Razne novice. 10. nedelja: 24. po Binkoštih, Andrej Avel. 11. pocdeljek: Martin, škof. 12. torek: Martin, papež. 13 sreda: Stauialav, Koatka. 14. četrtek: Jozafat, škof. 15. petck: Leopold, vojvoda. 16. aobota: Elmund, šk«f. Iz reda oo. sv. Vincencija. )Prečastiti gospod superijor Fr. JavSovec je imenovatn zal sftperijora v Gradcu, prefiastiti gospod Fr. Kitak pa za superijora pri sv. Jožefu nad Ce?jem. ,^Danica." ^lovensko M katoliško i akademično tehnično dirušitvo ,,Da.nica" ' je izvoffilo ; na < občnem zhoru dne 28. oktobra sledeči ' odbor: ' predjsednik: iur Fra:nc Maršič; podpredsednik: me](i. Ivan Jeršterle; tajnik: phil. Franc Koblar; blajgajnik: teh. Gabrijel Majcen; I. knjižnf,6ar: iur. Franc Mlinar; II. knjižničar: phil. Adolf Ivančift; zapisnikar: ph. * Delegacije. \ torek. dne 5.. t. m. se Jp prif-olo v BndimpeSti zasedanje deleganij. Za prpdsednika jo bil izvoljen grof Mervveldt. za podpredsednika, pa poslr»neo Dobernig. Nato po ro izvolili razni odseki. \' zii!ian,jem odseku je podal zunanji minister grof I^erohfnld s\ioje jiorofiilo posobno. glede na vojsko jia Balkanijr. Novega je le malo povedal, povdarjal ,je samo. da lioBe Avstrija euvati svoje koristi na Balkanu, kako, o tem tudi delegati niso izvedeli. VBeraj je prišel oesar v Budimv^ešto ter je imel v delegaeijalv preatoliii govor. * Osebna dohodiiina. Odkar je Zaleski finanfini minister, se iz krogov kmetov in obrtnikov ("'ujejo nc- presta.no tožbe o previisokeon odmerjomju oscbp.e dohodnine. Poslanci Slov. kmečke zveze, dr. Korošec, dr. JankoviČ, dr, Versto\&ek iii tovarisi so v državnem zborn že v posebnih interpelacijaji naznanili pritožbe slovenskega ljudstva; in zahtevali odpomoci. Znano je, da veliki bogataši plažujejo primeroma zelo majhen osebmo-dohodninski diavek. Njih premoženje se ne more kontrolirati, ker imajo denar v bankah, a bamkarn ni treba pripoznavati dohodnine, kakor to mora kak ubog kmet ali obrtniki. Pravijo, dia bi lahko osebna dofcodnina jiesla v Avstriji 50 milijonov veft, ako bi bili bogatini primerno obdačeni. Sedaj pa mora]o ubogi trpini plaBevati za bogatine. * Na razna vprašanja. Ve6 na&ih somišljenikov nas povpraš«uje, zalcaj se ..'Slovenski Gospodar" ne prodaja v tobafinih tralikali. Vsem tem javimo, da naj zahtevajo v trafikah v naših mestih in na kolodvorih' naš list. Upravništvo bo radevolje poslalo trafikam naš list na prodaj, PristaSi! Z.ahtevajte povsod ,,iSlovienskega Gospodarja"! * ,,Narodno-obrambni Vestnlk" je priložen današnji Stevilki ..Slovenskega Gospodarja". * Naš podlistek. V tej in prihodnji števitki priuaSamo v podlistku zanimive črtioe o najveSjem juna^ku v jugoslovanskih pesmih, kraljeviBu Marku. Predmet je že sam na sebi zanimiv, ,a je vsled sedanjih bitk v krajija, kjer nastopa kraljevifi Marko, dvakrat tako zanimiv, Oiiozarjamo pa. svoje Bitatelje, da bomo potem zaželi priobčevati daljšo, izredno zanimivo povest iz sta.rih lcr&čamskih Sasov. Pridiobivia.jte nam vsled tega obilo novih naročnikov' * Zopet napad na Cuvaja. Dne 31. oktobra zvecer je 241etni pravnik, imenom PlamnSfiak, strel.jal v Zagrebu proti oknu bainove palače,, Cuvaj, ki se je naliajal baje v sobi, ni bil zadet, ter so opraskale grogle samfo zid pod oknom. PlaninšfiaK ,je pato sani sebe ustrelil v senee ter sb je zvrnil s krvjn oblit na tla. Ko so ga prenesli v bolniSnico, je umrl. * Za *!