Pred programsko volilno konferenco ZKS v Velenju
Krajevna skupnost Ravne
Proslavili krajevni praznik
Krajani Raven so v nedeljo svečano proslavili svoj krajevni praznik, ki ga slavijo v spomin na 22. feburar leta 1944. ko so se v tej krajevni skupnosti pri Kaplanu v Osreških pečeh, izmučeni borci XIV. divizije uspešno prebili iz nemškega obroča.
Novozapadli sneg ni motil domačinov, ki so se v velikem številu udeležili letos že štiriindvajsetega praznovanja krajevnega praznika.
V domu družbenopolitičnih organizacij so se poleg domačinov zbrali tudi številni gostje, meti njimi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj. prvoborec in narodni heroj, kije bil kot namestnik političnega komisarja glavnega štaba udeležnec pohoda XIV. divizije. Poleg njega so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Velenje ter nekateri borci XIV. divizije.
Slavnostni govor je imel podpredsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Jože Tekavec, kije med
drugim dejal: »Krajevni praznik spominja na težke in krvave boje legendarne XIV. divizije, kije prišla na Štajersko. da poživi v tem delu Slovenije narodno osvobodilno borbo, obenem pa vsaj nekoliko razbremeni glavnino partizanske vojske, proti kateri so takrat Nemci začeli VI. ofenzivo. Obe nalogi je divizija častno izvršila, seveda z ogromnimi žrtvami. XIV. divizija je bila prva velika taktična partizanska enota, kije tako daleč vdrla v osrčje nemškega rajha, kot dotedaj še nobena partizanska enota ali enota zavezniške vojske ter tako vsemu svetu dokazala neuničljivo moč osvobodilnega gibanja Jugoslavije. ..
Pohod Štirinajste je pomenil enomesečni nepretrgan nočni marš divizije v globokem snegu, nenehnih bojih in juriših. brezprimernem junaštvu in tovarištvu^
Najbolj kritična situacija vsega pohoda je nastala tu v Ravnah. Nemci so bili prepričani. da bodo prav tu uničili
divizijo, ki je bila boj za obstanek. za biti ali ne biti.«
Po opisu preboja XIV. divizije 22. februarja v Ravnah je Jože Tekavec poudaril, da so imeli pohod Štirinajstega na Štajersko in njeni boji v zavesti slovenskega partizana med vojno posebno mesto, zaradi sposobnosti poveljstev, pestrosti v taktičnih oblikah boja, velike fizične vzdržljivosti in moralno politične čvrstote partizanov je pohod postal legenda in zakladnica za študij zasnov in oblik partizanske vojne . . .
Po slavnostnem govoru je predstavnik preživelih borcev XIV. divizije Vlado Mišica šoli in krajevni skupnosti podelil knjižno darilo s posnetki pohoda po poteh Štirinajste. V kulturnem programu pa so nastopili moški pevski zbor Ravne, učenci osnovne šole XIV. divizije Ravne in citraš Andrej Pa-čnik.
B. Z.
Seja zborov SO Velenje
POK SZDL Velenje
Na zadnji razširjeni seji. 19. februarja, je komite občinske konference ZKS Velenje obravnaval osnutek poročila o uresničevanju programske usmeritve občinske organizacije ZKS Velenje maja lani. Sklenjeno je bilo, da bodo o poročilu razpravljali te dni na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK in na sestankih komisij OK ZK. Tako dopolnjeno poročilo bodo poslali v razpravo v vse osnovne organizacije ZK v Šaleški
dolini, da bi komunisti lahko kar najbolj neposredno ocenili uresničevanje programske politike OK ZKS Velenje v obdobju med dvema konferencama. Ugotovitve, mnenja in pripombe s sestankov osnovnih organizacij ZKS pa bodo predložili bližnji programsko volilni seji OK ZKS •Velenje.
Komite OK ZKS Velenjeje na zadnji seji podprl predlog kadrovske komisije, da bi dolžnost predsednika občin-
ske konference ZKS Velenje tudi v naslednjem enoletnem obdobju neprofesionalno opravljal Alojz Kikec. Sprejeto pa je bilo še stališče za kadrovsko izpopolnitev OK ZKS in dveh komisij OK ZK. kijih bodo poslali v razpravo v vseOOZK.
V razpravi je,bilo med drugim tudi naglašeno. da morajo postati sestavni del priprav na bližnjo programsko volilno sejo OK ZKS Velenje ter kongresa ZK Slovenije in ZK
Jugoslavije problemske konference v vseh večjih delovnih kolektivih v Šaleški dolini. Nasploh pa je potrebno, kolikor je najbolj mogoče, poživiti delo osnovnih organizacij ZK. ki morajo uvrstiti na dnevne rede vsa tista vprašanja. ki v posameznem obdobju najbolj zanimajo oziroma težijo delovne ljudi in občane v posameznih sredinah.
Delovne akcije
Člani predsedstva občinske konference ZSDL Velenje seje včeraj sešlo na 24. sejo. Obravnavali so program prireditev v letošnjem letu v občini in spregovorili o predlogu delovnih akcij, ki naj bi jih v naši dolini organizirali letos. Na dnevnem redu so imeli tudi imenovanje sveta za politični sistem ter sveta za znanost in raziskovalno delo pri predsedstvu občinske konference.
,—a_
0 zaključnem računu
Predsedstvo ZTKO Velenje bo na današnji seji razpravljalo o resniče-vanju finančnega načrta zveze za leto 1980 in potrdilo zaključni račun, dogovorili pa sebodoludiosrečanju športnikov Mostarja, Splita, Kragu-jevca in Velenja.
Pesterdnevni red
Prihodnji petek se bodo na ločenih sejah sešli vsi trije zbori skupščine Velenje. Delegati bodo obravnavali predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizobra-ževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji. Obravnavali bodo predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic nastalih zaradi naravnih nesreč za obdobje 1981 do 1985, poleg tega pa bodo obravnavali elaborat o ekonomski upravičenosti ustanovitve ter sklepali o ustanovitvi V. osnovne šole.
Spregovorili bodo tudi o planu razvoja osnovnega šolstva v občini Velenje v tem srednjeročnem obdobju.
Na seji skupščine bodo delegati sprejemali še odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje ter skle-. pali o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, obravnavali bodo predlog odloka o.povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, ob koncu seje pa spregovorili še o predlogu sklepa o soglasju k porazdelitvi stroškov urejenja stavbnih zemljišč za investitorje objektov v soseskah Salek II in Salek 111.
LETO XVII
ŠTEVILKA 8 (570)
VELENJE, 27. FEBRUARJA 1981
CENA 7 DIN
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
YU ISSN 0350-5561
Februarsko sneženje je precej težav povzročilo tudi komunalcem. saj so bili delavci zimske službe le stežka kos novozapadlemu snegu. Nekaj dni so morali delati skoraj po 24 ur. kar pa je bila velika obremenitev, kije prav gotovo otežkočala uresničitev zastavljenih nalog. Približno petdeset delavcev pa je z dvanajstimi plugi vendar dokaj uspešno opravilo težavno
nalogo ter pravočasno spluži-lo in posolilo vse pomembnejše ceste.
Posebno težavo je občanom povzročala brozga, kije nastajala na posoljenih cestah. Tudi to so plugi čez dan v glavnem odstranili. Zaradi brezvestne vožnje nekaterih občanov pa je marsikateri pešec moral odnesti svojo obleko na čiščenje.
In še nekaj! Ceste po mestu in okolici bi gotovo lahko bile še lepše očiščene, če delo zimske službe ne bi bilo odvisno od skromno odmerjenih sredstev. Tako pa so od 5 miljonov sredstev, ki so zimski službi namenjena za letošnje leto. že porabili preko 3 milijone.
In zime najbrž še ni konec, leta pa še manj.
Petkove seje zborov skupščine se bodo pričele ob 7. uri.
B. Z.
8. marec
Prireditve po krajevnih skupnostih
Ob letošnjem 8. marcu — dnevu žena bo tudi v naši občini vrsta prireditev. Proslave bodo organizirale krajevne konference SZDL in osnovne organizacije ZSMS. kulturni program pa bodo pripravile osnovne šole.
Učenci osnovne šole Anton Aškerc bodo pripravili 5. marca ob 17. uri proslavo na šoli za občanke krajevne skupnosti Stara vas, naslednji dan. prav tako ob 17. uri na šoli za krajevno skupnost Desni breg (okoliš šole AA). 7. marca pa ob 16. uri v sodelovanju z VVZ na podružnični šoli v Pesju.
5. marca bo ob 18. uri proslava na osnovni šoli Gustav Šilih za del krajevne skupnosti Levi breg — okoliš šole. 6. marca ob 18. uri prav lako na šoli za del krajevne skupnosti levi breg — okoliš šole GŠ. Učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo bodo pripravili proslavo ob 8. marcu že 4. marca, in sicer ob pelih popoldan na šoli za krajevno skupnost Desni breg (okoliš šole MPT), naslednji dan ob 17. uri na šoli za krajevno skupnost Stara vas in 6. marca ob 14. uri za delavke Modnega salona.
Osnovna šola Veljka Vlahoviča bo 6. marca ob 17. uri pripravila proslavo na šoli za krajanke Smartna, 8. marca prav tako ob 17. uri za krajevno skupnost Konovo v. domu družbenopolitičnih organi-' zacij.
Učenci osnovne šole XIV. divizije bodo ob sodelovanju z velenjskimi gimnazijci pripravili proslavo ob dnevu žena 5. marca ob 17. uri na osnovni šoli Veljka Vlahoviča za krajanke K S Šalek-Gorica. Druga prireditev in čas bosta določena pozneje.
Tudi v Šoštanju bodo pripravile tamkajšnje osnovne šole vrsto prireditev, in sicer učenci osnovne šole Biba Roeck 5. marca v kulturnem domu za krajevno skupnost Šoštanj, učenci osnovne šole Karel Destovnik Kajuh pa dan pred tem prav tako v kulturnem domu za KS Šoštanj.
Učenci osnovne šole bratov Lelonje pa bodo pripravili proslavo 7. marca ob 18. uri za krajevno skupnost Šmartno ob Paki.
Prireditve bodo tudi v ostalih krajevnih skupnostih naše občine, kijih bodo pripravile podružnične osnovne šole v sodelovanju s krajevnimi konferencami SZDL in osnovnimi organizacijami ZSMS. S točnejšimi podatki bodo krajani obveščeni pravočasno.
Tudi v preteklem tednu so bile na nekaterih osnovnih šolah slovesnosti ob podelitvi Kajuhove bralne značke. S to prireditvijo so na šolah obenem počastili obletnico Kajuhove smrti. Na podelitev značk šolarji povabijo tudi znane pesnike in pisatelje. Tako je bila pretekli petek gost učencev osnovnih šol Anton Aškerc in Miha Pintar Toledo Velenje srbska pesnica in pisateljica Desanka Maksimovič. Učencem je recitirala tudi svojo znano pesem Krvava bajka, enako tudi obiskovalcem Petkovega kulturnega večera, katerega gost je prav tako bila. Učenci so gostjo vsepovsod nadvse prisrčno sprejeli, enako tudi obiskovalci Petkovega kulturnega večera, saj so se tako lahko na najbolj neposreden način seznanili z njeno ustvarjalnostjo.
Krajevnega praznika v Ravnah seje udeležil tudi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj. Dragega gosta so pozdravili tudi pionirji.
Od petka do petka
Številka 8 (570) - 27. februarja 1981
Tržna inšpekcija
- "-v;'--

morali poglobiti
IMHMHhpMMHM
Tudi letos organizira Studijsko središče Celje ob sodelovanju komitejev občinskih konferenc Zveze komunistov Velenje, Žalec in Mozirje trimesečni seminar teorije in prakse marksizma. Program za seminar je pripravila politična 5ola pri centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije, izvaja pa ga Delavska univerza Velenje. Šestnajst sluSateljev, kolikor so jih na ta seminar poslale osnovne organizacije ZK našega združenega dela, je v treh mesecih delno spoznalo teorijo marksizma. Organizatorji seminarja pa so si prizadevali, da bi udeleženci seminarja spoznali tudi probleme današnje družbe. Zato so organizirali Številne razgovore v različnih delovnih organizacijah, kjer so se s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vodstva in samoupravnih organov pogovarjali o konkretnih težavah in seveda tudi o tem, kako le te razrešujejo.
In kaj menijo o seminarju nekateri slušatelji?
»NAŠ C AS«, glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAS ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »ŠA-1 ISK1 RUDAR«, kol tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob petkih
Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foila 10. telefoni (063) S50-087. 850-316.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino-600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, lisk in odprtina: ČGI' Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1474 ne plačuje temeljnegadav ka od prometa proizvodov.
obdelovali teoretično. Želel bi, da bi se bolj poglobili v probleme današnje družbe. To nam je še najbolj uspelo pri predmetu sociologije, pri vseh ostalih pa mnogo manj. No, vseeno lahko trdim, da smo precej pridobili. Sedaj, ko se bomo vrnili v združeno delo, pa nas čaka pomembna naloga, saj bomo morali pred delavci opravičiti trimesečno odsotnost s še prizadevnejšim delom na vseh področjih. Prav vsem bo pridobljeno znanje gotovo v veliko pomoč.
praksi, vendar pa moram reči, da nam to ni uspelo dovolj. Obiskali smo številne delovne organizacije, vendar menim, da je bilo tega še vse premalo. Znanje, ki sem ga pridobila pa bom prav gotovo uporabila pri svojem družbenopolitičnem delu."
DRAGO TRKULA, rudarski nadzornik, OO ZK Transport, RLV: „V trimesečni seminar teorije in prakse marksizma me je poslala osnovna organizacija Zveze komunistov, kjer aktivno delujem že vrsto let. Aktiven sem tudi v delavskem svetu, krajevni skupnosti, pa tudi v nekaterih občinskih družbenopolitičnih organizacijah.
Moram reči, da sem od tega seminarja pričakoval več. Vse preveč smo snov


LADISLAV BRAČIC, oddelkovo-
dja OO ZK Embalažnica, TGO: „V Zvezi komunistov delam že dolgo, trenutno sem tudi predsednik osnovne organizacije in menim, da je prav, da se v marksistično teorijo tudi bolj poglobim Na takšnem seminarju je to mnogo lažje kot pri samem študiju. Seminar daje globlji pogled na svet, širi osnovno znanje, ki si ga s šolanjem že pridobil. Prav vsi pa smo začeli bolj razmišljati o problemih današnje družbe, posamezne dogodke znamo sedaj bolje povezati v neko celoto in tudi naše pojmovanje sveta je bolj logično, bolj enostavno. Znanje bom prav gotovo lahko uporabil pri delu v osnovni organizaciji in pri vsem družbenopolitičnem delu. Moja velika želja je, da bi tovrstno izobraževanje nadaljeval."
IRENA JERAJ, administrator, OO ZK Stavbeno pohištvo Gorenje Glin Nazarje: ,,Članica zveze komunistov sem od leta 1977. Takoj ob vstopu v to organizacijo sem pričela aktivno delovati in verjetno me je osnovna organizacija prav zaradi tega tudi poslala na ta seminar. V teh treh mesecih, kolikor obiskujemo seminar, smo se poglobili v teorijo marksizma, skušali smo spoznati njeno uveljavljanje v
SIMON OGRAJENSEK, vodja terminske centrale, OO ZK TKS SIP Šempeter: ,,Naša osnovna organizacija ZK stremi za mladim strokovnim kadrom in prav zaradi tega sem bil tudi izbran za ta seminar. Seveda pa sem že nekaj časa družbenopolitično delaven. Vsega, kar sem pridobil na seminarju, prav gotovo ne bom mogel porabiti takoj. Star sem šele 22 let in še nimam veliko izkušenj na področju družbenopolitičnega dela. Pridobljeno znanje pa mi bo koristilo pri delu v osnovni organizaciji ZK, v mladinski organizaciji, pri delovanju v krajevni samoupravi. Tudi jaz bi rad šolanje nadaljeval, seveda pa ne vem, če bom imel možnost."
Mira Zakošek
Ali je res edina pot sodišče?
Ta zapis govori v imenu vseh. Tako smo se dogovorili na sestanku vaškega odbora v Lopatniku pri Velenju. Pisec tega članka se morda čutim najbolj prizadetega in hkrati razočaranega zaradi odgovorov v zvezi s pritožbo o spremembi naziva kraja Lopatnik v Kozjak. Pojasnila geodetske uprave Velenje in geodetske uprave Ljubljana se glasijo, da so naše pritožbe neutemeljene. Pravijo, da zoper njihovo odločbo ni mdžna pritožba, možno pa je zoper njo sprožiti pravi pravni spor pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije.
