List za prireditve in zabavo Izhaja tedensko dvakrat Uredništvo in upravništvo: Valva- l -; zorjev trg 5/II. =. 1 == Razpošilja se brezplačno Inserati se zaračunajo po ceniku Leto 1. Ljubljana, 22. novembra 1924. Štev. 5. Štiri najboljši filmski komiki, ki nastopajo v tekoči sezoni v ljubljanskih kino-gledališčih. Max Lin der Harrold Lloyd Pat in Patachon Kinostatistika. Kateri filmi sc največ igrajo? Na prvem mestu sč brezdvomno ameriški filmi, ki so zlasti v zadnjih letih naravnost preplavili vse dežele. Nekaj številk: V zad¬ njem letu je bilo predvajanih ameriških fil¬ mov: v Italiji 70%, na Poljskem 40%, Dan¬ skem 70%, v Franciji 50%, na Finskem 30%, v Španiji 40%, v Avstriji in nasledstvenih državah čez 50%. Uvoz ameriških filmov v Anglijo znaša letno 10 milijonov metrov, v Argentinijo 5 milijonov metrov, v Brazilijo 2 in pol mili¬ jona ter celo v malo Chile okrog 1 milijon metrov. V eni sami sezoni so izdelale Zdru¬ žene države za 140 milijonov dolarjev filmov, ki jih je izdelalo 372 filmskih .družb. Nemški film se je šele v zadnjem času dvignil na svetovni trg. Količina nemških filmov je vsled notranjih neurejenih raz¬ mer znatno padla, vendar je zanimivo, da so v Nemčiji izdelani filmi v večini samo veliki kvalitativni filmi, ki so povsod dosegli uspeh. Kot eksportna država filmov, pride v po¬ štev še Francija, ki pa svoje filme piacira največ v državah, s katerimi je v dobrih po¬ litičnih odnošajih. V Poljski n. pr., se igra 40% francoskih filmov. Znani in zelo priljubljeni so švedski filmi. Produkcija ni velika ter je omejena le na dobre izdelke. Visoka kultura dežele ne do¬ pušča take fabrikacije filmov, kot je razvita v Ameriki. Angleški filmi so v evropskih državah, ra¬ zen Francije, le malo poznani. Največji del jih gre v Ameriko, kjer imajo znaten uspeh. V prav zadnjem času se pojavljajo ruski filmi, ki bodo vsled dobrega izdelka 'in splošne priljubljenosti kmalu našli pot na svetovni trg. Poleg navedenih držav bi bilo omeniti le še Italijo. Tudi v Avstriji se bavi nekaj podjetij s filmsko produkcijo, ki pa se ni¬ kakor ne more razviti. Koliko stane izdelan film? Nemški režiser H. K. Breslauer priobčuje zanimive podatke o stroških, ki jih povzroči, izdelava filma. Najpoprej je treba razliko¬ vati vrsto filma, kar močno vpliva na nje¬ govo ceno. Upoštevati je treba tudi, da so podjetja, ki izdelujejo filme ali stalne družbe z močnimi finančnimi sredstvi, ali pa slu¬ čajno nastale skupine igralcev, ki so našli nekoga, ki financira film. Tudi igralci (zvezdniki) po večini niso vezani ter igrajo sedaj tu, sedaj tam. Vedno pa je izdelan film še zelo negotova stvar in že marsikdo se je pri tem osmolil ter zgubil ogromne zneske. V splošnem so torej stroški za izdelavo filma zelo različni. Kot primer pa lahko navedemo normalni film, ki se lahko ceni na 700—800 milijonov avstrijskih kron, kar bi bilo 700—800 tisoč dinarjev. Na posa¬ mezne izdatke se računa (v dinarjeh): Ideja, rokopis in dramaturg . . . 20.000 Plače režiserjev, asistentov in igral¬ cev . 200.000 Ateljeji, luči, delavci itd. (za 20 dni) 200.000 Voz za razsvetljavo. 40.000 Pristojbine za izposojeno pohištvo, rekvizite in stavbeni material . . 70.000 Kostumi. 20.000 Vožnje.15.000 ■ Dnevnice na vožnjah. 