SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LI (45) Štev. (N9) 44 ESLOVENIA LIBRE BUENOSAIRES 12 de noviembre -12. novembra 1992 DR ANDREJ FINK Človek je bil ustvarjen za večnost. Življenje, ki mu ga je Stvarnik namenil, je bilo polno izrednih darov, ki so ga bogatili in mu zagotavljali srečno bivanje. Po padcu pa je to večnost prekinil čas s svojimi pregradami in neskočnost je bila zamenjana z dimenzijami. Človek je samega sebe pahnil V izmero in s tem postal suženj svoje lastne omejenosti. Od tedäj njegovo življenje pozna začetek in konec in vmes tisto trajanje, ki ga skuša loviti, zaobjeti, meriti in včasih celo ustaviti. Od tedaj je človek časno bitje in ljudska modrost nam nenehno govori o času, ki je prekratek, neusmiljen, ki beži, čigar zob ničemur ne prizanese, ki se zamujen ne povrne. Človek bi rad živel zunaj časa, da bi ga ta ne priganjal niti omejeval, pa mu ne more uteči. Sveti Avguštin se v svojih izpovedih sprašuje o tem, kaj je čas. „Če me nihče ne vpraša, vem," pravi, „če ga pa hočem na vprašanje razložiti, ne vem." Intuitivno vemo, da pomeni neko trajanje, neki potek, neki tok. Nekaj so dogaja, toda to dogajanje ni enkratno, temveč se nenehno izvršuje, prihaja in prehaja. Dogodke v našem življenju skušamo uvrstiti in jih razporejati tako, da govorimo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ta razmejitev nam mnogo ne koristi, kajti kaj vendar pomeni vsaka od teh kategorij? Kdaj nam sedanjost postane preteklost in kdaj prihodnost sedanjost? Prehajamo iz ene v drugo in se tega prehajanja skoraj ne zavedamo. Pričakujemo neko prihodnost in se kar na lepem znajdemo v njej, a zato ker smo preživeli sedanjost, ki je sedaj že preteklost... Verjetno ni odveč danes razmišljati o času, saj nas je zbral prav pretečeni čas. Ob obletnicah se navadno zamislimo v to, kar je bilo, kar je in kar bo oz. kar naj bi bilo. Oziramo se nazaj in zdi se nam neverjetno, da se je vse tako in tako zgodilo, predvsem pa, da se je zgodilo tako hitro. Danes lahko že govorimo o zgodovini Pristave. Dolga leta smo jo doživljali kot sedanjost, se na njej zbirali ob vsakoletnih običajnih prireditvah. Bila je svojevrsten del naše slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Danes je Pristava tudi sedanjost, a jo spremlja močan občutek prehojene poti. Mnogo spominov nas veže nanjo. Že tretja generacija se razvija v njenem zavetju, kjer srka sokove krščanstva, slovenstva in splošne omike. Neizmerne vrednosti je delo, ki ga že desetletja v tej krajevni skupnosti opravljajo voditelji, vzgojitelji in dušni pastirji. Neizmerne vrednosti je ljubezen vsakega Slovenca, ki se z zavestjo pripadnosti izvirnemu narodu žrtvuje, da ohranja ta dom živ za slovenstvo in ploden za prihodnost. Današnji čas nam vsem, Slovencem v domovini in po svetu, vzbuja nove naloge z dosego ciljev, ki smo si jih kot narod sedaj zadali. Ti napori so pa prijetni, če so zvezani z uspehi, kot je dosega lastne mednarodne osebnosti in navzočnost v posvetu narodov. Naša slovenska skupnost, živeča v Velikem Buenos Airesu in drugih krajih Ar- gentine, je lansko leto stopila v novo dobo. Do tedaj je trdno vztrajala v ohranjanju in gojenju vrednot krščanstva, slovenstva in političnega pluralizma. Lansko leto so te vrednote definitivno prodrle v naši domovini in z njihovo zmago je zmagal trud in napor mnogih tisočev slovenskih zdomcev, ki so kot politični emigranti v svetu nadaljevali z več kot tisočletno tradicijo svobodnjakov. Do sedaj smo zdomski Slovenci živeli svoje slovenstvo in delali zanj na način, ki so nam ga dovoljevale in narekovale okoliščine. Od tu naprej so okoliščine drugačne, možnosti neprimerno večje in zato tudi naše dolžnosti vsaj delno spremenjene. Če smo se do sedaj vsa desetletja komunističnega totalitarizma odrekali vsakemu kontaktu z uradno Slovenijo prav zaradi tiste večne Slovenije, ki smo ji hoteli in ji še hočemo služiti, smo pa z dogodki zadnjega leta stopili v novo dobo našega zdomskega življenja. Razvoj v Republiki Sloveniji kaže na ponekod hitro in drugod počasnejšo utrditev z vsem tistim, kar predstavlja bistvo njenega naravnega in zdravega samostojnega življenja. Čas, spet čas, prinaša svoje in v svobodnem ozračju so se začele počasi celiti globoke rane, ki jih je narodovemu telesu zadala komunistična in materialistična miselnost bodisi z nasilnim vsiljevanjem svoje zmote, bodisi z onemogočanjem vsakega širjenja resnice. V tem procesu preporoda pa hočemo biti Slovenci v svetu navzoči z vsemi svojimi posebnostmi in avtonomnostjo, ki smo si jo pridobili v težkih letih napora in vztrajnosti. Toda, ne samo da hočemo biti navzoči. Tudi moramo biti navzoči. To je za naš čas konstruktivnega in kreativnega sodelovanja s Slovenijo. Kot rečeno, naše dolžnosti do domovine so se spremenile. Tako kot je bilo napačno v dobi komunistične tiranije iskanje stikov z režimom, ki je Slovenijo dušil, tako bi bilo sedaj časom neprimerno, če bi se ob bistvenih spremembah, držali ob strani in bodisi z nezaupanjem bodisi z preveliko skepsko samo opazovali, kaj se dogaja. V trdih letih političnega zdomstva smo nenehno izjavljali, da nas zanima usoda naše domovine, da vztrajamo v zdomstvu zaradi nje, da torej naša politična emigracija ni sama na sebi namen, temveč ima smisel le v funkciji Slovenije, njenega političnega pluralizma in njenega vsestranskega družbenega zdravja. V funkciji Slovenije živimo tudi mi danes. Še več: Tudi mi smo Slovenija. To se nam zdi včasih kar neverjetno, saj smo se pač preveč navadili na to, da nas je uradna domovina ves čas ignorirala, če ne obmetavala z najhujšimi vzdevki. Res je sicer, da se nas še v marsičem drži psihologija otroka-sirote, neke vrste ciganskega otroka iz naše ljudske pesmi, ki po dolgi dobi samote, nepri-znanja, mrkih pogledov, osornih besed in predvsem brc na lepem najde prijazne ljudi, ki ga z ljubeznijo sprejmejo medse. Dalj časa se ne bo vživel v novo družinsko okolje. Tudi mi smo Slovenija. Nad. na 2. str. Državljanom Republike Slovenije, ki so se veljavno prijavili Republiški volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti, bodo okrajne volilne komisije poslale volilni material s priporočeno pošto na njihov naslov. Pošiljke se bodo začele odpošiljati iz Slovenije predvidoma okrog 20. novembra. Volilni material bo obsegal glasovnico, volilno karto, navodila in kuverto z naslovom okrajne volilne komisije. Z volilno karto in osebno izkaznico se bodo volilci osebno zglasili pri posebej pooblaščenih osebah, da jim potrdijo istovetnost. To potrjevanje bo prosto takse. V notranjosti Argentine bodo pooblaščene za potrjevanje volilnih kart naslednje osebe: Arh. Božidar Bajuk Juan B. Justo 1338 5519 Dorrego - Guaymallén Pcia. Mendoza Tel. (061) 311436 Lic. Emilio Žigon J. M. Gutierrez 1220 2000 Rosario Tel. (041) 832043 Dinko Bertoncelj Casilla Correo 261 8400 S. C. Bariloche Tel. (0944) 60016 in 60042 Glavni tajnik stranke Krščanskih demokratov je poročal javnosti, da so v noči s četrtka na petek (5.—6. nov.) neznanci izpred vhoda v poslopje, kjer je sedež stranke Slovenskih krščanskih demokratov, odstranili tri strankine zastave ter z razpršilcem izrisali srp in kladivo ter napis: „Hočemo Tita." Zanimivo pri vsem tem je, da se je to odigravalo prav nasproti slovenskega parlamenta, ki ga dan in noč stražijo policisti, ki pa tega vandalskega dejanja niso opazili, čeprav je bila za to potrebna lestev. To je prvi tak incident, ki zgovorno kaže, da so SKD trn v peti marsikomu, ki mu je žal za prejšnim režimom. Pač se vsi tisti, ki „hočejo Tita", zavedajo, da jim je SKD najbolj nevarna, ker sloni na načelih in je popolnoma jasno povedala, da z bivšimi komunisti — SPD — ne bo stopala v koalicijo. Stranka SKD je v tem tednu za nacionalni TV začela predvajati svoj TV spot. V ta namen je televizija strankam rezervirala poseben termin pred zadnjim TV dnevnikom na 1. kanalu oz. pred osrednjim TV dnevnikom na 2. mreži. Oglas SKD se je pojavil prvič tudi v Delu, Dnevniku in ostalih časopisih, v naslednjem tednu pa se naj bi na vpadnicah v Ljubljano pojavili veliki t. i. JUMBO plakati v barvah. Stranke opozicije so se razen v dveh primerih že dogovorile o skupnih kandi- Maks Dimnik Calle 18 Na 575 7607 Miramar Tel. (0291) 23638 V območju mesta Buenos Airesa in okolice bo overjal volilne