Dolgo smo premišljevali, ali naj sprožimo pravni spor, vendar smo se odločili, da tega ne bomo storili. Smo siromašna soseska v krajevni skupnosti Paka pri Velenju, ki se mora krepko boriti za vsak dinar za napredek svojega kraja, ne pa da bi zapravljali denar za odvetnike, ki nam verjetno tudi veliko ne bi pomagali. Obenem se nam tudi zdi odveč, da bi morali v današnjem delegatskem sistemu iskati pravice na sodišču. Od časa, ko smo dobili v naši soseski obvestila, da se moramo zglasiti na geodetski upravi Velenje zaradi spremembe številke in naziva kraja, se je v nas stare in mlade vtihotapil nemir. Ne strinjamo se z njihovo odločitvijo, da se naš kraj Lopatnik preimenuje v Kozjak. Prepričan sem, da imamo to pravico, cia tako mislimo. Nekateri pravijo, da so mislili, da nam delajo uslugo, da se bo naš kraj imenoval po zgodovinskem legendarnem Paškem Kozjaku. Mi smo ponosni na Paški Kozjak, še bolj pa občudujemo svoj Lopatnik, saj smo prepričani, da ima tudi naš mali neznani Lopatnik svojo zgodovino in da je pretrpel strahote zgodovinskega nasilja kot vsa Slovenija. Zato bi bila sramota od nas, da bi ga v tem trenutku brez vsake-
ga odpora izdali. Toliko ponosa je v nas, da tega ne bomo storilii
Tudi ljudje iz Lopatnika so verjetno nekaj pripomogli za današnje lepše in srečnejše življenje. Nihče nas ne vpraša, kako živimo, kaj se pri nas dogaja ali smo potrebni pomoči. Trditev tistih, ki pravijo, da seje krajevna skupnost Paka strinjala, da se kraj Lopatnik preimenuje v Kozjak, ni resnična. Ko smo bili prisotni na sestanku sveta KS Paka in smo omenili svoj problem (to tudi lahko dokažemo z zapisnikom), nam je bilo rečeno, da odločitev prepuščajo nam. Mi smo spraševali in se pismeno pritoževali. Rezultat vseh naših naporov je zavrnjena pritožba geodetske uprave Ljubljana, ki nam pa nudi zadnji up, pravni spor pri vrhovnem sodišču. Sprašujemo, zakaj tako! Zakaj na sodišče?
Ali ni nihče pomislil, kako bodo prizadele takšne odločitve nas, ki tu živimo. Ali ni nikogar v velenjski občini, ki bi se zglasil pri nas, ali vsaj na sestankih KS Paka, da bi vsaj nam poskušal obrazložiti zadevo. Da bi bil pripravljen poslušati naše predloge. Vsi smo pripravljeni priti v dolino na dogovorjeno mesto in se pogovoriti, vendar je potrebno poslušati tudi nas. Do tega imamo verjetno pravico. Imena Lopatnik ne damo.
Vse, kar so nam dobrega storili s spremembo naziva kraja, je, da naša pošta sedaj resnično kroži po Paškem Kozjaku. Ko jo dobimo v roke, je že zastarela. Serviserji, če jih potrebujemo, nas po več ur iščejo po Paškem Kozjaku, potem pa nam hočejo zaračunati kilometrino in zapravljen čas. To nam je darilo, komu pa se zanj lahko zahvalimo, pa še sami ne vemo!
Vinko Benovšek
Zmeda zaradi potrošniške mrzlice
Pomanjkanje nekaterih prehrambenih proizvodov v preteklem letu je povzročilo vrsto nepravilnosti in negodovanj občanov. Zato je imela tržna inšpekcija v občini Velenje polne rbke dela.
Največ ukrepov je bilo v letu 1980 prav s področja predpisov o blagovnem prometu. Potrošniška mrzlica je naredila precejšnjo zmedo in izzvala še večje pomanjkanje, težne inšpektorje pa krepko zaposlila. V primerih pomanjkanja so morali sprejeti najrazličnejše ukrepe, kot so omejevanje količin nakupa manjkajočih dobrin in določanje časa prodaje. Vendar vsi ti ukrepi niso pripomogli, da bi pralni praški, čistilna sredstva in gospodinjski plin pravično razdelili med vse potrošnike. Tržnim inšpektorjem so pri tem priskočili na pomoč potrošniški sveti po krajevnih skupnostih, ki so prizadevno sodelovali pri razdeljevanju proizvodov ter tako vsaj nekoliko omilili nezaupanje do trgovcev. Med neživilskim blagom je največ negodovanja med občani povzročilo pomanjkanje plina za gospodinjstvo. V tehničnih trgovinah pa cesto ni bilo moč kupiti pralnih strojev, zmrzovalnih omar in barvnih televizorjev. V posameznih prodajalnah je tržna unšpekcija ugotovila precej nepravilnosti. Posebno veliko povpraševanje je nastalo takrat, ko je bilo znano, da se bodo nekateri izdelki podražili. ,,Priviligirani kupci" so povzročili med občani veliko nezadovoljstva. Srečneži med kupci so bili največkrat prav tisti, katerih denarnice bi lahko prenesle napovedane višje cene. Pomanjkljiva pa so bila tudi podrobnejša določila o nakupu in rezervaciji' izdelkov v času urejanja kreditnih pol.
S kontrolo kvalitete živil so tržni inšpektorji ugotovili nepravilnosti pri tehnični opremljenosti, predvsem nepravilni temperaturi v hladilnih oziroma zmrzovalnih vitrinah. Nekaj težav se je v preteklem letu pojavilo pri reklamacijah tehničnih izdelkov, predvsem zaradi pomanjkanja rezervnih
delov. Kljub številnim prizadevanjem pri odpravljanju nepravilnosti pa so bili tržni inšpektorji nemočni pri težavah, ki so se porajale pri prekoračevanju obljubljenih rokov dobave. Pri tem ni šlo le za avtomobile, ampak tudi za izdelke pohištvene industrije. V maloprodajalnah je bilo v preteklem letu malo kršiteljev predpisov o cenah, znatno večje število je bilo teh pri opravljanju komunalne in obrtne dejavnosti. Velikokrat so delavci pri opravljanju dela zaračunavali večje število ur od dejansko porabljenih, previsoki pa so bili tudi odvisni stroški in uporaba planskih cen za material. Pri pregledu računov za opravljeno storitev so tržni inšpektorji največkrat našli zaokroženo število ur, _ čeprav je bilo porabljenega časa manj. Na račun so zapisali dve uri, delali pa so le uro in 15 minut.
V minulem letu so tržni inšpektorji načrtovali 50 odvzemov vzorcev živil. Vendar tega niso dosegli, saj so že po 10 odvzetih vzorcih presegli vsoto namenjeno vzorčenju. Pri analizah pa so ugotovili slabo kakovost mlečnih in mesnih izdelkov.
Tržni inšpektorji velenjske občine bodo v tem letu namenili največ pozornosti kontroli, kakovosti blaga, poleg tega pa bodo nekaj skrbi namenili še kontroli tehnične opremljenosti prodajaln in gostinskih lokalov. Z delom so že pričeli. Skupaj s sanitarno inšpekcijo so opravili temeljit pregled vseh gostinskih lokalov v družbenem sektorju. Dela so že zaključili, vendar ugotovitve niso nič kaj spodhudne. V večini primerov so bile sanitarije neprimerne in v zelo slabem stanju. Poleg tega so našli nekaj nepravilnosti tudi v drugih prostorih, ki niso bili tehnično pravilno opremljeni. Pri kontroli pa so naleteli še na neupoštevanje normativov pri pripravi sendvičev, seveda v škodo potrošnika. V naših gostiščih si gost v velikih primerih ne more potešiti lakote niti s skromnim sendvičem, čeprav je to zapisano v določilih obratovanja. Glede na te pomanjkljivosti čaka tržne inšpektorje, še bolj pa gostinske delavce, do začetka turistične sezone gotovo še veliko dela.
T. P.
Občinska raziskovalna skupnost
Nesklepčna seja
Preteklo sredo bi morala biti skupščina občinske raziskovalne skupnosti Velenje, vendar je odpadla zaradi nesklepčnosti. Udeležila se je je namreč le četrtina delegatov, odpadla.
Dnevni red za sejo je bil izredno pomemben, saj bi morali delegati med drugim obravnavati osnutke srednjeročnega plana te skupnosti za obdobje do leta 1985 ter letni program za letošnje leto. Zal pa se je zopet pokazalo, tako kot že nekajkrat v tem mandatnem obdobju da se nekateri delegati
svoje odgovornosti ne zavedajo in tako zaupanja, ki so ga prejeli ob volitvah nikakor ne opravičujejo. Takšen odnos delegatov pa onemogoča skupščini raziskovalne skupnosti, da bi osnutke srednjeročnih planov sprejela do predvidenega roka. Zaradi tega so se na skupščini odločili, da bodo osnutke samoupravnih sporazumov posredovali neposredno delegacijam, te pa naj jih potrdijo oziroma posredujejo pripombe ali dodatne predloge.
M. Z.
MMHHMl
II
Številka 8 (570)
- 27. februarja 1981
h delovnih kolektivov
IV* 3
Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo
Z velikim odrekanjem so uspeli doseči dobre poslovne rezultate
Tovarna usnja Šoštanj
Z višjo stopnjo obdelave do boljših rezultatov
V teh dneh v organizacijah združenega dela obravnavajo rezultate lanskoletnega poslovanja, preverjajo svpjo poslovno uspešnost ter iščejo notranje vzroke, ki so zavirali večje proizvodne dosežke. Zbrane ugotovitve, analize in pripombe pa bodo osnova nadaljne-mu načrtovanju in še boljšemu poslovanju.
Za tovarno usnja Šoštanj — temeljno organizacijo Industrije usnja Vrhnika je bilo leto 1980 eno najtežjih v zadnjih letih, saj so se poleg usnjarsko branžno specifičnih težav, pojavile še dodatne težave kot posledica ukrepov gospodarske stabilizacije. Položaj na področju usnjarstva se vse bolj zaostruje ne le doma, temveč tudi v svetu. To se kaže v hitrem padcu cen in povpraševanja. Domače surovine in pomožni material so vedno dražji, zato naše tovarne z usnjem težki konkurirajo na tujih tržiščih. To velja tako za izdelavo sviffjskega kot podplatnega usnja. Tako se je zmanjšal izvoz svinjskega usnja delovne organizacije Industrija usnja Vrhnika, saj je bil dosežen le v višini 91 odstotkov načrtovanega, v primerjavi z letom 1979 pa so ga dosegli le v višini 92 odstotkov. Ob tem so bili seveda izvozni dosežki tovarne usnja Šoštanj prav tako sorazmerno manjši od načrtovanih. Zaradi deviznh omejitev pa so lahko uvozili le za 45 odstotkov načrtovane vrednosti surovin, kar je v primerjavi z letom 1979 le 35 odstotkov uvozne vrednosti. Lani so uvozili za 1.356.800 dolarjev suroovin in pomožnih materialov, medtem ko so še leto poprej uvozili za 3.887.000 dolarjev potrebnih materialov. To jih je prisililo, da so morali zmanjšati proizvodnjo vegetabilnegaa usnja za 43 odstotkov ter pričeti s preusmerjanjem proizvodnje in namesto manj iska-
nega podplatnega usnja izdelovati tehnično in galanterijsko vegetabi-lno usnje. Manjšo prodajo na področju vegetabilnega usnja so delno nadoknadili s prodajo svinjskega usnja, kjer so v primerjavi s preteklim letom dosegli 41-odstotno rast. V tem obdobju so delno uspeli povečati tudi proizvodnjo konfekcije, kjer so dosegli 9 odstotno rast v primerjavi z letom 1979. Niso pa dosegli načrtovanega izvoza. Dodatne težave pri proizvodnji je povzročila občutna podražitev domačih pomožnih materialov za proizvodnjo usnja, saj so cene nekaterih porasle tudi za 200 odstotkov, v povprečju pa od 55 do 60 odstotkov. Narasle pa so tudi cene uvoznih pomožnih materialov in so zanje porabili kar 45 odstotkov razpoložljivih deviznih sredstev.
Težave so bile tudi s prodajo podplatnega usnja, saj so se čevljarji zaradi visokih cen raje odločali za druge materiale kot so guma in poliuretan. Tako so uspeli v v lanskem letu prodati le 60 odstotkov proizvedenih količin. Uspeli pa so povečati prodajo vegetabilno strojenih vratov za 112 odstotkov. Celoten program vegetabilno stro-jenega usnja pa je kljub temu manjši za 23 odstotkov v primerjavi z letom poprej.
Takšen položaj je narekovala kar najbolj stabilizacijsko obnašanje in tudi odrekanje celotnega kolektiva, kar je bilo najbolj opazno pri nizkih osebnih dohodkih". Ti so se lani povišali za manj kot sedem odstotkov, v povprečju pa so od delovne organizacije Industrija usnja Vrhnika nižji za tri tisoč din. Nizki osebni dohodki so vplivali na visoko fluktuacijo, ki znaša kar 22 odstotkov. Ob tem je nova delovna sila, neustrezno kvalificirana. Pogosto so to celo delavci, ki zaradi različnih razlo-
gov ne dobijo dela v drugih organizacijah združenega dela v občini Velenje. Z ureditvijo samskih stanovanj skušajo v temeljni organizaciji zagotoviti boljši družbeni standard zaposlenih in pridobiti usposobljenejše delavce.
S stabilizacijskimi ukrepi, ki so jih v delovni organizaciji dosledno uresničevali, jim je uspelo zmanjšati število zaposlenih, prav tako pa tudi nadurno delo, kar za 50 odstotkov. Zmanjšali so tudi število neopravičenih izostankov in to kar za 30 odstotkov.
Navkljub vsem težavam, katerimi
so se srečevali v šoštanjski tovarni usnja, so preteklo poslovno leto zaključili pozitivno. Z doseženim rezultatom so zadovoljni, vendar sc zavedajo, da je bil dosežen le z velikim odrekanjem celotnega kolektiva.
V temeljni organizaciji menijo, da bodo pogoji poslovanja v letošnjem letu še težji. Zato bodo zlasti na področju proizvodnje vegetabilnega usnja težili k višji stopnji obdelave. Tako imajo v načrtu proizvodnjo sedežnih garnitur. Poleg tega želijo razširiti proizvodnjo okrasnih stenskih slamnih oblog, ki so jih pričeli poizkusno izdelovati konec preteklega leta. Iščejo pa.tudi možnosti za uvedbo nekaterih novih programov v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami. Letos bodo pričeli uresničevati ob pomoči inštituta Jožef Štefan program hidrolize in polimernih odpadkov. ■
Ob uresničevanju teh programov pa upajo, da bodo končno le uspeli razrešiti družbenoekonomske odnose znotraj delovne organizacije, saj tudi ti krojijo manj uspešno poslovanje šoštanjskega tozda.
BORIS ZAKOŠEK
S pestro ponudbo tudi na tuje
V	naši občini je pričela v začetku tega leta delovati nova delovna organizacija. Podjetje za hidrogradnje, gradno prometnih objektov in hortikulturo, tako se imenuje, je pričelo poslovati s 1. januarjem letošnjega leta. Nastalo je z izločitvijo dela dejavnosti nizkih gradenj Komunalnega centra Veleje. Proces izločanja je trajal skoraj celo leto. Vzrok za samostojno pot tega delovnega kolektiva lahko osvetlimo z dveh kotov, in sicer z usklajevanjem z zakonom o združenem delu ter obsegom dejavnosti. Nizke gradnje so prejšnji delovni organizaciji prinašale kar 80 odstotkov celotnega prihodka.
V	resoluciji naše občine za to leto piše, naj bi bilo to podjetje nosilec nizkih gradenj v Šaleški dolini, saj je bila do sedaj ta dejavnost na tem področju naše občine precej razdrobljena. Tudi v srednjeročnih smernicah razvoja je podjetje za hodrogradnje, gradnjo prometnih objektov, in hortikulturo določeno kot nosilec razvoja nizkih gradenj v občini Velenje in povezovalec te dejavnosti. Ta enovita delovna organizacija prihaja na domače tržišče s celovitim programom na področju nizkih gradenj, torej zajema njihova dejavnost vse od pričetka gradnje objekta do njegovega končnega izgleda. 180 zaposlenih opravlja gradnjo, obnovitev in popravilo cest, ulic, trgov, cestnih mostov, nadvozov in podvozov, gradnjo, obnovitev ter popravilo vseh vrst vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, gradnjo parkirišč in tovarniških ploščadi, ureditev zunanjih objektov s hortikulturo, zatravitve, vrtanje in odstreljevanje kamenin ter storitev z gradbenimi stroji in prevoze blaga v cestnem prometu. ,,V tem letu načrtujemo celotni prihodek v višini 200 milijonov dinarjev, število zaposlenih naj bi se v tem letu povečalo še za 9 odstotkov. Smo nova delovna organizacija in se moramo tudi kadrovsko precej izpopolniti. V osnutku srednjeročnih smernica razvoja predvidevamo 3,5 odstotno rast celotnega prihodka in prav takšen odstotek zaposlovanja. Zelo velik poudarek dajemo strukturi novo zaposlenih. Če želimo ponuditi našim odjemalcem dobre storitve, bomo to dose i le z zaposlovenjem kvalificiranih delavcev," je dejal direktor tega delovnega kolektiva Franc Ri-ček. 50 odstotkov vsega načrtovanega prihodka naj bi delavci ustvarili v naši dolini, ostalo polovico pa naj bi zaslužili izven občin-
skih meja, predvsem v koroški, zgornjesavinski in celjski regiji. Svojo dejavnost bodo razširili še na druga območja Slovenije s storitvami pa se bodo pojavili tudi izven nje.
