Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec“, Lidova knihtiskàrna, Wien V., Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Mackàt, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ost
to prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K 100-— polletno :	K	50'—
četrtletno: K
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Din. polletno :	8	„
četrtletno: 4	„
Leto I.
v-
Dunaj, 13. julija 1921.
St. 17.
Koroški Slovenci in ustavodajni deželni zbor.
Celovec, dne 6. julija 1921.
Z otvorijo včeraj k prvi seji sklicani''/a koroškega deželnega zbora je nastopila tudi za nas koroške Slovence nova doba, doba ustavnega življenja jo imenujemo, ki bo v nasprotju z dosedanjo anarhijo in politično brezpravnostjo imela to prednost, da bodo postavljene vse odredbe deželnih oblasti pod kom rolo postavno izvoljenih slovenskih poslancev. Po 9 mesecih samih sovražnosti in preganjaj pridemo koroški Slovenci šele do tega, da se moremo braniti, da postanemo deležni us apnili pravic, da smemo in moremo ugovarjati proti nam prizadetim krivicam. Trnjeva pot leži za nami, prava Golgata za marsikaterega slovenskega rojaka, ki bo zapustila V zgodovini trpljenja koroških Slovencev neizbrisne *po-mine...
Daši sino zastopani v deželnem zboru samo z dvema poslancema — gornje koroški mandat je ostal žal za 376 elasov v manjšim — je nanesel slučaj, da igrata ravno slovenska glasova v deželnem zboru velevažno vlogo. Kakor “znano, stoji 19 fi^eijaMemokratioiHm poslancem nasproti nemški meščanski blok, obstoječ iz Bauernbunda,. kršč. socijalnev in Vsenemcev, ki razpolagajo s skupno 21 nos'.'niči. Potemtakem meščanske stranke ^roti volji Slovencev ne morejo dobiti večine, ker je v slučaju, da glasujeta Slovenca s socijalisti, Vazmerje 21 : 21. Tega so se zavedale vse politične skupine; zlasti so skušali uplivati r.a naša zastopnika kršč. socijalci, da ju pridobijo za svoj klub. Dobili so na ed;no pravilni odgovor, da ima odločati o stališču slovenskih poslancev v deželnem zboru edino le strankino vodstvo, ozir. pol. društvo in na te sklepe
PODLISTEK
Prcsper Mérlmée:
Mateo Falcone.
Pretei A. Debeljak.
(Konec.)
Žurno so mu postregli; tedajei je dal narednik znamenje za odhod, rekel zbogom Mateju, ki mu ni 'odgovoril, in odšel z urnimi koraki proti ravniei.
Minilo je blizu deset minut, preden je Mateo odprl usta. Otrok jo nemirno pogledoval zdaj mater zdaj očeta, kateri ga je, opiraje se na svojo puško, motril z izrazom silovitega srda.
— Dorbo začenjaš! je dejal naposled Mateo z mirnim in strahotnim glasom za onega, ki je poznal moža.
— Oče! je zavpil otrok, stopivši naprej s solznimi očmi, kakor da se mu hoče zgruditi pred noge.
— Proč «vi mene!
In otrok so je vstavil in zaihtel nepremičen, oddaljen nekoliko korakov od svojega očeta.
Giuseppa je stopila bliže. Baš je bila opazila verižico od ure, katere konec je molel Fortunatu izza srajce.
sta poslanca vezana. Odbor pol. in gospodarskega društva pa je v tozadevni seji, upoštevajoč dejstvo, da ravno nemške meščanske stranke zadene glavna krivda na dosedanjem protislovenskem režimu in divjanju Heima,-diensta, kojega predsednik je bil poslanec Bauernbunda in da je ‘tudi dosedanji deželni predsednik dr. Lemiš bil tisti, ki je na slavnostni seji prov. deželne skupščine dne 26. novembra 1920 govoreč o tisočih „zapeljanih“ poživljal »koroško ljudstvo4*, da v teku „ene človeške generacije** zopet pretvori »zapeljane** v Korošce (die wir wieder zn Karatnem zu machen kaben) in je s tem dosedanji dež. predsednik naravnost odobraval	program
»Heimatdiensta** — vse to je odločilno uplivaio, da je odbor pol. in gosp. društva s o g 1 a s-n o sklenil, naj slovenska poslanca v znak protesta pi'oti dosedanjemu vladnemu režimu pri konstituciji predsedstva deželnega zbora in odsekov glasujete proti meščanskemu bloku. To se je na včerajšnji otvoritveni seji tudi zgodilo.
Poudarjamo pa izrecno, de-	stranka
ni prevzela nobenih obveznosti tudi ne na-pram socijaldemokratom in si je za nadaljno postopanje pridržijo proste rake. To se nam zdi potrebno poudarjati, ker vemo vnaprej, da bodo nemške meščanske stranke skušalo izrabljati naše dosedanje opozicijonalna stališče proti njim in naša poslanca razkričati kot privrženca socijaldemokracije ter s tem stoječa v nasprotju z interesi kmečkega prebivalstva. Ne dvomimo prav nič, da bodo naši volile! dosedanje stališče slovenskih poslancev v dež. zboru odobravali, ker je bilo neobbodno potrebno, da sta poslanca kot zastopnika narodnostne manjšine v deželi s tem izrekla svojo nezadovoljnost dosedanjim vladajočim strankam, kakor je bilo to sklenilo vodstvo naše
— Kedo ti je dal to uro? je vprašala strogo. —
— Moj bratranec narednik.
Falcone je zgrabil uro, jo vrgel z močjo ob kamen in jo raztreščil na tisoč koscev.
— Žena, se je oglasil, to dete je prvo svojega plemena, Id je napravilo izdajstvo.
Fortunatovo ihtenje in kolcanje se je podvojilo, in Falcone je še vedno vpiral svoje risje oči vanj. Slednjič je udaril ob tla s kopitom svoje puške, jo nato zopet zadel na rame in jo vnovič mahnil po poti proti Gošči, zavpi-vši' Fortunatu, naj mu sledi. Otrok je ubogal.
