—^ Praktične gospodinje rabijo dolgo že kot vsakdanjo kavino pijačo preiskušen »Kathreiner«, ker so se prepričale, da je Kathreiner Kneippova sladna kava edina zdrava, □ dobrega okusa in poceni. □ Praktične gospodinje pa so pri nakupu tudi previdne, ne zahtevajo samo sladne kave ampak vselej izrecno povdarjajo, da hočejo le »Kathreiner« in vzamejo le originalne zavitke z napisom Kathreiner Kneipp sladna kava in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Le ti znaki zamčijo za pristnega □ Kathreinerja. □ Praktične gospodinje se ne dajo več premotiti z vabili v obliki daril ali takoimenovanih pri-davkov, ker so se že zdavnej prepričale, da nihče ne da kaj zastonj in da so vsa ponarejanja, naj si bodo še tako prevarljivo zavita ali odprta stehtana, le manjvredni žgani izdelki, kateri nimajo nikoli tistih prednosti. □ kakoršne ima Kathreiner. n —--~~ ■ ■ Trgovci! j Ostanki s Ne pustim potovati, ker ■ parhasti za ženske obleke preveč stane, pač pa pro- ■ po 20 m, trpežni 10 K, zelo dajam po ceni, ker ne pu- ■ močni 12 K, posebno fini stim potovati. — Obrnite ■ 14 K ; platna po 20 m, se torej pismeno ali ose- ■ močnega 8 K, zelo trpež- bno in zahtevajte vzorčne ■ nega 9 K, posebno moč- pošiljatve ■ nega 11 K, razpošilja narodne veletrgovske hiše ! narodna veletrgovska hiša 1 ■ R. Stermecki y Celju : ■ ■ R. Stermecki v Celju ■ ■ Škodovati 1 ■ ■ 6 belih ■ ■ Vam ne more, ako pišete B rjuh, zelo debele po 2 m takoj po nove vzorce od ■ 14 K, po 2 '<4 m 16 K, iz ženskega ali moškega bla- ■ domačega lanenega platna ga, katere razpošilja proti B po 2 m 18 K, po 2,/4m vrnitvi franko ■ ■ 20 K razpošilja ■ narodna veletrgovska hiša Z narodna veletrgovska hiša r ■ R. Stermecki v Celju ■ ■ R. Stermecki v Celju ! Posojilnica v Celju V. r ^ v lastni hiši »Narodni dom« U Leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljen zavod šteje nad 4300 zadružnikov, ki imajo nad 85.000 K vplačanih deležev ter ima nad sedem milijonov K hranilnih vlog in nad 350.000 K rezerv, zaklada. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, akoravno ni član zadruge ter se obrestujejo po 41/ o/ /2 /O Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem; posojila daje na osobni in hipotečni kredit proti 5%> 51/2°/o i" 6°/0 obrestovanju. 0 \J Uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike v „Narodnem domu" LreiUSlijčžlUai v Celju, I. nadsfl^pje. Išsisžjmv^v Studijska K JJIŽ JICA V CfcLJU Jan Hus pred cerkvenim zborom ILUSTR. NARODNI KOLEDAR □ □ □cm k UREDIL DR. ANTON DOLAR C. KR. PROFESOR LETO XXII _ © LASTNINA, ZALOGA IN TISK. ZVEZNE TISKARNE V CELJU mif^gii k <3 U M H M M 6 M 6 K I I y y y k 6 y D 11504/ 2-2. Leto 1911 je navadno leto ter ima 365 dni; med temi je 68 nedelj in praznikov*. Leto 1911 je 6624. leto julijanske perijode, 8011. po stvarjenju sveta. — Židovsko leto 5671. — Mohamedansko leto 1328. * Sodnijske počitnice. Ob nedeljah, kakor tudi na božični dan se ne smejo vršiti obravnave. Odreditev obravnave na kak drug praznik je dovoljena le, ako je nevarnost zamude (§ 221 civ.-pravd. r.). Kot prazniki morajo veljati: 1. in 6. prosinec, svečnica, ozna-nenje Device Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni ponedeljek, dan presv. Rešnjega telesa, god sv. Petra in Pavla, vnebovzetje Marije Device, rojstvo Marije Device, god vseh svetnikov, preč. spočetje Marije Device, 26. gruden, na deželnega patrona in razen tega za vsako sodnijo oni verski prazniki, ob katerih dneh v dotičnem sodnem kraju običajno miruje opravilni promet. Zadnjo vrsto praznikov določi in naznani predsednik deželnega nadsodišča za posamezne dele svojega področja (§ 44 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Sodne počitnice trajajo šest tednov; začno se pri vseh sodiščih dne 15. mal. srpana in trajajo do vštetega 15. vel. srpana. Med sodnimi počitnicami se vrše obravnave samo o političnih stvareh (§§ 222 in 223 civ. pravd, reda in § 47 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). * Godovinsko število za leto 1911. Zlato število..... 12 Rimsko število...... 9 Epakta ali lunino kazalo XXX Nedeljska črka...... A Solnčni krog..... 16 Letni vladar: Mars. 1 1 Dvorni prepovedani časi. kadar so zaprta c. kr. dvorna gledališča. Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva cesarja Ferdinanda I.). Dne 10. kimovca (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete).- Vsled posebnih zadržkov se prelože lahko ti dnevi po najvišjem odloku. * Državni prepovedani časi. Gledališke predstave in javne razveseljave, kakor koncerti, druge zabave z godbo itd. so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan prešv. Rešnjega telesa in 24. grudna. Na Veliko noč, na binko-štno nedeljo in dne 25. grudna se smejo vršiti samo predstave v dobrodelne namene in z dovoljenjem politične oblasti, ki ima dajati dovoljenja za gledališke predstave. Javni plesi se ne smejo vršiti tiste dni, ob katerih se gledališke predstave vobče ne smejo ali le s posebnim dovoljenjem vršiti. * Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do razglašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. * Premakljivi prazniki. Ime Jezusovo.................15. prosinca. Septuagesima.................12. svečana. Pepelnica.................1. sušca. Marija devica sedem žalosti..........7. malega travna Velika noč ..................16. malega travna. Križevo (prošnji dnevi)........ 22., 23. in 24. velikega travna. Vnebohod...................25. velikega travna. Binkošti....................4. rožnika. Sv. Trojica..................11. rožnika. Sv. Rešnje telo................15. rožnika. Srce Jezusovo.................23. rožnika. Angelska nedelja................ Ime Marijino................. Roženvenska nedelja............... Posvečenje cerkva................ 1. adventna nedelja ............... Od Božiča do pepelnice je 9 tednov in 3 dni * Znamenja za lunine krajce. Mlaj © Prvi krajec J) Sčep ali polna luna v Zadnji krajec * Letni časi. Pomlad se začne 21. sušca. Poletje se začne 22. rožnika. Jesen se začne 24. kimovca. Zima se začne 22. grudna. * Solnčni in lunini mrki leta 1911. Leta 1911. bo solnce dvakrat mrknilo, v naših krajih pa noben mrk ne bo viden. Luna ne mrkne. 1. Solnce se popolnoma zmrači dne 28. in 29. malega travna. Ta mrk se prične 28. malega travna ob 8. uri 46 min. zvečer in traja do dne 29. malega travna do 2. ure 3 min. zjutraj ter bo viden le na Tihem morju. 2. V podobi kolobarja se solnce zmrači dne 22. vinotoka. Ta mrk se začne ob 2. uri 17 min. in konča ob 8. uri 4 min. popoldne. Viden bo v Aziji in Avstraliji. * Kvaterni in drugi posti. I. kvatre, spomladanske ali postne: 8., 10. in 11. sušca. II. kvatre, letne ali binkoštne: 7., 9. in 10. rožnika. III. kvatre, jesenske: 21., 22. in 23. kimovca. IV. kvatre, pozimske ali adventne: 20., 22. in 23. grudna. Drugi postni dnevi so zaznamovani s f. 3. kimovca. 10. kimovca. 1. vinotoka. 15. vinotoka. 3. grudna. 3 i Deželni patroni. Češko: Janez Nepomuk (16. velikega travna) in Venceslav (28. kimovca). — Bukovina: Janez Novi s Suczave (14. rožnika). Dalmacija: Hijeronim (30. kimovca). Galicija: Mihael (29. kimovca) z izjemo krakovskega okraja. — Koroško: Jožef (19. sušca). — Kranjsko: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. malega travna) se praznuje dne 23. malega travna. — Krakovski okraj: Stanislav (7. velikega travna), se praznuje dne 8. velikega travna. Hrvatsko: Elija (20. malega srpana) in Rok (16. velikega srpana). Primorsko: Jožef (19. sušca). Moravsko: Ciril in Metod (5. mal. srpana). - S p o d n j e a v s t r i j s k o: Leopold (15. listopada). Oornjeavstrijsko: Leopold (15. listopada). — Solno-graško: Rupert (24. kimovca). — Šiezko: Hedviga (15. vinotoka). Sedmograško: Ladislav (27. rožnika). — Slavonija: Janez Krstnik (24. rožnika). — Štajersko in Severno Tirolsko: Jožef (19. sušca). — Južno Tirofsko: Virgilij (26. rožnika). -Trst (mesto in okolica): Just (2. listopada). — Ogrsko: Štefan, kralj (20. velikega srpana). * Važne letnice iz slovanske zgodovine in drugi važni dogodki iz slovanskih pokrajin. Dne 1. prosinca 1.1584. dokončan je tisk prve imenitne slovenske knjige: «Biblia, tu je use svetu Pismu Stariga ien noviga Testamenta, Slovenski tolmazhena scusi Juria Dalmatina«. Dne 1. prosinca i. 1812. uveden je v ilirskih vojvodinah francoski koledar, ki odpravi katoliške praznike, razen nedelj, Božiča, vnebohoda Kristusovega, vnebovzetja Matere božje in praznika vseh svetnikov. Dne 3. prosinca l. 1703. pride princ Evgen Savojski k vojski na Laško potujoč, v Ljubljano. Dne 12. prosinca 1. 1615. dobe Kacijanarji baronsko diplomo in dne 28. velikega travna 1. 1665. grofovski naslov. Dne 5. svečana 1.1421. napade Žižka Adamite na nekem osredku v Ložnici ter jih popolnoma potolče. Dne 8. svečana 1.1444. potrdi cesar Friderik v Ljubljani in Kamniku vse pravice in. svoboščine. Dne 12. svečana l. 1774. porodi se Valentin Stanig, obuditelj slovenske zavednosti na Primorskem. Dne 17. svečana 1. 1601. sežgo v Kranju protestantske knjige na trgu blizu «prangarja». Dne 19. svečana l. 1886. umrl je v Adlešicah v črnomaljskem okraju pisatelj slovenski, Leopold Gorenjec «Podgoriški», porojen 12. listopada l. 1840. v Št. Rupertu na Dolenjskem. Dne 23. svečana I. 1527. kronan je bil Ferdinand za kralja v Pragi, češke dežele se združijo z Avstrijo. Dne 24. svečana 1.1721. da Peter Veliki, car ruski, novo ustavo za rusko cerkev. Dne 27. svečana I. 1275. izroči Rudolf I. Koroško in Kranjsko vojvodi Filipu. Dne 3. sušca I. 1480. sklenil je deželni zbor Kranjski v Ljubljani, pobirati takozvani «turški vinar®. Dne 3. sušca 1. 1605. pogori na šentpeterskem predmestju v Ljubljani 53 hiš. Dne 5. sušca I. 1477. dobilo je mesto Krško mestne pravice. Dne 8. sušca I. 1553. ustanovi cesar Ferdinand za oslabele rudarje idrijske dvorno bolnico. Dne 8. sušca I. 1528 potolče Ivan Kacijanar pri Szinjeji blizu Košic vojsko kralja Zapolje. Dne 8. sušca I853. I. odpravi francoska vlada samostan usmiljenih bratov v Ljubljani. Dne 9. sušca I. 1528. požigali in plenili so Turki že ob polu-osmih pred Postojno. Dne 10. sušca l. 1573. zahtevajo kranjska duhovščina, potem mesta in trgi v deželnem zboru enakopravnosti zaradi volitev. Dne 10. sušca l. 1601. razstrele v Radovljici protestantsko cerkev. Dne 10. sušca l. 1655. porodi se v Ljubljani dr. Ivan Gregor Dolničar pl. Thalberg, zgodovinar kranjski; f dne 3. vinotoka l. 1719. Dne 12. sušca 1. 1528. odženo Turki več stotin kristjanov v Bosno v sužnost. Dne 1. malega travna 1.1797. pride francoski general Bernadotte v Ljubljano. Dne 6. malega travna I. 1580. izda nadvojvoda Karol poseben rudarski red za Idrijo, katero je istega leta dobil v svojo last. Dne 11. malega travna 1. 1004. poklonil je kralj Henrik II. graščino Bled škofijstvu briksenske.ini. Dne 15. malega travna l. 1811. zapove cesar Napoleon novo organizacijo ilirskih dežel. Dne 16. malega travna I. 1257. ustanovitev prve javne bolnice na Dunaju pod češkim Otakarjem. Dne 1. velikega travna 1.1567. potrdi nadvojvoda Karol v Gradcu vse pravice kranjske dežele, Istre, slovenske marke in Metlike. Dne 1. velikega travna I. 1848. povabi grof Lev Thun vse Slovane k slovanskemu kongresu v Zlato Prago. Dne 2. velikega travna I. 1447. zapove cesar Friderik IV. Ljub-ljancem, da pomagajo mesto utrditi. Dne 3. velikega travna I. 1524. pogori Novi trg v Ljubljani z deželno hišo in orožarno. Dne 3. velikega travna I. 1635. vnel se je v Preboldu in Ostrvici nad Celjem punt. Dne 7. velikega travna I. 1797. izroči general Bernadotte vlado kranjske dežele avstrijskemu generalu Meerveldtu in 8. velikega travna odrinejo zadnji Francozi iz Ljubljane. Dne 8. velikega travna I. 1079. umori kralj Boleslav II. svoje-ročno sv. Stanislava v neki kapeli v Krakovem. Dne 8. velikega travna I. 1561. napadejo Turki Kostel na Kolpi. Dne 13. velikega travna l. 1615. in 9. svečana l. 1621. potrdi brižinski škof vse stare pravice rudarstva v Gorenjih in Dolenjih Železnikih. Dne 3. rožnika l. 1472. sežgo Turki cerkev sv. Petra v Ljubljani. Dne 3. rožnika I. 1849. vhod Rusov v Požunj. Dne 4. rožnika 1.1471. razgrajajo Turki okolo Ljubljane. Dne 10. rožnika 1. 1592. pride Hasan paša z veliko vojsko pred Vihič, kjer je zapovedoval Josip Lamberški. Dne 11. rožnika 1. 1077. podari kralj Henrik IV. oglejskemu patrijarhu Sigehardu «kranjsko» in «slovensko» (vcendische) marko. Dne 14. rožnika l. 1798. porodi se Fran Palackv, imenitni češki zgodovinar. Dne 14. rožnika I. 1810. zatro Francozje kapucinski samostan v Ljubljani, katerega spremene v vojaško skladišče. Dne 16. rožnika 1. 1826. uničijo s posabljanjem puntarske jani-čare v Carigradu. Dne 8. malega srpana l. 1703. odpro uršulinke žensko šolo v Ljubljani. Dne 4. malega srpana 1. 1521. potrdi nadvojvoda Ferdinand na prošnjo županstva vse pravice, svoboščine in privilegije mestu ljubljanskemu, katere je bilo prejelo od Friderika IV., Maksimilijana ter njiju prednikov. Dne 4. malega srpana 1. 1591. f Jakob Petelin (Gallus) v Pragi, porojen na Kranjskem okolo 1. 1550. Dne 6. malega srpana 1.1418. potrdi Ernest Železni Ljubljani vse privilegije, katere je dotlej imela. Dne 7. malega srpana I. 1631. pogori avguštinski samostan v Ljubljani. Dne 7. malega srpana I. 1809. naloži Napoleon I. Kranjski 15,260.000 frankov kontribucije. Dne 9. malega srpana I. 1457. poklonijo se Ribničanje cesarju Frideriku IV. Dne 11. malega srpana I. 1617. prekorači Markvard, vitez nemškega reda in kranjski vojni komisar, s kranjskim viteštvom in 100 kmeti ponoči Sočo in zapodi 800 Benečanov v beg. Dne 17. malega srpana I. 1493. pogori vsa Ljubljana in pogine 19 oseb v ognju. Dne 1. velikega srpana l. 1373. pogori velik del Ljubljane. Dne 2. velikega srpana 1. 1563. dobi Sebastijan Krelj (v Ljubljani) službo protestantskega pridigarja. Dne 3. velikega srpana 1. 1621. prosijo Štajerci deželne stanove kranjske pomoči zoper ogrskega rovarja Battijanija. Dne 10. velikega srpana 1. 1668. je uničil grozen požar nad polovico Kranja. Dne 18. velikega srpana l. 1451. zapove cesar Friderik IV. Kam-ničanom, da pomagajo kopati mestni rov. Dne 20. velikega srpana I. 1749. pogori ob tretji uri popoldne mesto Kranj. Dne 24. velikega srpana 1475. je bila pri Lembachu bitka kristjanov s Turki. Takrat je padlo mnogo kranjskih plemičev. Dne 26. velikega srpana I. 1278. je bil Otakar, češki krali v bitki na Marskem polju ubit. ' ' Dne 29. velikega srpana I. 1526. zmagajo Turki pri Mohaču-Ogrsko in del južnih Slovanov jim pride v oblast. Dne 31. velikega srpana 1. 1589. je umrl Jurij Dalmatin pri sv. Petru poleg Postojne. Dne 1. kimovca l. 1686. postilo se je mesto Ljubljana ob kruhu in vodi, da bi tako izprosilo naši vojski, stoječi pred Pešto zmago nad Turki. Dne 3. kimovca 1. 1313. umrje v Ljubljani Ana, hči češkega kralja Venčeslava, soproga vojvode Henrika. Dne 12. kimovca I. 1798. je bil porojen pesnik Ivan Vesel (Ko-seski) v Kosezah na Gorenjskem, umrl dne 26. sušca I. 1884^ Dne 13. kimovca I. 1813. so pripeljali 32 voz francoskih ranjencev iz Šmarja v Ljubljano. „ Dne 14. kimovca l. 1449. prepove cesar Friderik sejme na Igu v Šmarju in na drugih krajih, samo da bi Ljubljančanje škode' ne trpeli. Dne 15.-21. kimovca I. 1812. je bil strahovit požar Moskve Dne 16. kimovca J. 1532. so naskakovali Turki Maribor katerega je izvrstno branil Žiga Višnjegorski ter srečno odbil tri naskoke turške drhali. Dne 29. kimovca 1. 1813. zasedejo avstrijski polki Ljubljano. Dne 1. vinotoka I. 1533. razglase na Kranjskem s Turki sklenjen mir. Dne 13. vinotoka I. 1814. pregnali so Francoze iz Idrije. Dne 16. vinotoka I. 1809. napade 800 oboroženih kmetov francoskega rudarskega oskrbnika Toulona in ga zapro. Dne 22. vinotoka I. 1809. naznani streljanje na ljubljanskem gradu in zvonenje po vseh cerkvah, da se je sklenil s Francozi mir Dne 25. vinotoka l. 1784. odpravljen je zatiški cistercijanski samostan. Dne 27. vinotoka I. 1835. porojen je bil pesnik Simon Jenko na Podreči, umrl v Kranju dne 21. vinotoka 1869. Dne 31. vinotoka l. 1851. umrl je Peter Petrovič 11. Njegoš, vla-dika črnogorski. Dne 3. listopada 1. 1443. potolče Ivan Hunjad pri Nisi na bolgarski Moravi Turke, 2000 jih obleži, 4000 pa je bilo ujetih. Dne 11. listopada 1.870. dal je kralj Ljudevit oslepiti Rastislava strica moravskega kneza Svatopluka. Dne 12. listopada 1. 1809. odstranijo Francozje v Ljubljani z vseh javnih in privatnih poslopij avstrijskega orla. Dne 16. listopada 1. 1887. umrl je v Ljubljani slovenski jezikoslovec Fran Levstik, porojen v Retijah na Dolenjskem dne 27. kimovca 1. 1831. Dne 22. listopada 1. 1253. prevzame Otakar češko kraljestvo. Dne 25. listopada 1780. izgotovljen je v Ljubljani Gruberjev kanal. Dne 26. listopada I. 1800. porojen je bil na Slomu Anton Martin Slomšek, poznejši škof lavantinski, umrl 24. kimovca I. 1862 v Mariboru. Dne 28. listopada I. 1805. pridejo Francozje drugič v Ljubljano. Dne 30. listopada l. 1433. konec husitske vojne na Češkem. Dne 3. grudna !. 1809. prisežejo v poslopju deželne vlade vsi javni uradniki ljubljanski novemu vladarju Napoleonu zvestobo. Drie 4. grudna I. 1462. razpodi češki kralj Jurij Podžbrad pun-tarje, ki so na Dunaju oblegali cesarja Friderika IV.' Dne 6. grudna I. 1784. je bil v Ljubljani močan potres. Dne 12. grudna l. 1760. porodi se pravoslovec Tomaž Dolinar. Dne 24. grudna 1. 1782. zatrl je cesar Jožef mnogo samostanov, med temi tudi Zajčki samostan. Dne 25. grudna l. 1365. razglasi cesar Karol IV. v Pragi zlato-pečatno pismo. Dne 29. grudna l. 1600. sežgo na ljubljanskem trgu osem voz slovenskih protestantskih knjig in dne 9. prosinca i. 1601. zopet tri voze. * Okrajšave na vizitnicah (posetnicah). (Francosko.) p. f. (pour feliciter) = voščiti srečo p. c. (pour condoler) = izraziti sožalje. p. r. (pour remercier) = zahvaliti, p. f. v. (pour faire visite) naznaniti obisk, p. r. v. (pour rendre visite) — vrniti obisk, p. p. c. (pour prendre conge) = vzeti slovo. Razlika v brzini. V eni sekundi preleti : elektrika................... 444,414.000 metrov svetloba................... 311,090.000 » elektrika v žici na zraku........... 36,000.000 » elektrika v žici pod morsko vodo ...... 4,000.000 zemlja se zasuče okoli solnca ......... 29,000.000 zvok v zraku ................ 322 » golob-pismonoša............... 22—31 ekspresni vlak................ 16 » vojaški kolesar................ 41/4 » pešec.................... ]«|'3 » Vremenski ključ s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ščip ©, zadnji krajec (J in mlaj Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J.W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni. Ob uri Po leti Po zimi Ob uri Po leti Po zimi od 12. opol. do 2. popi. veliko 1 . , v dežja sneS m dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozap. od 2. do 4. popoldne izpre-membno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. zvečer lepo pri sev. ali napadu, dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg pri jugu ali zapadniku od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pri se-verozapadn. sneg pri vzhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo; za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. Deželne barve Anglija — rdeče-modro-belo. Avstro-Ogrsko - državna barva: črno-rumeno; avstr. ces. hišna barva: karminovo rdeče-belo; avstr.-ogrske vojne mornarice zastava-, rdeče-belo-rdeče; avstr.-ogrske trgovske mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče (spodnji kos je deljen v rdeče in zeleno). Badensko — rdeče-rumeno, Bavarsko — modro-belo. Belgija — črno-rumeno-rdeče. Bolgarija - belo-zeleno-rdeče. Črnagora — rdeče-belo. Dansko — rdeče-belo. Francija — modro-belo-rdeče. Grško — belo-modro. Hansa-mesta — belo-rdeče Hesensko — belo-rdeče. evropskih držav. Italija — zeleno-belo-rdeče. Meklenburg — rdeče-modro- rumeno. Nemčija — črno-belo-rdeče. Nizozemsko — rdeče-belo-modro. Norveško - rdeče-belo-rdeče. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Oldenburško temnomodro-rdeče. Portugalsko — modro-belo. Prusija — črno-belo. Rumunija — modro-rumeno-rdeče. Rusija — belo-modro-rdeče. Saksonsko — zeleno-belo. Srbija — rdeče-modro-belo. Španija — rdeče-rumeno. Švedija — rumeno-modro. Švica belo-rdeče. Turčija — rdeče-zeleno. Virtemberško črno-rdeče. Barve avstro-ogrskih dežel. Bosna in Hercegovina — rdeče-rumeno. Bukovina — modro-rdeče. Češko — belo-rdeče. Dalmacija — modro-rumeno. Galicija — modro-rdeče-rumeno, tudi rdeče-belo (poljsko) in modro-rumeno (rutensko). Gorica in Gradiška — belo-rdeče, rumeno-modro. Hrvaško in Slavonija — rdeče-belo-modro. Istra — rumeno-rdeče-modro. Koroško — rdeče-belo (srebro). Kranjsko — belo-modro-rdeče. Moravsko — rumeno-rdeče-modro. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Reka —belo-modro in zeleno-rdeče. Solnograško — rdeče-belo in črno-rumeno. Spodnje-Avstrijsko modro-zlato. Šlezija — črno-rumeno. Štajersko - belo-zeleno. Tirolsko in Predarelsko — belo- rdeče (Strelci: belo-zeleno). Trst — rdeče-belo-rdeče. Zgornje-Avstrijsko — belo-rdeče tudi črno-rumeno. Koledar za leto 1911. jdnudr = prg5inec eess-c- iirvatsko : Siečanj Češko: Leden c-c-c-9-; Poljsko : Styczen Rusko: Hi mapi, Dan Katoliška imen Nebesna znamenja 1 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gospod. Makarij, opat; Martinijan, škof. Genovefa, devica; Salvator, spozn. Tit, škof; lzabela, kraljica Telesfor, p. muč.; Simeon Stolpnik Sv. trije kralji. Razglaš. Gospod Valentin, škof: Lucijan, m. 9 10 I 11 12 ! 13 14 Nedelja Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15 16 j 17 18 | 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razgl Gospod. Severin, opat. Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel I., papež; Agato, papež. Higin, pap. muč.; Božidar, opat Arkadij, muč.; Ernest, škof Veronika, dev.; Bogomir: Leoncij, šk. H i 1 arij, škof; Feliks iz Nole, sp. 221 Nedelja 23 Pondelj. ' 24 Torek 25 Sreda 26, Četrtek 271 Petek 28, Sobota 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo Marcel, papež; Ticijan, škof. Anton, puščavnik; Sulpicij, škof. Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m. Kanut, kralj: Marij in Marta, muč. Fabijan in-Boštjan ;Majnrad, opat Neža, devica mučenica 3. po razgl. Gospod. Vincencij, m. Zaroka Marije Dev.; Emeiencijana. Timotej, škof; Babila, mučenica. Spreobrnitev Pavla ap.; Amand Polikarp, škof; Pavla, vdova Janez Zlatoust, cerkveni učenik Julijan, škof; Marjeta, devica 29 Nedelja 30' Pondelj 311 Torek 4. po razgl. Gospod. Fračišek Sal. Martina, devica; Janez, škof. Peter Nol., sp.: Marcela, vdova. Prvi krajec 8. ob 7. uri 18 min. zjutraj. © Ščep 14. ob 11. uri 23 min. zvečer. € Zadnji krajec 22. ob 7. uri 18 min. zjutraj. Mlaj 30. ob 10. uri 42 min. dopoldne. Dan zraste za 54 minut. Dan je dolg 3 ur 38 min. do 9 ur 32 min. JANUAR o PROSINEC OOGOG- Hrvatsko: Veljača Češko: Unor OOvOO februar - 5večan Poljsko : Luty Rusko: ^eBpa-iib Dan Katoliška imena 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij, škof m.; Efrem, cerkv. uč. Svečnica. Darovanje Gospodovo Blaž, škof; Oskar, škof Andrej Kor., škof; Veronika, devica ! 5 I 6 7 8 9 10 II Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. po razgl. Gospod. Agata. d. m. i Doroteja, dev. muč.; Tit, škof. 1 Romuald, opat; Rihard, kralj Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof. Ciril Aieks., šk.; Apolonija, dev. m. Šolastika, devica; Viljem, pušč. Adolf, škof; Deziderij (Žeijko) 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. predpepeln. Humbelina, devica Katarina od Riči, dev.; Jordan, sp. Valentin, muč.; Zojil, spoznav. Favstin in Jovita, mučenca Julijana, dev. muč.; Onesim, spok. Donat in tovariši, m.; Konštancija Simeon, škof; Flavijan, škof 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predpepeln. Julijan, spokornik Elevterij, šk. m.; Evharij, škof Maksimilijan, škof; Eleonora, kralj. Stol sv. Petra v Antijohiji Peter Damijan, škof; Romana, dev. Matija, apostol. Valburga, opat.; Viktorin, mučenec 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek 3. predpepeln. Marjeta Kort., spoz. i Leander, škof; Baldomir, škof Pust. Roman, opat; 'Rajmund Nebesna znamenja Prvi krajec 6. ob -J. uri 25 min. popold. © Ščep 13. ob 11. uri 35 min. dopoldne. Zadnji krajec 21. ob 4. uri 42 min. ponoči. Dan zrr.ste za 1 uro 21 min. Dan je dolg 9 ur 35 min. do 10 ur 56 min. FEBRUAR * SVEČAN oc-c-3© Hrvatsko Ožujak Češko: Brezen ndrec = 5u5ec ©©©e© Poljsko: Marzec Rusko: Mapib ©©O©© D a n Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota f Pepelnica. Albin, škof Simplicij, papež; Blaženi karol Kunigunda, cesarica; Andrej, muč. Kazimir, spozn.; Lucij I., papež © Mlaj 1. ob 1 uri 28 minut popoldne. S Prvi krajec 7. ob 11. uri 59 min. zvečer. © Ščep 15. ob 12. uri 58 min. ponoči. C Zadnji krajec 23. ob 1. uri 24 min. popold. © Mlaj 30. ob 1. uri 35 min. popoldne. Dan zraste za 1 uro 42 min. Dan je dolg 11 ur — min. do 12 ur 42 min. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. postna. Agapeta s tov., muč. Fridolin, opat: Viktorin; Katarina B Tomaž Akvinčan, cerkv. učenik t Kvatre. Janez od Boga, spozn. Frančiška Rim., vd.; Gregor od Nise f Kvatre. 40 mučencev f Kvatre. Heraklij, mučenec 12 Nedelja 13| Pondelj. 14 Torek 15, Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18; Sobota 2. postna (kvat.). Gregor I., p. Rozina, vdova; Evfrazija, devica Matilda, kraljica; Pavlina Longin, muč.; KlemenHofbauer, sp. Hilarij in Tacijan, m.; Heribert, šk. Patricij, škof; Jedert, devica Ciril Jeruzalemski, škof; Edvard 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Jožef, ženin D. Marije Feliks in tov.: Evgenij, muč. Benedikt, opat; Serapijon, muč. Benvenut, škof; Bazil, mučenec Viktorijan, muč.; Miklavž F., m. Gabrijel, nadangel Oznanjenje Marije Device 26 27 28 29 30 31 Nedelja PondeljJ Torek Sreda Četrtek Petek 4. postna (sredp.). Emanuel, muč. Rupert, škof; Janez Dom., spozn. Janez Kapistran, spoznavalec. Ciril, škof, mučenec; Jona, muč. Angela F., vdova; Amadej, sp. Modest, šk.; Gvidon, sp.; Balbina, d. HflREC O SUŠEČ april =" nflli traven -3c-c--3-c- Poljsko: Kwiecien Rusko: AnptJib -3v€-s€- Hrvatsko : Travanj Češko: Duben eec-ee Dan Katoliška imena Nebesna znamenja —i-- 1 Sobota Hugon, škof: Teodora, mučenka € Prvi krajec 6. ob 6. uri 52 minut zjutraj. © Ščep 13. ob 3. uri 34 min. popoldne. S Zadnji krajec 21. ob 7. uri 33 m. zvečer. S Mlaj 28. ob 11. uri 22 min. zvečer. Dan zraste za 1 uro 31 min. Dan je dolg 12 ur 44 min. do 14 ur 15 min. 2 3 4 5 i 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. postna (tiha). Frančišek Pavi. Božja glava. Abundij, škof Izidor, škof; Rozamila, devica Vincencij F., sp.; Irena. dev. Sikst, papež; Celestina, muč. Dev. Mar. 7 žalosti. Herman, sp. Adalbert, škof; Dionizij, škof 9 10 11 12 13 114 15 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. postna (cvetna). Marija Kleofa Ezekijel, prerok; Mehtilda, dev. Leon I., papež; Betina, devica Zenon, škof muč.; Saba, muč. f Veliki četrtek. Hermenegild f Veliki petek. Justin, mučenik f Velika sobota. Helena, kraljica. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč. Vstajenje Gospodovo Veliki pond. Varstvo sv. Jožefa Apolonij, mučenec: Elevterij. škof Leon IX., papež; Ema, vdova Marcelin, šk.; Neža, devica Anzelm, škof; Bruno, spozn. Soter in Kaj, papeža, mučenca 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. povelik. (bela). Adalbert škof Jurij, mučenec; Fidelis, muč. Marko, evangelist; Ermin, muč. Klet, papež; Marcelin, pap. Peregrin, duh.; Anastazij, p.; Cita Pavel od križa; Vital, mučenec Peter, m.: Robert, op.; Antonija : 30 Nedelja 2. povelik. Katarina Sij., dev. APRIL C rIAL1 TRAVEN m r\(\J = veliki traven -c-c--c--3-3 Mrvatsko: Svibanj Češko: Kveten €-€--3-3-0- c-c-c-eo Poljsko: Rusko: Maft seee© D a n Katoliška imena Nebesna znamenja 11 Pondelj. 2 Torek 3| Sreda 4 Četrtek 5 Petek 61 Sobota 7 Nedelja 8' Pondelj. 9 Torek 101 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13, Sobota Filip in Jakob, apostola Atanazij, škof; Sekund, muč. Najdba sv. križa; Aleksander, p. Florijan (Cvetko), m.; Monika, vd. Pij V., papež; Irenej, škof Janez Ev. pred latinskimi vrati J Prvi krajec 5. ob 2. uri 11 min popoldne. 14 Nedelja 15 Pondelj. 16 Torek 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota 21 Nedelja 22. Pondelj. 23 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. povelik. Bonifacij, mučenec Zofija, mučenka; Hilarij, spozn. Janez Nep., muč.; Ubald, škof Paškal, sp.: Maksima, dev. Feliks, spozn.; Vincencij, muč. Celestin, papež; Ivo, spozn. Bernardin, spozn.; Bazila, dev. m. 5. povelik. Feliks, spokornik Helena, dev.; Julija, d.; Emil \ = Deziderij, šk; Andrej Bob., sp. > Marija Dev., pom. kristjanov I ^ Kristusov vnebohod. Gregor Vil., p Filip Nerij, spozn.; Elevterij, m. Magdalena Pac., d.; Janez, p. muč. Nedelja Pondelj.| Torek Sreda 6. povelik. Avguštin, škof Maksim, škof; Teodozija, muč. Ferdinand, kralj; Feliks 1., papež Angela, d.; Kancijan in tov., muč. 3. povelik. Stanislav, škof, muč. Prikazen Mihaela nadangela Gregor Nac., šk., c. uč.; Beat, sp. Antonin, škof; Gordian, muč.; Izidor Mamert, škof; Gandolf, opat Pankracij, muč.; Nerej, muč. Servacij, šk.; Glicerija, devica Ščep 13. ob 7. uri 07 min. zjutraj. S Zadnji krajec 21. ob 10. uri 20 m. dopold. Mlaj 28. ob 7. uri 22 m. zjutraj. Dan zraste za 1 uro 12 min. Dan je dolg 14 ur 18 min. do 15 ur 30 min. nAJ * VELIKI TRAVEN junu - rožnik Hrvatsko : Upanj Češko: Červeu c-3sc-0 Poljsko: Czerwiec Rusko: IlOHb Dan Katoliška imena 1 Četrtek' Juvencij, m.; Gracijan, m. 2 Petek Marcelin, m.: Erazem, m. 3 Sobota I Klotilda, kraljica; Oliva, devica 4 Nedelja 5 Pond. 6! Torek 7 Sreda 8i Četrtek 9i Petek 10i Sobota Binkošti. Prihod sv. Duha. Binkoštni pond. Bonifacij, škof Norbert, škof: Betrand, škof t Kvatre. Robert, opat Medard, škof; Maksim, škof t Kvatre. Primož in Felicijan, m. t Kvatre. Marjeta, kraljica 11' Nedelja 12 Pondelj. 131 Torek 14 Sreda 15 Četrtek 16> Petek 17 Sobota 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pobink. Presv. Trojica Janez Fak., spozn.; Flora, dev. Anton Padovanski, spoznavalec Bazilij, škof; Elizej, prerok Sv. Rešnje Telo. Vid, muc. Franc R., sp.; Beno, šk.: Jošt, op. Adolf, škof; Lavra, nuna 2. pobink. Feliks in Fortunat Julijana F., d.; Gervazij in Pr. Silverij, papež; Florentina, dev. Alojzij (Vekoslav); Alban, muč. Ahacij, m.; Pavlin, škof; Nicej, šk. Srce Jezusovo. Eberhard, šk. Janez Krstnik (rojstvo). Kres 251 Nedelja 3. pobink. Viljem, op.; Prosper, šk. 26 Pondelj. Janez in Pavel, mučenca 27, Torek Hema, vdova; Vigilij, škof 281 Sreda f Leon 11., papež; Irenej. spozn. 29i Četrtek Peter in Pavel, apostola 30> Petek Spomin sv. Pavla, apost.; Otcn, sp. Nebesna znamenja Prvi krajec 3. ob 11. uri 02 m. ponoči. Ščep 11. ob 10. uri 48 min. zvečer Zadnji krajec 19. ob 9. uri 48 min. zvečer. Mlaj 26. ob 2. uri 17 m. popoldne. Dan zraste do 22. za 17 min. Skrči se do konca meseca za 3 min. Dan je dolg 15 ur 31 min. do 15 ur. 45 min. JUNIJ o ROŽNIK julij - hali srpdn ©©S-3-C- Poljsko: Lipiec Rusko: IlOJIl, Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Sobota [ Teobald, pušč.: Julij; Pambo, opat I 1 2 | 3 4 ■ 5 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobink. Obiskovanje Mar. D. Helijodor, škof; Bertram Urli, škof; Berta, devica Ciril in Metod, šk.; Domicij, šk. lzaija, prerok; Dominika, mučenica Vilibald, škof; Benedikt IX., pap. Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof 1 Prvi krajec 3. ' ob 10. uri 18 min. predp. © Ščep 11. ob 1. uri 51 min. popoldne. Sobota 16. pobink. Marija Dev. reš. ujetn. Kleofa, spozn.; Firmin, škof Ciprijan in Justina, muč. Kozma in Damijan, m.; Kaj, šk. Vaclav, kralj: Marcijal, m.; Salomon Mihael, nadangel; Evtihij, muč. liieronim, sp., c. uč.; Honorij, šk. Dan se skrči za I uro 35 min. Dan je dolg 13 ur 21 min. do II ur 46 min. SEPTEHBER o KiridVEC oktober - vinotok ■Hrvatsko : Listopad Češko: Rijen trtš-trtjtr Poljsko: Pattziernik Rusko: OiCTaopi. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja i 1 I 2 3 4 i 5 i 6 7 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobink. Rožnega venca Leodegar, škof; Teofil, spoznav. Kandid, muč.; Evald, mučenec Frančišek Seraf., sp.; Edvin, kralj Placid in tovar., muč.; Oala, vd. Brunon, spozn.; Fida, devica muč. Justina, devica: Marko, grof Ščep 8. ob 5. uri 08 m. zjutraj. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobink.. Brigita, vdova Dionizij, šk. muč.; Abraham, patr. Frančišek Borg., sp.; Gereon in tov. Nikazij, škof; Firmin, škof Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn. Edvard, kralj; Koloman, mučenec Kalist, papež; Domicijan, škof S Zadnji krajec 15. ob 12. uri 43 m. ponoči. 15 Nedelja 16 Pondelj. I 17 Torek 18! Sreda 191 Četrtek 20 Petek 211 Sobota 19. pobink. Posvečev. cerkva Gal, opat; Maksima, devica Hedviga, kr.; Viktor, šk.; Marjeta Al. Luka, evang.; Just, mučenec Peter Alk., spozn.; Etbin, opat Janez Kancijan, sp.; Felicijan, m. Uršula, dev.: Hilarijon, opat Mlaj 22. ob 5. uri 07 m. zjutraj. 5 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pobink. Kordula, dev. muč. Severin, škof; Peter Pashazij, sp. Rafael, nadangel; Kristina, muč. Krisant in Krišpin, m.; Bonifacij Evarist, p. muč.; Lucijan in Marcel Frumencij, škof; Sabina, muč. Simon in Juda, ap.; Fidelij, muč. Prvi krajec 30. ob 7. uri 39 m. zjutraj. Dan se skrči za 1 uro 34 min. 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek 21. pobink. Narcis, škof Klavdij, muč.; Marcel, muč. Volbenk (Volfgang), šk.; Lucila, d. Dan je dolg 11 ur 41 m. do 10 ur 07 min. OKTOBER o VINOTOK oee®© Hrvatsko: Studeni Češko: Listopad €-€-6-3-3 novehber = listopdd Poljsko: Listopad Rusko: IloflSpb €-c-3€-3 Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota God vseh svetnikov. Vseh vernih duš; J ust, mučenec Viktorin, šk.; Hubert, šk.; Ida, kralj. Karol B., škof; Modesta, devica Ščep 6. ob 4. uri 45 m. popoldne. <5 Zadnji krajec 13. ob 8. uri 17 min. dop. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobink. Caharija, oče Jan. Krst. Lenart, opat; Sever, škof Prosdocim, škof; Engelbert, škof Bogomir, škof; Deodat, mučenec Božidar (Teodor) m.; Orest, muč. Andrej Avel., spozn.; Trifon, muč. Martin, škof; Mena, muč. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink. Martin, pap. muč. Stanislav Kostka, sp.; Didak. spoz. Jozafat Kunč., šk. m.: Serapion, m. Leopold, vojvoda; Jedert, dev. Edmund, škof; Otmar, opat Gregorij, škof; Viktorija, muč. Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda <§§) Mlaj 20. ob 9. uri 47 m. zvečer. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobink. Varstvo Dev. Marije Feliks Val., spoz.; Edmund, kr. Darovanje Marije Dev.; Kolumban Cecilija, dev. mučen.; Maver, muč. Klemen, pap., muč.; Felicita, muč. Janez od križa, sp.; Hrizogon, m. Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. 9 Prvi krajec 29. ob 2. uri 39 min, ponoči. Dan se skrči za 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 25. pobink. Konrad, škof Virgil, škof; Ahacij, škof Eberhard, škof; Jakob iz Marke Saturnin, mučenec; Filomen, muč. Andrej, apostol; Justina, dev. 1 uro 13 min. Dan je dolg 10 ur 05 m. do 8 ur 52 min. NOVEHBER * LISTOFdD oeeoe Poljsko: Grudzien Rusko: Aei 4000 » 4800 » » 30 200 » 300 » » 1 '88 » 4800 » 5600 » » 35 300 » 400 » » 2'50 » i 600 » 6400 » » 40 400 » 800 » » 5'— » 6400 » 7200 » » 45 800 » 1200 » » 7'50 » 7200 » 8000 » » 50 1200 » 1600 » » 10' - 50 Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K " K 50 v. pri čemur se znese'.<, ki ne znaša 400 K, sm.itra z;i polnega. Po tej lestvici se kolekujejo dolžna pisma, katera se giase na prinosnika, pogodbe za služ:nje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je določilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi; pri pogodbah v služenju znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo —- ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaju...............od prve pole K 12'— b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev » » » » 8'— c) v mestih ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev...........» » » » 6"— d) v mestih, ki imajo 5.000 do 10.000 pre- bivalcev .............» » » » 4'— e) v vseh drugih krajih..........» » » » 3'- Ako treba še druge pole, kolekuje se z 1 K. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, zadovoljenje, da sme godbajavno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerte, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kadar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik. Prošnje za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, po-deljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekuje po 10 K od vsake pole. 2. Za podeljenje, priznanje al i potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključni industrijski privilegiji, se kolekuje po 6 K od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekuje po 4 K od vsake pole. 4. Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekuje po 2 K od vsake pole. Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice,, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gornjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma do 20 g veljajo 10 v (v lokalnem prometu 10 v), od 20—250 g pa 20 v. Za nefrankirana pisma plača prejemnik dvakratno pristojbino. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g"; pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250^, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski zavoji pa smejo v Avstriji tehtati 2'\ kg-, iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti iz pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravnotako tudi n: poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal, beli rob. Znamke, ki so se že rabile, se tudi ne smejo več rabiti za. frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirano. Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, ako se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnice po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma enake uradnim. Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše na zadnji strani in na levi polovici sprednje strani, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali vzorci blaga, ako se ne pišejo potem nanje nikakršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opombe ter ako so frankirane za 10 v. Tiskovine se morajo vsaj deloma frankirati, ker drugače se ne odpošljejo in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razen naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korekturne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani, vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpre-membe cen, imena potnikov, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vi-zitnicah napisati natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr.: p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponudene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni p a p i r j i, kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravno ali osebno dopisovanje, se smejo v inozemskem prometu, izvzemši Nemčijo, in Črnogoro, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočeno) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Črnogoro, Egipet, Francijo, Nemčijo, Orecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, Švico, Zjedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi, do 350 g teže, drugam pa le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presegati na do'gost 30, na širo-kost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za poskušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovu mora biti vsakokrat opomba »vzorec« ali »po-skušnja blaga«. Na naslovu sme razen tega biti navedeno: Ime ali tvrdka od-pošiljateljev, tvorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razen omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakršnekoli opombe. Tudi žive čebele se lahko pošiljajo po domačih krajih, na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, ako so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini in da ni pri prevažanju nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne .odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, se postopa ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogrskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele l^glej »povzetja v inozemstvu«) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter v Bosno in Hercegovino do 1000 K, drugam pa do 400 K = 400 mark 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno iste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda »povzetje«, ako so namenjene v inozemstvo pa »remboursement«. Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a krone tudi z besedo, in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, je treba med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik vplačal znesek in pošiljatelj prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 10 v terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine. so dopuščene do 1000 K in znaša pristojbina do 50 K 20 v, od 50 do 100 K 30 v; od 100 do 300 K 60 v; od 300 do 600 K 90 v in od 600 do 1000 K 1 K 50 v. Poštne pristojbine. Dežela Pisma Teža v gramih Dopis-1 niče O B ba O Tiskovine Teža v Vzorci Teža v g Poslovni papirji Teža > Q> -M >o o u o .£* 'u cu 1. Avstrija in kneževina Lichtenstein Ogrsko Bosna in Hercegovina Nemčija 2. Sandžak Novi-Bazar*) 3. Srbija 4. Črnagora Ostalo inozemstvo- a) Dežele, katere so v svetovnem poštnem društvu**) b) Dežele, katere niso v svetovnem poštnem društvu v v v v v do 20 10 20 do 50 3 črez 20 do 250 20 40 50—100 5 5 10 100—250 10 do 20 10 20 250—500 20 500—1000 30 črez 20 do 250 21 30 do 20 25 50 10 20 za vsakih na- daljnih 20 g 15 30 za 10 vsakih 5 za vsakih 20 g 20 5 10 50 za vsakih 20 g 10 20 5 10 do 20 25 50 10 20 za 50 5 za vsakih na- daljnih 20 g 15 30 do 20 25 50 10 20 za 50 5 za vsakih na- daljnih 20 g 15 30 do 250 črez 250 do 340 vsakih 50 za 50 za 50 10 20 najmanj 10 najmanj 10 najmanj 10 *) Samo v Plevlje, Priboj in Prijepolje. **) Izjemoma znaša pristojbina 10 v pri frankiranih u) med Bukovino m Rumunijo; b) med avstrijskimi in švicarskimi poštnimi nedopustni : nedopustni vsakih 50 nedopustni za 50 in 20 v pri nefrankiranih pismih; okraji, kateri so samo 30 km oddaljeni. najmanj 25 5 najmanj 25 5 najmanj 25 >25 Poštni nalogi posredujejo plačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino ter v Turčijo, in sicer v Adrijanopelj, Bejrut, Konstantinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 1000 K — v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošte v Pragi), Rumunijo, Svedijo, Švico in Tunis do 800 K (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena 1 v), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo, n. pr.: «Na poštni urad v..... »poštni nalog«. Kakor hitro je znesek plačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek, odštevši pristojbino poštne nakaznice in 10 v terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Ako se poštni nalog ne sprejme, pošlje se zr.stonj nazaj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 10 v terjalnih stroškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel sprva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma: Za Avstro-Ogrsko do 250 g 100 K vrednosti do 10 milj daljave 30 v, nad 10 milj 54 v, od 100 do 600 K do 10 milj daljave 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K 6 v več, -iz Avstro-Ogrskega v Nemčijo do 600 K vrednosti do 10 milj 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K pa 6 v več. Poštni zavoji (paketi): Za Avstro-Ogrsko do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v; za zavarovanje pristojbina po 6 v do 100 K, od 100 K do 600 K 12 v; za vsakih nadaljnih 300 K pa 6 v več. Avstro-Ogrska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v, za vsak nadaljni kg do 10 milj 6 v, 20 milj 12 v, 50 milj 24 v, 100 milj 36 v, 150 milj 48 v, nad 150 milj 60 v več; vrednostna taksa do 600 K 12 v, za vsakih nadaljnjih 300 K po 6 v več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar se plača do 500 g 60 v, od Vj kg do 5 kg 80 v, in vrednostna taksa do 100 K = 11 v, do 300 K = 17 v, do 600 K = 22 v in za vsakih daljnih 300 K pa 11 v več. Za težje pošiljatve računa se do Imotskija ali Broda gori navedena vozarina in vrednostna taksa odpadajoča za Avstrijo, najprej pa za vsaki kg 10 v vozarine in vrednostna taksa za vsakih 300 K 6 v več. se morejo pošiljati na vse pošte avstro-ogrske države do 1000 K. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsake 4 K 2 v, najmanj pa 12 v, tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez navedene vrednosti do 250 g se pošiljajo s pisemsko pošto. Poštne nakaznice v inozemstvo in sicer v Nemčijo, Belgijo, Chile, Kino (nemške poštne agenture v Shanghai, Tientsin in Tsintan), Kongo, nemško vzhodno Afriko, nemško južno-zapadno Afriko, Egipet, Francosko in Algerijo, Italijo, San Marino in Erytreo, Japonsko in Koreo, Kanierun, Kiatschou, Luksemburško, Črnogoro, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko z Madeiro, Švedijo, Švico, Srbijo, Togo (samo v Klein-Popo in Lome), Tripolis (ital. poštni urad), Tunis, Turč io (c. kr. avstrijski poštni uradi do 1000 K), v Argentinsko republiko, Bolgarijo, Dansko, nemško Novo-gvinejo, Finlandijo, Anglijo, Irsko in kolonije, Malto, Maroko in francoski poštni urad Tanger, Nizozemska vzhodna Indija, Ru-munija, Samoa (nemški poštni urad Apia), Siam (samo v Bangkok in Chiengmai), Tripolis (francoski poštni urad), Zjedinjene države v Ameriki, Zanzibar (francoski poštni urad) do 500 K, v Grško do 400 K in znaša pristojbina v Nemčijo do 40 K 20 v, potem pa za vsakih 20 K 10 v več; v druge dežele, izvzemši Črnogoro in Srbijo pa do 100 K za vsakih 25 K 25 v, črez 100 K pa za vsakih 5 K 25 v. Za Srbsko in Črnogoro veljajo ravno iste pristojbine kakor v Bosno in Hercegovino. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Francijo, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksenburško, Nemčijo, Nizozemsko, Nor-vegijo, Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis, Egipet (a le v Ale-ksandrijo, Ismalio, Kairo, Port-Said in Suez), Srbijo in Črnogoro do 100 K. Poštni zavoji do 3 kg oziroma 5 kg v inozemstvu so po nizki vozarini dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), Argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chile (5), Dansko (5), Egipet (5), Islandsko (5), Italijo (5), Japan (5), Kamerun (5), Kanado, Kitaj (5), Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo (5), Straits-Settlemens (5), Španijo (3), Švedijo, Tanger, Togo (5), Turčijo (c. kr. pošte), Urugvaj, Zanzibar (5), Finsko (3). Pristavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah sprejemajo pošiljatve po 5 kg teže. @m vrni nt jedilna mast„Ceres" je mehka in maslova steina 6 v, sicer 9 v. — Tripolis 68 v. -(evropska) čez Bosno 28 v, čez Trst 38 v. Tunis 26 v. — Turčija Povzetje v inozemstvo obitek je popolnoma čist neizpriden naravni izdelek iz sokov kokosovih orehov. Idealna mast za peko, se da rada mešati* (tudi na kruh mazati), da močnatim jedem čudovito lepo rumeno barvo in jih naredi lahko prebavljive za najslabši želodec. Dobi se pri vseh trgovcih. Jurij Schicht a. d. oddelek za hranilna sredstva „Ceres". * V mrzlem poletnem Času, ko je trda kot surovo maslo se pomaga s tem, da se zriblje pred mešanjem mast na ribezu za hren. Celo mešanje ne traja delj kot 5 minut. SIOVEN. ■■•J" ""•»IJ«) ' VfcU VJ/> 1LULIJU V1-- «U. poslej, UlUgVrtJ, Zanzibar (5), Finsko (3). Pristavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah sprejemajo pošiljatve po 5 kg teže. Povzetje v inozemstvo in sicer v Belgijo f, Nemčijo f, Angleško, Francijo čez Nemčijo f, Egipet, Helgoland, Italijo f, Luksemburško f, Nizozemsko f, Nor-vegijo f, v Francijo čez Švico, v Dansko, Portugalsko, Rumunijo do 500 K, v Švedijo f, Švico f, Turčijo in severo-ameriške Zedinjene države se sprejemajo do zneska 1000 K, v Srbijo do 1250 K avstr. veljave, v dežele z f zaznamovane, se tudi sprejemajo priporočena povzetja. Provizija znaša pri vozno-poštnih povzetjih (izvzemši voza-rino) v Nemčijo in Švico 2 v za vsaki 2 K, najmanj pa 2 v; v Srbijo do 24 K 12 v, potem je pa za vsake 4 K 2 v več, a v druge dežele 20 v za vsakih 20 K. Brzojavni cenik. taksa za vsako besedo: najmanjša taksa: 6 v 60 v Lokalne brzojavke: V Avstro-Ogrski V Bosno in Hercegovino V Bosni in Hercegovini V Nemčijo Za besedo velja do 15 črk ali 5 številk: naslov in podpis se ravno tako zaračuna kakor tekst. Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 60 v temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno iz 15 črk ali 5 številk. Algir 26 v. - Anglija, Škotsko, Irsko in Kanarski otoki 26 v. — Belgija 21 v. — Bolgarija 16 v. — Črnagora iz Dalmacije 6 v, sicer 9 v. — Dansko 21 v. - Francija, Korzika in Monako 16 v. Gibraltar 33 v. — Grško (celina), Evbeja in Poros 41 v. -- Krf čez Trst 26 v, na druge otoke 44 v. Italija, mejni promet 8 v, sicer 16 v. — Luksemburško 21 v. — Malta 37 v. — Nizozemsko 10 v. — Norvegija 32 v. - Portugalsko 33 v. Rumunija 9 v. — Rusija (evropska) 24 v. — Srbija 9 v. — Španija (celina) 28 v. — Kanarski otoki 88 v. — Švedsko 24 v. — Švica s Tirolskega, Predarelskega in iz Lichten-steina 6 v, sicer 9 v. Tripolis 68 v. — Tunis 26 v. — Turčija (evropska) čez Bosno 28 v, čez Trst 38 v. Važnejša določila poštne hranilnice. Vsi poštni uradi sprejemajo med navadnimi uradnimi urami tudi denar v svojo hranilnico in dajo po potrebi vsakršna pojasnila 0 vplačevanju in izplačevanju. Vložnik je vsakdo, kadar sam ali zanj kdo drugi vloži znesek 1 K. Znesek mora biti s 50 deljiv. Vložnik sme imeti le eno poštno hranilno knjižico in vrednost te ne sme presegati 2000 K. Prvo vlogo mora vložnik sam vlržiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom, v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu (»protipisu«) ter pove stan, kraj, dan, mesec in leto rojstva ter svoje stanovanje: izvoli si tudi lahko »geslo« (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v »protipis«, sam si jo pa dobro zapomni. Knjižica in nje vročba so brezplačne. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhutega pošlje vložniku poštni urad še prejemno potrdilo, ako je vloženo črez 100 K. Najmanjša vloga je 1 K, katero sprejemajo vsi poštni uradi. Za manjše zneske kakor 1 K so pa »poštne hranilne karte«. Te karte z vtisnjeno 10 v znamko se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 10 v. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet 10 v poštnih znamk, kar znaša s vtisnjeno ravno 1 K. Te karte z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 1 K. Znesek od 2 K do 40 K se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda pustiti se mora najmanj še 1 K v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 K in nad 40 K je pa treba pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se prejme, ako je bila odpoved v redu, kmalu »plačilno nakaznico«. — Vloge se obrestujejo po 3 odstotke. Vložnik more zahtevati, da se za njegovo vlogo nakupijo državni obrestonosni papirji: mora pa tudi že tako vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikov, ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jih mora imeti vložene, dokler hoče ostati pri čekovnem oddelku. Glede zneska, ki to »osnovno vlogo« prehaja, lahko potem razpolaga in zahteva z ene strani d i se nakazane vsote vpišejo na njegov račun, z druge, da se poljubni zneski nakažejo katerikoli osebi ali tvrdki. Potrebne tiskovine z-( objavo pristopa z zavitkom, dajo poštni uradi brezplačno. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici Natančen pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno. Ploskovne mere. 1 danska milja................. 1 angleška milja............... 1 morska milja vseh narodov.......... 1 francoska moiska milja (= 3 morske milje) . . 1 norveška milja................ 1 ruska vrsta ................. 1 švedska milja................ 1 geografična milja............... 1 stopinja ekvatorja = 15 geografskih milj . . . * 7.532 m 1.609 » 1.852 ». 5.556 » 11.295 » 1.067 » 10.688 » 7.420 » 111.306 » Metrična mera in utež in kratice za-nje. 1 meter = zemeljskega četrtnika (kvadranta). 1 kg -- teža 1 litra destilirane vode pri 4° C v brezzračnem prostoru. Metrična mera in metrični utež je v veljavi razen v Avstriji . še v Belgiji, Boliviji, Braziliji, Čile, v Nemčiji, Angliji, Francoski Gvatemali, Italiji, Mehiki, Norveški, na Nizozemskem, v Peru na Portugalskem, Švedskem, Španskem in Turškem. Dolgostna mera: meter = m; - ploskovna mera: kvadratni meter m-; — prostorna mera: kubični = meter m1; — posodna (suha) mera: liter ^ 1; - utež: gram - g; - meterski stot = 100 kilogramov = q; — bačva za 20 meterskih stotov = t. * Denar vseh dežel. Relativni kurz najobičajnejših novčnih vrst v kronah Amerika. Združene države, 1 dolar a 100 centimov . k 4.931 10 dolarjev — 1 eagle, Južna Amerika 1 piaster (a 8 realov po 4 cuartilie ali 100 centimov) ... » 5.^ Anglija. 1 funt šterlingov a 20 šilingov (Gw.) (Guin. 21 šil.) K 24'013'4 1 šiling a 12 pensov . . . ...........» li7' , Arabija. 1 Moka-tolar a 80 kabirjev (120 V, Moka-tolarjev = 100 avstrijskih Marije Terezije tolarjev) .... » 412 Argentinska ljudovlada. 1 peso fuerte........» 482 Avstralija. 1 funt šterlingov a 20 šilingov a 20 d. . . . » 24'0134 Avstro-Ogrsko. 1 gld. = 1 gld. a 100 kr. = 1: 85'06 . » 2'— in 1 krona a 100 vinarjev............» 1'— Belgija. 1 frank a 100 centimov1)..........» —"95V4 Bolgarija. 1 lev (frank) a 100 stotink v zlatu.....» V— Običajni denar v srebru.............» --'93 Brazilija. 1 milreis (peso) v zlatu a 100 reisov ...» 2'581, Ceylon. 1 rupija...................» 2'35 Dansko. 1 krona a 100 oer..............» T30 Egipet. 1 piaster (a 40 par)..............» 0'25 Finsko. 1 marka a 100 pennijev...........» —-95'4 Francosko. 1 frank a 100 centimov..........» — "9514 Grško. 1 drahem a 100 leptov............» —-95!'4 Holandsko. Glej Nizozemsko. Italija. 1 lira a 100 centezimov......... . . » —9514 Japonska. Račun v deželi 1 itzebou...... ...» T76 Račun z Evropo 1 mehikanski srebrn dolar ...» 3'59 Kanada. Postavno kakor na Angleškem, v prometu 1 halif a 5 s......................» 5 88 Kitajsko. 1 tael ali lieng a 10 tsienov, a 10 fenov 10 cashov » 7 52 Kuba in Portoriko. 1 piaster a 100 centimov.....» 510 Mehika. 1 peso a 8 realov a 4 kvartile........» 5i0 Nemčija. 1 marka a 100 pfenigov-')..........» 1 "171/2 Nizozemsko. 1 goldinar a 100 centov (ali 20 stiblingov) » 199 Norveško. 1 krona = 100 oer............» T32'/4 Nova Granada. 1 peso a 10 dec. a 10 centov.....» 470 Paraguay. 1 piaster a 8 realov............» 518 Perzija, doman ...................» 9"41 10 kranov, 1 kran...............» — -94'.4 10 dinarjev, 1 dinar..............» --'09'4 Rusija. 1 zlat rubel a 100 kopejk3)..........» 377 1 polimperial (novejšega kova).........» 19*04t/2 Srbija. 1 dinar a 100 paraš..............» —'95"4 Španija. 1 peseta a 10 realov a 100 centimov.....» •94"4 1 duros a 10 realov a 100 centimov.......» 4'93 Švedsko. 1 krona a 100 oer .............» P321 , Švica. 1 frank a 100 rapov..............» — '95'4 Turčija. Najnovejši denar: kos za 20 piastrov.....» 4-23 1 piaster (gerš) a 40 par............» —'21 Vzhodna Indija. 1 komp.-rup. a 16 annasa 12 pijes . . » 2'35 1) 0'95'|4 ali natančneje 0<)5'3 2) 1171/2 ali natančneje 1-17-56. 3) Papirnat rubeij ima menjajočo ažijo. ssong; □ ZABAVNI DEL 3DOS5 mno& Spokornik Elija. Anton Novačan. g poprej, ko je bil Elija še mlad in močan, ga je včasi prevzela misel na smrt in na večnost. Kadar je umrl sosed ali soseda, je šel pogledat mrliča in je premislil in prevdaril njegovo življenje na vsako plat. Ali se je bil spokoril, ali pa je umrl brez pokore z vsemi brezštevilnimi grehi ? Odgovora je iskal v mrličevem obrazu, v njegovih polodprtih očeh, v bridkih zarezah okoli usten, v vseh gubah in brazdah, ki jih je bilo zarisalo življenje in jih potem zagrnila smrt s skrivnostno, neodgonetno ten-čico nemirnega pokoja. »Nisi plačal računa, nisi delal pokore za svoje grehe; tvoj obraz mi to razodeva, tvoje oči mi pravijo.« Nevoljen se je obrnil proč in ni pokropil mrliča, ki je bil pogubljen. V takih dnevih premišljevanja se je zaprl v svojo sobo, legel na posteljo in gledal v strop. Po več dni ga ni bilo na izpregled in sosedje so se menili, da je bolan, pijan. Ko se je slednjič naveličal samote in brezdelja, je zopet vstal in oživel. Na dvorišču je pretepel hlapca, oštel dekle, pogladil psa in zapregel koleselj. Šel je za vinsko kupčijo, glasan in bučen, na veselje vinskih bratcev, na strah preskrbnih mamic, ki so se ponašale s kako rdečelično in milogledno hčerjo, zakaj Elija je bil krepak in lep samec, preživ plesalec in bogat prilizun. Pil in grešil je veliko, nobenih mej ni poznal, sam sebe ni karal. Le kadar ga je utrudilo razuzdano življenje in je vstala v njegovem srcu temna slutnja bližajočega se konca, se je oklenil svoje največje misli, misli na smrt in pokoro, ki mu je lebdela pred očmi kakor velika in neizpolnjena dolžnost. Smatral se je za velikega grešnika, njegovo življenje se mu je zdeio kot neplačan dolg, ki se gromadi z vsakim dnem. Njegova kupčijska in obenem življenska modrost pa je bila, da se mora vse poravnati in izednačiti, plačati do zadnjega vinarja. Za dežjem pride solnce, za nerodovitnim pride rodovitno leto, za veseljem žalost, za vse velike grehe svojega življenja mora delati Elija pokoro. Kedaj in kako? Enkrat pred smrtjo v sivi starosti! Je še čas, saj so še noge trdne, in na glavi še ni sivih las. Toda leta so potekala in Elija je čutil, da je od dne do dne slabejši. Poreden sosed ga je nekoč opazoval, kako se počasi in okorno baše na koleselj. »Nisva več mlada, Elija, ne bova več dolgo zapregala.« Elija se je razhudil in zadri: »Kaj ti, pokveka sosedova! Ti glej, ki si že z eno nogo v grobu, Elija pa bo še pil in živel.« Sosed se je popraskal za ušesom, nasmehnil se pikro in pomembno dejal: «Elija bo skočil z obema naenkrat; ne bo mu dano, da meri globočino groba najprej z eno počasi, počasi . . .« Kletev je dobil v odgovor in Elija je pognal. Dokler je čutil sosedove oči na svojem hrbtu, se je držal po koncu ravno in kljubovalno, za ovinkom pa se je stisnil v dve gubi in postal silno žalosten. Cesta je peljala skozi samoten kraj, obakraj so leteli mimo svetli in redki gozdovi, v lahnem vetru stresali jutranjo roso. Elija je pritegnil vajeti, konj je zasopihan jenjal v koraku. Lahek in napol gosposki koleselj ni več drčal po bliskovo, počasi se je zibal in poskočil, kadar je zdrknilo kolo čez težek kamen. Elija se je zatopil v bridko premišljevanje in je rekel v svojem srcu: »— Da, da, čas je tu! Slepec bi moral biti in gluho srce bi moral imeti, ko bi ne videl znamenja časa, ko bi ne čutil mrazu, ki preletava moje ude. Pokoro bova delala, Elija, in Bog v nebesih izbriše vse tvoje grehe in ti ležeš v naročje Abrahamovo. Lepo bo gori med angelji in svetniki, sladko bo pohajkovanje nad oblaki. Pristopim k temu ali onemu svetniku in ga pobaram tako le po domače: Kaj ne, prijatelj, ti si umrl mučeniške smrti? Prav in lepo! In ti si bil škof v Jeruzalemu, ti zopet puščavnik in spokornik, oho, bratec, tudi jaz sem delal pokoro na zemlji! Po vrsti se spoznamo in si pripovedujemo vsak svoje zgodbe. Pa ženske so tudi tam, kakšna je neki Magdalena? Grešnica je bila in Kristus, naš Gospod, jo je ljubil. Bogve, ali še imajo ženske oči tam v nebesih tako moč kakor tu na zemlji? Pogleda te in ti povesiš oči, nagneš glavo in si njen. O te ženske . . . Hm! Ali je natura čudna! Z žalostjo sem začel in na pokoro sem mislil, pa se obrne srce na veselo plat. Kar samo od sebe se razveseli in si slika nebesa po svoje, kakor da ne bi bilo omadeževano od brezštevilnih grehov mojega življenja.« lil Elija je začel vzdihovati, ali svojih grehov ni premišljeval. Zakaj tam ob koncu gozda se je zasvetila bela hiša. Na pragu je stala lepa ženska, krčmarica po poklicu, vdova po srcu in vesti. Elija se je vzravnal v koleselju, oči so se mu zasvetile, usta nasmehnila. Konj je obstal kar sam od sebe in se dal izpreči po hlapcu, ki je priletel od nekod in pozdravil Elijo. Krčmarica je prijela svojega gosta izpod roke in ga peljala v hišo. Elija je delal račune, zajutrkoval, pil veliko in je potem počival v grehu . . . Minevale so ure, potekal je dan. Ob solčnem zahodu je bil koleselj zopet naprežen, konj čil in živahen, Elija pijan in bučen kakor harmonika. Konj je zarezgetal, Elija je zaukal in šlo je navzdol po beli samotni cesti. «Še in še bom grešil«, je dejal Elija. »In potem napravim vse naenkrat! In potem umrjem kot svetnik. Čudeži se bodo godili na mojem grobu, papež in kardinali ga pridejo obiskat. Cerkev se mora postaviti, porečejo, Elija je bil spokornik, zaslužil je čast in slavo svetnikov . . . Pride kaka beraška pokveka na moj grob in vzdihuje: Elija, spokornik in spo znavalec, poglej mojo revščino! Vstani iti hodi, kaj boš vzdihoval, mu zakličem iz groba. In poprej pokveka odide čil in zdrav proti domu, povsod razširjajoč mojo slavo in moč. Lahko rečem, moja moč, to je vse! Kdo more grešiti toliko kot jaz? Naj vrže kamen na mene, kdor more grešiti toliko kot jaz! In pokoro bom delal, kakor je še ni nihče, in je tudi ni mogel, ker nihče ni bil tak grešnik, kakor sem jaz. Kaki so tudi danes ljudje? Napije se revica in že misli, da ga vzame hudič. Pogleda žensko, greši z njo v mislih in v svojem srcu, v dejanju si pa ne upa! Udari, Elija, ti moj vzor, ti moj največji prijatelj. Tvoja moč, Elija, se je razlila črez življenje in je vladala nad slabimi. Kje bi bil danes, da sem tarnal in prosil? Kje bi bili tisočaki mojega premoženja, da se nisem uprl s svojimi orjaškimi rameni ob skalo, ki je zakrivala zaklad? Odgrnil sem jo, in zdrobila se je, takajoč se v dolino. Kaj mi mar, ako je na potu zmečkala par slabih črvov, ki so se zvijali in greli v svoji lenobi na solncu ? Kaj me briga, jaz sem vladar, jaz imam svojo moč! In še po moji smrti ne izgine, ampak čudeže bo delala; kdor jo bo občutil, ta bo velik in močan . . . Hej, vranec, teci urno, kaj stresaš z glavo! Meči noge tako, da pobirajo zadnje stopinje sprednjih, da krešejo podkve ognjene iskre. Teci, vranec, nazobal si se ovsa, dobil si sladkega vina... Kaj se vzpenjaš, vranec? Kaj se plašiš? Moja roka je krepka in gorje ti, če nategnem vajeti, da obstaneš kot ukopan . . . Ho, ho, kaj pa je to?