(>•/. Stpažo je nabralu ob priliki erebrne poroke g. Sim. in Barbare Vezjak n» Pragsrskem, gospica Marija Kintler iz Spodnje Poljskave K 12-20. Zivio! Mariborski okraj. m Maribor. V baziliki Matere millosti se bosta ta mesec blaigoslavljala zadnja dva oltarja, namree oltar sv. FranBiška Serafinskega dne 17. novembra. in oltar naše preljube Gospe presv. Srca Jezusovega v majh.ni kapelici na severni stra/ni d.ne 24. nov. Vsakokrat se za?ne blagoslavljanje ob 8. uri, potem bo slovenska pridiga (dr. A. Medved), slovesna sveta maSa, nemSka p,ridiga (prevzvišeni knezmškof) in zahvalna pesem. m Maribor. Volitve za mestni svet so razpisane. III. volilni razred"t*li 19. novemibra, II. 22. novembra in T. 26. t.ni. Vsa.k razred. voli 10 odbornikov, Dosedanji župan dr, Schmiderer se noBe veP dati voliti, Možu najbrž mrzi zavoženo mestno gospodarstvo. — Nemška mestria ,.gparkiasa" je zvišala obrestno mero za posojila od 4% na 554%. Tu"di drugi nemški denarni zavodi so zvišali obrestno mero. KaJ neki to pomeni ? m Zg. Sv. Kungota. Za. naSo ceričev je gospa grofica I^estetic kupila dvoje noviji slikanili oken ter jih dala upostaviti pri glavnem oltairjju. Na praznik Vseh svetnikov smo imeli že priliko, jili občudovati in se jih veseliti. Z'a to velikodušno 'darilo smo visokorodni gospej grofici iz srca Hvaležni vsi dobro misleči larani, kateri spoštujemo sv, vero in ljubimo cer- kev. m Sv. Benedikt v Slov. gor. V ponedeljek, rlne 4. novembra, so pogorela gospodarska poslopja. gosp. Franca Kau6i6a, posestnika v Iliovi, in naCelnika ti»kajšjnjega, Veteranskega druStva, Ko so ljudje v gozdu grabljali listje. so otroci doma \- listnjak.u zažgali. Rešili so le živino. poslopja z vso kVrao i-n gospodarsko opravo so uniBena. Komaj in koma.i se )e &p posrefiilo rešiti hišo. Obce spštovani rodbini in posebej Še daleB na okrog priliubljenemni nacelniku nasili veterancev naše odkrito sožalje. Sosedje pomagajte! ' .(UuJSbuJ-enart v Stov. goricah. Slovenei pozor! Sedaj v z,a*etku novembra je vpisovanje otrok v nemSko Mk>. Pazite, da se ne boste dali pregovoritj in poslali svoje otroKe v nasprotne roke ter jih dali za. pisuti v nemSklo mučilnico. Ce bi pri&el k^ak šentlenarts3<i ,,Fiinfar" v francosko šolo: on bi gledal uBitelja m učitelj njega. Kaj ne da?! Pa nazadnje bi ostal nemšk.utar Še vecji rev-ež kot je bil, V šnlfera.jnsKi &oli se otroci navadijo nasprotovati vsemu, ka.r je slovensko, iTn'd/i na.stopan.ie otroft splošno ni liogvo kako vzgledno. Poglejte otroke iz slovenske Sole. ti sp lepo obnašajo po poti domov in tudi po krščanski nava,di pozdravijo. ,V cerkev pa^ otnoci iz Sulfera.jnskv šole tako ne bodo radi hodili, ker je žp Sola predaleč profe od cerkve. Tisti klopotec pred nemško šolo po.jo nemškutarjem njihovo staro željo: RlovtMiski kmetjo Ijodo i)la.Bevali šulferajnsko kobafto, nemfiurski ...Fiinfarji" pa bodo od veselja pjopoldali. Pomnite. Slovenci: Dokler bo toliko Slovencev v !trg,u kot sedaj. bodo ,,FiinIa,ri" zmirom pr^ed namii trepetali i.n slovenska zastava bo plapolala nad St. Lenartom iatto kot jo 25. avgusta 1912. m Rače. V ponedeljelc, dne 3. t. m. jp v Racah' pri Franr Pleftku nastal ogenj, kateri je v kratkem času uniBil celo gospoda.rsko poslopje. IsTa pomoč so prihitele raznn domafte požarne brambe. tndi one iz Podove in Rnse. Hvala vsem! m Slov. Bistrica. Na dan Vseh svetnikov zvefter jo tnlčaj grmelo in se bliskalo, da je bito strah in groza« Med dežjem, ki je Jcar curkoma lil, je padala tudi precej gosta toča, ki pa ni napravila nobene ško de. m Slov. Bistrlca. V Betrtek, dne 31. vinotota, je po mufini bolezni umrl Janez Verhovšek, župatn in načelnik požarne brambe na Gornji Bistrici. Pogreba, ki je bil v soboto popoldne, se je ud'eležilo veliko ljudi. Rajni se je tudi udeležil vojske pri Kraljevem Gradcu leta 1866 in bil odlikovan s srebrno svetinjo v zuak hrabrosti. N. v m. p.! m St llj v Slov. gor. Na-e bralno društro in podrnžaica 81oy. Straže priredita v nedeljo, 10. nov. v Sl >v. Domu popold ie po večerni cah Slomšekovo slarnoat. Slavntistni govor bo irael g. dr. Hohnjec iz Maribora. m Slov B'St<-ioa. Slov. kst izobraže1 alno društ o priredi dae 17. listopada v korist obog<m šolarjem okoliSke šolc, žaloigro v 5 te jaajih nMlin»r in Djegova hči". Vse sosede iskrcno vabimo na prire ditev. Vsak se naj potrudi ta dan v Slo?. Biatrico, naj bo lepo ali slabo vreme. Na veselo svideoje. Ptnjski okraj. p Ptuj. V nedeljo, dne 3, t. m. so imeli pri nas otvoritev Nemškega