Naročnina za Avstroogrsko: 'It leta K 2-50. Vn leta K 5-—, celo leto K 10-— za Nemčijo: „ K 3 50, „ K 7-—, „ K 14-— za ost. Inozemstvo: „ fe. 4-20, „ fr. 8-20, „ fr. 16-80 za Ameriko celo leto 3-26 dolarje. V Ljubljani, v četrtek, dne 2. aprila 1914. Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. jo, I. nadstropje. Og.asnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat’ vin. — Pr večkratnih objavah primeren popust. Štev. 14. Posamezna številka zg vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 8 kron. Leto IV. Naskok surove glasgowške policTje na fanatične angleške sufragetke, zbrane na predavanju voditeljice, duhovite in energične gospe Pankhurstove. Policija je predavateljico aretirala, a v boju je bilo ranjenih več redarjev, gospej in gospodičin. JANKO LEBAN: Na Koroškem. Po zemlji koroški sam hodim okrog, prehajam dolino, hrib, goro in log. V drevesnih vrhovih, skrivnostno šumi in zdi se, da z drevja mi duh govori: „Čemu neki hodiš, neznanec, ti tod? Ne veš ti, da biva nesrečen tu rod? •Potujcena zemlja ta svet je krasan, Slovenec tu stoče v verige vkovan. Kdaj vstane iz groba? Kdaj spone zdrobi? Kdo pelje ga k zmagi? Matjaž naš še spi?“ Postanem . . . poslušam, kaj listje šušti, zmrači se mi čelo, oko mi rosi. . . CVETKO GOLAR: Vasovalci. (Konec.) Naglo se je potuhnila, kakor je bila navajena za Janezovega vasovanja. Hudič pa je hitro prislonil lestvo in splezal k oknu. S kremplji je potrkljal po šipi tako milo in lepo, da se je Katrica zavzela. „Katrica," je sladko zapel hudiček. „Katrica, ali slišiš moj glas? Angelci so prišli v vas.“ Dekle se je delalo, kot da se je uprav vzbudilo. Zazdehalo je in na videz silno jezno pokaralo nočnega vasovalca: „Spat pojdi, kdor si že ti! Noč je za spanje." Hudiček pa ni bil mlad rojen in ji naglo odgovori: „Oho, Katrica, oho! Če bi ti vedela, kako je pri meni lepo, bi se nič ne branila, ampak bi k meni skočila." Dekle je molčalo in z rjuho si je zatiskalo usta; tiho je sopla, da ne bi preslišala kake besede. „Katrica, ti si zal deklič, pa sem tudi jaz čeden fantič." Dekle je zavzdihnilo goreče in koprneče, hudiček pa je s smehljajem pohvalil samega sebe in se pogladil po bradi. „Če ne prideš k meni takoj, pa grem k Polonici v vas nocoj, bo pa tista moja ljubica prava, a ti ostani kot kopriva zdrava!" „Zakaj pa?" se je omehčalo dekle v strahu, da fant res ne bi šel drugam. Vstala je iz gorke postelje, razpletena in v samem spodnjem krilu, in njena glavica se je pokazala v oknu tik hudičkove. „Oho, Katrica, torej si vendar prišla! V resnici si zal dekliček, da nič takih. Daj mi ročico!" „Saj si tudi ti zal fant," je Katrica pohvalila hudička. Podala mu je roko, ali ko se ga je dotaknila, jo je speklo, da je zavpila: „Jež —!“ Hudiček je zaslišal polovico svetega imena in zdaj je speklo njega, da bi se bil kmalu prekucnil po lestvici. Hitro je počil z roko deklico po ustih, da ni mogla izgovoriti božjega imena." „Kako si vroč," je rekla deklica in zopet previdno prijela hudička. „Kje si pa hodil, da te še ni bilo nikoli k meni? Pa si res zal fant in meni si všeč." Hudiček se je obrnil od okna in razprostrl obe roki proti luni, ki se je baš pokazala med drevjem, da ga je oblila bela luč in pogasila vročino njegovega telesa. Nato je objel deklico in nagnil njeno lice k svojim ustnicam. „Katrica, ti si meni še bolj pri srcu. Tvoja lica so rdeča kot plamen in s snežnim baršunom so pokrita, kot bi se pasla po njih beloruna jagnjeta. Oči so čisto v senci dolgih vejic, in tvoji lasje so svilene zanjke, v katere se love mlada srca. Se sama ne veš, kako si lepa. Naj te poljubim." Hudiček jo je prijel za podbradek in stisnil njene ustnice, da so se zaokrožile v napol razcvetelo, rdeče kipečo gavtrožo. Poljubil jo je na usta, njegovi trdi in črni brki so ji silili v nos in jo bodli po mehkem licu. Katrici pa se je zdelo zelo prijetno. Začela se je smejati, temno vroča iskra je šinila od njenih prsi po vsem telesu, in čudno in sladko hrepenenje jo je vso objelo. Lica so ji bila goreča roža, srce je tolklo enako kladivu. Hudiček je bil | še predrznejši. „Odtod ne denem roke stran, o ne, sedaj je vse zaman," je zapel sicer v prav slabih verzih, ali pomislimo, da je bii zaljubljen ! „Oh, ti fantič, čegav pa si, da si tako razposajen? Že dosti fantov sem spoznala, še noben ni bil tak, kakor ti. Tudi svojega imena mi še nisi povedal." „Čegav da sem, bi rada vedela?" je zamišljeno vprašal in pomislil hudiček. „Mihec sem iz Hude Luknje," se je takoj in veselo odrezal. In hrabro je lagal dalje : „Tri hiše imam, dva čebelnjaka, in zdaj iščem neveste. Katrica, ako ti je prav, pa se zmeniva!“ Zamislila se je nekoliko in se spomnila svojega nekdanjega ljubčka, Limbar-jevega Janeza.' Sladak in grenak je bil spomin, ki je šel mimo deklice, in z roko je zbrisala oči. „Janeza sem včasih vendar rada imela, in Bog ve —“ hudička je speklo, in zavzdihnil je na vso moč, „če bi ne bilo bolje, da sem ostala njegova. Res ima samo eno hišico, pa je tista lepo bela in ima zelene polknice in rdečo zvezdo na sprednjem zidu. Ti si pa tako črn in silen. Kar bojim se te." „Katrica, nič naj te ne bo strah! Saj si ravno dejala, da sem zal, in veliko rajši te imam kakor Janez. Ubijem ga, če te je razžalil; ti ne veš, kako sem močan, in ljubiti znam, kakor nihče." „Nikar se ne jezi, oči ti gore kakor oglje, saj me sedaj ni več strah, in dražji si mi od Janeza. Ali zakaj si tako vroč, in kadar poljubiš, me sladko speče v dno srca! Nasloni svoja lica na moja lica in hudo me objemi, da pozabim na vse drugo, samo ne tebe, moj Mihec!" „Vse, kakor želiš, Katrica! Zate in s teboj grem v pekel, kadar te je volja, — ne bojim se hudiča." Lepo je tolažil Katrico in jo stiskal okolu vratu, da ji je pohajala sapa. Tiho in naglo, predno ga je deklica opazila, je splezal prav do konca lestvice, pognal se je in poskočil na okno. Zabliskalo se mu je pod kopita, ali je naglo zakril deklici oči in jo poljubil strastno na žejne ustnice. Objel jo je z vso močjo v naročje in skočil z okna v kamrico. Zopet se je zabliskalo, in rdeče iskre so se utrnile pod hudičkom. * V tem trenotku bi si dovolil pripomniti, predragi moji, da se ozrimo za kratek čas drugam. Kaj pa dela nocoj to noč, ko hudiček izkuša in zapeljuje Katrico v greh, kaj pa dela naš znanec Cerkvenikov Matija, tisti, ki je prišel na svet, pa ni slišal ne govoril svoj živ dan? V listnjaku je ležal, v listju nad hlevom in zaspati ni mogel. Zakaj živalice pod srajco mu niso dale miru, in zato sladki spanec ni legel trudnemu Matiji na trudne oči. Ležal je in premišljeval tega sveta nadloge. Ce gre v les po smolo in je nateše in nabere polno cajno, že pride s palico tisti suhi in dolgi kmet, pa ga pretepe na žive in mrtve. Ce jo srečno prinese domov, in srečno razproda, pa mu vzame vse krajcarčke huda baba, ki si lasti oblast nad njim. Zato je bil Matija zelo slabe volje. Živalice mu niso dale zaspati, in nocoj se je tako čudno bliskalo po vasi. Matija seveda ni vedel, da si hudiček kopita brusi na Katričinem oknu, in ker tega ni vedel, je mislil, da se dela dan. Vstal je, zlezel znad hleva, pa šel dan zvonit. Koncem vasi stoji cerkvica svetega I Andreja, preljubega vaškega patrona, ki ga časti staro in mlado in mu želi še mnogo veselih let v zdravju in sreči. Dober sosed je, z vsemi živi v miru in spravi in se ne prepira in ne prestavlja mejnikov, zadovoljen je, ako mu berejo gospod Frančišek tu in tam mašo na čast. V velikem altarju stoji ves zlat in srebrn, prelepe bukvice drži v desnici na mučeniški križ se naslanja in oči povzdiguje proti stropu. O Katrica, koliko bolje bi bilo zate, kako srečno bi živela, da si bolj častila svetnika! Tako pa imaš nocoj to noč hudička pod svojo streho, ki se baš pripravlja, da bi slonel na tvojem srcu. Res, kaj je s Katrico? Rdeče iskre so se utrnile pod hudičkom, ko je skočil v njeno kamrico in jo hotel prijeti okoli pasa. Deklica pa je to videla ter ostrmela ter onemela. V žarenju in utrinkih je zagledala, da ima njen nočni gost mesto nog kopita in videla je celo, da mu iz leve hlačnice prav sramežljivo gleda pohleven repek. Oj, oj, kako se je prestrašila uboga Katrica, ki je pri tisti priči vedela, kakšnega svata ima v gostih! „O Mari —,“ je zaklicala deklica in hotela poklicati na pomoč nebeško mater, ali hudiček jo je počil po ustih. Hitela je napravit križ, ali hudiček jo brž zgrabi za desnico, in že je vlekel črni gost nedolžno Katrico v njeno posteljo, kar zapoje premili zvon v zvoniku svetega Andreja, kar zapoje premilo pesem. Kot bi zadelo železno kladivo hudiča po glavi, tako se je zvalil po tleh in nemudoma izpustil deklico. Potem se je vrgel znak skozi okno in zbežal kot vihar in odtulil kot burja iz vasi. Zvonjenje ga je bilo s težkim batom in preganjalo čez vrtove. Drvil je na polje, po krajini in čez strugo za mostom proti Savi. Sele na Godeškem mostu zvon ni imel več moči do njega, in tam je izvlekel krivač izza pasa in vžgal z njim po hrastovih mostni-cah. V divjem gnjevu je rjul in tolkel okoli sebe, kamor je zadel, se je pokadil dim in je zasmrdelo po sajah in žveplu. Zažugal je s pestjo proti vasi in izustil grozno grožnjo, ki se je pozneje do pičice izpolnila: „Katrica, joj in gorje ti! Limbarjev Janez te bo vzel, dostikrat boš padla znak in rodila mu boš osem otrok. Matija, tebe bodo pa uši snedle v Merovčevem hlevu r Nato se je hudiček zagnal v zrak in splaval med jagnedi čez Sorški prod in vrbje. Vtonil je v črnih oblakih, ki so gromeli in se bliskali za obzorjem. Vojvoda Ernest Železni poslednji slovensko umeščeni vojvoda, dobrotnik Ljubljane. Ko se je imela proslaviti 500 letnica ustoličenja koroških vojvod, se je pozabilo na zasluge, ki si jih je pridobil Ernest Železni, poslednji slovensko umeščeni vojvoda, zaLjubijano in deželo Kranjsko. V zgodovini čitamo, da je postal vojvoda Ernest, sin Leopolda III., po pogodbi v Brucku 1. 