M P« p«itl prsjeman: xa celo leto naprej Bfi K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 , 60 , mesec , 2 , ¿0, V «prtvniitvu. prejemali: za celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , ¿etrt , , 6 , - , mesec , 1,70, Z* pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroönin* in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitar jeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredniitve je v Seme-mških ulicah št. 2.1., 17 lzha|a vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 173. V Ljubljani, v sredo 81. julija 1901. Letnik XXIX. Gabilo na naročbo. S I. avgustom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja ta ljubljanske naročnike v upravništvu; Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 b Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca". Narod in narodnost. (Dalje.) 2. Narodno pravo. Narodni organizem je vmesen natoren dlan med rodbino in človeštvom. C1 o-veštvo je družba, kot smo že dokazali. Tudi pri človeštvu nimamo druge oblasti, razen natornega zakona, ki sili ljudi k medsebojni ljubezni. Narod in človeitvo rasteta iz rodbine. Človeštvo je največja, vse ljudi oklepajoča rodbina ; narodi so pa manjše rodbine, ki posredujejo med posamnimi rodbinami in med človeštvom. Smoter rodbin in narodov se konečno krije s smotrom človeštva. Niti rodbina, niti narod ni sam svoj smoter. S tem, da izpopolnujeta sama sebe, b tem da delujeta v svoj napredek, izpopolnujeta človeštvo. Z vso odločnostjo zameta varr o narodno brezbrižnost, razdirajoče kozmopolitstvo ali internacionalnem.1) Proti natori ea A ravno tako pa zavračamo vsako trditev, ki hoče narodnost ločiti od človeštva in njegovih smotrov. Narodi morajo služiti ■človeštvu. Njihova raznolikost razliva posebno čarobno lepoto na človeški rod. Ta je edin v bujno pisani raznolikosti raznih narodov in dragih socijalnih organizmov. Iz rodbine, ki je prva, neposredna, po natori določena družba, izvira narod in iz nje poganja človeštvo. Rodbine in narode pa prepletajo druge družabne zveze v najrazličnejših oblikah. Kdor trga narodov smoter od smotra, ki ga ima rodbina, in ne vpošteva njegove nujne zveze s smotrom celega človeštva, mu izpodmika tla, na katerih stoji. V zavisnosti od rodbine in od človeštva je narodov vzvišeni pomen in sijajno veličje. V soglasju s človeško natoro, po določilih nravnega zakona mora s svojim lastnim izpopolnjevanjem težiti po izpopolnjevanju in napredku vesoljnega človeštva. V zavisnosti od rodbine je narodova moč. Tega ne moremo dovolj po-vdarjati. Narod ima svoj temelj v skupnih lastnostih: v skupnem izvoru, skupnih telesnih in duševnih svojstvih, omiki in jeziku. Vse to pa posreduje rodbina. V na-torni samostojnosti rodbine ima svojo samostojnost narod. Ker je rodbina prvotnejša nego država, zato ne more prejemati svojih pravic od nje, marveč jih ima sama po svojem bistvu. Med nje spada v prvi vrsti: r o-jenjein vzgoja otrok. Po rojenju se prenašajo natorna (telesna io duševna) narodna svojstva, po vzgoji pa o m i k a in jezik. Država na noben način ne sme ovirati tega, marveč mora s svojimi pripomočki še pomagati rodbinam, da morejo vživati ') Kozmopolit (od grških besed kosmos = svet in polites = meščan) pomenja človeka, ki se ne meni za svojo narodnost, češ da ni nič na tem ali je Slovan, Lah, Turek ali karkoli, marveč daje le človek. — In t er n a ci o nalizem (mednarodnost) pomenja medsebojno vzajemnost vseh ljudij brez ozira na narodne razlike. pravice, ki izvirajo iz njihovih natornih dolžnosti. Govorili smo že, da mora biti šola, ki nadaljuje in izpolnjuje rodbinsko vzgojo, v soglasju z rodbino. To pa ni mogoče, če se ne ozira na narodna svojstva, če je pro-tivna narodni omiki, ali če celo zatira ma-terni jezik, ki je nujni pripomoček za vzgojo. Iz tega sklepamo, da je žaljenje narodnih pravic žaljenje rodbinskih pravic in zatiranje rodbinske samostojnosti. Rodbinske pravice so socijalnega značaja; imajo pa svoj temelj v eksistenčnem pravu, kakor vse druge socijalne pravice. Eksistenčno pravo Be tiče posamnega človeka ; osebno je. Zato so v svojem bistvu narodne pravice tudi osebne. Država, ki n. pr. jeziku svojih podložnikov ne dd pravic v uradnem občevanju z njimi, žali njihove osebne pravice, če govorimo o pravicah narodnega jezika, umevamo to le v prenešenem pomenu. Pravic nima jezik, marveč posamniki in rodbine. Narodno pravo je torej del osebnega in rodbinskega prava. Nobena oseba nima kot človeška oseba več pravic kot druga; ravno tako tudi ena rodbina nima kot rodbina manj ali več pravic nego druga. Vsled tega je tudi narodno pravo, ki je del osebnih in rodbinskih pravic, za vse narode enako. Tega seveda ne moremo tako umevati, da bi vsak narod moral imeti ravno tiste reči, katere ima drugi, marveč tako, da ima vsak narod enako pravo do tistih stvari, ki so po njegovem značaju potrebne za njegov obstoj in za njegovo izpopolnjenje. 3. P o 1 i t i b k o narodnostnonačelo. Semkaj spada važno vprašanje, ali ima vsak narod pravico do samostojne države. To vprašanje zadeva politiško stran naroda in narodnosti. Novejši čas se je postavilo narodnostno načelo vtem smislu, da je narodnost najvišja in najbolj upravičena državotvorna sila. Napoleon III. je v Evropi najsilnejše zagovarjal to načelo, ki sedaj vlada v politiškem življenju večine omikanih držav, zlasti pa v Nemčiji in Italiji. LaSki kralj Humbert je dne i. sušca 1898 na kapitolu tako-le nagovoril poslance: .Poklical sem vas na kapitol, odkoder morete občudovati krasote večnega mesta, delo dveh omik, ki sta z Rima razsvetljevali svet, in prositi Boga, ki je hotel zjedinjeno Italijo, naj se esreči in poveliČa domovina. Sredi veličastnih ostankov starega veličja naj se nam ne zdi premajhno novo veličje Staro veličje je bilo po duhu časa splošno, novo je narodno. Ono je spočelo rimsko Italijo, to pa laški Rim. Prvo je nastalo po vplivu sile, drugo je izraz prava. In kakor vsako pravo, je tudi laški Rim nedotakljiv. Ti vzvišeni spomini nas ne zovejo k gospodstvu in osvo-jevanju. Novodobno pravo daje vsakemu narodu njegove meje. To sveto načelo je rodilo junaško pesem našega politiškega preporoda". V teh besedah je izraženo načelo, da iz narodnosti izvira vse politiško pravo. V lepi govorniški obliki Be imenuje sveto tisto novodobno pravo, po katerem hočejo na pr. nekateri odtrgati južne Tirole, Trst in Istro od Avstri|e k Italiji, da doseže italijanski narod po „tem svetem načelu« »svoje meje". NemSki cesar Viljem II. je že tudi tako poudarjal politiško stran nemške narodnosti, da se brez težave zasledi sorodnost med njegovimi in tako zvanih vsenemcev izjavami.1) Robert pl. M o h 1 *) in B1 u n t s c h 1 i *), ') Dne 20. vel. srpana 1898 je v Mongunciji iz« pregovoril te-le besede: »Nedotakljivo hočem ohraniti narodne dedščino. V to nam je treba edinosti in sodelovanja vseh nemških rodov. Moja najvišja težnja meri na to, da se odstrani, kar ločuje veliki nemški narod«. ') Staatsrecht, Völkerrecht und Politik. II. stran 348 nasl. *) Die Lehre vom modernen Staate 1875. Stran 111. LISTEK. Me d romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) Enako Ivanu Kalvinu v Gencvi je U d a 1 -r i k Z w i n g 1 i (1484—1531) v Ziirichu po svoji glavi prevstrojil katoliško vero ter v bistvenih točkah prišel navskriž z njenimi pristnimi nauki. Poprej župnik pri slavni romarski cerkvi Maria Einsiedeln pride Zwingli 1. 