,,Prizadevali si bomo, da bomo dobro opravili nalogo, ki nam je bila zaupana. Že v začetku poslovanja smo pričeli z iskanjem najprimernejših oblik za čim uspešnejše sodelovanje s tovarnami, ki delajo na področju nizkih gradenj in s podjetji, katerih glavna dejavnost so inženiring storitve, kot sta Vegrad in RSC. S tema dvema se povezujemo predvsem zaradi celovite ponudbe na tem področju. Dobro sodelujemo tudi z dobavitelji nam prepotreb-nih surovin in repromateriala v Šaleški dolini, pa tudi izven nje", je poudaril Franc Riček.
Čeprav v tem delovnem kolektivu še nimajo dokončno oblikovanih srednjeročnih razvojnih smernic, predvidevajo v drugi polovici
Franc Riček, direktor HPH
srednjeročnega obdobja prodor na tuje tržišče, seveda z nekaterimi partnerji. Možnosti so, devize pa jim bodo prišle še kako prav, saj bi z njimi premagali težave, ki se porajajo z nakupom surovin ter vzdrževanjem gradbenih strojev.
V čem delavci podjetja za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo vidijo uspeh poslovanja v tako zaostrenem gospodarskem položaju?
,,Prepričani smo, da bomo uspeli na tržišču z neprevelikim obsegom dejavnosti in v precejšnjem izboljšanju kvalitete dela. Tu mislim predvsem na spoštovanje pogodbenih rokov, z dobro organizacijo dela bomo uspeli v konkurenčno-
sti. Z kar najboljšim izkoristkom notranjih rezerv, gospodarnim obnašanjem na vsakem koraku in v pestri ponudbi na področju nizkih gradenj bomo zagotovo uresničili vse načrtovane naloge", je poudaril naš sogovornik.
Brez težav nikjer ne gre. Z začet-niškimi, te gotovo niso majhne, pa je toliko še težje. Precej so jih prizadeli zaostreni gospodarski ukrepi, ki zmanjšujejo delež naložb in omejitve pri nakupu osnovnih sredstev. Zaposleni v tej delovni organizaciji so si zastavili takšne naloge, ki bodo vsaj delno omilile težave s katerimi se srečujejo. Dobre rezultate gospodarjenja pa zmanjšujejo tudi neugodne vremenski razmere. Ena od večjih težav je zaposlovanje kvalificiranih delavcev iz bližnje okolice. Pomanjkanje zidarjev, tesarjev jim že sedaj dela velike preglavice. Letos so pričeli v podjetju z načrtnim izobraževanjem zaposlenih delavcev, vendar pa interno izobraževanje ne more nadomestiti potreb po višji izobrazbi zaposlenih. Dogajalo se je že, da so morali za opravljanje težjih in kvalitetnejših del poiskati pomoč pri svojih kooperantih. Stanovanjske težave imajo ,,za silo" rešene, ob koncu tega srednjeročnega obdobja pa želijo še bolje poskrbeti za samske delavce z izgradnjo svojih stanovanj. Prav tako zaposleni v tem srednjeročnem obdobju načrtujejo še izgradnjo prepotrebne mehanične delavnice. Izgradnjo so načrtovali že v lanskem letu, vendar zaradi težav pri iskanju lokacije naloge niso uspeli uresničiti. Upajo pa, da bodo težavo s pomočjo izvršnega sveta naše občine ter z lastnimi napori kar najhitreje odpravili. Najeti in neustrezni delovni prostori, ki so last prejšnje delovne organizacije jih še kako ovirajo pri izpolnjevanju nalog. Če težave do leta 1982, do takrat morajo namreč izprazniti prostore, ne bodo rešili, bo gospodarjenje celotne delovne organizacije ,,viselo precej na nitki". V načrtu do leta 1985 pa imajo še ureditev večjega zemljišča, na katerem bi razširili lastno drevesnico v Kavčah, saj dosedanja ne zadostuje več potrebam.
Dela jim torej v prihodnje ne bo manjkalo. S tako temeljitim načrtovanjem in sprejetimi varčevalnimi ukrepi, ki jih tekoče spremljajo in izvajajo v vseh sredinah — vsaj tako zatrjujejo —, uspehi ob koncu leta ne bodo izostali.
T. Podgoršek
Ljubljanska banka - Temeljna banka Velenje
Uvajajo limitirane čeke
Modna konfekcija Elkroj
Na pobudo številnih obrtnikov in drugih občanov, ki z osebnim delom opravljajo gospodarske in negospodarske storitve, je Ljubljanska banka ugotovila, da je tekoči račun z omejeno vrednostjo posameznega čeka, premalo elastičen. Zaradi tega so se odločili za uvedbo novega — limitiranega čeka, ki bo v večji meri služil potrebam pri poslovanju. Občani, pretežno bodo to obrtniki, bodo lahko z omenjenimi čeki poravnali celoten znesek računa, trgovskim delovnim organizacijam pa jamči kritje čekov Ljubljanska banka. Trgovci s prevzemom limitiranega čeka ne prevzemajo nobenega rizika.
Stranke prejmejo že delno izpolnjen ček, na katerem je napisan naziv banke, znesek do katerega jamči banka izplačilo, datum, številka računa ter podpisi pooblašče-
nih bančnih delavcev. Veljavnost čeka preneha šest mesecev po izdaji. Vnovčevanje čekov, ki jih prejmejo trgovske delovne organizacije je enostavno in popolnoma enako vnovčevanju čekov tekočih računov občanov.
Na področju Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje bodo limitirane čeke izdajale poslovne enote Mozirje, Šoštanj, Pesje, ter v Velenju na Rudarski, Šaleški in Tomšičevi cesti.
Imetnik žiro računa lahko zahteva enega ali več čekov, katerih skupna vrednost ne sme presegati stanja na njihovem računu. Ček lahko zahteva občan v katerikoli omenjenih poslovalnic in ga tudi takoj prejme. Ček lahko uporabi tudi za gotovinsko izplačilo, vendar pa ga lahko vnovči le pri enotah Ljubljanske banke. Najmanjši
znesek, za katerega lahko dobijo občani limitiran ček, je pet tisoč dinarjev, trgovec pa mora ček vnovčiti v osmih dneh, če sta sedež banke in trgovske organizacije v istem kraju oziroma v petnajstih, če sta ta različna.
Ljubljanska banka podpira brezgotovinska plačila, tako se je poslovanje s tekočimi računi že dobro uveljavilo. Limitirani čeki pa so prav gotovo še korak naprej na področju brezgotovinskega plačevanja. Na Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje so prepričani, da bodo občani to ponudbo s pridom polno številno izkoriščali. Gotovo pa bodo takšen način poslovanja pozdravile tudi trgovske delovne organizacije, saj je poslovanje z gotovino zanje mnogo manj prijetno.
M. Zakošek
i
Uspešna izvozna usmeritev
Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram so v Modni konfekciji Elkroj v lanski dosegli lepe proizvodne uspehe. Količinsko so obseg proizvodnje in prodaje v primerjavi z letom poprej presegli za 10 odstotkov, vrednostno pa so bili še bolj uspešni. Letni načrt so namreč krepko presegli in pri ustvarjenem prihodku le neznatno zaostali za 400. milijoni dinarjev. Dohodek je skladen z načrtovanim in dosega vrednost 135 milijonov dinarjev ali 300.000 dinarjev na zaposlenega. Ti so lani v povprečju zaslužili 7.950 dinarjev, kar je za 12 odstotkov več kot v letu 1979, zaposlenost pa so v letu 1980 povečali za 11 odstotkov.
Dokaj uspešni so bili tudi na izvoznem področju. Svoje izdelke izvažajo izključno na konvertibilna
tržišča, lani pa so izvoz povečali za 50 odstotkov. Tudi dodatna izvozna prizadevanja so rodila sadove, saj je danes že jasno, da bodo letos izvoz v primerjavi z lanskim letom povečali za 100 odstotkov. Ob tem se seveda nadaljnjim naporom na tem področju ne bodo odrekli, poleg tega pa bodo letos največ pozornosti namenili posodabljanju proizvodnih in tehnoloških postopkov. To je še zlasti pomembno zaradi tega, ker že tri leta niso nadomestili nobenega stroja, Če izvzamemo zanemarljivo količino sejemskih primerkov. Glede na razmere, ki so vladale na tržišču, zlasti na njegovi nabavni strani, so s svojimi poslovnimi uspehi torej zelo zadovoljni.
V preteklem letu so bistveno izboljšali tudi razmerje med proiz-
vodnimi in režijskimi delavci, saj v vsem letu niso zaposlili nobenega režijskega delavca. V veliki meri so izboljšali tudi delovno disciplino, vsi dosežki skupaj pa zagotavljajo, da bodo uspešno gospodarili tudi v letošnjem letu. betni proizvodni načrt so sestavili povsem v skladu z dejanskimi možnostmi. Za letos načrtujejo, da bodo proizvodnjo in prodajo znova povečali za 10 odstotkov, na kar bo v največji meri vplival začetek proizvodnje v šoštanjski temeljni organizaciji in poleg tega posodobitev proizvodnje v NazarjiJj. Tu bodo v letošnjem letu pridobili avtomatski notranji transport in s tem bo tovarna, poleg ostalih prednosti, pridobila pravi industrijski videz.
^ J-P- Limitiran ček
V središču pozornosti
Številka 8 (570) - 27. februarja 1981
Ustanavljanje občinske skupnosti za cene
Šaleška dolina
Občinska skupnost otroškega varstva
Dodeljevanje otroških dodatkov po novem
Pričakovati je mogoče, da se bo že v naslednjih dneh sestal na svoji prvi seji svet novoustanovljene skupnosti za cene občine Velenje.
75 temeljnih organizacij združenega dela oz. enovitih organizacij združenega dela materialne proizvodnje, 35 tozdov oz. enoviteh OZD s področja družbenih dejavnosti ter obrtno združenje naj bi v občini Velenje ustanovilo občinsko skupnost za cene. V skupnosti bodo v prihodnje urejali medsebojne odnose, usklajevale svoje interese ter uresničevale pravice in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine.
V	nazarski lesni industriji so si v lanskem letu zadali dokaj smel proizvodni načrt. Ob ocenjevanju lanskih poslovnih dosežkov ocenjujejo, da bi ga zagotovo tudi uresničili, če se ne bi otepali z velikimi težavami pri preskrbi s surovinami in rezervnimi deli. Kljub temu je jasno, da je bilo njihovo poslovanje uspešno, ne glede na vse težave. Količinsko so letni načrt dosegli 92-odstotno, na takšen odstotek pa je v največji meri vplivala proizvodnja ivernih plošč. V tej temeljni organizaciji so se namreč srečevali z velikim pomanjkanjem rezervnih delov, posledica tega pa so bili izpadi proizvodnje. Kljub temu je razveseljiva ugotovitev, da je tudi ta temeljna organizacija poslovno leto uspešno zaključila, čeprav je seveda še vedno na robu rentabilnosti.
V	lanskem letu so tako ustvarili 1,08 milijarde dinarjev prihodka in 270 milijonov dohodka. Prodaja je dosegla vrednost 870 milijonov,
Nova občinska skupnost za cene bo opravljala naloge posebnega družbenega pomena, imela pa bo tudi javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na jpodročju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene.
Skupnost bo pripravljala, • ;la-dno z razvojnimi in planskimi usmeritvami, osnove za določanje politike cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine. Predlaga pa tudi ukrepe za izvajanje politike cen.
kar je za 38 odstotkov več kot v letu 1979. Izvoz so v.lanskem letu povečali za 3,5-krat, dosegel pa je vrednost 70 milijonov dinarjev. Glede na to bodo tudi v letošnjem letu največ pozornosti namenili prav izvoznim prizadevanjem. To bo seveda nujno, če želijo pridobiti potrebna devizna sredstva za nakup rezervnih delov in za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let. Ob tem bodo razumljivo morali povečati raven kakovosti svojih izdelkov. Menijo, da bodo letos sami izvozili za 90 milijonov dinarjev izdelkov, posredno pa z izvozom pohištvenih elementov še za 30.
Na letošnji proizvodni načrt so v veliki meri vplivale lani zaključne naložbe in posodobitve proizvodnega programa. V preteklem letu so namreč pridobili novo tovarno za oplemenitenje ivernih plošč in za njihovo predelavo v pohištvene elemente, poleg tega pa še novo žagal-nico, ki zagotavlja boljši izkoristek
Družbeno kontrolo cen bo opravljala nova skupnost za cene občine Velenje s tem, da se bo udeleževala sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine. Izvršnemu svetu skupščine občine Velenje bo predlagala ustrezne ukrepe, predvidene z republiškim zakonom. Skladno z zveznim zakonom bo izvajala odločbe o začasnem zadrževanju neprimerno oblikovanih cen. Spremljala in analizirala bo gibanja cen in razmerij v cenah ter analizirala pogoje in vzroke, ki so vplivali na
tanjše hlodovine. Ob tem velja poudariti, da so prav tako v lanskem letu preusmerili proizvodnjo stavbnega pohištva. Opustili so namreč klasični program in tudi tako dvignili raven predelave lesne surovine.
'Celotni dohodek naj bi tako letos dosegel vrednost 1,86 milijarde dinarjev, prodaja 1,46 kar je za 67 odstotkov več kot v lanskem letu, ob tem pa bi ustvarili 390 milijonov dinarjev dohodka. Seveda se bodo potrudili, da bodo kar največ lesne surovine predelali doma, kar velja tudi za surove iverne plošče, saj bodo sami predelali več kot polovico celotne proizvodnje. Pogoj za uresničitev tega načrta je seveda jasen. Izpolnili ga bodo namreč le, če bodo imeli na voljo dovolj lesa in reprodukcijskih materialov in še bo temeljita obnova stare tovarne ivernih plošč opravljena pravočasno.
J. P.
gibanje cen. Izvršnemu svetu skupščine občine Velenje pa lahko predlaga izdajo ukrepov neposrednega nadzora cen, opravljala pa bo še neposredni nadzor cen, določen z zveznim zakonom. Z republiško skupnostjo za cene pa bo velenjska občinska skupnost za cene sodelovala pri oblikovanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji.
Organa skupnosti za cene občine Velenje bosta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Svet skupnosti bo štel 21 članov; 14 delegatov bodo izvolili v združenem delu ter obrtnem združenju 4 člane bo imenoval izvršni svet skupščine občine Velenje, po 1 delegata pa občinska konferenca SZDL Velenje, Občinski svet ZSS Velenje in občinska konferenca svetov potrošnikov občine Velenje.
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje, ustanoviteljev občinske skupnosti za cene, bodo opravljali družbeni nadzor cen tako, da bodo spremljali uporabo meril za oblikovanje cen za njihove proizvode in storitve, spremljali in nadzorovali bodo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnih združenj kar zadeva medsebojno odvisnost, povezanost in odgovornost ter preverjali usklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepa samoupravna organizacija oz. skupnost in združenje,' ter drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen.
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti za cene občine Velenje v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnose na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oziroma storitev glede družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obvečanje o cenah zaradi spremljanja.
V tem letu je pred vse občinske skupnosti otroškega varstva Slovenije postavljena težka in odgovorna naloga. V svoji pristojnosti bodo sedaj zbirale in dodeljevale otroške dodatke. Doslej je to delo opravljala Skupnost otroškega varstva Slovenije. Pripravljen je že dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom. Ta dogovor prinaša velike novosti na področju dodeljevanja otroških dodatkov.
Otroški dodatek bo odslej naprej socialna pomoč družinam z otroki. To pomeni, da se dodeljuje na koncu, kot zadnji korektiv, ko se družini seštejejo vsi dohodki iz rednega nadurnega in minulega dela, vse nagrade ter ostali dohodki za preteklo leto ter že vse dodeljene socialne pomoči in druge olajšave v tekočem letu. Če po tem izračunu na družinskega člana dohodek ne dosega izračunanega življenjskega stroška, potem pripada družini otroški dodatek tako kot doslej.