Doma. Da se je holj slovesno ob. hajalo, so skrbeli naži pristni Nemci s tem, da so razobesili fra,nkltirtarce, — V petek smo obhajali spomin naših pofkojnih. Rodb;i(na Ceh iz Spnhla pa je ravno ta dan pokopala svojega starejSega sina, oziroma brata, Alojzija Ceha, Kateri je bil od hudobne roke s samolrresom zadet v prsa.. P jSt. Jaiiž na Dravskem polju. ¦ V odgovor na dopis ,.,Št. Ja,nž na Dravskem polju" iz ,,Sta)erca" z dne 13, oktobra 1912. Kar je ,,zaupen mož" v uredništvu ,,Stajerca," zanimivega pripovedoval od St. Janža, je v pravem pomenu besede uredništvo nalagal. Ko bi ga uredništvo .,.Štajercau tako rdobro poznalo, kakor ga pozna v župniji vsak clovek; napodilo bi ga iz pisar.ne ravno tako, kakor ga Ijudje v St. Janžu vsepovsodi napodijo iz hiš, v k,atiM'ek1oli pride. Mi tega ,.|Zaiipnega moža" preveč poznamo, zalo nam je pod castjo, da bi se ž njim prerekali in odgovarjali lijegovim lažnjivostim. Ta ,,zaupen moz" je znan sovražniki cerkve in vernega ljiidstv,a, dasiravno pridc veasih tudi v cerkev pogled.a,t. Ni pa res, da bi se pri posvetovanju radi zgradbe kanala ljudem kaj prerokovalo, ampak se jim je toftko za, toftko po predpisanih1 pravilih družbe ,,Petovija" marsikaj stvanio razjasnjevalo in o liafcrtn kanala jasno razlagalo. 0 ka-kih drugih ci.nih ni bilo govora, Cemn torej v tako resen in za ljudstvo tako toristipoln predmet vmesavati ,.štajeroijade" ? — Zakaj se pri nas Drava ne regulira, že vrabci j)o strehah čivkajo. Vsak trezen ftlovek ve, da so se naši poslanci potegovali za regulacijo Drave. a olioli nemško-nacionalni gospodje, prijatelji in kriišni oeetje ,,fitajerea", so prepreoili, da se Drava ne regulira, ker sipljejo ves deželni denar le za nemš-ki del dežele. A zdaj se gre za kanalizacijo in ne za regulacijo Drave. Vellka Nedelja. Vsi libieralni listi se zgražajo (!) — sevetfa po svoje — nad zloSinomj ki se jp pripetil preteeeni teden v Osluševcih. Pri tem napadajo zopet nažje mladeniške zveze, češ, to je sad njihove vzgojje. Tukaj javno pribi|emo, d|a sta bila/morilec kakor tudi njegov kolega najljuitejšaf / pristaša liberalnih miisli in bralca liberaifnih časopisov. In\,s tem pa konec ter m]Jr besa(d!i. [) Središče. Izjavljam, da nisem jaz pisala dopisa v 43. številki ...Slovenskega Gospoda-rja" o na§em gospodu organistu. — Rezika Podgorelc v Salovcib. — (Potrjujemo. U^edništvo.) p S/. Lovrenc t Slov. gor. Slov. kat. irnbr. druStvn priredi dn« 10. nov. po Tečernicah prosto zabavo z obiiajnim vsporedom; me4 drngim se ponavlja igra nNsjdena hči", potem srečolor z mnogobrojnimi dobitki. p S». Bolfenk pri SrediSčn: Tukajinj- požarna bramba flVitan" bode imela doe 10. t. m slavnostno blagoalavljanje svoje nove brizgalne in spraviSfa. Vspored: Ob 9. uri predpold«n blagosloTi doiaači g. župnik brizgaln?, potem akupna sv. maša. Ljutomerski okraj. 1 Sv. Krlž na Murskem polju, Preteklo nedeljo, dne 3. novembira, t. 1. smo imeli velezaslužnega organizatorja slovenske mladine, vlfi, g. dr. .1. H o tin. j e o a v svoji sredini. Ustanovil nam je ženski odsek_ Bralnega društva ali Dekliško zvezo. Y lepi prL digi pri poznem sv. opravilu je pozival navzoBo mladino. naj v svojem življe.n.iu ne altori nifiesar zoper F3oga. vse pa za Boga. Svaril jih je tudi pred sedmerimi najhiijgimi sovražnikj de\niško-eistegn življenja. V popoldanskem govoru v društveni dvorani pa je dokazoval potrebnost ženske organizacije ter razpravljal o treh vezeh'. ki nai vežejo dekleta v De!kli-w ški zvezi, naanreč vez medsebojnega prijateljstva, sknpnega izobraževajija i"1 postene za.bave. Želeti ie, da bi njegove besede obrodile na.jobilnejši sad. Ža njim jo nastopilo po vrsti 9 domaeih in 7 tudih deklet -z govori in deklamacijami. Vmes se je trikrat oglasil dekliški pevski zlxir pod vodstvom zaslužnega g. nadut-itelja A. Herzoga s p(8smi,jo: v,Sloven'skim mladenkam", ,,Slovenlca sem" in eno Ma,rijino. Vsi nastopi so biili naivdušeno sprejeti. Obilna udeležba 7ia ustanovnem shodu daje upanje, da se lx»do križev. ska deldeta v ob,ilnem' fctevilu oprijela DekliSke zveze, ki ima namen, poniagati starišem vzga-jati verne k.atoliCanke m zavedne Slovenkte. — Pri tej priložnosti se je dVorani, ki sta jo v letošnjem Slomšekovem letu kršfianski mladini skupno ptosfavila Posojilnica in Bralno druStvo v Križevcih, dalo ime ,,Slomgekov dom". in tako jo hoBemo odslej imenovati. 