^ <Un raa«o
m pravnikov.
ututi dally «cepi Saturdays. ' Sunday» a«wi Holiday
)__YEAH XXXIII
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradnlèkl in upravuHkl proa toril >667 South Lawndal. Ato.
Off to* of Publiootkmi M67 South Lawndala Av«. Tolopkono, RooknoU 4904
lista J« 96 00
tJ ÄTtä^w âSiTSS CHICAGO. ILL. PONDELJEK. 91. MARCA (MARCH 91). 1S41
Subscription $fl.00 Yearly
ŠTEV.—NUMBER 99
Accaptooo» for mailing at apootol rota of footaf provided for il metíon 1101, A«t of Oofc. 9, ÍSIT, oothorlaad oa Juno 14. 1918.
merika zasegla vse nemške, sraz™meiNlem
.....j a	.. , ô/« « Japonsko
alijanske m danske parmke!
Angleži potopili pel italijanskih bojnih ladij v bitki na Sredozemskem morju. Predsednik Roosevelt je ponovno zagotovil Jugoslavijo, da ji bo Amerika nudila vso pomoč, če se odloči za boj proti osisču. Nemci in Italijani v trumah zapuščajo Jugoslavijo. Belgrad namignil, da bodo vojaške čete udrle v Albanijo. Francozi v Marseillesu pozdravili novo jugoslovansko vlado. Hitler namerava pod-žgati staro sovraštvo med Srbi in Hrvati
ISHINGTON, D. C« 30. nik. On ae posvetuje s svojimi t.—Vlada jo zasegla vse kt. italijanska In dansko ka. ki se nahajajo v «me i teritorijalnlh vodah, po iju sabotaž« na Italijanskih kih. Člani posadk obrošnih so prišli na parnike včeraj loči ter razobesili ameriško tre. Akcija j« bila odrejena odlagi zakona proil sabota-frejetega po vstopu Amori-prvo svetovno vojno 1. 1917. ino število zaseženih parni-k 65.
INDON, 30. marca.—Admi-ita je naznanila, da so an-e bojne ladjo potopilo pot torda celo šest Italijanskih h ladij v bitki na Sredo-kem morju. Angleško boj-d je so trčil« ob Italijansko kodnem delu toga morja v : in sledila je bitka. Iiali-10 izgubili krlžarke Flumo. in Zara ter ruillca Vlnce-ioberti in Maoairalo. RT EVERGLADES, FLA.. narca—Predsednik Roooe-
tovariši, ali naj ostane v vladi. Maček se boji, da bo Hrvatska prva čutila strahote nemškega in italijanskega napada, zato želi, da se belgradska vlada drži pakta, sklenjenega z osiščem.
Berlin, 29. marca. — Tukajšnji tisk je šele sinoči smel objaviti poročila o puču v Jugoslaviji in protinemških demonstracijah. Tisk omalovažuje položaj in skuša ustvariti vtis, da so bili izgredniki in demonstran-tje v Belgradu šolarji in drugi napol odrasli elementje. Poročila omenjajo navale na nemške trgovine v Belgradu in da je bilo več Nemcev tepenih v izgredih. Nemška kolonija je bila postavljena pod vojaško zaščito.
Doznava se, da so nemški krogi razočarani in da so jih dogodki v Jugoslaviji presenetili. Skrbno pripravljeni načrti so naleteli na ovire in dobro namazana diplomatična mašina osiš-ča je obtičala. Nacijski krogi še vedno upajo, da se bo nova ju-ie sinoči V svojem govoru goolovanaka vlada držala določb ponovno itegfantii do ^o J dttnejafcege pakta.
Marseilles, Francija. 29. marca. — Na tisoče Francozov je včeraj paradiralo po ulicah tega mesta in pozdravljalo Jugoslavijo, ki se je uprla osifiču. Na mesto, kjer je bil pred sedmimi leti umorjen jugoslovanski kralj Aleksander, so ljudje nanoaili grmado vencev. Čez dvesto policajev je bilo pozvanih v akcijo, da ustavijo demonstracije v prilog Jugoslaviji, ki je pokazala zobe Nemčiji in Italiji, kar pa se jim ni posrečilo. Demonstran-tje so prepevali Marseljezo in vzklikali: "Naj živi Jugoslavija!"
New York, 29. marca. — Ko se je knez Pavle, bivši jugoslovanski regent, pogajal z nadji v Berlinu in ko so njegovi ministri odpotovali na Dunaj, da podpišejo pakt z osiščem Rim-Berlin-Tokio, Je jugoslovansko ljudstvo dobivalo pozive po radiu, naj prime za orožje in udari po nemških zatiralcih. To dejstvo je bilo pravkar odkrito. Najmanj pet milijonov Srbov, Hrvatov In Slovencev je poslušalo te pozive v kavarnah, gostilnah in drugih javnih prostorih.
t Pozive po radiu je oddajal dr. toslav Petrovič, jugoslovan-pisatelj, na postaji WRUL v tonu. On se je včeraj vrnil v New York in se nastanil v hotelu Park Chambers. Reporter j em je povedal, da je imel govore po radiu večkrat na dan, v katerih je pozival jugoslovansko ljudstvo na odpor proti o-sišču. Petrovič bo nadaljeval z govori dnevno na newyorški ra
ika nudila vso mogočo po-Veliki Britaniji. Grčiji In drugim državam, ki so po-
0	po robu osliču. Zdrušono • bodo storilo vso. da usta->ohod agresorjev, ki hočejo nirati ves svet ln uničiti kracijo.
LGRAD, 30. marca.—Več Nemcev in Italijanov jo po-lo iz Jugoslavijo. Ti odha-m samo iz Srbijo, temveč
1	Hrvaške in Slovenijo. V adu so namignili, da bodo lovanske čet« udri« v Al-
0	in jo okupiralo, »hington, D. C.. 29. marca, zagotovilu državnega podili VVellesa novemu jugo-iiokcmu režimu, da bo A-
nudila vso pomoč Jugo-
1	če ic bo odločila za boj Nemcem, je predsednik
'veli v kablogramu mlade-ralju Petru ponovil to za-ilo. Kablogram se glasi: momentu, ko ste prevzeli 1 m vodstvo neodvisnega in *Ka ljudstva, vam želim 1 ameriški narod zdravje, ;vu Jugoslavije pa svobodo ¡odvisnost Dalje izražam It', da bosta Jugoslavija in ilia skupno delili koristi v ri4r'ju onih načel svobode j>r"«ti ki jih gojita in ne-} oba naroda."
•d. 29 marca — Viktor *''en nemški poslanik, je novo noto jugoslo-' zahtevo, da mora N'i*anr. i/javo o svojem ■«pMm osiftču. Ta vse-
izrocil vladi
id.
proti pretepa- ________
Doznava se. da se diopoetajl" lf>a m zadovoljiva premierja Dušana n.. SV.,je prejšnjo no-svoje stališče, (""»rja Jugoslavi-mH njo in osiš-veljavl, čeprav /..vrgla
1 v Belgradu na-^Vmčija ne bo Jogoalavije, tern-
ii il o>
P"JiKni
ri"t.i
i;» ki

Belgrad. 29. marca. — Jugoslavija, kateri načeluje mladi kralj Peter II.. ni hotela potrditi tri dni starega pakta z osiščem ln dobila je zagotovilo od Amerike o vsestranaki pomoči, s ko se upre nemški ln italijanski o-boroienl sili.
Ameriški poslanik An.. Bltss Lane je Izročil noto novi jugoslovanski vladi, ki se je gls-•'i/ati notrsnje »¡la, da bo Amerika prav tako "vanjem stare- pomagala Jugoslaviji kot poma-Srh' ,n "rvs- g. drugim državam, kt branijo n armada !.- »vojo neodvisnost in integrsl-noot in se bore proti agresorjem I .ane )e izročil noto generalu Dušanu Simoviču. predsedniku nove jugoslovsnake vlade 8i-movič je že informirsl Nemčijo. (I>ali« as I. strani.)
Domače vesti
PROSIMO!
Prosimo poročevalce novic, naj bodo točni s imeni ooob in krajev, da no bodo prihajala večno pritožba ln večni popravki. Toga Ja šo preveč! Na primer sadnjo dni smo prejeli Is Kenosha. Wis., dve vosii o smrti rojakinj a. V oni jo rečeno, da Ja bila pokojnica doma la Zatlčne vasi pri Novem moetu ln ima JI Ja bilo Mary, v drugI Jo pa reče-no, da Ja bila is Birčno vasi ln ime Ji J« bilo Franceo. Katera Ja pravaf Ml želimo, da so voo voati točno ln pravilno in to aa lahko doeoše. če so poročevalci malo potrudijo. Proelmol
Obiski
Chicago. — Peter Valenčič iz Clevelanda, O., je 28. marca obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete.
Is Jušnega Illinoiaa
Nokomis, 111. — Dne 27. marca je tukaj umrl John Ovca, star 55 let in rojen v Blagovici pri Kamniku. Bil je član društva 209 SNPJ in član jednote je -bil 28 let. Tu zapušča ženo, dva sinova, brata in sestrično.
Nov grob v Michiganu
Saginaw, Mich. — V tukajšnjem zavetišču je 17. marca u-mrl John Sušman, star 80 lat in rojen na Vranskem na Štajerskem. Bil je samaki in pred lati k teal «L&uwssu, Oklshomi in Detroftu, Mich., zdaj pa že nekaj let v St. Charlesu, Mich. Bil je član društva 473 SNPJ. r \ Is Bridgeporta, O.
Bridgeport, O. — Dne 26. marca je tu umrl za mrtvoudom John Gričar, star 66 let in rojen v St. Petru pri Novem mestu.
V	Ameriki je bil 40 let in tukaj zapušča ženo, pet sinov, tri hčere, brata in sestro. Bil je član društva 13 SNPJ.
Mlnneootske voo ti
Ely, Minn. — Pred dnevi je tu umrla Rose Černivec, članica društva 268 SNPJ. Doma je bila od nekod na Gorenjskem in zapušča moža ter več odraslih otrok.
Nov grob v Waukeganu
Waukegan, 111. — Tukaj Je u-mrla Mafy Košir, roj. Svete in doma iz Kamnika pri Preserjih na Notranjskem. V Ameriki Je bila 40 let in zapušča moža, pet sinov ln tri hčere.
Čikaške vesti
Chicago. — V South Chicagu je pred dnevi umrla Ana Zalo-kar, roj. Kern, doma iz Stare vasi pri St. Jerneju na Dolenjskem.
V	Ameriki je bila 40 let ln tu zapušča moža, štiri sinove in tri hčere.
Is Jušne Amerike
Buenos Aires, Arg — Tukajšnji rojaki so prejeli vest, da je 25. januarja t. 1. umrla v Vrtojbi ns Primorskem Marija Ba-tistič iz znane rodbine Klanjš-ček iz Podgore v visoki starosti 90 let. — Dalje je prišla veat, da je 2. januarja t. I. umrl v Temnici Alojz Rogelja, star 67 let.
popolnega s žnih problemih4 pravi uradno no po konferenci zunanjim min jem in nemškim strom Ribbentroj ca med njima ja
Detajli sporazuma še niso znani. Matsuoka ja v razgovoru s reporterji izjavili da je Japonska izstopila iz Uga narodov, ko se je prepričala, da sta se Velika Britanija in AJnerika odloČili za stalno opoziciji proti izvedbi japonskih načrtov na Daljnem vzhodu. Japonaka je prišla do zaključka, "da ja ^jeno mesto na strani Nemčije in Italije."
Matsuoka ja dalje rekel, "da je bila sklanjana Vojaška pogodba med Japonsko, Nemčijo in I-talijo, ko je tokijska vlada spo-znala, da Velika Britanija in A-merika ne bosta revidirali svoja politike. Mi nočemo ničesar od Amerike, temvaft le želimo, da nas pusti pri miru. Izločitev angleškega in amariškegs vpliva na Daljnem vzhodu je bil in o-stane naš dlj. Japonska se na vmešava v ameriške afere."
Situacija v Jugoslaviji moti razgovore med japonskim zunanjim ministrom in nemškimi voditelji, čeprav to dejstvo la ni bilo uradno priznano. S tam v zvezi je najbolj značilen komentar v listu National Zeitung. "Is sedanjih razgovoaov bodo prišli deftnltivni zakljAki," piše ta list. "Svet mora biti pripravljen na nove presenečenja v prihodnjih tednih in mesecih."