Zadnji izračuni kažejo, da je življenjski strošek povprečno na otroka v začetku tega leta znašal 3840dinarjev. Zato je v SR Slovenije usklajena zgornja meja za dodelitev otroškega dodatka, in sicer 3900 dinarjev. V dohodku do tega zneska bodo posebej obravnavane tiste družine, ki imajo izredno nizke dohodke na družinskega člana ter bodo tako lahko prejele višji otroški dodatek kot doslej. Novost v dogovoru je tudi ta, da ni več zastaralnega roka treh mesecev. kar pomeni, da bodo lahko družine uveljavljale
otroški douaicK ic od 1. dne naslednjega meseca, ko bodo vložile prijavo. Zelo pomembno je to za preizkus upravičenosti, če občani ne vložijo pravočasno zahtevanih dokumentov.
Povsem spremenjene so tudi tiskovine za ugotovitev upravičenosti. Da bi zmanjšali administracijo, nova tiskovina ne predvideva več potrditve osebnega dohodka v delovni organizaciji, ampak naj bi upravičenci sami zapisali višino zaslužka v preteklem letu.
Ker so bile vse te noVosti uvedene v zelo kratkem času. občinska skupnost otroškega varstva ni mogla pravočasno obvestiti delavcev, da bi prihranili dokument, ki so ga dobili v delovni organizaciji o dohodku v preteklem letu. Na skupnosti upajo, da jim bodo tudi tokrat priskočila na pomoč računovodstva v vseh delovnih organizacijah naše občine in v tem letu še potrjevala dohodke za upravičence ter izdala potrdila o zaslužku zakonca. V izjavi je tudi rubrika drugi dohodki družine, ki jo je dolžan izpolniti upravičenec sam. Za točnost navedenih podatkov jamči s podpisom, istočasno pa se zavezuje, da bo na osnovi nepravilnih podatkov o dohodku pridobljen otroški dodatek vrnil. Vsi upravičenci do otroškega dodatka morajo oddati potrjeno izjavo najkasneje do 15. marca tega leta v svoji delovni organizaciji, ker drugače preizkus upravičenosti ne bo opravljen do 1. maja in tako v mesecu maju ne bo mogoče izplačati otroškega dodatka.
Lesna industrija Gorenje-Glin
Otežena preskrba z lesom
Gospodarjenje v TG0 Gorenje Velenje
Načrtovana proizvodnja ni bila dosežena
Pred delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje so v letu 1981 resnično odgovorne in zahtevne naloge. Da bi bili rezultati dela in gospodarjenja boljši od tistih, ki so jih bili dosegli lani, morajo ob predvidenem porastu cen domačih reprodukcijskih materialov za 22 % in rasti drugih stroškov za 18 % na mesec izdelati vsaj za 1 milijardo dinarjev izdelkov, tretjino pa prodati na tuje.
Te dni tudi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela TGO Gorenje ocenjujejo lanskoletne rezultate gospodarjenja. Ob tem, ko 4 temeljne organizacije združenega dela, in sicer Zamrzovalniki, Hladilna tehnika. Pralna tehnika in Elektronika Velenje, ki niso dosegle načrtovane proizvodnje. so pa velike izvoznice, uvažajo pa tudi precej reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, beležijo izgubo, bo izkazovala izgubo za lato 1980 tudi Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Kot predvidevajo bodo izgubo krili iz svojih rezervnih sredstev.
Prvič so v TGO Gorenje zabeležili izgubo v nekaj tozdih že ob koncu meseca marca 1980. polletni rezultati gospodarjenja so bili nepričakovano zadovoljivi, saj noben tozd ni izkazoval izgubo, ob koncu septembra pa je z izgubo poslo-poslovalo 5 tozdov.
Sprva so v TGO Gorenje računali, da bodo izdelali v letu 1980 za 8 milyonov dinarjev gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov. Po sprejetju ukrepov ekonomske stabilizacije, posebej še na področju zunanjetrgovinske menjave, so spremenili delovni načrt in predvideli z njim proizvodnjo in prodajo v vrednosti 9 milijard 157 milijonov dinarjev, izvoz pa v višini 116 milijonov dolarjev.
Ker pa so se pogoji gospodarjenja znova spremenili, zlasti kar zadeva koriščenje deviznih sredstev od prodaje na tuje, planskih nalog niso dosegli. Tako so izdelali lani za 7 milijard 799 milijonov dinarjev izdelkov, ali 15 % manj, kot so predvideli z rebalansom delo-delovnega načrta, prodali pa so za 8 milijard 100 milijonov dinarjev izdelkov. Na tuje so prodali za 109 milijonov dolarjev izdelkov in dosegli 94 % z rebalansom predvidenega let- t nega načrta izvoza.
Izvoz za skoraj 42 % večji od uvoza
Čeprav predvideni izvoz niso dosegli, pa velja poudariti, daje bila TGO Gorenje še v letu 1979 deviznobilančno negativna, saj je uvozila za 99 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, izvozila pa za 95 milijonov dolarjev izdelkov. Lani pa so prodali na tuje, kot smo že zapisali, za 109 milijonov dolarjev izdelkov, uvozili pa za 77 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Se pravi, da je bil izvoz za 32 milijonov dolarjev oz. za 41,6 % večji od uvoza!
Razumljivo je, da tak preobrat, kar zadeva devizno bilanco TGO Gorenje, dosežen v letu dni, ni mogel ostati brez posledic na realizacijo in dohodek. Kljub vsem naprej predvidenim posledicam pa so se v TGO Gorenje Velenje odločili tako-rekoč zavestno za proizvodnjo za vsako ceno.
Kar 60 % vseh zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov in sestavnih delov
Vzrokov za to, da ni bila dosežena načrtovana proizvod-
nja. je več. Najbolj je na to vplivala slaba oskrbljenost z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Kar 60 % vseh zastojev proizvodnje je povzročilo pomanjkanje reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Prav tako pa so cene izdelkov TGO Gorenje zaostajale za načrtovanimi za 8 %, ob tem, ko so se domači reprodukcijski materiali in sestavni deli podražili za 31 %, uvoženi pa za 29 %, načrtovali pa so samo 15 % zvišanje teh cen.
Na rezultate gospodarjenja pa je vplival tudi izvoz, saj se je delež izvoza v skupni prodaji vrednostno zvišal na 32 %, leta 1979 pa je znašal ta delež 27 %. Realno pa se je lanskoletni izvoz TGO Gorenje, v primerjavi z letom 1979, povečal za 15%. V beli tehniki, kot poudarjajo v TGO Gorenje, je izvoz, učinkom devalvacije navkljub, dohodkovno vse manj zanimiv, zlasti zategadelj, ker morajo nameniti nesorazmerni del družbenega proizvoda za dosego bistvenega pogoja za proizvodnjo sploh — to je za uvoz prepotrebnih reprodukcijskih materialov. Zato tudi ni slučaj, da beležijo najslabše poslovne uspehe prav temeljne organizacije združenega dela, ki so izvoznice, morajo pa istočasno precej tudi uvažati.
Analizirati vse elemente, ki vplivajo na rentabilnost poslovanja
V tem letu bodo v TGO Gorenje temeljito analizirali vse elemente, ki v proizvodnji vplivajo na rentabilnost poslovanja. To nalogo bo treba opraviti še posebej skrbno v sredinah, ki so lanskoletno poslovanje zaključile z izgubo. Istočasno pa bodo potrebni tudi bistveni reorganizacijski ukrepi; korenito bo treba zmanjšati število zaposlenih v režiji, pre-
veriti energetsko porabo, kar najbolj odločno pa bo treba uveljaviti dohodkovne odnose znotraj TGO Gorenje na področju storitev in celotne tehnološke povezave, zaradi česar čakajo pomembne naloge tozde skupnega pomena (Vzdrževanje. Orodjarna, Avtopark in Gostinska enota) ter tozde, ki proizvajajo polizdelke (Plastika, Galvana in Embalažnica).
Na mesec vsaj za 1 milijardo dinarjev izdelkov
Poglavitna naloga vseh zaposlenih v TGO Gorenje Velenje v tem letu pa bo doseči predvideno vrednost proizvodnje, na mesec vsaj 1 milijardo dinarjev, na tuje pa prodati za 4 milijarde 250 milijonov dinarjev izdelkov, se pravi, da želijo 37 %
Priprave na junijski kongres samoupravljalcev Jugoslavije v Beogradu so stekle tudi v mozirski občini. Koordinacijski odbor za pripravo na kongres je že pred časom pripravil svoj delovni program s katerim je celovito in konkretno opredelil potek priprav. Seveda je v tem trenutku najpomembnejša naloga, da se v priprave čiYn bolj delovno vključijo vse samoupravne celice, tako v združenem delu, kot v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugod. Področij, ki jim bodo namenili največ pozornosti seveda tudi ne manjka, v ospredju pa se pojavljajo delegatski sistem, kmetijstvo in gozdarstvo kot reprodukcijski celoti.
Stalna naloga koordinacijskega odbora je seveda sprotno spremljanje in ocenjevanje priprav
realizacije doseči s prodajo na tuje. Povečanje izvoza bo prav gotovo poslabšalo prodajne pogoje, se pravi zmanjšalo dohodek. Kljub povečanju izvoza (v primerjavi z letom 1980 želijo izvoz povečati za 25 %), pa ne bi imeli pokrite vse uvozne potrebe, saj lahko, kot je znano, porabijo le 65 % ustvarjenih deviz z izvozom za nakup reprodukcijskih materialov in sestavnih delov.
Tržišču bo Gorenje letos ponudilo nov proizvodni program. nadaljevali bodo s prizadevanji za nadomestitev uvoznih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi (čeprav tudi tu težav resnično ne manjka, prav tako pa tudi ne prvih uspehov). Vse sile bodo
na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, pri čemer seveda velja, da so svoje akcijske programe s tem v zvezi pripravile tudi ostale občinske družbenopolitične organizacije. Osnovni namen letošnjega kongresa je razumljivo temeljita ocena sedanje stopnje razvoja samoupravljanja in družbeno-ekonomskih odnosov. Zato morajo v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih do 15. aprila oceniti vrsto konkretnih vprašanj in področij. Najprej to velja za temeljito oceno uresničevanja- delegatskega sistema in odnosov ter seveda za oceno stanja na področju samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov. V vseh okoljih bodo obravnavali tudi dejanske gospodarske razmere v občini in na podlagi vseh teh ocen
usmerili v znižanje stroškov izdelave, odločen boj pa bodo napovedali režiji. Preverili bodo upravičenost vseh režijskih stroškov in kolikor je najbolj mogoče zmanjšali tovrstno porabo.
Le dosledna izpolnitev zastavljenih nalog — doseči proizvodnjo 12 milijard dinarjev (lani so jo 8 milijard dinarjev), na tuje pa prodati za 4 milijarde 250 milijonov dinaijev izdelkov, bo ob nespremenjenem številu zaposlenih (lanskoletno poprečje je znašalo 6.897) zagotovilo boljše rezultate gospodarjenja v primerjavi s tistimi, ki so jih lani dosegli zaposleni v TGO Gorenje Velenje.
Marijan Lipovšek
izdelali predloge in smernice, ki naj pomanjkljivosti in slabosti odpravijo.
Ko bo ta naloga opravljena bo koordinacijski odbor do konca aprila in v sodelovanju s klubom samoupravljalcev ter drugimi dejavniki po potrebi pripravil tematska posvetovanja o posameznih perečih vprašanjih. Na podlagi vse te dejavnosti bo koordinacijski odbor izdelal oceno in sporočilo kongresu. Zatem bodo seveda na vrsti neposredne priprave na kongres. V mo/irski občini bodo po dogovorjenem ključu za kongres izvolili enega delegata in evidentiranje je že v teku. Določiti bo treba tudi \olilno telo, to nalogo pa naj bi opravili v mesecu marcu.
J. P.
Občinski svet ZSS Moziije
Temeljite priprave na kongres
Številka 8 (570) - 27. februarja 1981
Od tu in tam
25 let prizadevnega dela
Tolikšne udeležbe še ni bilo
Društvo invalidov Velenje
Več sodelovanja z delovnimi organizacijami
Člani društva invalidov občine Velenje so se preteklo nedeljo zbrali v prostorih doma kulture v Šoštanju na redni letni konferenci. Društvo ima danes že približno 1800 članov, letne konference pa se jih je udeležilo blizu 300. Toliko jih ni bilo še nikoli doslej. Kot gost seje njihove konference udeležil tudi Pavli Konrad, predsednik društva invalidov Slovenije.
Sprejeti delovni program za leto 1980 so v celoti uresničili. Za povezavo s člani na terenu skrbijo poverjeniki v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V preteklem letu so ustanovili med drugim aktive delovnih invalidov na Rudarskem šolskem centru in delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje. Želijo pa tudi. da bi bilo v bodoče še več takšnih aktivov, vendar ne samo v delovnih organizacijah, ampak tudi v krajevnih skupnostih. Invalidi tudi aktivno sodelujejo v raznih organih upravljanja v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, pa tudi v občinskih organih. Kot so povedali na konferenci, je v samoupravno delo v raznih organih v delovnih organizacijah vključenih 360 invalidov, v krajevnih skupnostih pa 145 invalidov. Imajo tudi svojo delegacijo in delegata v občinski skupnosti socialnega skrbstva in v telesno-kulturni skupnosti, nimajo pa svojega delegata v skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja, kar bodo zahtevali v prihodnje.
V društvu je najbolj delavna komisija za razvedrilo, šport in rekreacijo. V preteklem letu so organizirali vrsto izletov in drugih akcij, katerih se je udeležilo več kot polovica vseh članov. Tako so med drugim maja uspešno izvedli izlet »Po poteh svobo-
de« in obiskali kraje znane iz NOB Sutjesko. Jablanico in Ko-zaro. Junija je nad 150 invalidov popeljalo s sončnim vlakom v Rogaško Slatino in Podčetrtek, oktobra iOO članov v Lendavo, bili pa so tudi na Triglavskih jezerih itd. Tesno sodelujejo tudi z invalidi-borci iz pobratene občine Split pa tudi iz Siska. Še posebej so aktivni tudi invalidi-šporlniki. 85 invalidov-športni-kovje v preteklem letu sodelovalo na skupno 51 različnih športnih prireditvah, kjer so dosegali dobre rezultate. V preteklem letu so zelo uspešno izvedli tudi tradicionalni avtoreli.
Izvedbo tako pestrega in zanimivega programa so jim omogočili občinska skupnost socialnega skrbstva, občinski sindikalni svet in občinska telesno kulturna skupnost, ki zlasti financira vso njihovo športno in rekreacijsko dejavnost. Seveda pa so jim pri uresničevanju programa pomagale v obliki pokroviteljstva tudi nekatere delovne organizacije.
Tudi za letošnje mednarodno leto invalidov, ki poteka pod geslom »Popolno sodelovanje—enakost invalidov«, si je velenjsko društvo zadalo zelo razgiban delovni program. V svoje vrste želijo včlaniti najmanj sto novih članov, povečali bodo število aktivov v delovnih organizacijah vsaj na pet, v krajevnih skupnostih pa vsaj na tri aktive. Prav tako bodo povečali (udi število poverjenikov, tako da bi pokrivali vse krajevne skupnosti. V delovnih organizacijah pa bodo skušali imenovati poverjenike povsod tam. kjer dela vsaj deset invalidov. Podobno kot že nekaj časa. si bodo tudi v tem letu prizadevali najti ustrezne društvene prostore, do takrat pa bodo še naprej gostovali v pisarni društva upokojencev Velenje.
Njihova pisarna bo poslovala vsak delovni ponedeljek od 16.30 do 18.00. pravna posvetovalnica pa vsak prvi in zadnji ponedeljek v mesecu. V tem letu bodo omogočili 25 invalidom letovanje v Atomskih toplicah, 10 pa okrevanje v Strunjanu. Za letošnje leto načrtujejo kar 13 akcij v obliki raznih izletov in drugih prireditev. Ob 40. letnici vstaje in v počastitev mednarodnega leta invalidov bodo med drugim organizirali konec maja srečanje invalidov celjskega območja na Graški gori. Tudi za letošnji mednarodni praznik žena bodo povabili v Kajuhov dom v Šoštanju žene ter jim pripravili priložnostni kulturni program. Na to srečanje bodo povabili okrog 250 žena. Poleg raznih izletov tudi za letos načrtujejo srečanja z drugimi invalidi in najmanj 45 rekreativnih akcij in akcij tekmovalnega značaja.
V plodni razpravi so velenjski invalidi opozorili tudi na nekatera vprašanja, s katerimi še vedno niso zadovoljni. Predstavniki invalidov iz Rudnika lignita Velenje so še zlasti omenili nerešeno vprašanje vrednotenja minulega dela in da se njihove težave sploh prepočasi rešujejo. Na konferenci so se tudi zavzeli, da bi si morali na vseh ravneh še bolj prizadevati za izboljšanje varstva pri delu in z raznimi preventivnimi akcijami doseči, da bi se čimmanj delavcev invalidsko upokojilo. Menili so tudi, da bi morali delavski sveti vsaj enkrat na leto obravnavati invalidsko problematiko in seveda ob tem ugotoviti, kaj se je konkretno že naredilo na tem področju. Več povezave pa bo v prihodnje treba tudi med posameznimi delovnimi organizacijami in samim društvom invalidov.