1518 v Ziirich, kjer mu je odločen važen delokrog v Grossmunstru. Žal, da je svoj bister um in ognjevit govornišk talent zlorabil v oznanjevanju takozvanega čistega evangelija, ki pa ni bil druzega kakor krivoverstvo. Gledd bogoslužja je zahteval reformator, da se ima vršiti brez vsakega sijaja; zato ukaže odstraniti iz cerkva oltarje, podobe in orgije, slikane stene so se morale pobeliti, iz dragocenih posod so kovali denarje, da slednjič za božjo službo ni ostalo drugega, nego pridiga in čitanje sv. pisma. Posledica rovanja je bila, da so se švicarski kantoni ločili v dva sovražna tabora, ki sta se spoprijela U. oktobra 1531 v hudi verski vojski pri Kappelu, severno od mesta Zug. Katoličani so premagali svoje nasprotnike, in Zwingli sam, ki se je oborožen podal na boj, ni prišel več živ nazaj. V novejšem času (1885) so mu postavili blizu Grossmiinstra poleg reke Limmat bronast spominek. Ostalih 14 (!) prolestantovskih cerkva nam ni treba omenjati, obiščimo raje novo katoliško baziliko „Liebfrauen-kirche", katero ugleda takoj vsak ptujec ter vprašuje, kaj je ta zgradba. Že njena impo-zantna lega v precejšnji višini (Weinberg-strasse) jo dela častitljivo, osobito masivni zvonik, ki spominja z mnogimi okni onega pri cerkvi S. Sernin v Toulouse na Francoskem, akoprav ima zadnji osmerostransko obliko, ta pa le čveterostransko. Srednja la-dija nima ne svoda ne stropa, da se vidi skozi lično izdelano tramovje sama streha, na velikanskem oboku pred svetiščem pa bereš besede: „Salve regina, mater miseri-cordiae, vita, dulc." Duhovščina izdaja vsako saboto list, ki stane 50 centimov za celo leto. List naznanja duhovna opravila, nedelje in naslednjega tedna, opominja odraščene, naj pridejo vsaj ob nedeljah in zapovedanih praznikih k maši, priporoča stanšem, naj pošiljajo otroke v cerkcv itd. Ako prideš v Ziirich, hočeš videti nekaj veliko-mestnega življenja. V tem oziru ti dam dober svet. Ni treba, da bi hodil iz ulic v ulice ter se vedno umikal na desno in levo, poišči si n. pr. ob deveti uri zjutraj pripraven prostor na krasnem trgu pred kolodvorom, ali pa se vstopi na vogel bližnjega mostu. Tu imaš izvanredno zabavo v prizorih, ki se vrše eden za drugim. Mimo tebe hiti ljudstvo raznega stanu in opravka, da ti kar mrgoli pred očmi. Pravo človeško mravljišče je to; kakor iz rovov prihajajo vedno nove množice na dan; komaj vloviš en zanimiv „tip", že se prikaže drugi, toda vsak zgine med čudno mešanico ali se izgubi v bližnjem ovinku. Težko boš ugledal koga brez dela, vsakemu se mudi, ker ga določena ura kliče domu, ali v pisarno, šolo, kuhinjo in kdove kam drugam. No, sedaj pride vendar mož, ki pelje počasi čuden voziček za seboj. Akoprav je vehikelj visok, zdi se vendar, da nima nobene teže, saj se mož nič ne upira z njim. Vedno bližje prihaja in slednjič se ustavi skoro nalašč poleg mene. Ni čuda, to stvar bi še otrok prepeljaval, ker je vsa votla. Na štirih straneh so razpete plahte najbolj živih barv, da jih mora vsakdo pogledati, ob španskih stenah pa se z velikimi črkami naznanja „eine grosse Sehenswürdigkeit in Ziirich." To originalno vado preteguje po-strežček od jutra do večera semintje, se ustavlja ž njo na trgih, ljudstvo bere naznanilo in podjetnik dobi obiskovalcev dovolj, da še pošteva ne, kar mora plačati za ambulanco. Na ptujem opazuješ vsako reč bolj z zanimanjem in bolj brezskrbno kakor doma. Z večjim zanimanjem zato, ker je reč nenavadna, torej ptuja; brezskrbno pa zaradi tega, ker se ni treba ozirati na druge ljudi, saj si popolno sam. Nikogar ne poznaš in tebe nihče ne pozna, nobeden te ne pozdravi in ti nobenega, živa duša se ne zmeni za-te. Kako prijetno čutilo, da si prost enako ptici pod nebom. V kraju, kjer bivaš, ostaneš dokler hočeš, in ko si se naveličal, imaš odprte vse štiri strani sveta, da greš naprej, kamor se ti poljubi. Za svojo osebo moram pripoznati, da sem v tujini boljši nego doma, naj že opazujem to boljšo stran v kakršnemkoli oziru. Sredi ptujih ljudi se obračam z večjim zaupanjem proti nebeškemu oboku, kjer je naša prava domovina. „Veri christiani patria est coelum" je odgovarjal apostol Norika sv. Severin (f 482) na vprašanje, kdo je in odkod pride. Na ulicah srečujem množico ljudi najrazličnejših stanov. Vsi so mi neznani, in vendar so moji bratje, ker imamo skupnega Očeta v nebesih. Dasi jc med njimi mnogo takih, ki so pozabili nanj, prejemajo vendar vsak dan njegove darove. Glej božjo dobroto! Gledajočemu velikanske stavbe in umotvore, stopa pred oči silovitost človeškega duha, ki je to izumil in izvršil. Kljub temu znamenita državoslovca, učita tudi, da je politiško narodnostno načelo veljavno. Samo tistim narodom ne priznavata pravice, da bi ustanovili lastno državo, ki nimajo dovolj sposobnosti za to. Vsak narod pa sme osnovati svojo državo, tako pravita, če vidi, da svojih smotrov ne more doseči v dosedanji državi in če se po pravici nadeja, da se bo gmotno ali duševno stanje zboljšalo, če se ves narod zjedini. To načelo je napačno tudi v tej obliki, kakršno vidimo pri Mohlu in Bluntschliju. Če pravita, da se ne smejo politiško zediniti tisti narodi, ki za to nimajo dovolj sposobnosti, nima to nobene vrednosti. O sposobnosti ali nesposobnosti odločuje vsak lahko po svoje. Politiško narodnostno načelo je v svojem bistvu zmotno. Res je sicer, da so tiste države, ki obsegajo samo eno narodnost, v marsičem na boljem nego mnogonarodne, ker nimajo medsebojnih narodnih bojev. Res je tudi, da narodna zavest sama vzbuja smer po politiški samostojnosti. A s tem pa še ni opravičeno načelo, da je narodnost izključna državnotvoma sila. Država izvršuje lahko svojo nalogo, če ima tudi razne narode v svojem okrožju. Pravzaprav je to še mnogo bolje. Boji in medsebojno tekmovanje se vrši po nekem redu, v nekih mejah ; izključno narodne države pa prenesejo boje na svetovno politiška tla. In ti boji bo mnogo nevarnejši. Sicer pa tudi v takozvanih narodnih državah ni brez narodnih