'n/.bilinrana in "♦»mejnih kra-;l'*oa na boj. •«toril Vla-
0
"'h Hrvatov, ki ' ' podprfdiwd-
Rumunija zahteva zadoščenje od Ogrtke
Bukarešta, Rumunija. 29 marca. — Diktator Ion Antonaocu ja povedal reporterjem. da romun-sko ljudstvo zahteva zadoščenja od Ogrske Vlada je prejela ža več pritožb proti zatiranju romunskih prebivalcev v severnem delu Sedmograške. Rumunija pričakuje, da bosta Nemčija in Italija zahtevali od Ogrske. da se mora držati določb sklenjenih dogovorov. Sedanji položaj je nezn<i«en in se ne sme nadsljevsti
Izločitev ameriškega vpliva v Agiji
Berlin. 29. SMtoa. — Med
Nemčijo in Japonsko je prišlo do o vaeh va-vprašanjih, ilo, objavlje-japonskim Matsuoka-an j im mini-. Konferen-jala več ur.
Produkcija letal
se
Izj'ava vojnega tajnika Stimsona
Washington. D. C.. 29, marca. — Vojni tajnik Henry L. Stim-son je dejal, da se je produkcija letal povečala v zadnjih tednih. Tovarne izdelajo povprečno 300 letal na teden.
Stimson je podal to izjavo na konferenci z reporterji, ki so hoteli dobiti točne podatke o produkciji bojnih letal. Vojni tajnik je naglasil, da se je situacija izboljšala ln da letalske tovarne obratujejo zadovoljivo.
Pomožni vojni tajnik Robert P. Patterson je tudi izjavil, da je bil mesec februar dober glede produkcije letal, prav tako tudi ta mesec. Ameriška bojna letala odhajajo v Anglijo v velikem številu.
Razlaičevanje Udov v Romuniji
Bukurešta, Rumunija, 29. marca. — Vlada je odredila razlaš-čevanje židovskih zemljišč, trgovin ln hiš v vseh romunskih mestih. Odredba je v skladju s programom splošne rekonstrukcije. 2ldje. ki so bili krščeni pred letom 1911 in oni, ki so bili ranjeni in odlikovani v bitkah, so itvaatl Možnost je, da bodo avtoritete ustanovile posebne židovske prodala v romunskih meetth. Ta možnost se očltuje v deklaraciji, da bodo avtoritete našle primerna sta novanja za razlaščene Žide.
5831 inozmmcev dobilo driavljanetvo v Chicagu
Chicago, 29. marca. — Pred J. Schlotfeldt, pokrajinski direktor imlgracije in naturalizacije, Je dejal, da je v prvih dveh me serih tega leta	Inozemcev
dobilo d rž« v I Ja neke papirje Poljsks. Nemčija Italijo In Velika Britanija so prispevale naj-
NAPADI NA NEMŠKA INDUSTRIJ SKA SREDIŠČA
Italijani priznavajo poram v Afriki
BELGIJSKE ČETE V AKCIJI
London. 29. marca. — Angleški letalci so metali bomba ns nemška industrijska središča v Kolinu, Duassaldorfu ln Pora-nju ter na nacljske "invazijake basa" pri Dunkirku, Brestu in Calaiau. Bomba so porušila vač vojaških objektov in zanatila mnogo požarov. Mnogo tovarn v Kolinu in Duesseldorfu ja bi lo razdejanih.
Admiraliteta poroča, da ja angleška podmornica torpedirala in potopila dva italijanska vojaška transporta v bližini obraž-ja južna Italija.
Rim. 29. marca. — Vrhovno poveljstvo ja sinoči priznalo padec Karana, utrjenega mesta v italijanski Eritreji, in Harrara, drugaga največjega mesta v A-beainlji. Evakuacija je bila odrejena z namanom preprečanja bombardiranja iz zraka. Bitke mad Italijani in Angleži sa nadaljujejo v okolici obeh maat.
Poveljstvo poroča, da so enote italijanake bojne mornarica u-drla v Sudaki zaliv ob Krati, grškem otoku, "kjer so potopila a-no sovražno bojno ladjo in poškodovala vač drugih.
Kaira. Egipt 29. marca. — Angleška čete ao po okupaciji Karana, fašlatične trdnjava, priča-
la prodirati proti Aamasi, glav- ^ namu maatu italijanska Eritreja, aa in Masssuju, eritrejski lukl ob Rdečem morju. Asmara laži 45 milj južnozapadno od Karana.
Fašistično trdnjavo ja branila armada 35,000 mož pod poveljstvom generala Aoste. Ta armada zdaj beži proti Aamari pod točo bomb, katere mečejo angleški letalci na njo. Napoved ja, da bo Asmara kmalu v angleških rokah. Keren ja padel po večtedenskem obleganju. Italijani so uprizorili vač proti naskokov na pozicija angleških ln indijskih čet, s so bili vsakikrst vrženi nazaj z velikimi izgubami.
Koliko Italijanov ja bilo ubitih in ranjenih v teku obleganja Kerena, ni znano. Angleži sodijo, da znašajo izguba 8000 u-bitih in ranjenih.
Vojaške avtoritete poročajo, da belgijske čete prodirajo v A-besinijo z zspada. Okupirale so že Gambelo, važno trgovsko središče. To je oddaljeno SO milj od meje angleško-eglptakaga Sudana in dvesto milj od Addts Abs-be, glavnega abesinskega mesta.
Pieatelj Jan Valtin aretiran
New York, 29 marca — Richard Julius Herman Krebs, ki je spisal knjigo "Out of the Night", katera jo izšla ža v »00,-000 izvodih, pod psevdonimom Jan Valtin, jo bil včeraj aretiran po federalnih avtoritatah kot komunist ln proti njemu ja bilo
Dies napadel predsednika CIO
Očita mu, da noče
iztrebiti komunistov
[i, » .
Washington. D. C.. 29. marca. — Martin Dies, načelnik kongresnega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je nspa-del Phllipa Murrayja, predsednika Kongraaa Industrijskih organizacij, ln ga obdolžil, da noče a-11 pa ne moro iztrebiti komunistov, ki kontrolirajo nekatera u-nija CIO. Dias je dejal, ds se že tri leta trudi, ds pregovori vodstvo CIO sa izločitev komunistov, tods ves trud ja bil doslej šaman.
"Komunisti so največji sovražniki delavcev v vsah državah," ja dajal Diea. "Oni aktivno sodelujejo s naciji povsod. V Ameriki vodijo sabotažo proti narodni obrambi s namenom, da zagotova zmago Hitlarju. Nikakor ne moram razumeti, zakaj unija CIO trpe komunista, največja sovražnike delavcev in demokracija, na vodilnih mestih."
Dies ja navadal imena 21 voditeljev unij CIO, ki so komunisti. Ti so Donsld Henderson, Ban Oold, Marcel Scherer, Kenneth Eggert, Ralph Dawaon, James J. Matlas, Samuel Burt, Joseph Chandler, John Harvay, Albert L. Smith, George Klalnn-man, John C. Lawson, Patrick McGraw, Samuel Nesin, Char-las Palmar, Robert L. Cruden, Max Parlow, Morris Plsar, Irving Pbtash, Robert Robinson in William Senter.
Murray ja pobijal Diasova ob-doUUtva in isjavil, da so bras polaga. Rskal ja, da Dias napa-
vsa delavska voditelja, ki sa
trudijo v kampanjah sa isbolj-šanje delavskega položaja ln zvišanje mezd, kot komunista. Njegov naman ja prosoren. On bi rad uničil unija, ki sa bora proti mogočnim korporacijam, katere kopičijo ogromne profita na račun narodne obramba.
Jackson zagovarja ameriško politiko
Pomoč napadenim državam potrebna
Havana. Kuba. 29. marca. — Federalni juatični tajnik Robert Jackson ja dajal, da,so Nemčija, Italija ln Japonsks kršila pravica In interese Združenih držav, ko so prijela za orožje in poga-žila sklanjane pogodba s drugimi državami. Njegova isjava ja bila prečltana na konferenci Medamoriške odvetniška sveaa, ki je bila otvorjena v lam mestu
"Mednarodno pravo daje A-merlki praktično in neomejeno podlago za akcija proti agresorjem ln pomoč državam, ki so Jih napadli," pravi Jackson v avoji izjavi. "Amerika ima tudi drugo podlago za akcijo, zapopede-no v načelu lastne obramba. Nobenega dvoma ne mora biti, da totalitsrske aktivnosti ogrsžajo politična, terltorljalne, ekonomske in kulturne Interese zapad-ne hemlsfere Iz tega razloga ja ameriška pomoč drŽavam, ki so
Kre^^f^lš^1 p.^1	l*»1«1«	-«resije upravlča-
oblastmi na Ellis Islandu in na-	na ln v soglasju z načeli mod-
to Izpuščen proti poroštvu $5.-	narodnagS prava 000 On ja nemški državljan In če ga bodo poslali v Nemčijo,
bo morda Um ustreljen. Krebs __-
je prišel nepostavno v Združene	S« Vrne domov
Jugoelovaneha kraljica
STAVKA V TOVARNAH BETHLEHEM CO. KONČANA
15,000 »tavkarjev «« vrne na delo
OBNOVA OBRATA V CHICAGU
JOHNSTOWN. PA* SI. marca. —Okrog 15,000 stavkarjev. čl«, nov Jeklarske unija CIO. sa bo danee vrnilo na dala v tovarne Bethlehem Steal Co. Stavka Ja trajala aamo dva dni. Kampa-nlja Ja obljubila, da aa bo pa«a-Jala s unijo kot predatevnieo delavcev. Dva tleoč delavcev Ja paradiralo po meotnlh ulicah, ko Ja bila naananjana Uravnava konflikta.
CHICAGO. 81, marca.—Unija Farm Equipment Workers CIO Ja praklioala stavke v tukajšnjih tovarnah International Harvaa-tor Co. Okrog 1100 atavkarjav se bo daaao vrnilo m dala. Stav-kar J l v tovarnah ta koaspeaUe v Raak Fallau, III« in Rlakmeadu, Ind.. sa bodo tudi vrnili na dala.
Bethlehem. Pa- 89. marca. —
Stavka v tukajšnjih jeklarnah Bethlehem Steel Co., ki je trajala štiri dni ln issvsla več spopadov med stavkarjl in driavno policijo, katero je governor Ar-thur H. James poslsl na pomoč kompanlji, ja bila včeraj konča* na. Kdo je zmagal, kompanijg al! unija, je še predmet ugibanj.
John Riffe, organizator Jeklarsko unije CIO, trdi, da so smagali stavkarjl, Kompanija je dala zagotovilo uniji, ds bodo vsi stavkarjl ponovno uposlanl brez izgube starostnih pravic in da jih na bo zapostavljala. Dalje je obljubila, da se bo pogajala s unijo v svrho sklenitve pogodbe.	•
Milwaukee. Wla« 29. marca.—
Allla-Chslmers Mfg. Co. ja naznanila, da sa ja 2500 ismed 7,-800 stsvksrjev vrnilo včeraj na delo. Harold Chrlstoffel, predsednik avtne unije CIO, kl Ja o-klicala stavko v tovarnah ta kompanija pred desetimi tedni, je pobil trditev kompanija. Dajal je, da se je le nesnstno število stavkarjev vrnilo na dalo. Dalje je rekel, da sa bo stavka nadsljevsla, dokler ne bo kompanija pristala na sahteve uniji.
države 6 marca I. 1938, ko je pobegnil s porntks Ary Lensen ko je ta dospel v Norfolk, Va. Pri zaslišanju je priznal, da je posta! član komunistične stranke I. 1923, Iz katere po je izstopil I 19.17. eno leto pred prihodom v Ameriko
večje število Državljanske papirje Je dobilo 1007 Poljakov. 852 Nemcev, Italijanov m 781 Angležev.
I^ondon, 29 mares — Jugoslovanska kraljica-vdova Marija je sinoči izjavila, da se bo vr-nils domov s svojimi dvema mlajlima sinovoma kakor hitro bo okrevala. Mati mladega jugoslovanskega kralja Petra N , ki Je zasedel prestol po puču voditeljev armade, ae zdravi v Angliji Pred enim letom je bila operirana v ftvtn. Pri nji sta Tomialav In Andrej, brata kralja Petra.
Splošne stavke oklicafie v Siriji
Kampanja ga neodvisnost obnovljena
Bejrut. Sirija. 29. marca. — Splošne stavke so isbrohnile v Damasku, Homsu, Hamu in A-leppl v znak protesta proti stališču, ki ga je zavzel general Henri Dentz, vrhovni komiaar Sirije, nad katero Ima Francija mandat Dentz Ja sa vrnil zahteve sirijskogs nacionalistične-ga bloka, ki je obnovil kampanjo za neodvlsnoat in reotavrt-ranje narodne skupščine.
Skupščina se je prvič sestala v svojem zasedanju 1. 1913, ko je bila Sirija pod dominacijo Turčije. Slednja je razveljavila vs« zaključke skupščine. Trinajst let pozneje, ko je Sirija prišla pod Francijo, Jo skupščina spet zborovala In sa isrekla za neodvisnost, nakar so Jo Francozi razpustili. L. 1932 ja bil is-voljen parlament, naslednje leto pa Ka je Francija suspendirala.