S. V.
Jutri. 28. marca bo ob 17. uri v kulturnem domu v Šoštanju letna konferenca občinske gasilske zveze. Z njo bodo proslavili tudi 25. letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi bilten o delovanju občinske gasilske zveze in njenih 12 terenskih ter dveh industrijskih gasilskih društev.
Nastanek organizirane požarne varnosti sega daleč nazaj, v dobo prvih civiliziranih ljudstev, ki so se borili s svojim prijateljem in sovražnikom, ognjem. O tem je ohranjenih več virov. V Sloveniji je bilo ustanovljeno prvo organizirano gasilsko društvo leta 1869 v Metliki, v naši občini pa leta 1879 v Šoštanju. 1897 v Velenju in leta 1903 v Smartnem ob Paki. To društvo je nato leta 1910 ustanovilo svojo podružnico v Paški vasi. Leta 1908 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Družmirje. kije bilo prvo slovensko gasilsko društvo za požarno varnost, leta 1917 pa je bila ustanovljena gasilska straža tovarne usnja Šoštanj. Vsa ta društva so bila včlanjena v Štajersko gasilsko zvezo, gasilsko društvo Družmirje. pa je spadalo pod zadružno zvezo požarnih obramb Žalec.
Po končani prvi svetovni vojni, so se društva reorganizirala, ustanovljena pa so bila tudi številna nova. in sicer v Gaber-kah. Topolšici. Šentilju. Šaleku, industrijsko gasilsko" društvo Rudnika lignita Velenje. Društva so bila včlanjena v okrajni gasilski ž upi Slovenj Gradec, kasneje pa v Šoštanju, vse do izida zakona o gasilstvu. V času okupacije so delovale samo gasilske straže, ki jih je imenoval okupator.
Po osvoboditvi so gasilska društva na pobudo okrajnega odbora Osvobodilne fronte Šoštanj in vodstvom tega mesti1, ponovno zaživela. Po navbdilih okrajnega poveljstva narodne milice sta Drago Lukman in Rudi Bolha reorganizirala društva v gasilske čete. Takrat so posvečali veliko pozornosti opremljanju čet. pridobivanju novih članov, izobraževanju, pripravljali pa so tudi tekmovanja. Vse te naloge so opravljali z začasnim poveljstvom in odborom. ki ga je imenovalo okrajno poveljstvo narodne milice v Mozirju. Po osvoboditvi so bila ustanovljena še gasilska društva Pesje. Bevče. ter Skale. Zgradila so si gasilske domove, kjer se je odvijalo društveno življenje krajev.
Društva so sodelovala v tekmovanju. ki ga je razpisalo ministrstvo za notranje zadeve v letih 1947 in 1948 za preventivno in represivno dejavnost in v akcijah pri obnovi porušene domovine. V letu 1949 so se pričele priprave za ureditev okrajnih gasilskih zvez in gasilske zveze Slovenije. Ta je bila ustanovljena oktobra 1949. Na našem področju je takrat delovala okrajna gasilska zveza Šoštanj, katera je združevala industrijska društva na tem območju in seveda vsa krajevna gasilska društva. Delovala je vse do leta 1955. ko je bila ustanovljena Občinska gasilska zveza Šoštanj, nato leta 1963 občinska gasilska zveza Velenje, ki ima sedež v gasilskem domu Velenje.
Od ustanovitve pa do danes beležijo gasilska društva tega področja vrsto lepih uspehov. Omenimo nekatere! Požar v
Rudniku lignita Velenje — 1883, požar cerkvene ulice v Slovenj Gradcu — 1903, požar tovarne usnja Šoštanj — 1906, požar v vasi Družmirje — 1908, požar v centru Velenja — 1911, v tovarni pohištva Lampret v Šoštanju — 1912, kemične tovarne Agraria v Šoštanju — 1922. dveh velikih požarov v Šoštanju — 1926 in 1929, na mozirski planini — 1952, hmeljarne Zalet — 1960, skladišča hidromontaže Maribor v TEŠ — 1964. tovarna usnja Šoštanj — — 1966. Pri tem požaru je sodelovalo 22 dobro opremljenih gasilskih društev. Poleg teh večjih gasilskih akcijah. so društva v tem obdobju sodelovala v večjih akcijah gašenja gospodarskih, stanovanjskih in gozdnih požarov.
Bile pa so tudi večje reševalne akcije v času poplav v Šoštanju v Velenju, Paški vasi in v Šmart-nem ob Paki v letih 1932, 1954, 1955. Sodelovali pa so tudi pri reševalni akciji jeseni leta 1964 v Celju.
V preteklem letu so se morali dvakrat vključiti v akcijo, ko je voda ogrožala obrambni nasip družmirsko šoštanjskega jezera. To je kratek povzetek delovanja občinske gasilske zveze in njenih gasilskih društev, ki prostovoljno opravljajo to človekoljubno delo pri čuvanju življenj in dobrin pred upepeljevanjem, pred uničevanjem ob poplavah in drugimi elementarnimi nesrečami, ko gasilci v akcijah za ceno svojega življenja, požrtvovalno rešujejo življenja in dobrine naše socialistične družbe. Pri delu imajo vsestransko podporo občanov, naše družbe in samoupravne požarne skupnosti.
Miloš Volk
Letos 30. letnica delovanja
Ena od prizadevnejših organizacij. ki ima v Šmartnem ob Paki že dolgo tradicijo, je taborniški odred. Letos slavi »Hudi potok.« tako se namreč imanuje. 30. letnico delovanja. Je tudi ena od najstarejših taborniških organizacij v Sloveniji.
»V našo organizacijo je vključenih preko 130 članov. Največ je šolske mladine. 50 članov pa je tudi starejših. Hudi potok ima sedem vodov, kar je za naš okoliš kar precej. Ponosni smo. da smo eden od ustanoviteljev republiške taborniške zveze in bo tako naše praznovanje povezano s praznovanjem zveze. Delovni program je vsako leto zelo pester in zanimiv. Dejavnost taborniškega društva je usmerjena predvsem na urjenje taborniških veščin, izobraževanje članov in pripravo taborjenj.« je v začetku pogovora dejal starešina Hudega potoka Anti Kačičnik.
SIS za varstvo pred požari
Pospešiti izdelavo in oceno požarnovarnostnega načrta
Sredi preteklega tedna so se na redni 6. seji sešli delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. Med drugim so obravnavali osnutek plana za srednjeročno obdobje 1981—85, predlog načrta dela za to leto, sprejeli zaključni račun za preteklo leto in razpravljali o pripravah na izvedbo volitev, ki bodo prihodnji mesec.
V razpravi o osnutku delovnega programa za to leto so delegati obeh zborov menili, da je potrebno še tesneje sodelovati z vsemi interesnimi skupnostmi, katerih dejavnost je namenjena varstvu človeka, materialnih dobrin ter obrambnim sposobnostim. Za učinkoviti nastop v akcijah gašenja in reševanja je potrebno še nadalje izpopolnjevati gasilsko tehniko ter strokovno usposabljanje gasilskih desetin. Največja skrb bo v tem letu namenjena opremljanju gasilskih enot, osebni in skupni opremmi članov operativnih skupin. Potrebno bo raz mišljati tudi o nakupu takšne tehnične opreme, ki bo učinkovita pri gašenju požarov z nevarnimi snovmi.
V okviru finančnih možnosti moramo skrbeti za dograditev in obnovitev gasilskih orodišč in drugih prostorov, namenjenih požarni varnosti. Za temeljito opravljeno delo na tem področju bo potrebno pospešiti izdelavo in oceno požarnovarnostnega načrta naše občine ter še tesneje okrepiti sodelovanje pri opravljanju skupnih nalog civilne zaščite in gasilstva. Skrb gasilskih društev v vseh krajevnih skupnostih naše občine mora biti namenjena vzgoji občanov, pomagati pri vzgoji pripadnikov gasilskih enot civilne zaščite v kraju, vključevati v svoje vrste
čimveč mladih ter skrbeti za njihovo usposabljanje. SIS za varstvo pred požari pa bo preko izvajalcev teh uslug nudil preventivne občasne preglede in dajal nasvete uporabnikom požarnovarnostnih uslug.
Največ pozornosti so delegati na 6. seji namenili osnutku srednjeročnega načrta za obdobje 1981—85. Poudarili so, da morajo biti v njem podrobno opredeljene naloge po prednostnem redu in požarni obremenitvi posameznih izvajalcev. Tudi v tem srednjeročnem obdobju moramo skrbeti za usklajen
Alfa Vranje—nov član
Delavski svet sozda Gorenje je 15. decembra 1980 sprejel pobudo delovne organizacije Alfa Vranje za vključitev v sozd Gorenje. Velenjska TGO Gorenje je v Vranje že pred časom prenesla izdelavo štedilnikov na trda goriva.
Te dni se je blizu 1.100 delavcev vranjske Alfe na referendumu odločalo o vključitvi njihove delovne or-
ganizacije v sozd Gorenje. Kar 87 % vseh zaposlenih, ki so samoupravno organizirani v dva tozda. seje izreklo
»ZA«.
V vseh tozdih in enovitih delovnih organizacijah, članicah sozda Gorenje. bodo zdaj začeli postopek za pridobitev soglasij o združitvi DO Alfa Vranje v sozd Gorenje.
razvoj na tem področju, izpopolnjevati požarno varnost v naši občini, sodobno opremiti gasilske desetine, glavna skrb pa mora biti namenjena varovanju zasebnega in družbenega premoženja, kakor tudi varovanje in reševanje človeških življenj. V tem letu bo interesna skupnost za varstvo pred požari namenila največ denarja za nakup mehanične lestve. Vendar so delegati menili, da bi v tem letu porabili ta sredstva za nakup gasilskih avtocistern in opreme ter za obnovitev in dograditev gasilskih domov,. saj še vedno ni zagotovila, da bo moč kupiti lestev v tem letu. Potrebna sredstva pa naj bi zbrali zanjo takrat, ko jo bodo lahko kupili. Pri uporabi družbenih sredstev namenjenih za večjo varnost premoženj in življen v naši občini bodo upošteval stabilizacijske ukrepe in dana sred stva tako kot doslej še oplemenitil s prostovoljnim delom. Osnutel srednjeročnih smernic razvoja t< skupnosti bo šel v teh dneh tudi < javno razpravo v združeno delo.
T. P
Šmarški taborniki so lani pripravili enodnevno taborjenje za vse otroke te krajevne skupnosti, več trim akcij. 50 tabornikov seje udeležilo pohoda ob žici okupirane Ljubljane, pripravili pa so tudi pohod po poteh spominskih obeležij na tem področju. Lansko leto so prvič organizirali še vesele vaške igre. v katerih so sodelovali prav vsi krajani zaselkov krajevne skupnosti. Dolgo časa so si prizadevali, da bi izdajali vsaj dvakrat na leto svoje glasilo in obveščali tabornike o nalogah in opravljenih akcijah. Končno se jim je želja izpolnila. V drugi polovici leta 1980 so izdali glasilo Signal, v katerem so opisali dejavnost Hudega potoka. Največ skrbi so namenili izobraževanju članov. V svojih vrstah imajo šmarški taborniki že precej vodnikov. ki so pridobivali znanje o taborniških veščinah na raznih seminarjih in gozni šoli v Bohinju. Štirje člani Hudega potoka pa so se usposobili za republiške sodnike za taborniške mnogoboje. Že nekaj let zapored sodelujejo tudi na občinskem mnogoboju. lansko leto so se udeležili še področnega prvenstva in bili drugi. »Taborniška organizacija je ena od tistih, ki ji je treba nameniti veliko prostega časa in dobre volie.
Nalog pa bi bilo lahko zagotovo še več. če se šmarški taborniki ne bi »otepali« mnogih težav. Največ preglavic jim povzroča pomanjkanje opreme za nemoten potek dejavnosti. Na voljo imajo le štiri šotore in nekaj potrebnega materiala. Pri organiziranju večjih akcij jim priskoči na pomoč občinska taborniška zveza, za seminarje pa največkrat uporabljajo prostore v osnovni šoli. Zelo skromna za delo so tudi finančna sredstva saj dobijo le nekaj denarja od občinske taborniške zveze in krajevne organizacije društva prijateljev mladine.
Šmarški taborniki nikoli ne mirujejo. V začetku leta so pripravili in temeljito predelali delovni načrt za to leto. Največ skrbi bodo namenili praznovanju 30. letnice delovanja. Takrat bodo razvili svoj prapor, pripravili krajši kulturni program s prikazom taborniških veščin in vesele vaške igre. ki naj bi v prihodnje postale tradicionalne.
V program so zapisali še pohod po poteh spominskih . obeležij v okolici Šmartna. udeležili se bodo pohoda ob žici okupirane Ljubljane, za dan tabornika — 21. april, ob 1. maju
ter dnevu mladosti bodo pnpra-vili krajši kulturni program. Seveda ne bo manjkalo trim akcij, kot sta kolesarjenje in hoja, enodnevnih taborjenj, ki se jih otroci kaj radi udeležujejo. Pozabili ne bodo še na izobraževanje članov, na zbiranje prispevkov za glasilo Signal, na pridobivanje novih tabornikov, precej pozornosti pa bodo namenili navezovanju stikov s taborniki Toplega vrelca iz Topolšice, Pustega gradu Šoštanj in Jezerskega zmaja iz z Velenja. Ze nekaj let zapored pa izmenjujejo izkušnje s pobratenima organizacijama tabornikov iz Vrnjačke banje in Trnja iz Zagreba.
Izobraževanje
Petek I i teden so.se sešli na letno konferenco člani osnovne organizacije Rdečega križa Škal. Ta organizacija je dosegla v preteklih letih že vrsto lepih uspehov. V svoje vrste so pritegnili že veliko krajanov. Tako ima osnovna organizacija že 572 članov. Njihova velika naloga je pridobivanje krvodajalcev. Tudi na tem področju se lahko pohvalijo, saj imajo kar 74 krvodajalcev, nekateri njihovi krajani pa darujejo kri še v delovnih organizacijah. V preteklem letu so med drugim organizirali še dve predavanji o zdravju človeka. V tednu boja proti kajenju so pripravili predavanje za mlade, v tednu rdečega križa pa so izobesili propagandni material.
Člani osnovne organizacije Rdečega križa' v Škalah menijo, da so za svoje delo premalo izobraženi. zato bodo morali posvetiti izobraževanju še več pozornosti. Dosledno se bodo udeleževali vseh seminarjev.
Na letni konferenci so potrdili tudi plan dela za leto 1981. Tako kot doslej bodo tudi v prihodnje posvečali vso pozornost pridobivanju novih članov in krvodajalcev. Pomladek Rdečega križa bo obiskal ob 8. marcu vse osamele /ene te krajevne skupnosti. Za odrasle in mladino bodo pripravili predavanja, saj so bila ta v preteklosti dobro obiskana. Organizirali bodo tudi sosedsko pomoč ter se še bolj povezali s po-mladkom rdečega križa na podružnični osnovni šoli Skale.
M. Zakošek
Naši kraji in ljudje
Številka 8 (570) - 27. februarja 1981
- _
Po poteh XIV. divizije
Ne bomo pozabili
Kako se naj oddolžimo mladi, ki živimo srečno življenje v svobodi, borcem, ki so se borili in darovali življenja?
S tem da se učimo, da bomo lahko pomagali svoji domovini v napredku in s tem da doživljamo spomin na dogodke iz NOB.
Zbrali smo se na Titovem trgu: veliko nas mladih iz šol, tovarn, predstavniki JNA in mladi iz pobratenih krajev, da bi se združili na skupni poti, ki so jo pred 37 leti prehodili borci XIV. divizije v težkih pogojih, najtežjih zaradi prisotnosti sovražnika, ki je zadajal borcem krvave udarce.
Po polaganju vencev pred spomenikom Onemele puške in spomenikom Tita v Velenju smo položili vence tudi k spomenikoma borcem v Stranicah in Trankolovem, kjer smo prevzeli prapor od celjskih mladincev. Domačini so pripravili kulturni program. Po strmi gozdni poti smo prišli do razvalin gradu Lin-dek, kjer smo počastili spomin na padle borce z vencem in enominutnim molkom. Težko je opisati misli, ki se ti ob tem porodijo, hitijo v čase, ko so tod okoli pokale puške. Nihče ni mogel brez nevarnosti užiti naravnih lepot, ki jih je veliko na Štajerskem in drugod. Vsi so morali naprej skozi mraz in burjo v boj za osvoboditev domovine.
