ft :: LISTJE IN CVETJE :: S Mladi zvezdoznanec. Upam, da ste v preteklih jasnih večcrih pridno opazovali prekrasno zvezd-nato nebo, ki se uprav pozimi kaže v posebnem sijaju, kakor bi nam hotclo snekako nadomestiti ono pozemeljsko revščino, ki nam jo na zemlji nudi na-«rava pozimi. Torej lahko stopimo zopet korak naprej. Razdalje v svetovnem prostoru. Ako se radujemo lepega razgleda s frake gore, se kaj radi vprašamo, kako daleč je do posameznih krajev, do gora, gozdov, do vasi in cerkvic in rek, ki jih vidimo. Pravtako ali še bolj nas mika ¦izvedeti, kako daleč so zvezde, kako dalcč sta solnce in luna od nas. Oko nam rtega ne tnore povedati, nebesnih razdalj ne tnore presoditi. Solnce in luna se nam vidita skoro cnako velika, pa iz tega ne smemo sklepati na njuno odda-Ijenost. Kar vemo o razdaljah v svetovnem prostoru, so preračunali zvezdo-.znanci po dolgem trudu. Tu na zemlji mcrimo z rnerilom, ki irna za cnoto mcter. Pri predmetih, ki nas obdajajo: hiše, cerkve, drevesa, griči... zadostuje to merilo. Tudi višino gora in globgčino morja izračunamo v metrih. Pri velikih razdaljah moramo pa rabiti že večje merilo: kilometer in pri še večjih miriameter. Vsakdo izmed vas si lahko misli razdaljo 1 krn. Na ravni državni cesti je to razdaljo prav lahko pregledati. V Ljubljani je n. pr. 1 km dolga pot od pošte do pokopališča pri Sv. Krištofu. Dalje veste, da se prehodi 1 km v okroglo 12 minutah, zato prehodimo v eni uri 5 km. Če je pokrajina ravna in odprta, ¦se more lahko pregledati tudi razdalja 5 km. Teže je pregledati večje razdalje, n. pr. pot enega dneva, za katero se običajno računa 8 ur ali 40 km hoda. Večje razdalje pa more le malokdo prav umeti. Ako bi se vozili z vlakom, ki prevozi v eni uri 70 km, bi te potr že ne mogli prav oceniti. Zato so v prejšnjih ¦časih računali oddaljenost krajcv po času, katerega so rabili za pot. Poglejmo sedaj, kako bi si mogli z zemeljskim merilom pomagati pri merjenju razdalj nebesnih teles. Seveda ne bomo pričeli pri zvezdah stalnicah, ampak bliže. Vsi veste, da razločujemo poleg zvezd stalnic še druga nebesna telesa, ki krožijo okrog solnca in dobivajo od njega svetlobo in toploto. Imenujemo jih tudi zvezde — zvezde premičnice (planete). Nekatere premičnice imajo svoje nepremičnice, n. pr. zemlja luno. Našc solnce ima osem velikih premičnic, ,ki se imenujejo: Merkur, Venera (danica, večernica), zemlja, Mart, S? 46 W Jupiter, Saturn, Uran, Nepiun. Izmed teh se vidi zdaj na nebu Ju-piter in Saturn. Saturn je v začetku marca zvečer na zahodnem nebu, Jupiter pa vzhaja ob solnčnem zahodu in sveti vso noč. Kaj lahko ga boste našli; najsvetlejša zvezda je na nebu. Kakor vse premičnice sveti tudi Jupiter z mirno svctlobo, zvezde stalnicc pa migljajo. Solnce, premičniče in sopremičnice skupaj imenujemo osolnčje. Najbližjc nebesno tclo nam je luna. In kako daleč je od nas? P^ Nič manj kot 384.416 km ali okroglo 385.000 L/«. Na sliki (št. 2.) llLZL. vidite veliko belo krožno ;ploskev, ki naj nam potncni velikost "-*•-"¦ solnca. V sredi tega kroga je majhna točka (zemlja) in skoro v polovični oddalji od zemlje je še manjša točka (luna), ki ima za- črtano velikost poti okrog zemlje. Tu vidite hkrati razmerje med * - w y ^^ « ^B / v ^l ^H ' •----------------------------« aZc*IT ¦ In vendar je to najmanjša razdalja v našem osolnčju. Izračunajte sami, koliko časa bi moral človek hoditi, da bi prcpotoval raz- daljo od zemlje do lune, ako bi prehodil vsak dan 40 km. Našli *'*"* boste, da približno 27 let. Koliko časa bi potrebovala do lune Slika 3. iz topa izstreljena krogla, ki bi preletela v eni sekundi povprečno pot 500 m? Kako daleč pa je solnce od nas? Zvezdoznanci natn povedo, da okroglo 150,000 000 km. Tu ni trcba več računati, koliko časa bi hodil človek po na-vadni poti do solnca, našli bi preogromno število. Na sliki (Sl. 3.), se je mo-rala razdalja zemlje do