Takoj po oklicu generalna stavke so franroeke avtoriteta zaprle trgovine in urada v Damasku Vojaške četa zdaj pa-troljirajo enote. Dentz Je naznanil, da bo koniertrSl S voditelji nacionalistov In morda Jim bo moral dati koncesije, da Jih po-| tolaži in prepreči Izgrede.
■midlM	aaaaa
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IN LASTNINA BLOVSNBSS NABODNB rOOrOBNK JZDNOTB
Ors» af mm*	by KU»«
HmrfdM M Mrulrt» drtava (iaraa OMeaaa) la Bana4o
h 00 na trto. »3 00 m pol l«u. »1 M CA čatrt tota; ia Chica«» la Ctaam |7.to M Cío Urio, mi poi lata, t* lau.—Ivo n.m.
Sabacripti«« rataa t far tha t)nlU4 Htataa (aaaapt Cblaaco) and Canada M 00 par rar, « tiirapa aa4 Uaava	par »Ar,
forât*» aauflU-taa N> 00 par »«*'•
Cana ogUaov po <fi«ovo'u. Kufcoplai dopiaov In nana« robnih člankov aa m vraAajo. Mokoplai Utararn« vaatotne (¿rtler, powrati. dram*. pawn» »ULI «A vrnajo poiiljatrlju le v »lučaju. 6c J« prilolil i*¿tntoo.
Ad*arU»iaa rmtm on aar^.nrat.—Haaaaartpto of eoaamunl-eaUoft aJMl ubaolkltad artul- wUl aat W raUiraat Otfcar ■Maaarripta. aucb aa aUwta». plar* t'i'ia, toa., will br raturaad U> awlrr uuly »hao accompauM* b» »alf addraC.ad and aUtmpad «aatopa.
Kaala* aa »aa, bar i*a a
FEOSVETA
KIT-(9 Ba. LaaaAala A»a
MEMBKB of thc kkübbatbd pkbsb
rt
Datum * oblapaiu aa pnmrr (March II, 1*41). pola« imana aa aaatovu pom«»». da «am to a toa datumom pot nrfoiaa. Poaa»lta to praroíaawi. da aa »»a I lat aa artarl.
fâftM. 1U
Živijo Jugoslavija!
Dramatičen preobrat v Belgradu 27. marca zjutraj je demonstriral vsemu svetu, da Jugoslavija ne bo sledila Slovakiji, Ogrski, Rumun-ski in"Bolgariji, ki so se podale Hitlerju brez boja.
Jugoslavija, to je jugoslovanako ljudatvo in jugoslovanska armada, se je dva dni po podpisu kapitulacije na Dunaju — uprla kapitulaciji in v dveh urah strmoglavila kapitulacijako vlado kneza Pavleta in njegovih dveh lakajev Cvetkoviča in Cincar-Markoviča.
Dejstvo, da se je preobrat v Belgradu izvršil brez odpora, brez ene same kaplje krvi, dokazuje, da je knez Pavle a svojimi lakaji vred podpiaal kapitulacijo na svojo peat an proti volji ogromne večine Srbov, Hrvatov in Slovencev — in zato ga je doletela bliakovita kazen.
Hebelna vlada v Belgradu, kateri načeluje general Dušan Simovič in katera se naalanja na auverenstvo sedemnajstletnega Petra Kara-džordževiča, ki je nadomestil strmoglavljene regente — to suverenstvo dečka je faktično brez pomena — ta rebelna vlada je takoj dobila aimpatije v Angliji, Turčiji, na Grškem in v Ameriki.
Vea demokratični svet je navdušeno pozdravil rebelno Jugoslavijo, katera se je prva za Grki na Balkanu postavila po robu mogočnemu diktatorju v Berlinu in njegovemu komedijant-skemu vazalu v Rimu.
Kaj zdaj čal^i Slovence, Hrvate in Srbe v Stari domovini, si lahko mialimo; čaka jih ljuta borba z barbarskimi hordami nacizma in fašizma in morda jih bolgarski, rumunski in madžarski fašisti za bodejo v hrbet in rebra. Ampak Jugoslovani ne bodo sami. Imeli bodo na svoji strani Angleže, Grke in Turke, imeli bodo Američane. Ves demokratični svet bo na njihovi strani! —
Naše stališče v Ameriki napram staremu kraju je zdaj popolnoma drugačno kot bi b|lo, če bi bila Jugoslavija ostala pri kapitulaciji in žrelu osiščff. Takoj prvi dan kapitulacije je pokazal, da Združene države smatrajo Jugoslavijo za svojega potencialnega sovražnika, toda preobrat v Belgradu Je čez noč izpremenil to stališče Amerike in — danes je Jugoslavija potencialen zaveznik in prijatelj Združenih držav. 1
S tega stališča imamo zdaj ameriški Jugoslovani svobodne roke za vsako akcijo,' ki bo" potrebna za pomoč našemu staremu ktaju. Vsaka taka akcija bo mogoča le v okviru sodelovanja z Ameriko in z ameriškimi demokratičnimi organizacijami.
Uredništvo Prosvete še vedno vztraja pri svoji sugestiji, ki jo je objavilo nekako pred enim letom, namreč da je praktično najbolje, če vso odgovornost za kakršno koli pomožno akcijo ameriških Slovencev v prid staremu kraju prevzame odbor, ki ga |>oslavtjo naše centralizirane podporne organizacija. V teh organizacijah se nahaja do 90' i (če ne več) vseh naših naseljencev, torej bo odbor docela reprezentativen in ker lxi odgovoren vsem tem organizacijam. lx> odgovoren skoro vsemu našemu narodu v Ameriki. Taksen odbor mora biti absolutno nevtralen v političnem in verskem oziru m upoštevati mora le demokratične prin-tipe iii svojo humanitarno nalogo,
Mi bomo odločno proti vsaki drugi akciji pod vodstvom privatnih oseb m listov, ki ne morejo biti nikomur odgovorni.
Naj dejstva odgovarjajo! -
Pred nekaj dnevi je Amerikanski Slovenec zapisal "fojdite iii pridoNifr n jir urednika Prnirrete :u kako akcijo, kjer ht .slučajno sodeloval kak iltilun mi k ali jki kak katoliški lajikf ( e hotVfe ploho <></uhnih ;>mm k, to ram ie prt-ihiIči, dobre f»en tir. kake t :in»dhude — hm, to f»i bila ]»u rrliKa .mota. kdor hi to pričakooal od njega Mi imu Kar mi «uredimo, je dobro, Kar je bjhh rtu i »uihJi ylai ah. to je napredno — drugo je i »r a »meti '	t
Gornji- Im-m<W' j« mogel zapisati le človek, ki jt> nam »>ogut na ogabnih ptmvkah in ki sam smati« /it k 111 11 kar prihaja z naše strani. Iz moža ¡tikajo sani! pi<'<U<Klki
Do dane* tu ur nihte vpiuAal urtnittika Prosvete < t- hiKt »(Mielovati v kakšni nt»pt tat lanski akciji n« gle<le na to, kdo je zraven Tu ata tbalj« v sadaji kutoal.)
Glasovi iz
naselbin
O zdravilih in zdravljenju
Pori Angelas, Waah. — "Flu'V "lombago", in "revmatizem" in domača zdravila. Za^je čase je več dopisnikov razpravljalo o teh boleznih in sem pa tam piše kdo tudi o domačih zdravilih. Tudi jaz ae bom pridružil tem dopisnikom in obenem izrazil svoje mnenje, kaj mislim o teh boleznih, domačih zdravilih in zdravnikih.
Kaj so in kaj pomenijo domača zdravila? Te si tolmači vsakdo po svoje. Nekateri verujejo v lipov in bezgov čaj, v tažentrože in druga zelišča. Ta zdravila ao med našim narodom v stari domovini najbolj upoštevana -— vsaj bila ao. Tam ni bilo toliko zdravnikov kot tukaj v Ameriki, kjer je zdravnik na vsakem o-glu, Tam je bil po en zdravnik v vsaki občini, torej so se morali ljudje posluževati teh ali drugih zdravil. Saj pravijo, da naravna zdravila so še najboljša. Ce ao ali ne, jaz ne vem, toda s čsji nisem bil še nobenkrat prijatelj in se z njimi še nisem zdravil.
Tu v Ameriki imamo pa drugačna domača zdravila: kuhano žganje za prehlad, kuhano vino za glavobol, za krče v želodcu in črevesih zopet žganje in tako naprej. Pri nekaterih pride v po-Itev eelo česen — pri meni neje še veliko ljudi, ki res verjamejo v alkoholična domača zdravila, posebno kadar dobe prehlad, "flu" ali influenco, kar je eno in lato — zdravniki danes že vsak prehlad imenujejo "flu".
In tako ljudje hitro aežejo po flaški z alkoholom, češ to mi bo še najbolj pomagalo. Včasih res pomaga, včasih pa tudi ne. Ampak tako početje je zelo nevarno in nespametno. Večkrat ae pripeti, da taka domača zdravila puatijo za seboj hude posledice, ki ti znajo prej ali 8lej škodovati; dokfjetisl mlad, ti še ne škodijo, alf ko'prldeft bolj v leta, pa pride vse na vrsto in takrat drago plačaš.
Kaj je zdravje, ve le tisti, ki ga ima; ampak tistL, ki ga ima, ga ne zna ceniti ali obdržati. Dokler imaš zdravje, ga varuj in ne igraj se z njim. Tudi zdravila nlao vselej na mestu, ker tudi te lahko pustijo za seboj hude posledice, posebno še, če Jih uživaš bolj pogosto. Dostikrat se človek sam ozdravi brez zdravnikov in zdravil, in to na pameten način. Samo treba je, da človek rabi svoj razum. Zato nam je narava tudi dala možgane, da jih rabimo in mislimo z njimi. In mislimo o vsem drugem, samo o zdrayju bolj malo ali pa aploh nič, čeprav nam je tako drago. Morali bi ga najbolj upoštevati, toda ga najbolj zaničujemo in ae z njim igramo. Na tem polju rabimo še doeti l-zobrazbe.
Ampak kdo so kriga za tako i zobrazbo? Jako malo jih je, ki kaj vedo o svojem zdravju. Skoro vaak lastnik avtomobila se nekoliko razume na popravila; ve, da potrebuje dobrega olja ln gaaollna. O avojl lastni "maši-ni" pa no ve nlčeaar, še manj pa, da bi vedeli, kaj je narobe v na šem telesu, ki rabi doatikrat popravila in dobrih zdravil, katerih imamo dovolj na avojem vrtu in ao brezplačna. Marsikdo, ko ae ne počuti dobro, ae raje za
teče v lekarno, kjer kupi ničvredna zdravila — sploh ne ve, kaj kupi. Navadno kupi vse, kar mu priporočajo tisti, ki vedo manj o njegovi bolezni kot on sam.
Zato je potrebno, da je človek včasih sam svoj zdravnik, kot je na primer Barbič ozdravil svoj "lombego" v treh dneh. Ko sem čital tisti njegov dopis, sem si mislil: "Dobro, to bo pa mogoče nekaj." In res je bil v pravem, ko je priporočal dosti vode, čeprav še v čevlju ni dobra. Priporočal je tudi dosti tiste grenke soli in povrhu še svetoval, naj te žena pegla, ti pa njo. Tudi je zapiaal, da ae je natanko držal zdravnikovih navodil.
Ampak jaz sem bil gotov, ko sem prečital njegov dopis, da ne Barbič ne zdravnik nista vedela, če je imel lumbago ali ne. Bolj gotovo je, da je imel Barbič le črevesne pline, ki pritiskajo na ledvice, kar povzroča bolečine v hrbtu. In ko se je napil vode in grenke soli, si je dobro izčistil črevesje in Barbič je bil aH right.
Da bi si ozdravil "lumbago" v treh dneh, je nemogoče. To sem sam poskusil, ko sem si zdravil irbtne bolečine kot jih je opisal Barbič, in sicer več kot tri tedne, čeprav nI bila pri tem jednota nit prizadeta. Prizadet sem bil
Pismo iz Londona
(Izvirno poročilo Prosveti )
Malajski mornarji aa poslavljajo od avstralskih vojakov, ki odhajajo is Slngapora, angleška pomorsko bake na Daljnem vsbodu.
jo, da je to najbolj zanesljivo. Seveda je, dokler je dovolj denarja. In največ je teh, ki potrošijo velike vsote denarja, toda dostikrat brez uspeha. Med te spada tudi nad rojak Leo Junko, ki je pisal v Prosveti, da ga že stane nad dva tisočaka. To je lepa vsota, toda to še ni vse: je zamuda časa, so hude bolečine, žalost in trpljenje, in s teboj vred trpi tudi tvoja družina. (Konec jutri.) Frank Mllavec, 57.
le sam, ker nisem mogel toliko dela napraviti na farmi kot bi bilo treba. Poskusil sem tudi "pe-glanje" in vso gorkoto, ki mi jo je mogla žena znesti na hrbet, toda ni vse nič pomagalo.
