K e r s e m b i l k r š č e n n a d a n , k o p r a z n u j e m o p o v i š a n j e s v e t e g a k r i ž a , s e p r a v i 5 62 F r a n K o c b e k , Pregovori, prilike in reki, Z a l ož i l A n t o n T r s t e n j a k , L ju b l j a n a 1 8 8 7 . 5 6 3 J ož e S m e j , Ivanocyjeva skrivnost , Ž u p n i j s k i u r a d , T i š i n a 2 0 1 2 , 4 4 . 56 4 P r a v i l o m a n a j b i b i l f e b r u a r . 5 65 T u s e l e p o v i d i S m e j e v o – i n n a j b r ž t u d i s p l o š n o n a r e č n o n i h a n j e m e d z v e n e č o i n n e z v e č o (-b- in -p-) i z g o v o r j a v o m e s e č n e g a i m e n a . etnoLing_04_FIN.indd 146 16. 06. 2017 13:14:00 147 NA RODNA I DENTITETA p et n a j st e ga mihalščka [ = s e p t e m b e r ] , s v a z m at e r j o vs a k o l e t o h o d i l a s e m n a p r o š č e n j e . (S m e j 19 8 0 : 2 31, 37 9) . V t o r e k , 18 . mihalščka 18 4 9, s e j e k a k o r b l i s k a r a z ne s l a n o v i c a ( S mej 1 9 8 0 : 3 4 8 ; 2 0 1 2 : 5 0 – 5 1 , 5 6 , 3 1 5 , 3 1 8 , 3 1 9 ) . G or i čk o j e v m e s e c u vsesveščku (= o k t o b e r) č u d o v i t o l e p o (S m e j 2 012: 59, 4 0 9) . vsesvéšček , t o j e 3 . o k t o b e r ; [ = o k t o b e r ] , ( S mej 2 0 1 2 : 4 0 9 ) . v č e t r t ek , 22 . andrejščka [= n o v e m b e r] s e m o b i s k a l s v o j r o j s t n i d o m v I v a n o v s k e m d o l u ; ( S mej 2 0 1 2 : 3 6 ) . V p i s a r n i t i š i n sk e g a ž u p n i k a l e ž i n a m i z i K a l e nd a r n a j s v e t ej š e g a s r c a J e z u š o v e g a n a p r e s t o p n o l e t o 1 9 1 2 . O d p r t j e p r i me s e c u božičnjeku [ = d e c e m b e r ] ; ( S mej 2 0 1 2 : 2 2 , 9 1 , 3 3 6 , 3 4 8 ) . Ali prvi prekmurski časopis, mesečnik Prijátel sledi njegovim predlogom? 1: Szobota, 1. Szvescén [ = januar , 1876]; svečan; 2. 2. se praznuje svečnica. 2 : T or k , 1 . Szüsec [ = f e b r u a r , 1 8 7 6 ] ; s u š e c , ne k d a j s p l o š n o s l o v e n sk o i m e z a m a r e c. 3 : S z r ê d a , 1 . Máli tráven [ = m a r e c , 1 8 7 6 ] ; m a l i t r a v e n , s t a r o s l o v e n s k o i me z a a p r i l. 4 : S z o b o t a , 1 . Velki tráven [ = a p r i l , 1 8 7 6 ] ; v e l i k i t r a v e n , s t a r o s l o v e n s k o i me z a m a j . 5: P o n d ê l e k , 1. Riszálscsek [= m a j , 18 76 ]; s t a r o s l o v e n s k o i m e z a j u n i j j e r o ž n i k . 6: 56 6 N a s l ov n i c a m a n j k a . P r i m . l e t o 1 8 7 7! B r o j 1 1 : 5 67 Pé t e k , 1 . i v á n š č e k [= j u n ij , 1 8 7 7 ] ; 2 4 . 6 . g o d u j e s v . J a ne z ( I v a n ) K r s t n i k . 7 : S z o b o t a , 1 . Jakobescsek [ = j uli j , 1 8 7 6 ] . T o s e s mi s e ln o u j e m a . 2 5 . 7 . g o d u j e s v . J a k o b . 8 : T or k , 1 . Mésnyek [ = a v g u s t , 1 8 7 6 ] ; 1 5 . a v g u s t a j e p r a z n i k M . v ne b o v z e t j a , v é l i k a m a š a . 9 : P e t e k , 1 . Mihalscsek [ = s e p t e m b e r , 1 8 7 6 ] . 2 9 . 9 . m e d n a dan g e l i g o d u j e tu di s v . M i h a e l . 1 0 : N e d e l a , 1 . Vszeszvétsek [ = o k t o b e r, 1 8 7 6 ]. Na p ove d uj e p r a z n i k v s e h s ve t i h , ( 1 . n o v e m b e r ) . 1 1 : S z r ê d a , 1 . Andrêscsek [ = n o v e m b e r , 1 8 7 6 ] . 3 0 . 1 1 . g o d u j e s v . A n d r ej . 2 : P é t e k , 1 . Proszimec [ = de ce m be r , 1 8 7 6 ] ; pros i n e c 56 8 j e sp l ošn o st a ro s l o v e n- s k o i me z a j a n u a r . I me n a p r v e g a , š e s t e g a , s e d me g a , o s me g a , d ev e t e g a , d e s e t e g a i n e n a j s t e g a me - s e c a s e n a v e z u j ej o n a p r a z n i k e ( s v e č n i c a , s v . J a ne z K r s t n i k , s v . J a k o b , M a r i j i n o v ne b o v z e t j e, s v . M i h a e l , vs i s v e t i , s v . A n d r ej ) v t e k o č e m me s e c u . K a j j e v p l i - v a l o n a t á k o p o i m e no v a n j e ? R e s C e r k e v i n s p l o š n a p o b o ž no s t ? M a l o v e r j e t no . S p l o š n o r a z p o l o ž e n j e, k i g a b a r v a p r i č a k o v a n j e d o l o č e ne g a p r a z n i k a . 569 M o r d a ! 56 6 V a r h i v u z a l e t o 1 8 7 6 n a s l o v n i c a m a n jk a , z a t o j e vk l ju č e n a i z l e t a 1 8 7 7 . 5 67 D a j e t o k r a t ž e ju n i j a i z š l a 1 1 . š t e v i l k a Prijatela, j e r a z u m l j i v o i z p o j asn il a , d a j e p ost al št i r i - n a j s t d n e v n i k . V o k v i r č k u p o d t e m e l j n i m i b i b l i o g r a f s k i m i p o d a t k i j e d o p i s a n o : Prijatel i z h a j a v s a k i m e s e c 1 . i i n 1 5 - t i d é n . 56 8 Z a d e c e m b e r j e p r v ot n o s l o v e n s k o i m e g r u d e n . 569 T u d i d a n d a n e s j e t a ko. V e s d e c e m b e r , c el o ž e d el n ove m b r a j e v z r a k u (i n t r g ov i n a h! ) v p r i č a - k o v a n ju n o v e g a l e t a . etnoLing_04_FIN.indd 147 16. 06. 2017 13:14:00 148 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO A l i z e l o p r o z a i č n i v z r o k i , d a j e t r e b a d o t e g a i n t e g a d ne p r i p r a v i t i v n a r a v i d o- l o č e ne d a j at v e g o s p o s k i . 57 0 K o t s e z d a j p l a č u j ej o d a v k i i n vs eh v r s t o d t e g l j a j i vs a k me s e c p r i p la č a h , s o m or a l i k me t j e f ev d a l ne m u g o s p o d u o d d a j at i d a j at v e n a d o l o č e ne d nev e v l e t u: s i r , j a j c a , r a z ne v r s t e ž i t a , d om a č e ž i v a l i z a p l e me n j e n j e a l i z a k o l . » Sev e d a s o b i l e k o l e d a r s k e r a z p or e d i t v e d a j at v e n i h d n i r a z l i č ne g l e d e n a v r s t e p r i d e l k o v , p r i r ej e i n d a j at ev l o k a l n o v e l j a v ne« ( M a k a r o v i č 1 9 9 5 : 3 0 ) . Po dostopnih številkah Prijatela za leto 1878 se vidi, da so meseci navedeni po rim- skem zgledu 1. marc, 15. marc, 15. april. IV. Pratikarska pravda Z začetk om izha janja Kmetijskih in rokodelskih novic (Novice) leta 1843 je bila izje- m na pri l ož nost z a poe not e no ra bo sl ove nski h m e se č ni h i m e n, ve nda r j i m j e Ja ne z Bl e i we i s v oklepa ju dodajal latinska in s tem pripomogel, da so nadvladala. Še toliko bolj, ko je s pratikarsko pravdo 571 dopustil dolgotrajno prerekanje o novih predlogih za slovenska me - sečna imena. V anjo so se vključili Matevž Ravnikar Poženčan v prispevkih Opomba zastran novih mesečnih imen, 572 Ktere imena mescov so prave? 573 in Zastran slovenskih mescov 574 (o čemer je Marn zapisal: »Iz teh in enacih poskušenj in zapisova nj izmed naroda se vidi, da je Poženčan res posnemal vzornika svojega – V odnika« 575 ), Blaž Potočnik 576 in drugi. Leta 1851 in 1852 so Novice dela le poizkuse z mesečnimi ime ni sredozimen, poznozimen, ranoživen (Stabej 1966: 84–85), ki jih je bil predlagal bogoslovec Jernej Lenček. Janez Bleiweis je pravdo končal s kritiko na račun slovanskega značaja in zadržano - sti do neizobraženih slojev: V Koledarčku z a l . 1 8 5 2 s m o ž e d o k a z a l i z me š n j a v o o me s c u p r o s i n c u g l e d e n a s l o v e n s k o i n h r v a š k o d e ž e l o i n n a s v e t o v a l i s m o ; n a j b i p o i z g l e d u R u s o v vs i S l o v a n i k a k or t u d i N e m ci , L a h i , F r a n c o z i , i n A n g l e ž i r a b i l i l at i n s k a i me n a , k e r n a p r e p r o s t o l j u d s t v o o t i z a d ev i n i v e l i k o g l e d at i , z a k a j o n o t u d i n a v a d n i h s l o - v e n s k i h me s i č n i h i me n ne v e, i n č a s l e z a z n a m u j e p o p r a z n i k i h i n s v e t n i k i h : 57 0 P a v l e B l a z n i k , Škofja Loka in loško gospostvo , M u z e j s k o d r u š t v o Š k o f j a L o k a , Š k o f j a L o k a 19 7 3. 571 Š t i r i k r a t z a p o r e d o m a s e p o n o v i j o č l a n k i z n a s l o v o m Napisi za mesece . 57 2 [ M a t e v ž R a v n i k a r ] – P ož e n č a n , O p o m b a z a s t r a n n o v i h m e s e č n i h i m e n , Kmetijske in rokodel- ske novice 5 , L ju b l j a n a 1 8 4 7 , 1 7 8. 57 3 [ I m e n a n i ] P e t e r n e l , K t e r e i m e n a m e s c o v s o p r a v e , Kmetijske in rokodelske novice 7 , L ju b l j a n a 1 8 4 9 , 1 3 : S t a r i S l o v e n c i s o p o M e t o d i ju i n C i r i l u o d G e r k o v v e r o d ob i l i i n ž n j o n a v a d n e i m e n a m e s c o v , k a r n a m s p r i č u j e s t a r i s l o v e n s k i O s t r o m i r s k i K a l e n d a r o d l e t a 1 0 5 7 , v k t e r i m s o v s i m e s c i , k a k o r p o n a v a d i l a t i n s k o i m e n o v a n i , l e k j a n u a r ju j e p r i s t a v l j e n o prosinec , i n a v g u s t u zarev , p r i d r u g i h p a n i n o b e n ig a sl e d u k a k ig a sl ove n s k ig a i m e n a . O d t o d t o r e j p r i d e , d e i m ajo š e d a n d a n a š n j i v s i Ru s i s t a r e l a t i n s k e i m e n a m e s c o v , l e e n m a l o p o r u s k o z a v i t e . « 5 74 D . , Z a s t r a n s l o v e n s k i h m e s c o v , Kmetijske in rokodelske novice 7 , L ju b l j a n a 1 8 4 9 , 1 6 3 . 5 75 J o s ip M a r n , Jezičnik 1 6 , L ju b l j a n a 1 8 7 8 , 8. 576 S l o v e n s k a i m e n a m e s e c e v , k a k o r j i h j e p r e d l ož i l f a j m o š t e r [ B l a ž ] P ot o č n i k … , Kmetijske in rokodelske novice 5 , L ju b l j a n a 1 8 4 7 , 1 5 8. etnoLing_04_FIN.indd 148 16. 06. 2017 13:14:00 149 NA RODNA I DENTITETA a l m i S l o v a n i s m o l e v b e s e d a h s i l a g or e č i v z a j e m n i č a r j i , v d j a n j u n i d u h a ne s l u h a o d t o l i k r at i me n o v a ne v z a j e m n o s t i ( M a r n 1 8 8 2 : 2 3 ) . Iz večine slovenskih in drugih slovanskih imen mesecev , ki izvirajo vsa iz slovan - skega naravnega občutka in preprostosti, odseva podoba staroslovanskega gospodarstva in njegova najčvrst ejša povezanost z življenjem v naravi. T o je podčrtal kot njihovo posebno odliko ž e n emški u čenjak Ja kob Gr imm, k i j e p ovzel sl ovenska i mena m esecev i z Mu rkovih slovarjev; poudaril je namreč, da stara slovenska imena mesecev po preprosti tvorbi brez pristavkov in po naravni izraznosti zelo prvačijo pred nemškimi (Stabej 1966: 74–75). Sklep 1. Kot za veliko drugih novosti na slovenskem podeželju v 19. stoletju so Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice z asl užne za naprede k kult ure v nje nem c ivi li zac ij skem pomenu in tudi za razvoj slovenske jezikovne kulture. T oda pri eksperimentiranju o slo - venskih mesečni h imenih je preveč popuščal in s tem omogočil, da so sčasoma prevladala latinska imena. Mohorjevi koledarji so pred njimi vse do danes dajali prednost slovenskim, samo pri njih pa je skoraj do konca 19. stoletja vztrajala le Zgodnja Danica. Še sredi 20. stoletja so se sem in tja, 1932, 1957, 1958 pojavljale pobude za nova slovenska mesečna imena (Stabej 1966: 85). 2. Po splošnem vtisu je največ pesmi verjetno posvečenih maju. V arhivu Slovenca iz medvojnih let 1941–1945 se je ohranil torzo iz cikla Mesci : Mali traven in jesenski mesci Kimovec (september), Listopad (november) in Gruden (december). Njihov avtor je Dušan Ludvik. 577 57 7 Arhiv Slovenije , r e f e r a t I I , f a s c . 3 3 3 / I I / 5 ( A r h i v S l o v e n c a – P e s m i ) . etnoLing_04_FIN.indd 149 16. 06. 2017 13:14:00 etnoLing_04_FIN.indd 150 16. 06. 2017 13:14:00 B LOKALNA IDENTITETA Danes se na splošno bolj goji lokalna identiteta, zato včasih obstaja vtis, da že nevarno ogroža narodno identiteto, saj jo preveč partikularizira. O raziskovanju lokalne identitete priča tudi veliko narečnih slovarčkov , ki pa hkrati pričajo, da se narečja izgubljajo in jih tisti, ki se tega zavedajo, želijo ohraniti tako ali drugače vsaj umetno: klasično v knjigi ali v sodobni (elektronski) objavi. T a razdelek je najbolj konkreten, saj se posamezna poglavja nanašajo na zgodovinsko in geografsko označene prostore, kar je narekovala želja po razvi dnosti lokalne identitete. Zdi se, da se v navedenih poglavjih, ki so samo spodbuda za nove ideje, lepo dopol - njujeta etnolingvistična in folkloristična metodologija. etnoLing_04_FIN.indd 151 16. 06. 2017 13:14:00 etnoLing_04_FIN.indd 152 16. 06. 2017 13:14:00 153 1 SLOVENSKI LJUBITELJSKI NAREČNI SLOVARJI 578 Uvod Z dialektološkeg a vidika so o slovarjih posameznih slovenskih narečij pisali Sonja Horvat (1988/89: 73–76), Jožica Škofic (1998: 197–199) in Peter W eiss (2007: 319–326), tukajšnji kronološki pregled pa želi ozavestiti in dati v premislek tiste slovenske narečne slovarčke in slovarje, ki jih sestavljajo samouki. Če to počno zgolj iz veselja, laično, 579 amatersko, 580 tj. ljubiteljsko, nepoklicno, brez nadzora ustrezne stroke, jih zadene očitek diletantstva. 581 Da je prav jezik pogosto njihov predmet, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pri geslu ljubiteljstvo priča ponazarjalna besedna zveza »jezikovno ljubiteljstvo« (SSKJ II 1975: 623). I. Samostojni narečni slovarji Samostojni narečni slovarčki se začnejo pojavljati v začetku devetdesetih let, morda kot znamenje navdušenosti nad samostojno in demokratizirajočo se Slovenijo. Prva la - stovka te vrste je priletela iz Goriških Brd. 1. Slovarček narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih (Kranj, 1992) V nižji gimnaziji na Dobrovem v Goriških Brdih je učil slovenščino poznejši pesnik in literarni zgodovinar France Pibernik. Eden njegovih dijakov Edvard Erzetič (Gradno, 1939) se je leta 1956 sedemnajs tleten odpravil v Kranj, kjer je ob podpori tovarne Iskra najprej dokončal poklicno šolo in nato ob delu srednjo elektroteh nično šolo in se v ome- njenem podjetju zaposlil kot telefonski tehnik. Sam pravi, da je kot Bric ob prihodu v novo, gorenjsko okolje doživel »jezikovni ko- laps«: »V meni se je v trenutku vse zrušilo. Počutil sem se duhovno izropanega, čemur je sledila pogovorna asimilacija. Nekateri tega sploh ne prenesejo, oziroma ne sprejmejo! Ne bom trdil, da mi ni v ušesih še vedno ostala melodija domačega ognjišča« (Erzetič 1992: 3). 57 8 P r v a ob j a v a : L ju b i t e l j s k i n a r e č n i s l o v a r j i , Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis 2. del , Z n a n s t v e n a z a l ož b a F i l o z o f s k e f a k u l t e t e ( O b d ob j a 34 ) , L ju b l j a n a 2 0 1 5 , 7 0 3 – 7 1 1 . 57 9 L a i č n o : [ n l a t . Laicus, gr. Laikos iz laos l ju d s t v o ; fi g . p o m e n i z v i r a i z č a s o v , k o j e b i l a i z o- b r a z b a p r i v i l e g i j d u h o v š č i n e ] ( p o ) s v e t e n , t j . n e d u h o v n i š k i ; fig.n e s t r o ko v e n , n e s t r o ko v nja š k i , n e p o u č e n o č e m ( V e r b i n c 1 9 6 8 : 4 0 0 ) . 58 0 A m a t e r = [f r. amateur i z l a t . amare l ju b i t i ] l ju b i t e l j č e s a ; k d o r s e s č i m / … / u k v a r j a i z l ju b e z n i , n e p o k l i c n o ( n a s p r . p r o f e s i o n a l e c ) ; a m a t ê r s k i - a - o l ju b i t e l j s k i , n e p o k l i c e n ( V e r b i n c 1 9 6 8 : 4 4 ) . 5 81 D i l e t a n t [ i t a l . dilettante iz dilettare z a b a v a t i s e ] , l ju b i t e l j č e s a , k d o r s e s č i m ( u m e t n o s t , z n a - n o s t … ) u k v a r j a b o l j v z a b a v o , p o v r š n o , b r e z s t r o k o v n e i z ob r a z b e ; pejor. n e s t r o ko v nja k , š u š m a r , p o v r š n e ž , z a č e t n i k ( V e r b i n c 1 9 6 8 : 1 4 7 ) . etnoLing_04_FIN.indd 153 16. 06. 2017 13:14:00 154 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO »Brici se sramujejo svojega dialekta.« T o je bil poglavitni vzrok, da je začel leta 1986 pripravljati slovar domačega narečnega govora. Bal se je, da bi posamezne besede poza - bil. Besede je zapisoval hkrati v zvezek in na kartončke. Z rdečim i pikami je označil tiste, za katere sam ni vedel, kaj pomenijo, ali se je hotel prepričati, ali o tem prav sklepa. 582 »Jezik otroških let je svetinja. Tako kot rojstni kraj. Jezik je že tam, ga moraš spre- jeti. Hočeš ali nočeš. 583 Eden zboli od besede, drugi od šanka.« Sam loči več miniaturnih govornih območij. »Med dvema je samo potoček Slavče vmes, pa že drugače govorijo.« T roje od njih ponazori zvočno s primeri in pri tem kakor da zapoje: Kozana, Medana, Neblo. Ali to nakazuje tri naglasne tipe? Leta 1992 je v Kranju s pisalnim strojem izdelal Slovarček narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih in ga ciklostilno razmnožil na največ 25 kopij. Slovarček je delal izključno zase. 584 Ugotavljal je namreč, da se besede, s kakršnimi je odšel od dóma, izgubljajo: P r v o t ne b e s e d e s o o d p a d a l e i n i z u m i r a l e i n š e i z u m i r a j o i z z n a n i h v z r o k o v . M e d n j i m i s o t u d i t a k e, z a k at e r e b i u p a l t r d i t i , d a s o s a m o n a š e – d a s o a v t o h - t o ne . N e k a j b e s e d i m a z e l o s t a r o p or e k l o i n s e m j i h , p o s v o j i p r e s o j i , p o s e b ej o z n a č i l . N a m i g u j ej o n a s t a r o s l o v e n s k i , č e ž e ne n a s l o v a n s k i i z v or? P r e c ej b e- s e d i v s l o v a r č k u s o i z p e l j a n k e i z t u j i h j e z i k o v , k a r j e p o vs e m j a s n o . B r d a s o b i l a z B e ne š k i m i S l o v e n ci i n s o š e d a ne s n a e t n i č n i mej i me d F u r l a n i i n I t a l i j a n i . N e ka j bes ed j e n emš k e g a iz v o ra, s a j s o b ili ti k ra j i v z g od o vini t u di pod n em- š k o g o v or e č i m i r e ž i m i . Z a b e s e d e s r b o h r v at s k e g a i z v or a p a ne d o b i m p r a v e r a z l a g e ? ( E r z e t i č 1 9 9 2 : 4 ) . V apologetskem uvodu o splošni pomembnosti jezika navaja Jana Makaroviča in Antona T rstenja ka, ne da bi izre cno navedel vir (Erzetič 1992: 2–3). V lastnem govoru dobro razločuje štiri plasti: avtohtono slovensko, italijanski / furlanski vpliv na eni strani in nemškega na tretji ter srbohrvaškega. Spusti se celo na fonetično področje, ko bralca opozarja, ka ko na j be re črko g 585 (Erzetič 1992: 4–5). Kot i nformatorje na vaja bra ta, svaka, soseda in neimenovane prijatelje. Kljub poudarku: »Slovarček ni za javno rabo!!!« dodaja seznam kratic, iz katerih se vidi, da ga mika razložiti, od kod posamezna beseda izvira, poleg nevtralnega pomena s kratico »znč« zaničljivo zaznamuje tudi slabšalni po- men (Erzetič 1992: 6). V slovarčku je po avtorjevi trditvi zapisanih nekaj čez tisoč besed (Erzetič 2007: 5). 586 Bolj kot za kritik o se zaradi morebitnega nadaljevanja dela priporoča za blagohotno pomoč. Res se je domačemu kraju ob 50-letnici slovesa od njega oddolžil z novo zbirko doma- čih b esed. Z ato j e a vtor Slovarček … (1992) l eta 2007 u pravičeno p reimenoval v Slovar, saj 58 2 » J e r e k e l s v a k : ' K j e s i p a t o p ob r a l . ' T a k a s e t a j e v g l a v i. « 58 3 Č e b i t e g a d o j e n č k a p r e p e l j a l i n a K i t a j s k o , b i p o s t a l K i t a j č e k . 58 4 P o p r e j š n j e s r e č a n j e z m a n o j e b i l o z a n j d r u g ot n e g a p o m e n a . P o g o v o r , 1 5 . 3 . 1 9 9 2 . 58 5 γ < g ( L o g a r 1 9 9 3 : 1 2 8 ) . 58 6 J a z s e m j i h n a š t e l a ok r o g 8 5 0 ( 8 3 7 ) . etnoLing_04_FIN.indd 154 16. 06. 2017 13:14:00 155 LOK A LNA I DENTITETA se je gradivo v njem podvojilo in naraslo na čez 2000 besed. Vse drugo je v naslovu ostalo enako kot v prvi izdaji, torej Slovar narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih. Na notranji strani avtor poudarja , da je on sam delo »/z/bral, uredil in lektoriral«. Če se prejšnjič spoštljivo spominja matere in očeta, ju zdaj slikovito poviša: Mama Fanica in tata Hilarij sta mi bila »Trubar« in »Toporišič«. Spremna beseda ostaja enaka, le pri okrajšavah se vidi, da je prejšnjim, ki označujejo izvor besede, dodal še zgodovinsko (arhaizem – star izraz) in socialno pogojene kvalifikatorje: 587 preneseni pomen, slabšalno, otroški izraz, prostaško, zaničevalno (Erzetič 2007: 5–6). Medtem ko je šlo prvič le za kopije iz pisalnega stroja, je druga tiskana na boljšem papirju. Na platn ici spredaj sta barvni fotografiji vasi, od koder so zbrane narečne besede, z a d a j st a o z n a č e n i n a z e m l j e v i d u . E dv a rd E r z e t i č j e p r i d o b i l p o d p or o o b č i ne B r d a z a d r u go izdajo Slovarja, ki je izšel v 300 izvodih, a tiskarna jih je za povrh dodala še 50. T ako sko- raj ni bilo nevarnosti, da bi se bralci ne držali prepovedi o kopiranju in razmnoževanju, saj so kakšen izvod lahko dobili v dar iz njegove roke. V svojem velikem prizadevanju po (videzu) strokovnosti avtor na koncu navaja se- znam virov , s katerimi si je pomagal pri pripravi Slovarja. V endar ga pri tem spodnese golo dejstvo, da viri niso navedeni niti kronološko niti po abecedi. Poleg dvojezičnih slo - varjev so navedene knjige s tematiko iz gorskega sveta, kar ni naključje, saj je Edvard Erzetič tudi navdušen planinec in dolgoletni planinski vodnik (Dolenc 2002: 18; Zavrl Žlebir 201 1: 33), čeprav ga je že v otroštvu očarala elektrika in se je ves predal telefoniji (Koder 2007: notranja platnica). Kljub avtorjevem u prizadevanju , da bi bil njegov slovar zanesljiv strokovni pripo - moček, pregled zbranega gradiva ne more mimo njegovih pomanjkljivosti. Gradivo je res urejeno po abecedi. Njegova velika prednost v primerjavi s prvo izdajo je, da imajo zdaj besede označeno mesto naglasa, toda ne enotno, temveč na vsaj dva različna načina. Prim.: pájčuna – pajčevina; parki – parklji in p'әhәnt – pahniti; p'әku – pekel (Erzetič 2007: 42). 588 T akšni nedoslednosti najbrž botrujejo različni viri, od koder je avtor tokrat izpisoval gradivo, saj ga ni več zapisoval zgolj iz glave, kakor se je to dogajalo v prvi iz- daji njegovega Slovarčka. Poleg tega besede še zmeraj niso slovnično kategorizirane in pri pre gibnih vrstah manj- kajo zgledi za druge oblike. Število zbranih besed ni popolnoma realno, ker se nekatere ponovijo le zara di odtenkov v pomenu. Prim.: otәntәrán – v omotičnem stanju; otәntәrán – [pej(orativno)] opit z alkoholom (Erzetič 2007: 42). Seveda pa je tako ločevanje smiselno v primer u sinonimnosti: cv'әrča – grča v deski; cv'әrča – ocvrto jajce (Erzetič 2007: 12). Kljub navedenim in verjetno še drugim pomanjkljivostim, ki jih znajo opaziti le - ksikografi, je tokratni Erzetičev slovar lahko dragoceno izhodišče za profesionalne razi- skovalce slovenskih narečij in celo za slovstveno folkloristiko, saj med drugim registrira novo bajčno bitje: patanóga – [arh.] negativna, izmišljena oseba, ki nastopa v pravljicah (Erzetič 2007: 42). 58 7 M o r d a j i h j e p o v z e l p o D u š a n u J a k o m i n u ( 1 9 9 5 , [ 9 ] ) . 58 8 T a k i p r i m e r i s e p o j a v l j a j o t u d i n a d r u g i h s t r a n e h ( p r i m . E r z e t i č 2 0 0 7 : 9 , 1 0 , 1 3 , 1 9 , 3 5 s l . ) . etnoLing_04_FIN.indd 155 16. 06. 2017 13:14:00 156 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 2. Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru (Škedenj pri Trstu, 1995) A vtorica spremne besede že v prvi povedi poudarja, da se je avtor tega slovarja, du - hovnik Dušan Jakomin »lotil dela kot ljubitelj slovenske besede in ne kot jezikoslovec«, vendar ga kljub temu šteje za strokovno pridobitev , še posebej, ko bo gradivo prepisano s fonetič no transkripcijo, pri tem pa poudarja, da že prve analize nakazujejo očitno pre - pletenost istrskih govorov s sosednjimi romanskimi in germanskimi (Košuta 1995: [5]). Najbrž je njena zasluga, da so besede v slovarju opremljene z naglasnimi znamenji in se ista beseda ne podvoji, kadar je znana v različnih pomenih. T a sl ovar j e p omemben t udi z e tnološkega v idika, sa j o hranja t erminologijo r astlinstva, živalstva, poljed elstva, vinogradništva, oljarstva, družbenega življenja in raznih poklicev . Dušan Jakomin utemeljuje odločitev za slovar z zavestjo o pripadnosti rojstni vasi in slovenskemu narodu, ko mu je fašistična Italija kratila izobraž evanje v slovenskem je- ziku: »V narečju sem izgovarjal prve besede: v otroštvu in mladosti, saj nisem obiskoval slovenskih šol. Vzel nam jih je tujec, ki nam je vsiljeval le svoj jezik« (Jakomin 1995: [7]). Ni prime rno podcenjevati nareči j, saj vsebujejo izraze, ki jih knjižni jezik nima, in škoda je, da s starimi predmeti izginjajo tudi njihova poimenovanja, kar vse slabí našo kulturo. A vtor poudarja pomen narečij za krajevno in š irš o is tovetnos t in celo umetnos t: is trs ki člo - vek je s kovanjem novih besed ne le v okviru materialne kulture, temveč tudi za čustveno življenje in duhovno kulturo s ploh pos tal »ljuds ki umetnik«, ki je v narečju »znal povedati vse. Tako je narečje postalo priznanje vsakdanjosti, odkrivanje majhne domovine in kra- jevnosti. Izraža toplino družinskega življenja in odnosov med preprostimi ljudmi. Hkrati ostane prepoznavna identiteta nekega kraja, posamezne vasi. Nič čudnega, če je narečje stopilo v svetovno literaturo« (Jakomin 1995: [8]). Svetoantonski slovar vsebuje okrog 3200 besed. V eliko od njih se ponovi v stavčnem kontekstu, kar bo prihodnjim raziskovalcem zelo olajšalo opredeliti njihove odtenke in drugotne pomene, in v obliki folklornih obrazcev . T u so klici živalim: »kun, kun, kun – vabilo prašičku, naj pride iz svojega prostora« (Jakomin 1995: 62), reki: »je pršo ne rubo – se je priženil na kmetijo« (Jakomin 1995: 108), primerjalna rekla: »rjav ku purmen (ali ćuhen rak) – rdeč kot puran ali (kuhan rak), (Jakomin 1995: 107), pregovori: »sila kula lueme, potrjeba jeh nareja« (Jakomin 1995: 62) ipd., ki že sodijo v slovstveno folkloro. A vtorjevo širokosrčnost dokazuje dejstvo, da se kot duhovni pastir v slovarju ni odrekel »smradu po ovcah« (prim. Janusz 2015: 2), za nekatere morda »prostaškim« izrazom, saj je s tem ohranil rojstni govor v vsej njegovi celovitosti. 3. Slovar poljanskega narečja (Gorenja vas, 1999) je sestavil kuhar in gostilničar Dušan Škrlep, vendar je vprašanje, ali se v Gorenji vasi govori enako kot nižje v Poljanah ali višje na Hotavljah ali celo v Žirovskem V rhu. V erjetno v govorih teh in drugih krajev v Poljanski dolini in njenem pogorju obstajajo krajevni govorni odtenki. Kljub domiselnemu očitku, da se v slovarjih besede lahko le vidijo, berejo, ne pa sli - šijo, je prava ironija, da Škrlepov slovar ne omogoča, da bi vsaj strokovnjaki lahko prišl i do zvočnih posebnosti govorov iz poljanskega narečja, ki je z žirovskim govorom vred edino etnoLing_04_FIN.indd 156 16. 06. 2017 13:14:00 157 LOK A LNA I DENTITETA »še ohranilo nenaglašene dolge zloge« (Logar 1993: 1 16), čeprav ima označene naglase, s katerimi je avtorju pomagal dvigniti kakovost slovarja Poljanec po rodu, torej govorec enega od poljanskih govorov (Četena Ravan), slavist Janez Dolenc. 589 Ni jasno, zakaj je nekatere besede izločil (Škrlep 1999: 4), kljub temu pa vsebuje Slovar poljanskega narečja okrog 2100 besed brez narečne transkripcije. Ali je Dolenc povedal avtorju za Luka Pintarja – doma s Hotavelj – ki je pred natanko 120 leti prvi opisal poljansko narečje in v njem odkril ponaglasne dolžine (Pintar 1995: 1–52; 1898: 159–183)? Škrlep v dodatku k slovarju navaja besede iz njegovega članka, vendar ne dobesedno, saj so brez naglasov in natančne navedbe strani. 590 Zakaj se nemoti - virano zadržuje pri krajevnem imenu Žiri, ni jasno, saj ne pozna objav o kakem poljanskem govoru iz zadnjih desetletij (Stanonik 1977: 293–309; Beguš 201 1: 19–33). Iz dodanih kra- tic se vidi, da je avtor posamezne besede črpal iz T avčarjevih del, od poljanskih krajev pa določno omenja Žirovsko, Žirovski V rh in Javorje. Upravičeno je kritičen do nekdanjega poniževanja narečij v slovenskem šolskem sistemu in prezgodnjega vsiljevanja knjižnega jezika malčkom s podeželja, kjer so narečja njihova prava materinščina. A vtorjevemu uvodu v njegovi različici poljanskega narečja sledit a dve pesmi imeni- tnega narečnega poljanskega pesnika Janeza Ramoveša Šajtam za cajtam in Na sunčn dan sm se z biciklam pelu (Škrlep 1999: 7–8). Abecedni seznam poljanskih besed se konča z rubriko Številčn o izražanje, kjer so navedeni ure in števniki, na koncu pa poimenovanje otrok v družinah in v š oli: 1. paruc, 2. drujc, 3. trejkuc, 4. četrtuc. Lih tok je tu u šul, pručk, drugučk, trejtuc, četrtuc (Škrlep 1999: 72–73). Čez dobrih deset let je Dušan Škrlep izdal dopolnjeni Slovar poljanskega narečja (Gorenja vas 2010). Zaradi svojega poklica jih je lahko največ slišal za gostilniškim pul - tom v domači gostilni. V slovar je uvrstil tudi besedišče Luke Pintarja (Miklavčič 2010: 48). T okrat je slovar opremljen tudi s fotografijami, verjetno po zgledu Janez Petkovška iz Rovt. A vtor se je dela lotil iz prepričanja, da slovenska narečja pomagajo razvozlavati antične napise in »najstarejšo slovensko zgodovino« (Škrlep 1999: 2) v smislu raznih avtohtonih teorij, vendar ta njegova stališča metodološko ne vzdržijo strokovne kritike. 4. Krajevne jezikovne krevljice iz življenja našega jezika (Stara Vrhnika, 2008) je napisal Janez Furlan ter delo posvetil stari materi in sovaščanom, žal pa nikjer ne pove, katerim. Računalniško natisnjene so v brošurici formata A 5 in povezane z vrvico, zato je število izvodov najbrž odvisno od števila interesentov zanjo. Zadrega zaradi avtorjeve čustvene gostobesednosti in logične nedoslednosti se na - daljuje tudi zaradi napačno uporabljene terminologije, mimogrede: Besedni pomeni (fra - zeologemi) (Furlan 2008: 1) pač niso frazemi in nenavadno je, zakaj jih avtor imenuje 58 9 Z a k a j m u j e p o m o č o d r e k l a d i a l e k t o l o g i n j a F r a n c k a B e n e d i k , n a k a t e r o s e j e n a jp r e j ob r n i l , n e p ove . 59 0 N a k o n c u k ot z g l e d z a z n a n s t v e n o ob r a v n a v n o n a r e č i j n a v a j a d ip l o m s k o n a l o g o ( 1 9 9 0 ) R o m a n e D e b e l j a k , z g r e š i p a t r i s e m i n a r s k e r e f e r a t e p r i p r o f. d r . T i n e t u L o g a r ju , k o s o n a e n a ko Vprašalnico za slovenski lingvistični atlas s k o r a j d v a j s e t l e t p o p r e j o d g o v a r j a l e t r i Ž i r o vk e : M a r i j a , A n t o n i j a i n L ju d m i l a S t a n o n i k . etnoLing_04_FIN.indd 157 16. 06. 2017 13:14:00 158 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO »krevljice«. 591 Zbiral da jih je več desetletij take, ki »odražajo predvsem negativne osebno- stne lastnosti tistih, ki so se srečevali z zagovorniki drugačnih razlag ali namenov « (Furl a n 2008: 2). Iztočnice so navedene v smislu zelo osebnega narečne ga zapisa in nedosledno, npr . glagoli v kratkem nedoločniku, npr . »bendurt« (Furlan 2008: 4), ali pretekliku, npr . »andvov« (Furlan 2008: 3). Nasprotno od drugih slovarjev , v katerih so narečne besede pojasnjene le z enobesednimi ustreznicami, Furlan vsako posebej učenjaško razloži, ne da bi se zavedal, da je v takih primerih nujna stroga sistematičn ost in preciznost v izra- žanju. O pomanj kljivem filološkem znanju pričata primera »kalavsat – prerekanje s hudo besedo« (Furl a n 2008: 9), »skalavsat – skregati se zaradi nepomembnih zadev, neumnosti« (Furlan 2008: 16), kot da bi se avtor ne zavedal, da gre za en in isti glagol, le da je prvič nedovršni in drugič dovršni. Za 146 besed, večinoma starih izposojenk iz nemščine, menda ni bilo treba mnogih desetletij zbiranja, kakor avtor tako na začetku kot na koncu preveličuje svoje delo. 5. Slovar prleške govorice (Križevci pri Ljutomeru, 2009) j e po d na sl o vom Honga, hon, hrmoka [= Gl e j ga , gl e j , č ud a ka !] pr i pra v i l a Ol ga Ant i č – Ostrčeva. Slovar uvaja avtoričin vzneseni uvod o skrivnosti časa s sklepom: »Iztrgajmo času govorico, ki je vzklila v davnini, prehajala iz roda v rod in nas zaznamovala«. Sledi kratko in stvarno pojasnilo, da jo je za zapisovanju prleških besed navdušilo predavanje Janeza Bogataja o turističnih spominkih leta 2004. Da se z njim želi oddolžiti njeni dragi Prl e ki j i , pri č a ne ka kšno posve t i l o: Maličko besedišče vekega prleškega guča / Majhen besednjak velike prleške govorice (Antič-Ostrčeva 2009: 2). Na naslednji strani avtorica v prlešči ni enako kot drugi ugotavlja, da se na Murskem polju tako kot drugod govorica razlikuje med seboj od vasi do vasi, pa se kljub temu razumejo med seboj. Če pa ne, naj vzamejo v roke njen mali besednjak. T ako naj ravnajo tudi tisti, ki so na svoj govor že m a l o po z a b i l i , ke r ga j i h j e bi l o sra m . »Či nêmo gúčali pó nàšên, té sê krêz léta nêdê znàlo, gé jê Prlekìja, pa kéri só bilí 'künštni 'Prleki «. Na lasten govor je treba paziti kot na staro zlato! Zlato je vedno kaj vredno, posebno v hudih časih. »Dêrê vêč ničêsa nimaš, màš pàč sêbê pa svój gùč. Glih zató sên nekaj prlêškega fküp pobrôla « (Antič-Ostrčeva 2009: 3). Za slovar je zbrala okrog 2100 besed in lastnoročno sama zvezala trideset izvodov , 592 ki imajo zato značaj unikatnosti. Zunanja in notranja ureditev vsake knjige dokazuje, da želi biti nekaj posebnega, tudi v estetski užitek. 593 Pregled slovarskega gradiva kaže, da gre bolj za seznam narečnih besed z ustreznicami v knjižnem jeziku in da gre visoko število iztoč - nic na račun različnih oblik ene in iste besede, npr . »gnês – danes; gnêsdén – dandanašnji dan; gnéšji – današnji« (Antič-Ostrčeva 2009: 18) se pojavljajo navpično ena za drugo. Na koncu se avtorica v knjižnem jeziku zahvaljuje vsem, ki so ji pri tem delu stali ob strani, in pojasnjuje, da v slovarčku pač ni vseh besed in iz vseh območij, kjer se imajo za Prl e ke . T udi i z vor be se d da ni pri ka z a n, da pa se pri št e vi l ni h vi di , da i z ha j a j o i z ne m šč i ne , 5 91 A l i n i b i l a v č a s u o p u š č a n j a b o h o r i č i c e i n u v a j a n j a n o v i h č r k o p i s o v » k r e v l j i c a « ž a l j i vk a z a m e t e l č i c o? 59 2 E n i z v o d j e p o s l a l a a v t o r i c i t e g a p r i s p e vk a . 59 3 Š k o d a l e , d a s o č r k e t a k o m a j h n e ; m o r d a z a r a d i v a r č e v a n j a s p a p i r j e m . etnoLing_04_FIN.indd 158 16. 06. 2017 13:14:00 159 LOK A LNA I DENTITETA »vendar so se z leti udomačile in govorno prilagodile «. Prav tako so nekatere iz madžar - ščine, ker da so čez njihovo ozemlje potekale mnoge selitve. Opravičevanje strokovnja - kom, da je zapisovala kot govorijo, je odveč (Antič-Ostrčeva 2009: 74). Isto pojasnjuje v materinščini, torej v prleščini in dodaja še slovnično zakonitost ob predlogih. Na koncu tuje bralce srčno povabi: »Nàjbójšê pa je príti sén, tèpa tê fsê ràzmili« (Antič-Ostrčeva 2009: 75). 6. Dober dan, besede – starke! (Rovte 2010) Janez Petkovšek že z naslovom slovarja namiguje, da je vanj vstavil stare besede, ki se jih še spominja, toda na splošno se slišijo vedno redkeje. Čeprav je že sam marsikdaj mislil, da bi jih bilo dobro zapisati, ga je k uresničitvi zamisli prav spodbodel šele zgled dr . Janez a Furlana 594 in ga – resnici na ljubo – daleč presegel. Po njegovi lastni izjavi so- deč je že v slabega pol leta zbral 1 178 besed in jih razložil po svojih najboljših močeh. 595 Z obzirno redakcijo geselskih člankov in sistemiziranjem dvojnih pomenov mu je bila v oporo slavistka Ana Smolej, ki je v kratki spremni besedi umesti la rovtarski govor na ze- mljevid slovenskih narečij (Petkovšek 2010: 48–49). Anton kritike svojega dela že vnaprej samozavestno odbija z vabilom, naj se mu raje pridružijo: »dopolnite me in naša kulturna dediščina bo bogatejša« (P etkovš ek 2010: 12). N jegov trden značaj je oblikovalo trdo življenje, o katerem priča objavljeni rokopis, srčno domoljubje v stiku z naravo pa izpo- veduje njegova uvodna pesem v prozi Rovte (Petkovšek 2010: [5]). Slovarsko gradivo vsebuje največ stare nemške izposojenke. Glede na to, da je Petkovšek rad imel opravka s kmetijskimi stroji, se bo po njegovi zaslugi ohranilo marsi- katero staro ime zanje, za njihove dele in orodje ob njihovem popravilu. Druge besede so iz vsakdanjega kmečkega življenja, nekaj je celo čisto knjižnih, a tudi tedaj na glasoslovni ra vni ni m ogoč e z gre ši t i »rovt a rske ga t ona «. V i l ust ra t i vne m gra di vu so pri m e ri ne knj i ž ne skladnje in od knjižnih drugačni pomeni besed (Smolej 2010: 49). Slovarček se končuje s »sestavkom iz besed – stark« in tremi rovtarskimi anekdotami (Petkovšek 2010: 46–47). Izšel je v sto izvodih, za kar vse je poskrbel avtor sam. Petkovškov slovarček je skrbno opremljen. Dodan mu je lokalni narečni zemljevid, njegova največja odlika so fotografije, celo barvne, nekaterih predmetov , ki vizualno pona - zarjajo slovarski opis: burkle, cimraka, čelešnik, enovprežni in dvovprežni jarem, lajhter , ošpet, stara pivska steklenica, plankača, puntaka, rifl, posoda za ločevanje olja od žganja, šrekmas, dojilnik za teleta in stara steklenička za črnilo (15, 16 -2x, 23, 26, 30, 31-2x, 33, 34, 37, 38, 39, 41), kar vse in še kaj je ohranil avtor . 596 7. Vzorec Žirovskih besed (Gorenja vas 2010) Domačini v edo, d a Ma rtin Eniko ž e d olgo z bira, p o n jegovem m nenju z načilne 59 4 G l e j s p r e d a j r a z d e l e k o n j e m . 59 5 K l ju b t e m u d a j e p o i s k a l s t r o k o v n o p o m o č , j e t r d n o v z t r a j a l p r i l a s t n i z a m i s l i , k a r s e v i d i p r e d - v s e m v t r a n s k r ip c i j i b e s e d . 59 6 Ž a l p a s o p r e d l e t i p o d r l i h i š o , k i b i l a h k o o s t a l a z n a m e n i t e t n o l o š k i s p o m e n i k , k a k o r p r i č a f ot o g r a fi j a ( P e t k o v š e k 2 0 1 0 : 1 0 ) . etnoLing_04_FIN.indd 159 16. 06. 2017 13:14:01 160 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO žirovske besede. Prvo objavo so doživele v dopolnjenem in s fotografijami opremljenem Slovarju poljanskega narečja, kateremu je dodan Vzorec Žirovskih besed pod črko A in O (Škrlep 2010: 76–80). Vtis je, da je v primerjavi z drugimi ta zbirka veliko bolj temeljita, saj so besedam pod prvo črko v abecedi namenjene štiri gosto popisane strani in pol, se- veda tudi na račun žirovskega akanja. 8. Tržiški slovar (Tržič, 2012) Slovar je ob 50-letnici delovanja izdala Zveza kulturnih or ganizacij T ržič v 700 iz- vodih in je skupinsko delo. 597 Iz virov se dá sklepati, da je zanj najbolj zaslužna rodbina Kosem, ker so v njem navedeni trije sodelavci s tem priimkom in se naslanja na Tržiški izgovorni besednjak. 598 Njegova avtorica Metka Kosem je k sodelovanju spodbudila še druge domačine 599 in skupaj so zbrali okrog 1000 besed. V zavesti, da to ni vse, so za za - dnjo besedo pri črki Ž po treh pikicah dodali: »In tako naprej…« 600 Da je res tako, doka - zuje novica, da se pripravlja druga, razširjena, morda tudi prenovljena izdaja Tržiškega slovarja, 601 saj je prva izdaja že pošla in k temu je gotovo pripomoglo tudi uredniško va- bilo za nadaljnje sodelovanje bralcev . 602 K njihovi zavzetosti za preteklost nagovarja tudi fotografija čevlja rskega kotička z znamenito tržiško čevljarsko svetilko (»vuč na gauge«) na mizic i in dodana pesem Tržišk' šuštar (Mato Mežek, 1928–2001), katere vokalni po- snetek je na priloženi zgoščenki . Zvočni vtis narečja posredujeta še povedka o nastanku T ržiča in pesem V ojteha Kurnika, S'm Tržičan. Jožica Koder se v predgovoru omeji le na čustveno plat iz življenja besed v njenem narečju; tudi do nekdanjih prevzetih besed se tako opredeli, češ da so »popačenke iz nem- škega jezika«, medtem ko je do sodobnih prizanesljiva: »T udi v tržiško govorico vstopajo nove besede, pri mladih precej iz angleškega jezika« (Koder 2012; 5). V prime rjavi z drugimi je novost tukajšnjega slovarčka njegova dvostranskost, saj v d r u g e m d e l u v se b u j e t u d i t . i . Slovensko-tržiški slovar z b e se d n i m i i z t o č n i c a m i v k n j i ž n e m jeziku in vzporednico v tržiškem krajevnem govoru (Ahačič, ur . Kuburič, ur . 2012: 31–50). T o je s strani slovaropisja gotovo najbolj kvalificirano ocenjen slovar (Bokal 2014: 221–224). Za uvod je z navedkom iz lokalne literature simboličn o prikazano njegovo so- ciolingvistično ozadje. A vtorica nato poznavalsko navaja, s katerimi kvalifikatorji bi bilo mogoče označiti za primer vzet e besede, še posebej iz čevljars tva, ki je bilo nekdaj na Gorenjskem v T ržiču in Žireh najbolj doma. Sledi opozorilo na možnost njihove stilne 59 7 P r i n j e m s o s o d e l o v a l i J ož i c a K o d e r , M e t k a , K a r m e n i n I z t o k K o s e m , Z v o n k a P r e t n a r , D r a g a K o r e n , B o r i s Ku b u r i č , D a v i d A h a č i č , J ož e M o č n i k . 59 8 V s a m o z a l ož b i g a j e l e t a 2 0 1 0 i z d a l a M . [ e t k a ] K o s e m . 59 9 P o d at ek J o ž i c e K o d e r , k i p r a v i , d a j e v p r v o i z d a j o p r i s p ev a la n a j v e č b e s e d . T e l e f on sk i p o g o - v o r , 2 4 . 3 . 2 0 1 7 . 600 ( A h a č i č ( u r . ) , Ku b u r u č ( u r . ) , T r ž i š k i S l o v a r , Z v e z a k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j , T r ž i č 2 0 1 2 : 2 9 . 6 01 J ož i c a K o d e r v t e l e f o n s k e m p o g o v o r u , 2 4 . 3 . 2 0 1 7 . 602 » P r a v g ot o v o j e m e d T r ž i č a n i š e v e l i k o b e s e d , k i n i s o z a p i s a n e n a t e m m e s t u . Kd o r j i h p o z n a i n i m a ž e l j o , d a b i j i h s č a s o m a n a k n a d n o z a p i s a l i i n d o p o l n i l i t a s l o v a r č e k , s e l a h k o v z v e z i s t e m o g l a s i n a Z v e z i k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j v T r ž i č u … « ( A h a č i č , u r . , Ku b u r u č , u r . 2 0 1 2 : 3 0 ) . etnoLing_04_FIN.indd 160 16. 06. 2017 13:14:01 161 LOK A LNA I DENTITETA zaznamovanosti in nekatere šibkosti pri pojasnjevanju nekaterih besed. Na koncu sledijo še napotki za izboljšanje zapisa pri morebitnem ponatisu in spodbuda, da bi se to res zgodilo. 9. Slovarček osirotelih besed (Lovrenc na Pohorju, 2014) T ončka Grobelnik – ki je v Franciji doštudirana in poročena postala Antonia Bernard – je kot visokokvalificirana slavistka in filologinja izbrane narečne besede zanesljivo ra - zložila v Slovarčku narečnih besed. 603 V tujini s srčno bolečino pisan Slovarček je njeno hrepenenje po zvoku in pomenu besed pod domačim nebom in na domači zemlji mogoče razumeti tudi v smislu ljubezni do domovine v širšem pomenu besede. Blizu štirideset na - rečnih besed z njenega rodnega Pohorja je lirično izhodišče za spomine na starše in otro - štvo, dom in vrt ob njem in nekdanjo duhovno kulturo na trdni pohorski kmečki domačiji. 10. Rateški slovar (Kranjska Gora 2015) Pobudo z anj 604 j e v ok viru gi banja z a l okalno i dentiteto da lo T uristično dr uštvo Rateče – Planica , nastal pa je v širšem projektu, ki jih že nekaj let snuje Razvojna agen - cija Zgornje Gorenjske s Kleme nom Klinarjem na čelu v sodelovanju z zainteresiranimi domačini in ustreznimi strokovnjaki, tokrat dialektologinjo dr . Jožico Škofic. Starejši so mlademu rodu predajali znanje o nekdanji ovčereji, starih obrteh, prehrani v krajevnem govoru in slovar prinaša »le delč ek« narečnega besedja iz rateškega govora, kot so ga za - pisovali udeleženci delavnic v letih 2013–2014. Specialistka za narečja v uvodu na kratko opiše predvsem fonetične posebnosti ziljskega rateškega govora v preteklosti in njegovo spreminjanje, odkar so se Rateče morale odcepiti od Koroške (v A vstriji) in se priklju- čiti gorenjski (nekdaj jugoslovanski državni) administraciji. Marsikomu, ki se bo loteval podobnega dela in bo želel ustreči stroki, bo gotovo skrbno proučil zgradbo slovarskega gesla, ki najbolj sodi tik pred sam slovar . Rateški slovar z okrog 1650 besedami za tematska polja kmečka hiša, gospodinjstvo, oblačila, kmetija, gozdarstvo in praznično leto je skupinsko delo zagnanih domačinov in dveh strokovnjakov: poznavalca naravne in kulturne dediščine, dipl. geografa in gozdarja Klemena Klinarja ter dialektologinje dr . Jožice Škofic. Na koncu ga bogati skoraj 100 prav tako po abecedi razvrščenih fotografij s predmeti iz materialne kulture, vendar bi bila mogoče etnološka s istematika zanje primernejša, prav tako za troje besedil (po eno iz letnih šeg in življenjskih šeg in recept za najbrž že precej pozabljeno jed), ki ponazarjajo živo govorico in so nato prestavljena v knjižni jezik. 11. Marnvam po domače (Celovec 2017) Mohorjeva družba v Celovcu je njenemu dolgoletnemu uredniku Francu Kattnigu izdala »živi narečni besednjak slovenskega govora v zgornjem Rožu«. Gradivo zanj je priložnostno zapisoval na listke že njegov stric p. Bertrand Kotnik, 605 znan predvsem po 603 Z a n j e g o v o p o s t h u m n o ob j a v o s t a p o s k r b e l a n j e n a r o j a k a F r a n c i n A n t o n i j a V e r o v n i k , k i z d a j ž i v i t a v K ot l j a h n a K o r o š k e m . 604 Fi n a n č n o g a j e p o d p r l Ev r o p s k i k m e t ij s k i s k l a d z a r a z vo j p o d e ž e lj a i n O b č i n a K r a n j s k a G o r a . 6 05 O d l e t a 1 9 9 2 d o 2 0 1 1 j e p o d s k u p n i m n a s l o v o m Zgodovina hiš južne Koroške. etnoLing_04_FIN.indd 161 16. 06. 2017 13:14:01 162 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO ra z i ska vi koroški h hi šni h i m e n. Nj e gova t ovrst na z a pušč i na j e bi l a povod z a nada l j nj e zbiranje narečni h besed 'od Huma pri Rožekku do Mute pri Svečah' s pomočjo petindvaj - set narečnih govorcev . Slovar sta visoko ocenili Herta Lausegger s celovške Univerze in Martina Piko z Inštituta Urban Jarnik. 606 II. Narečni slovarčki v domoznanskih objavah T a razdelek bi bil lahko zelo poln, saj je veliko obsežnih ali drobnih publikacij, ki med drugim vs ebujejo narečna bes edila in jih na koncu s premljajo njim prirejeni s lovarčki. Za tukajšnji namen je izbranih le nekaj izrazitih primerov . 1. Rutarška pomnjenja … itn. (Gozd Martuljek 1994) Stanko Košir kraj Gozd Martulj ek v Zgornji Savski dolini nazi va po starem Rute. Od tod izvira tudi omenjeni naslov njegove prve knjige, ki ji je do leta 2010 sledilo še dvanajst knjig in v vseh opisuje vsakdanje in praznično življenje v Rutah in Srednjem V rhu nad njimi z vseh vidikov etnološke sistematike. Zaveda se, da je njegov rod zadnji, ki lahko o nekdanjem življenjskem stilu kaj pove. Njegovi spomini se nanašajo npr . na oblačilno kulturo, prehrano, zaposlitev zunaj kmečkega gospodarstva: drvarjenje, prevo - zništvo, oglarjenje, apnarstvo (Košir 1997) in so izjemen vir za dialektološke študije, saj se pri tem zavestno trudi ohraniti čim več besedišča. V prvi knjigi to še ni tako očitno, pač pa v vsaki naslednji bolj. Knjiga Pad pečkamē, ćer s'm gor' rastu / Pod pečkami, kjer sem odraščal (1997) »je napisana tako rekoč dvakrat /…/ najprej v domačem narečnem jeziku « in nato knjižno. Za tak korak se je odločil iz več vzrokov: a) »Prvi je ta, da me boli, ker je naše, rutarško narečje v nekaj desetletjih izginilo. Če ne povsem izginilo, se je pa iznakazilo toliko, da nima več prave stare podobe. /…/ Človeka, ki ga je sram rojstnega kraja, lastne družine pa tudi domačega narečja, ni vre- dno resno vzeti« (Košir 1997: 8, 9). b) »Med nami so tudi taki, ki jim narodno bogastvo kaj pomeni « (Košir 1997: 9). c) Ustreči želi tudi šoli, ki se trudi, da bi se otroci čim bolj pristno priučili narečja, »vem pa, da imajo velike težave z izgovorjavo. Prednost imajo domačini ali tisti, ki so vsaj dolgo živeli med njimi, seveda, če so po rutarško govorili. 607 /…/ Kdor naj bi uspešno posnemal dialekte, mora imeti zbistren posluh« (Košir 1997: 9). C e l o s a m p a m or a m p r i z n at i , d a s e z e l o t r u d i m , d a u p or a b l j a m t i s t e b e s e d e, k i s m o j i h ne k d a j , č e s m o me d s e b o j g o v or i l i . C e l o me n i s o ž e p o s t a l e t u j e . Š e 606 V i n c e n c G ot t h a r d , Z l i s t k i n a p o l j e p o b e s e d e , Nedelja 8 6 , 1 4 . m a j a 2 0 1 7 , š t . 2 0 , 1 2 . N o v i c o s e m p r e b r a l a t i k p r e d o d d a j o t u k a j š n j e k n j i g e v t i s k i n j e n i s e m i m e l a v r o k a h , z a t o o n j e j n e m o r e m p o v e d a t i k a j v e č i n i z r e č i s v o j e g a s t a l i š č a . 607 N a d r u g e m m e s t u j e K o š i r z a d r ž a n d o u m e t n e g a v z d r ž e v a n j a n a r e č i j : »Mladež se od nare- čja odvrača. Učno osebje pa se trudi, da bi ga otroci govorili na nastopih, za kar pa nimajo osnove. Prav radoveden sem, če se dogaja to tudi npr. v Ribnici, Beli Krajini « ( K o š i r 1 9 9 7 : 143) . etnoLing_04_FIN.indd 162 16. 06. 2017 13:14:01 163 LOK A LNA I DENTITETA n ajv e č s e j i h s p o m n i m , č e r a z m i šl ja m o b o l j s m e š n i h a l i z elo ž a lo s t n i h d ogo d - k i h i z p r e t e k l o s t i ( K o š i r 1 9 97 : 9 ) . Svoj način zapisovanja naglasov , zaznamovanja vokalne redukci je in fonema -e- p o- j a snj uj e na z a č e t ku, pre d be se di l i i n na konc u »b's'dnjaka« (Koši r 1997: 4, 202). Na konc u je dodal seznam uporabljenih narečnih besed s knjižno ustreznico (Košir 1997: 171–202); po pribli žnem izračunu jih je okrog 2700. V knjigo Ć kda – Davno tega (1999) (s starimi kuharskimi izkušnjami) je avtor dodal seznam okrog 1900 dotlej »še nikjer zapisanih ru - tarško narečnih besed (Košir 1999: 169–225) in na koncu bolj podrobno pojasnjuje od njega samega zasnovano transkripcijo za njihov zapis (Košir 1999: 228). V zadnji knjigi Námǡra smǡ pa rès'n / Mogoče smo pa res Košir z zadoščenjem piše: »Prezadovoljen ugotavljam, da sem uspel prenesti na papir veliko več, kot sem si pred petnajstimi leti mogel zamisliti. Napisan je pretežni del zgodovine mojih Rut, sosednjega Srednjega Vrha ter našega domačega govora, ki ga, kot kaže, jutri več ne bo« (Košir 2010 1 12–1 13). Obžaluje, da se ni posrečilo objaviti skupnega slovarja za Rute, Kranjsko Goro in Podkoren. 608 Seznam v tej knjigi zapisanih rutarških besed je tokrat urejen po besednih vrstah in vsebuje 46 glagolov , okrog 1 15 samostalnikov , 27 pridevnikov in 4 prislove (Košir 2010: 132–141). Koširjev Slovar rutarške in srenške govorice (1997) je izšel menda le v petdesetih izvodih. 609 Vsebuje čez 8000 narečnih besed 610 s knjižnimi ustreznicami. »Ob tem pa še nekaj narečne, v knjižno slovenščino prevedene slovnice: spregatev glagolov, stopnjevanje pridevnikov, sklanjatev samostalnikov, števnikov in zaimkov«. Po avtorjevih besedah so- deč so mu dodani tematski slovarji o hišni opremi in prehrani, kmečkem orodju, poljskih pridelkih, gozdnem drevju in živalih (Košir 2010: 126–127). T udi za drugi del Slovarja rutarške in srenške govorice letnica izida ni navedena, po avtorjevem sporočilu pa vsebuje 1300 »govornih besed«, med drugim ledinska in hišna imena z območja Rut in Srednjega V rha (Košir 2010: 130). Žal mu je, da »slovarja nista strokovno urejena. Z malo truda bi se bilo lahko zgodilo. Zakaj nista in čemu bi lahko služila, ve stroka« (Košir 2010: 120). Iz navedenih besed ni jasno, kje sta obtičala in kaj se je zgodilo z njima. Je pa ohranjena informacija za prvi del, kdo ga je v Ljubljani dobil v roke:. G r a d i v o z a k n j i g o Pod pečkami, kjer sem odraščal i n Slovar o rutarškem na- rečju s e m 1 6 . a p r i l a 1 9 97 o d d a l a p r o f . M i h u G l a v a n u v N U K - u v L j u b l j a n i . L e - t a p a j e o b o j e o d s t o p i l p r o f . J a k o b u M ü l l e r j u z I n š t i t u t a z a s l o v e n s k i j e z i k F . Ram o v š a, ZR C S A ZU , L j u b l j ana. 2 . j uli j a 1 9 9 7 j e p r o f . M üll er po s l a l s v o j o 608 » N a p i s a t i b i g a b i l o m ož n o t a k o , d a b i b i l a n a p i s a n a v e č i n a g o v o r n i h b e s e d , k i j i h u p o r a b l j a m o v s i , v n o r m a l n e m t i s k u . T i s t e , k i j i h u p o r a b l j a m o s a m o Ru t a r j a n i , v p o u d a r j e n e m , t i s t e , k i j i h u p o r a b l j a j o s a m o Kr an j s k o g o r c i , v p o š e vn e m , ti s t e , ki j ih s a m o K o r e n c i , p a v p o š e vn o- p o u - d a r j e n e m t i s k u . T e m u p r i m e r e n b i b i l n a s l o v s l o v a r j a … « ( K o š i r 2 0 1 0 : 1 2 0 ) . 609 Ž a l m i z a e n k r a t n i d o s t o p e n . 610 » P r e d i z i d o m m i j e n e k d o r e k e l : ' K a k š n o p o l o v i c o s i j i h p a z a j e l . ' P o r a z m e r o m a k r a t k e m č a s u p a t u d i ž e s a m u g ot a v l j a m , d a j e b i l a n j e g o v a p r i b l i ž n a o c e n a k a r u p r a v i č e n a « ( K o š i r 1 9 9 9 : 63 ). etnoLing_04_FIN.indd 163 16. 06. 2017 13:14:01 164 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO o c e n o z n a s l o v om Jezikovni genius loci Gozda Martuljka, nekdanjih Rut: /… / ' K a d a r g r o z i k a k i ž i v a l s k i a l i r a s t l i n s k i v r s t i nev a r n o s t , d a b o i z u m r l a , d v i- g nej o l j u b i t e l j i n a r a v e s k u p a j s s t r o k o v n j a k i v i k i n k r i k , d a s e n a v a d n o z g a ne t u d i o b l a s t i n z o d l o k om a l i c e l o z a k o n om z a š č i t i o g r o ž e n o b i o l o š k o v r s t o . N a š o d n o s d o j e z i k a , s t v a r i t v e č l o v e š k e g a d u h a , p a j e ž a l m o č n o d r u g a č e n : v j e z i k u ne i z g u b l j a m o s a m o p o s a me z n i h b e s e d – ž i v l j e n j e s e p a č s p r e m i n j a , z n j i m p a t u d i j e z i k – a m p a k vs e b o l j i z g i n j a j o c e l a n a r e č j a , n a r a v n i j e z i k o v n i s e s t a v i , v vs ej s v o j i k om p l e k s n o s t i o d g l a s o v n o - n a g l a s ne or k e s t r a ci j e d o p ome n s k e fi g u - r a l i k e . S t a r ej š e g e ne r a c i j e p o ne k o d s v o j e n a r e č j e š e z n a j o , v e n d a r g a l e š e r e d k o u p or a b l j a j o , z at o s e g a m l a j š i r o d o v i n i t i ne m or ej o v e č n a u č i t i . C e l o n a j m l a j š e, p r e d š o l s k e o t r o k e s e m ž e s l i š a l , k a k o s o s e p o s meh o v a l i s v o j e m u v r s t n i k u , k i s e j e v r n i l s p o č i t n i c p r i b a b i ci v o d r o č ne m h r i b o vs k e m k r a j u i n j e u p or a b l j a l j e z i k o v ne o b l i k e, k i n i s o b i l e v s k l a d u z j e z i k om , k a k r š ne g a o t r o ci s l i š i j o n a t e l ev i z i j i i n r a d i u . J e z i k j e s i c e r ne s n o v n i f e n ome n , s a j ž i v i l e v č l o v e š k i z a v e s t i , t o d a k l j u b t e m u a l i p r a v z a r a d i s v o j e d u h o v n o s t i s e j e o h r a n j a l i n s p r e m i n j a l ne l e s k o z i s t o l e - t j a , t e m v e č s k o z i t i s o č l e t j a . So d o b ne g a i z g i n j a n j a n a r a v n i h k r a j ev n i h g o v or o v s ev e d a n i m o g o č e p r e p r e č i t i z n o b e n i m o d l o k om a l i z a k o n om , l a h k o p a s p r e- me n i m o s v o j o d n o s d o n a r e č i j i n d o l j u d i , k i j i h š e g o v or i j o . D o lg a v r s t a t uj i h i n d o m a č i h je z i k o s lo v c e v p a t u d i e t n o logo v je ž e r a z i s k o v a l a i n p op i s o v a la s l o v e n sk a n a r e čj a , v e l i k o j e t u d i t a k i h a l i d r u g a č n i h z a p i s o v l j u b i t e l j e v n a r e č i j , t o d a z e l o v e l i k o t e g a b o g a s t v a j e š e z me r a j ne o b d e l a ne g a i n i z p o s t a v l j e n e g a i z g i n o t j u . P r e d n e k a j l e t i j e z a č e l a i z h a j a t i k n j i ž n a z b i r k a G l a s o v i , v o d i i n u r e j a j o d r . M a r i j a S t a n on i k , k i p r i n a š a n a r e č n a b e s e d i l a sk u p a j z g l o s a r j i , t j . s p r e m n i m i b e s e d i l n i m i s l o v a r č k i . N a v a d n o j e G l a s o v om d o d a n a t u d i z g o š č e n k a s p o s ne t k i n a r e č n i h g o v or c ev . V t o z b i r k o b i s o d i l a t u d i k n j i g a S t a n k a K o š i r j a , l j u b i t e l j s k e g a j e z i k o v ne g a g e n i u s a i z G o z d a M a r t u l j k a o z i r o m a – p o s t a r e m – i z R u t ( G r i č a r 2 0 0 9 : 5 – 6 ) . Sl ove nsko na re č j e sl ovj e v ose bi Jož i c e Škofic (1998: 197–199) se j e obz i rno odz va l o na Koširjevo samosvojo transkripcijo besedišča iz njegovega domačega okolja, pač tudi z obžalovanjem, da avtorjev trud ni dosegel takega učinka, kot bi ga pod strokovno za - nesljivim vodstvom. 2. Utrinki iz Horjulske doline (Horjul 2001) Al o j z Ka v č i č j e b i l p r a v t a k o p o v a b l j e n k so d e l o v a n j u p r i k n j i ž n i z b i r k i Glasovi , v e n- dar se je izognil njihovemu uredniškemu konceptu in se raje odločil za lokalno izdajo spo- minskih in folklornih pripovedi. Menda je to vzrok, da je okrog 370 besed v »Slovarčku 6 11 narečnih in nekaterih manj znanih izrazov« ostalo brez naglasnih znamenj in oznake o kvaliteti vokalov . Kakor se vidi iz naslednjih dveh navedkov , tudi označevanje vokalne redukcije ni dosledno: »G'spa, pridte jutr aj pa čez kešn dan, b'm p'gledav pa pozvedu, mrbit se bo kej najdl /…/ Pa de nam bi Bog dav velik sonca, di bi lepu suh snu pa detala na štala zmital, 611 R e s n i c i n a l ju b o : g r e l e z a s e z n a m b e s e d , k i j i h a v t o r i m a z a n a r e č n e . etnoLing_04_FIN.indd 164 16. 06. 2017 13:14:01 165 LOK A LNA I DENTITETA di bi krave fejst movzle, di se bi na mleku za ane tri prste na dibel smetane nabral, di bi lohk žernadnikom hudu na debelim šnite, namazal za malca« (Kavčič 2001: 104, 129). 3. Novačani in »vaznkaš« skozi čas (Gorenji Novaki 2009) Posebnost knjige o Novakih na Cerkljanskem je, da so »izrazi, ki so se uporabljali v naših krajih nekoč« (Čemažar 2009: 10–1 1) na njenem začetku in ne na koncu. Prvi hip se bralec vznemiri, ker niso razvrščeni abecedno, kakor je splošno v navadi. Kdor pa si je že ogledal imenitno zbirko drobnega kmečkega orodja v Čemažarjevem hišnem muzeju, se mu posvéti, da se 77 »izrazov« nanaša na nekdanje dejavnosti na kmetiji pri Praprotniku v Novakih. Najprej je na vrsti besedišče o predelavi lanu, nato o obutvi, pranju, mlinarstvu, prometu, hišni opremi, življenju ob meji po rapalski pogodbi. 4. Soukan an Sukenci u sukenščini (Solkan 2012) Publikacijo s tem naslovom je slavistka Katarina V uga izdala za 101 1. obletnico prve ome mbe Sol kana. V anjo j e v poenost avl je ni t ra nskripc ij i uvrsti la t ri indvaj se t nare čnih pri- povedi, ki so poprej izhajale v Solkanskem časopisu. Vsako pripoved spremlja tematska fotografija in na koncu seznam narečnih besed s knjižnimi ustreznicami. Vsega skupaj je tako zapisanih okrog 485 besed. Na območju današnjega mesta sta bila nekdaj najbolj razvita mizarstvo in kmetijstvo, zato brošuro končujeta »Solkanski mizarski besednjak« in »Solkanski kmečki besednjak«, ki sta tematsko podrobneje razčlenjena in vsebujeta skupaj približno 888 besed. T ako je tudi v tej publikaciji skupaj zapisanih okrog 612 1373 besed, kar je solidno povprečje za zbrano narečno gradivo pri slovenskih ljubiteljskih zbiralcih. A vtorica (V uga 2012: 7) že n a z a č e t k u p oj a sn j uj e i z h o di šč a z a z a p i so v a n j e n a re č i j i n n j i h b ra n j e : Od so gl a sn i k ov o m e - nja le primorski γ (< g), od samoglasnikov posebej omenja ǝ in polglasnik z naglasom ter opuščaj za izpuščeni samoglasnik. Naglasna znamenja nakazujejo le mesto poudarka in ne načina izgovorjave samoglasnikov . Izjemna prednost te izdaje sta priloženi zgoščenki za poslušanje v živo. III. Slovarji v delu V to rubriko so uvrščeni slovarji , ki so ob nastajanju te monografije še polizdelki 613 in jih imajo njihovi avtorji za nedokončane, »delovne verzije« ali se zavedajo njihove ne- popolnosti s kakšnega drugega vidika, zato iščejo strokovno pomoč, predvsem pa želijo od strokovnjakov potrditev , da sta njihov trud in prizadevanje tudi objektivno smiselna. 1. Besede, ki izginjajo iz govora v Golavabuki na Zahodnem Pohorju (Slovenj Gradec 2017) Upo ko j e ni ve t e ri na r , pr of . dr . Iv a n Mrz e l j e do l go z a p i so va l »Besede, ki izginjajo iz govora v Golavabuki na zahodnem Pohorju«. Pri tem sta mu pomagali akademikinja Zinke Zorko in koroška rojakinja dr . Ana Benko, saj upošteva sodobno narečjeslovno 61 2 Z a r a d i r o č n e g a š t e t j a j e t r e b a z m e r a j r a č u n a t i z d e l n i m o d s t o p a n j e m n a v z g o r a l i n a v z d o l . 61 3 P o n j i h o v i v o l j i s o ( m i ) d o s t o p n i p o e - p o š t i. etnoLing_04_FIN.indd 165 16. 06. 2017 13:14:01 166 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO terminologijo. Slovarček bo predvidoma izšel leta 2017 v Slovenj Gradcu na okrog 80 straneh, z zemljevidom in nekaj fotografijami. 614 2. Slovar starega barskega jezika: Same taće iz domaće moće (Barka v Brkinih) Cvetka Skok je po lastnem spominu in s pomočjo Antona, Zore in Frančiške Prelec ter Anice Cerkvenik Slovar starega barskega jezika, to je vasi Barka v Brkinih pripravljala približno deset let (2004–2014). Prve »čudne« besede, ki jih je slišala od none Frančiške, je zapisa la že v mladosti leta 1960. Prepisala jih je v majhen zvezek in tudi ko ga je do - dobra napolnila, ni prenehala zapisovati »vse, kar je od starega jezika, ki je vse bolj tonil v pozabo, še ostalo in mi bilo dosegljivo « (Skok 2013). Po njenem so na oblikovanje narečij v Brkinih vplivali obmejna lega, močna zaprtost prebivalcev v lokalna okolja, naravne okoliščine, gospodarske dejavnosti in zgodovinska povezanost s tujimi gospodarji. V uvodu k s lovarju avtorica preds tavi »glavno mes to Brkinov« – vas Barko od njenih začetkov v 15. stoletju in njeno odmaknjenost od prometnih poti, kar je njene prebivalce potiskalo v še hujšo revščino 615 in predvsem fante iz številnih družin sililo v izseljevanje. Za številnimi, ki so se odpravili v severno Ameriko, se je izgubila vsaka sled. Pod faši- stično Italijo so se skušali izogniti mobilizaciji za vojno v Afriki (Abesinija Libija) z be- gom v te da nj o Jugoslavij o. T retj emu val u iz selj evanja je bil a po drugi svet ovni voj ni vzrok tedanja jugoslovanska politika, ki je novačila vaško prebivalstv o za razvoj industrije in mest. V vasi so garali na borni zemlji in iz nje trmasto tr gali najosnovnejše za preživetje le prebivalci srednjih let in ostareli in do konca drugega tisočletja ohranjali kulturo in jezik svojega otroštva, toda v zadnjem desetletju 20. stoletja in prvem desetletju 21. stoletja so drug za drugim omagali in vas se je znova izpraznila. Zadnji hip je Brkine rešila pred kritično izpraznitvijo slemenska cesta, ki so jo leta 1978 zgradili vojaki JLA. 616 T ako so vsaj nekateri mlajši ostali na kmetijah in se od doma vozili na delo. V prvem in drugem desetletju novega tisočletja so se vračali upokojeni nekdanji vaščani in privabili potomce, da bi si tam ustvarili nove možnosti za kruh, ki ga daje opuščena zemlja izpraznjen ih domačij. 617 T oda tudi Brkinov ni zaobšel nov val izse- ljevanja, ko se preštevilni mladi izobraženci po dvajsetih letih samostojnosti izseljujejo v druge dežele globaliziranega sveta. Cvetki Skok se njen govor ne sliši preveč melodično: »Nekako trdo zveni. Nekatere besede so edinstvene in jih v sosednjih vaseh ne slišimo. Med takimi, najbolj tipičnimi je brez dvoma »karavada«, ki je včasih veljala za vaški prepoznavni znak (grb) in ni bila uporabljana v najboljšem pomenu. Z njo so Barčane izzivali Mislejci, Varejci, Suhorci, Vremci …, ko so se hoteli narediti posebno pametne in boljše od nas.« Zelo umestna je 614 Z d a j i š č e s p o n z o r j e z a s a m o z a l ož b o 4 0 b r e z p l a č n i h i z v o d o v . A v t o r ju s e z a h v a l ju j e m z a n j e- g o v o p r i j a z n o e l e k t r o n s k o s p o r o č i l o , 1 4 . 3 . 2 0 1 7 . 615 C v e t k a S k o k j o i z j e m n o n a z o r n o o p i š e s p o m a n jk a n j e m ob u t v e . 616 J L A = J u g o s l o v a n s k a l ju d s k a a r m a d a . 617 V n a s l e d n j i h l e t i h j e p r i č a k o v a t i t u d i n e k a j n o v i h , p r i s e l j e n i h n e v e s t , s a j j e v v a s i o s t a l o v e č n e ož e n j e n i h s i n o v , m e d t e m k o d e k l e t s k o r a j n i. etnoLing_04_FIN.indd 166 16. 06. 2017 13:14:01 167 LOK A LNA I DENTITETA avtoričina odločitev za opis nekaterih kmečkih del, da se tako ohranijo z njimi povezane besede. Premisle ka vredno je njeno opravičilo, da iz njenega slovarja izostajajo besede, ki se nanašajo na »moška opravila« in predmete, povezane s temi opravili, ker si jih (po očetovih poimenovanjih) ni zapisovala sproti in jih je lahko zapisala le še po spominu. Prav tako pomembna je njena opazka, da imajo »v slovarju zapisane besede različen status: nekatere so že popolnoma pozabljene, druge se uporablja jo še vedno in ni nujno, da se nekoč niso uporabljale tudi v drugih vaseh. Glede na to, kako je posamezna družina živela in s čim so se njeni člani ukvarjali, so se posamezne besede že v sami vasi pri ne- katerih hišah uporabljale, v drugih pa ne, kar pomeni, da se je »stari jezik« v vasi Barka »razlikoval v detajlih že skoraj od hiše do hiše«. Na splošno pa avtorica vendar ugotavlja troje skupnih lastnosti, ki jih opiše takole: a) »zamenjavanje oziroma nenatančna izgovorjava G = H« ; o p a ž a t or e j z a sl o ve n sk a zahodna narečja značilen razvoj g > γ ; b) »obsežno, pogosto izpuščanje končnih samoglasnikov ali tudi samoglasnikov v be- sedah, ki je najbolj dosledno pri glagolih – v nedoločnikih; na primer: šacat in ne šacati, farbat in ne farbati «; 618 zaznava torej vokalno redukcijo; c) posebej se ustavlja pri fonemu, ki da je vmesni glas med Č-Ć-K in zanj domiselno pravi, da »je z veljavnimi črkami nezapisljiv« – tudi ć ni ustrezen, mu je pa najbližji, 619 z at o v slova rj u z anj upora bl j a podčrta no č rko k a l i č, pri m e r: »Barske ženske kuhajo njoke, same take z domače moke«). 620 Cvetka Skok je zbrala in po abecedi uredila 1845 besed. 621 V okalna redukcija v njih je označena z opuščaji, žal pa manjkajo vsaj naglasna znamenja. Slovarček je opremljen s fo- tografijami hiš iz vasi Barka, kamor se je leta 1955 odpravila terenska ekipa iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. 3. Narečni slovar Puštala, Sv. Andreja, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta, Staniš, Sv. Petra Hriba, Bodovelj, Zminca in mesta Škofje Loke (Škofja Loka) je že kot dijak začel sestavljati Jernej Antolin 622 in v 3. letniku škofjeloške gimnazije njegov prvi del od A do K s podnaslovom Končna delovna verzija datiral: Škofja Loka, 22. 3. 2009. 623 Bodočega biblio grafa je prepoznati po natančnem opisu posameznih bibliografskih enot. T u ni nobene ga čustvenega uvoda, t emveč l e st varni na potki, ka j pom enijo posa mezne 618 O p u š č e n e s a m o g l a s n i k e v s l o v a r č k u o z n a č u j e z o p u š č a j e m . 619 A v t o r i c a n a v e č m e s t i h p o u d a r j a , d a t u d i t ip i č n i ć , k i g a u p o r a b l j a j o n e k a t e r i ( p r i m . L o g a r 1 9 9 3 : 5 9 – 6 1 , 1 2 5 ) , p o n j e n e m n i u s t r e z e n . 62 0 » T a g l a s , k i g a s r e č u j e t u d i v n e k a t e r i h d r u g i h b r k i n s k i h v a s e h , s e n e p o j a v l j a l e v k o m b i n a c i j i s če , či , a m p a k t u d i v s k l o p i h , k i j i h s l o v n i c a n e p o z n a : ku , ču , ča « ( S k o k 2 0 1 3 ) . P r a v z a p r a n i j a s n o , k a j j e h ot e l a a v t o r i c a p o v e d a t i s t e m . 6 21 U p a m , d a s e m j i h p r a v s e š t e l a . 62 2 V t e ko č i p a g i n i j e p o d a t e k : Je r n e j A n t ol i n O m a n : Na r e č n i sl ov a r I . d el A – K , K o n č n a d el ov n a ve r z ij a . 62 3 N e spo m i n j am s e , ka k o j e raču nal n išk i ( z v r vi co po v e zan i ) iz t is pr iše l d o m en e : s k l epam, d a m i j o j e p o s r e d o v a l a v t o r s a m . etnoLing_04_FIN.indd 167 16. 06. 2017 13:14:01 168 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO kratice pri zapisanih besedah. Označene so besedne vrste z njihovimi lastnostmi, nekateri kvalifikatorji, pone kod ne mške ust reznice i n l a t i nsko poi m e nova nj e ra st l i n i n ž i va l i . Doda n je seznam »posebnih glasov«, tj. samoglasnikov in soglasnikov . Pomemben je podatek: »Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na ZRC SAZU raz - vil Peter W eiss« (Antolin Oman 2009: 2), saj dokazuje samoumevno povezanost mladega rodu z novo komunikacijsko tehnologijo. Že zaradi avtorjeve mladosti še ne gre za otožnost zaradi izgublj enih besed, temveč bolj za raziskova lno žilico mlade ga morebitnega filologa, ki je pregledal številne zadevne vire in poraja se vprašanje, po kakšnih merilih jih je razvrstil v primarne ali sekundarne. 624 Da najmlajši avtor v tukajšnjem okviru obvlada računalnik, dokazuje tudi to, da je edini seštel, koliko iztočnic šteje njegov narečni slovar od A do K: 2064. Jernej Oman Antolin je pravzaprav edini, čigar delo se lahko imenuje slovar v pravem pomenu besede. Vsako geslo vsebuje iztočnico, zapisano v knjižnem jeziku, sledi fonetični zapis, oznaka besedne vrs te, pri s amostalniku s kraticami za s pol in pri glagolu glede na vid in nato kratko pojasnilo, na nekaterih mestih tudi nemška ustreznica. T o je verjetno odvisno od vira, od koder je avtor prevzel posamezno besedo. Profesionalni slovarniki bi gotovo odkrili še marsikaj, kar bi se dalo izboljšati, toda glede na mladost in količino besed gre mlademu avtorju vse priznanje. V premislek pa je vprašanje, od kod avtorju na zač etku našteta imena vasi, ko nič ne govori o tem, da bi v slovarju zbrane besede zbiral na terenu. Če pa se je to zgodilo, bi bilo odlično, ko bi bila pri posamezni besedi navedena tudi konkretna vas. 4. Rešeto (Buenos Aires, Argentina) A vgust Čop [špansko: Augusto Copi], se sam predstavlja kot »raziskovalec in razvija- lec toplodejavnih načinov«. 625 Zasluži, da bi bil prvi na vrsti, saj je od obravnavanih avtor - jev najbrž najstarejši. Nek intervju ga je spodbudil, da (mi) je iz Ar gentine po elektronski pošti poslal »prevode tujk«, 626 kakor sam imenuje blizu 1 100 627 besed, »ki so vedno v tisku in pogovoru v takozvani 'Najlepši Slovenščini'. Vesel bom vsakega popravka k prispevku lepše materinščine, posebno pa še doprinosa drugih besed v Slomškovem in Prešernovem duhu.« A vtor hoče rêči, da se v njegovem »besednjaku« 628 po abecedi razvrščene besede pojavljajo v knjižnem in zbornem jeziku, kadar se njegovi rojaki Slovenci v Ar gentini po- govarjajo v mate rinščini. S tem se ne more sprijazniti, zato si vsaj za svojo uteho 629 dela seznam tako imenovanih »tujk« in zanje navaja, išče in marsikdaj sam iznajde slovensko ustrezni co. Pri t em se opravi čuj e i n poj asnjuj e: Prevodi so po spominu iz predvojnega časa, zato so gotovo gorensko pobarvani izrazi, a tudi nekateri pridobljeni v taboriščih prva leta v izseljenstvu, kjer smo bili skupaj iz vseh krajev, dokler se ni po posredovanju domovine izenačilo, večji del potujčilo, kakor je že Prešeren prerokoval: 62 4 V p r v i s k u p i n i j e n a š t e t i 1 5 i n v d r u g i 2 5 e n ot . 62 5 E - p o š t a , 2 3 . d e c . 2 0 1 2 , 1 3 : 2 4 : 3 1 . 62 6 E - p o š t a , 2 3 . d e c . 2 0 1 2 , 1 3 : 2 4 : 3 1 . 62 7 N a š t e l a s e m j i h 1 0 7 8 , v e n d a r s e m s e m o g o č e p r i t e m k a j z m ot i l a . 62 8 E - p o š t a , 2 9 . m a r 2 0 1 5 , 1 5 . 4 4 : 5 0 . 62 9 ( Š e ) n i d ož i v e l s a m o s t o j n e ob j a v e . etnoLing_04_FIN.indd 168 16. 06. 2017 13:14:01 169 LOK A LNA I DENTITETA I z k o t o v vs eh o d S k j a p t r o v d o Š a m a r o v , t a k ' k a k or s r a k e g ne z d a v k u p n o s i m o b e s e d e t u j e, z n j i m ' o b o g at i m o s l o v e n s k i n o v i j e z i k I l i r j a n o v . k e r b om o t a k ' g o v or i l i v E m o n i , k o ž l o b u d r a l i s o t a m v B a b i l o n i , k o b i l j i m B o g j e g o v or i c o z me d e l ( P r e š e r e n 1 9 6 2 ) . Bolje je, da vzamemo njegov svet: S l o v e n s k o l j u l j k o b om o r e š e t a l i , h r a n i l i d o b r o z r n o i n k a r z m a n j k a , i z s v o j i h b om o t o m o ž g a n d o d a l i ( P r e š e r e n 1 9 6 2 : 5 7 ) . Od tod njegovi zbirki po njegovem »spotakljivih « besed naslov Rešeto, na katerem jih pretresa z vidika slovenske ali vsaj slovanske etimologije. A vtor se dobesedno naslanja na Prešernovo Novo pisarijo, ne da bi upošteval pesnikovo posmehljivost do Pisarjevega j e z i k ovne ga č i st unst va . Al i ga ni z a z na l a l i ga na m e nom a spre gl e duj e !? Pre še re n t o govori ironično, Čop pa to jemlje dobesedno. Podrobnejši pregled besed na njegovem Rešetu kaže, da bi bilo zanje primerneje reči, da gre za prevzete besede (T oporišič 1992: 218), saj se v njem pojavljajo ne le tujke: adolescenca –mladost; adoracija – češčenje, oboževanje; aktiven – delujoč, dejaven itn., temveč tudi izposojenke, pravilo ma iz nemščine, t. i. germanizm i (T oporišič 1992: 47): ajmar – vedro; ajnpren – prežganka; ajmoht – enolončnica itn., izjemoma iz južnoslo - vanskega okolja : borka – bojevnica. 630 Med tujkami so take, ki na slovenskih tleh skoraj niso v navadi in so verjetno posledica življenja Slovencev v špansko govorečem okolju: abandoniran – zapuščen; [h]abilitirati – usposobiti, pooblastiti; akomodirati – namestiti, postaviti, urediti itn. Za veliko tujk res obstajajo primerni slovenski izrazi, prim.: analiza – razčlenitev; anekdota – pripetljaj, zgodba; angažiran – zavzet, deloven i tn. A vt or se ganljivo trudi najti za nekatere besede slovenske ustreznice: aneks – priključek, dodatek; antipatičen – zoprn, odbijalen; aplikacija – uporaba, prilagoditev; arbitraža – razsoditi. Prihaja pa tudi do navzkrižij zaradi doslednega prevoda, npr . biografija – prirodopis, ži- vljenjepis; biologija – prirodoslovje. Ne glede na nekatere pomanjkljivosti, katerih vzrok je tudi dejstvo, da omenjeno Rešeto (še) ni pripravljeno za javno uporabo, 631 skrbnega bralca razveseli tudi z novimi 630 O n a k l ju č n o s t i z b r a n i h b e s e d p r i č a d e j s t v o , d a v t e m p r i m e r u i z o s t a j a m o š k a ob l i k a p r i m e r a , t j. borec – bojevnik. 6 31 N a v e č m e s t i h a v t o r ju d e l a t e ž a v e k n j i ž n i z a p i s p o s a m e z n i h b e s e d , k a r g l e d e n a d o l g o l e t n o o d s ot n o s t i z d o m o v i n e n i n i č n e n a v a d n e g a . A v t o r s e t e g a z a v e d a , l e d a z a t o k r i v i n e z n a n j e d e s e t p r s t n e g a t ip k a n j a , k o s l i k o v i t o p i š e : »REŠETO sem malo oplel, ker nisem strokovnjak v prstni obdelavi, se vedno vrinejo, ali pa izbrišejo kakšne črke, tudi zamenjajo se kake vrste. Mislim, da mi je uspelo izločiti ves plevel. « ( e - p o š t a : 2 9 . 3 . 2 0 1 5 , 1 5 : 4 4 : 5 0 ) . etnoLing_04_FIN.indd 169 16. 06. 2017 13:14:01 170 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO informacijami, npr . iz grške anti ke: amfitrion – gostitelj, povabitelj; antigona – protivno (verjetno bi v tem primeru bilo bolje reči: nasprotnica). Sklep 1. Že pridobljeni viri dokazujejo , da je zemljevid lepo prepreden z mrežo, ki pre - streza narečno besedišče na slovenskem etničnem ozemlju. Kljub prizadevanju za teme- ljit pregled tu zagotovo niso prikazana vsa zadevna dela, saj današnja tehnologija hitro pripomore pripraviti narečni slovarček v računalniku za osebno veselje 632 ali v zadoščenje sestavljavčevega ožjega kroga. 2. Neuke zbiralce izda njihova napačna raba strokovne terminolog ije in seveda po- ljubnost v zapisovanju narečneg a gradiva. Kljub temu je vse, kar ohranijo tudi v tako ne- bogljeni obliki, za pričevanje o naši snovni, družbeni in duhovni kulturi velikega pomena. Hvalevredno je, kadar so pripravljeni poiskati strokovno pomoč. 633 3. Nagibi za zbiranje oz. zapisovanje narečnih besed in posamez nih stavkov so ču- stveni, domoljubni in strokovni – s pisano paleto v vsakem od navedenih treh izhodišč. S spremenjeno gospodarsko in družbeno strukturo, novo tehnologi jo in novimi možnostmi komunikacije se v zadnjih desetl etjih slovenska narečja zelo hitro spreminjajo in med se- boj izravnavajo in približujejo knjižnemu jeziku, da marsikatere nosilce s podeželja zanje postane strah. Zato se takega dela lotevajo tudi intelektualci, ki so na deželi vsak dan priče njihovemu upadanju in izginjanj u. 634 Prav zato so Korenine iz kluba študentov Poljanske doline, narečno glasilo (2002). 4. Konkre t na ra z i ska va o raz um e va nj u na re č ni h i z ra z ov v m a l i šol i v ž i rovskem ot ro - škem vrtcu je želela ugotoviti, kakšno je poznavanje narečnih izrazov posamezne katego- rije in narečnih izrazov sploh pri otrocih, ki obiskujejo malo šolo, ter tako dobiti približno sliko o tem, koliko se narečje ohranja oz. spreminja. Ugotovila je naslednje: a) Narečne izraze, ki se od knjižnih ločijo le glasoslovno, otroci prepoznajo (90%). b) Narečne izraz e, ki glasoslovno niso močno podobni knjižnim , otroci slabše pre - poznavajo (53, 9%). c) Razum evanje narečnih izrazo v za predmete in opravila, ki niso več del vsakda - njika, je ničelno. 6 32 P o l e t i l e t a 2 0 0 2 s e m s e s e z n a n i l a z d v e m a ž i r o v s k i m a š t u d e n t k a m a , k i s t a n a l a s t n o p ob u d o z a č e l i z b i r a t i » ž i r o v s k e b e s e d e « . D a r j a L u k a n č i č j e k o n č e v a l a e k o n o m i j o , A n a Č e l i k j e b i l a n a s m e r i P r e d š o l s k i p o u k p r a vk a r k o n č a l a P e d a g o š k o f a k u l t e t o v L ju b l j a n i. 633 P r i m . J a n e z K r a m a r i č , Slovar črnomaljskega narečnega govora , K n j i ž n i c a , Č r n o m e l j 2 0 1 4, 6 8 9 s t r a n i. 634 M i r o B a j t , Z g l e d i n a r e č n e g a i z r a z j a , Loški razgledi 3 6 , Š k o f j a L o k a 1 9 8 9 , 1 0 9 – 1 1 2 . M a r i j a S t a n o n i k , K a j p a s l o v a r ž i r o v s k e g a g o v o r a , Zinka Zorko (u r.) , Mihaela Koletnik (u r.) , Jožica Č e h ( u r . ) , Marko Jesenšek (u r.) , Bernard Rajh (u r.) , Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja ( Z o r a 2 5 ) , M a r i b o r : S l a v i s t i č n o d r u š t v o , 2 0 0 3 , 1 8 7 – 1 9 8. J ož i c a Š k ofi c, Govorica jih izdaja, S k i c a g o v o r a k o v a š k e K r o p e , T o m c o , K r o p a 2 0 0 1 , 6 5 s t r a n i. etnoLing_04_FIN.indd 170 16. 06. 2017 13:14:01 171 LOK A LNA I DENTITETA č) Prepoznavanje strokovnih lokalizmov (čevljarstvo, čipkarstvo) je bilo le spoznanje večje od tistih pri točki c) (6, 7%). d) Razumevanje narečnih besed je bilo 68, 5%. 5. Rezultati torej očitno kažejo, da se narečje dejansko spreminj a in da nekateri na - re č ni i z ra z i i z gi nj a j o. V e rj e t no j i h z a m e nj uj e j o novi , ki so vse ka kor bl i ž j e knj i ž ni i z re ki . 635 6. Pri nekaterih zapisovalcih obstaja vtis, da želijo z njimi postaviti času jezikovno m e j o d o n j i h o v e g a o t r o št v a ; d r u g i si ž e l i j o s t a k i m d e l o m p o st a v i t i sp o m e n i k sv o j e m u rojstnemu kraju, še posebno, če jih je »uka žeja speljala« v svet. 636 T a motiv je pravzaprav že prepreden tudi z domoljubnimi čustvi v ožjem pomenu. 6 35 A n a Č e l i k , R a z u m e v a n j e i z r a z o v v m a l i š o l i , Slovstvena folkloristika 1 , š t . 1 , o k t ob e r 2 0 0 2 , 6 – 8. 636 P r i m . M a r k o R a z p e t , Deuje babe , O b č i n a C e r k n o , Z a l ož n i š t v o J u t r o , 2 0 0 6 . etnoLing_04_FIN.indd 171 16. 06. 2017 13:14:01 172 2 GENIUS LOCI V PREKMURSKIH FOLKLORNIH PRIPOVEDIH 637 Uvod V i lko Novak je v knji gi Ljudsko izročilo Prekmurja dobro predstavil zasluge Števana Küharja za prekmursko slovstveno folkloro na podlagi njegovih objav v Časopisu za zgo- dovino in narodopisje v letih 1910–1914. Čez osemdeset let se je enak podvig ponovil z dvema knjigama iz zbirke Glasovi. Leta 1995 so izšli Brezglavjeki (Glasovi, 9. knjiga), ki vsebujejo prekmurske folklorne pripovedi iz naših dni in jih je zbral Dušan Rešek. Že naslednje leto, 1996, mu sledi Karel Krajczar s knjigo Kralič pa Lejpa Vida (Glasovi, 13. knjiga) s folklornimi pripovedmi iz Porabja. T ri omenjene knjige omogočajo prerez pre - kmurskega folklornega pripovedništva tako rekoč skozi celotno 20. stoletje. Primerjava Küharjevega, Rešekovega in Krajczarjevega zbranega folklornega gradiva omogoča pri- kaz st alnih ozi rom a traj nih in na drugi st ra ni gibkih, spreme nl ji vih la stnosti pre kmurske ga folklornega pripovedništva, druge knjige iz zbirke Glasovi (vseh je doslej 48) pa njegovo morebitno drugačnost od slovstvene folklore v drugih slovenskih pokrajinah. Seveda jo delajo nesporno različno od njih góvori prekmurskega narečja, toda predvidena analiza se želi gibati znotraj izrecno folkloristične motivike. I. Prekmurska slovstvena folklora v luči poetike prostora Omembe Blatnega jezera, npr . »Vse je tiho pri Črni mlaki, samo ftiči popejvajo. Pa ešče bister potoček, ki teče v dolino in se kot srebrna kača suče med boriči. Temu potoku pravijo Zala ali Sala. Teče v Blatno jezero. Pripovedujejo, da so v Blatnem jezeru že več- krat našli rogove tistih krav, ki so se pogreznile v Črno mlako, in da je te rogove bistra Zala odnesla tja« (Krajczar 1996: 259–261), in madžarskega mesta Sombotel (Rešek 1995: 270) nakazujejo naravno in kulturno navezanost Prekmurja na panonsko kulturno območje. 