« In Elija je odprl oči in je videl, da je okoli mrak. Koleselj je obstal, konj se je tresel po celem životu. Elija je videl črno postavo pred njim, ki ga je držala za uzde . . . — Ali se vam je kaj zgodilo? se je oglasil tujec in se polagoma približal Eliji. — Kdo si pa? jc vprašal Elija in poskočil na noge. Videl je pred seboj meniha v dolgi redovniški halji, prepasani z belo, dvojno vrvjo. — Menih, kakor vidite. Bil sem pri prijatelju župniku in ker je lep večer, sem jo mahnil peš proti domu. Ampak vaš konj je kaj isker, ustrašil se je bil moje halje. Menih se je široko nasmejal; iz njegove goste brade so se pokazali beli zobje. Elija ga je gledal, stoječ na koleselju in še zmirom držeč vajeti v rokah. Na katero stran greš? Imaš še daleč do doma? — Še dve uri! Grem pa v smer, kamor vi, me lahko naložite. Elija je naložil kapticina in pognal. Konj je potegnil mukoma in koleselj je zdrčal po ravni cesti. Oba sta molčala. Menih je bil vesel, da se tako lepo vozi, Elija je pa premišljeval o menihih. Čudno se mu je zdelo, da se menihi zapirajo v samostane, navadni mašniki pa živijo svobodno po farovžih in črno obleko nosijo. Dregnil je torej meniha in ga oblastveno vprašal: Zakaj si ti menih in ne navaden mašnik ? Menih je osupnil, da ga Elija tiče, ker je bil vajen največjega spoštovanja in najponižnejše uljudnosti. Še bolj pa ga je spravilo v zadrego Elijino ravnodušno vprašanje in ni vedel, kaj bi odvrnil. — No, le povej bratec! Nikar se me ne boj, nisem pogan. — Ali se norčuješ, ali si pa pogan! Zakaj vsak pravoverni kristjan mora vedeti, da smo mi menihi spo-korniki, ki s postom in gorečimi molitvami tolažimo jezo božjo. — Spokorniki? je zategnil Elija . . . Čemu spokorniki ? Kaki so vaši grehi, kaka je božja jeza ? — Mi menihi pravzaprav nimamo nobenih grehovr skoro nobenih; pokoro delamo za druge, ki nimajo toliko časa, da bi z dobrimi deli odkupili se temu in postali Bogu dopadljivi. Menihi tolažimo božjo jezo, ki je strašna za grešnika . . . Elija je mislil na samega sebe in ni mogol pojmiti, da bi kdo drugi mogel opraviti pokoro za njegove grehe. — Kdo pa pozna moje grehe, kdo pozna moje misli in mojo dušo? Kdo si pa more odmeriti pokoro za moje grehe, če ne jaz sam? Ta je že bosa, najbrž ste bili sami grešniki in zdaj ste spokorniki za lastne hudobije. Tako bo menda ! . . Menih ga je pogledal po strani in ker ni mogel opaziti, da bi se Elija norčeval, ga je hotel podučiti. — Vidiš, prijatelj, mi menihi smo od Boga izvoljeni, da podučujemo neuko ljudstvo v pokori in da mu dajamo dober vzgled. In ker srno bliži Bogu, kakor ste vi, namreč ljudstvo, nam tudi prej usliši naše prošnje. In zato naj bi nas ljustvo spoštovalo in ljubilo, kajti mi se pogovarjamo z Bogom in ga lahko prosimo: O Bog, odpusti ljudstvu grehe! Vidiš, v tem je naša pokora koristna za vas in tako mi tolažimo božjo jezo. — Vi že ne boste delali pokore za mene, jaz sam jo bom delal in dobro jo bom opravil. Poprej me bo uslišal Bog kakor vas, ki pravite, da nimate skoro nobenih grehov. Kdo nima dandanes nobenih grehov? Poglej mene, jaz sem celo ponosen, da sem toliko grešil, ampak pokoro bom delal brez vas, hinavcev! — V tebi je hudič, a ne kristjan, se je razjezil menih. — Kaj si rekel? In Elija je ustavil konja in je izsuval meniha na cesto. — V tebi je hudič, hudič! je kričal menih in pohitel dalje. — Le kriči, nadloga kutarska; ampak z mano se vozil ne boš! Ko je menih izginil v zmirom bolj naraščujoči temi, ni Elija prav nič obžaloval, da ga je tako surovo zapodil. Mislil je temveč na novi greh, s katerim je ravnokar obložil svojo vest. Cul je včasi, da se na posvečene osebe ne sme položiti roke in da močno greši, kdor ne spoštuje mašnikov. »Spet sem obložil svojo vest z novim grehom, in to s takim, kakoršnega moja duša dozdaj ni poznala. Ali ga čutim, ali me kaj teži? Ne čutim ga in nič me ne teži! Čudno! Nemara pa je res v meni hudič, kakor je rekel menih! Ampak, če bi bil v meni hudič, bi se oglasil, zapeljal bi me k hudobijam, in moja duša ne bi hrepenela po pokori. Ni hudiča v meni, menih se je zmotil, ali pa me je hotel vstrašiti. Le grešnik sem, večji od drugih grešnikov, in tako je prav. Hudiča v meni ni. Ce pa stoji kje blizu in čaka na mojo dušo, se moti navihan peklenšček; ne bo je dobil in krvave solze bo točil, kadar zleti očiščena v pokori proti nebesom.« Prijetna zadovoljnost se je razlila po njegovih udih, zadovoljnost velikega pričakovanja. Naslonil se je nazaj na koleselj in je v mislih preletel vso svojo prihodnost do konca. V daljavi so se mu zasvetila nebesa, v pestroboljnih lučicah zamigljala. Elija se je naslajal ob svoji krasni domišljiji in le od časa do časa povzdignil glavo, nategnil vajeti, priganjajoč čilega vranca: Hi vranec! Teci urno, vranec! In konj je vsakokrat poskočil in se spustil še v urnejši tek. Cesta je peljala navzdol, gozdi obakraj so izginili. In ko se je na nebu prikazal beli srp, je drčal koleselj po prostrani dolini proti mestu. II. Eliji se je zgodila nesreča. Pijan in v svoje spokorniške misli zatopljen se je peljal po noči iz mesta. Noč je bila temna, in črni oblaki so obetali nevihto. Začelo je bliskati, votli grom se je valil mogočno od gor do gor. Ulila se je ploha in je premočila Elijo do kože. Na samoti ni mogel vedriti, zato je priganjal konja z besedami in bičem. Vranec se je vzpenjal in poskakoval. Kadar je posvetil blisk, je videl Elija, da je konj ves penast in divji, in je zaslutil nesrečo. »Ako mi konj zdivja, me vrže iz koleslja, povozi in pohabi ... Na sred ceste umrjem brez pokore . . . Satan bo imel veselje z mojo grešno dušo . . . Pogubljen bom na vekomaj, celo dolgo večnost ne zagledam Boga, celo dolgo večnost se pražim v peklu. Vse moje lepe misli o nebesih, vse moje mogočne želje, postati svetnik in spoznavalec, minejo brez resnice . . .« Ognjeni blisk mu je vzel pogled; sledil mu je grom, strela je udarila nekje v bližini. Konj je padel na kolena, zopet poskočil in zdrčal sunkoma v temno noč. Elija je izgubil vajeti, toda duha ni izgubil. Nagnil se je na sprednji del koleslja, z levico se ga krepko oprijel, z desnico pa poskušal najti vajeti. V tistem hipu pa je rudo zadelo ob drevo, koleselj se stresel in Elija je strmoglavil pod kolesa. Konj se je šiloma odtrgal in oddivjal brez koleslja naprej. Ko se je Elija zavedel, je občutil na glavi in na roki silne bolečine. Poskušal je vstati, zdaj na to, zdaj na drugo stran se premakniti. »Ne gre na nobeno stran, je pomislil, moram ostati tukaj . . . Bolečine so hude, pa preboleli jih bomo in živi tudi ostanemo . . . Bog me je opomnil, namignil mi je s prstom: Elija, čas je že!. .. Saj se ne obotavljam, ti veš, o Gospod! Pa pojdemo! Hvala in slava Ti, da rne ni ubila Tvoja strela . ..« Ploha je pojemala, le droben in ponižen dež se je sipal iz temnega neba. Včasi je privršel čez gozdove šumen veter, zazibal drevesa, da so zahreščala in zastokala. Tihi, ploščnati bliski so zdaj pa zdaj ožarili temno obzorje, in Elija je vsakokrat napel oči. Spoznal je, da se nahaja blizu doma, komaj par sto korakov od njega. — Ljudje, oj, na pomoč, oj! je kričal iz polnih prs in je čakal. Jeka je raznesla njegov glas po bližnjih bohnih in je v daljavi umolknila. Prišli so ljudje s svetilkami in ga obstopili. Elija je spoznal sosede in jih, čudeče se, ogovoril: Vzdignite me in me ponesite domu. Plačilo vam ne izostane .. . Čim ozdravim, začnem s pokoro. Vse po-prodam, razdajem in odidem iz teh krajev . . . Ponesite me domu, hitro, hitro . .. Tudi brez plačila te ponesemo, se je oglasil visok in močan človek in naložil Elijo na pleča. Elija je zastokal bolečin in žalostno mu je bilo pri srcu. Polotila se ga je velika utrujenost, oči so se mu zameglile. Visok in močan človek se je pripognil pod težkim bremenom in je oprezno stopal po vlažni zemlji. Drugi so šli za njim s svetilkami in se šepetaje pogovarjali. Udaril ga je Bog, prešestnika in pijanca, se je skrivnostno nagnil sosed k sosedu. Elija je to slišal in se je razjezil. — Nič me ni udaril, kaj blebečeš, pokveka! Le s prstom mi je namignil, rekoč: Elija, ljubljenec moj, čas je že enkrat. In jaz poslušam glas Njegov in začnem s pokoro, čim ozdravim . . . Svetnik postanem, spoznavavec božji in ljubljenec Njegovega prestola. Velik bom med velikimi, vi pa ostanete majhni med majhnimi . . . — Težek si, Elija, težji, ako se premičeš. Bodi miren, saj smo takoj doma. Visok in močan človek si je popravil breme in je pospešil korake. Doma so ga položili na postelj in se počasi razšli. Elijina postrežnica, suha in sključena starka, se je prestrašila in zavpila, ko ga je videla krvavega in pobitega. — Po gospoda, hitro po gospoda, da ne umrje brez spovedi... — Molči, ženska, ki ne veš, kaj govoriš!... Gospoda umirajočim in majhnim grešnikom, meni v vinsko žganje namočenih ovitkov . . . In Elija je začel ukazovati: — Ti, janež, kaj stojiš in gledaš tako neumno ? Pojdi in naprezi rjavca, vranec je ušel; pelji se v mesto po zdravnika. Le hitro! V eni uri da si tukaj; če ne, gorje ti! In ti, Micika, suči se v kuhinjo. Jajec na mehko mi skuhaj, vina en bokal, soparja mi pripravi na noge ... Da se ogreje in okrepča tvoj gospodar! R ti, ženska, ti mi umij glavo in sleci me. Ce me bo bolelo, vzemi nož in razreži obleko. In predno so minile tri ure, je bilo vse gotovo. Zdravnik mu je naravnal zlomljeno desnico, povil jo, zavezal mu glavo. Elija je mirno zaspal. Kraj postelje je sedela njegova stara postrežnica in mu neprestano popravljala zglavje. Po velem licu so ji tekle debele solze. Vzdihovaje je molila gorečo molitev . . . * * * Štirnajst dni svoje bolezni je ležal Elija nepremično in gledal srepo v strop. Z nikomer ni govoril, le vino je pil in mislil svoje spokorne misli. Se zmirom je veroval, da ga je Bog le opomnil in ga ni hotel kaznovati. In zategadelj je bil včasi posvetno vesel, prešerna radost je prevzela njegovo dušo. Iztegnil je levico proti oknu, kjer je stala na okenski polici steklenica vina. Napil se je vina, nagnil je glavo in se je zagledal skozi odprto okno na polja, na travnike, ki so se širili v bogatem zelenju tje do gozda. Nad gozdom je viselo zahajajoče solnce. Lastavice so krožile po sinjem zraku, trop belih golobov je letel v ravni črti v oddaljeno vas. Elija jih je zasledoval z očmi, v mislih pa je razpredal nove kupčijske načrte. Prešteval je svoje bogastvo, cenil svoje nepremičnine in pisal s prstom po zraku ?TUD|JSKA V cuuu tisočake svojega premoženja. In že je hotel, da stisne oči in užije trenotek sreče in zadovoljstva, ko se mu je vrinila težka misel: »Čemu vse to? Ali nisem sklenil, da se od-rečem posvetnih reči in začnem delati pokoro? Izkuštijava me je zalotila nepripravljenega; nastavila je svoje mreže, da me odvrne od sklepa, ampak vlovil se nisem. Hvala Ti, o Gospod, ker nisi dopustil, da bi se pogubil hlapec Tvoj.« Kmalu pa je začel dvomiti, da li ga je Bog hotel le opomniti in ne kaznovati s tisto nesrečo v gozdu. Najprej je zavrgel misel o opominu in je bil nekaj dni ves nesrečen in obupan. Slednjič se je po dolgem premišljevanju odločil za srednjo pot. »Sovraštvo je med menoj in Bogom, zakaj jaz sem grešnik, Bog pa je popoln in svet... Še ne zmeni se za mene, in neumen sem bil, ko sem mislil, da me je opominjal. . . Tisto v gozdu je bil le slučaj. Pijan sem bil, vihar je bil, bliskalo je in grmelo, pa se je splašil konj . . . Ni me Bog opominjal, ni me kaznoval . . .« In zopet jo zrasel, velik in mogočen kljubovalec, ki se ne oslanja na nikogar, ki ne prosi milosti. Tak, kakor je bilo njegovo življenje. Od prve mladosti, kipeč in razuzdan, izpolnjujoč vsako strast, vsako željo svojega srca. A vse iz lastne moči, iz lastne volje, od nikogar odvisen, ne v mislih in ne v dejanju. Premišljujoč o Bogu in stvarstvu, o ljudeh iti naravi, o namenu in ciljih svojega življenja, se mu je zdelo, da je vse zaradi njega in da bi ničesar ne bilo, ,ko bi ne živel on, Elija. Šel je v svojih mislih do skrajnih mej, povsod le videč samega sebe; le pri božanstvu se je ustavil. Kakor nihče pred njim, tudi on ni mogel razvozlati večne uganke, pomagal pa si je s svojo kupčijsko modrostjo. »Vse plačati, vse poravnati —.« Niso ga motile verske bajke, ampak poslužil se jih je in dal z njihovo pomočjo svojim mislim potrebno obliko. Kakor deroče vode, ki se uravnajo in umirijo v izkopani strugi. Zares, če ne bi je bilo, izkopale bi si jo same! In sčasoma bi nanosile peska in kamenja na svoje dno, bregovi bi oze- 65 5 leneli, obrasli se z vrbami in pritličnim grmičevjem ... In nihče ne bi vedel, da so to bile deroče vode, ki so šumele, razlite po nepreglednih ravneh . . . V takih trenotkih spokornega premišljevanja je pozabil Elija na svoje telesne bolečine, na vino, na kupčije; in celo v spanju ga niso zapustile spokorne misli. V sanjah je videl svojo smrt in na nebu mogočnega angelja z ogromno tehtnico v rokah. Skodelica njegovih 'grehov je bila lažja od one, v kateri se je svetila njegova pokora. In ko je angelj odtehtal njegovo življenje, so se odprla nebesa, svetniki so mu hiteli naproti, h Elija se ni zmenil za nikogar, velik in svetel je stopal k božjemu prestolu in podal Bogu svojo desnico»Elija, spokornik in spoznavalec . ..« Štirnajst dni je ležal tako v boju s samim seboj, zdaj se karajoč, zdaj se uživajoč. Naposled se je umiril, ker mu ni bilo ničesar več nejasnega, negotovega. Sklenil je pokoro, čim ozdravi, in ni hotel več premišljevati o njej. Polastila se ga je neka utrudljiva topost, začel se je dolgočasiti. Izpregovoril je tupatam kako besedo, klical k sebi hlapce, zanimal se za delo na polju in za rast v vinogradih. Skušal je vstati in je bil nesrečen, ko se ni mogel premakniti. In je poklical staro postrežnico k sebi, rekoč: — Ženska, prinesi mi kako knjigo . .. Življenje svetnikov, ali kaj takega... Ne, prinesi mi sveto pismo! Starka je dolgo premetavala knjige po polici. Slednjič je privlekla staro, v usnje vezano knjigo, jo odprla in za-trepala s svojimi starimi in nevednimi očmi. — Ali je to? Elija je nagnil glavo in pogledal. — To je! Ženica je stala nad posteljo in delala nad Elijo počasne križe, vesela, da se je izpreobrnil. Elija se je razsrdil. — Poberi se, ženska, je zavpil. Da se mi ne prikažeš tako hitro; nihče da se mi ne prikaže . . . Elija je odprl sveto pismo, dedno last njegove hiše iz dobe reformacije, in je začel listati. Mojzesove knjige je našel dolgočasne in nerazumljive, le pri Kajnu in Abelu se je ustavil. Pazljivo je prečital celo poglavje in dejal sam pri sebi: »Kajn je bil norec, Abel bedak! Kaj se gresta pričkat zaradi daritve Gospodu?... To se vidi, kako neumni so bili nekdaj ljudje . . .« »In še pokore ni delal za svoj uboj ... Po svetu je šel in se celo oženil . . . Njegov vnuk je bil dober kovač, ne, ni bil unuk . . . Vrag ve, kaj mu je bil . . . In toliko ljudstva je zaplodil Kajn . . . kljub božjemu prekletstvu ?« In Elija je čital imena Kajnovih potomcev, stara židovska imena, čudeč se visoki starosti svetopisemskih junakov. »Kljub božjemu prokletstvu . . . taka starost. . . Ubije brata in odide zaznamovan po svetu . . . Zida mesto in živi spokorno, daleč od kraja, kjer se suši bratova kri ... Ali je mislil kedaj na pokoro?« In Elija je zaprl knjigo, odložil jo na polico, zatisnil oči. Hipoma je začutil ves nesklad svojega življenja, vso njegovo težo v spominih. Od daljne solnčne zarje mladosti do strmega hriba je videl svojo življenjsko pot. V ravni črti je šla, izpretrgana z brezni in prepadi vse do strmega hriba, pred katerim je obstal. Z grozo se je oziral nazaj in je prevdarjal, da li bo še imel toliko moči in prelezel strmi hrib pokore. Videl se je majhnega in nemočnega, z grehi posutega starca s komaj še tlečimi očmi. Toda kakor hipoma je prišel strah in mehko omagovanje, tako se je hipoma zbudil njegov kljubovalni duh. Odprl je oči in se je povzdignil na postelji. — »Kaj ? ... Delal je Kajn pokoro, na tihem jo je delal, pa sveto pismo tega ne more vedeti... Že zato jo je delal, ker je bil močnejši od Abela ... In ker hočem, jo bom delal tudi jaz! . . .« Ko je toliko okreval, da je mogel brez bolečin hoditi semtertje, je sklical svoje sosede, pogostil jih obilno ter jim končno dejal: — Moja domačija je na prodaj z vsem, kar leži in stoji. Odidem iz tega kraja, kličejo me važne dolžnosti . . . Ne povrnem se več . . . Zato prodajam . . . Cena je bra-tovska, ni previsoka. Ampak v enem tednu mora biti vse gotovo . . . Meni se mudi . . . Strmeči sosedje so stisnili glave in v njihovih očeh je videl Elija lakomnost in pohlepnost. Zasmejal se je na glas in rekel: Kdo kupi vinograde? — Koliko hočeš, Elija? — Koliko daš ? — Dvatisoč, Elija! — Dobro, odštej denar, vinogradi so tvoji! Udarila sta. Sosed je bil ves izven sebe vsled dobre kupčije. — Kdo kupi polja, travnike, gozdove, domačijo? — Jaz, jaz, jaz! so se oglašali vsi po vrsti, vstajajoč iz svojih sedežev. Sosed, ki je kupil vinograde, se je tihotapsko približal Eliji in mu proseče zašepetal na uho: — Elija, saj veš, od mladih nog sva prijatelja. Prodaj vse meni, najboljše, da pride tvoja domačija v ene roke, Kaj bi razkosaval ? — Molči in sedi, sosed, je ukazal Elija glasno. Zakaj bi ti vse itnel, drugi ničesar? In prodaval je dalje. Vsak je dobil svoj kos zemljišča, hišo in vinske kleti pa reven ali podjeten krčmar, — da si opomore, kakor je rekel Elija. V enem tednu je bilo vse gotovo, popisano in plačano. Elija je hodil nemiren semtertje ... Na dan odhoda se je oblekel v praznično obleko, vtaknil debelo listnico z denarjem v notranji žep, vzel palico in sveto pismo ter stopil na dvorišče. Sklical je družino in ukazal hlapcu: — Naprezi, Janez.. . Ali ne! Grem rajše peš, ne naprezaj ! — — Kam greste, Elija, gospodar? je vprašal žalostno kodravi hlapec. — Ali se res ne povrnete več, Elija, gospodar, je za-jecljala v joku lepa dekla, ki je ljubila Elijo. — Ne vrnem se več, je odgovoril Elija mrko. Obdaroval jih je bogato in se je odpravil na pot. Komaj je prišel sto korakov od hiše, je začul glasno klicanje. Ustavil se je in ozrl. Njegova stara postrežnica mu je hitela naproti. — Elija, počakaj, ne pojdi nikamor . . . Čaka te nesreča v tujem svetu. Elija, ljubljenček moj, ne pojdi nikamor . . . Glej, zibala sem te in stregla kakor svojega otroka ... ne bi rada umrla brez tebe .. . Ostani, Elija, poslušaj me sladki moj, edini moj Elija . . . Oklenila se je njegovih nog in se dušila v joku. Elija se je nalahko odtrgal in stopil dalje. — Je že preskrbljeno za tebe, starka. In dobro je preskrbljeno, ne boj se . . . Starka je občepela na sredi travnika in žalostno ve-kala, Elija pa je šel skozi vas, visok in mrk, ne odzdrav-Ijajoč vaščanom, ki so postajali ob oglih. III. Najprej se je mislil Elija naseliti v puščavi, nekje v globokem gozdu, kjer ne bi videl živega človeka. Kmalu pa se je premislil in si je izbral tuje mesto, kjer je več ljudi in več izkušnjav. Da pokaže svojo moč nad življenjem in da bo njegova pokora večja in zaslužnejša . . . Prišel je v mesto, utrujen in spehan, lačen in žejen, ter je stopil v prvo gostilnico. Ukazal je prinesti jedi in pijače, vsega obilno, da se je čudil natakar, ki ga je stregel. «Pij in jej, Elija, si je dejal, jutri začneš s pokoro. Še enkrat užij telo sladkosti tega sveta, predno se posušiš in pripraviš dušo za večnost. . .« Drugo jutro ga je bolela glava, žalosten in zoprn sam sebi je taval po mestnih ulicah. Poiskal je mizarja in naročil pri njem klečalnik, mizico iti trdo, enostavno posteljo. — Klečalnik naj bo bodičast, male žebeljčke pribij od druge strani, je opominjal mizarja. — Zakaj, gospod, bodičast klečalnik? Ali ne bi rajše mehkega, z žametom obloženega? — Molči, ki ne veš, kaj je pokora, je odgovoril srdito Elija. — V ozki ulici je najel malo, prizemno sobico in vanjo namestil svoje skromno pohištvo. Na mizo je postavil veliko razpelo, pred njega dvoje gorečih sveč, ki ju je zmi-rom nadomeščal z novima, da ni nikdar ugasnila »večna luč«. In je slekel svojo praznično obleko, ogrnil raskav plašč, pokleknil na bodeč klečalnik . . . Potekla sta dva meseca, odkar je Elija s postom in molitvijo brisal velike grehe svojega življenja. Od jutra do mraka je klečal pred razpelom, povzdigoval svoje suhe, starikave roke ali pa jih zakopal v bogate kodre belih valujočih ias in je globoko sklonjen nad mizo šepetal gorečo molitev spokornika. Njegova žalostna duša je tavala po neizmernih prostorih večnosti in brezmejnega vsemira, kjer je rasla sinja svetloba veličastnega mira. Vedno višje se je vzpenjala k daljni luči, ker v njej je slutila Boga samega. A kadar se mu je zdelo, da se bliža k cilju svojega hrepenenja, se je luč umaknila in Elija je obupno zaklical: — O moj Bog, zakaj se mi umičeš? . . . In tedaj se mu je zdelo, da tuje glas iz onih sinjih višav; glas grozeč in nespravljiv. Stri te bom grešnika, in tvoje oči ne zagledajo mojega obličja Prokletstvo visi nad teboj, hujše kakor nad Kajnom! Zakaj drznil si se grešiti nad mojo milostjo, izku-šavati mojo dobroto. Preveliki so tvoji grehi, Elija, s čim jih zamoreš izbrisati? — S pokoro, s postom in molitvijo, o Gospod ... Ne zavrzi grešnika, ki se valja v prahu pred Teboj . . . — Veliki so tvoji grehi, Elija. Ali jih poznaš, ali jih premisliš? Bil si prešestnik, Elija!... - Da, prešestnik sem bil, o Gospod! — Bil si pijanec in zapeljivec, Elija! — Bil sem pijanec in zapeljivec, o Gospod! —• — Veš, tisto noč?... Mlado, nedolžno dekle, angelj moj, je trepetalo pred teboj . . . Kaj si napravil z njim, Elija? Ali je nisi pognal iz hiše, s srebrnjaki podkupil molčečnost njeno in se rogal njenim solzam, Elija? — Res je, o Gospod, ne zavrzi me! . . . In Elija se je priklanjal, trkal se na prsi, vzdihoval in pogovarjal božjo jezo. Zelo se je bil postaral v tem kratkem času. Obraz se mu je nagubal, lasje pobelili, brada se razrasla v divjih kuštrih in posivela. Iz sobe je prihajal le, kadar ga je prijela najhujša lakota, da nakupi kruha in si prinese vode. Ko je šel po ulici, so ljudje postajali, otroci se zbirali v gručah, norčevali se iz njega in se mu rogali. Elija se je nasmehnil in je pomislil na preroka in plešca Elizeja, katerega so preganjali otroci. - Naj, bo vsaj moja starost zaslužnejša, moja pokora popolnejša, si je dejal Elija in je potrpežljivo prenašal vsako posmehovanje. Spočetka je pričakoval, da se mu prikaže Bog ali angelj njegov in ga potrdi v njegovi pokori. Včasi se mu je zazdelo, da čuje šum in da je soba svetlejša. V takih trenotkih je pridržal dih, sklonil glavo in gledal po strani. Hipoma ga je prevzel strah pred prikaznijo, in ko je minilo razpoloženje, je žalostno pokimal in se skoro razjokal. - »Srce moje, zakaj se bojiš svojega Boga, zakaj trepečeš pred njim? Oda, še niso izprani grehi tvojih želja, in božja milost še te ni obsenčila . . .« Nekega večera je odprl okno in se je zagledal na ulico. Bilo je že mračno. Droben dež je pršel. Ljudje so hiteli urnih korakov, vsak proti svojemu domu. Zmirom jih je bilo manj, in ulica se je polagoma praznila. Le neka ženska je hodila počasi gorindol, in Elija je videl, kako zaustavlja vsakega moškega. Razžalil se je v svojem srcu in že je hotel zapreti okno in poklekniti pred klečalnik k dolgi večerni molitvi. Ko pa je videl, da ženska ni več sama, je nehote ostal in se sklonil še bolj na ulico. Neblagoslovljeni par je izginil v nasprotni hiši. Zasvetilo se je dvoje pri-zemnih oken in spet ugasnilo . . . Elija je zaprl okno in začel korakati po sobi. Pozno v noč je hodil gorindol, postajal in "se zamislil, ruval si lase in stiskal zobe. Bled in slab je klečal drugega dne pred razpelom, s povešeno glavo in nemih ust . . . Skozi okno je prisijalo nekaj toplih, jesenskih žarkov, ljubko zaplesalo po njegovih belih kodrih in obsijalo zveličarjev obraz. Elija se je ozrl vanj in zdelo se mu je, kakor da šepečejo Njegova usta ono skrivno prošnjo: Oče, ako je mogoče... Zdelo se mu je, ali v njegovem srcu ni našel odmeva dozdevni ta glas, ni ga prenesel na Oljsko goro, kakor drugikrat; ni mu pričaral tiste bolestne noči, ko je plavala duša prorokova v obupu . . . Zakaj, Elija je zasledoval te solnčne žarke, ko so pojemajoč hiteli k solncu nazaj; zasledoval jih je in njegovo oko je obstalo na oknu sosede, ki jo je videl včeraj prvokrat. Slonela je na oknu in gledala na ulico. Njen bledi in otožni obraz je bil podoben koščku neba, ki ga je videl Elija nad seboj. Za temnimi oblaki solnce in le nekaj žarkov skozi prozorne razpokline . . . Elija je počasi vstal in tiho stopal proti oknu, boječ se, da ne bi šurnni koraki izdali glasnih utripov njegovega srca. Ulica je bila ozka, z roko bi skoro dosegel drugo stran. Elija je razločno videl njene velike, temne oči, in tudi ona ga je opazila. Senca začudenja je preletela preko njenih lic, potem pa se je nasmejala in zapretila s prstom. Elija je omahnil na klečalnik in vzdihoval: »Izkušnjava je velika, o Gospod, ampak s Tvojo pomočjo jo premagam . . .« V večernem mraku je čul njen zamolklo-tožni spev. Odprla je bila okna na stežaj in se napravljaia pred zrcalom. Pela je tiho pred se, z rahlim pojemajočim glasom. Oj dekle, kaj s' tak žalostno, povešaš mi oči ? — Usahnil mi je rožmarin in nagelj se suši . . . Ko se je odpravila na ulico, je hotel Elija za njo. Stopil je k durim, tiho jih odprl. Tedaj pa je zacvrkotala pred razpelom pojemajoča sveča, in Elija se je strahoma obrnil. Tega večera je prvič pozabil na sveči pred razpelom, na »večno luč«. V temi je legel na svojo trdo postelj in se nemirno premetaval po njej. Premišljeval je o lepi greš-nici in sklenil, da se preseli iz tega stanovanja. Potem je zopet mislil, da mu je sam Bog poslal izkušnjavo in da mu velja vztrajati; še večji in Bogu bolj dopadljiv postane, ako jo premaga. In še dalje je mislil, da bi si pridobil velikih zaslug, ako bi jo odvrnil od njenega grešnega življenja. Njegovo srce se je oklenilo te misli z vso močjo, ker ga je bilo prevzelo hrepenenje. Tako mogočno je bilo to hrepe- nenje, tako sladko in zapeljivo, da je Elija vstal in stopil na ulico. Njena okna so bila temna, ulica pusta in prazna. Dvakrat jo je preletel, toda dekleta ni našel. A nazaj ni mogel več. Stare strasti so se bile zbudile, provalile na dan, in z vso silo zahtevale izpolnjenja. Elija je blodil brez misli po mestu, zdaj tekel in poskakoval, zdaj se zopet ustavil in jo iskal z izbuljenimi očmi. — »Kje si, lepa Sulamit, da potolažiš moje srce? Prikaži se izza ogla, počasna in zapeljiva, tako lepo otožna. Da te vzdignem v svoje naročje, zazibljem te trudno v spanje; umijem te umazano, ogrejem premrzlo in povzdignem razžaljeno. O pridi, draga moja, zateči se v moje naročje!« Svitalo je, ko se je vračal v svoje bivališče, pobit in klavern kakor pes. Utrujen je zaspal, in v globokih sanjah je našel mir in spravo. Videl je lestvo, visoko od zemlje do strmih nebes. Ozarjena je bila s svetimi žarki, in po njej so hodili, angelji, gorindol, po obeh straneh. In tisti, ki so prihajali od zgoraj, so nosili življenje, tisti, ki so lezli navzgor, so nosili smrt. Vedel je, tam gori je Bog, navrh lestve stoji in sprejema in sodi mrtve. A spodaj je satan, na njegovem tilniku počiva skrivnostna lestva, in satan sprejema žive s hudobnim nasmehom. Vedel je, tam gori je dobro, tu doli je zlo, in dobro prihaja od hudega. In zasenčil je z roko obraz, da ne oslepi pri pogledu na božje veličastvo. Zaman si ga je zasenčil, zakaj gori ni bilo ničesar, ne Boga, ne njegovega veličastva. In je vedel, da ni Boga in da je dobro nič, ki se začenja s koncem. In je pogledal doli pod svoje noge in videl satana in ga nagovoril, ker mu je bil sosed. A izginil je satan, ni ga bilo več. In je začutil veliko bol v svojem srcu, žalost je prevzela njegovo dušo. Zastokal je v spanju in šepetal nerazločne besede. Ko se je prebudil, ie zagledal pri svojih nogah belo,, gologlavo žensko. Spoznal je lepo grešnico, ki jo je iskal celo noč. Pozabil je bil zapreti duri za seboj, in prišla je neovirana v njegovo izbo. Elija se je začudil. Zatisnil je zopet oči in tiho rekel: — Vedel sem, da prideš . . . Saj je moje hrepenenje po tebi veliko, začutila si ga in si prišla . . . Deklica se je nasmehnila, ali se zopet zresnila in dejala: — Smiliš se mi, starček . . . Gotovo nimaš kaj jesti, tako si suh in slab . . . Jaz vem, kaj je to . . . Prinesla sem ti mesa in vina . . . Razgrnila je po postelji papirnat zavitek z mesom in kruhom in mu ponudila vina. — Okrepčaj se, starček . . . Kako ti je ime, odkod si? Ali nimaš sina, hčerke, ki bi skrbeli za tebe? O, nikogar nimaš, ubogi starček . . . Elija je poslušal njen sočutni glas in ni odgovarjal. Pokril si je z rokama lice in je tiho zaihtel. A dekle je pristopilo k njemu, pogladilo ga po laseh in licu, tolažeč Elijo s sladkimi besedami. Tedaj pa je Elija skočil po koncu. Hitel je h klečal-niku, prevrnil ga in razzlomil. Svečnika z razpelom je vrgel ob tla in razbil mizo z železnimi pestmi. Močno posušen les je pokal in hrskal. Zdelo se je, da se boji Elijinih besnih oči, ne njegovih železnih rok. Deklica je strahoma in skoraj nezavedno zrla Elijo, ki je besnel in rohnel. - Tako si poplačal mojo pokoro ? . . . Mislil sem, da mi pošlješ svojega angelja v tolažbo, a poslal si mi tega grešnega črva ... O, neumen jaz, da sem te iskal ... Pa povrnila se je moja moč, in zopet bom grešil brez ke-sanja .. . Ko se je malo umiril, je sedel kraj nje na posteljo,, jo objel nalahno in začel: — Ubožica, ti misliš, da sem jaz reven, da nimam kaj jesti! Stokrat ti poplačam tvojo usmiljenost. . . Naredim te za veliko gospo, za kraljico . . . Čuješ, razumeš me? — Kako ti je ime, povej, ubožica? — Angela mi je ime, je odgovorila plaho deklica in se stisnila v njegovo naročje. — Nič več ne boš pohajkovala po ulicah . . . Čuješ, jaz sem bogat, moja postaneš, ničesar ti ne bo manjkalo Ali hočeš, povej, Angela? —• Hočem, je odgovorila in vprašala: Kako pa je vam ime? - Elija . . . Najprej človek, potem norec in spokornik, zdaj zopet človek . . . Že tisti dan se je pripravil Elija na novo življenje. Angela je bila vsa presenečena in ni mogla pojmiti toliko srečo. IV. V prosojnem večernem mraku je šetal Elija po bogato opremljeni sobi. Na rokah je držal Angelo, ki se mu je obesila okoli vratu in naslonila glavo na njegova prsa. Gledala mu je v obraz in ga izpraševala: — Elija, kedaj bom tvoja žena? Elija je postal ž njo in se dobrodušno nasmehnil: Čakaj malo! Da uredim vse in da zavedeni trgovino. V nekoliko mescih bo vse gotovo, in srečna bova oba. Ali me kaj ljubiš Angela? Smeh mu je izginil iz oči in usten, cel obraz se mu je zmračil. Vselej, kadar jo je vprašal za njeno ljubezen, se je sramoval pred samim seboj. Občutil je ponižanje, s katerim je bil razžalil svojo moč in svoj ponos, spomin-jajoč se prejšnjih časov, ko je ukazoval in ne prosil. »Ljubi me«, je zapovedal in ženske so ga ljubile. »Čakaj me«, jim je rekel mimogrede, in čakale so ga v sladkem trepetu hrepenenja, kadar je prišel. In ko mu je Angela odgovar- jala, »ljubim te, Elija«, ni verjel, ampak jo je z bridkim nasmehom postavil na tla . . . Angela se je začela dolgočasiti. Mirno in redno življenje je pognalo kri v njena bleda lica, njeni udje so postali polni in prožnejši. Kadar ni bilo Elije doma, se je zehajoč ogledovala pred zrcalom in govorila sama s seboj: — »Ko bi šla taka-le na ulico! Zvečer; po noči na ples!. . Ali bi noreli moški!... Elije se je bala bolj, kakor ga je spoštovala. Najrajši ga je imela tedaj ko ji je prinesel dragoceno obleko, fine čeveljčke in lep klobuk. Skakala je krog njega in ga objemala. — Elija, moj dobri starček . . . Kako sem ti hvaležna, kako te ljubim . . . Elija pa je molčal, le redkokdaj se je nasmehnil. Le prve dni svojega znanja z Angelo je bil srečen, potem ga je začela mučiti ljubosumnost. . Ob tihih nočeh jo je iz-praševal vse natanko o njenem prejšnjem življenju, vse podrobnosti je hotel vedeti. Dokler se ga ni privadila, je odgovarjala pokorno in plaho, potem pa postajala nevoljna in hladna. — Čemu ta vprašanja ? je rekla, pustiva življenje, ki mi je tuje. Kar je bilo, se ne povrne več . . . In tiho je pristavila: — Saj te jaz tudi ne izprašujem, Elija! Kako si živel, kod si hodil, kje si zapravljal svojo mladost?... Kaj me to briga, a ti me pusti pri miru! . .. Elija je vedel, da je zablodil v vrtinec, iz katerega mu ni več rešitve. Nameraval je začeti trgovino z vinom, oženiti se z Angelo. Včasi je celo zahrepenel po otrokih, ko pa je njo spoznal, se je razočaral. Bila je malomarna in hladna, od dne do dne bolj sitna in pusta. Odreči se je ni mogel, ker jo je ljubil, in da se ne bi poniževal, je molčal. V svojem tihem trpljenju se je spomnil včasi začete pokore, zamislil se je v tiste svetle dni, ko je klečal pred razpelom na bodičastem klečalniku. In zagnusil se je sam sebi, zamahnil z roko in zamrmral v svojo sivo brado: »Vse plačati, vse poravnati . . .