Kako sem se ozdravil, je moja tajnost, sploh pa nisem rabil nobenih zdravih razen diete in lemon, tudi ne zdravnikovih nasvetov, kajti v patentirana zdravila ne verjamem, zdravnikom pa ne zaupam več. V svojem življenju sem porabil že precej zdravil in imel sem precej o-pravka z zdravniki zase in za ženo, uspeha pa jako malo, ali pa nič. Tudi sem videl dosti takih slučajev, nekateri so mi tudi dobro znani in bi jih lahko opisal, ali za enkrat jih ne bom.
Naj se nekoliko dotaknem rev-matizma, o katerem se toliko ta in piše. Menda ga ima že sleherni, posebno pa tisti,Jti so že bolj v letih. Kaj je revmatizem, ve le tinti, ki občuti njegove bolečine. Odkod prihaja in kaj ga povzroča, je še uganka in zdravnikom dela še vedno preglavice. Proti revmatizmu rabijo zdravniki vaakovrstna zdravila, toda največkrat brez uspeha. Pravijo, da je neozdravljiv in veliko jih je, ki to tudi verjamejo. Mogoče je to reanica, mogoče tudi ne. posti jih poznam, ki jih muči že leta in leta in nekatere je tako zdelal, da niso za nobeno rabo.
Tudi to bolezen bolniki zdravijo na fuzlične načine; nekateri jo zdravijo z alkoholom, ker mlalijo, da je žganje dobro proti revmi, kar pa ni resnica. Drugi jo zdravijo z raznimi mazili in linimentl, sploh rabijo vaeh vrst zdrSvila, ki jih izdelujejo nevedni mazači, zaležejo pa nič. Tretji jo zdravijo v toplicah in z vročimi kopelji ter vročimi obkladki. Koliko imajo a tem uspeha? Nekateri pravijo, da ga imajo, drugi ga nimajo. Nekateri jo pa zdravijo le a pomočjo zdravnika, ker mlali-
Koncert zbora Zarje Cleveland.—Kakor je bilo že v javnosti poročano, se bo vršil
sedaj že trije člani v armadi. Bolnikov imamo pa tudi precej. Mogoče bo kmalu bolje, ker pomlad je pred durmi in se bo vreme počasi ustalilo.'
Dosti se piše, kako obratujejo industrije po drugih krajih. Tega pri nas ni in tudi ne more biti, ker so v zadnjih letih porušili več tovarn ali jih opustili. V teh krajih sta bili jeklarska in premogovna glavni industriji, v katerih si je večina delavcev služila kruh. Ampak v zadnjih 10 letih so podrli veliko plavžev in jeklarn. ali jih opustili. NajVfečja jeklarna je bila v bližnjem Martins Ferryju,
spomladanski koncert pevskega zbora Zarje v nedeljo, 6. aprila, v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne.
Priredbe tega zbora se z vsakim koncertom zboljŠujejo. Zadnji, ki se je vršil na Zahvalni dan, je nudil občinstvu* višek užitka. In javna kritika ali o<£-na, ki jo je napisal urednik Enakopravnosti, je bila zelo pohvalna in je blagotno vplivala na pevce in pevke Zarje. Zato so se potrudili, da bodo zopet nudili občinstvu, ki bo posetilo njihov koncert v nedeljo, obilo duševnega užitka.
Kdo izmed navzočih se ne spominja atrakcije prizora, ki so ga uprizorili sami tu rojeni pevci in pevke? Tudi na tem koncertu bodo imeli točko, ki boste žnjo zelo zadovoljni. Zraven skupnega zborovega petja, četverospe-vov, dvospevov in solospeVov bo uprizorjena zelo .¿abavna opereta 'Vovodnji mož", ki bo povzročila mnogo smeha in odobravanja.
Ce se ne motim, bo to zadnji apomladanski koncert naših pevskih zborov v Clevelandu, do jesenskih je pa še precej dolgo. Ce ljubite lepo ubrano petje, si rezervirajte prihodnjo nedeljo in nagovorite Bvoje prijatelje in prijateljice, da se Zarjinega koncerta udeležijo, zakar vam bodo pozneje hvaležni.
Sedaj pa še nekaj, kar je dobro, da veste, kako ti mladi Zar-janl skupaj držijo in si znajo pomagati iz zagate. Stric Sam je določil, da mora poznani Zar-jin pevec Tony Perušek k vojakom 1, aprila, na koncertu Zarje ima pa nastopiti v glavnih točkah. Kaj so napravili? Stopili so skupaj, izdelali peticijo, na katero ao se podpisali posamezni člani in izbrali ožji odbor, ki je šel s podpisi v distrlktnl naborni urad, kjer ao izposlovali, da so dali Tonetu Perušku 14 dni "ur-lauba". Namesto 1. aprila jo bo odrinil 19. aprila. Po 15. aprilu ne fcoste Toneta Peruška slišali peti najmanj eno leto. Na svidenje v nedeljo, 6. aprila!
Ia. Zorko.
Paul V. McNutt (lavo), administrator federalno saščlto. In Warren H. Aiherton. ¿lan eksekutiv« Ameriške legija.
Novica ia Bridgeporta
' Bridgeport. O.—Dne 19. mar-odšel v armado John Lu-zar, član društva 540 SNPJ. On je sin dobro zpanc družine Louisa Luznrja, ki imnjo še enega sina. ki živi v Detroitu. Njegov oče je star član društva 13 kot tudi mrs. Luzsr; so tudi naročniki Pcosvete in jo prečitajo do zadnje vrste. Johnny Je bil zelo priljubljen med mladino ln starejšimi, ker je Šaljiv. Želim mu, da se povrne zdrav po enem letu vojaške službe zopet med nas.
V soboto, 22. marca, sta odšla v armado pa Joseph Selak. član našega društva. In Andv Gričar, član KSKJ in še ni doi-go poročen. Od društva 13 90 do
kjer sem tudi jaz delal sedem let, toda še stoji opuščena; in ker do sedaj ni znamenja, da bi jo preuredili za kako drugo obrt, tudi ni upanja, da bi še kdaj obratovala. Vsaj tako je povedala U. S. Steel, ki jo lastuje, odborom, ki so šli že večkrat v Pitts-burgh na glavni stan te korpo-racije, da bi tovarna pričela z obratom.
Kar se tiče premogoN^ne industrije, je bila do pred par tednov v velikem zastoju. Več tisoč premogarjev je brez dela, ker so jih vrgli na cesto moderni stroji. Sedaj rovi obratujejo ne koliko bolje, in ker je šlo več fantov, v armado, je tudi več starih premogarjev zadnje čase dobilo delo, ampak jih je še tudi veliko brez dela.
Po zad|nji veliki povodnji 1. 1936 so obljubljali, da bo federalna vlada zgradila velike jezove za preprečenje povodnji. O tem so lokalni listi še do zadnjega časa veliko pisali, toda sedaj pa bo mogoče vse zaspalo radi oboroževanja. Prav zato se vsa industrija seli iz naših dolin, kajti drugače so tukaj vse ugod nosti transportacije: so tri železnice in tudi plovba po reki Ohio in seveda je tudi mnogo delavcev. Ampak zadnjih osem let so te povodnji ostrašile tudi industrijce, da podirajo tovarne in selijo obrate v druge kraje.
Dne 16. marca so minila štiri lota, ko smo imeli eno največjih povodnji V zgodovini teh krajev. Vode je bilo 55 čevljev in pet palcev visoko. In komaj je ta voda nekoliko upadla, že je pri šla druga povoden j in voda je zopet dosegla 4Dl čevljev višine.
Zanimivi so članki "Dolenjke" iz Londona, posebno še zadnji, datiran 3. marca. Kot govore poročila od 22. marca, ao reaigni rali trije ministri v Jugoslaviji, ker je vlada sklenila pogodbo s Hitlerjem. Vsi trije so Srbi. Kolikor mi je znano, ao v kabinetu tudi Slovenci, ampak so menda KoroŠČevega kalibra, ki je bil naklonjen Muaaollnlju, oziroma diktaturi.
Bližamo ae pomladi, ki bo pn-neala toplo vreme. S tem se bodo v Evropi pričele vojne opera cije, kakršnih zgodovina še ne pomni. Kaj vse bo to prineslo ne more nihče povedati. Vsled tega Je tudi pričkanje med nami nepotrebno. Mi vemo, da je dosti propagande in človek bi odobraval tudi nasprotne dopisnike ker imajo do neke meje prav ampak glavno vpraianje je, da zmaga demokracija, kolikor jo je še. ker drugače bo diktatura podjarmila ves evropski konti nent.
Za svojo osebo sem, ds zmaga demokracija, ampak to ne bo šlo s pisanjem ln pričkanjem ker ni Še nobens pridobitev pri šls brez žrtev. Tudi vemo. kaj so vzroki, ki so prinesli hitltri zem ns površje. Ampak je že
11. februarjj J Med papirji sem našla članek ki i. S javi j en v Ljubljani pred dvema uL^ slala sem ga jim iz Londona Takm 1 časi, ko smo tukaj gledali k Vam v i* tako nekako, kot če ae razočaran m ¿S človek poda v gledališče, da u , nenehajoče brige. Zaigrajo mu sijZ * listično igro, tako da mu vzbudi v ZLl zavisti in veliko upanja.
7 . v *cu
Zavisti, ker
(Dalj« as I. itrsai.)
res nekje boljši svet; upanja, da bo Um dostopen vsakomur. V Ameriki ste takn živi j ali dobo svojih razstav, ravnok^ga prli svetu svojo največjo ncwyorško in z njo zadivili in prekosili vsa prič; Potem ste se pripravljali na sprejem LlJ ga kralja in kraljice in spet pokanji manj a in navdušenja kot so nam preroU Kakšne Čase smo imeli tukaj? Pomonaka upanja so bila strmoglavljena in p^ dva meseca preje je Hitler pokončal, kar bilo Češke republike, mesec preje je Mui pokončal Albanijo. Časopisi so že pn^j javljati zemlepisne karte "Poljskega k» ja". Tak je bil 1. maj 1939. Diploma^ tivnost in mrzlično oboroževanje.
"Danes se svet ozira proti Ameriki za idejami in za upanjem, da pride od tmj ne more priti od nikoder drugod." Tako« v teh papirjih. Vedeli smo, da je Evropi pisana svoji usodi. Ali hrana upanju ni» na dejstva in goli razum, ej, hvala Bop, nje se preživlja lahko z duhom samim Km mu dejstva in razum smrtni napoj, je dni /čan zadosti, da ga ohranja pri življenju, bi nam torej zameril, če smo pričakos Amerike misli, kretnje, ki bi kazala smeri bolj svetle dni. Orožje takrat še ni gov«j mislili smo, da se da še vse rešiti.
In nam ni Amerika dala te misli, nas jei ljufala za naše upanje? "Kakor triumfin evropskem kontinentu ideja Čiste rase, Uh Ameriki triumfirajo produkti nečiste rase* dalje: "Saj je temeljni princip ameriikti ve, da barva, pleme in poreklo ne igraja bene vloge v enakosti državljanov." Ne 1 če mi je od vsega vpočetka vrojena od gledati na svet kot zbirko ras — in "čistih" in "nečistih" — ali se mi je ta odvratnost, odkar so Nemci v tem začeli goltati svoje sosede. Na vsak ste vi tam v Ameriki bolj upravičeni svoja mnenja o tem in govoriti o njih tam pomešani drug z drugim, bolj te^no in delate drug ob drugem, ljudje vseh in ras. Vendar, še od doma tam v Sit potem, ko mi je usoda naklonila, da sem v stik in živet v tujo deželo, vedno sem gledala na svet kot družbo, v katero so člani prinesli različne vrednote, v različni člani ustvarili različne dobrote, — ene v tej, druge v drugi meri in pripomorejo do njenega napredka in nja po sreči. Nekateri so imeli več gi še čakajo na njo.
Kakor Veste, smo imeli pretekli teden 1 steh vašega voditelja republikanske sta Mr. Wendella Willkieja. Odkar živimo i vojnih časih, še nikdo ni tukaj vzbudil k zanimanja in vzradoščenja. Edino oe k slali samega ameriškega predsednika f Atlantika, on edini na vsem svetu bi p* in prekosil Willkieja v tem, kako ga je ljs* tukaj sprejemalo in se navduševalo zanj. veda, ameriškega predsednika bi sprejetij bolj velikanski in sijajen način. Ali pn»| in odkritoat bi bila ista.
Mr. Willkie je obiakal ljudi ponoči» tiščih, v tovarnah pri delu. Pogledal a jt donske podrtije, potoval je v pod sta, ki so najbolj trpela. Saj sami veste se ljudem dobro zdi, če jih kdo obišče.* nesreči. Kar tekmovali so med seb°i'Jr
ga nagradili za njegovo pozornost, kako izkazali vredne njegovega zanimanja da je bil bogato poplačan: biti priča ti Tieroizma v trpljenju je redko in nep* darilo. Povrhu pa so ga obsuli še 1 beznivostmi in šalami. In pri nobeni
• Takoj vas prosim oprotfenja. ds ne * če sem zapisala "nečista rasa". Ali « * jujejo vojake v znamenju "¿iste raic . bil stite. če mu zoperstavim izraz 'i**** prestolom Pravice ao to pot oni "i»ti m vici, kar ni z njimi na njeni desnici.