638 1. Zemljepisne posebnosti Zemljepisno površje je najočitne jše merilo za prepoznavanje posameznega prostora. Sl ovst ve ni fol kl ori Pre km urj a da j e svoj st ve n pe č a t re ka Mura . Nj e na om e m ba ni l e z na m e- nje z emljepisne u meščenosti p okrajine, a mpak v sebuje št evilne m itološke se stavine s p rero - škimi ra zsežnostmi, ki j ih z aenkrat i z dru gih sl ove nski h po kra j i n ne po z n a m o. Skri v nost no, toda manj usodno delujejo prekmurske »šume« oziroma »logi«, ki jih ni mogoče docela enačiti z gozdovi po slovenskih pokrajinah zunanj panonskega kulturnega območja. Na 6 37 P r v a ob j a v a : G e n i u s l o c i v p r e k m u r s k i h f o l k l o r n i h p r ip o v e d i h , Prekmurska narečna slo- vstvena ustvarjalnost, z b o r n i k m e d n a r o d n e g a z n a n s t v e n e g a s r e č a n j a , M u r s k a S ob ot a 2 0 0 5 , 32 2 –35 0 . 6 38 Vi l ko No v a k , Slovenska ljudska kultura ( o r i s ) , D r ž a v n a z a l ož b a S l o v e n i j e , L ju b l j a n a 1 9 6 0 , 18 – 19. etnoLing_04_FIN.indd 172 16. 06. 2017 13:14:01 173 LOK A LNA I DENTITETA podlagi naslednj ih folklornih pripovedi ni mogoče dvomiti, da so tudi nekdaj iskali odgo - vore na vprašanja o svojem okolju. Nekateri odgovori se nam zdijo tudi danes zgodovinsko vredni premisleka, nekatere pa doživljamo predvsem zaradi njihove estetske vrednosti. a) Nastanek krajine Razlagalna povedka pripoveduje, »/k/ak so brgovji nastali? – Starä mamicä radä pr- povidavläjo, ka jä väčina brgof pr Kristošovon vnebohodi nastala. Da jä Kristoš v-näbesa šo, sä jä präj na metaj sä z-zämlov vred zdigavalo vujška zanjin. Jezoš jä to f-pamäd zeo pa välo, naj sä tü ostanä, ka on näzaj pridä. Nato jä sä tak ostalo, kak sä jä ge kaj vujška zdignolo« (Kühar 1988: 153). b) Log oziroma šuma Log je ime veliko slovenskim krajem, toda malokdo ima še pravo predstavo, kakšna vrsta gozda je to. Kakšen razloček – če kakšen! – je med logom in šumo, bi bilo treba povprašati domačine, ki pripovedujejo: »V stari časaj je bilo, kak so lidjé prpovidávali, v Prejkmurju več logouf. Tüdi zíjme so bile bóle mrzle. Dósta snegá je zapàdnolo. Zmrzávale so ftice pa drüjge stvaríj, od mraza pa je cilou drévje v šúmi pokalo. Tiste čase so prejk zmrznjenega Balatouna odíli k nan sestradani vukouvje. Vnoči so tulili, klali živijno pa lidi sagali.« T a čas so bile po vaseh svatbe, tako tudi v T urnišču pri Kociprovih. »Zadnji večer so bili že vsi zmantrani, zato je pozvačin po stari navadi prinesel v hišo breme kukurišča, ga vrgel med svate in oznanil, da je gostüvanja konec. « Godc i so po sp ra vi l i i nst ru m e nt e i n se odpravili domov . Pot jih je vodila skozi Črni log, veliko šumo, za katero so ljudje pra - vili, da je polna strahov in razbojnikov . Po snegu črne sence – volkovi. Sredi poti je spal velik volk. »Ubiti ga ne moremo. Sešéron je šuma, pa še sneg do pasu. Nobeden se ga ni upal.« Končno mu je oče krnet (= klarinet) nastavil na uho in na vso sapo zatrobil vanj. V olk je skočil kvišku kot strela in pobegnil v šumo. (Rešek 1995: 298–301). Nesporni pre bivalci pre kmurskih goz dov so bi le t orej ž ivali, pa t udi drugi h ni m anjkalo: V M u r sk i š u m i j e ž i v e l a b a b a T or k l a . I me l a j e v e l i k o g l a v o z g r d i m , n a g u b a n i m o b r a z om , m a l o t e l o i n j a k o d o l g e n o g e, s k at e r i m i j e l a h k o š t or k l j a la p o m o č v i r j u , d a s e n i p o g r e z n i l a v b l at o . O b l e č e n a j e b i l a v č r n o o b l e k o , n a g l a v i j e n o s i l a z v e z a n v e l i k r o b e c , p o t e g n j e n n a o č i , d a s e j e v i d e l l e n j e n d o l g p ü k l a v i n o s . L j u d j e s o s e j e z e l o b a l i , k e r j e n a j r a j e j e d l a s a m o s u r o v o k r v a v o me s o . K r a d l a j e m a l e p r a š i č e, k o k o š i , t e l e t a i n š e k a k š n o d e t e j e o d ne s l a i z k or i t a , k i j e s l u - ž i l o z a z i b e l k o , k o s o s t a r š i d e l a l i n a p o l j u . Z at o s o s e j e š e p o s e b n o b a l i o t r o ci . Č e s o b i l i l à g o j i , s o j i h s t a r š i s v a r i l i : ' Č e ne b o s t e p r i d n i , p r i d e b a b a T o r k l a p o v a s , v a s p o t e g ne v m u r s k o š u m o i n v a s t a m p o h r u s t a ! ' ( R e š e k 1 9 9 5 : 5 2 – 5 3 ) . T a ko podrobne ga opi sa ka kšne ga ba j ne ga bi t j a 639 z l e pa ni na j t i v sl ove nski sl ovst veni folklori. Ali se ni omenjeno ime pritaknilo kakemu drugemu bitju , saj v drugih slovenskih pokrajinah T orklja / T orka praviloma domuje v notranjosti – na podstrešjih – in ne zunaj 6 39 P a v l e Z a b l a t n i k , Čar letnih časov ( v l ju d s k i h š e g a h n a K o r o š k e m ) , M o h o r j e v a z a l ož b a , C e l o v e c 1 9 8 4, 8 1 . etnoLing_04_FIN.indd 173 16. 06. 2017 13:14:01 174 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO v naravi. Previdnost narekuje druga zgodba z oslabljenim mitičnim ozadjem, predvsem pa ima žensko bitje drugo ime: V r a v e n s k om d e l u P r e k m u r j a j e n a j v e č j a š u m a Č ä r e n l o u g . S t a r ej š i l j u d j e s o z n a l p o v e d at i , d a s o s e t a m k a j v e d n o s k r i v a l i r a z b o j n i k i , t o l o v a j i , m or i l ci i n k a z n j e n c i , k i s o s e h o t e l i i z o g n i t i r o k i p r a v i c e . P o n o č i s o s e z a t o vs i o g i b a l i Č a r n o g a l o u g a . … V t e m g o z d u j e ž i v e la t u d i g rd a p ü k la v a s t a r a ba ba Č a m r a . P o n o č i s e j e k l at i l a p o o k o l i š k i h v a s eh . K r a d l a j e k o k o š i i n p r a š i č k e i n t u i n t a m u g r a b l j a l a d o j e n č k e i z k or i t a . T o s o d o b r o v e d e l e vs e m at e r e, z at o s o s à g a l e p or e d n o d e c o : ' L e b o d i t e l a g o j i , l e ! P r i d e s t a r a b a b a Č a m r a p o v a s , v a s o d v l e č e v Č a r e n l o u g i n v a s n a ž a r e č e m o g n j u s p e č e t e r p o ž r e ! ' ( R e š e k 1 9 9 5 : 5 4 – 5 5 ) . V tretji pripovedi se žensko ime izgubi in cela zgodba dobi socialno poanto: »Daleč v šumi, v maloj razdrapanoj iži je živejla od svejta pozablena stara ženska. Prežijvlala se je z miloščinof roda pa drüjgij dobroutnikof « (Rešek 1995: 44–45) Sicer j e pre kmurska sl ovstvena fol klora boga to pre pletena z m itološkimi m otivi. I m e n i t e n p o v ezovalni č len m ed t em i n n aslednjim r azdelkom j e z godba o v ilah: »V indašnji časaj, pokač je šča dosta logov bilo, so sä vilä držalä pri nas. Vilä so bile lepä postavä, jako lepoga obraza diklinä. Mela so dugä vlasé, pa so jako lipo bile počäsanä. Zvali so jä tuj za 'divjä deklä'. Najraj so sä držalä v-logi, ge na kakšän skrivnon mesti poläg vodé« (Kühar 1988: 141–142). c) Voda Ali je v zgodbah o potopljenih cerkvah in vaseh ohranjen pradavni spomin na poto - pljeno bajčno Atlantido? »Poleg Gred je edno malo jezero, štero nišče ne more zmeriti, kak globoko je. Tu je prej negda cerkev stala i se je vtonila. Gda je lepo vreme, te prej lejko vidi križec v vodi te vtonjene cerkvi. « V nasprotju s Števanom Küharjem (1988: 1 17), ki prinaša dokaj oskubljeno zgodbo o potopljeni cerkvi, je Rešek okroglo osemdeset let po- zneje naletel na veliko bolj razvi to zgodbo na isto témo. T o dokazuje živo ustvarjalnost v slovstveni folklori še tudi dandanašnji: S t á r i l i d j é s o z n à l i p r a v i t i , k a j e né g d a n a G r e d á j , g e j e g n j ê s d é n j ê z e r o , k a p éj- l i c a s t á l a . V n j ó u s o k mê š i o d í l i B i s t r i č á n ci p a H o t i ž á n ci . S t á l n o g a ž ú p n i k a j e k a p éj l a néj méj l a . K a p l á n z L ê n d a v e j e ó d o s é s l ü j ž i t mê š o . N í š t e r n i v ör n i k i s o p a nej b i l í j p r êv e č p o b ó ž n i . T a k j e e d n ó u k ê d e n p r à v o : ' K à č e b i m í s t e k a p éj l e p l e s í š č e n a p r à v i l i ? ' Ê n i s o f č à s i b i l í j z a t ó u , k a b i v n j o j mé l i v e s e l í c e z a N ó u v o l é t o , f à j n š č e k , z a p r o š č é n j a p a d r ü j g e p r í l i j k e . T à k s o t e k a p éj l o s p r á z n i l i . V ö s o o d nê s l i o l t á r p a k l o p í , n ó t r i p a n a mé s t i l i s t ó l e p a s t ó u c e . N í k e l k o k r at s o t e v k a p éj l i p l é s a l i . P a s e j e o e d n ó u k s à m o z à č n o l a v z e m l ó u p o g r e z at i . D a s e j e d o k r à j a p o g r o z í j l a , j e n a t o n mé s t i g r át a k o g l ó b o k o j ê z e r o . Š č e d ú g a l éj t a p o t í s t o n , d a j e k a p éj l i c a v t ó n o l a v j ê z e r i , s o p r i l éj p o n v r éj me n i r í j b i č i g l ó b o k o v v ó u d i v í d l i k r i j ž s k a p é j l i č i n o g a t ör n a . T à k j e B ó u g k a z n ü v a o nev é r n i k e ( R e š e k 1 9 95 : 9 4 – 95 ) . etnoLing_04_FIN.indd 174 16. 06. 2017 13:14:01 175 LOK A LNA I DENTITETA Navedena folklorna pripoved z moralis tično poanto je v tem s orodna kobariš ki Prejnici. 640 V arianta iz Porabja vsebuje številne motive iz drugih krajših povedk in je po svoji poetiki bogatejša. Predvsem jo odlikuje razčlenitev dogajan ja na vsakih sedem let in izločitev posameznika – pastirja – iz anonimne množice upovedenih oseb. V prvem delu realistično zasnovana in v drugem delu lirizirana okvirna kompozicija 641 pripoved uvršča že v območje literarjenja: Č e g r e m o i z A n d o v e c p r o t i F a r k a š o v c e m p o g o u š č i , k m a l u p r i d e m o d o č u d ne g a mo č v i r ne g a s v e t a . D om a n j i l j u d j e p r a v i j o t e m u me s t u Č r n a m l a k a . N e k o č d a v no j e b i l o t u k a j m a j h n o j e z e r o , k i j e s p l o h b i l o g l o b o k o , b a j e n i i me l o d n a . S t a r i l j u d j e i z A n d o v e c s e e š č e s p om i n j a j o , k a j s o j i m n j i h o v i d e d i i n b a b i c e p r i p o - v e d o v a l i . V t ej l e p i k r a j i n i j e t u k a j s t a l a v a s i c a , e š č e c e r k ev j e i me l a . P a s o b a j e v t ej v a s i ci n a s p l o h ž i v e l i d o b r i l j u d j e . Z g o d i l o s e j e, d a j e n a s t a l s t r a š e n v i h a r , t a k š e n v e t e r j e z a p i h a l , d a s o s e b or i č i p o d i r a l i , z e m l j a s e j e t r e s l a , v a s i c a s e j e p o g r e z n i l a v j e z e r o . P o t e m j e vs e p o t i h n i l o , z a v l a d a l j e m i r , d r ev j e j e n a p r ej r a s l o v g o u š č e, f t i č i s o s i s p l e t a l i g ne z d a p a ž a l o s t n o p o p ev a l i o d z r a n k a d o v e č e r a . L e t a s o t e k l a . … V s a k i h s e d e m l e t s e j e v j e z e r u k a j d o g a j a l o . N a j p r ej p o k a z a l c e r k v e n i k r i ž . M a l o č a s a g a j e b i l o v i d e t i , p o t e m s e j e s p e t p o g r e z n i l v v o d o . L j u d j e, k i s o t o o p a z i l i , s o b i l i p r e s t r a š e n i , d o k r i ž a s i n i s o u p a l i i t i a l i p l a v at i . Č e z s e d e m l e t s e j e k r i ž s p e t p o k a z a l i n p a s t i r j e s k o č i v v o d o i n p l a v a l d o k r i ž a . V t i s t e m h i p u k o s e j e d o t a k n i l k r i ž a , j e z a k r i č a l i n s e s k r i ž e m v r e d p o g r e z n i l v j e z e r o . V o d a j e z a b r b o t a l a , p o t e m p a s e j e u m i r i l a . K m a l u p o t e m s e j e n j e g o v a k r a v j a č r e d a s p e t p o g r e z n i l a v v o d o . … O d t a k r at j e m i n i l o v e č s t o l e t . V Č r n o m l a k o p a e š č e g ne s d e n n i h č e ne s me s t o p i t i . V s e j e t i h o p r i Č r n i m l a k i , s a m o f t i č i p o p ej v a j o . P a e š č e b i s t e r p o t o č e k , k i t e č e v d o l i n o i n s e k o t s r e b r n a k a č a s u č e me d b or i č i . T e m u p o t o k u p r a v i j o Z a l a a l i S a l a . T e č e v B l at n o j e z e r o . P r i p o v e d u j ej o , d a s o v B l at ne m j e z e r u ž e v e čk r at n a š l i r o g o v e t i s t i h k r a v , k i s o s e p o g r e z n i l e v Č r n o m l a k o , i n d a j e t e r o g o v e b i s t r a Z a l a o d ne s l a t j a ( K r a j c z a r 1 9 9 5 : 1 2 0 – 1 2 1 ) . Porečju Mure se približujemo z razredno diferenciacijo. D e l e č k r ej o d l ü j d i , me d m ü r s k i m i r o k a v a m i s t a v r a z p a d a j o u č o j ci m p r a n o j i ž i ž i v e l a z á k o n c a J a n č i p a M a r i č a . D i c e s t a nej me l a . Z e m l a o k o u l i n j u j v e i ž e j e s l a b a b i j l a , s e š e r u n s a m a m o č v a r a . N a j h u j š e j e b i l o u n a s p om l a d , d a j e M ü j r a p o p l a v l a l a . T e s e j e v o d a v e č k r at d o i j ž n o g a p r a g a z d i g n o l a . … O k o u l i n j u j v e i ž e j e r a s l o s a m o š a r j é . T u p a t a n j e b i j l a k a k š a k r p a z e m l é, k a s t a l ej k o r e p o p o s á d i l a ( R e š e k 1 9 9 5 : 3 8 – 3 9 ) . Revni so jo doživljali drugače kot bogati: 640 P r i m . J a n e z D o l e n c, Zlati Bogatin ( G l a s o v i 4 / 1 ) , K m e č k i g l a s , L ju b l j a n a 1 9 9 2 . 6 41 P r i m . M a r i j a S t a n o n i k , V p r a š a n j e r e a l i z m a v s l o v e n s k i f o l k l o r n i p r ip o v e d i , Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, L ju b l j a n a 1 9 8 2 , 5 1 9 – 5 3 3 . etnoLing_04_FIN.indd 175 16. 06. 2017 13:14:01 176 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO V l e p e m b a r o č ne m g r a d u , o k o l i k at e r e g a j e c v e t e l p ü n g r a d , s t a s r e č n o ž i v e l a g r o fi c a M a r i j a i n n j e n m o ž A v g u s t . P r ev e č r a d a s t a s e i me l a . P o l e t i s t a s e k o t z a- l j u b l j e n c a s p r eh a j a l a p o p ü n g r a d i , p o s e d a l a p o k l o p eh , b r a l a l j u b e z e n sk e k n j i g e, p o l e g p a p o s l u š a l a g l a s b o z g r a m o f on sk i h p l o š č . N i k o l i j i m a n i b i l o d o l g č a s . K o j e b i l a v r o č i n a , s t a s e o d p e l j a l a s k o n j i v J e l é n š č e k k M u r i , k j e r j e b i l a g r o f o vs k a k o u p a n c a . T u s t a s e k o p a l a i n s o n č i l a ( R e š e k , G l a s o v i 9 / 1 2 7 ) . Pravi vtis o Muri v duhovnem obzorju prekmurskega človeka, se najlepše vidi iz na - slednje folklorne pripovedi. Zaradi natančne navedbe kraja dogajanja in imena žrtvovanega se z d i z g o d b a m l a d a . Št e v a n Kü h a r j o j e u p r a v i č e n o n a sl o v i l Mälìnčki mantrník , t o d a s t e m le na videz pokristjanil, saj je njeno jedro mitološki motiv darovanja vodi: N a M ä l i nci j ä M ü r a a no g a i p a j a k o p o t k a p a l a p a s ä p r b l i ž a v a la g v e s i . M ä l i n č a r j ä s o j o z a č ä l i b ü r at i , p a j ä z a m a m b i l o s ä . M ü r a j ä l i d ä l a k o p a l a p a ž ä š t e l a n o- t r i v e z v u j t i. N a t o s o s i d o g u č a l i va š k i p o g l a va r j ä , k a a d n o g a s ä d a n l e t s t a r o g a d ič a k a ž iv og a z a kò p ajo p o l a k Mü r a p a s t e n z a b r a n i jo, k a Mü r a n ä d ä d ä l ä p o t - ka p a l a. T o s o t ü j f č inili . B l ű zi M ü rä s o s k o p a li ma l o v e kš o j am o , f š t är o j am o s o m ä d d v e b l a n y i d j a l i s ä d ä n l e t s t a r o g a D ž u r o v e g a Š t ev a k a p a s o g a ž i v o g a z a k o p a l i . S i r m a č ä k j ä p r ä j j a k o b r e č a o , d a j ä p a s m i l e n y a ne b i l o . S t e n d e l o n s o M ä l i n č a r j ä z a b r a n i l i , k a n y i m M ü r a z a j v ä č n ä p o t k a p l ä t a k , k a g j ä p o t k á p a l a p r l é . – O d D ž ú r o v e g a Š t ` ev a k a s ä p a p r p o v i d á v l ä , k a s ä p r ät k a k š i m i p e d s ät i m i l e t i s k a z a o a n o j p o b o ž n o j ž ä n s k i f s ne p a j o j a p r o s o , n a j n a g u č i v ä š k o p o g l a - v a r s t v o, k a g a v ö o t k a p ajo . P og l av a r s t v o je t o d o v o l i lo, p a s o g a ž i z a č a l i o t k a - p at i . K om a j s o p a r k r a d z a s e k a l i z ä m l o , p a ž ä n a s t a l a v ä l k a d i š a v a . N at o s o p a p r i š l i p a n d ü r j ä p a s o p r ä p o v e d a l i o t k a p at i t o g a m a n t r n i k a . Z at e n j ä d u g o s ä t u u b i l o . S a m o z á g n y a l e t a j e p a č ü t i , k a s ä p r k a ž ü v l a s v e t l o s t n a t i s t om me s t i , d e j ä s i r m a g D ž u r o f Š t ev ä g ž i v z a k ò p a n í ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 8 9 ) . Spomin na enako ravnanje je ohranjen tudi pri Rešeku, le da je darovanje vôdi tu nakazano le simbolično in njegova izvedba ni več pripisana vaškim voditeljem, temveč v pravljico vpeljanemu beraču, kar deluje resnobno. Vsekakor pa sta varianti izredno po- memben vir o zgodovini naše duhovne kulture: E d n o l e t o j e M ü j r a p a p o k a z a l a s v o j e z o b e . Z a m a z a n a v o d a j e n a g l o n a r a š č a l a , t r g a l a n a s i p e, s e r a z l ej v a l a p r ej k b r e g o u f p a p o p l a v l a l a n j i v e, š u me p a b l i j ž n j e v e s n i c e . V k a p ej l i c a j s o z a s k r b l e n o z v o n i j l i . L i d j e s o p a k a k z mej š a n i b ej ž a l i n a vs e k r a j e p a i s k a l i z a v e t j e . B e s n a v o d a j e nej p o z n a l a m i l o š č i ne : p o d é r a l a j e d r ev j e, o d n a š a l a j e p r v e v e š k e i ž e, z n j o u f j e š l o vs e, k a n j o j j e b i l o u n a p o u t i . L i d j é s o b r e z m o č i j l ej t a l i k r e v o d é . Ž e n s k e s o m o l i l e, s t e g á v a l e r o k e k ne b i , s t a r ci s o n a p o v e d a l i k o ne c s v ej t a , d e c a s o p a b r é č a l a … D a j e b i l o u n a j h ü j š e, s e j e l i d e n p r i b l í j ž a o š t e r c s p a l i c o f . V č a s i s o p r a v i l i , k a š t e r c s r e č o n o s i , z at o u g a j e v č a s i p r o s i l a e d n a ž e n sk a : 'Š t e r c , p o m a g a j n a n ! M ü r a n a n š č e o d ne s t i v s e i ž e ! ' Š t e r c j e v e l o , n a j m o š k i p r ne s ej o l o p at e z v e s i p a s k o p a j o g l o b o k o j a m o . V n j o u s o d j a l i m a l o d ej t e . V s i s o v s t r a j i č a k a l i , k a b o u . V o d a j e š č e i t a k n a r a š č a l a , ž e s e j e z a č n o l a v j a m o v l ej v at i , t e p a – č ü d e š ! N a i d n o u k j e z á č n o l a k a p át i p a s e etnoLing_04_FIN.indd 176 16. 06. 2017 13:14:01 177 LOK A LNA I DENTITETA v l ej č t i n a z a j v s t r u g o . L i d j é s o b i l i j a k o v e s e l i . Š t e l i s o s e š t e r ci z a v á l i t i , p a g a v e č n i n d r i nej b i l o u , p r e m i j n o j e … K e s nej s o p r a v i l i , k a g a j e p o s l a o s a n B o u g , k a b i n j i n p om o g e o ( R e š e k 1 9 9 5 : 1 0 0 – 1 0 1 ) . Res škoda, da Števan Kühar še ni imel navade zapisati, kdo mu je kako zgodbo po- vedal! Mitično razmerje do Mure tako v naravoslovnem kot zgodovinskem pogledu je še bolj očitno iz naslednje folklorne pripovedi s preroškim nadihom: M ü r a , k i n a s l o č i o d n a š i j š t a j a r s k i h b r at o v , j a k o p o d k a p l e n a n a š e m k r a j i . Ž e d o s t a l e p i j g a j o v i n j i v j e s p r a v i l a n a n i k o j i s e p o s p l o j b o l e b l i ž a k v e s n i c a m . S t a r i l ü d j e p r a v i j o , d a d e M ü r a vs i g d a r d a l e p o d k a p a l a , d o k e č ne p r i d e d o z a- d n je s lo v e n s k e v e si , d o Kóbi l ja . G d a p r id e d o t e v e s n ic e i n a s S lo v e n c e t a k n a - z a j z d r ü ž i , b o s o d n i d e n . T o j e : M ü r a b o t a m d o k o n c a s v e t a s t a l a i n ne d e v e č l o č i l a b r at e o d b r at o v ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 1 6 – 1 1 7 ) . Namenoma je bila ta bajčna povedka prihranjena za konec prvega razdelka, ker naj - lepše upeljuje naslednjega. 2. Narodna pripadnost Presenetljiva ugotovitev iz tukajšnjega gradiva je, da se doslej nobena slovenska pokra - jina v sl ovstveni folklori n i i zkazala t ako n arodnostno z avedno k ot »slovenska k rajina«. Res pa je tudi, da nikjer drugje niso Cigani, kaj šele Židje, tako na gosto tematizirani kakor tu. a) Ogrski Slovenci Dobro bi bilo raziskati, od kdaj že so Prekmurci poznali samostalnik Slovenci in pridevnik slovenski. Prebivalci »slovenske okrogline«, kakor so naši predniki od nekdaj imenovali ta kos slovenske zemlje, so se dobro zavedali, od kod jim grozi nevarnost, ki so jo projicirali v naravo: »Vrak ribä goni Nemcon. – Lidje si gučijo, ka vrag gosto žäne Nemcon gor po Müri. Vido ga jä ne davno nikši Bistrčanäc« (Kühar 1988: 144). Na drugi strani so pripisovali identifikacijo svojega doživljanja narodne identitete samemu Bogu: N a b r at o n s k e m p o l j u o b c e s t i , k i p e l j e v D o k l e ž o v j e, j e s t a r a k a p e l i c a , p i o . N a t om p i l i j e k a me n a p o d o b a J e z u š a . J e z u š s e d i i g l a v o m a n a r o k o n a s l o n j e n o , k a k člove k , k i k aj ja ko ž a l üje . V e č k r a t š t o p it a o d s t a r i l ü d i , z a k aj je t e B og t a k ž a l o s t e n . E d n i p r a v i j o , d a n j e m i j e ž a o , k a j e č l o v e k i s l o b o d n o v o l o d a o ; d r ű g i p a , d a j e z at o p o s t a o t a k ž a l o s t e n , a r s e j e n j e m i ž e s a m om i p r év e č v i d l o , k e l k o j e n a š e s l o v e n s k o l ü s t v o m o g l o t r p e t i ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 2 4 ) . T oda svojo geopolitično lego ukleščenosti med nemški in madž arski mlin so znali kdaj pa kdaj sprejeti vzvišeno in suvereno: »Da jä Bok narodä nadiljavao, jä Nemci dao penäzä, Vogri čutoro, Sloväncon pa moč. Zavolo toga so Slovänci äščä gnjäsden najbolä močni« (Kühar 1988: 151). Zdi se, da v slovstveni folklori nobene druge slovenske pokra - jine ni slovenska zavest tako navzoča kot v Prekmurju. Razplože njsko je izražena optimi- stično in pesimistično in se dobro zaveda svojega težkega položaja. V pripovedi o T urkih etnoLing_04_FIN.indd 177 16. 06. 2017 13:14:02 178 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO je pomemben poudarek na »našoj slovenskoj krajini « (Kühar 1988: 1 19–120). Prav tako n i st a n a kl j uč ni b e se d ni z v e z i »k n a m Slovencom« , »na s Slovence« . Da so t e p ri p o ve d i nastajale med katoličani, se vidi iz nekoliko kritične razlagalne zgodovinske povedke o začetniku reformacije: »Lütar Martin, gda je svojo krivo vero razširjavao, je že prej tijem do Radgone segno, i bi tak meo k nam Slovencom priti. A Bog je inači zravnao. /…/ Lütar je vido, da to boža prikazen bila, zato je mer dao Slovencom in ne dale razširjavao svoje krive vere. Tak je rešo Bog nas Slovence od Lütarove zmote« (Kühar 1988: 124). Morda je razlagalna povedka, zakaj so maše v latinščini, pastoralno utem eljen odgovor Lutrovim pristašem in so ga celo prevzeli s prižnice, kdo ve? V d a v n i č a s a j s o p r i n a s m ä š ä p o s l o v ä n s k o n j ä z i k i s l ű ž i l i p a j ä l ü s t v o s ä r a z - m i l o , k a j ä me š n i k p r o l t a r i m o l o . Z g o d i l o s ä j ä p a , k a s t a s i d v a l a p c a z a p om l i l a t e s t ä r i č i , š - š t ä r i m i me š n i k k r ü j f - K r i s t o š o v o t e l o o b r a č a . T ev a l a p c a s t a t e p o z a j t r e, d a s t a k o b i l a č ä s a l a , z a č n o l a m ä š o s l ű ž i t i . M e s t o ( h ) o š t j ä s t a z ä l a ž a l o š k r ü a , p a d a s t a s p r ä g o v or i l a o n ä r i č i , s ä j ä t e k r ü j z a č a o g i b at i . N at o g a j ä l a p ä c i t r o p o p a d no p a p o j o , o va č i - j o d i š ä o g o r p r t i n ä b e s o n . R a v n o t a k s o p r ä j d e l a l i p a s t e r j ä n a p a š i . Z a t o g a v o l o s o me š n i cj ä k a s ä n a - j v ä č t a k š a g r e o t a g o d i l a , z a č n o l i me s t o s l o v ä n s k o g a v - d i j a č k o n j ä z i k i s l ű ž i t i m ä š ä ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 5 4 ) . Da se je besedna zvez a Vogrski Slovänci terminologizirala, pri čata dva pri mera: »Vogrski Slovänci ži od nigda radi odijo na božja pota« na štajersko Črno goro in k Sv . T rojici v Slovenskih Goricah (Kühar 1988: 191–192). V o g r sk i S l o v ä n ci s o i nd a r a d i o d i l i n a b o ž o p o t k S v e t om i L o v r ä n ci n a Š t a j a r sk o . Z a j p a ne d o v ä č , z at o k a s o j ä Š t a j a r ci a j n o k š t e l i o s l i p i t i . – Z g o d i l o s ä n a j m r ä , k a s o Š t a j a r ci d a l i p o p r a v l at i p o d o b o s v e t o g a L o v r ä n c a , š t ä r a ž ä j a k o z a m a z a n a b i l a . Z a v o l o t o g a j ä s v e c a ne b i l o v o l t a r i , n a š i r om a r j ä s o s ä p a r a v no p r i b l i ž a v a l i p r t i c e r k v i . Š t a j a r ci s o z a j v ä l k o j z a d r g i b i l i p a s o h i t r o n a j a l i a n o g a č l o v e k a p a g a p o s t a v i l i v o l t a r me s t o s v e t o g a L o v r ä n c a . R om a r j i p a , d a s o p r i š l i f c e r k ev p a s o p o l ä k n a v a d ä n a o l t a r p a t ü d i ' s v e ci ' n a n o g e z n a d ev a l i g or e č ä s v e č ä , s o s i p r ä d o l t a r p o k l ä k n o l i p a m o l i l i . P a k a s ä z a j z g o d i l o ? ' S v e t i L o v r ä n c ' , š t ä r o g a so sv e č ä ž ež ga lä , j ä s k o č o do l z o l t a r a p a b ež a o v ö s c e rk v i . T o j ä n a š ä ro m a r ä t a k s p u n t a l o p a s p r ä p l a š i l o , k a s o p o v r g l i c e r k e f , p a o t t i s t i m a o v ä č n ä š č ä j o i t i k S v e t om L o v r ä n ci n a b o ž o p o t ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 8 2 ) . b) Židje Že iz Kranjčeve literature je znano, da so bili Židje 642 svojčas prepoznavna družbena skupina v obravnavani pokrajini in so zato življenjsko vpleteni v prekmursko slovstveno folkloro. V njej opravljajo funkcijo zaznamovanih. 643 Praviloma puščica meri na njihovo veroizpoved. Mojstru, ki je padel z beltinske cerkve, je po vseh fizikalnih zakonitostih pre - 6 42 K l ju b t e m u d a s o v i z v i r n i k u ž i d ( j e ) p i s a n i z m a l o z a č e t n i c o , s o v t e m č l a n k u p i s a n i z v é l i k o . E n a k o b o n e k a j p o z n e j e s C i g a n o m . 643 B ož i d a r J e z e r n i k , Z a k a j j e Ž i d s o v r a ž n i k , Borec , r e v i j a z a z g o d o v i n o , l i t e r a t u r o i n a n t r o p o - etnoLing_04_FIN.indd 178 16. 06. 2017 13:14:02 179 LOK A LNA I DENTITETA tila neizbežna smrt, toda ne, kajt i padel je na Žida, ki je tu okarakteriziran, češ da ni molil Boga. 644 Žid se je ubil, mojstru pa se ni zgodilo nič. (Kühar 1988: 1 18). Če tu doživi pikro pripombo en konkreten Žid, je v pripovedi, zakaj Židje ne jejo svinjine, ožigosana njihova identiteta sploh: »Enkrat so se Židje z nekim duhovnikom veliko pričkali in so poniževali našo vero. Plivanoš je bil zelo učen in jih je znal dobro zavrniti. Končno Židje niso znali drugega, kot da so eno žensko skrili pod korito in vprašali plivanuša: Kdo je pod tem ko- ritom? Plivanuš pa: Pot ten koriton je ädna čoka s praseton« (= pod tem koritom je ena svinja s prascem). Židovjä so nato korito gorzdignoli, pa jä podnyin resam bila čoka s praseton. Odtlej Židje ne jejo svinjskega mesa« (Kühar 1988: 194). Glede na znano int eligent nost Židov je presenetljivo, da si jih je prekmurska slo - vstvena folklora privoščila tudi s te strani: »Žid se je enkrat pritoževal v krčmi, da mu krt dela veliko škode v senožeti. To je čul en kmet in mu dejal, naj plača 5 l vina in mu pove sredstvo, da mu krt ne bo nikdar več ril po njegovi senožeti. Žid je plačal vino, spili so ga in kmet je dejal: Če hočeš, da krt ne bo več delal škode po senožeti, jo moraš prodati. Žid se je grizel od jeze, toda ni upal drugega reči kot: Hű, vi sthä vő z vörä čhädni!« (Kühar 1988: 186). Spotikanje nad židovsko izgovorjavo slovenščine omogoča sklep, da so tedaj Židje med seboj govorili drugačen jezik kakor v stiku s slovensko soseščino. Z njene strani so morali biti večkrat predmet posmeha, kakor priča opomba o beltinskih Židih. »Da so domô sprbêžali pa sä màlo otavili, so si záčali pogučávati: 'Tho jä pha li vrajšhi vrakh!'« (Kühar 1988: 202). Še posebej so si jih privoščili na gostivanji h, gostijah in ob drugih priložnostih s tako imenovano »Židovsko večernico «, ki smeši njihovo fonetiko (Kühar 19 88: 20 2–2 03) . L e e nk ra t j e Ž i d pr e d st a v l j e n ne k onv e nc i ona l n o i n s t e m spro ž i z a pl e t , da se besedilo razvije v smešno pravljico: »Žid nastavi na tla 95 ranjški, da jih je vojak po- bral, čeprav je prosil Boga za sto, da bi si kupil konja in koula« (K rajczar 1996: 194–196). Po zaslugi Števana Küharja se končuje razdelek o Židih v tukajšnjem razdelku s tem, kar jih opredelju je navzven. Ob geslu o zvezdi med drugim pravi: »Dà sä židòvja cêli dén pòstijo, väčér jako pázijo, dà njűva zvêzda gór pridä. Či so jo f-pámäd zéli, bižìjo domô pa jèjo gosäča mäsô.« V povedi se skriva proces folklorizacije neke židovske šege, kar pom e ni , a li da so v Pre kmurju obsta jale m ed pre bivalci ra zličnih na rodnosti norm alni vsakdanji stiki ali da so v Prekmurju obstajali ljudje z velikim opazovalnim darom. (Kuhar 149/53). T u še ni slutiti nobene mržnje do »židòske zvêzde«, ki je dobila politični predznak ob preganjanjanju Židov v času nacifašizma. c) Cigani Po tolmačenju prekmurske slovstvene folklore povezuje Žide in Cigane večni popo- t nik Aha sve r . T ako kot on ni ma m iru, ke r se j e pre gre šil prot i Je z usu na kri že vem pot u, t udi Cigani ne najdejo obstanka. Razlagalna povedka pojasnjuje: »Ciganjä sä präj za toga volo klatijo posveti pa nindri nömajo staonoga präbivališča, ka so cväk fkrali, da so židovjä Jezoša na kriš prbijali. Tak jä Jezoš samo s-tremi cväkami prbiti na križ, Ciganjä sä pa l o g i j o 3 7 , L ju b l j a n a 1 9 8 5 , 8 2 – 8 7 . I s t i , Ž i d k ot s o v r a ž n i k a l i z g o d o v i n a s e p o n a v l j a , Problemi , r e v i j a z a k u l t u r o i n d r u ž b e n a v p r a š a n j a 2 3 , š t . 1 / 2 , 2 3 – 2 7 . 644 Č e j e b i l Ž i d , j e B o g a m o l i l , n e p a d r u g e B ož j e o s e b e , J e z u s a K r i s t u s a , i n v e r j e t n o p r ip o v e d o - v a l e c m i s l i p r a v n j e g a . etnoLing_04_FIN.indd 179 16. 06. 2017 13:14:02 180 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO moräjo stepati po sveti. Či präj sädän let ge na mesti ostanäjo, te krvavi däšč idä na nje i tak moräjo dälä iti« (Kühar 1988: 151). Praviloma so Cigani v prekmurski slovstveni folklori prikazani zelo življenjsko (prim. Cigan in vojak, Pop in cigan, Kako je cigan ribe lovil, Kako je cigan prodajal zajca, V rag in cigan (prim. Krajczar: 1996: 197–212). Res so iznajdljivi in prebrisani, kar ponazarja naslednja nekoliko umetelna pripoved: »Nekoč je šel cigan mimo fararjeve hiše in farar 645 je kričal: 'Cigan!' Cigan je šel k njemu in dejal: Tu sem. Kaj želite od mene. Farar mu je pojasnil, da je klical le svojega psa, ki mu je ime 'Cigan'. Cigan ni rekel nič, le domov je šel in si preskrbel dva psa. Enemu je dal ime Fa, drugemu Rar. In če je šel mimo njega farar, je poklical oba psa: Fa, Rar. Župnik je šel k njemu, češ da ga je klical, pa mu je Cigan razložil, da gre le za oba psa. S povešenim nosom se je odpravil domov.« (Kühar 1988: 185, prim.159). Praviloma gre za kratkočasje na njihov račun tedaj, kadar je njihov sogovornik družbeno na nižjem klinu. Na primer v zadregi, po kakšnem merilu naj si razdelita najdeni denar , se pogodita: kdor si izmisli ve- čjo laž, tistega bo denar . Dobil ga je vojak: »Moj oča jä pa buu sirmak, pa ne moo drügo, samo adno stro kobilo, štära jä adno leto skotila žärbe, drügo leto pa cigana«. Cigan na to: »'Hu, to ga jä vrajža laš!' Tag jä cigan sam potrdo, ka jä vojak lagao, zato so si penäzi nyagovi bili; cigan jä pa ni krajcara ne dobo « (Kühar 1988: 186). 3. Omika Pojem kulture v širšem smislu se tu nanaša na vse vidike preobrazbe. Z etnološkega vidika gledano zajema snov , družbo in duha. a) Obdelana krajina Imena vasi imajo dolg zgodovinski razvoj in marsikdaj ni mogoče dognati njihovega pravega izvira. T edaj pride na vrsto ustvarjalna domišljija. T a k n a p r i l i k o : O d B r at o ne c s e p r a v i , d a s o t ü n a j p r v l e t r i j e j a k o v e l k i m o ž a cj e ž i v e l i i t ej m o ž a cj e s o s i b r at o v j e b i l i , z at o s e z o v e t a v e s ' B r at onci ' . V D e k l e ž o v j i s o p a p r ej j a k o l e p e d e k l i ne b i l e i z at o g a v o l o j e t a v e s n i c a » D e k l e ž o v j e« i me d o b i l a . V I ž e k o v ci s o p a p r ej j a k o l e p e h i ž e me l i , n a M e l ì n ci p a b i l o d o s t a m l i no v i z a v o l o t o g a s o t e m a v e s n i c a m a d a n a t a k š a i me n a . V B e l t i n ci s o p r ej me l i e d n o v e l k o b e l o ( b e l a k r a v a a l i k o b i l a ) , š t e r o s o z k u l a č a n a p a j a l i . L i p o v č a r j e s o p a l e p o zn a l i p o l e ob d e l a v a t i . T i š i n a s t o j i na t i h š i n i , T ü r n i š č e je p a od v e l k o g a t ü r n a d o b i l o i me . Bü k o v n i c a , a r s o o k o l i n j e b ü k o v i l o g o v j e i t d . ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 1 7 ) . Navedene ra zlage so doka j suhoparne , ve č buj ne dom išljije vse buje ra zlaga l edinskega imena za njive, ki se jim pravi Kreganje. Ime so dobile po tem, da so zelo dolge. »Tako sta nekoč kmet in kmetica šla tjakaj na njive in okápala vsak na svojem koncu. Morala sta kričati drug drugemu, da sta se lahko pogovarjala, sicer se ne bi slišala. To je bilo videti kot kakšno kreganje, pa je ime ostalo.« V Rakičanu pa imajo njive in travnike, ki se jim pravi Müjzge. Stari ljudje: »Nekoč je bilo menda tukaj toliko mrtvih Turkov obležalo, da so preživeli domačini müjzgali po sami krvi, ko so jih pokopavali. Močvirje pa je tukaj 6 45 P o j a s n i l o p o d č r t o : F a r a r p o m e n i lu t e r a n s k e g a p o p a . etnoLing_04_FIN.indd 180 16. 06. 2017 13:14:02 181 LOK A LNA I DENTITETA videti še dandanajšnji.« (Rešek 1995: 264–265). In »kako so Ivanci gratali«? V Ijžišču so živeli v veliki blaginji, vse dokler niso pridrli T urki. T i so poklali ženske in otroke, može pa odpeljali v suženjstvo. Iljižšč e so požgali do tal. Samo neki Ivan je imel srečo. Pred T urki se je zatek el v šumo in se tako rešil ujetništva. Na pogorišču si je čez čas sezidal hišico, se oženil in imel veliko otrok. T ako so današnji Ivanci dobili ime po tem Ivanu (Rešek 1995: 258–259). Srž om e nj e ne pri pove di se kom poz i c i j sko uj e m a s št e vi l ni m i drugi m i fol kl orni m i pripovedmi, v katerih tako ali drugače izginejo vsi prebivalci, ostane le eden, ki nadaljuje njeno tradicijo. 646 V naši zgodovinski zavesti je tabor ime za utrdbo, kamor so se zatekali naši pred - niki pred T urki. 647 Prekmurska razlaga tega imena je ravno nasprotna, saj se nanaša na sovražnika: I z L i p ó v e c p r o t i D o k l e ž o v j u n a d e s n i s t r a n i v e l i k o p o l j e, k i m u d om a č i n i p r a v i j o Ta b o r. I m e n o s i i z č a s o v, k o s o t a b o r i l i t u k a j T u r k i , k i s o š l i n a p a d a t D u n a j . B i l o j i h j e k o l i s t j a i n t r a v e . D a ne b i n o s i l i s s e b o j d o t o d n a r o p a n i h z l at i h p ej ne z , s r e b r ne p o s o d e i n d r u g i h d r a g o t i n , s o s k o p a l i v e l i k o j a m o , s p u s t i l i v a n j o k a d d r a g o c e ne g a b l a g a , j o p o k r i l i z v r at i t i š i n s k e c e r k v e i n v s e s k u p a j z a k o p a l i . M i s l i l i s o , d a b o d o z a k la d p o z m a g i p r e d D u n a j e m me d v r n i t v i j o v T u r č i j o v z e l i s s e b o j . V B e č i p a s o b i l i p r e m a g a n i , z at o s o n a z a k l a d m or a l i p o z a b i t i ( R e š e k 1 9 9 5 : 2 6 2 – 2 6 3 ) . b) Kulturne pridobitve Najprej se oči ustavijo na arhitektonskih spomenikih. Navpična os vasi je praviloma cerkveni stolp. Števan Kühar je ohranil pripovedi o zidanju belt inske (Kühar 1988: 1 18) in bogojinske cerkve (Kühar 1988: 1 18). Sem je mogoče uvrstiti tudi pripoved, ki estet- sko deluje s tako imenovanim minus postopkom. T o, česar ni, zbuja vprašanje in dolo - čeno otožnost: V z d a š n j e m v r e me n i ne m a m o v u c e l o j s l o v e n s k o j k r a j i n i n o b e d n o g a r e d o v n i - š k o g a s a m o s t a n a . V p r ej š n j i č a s a j j e p r ej b i l o v e č . T a k p r a v i j o , d a s o r e d o v n i cj e b i l i j p r i G or n j o j L e n d a v i i v Š t ev a n o v ci . N a d a l e p r i K o b i l j i n a e d n om b r e g i j e p r ej t ü d i v e l k i s a m o s t a n , g d e j e n a š e l ü s t v o z a v e t j e n a j š l o v u b o j n om v r e me n i . T e s a m o s t a n j e T ör k z c e r k v j o j v r e d r a z r ü š o . D ne s d e n ž e s a m o n i š t e r e n ci g e o , k a k r a z v a l i n a , k a ž e me s t o , g d e s o ne g d a s l o v e n s k i r e d o v n i cj e g l á s i l i r e č b o ž o ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 1 7 – 1 1 8 ) . Posamezne vasi ali določene točke v njih prebivalci doživljajo posebno intenzivno; 646 P r i m . z g o d b o i z G o r o p e k n a d Ž i r m i , k j e r j e k u g a z d e s e t k a l a p r e b i v a l s t v o . O s t a l a j e s a m o d e k l a , n a Br e z n i c i n a d r u g e m g r i č u p a h l a p e c . V z e l a s t a s e i n t a k o j e n ju n a d r u ž i n a r e š i l a p r o - p a d a ob e v a s i. A v t o p s i j a . 6 47 Pr i m. P e ter F i s ter , Arhitektura slovenskih protiturških taborov , S l o v e n s k a m a t i c a , L ju b l j a n a 19 75. etnoLing_04_FIN.indd 181 16. 06. 2017 13:14:02 182 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO vzbujajo negativ na čustva, krivdo, nelagodje ali celo strah, da se jim prebivalci izognejo, če le morejo. T ukajšnji trije primeri nakazujejo, da v tem pogledu ni razlike, ali pogojuje takšno razpoloženje krščanski kulturni krog: »V Bratonci je prilična kapelica. V njenom oltari je podoba Marije Pomočnice, ki ma prav žalosten obraz. Pravijo, da je ta Marija bole prijaznoga i bole milostivnoga obraza bila, gda so jo na oltar djali. A veščani so se sploj svajüvali zavolo kapelice i to je Marijo preveč razžalilo i zato je postao njen obraz tak žalosten, da či jo človek zdaj gleda, se njemi mili, i ga ščejo skuze pobiti « (Küha r 1988: 1 18), duhovne plasti izza njega: »Na gornjon kraji bratonskä vesi, na tag zvanoj Gorenščici, jä ponoči väčkrat čüti brečanjä mačäk po pokanjä biča« (Kühar 1988: 140) ali v pravljico predelan zgodovinski spomin: »V Pečárovcih v Fujsovi grabi so Turki po- kopali pri neki beli brezi zlato zibelko, ki so jo ukradli v nekem velikem gradu. Ponjo niso več prišli, ker so jih v bojih premagali madžarski vojaki. Na mestu, kjer je bila zibelka zakopana, so domačini večkrat videli velik plamen švigati v nebo. Seveda so se tega kraja raje ogibali. Pravili so, da je gotovo spodaj pekel, v katerem se cvrejo Turki, ki so ukra- dli zibelko, njena lastnika, grofa in grofico pa so pri tej bújli « (Rešek 1995: 260–261). c) Versko razločevanje Pripovedke te vrste tematizirajo versko razločevanje od samega njegovega začetka, tako da bi utegnile biti privlačne tudi za zgodovinopisje: Z a č a s a T u r k o v s e j e z g o d i l o , k a j ä n a š a s l o v ä n s k a k r a j i n a t ü j p o d t u r š k o o b l a s t p r i š l a . T o j e b i l o r a v n o t e d a j , k o s e j e z a č e l a š i r i t i l u t e r a n s k a v e r a me d S l o v ä n ci . D o s t i s v a j e j e b i l o t e d a j me d l u t e r a n i i n k at o l i č a n i . T a k o s t a s e m a r t j a n s k i p l i - v a n o š 6 48 i n f a r a r p r e p i r a l a z a c e r k ev . F a r a r j e n a vs o s i l o h o t e l i z n j e n a p r a v i t i m o l i l n i c o . P l i v a n o š p a n i d o v o l i l , k e r j e b i l a o d ne k d a j k at o l i š k a . F a r a r s e j e p r i t o ž i l t u r š k e m u b a š i , k i j e s t a n o v a l v K a n i ž i . B a š a j e n j i m a s p or o č i l , č e ne b o m i r u me d n j i m a , b o p r i š e l s a m i n k u p i l c e r k ev . F a r a r s e j e t e g a z b a l i n v r g e l k r i ž n a c e r k ev , k i j e š e s e d a j k at o l i š k a ( K ü h a r 1 9 0 – 1 9 1 / 4 5 ) . Ne samo ta povedka, tudi naslednje pričajo, da je vsaj Kühar zbiral folklorno gra - divo zgolj pri katoličanih. 649 T rditev izhaja iz dejstva, da je vsakič v lepi luči prikazana katoliška stran, medtem ko se evangeličanska kakor koli osmeši. Nekatere pripovedi so v svoji realnosti že na meji dobrega okusa (Kühar 1988: 194–195), v druge se zaradi večje prepričljivosti vtihotapijo mitološke sestavine: E n k a p l a n j e r a d h o d i l k f a r a r j u , s k at e r i m s t a b i l a v e l i k a p r i j at e l j a . V e č k r at s t a s e p o g o v a r j a l a t u d i o v e r s k i h r e č eh , v k at e r i h s e j e f a r a r i me l z a v e l i k e g a m o- d r i j a n a . E n k r at s t a g o v or i l a o B o g u i n f a r a r j e d ej a l , d a j e l u t e r a n s k i b o g v e č j i k o t k at o l i š k i , z at o k e r j e n j i h o v b o g » o č a b o k « i n k e r o n z n a t a k o m o l i t i , k a r k o l i m o l i , d a s e n j e m u b o g v č a s i h p r i k a ž e . K a p l a n n a t o n i n i č o d g o v or i l , a m p a k j e š e l d om o v i n p o v e d a l ž u p n i k u , k a j m u j e d ej a l f a r a r . Ž u p n i k b i r a d v i d e l t e g a l u t e r a n s k e g a b o g a i n j e v z e l s s e b o j b o ž a j n s t v o [ = h o s t i j a ] , s t a š l a s k a p l a n om k 6 48 P l i v a n o š = k a t o l i š k i d u h o v n i k , f a r a r = p r ot e s t a n t s k i d u h o v n i k . 6 49 G a p r i e v a n g e l i č a n i h n i n a š e l a l i s e g a p r i n j i h n i t r u d i l i s k a t i ? ! etnoLing_04_FIN.indd 182 16. 06. 2017 13:14:02 183 LOK A LNA I DENTITETA f a r a r j u . N a v p r a š a n j e j e j i m a š e e n k r a t p o t r d i l , d a k n j e m u r e s p r i h a j a » o č a b o k« . P l i v á n o š j e v z e l h o s t i j o i n u k a z a l t e m u l u t e r a n s k e m u b o g u: ' N o , č i s i t i o č a b o k , t e k ü š n i ät o ( b o ž a j n s t v o ) , t o j ä S i m b o k ! ' N a t e b e s e d e j e l u t e r a n s k i b o g s k o č i l n a z a j i n j e p o s t a l v r a g , k i j e g r d o r j o v e l . Fa r a r j e v z d i g n i l r o k e i n p r o s i l ž u p n i k a , n a j g a s p r a v i v e n . P l i v a n o š j e b r a l i z s v o j e k n j i g e, p o k at e r i j e » l u t e r a n s k i b o g « s k o č i l s k o z i k l j u č a v n i c o ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 7 1 – 1 7 2 ) . Če prva povedka kaže premoč katoličanov na upravni ravni, druga v verski, gre v tretji za kulturno razgledanost. Povsod evangeličan pogori. T ako črnobelo slikanje je mo- goče seveda samo v neobveznem pripovedovanju: E n k r at s t a d v a l u t e r a n a š l a n a p r o š č e n j e k ne m š k i S v e t i A n i . E d e n o d n j i j u s e j e h v a l i l , k a k o d o b r o z n a n e m š k o . N a g o v o r i l j e d r u g e g a , d a s t a š l a p o s l u š a t p r i d i g o . T o s t a t u d i s t o r i l a . Ko je d u h ov n i k z a č el: ' He i l ig e Mu t t e r A n a! ' je l u t e r a n , k i je m i s l i l , d a z n a ne m š k o , r e k e l s v o j e m u t o v a r i š u: S l i š i š ! P r i d i g a r p r a v i : ' Z g r a b i t a t a d v a l u tera na ! ' Za to s t a o b a naen k ra t z be žal a i z cer k v e . N em c i s o m i s lili , d a j e z u n a j o g e n j i n s o u d r l i z a n j i m a . Z at o s t a š e b o l j b e ž a l a p r o t i d om u . N i k d a r v e č n i s t a š l a n a p r o š č e n j e k s v e t i A n i . N e m ci p a n i k o l i n i s o i z v e d e l i , z a k a j s t a z b e ž a l a ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 8 4 ) . 4. Stanovsko razločevanje K a k or z a n a r o d n o s t n a i n v e r s k a v p r a š a n j a p r e b i v a l ci z l e p a k at e r e s l o v e n s k e p o k r a j i ne v s v o j i s l o vs t v e n i f o l k l or i n i s o t a k o o b č u t l j i v i z a d r u ž b e n i p o l o ž a j . P r e d vs e m s o k r i t i č n i d o ne p o s r e d n i h o b l a s t n i k o v , me d t e m k o i m a j o v o d d a l j e - ne g a k r a l j a o z i r om a c e s a r j a ne om a j n o z a u p a n j e . a) Grajska gospôda Kadar so šli mimo bratonskih trat, so ljudem šli lasje pokonci, ker so tam slišali žalo- sten jok. Kmetje so imeli malo zemlje, pa še po teh je grof pasel svoje črede ovac. Zato so jih bratonski kmetje leta 1847 pregnali, za kar se jim je gospod beltinske grofične surovo maščeval. (Kühar 1988: 122–123). Števan Kühar je o beltinskem gradu prestregel veliko pričevanj; žanrsko sodijo k zgodovinskim povedkam, ki so deloma kritične do visokih sta - nov: »Dosta let je že minolo i bi lüdje skoro zevsema pozábili, kakša dela so se godila vu beltinskom gradi. Vu tom gradi so se prej najprvle tovaje držali. Tej tovaje so kmetskomi lüstvi nigdar ne včinili nikše škode, nego grofe i drüge plemenitaše bližnjij krajin so več- krat oropali.« – in deloma mitično obarvane: »Okôli deséte vöre so se vsa vráta naednòk gòrodprla i preminôči je pridrvo s strášnim ropôtom v grad, gde se je do pônôči midüo. Gda je vöra v törni dvanájset bijla, tè se je té vu gròbi pòkoja nêimajôči grof nazáj vö z gráda pèlao i so se za njim vráta samá zaprla. Tá strahota je dúgo trpêla i v grádi se nê vüpao držáti nišče« (Kühar 1988: 13). Oprezali so za grajskimi prebival ci, katerih življenjski stil jih je hkrati privlačeval in odbijal ter si po svoje tolmačili stvari, ki jih niso razumeli, ker so razpolagali z nepopolnimi informacijami in si o njih pripovedovali nenavadne zgodbe: etnoLing_04_FIN.indd 183 16. 06. 2017 13:14:02 184 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO N e k o č j e ž i v e l a v b e l t i n s k e m g r a d u g r o fi c a F e d or a . Z e l o č u d n a j e b i l a . S k r i v a l a s e j e p r e d l j u d m i , s e z a p i r a l a v g r a j sk e s o b a ne, k j e r j e me d š t i r i m i s t e n a m i l e g l o - b o k o p r e m i š l j ev a l a . L e r e d k o k d a j j e z a p r o s i l a , d a s o j i o s e d l a l i k o n j a , s k at e r i m j e p o t e m j e z d i l a p o g r a j sk e m p ü n g r a d i . N e k o č j e d o l g o n i b i l o d o m o v . / … / N a š l i s o k o n j a , n a t l eh p o l e g n j e g a j e l e ž a l a F e d or a . B i l a j e m r t v a . P r a v i l i s o , d a s e j e k o n j g o t o v o z a s á g a l (= p r e s t r a š i l ) , n a g l o p o s k o č i l i n v r g e l g r o fi c o r a z s e b e . P a d l a j e t a k o ne s r e č n o , d a s i j e z l om i l a t i l n i k . P o k o p a l i s o j o v d r u ž i n s k o g r o b n i c o v c e r k v i p o d M a r i j i n o l t a r i n o d t l ej v c e r k v i me n d a n i b i l o m i r u . K o s e j e ne k o č v v i h a r j u v c e r k ev z at e k e l ne z n a ne c , j e i z g r o b n i c e p r i š l a b l e d a ž e n s k a s s v e č k o v r o k i , s e n a p o t i l a k g l a v ne m u o l t a r j u i n z a č e l a m o l i t i ( R e š e k 1 9 9 5 : 5 6 – 5 7 ) . Če so jim osamljene grofične zbujale sočutje, so jim bili trn v peti grofje, ki so se igrali s težko prisluženim denarje m njihovih tlačanov: »Ob igri za denar je soboški grof s prižganim bankovcem svetil rakičanskemu, ko je ta iskal na tla zakotaljeni rajniš« (Kühar 1988: 122). Koliko zgodb o strahovih po prekmurskih gradovih se je ohranilo prav zaradi krivično pridobljenega denarja ali blaga (Kühar 1988: 126–127; 174–175)! T udi kakemu kmetu se bogastvo množi, toda iz zbranih pripovedi je zaslutiti nekako privoščljivost ob dejstvu, da jim nesrečno skopni, kakor na primer tistemu v Ižakovcih. Hvalil se je, da ima toliko denarja, da lahko po njem pride do Beltinec. T o bogastvo ga je zmešalo. Zakopa l je denar v »ogradi«, ker se je bal, da bi mu ga kdo ukradel. Doletela ga je nesreča in oslepel je. Zato ni mogel pokazati, kje ima skrit denar; domači ga tudi niso našli, čeprav so prekopali cel ograd. T ako je nekdanji bogatin na stare dni ostal pravi re - vež (Kühar 1988: 178). Pripoved o nesreči, ki je doletela »dva Bràtončara«, ker sta lahkoverno zaupala ne- pridipravu, Števan Kühar vpelje z refleksijo, ki bi jo lahko šteli za kontekst: »V krčmo je prišel nek gospod. Najedel se je in napil in ponudil krčmarju, da mu naredi denar. Zato da seveda rabi vzorec. Krčmarja so besede omamile, hotel je, da se o tem pogovorita na sa- mem. Dal mu je bankovec po 5, 10 650 in končno je tujec hotel bankovec še za 50. Gospodar je naročil domačim, naj ga pustijo na miru, da bo lahko delal. Tako je prebrisanec lahko pobral vse krčmarjeve prihranke in jo z njimi popihal skozi okno« (Kühar 1988: 189–190). A so takega nepridiprava lahko tudi uklenili v klado. T ak način kaznovanja je, po Števanu Küharju, ki natančno opiše orodje in kazen, obstajal vse do leta 1860 (Kühar 1988: 191). V njegovem času je bil prav tako živ spomin na številne vislice po prekmur - skih vaseh: »Da je v prejšnji časaj dosta lüdi moglo na vislicaj svoj žitek dokončati, nam kaže to, da je dosta vislic bilo gorpostavleni. Tak lüdje pravijo, da so edne bile postavlene pri Lipovci, i edne drüge že na ov kraj Bratonec pri Nemščeki.« Obešali so za vsako ma- lenkost. Pri Lipovcih so tako zadnjega obesili grofovega slugo, ker je ukradel vrečo ovsa, da bi bolj nakrmil grofovega konja. Redovnik ga je na zadnji poti stisnil pod svoj plašč, v prepričanju, da je nedolžen. O tem ga je prepričal še bel golob, ki se mu je prikazal ponoči (Kühar 1988: 121–122). V avtorsko zasnovani pripovedi Števan Kühar razvija zgodbo, kako Sveti Anton (Padovanski) reši življenje po nedolžnem obsojenemu sinu siromašne 65 0 D e n a r n a e n ot a v b e s e d i l u n i o m e n j e n a . etnoLing_04_FIN.indd 184 16. 06. 2017 13:14:02 185 LOK A LNA I DENTITETA matere (Kühar 1988: 217–220). Vsekakor je treba zgodbo motivno navezati na tako ime- novano smledniško legendo. 651 b) Nenavaden podložnik Milko Matičetov je zasledil v Prekmurju v eni vasi blizu deset matjaževskih zgodb, 652 kar pomeni, da je bilo v šestdeseth letih 20. stoletja izročilo o njem še izredno živo. Med njimi so tudi take, v katerih Kralj Matjaž svoje podložnike neposredno zagovarja. Sam je izkusil njihov položaj, zato je bil lahko razumevajoč do njih: S e de l j e pr e d n e k o v e l i k o i n b o ga t o h išo , pr e d s e p o l o ž i l ' k r šča k ' ( = k l o b u k ) i n p r o s i l m i l o š č i ne . V e č j e j e d o b i l o d r ev n i h k o t o d b o g at i h . P r o s i l j e z a p r e n o - č i š č e, t o d a t u d i v g r a d u s o g a o d s l o v i l i . V d a l j a v i j e z a g l e d a l l u č i n n a p o t i l s e j e p r o t i n j ej ; t a k o s o m u p o s t l a l i v r ev n i k o č i , d a j e s p a l z d om a č i m i v e d i ne m p r o s t or u v n j ej . Z g o d a j j e vs t a l i n o d š e l , k o s o š e s p a l i . G o s p o d i n j a p a j e n a š l a v p o s t e l j i g r u d o z l at a i n l i s t e k : ' T o v a m p o d a r j a k r a l j M at j a ž , k e r s t e d o b r i l j u d j e ' ( R e š e k 1 9 9 5 : 2 6 6 – 2 6 9 ) . Ministri jim hočejo naložiti večje davke, ko pa sami okusijo kmečko delo, postanejo bolj uvidevni in zahtevajo, naj plačajo davke herceg in grofje (Matičetov 1966: 92–93). Kralj Matjaž se je hotel prepričati, kaj ljudje govorijo o njem in kako višja gospoda ravna s tlačani. Neprepoznan se je ponudil kovaču za vajenca (Matičetov 1966: 95–96), v Sombotel se je prepeljal skrit, zakopan v voz sena in po dolgem iskanju dobil priložnost, da scepi drva, toda njihov lastnik je slabo ravnal z njim. V rnil se je v [Budim]Pešt[o] in nato na čelu svoje vojske prišel nazaj. T edaj so se mu vsi šli poklonit. T akoj jim je očital, da slabo ravnajo z revnim ljudstvom (Rešek 1995: 270–271). Podobno zaupanje kot v Kralja Matjaža se je v slovstveni folklori pozneje preneslo na cesarja Franca Jožefa. Premisleka vredno je, da je za te pripovedi mogoče ugotoviti čas nastajanja, saj je marsikatera opremljena z letnico ali ubeseditve no omenja čas sredi 19. stoletja, ko so kmetje postali lastniki zemljišč, ki so jih dotlej ime li v najemu. Pripovedi o tem sta bili zapisani v razmiku 80 let in primerjava med njima po svoje odseva njun čas. V mlajši varianti jih cesar nič ne dobi, ker se da prej prepoznati, krvoločneži niso kazno - vani, podložnikom pa obljubi agrarno reformo: Pred leto m 1848 so grofje dali pretepsti kmeta za vsako reč. Če je prepozno prišel na delo, jih je dobil 24 udarcev . Ljudstvo se je pritožilo cesarju. C a s a r s e j e s a m š t e o o d t o g a p r e p r i č at i , z at o s i j e s i r m a š k o o b l e k o v z e o n a s e b e i p r i š e o v D e k l e ž o v j e k e d n om k me t i , K o b i l e ci , s l u ž b o p r o s i t . K me t n j e m i j e p r a v o , d a g a ne m r e v s l u ž b o z e t i , a r n j e m i ne m a s k e m p l a č at i . N at o n j e m i j e p o s i r m a š k o o b l e č e n i c a s a r o d g o v or o , d a ne p r o s i d r ű g e p l a č e, s a m o s t r o š e k n a j n j e m i d a . K me t g a j e v z e o z a h l a p c a i g a j e z g o n o n a n o č s k o b i l a m i n a p a š o p a n j e m i v e l o , d a z a ü t r a n a j r a n o d om o p r i ž e ne, d a ne b i k e s n p r i š l a or at g r o fi . 6 51 N i k o Ku r e t , Praznično leto Slovencev I I , M o h o r j e v a d r u ž b a , C e l j e 1 9 6 7 , 7 8. 6 52 M i l k o M a t i č e t o v , P r i t r e h B o g a n j č a r j i h , k i z n a j o "l a g a t i " , Slovenski etnograf XVIII– XIX, L ju b l j a n a 1 9 6 6 , 8 1 – 1 1 2 . etnoLing_04_FIN.indd 185 16. 06. 2017 13:14:02 186 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO H l a p e c j e p a z a ü t r a n a l a š č d u ž e p a s e o . G d a j e d om o p r i g n a o , g a j e v e r t k r e g a o i n j e m i p r a v o , d a s i z d a j s t r p i t a ' s e d e m s v o j i ' . I r e s a n , g d a s t a n a g r o f o s k o p o l e p r i š l a , t e s o ž e d r ű g i vs i or a l i , z at o s o n j m a h a j d u cj e v č a s i k vs a k š e m u 2 4 v d a r - c o v p r i s o d i l i . P r v l e s o š t e l i k a z n ü v at i v e r t a i p o t om h l a p c a . A h l a p e c j e p r a v o , d a t o o n z a k r i v o , č i s t a k e s n o p r i š l a , z at o o n š č e p r v l e k a z n ü v a n b i t i . N at o g a h a j d u cj e p o t e g nej o n a d e r e š . G d a s o n j e m i 1 2 v d a r c o v g or v ű ž g a l i , t e j e h i t r o g or s t a n o , r a z g r e n o s i r m a š k o o b l e k o i j e p o k a z a o s v o j c a s a r s k i p l a š č . H a j d u cj e s o n a k o l e n a s p o k a p a l i p r e d c a s a r om i n s o g a z a o d p ü š č e n j e p r o s i l i . A c a s a r j e k a z n ü v a o g r o f a i h a j d u k e . G r o f j e m o g e o v e č l e t v o j a k om o b l e k o p r i s k r b e t i , h a j d u k e j e p a v t e m n i c o z a p r o . B i t j e j e p a p r e p o v e d a o i z d a j o d t i s t o g a č a s a v e č ne b i j ej o ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 2 3 – 1 2 4 ) . Cesar Franc Jožef se je želel prepričati, ali plemiči in gospôda res grdo ravnajo s tla- čani. Pri vertu (= birt, krčmar) v Dokležovju se je zato pogodil, da mu bo za hlapca. Nekoč bi moral a iti oba orat na gospostvo, pa sta zamudila. »Vert« je moledoval tri »pandurje«, naj ga ne tepejo, saj je za zamud o kriv »lapec«, ki je predolgo spal. Potem so tega pote - gnili z voza, pa je kriknil: »Malo počakajte!« Odpel si je vrhnje oblačilo rekoč: »Jaz sem Ferenc Jožef. Pravkar sem se prepričal, kaj počnete z ljudmi. Vsi, ki trpite na gospoščini, pojdite domov. Odslej bodo večje svoboščine, zemljo pa bomo razdelili srmaškim kme- tom!« Vsi, ki so odhajali s posestva, so peli od veselja, da je trpljenje minilo. Cesarja so hvaležno odpeljali na beltinški grad in od tam naslednjega dne s kočijo naravnost v Beč (Rešek 1995: 272–273). II. Karakteristična motivika prekmurskih povedk Pregledano gradivo dovoljuje sklep, da je mogoče govoriti o specifiki prekmurske slovstvene folklore ne zgolj s pokrajinskega in jezikovnega, ampak tudi folklorističnega vidika. Povedke so najbolj prostorsko pogojene in zgodovinsko odvisne, zato imajo v tu - kajšnjem orisu prednost pred drugimi folklornimi žanri, ki so večinoma ravnodušni do predmetnega konteksta. 1. Brezglavjeki V nobeni drugi slovenski pokraji ni doslej ni bilo zaslediti bajnih bitij s tem imenom. Da pa v Prekmurju zares obstaja tradicija o brezglavjekih, dokazujeta Kuharjev in Rešekov zapis, ki sta si osemdeset let vsaksebi. Skupno obema je le, da so to duše tistih otrok, ki umrejo brez krsta, drugače pa se obe besedili smiselno dopolnjujeta. Prvo nima, o čemer govori drugo, toda imenitno bi bilo dobiti o tem še več variant. B r ä z g l a v ä c : V ä č e r , d a s ä z a m r a č i , p a z a j t r a , p r l e k a k s ä z a z or i , j ä v ä č k r a d v i- d i t i s v e t l o l ű č , p o d o b n o g or e č o j s v e č i , š t ä r a z - v ä l k o f i t o s t r j o f l ät i ne v i s i k o o b ä r z äml e . T o j ä b räz gl a v äc . Pra vi j o , ka s o b räz gl a f c i d űša zäml e tes t ä p rämin oč ä d i c e , š t ä r a b r ä z i k r s t a m ä r j ej o . – A j n o k s ä j ä n i k š i B r a t o n č a r , V u č a k , z a j t r a r a n o p ä l a o p o s p o v i d n i k a . K a k j ä v ö z - v e si p r i š ä o , n j ä a m i j ä f č a si k pu n o b r ä zg l a f o f s i l i l o k - k o l o n . B r at o n č a r s ä j ä z b o j a o p a j ä z a č a o B o g a m o l i t i , d a j ä p a n i k a j ne etnoLing_04_FIN.indd 186 16. 06. 2017 13:14:02 187 LOK A LNA I DENTITETA a s n i l o ; k e n b o l ä s ä j ä k r i ž a o , t e n v ä č b r ä z g l a f c o f j ä p r i š l o . N a z a g n j ä s ä j ä r a z - š č e m ä r o p a j ä z a č a o p s ü v at i . T e s o f č a s i k p r ä m i n o l i . ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 4 7 ) . B r e z g l a v j e k i : D e c a , š t e r a s o s e r o d i j l a m r t v a , e l i p a s o š č e p r e d k r s t om m r l a , s o p r a v i l i b r e z g l a v j e k i . T o u d e c o s o z a k a p a l i z v ü n ci n t or a . L i d j é s o p r a v i l i , k a s o b i l á t a d e c a j a k o ne s r e č n a . N ej s o b i l a k r š č e n a , p e k l á p a s o s i t ü j nej z a s l ü j ž i l a . Z at o u vs e n o č i j o u č ej o , b r e z g l a v é l éj č ej o o k o u l i ci n t or a p a p r o s i j o B o g á , k a b i s e j i j u s m í j l o p a j e p ü j s t v o v ne b e s a . D o s t a l ü j d i , š t e r i s o v n o č i š l i d om o u m i j m o ci n t or a , j e v i d l o t e b r ez g la v j ek e, p a t ü d i č ü l o n j ü j v o j ä f k a n j e ( R e š e k 1 9 9 5 : 48 – 4 9 ) Pozornost zbudi tudi razvoj v narečnem poimenovanju omenjenega bitja. V prvi va- rianti je poimenovano bräzglaväc in v drugi brezglavjek . Opazna je sprememba končnice iz -äc v -jek. O tem bi morali kaj reči dialekto logi in jezikoslovci sploh. Semantično pa se poraja vprašanje, zakaj so prekmurski predniki za življenje prikrajšane otroke poimenovali brez - glavjeke. Beseda jasno nakazuje na pomensko razlago: brez glave . Če so se rodili mrtvi in so zato ostali brez krsta, ali to pomeni, da so bila njihova telesca še toliko nerazvita, da je pogled nanje dajal tak vtis. Vsekakor bi o tem imela kaj reči zdravniška veda. Prav tako se poraja vprašanje, ali je mogoče v isti sapi z brezglavjeki omenjati prékläsa, ki v konkretni varianti pomeni otroka, ki se mu je mati odpovedala že v svojem telesu: V ä č k r at s ä p o n o č i č ü j ä m i l o j o k a n j ä ; t o s ä z o v e : p r e k l ä s a . T o j o k a n j ä s i l i d j e n a v ä č n a č i n o f r a z l a g a j o . Ä d n i p r a v i j o , k a t o t a k š ä d e t ä ( h ) o d i d om o j o k at , š t ä r o j ä m at i s a m a o d ž i v l e n j a s p r a v i l a ; d r ű g i p a p r a v i j o , k a t o t a k š i p r ä m i n o č i ( h ) o d i d om o j o k at , š t ä r i j ä z a ž i v l e n j a k om i k a k š o k r v i c o f č i n o p a z a j ž ä l e, k a - j ž i v o č i z a n j ä g a m o l i l i p a p or a v n a l i k r v i c o . Č a s i s i p a t a k r a z l a g a j o t o j o k a n j ä , k a s ä p r t e s t o j ( h) i ž i , k a m a t o j o k a t ( h) o d i , k a k š a v ä l k a n ä s r ä č a z g o d i ( K ü h a r 19 8 8: 14 8) . Obstaja torej med imeni brazglavec / brezglavjek / prékläso kakšna alternacija ali gre za strogo ločeni poimenovanji za otroke, ki jim ni (bilo) dano živeti iz različnih vzrokov? 2. Džilerji Po vse m sl ovenskem oz emlju se sora zmerno pogost o na jdejo ra zličice pri povedi o člo- veku, ki po sm rti ni ma m iru, ker j e v ž ivljenj u kri vi č no pre st a vl j a l m e j ni ke . Pre poz na m o j i h po obrazcu: Kam naj denem? Kjer si vzel, tja deni! V prekmurski zadevni različici pa tega obrazca ni, pač pa je opisano dejanje sámo: »V Gabrovih grabah, kjer so ženske običajno namakale konoplje v vodi, so domala vsako noč slišali, včasih pa tudi videli moškega, ki je vso noč vozil s telígami zemljo z ene meje njive na drugo. Balíl je svojo krivdo. Dokler je namreč živel, je zmeraj podorjeval meje in si prisvajal lücko zemljo!« (Rešek 1995: 70–71). Neka žena opisuje, kako sta z možem kupila pujske in se vračala vsak s svojo vrečo na ramah. »Da sva že šla próuti dóumi, se je zàčnolo kmíjčiti. Próuti so noma príšli óča pa so bilíj zoságani. Pràvili so noma, ka so malo níže próuti Poznóvcon (= Poznanovcem) vídli trij méraše, kako so po njíjvaj léjtali pa mérili pa z lòmpašami vküp tréskali« (Rešek 1995: etnoLing_04_FIN.indd 187 16. 06. 2017 13:14:02 188 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 66–67). »Prikazni možakarjev, ki so z lučkami ponoči vračali ukradeno zemljo pravim la- stnikom, pa so res znane tudi pri nas, le da jih imenujemo mérari « (Rešek 1995: 68–69). Obe imeni meraši, merari spominjata na glagol meriti. Zato se poraja vprašanje, ali ne obstaja interferenca med izrazoma merar / meraš in džiler ter pojmi, ki jih predstavljajo. V Prekmurju namreč sledimo dokaj mladi različici te motivike, za katero je mogoče odkriti celó zgodovinsko zaledje. Kritika je namreč uperjena na zemlje merce, ki so v drugi po- lovici 19. stoletj a ravnali enostransko. Kako je to potekalo, natančno pripoveduje zgodba z realisti čnim začetkom: Prebivalci donjega kraja bratonske vasi »vnoči lidära vidijo dži- lera.« Najboljše ga zna opisati zvonar , ki ga je že večkrat videl. T a človek pripoveduje, da prikazen pride iz Dokležovja in je najprej čisto majhna: Da pa r a v ä n n y äg o v ä 'i ž ä pr i d ä , t e m al o p ost o j i, pa sä l i prk a ž ä ž ä re ča m a re l a , p o d m a r e l o f p a s t o , z a s t ä r i n d ž i l e r s i d i . D ž i l e r m a v r o k a j d ä l ä g l e t p a g l e d a p r l e p r t i N e n š č ä k i , z at e m p a p r t i b ö l t i n s k om i g r a d i . D a j ä p o g l ä d n o , z ä m ä v r o k ä p ä r o p a n i k a j p i š ä p a r i š ä . S ä t o t r p i s a m o n i k ä l k o m ä g n y a n y . N at o s ä z me š a s a pr k a z ä m p a i d ä pr t i G a nča n o m. – L i d j e pr a v i j o , k a s ä t o t ist i d ž i l e r t ü k l a t i, š t ä r ä 1 8 6 6 . l e t a t ä l k o š k o d ä n a p r a v o ne s a m o b r at o n s k i n , l i k i t ü j k m ät o n d r ' u g i j v ä s n i c . T o l e t o s o n a j m r ä l o č i l i g r o f o s k o z ä m l o o t k me c k ä , z at o k a j ä p r l e g r o f g e š t é m ät k me c k o v z ä m l o f m o o n y i v ä p a s e no ž at i . P r t o j l o č i t v i s o p a k m ät ä j a k o o b o ž a l i . K m ät j ä s o ž i p r l e p r ä v ä č m a l o z ä m l e, me l i , z a j s o p a š č ä t e m ä n yä d o b i l i p a t o b o l ä b o ž n o . P r v ä d nev ä j ä p r ä j d ž i l e r d o b r o me r o , p a s o k m ät j ä z a d o v o l n i b i l i ž n y l n . D a j ä p a a j n o g z g r o f o n f k u p p r i š ä o , n y ä m i j ä t e n a p u n o m o š n y o p a g a j ä n a g u č a o , n a j d r g o č me r i , p a t a k , k a d ä z a n y ä g a b o l ä p r a f . D ž i l e r g a j ä b o- g a o p a k m ät o n s t r a š a j n s k o k r v i c o n a p r a v o . N i š t ä r n ä v ä s n i c ä , k a g d o k l e ž o s k a p a l i p o s k a , s o s i n a Š t a j a r i n a j a l ä fi š k a l i š ä p a s o s ä p r a v d a l ä . T e v ä s n i c ä s o t e d o b i l ä m a l o v ä č z a m l e, o v ä s o p a o s t a l ä o b o ž a n ä . T a k r v i c a j ä š č ä g n y ä z d e n ne p or a v n a n a , z at o p a d ž i l e r t ü j n öm a p o k o j a m ä d m r t v i m i . T ü s ä k l at i p o n y i v a j , g e j ä s i r m a k o n k m ät o n t ä l k o k v a r a n a p r a v o ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 8 8 – 1 8 9 ) . Že tu je bilo nekaj mitoloških potez, naslednja kratka različica pa se še bolj drži stare podlage: »Dosta lűdi ja ži vidlo džilera, kag vnoči ž-žärečin stolon po njivaj drčä po meri zämlo, štäro jä za živlenja po krvici razmero. Najväčkrat ga jä viditi f-advänti, da lidje g- -zorjänican idäjo. Fčasi äščä präj koga pita: Äli maš däseto špico? « (Kühar 1988: 147). Da je tradicija o džilerjih ostala v Prekmurju zares živa, potrjujejo številne variante pri Dušanu Rešeku: L j u d j e s o t r d i l i , d a p o n o č i , n a j v e č k r at v a d v e n t u , t e k a j o p o n j i v a h d ž i l ej r i . T o n a j b i b i l i d u h o v i t i s t i h z e m l j e me r c ev , k i v č a s u s v o j e g a ž i v l j e n j a n i s o p r a v i č n o me r i l i z e m l j i š č , p o s m r t i p a h o d i j o z o ne g a s v e t a n a z a j p o r a v n a v a t k r i v i c o . N e k i M e l i n č a r j e p o z n o p o n o č i š e l i z B e l t i ne c . T a m j e b i l n a M a r k o v e m s e n j u , k j e r j e p r o d a l k r a v o , z at o j e v o š t a r i j i š e ne k o l i k o l u m p a l . K o j e p r i š e l d o m o s t u č e z D o u b e l , j e p r i š e l z a n j i m d ž i l ej r . S k o č i l m u j e n a r a me n a i n m o ž g a j e m o- r a l n o s i t i vs e d o me l i n š k e g a ci n t or a . T a m m u j e p r i k a z e n z l e z l a z r a me n i n s e u m a k n i l a v š ú p u r o ( R e š e k 1 9 9 5 : 5 8 – 5 9 ) . etnoLing_04_FIN.indd 188 16. 06. 2017 13:14:02 189 LOK A LNA I DENTITETA Analiza posameznih različic bi pokazala vso pestrost te motivike, ki še vedno ostaja prekmurska posebnost: L í p l a n s k e ž e n s k e s o š l e k z or j e n í c a m v T ör n i š č e . P r i k r í j ž i s o v i d l e, k a j e p o n j i v a j n i k š e ž a r e č e s t v or j e n j e l ej t a l o p a s v e j t i l o z l a m p a š on . D a s o p r í š l e ž e bl üjz i go m i l ič kog a c í n t o r a , je v k a p é jl i z vo n v d a r o z d r av a m a r ijo, s t vo r je nje p a p r e m i n o u l o . L i d j e s o s l e d k a r p r a v i l i , k a j e b i o t o u d ž i l l ej r . T ej l ej č ej o p o n j i j v a j , d a me r j ej o ; d o k e č s o b i l í j n a s v ej t i , s o nej d o b r o me r i l i z e m l e, z at o u p a m r t v i o d i j o s p e k l a n a z a j me r i t , k a b i p or a v n a l i t í s t o h u d o b i j o , š t e r o s o f č i j n o l i l ü s t v i ( R e š e k 1 9 9 5 : 6 0 – 6 1 ; p r i m . 6 3 – 6 5 ) . 3. Črnošolci Kdo so bili črnošolci? Študentje bogoslovja – glede na črna oblačila, ki so jih nekdaj ti gojenci obvezno nosili? Ali je motiv mednaroden in je slovensko ozemlje le ena od nje- govih postaj? Sveto pismo uči, da dvema gospodoma ni mogoče služiti (prim. Mt 6, 24). Ali pomeni, da so skrenili z zastavljene poti? Saj ni mogoče, da bi se ukvarjali s copranjem, če so svoj poklic jemali resno? Ali pa začetega študija niso zmogli: D r a j f o n c l i . G o n č a l i s o t u d i o t i s t e m , k i s e j e u č i l z a p o p a , a s e n i m o g e l i z u č i t i , z at o j e t u d i b i l č r n o š o l e c , z a k a r s e j e m o g o č e l e i z u č i l . / … / N e k o č j e ne k a m p r i š e l , ne v e m , č e s e m n a V i r i c o a l i p a v Č e p i n c e k J a n i j ev i m , k j e r s o b i l i m l a - t i č i . M l at i l i s o , p a s e j e z e l o o b l a č i l o . M l at i č i s o g l a s n o j a d i k o v a l i , k e r s e o b l a č i i n d e l a ne b o d o m o g l i d o k o n č at i . D r a j f o n c l i p a j e v z e l ne k a k š e n n o ž i č , s t o p i l n a p o d o k n i i n s t i s t i m n o ž i č e m ne k a j k r i ž a l p a m o l i l . O b l a č no s t s e j e z a č e l a u m i k at i i n j e i z g i n i l a , k a k o r d a b i j o s t i s t i m n o ž i č e m r a z r e z a l ( K r a j c z a r , G l a s o v i 1 3 / 4 5 ) . T udi Števan Kühar te motivike ne zataji (Ker črnošolcu niso pravočasno postre - gli z mle kom, je naredil točo (Kühar 1988: 141–142), toda pri Dušanu Rešeku in Karlu Krajczarju je je veliko več: Črnošolec vodi s seboj oblačnost. V družbi z njo hodi k hišam prosit mleka. Če mu ga kdo ne da, se mu maščuje s točo (Krajczar 1996: 249). Od noseče žene mleka ne vzame in če lepo ravnaj o z njim, nevarnost vremenske ujme odžene (prim. Krajczar 1996: 250). Kaj je prvotnejše , mleko ali voda kot sredstvo za ustvarjanje toče, ostaja odprto, je pa res, da imajo coprnice ravno nad mlekom veliko moč. 653 Ne ko č je p r i š el n a I v á n c e le p o r a š č e n , č r n o o ble č e n m l a d m o ž ble d eg a o b r a z a . V g o s t i l n i s i j e n a r o č i l p i j a č o , p om a l e m p i l i n o p a z o v a l d r u g e g o s t e, k i s o g a z a č u d e n o g l e d a l i , k e r g a n i h č e n i p o z n a l . Č e z č a s j e p o v e d a l , d a j e d i j a k č r ne š o l e i n j i m o b e č a l , d a n a r e d i d e ž . N a j b r ž j e b i l v r a g a l i n j e g o v p om o č n i k , s o s o d i l i l j u d j e . K r č m a r m u j e p r i ne s e l k o z a r e c v o d e, k a k or j e t u j e c p r o s i l . N at o s e j e f a n t s k l o n i l n a d k u p i c o i n z a č e l ne k a j m u v i t i , d a g a n i h č e n i r a z u me l . N e b o 6 53 P r i m . š t e v i l n e p o v e d k e , d a g a j e m l j e j o k r a v a m . etnoLing_04_FIN.indd 189 16. 06. 2017 13:14:02 190 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO s e j e ne n a d om a p o o b l a č i l o , z a č e l o j e g r me t i i n d e ž ev at i . C u m p r n i j a s e m u j e p o s r e č i l a . D r u g a č e p a b i b i l o , č e b i t a k r at , k o j e č r n o š o l e c p r o s i l z a d e ž , k d o i z me d l j u d i v k r č m i , o d p r l v r at a a l i o k n a . S t r e l a b i u d a r i l a v s o b o , t o č a p a b i p o c e l e m at á r i u n i č i l a p o l j š č i ne, j i m j e p o v e d a l t a c u m p r n j a k , č r ne š o l e d i j a k ( R e š e k 1 9 9 5 : 2 5 2 – 2 5 3 ) . Drugo karakteris tično sredstvo črnošolcev je knjiga: Neki kočijaž je vzel črnošolca na koula in ko je ta zaspal, si je ogledal neko njegovo knjigo (Krajczar 1996: 251). Komu knjiga bolj pritiče kot tistim, ki imajo opravka s šolo, kakor pove že njihovo ime? N e k e g a l e p e g a d ne s e j e č r n o š o l e c p e l j a l v A n d o v c e p o p o t i , p a s e j e u l e g e l p r e d e n i m h r a m o m . K r a j s e b e j e p o l o ž i l ne k o č r n o k n j i g o . M l a j š i s o s e v b l i ž i n i i g r a l i p a s o g a o p a z i l i . P r i s t o p i l i s o , z a č e l i o b r a č at i l i s t e v t i s t i č r n i k n j i g i . M e d t e m p a s e j e ne b o č r n o p o o b l a č i l o . O b l a k i s o s e k a r v l e k l i p o t l eh . L j u d j e s e z b e r ej o , p r i b e ž i j o a š t j a i z s o s e d n j e v a s i . Z a v o l j o v e l i k e g a k r i č a n j a s e j e č r n o š o l e c p r e b u - d i l , p a j e l i s t e v k n j i g i z a č e l o b r a č at i n a z a j . N a k a r s e j e o b l a č n o s t t a k o j z a č e l a d v i g at i . P o t e m j e č r n o š o l e c r e k e l , d a č e s e ne b i p r e b u d i l , b i t i s t e v a s i b i l o k o ne c ( K r a j c z a r , G l a s o v i 1 9 9 6 : 2 5 2 ) . T oda nenavadna moč knjige in ravnanje z njo zbujajo sum, da je črnošolec v zvezi s hudičem. Vse prekmurske različ ice o črnošolcu s porabskimi vred vsebujejo motiv hudo - urnih oblakov , kar navaja k premisleku, ali se v črnošolcu ne skriva kako staro mitološko dejstvo, pač bajno bitje (meni) neznanega izvora. Na tem področju čaka raziskovalce še veliko dela. N e k i ž e n i s e j e n a r o d i l o d e t e . K om a j s e j e n a r o d i l o , ž e j e i me l o z o b e . N e k o č j e p r i š e l č r n o š o l e c p a j e p r o s i l ž e n o , n a j m u d a d e t e . Ž e n a m u g a n i d a l a . K o p a s o z v e č e r l e g l i s p at , j e z a p i h a l v e t e r i n t i s t i m o š k i s e j e v r n i l , a v t e m ne m o b l a k u , d a g a n i s o v i d e l i , p a j e d e t e u k r a d e l . K o j e t o d e t e b i l o s t a r o t r i d e s e t l e t , b i l j e ž e m o š k i , s e j e v r n i l k m at e r i , a n i o s t a l d om a , o d š e l j e n a z a j v o b l a k e . P o t e m j e n a s t a l v e l i k v i h a r , a p r i t i s t i h i š i n i b i l o n o b e ne š k o d e ( K r a j c z a r , 1 9 9 6 : 2 5 3 ) . Č r n o š o l e c j e n a d o b l a k i v b e č k o p o t e g n i l v r v i c o i n j o p r i ž g a l . T a k o s e j e z a č e l o b l i s k at i . G r me n j e p a n a s t a ne t a k o , d a s e z r a k s t i s ne v b e č k o p a p o m a l i l u k n j i i z p u š č a . P o t e m z a č ne g r me t i ( K r a j c z a r 1 9 9 6 : 2 5 4 ) . Prav motiv grmenja je člen, ki motiviko črnošolcev neposredno povezuje z motiviko sv . Elija: G r m l a j c a j ä r o p o t , š t ä r o g a n a p r a v i v o z A l j a š a , k i s ä ž - ž ä r e č i m i k o l a m i v o z i p o o b l a k a j . S - t r e s k a n j o n p a B o g v r a g e k o l ä . S ä l i , d a t r e š č i , j i s p a d n ä s ä d ä n d ä s e t s ä d ä n . Č i s ä p r ä j t o n a - j g o d i l o , b i s ä v r a g o v j a t a k p o v n o ž i l i , k a - j j i v ä č b i l o , k a k j ä t r a v ä n a z ä m l i p a p e s i k a v - m or j i . F - č l o v e k a n ä t r e š č i , z at o k a j ä p r ä j o n ne v r e d ä n , k a - j B o k s t r e l o p o š i l a o n a n j ä g a « ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 5 0 ; p r i m . 1 5 2 ) . etnoLing_04_FIN.indd 190 16. 06. 2017 13:14:02 191 LOK A LNA I DENTITETA Kljub temu se zdi, da imata obe motiviki vsaka svoj izvir . Vsekakor je od črnošolčeve spretnosti Elijeva jeza nevarnejša: K o s e b l i ž a È l j a š ev o , n a s t o p i n a j v e čk r at s la b o v r e me . S t r a š no g r m i t a k r at , b l i sk a s e, s t r e l a u d a r j a vs ev p r e k i n m o č n o d e ž u j e . V F i l o v ci h p r a v i j o , d a b i E l j a š t a k o z e l o d i v j a l p o ne b u , č e b i v e d e l z a s v o j g o d , d a b i š e d e t e v m at e r i z a j o k a l o . P o d L i p o p a t r d i j o , d a t a k r at , k o n a j b o l j g r m i , p i j a n i E l j a š l à g v e v o z i i z g or i c . T a k o j e b i l E l j a š ne s r e č e n , k e r n i v e d e l z a s v o j g o d . Z g o d a j s p om l a d i s e t a k o o d p r a v i k B o g u i n g a v p r a š a : ' G o s p o d B o g, p o v ej m i , k d a j j e m o j g o d ? ' ' E j , E l j a š , d om o v p o j d i i n d r u g i č p r i d i ! T i š e d o l g o ne b o š g o d o v a l , ' m u o d v r ne B o g . Č e z ne k a j me s e c ev s e E l j a š v r ne p r e d B o g a i n s p e t v p r a š a : ' G o s p o d , k d a j b om g o d o v a l ? ' ' E j , E l j a š , E l j a š ! K j e p a s i h o d i l t a k o d o l g o ? T v o j g o d j e ž e z d a v n a j m i m o ! ' T e d a j s e E l j a š r a z č e me r i . T a k o z a č ne n or e t i p o ne b u , d a z a č nej o l j u d j e n a z e m l j i o d s t r a h u m o l i t i ( R e š e k 1 9 9 5 : 9 6 – 97 ) . T akšne pripovedi o sv . Eliji so znane le še iz Bele Krajine, kar bi mogoče dokazo - valo trditev , da so last predvsem panonskega sveta. Če povedke s svetim Elijo utegnejo prekrivati neko predkrščansko verovanje, naslednja pripoved to staro patino še ohranja in jo je morda dovoljeno navezati na boj med Perunom in V olosom v slovanski mitologiji: 654 V R a k i č a n u j e ž i v e l s k o p i k me t , k i j e d a j a l m l at i č e m s l a b o h r a n o . A n m l at a c g a j ä z a t o g a v o l o j a k o p r ä k l i n y o , p a ne m o o n i k š ä v o l ä m l at i t i . D a j ä a j n o g v e r t n a g ü m l o p r i š ä o , j ä n a j š ä o t o g a m l a c a , k a j ä l ä ž a o . K m ät a s o o b l ät e l i č ä me r j ä , p a j ä k u n o m l a c a : ' D a j r ä k o s t r e l a v d a r i l a f t ä b e, z a k a j n ä m l at i s ! ' M l at a c p a : ' D a j l i g r o n f č a s n o f t ä b e, f t a k š ä g a s k o p c a , k a n a s t a k t r a p i š ! ' N e j ä t r b e l o d u g o č a k at i , p a s o s ä n y i m a ž ä l e s p u n i l ä . Z a v r g ä o s ä n a j m r ä ci l o m a l i o b l a k , p a l ä v d a r o ž n y ä g a g r o n , š t ä r ä b u j o v e r t a p a m l a c a ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 7 8 ) . 4. Kuga K ü g a j ä p o d o b n a v ä l k om i p i s a n om i t ä l ät i . N a j r a j s ä p r k a ž ä n a d v or i š č i ä l i p a v - o g r a d i . N j e n a p r k a z ä n s ä l i n ä s r a č o p ome n i . K r a v a ä l i k a k š ä d r ü g o ž i v i n č ä p o g i n ä p r t i s t o j ( h ) i ž i , g e s ä k ü g a č l o v e k a s p r ä v a j a , d a v n o č i k a m a i d ä . T a k j ä s p r ä v a j a l a n i k š ä g a b r a t o n s k o g a r o j a r a , Š p i l a k a , d a j ä g -v i n j a k i š o , p a d a j ä n a z a j d om o p r i š ä o , n j ä m i j ä ž i t a n a j l e p š a k r a v a p o g i n o l a ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 4 8 ) . Čeprav je med prvim in drugim zapisom o kugi / Kugi preteklo osemdeset let, si ne nasprotujeta, ampak dopolnjujet a, kar prepričljivo dokazuje, da obstaja med njima zane- sljiva tradicija. Antropomorfizac ija bolezni kaže na zelo staro duhovno kulturo, ki se je ohranila v Prekmurju prav v atomski čas: L j u d j e s o p r a v i l i , d a j e k u g a k a z e n b o ž j a . H o d i l a j e p o s v e t u , o d v a s i d o v a s i , 65 4 P r i m . V i t o m i r B e l a j , Hod kroz godinu ( M i t s k a p o z a d i n a h r v a t s k i h n a r o n d i h ob i č a j a i v j e r o v a - n j a ) , G o l d e n m a r k e t i n g , Z a g r e b 1 9 9 8 , 4 9 . etnoLing_04_FIN.indd 191 16. 06. 2017 13:14:02 192 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO o d h i š e d o h i š e . M or i l a j e ž i v i n o v h l ev i h i n k o k o š i p o k o k o š n j a k i h . V d a v n i h čas i h j e m o r il a t u d i l j u d i , za to s o s e za p i rali p red n j o v h iš e ter j o z m o li t v a m i i n v r a ž a m i o d g a n j a l i o d s e b e . V e d e l i s o , k a j j e k u g a , n i h č e p a j e n i v i d e l , d a b i d r u g i m p o v e d a l , k a k š n a j e, d a b i s e j e p o t e m l a ž e o b v a r o v a l i . P o l e t ne g a v e č e r a j e v é r t J á n č i s e d e l n a t r n á ci p r e d h i š o d o l g o v n o č , d a b i s i o d p o č i l p o t e ž k e m vs a k d a n j e m d e l u . V s e j e b i l o m i r n o i n t i h o . K a r n j e g o v v e l i k p e s M u k i s k o č i i z k l ó n j e, z a č ne l a j at i p o d v or i š č u , s e p e n i t i , c v i l i t i i n s e v r t e t i s e m i n t j a p o d v o- r i š č u . D o l g o s e ž i v a l n i m o g l a p om i r i t i , č e p r a v j e J a n č i v e s č a s k r i č a l , n a j b o t i h o i n n a j s e p o t e g ne n a z a j v k l o n j o s p at . Z a j t r a j e J a n č i n a š e l v š t a l i c r k n j e n o k r a v o . T u d i p e s M u k i s e j e p r i v l e k e l i z k l o n j e v e s k r v a v i n o g r i z e n t e r z d e l a n . L j u d j e p o v a s i s o p o t e m p r a v i l i , d a s e j e J a n č i j ev p e s t i s t e n o č i p r e t e p a l s K u g o ( R e š e k 1 9 9 5 : 9 0 – 9 1 ) . 