« Začel je zopet svoje staro življenje pohajkovanja in pijančevanja. Po več dni ga ni bilo domov, in kadar je prišel, je bil čuden in divji. Angela se ga je bala in začela premišljevati . . . — »Prodajala sem se poprej, prodajani se zdaj! In kakšen razloček! Poprej sem bila sužnja po svoji volji, zdaj sem zaprta in privezana na pijanega starca . . .« Solnčnega popoldneva je slonela na oknu in gledala na prostorno ulico. Med hitečimi ljudmi je zagledala kodrastega mladeniča, ki je veselo gledal okoli in počasi stopical proti njenemu oknu. Opazil jo je bil in ni odvrnil očesa od nje. Ko je prišel pod njeno okno, je Angela nehote namignila z glavo, kakor včasi . . . Fant se je nasmejal in stopil na hišni prag . . . — A, nisi ti . . ., je zajecljal ko je vstopil, ozirajoč se po bogato opremljeni sobi. Angela je molčala in ga ni napodila . . . Elija je odprl duri in je obstal na pragu. V poltemni sobi je komaj razločeval dve postavi na zofi. — »Angela«, je zaklical s tresočim glasom. Angela je bila mirna. Hotela je reči, da je fant njen sorodnik in da jo je prišel obiskat. Ali premislila si je in prezirno vprašala: — Ali se čudiš, Elija? — Ne, je odgovoril Elija in je sedel k mizi. Povesil je glavo in jo zopet povzdignil. Fant je preplašen pobegnil. — Ne čudim se, Angela . . . Kriv sem jaz, da te še nisem poročil, je rekel Elija obžalujoče. Pričakovala je, da plane po njej in jo pretepe v svoji besnoti. Pričakovala je to, ker je hotela, da uporabi priliko in odide od njega. Ko ga je pa videla tako mirnega in mehkega, se ji je zopet zasmilil, da je zajokala. — Elija, odpusti! . . . Nikoli več, nikoli več, je prosila. Elija je vstal in važno začel: — Še te dni se poročiva in odideva od tod . . . Grem in nakupim potrebnih stvari za poroko . . . Vse uredim in pripravim najhitreje. * * * Bilo je že pozno po noči, ko je Elija vstal od svoje neveste in se tiho približal k durim. Oprezno je zasuknil ključ in ga spravil v žep. Nato je pristopil k njej in jo prebudil. — Vstani in obleci se v svatovsko oblačilo ... Da pričakava dan najinega združenja vesela in v praznični obleki. . . Vse je pripravljeno . . . Nažgal je luč in se začel oblačiti. In ko je bi! gotov, je pomagal njej, ki je malo nevoljna izpolnila njegovo željo. Oblekla se je v dragoceno tenčico in obula bele čeveljčke. Stala je pred zrcalom in si popravljala razpletene lase . . — Elija, na venec si pozabil ... Na nevestin venec... Ali misliš, da ga nisem vredna? Govorila je napol poredno, napol otožno. Eliji se je zdelo, da govori s tistim mehkim glasom, kakor onega jutra, ko je sedela na robu njegove postelje s kruhom in vinom. Pristopil je k omari in vzel iz nje povezano škatljico. — Tu je tvoj venec, je rekel, tak, kakor sem ti ga bil obljubil. — Podal ji je škatljico in ona jo je radovedno odprla. Ko je odvila papir, se ji je zasvetil nasproti zlat obroček, v obliki krone, posut z drobnimi biseri. Elija je izdal za njega zadnji denar. — Elija, kaj si tako bogat? je kliknila veselo. — Bogat . . je zamrrnral Elija in se nasmehnil. Sedla sta k mizi, jedla mrzlih jedil, ožarjena od pe- strobarvne svetilke, oba lepa, lepša v neskladnem nasprotju. On bel in krepak starec, ona mlada grešnica v prozorni tenčici in z razpuščenimi lasmi. Elija je natočil kozarca in rekel: — Angela, daj si krono na glavo, da te vidim, svojo lepo nevesto . . . Pokorno je vstala in šla k zrcalu, Bilo jo je strah pred Elijem, ker ni vedela, kaj pomeni ta nočna gostija. Po njegovem trdem in prisiljeno ljubeznjivem glasu je slutila, da je ne čaka nič dobrega. A vendar ga je vse ubogala in je pripenjala krono na glavo. Zrcalo je viselo med oknoma, miza pa je stala ob strani. In tako ni videla, kako je Elija vsul v svoj in njen kozarec strupenega praška . . . — Kako si lepa! je zaklical Elija, ko se je vrnila k mizi. Plaha kakor jagnje je sedla kraj njega, boječ se njegovih nemirnih, motnih pogledov. Elija je povzdignil kozarec in rekel: — Angela, ali si ljubila kedaj ? ... Ne mislim mene . .., sploh, ali si ljubila koga? Ni je začudilo njegovo vprašanje, ker ga ni stavil prvikrat. Odgovorila je tiho in iskreno: — Ljubila sem, Elija! Še mlada in nedolžna sem ljubila fanta, lepega in tihega. Pa je umrl fant in jaz sem se izgubila . . . — Nisi se izgubila, Angela, srečna si in vsi tvoji grehi so ti odpuščeni. Zato, ker si ljubila . . . Veruj mi, lepa moja . . . Govoril je tiho, držeč kozarec v roki. Še je čakal in odlagal. — Jaz pa nisem ljubil... Na stare dni me je našlo to sladko breme. Pa je prepozno . . . Pogledal jo je še enkrat, živo in presunljivo, da jo je zabolelo v srcu. Hotela je govoriti, povedati nekaj veselega in razposajenega, poskočiti in zaplesati s tem dobrim starčkom. A to tiho, njej neznano veselje je bilo kakor ujeto in zastraženo; beseda ji je zaostala na jeziku. Elija pa je zaklical: — Pijva, Angela, na srečno najino združitev ... Na slovo pijva, predno odideva iz teh krajev na potovanje že-nitovanjsko . . . Pijva, Angela, izpijva kozarca do dna . . .! Ubogala je in je izpila. Elija pa ni izpil in je odmaknil kozarec od ust. Hotel jo je gledati mrtvo. V njenih očeh je bilo nekaj trudnega, v daljavo se umikajočega. In ko jih je zaprla in istočasno omahnila na stol, jih je zopet odprla in so bile mrtve; počasi so lezle trepalnice narazen. Elija se je nagnil čez njo. — Dobro je tako! je zašepetal gledajoč ji v obraz. In za mene tudi! Ne more biti drugače . . . Bog me je zapustil, moč me ostavlja z vsakim dnevom . . . Dobro je tako; vse poravnano, vse plačano! Dolgo jo je še gledal, sklonjen čez njo, ki se mu je zdela lepša in dražja v smrti kakor v življenju. Zlata krona se ji je bila pomaknila na desno stran, črni razpuščeni lasje so zavalovali, ko se je vzdignil od nje. Dan je že gledal na okna s svojimi sivimi očmi, nepremično strmeč in v svetlobi vedno večji. S hitro kretnjo je pograbil Elija kozarec in ga nastavil na ustnice. — Hm, Elija, kdo bi si bil mislil! . . . Namesto zlatega voza in namesto ognjenih nebeških belcev in zmagoslavne poti v nebo, je prišel konec in tema se približuje ... Življenje je upanje in sen! O lažnjiva spremljevalca moje duše, zakaj sta me zapustila? . . . Hm, govorim, kot da bi bilo v meni kesanje ... Saj ga ni kesanja in dvomov ni nobenih . .. Praznina je, ki me ubija . . . In Elija je nagnil kozarec. Na to ga je objela tema in v njej je izginila njegova zavest. Tako je umrl spokornik in spoznavalec Elija . . . 81 6 Fantovska. Od njenega okna — hajdi domov, poljubov vročih pijan; v cerkvi na holmu pa pravkar je zvon pozdravljal mladi dan, ki hitel čez gore je ves vesel mladostne svoje moči... V desnici vihtel je meč žareč v trepet in grozo noči.. . Na zemljo vprl je veliko oko, zaljubljeno je pomežikal in jo ogrnil v zlati plašč, ter sladko se ji dobrikal . .. V logu zbudil je ptičkov krog in jih poklical k petju, da mu zapojejo pesem sladko, ko ležal bo z zemljo v objetju. Veselja v duši in sreče poln pogled sem vprl mu v zali obraz: »Povej mi povej ti mladi dan, kdo bolj je zaljubljen: ti — ali jaz?!...« M. V. BREZOVNiK. Gledal sem v oči Spisal M. V. Brezovnik. a jasen me prime čudno hrepenenje, ki ga ne poznam pomladi in ne poleti in ki zamre z zimo: zagledam se v prazna, v svoji enoličnosti otožna polja in moj pogled se gubi daleč, daleč ... Takrat pa pride hrepenenje; kakor vsako leto pride in me prime za roko: »Stopi z menoj — govorila bova ...« Vsako leto romam z njim v preteklost... Otožna, jesenska noč. Čez nebo so se vlekli raztrgani, suhi oblaki in zdajinzdaj je pogledal izza njih čmerikavi mesec ... V drevju pa se je lovil veter. R ni bil razposajen, kot je v spomladanskih nočeh mesca sušca, ko drvi z vso mladostno silo čez polja, vrtove, travnike in suši po zemlji razlite solze zimine ... ne, ko se vlovi v gozd in z nebrzdano močjo buta ob stoletna debla, da se mu zdajzdaj pomilovalno nasmehnejo in nagnejo težke krone, kakor bi hotela pogledati, kdo jim gladi debla v mrazu in vročini izsušena... Mi bil tak: slabotno je šepetal drevesom in okoli njih rastočim cvetkam in Dilkam travinim, da se je pripravila na pot tam daleč nekje za hribi zima, da pride in zastrupi življenje... Otožno je šumelo ob tej povesti drevje in sklonile so onemogle cvetke in v bolesti je za-šuštela trava . . . Vsa ta bol se je počasi izgubljala globlje 83 f>* v travniku in zamrla slednjič na golih, razoranih globah poljskih . . . Izza oblaka je pravkar pogledal mesec. Slišal in razumel je tužno povest: prišel je za oblak, ki ga je ravnokar nesla mimo usmiljena roka Veronikina, in obrisal onemogle solze in zakril obraz ... Sedla sva na klop in hrepenenje mi je sedlo na stran . . . »Kaj želiš na jesen od mene ...« »Poznaš mojo navado — lepih trenutkov želim; naštej mi jih po vrsti, kar sem jih doživel in pri najlepšem se ustaviva! . ..« »Tisto povest iz tvojih prvih dob, jo hočeš slišati? O Dori? . ..« »Lepa je, vsako leto sva govorila o njej ob tem času. Lepo dušo je imel otrok — od takrat je nisem videl; bogvedi kako je z njo —« »Gotovo dobro! Globoko čutečih dnš ne zamori svet. . .« »Upajva!« »In o Tinki srboriti Tinki —• boš gotovo poslušal?« »Že zdavno so se križale najine poti. Dobra je bila in rad se je spominjam. A tudi temu je že dolgo . . .« »Ljubil si Astro! Pred leti si v jesenskem času govoril le o njej. Kako je ? . . .« »Tvoje vprašanje je strupena sapa, ki mi je potegnila preko krvavečih ran. Ne morem slišati! Naprej!...« »Ne morem! To je odlomek v tvojem življenju, ki ga ne smeš pustiti v nemar. Hvaležen bodi —« »Ker me je učil — kajne? — kleti zvestobo in vdane besede. Ker mi je čez noč vzel vero v lepo in me učil kleti molitve nanj. Ker se je zaklelo takrat proti meni vse: sovraštvo z efijaltskim izdajstvom prijateljev, obrekljivost, laž in podlost! Naprej, nočem več slišati!. . .« A hrepenenje je govorilo. Močnejše je bilo nego jaz. »Hvaležen bodi, da se nisi pogubil v šopku vijolic, ker v njem je bila strupena kača. Slučaj le te je rešil. Ko bi takrat ne bil potegnil veter in razmaknil ponižno duhte- čega šopka in ti pokazal v njem skritega sovražnika, ne bilo bi ti prišlo spoznanje — dasiravno si v njem krvavel in si bežal kot Kanj pred razočaranjem . . . Hosana poj in vriskaj 1« »Vriskaj? Nemogoče! Bolje je umreti v nespoznanju srečno, kot živeti v spoznanju, ki žge — žge . . .« »Naiven si prijatelj! In zdravnika ne maraš!« »Ubežitn ti, če ne začneš kaj drugega!« »O literaturi? -« »Pusti to kritikom! V jesenski noči ni časa, da bi se lovila s pikami . . .« »In vendar ne moreš povdariti dovolj jasno, da je tvoj narod —« »Molči! Ne skruni mi najsvetejše!« » ... da je tvoj narod nehvaležen svojim umetnikom. Ker mu ne prinašajo starega v arhivih preperelega, se hu-dujejo nad njimi. Ker jih ne razumejo in ne zaslužijo, kriče, da so neprebavljivi .. .« »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila! Ne bodi suhoparen; naprej do lepšega!« »Videl si nekdaj oči, ki si mislil mnogokrat nanje in mnogokrat govoril o njih z menoj . ..« »One temne, velike, izrazite oči? . .« »Tiste!« »Govori, prosim, hitro govori!« »Imam posestrimo, ki nama najine misli lahko uresniči. Pokličem na pomoč fantazijo? Hočeš?...« »Prosim — hočem«. Pred očmi mi je vstajala vedno jasneje tvoja podoba, Milica, in v trenutku si stala pred menoj — žarka in lepa, kot iztočna roža, ki je jesen zamoriti ne more . . . »Klicalo me je nekaj — zbudila sem se — in me prijelo za roko. Tvoje hrepenenje je prišlo in me dovedlo do tebe. Zakaj, kdor ne izpolnjuje hrepenenja — je ubijalec!...« »Vem, da si dobra . . .« V globoke oči sem pogledal in moja duša je postala čista. Kakor bi se oprala v gorskem studencu, predno stopi skozi bajna vrata v raj . .. Za tvojimi očmi sem hrepenel, ker nisem še srečal ednakih v življenju ... Nalaže te smeh, ki se poraja okoli usten — moč imamo čez njega in mu lahko damo zaželjene oblike; ogoljufajo te z največjo lahkoto namišljene besede, spočete v laži za laž; omamijo te lahko objemi in vroči poljubi — zakaj tudi v hinavstvu zavre kri za naslado a oči: oči so zrcalo duše, ki je odkrito in kaže resnico z železno konsekvenco. V njih si je dala narava spričevalo vsemogočnosti svoje, svoje neomajane sodbe o značaju. Zaglej se v oko in se poglobi vanj: v dušo gledaš do n j-skrivnejših kotičkov. In naj kroži okoli usten nedolžni smeh in naj molijo besede vdanost, naj prisegajo vzdihi izpo-vedano — skozi oko vidiš v duši našemljeno ptico srako, polno pavovih peres, ki ti s preračunanimi gestami po mačje predrzno mežika in se ti posmehuje . . . Nagnila se je k meni; le za trenutek sem postal ne-zaupen — a ko sem pogledal njene oči, sem se sramoval svoje nezaupnosti. Okoli je šepetalo velo listje ... tu pa tam je kateri zdrknil raz veje na tla in bolestno šepnil povest o smrti — a jaz se nisem zmenil za smrt — videl sem življenje v najlepši luči... Vedno bolj sem se vglabljal v njene oči in vedno jasneje sem videl v dušo. Niso še v njej divjali pogubni viharji spoznanja — vse je bilo čisto kot gorsko jezerce, preko katerega plove počasi v zvestobi labodji par. .. pod njima pa se zrcali brezmerni svod vsemirja s svojimi neštetimi venci zvezd, velikih in malih, nemirnih in ledeno-hladnih — da se vidi, kakor bi plula laboda čez premer velikanske krogle, ali pa med dvema neboma, ki jih je zgrnila čez njiju nevidna, mogočna roka, da jih varuje nezgod . .. Ta sveti mir in nedotaknjena lepota me je pomirila vedno bolj in bolj. Nič več nisem hrepenel v daljavo. Oklenil sem se z vso močjo črnih, globokih očij, skozi katere sem gledal bajno krasoto . .. Zopet si je potegnil mesec temen oblak preko za-solzenega lica. Vzdrznila se je. »Nikar se ne boj! Zaljubljen starec žaluje za zemljo, ki jo je gledal celo leto v polnem krasu. Zaljubil se je v njo in sedaj se ločiti ne more ... Cele noči se solzi. »Čez polnoč že gre — iti moram . . .« »Trenutek še naj gledam tvoje oko ... Hvala! Ko te pokliče hrepenenje, prideš?« »Pridem!« In izginila je njena podoba v temno noč. Ozrl sem se za hrepenenjem — a prostor na klopi je bil prazen. Bil sem srečen, dasi je šepetal veter povest o smrti, ki ima priti v deželo . .. ifflBP Zimski večer. Nič več ni veselo, solnce je zašlo; temna noč je prišla, srce je bolno ... Čez poljane snežne bela smrt hiti, z bridko koso v rokah, pride do vasi; do vasice rodne, kjer v večerni čas dobrih src molitve spremlja zvona glas... Skozi okna gleda nizkih, bornih koč pa namesto mene vidi zdravje, moč. Pa odide dalje, išče me zaman, ker po tujih krajih hodim jaz bolan. Ko bi znala starka, dobra starka smrt, da sem jaz obupan, reven in potrt; prišla bi po mene, jaz bi se smehljal... nagnil trudno glavo, srce bi ji dal. In v trenutku tistem bi zagledal raj; Peter bi odprl vrata na stežaj. S trona bi se vzdignil sivi Jehova: »No, kako je sinko, kaj je novega?« Kaj bi bilo, oče, Oče in gospod! Beden kakor zmirom je človeški rod! Kuje, koplje, misli, pije, poje, ždi, in pri tem se čudi, da še konca ni... Bodi tako dober in preženi sen! Razodeni misel in odkrij namen! — »Ne bo nič, nevera, svet bo večno stal! V svrho in začetek sem mu sebe dal!« A. NOVAČAN. Češkoslovaška vzajemnost. Spisal dr. flnton Dolar. otovo nikdo ne dvomi, da so Madžari viteški narod od nog do glave, da so zaščitniki prave svobode in da je sveta resnica njihov pregovor: Extra Hungariam non est vita et si est vita, non est ita. O tem je bil prepričan tudi znani angleški publicist Scotus Viator (Seton Watson), dokler je verjel pismenim in ustmenim zatrdilom madžarskih politikov. Da je pa pozneje (leta 1906), ko je na licu mesta na lastne oči motril madžarske razmere, prišel do nasprotnega mnenja, kaj morejo zato Madžari? Sam si je kriv, da je zgubil vero, čemu je šel brskat, kar ga nič ne briga! Svoje rezultate je obelodanil v angleški knjigi (Narodnostne razmere na Ogrskem), ki je 1. 1908. izšla v Londonu in ki se v kratkem prestavi tudi na druge jezike. Klasično opisuje, kaj se mu je na tem potovanju vse pripetilo. Hoteč ga informirati o narodnostnem vprašanju so mu njegovi madžarski prijatelji priporočali nekega profesorja, ki baje špecielno študira to vprašanje. Ko se je ta učenjak lovil dolgo časa s splošnimi frazam;, ga je Scotus Viator opozoril, da je ogrski narodnostni zakon z leta 1867. le na papirju in da se taktično ne izvaja. To se vam je postavil profesor in zahteval dokazov za to smelo trditev. Anglež mirno odgovori: Na Ogrskem ni niti ene slovaške ali ru- sinske gimnazije, dasiravno narodnostni zakon to zahteva. Oho, je vzrojil madžarski učenjak, moj dragi gospod, tu se zelo motite, kajti takšne ali podobne zahteve narodnosti zakon z leta 1867. ne pozna. Anglež pa potegne iz žepa zakonik in citira § 17: Država ima dolžnost, da se Ne-madžarom omogoči izobrazba v materinem jeziku tje do visokih šol. Profesor je vzel knjigo v roke, popravil si je očali, jih obrisal in bral pazljivo. Nato je hladno rekel: »Res, prosim, odpustite. Na to sem popolnoma pozabil«. Do 1. 1840. še ni bilo Magyarorszaga, temveč le mno-gojezična Hungaria. Še le s tem letom se je začela mad-žarizacija in to s tako močjo, da ji zastonj iščemo para. L. 1867. se je sklenil narodnostni zakon, pod vplivom Deaka in Eotvosa, ki obsega 29 §. V 28. § se dajejo Nemadžarom nekatere četudi skromne pravice. Madžari pa poznajo le prvi §, kjer se pravi, da stanuje na Ogrskem jednoten političen narod, ki se imenuje magyar nemzet. Ta izraz pa pomeni tudi isto kar madž. narod. Vsi drugi ogrski narodi so samo »narodnosti«. Po uradni statistiki 1. 1900. je na Ogrskem 51 % Madžarov, 49% Nemadžarov. Kako ta uradna polovica deli pravice, je razvidno n. pr. iz sledečega uradnega izkaza: izmed 3045 drž. ljudskih šol so madžarske vse, nemadžarska nobena. Po istem ključu so razdelili meščanske, obrtne šole, gimnazije in realke. Poprej so Slovaki, ki nas zanimajo v prvi vrsti, vsaj v zasebnih ljudskih šolah, ki so jih vzdrževali z ogromnimi žrtvami, saj so sami revni kakor cerkvene miši, svoje otroke vzgojevali v materinem jeziku, toda tudi temu so iznajdljivi Madžari znali postaviti skoro nepremagljive ovire. Koncem minulega leta je izdal naučni minister Apponyi zakon, ki ukazuje, da mora učenec po končanem 4. šolskem letu na privatnih nemadžarskih ljudskih šolah znati svoje misli umevno izraziti madžarsko in to ustmeno in pismeno. V šestem šolskem letu pa že mora znati pravilno govoriti tudi o abstraktnih pojmih. Namen tega tiranskega zakona je prozoren. Na podlagi poročila madžarskega nadzornika lahko zakonitim potoni odstranijo vsakega nepriljubljenega, to je, narodno delavnega slovaškega učitelja. To so tudi že storili. Že iz teh podatkov si lahko predstavljamo, kakšne so druge razmere: šolstvo, uprava, sodnija, volilno, društveno, tiskovno pravo. Gorje narodom, ki ječijo v takšnih okovih, obsojeni so, ni jim pomagati. Mi Slovenci smo že davno pustili ogrske Slovence, da polagoma utonejo v madžarskem morju. Ne tako Čehi. Zanašajoč se na svojo trdo glavo, skušajo prodreti tudi ta zid. Z vso vnemo so se lotili Slovakov, saj so jim po krvi najbližji, obenem pa so Slovaki edini narod, ki lahko pomnoži češko pleme. Slovaški jezik, sami ga imenujejo slovenski, — predno so namreč prišli Madžari in se zagvozdili med južne in severne Slovane, so se Slovenci in Slovaki medsebojno dotikali, odtod isto ime za sedaj različen jezik, slovaški jezik se smatra torej kot narečje češčine, dasiravno v mnogočem, kar je naravno, spominja na govorico panonskih Slovencev. Dolga stoletja jim je služila češčina kot pismeni jezik, pred dobrimi 50 leti pa so se ločili in pišejo svoje narečje. Pred 7 leti je umrl Hattala, ki je prvi napisal slovnico slovaškega jezika. Glavni vzrok, da so se ločili od Čehov, ni bil ta, da bi prosto ljudstvo češčine dovolj ne umelo; hoteli so le domače narečje bolj gojiti, da bi z večjim uspehom zanesli omiko prav globoko v narod in ga vzbudili iz duševnega spanja Podobni razlogi so bili tudi drugod merodajni, kjer se manjše skupine niso hotele priklopiti veliki ednoti, temveč so gojile »separatistične« težnje. Slovaška inteligenca, čuteč v sebi potrebo pisati knjige, pa tudi ni imela dovolj prilike, naučiti se pismene češčine in zato je raje pisala pošteno v narečju kakor v češčini na posmeh. Razlika med obema narečjema ni posebno velika. To se razvidi že iz tega, da so češki redemptoristi lahko pri- digovali v slovaških cerkvah in da na Dunaju Slovaki obiskujejo češke službe božje. Tudi preprosto ljudstvo razume češko knjigo, češčina se mu vidi popačena slovaščina. Slovaki nimajo mehkega f, niti e in pri čitanju češke knjige izgovarjajo le r in e. Dasi so si ustvarili Slovaki svoj književni jezik, vzlic temu se nahaja pri njih še sedaj precej ostankov češčine, posebno v cerkvi in šoli. Pri protestantih se še sedaj opravlja vsa služba božja v češčini, dve tretjini slovaških pastorjev pridiguje v češčini, cerkvene pesmi so češke, po šolah se podučuje češki katekizem. O pravilni češčini pri duhovnikih in učiteljih seveda ni govora, saj je to neka mešanica. Kje bi se je pa tudi naučili? Vendar se kaže v novejšem času posebno pri mlajši duhovščini prizadevanje, nadomestiti obredno češčino s slovaščino, za kar bo treba tudi sv. pismo prestaviti. Z uvedenjem narodnega jezika v bogoslužje si obetajo nekako prenovljenje in utrditev verskega življenja. Skoraj popolnoma so izrinili češčino iz katoliških cerkev, le tupatam drži slovaška ženica v rokah češki mo-litvenik, cerkveno petje pa je slovaško, dasi je večji del pesmi preloženih iz češčine. Dasi so se Slovaki ločili od Čehov, vendar jih ti še vedno smatrajo za bistven del svojega češkoslovanskega naroda. Slovaki so jim trpeči bratje, katere rešiti se čutijo poklicane in dolžne. To jim nalaga narodna čast in odgovornost pred celim Slovanstvom. Božja in naravna pravica je na njih strani, a tudi na zgodovinsko pravico se lahko naslanjajo, saj so bili mnogo stoletij s Slovaki kulturno združeni. Madjari naj vedo, da Čehi Slovakov za nobeno ceno ne pustijo in da se od nikoga na svetu ne dado ovirat. v svoji ljubezni in dolžnosti do njih. Čehi videč težavni in nejednaki boj, ki ga bijejo Slovaki na Ogrskem, jim nudijo rešilno roko, jih bodrijo in podpirajo. Prepričani so, da brez njih pomoči omagajo, da so potem izgubljeni, nele zase temveč tudi za — Čehe. Kajti vedno še mislijo na zopetno združitev Slovakov, dasi so v tej svoji želji silno previdni. S silo bi ne opravili ničesar, to bi le odbijalo in še bolj odtujevalo, dočim so z dobrini dosegli že mnogo lepih uspehov. Čehom je delovanje v prid Slovakom iz mnogih vzrokov zelo otežkočeno. Poleg brezprimerne madjarske nestrpnosti ovira žalostno kulturno stanje vsak napredek. Povzdigniti narodovo omiko je obenem najboljše sredstvo za ohranitev narodnosti. Tukaj toraj treba zastaviti vse moči. K a I a 1, navdušeni glasnik češkoslovaške vzajemnosti, pravi: »Če se Slovaki povzdignejo kulturno, povrnejo se sami radi k češčini, če pa pade njih omika še globlje, izgine polagoma tudi slovaščina«. Čehi so praktičen narod, ki se ne zadovoljuje z bob-nečimi frazami, temveč ljubi rešilno dejanje. Vsako kulturno gibanje Slovakov ne le da pazno zasledujejo, temveč ga tudi izdatno podpirajo. Pomagajo jim gmotno pri ustanovitvi časopisov in izdajanju knjig, naročajo si slovaške liste, da ložje izhajajo, dajajo jim razne nasvete, ustanavljajo jim ljudske knjižnice. Ker so Slovaki prešibki, da bi sami gojili znanstvo, pridejo jim tudi tu Čehi na pomoč. Dr. Lub. N i e d e r I e je izdal predlani Narodnopisno mapo ogrskih Slovakov, znamenito delo, ki je za Slovake neprecenljive važnosti. Profesor Pa str ne k obdeluje njih dialektologijo, in Češka akademija znanosti razširi svoj delokrog tudi na Slovake. Tudi slovstvo slovaško je še kaj siromašno. Sami pripoznajo, da bi jim ne zadostovalo za dva meseca. Zato segajo sami radi po češki knjigi. Češko kulturo med Slovake, to je geslo Čehov. Tisoč in tisoč knjig potuje na Slovaško, celi zaboji prečitanih časnikov, koledarjev in zabavnih čeških knjig gredo čez mejo in poučujejo, zavedajo, budijo. A ne le mrtve črke širijo med zaostalimi brati češki duh, ta prihaja vanje tudi v živi obliki. Slovaški mladeniči obiskujejo češke šole. Najdemo jih v Pragi na vseučilišču, kjer imajo svojo društvo »Detvan«, nahajamo jih tudi po srednjih, obrtnih, gospodarskih šolah. Sredi med češkim življenjem, v atmosferi nasičeni s krepkim narodnim duhom imajo odprte oči, dihajo vase krepilen zrak. In ko pridejo domu, imajo polne roke dela. A tudi ostalim slojem treba vcepiti večjo odporno silo. Češki obrtniki vabijo k sebi slovaške vajence, da se pri njih izuče, in poleg obrtnega znanja donesejo tudi duševno blago domu. Slovaške deklice pohajajo gospodinjske šole na Češkem, a tudi delavcem, ki prihajajo leto za letom črez mejo, začenjajo Čehi obračati svojo pozornost. Po trdem delu med tednom pride nedelja, delavci se zberejo in češki rodoljubi jim dele dobre knjige in časopise. Leta 1908. je šlo 160 slovaških kmetov na razstavo v Prago. To zanimanje in ljubezen do ubogih Slovakov so Čehi znali zanesti v najširše vrste. Osredotočeno je vse delovanje okoli Češkoslovanske Jednote v Pragi, ki po svojih mnogih podružnicah opravlja podrobno delo in širi idejo češkoslovaške vzajemnosti. Ob raznih prilikah se prirejajo na raznih krajih veselice, takozvani slovenski večeri, h katerim vabijo tudi omikane Slovake, ki užigajo s prepričevalno besedo srca navzočih. Navdušenje nato dobro izkoristijo, tu se ponujajo slovaške knjige v nakup, tam zopet se pobira v domoljubne namene. Pri takih prilikah se goji tudi medsebojno občevanje, ki ostane navadno tudi za poznejše življenje. Spoznavajmo se med seboj! Tako kličejo razni slovanski narodi. Nič drugače Čehi z ozirom na Slovake. Uradnik si, imaš dopust ali počitnice, ne hodi drugam, pojd; na Slovaško, tam pod visoko Tatro bijejo bratska srca, tam spoznaš ljudi, njih križe in težave, a tudi njih radost. Ugajalo ti bo in drugo leto pojdeš zopet. Tako je delal že omenjeni Karel Kalal, ki je že 16 let zaporedoma prebil svoje počitnice med Slovaki. Omilili so se mu, v navdušenih člankih in govorih, polnih praktičnih nasvetov, še bolj pa na tihem deluje neumorno za njihov prid. Razun potovanja služi medsebojnemu seznavanju obeh plemen tudi redno poročanje v časopisih, ki se vedno bolj zavedajo te svoje naloge. Poskušali so tudi z listom, ki je bil izključno posvečen vzajemnosti, članki so bili deloma češki, deloma slovaški, toda ni se mogel dolgo držati, tla še niso dovolj pripravljena. Na novo polje je opozoril Kalal. V pozivu na češke pisatelje in umetnike jim priporoča, naj obračajo svoje oči na Slovaško, kjer najdejo obilo zanimivega in hvaležnega gradiva za svojo umetniško ustvarjanje Sam jim namigava to in ono. S tem bi obogatili in prenovili češko slovstvo in umetnost, obenem pa vršili presnavljanje jedne kulture v drugo. »Promichat cely kulturni život a potom v jedno srusti«, to mu je cilj. Torej nikakoršno brezpogojno odpo-vedanje na edni strani. Slovakom kliče: »Počeščite se!« a istočasno svojim rojakom: »Poslovaščite se!« Umetniki in pisatelji naj potegnejo z edne in druge strani one idealne vezi, ki naj pripravljajo spojitev obeh bratskih plemen. Se v zadnjem času je slavni Rieger, ki se je za to vprašanje zelo zanimal, naročal Kalalu, naj skliče slovaške in češke pisatelje na skupno posvetovanje, kako bi se dalo urediti delovanje v naznačeni smeri. Iz vsega vidimo, kako široko so si Čehi začrtali svoj delokrog, kako resno stremijo za svojim ciljem. Preostaja nam še odgovoriti na vprašanje: Kakšen odmev je vse to prizadevanje našlo pri Slovakih? Da ne gre vse v gladkem tiru, si pač lahko mislimo. Preveč je razmer, ki neugodno vplivajo na to gibanje. Predvsem vladna politika, ki hoče zatreti vse, kar ni madjarskega, češ da nasprotuje ogrski državni ideji. Nedavno se je ustanovila delniška družba, s češkim in slovaškim kapitalom naj bi se zgradila tovarna za celu- ložo, nad eden milijon kron je bilo že nabranih, zgradba je že stala, vse je bilo v redu, le začeti je bilo treba, a zdaj pride vlada s svojo prepovedjo. Vsi protesti in prošnje so bile zastonj. Tovarna se je morala prodati madjarski banki v Pešti, potem pa je takoj delovala. Glede šolstva so Slovaki še le pravi reveži. V srednjih šolah se slovaščina niti kot stranski predmet ne poučuje in ko so zbirali doneske za zasebno srednjo šolo, jim je bilo prepovedano, premoženje »Slovaške Matice« je vlada kon-fiscirala, državne ljudske šole so madžarske in v konfesi-jonelnih zasebnih šolah se mora od lani poučevati po 20 in več ur na teden v madjarščini. Sedaj vsiljujejo madjarščino tudi že v slovaške protestantske cerkve. Velika zapreka so nadalje renegatje, kterih imajo Slovaki obilo. Tudi tu velja pregovor: Poturica je slabši kakor Turek. Svoje rojake ovajati je njih nelepi posel. Vsako narodno gibanje, posebno če sumijo češki upliv, se razkriči kot panslavizem. In slovaški pisatelji pišejo svoje romane po ječah. V Pešti izhajajo z vladno podporo Slovenske Noviny, dnevnik, ki ima širiti med Slovaki madjarski duh, razun tega izvršuje tednik »Panska Zastava« (za 2 K) nalogo našega »Štajerca«. Koncem leta 1902. je izdal neki dr. Samuel Czambel, rodom Slovak, madjarski pisano knjižico: Češkoslovanska narodna ednotnost, njena preteklost, sedanjost in bodočnost, v kateri iz navidezno stvarnih razlogov odločno svari Slovake pred Čehi, dokazujoč, da Slovaki niso niti sorodno pleme s Čehi, temveč da so del Jugoslovanov, da torej Čehi nimajo nobene pravice vsiljevati se Slovakom, da se mora slovaščina očistiti čeških primesij, konečno da je za uboge Slovake najprimernejša zaščitnica — ogrska vlada. Iste misli je izrazil nato tudi v slovaški brošuri, toda narodni listi so to kot izdajstvo odločno zavrnili. Pa tudi izmed zavednih Slovakov jih je mnogo, ki odklanjajo rešilno roko Čehov. In ko se je Salva odkrito potegnil za češkoslovansko vzajemnost, so mu nekateri z^lo zamerili, slišala se je od nekod celo beseda izdajstvo. In vendar so slovstveno takorekoč navezani na Čehe. Slovaške knjige se tiskajo v okoli 600, nektere celo le v 300 izvodih, in še ti se le s težavo razprodajo. Najboljšega njih pesnika, Hviezdoslava, ki je nedavno slavil svojo 60 letnico, se je v nekaj letih prodalo komaj sto izvodov. To govori dovolj jasno! Iz tega izvira pa še druga neugodnost. Ker so češke knjige neprimerno boljše in ceneje, si jih slovaški založniki-pisatelji večkrat niti priporočati ne upajo, boječ se, da bi prosto ljudstvo ne seglo raje po češki knjigi. Nadalje ne smemo pozabiti, da tam, kjer je veliko revščine, niso pripravna tla za muze. In te je na Slovaškem žal še preveč. Ljudstvo kar trumoma sili v Ameriko, tako da že število delavnih močij primanjkuje. Veliko uboštvo in obupne razmere so rodile v njih značaju tisto malodušnost in preveliko pohlevnost, ki tako zelo ovira vsak krepkejši polet. V svoj neznosni položaj so se že tako vživeli, da pričakujejo pomoči le od Boga in od kakšne splošne evropske katastrofe. Radi se smatrajo, posebno starejša generacija, kot narodne mučenike, in zelo zamerijo vsakemu, ki bi hotel kakšno krivdo najti tudi na njih samih. Tako imajo tudi med seboj svoje notranje boje, ki se še poostrijo vsled različnega verskega prepričanja. In ko je Kalal izdal knjigo »Na krasnem Slovensku«, od katere si je toliko obetal, jo je neki slovaški list ne le hladno sprejel, temveč zelo obsodil. Lahko si mislimo, kako je to dobrega Kalala potrlo! Toda dovolj teh temnih strani! Velika večina narodnih Slovakov, posebno mladina okoli Hlasa je prepričana, da je nujno potrebno gojiti češkoslovaško vzajemnost. O končnem cilju so mnenja seveda različna. Opustiti začeto kulturno delo ter se vrniti k češčini, 97 7 k temu koraku se ne morejo odločiti, dasi so tudi to že nekteri Slovaki nasvetovali, toda — brezimno ali psev-donimno. Vzlic temu dosega češki živelj in upliv vedno več veljave, razumništvo, kakor tudi prosto ljudstvo rado čita češke knjige, kojih jezik se mu zdi vedno bolj domač, in v mnogih slovaških posebno protestantskih listih nahajamo včasih ali pa redno češke članke. Med pisatelji je češčini najbolj naklonjen Karel Salva, ki je 1. 