Razdelili smo se v čete: v I. in III. so bili mladi iz Velenja, v II. iz Žalca. Sprejeli so me v III. četo — v kulturniško skupino, ki je skrbela za recitacije in pesmi tiste prave pesmi partizanov, ki so dvigale moralo lačnim, prezeblim in ranjenim borcem.
Prebirali smo pesmi Kajuha in doživljali z njim tisti nepozabni čas, ko je mati izgubila sina, sestra brata, otrok očeta.
Ustavljali smo se ob obeležjih, polagali vence in ob pesmi premagovali vzpone in spuste, blato in sneg; zadnji del poti že v soju žepnih luči. Na paškem Kozjaku smo se ogreli, najedli in prenočili.
Drugi dan pohoda smo se ustavljali ob spomenikih na naši
poti, ki so bili pokriti z novo snežno odejo. Del poti so izmenično prehodili z nami tudi pionirji osnovne šole Gustav Šilih ^z Velenja, pionirji iz Pake in Skalskih Cirkovc pa so nam pripravili kulturni program.
Na Graški gori so s svečanim recitalom počastili spomin borcev mladinci velenjske gimnazije, pridružili pa so se nam tudi pionirji osnovne šole Veljko Vla-hovič in Miha Pintar — Toledo.
Ta večer nam je gostoljubno ponudila zavetje šola v Ravnah, kjer smo s pomočjo moškega pevskega zbora in pa duhovitega borca (žal imena ne vem, ker smo ga vsi klicali striček) pripravili vesel zaključek dneva. Ponoči nas je zeblo, vendar smo se zjutraj ob vedri besedi in toplem čaju kaj kmalu ogreli in šli na pot, ki nas je tega dne vodila-preko s soncem obsijanih snežnih poljan. Pod nogami je škripalo in nas spodbujalo k mirnemu koraku, da so se noge v mokrih čevljih ogrele. Med potjo so se nam pridružili še pionirji in mladinci osnovne šole Anton Aškerc, so se znami ustavljali ob spomenikih in obudili spomin na junake, ki so za domovino preliti svojo kri. Pesmi mladega Karla Destovnika — Kajuha ter borbene pesmi so bile z nami in bili smo vedrega duha.
Prapor smo v Zavodnjah predali pohodnikom iz Mozirja, ki so ga skupaj z inladimi vojaki prenesli proti Zlebniku in drugim postojankam.
Zelo rada hodim v planine in po gozdnih poteh, ker se tako umaknem pred vsakdanjim hrupom in se sprostim, vendar sem na tem pohodu doživela nekaj več. Navdušenje tolikih mladih ljudi, njihova pesem in pripravljenost premagovati napore navduši vsakogar. Kljub utrujenosti in mrzlim nogam si želim, da bi se mogla udeležiti pohoda tudi prihodnja leta.
Melanija Tkalec oš V. Vlahovič
Osnovna šola V. Vlahovič
Srečanje s Tonetom Partljičem
Ob podelitvi bralnih značk smo se srečali na naši šoli s pisateljem Tonetom Partljičem. Pogovor s pisateljem je bil za nas enkraten dogodek. Tone Partljič se nam ni zdel samo pisatelj, ampak tudi velik šaljivec. V svoji pripovedi nam je opisal dogodke iz svojega življenja vse od študentskih let do sedaj.
Vtis, ki smo ga doživeli ob pogovoru, nam ni dal tistega vzvišenega, nenaravnega občutka, kot smo si prej predstavljali pisatelja.
Ob srečanju je dajal občutek naravnega človeka, ki se zna z otroki tudi pošaliti, povedati nekaj o svojih napakah. Tudi svoja dela zna tako živo. predstaviti, da smo se mu od srca nasmejali.
Jezikovno razsodišče (12)
Termotal in podobno
Tovarna Juteks iz Žalca uporablja za svoje talne obloge ime ther-motal. Zakaj ta h, ki se ne izgovarja? Gotovo je iz nemščine. Prosim, razsodite o tem.
Tu gre za pisanje besed grškega (ali latinskega) izvora ne po našem izgovoru, ampak zato, kakor so se pisale v jeziku, iz katerega prihajajo (isto velja za njihove dele, kot v našem primeru). Koren therm — je iz grščine: tam se je th pisalo s posebno črko (theto), v latinščini pa s th; tako večinoma pišejo v zahodnoevropskih jezikih, izgovarjajo pa seveda brez h. Naši slovenski predniki so se (na izrecno Kopitarjevo pobudo) odločili, naj se vse iz grščine in latinščine prevzete besede zapisujejo po izgovoru: tako imamo besede kot termometer, termostat, termalen in podobne vse brez nemega h (prim. še teater, terapija, teologija, teorija, Tesalija itd. še cela vrsta). Torej bi bilo prav pisati tudi termotal, če...
Če ne bi bilo po drugi vojni prišlo pri nas v modo, dajati izdelkom in podjetjem imena iz grščine in latinščine, in to v obliki, ki bi bila bolj zahodnoevropska, bolj imenitna. To naj bi dajalo stvarem večjo
ceno. Tako smo dobili poleg ther-motala in podobnih občnih besed še lastna imena tipa Avio-genex, Mercator, Medex, Color, Impex, Creina, Viator, Certus in množico drugih, kakor da smo v stari Aemo-ni, Caelei ali Poetoviu. Pri tem ni povsem brez krivde Slovenski pravopis 1962, ki je v pisavi grško-la-tinskih imen močno zagovarjal prvotno pisavo. Eno in drugo je ustrezalo našemu precenjevanju tU: jega nasproti domačemu. In tako se nam je pisna podoba marsikatere besede brez potrebe odtujila.
Dajemo vam torej prav: namesto thermotal naj bi bilo termotal. Ne hodimo s tujimi berglami, ko imamo vendar zdrave svoje noge. Očitno pa bo grajano prvino lahko odpravil le ustrezen zakonski predpis.
Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slbvenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Kofnenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Turistično olepševalno društvo Šoštanj
Priznanja 41 krajanom
V avli skupščine občine Velenje bodo člani velenjskega foto kluba prihodnji teden odprli pregledno razstavo fotografij nekaterih članov kluba. Z otvoritvijo razstave bo po dolgem času spet zaživela razstavna dejavnost fotoamaterjev iz naše občine. Poleg nekaterih manj dovršenih del, bodo posamezniki predstavili tudi zelo dobre fotografije, s katerimi bi foto amatersko dejavnost v občini uspešno predstavili tudi na večjih razstavah.
Polna dvorana Kajuhovega doma je bila dokaz, kako se Šoštanjčani in okoličani zanimajo za delovanje turistično olepševalnega društva. ki je pred dnevi imelo redno letno konferenco. Udeležili so se je še predsednik celjske turistične zveze Marjan Ašič. predsednik turističnega društva Mozirje Ivan Zupan ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, društev in obeh šoštanjskih osnovnih šol. Skratka, takšno zanimanje za domače turistično olepševalno društvo smo že dalj časa pogrešali.
O lanskoletnem delovanju je poročal predsednik Štefan Zsabo, ki je opozoril na neurejene razmere sanitarij na avtobusni postaji. katero je pred leti postavilo turistično društvo. Zaradi pomanjkanja denarja pa ie ne more več vzdrževati. Zal. tudi otroška igrišča in zelenice niso najbolj vzdrževane, zato bo treba tem težavam in okolici novega šo-štanjskega jezera v prihodnje posvetiti še več pozornosti. O problematiki in delovanju društev sta spregovorila tudi Marjan Ašič in Ivan Zupan, ki sta amaterskim delavcem na področju turizma in olepšave Šoštanja zaželela tudi v prihodnje čimveč uspehov. Predsta'vnik krajevne skupnosti je spregovoril o težavah urbanističnega in gradbenega načrta Šoštanja, za katerega je znano, da nima novih zazidalnih površin. Zato bo treba rušiti stare, dotrajane hiše in na teh prostorih zidati nove večstanovanjske bloke. Znano je. da se število prebivalcev v Šoštanju zadnja leta zmanjšuje, ki zaradi pomanjkanja gradbenih parcel izseljujejo in gradijo hiše v sosednjih krajevnih skupnostih.
Razpravljali so tudi o poimenovanju novih ulic po znamenitih in zaslužnih rojakih. Predstavnik zveze borcev je navzoče seznanil o vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij iz NOB ter o postavitvi spomenika verskemu referentu XIV. divizije, domačinu Jožetu Lampretu.
Zanimiv je bil tudi predlog o ureditvi športnih igrišč in čolnarne pri šoštanjskem jezeru, saj bi s tem privabili še več rekracije željnih domačinov in turistov. Govorili so tudi o predlogu velenjskega turističnega društva, katerega predstavnika pa ni bilo. da bi ustanovili občinsko turistično zvezo v Velenju, vendar pogoji še niso znani. V občini do sedaj delujeta le dve društvi."Zato bi kazalo ustanoviti turistično društvo tudi v tretjem večjem občinskem kraju Smartnem ob Paki. ki se zelo hitro vsestranšlčo Tazvija.
Po izredni plodni in živahni razpravi je predsednik društva podelil zaslužnim krajanom 41 priznanj, družbenopolitičnim organizacijam. društvom, ustanovam in posameznikom pa 17 zlatih. 8 srebrnih in 9 bronastih plaket. katere so prejeli tudi lastniki nekaterih gostinskih lokalov v Šoštanju. Lajšah in Zvodnjah. kjer se turizem zadnja leta vse bolj razvija.
Ob zaključku je predstavnik jamarskega kluba iz Velenja. Janez Ravljan v krajšem predavanju pokazal še številne barvne diapozitive o raziskovanjih članov jamarskega kluba bližnje kraške jame Hude luknje, ki pa za obiskovalce sedaj še ni dostopna.
V. Kojc
V pripovedi nam je natančno opisal svoj prispevek o ,,ŠČUKI", katero so igrali na njegovo željo mariborski igralci. Najbolj nam je bil všeč, ko nam je povedal, kako je v mladosti posnemal Ivana Cankarja. S citati" iz njegovih del je osvajal celo dekleta. Njegova dela je prečital tolikokrat, da jih zna na pamet.
Partljič predvsem rad piše drame, kratka dela o resničnih dogodkih.
Srečanje s pisateljem Tonetom nam bo ostalo v lepem spominu.
Novinarski krožek OS Veljka Vlahoviča
Varstvo pred požarom v občini Mozirje
Viden napredek v lesni industriji
Požarna inšpekcija občine Mozirje se je v sodelovanju z organi javne varnosti tudi letos lotila dobro zastavljene akcije, katere namen je temeljita ocena stanja preventivnih ukrepov na področju požarne varnosti. Doslej so ocenjevalci pregledali dobršen del proizvodnih prostorov v nazarski Lesni industriji Gorenje-Glin, poleg tega pa še vse samoupravne akte, ki urejajo področje varstva pred požarom v tej delovni organizaciji in v Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Akcija je seveda zasnovana znatno širše in jo bodo v tem času nadaljevali.
Dosedanji pregledi so pokazali. da so samoupravni akti dobro sestavljeni in so v veliki meri odraz izvajanja preventivnih ukrepov v teh organizacijah združenega dela. Ocenjevalci so sicer ugotovili nekaj manjših pomanjkljivosti, ki pa na ugodno oceno bistveno ne vplivajo. Akti to pomembno področje družbene samozaščite opredeljujejo zelo konkretno in temeljito ter hkrati natančno določajo odgovorne osebe.
Delovnih prostorov tokrat niso ocenjevali prvič in tudi zato je bila komisija pri delu še posebej stroga in se ni zadovoljila zgolj z bežnim pregledom.
Prva ocena je, da je stanje bistveno boljše kot v preteklih letih. To še zlasti velja za posamezna kritična mesta na katerih so ocenjevalci glede na prejšnje izkušnje pričakovali slabše stanje. S tem seveda ni rečeno, da pomanjkljivosti niso ugotovili. Slabosti so v pretežni meri subjektivne narave in imajo izvor v preprosti lahko-mislenosti nekaterih zaposlenih. Med takšne pomanjkljivosti vsekakor sodijo cigaretni ogorki na mestih kjer je kajenje prepovedano. Tudi ročni gasilni aparati in hidranti so vse preveč založeni in zato težje dostopni. Kljub dobro zastavljenemu izobraževanju in usposabljanju prenekateri delavec ne zna v dovolj veliki meri
ravnati z gasilnimi aparati, najbrž zato niti ne kaže pravega zanimanja. Teh primerov seveda ne kaže posploševati, zato komisija meni, da je stanje na področju požarne preventive v lesni industriji znatno boljše kot je bilo v prejšnjih letih. Napredek je vsekakor viden in je posledica skupnih naporov delovnih ljudi in strokovnih služb.
Poleg tega je boljše stanje tudi odraz nenehnega uresničevanja nalog, ki seveda sodijo v sklop akcije Nič nas ne sme presenetiti. prav na področju varstva pred požarom pa akcija lahko da resnično otipljive rezultate.
J. P.
Z nekoliko več razumevanja in pozornosti napak te vrste sploh ne bi bilo.
1		/
i		iSIf' - S--_
		
	WL 1	
Takele »pomanjkljivosti« bodo seveda morali odpraviti
Koledar
Petek, 27. februar — Gabrijel Sobota, 28. februar — Roman Nedelja, 1. marec — Albin Ponedeljek, 2. marec — Janja Torek, 3. marec — Pust Sreda, 4. marec — Kazimir Četrtek, 5. marec — Janez
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
27.	2. dr. Zupančič (dnevni), dr. Natek (nočni)
28.	2. — 1.3. dr. Kunej (dežurni), dr. Grošelj (pom. dežurni)
2. 3. dr. Zuber (dnevni), dr. Pustovrh (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
27.	2. — 1. 3. dr. Lazar
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
28.	2. — 1.3. dr. Stanislav Gra-sselli, Splitska 1, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE 27. 2. — 5. 3. Peter Rihtarič, dipl. vet., Prešernov trg 7, Šoštanj, telefon 881-143
Mali oglasi
PRODAM GRADBENI MATERIAL izpraznjene stanovanjske hiše in leseno gospodarsko poslopje (6x8) Bernard Čas. Šalek 27. Velenje.
UGODNO PRODAM avto Renault 12 TL letnik 1975. Ogled mogoč v soboto popoldan in nedeljo na Gorici Ulica Vrnjačke banje 5. (stanovanje 1).
SEDEŽNO GARNITURO, dekliško sobo in drugo dobro ohranjeno pohištvo prodam. Telefon (063)710-359.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975, december. Registriran do januarja 1982. Drago Šajnovič, Ulica Simona Blatnika 2, Velenje. Telefon (063) 852-129. NOVO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE prodam. Moč 35.000 KCAL. Naslov v uredništvu.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Zenici za enako v Velenju. Vida Pfeifer, Prebold 24. POMAGAM pri gospodinjskih delih, v popoldanskem času. Naslov v uredništvu.
PRODAM Golf JD 1979. Informacije tel. (063) 852-051 od 16. do 18. ure.
KUPIM rabljena masivna dvokril-na vrata. Višina 2,10 m, širina 2,20 do 2,40 m. Jože Pibernik, Šoštanj. IZGUBIL se je majhen, siv, dolgodlak kužek. Lastnik ga dobi na Prešernovi 2, stanovanje št. 33. DOPOLDNE vzamem v varstvo 2 otroka. Naslov v uredništvu.
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE
Poroke: »
Karlo LOVRIČ, roj. 1957, rudar iz Velenja in Zivka TOROMANO-VIČ, roj. 1963, prodajalka iz Velenja; Drago MOHOR, roj. 1957, rudar iz Bevč in Milojka URBANC, roj. 1961, konfekcijski tehnik iz Bevč.
Smrti:
Veronika PLEVNIK, upokojenka iz Josipdola 32, stara 69 let; Danijela HLADIN, upokojenka iz Velenja. L. Kuharja 8, stara 60 let.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
POROKE:
Rudi PIREČN1K. roj. 1953, obrtnik. Šoštanj. Aškerčeva 11 in Danica SU-POVEC. roj. 1954, prof. gla*sbe. Velenje, Prešernova 14: Miran MEVC. roj. 1959. avtomehanik. Šoštanj. Trg svobode 13 in Milena VIDEMŠEK. roj. 1962. prodajalka. Šoštanj, Partizanska 7: Zoran ARITONOVIC. roj. 1956. ključavničar, Šoštanj, Koroška 17 in Ljubinka ŠF.VAR1KA. roj. 1957. fin. knjigovodja. Šoštanj. Goriška 17
SMRTI:
Terezija DROBNIČ. druž. upokojenka. Šmartno ob Paki 131. stara 81 let; Miroslav LONČAR, priučen klepar. Doberteša vas 57. star 44 let: Marija LEGAT, upokojenka. Žalec. Hmeljska 2. stara 89 let; Ivana SO-VDAT, kmetovalka. Mala Pristava 13. stara 74let; Karol VOVK. upokojenec Krmelj nad Sevnico 17. stara 83 let; Frančiška TANŠEK. gospodinja. Leveč 68. stara 51 let; Stanislav ILJAŠ. inv. upokojenec. Veliki vrh 22. star 54 let; Ivan KARLATEC, inv. upokojenec. Zadobrova 91. star 73 let: Anton VERZELAK. upokojenec. Velenje. Kidričeva 41. star 69 let: Alojzij BR-
TOVŠEK. upokojenec. Pongrae 60. štor 70 let: Ana PUSOVN1K. druž. upokojenka. Vransko 148. stara 76 let: Rozalija VAH A. upokojenka. Velenje. Koroška 8/c. stara 78 let: Marija PLF.ŠNIK. gospodinja. Savina pri Ljubnem 4. stara 66 let; Alojz VF.R-ČEK. kmet. Ravno pri Raki 15. star 87 let; Doroteja KLADNIK. gospodinja. Celje. Teharsko 97. stara 78 let; Anton LOKAN. upokojenec. Velenje. Prelo-ška 6. star 72 let.