1402 v družbi brata Viljema upravitelj Kranjske, Štajerske in Koroške. Leta 1405 je bil Ernest v Ljubljani ter je v sredo po sv. Luciji potrdil popolno opro-ščenje mitnine vsem svojim deželam. Ko se je po smrti Viljemovi vnel med bratoma Leopoldom in Ernestom hud prepir za dedščino, ni Kranjska zategadelj prav nič trpela, nego se je trgovstvo v Ljubljani še prav posebno dvignilo. Vojvoda Ernest je zastopal pri beneškem dožu Tomažu Mocenigu prošnjo ljubljanskih trgovcev, da bi dobili iste trgovske privilegije, kakršne so uživali trgovci južnonem-ških mest. Posredovanje vojvode Ernesta je imelo uspeh: z listino z dne 9. sept. 1408 je dož ugodil Ljubljančanom v polnem obsegu in sicer iz posebnega prijateljstva — kakor pravi omenjena listina, — čeprav na škodo beneške republike. Ljubljanski trgovci so uživali v Benečiji posebne carinske in mitniške olajšave ter so smeli imeti svoje skladišče. Tudi Kamnik in Metlika sta dobila nekaj svoboščin v pospeševanje njune obrti in trgovine. L. 1414. je bival Ernest nekaj časa na Štajerskem, nekaj časa na Koroškem in Kranjskem ali Avstrijskem, da je sprejemal poklonstva svojih podanikov ter jim je potrjeval svoboščine. V nedeljo Oculi* je bil v Ljubljani; a novembra istega leta je prišel iznova v Ljubljano in sicer s soprogo Cimburgo ter je bil 11. novembra pri svoji materi, vojvodinji Viridi, ki je živela v lovskem gradiču pri Št. Lambertu ob Za-tičini. Tudi v Metliki in Novem mestu je bil Ernest. Povsod je dovoljeval svoboščine. Ko so naslednjega leta — 1415. — pridrli Ogri do Polhovega gradca, je ukazal Ernest ljubljanskim plemičem in duhovščini ter samostanom, da morajo pomagati Ljubljančanom z delom in denarjem pri popravljanju utrdb in zidovja. Da se preskrbi Ljubljano z živili, je Ernest mestu dovolil, da se otvori klavnica, kjer more dobiti ob sredah in sobotah brez razločka vsakdo ceneno meso. „Tako je bilo za varstvo in preživljanje nove trdnjave (Ljubljane) poskrbljeno, in miroljubni meščan je mogel opravljati svoje posle brez skrbi pred sovražnim naskokom". L. 1418. je vojvoda Ernest dovolil Ljubljančanom in župniku cerkve sv. Nikolaja, Jorgu Hewgenreuterju, da so zgradili nanovo že pod oglejskim patrijarhar-tom^ obstoječo in ob cerkvi sv. Nikolaja ležečo šolo, iz katere se je razvila kasneje prva ljubljanska gimnazija. Gimnazije v Ljubljani so imele torej tudi temeljem svoje zgodovine vzroka, proslaviti jubilej Ernesta Železnega, zapo-četnika kranjskih gimnazijev. Ali se je Ernest resnično udeležil leta 1418. bitke s Turki pri Radgoni na čelu kranjskih vitezov, ni dokazano. L. 1421. pa je imela Ljubljana pravo revolucijo. Meščani so imeli stare zapisane pravice do lesa in drv iz bližnjih turjaških * Oculi = tretja postna nedelja, gozdov; Turjačani pa so se tej pravici meščanov uprli. Mestni sodnik in mestni svet sta bila na strani meščanstva, a Turjačani niso odnehali. Toda Ernest je prihitel v Ljubljano ter je zaslišal obe stranki. Ljubljana je dokazala, da je smela za meščane že preko sto let jemati drva in les z Mokric in drugih gozdov, in Ernest je energično dognal poravnavo. Ko pa je Ernest zopet odpotoval, so se hoteli Turjačani nad Ljubljano maščevati. Janeza pl. Sumerecka, ki je bil voditelj Ljubljančanov, so zaprli, nato pa so po Ljubljani ropali, požigali in pobijali meščane. Novi deželni glavar Juri Turjačan je uprav zverinsko divjal proti Ljubljančanom. Tedaj je pokazal vojvoda Ernest svoje pravično srce: odstavil je nasilnega glavarja in ga obsodil na smrt. Prišel je 1. 1423 v Ljubljano, vrnil Ljubljani vse njene pravice, a tudi glavarja je pomilostil. Ker pa je naložil tudi posestvom duhovščine in samostanov davke, ga je papež izobčil iz cerkve. No, za Ernesta se je potegnil škof Friderik Bamberški , čeprav je moral plačevati davek, in 10. junija 1424. je Ernest v najlepši moški dobi umrl, Dr. Jan Podlipny, bivši praški župan, starosta Češke sokolske zveze, predsednik Narodnega sveta češkega i. t. d., umrl v Pragi dne 19. marca t. 1. spravljen s papežem in cerkvijo. Pokopan je v Brucku na Muri v samostanu Reun. Bil je pravičen, delaven in odločen vladar. , Vojvoda Ernest je dobil priimek Železni zaradi svoje energije in izredne telesne moči. Znal je prepirljive in vedno iznova napadajoče viteze in grajščake krotiti, kakor nihče drug. Prva žena, Margareta, hči Boguslava Pomorjanskega, mu je umrla 1. 1410; dve leti nato je jezdil osebno na Poljsko snubit princeso Cimburgo Ma-zovijsko, nečakinjo kralja Vladislava. — Slišal je o njej, da je krasna in močna, zato jo je poiskal. — Že v predpustu leta 1412. se je tudi poročil ž njo v Krakovem. Nova avstrijska-kranjska-ko-roška-štajerska vojvodinja je bila pobožna žena, a tudi tako močna, da je igraje prelomila vsako podkev in premaknila težko naložen voz. Postala je mati one veje habsburške obitelji, ki je združila pod njenim vnukom Maksimiljanom vsa posestva ter jih pod njenim pravnukom Filipom Lepim še pomnožila. Kako se je dal ta plemeniti mož po starem slovenskem obredu ustoličiti kot zadnji koroški vojvoda na Gospesvetskem polju na nedeljo 18. marca 1414., o tem smo poročali že v 12. št. Slov. ilustr. tedn. Gotovo je, da je imelo mesto Ljubljana dovolj vzroka, prav posebej spominjati se Ernesta Železnega, ki ni bil le poslednji slovensko ustoličeni koroško-kranjsko-šta-jerski vojvoda in vladar, nego tudi pravičen in dobrosrčen prijatelj Ljubljančanov. In to je, kar smo hoteli povedati! Zgodovina rokavice. Tudi rokavica ima svojo zgodovino. Njeno plemstvo sicer ni najstarejše ter se na pr. ne more primerjati s čevljem, ki so ga nosili že v prastari dobi. . . Svetopisemske ženske niso nosile rokavic. Kraljica Saba je prišla brez rokavic k Salomonu; Kleopatra je živela v nečuvenem razkošju, rokavice pa niso pokrivale njenih belih rok, ko sta jih poljubljala Caesar in Antonius Rokavice so popolnoma evropskega izvora. Imeli so jih najprej Grki. in sicer v varstvo pri delu. Kakor nam je znano iz Odiseje, si je oblekel Laert zato rokavice, da bi se pri vrtnarskem delu ne zbodel. Splošno pa spočetka Grki kakor tudi Rimljani niso nosili rokavic, ker je veljalo to za mehkužno. Pozneje, ko je luksus vedno bolj naraščal, so postale tudi rokavice neobhodno potrebno. Narejene iz enakega blaga kakor tunika, so bile tudi prišite na tuniko. Kmalu pa so jih nosili tudi ločene od tunike ter so bile iz drugega blaga kakor tunika ali pa iz usnja. Nosili so jih pri delu ter posebno v vojni, da si niso ranili rok. Minilo je klasično paganstvo, propadlo mogočno rimsko cesarstvo, in iz njegovih razvalin se je dvignil srednji vek s svojim meništvom in viteštvom. In v'času viteštva je prišla rokavica do popolne veljave in je postala njegov simbol. Noben vitez ni odšel od doma, v boj, k zborovanjem in turnirjem, da si ne bi prej zakril rok z usnjatimi ali z luskinasto železnimi rokavicami, vedno pripravljen, da jih vrže svojemu nasprotniku pred noge in ga po: zove tako na dvoboj. Rokavica pa je bila tudi znak podelitve fevda in povišanja stanu. Celo cerkev se je oprijela rokavice in so^ jo morali škofje pri maši nositi. Že v osmem in devetem stoletju so spadale k ornatu kraljev, knezov in visokih dostojanstvenikov fino vezene in z biseri pošite rokavice. Čudno je zato, da so jih začele nositi ženske mnogo pozneje, namreč šele v 13. stoletjih Bile so prvotno platnene, potem pletene in usnjate. V tem času so nosili vitezi na čeladi pritrjeno rokavico svoje izvoljenke. Na francoskem dvoru so vpeljali svilnate pletene rokavice za časa Katarine Medičejske, v sredi 16. stoletja. Ta kraljica je poslala par prekrasnih, parfumira-nih rokavic kraljici Navarski, materi poznejšega francoskega kralja, Henrika IV. Nesrečna kneginja jih je oblekla in je bila v par urah mrtva. Rokavice so bile napojene s strašnim strupom, ki so ga poznali samo^ v Italiji. Šele pod Ludovikom XIV. so se začele na Francoskem fine usnjate rokavice, ki so postajale vedno popolnejše in so se razširile po vsej Evropi. Na Nemško so jih prinesli v 17. stoletju francoski vojaški begunci, odondod jih je dobila tudi Avstrija. — V onem času je bila zelo razširjena čudna šega, da je bil vsaki prošnji priložen par rokavic, čestokrat tudi napolnjenih z zlatom ali srebrom. Rokavice so bije prav tako kakor prstan znak zaroke. Še danes je po nekaterih krajih Nemčije An-leške in Francije običaj, da darujejo h krstu povabljeni gospodje botricam rokavice. Danes so razširjene rokavice po vsem svetu; vsaka gorska vas jih pozna. Veliko posebnih tovarn je po svetu, ki izdelujejo rokavice: silno drage in fine, pa tudi jako cenene in priproste. Prav v zadnjih časih moda ne predpisuje več tako strogo noše rokavic. To se pravi, ljudje so bili tako pametni in so se jih za poletje sami oprostili ter radi izpostavljajo svoje roke solncu in svetlobi, kar je zdravo in koristno telesu. Solnčnikov ne nosimo več poleti, pa tudi rakavic ne. Natikamo si jih samo, ako gremo v posete, za slavnostne prilike, kadar se bojimo, da bi si onesnažili roke in kadar nas zebe. Rokavica torej ni več toliko okrasek, kakor potreben del oblačila. Peresa v laseh. Lepa francoska kraljica Marija An-toinetta je stopila nekega dne vsa zamišljena v svojo oblačilnico. Nič ni še slutila takrat mlada kneginja, kakšne strašne stvari jo čakajo v bodočnosti, a vendar je zasenčil oblak skrbi njeno sicer tako jasno čelo. Visoka gospa je imela hudo skrb: kako naj bi se nališpala na večer za sijajno dvorno zabavo, ki se je udeleži tudi visok dostojanstvenik tujega dvora. Zakonodajalka mode je hotela onega večera prekositi samo sebe. Razkošno krasna obleka, najdragocenejši nakit, najfinejši čeveljčki in vsa druga drobnarija, ki spada k ženski toaleti, je bila že pripravljena. Samo z