Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 54, {t. 11 UDK 630 / ISSN 0024-1067 november 2002 uvodnik Tudi padanje je lahko letenje Na nedavnem obisku pohi{tvenega sejma v Ljubljani sem se spomnil odgovora vodilnega managerja nekega slovenskega lesnega podjetja na vpra{anje o razvoju novih proizvodov. “Novi proizvodi? Zgodba je naslednja. Pred nekaj leti smo za~eli uvajati po-hi{tveni program iz masivnega lesa, ki pa je bil stalno v minusu. Kmalu smo izgubili pogum in denar za nadaljnji razvoj tega proizvoda.” Navdu{en sem bil namre~ nad novim, lepo oblikovanim programom (pohi{tvo in vrata) podjetja LIP Bled in {e nekaterih doma~ih proizvajalcev. Mojo navdu{enost nad tem, da je slovenska lesna industrija kon~no za~ela ve~ vlagati v oblikovanje proizvodov, pa je “krotil” vodja uprave tega podjetja gospod Alojz Burja. “Vse to bo treba zdaj tudi prodati. Upam, da bodo kupci spoznali na{o kakovost in da bodo cenili na{e oblikovne dose‘ke,” mi je zaskrbljeno, a ponosno (s priznanjem sejma v rokah) razlagal direktor. Res je, za uspeh ni dovolj le lepo oblikovan in kakovostno izdelan proizvod. Danes je pomen tr‘enja vsaj prav tako pomemben kot sama funkcija proizvajanja in razvijanja proizvodov. @al za ustvarjanje nujno potrebnih tr‘enjskih stro{kov pogosto zmanjka denarnih sredstev in poguma. Ena od lastnosti sodobnega poslovanja je tudi ta, da morajo podjetja neprimerno ve~ stro{kov ustvarjati za razvoj in tr‘enje proizvodov. Ve~ina teh stro{kov pa nastane ob za~etku ‘ivljenjskega cikla proizvoda. Zaradi tega novi proizvodi v prvih letih uvajanja na trg praviloma povzro~ajo izgubo in strah managerjev (in lastnikov) za letni dobi~ek in denarna sredstva podjetja. Managerji (in zlasti lastniki podjetij) se morajo zavedati dejstva, da je v~asih potrebna tudi kratkoro~na izguba (‘rtev) za prihodnje dolgoro~ne dobi~ke (koristi). Doma~a lesna industrija pa bi se morala tudi na tr‘enjskem delu bolj zdru‘evati. Veselim se dne, ko bo zdru‘ena slovenska lesna in dopolnilna industrija (na primer proizvodnja bele tehnike in tekstila) ustanovila prodajne salone (“slovenske hi{e”) v glavnih mestih na{ih sosednjih in bli‘njih dr‘av. dr Marko HOČEVAR dogodki, odmevi kazalo stran 364 stran 370 Ortotropna elasti~nost lesa Orthotrropic elasticity of wood avtor Niko TORELLI Cerificirani lesni proizvodi (CFP) - vidiki, stanje in perspektive avtor Mitja PI[KUR Tudi padanje je lahko letenje 361 Marko Ho~evar 13. Ljubljanski pohi{tveni sejem 388 Sanja Pirc 13. pohi{tveni sejem v Ljubljani -ocene in dejstva 391 Jo`e Ku{ar Zakaj nas U.J.K. ne mara? 392 Fani Poto~nik Vrednotenje kakovosti povr{inske obdelave lesa in lesnih tvoriv 396 Marjan Pavli~ ars les Moje ~utenje lesa 402 Marijan Vodnik Rafael Kon~ina, rezbar 403 Sre~ko Ornik iz vsebine Upogibna brusilna sredstva 376 65 Beograjski sejem pohi{tva 394 Prvo SCHACHERMAYER-jevo sejmarjenje, dan odprtih vrat in pohi{tveni sejem v Beogradu 401 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 404 kratke novice LIPA Ajdov{~ina uspe{no nastopa LIPA Ajdov{~ina, Tovarna pohi{tva d.d., se je na leto{njih pohi{tvenih sejmih v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu uspe{no predstavila z najnovej{im pohi{tvenim programom, ki zdru‘uje drznost idej s preprostostjo oblik in navdu{uje z brezhibno funkcionalnostjo. Brezkompromisen minimalizem se dosledno prilagaja bivanjskim zahtevam nove dobe. Na 29. mednarodnem pohi{tvenem sejmu AMBIENTA v Zagrebu je dobila za kuhinjo LINEA srebrno plaketo in diplomo “Mobil Optimum 2002”, na 13. Ljubljanskem pohi{t-venem sejmu ji je revija NA[ DOM za predstavljeno kuhinjsko pohi{tvo podelila zlato plaketo, na 40. pohi{tve-nem sejmu v Beogradu pa je dobila zlati klju~ zopet za kuhinjsko pohi{tvo. Prejete nagrade dokazujejo, da sodi LIPA v sam vrh pohi{tvenih proizvajalcev in je vodilna na podro~ju kuhinjskega pohi{tva. i j a Le s 54(2002) 11 dogodki, odmevi kratke novice TOM ova nova galerija V podjetju TOM Oblazinjeno pohi{tvo so se letos odlo~ili svoje novo oblikovane izdelke predstaviti nekoliko dru-ga~e. Tako so 24. oktobra 2002 odprli Galerijo novih oblik udobja v samem centru Ljubljane na Tav~erjevi 6, kjer so na ogled povsem nove linije sede‘-nih garnitur Avantgarde in NewCla-ssic. Na otvoritvi je bilo kar nekaj gostov iz sveta oblikovalcev, novinarjev in {portnikov, program pa je povezovala televizijska voditeljica Barbara Drna~, za popestritev pa je poskrbel tudi znani glasbenik Jan Plestenjak. Galerija vabi od pon. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00, ter v soboto od 10.00 do 13.00 ure. Podjetje TOM Oblazinjeno pohi{tvo d.o.o. se je tudi letos novembra predstavilo na 13. ljubljanskem pohi{t-venem sejmu, tokrat z novim logotipom in s povsem novo celostno gra-fi~no podobo ter z novostmi iz svojega programa oblazinjenega pohi{tva. Oblazinjeno pohi{tvo je v zadnjih letih postalo ‘e povsem modni artikel in spremembe v oblikah, {e zlasti pa v materialih in barvah so ~edalje hitrej{e. Nova filozofija “Najlep{a oblika udobja” definirana kot u‘ivanje v udobju najlep{ih oblik oblazinjenega pohi{tva, je bila na sejmu predstavljena z novo linijo sede‘nih garnitur Avantgarde, ki je namenjena najbolj zahtevnim kupcem in se zlahka kosa z izdelki naj-bolj{ih evropskih proizvajalcev. Potrebno je poudariti, da je omenjena linija razvita s pomo~jo slovenskih oblikovalcev v podjetju TOM Oblazinjeno pohi{tvo. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. VSESLOVENSKA RAZSTAVA JASLIC Sveta Gora nad Novo Gorico, 15. dec 2002 do 12. januar 2003 Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko dru{tvo Solkan (Dru{tvo RIR Solkan) bo ob koncu starega in za~etku novega leta organiziralo Vseslovensko razstavo jaslic, ki bo postavljena na Sveti Gori nad Novo Gorico v Fran~i{kanski dvorani samostana. K sodelovanju so pritegnili Dru{tvo ljubiteljev jaslic Slovenije, Zdru‘enje rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane, Gori{ki muzej in Univerzo za tretje ‘ivljenjsko obdobje iz Nove Gorice ter goste iz Italije in Avstrije. Z bogatim kulturnim programom pospremljena uradna otvoritev bo 15. decembra ob 15. uri, potem pa si bomo lahko ogledali jaslice vse do 12. januarja 2003, in sicer vsak dan med 9. in 18. uro, na sam bo‘i~ni ve~er pa celo do polno~i. Nagrajenci ankete ob predstavitvi Lesarske {ole Maribor, Vi{je strokovne {ole na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu V sklopu leto{nje prve predstavitve izobra‘evalnega programa Vi{je strokovne {ole za lesarstvo iz Maribora na ljubljanskem pohi{tvenem sejmu smo med drugim pripravili tudi anketo, s katero smo ‘eleli ugotoviti odziv obiskovalcev na na{o predstavitev, pa tudi dati prilo‘nost za morebitna vpra{anja in ‘elje v zvezi z mo‘nostmi {tudija na na{i {oli. Odziv na anketo sicer ni bil velik, so pa obiskovalci v veliki ve~ini ocenili na{o sejemsko predstavitev kot domiselno in zabavno ter dovolj informativno. To nam daje spodbudo za iskanje novih inovativnih na~inov promocije in predstavitve {tudija in dela na na{i {oli tudi v prihodnje. Izmed pravilno izpolnjenih anket smo iz‘rebali tri nagrade: 1. 10% zni‘ana {olnina za en letnik (program izobra‘evanja odraslih) Marjan GOVEKAR, Novova{ka c. 60, @IRI 2. oprostitev pla~ila vpisnine za vpis v 1. letnik (program izobra‘evanja mladine) Jo‘e PETELIN, Gorenja Brezovica 15, GORENJA BREZOVICA 3. manj{i dekorativni izdelek iz lesa Darjan VUKOVI^, ^rnivec 12, BREZJE NA GORENJSKEM Nagrade niso prenosljive na druge osebe. 3. nagrado bo potrebno prevzeti na sede‘u {ole. Iz‘rebancem iskreno ~estitamo in jih vabimo k vpisu. Zdenka STEBLOVNIK, u.d.i.l., ravnateljica VS[ ijaLes 54(2002) 11 raziskave in razvoj UDK: 630*812.701 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Ortotropna elasti~nost lesa Orthotropic elasticity of wood avtor Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana izvle~ek / Abstract Elasti~na deformacija lesa je posledica raztezanja in ve‘enja kemi~nih vezi poli-mernih sestavin. Tudi pri dalj{i obremenitvi predstavlja elasti~na deformacija ve~inoma poglavitno komponento celotne deformacije lesa. Zato lahko v praksi ~asovno deformacijo zanemarimo in les v prvem pribli‘ku obravnavamo kot linearno elasti~en material. Predstavljeni sta podajnostna in elasti~nostna matrika in izvedena in‘enirska oblika Hooke-ovega zakona. Prikazane so elasti~ne konstante za les in nekaj va‘nih izotropnih materialov. Posamezne elasti~nostne konstante so diskutirane z vidika anizo-tropne zgradbe lesa. In wood the elastic deformation occurs by bond stretching and distortion of polymeric constituents. The elastic strain is for the most part the major component of the total strain, even at very long times. For practical purposes the time dependent deformation may be neglected. Accordingly the wood can be treated to a first approximation as a linear elastic material. The compliance and stiffness matrices are presented and related to the engineering form of Hooke’s law. Values of elastic constants for wood and some important isotropic materials are presented. The differences among the elastic constants of wood are related to the anisotropy of wood structure. Klju~ne besede: les, anizotropija, orto-tropna elasti~nost, podajnostna matri- ka, elasti~nostna matrika, in‘enirski elasti~nostni parametri Keywords: wood, anisotropy, ortho-tropic elasticity, compliance matrix, stiffness matrix, engineering elastic parameters Deformacijsko obna{anje lesa dolo~ajo izrazita anizotropija, vla‘nost, velika variabilnost in ~asovna odvisnost - tudi v normalnih ambientnih pogojih. Slika 1 prikazuje napetostno deforma-cijsko krivuljo viskoelasti~nega materiala (les, polimerne snovi) z ustreznimi reolo{kimi modeli. Obna{anje lesa v stabilnem elasti~nem obmo~ju, kjer je zveza med po~asi nara{~ajo~o napetostjo in deformacijo linearna, lahko ponazorimo s Hookeovim idealnim, linearno elasti~nim telesom ali materialom (vija~na vzmet). Izka‘e se, da je linearnost v obmo~ju reverzibilnih (elasti~nih) deformacij artrefakt in da nanjo mo~no vpliva hitrost obremenjevanja (slika 1). Deformacije so sicer elasti~ne, vendar zadr‘ane. Mehansko jih lahko ponazorimo s Kelvin/Voigto-vim materialom. Z nara{~ajo~o napetostjo (in hitrostjo obremenjevanja) postanejo deformacije ireverzibine. Sled-nji~ se za~no pojavljati v zgradbi dis-kontinuitete. Na sliki 2 sta tipi~ni napetostno- Slika 1. Napetostno-deformacijska krivulja viskoelasti~nega materiala (risba po Kühne-ju 1970) Les 54(2002) 11 deformacijski krivulji lesa za nateg in tlak z mejama proporcionalnosti. Pri številnih rabah lesa, kjer je napetost (znatno) pod elastičnostno oz propor-cionalnostno mejo in kratkotrajna, lesna vlažnost pa nizka, je časovna deformacija le manjši del celotne deformacije, zato jo lahko zanemarimo. Tedaj lahko les v prvem približku obravnavamo kot linearno elastičen material. Klasična teorija elastičnosti je dognana in jo je mogoče uspešno uporabiti tudi pri lesu. Vpliv časa upoštevamo z varnostnimi faktorji. Zveza med napetostjo in deformacijo je do proporcionalnostne meje linearna in velja Hookeov zakon 6 = ED, (1) kjer je e specifična deformacija (sprememba dimenzije/prvotna dimenzija), s napetost (sila/presek), E pa faktor proporcionalnosti, ki ga imenujemo elastičnostni modul. V nateznem preizkusu lahko elastičnostni modul preprosto definiramo kot napetost, pri kateri bi se (teoretično) preizkušanec elastično podaljšal na dvojno dolžino. Tolikšna napetost je seveda nekajkrat večja od natezne trdnosti lesa. Tako je za bukovino pri osnem nategu elastičnostni modul 18,0 ijaLes 54(2002) 11 GPa, poru{na obremenitev (natezna trdnost aksialno) pa le 1,6 GPa. Elas-ti~nostni modul je razmerje med napetostjo in deformacijo; slednja je lahko normalna (dol‘inska), tangencialna (kotna) ali volumenska. Elasti~-nostni modul je definiran kot tang j = E = s/e . (2) Vemo, da je sorazmernost med napetostjo in deformacijo pravzaprav ide-alizacija, saj pri po~asnem obremenjevanju in zelo natan~nem merjenju izgine. Za nekatere materiale (lito ‘e-lezo, steklo, granit) tudi v pogojih standardnih trdnostnih preizkusov zveza med napetostjo in deformacijo ni linearna in jo definiramo z ena~bo, ki je podobna Hookeovemu zakonu, vendar raz{irjena tako, da upo{teva vse materiale: s = E.en . (3) To je poten~ni zakon. Za materiale z linearno zvezo med napetostjo in deformacijo, kamor sodijo masiven les pa tudi jeklo in aluminij, je n =1 in je ena~ba identi~na s Hookeovim zakonom, za druge materiale pa je n>1 (beton, granit, siva litina) ali pa je n<1 (usnje, konopljena vrv). Kot pri ve~ini v tehniki uporabljanih materialov je tudi pri lesu tik nad pro-porcionalnostno mejo meja elasti~nos-ti. Do tod se material obna{a elasti~no. V praksi te‘imo k temu, da napetosti ne prekora~ijo te meje, sicer se pojavijo trajne deformacije. Dejstvo, da obe meji prakti~no sovpadata, bistveno olaj{uje trdnostne izra~une, saj velja v ve~ini primerov linearna zveza med napetostjo in deformacijo po ena~bi (1) do elasti~nostne meje. Nad proporcionalnostjo oz. elasti~-nostno mejo zveza med napetostjo in deformacijo ni ve~ linearna. Zgornja meja krivulje je poru{na napetost, t.j. najve~ja napetost, ki jo material lahko zdr‘i (trdnost). Na njeno vrednost vpli- raziskave in razvoj vajo pri lesu poleg anatomske zgradbe in gostote še vlažnost, temperatura, hitrost in trajanje obremenitve. Poruš-no območje je za uporabo zelo pomembno, saj kaže, ali je bila zrušitev popolna ali delna. Deli konstrukcij, ki se niso povsem porušili, še lahko nosijo nekaj bremena, kar je pomembno z varnostnega vidika. Površina pod krivuljo s -e predstavlja specifično defor-macijsko delo oz. energijo, ki je uskladiščena v deformiranem telesu in jo običajno izračunavamo do proporcionalnostne meje, do maksimalne napetosti ali do popolne porušitve. Iz slike 2 se vidi, da je proporcionalnostna meja pri osnem nategu pribl. 60 % porušne obremenitve oz. napetosti, pri osnem tlaku pa med 30 in 50 %. Sicer pa se elastičnostna modula iz natega in tlaka praktično ne razlikujeta. Iz slike 2 se tudi vidi, da je natezna trdnost večja od tlačne. Elastične deformacije pripisujemo raztezanju in vezenju vezi med atomi in molekulami polimernih lesnih sestavin (Bodig 1982, Schniewind 1981, Winandy & Rowell 1984 ). Za označitev enostavnih zvez med napetostjo in deformacijo pri enoosnem nategu, tlaku in strigu zadostuje le en elastičnostni parameter: elastičnostni modul E ali strižni modul G. Za popoln opis zveze napetostjo in deformacijo je potrebnih več parametrov. V povsem splošnem primeru velja: J = D. .(i, i =1, 2, 3), (4) IL = Q,, Q = D, D, = D 12 zl' 13 31' z3 32 . Enako velja tudi za napetost. V primeru anizotropnega elastičnega telesa s popolno anizotropijo lahko vsaka komponenta napetosti povzroči vse komponente deformacije in obratno. Izrazimo vseh šest komponent deformacije s produkti ustreznih napetostnih komponent in podajnostnih koe- raziskave in razvoj ficientov 5. Tedaj so konstitutivne enačbe: D=5,,Do, + SJ36.+ S,D6,+ SD6„ + I 11 1 12 2 13 3 14 23 SJ36,+ SJ36, 15 13 16 12 D = 51 Do, + SJ36- + SLDo, + S Dol + z 21 1 22 2 233 2423 5„Do„ + 5^Do„ 25 13 26 12 D = S Do, + 5„Dol + SLDd, + S Dol + 3 31 1 32 2 33 3 34 23 S.D6, + SJ36, (5) 35 13 36 12 ZL = S Do, + S.U6. + SJ36, + S„„D<5„ 23 41 1 42 2 43 3 44 23 45 13 46 12 D, = S Do, + S„D6. + SJ36, + S„D<5„ 13 51 1 52 2 53 3 54 23 + 5„Do„+5S(;Do„ 55 13 56 12 IL = 5„ Do, + SDfl + S,Dd. + SJ1\6„ 12 61 1 62 2 63 3 64 2 + 5^00^+5^00^ ali v matrični obliki (6): Podobno je mogo~e napisati zgornji sistem ena~b tudi eksplicitno na komponente napetostenga tenzorja, t.j. izraziti vseh {est komponent napetosti z ustreznimi deformacijskimi komponentami in elasti~nostnimi koeficienti: o, = C„DD + C,DQ + C,DQ+ CDQ, 1 11 I 12 z 13 3 14 23 + CSDD, + C„DD, 15 13 16 12 6 = CDD + C„DÜ + C„DQ+ CDÜ, 2 21 I 22z 233 24 23 + C1DD, + C1DD, 25 13 26 12 ó = CDD + C„DÜ + C„DQ+ CDÜ, 3 31 I 32 2 33 3 34 23 + C,DD, + C.DL], (7) 35 13 36 12 6^ = C D D + C„D D + C, D D+ 23 41 I 42 2 43 3 CID H + CID D, + C,D D. 44 23 45 13 46 12 6, = C D D + C„D D + C„D D+ 13 51 I 52 2 53 3 C,D O, + C„DD, + C«D D. 54 23 55 13 56 12 6, = C D D + C„D D + C„D D+ 12 61 I 62 2 63 3 C.D O, + C„DD, + C„D D. 64 23 65 13 66 12 ali v matrični obliki (8): Vsega je 36 podajnostnih oz. elastič-nostnih (togostnih) koeficientov. Urejena nabora 6x6 koeficientov 5.. oz. C i] ij sta podajnostna in elastičnostna matrika in sta druga drugi inverzni. Iz ter-modinamskih razlogov je 5. = 5.. in C = C. (matriki sta simetrični), kar zmanjša v najbolj splošnem primeru število podajnostnih in elastičnostnih koeficientov na 21. Če pa v materialu obstaja kakršnakoli elastičnostna simetrija, se število medsebojno neodvisnih koeficientov še zmanjša, saj so nekateri od 21 koeficientov bodisi enaki ali enaki 0. Pri ortotropnih (ortogonalno anizo-tropnih) materialih, ki imajo tri med seboj pravokotne ravnine elastičnostne simetrije, se število neodvisnih konstant zmanjša na samo 9 (glej dalje). Z določenim približkom in predpostavkami so ortotropni tudi les in številni njegovi kompoziti. Na slikah 3 in 4 je ortotropni model kosa lesa z osjo X, v smeri drevesne osi (vzdolžna ali longitudinalna os), X^ v smeri trakov (radi- 2 alna os) in X, v smeri letnic oz. dreves- 3 nega oboda (tangencialna os) (Bodig 1982, sliki 3,4). Opomba: v literaturi uporabljajo različne notacije za anatomsko smer, praviloma v smislu desne roke. Ni si težko predstavljati, da vsaj na periferiji debla z velikim premerom potekajo letnice približno pravokotno na ne preveč divergirajoče trakove; oboji pa pravokotno na drevesno os. Večina lesnih kompozitov je prav tako ortotropnih, nekaj pa jih je približno izo-tropnih in njihove lastnosti niso odvisne od smeri. Hookeov zakon za masiven lesa in za ortotropne kompozite Slika 3. Glavne osi in ravnine v lesu Slika 4. Ortotropni model kosa masivnega lesa (risba po Bodig-u 1982) Slika 5. Specifi~ne deformacije ortotropnega materiala pri enoosni natezni napetosti (risba po Jayne-u 1972) ijaLes 54(2002) 11 raziskave in razvoj napišemo, če v preprostem miselnem poskusu obremenimo prostorninski lesni element z vsako od šestih sil oz. napetosti posebej (na sliki 5: z enoosno natezno napetostjo o,). Počasna aplikacija napetosti 6, pov-zroči normalne deformacije D,,D, in 1' 2 q. Na sliki 6 so prikazane zveze med Dp^,D,in6,. Napetosto, povzroči (le) I'z' 3 1 1 vse tri normalne deformacije: q, D, in q, pri čemer deformaciji D, in D, nastaneta zaradi prečne kontrakcije (Poissonovega učinka). Linearizirajmo naklon deformacijsko-napetostne krivulje s tangentami in označimo tangense njihovih naklonskih kotov s 5,,, S in S (slika 8). Tedaj je H 21 31 D =5,,Do ,:D=5^Do ,:D = 5„Do, (9) I 11 1' z 21 1' 3 31 1. Konstante 5,, 51 in S, so podajnostni 11' 2 31 koeficienti. Prvo od enačb (9) intrepretiramo takole: napetost ó, povzroči defor-macijo q, katere velikost je podana s Slika 7. Stri‘na podajnost v 2-3 ravnini in dolo~itev podajnostnega koeficienta S ijaLes 54(2002) 11 produktom 5,, Do,. Napetost o, produ- 11 1 l cira tudi deformacijo q z velikostjo S Do, in D z velikostjo S Do,. Če na- 21 1 3 31 1 daljujemo z miselnim eksperimentom, lahko na ta način določimo še podaj-nostne module S „ S.. in S, S, S in 12' 22 32 13 23 SI in s tem še preostalih pet deforma- 33 cijsko-napetostnih enačb: D = S.D6- D = 5,,D<5 • D = S.D6. I 12 2' z 22 2' 3 32 2, (10) D = 5,Do • D = SD6- D = S„Do, I 13 3' z 23 3' 3 33 3 . (11) Skupno deformacijo, ki nastane zaradi delovanja vseh treh normalnih napetostnih komponent, dobimo s preprostim seštevanjem (princip superpozi-cije): D = S„Do, + S„Dol+ S„Do, I 11 1 12 2 13 3. D, = S Do, + S..U6. + S.U6. (12) z 21 1 22 2 23 3 , Strižna napetost 6„ povzroči le strižno deformacijo D z velikostjo 23 ZL = S..D6„ (13) z3 44 23 . Podajnostni koeficient S,, prav tako 44 dobimo iz deformacijsko-napetost-nega diagrama (slika 7). Na enak način določimo še druga podajnostna koeficienta S„ in 5„ in strižni deformaciji 55 66 q3 in q2: J., = S«D<5,n = S„D<5, (14) 13 55 13 12 66 12 . Z dobljenimi enačbami lahko končno formuliramo Hookeov zakon za orto-tropne materiale (14): D= S„Do, + S.D6.