karte pooblaščeni predstavnik Republike Slovenije. K potrditvi volilne karte prinese volilec že izpolnjeno glasovnico, ki jo skupaj s potrjeno volilno karto zalepi v prejeto ovojnico. Ovojnice potem odpošljejo volilci tako, da jih okrajne volilne komisije prejmejo do 12. ure dne 7. decembra. Priporočljivo je, da volilci pravočasno organizirajo odpošiljatev volilnic v Slovenijo po zasebni poti. Imenovane pooblaščene osebe bodo same razglasile volilcem v svojem območju čas in kraj za potrjevanje volilnih kart. Priporoča se, da volilci takoj obvesté pooblaščence, ko prejmejo volilni material. V Buenos Airesu se bodo volilne karte potrjevale od dne 28. novembra dalje vsak dan po 19. uri v Slovenski hiši, Ramón L. Falcón 4158, Capital, predvidoma do 3. decembra. Volilci, ki bi prejeli volilni material pred 28. novembrom, bodo lahko prej opravili overjenje, če to zahtevajo po telefonu 441-3418. Po isti poti bodo lahko zahtevali overjenje po 3. decembru. datih za Državni svet. Od 22 kandidatov, kolikor jih lahko stranke neposredno predlagajo v ta organ, jih imata po 8 SKD in SLS, po tri pa narodni demokrati in Grosovi liberalci. V dveh spornih primerih gre za kandidata SLS oz. SKS. V goste k stranki je prejšnji teden prišla skupina šestih strokovnjakov za predvolilni boj iz britanske konservative stranke, ki so bili nad delom volilnega štaba več kot prijetno presenečeni. Nekateri izmed njih se bodo udeležili predvolilnih zborovanj po državi skupaj s Peterletom in Bizjakom. Ta teden pa se jim bo na dvodnevnem obisku pridružil še koordinator za Srednjo in Vzhodno Evropo pri isti stranki, g. Game-che, ki naj bi prinesel tudi propagandni spot ge. Thatcherjeve. Komisija za družbeno obveščanje pri Slovenski škofovski konferenci je izdala „Smernice za duhovnike ob volitvah . V njih pravi, naj se duhovniki „zanimajo za pripravo volitev, za kandidate ter spremljajo volilno propagando... opozarjajo naj vernike na njihovo pravico in dolžnost, da sodelujejo v pripravi volitev in se volitev udeležijo", pa tudi, da je „karkšnakoli politična ali volilna propaganda na prižnici, pri verouku in verskih obredih v nasprotju z duhovnikovim poslanstvom in zato nedovoljena." Duhovnikom sicer Smernice priznavajo pravico, da se na predvolilnih Nad. na 5. str. Božidar Fink pooblaščeni predstavnik RS Informacije iz Slovenije Št. 4-9. novembra 1992 - Pripravila SKD ■f i Nad. s 1. str. Opažamo po drugi strani, da je v današnji slovenski stvarnosti v domovini še preveč nezdravih in celo morečih usedlin iz dobe komunističnega totalitarizma, ki se ne skladajo s pluralističnim ozračjem, v katerem naj bi se razvijalo njeno prerojeno življenje. Tudi te usedline je treba nujno odstraniti, če hočemo, da zadiha s polnimi pljuči. A tudi pri tem imamo zdomski Slovenci svoj nujni delež in moramo na pri-ličen način izražati svoja mnenja ter izrabiti vsa sredstva, ki so nam na voljo, da učinkovito pomagamo pri oranju ledine. Lahko bi nas pri tem prevzelo neko malodušje, češ, skoraj pol stoletja smo se mučili za ohranjevanje slovenstva, sedaj nas pa čaka še druga polovica stoletja, da pripomoremo in dočakamo nov preporod Slovenije. Ali ni to preveč za nas? Ali bomo do takrat vzdržali? Pred seboj vidimo nejasno prihodnost, če jo sploh vidimo, ker je zastrta z meglo. Po drugi strani pa pred seboj vidimo zapreke, ki nam zapirajo pot. Zgolj praktično „trezno" gledanje bi narekovalo ustavitev in prenehanje z napori, ker je povsem „jasno", da ne bomo mogli naprej. Toda človek, ki ga vodijo vrednote, predvsem Vrednota z veliko začetnico, in je z njimi opremljen, kljub utrujenosti bo upajoč proti upanju nadaljeval težavno pot dokler bo mogel. Za meglo je vedno jasnost, in tam, kjer so njegove oči v daljavi videle granitni zid, ki definitivno zaustavlja pot, se iz bližje perspektive opazi, da zid ni tako granitni kot je izgledalo, ali pa da je vmes kaka pot, ki prej ni bila zaznavna. Toda zato je bilo treba nadaljevati pot, pa čeprav proti videzu, in priti do tu. Mar se ni nekaj takega že zgodilo? Kdo izmed nas je pričakoval tako hiter in sorazmerno lahek izhod iz suženjstva v svobodo in iz podložništva po tisočdvesto letih v samostojnost? In vendar smo to doživeli. Tudi v prihodnji polovici stoletja se bo marsikaj zgodilo in morda prej in bolje, [□□□ kot pričakujemo in se bojimo. Opremljeni pa moramo biti z vrednotami. Naše zdomsko potovanje skozi čas je bilo že od vsega začetka zaznamovano z vrednotami, zaradi katerih smo šli v svet. Tukaj smo jim skušali slediti in prav zaradi njih premagovati vsakodnevne težave, ki se pojavljajo v življenju vsake skupnosti, katerim tudi naša ni bila izvzeta. Skozi nedostatke, pomanjkljivosti in stranpoti smo vendarle ohranjali smer, ki so nam jo prav te vrednote kazale. Z njimi in zaradi njih še vedno vztrajamo, saj vemo, da samo z njimi lahko premostimo dimenzije časa, v katere smo uklenjeni. Ustvarjeni smo bili za večnost. Zaradi svoje slabosti smo padli v čas, v katerem se po pesnikovih besedah bijemo, vijemo, gasnemo, škodimo, hasnimo... prostor vesoljno z željami prepletamo, večnost v trenutek begoten ugnetamo... v upu za zadnjimi zvezdami grabimo,... vriskamo, jočemo,... hočemo, hočemo... Iz časa se povzpenjamo in vsaj nekoliko, čeprav neskončno malo, povračamo v izvirno brezčasnost, če sledimo vrednotam. Preteklost, sedanjost in prihodnost se razblinjajo, vse peščene ure in zlati kovački se uklonijo, zgubani obrazi in bele glave se pomladijo, kadar jadramo v vetru vrednot. Jih je mar treba naštevati...? Vsi jih poznamo. Od najvišje Vrednote, po lestvici navzdol... Ali je ob vsem tem številka 25 sploh važna? Lahko bi ne bila. A za nas, ki smo danes tukaj zbrani in ki vemo, kaj je duh, ki vse oživlja, je pomembna, ker smo z njo pomaknjeni nazaj in naprej. Zato je tudi naša vsakodnevna skrb skrb ljudi, ki vedo kam in po kakšnem oceanu plovejo. Duh ne pozna omejitev. V njegovem območju ni važno, če vemo ali ne vemo, kaj je čas. Lahko je trajanje, lahko nihanje, lahko kroženje... Tudi ni važno, koliko ga je še pred nami... Da je le med nami sprejet Duh, ki vsemu, predvsem pa vsemu nerazumljivemu, daje smisel! ............... % j II A Tone Mizerit Pa E ŽIVLJENJA V ARGENTINI Pravilnik za volitve odbornikov po volilnih okrafih Naslednja pravila so prirejena na podlagi statuta SKD: 1. Vsak okraj, kjer obstaja kako slovensko kulturno, gospodarsko ali versko središče in kjer je vpisanih vsaj 20 članov v SKD, ima pravico voliti krajevni odbor SKD. Ta odgovarja po namenu, pravicah in dolžnostih določbam statuta SKD, ki se nanašajo na krajevne in občinske odbore. Po zaključenem popisu članstva je v Argentini enajst volilnih okrajev. 2. Število odbornikov sc določa po naslednjem ključu: v okraju, kjer je 20 članov, volijo ti izmed sebe predsednika okrajnega odbora ter odbornika, ki prevzame tajniško in blagajniško mesto, Na vsakih nadaljnjih 20 članov voli krajevna skupnost po enega dodatnega odbornika. 3. Volitve bodo v soboto, 21. in v nedeljo, 22. novembra 1992. 4. Pravico voliti imajo člani SKD, ki so vpisani v okrajni volilni imenik. 5. Volilne komisije po okrajih sestavljajo: San Martin: Stanko Oberžan, Janez Petkovšek, Saša Hartman. Pristava - Castclar: Nande Češarek, France Rant, Marijana Batagelj. Hurlingham: Marijan Šušteršič, Marijan Eiletz, Veronika Rožanec. Slomškov dom: Marijan Schiffrer, Pavle Novak, Alenka Poznič. Carapachay: Franci Žnidar, Jože Šenk, Marija A. Korošec. San Justo: Stane Mustar, Janez Belič, Pavla Lipušček. Slovenska vas: Stane Mehle, Andrej Fink, Marija Urbanija. Slovenska hiša: Jernej Dobovšek, Franček Breznikar, Katica Cukjati. Mendoza: Rudolf Hirschcgger, Stane Grebenc. Bariloče: Ciril Markež, Dinko Bertoncelj, Marijana Marn. Miramar: Ivan Jelenc, Anton Japelj, Maks Dimnik. 