bojev, samo da se vrše edino le v znamenju krivičnega samosilništva. Taka država hoče podjarmiti vse druge narodnosti v svoji sredi. Zgodovina narodnih držav je vrsta krivic in silovitosti. Kako kruto je zvarila F rancoska svojo narodno edinost! Bretonci, Germani, Iberi so morali umreti zanjo svojo narodno smrt. Kako dela Nemčija s Poljaki in Francozi, kako barbarsko goji svoje politiško narodnostno načelo Ogerska ! Politiško narodnostno načelo je v nujni zvezi s tistim pojmom naroda, ki smo ga opisali po Gum-plovviczu. Nravni zakon in njegova določila morajo vladati povsod, tudi v narodnih vprašanjih. Če se prestopijo, se s tem rušijo tla, na katerih stoje narodi in njihove pravice. Narodni organizmi potemtakem niso edini državotvorni činitelji; pač pa so pri tvorbi držav in drugih raznovrstnih družb silno važni. Sami po sebi ne pomenjajo še države, v državi pa pomenjajo sila mnogo. Pravico imajo, da jim država priznava njihov družabni značaj in ga jim brani. Liberalno načelo, da je država absolutna, takorekoč vsegamogočna, je rodilo zatiranje narodov. Zgodovina liberalizma v naši državi nam to jnsno dokazuje. Cesar Jožef II. je začel uvajati liberalstvo v zakone, zraven je pa tudi hotel p o n e m č i t i ne-nemške narode. Hotel je šiloma preobraziti Avstrijo v nemško državo. Odkrito se nam kaže pri tem ponesrečenem poskusu, da je ima vsaka stvar eno ali drugo pomanjkljivost, da ni popolna, naj je še tako občudovanja vredna. Kaj so vsa dela človeških rok v primeri s stvarstvom, posebno s svetovi nad nami? Glej božjo vsemogočnost! Ko se bližam velečastnim domom, vspe-njajočim se v višave, ter vstopim v notranji skrivnostni mrak, kamor dohaja skozi krasno barvana visoka okna nekaj čarobne svetlobe, tedaj se vzbujajo v srcu tista prijetna čutila, ki niso vselej v naši oblasti. To ni običajna vsakdanja molitev, ampak oni blaženi tre-notek pobožnosti, ko je duša dvignena v nadzemeljsko bivanje, kjer bi se rada mudila dalj in dalj. In ako bi tudi tukaj sklenil zemeljsko potovanje — v nekem kraju nas itak čaka konec — imam upanje, da najde truplo prostor v blagoslovljeni prsti, iz ka tere se vzdigne ob dnevu vesoljnega vstajenja. Pa — naj se kaže širni svet v bogastvu in krasoti, nobena reč me ne premoti, da bi ne ljubil nad vse svoje domovine. Majhena je in skoro neznana, a lepa; oso-bito slovenski planinski kraji ne zaostajajo za toliko hvaljeno romantiko švicarskih in tirolskih snežnikov. Čemu torej poveličevati to, kar je ptuje; le doma se ozrimo okrog sebe, pa bomo našli marsikaj, na kar je lahko ponosna naša dežela. (Dalje prib.) politiško narodnostno načelo protinarodno. Država mora priznavati enakopravnost svojih narodov. Medsebojnega tekmovanja sicer ne more zabraniti, zato tudi ne more ustaviti, da bi se narodne meje ne izpreminjale. Darovitejši, pridnejši, varčnejši zmagujejo. Grdo in kri^Bik.ga je, če se država s svojega stališča postavi la stran enega naroda in mu s svojo oblastjo pomaga v boju proti drugim. Poganska rimska država je slonela na načelu, da so samo Rimci in Grki pravi narodi, vsi drugi so ji bili barbari brez pravic in brez pomena. Materializem naših dni je prišel do ravno te zmote po drugi poti. Ker uči o človeku, da se je razvil iz živali, ne more poznati rodbinskega krvnega sorodstva med vsemi ljudmi na svetu.5 Krščanstvo uči, da izviramo vsi od enega, od Boga ustvarjenega para, in da je potemtakem vse človeštvo ena rodbina, ki mora živeti med seboj v ljubezni in vzajemnosti. Materializem pa pravi, da se razvija življenje v vednem boju, v katerem močnejši zmagujejo, slabši pa propadajo. Na-mestu pravic pozna edino le moč. Po teh svojih naukih tudi razlikuje močne in slabe narode. Dosledno trdi, da je prav, če slabši narodi izginejo. Razlika med gospodujočimi in med suženjskimi narodi, ki se je že mnogokrat čula v zakonodavnih zastopih, je v svojem bistvu materiališka. Prav tje spada, kamor Nietzschejeva razlika med nadljudmi in navadnim Človekom. Taka načela zatirajo vsako človekoljubje. Ker so narodi del človeštva, ki je po svojem bistvu ena velika rodbina, zato se mora z ljubeznijo do človeštva, s humaniteto družiti tudi ljubezen in spoštovanje do narodov. Proti humaniteti greši, kedor zatira narodne pravice, saj s tem krati človeku njegovo osebno pravo. Ta greh se maščuje. Mogočne države, ki so se ustanovile po zmotnem politiškem narodnostnem načelu, so propadle. Barbari so vrgli Rimljane. V našem času pa leze izmed narodnih bojev kot zmagovavec — žid na dan. Zid kraljuje naši dobi : v zbornicah, na trgu, v tisku in na vseučiliščih. Rimci so imenovali druge narode barbare; v resnici so se pa sami proti njim obnašali divje barbarsko v vojskah, v državnem življenju in v suženjstvu. Prav tako nizko so padle v novem veku tako zvane omikane države, ki so gazile natorno pravni značaj narodov iz napuha in dobičkarstva. Nepopisna surovost spremlja pota »omi-kovanja« in »kolonizacije«!, po katerih hodijo liberalne države. V Braziliji so s tem nosili omiko ubogim divjakom, da so jim delili obleko kozavih ali drugače nalezljivo bo'nih ljudi in s tem zanesli kužno smrt vanje. Holandci in Angleži iz-obražajo afriške zamorce z žganjem in jih s tem izročajo gotovemu propadu. Žganje je tudi najbolj razširjeno vzgojno sredstvo med Indijani v Ameriki. V Polineziji so seznanili omikanci divjake z ostud-nostjo, da be ženske prodajajo. Silili bo jih k temu. Ostudnih nenravnosti je prišla tudi drugod cela vrsta med neizobražene narode v imenu omike. Kot na divje zveri so se napravljali v tem imenu lovi nanje; v brezmejni podlosti Be jim je ropala njihova zemlja. S krvjo bo pognojena tla liberalne civilizacije in kolonizacije. • Dve različni misli imamo v tem oziru : mo-nogeni s t i S k o, ki pravi, da so se ljudje razvili na enem kraju, dasi ne od enega para; in p o 1 i -g e n i s t i š k o , ki uči, da so se ljudje razvili iz živali na različnih krajih. Politični pregled. V Lj ubij an i, 31. julija. Razpor mej moravsklma češkima strankama, ki ga je povzročil dr. StranBky s svojimi ljudmi, in ki bi bil usoden za češki narod na Moravi, če se res izvede po njegovem načrtu, obsojajo vsi treznomisleči krogi, ki uvidijo sedanji neugodni položaj na Mo ravskem. Tako piše praška »Politik" mej drugim to le: Mi zelo dvomimo, da bi se češki stranki na Moravskem dali zvoditi tako teroristiškim sredstvom, da bi odstopili oc tega, kar smatrati za svojo dolžnost napram narodu. Zveza čeških strank v moravskem dež. zboru temelji na sklepu zaupnikov obeh strank in jo more torej razveljaviti samo ta korporacija. Ako hočejo Mladočehi prevzeti odgovornost za tak razdor in tako osla-bljenje češke narodnosti v tako težavnem