Prireditve
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
Prireditve Kulturnega centra ,,lvan Napotnik" Velenje
Drevi ob 19. uri bo v domu kulture Velenje koncert Ženskega pevskega zbora Pedagoške akademije iz Szgete (Madžarska), ki ga vodi Mihaijka Gyrgy. Solistka na klavirju bo Orsolva Szabo.
V razstavnem prostoru Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" bo samo še do 3. marca 1981 odprta razstava oljnih podob in risb Frana Tratnika ob stoletnici rojstva.
Zaradi izrednega zanimanja bo v sredo, 11. marca 1981 ob 19.30 uri v Velenju ponovno gostovalo SNG Maribor z dramo Toneta Partljiča: Za koga naj še molim. Vstopnice lahko dobite od 2. marca dalje.
Miličniki so zapisali
VINJENOST IN NEPRIMERNA HITROST
11. februarja se je okoli 13. ure zgodila na Kidričevi cesti v Velenju prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila CE 653—44 Zivorad Mladenovič iz Velenja. Zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti je zapeljal na pločnik, kjer je zbil pešakinji Zlato Jurič in Ano Zaje. Obe sta se pri nezgodi težje telesno poškodovali in odpeljati so ju morali v celjsko bolnišnico. Juričeva pa je po štirih dneh v bolnišnici podlegla poškodbam.
ZBIL PEŠCA
Zaradi neupoštevanja razmer na cestišču je prišlo 13. februarja ob 14.35 uri do prometne nesreče pri bivši restavraciji Jezero. Voznik osebnega avtomobila CE 134—799 Jernej Videmšek iz Skal je zaradi prevelike hitrosti na zasneženem cestišču zbil pešca Grego Škrubej in njegovo ženo Terezijo. Pešca sta bila lažje telesno poškodovana in so ju odpeljali v velenjski zdravstveni dom.
ODPOVEDAL MU JE KRMILNI MEHANIZEM	N
Dne 20. februarja se je ob 17. uri in 40 minut zgodila na Kidričevi cesti v Velenju prometna nesreča, v kateri je bil udeleženec težje telesno poškodovan.
Vozniku osebnega avtomobila Igorju Pečovniku iz Velenja je pri zavijanju odpovedal krmilni mehanizem in je zapeljal na pločnik, kjer jc zbil pešakinjo Stojo Rodič. Ta se je pri nesreči težje telesno poškodovala. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico.
MALOMARNOST DELAVCA
Dne 21. februarja se je okoli pol druge ure vnel požar v G1P Vegrad-tozd Vemont. Do požara je prišlo v mizarski delavnici, kjer je B. O. na oljni peči grel barvo. Medtem se je nekaj barve izlilo iz posode in se vnela. Zaradi takojšnjega posredovanja so uspeli požar še pravočasno pogasiti.
Kršili so javni red in mir
14. februarja je ob 21. uri in 30 minut prišlo do pretepa v Rdeči dvorani, kjer sta kršila javni red in mir vinjena P. H. in K. F. Posredovati so morali delavci postaje milice, ki so vinjena vročekrvneža pridržali v primernih prostorih do istreznitve. Čaka pa ju še zagovor pred sodnikom za prekrške.
V zgodnjih jutranjih urah je prišel 17. februarja v stanovanje K. M. v Velenju L. L. Nepovabljen gost je hotel stanovalko posiliti. Ker se mu je ta upirala, jo je napadalec lažje telesno poškodoval. Na kraj so morali prihiteti delavci milice, ki so L. L. pripeljali na postajo in ugotovili, daje imel slednji na vesti že več podobnih dejanj na območju občine Velenje. Zato so ga miličniki skupaj s prijavo predali preiskovalnemu sodniku.
23. februarja je okoli pol enajste ure vinjeni I. S. razbijal v gostinskem lokalu kolodvorske restavracije v Velenju. Dejanje so mu morali preprečiti miličniki, ki so ga pripeljali na postajo in ga zadržali v za to pripravljenih prostorih do istreznitve. Zagovarjati pa se bo moral še pred sodnikom za prekrške.
Kajuhov pokal
Jutri že drugo tekmovanje
V Šaleški dolini se je začelo tekmovanje osnovnih organizacij ZSMS za Kajuhov pokal. Preteklo nedeljo je bilo v Pesju tekmovanje v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo 39 ekip..od tega jih jc bilo kar 12 iz delov nih organizacij, po 8 iz osnovnih šol in krajev nih skupnosti ter tri ekipe iz srednjih šol. Pri tem tekmovanju bodo tudi letos upoštevali množičnost. V tekmovanju v namiznem tenisu je imela največ ekip osnovna organizacij ZSMS KS Velenje — Desni breg.
Rezultati — delovne organi-zaeje: 1. OO ZSMS Gorenje, tozd Orodjarna. 2. TEŠ. tozd Vzdrževanje. 3. OO ZSMS Gorenje, tozd Promet. 4. OO ZSMS Gorenje, to/d Hladilniki. 5. OO ZSMS (iorenje. tozd Pralni stroji 1.6. OO ZSMSA Vegrad: krajevne skupnosti — 1. OO ZSMS Pesje. 2. Šmartno. 3. Zavod nje,. 4. Ravne; srednje šole — 1. RSC — strojna smer. 2. RŠC Elektro smer. 3. gimnazija; osnovne šole — 1. Gustav Šilih I. 2. M. P. Toledo. 3. Gustav Šilih III. 4. K. D. Kajuh.
Jutri ho na v rsti že drugo tekmovanje za Kajuhov pokal. OK ZSMS Velenje in strelska družina Mrož Velenje prirejata streljanje z zračno puško. Tekmovanje bo v prostorihstrelskedružine Mrož(v kletnih prostorih zavoda za urbanizem). Za osnovne in srednje šole se bo začelo tekmovanje ob 8. uri. za mlade iz delovnih organizacij ob 10.30. za mlade i/ krajevnih skupnosti pa ob 16. uri.
Jože Glinšek
ZAHVALA
Ob smrti moje dobre mame
Frančiške Friškovec
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, mojim bivšim in sedanjim sodelavcem ter sostanovalcem, za sožalje. vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Prisrčna h vala dr. Borisu Kolšku za večletno zdravljenje, posebno še za skrb in prizadevnost v času njene zadnje boležni. Prisrčna hvala duhovnikoma za pogrebni obred. Stanku Prazniku še posebej
za tolažilne poslovilne besede.
Prisrčna hvala vsem. ki so mi pomagali v teh težkih dneh.
Hčerka Lojzka Friškovec
Ob boleči izgubi naše drage mame. babice in prababice
Marije Hudo vernik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala pa velja dr. Grošlju in osebju doma za varstvo odraslih, ki-so ji lajšali bolečine in jo negovali med njeno težko boleznijo.
Hvala tudi tovarišu Valenciju za poslovilne besede, pevcem iz Pake in duhovniku za opravljen
obred.
Paka, Geislingen, Celje
Žalujoči: sin Vinko z družino, hčerki Vida in Marica z družinami, Marina z družino in Marička.
OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE RAZPISUJE
na podlagi sklepa izvršnega odbora z dne 16. 2. 1981 prosta dela in naloge
KNJIGOVODJE v knjigovodskem servisu
Pogoji: - ekonomski 'tehnik z dvema letoma delovnih
izkušenj. Stanovanja ni.
Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo p. o. HPH
VELENJE
velenje
Komisija za delovna razmerja DO HPH Velenje p. o.
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	PRAVNIK
2.	ANALITIK
3.	VEČ ZIDARJEV
4.	VEČ TESARJEV
POGOJI:
1.	— višja šola pravne smeri,
—	dve leti delovnih izkušenj;
2.	— srednja šola ekonomske smeri,
—	dve leti delovnih izkušenj;
3.	- KV zidar;
4.	- KV tesar;
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti v roku 15 dni po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja HPH Velenje, Trebuška 19, Velenje.
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Velenje
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Kadrovsko-splošni sektor
Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD jama Pesje
RAZPISUJE
dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD PESJE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo rudarske smeri in tri leta delovnih izkušenj;
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah;
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD;
—	družbenopolitična primernost.
Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovsko-splošni sektor DO RLV, pod oznako za razpisno komisijo TOZD JAMA PESJE, Prešernova 5, Velenje. Imenovan delavec bo izbran za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka.
1
Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo p. o.
HPH
VELENJE
velenje
Razpisna komisija delavskega sveta DO HPH Velenje p. o.
RAZPISUJE
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za 4-letni mandat
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat:
—	najmanj višja izobrazba in pet let delovnih izkušenj na vodstvenih nalogah;
—	ustrezne moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili ter programom razvoja DO HPH Velenje za štiriletno mandatno obdobje v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija HPH Velenje, Trebuška 19, Velenje.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po odločitvi razpisne komisije.
Številka 8 (570) - 27. februarja 1981
O težavah NK Rudar
Zagotoviti javnost dela
mm
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so prvo točko ponedeljkove razširjene seje namenili problematiki tekmovalnega športa v občini Velenje s posebnim poudarkom na NK Rudar Velenje. Seje so se udeležili tudi predstavniki občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta in občinske telesnokulturne skupnosti in zveze za telesno kulturo občine Velenje.
Vodstvo Rudarja je za sejo pripravilo obširno poročilo, s katerim je želelo vse navzoče celovito seznaniti s sedanjim delom in težavami v klubu.
Od leta 1978 je upravljanje v klubu organizirano na delegatski osnovi. Na delegatski skupščini konec junija lani je bil izvoljen sedanji izvršilni odbor, 9-člansko predsedstvo ter odbor delavske kontrole, pri izvršilnem odboru pa so ustanovili tudi več komisij. Poslovanje v klubu je bilo vseskozi otežkočeno zaradi pomanjkanja denarja. Največ težav so imeli ob koncu leta, ko so poravnavali obveznosti do igralcev celo s trimesečno zam udo. KI ubje imel v preteklem letu 13.014,070 dinarjev izdatkov, poslovanje pa so končali z 1.184,819 dinarji izgube. Zapoznelo poravnavanje obveznosti do igralcev in sploh nerešeno finančno vprašanje je povzročilo slabe odnose oziroma nezaupanje igralcev do vodstva kluba. Prav v tistem času je vodstvo zaostrilo disciplino v klubu in se tako znašlo v položaju, ko so na eni strani terjali dosledno izpolnjevanje obveznosti od igralcev, na drugi strani pa jih do njih niso sproti izpolnjevali. Takšno stanje je povzročilo, da so igralci začeli postavljati tudi dodatne zahteve o zagotavljanju zanesljivejše perspektive v klubu. V neposrednih pogovorih z igralci pa so te težave do določene mere zgladili.
Denarne težave še vedno niso rešene, čeprav je prvenstvo že pred vrati. Začelo se bo 8. marca. Letos naj bi klub potreboval približno 16 milijonov dinarjev. Od tega paj bi sami zbrali 6 milijonov
dinarjev (vstopnina, športna stava, reklamni oglasi). Tako bi potrebovali še milijon dinarjev. Ta denar so načrtovali, da bodo dobili na osnovi predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti za obdobje 1981 — 1985. kije — kot je znano — v svojem 15. členu zajemal tudi financiranje nogometa in ženskega rokometnega kluba, ki prav tako tekmuje v drugi zvezni ligi. Ta člen pa je podpisalo le 20 odstotkov vseh podpisnikov.
V svojem poročilu predstavnik Rudarja tudi ni obšel poročila, ki gaje posredovala javnosti večina množičnih občil javnega obveščanja o sumu o nekaterih nepravilnostih v poslovanju kluba v letih 1978 in 1979, češ daje bila javnost z njimi enostransko obveščena. Prav zato so pripravili omenjeno poročilo za sejo izvršnega sveta. Ob tem smo slišali, da jim je to obvestilo javnosti povzročilo precejšnjo škodo v samem delu v klubu in zanimanje med ljudmi, vendar pa so kljub vsem posledicam pripravljeni nadaljevati delo ter z njim opravičiti zaupanje naše javnosti, ki so jo v tem trenutku izgubili, kot so zapisali v poročilo.
Nadaljnji razvoj Rudarja in s tem nogometa pa je odvisen od takojšnje rešitve vprašanja financiranja kluba, pa tudi od ureditve razmer v celotnem jugoslovanskem nogometu. Če ne bodo z zagotovljena sredstva, bo za klub edini izhod, da izstopi iz druge lige. Odločitve o tem pa ne morejo sprejeti samo člani izvršilnega odbora, ampak celotna družbenopolitična skupnost, je dejal predstavnik Rudarja.
Na seji so menili, da so sklepi zadnje skupščine NK Rudar in novoizvoljeno vodstvo porok, da je delo Rudarja sedaj postavljeno na drugačne temelje, s tem pa tudi dana možnost, da si znova pridobi kot športno društvo nazaj ugled in zaupanje javnosti. Seveda pa so predtem kritično spregovorili o vseh dosedanjih nepravilnostih.
daje treba za vselej odpraviti stari način dela, hkrati pa so se zavzeli za celovito reševanje vrhunskega športa v občini, ne le nogometa in rokometa.
Vse zadeve je treba legalizirati in zagotoviti javnost dela kluba, kar velja tudi za zneske, ki jih na primer dobijo igralci za prestope. S tem bo odgovornost tistih, ki te dogovore pripravljajo, neprimerno večja kot sedaj, ko je bil o tem seznanjen premajhen krog ljudi. Sploh pa bo treba enkrat za vselej narediti konec kupovanju igralcev. V zvezi s tem so tudi predlagali. daje treba v skladu srednjeročnim razvojnim programom telesne kulture v občini takoj pristopiti h konkretnemu sodelovanju in skupnemu načrtovanju razvoja nogometa občini med nosilci razvoja NK Rudar, Šmartno in Usnjar. Skupen dogovor naj temelji na usklajenem selektivnem pristopu vzgoje pionirjev, mladincev in vključevanje boljših. nadarjenih igralcev v tisti klub, kjer mu je omogočen nadaljnji razvoj. Pogoj za financiranje te panoge bi morala biti stalna oblika sodelovanja in povezovanja. strokovno pomoč itd. Vsem tistim posameznikom, ki so proti takemu sodelovanju in povezovanju pa bi morali preprečiti nadaljnje delo v klubu. V sprejetih stališčih pa so še posebej poudarili. da mora delovanje kluba temeljiti na načelih zakona o združenem delu.
V zvezi s vprašanjem financiranja kluba so zavzeli stališče, da je treba takoj začeti reševati to vprašanje, ker je prva tekma spomladanskega dela prvenstva že 8. marca, je treba kratkoročno rešitev poiskati znotraj kluba, OTKS in ZTKO, za dolgoročno rešitev pa je edina pristojna — kot so poudarili — občinska skupščina in OTKS kot četrti zbor. Pred to skupščino pa skupščina NK Rudar, ki bo obenem dala objektivno sporočilo o razmerah v klubu in sploh o tem, kako daleč je prišel klub v samoupravni preobrazbi.
S. V.
Letna konferenca LD Velenje
Doslej dobro opravili svoje poslanstvo
Člani lovske družine Velenje so se preteklo soboto sešli na letno konferenco, na kateri so pregledali delo v preteklem letu in seveda sprejeli delovni ter finančni načrt za letos. Njihove konference so se udeležili tudi predstavniki sosednjih družin Dorbna, Žalec, Šmartno ob Paki in Škale predstavnik celjske lovske zveze, ki je še posebej poudaril, da lahko velenjsko lovsko družino uvrstimo med tiste družine, ki so doslej svoje lovsko poslanstvo dobro opravljale. Njihove konference so se udeležili še predstavniki krajevnih skupnosti, kjer je njihovo lovsko območje, med njimi tudi predstavniki krajevne skupnosti Vinska gora.