+ SJ36, I 11 1 12 2 13 3 D = S Do, + S^Dol + S_ Do, z 21 1 22 2 23 3 11 = S Do, + S„Dol + SJ36, (15) 3 31 1 32 2 33 3 D = S Dol z3 44 23 D = 5Do, 13 55 13 D = 5^Do„ 12 66 12 in v matrični obliki (16): raziskave in razvoj Če primerjamo gornjo matriko z (8), vidimo, da je več podajnostnih parametrov ortotropnega lesa in nekaterih njegovih kompozitov enakih 0. Normalne napetosti ne povzročajo strižnih deformacij in strižne napetosti ne povzročajo normalnih deformacij. Strižne napetosti povzročajo strižne deformacije le v ravnini delovanja. Vse strižne podainosti, razen SAA, S« in S„, so enake J 44 55 66 0. Takšna oblika Hookeovega zakona za ortotropne materiale velja le, če si-metrijske in geometrijske osi sovpadajo, sicer je njegova oblika bolj kompleksna. Če pa slednje ne sovpadajo, omenjeni koeficienti nimajo vrednosti 0 in normalne napetosti lahko povzročijo strižne deformacije in obratno: strižne napetosti povzročijo normalne deformacije. Takšno neorientirano stanje (angl. “of angle”) v praksi imenujemo “čez les” (angl. cross grain), kar pomeni, da rast (splošni potek aksialnih elementov) ni vzporedna z daljšo geometrijsko osjo vzorca. V takšni situaciji pride do kombinacije upogiba in tor-zije. Vzorec, na katerega deluje upogib-ni moment, se zvija in upogiba ali upogiba in zvija, če je podvržen torzijskemu momentu (Schniewind 1989, str. 77). Dasi sta podajnostna in elastičnostna oblika Hookeovega zakona najenostavnejši za uporabo, se elastično obnašanje lesa in njegovih kompozitov tradicionalno podaja s tehničnimi elastičnost-nimi parametri. Ortotropen material označuje 6 modulov elastičnosti. Trije so količniki med normalno napetostjo in normalno deformacijo v glavnih smereh, trije pa količniki med strižno napetostjo in strižno deformacijo v ortotoropnih ravninah: 6 JO. = E, 6 JO, = E. 6JO, = E. 11 1 2 z 2 3 3 3 (17) 6 JU = G 6 JU = G 6JO,, = 12 12 12 13 13 13 23 z3 G E,, E. in E, so elastičnostni ali Youn- 1 2 3 govi moduli, G,G in G pa strižni 12 13 23 moduli. Primerjava zgornjih enačb z enačbami 9,13, 14 daje naslednje zveze: E, = 1/5 iL = 1IS..E. = l/S,, 1 112 22 3 33, (18) G = l/S,, G = l/S« G = 1/S 23 44 13 55 12 66 . Moduli elastičnosti so torej recipročne vrednosti podajnostnih koeficientov S na glavni diagonali matrike. Po definiciji je Poissonovo razmerje í količnik med prečno (“pasivno”) deformacijo D in vzdolžno (“aktivno”) deformacijo D: -L = D/C i] ji (19) visni. Z vstavljanjem enačbe (9) v (19) dobimo Poissonovi razmerji í in í- 12 13 -í = SJS-- -í = SJS (20) 12 21 22 13 31 11 . Podobno, s substitucijo enačb (10, 11) v enačbo (19) dobimo: -L = SJS-. -i. = SJS (21) 21 12 22 23 32 22 , -L = SJS-. -L = S/S... (22) 31 13 33 32 23 33 Gornje enačbe podajajo Poissonova razmerja s podajnostnimi parametri. Z vstavitvijo treh modulov elastičnosti (18) v te enačbe dobimo naslednje zveze: S = -LJE.S = -LJE.S = -iJE, 12 21 2 13 31 3 23 32 3, (23) S = -í JE, S = -í JE, S = -iJE 21 12 1 31 13 1 32 23 2 . Z uporabo enačb (18) in (23) lahko izrazimo vse podajnostne koeficiente s tehničnimi elastičnostnimi parametri (24): (Različno od Bodiga (1982) in Schnie-winda (1989), Kollmann (1968) in Dinwoodie (2000) notirajo isto Poissonovo razmerje kot -i..!). Za označitev izotropnih materialov zadostuje eno samo Poissonovo razmerje, medtem ko jih je za ortotropne potrebnih 6: trije so vezani z elastič-nostnim modulom, trije pa so neod- Kon~no zamenjajmo {e indeksni sistem {tevil za ozna~evanje koordinatnih osi lesa z bolj razumljivimi oz- Preglednica 1. Elasti~nostni in stri‘ni moduli ter Poissonova razmerja za va‘nej{e materiale in nekaj komercialnih lesov (po raznih virih, za lesove po Hearmonu 1948) Material E [ GPa] G[ GPa] siva litina 100 40 0,25 temprana litina 170 68 0,30 jeklo, jeklena lit. 210 81 0,30 baker 125 48 0,30 aluminij 72 28 0,30 umetne smole 4-16 1,4-5,5 0,45 steklo 56 22 0,25 beton 14-50 0,17 Les L GPa ER ET GPa GPa G LT GPa LR RT GPa GPa ν ν ν ν RL RT TL LR smreka 10,7 0,71 0,43 0,62 0,50 0,046 0,31 0,030 0,51 0,025 0,38 0,51 rde~i bor 16,3 1,10 0,57 0,68 1,16 0,066 0,31 0,038 0,68 0,015 0,42 0,51 bukev 13,7 2,24 1,14 1,06 1,61 0,460 0,36 0,073 0,75 0,044 0,45 0,51 jesen 15,8 1,51 0,80 0,89 1,34 0,270 0,36 0,051 0,71 0,030 0,46 0,51 ijaLes 54(2002) 11 vT 1 v, L TR LT raziskave in razvoj na~bami anatomskih smeri: L (longitudinalno, vzdol‘no, aksialno, osno), R (radialno) in T (tangencialno). S tem dobi Hookeov zakon za les in njegove kompozite bolj popularno obliko (25): Primerjajmo les z drugimi materiali (preglednica 1)! ^e upo{tevamo nizko gostoto lesa, EL nikakor ni nizek, izstopa pa izrazita anizotropija. Razmerje ET:ER:EL je pri iglavcih pribli‘no 1:1,7:20 in pri listavcih 1:1,7:13. Dalj{e osi ve~ine celic in mikrofibrile v njihovih stenah potekajo bolj ali manj vzporedno z drevesno osjo, zato je EL je znatno ve~ji od ER in ET . Zaradi izjemno velikega razmerja EL:ET je les od vseh znanih materialov najbolj ortotropen material. Razmerje med elasti~nostnimi moduli drugih naravnih materialov, npr. kristalov ali umetnih proizvodov, kot so npr. steklena vlakna, ne dosegajo vrednosti 4. Zaradi radialno potekajo~ih trakov in radialno orientiranih nizov celic je ER vselej nekoliko ve~ji od ET. Trakovi so praviloma {ir{i pri listavcih, radialna urejenost pa je zaradi manj{e apikalne intruzivne rasti aksialnih traheid in odsotnosti trahej bolj izrazita pri iglavcih in evolucijsko primitiv-nej{ih listavcih. Majhna razlika med ER in ET pojasnjuje, zakaj je mogo~e zanemariti ukrivljenost prirastnih plasti in obravnavati les kot ortotropen material. Stri‘ni modul GRT je pri iglavcih in listavcih vselej znatno manj{i od drugih dveh stri‘nih modulov, saj sku{a stri‘na napetost v ravnini RT (pre~na ravnina) zve‘iti pre~ni prerez ve~ine cevastih celic: kot ~e bi zaboju odstranili zgornjo in spodnjo stranico in ga obremenili na strig! (prim. Schniewind 1981). Poissonovi razmerji íRL in íTL sta zelo majhni, saj predstavljata razmerji med zelo majhno pre~no deformacijo v vzdol‘ni smeri in veliko deformacijo v radialni oziroma tangencialni smeri. Nekatera od Poissonovih razmerij so ve~ja od 0,5, kar pa ob majhnih razmerjih v drugih smereh ni kon-tradiktorno. Ker sta íRT in íTL zelo majhni, ju je te‘ko dolo~iti. Lahko jih izra-~unamo iz simetrijskih relacij: íLT/EL = íTL/ET , íLR/EL = íRL/ER in íTR/ ET = íRT/ER. Razmerje stri‘nih modulov GLR:GLT je pri iglavcih pribli‘no 1:1, pri listavcih pa 1,3:1. Stri‘ni modul GRT (pre~na ravnina) je pri iglavcih zaradi sklenjenih pasov ranega lesa z relativno nizko gostoto in togostjo le pribli‘no 10 %, GLT , pri listavcih pa 40 % G LT . Pre~na podajnost v tangencialni smeri (-S31) je ve~ja od pre~ne podajnosti v radialni smeri (-S21) (preglednica 2). Zaradi ve~jega dele‘a trakovnega tkiva, ki zmanj{uje togost in trdnost v vzdol‘-ni smeri, je les listavcev manj anizo-tropen od lesa iglavcev. Tako odpade na trakovno tkivo pri smreki v povpre~-ju 4,7 %, pri bukvi pa kar 27,0 % (Wagenführ 1966 str. 99). Les listavcev je ve~inoma gostej{i, kar zmanj{uje u~i-nek geometrijskih dejavnikov. Razlike med elasti~nostnimi konstantami je torej mogo~e pojasniti z zna~ilno anatomsko zgradbo lesa in njenimi posebnostmi pri listavcih in iglavcih (prim. npr. Schniewind 1981). Z vla‘nostjo in temperaturo se zni‘u-jejo vrednosti za elasti~nostne in stri‘ne module (Kollmann 1960, Noack & Geissen 1976, Neuhaus 1983). Poisso-nova razmerja íRT ,íTR in íLT z vla‘nostjo nara{~ajo, íLR pa pada (Carrington 1922). Preglednica 2. Pre~na podajnost/kontrakcija [ 10 -5mm2/N] Lesna vrsta 31 -S21 -S2 3 smreka 3,3 2,7 60 rde~i bor 2,7 2,8 54 bukev 3,7 3,2 31 literatura 1. Bodig, J., Jayne, B.J.. 1982. Mechanics of wood and wood composites. Van Nostrand Reinhold Comp., New York itd. 2. Carrington, H. 1922. The elastic constants of spruce as affected by moisture content. Aeronautical Journal 26:462-471. 3. Dinwoodie, J,M. 2000. Timber: Its nature and beaviour. 2. zd. E & FN Spon., London, New York. 4. Hearmon, R.F.S. 1948. Elasticity of wood and plywood. Special Report No 7 on Forest Products Research, London. 5. Kollmann, F. 1960. Die Abhängigkeit der elastischen Eigenschaften von Holz von der Temperatur. Holz Roh-Werkstoff 18:308-314. 6. Kollmann, F.F.P, Côté, W.A. Jr. 1968. Principles of wood science and technology. I. Solid wood. SpringerVerlag, Berlin, Heidelberg, New York. 7. Kühne, H.R. 1970. The role of plastics in building. Int. Symposiums-Bericht “Plastics in Building”, Rotterdam. 8. Neuhaus, H. 1983. Über das elastische Verhalten von Fichtenholz in Abhängigkeit von der Holzfeuchtigkeit. Holz Roh-Werkstoff 41:21-25. 9. Noack D., Geissen, A. 1976. Einfluß von Temperaturen und Feuchtigkeit des Holzes im Gefrierbereich. Holz Roh- Werkstoff 34:55-62. 10. Schniewind, A.P. 1981. Mechanical behaviour and properties of wood. V: Wood - its structure and properties, izd. F. Wangaard, str. 225-270. Pennsylvania State Univ., Pennsylvania. 11. Schniewind, A,P 1989. Deformation under load. V: Concise encyclopedia of wood & wood-based materials., izd. A.P. Schniewind, str., 75-79., Pergamon Press, Oxford etc. 12. Wagenführ, R. 1966. Anatomie des Holzes. VEB Fachbuchverlag, Leipzig. 13. Winandy, J.E., Rowell, R.M. 1984. The chemistry of wood strength. V: The chemistry of solid wood, Advances in chemistry series No. 207, izd. R. M. Rowell., American Chemical Society, Washington, D.C. ijaLes 54(2002) 11 raziskave in razvoj UDK: 674.06:658.562 pregledni strokovni ~lanek (A Professional Rewiew) Certificirani lesni proizvodi (CFP) vidiki, stanje in perspektive avtor Mitja PI[KUR, Gozdarski in{titut Slovenije, Oddelek GTE, Ve~na pot 2, 1000 LJUBLJANA Certificiranje gospodarjenja z gozdovi in lesa pridobiva pomen. Certificiranju gospodarjenja z gozdovi sledi sledenje lesa in ekolo{ko ozna~evanje izdelkov (eco-labelling). Sledenje lesa (CoC) je klju~ni element celotnega sistema, saj povezuje certificiran les iz trajnostno gospodarje-nih gozdov s potro{nikom. Izraz CoC (Chain of Custody) ozna~uje proces kontrole in nadzora proizvodnih in distribucijskih tokov lesa od gozda do kon~-nega izdelka. Jasno definicijo CoC podaja standard PLUS 1163 (Canadian Standard Association), ki CoC opredeljuje kot sistem sledenja lesa, ki izvira iz certificira-nega gozda, skozi vse faze lastni{tva in preoblikovanja od certificiranega gozda do kon~nega uporabnika. CoC je prvi pogoj za rabo blagovnih znamk razli~nih certifikacijskih sistemov. Organiziranost, delovanje in struktura sistema certifici-ranja na primeru sistema PEFC so bili predstavljeni v reviji LES v {tevilkah 7- 8 in 9. Ker pa ima certificiranje tudi (ali predvsem!?) posledice z vidika tr‘enja lesa, je smiselno osvetliti nekatere vidike ekolo{kega ozna~evanja (eco-labelling), vpliva na trg, stanje na trgu certificiranega lesa in lesnih izdelkov (ponudba/pov-pra{evanje) ter na perspektive in mo‘ne smeri razvoja. Osvetlitev na{tetih vidikov je pomembno zlasti z vidika lesne industrije, ki se v mnogo ve~ji meri soo~a s trgovino in posledi~no s kupci lesenih izdelkov. SEZNAM OKRAJ[AV IN KRATIC ATFS American Tree Farm System CERFLOR Certificate of Origin of Forest Raw Material (Brazil) CFP Certified Forest Products CoC Chain of Custody CSA Canadian Standards Association DIY Do It Yourself EPDS Environmental Profile Data Sheet FFCS Finnish Forest Certification System FSC Forest Stewardship Council GATT General Agreement on Tarifs and Trade GEN Global Ecolabelling Network GFTN Global Forest and Trade Network ITTO International Tropical Timber Organization LCA Life Cycle Analysis LEI Lembaga Ekolabel Indonesia MTCC Malaysian Timber Certification Council PEFC Pan-European Forest Certification PPM Processing And Production Methods SFI Sustainable Forest Initiative SFM Sustainable Forest Management WTO World Trade organization GLAVNI SISTEMI CERTIFICIRANJA V SVETU Trenutno je v svetovnem merilu ve~ sistemov certificiranja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in lesa. PEFC (Pan-European Forest Certification) Evropski certifikacijski sistem. Podpirajo ga lastniki gozdov in lesnopredelovalna in papirna industrija. Delno je podprt tudi od okoljskih nevladnih organizacij. Trenutno je uveljavljen v evropskem prostoru. Svetovno zajema najve~ certificiranih povr{in gozdov. PEFC vklju~uje sistem Chain of Custody in rabo blagovne znamke. FSC (Forest Stewardship Council) Univerzalen sistem certificiranja je nastal v za~etku 90-ih let kot odgovor na pere~o problematiko izkori{~anja gozdov predvsem v Afriki. Podpirajo ga najve~je in najvplivnej{e okoljske neodvisne organizacije (WWF, Green- ijaLes 54(2002) 11 raziskave in razvoj peace …). Podpornik je tudi Svetovna banka (World Bank), ki deluje preko zveze World Bank/WWF Forest Alliance. Najve~jo podporo ima od omenjenih vplivnih okoljskih organizacij in segmentov trga in industrije v nekaterih dr‘avah (Velika Britanija, Nem-~ija, Nizozemska, delno ZDA). Trenutno ima prevladujo~ vpliv na trgu certificiranega lesa. FSC vklju~uje sistem Chain of Custody in rabo blagovne znamke. SFI (Sustainable Forest Initiative) Sistem SFI je industrijski standard, ki ga je razvila ATFSA (American Forest and Paper Association). Sistem je operativen v ZDA. SFI vklju~uje sistem Chain of Custody in rabo blagovne znamke. ATFS (American Tree Farm System) Sistem je bil razvit predvsem za lastnike gozdov. Razvila ga je fundacija AFF (Ameriacan Forest Foundation). Deluje ‘e od leta 1941 in je najstarej{i program presojanja skladnosti trajnost-nega gospodarjenja z gozdovi. Podpira ga ve~ neodvisnih okoljskih organizacij, v zadnjem ~asu pridobiva podporo vplivnej{ih predstavnikov lesne in papirne industrije. ATFS ne vklju~u-je sistema Chain of Custody in rabe blagovne znamke. CSA (Canadian Standards Association) Sistem sloni na standardih ISO 14000. Razvili so ga CSA (Canadian Standard Association) in lesna industrija. Podpirajo ga vplivni predstavniki lesne in papirne industrije. Sistem deluje predvsem v Kanadi. CSA je pred kratkim razvil lasten sistem Chain of Custody in pravila za rabo blagovne znamke. Drugi (Keurhout, MTCC, LEI) V svetu je tudi ve~ nacionalnih siste- ijaLes 54(2002) 11 mov certificiranja, ki so bodisi še v fazi razvoja in implementacije bodisi znotraj večjih certifikacijskih sistemov (npr. LEI Lembaga Ekolabel Indonesia in MTCC Malaysian Timber Certification Council). Keurhout je neodvisno certifikacijsko telo, ki je nastal na podlagi nacionalne pobude različnih segmentov družbe ter na podlagi vladnega programa o minimalnih zahtevah za ves les, ki se uvozi v Nizozemsko. Predstavlja “skrbnika nad uvoženim lesom” (gate keeper). Presoja skladnost certifikatov različnih sistemov glede na določila o minimalnih pogojih, predvsem glede na traj-nostno gospodarjenje in poreklo lesa. Na vidiku pa so novi sistemi certificiranja v državah v razvoju (Gana, Brazilija ...), ki pomenijo velik potencial za večanje površine certificiranih gozdov in posledično certificranega lesa. Primer razvijajočega sistema je CEL-FLOR, ki nastaja v Braziliji, in bo postal v kratkem operativen. Največje povezovanje in privzemanje medsebojnih sistemov poteka med PEFC, CS A, SFI in ATFS. Skupina FSC ima mednarodno pod svojim okriljem nekatere nacionalne sisteme (npr. LEI Lembaga Ekolabel Indonesia). Velik vpliv, predvsem na trgu tropskega lesa, ima MTCC (Malaysian Timber Certification Council), ki je zaprosil za sodelovanje v svetu PEFC. Interes po sodelovanju in potrditvi skladnosti sistemov certificiranja so pokazale tudi Avstralija, Čile in Malezija. OZNA^EVANJE (LABELLING) Označevanje (labelling) je proces, ki potrjuje splošno ekološko prednost produkta ali storitve. Certificiranje in označevanje v sektorjih gozdarstva in lesne industrije lahko ločimo na: certificiranje gozdnega kompleksa z vidika trajnostnega gospodarjenja, certificiranje lesa kot obnovljive industrijske surovine (če izhaja iz certificiranih gozdov), certificiranje/ ekološko označevanje lesenih polpro-izvodov in certificiranje/ekološko označevanje končnih proizvodov (Košir, 1999). V primeru označevanja lesenih izdelkov po sistemih FSC, PEFC in drugih, se označevanje nanaša na kvaliteto gospodarjenja z gozdovi, iz katerih izvira les, iz katerega je narejen izdelek. Prvi pogoj sta torej certifikacija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in verifikacija Chain of custody. Poglavitna prednost tovrstnega ekološkega označevanja izdelkov (storitev) je v pozitivni diskriminaciji lesa, ki je bil pridobljen v skladu s trajnostnim gospodarjenjem (SFM), preko trga. Nasprotno imajo različne oblike bojkotov in prepovedi lahko nasproten učinek. Take akcije ne upoštevajo specifičnih razmer niti posledic, ki izvirajo iz takih ukrepov, njihova učinkovitost pa je vprašljiva. Povpraševanje po tropskem lesu se tudi v primeru bojkotov in prepovedi ne zmanjša, spremeni se samo lokacija nadaljnje predelave lesa. Glavni razlogi krčenja gozdov (kot glavnega argumenta nevladnih okoljskih organizacij za take ukrepe) so predvsem neurejene razmere v tropskih državah. Zaradi zmanjšane vrednosti lesa se lahko zaradi zniževanja stroškov praksa pridobivanja še poslabša. Posledice bojkotov in uvoznih prepovedi so lahko naslednje (Varangis in sod., 1993): • zmanjšanje ekonomske vrednosti že tako podcenjenih tropskih gozdov, kar ustvarja gozdarstvo nekonkurenčno glede na druge rabe prostora (kmetijstvo); • uvozni bojkoti in prepovedi vplivajo le na 20 % svetovne raziskave in razvoj proizvodnje tropskega lesa (80 % se porabi v deželah proizvajalkah); • vpliv bojkotov in prepovedi je majhen zaradi velikega vpliva azijskih uvoznikov (50 % celotnega uvoza tropskega lesa), ki ne upoštevajo evropskih in ameriških ukrepov; • prepovedi in bojkoti ne vplivajo na glavne razloge krčenja gozdov; legalnost takih ukrepov je v neskladju z določili GATT, zlasti če temelji na različnih standardih. GEN (Global Ecolabelling Network) ločuje oznake v ekološke oznake (eco-labell) in “zelene” oznake (“green” labell). Za prve je značilno, da temeljijo na LCA (ocena življenjskega kroga proizvoda) (tip I in tip III) in neodvisni verifikaciji, drugi tip informativnih oznak (tip II) pa razvijajo proizvajalci samostojno. V primeru uporabe ocene življenjskega kroga proizvodov (LCA) lahko govorimo o označevanju proizvodov glede njihove ekološke primernosti (Košir, 1999). Ekološke oznake torej potrjujejo prednost produkta ali storitve znotraj kategorije na osnovi ocene življenjskega kroga proizvoda oziroma ekološke sprejemljivosti. Ekološke oznake se po ISO klasifikaciji delijo v tri tipe (ISO 14021, 14024, 14025): Tip I - prostovoljni, večkriterijalni program, ki temelji na LCA. Verifikacija poteka prek neodvisnega organa (neodvisna tretja stranka). Tip II - lastno deklariranje ekoloških trditev. Ekološko oznako opredelijo proizvajalci, uvozniki, distributerji, trgovina... V večini primerov certifi-ciranje/verificiranje ne poteka prek neodvisnega organa (neodvisna tretja stranka). Tip III - kvantificirani podatki o produktu glede vplivov na okolje (LCA). Pomeni sistemati~en nabor podatkov (vrednosti parametrov). Verifikacija poteka prek neodvisnega organa (neodvisna tretja stranka). Blagovne znamke (logotipi) sistemov PEFC, FSC in drugih, predstavljajo posamezen primer ozna~evanja. Taka oznake niso zajete v definicijah ISO, ker se nana{ajo le na posamezen vidik zna~ilnosti procesov in proizvodnje. Ve~inoma se uporabljajo na kon~nih izdelkih in dajejo vtis ekolo{ke primernosti. Tovrstne oznake se nana{ajo na kvaliteto gospodarjenja z gozdovi, ki pa je ne-produktna karakteristika (non-product) izdelka, saj se kvaliteta gospodarjenja z gozdovi ne ka‘e v kvaliteti lesnih izdelkov. Kljub temu da te oznake po klasifikaciji ISO niso tip I, pa imajo podobne zna~ilnosti in posledice na trgu kot ISO tip I (WT/CTE …, 1998). To pomeni, da se nana{ajo le na les iz certificiranih gozdov, ne pa na karakteristike lesnih proizvodov, ki jih lahko opredelimo glede na oceno ‘iv-ljenjskega kroga proizvoda (LCA). Da bi kupec dobil nezavajajo~o informacijo, bi morala certifikacija pokriti celoten ‘ivljenjski krog izdelka. S tem bi bila omogo~ena primerjava med razli~-nimi izdelki glede na enotno metodologijo (Hansen in Juslin, 1999). Primer tretjega tipa je EPDS (Environmental Profile Data Sheet). Razvit je bil pod okriljem CPPA (Canadian Pulp and Paper Association). EPDS zagotavlja detajlno informacijo o produktu, namenjen je predvsem velikim kupcem, posredno pa ima tudi indi-rektno povezavo s kon~nimi kupci izdelkov (npr. bralcev ~asopisa). Verifikacija poteka preko neodvisnega organa. V industriji celuloze in papirja najdemo tudi tudi Paper profile, ki ga podpirajo predvsem skandinavski proizvajalci (npr. Stora Enso). Paper profile je prostovoljen ter mednarodno uskla- jen. Temelji na LCA, verifikacijo opravlja bodisi proizvajalec bodisi neodvisni organ. Glede na dolo~ila ISO TR 14025 gre v tem primeru za tip III eko-lo{kega ozna~evanja. Razli~ne oblike ekolo{kih oznak so sredstvo komunikacije s kupcem. Postavlja se ve~ vpra{anj glede na~ina posredovanja vsebin kupcu ter katere informacije so relevantne za kupca Tako imajo v Kanadi predpisane (obvezne) oznake, ki imajo ve~ji vpliv na kupca kot prostovoljne oznake. Zanimivo je, da imajo kupci v Kanadi raj{i detajlne informacije o proizvodu (LCA, tip III) kot same oznake (tip I) (Teisl in Roe, 2000). Oznake tipa I ne nudijo objektivne osnove za primerjavo med podobnimi izdelki. Po drugi strani so informacije pri tipu III preve~ strokovne narave in zato prezahtevne za kupce. Oznake tipa I so zato lahko bolj{e orodje komunikacije, ~eprav ne nudijo primerljivih podatkov (WT/ CTE …, 1998). V evropskih dr‘avah se pojavljajo tudi oznake o doma~em poreklu lesa v lesnih izdelkih (npr. Avstrija). Sprejemljivost oznak o doma~em poreklu lesa se med kupci lesenih izdelkov razlikuje po dr‘avah, tako npr. v Avstriji 70 % kupcev podpira oznake o traj-nostnem gospodarjenju z gozdovi (SFM), v Veliki Britaniji pa le 30 % (Rametsteiner, 1998). WTO IN CERTIFICIRANJE GOZDOV IN LESA Pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization) pomenijo pomemben vidik pri obravnavi certificiranja in ozna~evanja lesa. Dr‘ave ~lanice WTO so zavezane, da predpisane tehni~ne regulacije, prostovoljni standardi in procedure ne predstavljajo ovir pri trgovanju (Ra-metsteiner, 2000). Relevantni so pred- Les 54(2002) 11 raziskave in razvoj vsem Sporazum o carinah in trgovini (GATT), ~len XX, Sporazum o tehni~-nih ovirah v trgovini (TBT), poleg tega pa {e organ Komite o trgovini in okolju (CTE). Ekolo{ko ozna~evanje izdelkov (eco-labelling) lahko v dolo~enih primerih kr{i pravila WTO, predvsem v primeru predpisane obvezne uporabe (mandatory labells). Problematika ozna~evanja glede na pravila WTO je kompleksna in zaenkrat {e ne popolnoma definirana v okvirih legalnosti glede na dolo~ila WTO (Klab-bers, 1999). Ekolo{ko ozna~evanje lesnih izdelkov potrjuje skladnost z standardi, ki dolo~ajo pravila pridobivanja lesa v skladu z na~eli trajnost-nega gospodarjenja. V tem primeru gre za oznake, ki temeljijo na procesih in produkciji (PPM), ne pa na karakteristikah izdelka (Atty in Simula, 2002). To je lahko v nasprotju z dolo~ili sporazuma TBT (Ruddell in sod., 1999) in lahko povzro~i potencialne nove netarifne bariere v trgovini (Barbier, 1995, Ruddell in sod., 1999). Tudi Sorensen (2000) postavlja pod vpra{aj dopustnost uporabe PPM (process and production methods), ki se ne ka‘ejo (oz. nimajo vpliva) na proizvodu. Certificiranje gozdov in ozna~evanje lesnih izdelkov je lahko tudi sporno, ~e ustvarja v npr. dr‘avah v razvoju nesorazmerno velike stro{ke, s ~imer imajo te dr‘ave neenakovreden polo‘aj na trgu; v tem primeru gre za o~itno