Giuseppa je stekla za Matejem in ga prijela za roko.
— Tvoj sin je, mu je rekla z drhtečim glasom, upiraje svoje črne oči v moževe, kakor da želi citati, kaj se vrši v njegovi duši.
— Pusti me, je odvrnil Mateo:	njegov
oče sem.
Giuseppa je objela svojega sina in se vrnila jokaje v svojo bajto. Pokleknila je pred podobo Device in molila vroče. Mej tem je šel Falcone kakih dvesto korakov po stezi in se ustavil stoprav v globelici, v katero je dospel, poiskusil je zemljo s puškinim kopitom in zazdela se mu je mehka in pripravna za kopanje. Prostor se mu je videl prikladen za nje-(Kov namen. ~~	- •«'	' •
stranke. S tem pa je že tudi dan odgovor na morebitna hujskanja iz nemškonacijonalnih vrst.
Končno naj podam kratko poročilo o otvoritveni seji deželnega zbora.
Ob 11. uri so se sešli poslanci v deželni zbornici. Kot prvi so prišli kršč. socijalci z belimi nagelci, za njimi Slovenca z rudečimi, pozneje socijalisti istotako z rudečimi uagelci. Slovencema sta bila odkazana sedeža v soci-jaldemokratičnem sektorju med soc. demokrati in kršč. socijalci. Pozneje so dospeli Vse-nemci in poslanci Bauernbunda s plavicami. Sejo je otvoril deželni predsednik dr. Lemiš. V svojem govoru je povdarjal da iz strank (seve samo nemških!) sestavljene provizorične deželne vlade spričo plebiscita ni bilo mogoče nadomestiti še prej z izvoljenimi člani, marveč se je moralo čakati, da so se izvršile najprej v bivšem plebiscitnem ozemlju občinske volitve in sedaj volitve v narodno skupščino in deželni zbor. Po tej volitvah se nahaja dež. zbor v povsem drugi politični sestavi. Sedaj ima norm nasledstvo besedo; njihova zadeva je, duh nove orientacije (den Geist der nfip.cn Wclt), ki so ga vdihovali, y politiki uveljaviti. S tem je deželni predsednik hotel naznaniti, da dosedanje vladne stranke prepuščajo vladno krmilo na Koroškem najmočnejši, to je ' socijalistični stranki. Govoreč o političnem in gospodarskem položaju dežele, je dr. Lemiš pripomnil, da se je dosedanji vladi kljub vsem težkočam posrečilo deželo dvigniti politično in gospodarsko na tako stopinjo, da gledajo lahko z mirnim srcem v bodočnost, četudi je priČaovati še marsikaterih sprememb tako za Avstrijo kakor tudi za Koroško, dokler dosedanje državne razmere niso prešle v kon-čnoveljavni državni položaj!!
— Fortunato, pojdi k temu debelemu kamena.
Otrok je storil, kakor mu je ukazal, potlej je pokleknil.
— Opravi svoje molitve.
— Oče, oče, ne ubijte me!
— Moli! je ponóvil Mateo s strašnim glasom. —
Dete je jecljaje in ihte molilo Očenaš in Vero. Oče pa je s čvrstim glasom odgovarjal amen! na koncu vsake molitve.
— Ali so to vse molitvice, kar jih znaš?
— Oče, znam še Ceščeno Marijo in litanije, ki me jih je navadila teta.
— Precej dolge so, pa nič ne de.
Otrok je končal litanije z ugaslim glasom.
— Si pri kraju?
— Oh, oče, usmislite se, odpustite mi! Sai ne bom več tega storil! Toliko časa bom prosil svojega bratranca korporala, da bo Gianetto pomiloščen!
Še je govoril; Mateo je bil napel petelina in pomeril nanj, rekoč:
— Bog ti odpusti!
Otrok se je obupno vzpel, da bi vstal na noge in objel očetu kolena; toda ni bilo več časa, Mateo je izprožil, in Fortunato je bil pri tej priči mrtev.	— --
Nato je prevzel besedo najstarejši član dež. zbora dr. Waldner (Bauernbnnd), ki je po kratkem nagovoru prešel na volitve predsednika zbornice in dveh namestnikov, izvoljeni so bili: poslanec Julius Lukas (soc.) za predsednika, dr. Waldner (Bauernbund) za prvega podpredsednika in višjesodni svetnik iioki-tansky (kršč. soc.) za drugega podpredsèdni-ka. Predsednik Lukas je prevzel predsedstvo ter po kratkem pozdravu razvil program novega deželnega, zbora, ki je bil od soc. demokratov z odobravanjem sprejet. Sledile so volitve v ustavni odsek, v katerem so zastopane vse stranke. Slovencem so odstopili en man--•at sacijalni demokrati; v ta odsek je izvoljen gosp. Poljanec.
Veni prihodnjih sej bosta podala slovenska poslanca v deželnem zboru izjavo, v kateri bosta precizirala stališče naše stranke na-pram deželnemu zboru in novi vladi.