5. Žareči (vrag) Ni posebnost prekmurske slovstvene folklore motiv vraga ozirom a hudiča kot zasto - pnika številnih demonskih sil iz preteklih obdobij človeške zgodovine, pač pa lastnost, ki se pojavlja s prikritim namigom , da gre za negativno ustrojeno bitje ali stvar . Ljudje, ki niso za življenja ravnali v skladu z vestjo in etičnimi zakoni njihovega okolja, se po uverah še živih vračajo, da bi poravnali svoje račune. V Prekmurju se je v tej zvezi izoblikovala posebnost, da take osebe spremlja atribut žarečega, ki pravzapra v pomeni, da je v oblasti podzemlja, demonov , hudiča, torej nečesa, kar mu ne dá miru. Dva primera: a) Ovčar je zbolel in se spovedal hudega greha, da je živel z neporočeno ženo. Za pokoro se je mora še živ sežgati. T oda še zmeraj ni imel miru, ker je zaradi njega strašno trpelo toliko nedolžnih živali. Mrtev pase žareče ovce (Kühar 1988: 125–126). b) Kmet se vrača na žarečem žrebcu, ki ga je za življenja preveč oboževal. T o se je ponavljalo, dokler ga ni sestra vprašala, kaj storiti. Odgovoril je: žrebca naj se proda in denar zanj razdeli revežem (Kühar 1988: 127–128). Naslednja zgodba je v zadnjem delu vsebinsko omledna, vendar je tu vredna omembe zaradi sorodnega motiva. Namesto žarečega se v njej pojavi ognjeno žrebe: P o s m r t i s t a r ej g a b e l t i n š k e g a g r o f a s o l j u d j e š u š l j a l i , k a k o d i r j a vs a k o n o č i z c e r k v e v g r a d ognjeno ž e r b é . N e k e g a v e č e r a s o ž e n s k e p r i M at j a š é č ev i h č e s a l e p e r j e . B i l j e t u d i o d om á š , z at o s o m a l o p i l e i n j e d l e v r t a n i k i n s e t a k o z a d r ž a l e d o l g o v n o č . N a p o t i p r o t d om u s o s e M á r t a , K at a i n A n a p r i j e l e z a r o k e, d a ne b i z a š l e v k a k š e n j a r e k , s a j j e b i l a n o č k m i č n a . K o s o p r i t a v a l e d o c e r k v e, j e z v o n v t ör n i r a v n o u d a r i l e n o . K om a j s o r e k l e ' H v a l j e n J e z u s ! ' , ž e j e z a p i h a l m o č a n v e t e r , u d a r i l v c e r k v e n a v r a t a i n j i h s t r u š č e m o d p r l . I z c e r k v e j e z d i r j a l o ognjeno ž e r b e n a r a v n o s t p r o t i g r a d u i n i z g i n i l o v n j e m . Ž e n s k e s o o k a m ne l e o d s t r a h u , d o k l e r n i K at a k r i k n i l a : ' B e ž i m o , p r i k a z e n ! ' D r u g e g d ne s o vs i v v a s i g o v or i l i , k a k o s o ž e n s k e v i d e l e ognjeno ž e r b e ( R e š e k 1 9 9 5 : 7 2 – 7 3 ) . V Beltin cih je živel »an dvorski«, ki je svojega psa ljubil bolj kot vse drugo. Isto je jedel kot njegov gospodar , reveže pa je odganjal. Ko mu je pes poginil, ga je moral slu - žabnik pokopati na pokopališče in mu na grob postaviti križ. »Sako noč, da sä dollegäo, etnoLing_04_FIN.indd 192 16. 06. 2017 13:14:02 193 LOK A LNA I DENTITETA jä prišäo an žäreči päs pa jä so odivalo ž nyäga potegno. Dvorski sä te prkazni tak sprä- strašo, ka jä strae dobo pa na smrtje zbätäžao« (Kühar 1988: 177). Prekletovi so bogateli na kriv način, odganjali so reveže in starega »Präklätoga« odgnali pred jasli, češ, jej seno in žlampaj vodo, kakor si prej jedel kruh in pil vino. Pri tej prekleti hiši so »nevidna stvorjenja« – eni pravijo, da vrag, drugi da pokojni – delali veliko težav . Domači so jih nekaj časa celo dražili, ko pa so uvideli, da gre zares, so za - čeli neljube obiskovalce prikriva ti, ker so se bali, da bi jim kdo oponesel grešno življenje. Odtlej ni bilo miru pri tej hiši. Od vseh strani so prihajali čakat vraga. En večer je stražil mlajši Präkläti in ko se je stemni lo, je slišal jokanje »pr oslici. Mislo jä, ka mačkä bräčijo, pa jä začao lűčati. Äli ka sä zgodilo? Kmanyä, štäro jä prti 'mačkam' poganyao, jä näzaj v nyäga lätelo pa sä žärečä bilo« (Kühar 1988: 196). T ako se pojavlja jo žareče živali: ovca, žrebe in pes. Pri povedki, ki omenja mačko, je hkrati omenjen tudi vrag, zato je mogoče sklepati, da tudi pri drugih živalih gre zanj. Naslednja stopnja v sistematiki žarečega je, da mu podležejo ljudje sami. Naslednja pripoved nakazuje, kdo oziroma kaj jih lahko reši: V zakletem gradu je strašilo. Nekoč je šel vanj molit novomašnik s tremi gorečimi svečami. Nastal je velik ropot. Za njim se je prikaz al »an žäreči človik. Za ropoton sä skazao gospot, štäri jä moo dugi žäreči jä- zik, pa so nyämi črvje ž nyaga kapali.« Novomašnik ga je vprašal, kaj naj stori zanj. Oni je odgovoril: Kdor za mano pride, ti že pove. Za njim je res prišel že napol bel človek in povedal: Moj dedek, ki si ga vsega žarečega videl, si je po krivici prisvojil ta grad. T a, ki je prišel za njim z žarečim jezikom, je njegov sin, jaz vnuk. Če hočete, da bo v gradu mir , ga morate nazaj dati revnim otrokom, ki še živijo. T ako se mi rešimo trpljenja, otroci bodo pa srečni. Novomašnik ga je poslušal in s tem rešil tri pokojne, ki zaradi krivičnega premoženja niso imeli miru med mrtvimi (Kühar 1988: 170–171). Žanrsko je ta zgodba bližje pravljici kot povedki, ker sta njen kraj in čas dogajanja popolnoma nedoločljiva, medtem ko sta v naslednjih veliko bolj otipljiva. Žareči atribut je tu pripisan izrecno prekmurskim džilerjem: V a d v e n t ne m r a ne m j u t r u , š e v t e m i j e š e l s t a r i L e g é n i z G om i l i c p o d L i p o o b i- s k at s or o d n i k e . P r o s i l i s o g a , d a p r i d e p om a g at , k e r s o k o l i n i l i . K o j e p r i s p e l d o l í p l a n s k e g a k r i ž a , j e s r e d i n j i v z a g l e d a l d ž i l ej r a , k i j e t e k e l p r o t i n j e m u . B í o j e c éj l i ž a r éj č i , v ê d n o j r ó u k i j e mé o l à m p a š - v ö t r n j e k p a k n í g o , v d r ü j g o j p a m á l i s t ò , p a d ú g i l à n c j e v l éj k o z a s ê b o f ( R e š e k 1 9 9 5 : 6 2 – 6 3 ) . L í p l a n s k e ž e n s k e s o š l e k z o r j e n í c a m v T ör n i š č e . P r i k r í j ž i s o v i d l e, k a j e p o n j i v a j n i k š e ž a r e č e s t v or j e n j e l ej t a l o p a s v e j t i l o z l a m p a š on . D a s o p r í š l e ž e bl üjz i go m i l ič kog a c í n t o r a , je v k a p é jl i z vo n v d a r o z d r av a m a r ijo, s t vo r je nje p a p r e m i n o u l o . L i d j e s o s l e d k a r p r a v i l i , k a j e b i o t o u d ž i l ej r . T ej l ej č ej o p o n j i j v a j , d a me r j ej o ; d o k e č s o b i l í j n a s v ej t i , s o nej d o b r o me r i l i z e m l e, z at o u p a m r t v i o d i j o s p e k l a n a z a j me r i t , k a b i p or a v n a l i t í s t o h i d o b i j o , š t e r o s o f č i j n o l i l ü s t v i ( R e š e k 1 9 9 5 : 6 0 – 6 1 ) . T oda prvotno so bili džilerji le opremljeni s kakim žarečim predmetom, kar je v re - snici njihov pravi atribut. Zvonar iz »donjega kraja bratonske vasi« je pripovedoval, da etnoLing_04_FIN.indd 193 16. 06. 2017 13:14:02 194 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO prikazen pride iz Dokležovja in je najprej čisto majhna. »Da pa ravän nyägovä 'ižä pridä, te malo postoji, pa sä li prkažä žäreča marela, pod marelof pa sto, za stärin džiler sidi« (Kühar 1988: 188–189). Stol, to je miza, je splošni atribut džilerjev , če pa je ta miza ža - reča, je s tistim, ki za njo sedi, nekaj hudo narobe: »Dosta lűdi ja ži vidlo džilera, kag vnoči ž-žärečin stolon po njivaj drčä po meri zämlo, štäro jä za živlenja po krvici razmero. Najväčkrat ga jä viditi f-advänti, da lidje g-zorjänican idäjo. Fčasi äščä präj koga pita: Äli maš däseto špico?« (Kühar 1988: 147). Še enkrat prekmurska slovstvena folklora sama lepo potrdi, komu je treba pripisati atribut žarečega: G o s p o d a r j e ne k e j e s e n i s t r a ž i l v g o r i c a h , d a m u t a t o v i ne b i o b r a l i g r o z d j a . » D a j e p a z mej s p r ó u t i méj s e ci p o g l ê d n o , j e p a v í d o , k a s e n j é m i n í k a p r i b l i ž á v l e p o z r á k i . N a i d n ó u k j e p a s óm o v í d o ó b r ó g n j a m ó š k o g a , k a j e s é d o n a p o t á č i . B i o j e v r a g . S t ó u p o j e s p o t á č a , p o t éj g n o ž a r éj č e p o l é n o z ó g n j a , p ó u l e g v é r t a , n ó n j e g a s é o p a n j é m i p r à v o : ' K a b i s i t i v ü p o s éj s t i n a ž a r éj č e p o l é n o ? ' V e r t s e j e t a k z o s à g o , k a s o n j é m i v l a s k éj v ú j š k a r s t ó u p i l i . G or j e s k ó č o p a z á č o b éj ž at i p r ó u t i d ó u m i . ' O nej , g ê s ž e ne b i s é o n a ž a r éj č e p o l é n o ! ' j e s p ó u t om a ê š č e v t éj - g n o s k r í j č at i v r a g éj p a s e p ó u b r o ( R e š e k 1 9 9 5 : 1 1 4 – 1 1 5 ) . III. Žanrsko prepletanje v prekmurskih pravljicah V nasprotju s povedkami je v pravljicah težje najti pokrajinsko zanesljive sestavine. V endar je v tej zvezi mogoče kot posebnost prekmurske slovstvene folklore v prozi opo- zoriti na presenetljiv pojav , da se nekateri bajčni in baladni motivi v prekmurski slovstveni folklori selijo v pravljice in s tem dobiva žanrski sistem prekmurske slovstvene folklore drugačno sporočilno strukturo. 1. Lepa Vida Sl ovenska slovst ve na fol klori sti ka in li terarna veda nasploh pozna Le po V ido kot balado o neuteše nem hrepenenju , 655 zato je še večje presenečen je, da v Porabju nastopa kot močna žena, ki reši v kačo ukletega brata. T a jo prvič, ob napovedi, od kod bo dobil pomoč, imenuje Junaška Vida, ob njunem prvem srečanju pa ji polaska: ' N e b o j s e me, V i d a , L e p a V i d a ! J a z n i s e m h u d a k a č a , m l a d i k r a l j e v i č s e m . U s e d i s e n a t l a , j a z p a s e s p l a z i m k t v o j i m n o g a m i n t i p o v e m , k a j n a j s t or i š , d a me o d r e š i š … ' P r a v , V i d a s e j e u s e d l a n a t l a , k a č a s e j e s p l a z i l a k n j ej p a j e r e k l a : ' t a m n a t i s t e m v i s o k e m h r i b u s t o j i v e l i k g r a d . T i b o š š l a t j a p o c e s t i , j a z p a p o g r m o v j u . T a m s i u t r g a š t r i e n o l e t ne l e s k o v e š i b e p a t a m p o č a k a j n a me . K o j a z p r i d e m , me š č u k n i z e n o š i b o , p a j o o d v r ž i , P o t e m me š č u k n i z d r u g o š i b o p a j o p r a v t a k o o d v r ž i , n at o s t r e t j o o n j o t u d i o d v r ž i . ' Z a r e s . L e p a V i d a j e p r i š l a v g r a d . T a m j e b i l l e s k o v g r m . U t r g a l a s i j e t r i e n o l e t ne š i b e . T a č a s e j e t u d i k a č a 6 55 J ož e P o g a č n i k , Slovenska Lepa Vida ali hoja za rožo čudotvorno ( Mo t iv L e p e Vi d e v s lo v e n - s k i k n j i ž e v n o s t i , C a n k a r j e v a z a l ož b a , L ju b l j a n a 1 9 8 8. etnoLing_04_FIN.indd 194 16. 06. 2017 13:14:02 195 LOK A LNA I DENTITETA p r i p l a z i l a d o g r a d u . V i d a j e s t or i l a , k a k or j i j e v e l e l a k a č a . Š č u k n i l a j o j e s p r v o š i b o p a j o o d v r g l a , n at o j o j e š č u k n i l a z d r u g o i n j o s p e t o d v r g l a . K o j o š č u k ne s t r e t j o š i b o , s e p r e d n j o p o j a v i k r a l j ev i č . N i v e č b i l k a č a ( K r a j c z a r 1 9 9 6 : 9 5 – 97 ) . Razen imena za glavno junakinjo Lepo V ido tu ni nič skupnega z istoimensko slo - vensko balado. Ali gre zgolj za prevzem imena v pravljico ali tudi v poimenovanju glavne osebe obstajata dve med seboj ločeni, vzporedni tradiciji, ob tej priložnosti ni mogoče zanesljivo odgovoriti. 2. Rošlin in Verjanko Porabska pravlji ca T r govčev sin in njegova mati se začne izredn o realistično, s po- slovnim nadihom, kot se za tr govca spodobi: »Oče je govoril, da bo šel v drugo deželo pa si tam kupi ešče eno hišo pa trgovino, potem pa naj mati in sin prideta za njim. Res, tako je bilo.« In zdaj je na vrsti presenečenje, da se sredi pravljice pojavi motiv , ki je znan iz balade Rošlin in V erjanko, da mati streže sinu po življenju. Na poti bi se mati sina rada znebila, ker ji je postal všeč poveljnik tolovajev , katerim sta prišla v pest. Omenjeni po- veljnik jo namreč napeljuje k umoru lastnega sina z besedami: »Drugače se ga ne moreva znebiti, kakor tako, da se ti narediš bolna pa mu poveš, da ozdraviš le, če ti kdo prinese medvedje mleko, ki ga boš pila. Tam pa tam so veliki gozdovi, v njih so medvedi pa ga po- šlji tjakaj. Mogoče več ne pride nazaj.« Česa ne bi dober sin storil za mater in tudi temu se podvig posreči, kljub temu da ga živali opozarjajo na njeno pretvezo! Drugič ga pošlje po jabolka in ko ji želi ustreči z njimi, ugotovi, da mu ne more do živega drugače, kot da mu je odvzela čudodelni bič, čigar posest je sinu omogočala uresničevati njene muhe. Poleg tega mu izkoplje še oči. S tem se pripoved oddalji od znam enite balade in vrna na pravljična tla (Krajczar 1996: 129–140). 3. Okamnela živa bitja T one Cevc v študiji na to temo upošteva le slovenske bajke in bajčne povedke, 656 med- tem ko tukajšnja snov izziva premislek o okamnelih živih bitjih v slovenskih pravljicah. Izhodišče zanj je porabska pravljica. Njena izjemnost je motiv lasu: T rije sinovi kralja, »ki se mu eno oko joče, drugo pa smeji, « morajo skozi vinske gorice. Prva dva se ne mo- reta zadržati in utr gata grozd in zato vsakega posebej nadere »stara baba: 'Da bi postala kamen, ti in tvoj konj!'« Tretje leto se odpravi na pot najmlajši brat, ki »ni naredil nobene škode, ni si utrgal grozda, ampak je šel naprej« (Krajczar 1996: 33–45). Pravljično bitje lahko doseže, da živa bitja okamnijo zaradi dotika samo enega lasu, ki ga spusti nanje. Lovec, ki so ga medved, volk, zajec prosili, naj jih ne ustreli, zvečer naloži na ogenj in začne peči špeh. Z drevesa se začuje glas: »'Lahko pridem dol jest špeh?' 'Lahko, ' reče lovec. 'Bojim se živali. Lahko spustim dol en las?' 'Lahko, lahko!' Veter zajame las pa ga odnese na živali. Te nato okamnijo« (Krajczar 1996: 104–108). V kamnito alpsko in kraško pokrajino umeščena zgodba se odvija popolnoma drugače kot na mehkih panonskih tleh. 65 6 T o n e C e v c, O k a m n e l a ž i v a b i t j a v s l o v e n s k e m l ju d s k e m i z r o č i l u , Traditiones 3, Lj u blj a n a 1 9 7 4, 8 1 – 1 1 3 . etnoLing_04_FIN.indd 195 16. 06. 2017 13:14:03 196 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 4. Zelenje Zelenje ima v verovanju starih ljudstev pomembno vlogo in tudi v slovenski scenski in slovstveni folklori so njegovi motivi pogosti. Navadno so to enoletne leskove šibe 657 (prim. tudi Krajczar 1996: 95–97), v eni od porabskih pravljic pa vlogo podajanja življe - nja prevzame travna bilka. Glede na to, da z njo pomagajo živali mladeniču, ki je z njimi lepo ravnal, je mogoče sklepati, da je motiv zelo star: K o s o s e ž i v a l i p r e b u d i l e, s o v i d e l e, d a n j i h o v g o s p o d a r i m a p r e s e k a n v r at . N a k a r l ev p r a v i v o l k u: ' V o l k , t i s i n a j l a ž j i , p o j d i p a p r i ne s i ž i v o t r a v o , k e r n a š g o s p o d a r i m a p r e s e k a n v r at . ' V o l k g r e, h o d i , i š č e, p a ne n a j d e t r a v e . U j e l j e z a j c a , g a p o- j e d e l p a s e v r n i l . P o v e d a l j e, d a ž i v e t r a v e n i n a š e l . P o t e m l ev p o š l j e me d v e d a . T a o d i d e, a t u d i ne n a j d e t r a v e . N a p o t i z a l o t i m a l o j a g n j e, g a p o ž r e i n s e v r ne . Z d a j l ev s a m g r e . G r e, g r e p a v i d i , d a k a č a v g o b c u ne s e t i s t o t r a v o . P r a v i j i : ' K a č a , t o t r a v o d a j me n i ! ' ' N e m or e m t i j e d at i , ' p r a v i k a č a . ' P r e d s e d m i m i l e t i j e k o l o š l o č e z m o j o m at e r , p a s e m k om a j z d a j n a š l a z d r a v i l o z a n j o . ' L ev p a s e p r i b l i ž a k a č i , j i s t a c o s t o p i n a v r at , v z a me t r a v o i z g o b c a p a j o o d ne s e . P o t e m s o ž i v a l i s t r a v o n a m a z a l e s v o j e m u g o s p o d a r j u v r at i n p r i d a l e g l a v o . P o j a p s e j e o v e d e l i n vs t a l ( K r a j c z a r 1 9 9 6 : 1 9 – 3 2 ) . Motiv žive trave se ponovi še enkrat iz ust drugega avtorja in v drugačnem sobese- dilu, kar dokazuje njegovo splošno razširjenost v tem okolju in ne le enkratni domislek posameznika. V eni od pravljic mlajši od dveh bratov reši mesto pred zmajem, ki je bil vsak dan požrl osemnajstletno dekle. Ostala je še kraljeva hči. Zmaju odseka glave, si jih izreže in da v torbo. Potem se malo uleže in zaspi. Starejši brat spečemu odreže glavo, mu vzame trofeje in gre h kralju, češ da je on rešil mesto: Ž i v a l i s o ž e p o s t a l e ne s t r p ne , k e r p o j b a t a k d o l g o n i b i l o n a z a j . N a p o t i l e s o s e p o g l e d at , k a j j e z g o s p o d a r j e m . Z a g l e d a j o , k a j s e j e z g o d i l o . Z a j e c b r ž t e č e p o ž i v o t r a v o , k i vs e o ž i v i . K o j o p r i ne s e, m u g l a v o d a j o n a v r at , p a n a m a ž ej o s t r a v o . P o j a p o ž i v i . S a m o d a s o m u g l a v o n a r o b e d a l i n a v r at . K a r b i m or a l o b i t i s p r e d a j , j e b i l o z a d a j . Z a j e c j e a š t j e g n a u k s t e k e l p o t r a v o . N o , s e d a j s o mu g l a v o d o b r o d a l i n a v r at . Z d a j j e p o s t a l s e d e m k r at t a k o l e p , k a k j e b i l ( K r a j c z a r 19 9 6: 10 4 –10 8) . 5. Tekmovanje za nevesto T udi v slovenskih pravljicah se pogosto pojavlja motiv , da kralj razpiše javno tekmo- vanje za svojo hčer . Z njo se bo lahko oženil tisti, ki bo uspešno rešil zastavljene naloge, med njimi je prstan, zlato jabolko ali kaj podobnega, kar morajo mladeniči doseči z iskrim konjem. T aka je tudi ena od porabskih pravljic: 6 57 P r i m . N i k o Ku r e t , Praznično leto Slovencev (S t a r o s v e t n e š e g e i n n a v a d e o d p o m l a d i d o z i m e) , P r v i d e l : P o m l a d , M o h o r j e v a d r u ž b a , C e l j e 1 9 6 5 , 1 1 4 s l . P a v l e Z a b l a t n i k , Čar letnih časov , 38 – 4 0. etnoLing_04_FIN.indd 196 16. 06. 2017 13:14:03 197 LOK A LNA I DENTITETA V d e ž e l i j e v l a d a l k r a l j , k i j e i me l h č e r . N a p o č i l j e č a s , k o s o j i i s k a l i ž e n i n a . N a vi s o ki p l anini j e b i l vi s o k, vi s o k s to l p . K ra l j j e ur edi l , da s o p o s ta vi li n an j z l at o k r o g l o . N a z n a n i l j e, d a b o m o ž n j e g o v e h č e r e t i s t i , k i t o k r o g l o s n a me s s t o l p a . T r i d n i j e t r a j a l o . N a z n a n i l i s o , n a j p r i d ej o p o j g e p a s e p ome r i j o , k at e r i b o b o l j š i . P o j g e s o s e p r i p r a v l j a l i . Č i s t i l i s o k o n j e p a j i h k r a s i l i s t r a k o v i i n š o p k i r o ž . T u d i s t a r ej š a b r at a s t a š l a . H j a , k a k o b i p a k o n j i m o g l i s k o č i t i t a k o v i s o k o ! P e t me t r o v , t a k o v i s o k o n i s o m o g l i . N a j m l a j š i b r at p a s p a l i c o e n k r at u d a r i o b t l a . B a k r e n a o b l e k a i n k o n j p r i d i r j at a , o b l e č e s e, z a j a h a k o n j a i n g r e . S k o č i l j e d o p o l o v i c e s t o l p a p a o d p a d e l . T udi s srebrno opravo do zlate krogle ne more, pač pa jo s konjem doseže in sname s stolpa, ko je v zlati obleki (Krajczar 1996: 51–58). Pravljično dogajanje na tem mestu je podobno znamen itemu ziljskem u štehvanju, 658 le da tedaj zbijajo sodec; zataknjenega na visok kol ga morajo jezdeci, ki pridirjajo v galopu mimo, sneti, tu pa gre za spravljičeno zlato kroglo. Nadaljnji premisleki na to temo bodo še kako dobrodošli. Čeprav je asocia cija na zelenje iz predkrščanskega kulturnega kroga v zvezi z »živo travo« razumljiva, še ne pomeni, da je strokovno veljavna in zanesljiva. T udi ta točka de- luje predvsem kot vabilo za premislek za nadaljnjo strokovno razpravo. IV. Prekmurske različice povedk in pravljic v primerjavi s slovstveno folkloro iz drugih slovenskih pokrajin Problematika je tu zgolj nakazana in spodbuja k temeljiti širši primerjalni raziskavi slovstvene folklore iz vseh slovenskih pokrajin. Že naslovi rubrik pa kažejo nekatere mo- tivne posebnosti prekmurskega pripovedništva. 1. Vragovo rojstvo Milko Matičetov je zbral pričevanja o »otroku, rojenem v kačji podobi«, ki mu v zahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja pravijo »duhovin«, 659 za tristo let nazaj. Zdi se, da je bila ta uvera nekdaj bolj razširjena, saj je upravičeno sem šteti tudi naslednjo prekmursko različico: P r i ne k i h i š i s e j e n a me s t o d e t e t a r o d i l v r a g . P r a v i l i s o , d a j e p r i v e k a l i z m a- t e r e v e s o b r a š č e n s č r n o d l a k o p o t e l e s u . N a me s t o p r s t o v n a r o k a h i n n o g a h j e i me l k o n j s k a k o p i t a . T u d i n j e g o v g l a s n i b i l d i t ê č i , t e m v e č j e b o l j c v i l i l k o t j o- k a l. T a k o j s e j e p o s t a v i l n a n o g e i n z a č e l ho d i t i s e m i n t j a p o p o s t e l j i i n p l e z a t i p o z i d u . D om a č i s o s e j à k o p r e s t r a š i l i i n t a k o k r i č a l i , d a s o p r i t e k l i k h i š i vs i s o s e d j e . K o j e e d e n i z me d n j i h z a g l e d a l k o s m at i č r n i s t v or , j e z a k r i č a l : ' L j u d j e, v r a g s e j e r o d i l! U n i č i t i g a m o r a m o! ' S t e k e l j e v e n k a j i n s e v r n i l z l e s e n i m k ol i - č e m , s k at e r i m j e t a k o d o l g o t o l k e l v r a g a , d a s e j e t a f t é g n o . N at o s o g a n a l o ž i l i n a t r á g l e i n g a o d ne s l i v š ú m o , k j e r s o g a z a k o p a l i . N i b i l o d o l g o p o t e m , k a r 6 58 N i k o Ku r e t , Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir , S A Z U , L ju b l j a n a 1 9 6 3 . 6 59 M i l k o M a t i č e t o v , D u h o v i n v Br k i n i h ( T r i s t o l e t p r i č e v a n j o ot r o k u , r o j e n e m v k a č j i p o d ob i ) , Traditiones 2 , L ju b l j a n a 1 9 7 3 , 6 3 – 7 6 . etnoLing_04_FIN.indd 197 16. 06. 2017 13:14:03 198 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO se j e r a z v e de l o , d a j e g r àb a pr a z n a : v r ag se j e pre b ud i l o d m r t v i h i n se v r n i l v p e k e l … ( R e š e k 1 9 9 5 : 1 1 0 – 1 1 1 ) . 2. Živa mlada voda Obstajajo pravlj ice, v katerih mladenič išče živo vodo, 660 v porabski pravljici pa to ne zadošča, ampak mora biti živa voda še »mlada«. Kralj bi spet postal mlad, »/č/e bi z Vilinskega gradu kdo prinesel živo mlado vodo, v kateri bi se umil.« Najmlajšemu sinu se jo s pomočjo posrednikov posreči najti: »Ob dvanajsti uri gre noter in si vse ogleda. V steklenico si natoči živo mlado vodo. Na mizo napiše, kdo je hodil tukaj, katerega kralja sin, katero leto, katerega meseca in dneva« (Krajczar 1996: 42). V ozadju besedne zveze »živa mlada voda« je zamisel o čaranju po analogiji. Le če je sicer živa voda »mlada«, lahko tisti, ki jo rabi, postane spet mlad. 3. Mrtvec pride po ljubico V slovenski literaturi je motiv znan predvsem zaradi Prešernove prepesnitve Bür gerjeve Lenore, ki jo je skušal posloveniti že nesojeni prvi slovenski pesnik Damascen Dev . 661 Znana je tudi ljudska pesem 662 te vrste z naslovom Mrtvec pride po ljubico. Prozna različica te tematike je znana vsaj iz Krope, 663 vendar je zgodnejši Küharjev zapis iz Prekmurja z na - slovom »Dva zalüblänca«. T u je zgolj z glasoslovnega vidika prestavljena v knjižni jezik: Na onem kraju Mure v neki mali vasi sta se en mladenič in deklica zaljubila in s pri- sego zavezala, da eden drugega nikdar ne zapustita. Za nekaj dni je moral mladenič iti na Italijansko v krvavi boj in ga je tam sovražna krogla umorila. Njegovi tovariši so pisali deklici, kaj se je z njim zgodilo. Deklica je prebrala pismo in dejala: T o ni res! Če bi bil mrtev , bi že prišel pome. Še tisto noč je mladenič v vojaški opravi prišel po dekle. Konja je pustil zunaj in vstopil: »Ljuba moja, sedi na konja!« Oče in mati sta jo ustavljaljala, ona pa, da brez njega ne more živeti. Šla je zato z njim. Sedla je k njemu in oba sta jahala na Italijansko. Ko sta že daleč prijahala, je mladenič vprašal dekle: »'Mrtväc trdno konya jašä, lüba, tä ne straj?' Divojka nyäma ne dala nikšäga odgovora. Čez en čas jo spet vpraša: ' M r t v ä c t r d n o k o n y a j a š ä , l ü b a , t ä ne s t r a j ? ' D i v o j k a j ä n at o s k o č i l a s k o n y a p a s ä h i t r o s k r i l a v m r t v ä č k o k u č o , f š t ä r o j k u č i j ä m r t v a c l ä ž a o . M l a d e n ä c j ä š o k m r t v ä č k o j k u č i p a j ä p r o s o : ' T i m r t v o t e l o , d a j m i ž i v o v ő ! ' M r t v ä c s ä ž ä z d i g a v a o , k a j s p u n o ž ä l o m l a d e n ci , d a n y ä m ä p a d i v o j k a v ä l e l a : ' T i m r t v o t e l o , p o č í v l i ! ' M l a d é n a c j ä j o č i č p r o s o d r g o č : ' T i m r t v o t e l o , d a j m i ž i v o v ö ! ' D i v o j k a j ä p a v ä l e l a m r t v ä ci : ' T i m r t v o t e l o , p o č i v l i ! ' D a j ä š t e o m l a d e n ä c t r ät i č p r o s i t i , t e ž ä p r ät a k l a t i s t a v ör a , f š t ä r o j s ä m or ä j o p r ä m i n o č i n ä z a j v g r o p p o v r n o t i . T r a g j ä m l a d e n ä c o d i š ä o n ä z a j m ä d m r t v ä , d i v o j k a j ä p a o s t a l a v m r t v ä č k o j 660 Ž i v a v o d a p o m e n i t e k o č o v o d o . 6 61 P r i m . B o r i s P a t e r n u , France Prešeren in njegovo pesniško delo , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 7 6 , 7 2 – 7 7 . 6 62 Slovenske ljudske pesmi , u r . B o r i s M e r h a r ( K o n d o r 4 5 ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 6 1 , 2 0 – 2 3. 663 J ož a B e r t o n c e l j , Kroparske zgodbe , s a m o z a l ož b a , K r o p a 1 9 7 3 . etnoLing_04_FIN.indd 198 16. 06. 2017 13:14:03 199 LOK A LNA I DENTITETA k u č i. D a s o z a j t r a p r i šl i p ok o p i č j ä , j ä j ä d i v o jk a p i t a l a , ge z a j u n a j e . P ok o p i č j ä s o n y o j t o z n a l i p o v e d at i , g e j e, s a m o t o s o n y o j ne z n a l i p o k a z at i , f š t ä r i k r a j b i n a j š l a d om o . Z at o j ä m o g l a t a n o s t at i . P o n i d í l a s ä p l i v a n o š i z a d e k l o p a k a g n y ä g ov a d e k l a jä o d l a n a p o ko p a l i š č ä t r avo b r a t . D a jä s t i s t og a g r o b a b r a l a , g e j ä m l a d e n ä c z a k o p a n i , s ä j ä z g r o b a p o k á z a l a a n a r o k a p a j ä n y o p r i j e l a z a r o k o p a j ä j ä v ä č ne p i s t í l a t a n o d n ät . P r i š l i s o me š n i k i p a s o m o l i l i n a d n y o f , d a p a z a m a n . Ro k a p r ä m i n o č ä go jo jä l i d r ž a l a . Na t o jä pl iv a n o š s pit áv a o d iv oj ko p o n y e n om p r v e š n y ä n ž i v l e n y i , p a d a n y ä a m ä d i v o j k a s ä p o v e d a l a , t e j o j ä z d a o s p o k o j n i m m l a d e n c o n . D a j i v a j ä p o z d a v a n y i b l a g o s l o v o , s ä g r o p o t p r o p a p o ž r o d i v o j k o , k a j ä j ä v ä č ne b i l o v i d i t i ( K ü h a r 1 9 8 8 : 1 6 7 – 1 6 8 ) . V to rubriko sodi tudi folklorna pripoved Markova A`nika . Vsako noč ob 1 1. uri jo je obiskal mladenič , ki si je vzel življenje zaradi njene nezvestobe. Nič nista pomagala bla - goslovljena voda, post. Zato je odšla na dolgo božjo pot, s katere se ni vrnila. Pravili so, da je ostala v samostanu, drugi pa, da jo je on odnesel s seboj (Kühar 1988: 125). 4. Deklica vojak Marija Ma karovič je obdela la m otiviko dekl ice voja ka v sl ovenski sl ovstveni folklori, 664 ki pra viloma de lujejo pra vljično, t u pa i mamo fol klorno pri poved, ki bi j o lahko uvrstili med povedke, saj navaja celo kraj, kjer naj bi se zgodba začela odvijati: »Na Bojnäčkon jä živo òča, štära möo tri čäri pa ädnogo sinű.« V elika žalost ga je zajela, ko je moral sin k vojakom. T udi ta je komaj čakal na praznik, da je lahko odšel za nekaj dni k svojim. Zelo so jokali, ko se je spet poslavljal. T edaj je srednja hči dejala bratu, da ga je pripravljena zam enjati. T oda brat jo je svaril: »E draga sästra, täžäk jä vojački stan, cilo mäni, ka konya man!« V endar je dekle vztrajalo. Odrezala si je lase in se oblekla v bra - tovo vojaško obleko. V začetku ji je šlo težko in vojaki so se čudili, kako da temu vojaku tako trdo gre, saj je že veliko razumel. Sčasoma se je privadila in bila tako dobra, da je že dobivala (= napredovala). T o, da je dekle, ni nihče pomislil. »Da jä prätaklo leto dni, sä diklina ajnog zazabila pa spevala: 'Da do loška grűškä zrelä, te ži jäz väsela bon'…« T o je poslušal kapitan in si začel misliti, da ne more biti fant, kdor to poje. Dal je vojake pregledati in pri tem so odkrili, da je vrli in lepi vojak deklica. Kapitanu je tako ugajala, da jo je vzel za ženo (Kühar 1988: 173–174). 5. Skopuh T a prime r dokazuje, da je treba pri folklorni motiviki ravnati zelo pazljivo. T ako pri prekmurski kot gorenjski variant i o skupuhu 665 je prvi vtis, da gre za enkratno domislico. T oda primerjava pokaže, da izvirata iz neke skupne predloge, saj sta si po strukturi zelo podobni, čeprav je prekmurska znatno daljša. Skopuh uživa ob štetju cvenka, ki ga tako 664 M a r i j a M a k a r o v i č , D e k l i c a v o j a k , Slovenski etnograf 1 6/ 1 7 , L ju b l j a n a 1 9 6 3 / 1 9 6 4, 1 9 1 – 2 0 2 . 6 65 M a r i j a C v e t e k , Naš voča so včas zapodval ( G l a s ov i 5/ 2 0 2: »… 'Boh dej. Janez, a spiš?' Ta j pa rekov: 'O pa na spim.' Potle ga pa bara: 'A mi posodәš dvejsәt goldinarjov?' Jә pa hitro rekov Janez: 'O se spim.'« etnoLing_04_FIN.indd 199 16. 06. 2017 13:14:03 200 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO zasvoji, da ga ni pripravljen posoditi sosedu, ki mu zboli žena in bi rad šel po zdravila zanjo, pa nima denarja. Jedro te zgodbe je v dialogu: »'Salajko, a že spite?' 'Kaj bi spal! Kaj dobrega pa te prinaša k meni?' 'Žena mi je zbetežála, jutri ji moram iti po zdravila. Mi lahko posodite jurja za dva dni?' je prosil sosed. Salajko je malo pomolčal, nato pa je bilo slišati, kako je naglas zavzdihnil in dejal: 'Sosed, nič ne bo. Ne morem ti posoditi péjnez, ker že spim…' « (Re šek 1995: 276–277). Sklep 1. Zdi se, da v slovstveni folklori iz nobene druge slovenske pokrajine ni slovenska zavest tako navzoča kot v Prekmurju. Prebivalci »slovenske okrogline« so se dobro zave- dali, od kod jim grozi nevarnost, ki so jo projicirali v naravo. Geopolitično ukleščenost med nemški in madžarski mlin so znali kdaj pa kdaj sprejeti vzvišeno in suvereno: »Da jä Bok narodä nadiljavao, jä Nemci dao penäzä, Vogri čutoro, Sloväncon pa moč. Zavolo toga so Slovänci äščä gnjäsden najbolä močni « (Kühar 1988: 151). 2. Res je tudi, da nikjer drugje niti Cigani, kaj šele Židje niso tako pogosto tematizi - rani. Že iz Kranjčeve literature je znano, da so bili v obravnavani pokrajini Židje svojčas v vlogi zaznamo vanih prepoznavna družbena plast in so zato življenjsko vpleteni v njeno slovstveno folkloro. T u še ni slutiti nobene mržnje do »židòske zvêzde«, ki je dobila po- litični predznak ob preganjanjanju Židov v času nacifašizma. Po tolmačenju prekmurske slovstvene folklore povezuje Žide in Cigane večni popo- tnik Ahasver . T ako kot on nima miru, ker se je pregrešil proti Jezusu na križevem potu, tudi Cigani ne najdejo obstanka. 3. Kühar je zbiral folklorno gradivo zgolj pri katoličanih. T rdite v izhaja iz dejstva, da je vsakič v lepi luči prikazana katoliška stran, medtem ko se evangeličanska kakor koli osmeši. T akšno črnobelo slikanje je seveda mogoče samo v neobveznem pripovedovanju. 4. Omemba Mure v prekmurski slovstveni folklori ni le znamenje njene zemljepisne umeščenosti, saj so reki podeljene številne mitološke lastnosti s preroškimi razsežnostmi, ki jih zaenkrat pri drugih slovenskih vodah ne poznamo. Pravi vtis o Muri v duhovnem obzorju prekmurskega človeka se najlepše vidi iz darovanja vodi. 5. Porečju Mure se približujemo z razredno diferenciacijo. Revni so jo doživljali dru - gače kot bogati. Koliko zgodb o strahovih po prekmurskih gradovih se je ohranilo prav zaradi krivično pridobljenega denarja ali blaga. Če so osamljene grofične zbujale sočutje, so bili trn v peti grofje, ki so se igrali s težko prisluženim denarjem svojih tlačanov . Le-ti so bili kritični predvsem do neposrednih oblastnikov , medtem ko so oddaljenemu kralju oz. cesarju neomajno zaupali. Podobno zaupanje kot v Kralja Matjaža se je v slovstveni folklori pozneje preneslo na cesarja Franca Jožefa. 6. Skrivnostno, toda manj usodno delujejo prekmurske »šume« oziroma »logi«, ki jih ni mogoče docela enačiti z gozdovi po slovenskih pokrajinah zunanj panonskega kul - turnega območja . T ako podrobnega opisa kakšnega bajčnega bitja, kot je v Murski šumi baba T orkla, etnoLing_04_FIN.indd 200 16. 06. 2017 13:14:03 201 LOK A LNA I DENTITETA v slovenski slovstveni folklori zlepa ni. Ali se ni omenjeno ime pritaknilo kakemu drugemu bajčne mu bitju (prim. »stara baba Čamra«), saj v drugih slovenskih pokrajinah T orklja / T orka praviloma domuje v notranjosti – na podstrešjih – in ne zunaj v naravi. 7. Da v Prekmurju zares obstaja tradicija o brezglavjekih, dokazujeta zapisa, nastala osemdeset let vsaksebi. Skupno obema je le, da so to duše tistih otrok, ki umrejo brez kr - sta, drugače pa se obe besedili smiselno dopolnjujeta. Prvo nima , o čemer govori drugo, toda ime nitno bi bilo dobiti o tem še več variant. Obstaja torej med imeni brazglavec / brezglavjek in prékläso kakšna alternacija ali gre za strogo ločeni poimenovanji za otroke, ki jim ni (bilo) dano živeti iz različnih vzrokov? 8. Po vsem slovenskem ozemlju se najdejo pripovedi o človeku, ki po smrti nima miru, ker je v življenju krivično prestavljal mejnike. Prepoznam o jih po obrazcu: Kam naj denem? Kjer si vzel, tja deni! V prekmurski zadevni različici tega obrazca ni, pač je opisano dejanje sámo. Kritika je uperjena na enostranske zemljemerce iz druge polovice 19. stoletja. Vse prekmurske različice o črnošolcu s porabskimi vred vsebujejo motiv hudournih oblakov , kar navaja k premisleku, ali se v črnošolcu ne skriva kako staro mitološko dejstvo, pač bajno bitje (meni) neznanega izvora. Na tem področju čaka raziskovalce še veliko dela. Motiv grmenja je člen, ki motiviko črnošolcev neposredno povezuje z motiviko sv . Elija. T akšne pripovedi o sv . Eliji so znane le še iz Bele Krajine, kar bi mogoče dokazo - valo trditev , da so last predvsem panonskega sveta. Če povedke s svetim Elijo utegnejo prekrivati neko predkrščansko verovanje, ena od pripovedi to staro patino še ohranja in jo je morda dovoljeno navezati na boj med Perunom in V olosom v slovanski mitologiji. Antropomorfizacija kuge / Kuge kaže na zelo staro duhovno kulturo, ki se je ohranila v Prekmurju prav v atomski čas. 9. V nasprotju s povedkami je v pravljicah težje najti pokrajinsko zanesljive sestavine. Posebnost prekmurske slovstvene folklore v prozi je, da se nekat eri bajčni in baladni mo- tivi (Lepa V ida, Rošlin in V erjanko itn.) selijo v pravljice in s tem dobiva žanrski sistem prekmurske slovstvene folklore drugačno sporočilno strukturo. Pregledano gradivo dovoljuje sklep, da je mogoče govoriti o specifiki prekmurske slovstvene folklore ne le s pokrajinskega in jezikovnega, temveč tudi folklorističnega vidika. Po vedke so n ajbolj p rostorsko p ogo j e ne i n z g o do v i n sk o o d vi sne , z a t o i m a j o v tukajšnjem orisu prednost pred drugimi folklornimi žanri, ki so večinoma ravnodušni do predmetnega konteksta. etnoLing_04_FIN.indd 201 16. 06. 2017 13:14:03 202 3 PRETEKLOST ŽIROV V LUČI HIŠNIH IMEN 666 Uvod Kdor kaj dá nase in na svoj rod, se drži svojega hišnega imena: »Kako je bil ganjen, ko sem mu zatrdil, da bo hišno ime pri Gantarju še ostalo.« 667 Hišna imena so rezultat pretehtanega presojanja zunanjih pojavov , ustvarjalne do - miselnosti in pesniškega izražanja. S slovstveno folkloro jih druži njihova variabilnost in lahko bi jih razi skovali kot loci communis. Z njimi je povezana problematika ledinskih imen in priimkov . T ukajšnje poglavje ni diahrono in analitično, da bi sledila procesu menjav hišnega imena na posamezni domačiji skozi čas. Zastavljena je sinhrono in sintetično, tako da zbrano gradivo odgovarja na vprašanja: kakšna imena so Žirovci dajali otrokom (rodbin - ska dediščina); kje so živeli (ledinska imena); kaj jih je navezovalo na preteklost; kaj so delali (poklic); kako so se med seboj doživljali (osebne lastnosti in posebnosti); od kod so se priseljevali na Žirovsko (prebivalci od drugod). I. Hišna imena po osebnih imenih (nekdanjih ali sedanjih) lastnikov Razprava se opira na okroglo 320 zbranih hišnih imen na Žirovskem iz zadnjih sto let. Imena so bila dolgo »zelo produktivna za nastajanje priimkov«. 668 Rodbinska imena so se oblikovala predvsem kot izpeljanke očetovega (redko tudi materinega) krstnega imena z različnimi sufiksi: -ač, -čič, -ič, -nik, -ovec, -šič itd. 669 Na to, po kakšnih načelih so se ti sufiksi menjavali (Jakopin 1977: 48, 39) je vplivala narečna pripadnost, soseščina, kaj je kdo hotel poudariti: rodbinsko pripadnost (oče – sin), potomstvo sploh, od čigave hiše je, najrazličnejše stopnje čustvene povezanosti (pomanjševanje, povečevanje, ljubkovanje), sočasne jezikovne zakonitosti. Najbolj zbujajo pozornost nekatera hišna imena, ki so očitno nastala iz nemških oseb- nih imen Ganza (< Hans), Fric (< Fritz), Berkl (< Bartolomej), Zelman (< Anzelm). Za italijanska imena Andreuzzi, Mazzini, Nikoletti je znano, da gre za zidarje, ki so se priselili v Žiri ob zidanju nove žirovske cerkve konec 19. stoletja. Izstopajo tudi imena: Gabrijel, 666 P r v a ob j a v a : P r e t e k l o s t Ž i r o v v l u č i h i š n i h i m e n , Hišna imena v Žireh , S l a v i s t i č n o d r u š t v o M a r i b o r ( Z o r a 3 7 ) , M a r i b o r 2 0 0 5 , 1 4 7 – 1 6 3 . 6 67 A v to ps i j a. 6 68 F r a n c J a k o p i n , S l o v e n s k i p r i i m k i ( P o g o v o r N a š i h r a z g l e d o v ) , Naši razgledi , 2 8. j a n u a r j a 1 9 7 7 , 4 8 , 3 9 . 6 69 Ru d o l f A n d r e jk a , D o n e s k i k p o s t a n k u i n r a z v i t k u r o d b i n s k i h i m e n v S e l š k i d o l i n i , Glasnik Muzejskega društva Slovenije ( 1 9 3 9 ) , 3 1 0 – 3 3 2 . etnoLing_04_FIN.indd 202 16. 06. 2017 13:14:03 203 LOK A LNA I DENTITETA Aleksander, Leander, Kajtan, Maksl, 670 žensko ime Hilda. Če drži, da se je zagonetni Kásm 671 izlevil iz Kozma, ki v tem okolju ni moglo biti čisto neznano ime, saj sta zdrav - nika sv . Kozma in Damijan na stranskem oltarju priljubljene ledinške cerkve, je mogoče predvidevati, da še katero od hišnih imen skriva v sebi kakšno neprepoznano osebno ime. Kaj je vplivalo na nastanek manjšalnic? Sem in tja je odraslemu ostalo ime iz otro - štva. 672 Nekatera imena se zaradi narečne izgovorjave v novi obliki tako spremenijo, da je prvotno ime težk o ugotoviti, npr . Lakačk [Lukaček] (< Luka). Gibkost slovenščine je ob e ne m i m e nu om ogoč a l a ve č m ož nost i pom a nj še va nj a : Matičk, Matečk ali Blažk, Blažiček, Blaževčk. T aka hišna imena merijo na dobrodušnost, kanček nagajivosti ali navihanosti. Pisatelji jim seveda lahko pripišejo čisto svojsko funkcijo. 673 Ali so se manjšalnice, izpe- ljane iz raznih dejavnosti, nanašale nanje ali na osebe, ki so jih opravljale? Žnidarčk lahko pomeni, da je bil krojač majhne postave ali da je opravljal svojo obrt le po malem. Enako velja za Zidarčka in Žagarčka. Travnčkar in Javarnčk ne moreta bita velika kmeta, tem- več – govorjeno v nekdanjem jeziku – zgolj bajtarja. T oda zakaj zgodovinsko zapisani Prebelic 674 postane čez nekaj stoletij Prebevčk? Še pom embnejša so hi šna i mena s pri pono -ec, -ic , sa j ve č i nom a pom e ni j o na sl e dni ka , potomca, Boštjanec je Boštjanov sin, Matijevec je Matijev sin, potomec itn. Narečna iz- govorjava in razvoj besede jo lahko do nespoznavnosti odcepi od prvotne osnove. Kdo bi si mislil, da iz Boštjana / Sebastijana nastane ime Baševc? (Andrejka 1939: 310–332). Ni zmeraj zanesljivo, da hišno ime izhaja iz kakega osebnega imen a. V premislek prihajajo tudi druge možnosti. Arhar bi lahko pomenil kaj prvotnega, zelo starega. Prim. koren arh- v besedah arheologija, arhidiakon, arhipelag. V procesu nastaj anja hišnih imen so bile njihovim nosilcem pripisane razne karakteristike, ki jih izražajo različne pripone. Jakop-on verjetno pomeni velikega krepkega človeka, 675 prav tako deluje velikansko Jern-ač. In ka - kšna je razlika med Blažem in Blažontarjem? Mehur in Benduh sta proti Mihu in Bendetu zaznamovani imeni, medtem ko za Plastuh-a ne poznam(o) pravega izhodišča. II. Hišna imena iz ledinskih imen Opažanja Rudol fa Andre jke i n Fra nca Ja kopina o na stanku sl ovenskih pri imkov brez izje me velj ajo tudi za nastanek hišnih imen. Saj so le-ta pogosto samo vmesna faza do nastanka priimkov . »V slovenskih priimkih se zelo čisto odsvita razgibanost slovenske pokrajine, potok, gora, hrib, dolina, vrh, sleme, planina ustvarjajo številne posredne in 670 Z d i s e n e n a v a d n o , d a j e b i l o v Ž i r e h v č a s i h v e l i k o Makslnov ( < M a k s i m i l i j a n ) . 6 71 P r i Ž i ro v c i h z b ud i na j pre j asoc i ac i j o na o ma ro , k er se j e v n j i h o v em g o v o r u i z n emšč i n e pre - v z e t a b e s e d a z a n j o d o s k r a j n o s t i ob r u s i l a i n z a k a n j e m d ob i l a z n a č i l n o a - j e v s k o p o d ob o 67 2 P o v e d a l A l f o n z Z a j e c, 4 . 4 . 2 0 0 4 . 67 3 F r a n c e B e r n i k , Tipologija Cankarjeve proze , C a n k a r j e v a z a l ož b a , L ju b l j a n a 1 9 8 3 , 2 8 : » K o n fl i k t n o s t i r a z m e r j a m e d v i d e z o m i n r e s n i c o p a p i s a t e l j n i o d k r i v a l l e v ob m o č ju d o g o d - k o v , t e m v e č v s a m e m č l o v e k u , k a r p ot r ju j e č r t i c a G o s p o d Ognjišček i n g o s p o d Mravljinček … V n je j s e O g n j i š č e k , člo v e k z a s e b n o s t i oz i r o m a d o m a č e g a og n j i š č a , p o k a t e r e m g a pi s a t e l j t u d i i r o n i č n o i m e n u j e , n a e n k r a t s p r e m e n i v s v o j e n a s p r ot j e . « 6 74 P a v e l B l a z n i k , Kolonizacija Poljanske doline, M u z e j s k o d r u š t v o , L ju b l j a n a 1 9 3 8 , 4 8. 6 75 T a k o j e t u d i v l a k , k i s o g a v z a č e t k u i m e n o v a l i hlapon , p o m e n i l s t r a h i n g r o z o . etnoLing_04_FIN.indd 203 16. 06. 2017 13:14:03 204 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO neposredne priimke. Tudi z mlakami, kalužami, lužami in kali nismo bili revni« (Jakopin 1977: 48, 39). Pogosto so na nastanek priimka vplivali »topografska, rastlinska in geolo- ška posebnost kraja, kjer je rod bival« (Andrejka 1939: 310–332). Hišnih imen z ledinskim, geografskim izhodiščem se je v Žireh nabralo okroglo sto petdeset. Za Žiri je npr . na eni strani značilno močvirje in na drugi kraški pojavi, ko voda odteka v tla – tako je bilo nekdaj na eni strani vode preveč in na drugi premalo. 1. Vzpetina Pretres hišnih imen na to témo dokazuje jezikovno ustvarjalnost naših prednikov in hkrati jezikovno zmožnost slovenščine. Koliko imen in izrazov je omogočila za domačije, ki so jih lastniki postavili na vzpetine: brdce, brdo, breg, hrib, holm. Danes slabo ali pa sploh več ne ločimo med naštetimi posameznimi vrstami vzpetin. T oda to še ni vse. Hiše na vznožjih hribov so dobile ime po raznovrstnih strminah, glede na to ali je šla mimo pot navkreber (kreber > keber 676 ), od tod Keber , na zaobljenem vrhu se je reklo Pri Kopišarju, drugod Na Pleši; po bolj koničastem vrhu je domačija prevzela ime Pri Kovkarju ali Kuclerju. Kakšno sinonimno bogastvo, ki je rezultat podrobnega opazovanja! Podgrivar, Podgričar, Zabrdar, Zakrožen oz načujejo l ego do mačije z do ločene ra zgledne t očke. Domačije v razli čne vrste prelaz ih so ohranile ime Pretovč, Selak, Škrbina. Zgodovinske okoliščine botrujejo nekaterim imenom, ki izvirajo iz nemščine: Pelehan, Riglc, Rink, Turn. Naši predniki so imeli smisel za šalo, zato so že na Žirovskem Nebesa in Paradiž, Vice in Pekel . 677 »Ko sem bila jaz mlada, je bilo najbolje V Peklu, najhuje pa V Nebesih. V Peklu so imeli obrt, kovačijo, bel kruh in dovolj ga je bilo. V Nebesih so prosili. O vah- tih so spekli po ta boljših kmetijah majhnih hlebčkov in so prišli revni otroci in dobili, nabirali, brali vahče.« 678 2. Vdolbina S Peklom smo se doživljajsko spustili prav na dno žirovskega prostora. Rudolf Badjura pravi, da ljudska geografija kaj rada uporablja to prispodobo, vedno le za res grde, temne globeli. 679 N a k o n c u n a š eg a p o l ja j e bi l a g r d a , t e m a č n a g lob a č a , k i s o j i r e k a l i P e k e l . B i l a j e p o d o b n a g lo b o ke m u ko t l u o b d a n a o d t r e h s t r a n i s s t r m i m i b r e g ov i , l e n a e n i s t r a n i j e i me l a ž r e l o , k i p a s e j e i z g u b l j a l o v č r n o , s k r i v n o s t n o l e s o v j e . … J a z s e m s e t e g a k r a j a b a l , o d k a r s e m s e z a č e l z a v e d at i s v o j e g a b i t j a . 68 0 Z zemlje pisnim pojmom Žirovska kotlina je verjetno v zvezi hišno ime Kotlar. Na smer navzdol se navezujejo tudi rupe in rupice z Ruparjem, Rupčarjem in Brložnikom, 6 76 K e b e r k ot m a j s k i h r o š č ( u r . J . Š k ofi c ) t u p o l o k a l n i r a z l a g i n e p r i d e v p o š t e v . 67 7 J ož e P e t e r n e l j , Greh v Dolini, K m e č k i g l a s , L ju b l j a n a , j a n u a r j a 1 9 9 5 , 1 6 5 . 678 T e r e n s k i p o d a t e k . A l e n k a P o l j a n š e k , M o d r i j a n o v a , S e l o , v č a s u m o j e g a š t u d i j a . 67 9 Ru d o l f B a d ju r a , Ljudska geografija , D r ž a v n a z a l ož b a S l o v e n i j e , L ju b l j a n a 1 9 5 3 , 1 8 9 . 68 0 P r e ž i h o v V o r a n c, S o l z i c e , Izbrano delo I I I , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 6 9 , 2 1 7 , 2 2 0 , 2 2 1 , 222 . etnoLing_04_FIN.indd 204 16. 06. 2017 13:14:03 205 LOK A LNA I DENTITETA odprt pogled nam omogočajo poljane s Poljancem ter doline z Dolinarjem, Dovcami in Dovčenom, medtem ko se drugje zapirajo v Kot ali Zatrepal. T udi tu ne gre brez nemške vzporednice, ki ga najdemo v Žaklju in Žakeljcu. 3. Voda Po starem izročilu je bilo v Žireh nekdaj jezero, o čemer priča tudi ledinsko ime Jezéra, Na jezérih. Od tod tudi precej hišnih imen, ki so navezana na vodo. Pri Budnarju v Uršnem koncu so še v letih po 1870 ženske zvečer pozimi predle pre - divo pri trskah, ki so bile zapete v nekakšne klešče, imenovane svečnik. 681 Možakarji, ki so k predicam prišli v vas, pa so modrovali in zbijali šale. T ako so menili, da zvečer , ko se v Okroglcah oglasi prva žaba, kliče: Budnar, Budnar, Budnar. Ko se oglasi k prvi še druga žaba, pa kličeta, Tutlu, Tutlu, Tutlu. Ko se dvema žabama pridruži še tretja, pa kličejo: Gričer, Gričev, Gričer. Ko pa se oglasi v Okroglcah ves žabji zbor pomladi in v poletnih večerih, pa kliče: Mre, Mre, Mre, Mre. T a hišna imena so v tem koncu Žirov še danes, le žabjega oglašanja v Okroglcah ni več, ker je regulacija Sore odpravila mlakuže, kjer so v množicah domovale žabe. 682 Čisto mogoče je v Žiri pricurlja lo hišno ime Šurk , saj bi ne bilo edino, ki dokazuje povezanost Žirov z besediščem zahodnih slovenskih govorov . »Ščurek – je območje ob majhnem izvirku vode. V oda priteče na dan v majhnem curku in počasi. Zaradi nepre - stanega curljanja je ta predel dobil ime Ščurek.« 683 Beseda je zelo nazorna. Kar se sku- paj scurlja, je scurek. Ker je to besedo težko izgovoriti, jo je jezik poenostavil v ščurek. Žirovski govor praviloma ne prenese skupine -šč- in si je olajšal izgovor kot šurek, od koder ga je dobil Šurk. 684 Ni naklj učje, da gradivo prestreza »Buhčevo žago«, saj so bile prve žage lahko le na 6 81 V e r j e t n o s o m u r e k l i č e l e š n i k , p a j e a v t o r t o ž e p o z a b i l . 6 82 P e t e r N a g l i č , Z a p i s k i n a m o j o p r o š n j o , Ž i r i , 2 0 0 0 , 4 . 6 83 E t n o g r a f s k i k r ož e k , L e d i n s k a i m e n a , O Š I s t r s k e g a o d r e d a G r a č i š č e , Arhiv slovenske slo- vstvene folklore, I S N , Z R C S A Z U , š t . 4 0 5 4 . 68 4 S e v e d a j e š e z m e r a j m o g o č a a s o c i a c i j a n a n e p r i j e t n o ž u ž e l k o , t o d a l o k a l n e o k o l i š č i n e , n a k a t e r e s e e t n o l o g i j a p r a v i l o m a n a s l a n j a , t e g a n e p o d p i r a j o . etnoLing_04_FIN.indd 205 16. 06. 2017 13:14:03 206 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO vodni pogon, Badjura pa razlaga , da tudi voda »buha«, torej izvira v močnem curku, in to je bilo za žago kot nalašč. Kalar in Kališer, Lužar in Mlakar so dobili imena po stoječih taln ih virih vode. T ake narave je tudi voda iz bǽča. Izviru vode pod cerkvijo sv . Ane na Ledinici smo nekdaj rekli bǽč in ta osnova korenini v hišnem imenu Báčnar. Ali je res zgolj naključje ali je sad neverjetnega opazovanja narave in sožitja z na - ravo, da je bila stara V odičarjeva hiša v Mrzlem V rhu postavljena ravno na razvodje med Jadranskim in Črnim morjem? T ako je voda z ene strani strehe odtekala v Jadransko morje in na drugi strani v Črno morje. Je to dalo hiši vrhu hriba značilno ime: Na Vodicah (< voda)? Hišna imena Zagrabnar, Grapar, Potočen, Potočnik, Sopočen in Udovnik (= V odovnik) so prevzeta po legi ob tekoči vodi. Suhar in Pivk(a) že spominja ta na pomanjkanje vode. Zanesljivo sodi sem tudi Prodovec , ki je dobil ime po naplavljenem pesku. 4. Vrsta tal Mah je ponekod še danes soznačnica za močvirje, ki ga, resnici na ljubo, nekdaj tudi v Žireh ni manjk alo. Prebivalci v Žireh so nekdaj dobro razloče vali različne vrste tal in jih znali pretanjeno poimenovati. Kot kažejo poimenovanja domačij, so tla označevali glede na kamenj e v tleh: Pri Kamnšku, Pri Skalarju. 685 Za košnjo pripraven svet je botro - val imenu Pri Gladku, če pa je bilo treba »obirati te meline«, 686 kar je pomenilo strmo in nerodovitno zemljišče, se je domačije lahko prijelo ime V Melinah, Pri Melinčarju. Ločili so tudi med naravnim posipanjem peska z majhnega usada, kar je dalo ime domačijam Pri Mel(j)cu, 687 če so ga pa izgrebali iz tal, je prišlo do Peska . Pusta, nerodovitna tla so zapustila sled v imenu Mršak, medtem ko naj bi se Mojškrin in Mojškrinač 688 pohvalila z rodovitno, peščeno zemljo. 5. Vrste gozda in drevja Na gozd in les se navezujejo hišna imena Podgozdnik, Logar, Zalešan in Gošar. Na pre seke v goz du spom i nj a i me Preskar, m ogoče t udi Plesk(a). Vsaj e na j st vrst dre vja : breza, bukev , češmin, dob (vrsta hrasta), hoja (= jelka), javor , jesen, koščák (vrsta oreha), lipa, smreka, jelša, je dalo ime hišam Pri Brezarju, Bukovcu, Češmelu, Debencu, Hojanu, Javorniku, Javorčenu, Javornčku, Jesenovcu, Kovšaku, Lipniku, Liparju, Smrekarju in Vovšarju. Odsekani kos debla, ki po sečnji ostane v zemlji, se tod imenuj e parobek, od tod Pri Parobkarju. 6. Drugo rastje ali njega deli Ali Maher in Mahovnač res izha jata iz mahu? Koreninar izvira iz korenin. Trevn je 6 85 S a m a m i s l i m , d a j e h i š n o i m e Pri Skalarju b o l j z g o d o v i n s k e g a k ot l e d i n s k e g a i z v i r a . V b l i ž i n i s e r e č e t u d i Na kastelu , k a r p o m e n i , d a j e m o r a l a b i t i n e k d a j t a m n e k a ( m o r d a r i m s k a v o j a š k a ) n a s e l b i n a . N j e n e r a z v a l i n e s o b i l e l a h k o p o v o d t u d i z a n a s t a n e k i m e n a Pri Skalarju . 686 T a k o j e k d a j p ot ož i l a n a š a m a t i ( t a k o s m o v n a š i m l a d o s t i g o v o r i l i b a b i c a m ) . 687 H i š a n e s t o j i p o l e g v o d e , d a b i s e l a h k o m l e l o . 688 N a j p r e j s e j e p o r o d i l a a s o c i a c i j a n a m o j š k r o , p o zg l e d u , d a j e Micnk n a s t a l i z ž e n s k eg a i m e n a M i c a . U t e m e l j i t e v z a n a t a n č n e j š o r a z l a g o p r i m . : S t a n o n i k 2 0 0 5 : 6 8. etnoLing_04_FIN.indd 206 16. 06. 2017 13:14:03 207 LOK A LNA I DENTITETA mogoče povzet po travi. Rastlin e slabše vrste (grašica, kokelj, škrbot) so nemara delale preglavice lastnikom zemljišč Pri Graščnku, Koklju, Škrbotu. Sodita v isto vrsto tudi sivka in praprot, ki posojata svoje ime Prapečanu, Prapetnkarju in Sivkarju ? Za hišna imena Pri Česnu, Laničarju in Snopku na podlagi kulturnih rastlin česna, lanu in kake vrste žita, ni druge razlage, kot da so jih toliko gojil i, da so okoličani postali na to pozorni, lahko pa ugibamo , da je pri prvem na poimenova nje deloval česnov vonj, pri drugem barva oči (»modre kot lanov cvet«) in pri tretjem telesna konstitucija. 7. Način izkoriščanja tal Pravkar naštete kultivirane rastline že nakazujejo vsebino naslednjega razdelka. Iz nemščine prevzeti Davčan in domača Planinc in Tratar dokazuj ejo, da so na Žirovskem nekdaj pasli. Če se je mogoče zanesti na Pohlinov slovar , je treba glede na ovce vsaj po- gojno omeniti Jerebca. Rovtar, Preskar, Lazar in Laznar ohranjajo spomin na pridobiva- nje obdelovalneg a sveta z izseka vanjem lesa in s požigalništvom . Ali se sme sem prišteti še hišo Na Piepl, še ni jasno. Ni dvoma, da sta Travnikar in Travničkar lastnika enega ali več travnikov . Posebno dragoceni so s pomočjo hišnih imen oziroma ledinskih imen Črteževc / Čenteževc, Pavel z Lehá, Plahovčan, Plahova ravan ohranjeni podatki o načinu oranja. Ravan, Ratačen, Ratajc in pravzaprav tudi Rovtar so znamenja nekdaj najbolj zanesljivega poklica: »K met je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov , pač pa polne hleve in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.« 689 III. Hišna imena glede na lego ali vrsto bivališča in glede na naravne prometne zveze Štirinajst hišnih imen je izveden ih iz občih imen in nakazujejo kakšno posebnost v naravi. Čelešnik meri na kak vogal v naravi, Razpotje in Cepin na razcep poti v različne smeri, Prék pa zgolj na drugo stran. Kržišnik je pravzaprav Križiščnik: hiša stoji ob križi- šču. Klukar, Krvina, Naglič 690 so dobili ime po različne vrste ovinkih, ki so jih naši pred- niki imenitno ločevali. Hiše na koncu vasi so poimenovali Pri Končanu, Krajerju. Ali je bil Srednikar sredi vasi ali se je priselil iz Srednjega brda, ni dorečeno. Presenetljivo je, da se tu pojavi Pilar , ki priča, ali da so kdaj tudi na Žirovskem poznali poimenovanje pil za pobožna znam enja po naših vaseh ali pa se je le kdo priselil iz primorskih krajev , kjer je to ime zanje še danes v navadi. IV. Hišna imena po dejavnosti / družbenem položaju (nekdanjih ali sedanjih) lastnikov V to poglavje je bilo uvrščenih sedemindvajset hišnih imen. 6 89 I v a n T a v č a r , Cvetje v jeseni, I z b r a n o d e l o I I I ( N a š a b e s e d a ) , L ju b l j a n a 1 9 6 8 , 1 5 4 . 69 0 B a d ju r o v e m u ( 1 9 5 3 ) k o m e n t a r ju z e l o u s t r e z a l e g a h i š e Pri Naglìč v Ž i r e h . etnoLing_04_FIN.indd 207 16. 06. 2017 13:14:03 208 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Ž i r i so a r h e o l o šk o p o p o l n a t a b u l a r a sa , b e l a l i sa . R a z e n r a z i sk a v B r a n k a Ml i n a r j a 6 9 1 o ostanku rimskih poti skozi naše kraje se predzgodovina tega območja skriva le v nekaterih folklornih pripovedih. Zato v zač etku tukajšnjega poglavja sezimo v preteklost. Vsaj hiša Na Kastel, če ne tudi Groblevc spominjajo na poselitev pred kolonizacijskimi posegi tudi v današnjo Žirovsko kotlino. Na opuščeno kmetijo in zato neobdelan svet namiguje hišno ime Pri Pustotniku. Njegovo nasprotje je Novohišar, saj že ime pove, da gre za novo hišo. Pri Plašurju gre za prezirane prebivalce, podobne rokovnjačem, in pri Kočarju za primer obubo žanega pre bivalca km ečkega st anu. Al i i mata i sti pom en ka jžarstva, t o- rej odcepljenja od prvotnega grunta in hkrati znamenje osamosvajanja tudi Šnitovec in Platiša? 692 Imeni pomenita nekaj, kar je odcepljeno, odrezano od osnove, del celote. Kaj je bilo prej, kaj je vplivalo na drugo? S tega vidika je Platiša lahko slovenska zamenjava za izposojenega Šnitovca . Na vrh v vaški skupnosti spominjajo imena Pri Petronu (Stanonik 2005: 85) in Županu. Premisleka vredno je dejstvo, da se imeni ne pojavljata zaporedno pri eni in isti hiši, am- pak kot tekmovalno nasprotje med dvema točkama dveh nekdaj vodilnih vasi v žirovski občini: v Žireh in na Dobračevi. Službi Petrona so pomagali (prim. Stanonik 2005: 85) Petrač, Petrič, Peterc 693 O nekdanjih obveznostih (fevdalne) oblasti in s tem povezanih prednostih sporočajo hišna imen a Pri Peškulc, Primc, Strliču in Štrelu (Stanonik 2005: 85, 86, 87). Za kakšen vzorec ali zgled je bila hiša oz. domačija Na Muštr, Muštrovše, je danes prepozno ugotavljati. S cerkvenoupravno preteklostjo so vsekakor povezani Vidmarji. »Beseda pomeni la - stnika ali zakupnika vidma, to je zemljišča župne nadarbine (Pfarrpfründegrund). Lastnik je bil cerkveni podložnik.« 694 Ali se Kaludrovše nanaša na kako staro meniško naselbino, 695 ostaja odprto. Morda gre za sestavljeno ledinsko ime s kalom v prvem delu. Na druž i no se na vez uj et a hi šni i m e ni Zet i n Jerebc oz i rom a Jerobc. Či st o m ogoč e j e v marsikaterem primeru Jerebc po zakonu o vokalni harmoniji nastal iz prvotnega Jerobca, ki pomeni varuha, skrbnika sirot(e), posvojitelj a ta inst ituc ija opom inja na bridke življenj ske razmere številnih mladih ljudi na žirovskem območju. V. Hišna imena glede na gospodarsko dejavnost Najobsežnejša skupina žirovskih hišnih imen je povezana z gospodarsko dejavnostjo, ki je pomenila preživetje. Po hišnih imenih sodeč je bilo od druge polovice 19. stoletja in v večini 20. stoletja v Žireh evidentiranih osemdeset različnih dejavnosti. 696 T emeljna 6 91 Br a n k o M l i n a r , 1 9 8 8 : O b d r u g e m z v e z k u k n j i ž n i c e Ž i r o v s k e g a ob č a s n i k a , Žirovski občasnik 9 , š t . 1 4 . 69 2 L e a n d e r M l i n a r , Moja domača vas Žiri in bližnja okolica , l e t n i c e n i. 69 3 P r i v s e h i m e no va n i h j e p r va m i s e l n a o s e b no i m e P e t e r , t o d a l ok a l n e ok o l i š č i n e i n z g o d o v i n a d o m a č i j s o b l i ž j e o m e n j e n i r a z l a g i. 69 4 F r a n c e Š t u k l , P r i s p e vk i k p o z n a v a n ju d o m a č i h i m e n v z v e z i z u p r a v n i m i f u n k c i j a m i , Loški razgledi 4 3 ( Š k o f j a L o k a 1 9 9 6 ) , 4 3 . 69 5 V i l j e m P a n g e r l , P r v a s r e č a n j a m e d S l o v e n c i i n b e n e d i k t i n c i , Redovništvo na Slovenskem , L ju b l j a n a 1 9 8 4, 34 . 69 6 V r e s n i c i j i h j e b i l o v e č , t o d a h i š n i h i m e n t e v r s t e j e r a v n o o s e m d e s e t ! etnoLing_04_FIN.indd 208 16. 06. 2017 13:14:03 209 LOK A LNA I DENTITETA dejavnost je bila vse do konca prve svetovne vojne kmetijstvo. O tem pričajo hišna imena Kmet i n Koler, če drži predpostavka o njegovem izvoru iz latinšč ine. Morda je s poljedel - stvom povezan tudi Majnik (Stanonik 2005: 94), vsekakor pa na živinorejo spominja ime Štalar. Svoj ugled je nemara povezoval z njimi Jager, če je skrbel za divjad v njihovih gozdovi h, če pa j e bi l l e di vji l ovec, j e dož ivl j a l z nj i hove st ra ni prega nj a nj e , ka kor so l j udj e zviška gledali na Krtarja / Mišarja, 697 ki je mogoče le slovensko ime za Mausarja, čeprav si je težko predstavljati táko ime za eno najuglednejših kmetij v Žirovski kotlini. Poleg zemlje je tod edino naravno bogastvo les, ki je dajal svoj zaslužek Pletarju, Kapišerju oziroma Oglarju, Tešarju, Žagarju, Skoblu, Stržinarju, Kolarju / Kólerju, Pintarju 698 in Tišlerju. Kmet potrebuje tudi orodj e iz kovin, zato v nobeni vaški skupnosti ni smel manjkati Kovač , ki si je kdaj prislužil tudi kako drugo ime, na primer Žvejnkl , ki je onomatopoetski odziv na slušni vtis ob udarcih kladiva na žareče železo na nakovalu (Stanonik 2005: 99. 699 Pri Kotlarju ni jasno, ali naj ga navežemo na ledinsko ime ali ustrezno obrt. Na kmečko go - spodarstvo se tako ali drugače navezujejo morebitni še Rezar, Štrikar / Štrikaplet in Glažer (Stanonik 2005: 90, 95, 98) 700 Za prometne zveze so skrbeli Čufar, Šmerovec in Cestar. Prvi je skrbel za priprego v klancih, drugi je s »šmirom«, tj. kolomazom skrbel, da kolesa pri nekdanjih vozovih niso škripala, tretji je skrbel za makadams ke ceste (Stanonik 2005: 89). O napredku v tej zvezi pa priča Garaža. 701 Pri oblač ilni kulturi so sodeloval i različni obrtniki: Hkavc je tkal blago, Firbar ga je »farbal«, barval, Mogan valjal oz. likal, mogoče je to počel tudi Likar. Fudrovčen, Žnidar in morda tudi Mojškrč / Mojškrinač so ga sešivali v oblačila (Stanonik 2005: 68, 90, 93, 99). Za času primerno obutev so se ljudje obračali na Strojarja, ki je iz kož izdeloval usnje, Povzarja (izdelovalec nekih delov za čevlje in vozove) in Šuštarja, tj. čevljarja (Stanonik 2005: 95, 96, 98). Škrpetovše zbuja nelagodje, saj je bil »škrpet« slabšalno ime za čevelj. Za dostojen videz moških je skrbel Pucar , izpričano hišno ime za brivca. Na s tanovanjsko kulturo s e nanašata le s oboslikar , ki s o ga v Žireh okrajš ali v Slikarja, in Urmahar oziroma Urar. Od kod šaljivi verzi, ki so na videz zgolj to, toda v resnici navajaj o tri bistvene sesta - vine za človekov obstoj: prehrana iz kruha in mesa ter počitek: »Par Matijevc mesarija, / par Lemovc pekarija, / na Par Vidk pa pačival «? 702 Kaj je bistveno za prehrano, se lepo vidi iz hišnih ime n: Mlinar zmelje žito v moko. Če ni le različica za mlinarja, je bil Stopar, ki je dobil ime stopi (napravi za phanje prosa in pšena), očitno zelo v čislih zaradi nje, če so mu iz bližn je in daljne okolice nosili v stopo suho sadje za potični nadev . Pek je že mlajšega datuma, saj so nekdaj kruh obvezno pekli doma. Košir utegne biti izdelovalec 69 7 I m e m o r d a i z h a j a i z i m e n a M i h a e l . P r ip . u r . J . Š k ofi c . 69 8 P r i P i n t a r ju n a S e l u j e b i l a s t a r a h i š a n a N ot r a n j s k e m , h l e v p a n a G o r e n j s k e m . 69 9 L a s t n i k i h i š e t e g a i m e n a n i s o r a d i s l i š a l i ; m e n d a s o g a d ož i v l j a l i k ot z a s r a m o v a n j e . A v t o p s i j a . 70 0 Re z a r je » r e z a l p r a š ič e « , k a r p o m e n i , d a j i h je s k o pi l ; Štrikar / Štrikaplet je p le t e l » š t r i k e « , t j . v r v i. Glažer , s t e k l a r j e n a j b r ž v s a j a l s t e k l a v o k n a i n v r a t a , v e n d a r t e r e n s k e g a p ot r d i l a z a t o n i s e m i s k a l a . 7 01 Garaža z a ž i r o v s k i a v t ob u s j e b i l a n e k d a j n e k a k š e n k r a j e v n i s t a t u s n i s i m b o l . 70 2 N e v e m , k d o m i j i h j e p o v e d a l . P r e d v i d e v a m , d a m a m a n a p ot i o d d o m a m i m o M a t i j e v c a n a V o d ic e. etnoLing_04_FIN.indd 209 16. 06. 2017 13:14:03 210 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO sira (Stanonik 2005: 92), za kar je moralo biti dovolj mleka. Špehar, Klavnica in Mesar pripomorejo, da pridejo kdaj na mizo meso, slanina in zabela. Iz tega sledi: kruh, mleko in m e so so bi st ve na ž i vi l a . T oda z a pra z ni k so si dom a č i ni om i sl i l i t udi ka j bol j še ga pri Birtu, na skrivaj pa pri Krivotoču tudi kaj srknili. Ali se v imenu Škander (po zaslugi premene zvenečnosti: t > d) res skriva škant, kar bi za gostilno ne bilo nič nenavadnega, ali zgolj Aleksander, bodo odgovorili strokovnjaki. Pri Katrniku so si zaslužili pesmico: J e š k o d a , j e g r eh , d a b i l e ž a l n a t l eh , j e p o s t [ e ] l [ j ] a p o s t l a n a p r i K at r n i k ' v Ž i r eh . 70 3 Za sol, olje in vžigalice ter drugo drobnarijo, polagoma pa za vedno večjo ponudbo je skrbela tr govina v hišah Dalmatinca, Kafurja, Kramarja, Merkanta, Štacunarskih in Trafikarja. Špicar ne more biti v vrsti z njimi, saj je čipke kupoval in jih prodajal naprej, torej po žirovsko: »prekupčeval « z njimi. Krajevno civilno in cerkveno oblast so zasto - pali Dacar, Matičer, Mežnar, Poštn Rudl, Poštar, Sluga, Tajnik, Šolski NN. Z vojaščino sta morda povezana Žunar in Štumarše in vsekakor Kasarna. Z bližino nove, italijansko - -jugoslovanske meje je povezana Carinarnica , ko so Žiri naenkrat postale upravno-poli- tično pomembna strateška točka. VI. Hišna imena iz osebnih lastnosti Vsaj triinšestdeset žirovskih hišnih imen izhaja iz kakšne človekove osebne psi- hične lastnosti ali posebnosti (Jakopin 1977: 48, 39). Kolikor predložene razlage držijo, iz njih lahko razberemo namige o človekovem zdravju: Bešter (prim. Bezlaj 1976: 101), Beštrovc, Potresin, Posebnik, Slabe, Trpin, Mrovc, Mrlak, telesnih lastnostih (Grošelj < gross – velik; Lenger < lang – dolgin; Špeh (< špeh, debeluh) Kosmač, Kožuh – nekaj v videzu glede na poraščenost; Moštacar; Mošnar, Peštač, Jebčin. Po naravi je kdo živahen (Laufarjeva Ka tra), d rugi d eluje z aspano (Nagode) a li j e r edkobeseden (Tutelj), m rk, m račen (Mrak), kisel (Kremžar), negotov (Jamrovec), jezen (Corn), prepirljiv (Štrajt), pretepaški (Pretepovčen ), bahav (Bahač). Naštete poteze obhajajo vsakega človeka, le da so pri kom bolj prepoznavne ene, pri drugem druge in so po kdove kakšnih zakonitostih postale hišna last. Pozitivno stran človeka označujejo veselje (Lustik, Žvižga), urejenost (Loščer – zlaki - ranec, olikanec), vseznalost (Kunstl), pridnost (Mravlje), kdaj že kar pretirana (Plastuh), modrost (Modrijan, Modrijanovec). Na meji med prikupnostjo in neprijetnostjo sta go - stobesednost (Lopatar 704 ), molče čnež (Tušar, Tušek) (Stanonik 2005: 103, 106). Smola se drži Smolovintarja zaradi dela in ne česa drugega, v kakšnem smislu je Svetle povezan s svetlobo, se ne ve. Ali je Reven res reven in Bogataj bogat ali taj i Boga: Bogo-taj. Je Čar okrajšava za čarovnika, Karánt Kurentov sorodnik in Škratovčen povezan s škratom? T u 70 3 S t r i c M a t i j a D e m š a r , Ž i r i , 1 7 . 6 . 1 9 8 4 . 70 4 P r a v i j o , d a j e e d e n o d p r e j š n j i h g o s p o d a r j e v k a r n a p r e j » l a p á t a l « , » l o p ot a l « , t j . p r e v e č g o v o r i l ( v e č : S t a n o n i k 2 0 0 5 : 1 0 2 ) . etnoLing_04_FIN.indd 210 16. 06. 2017 13:14:03 211 LOK A LNA I DENTITETA se giblje mo na zelo spolzkih tleh, ki so polna domnev in zgodovinsko težko zanesljiva. Ni n e n a v a d n o , d a se k o m u p r i t a kn e i m e z a r a d i b e se d e , k i j o r a d p o n a v l j a . Po e n i r a z l a g i n a j b i ime Kadrna dali hišnemu gospodarju vojaki v I. svetovni vojski, ker je bil tako podoben generalu Cadorni. Kaj je z Oblakom ? Se navezuje na glagol obleči , samostalnik oblak? VII. Hišna imena po vzdevkih V elika skupina slovenskih priimkov iz vzdevkov sega od surovih »žaljivk in zba - dljivk do tenkočutne dobrohotnosti in občudovanja« (Jakopin 1977: 48, 39). V Žireh so barve komaj omembe vredne, pač pa je svoje ime posodilo žirovskim hišnim imenom kar triintrideset živali – seveda če je njihova razlaga ustrezna. 1. Barve V razdel ku o barvah se pojavijo le štiri, toda zbrane na enem mestu dajejo iztočnico za domnevo, da označujejo odtenek polti. Še danes zagorel človek lahko sliši priznanje, da je (a)rjav in morda od tod Erjavec . Če je šlo še za temnejšo kožo, se je utrnila misel, da je kakor noč. Od primere do vzdevka Noč ni treba veliko. Na drugi strani je izrazito belo - polti postal Belin in bledoličnež Zelenak, saj še živi fraza »Kaj ti pa je, saj si čisto zelen.« 2. Živali in njihovi deli Po kolikor toliko ustrezno razvozlanih hišnih imenih sodeč je bila včasih tudi v Žireh precej razširjena ovčjereja. O tem nemara pričajo tudi hišna imena Pri Bekš, Buck, Picn. Pri raziskavi hišnih imen je marsikdaj smiselno upoštevati tudi razmerje med dvema hišama. Ali je res zgolj naključje , da stojita le nekaj deset metrov narazen prikupni hišici z imenom a Pri Martinc in Pri Ašernk, če beremo: »T ežji je cele martince ali ašarce vjeti, zato ker se jim rep grozno rad odlomi, če se za rep popadejo.« 705 Morda je bilo res na teh dveh krajih svojčas veliko martinčkov . T udi hišno ime Mausar, slovensko Mišjak, in Podgan si nista silno daleč stran? Ali je ob nastajanju hišnih ime n obstajalo med domači- jama kakšno razmerje podobnosti ali tekmovalnosti? Od drobnih živalic (črv , mravlja, ščurek) so se udomačili Črov, Mravlje, Čurk / Šurk (< ščurek). Ob Muhovcu in Pečelinu pomislimo na muho in čebelo. Ptice sploh in pose- bej golob, kos, neka vrsta vrane, ščinkovec, škrjanec, vrabec so zanesljivo ali domnevno botrovale hišnim imenom: Teč, Golob, Klun, Kos, Krek (Stanonik 2005: 108–109), Orel, Šinkovec, Škrjanec, Vrabec. Kljub glasovni podobnosti je malo verjetno, da bi prebivalci Frčade imeli kakšno zvezo s frčanjem, prej je to poimenovanje za preprosto bajtico. 706 Jereb, petelin, piška in pav zmorejo v zrak, toda raje imajo trdna tla pod nogami – po njih so dobili imena Jerebc, Peteln, Pišk, Pagon. 707 Morda bi za boljšo razlago teh imen morali 70 5 V r e d n i š t vo , V e č e r n i n a t o r o sl ov s k i p o g ovo r i v Lj u blj a n s ke m m u z e u m u , Kmetijske in rokodel- ske novice 6 , 1 8 4 9 , 2 0 0 - 2 0 1 , 2 2 6 – 2 2 7 . 70 6 P r i m . T o n e C e v c, " F a č a " , i m e z i l j s k e p a s t i r s k e k o č e , Traditiones 1 4, 1 9 8 5 , 1 7 1 – 1 7 4 . 70 7 Č e b i b i l a s p r e j e t a d o m n e v a , d a s e j e Pagon r a z v i l i z p a v a , j e v p r a š a n j e , k a k o d a s o v c e l i h Ž i r e h r a v n o p r i P a g o n u r e s i m e l i p a v e . S o s e t o r e j s a m i z a v e d a l i t e p o v e z a v e ? A l i j e i m e n a s t a l o r a v n o i z t e g a , k e r s o g o j i l i t o r a z k o š n o p e r j a d ? etnoLing_04_FIN.indd 211 16. 06. 2017 13:14:03 212 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO poklicati na pomoč fraze in simbole, ki jih spremljajo. Golob je starodavni simbol miru. Kos je črn kot noč, vrane imajo neprijeten hreščeč glas. Žal ne vem, kako so naši pred - niki doživljali ščinkovca. Župančič je škrjanca krstil za »pojočo raketo«, vsekakor pa je povezan s poletjem in žitom. Orel je kralj ptic. V starejših knjigah je vrabec zapisan kot grabec, 708 verjetno zato, ker sunkovito prileti, pograbi zrno ali kaj drugega in že ga ni. Vever se morda klanja izumrlemu bobru. 709 Zajc je bil gotovo hiter kot zajec. Za Lesičnika j e splošno z nano, da ga l ahko i zvaj a mo i z l i si ce z vi torepke . Ka j pa č e j e v sorodu z lesom? T ežko, da se Mačk navezuje na domačo žival, prej je šlo za divjega mačka. 710 T udi pri Srnačenu obstaja dvom, da ima kakšno zvezo s srnjakom , prej gre za kako nave - zavo na Soro. T reba bi bilo videti stare zapise tega imena. Pri Voljču je smiselno spomniti na opozorilo: »V eliko je vmes 'grdih' vzdevkov , ki pa imajo 'profilaktični' namen; tako naj bi npr . staro in pogostno ime Vovk (Volk, Vuk, Wolf) obvarovalo otroka pred zlobnimi duhovi; z vzdevkom in poznejši m priimkom Kupljen , Prodan so se hoteli starši na videz odreči svojemu otroku in ga tako zavarovati itd« (Jakopin 1977: 48, 39). VIII. Hišna imena iz krajevnih imen Na splošno o preseljevanju in priseljevanju govorita lepi slovenski imeni Sedej in Novak. Prvi j e pose del, z asedel, na selil, pose lil ne ko področj e, t orej j e prvot ni pom eni pri se- l j e nc a , na se l j e nc a kot t a ke ga , o č e m e r doka j podrob no pi še Pa ve l Bl a z ni k. 7 11 Pri Novaku 712 že ime pove, da je nov , prav tako doseljenec od nekod. Morda sodi sem tudi Loncman (< Landsman < Landesman). Iz ne mščine pre vzeti be sedi v i stem pom enu st a Šlosar (St anonik 2005: 97) in Tavčar, ki označujeta nemškega naseljenca z določenim poklicem. 713 Krajevna imena iz domačega loga so dala ime štirinajstim hišam, dvaindvajsetih hiš pa se je prijelo ime kraja, od koder so se priselili njihovi prebivalci iz bližnje in daljne okolice. Na imena iz širokega sveta je navezanih devet hiš. 1. V soseščini Hišna imena po domačih krajevih imenih so Brežnikar, Breznčan, Dovčen, Golc, Hlevišer, Lauer, Lomar, Lamičer, Osojnčar, Vrsnikar / Vršnčen, Vrhovc, Zahlevar, Žirovčan. 2. Od drugod Iz bližnj ih krajev so se priselili Farjulc (Horjul), Gorjan (Gore nad Idrijo), Gračen (Polhov Gr adec), Palanc (Poljane), Vrzenčan (V rzdenec) i n Zaučen (Zala, m orda Zavratec). Al i j e Kamničan z L j ubl ja nske ga ba rj a a l i z Gorenj ske , se ne ve . Ipavc (V i pa va ) i n T om i nc (T olminska) izpričujeta, da so priseljenci s te strani doživljali več pozornosti kot tisti z 70 8 G r e z a g l a s o s l o v n i r a z v o j , m o r d a p o d p r t z m e t a f o r o . P o j a s n i l o u r . J . Š k ofi c . 70 9 M o j a g e n e r a c i j a j i h j e š e l a h k o o p a z o v a l a v J e z e r n i c i v S t a r i v a s i , k j e r j i h j e g o j i l M i l a n St r o ja r je v . 710 " Z a d n j i s v o j e g a r o d u " n a N a n o s u j e d ob i l i m e n i t n o p r e d s t a v i t e v v k n j i g i I v a n a Ru d o l f a , Spev v nanoško jutro , G o r i c a 1 9 9 8 , 8 1 – 8 7 . 7 11 P a v l e B l a z n i k , O p r e s e l i t v i l o š k i h p o d l ož n i k o v , Loški razgledi 2 6 ( Š k o f j a L o k a 1 9 7 9 , 4 8 , 8 3 . 71 2 A l i p a j e i m e d ob i l p o t e m , k e r j e i z k r č i l n o v i n o z a s v o j d o m . P r ip . u r . J . Š k ofi c . 713 Br a n k o B e r č i č , Mladost Ivana Tavčarja , S l o v e n s k a m a t i c a , L ju b l j a n a 1 9 7 1 , 1 2 , 1 3 . etnoLing_04_FIN.indd 212 16. 06. 2017 13:14:04 213 LOK A LNA I DENTITETA vzhoda, saj ni nobenega Gorenjca. Sploh že dolgo čaka na odgovor vprašanje povezave Žirov s kraji zahodno od njih. Kako da se tu najdejo tudi Bezjak / Bizjak / Bizjan, ki po- meni sosednje kajkavske ali istrske Hrvate? Na njihovo bližino meri Čič / Čeč (< Čičarija). T ukajšnji razdelek je povezan tudi z žirovskimi izseljenci in sodobno politiko. Zato so hišna imena razen T avčarja, ki pomeni neslovanskega, tj. nemškega naseljenca, iz tega razdelka najmlajša so: Burja (< Boria) Pertot (Češka 714 ), Čikagar (< Chicago), povratnik iz Ameri ke), Falklandi (Ar gentin a), Francoz (Francija), Kolumbus (Kolumbija), Šanghaj (Kitajska) (Stanonik 2005: 1 16). IX. K zgodovini hišnih imen pri posameznih hišah T ežnja, da prevladuje staro hišno ime (staro poimenovanje) oz. da živi enakovredno z novim, ohranjajo tisti, ki živijo v soseščini, novo pa tisti, ki niso čustveno vezani na prej - šnje ime, npr . sorodniki, znanci, nekdanji sosedje novih lastnikov . Hišna imena se tudi selijo. Pravijo, da jih prebivalci »nosijo s seboj«. Zavest o pre - našanju hišnih imen je eden bistvenih pogojev za njihovo pravilno presojanje. Kafur se je s Sela preselil pod T abor v Žiri, danes pa ga tudi tam ni več. Pri Keber je hišno ime z Breznice, kamor je bilo navkreber , 715 od tam je prišlo na Dobračevo čisto zraven ceste. 716 Če pa vemo, da je Keber prišel z Breznice, s strmine, ali Kam(n)šk z V rsnika, kjer se že pojavljajo kraški pojavi, se pomen obeh hišnih imen pokaže v drugačni luči. Potočen je dobil ime od nekdanjega vodnjaka na Potoc na Kočah na Dobračevi. Ko se je preselil k cesti, je vzel ime s seboj. Če tega ne vemo, ni mogoče razumet i, kako da je ob cesti na suhem hiša s takim imenom, kjer ni nobene vode zraven. 717 T akih primerov je vedno več. Dvojna hišna imena sodijo v diahroni vidik raziskave hišnih imen, ki so se kljub trdoživosti polagoma menjavala in spreminjala. Danes ni več ne Mihe ne Pavleta, toda spomin nanju ohranja drobno hišno ime: Pri Mihat na Rovn > Pavle z Lehá. Prav tako da - nes ni več ne T apetnika ne Liznka, ki je bil tu pred njim, niti hiše, v kateri sta v Stari vasi prebivala. Prvi žirovski akademski slikar Franjo Kopač je bil za domačine Modelačnikov Frenc. 718 T oda danes rečejo tej hiši, da je T ravnčkarjeva. Namesto V Paulinov bajt se je začelo utrjevati Pri Kališerjevm Jožet. Namesto Pri Kosmu bodo rekli še vsi Novovaščani Pri Kuclersk Bert ali Pri Martencetovem Milanu. Primer za spremembo hišnega imena po rodovni liniji je Karl Malnsk > Jože Karlnov . Na Dobračevi srečamo Janeza Poljanška, verjetno je bil sin, vsekakor pa potomec Modrijana iz Ledin oziroma iz Pečnika, na do - mačiji pri V everi, ki se je odtlej imenovala pri Modrijanu. 719 Pri Likerju se je včasih dejalo 7 14 A v t o p s i j a : š e v š t u d e n t s k i h l e t i h s o m e p r i g r a b l j e n ju n a t r a v n i k u m i m o i d o č i s p r a š e v a l i v č e š č i n i z a s o r o d n i k e P e r t ot o v e n a D ob r a č e v i. 715 E t i m o l o g i s e p r i r a z l a g i t e g a i m e n r a z h a j a j o ( S t a n o n i k 2 0 0 5 : 5 7 ) . 7 16 D a n e s t e g a h i š n e g a i m e n a n i t i h i š e n i v e č . N a n j e n e m m e s t u s t o j i m o d e r e n b l o k z a t u j e d e l a v c e p r i M e s a r s t v u O b l a k . 7 17 T u d i v t o h i š o s o s e n a s e l i l i n o v i l a s t n i k i i n n e t i n e n o v i r o d Ž i r o v c e v n e v e v e č z a p r e j š n j e h i š n o i m e . 7 18 P o v e d a l J ož e P r i m ož i č , ( r o j . 3 . 4 . 1 9 0 6 ) , D ob r a č e v a , 2 2 . 1 0 . 1 9 8 8. 719 I v a n R e v e n , V l o g a P o l j a n š k o v – M o d r i j a n o v v r a z v o ju z a d r u ž n i š t v a n a Ž i r o v s k e m , Žirovski občasnik 8 ( 1 9 8 7 ) , š t . 1 3 , 1 2 2 . etnoLing_04_FIN.indd 213 16. 06. 2017 13:14:04 214 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Na Grobl. Namesto Pri Deklu so nekoč pravili Urhovcova Micka. 720 Kjer je potem živela Sedejeva Katra, se je prej reklo Pri Nack. Novi hiši na Dobračevi smo v naši mladosti pravili Pri Jerebcovi Jehani / Šlosarjevem Stankotu. Končan je bil z V rzdenca doma, zato so mu dejali V rzenčan. Sta T ratar in hišno ime Na Kastel eno in isto? Fotograf V iktor je sezidal svojo hišo Na Kevder . Po zaslugi Ivana Potočnika izvemo , da se je pred Pintarjem reklo domačiji na Selu Pri Kobilarju. Zelenakov Jakob se je priženil k Udovnku, zato sta se zanj slišali obe imeni. Domači morda še vejo, zakaj se eni od hiš Zabrežnikom 721 pravi Pri Graparju ali Joškovcu. Za nekaj hiš obstaja izročilo tudi o večkratni spremembi imena. Kjer je danes Pri Cankarju 722 na Selu, se je pred tem pravilo Pri Kampenzari in še prej Par Budl pad Ruobom. Ena in ista hiša dobiva različna imena. Največ imen je ostalo v spominu za hišo s Sela, v kat e re pre de l a ne m de l u j e do ne da vna ž i ve l Igor. Nj e gova st a rša Janez i n Franče sta j o de- loma obnovila, ko sta jo prevzela od Fartuncove Micke in njenega moža, ki so mu kratko malo pravili Francoz. 723 T a dva sta hišo odkupila od nadvse skromne Lenarčeve France. V njej pa je živela tudi odljudna Marjeta. Pred tem se je pri hiši menda reklo Pri Ašernku, 724 in še prej Pri Karánter. V eriga hišnih imen je torej naslednja: Igor < Janez in Franče < Fartuncova Micka in Francoz < Lenarčeva Franca in Marjeta < Ašernik < Karant. Po spletu okoliščin ali zaradi prenašanja imen s seboj pride do podvajanja nekaterih hišnih imen. Nekoč je obstajalo hišno ime Pri Nacku v Račevi in na Selu. Pri Petelinu 725 v Žireh se je nekoč reklo Pri Andrejčku. Pri Petelinu 726 pa je tudi hišno ime v Žirovskem vrhu. Kadar se ena in ista hišna imena pojavljajo dovolj blizu skupaj, se vsaj nekatera is- tovrstna imena dopolnijo z ledin skimi imeni. Včasih je bilo velik o kovačev: Kovač (Žiri, Selo, Stara vas, Račeva ), 727 zato so dostavljali: Kovač v Tabru (Žiri); (Zajec 1996: 23/24: 54/15). Kovač v Klanc(u) (Dobračeva); (Zajec 1996: 63/1 1 1). Kovač Na Prod (Selo). 728 Prav tako so na Selu ločili hiše Pri Šemanik na Grič in Pri Šemanik v Melin in na Dobračevi Pri Šemanik nad britofom ( = pokopališčem). 729 »V Melin se je dejalo najprej. Pri Šemaniku pa zato, ker je bil prvi Šèmuon. 730 Šemanik < Šemuon je bil stari oče od mojega očeta. 731 R e č e se t u d i pri Jakobu u Láz; pri Črou / u Laz. Kosm n a Me l i n a h j e č i st o n a d r u g e m k o n c u 72 0 A l f o n z Z a j e c, D ob r a č e v a ( d a t u m n i n a v e d e n ) . 7 21 L o k a l n a r a b a t u n e l o č i p r e d l o g a o d k r a j e v n e g a i m e n a ( n p r . » z a B r e ž n i k o m « ) . A v t o p s i j a . 72 2 T e t a F r a n č i š k a A r h , M a č e , 1 2 . 1 1 . 