ШШ REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR mandat VII SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA izredna seja 7. IZREDNA SEJA 7 (4 in 5. december 2014) .^.slov^. if N\ <3 5 z 1 5- O Z P 75 S 2 *' 2 * - £ o s s- г ž l\ /## \\ UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 7. izredna seja (4. in 5. december 2014) ISSN 2385-9490 Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, dr. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2016 www.dz-rs.si DNEVNI RED 7. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU NA FINANČNE STORITVE (ZDFS-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 167-VII 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU OD PROMETA ZAVAROVALNIH POSLOV (ZDPZP-B), NUJNI POSTOPEK, EPA 169-VII 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2H), NUJNI POSTOPEK, EPA 171-VII 4. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH (ZTuj-2B), NUJNI POSTOPEK, EPA 168-VII 5. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI (ZDU-1I), NUJNI POSTOPEK, EPA 172-VII 6. točka dnevnega reda: PREDLOG KANDIDATA ZA MINISTRA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, EPA 177-VII VSEBINA Določitev dnevnega reda.......................................................................................................................8 6. točka dnevnega reda: PREDLOG KANDIDATA ZA MINISTRA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, EPA 177-VII.................................................................8 DR. MIROSLAV CERAR.........................................................................................................................8 MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK...............................................................................................9 FRANC JURŠA........................................................................................................................................9 ANDREJA KATIČ.................................................................................................................................10 DR. FRANC TRČEK.............................................................................................................................10 MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................11 PETER VILFAN.....................................................................................................................................12 DR. LÄSZLÖ GÖNCZ...........................................................................................................................13 MARKO FERLUGA..............................................................................................................................13 SUZANA LEP ŠIMENKO......................................................................................................................14 MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................15 LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................15 JERNEJ VRTOVEC..............................................................................................................................15 DR. FRANC TRČEK.............................................................................................................................16 JERNEJ VRTOVEC..............................................................................................................................17 LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................17 DR. FRANC TRČEK.............................................................................................................................17 DR. FRANC KRIŽANIČ........................................................................................................................17 DANILO ANTON RANC.......................................................................................................................18 ANDREJA POTOČNIK.........................................................................................................................19 IVAN ŠKODNIK....................................................................................................................................19 DANIJEL KRIVEC................................................................................................................................19 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................20 MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK............................................................................................21 MATJAŽ NEMEC..................................................................................................................................21 UROŠ PRIKL........................................................................................................................................21 MARIJAN POJBIČ................................................................................................................................22 FRANC BREZNIK.................................................................................................................................22 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................23 ZDRAVKO POČIVALŠEK....................................................................................................................24 ZDRAVKO POČIVALŠEK....................................................................................................................24 1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU NA FINANČNE STORITVE (ZDFS-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 167-VII............................24 MAG. MATEJA VRANIČAR.................................................................................................................24 MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................24 URŠKA BAN.........................................................................................................................................25 DR. FRANC KRIŽANIČ........................................................................................................................25 LUKA MESEC.......................................................................................................................................26 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................27 MIRJAM BON KLANJŠČEK................................................................................................................27 MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK......................................................................................................27 BRANKO ZORMAN..............................................................................................................................28 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................28 UROŠ PRIKL........................................................................................................................................29 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU OD PROMETA ZAVAROVALNIH POSLOV (ZDPZP-B), NUJNI POSTOPEK, EPA 169-VII....................................................................................................................30 MAG. MATEJA VRANIČAR.................................................................................................................30 MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................30 URŠKA BAN.........................................................................................................................................30 LUKA MESEC.......................................................................................................................................31 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................31 MIRJAM BON KLANJŠČEK................................................................................................................32 MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK......................................................................................................32 MARUŠA ŠKOPAC..............................................................................................................................32 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................32 UROŠ PRIKL........................................................................................................................................33 DR. FRANC KRIŽANIČ........................................................................................................................33 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2H), NUJNI POSTOPEK, EPA 171 -VII....................................................................................................................34 MAG. MATEJA VRANIČAR.................................................................................................................34 MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................34 URŠKA BAN.........................................................................................................................................35 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................35 MIRJAM BON KLANJŠČEK................................................................................................................36 MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK......................................................................................................36 MAG. DUŠAN VERBIČ.........................................................................................................................37 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................37 MARIJA ANTONIJA KOVAČIČ............................................................................................................38 DR. FRANC KRIŽANIČ........................................................................................................................38 VIOLETA TOMIĆ..................................................................................................................................39 VIOLETA TOMIĆ..................................................................................................................................40 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................40 NADA BRINOVŠEK..............................................................................................................................41 SUZANA LEP ŠIMENKO......................................................................................................................41 MAG. MATEJA VRANIČAR.................................................................................................................41 MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................41 URŠKA BAN.........................................................................................................................................42 MARIJA ANTONIJA KOVAČIČ............................................................................................................43 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................43 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................45 MAG. MATEJA VRANIČAR.................................................................................................................46 MATEJA VRANIČAR............................................................................................................................46 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................47 UROŠ PRIKL........................................................................................................................................47 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................48 BOŠTJAN ŠEFIC .................................................................................................................................. 48 MAG. LILIJANA KOZLOVIČ................................................................................................................49 LILIJANA KOZLOVIČ...........................................................................................................................49 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................50 ERIKA DEKLEVA.................................................................................................................................50 ANJA BAH ŽIBERT..............................................................................................................................51 MAG. BOJANA MURŠIČ......................................................................................................................51 BENEDIKT KOPMAJER.......................................................................................................................52 DR. MATEJ T. VATOVEC....................................................................................................................52 JERNEJ VRTOVEC..............................................................................................................................53 5. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI (ZDU-1I), NUJNI POSTOPEK, EPA 172-VII...........................................................................................................................................54 BORIS KOPRIVNIKAR.........................................................................................................................54 DRŽAVNI ZBOR DZ/VII/7. izredna seja MAG. LILIJANA KOZLOVIČ................................................................................................................54 LILIJANA KOZLOVIČ...........................................................................................................................54 JANJA SLUGA.....................................................................................................................................55 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................56 MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................57 MAG. BOJANA MURŠIČ......................................................................................................................58 DR. MATEJ T. VATOVEC....................................................................................................................58 JERNEJ VRTOVEC..............................................................................................................................59 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................60 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................60 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................61 BORIS KOPRIVNIKAR.........................................................................................................................63 IGOR ZORČIČ.......................................................................................................................................65 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................65 JANJA SLUGA.....................................................................................................................................65 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................65 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................66 MAG. LILIJANA KOZLOVIČ................................................................................................................67 LILIJANA KOZLOVIČ...........................................................................................................................67 BORIS KOPRIVNIKAR.........................................................................................................................68 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................69 BORIS KOPRIVNIKAR.........................................................................................................................70 MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK............................................................................................70 ANITA KOLEŠA....................................................................................................................................70 DR. MATEJ T. VATOVEC....................................................................................................................71 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................71 BORIS KOPRIVNIKAR.........................................................................................................................72 1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................72 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................72 URŠKA BAN.........................................................................................................................................73 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................73 LJUBO ŽNIDAR....................................................................................................................................73 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................74 BRANKO ZORMAN..............................................................................................................................74 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................74 2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................74 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................75 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................75 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................75 URŠKA BAN.........................................................................................................................................75 FRANC BREZNIK.................................................................................................................................76 BRANKO ZORMAN..............................................................................................................................76 SUZANA LEP ŠIMENKO......................................................................................................................76 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................77 BOJAN PODKRAJŠEK........................................................................................................................77 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................77 3. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................77 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................78 SIMON ZAJC........................................................................................................................................78 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................78 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................79 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................79 DRŽAVNI ZBOR DZ/VII/7. izredna seja MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................79 URŠKA BAN.........................................................................................................................................80 VIOLETA TOMIĆ..................................................................................................................................80 MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................80 4. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................81 DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................81 JERNEJ VRTOVEC..............................................................................................................................81 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................82 5. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................82 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................82 MAG. LILIJANA KOZLOVIČ................................................................................................................83 LILIJANA KOZLOVIČ...........................................................................................................................83 JERNEJ VRTOVEC..............................................................................................................................83 JANI (JANKO) MÖDERNDORFER......................................................................................................83 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................83 DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................84 MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK............................................................................................84 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................84 MAG. BRANKO GRIMS.......................................................................................................................84 Državni zbor VII. mandat 7. izredna seja 4. in 5. december 2014 Predsedujoči: dr. Milan Brglez....................................................predsednik Državnega zbora Andreja Katič...............................................podpredsednica Državnega zbora Primož Hainz..........................................podpredsednik Državnega zbora Seja se je začela 4. decembra 2014 ob 12. uri. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 7. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanka in poslanci: gospa Eva Irgl, gospod Andrej Čuš, gospod Žan Mahnič, mag. Anže Logar, gospod Roberto Battelli, gospod Matjaž Hanžek in mag. Marko Pogačnik. Na sejo sem vabil predsednika Vlade dr. Miroslava Cerarja in kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Zdravka Počivalška k predlagani širitvi ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda 7. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 26. novembra 2014, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Državnemu zboru sem predlagal, da se dnevni red 7. izredne seje razširi s 6. točko, to je Predlog kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predlog za širitev ste prejeli z dopisom z dne 27. 11. 2014. Želi besedo predsednik Vlade kot predlagatelj zadeve? Ne, tukaj gre samo za širitev, ni vsebinska utemeljitev. Želijo glede širitve besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Potem prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, proti nihče. (Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. V skladu s časovnim potekom seje bo zbor to točko obravnaval takoj po določitvi dnevnega reda. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in sprejeto dopolnitvijo. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 64, proti nihče. (Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 7. izredne seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA KANDIDATA ZA MINISTRA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO. Predsednik Vlade dr. Miroslav Cerar je 26. 11. 2014 Državnemu zboru predlagal, da za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo imenuje gospoda Zdravka Počivalška. Besedo dajem predsedniku Vlade dr. Miroslavu Cerarju za dopolnilno obrazložitev predloga. DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani zbor, spoštovani poslanke in poslanci! Kot je bilo povedano, za kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagam gospoda Zdravka Počivalška. Gospod Zdravko Počivalšek je univerzitetni diplomirani inženir agronomije z bogatimi delovnimi izkušnjami in vidnimi rezultati v gospodarstvu. Prve vodstvene izkušnje je pridobil kot član poslovne skupine, ki je uspešno sanirala poslovanje Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah. Do leta 1994 je bil direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, nato pa direktor družbe Mlekarne Celeia. Leta 1999 je prevzel vodenje Zdravilišča Atomske toplice, ki so se pod njegovim vodstvom preoblikovale v blagovno znamko Terme Olimia. Tam je zaposlen še danes. Zdravko Počivalšek je tudi predsednik Turistično gostinske zbornice, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, član upravnega odbora Združenja Manager in član sveta Spirit Slovenija. Leta 2005 je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, leta 2010 pa je postal menedžer leta. Pri svojem delu izkazuje vodstvene in organizacijske sposobnosti, ki se odražajo tako v poslovnem, mednarodnem in večkulturnem okolju. Zdravko Počivalšek je s svojim preteklim delom dokazal, da zna in zmore voditi zapletene sisteme in delovati povezovalno. Tako ne dvomim, da bo uspešno vodil ministrstvo in ga uspel povezati s ključnimi akterji v gospodarstvu. Verjamem, da bo na ta način skupaj z ostalimi ministri in sodelavci v Vladi prispeval k izboljšanju gospodarske situacije in k spodbuditvi gospodarskega preboja v Republiki Sloveniji. Vlada, ki jo vodim, verjame v politiko povezovanja in konstruktivnega sodelovanja v dobro ljudi in Republike Slovenije. Izvoljeni smo za to, da služimo ljudem in državi, in Zdravko Počivalšek je že dokazal, da v te cilje verjame in jih je sposoben uresničiti. Tudi jaz verjamem, da ga boste pri njegovih prizadevanjih podprli in da boste poslanke in poslanci Državnega zbora podprli njegovo imenovanje za ministra. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora se je kandidat predstavil Odboru za gospodarstvo ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Mnenje odbora ste prejeli. Besedo dajem predsednici odbora mag. Margareti Guček Zakošek. MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK (PS SMC): Hvala, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani ministrski zbor, spoštovani poslanke in poslanci! Predsednik Vlade je predsedniku Državnega zbora 26. 11. 2014 posredoval Predlog kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, v katerem je za ministra predlagal gospoda Zdravka Počivalška. Zdravko Počivalšek se je članicam in članom odbora predstavil dne 2. 12. 2014 in odgovarjal na njihova vprašanja. Predlagani kandidat je po uvodni predstavitvi svoje dosedanje karierne poti navedel osnovna načela, za katera se bo pri svojem delu zavzemal: transparentnost, inovativnost, fleksibilnost, usmerjenost k ciljem, pozitivizem, poštenost in partnerstvo. V duhu zadnjega načela je posebej izpostavil pomen partnerstva in dialoga s ključnimi deležniki v gospodarstvu in vsemi ostalimi resorji. V nadaljevanju je navedel cilje, ki so po njegovem mnenju pomembni za uspešnost gospodarstva in razvoj tehnologije, in sicer: dvig relativne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, rast dodane vrednosti, tržno konkurenčno in družbeno odgovorno poslovanje podjetij, varovanje obstoječih delovnih mest in pa predvsem ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, razvoj socialne države in socialni dialog, trajnostni razvoj, spodbuda projektom z visokimi multiplikativnimi učinki na celotno gospodarstvo in družbo. Svojo predstavitev je kandidat zaključil s predstavitvijo generatorjev rasti, in to je s ključnimi osmimi ukrepi, ki so po njegovem mnenju ključni za uresničitev omenjenih ciljev. To pa so: spodbuda izvoza in neposrednih tujih investicij, izboljšanje podpornega okolja za mala in srednja podjetja ter obrtnike, spodbujanje turizma kot panoge z visokim multiplikacijskim učinkom in promotorja države, premišljena privatizacija, učinkovito in transparentno upravljanje z državnim premoženjem, sistemsko razdolževanje in prestrukturiranje podjetniškega sektorja, plačilna disciplina in boj proti sivi ekonomiji, in kot zadnje, a vendarle ključno, optimizacija delovanja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V razpravi so bila predlaganemu kandidatu postavljena številna vprašanja, na katera je izčrpno odgovoril. Odbor je seznanil s svojimi stališči in predlogi za ukrepe po posameznih področjih, katera so bila izpostavljena. Po končani predstavitvi kandidata je Odbor za gospodarstvo sprejel mnenje, da je bila predstavitev kandidata gospoda Zdravka Počivalška kot kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ustrezna. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vlade, ministrom, kolegicam in kolegom ter tudi ostalim, ki so v dvorani! Res je, da smo morali na ime kandidata za gospodarskega ministra počakati malo dlje časa, a ocenjujemo, da je gospod Zdravko Počivalšek, ki je danes kot predlog pred nami, pravi človek za tako pomemben resor. Gospodarstvo je namreč ključno za razvojne načrte države. Gospod Počivalšek se je v svoji bogati karieri dokazal kot uspešen gospodarstvenik, za katerega v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije verjamemo, da bo kos izzivom, kot jim je bil že mnogokrat doslej. Gospod Zdravko Počivalšek se nam je v torek uspešno predstavil na Odboru za gospodarstvo. Njegov nastop je bil prepričljiv, samozavesten in strokoven. Vidi se, da je človek dejanj. Izzivi, dinamika in težave slovenskega gospodarstva so gospodu Počivalšku znani že iz prve roke, zato ne dvomimo, da bo k delu pristopil v najkrajšem možnem času. Prav tako nas veseli, da kandidat prihaja iz turizma, gospodarske panoge, ki je premalo izkoriščena, a hkrati izredno pomembna za razvoj naše države. Gospod Počivalšek je v predstavitvi na odboru govoril o spodbujanju turizma. V Demokratični stranki upokojencev Slovenije verjamemo, da kvalitetna promocija turizma povečuje število gostov ter hkrati privablja tudi tuje investitorje. Včasih pozabljamo, da je prav turizem ena najhitreje rastočih svetovnih gospodarskih panog. Zato nam prav tuje naložbe v turizem lahko odločno pomagajo pri premagovanju gospodarske in finančne krize, ki smo ji priča zadnjih nekaj let. Kandidat za ministra je optimistično predstavil začrtane cilje, za katere upamo, da jih uspe v čim krajšem možnem času tudi uresničiti. To so: dvig relativne konkurenčnosti, uvrstitev na najvišje mesto na lestvici globalne konkurenčnosti, rast dodane vrednosti, tržno konkurenčno in družbeno odgovorno poslovanje podjetij, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, trajnostni razvoj ter spodbujanje projektov z močnimi multiplikativnimi učinki na celotno gospodarstvo in tudi družbo. Gospod Počivalšek je kot svoj glavni cilj navedel izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, saj samo uspešno gospodarstvo omogoča uspešen družbeni razvoj. Kandidat je ocenil, da je spodbujanje izvoza in tujih neposrednih investicij najpomembnejši generator gospodarske rasti. Tudi Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije se s kandidatom strinja, da je treba veliko podpore nameniti izvozu ter izboljšanju poslovnega okolja za mala in seveda tudi srednja podjetja. Le tako bodo naša podjetja lahko bolje poslovala, ustvarjala nova delovna mesta, hkrati pa bomo bolj zanimivi za tuje strateške partnerje oziroma vlagatelje. Kandidat je v svoji predstavitvi poudaril, da pri spodbujanju izvoza pričakuje večjo vlogo SID banke pri financiranju izvoznih programov in garancijah za izvozne posle. Kandidat je prav tako zelo naklonjen spodbujanju gospodarske diplomacije, kar v Demokratični stranki upokojencev Slovenije že dolgo zagovarjamo. Ne nazadnje, kandidat za ministra nas je prepričal tudi osebnostno, saj je povedal, da so vrednote, ki ga vodijo pri delu, transparentnost, inovativnost, fleksibilnost, usmerjenost k ciljem, pozitivizem, poštenost in partnerstvo. Vse to zagovarjamo tudi mi v naši poslanski skupini. Zato bomo gospoda Zdravka Počivalška z veseljem podprli za ministra za gospodarstvo in tehnologijo. Želimo mu uspešno delo in precej uspehov. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo gospa Andreja Katič. ANDREJA KATIČ (PS SD): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ostali prisotni! Danes popolnjujemo še zadnje prazno mesto v Vladi, ki bo dobila novega gospodarskega ministra. Pred časom smo izrazili pričakovanje, naj ministrski predsednik za to mesto ponudi močnega kandidata. Upamo, da je danes temu res tako. Širša javnost je bodočemu ministru namenila pozitivno ozračje in veliko mero naklonjenosti. Gospodarstveniki imenovanje gospoda Počivalška pozdravljajo, seveda pa hkrati vanj polagajo velika pričakovanja in od njega pričakujejo odgovorno ravnanje. Tudi mi. Gospodarstvo v tem trenutku kaže vse prej kot idilično podobo. A danes, ko imamo po vseh peripetijah okoli gospodarskega ministra končno na mizi ime, z večjim optimizmom zremo v prihodnost. Gospodarska slika riše izzive, a hkrati tudi velike priložnosti. Veliko dobrih predlogov in rešitev je že na mizi. Verjamemo, da jih je še več v zametkih idej, ki čakajo pravi trenutek in kompetentnega sogovornika. Tega, verjamem, dobijo danes. Vse kaže, da je bodoči minister nalogi dorasel in da mu bo uspelo resor, ki je bil potisnjen na rob, ponovno postaviti v ospredje. Pričakujemo, da bo tudi v Vladi užival potrebno podporo, ki mu bo omogočila, da se uspešno sooči z izzivi, ki ga čakajo. Prezadolženost gospodarstva, kreditni krč, potreba po prestrukturiranju, zmanjševanje sive ekonomije, plačilna nedisciplina - to so težave, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo, ki pa žal nimajo enoznačnih in lahkih rešitev. Socialni demo krati ocenjujemo, da je bil ministrski kandidat ob predstavitvi svojih pogledov, vizij in kompetenc na matičnem delovnem telesu suveren. Blizu pa nam je tudi njegov pogled na privatizacijo in upravljanje z državnim premoženjem. Verjamemo, da bo s svojo načelnostjo, izkušnjami in jasno vizijo zmogel narediti korak, ki ne bo le pomenil zagotavljanja stabilne gospodarske rasti, temveč bo hkrati pomenil tudi zaščito domače proizvodnje in našega delavca. Zdravko Počivalšek ima našo podporo in uživa naše zaupanje. Ima pa tudi našo zavezo, da bomo v prizadevanjih za dobro našega gospodarstva in naše države konstruktiven partner. Želimo mu uspešno delo. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Združene levice, zanjo dr. Franc Trček. DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Hvala za besedo, predsedujoči. Najprej pozdravljam mlade obiskovalke, Vlado, kolegice in kolege! Dajmo si postaviti eno vprašanje za uvod. Na čem temelji gospodarstvo? Gospodarstvo seveda temelji na delu. Delo temelji na delavkah in delavcih, bivših in sedanjih. Gospodarski razvoj temelji na -pozabite, da je to naslov tega ministrstva, gospodarski razvoj in tehnologija - presežni vrednosti, če ste marksistka ali marksist, oziroma na dodani vrednosti na zaposlenega, če to niste. Kje se ustvarja ta dodana vrednost? Ne boste verjeli, dodana vrednost se v Sloveniji ustvarja v veliki meri ob tretji razvojni osi. Kaj smo slišali v predstavitvi gospoda Počivalška? Bom citiral: Delavec je predrag v odnosu do državnih podjetij, Manj delavcev bo delalo več, Privatizacija naj se nadaljuje, a brez cen na listkih. Slišali smo tudi staro zgodbo laganja realni versus javni sektor. Česa nismo slišali? Skoraj nič o delavkah in delavcih kot nosilcih gospodarstva in gospodarskega razvoja, nič o ekonomski demokraciji in socialnem podjetništvu ter zelo malo o zadružništvu glede na dejstvo, da je gospod kar nekaj časa delal v zadrugah. Nič nismo slišali o zaposlovanju mladih, nič vsebinskega o gospodarski politiki. Celo o turizmu ne, kaj šele o strategiji pametne specializacije in tehnološkem razvoju. Ali če povem nekoliko po domače: Kaj bomo sploh mi delali, počeli v tem našem slovenskem gospodarstvu, kolikor bo še ostalo slovensko? Zopet smo poslušali staro zgodbo, izkrivljeno mantro o realnem versus javnem sektorju. Pa dajmo se vprašati, kaj smo mi prenesli na slabo banko. Bom kar citiral kolega iz SMC: Filozofijo realnega sektorja. Dejstvo je, da nam je 20 let vladala mavrična koalicija, ki so jo sestavljali stari politiki in politike, gospodarstveniki, finančniki in pravniki. Kaj so počeli pravniki? Zagotavljali so, da je to, kar ljudstvo imenuje kraja, bilo legalno, če že ne legitimno. Nadalje, v Združeni levici se lahko strinjamo, da so problem javna naročila; za okrog 4 milijarde jih je. Ta so prostor za zajedanje zasebnih interesov v javni sektor, in to je tisti prostor, gospod Cerar, za varčevanje. Nekaj računalniških firm obvladuje in sodeluje z javnim sektorjem. Osem, devet oligopolistov obvladuje naročila zdravstvene blagajne, da v energetiko sploh ne grem, ker ste si malo razdelili en lobi bolj SDS, drugega bolj SDS in tako naprej. To so težave, ne pa že zdaj nesramno slabe plače medicinskih sester, gasilcev, policije, neakademskega dela, visokega šolstva, in lahko bi zdaj našteval še pol ure. Iz tega, kar je kandidat za ministra povedal oziroma še bolj, iz tega, kaj vse je zamolčal oziroma česar ni povedal, je več kot jasno, da gre za nadaljevanje privatizacije na način razprodaje ter neke vrste nojevsko pozicijo, ki jo predvsem uteleša mreža okoli Gospodarske zbornice Slovenije. Upal bi si celo reči, da številni od njih nikoli niso delali v tem "realnem sektorju". Skratka, te in takšne politike ter tovrstnega kandidata Poslanska skupina Združene levice seveda ne more in ne bo podprla. Ker mi je ostalo še malo časa, ena metodološka opomba pod črto. Vedno se nam pojavi nekdo, ki privleče en indeks in pravi Ja, po tem indeksu Slovenija ... Potem nekdo privleče nek drug indeks. Dajte prosim brati tudi metodologijo, ki je zadaj za temi indeksi, in dajmo se vesti intelektualno v Sloveniji in triangulirati več tovrstnih indeksov. Hvala za besedo. Kot sem že rekel, Združena levica takšnih politik, ki blokirajo razvoj na plečih delavcev, nikakor ne more podpirati. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije -krščanskih demokratov, zanjo mag. Matej Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Vlade, dragi kolegice in kolegi! Kandidat za ministra gospod Zdravko Počivalšek je kandidat realnega sektorja, še en kandidat, ki natančno ve, kaj je treba storiti. Izjave, kot so Stop novim davkom, Za manj birokracije, Za bolj odprto gospodarstvo, so prav iste izjave, kakršne imamo tudi mi napisane v gospodarskem programu krščanskih demokratov. In to so definitivno izjave ministra, ki so navdušile tudi nas krščanske demokrate, in smo zato zadovoljni z njegovim nastopom. Seveda pa ta usmeritev nujno zahteva oziroma je nujen rezultat tega tudi izboljšanje poslovnega okolja, in prav izboljšanje poslovnega okolja pomeni nova delovna mesta, to pa tudi večji priliv v proračun. Ampak ključno pri vsej stvari in pri današnjih volitvah novega ministra pa je, ali bo minister zmogel. Kot sem dejal, je še eden izmed kandidatov, ki natančno ve, kaj je treba storiti v tej državi, drugo pa je, ali bo to tudi zmogel storiti. Eden izmed njegovih predhodnikov, gospod Dragonja, je bil tudi kandidat iz realnega sektorja, ki je zelo natančno vedel, kaj je treba storiti, pa te moči enostavno ni imel. Če smo pošteni, potem so formalnopravno, na papirju, pristojnosti ministra za gospodarstvo relativno omejene na turizem, dodeljevanje subvencij in še nekaj malih detajlov. Zato mi, krščanski demokrati gospodarskega ministra razumemo predvsem kot ambasadorja gospodarstva, predvsem kot človeka, ki v vladnih sobanah sedi za isto mizo z vsemi ostalimi ministri ter odločno in aktivno zagovarja interese gospodarstva. In prav zagovarjanje interesa gospodarstva smo pogrešali v teh zadnjih dneh, ko je šlo za dogovor s sindikati, ko je šlo za napovedi novih dajatev. Upamo in želimo si, da bo finančni minister v gospodu Počivalšku dobil dodatnega zaveznika. Gospod Počivalšek je v svojih predstavitvenih govorih nedvomno imel jasna stališča, kako in na kakšen način bi morali v Sloveniji izboljšati poslovno okolje. Upam, da bo s to svojo odločnostjo, ki jo je izkazal v svoji dosedanji poslovni poti, uspel prepričati tudi številne svoje kolege v vladnih vrstah in da ne bo osamljen primer in osamljeni ambasador slovenskega gospodarstva. Ampak skrbi nas zadnji dogovor Vlade in sindikatov, ki gre na nek način korak stran od ideje in vizije, ki jo je gospod Počivalšek zagovarjal na sami predstavitvi. Ker se je breme javnega sektorja preneslo na gospodarstvo. Govori se, da naj bi gospodarstvo obremenili za dodatnih 100 milijonov evrov, česar enostavno naše gospodarstvo ne bo preneslo, še manj prebavilo. Želeli smo si, da bi bil pristop pogajanj z javnim sektorjem popolnoma drugačen, ne pristop, da so vsi deležniki znotraj javnega sektorja enaki - vendarle obstajajo pomembne razlike med posameznimi skupinami znotraj javnega sektorja, na eni strani med policisti in medicinskimi sestrami in na drugi strani med učitelji in zdravniki, ki imajo mnogo boljše pogoje in situacijo kot druga skupina -, in da bi se ta razlika znotraj javnega sektorja odražala tudi pri pogajanjih, ampak tega seveda nismo videli. Minister je rekel Stop novim davkom. Napoveduje se novi davek na sladke pijače. Prepričani smo, da ta davek ne bo v ničemer pripomogel k bolj zdravemu življenju naših mladostnikov, ampak bo kvečjemu prispeval k izgubi nekaj pomembnih delovnih mest v tej industriji. Zaradi tega si močno želimo in upamo, da bo gospod Počivalšek pokazal zobe že pri tem prvem zakonu in bo dejansko dejal Stop novim davkom. Gospoda Zdravka Počivalška definitivno čaka težaško delo. Krščanski demokrati upamo, da ne bo omagal in da bo uspel s krščansko demokratsko logiko, to pa je, da je treba najprej ustvariti ... / opozorilni znak za konec razprave / Seveda bo naša poslanska skupina, kot je bilo rečeno, gospoda Počivalška podprla. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Zavezništvo Alenke Bratušek, zanjo gospod Peter Vilfan. PETER VILFAN (PS ZaAB): Spoštovani predsednik, spoštovani kolegice in kolegi, cenjeni gostje! Gospod Zdravko Počivalšek vstopa v slovensko politiko z najbolj zaželeno doto, z zgodovino uspešnega menedžerja v gospodarstvu in brez temnih lis, na kar smo vsi v tej državi zaradi znanih razlogov izjemno občutljivi. Čeprav so tudi v njegovi poslovni poti prisotne sledi menedžerskega prevzema podjetja, ki ga je vodil, pa v tem primeru ni bilo javnofinančnih posledic v zvezi s tem in tudi sicer je, kot sedaj kaže v zvezi s tem, vse tako, kot mora biti. Predsednik Vlade se je tokrat očitno odločil dobro, na kar kaže tudi široka podpora na zaslišanju pred Odborom za gospodarstvo. Spoštovani gospod Počivalšek, najprej vam želim izreči dobrodošlico. Res je, da v tem trenutku še niste z nami tukaj v tej parlamentarni dvorani, sem pa prepričan, da nas nekje v parlamentu pozorno poslušate. Boste pa v tej dvorani zagotovo v prihodnje pogosto, saj prevzemate enega najbolj vročih delovnih mest v državi, postajate minister za gospodarstvo. Med svojimi glavnimi cilji ste izpostavili izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in posledično zvišanje dodane vrednosti ter nova delovna mesta. Izpostavili ste spodbujanje izvoza in tujih neposrednih naložb, tudi z vzpostavitvijo enotne točke, kjer lahko morebitni vlagatelji vse uredijo na enem mestu. Napovedujete večjo vlogo SID banke pri financiranju izvoznih programov in garancijah za izvozne posle ter napovedujete aktivnejšo gospodarsko diplomacijo. Govorili ste tudi o izboljšanju podpornega okolja za mala in srednje velika podjetja ter obrtnike, znižanju obremenitve dela in reformi javnega naročanja z uvedbo osebne odgovornosti. Pravite tudi, da podpirate nadaljevanje privatizacije, ki naj bo izpeljana v korist podjetij in širše družbe. Pri vsem vam lahko le pritrdimo. Predvsem na vas, Vladi in ne nazadnje tudi na opoziciji pa je odgovornost, da vse to ne ostane le seznam želja. Napovedujete, da boste svoje delo merili z izboljšanjem svetovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ne samo vi, vsi bomo vaše delo merili s tem kriterijem, in danes ste na štartni listi, čas nula je današnji dan. V Zavezništvu se posebej izpostavlja pomen razdolževanja podjetij. Preobremenjeno slovensko gospodarstvo saniranemu bančnemu sektorju navkljub ni zmožno pridobivati bančne podpore za razvoj. To je izjemen problem tako za podjetja kot tudi za banke in družbo kot celoto, saj bo sicer sanacija bank brez tega drugega koraka nesmiselna. Nujno je takojšnje ukrepanje, in pričakujemo, da boste v bližnji prihodnosti pred nas stopili s konkretnimi ukrepi. In druga tema, ki jo želim posebej izpostaviti, je osamosvojitev Slovenske turistične organizacije, kar ste napovedali na zaslišanju pred odborom. Kot veste, je Zavezništvo pripravilo in tudi že vložilo tri zakone, s katerimi želi doseči isti cilj. Gre za novele Zakona o podpornem okolju za podjetništvo, Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij ter Zakona o spodbujanju razvoja turizma. Vaš odnos do vprašanja vladne podpore tem novelam bo lakmusov papir iskrenosti vaših napovedi debirokratizacij postopkov. Na mizi imate dve možnosti. Prva je, da podprete novele zakonov in STO ekspresno osamosvojite, za kar si prizadevate tudi sami. Druga možnost pa je, da popustite pod uradniškimi pritiski in zakonov ne podprete s praznimi izgovori, kot so potreba po kvantitativni in kvalitativni analizi situacije, da se problemov ne rešuje ad hoc, ampak da so potrebne sistemske rešitve, medresorsko usklajevanje in vsa ostala navlaka izgovorov za neukrepanje. Vidim vas kot storilnostno naravnanega človeka in upam, da se kot tak zavedate posledic svoje odločitve. Praktično v prvem koraku ministrovanja lahko s pomočjo že vloženih novel, ki jih seveda lahko skupaj dopolnimo, vrnete samostojnost Slovenski turistični organizaciji, lahko pa to prepustite raznoraznim uradom in njihovim mlinom. V zaslišanju ste med drugim napovedali optimizacijo delovanja gospodarskega ministrstva. Pred vami je konkreten primer, s katerim lahko uresničite napoved. Zelo kmalu boste spoznali, da je upravljanje države še kako realen sektor, ki ima z gospodarstvom veliko skupnega, hkrati pa se tudi pomembno razlikuje. Sami stavite na Darwina in njegovo misel, da bodo preživeli tisti, ki se bodo najhitreje prilagodili spremembam. Ne prilagajajte se preveč, ampak spremenite stvari na bolje. Spoštovani gospod Počivalšek, na odboru je Zavezništvo vašo kandidaturo podprlo. Tudi v prihodnje boste imeli njegovo aktivno podporo pri zahtevnih izzivih pred vami in vsemi nami na področju gospodarstva, ki je tudi pri nas na prvem mestu. S strani naše poslanske skupine ne boste deležni nezrelega ali pobalinskega opozicijskega nagajanja, nasprotovanja zaradi nasprotovanja in s tem povezane medijske sekundaže, saj si takšnega odnosa ne gospodarstvo in ne kdorkoli drug ne zasluži. Tako kot pri vseh dosedanjih imenovanjih v Vlado se bomo kot opozicijska stranka tudi tokrat glasovanja vzdržali. Imenovanje ministrov je po našem mnenju dejanje, ko vladajoča koalicija preverja stabilnost svoje parlamentarne večine. Slovenija potrebuje stabilno vlado, ta pa stabilno večino v Državnem zboru. Prav je, da jo gradite tudi z vsakokratnim glasovanjem o ključnih kadrovskih odločitvah. Pričakovanja do vas so zelo visoka. Pričakujemo, da jim boste kos. Od veselega decembra verjetno ne boste imeli veliko, ampak tega ste kot turistični delavec verjetno že vajeni. Upam pa, da bo od njega veliko imel slovenski turizem. Želimo vam uspešno delo. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, zanjo dr. Laszlo Göncz. DR. LASZLO GÖNCZ (PS IMNS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik Vlade, ministrice in ministri, kolegice in kolegi! V naši poslanski skupini menimo, da so cilji, ki si jih je zastavil kandidat za gospodarskega ministra, večinoma primerni in sprejemljivi. V danih okoliščinah, v kakršnih tavamo žal že kar nekaj let, je visoka konkurenčnost gospodarstva vsekakor pogoj, ki lahko zagotavlja konstantno, trajno gospodarsko rast. Pozdravljamo tudi željo po ustvarjanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, pri čemer mislimo, da bo to možno le z določeno stopnjo reforme celotnega izobraževalnega sistema. Torej, to pomeni, da je ta cilj nekoliko bolj daljnosežen in dolgoročen. Ne dvomimo v kvalitete kandidata na področju turistične dejavnosti, zato pričakujemo, da bodo prav pri tem mogoče hitre in uspešne vsebinske spremembe. V nekaterih regijah in centrih je turizem že sedaj na visokem, v evropskem merilu konkurenčnem nivoju, vendar bo treba zbuditi in spodbuditi tudi druga območja v državi. Marsikje se namreč tudi na tem področju, torej na področju turizma, srečujemo z zelo slabim stanjem. Kandidat pravilno ocenjuje trenutni gospodarski položaj z vidika obremenjenosti gospodarstva kot celote in tudi njegovih subjektov. Menimo, da bo s strokovnim in umirjenim pristopom lahko prispeval tudi k umiritvi trenja med različnimi socialnimi partnerji, ki med pogajanji o javnofinančnih vprašanjih velikokrat zastopajo ekstremna, z vidika celotne družbe marsikdaj praktično neizvedljiva stališča. Prav je, da se kandidat zavzema za bolj ugodno, sistemsko bolj uravnoteženo in strateško premišljeno davčno politiko. Kar se tiče njegove podpore tujim investicijam in vlaganjem ter premišljeni privatizaciji, menimo, da so tovrstna razmišljanja primerno naravnana. Zaradi vsega omenjenega gospod Zdravko Počivalšek uživa tudi podporo narodnih skupnosti. Na področju ustvarjanja gospodarske osnove avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti pa od novega gospodarskega ministra pričakujemo tudi korak naprej. Na tem področju ustava in tudi zakon zagotavljata možnosti, ki pa žal celovito in sistemsko dosledno nikoli niso bile izkoriščene. To ne predstavlja problema zgolj z vidika samih narodnih skupnosti, temveč tudi za celotni regiji, kjer omenjeni skupnosti prebivata. Pri sistemski ureditvi tega vprašanja od novega ministra pričakujemo dosledno strokovno in iskreno vodstveno naravnanost, kar bo nedvomno koristilo tako na področju ohranjanja in razvoja omenjenih narodnih skupnosti kot tudi pri pospeševanju gospodarske dejavnosti v obeh omenjenih regijah. Na koncu naj še povem, da si tudi mi želimo, da bo ministrovanje gospoda Počivalška uspešno, ker bo to dejansko lahko prispevalo k blaginji celotne države. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Stranke Mira Cerarja, zanjo gospod Marko Ferluga. MARKO FERLUGA (PS SMC): Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Gospod predsednik, cenjeni ministrski zbor, poslanke in poslanci, spoštovani gostje, pozdravljeni v imenu Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja! Štejem si v izjemno čast, da lahko v svojem osebnem imenu in tudi v imenu Poslanske skupine SMC predlagamo in podpremo gospoda Zdravka Počivalška za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ne glede na predhodne poizkuse iskanja ministra menim, da smo sedaj resnično dobili osebo, ki jo potrebujemo na tem delovnem mestu. Kandidat je s svojim dosedanjem delom, znanjem in izkušnjami ter s svojim odnosom in poznavanjem širšega gospodarskega prostora jasno pokazal svoje vedenje. Prav tako je s svojo uspešno predstavitvijo na pristojnem odboru bil deležen podpore velike večine poslancev in poslank. Trenutno mikro in makro ekonomsko stanje je možno izboljšati le z najboljšimi močmi in s skupnim, tvornim sodelovanjem, nikakor pa ne z razdorom, vlečenjem voza sedaj v eno, sedaj v drugo stran in kakor je komu po godu. Na podlagi načel, ki jih zagovarja kandidat, v SMC menimo, da je mogoče narediti korake naprej k izboljšanju pogojev za delovanje v prid vseh gospodarskih deležnikov v Sloveniji. Svoje delo kandidat vidi tudi v povezovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo s ključnimi subjekti v gospodarstvu, kot so Gospodarska zbornica, Trgovinska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica ter ostale organizacije in institucije. Nikakor ne smemo živeti v utvari, da smo izolirani otok v svetu. Ne. Mi smo integralni del Evrope in sveta in zato je pomembno, da se ne zapiramo in tlačimo v kot, in to širino ima kandidat. Naučili smo se, da je brezsmiselno vnaprej nekomu peti hvalnice, zato njegovega predhodnega dela s tega mesta ne bom poveličeval; kažejo se same po sebi, in naj bo to tudi ogledalo bodočega. V Stranki Mira Cerarja smo prepričani, da je gospod Počivalšek odločen mož in da si je zadal smelo nalogo, in ta je izboljšati uvrstitev Slovenije na mednarodni ravni konkurenčnosti. Jasno je, da moramo biti odločni, drzni in ne glede na ovire stremeti k jasnemu cilju, in to je okrevanje in razvoj slovenskega gospodarstva. Vsi tukaj prisotni si to želimo in hočemo, in gospod Počivalšek je človek z izjemnimi lastnostmi, ki mu omogočajo, da ambicije pomagati in ponovno oživeti naše gospodarstvo pripelje do uspešne realizacije. Zato smo se v SMC odločili, da gospoda Zdravka Počivalška podpremo kot kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Obenem smo trdno prepričani, da bo deležen zaupanja tudi vseh vas, ostalih parlamentarnih strank, ker je mož dejanj in ne besed. In kot je rekel naš veliki pesnik Oton Župančič, Kum, kum, le pogum, gospod Počivalšek. Zatorej srečno, in mi iz SMC vam bomo stali ob strani. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospa Suzana Lep Šimenko. SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani predsednik Vlade, ministrska ekipa, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Glede na ekonomsko situacijo v državi so pričakovanja gospodarstvenikov od ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo zelo visoka, in izjemno pomembno je, kdo bo ta resor vodil. Žal so se v preteklosti prav na tem resorju ministri prepogosto menjavali, kar za slovensko gospodarstvo zagotovo ni spodbudno. Celotno dogajanje pa žal kaže tudi odnos politike do gospodarstva. Le gospodarska rast je osnova za rešitev in trajno blaginjo države, zato je izjemno pomembno, da razvijamo okolje, ki spodbuja ustanavljanje, rast in razvoj podjetij, okolje, ki bo pritegnilo tuje investicije, in okolje, ki bo tako politično kot ekonomsko stabilno. Minister za gospodarstvo bi v vladni ekipi moral imeti takšno težo in pomembnost, da bi lahko imel vpliv na vso zakonodajo, ki je neposredno ali posredno vezana na gospodarstvo. Gospodarstveniki namreč povsem upravičeno pričakujejo, da bo gospodarski minister oseba, ki se bo zavzela za njihove težave, ne glede na to, pod kateri resor spada posamezni zakon. Pomenljivo je bilo, ko je predsednik Vlade ob predstavitvi prvotne vladne ekipe ministru za gospodarstvo pripisal drugo mesto med ministri, takoj za ministrom za finance. Morda zgolj naključno, bi bilo pa prav, da bi bilo tako. Minister za gospodarstvo namreč brez vplivne vloge v vladni ekipi, dobrega sodelovanja in usklajenosti z ostalimi ministri izjemno težko naredi premike v pravo smer. V torek se nam je kot kandidat za ministra za gospodarstvo predstavil Zdravko Počivalšek. Po krajši predstavitvi svoje dosedanje kariere je izpostavil, da se bo zavzel za dvig konkurenčnosti. Zaveda se namreč dejstva, da smo od leta 2007 do 2014 na lestvici svetovne konkurenčnosti padli z 39. na 70. mesto. Med ukrepi, ki jih je v predstavitvi izpostavil in za katere ocenjuje, da jih je za generiranje gospodarske rasti treba izvesti, so predvsem: spodbujanje izvoza, tujih investicij, izboljšanje podpornega okolja za podjetja, postopno znižanje obremenitve dela, spodbujanje turizma, premišljena privatizacija, učinkovito in transparentno upravljanje z državnim premoženjem, sistemsko razdolževanje, prestrukturiranje podjetniškega sektorja, plačilna disciplina, boj proti sivi ekonomiji ter optimizacija delovanja ministrstva. Odgovori kandidata na vprašanja poslank in poslancev so bili v večini primerov precej splošni, bolj malo konkretni, marsikdaj pa tudi v nasprotju z delovanjem obstoječe koalicije. Tako je kandidat med drugim rekel Stop novim davkom ter da si bo prizadeval za to, da se z novimi davki konča in da se mora izhod iskati drugje. Izrečeno najverjetneje ni bilo usklajeno z ministrom za finance, glede na to, da bomo v nadaljevanju današnje seje odločali o dvigu dveh davkov, da je v koalicijski pogodbi zapisana uvedba nepremičninskega davka in da že poteka postopek za uvedbo še enega nove ga davka, to je davka na sladke pijače. Verjamemo, da kot gospodarstvenik dobro pozna probleme, s katerimi se sooča gospodarstvo. Enako smo lahko rekli tudi za njegove predhodnike, ki so bili na hearingih prav tako prepričljivi s poznavanjem problematike gospodarstva, saj so na položaj ministra prišli iz stroke. Žal se je začetna zgodba o uspehu pogosto obrnila v napačno smer, bodisi zaradi prtljage iz preteklosti bodisi zaradi nezmožnosti pretrganja vezi s podjetjem, v katerem je deloval pred nastopom funkcije. Močno upamo, da v tem primeru ne bo tako. Kandidat nas s svojo predstavitvijo ni prepričal, saj je bil v svojih izjavah kontradiktoren glede na delovanje obstoječe vladne ekipe, kar ponovno kaže na medsebojno neusklajenost. Vse to pa lahko pomeni težave pri nadaljnjem usklajevanju, neuresničevanje izrečenih ciljev in smeri za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva ter posledično nadaljnjo stagnacijo slovenskega gospodarstva. Tudi sicer je izbor ministrov v domeni koalicije. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo zato glasovali proti njegovi potrditvi. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Odpiram razpravo in dajem besedo poslankam in poslancem. Ker pri tej točki dnevnega reda poslanske skupine in predsednik Vlade časa niso najavili vnaprej, na podlagi petega odstavka 67. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da lahko vsak poslanec o predlogu kandidata za ministra razpravlja le enkrat, pri čemer ima na voljo 5 minut. Glasujemo o takem predlogu sklepa. Proceduralno, gospod Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Preden bom oddal na glasovanje, bom sicer podprl vaš sklep, bi pa predlagal, glede na to, da sem poslušal vse predstavitve vseh strank in ugotovil, kar ni težko, da ima gospod Počivalšek veliko podporo, da glasujemo o tej podpori, da se bo gospod Počivalšek lahko pridružil Vladi na današnjem zasedanju in da bo lahko že s svojim znanjem in izkušnjami mogoče vplival tudi na kakšno odločitev, ki bo v prid gospodarstvu. Da ne bomo preveč politizirali, bi predlagal, da kar glasujemo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Vseeno moramo najprej glasovati o mojem predlogu. Ta moj predlog je, kot sem že omenil, 5 minut na poslanca in enkrat na voljo po prijavi. Glasujemo o tem predlogu sklepa. Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti 5. (Za je glasovalo 55.) (Proti 5.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Domnevam, da želi kdo besedo. Prosim za prijavo. Besedo ima gospa Ljudmila Novak. LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik, ministrski zbor! Lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi! Danes imam skoraj občutek, kot da volimo predsednika Vlade, toliko spodbudnih in upanja polnih besed je bilo izrečenih. Tudi v Novi Sloveniji smo se odločili, da kljub temu, da nismo v Vladi, podpremo kandidata za ministra, ker se dobro zavedamo, kako pomembno je gospodarstvo za državo, in ker smo zadovoljni s predlaganim kandidatom. Predlagani kandidat ima široko paleto izkušenj na področju kmetijstva, zadružništva, gospodarstva, turizma, zborničnega delovanja in tako naprej, in zato verjamemo, da bo dober ambasador gospodarstva. Ker vemo, da ne more biti socialne države, če gospodarstvo dobro ne deluje, smo prepričani, da bo gospod Počivalšek imel pomembno besedo znotraj te vlade. Ko sem poslušala stališča poslanskih skupin koalicije, sem dobro poslušala in vsi ga podpirate. Čeprav ima nekatera stališča drugačna, kot ste vi zapisali v svoji koalicijski pogodbi, pričakujem, da ga boste potem pri njegovih predlogih v podporo gospodarstvu dejansko tudi podpirali. Problem, ki ga pa vidim, pa je tudi ta, da pogosto podjetniki, menedžerji, direktorji, sami ali pa s svojim poslovodnim organom ali kakor se pač to imenuje, hitro, učinkovito odločajo, medtem ko pa v politiki večkrat naletimo na mnoge ovire. Zaradi tega zakona se nekaj ne da narediti, zaradi koalicije, zaradi sindikatov, zaradi ne vem česa vse. Jaz upam, da to ministru ne bo vzelo poguma, da bo predlagal zakonske spremembe, če so zakoni tisti, ki nekaj ovirajo, predvsem pa da ne bo imel ovir ali pa nasprotnikov znotraj lastnih vrst oziroma koalicijskih strank. Na zaslišanju je predlagal mnoge stvari, ki jih podpira tudi Nova Slovenija, od spodbujanja izvoza, tujih investicij, da smo bolj odprti, privatizacije, plačilne discipline, spodbujanja turizma in še mnogo česa, odprave birokratskih ovir, ne novih davčnih obremenitev za gospodarstvo, in da ne bo treba gospodarstvenikom odhajati s pogajanj, ampak da bodo imeli v gospodarskem ministru tistega podpornika, ki se bo dejansko zavzemal za potrebe, zahteve gospodarstva, ker vemo, da niso te zahteve neke kaprice, ampak dejansko nuja za izboljšanje konkurenčnosti, za izboljšanje položaja gospodarstva v Sloveniji. In če bo gospodarstvo delovalo, potem bodo imele lahko boljše plače tudi medicinske sestre, ki so bile prej izpostavljene, policisti, gasilci, mladi, da bodo nove zaposlitve, nova delovna mesta. Zato pravim, da naj bo novi minister za gospodarstvo dejansko tisti, ki ga bomo, ki ga bodo poslušali, kajti prihaja z mnogimi izkušnjami. Moral je že pokazati s svojimi konkretnimi dejanji, da razume, kaj je to gospodarstvo, kakšni ukrepi so potrebni. Zato verjamem, da so oči gospodarstvenikov sedaj uprte prav vanj. Ministrski ekipi želim vse dobro in si želim, da bi imela posluh tudi za konkretne predloge za spodbujanje gospodarstva in za izboljšanje konkurenčnosti v Sloveniji. Zato bom predlog za ministra tudi podprla. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jernej Vrtovec. JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ministrice in ministri, spoštovani predsednik Vlade! Imamo občutek, da predlagani kandidat za gospodarskega ministra ve, kaj je treba storiti. To moje prepričanje izhaja tudi iz njegove predstavitve, in vidi se, da kandidat prihaja iz realnega sektorja, da prihaja iz gospodarstva, da ve, kako se stvarem streže. Tudi njegova stališča, ki jih je predstavil, in sicer stop davkom, spodbujanje turizma. Potem naj naprej naštejem, da je tudi delavec v Sloveniji predrag. Jaz osebno se s temi stališči popolnoma strinjam. Vidim pa določene probleme predvsem v kompatibilnosti bodočega ministra z enim delom vladne koalicije prav pri teh ključnih vprašanjih. Namreč, obremenjevanje gospodarstva, davčno obremenjevanje gospodarstva - kandidat za ministra ostro nasprotuje dvigu novih davkov, vi v vladni koaliciji pa ste tik pred tem, da boste v parlamentarno proceduro vložili davek na sladke pijače, potem uredbo o obremenitvi energetsko intenzivnih podjetij in tako naprej. Se pravi, gre za določena konceptualna nasprotja med kandidatom za ministra in samo vladno koalicijo. Problem je tudi v odnosu do varčevanja, potem v odnosu, kot sem že dejal, do davčnega obremenjevanja gospodarstva in ljudi ter tudi, po mojem trdnem prepričanju, v odnosu do sindikatov. Kajti čemur smo bili priča prejšnji teden, ko ste na eni strani drastično popustili za okoli 100 milijonov evrov sindikatom javnega sektorja, na drugi strani pa so protestno zaradi neposlušnosti pogajanja zapustili sindikati iz gospodarstva. Ne vem, kako bi minister za gospodarstvo, ki prihaja iz gospodarstva, vaš predlagani kandidat, reagiral na to. Želim pa si, da bi bil gospod Počivalšek dejansko minister s težo in da bi bil glas gospodarstva v vladni koaliciji, v Vladi. Kajti imam mnenje, da je tega glasu danes na podlagi videnega v zadnjih dveh mesecih mnogo premalo. Od gospoda Počivalška so seveda pričakovanja zelo velika, tako od nas politikov kot tudi od gospodarstvenikov. Zaradi tega tudi govorimo, da gre za enega najbolj vročih delovnih mest, ki je ta trenutek prazno in na razpolago. Glede sindikatov bi izrazil samo še eno mnenje. V tem primeru bi se morala slovenska politika poenotiti. Kajti občutek imam, in ga tudi delim s tistimi, ki ste prepričani v to, da sindikati dejansko vodijo državno politiko, odgovornosti pa nimajo prav nobene. Odgovornosti prav nobene. In tu je na slovenski politiki, da preseže sindikalne zahteve. Mnogokrat v preteklosti, če bi se v tem primeru poenotili, v primeru odnosa do sindikatov, bi marsikatera reforma v dobrobit državljank in državljanov že bila sprejeta in bi danes ljudje živeli bolje. Za konec še naslednje. Tisti, ki boste kandidata za ministra pribijali na križ zaradi stavka Delavec je v Sloveniji predrag - ja, delavec je v Sloveniji predrag. Pa ne zaradi njegove plače - ne, plačo ima celo prenizko -, ampak zaradi davčnih bremen na to plačo. In zaradi tega vam polagam na srce, da poslušajte bodočega ministra, ko govori, da je delavec v Sloveniji predrag, in ko govori, da davki, tudi ti davki, ki jih predlagate, bremenijo slovensko gospodarstvo, dušijo slovensko gospodarstvo. Prisluhnite mu in verjemite, da boste lažje shajali. To je zaenkrat to. Želim pa bodočemu ministru najprej to, da bo znotraj Vlade enakopravno obravnavan in da bo doživljal čim manj puščic, predvsem z enega dela vladne koalicije, s katerim deli konceptualno nasprotna stališča. V opoziciji oziroma kar se Nove Slovenije tiče, bomo dobre predloge, ki jih bo gospod Počivalšek predlagal, z veseljem podprli. Tudi zaradi tega, ker menimo, da je človek, ki ve, kako se stvarem v gospodarstvu streže, mu bom tudi osebno dal danes podporo. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima dr. Franc Trček. DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Hvala za besedo. Najprej se nisem mislil oglasiti, ampak moramo neke dileme tukaj definitivno razrešiti. Ena dilema je ta, da ni nujno, da je nekdo, ki je dober gospodarstvenik, dober minister. Imamo izkušenj, kolikor hočete. Sedaj bi citiral kolega in kolegico, gospo predsednico Nove Slovenije. Kolega Matej je rekel Je kandidat realnega sektorja. Gospa Ljudmila je govorila o očeh gospodarstvenikov. Kolega Jernej je rekel Kandidat prihaja iz realnega sektorja in Delavec je predrag. Če se malo pošalim, v Vlado prihaja Nova Slovenija preko ministra za gospodarstvo, za kar jim čestitam. Ampak zakaj so stroški dela pri nas dragi? Zakaj? Če bi brali malo druge ekonomiste, ne le tiste, ki vam šepetajo ... In zakaj, recimo, živim 15 kilometrov od meje, pa toliko še znam nemško, pa ne vidim, da bi v Avstriji nonstop ropotali, kako je delavec drag in predrag. Pa nočem počez govoriti, ampak med slovenskimi gospodarstveniki je bilo čisto preveč nesposobnih ljudi, pika, konec. Ti niso znali prenesti dejavnosti v nek nov razvojni model, v katerem ne bi bila glavna postavka in glavni strošek ta ubogi delavec, ki ga režemo. Še ena zadeva. Realni sektor versus kaj? Kaj, vsi drugi smo nerealni sektor?! Klinc, dajmo se potem ukiniti! Dajmo točko dnevnega reda Državni zbor se ukine, pika, konec. Ali veste, ta vaš neimenovani, nerealni sektor -brez tega sektorja večina nas ne bi bila tukaj, zlasti fantje in dekleta s podeželja. Bili bi pastirčki, mogoče bi pocrkali od lakote, mogoče bi pocrkali, ker zdravstvo ne bi bilo urejeno. Mislim, nehajte ga že srati in nehajte se delati norca iz ljudi. Navsezadnje večina nas prihaja iz tega sektorja, ki ga nekateri zdaj imenujete nerealni. Norčujete se iz prevelikega dela državljank in državljanov Slovenije, in prosim, da se v bodoče te besede tukaj več ne uporabljajo. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Najprej da opozorim. Prosil bi za malo manj čustven nastop, ker lahko nekatere od drugih poslancev taista zadeva žali in zdaj potrebujejo repliko ravno zaradi tega. Repliko dajem najprej gospodu Vrtovcu, potem pa gospe Ljudmili Novak. JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Najlepša hvala. Zelo na kratko. Jaz razumem gospoda Trčka, da nas je pri tem omenil. Nova Slovenija ne gre v koalicijo, ampak tako kot zdrava opozicijska stranka podpremo dobre predloge, in tudi te predloge, ki jih je podal bodoči minister, bomo podprli. In tudi njega podpiramo, zaradi tega ker podpiramo slovensko gospodarstvo. Kajti zdravo in močno slovensko gospodarstvo je najboljša socialna politika. In ker ste govorili, gospod Trček, glede realnega sektorja, se opravičujem, da potem, če je tisto realni sektor, smo mi nerealni sektor. Se opravičujem, če ste tako razumeli, bom pa govoril o gospodarskem sektorju. Gospodarstveniki, podjetniki so tisti, ki tudi nas, to dvorano plačujejo, ki plačujejo sodstvo in vse javne uslužbence. Moj oče je podjetnik in mi večkrat reče Jaz plačam toliko prispevkov in davkov, da ti plačo dobiš, in zaradi tega sprejemajte take ukrepe, da bom jaz lažje deloval. In trdim, pa ne gremo v nobeno koalicijo, da gospod Počivalšek kot dolgoletni gospodarstvenik ve, kaj mora narediti. Če pa tega ne bo naredil, potem pa naj odstopi. Bojim pa se, da bodo puščice prihajale s tiste strani. Zaradi tega, ker so konceptualna nasprotja v dojemanju, kaj slovensko gospodarstvo potrebuje, tudi v odnosu do socialne politike, in tudi v razmišljanju, ali ljudje potrebujejo miloščino. Ljudje, Slovenke in Slovenci ne potrebujejo nobene miloščine, državljani Republike Slovenije potrebujejo delovno mesto, da bodo lahko preživljali svojo družino. In delovna mesta bodo dobili le tako, da bodo deležni spodbud, le tako, da bodo gospodarstveniki lahko ustvarjali. Zaradi tega jaz podpiram gospoda Počivalška, da postane minister za gospodarstvo. Najlepša hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Replika, gospa Ljudmila Novak. LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Gospod Trček, očitno ste slišali samo en del naših govorov. Jaz sem dejala, da bodo medicinske sestre, policisti, gasilci lahko imeli boljše plače, če bo gospodarstvo bolje delalo. Poudarjali smo tudi, da plače niso previsoke, ampak davščine, prispevki, ki jih morajo plačevati gospodarstveniki, so previsoki. In zato tega ne zmoremo in je treba javno porabo tudi omejiti. Izpostavljali ste, da bomo tisti, ki smo s podeželja, pastirčki in lačni in ne vem kaj. Mislim, da ste se prav žaljivo obnašali. Tisti, ki smo s podeželja, znamo tudi obdelovati njive, vrtove in tako naprej, poskrbeti zase, tako da vam ni treba biti v skrbeh prav za nas. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Postopkovno, kolega Trček. DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Ki ga moram seveda delno zlorabiti. Jaz sem tudi s podeželja. Sem eden redkih Belokranjcev, ki je rojen v Beli krajini, ne v Novem mestu, sem krave pasel. Česar nisem počel, edino črev nisem žlemal, pa kokoši nisem klal, vse ostalo sem delal. Sem zelo vesel, da kolega Jernej tega ne bo več uporabljal. Lahko bi mu pa postavil vprašanje, kdo preživlja njegovega očeta. Verjetno ima neke delavce zaposlene. Ne bom šel v marksistični diskurz, se opravičujem za zlorabo. Hvala. Drugače pa, kolega predsednik Državnega zbora, poslušal sem biti čustveno karseda umirjen, ker drugače bi verjetno odpadel ta lepi kamen za vami. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Glede tega postopkovnega ... Ja, opažam, da je šlo za zlorabo in dajem predopomin. Naslednji bo pravi opomin. Gremo naprej. Naslednji ima besedo dr. Franc Križanič. DR. FRANC KRIŽANIČ (PS SD): Hvala lepa. Jaz bi vendarle začel s tem, da so zaposleni, delavci ali kakorkoli jim že rečemo, aktivni državljani Republike Slovenije, vendarle sfinancirali naše šolstvo, naše zdravstvo, naše zdravljenje, naše šolanje, tudi našo varnost iz tiste bruto plače, ki je nad tem. Tisti, ki se boste poglabljali v različne komparativne sisteme, boste tudi videli, da ti, ki se naslanjajo na tržni sistem, štejejo tudi vse v dodano vrednost, sploh ne delijo realnega sektorja od teh storitev, ki so izjemno pomembne. Skoraj bi rekel, da je vprašanje, kaj je pomembnejše za ustvarjanje tako bruto domačega produkta kot za normalno funkcioniranje družbe. Včasih mora biti organiziran kot infrastruktura, včasih ne, potem se to tudi spreminja in tako naprej. Tako da tu se mi zdi malo retardirana, malo zaostala ta razprava. Drugič bi želel ministru na pot - mi bomo, jasno, glasovali za, jaz ga bom tudi podprl, ga globoko cenim. Bil sem tudi gost na njegovih toplicah, še ko sem imel manjše otroke in ko je družina hodila na krompirjeve počitnice v tiste kraje. Slovenija je danes neto izvoznik. Lani smo imeli 2,2 milijarde presežka na tekočem računu, ne samo izvoz, uvoz, tu so tudi vsi dohodki, obresti in vse ostalo. Bistveno več naredimo kot pojemo. V prvih devetih mesecih letos smo imeli milijardo 600 presežka. Na koncu leta bo zopet približno tako kot lani, to je 6 % BDP. Smo med boljšimi v Evropi po tem rezultatu. Potem se je izboljšala zaposlenost, ta zamik za rastjo BDP je sledil tudi v zaposlenost. Septembra letos smo imeli 10 tisoč več delovno aktivnih kot septembra lani, to je 1,3 %. To je precejšnja rast zaposlenosti. Potem se je letos povečal BDP, to vsi veste, 2,7, ampak v evrih pa 3,4. Javnofinančni dohodki, prihodki so se povečali za 5 %, ker smo imeli še neke enkratne učinke. Imamo deflacijo. Indeks življenjskih stroškov je 0,1 %, nižji je bil novembra kot novembra lani. Se pravi prihaja v stabilno rastoče gospodarstvo, ki pa temelji ne na cenovni konkurenčnosti, na nizki ceni dela, ampak na kvalitativnih faktorjih, na znanju in podjetništvu, na uvajanju novih izdelkov, novih tehnologij, stalnem spreminjanju, reinženiringu. Izdatki za raziskave in razvoj dosegajo 2,6 % BDP. Po tem smo na 6. mestu med državami članicami Evroskupine. Tudi stopnja brezposelnosti je v Sloveniji manjša kot v Evroskupini. Mi smo to dosegli s precejšnjim naporom, z razvojnimi politikami, ki jih intenzivno vodimo od leta 2009 naprej. Tudi vlade, ki so sledile Pahorjevi, tega niso bistveno prekinile zaradi rigidnosti evropskih sredstev, in tudi novi načrti, o katerih je govoril kolega Trček, kažejo, da se bo ta politika s strategijo pametne specializacije nadaljevala. Računam, da bo minister Počivalšek tukaj opravil svoj del naloge zlasti pri spodbujanju rasti malih in srednjih podjetij, da bo vztrajal pri tem, da ostaja stopnja sofinanciranja davčne olajšave za raziskave in razvoj dovolj velika tudi za velika podjetja, da bo iskal specifike pri turizmu, tudi pri ponovni vzpostavitvi lesne industrije. Na srce bi mu položil, če lahko uporabim ta izraz, idejo, ki jo je postavil že prejšnji minister Metod Dragonja, sklad za stabilizacijo gospodarstva, ki mora biti 51 % v lasti privatnih skladov, 49 v državni, da se ne šteje za državno pomoč, in lahko pomembno vpliva na to, da se dolžniška kriza oziroma ta kreditni krč, ki je bil sicer pri nas organiziran, neha, dodatno. Mislim, da bi moral minister kot zagovornik gospodarstva imeti možnost, da zastopa to gospodarstvo tudi napram regulatorju kreditnega trga in vsem neracionalnostim, ki jih izvaja, ali ostrejših ukrepov, ki jih daje od, recimo, Nemčije. Se pravi, da so tu zelo pomembna prilagoditvena obdobja; gospodarstvo rabi nek določen čas, da se prilagodi, ne glede na to, da je slovensko gospodarstvo zelo hud šok vzdržalo. Več o tem bom povedal kasneje. Mislim, da bo moral vztrajati pri vzpostavitvi stabilnega modela financiranja tako imenovanih razvojnih osi, ki so za gospodarstvo pri nas pomembne iz več vzrokov, tako po strani multiplikativnih učinkov kot razvojnih učinkov za Koroško, za Belo krajino, za severno Primorsko in Kočevsko. Konec koncev mislim, da bi moral vzpostaviti še projekt promocije Slovenije, slovenskega gospodarstva v svetu, da bodo sploh zastopili, da smo mi v bistvu zmagovalci, ne pa poraženci ali pa nekdo, ki rabi pomoč, ker je bilo to vse izmišljeno, in pa da si povrnemo samopodobo doma. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Danilo Anton Ranc. DANILO ANTON RANC (PS SMC): Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav predstavnikom Vlade, kolikor vas je še tu! Ostali upam, da pripravljajo kakšen dober zakon za spodbujanje gospodarstva. Pa tudi, predsednik, vam bi se zahvalil, da ste omogočili to razpravo. Zakaj se ne bi en dan pogovarjali v tem našem parlamentu malo več tudi o gospodarstvu? Mogoče si tudi novi kandidat želi slišati, kakšen je utrip v tem parlamentu. Malo poglejmo nazaj, nekaj mesecev. Debate so tekle o vseh mogočih zadevah, najmanj o gospodarstvu. Tako da mi dovolite, da tukaj nagovorim Državni zbor in tudi mogoče neko situacijo na področju gospodarstva. Tu sem zasledil en članek v eni reviji Za dve nogometni ekipi ministrov na področju gospodarskega resorja. To je ena zgovorna številka, ki pove, kakšno je stanje na tem ministrstvu in mogoče tudi odnos bivših vlad do tega ministrstva, navsezadnje tudi do gospodarstva ali, če hočete, do realnega sektorja, ko je dr. Trček tako občutljiv na ta izraz. Mislim, da je bil odnos do gospodarstva v preteklih vladah in parlamentu nezadovoljiv. V zvezi s tem bi rad poudaril to, kaj se zgodi, če se v nekem podjetju vsako leto zamenja vodstvo, kaj se zgodi na eni kmetiji, če se gospodar menja vsako leto. In takšna je bila praksa v preteklosti tudi na ministrstvu za gospodarstvo. Ni bilo kontinuitete in še povrhu tega jih je bilo med temi 26 ministri samo 6 iz realnega sektorja - ali gospodarstva, da ne bo gospod Trček užaljen. Ministrstvo se je skrčilo, vzeli so mu energetiko, infrastrukturo, tako da mislim, da se je tudi z bivšimi politikami vlad to ministrstvo okrnilo in v vladi nima mesta in vloge, ki bi jo tudi moralo imeti. V medijih sem v zadnjem času celo zasledil, da dajmo kar ukiniti to ministrstvo. Kdo si lahko kaj takšnega zamisli? Eno državo, eno vlado brez ministrstva za gospodarstvo. Saj to ne gre. Tako da mislim, da je moja ocena v tem trenutku, da rabimo kriznega menedžerja, ki bo utrdil mesto ministrstva v vladi. In mislim, da je kandidat gospod Počivalšek prava oseba za to mesto. 33 let je vodil uspešne firme v gospodarstvu, v kmetijstvu, predelovalni industriji, jih saniral, tako da so ta podjetja uspešna še danes. In kaj me je na Odboru za gospodarstvo še posebej prepričalo? Gospod Počivalšek je poudaril, da bo deloval medresorsko, po načelih projektnega vodenja, da ne bo prihajalo do neuresničenih projektov, ki so posledica slabega medresorskega sodelovanja. Naj omenim dvojni tir in tretjo razvojno os. Poudaril je, da se zaveda multiplikativnega učinka infrastrukture za turizem in razvoj gospodarstva. Zopet smo pri točki tretja razvojna os in drugi infrastrukturni projekti. Še posebej je poudaril, da bo revidiral strategijo razvoja Slovenije in dal večjo podporo naravnim virom in resursom, ki jih Slovenija ima, to sta lesna industrija in turizem. Seveda pa je pomembno tudi to, da je kandidat gospod Počivalšek poudaril, da uspešno gospodarstvo omogoča uspešen gospodarski razvoj in razvoj celotne družbe kot takšne. Mislim, da si moramo tu ustvariti en nov slogan, tudi v tem parlamentu, in sicer najprej ustvari, potem pa deli. Iz teh razlogov bom kandidata gospoda Počivalška podprl za ministra, seveda pa tudi vse njegove ukrepe za krepitev ministrstva znotraj vlade in tudi ukrepe za vzpostavitev pogojev za rast slovenskega gospodarstva. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Andreja Potočnik. ANDREJA POTOČNIK (PS SMC): Spoštovani predsednik Državnega zbora, cenjeni ministrski zbor, spoštovani poslanke in poslanci! Dovolite mi, da na začetku izrazim veliko veselje, da se je gospod Zdravko Počivalšek odločil in sprejel ta velik izziv v časih, v katerih se nahajamo. Vodenje ministrstva definitivno ne bo lahka naloga, vendar verjamem, da jo bo dobro opravil. Zakaj tako menim? V Društvu malih delničarjev so zapisali: "Zdravko Počivalšek je motiviran, trmast, borben, zelo delaven, neposreden. Ko je 1. julija leta 1999 prevzel vodenje takratnega Zdravilišča Atomske toplice, so bili nekateri skeptični. Bo nekdanji sanator Kmetijske zadruge Šmarje in direktor Mlekarne Celeia znal voditi turistično podjetje? Dokazal je, da zna. Po prihodu v Podčetrtek je najprej saniral posledice poskusa prejšnjega vodstva, da bi olastninilo del podjetja. Kasneje se je lotil ustvarjanja nove podobe na trgu. Nekdanje železničarsko zdravilišče, v katerega so hodili tudi delavci številnih podjetij, ki so imela tam zakupljene sobe, je spremenil v precej bolj turistično usmerjeno letovišče srednjega razreda." Že na samem zaslišanju smo lahko slišali, da je kandidat človek trdnega značaja, tako z izkušnjami v turizmu kot tudi z znanjem kriznega menedžmenta. Je menedžer leta 2010. Gospod Počivalšek - verjamem, da nas zdaj nekje poslušate -, želim vam veliko trdne volje, dobrega zdravja in ekipo ljudi, s katero boste Slovenijo popeljali v boljše čase. Danes vas bom z veseljem potrdila. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Ivan Škodnik. IVAN ŠKODNIK (PS SMC): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki ministrstva, kolegice poslanke in kolegi poslanci! Zdravka Počivalška podpiram kot gospodarstvenika. Ima bogate delovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti. Gospod Počivalšek verjame v cilje Vlade in vem, da jih bo tudi uresničil. Naj omenim nekaj teh ciljev, ki so bili danes že omenjeni, ampak so tako pomembni, da je prav, da jih slišimo večkrat: dvig konkurenčnosti, ohranjanje obstoječih delovnih mest, ustanovitev novih delovnih mest z bogato dodano vrednostjo. Izrazil je, da bo spodbujal izvoz. Saj to je edina zadeva, ki jo moramo na vseh področjih spodbujati, kajti Slovenija je zelo majhna. Razvoj malih in srednjih podjetij ter obrtništva. Zavzemal se bo še naprej za razvoj turizma. Napovedal je boj proti sivi ekonomiji in se nagiba k nižjim davkom. Gospod Počivalšek vidi možnost oživitve lesne industrije. Dragi kolegice in kolegi, za to, kar je rekel, bi jaz zanj danes, če je treba, dvignil kar obe roki. Ob predstavitvi je bil realen in je deloval umirjeno. Kandidata za ministra podpira tudi širša javnost. Ocenjujem, da je gospod Počivalšek pravi človek za to ministrstvo, zato ima tudi mojo podporo in moj glas. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še enkrat odpiram listo prijav za razpravo. Besedo ima gospod Danijel Krivec. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Zdaj imamo v zadnjih dveh leti h že četrtega ministra, o katerem razpravljamo v Državnem zboru in tudi na matičnem odboru. Že zadnjič, ko smo razpravljali, sem pri gospodu Petroviču opozoril na to, da bi počasi bilo treba spremeniti ta zakon in spremeniti to imenovanje, kajti vlada je tista, ki izvaja delo, ki ga ministri opravljajo, in vlada prevzema odgovornost za to, kdo je minister in kdo ni. In ta prenos imenovanja v parlamentarni del ni smiseln. To ima samo še Slovenija, po mojem. V celotni Evropi se vlada imenuje s strani izvršilnega dela, kajti tudi odgovornost gre direktno na predsednika vlade. Ampak vseeno, gospod Počivalšek je na matičnem odboru predstavil neko svojo vizijo, ki je bila tudi zame na nek način všečna, pozitivna, vendar če jo primerjam s koalicijsko pogodbo, ki je podpisana, pa mislim, da je bil v veliki meri kar precej v koliziji s tem, kar se je jasno videlo tudi v njegovih odgovorih glede novih davkov. Dobesedno je rekel stop davkom. Mi že na današnji seji ponovno govorimo tudi o nekih dodatnih obremenitvah za gospodarstvo. Enako je bilo negativno njegovo mnenje glede davčnih blagajn, pa smo v istem trenutku na spletnih portalih lahko brali mnenja drugih ministrov, ki govorijo o tem, da je to treba uveljaviti, kar je ne nazadnje zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Bil je zelo ekspliciten tudi glede dolžnikov, davčnih dolžnikov in tudi dolžnikov, ki ne izplačujejo socialnih nakazil. Zavzemal se je za to, da bi bili ti dolžniki javni, kar je po mojem mnenju zelo dobro. Res je do sedaj v svoji praksi kar precej svojih nalog opravljal v smislu sanacije nekih gospodarskih subjektov in mu to lahko štejemo kot dobro, vendar upam, da ga ni Vlada oziroma predsednik Vlade vzel v Vlado zato, ker meni, da je treba narediti sanacijo, kajti če smo prej nekatere poslance poslušali, je naša država v zelo dobri kondiciji, imamo presežke. Jaz tega res nisem več razumel. Tudi to, da prihaja direktno iz gospodarstva, ne vem, ali je še prednost ali ne, glede na izkušnje zadnjih ministrov, ki smo jih menjavali vsake pol leta. Vsi so se kitili s tem, da izhajajo iz gospodarstva, da poznajo razmere, da to obvladajo, vendar njihovo trajanje temu ni ravno pritrjevalo. Tudi to, da je MGRT odvzeto kar precej pristojnosti -govorili smo o energetiki, govorili smo o sredstvih, ki so skozi evropske instrumente namenjena razvoju, in da tega na ministrstvu za gospodarstvo več ni, da je to nek hendikep. Jaz bi to obrnil na drugo stran. Ministrstvo za gospodarstvo je mogoče s tem sedaj razbremenjeno. Ne bo se ukvarjalo z lobiji v energetiki, ampak se bo lahko posvetilo dejansko tistim problemom, ki so na celotni paleti gospodarstva, in verjamem, da bo minister lahko to izkoristil in ne vzel tega kot hibe. Kar nekaj področij je, kjer je treba zelo hitro narediti zelo resne korake. Veliko je bilo govora na odboru glede turizma in razvoja. Jaz upam, da vsi razumemo, da je turizem tudi izvoznik, in to neto izvoznik, kajti je edini izvoznik, kjer DDV ostane v tej državi. Tako da upam, da bo svoje izkušnje, ki jih ima na sicer nekem omejenem segmentu turizma, prenesel tudi na hitrejše ukrepanje na celotnem področju in pospešil razvoj turizma v Sloveniji. Veliko vprašanj smo mu zastavili tudi glede zimsko športnih centrov, kjer na žalost ni bilo nekih konkretnih odgovorov, se je pa strinjal, da na tem segmentu zelo zaostajamo in da je treba čim prej narediti neke premike. V nasprotnem primeru nas bodo vse sosednje države, tako tiste bolj razvite na zahodu kot tiste destinacije, iz katerih smo do sedaj imeli goste na naših smučiščih, prehitele. Govorimo seveda o državah naše skupne prejšnje države. Tako da verjamem, da bo uspešen. Je pa, kot sem rekel ... / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsednik, za besedo. Končno je prišel dan, ko spoznamo oziroma dobimo novega ministra za gospodarstvo. Upam, da bo ne samo bolj uspešen kot predhodniki, ampak da bo tudi dlje časa zdržal na svojem sedežu oziroma na svojem ministrskem stolčku, kajti verjamem, da gospodarstvo v Sloveniji potrebuje ministra ne vsakih tri mesece, ampak vsake tri leta. Jaz želim ministru za gospodarstvo uspešno pot. Sodili ga bomo pa verjetno vsi skupaj ob koncu mandata po tem, kaj bo naredil, ne pa po njegovih besedah. Če danes poslušam besede s strani koalicijskih poslancev, pričakujem, da mu že jutri postavite spomenik, čeprav ponavadi uspešnim postavijo spomenike po njihovi smrti. Jaz mislim, da bo imel minister za gospodarstvo ogromno problemov. Eden je ta, da ne prihaja iz politike. Marsikdo pravi Super je, prihaja iz realnega sektorja, pozna probleme in tako naprej. Ampak, spoštovani, imeli smo ministre, ki so bili politiki, in imeli smo ministre, ki so bili prej v realnem sektorju. Pa težko rečemo, kdo je bil bolj uspešen. Prvi problem, ki ga bo verjetno minister imel, bo ta, da se bo moral naučiti, kaj je vlada, kaj je koalicija, kaj je Državni zbor in tako naprej. Drugi problem bo uradniško kolesje. Mislim, da na nobenem ministrstvu ni uradniškega kolesja, ki slej ko prej ne bo reklo Ne, ne, minister, ne gre tako. Pa bo vprašal drugega uradnika, bo rekel Gre? Moramo to narediti, vsi to od nas pričakujejo. Bodo rekli uradniki Ne, ne, minister, poglejte, to pa ne gre. Torej, uradniško kolesje. Po drugi strani mislim, da bo imel velik problem glede na marsikatero konceptualno razliko znotraj strank v koaliciji. Stranka Mira Cerarja včasih želi biti dokaj liberalna, stranka SD bolj socialna, da ne bom rekel celo bolj socialistična stranka. Že tu trčita dva koncepta, ki ju bo moral minister pri svojem delu usklajevati. Jaz sem poslušal na hearingu v Državnem zboru, kaj vse je kandidat za ministra obljubil, ena zadeva, stop novim davkom in stop novemu obremenjevanju gospodarstva. Čez eno uro so imeli isti koalicijski poslanci odbor za finance, kjer ste sprejemali tri zakone, z dvema opalimo nove davke, z enim pa še dodatno zbirokratiziramo to našo podjetniško in poslovniško okolje v Sloveniji. Skratka, eno besede, drugo dejanja. Upam, da bodo njegove besede končno postale tudi dejanja, ker drugače se slovenskemu gospodarstvu zelo slabo piše. Upam, da ne bo sanjal o tem, kako dobro je trenutno stanje. Včeraj sem bil na seji Gospodarske zbornice v Posavju. Vsi so se strinjali, zakaj smo trenutno uspešni. Na srečo smo imeli lokalne volitve, da so župani migali, da so bili ponovno izvoljeni, in na srečo imamo še kar nekaj EU sredstev za počrpati. Marsikdo jih je počrpal že v tem letu, nekateri pa bodo počrpali sredstva še v prvi polovici naslednjega leta, potem pa bo ta milni mehurček počil, razen če ne bomo imeli konec leta 2015 še enih predčasnih volitev, pa bodo tudi ti ministri malo pohiteli in naredili kakšno novo investicijo. Včeraj sem tudi slišal eno zanimivo pripombo s strani gospodarstvenikov iz Posavja. Povedal pa jo je kolega iz Češke, ki je direktor ene uspešne firme v Sloveniji, in je rekel: "Če bo Vlada v treh mesecih naredila to, kar želi narediti v gospodarstvu, se bomo selili. Druga stvar, o kateri se očitno Slovenci ne znate zmeniti, pa je ta, da bi imeli vse. Imeli bi industrijo, imeli bi obrt, imeli bi turizem, sploh pa se ne zavedate, da smo sklop nekega mednarodnega okolja in nas lahko nek Dunaj kupi čez noč, mi pa sanjamo, kaj vse bi imeli." In je rekel: "Na Češkem smo se odločili, hočemo industrijo in še kakšen dodatek. In to delamo že 20 let. V Sloveniji pa 20 let samo govorite, kaj vse bi imeli, nimate pa nič. In tudi mojega podjetja čez tri mesece več ne boste imeli, ker ne znate in ne naredite nič." Zato, spoštovani kandidat za ministra, odločite se, kaj želite, vzemite na svoje delovno mesto en bič in začnite delati. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Margareta Guček Zakošek. MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK (PS SMC): Hvala, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! Kot je kandidata z velikim številom za podprl tudi odbor, seveda kandidata podpiram, in to močno, zelo, tudi sama. Vesela pa sem tudi, da ga je podprlo gospodarstvo, širša javnost, kajti to pomeni, da v tem trenutku dosegamo en pomemben konsenz, ki nas lahko vodi naprej, njemu pa daje samozavest in zaupanje, da je ta korak, ki ga je storil, pravi. Veliko dobrega je bilo danes že povedanega, ne bom gradila spomenikov, vendarle pa bi se ozrla na ključno, po mojem mnenju ključen del njegove predstavitve, ki je govoril o sodelovanju in povezovanju. Gospodarski minister namreč kot eno izmed svojih prioritet postavlja sodelovanje, partnerstvo, tako med koalicijo kot tudi med opozicijo ter tudi med vsemi drugimi deležniki v gospodarstvu. Po mojem mnenju je danes to ključno, kajti dogovoriti o strategiji, kam gremo, kaj želimo, se moramo prav vsi. Samo enostransko dogovor nikakor ne bo možen. Po mojem razumevanju je kandidat tudi jasno izpostavil delavce in sindikate. Vsi deležniki so bili navedeni v tem povezovalnem sistemu, in v tem sistemu so še kako pomembni delavci, tako v realnem kot v drugem sektorju, ki pa včasih, če bo šlo tako naprej, mogoče niti ne bo mogel obstajati brez tega tako imenovanega realnega sektorja. Veselijo me tudi izjave koalicijskih partnerjev Brez dobrega gospodarstva ni socialne države. Vesela sem, da se tega zavedamo, kajti od tukaj naprej moramo storiti korak naprej. Kot je bilo danes že povedano, so bile mGrt odvzete določene pristojnosti, sama pa menim, da ima ta resor zelo pomembno vlogo, in ta vloga je ravno v povezovanju vseh, ampak prav slehernega ministra in ministrstva. Prevečkrat v tem državnem zboru slišimo besedo upam. Tudi danes sem jih malce preštevala, bilo jih je vsaj 40. Če bi sama upala, da bom prišla na goro ali pretekla 21 kilometrov, ali upala, da bom vzgojila otroka v dobri veri, ne vem, če bi mi ravno uspelo. Jaz mislim, da moramo veliko večkrat slišati besedo verjamem, kajti šele, ko bomo vsi verjeli, da nam bo to uspelo, takrat bomo resnično uspeli. Z upanjem si lahko pomagamo, z vero pa lahko napredujemo. Glasbena skupina moje mladosti, U2, je rekla Ljubezen umre, če ne skrbiš zanjo. In čas je, da to ljubezen, ki nas ne nazadnje oživlja in omogoča živeti in je še kako realen del našega sveta, prav vsi, ne glede na barvo, interes, sektor, končno podpiramo, kajti to je v interesu države in to je v interesu nas vseh. Kot sem že rekla, ministra za gospodarstvo bom z veseljem podprla. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Matjaž Nemec. MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala, predsedujoči, za besedo. Dober dan, pozdravljeni vsi skupaj! Danes je na dnevnem redu imenovanje novega ministra. Na tem področju je bilo odvzetih kar precej pristojnosti v zadnjih letih; mislim, da se o tem vsi strinjamo. Na nek način skušamo iskati tisto dobro, kar je še ostalo na ministrstvu, in jaz mislim, da to obstaja. Na nek način je že bil tudi v preteklih nagovorih izpostavljen turizem. Vsi se zavedamo, da je to panoga v veliki rasti. Naj samo omenim, da sta v lanskem letu v državno blagajno iz tega naslova prišli dve milijardi evrov. Naj omenim, da je za razliko od leta 2012 1,5 % več. Na nek način je pobranega tudi za 240 davka na dobiček iz tega naslova, zaradi česar lahko ocenjujemo, da je zelo donosna panoga, katero velja spodbuditi. Moj predlog bo precej konkreten. Na nek način to ni odkrivanje neke tople vode, ampak nekako izhaja iz primerljivih držav; govorim o Italiji, govorim o Grčiji, Hrvaški, če želite, Malti, Poljski. Cela vrsta držav si je preoblikovala na nek način ministrstvo v taki obliki, da je zelo izpostavila turizem. Moj predlog bo jasen in zelo kratek. Ministru predlagam, da v okviru Zakona o državni upravi preoblikuje in preimenuje ministrstvo na tak način, da bo turizem znotraj le-tega dobil večjo vlogo. Govorim o tem, da mu priporočam in predlagam, da imenuje sekretarja za turizem, da ministrstvo mogoče preimenuje v ministrstvo za gospodarstvo, razvoj, tehnologijo in turizem. To predvsem zaradi tega, da bomo dali neko veljavo našemu zavedanju, da je turizem tista panoga, ki nas lahko tudi v težkih časih, kot je dokazljivo, pripelje v boljše dni. Moj predlog je jasen in kratek, in upam, da bo vreden razmisleka. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sprašujem, ali želi še kdo razpravljati. Vidim, da ni več zainteresiranih ... So? V tem primeru prosim za prijavo. Besedo ima gospod Uroš Prikl. UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Najlepša hvala za besedo. Jaz bom ob tej priložnosti enkrat za spremembo zelo kratek. Želel bi povedati, da bom osebno kandidata za ministra podprl. Ne v upanju, ampak v prepričanju, da je ta izbor predsednika Vlade uspešen in da je to rešitev do konca tega mandata, ki bo trajala še vsaj tri leta in nekaj. Res je, da smo, kar je tudi moj kolega Jurša povedal uvodoma pri predstavitvi mnenja Poslanske skupine Desus, kar dolgo iskali ministra. To ni spodbudno, ampak prepričan sem, da je dober zaključek, vse dobro, da smo izbrali pravega ministra, da bo minister, ki je na hearingu povedal, da bo še posebej dajal pomen turizmu, še posebej gospodarski konkurenčnosti v Sloveniji, in pa da bo njegova prioriteta tudi trajnostni razvoj in spodbujanje projektov z močnimi multiplikativnimi učinki, spodbuda in dejansko dejstvo, da mora na tej poti tudi uspeti. Ob tej priložnosti bi rad ministra tudi opozoril oziroma ga pozval, da naj bo še posebej pozoren na tiste dele Slovenije, kamor nedvomno sodi tudi severovzhodna Slovenija, če želite natančneje, Maribor s svojo okolico. Naj na nek način nameni neko pozitivno diskriminacijo temu delu Slovenije in naj ima v mislih to, da bo drugo največje mesto z okolico, ki je že plačala med drugim tudi najvišjo ceno te transformacije oziroma prehoda, deležno nekih spodbud, deležno tistih ukrepov, ki mu bodo povrnili nekdanjo slavo. Še enkrat, kandidata za ministra bom podprl in mu na tej poti želim obilo sreče in obilo dobrih, dobrih najožjih sodelavcev. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Marijan Pojbič. MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovani gospod predsednik, za besedo. Uvodoma moram povedati, da v Državnem zboru zagotovo ne sedi nihče, ki se ne bi zavedal, kako pomembno je, da dobimo gospodarskega ministra. S stanjem, v kakršnem naša država je, je to dejstvo izjemno, izjemno izpostavljeno. Jaz sem prepričan, da bi moral ta gospodarski minister biti imenovan že zdavnaj. Poglejte, imamo Vlado Republike Slovenije, ki svoje delo opravlja že praktično sto dni. In kaj je bilo do tega trenutka narejeno, razen tistega, da so dobivali plačo? Kaj je bilo do tega trenutka v vseh teh stotih dneh narejeno v tej državi za državljanke in državljane, ki jim dajejo plačo? In poglejte, preteklo je skoraj sto dni vladanja in šele danes dobimo ime gospodarskega ministra, ki je ena izmed ključnih pozicij v danem trenutku, ključnih za prihodnost in razvoj Slovenije. Drage kolegice in kolege iz koalicije pozivam, da se današnjemu gospodarskemu ministru ne bo zgodilo, da bo gospodarski minister samo dva meseca, tri ali pa pet. To pa zato, ker je bilo že velikokrat v tem zadnjem času povedanih veliko stvari, na koncu pa so šle stvari čisto v drugo smer. In vse to, kar ima ta koalicija zapisano v koalicijski pogodbi, je daleč od tistih usmeritev, o katerih je na hearingu govoril kandidat za gospodarskega ministra, daleč od tega. Bojim se, da bo do tega trka prišlo zelo, zelo hitro, ko bo gospodarski minister, še danes najverjetneje, potrjen, začel stopati po poti, o kateri je govoril ne hearingu. Tega se bojim. In zato vas, dragi koalicijski poslanke in poslanci, prosim, da boste do njega prizanesljivi, da se ne bo zgodilo to, kar se v času vaše vlade dogaja iz dneva v dan, iz minute v minuto, da ministri prihajajo, odstopajo in tako dalje. Še ena stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, je ta, da danes v 1. točki obravnavamo, kako bomo izglasovali gospodarskega ministra, in on je na hearingu govoril eno. In glejte, danes imamo potem 1., 2., 3. točko dnevnega reda, s katerimi dodatno obremenjujemo gospodarstvo, zakone, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo. Torej ravno v nasprotju s tistim, kar je na hearingu govoril kandidat za gospodarskega ministra. In sprašujem to vlado in to koalicijo: Kje živite? Kje živite?! Kako boste razložili narodu, da na eni strani danes potrjujemo gospodarskega ministra, ki govori o tem, kako je treba izboljšati pogoje za funkcioniranje gospodarstva in da ne smemo obremenjevati gospodarstva, na drugi strani pa takoj za tem sprejmemo tri zakone, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo?! Kako boste to razložili slovenskemu ljudstvu?! Tukaj imam tudi Obrtnika in bom citiral enega izmed odstavkov, ki je zapisan tukaj notri: "Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije odločno: ne dodatnim obremenitvam gospodarstva. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nasprotuje dodatnim obremenitvam gospodarstva, ki so predvidene v predlogu varčevalnih ukrepov Vlade. Davka na finančne in zavarovalne storitve pomenita višje stroške poslovanja, kar bi dodatno poslabšalo položaj slovenskega gospodarstva, ki je zaradi visokih obremenitev in slabega poslovnega okolja vsako leto manj konkurenčno." In ta specialna vlada Mira Cerarja in ta koalicija delata ravno nasprotno od tistega, kar so tukaj zapisali gospodarstveniki. Kako vi potem pričakujete, da bo Vlada izšla iz te situacije, da bodo nastajala nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki je edini ključ do tega, da pridemo iz te finančno-gospodarske in socialne stiske in krize, če boste s takim pristopom nadaljevali to vaše vladanje? In prosim vas, da resnično poslušate, kar vam govorijo gospodarstveniki, podjetniki in obrtniki. Nehajte obremenjevati slovensko gospodarstvo in iščite rešitve tam, kjer so. Tam, kjer denar teče po velikih ceveh iz naše države, naredite črto. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Besedo ima gospod Franc Breznik. FRANC BREZNIK (PS SDS): Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za ministra za gospodarstvo! Sam sem z velikim zanimanjem na zaslišanju kandidata poslušal v njegovih pogledih na delovanje gospodarskega sistema v Republiki Sloveniji. Predvsem smo poslušal i zgodbo njegove poklicne poti, predvsem v zadružništvu in turizmu, točneje v termalnem turizmu. Na žalost je gospodarstvo, tisto gospodarstvo, ki si ga po vsej verjetnosti želimo, je pa tudi gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. To je gospodarstvo visokih tehnologij. To je tisto gospodarstvo, ki bo po vsej verjetnosti največji garant za stabilnost delovnih mest, torej gospodarstvo, ki daje, ki ima v svojih izdelkih ali storitvah tisto najvišjo dodano vrednost v znanju. To je vse tisto znanje, ki ga imamo zdaj shranjenega v inštitutih, v raziskovalnih inštitutih in ki ga do sedaj nekako še nismo implementirali v svoje storitvene izdelke. Govorimo torej o tem, kako povezati inštitute z gospodarstvom in kako to preko nekega izdelka ali storitve dati na trg. Torej, govorimo o končnem produktu, ki ga imenujemo neka inovacija. In tu je bil, moram priznati, kandidat izredno skromen; v bistvu ni povedal ničesar. Druga zadeva, ki je pomembna, je, kako razvijati tehnike. Predvsem govorim o bioniki, o robotiki, govorimo o vedah, o zadevah, ki jih moramo implementirati, ki so na neki stopnji razvoja v Republiki Sloveniji in potrebujejo nek dodaten pospešek, in kjer bi lahko v naslednjih letih prikazali v izdelkih in storitvah visoko dodano vrednost. Naslednja zadeva. Minister za gospodarstvo izredno vpliva na gospodarsko politiko, predvsem na politiko poslovnega okolja, na delovanje vseh ostalih ministrstev, kako delujejo njegovi kolegi, ali delujejo celovito. Kot je kolega Pojbič pred mano povedal, Vlada deluje izredno razglašeno, nima neke celovite podobe. Pogajanja s sindikati, ki so bila za Vlado, lahko rečemo, izreden neuspeh - torej, zmagovalci teh pogajanj so bili sindikati -, kažejo na to, da tu manevrskega prostora ne bo. Torej, svojemu kandidatu za ministra za gospodarstvo so že na začetku nekako zvezali roke, in to je velik problem. Da ne govorimo o velikih zaostankih v denacionalizacijskih postopkih, ki izredno slabo vplivajo na razvoj turizma, kar je posledica resne reforme v sodnem sistemu. Da ne govorimo o ministrstvu za okolje, ki je naslednji predstavnik, torej ministrica za okolje, kako bo delovala, kakšna bo hitrost umeščanja projektov v prostor in tako naprej. Vse te politike vplivajo najbolj na ministra za gospodarstvo. In ta človek bi moral biti tisti, ki bi moral biti pri predsedniku Vlade poleg ministra za finance drugi minister, ki bi moral imeti največjo podporo. Tako jaz vidim, tako vidimo in tako tisti, ki smo tudi poslušali hearing, gledamo na ministra za gospodarstvo. Torej, če ne bo podpore, tak posameznik, tudi če je, recimo, prišel kot dober kandidat, izkušen kandidat, nekdo, ki je nek motor, ki je vztrajen - takega kandidata v bistvu takšna vlada uniči. In vsi ti predlogi teh novih zakonov kažejo na to, da boste obremenjevali gospodarski sistem. Predvsem boste iskali dodaten denar v obliki davkov v gospodarstvu. Torej je tiste, ki delajo najbolje, treba najbolj kaznovati. Tiste, ki so do zdaj delali najslabše, najbolj neracionalno, pustimo pri miru. Tudi v javnem sektorju mislim, da so velike rezerve. Velike rezerve so še vedno v javnem naročanju. Potreben je pregled javnega sektorja, kaj potrebujemo in česa ne, kje so rezerve. Tega v tem času ni bilo, in kaže na to, da bo gospodarski minister imel najslabše sogovornike ravno v lastni vladi. Po vsej verjetnosti bo tako kot do sedaj imel gospodarski minister še največ sogovornikov v zdajšnji opoziciji, in to je tisto, kar se meni zdi žalostna podoba. Sam želim gospodarskemu ministru vse dobro. Želim mu, da bo uslišan v lastni vladi, kar pa po prvih manevrih, ki jih je ta vlada postavila, neke začetne elemente, ki si jih je postavila, vidim, da bodo iskali te rešitve, torej rešitve, kje pridobiti več denarja, ravno v dodatnih davkih, torej v dodatnem obremenjevanju gospodarstva, in predvsem v dodatnem zniževanju standardov, kar se tiče uspešnega poslovnega okolja. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Najprej moram izraziti kritiko predsedniku Vlade, ki si je za imenovanje, poleg finančnega ministra, najpomembnejšega ministra Vlade, vzel natanko tri minute časa in odšel iz dvorane. Tak pristop se mi ne zdi niti primeren niti dostojen od predsednika Vlade. Druga stvar je, da je treba ugotoviti, da so rešitve ali pogledi, ki jih je predstavil na hearingu kandidat za ministra, diametralno nasprotni od ukrepov, ki jih Vlada predlaga. Vlada oziroma koalicija je do zdaj predlagala v bistvu samo dva sklopa ukrepov, to se pravi prenehanje mandata Janezu Janši in sedem davčnih zakonov. Čisto nič drugega doslej. In ti ukrepi, ki jih predlaga Vlada, gredo v popolnoma nasprotno smer od spodbujanja tujih investicij, gredo v popolnoma nasprotno smer glede ukrepov, in to niso ukrepi za izboljševanje poslovnega okolja za mala, srednja in druga podjetja. Praktično se popolnoma izničijo te stvari, in predsednik Vlade bi to shizofreno situacijo, ko njegov kandidat za enega ključnih ministrov predstavlja drugačne rešitve, kot jih ima Vlada, tu v Državnem zboru moral pojasniti. Kajti s to predstavitvijo kandidata za ministra je nekdo v tej situaciji odveč, ali ministrski kandidat ali pa predsednik Vlade s svojo dosedanjo ekipo. Te zadeve neverjetno strižejo. Marca letos je moj poslanski kolega gospod Jožef Horvat spraševal nekdanjo predsednico Vlade, katerim ukrepom njene vlade pripisuje gospodarsko rast. In ne boste verjeli, po več kot letu dni Vlade gospa Alenka Bratušek ni znala našteti niti enega ukrepa, ki bi prispeval h gospodarski rasti. In če zdaj sprašujemo, ali bomo vprašali čez eno leto to vlado, kateri ukrepi so tisti, ki prispevajo h gospodarski rasti, bo najbrž predsednik Vlade lahko naštel samo davčne zakone, s katerimi je dodatno obremenil gospodarstvo, bančne transakcije, dohodnino in tako naprej. Ampak to niso ukrepi, ki bi karkoli k temu prispevali. Naslednja stvar, ki sem jo dolžan opozoriti, je zadeva iz predstavitve, iz zapisnika, iz poročila zaslišanja na odboru. Tudi predsednica odbora v svoji predstavitvi ni z eno besedo omenila črpanja evropskih sredstev. Vsi govorimo o tem, da so ta nepovratna sredstva, ki jih potegnemo iz evropskega proračuna, ključna za gospodarsko rast, ključna za razvoj, ključna za investicije in tako naprej. V predstavitvi kandidata o tem ni bilo niti besedice. Niti besedice. Tudi gospa, ki je prej prebrala to poročilo, o tem ni dala niti enega komentarja. Pa si predstavljajte, črpanje evropskih sredstev, ključna postavka, vsi se hvalijo z njo, kandidat za ministra pa jo je popolnoma prezrl. Ni povedal niti kako, niti kaj, niti s kom, niti na kakšen način in tako naprej. Je pa posvetil v svoji predstavitvi kar precej pozornosti premišljeni privatizaciji. Če gremo nekoliko pogledati to tehnologijo, to pomeni dogovorno privatizacijo, to se pravi privatizacijo na način, kot se je dogajalo do zdaj, ko se je vse to vrtelo po nekih klubih, omrežjih, omizjih in tako naprej. Temu je bila dana velika pozornost. To je bila ključna stvar v tej predstavitvi, ne pa ukrepi, s katerimi bi lahko prispevali k poenostavitvi poslovnega okolja, gospodarska rast in tako naprej. In še eno vprašanje za predsednika Vlade: Ali kandidat izpolnjuje etične kriterije, tako kot jih je zahteval od vseh ostalih, ki smo v opoziciji? Preden karkoli odločamo o kandidatu in kakorkoli odločamo, bi bil dolžan predsednik Vlade dati odgovore na ta ključna vprašanja. Ne razumem tega, zakaj se lahko predsednik Vlade tej razpravi in komunikaciji s poslanci Državnega zbora izogne. Jaz ne vem, koalicija to lahko jemlje kot ritual, ampak to je ključno vprašanje, kdo bo minister, kakšen bo, je to v konceptu Vlade ali ni. Iz razprave ... / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in v skladu s 73. členom Poslovnika odrejam prekinitev dela Državnega zbora za 20 minut. Seja se bo nadaljevala ob 14.20. (Seja je bila prekinjena ob 14. uri in se je nadaljevala ob 14.20.) PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Nadaljujemo s prekinjeno sejo. Prehajamo na odločanje o naslednjem sklepu: Za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo se imenuje Zdravko Počivalšek. Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 14. (Za je glasovalo 53.) (Proti 14.) Ugotavljam, da je gospod Zdravko Počivalšek imenovan za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. / aplavz/ Ministru Vlade čestitam k imenovanju in mu želim uspešno opravljanje dolžnosti! ZDRAVKO POČIVALŠEK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa za prisego. Želi gospod minister spregovoriti pred Državnim zborom? Izvolite. ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovane in spoštovani! Vsem skupaj se zahvaljujem za veliko podporo, ki ste mi jo dali. Zavezujem se, da bom po svojih najboljših močeh naredil vse, kar je v moji moči za to, da bomo napredovali na področju, ki ga bom vodil. Hvala. / aplavz/ PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Gospodu ministru se zahvaljujem za te besede. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU NA FINANČNE STORITVE V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade. Izvolite, mag. Mateja Vraničar. MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsedujoči, gospe poslanke in gospodje poslanci! Predlog novele Zakona o davku na finančne storitve je sestavni del paketa ukrepov za zagotavljanje načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2015. Zaradi prenehanja veljavnosti Zakona o davku na bilančno vsoto bank konec letošnjega leta in posledičnega zmanjšanja prihodkov proračuna Republike Slovenije je načrtovano povišanje stopnje davka na finančne storitve, s čimer se kompenzira manjši davčni prihodek iz prej omenjenega davka. Ta ukrep je bil predviden tudi v programu stabilnosti, ki je predložen Evropski komisiji. S predvidenim povišanjem stopnje davka na finančne storitve z obstoječih 6,5 na 8,5 % se v letu 2015 pričakuje za dodatnih 13 milijonov evrov višje prihodke državnega proračuna iz tega davka. Zaradi zamika pri vplačilih davka bodo prih odki državnega proračuna zaradi dviga stopenj v letu 2016 višji še za dodaten milijon 200 tisoč evrov, kar pomeni, da bo finančni učinek spremembe stopenj na letni ravni enak 14,2 milijona evrov. Poleg tega predlog zakona vsebuje tudi uskladitev kazenskih določb z Zakonom o prekrških. Zakon o prekrških pri določanju glob v razponih pri pravnih osebah razmejuje med srednjimi in velikimi gospodarskimi družbami ter ostalimi gospodarskimi družbami. Za srednje in velike gospodarske družbe je predvidena višja globa. Temu sledi tudi predlog zakona, ki določa globo v razponu za te gospodarske družbe. Predlog zakona vključuje še pooblastilo, ki določa, da se sme v hitrem postopku izreči globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v zakonu. V predlog zakona so vključene tudi potrebne terminološke prilagoditve v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo. Spoštovani poslanke in poslanci, Vlada predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona potrdi. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Predstavitev poročila odbora bo podala gospa Urška Ban, predsednica odbora. URŠKA BAN (PS SMC): Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni! Odbor za finance in monetarno politiko je na 8. nujni seji dne 2. 12. 2014 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na finančne storitve, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji 10. seji dne 26. 11. 2014 določil, da se predloženo novelo obravnava po nujnem postopku. Odbor je poleg zakonskega predloga prejel še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki novelo zakona podpira, pripombe Združenja zavarovalnih agencij in pisne podpore 40 podjetij k omenjenim pripombam. Do začetka seje so amandmaje na podlagi opozoril iz mnenja Zakonodajno-pravne službe vložile tri koalicijske poslanske skupine, SMC, Desus in SD, in sicer k 5. in 6. členu zakonskega predloga. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Iz dodatne obrazložitve členov, ki jo je podala državna sekretarka s finančnega ministrstva, izhaja, da je besedilo novele pripravljeno z namenom uresničitve zaveze Republike Slovenije v skladu s programom stabilnosti za letošnje leto glede okvira proračunskega načrta za leto 2015. In ker mora Slovenija v letu 2015 znižati primanjkljaj sektorja država pod 3 % bruto domačega proizvoda, je bilo treba poiskati ukrepe tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Slednje poleg vzporednega predloga sprememb zakona o davku na zavarovalne posle omogoča tudi predloženo besedilo. Velja navesti, da že iz programa stabilnosti izhaja napoved Vlade, da bo znižane prihodke iz naslova davka na bilančno vsoto bank, ki mu veljavnost poteče konec letošnjega leta, nadomestila z zvišanjem nominalne stopnje davka na finančne storitve in davka na zavarovalne posle. Vlada v spremembo predloga zakona uvaja še kazenske določbe in formalne popravke v besedilu zakona zaradi ustanovitve Finančne uprave Republike Slovenije. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe v okviru svoje predstavitve povedala, da k amandmiranim določilom nima pripomb, je pa posebej opozorila na posredovani pisni pripombi k 2. in 3. členu zakonskega predloga. Gre za nomotehnični problem poimenovanja Finančne uprave Republike Slovenije. Predstavnica Vlade je v odgovoru med ostalim povedala, da je besedilo usklajeno z vladno službo za zakonodajo. Hkrati se po izraženem mnenju zdi pravilno, da se ob prvi spremembi vsakega materialnega predpisa odraža tudi sprememba z organizacijskega področja. V razpravi poslancev in poslank je bilo predstavljeno stališče, da besedilo prinaša dodatne obdavčitve gospodarstva, kar pomeni slabšanje poslovnega okolja in manjšo konkurenčnost. Na predstavnico Vlade je bilo naslovljeno tudi vprašanje o vzrokih odločitve Vlade glede nepodaljšanja Zakona o davku na bilančno vsoto bank. Predstavnica ministrstva je pojasnila, da namen Zakona o davku na bilančno vsoto bank, ki je bil uveljavljen v letu 2011, ni bil v zagotavljanju dodatnih finančnih virov državnega proračuna, temveč v spodbudah bankam za krepitev kreditiranja, vendar ta zakon ni prinesel želenih rezultatov in se kreditiranje bank ni okrepilo. Se je pa zaradi zakonskih sprememb, uveljavljenih konec leta 2012 za leto 2013 in za letošnje leto, znatno okrepila fiskalna funkcija davka na bilančno vsoto bank. Posledično bi zaradi obsežnih dokapitalizacij bank tako v lanskem kot v letošnjem letu nadaljnja ohranitev davka na bilančno vsoto bank v bistvu ne pomenila spodbude za povečanje kreditne aktivnosti bank, temveč bi dodatno obremenila tiste banke, ki so bile v letošnjem in lanskem letu dokapitalizirane, kar pomeni, da bi na nek način prišli do obratnega efekta. In od tod odločitev Vlade, da ne predlaga podaljšanja veljavnosti Zakona o davku na bilančno vsoto bank, ampak sprejme odprto opcijo sorazmernega povišanja stopnje davka na finančne storitve in davka na zavarovalne posle. Na opisani način vsi zakonski predlogi z davčnega področja, ki so v tem trenutku v Državnem zboru ali so bili pred kratkim sprejeti, v bistvu pomenijo ohranitev obsega obdavčitve, ne pa dodatnih obdavčitev. Odbor je sprejel amandmaje k 5. in 6. členu zakona in besedilo zakona v celoti sprejel. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Dr. Franc Križanič bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. DR. FRANC KRIŽANIČ (PS SD): Spoštovani predsedujoči, spoštovani visoki zbor! Dovolite, da predstavim stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov do sprememb Zakona o davku na finančne storitve. Socialni demokrati bomo te spremembe podprli. Slovenski delež prihodkov države v bruto domačem produktu znaša 45,2 odstotka. V evroobmočju je ta delež 46,5 odstotka. Razlika je 1,3 odstotne točke, toliko imamo še rezerve, da bi ujeli nek povprečen standard naših pomembnih partnerjev v družini Evroskupine. Še približno 470 milijonov moramo nekje dobiti, da bi imeli dolgoročno stabilnejše finance po standardih, kakršni v Evroskupini obstajajo. Finančni sektor mora prispevati, kot pravi, primanjkljaja proračuna. V ta namen je bil uveden davek na fiskalne storitve leta 2012. Uvedli so ga nosilci ekonomske politike, ki sicer trdijo, da ne želijo kakorkoli popravljati davčnih stopenj. Popravili so jih z nič na 6,5 %. Zdaj se dviga s 6,5 na 8,5 %. Zakaj? Zato, ker se hkrati ukinja davek na bilančno vsoto bank. Davek na bilančno vsoto bank je bil uveden v obdobju Pahorjeve vlade. Uvedli smo ga z namenom, da bi destimulirali, da bi banke spodbudili, da naj ne zmanjšujejo kreditov gospodarstvu, z olajšavami, ki so jih imele na ta davek. Če so povečevale kreditno aktivnost, bi dobile dovolj stimulansa, tako smo pričakovali, da te kreditne aktivnosti ne bi zmanjševale. Davek je bil enostavno dimenzioniran preskromno. Moral bi biti bistveno, bistveno večji, z višjimi stopnjami, da bi morda zalegel ali tudi ne, kajti škoda, ki se je začela julija 2010, po spremembi regulacije Banke Slovenije, ko je postavila zelo visoke kapitalske količnike, je povzročila ogromen upad kreditov bančnega sistema gospodarstvu. Zadnji podatki so za oktober 2014; takrat so banke, v tuji ali domači lasti, slovenskim nefinančnim družbam, lahko rečemo gospodarstvu, razen investicijskih skladov oziroma ostalih finančnih družb, ki ločeno prikazujejo, posodile 12 milijard. Na vrhuncu, se pravi takrat, ko je še vse normalno teklo, julija 2010, je bila ta vsota 21 milijard. Padec je za 9 milijard evrov. Nekaj tega, približno tretjina oziroma malo več, je bilo prenesenega na slabo banko, ostalo je pa dejansko upad kreditne aktivnosti. Samo oktobra, to je zadnji mesec, so se ti krediti zmanjšali za dodatnih 900 milijonov. Se pravi, ta proces še kar teče in teče. Ne dokapitalizacije ne pozivi, nič ne zaleže, da bi se vendarle spremenil način regulacije, da bi se sam pristop spremenil, in tukaj imamo seveda ogromno, ogromno rezervo. Razmere so zdaj take, da imajo poslovne banke v Sloveniji kratkoročno nakazano približno 3 milijarde evrov neto. Če odštejete še to, koliko so dolžne, 2,9 milijarde. V celoti so neto upnik za 800 milijonov. Banka Slovenije je neto upnik v tujini za 6,5 milijarde, vse ostalo gospodarstvo z gospodinjstvi vred pa za 2 milijardi, zato ker smo neto izvoznik. Samo država je zadolžena v tujini. Potrebna je sprememba regulacijskega režima in fiskalni učinek te spremembe povečanja kreditne aktivnosti, ki jo lahko banke izvedejo že samo, da prenesejo nekaj denarja iz tujine in ga začnejo vrteti v slovenskem gospodarstvu, da olajšajo podaljševanje kreditov, roka poplačil tam, kjer je to smiselno. Glede na projekt, kakršen je bil financiran iz teh kreditov, se bo bistveno povečala gospodarska aktivnost, povečalo se bo domače povpraševanje, dodatno se bo okrepil optimizem, povečali se bodo prilivi, povečala se bo stabilnost bančnega sistema in izboljšali se bodo tudi javnofinančni učinki. Skratka, Socialni demokrati bomo spremembo zakona podprli. Mislimo, da je to izrazito moderen zakon, da mora tudi finančni sistem prispevati k proračunskemu ravnotežju. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Združene levice. LUKA MESEC (PS ZL): Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! V Združeni levici imamo nekoliko mešano stališče do uvedbe tega davka. Najprej bom povedal, katere stvari pozdravljamo. Pozdravljamo, prvič, to, da je Vlada odkrila, da se da proračun uravnavati tudi na prihodkovni strani, ne samo na odhodkovni. To pomeni, da se ga da uravnavati tudi s tem, da se uvajajo nekoliko višji davki, predvsem za najbogatejše oziroma v tem primeru gre za obdavčitev finančnega sektorja, namesto da se na drugi strani enostavno skuša uravnilovko doseči na način reza javnega sektorja, najšibkejših, socialnih transferjev in tako naprej. V tem smislu ta davek pozdravljamo in upamo, da bo Vlada take zadeve v prihodnosti še okrepila. Poleg tega pozdravljamo tudi to, da Vlada ne podlega temu strahu pred davki, ki ga širi predvsem krog okrog Gospodarske zbornice. Tukaj bi jo v bistvu tudi pozval k bolj ambicioznim politikam na tem področju, ker, recimo, kot kaže zadnja študija Banke Slovenije, imajo zvišanja javne porabe veliko večje pozitivne učinke na gospodarsko rast, kot imajo zvišanja davkov negativnih na isto zadevo. Recimo, če država zviša javno porabo za 1 %, bi se v povprečju v Sloveniji BDP v tem trenutku dvignil za 1,6 %. Na drugi strani, če bi zvišala davke za 1 %, bi BDP upadel za 0,4 %. Torej bi bili učinki politike, če bi država dvignila davke za 1 %, in zato da bi zvišala javno porabo za 1 %, izjemno pozitivni oziroma bi bili pozitivni učinki nekajkrat višji od negativnih. Kaj nas moti pri tem davku? Moti nas v bistvu to, da gre zgolj za nadomestek davka na bilančno vsoto, kot je zapisano v obrazložitvi. V tem smislu nas moti razumevanje davkov, kot da so davki tukaj samo zato, da krpamo proračunske luknje. V Združeni levici želimo opozoriti, da so davki tukaj tudi zato, ke r imajo določene vsebinske implikacije. Recimo, davek na bilančno vsoto bank vidimo v Združeni levici kot izjemno pozitivnega, ker pomeni to, da so banke s tem davkom stimulirane, da čim manj kapitala držijo zase in da čim bolj kreditirajo gospodarstvo, ker več kot kapitala držijo zase, večji davek bodo plačale. Zato na tem mestu Vlado pozivamo, da v prihodnje razmisli o še bolj ambiciozni ponovni uvedbi tega davka, kot smo ga poznali v preteklosti. Poleg tega tukaj opozarjamo, da se bodo lahko zaradi uvedbe tega davka nekoliko dvignile cene finančnih storitev, kar bo lahko imelo regresivne učinke. Kaj to pomeni? Da bodo manj premožni bolj prizadeti, tako da tukaj pozivamo k previdnosti. Glede na to, da gre za obdavčitev finančnega sektorja, bi odprli vprašanje Tobinovega davka na evropski ravni. Tu, kot vemo, vsakodnevno poslušamo v medijih, da se soočamo z grožnjami teh in onih finančnih trgov, hkrati pa taisti finančni trgi še vedno obstajajo izjemno deregulirani na evropski ravni, kljub temu, da v številnih državah članicah obstaja politična volja, da bi se špekulacije zamejilo oziroma se jih vsaj otežilo z uvedbo tako imenovanega Tobinovega davka, torej davka na finančne transakcije. Ampak je Slovenija svojo podporo tem državam članicam, ki imajo to pobudo, umaknila in je njeno stališče še vedno izjemno nenačelno in ekstremno pragmatično v smislu treba se je prilagoditi situaciji. Zato, če potegnem črto, bomo uvedbo tega davka v Združeni levici podprli, hkrati pa Vlado pozivamo, prvič, k razmisleku o ponovni uvedbi davka na bilančno vsoto bank in, drugič, da nemudoma spremeni stališče do uvedbe Tobinovega davka na evropski ravni. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije -krščanskih demokratov. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsedujoči. Drage kolegice, dragi kolegi, spoštovana gospa državna sekretarka! Nova Slovenija - krščanski demokrati smo v svojem gospodarskem programu, ki je prejel priznanje in pohvale z vseh strani, na prvih straneh zapisali: "Krščanskim demokratom visoki davki ne predstavljajo ekonomske politike, ki bi pripeljala do uravnoteženja državnega proračuna, ampak davčno dušenje podjetij, beg v sivo ekonomijo in uničevanje družinskih proračunov. Trdimo, da se spremembe davčne politike ne bi smelo jemati tako zlahka in lahkomiselno. Zato smo krščanski demokrati fiskalni konservativci. Krščanski demokrati trdimo, da gospodarska politika najemanja dolga namesto izvajanja strukturnih reform vodi v dolgoročno revščino. Dolga ne želimo odplačevati z višjimi davki in tako prenašati varčevanja na davkoplačevalce, torej družine in podjetja, ampak to želimo narediti z višjimi davčnimi prihodki, ki so posledica nižjih davkov, ki bodo edini omogočili višjo gospodarsko aktivnost (zaposlovanje in investiranje), posledično pa bodo pripeljali do višje gospodarske rasti, in samo ta nam bo omogočila dolžniško razbremenitev. Krščanskim demokratom naglo višanje dolga ne predstavlja uspešne ekonomske politike, temveč razlog za zaskrbljenost glede prihodnosti naših otrok." Pravkar sem tudi izračunal, da tudi ta vlada dejansko nadaljuje z zadolževanjem. Trenutno je hitrost zadolževanja 0,8 milijarde na uro, 0,8 milijarde na uro. Zdi se populistično, številke so pa pač realistične. Konkreten predlog sprememb in dopolnitev Zakona o davku na finančne storitve pomeni dejansko dodatno obdavčitev prebivalstva in temu krščanski demokrati ostro nasprotujemo. Namreč, položnice za plačilo tekočih stanovanjskih in drugih stroškov prejemamo vsi, in moramo jih plačevati, sicer sledijo postopki prisilne izterjave. Torej se plačilu provizij ob plačevanju položnic ne moremo izogniti. Zavezanci za plačilo davka na finančne storitve so sicer formalno, po črki zakona, banke in druge finančne institucije, vendar vsi vemo, da so banke, tudi tiste, ki so sanirane z davkoplačevalskim denarjem, breme tega davka v preteklosti v celoti prenesle na končne potrošnike preko višjih provizij in višjih stroškov odobritve kreditov. Celo več, stroške provizij je večina bank in finančnih institucij povečala celo za višji odstotek kot znaša davek na provizijo. Na ta način si banke in druge finančne institucije zagotavljajo dodaten prihodek. Ne dvomimo, da bodo tudi tokrat to zvišanje davčne obveznosti banke v celoti prenesle na potrošnika preko višjih provizij in višjih stroškov odobritve kreditov. Finančno ministrstvo v svojih izjavah miri, da ta dodatna davčna obremenitev ne bo občutna. Kljub temu pa opozarjamo, da je za družinske proračune, kjer se mesečno plačuje po deset in več položnic, na letnem nivoju ta strošek že kar občuten, sploh za tiste družine, kjer je eden od roditeljev ali celo oba brez zaposlitve. In takih družin v Sloveniji, kolegice in kolegi, ni malo. Na tem mestu bi pričakovali, da bo ministrstvo, ki je odgovorno za družine in socialo, zagnalo velik hrup zaradi tega povišanega davka. V Novi Sloveniji nasprotujemo dodatnim davčnim obremenitvam, zato poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na finančne storitve ne bomo podprli. Bolj točno, glasovali bomo proti. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Mag. Mirjam Bon Klanjšček bo predstavila stališče Poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek. MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS ZaAB): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi! V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost so finančne transakcije uvrščene med tako imenovane druge oproščene dejavnosti, kot so: dajanje kreditov; izdajanje ter upravljanje kreditnih garancij; transakcije in posredovanje z depoziti ter tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili in nakazili; transakcije in posredovanje v zvezi z valutami, bankovci in kovanci, razen zbirateljskih kovancev in bankovcev; transakcije in posredovanje v zvezi z delnicami, deleži, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji ter upravljanje investicijskih skladov. To pomeni, da se od teh transakcij ne obračunava in ne plačuje davek na dodano vrednost. Oprostitev velja za vse davčne zavezance, ki opravljajo navedene finančne transakcije ne glede na to, ali so finančne institucije ali drugi zavezanci za DDV. Vendar so glede na naravo storitev te oprostitve največkrat deležne predvsem banke in druge finančne institucije. V letu 2011 je bil sprejet Zakon o davku na bilančno vsoto bank, katerega namen je bil, da spodbudi banke k večji in ustreznejši ponudbi posojil. Zakon je bil enkrat noveliran, in to leta 2012, in preneha veljati s koncem leta 2014. Ker namen Zakona o davku na bilančno vsoto bank ni bil dosežen, saj banke niso povečale obsega posojil nefinančnemu sektorju in to tudi ne zavoljo ugodnejše davčne obravnave, podaljševanje tega zakona torej ni smiselno. Z uveljavitvijo davka na finančne storitve pa se je zagotovila enakomernejša porazdeljenost davčne obremenitve finančnega sektorja. Obračunavanje davka na finančne storitve z mesečnim obračunom je razmeroma enostavno, administrativno pa ni obremenilno za finančne institucije kot tudi ne samo pobiranje davka in opravljanje nadzora za davčni organ. Zaradi opisanih razlogov je v skladu s programom stabilnosti v letu 2015 načrtovano povišanje stopnje davka na finančne storitve, in sicer z obstoječih 6,5 % na 8,5 %, in to zaradi izpada javnofinančnih prihodkov, ki bodo posledica prenehanja veljavnosti davka na bilančno vsoto bank. Ključni namen zakona je torej doseganje načrtovanih finančnih učinkov, ki so za leto 2015 ocenjeni na 13 milijonov evrov. Tu so še kazenske določbe in nekaj uskladitev, a kot izhaja iz predloga zakona, so ključni prav finančni učinki, ki jih zakon uvaja. V Zavezništvu Alenke Bratušek predlagane spremembe zakona podpiramo, saj so nas razlogi, zaradi katerih smo priča današnji spremembi, prepričali. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Branko Zorman bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja. BRANKO ZORMAN (PS SMC): Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci! V SMC Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na finančne storitve podpiramo. Vsi vemo, da je naša država Republika Slovenija pri Evropski komisiji v postopku presežnega primanjkljaja, po katerem se je zavezala, da bo znižala primanjkljaj sektorja države pod 3 % BDP. Zaradi dinamike zmanjševanja primanjkljaja je treba zagotoviti primanjkljaj v okviru planiranega, kar pomeni, da je treba poskrbeti za ustrezne ukrepe tudi na prihodkovni strani že v letu 2015. Ob tem bi opozoril na to, da pri tem predlogu zakona ne gre za novi davek, saj je bil že leta 2012 z Zakonom o davku na finančne storitve uveden davek na finančne storitve, katerega namen je bil zagotoviti enakomernejšo obremenitev finančnega sektorja, saj do uvedbe omenjenega davka ta sektor v Republiki Sloveniji sploh ni bil obremenjen s posebnimi davki. Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na finančne storitve je sestavni del paketa ukrepov za zagotavljanje načrtovanih prihodkov proračuna za leto 2015. Ob finančni luknji, ki jo imamo, in zavezah iz programa stabilnosti je treba sprejemati določene ukrepe, in dvig te davčne stopnje, ki bo v državno blagajno prinesel dodatnih 13 milijonov evrov, je eden od njih. Na podlagi tega zakona se bo sicer povišala stopnja davka na finančne storitve za 2 % ter s tem zagotovila prihodke za državni proračun. Pri tem pa je treba poudariti, da zaveza prejšnje vlade Evropski komisiji, in zaveze je treba izpolnjevati, zaradi vključenosti v program stabilnosti za leto 2015 predvideva povišanje davčnih stopenj, kar na drugi strani sovpada tudi z izpadom javnofinančnih prihodkov, ki bodo posledica prenehanja davka na bilančno vsoto bank, ki preneha veljati z 31. 12. 2014. Torej se ob tem nadomešča en bančni davek z drugim bančnim davkom, in pri tem ne gre za novi davek, saj se davek na bilančno vsoto bank istočasno ukinja. V zakonu so dodatno predlagane še spremembe v delu, ki ureja prekrške tako, da bodo kazenske določbe tega zakona usklajene z Zakonom o prekrških. V SMC predvsem pričakujemo, da med bankami ne bo kartelnega dogovarjanja, ki bi usklajeno to breme preneslo na končne porabnike. Glede na vse navedeno bomo v Poslanski skupini SMC zakon o spremembah Zakona o davku na finančne storitve podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Mag. Andrej Šircelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani predstavniki oziroma predstavnice Vlade, kolegi in kolegice! V Slovenski demokratski stranki bomo odločno proti temu davku in proti spremembi tega zakona. In da ne bi živeli v kakšnih iluzijah, kdo dejansko plača ta davek - ta davek plačajo ljudje. Ta davek plačajo ljudje tako, da se ta davek prevali na njih. Govorimo o tako imenovanem davčnem prevaljevanju. Iluzija je, da bo s tem bančni sektor bolj obdavčen, iluzija je, da je s tem bančni sektor bolj obremenjen in tako naprej. Ko govorimo o davku na dodano vrednost, je popolnoma drugačna obdavčitev v sistemu davka na dodano vrednost, in finančne in zavarovalne storitve so tam oproščene, kar pomeni, da banke nimajo pravice do vstopnega davka, kar pomeni, da zaradi same oprostitve pride do dvojne obdavčitve v celotnem gospodarstvu in tako naprej in tako naprej. Skratka, iluzija, da oprostitev pomeni dejansko oprostitev, je v tej dvorani preveč prisotna in je napačna. S tem davkom, gospe in gospodje, obdavčujemo gospodarstvo in obdavčujemo prebivalstvo, kajti oni dejansko plačajo ta davek, odvedejo ga pa finančne inštitucije, zaradi tega ker je lažje obremeniti tako, da odvedejo finančne inštitucije ta davek, kot da bi vsak posameznik moral plačevati ta davek. Zaradi tega je seveda popolnoma napačno tudi mnenje, ki se pojavlja v javnosti in kjerkoli že, da tukaj ne gre za dodatno obremenitev. Tukaj gre za dodatno obremenitev prebivalstva, ki bo plačevalo ta davek. In tukaj gre za dodatno obremenitev gospodarstva, ki bo plačevalo ta davek. Kot kaže, vlada Mira Cerarja ne zna drugega kot prinesti nove davke, zraven pa še predlaga neko iluzionistično vizijo, kako to ni nov davek, ampak je samo nadomestilo enega, pa drugega, pa tretjega. Če govorimo o davku, ki ga tudi plačujejo banke na bilančno vsoto, je to popolnoma drug davek. To je tipičen prometni davek, s katerim bodo obdavčene finančne storitve in ki ga bodo dejansko plačali vsi ljudje, vsi državljani in državljanke. In v Slovenski demokratski stranki smo popolnoma enotni, da tega gospodarstvo v tej državi ne prenese več. Na to opozarja Gospodarska zbornica in na to opozarja obrtna zbornica. In tudi prevalitev davka s strani gospodarstva na prebivalstvo ni več mogoča, ker izdelki in storitve postanejo nekonkurenčni in ker je del tega davka tudi v ceni teh izdelkov in teh storitev. Ne vem, kam boste, spoštovana koalicija, šli še naprej pri teh davkih. Do zdaj niste pokazali nič drugega razen povečevanja davkov in obremenitev ljudi in gospodarstva, popolnoma nič drugega. Da je farsa še večja, gremo v to, da na drugi strani govorite in da ste prej potrdili ministra za gospodarstvo, ki obljublja nespremenjene davke, ki govori o tem, da je gospodarstvo preveč obremenjeno. V naslednje četrt ure ga vi obremenite in danes govorimo o tem. Zaradi tega jaz pričakujem, da boste tudi ostali pri tem dosledni in boste jutri glasovali proti temu davku. Kajti dejansko bi tudi rad, da si pogledate, kaj ta davek dejansko pomeni. In to, da je v obrazložitvi naveden davek na dodano vrednost in finančne storitve, ki so oproščene s tem davkom. Poglejte, navedena je samo četrtinka, ostalo je zavajajoče. Ravno s tem so finančne storitve še bolj obdavčene. V Slovenski demokratski stranki smo odločno proti dodatni obdavčitvi in odločno proti temu, da se stopnja tega davka dvigne s 6,5 na 8,5 %. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Uroš Prikl bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Hvala lepa, predsedujoči. Kolegice in kolegi! V Poslanski skupini Desus bomo podprli Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na finančne storitve. Davek na finančne storitve je bil, kot vemo, uveden leta 2012, in sicer predvsem z namenom zagotovitve primerne in enakomernejše porazdeljenosti davčne obremenitve finančnega sektorja. Avgusta 2011 pa se je začel uporabljati Z akon o davku na bilančno vsoto bank. S tem zakonom je bil uveljavljen ukrep za sanacijo posledic finančne in gospodarske krize, in sicer s ciljem oziroma z namenom zagotoviti dodatno stimulacijo bank za zagotavljanje večje in ustreznejše podpore za kredite nefinančnemu sektorju. Z Zakonom o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na bilančno vsoto bank, ki je bil sprejet decembra 2012, pa se je obračunavanje in plačevanje davka na bilančno vsoto bank časovno omejilo do konca letošnjega leta. Ta zakon, kot smo že danes večkrat slišali, na žalost ni dosegel svojega namena, saj se ni zgodila ekspanzija niti ne povečanje kreditiranja s strani finančnih inštitucij, to pa je bil tudi razlog, zaradi katerega je bil ta zakon uveden. Vlada se je odločila, da ne podaljša veljavnosti tega predpisa. Tako je zaradi časovne omejitve obračunavanja in plačevanja davkov na bilančno vsoto bank in posledično zmanjšanja prihodkov proračuna Republike Slovenije v programu stabilnosti v letu 2015 načrtovano povišanje stopnje davka na finančne storitve. Zato je bistvena sprememba, ki jo prinaša predlagana novela oziroma sprememba zakona, povišanje davčne stopnje na finančne storitve za 2 %, s 6,5 na 8,5 %. Poleg tega pa je cilj predloga zakona tudi uskladitev kazenskih določb z Zakonom o prekrških. Na podlagi te spremembe se v letu 2015 pričakuje za približno 13 milijonov evrov višje prihodke proračuna iz naslova davka na finančne storitve, v letu 2016 pa še za dober milijon več, torej vse skupaj 14,2 milijona evrov. Kot rečeno, v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev sicer nismo naklonjeni dvigovanju davčnih stopenj in se ne veselimo pretirano predlagane rešitve, vendar pa smo prepričani, da je vseeno boljša kot morebitne druge alternative, v katere bi morali poseči in ki bi pomenile poseg v pravice socialno najšibkejših skupin našega prebivalstva. Zavedamo se namreč, da moramo poskrbeti na obeh straneh proračuna, na prihodkovni in odhodkovni, ter storiti vse potrebno, da bo v prihodnjem letu oziroma v prihodnjih letih primanjkljaj pod 3 % GDP. Glede na to, da je v skladu s programom stabilnosti v letu 2015 načrtovano povišanje stopnje davka na finančne storitve, ki zgolj nadomeščajo izpad javnofinančnih prihodkov, ki bodo posledica prenehanja zakona, ki je opredelil davek na bilančno vsoto bank, bomo, kot sem uvodoma povedal, v Poslanski skupini Desus predlog zakona soglasno podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DAVKU OD PROMETA ZAVAROVALNIH POSLOV V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar. MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsedujoči, gospe poslanke in gospodje poslanci! Enako kot prej obravnavani zakon tudi Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov predstavlja sestavni del paketa ukrepov za zagotavljanje načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2015. Skupaj z davkom na finančne storitve predstavlja nadomestilo za izpadle prihodke iz naslova Zakona o davku na bilančno vsoto bank, katerega veljavnost poteče konec letošnjega leta. Še enkrat poudarjam, da gre za ukrep, ki je bil predviden tudi v programu stabilnosti, kakršen je bil spomladi letos predložen Evropski komisiji. Povišanje davčne stopnje davka od prometa zavarovalnih poslov je usklajeno z zvišanjem stopnje davka od finančnih storitev, in sicer se z obstoječih 6,5 % dviguje na 8,5 %. Iz tega naslova se v letu 2015 pričakujejo dodatni prihodki v višini 17 milijonov evrov, v letu 2016 zaradi zamika pri oddaji obračunov in plačilu davka po posameznih mesecih pa še za dodaten milijon in pol evrov. To pomeni, da je skupen finančni učinek predlagane spremembe na letni ravni 18,5 milijona evrov. Tudi v tem primeru se dopolnjujejo oziroma spreminjajo kazenske določbe, kjer se zneski glob iz tolarske vrednosti preračunajo in zaokrožijo v evrsko vrednost. Poleg tega pa se kazensko določbo usklajuje z Zakonom o prekrških, ki določa globe v razponih pri pravnih osebah in pri tem razmejuje med srednjimi in velikimi gospodarskimi družbami ter ostalimi gospodarskimi družbami. V predlog zakona je vključeno pooblastilo, ki določa, da se sme v hitrem postopku izreči globa v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, s tem pa kazenske sankcije po tem zakonu postajajo bolj skladne s težo kršitev, ki jih nadzorni organ zazna. V predlog zakona so vključene tudi potrebne terminološke prilagoditve v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo. Spoštovani, v skladu z navedenim in ob upoštevanju podanih pojasnil predlagam, da Državni zbor podpre predlog zakona. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Urški Ban. URŠKA BAN (PS SMC): Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Odbor za finance in monetarno politiko je na 8. nujni seji 2. 12. 2014 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 10. seji 26. 11. 2014 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in podala konkretne pripombe na 2. in 3. člen predloga zakona. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlog zakona podpira. Amandma k predlogu zakona so vložile koalicijske poslanske skupine SMC, Desus in SD, in sicer k 5. členu predloga zakona. Seji odbora so prisostvovale predstavnice Ministrstva za finance in predstavnice Zakonodajno-pravne službe. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državna sekretarka Ministrstva za finance pojasnila poglavitne rešitve predloga zakona, ki je pripravljen v skladu z zavezami Republike Slovenije, sprejetimi v programu stabilnosti za letošnje leto, in sicer da bo del znižanih prihodkov iz naslova davka na bilančno vsoto bank, ki mu veljavnost poteče konec letošnjega leta, nadomestila z zvišanjem nominalne stopnje davka na zavarovalne posle. Hkrati Vlada tudi ureja kazensko določbo in posamezne formalne popravke v besedilu zakona zaradi ustanovitve Finančne uprave Republike Slovenije. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila pisno mnenje in opozorila predvsem na nomotehnični problem poimenovanja Finančne uprave Republike Slovenije v posameznih zakonih. Na koncu je odbor v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval in sprejel amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD k 5. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Združene levice. LUKA MESEC (PS ZL): Spoštovani podpredsednik, spoštovani zbor! V Združeni levici bomo prav tako kot davek na finančne transakcije podprli tudi davek na zavarovalniške storitve. Pri tem bi pa samo še enkrat opozoril na iste zadeve kot prej. Moti nas to, da gre samo za neko nadomestilo davka na bilančno vsoto bank, ki ga vidimo kot vsebinsko zelo pozitivnega. In drugič, opozarjamo na potencialno regresivno naravo teh davkov, torej da bodo lahko zavarovalnice povečane stroške prevalile na končne porabnike, pri čemer bodo prizadeti tudi najrevnejši, in tukaj opozarjamo na previdnost. Sicer pa tudi temu davku izrekamo podporo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije -krščanskih demokratov. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsedujoči. Še enkrat vsem prav lep pozdrav! Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov podobno kot predlog novele Zakona o davku na finančne storitve dviguje davčno stopnjo za 2 odstotni točki, s 6,5 % na 8,5 % oziroma za 30 %. Torej se ta davek dviga za 30%. Morda ne bi bili tako ostri, če bi bil ta dvig, recimo, 5 %. Kot smo že pojasnili v svojem stališču pri prej obravnavanem predlogu zakona, v Novi Sloveniji - krščanskih demokratih nasprotujemo zviševanju davkov. Nasprotujemo tudi zviševanju davkov od prometa zavarovalnih poslov. Radi pa bi opozorili na nekatere prezrte vidike v zvezi z načrtovanimi dodatnimi fiskalnimi prilivi ob zviševanju davčnih stopenj pri prometu zavarovalnih poslov. Po obrazložitvi vladnega predloga je namen obeh zakonskih novel, te in prej obravnavane novele Zakona o davku na finančne storitve, zvišati proračunske prihodke za skupaj 30 milijonov letno. Samo od zvišanja davčne stopnje od prometa zavarovalnih poslov se pričakuje dodaten proračunski priliv v višini 16 milijonov letno. Mi ocenjujemo, da se to ne bo realiziralo. Pravkar mi je poslal sporočilo gospod, ki se ukvarja z zavarovalnimi posli. Ima devetčlansko družino in je povedal, da je letos tega davka plačal 6 tisoč 500 evrov. To pomeni, da bo drugo leto plačal 8 tisoč 500 evrov. Ali z drugimi besedami: na nek način bo vsak član devetčlanske družine prikrajšan za 222 evrov. Še več, ljudje, ki se ukvarjajo z zavarovalnimi posli, bodo te posle opustili oziroma bodo šli ven, v tujino. Kaj bo to pomenilo za proračun, za proračunske prilive naše države? Nič. Ne bodo dobile 16 milijonov, dobile bodo bistveno manj. Proračun bo dobil bistveno manj. Da bodo banke in zavarovalnice napovedani dvig davka prevalile na stranke, prebivalstvo in gospodarstvo in ga zavarovalnice ne bodo plačevale iz svojih dobičkov, nam je jasno. To so tudi že potrdile v naših zavarovalnicah. Torej bo posledica tega davka zvišanje zavarovalnih premij. Vendar pa moramo pri tem upoštevati dejstvo, da velik delež zavarovanj ni obvezen, kot na primer avtomobilsko zavarovanje ali zavarovanje odgovornosti v nekaterih poklicih, pač pa se posameznik ali podjetnik zanj odloča prostovoljno. Zlasti pri življenjskih in nezgodnih zavarovanjih zavarovalnice ugotavljajo, to je dejstvo in to poslušamo vsako leto v poročilih, upad števila novih zavarovanj. Zaradi nesposobnosti plačevanja premij so se, se še bodo in se še vedno številni zavarovanci odločajo tudi za prekinitev življenjskih zavarovanj po že sklenjenih policah. Če gre za prekinitev zavarovanja preden poteče 10 let, morajo zavarovanci plačati davek od prometa zavarovalnih poslov, ki bo odslej 8,5-odstoten, izgubijo pa tudi kar precejšen znesek vplačanega denarja. Spet je torej tepen državljan. Tak zavarovanec se zlepa ne bo odločil za sklenitev novega tovrstnega zavarovanja. Zviševanje premij bo imelo zagotovo za posledico manjši obseg zavarovanj, ne le osebnih, pač pa tudi premoženjskih, tudi avtomobilskih kasko zavarovanj, in načrtnega obsega večjega proračunskega priliva iz tega naslova sigurno ne bo. Torej, namesto da bi država s fiskalno politiko spodbujala zavarovanja - elementarne nesreče so vsak dan, vsako leto pogostejše - naših življenj, življenj svojih državljanov, država oziroma ta vlada deluje prav nasprotno. In kot že rečeno, poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov ostro nasprotujemo Predlogu zakona o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Mag. Mirjam Bon Klanjšček bo predstavila stališče Poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek. MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS ZaAB): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi! Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov, ki določa obveznost plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov, je bil uveljavljen hkrati z začetkom uporabe Zakona o davku na dodano vrednost, pri obdavčitvi zavarovalnih poslov pa dopolnjuje sistem davka na dodano vrednost. DDV se od zavarovalnih poslov ne obračunava, izvajalci zavarovalnih poslov pa nimajo pravice uveljavljati odbitka vstopnega DDV. Istočasno pa zavarovalnice ali druge pravne osebe, ki opravljajo zavarovalne posle na območju Slovenije, plačujejo 6,5-odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov. Prenehanje veljave Zakona o davku na bilančno vsoto bank, katerega namen je bil, da spodbudi banke k večji in ustreznejši ponudbi posojil - glede na dejstvo, da ta namen ni bil dosežen, menimo, da podaljševanje tega zakona ni smiselno. Program stabilnosti je tako za leto 2015 predvidel zvišanje stopnje davka od prometa zavarovalnih poslov. Gre torej za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za državni proračun zaradi izpada javnofinančnih prihodkov ob prenehanju veljavnosti davka na bilančno vsoto bank. Zaradi opisanih razlogov je v skladu s programom stabilnosti v letu 2015 načrtovano povišanje stopnje davka od prometa zavarovalnih poslov za 2 odstotni točki. Finančni učinek v letu 2015 je tako ocenjen na okoli 18,5 milijona evrov na letni ravni. Poleg tega so tu še kazenske določbe in nekaj manjših uskladitev, a kot izhaja iz predloga zakona, so ključni prav finančni učinki, ki jih zakon uvaja. V Zavezništvu Alenke Bratušek predlagane spremembe zakona podpiramo. Razlogi, zaradi katerih smo priča današnji spremembi, so nas prepričali. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospa Maruša Škopac bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja. MARUŠA ŠKOPAC (PS SMC): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi! Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov, ki določa obveznost plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov, je bil uveljavljen leta 1999, hkrati z začetkom uporabe Zakona o davku na dodano vrednost, in pri obdavčitvi zavarovalnih poslov dopolnjuje sistem davka na dodano vrednost. Predlagani zakon o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov podaja podobne rešitve kot zakon o spremembah Zakona o davku na finančne storitve in je sestavni del svežnja ukrepov za zagotavljanje načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2015. Zaradi prenehanja veljavnosti Zakona o davku na bilančno vsoto bank z dnem 31. 12. 2014 in posledičnega upada prihodkov proračuna Republike Slovenije je v programu stabilnosti načrtovano zvišanje stopnje davka od prometa zavarovalnih poslov. Zaradi tega se s tem zakonom v sistemu obračunavanja davka od prometa zavarovalnih poslov nadomešča obstoječa stopnja 6,5 % s stopnjo 8,5 %. Na podlagi prihodkov državnega proračuna iz naslova davka od prometa zavarovalnih poslov v letih od 2003 do 2007 ocenjujemo, da se bodo prihodki državnega proračuna iz tega naslova povišali za okoli 18,5 milijona evrov na letni ravni. V SMC se zavedamo, da bo dvig tega davka povečal breme opravljanja zavarovalnih poslov, dejansko pa ne pričakujemo, da bodo zavarovalnice v celoti prevalile strošek na porabnika. Pričakujemo, da bodo zavarovalnice našle tudi svoje notranje rezerve. S tem zakonom prav tako urejamo določbe 14. člena obstoječega zakona, ki govori o višini globe za posamezne prekrške. Prilagajamo ga naši današnji valuti in razmejitvi podjetij na mikro, majhne, srednje in velike družbe v skladu s 55. členom Zakona o gospodarskih družbah. V Poslanski skupini SMC bomo podprli zakon o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Mag. Andrej Šircelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovane predstavnice Vlade, spoštovani kolegi in kolegice! Tudi pri tem zakonu oziroma spremembi zakona gre za isti način obdavčitve prebivalstva oziroma tistih, ki opravljajo zavarovalne storitve, oziroma zavarovalniških agentov, če tega davka ne morejo prenesti oziroma prevaliti, kot je boljši izraz, na končnega potrošnika oziroma na zavarovanca. Tukaj ni nobenega drugega načina kot tega, da bo ta davek na koncu prevaljen na končnega potrošnika ali pa bo zajedel obstoječe dobičke oziroma bodo zaradi tega zmanjšani dobički tistih, ki opravljajo tovrstne storitve oziroma na koncu zavarovalnic. Glede na to, da je glavna zavarovalnica, ki ima največji tržni delež, mislim, da tam preko 70 % v državni lasti, bo pač imela toliko manj dobička, toliko manj dividend za državo in zadeva bo tukaj popolnoma jasna. Tu govorimo o regresiji. Tu govorimo o regresiji, tako kot pri prejšnjem zakonu, o tem, da bodo tisti, ki imajo manjši dohodek, plačali glede na njihov dohodek več davka. To je značilnost vseh prometnih davkov in to je tipičen prometni davek, kot je tudi davek na finančne storitve tipičen prometni davek, kot je prometni davek tudi davek na dodano vrednost ali, če želite, na nek način tudi trošarine. In vi tu obdavčujete bolj prebivalstvo in gospodarstvo. Nobenih drugih filozofij v davkih dejansko ni, še posebej če upoštevamo njihov učinek na žep ljudi na konec koncev. In tukaj, še enkrat, je to popolnoma v nasprotju z deklariranim, kar je na zaslišanju povedal predsednik Vlade dr. Miro Cerar, kar je na zaslišanju za ministra povedal minister za gospodarstvo, ki je bil danes izvoljen. In tukaj mene sedaj skrbi, kaj bo z vlado Mira Cerarja, ker imamo dve struji. Eno, to je finančna, ki povečuje davke, druga je gospodarska, ki pravi Ne, davkov ne povečati. Pa vendar, kot kaže, ima sedaj ta finančna struja veliko večjo moč, kajti ta koalicija, ta vlada prihaja v Državni zbor izključno z novimi davki. Tretji zakon je ta, katerega danes obravnavamo. Tu ne gre za nobeno nadomeščanje. Tu gre za povečanje stopnje, ker se ne more nadomeščati zakon na bilančno vsoto bank z zakonom na zavarovalne storitve. Edino prihodki se lahko nadomeščajo. Prihodki se lahko nadomeščajo tudi s kakšnim drugim zakonom, zaradi mene z Zakonom o davku na nepremičnine ali katerimkoli drugim. Ne rečem, da ga je treba tukaj uvesti, ampak tu gre spet za iluzijo, da tukaj nekaj nadomeščamo in da to niso novi davki. Gospe in gospodje, to so novi davki in Slovenska demokratska stranka teh novih davkov ne bo podprla, ker so škodljivi. Zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva, na drugi strani zmanjšujejo realni dohodek prebivalstva. Ker zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva, povečujejo nezaposlenost, in posredno zmanjšujejo tudi finančne prihodke državnega proračuna. To se dejansko danes že dogaja, in to s tako imenovanimi posrednimi davki. Kajti vseh teh davkov ne bo možno prevaliti več na končnega potrošnika, ker jih ne bo plačal in ker se enostavno ne bo več zavaroval. Tudi za naravne nesreče se ne bo več zavaroval. In država bo zaradi tega verjetn o na koncu plačala še večjo škodo. Ne vem, od kje bo denar pobrala, ali z novo zadolžitvijo, in v tem primeru bodo ljudje še bolj obubožani in še bolj revni, ker jim nihče v drugem primeru te škode ne bo nadomestil. To dejansko pomeni dodatno pauperizacijo ljudi, dodatno siromaštvo. To ni vidno na prvi pogled, je pa posredno preko vsakomesečnih položnic, ki so večje in večje. Tudi zaradi tega v Slovenski demokratski stranki tega davka oziroma te spremembe zakonodaje ne bomo podprli oziroma ji nasprotujemo. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospod Uroš Prikl bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Podpredsednik, hvala lepa. Spoštovani kolegice in kolegi! Gre za relativno podobno materijo, kot je bila materija pri prejšnji točki, torej novela Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov. Tukaj država zasleduje podoben cilj kot pri Zakonu o davku na finančne storitve, torej da izpad prihodkov iz naslova neuspešnega Zakona o davku na bilančno vsoto bank na nek način zamenjuje z drugim prilivom, z drugim prihodkom, to je davkom od prometa zavarovalnih poslov, s čimer se nadomesti izpad prihodkov po prenehanju veljavnosti Zakona o davku na bilančno vsoto bank, ki mu poteče veljavnost konec letošnjega leta. Obveznost plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov je bila uveljavljena z zakonom iz leta 1999, in sicer hkrati z začetkom uporabe Zakona o davku na dodano vrednost, in na področju obdavčitve zavarovalnih poslov dopolnjuje sistem davka na dodano vrednost. S tokratno spremembo zakona se dviguje stopnja davka od prometa zavarovalnih poslov za 2 odstotni točki, in sicer s 6,5 na 8,5 %, hkrati pa se določbe veljavnega zakona usklajujejo tudi s kazenskimi določbami Zakona o prekrških. Na podlagi povišanja davka za omenjena 2 %, s 6,5 na 8,5, se predpostavlja oziroma se pričakuje priliv v proračun, višji za 18,5 milijona evrov na letnem nivoju. Zaradi zamika pri vplačilu v državni proračun v letu 2015 pa bo ta prihodek v proračun v naslednjem letu samo za 17 milijonov višji. Podobno kot sem povedal pri prejšnji točki, torej pri Zakonu o davku na finančne storitve, se tudi pri Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov v Desusu ne navdušujemo pretirano. Sicer nismo naklonjeni dvigovanju davčnih stopenj, ampak se zavedamo, da je to boljša alternativa od obstoječih, predvsem tistih, ki bi posegle v rezanje prejemkov in prizadele obstoječi gmotni položaj. Hkrati pa tudi upamo, da finančne in zavarovalne inštitucije ne bodo vsega dodatnega bremena prenesle na končne uporabnike, ampak bodo nekaj poiskale, pobrskale po svojih rezervah, ki nedvomno so in obstajajo. Torej, glede na dejstvo, da je v skladu s programom stabilnosti v letu 2015 načrtovano povišanje stopnje davka od prometa zavarovalnih poslov, ki zgolj nadomešča na prihodkovni strani izpad javnofinančnih prihodkov, ki bodo posledica prenehanja davka na bilančno vsoto bank, bomo v Poslanski skupini Desus predlog zakona soglasno podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Dr. Franc Križanič bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. DR. FRANC KRIŽANIČ (PS SD): Spoštovani predsedujoči, spoštovani visoki zbor! Socialni demokrati bomo spremembo Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov podprli. Ta davek ima pri zavarovalnih poslih podobno vlogo, kot ga ima DDV pri vseh ostalih storitvah in prodaji blaga, s to razliko, da je stopnja nižja. Bila je nižja prej, nižja je tudi sedaj. Nižja stopnja ima določen smisel, ker spodbuja ljudi k zavarovanju, se pravi nekoliko poceni zavarovanje glede na ostale storitve in ostale blagovne dobrine, vključno s hrano. Daje pa nekoliko večji poudarek vzpostavljanju varnosti, ki ga nudi ta specifičen sektor zavarovalništva. Slovenci imamo tradicijo razvoja tega sektorja, zelo močne zavarovalnice. Izkazale so se med krizo, nobena ni bila resno prizadeta zaradi izpostavljenosti na trgih. Tudi če so bile izpostavljene, so bile samo do te mere, da so to zlahka preživele. Seveda so imele tudi ustrezno regulacijo, ki jih ni silila v določene iracionalnosti, zaradi katerih bi se lahko znašle v dodatnih težavah ali pritiskale na svoje kliente in podobno, kar se godi v bančnem sektorju. Sprostitev kreditne aktivnosti bo zavarovalništvu zelo koristila. Premija, lahko pričakujemo, bo začela naraščati že skupaj z gospodarsko rastjo. Lani se je še zmanjševala v vsoti, v agregatu. Če pa bi prišlo do spremembe v regulaciji kreditne aktivnosti, nek vpliv, recimo, drugačnih pristopov Evropske centralne banke tudi v slovensko okolje, potem bodo zavarovalnice tukaj pridobile nadpovprečno velik delež, zato ker je njihova dobrina, nudenje varnosti, tako imenovana superiorna dobrina; v času rasti dohodka narašča povpraševanje po zavarovalnih storitvah nadpovprečno hitro. Končno je bil ta sektor na en poseben način diskriminiran z neracionalno razlastitvijo lastnikov slovenskih bank in še pred tem s preprečevanjem pravočasne dokapitalizacije ene od teh bank. Problem se danes rešuje pred sodišči, in če bodo ta sodila pravično, mislim, da bo sektor dobil dodatne ugodne rezultate. Hvala. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili jutri, 5. decembra. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Mateji Vraničar. MAG. MATEJA VRANIČAR: Spoštovani gospod predsedujoči, gospe poslanke in gospodje poslanci! Predlog zakona vključuje kar nekaj vsebinskih področij, med najpomembnejšimi pa bi zagotovo označila določbe, ki se nanašajo na povečanje preglednosti poslovanja z gotovino in s tem zmanjšujejo možnosti neplačevanja davkov. Z zasledovanjem tega cilja se pri gotovinskem poslovanju ureja izdajanje računov, ki bo omogočilo transparentnost podatkov o izdanih računih in vseh naknadnih spremembah teh računov tudi v primerih, ko davčni zavezanci izdajo račune brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave in torej izpisujejo račune ročno. Davčni zavezanec bo lahko izdal račun za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev z uporabo vezane knjige računov. Ta se bo lahko uporabljala, če jo davčni organ potrdi, pri čemer pa je potrditev urejena na elektronski način, tako da povzroča čim manj zmede in administrativnih obremenitev. Predlog zakona nadalje kot temeljni način vročanja določa navadno vročitev, torej ne več osebne vročitve. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme, če Zakon o davčnem postopku ne določa drugače. Ureditev elektronskega vročanja dokumentov preko portala eDavki bo od 1. januarja 2016 po prehodnem obdobju kot obvezna veljala za poslovne subjekte, ki morajo preko tega portala že oddajati davčne obračune oziroma napovedi. Davčni organ bo elektronsko vročal dokumente tudi drugim davčnim zavezancem fizičnim osebam, če se bodo tako odločili. Tretji sklop sprememb se nanaša na davčno izvršbo. Izvzetja posameznih dohodkov oziroma premoženja iz davčne izvršbe se usklajujejo z izvzetji, ki veljajo v civilni izvršbi, kakor je ta urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Najobsežnejši del predlaganih sprememb zakona pa se nanaša na izvajanje sporazuma, sklenjenega z Združenimi državami Amerike v zvezi s tako imenovanim Zakonom o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini oziroma kratko, v pogovoru rečeno FATCA. Ta sporazum, sklenjen med Slovenijo in Ameriko, za finančne institucije uvaja poročanje v zvezi z nekaterimi računi. Ta sporazum je bil podpisan 2. junija letos in v njem so podrobneje opredeljene obveznosti slovenskih finančnih institucij in finančne uprave v zvezi z izvajanjem sporazuma. Predlog zakona ureja podrobnosti v zvezi s tem izvajanjem, in sicer podrobneje se urejajo obveznosti finančnih institucij v Sloveniji v odnosu do pristojnega organa Slovenije ter določajo mehanizmi za zagotavljanje teh obveznosti in nadzora v zvezi z njimi. Določa se postopke dolžne skrbnosti, obveznost identifikacije računov ter zbiranja in poročanja informacij davčnemu organu. Pristojni organ za izmenjavo informacij po sporazumu bo Finančna uprava Republike Slovenije. Ne bo odveč poudariti, da je sporazum dvostranski, vendar s tem zakonom oziroma izvedbenimi določbami urejamo zgolj področje, ki se nanaša na obveznosti slovenskih finančnih institucij in slovenske finančne uprave v zvezi z izmenjavo podatkov. Ameriška finančna oziroma davčna uprava bo podatke izmenjevala po postopkih, ki jih določajo njihovi predpisi in neposredno sam sporazum. Zadnje vsebinsko področje, ki bi ga rada izpostavila, je sistem vrednotnic v zvezi s tako imenovanim malim delom, ki je urejen v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ker sam sistem vrednotnic predstavlja specifičen sistem plačevanja prispevkov za socialno varnost, je treba ta sistem pripoznati tudi v Zakonu o davčnem postopku. Glede na pomembne spremembe, ki jih prinaša predlagani zakon, administrativne poenostavitve za zavezance in dodatno možnost nadzora, predlagamo, da predlog zakona podprete. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo gospe Urški Ban, predsednici odbora. URŠKA BAN (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Odbor za finance in monetarno politiko je tudi ta predlog zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada, obravnaval na 8. nujni seji 2. 12. 2014 kot matično delovno telo. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 10. seji 26. 11. 2014 sklenil, da se predlog tega zakona obravnava po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlog spremembe tega zakona podpira. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k temu predlogu zakona vložile koalicijske poslanske skupine SMC, Desus in SD. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državna sekretarka na Ministrstvu za finance pojasnila, da se poglavitne rešitve predlaganega zakona nanašajo predvsem na šest vsebinskih sklopov, in sicer: določitev obveznosti izdaje računa brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave pri gotovinskem poslovanju z uporabo vezane knjige računov, ki jo pred uporabo potrdi davčni organ; določitev obveznega vročanja odločb davčnega organa zavezancev preko portala eDavki s 1. januarjem 2016; določitev prostovoljnega vročanja preko portala eDavki v letu 2015; določitev prostovoljnega vročanja dokumentov fizičnim osebam preko portala eDavki ter določitev vročanja z navadno vročitvijo odločb, s katerimi je določeno obročno plačevanje davka; uskladitev določb glede davčne izvršbe z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju; izvajanje sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA; določitev načina izračuna akontacije dohodnine od dohodka od osebnega dopolnilnega dela in ureditev prekrškovnih določb zaradi kršitve obveznosti iz obravnavanega zakona. Članice in člani odbora o vsebini rešitev predlaganega zakona niso razpravljali. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje koalicijskih poslanskih skupin SMC, Desus in SD in jih sprejel. Odbor je v nadaljevanju v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije -krščanskih demokratov. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, še enkrat prav lep pozdrav! Zanimiva je ugotovitev, da na tej davčno obarvani seji, na kateri smo, hvala bogu, končno dobili tudi gospodarskega ministra, prav vladajoča koalicija temu gospodarskemu ministru danes na tej seji, na njegovi seji na nek način, daje prvo zaušnico. Sprejemajo se davki, ki močno tangirajo, močno posegajo v poslovanje gospodarskih subjektov. On pa naj bi bil, in upam, da bo, glasnik gospodarstva v Vladi. Morda sam kot kandidat za ministra niti ni vedel, kaj se bo zgodilo na tej seji. Sedaj pa k stvari. Sedanji predlog sprememb in dopolnitev Zakona o davčnem postopku je spet ena izmed številnih sprememb tega zakona, ki se spet sprejema po nujnem postopku. Glede na to, da gre za sistemski zakon, tako številni posegi v zakon niso primerni. Neprimeren je tudi sam način sprejemanja po nujnem postopku. Po našem prepričanju, torej po prepričanju Nove Slovenije - krščanskih demokratov tudi ni nobenega utemeljenega razloga, da se te spremembe in dopolnitve zakona ne bi obravnavale po rednem postopku, v katerem bi bilo dovolj časa in priložnosti slišati glas stroke in širše javnosti glede vsebine sprememb in jih tudi izboljšati. Poudarjamo znova, tako pogosto spreminjanje zakona vnaša v naš pravni sistem več zmede kot reda. Zlasti na področju davčnega prava je posebej pomemben vidik predvidljivosti oziroma načelo gotovosti. Kako naj vendarle gospodarski subjekti, ki so davčni zavezanci, resno načrtujejo svojo dejavnost za nekaj let naprej, če država vsako leto sproti spreminja pravila glede obdavčevanja? Ne smemo pozabiti, da je tudi Zakon o davčnem postopku eden izmed predpisov, ki je zelo pomemben za zagotavljanje primernega poslovnega okolja in stabilnega okolja. In če si res želimo uspešnega gospodarstva ter v zvezi s tem privabiti nove investitorje, tudi iz tujine, bomo prisiljeni razmisliti o tem, kakšno poslovno okolje bomo v bodoče zagotavljali. Sedaj pa nekaj o vsebini. Najpomembnejša novost, ki se uvaja, je vezana knjiga računov, ki jo bodo dolžni uporabljati tisti zavezanci, ki poslujejo z gotovino, pa ne uporabljajo računalniškega programa. Osnovni cilj, ki se zasleduje s tem ukrepom, je zagotovo povečanje prilivov v državni proračun iz naslova večjega priliva od obračunanega davka na dodano vrednost in tudi od davka od dobička. V Novi Sloveniji - krščanskih demokratih se zavedamo obsega sive ekonomije in potrebnih ukrepov za njeno zajezitev. Take ukrepe, ki zajezujejo sivo ekonomijo, podpiramo, vendar pa je vprašanje ob tej rešitvi, ki je predlagana, torej vezana knjiga računov, ali ne gre spet zgolj za neko novo birokratsko obremenitev gospodarskih subjektov. V boju proti sivi ekonomiji pa pričakujemo, da finančna uprava dosledno izvaja zadnjo novelo tega zakona, ki se je začela uporabljati letos in bo zagotovo v tem, zlasti pa še v naslednjem proračunskem letu izkazovala napovedane visoke proračunske prilive iz naslova odmere davkov od nenapovedanih dohodkov oziroma nepojasnjenega premoženja. Pa naj spomnim, Vlada je tedaj obljubljala ne le nekaj deset, pač pa nekaj stomilijonskih dodatnih proračunskih prilivov iz tega vira. V obdavčitev naj bi bila zajeta tudi sredstva, prenesena v davčne oaze, in jih bo finančna uprava ugotavljala z mednarodno izmenjavo podatkov. V smeri učinkovitih davčnih preiskav in obdavčitev nepojasnjenega premoženja so torej pričakovanja Nove Slovenije - krščanskih demokratov velika in upravičena. Novela Zakona o davčnem postopku uvaja novosti na področju socialnih in nekaterih drugih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe in se usklajujejo z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju. Na ta način bomo zagotovili, da bodo socialno varstveni prejemki dejansko služili svojemu namenu, to je zagotavljanju osnovnih sredstev za preživljanje zavezancev, ne pa za druge namene, za izterjavo dolgov, ki jih zavezanci zaradi premajhnih prihodkov dejansko niso zmožni odplačevati. Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov bomo zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku kljub uvodoma podanim pomislekom podprli. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Mag. Mirjam Bon Klanjšček bo predstavila stališče Poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek. MAG. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS ZaAB): Hvala, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi! Predlog zakona, kot je pred menoj povedala že gospa državna sekretarka, dejansko obravnava šest vsebinskih sklopov. V prvem sklopu je strnjen nadzor nad gotovinskim poslovanjem. Uvajajo se vezane knjige računov za vse tiste, ki ne uporabljajo računalniškega programa, ki davčnim zavezancem omogoča brisanje ali spreminjanje izdanih računov. Vezano knjigo računov bo tako po novi uveljavitvi potrdil davčni organ. Seveda se nam ob tem prvem sklopu utrne vaša koalicijska pogodba in obljube o uvedbi tako imenovanih pravih davčnih blagajn. Preseneča nas, da Zakona o davčnih blagajnah danes nimamo pred seboj. Drugi sklop predstavlja vročanje odločb. Po predlogu zakona se odločbe, s katerimi je določeno obročno plačevanje davka, vročajo z navadno pošto. Pričakovani prihranki zaradi te spremembe načina vročanja so vsekakor znatni. Tudi elektronsko vročanje preko portala eDavki bo veljalo za določene zavezance davčnega organa v davčnih postopkih, ne pa tudi za stranke v drugih pravnih postopkih. Fizične osebe pa se bodo lahko prostovoljno vključile v sistem e-vročanje, in sicer preko portala eDavki. Tudi tukaj je pričakovati znatne prihranke. V tretjem sklopu je zajeta davčna izvršba, in sicer gre za uskladitev z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Četrti sklop obsega izvajanje sporazuma med Vlado Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o spoštovanju in izboljšanju davčnih predpisov. Gre za izmenjavo informacij med dvema davčnima uradoma, slovenskim in ameriškim, na področju izogibanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. V petem sklopu je zajeta akontacija dohodnine od dohodka od osebnega dopolnilnega dela za primer, ko bi akontacijo dohodnine moral izračunati plačnik davka. Tukaj gre za uskladitev z zakonom o preprečevanju dela na črno in z njim uvedenim sistemom vrednotnic. Za dohodke od osebnega dopolnilnega dela, za katere je dolžan akontacijo dohodnine izračunati plačnik, določi način izračuna akontacije dohodnine z odločbo davčnega zavezanca. Šesti in s tem zadnji sklop predstavljajo prekrškovne določbe, in sicer za kršitev obveznosti tega zakona, to je v zvezi z obveznostjo nakazovanja na transakcijske račune, z izdajo računa za uporabo računa i z vezane knjige računov, izvajanjem sporazuma med Vlado Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike. Sam predlog novele Zakona o davčnem postopku bomo podprli, a kot sem že uvodoma izpostavila, pričakovali smo, da nam boste ob koncu leta ponudili Zakon o davčnih blagajnah in ne zgolj vezano knjigo računov za gotovinsko poslovanje zavezancev. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Mira Cerarja. MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Spoštovani podpredsednik, spoštovani poslanke in poslanci ter predstavniki Vlade, prav lep pozdrav! V Stranki Mira Cerarja razumemo predlagane najpomembnejše rešitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku v določbah, ki so namenjene predvsem boju proti sivi ekonomiji. S predlogom zakona se povečuje preglednost poslovanja z gotovino in s tem zmanjšuje možnosti neplačevanja davkov. Z zasledovanjem tega cilja se pri gotovinskem poslovanju ureja izdajo računov ne glede na obliko na način, ki bo omogočal transparentnost podatkov o izdanih računih in vseh naknadnih spremembah teh računov. Transparentnost in sledljivost podatkov sta že zagotovljeni v primerih, ko zavezanci izdajajo račune z uporabo računalniških programov in elektronskih naprav v skladu z 38. členom Zakona o davčnem postopku. Na podlagi tega zakona pa bo ta cilj dosežen tudi v primerih, ko zavezanci izdajajo račune brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave. V teh primerih bo davčni zavezanec lahko izdal račun za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev z uporabo vezane knjige računov, ki jo mora potrditi pristojni davčni organ. Predlagane vezane knjige računov v Stranki Mira Cerarja ocenjujemo kot komplementarni ukrep, ki bo omogočil transparentnost poslovanja z gotovino. Seveda pa bo treba za povečanje transparentnosti v prihodnje uvesti prave davčne blagajne, ki bodo zmanjšale davčne vrzeli pri davčnih zavezancih, ki poslujejo z gotovino. K uvedbi le-teh se je zavezala koalicija v koalicijski pogodbi. Vsekakor pa bo evidenca vezanih knjig računov ukrep, ki bo povečal preglednost poslovanja z gotovino tudi v primerih, kjer ne bo uvedenih davčnih blagajn za določene subjekte. Vsekakor pa v Stranki Mira Cerarja pozdravljamo, da tudi rešitve Zakona o davčnem postopku določajo izvajanje sporazuma o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in njihovem izvajanju. Predlog zakona tako finančnim institucijam ne nalaga dodatnih obveznosti, ki ne bi izhajale iz že omenjenega sporazuma. Seveda pa bo treba tekoče zagotoviti izvajanje samega sporazuma. Zelo pomembno je dejstvo, da bodo spremembe zakona imele neposredne pozitivne posledice za državni proračun in posredne za druga javnofinančna sredstva. Pričakuje se, da bodo predlagane rešitve omejile možnost izogibanja plačilu davkov pri gotovinskem poslovanju in da bo zato ukrepanje zoper primere sive ekonomije učinkovitejše, obseg pobranih dajatev za vse javnofinančne blagajne pa večji. Zaradi navedenega bo Poslanska skupina Stranke Mira Cerarja podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Mag. Andrej Šircelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovane predstavnice Vlade, kolegice in kolegi! Sprememba Zakona o davčnem postopku prinaša dve vsebinski rešitvi. Prvo, tisto najpomembnejše, je, da bodo davčni zavezanci, ki poslujejo na gotovinski način in nimajo elektronskega načina poslovanja, na spletnih straneh davčne uprave dobili tako imenovano davčno knjigo, kjer bodo označeni računi. Te račune bodo potem prevzeli, jih dvignili in izdajali pri svojem poslovanju. Tu je navedeno, da je to enakovredna ureditev elektronskemu poslovanju. Gospe in gospodje, mi gremo za 10 let nazaj. Na eni strani bo sedaj davčna uprava predpisovala obrazce, račune in tako naprej, na podlagi katerih jih bodo davčni zavezanci dvigovali. Tukaj bodo seveda izstavljali račune in potem se bo postavilo vprašanje, kaj pa če je zdaj ta davčna knjiga, če so te listine ponarejene, in potem se bo začelo zapletati, komplicirati in tako naprej. Sprašujem se, gospe in gospodje, zakaj v elektronski dobi, če imate tudi druge načine proti sivi ekonomiji, proti tako imenovani sivi ekonomiji ... Danes s pritiskom na gumb pošljete kapital v katerokoli evropsko ali svetovno državo, Luksemburg, ZDA, kamorkoli hočete. Po drugi strani bo to naredil nek tujec. Recimo, da bo to naredil in prišel na davčno upravo po knjigo računov in jih pisal, prevzemnico in tako naprej. Gospe in gospodje, mislim, da je davčna uprava v zadnjih letih naredila proti sivi ekonomiji toliko ... Vzemite račun od tiste reklame, ki je bila, do kvazi uvedb davčnih blagajn, do napovedi davčnih blagajn in tako naprej. V obrazložitvi imate tudi navedeno, koliko je prinesla ta borba proti sivi ekonomiji, in lahko boste ugotovili, da sila malo, še posebej če upoštevate, da je davčna in carinska uprava vse sile usmerila v to, da bo zmanjšala sivo ekonomijo, od tega, da smo bili priča nekaterim informacijam v medijih, kako so razne gobarje ob cestah preganjali in tako naprej in tako nazaj. Gospe in gospodje, to ni pravi način! Govorite, Vlada govori, finančna uprava govori o globah, ki jih je zaračunala, vprašanje pa je, koliko davkov je dejansko iz tega pobrala. Tukaj mislim, da sila malo. Zato smo v Slovenski demokratski stranki proti takšnemu načinu, proti dodatni birokratizaciji in proti dodatni administraciji. Druga zadeva je sporazum med ZDA in Slovenijo, na podlagi katerega bodo davčne uprave izmenjavale informacije o davkih, o tem, kdo je plačal davek v ZDA, kdo ga je plačal v Sloveniji in tako naprej. Tukaj je odprto vprašanje za Vlado in za predstavnike Vlade, da povedo, koliko davčnih informacij je davčna uprava zahtevala na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnih obdavčitev. Recimo, po sporazumu o izogibanju dvojne obdavčitve z Luksemburgom lahko davčna uprava zahteva spisek ljudi, ki so plačali davek v Luksemburgu, ki imajo premoženje v Luksemburgu ali ki imajo denarna sredstva v Luksemburgu. In glede na to, da je Luksemburg sedaj tista država, ki se obravnava tudi na ravni Evropske komisije in tako naprej, bi bilo verjetno smiselno vedeti, kolikokrat je davčna uprava na podlagi že obstoječih sporazumov zaprosila države, s katerimi ima sklenjene sporazume, za informacije o tem, kako naši rezidenti plačujejo davke v tujini ali v Sloveniji in tako naprej. Skratka, jaz upam, da bo prišlo tudi do izvedbe vseh teh sporazumov - navsezadnje jih ima Slovenija že veliko - in da bodo dejansko tudi začeli učinkovati, tiste določbe, ki so podpisane že v sedanjih. Mislim, da je več kot 80 takšnih sporazumov. Seveda v tej smeri pričakujem odgovor Vlade glede na to. V splošnem pa Zakona o davčnem postopku v Slovenski demokratski stranki ne podpiramo. PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospa Marija Antonija Kovačič bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. MARIJA ANTONIJA KOVAČIČ (PS DeSUS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Predstavniki Vlade, poslanke in poslanci, lep pozdrav! Najpomembnejši cilj, ki ga zasleduje ta predlog zakona, je omejitev možnosti zlorab pri gotovinskem poslovanju poslovnih subjektov in zmanjšanje obsega sive ekonomije v slovenskem gospodarskem prostoru. Podatki davčnih nadzorov namreč kažejo, da je problem sive ekonomije posebej težaven pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino, ker ta promet ni prikazan v poslovnih knjigah. Tako je bilo, na primer, v postopkih davčnega nadzora nad izvajanjem 38. člena Zakona o davčnem postopku v obdobju od leta 2010 do 1. julija 2013 ugotovljeno, da je pri naključnih izborih približno polovica zavezancev naknadno spreminjala postavke na izdanih računih in tako prirejala poslovne knjige, kar je seveda skrb vzbujajoče. Po dosedanjih ukrepih za boj proti sivi ekonomiji so se že pokazali pozitivni učinki v obliki povečane stopnje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti. V Poslanski skupini Desus verjamemo, da bodo ukrepi, ki so predlagani v tem predlogu zakona, izboljšali preglednost gotovinskega poslovanja, s tem pa tudi vpliva na zmanjšanje obsega sive ekonomije. Po sprejetju tega predloga zakona bodo morali namreč zavezanci za davek, ki izdajajo račune brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave, za izdajo računov uporabljati obrazce iz vezane knjige računov, ki bodo predhodno natisnjeni, oštevilčeni in evidentirani pri davčnem organu. Tako bo zagotovljena večja sledljivost pri izdanih računih brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave pri gotovinskem poslovanju, s tem pa bo zagotovljen lažji in učinkovitejši nadzor davčnega organa, obračunanih in pobranih pa bo bistveno več davkov. Navedena ureditev je korak bližje k uvedbi davčnih blagajn, za kar smo se zavezali tudi v koalicijski pogodbi, in bi lahko bile uveljavljene do septembra prihodnje leto. Poleg ukrepov za boj proti sivi ekonomiji se s predlogom zakona urejajo tudi nekatera druga področja, in sicer se ureja vročanje odločb o obročnem plačevanju davka, ki se bodo odslej opravljalo z navadno vročitvijo. Tistim zavezancem, ki sedaj obvezno oddajajo obračune davkov preko portala eDavki, se bo po novem dokumente vročalo preko tega portala. S predlogom zakona se določa tudi način izračuna akontacije dohodnine od dohodka od osebnega dopolnilnega dela za primer, ko bi akontacijo dohodnine moral izračunati plačnik davka sam. Prav tako pa se bo s sprejetjem novele zagotovilo učinkovito izvajanje sporazuma, ki dopolnjuje ureditev o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike na področju izogibanja dvojnega obračunavanja dohodkov in premoženja ter izmenjave davčnih informacij. V Poslanski skupini Desus bomo predlog zakona podprli. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo dr. Franc Križanič. DR. FRANC KRIŽANIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednik. Spoštovani zbor! Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira predlog novele Zakona o davčnem postopku. Predlog med drugim prinaša poenostavitve in pocenitve vročanja odločb, in to v elektronski obliki, zagotavlja izvajanje sporazuma med Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov, medsebojnega obveščanja, v tem primeru seveda zlasti ameriških oblastih o ameriških rezidentih oziroma zavezancih. Glavni cilj zakona je omejitev možnosti zlorab, do katerih prihaja pri izdajanju ročno izpolnjenih računov. Zakon poenostavlja izvršbo v bančnem delu in uvaja enostaven obračun in prijavo davka, kadar gre za občasno delo; v tem smislu je novost v Sloveniji. V Poslanski skupini Socialnih demokratov zagovarjamo učinkovitost davčnih postopkov. Zavedamo se namreč, da je od uspešnosti pobiranja davkov in učinkovitosti boja proti sivi ekonomiji v veliki meri odvisna prihodkovna stran proračuna, višji proračunski prihodki pa so garancija za ohranitev dostopnosti socialnih storitev, pa tudi nadaljnji razvoj in vodenje razvojne politike, ki nam je še ostala, kar nimamo deviznega tečaja. Predlog novele Zakona o davčnem postopku, ki je danes pred nami, v delu sledi aktivnostim boja proti sivi ekonomiji. Določa namreč obveznost izdaje računov z uporabo vezane knjige računov. To bodo davčni zavezanci, ki pri izdaji računov ne uporabljajo elektronskih naprav, in te se sedaj seveda povečujejo, kar so elektronske naprave zamrznjene in se ne da več brisati podatkov, pridobili v prosti prodaji, potrditi pa jo bo moral davčni organ. Kot je razumeti, predlog novele širi delovne naloge Finančne uprave Republike Slovenije, zato v zvezi s tem ponavljamo opozorila sindikatov, carinikov in davkarjev, ki so izpostavili določene pomanjkljivosti v delovanju združenega organa ter predstavili predloge za zvišanje učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega prestrukturiranja tega organa. Opozorili so, da bi bilo združitev Durs in Curs, kot sta se imenovala s kraticami, treba nadgraditi s sistemom organizacijskih, podatkovnih, metodoloških in kadrovskih resursov, da je treba vzpostaviti ukinjeno službo za načrtovanje, analizo in statistiko ter da je treba oblikovati specializirano skupino zoper mednarodne utaje in strokovno skupino zoper sivo ekonomijo in davčno vrzel. Pričakujemo, da bo ministrstvo kot odgovor nanje tudi ustrezno ukrepalo. Socialni demokrati podpiramo mehanizme za odpravo zlorab, hkrati pa izražamo pričakovanje, da bo Vlada svojo dejavnost na tem področju še okrepila in vzpostavila podlago za uvedbo davčnih blagajn. Prizadevanja za odkrivanje in preprečevanje sive ekonomije so pomembna tako z vidika varovanja pridobitev socialne države kot z vidika onemogočanja nelojalne konkurence. Kot rečeno, v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o davčnem postopku, ne bomo pa podprli predloga amandmaja Poslanske skupine SDS. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Združene levice, zanjo Violeta Tomić. VIOLETA TOMIĆ (PS ZL): Spoštovani predsednik, spoštovani kolegice in kolegi! Vlada predlaga spremembe zakona za doslednejše plačevanje davkov. Gre za neke vrste boj proti davčnim utajam manjšega obsega, do katerih prihaja pri gotovinskem poslovanju na drobno. Sporazum z Združenimi državami naj bi tudi pripomogel k spoštovanju davčnih predpisov. V Združeni levici se strinjamo s ciljem zakona. Strinjamo se, da morajo biti davčni zavezanci enakopravno obravnavani in da je treba preprečevati izogibanje plačilu davkov. Na žalost pa ugotavljamo, da se Vlada naravnost izogiba tistim ukrepom, s katerimi bi dejansko povečala davčne prihodke in učinkovitost pobiranja davkov. Konec lanskega leta, pred združitvijo davčne in carinske uprave, je bilo davčnega dolga za milijardo in pol evrov, od tega dobrih 900 milijonov aktivnega dolga, ki ga je mogoče izterjati. Predlogu Zakona o davčnem postopku, ki uvaja nekatere izboljšave, seveda ne nasprotujemo, Vsekakor pa bi od Vlade pričakovali, da Državnemu zboru najprej predloži načrt izterjave teh 900 milijonov davčnega dolga in se šele potem posveti problemu majhnih kurjih tatov za teh nekaj centov. Predlog zakona vsebuje tudi določila za uveljavitev sporazuma med Slovenijo in ZDA o spoštovanju davčnih predpisov na mednarodni ravni. Gre za izvajanje ameriškega zakona o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini, FACTA. Nihče ne more oporekati dobronamernosti teh prizadevanj, vendar moramo našim državljanom odkrito povedati, da ta sporazum v ničemer ne rešuje problema izogibanja plačilu davkov v davčnih oaza h. Obžalujemo, da se pogovarjamo o spoštovanju davčnih predpisov v ZDA in Sloveniji, medtem ko imamo v srcu Evropske unije državo, v kateri je davčna utaja zakonita. Predsednik Evropske komisije pa je gospod Juncker, ki je bil 24 let njen finančni minister oziroma predsednik vlade. Finančni minister od leta 1989 do 2009, predsednik vlade od 1995 do 2013, nekaj časa pa je bil kar oboje. V luksemburške manipulacije naj bi bilo vpletenih okrog 380 multinacionalk. Tamkajšnje oblasti so tem podjetjem omogočile prelivanje dobička iz držav, kjer je bil ustvarjen in kjer bi bil normalno obdavčen, v Luksemburg, kjer je bil obdavčen po stopnji 0,25 %. Nisem zaznala, da bi slovenska vlada ob tem kaj protestirala, se pa sprašujem, s kakšnim moralnim argumentom bo predsednik Vlade prepričal male trgovce in obrtnike, za katere zdaj uvaja vezane knjige, da ne sledijo zgledu teh multinacionalk. Predlagani zakon bi z uvedbo tako imenovanih vezanih knjig preprečil spreminjanje računov za nazaj tudi pri tistih zavezancih, ki za izdajo računov ne uporabljajo računalniških programov. Izsledki inšpekcijskega nadzora kažejo, da je izogibanja plačilu davkov veliko. Analiza, ki jo je predložila Vlada, je pokazala, da so se po uvedbi virtualnih davčnih blagajn prilivi precej povečali. Po našem mnenju je to zadosten razlog za uvedbo tako imenovanih vezanih knjig. Če drugega ne, je vredno poskusiti. Zato bomo zakon podprli, skupaj z amandmaji, ki odpravljajo tehnične pomanjkljivosti. Vsekakor pa pričakujemo, da se bosta Vlada in Državni zbor v bodoče ukvarjala s tem, kako preprečiti davčni damping med državami članicami Evropske unije in kako ukiniti davčne oaze, ki so povečini kolonialna ozemlja teh istih držav članic Evropske unije. Vlada je pred enim tednom ustanovila komisijo, ki naj bi do 15. marca 2015 predlagala ukrepe. Pri tem bo imela našo polno podporo, če bo delala verodostojno, ne pa po načelu "če želiš, da se nič ne spremeni, ustanovi novo komisijo". Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženem amandmaju. V razpravo dajem 5. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Besedo ima Violeta Tomić. VIOLETA TOMIĆ (PS ZL): Hvala za besedo. Tega amandmaja ne bomo podprli. Del zavezancev je tako ali tako oproščen izdajanja računov - prodaja pridelkov na stojnicah ali od vrat do vrat, prodaja letalskih, železniških in avtobusnih kart. Zavezanci, za katere se uvaja vezana knjiga, so tako ali tako blažje obravnavani in ne potrebujejo računalnika in računalniškega programa za izdajo računov. Rekli bi, da se zaradi pomanjkanja normalnih delovnih mest ljudi sili v espeje, in leta 2013 se je število zaposlenih zmanjšalo za 50 tisoč, število samozaposlenih pa povečalo za 6 tisoč. Da so to prekarne zaposlitve, kaže tudi podatek, da se je zmanjšalo število zaposlenih pri samozaposlenih fizičnih osebah z 72 tisoč 300 na 51 tisoč 139, skoraj za 21 tisoč. To je posledica propada gradbeništva. Vse kategorije zaposlenosti se zmanjšujejo, in to vsa leta krize. Število zaposlenih pa narašča, kar potrjuje, ponavljam, da gre za porast prekarnosti. To je realni problem, kako ustvariti normalna delovna mesta, ne pa kako bomo pisali račune, na roko ali na računalnik. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. V stališču Poslanske skupine Nove Slovenije -krščanskih demokratov sem povedal, da podpiramo ukrepe, ki gredo v smeri zmanjšanja sive ekonomije. Opozoril sem tudi na to, da ta ukrep uvedbe vezane knjige računov dejansko spet prinaša novo birokratsko oviro gospodarskim subjektom. In mi smo v našem programu jasno zapisali in še bolj, da si prizadevamo za manj birokratskih ovir. Zaradi tega smo, pa ne samo mi, ampak je večina v Državnem zboru, se spomnite konec prejšnjega mandata, sprejela novelo Zakona o dohodnini in novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kjer smo dvignili prag tako imenovanim pavšalistom s 50 na 100 tisoč. Ampak Vlada na nek način ni sprejela naše ponujene roke. Ta roka pa je bila v tej smeri, da Vlada pride v ta državni zbor tudi z novelo Zakona o davku na dodano vrednost in dvigne prag za obvezen vstop v sistem DDV s 50 na 100 tisoč. Ker Vlada namerno tega ni naredila, na nek način prej omenjena davčna zakona, Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, praktično v naslednjem letu ne bosta imela učinkov. Ker so pavšalisti tisti, ki pravzaprav plačujejo pavšalni davek in ne rabijo voditi knjig. Obrtniki, mikro podjetja znajo odlično opravljati svoj posel, svoj core business. Papirji, papirologija pa je izgubljena energija. Od tega nihče v tej državi nima koristi. In zato, gospe in gospodje, nasprotujemo dodatnim birokratskim oviram, kar ta knjiga, vezana knjiga računov, je. Zato je logično, da bomo ta amandma podprli. O čem se mi pravzaprav pogovarjamo, dragi kolegice in kolegi? Mi praktično v zadnjih dveh letih, razen prej omenjenih davčnih zakonov, ki sta prišla v Državni zbor iz opozicijske strani, Nove Slovenije in takratne Slovenske ljudske stranke, za gospodarstvo ali bolj točno za izboljšanje gospodarskega okolja, poslovnega okolja nismo naredili nič, povsem nič! Kdo nam bo dal delo? Kdo bo dal delo 115 tisoč, in še 411 jih je zraven, registrirano brezposelnim, kar je stanje na koncu novembra? Brezposelnih je seveda še več, ker vsi niso registrirano brezposelni. O čem se mi pogovarjamo? Pogovarjamo se o novih in novih obremenitvah gospodarstva. Ne bo gospodarske rasti, ne pogovarjamo se o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Prej sem sicer slišal pri prvi točki, ki smo jo danes obravnavali, spodbudne signale, da bo tudi ta koalicija ministra za gospodarstvo podpirala, ko si bo in če si bo prizadeval za privatizacijo oziroma bolje rečeno za privabljanje investitorjev, domačih in tudi tujih. Bomo videli in pričakujemo, da se bo to tudi uresničilo, ker drugače bo ostalo neodgovorjeno vprašanje, kdo nam bo dal delo. Kdo bo dal delo 115 tisoč brezposelnim? To so ključna vprašanja. Mi pa vidimo medijske produkte, ki, normalno, poročajo o pogajanju Vlade s socialnimi partnerji in tako naprej, in obžalujemo, da reprezentant gospodarstva, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, odhaja iz pogajanj. Res obžalujem, iskreno. Prav ta minister, gospod Počivalšek, je bil - sedaj najbrž več ne bo smel biti - član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, ker ni kdor si bodi v slovenskem gospodarskem prostoru. Bil je pomemben menedžer in tako naprej. In sedaj imamo to situacijo, nove in nove davčne obremenitve, nove birokratske ovire s to vezano knjigo računov in propadla pogajanja Vlade s socialnimi partnerji. In Benjamin Franklin je povedal Razvoj družbe temelji samo na dveh stvareh, podjetnosti in varčnosti. Kje je podjetnost? Kje je varčnost? Ko odgovorimo na ti dve vprašanji, potem odgovorimo tudi na vprašanje, kam gre naš razvoj družbe. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Nada Brinovšek. NADA BRINOVŠEK (PS SDS): Predsednik, hvala za besedo. Sama menim, da z uvedbo tega 5. člena, s katerim urejamo nadzor nad gotovinskim poslovanjem, nekako uvajamo tudi nove naloge davčnega organa in s tem vodenje dveh novih evidenc vračamo nazaj v prejšnje stoletje, se pravi v obdobje 90. let in nekaj, ko so, na primer, davčni zavezanci šli v papirnico, kupili, takrat se je temu reklo, paragonski blok, šli na davčno upravo in tam so davčne uslužbenke oziroma uslužbenci žigosali te paragonske bloke, in ti zavezanci so potem lahko na podlagi teh paragonskih blokov poslovali. V primeru tega 5. člena ne bo popolnoma nič drugače. Zavezanec bo torej šel v neko papirnico, bo kupil vezano knjigo računov, jo nesel na finančno upravo. Tam bodo to knjigo potrdili in vodili evidenco o izdani knjigi ter o zavezancih. To dejanje se mi zdi po 25 letih prav smešno, bi rekla temu. Ne morem drugače reči. Mislim, da bi bilo bolje, če bi razmišljali v smeri nekega večjega, učinkovitejšega nadzora in o nekih spodbudah, ki bi omogočile vsem zavezancem, da bi čim prej prešli na elektronsko poslovanje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Suzana Lep Šimenko. SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da se črta ta 5. člen, ki se nanaša na izdajo računov brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave pri gotovinskem poslovanju. Zakaj smo se za to odločili? Poglejte, kaj ta sprememba pri gotovinskem poslovanju pomeni. Zavezanci za davek, ki izdajajo račune brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave, bodo morali za izdajo računov uporabljati račune oziroma obrazce računov iz vezane knjige računov, ki jih bodo pridobili v prosti prodaji, tako kot danes marsikdo uporablja paragonske bloke, pred njihovo uporabo pa jih bo potrdil davčni organ. Ta vezana knjiga računov bo vsebovala določeno število v knjigo vezanih računov, ki bodo predhodno natisnjeni, oštevilčeni in evidentirani pri davčnem organu. Davčni organ bo vodil evidenco o izdanih vezanih knjigah računov po posameznem izdajatelju in evidenco o potrjenih vezanih knjigah računov po posameznem zavezancu. Zdaj pa mi povejte, no! Meni se zdi prav smešno, ko moram te stvari brati. Na eni strani smo dva dni nazaj poslušali predstavitev novega gospodarskega ministra, ki je govoril tudi o izboljšanju podpornega okolja za mala in srednje velika podjetja, o administrativni razbremenitvi podjetij, danes pa sprejemamo nekaj, s čimer podjetja dodatno administrativno obremenjujemo. Zaradi tega se nam zdi pomembno, da ta člen črtamo. Predlagana uvedba te knjige ne bo prinesla nobenega efekta, kar se tiče zajezitve sive ekonomije, bo pa dodatno obremenila manjša podjetja in konec koncev tudi uslužbence na davčni upravi oziroma na Fursu. Zato predlagam, da dajmo enkrat pomagati gospodarstvu in ga začeti razbremenjevati. Nekako razumem, da se ne strinjamo - mi bi razbremenjevali tudi davčno -, ampak dajmo se strinjati vsaj v tej smeri, da gremo skupaj razbremenjevati administrativno in pomagamo gospodarstvu. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima državna sekretarka z Min istrstva za finance mag. Mateja Vraničar. MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo. V zvezi s predlaganim amandmajem moram reči, da ga ne podpiramo, saj odpravlja eno od pomembnih vsebin predloga zakona. Ker pa je iz dosedanjih razprav razbrati nekaj netočnosti ali pa nerazumevanja, kako naj bi predlagani sistem deloval, mi dovolite še nekaj dodatnih pojasnil. Od julija lani, ko so začele delovati tako imenovane virtualne davčne blagajne, torej ko so zavezanci, ki prejemajo plačila za blago in storitve v gotovini in pri tem za izdajo računov uporabljajo računalniško opremo, morali zagotoviti, da ta računalniška oprema ne omogoča spreminjanja podatkov brez revizijske sledi. Ko je davčni organ začel podrobneje kontrolirati način izvajanja te določbe, je ugotovil, da so se posamezni zavezanci, ki so že izdajali račune s pomočjo računalniške opreme in elektronskih programov, prilagodili poostrenemu nadzoru na način, da so opustili uporabo računalniške opreme in prešli na ročno izpisane račune. Tega seveda ne moreš prepovedati, ampak moraš vzpostaviti sistem, ki ti omogoča nadzor tudi, če se zavezanec odloči za ta način izdajanja računov. In to je to, kar delamo s tem 5. členom. Zavezanec ima še vedno prosto možnost, da se odloči, ali bo račun izdal s pomočjo računalniškega programa ali se bo odločil za uporabo vezane knjige računov. In če se bo odločil za uporabo vezane knjige računov, jo bo tako kot do sedaj kupil tam, kjer jo je kupoval do zdaj. Edino, kar bo moral narediti, je, da bo, preden bo začel to vezano knjigo računov uporabljati, pri davčnem organu, praviloma elektronsko, ker so vsi poslovni davčni zavezanci dolžni s finančno upravo k omunicirati na elektronski način, sporočiti davčni upravi, da je kupil tako in tako vezano knjigo računov z zaporednimi številkami računov od toliko do toliko. Finančna uprava bo to pri sebi evidentirala in uporabila ta podatek v primeru nadzora. Že uvodoma sem omenila, da smo poskušali zastaviti sistem tako, da povzroča čim manj administrativnih obremenitev. In ocenjujem, da predlagani sistem potrjevanja in način v bistvu to zadevo omogoča. Ko smo pripravljali rešitve, smo celo vrsto različnih variant preigravali skupaj s finančno upravo, in ta je tista, ki povzroča najmanj stroškov in najmanj dodatnega dela davčnim zavezancem. Upoštevaje vse povedano, črtanje tega člena ne pomeni administrativne razbremenitve za davčne zavezance, ampak pomeni zmanjšanje možnosti davčnega nadzora pri gotovinskem poslovanju. Rezultati dosedanjega dela so pokazali dobre rezultate. Približno za sto milijonov evrov je bilo v obdobju od julija lani do danes pobranega dodatnega davka zaradi učinkov dodatnih ukrepov na področju nadzora. Vendar pa je značilnost tovrstnih ukrepov v tem, da je pri posameznem nadzoru, ki ga opravi finančna uprava, učinek sorazmerno majhen. Zaradi tega je treba opraviti veliko število nadzorov, da dosežeš tak finančni učinek. Veliko število nadzorov pa pomeni tudi na nek način spodbudo oziroma usmerjanje zavezancev v smer, da se odločijo raje za prostovoljno plačevanje davčnih obveznosti, ker vedo, da bodo v sorazmerno kratkem času prišli na vrsto za nadzor. Zaradi tega se, recimo temu, davčna kultura tudi izboljšuje. S tega zornega kota je tudi ta segment boja proti sivi ekonomiji in izogibanja plačilu davkov pomemben. Seveda se ob tem ne sme zanemariti drugih področij. Danes je bila omenjena tako imenovana espeizacija delovnih razmerij, kjer pripravljamo dodatne ukrepe oziroma druge ukrepe skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar potrebujemo nekaj časa, da jih pripravimo in dokončno dorečemo. Tako je tudi področje boja proti prenašanju neobdavčenega denarja, neobdavčenih sredstev v davčne oaze, kjer teče projekt preverjanja izvora premoženja, spet pogovorno rečeno. V zadnjem obdobju so bili rezultati v smeri, da se je iz tega naslova iz nekaj nadzorov letno pobralo okoli 10 milijonov več davka, v tem primeru največ davka na neprijavljene dohodke. Je pa za razliko od tega boja proti sivi ekonomiji, kjer sem rekla, da je potrebnih veliko nadzorov za to, da dosežeš določen finančni učinek, pri teh ukrepih en nadzor praviloma zelo dolgotrajen. Zadeva v bistvu poglobljeno analizo celotnega premoženja posameznega zavezanca, vendar posamezen nadzor da tudi večji finančni izplen. Dovolite mi čisto na kratko samo še odziv na določbe v zvezi z izvajanjem FATCA sporazuma. To ni sporazum, s katerim bi se izmenjevale davčne informacije. Davčne informacije se še vedno izmenjujejo s sporazumom o izogibanju dvojni obdavčitvi, tudi z Ameriko velja in se uporablja. Ampak gre za sporazum, s katerim se izmenjujejo podatki o sredstvih, ki jih imajo rezidenti ene države podpisnice sporazuma v drugi državi podpisnici sporazuma na računih pri teh finančnih institucijah. Če tovrstnega sporazuma ne bi podpisali, bi bile slovenske finančne institucije v slabšem položaju pri ponujanju svojih storitev ameriškim rezidentom, ker bi morale od vseh teh sredstev, ki se nahajajo na računih, obračunati davčni odtegljaj v višini 30 % in ga posredovati neposredno ameriški finančni upravi. S to izmenjavo podatkov se omogoča primerljiv položaj tovrstnih slovenskih finančnih institucij s finančnimi institucijami v drugih državah, ki so prav tako podpisale sporazum z Združenimi državami, se pa ta ideja oziroma ta filozofija izmenjave informacij širi. Pobudo je prevzela OECD in tudi Slovenija aktivno sodeluje v teh aktivnostih. Samo še na eno zadevo bi rada opozorila v zvezi s tako imenovanimi pavšalisti in izjavo, da jim ni treba voditi nobenih knjig. To ne drži povsem. Ni jim treba voditi knjige stroškov oziroma odhodkov, davčno priznanih odhodkov, ker se odhodki v bistvu štejejo v neki normirani višini. Nesporno pa morajo tudi ti davčni zavezanci izdajati račune in voditi ustrezne evidence lastnih prihodkov. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Odpiram listo še za nadaljnjo razpravo. Prosim za prijavo. Besedo ima gospa Urška Ban. URŠKA BAN (PS SMC): Hvala za besedo, predsedujoči. Jaz bi se v svoji razpravi omejila zgolj na ta 5. člen zakona, na katerega je tudi vložen amandma. Kot je državna sekretarka že povedala, smo v juliju 2013 v slovenski sistem uvedli tako imenovane virtualne elektronske oziroma davčne blagajne, kar pomeni, da so morali vsi davčni zavezanci, ki uporabljajo računalniški program za izpisovanje računov, le -tega prilagoditi tako, da je bila zagotovljena sledljivost vsakega podatka oziroma vsake spremembe podatkov. Skozi inšpekcijski nadzor so potem prišli do zaključkov, da se zavezanci poskušajo izogniti uporabi računalniške opreme in so prešli na ročno. Sami so prešli na ročno izpisovanje računov, česar jim seveda ne moremo preprečiti. In to je tudi že neka birokracija s strani davčnih zavezancev. Po drugi strani pa ta 5. člen uvaja ukrep, ki velja samo za tiste davčne zavezance, ki ne uporabljajo računalniškega programa. Se pravi, če ta 5. člen črtamo, zmanjšamo nadzor nad tem delom gotovinskega poslovanja. Zato tega amandmaja ne moremo podpreti. Seveda pa se zavedamo, da ta ukrep ne rešuje nekega drugega problema, se pravi problema neizdaje računa kot takega sploh. V primeru izdaje računov pa povečuje možnost izvajanja sistematičnega nadzora nad le-tem. Torej, te predlagane vezane knjige računov v naši poslanski skupini ocenjujemo kot nek komplementarni ukrep, ki bi omogočal transparentnost poslovanja z gotovino, seveda pa se zavedamo, da bo treba za povečanje transparentnosti v prihodnje uvesti tako imenovane prave davčne blagajne, ki bodo zmanjšale davčne vrzeli pri davčnih zavezancih, ki poslujejo z gotovino. Na odboru za finance smo s strani Vlade dobili zagotovila, da nekje sredi leta ta zakon lahko pričakujemo. Vsekakor pa bo ta evidenca vezanih knjig računov ukrep, ki bo povečal preglednost poslovanja z gotovino tudi v tistih primerih, kjer ne bo uvedenih davčnih blagajn za določene subjekte. Še enkrat mogoče, če strnem, ta 5. člen, te vezane knjige računov bodo obvezne zgolj za tiste, ki ne uporabljajo računalniškega programa, in s tem je omogočen večji nadzor nad tem delom poslovanja. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Marija Antonija Kovačič. MARIJA ANTONIJA KOVAČIČ (PS DeSUS): Hvala lepa. Amandmaja, ki je bil vložen, ne bomo podprli. Naj še enkrat povem. Da bi omejili neevidentirano gotovinsko poslovanje, obenem pa omogočili učinkovitejše izvajanje nalog davčnega organa, se uvajajo nova pravila v zvezi z izdajo računov brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave poslovnih subjektov. Po veljavni ureditvi namreč lahko zavezanec za davek sam odloča o načinu izdajanja računov, in se odločajo o tem, ali bodo za izdajo računov uporabili računalniške programe in elektronske naprave ali ne. V primeru izdaje računov brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave se prav tako lahko samostojno odločajo o obliki izdanih računov. V zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost, so predpisani le obvezni podatki na računu. Pri zavezancih za davek, ki izdajajo račune brez uporabe računalniškega programa oziroma elektronske naprave, bo enakovredna ureditev uvedena s tem predlogom zakona. Ti zavezanci bodo morali za izdajo računa uporabljati računa oziroma obrazce računov iz vezane knjige računov, ki jih bodo pridobili v prosti prodaji, pred njihovo uporabo pa jih potrdili na davčnem organu. Temu v prid naj povem še to, kar sem dobila danes v roke, in sicer Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sporoča in hkrati prosi - jaz se zavedam, da bi radi v današnjem času imeli vse na dotik na gumb, ampak tukaj pravijo malo drugače -, citiram: "Glede na to, da precejšnje število samostojnih podjetnikov še vedno ne uporablja interneta ali pa do njega nima dostopa, ti davčni zavezanci ne bi mogli neposredno prejemati obvestil in pravnih aktov v elektronski obliki. Za takšno vročanje bi morali pooblastiti drugo osebo, na primer računovodjo, kar bi povzročalo dodatne stroške računovodja. Predlagamo, da se uvede prehodno obdobje za elektronsko vročanje vseh dokumentov Fursa samostojnim podjetnikom." In celo predlagajo še za eno leto podaljšano dobo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bom tudi začel s tem dopisom obrtne zbornice, zaradi tega ker je bilo tukaj rečeno, kako bo vse potekalo preko računalnika, preko spletnih strani finančnega urada. Jaz imam ravno tako tukaj ta dopis, kjer želijo prehodno obdobje za to, do 31. 12. 2017, kar z drugimi besedami pomeni, da navedbe predstavnikov Vlade oziroma predstavnice Vlade o tem, kako vse lahko poteka na elektronski način, niso točne, če imamo tukaj dopis obrtne zbornice, kjer nekako naprošajo za to prehodno obdobje, kjer naj bi se to dejansko lahko vse skupaj uredilo. Če pogledamo zakon še naprej, lahko ugotovimo tudi to, da v točki 7, Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona, pod peto alinejo piše, da so bili bistvena mnenja, predloge in pripombe javnosti, bistvene pripombe in predlogi upoštevani. Meni se zdi ta predlog obrtne zbornice bistven, in ne vem, če je bilo to upoštevano. Oziroma potem bi morali napisati, da določene stvari niso bile upoštevane. Verjetno pa se da dogovoriti o tem, kaj je bistveno in kaj ni bistveno, in seveda bo nekdo lahko rekel Veste kaj, ampak ta dopis obrtne zbornice z dne 4. 