nakitjem, ki naj bi dičil lepo njeno glavo, ničemerna kraljica ni bila zadovoljna. Hotela je imeti nekaj docela novega. V tem globokem razmišljanju jej je šinil pogled na malo mizico. Tukaj je stala umetniško izdelana vaza visoke cene, ki jo je baš prejšnjega dne kupil kralj Ludovik XVI. kot vezilo svoji soprogi. Ako je imel kralj namen napraviti kraljici s tem darilom veselje, je dosegel to v polni meri; seveda zrcalo njen obraz; efekt se je še povečal, ko je pridejala še eno pero. Težka naloga je bila rešena ter kraljica oproščena vseh nadaljnih skrbi. Zvečer pa je na dvornem balu vse občudovalo nenavadno, a zato tem krasnejše nakitje v laseh Marije An- 86 letni Jernej Tominc, bojevnik pod grofom Radeckim, zdaj načelnik veterancev v Lem-bahu pri Mariboru. toinette, ki je obstojalo iz pavjih peres, biserov in umetnih cvetlic. Kralj je izjavil, da ni videl še nikdar in nikjer lepše noše, in ta moda se je hitro raznesla po Franciji in po vsej Evropi. Z malimi presledki se je ohranila do današnjega dne, „Ljudje govore“ .. . Dvajseto stoletje že ne veruje več toliko v bajke o strahovih in prikaznih, ki vstajajo o polnočni uri iz grobov, prihajajo v bele rjuhe zavite med ljudi in jih napolnjujejo z grozo in trepetom. Tudi manj izbbraženi ljudje vedo danes, da so vse take bajke docela izmišljene, ali izrodek bolne domišljije, ki si predstavlja v svojem strahu stvari, katerih v resnici ni. Človeštvo pa zato vendarle še ni prosto strahov. Na svetu so strahovi, ki so groz-nejši in pogubnejši, kakor vsi oni, ki naj bi se bili nekdaj sukali med ljudmi. Rojeni v temoti, se plazijo ti strahovi pri belem dnevu naokoli, ne boje se niti svetlobe niti solnca. Nihče jih ne vidi, a vsakdo občuti njih zlonosni vpliv. Mladini ugrabljajo najnedolžnejše veselje, starcem pa davno zasluženi mir. Vrinejo se med prijatelje, razdvajajo ljubeče, podkopujejo srečo zakonov in rodbin, rušijo kredit trgovcem, blatijo uslužbence v očeh delodajalcev ter donašajo razpor in zamero. Ti strahovi, ki so povsod in nikjer, se imenujejo: „ljudje govore" . . . „Ljudje govore"! Kakor ni mogoče prijeti zraka, napolnjenega s strupenimi plini, prav tako ni mogoče zgrabiti tega navideznega bitja, ki povsod samo razdira in uničuje. Povsod je, človek čuti njegovo izpodkopavanje, kakor strašna mora leži na vseh udih, a ni se ga možno otresti in osvoboditi. Pošast „Ljudje govore" je velikanska moč, ki se jej klanja vse. Vsakdo jo podpira in skoraj vsak pomaga, da se še bolj okrepi. „Ljudje pravijo" ima prost vstop v vsako hišo in služi v prijetno zabavo. Tako rad pripoveduje, kaj govore ljudje o naših bližnjih; seveda zmeraj mnogo več slabega, kakor dobrega, več izmišljenega, kot resničnega. „Ljudje pravijo", to je velikanska kača Hydra, kateri zraste hipoma sto glav tam, kjer jej odsekamo eno. Dasi težko, je pa vendar mogoče tudi to kačo ubiti. Odložimo sovraštvo in zavist, ne bodimo do drugih od sile nezaupni in črnogledi, ne sodimo ostro, da ne bomo sami sojeni! Osvobodimo se vseh malenkostnih predsodkov, ljubimo resnico in pravico nad vse ter bodimo strogi do samega sebe, a popustljivi do drugih! S tem odtegnemo kači Hydri vso hrano, in poginila bo sama od sebe! Amphiteather (arena) v Pulju, razvalina starega rimskega gledišča, nad 20.000 oseb. kjer je gledalo predstave in tekme na drug način, kakor je morda nameraval. Kraljičine oči so namreč brez misli švignile preko umotvora in so obtičale na pavjih peresih, ki so bili v vazi. Vzela je eno izmed teh peres in si ga vtaknila v lase. Zadovoljen nasmeh je zaigral okrog usten visoke gospe, ko jej je pokazalo ko nosijo gospe in gospodične v laseh posebno čapljina in nojeva peresa. In kadar si zatikajo te dame peresje v lase, se pač ne spomnijo, da je morala lepa glava, ki je nosila prva ta nakit, pasti pod rabljevo sekiro baš zaradi razsipnosti in lehkomi-selne ničemernosti. Naše slike. Dr. Jan Podlipny — umrl! Zopet je legel v grob izreden mož, plamteč Slovan, zaslug bogat rodoljub — dr. Podlipny. Z njegovim imenom je združen mogočni razmah češkega Sokolstva, ki je deloval zanj vroče in zvesto od osemdesetih let, bil od 1.1889. starosta Češke obče sokolske in od 1. 1897. starosta Zveze česko-slovanskega Sokolstva. Rodil se je 1. 1848. v Hnecevsi pri Hoficah. L. 1874. je postal doktor, 1. 1880. odvetnik, 1. 1885. praški starejšina, 1. 1893. praški podžupan, leta 1897.—1900. je bil praški župan. Češki deželni poslanec je bil od 1. 1889. Od leta 1902 je bil predsednik družbe za zgradnjo Husovega spomenika v Pragi. Bil je tudi literarno in časnikarsko delaven, zlasti je mnogo pisal o Sokolstvu. S češkimi Sokoli je bil po vseh slovanskih glavnih mestih in prišel je tudi v^Ljubljano, kjer je imel dobre prijatelje. Zlasti pa je mnogo storil za zvezo češkega Sokolstva s francoskimi gimnasti ter je bil v Parizu znana osebnost. Bil je temperamenten, impulziven mož, ki je imel dar izrednega govorništva. Zadnja leta je bil predsednik Narodnega sveta češkega. Odlikovan je bil vzlic svoji neizprosnosti proti praškim Nemcem z redom železne krone III. vrste, z viteškim križem francoske častne legije, bil je oficir del’ Instruction publique, oficir francoske akademije, častni meščan ne-števila mest in občin na Češkem in Moravskem i. t. d. Njegovo truplo je ležalo v posvetovalnici obč. sveta. Njegov pogreb je bil velikanski. Pokopali so ga 22. marca v Pragi v sokolskem kroju, in Sokoli iz vseh čeških dežel so mu izkazali časti, kakor še nikomur. Na grobu so govorili razni odličnjaki mestne uprave in češki politiki. Slava Podlipnemu! Boj sufragetk s policijo. Glavno voditeljico velike armade angleških sufragetk, go. Pankhurstovo so nedavno v Glas-govu zaprli. Gospa Christabel Pankhur-stova ml. je izredno energična ter jako lepa mlada dama, ki jo na Angleškem imenujejo „zlata čebelica", ker ima lepe zlate lase. Pod vodstvom te „zlate čebelice" bojevite angleške ženske rušijo poslopja, požigajo, režejo brzojavne in telefonske žice, prirejajo razne atentate, dejansko napadajo ministre, uničujejo dragocene umotvore, vse zato, ker jih vlada stavlja v isto vrsto z zločinci, blazniki, tepci ter jim ne da volilne pravice. V Glasgovu so imele sufragetke tajno zborovanje ter so delale zopet nove anarhistične načrte. Toda policija je vdrla v dvorano in shod razpustila; sufragetke so se obupno branile s palicami, metale so na stražnike vaze, cvetlične lonce, cele kandelabre ter je padlo celo nekaj majhnih in njena mati sta bili že večkrat zaprti. Ker nista hoteli ničesar uživati in se je bilo bati, da od lakote umrjeta, so ju morali zopet izpustiti. Tudi so zaprte sufragetke že nasilno pitali, ker so štrajkale in niso hotele jesti. Gospa Pankhurstova st. je sedaj že zopet svobodna. Jedla in tudi pila ni par dni ničesar, in tako so jo iz- Gospa Caillauxova, ki je ustrelila urednika Cal-metta, ker je priobčeval intimna pisma. pustili. Obsojena je bila lansko leto na 3 leta ječe. Od tega časa je preteklo komaj 11 mesecev, pa je bila že šestkrat izpuščena. Ko se spet nekoliko opomore, jo zapro iznova, ako jo dobe. Boj teh sufragetk je divji in strasten. Toda priznati je treba, da so vztrajne, neizprosne in nečuveno dosledne v boju za svoje življenjske pravice. Ne boje se nobene kazni in nikake žrtve, celo umirajo s ponosom za svojo idejo. In to je, kar jih dela^sim-patične junakinje. Radeckega veteran. Sobojevniki grofa Radeckega so med Slovenci že zelo redki. V pričujoči številki prinašamo sliko gospoda Jerneja Tominca, železniškega uradnika v pokoju in posestnika v Lembahu pri Mariboru. Mož je bil rojen dne 24. avgusta 1828 v Cirkovcah pri Ptuju; udeležil se je kot četovodja pod Radeckiin vojne 1. 1848—49 v Italiji in pozneje na Ogrskem; bil je od 1. 1872 naprej mnogo let vodja železniškega postajališča v Lembahu ter živi sedaj kot starček v 86. letu svoje starosti, duševno in telesno še čil in zdrav, na svojem posestvu v Lembahu. Njegov sin je vrli narodni nadučitelj BI. Tominc v Globokem. Amfiteater v Pulju. Pulj — pod Rimljani Colonia Pietas Julia imenovan — je staro, že davno važno obmorsko mesto z lepo luko in mnogimi utrdbami. O njegovem pomenu za staro rimsko cesarstvo dokazujejo še dan-Bivši francoski ministrski predsednik in v zadnjih mesecih danes ohranjene rimske stavbe, finančni minister Josip Caill2ux. bomb. Več moških in žensk je bilo rai njenih. Končno je policija vendar spravila voditeljico Pankhurstovo in še par drugih najenergičnejših sufragetk v voz, in s tem je bil končan boj, ki ga predstavlja naša slika. Gospa Pankhurstova n. pr. Avgustov tempelj, Porta aurea (ki jo je postavila Rimljanka SalviaPosthuma svojemu zmagovito iz vojne se vračajočemu možu, tribunu Sergiju) in mogočni amfiteater z areno. V tem gledališču je imelo nad 20.000 oseb prostora ter so se vršile v njem gladijatorske bitke, konjske dirke in bržčas tudi borbe kristi- janov z zverinami. Danes je Pulj najvažnejša avstrijska vojna luka. Madame Henriette Caillaux, ločena žena pisatelja Leona Claretiea in zdaj žena bivšega finančnega ministra Jos. Caillauxa, je ustrelila glavnega urednika pariškega lista „Figaro". Prišla je sama v uredništvo, ondi petkrat ustrelila na G. Calmetta ter ga trikrat zadela. Seveda so jo zaprli, in njen mož je odstopil kot minister. Ustreljeni Calmette je dokazoval v „Figaro", da se je Caillaux z državnimi financami igral v nečiste svrhe, da je v zakonodajstvu licemerno skrival svoje prave namene, braneč navidez ono, proti čemur se je najodločneje boril, da je denarnemu oderuhu Rochettu, ki je osleparil ljudstvo za več milijonov prištedenega denarja, omogočil beg in rešitev, pogazivši pri tem pravičnost in žalivši sodnike; dokazoval je, da je izdajal Caillaux interese Francije Nemčiji sebi v korist ter da je nakopal domovini s svojo politiko več blamaž in ponižanj. Gospo Caillauxovo