položaju, potem naj le razdro skupno organizacijo. S takim korakom bi pa le dokazali, da so pri njih mnogo bolj merodajni interesi lastne frakcije, nego interesi naroda. — Sicer pa so sme pričakovati, da mlado-češki izvršilni odbor ne bo odobril tega, kar želi Stransky, ker ve, da bi si s tem škodovali največ Mladočehi sami. Razpor mej nemško ljudsko stranko in vsenemci. Povodom sedanjega volivnega gibanja na češkem se je vnel srdit boj mej odločnimi pristaši nemške ljudske na jedni ter schonererjanske stranke na drugi strani. Prvi so se z največjo odločnostjo postavili po robu zahtevi Wo!fijancev po nemškem državnem jeziku, in zahtevajo jedino le razdelitev Češke ali bolje: avtonomne samouprave za nemški narod. Kakor znano, so Woliovci nasprotni temu programu, ne vedo pa menda še sedaj ne, kako naj se izvede zakonita določitev nemščine kot državnega jezika. Ti nasprotniki Wolfovcev gredo v svoji polemiki celo tako daleč, da zametujejo Wolfovo politiko, katere konečni vspeh bo sledeči: Imeli ne bomo nikakega nemškega državnega jezika in nikake razdelitve Češke zemlje v nemški in češki del, »pač pa napredujoče čehizovanje naše nemške domovine«. — Kakor razvidno iz teh besed, je boj res dokaj srdit. Toda pomisliti treba, da je to samo volivni manever. V volivni borbi hoče vsaka stranka utrditi in zboljšati svoje stališče ter se poslužuje v ta namen vseh mogočih sredstev. Pozneje pa bodo nemški nacijonalci zopet šli roko v roki z Schonererjanci, saj takrat bodo že imeli v svoji posesti mandate, za katere se sedaj bore. Volivna pravica žensk v Galiciji ? Zelo značilen sklep je storil te dni pravni odsek krakovskega mestnega zbora. Sklenilo se je namreč, da morajo novoizvoljeni zastopniki mestnih skupin v deželnem zboru delovati na to, da dobe tudi ženske volivno pravico v mestni Bkupini za deželni zbor. To bi marsikdo smatral za napredek, toda to je le na videz. Uvesti jo hočejo namreč na ta način, da bodo volile omožene ženBke po svojih možeh, neomo-žene pa po pooblaščencih. Da to ni volivna pravica v pravem pomenu besede, se vidi na prvi hip, ker bi se tem načinom ne izražala prava volivna svoboda. Sicer bo pa že deželni zbor poskrbel za to, da ta sklep mestnega sveta roma v koš. Položaj avstrijskih Slovanov in njega vzrok. Vzroka sedanjemu neugodnemu položaju avstrijskih Slovanov je iskati jedino le v zvezi Avstrije z Nemčijo. To dejstvo je jred nedavnim naglašal dr. Rieger napram nekemu sotrudniku „Peterb. Vjedemosti Rekel je mej drugim, da se položaj Čehov in ostalih Slovanov v Avstriji radi tega noče zboljšati, ker se na Dunaju uklanjajo pritisku, ki prihaja iz Berolina. Na Dunaju slu tijo nevarnost jedino le od strani Rusije, Nemčija jih navaja in podpira v tej domi šljiji. Vsled tega je nujno potrebno, da vo ditelji ruske zunanje politike obiščejo Dunaj, da na Donavi dokažejo, kako prazen strah so jim vcepili ljubi »prijatelji« na severu. Dokazati bi jim morali, da se Avstriji ni treba tresti pred Rusijo, marveč pred Nem čijo, katere načrt za bodoče nje prodiranje je itak zadostno znan. — Naši vodilni krogi se seveda sedaj še Bmejejo takim opominom, ker uvidijo v Nemčiji največjo prijateljico, v Rusiji pa najbolj zagrizeno sovražnico, toda spomnili se bodo opominov modrih politikov, ko bo pa bržkone že prepozno. »Ljubeznivosti« naših zaveznikov. Mej tem ko voditelji naše zunanje po litike in njih prijatelji to- in onstran Litave ne morejo prehvaliti koristi, ki jo baje ima naša monarhija od zveze z Nemčijo in Italijo, in izkazujejo tema dvema zaveznikoma vsakojake usluge, kažeta poslednja dva svojo »naklonjenost« proti Avstro-Ogerski na prav posebno čuden način. Vlada v Berolinu je objavila tak carinski tarif, ki ne more biti v korist ne kmetijstvu, pa tudi ne obrtu in trgovini v Avstriji, Lahi pa kažejo svojo na klonjenoat proti svojim zaveznikom s tem, da manevrira njih brodovje v Jadranskem morju mej Puljem in Benetkami ter deloma ob obrežju Albanije. Te vaje italijanske mornarice pač ne morejo imeti drugega pomena, kot neko poskuŠnjo za svojedobni napad na avstrijsko obrežje ter osvojitev albanske zemlje. To početje italijanskega zaveznika se je menda tudi našim optimistom v vladnih krogih jelo dozdevati precej sumljivo, ker bo že poslali vojni ladiji »Cesar Karol VI.« in »Pelikan«, da opazujeta dogodke ob albanskem obrežju. Seveda se vkljub temu tej stvari ne pripisuje nikake posebne važnosti in bodo še nadalje skušali izkazovati vsakovrstne ljubeznivosti svojima »prijateljskima« zaveznikoma, napram Rusiji pa ostali hladni in se pripravljali za napad od njene strani. Vihar v angleški zbornici. V angleški spodnji zbornici so včeraj dovršili razpravo o zemljiškem davku. Razprava o tem vprašanju je bila zelo burna, ker vladna predloga nikakor ne odgovarja potrebam in željam kmečkega prebivalstva. Naj poprej so se spoprijeli liberalci in konservativci. Culo se je mnogo klicev po policiji, in vihar se je nekoliko polegel še le potem, ko so posl. Redmonda in 0'Briena izključili od nadaljnje seje. Kajpada bo tudi Irci živahno ugovarjali vladni predlogi, ki pa je vkljub temu obveljala v drugem branju. O begu predsednika Steina poroča dopisnik Reuterjevega urada iz Kroonstadta naslednje podrobnosti: Angleški general Broadvvood je v noči pred napadom na kraj Reitz v naglem diru prišel po krivdi nekega voditelja kakih pet km. proč od Reitza med holme in prepade. Vendar pa se je posrečilo 7. dragonskemu polku hipoma udreti v vas, kjer je bilo postavljenih nekaj šotorov, v katerih so bivali Buri in oranjska vlada. Tu in v bližnjih hišah so ujeli angleški vojaki 28 članov oranjske vlade. Je-dnega izmej njih so zasačili ravno pri kopanju. (!) Nekega druzega so pa opazili v istem hipu, ko jo bos in golorok skočil iz neke hiše v drugo, iz katere je prišel v najkrajšem času, skočil na osedljanega konja in pobegnil kot blisk izpred očij. Neki dra-gonec, najboljši strelec v celem polku, ga je pri tem opazoval ter poskušal ustreliti nanj iz bližine 50 korakov. Toda ker se mu je pokvaril mehanizem v puški, ni mogel sprožiti. Na ta način se je posrečilo pobegniti — Steinu, ker ta in nihče drugi je bil zgoraj opisani begun. — Morda je pa ta pripovedka malo drugačna v luči resnicoljubnega poročevalca. Dopisi. Iz Budimpešte, 27. julija. Nikdar nisem preje kdaj menil, da bodem nekoč videl ta zares krasni spomenik generalu Hen-tziju. Zato pa se imam v prvi vrsti zahvaliti svojemu gostoljubnemu prijatelju, višjemu štabnemu zdravniku g. dr. J. K., s katerim sva se peljala iz mesta čez most na verigah z električnim tramvajem. Kakor že v prvem dopisu omenjeno, se je moral ta spomenik prenesti na obširno zaprto dvorišče kadetne šole in brez posebnega dovoljenja ga ne more nihče si ogledati. Že leta 1851 je bil ta spomenik hrabremu Hentziju in njegovim junakom postavljen. Vlit je iz brona na 12—13 metrov visokem stebru V gotskem slogu in je stal 250.000 gold. pri Fernkronu na Dunaju ter je res »impo-zanten!