diskriminacijo. Velike skupine kupcev, podprte z naravovarstvenimi organizacijami, se v te‘nji po doseganju naravovarstvene naravnanosti opirajo le na les, certifi-ciran od FSC. Taka politika vodi delno v deformacijo trga in neenakomeren globalen razpored uporabe naravnih virov, lahko pa tudi negativno vpliva na dostopnost trgov za dolo~ene dr‘ave izvoznice. V tem primeru gre za delovanje v segmentu trga, kar pa ni predmet TBT-ja in pravil WTO (WT/CTE …, 1998), po drugi strani pa tudi delovanje nevladnih organizacij v principu ni predmet vsebin WTO (Rametsteiner, 2000). Dr‘avne (vladne) regulacije o obveznih oznakah pa predstavljajo netarifno bariero, ki povzro~a ovire v trgovanju ter je v nasprotju z dolo~ili WTO. V nekaterih nem{kih de-‘elah je ‘e pri{lo do takih ukrepov, kar so obsodila razli~na nem{ka zdru‘enja trgovine, izvoznikov in lesne trgovine. WTO zagovarja mednarodne standarde, ki naj bi bili rezultat harmonizacije med obstoje~imi shemami. S tem bi se zmanj{al vpliv ovir na nacionalni ravni in razlike med nacionalnimi ukrepi. Skladnost ekolo{kega ozna~evanja in certificiranja gozdov glede na dolo~ila WTO {e ni v celoti definirana. V veliki meri zavisi od konkretnih okoli{~in, ki so predmet presoje. Kljub veliki nejasnosti in razli~nim mnenjem pa osnovna dolo~ila WTO veljajo tudi v tem segmentu. STANJE TRGA CERTIFICIRANIH LESNIH PROIZVODOV Pri analizi stanja na podro~ju CFP je potrebna obravnava razli~nih vidikov. Sistemi se razlikujejo po certificiranih povr{inah, lokacijah, ponudbi in pov-pra{evanju. Samostojna obravnava posameznih podro~ij brez celovitega vpogleda lahko pripelje do popa~ene slike stanja, ki pa je pomemben element odlo~itev v smeri certificiranja. Razpored povr{in glede na sisteme certificiranja gozdov V svetu je certificiranih okrog 124 milijonov ha, kar predstavlja 3,2 % vseh svetovnih povr{in gozdov. V Evropi je trenutno certificiranih 35 % vseh gozdov, v ZDA 18 %, V Kanadi 7 % ter Rusiji pod 1 % (Rametsteiner, 2002). Potencialne koli~ine CFP na trgu so glede na sisteme povezane z velikostjo in rastjo povr{in certificiranih gozdov s trajnostnim gospodarjenjem. Stanje certificiranja gozdov glede na najve~je sisteme prikazuje slika 1. V zadnjem letu izkazuje najve~je po-ve~anje certificiranih gozdnih povr{in sistem SFI (za 162 %), PEFC in FSC sta pove~ala povr{ino certificiranih gozdov za okrog 20 % (Raunetsalo in sod., 2002). Na splo{no je porast cer-tificiranih povr{in v zadnjih dveh letih skoraj eksponenten (leta 2001 je porast 100 % glede na leto 2000, glede na leto 1999 pa kar {tiri-kraten) (Atty in Simula, 2002). Zanimivo je, da so dr‘ave v razvoju leta 1996, predstavljale 70 % vseh certificiranih povr{in gozdov (Ra-metsteiner, 2002). Ta k razvoj dogodkov je vsekakor posledica razvoja in implementacije certifikacijskih standardov, ki so podprti od industrije in zasebnih lastnikov gozdov (npr. PEFC, SFI, CSA). Pove~evanje povr{in certificiarnih gozdov se bo nadaljevalo tudi v naslednjih letih, predvsem preko sistemov PEFC, SFI, CSA ter ijaLes 54(2002) 11 raziskave in razvoj Slika 2. Razpored certificiranih gozdov po regijah (januar 2002; vir: Atty in Simula, 2002) Slika 3. Povpra{evanje po CFP (Raumetsalo in sod., 2002) nekaterih novih standardov (Malezija, Brazilija). Razpored certificiranih gozdov glede na geografsko lego Proces certificiranja gozdov je v zadnjem ~asu najbolj intenziven v razvitih dr‘avah (Evropa, Severna Amerika). Iz slike 2 se jasno vidi prevlada Evrope in Severne Amerike, ki skupno zajemata 92 % vseh certificiranih gozdov. V regijah prevladujejo razli~ni sistemi, kar je deloma pogojeno z namenom posameznih certifikacijskih shem ter njihovo zgodovino. V Evropi je med vsemi certificiranimi povr{inami gozdov 71 % certificiranih po sistemu PEFC, preostale pa po sistemu FSC. V Severni Ameriki prevladuje certifi-kacija po standardih, ki jih podpira lesna industrija (CSA in SFI) in lastniki gozdov (ATFS), le 8 % certificiranih gozdov zajema sistem FSC (stanje januar 2002, ITTO, 2002). Nasprotno pa so v Latinski Ameriki gozdovi certi-ficirani po sistemu FSC. V Afriki zajema FSC 36 % certificiranih gozdov, preostalo pa pokriva Keurhout, V regiji Azija-Pacifik zajema sistem FSC 11 % certificiranih gozdov, preostali del je cerificiran po sistemu MTCC (Atty in Simula, 2002). Tr i ~etrtine dr‘av v razvoju (8 % vseh certificiranih gozdov) pripada organi- zaciji ITTO, kjer imata prevladujo~ dele‘ sistema FSC (36 %) in MTCC (36 %), preostalo zajema Keurhout. POVPRA[EVANJE PO CERTIFICIRANEM LESU Ve~ino povpra{evanja po certificira-nem lesu (CFP – Certified Forest Products) najdemo v Zahodni Evropi, predvsem v Veliki Britaniji, Nem~iji in na Nizozemskem. Pregled nad dele‘em in koli~inami CPF v celotni trgovini z lesom ni znan. Obstajajo pa okvirne ocene v nekaterih pomembnej{ih evropskih dr‘avah (preglednica 1). Razpored povpra{evanja po CFP ka‘e na prevladujo~ vpliv poslovno-trgo-vinske mre‘e GFTN - Global Forest and Trade Network Membership (slika 3), ki jo podpira WWF. Globalna mre‘a ima okrog 700 ~lanov, ki so zdru‘eni v posameznih skupinah, ter pripadajo razli~nim segmentom znotraj produkcijske verige. ^lani so zavezani k promo-viranju rabe FSC certificira-nega lesa. Vpliv je izrazito iz-ra‘en v Veliki Britaniji (WWF +95 Group), Nem~iji (WWF Grupe 98) in na Nizozemskem (Stichting Goed Hout!). ^lani mre‘e so med drugim tudi IKEA, B&Q, The Home Depot, OBI, Baumax … Globalna mre‘a GFTN zajema v dolo~enih dr‘avah velik dele‘ pov-pra{evanja po CFP (Velika Britanija, Nizozemska in ZDA). Povpra{evanje po CFP izvira predvsem iz velikih trgovskih podjetij (predvsem segment DIY – Do It Yourself). Povpra{evanje kupcev kon~nih izdelkov je zanemarljivo in igra nepomembno vlogo z vidika povpra{evanja (Rametsteiner, 2002). Tako stanje potrjuje tudi anketiranje kupcev EU (Rametsteiner, 1998). Okrog 80 % kupcev izdelkov sploh {e ni sli{alo za pojem trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Pri nakupu pa so najmo~nej{i naslednji atributi izdelka: kvaliteta, trajnost, oblika, material … Ekolo{ki Preglednica 1. Ocene dele‘ev in koli~in CFP na nekaterih trgih (Vir: Rametsteiner, 2002) Dr‘ava Dele‘ Koli~ine (m3) Velika Britanija 10 % lesa; 1 % papirja n.p.1 Nizozemska 7 % 620 000 Danska n.p. 500 000 [vica 5-10 % okroglega lesa 400 000 Nem~ija Pod 1 % n.p. Belgija 5 % n.p. Evropa Pod 5 % n.p. ZDA 2 % les, 1 % papir n.p. Kanada Nad 5 % les in papir n.p. Japonska 0,02 % lesa 23 000 n.p. : ni podatka; podatki v preglednici so okvirni ijaLes 54(2002) 11 raziskave in razvoj vidiki so bili med manj pomembnimi atributi izdelka pri odlo~anju za nakup (Rametsteiner, 1998). Do podobnih rezultatov so pri{li tudi v Kanadi (Britanska Kolumbija), kjer so bili najpo-membnej{i atributi za kupce kvaliteta, cena, videz , trajnost …; vplivi na okolje, certificiranost in ekolo{ka podoba trgovine pa so se zna{li na dnu atributov izdelka glede na pomembnost pri odlo~anju za nakup (Forsyth in sod., 1999). Raziskave o pripravljenosti kupcev, da pla~ajo vi{jo ceno za certificirane izdelke, variirajo med segmenti trgovine, skupinami kupcev in geografsko lokacijo trgov. Dodaten problem je uresni~itev pripravljenosti po pla~ilu vi{je cene. Pomemben faktor povpra{evanja so dr‘avne institucije, ki se, v skladu z nacionalnimi vladnimi izhodi{~i, odlo-~ajo za CFP. V Veliki Britaniji predstavljajo dr‘avne institucije 40 % vsega povpra{evanja po CFP, na Nizozemskem pa 25 % (Rametsteiner, 2002). Dr‘ave podpirajo CFP tudi zaradi ~e-dalje bolj izpostavljenega nelegalnega pridobivanja in tr‘enja lesa. Poudariti moramo, da dr‘ave v principu ne podpirajo samo enega sistema (npr. Nizozemska, Velika Britanija). PONUDBA CERTIFICIRANIH LESNIH PROIZVODOV Potencialna koli~ina CFP se hipote-ti~no trenutno giblje okrog 234 milijonov m3, vendar se le majhen del tudi prodaja kot CFP. V nekaterih dr‘avah prihaja ves okrogel les iz certificiranih gozdov (npr. Finska). Najpomemb-nej{i dobavitelji CFP sta po rezultatih FAO/UNECE ankete med dr‘avami ~lanicami Finska in [vedska (Ramet-steiner, 2002). Ocene ponudbe glede na sisteme trenutno ne obstajajo. Problematika ponudbe CFP je kompleksna in odvisna od sistema, drevesnih vrst, kvalitete CFP … Poudariti je treba ijaLes 54(2002) 11 tudi dejstvo, da se ve~ina lesa iz certi-ficiranih gozdov ne prodaja kot CFP. Razlog ti~i v pomanjkanju povpra{e-vanja (izjema je sistem FSC) ter posle-di~no v majhnem {tevilu izdanih certifikatov Chain of Custody (CoC). CoC je prvi pogoj za uporabo logotipov cer-tifikacijskih sistemov in s tem za trgovanje z lesom, ki ustreza standardom glede na neodvisno verifikacijo sledenja lesa. Indikator trenutnega povpra{evanja po CFP sta {tevilo in struktura izdanih CoC certifikatov. Do sredine leta 2002 je bilo v svetu izdanih okrog 2500 CoC certifikatov, od teh so jih 94 % izdala certifikacijska telesa, ki so akreditirana pri FSC (Rametsteiner, 2002). V zadnjem letu je v vzponu izdajanje certifikatov CoC PEFC (skupaj 312: Avstrija 112, Nem~ija 99, Finska 62; stanje oktober 2002). Poudariti je treba nenehen razvoj sistemov. Tako sta pred nedavnim za~ela izdajati CoC certifikate tudi sistema CSA in SFI. PREDNOSTI CERTIFICIRANIH LESNIH PROIZVODOV NA TRGU Certificiranje gozdov in ekolo{ko ozna-~evanje sta tr‘na instrumenta. S tr‘nega vidika so potencialne prednosti certifi-kacije (Forsyth, 1998) pove~an dele‘ na trgu, ohranitev trgov in premije. Industrija lahko dose‘e komercialno in konkuren~no prednost v primeru (Upton, 1995): 1. pripravljenosti kupcev, da pla~ajo ve~ za ekolo{ko sprejemljivej{e izdelke, 2. ve~jega doseganja komercialnih ciljev glede na pove~ane stro{ke zaradi certificiranja in ekolo{kega ozna~evanja. 3. Pri ekolo{kem ozna~evanju so to lahko: • srednjeročno doseganje ciljev v produktivnosti in učinkovitosti; • zaščita tržnega deleža in možnega povečanja deleža v primeru diferenciacije; • zmanjševanje nevarnosti negativnega vpliva na okolje, kar rezultira v boljši dostopnosti na finančnih trgih (zavarovanja, krediti...); • boljša kontrola nad zalogami; • izboljšana podoba podjetja na žzelenih’ trgih in pri delavcih. V nekaterih segmentih (nišah) povpraševanja so zaznavne tudi dodatne premije za certificiran les (trenutno skoraj izključno za les, ki je certificiran v skladu s sistemom FSC). Premije najdemo znotraj segmenta trdih listavcev (še posebej za tropski les) in se gibljejo pri žaganem lesu od 12-20 %; Atty in Simula (2002) navajata za certificiran tropski les (žagan les in furnir) premije od 5 pa vse do 65 %. Tudi nekatera podjetja iz ZDA in Švedske navajajo premije od 5-20 %, premije so bile leta 1999 vidne tudi pri celulozi (20-30 $/ tono) (Hansen in Juslin, 1999). Tako visoke premije so tudi posledica premajhne ponudbe certificiranega tropskega lesa. Zanimanje po CFP iz lesa iglavcev je manjše. Denarne premije ne izvirajo od končnih kupcev in njihovi pripravljenosti plačati več za CFP, temveč iz neuravnotežene ponudbe CFP, ter ohranjanja zahtevnih trgov. Prodaja CFP je tudi instrument komuniciranja z javnostjo in ustvarjanjem “zelene” podobe podjetij (predvsem trgovina) (Hansen in Juslin, 1999). PERSPEKTIVE IN PREDVIDENE SMERI RAZVOJA Stanje na področju CFP je zelo dinamično. Pričakuje se velik (eksponenten) porast ponudbe certificiranega raziskave in razvoj novi diplomanti ROZMAN, Leonardo Izbira lesne vrste za izdelke izpostavljene cikli~nemu navla-`evanju Diplomsko delo (univezitetni {tudij) Mentor: GORI[EK, @eljko Recenzentka: ^UFAR, Katarina Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, Sl - 1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 XI, 44 str., 9 pregl., 19 s1.,15 pril., 16 vir., sl, sl/en UDK 630*812.142+630*812.23 Lesene kadi in korita za kopalnice so izpostavljeni visoki in spremenljivi vla`-nosti, zato lahko zanje uporabljamo le tes ustreznih lastnosti. Kot primeren se `e uporablja macesen. S prou~evanjem permeabilnosti (kPJ, vodovpojnosti (w,) in kazalnikov dimenzijske stabilnosti (q, h, s), smo `eleli ugotoviti primernost kostanjevine, ~e{njevine in robinije, ~e bi lahko nadomestile "ruski" macesen. Beljava ~e{nje je imela vi{jo, les robinije, jedrovina ~e{nje in divjega kostanja pa so imeli ni`jo permeabilnost kot ma-cesnovina. Beljava in jedrovina ~e{nje ter les divjega kostanja so imeti vi{jo; les robinije pa ni`jo vodovpojnost kot macesnovina. Jedrovini ~e{nje in kostanja, sta imeli ni`je in s tem ugodnej{e vrednosti diferencialnega nabrekanja ter koeficienta nabrekanja, vendar vi{jo anizotropijo in tako ni`jo oblikovno stabilnost kot macesen in robinija. Rezultati ka`ejo, da so raziskane lastnosti lesa robinije podobne ali bolj{e kot lastnosti macesnovine, zato bi bila robinija primerna za izdelavo kopalni{ke opreme. Klju~ne besede: propustnost, vodovpojnost, dimenzijska stabilnost, macesen, robinija, ~e{nja, divji kostanj lesa na trgu, ki je posledica pove~evanja certificiranih povr{in gozdov v zadnjih dveh letih in rasti izdanih CoC certifikatov. S tega vidika je te‘ko pri~ako-vati premije pri masovno raz{irjenih sortimentih lesa (Rametsteiner, 2002), v specialnih segmentih pa je mo‘nost obstoja premij {e realna (predvsem pri tropskem lesu). Poleg specifi~nih segmentov trga pa je treba upo{-tevati tudi raz-li~ne sisteme cer-tificiranja, predvsem FSC in druge (PEFC, SFI, ATFS, CSA). V celotni produkcijski verigi lesa se podjetja v najve~ji meri od-lo~ajo za rabo CFP zaradi ohranitve ali pa pove-~anja dele‘a na trgu. [ele na drugem mestu pomembnosti je podoba podjetij. Glavni faktorji, ki pospe{ujejo proces certifi-kacije, so trg (ohranitev polo‘aja, po-ve~anje dele‘a), pritisk okoljskih nevladnih organizacij, {ele na tretjem mestu je povpra{evanja na trgu (Rau-netsalo, 2002). Kljub nekaterim optimisti~nim modelnim napovedim o dele‘ih cerifici-ranega okroglega lesa na trgu Evrope (25-47 % leta 2005, Rametsteiner, 1998), je dejansko stanje {e vedno pod pri~akovanji. Potencialne koli~ine CFP so velike, vendar je trenutno pov-pra{evanje {e vedno majhno. Lo~iti je treba sistem FSC, kjer je na nekaterih segmentih ponudba manj{a od povpra-{evanja. Veliki sistemi certificiranja (PEFC, SFI, ATFS, CSA), ki jih podpirajo predvsem industrija in lastniki gozdov, se pospe{eno povezujejo. V kratkem bo (predvidoma) pri{lo do medsebojnega priznanja sistemov. Omenjene sisteme v veliki meri podpirajo tudi doma~e vlade. Marketing lesne industrije bo na teh velikih tr‘i{~ih verjetno pospe{eval rabo CFP, predvsem zaradi izbolj{anja ekolo{ke podobe podjetij z vidika javnosti. V primeru medsebojnega priznanja sistemov bo lahko les z logotipom PEFC enakovredno z do-ma~imi proizvajalci nastopal na ameri{kem in kanadskem trgu ter obratno na evropskem. Ta k razvoj dogodkov nakazuje poziv zdru-‘enja kanadske ‘agarske industrije potencialnim izvoznikom na evropski trg, ki jim v primeru CFP po sistemu SFI omogo~ajo pridobitev logotipa PEFC. Drugo skupino predstavljajo podporniki sistema FSC (svetovne okoljske organizacije, trgovina), ki delujejo v mre‘i GTFN. ^lani mre‘e bodo verjetno {e zaostrovali pogoje do dobaviteljev CFP po sistemu FSC. Na teh trgih bo dostop mo‘en le s CFP po sistemu FSC. V ‘elji po bolj{i podobi v javnosti uvajajo nekatera velika trgovska podjetja (B&Q, IKEA) lastne standarde ter mehkej{e lotevanje, ki omogo~a dobaviteljem postopno napredovanje v smeri standardov FSC (postopni model IKEA). Zanimivo pa je, da je podjetje B&Q iz Velike Britanije omogo~ilo dostop CFP po finski shemi FFCS, ki ustreza pogojem, dolo~enim od B&Q. Zanimivo je, da se je sistem FFCS pred leti vklju~il v Les 54(2002) 11 raziskave in razvoj PEFCC! B&Q je moral “sprejeti” tudi les sistema FFCS zaradi premajhne ponudbe FSC CFP, kar je onemo-go~alo normalen ekonomski razvoj podjetja. V zadnjem ~asu je pere~ problem nelegalno pridobivanje in trgovanje z lesom. Certificiranje je lahko orodje za nadzor in lo~evanje lesa tudi s tega vidika. V to smer se nagibajo dr‘ave v Evropi, problematiko pa obravnavajo tudi v ITTO. Glede na specifi~nost regionalnih, institucionalnih in naravnih razmer prihaja, gledano v svetovnem merilu, do neenakomernega razvoja certifi-ciranja. Tako kot nekatera ve~ja podjetja (IKEA) se tudi na mednarodnem nivoju razpravlja o tki. postopnih modelih (step-wise approach, phased approach), ki bi pripomogli k zmanj-{evanju u~inkov nelegalnega pridobivanja in tr‘enja lesa, po drugi strani pa razvojno omogo~ili dr‘avam v razvoju nediskriminatorno (glede stro{-kov in konkuren~nosti) certificiranje lesa. S strate{kega vidika je certifikacija gospodarjenja z gozdovi in sledenja lesa od izvora do kon~nega kupca realnost. Posamezni ~leni v produkcijski verigi pa se bodo verjetno odlo~ali o sami certifikaciji in o sistemu certifi-ciranja z vidika stro{kov in koristi, kar je v tr‘ni ekonomiji normalno. Zaradi tega je v dinami~nem sistemu certifi-kacija – trg za podjetja nemogo~e podati univerzalne re{itve. Zaradi nara-{~ajo~ih zahtev bodisi po certificira-nem lesu bodisi po izvoru lesa in legalnosti pridobivanja lesa, pa bo z nacionalnega vidika koristno (~e ne celo nujno) za~eti z aktivnostmi v smeri certificiranja gozdov in CoC, s katerimi bi izvoznim podjetjem omogo~ili ohranitev trgov in konkuren~nost na zahtevnih tr‘i{~ih v Evropi in ZDA. ijaLes 54(2002) 11 literatura 1. Atty R. E., Simula M., 2002. Forest Certification: Pending Challenges for Tropical Timber. Background Paper. Kuala Lumpur, ITTO: 41 str. 2. Barbier E. B., 1995. Impact of the Urguay Round on international trade in forest products. Unasylva, 46,4 Forsyth K. 1998. Certified Wood Products: The Potentional For Price Premiums. 3. http://www.pfnq.com.au/mar-kets%20frame.htm (15.9.2002) 4. Forsyth K., Haley D., Kozak R., 1999. Will Consumers Pay More for Certified Wood Products?. Journal of Forestry, 9 7, 2: 18-22 5. Hansen E., Juslin H., 1999. The Status of Forest Certification in the ECE Region. Geneva, UN-ECE/FAO: 47 str. 6. ISO 14020. Environmental labels and declarations – General principles. 1998: 5 str. 7. ISO 14021. Environmental labels and declarations – Self-declared environmental claims (Type II environmental labelling). 1999: 23 str. 8. ISO 14024. Environmental labels and declarations – Type I environmental labelling – Principles and procedures. 1999: 12 str. 9. ISO/TR 14025. Environmental labels and declarations – Type III environmental declarations. 2000: 25 str. 10. Klabbers J., 1999. Forest Certification and the WTO. Joensuu, European Forest Institute:29 str. 11. Ko{ir B., 1999. Ocena ‘ivljenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59: 89-120 12. Rametsteiner E., 2002. Markets for certified forest products. V: UNECE/FAO Forest Products Annual Market Review, 2001-2002. Geneva, UNECE/FAO:157-164 13. Rametsteiner E., 2000. Sustainable Forest Management Certification. Frame Conditions, System Designs and Impact Assessment. Vienna, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe, Liaison Unit Vienna: 200 str. 14. Rametsteiner E, Schwarzbauer P. , Juslin H., Karna J., Cooper R., Samuel J., Becker M., Kuhn T. 1998. Potential Markets for Certified Forest Products in Europe. EFI Discussion Paper 2. Joensuu, European Forest Institute: 24 str. 15. Rametsteiner E. 1998. Results of the consumer survey. V: Potential Markets for Certified Forest Products in Europe. Pajari B., Peck T., Rametsteiner E. (ur.). Brussels, European Forest Institute: 57-93 16. Raunetsalo J., Juslin H., Hansen E. Forsyth K. 2002. Forest Certification Update for the UNECE Region, Summer 2002. Geneva, UNECE: 34 str. 1 7. Ruddell S., Stevens J. A., Bourke I. J. 1999. Interntional Market Access for Forest Products. ITTO Newslater, 9, 1. http://www.itto.or.jp/news-letter/v9n1/15.html (15.9.2002) 18. Sorensen J. E. 2000. Forestry and the World Trade Organization. V: Hirsh F. Trade and Environmental Issues in the Forest and Forest Production SectorNew York and Geneva, United Nations: 16-20 19. Teisl M. F., Roe B. 2000. Environmental Certification. Informing Consumers about Forest Products. Journal of Forestry, 98, 2: 36-42 20. Upton C. 1995. Life Cycle Analysis in the Context of Forestry Eco-Labelling. V: Life-Cycle Analysis - a Challenge for Forestry and Forest Industry Frühwald A., Solberg B. (ur.) Proceedings 8. Joensuu, European Forest Institute: 25-36 21. Varangis P. N., Braga C. A. P. , Takeuchi K. 1993. Tropical Timber Trade Policies. What Impact Will Eco-labelling Have? International Economics Departement, The World Bank. 31 str. 22. WT/CTE/W/81/G/TBT/W/61. Forests: A national experience Contribution by Canada. 