1899 ustanovil »Slovenske Listy«, kjer nahajamo češko-slovansko vzajemnost že v programu lista. Žal, da je kmalu nehal izhajati. V zadnjem času posebno denarni zavodi s češko pomočjo krasno uspevajo. Takšne so sedanje razmere. Slovenec, zasledujoč to zanimivo vprašanje, najde nehote marsikaj poučnega za naše domače razmere. JU Stara pesem. Ti si tako sladka kot prvi honorar, ki pesniku nakloni Ti si tako lepa kot bela lilija, ga blag urednik v dar. ki je prijetna srcu, očesu milija ... Sem lilijo utrgal in honorar zapil, pa srca nisem našel — sem pesem naredil. ZVONKO. ŠJfeSt^ tC]feSl^i Učiteljici. Spisal Anton Novačan. rišla j g iz sprehoda, utrujena in zlovoljna, da S2 je čudila njena okrogla gospodinja, ko jo je srečala v veži. Kaj pa vam je, gospodična Zora? — Ah, nič! — — Bleda ste in s'aba, ležite v posteljo, skuham vam čaja! Ali hočete? — Ne, hvala! Hotela je oditi v sobo, a gospodinja jo je zadržala v vratih. — Gospodična Ana vas je iskala. Rekla je, da bi rada govorila z vami in da pride zvečer zopet. — Dobro, pripeljite jo, kadar pride. Zaprla je duri za seboj in odložila pred zrcalom klobuk. Popravila si je lase in z otožnim nasmehom vzdihnila: — Nič nisem lepa, zato me ne mara! Obljubila sta si, da se snideta ob šestih popoldne na Lončarjevem mostu. Ves razvnet in kipeč ji je naročeval, da mora sigurno priti, da gre za važne reči. Že ob petih je šla od doma. Po zelenih travnikih jo je peljala steza, vso srečno v pričakovanju, da izve nekaj novega. Ni premišljevala, kaj bi pač utegnilo biti, le vesela je bila, kakor drobno jagnje, ki razposajeno skače po travniku, pa se zmirom vrača k svoji materi, stari resni ovci, ki le od časa 99 7» do časa povzdigne glavo in pogleda za svojim belim ne-ubogljivcem. Pride, je šepetala Zora, ko je z rdečim solnč-nikom brskala med zelenimi biljkami. Pride in me objame s svojimi močnimi rokami in pogleda v obraz s plašnimi očmi. Tam ob potoku, pod staro, votlo vrbo mu bom sedela na kolenih in ga držala okoli vratu, on pa me bo poljubljal na usta, na lica, na čelo. In še na oči me poljubi rekoč: Na te tvoje lepe modre oči! Solnce bo gledalo na naju, lepo večerno solnce, in ko začne lesti za goro, ostaneva v tihem somraku in odideva roko v roki po mehki stezi. Nič ne govoriva, le srečna sva oba in v nemi radosti poslušava tajinstveni potoka loskot. Z veselim skokom se je zagnala po travniku, kjer je uzrla makov cvet, ki ga je hlastno utrgala. Postala je in ga je skrbno namestila sred šopka poljskih cvetov, rdeči mak med deteljne cvete in modre spominčice. Tako je bila dobra in blaga, da se je izognila mravlji, ki je trudoma vlekla drobtinico. Da ne po-tepčem ubožice, je dejala, zakaj bi ona umrla? In je sre-čavala delavce, ki so šli na nočni robot v tovarne, dva po dva, v gručah ali posamez, je pogledala vsakemu dobrodušno v oči in se je zdrznila, ko ni našla v njih odmeva" svojih čustev. Molče so šli delavci in na njih trdih obrazih so se lovili solnčni žarki, sipajoč se skozi vejevje obpo-točnih vrb. Ubogi trpini so in lačni morda tudi, si je mislila, pa so se ji smilili. Ko bi jim mogla pomagati, da bi bili srečni in zadovoljni! Za hip se je žalostila, ko si je zamislila revne koče, kjer kričijo otroci v oblasti umazane kraljice bede. Ali zopet se je vrnila, kot belo jagnje k materi, k sladki misli, da pride on. Pospešila je korake. Ze je bila na mostu in se ozirala v smer, odkoder bo prišel ljubi njen. Naslonila se je na ograjo, zrla čas v potok, čas zopet povzdignila glavo, proti gaju upirajoč svoje dolge poglede. V bližnji tovarni je zatulilo s hropečim, rdečkastim glasom šest, nato pa so se vsuli iz nje delavci in se razkropili na vse strani. Proti mostu je pridrdral kmečki voz, dva iskra vrana konja sta bočila vratova in ropotoma švignila mimo. Komaj se je ognila in ko je prestrašena vzdignila solčnik, se je nasmejal voznik, visoko stoječ na vozu, dolge vajeti v rokah. Zasmejal se je krepko in na oni strani mosta za-klical s polnim, svetlim glasom: Ti-i-i-ho-o-od! Kako močen fant, je pomislila Zora in s prijetnim občutkom zrla v potok. Motrila je ribe, zlate ribice, ki so leno pohajkovale pod gladko vodno gladino in koj prestrašene zbežale, ko si je črna lastavica okopala svojo urno perot. Tako je bilo v njenem srcu, solnčno svetlo in lepo, misli so ji sladko pohajkovale kakor ribice v mirni vodici. Pa je prišla nenadoma temna slutnja, da ne pride ljubi njen, ker tako dolgo mudi. Pogledala je proti solncu, zasenčila si z dlanjo obraz, a tam od svetlega gaja se ni bližal nihče. Ko bi se ob zelenem robu, na brvi čez jarek, pokazal kak človek, bi ji bilo lažje in dolžila bi svoje oči, da slabo vidijo. Pa nikogar ni bilo, pot od belkaste brvice je bila prazna in pusta. Domov je prišla brez šopka. Izgubila ga je bila nazaj-grede. In bila je žalostna, ker ni videla ljubega, ki bi ji imel povedati nekaj važnega. Zora je bila nedolžna in prvič zaljubljena. Njen fant je bil vihrav študent in čisto nič trepetajoče idealen, ker ji je takoj pri prvem svidenju izljubil cel obrazek. Vedela je, da jo ljubi, toda bala se ga je, kadar je molčal. Njegovi vprti pogledi so govorili jasneje kot njegove nagle besede. R vendar jih ni razumela. Le včasi se ji je zdelo, da jih razume in tedaj se ga je bala. V samostanu so jo bili vzgojili, naučili jo bogoljubnih del, a za življenje so ji rekli, da je nevarno. Pobožnost da lahko očuva človeka pred zmotami. Zato je bila pobožna. Vsak mesec je opravljala pobožne verske dolžnosti, sprva se spovedovala po desetih božjih zapovedih kar poprek, ne da bi kaj mislila. Sčasoma pa se je začela zanimati za vprašanja spovednika in se je jela jeziti nad mladim kaplanom, ki ji je prizanašal skoro celo šesto zapoved. Preselila se je k bradatemu kapucinu. Ko je pokleknila v njegovo spovednico, je drhtela v svetem strahu pred bradatim možem. Na njegova vroča, tajinstvena vprašanja je vsakokrat molčala. Le enkrat je odgovorila, ne, gospod! Potem pa jo je nekoč vprašal, naglo in nepričakovano, ako zalezuje skušnjavec njeno posteljco Govoril je s tresočim glasom, da se ga je prestrašila in utekla od spovednice. In zvečer t stega dne ni mogla zaspati. Ležala je vznak in gledala v temni strop. Bele iskre vroče domišljije so plesale pred njenimi očmi in storile moški 3braz, obraz bradatega kapucina, ki ji pa ni ugajal. Sklenila je roke na prsih, pritisnila jih močno k sebi in vzdihovala. Pa je vstala in prižgala svečo in pred zrcalom ogledovala svoje polne, bele roke. In naenkrat je postala otožna, njej se je zdelo, da je neskončno žalostna in nesrečna. Pa je pokleknila pred podobo Marije Pomočnice, povzdignila svoje roke in molila iskreno molitev. R ta molitev je bila polna erotike, vse goreče hrepenenje je izlila vanjo. Ob jutranji zarji je še klečala pred Marijo, jokala in ji tožila svojo nesrečo. Dokler je ni spečo našlo mlado solnce in se čudilo lepoti njenega telesa . . . Svojega fanta je ljubila bolj kot Marijo in ko ga je spoznala, ni hodila več k izpovedi. V prijetnih urah sladkega premišljevanja, se je včasi našla ob meji, čez katero je strahoma zrla v neizvestno bodočnost. To je bil omam-ljivi strah cvetke, ki razvija svoje krase do odločene ji popolnosti in potem vene, usahne. To je bil začetek poti navzdol, ko začenjajo mlade moči razjedati same sebe v vročem hrepenenju in plamtečih strasteh, pot navzdol do smrti. Človek je kakor oblaki, ki jih je izpuhtelo morje. Vzdigujejo se, vedno večji in temnejši proti solncu, hitijo hrepeneči za njim in se v viharjih uničijo. Vse zaradi lepote, zavoljo uživanja. Ljubezen je največja radost, človeku dana na uživanje, na pot do lepote. Tudi trpljenje je lepo, žalost sladka, edino čas je zopern. In Zora se je jezila na svoje čakanje in si je rekla, da bi bilo lepše, če bi bila presa-njala celo popoldne doma, tukaj na zofi. Tako lepo bi izteg- nila svoje nožice in mislila na svojega fanta. Proti večeru pa bi vstala in zalivala rože. Zapela bi pesem o rožmarinu, in tiho bi prišel večerni mrak. Breskev pod oknom bi zatresla z listjem, nagnila bi se k njej in gledala skozi vejevje v polno luno, ki bi priplula izza hribov. In potem bi legla k počitku s sladkim občutkom v srcu in bi čakala, da pride v sanjah njen ljubi fant. Pa ne bi vedela, kedaj je zaspala in bi se čudila belemu dnevu, ki prežene vse lepe nočne sanje. Vstala je in prižgala svetilko. Hotela je študentu napisati pismo, da ga nič ne mara, ker ni danes prišel. Pa je napisala: Ljubi moj! in raztrgala pismo. »Tako mu ne smem pisati, če ga ne maram več. Raje počakam, da pride sam, in bogve, kaj mi ima povedati!« Radovednost jo je zapeljala do čudnih misli, da je zardela in se zasramovala: »Ti moj hudobni fant!« Razveselila se je, ko je prišla prijateljica Ana, ki ji je vsa objokana planila okrog vratu in bolno zavekala: — Joj, Zora, kako sem nesrečna! Tolaži me, pomagaj mi revici! — Kaj pa se je zgodilo? je vprašala Zora in pogledala Ani v objokane oči. — Ko bi ti vedela! Prišel je! Na ulici me je srečal in po kratkem pozdravu odšel. Kar naravnost v gostilno je šel s tovariši. Zdaj že popivajo, že pojejo. Prejle v mraku sem šla še enkrat mimo tiste gostilne. Skoz oknino špranjo sem ga videla! Široko sedi pri mizi in nič ne govori. Grdo gleda in razkuštrane lase ima. O, jaz se bojim zanj, da bi se mu ne pripetilo kaj hudega! Sedla je na zofo, zakrila z rokami obraz in zajokala. Debele solze so ji tekle med prsti, drsale ji po drobnih ročicah, obstale kot radovedne in se spuščale, kakor prestrašene, druga za drugo hitro na tla. Zora je stala kraj nje in ni vedela, kako bi tolažila prijateljico. Spomnila se je svojega fanta, in misel, da bi je on ne pogledal več, je razdražila njen ponos. In še le zdaj je vedela, kako poniževalno je bilo njeno čakanje na mostu. Raztogotila se je na svojega fanta, stopila k odprtemu oknu in utrgala prvo cvetlico, ki ji je prišla pod roko. Jezno jo je zmečkala, vrgla jo skozi okno v večerni mrak . . . — Pa ga vendar toli ljubim, on ve, da ga ljubim! je tožila Ana in zaihtela vnovič. »Tudi ona ljubi«, je pomislila Zora. »Pa kako more tolikanj žalovati, če je ni enkrat pogledal, kako se more bati zanj, če sedi v gostilni? Saj se mu ne more pripetiti nič hudega! In če se mu kaj pripeti, prav mu bilo, zakaj pa je tako hudoben, da žali dekleta!« Odkrila je te svoje pomisleke Ani, ki si je neutolažena brisala solze in obupovala na zofi. — Kaj ti veš, Zora, kako ga ljubim! Kaj ti veš, kaj je ljubezen! je odgovorila Ana v joku. Zora pa si je rekla, da ve, kaj je to ljubezen in prijetno ji je bilo, da ima pred prijateljico svoje skrivnosti. — Če si govorila le nekolikokrat ž njim in sta se parkrat poljubila, to še ni ljubezen. Kadar ti odkrije vse svoje skrivnosti, da ga poznaš v dušo, da ga ljubiš tembolj, kadar se ti smili vsled svojih napak in zmot, tedaj, draga moja, se ti vkorenini v srcu prava ljubezen, da trepečeš vsak trenutek zanj in da bi ga hotela imeti zmirom kraj sebe. - In neprošena je nadaljevala, odkrivajoč vse svoje srčne skrivnosti, sama uživajoč v svojem odkritosrčnem pripovedovanju. — Veš, bilo je enkrat po šoli. Lep solnčni dan, vroč poletni dan. Vse veselo in svetlo je bilo okrog, vse zeleno, mlado, nežno. Šla sem na sprehod po travnikih do Lončarjevega mosta, kjer sva si obljubila, da se snideva Naročil mi je, da naj sigurno pridem, ker mi ima povedati nekaj važnega. Zato sem ga nestrpno pričakovala, a on ni prišel. Jezila sem se nanj in žalovala ves večer. Slonela sem na oknu in si mislila, da bo vsega konec. Naenkrat pa pride on in šepetajoče zakliče: Ana. Prestrašila sem se ga in razveselila ob enem. Prosil me je, da naj ga pustim v sobo, da je truden, da bi rad sedel . . . — In ti si ga spustila? je vprašala hlastno Zora, ki je zardevala togote in radovednosti. — Seveda sem ga pustila! Saj ga ljubim vendar, ne? In ko sem mu odprla duri, me je ves hvaležen poljubljal, božal me po laseh in mi pravil, kako me ljubi! Toliko je govoril, da sem pozabila ošteti ga, ker ni prišel, vprašati ga za tisto važno reč, ki mi jo ima povedati. — In je ostal dolgo pri tebi? je vprašala zopet Zora, vsa žalostna in razočarana. — Dolgo! — Skuhala sem mu čaja. Tako lep je bil tisti večer! Oba sva jokala, smejala se, govorila veliko in ko je odšel, sem bila vsa nesrečna. Celo noč sem prejokala in sklenila drugo jutro iti k spovedi. — Ali si šla? — Ne! — Od tistega večera ne grem več k izpovedi. Od tistega večera ga ljubim vedno bolj, bojim se zanj. Zato mi je danes težko, ker me ni pogledal in sedi v gostilni, kakor da bi ne bil ljubi moj. Zajokala je vnovič in položila glavo na zofino blazino. Lasje so se ji bili razpustili; dve dolgi kiti sta leno zdrknili k tlom. Zora je zrla na prijateljico, dvomi so ji rezali srce. Pristopila je k Ani in vprašala: — Kako pa je ime temu tvojemu fantu ? — Albert mu je ime! je odgovorila Ana in počasi vstala. Zora se je razveselila. Skočila je k prijateljici in jo začela objemati. — Pojdi hitro k njemu, poišči ga kjerkoli, zakaj on te ljubi, kakor ti njega! Še bolj te ljubi, zvest ti je, edino tvoj je! Če enkrat malo temno gleda, to nič ne pomeni, fantje imajo čudne navade. Le pojdi, oj le poišči ga! — — Ali res? se je začudila Ana in blažen nasmeh ji je zaigral krog usten. — Kako pa ti veš, da je tako? — Mora tako biti! je dejala Zora. Veselje jo je razburilo, da je skakala kot ptičica po sobi. — Mora tako biti! je kliknila Ana in si napravljala klobuk. Zora ji je posvetila do hišnih vrat in se hitro vrnila. Privila je svetilko, da je nastal v sobi prijeten somrak. Nato pa je ogrnila mehki šal in se naslonila na okno. Breskev pod njim je stala mirno in resno kakor čuvaj njene dekliške sobe. Ujela je dvoje njenih šibkih vej, pritegnila jih k sebi in trgala list za listom. Šepetala je tihe nerazločne besede pred se, in ko je spustila vejo, se je cela breskev zazibala svareče . . . Zori je postalo tesno pri srcu, bala se je nečesa. Že je hotela zapreti okno in iti v posteljo. »Kar zaprla ga bom in odidem spat! Čemu še slonim, čemu še bedim?« Pa ni mogla od okna proč, kakor priklenjena je bila. Stegnila je zopet roko po breskvi, ujela list samo. Listek pa se je utrgal in breskev se je zazibala z nova ... Ni se takoj umirila, kakor v vetru se je majala in tresla, a vetra ni bilo. Topla, temna noč je segala vse tja do hribov; njih daljni, mehki obrisi so ležali mirno, visoko med nebom in zemljo. Zora jih je gledala in se igrala z lističem. Sladko strah jo je bilo. In ni vedela, da je to nezavedni strah cvetke, ki je razvila vse svoje krase do odmerjene ji popolnosti. Da se začenja pot navzdol, kadar razjedajo mlade moči same sebe v plamtečih strasteh in v nemirno tlečem hrepenenju. Ni vedela tega, in zato je ni iznenadil boječi glas njenega fanta pod oknom. — Zora, ali še ne spiš? — Ne, ljubček moj! — Smem k tebi! Truden sem, rad bi sedel . .. — Smeš, ljubček moj! Mehanično je zaprla okno in šla odpirat svojemu fantu. Poljubil ji je roko, usta in oči. Opravičeval se je zavoljo popoldneva. — Ne zameri, draga, nisem mogel priti. Prijatelj Albert je prišel! Ženi se, pa smo sedli v gostilno, da odpravimo slovo. —- Ženi se, s kom? — Z učiteljico, gospodično Ano! Že dve leti se imata rada! On pravi, da jemlje iz doslednosti križ na svoje rame. Zakaj križ? se je nasmejala Zora. Tudi jaz ga ne razumem, je rekel odkritosrčno njen dobri fant. In sta sedla na zofo, prijazno se pogovarjajoč, oba v sladkih zadregah in umikajočih pogledov. Kot dva goloba sta se dobrikala drug drugemu, zdaj se smejala, zdaj se jokala, oba veliko srečna, dokler ni prišel beli dan. mu Familija. Oče okrogel, mati je mala, šepast je sin — kreten; hčerka nerodno tesana skala, — grbast je ženin njen. Oče s cigaro uljudno diha, z ženinom krega se hči. Mati debela, raca, sopiha, sinček za njo -u-u- kriči. Grejo po beli, samotni cesti, v meglah za njimi gre prah. Ženin ponuja roko nevesti: »Saj te jaz ljubim, ah . . . ah . ..!« A. NOVAČAN. Tsss! . . . Spisal A. P. Čehov, poslovenil A. V. van Jegorovič Krasnuhin, časniški sotrudnik srednje vrste, vračal se je domov pozno po noči, z nagubanim čelom, resnim obrazom in globoko zamišljen. Izgledal je tako, kakor da čaka na preiskavo ali da misli na samomor. V svoji sobi hodi nekoliko časa sem ter tje, potem se ustavi in začne govoriti v tonu Laerta, ko se je pripravljal, da maščuje svojo sestro: »Ves ubit, izmučenega duha, v srcu moreča žalost, naj izvolim sedaj sesti in pisati! To naj je življenje?! Čudim se, da še nikdo ni opisal onega mučnega razpoloženja, v katerem se nahaja pisatelj, kadar mora v žalosti zabavati ljudstvo, ali kadar mora vesel na povelje prelivati solze! Jaz moram biti šaljiv, ravnodušen, hladen, ostroumen, če, no pomislite, če me tlači skrb, če sem bolan, če mi umira dete, če je žena na porodu 1« Govoril je to s stisnjenimi pestmi in oči obračajoč . . . Potem je šel v spalnico in začel buditi ženo. »Nadja«, pravi ji. »pisati moram . . . Prosim te, skrbi, da me nikdo ne moti. Ne morem pisati, če jočejo otroci, če kdo smrči . . . Pripravi mi tudi čaj in . . . zrezek, ali kaj takega ... Ti veš, brez čaja ne morem pisati. Čaj — to je edino, kar me pri delu pokrepča.« Vrnivši se v svojo sobo, sleče si suknjo, telovnik in čevlje. Slačil se je počasi in je potem sedel za pisalno mizo; njegov obraz pa je dobil izraz užaljene nedolžnosti. Na mizi ni bilo ničesar slučajnega, vsakdanjega in vse, vsaka najmanjša malenkost, je imelo na sebi značaj premišljenosti in strogega programa. Tu so bili kipi in slike velikih, slavnih pisateljev, tam cel kup rokopisov, dalje zvezek Bjelinskega s preganjeno stranjo, tam je kost od zatilnika namesto pepelnjaka in tu zopet list časnika, ne-skrbno zložen, a vendar tako, da se je takoj videlo mesto, ki je bilo podčrtano z modrim svinčnikom in z veliko napisano opazko na robu: »podlo!« Tudi se vidi tukaj desetina sveže ošpičenih svinčnikov in držal z novimi peresi, očividno pripravljenih za to, da se ne prekine niti za trenutek svobodno ustvarjajoči polet, če se slučajno zlomi pero. Krasnuhin se vrže na naslonjač stola, zatisne oči ter se poglobi v razmišljevanje svoje teme. Slišal je, kako je žena stopicala z nočnimi copatami in cepila treske za satnovar. Gotovo se še ni popolnoma zdramila, kar se je dalo sklepati iz tega, da so ji pokrov samovara in nož in delo padli iz roke. Kmalu se je zaslišalo prasketanje samovara in praženje mesa. Žena je naprej cepila treske in ropotala okoli peči s pokrovi, zaslonkami in vratmi. Naenkrat se Krasnuhin strese, odpre prestrašeno oči in začne duhati po zraku. »Bože moj, ogljikov plin!« — zastoče z obrazom, od skrbij nagubanim. »Ogljikov plin! Ta nesrečna ženska je sklenila, da me zastrupi! No, recite mi, za Boga, mi je li mogoče pisati pri takih okolščinah?« Pohitel je v kuhinjo in izlil tam v dramatičnem jav-kanju svojo jezo. Ko mu je malo pozneje prinesla žena previdno po prstih stopajoč čašo čaja, sedel je zopet, kakor poprej v naslonjaču z zaprtimi očmi, zatopljen v svojo temo. Ni se ganil, samo lahno je bobničkal s prsti po čelu ter se delal, kakor da ne opazi ženine navzočnosti ... Na njegovem licu pa se je čital, kakor poprej, izraz užaljene nedolžnosti. Kakor dekle, ki je dobilo v dar drago pahljačo, tako tud: on, predno napiše naslov, dolgo koketuje sam pred seboj, gleda se in se klanja . . . Stiska si čelo, zdaj krči in križa noge pod stolom, gotovo vsled bolesti, zdaj utrujen mežika, kakor maček na divanu ... Slednjič vendar s posebno ges':o stegne roko do črnilnika in napiše s takim izrazom naslov, kakor da podpiše smrtno obsodbo . . . ■Mama, daj vode!« zasliši se sinov glas. Tsss!« govori mati. »Papa piše! Tsss . . .« Papa piše brzo, brzo, ne da bi kaj prečrtal in brez prestavka, komaj da si vzame čas za obračanje strani. Kipi in portreti znamenitih pisateljev gledajo na njegovo hitro begajoče pero, ne ganejo se in, zdi se, pravijo : »E, brat, kak mojster si postal \« »Tsss!« škriplje pero. »Tsss!« vzdihajo pisatelji, kadar se strese skupaj ž njimi miza vsled sunka s kolenom. Naenkrat se Krasnuhin zravna, odloži pero in prisluškuje .. . Sliši jednakomeren, monoton šepet. Ah, v sosednji sobi stanuje Foma Nikolajevič in moli. »Poslušajte!« vzroji Krasnuhin. »Ne bi li izvolili bolj potihoma moliti-? Motite me, da mi ni mogoče pisati!« »Prosim"Jodpuščanja ...«, odgovori boječe Foma Nikolajevič. »Tsss!« Ko je napisal že pet strani, se Krasnuhin nasloni malo nazaj ter pogleda na uro. Bože, že tri!« vzdahne. »Drugi ljudje spe, a jaz... jaz edini moram delati!« Utrujen nagne glavo naprej ter gre v spalnico budit svojo ženo govoreč ji s temnim glasom: »Nadja, daj mi še čaja! Oslabel sem!« Pisal je še do četrte ure in rad bi še pisal do šestih, ako ne bi še bil naloge skončal. Koketovanje in klanjanje pred samim seboj, pred neživimi predmeti, ki so daleč od neskromno opazujočega očesa, despotizem in tiranija nad malim mravljiščem, ki je prišlo slučajno njemu v pest, to sta sol in med njegovega bitja. In kak je ta despot sedaj doma, kar nič ni podoben onemu malemu, ponižnemu, redkobesednemu, ne darovitemu človeku, ki smo ga navajeni videti v redakcijah! »Tako sem utrujen, da komaj čakam, da zaspim« govoril je, ko je legal spat. »Naše delo, to prokleto, nehvaležno, prisiljeno delo, utrudi duha še bolj, kakor telo. Vzeti bi moral bromovega kalija ... Oh, Bog ve, da bi pustil jaz to delo, če ne bi imel obitelji. .. Pisati po ukazu! To je grozno!« Spal je do dvanajstih, ali do časa poldneva, spal je trdno in zdravo . .. Ah, kako bi še le spal, če bi se mu sanjalo, kako se postavlja, ker je postal znamenit pisatelj, urednik ali vsaj izdajatelj. »Vso noč je pisal!« šepeče žana in kaže plašno lice. — »Tsss!« Nikdo ne sme niti govoriti, niti hoditi, niti trkati. Sveto je njegovo spanje, kdor ga moti, mora to drago poplačati! »Tsss!« sliši se po celem stanovanju. »Tsss!« mW Nezvesta Ana. C. Golar. I. epa Ana je imela sladka usta kakor dve rdeči jagodi in žametni so bili pogledi njenih plavih oči. In ker so bili njeni lasje kostanjevi, se je že koncem aprila Matija zaljubil vanjo ter je bila dolge mesece njegov iskreno zaželjeni in najdražji ideal. Ali v trenotku, ko je sklenil svojega srca kraljico peljati v svoj dom in ji s cvetjem nastlati posteljo in jo s petjem zazibati v zlate sanje, je prišel njegov zavratni prijatelj Martin in mu jo odpeljal. Brez cimbal in rogov je bila stvar naslednja: Matija je očedil in osnažil svojo hišo ter rekel v svojem srcu: »Oženil se bom. Na vsem svetu in na vsej široki zemlji pa ni lepšega dekleta za moje oči, kakor je Zormanova Ana. Sklical bom svate, in tri dni bomo ženitovali.« Tako je dejal in se napotil k svojemu prijatelju Martinu. Ni pa vedel, da ima zavratnega prijatelja, ki mu zavida srečo in lepo ljubico. Da mu dopove, zakaj je prišel v vas in kaj muči njegovo mlado dušo, je povzel tako-le: »Ti sprevidiš, kako stoji vsa stvar, in —« »Prosim, o kateri stvari govoriš, ljubi mož«, ga je prekinil Martin, ki je imel — mimogrede omenjeno — z dišečo ambro maziljene lase in pretkane, sive oči ter ni bil velik, Svatje rajši bolj majhne postave, »o kateri stvari govoriš, razloži mi najprej to, ljubi moj.« Natočil je dva kozarčka prastare, pristne slivovke, žgane iz srbskih sliv — mimogrede omenjeno — in ponudil Matiji prostor na divanu. Trčila sta in pila. Prijazno in nedolžno krinko si je potegnil Martin čez obraz in naslonil brado v pest. »Govori, tvoj hlapec posluša!« »Vseeno ti bo najbrže nekoliko vsaj znano, da se imava z Ano zelo, ali če ne zelo, precej, ali vsaj malo rada.« »S katero Ano, prosim, s katero Ano, še to mi razloži, lepo prosim!« »No, z Zormanovo Ano, s tisto, ki ima žamet v očeh in kostanjeve lase.« »Aha, aha, s tisto«, je potrdil Martin uslužno in s prikrito jezo in zavistjo. »Zdi se mi celo, da ne bo čisto brez cvenka. Čestitam ti!« je glasno omenil, a na tihem je mislil: »Ne boš kaše pihal! Te že ne!« »Mogoče je sicer, da je moja ljubezen do nje večja, kakor njena do mene, ali to je navsezadnje brez velikega pomena. Ko jo zasnubim in zakonsko poljubim, potem, bratec Martin, je zmaga naša.« »Vraga«, je vzkliknil strupeno bratec Martin in si mislil: »Ana te ne mara, dobro da vem, in zato zmaga visi v zraku. Dobro da vem.« »V resnici se je že zgodilo, da sem namestu poljuba prejel od nje cvetoč iti goreč pozdrav na lica —.« »To se pravi», se je zakrohotal Martin, zakaj veselje je pelo v njegovem srcu, »počila te je! Skupil si jo,« »I seveda, ali od njene bele, mehke ročice. Ali to se pozabi in kaj se vse ne pripeti na svetu! Kaj se vse ne pripeti! Ljubezen med nama je — gotovo si sprevidel _ velika, in zato sem sklenil, da jo vzamem. In tebe sem izvolil za svojega svata.« »To si dobro storil! Resnica, brat Matija, imenitno! Pijva!« Ko sta izpila, je nadaljeval Matija: »Pojdi k njej, kakor si, in jo poišči na njenem domu! Kadar jo najdeš, se ji pokloni in reci: Vaš ljubi vernik Matija, ki vas obožuje, me je poslal, da vam naznanim: Pospravil je svojo hišo in srce, in zdaj je oboje vredno in dostojno sprejeti vas pod streho. Matija vas ljubi neizmerno in praša: Ali hočete, krasna Ana, biti njegova nevesta? Ali ga hočete imeti za svojega kralja in sužnja?« In Matija je končal in bil je tako ginjen, da so se bleščale rosno njegove oči. Ko pa zagleda Martin prijateljevo radost in togo, se tudi njegove oči zalijejo in objela sta se v solzah. »Ljubi Matija, zate storim vse, kar poželi tvoje srce«, je dejal Martin s tresočim glasom. »Hvala ti tisočkrat! V resnici, zdaj mi je jasno, da si moj pravi, moj verni prijatelj.« Skupaj sta zapustila Martinovo stanovanje in tam ob bohotnih in cvetočih koprivah, ki so rastle za Zormanovim plotom, sta se ločila, ko sta si prej še enkrat prisegla večno zvestobo. Martin je prišel do doma lepe Ane in potrkal na okence. Zaslišal se je srebrn glasek: »Kdo pa je? Če prihajaš v svate, so peroti tvoje zlate, če pa nosiš črno ptico, beži, br:ži za gorico!« Martin je ostrmel in se zadivil, ker glas lepe Ane je zvenel kot šmarne petice. Odgovoril je: »Samo srečo imam zate in prihajam k tebi v svate.« Nato pa je Ana pogledala skozi okno. Še bolj se je zavzel in zadivil se je do visokih nebes, ker je bila v resnici jako lepa. Saj je bila celo kneginja Janeza Cesarja komaj za las lepša, o kraljičnah pa niti govora ni. Taka je bJa, kot bi rožice dihala, taka je bila, kot bi zarjo večerjala. Martin se je ves zmedel in pri tisti priči se je zaljubil vanjo. Hipoma je bil ves v ognju, srce mu je plam-telo, kakor kres v Šentjanževi noči, oči so se iskrile, lica so gorela in rdeča so mu bila celo ušesa. Do zemlje se je priklonil lepi devici Ani in ji začel besediti. Začel ji je govoriti zapeljive besede in na mestu je izdal Matijo, svojega zaupljivega prijatelja. Gotovo je, da bi zvesti zaljubljenec nevtegoma skoprnel od bridkosti, ako bi čul zavratno govorico svojega zavidnika. Takole pa je govoril Martin sladko se smehljajoči Ani: »O presrčkana devica, snežna, rožna golobica!« Ob tem uvodu je povesila prelepa deklica sramežljivo svoje oči, Martin pa, ki se je naučil od Matije lepih besed, je pokleknil: »Iz vsega srca vzdihujem k tebi in te vprašam, preljuba moja zvezdica, ali bi hotela mene, Martina, za svojega ženina? Na solncu klečim in molim tvojo lepoto, ker te ljubim od globoke vode pozlačene do visoke gore ozar-jene in te snubim za svojo pastirico in cesarico.« Priklonil se je in čakal odgovora, ali Ana je pohitela k njemu in ga povzdignila k sebi: »O, gospod Martin, kolika čast! Sicer sem se obljubila že Matiji, pa to nič ne de. Sedaj ljubim samo tebe, ki nisi tako žalosten in dolgočasen kakor Matija, temveč seješ rožice in imaš črne lase. Ti boš moj ženin, ki imaš lepo službico, ne pa Matija, ki je pesnik.« Dejala in sklenila je Ana, in tako je ostalo. Martin se je vrnil domov po drugem potu, da se izogne Matiji, ki se je do večera skrival za koprivami in zlagal pesmice. Martin se je oženil z lepo Ano in je povabil na svatbo celo Boštjana Hudajužno, samo Matije ni povabil. Goljufani prijatelj je bil ranjen v dno bolnega srca, a prelil ni niti ene solze. Široko si je zavihal klobuk in s pestjo trikrat zažugal. Potem se je zaklel in zaprisegel strašno maščevanje. 