6. Okrajna volilna komisija mora biti na razpolago volilcem po krajevnih maši, poleg tega pa lahko po svoji uvidevnosti določi dodatno metodo, ki je najprimernejša, da omogoči čim večjemu številu volilcev, da oddajo svoj glas. 7. Osrednjo volilno komisijo sestavljajo člani podnačelstva SLS-SKD pod predsedstvom arh. Jureta Vombergarja. Način volitev; a) Vsak član prejme volilnico (en izvod volilnega imenika svojega okraja) in prazno ovojnico, podpisano od vsaj dveh članov okrajne volilne komisije. Prva splošna stavka peronističnega sindikalizma proti Menemovi vladi je za nami. Lahko razumemo polemiko med vlado in sindikati glede uspeha ali neuspeha protestnega koraka. A nekaj procentov več ali manj ne spremeni dejstva, da sindikalne organizacije niso več orodje v rokah političnega peronizma in da delavstvo večinsko odklanja gospodarsko politiko sedanje vlade. TEMNO OBZORJE Vlada nima preveč lahke poti. Pretekli teden je morala prestati dvodnevno stavko poljedeljskih organizacij. Zatem splošna stavka. Na zunanjem področju je Clintonova zmaga pomenila hud udarec. V kongresu vidi vlada čedalje večje težave za prodor osnutkov, ki jih je izbrala za uzakonitev v tej dobi izrednih zasedanj... In vendar moramo soglašati s tistimi opazovalci, ki trdijo, da je vlada sama kriva vseh svojih težav. In to si je prilično pobliže ogledati, ker zveni res skoraj nerazumljivo. Kdor pozna argetinski sindikalizem, ve, kako lahko organizira stavke proti neperonističnim vladam (Alfonsinu jih je Ubaldini priredil kar trinajst v skoraj šestih letih) in kako se jim upira, kadar je stavka naperjena proti peronističnemu predsedniku. Prav ta stavka, izvedena pretekli ponedeljek, je bila v mislih delavstva že dolgo, dolgo časa. Bojevite regionalne organizacije so jo zahtevale že od lanskega leta. Sama CGT jo je napovedovala že mesec nazaj. In ko je končno vodstvo določilo datum, je to storilo, ker res že ni bilo nobene možnosti odlašati protest. A vendar bi vlada z majhno bistrostjo lahko stavko preprečila ali pa ji vsaj vzela politično ostrino. Tudi bi bilo pametno, da vladne osebnosti pred stavko ne bi podajale polemičnih izjav, kot gospodarski minister Cavallo, ki je izjavil, da potrebuje mesečno 10.000 dolarjev, da primerno izhaja, medtem ko je srednja delavska plača 400 dolarjev, pokojnine se pa sučejo okoli 150 dolarjev. Sploh b) Član zaznamuje na volilnem imeniku kandidata za predsednika okrajnega odbora z dvema križcema, z enim križcem pa toliko kandidatov za odbornike, kolikor je v dotičnom okraju odborniških mest. c) Volilcc izpolni volilnico sam v zaprtem prostoru in jo v zalepljeni ovojnici odda krajevni volilni komisiji. Zatem podpiše kontrolno polo, to je izvod .volilnega imenika, ki ga overijo člani komisije. č) V primeru, da v kakem okraju ne bi glasovalo v predvidenem roku vsaj 50% in en volilcc, so volitve v tistem okraju razveljavljene; volilnice ostanejo zaprte. Preštete in v posebni zapečateni kuverti jih krajevna komisija izroči predsedniku osrednje volilne komisije in skupaj z njim določi dan novih volitev. d) V okrajih, kjer so volitve zaključene v roku in v skladu s pravilnikom, odpre volilna komisija po končanih volitvah ovojnice z volilnicami, preštejc glasove in pripravi volilno poročilo, katero vsebuje izid krajevnih volitev in sestavo krajevnega odobra. Povabi izvoljene kandidate, da izvolitev sprejmejo ter podpišejo omenjeno poročilo, ki mora biti poslano osrednji volilni komisiji do 30. novembra. e) En teden po prejemu krajevnih volilnih poročil objavi predsednik osrednje volilne komisije končne izide ter določi rok, v katerem morajo krajevni odborniki izvoliti izmed sebe vrhovno vodstvo SKD v območju Argentine. arh. Jure Vombergar podnačelnik SLS-SKD za Argentino je bilo neumno smatrati stavko kot neke vrste plebiscit in pritiskati na določene sindikate, namesto da bi se celotni dogodek postavil v območje življenja normalne demokratične družbe. Glede predsedniških volitev v ZDA je pa zadeva že kar fantastična. Predsednik Menem je tako resno domneval „dobre stike" s severno državo, da je vse stavil na zmago dosedanjega predsednika Busha. In ko je bila Clintonova zmaga že dejstvo, so Mcnemove izjave zvenele tako ironično, da jih noben diplomat ne bi mogel opravičiti. In končno tista nadutost, češ, ali si bo upal podvzeti ukrepe, ki jih podvzemamo v Argentini... Vlada si sama koplje jamo tudi za bodočnost. Tu pa gre za poslanske volitve prihodnjega leta. Vsem je znano, da če Menem ne govori več o spremembi ustave, je zato, ker do nje ne misli priti po sporazumu z radikali, temveč z lastno močjo v kongresu. To pa bi bilo mogoče le z ogromno zmago na prihodnjih poslanskih volitvah, nekaj skoraj neverjetnega. A položaj je tak in predsednik hoče, da mu družba poda prepričljivo zaslombo v okoliščinah, ko ista družba trpi hudo krizo. Prav pred dnevi so v vladnih krogih preučevali volilno moč upokojencev. Snov je prišla tudi v javno debato. Seveda konkretnih zaključkov ni bilo, ugotavljali pa so, da upokojenci niso odločilna sila. Seveda, delavci tudi ne, kot niso odločilni študentje. A če seštejemo ene, druge in še tretje, pričenja postajati število kar odločilno, zlasti še, če vlada „zahteva", naj bo zmaga „prepričljiva". PREVEČ KAMNOV In vlada sc nenehno spotika. Kamenje pa postavljajo od zunaj in od znotraj. Prav ta zadeva, naj se ustava ne spremeni po sporazumu z radikalizmom, ampak po lastni kongresni večini, je stara ideja, ki jo razsipa bivši podpredsednik in sedanji buenosaireški guverner Eduardo Duhalde. Možnost uspeha je totalno minimalna. Vsi pa vemo, da je Duhalde prvi zainteresiran za predsedniško kandidaturo, če Menemu sprememba ustave ne bi uspela. Prej smo omenili zakonske osnutke, ki jih vlada potiska v parlament. Vsi so precej polemični in za njihovo potrditev potrebuje vse lastne poslance in še nekatere sorodne. Kako zagotoviti te glasove, če je 14 poslancev iz sindikalnih vrst, stranka in vlada pa bičata sindikaliste zaradi splošne stavke? Prav ti sindikalni glasovi so bili odločilni pri zakonu privatizacije petrolejske družbe YPF. In tedanje obljube, ki so zagotovila sindikalne glasove (proti volji CGT) še vedno niso izpolnjene. Med temi osnutki je tudi zakon o pokojninski oskrbi. Ta sedaj naletava na hud odpor sindikatov. Zakaj se vlada izpostavlja politični blamaži in prej ne preveri, kaj je večina pripravljena in česa ni pripravljena sprejeti. Menemova vlada bo tako prišla v zgodovino kot ena najmanj taktičnih in najbolj avtoritarnih demokratično izvoljenih vlad. K temu pripomore tudi množična uporaba predsedniških dekretov, katere ustava predvideva kot izredno orodje, Menem pa sega po njih kot po rednem sredstvu, takorekoč vsakodnevno. Omenili smno tudi univerzitetne študente. Trenutno so v teku univerzitetne volitve. Kot je pričakovati in so resni opazovalci napovedali, prisostvujejo zmagovitemu pohodu radikalne „Franja Morada". Radikalizem ima na univerzi večino in moč, ki je ni užival niti za časa Alfonsinove vlade. Istočasno pa upada moč liberalcev prav Nad. na 6. str. aaMfflMEfi w macani exäw Aktualni povogor s predsedniškim kandidatom IVANOM BIZJAKOM Med najbolj profiliranimi politiki v slovenskem parlamentu je gotovo IVAN BIZJAK, predsednik zbora občin, sicer pa podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Na konvencijah te stranke, na katerih so izbirali kandidate za predsednika države, je dobil največ elektorskih glasov in tako postal kandidat za predsednika Republike Slovenije. Gospod predsednik — zdaj še zbora občin — kakor vrednotite konvencije vaše stranke, na katerih ste zmagali kot kandidat za nadaljnjo konkurenco pri volitvah za predsednika republike? Mislim, da je bil tak način odločanja kandidata vsekakor zanimiv in odločitev upravičena, čeprav seveda nismo mogli vnaprej predvidevati, kako bo vsa stvar odmevala. Šlo je za to, da je lahko članstvo nekoliko širše odločalo o tem, kdo naj bi bil po njihovem mnenju primeren za funkcijo predsednika Republike Slovenije. Kar zadeva mene, ki sem na koncu dosegel prvo mesto, gledam na konvencije kot na tekmo, v kateri je nekdo tudi drugi in tretji. Vendar konvencij ne vidim predvsem kot ocenjevanje ljudi - kandidatov; po mojem mnenju so se ljudje odločali bolj ali manj glede na to, kateri kandidat bi po njihovem imel največ možnosti za izvolitev za predsednika republike. Je med vami, ki ste „tekmovali", po tekmi ostalo prejšnje prijateljsko razmerje? Nimam občutka, da bi se to razmerje kaj bistveno spremenilo. Sodelovali smo dobro in mislim, da po tej plati ne bo kakšnih zapletov. To bi bila velika škoda, saj se mi zdi, da je bil namen konvencij drugačen — in o tem sem prej govoril. Ljudje so vas najbrž kar precej tehtali kot osebnosti, saj so bili vaši programi skoraj enaki? Vsi smo izhajali iz temeljnih postavk programa krščanske