1 Sv. Peter pri Radgoni. Vrli možjfc Bralnega drnštvo porablja.lo vsako priliko, da si izpoliijiiieio svoje dnševno obzorje ter se med seboj navdušnjejo. Zlasti pohvalno je eden izmed njili sprožil lepo misel, dejanski pomagati sedaj potrebnim jugoslovanskim junakom: ostal ni pri besedah, ampak je položil kar plošfco, Lep vzgled so mnogi drugi posineniali. Nabralo se je 19 K za ,,Rdeci kriz". Odlikoval se je g. 3. Pelcl, 1 LJutomer. Za Slot Stražo je nabral .Tožef Vršič ob priliki godovanja našega vrelega pristaša g. Dragotina Novak v Stročji vasi 6 K. Bog ž.vil 1 Gor. Rsdgsna. Izob aževalni odsek Dekliške zvere priredi t čitalniških prostorih v nedelio, 17. novembra majhno slavnfst s petjem, dekhmacijami, govorom in gledališko predstavo igre nStrahovi". 1 Gor. Radgona. V nedfljo, dne 10, novembra pop. po večernicah bo imela Mjadeniška zveza svoj običajni mesefni shod. 1 Noršinci. Gasilno društvo priredi v prid nabave prepotrebnega orodja v neieljo, dne 10. nov. tombolo v prostorh g. Marko Vaupotiča v Norsincih. Začetek ob 4. uri popollan. Slovenjgraški okraj* Marenberg. SlomSekova slavnost se je dne 27. oktobra prav lepo obnesla. Petje, slavnostni govor g. Frasa, deklamacije in drugi govori, vse je zelo poveljSalo slavo nesmrtnega naSega vladiKe. s Sv. Primož nad Muto, Dne 28. oktobra, ko .je bil na Muti sejem, je zadelai ob&utna nesreča riaŠega vrlega soobžana Marka Lavko, p. d. Dobnika, Otroci so prišli do vžigalic in, zakurili v slami na Skednju, pod katerim je hlev. Gospodarju in bratu se .je posrecilo, v zadnjem bipu rešiti svoje otroke in živino. Poslopje z vso krmo, žitom in orodjem pa je zgorelo, tako, da je okrog 7000 K škode. Žlavarovalitina ne krije niti polovice škode. Skoraj gotovo bi bila pogorela vsa obširna poslopja s hišo vred, dai nista prisli ob pravem času na poinoft sosedovi hCerki župana KrenSinika, ter sta pomagali ogenj omejith — Stariši, pazite na otroke in vžigalice! s Skorno pri Soštanju. Tukaj je dne 2. t. m. umrla, previdena s sv. z-akramenti, blaga žen,a vdova Ana Vrabič, p. d. Peračmik. Rajna je bila žena neknanjega župana občine Sv. Florijan pri ŠoŠtanju i.n vecletnega cerkvenega ključarja podružniee Sv. Antona v Skornem, že 11 let rajnega moža 'Martina. Vrabifia. Bila je jako pridna in vzgledna gospodinja in dobra mati. Sveti naj ji večna luč! Konjiški okraj* k Konjice. Srečk ^Slovenske Straže" se je protialo pri nas doseda.j 70. Dobijo se še do 12. t. m. — V visoki družini kneza Windisahg,ratz-ai bodo imeli letos "drugo poroko. Najstarejši princ Hugo poroca neko princezinjo iz znane knežje rodbine Fiirstemberg, ki imajo svoj dvor v mestu Donauescliingen na Badenskem. Poroka bo baje konoem novembra v Hasl>ergu na Kranjskem. k Konjice. Namesto, da bi g, trgovec Ogorevc <ial izja,vo, 6e bo kot odbornik liberalne stranke delal tudi p«o njenem programu, pa pusti, tia se naS list jisuje in previdno zamolBi v,,iSloveoskem.Narodu" dru. ui del našega vprašianja. Po nazorih lib|eralce\r bi najini samo g. Ogorevca podpirali, kateri potem igra / d'r. Kadiunigom in dr. Ledererjem, kateri vodijo <-elo protislovensko politiko. Tako umeio liberalci pa. rodno delo. G. Ogorevcu svetujemo, dia se pouči pri <oljskih gg. trgovoih, zakaj se ne da nobeden voliti v odbor propadajofee Narodne stranke, svetnjemo mu nadalje, da povzdigne svojo trgovino, opusti paj bratstvo s posilinemci, če je res lil|eralen slovenskii trgovec. npusti pa naj tudi liberaluo politiko, za katero ima iavno