Naš poslanec, župnik Poljanec napaden v Celovcu«
Ko se je poslanec Poljanec po otvoriverd seji dežeinesa zbora dne 5. t. m. vračal domu, so ga o-lazili na kolodvoru v Celovcu nekateri bivši volksvrehrovci in znani hujskači, ki so gosp. Poljanca zaceli psovati in opljuvati. Neki Jernej (!) iz Št. Kocjana, 5i se je pri tem najbolj odlikoval in igral takorekoč kolovodjo, je sledil s tolpo mladih fantov, bilo jih jo 8 do 10, poslancu v železniški voz. Takoj so začeli mladi razgrajači poslanca ponovno napadati, očitajoč mu, da paktirajo Slovenci s soci jalciemokx*ati in da nočejo glasovati z Baù-ernbundom. Drugi so kričali „Ho-ruck, Pfč ff“, eden izmed njih pa je udaril poslanca z vso močjo po glavi. Poklicani orožnik, od katerega je gosp. poslanec zahteval, da dožene identiteto napadalca, je izjavil, da se ne gre za napad, marveč samo za razžaljenje časti in je poslančevo zahtevo odklonil. Ta slučaj, ki najbolje osvetljuje režim Lemišove vlade in katerega ne spravi s sveta noben oficijelen dementi, je zbudil tudi v krogih nemških poslancev zlasti med socijaldemokrati in kršč. socijalci vznemirjenje in ogorčenost, kajti v vseh civiliziranih državah se je doslej še spoštovala imuniteta poslančeva. Navedeni stranki sta tudi podpisali interpelacijo na deželnega predsednika dr. Lemiša, ki jo je vložil naš poslanec naslednjega dne v deželnem zboru v tej zadevi. Socijaldemokrati so poslušajoč interpelacijo delali medklice in se glasno zgražali nao takimi razmerami. V njih moči je in njih dolžnost je tudi, da sedanjemu škandaloznemu Le-jiiiš—Spitzerjevemu režimu vendar enkrat in za vselej napravijo konec, kajti koroški Slovenci nismo nobeni razbojniki ali kelotje, da bi sé nas smelo pobijati že pri belem dnevu.
Poslančeva zadeva in tudi zadeva njegovih voliicev je. da dobi legalno izvoljen' za-stomiik koroških Slovencev za njemu prizadejane žalitve in napade takojšnjo in pop Ino zadoščenje. Bomo videli!
Kdo izzival
-	.*u_	•
Nemci in Nemcurji nam vedno očitajo, da mi ne damo miru, da izzivamo in da ne bo rpej miru, dokler ne oženejo izzivače preko Karavank. In vendar je v resnici čisto drugače. Tako mirni in pohlevni smo, da je to sramotno za človeka, ki brani še čut ponosa v svojem srcu. Smo tu brez vsake pravice. Ne dobimo naših pravic ne v šoli, ne v uradih, ne v javnem življenju. Vse požremo, smo vajeni ker smo bili vedno teptani. Umoriti nas hočejo. Hočejo, da bi nehali biti Slovenci, da hi zatajili svoj jezik, da bi postali nezvesti svoji mamici. Da pri tem vzkipu marsikateremu srce, je razmnejivo in žalostno hi bilo, če ne bi bilo vèc takih med nami. In to imenujejo izzivanje. Iti! zahtevamo samo svoje pravice in to imenujejo izzivanje.	x
Je li izzivanje, ee' se kdo brani, ko so ga drugi napadli in mu hočejo vzeti življenje! Mi se samo branimo. Dajte nam naše pravice, ki ste jih nam obljubili v Parizu in sveto obnovili v St. Vidu. Imenujete to izzivanje, če vas pohlevno vprašamo, ee tako pojmujete dano besedo? Pač čudni pojmi, ki jih med navadnimi ljudmi ne najdemo.
Mi ne izzivamo in nikoli ne bomo, borili se pa bomo verno za naše pravice in nikoli ne bomo odnehali, ker vemo, da smo to dolžni sebi pred Bogom in ker dolgujemo to našim mamicam.
Pustite nas živeti, kot ljudi, ki so ponosni na se in svoj narod, ki niso še izgubili najpri-mitivnejši čut zvestobe svojim prednikom in mi bomo najboljši prijatelji med seboj.
11 TEDENSKI PREGLED 1
Avstrija.
Mednarodni ženski kongres. Na Dunaju zboruje te dni kongres mednarodne ženske lige za mir in svobodo. Prvi dan se je ha v il kongres s prašanjem vzgoje.
Velika vročina. Pri nas v srednji Evropi, zlasti pa na zapadu, na Francoskem, Angleškem in v Ameriki vlada nenavadno huda vročina in suša. V Ameriki prenočujejo ljudje na strehah in v vrtovih. Tam je vslod vročine baje več ljudi, znorelo. Ker sili vse k vodi,
Ne da bi se ozrl na mrliča, se je Mateo napotil proti domu po lopato, da hi pokopal sina. Jedva je bil naredil nekaj korakov, kav je srečal Giuseppe, ki je pritekla vznemirjena z bog strela.
— Kaj si napravil? je zakričala.
— Pravico.
— Kje je on?
— V lokavi. Zagrebel ga bom. Umrl je kakor kristjan; dal mu bom za mašo. Naj kdo reče mojemu zetu Bianchiju, da pride stanovat k nam-
Kje dom je moj.
Kje dom jo moj, uprašam se, kje zibel moja tekla je?
* Kjer bistra Drava šumi;
In Svojo i>ot naprej hiti, tam dom je moj.
Kje dom je moj, uprašam se, kje zibel moja stala je?
Kjer zvon najlepši mi doni; Moje matere jezik se glasi, tam dom je moj. . _	.
Kje dom je moj, uprašam sc, kje zibel moja bila je?
Kjer mi slavčki pojo; lepe pesnice sladko, tam dom je moj.
Kje dom je moj, uprašam se kje zibel moja stala je?
Korotan je moj dom;
To dobra zapomil si bom, to dom je moj. •	J. Čop.
Kako sta se Martin Skalar in Jakob Trkač skregala in spravila.
Koroška histerija.
Martin Skalar je, kakor že ime pove, trden človek. Tudi zadovoljen s seboj in s svetom. Tej zadovoljnosti daje včasi duška, naj tudi drugi ljudje izvedo, kako močna pljuča da ima. Kljub temu, da menda ni samec, ker navadno tisti, ki imajo še boljšo polovico (potemtakem bi bil torej neoženjen človek samo pol človeka in še to slabši del) ne sme biti preveč glasen.