« Pod bronastim stolpičem leži junak general Hentzi vznak na tleh, angel pa mu poklada za glavo venec, z drugo roko pa mu kaže s prstom kviško proti nebesom, kar je res zlo ginljivo in tudi pomenljivo. Pod njim pa stoji napis: »General Hentzi mit dem Obersten Abbanah und 418 Soldaten starben den Opfertod für Kaiser und Vaterland 1849«. Vseh teh junakov imena stoje zapisana v bronu. Stotnik kadetnega zavoda, ki nama je kazal in razlagal pomen tega spomenika, je rekel, da so bili vsi isti vojaki — junaki iz bivšega varaždinsko - gjurgjevačkega in varaždinsko-križevačkega graničarskega polka. Tudi njih imena, ki so pravilno pisana ali vlita, kažejo, da so res morali biti vsi isti junaki sami Hrvatje, ker večina njih imen se končuje na — »ič« ! Tu sem se nehote spominjal grškega junaka Leonide in njegovih zvestih 300 junakov, katerih spomenik je še zdaj v ter-mopilski soteski. Tako so prelivali Hrvatje 1848—49 za cesarja in domovino svojo srčno krv na raznih bojiščih po Italiji in Ogerskem. A kaj so prejeli za to svojo zvestobo? Ni mi treba tega razlagati, kajti vsakemu je znana žalostna zgodovina, ki se vrši jv naši dobi. Ta oholost se utegne prej ali slej gotovo še otepati Madjarom, katerim niso prava drugih narodnosti v »magyar-orszagu« sveta, da jih teptajo z nogami. Zato se pa leto za letom izseljuje na tisoče, zlasti Slovakov v Ameriko, ki pa se vračajo s samozavestjo. Ko sva si ogledala ta prekrasni spomenik, se odpeljeva s tramvajem do četrt ure oddaljenega podnožja »Švabske gore« (= Svabhegyi), od koder pelje železnica na zobce na vrh goro za 80 vin. gori in doli. Moj prijatelj mi jo opazil, da sva med gosti — 50 nas je bilo — mi dva sama krščena, a ostali pa sami prepeličarji! Na vrhu griča je več krasnih hotelov in je kaj lep razgled na Budimpešto in daleč na okrog. Do vrha potrebuje vlak 25 minut. Po obširnem Šva-benbergu je raztreseno vse polno letovišč, katerim so skorej edino le židovi lastniki. Žal, da je postalo nekdaj tako slavno ma-rijansko kraljestvo židovska domena, kar vsi dobro misleči pomilujejo. »Magyarorszag« je postal Židom Kalifornija. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. julija. Nova masa slovenskega jezuita •v Ljubljani. Po dolgem času je danes zopet zapel prvo sv. mašo slovenski o. jezuit. Od 1. 1773 ni bilo v Ljubljani nove maže iz reda oo. jezuitov. Po toliko dolgem ¿asu je danes doletela ta izredna sreča sina g. Avgusta Erzina č. o. Alojzija E r-z i n a. Kot osmošolec je zapustil svoj rodni kraj in po dolgoletnih študijah v Inomostu, Požunu, St. Andrežu in petletnem profesorskem delovanju v Travniku povrnil se je predvčerajšnjim po 151etni odsotnosti iz Ljubljane za nekaj trenotkov v krog svoje rodbine, ki je lahko ponosna na toli odličnega sina. Danes zjutraj ob 8. uri je bral v kapelici jezuitskega samostana o. Alojzij E r z i n prvo tiho sv. mašo. Stregel mu je pri sv. daritvi o Žužek. Kapelica je bila polna odličnega občinstva. Popoludne se je vršil v gostoljubnih prostorih botrice g. Č e r n e t o v e na sv. Petra cesti slavnosten obed, ki se je razvil v prijetno zabavo. Posebno ginljiv je bil prizor, ko je najmlajši brat novomašnikov bletni Pavel v imenu mnogobrojnih bratov in sestra čestital novo-mašniku. Vršile so se napitnice v slovenskem in hrvatskem jeziku. G. novomašnik se povrne sedaj k nadaljnim študijam v Ino-most in Line. Bog spremljaj novomašnika na vseh njegovih potih in daj mu povsod mnogo vspeha pri njegovem delovanju ! — K temu poročilu omenjamo še, da ima g. Avgust Erzin še dva sina v jezuitskem samostanu v Travniku. Praktični kurz v knjigovodstvu kmetijskih zadrug se prične v ponedeljek, 5. avgusta, zjutraj ob 8. uri v dvorani »Katol. doma«. To se naznanja onim, ki so priglasili udeležbo ali se še menijo priglasiti. General frančiškanskega reda, preč. P. Alojzij Lauer je nevarno zbolel v Rimu. Po zdravnikovi izjavi je malo upanja, da bi okreval. Instalacija župana Hribarja bo dne 3. avgusta ob 11. uri v,Mest. domu', ker je cesar njegovo izvolitev potrdil. Imenovan je učiteljem-voditeljem na slovenski šoli na Ajševci (Staragora), katero vzdržuje mestna občina goriška, g. Jožef V i 11 o r i, doslej učitelj na Vrhu. _ Računski praktikant g. M. B r a d a š k a v Ljubljani je imenovan računskim asistentom. Č g. župnik Aljaž, ki se je bil malo poškodoval, je danes zdrav zapuBtil bolnišnico. Isterski deželni zbor. Brzojavno se nam poroča, da je bil včeraj v Kopru otvor-jen isterski deželni zbor; navzočih je bilo 24 poslancev. Deželni glavar je prečital izjavo italijanske večine, da se zopet ne bode udeleževala obravnav, ker je bilo sklicanje deželnega zbora v uradnih listih objavljeno tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. U tega sklepa italijanska večina, da vlada priznava slovenskemu in hrvaškemu jeziku ravnopravnost z italijanskim. Zbornica nato prestopi na dnevni red. V razpravi o učiteljskih pravnih razmerah se oglasi tudi poslanec Spinčič. Galerija prične razgrajati. Ko je moralo občinstvo zapustiti galerijo, je Spinčič dokončal svoj govor. Ker je mej tem zbornica bila nesklepčna, je dež. glavar zaključil sejo. — Res, lepe razmere so v Istri! Velika večina prebivalstva je slovanskega rodu, a oholi Italijani bi jo radi po-basali v svoje brezdanje malhe. S temi ljudmi se ne sme govoriti — v rokovicah. Tretje moiko učiteljišče na Šta-jarskem. Pri letošnjem proračunu je sprejel štajarski deželni zbor predlog, naj deželni odbor do prihodnjega zasedanja vse potrebno ukrene za ustanovitev moškega učiteljišča na Gorenjem Stajarskem. Smrtna kosa. Umrla je v Illebinah mati g. dr. Sv. Korporiča, g. Hildegarda K o r p o r i č , rojena pl. Beloševič. Naše najiskrenejše sožalje! — V Pliberku je umrla soproga okrajnega sodnika gospoda Detičeka. — V Benetkah je umrl pri neki operaciji gostilničar in hišni posestnik iz Celja Lah Jan. Lamparuthi. — Pri sv. Martinu v Rožni dolini je umrl poštar in trgovec gospod Ivan Križan. — Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je umrl vpo-kojeni nadučitelj in posestnik gosp. Martin R e p i č , star 74 let. — Umrl je 27. t. m. na Dunaju v bolnici grof Adolf T h u r n -Valsassina, star 47 let. Petindvajsetletnico svojega duhovniškega delovanja je 26. t. m. praznoval vodja zagrebškega učiteljišča č. g. Karlo Matica. Občinski svet ljubljanski ima redno sejo v petek dne 2. avgusta 1901, ob šestih zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu so: Poročila mestnega magistrati: 1. o prošnjah za podelitev meščanskih podpor; 2. o oddaji kanala na Miklošičevej cesti; 3. o raznih popravah v šolskih poslopjih. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu C. Wagenführerjevega zastopnika v zadevi izvensodne poravnave. Stavbnega odseka poročilo o načrtu in proračunu za gradnjo kanala od jubilejske ubožnice do Zaloške ceste. Direktorija mestne elektrarne poročilo o razširjavi skladišča za premog pri električni centrali. Razstava Bratovščina vednega če-ščenja presvetega Rešnjega Telesa in za upravo ubožnih cerkva je priredila te dni v spodnjih prostorih Alojznfce razstavo cerkvenih oblačil, katera se bodo zastonj razdelila raznim cerkvam ljubljanske škofije. Odprta bo razstava do ponedeljka. Udje bratovščine in prijatelji cerkvene umetnosti so povabljeni razstavo si ogledati, da se prepričajo, kaj se z združeno močjo more storiti in kako zlasti to delo ljubi Bog blagoslavlja. Izžrebani porotniki. Dne 29. julija t. 1. so bili izžrebani pri e. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 2. septembra t. 1., nastopni gg. porotniki: Cerne Andrej, gostilničir in posestnik v Ljubljani; Cešnovar Janez, kramar in posestnik v Ljubljani; Ceferin Kari, trgovec v Postojni; Carman Gaspar, posestnik v Škofjiloki; Dolenc Viktor, posestnik in gostilničar v Razdrtem pri Senožečah; Ferjančič Alojzij, posestnik v Slapu pri Vipavi; Golob Valentin, trgovec v Ljubljani; Gorše Anton, kantiner in posestnik v Ljubljani; Galle Franc, graščak v Bistri pri Vrhniki; Janežič Emil, posestnik in dav-kar v p. v Perovem pri Kamniku; Kantz Julij, trgovec in posestnik v Ljubljani; Kästner Gustav, trgovec v Ljubljani; Krapš Anton, kavarnar v Ljubljani; Lorbek Jožef, gostilničar v Ljubljani; Lavtižar Gaspar, posestnik, pelt in branjevec v Kranjski gori; Lenče Karol, posestnik v Laverci pri Ljubljani; Mayer Franc, zlatoklepnik in posestnik v Ljubljani; Mesesnel Janez, posestnik v Vipavi; Pollak Karol, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Polak Ferdinand, trgovec v Kranju; Pavlin Alojzij, posestnik in gostilničar v Srednji vasi pri Kranju; plem. Premerstein Kajetan, posestnik v JeliČin vrhu pri Idriji; Rancinger Rajmund, špediter v Ljubljani; Schrey Jean, pek in po- sestnik v Ljubljani; Seemann Pavi, tovarnar v Ljubljani; Sare Lorenc, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Stricelj Ludvik, prod. premoga, dimnikar in posestnik v Ljubljani; Slane Fr., posestnik v Litiji; Terdina Fr., trgovec v Ljubljani; Tosti Janez, gostilničar v Ljubljani; dr. \Valdherr Jožef, imejitelj zasebnega učiteljišča in posestnik v Ljubljani ; Widmayer Ludovik, prodajalec pohištva in posestnik v Ljubljani ; Wurnik Janez, posestnik in podobar v Radovljici ; Zimmermann Jožef, posestnik v Za -gorji (Litija); Žnidaršič Leopold, mesar in gostilničar v Sp. Idriji; Žumer Jak., posest nik v Podhomu, (Radovljica). — Nadomestni porotniki. Benigar Jožef, c. kr. oficijal v p.; Dovč Franc, posestnik; Dzimski Alojzij, hranilnični oficijal; Francot Štefan, gostilničar; Illebš Franc, posestnik; Javornik Jožef, posestnik ; Kozak Miha, me sar in posestnik ; Krašovic Janez, posestnik; Rovšek Martin, fotograf, vsi iz Ljubljane. Za izlet čeških kolesarjev v našo slovenske krajo so je prvotno določeni program iz raznih ozirov nekoliko predrugačil ter je definitivno zdaj ta: V nedeljo dno 11. avgusta 1901: Odhod iz Prage ob 11. uri 35 minut dopoldne; prihod na Dunaj zvečer ob 7. uri 5 minut. Tu je prijateljski sestanek z dunajskimi Cehi.— V ponedeljek dne 12. avgusta 1901: Odhod z Dunaja ob 7. uri 45 minut zjutraj; prihod v Trbiž ob 5. uri 20 minut popoldne. Tu bi južinali. Iz Trbiža gredo v Žabnico, kjer puste kolesa, od tod na Višarje, kjer prenoče. — V torek dne 13. avgusta 1901: L Višarij (zajutrk) čez Žabnico in Trbiž v Rabelj (drugi zajutrk) na Predil in nazaj čez Rabelj v Trbiž (obed), Belopeč do Klanjških jezer (južina), od tam v Kranjsko goro (večerja in prenočišče). — V sredo dne 14. avgusta 1901 : Iz Kranjske gore (zajutrk) na Dovje, kjer pozdravijo župnika Aljaža, Mojstrana (drugi zajutrk), v Bled (obed), Vintgar, Bled (večerja in prenočišče). — V četrtek dne 15. avg. 1901: Bled (zajutrk), Bohinj (drugi zajutrk), s čolni po bohinjskem jezeru, k Savici, obed v Bohinju, popoldne v Bled (večerja in prenočišče). — V petek dne 16. avgusta 1901 : Bled (zajutrk), Kranj (drugi zajutrk). Tu po-lože venec na grob Prešerna. Jezersko (obed), v češko kočo na Grintovcu. Prenočišče deloma v koči, deloma na Jezerskem. — V soboto dne 17. avgusta 1901: Jezersko (zajutrk), Kranj, Medvode (drugi zajutrk), Ljubljana (obed in prenočišče). — V nedeljo dne 18. avgusta: Izlet v postojnsko jamo. — Naloga nas Slovencev je, da priredimo našim severnim bratom časten vsprejem. Zato se nadejamo, da bo ljudstvo Čehe povsod navdušeno sprejemalo; slovenske kolesarje pa pozivljemo tem potom, da gredo izletnikom mnogoštevilno nasproti ter jih spremljajo. Zlasti dne 18. avgusta, ko je nedelja, pričakujemo, da se pridruži Cehom veliko število naših kolesarjev, zato tudi namerava »Zveza slovenskih kolesarjev« prirediti isti dan velik zvezni izlet v Postojno. Okr. učiteljska konferenca za ljubljansko okolico se ja včeraj vršila v telovadnici druge mestne deške šole. Okr. sol. nadzornik g. prof. Zupančič je poročal o svojem nadzorovanju ter priporočal učiteljem, naj se marljivo poslužujejo učit. knjižnice in odtegujejo političnim bojem. Nadučitelj g. Benedik je poročal: »Kako naj šola deluje proti žganjepitju«. Sestanek abiturijentov na Sušaku odložen. »Novi list" z Reke poroča, da je sestanek abiturijentov na Sušaku odložen na 5., 6. in 7. dan septembra in to na izrecno željo mnogih udeležnikov. Zahvala. Slavno pevsko društvo «Slavec« priredilo je dobrodelno slavnost v korist ponesrečenim pogorelcem. Prejeli smo prelepi dar 433 K 93 v. za ponesrečeno Go-renjo Vas. Podpisani pomožni odbor se slavnemu društvu »Slavec« tem potom v imenu ponesrečencev kar najtoplejo zahvaljuje. — Pomožni odbor Gorenja vas, dne 30. julija 1901. — Fr. Jelovčan, zapisnikar. Matej Pintar, načelnik. Vencel Paleček, Simon Se-ljak, Groga Dolinar. Ljubljanske novice. S k r u t i n i j pri volitvah v bolniško blagajno jo bil danes pri kazenskom sodniku okrajnega sodišča v Ljubljani tako končan, da je bil ljubljanski občinski svetnik Josip Turk vulgo Bolčev Pepe, kateri je, kakor je našim braveem še znano, razžali! celo volivno komisijo in posebej pa še gosp. dr. Brejca, in nameraval na ta način onemogočiti izvršitev skrutinija, obsojen na deset dni zapora. Ker pa je bil, kakor je sodnik naglašal, še le dvakrat kaznovan in je vzoren meščan, se mu je ta kazen spremenila v denarno globo 100 kron v zaklad za mestne reveže. Vsa ta kazenska zadeva bi se bila preprečila, ako bi bil mestni magistrat, ki se je svoj čas silno zanimal za bolniško blagajno in nje vodstvo, skrbel za to, da bi se bil vzdržal mir in red pri volitvah Na dan volitve je pa kar ves organizem na rotovžu zastal; ni bilo dobiti niti policaja niti njih načelnika in še manj kakega uradnika, če tudi jih je volivna komisija iskala povsodi. Tako se ima občinski svetnik Turk zahvaliti njemu podrejenim magistratnim organom za kazen. — Novi most. Na notico pod tem zaglav-jem v 170 štv. nam je g. Adolf Reich poslal sledeči popravek : »Ni res, da je Alojzij Forstner, uslužbenec pri zgradbi jubilejskega mosta v Ljubljani, prodajal meni les in cement, ukraden baje svoji tvrdki.