je zlasti razburilo, da je Calmette začel priobčevati zasebna pisma, ki jih je bil pisal njen mož svoji bivši ženi in njej. V preiskavi se zagovarja, da ni imela namena, Calmetta ustreliti, nego da ga je hotela le kaznovati in ga prisiliti, da ji pisma izroči. Bila je baje toli razburjena, da je izgubila zavest in slepo streljala proti tlom. Ker pa je Gaston Calmette počenil, ga je zadela. Preiskava je doslej dognala, da je kupila revolver z lahko izprožljivim petelinom, tako da bi bolj gotovo zadela ter da se je vadila dalje časa streljati v tarčo, ki je predstavljala človeka. Pri vaji je merila vedno v spodnji del telesa, zato je tudi Calmetta zadela v trebuh. V Parizu se vrše skoraj vsak dan poulične demonstracije zaradi tega umora, in revolver gospe Caillauxove je postal že opasen obstanku republike. Ustreljeni ravnatelj in glavni urednik velikega pariškega dnevnika „Figaro", Gaston Calmette. Razburjenost objema vedno širše kroge. In vse to zaradi netaktnosti žurnalista, ki je zlorabljal intimna privatna pisma, in zaradi strelov ženske, ki je v strahu za ugled, vpliv in moč svojega moža izgubila I razsodnost, ter je postala morilka. Gospa Caillaux je stara 39 let, visoka, precej močna, ima mala usteča, velike, pametne oči in jako bujne lase. Baje je v pogovoru duhovita in zna biti zelo ljubezniva. Toda njena glavna lastnost je trmasta energija ter pretirana častihlepnost. In ta je upropastila njo in bržčas tudi njenega moža, ki je bil baje izredno genijalen finančnik in nad vse prebiasan politik. Kitajski fanatiki proti misijonarjem. V kitajski provinci Hupehu je več sto kitajskih fanatikov naskočilo kolonijo Lao-hokou, kjer je bila misijonarska postaja. Razbojniki so se zagnali na misijonske hišice, jih oplenili in končno zažgali. Misijonarja P. Troyla so ustrelili, njegovega tovariša težko ranili. Krščanske Kitajce so vse pomorili. Kitajci sovražijo v notranjosti ogromne države uprav besno vse tujce, zlasti pa razširjevalce evropske kulture in krščanske vere. Misijonarji so zato pravi mučeniki. V Laokohouu pa so razbojniki pokazali tudi svojo roparsko naravo, ker so odnesli iz misijona vse, kar je imelo kakšno vrednost; odnesli so tudi puške in streljivo, ki so ga skrivali misijonarji, ki so bili na napad pač pripravljeni, a v odločilnem trenotku od premoči premagani. Bivol himalajski, najvjšje živeča domača tovorna in vozna žival, je — kakor kaže naša slika — prav grda, le navidezno krotka zver, ki pa je toli koristnejša. Sila močna in vztrajna je ta žival, poleti črne redke dlake, pozimi pa goste in dolge. Divja pa more postati, zato jo morajo krotiti s kolobarcem, ki ga ji vtaknejo skozi nosni hripelj. Na Kavkazu in na Litvi na Ruskem živi še nekaj stotin divjih zobrov, v Severni Ameriki pa iztrebljajo zadnje ostanke divjega bizona. Himalajski bivol je dvoparkljar in rogar, kakor naše domače govedo ter donaša v azijski Sprednji Indiji iste koristi. Na Taraijih, t. j. nizkih planjavah Himalaje je bivol Indom žival, ki daje mleka, sira, mesa in jim vozi ter prenaša tovore. Sf esk en p krg-tili,, tmmueene mit® prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Friznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod. Razne vesti. Moderno kaznovanje zločincev. Nedavno je imel v mestu Bathu na Angleškem zdravnik dr. King čudno predavanje. Kakor znano poizkušajo raziskovalci-zdravniki na različnih živalih, posebno na kuncih, različne svoje iznajdbe. Vbrizgavajo jim razne strupe in bacile ter opazujejo, kako vse to deluje na živali. Po teh opazovanjih si sestavijo nova pravila in nova zdravila za zdravljenje ljudi. Doktorju Kingu pa so se zasmilile uboge nedolžne živalice ter je predlagal sledeče: namesto, da bi na smrt obsojene zločince resnično kar hitro usmrtili, naj jih porabijo zdravniki namesto poizkusnih živalic! Pijejo naj mleko jetičnih krav, da bodo zdravniki študirali v koliko škoduje to zdravemu človeškemu telesu. Vbrizgavajo naj jim različne bakterije, Skratka zločinci naj bodo odslej „poizkusne živali11. Pokorili se bodo na ta način, da rešijo za eno življenje, ki so ga uničili, sto drugih. Mogoče, je da ostanejo živi, potem naj bodo svobodni; ako umrjejo pa so se izpokorili in se žrtvovali za človeštvo. Poslušalci so baje ta „človekoljubni11 predlog sprejeli z velikim navdušenjem. Kako se množe narodi. L. 1913 se je naredilo v Rusiji 4,671.000 otrok, t. j. na Maščevalna gospa Henrijeta CailIauxova, žena ministrova, v svojem salonu. Nagrobni mramorna« pokrov z reliefno podobo vojvode Ernesta Železnega v cerkvi Reuu na Štajerskem, kjer je pokopan ta poslednji slov. vojvoda. Napis na plošči: Anno domini MCCCCXXIV decima die mensis Juny obiit Serenissimus princeps dominus Arnestus Archidux Austrie Stlrie, Karinthie, Carneole. Requiescat in sancta pace! — T. j. L. 1424. 10. dne meseca junija je umrl presvetli knez gospod Arnošt nadvojvoda avstrijski, štajerski, koroški in kranjski. Naj počiva v sv. m ru! (Na plošči so grbi: zgoraj na levi avstrijski, na desni štajerski, spodaj na levi koroški, na desni kranjski.) 1000 oseb 43’9 otrok, v Nemčiji 1,794.400 otrok, t. j. na 1000 oseb 29'9 otrok, v Avstro-ogrski 1,681.100, t. j. na tisoč oseb 34'3 otrok, v Italiji 1,137.000' ali na 1000 oseb 32'7 otrok, na Holandskem 170.400 otrok, ali na 1000 oseb 29‘1 otrok in v Franciji 715‘300 ali na 1000 oseb le 19'7 otrok. Največ otrok se rodi torej na Ruskem in v slovanskih deželah Avstrije; Nemčija je globoko pod Rusijo. Padec rojstev dela Nemcem hude skrbi, tako da so se bavili z nazadovanjem prebivalstva v nem. državnem in v pruskem deželnem zboru. Najslabša je Francija. Reklama na nagrobnih spomenikih. Amerikanci znajo delati reklamo, kakor nihče drugi na svetu. Kadar gre za reklamo, jim ni nobeno sredstvo preslabo ali preneumno. V nekem mestu države Ohio je našel neki novinar sledeče napise: „Tukaj počiva Ante Havvkins. Umrla je vsled bolesti, ker je izgubila lepoto. To bi se ne bilo zgodilo, ako bi se bila namazala vsak večer s kremo H. S. Cartes in sin. Dobite jo v vseh boljših lekarnah11. — In dalje: Tu spava večno spanje Ed. Kremer. Umrl je hipoma potem, ko si je nastavil na senci Parsimonov revolver, ki je najboljši in najpriporočljivejši11. Bogati pisatelji in umetniki. V Slovencih vlada mnenje, da je vsak umetnik revež in da drugače biti ne more, ker umetnost je pravzaprav — lenarjenje, postopanje. Umetnik, pisatelj. . . hm, od česa pa živi? Zaničljiv nasmeh na ustnih je ob izgovoru besede „umetnik" neizogiben. Prava izjema je slovenska mati, ki bi imela pogum, dati svojo hčerko umetniku za ženo. Saj se z umetnostjo v Slovencih resnično ne da dostojno preživljati samega sebe, kaj še celo familijo. A drugod so umetniki cvet družbe, ponos na- roda in tudi bogati so. Tenor E. Caruso zasluži za vsak svoj nastop okoli 1500 dolarjev ali okoli 600.000 mark na leto. Ima že nekaj milijonov in par krasnih vil. Tenor H. Jadlowker v Berolinu dobiva za 50 večerov petja 100.000 mark in prav toliko zasluži še z gostovanji na drugih odrih. Tenor L. Slezak zasluži okoli 200.000 mark na leto in ima tudi vilo. Pisatelj Geihart Hauptmann ima več vil in gradičev ter zasluži okoli 100.000 mark vsako leto, včasih tudi 200.000 mark. Oskar Blumenthal, pisatelj burk in gledališki vodja lastnega gledal, poslopja v Berolinu, zasluži okoli 250.000 mark na leto ter ima vsaj dva milijona v hranilnici in seveda lastno hišo. Pisatelj burk in veseloiger, Gustav Kadelburg ima v Berolinu sedem velikih hiš. V mladosti je bil srednje vrste igralec. Pisatelj romanov in dram Herman Sudermann ima več hiš ter zasluži vsako leto vsaj 100.000 mark. Lud. Fulda, pisatelj in prevajalec, ima vsaj milijon mark. Skladatelj operet Fran Lehar ima že par milijonov kron, prav tako njegov tekmec Leon Fali. Skladatelj Jean Gilbert, ki sklada tudi pevske in glasbene točke k burkam in vod-vilom, pa zasluži vsaj 250.000 mark na leto ima krasno vilo, dva avtomobila i. dr. Bogata sta tudi Rikard Strauss in G. Puccini, skladatelja oper, ki zaslužita vsaj pol milijona na leto. Igralec Aleksander Moissi zasluži 100.000 mark in Albert Bassermann, ki je tudi igralec, zasluži nad 48.000 m. Slikar Maks Liebermann ima palačo v Berolinu, ki je vredna vsaj 3 milijone mark, in zasluži včasih okoli 300.000 mark na leto. Slikar Franc pl. Stuck proda vsako svojo sliko vsaj za 50.000 mark. Kipar Louis Tuaillon v Berolinu ima veliko vilo in skoro cel milijon. Gledališki ravnatelj Maks Reinhardt zasluži najmanje 300.000 mark na leto in ima dve gledališči, i. t. d., i. t. d. V Slovencih pa mislijo ljudje, da umetnik sploh ne sine za svoje delo ničesar računiti, ker sicer ni — rodoljub. Slovenski umetnik more delati noč in dan, a ne zasluži na leto niti toliko, da bi živel brez skrbi. Koliko so napisali Jurčič, Kersnik, Tavčar, Stritar, Gregorčič, Aškerc in Cankar! A niti eden izmed vseh bi si ne bil mogel kupiti s svojimi honorarji niti — koče za vasjo. Za plačilo so želi večinoma napade in žalitve. Tužna domovina! Piranha — kanibalska riba. Bivši predsednik Zjed. držav, Teodor Roosevelt je popisal svoje doživljaje na reki Paraguayski, Vojvoda Ernest Železni, poslednji v slovenskem jeziku na Gospesvetskem polju na Koroškem ustoličeni vojvoda, ustanovnih kranjskih gimnazij, dobrotnik Ljubljane. kjer žive strašne ribe, zvane Piranha. Te ribe so kratke in široke, imajo oglato glavo in naprej štrlečo spodnjo čeljust. Zobje so oslri kot nož, klinasti kakor zobje morskega volka, ter silno močni. Ta riba je najbolj nevarna riba in nevarnejša od morskega volka, ker se loti celo človeka in velikih živali z grozno besnostjo. Pregrizne meso in kosti ter požre žival pri živem telesu. Ljudem je izredno opasna. Mnogo ljudi so te zverske ribe že požrle ali jih pohabile. Malorusi in ruski imperijalizem. Na Ruskem se je začelo