demokracije, ob tem pa smo seveda kot ljudje med sabo precej različni. Moram pa dodati, da je bila razlika med prvouvrščenima, med menoj in dr. Capudrom, minimalna, pravzaprav zanemarljiva in tega ne smemo pozabiti. Pričakoval pa sem, da bo Ivan Oman dobil veliko več glasov, kot jih je dobil. Katere stvari, o katerih ste govorili ljudem na konvencijah, so navzoče najbolj pritegnile? Kaj jih je najbolj vznemirjalo in bi radi, da bi bile drugačne? Težko je reči, kako je odmevalo v ljudeh tisto, o čemer smo govorili. Zdi pa sc, da je največ soglasja doživela misel, ki smo jo izražali vsi trije, da je treba pretrgati s kontinuiteto preteklosti, kot se kaže tudi na mestu sedanjega formalnega šefa države. Po mojem mnenju je prekinitev s preteklostjo tudi eden glavnih sadov, ki naj bi jih prinesle naslednje volitve. Mislim, da bi to bil velik prispevek k urejanju številnih drugih vprašanj. Pri tem mislim tako na vprašanja, ki zadevajo medčloveške odnose, kot tudi na dogajanja znotraj politike, saj je bil to premik v smeri neke nove integracije znotraj slovenske politike in slovenstva nasploh. Kako vrednotite konvencije z vidika stranke? Vaša stranka je bila edina, ki je vpeljala prav ta način izbire kandidatov, način, ki je znan iz Amerike. Je bilo to za SKD pozitivno? Po mojem smo v tej zgodnji fazi priprav na volitve s tem pritegnili precej pozornosti. Posrečilo se nam je, da se predstavimo volilccm, vsaj tistim, ki so potek spremljali z večjim zanimanjem. Obenem pa je bila to tudi določena poživitev delovanja celotne strukture stranke, saj so bile v pripravo konvencije, posebej pa v njihovo izvedbo, vključene vse strukture strank, od krajevnih odborov navzgor. To je bila v tem trenutku zelo potrebna akcija. Zato je izkušnja pozitivna, zlasti še, ker smo kot stranka dokazali, da smo sposobni organizirati velike prireditve na vseh koncih Slovenije. Vaš predsedniški moto je bil: Edinost, sreča, sprava. Ali pa je bil to moto le na sredini konvencij v Ljubljani? V času konvencij se mi je iz vsega, kar sem poudarjal, to geslo izkristaliziralo nekako samo po sebi. Po mojem zgoščeno prikazuje tisto, za kar se zavzemamo, poleg tega pa je tudi zares domače in zaobse-ga vse tisto, za kar vsi čutimo, da je osrednja naloga, ki je pred nami. Zdi sc, da je Milan Kučan zmagal na prejšnjih volitvah s podobnimi gesli. Češe boste tudi zdaj soočili s podobnimi gesli — v čem vidite svojo prednost in možnost na zmago? No, po mojem se ne zmaguje samo z gesli. Geslo je le pripomoček, s katerim ljudem na kratko predstavite, kaj mislite. Ne vem sicer natančno, ali je Milan Kučan na prejšnjih volitvah res imel takšno geslo, imela pa ga je naša stranka. Če ga je imel, pa sem prepričan, da je šlo pri njem za precejšnje razlike v pojmovanju posameznih izrazov oziroma pojmov sreče, edinosti, sprave. Kontekst gesla pri njem je bil drugačen, saj se je njegova misel nakako glasila, naj ljudje volijo njega, sicer lahko pride do vojne — tako približno se je opredeljeval do sprave, pač z nekega drugega, svojega vidika. i Način, vplivati na volilce, tudi z nekakšnim strašenjem, je eden izmed možnih načinov. Meni ta način ni blizu. Pred vami so zdaj še volitve v „prvem krogu". Tu se boste ob drugih srečali s kandidati, ki izhajajo tako rekoč iz vašega bloka in bodo programske razlike med vami razmeroma majhne. Kako se boste soočali z njimi? To vprašanje se mi zdi simpatično, v tem smislu pač, da v zvezi s predsedniškimi volitvami ne bi vedno govorili samo o Milanu Kučanu. Zdaj imamo širok izbor in nabor kandidatov, ki izhajajo iz različnih okolij, različnih generacij in prepričanj. Velja pa še malce počakati, saj število kandidatov še ni dokončno, in se šele potem lotiti ocenjevanja možnosti vsakega od njih. Tedaj bo mogoče tudi lažje presoditi, kakšna so razmerja moči v končnem seznamu in koliko ljudi bi lahko podprlo vsakega izmed kandidatov. Mislim, da nima posebnega smisla, če bi se kandidati s podobnimi izhodišči med seboj bojevali. Osebno sem tudi mnenja, da je veliko bolje, če ponudiš svoj pozitivni program, svojo vizijo, kot pa da napadaš vizijo drugega. Vse bo odvisno predvsem od tega, kdo bo kot celostna osebnost najbolj prepričljiv. Se vam zdi torej tolikšno število kandi- datov in kandidatk nekaj pozitivnega? Po mojem imamo že kar rahlo inflacijo kandidatov, to pa tudi zaradi tega, ker se letos prekrivajo parlamentarne in predsedniške volitve in ima zato vsaka stranka interes, da se predstavi tudi na predsedniških volitvah z osebo, ki prispeva k identifikaciji stranke pri volilcih. Vendar pa tudi menim, da nazadnje na glasovnicah ne bo prav vseh najavljenih kandidatov, čeprav ne bi upal napovedati, kdo bi se utegnil umakniti. Četudi kandidati za predsednika republike prinašajo stranki določen politični kapital, pa bo v trenutku, ko naj bi se pokazalo, kakšen bo izkupiček kandidata na volitvah, nemara kdo ugotovil, da je odstotek glasov prenizek za dobro ime stranke, Iz tega in še kakšnega drugega razloga bo morda katera od strank svojega kandidata v zadnjem hipu umaknila. Katere točke iz svojega programa boste v prvem krogu posebej poudarili in izpostavili, da pridobite volilce? Najprej bi rad poudaril, da potrebujemo normalno državo. Kaj je normalna država? Povedano v tem okviru je to evropska demokratična država s stabilnimi institucijami, zakonodajo in urejenim gospodarstvom. Slednje, gospodarstvo, je pač precej odvisno od zakonodaje, ki jo je treba šele sprejeti, za stabilnost institucij pa je izjemnega pomena tudi to, kdo je na njihovem vrhu. Mislim, da ima pri tem predsednik republike posebno vlogo, čeprav so tu njegove formalne pristojnosti kar šibke. Druga stvar izjemnega pomena je dejstvo, da je treba oblikovati državo, v katero bodo državljani povsem zaupali. Ves čas po osamosvojitvi, potem ko smo previhrali najbolj viharne čase, se srečujemo z vsakovrstnimi težavami, škandali in škandalčki, govori se o prisluškovanju in izdajanju in zdi se mi, da državljani še ne verjamejo, da jim na primer, ne prisluškujejo več, kot je to dovoljeno z zakonom. To za nadaljnji razvoj ni dobro stanje, niti ni dobro izhodišče za vzpostavitev medsebojnega zaupanja, pa tudi ne za vzpostavljanje bolj konstruktivnega ozračja na političnem prizorišču. Koliko ste v volilni boj pripravljeni „vplesti" svoje družinske, zasebne prvine? Kot je to primer na Zahodu. Se pravi, koliko kot politik dovolite vmešavanje javnosti v vašo zasebnost? Mislim, da imajo ljudje, ki so tako ali drugače izpostavljeni na javnem prizorišču, pravico do zasebnosti in tako nimamo namena, da bi pretiraval v katerokoli smer. Zavedam pa se, da ljudje želijo do neke mere spoznati kandidata tudi po njegovi zasebni plati. Sicer pa sc mi zdi, da bomo na teh volitvah še vsi skupaj morali iskati pravo mero odkrivanja in zakrivanja privatnosti. V Sloveniji tu kakšne prave tradicije nimamo in tudi tu se še vsi učimo prvin demokracije. Upam, da bomo počasi tudi glede tega oblikovali standarde, ki so za nas najbolj primerni, kajti Slovenije vendarle ne moremo primerjati z Ameriko, saj se tu pri nas malodane vsi poznamo. Prej ste omenjali svojo vizijo in poziti- vni program, s katerim bi stopili pred volivce. Toda ali bo to „zadosti". ? Ne bo treba opraviti tudi kritičnega pregleda sedanjega stanja in na podlagi tega pokazati na nujnost, da se pretrga s kontinuiteto? Ko smo sprejemali zakon o volilni propagandi, sem nasprotoval pojmu „negativna volilna propaganda". To je nekaj, kar sploh ni natanko določeno. Saj ni političnega življenja, v katerem bi vsakdo vozil po svojem tiru in se ne dotikal pregledov in delovanja ter vizij drugih, zlasti še v tekmi, kakršne so volitve. Torej, ko človek podaja svoj pozitivni volilni program, pri tem hote ali nehote nekatere stvari prikaže primerjano z drugimi programi v isti tekmi, kar pa po mojem še ni „negativna volilna propaganda". Mislim, da se mora sleherni program predstaviti tako, da se pokaže, v čem je različen od drugega. To je morda pri nas še toliko pomemebneje in bolj potrebno, ker se na pluralistično življenje šele privajamo in smo bili prikrajšani za tovrstno politično doganjanje v preteklosti, zato nam manjka globlji vpogled v to, kaj kak politični program dejansko pomeni. Kritična analiza programa je vsekakor nekaj drugega kot napadanje