toliko sposobnosti kakor Sre6ko Serajnik in (irugi Hberalni veljaki, ki so o politiki obfiinskili volitev v trgn z odliko prestali izpit — pjolitiBne nesposobnosti. Spominja se naj lepili priimkov, s katerimi .,Slovenski Narod" in ,,Narodni List" obkladata kršfc. knieBko ljudstvo, in naj se ne Budi, 8e bomo tako dolgo, dokler bo on odb,ornik liberalne stranke, opozarjali kmete na — delo liberalne strankie proti kmetom. l^rez skrbi lahko prepusti g. Ogorevc alavnto odboriii&ko mesto liberalne stranke Serajnikju ali magari <)r. Rudolfu, saj bo vsak toliko dosegel fcakor on, iiarareč — nig. k Zreče. V ponedeljek je bil g, uCitelj Karol Mravljak porofcen z g(lč. nBiteljico Malčikb Tribnik. Obilo sroBe! — Na,6elnik Bralnega dru&tva, g. Mihael Lamut, je pred kratkim dbpolnil 60 let življenja in je daroval druStvu prvi 2kronski novec. Hvala nvu! — I'mrli sta: Marija Železniikar (Andrejceva,), starai 79' let, in Mimika Iršič, članica Marijine družbe. Svetila jima večna luč! k Koffjitse. Bralno društvo in D. Z. priredita 24. novembra v prid revnim otrckom slor. okoliake šole dve šaljivi igri 8 petjem: nKovi6e^ studeDt" iu ,Oh te ženske" v 2 slikah. Edor se hoče zopet eakrat prav dobro zabarati, naj pride. Celjski okrajo Celje. V naše mosto pride domdbra|nsko dopolnilno poveljlstvo. V zadnji seji mesfnega občinskega sveta se (je sklenilo dati dovoljenje za potrebne af?aptaicij!e pri domobranski vojašiucft. o Celje. Iz druStva za \arstvo in os4kr)x)vanje otrok zai coljski oki-aj. Skupjiio varuštvo, Revnim otrokom, zlasti nezakonskim, je sila težko dobiti varuhov, ip ako se materam vendar-le posreci, preprositi koga za ta p»sel, mu morajo plaževati vsak.o pot posi'bej, briga se pa ta,k, varuli le malo za otroka. Naše (!¦ uStvo to uvideva in je zato sklenilo tem potom prositi, da bi se ta ali oni, ki mu je dobrobit za,ncmarjenc mladine na srcu. blagovolil našemu druStvu jajviti kot skupen varuh' ve6 otrok. Drnštvo lx> preskrbelo, (];'., bodo šle oblasti skupnim varuhom v vsakem oziru na roke in bode tudi požrtvovalnim varuhom naklopi. lo nagrade. c Zalec. V ,,Narodnem Listu", kojega glavni urednik je liberalni revizor Štibler, se nek dopisnik zaganja v našo novoustanovljeno kmečk.o posojilnico, katero smo ustanovili radi tega, ik,er posojilnica v Gotovlj.ali zelo izterjuje posojila in je baje naša liberalna posojilnica zelo udeležena pri naši .,,3lavni" pivovarni, katero vodi I|v»n Prekor&ek iz Prekbrja pri Celju. G. Stibler naj rajši v ,,Narodnem Listu" povo, koliko je že izgubdla posojilnica v Gotovljah pri naši pivovami, koliko bo dobila od Glavne posojilnice, kjer ima okrog 50.000 K naloženih, nazaj; razloži naj bilanco nafee pivovarne, ,,sijajno'; stanje liberalne Zveze iz Celja, in potem bo vsaki vedel, zakaj smo ustanovili naSo posojilnifK). Cudimo se, da se liberalci brigajo za naSo posojilnico, z-a posojilnico v Šoštanju, ki je ftlanica liberalne Zveze in ljndem ne izplačuje vlog, četndi cakajo leto dni in dalje, pa se noeejo brigati iii mirpo gledajo, da morajo iskati vla.gatelji pomoBi pri sodniji. Prieakujemo tudi poročila o tem, koliko so žp liberalne posojilnice izgubile ]>ri nagi plvovarni, kar bo gotovo za vlagatelje zelo zanimivo. c Hmelj. Promet na iimeljskem trgn v Žatcu je miren. Najvec limelja pokupijo kupci iz Nemoije. Opazuje se malo padanje cen. Za slab hmeli se plafiuje 124-128 K. srednji 130-136, prima (lo 154 K 50 kg. Tujega hmelja je na tržišču zelo malo, a cene so dobre: od 130-140 K. Gotovlje. Tukaj je dne 27. novembra t. 1. umrl v 75. letu svoje s;i,arosti bivši veleposestnik g. Franc Antlogau Imenovani je bil ve'd'no vnet katolican. Bil je veliko let župan v Gotovljah. ?ca,kor tudi cerkveni klju&ar. Naj v miru pofiiva! — Pri nas so se vrSile nedavno zopet nove občinske volitve. Ostalo je razen malili sprememb vse pri starem. Pristaši Kmecke zveze se volitve niso udeležili, tem bolj pa se je potrudila Narddina stranka ter spravila vse svoje volilce na volišče. Posebno Žalčani "se bo.jijo za svojo liberalno podružnico. Županom je zopet izvoljen g. AnUrej Antloga, ki je za to res še najbolje sposoben in obče priljubljen, radi tega se mn tudi od na.