« K temu pripomnimo, da smo prejeli dotično vest iz dosedaj zanesljivega vira in da sta jo že pred nami objavila »Laib. Zeit.« in »Narod«. Iz Mekinj. Pri volitvi obč. predstoj-ništva dne 26. t. m. je bil izvoljen županom za našo občino Jože Hočevar, svetovalcema pa Primož Košir in Jernej Jan, vsi vrli krščanski možje. Ponesrečil se je včeraj dopoldne na Zid mostu premikač F. Ferdinand. Zašel je mej dva vlaka. Odtrgalo mu je levo roko in zdrobilo obe nogi. Ponesrečenca so prepeljali v Ljubljano, a je umrl že mej potjo. Ulom. V zaprto hišo klobučarja Jan. Smalca na Mirni se je 25. t. m. priplazil neznan uzmovič, ki je odnesel gospodinji iz zaprte omare zlato uro in medaljon v vrednosti 60 K ter 120—160 K denarja. Hranilne knjižice, glaseče se na 4800, so ni upal odnesti seboj. Dosedaj ga še niso mogli zaslediti. Utonil je pri Gabersdorfu na Štajerskem dragonec Jožef 11 1 a d n i k. Napad? Nemški listi poročajo, da je bil v bližini Tržiča napaden tovarnar Charles Moline s svojo sestro. Napadalce jo prepodil s streli iz revolverja. Kaj posebno hudega torej pač ni bilo. Za nov most čez Savo pri Brežicah je postavil štajerski dež. zbor v deželni proračun 100.000 K. Za železnico Orobelno-Slatina se je pooblastil štajerski dež. odbor, nakazati dovoljenih 800.000 K dotičnemu delniškemu društvu, ako : 1. ne bodo presegali stroški 3,040.000 K. 2. ko dobi dotična delniška družba koncesijo ter železnico tudi dogradi. 3. da družba povrne dež. železniškemu odseku vse stroške, katere bo ta imel z načrti. 4. da se prepusti dež. odboru v upravi nove železnice primerno zastopstvo deželnih interesov. Varnostnaštajarsko-ogerski meji. Za varnost na štajarsko-ogerski meji se pomnoži štajarsko orožništvo za sodom po-stajevodij in 28 mož. Služba muzikanta so dobi pri celjski narodni godbi. Dotičnik lahko vstopi v trgovino kot služabnik. Oglasiti se je treba takoj pri g. Iv. Likarju, blagajniku in gospodarju godbe. Iz Aleksandrije nam pišo slovenski rojak: P. Frigdijan Giannini, varuh sv. dežele, je 1. julija dobil iz Rima veselo novico, da so sveti oče Leon XIII. dali napraviti posebno spominsko svetinjo za one božjepotnike, ki obiščejo sveto deželo. Kardinal Ledochowski jo v imenu svetega očeta pisal o. Giannir.iju preprijazno pismo, v katerem vzbuja gorečnost tor opisuje svetinjo, ki ima podobo jeruzalemskega križa, svetinje bo bronaste, sreberne in zlate. Slab strelec. Neki kmet v Truškah je hotel ustreliti kokoš, a jo po nesreči ustrelil kmetico Katarino Kozlovič v roko. Ranjeno ženo so odpeljali v tržaško bolnico, kjer so jej svinec izvlekli iz roke. Franko Stein v Celju Dne 25. avgusta pride znani nemškoradikalni poslanec Franko Stein v Celje. Tedaj bodo celjski nemškutarji praznovali ustanovno slavnost društva nemškonarodnih pomočnikov. Pred dvema letoma se je jugoslovanskim steno- grafom v Žalcu o priliki njih zborovanja prepovedalo slavnostne govore, videti ho čemo, kako bode celjsko okr. glavarstvo postopalo napram možu, ki je 28. fehr. v državnem zboru dejal, da je danes vsakdo neumen, ki je v Avstriji domoljub. Nesreča slovenskega delavca na Češkem, h Polavna na Češkem se poroča o veliki nesreči pri predoru pri Markelsdorlu tik Tambalda. Na delavce, ki so ondi delali, se je udrla skala. Tri delavce je močno poškodovalo, mej njimi Franca Humarja, doma iz Lokovca. Humar je bil tako močno poškodovan, da je tekom jedne ure umrl. * * . Spomenik Nj. Veličanstva so mi-nolo soboto slovesno odkrili v Zemunu, in sicer v lepem mestnem drevoredu. Spomenik je napravil znani hrvaški kipar Ivan Rendič. Hrvatski dom bodo 4. avgusta otvo rili v Vrbniku na otoku Krku. Lepa in ukusna zgradba bode središče in shajališče vrhniških in vobče krških Hrvatov. Za to zgradbo so se trudili razni hrvaški domoljubi. na čelu jim dr. D. Viteaič. Medovičevo sliko „Bachanal* hoče kupiti zagrebški mestni zastop za 6000 kron, da jo postavi v mestno dvorano. Samomor inženirja. V Brnu se je ustrelil v nekem ondotnem hotelu inženir železnic iz Trsta Pavel Katholicki. Dvojni umor. V bližini Reke sta bila nedavno v svoji hiši umorjena mož in žena Kortič. Sedaj so v Reki prijeli človeka, o katerem Bumijo. da je morilec. Ime mu je Jožef Rasport, 581etni krošnjar iz Klane v Istri. Telefonska in brzojavna poročila. Sv. Križ pri Ljutomeru, 31. julija. Stolni dekan mariborski dr. Ivan Križa nič danes ob 2. uri popoludne umrl. Dunaj, 31. julija. Povodom odpo-tovanja avstrijskih vojnih ladij „Elizabeta" in „Zenta" iz vzhodnoazijskega vodovja se je cesar brzojavno zahvalil častnikom in vsemu moštvu za požrto-valno in uspešno delovanje in jim želi srečno vrnitev. Dunaj, 31. julija. Dr. Korber je imel včeraj pogovor z dr. Stranskim. Dunaj, 31. julija. Tukajšnje češko katoliško politično društvo je imelo včeraj protestno zborovanje proti predlogu poslanca Koliska glede nemškega jezika. IS1, 31. julija. Včeraj popoldne se je ob ogromni udeležbi prebivalstva vršil pogreb prof. dr. Widerhoferja. Blagoslovu v župni cerkvi je prisostvoval cesar z vsemi tu bivajočimi člani cesarske hiše. Trst, 31. julija. Bolezen škofa Sterka je jako nevarna. Trst, 31. julija. Stavki kamnosekov so se pridružili včeraj tudi kamno-lomci. Lvov, 31. julija. „Kurjer Lvovski" poroča: Pri bližnjih deželnozborskih volitvah bode Stojalovskega stranka postavila v 15 kmečkih okrajih svoje kandidate in računa, da zmaga v devetih okrajih. Rusini utegnejo dobiti petnajst mandatov, Danielakova kršč.-soc. skupina štiri, katol.