(Dalje na 8. strsni)
Pred dvajaatimi leti
(Iz Prosvete, 31. marca
1921)
um*
DomaČa veart. V Lora.nu^ O J<\ — ietna Antonija Jelerčlč iz Grize* F članica SNPJ.	^^a
Delavske veeil. Pn raz,trrlb. v »J eksplozive v Chicagu je bilo ubiun ^ lavcev.	^
Inozemstvo. Komunistkna revcl» < H jI je pričela pojematL	- . ■
Sovjetska ItniiJa. V Ameriki J <
agitacija za obnovo trgovinez^^J
(Dalja Is prv* kok>e*-) ^
dve dejstvi: Ko je A S ^ pomožno akcijo za stan krsM« ^ od — komunistov, ko je	^
jo sugestijo, so se strinjali celo sb To naj zadostuje za dam*
^njEK, 31. MARCA
Soviče z starega
i Slovenije
inVO OD 2EMEU
r ROGLJIČKOV	\
V mariborski Del. Politiki či-
Somi je te dm gospodinja pri-
^ zajtrk, mi je za dobro ju-p povedala, da je pek sporočil, ¿emelj ne bo vec, ker je be-moke končnoveljavno zmanj-
Lahko si predstavljate, kakšen M a sem napravil in z menoj ¡marsikateri drugi, ki je to ju-p zaznal za enako novico, pa je j vajen tako kot jaz, prigriaii-'h kavi, za zajtrk, po eno žean-
,o je sedaj že drugo, če ne tje razočaranje z žemljami, ki
0	ga žemljejedci doživeli v ,bem poldrugem letu, odkar je arila vojna v zaloge naše mo-
da se je razpršila na vse ve-Le, širom evropskega kortti-mta. — Najprvo smo lani irtie-priliko občudovati spretnost ¿ih pekov, ki so znali napfa-
1	iz nekdanje spodobno velike mlje za petdeset par, pravo ijzerico", seveda le po obliki, ez primesi mleka in masla.i Toda takrat sem — odkrito podano — pojedel za zajtrk še po e zemlji, vsaj pa po eno žem-I in en rogljiček.
(<> je par mesecev potem, pro-jeseni, odpovedal? spretnost tov, da bi mogli peči čisto mi-iturne žemljice in jim vdihni-dušo, s katero so se nekoč ta-i zelo ponašale, velike zemlje, ► je zadela druga nemila nota: Zemlje so se podražile od tdeset par na en dinar komad, par tednoV so dobile zopet koliko večjo obliko, da jih je
0	mogoče razlikovati od nek-njih "kajzeric." .
Tedaj smo imeli neko jutro re-
1	pomenek: jaz, želodec in mo-ič^k. Želodec je bil mnenja, zaradi povišanja cene žemlji, more omejiti svojih zahtev, irnil se je na mošnjiček in mu ►o prigovarjal, naj ne bo tako rtav in da peku tisti dinar
I	ki ga zahteva. Iz razgovora bil nastal pošten kreg, da ni-
II	posegel vmes in odločil; A-si hočem privoščiti še naprej dve žemlji, bi moral dobiti lisico, te pa ni in noče biti brotni mošjiček, ki ga je že-ec že skoraj pregovoril, je ral na svojo sramoto prizna-da je hotel dati več, kot pa je 1 (tako delajo samo šufti). to je želodec spoštljivo umol-1 in se potuhnil, pomiril se io ni, ker ga še vedno čujem irnjati zaradi te zadeve. Odločil sem pa vendarle jaz — ja beseda na svetu torej le še | J velja — in od tedaj sem edol za zajtrk samo še po eno ftl jo.
ako je trajalo to do par dni novem letu, ko sem doživel z nljo svoje tretje in končno ra-nje, z razodetjem moje gornje, da /emelj ne bo več. ^kaj takega sem slutil že na vestrovo, ker je pek že par dni redno vsako jutro zakas-z zemljami. Zamudo smo pri slabemu vremenu, v re-P i* Je najbrž mojster vsako ro sPr,>t« šele tekal okrog za » m»,ko, ko bi morale biti že-
3« na mizi zgodnjih vsta-
cev.
,k ' j« zopet izkazalo, da '7a dov*ka ne vara, vara se
c (»vck. ki k, hoče slutnjo od-
1 ker verjeti neprijet-
ktvart.	'T ^^
nes tako razdvojeni, kakor še nikdar v svoji zgodovini, in nadaljuje: -----i-—,* ■"• ' ' ___
"Srbski narod, ki .je nekoč žari ivil svet s svojim narodnim e-dinstvom in svojo duhovno solidarnostjo, je danes razbit in brez skupne narodne misli. Njegova politična razcepljenost postaja že naravnost neverjetna. Del srbskega naroda v banovini Hrvatski nima danes svoje poli> tične organizacije. Ostal je brez pravega političnega vodstva in brez gospodarske in prosvetne organizacije. Vse, kar se danes dogaja s srbskim delom naroda v banovini Hrvatski, je prepuščeno zgolj slučaju. Na vse te dogodke nimajo Srbi sami nobenega vpliva. Za nje skrbe ljudje, ki nimajo z njimi nobene duhovne in politične zveze." ^
Kamnik brez kruha
Kamnik, 17. jan. Mnogo prej kakor v drugih krajih je v Kamniku zmanjkalo oke in smo dobili karte, s katerimi dobiš gotovo količino tega prepotrebnega živila. Še so kraji, kjer ne poznajo kart za moko in celo v Ljubljani moreš kupiti kruh brez kart.
STRELI NA KOLODVORU
Ljubljana, 17. jan. Pred dnevi je prispel zagreb-ški vlak na ljubljanski kolodvor
zaradi snežnih žametov, s precejšnjo zamudo, šele po 23. Množica potnikov se je vsula proti paronskemu izhodu, kjer mora vsak potnik oddati službujočemu vratarju vozno karto. Med drugimi je oddal svojo karto tudi mlad fant, a ko jo je vratar malce natančneje pogledal je zapazil, da je izdana na postaji Vi-dem-Krško s končno postajo Litija. Vratar je po predpisih pozval mladeniča, naj nemudoma doplača vožnjo od Litije do Ljubljane, do koder se je peljal zastonj, toda fant se je poizkusil izmuzniti ter zbežati. Tedaj je skočil za njim službujoči v^ji stražnik Zoreč, ga zadržal ter odpeljal v vratarjevo sobico, da ga zasliši. 2e se je zdelo, da bo vsa s^var mirno urejena, ko je mladeniču nenadoma padel iz žepa samokres. Stražnik se je sklonil, da bi ga pobral, pa ga je fant prehitel, vzel samokras, ga naperil proti stražniku in sprožil. Odjeknili so trije streli, vendar niso stražnika zadeli, ker se je v duhoprisotnosti bliskovito sklonil in tako ušel usodnim strelom. Stražnik se je nato vrgel na nasilneža, da bi ga razorožil, pri čemer mu je pomagal kolodvorski vratar, ki je prijel napadalca zadaj okrog pasu, do-čim mu je stražnik odvzel samokres.	<
Fanta so seveda takoj aretirali in odpeljali na stražnico, kjer so ga najprej preiskali ter našli v hlačnem žepu še en samokres. Samokres, s katerim je streljal. Je bil nabit s trinajstimi naboji, žmed katerih je bilo 7 slepih. Pri nadaljnjem zasliševanju se je izl^azalb, da imajo opravka pobeglim kaznencem, že znanim kriminalcem, 24 letnim bivšim knjigoveškim vajeneem Anto-
nom RodiČem. Rodič je bil lani pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen zaradi raznih tatvin na 8 mesecev strogega zapora in na triletno prisilno delo. Kot kaznenec je potlej 12. avgusta preteklega leta pobegnil iz bolnice v Kandiji. Dol-ge mesece so ga nato zaman zasledovali, dokler se ni zdaj po naključju sam ujel v past, na« kljuČju, ki bi kmalu terjalo nedolžno žrtev pri izpolnjevanju alužbene dolžnosti RodiČa so odpeljali v poficijske zapore, kjer čaka zdaj nadaljnje usode.
DRUŽINSKI OČE -ŽRTEV ZIME:
Vranakp, 18. jan. Dne 15. jan. je ob priliki vla-čenja drv iz Planine posestnik Florjan iz Vologe naletel na neznanega mrtvega moškega. Mrlič je ležal ob poti, ki vodi z
O tem In onem ClevelandU—Nedavno sem či-tal v Prosveti, ko me Matija Pogorele vprašuje v svojem dopisu, kje sem dobil tisto novico, ko sem zapisal pred tedni, da se borne videli na konvenciji SNPJ v
____ Pittsburghu tudi z "Big Tony-
Vranskega čez Lipo proti Smart-flrn*V iz Cfclltornije in Matijem
nemu ob Dreti prav na kraju, kjer mejita celjski in gornjegraj-ski srez. Domnevalo se je, da bo moški iz Zadreške doline. Poizvedbe v tej smeri so pokazale, da je pokojnik 40-letni Rosen-stein Telesfor, posestnik in kovač iz Smartnega ob Dreti, ki se je že v nedeljo ¿2. t. m. mudil po raznih kupčijskih poslih na Vranskem in se je še isti dan vrnil po še nedovrŠeni banovinski cesti Vransko—Gornji grad proti domu. Verjetno mu je med potjo postalo slabo, .da je obtičal v visoko zapadlem snegu in to v noči od 12. na 13. jan., ko je pritisnil izredno hud mraz. Pokojnik je zapustil vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok. Pokopali so ga v petek dopoldne na pokopališču v Srna rinem ob Dreti,
Usodna prelskušnja v gozdu
Murska Sobota, 18. jan. Smrtna žrtev lahkomiselnosti je postal 271etni Jožef Zadravec iz Turnišča. V gozdu je sekal drva, med odmorom pa je pogovor nanesel, kdo je močnejši. Zadravec je hotel svojo moč dejansko pokazati. Naložil si je na rame težko bruno in ga nesel nekaj korakov. Na zamrzllh tleh mu • je izpodrsnllo in je padel. Težko breme ga je zadelo na glavo in mu prebilo lobanjo ter zmečkalo možgane. Prepeljali ao ga v bolnišnico, kjer je kmalu fedihnfl;
Bivši slovenski poslanec i' Istre aretiran
- Iz Rima poroča "Hrvatski Dnevnik: Kakor javlja iz Trsta "Popolo di Roma", je bivši slovenski poslanec Istre, Josip Sre-bmič brez potnega lista prekoračil jugoslovansko mejo z namenom, da tam izroči v tisk svoje veliko zgodovinsko delo, stu dijo o odnošajih med Slovani in drugimi narodi. To veliko delo naj bi imelo močan vpliv na raz voj slovenske zgodovine in literature. Srebrnič je prestopil mejo, z jugoslovanskega ozemlja ao ga pa vrnili v Italijo. V Rimu ao pregledali vsebino njegovega dr la, ki ga je nosil s seboj. Ko so videli, da gre za literarno stvar, so Srebrniča obsodili zaradi nezakonitega prehoda meje na dve leti težke ječe in 20 tisoč lir denarne kazni. Joaip Srebrnič je Solkančan in jc bil izbran za slovenskega poslanca na komu nistični listi.
Najzanesljivejše dnevne da lavsko vesli so v dnevniku "Pro-sveti." AH Jih čitate vsak dan?
Glasovi iz ■ MJ naselbin
(NedaUtvaafo i t straat.)
prišlo tako daleč, da tega ne valja pretresali, marveč kako ga uničiti. Bedaj je potrebna skupna akcija in ne raadori. Kdor hoče delati za demokratičen socializmi, je prostor v J8Z. Vsi vemo kot razredno zavedni delavci, da v skupnosti je nftoč in da se z nja da vse naredili.
Jaaoph 8noy. 13.
PogorelceiBt če bo šlo vse po
sreči. .Kolega Matija/ dobil sem jo v svoji domišljiji in jo zapi-sal na svojo iniciativo. Ker si bil še na vsaki konvenciji, tako upam, da se vidimo tudi v Pittsburghu.
"Big Tony" bo gotovo prinesel svojo harmoniko ali akordi» no in ko jo bo raztegnil, bova še midva z Matijem zaplesala« Ta čas pa prepodi revmatizem in vsi skupaj se bomo dobro počutili.
V Prosveti sem tudi čltal, da se je moral moj prijatelj Mihael Nagel z Midwayja podvreči operaciji. Upam, da jo je srečno prestal, kakor tudi bolezen. In ko pridem spet tja, bova spet pila tisto železno vodo kot jva jo zadnjič. On ima brhko hčar ko, njegov sin pa me je vozi ökrog rojakov po naselbinah. Vsem skupaj želim najbolje.