60.000 'Filmski material (negativ in pozitiv) 40.000 Delo v laboratoriju.12.000 Operater, arhitekt. 50.000 Kompaserija, brivci ....... 50X00 Fotograf.5.000 Reklama..10.000 Ti zneski so računani za navadni film brez znamenitih igralcev. Ako pa se proizvaja dober kvalitativni film, so stroški najmanj 3 do 4 krat tako visoki. Na vsak način pa je ravno tako težko vnaprej določiti izdatke dobrega filma, kot dober film ustvariti. Obi¬ čajno sedimo v kino in gledamo film brez posebnega interesa in zanimanja, čeprav je pri izdelavi filma bilo potrošene toliko in toliko energije in denarja, da si to težko predstavljamo. Ako bi vsak gledalec vedel, koliko je stalo truda, skrbi, dobre volje, mu¬ ke in nešteto razočaranj, kakor tudi ljubezni do umetnosti stotine mladih in pridnih rok, bi bil tudi užitek gledalca v znatni meri večji, ker bi vedel preceniti delo ter ga tako tudi opazovati in upoštevati. Puder na ulici. »Ne dovolim, da bi se iz sodne dvorane napravil budoir. Peljite gospo ven.« Tako je rekla edini ženski sodnik Mrs. Jane Norris, v New Yorku, ko je neka obtožena dama med obravnavo iz svoje torbice vzela dozo za puder ter se lišpala po obrazu. To »moško« dejanje za čuvanje spoštovanja sodišča je našlo splošno odobravanje ter je istočasno načelo problem, je-li na mestu, ako se dama v javnem prostoru, bodisi v gle¬ dališču, v dvorani ali kjerkoli, javno pred vsemi lišpa in popravlja svojo umetno zu¬ nanjost. Čim dalje pogosteje se opaža, da dame z naraščajočim uplivom umetnih lepotilnih sredstev ista rabijo pred javnostjo ter s tem hočejo dvigniti svoj ugled in pozabljajo, da Stran 2. PROGRAM. Štev. 5. Originalne emajlirane Ltltz-ove peči dobavlja v vsakovrstnih iz- vedbal Tvornica emajliranih peči „LUTZ“ delniška družba Ljubljana-Šiška IVAN JELAČIN - LIUBUANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — (Zaloga mineralnih voda Solidna in hitra postrežba (Sr* l.. h* czz** ry t V ' qf l—A (==p t-TT* TRAOE MftRK l ' I dame in gospode kupite po brezkonkurenčnih cenah pri A. Šinkovec naši. Illlllllllilllillllllllllllllllllllllllllillilll K. Soss Ljubljana Mestni trg št. 19 Zadnje novosti Krznarstvo A. LAMPIČ Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 27 se priporoča za moderniziranje vseh vrst kožuho¬ vine po konkurenčnih cenah je vse to še pred nedavnim bilo najgloblja tajnost njih budoira. Neokusna vsakdanjost postaja, ako si dama naenkrat sredi zabave prične z ogledalom, škatlico ali papirjem za puder lepšati in slikati po licu, nosu itd. Tudi glavnik ji je vsak čas v roki in zopet ogledalce... In barvilo... Vse to pred očmi gospodov, kako rdečijo in bledijo lica, nos, ustnice. . . Da s tem izgine vsa lepa iluzija, je po¬ vsem razumljivo. Ne pomisli pa, da se je privlačnost vseh njenih umetnih čarov raz¬ pršila v nič. Sicer pa današnje dame niti nočejo skri¬ vati svoje umetne lepote, ker hočejo ravno s to umetno privlačnostjo učinkovati. Vse¬ kakor je nadaljevanje toalete v salonu brez dvoma gotov korak predaleč in neokusnost čuti žena bolj kot mož. Vsled tega je razumljivo, da je bila ravno žena, ki se je vsled obnašanja dame v sodni dvorani čutila užaljeno, čeravno je Mrs. Nar- ris poznana kot zelo prizanesljiva in dobra sodnica. Kaj bi neki rekle dame, ako bi gospodje naenkrat v družbi privlekli na dan razne krtače, glavnike, ogledalo, da bi si naravnali brke, frizure itd.? Resnično elegantna dama bo uredila toa¬ leto v svojem kabinetu tako popolno, da ji ne bode treba v družbi ali na ulici neprestanih reparatur na svoji lepoti. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 22. novembra: Šestero oseb išče avtorja. — Red C. Nedelja, 23. novembra: Sumljiva oseba. — Izven. 'Ponedeljek, 24. novembra: Paglavka. — Red B. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 22. novembra: Rusalka. — Red E. Nedelja, 23. novembra: Prodana nevesta. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. — Izven. Ponedeljek, 24. novembra: Zaprto. Zabave. Klub Primork priredi zopet plesne vaje. Prijave se sprejemajo v petek in soboto od 15. do 17. ure v damski sobi kavarne »Emona«. Šport. Drsališče S. K. Ilirije (pod Cekinovim gra¬ dom) otvorjeno vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Razno. Jakopičev paviljon umetnostna razstava. Otvoritev v nedeljo 23. novembra. Zastopani so: F. Vesel, R. Jakopič, I. Kobilca, M. Jama, I. Vavpotič, B. 'Vavpotič, F. Klemenčič, F. Zupan, A. Zupanec. 111. muzikalno predavanje za mladino v nedeljo 23. novembra ob 11. uri dopoldne v Filharmonični dvorani. Tema: »Godba Slo¬ vencev«. Spored izvaja »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom g. Zorko Prelovca. Gledališča. Gospodinje, kupujte samo naše prvovrstne kemične izdelke »Svetlin** krema za čevlje ,, Svetlin" mastilo za usnje Pazite na našo varstveno znamko ! ,,Svetlin" voščilo za parkete ZAHTEVAJ TE V VSEH TRGOVINAH! Društvo »Soča« — salon pri »Levu« v so¬ boto 22. novembra ob pol 9. uri »Psihološki problem mase«. Predava g. Stojan Bajič. Sokol I. — Sokolski dom Tabor v soboto 22. novembra ob 8. uri »Zgodovina južnega Sokola« Predava g. Pavle Kalan. Kavarna »Emona«. Koncert salonskega orkestra. Začetek vsaki dan ob 8. uri zvečer. Bar »Emona«. Nov spored. Začetek ob 11. uri zvečer. Kavarna »Zvezda«. Koncert damske ka¬ pele. Vsaki dan od 5. do 7. in od 8. do 12. ure. Hotel Tratnik. Koncert ruskih balalajini- kov. Začetek vsaki dan ob 8. uri zvečer. Kavarna »Evropa« v soboto ob 9. uri zve¬ čer koncert vojaške godbe. RES IZVRSTNA je naša prava domača KOLINSKA CIKORIJA Šale. Oče se napoti v mesto, da obišče svojega sina, ki študira v mestu. Po dolgem trudu je vendar našel njegovo stanovanje in vpra¬ šal gospodinjo, če ne stanuje tu nek študent. »Študent?« »Da, moj sin Janez Kljuka.« »Ah, ta je študent? Sem vedno mislila, da je nočni čuvaj. * »Le pazite, ta obitelj je že čisto pri kraju. Najstarejši sin je v blaznici, srednji hoče biti umetnik in tretji je baš stopil v zakon iz ljubezni.« —t i r, T»fmwtuiaMj iTc.aiMmMMW—na— Krona kemične znanosti je milo „GAZELA" Beli, čisti perilo ter ne ogroža njegove trpežnosti »ELITE* Ljubljana D. Z O. Z. Inter. tel. Sl Inter. tel. Sl Konfekcijska trgovina za DUME, GOSPODE in DECO Izdelovanje damske konfekcije En groš En detail = Štev. 5. P K O G K A H. Stran S. •••••«••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • ••• * • ••• • ••• • ••• •••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• •••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• •••• • ••• •••• • ••• •••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• • ••• KINO IDEAL TARZAN •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• «••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• ali „SIN OPICE" v glavni vlogi ELMO LINCOLN L del od 23. do vštevši 26. XI. II. del od 27. do vštevši 30. XI. •••• •••• :::: •••• • ••• •••• •••• •••• •••• • ••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• • ••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• • ••• •••• • ••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• • ••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• Samo 2 dni! Samo 2 dni! Opica - človek Skrivnost na Mont-Agelu Senzacijonalna drama v 6 dejanjih. Gledajoč ta film, se tudi proti volji spominjamo Darwinove teorije. Opica, ki jo vidimo v tem senzacijonalnem filmu, nas v vsem svojem na¬ činu življenja, po vseh svojih notranjih občutkih, katere nam tudi na zunaj kaže, spominja na človeka samega. Film je tako zanimiv, da se ga ne da tako verno opisati, temveč se ga mora videti. Film posebnega genrea, ki ga do sedaj Ljubljana še ni imela. Ne zamudite si ogledati to posebnosti Prvič v Jugoslaviji! 24. in 25. novembra 1924. ELITNI KINO MATICA KINO TIVOLI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Telefon 108. Telefon 108. Nedeljo 23., ponedeljek 24. Tajnost mesta Bombaya ali pustolovščina jedne noči v Indiji. BERNHARD GOTZKE, KONRAD VEIDT IN LIL DAGOVER. Predstave: ob 4., 7. in V 2 9., ob nedeljah in praznikih ob V* 11., 3., l / 2 5., 6., 7.8. in 9. KINO LJUBLJANSKI DVOR TELEFON ŠTEV. 730 O Samo še 0 soboto 22., nedeljo 23., pondeljek 24. Polet Zeppelina R. III. o (') iz Nemčije (Friedrichshafen) v Ameriko (New-York). O IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM M Izven tega najboljši in najnovejši 0 ) Harry Piel-film Maharadža iz Baradžistana Senzacijonalna pustolovna drama v dveh delih. I, del : soboto 22., nedeljo 23., poned. 24., torek 25. II. del: sredo 26., četrtek 27., petek 28., sobota 29. Predstave: vsak dan ob pol 5., pol 8. in 9. uri; ob nedeljah in praznikih tudi ob pol 11., 3. in 6. 0 ) Pri večernih predstavah popoln salonski orkester (Ryneš). (/) Stran 4. PROGRAM. Štev. 5. Tudi vi hočete svojega soproga preseneti z lepim in koristnim božičnim darilom Najbolj koristno božično darilo je pisalni stroj w Erika w za pisarniško in privatno uporabo. Tudi na ugodne mesečne obroke THE R E X CO., Ljubljana, Gradišče 10 [ Popolnoma varflO naložite denar V Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 ker ima že n a d 10,000.000 Din jamstvene glavnice Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestuje !! najugodneje !! n Najcenejše in najbolje kupite PREMOG • • pri D. ČEBIN, Ljubilana, Ufolfova ulica 1/11 V kavarni »Pri črnem orlu« v Ludbregu igra tarok stalna partija: Kohn, Pick, Wein- berger, Lauš itd. Partija je v polnem teku. Strastni kibic. Pick hoče namigniti g. Kohnu, katero karto da naj vrže in pokaže s prstom na svoje prsi. Kohn takoj razume, da je treba vreči »srce : in — izgubi igro. Po igri nahruli je¬ zen kot sraka g. Picka. »Kako ste mogli gledati v tuje karte in meni namigavati in kar je najhujše, na¬ pačno?« »Kako? Kateri vrag vas je vendar zape¬ ljal, da ste igrali srce? Jaz se pišem ven¬ dar »Pick«!« Izgovor. Gospa: -Po vseh omarah je prahu od treh mescev. Zdi še mi, da nimate ne rok in ne oči...« Služkinja: »Služim pri Vas vendar samo mesec dni, kako naj bom odgovorna za prej¬ šnja dva meseca.