novo brutalno prega-1 njanje Ukrajincev ali Malorusov. Ruska vlada ne priznava maloruskega jezika, maloruskega slovstva in maloruskega naroda, kar je seveda — milo povedano — pravcata bedarija. Že kruti minister Stolypin je izdajal ukaze, da oblastva pod nobenim pogojem ne smejo priznavati maloruščine v uradih in šolah. Ukrajinska društva razpuščajo ruska oblastva pod najbolj ničevimi pretvezami. Ko so Malorusi lani prirejali po Podolju kmetijske tečaje za maloruske kmete, jih je ruska vlada prepovedala, češ da bi ji bilo ljubše, da se predava kmetom v kitajščini kakor v malo-ruščini. Ko je nastopil škof Nikon v Krasno-jarsku za maloruski učni jezik po maloruskih šolah, mu je ruska vlada prepovedala pisateljevanje. Učitelje, ki govore v razlago ruščine po šolah maloruski, kaznuje ruska vlada z vso krutostjo. Toda malorusko učiteljstvo je imelo vendarle pogum, javno protestirati proti ruskemu zatiranju maloruščine, in temu protestu se je pridružilo celo rusko učiteljstvo. Meseca januarja t. L se je v Peterburgu vršila skupščina, ki se je je udeležilo okoli 6000 učiteljev iz vse Rusije. Skupščina je sklenila zahtevati, da naj se vsaki narod na Ruskem poučuje v svojem materinskem jeziku, torej Malorusi ali Ukrajinci v maloruščini. Ruska vlada divja zdaj proti učiteljem, ki imajo toli „prevratne14 misli. Vzlic temu pa se Ukrajina zbuja, in maloruski Ukrajinci ustanavljajo vedno nove časopise in nova svoja društva. Ruski imperijalizem mora podleči vzlic ječam in knutam. Jubilej ruske knjige. Letos se izpolni 350. leto, odkar je bila tiskana prva ruska knjiga „Apostol" v Moskvi po tiskarju dija-konu Ivanu Feodorovu in Petru Mstislavcu. Bilo je to 1. 1564., kar dokazuje, da ruska literatura ni baš stara. Prva tiskana knjiga je izšla na Kitajskem menda leta 584. po Kristuvem rojstvu. Najstarejša kitajska knjiga, ki je še ohranjena, je iz 1. 770, ko je cesarica Sootoki zapovedala natisniti na papirju mno- Velikanski pogreb bivšega praškega župana dr. Jana Podlipnega na Vaclavskem trgu v Pragi. go budistovskih resnic, ki so se shranile po templjih po vsej deželi. Kitajci so tiskali torej knjigo že dolgo pred Gutenbergom, ki je iznašel principe modernega tiskarstva in stavstva črk šele leta 1440. Dokler je prišla Gutenbergova umetnost na Rusko, je minilo vendarle še 124 let. Da postane knjiga narodna potreba, mora biti narod že na višji stopnji kulture. Na Kitajskem, Japonskem in na Koreji spoštujejo vsak tiskan papir toli so preganjali prepisovalci svetih in nabožnih knjig, ker so se pisarji opravičeno bali, da izgube svoj zaslužek. Tiskarna je životarila, se preselila v Vilno in celo v Lvov, dokler ni prišel na prestol Peter Veliki, ki je dal 1. 1705 vliti ruske črke v Amsterdamu. Prva knjiga s temi črkami je bila tiskana 1. 1711 in sicer je bil to prvi ruski „bon-ton“. Še istega leta je ustanovil car Peter prvo državno tiskarno. Kako je kasneje ruska cenzura hame za 1600, do Sidneya za 2500 in do Valparaisa za 2570 morskih milj. Sežiganje mrtvih leta 1913. Dunajska ,Wage“ poroča po listih „Phdnix“ in „FlammeL da je bilo v Nemčiji 1. 1913 sežganih 11.655 trupel v 47 nemških mestih. L. 1913 je bilo v Nemčiji sežganih le 10.064 mrtvecev. Mesto Liberec (Reichenberg) na severnem Češkem je nabralo doslej 123.700 K za svoj krematorijski bo sploh prvi v Avstriji. Fanatični Kitajci so napadli misijonsko postajo v Laohokou, jo oplenili in zažgali ter misijonarje pomorili zelo, da le redkokdo zavija svoje stvari v tiskovine, nego porablja večina v to svrho rajši bel papir. Po javnih trgovinah nikdar ne uporabljajo za zavijanje časopisov ali knjig, nego le čist bel papir, ker smatrajo onesnaženje tiskovine za razžalitev pisatelja in njegovih misli. Na Ruskem je tolika fino-čutnost neznana. L. 1553. se je ustanovila prva ruska tipografija v Moskvi, ki je izdala že omenjeno prvo rusko knjigo. A tiskarno preganjala tiskarne in knjige, to je znana sramota ruskega absolutizma. Newyork — največja luka na svetu. Newyork je prekosil London, ker vrednost blaga, ki se je vvozilo ali izvozilo je bila lani sledeča: Ne\vyork za 1973 milijonov dolarjev, London 1792, Hamburg 1677, Liverpol 1337 milijonov. Z otvoritvijo Panamskega kanala se Newyork brezdvomno še dvigne, ker skrajšuje ta kanal oddaljenost od Joka- Nazna.iilo. Vsem cenj. naročnikom, katerim poteče 1. aprila 1914 naročnina za „Slov. Ilustr. Tednik", smo danes priložili poštne položnice s povabilom, da izvolijo čimpreje obnoviti naročnino. Obenem prosimo, da naj vsak naročnik, ki obnovi naročnino, pripiše k svojemu naslovu tudi številko, ki jo ima na ovoju lista. Isto velja tudi ■za tiste, ki žele spremeniti svoj naslov ali če reklamirajo kako številko. Knjižnica „Slov. Ilustrov. Tednika". V 49. številki S. I. T. L 1913 smo naznanili slovenski javnosti, da osnujemo elegantno knjižnico, ki bo prinašala zares dobre, zanimive izvirne novele, povesti, humoreske ter tudi skrbne prevode leposlovnih in poučnih del, pisanih v sveži, okusni in vsakomur dostopni obliki. Zaradi mezdnega gibanja stavcev in zaradi drugih ovir naša knjižnica, žal, ni mogla začeti že ob novem letu izhajati. Sedaj pa so Ex libris knjižnice „S. I. T.“."(povečan). Risba akad. slikarja Maks. Gasparija. ovire odstranjene in so vse priprave dozorele že vtoliko, da izideta prva dva velezanimiva zvezka novel in humoresk naše Knjižnice Slovenskega Ilustrovanega Tednika še pred Veliko nočjo. I. zvezek je že dot iskan. Knjižnica Slov. Ilustr. Tednika prinese: <71 I y<7)oyhii Radoslava Murnika Ul. 6 UU/CKIH lovske povesti in humoreske pod naslovom: „Lovske bajke in povesti." RHDD-mURriiK LOVSKE-ER^KE-iri POVESTI Rado Murnik: Lovske bajke in povesti. — Naslovna slika (pomanjšana). er* 11 y otrok* to bolnike on tolodra. Vaebuja pravo planinsko mleko. Škatfja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji. t Poizkušnje Nestlejeve moke za otroke ® se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 82. Sprejmem učenko, staro 16 let, zmožno tudi nemščine, za mojo manu-— fakturno trgovino. — T. OGRIN, trgovec, Novomesto. = Motorno = kolo Puch 23/4 HP rabljeno, dobro idoče se radi vojaščine ceno proda pri I. Ban, izdelovatelj vozov, Ljubljana, Wolfova ulica. Dve veliki prostorni sobi pripravni za trgovino, pri farni cerkvi v Hinjah, oddam v najem. Matevž Škufca v Hinjah, Žužemberk. 204 Puchovo 3HP motorno kolo izborno ohranjeno se proda za 400 K. Za brezhibno delovanje motorja se jamči. — Poizve se v upravništvu „Slov. Ilustr. Tednika". 205 Hiša s stanovanjem, trgovino in z vsemi potrebnimi shrambami v Dobu ob drž. cesti na prometnem kraju se da v najem s 1. junijem 1914. Poizve se pri lastniku Antonu Videmšek v Dobu pri Domžalah. 203 1- vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka i3i Br. Novakovič vinska trgovina — v Ljubljani. —■ Višjega štabnega zdravnika in lizika dr. Schmldft znamenito oljeza sluh odstrani hitro in temeljito nastalo ClDtiato, teienli Iz oftUainn!! po ulisih io nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4.— e navodilom o uporabi, Dobiva se samo v I na Novem trgu, Celovec. Prodam krasno, čisto novo mandolino za jako nizko ceno. Nik. Loboda, Radovljica Gorenjsko. 197 (a v) neverjetno poceni!! Najcenejši dobavni vir. 720 kosov le K 3"75. Krasna pozlačena, 36 ur idoča precizijska anker ura z lepo verižico, točna za katero se jamči 8 leta, 1 moška svilena zavratnica, iz bele masivne pale jamčeno ne-zdrobljive, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 možki prstan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 kiasno žepno toaletno zrcr-lo, momeutni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par duble zlatih manšet, gumbov „Ideal11 s patentno za-pono, 1 čudovito lep album za podobe obsezajoč različne podobe najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, 1 Čudovito lep ženski vratni colier iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 620 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, ve’ja le K 3'75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „L 0 U F R E“ • 84 F. W1NDISCH, Krakovo štev. A/2. Za nengajajoče se vrne denar. ..........—fi) našel denar, in kako težko mi je bilo to delo. Pravzaprav mi je bil obljubljen denar šele za jutri, in le slučaju se imam zahvaliti, da ti ga izročim lahko že zdaj. Okoristil sem se z ugodno priliko, čeprav sem se kompromitiral“. „Revež," je dejala Ju-lijeta ironično. „Ti, siromak, mi hočeš menda res natve-ziti, da ti je strašno težko, dobiti zame 10.000 frankov." „Bogme, res mi je težko." Pogledala ga je in se zasmejala na ves glas. „Ugajaš mi v tej ulogi ubogega mladega moža." f„Ce misliš, da igram ulogo^ . .“ „Že vem. To ljubeznivo priznanje je samo predigra. Jutri začneš tarnati o veliki denarni zadregi, in’pojutrišnjem . . . Samo skopost ti je še manjkala do popolnosti. To te mora peči vest za vse lepe denarce, ki si mi jih že znosil!“ Noel je zaceptaljezno z nogo. „Ali misliš vse to zares? Tako slabo me sodiš? No, potem ti moram priznati, da sem v resnici ruiniran; zapravil sem vse do poslednjega beliča. Segati moram po obupnih sredstvih ..." Krasno posestvo, 16 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano gospodarsko poslopje za 15 glav živine, obokane svinjake, kozolec s 6 okni ter mlin komaj 30 korakov od hiše, je po ceni na prodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha 33 a 53 m2. Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike. Natančnejša pojasnila daje gosp. Fran Rajšter v Šošt nju. 189 Fizikalieeo-terapevtičm amliulatarij za živčne in druge bolezni, primarija DR. I. ROBIDA. Ljubljana, Dalmatinova ulfca žt. 8 (zraven Kmetske posojilnice) od 11. do 12 in od 2. do 3 Zdravljenje z elektriko, masažo, svetlobo in toploto. Visoko frekventni toki, čveterostanične električne kopeli, franklini-zacija, termopenetracijsko zdravljenje, vibracijska in konkusijska 22 masaža. Specijelno zdravljenje živčnih bolezni. Tl- CC J ANT. BAJEC Brzojav: CS £ C3 >N cvetlični salon > U- h- = Ljubljana = Cd ca Pod Trančo št. 2 tn c £ šopki, venci, trakovi. 