osebnosti, blatenje drugega kandidata. Take metode odločno zavračam. Upam tudi, da do njih sploh ne bo prihajalo. Osebno sem tudi prepričan, da bodo volilci znali ceniti kulturen nastop kandidatov v bližnji volilni tekmi. Če vas prav razumemo, je razlika med vami in vam nasprotnimi kandidati, kot je npr. Milan Kučan, na dveh ravneh: glede diskontinuitete in glede tega, kaj vse vaša stranka z evropskimi povezavami laho ponudi Sloveniji? Dosedanjega predsednika predsedstva ne bi ločeval od drugih kandidatov. Zame so vsi kandidati enakopravni in nikogar ne bi vnaprej posebej izpostavljal. Kakšni kandidati so to? Med seboj so zelo različni, zlasti glede moči strank, ki jih podpirajo, osebnostnih lastnosti in predzgodovine. Nadrobnejšega rangiranja pa se tu ne bi lotil. Vendar pa obstaja velika razlika že med dosedanjim predsednikom in drugimi kandidati? Sedanji predsednik ima v tej volilni tekmi nekatere velike prednosti. Prednost je pač v tem, da opravlja pomembno državno funkcijo in se v tej funkciji lahko pogosto pojavlja v medijih in med ljudmi tudi v času pred volitvami. To je treba upoštevati in to je njegova izrazita prednost. Toda, druga plat je zanj manj ugodna; še ne tako davno je bil predsednik tedaj edine stranke in ne glede na to, kako to ocenjuje, je to precej težak nahrbtnik, ki ga nosi s seboj. Menite, da nimate prav vsi kandidati za predsednika enakih možnosti za nastopanje v medijih? Bo medijski prostor naklonjen bolj enim, manj drugim kandidatom? Zdaj je še težko povedati, kako se bodo stvari odvijale. Videli ste, da smo skušali sprejeti zakon o volilni kampanji, ki bi bil kar malce preveč normativen, in vprašanje je, ali bi to rodilo posebne sadove. Vseskozi sem bil do tega skeptičen. Kako se bo kazala odprtost medijev do posameznih kandidatov, je še vprašanje. Prej sem izrazil upanje, da bodo te volitve pomenile kvaliteten korak naprej in vsekakor bodo velik izziv tudi za medije. Prepričan sem, da ga bodo sprejeli na najboljši način tudi za promocijo lastne profesionalnosti. Nad. na 4 str. c) (ci.circir(c S danom predsedstva Slovenije Ivanom Omanom smo se pogovarjali o prisluškovalni aferi, ki zadnje čase zelo buri slovensko politično sceno Mednarodni institut za strateške študije je v svojem letnem poročilu o vojaškem ravnotežju v svetu, ki so ga objavili v Londonu, predstavil sedanjo oborožitev in število vojaških sil v republikah nekdanje Jugoslavije, pri tem pa je v poročilu poudaril, da je imel pri zbiranju podatkov težave glede njihove natančnosti. „Jugoslovanska ljudska armada je ostala zvesta zveznemu predsedstvu oziroma Srbiji. JLA je umaknila vse svoje sile iz Slovenije, Makedonije in Hrvaške in skoraj celotne, če ne cele BiH, vojaki JLA pa so se lahko pridružili lokalnim milicam," piše v letnem poročilu I1SS. „Videti je, da je glavnina letalskih sil ostala popolnoma pod nadzorom JLA, medtem ko se je mornarica razdelila med Srbijo in Hrvaško, neodvisne republike pa imajo malo tankov, topništva ali drugega težkega orožja," še piše v letnem poročilu IISS. Jugoslavija (Srbija in Črna gora); 135 tisoč aktivnih vojakov, od katerih je 44.500 rekrutov in približno 400 tisoč rezervistov. Armada razpolaga predvsem s tisoč težkimi tanki, 13 lahkimi tanki, 952 oklepnimi vozili za pehotne boje, 1364 topov s traktorsko vleko in mobilnimi topovi z raketami zemlja-zemlja in zemlja-zrak. - mornarica ima pet podmornic in štiri fregate, Nad. s 3. str. Veljate za zelo umirjenega politika in ste verjetno zaradi te umirjenosti zmagali na konvencijah stranke. Kako gledate na vlogo predsednika republike, ki je na nek način tudi predsednik vseh državljanov, ne samo tistih, ki so ga izvolili? Bi bil za vas problem, biti predsednik vseh državljanov Slovenije? - zračne sile imajo 480 letal in 136 oboroženih helikopterjev. Slovenija: 15 tisoč vojakov, predvidoma ima 85 tisoč rezervistov, -120 težkih tankov (ocena), 20 oklepnih vozil za prevoz čet (ocena), topništvo in prenosne rakete zemlja-zrak. Makedonija: 20 tisoč vojakov in verjetno 80 tisoč rezervistov. - nima težke oborožitve, - nima letal, verjetno ima helikopterje. Hrvaška: 105 tisoč aktivnih vojakov in 100 tisoč rezervistov. - (ocena) 200 težkih tankov, 200 oklepnih vozil za prevoz čet, topništva, prenosne rakete zemlja-zrak, - nima vojaških letal, - ima eno podmornico. Bosna in Hercegovina (ocene): - srbske milice: 67 tisoč mož, ki imajo 300 težkih tankov, 180 oklepnih vozil za prevoz čet in 480 topov, - muslimanske milice: od 30 do 50 tisoč vojakov, - hrvaške milice: 50 tisoč mož. (po Slovencu) mo ostati otok, ne v gospodarskem, političnem, varnostnem in ne v kulturnem smislu. A glede vsega tega moramo najprej sami določiti svoje želje in cilje in se zato začeti intregrirati v bodočo Evropo. To pa ni nekaj statičnega, saj je težko napovedati, kako bo Evropa videti leta 2000, zato menim, da se bomo morali o oblikah integracije izrekati sproti in prožno. Prejšnji teden je predsedstvo Slovenije dalo v javnost izjavo, da bo obravnavalo le tista vprašanja v zvezi s prisluškovalno afero, ki so v njegovi pristojnosti. Predsednik predsedstva Kučan je bil informiran med lanskoletno agresijo JA na Slovenijo, da je Varnostno-informativna služba ali neka druga tajna služba vedela za pogovore člana predsedstva Cirila Zlobca z nekim tujim diplomatom. Ehugi člani predsedstva o tem niso bili obveščeni. Niti o tem ne, kako je predsednik Kučan na to reagiral. O prisluškovanju je informiral le Zlobca. Za to sem izvedel šele, ko so po izidu Janševe knjige govorili o tem na predsedstvu. Lahko pa rečem še to, da vse obtožbe na račun Cirila Zlobca niso upravičene, čeprav so pogovori, ki so jih prisluškovalne naprave zapisale, dejstvo. Če pa je res šlo za izdajanje državnih skrivnosti, ne vem. Zakaj se predsedstvo pri teh vprašanjih izmika pred javnostjo, čeprav je znanih že toliko podatkov? Vprašanje, če je vse znano. Javnost je obveščena, da se je prisluškovalo, da je bilo nekaj spornega v pogovorih, kaj več pa ne. Bolj ali manj vemo tudi že, kdo je prisluškoval; da je bila to VIS, ki ima edina za to potrebna tehnična sredstva. Mislim, da so bile takrat še druge službe in da so naši zajeli materiale teh služb. Ta možnost obstaja, čeprav zadnjih informacij, ki govore, da so prisluškovale naše službe, nihče ne zanika. Zdaj, pred volitvami, je neprimeren čas, saj bo marsikdo skušal komu drugemu naprtiti grehe, ki jih mogoče niti ni storil ali niso imeli takšne teže. Med lanskoletno agresijo je bilo dosti površnosti in nekatere so bile mogoče hujše od tega, česar je obtožen Ciril Zlobec. Glede na to, kaj razpravljajo na komisiji za nadzor dela VIS, lahko rečemo, da to počne kar hoče, oziroma da je (še vedno) brez pravega nadzora. Kako to spremeniti? Mislim, da nadzora ni, saj je vprašanje, če je praktično sploh možen. Upoštevati moramo, da je ta služba potrebna in da jo imajo vseh državah. Operira z zaupnimi podatki in takoj ko je možen širši pristop do teh podatkov, potem ti niso več zaupni in bi bila funkcija službe močno okrnjena, da ne rečem ogrožena. Po drugi strani pa je -nujno potrebno, da ta služba ne ostane tisto, j kar je bila v komunističnem obdobju. To je najvišja oblast v državi. Takratna je imela tudi drugačna poooblastila, kot pa jih ima sedanja, vsaj formalno je tako. Vse države imajo s temi službami probleme, saj lahko oblastnikom zlahka zrastejo čez glavo. Preteklo bo še precej časa, preden bomo normalna družba in normalna država. Res ; pa je tudi, da naša VIS ni ustrezna, saj je v njej preveč starega kadra. Tisti, ki je iz prejšnjih časov, ima večjo moč v organizaciji; ali zaradi boljšega poznavanja tematike ali zaradi pomembnejših položajev. Še vedno pa je skrivnost, kaj so se lani pogovarjali Ante Markovič in SDP ter LDS. Zakaj seje moral Markovič z njimi sestati posebej? To bo verjetno še nekaj časa skrivnost. Razumem pa, pri kom je Markovič za svoja dejanja iskal zaveznike. Poskušal se je nasloniti na tiste, ki s svojim obnašanjem najbolj nasprotovali osamosvojitvi. Spominjam se njegovega nastopa v slovenski skupščini, ko je grozil tudi s silo, saj je hotel na vsak način izpeljati svoj model reševanja Jugoslavije. To naj bi bila „moderna federacija", kar pa je dejansko pomenilo centralizacijo. Mislim, da strankarska pripadnost ni nujno ovira