Še stranii ne nasprotuje. c St. Jiu* ob Taboru, PoroBil se je veletržec An. drej Ma.riric v Kapli z gdč. Framjo Ožeg iz Rimskih toplic. Umrli so: Boštjan Cebin, p. d. Veteršek; Janez GoropevSek, oBe Jožefa GoropevSeka, gostilničarja v Trbovljah; Jernej Grobler, p. d. Strmsek. — V konkurz .je prišel trgovec Ignac Firm. Dolgovi znaSajo baje 37.000 K. — Ludvikl Plavšak je opustil trgovino z železjem. Prevzel jo je A. Cnkala v Ojstriški vasi. c Ljubno. V nedeljo, dne 3. novembra, smo spremili k večnemu poftitku trgovca g. Karola Druškovica. GospodDru&kovift je bil delajven mož, skrben oBe, dober sosed ter splogno špoštovan in priljubljen pri vseh;, k'I so ga poznali. To je pokazala tudi udeležba pri pogrebu, katerega se je poleg Veteranskega društva in 6 požarnih bramb udeležilo .na stotine ljudi iz celega gornjegrajsk'ega okrajja. Gaitiljivo slovo je ob odprtem grobu govoril domači g. župnik'. Naj v miru pociva! c Loka pri Zidanem mostu, V uedeljo, dne 3. novembra, je bil v dvorani Izobraževalnega druStva zadružni shod za posavsko okrožje. Prišli so vrli zastopniki piosojilnic iz raznih, tudi daljnih krajev. G. nadrevizor PuŠenjak je bil v 2 uri trajajoSem govoru podal zelo porabna navodila za poslovanje v posojilnicah. tTudi g. Martin Cerjafc iz Rajhenburgai in drugi možje so povedali marsikaj koristnega. lz. vsega se je razvidelo, da naše posojilnice varno ravnajo in dobro delujejo ter vživajo zato sploSno zaupani?. liberalni zavodi pa postajajo vedno bolj prave posušilnice in se jim godi kakor Turkom v sedanji vojski. c Teharje. V nedeljo, dne 10. t. m. bo po večernicah obini zbor telovadnega ods»ka. Po zborn predavanje. Vabljeni so vsi pri jatelji mladenidkega gibanja. c Jurkloittr. V nedeljo 10. nov. priredi Mladeniaka zreza mescino zborovaDJe. Mlad na in odrasli pridite! 8v. opravilo bo ob 8 uri. c Ljubio. V veseli drnžbi pri Ledeničarju so zbrali med aeboj za Slov. Stražo 6 E: Vrtalk na kmetih, Krilezov Valentin, Ledenični Anza, L nart in Jurak. — N» gostiji pri Batlnu se je na predlog g žapnika BKbralo K 1520 za Slov. Straio Ziteli. c Z bika Gcspod Simon Streokl, ačitflj v pok. in posestoik na Tinskem, je obdaroval 30 otrok z raznovrataim blagom za zimako obleko, tukajanji nčit. knjižaici pa je naklonil 44 kDJig in zvezkov. Z* te darove ae blag. aol dohrotniku najprisrčneje zahvalita: Bolsko rodstvo io kraj. šol. svet v Zibiki. Brežiški okraj, b Brežice. škoda. da se naši ljndje za dobavo raz.nili potreb|št6in v tukjati&nji ideželtii bplnišnici premalo pobrigajo. Ali res ne bi deželni odbor niBesar dal Slovencem? Dostikrat se zdaj bolniki pritožujejo, da niti za denar ne raorejo dobiti mleka, ker ga tisti ,,nemški" gospod, ki je prevzel oskrbo mleka. ne d'avaža rpdno določeno mero. Kmetje, na noge! b Zakot pri Brežicah. SomišljeniknampiŠe: Z;i Brežice in bližnje župnije smo pred par leti ustanovili lastno slovensko podružnico Kmetijske družbe. Parkrat je že priredila kako pouSno predavanje, letos pa Se nič. Res je prišlo prejšnja leta tako malo posluŠalcev k tem gov^rom, da sem se naravnost sramoval vprigo učiteljev-veišičakov. Ali pas res ni vefc umnih kmeto\- in gospodarjev, ki bi spoznavali, kakb neizmerno potrebno nam je dandanes nmno gospoflarstvo in torej tudi poslušanje takih govorov in 6itan.je gospodarskih knjig in listov? Za,to pa gospodavji, pnsebno mlajši, oglasite se v lepem številu ter pristopite k podružnici; Odbor pa pam naj zopet kmalu oskrbi kaj pouCnega. b Zakot pri Brežicaji. ObČinski odbor je v svoji seji dne 3. t. m. imenoval 6astnim občanom gospode: Antona Lapuh, Franca Rožman in Ma.rtina Setinc radi njih zaslug pri občini. b Vldem-Krško. Minoli mesec je bilo