solnca tako majhno narisati, da vidite lahko še razdalje ©2 4?») drugih premičnic. Solncu najbližja premičnica je Merkur, oddaljen od solnca 58 milijonov kilometrov. Za njim pride Venera z oddaljenostjo 108 milijonov kilometrov. Že to so silno velike številkc, pa čim dalje gremo, tem hitreje rastejo. Za nadaljne premičnicc našega osolnčja vzemimo kot enoto merila oddaljenost naše zemlje. Zemcljske razdalje so zaznamovane na sliki z 2, 4, 6 itd. Tako vidiie, da je Mart oddaljen od solnca 15 zemeljskc razdalje, Jupiter žc 5"2, Saturn 9'7, Uran 19 in Ncptun 30 zemeljskih razdalj. Oddaljenost Mcrkurja od solnca znaša 04 in Venere 07 zemeljske razdalje. Koliko je to kilometrov, lahko sami izračunate. To so razdalje v našem osolnčju. Iz teh podatkov že lahko nekoliko razvidimo, kako neizmerno daleč mo-rajo biti zvezde stalnice od nas. In res, komaj si je misliti merilo za tc raz-dalje. Najprej moram povedati, da,so zvezdoznanci mogli do zdaj Ie za malo zvezd izračunati razdaljo od nas. Merilo, ki jim služi za merjenje teh silnih razdalj, je svetloba. Kako to? Hitrost]svctlobe natn je znana. Svetlobni žarek preleti v eni sekundi pot 300.000 km. Od lunc do zemlje potrcbuje zato svet-loba li/4sekunde, od solnca na zemljo nekoliko nad 8 minut, do Neptuna, torej na mejo našega osolnčja, pa že nad 4 ure. Vse to je pa še malo v pri-meri s časom, ki ga rabi svetloba, da pridc od zvezd do nas. Svetlobni žarek z najbližje zvezde potrebuje 4 3 leta, da pride do nas. Svetloba bleščečega Si-rija potrebuje 9 let do zemlje. Zvezdoznanci zato pravijo: Sirij je oddaljen od nas 9 svetlobnih let. Torej svctloba, s katero nam sveti Sirij danes, je izšla \t. Sirija pred devetimi leti, in svetlobni žarek, ki je zapustil Sirija danes, bo dospel na zcmljo šc-Ie čez 9 lct. Od mnogih zvezd pa dospe svetloba k natn v stoletjih. Dalje ni, da bi tu premišljevali. Žc iz tega, kar sem vam povedal, lahko razvidite, da so razdalje v svetovnem prostoru neizmerne, za človeški razum nedoumljive. Kako veličastna so Tvoja dela, o Gospod! Jos. Dostal. HodrOSt V pregOVOrih domačih in tujih. Med brati ni tako natanko. Veliko bratov izredči premoženje. (To povzroči takozvana Brat. dota.) Bratje so pač iste krvi, a redkokrat iste Bratje smo, a računamo kot trgovci. misli. — Med brati nikar edinosti iskati. — Jeza Reki: To je vredno med brali (= ni med brati — peklenska jeza. {Večkrat se res drago). To je bratec (= veseljak). — Itna pripeti, da je med brati hujše sovraštvo nego denarja kot Bog bratov (= nič). med navadnimi Ijudmi, ki si niso nič v so- ______ j rodu; sicer je pa taka needinost še bolj j razupita kot resnična, ker se med brati pri- H«>tm« ^^š čakuje večja Ijubezen in se bolj pogreša, če imciius. ^H je ni). (Priobčil Leopold Vozllč) ^B| Brata sva si, a najini mošnji si nista sestri. ni-Al I (Tako očita oni, kateremu noče bogatejši Z + BF DO 2 X IIIO 2 X ll /V I I brat pomagati.) # \ I I Enaki bratje enakekape. (Dražinsktpm- \ tjOTTI OSBl + OSBl D liO /""\l I vice naj se enako porazdele, n. pr. dediščine. ' mm^ijmi «¦» /nOči\ I I Enako misleči Ijudje radi tudi nazunanje § -\ ^i | i kažejo svojo duševno skupnost.) -------- j Dober dan, brate, je rekel gnof blatu. ^ ^J (Enako misleči Ijudje se radi družijo; po- SaljiVO vprašanje. J^| sebno podli in hudobni se hitro sprijaznijo (Zapisai Fr. Kramar.) T^ med seboj. Morda tudi v pomettu: ono na- \ pako, ki jo ima kdo sam, kai rad očita ZaluCil sem v šipo kamen, debel kot drugim.) glava, pa šipa se ni ubila. Kaj mislite, zakaj - Brat raoj je, kdor se bratski vede do neki ne? I mene. (Rešitev in imena rcšilccv v prihodnji številki.) ,,Vrtec" izhaja 1. int vsakega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 ta — Uredništvo in upravništvoSv. Petra cesta št. 78 v L j u b 1 j a n i. Udaje drultvo ,,Pripravnl8kl dom". - Urejuje Ant. Kržli. - Tlska Katoliika TiBkarna v Ljabljani. « 48 S5>