1998. World Trade Organization: 58 str. novi diplomanti SREBOT, Bojan Vpliv postopka UV utrjevanja na lastnosti akrilnih premazov Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) Mentor: PETRI^, Marko Recenzentka: TI[LER, Vesna Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C VIII/34 49 str., 7 pregl., 16 sl., 1 pril., 15 vir. sl, sl/en UDK 630*829.17 Sijaj, trdota, oprijemnost in debelina utrjenega laka so pomembni dejavniki, ki vplivajo na kakovost pohi{tvene povr-{ine. Zato smo raziskovali vpliv postopka UV utrjevanja na lastnosti akrilnih premazov. Spreminjali smo naslednje parametre tebnolo{kega postopka UV utrjevanja: {tevilo valjev za nanos temeljnega UV utrjujo~ega laka in {tevilo UV `elirnih `arnic. Rezultati ka`ejo, da na trdoto, opri-jemnost in debelino laka noben parameter v testiranem obmo~ju bistveno ne vpliva. Nasprotno pa je sijaj kon~nega laka mo~no odvisen od UV `eliranja zgornjega sloja laka pred njegovim kon~nim UV-utrjevanjem. Klju~ne besede: akrilni lak, UV utrjevanje, sijaj, oprijemnost, trdota, debelina raziskave in razvoj novi diplomanti NASTRAN, Borut Analiza podjetja ALPLES za potrebe strate{kega planiranja Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: TRATNIK, Mirko Recenzent: BIZJAK, Franc Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo 2002, SI-1001 Ljubljana, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 62 str., 17 pregl., 10 sl., 4 pril., 11 vir. sl, sl/en UDK 674: 65.012.2 Smo v ~asu hitrih sprememb v poslovnem svetu; pogoj za dolgoro~ni uspeh podjetja pa je dober strate{ki plan. Prva faza strate{kega planiranja je celovita ocena podjetja in okolja. Oceno smo naredili z metodo SWOT; analiza je pokazala, kje so glavne prednosti in slabosti podjetja ter poslovne prilo`nosti in nevarnosti. Rezultati so za podjetje Alples d.d. ugodni. Glavni prednosti sta sodoben, prodajno proizvodni program ter sodobna tehnolo{ka opremljenost; slabost pa zlasti neu~inkovit informacijski sistem. Prilo`nosti se ka`ejo v mo`nosti rasti obsega proizvodnje; najve~ja nevarnost pa v ve~anju rivalstva in tuji konkurenci. Dobljeni rezultati omogo~ajo izdelavo u~inkovitega strate{kega plana, ki bi omogo~il nadaljnjo pozitivno rast podjetja. Klju~ne besede: SWOT, analiza, celovita ocena podjetja, okolje, stra-te{ko planiranje, pohi{tvena industrija PINTAR, Vesna Koli~ina lignina v arheolo{ki jese-noviniI Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentorica: ^UFAR, Katarina Somentorica: TI[LER, Vesna Recenzent: PETRI^, Marko Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 X, 50 str., 9 pregl., 22 sl., 22 vir., sl, sl/ en UDK 630*814.7+630*813.11 Raziskati smo koli~ino lignina v vzorcih arheolo{kega lesa jesena (Fraxinus sp.) iz 4 eneolitskih koli{~arskih naselbin na Ljubljanskem barju, ki so se razlikovale po starosti in nahajali{~u lesa. Les iz koli{~ Parte-I{~ica in Zalo`nica je bil star pribli`no 4500 let, iz Spodnjega mos-ti{~a 1 in 2 ter Ho~evarice pa pribli`no 5500 let. Koli so se ohranili pod zemijo (Zalo`nica, Ho~evarica) ali v vodi (Parte-I{~ica, Spodnje mosti{~e). Koli~ino lignina smo za primerjavo dolo~ili tudi v recentni jesenovini. Za dolo~anje vsebnosti lignina smo uporabili gravimetri~no metodo po Klasonu kot jo predpisujeta standarda TAPPI 13m-54, iz leta 1983 in 1992. Najve~ lignina je vseboval les iz koli{~a Zalo`nice (70,7 %), nato Parte-I{~ice (69,0 %) in Spodnjega mosti{~a (68,4 %), najmanj pa les iz Ho~evarice (651, %). Dele` lignina v arheolo{kem lesu je bil v povpre~ju 2,5 krat ve~ji kot v recentni jesenovini, ki je vsebovala 25,7 % lignina. Dele` lignina pri lesu iz koli{~ starih 5500 let je bil nekoliko ni`ji kot pri lesu iz obeh mlaj{ih koli{~. Razlike v vsebnosti lignina pri lesu, ki je bil pri-bli`no iste starosti, vendar ohranjen v razli~nih okoljih, niso bile statisti~no zna-~ilne. Klju~ne besede: arheolo{ki les, jesen (Fraxinus sp.), lignin, kemijske lastnosti POPOVI^, Vladimir U~inkovitost su{enja lesa v polju visoke frekvence Diplomsko delo (univetzitetni {tudij) Mentor: GORI[EK, @eljko Recenzent: RESNIK, Jo`e Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 XI, 48 str., 16 pregl., 27 sl., 4 pril., 15 re, sl, sl/en UDK 630*847.5+630*852.3 V elektri~nem polju visoke frekvence smo su{ili bukovino (Fagus sylvatica L.), jesenovino (Fraxinus excelsior L.) in hrastovino (Quercus sp.). Ugotavljali smo ~as su{enja, kakovost in pri bukovini energijsko u~inkovitost ter rezultate primerjali s konvencionalnim su{enjem. Pri su{enju v elektri~nem polju visoke frekvence so bili ~asi bistveno kraj{i kot pri konvencionalnem su{enju. Ugotovili smo majhne vla`nostne gradiente in su-{ilne napetosti. Najpogosteje so se razpoke pojavljale pri bukovini na mestih s fakultativno obarvano jedrovino in pri hrastovini. Energijska u~inkovitost je bila pri su{enju bukovine 60 %, specifi~na poraba energije je bila 6.825 kJ na kilogram izlo~ene vode, kar je ugodno in primerljivo s podatki iz literature. Klju~ne besede: su{enje lesa, polje visoke frekvence, kakovost su{enja, evropska bukev, veliki jesen, hrast i j a Le s 54(2002) 11 znanje za prakso a brusilna sredstva avtor Jo`e PODJED Uvod V lesarstvu si izdelkov ne moremo zamisliti brez površinske obdelave, saj z njo površine zaščitimo pred zunanjimi vplivi, lesu pa poudarimo naravno lepoto, zlasti njegovo barvo in teksturo. Pri tem delu imajo brusilna sredstva pomembno mesto, kajti kvaliteta površinske obdelave je močno odvisna od gladkosti obrušene površine. Dobro pripravljena površina je vedno pogoj za kakovostno nadaljnjo obdelavo, saj omogoča večjo produktivnost in daje občutne prihranke materialov. Da bi to delo čim bolj racionalno in kvalitetno opravili, je potrebno dobro poznavanje uporabljenih materialov, zmogljivosti razpoložljive strojne opreme ter pravilen izbor in uporaba brusilnih sredstev. Za brusila štejemo vsa tista sredstva, ki rabijo za ročno ali strojno brušenje in glajenje površin lesa in lesnih tvoriv oziroma osušenih ter utrjenih slojev površinskih premazov. Kaj narekuje izbor ustreznega brusilnega sredstva? Izbor brusilnega sredstva opravimo glede na: • vrsto materiala, ki ga brusimo (masiva, lesna tvoriva, filmi laka ...), • vrsto in obliko površine (ravna, profilirana), • vrsto ročnega orodja ali brusilnega stroja, • stopnjo obdelave (grobo, fino brušenje, čiščenje, glajenje ...), • in vrsto površinske obdelave. Brusilna sredstva, ki se najbolj pogosto uporabljajo Formati brusnega papirja in brusnega platna Namenjeni so za splošno uporabo tako za ročno suho kot mokro brušenje. Po kvaliteti so za različne namene uporabe. Možno jih je dobiti v različnih dimenzijah in granulacijah po željah kupcev. Brusne gobice (HARD, SOFT) Brusne gobice so izdelane iz podloge, ki je iz poliuretana. Abrazivne obloge so na podlago nanesene z 2 ali 4 strani. So idealno brusilno sredstvo za suho in mokro brušenje vseh vrst površin. Brusne gobice so granulacij od P60 navzgor. Netkani brusni materiali SB Kot izdelek je bolj uporaben od brusnega platna, saj je zelo fleksibilen. Uporablja se pri suhem ali mokrem brušenju kovin, plastike, gume itd. V naši panogi pa se uporablja za brušenje lakiranih površin. Po kvaliteti se delijo na grobe, srednje, fine, zelo fine in ultra fine. Brusni koluti na osovini KN in KNM Brusni koluti se odli~no prilagajajo povr{ini, saj so namenjeni za bru{enje in poliranje vseh vrst materialov. Izbrani nastavek koluta glede na granulacijo in obliko vpnemo v elektri~ni stroj in `e lahko brusimo. Pri bru{enju pa moramo uporabiti pravo smer vrtenja koluta. Z uporabo tega izdelka imamo torej mo`nosti bru{enja razli~nih vrst obde-lovancev in razli~nih povr{in. Brusni koluti Koluti so izdelani iz narezanih lamel brusnega platna, kar pomeni, da se hitro prilagajajo vsem oblikam profilov in so primerni za grobo, vmesno in fino bru{enje, granulacij od P40 do P320. Z njimi je zagotovljena stalna kvaliteta bru{enja do kon~ne porabe brusa. Pri delu je potrebno upo{tevati pripo-ro~ljivo delovno hitrost in najni`ji mo`en pritisk koluta na obdelovanec. Za mehkej{e materiale so priporo~ljive ni`je hitrosti, za tr{e materiale pa vi{je hitrosti obdelovanja. Brusni diski Brusni diski z luknjami so namenjeni za uporabo na standardnih brusilnih strojih z mo`nostjo odsesavanja prahu. Namenjeni so za groba kot tudi za fina bru{enja raznih materialov. Zelo dobro se jih da uporabiti za ~i{~enje povr{in in za bru{enje temeljnih premazov. Menjava diskov je zelo hitra, saj jo opravimo z izmenljivim samopritrjevalnim na~inom z je`kom. Diski so na voljo od trikotnih, kvadratnih, pravokotnih do okroglih oblik razli~nih dimenzij in granulacij. Brusni trakovi Brusni trakovi so od vseh zgoraj navedenih sredstev najbolj pogosto uporabljajo. Glede na stroj in zahtevo obdelave ijaLes 54(2002) 11 znanje za prakso ločimo med trakovi za suho in mokro brušenje. Izbor dimenzij je zelo raznolik od standardnih do dimenzij po naročilu kupcev. Za racionalno rabo pa je dobro poznati tudi zgradbo brusilnega traku, saj s pravilno izbiro lahko kar precej prihranimo. Zgradba brusilnih sredstev Sestavljena so iz: • osnove, ki je lahko iz papirja, platna ali fibra ali pa kombinacije teh; • prvega lepilnega sloja, ki je lahko fenolno ali sintetično lepilo; • brusilnih zrn, ki so naneseni elektrostatično zaradi natančnosti nanosa zrnc na podlago; • iz drugega nanosa fenolnega lepila, ki mu je dodan stearat, ki preprečuje nabiranje prahu; • in zgornje plasti, ki je iz prekri-vanega veziva “top layerja”. a) Podlaga Na podlago brusilnega sredstva so z vezivom pritrjena brusilna zrna. Podlaga mora biti prožna in se sme raztezati od 3 % do 5 %, to pa zato, da je možno brezhibno delo na stroju Na izbiro podlage vplivajo različni dejavniki. Iz prakse vemo, da na izbiro gibkosti brusilnega sredstva odločilno vpliva radij, “krivina” obdelovanca. V preglednici so navedene nekatere oznake materialov podlag, ki rabijo kot pomoč pri izbiri brusilnega sredstva. V posameznih primerih, ko smo v dilemi, katero podlago uporabiti pa moramo ustrezno brusilno sredstvo določiti s preizkušanjem. Pri tem pa se obrnemo tudi po pomoč k proizvajalcem brusilnih sredstev, ki radi pomagajo z nasveti in dejanji (preglednica 1). b) brusilno zrno Brusilno zrno je delec minerala ali neke umetne snovi, ki ima ostre robove, je Preglednica 1. Podlage in lastnosti brusilnih sredstev Oznake podlag material Te‘a Podro~je uporabe A - papirji do 85 g/m2 Suho, ro~no in vibracijsko bru{enje B - papirji 85- 110 g/m2 Suho, ro~no in vibracijsko bru{enje, tra~ni brusilni stroji za lake in les C - papirji 110 - 135 g/m2 Kot predhodno, vendar tudi za brusilne kolute manj{ih premerov in mokro bru{enje D - papirji 135 - 220 g/m2 Kot predhodno, za strojno bru{enje, kjer so nujni gibki trakovi E - papirji 220 - 270 g/m2 Strojno bru{enje F - papirji 270 - 350 g/m2 Za zahtevna strojna bru{enja G - papirji 350 do 500 g/m2 Za te‘ka dela strojnega bru{enja H - papirji nad 500 g/m2 Za ekstremna brušenja J - platna Srednje te‘ka bomba‘na tkanina Bru{enje profilov, utorov in robnih ploskev J - fleks platna Srednje te‘ka bomba‘na tkanina Bru{enje profilov pri ve~kratnem pregibu v zra~nih bobnih in drugod X - platna Te‘ka bomba‘na tkanina Za strojna bru{enja podov XS - platna Zelo te‘ka bomba‘na tkanina Te‘ko strojno bru{enje I - fleks vlakna Mehka Bru{enje profilov, ~as uporabe je dolg I - vlakna X - vlakna Gibka te‘ka kvaliteta Brušenje ivernih plošč Kombi. tkanina+vlakna+ papir Za valj~ne in {irokotra~ne brusilne stroje Najlon tkivo * Scotch Brite Brusilna zrna so polo‘ena direktno v najlon, razli~ne stopnje trdote Preglednica 2. Lastnosti brusilnih materialov Material-brusilno zrno Barva Trdota po Mohsu Uporaba Kremen Bel, rjav, siv, rde~ 6,5 - 7 Ro~no in strojno bru{enje mehkih lesov Granit (zr. kamen) Rumen 75 - 8 Ro~no bru{enje mehkih lesov Črni korund Crn okrog 7 Bru{enje mehkega lesa Rjavi korund Rjav 8 - 9 Bru{enje mehkih lesov Roza korund Roža 9 - 9,2 Strojno bru{enje trdih lesov Beli korund Bel 9,4 - 9,5 Strojno bru{enje trdih lesov, umetnih snovi in kovin Silicijev karbid Crn 9,6 ki Za vse brusilne trakove, so zelo obremenjeni: za MDF, iver. plo{~e dovolj trd in ima sposobnost rezanja. Medtem ko so bila v~asih brusilna zrna izklju~no naravnega izvora, so dana{nja ve~inoma umetno proizvedena. Slaba stran naravnih materialov je v tem, da so mehkej{a in se pri uporabi zaoblijo. Pri tem izgubijo sposobnost rezanja. Umetni, ki so tr{i, se ob segrevanju lomijo in tako vedno znova ustvarjajo rezalno povr{ino, ki re‘e - brusi les (preglednica 2). c) veziva Tako kot poznamo razli~ne vrste brusilnih zrnc, razli~ne podlage za brusilne materiale, poznamo tudi različna vezivna sredstva, od naravnih do najpogosteje uporabljenih umetnih (preglednica 3). Glede na nanosa brusilnih zrn na podlago lo~imo med brusilnimi sredstvi: • z zaprtim nanosom;(oznaka CL-closed), • z odprtim nanosom (oznaka OP-open), • z zelo odprtim nanosom. Pri zaprti strukturi je celotna podlaga prekrita z brusilnimi zrnci, pri odprti ijaLes 54(2002) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja 17. SEJA UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, 9. oktober 2002, Mizarstvo Bobi~ Novo mesto Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 16. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 2. Zakon o delovnih razmerjih 3. Predstavitev e-lesarskega portala 4. Ljubljanski pohi{tveni sejem * Pogajanja med upravo LS in predsedstvom GZS-Zdru‘enja lesarstva * Dopolnitev pravilnika o nagrajevanju eksponatov na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu 5. Osnutek programa dela GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2003 6. Kolektivna pogodba lesarstva 7. Razno Sejo je vodil predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, g. Peter Tom{i~, predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva in uvodoma predal besedo gostiteljema seje, zakoncema Bobi~, ki sta v nadaljevanju pozdravila vse navzo~e na seji in predstavila dru‘insko podjetje Bobi~ iz Novega mesta, ki ima ‘e dolgoletno tradicijo. G. Tom{i~ se jima je v imenu vseh ~lanov UO zahvalil za povabilo. Sklepi: 1. Zapisnika {estnajste seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva (14. marec 2002) in izredne seje (19. junij 2002) sta bila v celoti soglasno sprejeta. 2. Pomen kolektivnih pogodb dejavnosti in podjetni{kih kolektivnih pogodb se pove~uje. V interesu lesarske panoge je, da se za~ne s pripravami na spremembo Kolektivne pogodbe za lesarstvo, ki pote~e 30.8.2003. 3. Delodajalci morajo v teh pogajanjih skupaj nastopati in oblikovati skupna stali{~a. V ta namen naj se izhodi{~a GZS in ZDS poenotijo, ustanovi naj se strokovna komisija GZS za oblikovanje enotnih temeljnih izhodi{~ pri oblikovanju novih kolektivnih pogodb. 4. Spreminja se kultura pogajanj s sindikati - pogajanja naj gredo v smeri dogovarjanja. 5. ^lani GZS-Zdru‘enja lesarstva lahko konkretna vpra{anja v zvezi z uvedbo novega Zakona o delovnih razmerjih usmerjajo na strokovno slu‘bo GZS-Zdru‘enja lesarstva (amalija.gorenc@gzs.si). 6. Strokovna slu‘ba GZS-Zdru‘enja lesarstva oblikuje predlog spremljave vsebin L -portala. 7. Predsedstvo GZS-Zdru‘enja lesarstva bo odlo~alo o pomemb-nej{ih zadevah (iz delokroga UO) glede Ljubljanskega pohi{tvenega sejma 2002, do zaklju~ka leto{-njega pohi{tvenega sejma. 8. Pravilnik o ocenjevanju eksponatov, delu ocenjevalne komisije ter podeljevanju priznanj na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu, z dne 30.9.2002, se soglasno sprejme. 9. Pripombe na Osnutek programa dela GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2003 naj ~lani UO GZS-Zdru‘enja lesarstva naslovijo na GZS-Zdru‘enje lesarstva najkasneje do konca novembra 2002 (amalija.gorenc@gzs.si). 10. ^lani UO GZS-Zdru‘enja lesarstva soglasno sprejemajo sklep, da se izhodi{~ne pla~e v lesarski panogi ne morejo pove~a-ti, zaradi njenega izrazito slabega tr‘nega polo‘aja. Lesarska podjetja, ki imajo dobre poslovne rezultate, pa lahko v okviru svojih podjetni{kih kolektivnih pogodb iz vsebine ijaLes 54(2002) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva dvignejo izhodi{~ne pla~e. 11. Upravni odbor GZS - Zdru‘enja lesarstva ugotavlja, da se pobuda Republi{kega odbora sindikata SINLES za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti nana{a izklju~no na predlog za povi{anje izhodi{~nih osebnih dohodkov. Pobuda s tako vsebino ne more biti predmet postopka pomirjanja. 12. Pobuda Republi{kega odbora sindikata in gro‘nja s stavko sta po mnenju Upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva sicer zakonsko dovoljeni obliki pritiska na delodajalce za povi{anje izhodi{~-nih pla~, vendar pa bo morebitna stavka iz tega naslova interesna stavka, kar pomeni, da udele‘enci stavke ne bodo upravi~eni do pla~ila za ~as stavke. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da bi morebitna stavka bistveno poslab{ala ‘e tako slab ekonomski polo‘aj lesarske industrije v Sloveniji, zaradi ~esar bi bila {e bolj ogro‘ena socialna varnost zaposlenih v lesarski dejavnosti. 13. Upravni odbor GZS - Zdru‘enje lesarstva ugotavlja, da s 1.1.2003 stopi v veljavo novi zakon o delovnih razmerjih, v parlamentarnem postopku pa je predlog zakona o kolektivnih pogodbah. Na podlagi obeh navedenih zakonskih aktov bodo morali delodajalci in delojemalci pristopiti k oblikovanju in sklenitvi bistveno spremenjene ali nove kolektivne pogodbe za dejavnost lesarstva. Upo{tevajo~ navedeno, bi bilo tako za zaposlene oz. sindikat kot tudi za delodajalce bolj racionalno, da pristopijo k oblikovanju spremenjene ali nove kolektivne pogodbe. 14. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva predlaga kandidata g. Franca Zupanca, direktorja dru‘be Alples, Industrija pohi{tva d.d. iz @eleznikov, za nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjet-ni{ke dose‘ke - veliko podjetje. 15. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva meni, da mora Komisija za nagrade GZS pri podeljevanju teh nagrad upo{tevati uspe{nost kandidata v okviru panoge kot take, saj lesarska panoga po rezultatih poslovanja ni “ro‘nata”, iz tega razloga tudi ni direktno primerljiva z ekonomskimi rezultati nekaterih drugih panog. Nekateri direktorji v lesarskih podjetjih so svoje sposobnosti pokazali zlasti v obdobju, ko so se borili za pre‘ivetje podjetij v panogi, ki je bila posebej prizadeta kot najve~ji slovenski neto izvoznik, kar pa je Komisija za nagrade GZS v preteklosti ve~krat spregledala. 16. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva predlaga kandidata za ~lana Dr‘avnega sveta g. Petra Tom{i~a, predsednika uprave Javor Pivka, d.d. Mag. Mate Andrej (INLES Ribnica) je vse navzo~e seznanil z odli~no organizirano izvedbo {tudijske ture FE-MIB s strani GZS-Zdru‘enja lesarstva v Sloveniji v ~asu od 10. do 14./15. septembra 2002. [tudijske ture se je udele‘ilo 16 udele‘encev iz Evrope, proizvajalci stavbnih elementov - gostitelji v Sloveniji pa so bili: LIP Bled, LIKO Vrhnika, Mizarstvo Seli{nik, INLES Ribnica in LESNA Slovenj Gradec. Ob koncu seje se je predsednik UO, g. Peter Tom{i~, zahvalil gostitelju, g. Jo‘etu Bobi~u (Mizarstvo Bobi~), za izkazano gostoljubje pri izvedbi seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva. Zapisnik pogajalske skupine za prenovo kolektivne pogodbe lesarstva, 17. oktobra 2002 Dnevni red: * Seznanitev ~lanov pogajalske skupine s sklepom 17. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva z dne 9.10.2002 Uvodoma je vodja pogajalske skupine, g. Zvone Novina (NOVOLES Novo mesto), seznanil vse ~lane pogajalske skupine (delodajalska stran) s sklepi seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, dne 9.10.2002. Sklepe seje UO so v obliki dopisa - odgovora sindikatu SINLES in KNSS-Neodvisnosti - prejeli vsi ~lani pogajalske skupine ‘e pred sestankom pogajalske skupine kot delovni material. Sklepi: 1. V predlogu odgovora sindikatu SINLES in KNSS-Neodvisnost (sklepi UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, 9. oktober 2002) se naj omeni “moralna odgovornost “ za stavko in slaba ekonomska situacija v lesarski panogi, ki ne dopu{~a dodatnega povi{anja pla~, kar bi lahko spro‘ilo ukinjanje delovnih mest v lesarstvu. Vsebino dopisa oblikujeta dr. Jo‘e Korber (sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva) in g. Franci Kokalj (Pravna slu‘ba -GZS); dopolnjen dopis se po{lje v recenzijo vodji pogajalske skupine, g. Novini. 2. Odgovor sindikatoma SINLES in KNSS-Neodvisnost se po{lje vsem ~lanom GZS-Zdru‘enja lesarstva. 3. V primeru stavke v lesarski panogi se skli~e izredna seja UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, na katero se povabi tudi ~lane pogajalske skupine za prenovo KPL. ijaLes 54(2002) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva 4. Za arbitra na listo skladno s 101. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju se imenujeta g. Valter Urbančič (JAVOR Pivka) in ga. Ada Gole-Grandovec (NOVOLES Novo mesto). Obisk g. Bo Borgstroma v Sloveniji, 17. - 18. oktober 2002 GZS-Združenje lesarstva je oktobra obiskal predsednik CEI-BOIS, Mr. Bo Börgstrom. Tema razgovorov je bila priprava na Generalno skupščino CEI-Bois, ki bo 19. novembra 2002 v Salzburgs, na kateri se predvideva sprejetje prenovljenega statuta in imenovanja osemčlanskega delovnega telesa, imenovanega in izvoljenega s strani Generalne skupščine Cei-Bois. UGOTOVITVE IN STALI[^A UO GZS GLEDE EKONOMSKE POLITIKE, V PODPORO KONKUREN^NOSTI IN STRATEGIJI GOSPODARSKEGA RAZVOJA RS I. SKUPNE UGOTOVITVE • V letu 2002 je bilo temeljno vodilo vseh aktivnosti in usmeritev GZS - skladno z njenim letnim programom dela - predvsem skrb za povečevanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. • Strategija gospodarskega razvoja RS do leta 2006 je zastavila trajnostni razvoj na načelu uravnoteženega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja. • Poročilo o razvoju ugotavlja, da je po nacionalni konkurenčnosti RS sicer na solidni ravni, vendar zaostaja za članicami EU in nekaterimi kandidatkami za vstop. Največja slabost je izkazana na področju učinkovitosti javnega sektorja in institucij, ki naj bi omogočale konkurenčno poslovno okolje. Opazno pa je tudi zaostajanje pri razvoju storitev in pri sodobnem tehnološkem razvoju. • Po zaznavah konkurenčnosti, ki jih meri GZS z lastnimi anketami v podjetjih, letos gospodarstveniki med 22. faktorji konkurenčnosti razmeroma kritično ocenjujejo: industrijsko politiko, ceno kapitala, domače stroške na enoto proizvoda, tečaj do tujih valut, dajatve podjetij, delovanje uprave in učinke predpisov ter dostopnost prodajnih trgov. • Slovenija je v zaključni fazi priprav za vstop v EU in ima pomembna razvojna neskladja. Po vstopu v EU ne bomo več mogli samostojno obvladovati makroekonomskih neravnovesij, ker bomo nekatere pristojnosti prenesli na organe EU. II. STALIŠČA IN UGOTOVITVE ZA NEKATERA PODROČJA TEKOČE EKONOMSKE IN STRUKTURNE POLITIKE 1. Politika javnih financ, fiskalna politika • UO GZS opozarja Vlado RS, da gospodarstvo pričakuje reformo davčne zakonodaje, in sicer v smeri razvojno naravnanih davkov - prestrukturiranje davčnih virov z zmanjšanjem obremenitve dela. • UO GZS ugotavlja, da so povečevanja obremenitev dela nesprejemljiva. Potrebno je tudi dvigniti prag obdavčitve pri davku na izplačane plače. • RS je ohranila sisteme socialne varnosti in zanje namenja podoben delež BDP kot članice EU. Zato razprava o povečanju prispevne stopnje za zdravstvo ne pride v poštev, preden ne bo izvršena temeljita reforma zdravstva. • UO GZS ugotavlja, da je pred dvema letoma 18-odstoten dvig plač javnega sektorja pomembno vplival tudi na višino inflacije v RS, zato zahtevamo od Vlade RS, da izdela in izvaja program racionalizacije stroškov javne uprave. • UO GZS podpira proračunsko podporo za večjo konkurenčnost gospodarstva, v oblikah, ki pomenijo vlaganje v več konkurenčnega in uporabnega znanja, v tehnološki razvoj ter ustrezne oblike podpore izvoznemu sektorju, ki je in še vedno ostaja glavni motor slovenske rasti. 