-nar. frakcija Zygulin-skega tri, poljsko-kmečka zveza štiri in samostojni poljski demokrati dva mandata. Budimpešta, 31. julija. (U. B.) Bivši minister ter sedanji predsednik poslanske zbornice Dezider S zi 1 a g y i je nocoj nagloma umrl. Včeraj popoldne se je povrnil iz Karlovih varov in se zaprl v sobo, kjer so danes zjutraj našli mrtvega. Zdravniki so konštato-vali, da ga jo zadela kap na možgane. Budimpešta, 31. julija. Razni listi trdijo, da je umrl Szilagyi nenaravne smrti. Zdravniki pa temu oporekajo in po znamenjih na mrliču trdijo, da je umrl že pred polunočjo naravne smrti. Szillagy je doživel 61 let in je v Ogerski igral veliko ulogo. Bil je prvi mažarski jurist, bil minister pod Tiszo, Szapa-ryjem in \Veckerlom ter prvoboritelj za civilni zakon. Pariz, 31. julija. Jezuitje so sklenili, da se ne bodo pokorili novemu zakonu proti redovnikom ter se do 1. oktobra vsi izselili. Poskrbeli pa so, da ostanejo vse njihove šole, katere so ustanovili in vodili. Curih, 31. julija. Včeraj je bil vodja anarhiške agitacije Gallioti pri svojem dohodu iz Pattersona aretovan. Berolin, 31. julija. Čuje se, da bodo nemški pomorski bataljoni na po-vratku iz Azije izkrcali se v Trstu in se preko Dunaja odpeljali v svojo domovino. London, 31. julija. 0 položaju v Braziliji se poroča iz Rio de Janeira: Tu vlada velik strah. Boje se, da bo propadanje industrije in trgovine neugodno vplivalo na državne finance. Žitne cene dne 30. julija 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen......K 8 25 do 8 26 „ „ pomlad 1902 ....„— „ — Rž za jesen........„ 7-11 „ 7-12 Koruza za julii-avgust . . . . „ 6-73 „ 5-74 , „ september-oktober . . „ 5 65 „ 5 66 „ , maj-junij 1902 . . . „ 5'44 „ 5-45 Oves za jesen.......„ 6'62 , 6 63 * Na budimpeitanski borzi: Pšenica za oktober......„ 8 00 „ 806 Rž za oktober.........6 72 „ 6-73 Oves za oktober......» 6-30 , 6-3l Koruza za julij.......„ — » — „ avgusta........5-23 „ 6-24 „ maj 1902 .......5-15 a 5-16 (Effektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 8'20 do 8 60 južne žel......., 810 „ 8-40 Rž „ „......, 715 , 7-35 Ječmen „ „......„ — „ — „ ob Tisi.........— „ — Koruza ogerska.........5-65 „ 5-75 Cinkvant , .......„ 6-75 ,, 700 Oves srednji..........7-35 » 7-55 Fižol............775 „ 10-00 Meteorologlčno porodilo. Višina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736'0mra. 1 Cas opazovanja Stanje barometre ▼ DIO. Tempera t or» po Oliijn V«tr»rt Nebo * t a* » 30! 9- zveè.i 7386 212 brezvetr. jasno 31 7. zjutr. 2. popol. 739 5 736 9 17 7 285 sl. jug. si. sever. oblačno jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 22-41 normale: 19 8' Zahvala. 734 1—1 Vsem dragim prijateljem in znancem, kateri so se nas ob smrti gospoda Josipa Kogej-a tako ljubeznjivo spominjali, osobito onim, ki so spremili pokojnika do groba, bodi iskrena zahvala. Rodbina Kogej - Kopše. I Mizarska zadruga | v Št. Vidu pri Ljubljani * se toplo pri-poroča preč. »A* duhovščini in vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne hišne oprave; ter tudi drage oprave, | temne in lika- ( ne , poljubno 1 po želji izvržene. — Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. V prav obilno naročitev se priporoča X W 238 23 J. Arhar, načelnik. Lak za šolske table, Xa,o£- goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 21 11—1 Vnanja naročila proti povzetju. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. ? 57 naravni, iz alkohola po vrenju napravljen, brez primesi nevarne in neprijetno dišeče ocetne kipline, se dobiva pri 714 10—2 J. J. Kantz-u v Ljubljani, llimska cesta 16. Jtajerska ^ n OSAS - SVETOVNOZNANA Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 8813M6 Udelovafelj strojev za pranje Kraus & Comp., Dunaj, XVIII., VUahringer Gurtel 53. Največa in najstarejša tovarna te vrste v Avstriji, prevzame napravo popolnih pralnlo in razpošilja zajamčeno dobre: 673 20—5 Pralne stroje na par, priznano najboljše Centrifuge, NajboijSi Wring-stroji Stroji za valjanje perila, vrste, za na roko delujoče brez ropota, ali na par, od za na roko ali na 28 gl. do 2000 gld. par, od 140 gld. više. (za ožemanje perila) v najboljše se-vseh velikostih, od stave,po24gl. 14 gld. više. in više. Stroji za likanje perila od 85 goldinarjev više. Natančni oenlkl a podobami v«eh strojev za pranje na željo brezplačno ln franko. Slngerjevi šivalni stroji so neobhodno potrebni za domačo porabo in industrijo. Slngerjevl šivalni Stroji so vzorne konstrukcije in izdelave. 5ln u 11 a j h k a borza. Dni 31. julija. Sknpai državni dolg v notab..... 99 05 Skupni državni dolg ▼ »rebru...... 99 95 avstrijska zlata renta 4°/„.......118 40 Avitrijska kronska renta 4•/„ 200 kron . . 95 70 Ogerska zlata renta 4%........118-45 Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... 92 95 JLvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1665 — Kreditne delnice, 160 gld....... 629 50 London vi*U .......... 239-50 Mimški drž. bankovci sa 100 m. nem.drI.velj.117-221;, 20 mark.............23-46 20 frankov (napoleondor)..............19 02 Italijanski bankovci.........91 — C. kr. cekini........................11-31 Dn6 30. julija. 3-2°/„ državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . . 186 — 6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 171* — Državne srečke I. 1864, 100 gld. . . . . 20? 50 4°/„ zadolžuice Rudolfove želez, po 800 kron . 95 20 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......144-25 Dunavske vravnavne srečke 6% .... 257-26 Donavsko vr&vnavno posojilo 1. 1878 . . . 105-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-26 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 430* — » > južne železnice 3°/0 . 342-75 » » južne železnice 6°/0 . 12160 » > dolenjskih železnic 4°/0 . —' — Kreditne srečke, 100 gld..............388 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 509' — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48-— Ogerskega » „ » 5 t 25 — Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....16°25 Rudolfove irečkn, 10 gld.......58-— Sa'aiove srečke, 40 gld................200 — St Gendis srečke, 40 gld................234 — WaIdsteinove srečke, 20 gld..............388 — Ljubljanske srečke....................6'> — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 269 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st r- . 5815 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........850 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • 89 25 Splošna avstrijska atavbinska družba . . . 144-— Montanska družba avstr. plan......412 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 4 50 — Papirnih rubljev 100 ..................253 75 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna i x v r i i t e v naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba M E B C U K" ., Wallzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojaiulla m v vseh gospodarskih in tnanfinih (tvarok, potem o kursnih vrednostih vseb ipekulaoijskih vrsdneitslh papirjev in vestni tvitl za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flarnlo.