birmova-. nje v sosednji kranjski dekaniji Leskovec, Tem povodom je bil tudi marsikj« na Stajerskem znani bjagi g. župnik Ant. Gabrič v Cerkljaji na sploŠno radost imenova.n (iuhovnim svetovalcem. Med birmanci je bi- 10 tudi dokaj že odraslih oseb iz hrvaške meje. b Bizeljsko. Kar se od pamtiveka ni zgodilo na Bizeljskem, se je zgodilo v no6i od 30. do 31. vinotoka. Našli so na prostem mrtvega, na obrazu ležečega težaka in. godca 211etnega Franca Nuja, doma iz Bukovja. Zabodel ga je v srce l&letni paglaveo Apton Žniderič takoj do smrti. Vzrok sta. ponočevanje in nesrečni alkohol. Ubijalec se je sam javil orožnikom. Nesreča je tudi hotela;, da si je tukajSnji trgovec Jožef Vrecko zlomil nogo, katero mu je spretno uravnal in daj v gips naš domači zdravnik g. dr. Vilimek. -Vinski kupci dolfajajo in se prodaja vino od 48—58 K hl. Naši pridpi vinogradniki ga imajo &e precej na b Planina. Na Vseh svetnikov zvečer se je v tukajSnjo cerkev zbralo prav mnogo okolifianov in še tudi neka^ tržanovi k skiipui molitvi za rajne mrtve. Ko pa pridenJo iz cerkve, nas objame prava egiptovska teina, da. smo morali po znaneni planinskem blatu gaziti ven iz trga. Vprašamo planinskega občinskega predstojnika, čemu ima razstavljeiie tiste leščerbe na raznih' voglih, če ne za razsvetljavo trga ob takili prilikah? Kam se porabi proraBunjena svoiaza razsvetljavo trga, ako je pa isti iionoci odvisen le od lu.nine milosti ali nemilosti? Lndvik! Tvoja skrb za blagor trga se je pokazala zopet v lepi luci?! (Pravzapra,v v grdi temi!) — Okolican. prodaj. Kapljica je dobra. b Rajhti;bu<-g. Na Martinovo nedfljo, t j. 10. novembra priredi naše izobraževal o društvo igmkaz nLjudmila". Ker je čiati dobiček :iamenjen za olepšavo prostcra okoli nove cerkve za dan ujenega posvefeDja, ki se bo vršilo dne 2. julija 1914, se vabi ob6mat?o k obilnemu ob sku in se bodo pieplačila hvaležno sprejemala. Igra 86 srši v novi kaplaniji. Začetek ob 3 uri pop ldne. b Sevnioa ob Savi. Tukaj^DJa Deklkka zveza priredi v nedeljo, 17. t. m gledališko p edatavo BDfe materi" » s> lezijantkem zayoda iia Radn'. Vmes poje sevneki pvvBki zbor. Zažetek točno ob 3. nri jopoldne. Veaelica se vrši (>b vaakem vremenn. Najfiovejše* Vojska. Crnogorci. ^ t Crnog1oi-ci -^o pred par iTue\i pretrgali zvezo med pristanišfeem Leš (Alessio) in Škadrom. Dne 2. novembra so napadli Turki brigado Gjurovic na desnem krilu Martinovioeve armade, da bi zvezo zopet sklopili, pa so bili odbiti. Nato 80 Criiogorci vased- 11 Leš m Sv. Ivan Medua ob Jadransitem morju in sicer v imenu srbskega naroda. Vsled tega je zavladalo veliko razburjenje v naših vladnih krogih. Ti dve pristanišči kakor tudi prista.nišfee Drač, ki ga Še mislijo Srbi zasesti, ležijo jia albanski zemlji, ki mora ostati samostojna ter ne sme ]>riti pod srbsko oblast, katero mrzijo Albanci. Baje v tem oziru Italija in Nemfiijai soglašata z Avstrijo. Arendar je še upati, da se bo ta spor med Avstrijo in Srbi poravnal mirnim potom. Srbi. Srbi so svoje glavno vojno delo že izvršili in lxklo zato šli pjihovi voji na pomoc armadam drugih balkanskih zveznih držav. Preil Skader bodo poslali haivbice, ker Grnogorci nimajo velikih oblegovalnili topov, Srbske cete so prekio Kičeva, Kru&eva in Prilepa, ki so ga zaaedli, prodrle do B i t o 1 j a , ki ?jo kmalu padel, Druga srbska kolona se jp združila v torek z bolgarsko armado, ki je po dolini Strume prišla do Demir-Hisarj:a ter se je s Srbi in Grki srečala 40 km od Soluna pri Amatovskem jezeru.Odtodmarsirajo zdražene armade proti S^lnnn. Grki. Grki prodarajo nevzdržema proti Solunu, Turki se jim ne morejo nstavljati ter so zapustili vse postojanke Ob reki Vardar. Ker Grki tudi iz polotoka Chalkidike, kjer so izkrcali ve^ vojaštva, proti severu prndirajo proti Solunu, ga nameravajo |)rijeti od dveh strani. Med tem je grški prestolonaslednik Konštantin kot vrhovni poveljnik na valija v Solunu poslal zalitevo, naj se