Zatopljen v to svojo prirojeno zadovoljnost stopa nekoč proti domu. Pot ga pelje blizu slavnega Hajmželnovega jezera, najbolj slo-yeèega žabjaka v okolici. Kjer so žabe, je tudi
zahteva tudi kopanje mnogo žrtev. Na Francoskem in Angleškem vlada obenem velika suša in pomanjkanje vode. Dne 12. t. m. je dosegla vročina v Londonu 32,8° C. Tam že 135 dni ni deževalo.
Toča je pobila v več krajih na Zg. Koroškem kakor tudi v Krški dolini in okolici Gre-binja. Poslanci so vložili v deželnem zboru interpelacijo, da se po toči prizadetemu kmečkemu prebivalstvu pomaga z dobavo semen in potrebnega kredita.
Nova banka v Beljaku. S 1. julijem t. 1. je bila otvorjena v Beljaku (Siidbabnstrasse) „ItaIo-Wiener Creditbank, Filiale Villaclrt To je'že osma banka v tem malem mestecu, ki šteje z okoliškimi občinami vred komaj 20.000 prebivalcev; vsekakor znamenje, da vse dobro uspevajo. President nove banke je bivši av-/ strijski ministerski predsednik dr. Ernst Seidler. Taki ljudje si pač znajo poiskati mastnih mest, tudi ako slučajno niso ministerski presedniki ali ministri.
Jugoslavija.
-'Nekateri podatki o jugoslovanski ustavi. Že v zadnji številki smo poročali, da je dne 28. p. m. sprejela jugoslovanska ustavotvarna skupščina ustavo. Obsega 142 članov v 14. oddelkih. I. oddelek prinaša splošne odredbe* Službeni naziv države je: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Država je ustavna, parlamentarna in nasledna monarhija. II. oddelek določuje osnovna državljanska prava in dolžnosti. III. oddelek prinaša socijalne in e-konomske odredbe, IV. obravnava državne oblast', V. kralja, VI. namestništvo za slučaj,' da je kralj mladoleten ali bolan, VIL narodno skupščino, VIII. upravno oblast, IX. sodstvo, X. državno gospodarstvo. XI. vojsko, XII. spremembe v ustavi, XIII. prehodne a XIV. koneeno zaključne naredbe. Ce primerjamo to ustavo z avstrijsko, potem je, če se ne oziramo na to, da jo ena monarhija, druga republika, najvažnejša razlika v tem, da je sedanja Avstrija zveza samostojnih dežel, dočim je Jugoslavija enotna država. Deželnih zboi*ov, podobnih avstrijskim, v Jugoslaviji ne bo. Upravna oblast se vrši v. Jugoslaviji po oblastih, okrožjih (glavarstvih), okrajih in občinah; dočim ima zakonodajno oblast samo skupščina. Do takih konfliktov, kakor so bili pred kratkim v Avrstriji radi glasovanja za združitev z Nem-! čijo, v Jugoslaviji po tej ustavi ne bo moglo priti. Važna razlika je tudi v tem, da ima Avstrija vojake po poklicu, v Jugoslaviji pa velja splošna vojaška obveznost.
regljanje. Nekteri trdijo, da je to žabje regljanje zelo muzikalično ali harmonično, kar je dokaz, da živijo moške in ženske žabe med seboj v najlepšem soglasju in čudoviti harmoniji, kar bi tudi ljudem le priporočali.
Ko tako zasliši Martin v bližini glas, misli, da se pričenja žabji koncert. Zato se nikakor ne vznemirja. A polagoma se mu zdi čudno, da reglja samo ena naprej, kajti, žabe so drugače solidarne, da držijo vse bolj skupaj kakor ljudje in rade ena drugi pomagajo. A tu reglja samo ena naprej! Zato obstoji in posluša. Da! to ne more biti živalska žaba, ker poje čisto drugo melodijo, ki je poštene žabe, tudi koroške še ne poznajo!
A Martin jo pozna, to je koroška melodija! Ni sicer stara narodna, pač pa nova nerodna! Od plebiscita sem se je selo ude-mačila. Če gres skoz vas, jo slišiš dostikrat; sa oknom, če delaš na polju, ti skrivnostno doni nasproti iz grmovja, če se voziš v železnici, te spremlja v voz m iz voza, celo na svetem kraju, v cerkvi, je že ponekod zapisana, kratkòmalo kakor smo enkrat rekli kot vojaki, na suhem .in na morju, v lepem in slabem vremenu se glasi, zna jo dojenček v zibelki in starček za pečjo, poje se v najglobokojšem basu in najsvetlejšem sopranu. Posebno lepo je slišati iz ženskih ust. Kajti, dočim je globoki možki napev res podoben regljanju velikih zelenih žab, žvrgp-
Nemčija,
Vojni krivci pred sodiščem. Kakor znano, se je Nemčija zavezala, da kaznuje Vse one, ki so se tekom vojne pregrešili proti mednarodnim zakonom. Tako so bili do sedaj obsojeni V Lipskem sledeči lučaji: Več častnikov in podčastnikov, ki so kruto ravnali z ujetniki. Neki general in neki major sta bila obtožena, da sta franoske vojne ujetnike dala postreliti, češ da ni na razpolago zadosti nemških vojakov, ki bi čuvali ujetnike in ne zadosti živil za nje. General je bil oproščen, ker se mu ni moglo dokazati, da je res izdal tako povelje, major pa je bil obsojen, ker se mu je dokazalo, da je po bitki dal ustreliti ujetnike. Sedaj prideta, pred sodišče dva pomorska častnika, ki sta obdolžena, da ta potopila angleško bolniško ladjo.
Ogrska.