2. Monetarna politika, tečajna politika, finančni sistem • UO GZS ugotavlja, da je potrebno uskladiti inflacijski cilj Vlade RS in BS, ki bo zahteval protiinflacijsko delovanje ekonomske politike, in podpira cilj BS doseči 4-odstotno raven inflacije do konca leta 2003, pri tem pa tečajna politika ne bi smela preveč vplivati na poslabšanje konkurenčnosti izvoznega gospodarstva. • Glede na to, da je inflacijski cilj Vlade RS 5 odstotkov ob koncu leta 2003, UO GZS predlaga, da vlada za zaščito konkurenčnosti gospodarstva uskladi gibanja nadzorovanih cen z inflacijskim ciljem. • Neželene posledice prilivov tujega denarja zaradi liberalizacije kapitalskega dela plačilne bilance naj bi zmanjšali z usklajevanjem denarne z drugimi politikami in tako preprečevali vpliv politike obrestnih mer in tečajne politike na slabšo konkurenčnost. ijaLes 54(2002) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva • Pri prilagajanju zakonodaje s finančnega področja je treba upoštevati tudi interese in potrebe podjetij glede vzpostavitve stabilne in pregledne lastniške strukture in omejevati vpliv subjektov, ki si prizadevajo doseči predvsem kratkoročne cilje povečevanja dobičkov. 3. Politika trga dela in delovno-pravna vprašanja UO GZS bo glede na novi Zakon o delovnih razmerjih, ki vstopa v veljavo z letom 2003, s pomočjo strokovne komisije, ki jo je imenoval UO GZS, do 30.11.2002 določil enotna izhodišča in strategijo za nadgradnjo zakonskega delovno-pravnega sistema s sistemom kolektivnih pogodb. 4. Dohodkovna politika, politika plač UO GZS ugotavlja, da je potrebno vztrajati v uresničevanju ciljev na področju dohodkovne politike, da bruto plače na zaposlenega realno rastejo počasneje od produktivnosti dela, to je skladno z dosedanjo načelno, strateško usmeritvijo v RS in tudi z okvirnimi usmeritvami ekonomske politike EU, kot tudi, da z novimi pristopi oblikovanja plač ne bi povečevali mase plač. 5. Cenovna politika, politika kontroliranih cen • UO GZS ugotavlja, da je sedanja, 7-8 odstotna inflacija, resen ekonomski problem, ki je rezultat kombinacije zunanjih vplivov (naftne cene), stroškovnih pritiskov nemenjalnega sektorja in pritiskov zaradi fiskalnih potreb. • UO GZS poziva vse dejavnike, od posameznih ministrstev (zlasti Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance), neodvisnih regulatorjev in monopolnih podjetij, da spoštujejo Zakon o kontroli cen ter da se zavedajo vpliva svojih odločitev na doseganje cilja zniževanja inflacije. • UO GZS ugotavlja, da dvig cen v nemenjalnem sektorju povzroča neupravičeno neravnovesno rast cen, kar znižuje poslovni rezultat v menjalnem sektorju, ki zaradi konkurence ne more dvigati svojih cen. 6. Politika državnih pomoči • UO GZS ugotavlja, da je za majhno slovensko gospodarstvo primerneje, da se za ublažitev težav posameznih družb predvidijo davčne vzpodbude v zakonodaji. Pri tem je treba dati prednost davčnim olajšavam, ki delujejo avtomatično, kadarkoli in za vse enako ter brez dodatnih pravnih, finančnih in postopkovnih ovir. Zato UO GZS ne podpira radikalnih sprememb pri sedanjih 40-odstotnih olajšavah za investiranje. Poleg sedanjih olajšav so potrebne še dodatne olajšave za vlaganje gospodarstva v projekte, povezane z raziskovalno in razvojno dejavnostjo. • UO GZS podpira vertikalni program za izboljšanje stanja slovenske tekstilne, oblačilne in usnjarskopredelovalne industrije, ki je bil potrjen s strani EU, vendar je za realizacijo le-tega v proračunu namenjeno bistveno premalo finančnih sredstev, kar bo imelo za posledico neuspešno izvajanje programa. • UO GZS podpira Ministrstvo za gospodarstvo, da bi bilo smotrno čim hitreje sprejeti Zakon za reševanje podjetij v težavah. 7. Politika javnih naročil UO GZS podpira čim hitrejšo spremembo Zakona o javnih naročilih in Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja in hkrati opozarja, da mora sistem javnega naročanja ob upoštevanju transpa-rentnosti ter racionalne porabe proračunskih sredstev zagotoviti enostaven in enakopraven dostop do trga javnih naročil vsem zainteresiranim ponudnikom brez nepotrebnega povzročanja dodatnih stroškov. 8. Politika varstva okolja • UO GZS poziva Vlado RS k počasnejšemu uvajanju novih okoljskih taks in počasnejši rasti cen za enoto obremenitve. • UO GZS opozarja, da dodatne okoljske takse poslabšujejo konkurenčno sposobnost podjetij. 9. Urejanje trga nepremičnin, graditev objektov UO GZS ugotavlja, da še vedno ni realizirana pobuda Svetovne banke in FIAS iz leta 2000 glede hitrega dostopa potencialnih investitorjev do industrijskih con, do gradbenih parcel, oziroma do gradbenega dovoljenja, kar je zelo pomembno za razvoj gospodarstva. 10. Zadnje priprave na vstopanje v EU UO GZS podpira stališče, da naj RS kot nova članica EU ne bo izpostavljena obvezi, da bi postala neto plačnica že v prvih letih po vstopu. III. NEKATERE DRUGE SPLOŠNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA • UO GZS poziva Vlado RS, da pospešeno nadaljuje delo na antibirokratskem programu, da bodo posamezni deli javnega sektorja delovali bolj povezano in koordinirano, kar bo zmanjšalo birokratske pritiske na gospodarske subjekte. • UO GZS ugotavlja, da Poročilo o razvoju kot tudi Konkurenčnost Slovenije 2001-2002 v pretežni meri dajeta pravo podobo, poudarek in primerna izhodišča za potrebna ukrepanja tudi v tekoči ekonomski politiki in v industrijski politiki. ijaLes 54(2002) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva UO GZS ugotavlja, da si vlada in Ministrstvo za gospodarstvo prizadevata za napredek na podro~ju industrijske politike, kar izra‘ata tudi bro{uri Program ukrepov za pospe{evanje pod-jetni{tva in konkuren~nosti ter Od izzivov k prilo‘nostim. Z vidika gospodarskih dru‘b si gotovo upravi~eno ‘elimo okrepljeno in celovitej{o industrijsko politiko, z jasno dolo~enimi cilji in usmeritvami, z opredeljenimi in med seboj usklajenimi aktivnostmi, podpirano z ukrepi vseh resorjev, ne samo pristojnega, gospodarskega. Navedbo GZS kot partnerja na zadnji strani bro{ure razumemo kot obvezo za konstruktivno sodelovanje, tako za eno kot za drugo stran. • Tekoča ekonomska politika mora po prepričanju UO GZS delovati v skladu z dolgoročno strategijo RS in biti uravnana tako, da bo vodila k višji gospodarski rasti in ekspanziji, k primerni zaposlenosti in tudi stabiliziranju na področju cen. Z vidika pogleda gospodarskih družb si ti cilji niso in ne morejo biti v nasprotju. • Poročilo o razvoju je koristen dokument, ki pa morda še premalo poudarja, da se nam povečuje t.i. “implementacijski deficit”, ki pomeni razliko med postavljenimi in doseženimi cilji. • UO GZS ugotavlja, da je bil izvozni sektor v preteklosti in še vedno ostaja motor slovenske gospodarske rasti. Postopna rast davčnega bremena zmanjšuje mednarodno konkuren~nost izvoznikov, namesto da bi ekonomska politika ravnala obratno. Prete‘ni vir rasti konku-ren~nosti je zato doslej v podjetjih samih, saj se fizi~na produktivnost v predelovalnih dejavnostih pove~uje nad samo rastjo BDP. UO GZS ugotavlja, da bo glede ekonomske politike, v podporo konkuren~nosti in strategiji gospodarskega razvoja, potrebno dose~i tudi konsenz med Vlado RS, sindikati in gospodarstvom ter zagotoviti sodelovanje in skladnost v ukrepanju med BS in vlado. Vir: 16. seja UO GZS, 22.10.2002 ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13722 / 01 [tevilka PP 13700 / 02 [tevilka PP 13445 / 01 Slovensko podjetje nudi raz‘agovanje Irsko podjetje i{~e dobavitelja hotel- (13088) lesa, izdelavo pohi{tva po meri (regali, skega pohištva (visokokvalitetno Slovenski proizvajalec orodij za pisalne mize, kuhinjski elementi ...), pohi{tvo iz furnirja, izdelki iz nerjave- obdelavo lesa, industrijskih no‘ev (za prenovo kuhinj, kompletne storitve ~ega jekla, nemasiven les bukve). recikla‘o plastike, lesa, papirja ...), hobby programa ter zaklju~ne letve za Podjetje: CASTLEBROOK FURNITURE razli~nih izdelkov iz karbidnih kovin ter izdelavo li~nic pohi{tva. & DESIGN LTD kro‘nih ‘aginih listov i{~e zastopnike Podjetje PINOCHIO 2 D.O.O. Kontaktna oseba: Gerry Byrne za prodajo. LJUBLJANA Ulica: NEWCASTLE UPPER, Podjetje: PREVENT-TRO D.O.O. Kontaktna oseba g. Ale{ Alfirev GREYSTONES Kontaktna oseba: Anita Balant Ulica CELOV[KA CESTA 268 Kraj: CO. WICKLOW Ulica: PERZONALI 2 Po{ta 1000 LJUBLJANA Dr`ava: IRSKA Pošta: 2391 PREVALJE Dr‘ava SLOVENIJA tel.: +353 / 1 / 2819 753 Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 5192 581 faks: +353 / 1 / 2810 304 tel.: 02 / 8246 021 Telefaks 01 / 5192 581 e-mail: gerry.byrne@castlebrook.ie faks: 02 / 8231 773 E-Mail pinochio2@email.si www: www.castlebrook.ie e-mail: info@prevent-tro.si [tevilka PP 13706 / 01 [tevilka PP 13707 / 01 www: www.prevent-tro.si [tevilka PP 13431 / 01 Slovenski proizvajalec vrhunskih Slovensko podjetje nudi obdelavo pisarni{kih stolov ergonomskega kovin, laserski razrez, robotsko varjenje Slovensko podjetje i{~e dobavitelja razreda nudi izdelke iz svojega TIG / MAG, oblikovanje cevi, izdelavo bukovih drv in lesenih briketov. proizvodnega programa ter celovite nerjave~ih ograj po naro~ilu na Podjetje: HORIZONT D.O.O. re{itve pri izdelavi vseh vrst pisarni{kih gradbenih in plovnih objektih, izdelavo Kontaktna oseba: Anton Cverlin stolov. kovinskih nog in podno‘ij za pohi{tvo. Ulica: VODOVODNA 30 C Podjetje: DONAR D.O.O. Podjetje: NAUTILUS, D.O.O. Po{ta: 2000 MARIBOR Kontaktna oseba: Matej Fegu{ Kontaktna oseba: Aljonka Kova~i~ Dr`ava: SLOVENIJA Ulica: MARICE KOVAČEVE 19 Ulica: INDUSTRIJSKA CESTA 1 tel.: 02 / 3207 150 Po{ta: 1000 LJUBLJANA Po{ta: 1290 GROSUPLJE faks: 02 / 3207 151 Dr`ava: SLOVENIJA Dr`ava: SLOVENIJA e-mail: miro.peharda@horizont.si tel.: 01 / 5662 088 tel.: 01 / 7865 720 www:www.horizont.si faks: 01 / 5344 927 faks: 01 / 7862 680 e-mail: info@donar.si e-mail: info@nautilus.si www: www.donar.si www:www.nautilus.si ijaLes 54(2002) 11 znanje za prakso pa je pokritost le 30 do 60 %. Najve~ so v uporabi brusilna sredstva z odprtim nanosom. Brusilna sredstva z zaprtim nanosom so namenjena predvsem za bru{enje lakov. Za zelo groba bru{enja pa uporabljamo brusilna sredstva, ki imajo zelo odprt nanos brusilnih zrn na podlago. Antistati~na brusilna sredstva Pri bru{enju nastajajo zaradi trenja med obdelovancem in brusilnim sredstvom elektrostati~ni naboji. Zaradi tega se pra{ni delci oprijemajo delov stroja, robnih ploskev obdelovanca in brusilnega traku. Izdelovalci brusilnih sredstev zato vezivo ustrezno oblikujejo, da spremenijo elektrostati~ne lastnosti vezivnega sredstva. Tako po nekaj minutah bru{enja z antistati~nimi brusilnimi papirji dosegamo le {e nekaj procentov elektrostati~nega naboja konvencionalnih brusilnih sredstev. V praksi pri bru{enju z antistati~nimi brusilnimi sredstvi opa‘amo zmanj{ano oprijemnost brusnega prahu na brusno sredstvo. Zaradi tega se med procesom bru{enja razvije tudi manj toplote, kar neposredno vpliva na dalj{o ‘ivljenjsko dobo brusilnega sredstva (podalj{a se sposobnost odrezovanja). Pri vsem tem pa je pogoj tudi dobro, brezhibno odsesovanje prahu. Prah namre~ povzro-~a napake in {kodljivo vpliva na ~love{-ko zdravje. Z antistati~nimi brusilnimi sredstvi zelo izbolj{amo u~inkovitost odvajanja brusnega prahu in s tem zni-‘amo koncentracijo prahu v delovnih prostorih, kar prispeva k bolj zdravemu delovnemu mestu. Skladi{~enje upogibnih sredstev Skladi{~imo jih pri temperaturi od 18 do 22°C in relativni zra~ni vlagi od 45 do 65 % po mo‘nosti v originalnem pakiranju, zlo‘eno na police ali palete. Slabi pogoji skladi{~enja brusilnih Preglednica 3. Vrste veziv brusilnih sredstev Vezivo Odpornost Podro~je uporabe Kožni klej Na suhem Slabo odporen proti majhnim temperaturnim spremembam, za zmerne obremenitve in mehko bru{enje (plemeniti furnir) Kožni klej / Odporen proti vlagi Odporen proti srednje velikim umetna smola temperaturnim spremembam Cista Odporen proti vodi Za najvi{je obremenitve pri bru{enju umetna smola pri visoki zmogljivosti, temperaturno obstojen, za trda bru{enja z dolgim ~asom uporabe Oznake za veziva Tip R RAS RPC RPL G GPL Vezivo Smola Smola, antistati~na Smola, Procut Smola, Prolub Lepilo Lepilo, Prolub Opis Obloga z aktivnimi aditivi Stearatna obloga ali aktivni aditivi v oblogi Stearatna obloga ali aktivni aditivi v oblogi Preglednica 4. Priporo~ene hitrosti bru{enja [iroki brusni trakovi Vrsta materiala: Hitrost bru{enja (m/s) min Pomik materiala (m/min) priporo~ena max od do Masivni les 12 20 24 20 30 Furnir 10 20 24 10 20 Vezana plo{~a 10 20 24 10 20 Iverica/ MDF 18 26 36 20 40 Melaminsko-smolne folije 10 12 16 8 16 Lak (odvisno od vrste) 3 8 15 6 8 Ozki brusilni trakovi Vrsta materiala: Hitrost bru{enja (m/s) min priporo~ena max Masivni les, trd 10 20 24 Masivni les, mehek 10 12 24 Furnir-tra~ni brusilni stroj 10 12 20 Furnir-robni brusilni stroj 6 10 12 Furnir-profilni brusilni stroj 6 8 12 Lak-nitrocelulozni 2 4 12 Lak-poliestrski 2 4 8 Lak-poliuretanski 6 10 16 Lak-akrilni 6 10 16 sredstev so v bli‘ini izvora toplote ali v neogrevanih prostorih ter pri eks-tremnih temperaturnih razlikah. Podlage iz brusilnih papirjev, platen lahko sprejemajo vlago zaradi kapi-larnega u~inka in lastne higroskop-nosti. Zaradi kr~enja in nabrekanja spremenijo obliko, izgubijo pa tudi trdnost. Zmogljivost trakov se tako lahko zni‘a za ve~ kot 25 odstotkov. ^e je vlaga previsoka, podlaga bru- silnega sredstva nabrekne in trak se ubo~i in obratno, ~e je zra~na vlaga zelo nizka, se podlaga izsu{i in trak se izbo~i proti brusilni strani. V obeh primerih nastaja {koda pri bru{enju. Literatura 1. Honig, H. Holz-und Lackschlifftechnik. Rosenheim, 1999 2. Polanc,J. Materiali v lesarstvu. [kofja loka, SL[ [kofja Loka, 1999, 3. Razni prospektni materiali ijaLes 54(2002) 11 strokovne vesti Otvoritveni govor Petra Tom{i~a na 13. Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Spo{tovana ‘upanja mesta Ljubljane, gospa Vika Poto~nik, cenjeni visoki gostje, drage kolegice in kolegi! Moram priznati, da mi je ob izteku drugega mandata vodenja lesarskega ceha v prvem trenutku kar te‘ko najti primerno izhodi{~e za ta sejemski nagovor. Toliko je bilo namre~ ‘e povedanega … Bili so ~asi romantike in naivnosti, ko smo verjeli, da dr‘ava z industrijsko politiko, podporo izvoznikom in fiskalno razbremenitvijo delovno intenzivne predelovalne industrije misli resno. Bili so tudi ~asi vznesenosti, ko smo ob redkih trenutkih konjukture in uspehov samozavestno na~rtovali prihodnost, pri ~emer smo se opirali zlasti na preizku{ene in potrjene konkuren~ne prednosti – doma~o surovinsko osnovo, znanje in dolgoletno tradicijo. In bili so ~asi kriz. Takrat nismo veliko govorili. Pravzaprav smo utihnili, kajti spoznali smo, da smo ostali sami, kontaminirani z nalepko nekonkuren~nosti in neperspektivnosti, kot smo lahko razbrali iz strategije, ki so nam jo takrat napisali drugi. Re{evali smo se vsak zase – eni bolj, drugi manj uspe{no. Skoraj polovica jih je na tej poti omagala. So~asno smo koncipirali in nato sprejeli prvo uporabno strategijo razvoja slovenske lesne industrije, v celoti usklajeno z razvojem lesarstva v Evropski uniji. Danes priznavamo, da je bila trdo‘ivost in ne le znanje in tradicija tista osnovna lastnost in prednost, ki nas je vseskozi gnala naprej, tudi v naj{ir{em razvojnem smislu. Naj bo to prvo izhodi{~e dana{njega razmi{ljanja. Drugo izhodi{~e je razvojna vizija slovenske lesne panoge – dvig njene integralne konkuren~nosti na nivo razvite Evrope. Orja{ka naloga, ki jo bo treba ijaLes 54(2002) 11 opraviti v relativno kratkem ~asu. Pri tem ne gre le za zmanj{evanje t.i. “implemen-tacijskega deficita” temve~ za re{evanje realnih problemov, vezanih na desetletni razvojni zaostanek, katerega sumarni izraz je dose`eni nivo bruto dodane vrednosti. Potrebno bo {e naprej trdo delo znotraj podjetij. Tretje izhodi{~e postavlja ‘ivljenje samo in je univerzalno – gre seveda za globa-lizacijo, to tekmovanje vseh proti vsem in vsakega proti vsakomur. Zaradi raz-li~nih {tartnih pozicij v globalizacijski dirki {ibkej{i razprodajajo edino, kar {e imajo – svojo rev{~ino – in s tem upajo na (sicer kratkoro~ni) obstanek. Posledica tega je izrazit upad cen izdelkov, tudi lesnih, saj jih svetovni jug ponuja po ceni, ki niti pribli‘no ne pokriva realnih stro{kov surovine in slabo pla~anega dela. Zato tudi razvita zahodna podjetja intenzivno selijo proizvodnjo, odpu{~ajo zaposlene in v svojih rokah ohranjajo le razvoj in distribucijo. Glede tega je zlasti na udaru predelovalna industrija. Ta proces postaja tako intenziven, da ‘e spro‘a potrebo po redesignu nedavno sprejete evropske strategije lesarstva in dodatnih obrambnih mehanizmih za njegovo ohranitev in s tem ohranitev vseh narodnogospodarskih funkcij, ki jih panoga ima, ne le ekonomske. Leto{nji kongres Evropske konfederacije lesarstva CEI-Bois v Salzburgu naj bi po besedah njenega predsednika g. Börg-stroma v tem oziru pomenil veliko prelomnico. Je bil pa g. Börgstrom, ki nas je obiskal prej{nji mesec, s podjetni{kega vidika jasen – kot podpredsednik Finnforest-a, najve~je evropske lesarske korporacije, vidi njeno prihodnost v obvladovanju zadnjega ~lena v verigi vrednosti – obvladovanju globalne distribucije ob ‘e uveljavljeni lastni blagovni znamki. Mimogrede, Slovenija je z dvomi-lijonskim potencialom na interesnem zemljevidu te mednarodne korporacije del zemljepisne regije Balkan. @ivimo torej v izjemno te‘kem ~asu, ko ne le odlo~anje temve~ tudi izbira posa- meznih re{itev zlasti z vidika njihovih mo‘nih posledic ni lahka. Prepri~an sem in v tem sem optimist, da je slovenska lesna industrija ob upo-{tevanju vseh relevantnih dejstev in stanja, v katerem trenutno je, sposobna in zmo‘na izbrati najzahtevnej{o – vendar realno, uresni~ljivo pot. To je pot nadaljnje finalizacije in specializacije produktov, pot njihove prepoznavnosti, ki se ka‘e zlasti skozi lastno blagovno znamko in vrhunsko kakovost celotnega spleta storitve, ne le izdelka. Pot, na kateri bomo znali identificirati in s pomo~-jo lastnega razvoja in tr‘enja zadovoljiti zahtevne ni{ne trge kon~nih odjemalcev ter bomo sposobni optimirati lastne stro{-kovne verige z outsorcingom polizdelkov, izdelkov in storitev povsod tam, kjer nas globalizacija ‘e dohiteva. Spo{tovani, Ljubljanski pohi{tveni sejem je ena od prilo‘nosti za razmislek in del odgovora na pravkar povedano. ^eprav v konceptualni krizi, na katero smo tudi lesarji ‘e ve~krat opozarjali, ima ta prireditev z zagnanim novim vodstvom sejma novo prilo‘nost, da skupaj naredimo nekaj ve~ – korak bli‘e potro{niku, ki izbira in izbere in ima vedno prav. Upam tudi, da se bodo prepotrebna vlaganja v zastarelo sejemsko infrastrukturo pospe{eno nadaljevala in da bo ‘e za leto 2003 pripravljen in uveljavljen nov vsebinski koncept sejma. Le na tak na~in bo omogo~en obstoj in razvoj sejemske dejavnosti v Ljubljani in vzpostavljena kompatibilnost s podobnimi prireditvami v svetu. Dovolite, da se na koncu zahvalim vsem, ki ste ali {e boste sooblikovali leto{njo sejemsko prireditev – organizatorju, raz-stavljalcem, oblikovalcem, obiskovalcem, naravoslovni in lesarski znanosti, strokovni ‘iriji, ki odlo~a o nagradah, medijem ter vsem drugim, katerih prispevek je vgrajen v mozaik leto{njih sejemskih in obsejemskih dogajanj. Dovolite mi, da na koncu iskreno ~es-titam tudi vsem leto{njim nagrajencem. strokovne vesti 13. Ljubljanski pohi{tveni sejem avtorica Sanja PIRC Od ponedeljka, 4., do nedelje, 10. novembra letos, je 13. LJUBLJANSKI POHI[TVENI SEJEM okrog 45.000 obiskovalcem ponujal lepoto, udobje in prakti~ne re{itve. Sejem se je razprostiral na 9.100 kvadratnih metrih neto razstavnih povr{in, v vseh razpo-lo‘ljivih halah Gospodarskega razsta-vi{~a in v dveh dodatnih monta‘nih halah, kjer se je neposredno predstavilo 216 razstavljavcev iz 7-ih dr‘av (Avstrije, Bolgarije, Indije, Italije, Nem~ije, ZRJ in Slovenije). Skupaj z zastopanimi podjetji je bilo na sejmu predstavljenih kar 272 razstavljavcev iz 13-tih dr‘av. Poslovni in novinarski dan (prvi dan sejma, t.j. 4. novembra), je v celoti minil v znamenju sre~anj razstavljavcev s poslovnimi partnerji in novinarji. Ta dan je Ljubljanski sejem pripravil tudi kraj{o novinarsko konferenco z zajtrkom za novinarje, medtem ko je ve~er minil v prijetnem vzdu{ju na Ljubljanskem gradu, kjer je Ljubljanski sejem d.d. pripravil sprejem za razstavljavce in njihove poslovne partnerje. V torek, 5. novembra, je v Forumu potekalo tudi sve~ano odprtje leto{-njega Ljubljanskega pohi{tvenega sejma. ^ast slavnostne otvoriteljice je letos pripradala ‘upanji Mestne ob~ine Ljubljana, gospe Viktoriji Poto~nik. V svojem nagovoru slovenskim pohi{t-venikom je opozorila, da gre za pomembno gospodarsko panogo, ki omogo~a zaposlitev 20 tiso~ ljudem, in je obenem s svojo izvozno usmerjenostjo ambasador slovenske dr‘ave -samo v lanskem letu se je obseg proizvodnje v primerjavi z letom prej v lesni industriji pove~al za 8,7 odstotka. Lesna industrija, ki je v lanskem letu za 3,5 krat ve~ izvozila kot uvozila, pa se odlikuje z visoko stopnjo strokovnosti, kar po njenem mnenju dokazuje tudi 13. Ljubljanski pohi{tveni sejem. Na otvoritveni slovesnosti, kjer je sve~a-nost dogodka spremljala tudi Alplesova godba na pihala iz @eleznikov, sta Ljubljanski sejem in Zdru‘enje lesarstva