1 9 8 9 : T i C a n k a r j i s o b i l i v s o r o d u s t i s t i m i n a V r h n i k i. 72 3 P o k r i v i c i , s a j j e b i l l e s l o v e n s k i i z s e l j e n e c, k i s e j e p o d o l g i h l e t i h v r n i l i z F r a n c i j e . 72 4 I n f o r m a t o r p r e m i š l j a : »Hiša, kjer je poleti veliko kuščarjev martinčkov. Ašerca je martinček. Mogoče ime od tod. Bil je kot kuščer.« 72 5 N a v a j a t u d i M i h a N a g l i č , Ž i v e t i i n k m e t o v a t i n a d u r a n o m ( Ž i r o v s k i V r h n e k o č i n d a n e s , Gorenjski glas , 1 . m a r c a 1 9 9 1 , 1 2 . 72 6 2 0 . 1 0 . 1 9 7 0 . E t n o l o š k i d r ob i ž , z a p i s e k v š t u d e n t s k i h l e t i h . 72 7 A l f o n z Z a j e c, D o k u m e n t , k i j e s p o m e n i k ž i r o v s k e p o d j e t n o s t i , Žirovski občasnik X V I I I , š t . 2 3 / 2 4, 5 2 – 1 2 4 . 72 8 T e m u s o d e j a l i t u d i »ta lesen Kovač « , m i s l e č n a t o , d a d e l a d r u g e s t v a r i k ot n j e g o v s o s e d p r i M o d r ij a n ovc u . 729 Šemaniki s e p i š e j o K r i s t a n ( S e l o ) , L o g a r ( S e l o ) , B o g a t a j ( D ob r a č e v a ) . 73 0 Ru d o l f K r i s t a n , S e l o . 7 31 J a k ob K r i s t a n , S e l o . etnoLing_04_FIN.indd 214 16. 06. 2017 13:14:04 215 LOK A LNA I DENTITETA Dobračeve kot pri Šemanik v Melinah. Kosm je nesel s seboj ime, zato je na Dobračevi in v Žirovskem V rhu.« (Stanonik 2005: 204–206). X. Jezikoslovna vprašanja Za konec je po točkah nanizanih še nekaj jezikovnih, večinoma glasoslovnih opa- žanj in vprašanj. Samo zaznavam jih. Mogoče bodo kdaj nanja odgovorili strokovnjaki. 1. Najprej opozorilo na zadrego pri zapisu nekaterih hišnih imen. Primer: Aržen, Eržen, Režen, Ržen? Zlepa dva ne spregovorita enako, tudi v tem besedil u so imena zapisana bolj »po posluhu«, ne jezikoslovno strokovno. 2. Iz nekaterih primerov se vidi, kako alternirata i in polglasnik. Kot da bi samogla- snik i začel slabeti v polglasnik, prim. Martinc : Martenc. Morda so take razlike nastajale zaradi praktičnosti v razločevanju posameznih hišnih imen? 3 . I m e n a se sp r e m i nj a j o t u d i z a r a di n a r e č n i h g l a sov n i h p o e no st a v i t e v : Baška / Baštar (< Boško / Boštar). Kjer sta dva zvočnika preblizu skupaj, eden odpade: Kamnšk > Kamšk ali s e vmes vrine drug glas : Hen-d-rik. Parazits ki n s e pojavi tudi v hiš nem imenu Jur-n-ca. 4. Medtem ko je v Prešernovem hišnem imenu začetni h- odpadel in je namesto pri Hribču nastalo Ribč 732 in nikakor ne gre za ribiča , si je žirovski govor v enakem primeru olajšal izgovorjavo z zamenjavo zvočnika r > l: Hlibčer. 5. Žirovski govor danes primarn e glasovne skupine -šč- ne pozna. V hišnih imenih Graščnk in Luoščer in v ledinskem imenu V Dravašč (< V Dravašìč) je pojav -šč- sekundaren. 6. Hišno ime Pri Krošl (< Krošelj) 733 se je po pričevanju poznavalca razvilo iz priimka Grošelj. T ako so se namreč prej pisali lastniki hiše. 734 Dejstvo je, da so včasih zveneči -g- v Žireh slišali kot nezveneči -k-. 7. Končno je treba spomniti še, da na zvočno podobo žirovskih hišnih imen zelo vpliva akanje. T udi polglasnik se ponekod razvije v a: Lemovcova > Lamovcova . 8. Zbrano gradivo dokazuje, da je v času njihovega nastajanja žirovski govor slabo prenašal enozložna hišna imena. Kadar so se pojavila, jih je po možnosti na koncu po- daljšal s pripono -a: Ganz-a, Gruhc-a, Jurnc-a, Picn-a, Pivk-a, Plesk-a, Šal-a, Tinčn-a, Tonh-a, Žvižg-a. Izjemoma so se temu pravilu podredila tudi dvozložna imena, na primer Matevšca, medte m ko gre v primeru Jesenk-a (< Jesenko) verjet no za akanje. Ali je mo- goče govoriti o isti zakonitosti pri hišnih imenih na -e v primerih Ajnže, Bende, Brence, Lekše, Martence, Svetle ? 9. Da gre za zloženo ime v primeru Smolovintar , 735 je očitno, ali je tako tudi v pri- meru Štremfelj ? 7 32 Br a n k o Č u š i n s K o r o š k e B e l e . 7 33 A r h i v s l o v e n s k e s l o v s t v e n e f o l k l o r e , I S N , Z R C S A Z U , M a r i j a S t a n o n i k , š t . 1 1 4 9 . 73 4 A v t o p s i j a . Ž i r o v c i k o n č n i -g s l i š i m o k ot -k i n n a m e s t o k nji ž n e g a g p r e d s a m o g l a s n i ko m i z g o - v a r j a m o g l a s γ . K n j i ž n i g i z g o v a r j a m o s a m o v s o z v o č ju z z v o č n i k o m : kangla . V 1 . r a z r e d u n a s j e ž u p n i k u č i l p i s a t i b e s e d o B o g . I n v s i s m o s l i š a l i , d a j e n a k o n c u -k . S a m i s m o n a r e č n o s e v e d a g o v o r i l i : Boγ i n t a k o j e n a s t a l z a p i s Boh . N i m u u s p e l o , o d n e h a l j e . S a j b i p ot e m g o v o- r i l i: Boka . 7 35 O d t o d j e m o g o č e r a z l ož i t i i m e t u d i p o p r ip r a v l j a n ju » s m o l e « , p o d o m a č e šmira z a ko l e s a p r i n e k d a n j i h k m e č k i h v o z o v i h . etnoLing_04_FIN.indd 215 16. 06. 2017 13:14:04 216 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 10. Končno je opozoriti na izme njavo med dvema vrstama predložnih zvez. Primeri Na Markovš, Na Kopiš, V Luž, V Paradiž, V Nebesih delujejo kot ledinska imena, med- tem ko so današnje standardne oblike hišnih imen večinoma sestavljene iz predlog pri in imena: Par Kapišeri, Par Lužari, Par Paradižeri. 1 1. »Hi šna i mena t ipa Beštrovc so z animva z ato, ke r e timološka osnov a bešter suge rira najprej nastanek priimka (Bešter), iz tega bi lahko suponirali svojilno pridevniško obliko (Beštrov) s sinta gm o (*Beštrova hiša), i z ka t e re se pot e m z uni ve rbi z a ci j o ra zvi je a kt ua lna oblika (Beštrovc). Na tak način bi se lahko razvila vsa hišna imena, ki vsebujejo etimo- loško pripono -ov- (to torej ne velja za primere, kjer se -ov- razvija fonetično iz -av-).« 736 Sklep Stanislav Škrabec je zapisal: »Etimologija je dostikrat le vgibanje. Pa naj si bo še tako terdna in gotova, nigdar nima pravice podirati in prenarejati, kar je sezidala zgodo- vina po zakonih, ki so veljali v jeziku v raznih časih.« 737 Zavedam se, da za raziskovalno delo na tem področju nisem strokovno usposobljena, vendar upam, da je bilo moje tve - ganje smiselno, saj so žirovska hišna imena kljub številnim nerazrešenim vprašanjem se- stavila nenavadn o pisan in svetleč mozaik žirovske preteklosti. T ukajšnji seznam zajema čez 750 hišnih imen. 1. Tvarna kultura: Najbolj učinkovita so posvetila v zemljepisno obzorje naših predni - kov: kje so poiskali prostor za svoja bivališča in kako ustvarjalni so bili pri poimenovanju posameznih zem ljepisnih točk. Kako dobro so opazovali naravo, kakor pričajo številne rastl ine , ki so poma gal e poim enovat i m arsi kat ero doma či jo. Ime na gle de na l ego al i drugo ledinsko značilnost so starejša, šele pozneje so se začela pojavlja ti imena po dejavnostih in obrteh. Iz teh imen razkrivamo zgodovino naseljevanja in razmerja med domačimi in tujimi naseljenci. Prav tako so odkrila nekatere podrobnosti v obdelovanju zemlje, pred - vsem način oranja. Dokazala so, da je bila v Žireh nekdaj dokaj močna ovčjereja in paša živine sploh, kar vsaj posredno postavlja spomenik brezimnim pastirjem. Kmetom so bili v pomoč in za krajevno infrastrukturo (kot danes rečemo) nasploh so skrbeli številni obr - tniki in pomočniki z raznimi dejavnostmi doma ali na poti. T udi tr govina je bila živahna. 2. Družbena kultura: Ohranjena hišna imena pomagajo razbirati zgodovinske in dru - žinske razmere, socialno razslojenost in medsebojne stike ter upravno politično strukturo. Zelo pomemben vidik socialne kulture so priseljevanja in preseljevanja, ki so pustila v žirovskih hišnih imenih močno sled: po vseh informacijah ta ime na največkrat izvirajo iz priimkov ali imen gospodarjev , ki so se priselili od drugod ali tu zgradili hiše. 738 3. Duhovna kultura: V anjo spadajo hišna imena ali priimki gradite lja, lastnika ali sta - novalca hiše, njihove duhovne, duševne in telesne lastnosti. Naposled je ljudstvo nadevalo posameznikom po njihovih posebnih lastnostih vzdevke, ki so se prijeli hiše in sčasoma 7 36 P r ip o m b a A l e n k e Š i v i c - D u l a r . 7 37 S t a n i s l a v Š k r a b e c, R i m s k i k a t o l i k ( r u b r i k a : K n j i ž e v n a n o v o s t ) , Cvetje z vertov sv. Frančiška ( M e s e č n i l i s t z a v e r n o s l o v e n s k o l ju d s t v o , z l a s t i z a u d e t r e t j e g a r e d a s v . F r a n č i š k a ) , V I I I . t e č a j , 4 . z v e z e k , V G o r i c i , 1 8 8 8 , 3 5 5 . 7 38 A n i c a G o v e k a r , D o m a č a h i š n a i m e n a , r o k o p i s n a p r i l o g a k p i s m u , Ž i r i 3 . 2 . 1 9 8 7 . etnoLing_04_FIN.indd 216 16. 06. 2017 13:14:04 217 LOK A LNA I DENTITETA tudi rodbine (Andrejka 1939: 310–332). Nanje so vplivali položaj in premoženje posame- znika, slabosti in dobre strani njegovega značaja in nenazadnje sposobnost, kako je znal kdo vse to šaljivo obrniti in primerjati z eno ali drugo živaljo ali z kdove čim. etnoLing_04_FIN.indd 217 16. 06. 2017 13:14:04 etnoLing_04_FIN.indd 218 16. 06. 2017 13:14:04 C OSEBNA IDENTITETA T ukajšnji razdel ek je snovno in deloma metodološko bližji poljski etnolingvistični šoli. V idi se, da novi rod (etnolingvis tičnih) raziskovalcev ne vztraja pri povezovanju Wörter und Sachen dobesedno, torej na predmetih iz ruralnega okolja in besedah zanje; najbrž zato, ker ne izhaja več iz okolja, ki bi ga poznala in tako cenila, da bi mu bilo žal zanje, ker se vednost o njih izgublja. Prvo poglavje je nastalo na lastno pobudo, medtem ko gre za drugo zahvala uredni - štvu poljske Etnolingwistyke in ji je po metodologiji morda bližje. Zadnje poglavje je po metodi obdelave literarnozgodovinsko, glede na to, da obrav - nava narečno poezijo, se lahko razume kot lingvistično, glede na to, da gre za problema - tiko obmejnega prostora, kjer prebivalci gojijo ali zavračajo dvojno (slovensko, hrvaško) narodno zavest, pa tudi etnolingvistično. etnoLing_04_FIN.indd 219 16. 06. 2017 13:14:04 etnoLing_04_FIN.indd 220 16. 06. 2017 13:14:04 221 1 KAKOR TI MENI, TAKO JAZ TEBI 739 Uvod T o je sicer slovenski pregovor , ki meri na človekova dejanja in ravnanja v njegovih so c i a l n i h r a z m e r j i h p o st a r o d a v n e m p r a v i l u : z o b z a z o b … T u ž e l i b i t i l e sl i k o v i t a m e t a f o r a za prispevek o zbadljivkah, s katerimi so se obkladali pre bivalci raznih slovenskih krajev in pokrajin in si vračali milo za drago, včasih zares, večkrat hudomušno, marsikdaj pa kar tako, pravzaprav sami niso več vedeli, zakaj. I. Oris problematike na splošno Po doslej znanih podatkih se je od Slovencev prvi ustavil pri zbadljivkah Jernej Kopitar . O tem priča njegova objava v Wiener allgemeine Literaturzeitung (1813: 207), kjer pravi, da so »die Neckanekdoten «, kot jih imenuje, torej dražljive, nagajive anek - dote sosednjih ljudstev , poročevalci vedno imeli za karakteristična dejstva, pomembna in vredna zbiranja. Razgledan, kot je bil, je po hvalil Danteja in T assonija, kako dobro da sta jih znala uporabljati. T assoni, na primer , da je Dunajčane figuriral kot prenašalce stekle- nic, sledeč neki anekdoti, po kateri so hoteli Bavarci črnega salzburškega bika umiti do belega. V endar ni postal bel bik, ampak Donava. Dunajski lenuhi / veseljaki / lahkoživci so imeli to milni co za smetano in so si jo v stekleničkah nosili domov . Kdo ve anekdoto popolneje, sprašuje Kopitar v oklepaju, nato pa nadaljuje, da so imeli Grki za norca svoje sosede Albance, katerih materinščina še ni bila zapisana, ko pa so jo poskušali utrditi na zeljni list, je neki vol ta zeljni list s pisanjem vred pojedel z velik im tekom. 740 V nasprotju z dunajskim veljakom, ki razkazuje evropska obzorja tudi v na videz tako obrobnem vprašanju, kot so zbadljivke, se Matija Majar – Ziljski v tej zvezi obrača na svoj narod s prošnjo za uvidevnost in širokosrčnost, ko gre za sprejemanje prebivalcev različnih slovenskih pokrajin: Š e ne k a j me p r i s e r ci t i š č i . – Ž e n a š p e s n i k V o d n i k j e p i s a l i n g r a j a l : d a b l i z o v vs a k i v a s i i m a j o k a k e p o s e b ne n a v a d e, i n d a z at o j e d a n i z d r u g i g a n or c e d e l a j o . – T o j e p r a v ne k e r š a n s k o , t o j e p r a v g e r d o ! V s i l j u d j e s m o o t r o ci b o ž j i , vs i s m o s i b r at j e, d a b i s e p o k e r š a n s k o l j u b i l i , p a ne, d a b i s e v z a i m n o z a s meh o v a l i , z a- s ram o v ali , žalili i n j ed a n d r u gi g a za n o rc a i m e li . J a z za v o l j te g a to rečem, k er š e d a n a š e n d a n v č a s i k a k ne o t e s a n , nei z o b r a ž e n S l o v e ne c s v o j e b r at e S l o v e n c e o b r e k u j e i n z a n i č u j e, s a m o z at o k e r n i s o vs i r a v n o v t i s t i m k o t i d om a , k j e r o n ; 7 39 P r v a ob j a v a : K a k o r t i m e n i , t a k o j a z t e b i ! Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Z b o r n i k p r e d a v a n j . C e n t e r z a s l o v e n š č i n o k ot d r u g i / t u j i j e z i k , O d d e l e k z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž e v n o s t i F i l o z o f s k e f a k u l t e t e , u r . E r i k a K r ž i š n i k , L ju b l j a n a , 1 9 9 8 , 1 8 7 – 2 0 1 . 74 0 N e c k a n e k d ot e n , Barth. Kopitars Kleinere Schriften . H r s gb F r . M i k l o s i c h , W i e n 1 8 5 7 , 1 5 2 . etnoLing_04_FIN.indd 221 16. 06. 2017 13:14:04 222 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO š e u č e n i – p r o s i m , ne z a me r i t e ! j a z h u d o ne m i s l i m , s a m B o g v e ! – š e u č e n i s e k e d a j z a p o z a b i j o – j e d a n z a n i č u j e S l o v e n c e, k r a j n s k e, d r u g i G or i š k e, t r e t j i K or o š k e, š t e r t i Š t a j e r s k e . P a s m o s i v e n d e r vs i b r at j e S l o v e n ci . T o z a me t o v a n j e i n z a n i č ev a n j e h o d i me d n a m i , k o k r g e r d a č e r n a h u d o b a , i n m o t i n a m b i s t r o p a me t , K a z i n a m n a š e s i c e r d o b r o s l o v e n s k o s e r c e . G o v or i m o , p i š i m o i o p om i - n j a m o s e, d a s e b r at o vs k o l j u b i m o , a k o r a v n o j e d n i p r e b i v a m o n a s o n č n i , d r u g i n a s e n č e n i s t r a n i g or e, a k o r a v n o ž i v i m o j e d n i n a p r a v i m , d r u g i n a l ev i m b r e g u t e k o č e v o d e . K d or ne l j u b i , o s t a ne v s me r t i – g o v or i s v e t J a ne z – k d or s o v r a ž i s v o j i g a b r at a , j e vb i j a v e c . 741 V endar pri tem ni čisto jasno, ali misli avtor na spotikanje med prebivalci posameznih pokrajin na splošno ali na govorico kot tako, to je izrecno na nji hova narečja. Na konec temelj ne zbirke slovenske verzificirane folklore 742 je Joža Glonar uvrstil Šaljive in zabavljive, pesmi seveda. Predvsem ga zanima proces folklori zacije ali njihova »biologija«, kot pravi sam, češ da je različice »ponatisnil v popolnem obsegu samo pri treh, štirih naslovih, da se omogoči študij biologije te panoge naše narodne pesmi«, ki ji sledi z opažanjem, da so take pesmi »prvotno namenjene konkretnim osebam in krajem« in so drugim nerazumljive. Če ostane pri tem, so, potem »ko je njih vsebina postala neak- tualna, zapadle pozabi«; ali pa zaradi »svoje umetniške sile« sčasoma izgubijo »individu- alni značaj« in postanejo tako zelo »tipične«, da so marsikdaj na tej podlagi uvrščene celo v druge razdelke in se nekatere »sedaj tu in tam skrivajo, celo med žival skimi«. Glonar se zaved a posebne vloge teh pesmi za njihov kontekst, zato do daja pripombo, iz katere razberemo, da je poznal precej več gradiva, kakor ga je bil pripravljen priobčiti: »Izmed razmeroma mladega blaga je bilo iz umljivih razlogov treba izključiti vse ono, ki še nima dovoljne časovne distance, ki bi tem produktom jemala neprijetnost žela.« 743 T o kaže, da so v prvi četrtini dvajsetega stoletja tovrstno zbadanje vsi jemali še dokaj resno – kot vrsto družbene kritike . Še Niko Kuret ravno s tega zornega kota razlaga nastanek štajerskega »kom pleksa šal« o Lemberžanih , M a r ( e n ) b e r ž a n i h i n V e r ž ej ci h , č e ne t u d i o L j ut ome r č a n i h « : » V s t a r i h l e m b e r š k i h š a l a h v i d i m n a š e n a j i z r a z i t ej š e p r i me r e d r u ž b e ne k r i t i k e i z l j u d s k i h u s t . Z r a s l e s o – p o t u j i h v z g l e d i h o b l i k o v a ne a l i s a m or o d ne, t o v t ej z v e z i n i v a ž n o – v t i- s t i h p o k r a j i n a h , k j e r j e s l o v e n s k o k me č k o l j u d s t v o p o k a z a l o s v o j e g a u p or ne g a d u h a v d o b i k me č k i h p u n t o v . V ne e n a k i b or b i s f ev d a l n i m z at i r a l c e m j e z a t i s t i č a s p o d l e g l o . I z k o r i š č ev a l s k e g a m a l ome š č a n s t v a p a s e j e l o t i l o z d r u g i m , ne u- b r a n l j i v i m or o ž j e m , s s at i r o . T a k o n a s t a l e z a b a v l j i c e s e p o s t a v l j a j o e n a k o v r e d n o o b s t r a n t ej z v r s t i l j u d s k e g a s l o vs t v a p r i d r u g i h n a r o d i h . 74 4 741 M a t i j a M a j e r , N e k a j o d S l o v e n c o v , Kmetijske in rokodelske novice 2 , 1 8 4 4, š t . 4 4, 1 7 6 . 74 2 K a r el Št r e kel j, Slovenske narodne pesmi I V , L ju b l j a n a 1 9 0 8 – 1 9 2 3 , š t . 8 5 3 9 – 8 6 8 6 . 743 J ož a G l o n a r , P r ip o m n j a , Karel Štrekelj, Slovenske narodne pesmi I V , L ju b l j a n a 1 9 0 8 – - 1 9 2 3 , 6 8 3. 74 4 Šaljive zgodbe o Lemberžanih . N a n o v o p o v e d a l i n o p o m b e d o d a l N i k o Ku r e t , M a r i b o r 1 9 5 4 ( Z a b a v n a k n j i ž n i c a 7 ) , 2 8 – 2 9 . etnoLing_04_FIN.indd 222 16. 06. 2017 13:14:04 223 OSEBNA I DENTITETA Kuret utemeljuje šale o Lember gu z zgodovin skimi dejstvi, ki so porajala zavist oko - ličanov zaradi ugodne prometne lege in ljubosumno varovanih tržnih pravic kraja od 16. do konca 18. stoletja, saj kmet drugje, razen na tedenskih sejmih v tr gu, »ni smel ničesar prodati in ničesar kupiti «. 745 T udi pozneje so bili sejmi izredno pogosti. »Do leta 1835 je bil Lemberg trg z lastnim sodnikom, ki je načeloval trškemu magistratu s svetovalci in je imel celo pravico krvnega sodstva. Enonadstropni rotovž še danes stoji, na nekdanje sodne pravice pa spominjata sramotilni kamen ali pranger na njegovi južni strani in roka z mečem na pročelju« (Kuret 1954: 23–24). Z a ra d i o dso t n o st i r itmičnega v zorca, k i d eloma z avira p roces folklorizacije, j e l e-ta še bolj dejavna v proznih kot pesemskih žanrih slovstvene folklore in to je krivo, da se »iste ali podobne šale /…/ pripisujejo Ribničanom«: »Tudi v tem je postopalo ljudstvo po dobno kakor drugod: svobodno in brez pomislekov je pritikalo isto storijo zdaj temu, zdaj onemu kraju, kakor se mu je pač zahotelo in kakor je zahtevala vsako vrstna potreba. Verjetno pa se mi zdi, da je pravo jedro večine teh šal, koliko so domačega izvora, le eno. To jedro pa je Lemberg« (Kuret 1954: 23). Prav na temelju svoje seznanjeno sti z evropskimi tokovi razvoja posamez nih šaljivih motivov N. Kuret lahko samozavestno zagotavlja dokajšnjo izvirnost ne le lemberških, am pak tudi drugih krajevnih zbadljivk: »Ni pa dvoma, da je tudi naše ljudstvo ustvarjalo svoje šale, kakor si je izoblikovalo ostalo bogato zakladnico svoje duševne, socialne in materialne kulture. Da, lemberške šale celo pričajo, da se je stvarjalna sila ljudstva ohranila tudi pri nas do današnjih dni! « (Kuret 1954: 29). T oda v nečem se Slovenci bistveno razlikujemo od drugih narodov , kakor ugotavlja N. Kuret. Obhajata nas zadrega in nesproščenost, kadar se želimo ponorčevati iz svojega bližnjega: »Kar ganljivo je, kako se bojimo te kraje omenjati z imenom, kadar se jih pa spomnimo, se kar opravičujemo. Ne pre moremo širokega, gromkega smeha, ker se vsakdo čuti brž osebno prizadetega. … Pri tem pa prezremo, da tiči za vsako zbadljivko stvarno neka počastitev, kajti 'kdor nič ni, na potu ni nikomur', pravi Aškerc …« 746 745 » V s r e d n j e m v e k u j e b i l L e mb e r g s e d e ž g o s p o š č i n e k r š k e š k ofi j e i n s o g a p oz n e j e d ob i l i v f e v d g r o f j e C e l j s k i. G r a d j e s t a l n a s t r m e m h r i b u n a d t r g o m , d a n e s j e k o m a j k a j v i d e t i o d r a z v a l i n . P o p r ip o v e d k i j e b i l o o k o l i t r g a š e p e t g r a d o v , k i p a o n j i h n i v e č n e d u h a n e s l u h a . V s t a r i h č a s i h j e b i l t r g d o k a j v e l i k . P ož a r i s o g a u n i č i l i , t a k o d a s i j e m n o g o t r ž a n o v s e z i d a l o d o m a č i j e n a b l i ž n j i h g r i č i h « ( Ku r e t 1 9 5 4 : 2 3 ) . 74 6 » P r i t e g n i t i m o r a m d r . P a v l u S t r m š k u , k i s e h u d u j e , d a ' p r i n a s p a č p i š e j o o B u t a l c i h i n Z a p l a n k a r j i h , b o j i m o p a s e n a r a v n o s t o m e n j a t i R i b n i č a n e , V e r ž e j c e , L e m b e r ž a n e , k e r s m o t a k o s t r a š n o ob z i r n i i n s e b o j i m o , d a b i j i h u ž a l i l i ' . ( … ) Z a r e s s e ž e d r . J o s ip P a j e k 1 8 8 4 o p r a v i- č u j e : ' N i m i t r e b a m e n d a š e l e z a t e r j e v a t i , d a r a d d a j e m č a s t p o š t e n j u L e m b e r ž a n o v i n Ve r ž e j c e v. D a m e p a k d o v e n d a r l e k r i v o n e r a z u m e , i z r e k a m v e n d a r n a r a v n o č , d a n e č e m n i k o g a ž a l i t i. N a d r u g e j s t r a n i p a ve n d a r t u d i k a j t a k e g a n e m o r e m z a m ol č a t i v s voj e m s p i s u , k i ž e l i b i t i k ol i - k o r m o g o č e z v e s t ob r a z n a r o d n e g a m i š l j e n j a i n ž i v l j e n j a … ' E n a k o » p o j a s n ju j e « i z d a j o s v o- j i h m a r e nb e r š k i h z a b a v l j i c 1 9 1 0 J a n k o O s o j n i k – d r . L ju d e v i t P i vk o . ( … ) N e b o m o z a m e r i l i L e mb e r ž a n o m , č e z a b a v l j i c o s a m i h s e b i n e z d a j n e p o p r e j n i s o h ot e l i p r ip o v e d o va t i. T o d a t u d i n j i h o v i s o s e d j e s o j i h ž e p r e d s t o i n d e s e t i m i l e t i z a t a j i l i , d a b i p r i L e m b e r ž a n i h n e p r i š l i v z a m e r o . K o j e n a m r e č n a d v o j v o d a I v a n p o k r e n i l s v o j z n a m e n i t i s t a t i s t i č n o - t o p o g r a f s k i p o p i s Š t a j e r s k e i n s o m u n a n j eg o va v p r a š a n j a m o r a l i p o r o č a t i p r e d s t a v n i k i p o s a m e z n i h g o s p o š č i n , s o s e u r a d n i k i s o s e d n j i h g o s p o š č i n 1 8 4 3 m e n d a d o g o v o r i l i , d a z a p i š e j o i s t i o d g o v o r : » V o n E r i n n e r u n g a u n d S a g e n a u s F r i i h - u n d V o r z e i t i s t w e g e n d e r a b s e i t i g e n G e g e n d h i e r n i c h t s etnoLing_04_FIN.indd 223 16. 06. 2017 13:14:04 224 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO II. Pokušina za dobro voljo Nabralo se je toliko gradiva, da bi bila na njegovi podlagi mogoča o tem te meljita in dolga razprava, ki bi nam razkrila morda katero doslej premalo upoštevano lastnost slo - venskega narodnega značaja, namreč, da znamo biti Slovenci tudi vedri in hudomušni, navihani, prešerni. V tej luči jemljemo zbadljivke le s pozitivne strani. Če jih premerimo z nasprotne, odkrijemo v njih tudi manj priljubljene lastnosti človeškega značaja: posme - hljivost, pikrost, jedkost, robatost, enostranskost. Naša prestolnica zasluži, da dobi tu prvo mesto. Znamenje suverenosti njenih prebivalcev je, da dobrohotno sprejemajo bodice na svoj račun, saj ni znano, da bi vračali šilo za ognjilo, ko si jih naključni obisko valci mesta privoščijo in delajo za bedake. 1. Ljubljana Zbrano gradivo se zdi smiselno razvrstiti po konceptu od bližnjega k daljnje mu. Dobro zastopana v tem pogledu je tudi ljubljanska okolica in razveseljiv o je, kako presenetljivo ohranjeno je tovrstno gradivo ravno s tega področja. Nato seveda pridejo na vrsto drugi kraji oziroma njihovi prebivalci med seboj. Po datki so iz vseh slovenskih pokrajin, največ s Primorske in Štajerske, malo z Gorenjske, še manj z Dolenjske in komaj kaj z Notranjske. V marsikaterem kraju se nerodnost enega posploši na celo vaško skupnost. Potem pri dejo na vrst o z merjavke z a pri pa dni ke posa m e z ni h de ž e l / kronovi n pod ne k- danjo habsburško krono: Koroška, Štajerska, Kranjska, Pri morska. T e je mogoče uteme - ljevati zgodovinsko, saj so se podložniki vedno (ne)hote zgledovali po svojih gospodih in se ravnali po vetru, ki je pihal iz nji hovih gradov . T udi ko so stara nasprotja na višji ravni že zdavnaj zbledela ali je njihove nosilce povozil čas, so nasprotstva po načelu tradicije vsaj na besedni ravni ostala živa kot stereotipne označbe prebivalcev posameznih dežel. Ali veste, kako je nastala Ljubljana? »Ko so se Slovani selili, je bila tam, kjer je zdaj Ljubljana, postavljena tabla s kažipoti: b e k a n n t . « A l i p a s o h ot e l i L e m b e r ž a n e l e ob v a r o v a t i p o s m e h a p ot o m c e v ? T u d i v z a d n j e m č a s u s e n i s m o k a j d o s t i s p r e m e n i l i. V i n k o M ö d e r n d o r f e r j e v V . z v e z e k s v o j i h Verovanj, uver in običajev Slovencev u v r s t i l p o s e b n o p o g l a v j e Z b a d l j i vk e , t o d a v n j e m r i b n i š k i h , l e m b e r š k i h , v e rž e j s kih ni ti n e im e n u j e . … T u j c i s o m o ra li p o kaz a ti n a kul tur n o- z g o d o vins k o in n ar o d o p i - s n o p o m e m b n o s t l e m b e r š k i h z a b a v l j i c . P o d n e m š k o z a s e d b o , 1 9 4 4, j e z a p i s a l F . P a i d a s c h , d a s o L e mb e r ž a n i v t e k u s t o l e t i j z a s l o v e l i k ot » d i e S ch i l d bü r ge r d e r U nt e r s t e i e r m a r k « . G r a d č a n P a u l S ch l o s s e r p a j e 1 9 5 1 ob j a v i l d e s e t l e mb e r š k i h z a b a v l j i c p o l a s t n e m z a p i s u , k ot m u j i h j e ž e 1 9 1 0 n a r e k o va l a v M a r i b o r u M a r i j a P ot o č n i k . Ob j a v i l j i h j e s e v e d a v n e m š č i n i i n k a ž e j o m a r - s i k a t e r o n e m š k o r e t u š o . N a d v s e v a ž n a p a j e z a n a s r a z p r a va , k i j o j e d o d a l s v o j i m ob j a va m . O b bo g a t i l i t e r a t u r i r a zč l en j a i n v red n o t i l em be r šk e za b a v l j i ce , k i d o be t a k o pr v i č s v o j o z na n - s t v e n o o c e n o i n s t e m m e s t o , k i j i m g r e . P r e d v s e m u g ot a v l j a , d a s e b i s t v e n o l o č i j o o d z a b a v l j i c o S c h i l d b u r g e r j i h , n a t o p a p o P e u c k e r t o v i h m e r i l i h ( P e u c k e r t W . E , D e u t s c h e s V o l k s t u m i n M a r c h e n , S a g e , S c h v v a n k u n d R a t z e l , 1 9 3 8 ) r a z s o d i , d a s o z e l o s t a r e . T a k o j e p r i š e l č a s , d a š e s a m i z b e r e m o t o v r s t o l ju d s k e k n j i ž e v n o s t i i n s e ot r e s e m o – n e b o d i g r d o r e č e n o – a b d e r i t s k i h p o m i s l e k o v i n ob z i r o v . Č e p o s t a v i m o s t v a r i v p r a v o k u l t u r n o - z g o d o v i n s k o l u č , m o r a j o b i t i p r i z a det i m p o t omce m še v p on os, k a k or s e v sa k k r a j r a d p ost a v i s s v o j i m i o h r a n j e n i m i s t a r i - n a m i ! « ( Ku r e t 1 9 5 4 : 2 6 – 2 7 ) . etnoLing_04_FIN.indd 224 16. 06. 2017 13:14:04 225 OSEBNA I DENTITETA Gorenjska, Dolenjska, Primorska, Štajerska. Vsak prišlek je odšel tja, kamor je spadal. Nekateri pa niso znali brati …« 747 T ako imamo izhodišče za vstop v posamezne slovenske pokrajine, ker če se prav hitro ne odpravimo iz Ljubljane, bomo tudi mi ožigos ani, kakor koli že. S Koroške, Gorenjske, Primorske, Štajerske in Dolenjske letijo puščice na naše glavno mesto in nje- gove prebivalce: K o j e š e l P r i s t o v n i k v L j u b l j a n o z v o n o v e k u p o v a t P r i s t o v n i k j e b i l s v o j č a s n a j v e čj i k me t v K or t a h . Ok o l i l e t a 1 8 5 0 j e me nd a k a r s a m d a l p o z i d at i c e r k ev i n ž u p n i š č e . K o j e b i l a c e r k ev p o z i d a n a , j e b i l o p a t r e b a n a b a v i t i š e z v o n o v e . P r i s t o v n i k s e l e p o o b l e č e v s u k n j e n o o b l e k o , s r a j c o i z b e l e g a p l at n a , o b u j e b o l j š e š k or n j e i n j o o d r i n e p e š p r o t i Š e n t v i d u . P r i s t o v n i k k o č i j e n i i me l , k e r j e n i i me l z a k a j r a b i t i , d a b i s e p a z r e š k om ( = v r s t a v p r e g e n a d v eh k o l e s i h ) p e l j a l , b i p a t u d i ne i me l n o b e ne g a f u r m a n a z a v me s t o . J a h at i , s o p a r e k l i , d a P r i s t o v n i k t u d i n i m a r a l . T a k o d a s e j e s a m o o d K r a n j a p a d o Š e n t v i d a p e l j a l z v l a k om . V f a b r i k i , t a m k j e r s o z v o n o v e u l i v a l i , n i k a k or n i m o g e l d o b i t i t i s t e g a , d a b i m u l a h k o n a r o č i l , k o l i k o p a k a k š ne z v o n o v e b i r a d . P o t e m m u p a e n k at e n š r i b a r l e r e č e, k o s o g a vs a j m a l o b o l j v o b l e k o i n p o d r o k e g l e d a l i : ' V e s t e, m i b i s e l a ž j e p o g o v a r j a l i z g o s p o d om , k i b o p o t e m z v o n o v e t u d i p l a č a l . ' P r i s t o v n i k p a p r a v i : ' J e s s e m p a m i s l i l , d a j e z a z v o n o v e d o s t i s a m o d e n a r . V i p a p r a v i t e, d a m or a b i t i š e g o s p o d z r a v e n . A i m at e m or e b i t i v f a b r i k i k a k š ne g a t a k e g a č l o v e k a , d a b i s e j a z z n j i m s a m o z a p l a č i l o z d e n a r j e m z g o v or i l k a r b r e z g o s p o d a ? ' Š k r i c g r e h i t r o v e n š t i b e l c , k j e r j e n o t e r e n s a m g o s p o d s e d e l n a u s n j e ne m s t o l u . P r i s t o v n i k m u r e č e: ' D o b e r d a n . J a z b i r a d z v o n o v e n a r o č i l p a t u d i k a r s a m p l a - č a l . ' G o s p o d vs t a ne s t i s t e g a u s n j e ne g a s t o l a i n p r a v i : ' J a , a k a r v i b o s t e p l a č a l i ? ' ' S e v e d a , s p r v a n i s e m v e d e l , d a b i m or a l z at o š e k a k š ne g a g o s p o d a s s e b o j i me t i . ' G o s p o d m u p o v e r a č u n z a t r i z v o n o v e . P r i s t o v n i k p a p o t e g ne m o š n j o s r e b r n i h g o l d i n a r j ev i n m u j i h n a š t ej e t j a n a m i z o . G o s p o d p o b e r e d e n a r – p a t u d i k o j z e n i m b r o n a s t i m z v o n c e m , k i g a j e i me l p r e d s e b o j n a m i z i , p o z v o n i , d a j e k o j p r i t e k l o š e ne k a j š k r i c ev , d a s o o b s t o p i l i P r i s t o v n i k a , m u p o n u d i l i s t o l p a s p r a š ev a l i , k a j b o p i l i n j e d e l , i n d a n a j p r i n j i h m a l o p o č i j e p a t u d i p r e n o č i , k o j e t a k o o d d a l e č p r i š e l . P r i s t o v n i k p a p r a v i : ' B o g l o n a j , n i č ne b om , g o s p o d j e . J u ž i n a l ( = k o s i l ) b om p r i F i g o v c u , z a j e r p e r j e ( = p r e n o č i š č e ) s e m p a ž e v K r a n j u z me n j e n . S a m o e n c e- g e l c m i š e d a j t e, d a b om f u r m a n u d a l , d a b o s t e v e d e l i , d a s o p o m o j e z v o n o v e p r i š l i . D e ne b o s t e s p e t n a k a k š ne g a g o s p o d a č a k a l i . 74 8 V o r g әl j c e z a L j ә b l j a n č a n e A n k r è t s o š l ә a n l j ә b l j a n š č t u r i s t z V u sk o v ә n c e d ә l v ә n , p a z a g l e d a j o a n g a k me t a , k j ә š t o č e v a č o v z g o š e . S c p i n a m s e j m a r t r o v , d a b j ә h k p o t s p r a v o v . So s 747 J ož e R o v t a r i z S e l š k e d o l i n e ( u s t n o ) , n a ob i s k u z a r a d i r a č u n a l n i k a . L ju b l j a n a , 1 6 . 6 . 1 9 9 8. 74 8 A n d r e j K a r n i č a r , Jezerske štorije ( G l a s o v i 1 6 ) , L ju b l j a n a 1 9 9 7 , š t . 2 7 . etnoLing_04_FIN.indd 225 16. 06. 2017 13:14:04 226 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO p a m i s ә l , d a s g a d o m a v š p ә l j a l z n j i m . K p r i d ej o b l i ž e, s e p a a d ә n z m ә d t ә h L j ә b l j a n č a n o v p o h ê c a z n j i m . P a p r a v : ' D o b e r d a n , o č k a ! K a j s e m u č i t e, r a z ž a g a j t e t e h l o d e n a k o s e, p a j i h b o s t e l a ž e v l e k l i . ' T a k me t p a , n a b o d n a v u m ә n , j ә h j ә p a f a n j z a f r k n o v . J әh j ә p a p o dv u č o v : ' O ne, t o p a ne ! T ә p a m or j o b i t t k u j d o j ә , k m o d eva l v orgә l j c e z a L j ә b l j a n č a ne, k m a j o t k u j š ә r o č e g o b c e ' ( C v e t e k 1 9 9 3 : š t . 2 1 9 ) . M i r č e pa r pa v d u j e M u z k uo n t i S r n a i me l o b č n i z b o r v N e b e s i h . K a s m p o b u a b l u b u , d e b a m p r ej p a r š u d a m o , s m s e a d z i g n u , k u k a r j e b l u d e- b a t e k u onc . P r i d e m d o š t e n g , j e m u s m e ne d a v g e š k a r p e t e, s m s e p a p a d t a k n u a b s i n a p a z g a r m u d a l v a n . K a n a b i b l o a v i u n k a , b i ne m v k u h ne d uo l n a š p a r g e r t p a r l e t u . N a n a g l c a me v l e č ej e v L u b l a n a . K u k a r s m s e z j u t r ej z b u d u , j e b i l p a r me n p o l i c a j p a me p r a š ev , k a j e m i s l u , d e s m s e v p r ome t n i n a s r e č p at a u k u . P a p r a š e : ' T a v a r š Z e l e ne, s t e v i v o z i l i a l i v a š k o l e g a ? ' J e s t m u p a r j e č e m : ' Ta v a r š m i l i č n i k , k a r j e s t v e m , s m v N e b e s i h p a š t e n g a h p a d u .' J e m i s l u m i l i č n i k , d e s e m i m a l me š e, j e p a z r uo j u: ' Č e t a n j e č e t e p a v e d at p a p r a v i c , b a s t e p a n a p o l i ci j ! ' 74 9 M a r i b o r i n L j u b l j a n a B a h a l s e j e M a r i b o r č a n z M a r i b or om : ' T a k e g a me s t a n i n a s v e t u . ' Č u j e g a L j u b l j a n č a n i n g a z a v r ne : ' N e b o š , b r at e, n i g a me s t a n a d L j u b l j a n o ! ' P a s e v me š a v n j u n p o g o v or h r i b o v e c : ' K a j M a r i b or , k a j L j u b l j a n a . K a k š n i s t a t o me s t i . Š e p l o t a n i m at a , d a b i k o n j a z a n j p r i v e z a l . ' 75 0 R i b n i č a n v L j u b l j a n i N e k o č j e p r i š e l R i b n i č a n v L j u b l j a n o i n s i o g l e d u j e s t a vb e, n at o s t o p i k n j e m u L j u b l j a n č a n i n m u r e č e : ' N o , R i b n i č a n , k a j t a k o g l e d a š t e s t a vb e ? ' ' J a , j a , v i- s o k e s o , v i s o k e . ' A L j u b l j a n č a n m u r e č e : ' J a g l i h p r a v e s o z a t a k e r ib n i š k e o s l e . ' R i b n i č a n m u o d g o v or i : ' J a , s a j s e m s i k a r m i s l i l , d a s o z a L j u b l j a n č a ne p r e m a j h n e .' 751 K a k o s o L e m b e r ž a n i v L j u b l j a n o h o d i l i L e m b e r ž a n i s o ž e d o s t i sl i š a l i o Lj u blja n i . P r i p ove d ov a l i s o, d a i m ajo t a m h i š e z d v e m a , k a j , š e s t r e m i v r s t a m i o k e n , d a j e t a m m n o g o c e r k v a , k i s o vs e d r u - g a č ne k a k or l e m b e r š k e, d a p o me s t u t e č e v o d a z n i č k o l i k o m o s t o v i i n d a s e s r e d i me s t a v z d i g u j e v i s o k h r i b z m o g o č n i m z i d o v j e m . L e m b e r ž a ne j e vs a k o l e t o b o l j i m e l o , d a b i L j u b j a n o v i d e l i . N a z a d n j e s o s e l e o d l o č i l i , d a g r e d o n a p o t . T a k r at s ev e d a š e n i b i l o ž e l e z n i c e . T r e b a j e b i l o i t i p e š . T e d ne i n t e d ne s o s e p r i p r a v l j a l i i n t a k o s o ne k e g a d ne l e o d r i n i l i . 74 9 Lid i ja K le i n d ie n s t , Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela ( G l a s o v i 1 1 ) , L ju b l j a n a 1 9 9 5 , š t . 1 0 8. 75 0 F r a n c P r i m ož i č , P o d p e c a , Č r n a n a K o r o š k e m , M . S. ( = M a r i j a S t a n o n i k ) , Arhiv SF (A r h i v s l o - v s t v e n e f o l k l o r e ) , 6 2 7 . 751 J u s t i K r u m p a č n i k , V e l e n j e , M . S. , Arhiv SF , 5 4 2 . etnoLing_04_FIN.indd 226 16. 06. 2017 13:14:04 227 OSEBNA I DENTITETA K r e n i l i s o n a vs e z g o d a j o d d om a i n s o v e s l j u b i b o ž j i d a n d o b r e v o l j e k or a č i l i p r o t i b e l i L j u b l j a n i . Z v e č e r s o p r i š l i d o g o z d a . U s t a v i l i s o s e n a r o b u i n s k l e n i l i o nd i p r e s p at i . Na n o si l i s o si l i s t ja i n m a hu i n le g l i . P r i t e m p a s o o b r n i l i n oge p r o t i L j u bl ja n i , d a b i z j u t r a j ne z g r e š i l i s me r i . P o n o č i p r i k o l o v r at i k me t m i m o s p e č i h L e m b e r ž a n o v . O g l e d a s i j i h o d b l i z u i n j i h s p o z n a . U g a ne t u d i , k a m s o n a me n j e n i . Š a l j i v e c , ne b o d i l e n , vs a k e g a p o v r s t i z a s u č e v n a s p r o t n o s me r . Z d a n i l o s e j e i n L e m b e r ž a n i n a d a l j u j ej o v p r v e m j u t r u s v o j o p o t . Z v e č e r p r i d ej o d o k r a j a , k i b i p o n j i h o v i h r a č u n i h m or a l b i t i L j u b l j a n a . K o p a s e v n j e m n at a n č nej e r a z g l e d a j o , v z k l i k nej o v e n g l a s : ' H u d i m a r j a , s a j j e L j u b l j a n a p r a v t a k š n a k a k or n a š L e m b e r g ! 752 III. Slovenske pokrajine med seboj Prva v tem razdelku je ljubka uganka: Zakaj Savinjčani obrezujejo trto? Bojijo se, da bi zrasla na Koroško in potem ne bi mogli prodati vina. 753 Če so v tem primeru nabodeni Korošci in Štajerci hkrati, si le-ti privoščijo Primorce brez dlake na jeziku: »Če Primorca čez travnik v košu neseš, ti škodo naredi.« 754 V endar kdaj tudi Štajercem postane vroče: P o l š n i k j e h r i b o vs k a v a s i c a n a d o l e n j s k i s t r a n i S a v e . Š e d a ne s j e m o g o č e me d l j u d m i n a t ej s t r a n i S a v e č ut i t i r a z l i k o v a n j e me d n j i m i , k i s e i me n u j ej o K om la nci , i n p r eb i va l ci n a d r u g i s t r a n i r e k e, k i j i m p r a v i j o S t r a n ci . K a d a r l e m or ej o , K om l a n ci z b a d a j o S t r a n c e, d a j e b o g , k o j e u s t v a r j a l l j u d i , s t a l p a j e t e d a j n a d o l e n j s k i s t r a n i , o d v r g e l p o ne s r e č e ne p r i me r k e n a d r u g o s t r a n S a v e, k j e r ž i v i j o ko t Štajerci š e d a ne s . S t r a n ci j i m v r a č a j o m i l o z a d r a g o s t e m , k o t r d i j o , d a b i K om l a n c ev b r e z S t r a n c ev s p l o h ne b i l o v e č , s a j s o b i l i me d z a d n j o v o j n o s k or a j vs i i z s e l j e n i , p o v o j n i p a s o s e p r e o s t a l i p ome š a l i s S t r a n ci . 755 Posebna oblika zbadljivke je uganka, ki špikne obe udeleženi strani v njej: »'Zakaj Dolenjci ne morejo videti Gorenjcev?' 'Zato, ker so hribi vmes.'« 756 Kaže, da jo tu Dolenjci in Go renjci n enavadno d obro o dnesejo, če p a j ih e načimo s Kr anjci, j e p odoba m alo drugačna. 752 Šaljive zgodbe o Lemberžanih. N a n o v o p o v e d a l i n o p o m b e d o d a l N i k o Ku r e t , M a r i b o r 1 9 5 4, š t . 6. Ša l a j e z n a n a s a m o i z n e m š k e ob j a v e P a u l a S ch l o s s e r j a ( p r ip o v e d o va l a M a r i j a P ot o č n i k ) , W i e d i e L e m b e r g e r n a c h L a i b a c h g e h e n v v o l l t e n ( Ku r e t 1 9 5 4 : 3 1 ) . 753 N i p o d a t k a o i n f o r m a t o r ju , M . S. , Arhiv SF , 6 1 0 . 75 4 V o z n i k a v t ob u s a n a v ož n j i i z L o g a r s k e d o l i n e v C e l j e , 2 2 . 6 . 1 9 9 7 . A r h i v M . S. , š e n e o š t e v i l č e n o . 755 P o d ob n o z g o d b i c o o s t v a r j e n ju D o l e n j c e v i n Š t a j e r c e v j e s l i š a l t u d i V i n k o M ö d e r n d o r f e r v Še nt ju r i ju p o d Ku m o m . I m e s s l a b e f ot ok o p i j e j e p o m a n jk l j i v o i n n i č i t l j i v o . S e m i n a r s k a n a l o g a , O d d e l e k z a e t n o l o g i j o , 1 7 6/ S , L ju b l j a n a 1 9 7 5 , 5 . M . S. , Arhiv SF , 8 5 4 5 . 75 6 M i h a M a t è , N e k a t e r e z n a č i l n o s t i h u m o r j a , Zbornik Slavističnega društva Slovenije 6 , L ju b l j a n a 1 9 9 5 , 1 2 5 . etnoLing_04_FIN.indd 227 16. 06. 2017 13:14:04 228 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Krajinčan v Suhi krajini noče biti nihče. V Dobrniču ali v Ambrusu pravijo , da tam še ni Suha krajina, češ da je tam daleč naprej nekje. 757 Od izvira Kolpe in Čabranke do Svete Ane je Gebarija. Cerkvica Svete Ane med Mirtoviči in Srobotnikom, razmejuje Gebarijo in Kostelsko, tudi kostelsko in gebarsko narečje. Gori, nad to dolino, so naselja Gerovo, T rstje, Prezid in druga. Nad Čabrom so doma Bajtarji. 758 Ni res, da sta Ribjek in Osilnica v Gebariji, kot trdijo nekateri. Gebarija se začne na Hrvaškem, v Zamostu in se razteza proti Smrečju, Malemu Logu in Gerovu pa še naprej proti Sušaku in Reki. T ako mi je povedala moja stara mama, ki je bila doma iz T rstja. Stara mama je namreč slišala, ko je nekdo v jezi oponesel: 'Prekleti Gebarji!' T akoj mu je pojasnila, kje je Gebarija in kdo so Gebarji. Posebno je poudarila, da mi iz T rstja ni- smo Gebarji, ampak Bajtarji , saj se je tako reklo nekdaj in se še danes krajem okoli T rstja (Primc 1997: št. 303). IV. Zmerljivke med sosednjimi narodi Zbadljivke o sosedi h naše ml ade sl ovenske drž ave so pre jkone najm la jše (za nekate re od njih je čisto jasno, da so nastale med drugo svetovno vojno!). Meje na zahodu, z Italijo niso stare niti stopetdeset let, na severu in severovzhodu, z A vstrijo in z Madžarsko, osem- deset let . Izjeme n primer o zas mehovanju med otroki slovenske in nemške šole imamo z brežiškega konca: »Nekateri od sošolcev so bili bolj na Tajč. Tudi zmerjali so nas neka- teri takole: Weiss, blau, rot. Windische Krot. Mama me je pa naučila, kako naj jim povem nazaj: Nemec tepec, bukov kic, s klincem zvezan, s trto zbit.« 759 V pesemskem gradivu iz druge svetovne vojne se je mogoče prepričati o besednem zasme hovanju, ki ima politično konotacijo do Nem cev (A vstrijcev) in Italijanov , z nji hove strani pa na nas boleče delujeta poniževalna »čuš« in »sciavo«. Prvo je slabšalni vzdevek, če ne kar psovka, za Slovenca in Slovana sploh pri A vstrijcih na Koroškem. Podobno je z drugim pri Italijanih. Na meji s Hrvaško je drugače, ker so se po zgodovinski tradiciji obmejni prebiva lci dveh današnjih držav dolga stoletja jemali med seboj kot pripadniki dveh kronovin nekdanje A vstro-Ogrske. Slovenski in hrvaški pastirji so se takole izmenično zmerjali čez reko Kolpo: V s a k d a n s m o o t r o ci i z Bo s l j i v e L o k e v o d i l i n a v z d o l o b K o l p i p o s l o v e n sk i s t r a n i ž i v i n o n a p a š o . P r a v t a k r at p a s o p o h r v a š k i o b a l i K o l p e v o d i l i n a v z g or o b K o l p i ž i v i n o n a p a š o o t r o ci i z G a š p a r c ev . K o s m o s e s r e č a v a l i , s m o s e p r e k o K o l p e z me r j a l i i n s i t u d i me t a l i k a me n j e . M i s m o j i h z me r j a l i t a k o : 'Hrvati so tati, / kaj čemo vam dati, / eno skledo kumare, / da vas kuga zamore.' Ali pa: 75 7 V i d A m b r ož i č , P e t r i č k o v M i l a n , Žandar med cvetjem in knjigami, S a m o z a l ož b a G o r d a n A m b r ož i č , K a m n i k 1 9 9 8 , 3 5 4 . 75 8 J ož e P r i m c, Okamneli mož ( G l a s o v i 1 5 ) , L ju b l j a n a 1 9 9 7 , š t . 3 0 2 . 75 9 M i r a G l a ž a r , Z a j e , Ivanka Počkar , Iz časov ječmenove kave (Ž iv l je n je pi si Št a je r c e v i n K r a n j c e v ob s ot o č ju r e k K r k e , S a v e i n S ot l e ) , N o v o m e s t o 1 9 9 8 , 3 2 3 . etnoLing_04_FIN.indd 228 16. 06. 2017 13:14:04 229 OSEBNA I DENTITETA 'Hrvati so tati, / kaj čemo vam dati? / Eno skledo peska, / da vam v rit natre- ska.' ( P r i m c 1 9 97 : š t . 3 3 9 ) . K o s e m b i l š e m a j h e n , j e v h r v a š k e m K u ž l j u , k i j e p r e k o K o l p e n a s p r o t i s l o - v e n s k e m u K u ž l j u , ž i v e l s t a r ej š i m o ž a k a r , k i m i j e v e d n o n a g a j a l . K a d a r s e m š e l m i m o n j e g o v e h i š e, me j e z b a d a l s t i s t o z n a n o z me r l j i v k o : 'Kranjec repo seje, žaba se mu smeje …' S t a re j še se m sp ošt o v al, sa j sm o b i l i t a k o n a uče n i v s i o t roc i . V e n d a r pa t o sp o- š t o v a n j e p r i z me r l j i v k a h n i š t e l o . M o ž a k a r j u n i s e m o d g o v a r j a l , d o k l e r n i s e m b i l d o v o l j d a l e č , d a me ne b i m o g e l v e č u j e t i , p o t e m p a s e m m u v r n i l z z b a d l j i v k o : 'Hrvati so tati, / kaj čemo jim dati? / Dreka na lopati.' ( P r i m c 1 9 97 : š t . 3 4 1 ) . Hrvati, tati, kaj čemo vam dati?/ Figo na lopati. Vidi Kranjca, kako po polju tanca. U tih beli gega, glej (ga), kako bega. 760 »Hrvat je tat! / Hrvatske babe, pejte spat! Hrvati so tati, / kaj čemo im dati? /Eno skledo peska, / da jim rit razvreska« (Primc 1997: št. 342). »Hrvat – tat, spredi lakota, zadi pa glad.« 761 Hrvati tati, / kaj čemo vam dati? / Eno kilo kumare, / da vam v riti zavre. Prvi dve vr - s tici s ta bili pogos to enaki, zadnji dve pa s ta s e s preminjali in s ta s e glas ili lahko tudi tako: Eno skledo repe, / da jih vrag vzeme. / Eno skledo ajde, / da jih vrag najde (Primc 1997: št. 343). Seveda jim na drugi strani niso ostali dolžni: »Kosteuci teuci. Kumaj se poleže, koš na hrbat si prveže« (= Kostelci /ste/ teleta. Komaj se (Kostelec) izleže /rodi /, že si koš na hrbet priveže). (Primc 1997: št. 344). 762 Kranjec repo seje, / žaba se mu smeje. / Žaba reče rega, reg, / Kranjc posirje velik drek. Ali: Kranjci so … / repa se jim seje, / mačka se jim smeje. (Primc 1997: št. 343). T u imam o že zdavnaj pred nastopom poetike grdega neke vrste straniščno poezijo, variante pa dokazujejo, da gre tudi za golo veselje nad rimanjem kot takim, torej je nav - zoča estetska funkcija, čeprav ob izrazito banalni snovi. T o se ujema tudi z razmišljanjem Matjaža Kmecla o humorju pri Slovencih. 763 Nezaupanje je obojestransko: »V vlaku se srečata Hrvat in Slovenec; slednji hitro pojasni, da je Štajerec, ne Kranjec; s tem Hrvata na mah ugodno motivira, da začne hvaliti Slovence; ko pa ob 76 0 U t i h b e l i g e g a = v t e h b e l i h h l a č a h . M i š l j e n e s o h l a č e b e l o k r a n j s k e n o š e . K r i s t i n a J a k e t i č , V i n i c a p r i Č r n o m l ju , 1 9 8 2 . M . S. , Arhiv SF , š e n e o š t e v i l č e n o . 7 61 Š t e f a n i j a V a j n g e r l , J a k ob s k i d o l , M . S. , Arhiv SF , 2 3 9 . 76 2 P r i m c p r ip o m i n j a : » K o s t e l s k a z e m l j a j e r e v n a i n r a zg i b a n a . R a v n i n e z a n j i v o s k o r a j n i. Z a t o t u d i v oz o v i s k r av jo, v o lo v s ko a l i k on jsk o v p r ego z a d e lo n i s o p r i šl i v p o š t ev . K a r s o Ko s t e lci p r i d e l a l i , s o s i m o r a l i z n o s i t i v k o š i h d o m o v , o d m r v e d o d r u g i h k m e t i j s k i h p r i d e l k o v . T u d i g n o j s o z n o s i l i n a n j i v e v k o š i h , v č a s i h c e l o k i l o m e t e r i n v e č d a l e č p a š e v h r i b . « 76 3 M a t j a ž K m e c l , H u m o r i n s l o v e n s k a l i t e r a t u r a , Zbornik Slavističnega društva Slovenije 6 , L ju b l j a n a 1 9 9 5 , 8 3 s l . etnoLing_04_FIN.indd 229 16. 06. 2017 13:14:04 230 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO slovesu 'Štajerec' odkrito pove, da je vendarle Kranjec, mu Hrvat za pozdrav zopet zakliče: 'Prokleti Kranjac, i ako je Štajerec, nikada mu ne veruj!'« 764 Da se bodo lažje prenesle hude besede, blagodejen konec: T r i j e b r a t c i i z K r a n j s k e s o s e n a p ot i l i , d a s i o g l e d a j o š i r n i s v e t i n k o s o p r e s t o - p i l i p r a g d om o v i ne, s o j i h g l e d a l i l j u d j e i n v p r a š ev a l i : ' O d k o d s t e, t u j ci ? ' P a s i j e p r v i p om a k n i l k l o b u k n a u h o , p l j u n i l v d r z ne m l o k u , b a h at o s e o d r e z a l : 'Kranjci s m o ! ' i n s e p r i d u š i l . ' O , ' s o d ej a l i . ' K r a n j c e p o z n a m o ! T o s o m o ž j e s k r o š n j o i n p om a r a n č a m i , h o d i j o p o g o s t i l n a h i n p o n u j a j o s v o j o r o b o . P o z i m i k o s t a n j p e k o o b v o g a l i h . K r a n j ci – p i j a n ci . B i k a s e b o j o d s p r e d , ž r e b c a o d z a d , K r a n j c a o d vs eh s t r a n i ! ' T a k o s o g o v or i l i i n s e š i r o k o s mej a l i . D r u g e g a b r at a j e b o l e l o , k a k o j i h j e o s r a - m o t i l p r v i b r at , i n j e p o p r a v i l b r at o v o b e s e d o : 'Slovenci s m o ! ' P r i j a z n o s o j i m p o k i m a l i , S l o v e n ci s t e d e l a v n i l j u d j e, z a d o v o l j n i i n p o t r p e ž l j i v i . I n ne m š k i z n at e i n l a š k i . L e p r i d i t e, d o v o l j j e d e l a p r i n a s , o n d i , k j e r v t e m n i h g l o b i n a h l e ž e p r e - m o g a s i l n i z a k l a d i , k j e r v j a r e m o g n j u t a l i s e ž e l e z o , k j e r v s o n c u z o r i r u me n a p š e n i c a . N a š i s i n o v i i m a j o p r e ne ž ne r o k e . N e d o s t a j e n a m d e l a v n i h s i l . D o v o l j v a m b o k r u h a p r i n a s . 76 5 Sklep V vsa ki ša l i j e z rno re sni c e . Kra t koč a sno be se dova nj e bodi si v obl i ki fol klornih obrazcev , v pesmih ali proznih žanrih marsikdaj vsebuje »bridko želo« – kakor bi dejal Oton Župančič. Zabavnost se sem in tja sprevrže (celo) v zabavljanje in satiro. T oda to še ni vsa resnica o zbadljivkah. 1. Za nakazano površinsko zunanjščino bi usposobljen raziskovalec nemara odkrival tudi mitološke plasti človekoveg a mišljenja in še zgodnejše faze nje govega obstoja, tako stare, da ga je naš prednik še povezoval z določeno vrsto živali, s katero se je njegov klan čutil skrivnostno povezanega. Gre za tako imenovani totemizem. 766 Danski etnolog Kaj Birketh-Smith sicer sklepa, da tega pri indoevropskih narodih ni mogoče dokazati (Birketh- Smith 1960: 261). T ukajšnji prispevek kljub temu daje v premislek, ali ni v zbadljivkah, 76 4 A n t o n T r s t e n j a k , O s l o v e n s k i d u š i , Koledar Družbe sv. Mohorja v C e l o v c u z a n a v a d n o l e t o 1 9 8 7 , 7 1 . 76 5 B e s e d i l u j e p r i l e p l j e n o n a d a l j e v a n j e v s m i s l u t e n d e n č n e l i t e r a t u r e s o c i a l n e g a r e a l i z m a b i v š e J u g o s l a v i j e s s i c e r h v a l e v r e d n o p o a n t o – »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti« : »Pa se je razljutil tretji brat. »Jugoslovani smo. Ni nam treba vašega kruha, vašega jezika in gospodstva. Od Triglava do Vardarja se širi naša zemlja, bogata je žita, bogata živine, še vam pomaga v stiskah s hlebom in mesom. Dela nam nudijo naša polja, naše tovarne, naši rudo- kopi, dela za glavo in roke. In čuva nam milo našo zemljo s svitlim orožjem junaška vojska kraljeva, Marka vnuki. Nikdo je ne bo žalil nekaznovan!'« Pa so ljudje v tujini povesili oči in obmolknili in strumno so nadaljevali svojo pot trije mladi Jugoslovani.« Po d a t k o v o i n f o r m t a - t o r ju n i ( d o m n e v a m , d a j e F r a n c P r i m ož i č , P o d p e c a , Č r n a n a K o r o š k e m ) , M . S. , Arhiv SF , 6 3 7. 76 6 P r i m . K a j B i r k e t h - S m i t h , Putovi kulture ( O p č a e t n o l o g i j a ) , Z a g r e b 1 9 6 0 , 2 5 8 – 2 6 4 . etnoLing_04_FIN.indd 230 16. 06. 2017 13:14:05 231 OSEBNA I DENTITETA ko se prebivalci posameznih krajev zmer jajo med seboj z živalskimi vzdevki, iskati pra - stare vzorce človekovega mišljenja in ne zgolj bolj ali manj posrečene živalske metafore. 2. Drugo, kar vzbuja pozornost pri zbadljivkah živalskega kroga, je posebnost, da se večina živali nanaša na tisto življenjsko območje ali ekotip, kakor bi dejali biologi, ki je v povezavi z vodo ali vsaj vlago. Zakaj se najpogosteje pojavljajo žabe in od tod prebivalci, češ da so Žabarji; pa ribe, raki, komarji in nenazad nje polži. Je to res zgolj naključje? Ali se ne skriva v tem sled tistega davnega obdobja, ko se je s teh tal umikalo vodovje, saj nas geologi učijo, da jih je pred toliko in toliko leti zalivalo morje. Da ne bo slišati preveč fantastično oddaljeno. 3. Saj ne more biti zgolj (slovstvena!) folklora, da ima veliko starih patrocinijev za pristavek ledinsko ime: Na Jezeru. T o je prvotno še lahko ustrezalo dejstvu, da je bilo po- imenovano ob jezercu oz. vodi – sedaj pa o njej v bližini cerkve lahko ni nobenega sledu več. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bilo pred toliko in toliko stoletji določeno ozemlje veliko bolj močvirno in mokrotno, kakor je danes. T u je iskati drugi, geološki vir za raz - lago o nastajanju in obstajanju zbadljivk z živalsko semantiko. Če se pri tem spomnimo še tako imenovanih živalskih pravljic, se nam posveti, da so ravno zbadljivke z živalsko semantiko prejkone najstarejše. Zato so tudi najbolj po drobcih ohranjene. Ni tu pravšnja priložnost, da bi svojo misel razvijala dalje, ker bi bilo za njeno podporo z gradivom treba veliko več pros tora. V endar jo dajem v javni pretres z namenom, da bi opozorila, kako lahko na videz tako vsakdanja folklorna snov , kot so zbadljivke, skriva v sebi zelo daljnosežna vprašanja, ki segajo v daljni začetek človeške civilizacije in kulture. 4. Poimenovanje zbadljivka v tukajšnjem članku je dosledno, vendar marsikdaj le pogojno. Ob predstavljeni snovi in nabranem gradivu sploh se odpira vprašanje termino - logije. So to samo zbadljivke ali tudi šaljivke? Kdaj eno ali drugo? Kaj pa posmehljivke in zafrkljivke? Pa zabavljice? Kako poimenovati besedila, ki imajo sicer povedčno ali pravljično strukturo. Kot zbadljive povedke in pravljice? Komaj verjetno? Šaljive? T o bi še šlo! Pa uganke, ki se nanašajo na tukajšnjo temo: ali jim ne pritiče posebno ime? S tem smo že pri žanrskih vprašanjih. Najprej gre za razmerje med folklornimi obrazci, pesmijo in prozo, nato pa za preciziranje posameznih vrst zbadlj ivk, ki morda terjajo la - stno poimenovanje. 5. Jezikoslovje (Škofic 1999: 180–181) v tem primeru operira z »vzdevki«, kar z njenega vidika zadošča, toda slovstvena folkloristika jim praviloma sledi v rudimentarnih besedilcih z navzočo estetsko funkcijo in išče zanje ustreznejši izraz. etnoLing_04_FIN.indd 231 16. 06. 2017 13:14:05 232 2 KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, SAM VANJO PADE 767 Uvod Da n a šn j a E vr o p a j e z r a sl a i z a n t i č n e i n j u d o v sk e d u ho v n e k u l t ur e . Gl e d e n a t o j e smiselno preveriti, kako gleda na »svoje« in »druge« Sveto pismo. Evangeljske vrstice presenečajo z velikim ravnovesjem: »Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge« (Flp 2, 4). »Zato priznavajte grehe drug drugemu in molite drug za drugega« (1 Pt 4, 10). »Ljubite drug drugega« (Jn 13, 34 sl.). »Zatorej nehajmo soditi drug drugega« (Rim 14, 13). »Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug dru- gemu zavidamo« (Kol 3, 13). »Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte« (Ef 4, 32). »Zato tolažite drug drugega in navajajte drug drugega k dobremu« (1 T es 5, 1 1). »Neznosni smo bili in sovražili drug drugega« (T it 3, 3). »Iz dneva v dan drug drugega spodbujajte« (Heb 10, 25). »Mislimo drug na drugega« (Heb 10, 24). »Ne obrekujte drug drugega, bratje!« (Jak 4, 1 1). Navedene vrstice praktično kaže jo, kaj pomenijo besede: »s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo« (Mr 4, 24) in ni težko doumeti, kaj pomeni pretehtanost. I. Leksematika 768 »svojega« Z m ot i vom »drugega« j e v Svetem pi sm u še ve č pr i m erov , 769 m e d te m k o n a »svoje« 76 7 P r v a ob j a v a : Kd o r d r u g e m u j a m o k o p l j e , s a m v a n j o p a d e = N a m e - c a l l i n g i n S l o v e n i a : » w e « a n d t h e » ot h e r s « , Etnolingwistyka / P r ob l e m y j ę z y k a i k u l t u r y , W y d a w n i c t w o U n i w e r s y t e t u M ari i Curi e- S kł o d o w s ki e j 2 0 , L u b l i n 2 0 0 8 , 1 2 3 – 1 4 8. 76 8 Ž a l , n e v e m v e č , o d k o d s e m p r e v z e l a t a t e r m i n . S k l e p a m p a d a g r e z a k o m b i n a c i j o i z r a z o v : leksika + semantika ( o p . a . 2 4 . 4 . 2 0 1 7 ) . 76 9 Ne gre namreč za to, da bi sebe obremenjevali, ko pomagate drugim ( 2 K o r 1 , 1 3 ) . Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge ( F lp 2 , 4 ) . Ne godrnjajte drug nad drugim, bratje ( J a k 5 , 9 ) . Zato priznavajte grehe drug drugemu in molite drug za drugega ( 1 P t 4, 1 0 ) . Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega ( J n 5 , 4 4 ) . Ljubite drug drugega ( J n 1 3 , 34 s l . ) . Zatorej nehajmo soditi drug drugega ( R i m 1 4, 1 3 ) . Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo ( K o l 3 , 1 3 ) . Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte ( E f 4, 3 2 ) . … ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe ( F lp 2 , 3 ) . Zato tolažite drug drugega in navajajte drug drugega k dobremu ( 1 T e s 5 , 1 1 ) . Neznosni smo bili in sovražili drug drugega ( T i t 3 , 3 ) . iz dneva v dan drug drugega spodbujajte ( H e b 1 0 , 2 5 ) . Mislimo drug na drugega ( h e b 1 0 , 2 4 ) . Ne obrekujte drug drugega, bratje! ( J a k 4, 1 1 ) . etnoLing_04_FIN.indd 232 16. 06. 2017 13:14:05 233 OSEBNA I DENTITETA merita s amo dva. Različna leks ema s ta tudi pomens ko različna. »Svojcem « s mo naklonjeni: »Če pa kdo za svojce … ne skrbi, je zatajil vero« (1 T im 5, 8), medtem ko »svojeglavci niti pred veličastvi ne trepečejo « (2 Pt 2, 10.12). Na kratko: besedne zveze s »svojim« (SSKJ IV , 1039–1041) izražajo razne stopnje individuacije, 770 individua lizacije in diferenciacije. Primer iz bližnje preteklosti: »Glede na to, da je bila Slovenija v federaciji vztrajno pre - glasovana, zlasti pri gospodarskih vprašanjih, so nekateri politiki zagovarjali stališče, naj ne nasprotuje več, ampak v praksi ravna po svoje.« 771 Slovenska izkušnja je táko ravnanje jezikovno posplošila v paremiološki obrazec: »Vsak po svoje«. 772 Njen vrh v medsebojni diferenciaciji je bolj razvita oblika v reklu: »Vsak človek ima svoj prav«. 773 T a lastnost se lahko, kakor se vidi iz pregovora: »Bolj je svoj, bolj se ga boj« (Bojc 1974: 47). sprevrže celo v pretirani egocentrizem. Kadar je s tega vidika predmet presojanja narod, se govori o etnocentrizmu. 774 II. Leksematika »drugega« Diahrono g ledano j e z a sl ovenski n arod v prašanje o hranjanja »svojega« i n sp oštovanje »drugega« življenjsko vprašanje. Še posebno se je zaostrilo v času po prvi svetovni vojni, ko je prišla pod Italijo ena tretjina slovenskega etničnega ozemlja in je fašizem z vsemi sredstvi zatiral Slovence: »Bil sem eden izmed tristo tisoč na narodno izničenje obsojenih in se znašel v velikih psiholoških težavah, ker si nisem znal razložiti, ne zakaj ne kako naj neham biti to, kar sem, in postanem drugi.« 775 Z enako stisko so se v istem obdobju soočali Judje. Morda je ta izkušnja vplivala na Martina Bubra, da je v svojo refleksijo vpeljal kategorijo »drugega«. Ni vseeno, ali je drugi »ti« ali »on«. 776 Sredi druge polovice 20. stoletja je bila njegova misel o pomenu dialoga in »spoštovanju drugosti drugega človeka« 777 svež odziv na kolektivizirajoči marksizem in po drugi strani na utrujeni personalizem, ki se z vedno bolj izpopolnjeno računalniško tehnologijo sprevrača v pretirani individualizem. 778 Po krva vih i zkušnjah dve h sve tovnih voj n v 20. st ol e t j u post a j a v obdob j u obl i kova nj a 7 70 I z r a z j e K a r l a G u s t a v a J u n g a . 7 71 I v a n K o r š i č ( u r . ) , S l o v e n i j a o d m e d v o j n e f e d e r a l n e e n ot e p r e k o p o v o j n e ju g o s l o v a n s k e r e p u- b l i k e d o s a m o s t o j n e d r ž a v e , Od držav na Slovenskem do slovenske države , P o k r a j i n s k i m u z e j K o č e v j e 2 0 0 4, 1 8 6 . 772 Š t e f a n K a l i š n i k , V s a k p o s v o j e . Skoraj pozabljene zgodbe, C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a , C e l j e 2 0 0 6 , 2 2 1 s l . 773 E t b i n B o j c, Pregovori in reki na Slovenskem , D r ž a v n a z a l ož b a S l o v e n i j e , L ju b l j a n a 1 9 7 4, 1 6 4 . 7 74 M a r k o I v a n Ru p n i k , K e r B o g j e l ju b e z e n , Evropa na razpotju , L ju b l j a n a 1 9 9 4, 1 5 3 . 7 75 B o r i s P a h o r , T r ž a š k o p i s m o , Ampak 7 , m a j 2 0 0 6 , š t . 5 , 4 . 7 76 M a r t i n B u b e r , Princip dialoga , p o s e b n a š t e v i l k a č a s n i k a 2 0 0 0 , L ju b l j a n a 1 9 8 2 . 777 A n t o n S t r e s , M e s t o i n p o m e n B u b r o v e m i s l i , Princip dialoga , 1 7 8. 7 78 T o l a h k o d a n e s d ož i v l j a m o n a v s a k e m k o r a k u . » Č e d ot i k z B o g o m v m o j e m ž i v l j e n ju p o v s e m m a n jk a , p ot e m m o r e m v drugem v e d n o v i d e t i le drugega i n n e m o r e m p r e p o z n a t i b ož j e p o d ob e v n j e m . / … / S a m o m o j a p r ip r a v l j e n o s t , pri- bližati se bližnjemu , i z k a z o v a t i m u l ju b e z e n , m e n a p r a v i ob č u t l j i v e g a t u d i z a B o g a . « ( P a p e ž B e n e d i k t X V I , E n ot a l ju b e z n i v s t v a r j e n ju i n o d r e š e n j s k i z g o d o v i n i , v : D e u s c a r i t a s e s t , Communio ( m e d n a r o d n a k a t o l i š k a r e v i j a ) , 1 6 , L ju b l j a n a 2 0 0 6 , š t . 1 , 2 0 ) . etnoLing_04_FIN.indd 233 16. 06. 2017 13:14:05 234 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO nove Evrope razumevanje »drugega« politično vprašanje. 779 Niti prireditev z zvenečim na - slovom Kaj se lahko naučimo drug od drugega, se ni končala brez incidenta. 780 Spoštovanje in pripravljenost sprejeti in razumeti drugega ter zavestno medsebojno zbliževanje so bi- stvene sestavine dobrega srečanja. 781 1. Kategorija »drugega« znotraj osebkovega 782 prostora Leksem »drug« je v slovenskem jeziku pomensko zelo razvejen. V samostalniški obliki pomeni tovariša, prijatelja. Enako ime pripade bogoslovcu, ki or ganizira in vodi novom a šno sl a vj e svoj e ga st a novske ga t ova ri ša. Kra t kot raj e n pom e n »druga« dobi m oški , ki je ženinov ali nevestin spremljevalec k poroki ali tudi or ganizator njune svatbe. »Drug« je tudi življenjski sopotnik, »moški, ki živi z žensko skupno življenje« (SSKJ I: 507). V teh štirih pomenih »drug[i]« obstaja znotraj posamezniko vega jaza in ga celo življenjsko določa, kakor je v primeru zakonskega življenja. V tem primeru lahko dobi tudi žensko obliko: »družica« (SSKJ I: 514). 2. Kategorija »drugega« zunaj osebkovega prostora Kakor hitro »drug« izstopi iz prostora 783 oziroma območja človekovega jaza, privede do skrajne spremembe pomena: »dolgo sta se razumela, vendar se je poročil z drugo ~ poročila z drugim«. Samostalniš ka oblika besede se nikakor ne nanaša na zaporedje isto - vrstnega pojava, ampak na substancialno (po značaju, videzu) različno osebo, ki jo zazna primer: »vstopil je drug človek , kot sem ga pričakoval.« Od tod je samo še korak do na - sprotja: »mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni.« Nasprotovanje med dvema stranema se lahko stopnjuje do ugotovitve: »drug drugega se bojita« (SSKJ I: 507–508); in privede do vrha z ubeseditvijo: »drug drugega sta vredna.« Presenetljivo : med seboj nasprotujoči si osebi se z vidika opazovalca od zunaj – znajdeta na isti ravni; mitološko gledano: v risu. T u j e s e d a n j a n a j v i šj a c e r k v e n a a v t o r i t e t a n e v e r j e t n o b l i z u s s v o jč a s m a r k si z mu v š e č n o i nt e r - p r e t a c i j o B u b r o v e k a t e g o r i j e » d r u g e g a « : l ju b e z e n d o B o g a s e u d e j a n j a v l ju b e z n i d o č l o v e k a . » B u b e r j e v a fi l o z ofi j a i z v i r a m o r d a š e b o l j k ot i z fi l o z o f s k i h p ob u d i z n j e g o v e g a ž i v l j e n j a , p o s e b n o i z n j e g o v i h r e l i g i o z n i h i z k u s t e v , k i s o s e f o r m i r a l a p o d o d l i č n i m v p l i v o m n e o r t o - d o k s n e i n l ju d s k e ž i d o v s k e m i s t i k e , t k i m . h a s i d i z m a ( n a s t a l a v s r e d i 1 8. s t o l e t j a ) . H a s i d i z e m p o u d a r j a č i m t e s n e j š o p o v e z a v o v r h u n s k e s p i r i t u a l n o s t i i n k o n k r e t n o s t i v s a k d a n j e g a ž i v l j e n j a ( v t e m j e p o d ob n a b u d i s t i č n e m u z e n u ) , k j e r s e ' l ju b e z e n d o b o g a ' d e j a n s k o k a ž e k ot ' l ju b e z e n d o s o č l o v e k a . « ( A n d r e j U l e , M a r t i n B u b e r : Princip dialoga ( v p o s e b n i š t e v i l k i r e v i j e 2 0 0 0 ) , Naši razgledi, 2 7 . m a j a 1 9 8 3 , 2 8 9 – 2 9 0 ) . 7 79 »S p r i č o D r u g e g a i n z a v e d a j o č s e n e u s p e š n e g a d i a l o g a s e j e z a č e l o e v r o p s k o s a m o r a z u m e v a - n j e . O t t o S c h i l y s e j e z a v z e l z a s p o š t o v a n j e v e r s k i h č u s t e v i n ob i č a j e v d r u g i h , h k r a t i p a t u d i p o u d a r i l , d a k a m e n j a n j e , ob r e z o v a n j e , p r i s i l n e p o r o k e i n v e r s k o m ot i v i r a n t e r o r n e m o r e j o p r i- č a k o v a t i , d a b o m o d o n j i h s t r p n i. « ( M a r k o K o s , N e b o d i m o p e s i m i s t i , k e r n i v z r o k a . Ampak 7, m a j 2 0 0 6 , š t . 5 , 1 5 ) . 78 0 E d e n o d u d e l e ž e n c e v g a j e z ob č u t k o m z a p o s t a v l j e n o s t i p r i p r i č i z a p u s t i l , k a k o r h i t r o j e b i l n j e g o v s o g o v o r n i k p r e d s t a v l j e n p r e j ( K o s 2 0 0 6 : 1 5 ) . 7 81 S i e g f r i e d S t a t t m a n n , N i k d a r s e o d p o v e d a t i d i a l o g u , Nedelja 7 6 , š t . 2 1 , 2 1 . m a j a 2 0 0 6 , 5 ) . 78 2 T u i n v n a s l e d n j i h r u b r i k a h : o s e b e k = s u b j e k t v l i t e r a r n ot e o r e t i č n e m s m i s l u . 78 3 Ag n i e s z k a B ę d k o w s k a - K o p c z y k , Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku / K o g n i t i v n i p r i s t o p , Š t u d e n t s k a z a l ož b a , L ju b l j a n a 2 0 0 4, 1 1 3 . etnoLing_04_FIN.indd 234 16. 06. 2017 13:14:05 235 OSEBNA I DENTITETA III. Semantika »svojega« in »drugega« v slovenskih zbadljivkah Pričujoča obravnava si zastavlja nalogo, analizirati zgolj slovenske zbadljivke, ki se nanašajo na skupinski (slovnični) predmet z etničnim pomenskim poljem. Pri tem se opira na folklorne obrazce in pesemske ali prozne žanre, za katere slovstvena folkloristika še ni izbrusila zanesljivega poimenovanja. Psi hol ogi j a l oč i avtostereotip, ki se na na ša na l a st no skupi no, i n heterostereotip, ki se pripisuje drugim skupinam in je v primerjavi z avtostereotipom obvezno »neugoden«. 784 Zato je Anton T rstenjak nasprotno od Milka Matičetovega 785 prepričan, da avto- ali hete- rostereotipi ne morejo biti merilo za »psihologijo značaja« posameznikov ali pokrajin. T a vrsta stereotipov sodi bolj v poglavje o »psihologiji narodnostnih predsodkov«. T i so »pravi eksploziv, ki se vtihotapi v vse plasti kulture in v pravem trenutku postane tista psihična 'razumska' iracionalna sila, ki vzdigne narod proti narodu«, kajti »predsodek ima svoje oddaljeno poreklo v izkušnji, doživetju /…/ oz. spominu nanj« (Rupnik 1994: 153–154). IV. Teoretični očrt T ragično doživljanje sveta od antike sem zastopa vzvišena traged ija. Nasprotno se je grška komedija razvila iz šeg, v latinski so kot šaljivci nastopali predvsem reveži. Humor nastaja »v svobodnem, samozavestnem razumevanju sveta« in je v bližnjem sorodu s komiko, ki je »vsa tukajšnja, 'imanentna'; človekove zmogljivos ti odkriva v njegovi raz - množevalni neskončnosti, vsa tiči v erotiki in podobnih rečeh – statistično je velikanska večina elementarnih šal in komičnih izdelkov te narave«. Izhaja iz starogrških komai; to so burkaški, veseliški in pijanski sprevodi, močno povezani s spolnostjo. »Komik je pritli - kavi obvladovalec vsakdanjega, drobnega spolnega, tudi umazanega sveta in je del tistega mikrokozmosa, ki je ves v človeških rokah« (Kmecl 1995: 83, 84). Za humor zadoščata prijetno in zabavno razpoloženje in poznavanje humorne snovi. Nastaja »iz obrambe ali napada na takšno ali drugačno človeko vo usodo«, praviloma v preprostem okolju. Le-to neobremenjeno sprejema zbadanje, posmehovanje, norčevanje in dobrohotno draženje »na račun oblastnikov ali tudi samega sebe« (Matè 1995: 124). 78 4 A n t o n T r s t e n j a k , O s l o v e n s k i d u š i , K o l e d a r D r u ž b e s v . M o h o r j a v C e l o v c u 1 9 8 7 , 7 4 : » / L / ju d j e s e b e h v a l i j o , d r u g e g r a j a j o ; n a s e b i v i d i j o v s e d ob r o , n a d r u g i h s l a b o ; t e g a n e p r i z n a v a j o r a d i , n i t i p r e d s a m i m s e b o j , š e m a n j p a p r e d d r u g i m i ; i n č e v i d i j o n a d r u g i h d ob r o , p a n a s p r ot n o t o l e n e r a d i d r u g i m p r i z n a v a j o . N e u g o d n i s t e r e ot ip i , k a k o r s o s e r a z v i l i p o s t a r i h k r o n o v i n a h , i m a j o s v o j e o z a d j e , k a jp a k , v s o s e š č i n i : s o s e d j e z a s o s e d a v e d n o t a k o a l i d r u g a č e t e k m e c . Kd o r p a j e t e k m e c, t a d ob i v a v s a j v ž e l j a h i n b e s e d a h " s l a b š e r e d e " , d a b o t e k m o i z g u b i l i n d a t e k m o d ob i t i s t i , k i g a " r e d u j e " . T o j e v s a , i n s i c e r z e l o p r e p r o s t a , p s i h o l o g i j a h e t e r o s t e r e ot ip a . « 78 5 M i l k o M a t i č e t o v , K r a s i n K r a š e v c i v o č e h s o s e d o v , Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1 7 / 1 9 7 7 , L ju b l j a n a 1 9 7 9 , š t . 5 , 8 1 : » O z n a č a ju n e k e p o k r a j i n e i n n j e n i h l ju d i j e p o n a v a d i m o č m a r s i k a j z v e d e t i i z u s t n e g a i z r o č i l a s o s e d o v . V n a š e m p r i m e r u r a z p o l a g a m o s a m o z d r ob c i , z n a k l ju č n i m i p r i č e v a n j i , t a k o d a b i n a v a j a n j e p r ot i K r a š e v c e m n a p e r j e n i h b o d i c, š a l j i v i h i z r e - k o v a li z g od b i c b il o dan es n e ka j h u d o f ra gm en tar n e g a. D a n e b i k d o r e k e l , da s e tem u izo gi - b l j e m k ot K r a š e v e c, j a v n o v a b i m v s e s o s e d e o k o l i i n o k o l i – I s t r a n e , Č i č e , Br k i n e , P i v č a n e i n V ip a v c e – d a p o m a g a j o p r i b o g a t i t v i z a z d a j š e s k r o m n e b e r e d u š e s l o v n o d r a g o c e n e g a a n e k - d ot i č n e g a i z r o č i l a o K r a š e v c i h . N a č l o v e k a , k i b i n a m z b r a l i n u r e d i l v s a j m a l o t a k e g a g r a d i v a k ot M i č u n P a v i č e v i ć Č r n o g o r c e m , č a k a m o i n b o m o n a j b r ž š e č a k a l i l e p č a s . « etnoLing_04_FIN.indd 235 16. 06. 2017 13:14:05 236 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO »Satira pa z ahteva ši rše poz navanje kont eksta, ve č ra z l i č ni h ve dnost i i n pona va di z a pl e t e ne miselne operacij e. Humor večinoma deluje neposredno s svojo vsebino, satira pa potre - buje ob lastnem sporočilu še posredne informacije o tem, komu in kako je namenjena.« 786 V. Slovenski avtostereotipi Med Slovenci je razširjena predstava, da so otožni, melanholični, čemur v besedni umetnosti najbolj pristaja lirika. Matjaž Kmecl pa dokazuje, da je v slovenski literaturi hu - mor navzoč vse od baročnih pridig Janeza Svetokriškega, v začet kih slovenske dramatike pri Antonu T omažu Linhartu, v Prešernovi poeziji in »pri Levsti ku zadobi celo temeljne literarno programske razsežnosti«. Današnja literatura pa da brez nje sploh ne bi mogla obstajati (Kmecl 1995: 91). Stereotipno prepričanje, da Slovenci ne premorejo šaljivosti, empirično pobijajo tudi »šaljiva« poglavja v sedeminštiridesetih knjigah iz knjižne zbirke Glasovi. 787 a) Kategorialno razliko drugega med »ti« in »on« s posredovanjem narečnega »un« odlično označuje samostalnik »Unejci«, 788 kakor Beneški Slovenci (v Italiji) še danes kli - čejo rojake na drugi strani danes prikrite državne meje (v Sloveniji), kar pomeni, da imajo svoje sosede, čeprav rojake, za oddaljene od svojega doživljajskega jaza. b ) Na z a h o d n e m d e l u sl o v e n sk e g a e t n i č n e g a o z e m l j a so m e d p r v o sv e t o v n o v o j n o p o- tekale ofenzive med italijansko in avstroogrsko vojsko, zato so se morali ljudje z območij izseliti v notranjost tedanje države. Na Kranjskem jih niso lepo sprejeli. Imenovali so jih »Lahi«, kot da bi jih imeli za Italijane. T o beguncem ni bilo po volji. 789 c) Vsebina naslednje uganke kaže, da je iz sodobnosti. Na zunaj gre za paralelizem membrorum, v resnici pa je med dvema »damama« v uganki velikanska razlika. – K a k š n a j e r a z l i k a me d F r a n c o z i n j o i n S l o v e n k o ? – N o b e n a . – F r a n c o z i n j a i m a z a s e b o j b u r n o p r e t e k l o s t , p r e d s e b o j l e p o p r i h o d n o s t , n a g l a v i d r a g k l o b u č e k , o b vs a k i s t r a n i p a l j u b i m c a . – S l o v e n k a p a i m a z a s e b o j s l a v n o p r e t e k l o s t , p r e d s e b o j s t a b i l i z a c i j o , v e n i r o k i v r e č k e, v d r u g i o t r o k a , n a g l a v i m o ž a . 79 0 T roje stereotipov . Le prvi med njimi je pravi avtostereotip, v drugih dveh primerih gre za heterostereotip, čeprav se nanaša na lastno etnično skupino. Iz tega se vidi, da med avto- in heterostereotipi ni statičnega razmerja. Anton T rstenjak ugotavlja presenetljivo zakonitost, da se heterostereotipi in avtostereotipi ujemajo, le da imajo na eni strani nega - tivni, na drugi pozitivni predznak. 78 6 J ož e L ip n i k , S a t i r a i n h u m o r p r i p o u k u s l o v e n š č i n e , Zbornik Slavističnega društva Slovenije 6 , L ju b l j a n a 1 9 9 5 , 1 2 3 . 78 7 V n j i h j e d o s l e j i z š l o č e z 1 8 0 0 0 s l o v e n s k i h f o l k l o r n i h i n n j i m p o d ob n i h p r ip o v e d i. 78 8 M i l a n G r e g o , Ž i v a G r u d e n , Beneška Slovenija (Slavia Veneta ) , D r u ž i n a , L ju b l j a n a 1 9 9 8 , 1 6 , 18 . 78 9 T i n a P e t r o v č i č , M o j d o m j e s t a r a h i š a , M . S. , Arhiv SF , š e n e o š t e v i l č e n o . 79 0 Š m a r t n o ob P a k i , 1 9 8 5 . I n f o r m a t o r n i n a v e d e n ( M i h a e l Ž n i d e r i č ) , A r h i v M . S. , 7 1 0 . etnoLing_04_FIN.indd 236 16. 06. 2017 13:14:05 237 OSEBNA I DENTITETA VI. Slovenski deželni stereotipi Se Slovenci od drugih narodov res ločijo po tem, da so v zadregi, kadar se ponorču - jejo iz drugega? Niko Kuret dobrohotno gleda na ta pojav (Kuret 1954: 26–27). Matija Majar , Josip Pajek v 19. stoletju in za njima nekateri drugi, tudi Anton T rstenjak, v želji p o v e č j i n a r od o v i u br a n o st i , sv a r i j o p re d p ok r a j i n ski m ž i go sa nj e m p re bi v a l c e v: »Ne glede na nezadostnost takih oznak pa je že v jedru napačno, da se Slovenci še vedno zbadamo in drug drugega s predsodki preziramo na podlagi deželnih razlik, ki so jih v nas ustva- rile nam sovražne tuje nacionalno politične sile v zgodovini« 791 Damjan J. Ovsec take zbadljivke povezuje z drugačnim življenjskim stilom naših prednikov in njihovo težnjo po medsebojnem razmejevanju. S tem posega v malo raziskano področje socialne psiho- l og i j e o n a st a n k u z b a dl j i v k b o l j n a r a v n i v sa kd a na , k a r j e b l i ž j e e t n o l o šk e m u i z h o di šč u. 7 9 2 S p s i h o l o š k e g a vidika razločuje avtostereotip, ki se nanaša na lastno skupino, kar se pripisuje drugim skupinam, so heterostereotipi. Le-ti »so redno neugodni v primer- javi z avtostereotipi. /…/ Stereotipe moramo zato redno sprejemati z veliko zadržanostjo in kritičnostjo, najsi gre za avto- ali heterostereotipe. Le s to rezer vo si jih sploh upamo kot primere prikazati, torej kot nekašne osvetlitve, nikakor pa ne kot 'psihologijo značaja' 7 91 A . T r s t e n j a k 1 9 8 7 , 7 2 – 7 3 : / … / s a j b i s e m o r a l i z a v e d a t i , d a n a s j e v s e h S l o v e n c e v s k u p a j k o m a j z a m a j h n o n a r e č j e k a k š n e g a v e l i k e g a n a r o d a ; z a t o b i b i l o v n a š e m l a s t n e m n a r o d n o s t n e m i n t e r e s u , d a č i m b o l j p o u d a r j a m o , k a r n a m j e s k u p n e g a , n e p a d a r u š i m o s p r e d s o d k i m e d- s e b o j n o e n ot n o s t i n m o č . / … / Č e h o č e m o p r e ž i v e t i , m o r a m o b i t i s l ož n i , e n ot n i , ' vk u p d r ž a t i ' m o r a m o . Č e n a m š t e v i l o s a m o m o r o v g r o z i s fi z i č n i m g e n o c i d o m , n a m s p r t o s t i n n e s l ož n o s t g r o zi ta z n ar o dnim, d uh o vnim g en oc i d o m (p r o p ad o m ) . T u bi n am m o ra li bi ti z a z gl ed J u d j e ; m a l o š t e v i l e n n a r o d , t o d a k a k o s o s l ož n i i n e n ot n i ; a r a v n o t o j i h o h r a n j a , d a p r e ž i v i j o k ot n a r o d m e d n a r o d i , č e r a v n o j i h m n o g i č r t i j o . « 79 2 D a m j a n J . O v s e c, » Č e b o š r e k e l A , t e b o m n a g ob e c d o Ž « . Gea 7 , j u l i j 19 9 7 , š t . 7 , 78: »K r a j a n i s o t a k o i s k a l i b o d i s i s l a b o s t i b o d i s i š i b k e t o č k e d r u g d r u g e g a , d a b i , d e n i m o , v s a j p s i h o l o š k o p r i k r i l i s v o j e . V z g o d o v i n i s e s e v e d a m a r s i k a j n a b e r e . N i h č e , t u d i v t e m p r i m e r u , n e m o r e o s t a t i v e č n o b o l j š i , s u p e r i o r n e j š i , p a m e t n e j š i , b o l j m o r a l e n . B o l j k o s e t r u d i š , b o l j s i ' p o d l u p o ' k a k r š n e g a k o l i o p a z o v a l c a . S v o j e p a t u n a p r a v i t u d i č l o v e š k a , i n k o r p o r i r a n a ž e l j a p o h u m o r ju , d o v t ip n i š t v u , š a l i , s m e h u . I n k a j j e l a ž j e o p a z i t i k ot s o s e d o v e n a p a k e . V č a s i h p a s p l o h n i š l o z a n a p ak e , am p ak za č i s to š k o d o že l j n o s t . P o l e g v s e g a p a s e j e s e v eda v e lik o k ra j e v l ahk o po na - š a l o t u d i s š t e v i l n i m i r e s n i č n i m i p r i g o d a m i , p a l e g e n d a m i i n p r a v l j i c a m i i n p r ip o v e d k a m i , k i s o o m e n j e n e m u d o d a l e , k ot d a n e s r e č e m o , s v o j t o n . N a t e m s v e t u v e d n o k d o p o s e g a n a p o d r o - č j e k o g a d r u g e g a . I n t i m n a p o d r o č j a s o b o l e č a , p o s e s t n i š k a p a s o b i l a v č a s i h – č e r e s s a m o t a k r a t – š e b olj. B o g n e d aj , d a b i s e k d o p ol a s t i l m oj e z e m lj e , m oj e g a t r a v n i k a , g o z d a , ko š č k a ob r e k i , j e z e r u . V e s t a z e m l j i š k i c i r k u s s o k a s n e j e u r e j a l i z a k o n i , s e v e d a n e v e d n o t a k o , k ot b i s e s p o d ob i l o . Č l o v e š k a n a r a v a i m a s l a b o t o č k o , d a r a d a p r e ž i n a n a p a k e a l i p a p o s e b n o s t i d r u - g i h . Č e j e v d a l j n i z g o d o v i n i n e k i k r a j p r i s e g a l n a p o l j e d e l s t v o , d r u g i p a n a ž i v i n o r e j o , s o p r v i z a č e l i d r u g e ob k l a d a t i n a p r i m e r z ' g o v e d a r j i ' , ' k r a v a r j i ' a l i ' k o z a r j i ' , d r u g i p a j i m n i s o o s t a l i d o lžni . N az a j so j ih z m erj a li s ' p l u g arj i ' , ' r o vtarj i ' , ' z e ml j o ri l c i ' , 'kr o m p irj e v c i ' a li č im t r e tj im . K a k š e n k r a j j e b i l b o l j m o č v i r e n k ot s o s e d n j i i n ž e s o b i l i p r e b i v a l c i t e g a k r a j a ' m o r o s t a r j i ' , ' ž a b a r j i ' , ' d e ž e v n i k a r j i ' , ' r i b a k i ' i t n . I n k e r d r u g i , s i c e r b r e z m o č v i r n e g a s v e t a , t u d i n i s o b i l i r a v n o a n g e l č k i , s o p o s t a l i p r a v h i t r o ' c i g a j n a r j i ' , ' l u f t a r j i ' , ' p l o z a r j i ' , ' h u d i č i ' , ' z a r u k a n c i ' a l i p a k a j š e b o l j s p e c i fi č n o l o k a l n e g a . « etnoLing_04_FIN.indd 237 16. 