Trianonska pogodba. Francoski senat je obravnaval dne 12. t. m. trianonsko mirovno pogodbo, ktero je sklenila Ogrska z antanto in v dolgi nočni seji pogodbo tudi odobril. S tem stopi pogodba v pravno veljavo. Poročevalec in tudi ministrski predsednik Briand nista pustila nobenega dvoma o tem, da je resnost no-rs,za tudi za Ogrsko stopil na dan in da bo Ogrska morala izvršiti konečno brez izjeme vse določbe te pogodbe. Z največjo jasnostjo se je vstrajalo pri tem, da se pri določitvi meje sme spremeniti samo v najožjem obsegu ona črta, ki jo predvideva pogodba kot mejo. Neizprosnost francoske politike ne služi samo koristim njenih prijateljev Oehoslovakov, Jugoslovanov in Rumunov, ampak tudi avstrijski republiki, kteri pripade po tej pogodbi zapadita Ogrska.
Angleška.
Mir z Irsko. Dne 18. t. m. se začne konferenca med Llovdem Georgem in vodjem irskih narodnjakov de Valero, ki se bosta posvetovala, kako bi se moglo prti do mirti med irskim in angleškim narodom. Za čas teh posvetovanj še je sklenilo premirje na Irskem, ki pa še se ne izvaja povsod, ker še se veliko vznemirjenje irskega ljudstva v tako kratkem* časti ni moglo pomiriti.
Poljska.
Atentat na predsednika Pilsudskcga. Na
Pilsudskega, predsednika poljske republike, je bil naperjen pred kratkim atentat, o kate-
lijo nežna ženska usta to melodijo tako milo, da misliš, da je okoli tebe vse polno «butljev .
Dragi bralec, ne preklinjaj me, zakaj te tako mučim ! Saj ti že koj povem, ta nova, tako blago doneča koroška melodija sé glasi: „Cuš!“ ali bolj nobel „Tschuscb“!.
In ti lepi glasovi so zadeli sedaj na uho našega Martina. Takoj je vedel, da to ni prva-vi žabji glas in ko njegove oči iščejo vzrok tega regljanja, spoznajo prijatelja Jakoba
Naš Martin je uljudeu človek. Za vsako reč se zahvali. Tudi prijatelju Trkaču se je hotel za ljubeznivi „čnški“ pozdrav izkazati hvaležnega. A ker je čisto pametnega mnenja, da naglica povsod škoduje, je svojo zahvalo
odložil za primerni čas.
In ta je tudi prišel. Bila sta enkrat oba ,v tisti hiši. iz ktere, kakor pravijo, „bog roko vun moli41, samo da je ta bog oštir.
Tu se umisli Martin svojega dolga proti prijatelju Trkaču. Imel je pri sebi nekaj stare preje. Samo da ta preja ni bila več tako gladke in mehka kakor lepi ženski lasje, ampak že zvita od vrvarja v trdo, močno vrv. In s to je začel Martin — ali je bil mnenja, da je krojač ali kaj — pomerjati prijatelju Trkaču hlače
^Temu pa ta meritev nikakor ni ugajala. Zato je šel tja, kamor gredo ženske, če so prsti od ene preveč uviseli y, laseh druge, ali tudi
rem pa se na Poljskem strogo molči. Neki dijak se je na dosedaj nerazjasnjen način vtihotapil v delavno sobo predsednikovo in oddal na njega več strelov, ne da bi ga zadel. Vendar se Pilsudski od tega dneva še ni pokazal v javnosti. Policija je prišla baje na sled obširni prevratni zaroti. Začetek prevrata bi naj bil umor Pilsudskega. Večje število osumljenih je zaprtih.
Grška.
Grška ofenziva proti Turkom. Brzojavi iz Smirne poročajo, da so Grki že začeli z ofenzivo proti Turkom in jih potisnili na štirih mestih nazaj. Vendar se je posrečilo Turkom, vposraviti zvezo med mestom Ismid in Carigradom.
Amerika.
Hardingov načrt za omejitev oboroževanja, Predsednik Združenih držav Harding je sprožil načrt za omejitev oboroževanja. Predlaga mednarodno konferenco za konec tekočega leta. Program te konference bo obsegal razen razorožitve tudi vprašanje daljnega vzhoda. Francoski ministrski predsednik Briand se je v francoski zbornici zahvalil za Hardingo-vo povabilo k tej konferenci in izjavil, da Francoska z vesejem pozdravlja njegov načrt. Francoski ministrski predsednik Briand in angleški ministrski predsednik Lloyd George se bosta bržkone osebno udeležila te konference.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Naša deželna poslanca gosp. Ferdo Krai-ger, posestnik v Štebnu v Podjuni, pošta Šmihel pri Pliberku (St. Mihel bei Bleibuxg) iu gosp. Vinko Poljanec, župnik v Škocijanu (St. Kanzian) se zahvalujeta slovenskim volileem za izvolitev ter izjavljata, da sta jim na razpolago in vsak čas pripravljena posredovati v političnih in gospodarskih zadevah itd. ter sporočati njih pritožbe in želje na pristojna mesta. Tozadevno gradivo naj se izroča političnemu in gospodarskemu društvu v Celovcu, Viktringerring 28/1. Isto velja tudi za volilce okrožja «Zgornja Koroška44, ki nimajo- svojega lastnega poslanca. Informacijo naj bodo točne in zanesljive. Kar. je pod sedanjim razmerami mogoče doseči, se bo storilo.
Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem.
moški, če je eden drugemu postavil liter namesto'na mizo na glavo, šel je . torej prijatelj Trkač svoje gorje tožit zemeljski pravici.