143 L J O M Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu. Bujno lepo oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starosl hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'—, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K8*- Kosin. Dr. A. Rix Laborat, Dunaj IX., Berggasse 17/0 Raz pošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfimerija A Kanc in drogerija „Adrija". 142 □ a BDaanDnaaDuaaaDaDDDaDanaDDDaaaaa n a a a □ □ □ u a □ □ □ n 13 a □ Pomladne novosti v izgotovljenih oblekah priporoča tvrdka Maček & Ko. Franca Jožefa cesta št. 3. Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno iti solidno. a □ a a □ □ □ a a a □ □ H □ a a Založniki c. kr. priv. juž. železnice. □ n Solidna postrežba. Najnižje cene. □ a h □□□□□ncsaoaaaaDDDDaBDDDDDDaoDBaa Q 193 p Schneider & Verovšek trgovina železnine na debelo in na drobno Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16 priporoča svojo bogato in novo urejeno zalogo kuhinjske oprave kakor: Štedilnike, litoemajlirano posodo in emajlirano ploščevina-sto posodo najboljše kakovosti z znamko „Superior“ pod jamstvom, kuhinjsko orodje, železne in medene postelje, železne umivalnike prav čedno izdelane, blagajne in sploh vse, kar se rabi v hiši in kuhinji, dobi vsaka gospodinja v veliki izbiri in v najboljši kakovosti. Zmerne cene! m Zmerne cene! Ivan Gržinič, Kum, p. Roč, Istra, pošilja pristno istrsko vino hi po K S2‘—. Trgovcem in gostilničarjem znižane cene. — Cene brinja po dogovoru 191 Zastonj dobi 2V2 metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21 kdor narodi 5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne In 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev. Vse pošilja tudi z 2V2 m blaga vred franko po povzetju Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu. (Severno Moravsko) Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. -------- m m -----------------' -: . ■ ■■ ■ ■ .. ■■■ ■ Odvetnik Dr. Karl Koderman naznanja, da je otvoril svojo otvetniško pisarno v Mariboru, Tegetthoffova cesta 30. — Telefon štev. 192. — ___________________________________194 1 tu ' ' u 3 3 Oči mlade ženske so se zasvetile veselo in nežno je pogledala svojega ljubimca. „Oh, če bi bilo res! A ti si malopridnež! Ce bi ti smela verjeti!" Ta veseli pogled je ranil Noela v dno srca. Verjame mi in se raduje moje nesreče , je dejal sam pri sebi. Naveličala se me je docela. A varal se je. Misel, da bi mogel moški iz ljubezni do nje in brez očitljive besede planiti v pogubo, jo je upijanila. Do srečnega je bila hladna, revnega in nesrečnega pa bi ljubila — čutila je to. (Dalje prihodnjič.) = Obnovite naročnino takoj! = Književnost. „Ljubljanski Zvon“. Letnik 34. Št. 1,—3. prinašajo povesti in novele Iv. Cankarja, A. Labuda, Milana Pugelja, Lovra Kuharja, Pastuškina, M. Z. Juga, Podlimbarskega in Jos.'Premka. Pesniški del prispevajo A. Debeljak, J. R. Glaser, Iv. Albrecht, Ivo Peruzzi, Ign. Gruden, Rad. Petruška i dr. Poučne spise so prispevali Vladimir Knaflič, Vilko Mazi, dr. Fr. Ilešič, J. Wester. Književna poročila so jako bogata in temeljita. Ureja ga prof. dr. Janko Šle-binger. „Ljubljanski Zvon“ je naš najstarejši mesečnik, ki zbira v svojem krogu najodličnejše dopisnike ter nadarjeni slovenski literarni naraščaj. „Slovan11. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Letnik XII. Št. l! in 2. prinašata povesti in novele dr. Al. Kraigherja („Rimska proce-sija“ in „Primicija v Sloven. Goricah“), Iv. Cankarja („Večerni gost'1 in ,,Mimogrede“), Milana Pugelja („Mimo ciljev'1 in „V samoti11), pesni Otona Župančiča, Alojzija Gradnika, Rud. Maistra, Ignacija Grudna, R. R. Rovanova, Ant. Funtka i. dr. Poučne spise so prispevali Župančič O , Pros. Kretanov, dr. Fr. Kidrič, dr. Iv. Prijatelj i. dr. Tudi Listek je vedno zanimiv in raznovrsten. „Slovana11 ureja mestni arhivar Oton Župančič. Ilustrativni del tega elegantnega mesečnika prinaša najizbranejše gradivo in tudi najboljše umetnine domačih slikarjev in kiparjev v dobrih reprodukcijah. „Dom in Svet“. Leto 27. Štev. 1. in 2. prinaša povesti Fr. S. Finžgarja (Biser), dr. Fr. Detele (Spominska plošča), Toma Zupana (Moja mati), Iv. Cankarja (Dve zgodbi), Stanka Majcena (Povestice) in Narta Velikonje (Med dvema stenama). Pesniški (tudi pesnikovalski) del so izpolnili Jos. Lovrenčič, Šilvin Sardenko, Alojzij Remec, Stanko Majcen, Leop. Turšič in Milan Kuret. Članke in razprave so prijavili dr. A. Breznik (Razvoj novejše slovenske pisave pa Levčev pravopis), dr. I. Pregelj (Peter Bohinjec), Izidor Cankar (Verska podoba), dr. J. Šilc (Enrika pl. Handel-Mazzetti in njen roman) ter Fran Stelč (Varstvo spomenikov). Končno: Književnost, glasba, drobiž. Ilustrativni del je prav bogat in zanimiv. Umetniških prilog imata zvezka 5. Listnica uredništva. U. F. v Slov. Gradcu. Poslano sliko in poročilo smo vrgli v koš, ker je vse že zastarelo. Če pošljete sedaj, torej čez pol leta, poročilo o Vaši gledal, predstavi, ki se je vršila septembra lani, kateremukoli listu, ga bo vsak odklonil. Pošljite kaj aktualnega! Kdor pošlje kako zanimivo sliko, ki bodi dobra in vselej aktualna, naj p.r i -loži tudi razlago ali opis. Ako naj se slika vrne, je priložiti dovolj znamk. Rokopisi, ki niso naročeni, se ne vračajo. Nekdaj in sedaj! Nekdaj smo naročevali blago le iz tujine, sedaj pa se lahko naroči vsako blago za obleke ali za kaj druzega iz Prve slovenske spodnještajerske razpošiljalne I. N. Šoštarič, Maribor, Gospodska ulica št. 5. Ceniki se razpošiljajo zastonj. Postreže se vsakega v splošno zadovoljnost. Velik prepir nastane lahko včasih iz navidezno malenkostnega vzroka. Če n. pr. žena prinese možu na mizo slabo kavo, bo mož gotovo hud, in neprijetni prizori niso izključeni. Temu je seveda lahko v okom priti, če kupuje gospodinja Kolinsko kavino primes, kajti tako ve, da bo njena kava dobra in bo možu ugajala. Saj je stara znana stvar, da je Kolinska kavina primes najboljši kavni pridatek, ki da kavi vse one ugodne lastnosti, ki nam na njej tako ugajajo. Zato zahtevajte v trgovinah samo Kolinsko kavino primes! Opozarjamo naše cenj. naročnike in čitatelje na modno in športno trgovino I. Kette v Ljubljani, Franc Jožefova cesta št. 3. Več v oglasu. Najboljše ure dobite po nizki ceni pri tvrdki H. Suttner v Ljubljani 5, ki je največja razpošiljalnica na slovanskem jugu. Zahtevajte cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Mično novost za otroke oddaja brezplačno tvrdka Nestle na Dunaju. To so izre-zovalne deklice, ki predstavljajo znane osebe iz pravljic v umetniško dovršenih risbah in podajajo otroškemu srcu razvedrilno mikavnost. — Razen te novosti se na željo odda-jejo in razpošiljajo tudi poskušnje Nestlejeve moke za otroke pri: Henri Nestle, Dunaj, L, Biberstrasse 82. Veletrgovina V. Weixl v Mariboru je zopet založila 2 vrsti lepih narodnih razglednic in sicer: „Zvezda mila je migljala," ter „Iz stolpa sem mi zvon doni". Razglednice so zelo lepo izdelane, ter se priporočajo občinstvu v nakup. Dobijo se že tudi v Ljubljani, kakor v mnogih drugih krajih. □□aaaiiiiEicaiiiiDDa Cenike, o natisne elegantno in ^ okusno ter najceneje Učiteljska tiskarna v Ljubljani. □□□□□□□□□□□DDDD Vsak otrok že ve, da se dobe najfinejši, najtrpež-nejši in najcenejši čevlji edino le pri Viktoriji Strniša, Lj ubijana Jurčičev trg. Za dame že od K 8 naprej Za gospode že od K 10 naprej Otroški že od K 3 naprej Gg. učiteljem, učiteljicam in c. kr. uradnikom 15% popusta. 98 Otvoritev cvetlične trgovine Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. marcem na Mestnem trgu št. 11 cvetlično trgovino. Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vsa v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno. .*. Z velespoštovanjem 167 Anton ITerant, umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3. IŠI r: Krasne spomladanske novosti dobro blago in po že priznano najnižjih cenah dobite as m S PETER ŠTERK sM«8*. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši moški klobuki in čepice. “I Dalje čepice za dame, deklice in otroke ter razni nakiti. p Vse potrebščine za šivilje itd Kolesarji! Izšel je prvi slovenski cenik domače tvrdke A. GOREČ Specijalna trgovina s kolesi in deli Ljubljana, Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja) priznano najboljših ADLER in :: ES-KA koles ter posameznih delov. Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj. Manufakturna trgovina J. MIK ” prej Franc Souvan sin : LJUBLJANA : Wg8gBgm* testni trg 22 nasproti lekarne. Posebno bogata zaloga za moška oblačila!! Najboljši nakupni vir S modernih blago v za ženske obleke I iz svile, volne, delena itd. 1 Vedno zadnje novosti = rut in šerp. = Bogata zaloga vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platni kotenine in drugo belo blago. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Gričar & Mejač SODE is :: Ljubljana Da ** SS __._____._____ •• DD DO ’ DD DD DD SS Prešernova ulica 9. §§ DD □□ DD DD do Največja zaloga zgotovlje- d! □ □ ............. 1 UD □ □ □□ gn nih oblek za gospode, dečke gg DD DD gg in otroke. gg DD DD D<3 DD DQ DD DD □ D DD DD DD DD DD DD Konfekcija za dame. Točna, postrežloa. ; Solidne cene. : DD IDD DD DD DD DD DD DD D D DD DD DD DD DD aaaaaDDaDDDaaaaDDaaDaaaaDDaDDaa ddd jaaDDaaaaaaaDDaaaaaDDDDDDaaa Velika zaloga špecerijskega blaga / špirita, žganja,/' moke, otrobov / in ^ koruze. / C.