06. 2017 13:14:05 238 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO posameznih ljudi ali pokrajin.« 793 Še več, ta vrsta stereotipov sodi po njegovem v poglavje o »psihologiji narodnostnih predsod kov«. 1. Avtostereotipi a) Kranjci mislijo o sebi, da so zelo značajni, premočrtni, neuklonljive osebnosti. b) Primorci se imajo za zelo prijazne in ustrežljive, 'prilagodljive', zato pa tudi 'sposobne'. c ) Ko r ošc i v i d i j o v se bi č l o ve ka 'g l o b o ke č u d i ' ( t i e f e s Ge m ü t ) , b l a ge ga i n p l e m e n i t e g a značaja: 'Gor čez izaro' je tako rekoč njihov besedni grb. č) Štajer ci se doživljajo kot gostoljubni in družabni, a tudi odkritosrčni, ki v svoji zgovornosti ne znajo prikrivati skrivnosti. d) Prekmurci v svojih očeh veljajo za vljudne in postrežljive (T rstenjak 1987: 72, 73). 2. Heterostereotipi a) Kranjci Primorcem, Korošcem in Štajercem delujejo nedostopno, trdo in hladno. b) Primorci so za Kranjce gostobesedni, na katerih besede ni nič dati, ker jim gre za zunanjost, so neznačajni, »gospoščki«, ki jim ne moreš zaupati; c) Korošci so mehki, mevže brez značaja; č) Štajer ci so prijazni, a hinavski; ko je najbolj prijazen, mu smeš najmanj verjeti (T rstenjak 1987: 71–72). d) Prekmurcu v stiku z drugimi pripisujejo nekakšno servilnost (T rstenjak 1987: 72, 73). T oda to ni prava pot do »enoumne in nesporne karakterološke podobe Slovenca«. T ake in podobne označbe vodijo v enostransko posploševanje in pretiravanje. T o je ena najpogostejših logičnih napak v človekovem mišljenju, kar jih moreta zagrešiti posame- znik ali družba (T rstenjak 1987: 72, 73). VII. Slovenski krajevni stereotipi Njihova pestrost dokazuje slovensko domiselnost, jezikovno ustvarjalnost in hkrati medsebojne razlike. 1. Krajevni heterostereotipi glede na zemljepisno lego Na človeka zanesljivo vpliva zemljepisna razsežnost. T udi v majhnem modelu se pojavljajo razlike v nekaterih posameznostih (Makovec 1995: 5–7). V Radencih ali v T urjancih uporabljajo za Murskopoljce ob Muri navzdol izraz Dolanci, v Ščavniški dolini 'tam na onikraj šume' pa jim pravijo Polanci (Makovec 1995: 5–7). T oda nove razmere so 79 3 » / L / ju d j e s e b e h v a l i j o , d r u g e g r a j a j o ; n a s e b i v i d i j o v s e d ob r o , n a d r u g i h s l a b o ; t e g a n e p r i - z n a va j o r a d i , n it i p r e d s a m i m s e b o j, š e m a n j p a p r e d d r u g i m i; i n č e v id i j o n a d r u g i h d ob r o , p a n a s p r ot n o t o l e n e r a d i d r u g i m p r i z n a v a j o . N e u g o d n i s t e r e ot ip i , k a k o r s o s e r a z v i l i p o s t a r i h k r o n o v i n a h , i m a j o s v o j e o z a d j e k a jp a k , v s o s e š č i n i : s o s e d j e z a s o s e d a v e d n o t a k o a l i d r u g a č e t e k me c . Kd or p a j e t e k me c, t a d obiva vs a j v ž e l ja h i n b e s e d a h » s l a b š e r e d e«, d a b o t e k mo i zg u bi l i n d a t e k m o d ob i t i s t i , k i g a » r e d u j e « . T o j e v s a , i n s i c e r z e l o p r e p r o s t a , p s i h o l o g i j a h e t e r o s t e - r e ot ip a « ( T r s t e n j a k 1 9 8 7 : 7 2 – 7 3 ) . etnoLing_04_FIN.indd 238 16. 06. 2017 13:14:05 239 OSEBNA I DENTITETA skoraj do kraja zabrisale bogastvo raznolikosti na podeželju. Vse teži k poenotenju, tudi družbeno in družabno. »V aški grbi, ki so bili prebivalcem določene vasi v ponos, sosedom pa povod za norč - kanje in izzivanj e, so vplivali tudi na medsebojne stike med prebivalci posameznih kra - jev: Bučečovčan i so svojim sosedom v V učji vasi govorili 'vučenci zatučenci' (Makovec 1995: 5–7). T i so jim vračali s 'kajeri' , tj. popotna usnjena torba in bučečovski vaški grb, pomeni pa tudi smrkavca, po novem teenegarja (Makovec 1995: 5–7). Lepo in domače je reči prebivalcem V učje vasi V učenci in ne V učjevaščani. Prebivalci Stare Nove vasi so še vedno Staršenci in ne Starovaščani (Makovec 1995: 5–7). Za Gorenjce so Ledinarji vaščani, ki so zgradili hiše na travniku, na koncu Smokuča, ki že meji na Rodine. T ravnik se je namreč imenoval Ledina. 794 Nasprotje med [Angelsko] Goro in Zgornjevipavsko dolino ali Deželo, kot ji pravijo Gorjani, še nedavno ni bilo samo zemljepisno, ampak se je kazalo tudi med prebivalci: Gorjani in Ipavci. T ako Gorjani pravijo ljudem v V ipavski dolini, ki jim je dolga stoletja pomenila kakor Izraelcem obljubljena dežela: tam vse zraste, kar vsadiš, tam nikoli ni snega in mraza, célo zimo je trava zelena; tam živijo Ipavci, tisti visoki ljudje (tudi če so nizke rasti), ki Gorjane zaničujejo in se štejejo za nekaj več, kakor govori menda resnična dogodivščina: »'Pred trgovino v Ajdovščini se srečata dve zavedni Ajdovki. Ena gre iz trgovine, druga je noter namenjena. 'Je kaj ljudi v trgovini?' vpraša druga. 'Nobenega človeka, samo dva Gorjana.'« 795 A vče na T olminskem so vas pod hribom, ki ji večji del dneva jemlje sonce, zato nji- hove prebivalce zmerjajo 'senčarji'. 796 Prebivalci so lahko tudi 'Avške breze', zato, ker so včasih izdeloval i brezove metle in jih nosili naprodaj v Gorico. 797 Štajerske ni mogoče zgrešiti po krajih ali posameznih karakterističnih besedah: »Sončna Prihova, / rajski Čadram, / zlate Konjice, / sveti Kebelj, spufane Zreče, / kamor me ne vleče.« 798 »T oti med Polam in Haloza mi so 'močvirjeki'. Je ena 'močvirnica' nesla čebulo na tr g, pa so ji otroci tr gali tiste vence dol z ramena, te je pa rekla: »Tota mestna mladina pa bi tudi rada samo dobro jedla!« 799 Z završke strani, pa tudi leskovške, rečejo prebivalcem Cirkulan Belâni , ker pač tam skozi teče potok Bela. (Gričnik 1998: uvodna beseda). Južni ali dólinski go - vor obstaja med Soboto in Lendavo, tamkajšnji Prekmurci pa se razlikuje od drugih tudi po tem, da se imenujejo Dólinci ali 'Marki' , kot jih sosedje nekoliko šaljivo imenujejo. 800 O č e j e v b o j u z n a r a v o i n z a z e m l j o v e d no p o n a v l j a l : 'S Štajerskega še veter ni 79 4 F r a n c Z u p a n ( B l a n k a Z u p a n ) , M . S. , Arhiv SF , 7 8 6 7 . 79 5 F r a n c Č e r n i g o j , Javorov hudič , L ju b l j a n a ( G l a s o v i 1 ) , 1 9 8 8 , 1 5 – 1 6 . 79 6 I v a J a k o p i č , M i l e n a P a v š i č ( M i r a n P a v š i č ) , M . S. , Arhiv SF , 4 3 3 7 . 79 7 I v a J a k o p i č , M i l e n a P a v š i č ( M i r a n P a v š i č ) , M . S. , Arhiv SF , 4 3 3 7 . 79 8 P o v e d a l F r a n c Br g l e z , ž u p n i k n a P r i h o v i , ob i z l e t u č l a n o v S l a v i s t i č n e g a d r u š t v a S l o v e n i j e p o D r a v i n j s k i d o l i n i , 9 . 1 0 . 1 9 9 9 . 79 9 A n t o n G r i č n i k , Farice ( G l a s o v i 1 8 ) , L ju b l j a n a 1 9 9 8 , 3 5 . 80 0 J o s ip D r a v e c, Glasbena folklora Prekmurja / P e s m i , L ju b l j a n a 1 9 5 7 , L V . V i l k o N o v a k , M i D ól i n c i , Zbogom, življenje ( N e k a j p e s m i v s e g a ž i v l j e n j a ) , S a m o z a l ož b a , L ju b l j a n a 2 0 0 0 , 1 6 8. A l o j z i j a Ž e k s ( M e l i t a P a n k e r ) , M . S. , Arhiv S F , 2 0 8 7 . etnoLing_04_FIN.indd 239 16. 06. 2017 13:14:05 240 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO prida.' O Š t a j e r ci h s o p r i n a s v e d n o z ne k a k o z a n i č l j i v o s t j o t r d i l i , d a h o d i j o n a K or o š k o d om a č i n om k r u h o d j e d at . P r i t e m s o m i s l i l i n a m l at i č e s P t u j s k e g a p o l j a i n i z H a l o z , k i s o vs a k o l e t o h o d i l i n a K or o š k o n a m l a č v o , n a l u k a r i c e, k i s o h o d i l e k n a m s č ebu l o , p r e dvs e m p a s ev e d a n a t i s t e t r u me S p o d n j i h Š t a j e r c ev , P o h or c ev , M i s l i n j č a n o v i n P a č a n o v , k i s o h o d i l i n a d e l o v n a š e f u- ž i ne i n r u d n i k e . 8 01 Prežihov V oranc je v tem odlomku postregel s socialnim premislekom, od kod zaniče - vanje južnih sosedov , medtem ko je nagajivka sosedom v Otaležah zgolj v razvedrilo: »Jaz sem pa Osličan – oslíčan – grem kamor čem, Ti pa si Tminc – pa ne smeš k naš Min'c.« 802 2. Krajevno zaznamovani heterostereotipi s folklorno antropogenezo Razlagalne povedke, kako je Bog delal ljudi in prebivalce posameznih območij, naj - prej iz blata oziroma ilovice ali iz lesa in ponesrečeni primerki sodijo v sosednje območje (Gričnik 1998: 1998: 1, 2). 803 Stare zbadljivke se obnavljajo s svežimi motivi, naslednja varianta pa dokazuje njihovo možnost posploševanja. »Bog je hotel ustvariti Kranjca, pa se mu je skazil. Razjezil se je, ko je videl ponesrečeno stvaritev, in je hotel butniti spake- dranca v Savo. Brcnil je, brcnil po božje, in to je bilo preveč. Spakedranec je priletel on- kraj Save, na štajersko stran in tam ostal.« 804 Žanrsko težko opredeljive folklorne pripovedi, morda razlagalne povedke, čeprav v njih nastopa za pravljične legende ali legendne pravljice značilna dvojica Kristus in sveti Peter . 805 Ob razla galni povedki iz Posočja, Kako so dolinci ratali, nas zaradi njene krutosti obide zona. 806 T oda smeh se nam povrne ob pripovedovanju, kako sta dva od njih delo is- kala (Medvešček 1991: št. 90) in kako skopi da so (Medvešček 1991: št. 91). T udi v Ligu so kdaj imeli prismuknjenega župana (Medvešček 1991: št. 93). Izjemen je vzdevek za prebivalce Sodražice: »Sodražičani so Pesoglavci.« 807 3. Krajevni heterostereotipi z motiviko živali Na Kra njskem so si v asi t ake n agajivke k ar sa me n adele i n j e h udo z a človeka, k i p ride v vas in zine na nepravem kraju nedolžno besedo, ki jo vaščani doživljajo kot zbadljivko. Motivika živali je razvrščena glede na njihovo medsebojno povezanost. a) Škodljive živali Uš je najmanjša med njimi. V karakterističnih frazah z njo obkladajo vaščane v več 8 01 P r e ž i h o v V o r a n c, Gosposvetsko polje, M o h o r j e v a d r u ž b a , C e l j e 1 9 7 9 , 5 – 6 . 802 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) , r o k o p i s . 8 03 J ož e R o v t a r i z S e l š k e d o l i n e , n a ob i s k u z a r a d i r a č u n a l n i k a . L ju b l j a n a , 1 6 . 6 . 1 9 9 8. 80 4 P o d ob n o z g o d b i c o o s t v a r j e n ju D o l e n j c e v i n Š t a j e r c e v j e s l i š a l t u d i V i n k o M ö d e r n d o r f e r v Š e n t ju r i ju p o d Ku m o m . I m e s s l a b e k s e r o k o p i j e j e p o m a n jk l j i v o i n n i č i t l j i v o , S e m i n a r s k a n a l o g a , O d d e l e k z a e t n o l o g i j o , 1 7 6/ S , L ju b l j a n a 1 9 7 5 , 5 . M . S. , Arhiv S F , 8 5 4 5 . 8 05 I n f o r m a t o r n i n a v e d e n ( Z d e n k o P e č a r ) , M . S. , Arhiv S F , 6 1 5 . J a n e z D o l e n c, Z l a t i B o g a t i n ( G l a s o v i 4 ) , L ju b l j a n a 1 9 9 2 , š t . 1 4 1 , 1 4 2 , 1 7 4 . ( G r i č n i k 1 9 9 8 : 4 8 , 4 9 ) . 806 P a v e l M e d v e š č e k , Na rdečem oblaku vinograd rase ( G l a s o v i 3 ) , L ju b l j a n a 1 9 9 1 , š t . 8 9 . 807 V i n k o M ö d e r n d o r f e r , Verovanja, uvere in običaji Slovencev , C e l j e 1 9 4 6 , š t . 2 3 6 8. etnoLing_04_FIN.indd 240 16. 06. 2017 13:14:05 241 OSEBNA I DENTITETA slovenskih krajih (Möderndorfer 1946: št. 2375; Makovec 1995: 88), razvila se je celo socialna povedka: »Ložanom še tudi očitajo, da jim je uš župana dala. Pravijo, da so imeli v 'vorštatu' na obzidju pri župnišču priklenjeno na verigi uš. Vsakdo, ki se je potegoval za župana, je pritaknil svojo brado k tej verigi in župan je bil tisti, ki mu je uš zlezla na brado« (Möderndorfer 1946: št. 2364). Vzdevek Kamenška uš si je prislužila pesem (Kamnik, Š-8565). Prebivalci V rbe na Gorenjskem so Šurkarji (< ščurek).808 V Sinji gorici je dra - žila beseda ščurk (Möderndorfer 1946: št. 2355). Pastirji iz Podrage in Šembida so sku- paj pasli živino na Nanosu. »V ojna« med njimi je nastopila, ko so Podražani Šembicem zapeli pesmico: »Ubogi Šembici, / ko oni trpijo, / od gore do gore / škrpjone lovijo , / še varžetov nemajo, / jih v nedra gatijo!«809 Prebivalci Doline, Brezovice in Saboč so ka - čani (kače); (Möderndorfer 1946: št. 2365, 2366). Muha je muhala Godovčane [Godovič] in Koseščane. 810 Z Mišjo zmerja jo prebivalce Blatne Brezovice (Möderndorfer 1946: št. 2357) in A vč 8 11 in ti Gorjanom vračajo s Podgano. 812 Ipavci so si izmislili, da je treba mo- drasa pustiti in Kraševca ubiti. Navedene vrste živali so vse ogabne in delajo škodo v gospodinjstvih. Zakaj so se taki vzdevki prijeli prebivalcev ravno posameznih vasi, zaenkrat ni oprijemljivih podat - kov . Ena od razlag je, da so vaško skupnost v preteklosti doživlja li tako kolektivno, da če se je enega od njenih prebivalce v po kakšni neugodni okoliščin i prijelo kako neprijetno ime, je bila potem tega deležna cela vas. b) Na vlago navezane živali Ši ška rj i i n Ra ši č a ni so komarje re di l i z a »ohc e t «, Dra gom e rc i pri Bre z ovi c i i m a j o pri- vezanega, v Smrečju je patron. 813 Motničane sprašujejo, kje imajo »polža prikleneniga«? 814 Pre bi va l c e špot l i vo i m e nuj e j o Povžari , 81 5 e na ko Gore nj e -V rhn i č a ne (Š-86 16). Iž a nska ra z- ličica (Ihan, Š-8617) navedene pesmi ima samo tri petvrstične kitice, iz Zagorja ob Savi pa jih je šest, zadnja je dodana čisto na novo, znotraj znane strukture pa je tu med drugim nova pomanjševalnica polžek in navajanje pravcate zdravniške pomoči: »Padarju se čudno zdi, / Zakaj ne teče povžu kri, / 'Česna mu stocite, / Flajšter naredite, / Dokler živi.' // Povžek se gerdo derži, / Ker mu česen zasmrdi. / Začne pene tišati / in rogé kazati, / Padar zbeži.« (Š-8615) Jurčič je ovekovečil V išnjo goro in njenega polža (Kuret 1954: 23). V eliko vasi v preteklosti je imelo vodnjake, štirne, za napajanje živine so služile 808 M a t j a ž A m b r ož i č v p r i l ož n o s t n e m p o g o v o r u . S i m p o z i j o š k o f u T o m a ž u H r e n u , R i m 1 2 . 9.19 9 7. 809 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( S a m o K o r i t n i k ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 5 0 . 810 Z nasmehom v prihodnost ( R a z i s k o v a l n a n a l o g a T u r i s t i č n e g a k r ož k a n a O Š D r a v l j e ) , m e n t o - r i c a A n g e l c a Š k r ip e c, l e t n i c e n i ( o k r o g l . 1 9 9 5 ) , 1 2 . 811 H i l d a B a j t , V e r a B a j t , I r e n a Č a r g o , N i k o l a j Č a r g o , A n t o n D r e š č e k , Z o r a I p a v e c, B e r t a D r e š č a k ( A d r i j a n a B a j t , B o š t j a n Č a r g o , M i t j a K o s , M o n i k a M a k o r i č , N a d j a S k r t ) , M . S. , Arhiv S F, 42 8 4 . 81 2 I v a J a k o p i č , M i l e n a P a v š i č ( M i r a n P a v š i č ) , M . S. , Arhiv S F , 4 34 2 . 81 3 P o d a t k i p o m a n jk l j i v i , k e r s e n a k s e r o k o p i j i n e v i d i j o v e č . F F e t n o / 8 S. ( M ö d e r n d o r f e r 1 9 4 6 : š t . 2 359) . 814 G a š p e r K r i ž n i k , Š t r e k l j e v a z a p u š č i n a : 3 / 1 2 4 . 815 G a š p e r K r i ž n i k , Š t r e k l j e v a z a p u š č i n a : 1 / 1 . etnoLing_04_FIN.indd 241 16. 06. 2017 13:14:05 242 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO vaške mlake – luže – kali, v kate rih so se lahko zaredile žabe. Od tod veliko vzrokov , da so vaščani postali Žabarji: 816 Žiri, 817 Studenčice, 818 Žabjek, 819 Suhadole, 820 Dokležovje, 821 Dravlje. 822 Ko se je pod večer slišalo regljanje žab v Draveljski gmajni, so se nagajivi lju- dje ponorčevali: 'Poslušajte, kako pojejo draveljska dekleta.' 823 »/M/oralizirajočemu elementu se pridruži nov , sicer ne družbeno, pač pa do ožje okolice kritično razpoloženi element, čigar šegavost se je izostrila do jedke ironije. T o je tisti trdi posmeh, ki pri Slovencih mnogokrat nadomešča sproščeni humor . Kajti obra - čun, ki bi nam ga po tej strani dale panjske končnice, bi ne bil za naš narodni značaj pre - več laskav . Sovražna napetost med sosednjimi vasmi si ni dala duška samo v fantovskih pretepih, ampak tudi v zabavljiv ih pesmih in slikah na panjskih končnicah – prim. boj s privezano žabo ipd.« 824 T udi Janez Jalen je v svojo knjigo Bobri s predzgodovinsko snovjo vključil motiv »žabarjev«. 825 c) Vodne živali T rnovčani v Ljubljani kujejo krape in jih imajo prikovane (Möderndorfer 1946: št. 2365, 2366). Brojane najbolj jez i, če jih kdo vpraša, kako so pibra (bober) lovili.: »Je šel menih v Brodé maševat. Takrat še ni bilo mostu kakor danes, ampak so bredli nad tolmu- nom čez reko, od tega ima vas tudi svoje ime. 'Gospoda' niso pustili, da bi bredel, temveč ga je eden od Brojcev nesel štuporamo čez reko. Menih se je spomnil, da je nekoč nekaj slišal o tem lovu, in je nosača vprašal, kje so ujeli pibra. Brojca je to razjezilo in je rekel: tukajle! ter meniha zagnal v vodo.« 826 V okolici Renkovcev je bilo dosti mlak in v njih so Renkovčarji lovili rake, zato so dobili vzdevek Rakovčarji. 827 č) Gozdne živali so posodile ime Kostelcem – Kaptolske veverce (Primc 1997: št. 335), v Otaležu je vsak drugi Zajc , 828 v Mali Ligojni jih draži vzdevek Lisjak (Möderndorfer 1946: št. 2356) v Pavlovcih pa besedna zveza volčja čreva (Makovec 1995: 88). V Martinjaku pri 816 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( A l e n k a R a s p o r , P e t e r U k m a r ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 6 8. 817 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) , r o k o p i s . 818 M a t j a ž A m b r ož i č v p r i l ož n o s t n e m p o g o v o r u . S i m p o z i j o š k o f u T o m a ž u H r e n u , R i m 1 2 . 9.19 9 7. 819 M i h a e l a Z a j c - J a r c, Duhan iz Višnje Gore ( G l a s o v i 7 ) , L ju b l j a n a 1 9 9 3 , š t . 1 5 2 . 82 0 V i k t o r i j a n D e m š a r , Župnijska kronika , K o m e n d a , z v . I I , 1 6 0 / 1 6 1 . 8 21 S t a n k o F e r e n č a k ( Br a n k a F e r e n č a k , S t a n k o F e r e n č a k ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 7 4 . 82 2 A Š k r ip e c ( m e n t o r i c a ) , Z nasmehom v prihodnost, 1 0 , 3 3 , 1 2 . 82 3 Z nasmehom v prihodnost ( r a z i s k o v a l n a n a l o g a T u r i s t i č n e g a k r ož k a , O s n o v n a š o l a D r a v l j e ) , m e n t o r i c a A n g e l c a Š k r ip e c, l e t n i c e n i ( o k r o g l e t a 1 9 9 5 ) . Z v o n e K o p a č , D ož i v e t j e n e k e g a n a r e - č ja , Traditiones 2 3 , L ju b l j a n a 1 9 9 4, 3 7 1 . 82 4 E m i l i j a n C e v c, L i k o v n a u m e t n o s t – p e s n i t e v i n r e s n i c a , Naša sodobnost 3 , L ju b l j a n a 1 9 5 5 , 10 71 –10 74 . 82 5 J a n e z J a l e n , Bobri , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 8 2 , 1 9 0 . 82 6 F r a n c e P l a n i n a , Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino , M u z e j s k o d r u š t v o , Š k o f j a L o k a 1 9 7 2 , 9 8. 8 27 S t a n k o F e r e n č a k ( Br a n k a F e r e n č a k , S t a n k o F e r e n č a k ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 7 6 . 82 8 V a l e n t i n T r a t n i k , Danes jaz, jutri ti, I I L ju b l j a n a 1 9 8 7 , 7 – 8. etnoLing_04_FIN.indd 242 16. 06. 2017 13:14:05 243 OSEBNA I DENTITETA Cerknici prebivalcem ni všeč beseda martinčki (Möderndorfer 1946: št. 2363) v Žažarju so občutljivi na besedo jež, 829 za Pucajnce pri T omažu pa pravijo, da »želvina jajca valijo« (Makovec 1995: 88). d) Domače živali Prebivalce v Hotedršici dražijo z mačkarji; zato so na svatbah zaradi mačka dva človeka ubili (Möderndorfer 1946: št. 2344) in če v gostilni kdo zamijavka, jim prekipi. Ledinec nagaja Hotencu (ker so mačka snedli!): Kaj pa mijav mijav . 830 T udi prebivalci T rz i na , V e vč, Mora vč, Hote drši ce i n Sv . Duha pri Škofj i Loki so obč ut l j i vi na mačka, prav tako Brusničani (Kuret 1954: 23). Drugod ima to vlogo pes: V elikolaščani so Psarji (Möderndorfer 1946: št. 2367, 2368). »Zagorski fantički / So hujši kot psički: / Zajca vjemo, / Kosmatga požro!« (Kranj, Š- 8570). Prebivalce Planine nad Sevnico dražijo s kuzlo, 831 prebivalce Most pa s kuzlinim maslom (Möderndorfer 1946: št. 2354). V A vblju n a Do l e n j sk e m so o b č ut l j i v i n a Vajbeljska praseta ( Pr i m c 1 9 9 7 : št . 3 3 5 ) . T o l m i n c e m z a z a- bavo pride prav kozel: »Goriške fantiče / Vse skupaj bom zbral, / Za kozla jih storil, / Bom Lahu prodal« (Š-8601). »'Ja, ne marem, ne marem, Baušenčena, ne marem Baušenčena, prabe (nekoliko poknjižena izgovorjava), mam rajše Bečana, pu pәrfumu diši, ne marem Baušenčana, kәr pu kozle smәrdi…« 832 Prav tako so bili za okoliške prebivalce Glinščani kozli 833 in tudi v T omačevem ni dobro govoriti o kozlu (Möderndorfer 1946: št. 2347), medtem ko so Malovaščani Kozarji (Möderndorfer 1946: št. 2369). Še danes je živo primerjalno reklo, »da gleda kot tele nova vrata«. V Pršetincih »tele v kopanji kopljejo in z žlico kri zajemajo« (Makovec 1995: 88). O tem, kako je prišlo do tega, da so Beltinčarji dobili vzdevek Eceki , obstaja več različic: Ko so Odrančarj i tekli v Beltince k maši, so jih Beltinčarji začudeno gledali in tako so jim Odrančarji rekli, da jih gledajo kot »eceki «. Nekateri pravijo, da so dobili vzdevek zato, ker je v Beltincih bil velik »marof« (pri- stava), kjer so se prosto pasla teleta. V Beltin cih so nekoč bili živinski sejmi. Okoličani so vozili na ta sejem tudi teleta, ki so jih tu dobro prodali. 834 »Je šou en gospodar lépo k maši, je pa krava bla na tem, da povrže. Hlapec pa le- teu v cerkev pa mu glasno reko: 'Puj domov, že tele je, že tale'! Zato pa se reče Žetale« (Gričnik 1998: 50). Tudi Kostelci zmerjajo vaščane Slovenske Brige Briška teleta (Primc 1997: št. 335). T udi prebivalcev Pirnič in Smlednika se je prijelo ime Teleta (Möderndorfer 1946: št. 2341). 835 Vzrok za jezo med Kropo in sosednjo Kamno Gorico je menda krava Bavha 8 29 P o d a t k i p o m a n jk l j i v i , k e r s e n a k s e r o k o p i j i n e v i d i j o v e č . F F e t n o / 8 S. 83 0 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) , r o k o p i s . 8 31 Ku z l a j e p s i c a ( s a m i c a ) , s s l a b š a l n i m p r i z v o k o m . 8 32 B a r b a r a I v a n č i č Ku t i n , Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem / d o k t o r s k a d i s e r t a c i j a , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , O d d e l e k z a s l o v e n i s t i k o , L ju b l j a n a 2 0 0 5 , 8 3 . 8 33 A . Š k r ip e c ( m e n t o r i c a ) , Z nasmehom v prihodnost, 1 2 . 83 4 M a r i j a K o c ip e r ( M a r j a n K o c ip e r ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 7 2 . 8 35 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n , M . S. , Arhiv S F , 5 0 2 , 3 1 6 . etnoLing_04_FIN.indd 243 16. 06. 2017 13:14:05 244 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO in odtlej zmerjajo sosede za Bavharje , ti pa Kroparje za Župarje (Bertoncelj 1973: 67). Blejci in Bohinjci se včasih niso mogli, še zdaj se eden iz drugega radi norčujejo: »Se j pa an Blesc obrnov k anmo Bohinjco koj mәd mašo, pa rekov je: 'Kar napre hitro pojte, sej ste ta prvә za kravamә.' Bohinjc pa na bod navumәn, jә pa še bәlj nagvas rekov: 'Smo ja, čә greste Blescә spreda.'« (Cvetek 1993: št. 157). Račno pri Grosupljem draži bik (Möderndorfer 1946: št. 2355). Prebivalci Blejske Dobrave so Mukači, tako imenovani po bližnjem pašniku med sotočjem rek Save Dolinke in Radovne. 836 Ledinec se norčuje z Črnovrščca: »No ali ste že požajfali črnega bika, « od tod Bakažajfarji . 837 »Odposlanci s Krasa so se odpravili en bot naravnost k cesarju Francu Jožefu, zakaj njihove zadeve drugače niso nikoli prišle na ta pravi naslov. Pridejo na dvor in služab- nik jih najavi cesarju: 'So prišli Kraševci, vaša visokost!' Presvetli cesar, ki je mislil, da so pripeljali lipicance, 838 prav tiste dni jih je čakal, reče: 'Prav, prav, ženite jih v štalo in dajte jim ovsa.' « (Kocjan, Hadalin 1996: št. 173). Cuzek pomeni v prekmurskem in prleškem narečju »žrebe« in ta vzdevek se je prijel Odrančanov . 839 e) Ptice Razen pučkih (Puc) šoj (Primc 1997: št. 335) imena ptic niso pogosto uporabljena kot zbadljivke. Le V eržejci so vaščane Bunčan imenovali Cvrleki , kajti »bunčka cvrla, ki je Veržencem plot podrla«, je bil svojevrsten ptič, ki ni imel perja, ampak dolgo, razku - štrano dlako in je v bunčkem vaškem grbu. V takšnem kontekstu so bili ljudje iz Bunčan vedno pripravljeni udariti nazaj s Tikvaši , ki imajo na Murskem polju dvojni pomen: pr - vič gre za »buče ali tikve«, ki naj bi jih slavni V erženci nekoč jahali po Muri, drugič pa je »tikva š ali zaglavasti« samolj uben človek, za kar so okoličani V eržence tako ali tako imeli (Makovec 1995: 7). 4. Krajevni heterostereotipi z motiviko rastlin V ečina vzdevkov z rastlinsko motiviko se nanaša na drevje in grmovje. a) Drevje Pre bi valci Bre zove Re bri, Bre zovčani so t udi Grmičarji , ke r bi vajo sre di goz dov in grmovja. 840 Prebivalci Metave in Sv . Barbare pri V urber gu »so na gabru pelcani«, od Metave do Melja »so pelcani na jelši« (Möderndorfer 1946: št. 2338, 2339). A včane zmer - jajo tudi z zbadljivko avške breze, zato ker so včasih izdelovali brezove metle. 841 V Bistrici 8 36 M i r k o K o s ( A n ž e M r a k ) , M . S. , Arhiv S F , 7 8 6 9 . 8 37 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) , r o k o p i s . 8 38 Z n a m e n i t a k o n j s k a p a s m a . 8 39 R o z a l i j a K n a u s ( R e n a t a Z v e r ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 7 1 . 840 T i l k a K a p l a n , O l g a G o l ob , D a r j a K a s t e l i c, T o n e J o r d a n , S t a n e Ku š l j a n , V i l i Š i š k o , M a r i j a G o r i š e k , J ož e f L a p ( Z g o d o v i n s k i k r ož e k , O s n o v n a š o l a X V . d i v i z i j e , G r m - N o v o m e s t o ) , M . S. , Arhiv S F , 5 2 9 1 a . 8 41 I v a J a k o p i č , M i l e n a P a v š i č ( M i r a n P a v š i č ) , M . S. , Arhiv S F , 4 3 3 7 . etnoLing_04_FIN.indd 244 16. 06. 2017 13:14:05 245 OSEBNA I DENTITETA nedaleč od reke Mure rečejo gozdu »meka«, zato jih okoličani imenujejo Mekaši . 842 Na Gornjem Seniku »na trej kralovo bükev pêjajo «, češ, nasproti občine je stala bukev in ko je bilo proščenje, so se ljudje pija ni bodli z bukvijo. 843 Lučane pri Žalni zbode beseda čer- mož , češnji podobno drevo, bržkone višnja (Möderndorfer 1946: št. 2351). V Slemenih nad Sodražico so Osečkarji , in sicer zaradi osečkov , količko v iz smrekovih vej, ki so jih imeli toliko, da se bajte niso videle iz njih (Möderndorfer 1946: št. 2371). Dobrovi re - čejo Lesena fara, kamor spadajo vasi Gaberje (gaber), Hruševo (hruška), Brezje (breza), Podsmreka (smreka) in Dobrova, prej sv . Marija v Leščevju (leska). 844 b) Gozdni sadeži Ledinec vpraša V ojskarja (kjer je sneg še o binkoštih): »'No kako pa je letos done- sla pri vas brajda!'« 845 In Osličana: »'Kaj pa vaša brajda, je že odcvela – borovnica – ali bo kaj vina letos«. 846 Pojasnilo je mogoče najti v naslednjem odlomku: »Ljudje v Mrzlem vrhu in Koprivniku – Javorjevem dolu – pridno smučejo borovnice, po Goveku Idršeku pa brinje ter kuhajo iz teh pridelkov tudi žganje za prodajo; to je ledinska brajda, zato ne slišijo ljudje radi, ako jih Vipavec praša, kako se je rodila vaša brajda in če bo treba lotre za obiranje brinovc in borovnic.« 847 c) Sadje »Mi iz Mirtovičev in Ribjeka nismo Gebarji in tu ni Gebarija, čeprav nekateri trdijo, da je. Mi v Mirtovičih smo Brežani, ker živimo na Bregu Kolpe. Nekateri nam rečejo tudi Blečkarji. Blečki so krhlji, ki so jih včasih domačini veliko nasušili« (Primc 1997: št. 284). V Rašici ne vprašuj za hruško (Möderndorfer 1946: št. 2343), enako spotikljive so Loške (Lož) gruške. 848 »Kdo, kdo, kdo so pa to? / Kdo, kdo? Tunčanj' so to! / Tunčana vsak po- zna, / Hruško v rokah ima. / Kdo, kdo, kdo so pa to? / Kdo, kdo? Tunčanj' so to!« (Š-8543). Prebivalci Nove vasi v Istri so bili Novovinci ali Nugulci (po odpadkih, ki nastanejo pri stiskanju oljk). 849 č) Vinska trta in vino Planinci so Tovkači, včasih so namreč zelo radi kopali vinograde. 850 V rhpoljcem v Zgornji V ipavski dolini pravijo Nafarji (nafa je lesena posoda za vino, ki drži okoli 5 litrov). 851 Kobdi ljci so na pojili Pl iskovljane , l e -t i so Kobdi l j c e m vrni l i , re koč : »Vidiš, ta sod 8 42 M a r i j a T e r n a r ( A n d r e j a K a v a š ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 7 7 . 8 43 M a r i ja Ko z a r - M u k ič , Naselja in domovi v Porabju , O d d e l e k z a e t n o l o g i j o , F i l o z o f s k a f a k u l - t e t a , L ju b l j a n a 1 9 7 5 F F , e t n / 1 7 3 P , M . S. , Arhiv S F , 8 5 3 6 . ( K o z a r - M u k i č 1 9 7 5 ) , M . S. , Arhiv S F, 8 5 3 7. 844 N a l i s t k u i n f o r m a t o r / - k a n i o z n a č e n a . M i s l i m , d a j e M a r i j a D o l e n c z D ob r o v e . 8 45 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) , r o k o p i s . 846 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) , r o k o p i s . 8 47 J . J e l e n e c, Ledinska kronika , 3 0 3 a l i 3 0 4, r o k o p i s . 8 48 T e r e z i j a Č u č e k ( M a j d a M i r k o v i č ) , O d d e l e k z a e t n o l o g i j o , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a L ju b l j a n a , 1 982 . 8 49 E l v i r P u c e r ( M a r i n a J u r k ot a ) , M . S. , Arhiv S F , n e o š t e v i l č e n o . 85 0 P a v l i n a N u s d o r f e r - P e g a n ( B a r b a r a C e n t a ) , M . S. , Arhiv S F , 4 4 9 7 . 8 51 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( K l a v d i j a A b r a a h t ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 6 3. P r i p o v e d o v a l e c n i n a v e- etnoLing_04_FIN.indd 245 16. 06. 2017 13:14:05 246 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO je poln in ta je tudi poln. Saj bi ti dal piti, ma pole ne bi imel več polnih sodov« (Kocjan, Hadalin l996: št. 133). Kako bi ločili Haložana od Poljanca, či bi se oba slekla? »Haložani, ki vino pije, bi letale vinske müšice okoli riti, polanci, ki krompir natepavle, pa koloradski hrošč« (Gričnik 1998: 34). Sosedje se Ročinjcem posmehujejo z zbadljivko: »V osmih ste spil / an pudlč vina, / je bla cela miza mokra / n vsi pijani.« 852 5. Krajevni heterostereotipi z motiviko pijače V žanrsko raznovrstnem gradivu je v tukajšnjem razdelku pijača razvrščena od blage do vedno bolj opojne. V Podlipi pijejo sirotko. 853 Najbrž je to posmeh, da ne prenesejo kaj močnejšega. »Gorenjec je povabil Kraševca na kafe. Zavrel je vodo, pole je privezal zrno kafeta na nit in to je tunkal v vodo. Drugi bot je povabil Kraševec na kafe Gorenjca. Zavrel je vodo, jo nalil v šalice, pole je ravno tako privezal kafetovo zrno na nit in s tem je plesal po robu od šalice.'Ma, ' je rekel Gorenjec, 'kaj ne boš pomočil kafeta v krop?' 'Ne, ne, ' je rekel Kraševec, 'je bilo zadnji bot pri tebi premočno, nisem mogel spati celo noč!'« (Kocjan, Hadalin 1996: št. 130). »Mi smo pa z Bezgovca, Bezgovca, Bezgovca 854 / pijemo z redosa, redosa, redosa (= veliko sito) cele noči. 855 Mi smo pa s Perčiča, Perčiča, Perčiča / pijemo s korpiča, korpiča, korpiča (= košarica) / cele noči. 856 Mi smo pa z Vumpaha, Vumpaha, Vumpaha, 857 / pijemo s punčuha, punčuha, punčuha (= star , raztr gan čevelj 858 ) / cele noči. 859 »Ja sem mlada kaj zelena trava, /…/ Rada bi si rožmarin saditi, / Jali neznam, komu bi ga dala, / Bikovčancu nikdar nijenomu /…/ Bikovčanci sami so pijanci, / …/ Kaj imaju, se za vino daju« (Š-8542). Ali Štrekelj pesmi ni imel za varianti, da ju je razvrstil tako daleč narazen? »Nasadila bom rožmarin zeleni, /~/~/ Holirala, holirala. // Pa ne vem še, komi bi ga dala. / Ormožancem ga ne bodem dala, / Ormožanci sami so pijanci, / Kar imajo, vse za vince dajo (Š-8577). »Bizeljanec je pijanec, če je dobro vinsko leto, če pa ni, živi pobožno in sveto« (Möderndorfer 1946: št. 2337). 6. Krajevni heterostereotipi z motiviko hrane Motiv hrane je gotovo zato tako obsežen, ker je bilo včasih veliko lakote in so si jo ljudje tolažili vsaj z mislijo nanjo. a) Kruh in druge močnate jedi »V Zaguri pri svetem Peter / Že tri leta niso kruha pekel: / Sam lan, v jesen, / Pa še tist je bil ovsen. // V Zaguri pri tistem most, / Tam je pa kruha zadost. / So ga romari popstil, / d e n ( M i r a n K o m e l ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 6 5 . P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( M i r a n K o m e l ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 6 6 . 8 52 I v a n B o l t a r , p o p r ip o v e d o v a n ju b a b i c e ( z a p i s a l a L u č k a B o l t a r ) , M . S. , Arhiv S F , 4 3 0 5 . 8 53 P o d a t k i s o p o m a n jk l j i v i , k e r s e n a k s e r o k o p i j i n e v i d i j o v e č . F F e t n o / 8 S. 85 4 B e z g o v c – v a s v o k o l i c i L e n a r t a ? 8 55 T e r e z i j a Č u č e k ( M a j d a M i r k o v i č ) , O d d e l e k z a e t n o l o g i j o , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a L ju b j a n a , 1 9 8 2 . 85 6 T e r e z i j a Č u č e k ( M a j d a M i r k o v i č ) , O d d e l e k z a e t n o l o g i j o , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a L ju b j a n a , 1 9 8 2 . 8 57 Z a v r h , P e r č i č , V u m p a h s o v a s i v o k o l i c i L e n a r t a . 8 58 T e r e z i j a Č u č e k ( M a j d a M i r k o v i č ) , O d d e l e k z a e t n o l o g i j o , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a L ju b j a n a , 1 9 8 2 . 8 59 T . Č u č e k ( M a j d a M i r k o v i č ) , O d d e l e k z a e t n o l o g i j o , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a L ju b j a n a , 1 9 8 2 . etnoLing_04_FIN.indd 246 16. 06. 2017 13:14:06 247 OSEBNA I DENTITETA K' so na svet Kum hodil« (Zagorje ob Savi, Š-8566). »Banja Loka za kruhom joka« (Primc 1997: št. 335). T ako so jih zmerjali še med drugo svetovno vojno (Primc 1997: št. 338). »Nova Sela so kruha vesela « (Primc 1997: št. 335). Ledinci so Hlebčarji. 860 Sosedje jim nagajajo: »Hlebec hlebec – no, Hlebčaji (Hlebčarji) – kako kaj vaše Hlebčarce?« 861 V Ribnici gredo ob žegnanju na štruklje (Mödernodorfer 1946: št. 2374). Kanalci so se de- lali gosposke in se hvalili, da so jedli pečenko, na obleki pa so imeli znake svojega kosila – močni k, zato so Močnikarji . 862 V aščane Brega v okolici Komende nazivajo Žgance, 863 v T urjancih pa imajo v grbu žgance. V Mlatiči naj bi si izmislili modrost: »Jutráno žgajnke, pa sem sit kak bik!« (Makovec 1995: 88). Pirničani zmerjajo prebivalce Medvod: »Medanc podklanc je figo zagledal, je mislil, da je žganc.« 864 Brežane v šali radi dražijo: »Tomaževka je dejála , / ko je žgance mešála. / Gbanc se je pridušal, ko je žgance pokušal. / Zorman je klev, ki je žgance zajev. / Špan pa je moliv, da bi v žgancih ne utonil .« 865 Podražani v V ipavski dolini pa so Polentarji . 866 Prebivalce Škofje Loke vznemir jajo z Lůško midlo, saj Staroloč ani pri Škofji Loki ne pre nesejo miedle, t j. ka še z m oko (Möde rndorfer 1946: št . 2371). Hudom ušno se pripoveduje, 867 kako »v soboto pred prvo nedeljo po rožnovenski nedelji vozijo Lomenčani kuhavnico za kašo na zelo okinčanem vozu, ki ga četvero konj in šestero volov komaj vleče. Kašo in štruklje – to mora vsaka hiša gotovo imeti (Kuret 1970: 179–180). b) Kaša Žirovnica se že od nekdaj imenuje Kašarija oz. Žirovničan Kašar. Prva razlaga za to i m e j e z godovi nska : »Pod St ol om so bi l e vč a si h va si i n druž i ne s št e vi l ni m i ot roki . Vl a da l a je lakota. Ljudje so obdelovali polja. Sejali so največ proso, ki je najbolje obrodilo. Ko je dozorelo, so ga poželi. Iz njega so na ognjiščih v glinastih loncih kuhali kašo. T o je bila njihova glavna hrana mnogo let. Zato se je tu ohranilo ime Kašarija. 868 Druga razlaga je socialna: Kašarji so bili reveži od Brega do Žirovnice. 869 Njihova glavna vsakodnevna in praznična hrana je bila kaša. 870 T retja razlaga značilno poudarja žensko razsežnost soci- alne plati: 86 0 P o v e d a l a c e r k o v n i c a p r i c e r k v i n a V r s n i k u , a v g u s t a 1 9 9 9 . 8 61 J . J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) , r o k o p i s . 8 62 H i l d a B a j t , V e r a B a j t , I r e n a Č a r g o , N i k o l a j Č a r g o , A n t o n D r e š č e k , Z o r a I p a v e c, B e r t a D r e š č e k ( A d r i j a n a B a j t , B o š t j a n Č a r g o , M i t j a K o s , M o n i k a M a k o r i č , N a d j a S k r t ) , M . S. , Arhiv S F, 42 8 6 . 8 6 3 V i k t o r i j a n D e m š a r , Župnijska kronika , K o m e n d a , z v . I I , 1 6 0 / 1 6 1 . 86 4 J a n e z K o p a č , I v a n k a K n i fi c, M . S. , Arhiv S F 3 1 6 . 8 65 V i k t o r i j a n D e m š a r , Župnijska kronika , K o m e n d a , z v . I I , 1 6 0 / 1 6 1 . 86 6 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( M e l i t a R o s a , V a l e n t i n a P e s t e l j , N a t a š a M a k o v e c i n A n d r e j P e s t e l j ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 5 3 . 8 67 N i k o Ku r e t , Praznično leto Slovencev I I I , C e l j e 1 9 7 0 , 1 7 9 – 1 8 0 . N i k o Ku r e t , Praznično leto Slovencev I V , C e l j e 1 9 7 0 , 4 6 1 . 868 J ož a B e g u š ( J a n j a P o d l ip n i k ) , M . S. , Arhiv S F , 7 8 5 0 . 8 69 M a t j a ž A m b r ož i č v p r i l ož n o s t n e m p o g o v o r u . S i m p o z i j o š k o f u T o m a ž u H r e n u , R i m , 1 2 . 9 . 19 9 7. 8 70 C i r i l J a l e n ( K a t j a T r a t a r ) , M . S. , Arhiv S F , 7 8 4 9 a . etnoLing_04_FIN.indd 247 16. 06. 2017 13:14:06 248 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO P r e d m no g i m i l e t i m o g o č e 5 0 d o 1 0 0 l e t n a z a j , s o i me l i i n i m a j o š e g o t o v i k me t j e i z v a s i Ž i r o v n i c e, Se la , 8 71 Z a b r ez n i c e p o d Z a b r e š k o p la n i no s e n č ne p a r c e l e – / … / K o s ci s o š l i z g o d a j z j u t r a j o b t r e t j i u r i o d d om a k o s i t . Z a j t r k s o s i p r i p r a v i l i s a m i a l i p a j e š l a z n j i m i h i š n a d e k l a – s l u ž k i n j a . K o s i l o p a s o d om a p r i p r a v i l e h i š ne g o s p o d i n j e . K e r p a v t eh č a s i h l j u d j e n i s o ž i v e l i v t a k e m i z o- b i l j u k a k or d a ne s , s o b i l a k o s i l a s k r om nej š a . D om a s o s k u h a l e m l e č n o k a š o , j o z a b e l i l e z m a s t j o i n o c v i r k i , j o d a l e v v r o č o p o s o d o i n o d ne s l e v R o v t e p o d Z a b r e š k o p l a n i n o . H o j a j e b i l a d o l g a i n u t r u d l j i v a . / … / P o t j e b i l a d o l g a n a j m a n j d ev e t d e s e t m i n u t . I z m u č e ne i n z a d i h a ne s o p r i ne s l e k o s i l o – k a š o d o k o s c ev š e v r o č o – t o p l o . P r a v z a r a d i t e t o p l e k a š e, s o d o b i l e t e t r i v a s i t u d i d o d at n o i me Kaš ar i j a. 8 72 P r e š e r n o v e r o j a k e i z b r e z n i š k e f a r e p a s o ne k d a j j e s e n i š k i d e l a v ci z me r j a l i s k a š a r j i , k e r s o n a š i h t n o s i l i k a š o . T o j e b i l o š e v ne k d a n j i A vs t r i j i i n s t a r i J u g o s l a v i j i . 8 73 Ziljani, posebno mladina, se zbadajo v vezani besedi: »Hodov gor in dov po Bistrici / dokler je kaša v piskerči« (Möderndorfer 1946: št. 2382). Podobno zbadljivko poznajo tudi v Porabju v Sakalovcih in na Gornjem Seniku: »F Sakaloufci kašo so küjali v pütri, da kaša vreila, so míslili ka je zbasneila, pa so v njou streilali.« 874 (= V Sakalovcih so kašo kuhali v vrču, ko je vrela, so mislili, da je znorela in so streljali vanjo.) c) Ajda Sakalovčanom v Porabju se posmehujejo, da v ajdi plavajo, ko sivo cvete, ker mi - slijo, da je morje , « se šalijo iz njih v Gornjem Seniku: »Pa se zaléno dojoprávejo, samo díno beilo.« 875 č) Krompir in drugi gomolji V Lipi so prebivalci Krumplaši (< krompir). 876 Ali je Krompirjevci v Kraš nji v Črnem grabnu sp lošen v zdevek z a v aščane a li o govor b ojazljivih fantov , n i čisto j asno. 877 V rhničani najraje presliš ijo besedo kolerabca (Möderndorfer 1946: št. 2348) prebivalcem Loke pa pra - vijo tudi Loške smojke. Loško okolico so namreč nekoč napadle kobilice ter pojedle in uni - čile vse poljske pridelke. T edaj je bila velika lakota in so morali ljudje jesti pečeno repo. 878 8 71 » P r e d m n o g i m i l e t i j e b i l o S e l o z e l o m a j h n a v a s . H i š e s o s t a l e s a m o n a p ob o č ju h r i b a . S p o d a j n a r a v n i n i p a s o i m e l i p o s e j a n o k a š o . K a š e j e b i l o z e l o v e l i k o i n z a t o s o j o p o g o s t o k r a t j e d l i. Z a r a d i k a š e s o r e k l i K a š a r i j a . « ( C i l k a P a v l e n č / P e t r a P a v l e n č / , M . S. , Arhiv S F , 7 8 4 6 ) . S e l o s e i m e n u j e K a š a r ij a t u d i z a r a d i n e k e v r s t e z m r z n j e n e g a s n e g a . K o s e j e z a č e l a z i m a , s o p o g o s t o - k r a t v e t r o v i s S t o l a p r i n e s l i z m r z n j e n s n e g , k i j e b i l v ob l i k i č i s t o m a j h n i h k r o g l i c . T e j v r s t i s n e g a s o r e k l i k a š a . I n t u d i z a r a d i t e g a s o n e k a t e r i r e k l i S e l u K a š a r i j a . ( C i l k a P a v l e n č / P e t r a P a v l e n č / , M . S. , Arhiv S F , 7 8 4 6 a . 8 72 I n f o r m a t o r n i n a v e d e n ( K l e m e n M a n d e l c ) , M . S. , Arhiv S F , 7 8 5 7 . 8 73 V i k t o r i j a n D e m š a r , p i s m o , K o m e n d a , 2 0 . m a j 1 9 8 9 . 8 74 M a r i j a K o z a r - M u k i č , Naselja in domovi v Porabju … M . S. , Arhiv S F , 8 5 3 9 . 8 75 M a r i j a K o z a r - M u k i č , Naselja in domovi v Porabju … M . S. , Arhiv S F , 8 5 3 8 , 8 5 4 0 . 8 76 M a r i j a T e r n a r ( A n d r e j a K a v a š ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 7 8. 8 77 Črtice Josipa Podmilšaka-Andrejčkovega Jožeta , K U D F r a n M a s e l j P o d l i m b a r s k i / K r a š n j a 2 0 0 5 , 2 2 – 2 3 . 8 78 T o n e P i r c ( R o k P i r c ) , M . S. , Arhiv S F , 6 4 5 4 . etnoLing_04_FIN.indd 248 16. 06. 2017 13:14:06 249 OSEBNA I DENTITETA d) Fižol Šmaranci so Fižolarji . 879 Najbolj so se Gabercem zamerili, ker so jim takrat, ko jim je pogorela vas, kradli fižol in si ga kuhali, namesto da bi jim pomagali. 880 »Podgorca pa vsak pozna, / Lečo v rokah ima« (Š-8543). e) Čebula S odi na konec naštevanja poljščin, ker zraste v zemlji, drugače je le začimba. Čebularji so prebivalci iz širše okolice Ljubljane: Zg. in Sp. Zadobrava, Sneberje, Hra st j e i n Šm a r t no, 88 1 ve rj e t no z a t o , ke r so j o vo z i l i na pro da j na l j ubl j a nski t r g, dru ga č e pa je območje, kjer so jo gojili na Ptujskem polju, dobilo ime: Lükarija: »Gredovčani sami so lukari, / Kaj imaju, se za luke daju « (Š-8542). f) Meso in mesnati izdelki Nad neusmiljenimi boji med podbreškimi in šembiškimi dečki je včasih prevladal sku- pni interes proti skupnemu sovražniku – Podražanom. Sestavili so pesmico, s katero smo jih izzivali: »Podražani nadraženi / na gori konje derejo, / v Vipavi čejva perejo, / seženj, seženj (šjžn, šjžn) krvavic , / noter dreka osem žlic!« 882 Erzeljci so bili Mulčarji (mulce = krvavice), 883 v drugih vaseh v V ipavski dolini so Mulcarji ali tudi Mulce. 884 K r a š ev ci p a ne m a r a j o I p a v k z a nev e s t e ; I p a v k a n i z a K r a s . I p a v ci i m a j o t a k o d o l g e v r at e z at o , k e r z me r a j g l e d a j o g or n a K r a s , k a k o K r a š ev ci j ej o p r š u t i n p i j ej o t e r a n . / … / N a r i h n b e r š k e m g r a d u j e b i l a e n a s ej a . P r i š l i s o vs i t a g l a v n i i p a vs k i i n k r a š k i k me t j e v k u p . I p a v ci s o s e z a č e l i , k o t p o n a v a d i , d e l at i n or c a i z K r a š ev c ev . S t r a š n o s o s e h v a l i l i , d a k a k o s o b o g at i , d a k a k o fi n o fi n o ž i v i j o , d a o n i s v i n j s k e p a r k l j e, u h a i n r e p e me č ej o p r o č . K r a š ev ci s o b i l i e n c a j t t i h o , m a n a t o s e j e p a vs e e n o e d e n o g l a s i l : ' M i p a ne v r ž e m o p r a v n i č p r o č . V s e o p u- c a mo , s p r a v i mo , i n k o p r i d ej o i p a vsk i p e t l a r j i , t i s t o s t r a š n o r a d i p o j ej o . ' ( K o cj a n , H a d a l i n 1 9 9 6 : š t . 1 3 0 ) . Ribničani se ne morejo znebiti zbadljivke Župca, saj so menda z njo so goljufali ob- činskega pastirja . T udi Žužemberžan je »po župci v Ljubljano priplaval « (Möderndorfer 1946: št. 2352, 2353). V rhniški vaščan raje presliši tudi besedo vampi (Möderndorfer 1946: št. 2349) na Ježici pa ni dobro govoriti o godlji (Möderndorfer 1946: št. 2346). Za Godlarje so veljali tudi prebivalci Sneberij. Ob žegnanju (15. september) je bila namreč navada, da so v gostilni jedli godlo, krvavice, pečenice, zelje. T akrat doma še niso imeli kolin, saj so klali bolj v zimskih mesecih.V gostilni pa so klali že septembra, saj so meso lahko hitro 8 79 P a v l i n a N u s d o r f e r - P e g a n ( B a r b a r a C e n t a ) , M . S. , Arhiv S F , 4 4 9 6 . 88 0 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( Br a n k o P e g a n i n B o j a n U h e l j ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 34 . 8 81 Z o f k a A v š i č , I v a n V o d n i k , J e r n e j Sn o j , A n i c a J u v a n č i č ( U č e n c i Z g o d o v i n s k e g a k r ož k a O s n o v n e š o l e L e o p o l d M a č e k - B o r u t ) , M . S. , Arhiv S F , 7 0 3 8. 8 82 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( P a t r i c i j a Ž g u r ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 4 9 . 8 83 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( Br a n k o P e g a n i n B o j a n U h e l j ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 3 1 . 88 4 H i l d a B a j t , V e r a B a j t , I r e n a Č a r g o , N i k o l a j Č a r g o , A n t o n D r e š č e k , Z o r a I p a v e c, B e r t a D r e š č e k ( A d r i a n a B a j t , B o š t j a n Č a r g o , M i t j a K o s , M o n i k a M a k o r i č , N a d j a S k r t ) , M . S. , Arhiv S F , 4 2 8 7 . etnoLing_04_FIN.indd 249 16. 06. 2017 13:14:06 250 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO proda l i . 885 »Tomaž, kam pelaš? V Sredno vas po dva klobas, / če jih snem, / damu ne smem, / če jih prodam, / damu ne znam. 886 Blaž, kam krevlaš, v Gorejna vas / pa ‘n par klabas, / če j’h snem, / damu ne smem, če j’h predam, / damu ne znam.« 887 g) Mleko in mlečni izdelki Nič (mi) ni znano na račun mleka, ki je bilo nekdaj poglavitna otroška hrana. Nekaj šal j e n a ra č u n nj e gov e ga i m e n i t ne g a i z d e l ka : »Maruševčanci sami so maslari, / Kaj imaju, se za maslo daju.« (Š-8542). V aščane Srednje vasi zelo razdraži, »če jih kedo opraša: li imate kaj masla naprodaj?« 888 Prav tako Nadles pri Ložu odklanja besedo maslar (Möderndorfer 1946: št. 2360, 2361, 2362). Nasovčani 889 so Tropine – tako jim verjetno pravijo, ker naj bi imeli takšno zabelo radi. 890 Prebivalce Lokavcev v Prekmurju (narečno: Lokavec) so nekoč šaljivo imeli za Štuce (posoda za kisanje mleka, ki jo ponekod imenujejo dükelj ). »Nekoč so se 'štuci' in 'bize- ki' 891 grdo 'zgrabili'. Bizeki so takrat trdili, da so štuce 'spravili pod skednjove pode' (ka- mor so se hodili skrivat dihurji in podgane), čeprav so imeli ti med seboj prave junake« (Makovec 1995: 7). h) Jajca Za vas Žeje (pri Mostah pri Komendi) pravijo: »Vsi Žejci so v enem jejci, samo Jeraj je pa v kraj .« 892 7. Krajevni heterostereotipi z motiviko oblačil Ljubljanska srajca kot zbadljivka za Ljubljančana je nastala zato , ker so se soldati v prejšnjem stoletju greli na soncu na Šmarni gori, pa so jim Ljubljančani te srajce kradli. 893 Zdaj je ta izraz, s katerim so se Ljubljančani nekoč celo ponašali, saj je to pomenilo dolo - čeno kvaliteto in prednost pred obrobjem, precej zbledel. Stara pesem poje: »Ljubljančan se 'zmed vseh spozna; srajco na seb' ima!« 894 Okoličani in določeni sloji so vsaj bolj gizdave 8 85 Z o f k a A v š i č , I v a n V o d n i k , J e r n e j Sn o j , A n i c a J u v a n č i č ( U č e n c i Z g o d o v i n s k e g a k r ož k a O s n o v n e š o l e L e o p o l d M a č e k - B o r u t ) , M . S. , Arhiv S F , 7 0 3 9 . 886 G a š p e r K r i ž n i k , Š t r e k l j e v a z a p u š č i n a , 1 2 4 . 887 A v to ps i j a. 888 G a š p e r K r i ž n i k , Š t r e k l j e v a z a p u š č i n a , 3 / 1 2 4 . 8 89 N a s o v č e s o v a s ob l e t a l i š k i c e s t i i z K o m e n d e n a B r n i k . 89 0 V i k t o r i j a n D e m š a r , Župnijska kronika , K o m e n d a , z v . I I , 1 6 0 / 1 6 1 . 8 91 C e z a n j e v č a n i , k i i m a j o r i b o , i m e n o v a n o b i z o v i n a , z a v a š k i g r b . 89 2 V i k t o r i j a n D e m š a r , Župnijska kronika , K o m e n d a , z v e z e k I I , 1 6 0 / 1 6 1 . P o s l a l z b e s e d a m i : » R e s , s a m o n e k a k š e n o c v i r k ž e l j e n e g a T i p o š i l j a m . P a b i b i l o š k o d a , d a b i šl o v p o z a b o t u d i s k r o m n o l ju d s k o i z r o č i l o . P o z d r a v ! B o g s T e b o j ! « , K o m e n d a , 2 0 . m a j 1 9 8 9 . 89 3 Izp i s e k iz o s e b n e g a dn e vnika, 2 9 . 9 . 1 9 7 2 : P o V o lks kun d e M us e um za Š ta j ers k o nas j e v o dil S e e p W a l t e r . V m u z e ju i m a j o t u d i n e k a j s t v a r i , k i k a ž e j o n a i z v o r p r e d m e t a ( » k r a i n e r i s c h « ) … Z v e d el a s e m , d a je z v e z a ljubljanska srajca n a s t a l a z a t o, ke r s o s e s o ld a t i v p r e j š n je m s t o le t j u g r el i n a s o n c u n a Šm a r n i go r i , p a s o j i m L j u bl ja n č a n i t e s r ajc e k r a d l i ( Mö d e r n d o r fe r 1 9 4 6 : š t . 2 374) . 89 4 D a m j a n O v s e c, S p l o š n o o s r a j c i , p o s e b e j š e o » l ju b l j a n s k i h s r a j c a h « , Gea 7 , 1 9 9 7 , 1 3 . etnoLing_04_FIN.indd 250 16. 06. 2017 13:14:06 251 OSEBNA I DENTITETA Ljubljančane zmerjali s Frakarji, meščanstvo pa s frakarijo (za kmeta je bil Frakar vsak Ljubljančan, čeprav ni fraka nikdar oblekel, ker ga niti imel ni); (Ovsec 1997: 12). »Cander iz Ljubljane, ima hlače spelane.« 895 Mučno kovaško delo je zvilo in skrivilo Kroparja, še preden je dorastel in od tod zbadljivka: »Kje pa je tisti žnidar, ki vam krive hlače dela?« (Bertoncelj 1973: 71). Podobno se iz oblačil norčujejo tudi drugod: »V Beč [= Buč] jih zelo razdraži, če gredo skuz vas, aržetam narobe abernenim.« 896 »Purgar iz Motnika, ima hlače z hodnika; iz popirja klabuk, pa veter potegne, pa gresta puk! puk!« 897 Prebivalci Zabreznice, Breznice in Dos lovč so Kiklarji, 898 pravzaprav Čiklarji (Škofic 1999: 180). O Šembičanih (Šentvid v V ipavski dolini) so Podražani pravili, da so moški obešali klobuke na kljuko in odšli spat, vstali pa so prej, ko se je klobuk nehal majati. 899 Prebivalci iz Podsmreke so Kučmarji (Möderndorfer 1946: št. 2367). »Selničari sami so robčari, / …/ Kar imaju, se za robce daju, / Kaj imaju, divojka, se za robce daju « (Š-8542) . »Stranjana pa vsak pozna, / Coklje v rokah ima« (Š -8543). T udi v V eliki P oljani pri Ortneku in v Borovnici so Coklarji. V rhniški »sveti Pavel je namreč hodil v coklah vasovat k sveti Marjeti v Brezovico in je celó cokle pri ljubici pozabil« (Möderndorfer 1946: št. 2359), po drugi varianti pa zgubil. 900 Razen te navihane razlage obstaja tudi zelo stvarna življenjska razlaga. V starih časih je imel samostan Bistra na planoti Menišija nad Borovnico bogate gozdove. N jegovi tlačani in najeti s vobodni kmetje s o zanj podirali drevje in ga potem spravljali v dolino na samostanske žage. Furmani so s težkimi vozovi in najve č z volovsko vprego spravljali nasekan les s hribov v dolino. Neredko je voz v strmini zdrsnil in s tovorom vred zdrčal v dolino in se raztreščil na skalovju. Zato so pod vozove podstavljali lesene cokle in jih tako zavirali, da niso zdrčali v dolino. Od tod se je tudi Borovničarjev prijelo ime Coklarji. 901 8. Krajevni heterostereotipi z motiviko raznih predmetov Kmečki ljudje so se radi zgledovali po grajski gospodi, vendar je šlo pri tem za »golo formalno posnemanje, saj je bila podložnikom vsebina tuja in nerazumljiva«. Dobro so se zavedali, kakšno veljavo in moč, ki je izhajala iz njegove posesti, ima na kaki listini graščakov pečat, obvezno s fevdalčevim grbom. Podložniki vsega tega niso imeli, zato so si omislili vaške grbe, ki so bili zelo preprosti, vzeti iz vsakdanje ga vaškega življenja in v njih ni mogoče iskati kaj zgodovinsko pomembnega. 902 Če ne bi šlo za šaljivo vsebino teh 89 5 G a š p e r K r i ž n i k , Š t r e k l j e v a z a p u š č i n a , 3 / 1 2 4 . 89 6 G a š p e r K r i ž n i k , Š t r e k l j e v a z a p u š č i n a , 3 / 1 2 4 . 89 7 G a š p e r K r i ž n i k , Š t r e k l j e v a z a p u š č i n a : 3 / 1 2 4 . 89 8 M a t j a ž A m b r ož i č u v p r i l ož n o s t n e m p o g o v o r u . S i m p o z i j o š k o f u T o m a ž u H r e n u , R i m 1 2 . 9 . 19 9 7. 89 9 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( M e l i t a R o s a , V a l e n t i n a P e s t e l j , N a t a š a M a k o v e c i n A n d r e j P e s t e l j ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 5 2 . 900 R a d o R a d e š č e k , Prgišče starega srebra ( t ip k o p i s ) . 9 01 R a d o R a d e š č e k , Prgišče starega srebra ( t ip k o p i s ) . 902 P r i m e r e k , k i g a h r a n i V r b n j a k o v V a n e k , z g o v o r n o p r i č a , k a k o j e g r b a l i v s a j i d e j a o g r b u b i l a p r e n e s e n a i z n e k e g a d r u g e g a ok o l j a . etnoLing_04_FIN.indd 251 16. 06. 2017 13:14:06 252 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO grbov , si Ljutom erčani, ki imajo lep uradni trški grb, ne bi izmislili še grba, v katerem je medved na verigi. O njem je zgodbico leta 1867 objavil Davorin T rstenjak: M e d v e d j e p o z i m i s r e č a l l i s i c o , k i s i j e v M u r i r i b e n a l o v i l a i n j i h v g o b c u ne s l a v s v o j o l u k n j o . T u d i me d v e d a s o z a m i k a l e r i b e, z at o j e l i s i c o v p r a š a l , k a k o p r i t i d o n j i h . L i s i c a p a ne b i b i l a l i s i c a , č e ne b i b i l a z v i t a , z at o j e me d v e d u s v e t o v a l a , n a j g r e n a M u r o , i z k o p l j e v l e d l u k n j o , v t a k ne v a n j s v o j r e p i n n a j č a k a , d a s e b o d o n a n j n a l o v i l e r i b e . M e d v e d j e s t or i l k o t m u j e s v e t o v a l a l i s i c a . K e r p a l e n i č u t i l , d a b i s e m u n a r e p k a j p r i j e l o , j e h o t e l p o g l e d at i l u k n j o , t o p a j e l a h k o s t or i l l e t a k o , d a j e v z a m r z l i l u k n j i p u s t i l s v o j r e p . O d t a k r at h o d i j o me d v e d i p o t e m s v e t u b r e z r e p o v . J a n B a u k a r t j e o me d v e d u k o t š a l j i v e m l j u t o me r s k e m g r b u z a p i s a l d r u g a č e : ' N e k e v i h a r ne i n d e ž ev ne n o č i t i k o l o v r at i p r i l i č n o n at r e s k a n » p u rg a r « p o p o l o ž ne m k o v a č ev e m s a d o v n j a k u d omo v . Z d a j ci z a g l e d a n a p o b o čj u ne k a j v e l i k e g a , č r ne g a , ne k a j s t r a š ne g a . M e d v e d i ! – m u š i ne s k o z i z a me g l j e ne m o ž g a ne – i n ž e d i r j a i n s e k o t a l i p o s p o l z k e m b r e g u k r i č e č : » M e d v e d i ! L j u d j e b o ž j i – me dv e d i n a k o v a č ev e m b r e g u ! ' S t r a st n i l j ut ome r sk i k o v ci s k o či j o i z t op l i h p o s t e l j , p o g r a b i j o b r i d k e p u š k e i n p l a nej o v e n v v i h a r i n d e ž – n a d me d v e d a ! – K a j p a j e b i l o ? – K o v a č ev g n o j n i č n i s o d j e s p o k o j n o l e ž a l p o d j a b l a n a m i . I n d a b i s e ne s k o t a l i l p o b r e g u n a v z d o l , g a j e b i l k o v a č p r i k l e n i l z v e r i g o z a j a b l a n o ( M a k o v e c 1 9 9 5 : 8 7 – 8 8 ) . Obstaja še več drugih atributov , ki jih pritikajo prebivalcem posameznih vasi: »Gojžana pa vsak pozna, / Volno v rokah ima« (Š-8543). Podložani pri Ložu so Vampci, Ložanom pravijo Kožarji (Möderndorfer 1946: št. 2360). Delničane (Devenčane – Delnice v Gorskem Kotarju) pa so zmerjali s Svedraši, ker so vola s svedrom zaklali (Primc 1997: št. 337, 284, 289, 290, 291, 293). V ršnčani so Kahlarji, 903 Bratončarji Žlicarji (Möderndorfer 1946: št. 2379), prebivalci Sela Putrharji 904 in Brega Koretarji. 905 T uhinjci pri Kamniku so jezni, če slišijo besedo sekirca (Möderndorfer 1946: št. 2369). Čezsoški otroci so v sporu z bovškimi peli sramotilno pesem in jih zmerjali s Kiljci – trdobučneži, Čezsočani pa bovške s Peterušami. D o i me n a 'kiljc' i n 'peteruša' j e p r i š l o t a k o l e: »K o s o ž i v e l i B o v č a n i i n Č e z s o č a n i š e v s l o g i , s t a š l a B o v č a n i n Č e z s o č a n p r o t i B o v c u . N a p r v e m o v i n k u s t a o b a h k r at i z a g l e d a l a k e l j – k i j s t o p or i š č e m . O b a h k r at i s t a z a g r a b i l a k i j , Č e z s o č a n z a k i j ev o g l a v o , B o v č a n p a z a t o p or i š č e – p e t e r i š č e . Z a k i j s e j e v ne l b o j . K o n č a l o s e j e t a k o , d a j e g l a v o k i j a d o b i l Č e z s o č a n , B o v č a n p a t o p or i š č e – p e t e r i š č e . O d t e d a j z me r j a j o Č e z s o č a ne s K i l j ci , B o v č a ne p a s P e t e r u š a m i . 906 9 03 A v g u s t a 1 9 9 9 p o v e d a l a c e r k o v n i c a p r i v r s n i š k i c e r k v i , t e r e n s k i z a p i s k i 904 M a t j a ž A m b r ož i č v p r i l ož n o s t n e m p o g o v o r u . S i m p o z i j o š k o f u T o m a ž u H r e n u , R i m 1 2 . 9 . 19 9 7. 9 05 M a t j a ž A m b r ož i č v p r i l ož n o s t n e m p o g o v o r u . S i m p o z i j o š k o f u T o m a ž u H r e n u , R i m 1 2 . 9 . 19 9 7. 906 Ž i v a K o c h , Življenje družin vasi Čezsoča v preteklosti in sedanjosti , L ju b l j a n a – b r e z l e t n i c e , F F e t n / 5 4 D , 2 9 . Arhiv M S , 8 5 1 2 . etnoLing_04_FIN.indd 252 16. 06. 2017 13:14:06 253 OSEBNA I DENTITETA Na prisojnih pobočjih so Budanjci že od nekdaj gojili veliko sadja in do pred prve svetovne vojne celo sviloprejke. Sadje so prodajali daleč naokoli – do Ljubljane in T rsta. Za tovorjenje sadja so bili seveda najprimernejši leseni zaboji – škatle. T ako so Budanjci postali Škatlarji. 907 V Gomilicah v Prekmurju je bila že nekdaj znana domača obrt izde- lovanje cekarjev . T ako so prebivalci dobili tudi svoj vzdevek: »Cekari«. 908 Prebivalcem, koder so v bližin i odkrili najstarejšo piščalko na svetu (Divje babe na Cerkljanskem) se okoličani posmehujejo: »Dur če u Šebrejlenska was jet, / mre metla s saba nest, / pred saba de use pamede, / de se u smeti na zagrebe.« 909 Prebivalce kostelskih naselij so zmerjali takole: Drežnik – Drežniški klinci , Jesenov vrt – Senofci pokrofci (Senovci pokrovci); (Primc 1997: št. 335). V komendski fari, ki je slavna zaradi Petra Pavla Glavarja, je vas Breg: »Brežani so vsi v enem strganem peharji, samo 'Pergáv' se je ven skobvav.« 910 Ne daleč st ran p roti Ljubljani so Ja rše i n T rzin: »Jaršani in Trzinci so se stepli. Jaršani s pipcem, Trzinci pa s skercam. Zato se tako imenujejo .« 9 11 V Gameljnah pri Ježici ne vprašuj za kelo, ometačo« (Möderndorfer 1946: št. 2342). Če rečeš Dobrepoljčanu Fovč, moraš biti urnih pet, da ne izveš, da je fovč nož krivček (Möderndorfer 1946: št. 2374). Med Stičani in V išnjani je nekoč vladal veliki spor zaradi sodnije. Nekdaj je bila namreč sodnija v Stični, ko pa so jim jo vzeli V išnjanje, tega niso mogli preboleti in so jo zahtevali nazaj. Stičani so dobro vedeli, da jim V išnjanje [V išnja Gora] nagajajo s Špagarji (Zajc-Jarc 1993: št. 176). T udi Štanje lci so Špagarji, 912 izde- lovali so namreč špage iz drobne vrvice ter jih prodajal i. 913 Križane [Križ] radi dražijo s štrikom , zato se jih drži naziv Štrek. V erjetno zato, ker so bile v fevdalnem obdobju pod graščino vislice, na kar še danes spominja hišni naziv Gavšekar, za hišo blizu graščine (gavge so vislice). 914 T udi Mekinčana se spozna po špagi (Š- 8543), Mlačana po piskru v rokah (Š-8543), Šentjurčan pa ima v v rokah berač (tj. košaro) (Š-8543). 9. Krajevni heterostereotipi z motiviko človeških lastnosti Pesem očita fantom iz Krope, da so skrevljeni (Š-8576). Nasprotno pa »V korošköj dežöli / So fanti lepi, / Še sama kralica / Jih dobro časti. // Te lipi, te mvajši / So mohli jöti, / Te zanikerni čusmi / Ostanajo tu (Š-8573). Pesem vsekakor meri na vojačenje. Podložanom pri Ložu ni všeč beseda vampci , Ložanom pa ne kožarji (Möderndorfer 1946: št. 2360). Na Kostelskem v Kolpski dolini na slovenski strani so bili najhujši pre - piri med Gorenjci in Dolenjci. Gorenjci so prebivalci vasi nad slapom Nežica, Dolenjci v dolini ob Kolpi. Gorenjci so jih zaničevali, da so lenuharji, da radi dobijo kaj mufte , tj. zastonj, na primer dva decilitra vina (Primc 1997: št. 336). Tovkači so rekli Planincem, 9 07 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( D a n i c a K r a š n a ) , Arhiv , M . S. , 6 9 2 6 . 908 M a r i j a T e r n a r ( A n d r e j a K a v a š ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 8 2 . 909 B a b i c a z a p i s o v a l k e S i l v e B e vk . Z a p u š č i n a J a n e z a D o l e n c a i z T o l m i n a . 910 V i k t o r i j a n D e m š a r , Župnijska kronika , K o m e n d a , z v . I I , 1 6 0 / 1 6 1 , r o k o p i s . 911 J o ž e M i h elč i č ( M a r t i n a Ke š n a r ) , O Š . J . B. T it o, R a z i s k o v a l n a n a log a : L e d i n s k a i m e n a , M . S . , Arhiv S F , 2 5 6 5 . 91 2 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( B r a n k o P e g a n i n B o j a n U h e l j ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 3 2 . 91 3 P a v l i n a N u s d o r f e r - P e g a n ( B a r b a r a C e n t a ) , M . S. , Arhiv S F , 4 4 9 8. 914 V i k t o r i j a n D e m š a r , Župnijska kronika , K o m e n d a , z v . I I , 1 6 0 / 1 6 1 , r o k o p i s . etnoLing_04_FIN.indd 253 16. 06. 2017 13:14:06 254 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO ker so menda tako zabiti, 915 Ribničanom pa avfbiksarji, 916 najbrž zaradi vročekrvnosti, ki vodi do pretepa. V Ziljski dolini posebno mladina Bistričane jez i: »Čej je tisti Bistrčan, / k’ je na Čajni dile kradow? / Čej je tisti Kvoštrčan (Podklošter), / ki ga je navadov?« (Möderndorfer 1946: št. 2382). Melinčarje zmerjajo s Krofaši – v vodi in hrani je namreč nekoč primanjkovalo joda in tako so nekate ri dobili golše, podobne krofom. Danes te bolezni v Melincih ne poznajo več, toda vzdeve k je ostal. 917 V as T rnje deli potok Črnec. Otroci iz obeh delov so se med seboj stalno prepirali in pretepali. Otroci iz prvega dela T rnja so bili večji in bolj suhi, zato Kremenčarji, tisti iz drugega dela so bili manjši in debelejši, zato so jih klicali Remleki. 918 Kobjeglavci in Štanjelci se gledajo postrani še iz fevdalnih časov . Nekemu Štanjelcu so marsikaj oponašali, da pije, je neroden. Odgovoril je: »Vse je res, ma naj bom tak, kot čem, Kobjeglavec pa vseeno nisem « (Kocjan, Hadalin 1996: št. 132). T u ә j e p ej č u d no , d ә k ә d ә r s ә p o γ o v a r j ә j ә M i r ә n c i o t s o s i ә d n i χ v ә s i , p r a u j ә t a k u ә : K r a š o ṷ ci s ә b u e γ i , R ә n č a r ci s ә b o l fi n i , R u p ә n ci n i s ә t ә k u ә b r i χ t n i , ә n V ә r b ej b ә n ci d ә s ә b o l u m a z ә n i . N a v i ә n , č ә j ә r i ә s . M a o t k a r t j e č j e t i s t a š u t ә s t a mej a č r i ә z m i r ә n s k i ž i ә g e n , s ә M i r ә n ci r i ә s n i ә k ә n b o l s a m i z a s ә . 919 Prebivalci Rodin in Smokuča so Puntarji, 920 ker so se uprli sodelovanju pri zidanju nove cerkve v Breznici na Gorenjskem ob prestavitvi farnega sedeža iz Rodin (Škofic 1995: 180), medtem ko so Braničarji dobili ime Puntarji , ker so se vedno puntali in pretepali. 921 10. Krajevni heterostereotipi z motiviko deklet Dekleta iz T urnišča so nosile lase spete v čope. Ker tem čopom rečemo v narečju upke, so prebivalce T urnišča zmerjali z Upkači. 922 V eliko zbadljivk na račun deklet v posame- znih farah na Koroškem je v ritmu alpske poskočnice (Š-8551, Š-8552) ali pa tudi ne (Š- 856 9). Ne k a t e re se obr e gu j e j o ob nj i hov o m e hkuž nost (Š-8580 ) i n ni so ni č ka j ra hl oč ut ne : »V Leskovci je fara svetega Andreja, / Tud tam so dekline, pa vsaka je breja«. »Pred hiša rase majeruon, / u hiš i baba kot kešn kaštruon, / šeraka čikle m pa uozk pas, / de gre Šebrejlenk triph von čez pas.« 923 Iz škocjanske okolice na Dolenjskem izvira pesem o ljubljanskih dekletih (Ovsec 1997: 12, 13), ki bi jih kdo »za žlindro prodal!« (Š-8598), drugi pa »šmirarju dal« (Š-8599). O nežnem spolu iz soseščine je izražanje lahko brez dlake na jeziku: »Teljanska dekleta / Bi skupaj pobral, / V vrečo zavezal, / Konjodercu jih 915 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( Br a n k o P e g a n i n B o j a n U h e l j ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 2 9 . 916 A l b i n H r a s t ( u s t n i p o d a t e k ) , G o r j a n e ( K r a s ) 1 8. 1 1 . 1 9 9 4 . 917 S t a n k o F e r e n č a k ( Br a n k a F e r e n č a k , S t a n k o V e r e n č a k ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 7 5 . 918 Š t e f a n K o c e t ( S i m o n K o c e t ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 7 3 . 919 T i n e L o g a r , Slovenska narečja ( K o n d o r ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 7 5 , 5 3 - 5 4 / 5 2 . 920 M a t j a ž A m b r ož i č v p r i l ož n o s t n e m p o g o v o r u . S i m p o z i j o š k o f u T o m a ž u H r e n u , R i m 1 2 . 9 . 19 9 7. 9 21 P r ip o v e d o v a l e c n i n a v e d e n ( Br a n k o P e g a n i n B o j a n U h e l j ) , M . S. , Arhiv S F , 6 9 3 3 . M a r k o P a v l e n č ( P e t r a P a v l e n č ) , M . S. , Arhiv S F , 7 8 4 7 . 922 M a r i j a T e r n a r ( A n d r e j a K a v a š ) , M . S. , Arhiv S F , 5 4 9 0 . 9 23 B a b i c a z a p i s o v a l k e S i l v e B e vk . Z a p u š č i n a J a n e z a D o l e n c a i z T o l m i n a . etnoLing_04_FIN.indd 254 16. 06. 2017 13:14:06 255 OSEBNA I DENTITETA dal« (Š-8600). »Laška duklieta / So lahku lәpie, / Kә sounce posije, / Pa u seinco zbәžie. // Imajo jirhaste hlače / Pa štumfe novlé, / Ze kruono jo dobiš / Cenejšә pa ne. / To je rejs!« (Š-8585). Svoje napake imajo tudi »koroške dekleta «, ki so spogledljiva zaradi lepih obla - čil (Š-8581, 8587). Največ pohvale žanjejo »gorenske dekleta « (Š-8584) zaradi svoje mo- drosti, toda tržiška »že okol štirnajst'ga léta fante lové« (Š-8588), tuhinjske pa imajo lepo doto (T unjice, Š-8589). Pesmi o kranjskih dekletih so morda zelo resnicoljubne ali malce hudobne, kdove: »Dәkleta jamәnške / So snoč kamplale se, / So jmele tolk uši, / Kot je pr nas smeti« (Š-8593). »Pa kranjska duklieta / Bi skupej pobrau, / Pa v rejzanco zrejzou / Pa kraucam dajau« (Š-8586). Pesem o sarskih dekle tih daje vtis, da se karakteristika o njih opira na realna dejstva, saj med drugim pravi: »Se rade mažija, sa rade lәpie, / Maja špičaste čižme, pa rinke zlatiè. // Huočja se zmirej prov nobәl nosit', / Zatu pa imája vse 'riepe' na rit. // K' nedelè zdej pride, v aštarija greduò, / Kar imaja d'narca pa vse zapijuò.« Konec je tradicionalno kruto navihan: »Sarške dәklieta b' vse skupej pabrav, / Pa v kurnәk b' jih stlaču, pa šintarji dav!« (Š-8602). Noge in prsi so običajna topika moških pogledov: »Brovšče daklete / Nčiso lepe, / Majo vmazane štumfe / Pa črne nojé. // Brovšče daklete / Nčiso l'pe, / Majo cizije nabu- lane, / Pa cote notré « (Š-8597). Pesem o dekletih po posameznih farah s šalo pove morda precej resnice (Š-8545): iz fare sv . Jurja so gluha, iz fare sv . Petra ima vsako dekle Petra (Š-8546). Druga varianta iz istega kraja: »Lepa je fara sv. Križa, tam se nobeno dekle ne križa, lepa je fara sv. Urbana, / Tam mi jä sàka dèkla skurväna« (Š-8547). Iz šentlenarske župnije so opisane ženske iz vseh vasi: »Podturjo so babe vkup burjo, / na Vočile so babe vkup skočile, / na Čave so vse babe krvave, / Podkranjekam so vse babe šle nekam.« Še slabše se odrežejo vaščani Rut »Rutarjan za putam rojan, za puzade [= odprto ognjišče] krščan, / je hujš k sršan« (Möderndorfer 1946: št. 2383). 11. Sestavljene zbadljivke kot heterostereotipi S te m im enom so mi šlj ene zbadlj ivke, ki se v dolgih besedi lih nanašaj o na pre bi valce med seboj bližn jih vasi in je vsak od njih predstavljen s karakteristično dejavnostjo ali opravo: Črnučan, Kamničan, Gameljčan, Ljubljančan / Morostar, Ižanec itn. (Š-8544). Ravno zato so ta besedila žanrsko podobna kroniki/humornici. 924 Iz vzhodne Slovenije zastopa to vrsto zbadljivk pesem, ki upoveduje Lendavo, Ptuj, Ormož, Krapino, Ivanjce, Klenovnik, Jerovce, Ladanj, V inico, Babince, Maruševce, Bikovce, Kikovo, Belevce, Čalence, Novake, Svibovce, V idovce, Petrijance, T ožnovce, Sračence, Jurketince (Š-8540). Za vsakega od navedenih krajev je navedena kaka slabost, in to na šaljiv način. T ak kratek primer obstaja tudi z Bovškega (»S Kobarida so maloprida, / z Bouca smrdi kakor ovca, / Trnovci pa so vsi s e rovci, / pa so dobro podkuwani« 925 ) in iz Rezije (»Osöjskice, brlöškice, 924 M a r i j a S t a n o n i k , Iz kaosa kozmos / K o n t e k s t u a l n o s t i n ž a r n s k i s i s t e m s l o v e n s k e g a o d p o r n i- š k e g a p e s n i š t v a ( t e m a t s k a š t e v i l k a B o r c a ) , L ju b l j a n a 1 9 9 5 , 1 9 6 – 2 0 2 . 9 25 Čez Boko gre čeča , z b r a l a i n u r e d i l a V l a s t a T e r e z i j a K o m a c, N o v a G o r i c a 1 9 9 5 , 1 2 1 . etnoLing_04_FIN.indd 255 16. 06. 2017 13:14:06 256 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO / to so ta bijska tuntola; / ta obležala Njivaška, / ta obležala Njivaška, / ta kratka hlača šubaška / no ta korytarski kapot / no ta oụćarski ćamažot.« 926 Drugačna je pesem o Reziji v gorenjskem narečju (Š-8553). Drugo besedilo (Š-8554) te vrste je bolj umetelno in manj narečno in težko je verjeti, da bi ga sestavil neuk ustvar - jalec. Prva kitica se glasi: P i s a n a L o k a , č r n j e K r a n j , Z m o č n i k om K a m n i k j e v e s o c m o k a n , B e ž i L j u b l j a n a , G r a d e c s e s k r i j , D u n a j t u d ' K a m n i k u g l i h a n i č n i . Na t o j e vsa hudom ušna poz ornost posve č e na ra z l i č ni m soc i a l ni m pl a st e m ka m ni- škega prebivalst va: beračem, vojakom, pur garjem, žlahtni gospodi, rihtarju, frajlam, fan - tom, močniku, kar spet prikliče berača (Š-8558). Različica iz Cerkna je krajša in bolj spodobna (Š-8560). Presenetljivo je, da je tretja pesem še zmer aj navezana na Kamnik, vendar s krajšim verznim vzorcem (Š-8559) in bolj »tr govsko« tematiko. Bolj zahtevno oblikovana in večinoma iz dvovrstičnih kitic je še ena pesem o kamniških »pur garjih« z motivom hrane, kar značilno odstira življenjski stil v času nastanka pesmi (verjetno celo v času Francozov na naših tleh). V K a m n ә k ' n a Š u t n i s e k u h a p o d me t , D e g a b o j e d u s a m p u r g a r i n k me t . A n vb o š č ә k j e b i v , k ' j e e n š t r u k ә l c d o b i v ' P r e c ' g a j e p u r g a r k è v t r e b u h b ә c n i v : " V z ' m i t e m u , v z ' m i t e m u ž l i c o n o v ó , D e z m o č n i k a š t r u k l o v p o b i r o v ne b o ! " K a m n i š k i p u d g a r j e o f c e t r u n o v , T r i m a s ә l c e v o vs a j e z a j n o s ә m l o v . K a m n č a n i s e F r a n c o z a b o j é, Z a š t u k e p r p r a v l a j o s t a r e me t l é . K a m ә n š k i p u d g a r ' m a h v a č e n o v é, M ә m c v i n g a r j a g r é, p a ' m a p u r i t ' n a g è . ( Š - 8 5 6 1 ) . S t emi be sedili se odkr iva hum oristična m onografija Ka mnika. V arianti (Š-8562, Š-8563) vsebujeta precej nemških besed, s katerimi se ustvarja napetost med različnimi socialnimi in narodnimi plastmi v mestu. T retja varianta se konča s poanto: K a m ә l š k a ž u p a , K ' s e m r h a n o t k u h a , P i s k r p o č , P a k a m ә l š k a m r h a v ә n s k o č ! ( Š - 8 5 6 4 ) . 9 26 P a v l e M e r k ù , Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji / Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italija , T r s t / T r i e s t e 1 9 7 6 , 3 8 2 / 5 2 9 . etnoLing_04_FIN.indd 256 16. 06. 2017 13:14:06 257 OSEBNA I DENTITETA Kot sestavljene zbadljivke razumem tudi povedi, v katerih je na enem mestu več zbadljivih motivov . Primer: »S Hriba na Vrhniki pa so gluhi za petelina, kuzlo in osla« (Möderndorfer 1946: št . 2350). Žirovcem n agajajo: »No kako je kaj žbčarji – žabarji – lužarji.« 927 12. Karakteristični krajevni heterostereotipi s folklornozgodovinskim zaledjem Še v prvi četrtin i dvajsetega stoletja so krajevne zbadljivke opravljale vlogo druž - bene kritike. T udi času, v katerih je Niko Kuret pisal o štajerskem »kompleksu šal« o Lemberžanih, Mar(en)beržanih in V eržejcih, če ne tudi o Ljutomerčanih, je pripisati, da jih obravnava – govorjeno v luči tedanje prakse – predvsem z razrednega vidika (Kuret 1954: 28–29). a) Lemberg Kraj leži med Poljčanami in Rogaško Slatino. Z a r a d i i z r e d n e b l a g i n j e p r e b i v a l c e v j e Lember g zbujal ne l e z a v i s t , a m p a k t u d i u p r a v i č e n o j e z o o k o l i š k i h k me t o v . Z a b a v l j i c e, k i s o s i j i h i z m i s l i l i a l i j i h p r i k r o j i l i n a n j e g o v r o v a š , t or ej n i s o s a m o z n a me n j e d o v t i - p n o s t i n a š e g a k me č k e g a l j u d s t v a , a m p a k p r e d vs e m o ne m o g l a o b l i k a m a š č ev a - n j a … ' So s e d j e n i s o m o g l i o d v z e t i L e m b e r ž a n om n j i h o v i h p r a v i c n i t i n j i h o v i h d o h o d k o v , z at o s o s e p a t o l a ž i l i s t e m , d a s o j i h s me š i l i i n ž a l i l i ' . T a k o s o t or ej n a s t a l e s l o v i t e z a b a v l j i c e o L e m b e r ž a n i h , k i s o s e k a j l a h k o š i r i l e p o d e ž e l i . E n a k o p r i z a d e t i s o j i h d r u g o d p r i k r o j i l i n a r o v a š me s t a , k i j e n j i m p i l o k r i – n a j j e b i l t o ž e V e r ž ej a l i M a r e n b e r g a l i L j u t ome r ( K u r e t 1 9 5 4 : 2 4 – 2 5 ) . Enako prizadeti so jih drugod prikrojili na rovaš mesta, ki je njim pilo kri – naj je bil to V eržej ali Marenber g ali Ljutomer (Kuret 1954: 24–25). Ritmični vzorec deloma zavira proces folklorizacije, zato je ta bolj živa v proznih kot pesemskih žanrih slovstvene folklore in to je vzrok, da se enake ali podobne šale pripisujejo Ribničanom. T oda Kuret je prepričan, da je »pravo jedro večine teh šal, ko- likor so domačega izvora, le eno. To jedro pa je Lemberg« (Kuret 1954: 23). Pomen kraja je pozneje tako upadel, da so mu vzeli župnijo in jo prenesli v romarsko cerkev na Sladki gori. »Hudomušno ljudstvo pa je zabavno pripovedovalo, da jim je maček pojedel gospoda«. 928 O njih se šalijo, kako so cerkev nategnili, najprej so ji pognojili, nato slekli kožuhe in jih položili vzdolž stene toliko od zidu, do koder naj bi zid premaknili, odšli v cerkev in se uprli s pleči v stene. T a čas jim je mimoidoči potepuh pobral kožuhe in zbe- žal. »Lemberžan i priderejo iz cerkve in se prepričajo, da so cerkvico res toliko raztegnili, da je zid še kožuhe prekril« (Kuret 1954: št. 3). Podobno pripoved navezujejo tudi na 9 27 J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) , r o k o p i s . 9 28 » / T/ j . neki tuj duhovnik Maček je prenesel hostije na Sladko goro, česar si ni upal storiti noben domač duhovnik « ( M u r k o 1 9 5 1 : 2 4 ) . etnoLing_04_FIN.indd 257 16. 06. 2017 13:14:06 258 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Marenber g, V eržej, Ribnico in Šebrelje. 929 Prav tako zgodbe, kako so vlekli bika v zvo - nik, ne pripovedujejo le o Lemberžanih (Kuret 1954: št. 4), ampak tudi o Šebreljcih, 930 Slovencih v Porabju (»Bákard’e so biká na ören vlekli, da trávo dóla zej« (Bákard’e so prebivalci vasi Števanovci, V irice, Ritkarovci, Andovci) 931 in o Bohinjcih (Cvetek 1993: št. 139, 239). V sorodu sta si zgodbi, kako so Lemberžani merili globino Drave (Kuret 1054: št. 8) in Šebreljeci »mierl brou (= merili brv)«. 932 Da pričak ujejo kobiljega mladiča iz buče, in ga zamenjajo z zajce m, se ne posmehujejo le Lemberžanom (Kuret 1954: št. 1 1), ampak tudi T olmincem, ki so v tem primeru za svojo nesrečo okrivili Žirovce, 933 in d r u g i m . Z a b a v l j i c a , k a k o so L e m b e r ž a n i r e še v a l i m o t o r i st a , j e b i l a z a p i sa n a l e t a 1 9 5 3 i n j e klasičen primer , kako so še v času, ko ni več nobenega vzroka za navihanost, Lemberžani deležni šal na svoj račun (Kuret 1954: 33). b) Marenberg Leta 1910 je dr . Ljudevit Pivko s psevdonimom Janko Osojnik izdal zbirko šal z na - slovom Šaljivec iz Podravja. V lahkotnem slogu časopisnega kramljavca je povezal niz štajerskih šal, ki jih je naprtil Marenberžanom (»Marberžanom«); (Kuret 1954: 27). c) Veržej Abdera Prlekije je Veržej. O njih je ohranjena šaljiva pesem, ki deloma sloni na ho - monimiji: »Prišli so do kovačnice, / So rekli, maša je, / Ker videli so orglarja / In tisti vel'ki meh-meh-meh.« Nat o se sreč ajo z m ra vl jo, bikom, žabo, rakom i n volkom , vendar si vsako žival interpretirajo čisto po svoje. T udi zaradi ponavljanja onomatopejskih izrazov lamp-lamp lamp ali drugih besed (rep-rep-rep / glas, glas, glas) v njihovi vlogi na koncu nekaterih kitic se je pesem pela šaljivo, v skladu s poanto: Rekli so tedaj oni: / Ves svet je poln norčij, / Ker niso videli nikjer / Vrženjca ino tak, tak, tak, / Kak oni bili privajeni / U svojem varoši (Štajerska-Š 8638). O V eržeju še danes kroži veliko zabavnih zgodb z mednarodnimi motivi in domačih iz- mišljotin. So sedje, m alce n evoščljivi i n n agajivi Lotmeržani – Ljutomerčani – so j im o čitali, »da v Veržeju raste pamet sicer kar za plotom, vendar je niti paglavci ne marajo.« 934 Baje so imeli vsi član i njegove garde »lesene sablje, samo komandant bükovo«. Matija Murko se je smejal svojim rojakom, kako so vozili stiskalnico za grozdje. Zgodbo o veržejskem biku (Murko 1951: 24) je Manko Golar že nekoliko racionalizir al (Golar 1973: 49–50). Popisal je, kako V erženci merijo most (Golar 1973: 43), kako so se kopali v morju, ki so ga zamenjali z njivo cvetočega lanu (Golar 1973: 44–45). Še huje je s sedmimi Lemberžani, 9 29 A n t o n Č e r n i l o g a r . B e s e d i l o j e i z z a p u š č i n e J a n e z a D o l e n c a . 930 » A k o j e k d o p r e c e j d e b e l z a u š e s o m – n e u m e n – p r a v j o L e d i n c i : Tako je neumen kot Šebreljc, ki je kravo s svedrom klal in bika v turn vlekel, da je travo pojedel in popasel. « J a n e z J e l e n e c, Ledinska kronika , z v e z e k I I I , ( b r e z s t r a n i č e n j a ) . P o v e d a l a m a m a z a p i s o v a l k e S i l v e B e vk , C e r k n o , 1 9 7 4 . B e s e d i l o j e i z z a p u š č i n e J a n e z a D o l e n c a . 9 31 M a r i j a K o z a r - M u k i č , Naselja in domovi v Porabju , L ju b l j a n a 1 9 7 5 , M . S. , Arhiv S F , 8 5 4 2 . 9 32 A n t o n Č e r n i l o g a r . B e s e d i l o j e i z z a p u š č i n e J a n e z a D o l e n c a 9 33 A v to ps i j a. 93 4 M a n k o G o l a r , Okrogle o Veržencih , L ju b l j a n a 1 9 7 3 , 6 9 . etnoLing_04_FIN.indd 258 16. 06. 2017 13:14:06 259 OSEBNA I DENTITETA ki se ne morejo prešteti, ko se vrnejo s takega morja, in tarnajo, da je eden utonil, dokler jih mesar ne pomiri z batinami. 935 č) Šebrelje V eržej in Šebrelje na Primorskem imajo šaljiv sloves, da so streljali v krvavico, mi - sleč da je modras 936 ali kdove kaj. 937 K a k o s o Š e b r e l j e n ci g r a d i l i b r v č e z I d r i j c o . Š e b r ej l e n c s a i m i l n a m i n n a r d i t b r o u s a m č e z I d r c a , z at u s a s e z g a u a r i l , d e b o d a n a s i l h l uo d e n a R i k a . Se w i d e, u s a k i n i e s u a n g a , h l uo d i s a b l i p a s t r a š n u t e ž č i . T a z a d n , k a i j e m u z a ne s t h l uo t , s e m u j p a s t a k a u . Š e b r ej l e n c p a , s e w i , k o t n a r b e l p a me t n l d i e, k a r i h s w i t p r e m r e, s a p a k m a l u u g a w i l , d e ’ b b l u n a r b u l š , č e b ’ u s e p at a k a l , b e s e n a r mej n m at r a l . Ž u p a n , k a i t a k u m uo d r č l a j k , i b r ž p r s t a p u n a p a m u č m p a z a d i w a p a m a g a u r š i t . P a w i d a u i t a k u: “ U s i h l uo d e n a a z j g a r p r ne s t e, d e i h b a m a p at l e p at a k a l ! ” U s i s a s e d r u g a m at r a l , d e s a p r š l č e s t g i n n a z a j g a r , d e s a i h p at l e d r u g a d a l s t a k a l . T a č m uo d r l d i e s a p a n a š b l i ž n s a s i d i Š e b r ej l e n ci . 