115 8* Kako pa se je to zgodilo in steklo, izve blagohotni bralec iz naslednjega poglavja. Povem pa že naprej, da se zgode zelo čudne stvari. II. Od tedaj so pretekli meseci in leta in mnogo se je izpremenilo na svetu. Mladina je pognala starino v grob, lepe šege so izmrle in mlada in zala dekleta so jemala bogate starce za može. Potemtakem ni čuda, da se Matija ni oženil. Prisegel je večno devištvo, sovraštvo deklicam in devicam, zaklel se je na strašno maščevanje Martinu-vero-lomniku in Ani-verolomnici, zaobljubil se je, da bo trdno držal na Noetov evangelij. Vsak večer je spravil pod streho nekaj bokalov vinske kaplje. Vkljub vsemu ni pozabil, kaj je dolžan zavidnemu prijatelju Martinu, ki ga je — resnici na ljubo povedano — povabil vsako leto najmanj enkrat za krstnega botra. Matija se seveda še zmenil ni za taka vabila. Na svojo veliko žalost pa moram povedati, da se je zavrženi ljubimec Matija v zadnjem času hudo pociganil. Potepal in potikal se je po ljubljanskih gostilnah, popival ter objemal Tončke in Marjanice. Zjutraj pa se je navadno zbudil na ljubljanskem polju. Škrjančki so mu žvrgoleli veselo in prelepo jutranjico. Zarja je tekla in se prelivala iz zlatega jutranjega morja in mak se je košatil zraven njega in se pripravljal na veselo svatbico. Zgodilo se je neke jeseni, prav okoli svetega Martina, da sta se po sreči ali nesreči sešla nekdanja prijatelja. Matija je bil rdeč in vesel, Martin suh in betežen. In prvi je izustil veselo besedo: »Pozdravljen, klaverni ptiček moj! Kako ti poje srce, ali greš na raj, ali prihajaš z rajanja?« Drugi pa je žalostno zmajal z glavo in odgovoril: »Kaj se ti mara, dragi Matija! Svoboden si kot sokol pod solncem in danes ali jutri slaven, in v ustih vseh bo tvoje ime. Jaz pa sem suženj ženske.« »Kaj govoriš, prekrasni prijatelj moj! Zakaj tožiš, mesto da bi vriskal in popeval! Saj si vendar vzel mojo nekdanjo lepo ljubico, Ano, za sladko ženko! O, Martin, kaj govoriš!« Smejal se je na tihem Matija in si mislil: »Hvala ti, o gospod, da si mi dal dočakati to uro!« Martin je tužno povesil glavo in razkladal svoje bolečine: »Srečen si, Matija! V istini, tvoja nekdanja sladka ljubica Ana je moja grenka žena. Ne morem reči, da ni bila lepa, a zdaj bi dal vso njeno lepoto za eno veselo noč.« »Ovbe, česa ne poveš!« »Blagor ti, o Matija, ker nisi šel pod jarem.« Bridko je tožil Martin, a Matija ni imel usmiljenja ž njim. Še celo vesel je bil njegovih nadlog in je rekel: »O, Martin, Martin, ti nisi skala! Kot ženska tožiš in kot neprijatelj si me izdal v starih mladih časih. Ali še veš? Za koprivami sem te čakal. Ti pa si mamil mojo Ano. A vsak greh se kaznuje na svetu.« »Ne spominjaj me«, je dejal Martin. »Huda in težka je pokora. Jutri je moj god, a ni denarja, da bi se malo pokratkočasil. Šest odprtih kljunčkov imam doma.« »S teboj grem, da vidim, ako se tu ne da pomagati.« O, kako prijetno in prijazno je Matija razustil te besede, v srcu pa si je mislil: »Moja ura je prišla! Ura maščevanja! Kako dolgo sem hrepenel strastno po njej in zdaj se mi ponuja.« In snoval in koval je načrte, kako bi se osvetil, da bi zavratnika bolelo čim huje. Mislil je: »Ako zavdam njegovim otrokom, mu bo to samo prav hodilo. Nekaj časa bo seveda navidez povešal glavo, a potem bo rajal in pel. Ali mu ne bi zapeljal Ane? Nak,« je sklenil. »Ako izve, mi naprti lahko njo in otroke na pleča. O, se bo že našlo kaj primernega.« Končal je tek svojih misli in korakal z Martinom. Gledal je zelo ponižno in vodil prijatelja na svoji desnici. Na njegovem domu je imel Matija kaj gledati. Nekdanja njegova ljubica, lepa Ana, je sedela sredi sobe, in okoli nje štirje malički drug manjši od drugega. »Kot orgije svete Cecilije«, je mislil Matija. Peti je ležal v zibki, šestega je držala na srcu. Vse to je videl Matija, ali njegovo neusmiljeno srce je ostalo trdo in zakrknjeno in predel je dalje svoj črni načrt. »O, gospod Matija«, ga je sladko poklicala Ana. »Kaka čast, da nas vendar enkrat posetite! Tako slaven pesnik! Skoro se mi blešči pred vašo glorijo.« Matija je hotel odgovoriti, nasmehljal se je, ali v tem trenutku se je moral skloniti, zakaj vsi štirje malički so se stisnili okoli njegovih nog. Dva sta mu zaprla pot in izhod iz nevarnega položaja, dva sta se mu zapodila v kolena. In skoro bi bil zagromel na tla. Skušal si je ohraniti nadvlado in ravnovesje ali vseeno je moral poklekniti sredi izbe. Malički pa so se smejali in Ana se je smejala. A Ma-tijeva jeza je rasla, njegov srd je kipel kot zločest hudournik. »O, le počakajte, fantički, ni še vseh dni konec.« Otresel se je malih in stopil pokonci, Ana pa je rekla z ljubkim glasom: »Sedite, gospod Matija, sedite, da nam spanja ne odnesete!« In ponudila mu je stol. »Ah, gospod Matija, kako lepi časi so bili nekoč! Ali se še kaj spominjate?« Matija je bil v zadregi in še zmirom je stal sredi sobe ter nejevoljno gledal okoli. »Bi že, ali mudi se mi, čez glavo dela —« »Seveda, seveda! Pesniki ne utegnejo! Vsaj malo sedite, da nam ne odnesete spanja!« In tisti trenotek je prešinilo kot blisk Matijo. Osveta! Maščevanje! Nič ne bo sedel, spanje bo odnesel Ani in otrokom. To bo maščevanje, strašno maščevanje. Nič ni hotel slišati in se je prav sladko prilizoval malim. »Sedite vendar, gospod Matija, že tako neradi spe naši otročički. Tale bučman se je vrgel čisto po očki, vse noči bi prečni.« In Ana je objela rdečeličnega fantička. Nič ni hote! slišati Matija, le igral se je z otroci: »Ali je Peter doma?« je vprašal debeluhastega Martinčka in ga prijel za nos. Peter je bil doma, to je Matija spoznal na roki. »Kako je pa tebi ime?« je ustavil drugega. »jaz sem pobič«, je odgovoril malik. »Ali me imaš kaj rad?« »Nič«, je dejal pobič in se skril za majko. Maruško je vprašal, ali ima rajša črnjice ali belice. Potem je vprašal Pavelčka: »Mož, ali greva češnje brat?« In nazadnje je vprašal rdečo, majhno punčko, ki ji je bilo ime Jagoda: »Ali si videla smrt?« In naprej in naprej se je smejal, a sedel ni. O, kako sladko je maščevanje! Priklonil se je, ljubeznjivo se nasmehnil in se poslovil. Že na pragu je začutil, da je njegova suknja zelo napeta. »Ha, ha! Spanje sem jim odnesel! Martinčku, Maruši, Jagodi in pobiču. Ha-ha! In vsem, vsem!« O, sladko je maščevanje! Matija je šel in se tipal. Debel in širok je bil njegov žep, napet kot mehur in poln je bil spanja. Krenil jo je v gostilno, s smehom in radostjo. O sladko je maščevanje! Dolgo ni ostal pri sladkem angelu, ki je točil vino in bil danes kratkočasen nad vse mere in krasen čez vse meje. Ko se je storil večer, ga ni več strpelo v gostilni. Odpravil se je na Martinov dom, da vidi Ano in tiste preklicane maličke, katerim je odnesel spanje. V resnici, kakor da je stopil v panj: Vriš in piš in burja. Dva sta se smejala, dva jokala, dva kričala. Gospa Ana si je tiščala ušesi, Martin je hodil ves zmešan okrog. »Ali vam nisem rekla«, ga je ljubeznjivo pokarala Ana, »da sedite. Sedaj pa nočejo spati.« Matija se je opravičeval, majal z glavo in zvito besedil: »O, gospa častita, žal mi je, v resnici mi je žal, zelo mi je žal. Prav nocoj, sem mislil, pojdemo v gostilno, ker je jutri god svetega Martina. Malo bi pili in se veselili.« Lepo in z usmiljenim glasom je govoril in se smejal pod debelo suknjo. Silno dobro se mi je zdelo. O sladkost, o maščevanje! Ana ni mogla od doma, pač pa je šel Martin. Zavila sta jo — i kam ? V gostilno. Kako je bilo všeč Matiji, da se je tako imenitno maščeval. Od veselja je sklenil, da se nocojšno noč ob tej slavni priliki odpove večnemu devištvu. Zopet bo ljubil pastirice in kraljične. V tisti beli ljubljanski izbici sta se prijatelja Matija in Martin namestila okoli mize in naročila vina. Pila sta in Matija je poklical k sebi deklici Micko in Polonico. Eno je posadil na svojo levico, drugo na svojo desnico. Vsem je natočil in objel ljubi deklici, noge pa je stegnil pod mizo in jih svojemu prijatelju Martinu položi! na kolena. Krohotal se je zelo prešerno in bil razposajen na vso moč. Ko pa se je tako raztegoval na stolu in objemal deklici, poljubil zdaj Micki rdečo rožo njenih usten, zdaj Polonici rožno rdečico njenih lic, se je njegov polni žep razpočil, spanje je planilo iz suknje in se zaprašilo Matiji v oči. In tisti trenutek je spustil kozarec, ki ga je prav nesel z levico k ustnom, in njegova desnica, ki je objemala Polonico, je omahnila kakor mrtva. Oči so sc mu zaprle, in Matija je zaspal, in spi še danes, ako ga ni kdo zbudil. Zakaj tudi preneusmiljeno maščevanje nad verolomno ljubico se maščuje na svetu. Negoden še otrok sem rad te zrl na steni med svetniki rojstne koče, ko z mrakom si priplul in svoje žgoče oči z vabečim smehom v me uprl. Od takrat, satanas, prijatelj vrl, sva skupaj bojevala boje vroče in skupaj sva sejala seme zloče, dokler da nama Bog je krila stri. Zdaj moja duša pusto je domovje blodečih misli — brez moči bogastvo, telo si išče varnega kotička. Trpel si tudi ti. Polomljeno rogovje, raztrgan plašč, osuto veličastvo podoba je slovenskega hudička. J—P Satanas. ANTON NOVAČAN. Ljubezen in vino. Milan Pugelj. I. e ko je stopil v krčmo sosed Jošt, se ni zdelo mlademu učitelju Alojziju Prevcu vse v redu. Jošt je namreč važno hodil po izbi, mel roke in vanje hukal, kakor je to delal vselej, kadar mu je prišla do ušes kaka novica, pa naj bo v deželi zima ali leto. Preveč je sedel ob steni blizu zelene in štirioglate peči, ob peči sami je sedela domača hčerka Cilka, ob steni nasproti vhodu je slonel in kadil oštir Kajtiar, Jošt pa je važno korakal po zamazanem podu in se pomenljivo oglasil: »Jurmanov je prišel!« »Ha-ha!« se je zakrohotal krčmar, umaknil pipo iz ust in pljunil pod mizo. »Bo pa Jurman spet klel, ko bo treba prazniti mošnjico.« »Ni nič!« — je zmajal Jošt nekam hudomušno svojo sivo in podolgovato glavo. »Kaplan je povedal, gospod Matija. Ni nič izštudiral!« »Star jurist!« — je posegel v besede učitelj Preveč s takim naglasom, da se je videlo, kako poznava on take in enake razmere bolje od neukih vaščanov. »Star jurist! Takih je po svetu kakor glist po dežju! Bajte jim pravijo ljudje,, »stare bajte.« Oštir se je zasmejal in z ustmi pri tem nekako prsknil, kakor bi se mu ustnice šele tisti večer razparale in razdelile druga od druge. Tudi Jošt je bil z izrazom zadovoljen, samo Cilka se ni nasmehnila. Sedela je tik peči, tiščala zravnan hrbet ob toplo in zeleno lončevino, pa napravila tak obraz, kakor bi bila nejevoljna. »On ima vse srednje šole in tudi maturo!« — je rekla tako, kakor bi učitelja spričo jurista pomilovala. »Učitelj je pač »učitelj«, ono tam pa inteligenten gospod.« Ko je Jošt popil čašico žganja in odšel z očetom krčmarjem v vežo, sta mlada dva človeka molčala. Izpod stropa je enakomerno gorela priprosta petrolejka, ob vratih je tiktakala starinska ura in po tleh so ležale dolge, črne in oglate sence. Učitelj se je čutil nenadoma prizadetega in je rdel v lica kakor užaljena mladenka. Cilka je to videla od strani, najprej se je nasmehnila, takoj nato pa zazdehala tako dolgočasno in široko, da so ji stopile na mestu solze v oči. »Ti si Lojzek!« — je rekla. »Resničen Lojzek. Ko sem te spoznala pri teti v mestu, si se mi zdel pametnejši, zdaj si se pa tako čudno pomladil!« »Žalila si me!« je rekel on. »Vedno zbadaš!« In ta »zbadaš« je izgovoril prav umljivo nesrečno. »Kje?« se je začudila. »Ko si še študiral in stanoval pri teti v mestu, nisi bil nikoli tak. Vsak dan si mlajši!« »Ono!« jo je spomnil Preveč. »Ono, da je Jurman dovršil srednje šole, da ima maturo! Ali ne?« »Saj je res!« — je pritrdila Cilka. »Napravil je gimnazijo, položil maturo in zdaj je jurist. No, Lojzek, to se pa vendar malo loči: preparandija in gimnazija, učiteljski suplent in jurist.« Oštir in Jošt sta se vrnila in tudi novodošli mladi Jurman je kmalu pritisnil na kljuko. Oblečen je bil gosposko, govoril je pa tako domače, kakor bi še ne bil nikoli zapustil rodne vasi. »Bog daj, oče Kajnar, Bog daj Joštovi, dober večer, gospodična Cilka!« — je prijazno in spretno pozdravljal, pa hitel od enega do drugega. Tudi učitelju se je predstavil, sedel brez vprašanja k Cilki in se pričel z njo šaliti. »Vina dajte, oče Kajnar!« — je naročal. »Kakor bi prišel z vasi na Dunaj, pa ne narobe — tako se mi zdi. Saprament, sa-prament! Kakšna frizura, kakšni ulični, no, tebe se je pa prijelo mesto kakor ptič limanice!« »No, no, take primere!« — je opozorila Cilka in jurist je pogumno zavračal. »Poglej jo, poglej! Že nedolžna primera ni več zanjo! Kdo jo je pa razvadil?« — Okoli sebe je pogledal, kakor bi koga iskal, in se takoj obrnil do Prevca: »Ali ste vi tisti nesrečni človek, ki je našo veselo Cilko razvadil?« Učitelj je rekel, da ni, ali zgovornost, nenaden naval besedi, ga je vznemirjal. Ta človek, ta jurist govori naglo, kakor bi stresal orehe iz vreče, a on misli mirno in udobno. Kako bi ga dohajal? »Ta gospod« — je dejala Cilka juristu — »je stanoval pri moji teti v mestu. Gospod je obiskaval preparandijo, jaz pa trgovski tečaj. Zdaj sva se našla tukaj, prijatelja sva!« »Aa?« — se je začudil Jurman. »Prijatelja sta, pa tu-kajle sta se našla?! Prav lepo, tole mene veseli, tole! Samo nekaj bi vaju prosil. Dajta, bodita dobra, pa meni razjasnita svojo skrivnost. Jaz sem dosti sveta preromal, dosti ljudi spoznal, vedno sem videl, da sta si bila dva moška prija-tejja, dve ženski prijateljici, ali mlad fant in mlado dekle, kadar sta taka dva hodila skupna pota, pa se po malem strinjala v mislih, takrat sta se imela vselej rada. Kakšna izjema je torej pri vama?« Cilka se je smejala in pozvala učitelja, naj bi on odgovarjal. Ta je pričel z nekakšnim suhim smehljajem na mladem obrazu, v rokah je vrtel kozarec in si ga prevrnil nazadnje v naročje. Spočetka se je zdelo, kakor bi hotel nekaj dokazovati, končal pa je s »posebnostmi posameznih ljudij.« »Jaz« — je nagajal jurist — »svojega prijatelja lahko objamem. Ali ti tudi, Cilka?« Dekle se je smejalo, uprlo komolce ob mizo in skrilo obraz v dlaneh. »Navada je, da se prijatelji in prijateljice poljubujejo — se je zanimal Jurman dalje. »Ali se vidva tudi?« »Oh« — se je odzval mladi učitelj z vedno enakim suhim smehom. »To so intimnosti!« »Aa!« — je hudomušil jurist. »Takele stvari, Cilka,, intimnosti javlja ta gospod, lepo se imaš, prav prijetno se ti godi.« »Saj ni res!« — je oporekala. »Lojze govori in nič ne misli.« Jurman pa se ni dal utolažiti in takoj se je obrnil do očeta Kajnarja, ki se je razgovarjal pri drugi mizi s sosedom Joštom: »Oče Kajnarjev, vedno sem mislil, prepričan sem bil, prisegel bi bil, da mi jo boste prihranili!« »I« — je jecnil oštir — »koga pa?« »Cilko!« — je pojasnil jurist. »Katero pa, če ne Cilko.« »Tisto bi vam pa takoj dal!« je zavil oštir dobrovoljno v svojem dialektu. »Saj tako ni več za naše delo! Kar do-kažite mi, da se bosta lahko preživela, pa bo barantija v kraju!« »Kaj pa še! Kako boste barantali, če pa je ona že zbarantala!« »Ni hudir!« — se je za kratek čas začudil oštir, pa govoril z Joštom dalje. Učitelj se je vedno enakomerno suho smehljal, ušesa je imel rdeča kakor mak, vroče mu je postalo in čelo se mu je svetilo. Ni mogel še dobro razbrati v svojih mislih položaja, kjer se je nahajal, ali zavedal se je notranje neugodnosti in nezadovoljnosti, kakor nikoli prej. kar je bival v tisti vasi. Odšel je v vežo, čakal je zunaj, da pride za njim Cilka, kakor se je to marsikdaj pripetilo. Ali samo njen smeh je zvenel do njega, samo objestni krohot vaškega visokošolca in ob koncu njegova mestna popevka. Tisti večer ni odšel gostu primerno, ampak izgubil se je v temi zimskega večera proti svojemu stanovanju. V topli in nizki sobi postarne hiše, ki se je tiščala župnišča, je dolgo ležal oblečen na postelji, premišljal in premišljal, pa kakor je mislil, mu je bilo težje in neugodnejše. Vstal je, odšel iz sobe in potrkal na vrata mladega organista Kovača. Tam je pripovedoval, kako je prišel Jur-manov jurist, kako besedici, kako se košati in da ga Cilka rada posluša. »Ako ga posluša —?« — je vprašal Kovač, vstal izza mize, kjer je prepisaval prej note, iu se čudil. »No, če ga posluša — ?! Kaj si bo z voskom zalila ušesa?! Glej ga patriarha!« »Vidiš« — je pridejal učitelj — »ali midva, jaz in Cilka, sva se sporazumela! To je nekaj drugega!« »Sporazumita se —■ prava reč!« — pravi Kovač. »Zaradi tega ima človek še vse eno sluh in vid! Še vseeno sliši, če mu tudi pripoveduje kdo drugi, ki ni z njim spo-razumljen!« »Ali ona« — zavrača učitelj tuje misli — »ona ne dela prav. Spremenila se je!« »Spremenila se je!« — pritrdi Preveč. »Tako je!« »Od kdaj?« — se zanima Kovač. »Od danes!« — pojasnjuje učitelj. »Od tistega trenutka, ko je rekel Jošt: Mladi Jurman je prišel! Od teh besed naprej je drugačna!« »Beži, beži!« — ne verjame organist in učitelj mu ne more dopovedati. Ali on čuti globoko v sebi, in ko pride dolga zimska noč, ne more zaspati. Počasi gredo po možganih misli, druga se vali za drugo kakor težki kameni. Spomin pride na letno gozdno samoto, na petje ptičev in na Cilkin poljub. Lastni davni glas priplava v spominih, lastne besede: »Večno te bom ljubil —« In nenadome umrje stavek v sladkem in vročem Cilkinem poljubu. Njene roke se oklepajo vrata, njene male mehke dlani tišče zadaj glavo. Blaženo je vse, sveto, sveto! Ali to je bilo, to, kar se godi, ni veselje. Zavest sreče je kot ptica, ki je padla v deročo reko: kadar ji prepoji voda krila, takrat utone. Kdo jo bo rešil? II. Mladi učitelj Alojzij Preveč je peljal na Novega leta dan po maši organista Kovača v svojo sobo, ga posadil tain na star župnijski stol, pa mu izjavil to-le: »Maščeval se bom! Kakor mi Bog pomagaj!« Organist, ki je videl svojega druga goreti v obraz, divje gledati, pridušeno govoriti in se zaklinjati, se je jako začudil. Nikoli še, kar sta se poznala, ni napadla učitelja prava jeza. On sploh ni poznal nikakšnih ekstremov, njegova čuvstva so bila vedno povprečna. Nikdar se ni čez mejo razveselil, nikdar čez mejo razburil. Ali zdaj, poglej človek, žari v lica, oči se mu svetijo kakor jastrebu, ustnice mu trepetajo, sploh Alojzij Preveč se svečano zaklinja. »Glej ga hudimana!« — je vzkliknil Kovač. »Kakšna zverina pa se skriva pod tvojo deviško kožico? Kje si se pa napil korajže?« Ali učitelj je hodil po sobi gor in dol, tiščal roke v hlačne žepe, sklanjal glavo globoko na prsi, pa govoril, kakor bi ne slišal organista. »Ta človek, ta vražji jurist« — je povdarjal — »mi jo hoče speljati!« — In naslednjo besedo je zakričal: »Cilko! — Ali ne bo jedel kaše, ne bo, ne bo in rečem: če ima jezik kakor satan.« »Kaj mu pa hočeš?« — je vprašal organist. »Kaj mu hočem, kaj mu hočem?« — ponavlja učitelj. »Ali ali! Pusti jo naj pri miru, sicer ga zdrobim, raztrgam!« -— »He-he!« — se je zasmejal Kovač. »Kaj misliš, da je iz papirja!?« Alojzij Preveč se je menda vsled same jeze utrudil in zato nenadoma sedel za mizo, podprl glavo in se težko zamislil. Dolgo je slonel, pa se nazadnje z globokim vzdihom obrnil v Kovača. »Ti« — je pričel — »ti prijatelj, svetuj mi kako bi napravil?« »Jaz mislim, da ni tu nič napraviti!« — je rekel orga-nist. »Če te ima dekle rado, ostane tvoje, če te pa nima, je vse izgubljeno.« »On je kriv, jurist je kriv, da je vse izgubljeno! Kdo to pravi, da ni on kriv!?« — se je razvnemal učitelj. »Vražji jezik ima, pa jo z njim meša in mami, da ga satan vzemi!« »Življenja ne poznaš, kakor vidim!« — se je oglasil Kovač in skomizgnil z ramami. »To te tlači.« »Kako, da ga ne poznam?« — se je začudil Preveč. »Kot vsi ljudje, tako ga poznam. Saj živim kot ti in vsi drugi!« — Organist je molčal s skoro posmehovalnim smehljajem krog ust, a učitelj je čutil v sebi odločno željo, da bi govoril z njim trdo in važno, pa naj bi bila vse slepa tolažba in laž, samo da bi se razgovarjal, razgovarjal. »Da!« — je dejal. »Govoril bom z njim! Odločno mu povem: Pusti jo! Če nočeš z lepo, boš moral z grdo. Povem ti... za vraga!« Kovač se je naveličal in se iztihotapil iz sobe in Preveč je ostal sam. Koder je hodil tisti dan in kar je počenjal, povsod je prevladovala njegova slaba volja s popolno zmedenostjo misli. Po kosilu ga je vprašal župnik, kako je zadovoljen s svojimi učenci, on pa je odgovoril: »H Kaj-narju več ne hodim. Sem tako sklenil. Kdo me more siliti?!« In kuharica mu je zaupala, da je bolna farovška kobila Liska, on pa je odgovoril: »Ta malopridni jurist! Njega je treba odpraviti, njega. Kaj nismo vsi takih misli!?« Popoldne je sklenil, da se zvečer sestane z mladim Jurmanom in če ga stane glavo. Najrajši ga počaka zvečer zunaj pred go- stilno in se pogovori z njim tako brez prič. Pove mu, kar se spodobi in kar je treba povedati, natrobi mu ušesa in glavo, da bo zbežala iz nje norčavost kakor mačka pred psom. Zima je bila, pa ni bilo treba dolgo čakati in že se je zvečerilo. Vse je tiho okrog, vaška okna mežikajo iz teme, tu ali tam zalaja pes, mlad vaščan zavrisne, dvoje mladih vasovalk se zasmeje, pa vlada spet tišina kakor v grobu. Učitelj Preveč je že nastopil svojo pot, kakor se je bil namenil. Po nerodni vaški poti se sprehaja in kadar zasliši bližajoče se korake, takrat se vselej umakne. Enkrat za vaško lipo, drugič za Žabarjev plot, tretjič za ogel Kaj-narjeve gostilne. Če ni slišati nikogar, gleda od lipe v gostilniška okna in nervozno opazuje vsako senco, ki se prikaže na rdečih zavesah. Ta črna, prijetna in okrogla silhueta ženske glave, to je Cilka. Kakor jabolko je ona, kakor rdeče jabolko! Zdrava, mlada. In ta trda dolgonosa silhueta — to je Jurmanov študent. Obraz kmetiški, trd, sličen grči. Od nosa do ust je kakor od Novega mesta do Ljubljane. Če človek potuje z očmi, bi skoro pozabil, kaj je stalo spredaj. Usta široka na vsako stran do ušes, zob pa v njih toliko in tako ploščatih in dolgih, da jih je prava težava prikrivati in hraniti. Bog jo razumi — to Cilko! Rekla je včasih, da mora biti njen fant lep, bel in gosposki, zdaj je pa takole. Vrag jo razumi! Zdaj je videti dvoje sihuet druga tik druge ali motni sta in nerazločni. Osebi menda stojita daleč od okna, nemara tik vrat. Morda sta on in ona, Cilka in jurist. Zdaj se je strnilo dvoje nerazločnih obrazov in sicer nos proti nosu, ustne proti ustnam. Rko sta on in ona, ako sta, no potem naj vrag vzame vse skupaj! »Kaj pa gospod učitelj, kako pa?« Preveč se preplaši, ozre se in vidi tik sebe berača Veselička. Jezen je v tistem hipu, ali mali čokati beraček se ne zmeni za osorno besedo, meri ga in mu našteva ve- šele pesmi. »Kaj pa tisto poznate, kaj tisto poznate?« — In takoj zapoje: »Sem tist'ga župana, ki je rib'ce lovil« — Učitelj podi beračka od sebe, beraček pa prestopa na mestu in gostobesedno pripoveduje: »Oh, oh, saj jaz sam vem, da ni tale za nič, čisto za nič, seveda ni, seveda ni! Ampak tale je pa že boljša, tale pa tale. Le poslušajte: O hlače, hlače, hlače, to je častitljiv gvant —« »Zgubi se!« — renči učitelj in stopi naglo proti be-račku, ki odteče na pot in odpoje po vasi v zimsko noč: »Včeraj, včeraj pri Neži, Danes, danes pri Jeri, jutri — pri moji veri! — tudi sam ne bom spal!« Polagoma se preobrača vreme in postaja južno. Od nekaterih streh že kaplje in to kapanje se čuje ponekod kakor oglašanje nekakšnih nevidnih nočnih živalij. Gospod učitelj vse sliši, ali nehote in nevede. Njegove oči se pasejo po rdeče razsvitljenih Kajnarjevih oknih, njegove misli letajo od Cilke do jurista in od jurista do Cilke kakor v najvihravejšem prometu. Še nikoli ni toliko in tako naglo mislil. Ta hip se je pojavilo dvoje glasov. Najprej so Ioput-nile vrata, takoj nato so se približali glasovi : »Hi-hi, ha-ha!« Kdo je to drugi kakor Cilka in jurist! Stopila sta na prag in menita se. On: »Torej! Kakor stoji v pogodbi!« Ona: »Saj ni nikjer zapisano!« On: »Prosim! V srcu z zlatimi črkami!« Ona: »Ja-a-« Učitelj je videl, kako jo je jurist objel. Nobena kretnja ni ušla njegovim očem. Zdelo se mu je, kakor bi imel dijak nečloveško dolge roke in te roke bi se ovile dvakrat okoli bujnega Cilkinega telesa. Glava je tiščala v glavo, ustne v ustne. Poljubovala sta se in poljubi so bili dolgi, kakor bi pila drug drugemu kri. Učitelj, ki je prizor opazoval, se je spotil. Drobne kaplje je začutil na sencih, po čelu in zadaj po dolgem po hrbtenici. Te kaplje so bile spočetka vroče, a hladile so se tako naglo, da ga je nenadoma pričelo mraziti in ga je obdajal zadaj po hrbtenici občutek, kakor bi mu kapala izpod neba za vrat studena voda, pa se spuščala ledeno goma-zeča za srajco po koži. Zopet so zaluputnile v nasprotni veži duri in parček se je ločil. Jurist je stopil po treh kamenitih stopnicah na cesto in tam je zapenjal neznanega kroja suknjo, se ogle-daval navzgor in navzdol, nazadnje prižgal cigareto in pričel počasi prestopati dol po vasi. Učitelj je čutil svoj čas, ali neumljivo in nejasno kakor v megli. Preskočil je jarek, stopil pred vasovalca, a mesto da bi govoril, je molčal. Ne samo, da bi ne našel potrebnih besed, ampak sploh nobena beseda mu ni prišla na jezik. »O!« — se mu je začudil jurist. »Ali se hladite?« Učitelj ni nič odgovoril in vasovalec je nadaljeval: »Lepo noč imamo, južno noč. Ta šum — ali ga čujete? To je veter, ki se zaganja v borovje! Lahko noč!« Odšel je in tri korake od njega je pričel peti. »Kaj maram, ko sem sam, tri ljubice imam — —« Njegov krepki in zanosni glas se je razlegal po vasi in se prijetno ločil od lajanja nočnih čuvajev in kapanja in curljanja slamnatih in sneženih vaških streh. Zgoraj v borovju in smrečju nad vasjo je šumel veter. Svetnik Valentin je padel tisto leto, ko se je godila ta zgodba, ravno na soboto prvega tedna v Novern letu. Bil je patron takrat še mladega župnika, gospoda Valentina, ki je imel tako navado, da je izbral na svojega godu dan okoli sebe vse bližnje znance, pa privoščil njim in sebi tečno kosilo, dobro mero iskrečega vina in dobrih smodk in cigaret na voljo. Vsak se je razveselil njegovega vabila. Cerkovnik je pel v zakristiji o zvezdi-danici, ki v jasnem pasu primiglja, mlada kaplana sta se smejala in šalila, gospod organist Kovač je igral na svoj stari klavir tako hitre polke in marše, da jih je komaj z lastnimi prsti dohajal. Edina izjema je bil učitelj Alojzij, ki je tičal v svoji nizko-stropi sobi, podpiral glavo, pa bulil v mizo, kakor bi hotel izvrtati s pogledi dvoje lukenj skozi trdo hrastovo ploščo. »Ne grem«, je rekel. Kako bom pa vesel? Vidiš, to je! Da bi se pa čmeril, ni nič!« Kovač pa je bil drugega mnenja in je dostavil: »Družba, družba, ta te ozdravi. Nakrohočeš se, naješ in napiješ — kaj te potem vse drugo briga! Zvečer ležeš in pokažeš vsem svetu fige. Vse skupaj po.abiš!« »Kako moreš govoriti kaj takega?« je užaljeno potožil učitelj. »Naješ se, napiješ — praviš! Kaj se to pravi? Ali sem konj, ali sem vol?« »Daj, strela božja ti zažgi leščerbo pameti v tvoji ozki lobanji!« se je jezil gospod Kovač. »Kaj se boš zaradi punčare obesil?! Božje šibe naj bi te preteple!« Učitelj je poslušal, organist pregovarjal, zadnji čas je bil, da bi stopila v župnjišče. Preveč se je še obotavljal, ali nazadnje odšel za prijateljem kal or mučenik v mučilnico. V tistih časih ni bilo župnjišča, da bi ne stala v eni največjih sob dolga miza, ki je segala od stene do vrat. Prepeta je bila s črnim svetlim platnom, po robu obita na stransko stran z beloglavimi gumbi in gostu, ki je sedel pri vratih, pa gledal na drugi konec, se je zdela dolga kakor večna pot. Ob njej so stali na desno in levo mehki usnjati stoli z enako mehkimi in na široko zaokroženimi naslonjali. Tudi ti so bili okrašeni z belimi gumbi, vsi so si bili podobni kakor bratje, samo tisti, ki je stal na koncu mize ob steni, je bil prostran, visok in veličasten kakor patriarh. Ko sta vstopila v obednico Kovač in Preveč, je že sedel gospod Valentin v velikem naslonjaču na koncu mize in vspodbujal oba kaplana in gospoda župnika Martina, ki se je pripeljal iz sosednje fare na gostovanje, naj se po-služijo vina, naj prigriznejo, naj omočijo in izplaknejo. Cerkovnik Miklavž je sedel ponižno tik vrat, spodobno jedel in pohitel samo ob takih prilikah, kadar je točno videl, da se nobeno oko navzoče gospode ne bavi ž njim Kadar je gospod Valentin izrekel stavek in sta se gospoda kaplana in gospod gost iz sosednje fare nasmejala, takrat je pričel vedno naglo kimati z glavo, obrnil se po strani, pa kimal še tam z glavo ob mizi, se potolkel z dlanmi po suhih in koščenih kolenih in se smejal z visokim, ženskim in nepre-glasnim smehom. Videlo se je na prvi pogled, da ne ve, zakaj se smeje. Organist je sedel h cerkovniku in učitelj h organistu. »Dajta, dajta!« je silil rdečelični gospod Valentin. »Tega-le požri, celo kupico izprazni!« je natakal in priganjal Kovač. »Za take nadloge, kakor je tvoja, ni boljšega, kakor taka kaplja!« Učitelj je pil, drugi tudi, gospod Valentin pa je pravil s svojim žarečim obrazom zgodbo, ki se je tikala njegovega prijatelja gospoda Štefana. Ta gospod Štefan biva zdaj na daljni gorenjski fari, gotovo trideset ur hoda iz tega kraja. Nekoč pa sta bila soseda in sta se odpravila v Ljubljano, deloma po opravkih, deloma pa zato, da kaj novega vidita in slišita. On, gospod Valentin, ki ljubi godbo in petje, je vspodbujal prijatelja gospoda Štefana, da bi šla na glas- beti koncert. Gresta tja, poslušata, zopet odideta in na odhodu se razvije med njima tale pomenek: Gospod Valentin: No, kako ti je bilo za voljo? Gospod Štefan: Kakor vsaka muzika! Gospod Valentin: Zakaj? Gospod Štefan: No, vidiš ga! Meni se zdi vse kakor Radeckimarš! Vsi so se smejali in med splošnim krohotom in ki-manjem cerkovnika Miklavža je vzpodbudil Kovač svojega tovariša: »Ne bodi šalobarda! Požri — kaj te kaj stane?« Učitelj je izpraznil znova do dna in kmalu se je počutil toliko olajšanega, da je lahko poslušal s pridom in umevanjem govorico drugih. Mladi kaplan, ki je sedel na levi strani gospoda Valentina je povzdignil kupo, pričel nazdravljati in predlagati, da se izprazni »ta čaša rujnega vinca na zdravje in mnoga leta gospoda Valentina«. Vsi so tako storili, tudi učitelj, ki se je par hipov po tem dejanju že prav prijetno iznebil vsega kljuvanja raz-boljene zavesti, raznih skrbij in norij tedanje njegove dobe in tudi misli na nesrečno in nezvesto ljubezen. Ko so zapeli navzoči »Živijo, oj živijo«, je tudi on vstal, zasukal kupico po zraku, nekako izpodkrožil glavo in junaško pomagal. In tako daleč se je izpozabil, da je pričel peti drugo kitico zdravice, ki pravi: »Naj bo stara ali mlada, vsaka ima fanta rada ...« In gotovo bi bil svojo namero tudi izpeljal, da ga ni potegnil zadaj organist za suknjo in to s tako silo, da je sedel na stol, kakor bi priletel iz neba in takoj jecnil z glasom, kakor bi mu kdo zavil vrat. »Ne izpozabi se!« je šepetnil Kovač. »Ne vidiš v kakšni družbi sediš!?« Učitelj je utihnil in tipal z desnim kazalcem in palcem za malimi brčicami, ki so se pričele v zadnjem letu prikazovati na zgornji ustnici. Sam je molčal, ali ostale družbe se je polotilo veselje do petja in celo sam gospod Valentin je povzel eno, ki tako-le pričenja: »Škrjanček poje, žvrgoli, se bel ga dneva veseli«. Vsa družba je pomagala, samo učitelj je pod utisom Kovačevih besed molčal. Ali ko so zazveneli kozarci, se je nenadoma razživil, prijel je kupo, krepko pil in zapel brez vzpodbude na svojo roko: »Regiment po cesti gre, tram-taram, pa moj fant med njimi je, tram-taram«. Tudi zdaj ga je vlekel Kovač za suknjo, ali učitelj je stal, kakor bi bil iz jekla in bi se ne dal upogniti, ne pregovoriti. Pel je dalje na vse grlo in zibal po zraku prostrano čašo : Pa moj fantič se izmed vseh spozna, ker zelen, zelen pušelc ima, tram-taram« Ko je bila ta pesem pri kraju, je popil iz kozarca tisto vino, ki je bilo od prej v njem ostalo, potegnil z levo dlanjo preko ust, pa takoj pričel z novo pesmijo: »Oj ta soldaški boben, ta bo še moja smrt — uj-juh!