za to, da je človek pri opravljanju svoje dolžnosti nepristranski. To je moje izhodišče. Bistveno je, da predsednik nima lastnosti ali pa predzgodovine, ki bi ga diskvalificirala pri pomemebnemu delu državljanov. Le tako lahko v mejah svojih zmožnosti postane avtoriteta za vse državljane. Če je vnaprej diskavlificiran, če ga nekateri vnaprej ne sprejemajo, potem to vlogo težko opravlja. Po mojem mnenju si v Sloveniji ne bi smeli privoščiti, da bi bil predsednik predsednik le nekaterih, drugi pa bi ga izrecno odklanjali. Seveda so volivci, katerih kandidat ne uspe, razočarani, a gre vendar za to, da predsednik deluje tako, da prepriča tudi tiste, ki ga niso volili, da mu bodo lahko zaupali. Kako gledate na položaj Slovenije v srednji Evropi in v svetu kot morebitni predsednik republike? Kakšna je Slovenija v pogledu tega novega predsednika? Slovenija ima v Evropi zelo dobre izhodiščne pogoje in štartno osnovo za svoj razvoj, med drugim tudi zaradi svoje geografske lege, relativne odprtosti proti Zahodu že v preteklosti in vse te prednosti bo treba čimprej izrabiti. V času, ko se tudi Evropa na nek način išče in oblikuje svojo podobo po Maastrichtu, moramo to dogajanje spremljati in ugotavljati, katera bi bila oblika, ki bi bila za nas v evropskih integracijah najbolj primerna. Nikakor ne sme- će bi postali predsednik republike — kako bi se glasila vaša prva misel o Sloveniji, o njenih moralnih, političnih, gospodarskih, ne nazadnje regionalnih nasprotij? Čakajo nas takšne naloge, da se bomo morali sproti kaliti. Pri tem sta dve možnosti: ali se bomo pri tem še bolj sprli, ali pa nas bodo skupni cilji bolj povezali med seboj. Tu se mi zdi izredno pomembno to, kako se bodo iztekle volitve v državni zbor, kako bo ta funkcioniral. Zakonodaja, ki jo je treba sprejeti za uresničevanje ustave, je izredno obsežna in tu je jabolko nadaljnjega zaostrovanja ali pa izhodišče za skupni cilj. Sicer pa mislim, da mora biti predsednik republike nad dnevnimi strankarskimi boji in vanje se nikakakor ne bi smel vpletati, saj je to glavni pogoj, da bo njegova beseda kaj zalegla. Če se bo vmešaval v prepire te vrste, bo ob verodostojnost pri reševanju pomembnejših vprašanj, vpričo katerih bo moral priti na dan z jasno in odločno besedo. Tu tudi ne bi smel podleči sprotnim strankarskim pritiskom, ne bi smel vleči — bi rekel — drobnjakarskih potez. Upoštevati bo moral tisto, kar predstavlja želje državljanov, pri tem pa gledati širše, malce dlje kot drugi in upoštevati več elementov pri svojih stališčih. Ne bo smel nasedati potrebam, ki izhajajo iz dnevnopolitičnega trenutka in reagirati tako, da bi se povsem identificiral le z eno stranjo v sporu. „Slovenec", 17. oktobra Zakaj po vašem mnenju VIS prisluškuje članom predsedstva Slovenije? Očitno gre za ostanek iz prejšnjih časov, ko je bilo toliko nezaupanja; in ga je še vedno. Tudi v komunističnem režimu so verjetno nadzorovali najvišje funkcionarje. Glede na znane izide prisluškovanja je bilo očitno neko nezaupanje potrebno, čeprav mi je to odvratno, saj lahko prisluškujejo tudi meni, tudi pri povsem privatnih pogovorih. Adria približuje Kakšni so po vsej tej burni aferi trenutni odnosi med obrabnim ministrstvom in predsedstvom Slovenije? Nobenih posebnosti ni. Zlobec ne opravlja nobenih del na obrambnem področju. Zavrača celo pošto, ki mu jo z obrambnega ministrstva pošiljajo pod oznako zaupnosti. Pogovarjal se je Ivo Žajdela Slovenec, 9. oktobra RS s svetom Zdomske skupine iz Argentina nam po obiskih domovine rade in navdušeno pripovedujejo o presenečeni udobnosti in domačnosti v letalih slovenske letalske družbe Adrie. Slovenska govorica, slovenska postrežba in možnost govoriti tudi v drugih jezikih povečuje turistom občutek varnosti in zaupanje v osebje leteče zračne linije. Slovenija si je z Adrio po oklicu suverene RS odprla pot v svet in Slovenci se radi poslužujejo slovenske letalske družbe. Adria je kakor druge evropske letalske družbe po 25. oktobru zamenjala jesenski poletni vozni red z zimskim. Redne zračne poti vodijo do Frankfurta, Pariza, Ziiricha, Londona, Münchena, Dunaja, Splita. Ljubljana je do teh mest oddaljena za uro letenja, do Moskve, Tirane in Skopja dve uri. Novi zimski vozni red vsebuje vsakodnevni jutranji polet v Frankfur in povratek zvečer. Poleta preko mariborskega letališča se bodo lahko poslužili tudi Štajerci, Prekmurci in Korošci. Adriina letala letijo vsak dan tudi do Münchena. Do Londona in Züricha je mogoče potovati štirikrat tedensko, do Dunaja in Tirane trikrat, do Pariza in Moskve dvakrat tedensko, do Skopja petkrat, do Splita dvakrat. Letošnja jesensko-zimska ponudba ima čartersko povezavo Ljubljane s Carigradom, Kairom in Kanarskimi otoki. V Carigrad bo mogoče potovati trikrat tedensko. Potovanje v London enkrat mesečno in sredah in nedeljah. Pripravljajo tudi uvedbo nove letalske proge v Rim, -eme NOVICE IZ SLOVENIJE S SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA — Kot doprinos razvitju turistične Slovenije je Fiat Media s sodelovanjem Ministrstva za informiranje izdala v 50 tisoč izvodih multijezični žepni slovarček. V njem je najti osnovne izraze, ki so uporabni v restavracijah, bankah, hotelih, trgovinah, v poslovnih stikih in to v šestih jezikih: angleščini, nemščini, francoščini, španščini in slovenščini. Pomanjkljivost je le v tem, da nima fonetične zapisane izgovarjave. LJUBLJANA — Kamniti most, ki je bil izdelan leta 1902 v Podutiku v šišenski občini, so popravili. Je to eden izmed edinstvenih kamnitih mostov, ki je preživel vandalsko razbijanje, zdaj pa bo dobil prvotno podobo. Na eni srtrani je sredi mostu stal steber s kapelico in tak bo tudi v novi podobi. JESENICE — Po prekinitvi dela na avtocestah zaradi pomanjkanja denarja je spet v polnem teku delo na odseku Hruši-ca-Vrba. Pravtako so asfaltirali del Jeseni-ce-Bled, s čimer bo karavanški predor končno po dveh letih priključen na avtocestno omrežje. Tega so najbolj veseli Jeseničani, ker so se bali, da bo ves promet še dolgo časa tekel po njihovih mestnih cestah. Pa prometa ni veliko, saj je lanska vojna precej zmanjšala pretok avtomobilov skozi predor. Po drugi strani pa z manjšim prometom ne krijejo stroškov za vzdrževanje predora. RUDNO POLJE — Na Bohinjski Beli so odprli vojašnico, od začetka decembra pa bo obnovljen tudi vadbeni center slovenske teritorialne obrambe na Rudnem Polju na Pokljuki. Vadbeni center za smučarski šport bo lahko sprejel 2000 vojakov. Obnova naj bi bila končna do 1. decembra, že 12. decembra bo tamkaj svetovni pokal v biatlonu. Vadbeni center bo odprt za druge uporabnike. LJUBLJANA — Več kot trideset Petrolovih črpalk bodo do konca leta prenovili in povečali. Enoplaščne bencinske rezervoarje bodo zamenjali z ekološko varnejšimi dvoplaščnimi. Poleg tega bodo povečali ponudbe v črpalkah: do sedaj so vozniki kupovali skoraj izključno rezervne dele za avtomobile, zdaj pa bo na razpolago tudi hrana, cigarete, pijače ali časopis. Na nekaterih Črpalkah bodo točili tudi različna motorna olja v prazne plastične embalaže. S tem hočejo zmanjšati problem odpadne plastične embalaže in znižati ceno motornih olj. Petrol računa, da bo v prihodnjih treh letih prenovil vse svoje bencinske črpalke po vsej Sloveniji. LJUBLJANA — Slovenija si obeta od 200 do 300 milijonov dolarjev za Slovenski ekološki projekt; dobila bi jih pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj (Svetovna banka) in Evropski banki za obnovo in razvoj. S temi krediti bi lahko uredila odžveplevanje pri termoelektrarnah in še drugih onesnažujočih procesih v ljubljanski in mariborski okolici. Da pa do tega pride, je potrebno, da se sprejmejo predlagani zakoni o varstvu okolja in o prehodu v tržno gospodarstvo. LJUBLJANA — Znana znamka za športna oblačila Benetton je tudi prisotna s svojo prodajalno (v Nami), blagom in cenami v slovenskem glavnem mestu. LJUBLJANA — Najemnine za stanovanja se v uradnem žargonu imenujejo neprofitne najemnine. Zadnje čase se mesečne najemnine ušle z vajeti in marsikomu jo zaračunavajo po svoje. Zato je ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora odredilo, da smejo biti tovrstne najemnine največ 2,9 odstotoka vrednosti stanovanja. Vsak si lahko torej sam zračuna, če mu niso kaj preveč zasolili z naslednjo formulo: verednost