9 38 d) Butale kot literarizacija slovenske Abdere Butale so literar no ime za Lember g, Marenbert, V eržej, Šebrelje ali Ribnico. T o so dogajalni prostori slovenskih šaljivih povedk. Pravega pomena Butal se zavemo, ko ime izpeljemo iz pridevnika butast . »Butale leže tri ure hoda za pustno nedeljo, zato bi jih za - man iskali na zemljevidu. T udi sosednja vas T epanjce ni nikjer označena. Ko so Butale postale pretesne, je mlajši butalski rod odšel po svetu in so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja in so si tam postavili ognjišča. – Ostali pa so, kar so bili.« Fran Milčinski je s svojimi Pravljicami iz leta 191 1 doživel sloves imenitne literariza- cije folklorne snovi. T o je storil tudi z nekaterimi pripovedmi o Butalcih. 939 Kobilja jajca, znana iz prejšnjega razdelka, so pravzaprav buče, a jih ima Butalec za jabolka. Pisatelj snov avtorizira z motivom dveh buč, od katerih se mu ena izmuzne iz rok in druga zgnije. T ako o pričakovanem konjičku ni sledu. 940 Na Krasu so razvili že posodobljeno različico, saj tr govec napla hta kmeta, da je kokosov oreh konjsko jajce, iz katerega da se bo v gnoju izvalil mladič (Kocjan, Hadalin 1996: št. 181). Humoreska o tem, kako so Butalci širili cer- kev, je še bolj avtorsko predelana s prefinjenim satiričnim želom (Milčinski 1981: 23–25). VIII. Jezikovne razlike Izkušnja uči, da se prebivalcem enega kraja zdi govor drugega strašno grd, čeprav gre 9 35 N i k o Ku r e t , Šaljive zgodbe o Lemberžanih , M a r i b o r 1 9 5 4, 5 . 9 36 A n t o n Č e r n i l o g a r . B e s e d i l a j e i z z a p u š č i n e J a n e z a D o l e n c a . 9 37 A v to ps i j a. 9 38 B a b i c a z a p i s o v a l k e S i l v e B e vk . B e s e d i l o j e i z z a p u š č i n e J a n e z a D o l e n c a . 9 39 F r a n M i l č i n s k i j e p r v e z g o d b e o B u t a l c i h j e ob j a v i l l e t a 1 9 1 7 v k n j i g i p r a v l j i c Tolovaj Mataj i n n a d a lj e v a l v m l a d i n s k e m l i s t u Naš rod t e r v r e k l a m n e m g l a s i l u t o v a r n e Žika . O d l e t a 1 9 2 8 j i h j e p r ip o v e d o v a l t u d i n a l ju b l j a n s k e m Radiu . I z š l e s o š e l e t a 1 9 4 9 , 1 9 6 1 i n 1 9 7 5 . 940 F r a n M i l č i n s k i , Butalci , L ju b l j a n a 1 9 8 1 , 2 0 – 2 2 . etnoLing_04_FIN.indd 259 16. 06. 2017 13:14:06 260 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO največkrat za govor v isti narečni skupini ali celo za isto narečje . O razmejitvah med po- sameznimi narečnimi krajevnimi govori obstajajo celo le lokalno razumljive šale. Razliko med žirovskim in gorenjevaškim govorom večkrat spremlja poudarek: Do T rebije se pe- ljemo »s kaliesam«, naprej pa »s kóool«. 941 T u oblikoslovna razli ka pripelje do fonetične. 1. Zbadljive izpeljave imen prebivalcev iz njihovih narečnih posebnosti Na sl o v e n ske m z a h o d u se v v e l i k o g o v o r i h k o t z na č i l n a č l e ni c a sl i ši »ma «, p a se nobenega govora ni prijel slabšalni predsodek na ta račun, medtem ko so taki primeri na vzhodu vplivali celo na poimenovanje pokrajine. a) Prleke »daleč po Sloveniji poznajo in tudi spoštujejo, ali zaradi njihovega imena j i h ve nda r ne ka ko posm e šno gl e da j o. Ne ki pri t e m pa č m i sl i j o na frfot a nj e spl a še ne ga ptiča, drugi na vseslovanski in indoevropski glagol, ki se v spodobni družbi ne izgovarja. Sosedje so jim dali ime Prleki . Ime pride od prle < komparativ prvlje iz prvo …). 'v' se je izgubil, kakor pri besedi Lah iz Vlah, mehki 'lj' pa so tudi drugi Slovenci spremenili v srednji l. Zabavno se res glasi, ako je Prlek 'prle priša, prle ša' « (Murko 1951: 10). b) Bojdeki so doma v Žeta lah, ker Žetalci radi uporabljajo besedo »bojde« (Gričnik 1998: 50). c) Kujeki so za Haložane Poljanci, ker »radi rečejo 'kuj', pa zato, ker gledajo gor, kak tu vino pijemo « (Gričnik 1998). 2. Slabšalni frazemi Najbrž je tovrstnih frazemov več, vendar so tako lokalno pogojeni, da jih terenske raziskave težko zajamejo, če zanje niso zainteresirani lokalni uporabniki. »Idi v Makole« je kot »pojdi v rit«. Enako pomeni: »Idi v Duplek.« 942 ali »Pojdi v Ricmanje.« 9 4 3 Ni v e č j a sn o , v k a k šn e m k o n t e k st u j e b i l o r e č e n o p o Po l j a n sk e m : »Za Blegošem sta kurjevce rejtala.« 944 Karakteristiko idrskega govora so sosedje dopolnili s povedjo: »Idrska zjala 945 za plotom je srala.« 946 3. Zvočne figure Zaradi i zravnavanja n arečij i n n jihovega p ribliževanja z bornemu j eziku j e o pazk na račun njihove zvočne podobe vedno manj. Nekaterih celo ni mogoče dobro razumeti. a) Po čem spoznate Vipavce v govoru? Ko pade v morje, kriči: »Pomahájte, po- mahájte!« Ljudje z obale mu mahajo. 947 On pa utone. b) Gorenjsko švapanje radi pospremijo s primerom: »A j kej piva kobiva? Sam mav je požvampava, pa j šva« (= Ali je kaj pila kobila, samo malo je požlampala, pa je šla). 9 41 A v to ps i j a. 9 42 S i n j a Z e m l j i č ( u s t n i p o d a t e k ) , 6 . 6 . 1 9 9 8. 9 43 P o d a t e k I n g r i d S l a v e c, I S N , Z R C S A Z U , L ju b l j a n a . 94 4 A v to ps i j a. 9 45 Z j a l a = d e k l e v k r a j e v n e m g o v o r u . N e v e m p a , a l i n e v t r a l n o a l i z a z n a m o v a n o . 946 A v to ps i j a. 9 47 I r e n a B r e š č a k , Č a v e n , o j v i s o k a g o r a , Planinski vestnik 9 7 , a p r i l 1 9 9 7 š t . 4, 1 7 7 . etnoLing_04_FIN.indd 260 16. 06. 2017 13:14:06 261 OSEBNA I DENTITETA c) Ljudje zunaj loškega narečnega področja se iz Ločanov norčujejo rekoč: »A lahka? Pejma, pejma! Gema, gema!« 948 4. Besedne igre a) Prebivalci različnih vasi se zbadajo med seboj tudi zaradi določenih besed, ki jih različno izgovar jajo ali uporablja jo drugačne izraze: taka sta npr . koprivniška in gorjuška »maška« in »krompêr« namesto mačke in krompirja ter gorjuška kolovara namesto kole - rabe. V eliko je anekdot na to tem o, npr . o Gorjušcu, ki je pripovedoval: »Naša j biva dol na Bistәrc.« T isti pa mu je odvrnil: »To j bva pa podrtija.« Če je biva, tj. bíla (namesto bilá ), je vse stolkla, podrla. Bohinjci tudi za točo pravijo, da je bíva (Cvetek 1993: 9). b) V rsnik je kraška planota z veliko vrtačami in brezni. Pravijo, da se je včasih vol kar vdrl v zemlj o. Nekoč je teke l neki kmet z Gorenjega V rsnika po pomoč in vpil: »Vsi hmal, ta več in tamal, « da bi prišli vaščani pomagat izvleči vola iz jame. Odtlej je bila to za vaščane nekaka zbadljivka. 949 c) Če pride tujec v Poljane in vpraša, koliko je ura, mu bo Poljane c odgovoril »pal ane«. 950 č) Dulé ali Dolé ali Dúle: Nekoč je v vas prišel žejen moški iz Bizeljskega. Pri neki hiši je vprašal, ali je doli kaj vode. Ljudje so ga oponašali in naselje je tako dobilo svoj vzdevek. 951 d) T ako se tudi smejejo, kako povsod piše gorje, gorje, gorje, ko notri prideš, pa ni nič hudega, namreč v Gôrje. Svetujejo: »Pojdi v Gôrje, da ti bo vedno górje, da ti ne bo nikoli gorjé in da bodo po smrti rekli: gôr je.« 952 IX. Nesporazumi zaradi jezikovne interference Pri jezikovnih interferencah gre za nenamerne nesporazume zaradi enega in istega zvočnega vtisa, ki ima v dveh različnih jezikih različen pomen. T akih težav z jezikom je bilo s tujejezičnimi govorci slovenščine veliko. 1. Ignacij Pišlar se je poročil s Čehinjo. Ko jo je pripeljal v Idrijo, ni prav nič razu - mela idrijskega narečja. Vzklike: »Pa riis, pa riis!« je razumela kot Pariz. Moža je vprašala: »Ignac, poslušaj, kdaj me boš peljal v Pariz? Ženske so ves dan govorile samo o njem« (Kleindienst 1995: št. 30). Druga Čehinja, prav tako v Idriji, je želela priklicati kmeta, ki je prodajal jajca : »Moš, nesite jajca hori na mene!« Za počeno jajce pa je dejala, da »je slomljen!« (Kleindienst 1995: št. 29). 2. T akih primerov je bilo veliko, ko je Italija zasedla zahodni del slovenskega ozemlja in se j e v vel ikem del u sl ovenskega et ničnega prostora ugnezdi la i tal i janščina . Beseda fran - cobolli pomeni znamko, a je bila razumljena kot Franc Kobal (Kocjan, Hadalin 1993: št. 190). Namesto da je bila kokoš mlada, se je razumelo, da je bila bolna (Kocjan, Hadalin 948 I n f o r m a t o r n i n a v e d e n ( A m b r ož D e m š a r ) , M . S. , Arhiv S F , 6 4 5 5 a . 9 49 I v a n R e v e n , V r s n i k i v p l a m e n i h , Žirovski občasnik 1 1 ( 1 9 9 0 ) , š t . 1 6 , 8 3 . 950 T o n č k a S t a n o n i k , r o k o p i s n i z a p i s k i. 9 51 J ož e V i d m a r ( G o g i V i d m a r ) , M . S. , Arhiv SF 39 70 . 9 52 R o s a n a Č o p , L ju d s k a e t i m o l o g i j a , Debatni list Slava 1 , L ju b l j a n a 1 9 8 7 , š t . 1 , 6 1 . etnoLing_04_FIN.indd 261 16. 06. 2017 13:14:07 262 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 1993: št . 1 84); k olesar j e m islil n a u ro, p olicaj p a n a p lačilo k azni 10 i n 10 (Kocjan, Ha dalin 1 9 9 3 : št . 1 7 8 ) . Vp rašanje »koliko« se j e z amenjalo s »koš« (Kocjan, Ha dalin 1993: št . 185). Beseda »manja« v italijanščini pomeni jejta, toda nagovorjena Kraševca sta jo razumela, naj jesta manj– še toliko bolj, ker sta bila pri družini, ki se je delala fino in govorila itali - jansko, ko bi lahko tudi slovensko (Kocjan, Hadalin 1996: št. 186). Italijan se je poslavljal od slovenskega dekleta in ji obljubljal: »Jәst te píšala in ti me píšala!« 953 3. Misija angleške kraljevske vlade je prepotovala vso Jugoslavijo. »'Ja, ' je rekel, 'nisem mogel z nobenim tak hitro opravit kot s Pohorcem!' – 'Kak je pa te blo?' so vprašali. Je rekel: 'Jaz sem njemu rekel 'ol rajt', on pa meni 'paj v rajt' « (Gričnik 1994: št. 398). 4. V Kropi obst a j a ve č ra z l a g, od kod pogrkova nj e v nj i hove m kra j e vne m govoru. Da so se njihovi predniki priselili s Koroške ali s T irolskega ali cel o z Nizozemskega ali iz Francije. O tem naj bi pričala tudi nekatera hišna imena. Na ta račun je slišati tudi anekdoto: »Parletov France j biv na Plac, k je mim paršov an francosk turist, pa ga j vprašov: 'Parlevu franse?' 'Ja koko pa veste, da sәm jest Parletov France, ' se j začudu France, k ga j narobe zastopu« (Škofic 2001: 18) 5. Ukra jinec, ki j e pr ed dv ema l etoma pr iše l v Sl ov e ni j o s 30 e ur i i n se , po l a st ni i z j a v i , zaljubil v njene hribe, zgolj za preživetje pa si služi kruh kot taksist, se trudi učiti sloven - sko, zdaj pa, pravi, da govori »umazano« slovenščino. Hoče reči: slabo, pomanjkljivo. 954 Sklep T a obravnava je skušala urediti slovenske zbadljivke in vzdevke v pregleden sistem in nakazati možnosti njihovega nadaljnjega raziskovanja na več plasteh. 1. Folkloristika. Niko Kuret se je že lotil primerjalnih raziskav in odkril nekatera sti - čišča z zbadljivkami pri drugih narodih. T o pomeni, da smo Slovenci tudi s to sestavino duhovne kulture vključeni v mednarodno izmenjavo. Primerjava različic odkriva tudi za - konitosti folklorne poetike. Na podlagi zbranega gradiva se zdi, da zbadljivk ni mogoče imeti za samostojen žanr , ampak je to le ena od tipičnih etoloških (Kmecl 1996: 166) per - spektiv v različnih žanrih. 2. T ematika s e povezuje tudi z izhodiš či kognitivne lingvis tike kot ene od metodičnih izhodišč etnolingivistike. T a je lahko povezana z zgodovinsko etnologijo, kakor jo je v Rusiji zasnoval Nikita I. T olstoj. 955 Ne da bi se Milko Matičetov zavestno vključil v to smer , 9 53 A n d r e j a Ž e l e , Kaku su živejli in si delali kratek cajt ( G l a s o v i 1 2 ) , L ju b l j a n a 1 9 9 6 , š t . 1 3 1 . 95 4 T a k s i s t v L ju b l j a n i. A v t o p s i j a . 9 55 S v e t l a n a M . T o l s t a j a , P o s t u l a t y m o s k o v s k o i e t n o l i n g v i s t i k i , Etnolingwistyka / P r ob l e m y j ę z y k a i k u l t u r y / 1 8 , W y d a w n i c t w o U n i w e r s y t e t u M a r i i C u r i e - S k ł o d o w s k i e j , L u b l i n 2 0 0 6 , 7– 4 6 . etnoLing_04_FIN.indd 262 16. 06. 2017 13:14:07 263 OSEBNA I DENTITETA je njegove zadnj e članke, ki obravnavajo paleto vprašanj o posameznih besedah, 956 mo- go č e u vrst i t i v t o pr i z a de va n j e . Pol j sk a e t no l i n gvi st i č n a šol a j e usm e r j e na bo l j si nh ron o. 9 57 3. Slovenska slovstvena folkloristika se po tej problematiki šele razgleduje, a je treba hkrati dodati, da je bil prvi predmetnik za slovensko etnolingvis tiko že tudi pripravljen, vendar se, žal, ni začel izvajati. 9 56 M i l k o M a t i č e t o v , D v o j e g l e d a n j n a z v e z d n a i m e n a , Jezik in slovstvo 2 2 , 1 9 7 6/ 7 7 , 2 4 9 - 2 5 1 . I s t i , B e d e n i c e , i m e n a , p e s n i š k o i n ob r e d n o i z r o č i l o o t e m c v e t ju n a S l o v e n s k e m i n p r i s o s e d i h v h r v a š k i I s t r i , Traditiones 5 / 6 , 1 9 7 6/ 7 7 ( 1 9 7 9 ) , 2 7 7 – 3 0 0 . I s t i , K l i c a n j e d e ž j a z o g n j e m n a v o d i , Traditiones 1 4, 1 9 8 5 , 1 6 9 – 1 7 0 . I s t i , L u n ( j ) , Traditiones 1 8 , Lj u blj a n a 1 9 89 , 1 1 9 – 12 4. I s t i , Ž i v a b resa , Primorska srečanja , N o v a G o r i c a 1 9 9 2 , 4 9 6 – 4 9 9 . 9 57 J e r z y B a r t m i ń s k i , N i e k t ó r e p r ob l e m y i p o j ę c i a e t n o l i n g w i s t y k i l u b e l s k i e j , Etnolingwistyka / P r ob l e m y j ę z y k a i k u l t u r y / 1 8 , W y d a w n i c t w o U n i w e r s y t e t u M a r i i C u r i e - S k ł o d o w s k i e j , L u b l i n 2 0 0 6 , 7 7 – 9 0 . etnoLing_04_FIN.indd 263 16. 06. 2017 13:14:07 264 3 KAR JE NA SRCU, JE NA JEZIKU 958 Uvod Razprava analizira narečno poeti ko petih zbirk Zlatka Pochobradskega: Bejle Gauob (Čabar 1980), Uognišče (Ri jeka 1981), Tiha rejč guodi (Čabar 1983), Raki, Prpuvtke (Čabar 1996), 959 Vrata (Čabar 2005) 960 in se ustavlja zlasti ob razmerju knjižni jezik : na - rečje v njih. 961 Na Hrvaškem ima ustvarjanje v narečju že dolgo tradicijo. Najbolj znan je Miroslav Krleža z odličnimi Baladami Petrice Kerempuha v kajkavščini, medtem ko čakavščino tu zastopa Stjepan / Štefe Pulišelić z Brača. V zbirki Glôs sa škrôp (Zagreb 1973) je v materinščini predstavil otok v njegovem arhaičnem bitju in žitju, z zbirko Tujo štivala 962 pa se je oddolžil spominu Bračanom (Bročãnima) (Pulišelić 1975: 5). V naslovni pesmi se v zadnji kitici pojavi beseda častitljive starosti: »Zaglagojílo / Stĩnje« (Pulišelić 1975: 33–34), ki jo Slovenci poznamo iz Brižinskih spomenikov (»jaz se zaglagolo«) in ohra - njamo v slovenskem slovničnem têrminu glagol . Da je beseda v čakavščini še živa, priča ista beseda v pomenu »govoriti«: »Ali oná / Glagojĩdu« (Pulišelić 1975: 182). Na območju Gorskega Kotarja je bil Ivan Kovačič – Goran (1913, Lukovdol ob Kolpi) prvi, ki je pisal narečne pesmi. Študiral je slavistiko, dobro je poznal tuja slovstva, posebno francosko in angleško; pri srcu mu je bila tudi slovenska poezija (Alojz Gradnik). Pisati je začel zelo zgodaj in se v svojih besedilih spopadal tako s težkimi gospodarskimi in kultur - nimi vprašanji posameznika kot tudi z družbeno problematiko. Kljub temu da je prikazoval trpljenje, izkoriščanje, zadolženo st, revščino in vsakdanje težave Gorskega Kotarja, je bil kot pisatelj prepričljiv in ni razkrival tendenčnega ogrodja. Od jugoslovanstva je prešel k opozicionalnemu hrvaškemu kmečkemu gibanju in antifašizmu. Konec decembra 1942 je spremljal k partizanom starega prijatelja Vladimirja Nazorja – čez Savo in Kolpo sta se odpravila v hrvaški glavni štab. Julija 1943 so ga zajeli četniki in kmalu nato ubili blizu 9 58 P r v a ob j a v a : K a r j e n a s r c u , j e n a j e z i k u = N a r e č n a p o e z i j a Z l a t k a P o c h ob r a d s k e g a , Slovenci na Hrvaškem – dediščina in sedanjost, z b o r n i k r e f e r a t o v s p o s v e t a » E t n o l o š k a d e d i š č i n a i n k u l t u r n a p o d ob a S l o v e n c e v n a H r v a š k e m « , K n j i ž n i c a G l a s n i k a S l o v e n s k e g a e t n o l o š k e g a d r u - š t v a 3 9 , L ju b l j a n a 2 0 0 6 , 1 7 3 – 1 9 8. 9 59 Z bi r k a Raki i n Prpuvtke s t a i z š l i v e n i k n j i g i. 96 0 T a z b i r k a j e ob d e l a n a m a n j t e m e l j i t o , k e r s e m j o d ob i l a ž e v č a s u r e d a k c i j e t e g a p r i s p e vk a . 9 61 Z a n e k a t e r e n a r e č n e p e s n i š k e z b i r k e j e k a r a k t e r i s t i č n o , d a i m a j o n a k o n c u s e z n a m n a r e č n i h b e s e d z u s t r e z n i c a m i v k n j i ž n e m j e z i k u , t o k r a t j e t o p a č h r v a š č i n a . P r i ob r a v n a v a n i h z b i r k a h j e s l o v a r č e k d o d a n l e p r v i p e s n i š k i z b i r k i ( 1 9 8 0 : 1 1 1 – 1 2 3 ) . 9 62 St je p a n /Št efe P u l i š el i ć , Tujo štivala ( B i b l i ot e k a s u v r e m e n i h p i s a c a ) , Č a k a v s k i s a b o r , S p l i t 1 9 7 5 . E d i n o t o i m a m v r o k a h . Ku p i l a s e m j o n a l i t e r a r n e m v e č e r u z a v t o r j e m n a ot o k u S u p e t a r 1 7 . a v g u s t a 1 9 7 6 . etnoLing_04_FIN.indd 264 16. 06. 2017 13:14:07 265 OSEBNA I DENTITETA V rbnice pri Foči. 963 Njegova Jama 964 sodi med najznamenitejša partizanska literarna dela. Pesmi v narečju njegovega rojstnega kraja so izšle posthumno leta 1945 v zbirki Ognji i rože. 965 Zlatko Pochobradsky se mu klanja s ciklom šestih pesmi Koupa, od katerih je za - dnja namenjena njegovemu prijatelju Vladimirju Nazorju (Pochobradsky 1980: 17–23). Potem se je v Gorskem Kotarju pojavilo še več narečnih pesnikov , med njimi tudi Zdenka Svetličić iz Ravne Gore. Da utegne biti jezikovna potomka priseljencev iz krajev slovenskih rovtarskih narečij, dokazuje njen daljni soimenjak Frančišek Svetličič (Idrija, 2. 4. 1814), soroden z njo vsaj po peresu, ki ga leksikon Slovenska književnost z njegovo » po z n o ro m a nt i č n o p oe z i j o« u vr šč a m e d n a j b o l j še p e sn i k e v n j e g o ve m č a su (L j u b l j a na 1996b: 440). V pesmi Škrpet Zdenke Svetličić je prepoznati podobnosti z idrijskim, cer - kljanskim in žirovskim govorom. Škrpet Na nagam škrpeti, lukne na peti. Bom ponte uzeu, na lukne hi deu, zakrpou, zalutou, bom hi začepu, nei taplu bu nagi, suhu, ku u žepu. Ješčem ketne, devam netne, lepim, tr gam, 9 6 3 M i r o s l a v R a v b a r , S t a n k o J a n e ž , Pregled jugoslovanskih književnosti , O b z or j a M a r ib or 1 9 6 0 , 3 3 5 , 3 8 5 . 96 4 ( R a v b a r , J a n e ž 1 9 6 0 : 3 3 5 , 3 8 5 , 4 1 9 – 4 2 1 ) : » G r o z ot n i p o e m Jama j e n a j s i l n e j š a p a r t i z a n s k a p e s n i t e v ; n a s t a l a j e v z a č e t k u 1 9 4 3 i n j e b i l a ob j a v l j e n a 1 9 4 4 . J a m a v d e s e t i h k r a t k i h s p e v i h p r i k a z u j e n e č l o v e š k o m u č e n j e v a š č a n a , k i s e j e r e š i l i z p o d m r l i č e v i n p o z d r a v i l r e š i t e l j e – m a š č e v a l c e . T o d a v p e s n i t v i n e g r e l e z a p o s a m e z n i k a : p o n e d o l ž n e m j e b i l ob s o j e n n a s m r t v e s n a r o d , k i s e n i p r i d r u ž i l m o r i l c e m . P r ip o v e d j e m i r n a , e p s k a , ob j e k t i v n a i n b r e z o s e b n a , p o n e k o d j e v s v o j i h v i z i j a h i n l i r i č n o s t i d a n t e j e v s k o k l a s i č n a ; z g r a d b a j e p r e p r o s t a , l i n e a r n a , a s i m e t r i č n a . P s i h o l o š k o j e p e s n i t e v m o j s t r s k o d e l o , v a n j o j e G o r a n z g o s t i l s v o j o h u m a n i s t i č n o , u p o r n o m i s e l n o s t i n s ov r a š t vo d o kr v a ve s t v a r n o s t i N DH . I z t e u m e t n i n e ve j e g r o z a p r e d č l o - v e š k o p o d i v j a n o s t j o i n i n f e r n a l n i m s a d i z m o m k l a v c e v , n e m o č k m e t a i n n j e g o v i h t o v a r i š e v i z b l i ž n j e v a s i , k i s e n e m o r e j o b r a n i t i p r e d n a s i l j e m i n p e r v e r z n o s t j o f a ši s t i č n i h u b i j a l c e v . T o d a i z p e s m i d i h a t u d i n e u n i č l j i v h u m a n i z e m – n a k o n c u z m a g a ž i v l j e n j e n a d s m r t j o , z a s i j e u p a n j e v p r a v i č n o s t . G o r a n o v s l o g j e z g o š č e n i n u č i n k o v i t , v č a s i h s e p r e p l e t a t a l i r i k a i n e p s k a p r ip o - v e d , b e s e d n i z a k l a d j e s k o r a j n e i z č r p e n . N a j b o l j š i s o 6 .– 9 . s p e v . V s l o v e n š č i n o j e Jamo l e p o p r e v e d e l T o n e P a v č e k ( b i b l i ofi l s k a z b i r k a V e č n i p o p ot n i k i , 1 9 5 9 ) « . 9 65 J o s ip L i s a c, O j e z i k u o v e k n j i g e , Zlatko Pochobradsky, Bejle gauob , S I Z u ob l a s t i k u l t u r e , Č a b a r 1 9 8 0 , 7 . etnoLing_04_FIN.indd 265 16. 06. 2017 13:14:07 266 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO blotu str gam, čepe rivam, iz dreta šivam, pritiskam, stiskam, zabijam čaula – tri, abarnem, zavrnem, lukne na peti, več – ni. Spet se abuvam, škrpet jaku čuvam. Abliva me švic. Par peti je dabar , al zdej pauc glieda čez špic. Ravna gora 17. 2. 1993966 (Stanonik 2003: 35) V 80-ih letih 20. stoletja se je kot narečni pesnik v Gorskem Kotarju najbolj uvelja - vil Zlatko Pochobradsky. Rodil se je 5. marca 1946 v Gerovu. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je diplomiral iz jugoslovanskih jezikov in književnosti 967 ter filozofije. Živi in dela v Čabru: piše pesm i, nove le, ese je in dra me; obj avlj a v št evil ni h hrvaški h ča sopi sih in revi- jah ter nastopa v zagrebškem radiu. S pesmimi se je javnosti najprej predstavil v različnih j u go sl o v a n sk i h p e sni šk i h z b o r n i k i h m l a d e p o e z i j e i n n j e g ov e p e sm i so b i l e sp r e j e t e v a n t o - logijo Novije hrvatsko pjesništvo. Izdal je več pesniških zbirk, med prvimi Po ničemu isti, Nesklad, Obala. 968 Pesmi piše tudi v domačem narečju; v tukajšnji analizi so upoštevane tri: Bejle Gauob (Čabar 1980), Uognišče (Rijeka 1981) in Tiha rejč guodi (Čabar 1983). Zlatko Pochobradsky prihaja iz narečnega področja, ki je obdelano v filološki raz - pravi Jedno rovtarsko narečje v Gorskom Kotaru. 969 T a je spodbudila slovenskega zgo - dovinarja, da je temeljito pregledal vire, od kod vse so se prebivalci Loškega gospostva (Škofja Loka) podajali v današnji Gorski Kotar , kjer se v njihovem narečju še danes po- znajo njihove slovenske korenine. 970 966 M a r i j a S t a n o n i k , P e s m i m Z d e n k e S v e t l i č i ć n a r ob , Delo življenje 4 1 , Ž i r i , š t . 4 , o k t o b e r 2 0 03 . 9 67 K a k o r s e j e g o v o r i l o v n j e g o v e m č a s u . 968 B i o g r a f s k i p r ip i s k p e s n i š k i z b i r k i Uognišče , 6 5 . 9 69 N i k o l a M a j n a r i ć , J e d n o r o v t a r s k o n a r e č j e v G o r s k o m K ot a r u , Južnoslovanski filolog 17. B e o g r a d 1 9 3 8 – 1 9 3 9 , 1 3 5 – 1 4 9 . 9 70 P a v l e B l aznik, O p r es e li t vi l o š kih podl o ž nik o v , M uze j s k o d r uš t v o , Loški razgledi 26 , Šk o f ja L o k a , 1 9 7 9 , 7 0 – 8 9 . etnoLing_04_FIN.indd 266 16. 06. 2017 13:14:07 267 OSEBNA I DENTITETA Po zaslugi nekaterih domačinov , 971 se je v 21. stoletju zanimanje za goranske govore izjemno razmahnilo in doseglo zavidljivo strokovno raven. 972 I. Zgodovinsko-zemljepisni okvir narečnega ustvarjanja Zlatka Pochobradskega T ukajšnji oris se opira na opažanja redkega poznavalca teh kraje v (Primc 1997), ki je gradivo – folklorne pripovedi – zapisoval, in to ne glede na današnje državne meje, v Zgornj i Kolpski dolini , od Srobot ni ka prek Kužl ja, Koste la in Dola do Pregrada. Raz en te h slovenskih je v svoje delo zajel še hrvaške kraje Prezid, Gerovo, T rstje (T ršće) in še neka - tere, ki so nekdaj sodili pod kočevsko gospostvo, in območje Delnic (Primc 1997: 10–1 1). Zgornja Kolpska dolina od Dola oziroma Predgrada prek Fare, Kužlja in Srobotnika pa do Osilnice in Čabra ga je vedno presenečala s čim posebnim, predvsem pa z govorico, ki je po slušnem vtisu Jožeta Primca tako na slovenski kot na hrvaški strani skoraj enaka, ter s pri pove dm i o l j udske m j una ku t e h kra j e v Pe t ru Kl e pc u, vi l a h, c oprni c a h, šra t l j i h (škra t i h), strahovih in mračnikih (Primc 1997: 7, 8). Vsa pokrajina zelo spominja na Gorenjsko (tudi imena krajev , npr . Grintovec, Poljane), celo narečje oziroma govor: O b e ne m p r v i h o b i s k o v t eh k r a j ev s e m s e u s t a v i l n a h r v a š k e m b r e g u Č a b r a n k e i n ne k a j p o v p r a š ev a l k a r p o s l o v e n s k o i n s e z a č u d i l , k e r s o l j u d j e g o v or i l i l e p o s l o v e n š č i n o , k o t m a r s i k j e v S l o v e n i j i ( t u d i l e p š e k o t j a z ) , č e p r a v s e m p r i č a k o - v a l , d a m e m or d a ne b o d o r a z u m e l i , k e r n i s e m g o v or i l h r v a š k o . T a k r at i n v n as l e dn j ih l e tih s e m o b p o d o b nih d o ži v e tj ih mi s l i l , da s e m p o n akl j u č j u n a l e - t e l n a l j u d i , k i z n a j o s l o v e n s k o a l i c e l o n a S l o v e n c e, k i s o p o n a k l j u č j u š l i p r a v t a k r at č e z mej o . Š e l e m n o g o l e t p o z nej e, k o s e m t e l j u d i i n k r a j e b o l j e s p o z n a l i n m a l o n at a n č nej e p o b r s k a l p o z g o d o v i n i , s e m z v e d e l , d a s o t i k r a j i s o d i l i p o d O r t e n b u r ž a ne, i n s i c e r o d l e t a 1 2 4 7 d o n j i h o v e g a i z u m r t j a l e t a 1 4 1 8 , n at o p o d C e l j a ne d o n j i h o v e g a i z u m r t j a l e t a 1 4 5 6 . P o i z u m r t j u C e l j a n o v s o s i v e l i k d e l k o č evs k e g a g o s p o s t v a ( n a s i l n o ) p r i s v o j i l i F r a n k o p a n i i n Z r i n j s k i i n t a k r at i z- g u b l j e n o o z e m l j e j e š e d a ne s d e l H r v a š k e ( P r i m c 1 9 97 : 8 ) . Vse to območje od Kočevske do Grobničkega Polja (kočevsko gospostvo) je do 9 71 P r i m . : S l a vk o M a l n a r , Pamejnek / G o v o r u č a b a r s k o m k r a ju , M a t i c a H r v a t s k a , Č a b a r 2 0 0 2 ; Rječnik govora čabarskog kraja , M a t i c a H r v a t s k a – O g r a n a k u Č a b r u , Č a b a r 2 0 0 8 ; Rječnik govora čabarskor kraja / h r v a t s k i s t a n d a r d n i j e z i k - d ụ a m a č p a m e j n e k , M a t i c a h r v a t s k a – O g r a n a k M a t i c e h r v a t s k e u Č a b r u , Č a b a r 2 0 1 4 . Z v o n i m i r E r j a v e c, Ravnogorski rječnik R j ečnik ra v n o g o rs k o-sš i č k o-šp an o v ač k o g a d i j al e k ta, U d r u g a ' ' P l o d o v i g o r j a G o r s k o g k ot a r a ' ' , R a v n a G o r a 2 0 1 4 . 9 72 P r i m . : M a t e j Š e k l i , Z e m l j e p i s n o j e z i k o s l o v n a č l e n i t e v k a jk a v š č i n e t e r s l o v e n s k o - k a jk a v s k a j e z i k o v n a m e j a , Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 9 , T o r o n t o 2 0 1 3 , 3 – 5 3 . J an uš ka Go s ten čnik, Izo gl o s e na s tik u s l o v ens k e g a k o s te l s k e g a nar eč j a in ka j ka v s k e g a g o ra - n s k e g a n a r e č j a ( d o k t o r s k a d i s e r t a c i j a ) , m e n t o r i c a A l e n k a Š i v i c - D u l a r , s o m e n t o r i c a J ož i c a Š k ofi c, F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , L ju b l j a n a 2 0 1 3 ; K r a j e v n i g o v o r i o d B a b n e g a P o l j a d o B o s l j i v e L o ke , Slavistična revija 6 4, š t . 3 , L ju b l j a n a , s e p t e m b e r – o k t ob e r 2 0 1 6 , 34 1 – 3 6 3 . etnoLing_04_FIN.indd 267 16. 06. 2017 13:14:07 268 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO izumrtja Celjskih in še dolgo pozneje sodilo pod enega gospodarja, zato se tu tudi govori skoraj enotno narečje, ne glede na današnjo državno mejo (Primc 1997: 10–1 1). Območje zgornjega dela Zgornje Kolpske doline (od Babnega Polja prek Prezida, T rstja, Čabra in Gerova do Osilnice in Srobotnika) je bilo nekdaj enotno; to pomeni, da je sodilo v glav - nem pod enega gospodarja (oglejski patriarhi, Ortenburžani, Celjani) oz. v isto, kočevsko gospostvo in se je šele po njih izumrtju razdelilo na današnji slovenski in hrvaški del (Primc 1997: 7). Pr e j , p r e d 1 3 . st o l e t j e m , so Sl o v e n c i p o se l j e v a l i Ko l psk o d o l i n o n a v z go r o b Č a b r a n k i do Pa pežev i n Belice. Or tenburžani p a so v t ridesetih l etih 14. st oletja p ripeljali n a Ko čevsko s svojih posestev na Zgornjem Koroškem veliko nemških kmetov in najbrž tudi kaj slo - venskih, ki so jih naselili v Zgornji Kolpski dolini, saj da tam ljudje še danes uporabljajo več koroških (slovenskih) besed. Očitno so v omenjeno območje naseljevali kmete, obr - tnike itd. tudi z gorenjskih posestev , saj so sledi gorenjskega narečja v teh krajih ostale do danes (Primc 1997: 10–1 1). II. Razmerje med knjižnim jezikom in narečjem v pesmih Zlatka Pochobradskega Hrvaške študije o jezikovnem izrazu Zlatka Pochobradskega so omejene zgolj na sin- hrono predstavit ev vokalnega in konsonantnega sistema gerovskega govora, kakor jim ga posreduje gradivo v njegovi poeziji. Odpovedujejo pa se pojasnjevanju, kako je do njega prišlo. Me dtem k o Lisac (1980: 7–1 1) i zrecno n avaja l eksikalni fond i z n eslovanskih j ezikov v narečni poeziji Pochobradskega, sta zanj njen slovenski substrat in slovenska soseščina tabu. T ežko je misliti, da gre za neznanje, prej za zadrego ob dejstvu, da gre za nenavadno sožitje slovenskih narečij. T oda zdaj že obstajajo o teh govorih pionirske znanstvene in poglobljene študije slovenske dialektologije. 973 Moj poskus te vrste se je naslanjal na prvi slušni vtis (Stanonik 2006: 173–198), ki je v preple tu knjižn e hrvaščine in dolenjščine ter v skladu z zgodovinskimi podatki (Blaznik 1979: 70–89) o preseljevanju prebivalcev z območij gorenjskega in rovtarskih govorov prepoznaval in razločeval njemu domače rovtarske govore: cerkljanskega, idrijskega in poljanskega. 974 Ana l iz a 975 j e z aj el a l e be se di šče prve z birki Bejle Gauob i n še t o sonda ž no. Je zi kovne plasti v njem so bile pogojno razvrščene v več skupin. a) Samoglasniški sistem gerovskega govora, v katerem piše Zlatko Pochobradsky , 9 73 P r i m . s p r e d a j n a v e d e n i d e l i J a n u š k e G o s t e n č n i k , Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja ( do k t or sk a d i s e r t a ci j a ) , 20 1 3 ; K r a j ev n i g o v or i o d B a b n e g a P o l j a d o B o s l j i v e L o k e . 9 74 N o v e j š e r a z i s k a v e , k a t e r i h n o s i l c e m o m e n j e n i g o v o r i n i s o d o m a č i , t e g a n u j n o n e p ot r ju j e j o . 9 75 V o k l e p a j i h s t a n a v e d e n i l e l e t n i c a p e s n i š k e z b i r k e i n s t r a n , a v t o r p a n e , k e r g r e v e d n o z a P o c h ob r a d s k e g a . etnoLing_04_FIN.indd 268 16. 06. 2017 13:14:07 269 OSEBNA I DENTITETA je dotlej gotovo korektno predstavil Josip Lisac. 976 Z vidika slovenskega knjižnega jezika je mogoče razbrati akanje (o > a ), 977 ekanje (i, u > e), 978 ikanje (e > i ) 979 in ukanje (o > u ). Pozornost zbuja tudi zapis polglasnika z apostrofom, npr . v predlogu z's: z's saken (1980: 32); z's sjebe (1980: 86); še drugi primeri s polglasnikom : d'ž (1980: 18); nebed'n (1980: 22); d'n's (1980: 29, 31, 47); s'n (1980: 34, 42, 43); abič'n (1980: 40); najb'l (1980: 78); b'l (1980: 88). b) Soglasniški sistem: Najprej se sprašujem, ali je goranski g res zapornik ali rovtar - ski pripornik γ. Prehod izglasnega -m v -n na koncu besede je pogost, vendar nedosleden: v tvajen zagrljaje / v tvajen karite – tvojem (1980:21); ne mačon, ne metkon – ne mečem (1980: 22); tan – tam (1980: 29); nejson – nisem (1980: 34); bun – bom (1980: 41). V ži- rovskem narečju f in h alternirata v prevzeti besedi rajfnk / rajhnk – dimnik, v gerovskem govoru pa ta zakonitost velja za domačo besedo uofku / lohku – lahko: »uofku je zaspat / i pozabet se / kr smo jemejle / v sjebe / kr smo ku dejte / varvale / ku najlejpšje / spamine / al ne muore se pozabet / da mat e je na svajen cicke / večiua nas / gavuoret damačo rejč« (1983: 21). c) Oblikoslovje gerovskega govora, v katerem ustvarja Zlatko Pochobradsky , se da nazorno prikazati ob samostalniku roka (1996a): Se naše raki samu so ana ruoka. »Ruoka nažga lica slikana z lepato našeh ruk. Pit prstov i ana pist ana ruoka . I še pit prstov i še ana pist. I prste da prstov i pist da pesti i naše raki da našeh ruk (1996a: 20). Ruoka da raki i žul da žula i sriča da sriče hranele so našo viro da i jutre bu dan seh našeh ruk (1996a: 27). č) Besedišče je prav tako pozornosti vredna sestavina Pochobradskega poezije. Za slo - vens ko mama uporabi tri variante: svojo prvo zbirko v narečju posveča svaje majke (1980: 5), a pozna tudi besedi mati in moma: O mate maja, kaj pa d'n's taku zganuve zganijo? / … / Pa kaj je d'n's mate? / … / Mate maja, rece me zakaj, zaka j taku d'ns' zganuve zganijo? O zakaj, mate maja!? (1980: 105) I moma je maja mjene dajiua (1981: 23). V narečnih zbirkah Zlatka Pochobradskega ni dosledno upoštevano pravilo o pisanju osebnih imen z veliko začetnico : ali gre za tiskarske napake ali pa to izhaja iz dejstva, da gre za (primarno) govorjeno besedo, pri kateri so pravopisna pravila tako in tako irelevan - tna. Včasih taka izbira sodi v njegovo poetiko: i pale so z rinske i frankopane (1981: 34); 9 76 J o s ip L i s a c, G e r o v s k a r i j e č u d i j a l e k t a l n o j p o e z i j i Z l a t k a P o c h ob r a d s k o g , Zlatko Pochobradsky, Tiha rejč guodi, Č a b a r , 1 9 8 3 , 5 – 1 1 . 9 77 T a p o j a v m e n a j b o l j s p o m i n j a n a ž i r o v s k i go v o r : spamin – s p o m i n ( 1 9 8 0 : 2 0 ) , kašata – ko š a t a ( 1 98 0: 29 ), dama – d o m a ( 1 9 8 0 : 2 9 ) , malile – m o l i l i ( 1 9 8 0 : 3 6 ) , damača rejč – d o m a č a b e s e d a ( 1 9 8 0 : 5 1 ) , v daline – v d o l i n i ( 1 9 8 0 : 5 3 ) ; p o j a v l j a s e t u d i v h r v a š k e m b e s e d i š č u : asvete – os v e t i ( 1 9 8 0 : 1 8 ) , slabada – s l ob o d a ( 1 9 8 0 : 1 9 ) . 9 78 V g o r e n j š č i n i i n k o r o š č i n i i n a k o n c u b e s e d o s l a bi v p o l g l a s n i k , v ge r o v s k e m go v o r u p r e id e v o d p r t i - e . 9 79 I k a n j e s p o m i n j a n a c e r k l j a n s k o n a r e č j e . etnoLing_04_FIN.indd 269 16. 06. 2017 13:14:07 270 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO pitr klepc (1981: 45); andrej (1981: 46) – v (tej) pesmi namre č ni nobene velike začetnice in nobenega ločila. III. Karakteristična motivika v narečni poeziji Zlatka Pochobradskega V pesmih Zlatka Pochobradskega poznavalca očara njen jezik, narečje torej. V anj so se zlila slovenska narečja (gorenjščina, dolenjščina in rovtarski govori), v katera se sem ter tja pomeša hrvaška knjižna in morda tudi kaka narečna čakavska beseda. T oda ko jih hočemo raziskovati, hitro pozabimo na prvotni namen, ker nas prevzame pesnikova po- etika. Ne le sporočilo, ampak ubeseditev sama. T o je znamenje resnične poezije. A vtor se zaveda njene liričnosti, vendar jo duhovito ironizira: »Tvaje so suzi / nekaj abičnega. / Maji je srci pretrdu / za neh. / Joukaj ti dregej, / a ne v mjene / maji dragu / i tužnu, / drugu maji jest« (Pochogradsky 1980: 59). 1. Voda Motivika vode dobesedno napaja poezijo Zlatka Pochobradskega. Na prvem častnem mestu je že omenjeni cikel pesmi Kolpa, narečno izgovorjene Koupa: »Douga kača, bi- stra i mutna, / čez naši srci tječe / ku rana naših muk, / ku zvuk naših žulnih ruk. / Tu tječe Koupa, rejka naših žil / i nusi v's naš jad / i nusi mul / i vso radast naših nad. / I še hilad lejt bu taku tjekua / pouk nas i naših šiš, niv i pul, / ku dejte zajoukana, / ku sounce vavejk nasmejana. / Koupa je naša souza, / naš sagdajne jouk i smejh, / naš večne i krvave put / v tuje svet« (Pochogradsky 1980: 17). Vse nesreče in bolečine je brez sramu sprejemala vase, saj je vedela, da je ne more kaznovati nihče. Lirski subjekt jo ljubkuje naravnost mi - tično: »Ti se lepuota / ku nekrej je nej. / Ti se rejč / zaprta / v naši srci. / Pa tjebe je znanu / i jemi naši. / Bez tjebe smo neč / ku i ti bez nas. / Samu smo skep / unu ku smo, / ku smo i bumo: / slabada / raskrilena na tleh / našeh pretkov / za vavejk« (Pochogradsky 1980: 18, 19). Zadnja pesem iz tega cikla, posvečenega Ivanu Kovačiču-Goranu, je razumeti kot tolažbo reki, ki je zgubila svojega pesnika: N e j o u k a j n i g d a r , K o u p o ! N i g d a r ne m a l e, K o u p o ! N e p r a s e n i g d a r , K o u p o ! T a m i s m o t e : v t v a j e n z a g r l j a j e, v t v a j e n k a r i t e . T v a j a s m o k r v , i k a m ' n i s u a p i v uo d a i uo b a l a . T v a j a s m o s o u z a k u t i h u i ž u b or n u t j e č e etnoLing_04_FIN.indd 270 16. 06. 2017 13:14:07 271 OSEBNA I DENTITETA p o n a š eh r a n a h , p a n a š eh m u k a h . M i s m o t e, K o u p o ! T v a j a s m o d o u g a r uo k a , t v o j s m o g r a b i t v a j i s m o s r ci . M i s m o t e, vs e, K o u p o ! ( P o c h o g r a d s k y 1 9 8 0 : 2 1 ) . Po dolenjsko izgovorjena rejka je modro oko, ki izvira globoko v skalah, nato – poo- sebi pesnik njen mirni tok – se preobleče v brzico hitre popevke in antropomorfizira njen slap (Pochogradsky 1980: 75). Naslednji pesmi sta nekakšna refleksija in dialog prostora, po katerem reka teče, z njo. Obrežje, zemlja, kamen, sonce, slap (Pochogradsky 1980: 76–82) izražajo vsak svojo izkušnjo ob stiku z njo. Posebno impresivna je metafora krila za vodo: »trgajo daline maji dougu / tjeuo / adnašajo sako majo kap / al jest se abnavlan / mojd stejname teh puanin / ku novu dejte / ku spik bu gavariuo / ano te isto rejč / i kriua majo letijo / čez brzake / i slape / pa trden lice / kamna / i karita / ku spamin stulejtja« (Pochogradsky 1980: 83). Pretresljiv je »guas čavejka « s svojo bolečo iskrenostjo: »na mejstu nas krvareš se naše zuo / i gavariš naš trde muk«, namreč: namesto nas krvaviš vse naše zlo / in govoriš naš trdi molk »i vračaš nas nazaj / na prag šiš / ad kireh smo se atujile / i zgebile svaji jest / vračaš nas nazaj / z's svajo lepato / ku da se naš zavejt / naš ževat / i naša smrt« (Pochogradsky 1980: 84). In reka vsem navedenim glasovom odgo - vorja: »I nigdar ne bušte / guas moj / abnevidele / sama s'n v sjebe zaklučana / ku rana čavejka / ku davnu proklitstvu / seh bivšeh / i budučeh pretkov« (Pochogradsky 1980: 85). Medtem ko od drugih elementov dobiva priznanje, je »guas karita« neusmiljeno nepriza - nesljiv: valjaš po meni svoje telo, moliš svoj stoletni rožni venec na mojih ranah, »i še te nej dast / maje uoči kriješ ad sounca / i kliješ me da te ne vuden prav«, hočeš da ti dam še, česar nimam (Pochogradsky 1980: 86). Reka postane metafora za življenje (Pochogradsky 1980: 88–89), zato tu nima imena. T oda avtor je preveč zraščen s svojim okoljem, da bi za sporočilo svojih pesmi žrtvoval njegovo identiteto. Saj ga ravno ta vedno znova nav - dihuje. Ob podobnem motivu izvira v drugi zbirki postane jasno, da je ta njegova reka Čabranka. Njuna voda je zanj kri. Č'branka: tvoja se krvi v koupo pretaka / kap pa kap / kap / pa / kap / i tihu se pretaka / tvaja lepuota / v lepato drugo (Pochogradsky 1981: 52, 53, 54). V naslednjem desetletju motiv vode pri Pochobradskem izgubi svojo veličino. T o se vidi že iz naslova Jarok, ki mu nadene navihano, malce pobalinsko opravo: »Tihu je tiku / čez ceuo lejto. / V jesen je vrag / va jn pršu. / Pakarou be se i s kariton / i z ledeme. / Aduamou be kamad / najlepje zemli, / pregutou be kire must, / drva prpravena za zimo / papjelou čez ceuo sjeuo, / prevrneu se pred sabo. / Pa ten be se spik / skrušenu nasmejou / ku da nej buo neč (Pochobradsky 1996b: 22). 2. Rodna gruda L i rsk i o se b e k i z po v e d u j e sv o j o l j u b e z e n d o d o m a č i j e o t r o šk o n e p o sr e d no . Na j d e se v vsaki pedi zemlj e, posejana je kot pšenica ali koruza po trdih kamnih po dolinah in hribih. Ni mu žal zaradi njih, »zak samu tok s'n čuovejk, kire vej svoj / put. / Te s'n se ruodeu / i etnoLing_04_FIN.indd 271 16. 06. 2017 13:14:07 272 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO te čakam i svajo smrt« (Pochogradsky 1980: 53). Kako je njegova istovetnost povezana s prostorom avtorjevega bivanja, priča pesem: »Spamenik s'n i jest / kej gat s'n / dama s'n / i ne muoren bet / nekrej dregej / zuovejo me druge kraje / i ledi / al jest s'n samu te / uni kr s'n / i nekrej več / i ne muoren bet / samu te spomenik / je i maji jest / i nekrej dregej / i ne muore bet (Pochogradsky 1981: 32). Njegov pogled se iz Čabra dviga v sosednjo vas: »raskrileua se patpuanina 980 / nad č'bron / nadkrileua je kriuo / v nebu / i nadviseua je cirkvo / i šiše / i rejko / i ledi / raspiua se nad č'bron / ku susejd abuakov / i zavziua vesino / da guovi nebis / i marda še i drel (Pochogradsky 191: 57). Prezdanska balada je res namenjena Prezidu, toda številni drugi kraji doživljajo podobno usodo: a d h ajajo p r e z d a n c e s t r b u h om z a k r u h om a d h ajajo d i n a r j e t j e č ej o a p r i z e d j e s e s r a m a č nej e i s r a m a č nej e z a uo č i t o n g r e si n z a s i n om s i n i p o u k l e i k č i d i n a r j o v j e s e v e č i v e č a p r e z d a n c ev s e m o j n i m o j n ( P o c h o g r a d s k y 1 9 8 1 : 6 0 ) In notranjega bogastva tudi. Sreča se še zdaleč ne meri z zneski na bančnem računu in površnimi doživetji širom sveta, kar avtor ugotavlja na primeru njegove babice: »Maja je baka živeua tihu / i trdu. / Drel ad svajeh kašenic v guore / nigdar nej šua. / Za no nej neč drugo pastajauo / ku šiša / i nive, pulja i kašenice. / Mi je dece nejsmo razumele / raštrkane na se štire strani sve'ta. / Nigdar se nej prašaua / kaj je puokle tega vrha, / kaj je drel ad nijega paglida. / I živeua je maja baka / b'l no mi. / Živiua je tihu i sričnu« (Pochogradsky 1980: 60). Pretekle generacije so do dna sobivale s svojo mikrostrukturo, kakor sviloprejka v njenem kokonu, in ničesar niso pogrešale: »Prejk brejga je za Mico / astaua večna tama. / Nigdar nej ne za karak / ad dama adošua. / Se lepati je vidua / akule sjebe. / V sjebe je jemeua / cele svejt. / I tu je buo dast / za ževat doug i lejp « (Pochogradsky 1996b: 17). Z a d n j e g e n e r a c i j e j e p r e m a m i l a »g o l j fiv a k a č a « u d o b j a . Št e v i l n i so se o d p r a v i l i v svet z upanjem na boljše življenje, njihovi domovi pa propadajo: »Šiše vmirajo. / Zapirajo svaja kriua. / Šindra se raspade, / a z nime i zide. / Astajajo samu spamine / na lepe šiše / i 98 0 P o d p l a n i n a j e k r a j n a s l o v e n s k i s t r a n i. A v t o r p i š e z e m l j e p i s n a l a s t n a i m e n a z m a l o z a č e t n i c o . A l i z a t o , k e r i m a p r e d o č m i g o v o r j e n o b e s e d o , v k a t e r i n i p r a v o p i s n i h , a m p a k l e p r a v o r e č n a p r a v i l a? etnoLing_04_FIN.indd 272 16. 06. 2017 13:14:07 273 OSEBNA I DENTITETA ledi« (Pochogradsky 1996b: 34). A tudi oni sami so se izčrpali, ugotavl ja avtor od začetka do konca svojega ustvarjanja: »Pa te so kamnite cejste / adošle v svejt / i nigdar se nejso / vrnile nazaj. / Zakaj? / Bug ga vej! / Na to so cejsto / pauažile se nade / v ževat bulje. / Adošle so pa te cejste / i nigdar se nejso vrnile / nazaj. / D'n's je na ne asvalt, / a neh nej i nej nazaj. / Zakaj?« (Pochogradsky 1980: 39). »Trušele so karake / pa cejste, bejle, ka- mnie. / Athajale so v svejt / muode in lepe. / Vračale so se damu / karaka patrušena / pa tujeh cejstah. / Nihe zgarjene uoči / precvole be na prage / šiše« (Pochogradsky 1996b: 19). Sem in tja v svetu koga obide trenutek domotožja in ga zaboli izguba eksistencialne in esencialne identitete: »Se vejš Jure / i ti Frane / i ti Lojze / ku smo dama živele / i ku smo kapale / i pile / spik pile / i kapale. / D'n's je se drugače. / D'n's smo te / i d'n's smo tan / i nekrej nejsmo / ne te ne tan. / Pa kej smo Jure? / Smo te al tan? / Bug ga vej! / Samu da me je mauo / damu pojt / i spik kuopat / i s pajdašeme pet. / Da me je damu pojt i pajeskat svaji srci / zakapanu / mojd nivame i brazdame, / v te črne zjemle, / v teh guorav zeljenih, / šišame i lediname. / A kaj češ Jure / i ti Tone / i ti Ive / zdej smo te, / zdej smo tan / i spik nejsmo / ne te ne tan ( Pochogradsky 1980: 29–30). Kdo se skuša celo vrniti, vendar spo- zna, da se je ta čas njegova bit tako spremenila, da je tudi doma tujec: »Juže je sjebe pesteu / na prage šiše / i adošu v svejt. / Tan je patrušeu / pidesit lejt. / Na pragu šiše / nišu je svaji jest. / I kaj če zdej / s ten? / Pidesit lejt je preveč, / a vrnet se ne muore več« (Pochogradsky 1996b: 23). 3. Zgodovina Če sta prva dva razdelka pesmi Zlatka Pochobradskega posvečena prostorski moti- viki, je naslednji namenjen časovni razsežnosti. A vtor pripada generaciji, ki je v tedanjem predsedniku države zares gledala idol. Prvi razdelek pesniške zbirke Uognišče, ki je izšla še pod vtisom njegove smrti, je posvečen Titete (T itu). Pesnik, že po definiciji virtuoz besed, ostaja tu brez svojega gradiva: »Mouk je maja najvičja rejč / kiro imam« (Pochogradsky 1981: 18). Dan T itove smrti 8. 5. 1980 je tudi objektivno zavit v molk: »Nekrej (= ni- kjer) čavejka. / Na cejstah samu mouk / da mouka. / Samu mouk da mouka / na cejstah. / Čavejka nekrej (Pochogradsky 1981: 19). V Nenapisanem mu pismu se mu lirski osebek v i m e n u g e n e r a c i j e o pr o šč a , d a j i h n i b i l o n a Su t j e sk i , Ne r e t vi , Z e l e n g or i , Ko z a r i a l i Dr va rj u. »Radile smo se k'snu za neka dejua, / al ne i prek'snu da ne be nastavele / unu kr je buo: revolucijo (podčrtala ms.) s Tabo zapačito / misau Tvajo vidavito (Pochogradsky 1981: 9). V eliko po vojni rojene generacij e je zapadlo veri v njegovo lege ndarnost, saj sta ga jima privzgajali šola in splošno družbeno ozračje. V mejni situaciji se je mitično razmerje do njega še poglobilo, češ da je nerojenim žal, da ne živijo v njegove m času, da pa se veselijo njegovih darov (Pochogradsky 1981: 21). T oda iz nadaljevanja se vidi, da je avtor tako pretresen še zaradi bolj osebnega vzroka: »Neh nej! / Nej maršala Titeta. / I nej maje mome Filipine / Istega so mejsca rajene / i istega so mejsca / v mrle. / Neh nej! / Astale smo mi. / Astale smo mi / da bumo nihavu jemi / i znam'n« (Pochogradsky 1981: 22). Je naslednja pesem posvečena pokojni mami, Ivanu Kovaćiču-Goranu ali komu drugemu? »jesn s'n te a ti se tan / i prašan se / kej se / ku tvajga spamenika / nej te / dama / mojd name / jest s'n te / a tjebe nej / i nej te te / več dougu / nej te / pa kej se / ak nejse te / v te črne zjemle / v etnoLing_04_FIN.indd 273 16. 06. 2017 13:14:07 274 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO ten listje bukve / kej se / ku nejse te / i nejse tan / i nigdar nekrej nejse / zakaj / za neč / za unu sejnco / da buš nekaj / ku je neč« (Pochogradsky 1981: 33). Cikel Kamn da kamna se nanaša na partizanski spomenik (Pochogradsky 1983: 31–58). Cikel Guod (= Glad) med drugim upoveduje lakoto v interniranskih taboriščih (Pochogradsky 1983: 61). 4. Beseda Najprej je glas: glas prostora in vode, ki je vir življenja: glas obrežja, glas zemlje, gl a s ka m na, gl as sonca , gl as vode , gl as re ke, gl as st ruge, gl as človeka (Pochogra dsky 1980: 76–86). Pridružuje se mu glas zgodovine: »pad uoknon je šumeu / guas / na vrateh je šumeu guas / le vkup / le vkup / uboga gmajna / z's slovenske strani / z's hrvaške strani / prejk č'branke / i koupe / je šumeu guas / guas je šumeu / i s'n i tjen / z's šume / i nive / i šiše / i nebed'n ga nej / mougu / v tihnet / i šumeu je prejk / č'branke / i koupe / i s'n i tjen / tjen' s'n / i šume še / i zdej« (Pochogradsky 1981: 44). V stičišču glasov prostora in glasu zgodovine se je oglašala »guosna rejč«, glasna človeška beseda: »I te so ledi / tihu rasle / vičje ad sameh sjebe / vičje ad svajeh / gruobov / za ževat bagateje / rasle so z's svajo / tiho rejčjo / s krvi v krv / rasle so ledi / s pakalejna v pakalejni / vičje ad sameh sjebe / i ad unega / kr je buo / i narasle so ledi da svaje guosne reči« (Pochogradsky 1981: 63). Zlatko Pochobradsky nam pesniško prepričljivo posreduje spoznanje, da so narečja naša resnična materinščina. Prvo svojo besedo po kapljicah pijemo iz maminih ust: »Prvo svajo rejč / zabamo žejgnu z's momeneh / vust / kap / pa kap. / Puokle je se uofku / ku se kap / pretječe v suap« (Pochogradsky 1980: 99). Mamina beseda je za vsakega od nas beseda življenja , »tihu zaklučana / ku najvičje spamin / uneh prejk nas« (Pochogradsky 1980: 98). Lahko pozabimo vse najlepše otroške spomine, »al ne muore se pozabet / da mate je na svajen cicke / večiua nas / gavuoret damačo rejč« (Pochogradsky 1983: 21). Od domačega ognjišča se avtor obrne v širše družbeno okolje. Zato se lirski osebek iz edninskega prelevi v množinskega in se časovno dvigne nad individualno usodo: »rejč je naša / spamenik najlejpšje / uona je naša / tiha sriča / i trda muka / nigdar guosnu / gavarjena / rejč je naša / ževat naš / čez stulejtja« (Pochogradsky 1983: 16). Kot je do - mača beseda jedro osebne identitete (Pochogradsky 1983: 15), ima enako vlogo tudi za skupnost: »bez damače reči / mi smo neč / vilku / i debuoku neč (Pochogradsky 1983: 17). Njene člane povezuje v dobrem in hudem: »rejč je naši veslu / prejk sega kaj nejmamo / i cejsta naša / v tuja / srca / rejč je spuved / za se kaj ne razumemo / rejč je mi i mi smo rejč / na zjemle / našeh pretkov (Pochogradsky 1983: 26). Z njo se ohranja kontinuiteta rodov na diahroni osi: »rasle smo v sejnce / i kavale smo svajo sričo / i svajo rejč / i trdu smo svaji sejme 981 / zakapavale v nije lice / ku svetinjo / uona je bua naš grab / i naš ževat / kire nas spaja / z uneme prejk / i z uneme puokle nas / rejč je bua / i jest / i ti / i mi vse / stulejtja / i slabadi (Pochogradsky 1983: 18). Lirski osebek ne vzdrži dolgo v brezoblični množici, s pet s e es tetsko izloči iz nje. Pesem je priš la v njegovo s rce, »ku tihe zvuk / davnin / zavlejkua se pabužnu / v mjene / naseliua me / i astaua v mjene / ku najlejpšje spamin« (Pochogradsky 1983: 19). Da res gre za estetski vidik, dokazuje jo verzi v nadaljevanju: 9 81 P r i m : »Pepa i Iva / so cele bažje dan / pa sjele / sjeme jezika / sijale. / Na večir so ledi / a sjebe vejdle / več / ku cele / svoj / ževat « ( P o c h o g r a d s k y 1 9 9 6 : 5 ) . etnoLing_04_FIN.indd 274 16. 06. 2017 13:14:07 275 OSEBNA I DENTITETA »najtižje je / ku muoreš / z neko navadeno / rejčjo / gavuoret / svajo sričo / i svajo muko (Pochogradsky 1983: 22). Do skrajnosti ji je predan, toda zdi se mu, da hoče od njega še več: »ti se šemejua / v majeh granav / vesiuo / i zibaua se svaji jemi / v majen srce / i še te nej buo dast / i še te nej buo dast / maje pabužne / pabužnaste / pa kaj češ še / ad mjene / češ ževat / al češ smrt (Pochogradsky 1983: 24). Če se »v stiski jezika« 982 lirski osebek tu poenači z vsemi govorci »domače besede«, kljub svoji bogati ustvarjalnosti v njej otožno priznava svojo nemoč. Kajti le za vsako deveto stvar je beseda. 983 Re jč t i ha g lu h a v m j e ne z ap r t a v za v e j k P o c h o b r a d s k y 1 9 8 0 : 5 2 ) . Res ima Zlatko Pochobradsky v sebi nekaj gradnikovskega, saj kakor briški pesnik enači sm rt i n l jubezen, 984 g oranski p esnik p odobno e nači v eličino sv ojega n arečja z g robom: »rejč je damača / ku damače grubje / kej smo zakapale / se svaje nade / al uona je / i nekaj drugu / nekaj bulje / i lejpšje / jutre seh nas / ku smo ble / i ku bumo« (Pochobradsky 1983: 2 7) . C i ke l Rejč ( Be se d a ) i z 1 6 p e sm i se k on č uj e z b e se di l om i z p rv e z b i rk e ( Po c h ob ra d sky 1980: 51). Pesnik tu domačo besedo, ki pomeni prebivalcem Gorskega kotarja več kot zgolj eno od narečij, pomeni jim samosvojost med ne (več) Slovenci in (še) ne Hrvati, docela počloveči: »Damača je rejč / naša svetua / krv. Mlejku majki. / Škrta je, al i lepa. / I se ledi / t' trdo rejč / razumejo / I z davna je gavarijo. / Uona je ku goranska huja / al pa bukva / v črno zjemlo / I v plavu nebu / zakapana. / I najguora stvar / rječjena grubu / I damače / lejpje zgani. / Damača je rejč / damača / ku i sam / čuovejk « (Pochobradsky 1983: 28). Na koncu hvalni ce domači besedi se ji avtor še vedno čuti dolžni ka: »Za vavejk astajamo / dužne / kap svaje reči, / svajga srca. / Ne ana naša rejč / ne muore reč se / kaj je buo / i kaj bu; / v's naš jad / i so našo sričo. / I na te zjemle goranske / astajamo nezgavarjene / ku najlejpša papejvka / ad jutre (Pochobradsky 1983: 30). Nadvse spoštljivo se ji klanja, saj mu je ohranila osebno dostojanstvo in identiteto: »nigdar na bum / unu / kr nejson / maja me rejč / spaseua / unega / kr nejson / i nigdar / na bun« (Pochobradsky 1983: 23). »Ustoličeua se / čez vejke / v mjene / i zavziua je maji / jest / i bilo kan gren / bez ne s'n / neč / bezjeminu neč« (Pochobradsky 1983: 15). Človeško je, da ga njegova zaveza in od - govornost do nje tudi obremenjujeta: 982 N i k o G r a f e n a u e r , Stiska jezika , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 6 5 . 9 83 I v a n C a n k a r , L e p a V i d a , Izbrano delo ( Na š a b e s e d a ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L j u b l ja n a 1 9 6 8 , 25 2 . 98 4 A l o j z G r a d n i k Izbrane pesmi ( K o n d o r 6 9 ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L ju b l j a n a 1 9 6 4, 3 1 . etnoLing_04_FIN.indd 275 16. 06. 2017 13:14:07 276 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO t a p r a k l i t a d a m a č a r e jč z a v u z l a u a me z a t e l e d i i z je m lo i n a d a me p o j t a d s j e b e s a me g a z a š e t r a u a s e z a me k u d a s ' n n i j e n aj b u lj e i n a j v i č j e s i n i n a s e me p u t e p r at e k u m o j v i r ne i n a j a d a nej e p ' s ( P o c h o b r a d s k y 1 9 8 3 : 2 5 ) . Nekdaj se je Alojz Gradnik vživel v številne vloge, tu pa daje pesnik govoriti zemlji in jo s tem počloveči: »I trpejua s'n v's taj jad / i tihu joukaua / v sjebe / čez lejta / i lejta Nebed'n nej slišou / moj jouk i krik. / Sake je misleu samo na sjebe / i misleu je da nigdar / na bu pršu v maji kriuo / ka spamin na svaji vrejme. /… / I zakaj se te vajski / pa majen tjele? / Zakaj…? / Nebed'n me ne vej reč. / I zak da gavarin jest / ku nebed'n ne sliše majo krvavo rejč (Pochobradsky 1980: 42–43). Še v zadnji pesniški zbirki lirski osebek Zlatka Pochobradskega izrazi materinščini svojo najglobljo naklonjenost. Še več, z njo se popolnoma poenači. Ni le »ogrlica« »na majmu vrate« – »Uona je jest« (Pochobradsky 2005: 79). Zato še tem huje doživlja njeno ponižanje (Pochobradsky 2005: 89). 5. Roke S hva l nic o roka m Z la t ko Pochobra dsky pre st opa od l ingvi st ič no poj m ovane ga j ez i ka k semiotičnemu: »Znam'n našeh / ruk / gari / ku skrite guas / našeh duš. / Žive naguvu / najlepje / lice / v sake / ad nas. / Ne grube / ne muorejo / zatrt znam'n / našeh / ruk: / nas same / i zjemlo / na kire smo« (Pochobradsky 1996a: 24). »Raki / so znamn. / Uone so je- zik. / Uone su unu / kr smo / i nejsmo. / Raki so karin / seh našeh vej. / Uone so listje sriče / seh našeh nad« (Pochobradsky 1996a: 1). Ne le z domačo besedo, dediščina rodov pre - haja dobesedno iz rok v roke: »Raki našeh pritkov: / i uneh za name / i uneh pred name« (Pochobradsky 1996a: 17). Kajti vse naše roke / so samo ena roka. / Roka našega obraza, naslikana z lepoto naših rok (Pochobradsky 1996a: 18). Če »domača beseda« metonimizira duha, v poeziji Zlatka Pochobradskega roke poduhovljajo telo. V pesniški zbirki Raki je zbral 39 pesmi na temo rok. Imenuje jih blagoslov telesa: »Adhajale so raki / v tuje svet. / Muade raki žejgne / ževuota. / Prhajale so damu / raki / stare i zdejuane. / Suhe raki žejgne / samu smrte« (Pochobradsky 1996a: 2). V nasprotju s slovensko avtorico Janjo Blatnik 985 se Pochobradsky ne izogne negativnim motivom rok. V ciklusu o njih prevladuje Pochobradskemu ljuba figura personifikacije: »I to so zjemlo, / trdo i škrto, / zjemlo pad 9 85 B l a t n i k J a n j a , Povsod naj sije sonce , S a m o z a l ož b a , L e s k o v e c p r i K r š k e m , 2 0 0 4 . etnoLing_04_FIN.indd 276 16. 06. 2017 13:14:08 277 OSEBNA I DENTITETA nagame, / klile raki. / Klile so v nebu / atprtu, / raki guoda i sramaštva. / Ne zjemla, / ne nebu / nejso slišale / klitvo raki« (Pochobradsky 1996a: 28). Lačn e roke so »gale, prazne, / krvave ruke. Čeprav dvignjene v nebo – »zarite v gluhu nebu« (Pochobradsky 1996a: 3) lahko simbolizirajo oranto (molivko), – so potrebne spovedi: »Zdignele so pit / krvaveh prstov / i čakale kazno. // San pap / nej vejdu / kaj te raki / ješčejo. // Dou jen je pit / pa- kurneh ačenašov / i pit zdravomarij / zmolet. // Klikle so raki / pred uoltar. / Zmalile so pakuro / i adošle damu / pa nužeč« (Pochobradsky 1996a: 1 1). Roke tu metonimizirajo človeško ponigla vost. Potemtake m je spoved zgolj farsa! V 20. stoletju je v pest stisnjena roka veljala za simbol delavske solidarnosti: »Pit prstov / i ana ruoka. / I še pit prstov / i še ana pist. / I prste da prstov / i pist da pesti / i naše raki / da našeh ruk« (Pochobradsky 1996a: 20), vendar še zmeraj pomeni tudi ogroženost. Nekaj drugega so krvavi žulji, roke v ljubezni in sklenjene v molitev: »raki, krvave raki, / raki na matike, / raki na krampe, / raki na žage, / sekire i harmunke. / Raki grube i žulne / na cickav ženi. / Raki buoge i mirne / v malitve. / Raki, / naše raki, / raki naše sagdajnje« (Pochobradsky 1996a: 30). T ake roke so res blagoslov: »Ruoka da raki, / i žul da žula, / i sriča da sriče, / hranele so našo / viro, / da i jutre bu dan / seh našeh ruk« (Pochobradsky 1996a: 27). Kar so žuljave roke storile za obdelano zemljo, jim ta hvale- žno vrača: »Mrvele so raki, / naše raki, / žulno zjemlo. / Kapale so strplivu / v nijen srce / smejh sejmena. / A raki zjemle / so abdarele / so našo / muko (Pochobradsky 1996a: 21). Vsak njen pridel ek je rezultat sodelovanja med njima. »Sake je krumpir / slika raki, / trde i skrbne / raki. / Sake je krumpir / smejh raki, / nije dejte / čistu i nevinu. / Sake je krum- pir / resnica raki« (Pochobradsky 1996a: 23). V vsakem i zdelku so sl edovi naši h rok: »Zapisivale so raki / svaji lice v sako mizo, / katrijo, šišo. / V sako brazdo / zjemle, / saku drvu, bukvo, / hujo… / Zapisane raki / smejajo se zdej / z's sake / stvari« (Pochobradsky 1996a: 22). Pesnik jih vidi še v svečah (Raki, 6), cvetju na grobovih: »I / pred mano / i za mano / grabi / i grublja. // Humke da humka. // A raki? / Raki cvotejo / i živejo / nad gruo- beh. // Raki žulne, / grube, / raki skrbne / i duobre. // Naše raki« (Pochobradsky 1996a: 38). Roke so praviloma stalno v rabi, če ni tako, je kaj hudo narobe: »Šutele so raki, / naše raki. / Debuoko so šutele / zaklučene v svajo / muko. / Šutele so naše raki / i trpejle / veliko i teško / šutno, / raki naše / dejuavne « (Pochobradsky 1996a: 33). Ali je pesnikov M. Leš umetnik ali drvar (mi) ni jasno. »Tvaje raki / papejvajo / v drve. // Davajo drve / rako ževuota« (Pochobradsky 1996a: 8). Da je Ivek Žagar harmonikar , ni dvoma. »Dou je svajen / ruokan guas. / U uone so adhajale / ad njega v srci / drugeh ledi. / Vesiuo so papejvale / v saken ad nas. // Vmr je Ivek, / a naguve raki / papejvajo / i drel. / V tišine sjebe / slišemo / Ivekave raki / kok šumejo / i šumejo / šemnu« (Pochobrads ky 1996a: 9). T u je menda pritihotapljena edina osebna ljubezenska pesem: »Tvaji lice / zaškripauo je / v žuleh majeh / ruk. / Zvuk tvaje garke kuže / zabue je rano / v maji trdu srci. / Tvaji lice / i maje raki« (Pochobradsky 1996a: 10). Kaj ali kdo so roke v pesmi Na prage, (mi) ostaja uganka. So to rezultati minulega dela? »Smrt je za sabo / zaklučaua vrata. / Na prage so astale / samu raki. / Čudno so glidale / kluč / na svajen praznen / duone« (Pochobradsky 1996a: 13). »Šem raki« utegne biti šumenje drevja v gozdu (Pochobradsky 1996a: 14), saj sledijo ravno njegovi motivi: »Paua je bukva / i ana ruoka / z no. // Bukvo so ražagale, / a etnoLing_04_FIN.indd 277 16. 06. 2017 13:14:08 278 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO rako adžagale. // Bukva je daua / uogn, / a ruoka neč« (Pochobradsky 1996a: 15). »Paua je huja. / Krikneua je guosnu / za svajo kašato / krušno. / Paua je huja. / Zjemlo je pače- saua / zs svajo lepato / i zašuteua. // Nad no so se / nadvile raki / i glidale vesiuo / mrtvo hujo, / svaji dejuo« (Pochobradsky 1996a: 16). Prva pesem s prefinjeno ironijo govori o pretresljivi nesreči v gozdu, druga ob požaganem drevesu izraža prizadetost lirskega su- bjekta, ki še dokazuje tesno povezanost z naravo. Pesnik se tu vrača v starodavno obdobje animizma, ko ljudje še niso razl očevali med seboj in njihovim okoljem. V tem ključu je pesem z metafor o drevesnih krošenj kot rok in hkratnim motivom trdega dela v gozdu: »Papejvale so v šume / našeh raki. / Saka je zrušena grana / ana naša ruoka. / Jejle so šume / naše raki / i jejle so šume / i same nas« (Pochobradsky 1996a: 35). A vtorjeva refleksija o rokah je preprosta, globoka, brez lepotičenja in ravno zato boleče lepa, kar doseže s figuro bistroumnega nesmisla: »Čuovejk ima / samu raki. / Dvej raki. / I tu mu je / preveč, / i tu mu je / premauo« (Pochobradsky 1996a: 36). »Raki so kazna. / Raki so najlepja kazna. / Raki so najlepja kazna / sakega čavjeka (Pochobradsky 1996a: 37). S stališča poetike ne gre spregledati, da v teh pesmih avtor zelo pogosto uporabi fi- guro okvirja, in to tako, da ga ustvarjata naslov pesmi in zadnji ali nekaj zadnjih verzov . S poveličevanjem rok pesnik seže čez realne meje njihovega poslanstva in jih mestoma mitizira: »Raki našeh ruk: Raki so rasle / čez stuletja. / Rasle so raki / čez muke i sriče. / Rasle so raki / seh našeh ruk« (Poc hobra dsky 1996a: 31). »Rasle so raki, / naše raki, / trde, / žulne / i krvave. / Rasle so v krvi / v smejh. / Rasle so z muke / v sričo. / Rasle so raki / v saken gruobe. / I rasle so raki, / naše raki, / i zrasle so vičje / ad sameh nas« (Pochobradsky 1996a: 26). T ak stilni postopek je že vnaprej zagotovljen ob dveh mitičnih figurah teh kra - jev: »Raki Pitra Klepca / v maje se dece / smejajo. / Vesiuo grickajo / ževat / i trdo kurco / kruha. / Raki Pitra Klepca / spijo / na prage sake / šiše (Pochobradsky 1996a: 25). »Pitre so Zrinskemu / guovo adsejkle / v Bičken Naven Mejste. / A naguve raki / trdu spijo / v Č'bre. / V saku so zrnu / zjemle / pasijane / ku sejme ad jutre« (Pochobradsky 1996a: 29). V liriki Zlatka Pochobradskega je malo subjektivne motivike, in še ta je upesnjena objektivno. T o s e zelo lepo vidi ravno ob tukajš nji motiviki: »Najkrvaveje maje raki / sme- jale so se v uoč i / smrte. / Saugale so nije črnino / u kriuo zjemle. / Maje raki, / najlepje maje raki« (Pochobradsky 1996a: 34). Četudi gre za osebno izkušnjo, jo poetično objek - tivizira: »Zidale so raki / kap pa kap / svajga srca. / Zidale so zdajni / svaje muke. / I sake prag, / i saku uognišče / samu je srci, / kap raki« (Pochobradsky 1996a: 32). V zadnji pesniški zbirki postajajo roke metafora za zvonenje zjut raj, opoldne in zve- čer: »Zganuve so / ruoka skrbna. / Uona nas / nas vude / čez ževat. / Z name se bedi, / z name južna, / z name gre spat« (Pochobradsky 2005: 33), so tudi metafora za ogenj, ki v hišo prinese življenje: »Raki uogna / zgrabejo / srca ledi « (Pochobradsky 1996a: 82). 6. Mati Prazne so jokajoče roke vdove, ki išče »deco / nerajeno« (Pochobradsky 1996a: 12) in matere, ki je rodila trinajst otrok, vendar ji je trinajsti umrl takoj po rojstvu. »Dvanajst srič je akule mjene. / O trinajstu maje dejte rajenu! / O trinajste maje dejte nedajenu!« (1). (Pochobradsky 1996a: 39). Mati je na oltarju življenja kot sveča, ki tiho izgoreva v svoji etnoLing_04_FIN.indd 278 16. 06. 2017 13:14:08 279 OSEBNA I DENTITETA bolečini, pravi pesnik. T oda ni je hujše nesreče, kot če ji otrok umrje prej kot ona sama (2). (Pochobradsky 1996a: 40). Pesnitev Prazne raki matere ima toliko kitic, kot je mati rodila otrok: »Trinajst s'n pute zvejdua / kaj znače ževat / i gale raki detita, / al ankrat s'n zvejdua / kaj znače smrt. / Šeruoka i debuoka smrt / svajga detita. / I anakrat s'n zvejdua / kaj značejo prazne raki matere« (3). (Pochobradsky 1996a: 41). »Samu je zajoukou i več ga nej buo. / Napesteu je maji kriuo / i maje aprte raki« (5). (Pochobradsky 1996a: 43). Mati žaluje za njenim otrokom in se tolaži z njegovo transformacijo v vegetacijo: »O trinajstu maji dejte! / O trinajsta maja sriča / v pist zemli zaprta! / buš ruža, al pa cvejt? / Al buš samu rana / debuoku v mjene zakapana? / Rece me tihu kaj buš / da vejn, rece, / dejte meji trinajstu, / trinajsta maja sriča« (7). (Pochobradsky 1996a: 45). Spominja se njegovega življenja v sebi (9). (Pochobradsky 1996a: 47), že naslednja pesem v tem ciklu pa izstopi iz temelj ne moti vike z medklicem o materah, ki tiho jočejo za svojimi sinovi in možmi po grobovih na vs eh bojiš čih s veta, jočejo zame, zate, za nas (10). (P ochobrads ky 1996a: 48). Nato se kakor v náreku pesem spet vrne v svoj tir . Prižgala je trinajst sveč: »Zapaleua s'n dvanajst svejč ževuota / i ano svejčo smrte. / Garijo svejče ana da druge, / garijo vesiuo. / Granajo svoj smejh pa celemu grube. / I gari trinajst svejč v ad'n uogon na tvajme grube / i v mjene« (1 1). (Pochobradsky 1996a: 49). Matere po grobovih iščejo svoje sanje, tam izpovedujejo svojo bolečino, ki je nimajo komu izreči, tam so samo »matere / i neč več i neč mojn« (12). (Pochobradsky 1996a: 50), komentira pripovedovalec od strani. 986 Še na stara leta materi na bolečina ne pojenja. A vtor vmes kakor da je pozabil na motiv rok, ki prevevajo celo to pesniško zbirko, a ga v zadnji pesmi spet obnovi: »Lejta so adkucaua na maja vrata, / a tvaje muodaste nej / i nej tvaje deci v majen krile, / v majeh galeh rukah, / da razbijejo mrak maje nesriče. / O trinajstu maji dejte rajenu! / O trinajstu maji dejte nigdar nedajenu!« (13). (Pochobradsky 1996a: 51). 987 Ali so zato »prazne« »raki deci «, ki lirski osebek celó zbadajo v oči? (Pochobradsky 1996a: 4). Saj »so materene raki / zipka sriče«, ko spremljajo odraščanje svojih otrok (Pochobradsky 1996a: 5). Pesem utegne biti osebnoi zpovedna, saj takoj za nj o sledi pe sem z naslovom Raki maje matere. Lirski osebek se jih domisli ob gorečih svečah na njenem grobu, tako da so roke tu enkrat metafora in drugič temeljni motiv: »Mate maja / zs svejče / »Sine moj, prime me / za raki.« // A jest, / nije sin, / glidan svejče / zapalene / i ješčen / materine raki / debuoku zakapane / v sjebe« (Pochobradsky 1996a: 6). Je »Gera« kaj v zvezi z Gerovim, kjer avtor živi? Presenetljivo je, da se tu ponovi metafora z besedno 986 T o d a ž e v p r v i p e s n i š k i z b i r k i j e z a p i s a n a t a k o s a m o u m e v n a r e s n i c a , d a n i h č e o n j e j n e r a z - m i šl j a , z a t o j o j e t a k o l e p o s l i š a t i : »Moma je samu moma. / Drugu i ne muore bet. / Ne muore bet / unu kr nej. / Muore bet samu / unu kr je, / ku je bua / I ku bu. / Drugu ne muore bet. / Moma je samo moma / i te i tan. / Moma je moma / pasud« (Bejle gauob , 1 0 3 ) . K a j b i m o g l a b i t i m a m a v e č k ot m a m a . »Nije je majčinstvu / tiha sriča / v saken ad nas. / I ne je tu dast. / I ne je tu dast.« ( i n n j e j t o z a d o š č a , j e d o v o l j ) . (Bejle gauob , 9 6 ) . 987 » Moma je bejle gauob / nad name« (Bejle gauob, 95 ). T e ž k o d a j e b e l i g o l ob t u s a m o e s t e t s k o d o m ise l na m et af o r a. P re j j e n ab i t a s p o m en o m , k i g a g o l o b s i m bo l i z i r a v k r šča n s k em k u l t u r - n e m k r o g u i n p o m e n i v a r u h a , u s m e r j e v a l c a n a p r a v o p ot , t o l a ž n i k a , v e z l ju b e z n i ? K l ju b t e m u da j e »Momena uspavanka« b r i d k a : T e b i j e v s e e n o , a l i i m a s v e t š t i r i a l i p e t s t r a n i. O t e m š e n i č n e v e š . »Jest te ne muoren / neč dat. / Iman samu ljubav / i vejn, / vejn / da nebenemu detite / za ževat uona / nej, / nej dast« (Bejle gauob , 1 0 4 ) . etnoLing_04_FIN.indd 279 16. 06. 2017 13:14:08 280 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO zvezo zibke in rok: »V zipke tvajeh / raki / deca so tvaja / glidaua / nuve / dan. / Ne mač Turkov / nej v gasneu / svejčo ževuota, / tvaji materinstvu « (Pochobradsky 1996a: 19). Vsaj deloma pokrajinsko pogojeno je, da avtor posveti eno svojih pesmi z motiviko rok kiparju Stanetu Jarmu, saj oba umetnika, kljub temu da živita vsak v svoji državi, ne živita tako daleč narazen: »Glidan krik / raki // Večne krik / matere. / Glidan prazne raki / zarite v nebu. / Prazne raki / matere, / poune bali / i guodi. / Glidan nihe tihe krik / i debuoke, žejgne / uoči deci. // Glidan ževat / pretuočen / v bronco. / Atrpte stranice / ne- napisane knjige / sake matere. / Nihe prazne / raki / zarite v nebu, / večno guda. / Glidan tihe / krik raki / sake matere« (Pochobradsky 1996a: 7). 7. Vsakdanje reči Zlatko Pochobradsky se zaveda pomena zgodb, ki jih hranijo njihovi nosilci: »Najlepje prpuvtke / živejo v ledeh. / Uone so debuoku / vajne zakapane. / Rejtku najdejo / svoj zvir. / A ku ga najdejo / patječejo šemnu / ku ževat« (Pochobradsky 1996b: 1). Zato je eni svojih zbirk dal tak naslov in jih nekaj ohranil v vezani besedi svojega domačega jezika. Njegove narečne pesmi so polne vsakdanjih žanrskih prizorov: »Stare Juže i stare Frane /…/ Aštarije stalnu varvajo / i za pijačo sazga farbajo. / Ku pridešte vas lepu / prčakajo, / ku atidešte vas hudu / aptratejo. / I tok van / pa cele bažje dane / stare Juže i stare Frane / lejčejo / se svaje rane« (Pochobradsky 1996b: 9). »Pr Micke s Patuka / papile smo pivo« (Pochobradsky 1980: 65). Če na moške, stare ali mlade, leti puščica o posedanju po go - stilnah (»Naše fante, zafrkante, / sake dan / imajo rođendan. / Gredo zatu v aštarijo / na ano rakijo. / Pa ten se pazabejo / i na kraje damu / kumaj plazejo (Pochobradsky 1996b: 8), se ženskam ni mogoče odpovedati opravljanju: »Za Baga Milega / kaku pa je d'ns / vrijeme? / San je Vrag / vešu v ledi. / Paglidaj Jula to svinarijo. / Tega v naši vrejme nej buo. / Gri na paruko, / a še je junferca (Pochobradsky 1996b: 7). Vmes je priložnost za novi co o občutku sreče, ki prevzame babico ob prvem darilu, ki ga dobi od vnukov: »Bake je Milke / srci čudno / zganejuo. / Nije so unuke, / bake svaje, / dale svoj prve dar: liziko« (Pochobradsky 1996a: 31). O nesreči, ki je doletela vestno šiviljo : »Naša je Milka šivaua / z dana v dan. / Šivaua je pa dnive / i pa nuoče / i za gaspado / i za sramake. / I tok je šivaua / lejta i lejta / i nigdar nej buo / šivajna dast« Klela je stroj, robo in delo. Vsega ji je bilo dovolj. Ko si je zlomila roko, so jo bližnji »zafrkavale / da se je ferje (= počitnice) ziua (= vzela )«, toda videlo se ji je, da bi si dala zlomiti še drugo roko, samo da bi mogla sesti za stroj in šivati, šivati (Pochobradsky 1980: 67–68). Kolikor je (meni) znano, je moti v dekleta pred ogledalom tu prvič upesnjen: »Mica se rada cifraua. / I špejgu je zgadaua / ad glidajna. / Masko je na sjebe / pred nin dejua. / Pravo Mico vejdu je samu špejgu« (Pochobradsky 1996b: 20). A vtor je ne le zelo stvaren kritik, tudi izjemno samokritičen : Pad masko / so ble / sjebe slične. / Tulku slične / da smo se bale / same sjebe (Pochobradsky 1996b: 37). Pochobradsky tako rekoč nima osebnih ljubezenskih pesmi, se pa rad ustavi ob dru - gih s tem v zvez i. Razdor med dvema prijateljema zaradi dekleta, ki je obema všeč, je tako hud, da avtor naslovi pesem o tem Balada (Pochobradsky 1996b: 39). T ragična je tudi poanta o sreči zakonskega para, ki sta končno dobila otroka: »Jure i Anca / živele so etnoLing_04_FIN.indd 280 16. 06. 2017 13:14:08 281 OSEBNA I DENTITETA tihu. / V sjele za neh / ne vedle nejso. / Ku sejnca so putvale / čez ževat. / I pršu je male Tunčok. / Dejte najlepje na svejte. / Jure se ad sriče / napeu / i uostou pijan / da kraja že- vuota« (Pochobradsky 1996b: 35). Neuslišanih ljubezni je na zalogo: »Zaglidou se Juže / v Pepo / Debuoku je zabeu / svaje uoči / v nije teuo. / A Pepa? / Pepa se smejaua Južete / i pred ledem ga zaaua / tieuoc / I ažjeneu je Juže Maro, / a ledi so Pepo nazvale / te- lica« (Pochobradsky 1996b: 42). »Čakaua je Jula / Lipeta. / Prklejtje je cvouo / v nijeh uoseh. / Uogn je guoreu / v nijeh uočeh. / Čakaua je Mica / svajga Tuneta. / Svejča je ga- rejua / v svaji žmigajni. / Brazde so grizle / lepato lica. / Čakaua je Pepa / svajga Južeta« (Pochobradsky 1996b: 18). Ljudem na robu se le malokdaj posreči doživeti kaj takega, kar jih dvigne v lastnih očeh in s tem pripravijo svoje okolje, da spremeni svoje stališče do njih: »Pagrbljena Mara svajo je muodast / živeua je tihu. / Ku sejnca je pa sjele hadiua / i same se sjebe / baua / A anga dniva / sričaua je ouči / Franeta Jurčkavga. / Ku angel se je prikazou. / Ad tega dniva / sake je dan // v cirkve maliua / i na saku je praštejni / hadiua. / Guovo je svajo zdigneua / i držaua je višje i višje / i se bl i bl Franeta sejnaua. / A ledi so gavarile:'Paglejte Maro Juškavo. / Pravu je čudu / kok je najlepje dekle / pastaua'« (Pochobradsky 1996b: 13). Še bolj ščemeče so ljubezenske zgodbe, ki so povezane s kakor koli cerkvenimi ljudmi. Pochobradsky nikogar ne ponižuje, iz navihanega pripovedovanja pa je vendarle zaslu - titi rahlo muzanje: »Mižnar Juže: Afirou je Juže mižnar / tjete Mice, neažinjene frajlice. / Saku je večir pa zdravemarije / prnisu cukre, nan dece, / i lepu, ku prave svitoc / na klupe v kute zaspou. / I huodeu je mižnar Juže / afirat v tjete Mice / i sako je večir pa zdravema- rije / prnisu cukre nan dece i zaspou. / I spou je taku / Juže mižnar pr tjete Mice / i nuoseu je cukre / i naše dece (Pochobradsky 1996b: 10). Z moške strani ljubezen prikazuje z iz- recno zunanjimi znamenji, medt em ko gre pri ženski za živo domišljijo: »Tjeta je Mica / sajnaua mižnara Juška / i pačuteua se / ku kraljica. / Uon je bu nije / prve i zajdne fant / ku je jemeu v sjele / paštjene / guant. / Vidua je sjebe i Juška / v raje, / v nebiške agraje, / zs krajclon na guave. / I vidua je angelčke s trabintame / ku vudejo no i Juška / da baga. / I sajnaua je tjeta Mica / mižnara Juška« (Pochobradsky 1996b: 1 1). Zimski večeri so primerni za shajanje ob raznih opravilih in pripovedovanje: »V do- uge zimske večire / žjene so lečkale karuzne bote, / a maži so kartale, pile i klile. / V douge zimske večire / žjene so čihale pirje, / a maži so kartale, pušele, pile i klile. / V douge zim- ske večire / žjene so tihu v sjebe malile / za spas nihe duše, / a maži so prpavdivale m'sne vice, / klile baga i se naguve svice « (Pochobradsky 1996b: 12). Zdaj to živi še zgolj v spominih: »Se vejš i ti Dana, / i ti Pepa, / i ti Jula, / kok je buo lepu / pirje čihat, / i karuzo lečkat: / kok smo lepu papejvale / i prpuvtke v zimske nači / prpavdivale. / A d'ns saka za se / glidamo televizijo / i mislemo na… / Se vejš…« (Pochobradsky 1996b: 36). Pesniku je žal za duhovno bogastvo in tradicijo, ki nezadržno izginja: »Vmirajo prpuvtke / i reči damače / zs saken čavejkon. / Zjemlja pastaja sa batageja / i bagateja. / Ževat je šeruoka kašenica / i prpuvtke nejmajo kraja« (Pochobradsky 1996b: 44). Z njemu lastno ironijo ugotavlja, kako postaja zemlja, a le kot prst, ne kot kontinent vse bogatejša. Še Peter Klepec, najpomembnejša mitična oseba njegovega okolja, je po eni st rani de m i t i z i ra n v na va dno gost i l ni ško opre mo, po drugi st rani pa ne varno bl izu etnoLing_04_FIN.indd 281 16. 06. 2017 13:14:08 282 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO krščanskemu razpelu, kar vsekakor opozarja na izpraznjenje starega vrednostnega sistema: »Pitra so Klepca / raspile na aštarije. / So naguvo snago / prbile so na zid. / Bez tua pad nagame / vise Pitr / na zide aštarije / i ku je vmr (Pochobradsky 1996b: 28). 8. Smrt Pesnik Zlatko Pochobradsky živi v krajih s pretežno ostarelim prebivalstvom, saj mladi iščejo udobnejše delovne in življenjske razmere. Zato je samoumevno, da je smrt tako rekoč vsakdanja spremljevalka njegovega okolja. Govorjeno v jeziku likovne umet- nosti avtor v nekaj izrazitih potezah oblikuje pokojnim, praviloma ljudem z roba, izvirne pesniške spomenike: »Ive se samu z nebon / pakrivou. / Daživeu je devidesit / i nekaj tr- deh lejt. / V pustelje je lježou / samu dvakrat: ku se ruodeu / i ku je vmr« (Pochobradsky 1996b: 27). Neposrednost in prepričljivost svojevrstnih nekrologov Zlatka Pochobradskega potrjujejo vanje vključena imen a. »Vmr je Kljepčav Ive. Star 40 let, Sake je na sjebe / asjeteu naguvo smrt. / 'Muad čuovejk / pa muore pojt, / a mi stare astajamo / ku spomin. / Kaj pa je d'n's na svejte? /…/' Gavarile so tok / i za sjebe se bale / ku da je smrt v neh« (Pochobradsky 1980: 47). Samo njegova mati je sedela na stopnicah in molčala. Ali gre v tukajšnjih dveh besedilih za enega in istega Iveta? »Vmr je Ive. / Naguv najbulje pajdaš, Juže, / nejšu ga ne pakrapet. / I ku je šu pagrib / se so v čude / glidale v Južeta: / 'Kaj mu ne griš…?' / 'Ne zak na pude ne uon mjene, ' / riku je Juže jadnu, / i nastaveu pet / za na- guvo i svajo dušo« (Pochobradsky 1996b: 3). Najgloblja žalost se marsikdaj premaguje s črnim humorjem. Revežev tako po smrti v e č n e m u č i t e ž k o d i h a n j e ( Po c h o b r a d sk y 1 9 9 6 b : 4 0 ) . Na sl e d n j a p e se m p o t r j u j e p r e g o v o r : starih omar in starih ljudi ne prestavljaj: »Južeta so atrgale / ad dama. / Atpelale so ga / v grad. // Za kejdn dni / za nin je uostou / samu grab« (Pochobradsky 1996b: 4). Pochobradsky s prikritim nasmeškom prikazuje človeške slabosti vpričo smrti njihovih bližnjih: prazno govoričenje (Vmrua je Juretava / Ajka. / Ledi so gavarile / da tok lepega mrtvaca / še nejso vidle / I tok so gavarile / Jurete ceuo večir. / Na kraje nej / i san Jure vejdu / kaj je vmrua naguva / Ajka, / al pa kaka princeza; Pochobradsky 1996b: 41), pretirano čustvenos t ('Moj Juže je zdej / angelčok' / krikaua je na pagribe / Pepa. / Ženi so je čudno / glidale. / Na nebe je angelčok / a na zjemle / prasoc praščate; Prpuvtke , 6), dvoličnost (Slinele so / na naguven pagribe. / Krike so šle da nebis. / Rejka je patjekua / ad niheh souz. / Dama so papile rakijo / i uokna atprle / da rasterajo / naguv smrad; Pochobradsky 1996b: 15), odtujenost (Zakapale smo ga / zs trabintame / i duoste reči. / Kranjncle so pakrile / ceuo grublje. / Spamenik mu je bu vičje / ad križa. / I sake be na gruble / seglih prašou: / 'Du pa je bu tu?'; Pochobradsky 1996b: 16). Pochobradsky pretanjeno upesnjuje človekovo sprenevedanje na pogrebih. V obliki vložnice se vživlja v pokojnega in mu polaga v usta besede začudenj a ob hrupu pri pogrebu. Za življenja jih je pogrešal, zdaj mu je treba samo grudo prsti: »Kaj če me trabinte / i bubne i zganuve. Prejk je trebauo vedjet / da s'n i jest čuovejk / ku i drugi ledi / kire ad ževuota ješčejo / samu ževat. / Kaj zdej ješčejo ad mjene? / Dinarjov nejson jemeu nigdar, / a da s'n jeh i jemeu / astale be v aštarije (Pochobradsky 1980: 34). Zdaj mu je vseeno, ali se za njim jočejo ali smejejo. Še oč itnejša je zavrženost pokojnega, ki ga doma či prezrejo in ker ga ni hče ne pogreša, etnoLing_04_FIN.indd 282 16. 06. 