Čital sem v Prosveti, da je bik? tudi v Imperialu nekaj bolnih—nirs Gorenc, mrs. Poišak in drugi—Frank Auguitin Je menda še najbolj zdrav. Vsem Impe-rialčanom želim najboljše zdravje in veliko copakov, v jeseni se .pa vidimo v Pittsburghu.
Slišali smo, da je bolna tudi naša prijateljica in obiskovalka naših kulturnih prireditev mrs* Rozi Strancar v Detroitu, prej bivajoča v Clevelandu. Z ženo in drugimi pridat*!)! ji šalimo hitrega zdravja.
Kot je razvidno iz dopisov in drugih poročil, je priredba Can karjeve ustanove v Detroitu izvrstno izpadla. No, kadar sa Cle-velandčani zavzamejo za kakšen program, so tudi uspešni Ampak lepo priznanje gre rojakom v Detroitu in bližnjih na selbinah, ki so prišli skupaj v tako velikem številu. S Cankar jevo skupino je podpisani dvakrat prisostvoval v Strabanu, Pa., in obakrat sem bil z drugimi vred zadovoljen, poaebno vožnjo na busu.
In če bo ta skupina še kdaj gostovala v Detroitu, kar upa mo, da se zgodi, tedaj se zna zgoditi, da se ji bo pridružil tu di podpisani. In takrat se bomo videli tudi z Grumom, Benediktom, Leo Junkotom ln drugimi. Leonu želim, da bi korenito ozdravil. Ali se še spominjaš, Leo,' kako smo ga lomili po na selbini Yale v Kansasu ti, Ran-ko, Rupar in Frank Setlna s palico, ko sem tsm potoval? Ja, lomili smo ga, copaki ao pa kar skupaj leteli. Se sedaj, ko se domislim, sem ti hvaležen, in ako ti ne morem drugače pomagati,
temlj, lu/it«
»n rogljički. vsekakor se vas spomnimo.
avjenje brez vas se bomo *"» Črno-m men kruh vas ^"n.estii črn kot je črn dan Pt1^ F,,m«'na koruzna moka '/gleda kot rume-ki napoveduje nov dan, ,7'" " "Jtrk zopet lahko fc lp ' '"'J1 m°goče še * £ '<*. kajti kdo v«, kakšno
V/;	lme' moj že-
■šnj fck	tedaj moj
¡^•»•ao.1 mad Srbi
">k s'P»kf> ognji**», ki
"^¿«JO v *w'Vem|ie
Članica oblačtlno unija International Ladles Oarment Workers v Jetntšklh oblekah ln a verigami na nogah plkall^ajo tovarno Ko-lodney Drees Co. v Hartfordu. Conn.
ti od srca želim dobrega zdravja
Clevelandska federacija SNPJ dobro napreduje. Zadnja čaaa je veliko večja udeležba na njenih sejah s strani zastopnikov; tudi mladina od angleško poalu-jočih društev je letos bolje zastopana, tako tudi stare korenine. Razmotriva* in ukrepa se o različnih stvareh tikajpčih se federacije, kampanje, atletike, izletniške farme, pravil in dru-
§ih stvari. Tudi ohijski dan SN-J bo zdaj prišel na vrsto. Ta se vrši v napredni girardaki naselbini 4. julija. Potem pa pride narodni dan SNPJ, ki se bo vršil v Chicagu par tednov pred konvencijo jednote. Vse te stva-
imali na dnevnem redu.
Ho dni aem obiakal Ludvika Medveška v bolnišnici. Kot znano, ja bil pred tremi tedni v avtomobilski nesreči. Njegovo stanja se prilično dobro izboljšuje. Praske po glavi in životu ao ae pozdravile, zlomljeno nogo pa so mu popravili. Ko mu rana preneha krvaveti, mu bodo nogo dali v mavec. On upa, da bo šel čez par tednov iz bolnišniee. Nastanil ae bo pri sinu Milanu na 18202 Arcade ave. v Collin-woodu, potem bo pa z berglja-ml krevsal nekaj čaaa. n Kajpak Je Ludvik vseeno vesel in korajžen, dasl ga še precej boli. Kratkočasijo ga knjige ln čaaopisl ln obiski prijateljev. V isti sobi sta še dva težko bolna človeka, eden je mrtvo-uden, drugi pa težko pobit; tudi ta je bil pobit od avta in je strašno zvezan in povezSn. Ludvik Je rekel, da ae ne mara več s takimi tiči bostl, in tudi večnega popotnika je posvaril, naj bo previden in naj ae izogiba takih zverin, ki tako grdo naredijo z mnogimi.
Anion Jankovlch. zastopnik.
in mirom, med Evropo in Ameriko — obenom spoštujete in cenite svoje soljudi, čeprav so druge krvi in tujega porekla. In prosto si tvorite svoje sodbe, u-stvarjate mnenja, ki niso vklenjena v tesne, starinske in krivične rusne predsodke.
Amerika nam je dala več kot idejo in upanje, dala nam je vzgled. In Willkie je dobro za-atopal. ta "vzgled^ ko naa je prišel obiskat. Mnogi tukaj smo se ozirali v Ameriko z upanjem in smo našli tam vzgled, ko je bil še čas, orožje še ni govorilo. Krivda ni na naši strani, končna izbira ni bila odvisna od nas. Tako amo danes sredi vojne, vi tam Še uživate mir. Takrat pred dve-letoma aem tudi zapisala:' "Če je razen občudovanja ln hvale prostora še za kakšne druge občutke, je mogoče oatalo le Še nekaj zavisti med Angleži, da je Amerika danes v toliko bolj ugodnem položaju, da dala ln živi, kakor aama hoče, da ima dovolj časa in sredstev, da rešuje ln razvija svoje laatne notranje probleme". Danes gotovo ni več prostora za zavist v naših srcih. Vojna Ja kruta stvar, nih-!e bi Jie ne privoščil prijatelju. A Izkazalo ae je, da je boj eden ln nodeljiv, drug ae moremo boriti ta drugega, ko eden pada, mora drugi prijeti za orožje. To so nas naučila zadnja lata. Za to bo posel lažji," ča si pomaga mo drug drugemu, dokler ja ša čas. Ml vam pomagamo z bojem, vi nam pomagate z orodjem. To je vse, za Čemer se danas od tu kaj oziramo k vam v Ameriko.
Ko pa Mi ta posel končan, potem se bomo spet ozirali k vam za zgledom bolj srečnega šivlje nja ift bomo takrat bolj blagoslovljeni z uspehom kot smo bili v nesrečni preteklosti.
Delani ka.
Zagrebu pristaši ^ " Radikalne zajed-
SrÄ	o položa-
v »i i^v državi in naaa-1 Od levo na	____.
* Wn, Hrvatski. List ^ Slika Je bila mi. po koaiirati mad nflml la pradde^Otom Kooeeveltom v Bell hiši Hülm.«
f* ^enje, da so Srbi da-[govori s reporierjl.
Pismo iz Londona
(Nadaljevanja s 8. atranl.)
ga niao pozabili prositi pomoči iz Amerike. Povsod je odmevalo, kar je Churchill izrazil z besedami: "Dajte nam orodja in končali bomo ta posel."
Preprosti ljudje po zavetiščih ln ministri pri večerjah so ga pozdravljali kot vašega naslod njega predsednika. "Third term" je bila velika ambicija Anglije pred vašimi predsedniškimi volitvami, Voeeli in ponosni smo bili svoje zmaga. AH odksr nas je poselil VVlllkie, kaže, ds Jih je tukaj toliko oddalo svoj glas za njega, da bo imel "fourth term" težak boj. Tako enakomerno so razdeljena simpatije Ali — končno boste le vi morali odločiti o tem.
Najbolj zanimivo poglavje nje govega obiska ja bila njegova poslanica nemškemu narodu. V njej Je vaebovano Jedro? vse kar je najboljšega v Ameriki. C« bi nesrečna Evropa mogla ln hotela slediti temu ameriškemu vzgledu, bi danaft ne bili v sredi vojna. Krivda ni na naši strani, zato nam ni dano. da bi bilo drugače. Da. Artarlka ve, kako oblikovati svoje ljudi, celo nemška kri ae ne izmaliči v tem no-I vem svetu. Wlllkie pravi, ds je , nemške krvi in ponosen na to. In 1 vendar nas ja prišel obiakat, ko smo v sredi vojne z Nemčijo Ker sovraži nemiUui agresivnost in zatiranja. Novi svat ve, ka ko oblikovati svoja ljudi. Tam živite ljudstva vaah dežel in na rodov, pa ste ponosni na svojo kri In ljubila, kar sta pustili za sabo v atarih krajih. A — in v tam leži vsa razlika med vojno
Amerika zasegla vsa nemške, italijanske in danske parnike!
(Nadaljevanja s 1. strani)
da Jugoslavija na mora Izpolniti pogojev dunajak#-p»godbe, ker bi bilo to proti volji Jugoslovan skega ljudstva.
Turški poslanik je konferiral a premlerjem Simovlčem ln predlagal je sklenitev pakta vzajemne vojaške pomoči. Turški tisk je že prej pisal o tem.
Nemški žurnaliati in ekonom tjt i vešča k t odhajajo iz Jugoslavije, Tri tisoč Nemcev ja ža za pustilo deželo. Vojaška četa so zastražile urada nemškega in I-talfjahskega poslanika. O n 1 Nemci, ki še niso zapustili Bal-grada, se skrivsjo v uradu poala ništva. Na cest« si ne upajo, ker se boje, da bi jih ljudje pretepli
Danilo Gregorič, urednik II» sta Vreme, ki je pisal v prilog nacljem, je bil aretiran. Ta Hat zdaj piše v prilog Veliki Brlta niji. General Kimovlč je tnfor mlral nemškega poslanika, da hoče Jugoslavija obdržati svojo nevtralnost in živeti v prijatelj stvu z Nemčijo, Italijo in vsemi drugimi državami,
Hrvaški podbsn Ivkovič Je razglasil bančni praznik, da u stavi navala na bsnka. Samo o-*ebe, ki potrebujejo denar za kritje dnevnih stroškov, lahko dobe male vaote v bankah.
Alaaa. Orčtja. 29. marca. — Največje demonstracije, kar jih je ta mesto videlo v zadnjih ta-dn|h, ao ee pričele, ko ao bila objavljana poročila, da aa Ja Jugoslavija uprla oslšču. Na tisoča ljudi sa ja zbralo pred uradom
Iz delovanja departmenta za notranje stvari
Delokrog federalnega Department of the Interior je jako obsežen >n raznovrsten ter velikanska važnosti za narodno gospodarstvo. Iz sledečih izvlečkov nedavnega poročilo o njegovem delovanju je razvidna velepo-membnoat istega.
Rudarski urad, ki je del tega departmenta, je začel raziakova-len program, da se poizve, kjerkoli se nahajajo zaloge važnih rud, zlasti onih, ki so pomembne za obrambno delo. Dve skupini sta še na dalu, ki preiskujejo zaloge v pogorju Appalachian zlasti z ozirom na manganeŠko rudo. Glavne države, ki izkopavajo to rudo, ki jft brezpogojno potrebna za Izdelovanje Jekla, sta Vlrglanla In Georgia. „
Program departmenta za notranje atvari, ki se bavi a kon-servacljo prsti in vlage na javnih zemljiščih, je začel delovati s ustanovitvijo 16 postaj na na licu mesta na javnih pašnikih v devetih zapadnlh državah. Delovanje vodnih jezov ln nama-kallšč. TI projekti bodo obsegali več kot 4,000,000 akrov.
Produkcija zlata v Alaski je bila lani večja kot vsako prejšnja lato v zgodovini, kot poroča Geological Survey, ki spada k i-stemu departmentu. Cena Izkopanega zlato je znašala več kot ! 15 milijonov dolarjev, kar pa je več kot za čaaa* proslavljenega "gold rush" v Alaski, Odkar ja začela produkcija zlata v Alaski, pred 1. 1880, Je Alaska, vsega akupaj oddala več Hot Ml mili-onov dolarjev zlata. Kakor znano, ao Združene država kupila Alaako od Rusije za $7,200,000 eta 1887
Vilic aplošnemu mišljenju Indijanci v Združenih držav nlao nikakor glnače pleme, Po poročilu federalnega komisarja za ndijanake atvari aa število Indijancev pomnošuje hitrejša kot o-stalo prebivalstvo, Bil Ja čas, kot pravi komisar Collier, ko ao vojne, bolezni ln pijača ubijale Indijance, tako da ni bilo mnogo nade, da bi ae pleme dolgo preživelo. Vse to pa so je spremenilo. Indijansko prablvalitvo v Združenih državah znaš« danas približno 301,000 oseb, od katerih skoraj polovica obstoja iz polnokrvnlh Indijancev. V vseh -Amerikah skupaj sa število In-dljancev ceni n« 30,000,000. Ko Je Kolumbus odkril Ameriko, ja indijansko prebivalstvo po splošnih cenitvah znašalo morda 11,-000,000.