« v' / ^ <č\€ ▼ ' Na drobno in na debelo. dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj IVAN BUGGE \IG, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 7. igo „SLAVUA« vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi K 65,000.000-Izplačane odškodnine in kapitalije K 129,965.304-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo. 62 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavlje* v Ljubljani. aDDaDDDDaaaDaaDDDaaaaaDDDaaaaDaa ggDDDDaDDaaDDaaaDaaDaa^DDaaDDDgg Najboljši šivalni stroj sedanjosti je D D D □ D D n D D D n D D D D D D □ D D D U D D D D D D D ggDDDDaaaaaDDDaaaaaaDDDDaDaDODgg DDDDDDDDDDDDaaDDDDDODDDDDDDDDDDD m faff 10 letna garancija. Pouk v vezenju brezplačen. In*« specialna trgovina šival- Igll* V UKj :: nih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št. 7. D D D D D D D D DD 1^ Dve hiši v eni se nahaja že nad 100 let stara gostilna, žga-njetoč, trafika, poštni nabiralnik, tik farne cerkve, edina v fari, ter 35 oralov lepega posestva se daste v najem ali pa prodaste. Več pove P. CAPUDER, Zlatopolje 21, pošta Lukovica pri Domžalah, is? Kupcem posestev se nudi prilika, priti na eno izmed dveh jako prijaznih in lepo urejenih posestev, na večje ali manjše, po dogovoru. — Čedna vas poleg okrajne ceste, ne predaleč od cerkve in železnice. Poizve se pri Jožefu Prešeren v Globokem pošta Studenice pri Poljčanah, Štajersko. (186) Oblastveno izkušeni 179 vodnjaški mojster Franc Mahen v Trnovljah pri Celju prevzema vsa vodnjaška dela, napravlja vodnjake iz beton-krogov na najboljši način pri zasebnikih in javnih poslopjih, popravlja sesalke-železne in lesene itd. Mehanično mizarstvo in žaga z motornim obratom. Velika zaloga železnih in lesnih sesalk in vseh drugih potrebščin po najnižjih cenah. Večletno jamstvo. 2X2 to ni bilo in ne bode! Resnica pa je da mojej žitni kavi, kar se okusa tiče ni tu ne bode enake. Ta izvrstna žitna kava stane pri meni 5 kg samo K 3'50 v lepi vrečici vsake poštnine proste in vrhutega dobite zastonj še lepa in prav koristna darila. Naročite si takoj a samo pri Karlu Tišler v Schonfeldu pri Bečovu 173 (Češko). DaaDDaaDODODDDaaDaaDaaDDODDDDDUD DD DD D D D D D a a a D D a D D D a D a a a a D a D a DD Modistka Minka Horvat Ljubljana, Stari trg št. 21 priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških slamnikov. ---- Popravila najceneje. - 182 D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D DD DaaaDDDDDDDaaaaDDaDaDaaDDaaoDDaa r Umetna knjigoveznica Ivan Jakopič Ljubljana, Frančevo nabrežje 13 se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del. Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige. Vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice iz-gotavlja vedno po nizkih’cenah. Originalne platnice za liste: „Slovan", „Lovec", „Zgodbe sv. pisma" „Čebelar", „Dom in Svet", „Slovenski Ilustrovani Tednik" itd. itd. ima vedno v zalogi. fl Postrežba točna. Postre 13« mmm Delo solidno. ilidno. H ■sV Čudodelna šivalna priprava za nogavico in pletenine, za saknenino. 137 Z našo brez primere izvrstno Čudodelno šivalno pripravo si varujete oči, pridobite čas, izvedete delo trpežno in lepo ter Čudovito enakomerno, in je ta Čudodelna šivalna priprava najboljši pomoček pri šivanju nogavic in vsakršnih drugačnih pletenin, kakor spodnjib.kril. namiznih prtov, servietov, rjuh, Jegrovega perila, obleke itd,, ter se da z našo čudodelno šivalno pripravo vsak predmet posebno hitro in Čudovito lepo ter enakomerno kakor nov popraviti in smo prejeli že mnogotisoč zadovoljnih pisem. Cena eni kompletni čudodelni šivalni pripravi z lahko umljivim ilustrovanim navodilom K 3'—, 3 kosi K 8’—. Prodaja po povzetju pri trgovini novitet IVI. Swoboda, Dunaj IH/2, Hieflgasse 13-280. 1 Novo došel! 1 Kavarna Central Z c Ljubljani priljubljeni vzorni < O tamburaški in vokalni zbor O 5 dam. „Javor“. 2 gospoda. U- O > O Prvi nastop v nedeljo dne 1. marca 1914. t»< Z Vso noč odprto. 75 Vstop prost. 1 Novo došel! 1 Singer šivalni stroji so neprekosljivi v trajnosti in vsestranski uporabi. Singer šivalne stroje dobite samo v naših prodajalnah z S“ izveskom". SINGER Ko. dehi. družba šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Novo mesto, Glavni trg štev. 45. Kranj, Glavni trg štev. 119. 5 Kočevje, Glavni trg štev. 79. Semena 3 ~N zanesljivo kaljiva dobavlja Henrik Vanek osred. semenska trgovina Praga, Vaclavski trg „Pri zlati gosi“. 177 Slovenski ceniki na zahtevo zastonj. Kdo1' poštje najmanj 40 naslovov posestnikov, učiteljev, lastnikov vrtov z natančno označbo bivališča in zadnje pošte, dobi zastonj zanesljivega .... oznanjevalca '* vremena. Izvoz češkega semen, žita po vsem svetu. Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku". i§~- ^ —- ---- - -c.- s-« -'■i---* Nikdar već v življenju! Krasna ženska srajca za le K 1*95 se dobi bogato vezena, čudovito lepa fazona z gumbi na rami, različno okroglo, poševno ali štirioglato izrezana. Garantirano rumburško trpe- zaloge se prodajajo po tej čudovito nizki ceni. Kdor vzame najmanj 3 kose jih dobi I/ 1»QC kos samo po ^ Prodaja jih po povzetju edino M. SWOBODA, Dunaj, III./2, Hiessgasse 13—280. žno platno! Zaradi opustitve velike tvorniške Velikanska zaloga klobukov, slamnikov in čepic. ■ I. SOKLIČ, Ljubljana, Pod Trančo. in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah T'o.g'oslo^T'an.slra razpošiljalELa, R. Strmeckr v Celju, št. 341, Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije 81 in Amerike je treba denar naprej poslati. Za kratek čas. Dober mož. Župnik: Ampak, Mencej, menda vendar niste šli v tem strašnem mrazu v mesto? Mencej: O ne, poslal sem svojo ženo. Slovo za večno. Študent: Včeraj sem se za večno poslovil od svojega strica. Strašno sem žalosten. Prijatelj: Ali je dobri mož umrl? Študent: Ne, a rekel mi je, da se smem prikazati pri njem le takrat, kadar ne potrebujem nobenega denarja. Za koga? Učiteljica: Kaj? Spisovnik zaljubljenih pisem prinašaš v šolo? To je oslarija, ki jo vržem v peč. Višja učenka: Oslarija? Ne, zame še ne. Porabljena prilika. Mati (hčerki in ženinu, ki iščeta pod mizo padlo krono): Kaj še zmeraj iščeta? Mala sestrica (pošepeta materi): Saj ne iščeta ... pod mizo se poljubujeta. Iz nebes padel. J-anez : Na, prijatelj, zdaj pa gotovo živiš s svojo ženico kakor v nebesih. Tone (ki se je pred kratkim oženil). O, sem že padel iz oblakov! Razloček. Hčerka (po plesu): Mama, ali si videla? Gospod profesor in gospod komisar sta me hotela spremiti domov. Mama: Domov že, a pred oltar te noče nihče spremiti! Etika. Učitelj (razlaga učencem, da moramo svojega bližnjega ljubiti, čeprav je naš sovražnik): Ali moramo ljubiti tudi pijance in lenuhe: Učenec: »Da, tudi pijance in lenuhe moramo ljubiti.« Učitelj : Dobro. Pa še povej, zakaj jili moramo ljubiti! Učenec: Zato ker so naši očetje! Oglas. Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah-Muggia — Istra. 83 Edina primorska tovarna dvokoles „Tribuna" Gorica, Tržaška ulica štev. 30. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18 F. BATJEL, Gorica, Vi: Prodaja na obroke. Ceniki franko. 2. vrsta K 6‘50 K 6'50 K 6 50 Nikakršna sleparija! Ne zamenjajte z enakimi ponudbami! K,X!3,i£ 30 000 parov ških čevljev, izvrstnih, jako elegantnih usnjenih čevljev na zalego iz najboljšega trpežnega usnja, z dobro zbitimi nazvunštrleeimi podplati, kakor na podobi, da seznamimo našo firmo. Le izdelovalno mezdo K 5 50. za 1. vrsto, za moške ali ženske čevlje se plača. 2. vrsta: Moški in ženski nedeljski in prazniški čevlji na zatego z modernimi višjimi dunajskimi petami za par K 6 50. Dobavimo vsakomur popolnoma po želji v največje zadovoljstvo. Zamena dopustna, torej nikakršen riziko ! Razpošilja po povzetju c. kr. trgovskosodnijsko protokolirana Exportna trgovina čevljev Franc Humann, Dunaj, II., Aloisgasse 3/76. Krščanska svet. firma. Šele Vaše priporočilo naj nam nosi korist. Tisoči priznalnih pisem. Čevljarska zadruga v Mirnu Cene stalne in primerne, pri Gorici (Primorsko). Cene stalne in primerne. Edina zadružna jugoslovanska tovarna čevljev. • Čevlji se pošiljajo na drobno po 1 jako nizki konkurenčni ceni, tozadevni ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko. Export na debelo: Cenj. trgovcem se pošilja blago po primernih kondicijah in nizki ceni. • Čevlji se prodajajo v lastnih pro-I dajalnah in sicer: v Gorici, Trg sv. Antona št. 1 in Na Kornju št. 13; v Trstu, Bariera vecchia št. 38 in Via dei Rettori št. 1; v Splitu, Ulica Subiča; v Tržiču Blago pošteno! (Monfalkone), Corso Aquilea. Blago pošteno! Nezdrobljive = punčke = dobavlja prekupcem najceneje ANA JUNG, iz-delovateljica punčk, Py-banke pri Teplicah, Češko. Vzorce po 6 K franko po povzetju. Grosistom velik rabat, ne Prodam hišo s prometno trgovino in gostilno, prikladno za veletrgovino ali tvornico. Hiša nosi mesečno K 600 stanarine. Vprašanja na Marija Krefl, Karlovac, Hrvatska. isi 150.000 ur! Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov srebrnih ur, z dvojnim plaščem imitiranih. Anker-rem. kolesje teče na rubinih (3 plašči). Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5 80, 5 komadov K 14- ,10 komadov K 27—. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju 100 CentralaurPodgorce Postfach 10/130 (Avstr.) Najboljše sredstvo zoper stenici, in drugi mrčes je „Morana" „Morana“ uničuje temeljito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. m Pri večjih naročilih po pust, trgovcem rabat. Samotok pravi grozdni sok s Pelješca. Bel in rdeč. Posebno dobro vino za bolnike. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Berta Sevar, Jakobski trg. i51 lazilo za lasa varstv. znamka Netopir napravi g. ^Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski uLšt. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje samo ena steklenica. 2 Spričevala na razpo lago. Blago za obleke moške in ženske naravnost iz tovarne zasebnikom po najniž.jih izvirnih tovarniških ccnali. Mične novosti za spomlad in poletje izvrstnejše kakovosti. : „Ostanki po slepi ceni.