2017 13:14:08 283 OSEBNA I DENTITETA je, kot da ni umrl. Pravzaprav je (zanje) umrl že prej. Zdaj mu le pesnik piše otožen spo- minski »članek« : »D'n's je vmr stare Tune / i neč nej pesteu, / zak neč nej ne jemeu / i ne- benega nej jemeu. / Jemeu je samu sjebe / a zdej je i sjebe zgebeu. / Prave se da je jemeu / i žjeno i deco, / i šišo, / i autu. / Zdaj na smrte / nebed'n nej pršu da ga pakrapi. / Živeu je sam / i vmr je sam. / I še prejk je zglidauo / ku da je več mrtav / D'n's je vmr stare Tune / i istu je ku da nej. / Čuovejk vmira / tek v drugen čavejke / a uon, / uon nej jemeu v kame (Pochobradsky 1980: 31). Pesnik je zgrožen ob taki človekovi trdosrčnosti. Po drugi strani mu ne uide spoznanj e o medsebojni povezanosti človeškega rodu: I vmr je Tune. / Pajdaše so se paglidale / Papile so rakijo / za naguvo dušo. / Smrt je pačiua zguonet / v saken ad neh. / Adošu je Tune / i du bu pa zdej? (Pochobradsky 1980: 29). T a zavest oživi ob vsa- kem glasu navčka: ne sprašuj, komu zvoni, zvoni tebi! »Pakapale smo Jureta. / Štjerdesit i štire lejta / smo v zjemlo zakapale. / Mate je joukaua: / 'Grabe so vam, deca maja, / na se kraje / i nigdar z vame / nabun več.' / A reči puopa so šuple / zganjele: / 'Dragi moj susjede… / Željeli bismo prevariti / i grob, / i zemlju / i zaborav…' I še duoste lepeh reči / je rječenu. / A jest sn samu vidu / kok s tabo zakapavajo / i mjene. / Vidu sn kok me jedeš / i kok sn na tvaje guove / rjezbeu tamburico. / I vidu sn kok rastemo / i rastemo / da smrte (Pochobradsky 1996b: 30). Pochobradsky premislek o smrti konča z vprašanjem o zunanjem preobilju, ki zaduši posameznikovo osebo, zato po smrti nima miru. S tem oživi in moderno reinterpretira sta - rodavni mitični oz. folklorni motiv: V ževuote je jemu se: / i žjeno, i deco, i ljubavnico, / jemeu je aute i šiše, / i še mu nejbu dast. / Jemeu je se, / samu sjebe ne. / Na grublje so mu zdignele / katedralo / i še mu nej bu dast. / Z gruba je huodeu jeskat / svaji zgebljenu jest (Pochobradsky 1996b: 43). V zavesti propadanja svoje (rodovne) biti avtor v uvod svoje zadnje pesniške zbirke postavi ironično ugotovitev: »Še nas je za gmrt. / I tu je naša / najvičja sriča « (Pochobradsky 2005: 5). Sklep Številnim motivom tragike in morbidnosti navkljub bo polnokrvna poezija Zlatka Pochobradskega ostala živa – tudi zato, ker ji prav narečna podoba na križišču slovenske in hrvaške kulture omogoča izjemno estetsko doživetje. etnoLing_04_FIN.indd 283 16. 06. 2017 13:14:08 etnoLing_04_FIN.indd 284 16. 06. 2017 13:14:08 285 SKLEP Uvod predstavlja etnolingvistiko 988 kot interdisciplinarno vedo, ki se je posebno dobro ukoreninila v slavistiki, posebej z rusko in poljsko šolo. Medtem ko se je prva po zaslugi Nikite I. T olstoja in Svetlane T olstojeve z diahrono metodo usmerila v preteklost tja do mitologije, se druga pod vodstvom Jerzyja Bartmińskega spogleduje s kognitivnim jezi- koslovjem in jo na podlagi sinhronega pristopa bolj privlačijo sodobne teme. Ljudje danes ni so ve č v st i ku z na ra vo, z e m l j o i n druž bo, ka r vse j e še om ogoč a l o ra z i ska ve po na pot ki h uredniške politik e Worter und Sachen. Zaradi zoženja interesov na mentalnost in virtual - nost so jim veliko bližja kognitivna znanja. Uvod se konča s predlogom za sprejem etnolingvistike v učni proces na univerzite - tni stopnji. Sl e di pri ka z , ka j vse j e bi l o na t e m področ j u ž e st orj eno, ne da bi bi l o st rokovno ovre - dnoteno. Ljubite ljstvo je postopoma dobivalo teoretično podlago z lastno terminologijo in refleksijo. Prvi razdelek se preseli na slovenska tla in očrta predzgodovino slovenske etnoling - vistike. V prvih treh poglavjih je strnjena raznotera problematika, ki je drugo polovico 19. stoletja v želji po vsaj kulturni osamosvojitvi Slovencev zaposlovala številne slovenske izobražence. Najbolj drzen je bil danes skoraj pozabljeni Davorin T rstenjak, terensko naj - bolj zanesljiv Fran Erjavec, Matija Murko pa znanstveno tako prodoren, da ga je nemška filologija povabila v uredništvo revije Wörter und Sachen, ki je do prihoda nacizma s so- delovanjem številnih narodnih filologij utirala pot današnji etnolingvistiki. Za cilj, ki so ga želele uresničiti, so v slovenskem prostoru dobrodošle vprašalnice za zbiran je narečnega gradiva (npr . Benedik 1994: 87–142). Metodično je odlično, da 455 vprašanj o sadovnjaku, vrtu, polju, živalih dopolnjuje 130 lastnoročno narisanih 130 risbic, ki olajšujejo vpraševanje in ne vplivajo na odgovor . Vsak od treh naslednjih razdelko v je prav tako sestavljen iz treh poglavij, ki skušajo uzavestiti, kaj vse je lahko predmet etnolingvistike, in dajejo v premislek metodološke predloge modele za njene raziskave. Načelo od daljnega k bližnjemu v prvem razdelku vsebuje objektivno problematiko, široko socialno kategorijo in zgodovinski vidik. 1. Povezanost jezika in narodne noše v dozorevanju slovenske istovetnosti, slovenščina v zamejstvu in po svetu, prizadevanja za slovenska imena mesecev so predmet poglavij s premislekom o jeziku ne le kot sredstvu sporazumevanja, temveč tudi kot kulturni vrednoti 98 8 E t n o l i n g v i s t i k a n e p o m e n i o p r e d e l i t v e t e m e l j n i h e t n o l o š k i h p o j m o v , k a k o r j e t o r a z u m e l s o g o v o r n i k , k o j e i z v e d e l , č e m u s e t r e n u t n o p o s v e č a m . E t n o l i n g v i s t i k a j e b l i ž j e fi l o l o g i j i k ot e t n ol o g iji . etnoLing_04_FIN.indd 285 16. 06. 2017 13:14:08 286 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO in bistveni razsežnosti narodne identitete. Njena vprašanja so bila nekaj stoletij v srčiki razglabljanj pri intelektualni eliti podrejenih evropskih, še posebno slovanskih narodov . Da to vprašanje nikakor ni enkrat za vselej rešeno, dokazuje poglavje o slovenščini pri naših rojakih v soseščini. Povezanost jezika in narodne noše v dozorevanju slovenske isto - vetnosti, Jezik na okopih slovenstva, Ljubiteljski narečni slovarji so poglavja, ki bogatijo monografijo s premislekom o jeziku ne le kot sredstvu sporazumevanja, temveč tudi kot kulturni vrednoti in bistveni razsežnosti narodne identitete. V skladu s sodobnimi tendencami, ki razpuščajo meje na vseh področjih in jih ne priznavajo ne v naravi ne v družbi, se zadnji čas prav tisti krogi, ki bi morali prevzeti bi- stveno odgovornost za narodno identiteto, sami odrekajo tej pravici. V prost or ob z a ho dni sl ov e nski m e j i se t e m u na svoj na č i n upi ra j o Brazde s trmuna, 989 ki že z naslovom želijo poudarjati samostojno in samosvojo kulturo Slovenske Istre. Če je na eni strani predstavljena pereča problematika Slovencev na robovih sloven - ske države in po svetu, bi se bilo prav tako primerno posvetiti davnim priseljencem na slovenska tla. Razen Kočevarje m tudi potomce m tirolskih naseljencev nad Selško dolino. Soričane so v prostor pod Ratitovcem konec 13. stoletja naselili freisinški škofje. Leta 1286 je bil v Sorici že občinski urad. Okrog leta 1340 je bila poselitev končana. Ko so v Sorici odprli šolo, so se otroci hitro naučili slovenščine in starši od njih. T ako je šla tirolščina počasi v pozabo (Kejžar 2013: 5). Zaradi vojnega nasilja so tragiče n konec doživeli Židje v Prekmurju in s tem njihov obredni jezik, ki so se ga še držali pri obredih. 990 Ne gre prezreti narečij različnih romskih skupin oz. Ciganov v Sloveniji. Z novimi priselje nci pa se šolniki dan na dan srečujejo še z novimi, tudi z jezikom in kulturo povezanimi problemi v šolah. 2. Danes so vse bolj priljubljena vprašanja o krajevni pripadnosti. Ker so manj obvezu - joča in zahtevna, se jih radi lotevajo tudi manj zahtevni avtorji. Slovstvena folklora kljub mednarodni motiviki vedno ohranja lokalni kolorit , kar ji omogoča (narečno) ubeseditev in navzočnost številnih folklorni h obrazcev . Zato so za ta poglavja veljavna izhodišča ru - ske etnolingvistične šole. Ljubiteljski narečni slovarji so svojevrsten signal tudi o položaju narečne ustvarjalnosti. Ne samo v Sloveniji, tudi drugod se je v zadnjih desetletjih zelo veliko spremeni lo. Stara klasična agrarna kultura, ki je tisočletja vzdrževala sorazmerno usklajenost med naravo in človekom, nezadržno propada. Neodvisnih kmetov , »kraljev« (Ivan T avčar , Cvetje v jeseni) tudi pri nas že zdavnaj ni več. S tem izginja stara termi - nologija, ki je več kot tisoč let samodejno vzdrževala slovensko identiteto vsaj na ravni vsakdanjega življenja. T u še kako pride prav metoda raziskovanj a etnoloških pojavov po 9 89 Brazde s trmuna , C e n t e r V i t a , K o p e r , A n d r a g o š k i c e n t e r S l o v e n i j e , L ju b l j a n a ( 1 9 9 6 > ) L o p a r 1 9 9 6 , C e n t e r V i t a , K o p e r , A n d r a g o š k i c e n t e r S l o v e n i j e , L ju b l j a n a ( 1 9 9 6 > ) . 990 B o j a n Z a d r a v e c, Vladekova pot v neznano , S a m o z a l ož b a , M u r s k a S ob ot a , S a l v e , L ju b l j a n a 2 017. etnoLing_04_FIN.indd 286 16. 06. 2017 13:14:08 287 SKLEP vzorcu Murkovih Wörter und Sachen. Danes že prav tako zapostavljena hišna imena so bogat vir za razi skavo naše gospodarske in družbene preteklosti. (Prim. spletišče gorenj - skih hišnih imen – www .hisnaim ena.si –, kot so bila dokument irana v več akcijah pod skupnim naslovom Kako se pri vas reče?, ki jih vodi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske). O ljudski etimol ogiji teh imen so pisali Anton Breznik, T omo Korošec, Rosana Čop, ki j e z brala g orenjska k rajevna i mena z l j ud sko e t i m ol ošk o r a z l a g o ( Ši v i c -Du l a r 199 0: 157–158). Najbolj se je v ljudsko etimologijo poglobila Alenka Šivic-Dular (1990: 155–171), ki prizna va, da so meje med ljudsko in znanstveno etimologijo v vrsti primerov nejasne. Ker je temeljni razloček med obema le v metodi spoznavanja besed, se znanstvena eti- mologija lahko približuje ljudski, tj. asociativni, povsod tam, kjer besede niso dovolj do - kumentirane in so osamljene ali pa se z znanimi jezikovnimi pravili ni mogoče »dovolj približati njihovi najustreznejši razlagi«. Iz pozne antike so znani primeri, da je etimolo - ška reinterpretacija besede vplivala na nastanek novega mita: npr . mit o Afroditi, ki naj bi prišla iz pene (Šivic-Dular 1990: 156). »Gre le za eno izmed mogočih navezav /naslonitev na druge besede ali celo besedne zveze, teh pa je, če izhajamo iz poljubne besedotvorne s egmentacije glas ovnega niza /bes ede, lahko veliko. P os rečen š aljiv zgled, ki izhaja iz toponima Gorje (pri Bledu: Pojdi v Gôrje, da ti bo vedno gôrje, da ti ne bo nikoli gorjé in da bodo po smrti rekli: gôr je. Z znanstvenoetimološkega stališča nobena teh navezav ni prava, čeprav je korensko še najbližja zveza z gor je, ker se v toponimu skriva prvotni etnik *Gorjane. Prav tako po ljudski etimologiji ne nastane zme raj napačen, tj. nepravi/ neprvotni, pomen.« 991 A vtorica navaja več primerov iz slovenščine: 1. Ime tuje božje poti Maria Zell se je slovenskim romarjem zaradi znanega Celja razvilo v Marijino Celje, čeprav Zell pomeni celico. 2. Po ljudski razlagi v hitrem govornem tempu iz vidiš (> viž jo! ʽGlej jo!ʼ) in Marije (edninski rodilnik imena Marija) nastane krajevno ime Vižmarje. Ljudskoetimološke na vezave služijo tudi za doseganj e ekspresivnih uč inkov . Pogoste so v delih za otroke. Po novem je ljudska etimologija zelo razširjena tudi v reklamne namene. Metode raziskovanja hišnih ime n so odvisna od stroke, ki se jih loteva. Slovensko jezikoslovje je v tem pogledu že tako napredovalo, da so avtorji (Klinar , Škofic, Šekli, Piko-Rustia, 2013), ki imajo izkušnje tudi s terenom, pripravili priročnik za čim bolj ka - kovostno zbiranje gradiva in njegovo zanesljivo int erpretacijo in hkrati upoštevali so- dobne težnje za varovanje zaupnosti. V partnerskem sodelovanju Slovenske prosvetne zveze / S low enis cher K ulturverband in K lagenfurt, Krščanske kulturne zveze / Chris tlicher Kulturverband, Razvojne agencije Zgornje Gorenjske – RAGOR in Gornjesavskega mu- zeja Jesenice so izdali že več zemljevidov s slovenskimi ledinskimi krajevnimi imeni na Koroškem v A vstriji z razlago. Pri izdaji so sodelovali še Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in krajevna pros vetna in kulturna druš tva: Enotna lista Bekštanj / Einheitsliste Finkenstein, Slovensko prosvetno društvo Dobrač / Slowenischer Kulturverein Dobrač, 9 91 Z g l e d j e v z e t i z č l a n k a R o s a n e Č o p , L ju d s k a e t i m o l o g i j a , Slava , d e b a t n i l i s t , 1 9 8 7 / 1 , 6 1 . etnoLing_04_FIN.indd 287 16. 06. 2017 13:14:08 288 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero / Slowenischer Kulturverein Jepa-Baško jezero, Slovensko prosvetno društvo Kočna / Slowenischer Kulturverein Kočna, Slovensko prosvetno društvo / Slowenischer Kulturverein Rož, Slovensko prosvetno društvo Šentjanž / Slowenischer Kulturverein St. Johann, Kulturno društvo Šmarjeta-Apače / Kulturverein St. Margreten-Abtei. Zemljevid Trške občine Šentjakob v Rožu / Marktgemeinde St. Jakob i. R. je bil iz- dan l. 2015. Na začetku so najprej pojasnila o izgovorjavi nekaterih slovenskih fonemov za le nemščine vešče bralce. V uvodu je v slovenščini in nemščini očrtano območje na zemljevidu in najpomembnejša informacija: »Današnjo kulturno pokrajino so naši pred- niki izoblikovali skozi več stoletij in jo zaradi orientacije prekrili z gosto mrežo zemljepi- snih in ledinskih imen. Skupaj s hišnimi imeni so danes zaščitena v Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. « Nato je strnjeno, a jasno predstavljeno delo na terenu, njegovi rezultati na zemljevidu in način zapisovanja. Pomembni so podatki o in- formatorjih in pisnih virih. 992 Zemljevid in spletni portal (www .ledinska imena.si) je vidni re z u l t a t č e z m e j n e ga pr oj e k t a FL U-L E D, k i se j e i z v a j a l na po d l a gi Ope r a t i v ne ga pr og ra m a Slovenija-A vstrija 2007–2013 in ga je z navedenimi partnerji sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Na drugi strani zemljevida so objavljeni odlomki iz pripravljajoče se razprave o imenskem fondu iz šentjakobske občine. Pri naslednjih strnjenih razdelkih se nemščina in slovenščina izmenjujeta glede na to, katerim bralcem so informacije v njih namenjene. Slovensko prosvetno društvo Rož in ledinska imena so predstavljena dvoje - zično, medtem ko je članek o Šentjakobu v Rožu, imenovan »Male slovenske Atene« samo v nemščini (Kleines slowenisches Athen), saj so koroškim Slovencem v njem omenjeni pomembni možje splošno znani. Medtem ko je na tem zemljevidu impresivna, za planince in pohodnike privlačna fotografija pogorja iz zraka od Kočne in mimo številnih (52) z imeni označenih vrhov do Jepe, je Trška občina Bistrica v Rožu / Marktgemeinde Feistritz im Rosental ohranila na zemljevidu ledinska, hišna in krajevna imena, ki so na drugi strani etimološko pojasnjena, fotografije označujejo nekatera zgodovinska dejstva – od mož iz slovenske kulturne de- javnosti je izrecno predstavljen le Anton Feinig. Naslednja dva zemljevida imata na prvem mestu nemško ime. Zemljevid Marktgemeinde Finkenstein am Faaker See / Trška občina Bekštanj ob Baškem jezeru je zamišljen kot »dvojezični turistični in kulturni zemljevid « oz. »Turistični zemljevid s slo- venskimi ledinskimi in hišnimi imeni«, opremljen večinoma z etnološkimi in nekaj ume- tnostnozgodovinskimi spomeniki, ob katerih se naj ustavljajo turisti. Bralci so v nemščini in slovenščini stvarno in brez enostranskih poudarkov seznanjeni z jezikovnim položajem v danem okolju: »Posebnost naše dvojezične regije Jepa-Baško jezero je večstoletno bi- vanje dveh jezikov in kultur. Poleg nemščine je v družinah ohranjena slovenščina, ki je v javnem življenju prisotna na kulturnem, šolskem, gospodarskem, cerkvenem in političnem področju. Čeprav je raba slovenščine v teku 20. stoletja močno nazadovala, so slovenska ledinska in hišna imena ostala vse do danes v zavesti tukajšnjega prebivalstva.« Na drugi strani se oboji lahko poučijo, kaj so hišna in ledinska imena, kulturno vedoželjni pa še o 992 K a r t a j e v i d n i r e z u l t a t p r o j e k t a F L U - L E D Ku l t u r n i p o r t a l l e d i n s k i h i n h i š n i h i m e n . etnoLing_04_FIN.indd 288 16. 06. 2017 13:14:08 289 SKLEP položaju Slovencev v Bekštanju in njihovih pomembnih možeh s tega območja (npr . sli - karju V alentinu Omanu) in nastanku pesmi Nmav čriәz izaro… Poleg tega je dodanih več manjših zemljevidov z ožjimi območji. Za zeml jevid »v okviru čezmejn ega evropskega projekta FLU-LED (Kulturni portal ledinskih in hišnih imen 993 ), katerega cilj je dokumentacija ledinskih in hišnih imen na zemljevidih in spletnem portalu « je za občino St. Margareten im Rosental / Šmarjeta v Rožu z uradnim naslovom Landkarte mit slowenischen Flur- und Hausnamen / Zemljevid s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni zaslužno Kulturno društvo Šmarjeta-Apače. Na drugi st ra ni z e m l j e vi da j e pre dst a vl j e na ne kda j pom e m bna l e sna obrt (soda rst vo) i n va bi l o na ogled spletne strani z izdelavo škafov . Nato so v slovenščini in nemščini predstavljene nekatere krajevne posebnosti, društva in položaj slovenščine: »Na začetku 20. stoletja je bila slovenščina v družinah samoumevni občevalni jezik, do danes je raba domačega slo- venskega narečja močno nazadovala. Ohranjanje slovenščine v Šmarjeti in Apačah podpira slovensko Kulturno društvo Šmarjeta-Apače« [23. 1999] »z namenom, da ohranja in goji avtohtono domače slovensko kulturno in jezikovno izročilo, ki je neodtujljiv del identitete kraja in ljudi.« Ra zložena so hi šna i mena i z krst ni h i m e n i n poi m e nova nj hi šni h de j a vnost i , lege poslopij in iz poimenovanj živali. Med besedili so kakor za vabo turistom etnološko in krajinsko všečne fotografije in tudi nekaj člankov je prav zanje. Pri vseh so avtorji besedil T atja na Feinig, Martina Piko-Rustia, Simon T rießnig in Franc W akounig. Slovenski del omenjenega projekta tukaj zastopata zemljevida v izmeri 1: 18000 z naslovom Ledinska imena v občini Jesenice (Flurnamen in der Gemeinde Jesenice) in Ledinska imena v občini Kranjska Gora. Zanju sta zaslužna Klemen Klinar in dr . Jožica Škofic. Najprej predstavljata celoten projekt, sledijo pojasnila o metodologiji zbiranja le - dinskih imen in upoštevani pisni viri zanje in skrb obeh avtorjev , da se strokovni zapis ne bi toliko oddaljil od uporabnikov , da bi jih ne imeli več za njihova, oz. da bi postala »do- mačinom tuja in se z njimi ne bi več idenfiticirali. « Strokovna kvalifikacija (jezikoslovje, geografija) obeh sodelujočih je še posebej očitna pri razdelkih »Narečna podobi krajev v občini Jesenice«, »Narečna podobi krajev v občini Kranjska Gora« in »Motivacijski ana- lizi ledinskih imen« v obeh z zem ljevidih, ki ju dobesedno »krasijo« motivno in krajinsko imenitne fotografije. 994 Mija Bon j e z a di plomsko na logo z brala i n ra ziskala Ledinska imena v Bovcu in njegovi okolici in zanjo prejela študentsko Prešernovo nagrado (Mihelič 2017: 4). V utemeljitvi zanjo je rečeno: »Diplomsko delo je kakovosten jezikoslovni znanstveni dosežek, ki posega na področje narečjeslovja in zgodovinske slovnice slovenskega jezika ter imenoslovja in etimologije, pomembno tako za slovenistiko kot za primerjalno slovansko jezikoslovje. A vtorica pravi: »glede na celoten obseg ledinskih in hišnih imen v Bovcu je le drobec, a je 9 93 N a t e m z e m l j e v i d u j e v a b i l o z a o g l e d p o r t a l a w w w . l e d i n s k a i m e n a . s i z ob j a v o l e d i n s k i h i n h i š n i h i m e n s K o r o š k e v A v s t r i j i i n G o r e n j s k e v S l o v e n i j i. 994 O p r o f e s i o n a l n o s t i d e l a p r i č a t u d i i z d e l a v a z e m l j e v i d o v , s a j j i h j e i z d e l a G e o d e t s k i i n š t i t u t Sl ove n ij e , 2 0 1 5 . etnoLing_04_FIN.indd 289 16. 06. 2017 13:14:08 290 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO kljub temu izrednega pomena, saj živo opozarja na nekdanje življenje v Bovcu… S starejšo generacijo se izgubljajo poimenovanja oz. spomin na določena imena, ki niso več v rabi. 3. T retji del se problemsko, predmetno in metodološko najbolj ujema s poljsko etno - lingvistično šolo. Že naslovi poglavij nakazujejo, da so zanj bistveni folklorni obrazci. Zaradi vse večje individualizacije prevladujejo vprašanja o medsebojnih stikih, o socialni komunikaciji. Razdelek se konča s poglavjem o narečni poeziji Zlatka Pochobradskega, ki se zaveda pretr ganega dialoga med ljudmi in resignirano ugotavlja: »Vmirajo prpuvtke / i reči damače / zs saken čavejkon.« Da propada stara tvarna / mater ialna kultura se vidi tudi po snovni in metodološki problematiki. Saj niso več v prvem planu reči, stvari (Sachen), ker njihovi raziskovalci več ne živijo z njimi, temveč le človeške psihološke lastnosti in abstraktne vrednote. T ukajšnji poskus je želel dati priznanje vsem, ki so se trudili na tem področju, ne da bi kdaj kaj pričakovali zanj ali vedeli, kam jih njihova pot vodi. Gre torej za zgodovinski vidik problema. Po drugi strani je želel sistematizirati snov in jo predvsem identificirati, kaj vse utegne biti predmet ne le slovenske etnolingvistike, vsekakor pa tudi njene. Ni re - čeno, da je predlagana sistematika edino primerna, upam pa, da za začetek sprejemljiva. Opravljeno delo nikakor ni izčrpalo vseh možnosti. So v njem nastavljeni problemi tudi rešeni? Zato so posamezna poglavja bolj zgledi za premislek za nadaljnje delo. In seveda spodbuda za povezovanje z uveljavljenimi etnolingvističnimi središči. etnoLing_04_FIN.indd 290 16. 06. 2017 13:14:08 291 Viri in literatura A Ahačič , D a v i d ( u r . ) , i n Kuburič , B or i s (u r.) , Tržiški slovar , Z v e z a k u l t u r n i h or g a n i z a ci j , T r ž i č , 2 0 1 2 . Andrejka , R u d o l f , D o ne s k i k p o s t a n k u i n r a z v i t k u r o d b i n s k i h i me n v Se l š k i d ol i n i , Glasnik Muzejskega društva Slovenije , L j u b l j a n a 1 9 3 9 . Antič-Ostrčeva , O l g a , Slovar prleške govorice , S a m o z a l o ž b a , K r i ž ev ci p r i L j u t ome r u 2 0 0 9 . Antolin , J e r nej , Narečni slovar , d e l o v n a v e r z i j a . N a r e č j e P u š t a l a , s v . A n d r ej a , s v . B a r b a r e, s v . O ž b o l t a , S t a n i š , s v . P e t r a H r i b a , B o d o v e l j , Z m i n c a i n me s t a Š k o f j e L o k e ( e - i z t i s 2 0 0 9 ) . Arhiv Slovenije , r e f e r at I I , f a s c . 3 3 3 / I I / 5 ( A r h i v S l o v e n c a – P e s m i ) . Arhiv slovenske slovstvene folklore , I S N , Z R C S A Z U , M a r i j a S t a n o n i k . Aristotel , Nikomahova etika , S l o v e n s k a m at i c a , L j u b l j a n a 1 9 6 4 . B Babič, S a š a , Estetska struktura slovenskih folklornih obrazcev v časovnem preseku z vidika slovstvene folkloristike ( d o k t or s k a d i s e r t a ci j a ) , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a / O d d e l e k z a s l o v e n i s t i k o , L j u j b l j a n a 2 0 1 2 . Badjura , R u d o l f , Ljudska geografija , D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e, L j u b l j a n a 19 53. Barle , J a n k o , I z n a r o d ne z a k l a d n i c e, Letopis matice slovenske z a l e t o 18 9 3. Baš , A n g e l o s , O » l j u d s t v u « i n » l j u d s k e m « v s l o v e n s k i e t n o l o g i j i , Pogledi na etnologijo , P a r t i z a n s k a k n j i g a , L j u b l j a n a 1 97 8 , 6 7 – 1 1 5 . Bartmiński , J e r z y , N i e k t ó r e p r o b l e m y i p o j ę cia e t n o l i n g w i s t y k i l u b e l s k i ej , Etnolingwistyka / P r o b l e m y j ę z y k a i k u l t u r y / 1 8 , W y d a w n i c t w o U n i w e r s y t e t u M a r i i C u r i e - S k ł o d o ws k i ej , L u b l i n 2 0 0 6 . Będkowska-Kopczyk , A g n i e sz k a , Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku / K o g n i t i v n i p r i s t o p , Š t u d e n t s k a z a l o ž b a , L j u b l j a n a 2 0 0 4. Beguš , G a š p e r , R e l at i v n a k r o n o l o g i j a n a g l a s n i h p o j a v o v g o v or a Ž i r o vs k e k o t l i ne p o l j a n s k e g a n a r e č j a , Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 ( 2 0 1 1 ) , 1 9 – 3 3 . Belaj , V i t om i r , Hod kroz godinu ( M i t s k a p o z a d i n a h r v at s k i h n r o n d i h o b i č a j a i v j e r o v a n j a ) G o l d e n m a r k e t i n g , Z a g r e b 19 9 8 . Benedik , F r a n c k a , V p r a š a l n i c e z a z b i r a n j e n a r e č ne g a g r a d i v a , Traditiones 2 3 , 1 9 9 4 , 8 7 – 1 4 2 . Benedikt XVI , P a p e ž , E n o t a l j u b e z n i v s t v a r j e n j u i n o d r e š e n j s k i z g o d o v i n i , D e u s c a r i t a s e s t , Communio ( me d n a r o d n a k at o l i š k a r ev i j a ) , 1 6 , š t . 1 , L j u b l j a n a 2 0 0 6 . Beneški kolendar 1 9 9 1 , I . R . d e l q u i n d i ci n a l e D O M , C i v i d a l e / Č e d a d [ z id n i k o le d a r ] . Benkovič , J o s i p , Č r t i c e o r o k o v n j a č i h , Dom in svet 3 , š t . 1 , L j u b l j a n a 1 8 9 0 , 2 1 – 2 2 , 1 1 5 . Berčič , B r a n k o , Š k o f j e l o š k a me s e č n a i me n a 1 4 6 6 , Loški razgledi 1 3 , Š k o f j a L o k a 1 9 6 6 . etnoLing_04_FIN.indd 291 16. 06. 2017 13:14:09 292 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Berčič , B r a n k o , Mladost Ivana Tavčarja , S l o v e n s k a m at i c a , L j u b l j a n a 1 97 1 . Bernik , V a l . [ e n t i n ] , L i m b a r s k a g or a , Dom in svet 8 , L j u b l j a n a 1 8 9 5 . Bernik , F r a n c e, Tipologija Cankarjeve proze , C a n k a r j ev a z a l o ž b a , L j u b l j a n a 19 8 3 Bertoncelj , J o ž a , Kroparske zgodbe , s a m o z a l o ž b a , K r o p a 1 97 3 . Bevk , F r a n c e, K a p l a n M a r t i n Č e d e r m a c , Izbrano delo I I I / M l a d i n s k a k n j i g a , Lj u blj a n a 1 9 69 . Bezlaj , F r a n c e, Etimološki slovar slovenskega jezika I , S A Z U , L j u b l j a n a 1 97 6 . Birketh-Smith , K a j , Putovi kulture / O p č a e t n o l o g i j a , M at i c a h r v at s k a , Z a g r e b 1 9 6 0 . Bitenc , J a ne z , K a j j e f o l k l or a i n n j e n p ome n , Mladinska revija 5 , L j u b l j a n a 19 4 9 /5 0 . Blaznik , P a v e l , Kolonizacija Poljanske doline , M u z ej s k o d r u š t v o , L j u b l j a n a 19 38 . Blaznik , P a v l e, Škofja Loka in loško gospostvo , M u z ej s k o d r u š t v o Š k o f j a L o k a , Š k o f j a L o k a 1 97 3 . Blaznik , P a v l e, O p r e s e l i t v i l o š k i h p o d l o ž n i k o v, Loški razgledi 2 6 , Š k o f j a L o k a 1 97 9 . Bleiweis , J a ne z , S l o v o n o v i c z a l e t o 1 8 5 1 , Kmetijske in rokodelske novice 9 , ( 1 8 5 1 ) , l i s t 5 3 , Bohinjec , P . , N a r o d n o b l a g o , Dom in svet 1 1 , 1 8 9 8 . Bojc , E t b i n , Pregovori in reki na Slovenskem , D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e, L j u b l j a n a 1 97 4 . Bokal , L j u d m i l a , T r ž i š k i s l o v a r , Jezikoslovni zapiski , G l a s i l o I n š t i t u t a z a s l o v e n s k i j e z i k F r a n a R a m o v š a 2 0 , š t . 1 , 2 0 1 4 , 2 2 1 – 2 2 4 . Brecelj , M a r i j a n , [ s p r e m n a b e s e d a ] Ludvik Zorzut, Ptička briegarca , M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 1 97 4 . Breščak , I r e n a , Č a v e n , o j v i s o k a g or a , Planinski vestnik 97 , a p r i l 1 9 97 š t . 4 . Breznik , A n t o n , L j u d s k i j e z i k , Narodopisje Slovencev I I , T i s k a r n a S l o v e n s k e g a p or o č ev a l c a , L j u b l j a n a 19 52 . Breznik , Življenje besed , z a l o ž b a O b z or j a , M a r i b o r 1 9 6 7 . Buber , M a r t i n , Princip dialoga , p o s e b n a š t ev i l k a č a s n i k a 2 0 0 0 , L j u b l j a n a 1 9 8 2 . C Cankar , I v a n , O p r e š c a h , Izbrano delo ( N a š a b e s e d a ) , M l a d i n s k a k n j i g a , Lj u blj a n a 1 9 6 8 . Cevc , E m i l i j a n , L i k o v n a u me t n o s t – p e s n i t ev i n r e s n i c a , Naša sodobnost 3 , L j u b l j a n a 1 9 5 5 . Cevc , T o ne, O k a m ne l a ž i v a b i t j a v s l o v e n s k e m l j u d s k e m i z r o č i l u , Traditiones 3 , S A Z U , L j u b l j a n a 1 97 4 . Cevc , T o ne, » F a č a " , i me z i l j s k e p a s t i r s k e k o č e, Traditiones 1 4 , 1 9 8 5 . Cevc , T o ne, v o p om b i p o d č r t o k č l a n k u M i l k a M at i č e t o v e g a , L ü n ( j ) , Traditiones 1 8 , L j u b l j a n a 1 9 8 9 . [Cigale , M at ej ] , P o j a s n i l o o ne k i t o č k i m o j e t e r m i n o l o g i j e, Kmetijske in rokodelske novice 3 9 , L j u b l j a n a 1 8 8 1 . Ciglar , T o ne ( u r . ) , Pavel Bernik, misijonar z indijsko dušo , S a l v e, Lj u blj a n a 2 0 1 0. Cvetek , M a r i j a , Naš voča so včas zapodval ( G l a s o v i 5 ) , K me č k i g l a s , Lj u blj a n a 1 9 93 . Č Čemažar , V a l e n t i n – Z d r a v k o , N o v a k i , Novačani in »vaznkaš« skozi čas , G or e n j i N o v a k i 2 0 0 9 . Černigoj , F r a n c , Javorov hudič , L j u b l j a n a ( G l a s o v i 1 ) , K me č k i g l a s , Lj u blj a n a 1 98 8 . Černo , V i l j e m , V i k a r iat S l o v e n c ev i z T e r s k e d o l i ne / V i c a r iat u s S c l a b or u m , T e r s k a d o l i n a / A l t a V a l t or r e / V a l etnoLing_04_FIN.indd 292 16. 06. 2017 13:14:09 293 V I R I I N LITER AT U R A d e T or ( T e r s k a d o l i n a v b e s e d i , s l i k i i n p e s m i v i l j e m a Č e r n a ) , U r e d i l a / A c u r a d i M i l e n a K o ž u h , C e l j s k a M o h or j ev a d r u ž b a / G or i š k a M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e - G or i c a 2 0 0 6 , 7 8 – 8 4 . Černo , V i l j e m , Besiede tele zemlje ( P r o z e i n p o e z i j e v b e ne š k e m n a r e č j u ) , u r . M i c h e l e O b i t , Z T T E S T , T r s t 2 0 0 4 . Čop , R o s a n a , L j u d s k a e t i m o l o g i j a , D e b at n i l i s t Slava 1 , š t . 1 , L j u b l j a n a 19 8 7. D D. , Z a s t r a n s l o v e n s k i h me s c o v , Kmetijske in rokodelske novice 7 , L j u b l j a n a 18 4 9. Darovec , D a r k o , P o s k u s o p r e d e l i t v e p r o b l e m at i k e n a s e l j ev a n j a S l o v e n c ev me d D r a g o n j o i n M i r n o d o 1 7 . s t o l e t j a i n n j e n v p l i v n a o b l i k o v a n j e s l o v e n s k e e t n i č ne mej e v I s t r i , Slovenci v Hrvaški , I n š t i t u t z a n a r o d n o s t n a v p r a š a n j a , L j u b l j a n a 1 9 9 5 , 3 7 – 6 1 . Demšar , V i k t or i j a n , Župnijska kronika , K ome n d a . Demšar , V i k t or i j a n , pismo , K ome n d a , 2 0 . m a j 1 9 8 9 . Detela, L ev , Stiska in sijaj slovenskega kneza , [ C e l o v š k a ] M o h or j ev a d r u ž b a C e l o v e c 1 9 8 9 . Dolenc , J a ne z , Zlati Bogatin ( G l a s o v i 4 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 9 2 . Dolenc , B o g d a n , P o g u m m l a d i h i n p r ev i d n o s t s t a r i h s t a m o č a n p a r - ( r u b r i k a : Z a k l a d i l j u d s k e m o d r o s t i ) , Družina 5 0 , š t . 1 8 , 2 9 . 4 . 2 0 0 1 . Dolenc , D a n i c a , E d e n z b o l i o d b e s e d e, d r u g i o d š a n k a / E d o E r z e t i č – p l a n i n s k i v o d n i k , z a p i s o v a l e c b r i š k i h b e s e d , r a d i o a m at e r , f o t o g r a f i n š e k a j , Gorenjski glas , 2 2 . m a r c a 2 0 02 . Dolgan , M a r j a n , H l a d n i k , M i r a n , Fuk je Slovencem v kratek čas ( A nt o log i ja s l o v e n s k e p or n o g r a f s k e p o e z i j e s p r i p o v e d n i m p r i s t a v k om ) , D r u g a , d o p o l n j e n a i z d a j a , M i h e l a č 1 9 9 3 . Dolinar , F r a n c e M . , Ljubljanski škofje , D r u ž i n a , L j u b l j a n a 2 0 0 7 . Dravec , J o s i p , Glasbena folklora Prekmurja / P e s m i , S l o v e n s k a a k a d e m i j a z n a n o s t i i n u me t n o s t i , Lj u blj a n a 1 95 7 . E Egermann , E v a , J e z i k i n s v o b o d a , Borec 4 8 , š t . 6 3 5 – 6 3 8 , L j u b l j a n a 2 0 0 6 . Enciklopedija Leksikografskog zavoda 3 , J u g o s l a v e n s k i l e k s i k o g r a f s k i z a v o d , Z a g r e b M C M L X V I I [ = 1 9 6 7 ] . Erben, J a r om í r , Slovanské bajesloví , E t n o l o g o c k ý ú s t a v A V Č R , P r a h a 2 0 0 9. Erjavec , F r a n , S l o v e n s k a t e r m i n o l o g i j a z a m i ne r a l o g i j o , Slovenski glasnik (18 6 6 ) . Erjavec , F r a n , I z p o t ne t or b e, Letopis Matice slovenske 18 75. Erjavec , F r a n . , I z p o t ne t or b e, Letopis Matice slovenske 18 7 9. Erjavec , F r a n , I z p o t ne t or b e, Letopis Matice slovenske 18 8 0 . Erjavec , F r a n , I z p o t ne t or b e, Letopis Matice slovenske 18 8 2 – 18 8 3. Erzetič , E d v a r d , Slovarček narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih, [ s a m o z a l o ž b a ] , K r a n j , m a r e c 19 9 2 . Erzetič , E d v a r d , Slovar narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih, O b č i n a B r d a , Š k o f j a L o k a 20 07 . F Fajdiga , P a v e l , M e d d v e m a s v e t o v om a , Glasnik Slovenske matice X X V I I / X X V I I I , L j u b l j a n a š t . 1 – 2 , 2 0 0 3 / 2 0 0 4 . Felc , J o ž e, Duša imena , P r e š e r n o v a d r u ž b a , L j u b l j a n a 1 9 9 1 . etnoLing_04_FIN.indd 293 16. 06. 2017 13:14:09 294 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Fikfak , J u r i j I u r . ) , Jakob Volčič in njegovo delo / Z b or n i k p r i s p ev k o v i n g r a d i v a , I s t a r s k o k n j i ž ev n o d r u š t v o » J u r a j D o b r i l a « & a l . , P a z i n - L j u b l j a n a 19 8 8 . Fister , P e t e r , Arhitektura slovenskih protiturških taborov , S l o v e n s k a m at i c a , L j u b l j a n a 1 97 5 . Furlan , A l e k s a n d e r , An popodán , M l a d i k a , T r s t 2 0 0 7 . Furlan , M e t k a , J e z i k o s l o v n a b i b l i o g r a fi j a P a v l e t a M e r k u j a , Jezikoslovni zapiski / Merkujev zbornik , L j u b l j a n a 2 0 0 7 . Furlan , J a ne z , Krajevne jezikovne krevljice iz življenja našega jezika , s a m o z a l o ž b a S t a r a V r h n i k a 2 0 0 8 . G G . , S . , D r o b t i n i c a i z n a r o d o p i s j a , Učiteljski tovarš / L i s t z a š o l o i n d om 1 8 , L j u b l j a n a 1 8 7 8 . Gasser , M a r i j a , Vasi pod Ratitovcem / Drfe under Ratitovc durh't cajt , Ž e l e z n i k i 2 0 1 5 . Glaser , K a r o l Zgodovina slovenskega slovstva , I I I . d e l , S l o v e n s k a M at i c a , Lj u blj a n a 1 89 6 . Glazer , A l e n k a , J a n k o G l a z e r z a p i s o v a l e c ' n a r o d ne g a b l a g a ' , Traditiones 2 4 / Slovstvena folklora , Lj u blj a n a 1 9 95 . Glonar , J o ž a , P r i p om n j a , Karel Štrekelj, Slovenske narodne pesmi I V, L j u b l j a n a 19 0 8 –19 2 3. Glušič , H e l g a , O d n o s m at i č ne d om o v i ne d o i z s e l j e n s k e / z d om s k e k n j i ž ev n o s t i , Glasnik Slovenske matice X X V I I / X X V I I I , š t . 1 – 2 , L j u b l j a n a 2 0 0 3 / 2 0 0 4 . Glušič , H e l g a , P r i p o v e d i N a r t ej a V el i ko nje , Glasnik Slovenske matice X X I X / X X X I , š t . 1 – 3 , 2 0 0 5 / 2 0 0 7 . Golar , M a n k o , Okrogle o Veržencih , M l a d i n s k a k n j i g a , L j u b l j a n a 1 97 3 . Govekar , A n i c a , Domača hišna imena , r o k o p i s n a p r i l o g a k p i s m u , Ž i r i 3 . 2 . 19 8 7. Grafenauer , I v a n , M at i j i M u r k u ( 1 8 6 1 – 1 9 5 2 ) v s p om i n , Slovenski etnograf 5 , 1 9 5 2 . Grafenauer , I v a n , M at i j a M u r k o , Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1 9 5 2 – 1 9 5 3 , 5 , L j u b l j a n a 19 5 4 . Grafenauer , I v a n , B r e z e n i n b r e z o v a vo d a , Slovenski etnograf X V , Lj u blj a n a 1 9 62 . Gr…n , B o j a n ci , Slovan ( p o l i t i č e n i n l e p o s l o v e n l i s t ) 1 , L j u b l j a n a 1 8 8 4 . Grego , M i l a n , Ž i v a G r u d e n , Beneška Slovenija ( S l a v ia V e ne t a ) , D r u ž i n a , Lj u blj a n a 1 9 98 . Gričnik , A n t o n , Noč ima svojo moč ( G l a s o v i 8 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 19 9 4 . Gričnik , A n t o n , Farice ( G l a s o v i 1 8 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 9 8 . Gričar , L i l i , S p r e m ne b e s e d e, K o š i r , St a n ko, Námǡra smǡ pa rès'n / Mogoče smo pa res , s a m o z a l o ž b a , G o z d M a r t u l j e k 2 0 1 0 . Gruden , Ž i v a , I v a n T r i n k o , n j e g o v a – i n n a š a – p o t d o s l o v e n š č i ne / L a s u a – e l a n o s t r a – v ia a l l a l i n g u a s love n a , Mons. Ivan Trinko (1863– 1954), spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami / Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture , Z b or n i k p o s v e t a / A t t i d e l c o n v e g n o , Š p e t e r / S a n P i e t r o a l N at i s o ne, 1 6 . 1 0 . 2 0 0 4 . U r e d i l i / A c u r a d i : R o b e r t o D a p i t , M i c h e l e O b i t , L u cia T r u s g n a c h , K u l t u r n o d r u š t v o / C i r c o l o d i c u l t u r a » I v a n T r i n k o «, Č e d a d / C i v i d a l e, 2 0 0 6 , 1 0 7 – 1 2 1 . Güntert , H e r m a n , R u d o l f M e r i n g e r z u m G e däc h t ni s , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t sb u c h h a nd l u n g, B a n d X I V , H ei l d e l b e r g 1 9 3 2 . Güntert , H e r m a n n , V or b e me r k u n g , Wörter und Sachen , etnoLing_04_FIN.indd 294 16. 06. 2017 13:14:09 295 V I R I I N LITER AT U R A K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t sb u c h h a nd l u n g, B a n d X V I I I , H ei d e l b e r g 1 9 3 7 . Güntert , H e r m a n n , Z u m h e u t i g e n S t a n d d e r S p r a c h f or s c h u n g , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t sb u c h h a nd l u n g, B a n d X I I , H ei d e l b e r g 1 9 2 9 , 3 8 6 – 3 97 . Gutsman , O ž b a l t , Deutsch-windisches Wörterbuch , C e l o v e c 1 7 8 9 . H Heeroma , K . , V o l k s k u n d e u n d Sp r a ch w i s s e n s ch a f t , ( t ipk o p i s ) , [Nekaj predavanj z mednarodnega kongresa folkloristov v Arnhemu na Holandskem ] , 1 9 5 5 . Die Herausgeber , V or w o r t , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t sb u c h h a nd l u n g, B a n d I , H ei d e l b e r g 1 9 0 9 , 1 – 2 . Horvat , So n j a , J o ž e G r e g or i č i n n j e g o v s l o v a r k o s t e l s k e g a g o v or a , o b 7 0 -le t n ic i r o js t v a , Jezik in slovstvo 3 4 , š t . 3 , L j u b l j a n a 1 9 8 8 / 8 9 . Hrovatič , V i n k o , Kua se u Trboulih gudu , [ a v t or i ci p o d a r j e n a u n i k at n a z b i r k a ] , 2 0 0 4 . I Ilešič , F r . [ a n ] , P r a v i l n o s t n a š e g a j e z i k a i n » s t a r a s l o v e n š č i n a «, Ljubljanski zvon 1 8 , L j u b l j a n a 1 8 9 8 . Ivančič Kutin , B a r b a r a , Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem / d o k t or s k a d i s e r t a ci j a , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , O d d e l e k z a s l o v e n i s t i k o , L j u b l j a n a 2 0 0 5 . Ivić , M i l k a , Pravci u lingvistici , D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e, L j u b l j a n a 1 97 0 . J Jakomin , D u š a n , Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru , Š k e d e n j s k i e t n o g r a f s k i m u z ej , T r s t 1 9 9 5 . Jakomin , D u š a n , P r i m or s k i d u h o v n i k i i z l j u d s t v a me d l j u d s t v om , Naš vestnik 3 5 , š t . 5 , m a j – v e l i k i t r a v e n , T r s t 2 010 . Jakop , T j a š a , I z r a z i z a s p o l o v i l a v g r a d i v u z a S l o v e n s k i l i n g v i s t i č n i at l a s i n p r i I v a n u K o š t iá l u , Jezikoslovni zapiski 1 8 , š t . 2 , L j u b l j a n a 2 0 1 2 . Jakopin , F r a n c , S l o v e n s k i p r i i m k i ( P o g o v or N a š i h r a z g l e d o v ) , Naši razgledi , 2 8 . j a n u a r j a 1 97 7 . Jakopin , F r a n c , K r a j ev n a i n l e d i n s k a i me n a g or n j e T e r s k e d o l i ne, Slavistična revija 4 6 , L j u b l j a n a 1 9 9 8 . Jalen , J a ne z , Bobri, M l a d i n s k a k n j i g a , Lj u blj a n a 1 982 . Jembrih , A l o j z , P r i l o g p r o u č a v a n j a d o p r i n o s a d e s e t or i c e S l o v e n a c a h r v at s k om j e z i k o s l o v l j u , k n j i ž ev n o s t i i k u l t u r i o d 1 6 . d o 1 9 . s t o l j e ć a , Slovenci v Hrvaški , I n š t i t u t z a n a r o d n o s t n a v p r a š a n j a , L j u b l j a n a 1 9 9 5 , 6 3 – 8 4 . Jančar , D r a g o , N e k a j u v o d n i h m i s l i , Glasnik Slovenske matice X X V I I / X X V I I I , š t . 1 – 2 L j u b l j a n a 2 0 0 3 / 2 0 0 4 , 57 – 58 . Janusz , J u l i u s , B i t i s v e t i n z v e s t C e r k v i , Družina 6 4 , 3 . m a j , š t . 1 8 , L j u b l j a n a 2 015. Jelenec , J a ne z , Ledinska kronika / Z g o d o v i n s k e č r t i c e l e d i n s k e ž u p n i j e, L e d i ne 2 0 0 9 . Jerič , T i l k a , Moj mali veliki Novi svet , s a m o z a l o ž b a , L o g at e c 2 0 0 6 . Jerman , S i l v i n i n Todorovski , I l i n k a , Slovenski dom v Zagrebu 1929–1999 , K u l t u r n o - p r o s v e t n o d r u š t v o S l o v e n s k i d om , Z a g r e b 1 9 9 9 . Jesenšek , M a r k o , Večno mladi Htinj / o b 8 0 - l e t n i ci J a n k a Č a r a ( Z or a 8 3 ) , M e d n a r o d n a z a l o ž b a O d d e l k a z a etnoLing_04_FIN.indd 295 16. 06. 2017 13:14:09 296 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž ev n o s t i , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , M a r i b or 2 0 1 2 . Jesenšek , M a r k o , I me n a me s e c ev v s l o v e n s k e m p a n o n s k e m j e z i k o v ne m pr ost o r u , Družbena funkcijskost jezika / v i d i k i , me r i l a , o p r e d e l i t v e ( O b d o b j a 3 2 ) , Z n a n s t v e n a z a l o ž b a F i l o z o f s k e f a k u l t e t e, L j u b l j a n a 2 0 1 3 . Jezernik , B o ž i d a r , Z a k a j j e Ž i d so vražnik ? Borec , r ev i j a z a z g o d o v i n o , l i t e r at u r o i n a n t r o p o l o g i j o 3 7 , š t . 2 , L j u b l j a n a 1 9 8 5 , 8 2 – 8 7 . Jezernik , B o ž i d a r , Ž i d k o t s o v r a ž n i k a l i z g o d o v i n a s e p o n a v l j a , Problemi , r ev i j a z a k u l t u r o i n d r u ž b e n a v p r a š a n j a 2 3 š t . 1 / 2 , L j u b l j a n a 1 9 8 5 , 2 3 – 2 7. Jež , A n d r a ž , Stanko Vraz in nacionalizem / Od narobe Katona do narobe Prešerna, S t u d ia l i t t e r a r ia , Z a l o ž b a Z R C , Z R C S A Z U , L j u b l j a n a 2 016 . K Kališnik , Š t e f a n , Skoraj pozabljene zgodbe , C e l j s k a M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 2 0 0 6 . Kapelle , J . , M e t l i k a … , Kmetijske in rokodelske novice 8 , L j u b l j a n a 1 8 5 0 . Karničar , A n d r ej , Jezerske štorije ( G l a s o v i 1 6 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 19 9 7. Kastelec , M . , Viža ali šega moliti ta sveti Roženkranc Lube Device Matere Marie [ D r u g i h p o d at k o v n i ! ] Kd [ = K i d r i č , F r a n c e ] , Slovenski biografski leksikon , Z a d r u ž n a g o s p o d a r s k a b a n k a , L j u b l j a n a 19 2 5 –19 32 . Kejžar , I v a n , K o v a č ev , Atlas soriška ledinska imena , s a m o z a l o ž b a , Š k o f j a L o k a 2 0 1 3 . Kelemina , J a k o b , N a r o d o p i s j e S l o v e n c ev , I i n I I d e l ( o c e n a ) , Slovenski etnograf V I – V I I , L j u b l j a n a 1 9 5 4 . Kleindienst , L i d i j a , Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela ( G l a s o v i 1 1 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 9 5 . Klinar , K l e me n , Škofic , J o ž i c a , Šekli , M at ej , Piko-Rustia , M a r t i n a , Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen : p r o j e k t F L U - L E D v o k v i r u O p e r at i v ne g a p r o g r a m a S l o v e n i j a – A vs t r i j a 2 0 0 7 – 2 0 1 3 , G or n j e s a vs k i m u z ej , J e s e n i c e 2 0 1 2 . Klinec , R u d o l f , Zgodovina Goriške Mohorjeve družbe , G or i c a 1 9 6 7 . Kmecl , M at j a ž , Mala literarna teorija , z a l o ž b a M & N , L j u b l j a n a 1 9 9 6 . Kmecl , M at j a ž , H u m or i n s l o v e n s k a li tera t u ra, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 6 , Z a v o d R e p u b l i k e S l o v e n i j e z a š o l s t v o , L j u b l j a n a 1 9 97 , 8 3 – 91. Kocbek , F r a n , Pregovori, prilike in reki , Lj u blj a n a 1 8 87 . Kocjan , D a n i l a H a d a l i n , J e l k a , Bejži zlodej, baba gre ( G l a s o v i 6 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 9 6 . Kočevar , F e r d o , P r e d l o g M at i ci s l o v e n s k ej / n a b l a g o h o t n i p r ev d a r e k , Novice 2 6 , L j u b l j a n a 1 8 6 8 . Kočevar , F . [ e r d o ] , P ome n k i o n a š i h l i t e r a r n i h z a d ev a h , Glasnik slovenski 1 1 , C e l o v e c 1 8 6 8 . Kočevar , F . [ e r d o ] , M l i n a r j ev J a ne z , Glasnik slovenski 2 / 2 , C e l o v e c 1 8 5 9 . Koder , D a r k o , N e k a j b e s e d o a v t or j u , Edvard Erzetič, Slovar narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih, O b č i n a B r d a , Š k o f j a L o k a 20 07 . Koder , J o ž i c a , D a j i h ne b i č i s t o p o z a b i l i …, Tržiški slovar , Z v e z a k u l t u r n i h or g a n i z a ci j , T r ž i č 2 0 1 2 . Kolarič , R u d o l f , K n j i ž ev n i k o v o d n o s d o l j u d s k e g a g o v or a , Jezik in slovstvo 2 , š t . 1 , L j u b l j a n a 1 9 5 6 / 5 7 . Koletnik, M i h a e l a , K r e m b e r š k i g o v or , Slavistična revija 4 4 , L j u b l j a n a 1 9 9 6 . etnoLing_04_FIN.indd 296 16. 06. 2017 13:14:09 297 V I R I I N LITER AT U R A Koletnik, M i h a e l a , G l a s o s l o v n a i n o b l i k o s l o v n a p o d o b a g o v or a v Č r e š n j ev ci h , Jezik in slovstvo 4 2 , L j u b l j a n a 1 9 9 6 / 1 9 97 . Koletnik, M i h a e l a , V o k a l i z e m v z a h o d n i h s l o v e n s k o g or i š k i h g o v or i h , Z. Zorko (ur.), M. Koletnik (ur.) , Logarjev zbornik , L j u b l j a n a 1 9 9 9 . Koletnik, M i h a e l a , F o n o l o š k i o p i s v o l i č i n s k e g a i n č r e š n j evs k e g a g o v or a , Slavistična revija 4 7 , L j u b l j a n a 1 9 9 9 . Koletnik, M i h a el a , F o n o lo š k i o pi s go v o r a v R a d e n ci h , Jezikoslovni zapiski 6 , Lj u blj a n a 2 0 0 0. Koletnik, M i h a e l a , F o n o l o š k i o p i s g o v or a p r i S v . A n i n a K r e m b e r k u v S l o v e n s k i h g or i c a h , Jezikoslovni zapiski 7 , š t . 1 – 2 , L j u b l j a n a 2 0 0 1 . Koletnik, M i h a e l a , G o v or p r i S v . T r o j i ci v S l o v e n s k i h G or i c a h , Jezik in slovstvo 4 6 , L j u b l j a n a 2 0 0 0 / 2 0 0 1 . Koletnik, M i h a e l a , F o n o l o š k i o p i s g o v or a n a Z g or n j i V e l k i ( S L A 3 6 4 ) , Jezikoslovni zapiski 7 , š t . 1 , L j u b l j a n a 2 0 01. Koletnik, M i h a e l a , G l a s o s l o v n i r a z v o j v s l o v e n s k o g or i š k e m n a r e č j u , Slavistična revija 5 1 , p o s e b n a š t ev i l k a , L j u b l j a n a 2 0 0 3 . Koletnik, M i h a el a , F o n o lo š k i o pi s go v o r a p r i N e g o v i [ S L A 3 6 7 ] , Jezikoslovni zapiski 9 , š t . 2 , L j u b l j a n a 2 0 0 3 . Koletnik, M i h a e l a , M i k l o š i č ev o v i n o g r a d n i š k o b e s e d j e v P l e t e r š n i k o v e m s l o v a r j u , Z. Zorko (ur.), M. Koletnik (ur.), Besedoslovje v delih Frana Miklošiča ( Z or a 3 1 ) , S l a v i s t i č n o d r u š t v o , M a r i b or 2 0 0 4 . Koletnik, M i h a e l a , I z p o s o j e n k e v p r l e š k e m v i n o g r a d n i š k e m b e s e d j u , Annales Se r i e s h i s t or ia e t s o ci o l o g ia 1 6 , š t . 1 , K o p e r 2 0 0 6 . Koletnik, M i h a e l a , P r e k m u r s k a t e r m i n o l o g ia g a r n c a r s k a , T . M a j d z i ń s k a ( u r . ) , Diachronia w badaniach nad językiem i w dydaktyce szkoły wyższej 5 2 , Ł ó d z k i e T o w a r z y s t w o N a u k o w e, Ł ó d ź 20 0 6 – 20 07 . Koletnik, M i h a e l a , P r e k m u r s k o l o n č a r s k o b e s e d j e v F i l o v ci h , I. Orel (u r.) , Razvoj slovenskega strokovnega jezika ( O b d o b j a : M e t o d e i n z v r s t i , 2 4 ) , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , O d d e l e k z a s l o v e n i s t i k o , C e n t e r z a s l o v e n š č i n o k o t d r u g i / t u j i j e z i k , L j u b l j a n a 2 0 0 7 . Koletnik, M i h a e l a , P r e k m u r s k a g or i č k a l o n č a r s k a t e r m i n o l o g i j a , Slavistična revija 5 5 , š t . 1 / 2 , L j u b l j a n a 2 0 0 7 . Koletnik, M i h a e l a , Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave ( Z o r a 6 0 ) , M e d n a r o d n a z a l o ž b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž ev n o s t i , M a r i b o r 2 0 0 8 . Koletnik, M i h a e l a , K or o š k a b o t a n i č n a t e r m i n o l o g i j a v P l e t e r š n i k o v e m s l o v a r j u , M . J e s e n š e k ( u r . ) , Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja ( Z o r a 5 6 ) , O d d e l e k z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž ev n o s t i , M a r i b or 2 0 0 8 . Koletnik, M i h a e l a – Holsedl Z d e n k a , Z e m l j e p i s n a l a s t n a i me n a v Ve č e s l a v c i h , Jezikoslovni zapiski 1 5 , š t . 1 – 2 , L j u b l j a n a 2 0 0 9 . Koletnik, M i h a e l a , B e n k o A n j a , P r i me r j a l n i n a r e č n i s t r o k o v n i ( s l i k o v n i ) s l o v a r z a b e s e d j e s t e m at s k e g a p o d r o č j a v r t i n s a d o v n j a k v i z b r a n i h g o v or i h p a n o n s k e i n k or o š k e n a r e č ne s k u p i ne, Jezikoslovni zapiski 1 7 , š t . 1 , L j u b l j a n a 2 0 1 1 . Koletnik, M i h a e l a , P o i me n o v a n j a z a g o z d ne i n t r a v n i š k e ž i v a l i v r o g a š o vs k e m g o v or u , M a r k o J e s e n š e k (u r.) , Globinska moč besede , r e d . p r o f . d r . M a r t i n i O r o ž e n o b 8 0 - l e t n i ci ( Z or a 8 0 ) , M e d n a r o d n a z a l o ž b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž ev n o s t i , B i e l s k o - B ia ł a , B u d a p e s t , K a n s a s , M a r i b o r , P r a h a , 2 0 1 1 . etnoLing_04_FIN.indd 297 16. 06. 2017 13:14:09 298 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Koletnik, M i h a e l a , S a m o g l a s n i š k i r a z v o j v p a n o n s k i h g o v or i h o d Š e n t i l j a d o R a d e n c ev , Z. Zorko (ur.), M. Koletnik (ur.), Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja, M a r i b o r 2 0 1 3 . Koletnik, M i h a e l a , B e s e d j e i z p ome n s k e g a p o l j a » k me t i j a – p r o s t or i i n o p r e m a v h i š i , g o s p o d a r s k a p o s l o p j a « v s l o v e n s k o g or i š k e m n a r e č j u , P e t e r W ei s s ( u r . ) , Dialektološki razgledi (= Jezikoslovni zapiski ) 1 9 , š t . 2 , Z a l o ž b a Z R C , L j u b l j a n a 2 0 1 3 . Koletnik, M i h a e l a , L e k s i k a s p ome n s k e g a p o l j a » g o s p o d a r s k a p o s l o p j a , k me č k o d v or i š č e i n k me č k a o p r a v i l a « v v z h o d ne m s l o v e n s k o g or i š k e m p o d r n a r e č j u , Studia slavica 5 8 , n o 2 , P r a h a 2 0 1 3 . Koletnik, M i h a e l a , B e s e d j e z a p r o s t or e i n o p r e m o v k me č k i h i š i v i z b r a n i h p r e k m u r s k i h g o v or i h , K o l l át h A n n a ( u r . ) I l d i k ó N . C s á s z i , / … / , M a g y a r N y e l y é s I r o d a l om T a n s z é k , M a g y a r N e m z e t i s é g i M ű v e l ő d é s i I n t é z e t , š t . 1 / 2 , M a r i b or , L e n d a v a 2 0 1 4 . Koletnik, M i h a e l a , P o i me n o v a n j e z a or o d j a i n k me č k a o p r a v i l a v M u r k o v e m r o j s t ne m k r a j u , A . J e n s t e r l e - D o l e ž a l ( u r . ) , J . H o n z a k - J a h i ć ( u r . ) , A . Š u r l a ( u r . ) , Sto let slovenistiky na Univerzitě Karlove v Praze : p e d a g o g o v é a v ě d ci v e s t í n u d ě j i n ( V a r ia s v . 2 7 ) , F i l o z o fi c k á f a k u l t a , U n i v e r z i t y K a r l o v y , P r a h a 2 014 . Koletnik, M i h a e l a , L e k s i k a s p ome n s k e g a p o l j a b o l e z n i v p r e k m u r s k e m r o g a š o vs k e m g o v or u , Zbornik soboškega muzeja š t . 2 2 / 2 3 , M u r s k a S o b o t a 2 0 1 5 . Koletnik, M i h a e l a , P r e k m u r s k o b e s e d j e z a g o s p o d a r s k a p o s l o p j a , k me č k o d v or i š č e i n k me č k a o p r a v i l a v P l e t e r š n i k o v e m s l o v a r j u , Slavia Centralis 8 , š t . 1 , M a r i b or 2 0 1 5 . Koletnik, M i h a e l a , Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narečju (Z o r a 1 0 9 ) , M e d n a r o d n a z a l o ž b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž ev n o s t i , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , M a r i b or 2 0 1 5 . Koletnik, M i h a e l a , M e d j e z i k o v n i s t i k i v p r l e š k e m b e s e d j u z a » h i š o «, M. Jesenšek (u r.) , Leopold Volkmer: prvi posvetni pesnik na slovenskem Štajerskem ( Z o r a 1 0 6 ) , M e d n a r o d n a z a l o ž b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž ev n o s t i , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , M a r i b or 2 0 1 5 . Koletnik, M i h a e l a , G or n j e s e n i š k a b o t a n i č n a t e r m i n o l o g i j a , Rojena v narečje / A k a d e m i k i n j i p r o f . d r . Z i n k i Z or k o o b 8 0 - l e t n i ci ( Z or a 1 1 4 ) , M e d n a r o d n a z a l o ž b a O d d e l k a z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž ev n o s t i , M a r i b or 2 0 1 6 . Kopač, Z v o ne, D o ž i v e t j e ne k e g a n a r e č j a , Traditiones 2 3 , L j u b l j a n a 1 9 9 4 . Kopitar , B a r t h . [ o l omej ] , Kleinere Schriften . H r s g b F r . M i k l o s i c h , W i e n 18 5 7. Koršič , I v a n ( u r . ) , Od držav na Slovenskem do slovenske države , P o k r a j i n s k i m u z ej K o č ev j e 2 0 0 4 . Kos , M a r k o , N e b o d i m o p e s i m i s t i , k e r n i v z r ok a , Ampak 7 , m a j 2 0 0 6 , š t . 5 . Košir , S t a n k o , Pad pečkamē, ćer s'm gor' rastu / Pod pečkami, kjer sem odraščal , s a m o z a l o ž b a , G o z d M a r t u l j e k 1 9 97 . Košir , S t a n k o , Ć kda – Davno tega , s a m o z a l o ž b a , G o z d M a r t u l j e k 1 9 9 9 . Košir , S t a n k o , Námǡra smǡ pa rès'n / Mogoče smo pa res , s a m o z a l o ž b a , G o z d M a r t u l j e k 2 0 1 0 . [Koštiál , I v a n = ] R o d o l j u b , W i n d i s c h e Hu n d e! Soča 3 5 , š t . 8 7 , G or i c a 3 1 . 1 0 . 19 0 5. etnoLing_04_FIN.indd 298 16. 06. 2017 13:14:09 299 V I R I I N LITER AT U R A [Koštiál , I v a n = ] A n t i k or u p ci o n i s t , I t a l i j a n s k a ne s r a m n o s t , Slovenski narod 3 8 , 1 0 . 5 . 1 9 0 5 . Kostial , J o h a n ne s , Z u r K r a i ne r V o l k s k u n d e, Zeitschrift für österreichische Volkskunde 1 2 , W i e n , 1 9 0 6 . Kostial , J o h a n ne s E u p h e m i s t i s c h e F lu ch w o r t e , Zeitschrift für österreichische Volkskunde 1 3 , W i e n 19 0 7. Koštiál , I v a n , S l o v e n i s c h e S c h e r z r e d e n u n d R ät z e l f r a g e n , Anthropophytea 6 , 19 0 9. Koštiál , I v a n , S l o v e n i s c h e S p r i c h w ör t e r , Anthropophytea 8 , 1 9 1 1 . Koštiál , I v a n , S l o v e n i s c h e R ät z e l a u s d e m K ü s t e n l a n d e, Anthropophytea 9 , 191 2 . Koštiál , I v a n , S l o v e n i s c h e S c h w ä n k e a u s K r a i n , Anthropophytea 9 , 1 9 1 2 . Koštiál , I v a n , O b č n a i me n a i z h i š n i h , Življenje in svet 2 1 , 1 9 3 7 . Koštiál , I v a n , K d o j e d i v j a h or d a ' , Etnolog 1 0 – 1 1 , L j u b l j a n a 1 9 3 7 – 1 9 3 9 . Koštiál , I v a n , O o s e l n i k u , Etnolog 10 – 1 1 , L j u b l j a n a 1 9 3 7 – 1 9 3 9 . Koštiál , I v a n , O s l o v e n s k i i n s r b o h r v at s k i l j u d s k i m l e k a r s k i t e r m i n o l o g i j i , Etnolog 1 3 , L j u b l j a n a 1 9 4 0 . Koštiál , I v a n , I me n a n a š i h p t i c , Proteus 8 , 1 9 4 5 . Koštiál , I v a n , I me n a n a š i h k r k o n o v i n p l a z i l c ev , Proteus 9 , 1 9 4 6 / 4 7 . Koštial , R o ž a n a , B i b l i o g r a fi j a I v a n a K o š t iá l a , Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875–1909 / Slovenski oddelek , P o k r a j i n s k i a r h i v , K o p e r 2 0 1 0 . Kotnik, F r a n c , Slovenske starosvetnosti ( Slove n s k a p olj u d n o z n a n s t ve n a k n j i ž n i c a 1 , š t . 4 ) , Z a d r u ž n a t i s k a r n a , Lj u blj a n a 1 9 4 3 . Kračmanov , M . [ at i j a V a l j a v e c ] , O R o j e n i c a h š e ne k a j Kmetijske in rokodelske novice 1 6 , L j u b l j a n a 1 8 5 8 . Kračmanov , M . , O M l i n a r j ev e m J a ne z u / P ome n k i o d om a č i h r e č eh , Slovenski glasnik 2 , š t . 2 , C e l o v e c 1 . a v g u s t a , 1 8 5 9 / I I , 5 0 – 5 7 . Kračmanov , M . [ at i j a V a l j a v e c ] , N á r o d ne p r i p o v e d k e i z Š t a j a r s k e g a , Kmetijske in rokodelske novice 1 8 , L j u b l j a n a 18 6 0 . Kragelj , J o ž k o , Ivan Trinko Zamejski ( Ž i v l j e n j e i n d e l o ) / G r a d i t e l j i s l o v e n s k e g a d om a – 3 , O g n j i š č e, K o p e r 1 9 97 . Kragelj , J o ž k o , Vinko Vodopivec ( Ž i v l j e n j e i n d e l o ) / G r a d i t e l j i s l o v e n s k e g a d om a – 4 , O g n j i š č e, K o p e r 1 9 9 9 . Krajczar , K a r e l , Kralič pa Lejpa Vida ( G l a s o v i 1 3 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 19 9 6 . Kralj Jerman , L u č k a , Janko Kralj ( U t i š a n i i n p o z a b l j e n i s l o v e n s k i p o l i t i k / 1 8 9 8 – 1 9 4 4 ) , D r u ž i n a , Lj u blj a n a 2 0 0 8 . Krek , G r e g or , E i n l ei t u n g i n d i e s l a v i s c h e L i t e r at u r g e s c h i c h t e, 1 . i z d a j a , W i e n 18 74 . Krek , G r e g or , R a z ne m a l e n k o s t i , Kres 3 , C elove c 1 8 83 . Krek , G r e g or , R a z ne m a l e n k o s t i , Kres 4 , C e l o v e c 1 8 8 4 . Križman, M i r k o , 1 9 97 : Jezikovna razmerja ( J e z i k p r a g m at i k e i n e s t e t i k e v o b mej n i h p r e d e l i h o b M u r i ) , S l a v i s t i č n o d r u š t v o , M a r i b or . Križnar , N a š k o , E t n o l o š k i v e č e r s H e r t o M a u r e r - L a u s e g g e r , Glasnik SED 5 2 , š t . 1 , 2 , 3 , 4 , L j u b l j a n a 2 0 1 2 . Križnik , G a š p e r , Štrekljeva zapuščina , I S N , Z R C S A Z U , L j u b l j a n a . Kühar , Š t ev a n , Ljudsko izročilo Prekmurja , z b r a l i n u r e d i l V i l k o N o v a k , P om u r s k a z a l o ž b a , M u r s k a S ob ot a 1 9 88. Kumer , Z m a g a , L j u d s k e p e s m i i z t r ž a š k e o k o l i c e, Sodobnost 1 9 , L j u b l j a n a 1 9 7 1 . etnoLing_04_FIN.indd 299 16. 06. 2017 13:14:09 300 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Kumer , Z m a g a , Pesem slovenske dežele , O b z or j a , M a r i b o r 1 97 5 . Kumer , Z m a g a , Z v e s t o b a S l o v e n c ev d o d om o v i ne i n n a r o d a , Communio , me d n a r o d n a k at o l i š k a r ev i j a 1 7 , š t . 3 , Lj u blj a n a 2 0 0 7 . Kuret , N i k o , Šaljive zgodbe o Lemberžanih ( Z a b a v n a k n j i ž n i c a 7 ) , M a r i b o r 1 9 5 4 . Kuret , N i k o , Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir , S A Z U , L j u b l j a n a 19 6 3. Kuret , N i k o , Praznično leto Slovencev ( S t a r o s v e t ne š e g e i n n a v a d e o d p om l a d i d o z i me ) , P r v i d e l : P om l a d , M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 1 9 6 5 . Kuret , N i k o , Praznično leto Slovencev I I , M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 1 9 6 7 . Kuret , N i k o , Praznično leto Slovencev I I I , M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 1 97 0 . Kuret , N i k o , Praznično leto Slovencev I V , M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 1 97 0 . Kuret , N i k o , [ V p r a š a n j e e t n o g r a f s k e b i b l i o g r a fi j e ] , r u b r i k a P r e d a v a n j a , Glasnik Slovenskega etnografskega društva 1 2 , L j u b l j a n a 1 97 1 , š t . 4 , 3 1 . L Lebar , J a n k o , M at e r i n j e z i k v l j u d s k ej š ol i , Učiteljski tovariš 23 , 1 88 3 . Lekše , F r . [ a n c ] , P or a b ne m i s l i o s l o v e n š č i n i v g o v or u i n p e s m i , Dom in svet 4 , L j u b l j a n a 1 8 9 1 . Leskovic , V e s n a , P u s t i t a n a m r o ž e p o n a š i m s a d i t ( N a š i p o g o v or i ) , Dom 4 2 , š t . 2 , 3 1 . 1 . 2 0 0 7 . Levstik , F r a n , O d g o v or s o s t a v k u “ P o t r e b e S l o v e n c o v g l e d e p r i r o d n i h v e d ”, Slovenski glasnik 18 5 8 . Levstik , F r a n , J e z i k o s l o v ne r a z p r a v e, Ljubljanski zvon 1 , L j u b l j a n a 1 8 8 1 . Likar , A n d r ej , S l o v e n s k e b e s e d e, Kmetijske in rokodelske novice 1 0 , Lj u blj a n a 1 85 2 Lipnik , J o ž e, S at i r a i n h u m or , Zbornik Slavističnega društva Slovenije 6 , Z a v o d R e p u b l i k e S l o v e n i j e z a š o l s t v o , L j u b l j a n a 1 9 97 . Lipuš , F l or i j a n , Š e d o b r o j u t r o ne z n a j o r e č i , Boris Lipužič, Čedermaci današnjega dne ( P r i č ev a n j a o s l o v e n s k i š o l i i n m at e r i n š č i n i v z a mej s t v u , L j u b l j a n a 1 9 9 5 . Logar , T i ne, Slovenska narečja ( K o n d or ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L j u b l j a n a 19 75. Logar , T i ne, 1 9 9 3 : Slovenska narečja ( C i c e r o ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L j u b l j a n a . Lokar , J a n k o , I z B e l e K r a j i ne, Carniola 2 / n o v a v r s t a , L j u b l j a n a 1 9 1 1 . M Magdič , F r . , S l o v a r s k i p a b e r k i , Ljubljanski zvon 1 2 , L j u b l j a n a 1 8 9 2 . M. [ajar? ] , T u r š k i P a v l i h a , Glasnik slovenski 7 , C e l o v e c 1 8 6 4 , 2 4 1 . Majar , M at i j a , N e k a j o d S l o v e n c o v , Kmetijske in rokodelske novice 2 , , š t . 4 4 , 1 8 4 4 . Makarovič , G or a z d , Slovenci in čas / O d n o s d o č a s a k o t o k v i r i n s e s t a v i n a vs a k d a n j e g a ž i v l j e n j a , K r t i n a , Lj u blj a n a 1 9 95 . Makarovič , M a r i j a , D e k l i c a v o j a k , Slovenski etnograf 1 6 / 1 7 , L j u b l j a n a 1 9 6 3 / 6 4 , 1 9 1 – 2 02 . Makarovič , M a r i j a , Pregovori- življenjske resnice, K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 97 5 . Makarovič , M a r i j a , G o v or i c a n o š e o b p r i me r u R at e č v Z g or n j i S a vs k i d ol i n i , Pogledi na etnologijo , P a r t i z a n s k a k n j i g a , L j u b l j a n a 1 97 8 . Makarovič , M a r i j a , P or o č i l o o d e l u p r i Z i l j i , d ne 9 . j u l i j a a l i : » s v e t l o b a v j u l i j u «, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 3 6 , š t , 4 , Lj u blj a n a 1 9 9 6 . Makovec , J u š , Od Mure do Goric , s a m o z a l o ž b a , M u r s k a S o b o t a 1 9 9 5 . Marn , J o s i p , Jezičnik 1 6 , L j u b l j a n a 1 8 7 8 . Marn , J o s i p , Jezičnik 1 7 , L j u b l j a n a 1 8 7 9 . etnoLing_04_FIN.indd 300 16. 06. 2017 13:14:09 301 V I R I I N LITER AT U R A Marn , J o s i p , Jezičnik 2 0 , L j u b l j a n a 1 8 8 2 . Marn , J o s i p , Jezičnik 2 4 , L j u b l j a n a 1 8 8 6 . Marn , J o s i p , Jezičnik 2 5 , L j u b l j a n a 1 8 8 7 . Marn , J o s i p Jezičnik 2 6 , L j u b l j a n a 1 8 8 8 . Marn , J o s i p , J e z i č n i k 2 9 , L j u b l j a n a 1 8 9 1 . Marn , J o s i p , Jezičnik 3 0 , L j u b l j a n a 1 8 9 2 . Marn , J o s i p , B e s e d a – k j e s i ? Dom in svet 4 , L j u b l j a n a 1 8 9 1 . Mate , M i h a , N e k at e r e z n a č i l n o s t i h u m o r ja , Zbornik Slavističnega društva Slovenije 6 , Z a v o d R e p u b l i k e S l o v e n i j e z a š o l s t v o , L j u b l j a n a 1 9 97 . Matičetov , M i l k o , B i b l i o g r a fi j a I v a n K o š t iá l a , Slovenski etnograf 3 – 4 , L j u b l j a n a 19 5 0 –19 51. Matičetov , M i l k o , I me k e n t a v r o v i n k o n j i v r o b i š k i p r a v l j i ci , Slovenski etnograf 6 – 7 , 1 9 5 3 / 1 9 5 4 , L j u b l j a n a 1 9 5 4 . Matičetov , M i l k o , P o p r t n i k , Slovenski etnograf 6 / 7 , 1 9 5 3 / 5 4 , L j u b l j a n a 1 9 5 4 . Matičetov , M i l k o , P r i t r eh B o g a n j č a r j i h , k i z n a j o » l a g at i " , Slovenski etnograf 1 8 – 1 9 , L j u b l j a n a 1 9 6 6 . Matičetov , M i l k o , K or o š k o z v e z d n o i me » š k o p n j e k o v o g ne z d o «, Traditiones 1, L j u b l j a n a 1 97 2 . Matičetov , M i l k o , D u h o v i n v B r k i n i h ( T r i s t o l e t p r i č ev a n j o o t r o k u , r o j e ne m v k a č j i p o d o b i ) , Traditiones 2 , L j u b l j a n a 1 97 3 . Matičetov , M i l k o , Z v e z d n a i me n a i n i z r o č i l a o z v e z d a h me d S l o v e n ci , Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2 , 1 97 4 . Matičetov , M i l k o , D v o j e g l e d a n j n a z v e z d n a i me n a , Jezik in slovstvo 2 2 , 19 7 6 / 7 7. Matičetov , M i l k o , » B e d e n i c e«, I me n a , p e s n i š k o i n o b r e d n o i z r o č i l o o t e m c v e t j u n a S l o v e n s k e m i n p r i s o s e d i h v h r v a š k i I s t r i , Traditiones 5 / 6 , 1 97 6 / 7 7 , Lj u blj a n a 1 9 79 . Matičetov , M i l k o , K r a s i n K r a š ev ci v o č eh s o s e d o v , Glasnik SED 1 7 / 1 97 7 , š t . 5 , L j u b l j a n a 1 97 9 . Matičetov , M i l k o , » J u z d a ž a u s p e r s k a «, Traditiones 1 3 , L j u b l j a n a 1 9 8 4 . Matičetov , M i l k o , K l i c a n j e d e ž j a z o g n j e m n a v o d i , Traditiones 14 , Lj u blj a n a 1 985 . Matičetov , M i l k o , D i v j i n a g e l j c , O g n j e ne c i n š e k a j , Sodobnost 3 6 , Lj u blj a n a 1 98 8 . Matičetov , M i l k o , L a n i t a , Jezik in slovstvo 3 4 , L j u b l j a n a 1 9 8 8 / 8 9 . Matičetov , M i l k o , L ü n ( j ) , Traditiones 1 8 , L j u b l j a n a 1 9 8 9 . Matičetov , M i l k o , R e s ia / 1 . D i me n s i o ne l i n g u ist i ca , La cultura popolare in Friuli »Lo sguardo da fuori «, A c c a d e m ia d i S ci e n z e L e t t e r e e A r t i d i U d i ne, U d i ne, 2 1 . X I I . 1 9 9 2 . Matičetov , M i l k o , Ž i v a b r e s a , Primorska srečanja , N o v a G or i c a 1 9 9 2 . Matičetov , M i l k o , So n c e me s i l i p e t i , Kras š t . 3 6 , d e c e m b e r 1 9 9 9 . Matičetov , M i l k o , Š k r ž a d j a p r a v d a , F o n t a n a , r ev i j a z a k n j i ž ev n o s t i n k u l t u r o , š t . 2 9 / 3 0 , K o p e r , 1 9 9 9 . Matičetov , M i l k o , Š k r ž a d j a a n t o l o g i j a , Primorska srečanja , š t . 2 3 1 / 3 2 , N o v a G or i c a 2 0 0 0 . Matičetov , M i l k o , S š k r ž a d i o d K or i n t a d o I s t r e i n k V i p a v i – S o č i – N a d i ž i . Se m a n t i č ne p o v e z a v e, Traditiones , L j u b l j a n a 2 0 0 4 , 1 5 5 – 1 7 4 . Maurer-Lausegger , H e r t a , P r o j e k t » R a z i s k o v a n j e s l o v e n s k i h n a r e č i j n a K or o š k e m « n a I n š t i t u t u z a s l a v i s t i k o c e l o v š k e u n i v e r z e, Etnolog 5 7 ( n o v a v r s t a 6 ) , g l a s n i k S l o v e n s k e g a e t n o g r a f s k e g a m u z ej a , L j u b l j a n a 1 9 6 6 , 3 7 7 – 3 8 1 . Maurer-Lausegger , H e r t a , O r o d j e s k or o š k i h p o d s t r e š i j , M o h or j ev a d r u ž b a – H e r m a g or a s V e r l a g C e l o v e c / K l a g e n f u r t , L j u b l j a n a , W i e n , 1 9 9 9 . Maurer-Lausegger , H e r t a , O s a neh , M o h or j ev a d r u ž b a – H e r m a g or a s V e r l a g C e l o v e c / K l a g e n f u r t , L j u b l j a n a , W i e n , 1 9 9 9 . etnoLing_04_FIN.indd 301 16. 06. 2017 13:14:09 302 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Maurer-Lausegger , H e r t a , Kruh iz črne kuhinje: p r i l o g a v i d e o fi l m u: f o n o l o š k a t r a n s k r i p ci j a fi l m s k e g a b e s e d i l a s p r ev o d om v s l o v e n š č i n o ( 1 9 9 9 ) / Brot aus der Rauchküche , 1 9 9 9 / B r e a d f r om t h e b l a c k k i t c h e n ( 2 0 01) . Maurer-Lausegger , H e r t a , J e z i k o v n a d i n a m i k a v k me č k e m i z r a z j u s r e d n j e r o ž a n s k e g a n a r e č j a , Annales 1 5 , K o p e r 2 0 0 5 . Medvešček , P a v e l , Na rdečem oblaku vinograd rase ( G l a s o v i 3 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 9 1 . Menaše , L ev , Svetovni biografski leksikon , M i h e l a č , L j u b l j a n a 1 9 9 4 . Merhar ( u r . ) , B or i s , Slovenske ljudske pesmi ( K o n d or 4 5 ) , M l a d i n s k a k n j i g a , Lj u blj a n a 1 9 6 1 . Meringer , R u d o l f , Z u r A u f g a b e u n d z u m N a me n u n s e r e r Z ei t s c h r i f t , Wörter und Sachen , B a n d I I I , H ei d e l b e r g 1911. Meringer , R u d o l f , L at ei n i s c h cucurbita ventosa , i t a l i e n . v e n t o s a , f r a n z . V e n t o u s e » S c h r o p f k o p f « Wörter und Sachen I V , 1 9 1 2 . Meringer , R . , S p r a c h e u n d Se e l e, Wörter und Sachen, Wörter und Sachen, K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , B a n d V I I , H ei d e l b e r g 1 9 2 1 . Meringer , R u d o l f , † a m 1 4 . F e b r u a r 1 9 3 1 i n K r o i s b a c h b ei G r a z z u m G e däc h t ni s , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t sb u c h h a nd l u n g, B a n d X I I I , H ei d e l b e r g 1 9 3 2 . Merkù , P a v l e, L j u d j e o b T e r u / O t r o ci ne b o j o v e č j e d l i b u r j e, Sodobnost 1 6 , Lj u blj a n a 1 9 6 8 . Merkù , P a v l e, L j u d j e o b T e r u / Z a p ej u č i Š k a r i fič, Sodobnost 1 6 , L j u b l j a n a 19 6 8 . Merkù , P a v l e, L j u d j e o b T e r u / T e b o d a n b ot , Sodobnost 1 6 , L j u b l j a n a 1 9 6 8 . Merkù , P a v l e, L j u d j e o b T e r u V I : T e r s k o n a r e č j e, Sodobnost 1 7 , L j u b l j a n a 1 9 6 9 . Merkù , P a v l e, O b i me n i h s l o v e n s k i h k r a j ev v I t a l i j i , Jezik in slovstvo 1 4 , Lj u blj a n a 1 9 69 . Merkù , P a v l e, P ome n o s l o v n i p a b e r k i i z z g or n j e T e r s k e d o l i ne, Jezik in slovstvo 1 5 , L j u b l j a n a 1 9 6 9 / 7 0 . Merkù , P a v l e, S t a r o i n n o v o g r a d i v o z a t e r s k a k r a j ev n a i me n a , Jezik in slovstvo 1 6 , L j u b l j a n a 1 97 0 / 7 1 . Merkù , P a v l e, P i s a v a i n r a b a s l o v e n s k i h k r a j ev n i h i me n v I t a l i j i , Jezik in slovstvo 1 6 , L j u b l j a n a 1 97 0 / 7 1 . Merkù , P a v l e, S p r eh o d s k o z i t e r s k o b e s e d i š č e – 2 , Jezik in slovstvo 1 6 , L j u b l j a n a 1 97 0 / 7 1 . Merkù , P a v l e, P e t d e s e t l e t n i c a » K r i ž o v e p o t i « A l o j z i j a C l i g n o n a , Jezik in slovstvo 1 7 , L j u b l j a n a 1 97 1 / 7 2 . Merkù , P a v l e, K n j i g a o I v a n u V o g r i č u , Sodobnost 2 0 , 1 97 2 . Merkù , P a v l e, N e k a j l e g e n d i z K a r n a j s k e i n N a d i š k e d o l i ne, Traditiones 1 , L j u b l j a n a 1 97 2 . Merkù , P a v l e, N a č e l ne m i s l i J a n a B a u d o u i n a d e C o u r t e n a y a , Jezik in slovstvo 1 8 , L j u b l j a n a 1 97 2 / 7 3 . Merkù , P a v l e, T a r č m u n s k e l e g e n d e i n p o v e d k e, Traditiones 2 , L j u b l j a n a 19 7 3. Merkù , P a v l e, T e r s k o n a r e č j e, Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji ( P r v i ci k l u s p r e d a v a n j n a B e ne č a n s k i h k u l t u r n i h d nev i h v Š k r u t o v e m ( S v . L e n a r t ) l e t a 19 7 3 –74) . Merkù , P a v l e, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji / Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia, T r s t / T r i e s t e 1 97 6 . Merkù , P a v l e, B a u d o u i n d e C o u r t e n a y v N e w Y or k u , G u m i n v s l o v e n s k i h etnoLing_04_FIN.indd 302 16. 06. 2017 13:14:09 303 V I R I I N LITER AT U R A p u b l i k a ci j a h i n š e k a j , Sodobnost 2 5 , L j u b l j a n a 1 97 7 . Merkù , P a v l e, B i t i n a r o d , Sodobnost 2 6 , L j u b l j a n a 1 97 8 . Merkù , P a v l e, B o g at a s p om l a d a n s k a k n j i ž n a ž e t ev v B e ne č i j i i n o B e ne č i j i , Sodobnost 2 6 , L j u b l j a n a 1 97 8 . Merkù , P a v l e, O s l o v e n s k e m t e r s k e m n a r e č ju , Slavistična revija 2 8 , Lj u blj a n a 1 98 0. Merkù , P a v l e ( u r . ) , Slovenska plemiška pisma / d r u ž i n M a r e n z i – C or a d u z z i s k o n c a 1 7 . s t o l e t j a , Z a l o ž n i š t v o t r ž a š k e g a t i s k a , T r s t 1 9 8 0 . Merkù , P a v l e, D e F e l i c ej ev a s l o v a r j a p r i i m k o v, Slavistična revija 3 0 , Lj u blj a n a 1 982 . Merkù , P a v l e, Z a s e b n a s l o v e n š č i n a v 1 7 . s t o l e t j u , Slavistična revija 3 0 , L j u b l j a n a 1 9 8 2 , Merkù , P a v l e, O s e b n o i me v D e F e l i c ej ev i k n j i g i I n om i d e g l i I t a l ia n i , Slavistična revija 3 1 , L j u b l j a n a 1 9 8 3 . Merkù , P a v l e, R a d o v e d n o s t s l o v e n i s t a p r e d b e s e d n j a k om m u g l i z a n s k e g a [ = f u r l a n s k o n a r e č j e v M i l j a h ] n a r e č j a , Slavistična revija 3 3 , L j u b l j a n a 1 9 8 5 . Merkù , P a v l e, E n k r at n o s t R e z i j e, Jezik in slovstvo 3 1 , 1 9 8 5 / 8 6 . Merkù , P a v l e, S l o v e n s k a s r e d n j ev e š k a a n t r o p o n i m i j a o b r om a n s k i mej i , Slavistična revija 3 5 , L j u b l j a n a 1 9 8 7 . Merkù , P a v l e, Imena naših krajev , M l a d i k a , T r s t 1 9 8 7 . Merkù , P a v l e, P r i s p ev e k k m i k r o t o p o n om a s t i k i t r ž a š k e o k o l i c e, Slavistična revija 4 0 , L j u b l j a n a 1 9 9 2 . Merkù , P a v l e, Svetniki v slovenskem imenoslovju , M l a d i k a , T r s t 1 9 9 3 . Merkù , P a v l e, S l o v e n s k i t o p o n i m i me d O g l ej e m i n So č o , Slavistična revija 4 4 , L j u b l j a n a 1 9 9 6 . Merkù , P a v l e, U j ej ci , O nej ci a l i V nej ci ? Traditiones 2 8 / I , L j u b l j a n a 1 9 9 9 . Merkù , P a v l e, S l o v e n s k o i me n o s l o v j e v I t a l i j i , Jezikoslovni zapiski 8 , L j u b l j a n a 2 0 02 . Merkù , P a v l e, D ev i n s k i p r i s e ž n i o b r a z e c z z a č e t k a 1 7 . s t o l e t j a , Jezikoslovni zapiski 8 , L j u b l j a n a 2 0 02 . Merkù , P a v l e, T o p o n om a s t i č n i o c v i r k i , Jezikoslovni zapiski , 1 0 , L j u b l j a n a 2 0 0 4. Merkù , P a v l e, 1300 primorskih priimkov , M l a d i k a , T r s t 2 0 0 4 . 2 Merkú , P a v l e, Od babe do smrti / B o g a s t v o s l o v e n s k e g a b e s e d j a , M l a d i k a 2 0 0 5 . Merkù , P a v l e, S l o v e n s k o i me n o s l o v j e v I t a l i j i , P a v l e M e r k ù , Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu , ( u r . M e t k a F u r l a n i n S i l v o T or k a r ) , Z a l o ž b a Z R C , Z R C S A Z U , L j u b l j a n a 2 0 0 6. Merkù , P a v l e, P r i i me k V r a m , Jezikoslovni zapiski , 1 4 , L j u b l j a n a 20 0 8. Mihelič , M i r a n , I me n a , k i o p o z a r j a j o n a ne k d a n j e ž i v l j e n j e . M i j a B o n – n a g r a j e n a z a d i p l om s k o d e l o o l e d i n s k i h i n h i š n i h i me n a h v B o v c u , Dom , K u l t u r n o v e r s k i l i s t , l e t o L I I , š t . 5 , 1 5 . m a r c a 2 0 1 7 , 4 . Mikhailov , N i k o l a i , Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine , R o k o p i s n a d o b a s l o v e n s k e g a j e z i k a ( o d X I V . s t o l . d o l e t a 1 5 5 0 ) , p r ev . H e l e n a O š l a k , M l a d i k a , T r s t 2 0 0 1 . Miklavčič , M i l e n a , 2 0 1 0 : C o k n p o k p o s l o v a r , Loški utrip 1 5 , š t . 1 7 2 , D e c e m b e r , 4 8 . Miklošič , F r a n , D i e s l a v i s c h e n M o n at s n a me n , Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Philosophisch- historische Classe , 1 7 B d , W i e n 1 8 6 8 . Milčinski , F r a n , Butalci , M l a d i n s k a k n j i g a , L j u b l j a n a 1 9 8 1 . Mlakar , B or i s , Ž i v l j e n j e i n t r a g i č n a u s o d a N a r t ej a V e l i k o n j e, Glasnik etnoLing_04_FIN.indd 303 16. 06. 2017 13:14:09 304 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Slovenske matice X X I X / X X X I , š t . 1 – 3 , 20 0 5 /20 07 . Mlinar , B r a n k o , O b d r u g e m z v e z k u k n j i ž n i c e Ž i r o vs k e g a o b č a s n i k a , Žirovski občasnik 9 , š t . 1 4 , Ž i r i 1 9 8 8 . Mlinar , L e a n d e r , Moja domača vas Žiri in bližnja okolica , l e t n i c e n i [ R o k o p i s] . Moder , J a n k o , e t a l . , J e z i k n a š vs a k d a n j i / N e k a j p o g l e d o v n a m at e r i n š č i n o i n n j e n o u s o d o , Zvon ( r ev i j a z a k u l t u r o i n d r u ž b o ) 8 , š t . 1 , C e l o v e c 2 0 0 5 . Möderndorfer , V i n k o , Verovanja, uvere in običaji Slovencev , M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 1 9 4 6 . Munda Hirnök , K at a l i n ( u r . ) , Ravnik , M o j c a ( u r . ) , S l o v e n ci n a H r v a š k e m – D e d i š č i n a i n s e d a n j o s t , S l o v e n s k o e t n o l o š k o d r u š t v o ( K n j i ž n i c a G l a s n i k a S E D ) , L j u b l j a n a 2 0 0 6 . Murko , M at i j a , Vatroslav Oblak (z d v e m a p o d o b a m a ) , L j u b l j a n a , S l o v e n s k a M at i c a , 1 8 9 9 . Murko , M at i j a , Z u r G e s c h i c h t e u n d C h a r a k t e r i s t i k d e r P r a g e r e t n o g r a fi s c h e, A u s s t e l l u n g i . J a h r e 1 8 9 5 , Mitteilungen der Anthropologische Geselschaft , W i e n 2 5. Murko , M at i j a , D e l a p o n a r o d o p i s n i r a z s t a v i č e š k o s l o v a n s k i , Ljubljanski zvon 1 6 , L j u b l j a n a 1 8 9 6 . Murko , M at i j a , N a r o d o p i s n a r a z s t a v a č e š k o s l o v a n s k a v P r a g i , LMS , Lj u blj a n a 1 89 6 . Murko , M at i j a , P r i s p ev e k k z g o d o v i n i l j u d s k e h i š e p r i J u ž n i h S l o v a n i h / Z u r G e s c h i c h t e d e s v o l k s t ü m l i c h e n H a u s e s b ei d e n S ü d s l a v e n , Die Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft i n W i e n , 1 9 0 6 . Murko , M at t h ia s , D a s G r a b a l s Ti s c h , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f t f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , B a n d I I , H ei d e l b e r g 1 9 1 0 . Murko , M at t h ia s , D i e S c h r ö p f k ö p f e b ei d e n S l a v e n . S l a v . b a ń a , b a ń k a , l at . b a l ne a , Wörter und Sachen, K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f t f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , B a n d V , H ei d e l b e r g 1 9 1 3 . Murko , M at t h ia s , Z u r G e s c h i c h t e d e r H e u g a b e l ( s l a v . v i d l y ) , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , B a n d X I I , H ei d e l b e r g 1 9 2 9 . Murko , M at i j a , Spomini , L j u b l j a n a , S l o v e n s k a m at i c a , 1 9 5 1 . Murko , M at i j a , Izbrano delo , S l o v e n s k a m at i c a , L j u b l j a n a 1 9 6 2 . Mušič , M a r j a n , S l o v e n s k a l j u d s k a u me t n o s t i n m i , Sodobnost 7 , Lj u blj a n a 1 93 9 . N -n , O z a d ev a h s l o v e n s k e g a b e s e d n j a k a , Kmetijske in rokodelske novice 1 2 , Lj u blj a n a 1 85 4. Naglič , M i h a , Ž i v e t i i n k me t o v at i n a d u r a n om / Ž i r o vs k i V r h ne k o č i n d a ne s , Gorenjski glas , 1 . m a r c a 1 9 9 1 . Naglič , P e t e r , Zapiski n a m o j o p r o š n j o , Ž i r i 2 0 0 0 . Näš Kolindrin, T e r o z a j a n s k i k u l t ü r s k i č i r k o l o » R o z a j a n s k i D u m « 2 0 1 6 [ z i d n i k o l e d a r] . Nova Crainska Pratica, n a L ej t u M . D C C . X X X X I . F a k s i m i l e 1 9 6 6 . Navratil , J . , Z a k a j j e neh a l V e d e ž ! Slovenski Glasnik 18 5 9 / I I . Nemanič , D a v or i n , D r o b t i ne z a s l o v e n s k i s l ov a r, Ljubljanski zvon 4 , L j u b l j a n a 18 8 4 . Nežmah , B e r n a r d , Pogovori z Merkujem , M l a d i k a , T r s t 2 0 1 4 . Novak , V i l k o , S t r u k t u r a s l o v e n s k e l j u d s k e k u l t u r e, Razprave / Disertationes I V , L j u b l j a n a 1 9 5 8 . Novak , V i l k o , L j u d s k i j e z i k , Slovenska ljudska kultura, D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e, L j u b l j a n a 1 9 6 0 . etnoLing_04_FIN.indd 304 16. 06. 2017 13:14:10 305 V I R I I N LITER AT U R A Novak , V i l k o , Ž i v l j e n j e i n d e l o A v g u s t a Pavl a , Razprave II. Razreda 7 , L j u b l j a n a 1 97 0 . Novak , V i l k o , D e l o F r a n c e t a K o t n i k a , Raziskovalci slovenskega življenja , C a n k a r j ev a z a l o ž b a , L j u b l j a n a 1 9 8 6 . Novak , V i l k o , Zbogom, življenje ( N e k a j p e s m i vs e g a ž i v l j e n j a ) , S a m o z a l o ž b a , Lj u blj a n a 2 0 0 0. O Oblak , L o v r e n c , N e k o l i k o č r t i c i z ž i r o vs k e f a r e, Loški razgledi 3 3 , Š k o f j a L o k a , 1 9 8 6 . Orožen, M a r t i n a , O d v i s n o s t n a r e č ne g a b e s e d i š č a i n n a č i n a u p o v e d o v a n j a ( i z r a ž a n j a ) o d s p r e m i n j a j o č e g a s e n a č i n a ž i v l j e n j a , Traditiones 2 3 / N a š ž i v i j e z i k , L j u b l j a n a 1 9 9 4 . Orožen, M a r t i n a , Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju , L j u b l j a n a 1 9 9 6 . Ovsec J . , D a m j a n , » Č e b o š r e k e l A , t e b om n a g o b e c d o Ž «, Gea 7 , š t . 