Uvoz industrlalnlh dragih kamnov za rabo v avlacljsklh instrumentih, urah, kronome-trlh in drugih finih orodjih ae 1. 1040 skoraj podvojil čez p>ejšnje lato. S tem ja zagotovljena zadostna zaloga takih draguljev za Industrialne obrambna svrhe. Skoraj ves uvoz Je prt-hujši Iz fivlce.
* Federalni zakon, ki sa naziva Five Acre Tract Law od I. 1038, dovoljuje oddajo v najem manjših površin javnega zemljišča za svrho privatnih letovišč, taborov, okrepčevališč In zabavišč. Najete površino znašajo približno IHJO akrov v pokrajini puščave Majava in 300 akrov v dolini Morongu, Najemniiui za potrebni del zemlje znaša po na lato.
Skoraj tri četrtine milijona a-krov zemlje, pomembne za avojo prirodno lepoto all zgodovlnako vrednost, je bllO dodana obstoječemu sistemu narodnih parkov v enem samem letu do 30. junija 1040 Do prihodnjega julija vlada pričakuje, da bo 733^Aft a-krov zemlje naknadno dodanih k parkom, tako da bo skupni obseg narodnih parkov znašaf 21,-550,783 v 161 pokrajinah.
Obseg federalnih pašnikov znaša sedaj skoraj 1.13 milijonov akrov. V njih se pas« p<id posebno federalno licenco akoraj 12,-000,000 glav govaje živina.
Common Council—FUS.
Stenogrsllla
"Ali znate stenografijo?" "Znam, toda samo govoriti, na
pa .pisati." „
jugoslovanskega poslanika Vtai ševiča ln ga pozdravljalo Ljudje ao vpili: "Jugoslavija ja ■ nami!" in "Naj živi solidamoet balkanskih narodovi"
flößVETA
polom""
ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71
EMILE ZOÍa 1	.PreloHI VLADIMIR LEVSTIK
(Se nadaljuje.)
Adjutant je zamrmral odgovor, ki ga Dela-herche ni mogel razumeti. Sicer pa ceaar ni bil ostal na mestu, ker se je vzlic vsemu vdajal svojemu nagibu ter se vračal k oknu, kjer je napol omedleval pod nepreatanim grmenjem topov. Njegova bledost je bila* zdaj ie hujša, njegov dolgi, mračni, ostri obraz, raz katerega je bilo jutranje ličilo le slabo obrisano, je izdajal njegovo smrtno muko. ,
V tem trenotku je šel majhen, živahen mož v prašni uniformi, v katerem je Delaherche spf/inal generala Gebruna, čez hodnik, ter odprl vrata, ne da bi se dal naznaniti. Takoj nato se je še enkrat začul tesnobni glas cesarja:
"Tak povejte, general, zakaj še vedno streljajo, ko sem vendar dal razobesiti belo zaata-
v
vo.'
Adjutant se je odstranil, vrata so se zaprla in Delaherche ni mogel slišati niti generalovega odgovora. Vse je bilo zginilo.
"Ah," je ponovila Roza, "slaba prede, saj dobro vidim po obrazih teh gospodov. Tako je, kakor z mojim namiznikom, ki ga ne bom nikoli več videla; nekateri celo pravijo, da so ga raztrgali ... Cesar se mi smili najbolj izmed vseh, ker je bolj bolan kakor maršal. Bolje bi mu bilo v njegovi postelji kakor pa v tej sobi, kjer se ubija s svojim, večnim korakanjem."
Bila je zelo ganjena, in njen ljubki plavi o-brazek je izražal odkritosrčno sočutje. Dela-hercheu, čigar bonapartistovska gorečnost se je bila v zadnjih dveh dnevih prav čudno odha-lila, se je zdela zategadelj nekoliko neumna. Spodaj pa je obstal, da prestreže generala Le-bruna, kadar odide. In ko se je ta pokazal, je šel za njim.
General Lebrun Je bil cesarju razložil, da če hočejo zahtevati premirje, treba izročiti vrhovnemu poveljniku nemške armade pismo, podpisano od vrhovnega poveljnika irancoske armade. Nato se je ponudil, da napiše to pismo ter se odpravi iskat generala VVimpffena, ki naj bi - ga podpisal. NosH je pismo pri sebi in se je le bal, da se ne bi zgrešil z generalom Wimpf-fenom, ker ni vedel, na katerem kraju bojišča ~Bl utegnil biti. Sicer pa je bila gneča v Sedanu "Se takšna, da je moral jezditi v koraku; to je dajalo Delahercheu možnost, spremiti ga do Me-nilskih vrat.
Na cesti pa se je spustil general Lebrun v galop, in sreča mu je bila mila, da je prišedši v Balan zagledal generala Wimpffcna. Ta je pisal cesarju par minut poprej: "Sire! Postavite se na čelo svojih čet, da Vam odpro pot skozi sovražne vrste." Zato ga je že ob sami besedi "premirje" popadla ljuta jeza, Ne, ne! On ne podpiše ničesar, on se bije! Ura je bila polšti-rih. In kmalu nato se je zgodil tisti junaški, obupni poizkus, tisti poslednji naskok, ko so še enkrat marširali na Bazeilles, da napravijo vrzel In prehod skozi sredo Bavarcev. Da bi vdahnili četam poguma, so lagali in kričali po sedanskih cesUh in po sosednjih poljih: "Bazalne prihaja, Bazalne prihaja!" Ze od jutra so bile to sanje mnogih, In pri vsaki novi bateriji, ki so jo Nemci demaskirali, so mislili tu, da slišijo topove nemške armade. Združili so * svojih dvanajstato mož, samo vojake raznovrstnega orožja, ločene od svojih čet. In ta mala kolona se je slavno zagnala po cesti v metežu karteč. Od kraja je bilo krasno; padajoči vojaki niso ovirali naskoka ostalih. Kakih petsto metrov so pretekli s pravcato divjo srčnostjo. Toda vrste so se kmalu zredčile, in tudi naj-hrabrejši so se umaknili. Kaj so mogli poče-
ti proti daveči premoči števila? Vse to je bila zgolj blazna smelost vojskovodje, ki ni hotel biti poražen.	'
General Wimpffen se je našel naposled samega z generalom Lebrunom, na tej cesti iz Ba-lana v Bazeilles, ki sta jo morala pustiti enkrat za vselej. Preostajalo je le še umikanje pod obzidje Sedana.
Kakor hitro je Delaherche izgubil generala izpred oči, se je vrnil v tovarno, ves v eni sami misli, in sicer, da bi šel zopet na sVojo opazovalnico iz dalje zasledovat dogodke. Ko j>a je prispel do svoje hiše, ga je nekaj zamudilo, ker je pred vhodom srečal polkovnika de Vi-neula, ki so ga peljali na seneni podlogi v zeli-njarskem vozičku, s krvavim škornjem, napol nezavestnega. Polkovnik si je bil od trenotka, ko je padel s konja, zabijal v glavo, da mora zbrati ostanke svojega polka. Nemudoma so ga nesli v neko sobo v prvem nadstropju, in Bou-roche, ki je prihitel in je našel le prasko na gležnju, se je zadovoljil s tem, da je pobral iz rane škornjevo usnje ter jo zavezal. Delo mu je rastlo čez glavp, ves je bil obupan; in ko se je vračal v lazaret, je klical, da rajši odreže nogo samemu sebi, kakor pa da bi nadaljeval svoje rokodelstvo na tak beraiki način, brez poštenega materijala in brez potrebnih pomočnikov.
Spodaj zares niso več vedeli* kam naj spravijo ranjence; sklenili so jih bili polagati na bližnjo trato, Že sta jih ležali dve vrsti, ki sta Čakali ln tarnali pod milim nebom in pod granatami, ki so deževale še vedno. Število mož, ki so jih bili od poldneva pripeljali v lazaret, je presegalo štiristo; štabni zdravnik je bil dal prositi za ranocelnike, pa so mu poslali le mladega zdravnika iz mesta. On ni mogel zadoščati: sondiral je, rezal, žagal ln šival, ves razburjen in nesrečen, ker je videl, kako mu prinašajo zmirom več dela, nego ga more opraviti. Gilberta, ki je bila vsa omamljena od groze ln ji je bilo slabo vpričo tolike krvi ln solza, je ostala pri starcu-polkovniku, dočim je spodaj gospa Delaherche napajala vročične in brisala mokre obraze umirajočih.
Na terasi se je Delaherche živahno trudil raz-gledati položaj. Mesto je trpelo manj, nego so menili ljudje; en sam požar v Cassinskem predmestju je bruhal debel črn oblak dima v nebo. Utrdba "Palatlnat" ni več streljala, gotovo zaradi pomanjkanja streliva. Samo topovi prt Pariških vratih so še v dolgih presledkih oddajali strele, Kar je takoj vzbudilo njegovo (x>sebno zanimanje, je bila bela zastava, ki so jo zopet razobesili na stolpu; a na bojišču je bržčas še niso videli, kajti ogenj se je nadaljeval v neizpremenjeno silo. Strehe sosednjih hiš so mu zapirale razgled na $alansko cesto, tako da nI mogel zasledovati gibanja čet. Sicer pa se mu je pogled, ko je pritisni! oko k namerje-nemu daljnogledu, zopet ustavil na nemškem generalnem štabu, ki ga je videl tam že od poldneva. Poveljnik — tisti drobčkanl svinčeni vo-jaček, jedva tolikšen kakor pol malega prsta, v katerem je menil, da spoznava kralja, je stal še vedno po koncu v svoji temni uniformi, pred drugimi častniki, večinoma ležečimi na travi, v blestecfem zlatem vezenju. Bili so tuji čaatni-kl, adjutanti, generali, dvorni maršali ln princi, val oboroženi s kukali, in so že od jutra zasledovali smrtni boj francoske armade, kakor da bi bili v gledališču. Zdaj se je strašna drama bližala svojemu koncu.
S tega gozdnega vrha Marfee si je bil kralj Viljem pravkar ogledal združenje svojih čet. (Dalja prihodnjič)
Prijatelja
Guy de Maupaaaant
Pariz je bil obkoljen, sestradan in hropeč. Vrabci na atre-hah ao pristajali redki in kanali so se izpraznjevall. Ljudje ao Jedli vse mogoče stvari.
Ko se Je žalosten sprehajal nekega jasnega januarskega jutra po bulvaru z rokami v žepu uniforme in s praznim želodcem, ae Je Marlasot, po poklicu urar ln po potrebi izdelovalec copat, u-stavil nenadoma ob tovarišu. Bil je Sauvage, znanec z brega rečice.
Vsako nedeljo, pred vojno, je Mariaaot ob zori koračil s bambusovo palico v roki in a pločevinasto škatlo na hrbtu. Peljal se je z vlakom proti d'Argenteu* ilu, izstopil v Colombesu. nato pa peš odšel proti otoku Maran-te In ko je prišel do kraja svo. jih sanj, je pričel ribariti ter Je ribaril vse do noči.
Vsako nedeljo je srečal tam majhnega, rejenega in dobi udu-šnega moža. Sauvagea. branjarja i/ ulit«* Notre-Dame de Lorette. drugega navdušenega ribiča Nato ki a v«n dan prebila drug poleg drugega s trnkom v roki. Noge m» jima bingljale nad reko in n»f 1 njima je vzklilo toplo prijateljstvo.
Nekatere dneve ni«ta nič govorila. todu razumela sta ne čudovito bi cz bcked, aaj sta imela
podoben okus ln isto zanimanje.
Spomladi, proti deaeti uri zjutraj, ko je pomlajeno aonce sijalo nad belo meglico, ki je ležala nad mirno vodo in je lila na hrbte ribičev prijetna toplota nove letne dobe, je Morlssot večkrat rekel svojemu sosedu: "Hej, kako prijetno!" in Sauvage je odgovoril: "Ne morem al misliti nič boljšega." In to j« zadostovalo, da sta cenila drug drugega.
Jeseni, proti večeru, ko Je nebo, osvetljeno od zahajajočega sonca, pordečilo vodno gladino in zlatilo krone drevea, ki ao trepetala pred zimskim mrazom, je Sauvage pogledal smehljaje Mo-rissota in rekel: "Kako krasen prizor!" In Mariaaot je očaran odgovoril, ne da bi dvignil oči: "To je lepše od bulvara. kaj?"
Takoj, ko sta prepoznala drug drugega, sta si krepko stisnila roke. vsa ganjena, da sta se našla v tako spremenjenih okoliščinah. Sauvage je vzdihnil: "Kakšen čas*", Moriaeot pa je o-tožno za ječa I: "In kakšno vreme! Danes Je prvi lepi dan v letu."
Ros. nebo Je bilo modro in pol-no svetlobe. Hodila sta vštric, sanjava in žalostna. Morisaot Je povzel "ln ribolov? Kako lep spomin!"