proizvajalcem in oblikovalcem podelila priznanja za posebne dose‘ke na pod-ro~ju proizvodnje pohi{tva. Eksponate je ocenjevala posebna ocenjevalna komisija,sestavljena iz petih ~lanov -prof. dr. Jo‘e Ku{ar, Lado Ko{ir, univ. dipl. ing. arh., Rajko Magdalenc, dipl. ing., Slavko Ko‘elj, dipl. oec., Anika Logar, univ. dipl. ing. arh., - ki jo vsaki dve leti imenuje GZS - Zdru‘enje lesarstva, priznanja pa naj bi proizvajalce in oblikovalce pohi{tva vzpodbujala h kreativnosti, tr‘ni prodornosti in uveljavljanju vi{je bivalne kulture. Priznanje za prvo nagrado je skupaj s skulpturo Zlata vez prejel pohi{tveni sistem Tara, proizvajalca LIP LESNA INDUSTRIJA BLED in oblikovalke Hilde Bassanese. Priznanje za drugo nagrado je prejel pisarni{ki stol Ozone, proizvajalca DONAR d.o.o. iz Ljubljane in oblikovalca Bernarda E. Fegu{a. Les 54(2002) 11 strokovne vesti Nagrajenci leto{njega 13. pohi{tvenega sejma: LIP Bled d.d., DONAR d.o.o, Nova oprema d.d., PARON La{ko d.o.o. in LIPA Ajdov{~ina d.d. Priznanje za tretjo nagrado pa je pripadlo sede‘ni garnituri Flip, proizvajalca NOVA OPREMA d.d. iz Slovenj Gradca in oblikovalca Damjana Ur-{i~a. Letos je bilo prvi~ podeljeno tudi posebno sejemsko priznanje za izdelek, ki se je v praksi izkazal za tr‘no zelo uspe{nega. Prejel ga je pohi{tveni sistem X-tra, proizvajalca Tovarne pohi{tva PARON d.o.o. iz La{kega. Revija NA[ DOM je z Zlato plaketo nagradila Tovarno pohi{tva LIPA Ajdov{~ina za kuhinje, katerih oblikovalci so Studio Lipa in arhitekt Julijan Krape‘. Revija LES pa je podelila posebno priznanje Srednji lesarski {oli [kofja Loka za urejenost in preglednost razstavnega prostora ter raznoliko sejemsko predstavitev dejavnosti {ole. Komisija, ki so jo sestavljali Jo‘e Mezna-ri~ (Mizarstvo Meznari~), Roswita Gol~er Hrastnik (PARON), Bernard Likar (RCL) in Sanja Pirc (revija LES), It se je poleg glavne nagrade odlo~ila javno pohvaliti {e Srednjo lesarsko {olo Nova Gorica za domiselno ureditev razstavnega prostora, Vi{jo {olo za lesarstvo Maribor za inovativno predstavitev izobra‘evalnih programov ter Zavod za usposabljanje Janez Levec, ki se ‘e vrsto let na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu predstavlja s svojimi izvirnimi in unikatnimi izdelki. Sejem je kot celovita in kakovostna -predstavitev pohi{tva za dom in poslov-t ne prostore pa tudi vsega drugega, kar sodi k notranji opremi prostorov, poskrbel tudi za pote{itev strokovne radovednosti poslovnih in strokovnih obiskovalcev. V sklopu 13. Ljubljanskega pohi{tvenega sejma sta tako potekala dva po-^r^sveta. Posvet o evropskih uredbah in standardih v lesni industriji je organiziralo Dru{tvo in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, namenjen pa je bil vsem vodilnim in vodstvenim delavcem v ijaLes 54(2002) 11 strokovne vesti slovenski lesni industriji, vodjem razvoja in priprave dela, komercialistom v pripravi in drugim, ki v podjetju pri svojem delu lahko vplivajo na uvajanje standardov za svoje prodajne programe. Kot je poudaril uvodoma predsednik Dru{tva in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana Samo Oblak, sta tako tuji kot doma~i trg za lesno industrijo vse bolj zahtevna, zato pomeni uvajanje evropskih standardov, presku{anja in certifi-ciranja na podro~ju lesarstva ter skrb za okolje, prihodnje pre‘ivetje slovenske lesne industrije na evropskem trgu. Na posvetu je sodelovalo ve~ strokovnjakov: Mirjana Bra~i~ – Marles hi{e iz Maribora na temo Evropski standardi za les in lesne izdelke, mag. Nada Slovnik -Jelovica iz [kofje Loke na temo varstvo okolja v lu~i EU predpisov, Slavko Rudolf, Matja‘ Pavli~, mag. Sergej Medved in dr. Miha Humar iz Bioteh-ni~ne fakultete v Ljubljani na temo ugotavljanja skladnosti in preizku{anja, spregovorila pa sta tudi predstavnika Urada RS za varstvo potro{nikov in in{pekcijskih slu‘b o evropskih standardih s tega podro~ja, ki {e posebej {~itijo potro{nike. V sklopu strokovnih sre~anj, ki so potekala ob 13. Ljubljanskem pohi{t-venem sejmu, je Zveza lesarjev Slovenije skupaj z Razvojnim centrom za lesarstvo organizirala posvet o trgu poslovnih informacij v lesarstvu. Predavatelji so osredoto~eni predvsem na sodobni ra~unalni{ki medij - internet oziroma na svetovni splet. Jasna Velagi~ iz podjetja Virtua PR je spregovorila o komuniciranju prek interneta. Po njenem mnenju bi lahko slovenski proizvajalci pohi{tva bistveno izbolj{ali svoje predstavitvene strani na svetovnem spletu, ~e bi kupcu, denimo kuhinje, omogo~ili, da neko kuhinjo najde po imenu, po tipu, barvi, tipu lesa in teh-ni~nih podatkih. Proizvajalci bi lahko dodali seznam trgovin, ki izbrano kuhinjo prodajajo, dodali bi lahko celoten katalog svojih izdelkov in na spletni strani omogo~ili kupcem, da si sami izberejo in izdelajo virtualno kuhinjo. Tak{en navidezen izbor izdelkov omo-go~ajo le redki proizvajalci. Petra Oseli iz podjetja Gral Iteo je spregovorila o uporabnosti internetnih strani. Po njenem mnenju je uporabna tista spletna stran, ki je informativna, aktulana, v{e~-na, hitra in preprosta. Bojana Zarnik in Rok Justin iz podjetja Just Info sta predstavila tako imenovane vaze poslovnih informacij, Bernard Likar iz Razvojnega centra za lesarstvo pa je predstavil internetni informacijski portal slovenske lesne panoge “L -portal”. Ta omo-go~a koncentracijo, preglednost in dostopnost do pomembnih pano`nih podatkov in omogo~a prenos podatkov iz izo-bra`evalnih ter raziskovalnih ustanov v podjetja. Drugi cilj pa je, kot je dejal Bernard Likar, da se z “L-portalom” po-spe{i uporabo interneta v lesni panogi, ki ni zadovoljiva. Podelitev nagrad 5 zvezdic -Novoles d.d. in TOM d.o.o. Otvoritveni sprejem slovenskih lesarjev na Ljubljanskem gradu (organizator Ljubljanski sejem d.d.) Razstava BIO po BIU Sre~anje sodelavcev revije LES i j a Le s 54(2002) 11 strokovne vesti Obsejemska dejavnost se je sklenila s tradicionalnim petkovim sre~anjem (in zajtrkom) sodelavcev in prijateljev revije Les in Lesarske zalo‘be. Novost leto{njega Ljubljanskega po-hi{tvenega sejma je bila tudi razstava “Bio po Biu” v galeriji hale A. Na ogled so bili izdelki, ki so bili pred tem predstavljeni `e v sklopu 18. bienala industrijskega oblikovanja (slednje se je oktobra odvijalo na razli~nih prizo-ri{~ih v Ljubljani in okolici). Vrhunske izdelke 30 slovenskih oblikovalcev so si tako lahko ogledali tudi obiskovalci pohi{tvenega sejma. Glavno vlogo in besedo na sejmu pa so imeli, seveda, razstavljavci. Poleg novih oblikovalskih in tehnolo{kih re{itev so obiskovalcem predstavili vse tiste zanimivosti in podrobnosti, ki kupcem pohi{tva omogo~ajo izbrati kakovostne, estetske in funkcionalne re{itve. Na svoje razstavne prostore so jih pritegnili z nazornimi prikazi izdelkov, s svetovanji strokovno usposobljenega osebja ter z ugodnimi sejemskimi popusti. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da se nivo sejemskih nastopov slovenskih lesarjev iz leta v leto zvi{uje – velik premik je opazen pri postavitvi in kreiranju samih ambientov ter urejenosti razstavnih prostorov, za kar je Ljubljanski sejem d.d. skupaj z Dru{tvom oblikovalcev Slovenije naknadno in letos prvi~ uvedel tudi posebno nagrado za odli~nost v oblikovanju razstavnega prostora – 5 zvezdic (~lani ‘irije: Ale{ Rastko, Jani Bav~ar, @arko Petrov~i~, Vladimir Pezdirc in Mladen Treppo). Na leto{njem sejemskem nebu so s svojimi predstavitvami tako posebej sijali NOVOLES d.d. iz Stra‘e, TOM oblazinjeno pohi{tvo d.o.o. iz Mokronoga, [I[KO STEKLARSTVO d.o.o. iz Novega mesta, KOPA^ INTERIRER d.o.o. iz Ljubljane in DOM DESIGN d.o.o. iz Ljubljane. 13. pohi{tveni sejem v Ljubljani – ocene in dejstva (Ob rob nekaterim omalova‘ujo~im pa tudi nenaklonjenim ocenam v tisku.) avtor Jo‘e KU[AR, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA Ljubljanski pohi{tveni sejem ima poleg ~isto poslovne {e druge razse‘nosti, kar so novinarji dnevnega in periodi~nega tiska popolnoma spregledali. Predvsem je ta pohi{tveni sejem prilo‘nost, da se sre~amo predstavniki razli~nih strok, da spregovorimo o na{ih stanovskih problemih, da ugotovimo katere so na{e naj-pomembnej{e naloge in izziv ~asa, v katerem ‘ivimo. Za razliko od nekdanjih mizarskih mojstrov, ki so se veliko dru‘ili in veliko ~asa posve~ali problemom lastnega stanu ter se odzivali na novosti v mizarski stroki, sodoben oblikovalec ali proizvajalec pohi{tva le redko najde ~as in voljo za udele‘bo na sre~anju, ki nima zgolj ozkega in specifi~nega strokovnega obele‘ja. Trenutni gospodarski polo‘aj in ugled slovenske pohi{tvene industrije in njenih oblikovalcev kljub ugodnej{emu ekonomskemu stanju nista na zavidljivi ravni. In ~e se spra{ujemo o vzrokih za tak{no stanje, se ponuja odgovor, da so k temu prispevale tudi ~asopisne polemike med predstavniki stroke, novinarji in oblikovalci. Prepri~an sem, da bi se dalo razhajanja med stroko in novinarji o aktualnem stanju oblikovanja in izdelave slovenskega pohi{tva prese~i s pripravljenostjo obeh strani, da prisluhneta druga drugi. Zato bi bilo potrebno ve~ komunikacij med predstavniki podjetij, oblikovalci in novinarji ter odkritih pogovorov o trenutnih te‘avah. Predvsem oblikovalci in proizvajalci pohi{tva se morajo znebiti ob~utka, da se ni~ ne da spremeniti. To je najve~krat izgovor za nepripravljenost za sodelovanje pri razre{evanju zapletenih razmerij med stranko in aktualnim ~asnikarskim po-ro~evalstvom. Tak{no razmi{ljanje zlasti ne bi imelo osnove, ~e bi oblikovalci nastopali bolj enotno s {ir{o podporo Zdru-‘enja lesarstva pri GZS, kajti te‘ko si je predstavljati, da bi kdorkoli, vklju~no z vodilnimi predstavniki oblikovanja in novinarstva lahko zaob{el jasno izra‘ena in utemeljena stali{~a stroke. Menim, da je izziv na na{i, lesarski strani in da bo na{a u~inkovitost odvisna od tega, ali bomo sposobni {e bolj enotno izra‘ati na{a stali{~a in zahteve. Razhajanja med predstavniki lesne stroke, novinarji in Dru{tvom oblikovalcev Slovenije, ki letos ni podelilo nobenega priznanja za najbolj{i design pohi{tva, ne koristijo ne eni ne drugi strani. Pa~ pa nas spodbujajo v razmi{ljanje, kako prese~i nastala nesoglasja. Morda bi bila re{itev v organiziranju okrogle mize (Zdru‘enje lesarstva, Ljubljanski sejem, Dru{tvo oblikovalcev, Dru{tvo arhi- ijaLes 54(2002) 11 strokovne vesti tektov, Fakulteta za arhitekturo, Oddelek za lesarstvo pri B F, revija LES in {e kdo), kjer bi tekel pogovor o tem, kako prese~i nastale razmere in pristopiti k razre{evanju nakopi~enih problemov in nesoglasij. Prepri~an sem, da le tvorno sodelovanje med vsemi, ki smo odgovorni za razvoj in kvaliteto slovenskega pohi{tva, lahko prepre~i razpad sistema, ki se mu re~e Ljubljanski pohi{tveni sejem. Arhitekt, oblikovalec in tehnolog so predvsem odgovorni nosilci pohi{tve-nega razvoja. S svojim ravnanjem in odlo~anjem posegajo na najrazli~nej{a podro~ja dru‘benega ‘ivljenja. Njihovo ravnanje ima ne le estetske, temve~ tudi ekonomske, ekolo{ke, psihosocialne in eti~ne razse‘nosti. Zato morajo oblikovalci soodlo~ati pri proizvodni in prodajni organizaciji ter pri dolo~anju strokovnih prioritet v pohi{tveni stroki. Zato lesna in oblikovalska stroka nikakor nista dva lo~ena svetova, temve~ instituciji, ki morata delovati komplementarno, kar je temeljni pogoj za delovanje sistema. Izku{nje leto{njega 13. Ljubljanskega pohi{tvenega sejma, kljub vsem negativnim, predvsem ~asopisnim konota-cijam, nam dajejo novo mo‘nost, da jasneje opredelimo na{o vlogo v slovenski dru‘bi in slovenskem gospodarstvu ter da izrazimo nestrinjanje s poskusi vsiljevanja nestrokovnih novinarskih stali{~ ter s poizkusi marginalizacije dose‘kov slovenskih pohi{tvenih oblikovalcev in proizvajalcev. Prioritetna vloga Zdru‘enja lesarstva pri GZS, Dru{tva oblikovalcev Slovenije ter Zveze arhitektov Slovenije pa mora biti utrjevanje ugleda tvorcev slovenske pohi{tvene proizvodnje na osnovi strokovne brezhibnosti in stanovske po-kon~nosti. Zakaj nas U.J.K. ne mara? avtorica Fani POTOČNIK V teh dneh poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že tradicionalni pohištveni sejem. Zelo redko sicer zasledimo kakšno informacijo o slovenski pohištveni industriji v naših osrednjih časopisih, a za to prireditev se je celo v Delu (6. nov.) našlo nekaj prostora. Pohištveniki verjetno niso pričakovali posebne pohvale novinarjev, saj se sami zavedajo dobrih in slabih strani tovrstne predstavitve. Da pa jih bo novinarka U. J.K tako skri-tizirala, si pa res niso zaslužili. Le kaj so se ji zamerili? Kajti sicer ne bi mogla dati tako črnoglede ocene letošnjega pohištvenega sejma. Najprej se je treba vprašati, komu je sejem namenjen, kaj hočejo razstavljala z njim doseči? Kot ekonomistki , ki sem se dolga leta ukvarjala s trženjem slovenskega pohištva in drugih lesnih izdelkov predvsem na tujih trgih, mi je povsem jasno, da so pohištveniki želeli na sejmu v Ljubljani pokazati pretežno izdelke, ki so prodajljivi na našem domačem trgu. Kajti razstava na sejmu je vezana s precej stroški -nekateri proizvajalci pravijo, da so celo višji kot v Koelnu-zato se je tudi pri sejmih treba obnašati tržno. Na edini pohištveni sejem v Slo- veniji prihajajo potro{niki vseh tr‘nih kategorij: tisti, ki i{~ejo visokovredne artikle, {e ve~ pa je tistih z malo denarja v ‘epu a imajo realno ‘eljo in potrebo po opremi svojega stanovanja. Slovenski proizvajalci pohi{tva ‘elijo tudi tem pokazati na enem mestu, kaj zmorejo ter da ni vedno potrebno pri trgovcih kupovati uvo‘enega pohi{tva. Trgovci imajo v~asih druga~no ra~u-nico od proizvajalcev. Nabavljajo blago tam, kjer dosegajo ugodnej{e “mar‘e” in druge tr‘ne pogoje. Slovensko po-hi{tvo pa si tudi zato i{~e tuja tr‘i{~a. Vseeno upam trditi, da so tudi tisti, ki i{~ejo visoko kvaliteto in sodoben dizajn, na{li kaj zase. Malo je bilo tistih, ki prihajajo na ta sejem, da bi na{li smernice in trende za prihodnost. Temu sejem ni bil niti najbolj namenjen. Znanilci novih trendov so Milano, Koeln in na{i arhitekti in snovalci po-hi{tva redno obiskujejo tamkaj{ne pohi{tvene sejme in spremljajo dogajanja na njih. Morajo biti na teko~em, sicer na{a pohi{tvena industrija ne bi mogla biti uspe{na na razvitih trgih Evrope in Amerike. Pripombe na sejemsko dogajanje, ki jih je navedla novinarka U.J.K (da je di{alo po hrani, da godba na pihala in druge vrste “kulturnih izpadov” semkaj ne sodijo, da je bil sejem kramarski), bi ravno tako lahko dala za tako imeniten sejem, kot je Koelnski. Tudi tam so v razstavnih halah poleg razstavnih povr-{in restavracije in {anki s hrano, kjer ne di{i po vijolicah ali drugem pomladanskem cvetju. Tega pa res niso ni~ krivi razstavljalci, kve~jemu upravljalci sejma. Za ve~jo opaznost in manj{o Les 54(2002) 11 strokovne vesti monotonost tudi na Koelnskem sejmu nekateri proizvajalci poskrbijo z glasbenimi to~kami in podobnim. Zakaj bi moralo biti to na ljubljanskem sejmu prepovedano? In {e nekaj, kar je pomembnej{e: Tudi Koenlski sejem je “kramarski” za tistega, ki ga ho~e takega videti. Pohi{tvo, ki se tam razstavlja iz nerazvitega sveta, ali pa je namenjeno temu delu zemeljske oble, je v o~eh nas Evropejcev po dizajnu “kramarski”. Pa vendar tudi to je tr`no blago, ki se ga v svetovni trgovini precej obrne. Zato je kar {tevil~no razstavljeno tudi na eminentnem mednarodnem sejmu, kot je Koeln. Ocena sejma novinarke Aleksandre Zorko v prilogi Delo in dom je podobna tisti, novinarke U.J.K. ^lovek dobi vtis kot da bi ga pisala ista oseba. A je zgolj naklju~je. Novinarji so premalo seznanjeni s problemi in dejavniki, s katerimi se morajo spopadati slovenske industrijske panoge, med drugim tudi po-hi{tvena. Pisanje o tej tematiki najbr‘ ni dovolj atraktivno da bi vzbudilo ve~jo branost in iz panoge je tudi malo komercialnih oglasov. ^asopisna hi{a pa je gospodarski subjekt, ki mora v kon~nem cilju ustvarjati dobi~ek. Napa~no postavljena beseda v osrednjem ~asniku Delo lahko hitro zni‘a imid‘ cele panoge, ki vendarle {e dandanes daje kruh pribli`no 20.000 zaposlenim. Velja premisliti, ali si podjetja zaslu‘ijo novinarske pozornosti res samo ob sejemski prireditvi in {e takrat bolj negativne, kot pozitivne ? Letos je ‘e tako in tako obstajala dilema med proizvajalci, ali nastopiti na tem edinem pohi{tvenem sejmu v Sloveniji. Nekateri ve~ji so ‘e izostali. Tako pisanje priliva le ognja k takim odlo~itvam. [koda za na{o de‘elo. Ali bomo morali res samo v tujino, ~e bomo hoteli videti in kupiti slovensko pohi{tvo? LIP BLED dobitnik prve nagrade na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Delni{ka dru‘ba LIP BLED je na tradicionalnem pohi{tvenem sejmu, ki je potekal od 4. do 10. novembra 2002 na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani, med 272 razstavljalci prejela prvo nagrado ter priznanje ZLATA VEZ za program iz masivnega lesa TARA. Nagrado ZLATA VEZ podeljujeta Gospodarska zbornica Slovenije – Zdru-‘enje lesarstva in Ljubljanski sejem najbolj-{emu izdelku, razstavljenemu na Ljubljanskem po-hi{tvenem sejmu. Nagrado za najlep{e oblikovano in funkcionalno pohi{tvo, ki ima tudi vse mo‘nosti, da postane tr‘no uspe{no, je letos prejelo podjetje LIP BLED d.d za program TARA. Nagrada je veliko priznanje podjetju in oblikovalki programa, saj se sejma tradicionalno udele‘ujejo ve~ja in manj{a podjetja na podro~ju lesne in pohi{tvene industrije v Sloveniji, ter spodbuda za nadaljnje delo in tr‘no uspe{nost programa. Nagrajeni program TARA je v celoti izdelan iz masivnega lesa bukve, sestavljajo ga spalnica, dnevna soba, mladinska soba ter predsoba. Program odlikuje izjemna funkcionalnost posameznih elementov (npr. postelja, ki jo enostavno spremenimo v zofo, njen predal pa v dodatno le‘i{~e ...), ter modularnost, ki vodi v odli~no kompa-tibilnost elementov med seboj in prilagodljivost za ve~ namenov. Program je primeren za opremo celotnega stano- vanja, razen kuhinje in kopalnice. V podjetju LIP BLED so prepri~ani, da bo program TARA zadovoljil potrebe in ‘elje slovenskega kupca, saj poleg uporabnosti navdu{uje s ~istimi estetskimi linijami in naravnim lesom, ki daje prostoru lepoto in zdravje. Program TARA je oblikovala LIP-ova dolgoletna sodelavka, slovenska oblikovalka HILDA BASSA-NESE, ki je pred sedmimi leti oblikovala prav tako nagrajeno pohi{t-vo VIVA. Le-to se {e danes zelo uspe{-no prodaja tako na slovenskem kot na tujih trgih. Zato v podjetju tudi od programa TARA pri~akujejo velik uspeh. Zelo spodbudno je, da je TARA po‘ela veliko zanimanje tudi pri tujih kupcih, ki so obiskali LIP-ov razstavni prostor v Ljubljani. LIP BLED namre~ kar 80 % svoje celotne proizvodnje ter ve~ kot 50 % masivnega pohi{tva proda v tujino, predvsem na zahtevne trge EU. Podjetje je tr‘no usmerjeno in s svojo skrbjo za kupce in naravo nenehno izbolj{uje proizvodni program. V ‘elji po stalnem izpopolnjevanju in pribli‘evanju kupcem so v podjetju letos poleg programa TARA z doma~imi in tujimi oblikovalci razvili {e ve~ novih programov pohi{tva (ALLEGRO, MONTANA ...) ter se lotili prenove celostne grafi~ne podobe v moderno obliko, ki bolj ustreza viziji sodobnega podjetja LIP BLED. ijaLes 54(2002) 11 strokovne vesti BEOGRAD 2002 avtorica Sanja PIRC Leto 2002 je jubilejno tako za Beograjski sejem kot za njihov Mednarodni sejem pohi{tva in opreme: prvi bele‘i svojo 65-letnico, medtem ko je bil drugi prvi~ organiziran natanko pred {tiri-desetimi leti. Ob tej prilo‘nosti je organizator prejel tudi priznanje in enakopravno ~lanstvo v UFI, Mednarodni sejemski zvezi, ki ima svoj sede‘ v Parizu. V tem ~asu je do‘ivljal sejem vzporedno z doma~imi proizvajalci iz lesno predelovalne panoge dinami~en razvoj in rast. Vse do prelomnih devetdesetih let, ko je z odcepitvijo posameznih republik za~elo razpadati enotno jugoslovansko tr‘i{~e, je predstavljal beograjski pohi{tveni sejem osrednji dogodek, kjer so se vsako leto sre~ali najve~jih in najpomembnej{i akterji doma~e lesne panoge. Ob burnih gospodarskih in politi~nih pretresih, ki jih je do‘ivljala Zvezna republika Jugoslavija v vmesnem ~asu, pa desetletna “zmrzal” po {tevilu razstavljavcev sode~ ni omajala tradicije in pomembnosti prireditve za balkanski prostor – leto{nje {te-vilke govorijo o popolnoma zasedenem sejmu z ve~ kot 400 razstavljavcev iz 20 dr‘av, ki prihajajo tako z Balkana kot iz zahodne in severne Evrope (Slovenija, Hrva{-ka, Makedonija, BiH, Republika Srbska, Italija, Nem~ija, Avstrija, Mad-‘arska, ^e{ka, [vedska, Poljska, Gr~ija, Tur~ija, Jordanija …). Med razstavljavci so seveda domi-nirali doma~i, kjer se je predstavila kompletna do-ma~a industrija, od primarne do finalne obdelave. Zadnja leta pa nara{~a tudi trend porasta razstavljavcev iz dr‘av, nastalih iz biv-{e Jugoslavije, med njimi predvsem Slovenije in Hrva{ke. S svojimi organiziranimi (prek gospodarskih zbornic) ali samostojnimi nastopi hitijo navezovati poslovne stike na potencialno pomembnih balkanskih tr‘i{~ih. [tevilni slovenski proizvajalci se lahko tudi letos pohvalijo z uspe{nim tr‘nim nastopom. Bili so nadvse kvalitetno zastopani in predstavljeni v okviru GZS in salona SLOLUX, ki tudi sicer v centru Beograda uspe{no predstavlja slovensko pohi{tvo. O tem, da vzbujajo pozornost na jugoslovanskem trgu, pri~ata tudi dve najpomembnej{i sejemski nagradi, ki sta pripadli SVEI in LIPI. Les 54(2002) 11 strokovne vesti Nov ~lan uredni{kega odbora revije LES je mednarodno uveljavljen prof. dr. Milan NE[I], sicer tudi dekan [umarskog fakulteta v Beogradu, ~igar raziskovalno delo je vsa leta usmerjeno na podro~je organizacije in ekonomike v lesni industriji. Za~etek na{ega tesnej{ega sodelovanja bo predstavljal izmenjavo znanstvenih in strokovnih ~lankov s podro~ja lesarstva, g. Ne{i} pa bo koordinator in tudi “prvi cenzor” svojim kolegom v Beogradu. Po prisr~nem sprejemu na njihovi fakulteti ne dvomimo, da se ne bo sodelovanje razraslo tudi na druga podro~ja, ki zadevajo dejavnost Zveze lesarjev Slovenije. SVEA lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi, je na beograjskem pohi{tvenem sejmu na 120 m2 