stanovanja x 2,9 + 1.200. MARIBOR — Že trikrat so poskusili odpreti blagovno borzo v tem drugem največjem mestu Slovenije, a brez uspeha. Organizatorji pripisujejo spodrsljaj nepoz-nanju nalog in ugodnosti, ki jih nudi blagovna borza, zadovoljstvo s povprečnostjo in nezaintersiranost za nove ideje pri ljudeh, ki bi morali vedeti, kaj se jim ponuja. LJUBLJANA — Dolgoletni projekt Biološko središče (v bližini živalskega vrta) je postal vsaj delno — realen. V nove prostore so se preselile katedra za molekularano genetiko, mikrobiologijo in biokemijo. Ostali deli biotehnične fakultete bodo morali še malo počakati na selitev. Ministrstvo za šolstvo in šport je namenilo prodajo raznih objektov, ki jih ne uporabljajo več, za razne gradnje, med njimi Biološkega središča. LJUBLJANA — Člani alpinistične odprave Planinskega društva SCI Ljubljana so v enem samem zamahu (iz baznega taborišča na 5.400 m) zavzeli 8.201 metrov visok vrh Čo Oju v Himalaji. BRNIK — Adria Airways je razširila svoje ponudbe z Aerotaksijem, službo za prevoze in panoramske razglede. Na voljo imajo tri letala: dva štirisedežna piper arrow PA 28 in enega šestsedežnega piper Seneca PA 34, ki so skoraj nova: stara so le dve leti. Med tednom imajo predvsem polete za poslovneže, konec tedna (če je lepo vreme) pa razne oglede slovenskih pokrajin z zraka in nudi pilotom možnost letenja za podaljševanje letalskega dovoljenja. LJUBLJANA — Zaradi vročine in suše, ki je pestila Slovenijo v letošnjem poletju, je gladina na zbirnih jezerih zelo nizka. S tem je seveda povezano pomanjkanje električne energije. V mesecu avgustu so bili našteli primanjkljaj za dve tretjini normalne mesečne proizvodnje. Pomanjkanje vode prizadene tudi krško jedrsko elektrarno, ker nima zadosti vode za svoje hladilne naprave. Primanjkljaj pokrivajo z uvozom iz Švice; sicer je z uvozom težko, ker tudi drugod po Evropi nimajo elektrike v izobilju. RADENCI — Simpozij Odprte meje v Evropi so pripravili v sklopu kulturnih dnevov Stražne krajine. Udeležili so se je predstavniki mejnih policij Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Pogovor in izmenjava izkušenj je seveda tekla predvsem o delu na meji in emigraciji. Vsi si prizadevajo za odprto, a varno mejo, ki preprečuje širjenje mednarodnega kriminala, mamil in tudi tihotapljenja ljudi. LJUBLJANA — Krompirja bo Slovenija kljub suši imela zadosti. Dobro letino so imeli z zgodnejšimi sortami in tako dosegli letni pridelek okrog 380.000 ton krompirja, od katerih je 40 tisoč ton jedilnega krompirja. Pravijo, da do konca leta ni potreben uvoz. LJUBLJANA Urad za standarizacijo in meroslovje pri ministrstvu za znanost in tehnologijo je bil sprejet v Mednarodno organizacijo za standarizacijo ISO, ki šteje okoli 90 članov. BOVEC — Ostanki orožja in bojne opreme iz časov prve svetovne vojne gredo prav dobro v prodajo. Na predelih, kjer se je odvijala Soška fronta, je možno najti še mnogo takega materiala. V Bovcu so odprli zanimivo trgovino z najdbami in celo pro-dajalnico oblekli v uniforme vojakov iz časov 1914-1918. LJUBLJANA — Razgled s stolpa ljubljanskega Gradu še vedno privlači tako Ljubljančane kot turiste, vendar si nekateri želijo, da bi bil možen tudi nočni razgled raz njega. To zaenkrat ni mogoče, saj je obisk stolpa dovoljen le do 20. ure. Grad je delno prenovljen: v poročni dvorani so do sedaj poročili okoli 10.000 parov, v grajski kapelici pa bilo že nekaj cerkvenih porok. Ob nedeljah je tudi maša v njej. Celotna Osebne novice Krst: V soboto, 7. novembra, je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj krščena Zofija Marija Marolt, hčerka Pavla in ge. Lilijane roj. Bohinc. Za botra sta bila inž. Marko Marolt in ga. Veronika B. Čop. Krstil je Jože Škerbec. Čestitamo! Smrt: Umrla je 7. novembra v Buenos Airesu ga. Naca Osterc. Naj počiva v miru! SLOVENSKA PRISTAVA Praznik na Pristavi Ko smo se Slovenci politični begunci ustavili v Buenos Airesu, smo si poleg osrednje Slovenske hiše (najprej na Martincu in potem na Ramón Falconu, kot se pravi) kupili tudi manjše zemljišče v predmestju, ki smo ga uporabili za oddih, oziroma mladina za svoje športne nastope. Imenovali so ga „pristava" po lepi in stari slovenski tradiciji. Pozneje, ko se je tam okoli in v bližnji soseščini ustanovilo precej strnjeno naselje Slovencev, je iz te mladinske „pristave" postal krajevni dom, ki je obdržal staro ime. Tako je 25. oktobra Pristava praznovala svojo 25-letnico, v prijazni hiši, ki jo še vedno širijo in prenavljajo ter tako tudi lepšajo. Že dopoldansko slavje se je pričelo z dviganjem zastav in petjem obeh državnih himen, nato pa sta delegat dr. Alojzij Starc in krajevni župnik univ. prof. France Bergant darovala mašo, zatem pa so gostje iz drugih Domov ter precej domačinov ostali Nad. s 1. str. shodih kot enakopravni državljani oglašajo, vendar „ker pa je velika možnost zlorab, duhovnikom to odsvetujemo"...Uradno stališče Cerkve na Slovenskem o volitvah bo objavila slovenska škofovska konferenca... „V cerkvenih prostorih ni dovoljeno razdeljevati predvolilnega propagandnega materiala." V parlamentu so vsi trije zbori podprli predlog lastninske zakonodaje. Vendar pa zdaj poslance čaka še dolgotrajno medzbo-rovsko usklajevanje. Govora je bilo tudi o zakonu o vladi. Opozicija podpira t. i. Bučarjev predlog zakona, vlada pa zagovarja svojega, ki ga je pripravila na hitrico. Na obisku Slovenije sta se mudila predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Martinez in avstrijski kancler Vranitzky. Prvi je dejal, da si bo osebno prizadeval, da bi Slovenija postala polno- prenovitev naj bi bila zaključena do leta 1995. MARIBOR — Po dolgoletnih prizadevanjih je Avtobusno podjetje Certus iz Maribora povezalo severovzhodno Slovenijo in Bavarsko v Nemčiji. Z najnovejšim avtobusom znamke Mercedes bodo potniki lahko vsak četrtek in nedeljo potovali na progi Gornja Radgona - Maribor - München - Ingolstadt. na kosilu v spodnji dvorani, ki je potekalo v dobri postrežbi in prijaznem pogovoru do popoldneva, ko se je zbralo v gornji dvorani kar veliko rojakov na kulturni program. Pričel ga je s pozdravom predsednik Doma Janez Jelenc, za njim je univ. prof. dr. Andrej Fink razvil svoje filozofsko razmišljanje o času in nas v njem, ki ga objavljamo kot uvodnik v današnji številki lista. Sledila sta dva odrska prizora, s katerima se je predstavila pristavska predvsem mlada igralska družina, ki ima v svoje dobro že nekaj izkušenj in dobrih iger. Za to priložnost so izbrali dve enodejanki - komediji oziroma satiri, ki ju je pred leti napisal pokojni režiser Marijan Willenpart. Prva se imenuje Kurnik in prikazuje v satirični obliki življenje slovenskih beguncev pred 45 leti v italijanskih taboriščih. Druga z naslovom Gringo pa opisuje prva leta v Argentini, ko nastane vrsta neprijetnih, a smešnih zapletljajev zaradi ne-poznanja španščine oziroma tukajšnjih navad. Obe je odlično režiral in podal v hitrem tempu znani igralec Dominik Oblak. Igrali pa so že preizkušeni in dobri igralci Metka in Marijan Kopač, Pavla in Marko Petek, Cvetka in Tone Tomaževič, Dominik Oblak in Veronika Vivod, ki šele pričenja igrati, a je pokazala velik talent za govor in mimiko. Sceno je postavil v primerni obliki Andrej Golob skupaj z Žigom Krštofom, Križ, Martin pa je upravljal lučne efekte. Rojaki so se včasih do solz nasmejali prizorom, v katerih so gledali predvsem naše napake in nerodnosti, mladina pa, ki zgodovine ne pozna, smešne prizorčke. Veselo razpoloženje se je razvijalo še nadalje, ko se je madina zavrtela ali se je razvil pogovor pri pogrnjenih mizah. Ves večer je potekal v pametni povezavi resnega, načelnega in narodnega razmišljanja skupaj z veselim in družabnim delom, kakor je prav in primerno. pravna članica Sveta Evrope do maja meseca. „Slovence imam za zadržan in učinkovit narod," je dejal Martmez. Vranitzky (ki se je tudi peš sprehodil po Ljubljani) se je z Drnovškom pogovarjal predvsem o gospodarskih odnosih, govorila pa sta menda tudi o vprašanju (obstoja) avstrijske oz. nemške manjšine v Sloveniji. Avstrija naj bi povečala državni prispevek za manjšine na svojem ozemlju. V volilnem štabu, kakor v stranki Slovenskih krščanskih demokratov sami nasploh, obstaja veliki optimizem glede volitev, saj so odzivi v javnosti zelo ugodni, pa tudi z mediji so kar zadovoljni. Ti očitno cenijo resnost in prizadevnost stranke v volilni kampanji. Uredništvo cerkvene revije „Cerkev v sedanjem svetu" je pripravilo posebno številko, ki je skoraj v celoti posvečena odnosu do politike oz. prihajajočih volitev. Med avtorji so: Stane Gabrovec „Nacija"; Justin Stanovnik „Ločitev duhov"; Janko Deželak „Ekonomska moč in socialna občutljivost"; Ivan Štuhec „Pomen Jezusove odrešenjske drame za družbenopolitično delovanje kristjana"; Janez Juhant „Volitve — nova prelomnica"; Anton Stres „Duhovnikov odnos do volitev"; Rafko Valenčič „Kristjan pred izzivi strukturalnega greha"; Jože Mlakar „Za pluralizacijo medijev"; Jože Olip „Etična podoba javnega delavca"; Angelca Žerovnik „Zasebna ali pluralna šola"; Janez Juhant „Katoliška politika?" V soboto, 5. decembra: III. VESELICA MEDNARODNIH PLESOV na Pristavi MALI OGLASI Ana Maria Troha - uradna prevajalka iz angleščine -Combate de Pavón 1606 - 1686 Hurlingham - Tel.: 665-7986 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital -Tel.:433-1713 PSIHOANALIZA Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5003. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiSe -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa DENAR S.R.L. - Kocmur in kompjuterji Tel/Fax: 942-8681/943-6023 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber- splošna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Beigrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel: 755-1353. TURIZEM Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan KoCar. Rivadavia 5283 - Loc 34 - Tel: 903-4006. Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel: 762-2840. trn® LEGAJO N4 3545-82 Poätnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigoven 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265 ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - NaCrti in vodstvo gradbenih del: stanovanjske hiše, trgovine, delavnice, tovarne, itd. Av. Gaona 2776, Haedo. Tel: 659-1413 Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel: 631-9600in 0291-22977. ADVOKATI dr. Vital Asič— odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel: 743- 5985. dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 14a5 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do getka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. 'lavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel: (023) 51-0180/0177 SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avelfaneda 216 - San Miguel - Tel: 664-16a6. ŽADOM REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel: 248-4021. Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N° 3113 - (1663) San Miguel - Tel: 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385-1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA —- Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Meiia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756- Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdC. Julka Moder). SLOGA —1K3DRUZNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 - Uraduje ob Četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Slovenski dom Carapachay v nedeljo, 22. t.m. skupno družinsko kosilo Prijatelji doma lepo vabljeni! SDO SFZ vabita na . ZVEZNI MLADINSKI DAN v nedeljo, 15. novembra na Pristavi spored: 8.30: začetek tekmovanj 11.15: dviganje zastav 11.30: sv. maša - somaševanje (v zahvalo za preteklost in v prošnjo za bodočnost) 12.30: na voljo kosilo 18.30: kulturni program: govor inž. Jerneja Dobovška, nastopi mladine: Naš dom San Justo, Pristava, San Martin, Slomškov dom, Slovenska vas; prosta zabava - Vsi iskreno vabljeni! SKLEP SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA “Ravnatelj Marko Bajuk“ bo v soboto, 21. novembra 1992 v Slovenski hiši • ob 16.30: razdelitev spričeval • ob 17.00: zahvalna sveta maša • ob 18.00: sklepna prireditev Starši in prijatelji tečaja lepo vabljeni Slovenska kulturna akcija 11. kulturni večer msgr. dr. Mirko Gogala: Ideologija, politika in vera Istočasno razstavlja slik ar Tone Kržišnik akvarele iz Slovenije Sobota, 21. novembra ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. ŠTEVILKE GOVORE 8374 je številka, ki je zadela glavni dobitek na žrebanju Državne Loterije 31.10. 1992. 53 članov SLOGE ima članske in hranilne knjižice, katerih številke končajo s 74 in bodo udeleženi na NAGRADNEM ŽREBANJU SLOGE 5.1.1993. 110 kanalov boste lahko gledali po TV SANYO COLOR 20", če vam bo sreča mila in če boste vi hoteli. 17 programov za pranje ima avtomatični pralni stroj PATRICK, ki vas čaka na NAGRADNEM ŽREBANJU SLOGE 5.1.1993. 1.000 pesov podpore lahko dobite ob poroki, rojstvu, dovršitvi srednje šole ali univerze, če imate vsaj 200 pesov v navadni hranilni vlogi v MUTUALU SLOGA. 2.000 pesov podpore izplača SLOGA ob smrti člana, ki je imel skozi tri mesece vloženih vsaj $ 200. Se in še bi vam lahko pisali številke, a zdaj je čas, da vi začnete delati račune, da boste videli, kako se vam izplača delati s SLOGO. Ni vse samo sreča, tudi pravilni računi so važni. V SLOGI to že skoro 40 let vemo, pa tudi vemo, da V SLOGI JE MOČ! IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Nad. s 2. str. zaradi politične povezave stranke z vlado. Očividno pa je tudi upadanje menemizma, ki je pokazal nekoliko moči v začetku sedanje vladne dobe. In končno: pred dnevi se je znova mudil v Buenos Airesu znani ekonomist Jefrey Sachs, apostol liberalizma in agitator znanih gospodarskih receptov. Seveda, izrazil je priznanje Menemovi vladi in gospodarskemu planu, opozoril pa, da „protekcijski" ukrepi kot je bila indirektna devalvacija dolarja, ki jo je podvzel Cavallo pred dnevi, ne spada v liberalno pravovernost in da se podobni ukrepi ne smejo ponoviti. Istočasno se je izrazil za pristaša Clintona. Čudno, prav eden prvih ukrepov, ki jih je napovedal Clinton, je nabitje takse kar 200% vsem izdelkom, ki jih ZDA uvozijo iz območja evropske skupnosti. Jasno je bilo, da je morala Argentina v našem primeru ukrepati proti povodnji uvoženega blaga. Devalvacija dosega komaj 10% in to le v posameznih primerih (5% takse na uvoz, 5% nagrade za izvoz). Gotovo se to ne sklada z recepti. A dejstvo je tudi, da blagi Jefrey Sachs nima na skrbi vodstva države. In zlasti še, da njemu ni treba jesti kaše, ki jo tukaj kuhajo po njegovih receptih. Liberalizem ima svoje prednosti in svoje zasluge. A le prevečkrat ti gospodje pozabljajo, da so na svetu poleg številk tudi ljudje... Ftmdador: MILOŠ STARE Director: Valentih B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacdón y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizent, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj O o .2 tN. o - ^ FRANQUEO PAGADO Concesión Na 5775 a £<2 < TARIFA REDUCIDA Concesión Na 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N8 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. I C Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE". ) Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 Talleres Gréficos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires OBVESTIL^! SOBOTA, 14.novembra: Seja profesorskega zbora Srednješolskega tečaja, ob 9.15. Tombola za kritje stroškov Dnevov slovenske kulture ob 20 v Slov. hiši NEDELJA, 15. novembra: 40. Zvezni mladinski dan na Pristavi. Srečanje nemških mobilizirancev in taboriščinikov v Tranju v Slovenskem domu v San Martinu ob 11.30. ČETRTEK, 19.novembra: Sestanek Lige žena-ma h iz San Martina. Predava dr. Katica Cukjati.. PETEK, 20. novembra: Redna seja medorganizacijskega sveta v Slovenski vasi ob 20. uri. SOBOTA, 21. novembra: Sklep Slovenskega Srednješolskega tečaja, ob 16.30 v Slovenski hiši. NEDELJA, 22. novembra: V Carapachayu skupno družinsko kosilo NEDELJA, 6. decembra: III. Veselica mednarodnih plesov na Pristavi. V Rožmanovem domu prijateljsko srečanje s sveto mašo in skupnim kosilom. Tiskarski škrat v Križanki „Stika" Tokrat je v STIKU prišlo do „stika" kar več škratov. Žato prosimo vse ugankarje, da popravijo križanko na naslednji način: 1) kvadrat nad štev. 31 počrnite; 2) številko 31 izbrišite; 3) namesto štev. 32 napišite 31; namesto 33 napišite 32; namesto 34 napišite 33 in namesto 35 napišite 34. Hvala lepa za razmevanje in veliko srečo pri reševanju križanke! Kreditna zadruga SLOGA z o. z.