mesta uda. Vali je to sporoeil turStemu poveljniku Tapsis-paSd, ki stoji s 35,000 vojaki pred solunskim obzidjem. PaŠa se Se ni todločil, Solon pade prav kmaln Bolgarl. D l- i n o p o 1 j e. Bolgari so se polastili nekaterih utrdb na zapadu Drinopolja. Bolgarski krog okoli mesta. ]e vedino • ožji. Nek bolgarski zrakoplovec je nad mestom raztrosil okiiee, v katerih našteva bolgarske zmage ter prigovarja k uda.ji. TurSki poveljnik pa je takoj izdalprotioklioe, v katerih' bodnn k vstrajnosti. Iz Stare Zlagore sp tudi i)oroBa, da se je Rolgarnm posreMlo reko Marico zajeziti tako, da voda sili v mesto. Dolgo so Drinopolje jie bo več držalo, Proti Carigradu. Med Corlu in Strandža se je vrSila cova bitka. Turkt so bili popolnoma tepeui ter so izgubili oelo divizijo; po nekaterih pcročilih in&ra. število mrtvih in ranjenih Turkov oelo 40.000. Ostalo turško kolono so Bolgari porl izbornirn Vodstvom generala Dimitrijeva pritisnili proti LileBurg,asu in Rodostu. Bolgarska armada izkuSa seilaj prcprecMti Turkom sploh vsako innikanje proti Cari- gradu ter jih potisniti na Gallipolski pototok. Tako bi za CadaldČo ne prišla cela turška armada, kolikor je je Še, ampak samo en del. V Ctarigradu je porofeilo o porazu pri Corlu novzročilo veliko pobitost in zmešnjavo. Sultan je čisto poparjen in namerara zbežati s svojo vlado v Malo Azijo. Med tem pa se Bolgari vedrio bolj približujejo Carigradu ter vzpo3bujajo svojega carja Ferdinaml;i. ,,Nadalju započeto delo, da zavojujej Carigrad. T»m ob ttpnah Carigrada pri Zlatih vratih v hramu av. Sofije boS fc nčal započeto svoje delo I Umrl je danes, dne 7. t. m. zjutraj 5. g, I v a n G o v e d i č, župnik pri Svt Mihaelu blizu Soštanja v 68. letu svoje dobe. Pogreb bo v soboto ob 'All. uri dopoldne. N. v m, p.! Cadram. Društvo ,,Sloga" ima prihodnjo nedeIjp, dne 10. nov.., po liianijah zborovanje. Govorilo se bo o ,,,Stov. Straži", Stara Nova vas. Prostovoljno gasilno društvo priredi tombolo v nedeljo, dne 10. novembra v gostilni g. Majerce. Državni zbor. V proraSunsfem odsekii sta slovenska poslanca Jarc in Gostinčar v zvezi s Hrvatom Dulibičem pričela z obstrukcijo, ki naj b.o izraz velike ogorčenosti našega ljudstva zavoljo krivic, ki jih trpi naž narod, in obeoem protest zoper zatiranje Hrvatov pod komisarjem Cuvajem. Delegacije. Cesar je pri vČerajSnjem slovesnem sprejemu delegacij imel prestolni govor, v katerem je povdarjal svojo miroljubnost in izrazil željo,' da se vojska na Balkanu skoraj konča; treba pa je tudi va^ rovati Viažne koristi naše države na Balkanii. — V odseku zai zunanje zadeve je govoril dr. Š u s It e r š i c. Proslavljal je veličastne zmage balkanskih drZav nad Turki. Evfropsfe Turčija mora> popplnoma. nrenehati; tudi naimanjši ostanejfe bi bil vzrok trajnih' nemirov na Balkanu. Tudi z Rusijo, ne samo z riašimi zavezniki, moramo stopiti* v ožjj stik. Zakaj ne bi srnele ruske ladje skozi Dardanele? IZakaj bi zabranjevali Srbom pot do morja? S porazom Turčije je tndi dualizem poražen. Država ni(ora proti Jugoslovanom začeti z drugo politikio. Na meji ]e velika, jugoslovanska država, kjer vlada prostost in pravica. Tudi pri nas mora prenehati vsako zatiranje Jugpslovanov. — Delegacijam je bil predložen skupni proračun za celo monarhijo za leto 19il3, ki znaša: Za zunanje ministrstvo n,88dJW K, za skupno voiaštvo 3915,968.612 K, bojno brodovje 74,257.210 K, skupno finančno ministrstvo 4.928.000 K. Skupno se rabi za leto 1913 503 milijone, 974,188i K, to je za 22,537.422 K vefe, kot je znažal proračun za letošinje leto. Od teh ogromnih svot, Td jih potrebhje država, plafia Avstrija 63'6% ali 188,061.753 K, ogrska pa 36'6% ali 107 milijonov 633.399 K. V Združenih državah y Ameriki je bil dne 5. novembra izvoljen, aa predsednika ljudovlade demokrat (pristaš ljudske stranke) Woodrow Wilson, ki je dobil 408 glasov; njegova nasprotnika Roosevelt 104 in d'osedanji predsednik Taft 11 glasov.