predstavljala nove kuhinjske programe ter hotelsko in apartmajsko opremo. Razpoznavnost, kvaliteta in sodobno oblikovanje njihovih kuhinj so jim v mo~ni konkurenci 179 prijavljenih ocenjevanih izdelkov eno izmed dveh podeljenih presti‘nih priznanj za visoko kvaliteto razstavljenih izdelkov. Med leto{njimi slavljenci je bilo {e eno slovensko podjetje – LIPA d.d., ki se je tokrat vrnila v Ajdov{~ino z Zlatim klju~em, tradicionalno nagrado beograjskega pohi{tvenega sejma. V ~asu sejma sta Zdru‘enje lesarstva in Slu‘ba za promocijo pri GZS tudi organizirala sestanek, na katerem so se sre~ali slovenski proizvajalci pohi{t-va s predstavnikom GZS v Beogradu Dmitrom Polovino in slovenskim ekonomskim ata{ejem v tej dr‘avi Bojanom Mikcem. Seznanila sta jih z nekaterimi zakonskimi novostmi, ki se z novim letom obetajo na gospodarskem podro~ju, predvsem pri spodbujanju tujih nalo‘b v Srbiji, ter jim ponudila pomo~ pri poslovnem informiranju in spremljanju za~etega procesa vra~anja nepremi~nin. Dodatne informacije: dmitar.polovina@gzs.si bojan.mikec@mzz-dkp.gov.si ijaLes 54(2002) 11 Odbor mizarjev pri OZS Sekcija lesnih strok je pred kratkim ustanovila {e en odbor - odbor mizarjev. Tako delujejo po novem v sekciji {tirje odbori: mizarjev, tesarjev,tapetnikov in parketarjev. Do tak{ne sektorske razvejenosti je pri{lo predvsem zaradi vse hitrej{ega razvoja posameznih strok in vse bolj specifi~nih zahtev z razli~nih podro~ij. Prva seja odbora mizarjev je bila 10. oktobra, na njej pa so sprejeli smernice za delo. Predvsem bodo v ospredju delovanja odbora vpra{anja iz-bolj{evanja kakovosti dela v obratovalnicah sprotno seznanjanje ~lanov z raznimi predpisi in novostmi, dualno in mojstrsko izobra`evanje, popularizacija poklica itd. Sekcija kot celota pa si bo prizadevala, da bi {e v tem letu imela svojo internetno stran na spletnih straneh Obrtne zbornice Slovenije. MIT in‘eniring uspe{no izpolnjuje svoje poslovne na~rte V letu 2001 si je MIT in‘eniring zastavil za cilj 50 % rast do leta 2003. Leta 2000 so imeli v podjetju 196 milijonov tolarjev, v letu 2001 pa 201 milijon SIT letnega prihodka. Leto{nji prihodek do konca oktobra je za dobrih 35 % presegel lanskega v istem ~asov-nem obdobju. Tako MIT napoveduje uspe{en zaklju~ek poslovnega leta 2002, ko bodo z enakim {tevilom sodelavcev (skupaj 25 v skupini MIT) ustvarili po pri~akovanjih prek 270 milijonov SIT prihodka. Za leto 2003 pa podjetje napoveduje rast med 20 in 30 %, tako prihodkov kot tudi {tevila zaposlenih. Tako bo MIT izpolnil poslovni na~rt iz leta 2001, torej do leta 2003 dose~i najmanj 300 mio SIT prihodka in pove~ati {tevilo zaposlenih na 30 sodelavcev. MIT in‘eniring, Kranj, d.o.o. Smledni{ka cesta 140 4000 Kranj www.mit-ing.si GSM 031 376 950 e-po{ta: marjeta.povalej@mit-ing.si strokovne vesti UDK:674.07 Vrednotenje kakovosti površinske obdelave lesa in lesnih tvoriv avtor Marjan PAVLIC, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo 1. U vo d Zgodba povr{inske obdelave nam je prav gotovo vsem poznana. Povr{inska obdelava je zadnja faza pri izdelavi pohi{tva iz lesa in najrazli~nej{ih lesnih ter drugih tvoriv, z njo izdelek do dolo~ene mere za{~itimo pred mehanskimi po{kodbami in fizikalno-kemij-skimi vplivi okolja, ki se pojavijo med uporabo, hkrati pa z njo dose‘emo, da dobi povr{ina izdelka ‘elene in potrebne dekorativne lastnosti (barva, videz, otip). S kvalitetno povr{insko obdelavo lahko izdelek izbolj{amo in mu povi{a-mo vrednost, s slabo pa ga lahko celo uni~imo. Kljub temu da dobro poznamo ti dve nalogi povr{inske obdelave, se ve~krat zgodi, da ji proizvajalci lesnih izdelkov ne posve~ajo dovolj pozornosti. To se lahko ka‘e v {tevilnih te‘avah in napakah ‘e med samo povr{insko obdelavo ali pa v raznih reklamacijah izdelkov, kjer se po{kodbe oz. napake pojavijo {ele kasneje. Iz tega razloga se moramo povr{inske obdelave lotiti celovito, kar pomeni, da se moramo dobro zavedati kakovosti povr{inske obdelave svojih izdelkov. Da pa lahko dosegamo ustrezno kakovost, pa moramo kontrolirati vhodne materiale, vsako tehnolo{ko fazo in kakovost kon~no obdelane povr{ine. Le na ta na~in lahko dosegamo najbolj{e rezultate. Torej, lahko re~emo, da ima presku{anje v povr{inski obdelavi lesa in lesnih tvoriv veliko vlogo. V tem prispevku bom skušal na kratko predstaviti osnovne preskuse v povezavi s površinsko obdelavo lesa, kakšno vlogo pri tem igra standardizacija in kakšno opremo oz. naprave lahko za to uporabimo. 2. Preskušanje Preskušanje materialov v površinski obdelavi lesa lahko razdelimo na štiri področja: • preskušanje tekočih premaznih sredstev, • preskušanje mokrih premaznih filmov, • preskušanje suhih premaznih filmov (površinskih sistemov), • preskušanje premazov v procesu naravnega ali umetno pospešenega staranja. V okviru preučevanja tekočih premaznih sredstev so pomembne lastnosti premaza, kot so: viskoznost, vsebnost suhe snovi, prostorninska masa (gostota), električna upornost, velikost pigmentov ali drugih delcev ... Od teh lastnosti je odvisen režim obdelave in lastnosti suhih filmov premaza, ki odločilno vplivajo na uporabno vrednost izdelka (Knehtl, 1987). Za preučevanje mokrih filmov z laboratorijskimi nanašalci ali s strojno opremo iz proizvodnje nanesemo premaz na realno ali preskusno podlago. Pri tem lahko preučujemo debelino mokrega filma, prekrivanje podlage s premazom, razlivanje in stekanje premaza, postopek utrjevanja … Lastnosti suhih premaznih filmov lahko preu~ujemo {ele, ko se film dokon~no utrdi. Tako lahko preu~ujemo debelino suhega filma, oprijemnost, pro‘nost, trdoto, odpornost proti obrabi, odpornost proti razenju, odpornost proti udarcem, odpornost proti teko~inam, odpornost proti suhi in vla‘ni toploti, sijaj, barvo, prepustnost za vodo in vodno paro … Veliko lastnosti premaznih filmov (npr. odpornost proti razenju, odpornost proti udarcem, oprijemnost, sijaj …) je v veliki meri odvisno tudi od podlage. Tako ne govorimo ve~ samo o lastnostih premaznega filma, temve~ o lastnostih celotnega povr{inskega sistema, ki ga tvorita premazni sistem (ve~plastni nanos istega ali razli~nih premazov) in podlaga. Preprosto re~eno, z istim premazom in enakim tehnolo{kim postopkom povr{inske obdelave razli~-nih podlag lahko dobimo druga~ne lastnosti povr{in oz. povr{inskih sistemov. Lastnosti utrjenih suhih filmov se zaradi procesa staranja s ~asom spreminjajo. Zaradi tega je smiselno in nujno preu~evati lastnosti premazov pred postopkom naravnega ali umetno po-spe{enega staranja, med njim in po njem. Taka presku{anja so sicer bolj tipi~na za premaze za zunanjo uporabo, ki so bolj izpostavljeni nihanjem klimatskih razmer in vremenskim vplivom, kot so sonce, de‘, veter, sneg, one-sna‘en zrak ipd. To pa ne pomeni, da Les 54(2002) 11 strokovne vesti premazi za notranjo uporabo niso odvisni od staranja. @e med postopkom povr{inske obdelave lesa se v filmu premaza ustvarjajo {tevilne napetosti, ki se s ~asom {e pove~ujejo in lahko kasneje, ob prekora~itvi trdnosti filma, privedejo do raznih po{kodb. 3. Standardizacija Presku{anja materialov v povr{inski obdelavi lesa in lesnih tvoriv so ve~ ali manj standardizirana v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih standardih ter opredeljena v raznih tehni~nih predpisih in smernicah. V teh dokumentih so natan~no opisani vsi materiali in metode za izvedbo dolo~enega preskusa. Pa si najprej oglejmo nekaj temeljnih izrazov na podro~ju standardizacije, ki jih dobite na spletni strani Urada za meroslovje (Temeljni izrazi ... , 2002). 3.1. Izrazi na podro~ju standardizacije Standardizacija - dejavnost vzpostavljanja dolo~il glede na dejanske ali mo‘ne te‘ave za skupno in ponav-ljajo~o se uporabo z namenom, da se dose‘e optimalna stopnja urejenosti na danem podro~ju. Mednarodna standardizacija - standardizacija, v katero se lahko vklju~ijo ustrezni organi iz vseh dr‘av. Regionalna standardizacija - standardizacija, v katero se lahko vklju~ijo ustrezni organi iz dr‘av z dolo~enega geografskega, politi~nega ali gospodarskega podro~ja sveta. Nacionalna standardizacija - standardizacija, ki se izvaja na ravni dolo~ene dr‘ave. Standard - dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki dolo~a pravila, smernice ali zna~ilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za ob~o in ijaLes 54(2002) 11 ve~kratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem podro~ju. Mednarodni standard - standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo oziroma mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti. Regionalni standard - standard, ki ga sprejme regionalna organizacija za standardizacijo oziroma regionalna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti. Nacionalni standard - standard, ki ga sprejme nacionalni organ za standarde in je dosegljiv javnosti. Predstandard - dokument, ki ga stan-dardizacijski organ sprejme za~asno ter je dosegljiv javnosti, da se na ta na~in lahko iz njegove uporabe pridobijo potrebne izku{nje, ki bodo podlaga za standard. Tehni~na specifikacija - dokument, ki predpisuje tehni~ne zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev. Kodeks ravnanja - dokument, ki pri-poro~a ravnanje ali postopke za na~rto-vanje, proizvodnjo, namestitev, vzdr‘e-vanje ali uporabo opreme, konstrukcij ali proizvodov. Predpis - dokument, ki dolo~a obvezu-jo~a zakonska ali na zakonu temelje~a pravila in ga sprejme organ oblasti. Tehni~ni predpis - predpis, ki dolo~a tehni~ne zahteve, bodisi neposredno bodisi posredno tako, da se sklicuje na vsebino standarda, tehni~ne specifikacije ali kodeksa ravnanja ali vklju~uje vsebino le-teh. Standardizacijski organ - organ, ki opravlja priznane dejavnosti na podro~-ju standardizacije. Organ za standarde - standardizacijski organ, priznan na nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni, katerega glavna dejavnost, opredeljena v njegovem statutu, je priprava, odobritev ali privzem standardov, ki so dosegljivi javnosti. Nacionalni organ za standarde - organ za standarde, priznan na nacionalni ravni kot nacionalni ~lan ustreznih mednarodnih in regionalnih organizacij za standardizacijo. Osnovni standard - standard, ki obravnava {iroko podro~je ali vsebuje splo{-na dolo~ila za dolo~eno podro~je. Terminolo{ki standard - standard, ki obravnava izraze, ki jih ponavadi spremljajo definicije, v~asih pa tudi pojasnila, ilustracije, primeri itd. Presku{evalni standard - standard, ki obravnava metode presku{anja, ki jih v~asih dopolnjujejo druga dolo~ila, povezana s presku{anjem, kot na primer vzor~enje, uporaba statisti~nih metod in zaporedje preskusov. Standard za proizvod - standard, ki specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod ali skupina proizvodov, da se zagotovi njegova (njihova) ustreznost namenu. Procesni standard - standard, ki specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati proces, da se zagotovi njegova ustreznost namenu. Storitveni standard - standard, ki specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati storitev, da se zagotovi njena ustreznost namenu. Obvezni standard - standard, katerega uporaba postane obvezna na podlagi splo{nega zakona ali izrecnega sklicevanja v predpisu. Sklicevanje na standarde (v predpisih) - sklicevanje na enega ali ve~ standardov namesto podajanja podrobnih dolo~il v predpisu. 3.2. Nacionalni standardi Slovenske nacionalne standarde je v preteklosti pripravljal, sprejemal in iz- strokovne vesti dajal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, v prehodnem obdobju Urad Republike Slovenije za meroslovje (MIRS), ki je deloval v sestavi Ministrstva za {olstvo, znanost in {port, po dokon~ni reorganizaciji pa je za to pristojen Slovenski in{titut za standardizacijo (SIST). Slovenski in{titut za standardizacijo je samostojna pravna oseba, ki ima skup-{~ino ~lanov in predstavnikov ustanovitelja. Njen ustanovitelj je Republika Slovenija, ki je z Zakonom o standardizaciji imenovala SIST kot slovenski nacionalni organ za standarde in nanj prenesla pravico do zastopanja svojih interesov v mednarodnih, evropskih in drugih nacionalnih organizacijah za standardizacijo. Vloga in{tituta kot nacionalnega organa za standarde v Sloveniji je poleg navedenega {e sodelovanje, zastopanje in predstavljanje Republike Slovenije v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo v skladu s potrebami in na nacionalni ravni dogovorjenimi interesi zainteresiranih (Slovenski in{titut za standardizacijo, 2002). Slovenski nacionalni standardi (SIST) so na podlagi konsenza sprejeti dokumenti, ki jih pripravljajo ustrezni slovenski tehni~ni odbori SIST/TC, ki so bili ustanovljeni za posamezna podro~ja. Trenutno je aktivnih 121 tehni~nih odborov, ki zdru‘ujejo ve~ kot 2500 strokovnjakov. Standardi so rezultat prostovoljnega strokovno-tehni~nega dela v skladu z Navodilom o sprejemanju in izdajanju slovenskih standardov in so neobvezni dokumenti, ki jih lahko vsakdo prostovoljno uporablja. Obveznost uporabe standardov lahko izhaja iz tehni~nih predpisov, pogodb ali drugih pravnih temeljev. Novi slovenski standardi so mese~no objavljeni v glasilu SIST Sporo~ila, in sicer v prilogi Uradne objave. Prav tako pa si lahko standarde ogledamo v letni zbirki slovenskih standardov, ki se imenuje Katalog SIST (Slovenski standardi, 2002). Prav gotovo vsakdo pozna nacionalni zbirki JUS in DIN standardov. JUS standardi so bili z Zakonom o standardizaciji umaknjeni iz obvezne uporabe v Republiki Sloveniji (Kra{ovec Vr-hovec, 2000). DIN standardi, ki so oz. imajo tudi pri nas dokaj veliko veljavo, pa so iz nem{ke nacionalne zbirke. Ve~ informacij o DIN standardih dobite na doma~i strani Nem{kega in{tituta za standardizacijo (http://www.din.de). Povezavo z drugimi nacionalnimi katalogi evropskih organizacij za standardizacijo lahko najdete na naslednji spletni strani: http://www.cenorm.be/about-cen/whatis/membership/members.htm. 3.3. Mednarodni standardi Za podro~je povr{inske obdelave lesa so najpomembnej{i mednarodni zbirki EN in ISO standardov. Oznaka evropskih standardov EN je za organizaciji Evropski komite za standardizacijo (CEN – European Commite for Standardization, http:// www.cenorm.be) in Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC – European Commite for Electrotechnical Standardization, http://www.cenelec.org) enaka, le da se {tevilke standardov s podro~ja elektrotehnike pri~no pri 60 000 (Kra{ovec Vrhovec, 2000). ISO standarde izdaja Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO – International Organization for Standardization, http://www.iso.ch), ki ima dalj{o tradicijo kot evropske organizacije, zato so dolo~ena podro~ja v ISO standardih bolje obdelana. Dr‘ave Evropskega gospodarskega prostora (EEA - European Economic Area) evropske standarde v skladu s pravili evropske standardizacije prevzamejo kot svoje nacionalne standarde, ob tem pa umaknejo do takrat veljavne konfliktne nacionalne standarde. Slovenija je pridru‘ena ~lanica EU in ima najve~ji del gospodarskega sodelovanja prav z dr‘avami EU, zato imajo prednost pri sprejemanju novih slovenskih standardov evropski standardi. ^e pa za posamezno podro~je, kjer obstaja interes, ni evropskega standarda, potem se v Sloveniji prevzame mednarodni standard (Evropski in mednarodni standardi, 2002). 3.4. Zbirke tehni~nih predpisov in smernic V svetu obstajajo {tevilne zbirke teh-ni~nih predpisov oz. standardov za natan~no dolo~ene panoge. Dolo~ene panoge so lahko regulirane, kar pomeni, da je upo{tevanje tehni~nih predpisov oz. standardov obvezno. Za podro~je povr{inske obdelave je aktualna predvsem tehni~na zbirka ASTM standardov, za katere je pristojna Ameri{ka dru‘ba za presku{anje in materiale (ASTM – American Society for Testing and Materials, http:// www.astm.org). Standardizacijske organizacije so v Zdru‘enih dr‘avah Amerike razdeljene po pano‘nih zdru‘enjih, kar je bilo pred dvema desetletjema v navadi tudi v evropskih dr‘avah, kjer so le-te pre{le v evropske organizacije za standardizacijo, kot sta CEN in CENELEC. 3.5. Poizvedbe Poznavanje standardov je klju~no za izvedbo preskusa. Dejstvo pa je, da moramo znati najti in izbrati ustrezen standard. Ta naj bi bil ~im novej{i, najbolj aktualen in seveda v uporabi. Podatke o standardih lahko i{~emo sami po klasi~nih tiskanih ali elektronskih katalogih, s pregledovanjem ustreznih spletnih strani in specializiranih revij s podro~ja standardov, ki jih izdajajo standardizacijske organizacije. Seveda i j a Le s 54(2002) 11 strokovne vesti pa lahko vedno poprosimo za pomoč strokovnjake, ki nam lahko opravijo temeljitejše poizvedbe. Pri nas take poizvedbe in prodajo nacionalnih in mednarodnih standardov opravljata Slovenski inštitut za standardizacijo in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. 4. Oprema za preskušanje Za preskušanje po standardiziranih metodah moramo imeti ustrezno opremo. V posameznih primerih jo je možno skonstruirati in narediti po navodilih standarda, še najbolje pa je, da jo nabavimo pri proizvajalcih tovrstne opreme. Le-ti imajo dolgoletne izkušnje na tem področju, njihova oprema pa ustreza preskušanju po natančno določenem standardu in je tudi preverjena, certificirana. Podobno velja tudi za razne materiale, ki jih uporabljamo pri preskušanju, saj se moramo striktno držati navodil standarda. Kakršnokoli odstopanje ni dovoljeno, razen v dogovoru z naročnikom. Le-to je potrebno natančno navesti pri interpretaciji rezultatov. V svetu oz. na področju Evrope so najbolj poznani naslednji proizvajalci opreme za preskušanje materialov v površinski obdelavi: • ERICHSEN GmbH & Co. KG, Hemer, Nemčija http://www.erichsen.deA • BYK-Gardner GmbH, Geretsried, Nemčija http://www.bykgardner.com/html/ byk/index.htmL • ZEHNTNER GmbH, Hoelstein, Švica http://www.zehntner.com/, • Thwing-Albert Europe, Deerlijk, Belgija http://www.thwingalbert.com/, • Elcometer Instruments, Aalen, ijaLes 54(2002) 11 Germany; Manchester, England, UK http://www.elcometer.com • Dr. Bruno Lange GmbH & Co. KG, Düsseldorf, Nem~ija http://www.drlange.de/ Na zgoraj navedenih spletnih naslovih najdete tudi elektronske kataloge njihove opreme. 5. Preskuševalna dejavnost S preskuševalno dejavnostjo se ukvarjajo razne neodvisne organizacije. Za področje površinske obdelave lesa sta v tujini najbolj znana Laboratorij za preskušanje pohištva in lesa ter lesnih tvoriv CATAS iz Italije (http://www.ca-tas.com/com/ita/index.jhtml) in Inštitut za okensko tehniko IFT Rosenheim iz Nemčije (http://www.ift-rosenheim.de/ ). Pri nas, v Sloveniji, pa se v največji meri s to dejavnostjo ukvarja Laboratorij za površinsko obdelavo lesa, Oddelka za lesarstvo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani (http://www.bf.uni-lj.si/les/), ki sodeluje tako z lesarsko industrijo kot tudi s proizvajalci površinskih materialov. Dejavnost Laboratorija za površinsko obdelavo lesa, vezana na potrebe lesnopredelovalne industrije in drugih naročnikov, obsega: • preskušanje premazov v tekočem stanju, • preskušanje površinskih sistemov, namenjenih za notranjo in zunanjo uporabo po standardnih in nestandardnih, internih metodah, • analizo napak, ki se pojavljajo pri površinski obdelavi lesa, • svetovanje in pomoč pri odpravljanju problemov, • sodelovanje pri razvoju novih lesnih izdelkov in izbiri najprimernejših površinskih premaznih sredstev. V okviru preskušanja materialov v površinski obdelavi lesa opravljajo naslednje preskuse: • določanje viskoznosti z iztočno čašo f 4 mm (DIN 53 211), • določanje deleža suhe snovi (SIST EN ISO 3251), • preučevanje hitrosti utrjevanja z metodo obteževanja (DIN 53 150), • preučevanje hitrosti utrjevanja po metodi „Drying recorder“ (določanje posameznih faz utrjevanja s potovanjem konic po filmu premaza), • določanje debeline utrjenega filma (SIST EN ISO 2808 - vrtalna metoda, metoda s klinastim odrezom, metoda z Rossmanno-vim mikrometrom, mikroskopska metoda), • določanje oprijemnosti z metodo križnega zarezovanja (SIST EN ISO 2409), • določanje oprijemnosti z metodo odtrgovanja pečatov (SIST EN 24624), • določanje odpornosti proti razenju (ISO 4211-5), • določanje trdote z dušenim nihanjem s Königovim nihalom (SIST ISO 1522), • določanje trdote z obteževanjem po Buchholzu (SIST EN ISO 2815), • določanje trdote z razenjem s svinčniki različnih trdot (ISO 15184, ASTM D 3363-92a), • določanje prožnosti z metodo ovijanja okoli trnov (SIST EN ISO 1519), • določanje prožnosti z metodo po Petersu (DIN 53 155), • določanje odpornosti proti obrabi, “Taber Abrasef (ASTM D 4060- 95, EN 438-2), strokovne vesti • določanje odpornosti proti udarcem s spuščanjem uteži (SIST ISO 4211-4), • določanje odpornosti proti udarcem s spuščanjem jeklenih kroglic (DIN 53 154), • določanje odpornosti proti hladnim tekočinam (SIST EN 12720), • določanje odpornosti proti suhi toploti (SIST EN 12722), 1. ASTM D 660-93. Standard Test Method for Evaluating Degre of Checking of Exterior Paints. 1993: 10 s. 2. ASTM D 1211-97. Standard Test Method for Temperature-Change Resistance of Clear Nitrocellulose Lacquer Films Applied to Wood. 1997: 3 s. 3. ASTM D 2244-93. Standard Test Method for Calculation of Color Differences From Instrumentally Measured Color Coordinates. 1993: 4 s. 4. ASTM D 3363-92a. Standard Test Method for Film Hardness by Pencil Test. 1992: 2 s. 5. ASTM D 4060-95. Standard Test Method for Abrasion resistance of Organic Coatings by the Taber Abraser. 1995: 3 s. 6. DIN 6175-1. Farbtoleranzen für Automobillacki-erungen; Unilackierungen - Teil 1. 1986: 4 s. 7. DIN 52 615. Wärmeschutztechnische Prüfungen – Bestimmung der Wasserdampfdurchlässigkeit von Bau- und Dämmstoffen. 1987: 5 s. 8. DIN 53 150. Prüfung von Anstrichstoffen und ähnlichen Beschichtungsstoffen - Bestimmung des Trockengrades von Anstrichen (Abgewandeltes Bandow-Wolf-Verfahren). 1971: 3 s. 9. DIN 53 154. Prüfung von Anstrichstoffen und ähnlichen Beschichtungsstoffen – Kugelstrahlversuch an Anstrichen und ähnlichen Beschichtungen. 