« Zavriskal je in udaril s peto ob tla, da se je navzočim duhovnim gospodom kar mahoma zresnil obraz. Tisti kaplan, ki je sedel najbližje od njega, mu je rekel, da je za enkrat že dosti njegovega petja, Kovač je vlekel za suknjo, da so šivi na glas pokali in učitelj je nazadnje resnično sedel. Gledal je okoli sebe, ali zdelo se mu je, da beži sleherni predmet pred njegovim pogledom. Če je pogledal prijatelja Kovača, je ta na videz odskočil, kakor bi ga kača pičila, če se je ozrl do gospoda Valentina, je sam gospod Valentin planil s stolom vred kar nekam naprej notri v steno. Svetilka, ki je visela pod stropom, se je pričela zibati. Najprej po malem, da se je komaj poznalo, pozneje čimdalje bolj. Nazadnje sploh ni več visela, ampak pod stropom okoli je plavala kakor vešča. Ko je prinesla mlada župnijska pomagalka Marička novega vina na mizo, jo je hotel objeti gospod učitelj okoli pasa, ali videl je mesto ene deset Maričk, drugo tik druge in izkazalo se je, da ni izbral prave. Tista, ki se je je oklenil, je bila samo dozdevna in enaka strahu: v sredi je bila prazna, okoli je ni nič bilo. Nekdo je zapel in učitelju se je takoj zdelo primerno, da bi tudi on zakrožil. Najprej je zmočil usta, takoj nato vstal, pa zapel o dekletu na sredi morja, ki bi rada njegova bila, pa je preveč vode da ne morem do nje. In sicer je ta konec tako-le izgovarjal: ... pa je prieveč vuodie na murem do nie, a pel je poleg tega s takim glasom, da se je kaplan previdno odmaknil in je tiščal gospod Valentin obe dlani na ušesa. »Sedi, prijatelj, sedi!« ga je vlekel Kovač zadaj za suknjo, ali učitelj je stal kakor bronast in še razjezil se je nad njim. »Godujemo, godujemo! Kdo se bo kislo držal, hej!? Zapojmo, zaplešimo!« Ozrl se je okoli, kakor bi iskal plesalko, pa nenadoma oprijel usnjati stol, ga dvignil od tal, ga objemal in stiskal k sebi, pel naglo in na vso moč, pa poskakoval in plesal po taktu'- »Prešmentane citre, kak milo pojo, so mene zmotile in ljubco mojo . ..« Nekako štirinajst dni po tem dogodku so ga prestavili v zelo oddaljen in hribovit kraj. S tem slučajem je bila udarjena njegova ljubezen na glavo. Umrla je iste dni. Politični pregled za 1. 1910. Uvod. olitični novičar »Ilustrovanega narodnega koledarja« je obljubil lani, da bode k letu povedal, kako se izteče velikanski boj avstrijskega Slovanstva, osobito pa nas Jugoslovanov proti Bienerthovi vladi in ponemčujočemu sistemu v državi, kateri se je osobito okrepil od časov aneksije sem, ko je stala po besedah ministra za zunanje zadeve grofa Aehrenthala Nemčija v »bleščeči oborožbi« ob strani Avstrije. No — zadnja velika politična novica, ki jo ima zaznamovati politični novičar, je odstop celega Bienerthovega kabineta. Dne 12. dec. ob 1. uri pop. je podal Bienerth cesarju ostavko, katero je ta tudi sprejel in mu ob enem poveril običajno vodstvo tekočih poslov do sestave nove vlade. Ni še jasno, ali je ta padec le nova taktična poteza Bienerthova, da se še dalje vzdrži na vladi in da zbornica pod utisom, da pridejo boljši časi, dovoli takozvane državne neobhodnosti. Ali zaznamovati je posebej, da je došlo do odstopa ne zaradi pritiska ali taktičnega uspeha Slovanske jednote kot take, temveč zaradi spora Bienerthove vlade s Poljaki, kateri bi imeli radi svoje, že v Koerberjevih časih dovoljene kanale, a katerih jim sedanjaj vlada nikakor noče dati z ozirom na to, da država seda in v bodoče ne bode itnela potrebne milijarde za to gradnjo na razpolaganje! Nočemo tajiti, da so pripomogli k padcu Bienerthovemu tudi Čehi s svojim vedenjem napram češko-nemškim spravnim pogajanjem, katera so se brez uspeha pričela v Pragi in se kanijo sedaj nadaljevati na Dunaju. Po pregledu dogodkov celega minulega leta moramo reči, da imamo avstr. Slovani v splošnem zaznamovati malo uspehov; edino Jugoslovani smemo biti v tem oziru nekoliko zadovoljnejši. Veseli upi, da se morda vendarle posreči pridobiti Poljake za enotno slovansko politiko, so se razpršili. Poljaki so sicer igrali lansko jesen, ko je prišla vlada v jako kritičen položaj vsled obstrukcije čeških agrarcev, katero so navidezno podpirali tudi poslanci iz Slov. kluba, posredovalce med Slovansko jednoto in vlado in slišalo se je celo, da so v interesu parlamentarizma odločno za padec ponemčujočega sistema v državi. Ali iz tega posredovanja se ni rodil noben sad. Moramo reči, da mnogo vsled ponesrečene taktike vodjev Slov. kluba in nekaterih Čehov, kateri so decembra 1909, ko se je vršila znamenita 86 urna obstrukcijska seja od 16. do 18. decembra, naenkrat ustavili boj in presenetili celi svet s provizoričnim poslovnikom, s katerim so ubili obstrukcijo v zbornici — a utrdili Biener-thovo stališče. Sporazum bi bil lani decembra meseca mogoč, ko bi bilo v Slovanski jednoti več edinosti in več nesebičnosti; zlasti v jugoslovanskem taboru so igrale osebnosti veliko ulogo in razvil se je celo prepir, ali naj zahtevamo ministra rojaka ali znabiti rezornega ministra — dasi nismo imeli sploh nobenega druzega zagotovila, da pridemo v kronski svet ko nekaj nesigurnih obljub. Po že omenjeni ponesrečeni posredovalni akciji Poljakov pa so začeli isti zopet hoditi svoja pota in poleti jih vidimo, da zavzamejo ostro nasprotovalno stališče napram vseslo-vanskemu shodu v Sofiji. Rusko-poljski sporazumni odbor, čijega ustanovitev smo omenili lani, se je med tem že razbil; pristaši novoslavizma so zgubili na Poljskem skoraj ves upliv in vsled različnih krivičnih činov ruske vlade na Poljskem se je razvil tam skrajni šovinizem ter se ni hotelo videti prijateljev niti tam, kjer bi jih Poljaki lahko našli in dobili. Shod v Sofiji se je na to sicer vršil, a njegov pomen je postal dokaj manjši. Na shodu je manjkal največji slovenski propagator te ideje Ivan Hribar; možu se je že utegnilo zdeti, da bode baš delovanje v neoslavistični smeri vzrok njegovega padca kot ljubljanskega župana. To gibanje naravno pri sedanji smeri naše zunanje politike ne more biti na Dunaju dobro napisano. Zato smo doživeli v avstrijskih delegacijah presenetljiv a s praktičnega političnega stališča umeven prizor, da je ostal dr. Kramar z zagovorom slovano-filske zunanje politike in bojem proti sedanji zunanji državni politiki takorekoč sam. In to je bil drugi udarec za novo-slovansko gibanje, kateremu v sedanji obliki ne moremo več prerokovati dolgega življenja. Ako bi segali v podrobnosti, bi morali žalibože zaznamovati še več neuspehov Slovanske jednote v parlamentu. Trdi se, da je bil vzrok za to ta, da je bilo v tej parlamentarni formaciji premalo discipline in enotnosti. Jedni so bili — včasi z zelo grdimi postranskimi nameni — za radikalizem, notabene tak, ki je zmožen se preleviti takoj v skrajni oportunizem. Drugi so bili zopet za previdnejšo oporbeno taktiko — ki računa z razmerami. To je bil osobito dr. Ploj z Zvezo južnih Slovanov in pa češki katoliški klub. Poleti se je vnel v proračunu boj za italj. pravno fakulteto, kateri še sedaj ni končan. Gre tu ob jednem za izpolnitev nekaterih slovenskih vseučiliških teženj, kakor izobrazba docentov za bodoče vseučilišče, habilitiranje istih v Pragi ali Krakovem, nadalje za reciprociteto izpitov na zagrebškem vseučilišču itd. Oglašajo se mnogokje sodbe, da ni bila za dosego tega cilja prava obstrukcijska taktika, ker se stalno italj. željam ne bodemo mogli upirati. Mnogi mislijo celo, da bi kazalo Italjanom pustiti vseučilišče v Trstu, a naše naj bi prišlo, kakor je sklenil goriški deželni zbor resolucijo, v Ljubljano — ali kakor si mnogi žele tudi v Trst. Novičar je že zgoraj zapisal trditev, da moremo biti Jugoslovani navzlic mnogim parlamentarnim neuspehom z minulim letom zadovoljni. Ustanovil se je sicer v avstrijskem parlamentu po Stolzlovem predlogu narodnostni odsek, ki »študira« narodnostno premirje v Avstriji istotako verno ko draginjski odsek draginjo in nimamo od njega ničesar pričakovati. Ustanovila se je v parlamentu velika in močna zveza nemško nacijonalnih poslancev, čije ost je po prizadevanju nekaterih nemških hujskačev naperjena proti Jugoslovanom. Ali vkljub temu postajamo Jugoslovani močni in pomembni. Dve leti smo trpeli na preganjanju, ki je imelo svoj izvir v visokih in najvišjih dunajskih krogih in ki je iskalo med vsemi Jugoslovani neko irredento, katera ni nikoli obstajala. Pravica je morala na dan; kolikor ni prodrla v zagrebškem, pa je prodrla v Friedjungovem procesu, v katerem je dobila naša diplomacija nesmrtno blamažo. Zagrebške žrtve so že zdavnaj na svobodi. Slovenci smo vsled tega vohanja za veleizdajniki na slovanskem jugu izgubili enega najodličnejših slovenskih županov: Ivana Hribarja, župana ljubljanskega. Ali dosegli smo vseeno svoj cilj: tudi na Dunaju so začeli uvidevati, da ne zasledujemo Slovani nikakih sredobežnih političnih teženj temveč smo celo v največji meri interesirani na obstoju in dobri ureditvi svoje sedanje domovine. Večni nemiri in trzavice na slovanskem jugu bodo morali enkrat prepričati tudi najbolj trdoglave avstrijske vlade, da bo treba začeti na jugu z drugačno vlado. Bosna in Hercegovina ste dobili dne 20. febr. 1910 svoj ustavni patent in bosanski deželni zbor že uprav razveseljivo posluje. Tam se bodo učile avstrijske vlade postopanja z Jugoslovani! Pri imenovanju novih članov gosposke zbornice koncem lanskega leta se je sicer nas Jugoslovane popolnoma prezrlo, istotako se ni uvaževalo naših želj glede ljudskega štetja ki se vrši koncem leta po celi državi. Ali ravno vsled raznih procesov, nadalje vsled raznih prired;tev v Sofiji — vršile so se tam poleg novosiovauskega še shodi slovanskih zdravnikov, časnikarjev in sokolov — se je obrnila na nas prej neznane in pozabljene pozornost cele Evrope. V Ljubljani je bilo tudi dvoje pomembnih slovanskih prireditev: shod slovanskega požarništva in pa slovanski narodno-gospodarski shod. Naša stvar gre torej naprej! Zavest, da ne stojimo Slovenci v boju za svoj obstanek sami, temveč, da stoji za nami Jugoslovanstvo vsaj politično in kulturno, nas živi in krepi! Spominjati se moramo tudi vselej in povsod, da leži na naših tleh Trst, bodoče gospodarsko središče Jugo-slovanstva! Štajersko. Malokaj veselega imamo poročati letos iz naše ožje štajerske domovine. V boju smo — in kdo bi se čudil, da plačujemo za to baš mi, ki smo še le v razvoju in smo narodno in gospodarsko slabi, težke obresti! Naši poslanci niso le na Dunaju v boju, pričeli so ga tudi v Gradcu Najsi se ga je tudi vodilo tako nerodno in najsi se ga tudi skuša izrabiti za postranske namene jedne stranke in jednega stanu, neka narodna probuja in prvi korak do osamosvoje je vendarle. In zategadelj je ta obstrukcija zgodovinskega pomena. Kako je došlo do nje? Koncem decembra leta 1909 je bil sklican štaj. deželni- zbor, da opravi neveselo in vo-lilstvo prav malo vspodbujajoče delo — namreč da reši vprašanje, kako se naj pokrije deželni primankljaj? Najprej so bile na vrsti manjše predloge; pri obravnavi je došlo nele do hudih sporov z večino, temveč tudi do opozicije naprednega poslanca dr. Kukovca proti posl. kmečke zveze — ali sedaj Vseslov. ljudske stranke. Trhla nemškonacijonalna večina se ni brigala toliko za blagor dežele in popravo lastnih gospodarskih grehov kolikor za nove napade in krivice napram Slovencem. Ni hotela ničesar slišati o usta- novitvi meščanskih šol na slov. Štajerju, ničesar o drugih naših šolskih in gospodarskih željah pač pa je vložila po poslancu Wastianu predlog za popolno podjarmljenje dež. šol. sveta pod nemškonacijonalni komando in pa predlog za delitev celjske okoliške občine. Izvrš. odbor narodne stranke je imel dne 30. januarja sejo, v kateri se je izrekel z oziram na imenovane nove krivice in pa z ozirom na ravnokar predloženi, skrajno pristranski sestavljeni deželni proračun za najostrejši odpor v Gradcu. Takoj nato je pričel dr. Ben-kovič v štaj. dež. zboru z obstrukcijo; pridružili so se mu pozneje drugi poslanci deželnozborskega Slovenskega kluba in 3. februarja se je proglasil z njimi solidarnega v odporu proti nemškim nasilnostim tudi dež. poslanec dr. Kukovec. Dne 8. februarja je bil deželni zbor že zaključen in začela se je po shodih in časopisju ljuta gonja proti Slovencem. Vlada je ostala večjidel pasivna ali pa je stavila nesprejemljive pogoje. Obžalovati je, da ni ostalo v slovenskem taboru pri složnosti; ker je Slovenski klub brez sporazuma in celo na osebno odgovornost nekaternikov pričel s pogajanji maja meseca in iste nadaljeval tudi meseca septembra, je došlo do velike nevolje v naprednem taboru, ki se je še povečala koncem septembra meseca, ko je bilo sklicano brezplodno zasedanje deželnega zbora, ker je zahteval Slovenski klub v glavnem le koncesije za svojo stranko v deželnem šolskem svetu, vse druge veliko nujnejše in za široke vrste prebivalstva važnejše narodne in gospodarske zahteve pa je bil pripravljen opustiti. Vendar pa je bil odpor iz domovine prevelik in pogajanja so se razbila. Konec našega boja v Gradcu je sedaj še nedogleden. Zahteva ta boj od nas velikih narodnih in gospodarskih žrtev, zato je želeti glede njega slogo in enotnega, sporazumnega postopanja vseh spodnještajerskih Slovencev V ozkem, minijaturnem našem življenju igra nedvomno uradniško vprašanje veliko in važno ulogo. Zato se bije leto za letom več ali manj hud boj za uradniška imenovanja. In v tem oziru je vsako leto slabše. Glede dežele in države. Dežela nam je letos nastavila nemškega kmet. potovalnega učitelja Pirstingerja, dasi so se imenovanju upirali vsi kom-petentni činitelji; pohodilo se je brezobzirno naše zahteve in ni se oziralo niti na stvarne pomisleke. Država nam je nastavila za mariborski okraj nemškega šolskega nadzornika. Glede tega moramo reči, da vodje sloveuskega življa v tem okraju niso storili ničesar resnega proti temu imenovanju. Naša kulanca, mehkužnost in malomarnost je v tem oziru dosegla neverjetno mero; postojanko za postojanko puščamo pasti v nemške roke in oškodujemo s tem svoje materijalne in politične interese. Sem spada tudi imenovanje nemškega ozir. nemškutarskega sodnika v Ptuj in Ljutomer. Sodne razmere so se v minulem letu za Hochenburgerjevega režima splošno znato poslabšale. Mnogo zaradi malomarnosti in neuvaževanja večine naših zastopnikov v parlamentu. Od politike, da se mora edinole zastopati interese enega stanu in še te slabo — se bodemo morali v interesu narodove celokupnosti in zdravega napredovanja vseh ljudskih slojev odvrniti. Kajti kaj je naravnejše, da si prezirani in zatirani narodni sloji iščejo pri somišljenikih drugih narodov zaslombe-Poleg večjih bojev v deželnem zboru in parlamentu smo bili to leto tudi mnogo manjših. Šlo se je za volitve v občine, okrajne zastope in druge korporacije. Začnimo z mesti. V Slov. Bistrici so Slovenci naskočili 3. razred in z 1 ozir. 2 glasoma propadli. Volitve so se morale vsled pri-ziva ponoviti in pred dobrim mesecem so zopet zmagali Nemci — a zaradi tega, ker ni šlo do 20 slov. volilcev volit, med njimi 3 domači duhovniki. Potek teh volitev nam daje nado, da si v Slov. Bistrici prihodnjič osvojimo vsaj en razred. V Brežicah se Slovenci niso udeležili volitev ker so bili volilni imeniki krivično sestavljeni. Imeli bi pa lepo manjšino. V Ormožu so zmagali Nemci v vseh treh razredih; v prvem razredu so slovenski glasi nazadovali. R tudi v trgih je došlo do hudih bojev; v Ljutomeru so obdržali Slovenci svojo posestno stanje, to je 3. razred, v Šoštanju pa smo sedaj popolnoma propadli. Izmed volitev v kmečkih občinah omenjamo posebej Št. Ilj. Tam je bilo izvoljenih 27. januarja 6 Slovencev in 6 nemškutarjev; župan je Slovenec. Isto se je zgodilo v Hočah pod Mariborom. V Slivnici in Pesnici pa smo zmagali in to je razveseljivo znamenje, da se krepi slovenska okolica okrog Maribora. Pri volitvah v okrajne zastope rogaškega, ljutomerskega, lenarčkega, ormoškega smo ohranili svoje dosedanje posestno stanje. Volitve v laški okrajni zastop se morajo ponoviti; tako je odločilo najvišje sodišče. Pri drugih okrajnih zastopih je došlo pri volitvah le do notranjih bojev; zmagovita je bila v večini slučajev narodna stranka ali pa zvezani narodnjaki in konservativci napram Koroščevi struji. V Celjski okoliški občini so po brezprimernem ostrem volilnem boju zmagali združeni Slovenci, v Teharju pa so zmagali nemškutarji na celi črti in vzeli Slovencem tudi drugi razred. Prve volitve so se vršile 22. in 23. avgusta, druge pa 14. in 15. sept. Celjskega okraja torej za sedaj še ni bilo mogoče očistiti! Kulturno življenje spodnještajerskih Slovencev se je tudi letošnje leto v marsikaterem oziru živahno gibalo. Po mestih in trgih se je gojila dramatika in godba; v Mariboru na pr. doseza slovensko gledališče, katero se vzdržuje z velikim duševnim in gmotnim naporom diletantov, velikanske uspehe; predstave so tam redno po dvakrat na mesec. Tudi celjski diletantje so marljivi in uživajo celjske gledališke predstave zaradi izbornih uprizoritev daleč na okrog dober glas. Pa tudi manjša mesta in trgi žive v tem oziru živahno življenje. Gojenje glasbe se je z ustanovitvijo glasbenih šol sila povzdignilo v Mariboru in Celju. Društveno življenje po deželi procvita in je napredovalo tudi letos; enako ljudsko knjižništvo. Med društvenimi prireditvami to leto je bil gotovo najsijajnejši sokolski izlet v Gaberje pri Celju, kjer se je slovesno otvoril novi Sokolski dom. Ves Štajer, da, cela Slovenija je poslala ta dan do poldrug tisoč najboljših svojih sinov v rdečih srajcah v Celje, da manifestirajo ne le za moč in ogromno silo slovenskega kakor slovanskega sokolstva temveč tudi za slovenski značaj Gaberja in mesta Celja! Obiskali so nas takrat zastopniki vseh slovanskih narodov in o naši prireditvi so pisali z respektom celo veliki dunajski listi kakor N. F. Presse. Bil je to sijajen in slovesen dan štajerskega Slovenstva, ka-koršen se doživi komaj vsako desetletje! Vse nemške intrige so pred sijajem in uspehom sokolskega zleta v Celju za-temnele! Istotako velikega idejnega pomena je bila St. Vrazova slavnost dne 22. avgusta v Cerovcu na njegovem domu, kjer je bil dne 30. junija 1810 porojen ta prvi veliki glasnik jugoslovanske skupnosti. Zaradi nezdravih naših domačih političnih razmer ni imela slavnost onega sijaja kakor bi ga lahko imela. Ali njen utis ostane neizbrisen. Za jugoslovansko skupnost deluje dandanes vsa politična konstelacija na Dunaju, naše kulturne zahteve, stremljenja posameznih strank. Najidealnejši in najbolj požrtvovalen delavec na tem polju je gotovo sin naših goric, človek iz one krajine, ki je uprta proti slovanskemu jugu in mu proži svoje roke in srce, g. dr. Fr. Ilešič. Imel je letos tudi na Štajerskem predavanja o velikih Ilircih in zasejal v eno in drugo dovzetno srce koristnega semena. Ne smejo pa ostati neomenjene tudi šolske Vrazove slavnosti po ormoškem okraju, kjer se je skušalo že šolski mladini predočiti pomen velike jugoslovanske ideje, spočete v stoletni preteklosti in zmagovite v bližnji bodočnosti. Posebno pozornost posveča Uustrov. narodni koledar v svojem vsakoletnem političnem pregledu razvoju šolstva na Spod. Štajerskem. Spodnještaj. Slovenci imamo sedaj 225 mešanih ljudskih šol s 706 razredi, 6 deških in 5 dekl. ljudsk.ii šol s slovenskim učnim jezikom; 33 ljudskih mešan h šol, 3 deške in 2 dekliške s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Te šole poseča 65.770 otrok; ako primerjamo to število s številom nemških šolskih otrok na Štajerskem (146.000), vidimo, da imamo razmeroma številnejši naraščaj, osobito, ker je med nemškimi otroci do 6 ali morda še več tisoč slovenskih, ki obiskujejo šulfereinske ljudske šole in pa nemške šole po mestih. Ne smemo v tem oziru pozabiti tudi na otroke naših delavcev na Sred. in Zgor. Stajerju! Glede našega ljudskega šolstva nisem pesimist; dobro je in naglo se razvija; tudi to leto se je cela vrsta ljudskih šol na Spodnjem Stajerju višje organizirala. Nemški šulferajn se zajeda z vso silo v naše narodno telo; nastali ste dve novi društveni šoli na Polzeli in v Ciršaku, šoli pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. in v Hrastniku pa ste zadobili pravico javnosti. Nove nemške šole se snujejo v Peklu pri Poljčanah, v Vuzenici in stavite se s Schulvereinovim denarjem nemški šoli na Bregu pri Ptuju in v Celju. Hude so te nove rane — a naše protistremljenje bodi poleg obrambnega dela v C. M. D. katerega omenjam na posebnem mestu, to, da si kolikor možno spopolnimo in zboljšamo lastno ljudsko šolstvo in olajšamo stališče učiteljstvu. To je svojo organizacijo spopolnjevalo tudi minulo leto in je storilo važne korake za dosego slov. notranjega uradnega jezika z višjimi šolskimi oblastmi. Zalibog se mu mečejo od političnih domačih in tujih nasprotnikov polena pod noge. Pri tujcih razumemo to, od domačinov pa je herostratstvo prve vrste! Važna je otvoritev šentjurske kmetijske šole, ki se je izvršila 2. januarja. Naval je bil na zavod tolik, da se je moralo celo vrsto prosilcev naravnost odkloniti! V strokovnem šolstvu nismo to leto nič napredovali, opaža se pa padanje slov. dijakov na srednjih šolah. V gospodarskem oziru nimamo v preteklem letu poročati kaj posebno veselega. Bilo je mokrotno vreme, ki je močno oškodovalo letino, zlasti tako važno gospodarsko panogo kakor je pri nas vinoreja. Pod jesen se je silno podražil denar in vlada splošno pomanjkanje istega, katero občutijo zelo težko vsi sloji. Ne da se tajiti, da je ustavljenje vsakega investicijskega dela vsled obstrukcije v štajerskem deželnem zboru vzelo v marsikaterem kraju ljudem zaslužek. Vrh tega je pritisnila splošna draginja, katero lečijo nekateri demagogi v parlamentu s praznimi govorancami in znanimi »študiji« v odseku ter predlogi, ki so neizvedljivi. Letošnje leto so se povrh tega uveljavile posledice prejšnjih sušnih let, osobito to glede živinoreje. Zadružno gibanje je nekoliko popustilo; snovanje rajfajznovk je precej ponehalo, med nedenarnimi zadružnimi ustanovitvami je imenovati najznamenitejšo, to je zadružno elektrarno v Trbovljah. Stanovsko in gospodarsko so se začeli nekaj gibati obrtniki; a ostalo je le pri nekaj shodih. Karakteristika tega leta je draginja in gospodarski pritisk. V petek, dne 25. februarja je umrl v Ptuju nagle smrti profesor Jože Zeleni k. Zadela ga je ponoči srčna kap in našli so ga zjutraj mrtvega v njegovi sobici. Bil je rojen I. 1846. v Livanjcih, župnija Sv. Urban v Slov. goricah in je bil po dokončanih vseučiliščnih študijah vzgojitelj pri raznih visokih čeških plemenitaških rodbinah. Mož je bil izvanredno izobražen; govoril in pisal je večino slovanskih ter romanskih jezikov. L. 1892. se je pa vrnil v domovino in se stalno naselil v Ptuju. Posvetil se je popolnoma narodnemu društvenemu in gospodarskemu življenju; deloval je v Posojilnici do svoje smrti, bil 12 let načelnik ptujskega okrajnega zastopa in največji podpornik in dobrotnik ptujskih narodnih društev. Za splošno priljubljenim idealnim možem je žaloval cel ptujski okraj. Umrla sta pa letos tudi dva poštenjaka in zaslužna moža iz kmečkih vrst našega naroda. Prvi je nepozabni drž. poslanec, mesar in veleposestnik v Velenju, Vinko Ježovnik, kateri je umrl dne 20. aprila 1910 po dolgi, mučni bolezni v Velenju na svojem domu. Pokojnik je bil rojen dne 11. oktobra 1856 v Velenju in hodil tam v ljudsko šolo; pozneje se je izučil mesarske obrti in je prevzel doma obrt, gostilno in posestvo. S pridnim in vstrajnim delom si je po več letih pridobil ime premožnega moža in solidnega obrtnika. Deloval je pa tudi mnogo v javnem življenju; bil je dolgo let občinski odbornik v Velenju in tudi 6 let župan ; 3 leta je bil načelnik slov. šoštanjskega okrajnega zastopa in več let član istega. Bil je tudi ustanovitelj šaleške posojilnice, pri kateri je deloval do svoje smrti. Pri prvih volitvah v ljudski drž. zbor je bil v ožji volitvi dne 23. maja 1907 izvoljen za poslanca z večino nad tisoč glasov. V parlamentu je bil istotako vesten in marljiv delavec kakor v vseh svojih častnih službah. Škoda, da ga je vrgla bolezen tako hitro v rani grob 1 — Dne 22. maja pa je umrl v Št. Jurju ob Taboru drugi prvoboritelj za pravice naših kmetov, župan in veleposestnik Va 1 e n t i n Južna. Stal je vedno v prvih vrstah, kadar se je šlo za odločen nastop naših mož proti tujcem in 1. 1907. je igral pri političnem prevratu in državnozborskih volitvah važno ulogo. Delovanje za narodno obrambo se na Spod. Štajerju zadnji čas krasno razvija in je v tem letu zaznamovati tudi nove lepe uspehe. Vsled neumornega truda potov, učitelja CMD I. Prekoršeka se je na novo ustanovilo 13 podružnic CMD; njihovo število znaša sedaj 65. Da se osredotoči njihovo delo, je že pripravljen načrt pokrajinske zveze štajerskih CM. podružnic. O priliki 25 letnice, katero je slavila letos CMD, so se priredile tudi na Štajerskem veličastne narodne slavnosti, ki niso le dosegle velikih moralnih uspehov temveč so tudi vrgle glavni družbi lepe gmotne dobičke. Omenimo le prireditve v Celju, Žalcu, Petrovčah, Ormožu, Mariboru itd. Več podružnic (Celje, Ptuj, moški) slavi letos tudi 25 letnico svojega obstanka; bile so med prvimi trdnjavami CMD. Obrambno naše delo se vočigled naporu ponemčevalcev mora še pomnožiti, podvojiti in potrojiti. Doseči moramo tudi mi v vseh narodnih večjih krajih po nemškem vzgledu razveseljivo stanje, da bo vsaka Slovenka in Slovenec član CMD! Obrambno delovanje pa se je pri nas že poglobilo; vidi se že v njem nekaj več ko prosto zbiranje denarja. Dne 24. septembra 1910. so priredili naši akademiki po inicijativi mariborske »Prosvetine« podružnice obrambno-prosvetno anketo, na kateri se je podrobno in temeljito razpravljalo o narodnem in kulturnem stanju naših narodnih manjšin v vseh narodno ogroženih krajih na Spodnjem Štajerskem. Želeti je, da se bodo enake ankete ponavljale, da se bodo pa zlasti raztegnile na gospodarsko področje! Konečno nam je še govoriti o tujskem prometu, o našem planinarstvu. Minulo leto je bilo vsled svojega deževnega in hladnega vremena precej neugodno za planinarje. Otvorila se je na Raduhi nova koča SPD, ki bode pospeševala obisk tudi te, na planinski flori tako bogate gore. Ostale planinske koče so izkazovale več ali manj dober obisk. Pod jesen se je nekaj slišalo o sistematičnejšem delovanju za povzdigo toli dobičkonosnega in koristnega tujskega prometa. Druge slovenske dežele. Omejen prostor mi je na razpolago, za to naj omenim le najvažnejše dogodke! Vohanje za veleizdajniki, katero je doživelo na Hrvaškem in v Primorju toli sijajno blamažo, je seglo deloma vsled ovaduštva nemških nacijonalcev, deloma pa tudi vsled politične nepoštenosti največje slovenske politične stranke in zahtevalo v Ljubljani žrtev v osebi mnogozaslužnega župana Iv. Hribarja. Njegova ponovna izvolitev za ljubljanskega župana ni dobila Najvišjega potrjenja in ko ga je ljubljanski občinski svet v znak spoštovanja in neomejenega zaupanja znova izvolil za župana, je vlada ljubljanski občinski svet razpustila in dala na ljubljanski rotovž vladnega komisarja viteza Laschana. Ta bo vodil velevažno letošnje ljudsko štetje in tudi bodoče ljubljanske občinske volitve, katere se vrše po proporcijonalnem sistemu. Ta sistem, katerega je sklenila katoliško-narodna večina kranjskega deželnega zbora, zasigurava po dolgih letih Nemcem prvič zastopstvo v doslej samoslovenskem ljubljanskem občinskem odboru. To je sramotni narodni madež, katerega bi si nikoli ne smela nakopati nobena slovenska stranka, ki hoče biti narodna ne samo v besedi temveč tudi v dejanju! Sedanji kurz na Kranjskem pa je pospešil tudi drugod uspehe Nemcev — in to v čisto slovenski deželi! Tako so zmagali Kočevarji v Talčivrhu in Rodinah; na šolo v Beli peči na Gorenjskem pa je prišel nemški nadučitelj! Istotako so bili izvoljeni v črnomeljski občinski zastop vsled zveze med Vseslovensko ljudsko stranko in Kočevarji proti slovenskim naprednjakom trije Kočevarji. Prežalostna dejstva v deželi, ki je po 95 % slovenska in kjer bi se morala najbohotnejše razvijati narodna zavest! Bratje naši na Koroškem so imeli to leto tudi hude boje; propadli so pri občinskih volitvah v Selah, Radišah in Grabštanju, zmagali v Djekšah in Tolstem vrhu. Na Primorskem in v Istri se je vzdržal statusquo. O političnem napredovanju tržaških Slovencev imamo poročati le najboljše. Sploh se obrača naša pozornost čimdalje bolj proti jugu; naše postojanke v Trstu in ob Adriji sploh bodo kmalu take, da bodemo mogli govoriti z Italjani odločilno besedo in doseči narodni sporazum, kateri bo temelj velikanskemu kulturnemu kakor gospodarskemu razvoju Slovencev. Glasen dokaz razmer, ki vladajo sedaj na Kranjskem, je prepoved spomenika septemberskim žrtvam Adamiču in Lundru! Razumljivo je, da je kakor na Štajerskem, tudi na Kranjskem, Primorskem in celo na Koroškem prav lepo napredovalo kulturno življenje. Tu sem štejem v prvi vrsti izobraževalno delo po društvih in izven istih. Priznati se mora, da je bila na tem polju Krščansko-socijalna zveza jako pridna; o smeri in ciljih njenega dela seveda ne gre tu razpravljati. Poleg nje delujeta na Kranjskem Akademija in Zveza izobraževalnih društev, na Goriškem pa Zveza narodnih društev. Predavateljsko delo se je tu pridno gojilo, a širilo tudi čtivo med narod. Sokolstvo se je pridno gibalo; ustanovile so se sokolske župe in vršilo se je nekaj velikih sokolskih slavnosti. Minulo leto se je tudi doigral boj za slovansko bogoslužje v Istri —• z zmago latinizacije. — Zaznamovati je konečno treba odkritje Trubarjevega spomenika v Ljubljani, lepega Bernekerjevega dela. V gospodarskem oziru je bilo v splošnem to leto tudi neugodno po drugih slovenskih deželah izven Štajerske. Nastalo je pomanjkanje denarja, katerega so čutili denarni zavodi in vsi stanovi. Trgovsko-nakupovalna zadruga »Merkur« v Ljubljani, katera je bila sicer osnovana z najboljšimi nameni in v svrho osvobojenja od tujih velekupcev, je morala napovedati konkurz. V Trstu se je ustanovila delniška hotelska družba grljan-miramarska. Pri naskoku na goriško trgovsko-obrtno zbornico so Slovenci propadli, zato pa smo doživeli zvezo med nemškimi in katoliško narodnimi svetniki trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljani, ki znova kaže, kako daleč je padel čut narodne samozavesti in ponosa na Slovenskem. Na jesen se je priredila po lovski razstavi na Dunaju kaj dobro uspela lovska razstava v Ljubljani. Tudi v avijatiki imamo Slovenci že svoje može; goriški avijatik Rusjan je dosegel zadnje dni s svojim aeroplanom lepe uspehe v Zagrebu. Med velikimi mrtveci imamo na prvem mestu zaznamovati inženirja in tovarnarja Karola Kotnika, kateri je umrl 28. svečana na Verdu pri Vrhniki. V svoji oporoki, katero je napravil dne 7. svečana, je zapustil 35 letni mož (rojen je bil 21. sept. 1875) vse svoje premoženje naši šolski družbi v Ljubljani. Ciril-Metodova družba je podedovala prilično 380 tisoč kron. S tem legatom je postal Kotnik največji narodni dobrotnik slovenski. Dne 31. dec. 1909 je pa umrl v Ljubljani dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški, mož, kateri je igral v občinskem življenju ljubljanskem in v narodno- napredni stranki na Kranjskem vsled svoje pridnosti, narodnosti in vsestranskega znanja znatno ulogo. Ob 25 letnici svojega obstoja je imela letos Ciril-Me-todova družba svoj občni zbor, združen z velikansko narodno slavnostjo, v Ljubljani. Ljudje, ki so to slavje videli, trde soglasno, da je bila najveličastnejša prireditev zadnjih 25 let. Občni zbor je izvolil za častne člane C. M. D. bivšega župana in drž. poslanca Iv. Hribarja, Ivana Murnika, dr. J. Vošnjaka in trnovskega župnika Iv. Vrhovnika; ti možje so bili med ustanovitelji C. M. D. Kako zelo se je družba v zadnjih letih okrepila in kako je narastlo število njenih članov in podpornikov, kažejo že številke: lani (1. 