« Rodoljub. »Ne -bi hoteli tudi Vi pripomoči k posta¬ vitvi nove najdenišnice s tem, da kupite srečko?« »Prav rad bi pomagal, toda kaj, ko nikoli ne zadenem.« Kotiček za gospodinje. Kako pripravimo dobre juhe? Dobra juha zaleže za pol obeda. I. Ako hočeš imeti dobro goveje meso na mizi, potem naredi tako-le: Surovo meso potolci z lesenim kladivom in ga zelo trdo ovij z vrvico. Nato ga deni kuhat. Na ta način dobiš izvrstno govedino na mizo. Toda juha je slabša. Temu pa odpomoreš na ta način, da daš v juho, predno jo daš na mizo, za vsako porcijo juhe pol žličke »Juhana«. Na ta način dobiš izvrstno govedino in iz¬ vrstno juho. II. Ako nočeš mesa kuhati za juho temveč je hočeš imeti za pečenko, imela pa bi rada vseeno dobro juho, potem naredi tako-le: Vzemi toliko vode, kolikor portij juhe po¬ trebuješ. Voda naj vre in ko vre, jo osoli. Predno hočeš dati juho na mizo, prideni temu vrelemu slanemu kropu za vsako por¬ cijo juhe celo žličko »Juhana«. Na ta način dobiš dobro juho, katero si skuhala bre mesa, meso pa porabila za pečenko. III. Ako Ti kak kak dan juha ostane, jo deni na mrzlo in jo porabiš za drugi dan na ta-le način: V pol litra mrzle juhe namoči tri obribane in narezane žemlje. Ko so mehke, jih izžvrkljaj ter prilij še nekoliko mrzle’ juhe. Lahko prideneš še za nožev vrh muškat¬ nega vreščka. Ko to zavre, izžvrkljaj v posodo za juho dve jajci, vlij notri vrelo juho in mešaj. Ko je zmešano, prideni za vsako porcijo juhe pol žličke »Juhana« in daj na mizo. IV. Zelo dobro in okusno juho pripraviš n i sledeči način: Pol korenja, pol zelene, malo peteršilja, malo ohrovta vzemi ter vse osnaži in zreži. Temu prideni pol lističa lavora (lorberja), nekoliko muškatnega cveta in ne¬ kaj zrn popra. To deni kuhat v vrelo in slano vodo. Kuha naj se po do ene ure. Nata precedi in vlij, predno daš na mizo, za vsako porcijo juhe celo žličko »Juhana«. Nepričakovan odgovor. ^Elegantno oblečen gospod pokliče izvo- ščeka, da ga zapelje do sodne palače. Izvošček: »Naj ti počakam toliko časa, da uredite vaše opravke?« Gospod: »Zakaj pa ne, ako me ravno ho¬ čete počakati in če imate toliko časa.« Izvošček: »Ali se bodete dolgo zadržali?« Gospod: »Tako približno pol leta!« Medeni tedni. Mlada gospa je vstala precej pozno in pri¬ poveduje svoji komornici pri napravljanju o svoji sreči. »Ljuba moja, ko bi ti vedela, kako me ima moj mož rad, kar snedel bi me.« »Ja, gospod ima vedno tako dober tek.« Brez pardona. On: »Sara, moja draga, ako sem proti tebi rabil ostre besede, sem takoj pripravljen vzeti jih nazaj.« Ona: »Kako pa, da jih boš lahko še enkrat rabil, kaj ne!« * Orožnik: »Kaj pa imate v temle kovčeku?« »Postopač: »Ce hočem biti prav odkrit, mo¬ ram reči, gospod orožnik, da sam ne vem. * »Kamela živi lahko osem dni brez vode.« »Tudi jaz bi lahko, pa me mama ne pusti.« Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdeluje vsakovrstne, osobito luksuzne čevlje D R OETKER-jeva n ZMES ZA kolač Svetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni J0S. REICH - MARIBOR Iv. Brunčšč & Fr. Rebernik Ljubljena, K. Kotnikova ulica izvršujeta vsa pleskarska in soboslikarska dela. T0CN0 in po ZMERNIH CENAH. Odg. urednik Jan. Gračner. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.