In sodnik je zamotano zedevo lepo raz-vorljal; pravzaprav bi ga morali imenovati s turško besedo „kadi“. Kajti bral sem enkrat knjigo z lepim naslovom: «Aus dem Wilajet Kiirnten*4; vilajet je pa ime za turško provinco; torej je bil pisatelj mnenja, da mora biti Koroška del turškega cesarstva. In beseda «kadi*4 prav nič ni kaj razžaljivega, kajti turški kadi — sodnik je v resnici vedno slovel po svoji naravni bitrouranosti. In tudi Jni bomo takoj spoznali modrost našega kadi-sodni-ka, bajti on je naša dva prijatelja prav imenitno nakadil:
Sodnik: «Gospod Trkač, zakaj tožite g. Skalarjaf44
Trkač:	«Elače in jopič mi je hotel z
vrvjo pomeriti, a jaz nisem nič pri njemu naročil. In kaka mera! Poglejte mojo kožo...“
Sodnik k Martinu: „??? Gospod Skalar, kako pridete do tega???44
Skalar:	«Gospod sodnik, ko je pa tako
regljal na me!44
Sodnik: «Regljal da je na vas??44
Skalar: «Gospod, veste, s tisto čudno koroško melodijo «Čuš44 me ja hotel pozdravljati. A jaz pa čisto nič nisem muzikaličen. In tako se je zvodilo, da...“
Bilčovs. Vesel dan za celo našo vas je bila i nedelja dne 3. VIL t. 1. Veseli zvoki naše domače godbe in ubrano petje se je razlegalo tje po vasi iu daleč po našem polju. Dan je bil zares vesel, bajti tukajšnji posestnik Janez ; Šefman p. d. Še n hleb je peljal svojo nevesto, Nežikp Eajkman pred oltar, kjer sta si podala v. znak zakonske zvestobe svoje roke. Naj naš vrli novoporočeni par sprejme naše prisčue čestitke. Iz srca Vama kličemo. Bo" Vaju blagoslovi in Vaju obrani prav mnogo let srečne in zadovoljne v Vajnem novem stanu. — Na predvečer naših slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda dne 4. t. 1. smo v proslavo teh dveh svetih mož tudi pri nas napravili kres. Toda nekaterim tukajšnjim Slovencem — odpadnikom, to nikakor ni bilo po volji. Naščuvali so otroke, da so začeli kričati „Ho-ruk, Cušen44. Pa saj to ni nič novega, saj pravi že star pregovor, kar mačka rodi, pač miši lovi. —
Gornji Breg. Kot povabljeni gost sem odhajal v soboto 2. t .m. od končnega obeda in veselice brnškega kuhinjskega tečaja. Med potjo domov sem došel gospoda Rudolfa Mus-nik, postajenačelnika na Brnel, kateri me je, brez vsakega povoda in žalitve od moje strani, pozdravil z nesramno psovko: «Guten Mor-gen, windischer Heiland!44 Na mojo opozorite c naj ne nadleguje, in pusti ljudi vsaj na cesti pri miru, mi je osorno odvrnil: «Jaz lahko vpijem za vami take stvari, ker sem Nemec!44 — Mi pa smo vaš gnoj, kaj ne, gospod postaje-načelnik, ki se meče danes sem jutri tja? Vprašam Vas: Ali smo mi radi Vas tukaj, ali ste Vi radi nas tu? — In to naj je uradnik,, ki pravi, da je za vse ljudi tukaj? Mi seveda nismo ljudje. Kako naj torej spoštujemo in smo prijazni s človekom, ki tako ravna z nami? Vsak pošten hlapec pozna danes več manire in se zna boljše obnašati, kakor tak uradnik, ki bi moral biti za vse ljudi tukaj.
Podjunska dolina. Podjuna spi! Od vseh’ krajev prihajajo vesti «Koroškemu Slovencu44. Le Podjuna spi. Tabo toži neki dopisnik v zadnji številki «K. S.44. Prav ima, da je malo podrepni. Res je, da -n’ihajajo iz Podjunske do line le redkokdaj glasovi v javnost. A kljub temu Podjpna ne spi. Podjuna je govorila dne 19. junija t. 1. V splošnem je imela naša stranka .gotovo v podjunski dolini najlepši uspeh. Številke govorijo. Res je mi smo pod hujšim pritiskom nasprotnikov kot Rožani, ker so tu' iKim nasprotni eleménti bolj divji kot v -Rožu. Vzrokov ne bom navajali. Ce se boš peljali po vlaku skozi. Rož ih na to skozi Podjuno, boš to zapazil. A kljub temu bo treba pokazati več korajše. Podjunčani, kot najmočnejša stranko smo šli na ozemlju podjunske doline iz volitev, pokažimo tudi našo moč. Naše organizacije, naša društva, čaš je, da se zbudite. Na plan! Podjuna ne sme zaostati za Rožem.
Sodnik: «Tako, tako... prijatelja poslušajta! Nedolžen angelj pač nihče izmed vaju ni. Oba imata košmato vest. Vi Trkač, ne delajte nikoli več žabam konkurence z regljanjem, kajti regljanje je izključno le žabja pravica. Vi Skalar pa, ne vtikajte se nikoli več v posle krojača, kajti meriti hlače je sveta in nedotakljiva pravica krojačev. Torej poravnajta se ali pa vaju skupaj zaprem !“
In poravnala sta se. Samo v zadnjem tre-: nutku je še pretila nevarnost. Martin je pomolil Trkaču nekaj papirnatega cvenka Kot odškodnino za zamujeni „šiht“; a sodnik pa je odmeril Trkačovi priči skoro trikrat tako visoko svoto, ki bi jo moral placet! Trkač. Za'o so nazadnje sklenili, naj plača Martin tisti napil*, ki ga je ponudil Trkaču, Trkačevi priči. In to je v vsestransko zadovoljnost obveljalo.
Domov grede pa je pobasal dobri oče z*u-pan vso lepo družbo na svoj voz.
Tako e je ganljivo končala ta čudno lepa koroška historija.