1909) je imela C. M. D. 187.087 10 K dohodkov, med tem ko jih je imela 1. 1906 komaj še 56 tisoč! A tudi stroški so narastli na 174 tisoč kron! Obrambni sklad, ki se ga je ustanovilo proti Roseggerjevemu fondu nemškega Schulvereina in ki bo imel prinesti C. M. D. 200.000 K po 200 K od kamena, je dosegel doslej 855 podpisov. Družba je na razveseljivi poti razvoja in napredka; želeti ji je v interesu naše narodne obrambe le najboljšega — in kar je najbolj umestno: delajmo vsi za njo, vsak po svoji moči in razmerah! Po svetu. Nekaterih velikih Slovanov se moramo spominjati na tem mestu, ker pomenjajo takorekoč mejnike v našem kulturnem razvoju. Dne 7. marca je slavil češki učenjak dr. T. G. Masaryk svojo 601etnico. L. 1876 je bil ta iz-vanredni mož promoviran na Dunaju za doktorja filozofije, 1. 1878 se je habilitiral na praškem vseučilišču, kjer deluje do današnjega časa. Ni tu prostora, da bi se obširno bavili z idejami, katere je zanesel Masaryk v češko in po našem naraščaju tudi v slovensko javnost. Ali kratka karakteristika njegovega teoretičnega in z njim skladnega praktičnega dela je: iskati resnico, zagovarjati jo in ne sklepati pri tem nikoli kakih kompromisov. Masaryk je ustvaril Čehom poseben svetovni nazor, ustvaril jim je pravi pojem narodnostnega vprašanja in pojme politike kot resne vede. Ustvaril je tako-zvano realistično strujo na Češkem, katera se je pozneje spopolnila v češko napredno stranko. Moža se moramo letos spominjati z veliko hvaležnostjo baš mi Jugoslovani, kajti on je bil tisti, ki je razkrinkal grde intrige proti nam v takozvanem Friedjungovem procesu. Lev Nikolajevič Tolstoj V nedeljo, 20. nov. zjutraj pa je izdihnil na mah postaji Astapovo v moskovski guberniji L. N. Tolstoj. Menim, da ve vsak olikan Slovan, da je bil Tolstoj, ta skrivnostni filozof iz neizmernih ruskih ravnin, največji izmed živečih Slovanov in da je ustvaril s svojih spisih podlago za na-daljni razvoj ruske duše, ruskega svetovnega nazora. V vasici Astapovo ga je dohitela smrt, na potu v samoto, kjer bi dočakal v skladu s svojimi nauki konca svojih dni! Tolstoj je bil rojen 9. sept. 1828 v Jasni Poljani; stariši so mu hitro umrli. Posvetil se je v svojih mladih letih jezikovnim in juridičnim študijam, a je hitro vse opustil in vstopil za nekaj let v armado. Kasneje je živel na svojem posestvu in pisateljeval neprenehoma do smrti. V prvi dobi romane in povesti, katere so mu pridobile na mah svetovno pisateljsko slavo. Kasneje pa je razpravljal o verskih in nravnih problemih. Upiral se je konečno vsem socijalnim napravam, ki se ne krijejo z evangeljskim duhom in je prišel do hudih konfliktov s cerkvo in državo. Nekaj leposlovnih del imamo že prevedenih v slovenščino; modroslovnih manj — ker so pri nas bolj priljubljeni dunajski opolzki humo-ristični listi kot resno berilo. Še jednega duševnega velikana je izgubil letos evro-pejski sever, norveškega pisatelja, Bjornstjerne Bjornsona. Rojen je bil 8. decembra 1832 kot sin protestantskega pastorja. Že v mladih letih se je posvetil gledališču in dramatiki. Tekom let je napisal celo vrsto dram: »Polom«, »Urednik«, »Kralj«, »Čez naše moči«, »Zemljepis in ljubezen« so znana njegova dela. Posegel je tudi z mogočno roko v politični razvoj svoje domovine in pripisuje se mu največ zaslug za osamosvojo norveškega kraljestva. Mi avstrijski in ogerski Slovani se pa moža spominjamo zaradi njegove gorke ljubezni do nas tlačenih in zatiranih. Bjornson je ljubil svobodo in sovražil vsako krivico; zato je razkrinkal pred celim kulturnim svetom nizkotnost in podlo tiranijo Madjarov nad ogrskimi Slovani. Sloviti so tudi njegovi članki v »Timesu« o veleizdajskem procesu na Hrvaškem. Res je, kar je pisal o njem celjski »Narodni dnevnik«: Z dalekega, skrivnostnega severa, kjer je doma enakopravnost in svoboda, je zasinila žarka luč sočutja in usmiljene pomoči ogerskim in južnim Slovanom. Miljoni se bodemo spominjali velikega, resnega starca z rosnim očesom ... Zanimive stvari se gode pri bratih naših onkraj Sotle. Ban Rauch je po hudem javnem in zakulisnem boju konečno padel in vlado je prevzel na Hrvaškem ban Nikola pl. To-mašič, katerega slave kot izbornega poznavalca državno-pravnih odnošajev med Hrvaško in Ogersko. Izvedel je s pomočjo hrvaško-srbske koalicije volilno reformo in dne 28. oktobra so se na podlagi iste vršile nove volitve, katere pa niso prinesle nobeni stranki absolutne večine in stoji dežela pred novimi nedoglednimi zmešnjavami, katere jo slabe gospodarsko in narodno. Ločitev duhov in konsolidacija strank po svetovnem in gospodarskem nazoru se vrši počasi tudi na Hrvaškem in celo v dosedaj mirni Dalmaciji. Morda pride več iskrenosti in enakomernosti v našo politiko, ako se izvrši ta proces po celem slovanskem jugu. In glejte, vstaja tudi ljudstvo na zaostalem, gospodarsko in kulturno zanemarjenem pirenejskem polotoku. V Španiji se vrši kulturni boj osvobojenja od duševnih tlači-čiteljev že več mesecev z večjo in manjšo intenzivnostjo. In v Portugalu je morala kraljeva rodbina braganška po kratki prilično nekrvavi revoluciji dne 5. oktobra zapustiti deželo ter je bila proglašena ljudoviada, ki je izvedla po francoskem vzorcu ločitev cerkve in države in se pripravlja na rešitev najpotrebnejših socijalnih in kulturnih nalog v državi, čije moč se je raztezala nekdaj čez vse svetovne oceane a ki je vsled korupcije kraljev in vlad propadla skoraj popolnoma. Ali bodemo morali odslej rekati: Ex occidente lux? V CELJU, decembra 1910. Janko Lešničar. Brez alkohola! Prosto etra! Slabotni, v razvoju ali pri učenju zaostali otroci, kakor tudi malokrvni, Čuteči se utrujene in neznosne, izdelani, lahko razburljivi, zgodaj onemogli odrasli rabijo z velikim uspehom okrepčujoče sredstvo Dp.Hommel-a haematoge Vzbuja slast, hitro povzdigne duševne in telesne moči, krepi skupno živčevje. Priznano v zdravniškem svetu tekom 201etne prakse kot idealno okrepčujoče sredstvo pri. malokrvnosti, bledici, želodčnih ranah, malariji, sladkorni bolezni, nevrasteniji in drugih živčnih boleznih, pri in po mrzličnih boleznih (in-fluenca, plučno vnetje, vnetje prsne mrene, tifus, škrlatica, ošpice itd.), pri dojencih in dojiljah, rahitis, škrofulozi, oslovskem kašlju kakor tudi kroničnih pljučnih boleznih in na jetiki obolelih pljučih, okostju in žlezi. Naslednje nekaj zdravniških pripoznanj v kolikor dopušča prostor: Prof. dr. med. Steiner, Kolin ob Reni: Vaše Hommelove haematoge so dosegle v moji hiši izboren in silajen uspeh. Prof. dr. med. Kirchner, Wurz-burg: Učinek Hommelovih haematog je bil pri mojem dveletnem vnuku izvrsten in je v kratkem izgubil slabost in malokrvnost. Dr. Gustav Lautin, lastnik in zdravnik-voditelj zdravilišča »Guten-brunn«, voditelj mestnega zdravilišča Baden pri Dunaju. Z veseljem poročam, da uporabljam v svojih zavodih že dolgo Hommelove haematoge v vseh slučajih kjer hočem doseči hitro povečanje telesne teže ter povišanje zmožnosti celega organizma. Prof. dr.L.Swiatopolk, na vse-uCilišCni kliniki v Varšavi. Hommelove haematoge sem ponovno predpisal in vedno z dobrim uspehom v moji praksi pri ženskah in otrokih čajih malokrvnosti in splošne oslabelosti. Sredstvo naj bi se splošno uporabljalo pri začetku jetike. Dr. med. ffieisel nad-zdravnik v bolnici Sakatalg Hommelove haematoge sem predpisal sedemletni deklici slu- Prodaja se v lekarnah. katera je eno leto bolehala na malariji in je vsled pogostih mrzličnih napadov zelo oslabela. Vspeh zdravljenja je bil krasen. Tek se je vzbudil, pacijentinja je bila živahnejša in močnejša. Koža in sluznica je postajala rudečkasta. Dr.m.R.Benndorf, Monakovo: Potrjujem Vam, da sem s Hommelovimi haematogi izvanredno zadovoljen. Sredstvo sem preizkusil na lastnem telesu. Utrujenost kot izraz ne-urasteničnega položaja na ana-emiCnem temelju, kot posledica neprestanega strokovnega poklica, mi je bila stalen gost. Poskušal sem mnoga priporočena sredstva, pomagale so mi edino Hommelove haematoge. Popolnoma brezdvomno je, da sem po rabi haematog omenjene nadloge odstrani! potom okrepCanja celega organizma. Dr. F. Tolle, Flieden, Hess.-N. Hommelove haematoge sem uporabil pri desetletni deklici, ki je bila zelo malokrvna in v priCetku jetike. Otrok ni mogel več hoditi. Sedaj, po daljši rabi preparata se zopet dobro počuti in hodi v šolo. zahte,ai,Bi™: Dr. Rutin Cena steklenici 4 krone Varstvena znamka ..Sidro". Varstvena znamka „Sidro". Richterjev Linimenium Capsici compos nadomestilo za Sidro v - pain - expeller je zanesljivo, bolečine utešujoče sredstvo, ki se lahko spričo svoj$ posebne priprave in spričo skrbne iz-bire v porabljenih snovi porabi kot koristno mazilo tudi od občutljivih oseb. To domače sredstvo, ki seje že mnogokrat izkazalo, porabi se lahko tako kot odvajalno, tudi preprečevalno, posebno pa kot bolečine olajšujoče mazilo. Posebno onim osebam je prav priporočati, kise mnogo m ude na prostem, ki so izpostavljeni pogostim spremembam vremena in potemtakem pre-hlajenju n. pr. ekonomom, gozdarjem, lovcem, kmetovalcem, ribičem, rudarjem, mornarjem, izseljencem itd. kakor tudi turistom pred in po napornih hojah in sploh 0- 0 0 vsem potnikom, ker jim doprinese, ako ni ravno zdravnika pri roki, pri nezgodah in slabostih v največjih slučajih hitro in sigurno pomoč.. Posebno velika prednost Linimentum Capsici compos., ki velja po vsi pravici kot zanesljivo preprečevalno sredstvo, obstoja v enostavni rabi. Vmeti se en- aH večkrat na dan boleče, zmrzle, oslabi liene ali ohromljene ude in kmalu po vmetenju se bo začutila dobrodejna gorkota, ki utešuje bolečine. Daljna prednost Liniment. Capsici Comp. s «sidrom» je nizka cena 80 v., K140 in K 2-— steklenica. Omisli si jo torej lahko vsakdo in naj bi tudi nihče ne zamudil, jo poskusiti pri prehlajenju ta bolečino utešujoči liniment. Pazi naj se toraj pri nakupu ter ne vzame nikakršnih ponaredb! Kdor torej želi originalni izdelek, naj natanko pazi, ako je na zavoju dobro vidno sidro. f(jer manjka sidro, ima se opraviti s ponaredbo. Ako kje ni dobiti Rtchterjev originalni izdelek, obrniti se je naravnost na Dr. Richterjevo lekarno levu" I. Elizabetna cesta 5 nova. PV HI = pri ,,zlate v Pragi. P" Razpošilja se vsak dan. mm .n1 -0 ti J Zakaj je Ker vzbuja otrokom vedno iznova veliko veselje staviti lične stavbe po lepih načrtih in ker vedo, ko dobe dopolnilne omarice, da zamorejo staviti vedno večje in lepcc stavbe. Vsaka omarica kamenitih stavbic s sidrom se lahko poveča z nakupom dopolnilnih omaric kar pri drugih _____ _ __ _ _ _ igrafah ni mogoče, - T ' slednje so vsled tega najdovršenejša in najcenejša igrača. Pristno samo s sidrom! Dobiti je za ceno po K 1'50 do K 5'— in višje. Najboljše se izoere po bogato ilustrovanem ceniku, ki se razpošilja franko zastonj. Kdor ljubi godbo, na| todi zahteva cenik o zna-mentih Imperator-godal i h in govorilnih strojih. Fr. Ad. Ricliter & Cie. kralj, dvorni in kom. založnik, DUNAJ, |. Operno. 16. HIETZING, RUOOISTADT, NORIMBERK, OLTEN. RDTIEROAM, PETROGRAD. NEW-IORK, 215 Pearl Street Colnine prosto. Colnine prosto 3DD vrst hormonih! Najugodnejši nakup naravnost iz tovarne! WoIf & Comp., KUngenffiai So., št. 367 je prva tovarna godal na Nemškem, ki pošilja harmonike in vsa druga godala na Avstro-Ogrsko colnine prosto. Naše po umetnikih priznane koncertne vlečne harmonike v 300 različnih številkah pošiljamo vsakomur po povzetju. Velikanska izbera citer, gosli, kitar in vseh drugih godal po najnižjih cenah. Velik, krasen seznam v nemškem, češkem, poljskem in ogrskem jeziku dobi vsakdo zastonj. Idealno odvajalno sredstvo Sagrada Barber ublažilen, čisto rastlinsk naraven izdelek brez škodljivih soucinkov iz lekarne „Pri svetem duhu" („Zum hi.GeisO pomaga gotovo pri zabasanju, zapečenosti, črevesnih boleznih, otol-ščenju itd. SAGRADA BARBER razločuje se od drugih odvajalnih sredstev v tem, da krepča jjelodec in črevesa in uravnava prebavljanje. P.eizkušeno na kliniki in odlikovano s c. kr. državnim darilom. TUDI VI smete zaupno vzeti ! Škatljica po 2"40 K in poskusna škatljica 70 vin. v večini lekarn. Pristno samo z imenom «Barber«. Izdeluje in po pošti razpošilja: Lekarna „Zum tieil, Geist" Dunaj L Operngasse št. 16. Ako se naprej pošlje K 2 60, tedaj je pošiljatev poštnine prosta. Gotovo učinkujoča ter pri tem prijetna je Germanova želodčna esenca; niti zapazi se ne, da se požira zdravilo; je, kakor da bi uživali izredno fino zeliščno pijačo, nakar čutimo po telesu nek poseben občutek toplote. Ako hočemo tedaj upotrebiti pri želodčnih bolečinah vseh vrst, proti brezslastnosti, gorečici, tiščanju, krču, zabasanju in zapečenosti, kakor tudi proti vsem želodčnim slabostim, glavobolu itd. močno učinkujoče želodčno zdravilno sredstvo, ki prijetno diši in pri tem dobro pomaga, tedaj naročimo Germanovo želodčno esenco z znamko «življenska esenca«, 2 steklenici za 2 K 80 vin. (in 40 vin. za zavojnino) pri izdelovatelju K. German-u, lekarnarju v Bslovaru št. 154 (Hrvatsko). — Manj kakor 2 steklenici se ne razpošilja. TISKARN/I v celju 5CHILLERJEV/A CESTA 3 Priporoča se za Vsakovrstno izVršeVanje tiska od naVadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z najnovejšimi okraski ter opremljena z motornim, oz. električnim obratom, izVršuje največja dela V kratkem čašu okusno, točnQ in ceno. Vse po konkurenčnih eenahl Kdor zna kupiti harmoniko kupi jo le pri izdelovalcu Franc Hochholzer-ju Dunaj XIV. Herklotzgasse 44. Lastna izdelovalnica orkesterskih harmonik z najmočnejšim helikon-basom. .:.:. Vsi sistemi kromatično uglašenih harmonik. .:. Izborne učne knjige K T50. .:. NB. Vsakemu vrnem denar kdor ni zadovoljen z m,jimi harmonikami. Bogato ilustrovani ceniki zastonj. Mm taiipinito Celje, Scbillepi cesta št.! Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig, molitve-nikov; v izdelovanje map itd. itd. Ceno, hitro, solidno delo. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami itd. na debelo in na drobno ZUEZNflTRQOl/INA Celje, Rotovška ulica štev. 2 □ □ Trgo □ □ Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega kancelijskega, pismenega, konceptnega, ovitnega, dokumentnega, ministrskega, svilenega in barvanega papirja, peres, peresnikov, svinčnikov, radirk, škatljic za peresnike, črnil, kamenčkov, tablic, barvanih in belih zavitkov v vseh velikostih, trgovskih knjig, molitvenikov, no-ticov itd. Albumi za dopisnice, slike in poezije. Svete podobe, male in velike, tintniki, stojala za slike, papirnate cevke, pismeni papirji v kasetah in mapah. Izvrševanje štambilij, pečatnikov. Lastna zaloga vseh tiskovin za urade, šolskih zvezkov, risank. vci preprodajalci imajo izjemne Papirnate vreče za trgovce po originalnih tovarniških cenah. □ Solidna in točna postrežba. □ □ □ cene □ □ g >SLAVIJA< g vzajemno zavarovalna banka v Pragi ist" zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah, izmed katerih O so najugodnejše naslednje: G) 1. Za slučaj smrti, po kateri — naj se taista primeri kadarkoli — se izplača zavarovani kapital takoj dotičnim dedičem. 2. Za doživetje in smrt, t. j. ako zavarovanec doživi naprej določeno leto, katero si sam izvoli, se izplača zavarovana istina njemu samemu; ako prej umrje, pa takoj njegovim dedičem. Pri tem načinu se more zavarovati tudi tako, da mu ostane istotoliko kapitala izplačilnega po smrti, kolikor ga je prejel ob doživetju določene dobe. 3. Za dobo 20 let, t. j. ako umrje v teh letih, se izplača zavarovani znesek dedičem ; ako pa jih doživi, potem določi sam, kako se mu naj izplača kapital: ves naenkrat, v dosmrtnih obali pa šele po smrti. 4. Za rento ali pokojnino, katera se začenja dotičniku iz-izplačevati takoj po enkratni vlogi gotovega zneska, ali pa šele po nekoliko letih, in sicer do smrti. 5. Doto otrokom, zlasti dekletom, katera se izplača, ko doživi zavarovani otrok 18., 20. ali 24. leto svoje dobe in to tudi takrat, ako je zavarovalec (oče, mati, skrbnik itd.) umrl pred koncem zavarovalne dobe, dasi v tem slučaju preneha daljnje vplačevanje zavarovalnine. Ako umrje otrok pred določenim letom, se izplača vsa zavarovalnina roditelju, zavarovalcu itd. ali pa se prenese ves kapital na kakšno drugo osebo. Vse te in ostale načine zavarovanja prevzame banka »Slavija« pod ugodnimi pogoji in cenejšimi tarifi, kakor vse druge zavarovalnice. Vrhutega pa imajo člani banke »Slavije« ker je vzajemna zavarovalnica — brez posebnega priplačila, t. j. do de-eža čistega dobička, ki je doslej iznašal po 10, 20, 25 in eno 'eto celo 48 odstotkov. Rezervni fondi koncem leta 1909 . . K 48,812.797-30 Izplačani kapitali in škode leta 1909 » 5,755.936 99 Izplačani kapitali in škode sploh . . » 106,356.800-58 Plačana zavarovalnina leta 1909. . . » 11,128.652-43 Vsa podrobnejša pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani v lastni hiši v Gosposki ulici št. 12. Svoji k svojim! Si Edino narodno pivovarniško podjetje! Delniška družba v združenih pivovaren Žalec ^ I in Laški trg v Ljubljani i ^ priporoča svojo veliko zalogo izbornega marčnega in bavarskega piva iz pivovaren Žalec in Laški trg vsem p. n. krčmarjem, hotelirjem, restavraterjem in kavarnarjem ter si. občinstvu v mnogobrojna naročila Družba se je potrudila urediti svoji pivovarni na najmodernejši način s tem, da si je omislila na Laškem popolnoma nove stroje posebno stroje za umetno hlajenje vležalnih kleti in vrelnic v zvezi s strojem za izdelovanje ledu — vse po najnovejšem sistemu; postavila je v obeh pivovarnah nove stekleničnice z najnovejšimi snažilnimi in napoinilnimi stroji, napravila v Žalcu moderne vležalne kleti z novimi ledenicami tersi vsvrho povzdige narodnega podjetja in zboljšanja domačega piva nabavila tudi najboljše vrste surovin. — Tako popolnoma moderno preustrojeni in z novejšimi stroji opremljeni pivovarni proizvajali bodeta najboljša piva, tekmovali z vsako tvrdko in prekašali vsa druga enaka podjetja ter tako delali čast domači industriji. Prva slovenska akcijska družba. — Prvo večje narodno industrijsko podjetje. — Edina narodna pivovarna na Štajerskem. P^KT^CfTA Točna postrežba! Edina slovenska banka na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. g®8S®© ' ©os©©© '<©©« __GGGO p3 Ljubljanska li V _ -- _ _ Q kreditna banka © IL v LJubljani jI ©0©©©© G©©©©« 0©©GGG©©G©©©eO©©GeG©©©©©G©e©e©GG©3©G©©SSGe©© Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči račun ter jih obrestuje sedaj po 4%°/„ Prodaja in kupuje vrednostne papirje vseh vrst pod najkulantnejšimi pogoji. Eskomptuje in vnovčuje menice, devize in kupone. Daje posojila na vrednostne papirje. Sprejema borzna naročila na vse borze tu- in inozemstva. Izvršuje izplačila na vsa tu- in inozemska mesta. Nasvete in informacije daje brezplačno. Vsa vprašanja rešuje z obratno pošto. Ravnateljstvo. Delniški kapital: K 5,000.000-—. Rezervni zaklad: ca. K 450.000'—. Podružnice v Celovcu, Spljetu, Trstu, Sarajevu in Gorici. KAROL VANIČ CELJE oo NARODNI DOM Velika zaloga najmodernejšega blaga za dame in gospode. Laneno in bomba- n n ževo perilo. Velika izber salonskih pre- n n prog, namiznih, kakor posteljnih garni- D n tur,športnih in potovalnih odej,suknenih a n in šipkastih zaves in stores. Novomodna n svila, baržun in pelucheza damske bluze a VELIKA NARODNA TRGOVINA _SEJM Žganjarna Robert Diehl s Celje Zaloga najraznovrstnejših pristnih žganih pijač, kakor: pristne domače in bosanske slivovke, tropinovke, brinjevca, vinskega žganja itd. so G g. gostilničarjem in kavarnarjem priporočam pristni Jamaikarum in najfinejše likerje Veliko domače podjetje! K2 2 g 1 KJ 2 K2 KJ KJ g ki i KI KJ KJ Samo 6 dni K3 iz Havro v Nbw-YdpH vozijo zanesljivo brzoparniki francoske prekmorske družbe ,Comp. Generale Transatlantip1 Edina najkrajša črta čez Pariz in HAVRE v AMERIKO. :::: Iz Ljubljane odpotuje vsak torek. Veljavne vozne liste (šifkarte) za v Ameriko ter vozne liste za po-vratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila daje edina oblastveno koncesijoni-rana potovalna družba Ed. Šmarda v Ljubljani Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari Tišlerjevi gostilni. K2 IVAN REBEK •• CELJE ■V B S M " B B B a g l S K B B l * B H B B S * S ^ ■ E .riiiiani! iSBBBBBBBBBK B S Priporoča se v napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Ima tudi v zalogi najraznovrstnejša štedilna ognjišča. — Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvi šujejo, za ista prevzema tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdeluje tudi f pfrif r;irp nadalje vsakovrstne tClILHICCj napeljuje wr»Hnxmrlpbodisiizstudencev'vod" VUUUVUUC njakov ali s hidravlič- = ličnimi vidri. = Vse po tovarniških cenah. S I S I S i m i S I IS I ■ ! ■ ■ fidor hoče dobro in trpežno PERILO naj se obrne na to tvrdko. A\AKS ZABUKOŠEK /AODNI SALON ZA GOSPODE, VELIKA ZALOGA TU- IN INOZEMSKEGA, OSOBITO ANGLEŠKEGA BLAGA. CELJE KROŽNA CESTA ŠTEV. 16 ---- ANTON IOŠT klepar v Celju prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela. mi Postrežba točna In solidna ter po najnižjih cenah. Delo trpežno. Lekarnar fl.Thierry-jB\i balzam je pristen samo, oho je steklenica opremljena z zeleno redovnico hot varstveno znamko. Vsako ponarejanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, katera lahko moti, se bo postavnim potem zasledovalo in kaznovalo. Ta balzam služi zunaj in znotraj. On je: 1. Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem pljučnim in prsnim boleznini, olajša katar in ustavi izpljuvanje, odvrne bolestni kašelj in enake zastarele bolezni. 2. Posebno dobro uspeva pri vnetju vrata, hripavosti itd. 3. Odstrani mrzlico. 4. Ozdravi vse bolezni jeter, želodca in črev, posebno želodčni krč, koliko in trganje v truplu. 5. Odstrani bolečine in ozdravi zlato žilo. 6. Čisti ledvice, odvzame hipohondrijo in melanholijo, ojači tek in prebavo, razredčuje slez in čisti kri. 7. Je posebno dobro sredstvo proti zobobolu, votlim zobem, gnilobi v ustih, odstrani riganje in neprijeten duh iz ust in iz želodca. 8. Odpravi črve, tra-kuljo in utešuje padavico. 9. Od zunaj dobro služi proti ranam, pegam, šenu, krastam, opeklinam, mrzlim udom. Odvzame glavobol, šumenje, trganje, ušesno bol itd. Več pove navodilo. 10. Je sredstvo, ki se rabi zunaj in znotraj in brezdvomno pomaga, ni drago in ne škoduje nikdar, zaraditega naj bi se rabilo v vsaki družini, posebno ob času influence, kolere in drugih nalezljivih bolezni. — Paziti je treba na postavno zavarovano zeleno znamko z nuno. — 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali pa ena velika posebna steklenica stane K 5'—. — Manj kot 12 malih ali 6 podvojnih steklenic se ne razpošilja. Pošilja se gamo proti predplačilu ali povzetju. Lekarna Adolf Thierry »Pri angelu varihu« v Pregradi pri Rogatcu. AlleinechterBalsam aus dsr Schutzensel-Aprlhefce de; A.Thierrv in Pregrada hei floMlsch-Sauerbrunn. Pristno angleško mazilo za kik!kikik3 uarsluo kože ^^^^^ brez vseh škodljivih in prepovedanih snovi, učinkuje ugodno in gotovo proti vsaki bolezni kože. Odstranja mo-zole, pege na licu, bradavice, kraste in druge izrastke na licu in rokah gladko in nežno in podeli obrazu pri neprestani uporabi mladostno nežnost. Vsak večer prej ko se gre spat, naj se namaže obraz ali tisti del trupla, kateri se hoče, da se pomladi ali da nežen postane, na roke naj se natakne rokavica in tako naj se pusti čez noč sredstvo učinkovati. Zjutraj naj se z mrzlo vodo in nevtralnim milom (najbolje je moje boraksovo milo) zmije. Vsak lonček mora imeti na pokrovu ponatisnjeno: Lekarna »Pri angelu varhu« A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu 1 lonček pristnega angleškega mazila za varstvo kože in boraksovo milo velja 4 krone. Zagorjanski prsni sirup je lahko užitno sredstvo za odrašene in otroke vsake starosti. Učinkuje utešljivo proti kašlju, davici, prsnemu in pljučnemu kataru, zasliženju, bolestnemu pljuvanju, bolečinam v prsih itd. — 1 steklenica stane 3 K 30 vin. in mora imeti kovinski zaklep z imenom Thierry. Naroča se pri A. Thierry-ju, lekarnarju »Pri angelu varihu« v Pregradi pri Rogatcu. Vsi preparati se dobijo pristno pri A. Thierry-ju, lekarnarju »Pri angelu varihu« v Pregradi pri Rogatcu. Moč in uspeh pristnega ■ cenfifolijskega mazila. ■ S tem mazilom se je ozdravilo 14 let obstoječo bramorko (Beinfrass), katero seje smatralo kot neozdravljivo, v novejšem času celo 22 let trajajočo, raku podobno bol. Zabrani in odpravi zastrupljenje krvi in so po rabi tega mazila boleče operacije in amputacije nepotrebne. — Pristno centifolijsko mazilo, ki posebno vleče, je sredstvo, ki je trpečemu ljudstvu že pri najzastarelejših poškodbah z najboljšim uspehom pomagalo in obstoji iz soka rdeče rože »rosa centifolia«, katere zdravilna moč je obče znana. Pristno centifolijsko mazilo se rabi. proti bolezni prs porodnic, šenu, vsskovrstnim zastarelim poškodbam, odprtim obribanim, in oteklim nogam, vsakovrstnim ranam, bramorki, opeklinam in ozeblinam, prsnemu črvu, oteklini nohtov, mehurjem, oteklini vratu, žuljem in odtiskom vsake vrste, raku, preležanju bolnikov, zaušesnim in drugim ranam otrok itd. Naroča se v lekarni »Pri angelu varihu« Adolfa Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu, Avstrija. Razpošilja se najmanj po dva lončka po 3 K 60 v proti predplačilu in poštnemu povzetju. Schutzeng l-Apomsb iesA.THIERRVin PREGRADA Hematin-krogljice so najzanesljivejše sredstvo proti bledici in malokrvnosti in tem sledečim boleznim. Učinkujejo redilno in pospešujejo rast krvi. Kakor hitro se opazi pri kom znamenje slabe krvi in bledice, kateri sledi utrujenost, slabost živcev, srčno utripanje, težko dihanje, motenje prebave, želodčni krč, omotica, neznosni glavobol itd., naj se takoj naročijo Hematin-krogljice, katere so zanesljivo sredstvo proti bledici in malokrvnosti. Hematin-krogljice se napravijo sveže na vsako naročilo v lekarni AdolfaThierry »Pri angelu varihu« v Pregradi pri Rogatcu. Škatla stane 4 krone. Vsaka škatla mora imeti lastnoročen podpis izdelovatelja. Zavitek s 6 škatlami stane 4 krone. Manj kot en zavitek se ne razpošilja. — Priporočajo se za pospeševanje krvotoka brez škodljivih nasledkov. — Naslov: R. THIERRY, lekarna »Pri angelu varihu« v Pregradi pri Rogatcu. pristni angleški prašek za jed in prebavo lekarnarja fldolf Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu 3=0= je neprekosljivo domače sredstvo, učinkuje in pospešuje prebavo in tek, krepča želodec, čisti kri in zabrani napredovanje bolezni prebavil. Priporoča se posebno po užitku preobilne, mastne jedi in pijače. Cisti kri in zabranjuje početek in napredovanje bolezni prebavil. Četrt ure po zaužitku hrane se vzame eno ali dve majhni žlici tega praška na vodi ali vinu in se izpije na vrh pol kozarca vode ali vina. — Škatla stane 3 krone. — Naslov: R. Thierrij, lekarnar »Pri angelu varihu« v Pregradi pri Rogatcu. Lekarnar Thierrg-jev balzam in centifolijsko mazilo itd. so obče znana in razširjena kot najboljša domača sredstva ter se jim daje povsod prednost, tako da ni potrebno nikako nadaljno priporočilo. uigestiv iS* Lastna fijakarija v hiši ^ I. Jax & sin Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svoje priznano najboljše šivalne stroje ■■Bi in kolosa. .... Zaloga pisalnih strojev. Tovarna v Lincu ustan. 1867. Dosedaj se je prodalo 150.000 šivalnih strojev. F ANILEBIC i CELJE G OS TILNA' NARODNI DOM V (f S 8 ^ Priporoča slav. občinstvu P ^N vedno sveže marčno pivo, s(7\ x i zbor na vina ter najboljšo r ^ kuhinjo. Cene nizke. ^ \ >T< Edini narodni obrtnik te stroke v Celju ^ mm sedlar in tapetar, Nova ulica štev. II se priporoča v izvrševanje vozov, konjskih na-W prav in vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. W y Vsakovrstna popravila izvršuje točno in ceno. z----N Hotel prve vrste. Sredi mesta, blizu poštnega in brzojavnega urada, ima 90 sob z vso ugodnostjo, salon, jedilnico, kavarno. Hotelski omnibus odhaja k vsakemu vlaku. Ekvipaže v hiši. ,PRI SL»NU, LJUBLJANA Anton Gnezde vdova, lastnica. Tuje edino kopališče z ljubljanskimi železnimi in šotnimi kopeli, ednake Francovim kopelim pod vodstvom g. vlad. svetnika prof. dr. pl.Valente, in parne, kropilne in kopeli v banjah. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodo-nosno nalaganje pri denarnih zavodih, ki nudijo ■ ■■■■■■■■■i najugodnejše pogoje, ........... LASTNI DOM regtstrovana kreditna In stavbena zadruga z omejeno zavezo V GABERJU PRI CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali,'ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) S3S3S3S3S5S3 knjižice in jih obrestuje letno po ssssasssssss pet od sto (5%) Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 kron od naloženih 100 kron. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin, na menice ali dolžna pisma. Odplačuje se na račun glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. Poštne hranilnice račun št. 54.366. Telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, me'a prometa leta 909 prilično IS milijonov UCIIU1IIU ICIIIIUIll kron ter je ista velika dobrota za vse članice. je član Splošne zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo Zadružna lm v Celju Zadružna Zveza v Pplill naslednica w poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana 1.1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja torej že 28 let in je to najstarejša zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh. Pisarna: Schillerjeua cesta štev. 3.1. ■■■■ -s? Jurij Sinkovič, Cetso polje stavbeni, pohištveni in portalni mizar ::: in zalagatelj pohištva ::: se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v svojo stroko spadajoča dela, katera izdeluje tudi v najmodernejšem secesijonističnem slogu. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. [_jg* Uničujoče sredstvo zoper škodljivce na trti patentovano in v razstavi v Badnti pri Dunaju s srebrno kolajno odlikovano, dobiva se pri Mihaelu illtziebler-ju v Celju, Sovinsha ul. To uničujoče sredstvo rabijo vinogradniki celjske, ozir. spodnještajerske okolice že skozi osem let z najboljšim uspehom. Ena steklenica te tekočine stane 90 v, ter se ista primeša vodi, v kateri se je raztopila modra galica za škropljenje proti peronospori. Na 100 litrov vode, v kateri je raztopljena modra galica, pridene, oziroma dolije se samo 1 liter te tekočine ter se s tem doseže največji uspeh pri uničevanju trtnili škodljivcev, tudi ni potreba potem trt toliko žveplati, ker to sredstvo uničuje tudi plesnobo na trtah. Tudi so vsi pečarski izdelki, posode in peči v zalogi. In sera te za vse časopise in koledarje sveta oskrbuje najbolje in najceneje anončna ekspedicija Edv. Braun Dunaj I., Rotenturmstrasse 9. Telefon St. 21.122. — Časopisni in koledarski katalog 7.a inserente brezplačno in franko. •6TU[J!J<;KA KNJIŽ V l Dober tek je dobra stvar. Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Želodčni likčr „FL0R1AN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. Postavno varovano.