Sauvage p« jo vprašal: "Kdaj se bova vrnila tja?"
Stopila sta v majhno kavarno ln spila kozarček žganja, nato
sta se zopet sprehajala po pločnikih.
Nenadoma se Morisaot ustavi: "Bi še enega?" Sauvage je privolil in stopila sta v drugo gostil-nico.
Ko sta odhajala, ata bila precej omamljena, kakor ljudje, ki pijejo na tešče. Bilo jima je prijetno. Božajoč vetrič ju je šče-getal po obrazu.
Sauvage, ki ga je topli zrak pričel opajati, je nenadoma vprašal "Kaj, ko bi šla tja?"
"Kam?"
"Ribarit!"
"Toda kam?" -
"Na naš otok, vendar. Fran-coake predstraže so blizu Colom-besa, Poznam polkovnika Du-moulina; pustil naju bo preko."
Morisaot je koprnel od želje: "V redu Drži." In ločila sta se ter odšla po svoje priprave.
Uro pozneje sta stopala vštric po glavni cesti. Prišla sta do vilo, v kateri Je bil naatanjon polkovnik.. Ta se je narmehnil njuni prošnji in jima ugodil. Spet sta stopala naprej, zavarovana a prepustnica
Kmalu sta dosegla predatraše, prešla zapuščeni Colombea In ae znašla na pustih vinogradih, ki ao ae spuščali proti Selnl Bilo Je dkrog enajstih.
Na drugi strani je ležala vaa d'Argenteull kakor mrtva. Višine Or Remont a in Sannotaa ao obvladovale vso pokrajino. Velika planota, ki ae vleč« vae do
VRHNJA PLAST

Karton, ki kaše napredek ameriškega zadružnega gibanja v zadnjih 25 lotih.
Oi
Nanterre, j« bila prazna, čisto prazna, s svojimi golimi črešnjami in s svojo sivo zemljo.
Sauvage je pokazal s prstom na vrhove in zamrmral: "Tam gori so tujci!" In nek nemir je omrtvll dva prijatelja v tej pusti pokrajini.
Nista jih še videla nikoli, toda čutila sta jih že mesece: okoli Pariza, kako rušijo Francijo in ropajo, more, prinašajo lakoto, nevidne in mogočne. In nekak praznoveren strah se je pridružil sovraštvu.
"Hej, kaj, če bi jim šla nasproti?" predlaga Morissot.
Sauvage pa mu odvrne s pariško posmehljivostjo: "Ponudila jim bova ocvrtih rib!"
Oklevala sta, da bi se tako podajala naprfej, ker ju je plašila tišina vsega obzorja.
Končno se je Sauvage odločil: "Pojdiva, na pot! Satno previd no!" In spustila sta se sklonjena po vinogradu navzdol in se skrila z nemirnimi očmi za grmovjem.
Do rečnega brega ni več manj kalo dosti. Pričela sta teči po odprtem ozemlju in, ko sta dosegla obalo, sta se skrila med suho trsje^ Morissot je legel na zemljo in ušesom na zemlji poslušal, če ne hodi kdo blizu. Bila sta pomirjena in sta začela loviti.	- 1
Njima nasproti ju je skrival otok Marante na drugi strani. Mala gostilniška hišica je bila zaprta; zdelo se je, da je že leta in leta zapuščena. Sauvage je dobil prvega piškurja. Morissot je vlovil drugega in od časa do časa sta dvigala trnke z majhno srebrno živallco na koncu; bil je čudovit lov.
Nežno sta dajala ribe v torbico, ki je ležala pri njunih nogah. In navdajalo ju je sladko veselje, tisto veselje, ki vas navdaja, ko najdete zopet svojo priljubljeno zabavo, ki vam je bila za dolgo časa odloknjena.
Sonce ju je grelo v ramena, nič nista čula, na nič več nista mislila, — ribarila sta.
Toda nenadoma se jima je zdelo, da je izpod zemlje prišel težek šum, ki je stresal tla. Top je spet začel grmeti.
Morissot se je ozrl ln tam na levi je opazil veliki obris Mont-Valeriena, nad katerim je ležala nad sivimi črešn jami megla, ki jo je povzročil top. Kmalu je z vrha trdnjave buknll drugi dim. nekaj trenutkov pozneje je bilo čiato novo grmenje. Sledili so drugi streli in od čaaa do časa je gora metala svojo smrt ter puhala dim, bel kakor mleko, ta pa se je dvigal v mirno nebo.
Sauvage je. «majal z rameni: "Glej. spet začenjajo***, je rekel.
Morissot, ki je plašno gledal, kako pada strel za strelom za njima, se je naenkrat razjezil proti tem besnežem, ki ae tako bojujejo In aarobantil: "AH ni neumno tako ubijanje!**
Sauvage pa Je dodal: To je hujša, kakor pri zvereh!**
In Morriaot, ki je pravkar vlovil belico, je modroval: "Pa pravijo. da bo vodno taka**
Sauvage ga Je ustavil: "Republika ne bi napovedala vojne!"
"S kralji imamo vojne zunaj, s republiko pa jih imamo znotraj." ga je prekinil Mariaaot.
In mirno sta pričela razpravljati In reševala sta velika politična vprašanja a zdravim nfzu-
-j-
mom ljudi, nuprith in omejenih, ter končno prišla do soglasja, da ljudje nikoli ne bodo čisto svobodni."
Mont-Varerien pa je grmel in rušil francoske hiše, uničeval ceste, pobijal ljudi in trgal srca ženam, materam in dekletom tu doli in tam preko.
"To je življenje," je vzdihnil Sauvage.
"Recite raje, da je to smrt," je smehljaje popravil Morissot.
Toda nenadoma sta preplašeno vztrepetala; za seboj sta začutila korake in ko sta se ozrla, sta opazila pred seboj štiri može, štiri velike, oborožene in kosmate postave. Namerili so puške nanju.
- Trnka sta jima padla iz rok in sta odplavala po reki.
V nekaj trenutkih sta bila zvezana in položena v čoln, v katerem so ju prepeljali na otok.
Za hišo, o kateri sta mislila, da je zapuščena, sta opazila dvajsetorico vojakov. Velik kosmat mož, ki je sedel na stolu in kadil veliko porcelanasto pipo, ju vpraša v dobri francoščini: "No, gospoda, sta imela dober lov?"
Nato je nek vojak položil k častnikovim nogam torbico, polno rib. Vojak se je nasmehnil: "Ej, ej, vidim, da ni bil slab. — Toda, gospoda, tu gre za nekaj čisto drugega. Poslušajte in ne motita!"
Za mene sta vidva navadna vohuna, ki so vaju poslali, da nas opazujeta. Dobil sem vaju in vaju bom dal ustreliti. Delala sta, kakor da bi bila ribiča, da bi tem bolj prikrila svoj namen. Padla sta mi v roke, tem slabše za vaju; vojna je vojna.
Toda, ker sta prešla predstraže, imata gotovo geslo za vrnitev. Povej ta mi ga in izpustim vaju." .
Prijatelja, bleda, sta stala drug poleg drugega in molčala.
Častnik je povzal: "Nikoli ne bo nihče zvedel, vidva pa se bosta v miru vrnila,. Če odklonita, je to smrt in to takoj. Izbeni-ta."
Ostala sta negibna in nista odprla ust.
Častnik je mirno pokazal s prstom proti reki in nadaljeval: "Pomislita, v petih minutah na dnu te vode. V petih minutah. Gotovo imata sorodnike?"
Mont-Valerien je grmel ne-prestano.
Oba ribiča sta ostala pokoncu
in nema.
Častnik je dal povelje v svojem jeziku. Nato je prenesel svoj stol malo dalje od ujetnikov; in dvanajst mož se je postavilo na dvajset korakov s puško ob nogi.
Častnik je še poskusil: "Dam vama eno minuto, niti trenutka več." Nato se je naglo dvignil, se približal Francozoma, prijel Morissota pod pazduho, ga od-vedel na stran in mu rekel s tihim glasom: "Povejte geslo, hitro! Vaš tovariš ne bo vedel ničesar, jaz pa se bom omehčal."
Morissot ni odgovoril.
Častnik je nato potegnil na stran Sauvagea in mu stavil isto vprašanje.
Sauvage ni odgovoril.
Spet sta stala drug poleg drugega.
Častnik je dal povelje. Vojaki so dvignili puške.
Morissotov pogled je obstal slučajno na kupu rib, ki so še trepetale. Prevzela ga je slabost. Kljub naporu so mu oči zalile solze. Zajecljal je: "Zbogom, gospod Morisott!"
, Stisnila sta si roke in od nog do glave ju je stefesel nepremagljiv trepet. ' ' *>■ - \
Častnik je zaVjflh"Ogenj!"
Dvanajst' 'štrelov je ppčilo. '* Sauvage je padel. Morissot, ki je bil večji, je zakoiebal, se zasukal in se zgrudil poleg tovariša, 1 obrazom prišleki, medtem ko se mu je vlil curek krvi iz predrtih prsi.
Častnik je dal nova povelja Njegovi ljudje so se razkropili in se nato vrnili z vrvmi in kamni, ki so jih privezali na noge mrtvecema. Potem so jih odnesli na breg.
ti Pokrit
D sota i druga čin. 2 nekaj lok,
Dva
Mont-Valerien ni,
•Pokrit je bil z J VOjaka prnT
glsvom^tj
- pa Sauvage. Zagnali so trupli k j časa zibali. * ¿5 nato pa se poU)^ Pokoncu, kamni 1 najprej noge.
Voda je brizgnil*, * nato pa se pomirila I» ¿¿7 hni valčki so se obale.	m *
M*lo krvi je pl*^ ]
Častnik, vedno veder t. polglasne: "Zdaj je ^ 1 bah."	1
Nato se je podal p^jL nadoma pa je taglafciV torbico polno rib. p0brai se zasmejal in poklical v0j
Pritekel je vojik ,1 predpasniku. In častniki vrgel lov ustreljenih rihii ukazal:
"Ocvri mi te male živil* kler so še žive!" 1
Nato je spet pričel kaditi, jo porcelanovo pipo. 1
Med prijatelji "j
Dva prijatelja se srectti1 "Kje pa si bil?" 71 "V samarijanskem tečaji
"Kaj si se pa tam naučil "Nuditi prvo pomoč." "Imenitno! Ali mi lahko 1 magaš za prvo silo s petto
kom?"	^
*
■ ■'
Škotska
Oče Škot vpraša svojega a
"Ali si danes obul nov«! lje?" "Da."
"Potem pa delaj dol» k ke!"
TISKARNA S.N.PJ
SPREJEMA VSA
t tiskarske obrt spadajoča deli
Tlaka vabila sa veselice In shode, vlzlinica, ¿aa* knjigo, koledarje, letake Itd. v slovenskem. hrvakki slovaškem, češkem, angleškem Jeziku ln drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S Ji J> J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
/S t
Vsa pojaanila dajt rodsiTo taksi Cene smerne, unijtko dalo pm»a
Pišite pe Informacije na naslovi
S.N.P.J. PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TELEFON ROCKWELL 4S04
Tam ae dobe na ieljo tudi vsa ustmana pojasnil» chicago. ill.
Howard O. Hunter, tratet WPA.
naroČite si dnevnk prosveti
Pe Sklepu 11. redne konvencijo sa lahko narott aa Usi F""** prišteje eden. dva. trt. štiri ali pet članov ls ene drašiaa k «al «J* nlni. List Prosveta stane se vee enako, sa ttana ali aailaa» ene letne naročnino. Kar pa ¿lani i» pl»i*Jo pri tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej sadaj al da Jo liat predrag aa člane MIPJ. Ltat Proavata Jt *aia gotovo Jo v vsaki drušinl nekdo. Id M red «tal list rok «»
Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha b« » SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo sahteval sam tednik, bode moral tinti član Iz dotične drufine. ki je takojn^ naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti uprsvniim^j in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako te* j stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto ntn*—
Cona liatu Proavota Jot Za Zdruš. dršavo In Kanado IM»
1 tednik in.............«JO I
S tednika in................SJt t
3	tednike in--------%M 9
4	tednike In __________IM 4
% tednikov In ............ alt •
Za Evrope Je
Ispolnite spodnji kupon. prUoftte potrebno	__
Moner Ordor v ptemu In si naročite Proaveto. Ust ki Ja ^» _.
pho® vet a. »up j.
2447 So. Lavmdnlo Avo.
Chlcogo. ni.
Priloteno pošiljam naročnino aa Hat Proavota *•»*1
1) Um. _________________________ČL dw*t*a * ^
Haalov	Ji
Ustavita tednik ln pa pripišite k asofi naro^ * članov mojo dnsiinot
a_________________________________a. 11 —'
S)_____________________________________Čl	k. <
4)_______________________________________ čl dndtr. k--j
»I	. . ...	čt	* ^