In nauk? Ne delaj nikoli prve krivice, potem tudi druge ne bo. In tedaj tudi ni treba nadlegovati sodnika, kajti njegov lepi nauk bi moral itak vsak "ameten človek znati: pusti re dlan; j e žabam in merjenje hlač krojačem'
Hodiše. (V o I i t v e.) Pri zarlnih volitvah ko pri nas ncmčarji grozno pogoreli: dobili so komaj a glasov Banernbund in Velikonemei vkup, jned tem ko smo mi dobili največ gla-8o\. !72 socijaldemokrati pa 142. Svojega po~ so se tako ustrašili, da so v svojem .poročilu na „Freie Stimmen“ niso upali z resnico na dan, ampak so namesto Slovencem socijal-demokratom prisodili 172 glasov. V svoji jezi so po steri navadi kar napadli našega novega župnika in njegove ljudi, ki so pač najmanj Krivi poraza nemčurje.v, ko še naših razmer ne poznajo. Ce so volili z nami, ne vemo, a pač smemo trditi, da bi bila sramota za župnika, če bi volil proti svojemu narodu, na eni strani bi tičil 4. božjo zapoved, na drugi strani pa jo sam prelamljal, posebno še ko smo mi dobili kot poslanca dva odločna katoličana gosp.: Krajgerja in župnika Poljanca. Ljudem, ki se v Hodišah zbirajo okoli Štirne in ki jih je z odraslimi družinskimi člani glasani volitev samo 23, odločno povemo, da naj pustijo župnika lepo pri miru, ker sicer bomo mi začeli „čisto mizo“ delat z vsemi, ki duhovnikov ne puste pri pokoju, ker skusili smo že biti brez duhovnika, kar si pa ne želimo več.
Več krščanskih družin.
Brnca. (To ni p r a v.) V soboto dne 2. t. m. se je obhajal končni obed ..Kuhinjskega tečaja*', katerega je priredil tukajšnji „Bau-ernbund“. Ker se je tega tečaja udeležilo tudi precejšno število slovenskih deklet, smo bili povabljeni na obed tudi Slovenci in posebno starisi deklet, katere so bile deležne te gospodarske koristi. Vse priprave za zabavo so lepo in mirno potekle. Z zanimanjem in veseljem smo se udeležili tudi slovenski tarisi in drugi -povabljeni Slovenci. Vsekakor pa smo pričakovali drugega sprejema in nastona uri poteku te skupne domače slavnosti; kajti, kakor v splošnem ves kuhinjski tečaj, je imela tudi končna prireditev popolnoma nacijonalni značaj. Ne vemo, ali smo bili povabljeni le na javno sramotenje in žalitev, ali pa kot sodelovale! in prijatelji tega tečaja. V resnici smo mislili,, da so to naši skupni gospodarski interesi, da je to naš skupni gospodarski napredek, ki je sedaj tako nujno potreben. Toda, kakor kaže, temu ni tako. — Ako bi pri taki reči sodelovali in bili končno povabljeni Italiani ali Francozi, bi te pri odhodu od prireditve gotovo ne žalili z raznimi psovkami in metali stolov za njimi, kakor se. je to zgodilo v soboto mirno odhajajočim povabljenim Slovencem. Nismo sovražniki gosnodarskih tečajev in sploh skupnega gospodarskega napredka, ali obsojati moramo take krute in nepremišljene napade. Reči se mora samo, da to ni prav posebno lep začetek za zopetno spravo in skupno delovanje v našem dvojezičnem kraju. Zato bi v prihodnje, ako se zopet kaj tacega priredi, raje videli in prosili, da se nas ne vabi več na sodelovanje in končne prireditve, kjer se nas le zasramuje in žali, ter smo mogoče celi stvari le v nadlego in motenje mirnemu poteku; ali pa naj se prične z bolj pametnim in treznim razumevanjem takih podjetij, kjer se gre za naše skupne gospodarske koristi.
Nekateri povabljenci.
E GOSPODARSKI VESTNIKA
Kaj ec je pridelalo na poljskih pridelkih v Avstriji leta 1920.
Ministrstvo za poljedeljstvó in gozdarstvo je izdalo tudi letos pregled poljskih pridelkov v Avstriji za leto 1920 iu pri tem upoštevalo spremembe, ki so jih povzročile mirovne pogodbe.
Na ozemlju sedanje avstrijske republike se je uporabljalo za poljedelstvo v letih 1910 — 1919 povprečno 1,766.485 hektarov. Leta 1919 je obsegalo polje samo .1,652.821 hektarov, torej 113,664 hektarov manj. V letu 1920 se je od teh opuščenih 113,644 hektarov zopet obdelalo samo 1590 hektarov. Iz tega sledi, da bi bilo treba 70 let, da bi se doseglo ono število hektarov obdelane zemlje, ki je bila obdelana pred vojsko, če bi se obnova vršila v enakem sorazmerju kot v letu 1920.
Razmeroma najbolj so se zboljšale razmere pri ječmenu in ovsu. Leta 1920 se je pridelalo ovsa 2,318.710 meterskih stotov, to je sicer 347.385 meterskih stotov več kot leta 1919, vendar Še vedno 885,619 meterskih stotov manj kot povprečno v letih 1910—1919. Pri ječmenu so številke sledeče: pridelek leta 1920 956.328 meterskih stotov, to je 124.254 meterskih stotov več kot 1919, a za 366.817 meterskih stotov manj kot povprečno v letih 1910—1919.
R ž i se je pridelalo leta 1920 2,551.792 meterskih stotov, to je za 256.756 meterskih stotov več kot 1919, a za celih 1,651.039 meterskih stotov manj kot v ietih pred vojsko.
Še bolj neugodne so številke pri pšenici. Pridelalo se je leta 1919 1,391.711 meterskih stotov, leta 1920 1,478.230 meterskih stotov a še vedno 679.661 meterskih stotov manj kot pred vojsko.
Najslabše stoji koruza. Pridelalo se je koruze leta 1919 537.356 mq, leta 1920 538.998 mq, to je 1642 mq več, a 197.517 mq manj kot pred vojsko.
Napredek se kaže samo pri k r o m p i r j u. Za krompir se je porabilo več polja in je zato tudi pridelek večji. Sicer še ta pridelek vedno zaostaja za pridelkom pred vojsko. Pridelalo se je leta 1919 5,449.041 mq, 1. 1920 6,994783 mq, torej za 1,245.747 mq več v enem letu, a to je še vedno za 4,105.955 mq manj kot pred vojsko.