1974: 2 s. 10. DIN 53 155. Prüfung von Anstrichstoffen und ähnlichen Beschichtungsstoffen - Spanpprüfung (nach Peters) von Anstrichen. 1971: 2 s. 11. DIN 53 211. Lacke, Anstrichstoffe und ähnliche Beschichtungsstoffe - Bestimmung der Auslaufzeit mit dem DIN-Becher. 1987: 5 s. 12. EN 438-2. Decorative high-pressure laminates (HPL) - Sheets based on thermosetting resins - Part 2: Determination of properties (ISO 4586-2:1988 modified). 1991: 79 s. 13. SIST EN 927-4. Paints and varnishes - Coating materials and coating systems for exterior wood - Part 4: Assessment of the water-vapour permeability. 2000: 9 s. 14. SIST EN 927-5. Paints and varnishes - Coating materials and coating systems for exterior wood - Part 5: Assessment of the liquid water permeability. 2000: 6 s. 15. Evropski in mednarodni standardi. 2002. Slovenski in{titut za standardizacijo. http://www.usm.mzt.si/ ARHIV/AboutStandardization4.sl.htm (23. sept. 2002) 16. IOS-MAT-0024. Ikea specification. General requirements, surface coverings and coatings. Physical properties. IKEA of Sweeden AB. 2000: 5 str. 1 7. IOS-MAT-0043. Ikea specification. Colour tolerances and handling of samples. IKEA of Sweeden AB. 1999: 2 str. 18. ISO 4211-5. Furniture - Test for surface finishes - Part 5: Assessment of resistance to scratching. 1994: 5 s. 19. ISO 15184. Paints and varnishes – Determination of film hardnes by pencil test. 1998: 7 s. 20. Knehtl B. 1987. Preizku{anje premaznih sredstev v obratnih laboratorijih pohi{tvene industrije. Les, 39, • določanje odpornosti proti vlažni toploti (SIST EN 12721), • določanje sijaja (SIST EN ISO 2813), • numerično vrednotenje barve in določanje barvnih razlik po CIE-L*a*b* sistemu (ASTM D 2244-93, IKEA specifikacija IOS-MAT- 0043), • določanje prepustnosti za paro po metodi s čašo (modificirana 11-12: 327-333, 342 21. Kra{ovec Vrhovec A. 2000. Informacijski sistem za predpise in standarde v Centralni tehni{ki knji‘nici Univerze v Ljubljani. Po‘ar - strokovna revija za varstvo pred po‘ari, 6, 1: 4-7 22. R1 Feuchteschutz durch Anstrichsysteme. V: VFF Merkblatt HO.03. Anforderungen an Beschichtungs-systeme von Holzfenster und -Haustüren. March 1999. Frankfurt, VFF: 7-16 23. R 9 Naßhaftung. V: VFF Merkblatt HO.03 Anforderungen an Beschichtungs-systeme von Holzfenster und -Haustüren. March 1999. Frankfurt, VFF: 51-53 24. Institut für Fenstertechnik e.V. 1999. R1 Feuchteschutz durch Anstrichsysteme 25. SIST EN 12720. Furniture - Assessment of surface resistance to cold liquids (ISO 4211:1979 modified) 1997: 15 s. 26. SIST EN 12722. Furniture - Assessment of surface resistance to dry heat (ISO 4211-3:1993 modified) 1997: 16 s. 27 SIST EN 12721. Furniture - Assessment of surface resistance to wet heat (ISO 4211-2:1993 modified) 1997: 15 s 28. SIST EN 24624. Paints and varnishes - Pull-off test (ISO 4624:1978) 1997: 11 s 29. SIST EN ISO 1519. Paints and varnishes - Bend test (cylindrical mandrel) (ISO 1519:1973) 1997: 10 s 30. SIST EN ISO 2409. Paints and varnishes - Cross cut test (ISO 2409:1992). 1997: 15 s 31. SIST EN ISO 2808. Paints and varnishes - Determination of film thickness (ISO 2808:1997). 1999: 46 s 32. SIST EN ISO 2813. Paints and varnishes - Determination of specular gloss of non-metallic paint films at 20D, 60D and 85D (ISO 2813:1994, including Technical Corrigendum 1:1997). 1998: 16 s. 33. SIST EN ISO 2815. Paints and varnishes - Buchholz indentation test (ISO 2815:1973). 1998: 9 s 34. SIST EN ISO 3251. Paints and varnishes - Determination of non-volatile matter of paints, varnishes and binders for paints and varnishes (ISO 3251:1993) 1997: 13 s. 35. SIST EN ISO 7783-1. Paints and varnishes - Determination of water-vapour transmission rate - Part 1 Dish method for free films (ISO 7783-1:1996, including Technical Corrigendum 1:1998). 1999: 17 s 36. SIST ISO 1522. Paints and varnishes - Pendulum dampind test. 1998: 13 s 37 SIST ISO 4211-4. Furniture - Test for surfaces - Part 4: Assessment of resistance to impact. 1995: 7 s 38. Slovenski in{titut za standardizacijo. 2002. Slovenski in{titut za standardizacijo. http:// www.usm.mzt.si/arhiv/AboutStandardization.sl.htm (23. sept. 2002) 39. Slovenski standardi. 2002. Slovenski in{titut za standardizacijo. http://www.usm.mzt.si/ARHIV/ AboutStandardization2.sl.htm (23. sept. 2002) 40. Temeljni izrazi na podro~ju standardizacije (SIST EN 45020:1999). 2002. Slovenski in{titut za standardizacijo. http://www.usm.mzt.si/ARHIV/ AboutStandardization1.sl.htm (23. sept. 2002) metoda po DIN 52 615 in SIST EN ISO 7783-1), • določanje prepustnosti za vodo in vodno paro po priporočilih Inštituta za okensko tehniko iz Rosenheima (Rl Feuchteschutz durch Anstrichsysteme), • določanje odpornosti premazov proti temperaturnim spremembam (ASTM D 1211-97, ASTM D 660-93), • določanje prepustnosti za vodno paro (SIST EN 927-4), • določanje prepustnosti za vodo (SIST EN 927-5), • umetno pospešeno staranje v laboratorijski komori z vizualnim opazovanjem, numeričnim spremljanjem sprememb barve in gravimetričnim določevanjem vlažnosti vzorcev, • določanje vlažne oprijemnosti s križnim zarezovanjem po priporočilih Inštituta za okensko tehniko iz Rosenheima (R 9 Naßhaftung), • preskušanje kakovosti površinskih sistemov v skladu z IKEA zahtevami (IOS-MAT-0024), • preskušanje kakovosti površinskih sistemov pohištva v skladu z internimi zahtevami. 6. Sklep Za trajno doseganje kakovosti površinske obdelave, ki jo vrednotimo z vidika zaščitnih in estetskih lastnosti, je potrebna kontrola vhodnih materialov, kontrola tehnološko tehničnih parametrov med obdelavo in kontrola končne kakovosti obdelane površine. Zadnji, ki “preverja” kakovost površinske obdelave, pa je prav gotovo uporabnik izdelka. Zavedanje lastne kakovosti, kakovosti svojih izdelkov pa je še kako pomembno. D ijaLes 54(2002) 11 strokovne vesti Prvo SCHACHERMAYER-jevo sejmarjenje, dan odprtih vrat in pohi{tveni sejem v Beogradu avtorica Milena SIVEC, Schachermayer d.o.o. Jesen se nam je v na{em podjetju pri-bli‘ala z neznansko hitrostjo, saj so bile priprave nanjo zelo intenzivne. In kaj smo po~eli med tem ~asom? Kot je ‘e v navadi zadnja tri leta, smo tudi letos v ~asu po-hi{tvenega sejma odprli vrata za na{e poslovne partnerje in njihove sodelavce. Dneva odprtih vrat sta bila v petek 8. in soboto 9. novembra, in sicer cel dan. Za na{e zveste kupce smo se letos {e bolj potrudili in pripravili prvo Schachermayer-jevo sejmarjenje, ki je potekalo z namenom, da jih kupce “popeljemo” med artikli iz zaloge z res zelo nizkimi in ugodnimi cenami. Odziv je bil kar dober in sprejemljiv za obe strani. Seveda po stari navadi, ni dneva odprtih vrat brez novosti iz na{ega prodajnega programa. Z nami so bili tudi predstavniki proizvajalcev Wink haus, Grass in Büka, ki so svoje proizvode promovirali in pomagali pri zahtev-nej{ih tehni~nih vpra{anjih. Na zelo dober odziv je naletela monta‘na pena Büka, saj smo kupcem, ki so v teh dveh dneh kupili dva kartona monta‘ne pene, podarili tudi pi{tolo za uporabo monta‘ne pene. Pena je tudi sicer cenovno zelo ugodna in kvalitetna. Prav tako so kupci kazali zanimanje za zimsko monta‘no peno, ki omogo~a delo tudi v mrzlih, zimskih razmerah do temperature -15°C. Podjetje Grass se je predstavilo z dvema novostima: Prva je nova izvedba iz dru‘ine stranic, Nova Classic Metro, pri ~emer gre za moderno zasnovan sistem predalov Nova, ki omogo~a izbiro dveh barv, izbiro dveh izvle~nih vodil (tako delnega kot popolnega izvleka), enostavno monta‘o, visoko kakovost in kar je za ve~ino najpo-membnej{e, vrhunski design za zmerne cene. Druga novost pa je sistem za ti{je in la‘je zapiranje predalov z enostavno in hitro monta‘o imenovan airmatic. Pri podjetju Winkhaus pa so nam bili vseskozi na razpolago za tehni~na vpra-{anja v zvezi z okovjem za okna in vrata iz lesa in PVC-ja. Obiski na{ih strank so potekali v zelo spro{~enem vzdu{ju, saj je bilo kot `e tradicionalno, na razpolago svetlo in temno pivo, za pribolj{ek pa seveda zdaj ‘e vsem dobro znani kornspitzi s prekajeno {unko. S pomo~jo lepega vremena nam je uspelo pre‘iveti dva ‘ivahna in delovna dneva z na{imi cenjenimi kupci, zato ni razloga, da se ne bi drugo leto ob istem ~asu zopet sre-~ali, toda verjetno na drugi lokaciji, to je na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu. Prav tako pa so vzporedno s pripravami na dneva odprtih vrat potekale tudi priprave na pohi{tveni sejem v Beogradu, ki je potekal od 11. – 17. novembra v jugoslovanski prestolnici. Ta m smo skupaj s podjetjem LHC, ki je vodilno podjetje v proizvodnji pohi{tva skupaj razstavljali na 200 m2. Zanimanje za na{ prodajni program je bilo zelo veliko, saj je pov-pra{evanje po srednjem in vi{jem kakovostnem ter cenovnem razredu v razcvetu. ijaLes 54(2002) 11 ars les Moje ~utenje lesa avtor Marijan VODNIK Ko sem z zanimanjem prebral sestavka “Vsi moji lesovi” avtorja prof. dr. Vinka Rozmana - človeka, ki ima les rad, sem začel razmišljati, da bi temo morda skušal nadaljevati še s svojimi mislimi o tem čudovitem materialu. Beseda material se mi sicer zdi pre-skopa, saj ima les v sebi nekaj, o čemer mnogokrat razmišljam, pa ga bom zato morda težko opisal. Les si vedno predstavljam kot kos debla drevesa, to je žive tvorbe, ki ji nikakor ne želim odvzeti življenja. Z lesom se srečujem intenzivno od svojega otroštva, kar bi za mojo starost pomenilo že več kot petdeset let. Že takrat me je les tako rekoč zasvojil. Les mi že od takrat namreč pomeni čudovito izrazno sredstvo, v katerem z njegovo pomočjo skušam izražati svoja življenjska doživetja. Od takrat namreč klešem v les vse tisto, s čemer bi rad nekomu nekaj povedal. Les je tako postal moj medij izraza, v katerega z dletom in leseno grčo zapisujem svoja doživetja, razmišljanja in sporočila. Vedno klešem v en kos drevesnega debla, in to v svež kos drevesa, ki je po možnosti raslo v lepem. ne uničimo s požigom ali na nek drug bolj prefinjen način. Po mojem mnenju je les tako kvalitetna snov, da bi mu morali življenje pustiti, če ga imamo radi. Moji ženi je v življenju dano v rastočem deblu čutiti pretok energij, meni pa ta nevidna moč omogoči pogovor s kosom drevesnega debla, iz katerega skušam izluščiti njegovo vsebino ali mi dati svojo, na čim bolj spoštljiv način. Ugotovil sem namreč, da brez sodelovanja med energijo drevesa in mojo energijo ni mogoče izraziti tistega, kar bi želel, energetsko oddajanje takega dela pa nikakor ne ugasne za tiste gledalce, ki to lahko zaznajo. Tak izdelek v človeku nekaj izzove in ga ne pusti brez doživetja. S svojim načinom klesanja v les kosu debla skušam omiliti eksplozivno energijo, to seveda s primernim načinom obdelave in izluščenjem vsebine. Zaradi tega le poredko v najnovejših primerih uporabim edini stroj - motorni žagalni stroj, ki mu pa nikakor ne dovolim preblizu do končnega izdelka. Prepričan sem, da lesu tako kot rasti drevesa ob avtocestah in industriji z ekološkimi vplivi okolju in se je pač moralo umakniti škoduje za očuvanje energetskih kvali-potrebam človeka. Nepozabna so dozi- tet tudi strojna obdelava. Energetske vetja ob mandlju iz Škofij, češnji z vrha kvalitete lesa in s tem tudi njegova od- Limbarske gore, domači jablani in drenu iz Radovljice. Ena izmed mojih želja ob klesanju v les je namreč tudi v tem, da tako želim podaljšati življenjsko dobo takega drevesa. Prepričan sem, da les živi toliko časa, dokler ga pornost so tako ob uporabi tesač ostale ^ffiogo močnejše v časih, ko so ljudje tudi sekali drevesa skoraj obredno. S svojim načinom obdelave skušam lesu priznati največje spoštovanje. Dleto mi rabi kot najbolj direkten podaljšek roke in je edini vmesni ~len med mojo in energijo lesa. ^udovito je klesati v les, ki s svojim sokom in vonjavami ustvari popolno okolje za nastanek kon~nega izraza moje in drevesne notranjosti, v kateri drevo vedno `ivi. Tako klesanje v les pove`e obe energiji, ki se zlivata v kon~ni najmo~nej{i izliv, namenjen gledalcem in njihovemu u`ivanju. Prav tako, zaradi navedenega, za za{~ito izdelkov uporabljam naravni ~ebelji vosek, ki s pomo~jo son~ne energije vrne temu ohranjenemu `ivemu delu drevesnega debla tisto prvotno son~-nost `ivega lesa z njegovo naravno barvo. Ta moja okolja nastajanja pa se spreminjajo z uporabo razli~nih lesov. Neprimerljivo je, ko kle{em v s tani-nom prepojeni hrast, sladkobne lesove sadnih dreves, oljko, tiso ali ve~stoletni dren. Neverjetno in ~arobno je, ko se ob klesanju v deblo pomakne{ v obdobje otro{tva, v obdobje svojih prednikov. Nemogo~e je opisati ob~utke, ko se vrne{ za tristo ali {tiristo let v preteklost. Mnogokrat nehote opazim, da me drevesa podzavestno vodijo v neka njihova najmo~nej{a, nam neznana videnja, saj se njihova sporo~ila enostavno pojavijo v mojih izdelkih. Morda sem s tem pisanjem, ki mi gre mnogo slab{e od rok, kot ~e se izra`am z dletom, povzro~il {e malo druga~na razmi{ljanja o tej enkratni `ivi materiji, ki je nam, Slovencem, ob veliki naravni danosti gozdov z ne{tetimi vrstami dreves dala mo`nost izra`anja v vseh na{ih ~asovnih obdobjih nastanka. Vse sem napisal z `eljo, da bi bilo ljubiteljev lesa {e ve~ in da bi ga vsi znali ne le uporabiti temve~ tudi spo{tovati. Morda nas s~asoma ne bodo motile niti neznane razpoke v lesu, s katerimi nam les sporo~a, da {e `ivi, ki so bile v ponos na{im prednikom v toplih izbah, iz katerih vsi izhajamo. ijaLes 54(2002) 11 ars les Rafael Kon~ina je bil rojen 17.9.1954 v Brestanici. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani in‘enir strojni{tva, zaposlen je v SIP [empeter. Izpopolnjevanje nasprotja avtor Sre~ko ORNIK Odkod in kdaj navdu{enje za les? Po poklicu sem univerzitetni in‘enir strojni{tva. Vse svoje poklicno ‘ivljenje se ukvarjam s kovinami. In kakor ima nihalo dve skrajni legi, je moj prosti ~as izpopolnilo nasprotje kovine - les. Les, ki je v nasprotju s kovino ‘iv, topel, mehak ... ^e kovino sprejemam z razumom, sprejemam les s srcem. Kak{en je postopek va{ega dela od ideje do izdelka? Ve~ina mojih del je vezana na globok rezbarski relief. Kljub izpostavljeni dvodimenzionalni tehnologiji obdelave ‘elim ustvariti ob~utek globine. Idej mi ne manjka, mnogokrat pa se zaustavim pri tehni~nih re{itvah, ko nenehno ugotavljam, kaj vse {e manjka. V rokah ste imeli razli~ne vrste lesa. Katera se vam je zdela najbolj topla? Vsak les ima svoje zna~ilnosti. Da izdelek za‘ivi, jih je potrebno upo{te-vati in izkori{~ati v prid podobe, ki jo ustvarjam. Nobeni vrsti ne bi dal prednosti. Sleherna vrsta ali celo samo kos lesa je izziv in prilo‘nost za spoznavanje in ustvarjanje. Izdelek je kon~an. Kak{en je va{ ob~utek pri pogledu na kon~ano delo in kak{en je ob~utek po dveh, treh mesecih ob pogledu na isto delo? Do vsakega izdelka sem kriti~en in pri vseh odkrivam, kako bi jih lahko naredil bolje. Vendar do sedaj {e nisem naredil ponovitve, izku{nje uporabim pri naslednjem delu. Kaj vam pomeni ~as, ki ga pre‘ivite z dletom in lesom? Globoko do‘ivljanje, polnost kakovostnega ‘ivljenja. Kadar rezbarim, ~as zame ne obstaja. Eno uro se ogrevam, zato da potem za‘ivim nekaj ur za tisti pre~udoviti stik med izdelkom in menoj. Razstavljali ste ... Na obeh slovenskih rezbarskih razstavah. Kje so va{a dela? Najve~ jih je doma, nekaj pa pri prijateljih. Delo, ki vam je najbolj pri srcu in zakaj. Pri srcu so mi vsa, saj se v mnogih urah, ki jih pre‘ivim ob delu, splete vez, ko se lahko pogovarjam z vsakim vlaknom, z vsako krivuljo, z vsako letnico. V vsakem delu je del mene. Kako gleda va{a dru‘ina na va{ hobi? Vsi v dru‘ini, posebej pa ‘ena, me spodbujajo. Moram pa re~i, da se z rez-barstvom ukvarjam samo v jesensko-zimskem obdobju, pomladi in poleti je moj prosti ~as zasedlo tekmovalno veteransko kolesarstvo. Kaj priporo~ate rezbarjem za~etni-kom? Rezbarjem za~etnikom ni~esar ne pri-poro~am, vsakdo mora sam najti tisto globoko vez, ki mu bo dajala energijo, da bo ob lesu u‘ival ure in ure. Ve~ kot jih bo, globlja in kakovostnej{a izku{-nja ga ~aka. Ste ~lan ZRMLS, ste eden od tistih, ki imajo velike zasluge, da nam je skupaj uspelo izpeljati 1. slovensko razstavo rezbarskih del ... Rezbarji smo individualisti, pre~udo-vito pa je, da so se v Ho~ah na{li pobudniki, ki so nas vsaj malo povezali. Sam sem predvsem sku{al pridobiti sponzorje, da so bili na tak na~in stro{ki razstavljanja obvladljivej{i. Dodatne informacije: Rafael KON^INA tel.: 031 / 334-703 e-po{ta: rafael.koncina@alkoma.si ijaLes 54(2002) 11 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: patologija in zaščita lesa (delna, skrajšana objava) - 5. del Zbrala: prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petrič Ureja: lektor Andrej Česen, prof. Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko terénski posküs -ega -a m postopek s katerim v naravi ugotavljamo učinkovitost kemičnih pripravkov (sredstev) Freilandversuch m field trial terénski tést -ega -a m (preizkús) postopek s katerim v naravi določamo ustreznost biocidnih pripravkov (kemičnih sredstev) za zaščito lesa Freilandprüfung f field test termíti sühega lesä -ov m (mn.) termiti, ki napadajo suhe dele dreves in so pri nas gospodarsko manj pomembni škodljivci; ob jadranski obali je ta skupina zastopana z eno vrsto, to je Kalotermes Havicollis - rumenovrati termit ali termit suhega lesa Trockenholz-termiten f dry-wood termites töplo-hlädni postópek ega -pka m postopek impregnacije, kjer les najprej potopimo v vroče impregnacijsko sredstvo, nato pa v hladno sredstvo (ali ga ohladimo); zaradi krčenja ujetega zraka v lesu se le-ta po ohladitvi navzame sredstva Heißkalttrogtränkung f dual-bath treatment, hot-and-cold process trájnost lesä-i -ž čas, v katerem les ohrani vse s/oje naravne lastnosti; odvisna je od naravne odpornosti (anatomske zgradbe in kemijske sestave lesa) in načina ter mesta uporabe Dauerhäftigkeit f, Haltbarkeit f durability trdoglävec -vca m terciarni lesni insekt iz družine trdoglavcev (Anobiidae) Klopfkäfer m, Nagekäfer m anobiid beetle, furniture beetle trihögina -e ž (trichogina) hifa na askogonu, po kateri potujejo moška jedra iz anteridija Trichogyne f trichogyne trohnDnje -a ž (glívni razkrój) biološka razgradnja lesa z glivami Pilzfäule f Uredništvo fungal decay trohnöba beljäve -e - ž razkroj, omejen na beljavo Splintfäule f sapwood rot trohnöba -e ž poškodba ki je rezultat razgradnje lesa z gl'Nami; razkroj lesa ki ga z encimi povzročajo lesne glive; na ta način se zmanjša masa poslabšajo se mehanske lastnosti ter nastanejo spremembe teksture in barve lesa Fäule f, Fäulnis f rot fungal decay trohnöba jedrovíne -e ž razkroj, omejen na jedrovino Kernfäule f heart-wood rot trosnjäk -a m (bazidiokarp) plodišče prostotrosnic Basidiocarp m, Basidioma n basidio-carp, fruit-body trosnjäk -a m (plodíšče) razmnoževalni del gl Ne, kjer nastanejo trosi Fruchtkörper m, Pilzfruchtkörper m fruit body, fruiting body, fungal fruiting body umétno stáranje -ega -a s nenaravni postopki, s katerimi v laboratoriju povzročimo staranje lesa künstliche Alterung f artificial ageing vezáva -e ž (fiksäcija) reakcija biocidnega pripravka (kemičnega zaščitnega sredstva) s komponentami lesa s katero se prepreči izločanje sredstva iz lesa npr izpiranje Fixierung f fixation víličasti rDv -ega -öva m zna~ilna oblika po{kodbe, ki jo v lesu povzro~ajo insekti, npr. hrastov str‘enar Gabelgang m forked gallery vnetišče -a m (temperatúra vžíga) temperatura pri kateri se les vname; gorenje se nadaljuje tudi, če toplote več ne dovajamo Entzündungstemperatur f, Zündtemperatur f ignition point, ignition temperature vnetljívost -iž lastnost lesa glede na to, kako hitro se vname, kadar ga izpostavimo ognju ali povišani temperaturi Entflammbarkeit f flammability, inflammability vpójnost -iž sposobnost lesa za prepojitev z biocidnim pripravkom (kemičnim zaščitnim sredstvom) Tränkbarkeit f treatability vrsta razkrôja -e - ž razvrščanje poškodb po karakterističnih znakih za posamezno glivo ali skupino gliv Fäultyp m decay type vrtni lésar -ega -ja m Xyleborus (Anisandrus) dispar - sekundarni lesni insekt, ki napada sveže posekan les in tudi oslabljena drevesa predvsem listavce, in povzroča veliko škode na sadnem drevju, zlasti v plantažnih nasadih; ŽM v simbiozi z ambrozija glivami ungleicher Holzbohrer m, Nutzholzborkenkäfer m European shot-hole borer, fruit-tree shot-hole vzträjnik -a m (mrtvaška lira) Anobium (Dendrobium) pertinax; terciarni lesni insekt, ki napada beljavo iglavcev, izjemoma tudi listavcev; temeljito razkroji les, ki je okužen z glivami Trotzkopf m common furniture beetle začetna trohnöba -e -e ž zgodnja stopnja okužbe, za katero so značilne obarvane proge (črte) ali madeži, splošna tekstura in trdnostne lastnosti lesa pa so več ali manj nespremenjene; nastane pred posekom ali med skladiščenjem hlodovine leichte Fäule f, Hartfäule f dote zaplinjevälno srédstvo -ega -a s (fumigänti biocidni pripravek (kemično sredstvo za zaščito lesa), ki je pri normalnih pogojih v plinastem agregatnem stanju; uporabljamo ga za represivno zaščito kulturno- umetniških predmetov iz lesa predvsem pri napadu terciarnih lesnih insektov; najpogostejši fumiganti so: metil bromid, fosUn, cianovodik ogljikov disulUd, etilenoksid Räuchermittel n, Begasungsmittel n fumigant zaplinjevänje -a s postopek represivne zaščite lesa pri katerem v zatesnjeni prostor pri normalnih pogojih uvedemo zaplinjevälno sredstvo Räuchern n, Fumigation f, Begasung f, Durchgasung f fumigation zaprtotrösnice -ic ž poddeblo višjih gliv, ki pri spolnem razmnoževanju tvorijo spore, zaprte v askusih - askospore Ascomyceten m ascomycetes zarödni hodník -ega -a m rov v lesu, v katerega samica odlaga jajčeca Brutgang m egg-tunnel zmánjšana gorljívost -e -i ž lastnost lesa ki jo dosežemo po premazovanju ali impregnaciji s protipožarnimi sredstvi Schwerenflammbarkeit f fire retardancy življ njski cíklus -ega -a m obdobje poljubnega stadija ene generacije do enakega stadija naslednje generacije Lebenszyklus m life cycle ijaLes 54(2002) 11