7 , 19 9 7. Ovsec , D a m j a n , S p l o š n o o s r a j ci , p o s e b ej š e o » l j u b l j a n s k i h s r a j c a h «, Gea 7 , š t . 7 , 1 9 97 . P Pahor , B or i s , M a v r i c a j e n a š s i m b o l a l i j e z i k k o t b l a g o s l o v ( U v o d n i g o v or n a 7 1 . s v e t o v ne m k o n g r e s u me d n a r o d ne g a P E N o d 1 4 . d o 2 1 . j u n i j a n a B l e d u ) , Mohorjev koledar 2006 , C e l j s k a M o h or j ev a d r u ž b a , C el je 2 0 05 . Pahor , B or i s , T r ž a š k o p i s m o , Ampak 7 , m a j 2 0 0 6 , š t . 5 . Pajk , J a n k o , N e k a j d om a č i h b e s e d , Kres 1 , C e l o v e c 1 8 8 1 . Pandler , F r it z , A lt e r - u n d K r a n ke nt ög u n g a l s S i t t e b ei i n d o g e r m a n i s c h e n Völ ke r n , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , B a n d X V I I , H ei d e l b e r g 1 9 3 6 . Pangerl , V i l j e m , P r v a s r e č a n j a me d S l o v e n ci i n b e ne d i k t i n ci , Redovništvo na Slovenskem , L j u b l j a n a 1 9 8 4 . Paternu , B or i s , France Prešeren in njegovo pesniško delo , M l a d i n s k a k n j i g a , L j u b l j a n a 1 97 6 . Pavel , A v g u s t , O d p r t a o g n j i š č a v k u h i n j a h r a b s k i h S l o v e n c ev ( a n o n i m n i p r ev o d V i l k a N o v a k a , Etnolog 4 , 1 9 2 8 , L j u b l j a n a 1 9 3 1 . Pelikan , E g o n , Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom, N o v a r ev i j a ( K or e n i ne ) , L j u b l j a n a 20 0 2 . Pertot , S u z a n a , V i me n u o č e t a ( M e d g e ne r a ci j s k i p r e n o s s l o v e n s k e g a j e z i k a i n i d e n t i t e t a p o m o š k i l i n i j i ) , Živeti mejo ( Z b or n i k S l a v i s t i č ne g a d r u š t v a S l o v e n i j e 1 8 ) , S l o v e n s k i s l a v i s t i č n i k o n g r e s , T r s t 2 0 0 7 . Peternel , [ i me n i n a v e d e n o ] , Kt e r e i me n a me s c o v s o p r a v e, Kmetijske in rokodelske novice 7 , L j u b l j a n a 1 8 4 9 . Peternelj , J o ž e, Greh v Dolini , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a , j a n u a r j a 1 9 9 5 . Petkovšek , J a ne z , 2 0 1 0 : Dober dan, besede – starke! S a m oz a lo ž b a , Ro v t e. Pibernik , F r a n c e, Karel Mauser ( Ž i v l j e n j e i n d e l o ) , G r a d i t e l j i s l o v e n s k e g a d om a – 2 , O g n j i š č e, K o p e r 1 9 9 3 . Pintar , L u k a , S l o v a r s k i i n b e s e d o t v or n i pabe rk i, Letopis matice slovenske , Lj u blj a n a 1 895 . Pintar , L u k a , S l o v a r s k i i n b e s e d o t v or n i pabe rk i, Letopis matice slovenske , Lj u blj a n a 1 898 . Planina , F r a n c e, Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino , M u z ej s k o d r u š t v o , Š k o f j a L o k a 1 97 2 . Pleteršnik , M a k s , Slovensko-Nemški slovar , i z d a n n a t r o š k e r a j ne g a k ne z o š k o f a l j u b l j a n s k e g a A n t o n a A l o j z i j a W o l f a . Z a l o ž i l o i n n a etnoLing_04_FIN.indd 305 16. 06. 2017 13:14:10 306 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO s v e t l o d a l o K ne z o š k o fi j s t v o . T i s k a l a K at o l i š k a t i s k a r n a , P r v i d e l A – O , D r u g i d e l P – Ž , v L j u b l j a n i 1 8 9 4 . Pochobradsky , Z l at k o , Bejle Gauob , S I Z u o b l a s t i k u l t u r e, Č a b a r 1 9 8 0 . Pochobradsky , Z l at k o , Uognišče , R i j e k a , N i p o d at k a . [ 1 9 8 1 ] . Pochobradsky , Z l at k o , Tiha rejč guodi , N a r o d n o s v e u č i l i š t e, Č a b a r , 1 9 8 3 . Pochobradsky , Z l at k o , Raki , S r e d n j a š k o l a » V l a d i m i r N a z or «, Č a b a r 1 9 9 6 . Pochobradsky , Z l at k o , Prpuvtke , S r e d nja š k o l a » V l a d i m i r N a z or «, Č a b a r 1 9 9 6 . Pochobradsky , Z l at k o , Vrata , Č a b a r , 2 0 0 5 . D r u g i h p o d at k o v n i . Počkar , I v a n k a , Iz časov ječmenove kave / Ž i v l j e n j e p i s i Š t a j e r c ev i n K r a n j c ev o b s o t o č j u r e k K r k e, S a v e i n So t l e, N o v o me s t o 1 9 9 8 . Podmilšak , J o s i p - A n d r ej č k o v J o ž e, Črtice , K U D F r a n M a s e l j P o d l i m b a r s k i , K r a š n j a 2 0 0 5 . Podreka , P e t e r / Podrecca , P i e t r o , Klinjon A l o j z / Clignon , L u i g i , A n d o h t l i v i p o s l u š a v ci / D ev o t i a s c o l t a t o r i , Pridige v slovenskem narečju Nadiških dolin 1850–1930 / Prediche nel dialetto sloveno delle Valli del Natisone , u r . G i or g i o B a n c h i g - R i c c a r d o R u t t a r , Z d r u ž e n j e / A s s o cia z i o ne » D o n E u g e n i o B l a c h i n i «, Č e d a d / C i v i d a l e d e l F r i u l i , 2 000 . Pogačnik , J o ž e, Srednjeveško slovstvo ( N a š a b e s e d a ) , M l a d i n s k a k n j i g a , L j u b l j a n a 1 97 2 . Pogačnik , J o ž e, Slovenska Lepa Vida a l i h o j a z a r o ž o č u d o t v or n o ( M o t i v L e p e V i d e v s l o v e n s k i k n j i ž ev n o s t i , C a n k a r j ev a z a l o ž b a , L j u b l j a n a 1 9 8 8 . Pogorelec , B r e d a , J e z i k o v n a o d z i v a n j a v p o s a me z n i h ž i v l j e n j s k i h p o l o ž a j i h i n d o l o č e n i h s o cia l n i h o k o l j i , Glasnik Slovenskega etnološkega društva 2 0 , š t , 2 , L j u b l j a n a , 1 9 8 0 , 1 0 0 – 1 0 1 . Potočnik [ B l a ž ] , S l o v e n s k a i me n a me s e c ev , k a k or j i h j e p r e d l o ž i l f a j m o š t e r, Kmetijske in rokodelske novice 5 , L j u b l j a n a 1 8 4 7 . Prek , S t a n k o , Ljudska modrost, K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 8 2 . Prešeren, F r a n c e, Pesnitve in pisma ( K o n d or 2 5 i n 3 5 ) , M l a d i n s k a k n j i g a , Lj u blj a n a 1 9 62 . Prežihov V or a n c , So l z i c e, Izbrano delo I I I , L j u b l j a n a 1 9 6 9 . Prežihov V or a n c , Gosposvetsko polje , M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 1 97 9 . Prijatelj , I v a n , Slovenska kulturnopolitična in kulturna zgodovina 1 8 4 8 – 1 8 9 5 , 4 . k n j i g a , D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e, L j u b l j a n a 19 61, 4 9 4 . Primc , J o ž e, Okamneli mož ( G l a s o v i 1 5 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 97 . R -r- , J e z i k o s l o v ne d r o b t i n i c e, Kmetijske in rokodelske novice 7 , L j u b l j a n a 1 8 4 9 . Radešček , R a d o , Prgišče starega srebra (t i p k o p i s) . Radics , P e t e r , S l o v e n š č i n a v b e s e d i i n pi s mu , Letopis Matice Slovenske z a l e t o 1 8 7 9 , L j u b l j a n a 1 8 7 9 , 1 – 3 3 . Raič , B o ž i d a r , B e t e g , b e t e ž , b e t e ž e n , Kres 6 , C e l o v e c 1 8 8 6 . Raič , B o ž i d a r , O r o s l a v C a f , Letopis Matice Slovenske ? z a l e t o 1 8 7 8 . Rakovec , K a r e l , P s i h o l o š k e i n s o ci o l o š k e o s n o v e d v o j e z i č n o s t i ( I z r o k o p i s ne z a p u š č i ne ) , Zvon ( r ev i j a z a k u l t u r o i n d r u ž b o ) 6 , š t . 5 , L j u b l j a n a 2 0 0 3 . Ravnik , M o j c a , T e r e n s k i p o g o v or i – v i r z a e t n o l o š k e i n e t n o l i n g v i s t i č ne ra zi s ka v e , Traditiones 2 3 , L j u b l j a n a 19 9 4 . [Ravnikar , M at ev ž ] – P o ž e n č a n , O p om b a z a s t r a n n o v i h me s e č n i h i me n , Kmetijske in rokodelske novice 5 , L j u b l j a n a 1 8 4 7 . etnoLing_04_FIN.indd 306 16. 06. 2017 13:14:10 307 V I R I I N LITER AT U R A [Ravnikar , M at ev ž ] P o ž e n č a n , O z a č e t k u i me n ' L j u b l j a n a ' i n ' L a i b a c h Kmetijske in rokodelske novice 1 1 , L j u b l j a n a 18 53. Rebula , A l o j z , D nev n i k , Zvon ( n a j s t a r ej š a s l o v e n s k a r ev i j a z a k u l t u r o i n d r u ž b o ) 1 2 , š t . 5 / 6 , 2 0 0 9 . Reichmayr , M i c h a e l , Ardigata! Krucinal! ( E i n s l o w e n i s c h e s S c h i m p f w ör t e r b u c h , b a s i e r e n d a u f A r b ei t e n v o n J o s e f M at l ( 1 8 97 – 1 97 4 ) z u m d e u t s c h - s l a w i s c h e n S p r a c h - u n d Ku l t u r k o n t a k t , W i s s e n s ch a f t l i ch e S c h r i f t e n r ei h e d e s P a v e l h a u s e s , B a n d 1 / Z n a n s t v e n a z b i r k a P a v l o v e h i š e, 1 . k n j i g a , W i e n 2 0 0 3 . Rešek , D u š a n , Brezglavjeki ( G l a s o v i 9 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 9 5 . Reven , I v a n , V l o g a P o l j a n š k o v – M o d r i j a n o v v r a z v o j u z a d r u ž n i š t v a n a Ž i r o vs k e m , Žirovski občasnik 8 , š t . 1 3 , L j u b l j a n a 1 9 8 7 . Reven , I v a n , V r s n i k i v p l a me n i h , Žirovski občasnik 1 1 , š t . 1 6 , Ž i r i 19 9 0 . Rogerij L j u b l j a n s k i [ M i h a e l K r a m me r ] , Palmarium Empyreum , C l a g e n f u r t 1 7 4 1 , L a b a ci 1 7 4 3 . Rožman , I r e n a , P r i s p ev k i p r o f e s or j a I v a n a K o š t iá l a v A n t h r o p o p h y t ei , Kolesar s Filozofske / Z b or n i k v p o č a s t i t ev 9 0 - l e t n i c e p r o f . d r . V i l k a N o v a k a ) , L j u b l j a n a 2 0 0 0 . Rudolf , I v a n , Spev v nanoško jutro , Z a d r u g a G or i š k a M o h or j ev a , G or i c a 19 9 8 . Rupnik , M a r k o I v a n , K e r B o g j e l j ube zen , Evropa na razpotju , Lj u blj a n a 1 9 9 4. Rustja , P e t e r , » N a z a č e t k u n i b i l o n i č «, Traditiones 2 6 ( R e s s l o v e n i c a – q uo v a d i s ? ) , L j u b l j a n a 1 9 97 . R. S . [ = R u t a r , S i m o n ] , P o s t o j i n s k o o k r a j n o g l a v a r s t v o (o c e n a) : Ljubljanski zvon 9 , 1 8 8 9 . S Samec , D r a g o , I v a n K o š t iá l / b i b l i o g r a fi j a 19 01– 2 01 1, Jezikoslovni zapiski 18 , š t . 2 , L j u b l j a n a 2 0 1 2 . Scheinigg , J a ne z , O s v a l d G u t s m a n n , Kres 5 , C e l o v e c 1 8 8 5 . Scheinigg , J a ne z , O b r a z r o ž a n s k e g a r a z r e č j a n a K or o š k e m , Kres 1 , C e l o v e c 1 8 8 1 . Die Schriftleitung , V or b e me r k u n g , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , B a n d X V , H ei d e l b e r g 1 9 3 3 . Simčič , Z or k o , 2 0 0 3 : M e d i t a ci j a o b p o s t a v i t v i s p ome n i k a d r . T i ne t u D e b e l j a k u ( Š k o f j a L o k a , o b s t o l e t n i ci n jego v eg a r o js t v a ) , Meddobje X X X V I I , š t . 3 – 4 , B u e n o s A i r e s / A r g e n t i n a , 2 0 0 3 . Simčič , Z or k o , Ž i v l j e n j e p o l n o s m i s l a ( O b t r e t j i o b l e t n i ci s m r t i M i l a n a K om a r j a ) , Loški razgledi 5 5 , Š k o f j a L o k a 2 0 0 5 . Slavec G r a d i š n i k , I n g r i d , Etnologija na Slovenskem ( M e d č e r m i n a r o d o p i s j a i n a n t r o p o l o g i j e ) , Z a l o ž b a Z R C , Z R C S A Z U , L j u b l j a n a 2 0 0 0 . Slovenski pravopis, D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e, L j u b l j a n a 1 9 6 2 . Slovar slovenskega knjižnega jezika, I I I , L j u b l j a n a 1 97 9 . Slovar slovenskega knjižnega jezika I V , D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e, L j u b l j a n a 19 8 5. Slovar slovenskega knjižnega jezika, V, Lj u blj a n a 1 9 9 1 . Slovenika I I , Slovenska nacionalna enciklopedija , M l a d i n s k a k n j i g a , Lj u blj a n a 2 0 1 1 . Smej , J o ž e, Ivanocyjeva skrivnost , Ž u p n i j s k i u r a d , T i š i n a 2 0 1 2 . Smej , J o ž e, Po sledovih zlatega peresa / R om a n o M i k l o š u K ü z m i č u , P om u r s k a z a l o ž b a 1 9 8 0 . etnoLing_04_FIN.indd 307 16. 06. 2017 13:14:10 308 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Smole , V e r a , N a r e č j e p o d V r t a č o . M l i n i i n ž a g e . D o k u me n t a ci j a , Jezik in slovstvo 4 0 , L j u b l j a n a 1 9 9 4 / 1 9 9 5 . Smolej, A n a , Janez Petkovšek, Dober dan, besede – starke! S a m o z a l o ž b a , R o v t e 2 0 1 0 . Soklič , J a k o b , Istra kliče … ( S p om i n i i z g n a ne g a i s t r s k e g a d u h o v n i k a , J u g o s l o v e n s k a M at i c a , L j u b l j a n a [19 2 8] . Stabej, J o ž e, O b p e t s t o l e t n i ci š k o f j e l o š k e g a z a p i s a s l o v e n s k i h i me n z a me s e c e, Loški razgledi 1 3 , Š k o f j a L o k a 1 9 6 6 . Stabej, J o ž e, R o k o p i s n i k o l e d a r i z l e t a 1 4 1 5 i n n j e g o v i v r s t n i k i , Časopis za zgodovino in narodopisje , N o v a v r s t a 4 , M a r i b or 1 9 6 8 . Stabej, J o ž e, Krompir, kruh ubogih , S l o v e n s k a a k a d e m i j a z n a n o s t i i n u me t n o s t i , L j u b l j a n a 1 97 7 . Stabej, J o ž e, Prva stoletna pratika in njena zgodovina , Č Z P K me č k i g l a s , Lj u blj a n a 1 98 6 . Stanonik , M a r i j a , G o v or Ž i r o vs k e k o t l i ne i n n j e ne g a o b r o b j a , Slavistična revija 2 5 , L j u b l j a n a 1 97 7 . Stanonik , M a r i j a , J e z i k , Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja , V p r a š a l n i c e, š t . 1 0 , u r . o d b or : S . K r e me n š e k , V . N o v a k , V . V o d u š e k , L j u b l j a n a 1 97 7 . Stanonik , M a r i j a , V p r a š a n j e r e a l i z m a v s l o v e n s k i f o l k l or n i p r i p o v e d i , Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi , Lj u blj a n a 1 982 . Stanonik , M a r i j a , Slovstvena folklora v domačem okolju , Z a v o d R e p u b l i k e S l o v e n i j e z a š o l s t v o i n š p or t , L j u b l j a n a 1 9 9 0 , 1 9 9 3 . 2 Stanonik M a r i j a ( u r . ) , Traditiones / Naš živi jezik , L j u b l j a n a 1 9 9 4 . Stanonik , M a r i j a , Sonce IHS / P o e z i j a s l o v e n s k i h j e z u i t o v , L j u b l j a n a - D r a v l j e 1 999 . Stanonik , M a r i j a , M o d e l i r a z mej ev a n j a s l o vs t v e ne f o l k l or e i n l i t e r at u r e, Teoretični oris slovstvene folklore , Z a l o ž b a Z R C , Z R C S A Z U , L j u b l j a n a 2 0 01. Stanonik , M a r i j a , Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo , Z a l o ž b a Z R C , Z R C S A Z U , L j u b l j a n a 2 0 0 4 . Stanonik , Hišna imena v Žireh , S l a v i s t i č n o d r u š t v o M a r i b or ( Z or a 3 7 ) , M a r i b or 2 0 0 5 . Stanonik , M a r i j a , Zgodovina slovenske slovstvene folklore , S l o v e n s k a m at i c a , Lj u blj a n a 2 0 0 9 . Stanonik , M a r i j a , Folkloristični portreti i z t r eh s t o l e t i j : o d b a r o k a d o m o d e r ne, Z a l o ž b a Z R C , Z R C S A Z U , L j u b l j a n a 2 0 0 9. Stanonik , M a r i j a , Slovenska pesem v tujem škornju , M l a d i k a , T r s t 2 0 1 4 , 16 7 – 17 7. Stattmann , S i e g f r i e d , N i k d a r s e o d p o v e d at i d ia l o g u , Nedelja 7 6 , š t . 2 1 , 2 1 . m a j a 2 0 0 6 . Stres , A n t o n , M e s t o i n p ome n B u b r o v e m is l i, Princip dialoga , p o s e b n a š t ev i l k a č a s n i k a 2 0 0 0 , L j u b l j a n a 1 9 8 2 . Stritar , J o s i p , D u n a j s k a p i s m a , Zbrano delo V I I , D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e, Lj u blj a n a 1 956 . Svetokriški , J a ne z , Sacrum promptuarium I I I , L j u b l j a n a 1 6 9 6 (16 9 8) . Sveto pismo Nove zaveze , j u b i l ej n i p r ev o d o b š t i r i s t o l e t n i ci D a l m at i n o v e B i b l i j e, N a d š k o fi j s k i or d i n a r iat , Lj u blj a n a 1 98 4. Szabo , A g ne z a , So ci j a l n a s t r u k t u r a S l o v e n a c a u k r a l j ev i n i H r v at s k o j i S l a v o n i j i i z me đ u 1 8 8 0 . i 1 9 1 0 . g o d i ne, Slovenci v Hrvaški , I n š t i t u t z a n a r o d n o s t n a v p r a š a n j a , L j u b l j a n a 1 9 9 5 , 8 5 – 1 0 5 . etnoLing_04_FIN.indd 308 16. 06. 2017 13:14:10 309 V I R I I N LITER AT U R A Š Š . , J . , N e k o l i k o b e l o k r a n j s k i h i z r a z o v i n s l o v n i š k i h ne n a v a d n o s t i j i z A d l e š i č , Dom in svet 4 , L j u b l j a n a 1 8 9 1 . Šašelj , I v a n , I z b e l o k r a n j s k e g a b e s e d ne g a z akl ada, Dom in svet 9 , L j u b l j a n a 18 9 6 . Šašelj , I v a n , I z b e l o k r a n j s k e g a b e s e d ne g a z akl ada, Dom in svet 1 0 , L j u b l j a n a 18 9 7. Šašelj , I v a n , I z b e l o k r a n j s k e g a b e s e d ne g a z akl ada, Dom in svet 1 2 , L j u b l j a n a 18 9 9. Šašel , J o s o , N a š a o s e b n a i me n a , Svoboda ( me s e č n i k s l o v e n s k e p r o s v e t ne z v e z e ) 1 , C e l o v e c 1 9 5 4 . Šega , P o l o n a , 2 0 0 9 : » G r e m i z a s k u p n o s t , k at e r i p r i p a d a m ( I n t e r v j u z B or i s om P a h o r j e m) , Glasnik Slovenskega etnološkega društva 49 , š t . 3 . Šivic-Dular , A l e n k a , O l j u d s k i et i m o l o g i j i, XXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture ( z b or n i k p r e d a v a n j ) , L j u b l j a n a 19 9 0 . Škofic , J o ž i c a , Problemi slovenskega pogovornega jezika , m a g i s t r s k a n a l o g a , me n t or i c a p r o f . d r . B r e d a P o g or e l e c , U n i v e r z a v L j u b l j a n i , F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , O d d e l e k z a s l o v a n s k e j e z i k e i n k n j i ž ev n o s t i , Lj u blj a n a 1 9 9 1 . Škofic , J o ž i c a , O ne k at e r i h g o v or i h i n z a pi s u , Zupan, Marjan, Rpečnekova vučca ( G l a s o v i 2 0 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 9 5 , 1 7 8 – 1 8 1 . Škofic , J o ž i c a , S t a n k o K o š i r , B ' s ' d n j a k r u t a r š ć ê ' n s r e n š ć ê š p r a š ê, S l o v a r r u t a r š k e i n s r e n š k e g o v or i c e, Jezikoslovni zapiski 4 , L j u b l j a n a 19 9 8 , 19 7 –19 9. Škofic , J o ž i c a , M a u r e r - L a u s e g g e r , H e r t a , O r o d j e s k or o š k i h p o d s t r e š i j . O s a neh … / Ü b e r S c h l i t t e n … Jezikoslovni zapiski 5 , L j u b l j a n a 1 9 9 9 . Škofic , J o ž i c a , Govorica jih izdaja / S k i c a g o v or a k o v a š k e K r o p e, T o m c o , K r o p a 2 0 0 1 . Škofic , J o ž i c a ( u r . ) , K l e me n Klinar ( u r . ) , Rateški slovar: a d a b n j a k a d a ž o k a i n a d a g r a b k a d a ž l e f , O b č i n a , K r a n j s k a G or a 2 0 1 5 . Škrabec , S t a n i s l a v , R i m s k i k at o l i k ( r u b r i k a : K n j i ž ev n a n o v o s t ) , Cvetje z vertov sv. Frančiška / M e s e č n i l i s t z a v e r n o s l o v e n s k o l j u d s t v o , z l a s t i z a u d e t r e t j e g a r e d a s v . F r a n č i š k a , V I I I . t e č a j , 4 . z v e z e k , V G or i ci , 1 8 8 8 . Škrabec , S t a n i s l a v , Jezikoslovna dela 2 , F r a n č i š k a n s k i s a m o s t a n , N o v a G o r i c a 19 9 4 . Škrabec , S t a n i s l a v , Jezikoslovna dela 3, F r a n č i š k a n s k i s a m o s t a n , N o v a G o r i c a 19 9 5. Škrabec , S t a n i s l a v , B o j z u č e n o s e n c o , Cvetje z vertov sv. Frančiška ( M e s e č n i l i s t z a v e r n o s l o v e n s k o l j u d s t v o , z l a s t i z a u d e t r e t j e g a r e d a s v . F r a n č i š k a ) , X V I , 4 . z v e z e k , G or i c a 18 9 7. Škrlep , D u š a n , Slovar poljanskega narečja , G o s t i l n a » P o n i «, G or e n j a v a s 1 999 . Štifter , F . , O t e d n u i n n j e g o v i h d nev n i h i me n i h , Letopis Matice slovenske 18 7 2 – 18 7 3. Štrekelj , K a r e l , P r e š e r e n i n n a r o d n a p es em, Zbornik Slovenske Matice I I I , Lj u blj a n a 1 9 0 1 . Štrekelj , K a r e l , I z b e s e d ne g a z a k l a d a n a ro do v e ga , Letopis Matice slovenske 1 8 9 2 , L j u b l j a n a 1 8 9 4 . Štrekelj , K a r e l , J e z i k o s l o v ne m r v i c e, Ljubljanski zvon 9 , L j u b l j a n a 1 8 8 9 . Štrekelj , K a r e l , I z b e s e d ne g a z a k l a d a n a ro do v e ga , Letopis Matice slovenske 18 9 2 . Štrekelj , K a r e l , S l o v a r s k i d o ne s k i i z ž i v e g a j e z i k a n a r o d o v e g a , Letopis Matice slovenske z a l e t o 1 8 9 4 . etnoLing_04_FIN.indd 309 16. 06. 2017 13:14:10 310 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Štrekelj , K a r e l , P r i n o s k p o z n a v a n j u t u j i h b e s e d v s l o v e n š č i n i , Letopis Matice slovenske z a l e t o 1 8 9 6 . Štrekelj , K a r e l , Slovenske narodne pesmi I V , S l o v e n s k a m at i c a , L j u b l j a n a 19 0 8 –19 2 3. Štukl , F r a n c e, P r i s p ev k i k p o z n a v a n j u d om a č i h i me n v z v e z i z u p r a v n i m i f u n kc ij a m i , Loški razgledi 4 3 , Š k o f j a L o k a 1 9 9 6 . T Tavčar , I v a n , C v e t j e v j e s e n i , Izbrano delo I I I ( N a š a b e s e d a ) , L j u b l j a n a 19 6 8 . Terseglav , M a r k o , S t a r e ž a l o s t ne a l i o h u m or j u v l j u d s k e m p e s n i š t v u , Zbornik Slavističnega društva Slovenije , L j u b l j a n a 1 9 97 . Tolstaja , S v e t l a n a M . , P o s t u l at y m o s k o vs k o i e t n o l i n g v i s t i k i , Etnolingwistyka / P r o b l e m y j ę z y k a i k u l t u r y / 1 8 , W y d a w n i c t w o U n i w e r s y t e t u M a r i i C u r i e - S k ł o d o ws k i ej , L u b l i n 2 0 0 6 . Tominšek , J o s i p , P r o f . d r . K a r e l Š t r e k e l j i n n a b i r a n j e s l o v e n s k i h n a r o d n i h n a p ev o v , Slovenski etnograf V , Lj u blj a n a 1 95 2 . Toporišič , J o ž e, Enciklopedija slovenskega jezika , C a n k a r j ev a z a l o ž b a , L j u b l j a n a 1 9 9 2 . Tratnik , V a l e n t i n , Danes jaz, jutri ti , I I Lj u blj a n a 1 987 . Trstenjak , A n t o n , F r a n c k s . v i t e z Mikl o š i č , Letopis Matice slovenske z a l e t o 1 8 8 2 i n 1 8 8 3 . Trstenjak , A n t o n , O s l o v e n s k i d u š i , Koledar Družbe sv. Mohorja , C e l o v e c 19 8 7. Trstenjak , A n t o n , Pastoralna psihologija , M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 19 8 7. Trstenjak , D a v or i n , I me V r a z , Kres 4 , C e l o v e c 1 8 8 4 , 1 5 5 – 1 5 7 . Torkar , S i l v o , A k a d e m i k P a v l e M e r k ù – ose m de setl et n i k , Jezikoslovni zapiski 1 3 , š t . 1 – 2 , L j u b l j a n a 2 0 0 7 . U Učenikov , I v a n [ = I v a n R u d o l f ] , ( u r . ) , Bazovica , B e r i l o J u g o s l o v a n s k e g a o d b or a i z I t a l i j e, l e t o 4 , š t . 1 0 0 , š t . 5 , K a i r o , 2 7 . f e b r u a r j a 1 9 4 4 . Ule , A n d r ej , M a r t i n B u b e r : P r i n ci p d ia l o g a ( v p o s e b n i š t ev i l k i r ev i j e 2 000 ) , Naši razgledi , 2 7 . m a j a 1 9 8 3 . V Vrabl , T o ne, A p o s t o l n o v e g a n a č i n a ž i v l j e n j a ( O b s t o l e t n i ci r o j s t v a – r a d i j s k i p o s ne t e k p o g o v or a s š p or t n i m v z g o j i t e l j e m D r a g om U l a g o , 1 3 . m a j a 1 9 9 3 ) , Mohorjev koledar 2007 , C e l j s k a M o h or j ev a d r u ž b a , C e l j e 2 0 0 6. Vranski , A . , M at e r i n š č i n a – t e me l j vs a j om i k i ! Učiteljski tovarš / L i s t z a š o l o i n d om 1 9 , L j u b l j a n a 1 8 7 9 . Vuga , K at a r i n a , Soukan an Sukenci u sukenščini , K r a j ev n a s k u p n o s t , So l k a n 2 0 1 2 . Verbinc , F r a n c e, 1 9 6 8 : Slovar tujk, C a n k a r j ev a z a l o ž b a , L j u b l j a n a . W Weinelt , H e r b e r t , D i e S l o w a k i s i e r u n g d e r S t a d t S i l l i e n i m M i t t e l a l t e r , Wörter und Sachen , Z ei t s c h r i f t f ü r i n d o g e r m a n isc h e S pr a c h w isse n sc h af t , V o l k s f or s h u n g u n d K u l t u r g e s c h i c h t e, N e u e F o l g e B a n d I I I / 1 9 4 0 , ( B a n d 2 1 ) , H ei d e l b e r g 1 9 4 0 . Weisgerber , L e o , D i e S t e l l u n g d e r S p r a c h e i m A u f b a u d e r G e s a m t k u l t u r [ I ] , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t sb u c h h a nd l u n g, B a n d X V , H ei d e l b e r g 1 9 3 3 , 1 3 4 – 2 2 4 . etnoLing_04_FIN.indd 310 16. 06. 2017 13:14:10 311 V I R I I N LITER AT U R A Weisgerber , L e o , D i e S t e l l u n g d e r S p r a c h e i m A u f b a u d e r G e s a m t k u l t u r I I , Wörter und Sachen , K u l t u r h i s t or i s c h e Z ei t s c h r i f f ü r S p r a c h - u n d S a c h f or s h u n g , C a r l W i n t e r ' s U n i v e r s i t ä t sb u c h h a nd l u n g, B a n d X V I , H ei d e l b e r g 1 9 3 4 , 97 – 2 3 6 . Weiss , P e t e r , 2 0 0 7 : S l o v e n s k i n a r e č n i s l o v a r j i s s l o v e n s k e g a z a h o d a v I t a l i j i , Živeti mejo Z b or n i k S l a v i s t i č ne g a d r u š t v a S l o v e n i j e 1 8 , S l a v i s t i č n o d r u š t v o S l o v e n i j e, T r s t , 3 1 9 – 3 2 6 . Z Zablatnik , P a v l e, Čar letnih časov ( v l j u d s k i h š e g a h n a K or o š k e m ) , C e l o v š k a M o h or j ev a d r u ž b a , M o h or j ev a z a l o ž b a , C e l o v e c 1 9 8 4 . Zadravec , B o j a n , Vladekova pot v neznano , S a m o z a l o ž b a , M u r s k a So b o t a , S a l v e, L j u b l j a n a 2 0 1 7 . Zajec , A l f o n z , p i s m o 4 . 7 . 2 0 0 3 . Zajc-Jarc , M i h a e l a , Duhan iz Višnje Gore ( G l a s o v i 7 ) , K me č k i g l a s , Lj u blj a n a 1 9 93 . Zavrl Žlebir , D a n i c a , B r i c n a G o r e n j sk e m , Ločanka X I I I , 1 . j a n u a r , š t . 1 , Š k o f j a L o k a 2 0 1 1 . Zonta , E m i l , Moč kletve, moč molitve , L i b r i s , K o p e r 2 0 1 1 . Zorko , Z i n k a , O p i s ž a g e, m l i n a i n o g l e n i c e v g o v or u Se l n i c e o b D r a v i , Traditiones 2 3 / N a š ž i v i j e z i k , Lj u blj a n a 1 9 9 4. Zorko , Z i n k a , Narečna podoba Dravske doline , K u l t u r n i f or u m , M a r i b or 19 9 5. Zorko , Z i n k a , M e d j e z i k o v n i v p l i v i v l e n d a vs k e m k o t u , Haloško narečje in druge dialektološke študije , Z or a 6 , M a r i b o r 1 9 9 8 . Zorko , Z i n k a , S t a vb a r s k o i z r a z j e v k or o š k e m r e m š n i š k e m p o d n a r e č j u , Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih , Z or a 6 4 , M a r i b o r 2 0 0 9 . Zorko , Z i n k a , P r i i m k i i n h i š n a i me n a n a K o z j a k u , Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih , Z or a 6 4 , M a r i b or 2 0 0 9 . Zupan , M a r j a n , Rpečnekova vučca ( G l a s o v i 2 0 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 19 9 5. Zver , S t a n i s l a v , Jožef Klekl ( p r e k mu r s k i Č e d e r m a c ) / G r a d i t e l j i s l o v e n s k e g a d om a – 7 , O g n j i š č e, K o p e r 2 0 0 1 . Ž Žele , A n d r ej a , Kaku su živejli ( G l a s o v i 1 2 ) , K me č k i g l a s , L j u b l j a n a 1 9 9 6 . Žitnik, J a n j a , I n t e g r a ci j a i z s e l j e n s k e k n j i ž ev n o s t i v m at i č n o k u l t u r o , Glasnik Slovenske matice X X V I I / X X V I I I , š t . 1 – 2 , L j u b l j a n a 2 0 0 3 / 2 0 0 4 , 76 – 8 0 . Žokalj-Jesih B o j a n a e t a l . … Bili so Čedermaci ( P r i m or s k i d u h o v n i k i v č a s u f a š i i z m a o d k o n c a p r v e d o k o n c a d r u g e s v e t o v ne v o j ne ) , S v o b o d n a m i s e l , L j u b l j a n a 1 9 9 6 . Žolgar , M at ej , Josip Marn, Jezičnik 30, Lj u blj a n a 1 89 2 . Žuravlev , A . F . , S l a v j a n s k a j a e t n o l i n g v i s t i k a v r a b o t a h N . I . Tol s t o g o , Jazyk i narodnaja kul'tura / o č e r k i p o s l a v j a n s k o j m i f o l o g i i i e t n o l i n g v i s t i k e, I z d at e l ' s t v o I n d i k , M o s k v a 1 9 9 5 , 8 – 1 2 . – , 4 9 . s ej a M at i č i ne g a o d b or a , Letopis Matice slovenske 1 8 8 0 , 3 5 2 . – , M at i j a A h a c e l [ ne k r o l o g ] , Drobtinice 2 ( 1 8 4 7 ) . – , [ R u b r i k a ] B e s e d n i k , Glasnik slovenski 1 / 1 , C e l o v e c 1 8 5 8 . – , P o me n k i , Kmetijske in rokodelske novice 5 , L j u b l j a n a 1 8 4 7 . – , P r o š n j a , Kmetijske in rokodelske novice 7 , L j u b l j a n a 1 8 4 9 . – , B e s e d j e, Kmetijske in rokodelske novice 3 , L j u b l j a n a 1 8 4 5 . etnoLing_04_FIN.indd 311 16. 06. 2017 13:14:10 – , Z d r a h e o b b e s e d i s k u t n i k , Kmetijske in rokodelske novice 1 1 , L j u b l j a n a 18 53. – , P r o š n j a z a s t r a n s l o v e n s k e g a b es ed n j a ka , Kmetijske in rokodelske novice 1 2 , L j u b l j a n a 1 8 5 4 . – , K a j p ome n i s l o v e n s k o i me S a m o ? Kmetijske in rokodelske novice 1 4 , Lj u blj a n a 1 856 . – , † J e r nej M e d v e d , Kmetijske in rokodelske novice 1 6 , L j u b l j a n a 1 8 5 8 . – , P i s m a o S l o v e n ci h i n S l o v e n k a h , Kmetijske in rokodelske novice 1 6 , Lj u blj a n a 1 858 . – , O m at e r i n š č i n i n a n a š i h l j u d s k i h š ol a h , Popotnik 1 1 , M a r i b o r 1 8 9 0 . – , S l o v e n s k i j e z i k i n n a š i č a s n i k i , Slovan , p o l i t i č e n i n l e p o s l o v e n l i s t 4 , 18 8 7. – , N e k i k me t , k a k or č a r o v n i k ( c o p e r n i k ) p r e d s o d b o , Šolski prijatelj 2 , 1 8 5 3 . – , D e k l i c a n a t u j e g r e … Vigred 1 8 , Lj u blj a n a 1 9 4 0. etnoLing_04_FIN.indd 312 16. 06. 2017 13:14:10 313 Summaries ETHNOLINGUISTICS THE SLOVENE WAY 0 THE PREHISTORY OF SLOVENE ETHNOLINGUISTICS 1 Between patriotism and science in the 19th century In the mid 19 th century , linguistics was dominated by the comparative and diachronous methods. At the same time when Fran Miklošič brilliantly represented the Slovenes and other Slavs at the University of V ienna with his perceptive studies of Slavic philology , many other Slovene authors engaged in Slovene linguistics without a real scientific basis. Everything was done in function of patriotism and national awareness. Known and unknow n authors engaged in explaining individual words in various new s- paper sections, or responded to challenges from readers on a specific theme. A single word sometimes led to passionate debates. The articles from that period are an excellent source for a profound ethnological analysis on people’ s attitudes to their mother tongue, and at the sa m e t i m e provi de re l i a bl e i ndi c a t i ons of t he unc onsc i ous form a t i on of e t hnol i ngui st i c s, i f we t ake i nto a ccount t hat m ost a rticles m ixed l inguistics i ssues wi th c ulturological e lements. When people were invited to collect material, the response from the field was quite encouraging. The most loyal collectors were priests. In 1856 Fran Miklošič proposed to Oroslav Caf to gather all the material collected by individuals in a joint dictionary , but Caf rejected the proposal and later handed over his material containing 60, 000 words to Slovenska matica (Slovene Society). The most famous collector of vocabulary was the grammar -school professor Fran Erjavec, who had several imitato rs. Alojzij W olf, Prince-Bishop of Ljubljana, requested in his last will that his legacy was to be used to finish the German-Slovene and Slovene- German versions of the dictionary of the Bible. This resulted in two fundamental works of the Slovene language and Slovene linguistics: W olf ’ s Deutsch-Slowenisches Wörterbuch and Pleteršnik’ s Slovensko-Nemški Slovar . Ka re l Št r e k e l j wa s a m o n g t he fir st t o t ry a n d i nc l u d e l oa n wo r d s, t he n c a l l e d “ f o r e i g n” words in the Slovene vocabulary . The Illyrian movement aimed a unifying the languages of the Slovenes and Croats, etnoLing_04_FIN.indd 313 16. 06. 2017 13:14:10 314 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO but lar gely to the detriment of the first. Many ardent Slovene patriots fell for the movement, partly due to pessimistic predict ions about the fate of Slovene, and partly because it was fashionable to join the movement. The Styrian priest Božidar Raič pointed out that the Sl o v e n e s sh o u l d fir st o f a l l j o i n i n a Un i t e d Sl o v e n i a , a n d o n l y l a t e r j o i n t h e So u t h e r n Sl a v s. At tha t ti me the readers had to be inform ed about the rela tionship between the čakavci, štokavci and kajkavci (speakers of the different versions - ča, što and kaj - of the word meaning “what”), ”who are closest to the Slovenes, whom we can easily understand, and are nothing else but Croatized Slovenes”. Janez Bleiweis was against Pan-Slavism and Illyrism from the very beginning and for ethnic reasons, while Fran Miklošič based his rejection on professional ar guments. At the 18 th meeting of philol ogists in V ienna in 1858, he emphasized the importance of the living languages, unlike the other participants who discussed only dead languages. In treatises written in German he individually addressed all the Slavic peoples, their languages and literatures. He did not propose any rules on how they should write their languages, but merely demonstrated “how the people speak, and that the people’ s language and its folk traditions are the means that revived the nations and led to their rebirth, because he argued his statements with examples from traditional literature”. Fran Ilešič did not agree completely with Miklošič’ s and Levstik’ s views about language and remained in favour of Illyrism until the end of the 19 th century . “The most efficient way to stimulate love of their mother tongue among pupils is the example of their teacher . The teacher ’ s tas k is not only to intellectually teach in the mother tongue, but also to awaken natio nal awareness, so that the pupils would love their mother tongue and driven by their patriotic ardour would at the same time empathize with our other brothers – the Slavs”. The mother tongue is the basis for intellectual, moral and religious education! A people that neglects the culture of its mother tongue disappears. Božidar Raič demanded that in particular priests and teachers should have an excellent knowledge of their mother tongue. This led to the journal Jezičnik. Both the mischievous Pupil and the diligent Comrade indeed chatted about the Slovene language, on the differ - ent forms of writing, which were then changing rapidly , etc. and all this was meant for instruction and passing time. Gregor Krek was a precursor of the trend, for which in cooperation with Brückner and M eringer M atija M urko became famous in S lovenia, when they together publis hed the journal Wörter und Sachen. This started the interest in material culture in Slovene ethnology . 2 Matija Murko at the journal Wörter und Sachen The high quality of the journal Wörter und Sachen was certainly guaranteed by the reputed institution that published the journal and by the internati onal composition of the editing board, consisting of care fully selected experts. Nevertheless, not one of them is included in a lexical survey on linguistics from 1970 ((Milka Ivić, Pravci u lingvistici ). Does this prove that they were not real linguists? Perhaps they did not even want to be. The artic le presents Matija Murko as a member of the editing board and outstanding collaborator of the interdisciplinary scientific journal Wörter und Sachen (Heidelber g etnoLing_04_FIN.indd 314 16. 06. 2017 13:14:10 315 ETH NOLI NGU ISTICS TH E SLOV EN E W AY 1909–1940), founded by the comparative linguist Rudolf Meringer . Meringer ’ s school put great efforts into the historical dimension and diachronous treatment of the addressed issues, and this means that in terms of material as well as spatia lly , the school separated itself from the structuralists. Unlike the then advancing formalistic and structuralist stud - ies on linguistic s, Meringer aim ed to not only preserve, but indeed enhance historically founded linguistics, based on semasiology , as a part of cultural history . Murko himself wrote that his impulse to travel to Bosnia and Herzegovina was indeed his cooperation with Wörter und Sachen, i.e. to “research primitive culture in situ”. Did he fully realize his plans? He may have used material from the South-Slavic cultu ral area in three articles published in Wörter und Sachen, but not one of them has any reference to Serbo-Croatian epics. Murko was among the first in Wörter in Sachen to refer to an article preceding his own in the journal. And this occurs several times, either because the discussed subject is update d and complemented, or because of conflicting views. While Meringer was its editor , Wörter und Sachen was indeed a kind of correspondence debating club. And that really was the original meaning and intention of professional journals. Meringer ’ s circl e, gathered at Wörter und Sachen, may today be considered as pre - decessors of ethnolinguistics, which are nowadays highly appreciated in Russia, where it was enthroned by Nikita T olstoy , and in Poland where it is headed by Jerzy Bartmiński, who launched the journal Etnolingwistika . W ith his articles on the South-Slavic house and on visiting graves Matija Murko en- couraged his students and other ethnologists towards fertile research into material culture. As long as Rudolf Meringer was in char ge at Wörter und Sachen, the journal’ s volumes were richly illustrated with exce llent photographs and accurate drawings of the treated objects. The last article with such lavish illustrations was Matij a Murko’ s article about fairies among the Slavs. It is indicative that photographs reappear in an article on dubious symbols: the star and the swastika. This clearly shows that Wörter und Sachen degenerated towards the end. However , one would have to verify whether the same happened to other journals, as this would mean that it resulted from the general political pressure, which even serious scientific disciplines could not withstand. 3 The maturing of Slovene ethnolinguistics in the 20th century The present retrospective overview confirms that Slovene ethnolinguistics achieved more in practice than in theory and did so at an earlier stage. The process of the formation of Slovene ethnolinguistics may be described in three phases: a) From accidental collecting to reflection: initially , collecting efforts on one’ s own initiative or thanks to teachers was stimulated lar gely by people’ s wish to strengthen the local, and indire ctly also the national identity; gradually other contemporary professional views and even fashionable trends started to influence these efforts. Here we should men- tion Ivan Koštial, who was particularly interested in taboo subjects. b) From reflectio n to concepts: France Kotnik rightly referred to Wörter und Sachen etnoLing_04_FIN.indd 315 16. 06. 2017 13:14:10 316 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO and adopted from the journal initiatives for many ethnolinguistic subjects, especially “ethnobotany”. Based on the dualistic idea of a high (consciously nurtured) vs. a low (i.e. folk) cul - ture, Anton Breznik agreed with the traditional philological trend, which sought to define the sound and morphological features of the Slovene dialects. His research into surnames, based on ancien t saint names and the vanishing of domestic words, was an original con - tribution to the issues. In the 1970s V ilko Novak was praised for his article on the importance of the dialect(s) of Prekmurje. This was indeed a time when dialects were considered to be obsolete. Jakob Kelemina rightfully drew attention to lexical collections from individual eco - nomic branches, e.g. dairies, fishing, agriculture, and to the ar got and jar gon of people without an occupation and the language of the Roma. These authors are the connecting link between the German concept of ethnolinguistics, i.e. the circ le at Wörter und Sachen, and modern ethnolinguistic concepts. c) From concepts to interdisciplinarity Three thematic volumes of the collection of the Institute of Slovene Ethnology drew o n t h e a b o v e m e n t i o n e d i n t e r d i sc i p l i n a r y c o n c e p t , wi t h o u t h o we v e r j o i n i n g a n y o f t h e ethnolinguistic schools. The first volume (Traditiones 23 / Naš živi jezik, 1994) knew of Polish ethnolinguistics, but had no real idea about its concepts yet, although the term was explicitly considered in the introduction and title of the methodical article. The second volume (Traditiones 24 / Besede in reči, 1995), published on the occasion of the 70 th birthday of Angelos Baš, a researcher of material culture, reminisces of the golden age of Wörter und Sachen, whose editorial concept may be considered as classical, not so much of German but indeed European ethnolinguistics – but without mentioning the research discipline by name – because its editorial board was international and its material reached across the European borders. The third volume (Traditiones 26 / Res Slovenica – quo vadis?) reveals the concern of the Slovenes about their mother tongue as an essential criterion of the national identity . d) From interdisciplinarity to ethnolinguistics In the 1990s Martina Orožen at the Department of Slavic langua ges and literatures, Faculty of Arts, was the first to hold lectures in the vein of ethnolinguistics, drawing on the Polish linguistic school. Mihaela Koletnik actually continues and completes the plans introduced by the journal Wörter und Sachen, among others with the cooperation of Matija Murko. Herta Maurer–Lausegge r comes close to the contempor ary idea of ethnolinguis - tics with numerous short docume ntaries on individual farming jobs among the Carinthian Slovenes. Pavle Merkù dedicated himself with particular enthusiasm to the T erska V alley (V alli del T orre) as he establishe d that it was the only area in Europe which had not seen acculturation influences from the national language and had therefore preserved a condi - tion which can no longer be found with other Slavic dialects – with the exception of that of Resia. At this juncture of cultu res and languages, Merku’ s explanations and corrections consciously joined the efforts to recognize and strengthen the Slovene identity based on the fully professional procedures that were valid in his time. Merkù liked to connect etnoLing_04_FIN.indd 316 16. 06. 2017 13:14:10 317 ETH NOLI NGU ISTICS TH E SLOV EN E W AY every linguistic phenomenon with concrete life and this makes his publications useful for ethnolinguistics as well. In the final decades of his life, Milko Matičetov dedicated himself to ethnolinguistics as well, but without calling it so explicitly . In his research he emphasized the compara - tive aspects and he highly appreciated Nikita I. T olstoy . From there to ethnolinguistics in T olstoy’ s sense was not a far step. A NATIONAL IDENTITY 1 The connectedness of language and costume in the maturing of the Slovene identity Concrete examples prove that the question of the connectedness of language and costume is not just an academic or cultural question, but a political as well. Language (or its art products at the level of literary folklore) + costume are a kind of twins in articles on the Slovene national awareness. The first refers to its spiritual side, the second to the material one. Both language and costume turned into status symbols of national identity for a long time . Language preserved its import ance in identifying indi- vidual nations into the present, while costumes lost their shine long ago. Does t hi s m e an t ha t soone r or l a te r t he sam e wi l l ha ppe n t o l a ngua ge ? In t he nort he rn hemisphere at least people dress more or less alike. W ill our descendants around the whole world speak the same language with some regional/local particularities? A question to be considered: recent ethnological systematics rank costumes as mate - rial culture. But the present them e questions such definition – because of the aesthetic and symbolic functions of costumes. 2 Slovene in the neighbouring countries and around the world In Carinthia Slovene toponyms and surnames were Germanized and this early led to studies proving their initial Slavic origin. While under Italy , the surnames and names of Slovenes were systematically Italianized, and Italian church dignitaries emphasized that it was a sin to be a Slovene. A Carinthian woman similarly asked whether it was a sin to be Slovene. The European Union will be a hard test for the Slovenes. In the past the Slovenes suffered for Slovenehood, nowadays they write treatises about it. W e are aware how valuable language is only in boundary positions, which are most often felt by emi grants and members of the Slovene minorities in the neighbouring coun - tries. New studies confer no weight at all to the value of Slovenehood. 3 The Slovene names of the months The Czech researcher Karel Jaromir Erben studied the Slavic names of the months. He examined the etymology of the names of the individual months from Old Church Slavonic onwards and comparatively in individual Slavic languages. The Czech names go back to 1202. How our ancestors measured time has been described in detail by Jože Stabej. The etnoLing_04_FIN.indd 317 16. 06. 2017 13:14:10 318 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO oldest mention of months in Slovene goes back to 1466, somewhere in South Germany (the Bavarian-Austrian linguistic area) and by someone called Martin from Loka. There is ample evidence of the introduction of the S lovene names of the months in the M iddle A ges . Until the enlightenment the names of the months appear only in various manuscripts and printed vocabularies. From around 1770 and at the time of the national awakening to around 1870, several European nations, among the Slavs in particular the Czechs, C r o a t i a n s a n d Sl o v e n e s, t a c k l e d t h e i ssu e o f t h e n a t i o n a l n a m e s o f t h e m o n t h s. Ma t i j a Majar Ziljski drew attention to the confusion in the names of the months, but his attempt at Illyrism failed . Matija Murko also emphasized that there was no way to do without the international names of the months. Besides the names of the months we know from calendars, almanacs, newspapers, etc, numerous ones exist that were invented by individuals, as well as others derived from local or regional colloquial speech. Most attention was probably drawn by the Prekmurje names of the months. The “names of the months in the Pannonian linguistic area” have been addressed in detail by Marko Jesenšek. Most of the Slovene and other Slavic names of the months reflect the image of the Old Slavic economy and its firm connectedness with living in nature. B LOCAL IDENTITY 1 Slovene amateur dialect dictionaries The acquired sources show that the map of Slovenia is neatly criss-crossed by a web of dialects in the Slovene ethnic territory . In spite of efforts aimed at a thorough survey , this chapter certainly does not present all related works, as modern technology makes it quite easy to compose a small dialect dictionary for one’ s own pleasure or for the satisfaction of the compiler ’ s circle of friends. Some untrained collectors are betrayed by their incorrect use of the professional terminology and, of cours e, because they record the dialect material in random ways . Nevertheless, everything that is preserved, even in such poor records, is of great impor- tance for our material, social and spiritual culture. And they deserve praise when they are willing to call upon professional assistance. T he i mpulse t o c ol le c t a nd re cord di al e ct words a nd i ndi vi dual sent e nce s m ay be emotional, patriotic or professional, but even within these three motives they are widely divers. The changed economic and social structure, new technology , and new communica - tion options have changed the Slovene dialects very quickly in the last decade; they have become more uniform and closer to the standard language, and many of the carriers in the countryside fear they will disappear . And that is what makes intellectuals who witness the fading and decline of dialects in the countryside engage in collecting. 2 The genius loci of Prekmurje folklore tales In Ljudsko izročilo Prekmurja (The folk traditions of Prekmurje, 1988) V ilko Novak adequately presents the merits of Števan Kühar for the literary folklore of Prekmurje, etnoLing_04_FIN.indd 318 16. 06. 2017 13:14:11 319 ETH NOLI NGU ISTICS TH E SLOV EN E W AY which he published almost a century ago (1910–1914) in Časopis za zgodovino in naro- dopisje (journal of history and ethnology) . Dušan Rešek published Brezglavjeki (Glasovi, 9), which contains contemporary folklore tales from Prekmurje in 1995. In 1996 Karl Krajczar Kralič published Lejpa Vida (Glasovi, 13), a collectio n of folklore tales from Porabje (the Raba V alley). A comparison of the collected folklore material in these three books yields a cross se ct i on of fol klore t al es i n Pre kmurj e , c overi ng nea rl y t he e nt i re 20 t h c ent ury . T he first t wo books bear witness to the constant and varying features of folklore tales in Prekmurje, and the other books in the Glasovi collection (to date 47 have been published) bear witness to their possible differences from the literary folklore in other Slovene provinces. They of c ourse re veal t he obvi ous di fferences of t he Pre kmurje di alect, but t he a nalysis focuses on explicitly folkloristic issues: – it wants to establish the changes of the Prekmurje literary folklore in prose; – establish the process of changing motifs; – present the particularities of this literary folklore in comparison with other Slovene regions on the basis of the poetics of space. 3 The past of Žiri in the light of its house names Based on 750 collected and systematically arranged house names and their positioning in the local spiritual identity of the former and present municipality of Žiri, the geographi- cal horizon of our ancestors has been efficiently outlined: where they found space for their dwellings and how creative they were in naming individual geographical spots. How well they observed nature is, for instance, evidenced by the numerous plants after which they named homesteads. Names based on location or other fallow names are older , and it was only l ater t hat na mes ba sed on a ctivities a nd c rafts a ppeared. These na mes re veal t he hi story of settlements and the relationship between the locals and settlers form elsewhere. They also help to establish some deta ils about working the land, especially ploughing. They prove that there must have been quite extensive sheep breeding in Žiri in the past and cattle pastures as well, and at least indirectly the names testify to these nameless herders. Many craftsmen and their hands in various cottage crafts or itinerant ones were of assistance to the peasants and the local infrastructure, as we say today . T rade was lively as well. The preserved house names help us to detect historical and famil y conditions, social stratification, m utual c ontacts, a nd t he a d m i n i st r a t i v e p o l i t i c a l st r u c t u r e . An i m p o r t a n t aspect of the social culture were immigration and migration within the area, which left behind strong traces in the house names of Žiri: according to the entire gathered informa- tion, the names most often derived from the surnames or names of the farmers who moved to Žiri from elsewhere or built houses here. House names or the names of builders, owners or occupiers of a house, their spir- itual, mental and physical properties belong to the field of spiritual culture. After all, the inhabitants were given individua l nicknames in line with their particular features; these were then transferred to the house, and gradually to the family . They were influenced by the position and wealth of the individual, his character weaknesses and strengths and, last etnoLing_04_FIN.indd 319 16. 06. 2017 13:14:11 320 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO but not least, by the ability of people to make fun of something and compare someone with this or another animal or whatever . C PERSONAL IDENTITY 1 Tit for tat In every joke there’ s a grain of truth. Entertaining banter , either in the form of folklore forms, folklore songs or tales, often contains humour or mockery . But that is not the entire truth about name-calling . Behind the indicated s uperficial appearance a trained res earcher can detect mythologi - cal elements of man’ s mentality and earlier phases of his existence, which are so ancient that our ancesto rs associated themselves with a certain animal species, with which they felt mysteriously connected. This refers to so-called totemism. The Danish ethnologist Kaj Birketh-Smi th came to the conclusion that there was no evidence of totemism among the Indo-European peoples. This articl e nevertheless offers for consideration whether name-calling, when the inhabita nts of individual places abuse one another with animal names, may be an archaic pattern of man’ s mentality , and not merely more or less funny animal metaphors. A second thing that draws our attention in name-calling with animal names is the particularity that most of these animals live in a habitat or ecotype connected with water or at least moisture. Why are frogs most often used in name-calling, or fish, crabs, mosqui- toes or , last but not least, snails? Could this hide traces of an archaic era when the waters ret reat ed from the land, since geologists tel l us that the land was inunda ted in ancient times? This may seem too fantastic, but it cannot be just folklore that many old patrocinies have a fallow name added – “on the lake”. Originally this may have corresponded to the fact that the particular church was indeed close to a lake; but nowadays there is no trace whatsoever left of a lake. This may lead us to conclude that many centuries ago a certain area was much more water -logged and marshy than it is today . This may present us with a second, geological source to explain the origin and persistence of name-calling with animal semantics. And if we then think of fables, it becomes quite clear that name-calling with animal semantics is probably the oldest form of name-call ing. I offer this idea for public consideration with the warning that seemingly very ordinary folklore material, like name-calling, may hide very far -reaching questions, which go back to the very beginning of man’ s civilization and culture. 2 Harm set harm get The present treatise article tries to arrange Slovene name-calling and nicknames into a clear system and indicate options for their research, which may be multilayered. Niko Kuret alrea dy tackled comparative research and detected some junctions with name-calling with other nations. This means that the Slovenes are included in the in- ternational exchange of goods also with thi s element of spiritual cul ture. The issue is associated with the starting points of cognitive linguistics as one of the methodical bases etnoLing_04_FIN.indd 320 16. 06. 2017 13:14:11 321 ETH NOLI NGU ISTICS TH E SLOV EN E W AY of e thnolinguistics. The l atter m ay be c onnected wi th hi storical e thnology a nd i t wa s marked by Nikita I. T olstoy in Russia. Milko Matičetov may not have consciously joined the trend, but his last articles, which deal with a range of issues about individual words, can be ranked with these efforts. The Polish Ethnolinguistic School is more engaged in synchronous treatment. 3 Whatever is in the heart will come up to the tongue This section analyzes the poetics of five dialect collections (Bejle Gauob, Čabar 1980; Uognišče, Rijeka 1981; Tiha rejč guodi, Čabar 1983; Raki, Prpuvtke , Čabar 1996; Vrata, Čabar 2005) by Zlatko Pochobradsky (Gerovo, Hrvaška, 5. 3. 1946), who made a name for himself in Gorski Kotar in the 1980s. Pochobradsky hails from a dialect area that was described in a philological article by Nikola Majnarić, entitled Jedno rovtarsko narečje u Gorskom Kotaru (A mountain dialect from Gorski Kotar), Južnoslovanski filolog 1938–1939). The article stimulat ed a Slovene historian to thoroughly examine the sources and t race from wh ich p laces i n t he Loka se igneury (Škofja Loka) i nhabitants m oved t o wh at is t oday Gorski Kot ar , si nce t he l ocal di alec t t he re st i l l re ve a l s e l e m e nt s of i t s Sl ove ne root s. Pochobradsky’ s poems are a blend of Slovene dialects (from Gorenjska, Dolenjska, and mountain dialects), mixed here and there with standard Croatian and some čakavski dialect words. But as soon as we try to analyze them, we for get about our original inten- tions, enchanted by the author ’ s poetics, not only in the message, but in its verbalization. And that tells us that it is true poetry . Water motifs lite rally feed the poetry of Zlatko Pochobradsky . First and foremost is the cycle of poems about the Kolpa, pronounced in the local dialect as Koupa. The last poe m from t hi s c yc le , de di c at e d t o Iva n Kovač i č -Gora n, c an be re a d a s c onsol ing t he ri ve r for having lost its poet. The lyrical subject declares its love of the homestead in the direct way a child does. This love is found in every foot of land, it is sown as wheat or corn amidst hard rocks, in valleys and on hills. Happiness is far from being measured by the money in one’ s bank ac - count or sup erficial e xperiences a round t he worl d . The m o st re c e nt ge n e ra t i on s a re t e m pt e d b y t h e “ p e rfidi o us se rp e nt ” o f c o m fo rt . Now a n d t h e n som e one i n t h i s wor l d e x pe ri e nc e s a moment of homesickness and suffers from the loss of his existent ial and essential identity . But even when an individual returns home, he learns that his essence has changed in the meantime, and that he is stranger at home too. While the first two sections of the poems are dedicated to spatial motifs, the next one is devote d to the temporal dimen sion. The poet belongs to a generation that idolized the president of the then Y ugoslavia – Josip Broz -T ito. At the juncture of the voices of space and that of history , a “guosna rejč”, a loud human voice speaks up. Through his poetry Zlatko Pochobradsky manages to persuade us that dialects are our true mother tongue. W e drink in our first words as drops from our mother ’ s mouth. From the domestic fireplace Pochobradsky then turns to the wider social environment. Just like the home language (dialect) is the core of one’ s personal identity , it has the same role in etnoLing_04_FIN.indd 321 16. 06. 2017 13:14:11 322 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO the community . It unites the community’ s members in good and evil. And it preserves the continuity of the generations. W ith his ode to hands, Pochobradsky moves from a linguis tically perceived language to a semiotic one. Not only the domestic language is passed on, the heritage of genera - tions lite rally passes from hand to hand. While the “domestic language” metonymizes the spirit, in Pochobradsky’ s poetry the hands spiritualize the body . In the 20 th century , a hand clenched in a fist was the symbol of workers solidarity . Everything callous hands did to work the land rewarded them. Every crop is the result of the cooperation of hands. And every product bears the traces of hands. The poet’ s reflection on hands is simple, deep and without embellishment, and for that very reason painfully beautiful. His glorification of the hands extends beyond the real borders of their mission and mythicizes them in places. In one of his poems Pochobradsky pays homage to the sculptor Stane Jarm in solidar - ity with a fellow artist. Pochobradsky hardly ever writes personal love songs, but he likes to focus on peo- ple on the fringes of society . It is only on very rare occasions that such people achieve something that elevates them in their own eyes, and makes their environment change their attitude to them. Zlatko Po chobradsky i s a ware o f t he i mportance o f st ories from h is n ative e nvironment. He regrets that spiritual riches and traditions are irrevocably disappearing. W ith his own brand of irony he comes to the conclusion that the land is growing increasingly richer , but only as soil, not as a continent. Even Peter Klepec, the most important mythical figure in his environment, has been demythicized, on the one hand, into an ordinary inn furnishing, and on the other hand has come dangerously close to the Christian crucifix. Pochobradsky lives in an area with a predominantly aging population, because its young inhabitants move away to find more comfortable working and living conditions. It is therefore self-evident that death is a constant companion of this environment. W ith a range of expressive brushes he sets up poetic monuments to the deceased from the fringes of societ y . W ith a quiet smile he reveals our human weaknesses when faced with death: empty talk, exaggerated emotions, hypocrisy , alienation, and faked ignorance. On the other hand, however , he does not fail to recognize the mutual connectedness of mankind. This awareness come to life every time the death knell rings: don’ t ask for whom the bell tolls, it tolls to you! In spite of his numerous tragic and morbid motifs, the full-blood ed poetry of Zlatko Pochobradsky will live on – among others for the very reason that its dialect image at the juncture of the Slovene and Croatian cultures offers us a superb aesthetic experience. T ranslated by Franc Smrke etnoLing_04_FIN.indd 322 16. 06. 2017 13:14:11 323 RAZČLENJENO KAZALO Spremna beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 I. Splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 II. Slovensko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 0 PREDZGODOVINA SLOVENSKE ETNOLINGVISTIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1 Med rodoljubjem in znanostjo v 19. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 I. Etimologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1. Slovéni – Slovani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2. Pojem ljudskega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 3. Ljudska etimologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 II. Leksikologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 1. Vabila za zbiranje slovenskega besedišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 2. Odzivi s terena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 3. Ilirizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 III. Domoljubje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 2 Matija Murko pri reviji Wörter und Sachen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 I. Koncept revije Wörter und Sachen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 II. Matija Murko pri reviji Wörter und Sachen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 1. Član uredništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 2. Sodelavec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 3 Dozorevanje slovenske etnolingvistike v 20. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 I. Od naključij do refleksije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 1. Janko Glazer (1893–1975) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 2. Avgust Pavel (1886–1946) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 3. Ivan Koštial (1877–1949) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 II. Od refleksije do koncepta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 1. France Kotnik (1882–1955) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 2. Anton Breznik (1881–1944) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 3. Vilko Novak (1909–2003) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 4. Božo Vodušek (1905–1978) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 5. Jakob Kelemina (1882–1957) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 III. Od koncepta do interdisciplinarnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 IV. Od interdisciplinarnosti do etnolingvistike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 etnoLing_04_FIN.indd 323 16. 06. 2017 13:14:11 324 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 1. Martina Orožen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 2. Zinka Zorko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 3. Mihaela Koletnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 4. Herta Maurer–Lausegger . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 5. Pavle Merkù (1927–2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 6. Milko Matičetov (1919–2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 A NARODNA IDENTITETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 1 Povezanost jezika in narodne noše v dozorevanju slovenske istovetnosti . . . . . . . . . . . . 87 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 I. Pojem slovenske narodne noše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 II. Jezik in noša v kulturoloških virih iz 19. in 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 III. Besedna umetnost in noša v kulturoloških virih iz 19. in 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . 91 IV. Jezik in noša kot statusni simbol v 19. in 20. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 2 Slovenščina v zamejstvu in po svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 I. Slovenščina v sosednjih državah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 1. Italija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 a) Beneška Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 b) Slovenci v Italiji za časa rapalske pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 2. Avstrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 3. Madžarska. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 4. Hrvaška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 II. Slovenščina v izseljenstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 III. Dvojezičnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 3 Slovenska imena mesecev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 I. Najstarejši zapisi imen za mesece v slovenščini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 II. Slovenska imena mesecev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 1. Januar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 2. Februar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 3. Marec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 4. April . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 5. Maj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 6. Junij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 6. Julij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 8. Avgust . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 9. September . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 10. Oktober . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 11. November. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 12. December . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 III. Prekmurska imena mesecev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 IV. Pratikarska pravda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 etnoLing_04_FIN.indd 324 16. 06. 2017 13:14:11 325 RAZČLENJENO KAZALO B LOKALNA IDENTITETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 1 Slovenski ljubiteljski narečni slovarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 I. Samostojni narečni slovarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 1. Slovarček narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno in Višnjevik v Brdih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 2. Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 3. Slovar poljanskega narečja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 4. Krajevne jezikovne krevljice iz življenja našega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 5. Slovar prleške govorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 6. Dober dan, besede – starke! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 7. Vzorec Žirovskih besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 8. Tržiški slovar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 9. Slovarček osirotelih besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 10. Rateški slovar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 11. Marnvam po domače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 II. Narečni slovarčki v domoznanskih objavah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 1. Rutarška pomnjenja … itn . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 2. Utrinki iz Horjulske doline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 3. Novačani in »vaznkaš« skozi čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 4. Soukan an Sukenci u sukenščini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 III. Slovarji v delu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 1. Besede, ki izginjajo iz govora v Golavabuki na Zahodnem Pohorju . . . . . . . . . . 165 2. Slovar starega barskega jezika: Same taće iz domaće moće . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 3. Narečni slovar Puštala, Sv. Andreja, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta, Staniš, Sv. Petra Hriba, Bodovelj, Zminca in mesta Škofje Loke . . . . . . . . . 167 4. Rešeto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 2 Genius loci v prekmurskih folklornih pripovedih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 I. Prekmurska slovstvena folklora v luči poetike prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 1. Zemljepisne posebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 a) Nastanek krajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 b) Log oziroma šuma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 c) Voda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 2. Narodna pripadnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 a) Ogrski Slovenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 b) Židje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 c) Cigani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 3. Omika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 a) Obdelana krajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 b) Kulturne pridobitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 c) Versko razločevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 4. Stanovsko razločevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 a) Grajska gospôda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 b) Nenavaden podložnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 etnoLing_04_FIN.indd 325 16. 06. 2017 13:14:11 326 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO II. Karakteristična motivika prekmurskih povedk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 1. Brezglavjeki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 2. Džilerji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187 3. Črnošolci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 4. Kuga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 5. Žareči (Vrag) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192 III. Žanrsko prepletanje v prekmurskih pravljicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 1. Lepa Vida. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 2. Rošlin in Verjanko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 3. Okamnela živa bitja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 4. Zelenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196 5. Tekmovanje za nevesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196 IV. Prekmurske različice povedk in pravljic v primerjavi s slovstveno folkloro iz drugih slovenskih pokrajin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 1. Vragovo rojstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 2. Živa mlada voda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198 3. Mrtvec pride po ljubico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198 4. Deklica vojak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 5. Skopuh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200 3 Preteklost Žirov v luči hišnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 I. Hišna imena po osebnih imenih (nekdanjih ali sedanjih) lastnikov . . . . . . . . . . . . . . 202 II. Hišna imena iz ledinskih imen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 1. Vzpetina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 2. Vdolbina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 3. Voda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 4. Vrsta tal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 5. Vrste gozda in drevja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 6. Drugo rastje ali njega deli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 7. Način izkoriščanja tal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 III. Hišna imena glede na lego ali vrsto bivališča in glede na naravne prometne zveze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 IV. Hišna imena po dejavnosti / družbenem položaju (nekdanjih ali sedanjih) lastnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 V. Hišna imena glede na gospodarsko dejavnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208 VI. Hišna imena iz osebnih lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210 VII. Hišna imena po vzdevkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 1. Barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 2. Živali in njihovi deli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 VIII. Hišna imena iz krajevnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 1. V soseščini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 2. Od drugod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 IX. K zgodovini hišnih imen pri posameznih hišah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 X. Jezikoslovna vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 etnoLing_04_FIN.indd 326 16. 06. 2017 13:14:11 327 RAZČLENJENO KAZALO C OSEBNA IDENTITETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 1 Kakor ti meni, tako jaz tebi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 I. Oris problematike na splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 II. Pokušina za dobro voljo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224 1. Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224 III. Slovenske pokrajine med seboj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 IV. Zmerljivke med sosednjimi narodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230 2 Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 I. Leksematika »svojega« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232 II. Leksematika »drugega« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 1. Kategorija »drugega« znotraj osebkovega prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 2. Kategorija »drugega« zunaj osebkovega prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 III. Semantika »svojega« in »drugega« v slovenskih zbadljivkah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235 IV. Teoretični očrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235 V. Slovenski avtostereotipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236 VI. Slovenski deželni stereotipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237 1. Avtostereotipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 2. Heterostereotipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 VII. Slovenski krajevni stereotipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 1. Krajevni heterostereotipi glede na zemljepisno lego . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238 2. Krajevno zaznamovani heterostereotipi s folklorno antropogenezo . . . . . . . . . 240 3. Krajevni heterostereotipi z motiviko živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 a) Škodljive živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 b) Na vlago navezane živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241 c) Vodne živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242 č) Gozdne živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242 d) Domače živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 e) Ptice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 4. Krajevni heterostereotipi z motiviko rastlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 a) Drevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 b) Gozdni sadeži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 c) Sadje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 č) Vinska trta in vino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 5. Krajevni heterostereotipi z motiviko pijače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246 6. Krajevni heterostereotipi z motiviko hrane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246 a) Kruh in druge močnate jedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246 b) Kaša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 c) Ajda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 č) Krompir in drugi gomolji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 d) Fižol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249 e) Čebula . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249 f) Meso in mesnati izdelki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249 g) Mleko in mlečni izdelki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 250 etnoLing_04_FIN.indd 327 16. 06. 2017 13:14:11 328 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO 7. Krajevni heterostereotipi z motiviko oblačil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 250 8. Krajevni heterostereotipi z motiviko raznih predmetov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 9. Krajevni heterostereotipi z motiviko človeških lastnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253 10. Krajevni heterostereotipi z motiviko deklet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254 11. Sestavljene zbadljivke kot heterostereotipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 12. Karakteristični krajevni heterostereotipi s folklornozgodovinskim zaledjem . . 257 a) Lemberg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 b) Marenberg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 258 c) Veržej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 258 č) Šebrelje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259 d) Butale kot literarizacija slovenske Abdere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259 VIII. Jezikovne razlike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259 1. Zbadljive izpeljave imen prebivalcev iz njihovih narečnih posebnosti . . . . . . . 260 2. Slabšalni frazemi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260 3. Zvočne figure . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260 4. Besedne igre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 IX. Nesporazumi zaradi jezikovne interference . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262 3. Kar je na srcu, je na jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264 I. Zgodovinsko-zemljepisni okvir narečnega ustvarjanja Zlatka Pochobradskega . . . . 267 II. Razmerje med knjižnim jezikom in narečjem v pesmih Zlatka Pochobradskega . . . 268 III. Karakteristična motivika v narečni poeziji Zlatka Pochobradskega . . . . . . . . . . . . . 270 1. Voda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270 2. Rodna gruda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271 3. Zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273 4. Beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 274 5. Roke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276 6. Mati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 278 7. Vsakdanje reči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280 8. Smrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283 SKLEP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285 etnoLing_04_FIN.indd 328 16. 06. 2017 13:14:11 ETNOLINGVISTIKA PO SLOVENSKO Etnolingvistika po slovensko 25 € http://zalozba.zrc-sazu.si MARIJA STANONIK EtnoL_OVITEK_05c.indd 1 22. 06. 2017 10:52:48