Številke za fižol so sledeče:	Pridelek
leta 1919 58.132 q, leta 1920 87.084 q, to je 28.952 q več, a še vedno 37.231 q manj kot pred vojsko.
Konečno naj navedemo številke za sla d-komo repo. Pridelek leta 1919 znaša 751.909 q, leta 1920 za 535.339 o več, to je 1,287.248 q; pred vojsko pa je znašal pridelek sladkorne repe na ozemlju, ki pripada sedaj avstrijski republiki, 2,495.495 q.
Kakor je iz navedenih Številk razvidno, je imela vojska skrajno neugodni vpliv na razvoj poljedeljstva, kateri še se v mnogih letih ne bo mogel izbrisati. Manj polja se obdeluje, manj se pridela na hektar in zato je tudi pridelek mnogo manjši kot pred vojsko.
Kako zboljšamo našo žitno letino.
Skušnja je pokazala, da je letina naših poljskih pridelkov poleg pravilnega in zadostnega gnojenja odvisna največ od dobro izbranega semena. Saj je povsod v navadi, da se za semenski krompir izbero najboljši sadovi, kajti, čim večji in popolnejši so gomolji, ki jih položimo kot seme v zemljo, tem več in tem boljših sadov imamo pričakovati v jeseni. „Kak-Šno seme, takšen pridelek", je star pregovor, ki ga naši kmetovalci še vse premagalo cenijo. Pri nas je 'skoraj narobe: Kakoršen je bil pridelek, takšno je tudi seme. Navadno sejemo, kar pridelamo in naj si bp seme še tako slabo. Pri tem pa ne pomislimo, da se s to lahkomiselnostjo odrečemo dobremu delu pridelkov, ki bi bil gotov in z lahkoto dosežen, ako bi se bili pobrigali in opešano seme, ki nima več zadostne sile in od katerega ne moremo več pričakovati dobre letine, zamenjali z boljšim, rOdovituejšim. To je velika, in glavna napaka naših kmetovalcev, ki velja, v prvi vrsti za žitna semena, rž in pšenico. Vsekakor pa je tudi pri izmenjavi žitnega semena treba velike previdnosti, da se s takimi poizkusi res okoristimo in da dosežemo pričakovane uspehe. Kakor sadimo navadno pri krompirju, sočivju itd. samo izbrana semena, je skrbno odbiranje semeu v isti meri potrebno tudi za žitna semena kot pšenico in rž. To načelo velja za Vse rastline in sa4eže in se je pri vseh poizkusih dobro obneslo. Zato se v prvi vrsti priporoča sejati samo odbrano, dobro, izboljšano seme, ki je prvi pogoj za povoljno žitno letino.
V drugi vrsti pride v poštev izmenjava opešanega domačega semena z izboljšanim semenom iz domačih leg in krajev. Zato pa je važno, da spoznamo različno vrednost domačih žitnih vrst, ki jih pri nas pridelujemo. Če hočemo seme menjati, je važno, da ga znamo
predvsem v domačem kraju poiskati. Tuje izboljšane vrste žita je upeljati šele tedaj, ako so se izkazale večje vrednosti, kakor domača semena.
Predvsem pa bi morala biti naloga naših kmetovalcev, zlasti še kmetijskih društev, da bi posvetili prav posebno skrb gojenju semen in kakor se prirejajo vsako leto dragoceni ogledi goveje živine, naj bi se tudi vršilo krajevno pregledovanje žita in drugih poljskih pridelkov ter tudi v tej kmetijski panosi razvilo tekmovanje med kmetovalci in s tem delovalo za povzdigo produkcije žita, ki je postala zlasti sedaj po vojni tako nujno potrebna za naše razmere.
Turške skrbi za naraščaj. Število prebivalstva na Turškem jako pada, zato je bil v turški skupščini stavljen predlog o obvezni ženitvi. Vsi možje od 28 let so po tem zakonskem predlogu dolžni, skleniti ženitev. Kdor bi ne izpolnil te dolžnosti, temu bi odvzela država četrtino njegovega dohodka. S tem denarjem bi se naj podpirali taki ljudje, ki radi denarnih težkoč ne morejo ustanoviti rodbine. V državnih uradih ne sme biti samskih uradnikov. Zakonce bo nodpirala država s posojili in skrbi za otroke. Možje do 50 let sinejo imeti tudi več žen. Mnogoženstvo je sicer na Turškem dovoljeno, vendar ni radi velikih stroškov posebno razširjeno, ker je mogoče samo najbogatejšim Turkom, imeti več žen. Vendar hoče vlada podpirati tudi one može, ki imajo več žen.
Ì1 illiilSililH
Sì PftiPOROCa Zfl HITRO, OKUSNO E (m IZDELAVO OTObTOHIH BSOŠTFm TRGOVINSKIH U DRÓ-<£!H TISKOVIN, im OKLICEV L TJ.
gaojcaJCOjaDDaooDoa^aaaaaoDuaaaaaog
pian m pianili
(klavirjev).
Tucii export ! n
5aGnaounnnraaaannnDcnanoaonnDnD~Dnoa
4
Krijte svojo potreti!) iilaò v najcenejši trgovini
v jZatodza ljudsko obleko
Dunaj
R3lupmli's,forftrslf.E0
ogel Arbeitergasse, postaja cestne železnice <S>, 13, e»i.
Največja izbera gotovih htač v vsaki
kakovosti in ceni v vseh vzorcih v zalogi
Modne hlače, hlače za slabo vreme, črne hlače, ,.bričes“ platnene hlače, struks- in žamatne hlače, hlače za deco in dečke.
Prosta prodala sa vsakega!
Pri sklicevanju na la inserat 5% popusta.

B4><ijii.«u.— (Mrovnmj urezUijk; linkovsky Josip. — Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wieu, V., MargaretenjuaU 7,