“ : Zahtevajte našo zbirko vzorcev. Prva šlezka razpošiljalnica sukna „SUDETIA“ Jagerndorf 55, Kitchenplatz 1, Avstrijska Šbzlja. 168 "V Čuvajte se peg! S Vaše obličje I bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. J Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, I sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-I dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vla- ■ dlcca balsamln". Steklenica K 2-50. Rationell I bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi. * = Neprijetne dlačice = ■ z obličja in rok odstrani trajno in brez bo-! lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50 Bujno polnost-krasno 1 1—= oprsje -- š doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, g Učinek zajamčen. Nešteviini zahvalni in pri- I znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- ! polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino | krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- ■ klenice univerzalnega sredstva Et - Admille ! z navodilom 5 K. K temu posebni kremni | izvleček „Vladicco“. K 2'—. Nikako izpadanje las, nikake luskine I 3 Poarine lasna mast oživlja in krepi lasne korenine tako, da se ! lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. g Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. I Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični ! laboratorij W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. j Tisoč in tisoč priznanj in zahval. (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba ■ in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov £ se jamči. 500 kron Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —, o lončki K 2 50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemčny, Kaschau S (Kassa) I Postfach ~ 12/44. (Ogrsko.) Najboljši nabavni vir za Izgotovljene postelje iz dobrega Češkega posteljnega perja! Napolnjeno v gostomteni rodečem nankingu (inlet), s pernicama, 180X120 cm, z 2 zglavnicama, vsaka po 80X60 cm, z novim, mehkim trpežnim perjem K 16*—, polpuh K 20—, puh K 24-—, pernica sama K 10*—, K 12*—, K 14’— in K 16’—, zglavnica sama K 3’—, K 3'50 in K 4*—. Dvojna pernica, 200X 40 cm K 18*—, K I4,50, K 17*50 in K 21*—, zglavnica k njej, 90X70 era, K 4 50, k 5*20 in K 5*50. 5 kg sivega perja K 9*40, boljše do K 16*—, polhelo K 17*—, 5 kg novo, dobro, belo peije brez pr?hu K 24'—, snežno belo K 30;—, boljše K 36*—, najfinejše gosposko, pukano perje K 45*—. 5 kg nepukanega (cu-fano) od živih gosij K 26*— in K 30-—. Beli pub, debelo pnkan K 5*—, b Ijši K 6*—, . , , ,, , Tr _ . najfinejši prsni puh K 6*50 za ,4 kg, siv pub /s kg K 2*50 in K 8*—. — Razpošilja se franko po povzetja. Zamena proti povrnitvi poštnine dopustna. Sigmund Lederer, Janovvitz a. Angel št. 204 pri Klattau, Češko. Tigrasto flanelno _ posteljno odejo 190 cm dolgo, 120 cm široko, dobite, če naročite žitno kavo „Ljubljenko gospodinje*4. 1 zayoj 5 kg žitne kave z odejo velja K 5'— 1 „ 5 kg sladne kave z odejo „ K 5 75 1 „ 5 kg žitne kave z lepim blagom za bluzo ali 2>/2 m plama K 4‘50 1 „ 5 kg sladne kave z lepim blagom za bluzo ali 2'/2 m platna K 5-— franko po povzetju. Pišite še danes : 164 Prva Kuksovska tovarna za žitne in sladne kave Bartmann & Ježek v Kuksu (Češko). Dobro vpeljani zastopniki se iščejo proti visoki proviziji. Fotografski aparati iz lesa in kovine, strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Rečne kamere po K 1'60 in več Aparati s stativom K 620 „ „ Sklopne kamere po K 9 70 „ „ in dražje do K 300 — v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto. Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere, Hirschberg 164, Češko. ie uuijctiidj ifiesLiii irg st« o« Klobuki se sprejemajo v popravilo. -----Cene od K 2-20 naprej.--- Slamniki od K 1*20 naprej. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje is (Strickmaschinen). Brezplačen pouk v vezenja. Tovarna v Linču usta-novlj. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. Najboljši češki nakupn vir. Naročila od 5 kg naprej franko. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; rima polbelega 2 80 K; elega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6*40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Zgotovljene postelje f*.’ menega nanking., pernica 180 cm dolga, 130 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, SO cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 84 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in IS K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K- Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17-80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 570 K, spodnja pernica Iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 11S cm široka 12 80 in 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej Iranko Lahko se Iranko zamenja, za neugajajoče se vrne denar. S. BENISCH, Dešenlce 180, Češko. Natančneji cenik gratis in franko. 20 Čudovito zdravilo proti pljučnim boleznim! Pisma bolniliov Nadporočnik Bela K___y piše: Pred dvemi leti sem se prehladil pri nočni vaji, dobil sem pljučni katar, pozneje pljučno bolezen. Krčeviti kašelj in nočno potenje me je izredno slabilo in sem shujšal. Dobil sem dopust in jemal med tem mnogo zdravil, potoval sem tudi na jug, toda nič ni pomagalu, nazadnje sem popolnoma obupal. Tedaj ser. čital v angleškem zdravniškem časopisu o slovečem pljučnem redilu Certosanu in si ga naročil. Rabil sem ga šest tednov po predpisu in sem čez dva meseca zopet živahen in krepak vojak. Pravijo mi, da izgledam zdrav kakor še nikdar in počutil se res nisem nikdar prej tako krepkega in srečnega. leltamar-ju. Župnik R. B... 1 v K ... m piše: Srčno Vas zahvaljujem, da ste mi poslali popis pljučnega redila Certosan. Nisem se mogel iznebiti dušlji-vega kašlja, ki me je mučil z astmatičnimi napadi. Poskusil sem vse, kar so mi nasvetovali zdravniki in bolniki, a ni nič pomagalo. Certosan me ni v nekaj tednih samo ozdravil, marveč me je tudi bistveno pokrepil in sem pridobil na teži. čudovit je vpliv tega preparata, ki ima izvrsten okus. Blagoslavljam iznajditelja! Priporočam zdravilo vsakomur, ki ima podobno bolezen. Velika originalna steklenica Certosana velj*a 5 kron. Dobiva se v lekarnah. Če bi ga tam ne bilo dobiti, ga naročite v glavni zalogi: Lekarna Josef von T8r8k, Budapešta, VI. Kirdly-12/e. utca 70 „BALKAN" trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. Podružnica: Ljubljana, Dunajska c. 33. Centrala: TRST. 93 Telefon štev. 100. Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladi-g šča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženega blaga. Najmodernejše opem- N o Ijeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentira- | ~ nimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. 5 S Omotanje itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmatie" ’ £ delniške parobrodne družbe v Trstu. — Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno, ter 2 o Trst-Ancona parobrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst, Avstrijskega Lloyda, Cunard- ” Line za I. in II. razr. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek „Jadranske banke*. Pozor! Kje naj pustim i svojo obleko oči- ■ stiti in prebarvati? i Nikjer drugod, a kakor le pri JosipuReichu v Ljubljani. Tovarna: Poljanski nasip 4. Sprejemališče: Šelenburgova ulica 3. Tam ti z električnim in parnim obratom vsako obleko poljudno prebarvajo, ter s kemičnim čiščenjem popolnoma prenovijo, ne da bi se obleka najmanje pokvarila. Le poskusi in gotovo boš zadovoljen! 128 Ceno posteljno perje in piCil 1 kg sivega puljenega 2 K ooljšega 2 K 40 v; prima polbe-lega 2 K 80 v,belega 4 K; prima belega puhastega 6 K; vele-finegia 7 K, 8 K in 9 K 60 v; puha sivega 6 K, 7 K, belega prima 10 K; prsni puh 12 K. Najboljši češki nakupni vir! Naročila od 5 kg naprej franko. n :: Napolnjene postelje :: iz gostonitega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, vsaka okoli 80 cm dolga, 60 cm široka, polnjena z novim sivim, stanovitnim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14, 16 K; posamezne zglavnice 3, 3 50, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 15‘—, 18*—, 20 K; zglavhica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5, 5‘50 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13'— in 15*—. Razpošilja se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej’ Maks Berger, Dešenice štev. 196/4. Češki les ----------- (Bohmervvald). ~ Nikakršen riziko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vse posteljnine brezplačno. 111»»PRTI 1 irrči«11 l (bteV^^^TTl IUifrlyi£t«HI A.ZANKL sinovi tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani 85 priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje ======= Zahtevajte cenike. ■■■-== 56 ampilije vseh vrst za urade, trgovce, društva Ud. ANTON ČERNE graver In izdelovatelj kavčukovih štampillj Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Ceniki franko. ...— Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke Frce"t“ S'8 J. KETTE, Ljubljana UT Cilindre klobuke čepice kravate naramnice žepne robce rokavice palice dežnike galoše čevlje za dom gamaše usnjate in suknene ovratnike manšete srajce bele in barvaste spalne srajce Trikot perilo prof. dr. Je-grovo in drugo nogavice dokolenice pletene telovnike odeje in plete za potovanje toaletne potrebščine itd. 31 Oglejte si konfekcijsko zalogo v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc Blago dunajskega kroja. „Pri Škofu“. Cene stalne : in nizke.: Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnoga blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-= lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d. 1 k Cenila n.a. zsub-te-^o po pošti "brezplačno. Solid-na. postrežfba! i U