Iz poročila o delu izhaja, da so velenjski lovci resnično uresničil' vse tisto, kar so načrtovali. To kažejo med drugim tudi stroški krmljenja divjadi, postavitve in vzdrževanja lovskih naprav, nakupa divjadi, biotehničnih del, pa tudi veliko ur opravljenega prostovoljnega dela članov v lovišču. Lovci so dobro sodelovali tudi s posameznimi kmeti, saj so konec koncev plačali vso pripravljeno škodo, ki so jo posameznikom povzročili divji prašiči, srnjad oziroma druga divjad. Višina plačane odškodnine je znašala v preteklem letu 23 tisoč dinarjev. Za letos so v ta namen odvojili 63 tisoč dinarjev. Za vzdrževanje lovišča — za krmljenje divjadi, razna biotehnična dela, gradnjo in vzdrževanje lovskih naprav, nakup žive divjadi in za stroške kinologije pa bodo letos namenili 108 tisoč dinarjev. Na konferenci so se obvezali, da bodo letos opravili prostovoljnega dela v vrednosti 90 tisoč dinarjev. Med drugim načrtujejo tudi popravilo lovskega doma in nakup nekaj opreme. Vsako leto namenjajo veliko skrb tudi čiščenju okolja, zelo uspešni pa so bili lani tudi njihovi strelci-tekmovalci, ki so med drugim osvojili prvo mesto na meddružinskem strelskem tekmovanju na Ljubeli.
Lovska družina ima danes 63 članov, med njimi so tudi nekateri lovci iz sosednjih krajevnih skupnosti in to Vinske gore, Andraža, Polzele in Žalca; kajti njihova
družina je odprta vsakomur, ki je voljan delati in ga lovstvo veseli. Pogojje le, da v predpisanem roku opravi lovski izpit. Lovska družina Velenje je bila ustanovljena pred 31. leti. Kasneje je bila med občinama Velenje in Žalec ter lovsko družino Velenje podpisana pogodba za nedoločen čas, da bo lovska družina Velenje gospodarila s 4.000 ha lovišča na območju velenjske občine ter 2.000 ha lovišča v žalski občini — na območju Vinske gore. Kot smo slišali na letni konferenci so lovci vseskozi dobro skrbeli za svoje lovišče, uspešno opravljali svoje lovsko poslanstvo, toda pred nekaj leti je njihovo ljubiteljsko delo začel kaliti nepotreben nemir, ki je dosegel menda vrhunec letos, ko so iz sosednje krajevne skupnosti Vinske gore prejeli obvestilo ali pismo, v katerem jih seznanjajo, da so tam ustanovili svojo lovsko družino,. Eden od pogojev za ustanovitev družine je lastno lovišče, katerega pa krajani Vinske gore nimajo, saj je njihovo območje razdeljeno med LD Velenie. Dobrna in Žalec. Zato so ustanovitelji nove družine v Vinski gori zahtevali od omenjenih družin, da jim vrnejo lovišče. Ta zahteva o vrnitvi lovišča ni stara kot smo že zapisali. Lovske vrste buri že nekaj let. In kot smo slišali na sobotni konferenci, je bilo pred časom o tem že več sestankov na medobčinski ravni in tudi dogovorjeno z vsemi prizadetimi, da bodo lovske meje ostale takšne kot so že dolga leta in da tega vprašenja ne bo nihče več pogreval. Zato je bila za velenjske lovce, enako pa tudi za lovce iz Dobrne nerazumljiva zahteva o vrnitvi lovišča, da bi sedaj naenkrat začeli ustanavljati lovske družine po teritorialnem načelu oziroma, da bi morala ii..eti vsaka krajevna skupnost svojo družino. In kot je dejal eden izmed lovcev, bi se vendarle morali zavedati, da divjad ne pozna niti teritorialnih niti političnih meja.
Glavni razlog, zaradi katerega so začeli očitki in zahteve nekaterih krajanov Vinske gore, da hočejo imeti svojo lovsko družino, je bil menda ta, da lovci Velenja in
Dobrne ne gospodarijo dobro z loviščem. Republiški lovski inšpektor pa je ugotovil, da je bilo omenjeno lovišče dodeljeno v skladu z veljavnimi predpisi in da so z njim gospodarili v skladu z gojitvenimi načrti.
V stališčih, sprejetih na ustanovni skupščini lovske družine Vinska gora konec januarja letos, je posebej poudarjeno, da bo njihova družina ,,odprta organizacija tudi za ostale zainteresirane občane v skladu s samoupravnimi akti lovske družine in ne bo nikdar omejevala sprejema v svoje lovske vrste." Enako sta organizirani tudi lovski družini Velenje in Dobrna, pa tudi vse druge družine. V velenjski družini je sedaj nekaj krajanov iz krajevnih skupnosti žalske občine. Torej ob dejstvu da lovska družina Velenje ni nikoli omejevala pristopa v svoje vrste nikomur in da bo tudi nova LD Vinska gora odprta organizacija, je zanimivo vprašanje, zakaj je potrebno ustanavljati nekaj novega oziroma v čem je smisel nove družine. Seveda pa tudi, kako bo zgledalo lovska organizacija na Slovenskem, če bodo vse krajevne skupnosti šle po tej poti. Gotovo takšen način urejanja ne prispeva h krepitvi medsebojnih sosedskih odnosov, pa verjetno tudi ne krepitvi družbene samozaščite. Vprašanje pa je tudi, ali se res varuje oziroma dopolnjuje zakon s tem, da bi se izenačevale meje lovišč z upravno političnimi mejami.
Na konferenci so lovci poudarili, da ne želijo, da bi to lovišče še nadalje kalilo odnose in burilo duhove in da bi prišlo do neza-željenih pojavov ter neupravičenega obsojanja kogarkoli. Zato so se zavzeli naj o tem končno sodbo izreče lovska zveza Slovenije in da v skladu z lovskimi zakoni ustrezno tolmačenje. Gotovo pa je potrebna tudi dobra volja in razumnost obeh sredin. Ob vsem tem se neprizadetemu opazovalcu zdi skorajda nerazumljivo, da so lahko nekateri sotovariši v delavni organizaciji in zakaj ne bi mogli biti tudi dobri lovski sotovariši vključeni v eni od že obstoječih družin.	g y
Jutri se bodo člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki domačemu občinstvu predstavili s premiera novega dela Bližina človeka, ki ga je napisal Milenko Strašek. Delo pripoveduje o zdravem, kmečkem človeku, ki življenje v današnjem urbaniziranem času, ker je tesno povezan z naravo in ker je v takem okolju tudi zrasel, težko sprejme. Precej domotožja ima po tistih zdravih, lepih časih,
ko so ljudje čutili eden drugega in si med seboj pomagali.
Igra je bila najprej napisana za radijski medij, vendar jo je režiser Bogomir Veras prireditev za uprizoritev na gledaliških deskah. Člani Gledališča pod kozolcem so se na premiera marljivo pripravljali, saj so imeli do sedaj že 30 vaj. Premiera Bližine človeka bo v kulturnem domu ob pol osmi uri.
Šport, telesna kultura, rekreacija
Invalidi so tekmovali
Velenje je v sodelovanju s strelsko družino Mrož pripravilo pretekli teden terminsko strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško. Udeležili so se ga invalidi iz Raven, Slovenj Gradca, Žalca, Laškega in Velenja.
Na tekmovanju so bili doseženi nekateri dobri rezultati, posebno sta se izkazala Hinko Bola v kategoriji B s 185 krogi ter Jože Turni-šek Žalec s 182 krogi v kategoriji D, v kateri je nastopilo kar 24 tekmovalcev.
V kategoriji A je zmagal Stane Butole iz Slovenj Gradca s 107 krogi, med invalidi kategorije B je bil najboljši Velenjčan Franjo Žučko s 185 krogi, drugi, je bil Branko Dobnik Slovenj Gradec 172 krogov, tretji pa Rudi Zager Velenje 155 krogov. V kategoriji C je zmagal Peter Jovanovič Velenje, ki je nastreljal 161 krogov, na drugo mesto se je uvrstil Peter Ozmec Ravne s 72 krogi. V kategoriji D pa je največ nastreljal Jože Turni-šek Žalec 182, drugi je bil Dušan Saleznik Slovenj Gradec 181, tretji Ivan Novak Žalec 178, četrti je bil Velenjčan Franjo Žučko s 178 krogi, peti pa Drago Šafarič Velenje s 177 krogi. Društvo invalidov Velenje bo pripravilo 1. marca občinsko prvenstvo v počastitev 40. letnice socialistične revolucije. Tekmovanje bo na strelišču Mrož, pričelo pa se bo ob 8. uri.
F. Z.
Dobri rezultati
Pionirji iz atletskih pionirskih šol na osnovnih šolah Miha Pintar — Toledo in Veljka Vlahoviča so se tokrat pomerili v skoku v višino. Posebno razveseljivi so dosežki pionirk iz 7. razredov, saj je kvalitetni vrh dokaj širok.
Rezultati: dečki — letnik 69; I. Aleš Pečovnik. V. V. 130 cm, 2. Sašo Tekavc, V. V. 125 cm. 3. Slavko Ledinek, MPT. 125 cm; letnik 68 — 1. Marko Zaje, V. V. 145 cm; letnik 67 — I. Vojko Sešel. V. V. 150 cm, 2. Mato Molnar, AK, 150 cm. 3. Bojan Salamon. VV, 145 cm; letnik 66— i. Nemanja Lubarda, MPT, 160 cm. 2. Zvone Muršič. MPT. 160 cm, 3. Bernard Terbovšek. MPT. 145 cm;
deklice — letnik 69 — 1. Jerica Lednik. V V, 120 cm; letnik 68—1. Lidija Brglez, VV, 130 cm: 2. Jasna Jakopec, VV, 130 cm; 3. Nataša Krenker, AK, 125 cm; letnik 67 - 1. Vojka Tajnik, VV. 145 cm: 2. Alenka Kos. VV. 140 cm, 3. Karmen Učakar. VV. 135 cm; letnik 66—1. Polona Cesar. VV, 140 cm. 2. Mateja Oblišar, VV. 140 cm.
V	nadaljevanju republiških prvenstev v zaprtih prostorih so atleti Atletskega kluba Velenje ponovno dosegali vidne uvrstitve. Prvenstvo se je tokrat odvijalo v Mariboru, Celju in Ljubljani. V Mariboru so se pomerili najboljši slovenski metalci krogle, v Celju skakalci v višino in v troskoku, v Ljubljani pa skakalci s palico.
Pečovmkova se je pri skakalkah enakovredno kosala z starejšimi mladinkami in s preskočenimi 160 cm osvojila republiški naslov prvakinje za mlajše mladinke. Vojko Krajnc je preskočil 185 cm in dosegel 4. najboljši rezultat pri mlajših mladincih. Branko Pungartnik pa je bil kar dvakrat drugi pri starejših mladincih — v troskoku s 13.57 cm in pri skoku v višino s 195 cm. 3
V	Ljubljani so v telovadnici kasarne Ljubo Šercer tekmovali v skoku s palico. Čeprav velenjski skakalci nimajo možnosti za vadbo v pokritih prostorih, se je Luzar med starejšimi mladinci uvrstil n^ 3. mesto — preskočil je 340 cm. Boris Šalamon
Lepe uvrstitve
Velenjski judoisti so bili v tem mesecu zelo uspešni. Članice so nastopile na republiškem prvenstvu na Jesenicah. kjer je bila zelo uspešna Ksenija Gošnjak. ki se je uvrstila na 2. mesto v kategoriji do 56 kg. S tem sije zgotovila uvrstitev v republiško reprezentanco in nastop na državnem prvenstvu v Osijeku.
Na tradicionalnem pionirskem turnirju v Kopru je bil uspešen Igor Razbornik. Uvrstil seje na 3. mesto v kategoriji do 62 kg.
Tomo Dadič
Odličen nastop
V	nedeljo je bilo v Doliču na 30 m skakalnici tekmovanje v smučarskih skokih za pokal SR Slovenije za mlajše pionirje. Med 65 tekmovalcije zmagal Zupan (Jesenice), kije za svoja skoka prejel 209.4 točke, na drugo mesto pa seje uvrstil Velenjčan Iztok Golob, ki je zbral 203 točke. Brunc (Ilirija) pa je bil z 200,7 točke tretji. Ostali velenjski skakalci pa so se uvrstili takole: na 13 mesto seje uvrstil RomanTamše, 23. je bil Rudi Omerzu. 42. Branko Poličnik.
43. Tomi M uršec, 44. Iztok Hercog, 50. Danilo Zaje. 55. pa Matjaž Mihelič.
V Braslovčah pa je bilo zadnjo soboto na 20 m skakalnici tekmovanje za pokal SR Slovenije za starejše pionirje. Od 58 tekmovalcev seje na odlično 2. mesto uvrstil Boris Pušnik, Roman Tamše pa je bil peti. Drugi Velenjčani pa so se uvrstili takole: Tomi Murčec 22, Dani Zaje 25. Grega Dolar 26, Boris Trs 29. Iztok Hercog 42, Franci Zamernik 51. Boštjan Zaje 52, na 54. mestu pa seje uvrstil Alež Tovorljan. Boris Pušnik je zmagoval v tekmovanju za pokal SR Slovenije pri starejših cicibanih.
Zimski športni
dan
Prejšnji teden so imeli učenci Rudarskega šolskeaga centra Velenje zimski športni dan. Možnosti za sodelovanje je bilo veliko. Pohoda na Kožlj preko Šentilja in nazaj se je udeležilo 223 učencev in učiteljev, drsanja na celjskem drsališču, ki je bilo odprto od pol osme ure do desete samo za RŠC, pa 161. V zimskem bazenu v Velenju je preiskušalo svoje močo 153 učencev. Največja udeležba pa ja bila na smučanju na Kopah, kjer je sodelovalo 354 učencev in učiteljev. Tekmovalci so se pomerili v veleslalomu.
Pri starejših pionirjih je zmagal Bojan Hercog (TEŠ a), drugi je bil Aleš Pušnik (TS a), tretji pa David Kamnik (PEJ a). Med mlajšimi mladinci sta bila najboljša Tomaž Vrhnjak (TS) in Iztok Uranc (PEJ b), na tretje mesto pa se je uvrstil Samo Gorišek. Največ spretnosti med vratci je pri starejših mladincih pokazal Darko Kovšek (TEJa), pred Janezom Časom (TEJa) in Jožetom Višnjarjem (PKc). Med člani je najboljši čas dosegel Vitoslav Jelen (TSb), drugi je bil Čarko Krajnc (TSb), tretji pa Alojz Bastl (TSa).
Vili S.
Vodi Gorenje
Minuli teden je bilo na sporedu drugo kolo občinskega sindikalnega ekipnega prvenstva v šahu. Nastopalo je 12 ekip. vodi pa ekipa Gorenje s 22,5 točke pred REK. ki ima 17,5 točke in Vegradom s 13,5 točke.
V drugem kolu so bili doseženi naslednji izidi: Upokojenci: Gorenje 1,5:10,5; Rek: RŠC 8,5:3,5; Gimnazija: V1Z 5:7; Vegrad: TUS 6:5; RSC Mladi:Vekos 8:4: Veplas: skupščina občine 9:3.
H. J.
Smučarski tek
Komisija za rekreacijo pri občinski telesnokutturni skupnosti Velenje bo v začetku marca organizirala kar dve trim akciji. 8. marca smučarske teke, 14. marca pa družinski veleslalom.
Smučarski teki bodo na progi v Šentilju, štart pa bo pred tamkajšnjo osnovno šolo od 10. do 12. ure. Za ženske bo proga dolgu 3 km. moško pa bodo morali preteči 6 km. Vsakdo, ki želi preizkusiti svojo sposobnost na tekaških smučeh in na tej progi, se lahko prijavi do 4. marca na sedežu ZTKO. Foito-va 2 v Velenju. Prijaviti se je mogoče tudi po telefonu 851—424. Ob prijavi je treba plačati 20.00 dinarjev. Za vsa-
pred osnovno šolo. Organizator bo poskrbel tudi za zdravstveno kontrolo, na trim tekmovanju pa si bo mogoče sposoditi
smuet.
kega udeleženca bo prijavljen vroč napitek, za ženske pa prijetno presenečenje.
Za vse tiste, ki še nimajo dovolj moči. in znanja za tek bodo prihodnji teden organizirali tudi treninge pod strokovnim nadzorstvom, in sicer v ponedeljek v sredo in v petek, vsak dan od 15. do 18. ure. Treningi bodo prav tako na progi v Šentilju, zbirališče pa je
Družinski veleslalom
Družinski veleslalom bo na sporedu 14. marca od 10. do 12. ure na Golteh. Zanj seje treba prijaviti do II. marca, družino pa morajo sestavljati najmanj 3 člani. Startnina za družino bo veljala 50 dinarjev, organizirali pa bodo avtobusni prevoz izpred Rdeče dvorane in avtobusnih postaj Šoštanj ter Šmartno ob Paki. Vsaka družina bo prejela za sodelovanje značko, nalepko in družinsko priznanje.