12. je pa verjetno nebistven. Jaz se s tem ne morem strinjati, ker me tukaj tudi zanima, kakšno je dejansko stanje. Kakšno je dejansko stanje pri samostojnih podjetnikih, pri pravnih osebah in pri vseh tistih, ki morajo izdajati račune? Koliko ljudi, koliko samostojnih podjetnikov, koliko pravnih oseb bo izdajalo račune oziroma izdaja račune na tako imenovani ročni način, se pravi ne elektronsko? Tukaj mislim, da bi prvo, kar bi moralo biti - jaz nisem zasledil v obrazložitvi tega podatka. Verjamem, da ga Ministrstvo za finance ima in verjetno bi nam morali to tudi povedati. Drugo, kar bi rad povedal in obrazložil, če govorimo o tem sporazumu z ZDA - ja, gre za prenos podatkov, sredstev in tako naprej. Verjetno so ti podatki pomembni v neki fazi tudi za davčne obveznosti, lahko pa tudi ne. Kakorkoli že, ti podatki so stvar davčnega postopka, poudarek je na davčnem postopku, kar pomeni, da se verjetno na nek način tičejo tudi davkov. Ko govorimo o sto milijonih dodatnega davka ... Poglejte, jaz mislim, da je v obrazložitvi morda celo bolj natančno obrazloženo, koliko je bilo nekega dodatnega davka, čeprav seveda nikjer ni obrazloženo po posameznih vrstah davkov, to je prvič, in drugič, kakšni stroški so bili, kolikšni so bili dodatni stroški, ker so se ljudje iz carinske uprave vozili s kombiji okoli, pregledovali prodajalce gob, cvetlic, sveč in tako naprej. Torej, koliko znašajo ti stroški v primerjavi z davčnim izplenom. Davčnim izplenom brez kazni, prosim, ker je velika razlika med davkom in kaznijo. Kazen in davek nekateri sicer izenačujejo, vendar je velika razlika, vsebinska in tudi formalna. Tako da bi tukaj prosil za dodatne informacije predstavnice Vlade. Tukaj so omenjene tudi virtualne davčne blagajne, ki jih že imamo, in prave davčne blagajne, ki jih bo Slovenija uvedla, mislim, da je kolegica rekla, v sredini leta 2015. Bravo! Prvič je minister proti, mi tukaj pravijo. Drugič pa, gospe in gospodje, na Ministrstvu za finance imajo Zakon o davčnih blagajnah verjetno v različnih variantah že najmanj dve leti po predalih, ali pa na davčni upravi, na finančni upravi. Tako da ni treba čakati, če je interes. Če gre pa tukaj več ali manj za blef, ker smo o teh davčnih blagajnah v državi govorili, oprostite, že preden je bila ustanovljena Stranka Mira Cerarja. Že nekaj let pred tem smo o tem govorili in že nekaj let pred tem so bili vsi predpisi pripravljeni, vključno s podzakonskimi predpisi. Seveda so bili proti, pa vprašanje je bilo, ali samo za velika podjetja ali samo za mala podjetja, ali samo za mala, pa ne za velika, pa tako naprej. Tu bo tudi zdaj seveda velik vpliv in lobiranje glede tega, in eni bodo rekli, da imajo urejeno računovodstvo davčno, drugi ga nimajo in tako naprej in tako naprej. Ampak če bi tukaj bil dejanski interes, bi v Sloveniji to že zdavnaj imeli. Če pa interesa ni, potem se pa pač tolažimo, da bo to vsakič naslednje leto, pa mogoče bo naslednje leto spet tukaj sedela neka nova stranka, pa bo tudi ta rekla, da bo naslednje leto davčne blagajne imela, pa še v svoj program jih bo dala, in to bo glavna zadeva, da bomo davčne blagajne v Sloveniji, v tej državi uvedli. Pa dajte, no! Veliko drugih pomembnejših zadev je, pa tudi davčne blagajne spet ne bodo prinesle magične rešitve, da bodo vsi davke plačevali, da ne bo sive ekonomije in tako naprej. Glejte, to je virtualnost, v kateri lahko živimo, o kateri se lahko pogovarjamo, ampak je to dejansko nerealno, ker se navsezadnje da tudi tisto davčno blagajno izklopiti iz elektrike, pa nekaj časa ne dela, pa se jo spet priklopi, vmes se pa že naredi ne vem koliko računov, pa ne vem česa. Pa ima tudi dodatno napajanje, pa tudi tistega se da ... Tako da tehnike je pred davčnimi blagajnami zelo veliko, in zaradi tega bi prosil, da ni glavni ukrep te vlade, da bodo davčne blagajne. Glede same določbe o teh dodatnih računih oziroma zapletih oziroma potrjevanju računov. Tukaj vidimo, da precej samostojnih podjetnikov, članov obrtne zbornice nima računalniške opreme, ne uporablja elektronskega poslovanja. Potem verjetno tudi to potrjevanje preko interneta in tako naprej ne bo šlo, ampak bo treba verjetno kaj ročnega narediti, bo verjetno kdo prišel na davčno upravo potrditi te račune in tako naprej in tako naprej. Poglejte, če bi imeli vsi elektronsko poslovanje, potem te davčne knjige sploh ne bi rabili. Ker kot sem razumel, se bo davčna knjiga elektronsko potrjevala preko davčne uprave. Ampak zakaj, če imajo elektronsko poslovanje? Saj je ne rabijo! Ampak verjetno je realnost zdaj najbrž neka druga in nimamo dejanskega stanja in verjetno nimamo dejanskega stanja tistih najmanjših, tistih, ki so začeli s poslovanjem, tistih, ki nimajo zadosti denarja, tistih, ki jim je ministrstvo za delo, ne vem, dalo 4 tisoč evrov, da so lahko začeli s poslovanjem, pa eni so uspeli, pa eni niso uspeli, pa eni imajo težave, da plačajo 200 evrov na mesec računovodjo ali pa knjigovodjo in tako naprej. O tem govorim! In teh ni treba dodatno obremenjevati niti administrativno niti birokratsko, ker v celotni vsoti, v celotnem znesku davka oni tudi toliko davkov ne prinesejo, to je minimalno. Stroški davčne uprave s temi so veliko večji. Če bi se davčna uprava ali pa finančna uprava po novem osredotočila na tiste velike, pa na transferne cene, pa na prenos dobičkov, bi bil izplen veliko večji, kot če se ukvarja z gobarji, svečarji, cvetličarji in tako naprej ob različnih praznikih, kulturnih, kakršnihkoli že praznikih v državi. Seveda, takrat pa bo v vseh časopisih in vseh medijih, kako je davčna uprava kaznovala s 5 tisoč evri nekoga, ki prodaja sveče. Glejte, gospe in gospodje, to je lahko nek psihološki efekt, ampak to ni organiziran način pobiranja davkov. Lahko pa to v tistem trenutku spodbudi še pet prodajalcev cvetja, da bodo plačali davek hitro, ker se bodo ustrašili, da bodo tudi oni prišli v časopis tisti dan. Ampak to je lahko komplementarna zadeva, ne more pa na tem temeljiti celotna strategija, celotna politika pobiranja davkov, ker zaradi tega proračun ne bo kaj dosti večji. Ker še enk rat, stroški pobiranja davkov pri teh zavezancih so večji, kot je njihov izplen, po mojih informacijah oziroma po mojih ocenah. Bom rekel ocenah, da ne bodo to že neke dokončne informacije. Skratka, ta ukrep, ki ga sedaj predlagate, je dejansko nepotreben. Če nekdo nima elektronskega poslovanja, ne bo mogel elektronsko poslovati, ne bo mogel elektronsko izdajati računov, niti jih elektronsko potrjevati, ampak bo moral iti na davčno upravo in tam, ne vem, stati v vrsti, štempljati, karkoli bo že tam delal. Sami sebi tukaj prihajate v nasprotje, če pravite na eni strani, da bo to delal elektronsko, elektronsko bo potrjeval račune. In seveda zaradi tega dodatna administracija, dodatna birokracija pomeni tudi slabšanje konkurenčnosti, pomeni to, da bo več ljudi na zavodu za zaposlovanje kot članov obrtne zbornice ali članov tistih, ki dejansko nekaj želijo proizvesti v tej državi. Morda bo v sosednjih državah zaradi tega več podjetnikov, morda bo v sosednjih državah tudi več podjetij, ki bodo plačevala davek nekemu drugemu proračunu. V tem je zadeva, ker plačujejo davek nekemu drugemu proračunu. V zvezi z vsemi temi dilemami mislim, da je predlog Slovenske demokratske stranke, da se te davčne knjige enostavno opustijo, ker bodo z njimi itak same težave in problemi, in da naredite nekaj za gospodarstvo. Naredite vsaj to, da ne boste dodatno administrativno in birokratsko zapletli zadev v gospodarstvu in da bo zaradi tega gospodarstvo enostavno lažje dihalo. In tudi mi se bomo pogovarjali o ukrepih, ki bodo povečal i konkurenčnost, ne pa o ukrepih, ki vsak trenutek zmanjšujejo konkurenčnost. In da ne bomo govorili o znižanju davkov samo takrat, ko bomo imeli nekega ministra na zaslišanju, ki bo vsak rekel Ja, znižal bi davke, pa zmanjšal administrativno obveznost. Na drugi strani pa se dela čisto drugo. Dajte preiti od besed k dejanjem. To sem že večkrat ponovil v tem državnem zboru, pa zastonj izgleda. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsednik, za besedo. Zjutraj smo dobili ministra za gospodarstvo in polno sladkih besed in upanj, kaj vse naj naredi. Njegova glavna mantra pa je bila med drugim tudi ne novih davkov in ne dodatnega obremenjevanja gospodarstva in obrti. Čez tri ure pa top po glavi, dva zakona, 30 milijonov novih prihrankov, zato ker je pač treba polniti proračun. Sama državna sekretarka je v obeh uvodnih predstavitvah rekla Rabimo dodaten denar. Vzeli pa ga bomo gospodarstvu, obrti in vsem državljanom. Sedaj pa prihajamo s tretjim zakonom, kjer poleg finančnega izplena damo še eno administrativno oviro obrti. Resnično lep dan za gospodarstvo. Zjutraj dobijo ministra, čez tri ure pa že razmišljajo, ali sploh potrebujemo takega ministra, ki reče Konec birokracije, konec davkov, potem pa taista vladna koalicija dela ravno nasprotno. Skratka, mislim, da imate hud problem. Prvo so besede in dejanja, kar jaz vseskozi ponavljam. Drugič pa mislim, da imate, kot je rekla državna sekretarka, še hujši problem. Eno je teorija, drugo je praksa. Mislim, da kolega Andrej - kdor je vsaj malo njegov življenjepis prebral, pa vsaj malo v praksi kaj delal, bi lahko samo pohvalil njegov govor. In namesto da bi govorili o manj davkih, o manj trošarinah, o manj birokracije, danes s tremi zakoni izpodbijate ministra. Jaz ne vem, kako bo danes minister spal. Rekel bo Super, postal sem minister, a poglej, koalicijski poslanci so mi s tremi novimi zakoni že kajlo zabili. Kako naj bo verodostojen, ko se bo pogovarjal, ne vem, z obrtniki, z obrtno zbornico, z Gospodarsko zbornico, s Trgovinsko zbornico, z ne vem kom. Saj mu bodo rekli Poglej, minister, ti nam lahko obljubiš, vse se bo svetilo, potem pride pa praksa in ta vladna koalicija, pa me z valjarjem potolče. In resnično, s takšnimi ukrepi, kot je tudi ta zakon, z novo birokracijo vam ne bo samo tujcev zmanjkalo, ki bi tu davke plačevali, vam bo še Slovencev zmanjkalo. Že zjutraj sem rekel naslednje. Včeraj sem bil na srečanju Gospodarske zbornice in so rekli Poglejte, zaradi novih davkov, zaradi nove birokracije bomo šli iz Slovenije. In resnično, kateri normalen državljan si želi dati 50 % državi, ob tem pa dodatno dve uri na dan sedeti za računalnikom, da lahko vse izpolni, ali pa kak kilogram papirja s sabo nositi, da vse v fizični obliki izpolni? Jaz upam, da so si koalicijski poslanci prebrali ta 5. člen. Moram reči: ubogi obrtniki. Kaj vse se od njih pričakuje! 10 let bodo morali varčevati. In na koncu še ena mojstrovina, ki smo je vajeni pri vseh zakonskih predlogih, za katero potem ljudje krivijo nas poslance, pa nimamo niti stika s temi ukrepi. Zapiše se: "Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vsebino, obliko in način potrjevanja vezanih knjig računov." Konec prejšnjega mandata so imeli prevoznice v kmetijstvu - to bo rešilo slovenske gozdove! Pa so se našli uradniki in naredili iz tega, da ne bom rekel kaj, za slovenske gozdove. Potem so imeli energetske izkaznice pri Energetskem zakonu. Pa so se spet našli uradniki s podzakonskim aktom, naredili vse, samo česa pametnega za to državo ne. In sedaj imamo enak ukrep, s katerim bomo pa v boju zoper sivo ekonomijo zdaj to rešili in se bodo spet obrtniki srečevali z urami in urami problemov, ko bodo spet rekli Pa kaj vi poslanci tam počnete, same neumnosti nam dajete, mi moramo pa od tega živeti. Skratka, to, kar mi v teoriji tu govorimo, morajo na žalost nekateri v praksi tudi uresničevati in imajo pri tem ogromno problemov. Zato smo tudi v Poslanski skupini SDS pripravili amandma, ker očitno imamo dva problema. Eno je problem med teorijo in prakso, drugo pa da očitno med delom opozicije in koalicijo prihaja do dveh povsem nasprotujočih si razumevanj razbremenjevanja obrti in gospodarstva. Vi pravite, da bo s tem ukrepom manj sive ekonomije, pri birokraciji se pa ne bo poznalo. Rad bi slišal čez pol leta obrtnika, ki bo rekel Sive ekonomije ne bo več zaradi tega ukrepa, mi pa tudi nismo imeli nobenih dodatnih birokratskih ovir. In lovili bomo male čarovnice, male kurje tatove, država nam bo pa po drugi strani propadla. Na koncu pa, mislim, da razumem, zakaj smo danes pri takšni zakonodaji, kot jo sprejemamo, torej ti trije zakoni. To je le del zapitka, ki ga bomo plačevali vsi državljani, predvsem pa obrtniki in gospodarstvo, na račun uspešnega dogovora med Vlado in sindikati javnega sektorja. Fino ste se dogovorili, vsi ostali bomo pa to plačali. In resnično predlagam Vladi, pa tudi strankam koalicije, da pojdite enkrat na tri mesece na teren, izberite si neko regijo, pa se tam srečujte z javnim sektorjem in zasebnim sektorjem, pa vam bodo iz prve roke povedali, kateri problemi so. In dajanje takšnih neumnosti v zakon pomeni zanje probleme. Namesto da bi jih mi razreševali, jim dajemo probleme. Saj ni čudno, da potem ljudje govorijo, da ne rabimo parlamenta. Pa saj, če take zakone sprejemamo, oprostite, no, res nas ne rabijo. Noben obrtnik ne rabi poslanca, ki mu bo rekel Same stroške in dodatne ure mi delaš z birokracijo. Kar se tiče te famozne finančne uprave. Prihajam z območja, kjer imam ogromno kolegov, ki so bili prej del carinske uprave, zdaj so pa pod tem super Fursom, ampak v praksi imajo ti fantje ogromno problemov. Postali so terenci za tistih 600, 700 evrov. Uradniki iz davčne uprave so še vedno lepo na toplem v pisarnah, čedalje več jih je v tistih pisarnah -včasih sta bila dva v pisarni, zdaj so štirje -, fantje na terenu pa delajo. In lovijo nekega svečarja, ki je dve sveči pozabil prijaviti, gobarje in ne vem kaj vse lovijo, te majhne tatove. Ob tem pa jim ti uradniki rečejo Ne, ne, Janez, tja pa ne smeš iti. Pa vpraša Zakaj pa ne? Ne smeš iti, je odgovor. Kako naj bo ta terenski človek na Fursu motiviran, da bo lovil ne samo majhne kurje tatove, temveč tudi velike, za tistih 600 evrov?! Zakaj? Vsak malo večji obrtnik mu da jurja, pa reče Mir mi daj. In s tem zakonom, predvsem pa s tem členom, ki se mu mi želimo odpovedati, ne bo čisto nič manj sive ekonomije, veliko več pa bo birokracije. Skratka, popolnoma v napačno smer greste s tem, kar je minister za gospodarstvo obljubljal, vi pa njegove smele korake podirate že v dobrih treh urah vašega delovanja. Če boste vsaj malo spoštovali njegove besede in njegova upanja, boste verjetno tudi podprli ta amandma. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima državna sekretarka na Ministrstvu za finance mag. Mateja Vraničar. MAG. MATEJA VRANIČAR: Hvala lepa še enkrat za besedo. Najprej bi se rada osredotočila na pripombo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Naj najprej poudarim, da se pripomba OZS ne nanaša na paragonske bloke oziroma na vezano knjigo računov, niti se ne nanaša na možnost elektronskega potrjevanja vezanih knjig računov, ki sem jo omenjala. Ta pripomba se nanaša na elektronsko vročanje. Na podlagi pripombe Obrtno-podjetniške zbornice in pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, ki smo jo dobili v postopku javne razprave o tem predlogu zakona, smo ukrep elektronskega vročanja, ki smo ga sprva predvidevali s 1. januarjem 2015, zamaknili do 1. januarja 2016, v obdobju leta 2015 pa omogočili tistim, ki želijo sodelovati v pripravi, da sodelujejo v pilotnem projektu in dobijo vročeno odločbo davčnega organa hkrati elektronsko in v papirni obliki. Rada bi tudi poudarila ta del pripomb obrtne zbornice, da se zavedajo, da morajo tisti obrtniki, ki sami ne uporabljajo svetovnega spleta oziroma ne uporabljajo računalniških programov, pri izvrševanju svojih davčnih obveznosti, ki jih morajo že po veljavni zakonodaji izpolnjevati na elektronski način, to je vlaganje davčnih obračunov in davčnih napovedi, za to aktivnost pooblastiti drugo osebo, praviloma svojega računovodjo. In na ta način je trditev, ki je zapisana v gradivu, da so bile vse pripombe, prejete v javni obravnavi s strani zainteresirane javnosti, na primeren način oziroma v pretežni meri upoštevane. Res je, da se je Obrtno-podjetniška zbornica tukaj zavzemala za dvoletno prehodno obdobje in Gospodarska zbornica za enoletno. Naša ocena je bila, da je enoletno prehodno obdobje zadostno. Pa da se vrnem h gotovinskemu poslovanju in k 5. členu. Vprašana sem bila, koliko bo tistih podjetij, tistih gospodarskih subjektov, ki bodo račune izdajali na ta način. Ne vem. Zaradi tega, ker je ta način izdaje računov določen kot prostovoljna oblika načina izdajanja računov. Katerokoli podjetje oziroma davčni zavezanec se lahko odloči ali za izdajo računov s pomočjo računalniškega programa ali za ročno izpisane račune. Njegova svobodna odločitev je, katero od ponujenih možnosti uporabi. Obstajajo pa tudi zavezanci, ki bodo morali uporabljati oboje zaradi narave njihovega dela, in bodo lahko. Stroški nadzora. Javni uslužbenci, moji sodelavci na Ministrstvu za finance, na finančni upravi, so zaposleni z namenom, da izvajajo postopke nadzora. Eni izvajajo nadzor v pisarnah, drugi izvajajo nadzor dokumentacije in računovodskih izkazov v podjetjih, tretji izvajajo nadzor nad fizičnim pretokom blaga oziroma nad izdajanjem računov. V drugi in tretji skupini so oboji na terenu. Vsak s svojim znanjem in vsak na svoj način. Zadeve niso primerljive med seboj, ampak samo povezane v celoto dajo pravi rezultat. Celotni stroški dela finančne uprave znesejo manj kot 2 % pobranih dajatev za državni proračun, pa moramo vedeti, da poleg tega, kar finančna uprava pobere za državni proračun, pobere še 2 milijardi za občinske proračune, pa 4 milijarde za zdravstveno blagajno, pa, oprostite mi, ampak ušla mi je številka iz glave, kar nekaj milijard za pokojninsko blagajno. Če pa vse te javnofinančne prihodke seštejemo skupaj, je pa stroškov dela finančne uprave še znatno manj. Koliko stroškov je bilo prav s temi ukrepi na področju boja proti sivi ekonomiji povzročeno? Glejte, ti ljudje so zaposleni za ta namen, in njihova aktivnost ali neaktivnost bi v vsakem primeru povzročila stroške finančni upravi. In ne moremo pripisati plače ali pa bencina, ki se porabi za to, da se neko prevozno sredstvo, nek avto zapelje na točno določen kraj nadzora, nadzoru sive ekonomije, ampak nadzoru kot takem. Zdi se mi, da tovrstna vprašanja pravzaprav samo odmikajo pozornost od pravega problema. Pravi problem pa je, ali smo pripravljeni prepoznati mozaik različnih ukrepov, ki naslavljajo različne primere izogibanja plačilu davkov in sive ekonomije, in vsakega od teh segmentov, vsakega od teh kamenčkov mozaika se je treba lotiti s svojimi ukrepi. Nekateri potrebujejo zakonske spremembe, drugi organizacijske. V zvezi s položajem zaposlenih v finančni upravi in pa opozorili, da naj bi bile tukaj nepravilnosti oziroma da se ne dovoli nadzora v posameznih primerih, vas pa prosim za zelo konkretne podatke, ker samo na podlagi konkretnih podatkov se da tudi konkretno ukrepati, in konkretno ukrepali bomo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Besedo ima mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Kolegi in kolegice, predstavnice Vlade! Vsekakor želim komentirati besede predstavnice Vlade, državne sekretarke mag. Mateje Vraničar glede učinkovitosti davčne uprave in tudi glede podatkov, ki jih je dejansko navedla. Med drugim je navedla, da je za plače finančne uprave namenjeno manj kot 2 % državnega proračuna oziroma če upoštevamo še ostale blagajne, zdravstveno, pokojninsko, potem še toliko manj. Glejte, 96, 97 odstotkov, in to gospa državna sekretarka dobro ve, vseh davkov se pobere po odbitku. Podjetja samostojno plačujejo toliko in toliko denarja v državni proračun, in to se namenja tako imenovanemu davku po odbitku, vse akontacije, prispevki in tako naprej. In ta nadzor, ta kontrola navadno poteka, lahko rečemo, v pisarni. Inšpekcijski nadzori, podatki - finančna uprava mora imeti segmentirane te podatke, in vsaka finančna uprava jih verjetno ima, mislim, da tudi slovenska. Ti podatki se nanašajo na inšpekcijske nadzore, koliko stane inšpekcijski nadzor in koliko je izplen tega. Mi vemo, koliko imamo inšpektorjev. Pred časom smo jih imeli premalo. Zdaj smo združili to s carinsko upravo, mogoče jih je zadosti. Govorimo o inšpekcijskih nadzorih in kolikšna je učinkovitost inšpekcijskih nadzorov, ne z vsemi dajatvami. Tako da je ta podatek lahko precej zavajajoč. Državni zbor odvede vso akontacijo dohodnine v prispevke za vse nas tukaj, pa še za koga drugega. Verjetno je potreben tudi še nek inšpekcijski nadzor, če bi bil potreben, vendar so verjetno ti podatki stalni. Približno stalno vsoto dobi davčni organ. Vsak mesec ve, koliko je tega, in če bi prišlo do kakšnih prevelikih oscilacij, da kar naenkrat Državni zbor ne bi plačal teh dajatev, potem bi verjetno prišli sem in povprašali, zakaj te dajatve niso bile plačane. Tako da je tukaj treba zelo ločiti. Mene zanimajo inšpekcijski podatki, in ti podatki o 2 % in tem so precej zavajajoča zadeva. Drugič gre za segmentacijo, in tukaj vsi vemo, da govorimo o ekonomičnosti davčnih postopkov. Navsezadnje je to tudi eno izmed izhodišč davčnega postopka in davčne službe. In ve se, koga se nadzoruje. Moralo bi se vedeti. Nadzoruje se predvsem tiste, pri katerih je izplen čim večji in kjer je razmerje med stroškom za inšpekcijski nadzor in izplenom čim večje. Jaz sem postavil vprašanje, da je vprašanje, če je izplen pri teh, ki jih potem davčna uprava lansira v javnost, kot so prodajalci sveč, vulkanizerji, ne vem, prej sem omenil še nekatere druge, tak, da dejansko pomeni to manj sive ekonomije, ali bi bilo morda treba te ljudi usmeriti nekam drugam. Podatki naj bi bili drugi, tako da tukaj ne gre za kakršnokoli nevednost in tako naprej. Drugo, kar bi v zvezi s tem rad rekel, je to, da je treba gledati na inšpekcijski potencial, kakršen dejansko obstaja, predvsem pri tistih, pri katerih gre za milijonske vsote, pa se davka ne pobere. Predvsem pri tistih in tudi pri predpisih. Predvsem tam je treba to gledati, če želi biti davčna uprava uspešna. In če govorimo zdaj o sivi ekonomiji - kaj je siva ekonomija? Tako da je tudi tukaj ta zadeva verjetno precej diskutabilna. Glede tega dopisa obrtne zbornice, katerega je omenjala tudi spoštovana državna sekretarka. Tukaj je datum 4. 12. Mislim, da ima ta zakon prejšnji datum, in 4. 12., to se pravi danes, je to obrtna zbornica nam poslala. Ampak ta dopis ravno dokazuje to, da precejšnje število samostojnih podjetnikov še vedno ne uporablja interneta ali do njega nima dostopa. To tukaj piše. To tukaj piše. In če nima dostopa, potem tudi preko interneta verjetno ne more potrjevati teh računov. To jaz trdim. Samo to trdim. In potem je nesmiselno, da se preko interneta te račune potrjuje, če bodo morali, verjetno, če ne morejo drugače narediti, priti nekako fizično, kakorkoli že, če nimajo tega. Ali pa ne vem kako, jih bo davčna uprava prinesla vsakemu takemu podjetniku domov. Glede tega bi verjetno lahko dobila Vlada oziroma Ministrstvo za finance natančne podatke, koliko je teh, če obrtna zbornica to piše, večje število. Verjetno za tem besedilom stoji neka številka, ki bi pri pripravi sprememb tega zakona verjetno prišla prav, da bi dejansko vedeli, koliko ljudi dejansko nima, če res nimajo, če to drži, kar tukaj pravijo. Tako da mislim, da so ti podatki, če ne drugega, ocene. Ministrstvo za finance dela različne ocene, in verjetno bi za to lahko tudi naredilo oceno, koliko je takih, ki bodo na takšen način dejansko izdajali račune, ker tudi danes jih izdajajo na takšen način. In davčna uprava ima te podatke, vsaj morala bi jih imeti, če nadzoruje. Tako da sem začuden, da teh podatkov tukaj danes ni bilo predstavljenih, koliko je tega, ne glede na to, ali delajo na oba načina. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Uroš Prikl. UROŠ PRIKL (PS DeSUS): Hvala lepa. Jaz bi na tem mestu rad ugotovil, da nam je vsem skupna točka, skupni interes, da zajezimo sivo ekonomijo, da poberemo ne čim več davkov, ampak tiste davke, ki jih je po zakonodaji treba pobrati. Ko skušamo kaj narediti na tem področju, pa že vidim malo razhajanja. Dobil sem občutek od mnogih razpravljavcev, tudi od spoštovanega kolega Širclja, da delamo čisto brezveze te zadeve, da ne bo nobenega učinka. Še več, da delamo škodo. Jaz težko to sprejemam, težko sprejemam iz preprostega razloga, ker vidim, pa je to moja interpretacija, v tej vezani knjigi računov sicer eno prehodno obdobje, ampak vendarle, če lahko eno primerjavo, eno prispodobo dam, en uvoz na avtocesto davčnih blagajn. In te davčne blagajne bomo dobili v naslednjem letu. Jaz bi si želel, da pred septembrom, pa vendarle, bomo jih dobili. Obremenjujemo obrtnike, obremenjujemo male gospodarske subjekte - ne vem, če je ravno tako. Ne vem, če se ravno kaj bistvenega zanje spremeni v smislu dodatnih obremenitev, finančnih in administrativnih. Ne nazadnje predlog tega predpisa, ki ga imamo pred seboj, govori tudi o poenostavitvah na področju vročanja, o poenostavitvah na področju izvršb, ne nazadnje o izmenjavi podatkov z Združenimi državami Amerike in tako dalje in tako naprej. Jaz to osebno ocenjujem - kolegica Kovačič je povedala tudi, da je enotno stališče Poslanske skupine Desus, da bomo ta zakon podprli - kot tisti napor, kot tista prizadevanja oziroma način, da sivo ekonomijo zajezimo, da stopimo na prste goljufom, tistim, ki spreminjajo, ki potvarjajo. Ne nazadnje so tudi inšpekcijski nadzori pokazali, da je približno polovica zavezancev naknadno spreminjala - nimam podatka, v kakšnem obsegu in koliko - svoje račune, upam si trditi, falsificirala, in na podlagi tega so utrpeli škodo vsi tisti pošteni, korektni pravni subjekti, ki so delali po predpisih. Skratka, da ne bom predolg. Ocenjujem, da je priprava predloga, sprememba obstoječega predloga v pravo smer in da se bodo pokazali rezultati. Kot rečeno, davčne blagajne pa so tista zadeva, ki smo jo tudi zapisali v naš tolikokrat že omenjeni koalicijski sporazum. Verjamem, da jih bomo dobili in da bo to še korak več, še korak dlje k ureditvi razmer na davčnem področju. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Ali se boste prijavili ali je samo replika? Replika, mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Kolegu Priklu vsekakor želim replicirati oziroma mu dodatno pojasniti glede tega vprašanja, ki ga je postavil. Ali mi zdaj delamo škodo vsem tem ljudem s tem zakonom, ste retorično postavili vprašanje. Ja, moje mnenje je, da ja. Vsekakor pa nič dobrega. Jaz mislim, da se zaradi tega siva ekonomija ne bo zajezila, zaradi tega ker se ne nazadnje da tej rešitvi tudi zelo hitro izogniti. Tukaj ne bom zdaj govoril, kako in zakaj, ampak se da. Vsak, ki natančno pogleda ta predlog, ugotovi, da se da temu izogniti. In druga zadeva, to predstavlja izključno administrativno zadevo, administrativno omejitev za tiste, ki so najbolj propulzivni v Sloveniji in ki naj bi morali delati s čim manj administrativnimi omejitvami. In še enkrat, ker ste omenili davčne blagajne; prej jih je že kolegica Ban. Glejte, to ni cilj. Cilj je lahko boljši finančni rezultat, več prihodkov in tako naprej. Davčne blagajne so sredstvo. Pa še enkrat, o njih se govori že 6 let, pa že zdavnaj bi jih lahko imeli, če bi jih hoteli imeti. To sem vam že povedal. Imate zakonov napisanih, kolikor hočete, vključno s pravilnikom. Vprašajte Vlado, pa vam bo povedala. Ni problema glede zakona. Tako da zaradi tega ni treba toliko časa čakati. Ampak s tem ne delate nič dobrega, delate prej škodo. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sprašujem, ali želi še kdo razpravljati. Ne opažam interesa za razpravo. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločili jutri, 5. 12. 2014, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju z Ministrstva za notranje zadeve gospodu Boštjanu Šeficu. BOŠTJAN ŠEFIC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki je bil sprejet 3. aprila 2014, uvaja enotno dovoljenje za delo in prebivanje, ki nadomešča izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih je kot enega izmed pogojev za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo določil tudi soglasje k enotnemu dovoljenju po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Tega zakona Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je za pripravo zakona pristojno, do 1. januarja 2015 ne bo uspelo pripraviti, tako da ne bo sprejet in uveljavljen. Posledično izvajanje noveliranih določb Zakona o tujcih, ki se nanašajo na enotni postopek in enotno dovoljenje, s 1. januarjem 2015 ne bo mogoče. S tem pa bi nastala pravna praznina, ki bi za državo pomenila nepopravljive posledice, saj s 1. januarjem 2015 noben državljan tretje države ne bi mogel pridobiti dovoljenja za začasno prebivanje iz navedenega razloga. Določba, ki jo predlog zakona spreminja, velja od 29. aprila 2014, spremeniti pa jo je treba pred nastopom datuma začetka uporabe nekaterih določb, to je 1. januar 2015, ko določbe ne bo več mogoče spreminjati. Zaradi istih razlogov se predlaga tudi sprejetje zakona po nujnem zakonodajnem postopku, saj mora biti uveljavljen pred tem datumom. Dinamika sprejetja zakona, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ki jo je posredovalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je sledeča. Do konca tega leta bo potekala javna razprava o predlogu tega zakona. V mesecu januarju 2015 bo potekalo medresorsko usklajevanje in obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu, v sredini meseca februarja pa bo zakon obravnavan na Vladi Republike Slovenije. Ministrstvo načrtuje skrajni rok za sprejetje Zakona o zaposlovanju in delu tujcev najkasneje do junija 2015 ter začetek uporabe s 1. septembrom 2015. Morda samo še nekaj besed glede predloga, ki ga je k temu zakonu podala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. V zvezi s predlogom, da se začasno uredi izdaja soglasja k enotnemu dovoljenju za delo in prebivanje v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, je treba še enkrat pojasniti, da bi določitev enotnega postopka oziroma način podaje soglasja organa, pristojnega za zaposlovanje, grobo posegel v sistemsko ureditev. Zakon o tujcih namreč določa vstop in prebivanje tujcev, eden od ustreznih bivalnih naslovov v skladu z zakonom pa je tudi enotno dovoljenje, ki tujcu omogoča, da v državo vstopi, se zaposli oziroma opravlja delo in zakonito prebiva. Zaposlovanje in delo tujcev je urejeno v samostojnem zakonu, saj so nekateri tujci, ki prav tako dostopajo na slovenski trg dela, izključeni iz uporabe direktive o enotnem dovoljenju, njihovo delo ali zaposlitev pa je urejeno v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev, ki sistemsko ureja vsa področja zaposlovanja in dela tujcev. Izdaja enotnega dovoljenja je predvidena v soglasju dveh različnih organov, in sicer upravne enote, ki sprejme vlogo, in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki na zahtevo upravne enote odloči o podaji soglasja k enotnemu dovoljenju, upravna enota pa nato odloči o izdaji enotnega dovoljenja. Način podaje soglasja k enotnemu dovoljenju pa mora biti določen sistemsko, torej v zakonodaji, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Če bi želeli urediti izdajo enotnega dovoljenja v zakonu, ki ureja prebivanje tujcev, bi bilo treba zakonsko materijo obeh področij združiti v en zakon, kar bi pomenilo poleg spremembe sistemske ureditve tudi organizacijske spremembe. Zakon o tujcih ne more urediti podaje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, saj gre v primeru podaje soglasja za vsebinsko zahteven postopek, ki mora biti v zakonu natančno določen, izvesti pa ga mora organ, ki je zakonsko določen in ima ustrezno usposobljen kader in vso podporo za odločanje. In še na koncu, za dosedanjo ureditev se je predlagatelj zakona odločil tudi / opozorilni znak za konec razprave/ ureditve v drugih državah članicah Evropske unije, kjer je večina ohranila ločeno odločanje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici mag. Lilijani Kozlovič. MAG. LILIJANA KOZLOVIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 3. seji 2. decembra 2014 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. O tem predlogu je Kolegij predsednika Državnega zbora na 10. seji 26. 11. 2014 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odbor se je seznanil z gradivom, in sicer predlogom zakona, ki je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu dne 27. 11. 2014, in z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 11. 2014. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je v dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da so bile določbe o enotnem postopku in izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo sprejete z novelo Zakona o tujcih, ki je začela veljati aprila 2014. S predlogom zakona želi Vlada preprečiti pravno praznino in nastanek nepopravljive škode, saj se s 1. 1. 2015 ne bi moglo izdajati enotnih dovoljenj, ki združujejo tako dovoljenje za prebivanje kot tudi dovoljenje za delo. Ker je njegova izdaja vezana na ustrezno prilagoditev zakonodaje s področja zaposlovanja in dela tujcev, je treba ustrezno prestaviti začetek uporabe tistih noveliranih določb zakona, ki so vezane na to materijo. Po navedbah predlagatelja je bilo dano zagotovilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bo predlog zakona pripravljen za obravnavo na seji Vlade predvidoma februarja. Kot skrajni rok začetka veljavnosti zakona o zaposlovanju tujcev in njihovem delu pa se predvideva junij 2015. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Špela Maček Guštin je poudarila, da je ZPS predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, s pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika. Pojasnila je, da predlog zakona predvideva še dodatni odlog začetka uporabe določb, kar pomeni, da bi se konkretne določbe začele uporabljati šele po letu in pol od njegove uveljavitve. Tako dolgo obdobje zadržanja uporabe neke ureditve je z vidika pravne države sporno. Predlagala je dodatno pojasnilo oziroma vprašanje dinamike prilagoditve Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, s čimer bi lahko utemeljili tako dolg odlog uporabe določb Zakona o tujcih. Kot možno rešitev je predlagala tudi skrajšanje novega odloga uporabe določb Zakona o tujcih. V razpravi o posameznih členih so bila izražena nekatera mnenja in predlogi članov odbora. Iz vrst opozicijske poslanske skupine članov SDS so opozorili, da gre v tem primeru za neupravičeno odlaganje uporabe določb tega zakona, kar je problematično z vidika načela pravne države, in ob tem predlagali, da se ta rok minimalno skrajša. Menili so tudi, da v zvezi s predlogom zakona ni bilo podane ustrezne obrazložitve. Prav tako so opozorili, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pravočasno pripravilo zakonskega predloga in prikazalo vseh postopkov v zvezi z njegovim spreminjanjem. Član odbora Poslanske skupine ZaAB je menil, da je zakon treba sprejeti, ob tem pa ponovno izpostavil odgovornost ministrstva, da ni pripravilo zakona. Državni sekretar Boštjan Šefic se je v razpravi strinjal, da odlog ni dobrodošel, in je v kratkem mogoče pričakovati zadnji opomin Evropske komisije, zato je člane odbora pozval, da se predlog zakona sprejme. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu ni bilo predlaganih amandmajev, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih sprejme v predloženem besedilu. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Zavezništva Alenke Bratušek, zanjo gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav državnemu sekretarju ter kolegicam in kolegom! Ne bom bral stališča in pripovedoval o tem, kaj vse ugotavlja ta zakon. Bom pa opozoril na eno dejstvo - da bi državni sekretar danes lahko začel stavek takole: Danes obravnavamo Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki jih ne bom implementiral in jih ne bom uvedel. Namreč, od aprila lanskega leta pa do danes je Vlada porabila kar nekaj mesecev predvsem za to, da ne bo opravila svoje domače naloge. Žalostno je, da danes poslušamo državnega sekretarja, ki mora opraviti svojevrstno nalogo in na nek način opravičiti to, česar v resnici ne gre opravičiti. Še bolj žalostno je to, da danes tu ne sedi ministrica za delo, ki bi zelo jasno pojasnila razloge, zakaj ni opravila domače naloge, od meseca aprila pa vse do danes. In zakaj ne bomo imeli tega, o čemer govori naslov in kar državni sekretar predstavlja, da bomo implementirali - enotno potrdilo za delo in za bivanje tujcev. Namreč, danes sedi v parlamentu 78 poslancev za nedelo. In odgovorna je ministrica za delo, opravičevati jo mora pa državni sekretar za notranje zadeve in si izmišljevati, tako je rekel moj kolega, barvite figure nekih stavkov, ki ne povedo ničesar. Samo tega ne pove, da ne bo ničesar. In jaz obžalujem in obžalujemo tudi v Zavezništvu, da moramo to predstavo in ta šov gledati v Državnem zboru in se delati in poslušati stavke, ki ne povedo ničesar. V Zavezništvu bomo podprli to spremembo, vendar do naslednjič pričakujemo tudi odgovore, kdo je odgovoren za to, da naloga ni bila opravljena, kajti padec Vlade v državi ni odgovor za nekaj, kar počne ista ministrica v prejšnji vladi in zdajšnji vladi. Če bi bil vsaj minister drug, bi še razumeli; to pot izgovorov ni. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Stranke Mira Cerarja, zanjo gospa Erika Dekleva. ERIKA DEKLEVA (PS SMC): Spoštovani predsednik Državnega zbora, kolegice in kolegi! Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki je stopil v veljavo 29. 4. 2014, vsebuje določbe dveh direktiv Evropskega parlamenta in Sveta. Za današnjo obravnavo je pomembna predvsem direktiva, ki uvaja tako imenovano načelo vse na enem mestu in izdajo enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav. Namen omenjenega zakona je bil v prvi vrsti usmerjen v odpravo administrativnih ovir pri pridobivanju dovoljenj za prebivanje in delo, saj se s prenosom direktive uvaja tako imenovani enotni postopek. Tujec in državljan tretje države bo lahko, ko bo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih implementiran, z eno vlogo, z enim postopkom in enim dokumentom pridobil enotno dovoljenje za prebivanje in delo na upravni enoti. Ureditev bo veljala za vse tujce, ki bodo zaprosili za izdajo enotnega dovoljenja iz razloga zaposlitve ali dela za tujce, ki bodo zaprosili za enotno dovoljenje za opravljanje sezonskega dela, opravljanje dela kot samozaposlena oseba in za čezmejno opravljanje storitev kot napoteni delavec in kot dnevni delovni migrant. Priprava omenjenega zakona na Ministrstvu za notranje zadeve je bila zelo zahtevna. Opravljena je bila vrsta razprav in posvetovanj z vsemi zainteresiranimi javnostmi. Realizacija postopkov izdaje tako imenovanih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, ki združuje tako dovoljenja za prebivanje kot tudi dovoljenja za delo, je vezana na sprejetje zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki pa še ni pripravljen in sprejet, zato določb, ki urejajo enotni postopek in enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ne bo mogoče začeti izvajati s 1. 1. 2015. S predlogom novele Zakona o tujcih, ki jo obravnavamo, spreminjamo začetek uporabe določb, ki se nanašajo na enotni postopek in enotno dovoljenje za prebivanje in delo in se z dne 1. 1. 2015 preložijo na 1. 9. 2015. Če se začetek uporabe določb Zakona o tujcih ne bi prestavil, noben državljan tretje države ne bi mogel pridobiti dovoljenja za začasno prebivanje. Zavedamo se, da gre za zahteven proces tako z vidika dogovora s Socialnoekonomskim svetom kakor tudi z vidika implementacije oziroma prenosa določenih nalog z zavoda za zaposlovanje na upravne enote, ki bodo pristojne tudi za nudenje informacij delodajalcem in delojemalcem o potrebah na trgu dela. Za neposredno uveljavitev je potrebna ustrezna usposobljenost, ki bo uporabnikom storitev nudila najširšo informacijo in kvalitetno storitev. Predlagano novelo Zakona o tujcih je treba sprejeti že zaradi uskladitve slovenskega pravnega reda z direktivami Evropske unije. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je zavzela, da bo predlog novega zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev poslan v vladno proceduro do konca leta 2014, veljati pa bi lahko začel do konca junija 2015. Iz navedenih razlogov bomo predlog zakona v Poslanski skupini SMC soglasno podprli. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospa Anja Bah Žibert. ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Da bo ta trenutek povsem jasno in nedvoumno, o čem pravzaprav govorimo: govorimo o Predlogu zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, po nujnem postopku. Torej, danes se bomo odločali o spremembi na spremembo. Govorimo o spremembi spremembe, ki je sicer začela veljati 29. 4. 2014. Pošteno bi bilo, da bi jasno povedali, da s temi spremembami rešujete zgolj nastalo zagato Vlade oziroma enega od ministrstev. Tisti, ki so odgovorni, v tem primeru Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, enostavno niso opravili svojega dela, in danes smo dobesedno prisiljeni sprejemati te spremembe samo zato, ker nekdo ni opravil svojega dela. Poudarjam, spoštovani kolegice in kolegi, ministrstvo ni opravilo svojega dela. Naj ob tem tudi jaz, tako kot je bilo že danes povedano, opomnim, da opravičila oziroma izgovarjanja, da je v vmesnem času prišlo do menjave vlad, v tem primeru ne vzdržijo, saj ministrstvo tudi v tej vladi vodi ista ministrica, poudarjam, Kopač Mrak. V koalicijski pogodbi ste vladne stranke zapisale, da so vaša osnovna izhodišča in hkrati načelo delovanja te vlade odgovorno in transparentno reševanje problemov ter iskanje najboljših rešitev za človeka kot posameznika, za posamezne družbene skupine ter tudi državo kot celoto. Sprašujemo se, kje je tu odgovornost. Ali je morda odgovornost to, da ministrstvo, ki bi moralo odgovarjati za svoje nedelo, morda celo nesposobnost, to odgovornost danes prenaša na Državni zbor s tem, da nas sili v nerazumne in slabe zakonske spremembe? Je morda to početje transparentno reševanje problemov iz vaše koalicijske pogodbe? Da ta vaša smer oziroma način reševanja nastalih problemov ni prava pot, ni le opozicijsko mnenje, spoštovani, ampak vas o napačni poti opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba. Namreč, nekaj dni preden bi zakonska novela oziroma njene posamezne določbe morale začeti veljati, vi to enostavno spreminjate in to uveljavitev nerazumno podaljšujete, tokrat na 1. 9. 2015, in to izključno zato, ker ves ta čas znani minister, znano ministrstvo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ni bilo sposobno ustrezno pripraviti svoje zakonodaje. Vendar pa, veste, ta vaša napačna pot oziroma način ali pristop reševanja problemov ni tako preprost in nepomemben kot morda izgleda na prvi pogled. Oziroma ko boste čez nekaj minut pritisnili na svoje gumbe in za vas bo zadeva zaključena. Vaš način reševanja ima konkretne negativne posledice. Vaš način pomeni sprejemanje oziroma noveliranje zakonov samo zato, da lahko rečemo, da imamo določene zadeve urejene v skladu s predpisi EU, izvajanje pa je drugotnega pomena. In če je vse po sreči, to zapišete še v kakšno deklaracijo. Kršite načelo pravne države in dodatno slabite zaupanje v pravno državo, ki je že tako na kritični točki. Tistim, ki se jih zakon dotika in zanje prinaša pravno korist, to korist neupravičeno jemljete samo zato, ker eden od ministrov ni opravil svojega dela. In še nekaj. Nobenega zagotovila ni bilo - še več, ministrica se na seji niti pojavila ni -, da bo dejansko 1. 9. tisti datum, ko bodo zadeve urejene tako, kot bi morale biti. V Slovenski demokratski stranki takšnih sprememb, ki prihajajo na takšen način, ne moremo podpirati. Na takšen način žal ne. Bi vas pa ob tem, ko boste pritiskali na svoje gumbe, vsaj prosila, da se vsaj enkrat zamislite, da takšne poti enostavno niso prave in niso dobre za to državo. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo mag. Bojana Muršič. MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Zakon o tujcih je eden izmed tistih zakonov, v katere se zaradi skupne enotne emigracijske politike prenaša veliko direktiv. Vlada v gradivu navaja, da je v nacionalni pravni red prenesenih 13 direktiv, sklep Sveta EU, na podlagi zakona pa se izvršuje tudi 6 uredb EU. Aprila 2014 je bila sprejeta novela Zakona o tujcih, ki je imela nalogo, da v slovenski pravni red prenese tudi direktivo, ki državam članicam nalaga, da uredijo sistem, s katerim bo omogočen enotni postopek obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter v skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, ki za državljane tretjih držav, ki so na ozemlju države članice EU z namenom zaposlitve ali dela, predvidevajo enotni postopek in izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. S to novelo je bilo predvideno, da ta sistem začne delovati s 1. januarjem 2015. Zdaj Vlada ugotavlja, da tega ne bo mogoče uveljaviti, in predlaga, da se rok prestavi na 1. 9. 2015, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do pravne praznine, saj s 1. 1. 2015 noben državljan tretje države ne bi mogel pridobiti dovoljenja za začasno prebivanje. Razlog za prestavitev tega roka je nesprejetje novega zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, kot je bilo že nekajkrat omenjeno. Pri tem pa ne gre spregledati dejstva, da je poglavitni razlog za zamudo iskanje ustreznih rešitev izvajanja enotnega postopka za izdajo enotnega dovoljenja in posledično najustreznejše administrativno-upravne rešitve, ki bo privedla do najenostavnejšega in učinkovitega postopka izdaje enotnega dovoljenja. Prenos kompleksne vsebine določb direktive v ta dva zakona terja precej usklajevanj in iskanja najboljših rešitev. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da smo imeli predčasne volitve in priprave na novo vlado, kar posledično pomeni tudi izgubljeni čas v usklajevanjih. Da v bodoče ne bi prihajalo do takšnih situacij, pa bi se po našem mnenju morala ministrstva, ki so pristojna za izvajanje direktiv in ne nazadnje tudi zakonov, med seboj povezati, predhodno uskladiti in zakone čez zakonodajni postopek peljati istočasno. Na koncu naj omenim, da bomo Socialni demokrati na podlagi vseh navedenih zakonov Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Benedikt Kopmajer. BENEDIKT KOPMAJER (PS DeSUS): Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Veljavni zakon o tujcih je uvedel enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki bo nadomestilo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela, hkrati pa tujcu omogočilo, da v enem postopku pridobi tako dovoljenje za prebivanje kot dovoljenje za delo. Kot enega izmed pogojev za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo veljavni zakon določa soglasja k enotnemu dovoljenju po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Ker ta zakon po oceni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do 1. januarja 2015 ne bo uveljavljen, izvajanje noveliranih določb Zakona o tujcih, ki se nanašajo na enotni postopek in enotno dovoljenje, s tem dnem ne bo mogoče. To bi torej pomenilo, da od 1. januarja 2015 enotnih dovoljenj še ne bi mogli izdajati, hkrati pa tudi ne bi bilo več mogoče izdajati dovoljenj za začasna prebivanja iz razloga zaposlitve ali dela. Z nastankom navedene pravne praznine bi za državo nastale nepopravljive posledice, saj 1. januarja noben državljan tretje države ne bi mogel pridobiti dovoljenja za začasno prebivanje. Tako predlog novele zakona prinaša kasnejši začetek uporabe nekaterih določb pred kratkim noveliranega zakona, ki bi se morale uveljaviti že 1. januarja 2015. V Poslanski skupini Desus bomo predlog novele podprli v upanju, da bo ministrstvo za delo opravilo svoje delo in z vso resnostjo pripravilo Zakon o zaposlovanju in delu tujcev do roka, do katerega danes zamikamo začetek uporabe noveliranih določb Zakona o tujcih, ki se nanašajo na izdajo enotnega postopka in enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujcev. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Združene levice, zanjo dr. Matej T. Vatovec. DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Hvala, gospod predsednik. Spoštovane in spoštovani! Predlagani zakon se sprejema zgolj zaradi enega razloga, in to je zato, ker ministrstvo za delo na žalost ni uspelo pripraviti sprememb Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, čeprav je razlogov za spremembe več. Med temi so tudi taki, ki so pravzaprav zavezujoči. Področje urejanja tujcev je seveda zelo pomembno področje, tudi zaradi tega, ker je, na primer, po svetu - to so neki statistični podatki, ki vplivajo tudi na to stvar - razseljenih vedno več ljudi. Konec leta 2014 je bilo takih ljudi po svetu 51,2 milijona. Glavni krivec so brezkončni vojni konflikti, in večina teh izseljencev prihaja iz Sirije in Afganistana, ki sta ključni žarišči dandanes, tretji so iz Somalije, pereča je bila pa tudi situacija v Ukrajini. Vemo, da položaj in pravice tujcev pri nas ureja Zakon o tujcih, ki ga obravnavamo danes, in sicer v delu, ki se nanaša na enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Z novelo Zakona o tujcih iz aprila letos se je uvedlo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, katerega glavni namen je poenostavitev postopkov in pridobitev potrebnih dovoljenj za tujce na enem mestu. Uporabljati naj bi se začel z novim letom, s tokratno novelo pa se datum zamika še za dodatnih devet mesecev. Razlog za takšno podaljšanje pa je, kot smo slišali že večkrat danes, da ministrstvo za delo ni opravilo svojega dela. Od aprila do danes jim namreč ni uspelo pripraviti potrebnih sprememb Zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Na tem mestu bi opozoril na Poročilo z delovnega področja migracij, mednarodne zaščite in vključevanja za leto 2013, in sicer na sedmo stran, kjer direktorat zapisuje: "V letu 2013 je bila večina dela na področju zakonitih migracij usmerjena zlasti v pripravo predloga sprememb in dopolnitev Zakona o tujcih." Kaj za vraga so delali?! Kot smo lahko slišali na seji odbora, naj bi bil glavni krivec za to menjava vlade. To smo slišali tudi že večkrat danes, ampak ni poanta samo v tem, da je ministrica še vedno ista. Stvar je v tem, da sta tudi oba sekretarja še vedno ista. Saj vemo, da ni ministrica tista, ki piše zakone, ampak je to staff na ministrstvu, in ti se niso zamenjali z menjavo vlade. Mislim, da to ni dovoljšen argument za to, da se ta zakon ni pripravil oziroma popravil. Stanje, kot ga imamo danes, je tako po mnenju Združene levice nedopustno. Imamo namreč zakon, ki velja, a se še ne uporablja, in ki določa postopek in pravice tujcev ob pridobivanju dovoljenja za prebivanje in delo, vendar pa teh pravic ne bodo mogli uveljavljati še vsaj 17 mesecev, in to le zaradi tega, ker nekdo ni naredil tistega, kar bi moral. Da je treba tovrstne postopke poenostaviti in jih napraviti bolj učinkovite, opozarja tudi varuhinja človekovih pravic v svojem poročilu za leto 2013, kjer kot kritične omenja prav dolgotrajne postopke odločanja o pridobitvi tovrstnih dovoljenj. Da je tako dolgo obdobje zadržanja uporabe neke ureditve z vidika načela pravne države sporno, je opozorila tudi naša ZPS, vendar njen predlog, da naj se vsaj rok za uveljavitev skrajša, ni bil upoštevan. Poleg tega pa je opozorila, da je tako dolg rok sporen celo z vidika neizvrševanja pravnega reda Evropske unije, saj so bile spremembe Zakona o tujcih iz aprila 2014 pravzaprav pripravljene na podlagi dveh evropskih direktiv. Skratka, ker menimo, da je nujno potrebno, da so tovrstni postopki, ki se nanašajo na urejanje statusa tujcev, hitri, učinkoviti in enostavni, Predloga zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je pripravila Vlada, ne moremo podpreti, saj je njegov učinek ravno nasproten, in si prizadevamo za to, da bi se te stvari reševale hitreje in s svojim zakonom. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije -krščanskih demokratov, zanjo gospod Jernej Vrtovec. JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Naj že uvodoma povem, da Poslanci Nove Slovenije - krščanskih demokratov predlagane spremembe Zakona o tujcih ne bomo podprli oziroma ji nasprotujemo. Pa naj v nadaljevanju na kratko obrazložim. Z zadnjo novelo Zakona o tujcih je bila sprejeta odločitev o združitvi dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za delo v en postopek, to je v postopek pridobitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Skrajšali so se tudi roki za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujcev z dosedanjih 90 na 60 dni. Taki rešitvi naj bi se začeli uporabljati od 1. 1. 2015 dalje, in tudi obe spremembi smo krščanski demokrati z veseljem pozdravili. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo razbremenjuje državne organe birokratskega dela v dveh ločenih postopkih, pomeni pa tudi administrativno razbremenitev za same tujce, ki se zaposlujejo v naši državi. S sedanjo spremembo pa se rok za uveljavitev teh rešitev spet nerazumljivo podaljšuje za osem mesecev, saj naj bi se spremembe začele uporabljati šele od 1. 9. 2015 dalje. Poudarjam, v Novi Sloveniji -krščanskih demokratih ocenjujemo, da je to nerazumljivo, nerazumno podaljšanje. Ampak razlog za odložitev uporabe navedenih določil zakona je v celoti na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar smo tudi že s strani različnih govornikov sedaj slišali, ki ni pravočasno pripravilo potrebnih sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, in to kljub temu, da je od uveljavitve zadnje novele Zakona o tujcih pa do dneva, ko bi se novela morala pričeti uporabljati, minilo kar celih osem mesecev. To dejstvo kaže na nesprejemljiv in neodgovoren pristop in delo pristojnega ministrstva, in pričakujemo temeljito pojasnilo ministrice. Na tem mestu tako kot na odboru obžalujem, da pristojna ministrica na seji ni prisotna, da bi obrazložila, zakaj je prišlo do tega izpada. Zamenjava vlade ne more biti izgovor, da je prišlo do nepravočasne izpolnitve obveznosti tega ministrstva, saj so bili tako ministrica kot državni sekretarji v prejšnji vladi ter so tudi v sedanji vladi. In tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju opozorila na posledice te zamude, ki vodi k vse slabšemu zaupanju tudi v pravno varnost v naši državi. Zakonodajno-pravna služba je tudi pripomnila, da imamo možnost, da bi ta rok podaljšali ne za devet mesecev, ampak zgolj za tri mesece, pa jih potem na odboru nismo upoštevali. Poslanska skupina Nove Slovenije predloga zakona ne bo podprla. Gre dejansko za potuho Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki svoje naloge očitno ni opravilo, za kar pa ni opravičila. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati. Zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 5. 12. 2014, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda in tudi 7. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri. (SEJA JE BILA PREKINJENA 4. DECEMBRA 2014 OB 17.59 IN SE JE NADALJEVALA 5. DECEMBRA 2014 OB 10. URI.) PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam z nadaljevanjem 7. izredne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnjega nadaljevanja seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: gospa Eva Irgl, gospa Ljudmila Novak od 13. ure dalje, gospa Anja Bah Žibert, gospod Andrej Čuš, gospod Žan Mahnič, mag. Anže Logar, gospod Roberto Battelli, gospod Matjaž Hanžek, mag. Marko Pogačnik, gospod Luka Mesec od 11.30 dalje, dr. Franc Trček in mag. Matej Tonin do 12. ure. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za javno upravo gospodu Borisu Koprivnikarju. BORIS KOPRIVNIKAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Hvala za to možnost, da dodatno obrazložimo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki vam ga predlagamo v obravnavo in sprejetje. Sprememba Zakona o državni upravi sledi spremembam zakona o vladi. Tako zakon na novo določa pristojnosti novih ministrstev, predvsem Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za javno upravo. Dodatno pa so predlagane še spremembe, ki se nanašajo predvsem na področje upravljanja informacijsko-komunikacijskih sistemov državne uprave, upravljanja z nepremičnim premoženjem in celotnega področja javnega naročanja. Na Ministrstvu za javno upravo želimo postopno v državni upravi prevzeti upravljanje tudi informacijsko-komunikacijskih sistemov, ki se nanašajo na ministrstva, vladne službe, organe v sestavi in upravne enote, in prevzeti celotno upravljanje informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter razvoj skupnih informacijskih rešitev in izvajanje enotne informacijske varnostne politike. Pomembno je, da so bili ti postopki začeti že v letih 2013 in 2014 in da praktično na osnovi tistih analiz, ki so bile že pripravljene, postopno nadaljujemo z izvajanjem procesa, ki je po mojem mnenju izredno pomemben, zato ker nam bo omogočil, da se bolj osamosvojimo od določenega, zelo ozkega kroga dobaviteljev ter začnemo celovito, odprto upravljati z državno informatiko. Naslednje področje, ki bi ga izpostavil, je upravljanje s stvarnim premoženjem. Celoten prehod na centralno upravljanje bi bil izveden postopno do leta 2017, časovno zaporedje in dinamiko pa bo sproti določala Vlada. Gre pa predvsem za upravljanje nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svojih pristojnosti ali pa v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi ter upravne enote in tudi posredni proračunski porabniki. So pa nekatere nepremičnine, podobno kot pri informatiki, izjeme, predvsem pa gre pri nepremičninah za vojsko, policijo in ravnanje z nepremičninami, ki so določene s posebnim zakonom. Tretje pomembno področje, ki bi ga izpostavil, pa je področje javnih naročil, kjer Vlada predlaga v spremembo te zakonodaje, da se odgovornost za izvajanje in urejanje področja javnega naročanja prenese na Ministrstvo za javno upravo, kjer bomo s centralizacijo tega naročanja poskrbeli za večjo stopnjo poenotenja javnih naročil znotraj državne uprave in širše. V prvi vrsti pa bo centralizacija informatike, o kateri sem že govoril, prinesla tudi veliko skupnega javnega naročanja, s čimer bomo dosegli posredne, pa tudi neposredne prihranke. Že danes se samo v obliki javnega naročanja približno 25 % teh naročil odda na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, za katero se izvede kar 450 javnih naročil. Uvajali bomo tudi moderne načine javnega naročanja, predvsem v obliki elektronskih naročil, obratnih dražb. Načrtujemo naročanje v sodelovanju izvajalca postopka in tistega, ki predmet naročila opredeli, da v skupnem timu to dejansko tudi izvedeta. Predvsem pa si želimo, da se celotno javno naročanje manj fokusira na področje cene in se bolj fokusira na področje cene določenega predmeta javnega naročila v celotnem obdobju, za katerega se naročilo izvaja. Kajti dosedanje izkušnje kažejo, da je zgolj element cene javnega naročila ob samem naročilu pogosto tudi dražja varianta, kot bi bila, če bi jo izvedli na drugačen način. To so trije ključni poudarki, katerih spremembe prinaša tudi Zakon o državni upravi. Vsi trije gredo v smeri, ki jo zasledujejo tudi moderne evropske države. Vsi trije sledijo nekim modernim trendom, hkrati pa vsi prinašajo po eni strani optimizacijo, kontrolo stroškov, zmanjšanje stroškov poslovanja, po drugi strani pa večjo kvaliteto izvajanja teh funkcij, na katere se nanašajo. Hvala za pozornost. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici mag. Lilijani Kozlovič. MAG. LILIJANA KOZLOVIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 3. seji 2. 12. 2014 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Predlog je Kolegij predsednika Državnega zbora obravnaval na svoji 10. seji 26. 11. 2014 in sklenil, da se obravnava po nujnem postopku. Odbor se je seznanil z naslednjim gradivom: predlogom zakona z dne 21. 11. 2014, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu, z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 11. 2014, mnenjem Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 1. 12. 2014 in pripombo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije z dne 1. 12. 2014. K predlogu zakona so amandmaje vložile poslanske skupine SMC, Desus in SD dne 2. 12. 2014 ter Poslanska skupina SDS dne 2. 12. 2014. Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka z Ministrstva za javno upravo gospa Renata Zatler je v dopolnilni obrazložitvi predloga povedala, da predlagani zakon sledi zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi. Poleg določitve stvarne pristojnosti nekaterih ministrstev določa še druge vsebine, in sicer vsebuje določbo v smeri prenove informacijskih sistemov državne uprave, nadalje uvaja postopen prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države do 1. januarja 2017, vsebuje določbo v smeri prenove informacijskih sistemov državne uprave, prinaša tudi centralizacijo na področju javnega naročanja ter področje prenaša z Ministrstva za finance na Ministrstvo za javno upravo. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Katarina Kralj je v svoji predstavitvi izpostavila tri bistvene pripombe. V zvezi s predlagano določbo, po kateri se na Ministrstvu za finance lahko imenujejo največ štirje državni sekretarji, je opozorila, da gre za precejšen odstop od veljavne sistemske ureditve, ki v ministrstvih dopušča največ dva državna sekretarja. Opozorila je tudi, da s prehodnimi določbami spreminjajo določbe šestih drugih zakonov, kar ruši preglednost in konsistentnost pravnega reda in je sporno z vidika pravne varnosti. V zvezi s predlagano ureditvijo centralizacije ravnanja z nepremičnim premoženjem države je opozorila, da gre za pomembno sistemsko vprašanje na področju ravnanja z nepremičnim premoženjem države, zato je vprašljivo urejanje tega vprašanja v okviru prehodnih določb tega zakona in ne v sistemskem zakonu s tega področja. V zvezi s pripombami k posameznim členom, ki so bile dane, je tudi povedala, da so z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v pretežni meri tudi ustrezno upoštevane. Mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev je predstavil predsednik komisije Rajko Fajt, ki je povedal, da komisija predlog zakona podpira, saj ocenjuje, da je nujen za normalno delovanje vlade in ministrstev. Odbor se je seznanil tudi s pisnimi pripombami Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se nanašajo na predlagano določbo, ki za nekatere uporabnike uvaja zaračunavanje uporabe storitev centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema državne uprave. V razpravi o posameznih členih so člani odbora iz vrst opozicijskih poslanskih skupin izrazili nekatere pomisleke in nasprotovanja predlaganim rešitvam, da predlog zakona ne pomeni le uskladitve z novelo zakona o vladi, ampak prinaša še nekatere druge večje spremembe, ki jih je ZPS ocenila kot sporne. Izrazili so nestrinjanje, da zakon ne bo imel finančnih posledic, saj povečanje števila ministrstev po njihovem mnenju prinaša tudi proračunske obremenitve. Prav tako so finančne posledice povezane tudi z uvajanjem centralizacije na področju ravnanja z nepremičninami in upravljanja z informacijsko -komunikacijskimi sistemi. Menili so tudi, da ocene Vlade, da bodo doseženi prihranki z racionalizacijo, niso realne. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin SMC, Desus in SD k 7., 11., 12., 15., 16., 17., 19. in 20. členu, ni pa sprejel amandmaja Poslanske skupine SDS k 1. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel. Glede na določbo poslovnika so upoštevani v predlogu zakona in so sestavni del tega poročila. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke Mira Cerarja, zanjo gospa Janja Sluga. JANJA SLUGA (PS SMC): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! K sprejetju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi smo se poslanci Stranke Mira Cerarja, Demokratične stranke upokojencev in Socialnih demokratov zavezali s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki je stopil v veljavo 6. septembra letošnjega leta in je določil trimesečni rok za sprejetje tega zakona. Kot vsaka vlada do sedaj si s tem predlogom zakona tudi vlada Mira Cerarja želi institucionalno organizirati pristojnosti ministrstev in njihovih organov za delovanje v skladu z zastavljenimi cilji in sprejetimi zavezami. Ta zakon tako na novo ureja nekatera ministrstva in njihova delovna področja. Po sprejetju obravnavanega zakona bodo do 1. januarja 2015 sprejeti podzakonski predpisi in akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v novoustanovljenih ministrstvih in vseh organih, v katerih je prišlo do prenosa delovnih področij. Tudi ti akti so že pripravljeni za sprejetje. Izzivi časa, ki ga živimo, in okoliščine, v kakršnih smo bili izvoljeni za vodenje te države, zahtevajo od nas sposobnost, strokovnost, trdo delo, angažiranje in učinkovito izkoriščanje človeških resursov. Vsi vemo, da je pred nami izjemno težavno obdobje. Na področju proračuna in javnega računovodstva se na Ministrstvu za finance trenutno aktivno ukvarjajo s pripravo predloga zakona o fiskalnem pravilu. Čaka jih prenova sistemske zakonodaje na področju javnih financ, potrebno je srednjeročno doseganje uravnoteženosti proračuna države brez zadolževanja in prehod na sistem programskega proračuna. Z namenom odprave administrativnih ovir je na področju davkov, trošarin in carin ter drugih javnih prihodkov nujna zahtevna prenova davčnega postopka, prenova izvrševanja davčnih zakonov, realizacija zahtev za razbremenitev dela in izvedba tako imenovane zelene davčne proračunske reforme. Nadalje bo Ministrstvo za finance v skladu s priporočili Evropske komisije vzpostavilo delovno skupino za prestrukturiranje in koordinacijo dela različnih institucij, kot sta Banka Slovenije in DUTB z resorji znotraj Vlade. Na področju zakladništva in finančnega sistema na finančnem ministrstvu poteka pospešeno delo za reševanje sukcesijskih vprašanj in pomembne naloge pri povezovanju in združevanju nadzornikov s področja finančnega sistema. Za izvajanje trajnostnih usmeritev Vlade za iskanje izhoda iz finančne krize in racionalizacijo delovanja organov državne uprave predlog zakona ureja vzpostavitev enotnega centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema v okviru Ministrstva za javno upravo, ki pomeni vzpostavitev enotnega finančnega načrta, centralizacijo naročanja storitev in opreme, centralizacijo kadrov ter konsolidacijo infrastrukture. Vse to je usmerjeno k nižanju stroškov, odpravi razdrobljenosti finančnih virov financiranja državne informatike po organih, možnosti uvajanja sodobnih tehnoloških rešitev, neodvisnosti od zunanjih ponudnikov, možnosti prehoda na sodobnejši poslovni model, odpravi nekompatibilnosti sistemov, zmanjšanju stroškov koordinacije in povezljivosti, odpravi podvajanja sistemov, poenotenju standardov izvajanja storitev, nižanju stroškov oddaje javnih naročil za opremo in storitev in tako naprej. Ocenjeni prihranki so v višini 20 milijonov evrov na letni ravni in jih lahko dosežemo v obdobju treh let, s prvim večjim učinkom v letu 2016. Predlog zakona ureja tudi prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države v pristojnost Ministrstva za javno upravo. S tem bo dosežena jasna odgovornost v zvezi z izvajanjem nalog, vezanih na ravnanje z nepremičnim premoženjem, postopki ravnanja z nepremičninami pa bodo transparentni in pregledni. Predlog zakona vzpostavlja tudi skupno javno naročanje in ga prenaša v pristojnost Ministrstva za javno upravo. V letu 2013 se je oddalo za 3,9 milijarde javnih naročil, od tega 1,5 milijarde naročil, ki so bila sofinancirana z evropskimi sredstvi. Vlada ocenjuje, da bo centralizirano javno naročanje v letu 2015 prineslo za 20,5 milijona prihrankov zgolj iz naslova skupnega vodenja in standardizacije naročil. Na podlagi vsega navedenega v Poslanski skupini SMC verjamemo, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi dober in bomo danes glasovali za njegovo potrditev. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospod Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegi in kolegice! Včeraj smo državljani, predvsem pa obrtniki in gospodarstveniki dobili nove finančne in administrativne obremenitve, sedaj pa je pred nami zakon, ki Vladi, predvsem pa ministru za finance prinaša razbremenitve. Zakon o Vladi Republike Slovenije je začel veljati 6. septembra letos, Zakon o državni upravi, ki je pred nami, pa bo luč zagledal točno tri mesece kasneje, čeprav naj bi šlo le za formalno ureditev oziroma uskladitev. In za vse to je Vlada potrebovala točno tri mesece. Sedaj pa naj verjamemo, da bo Vlada v skladu z lastnimi zakonskimi omejitvami do 1. 1. 2015 sprejela potrebne podzakonske predpise, na podlagi teh pa še sprejela in uskladila akte o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v novoustanovljenih organih in ministrstvih. Skratka, tri mesece smo čakali s tem zakonom, sedaj pa pričakujemo od vseh organov, torej ministrstev, da bodo v roku, pa če vemo, da so vmes še božično-novoletni prazniki, v dobrih 20 dneh sprejeli podzakonske predpise, na podlagi teh še določene akte, in s 1. 1. 2015 naj bi bila nova ministrstva z vsemi ljudmi v vsej svoji bojni pripravljenosti. V Poslanski skupini SDS tega zakona ne bomo podprli, ker vanj preprosto ne verjamemo. Ne verjamemo, da bo Vlada po 100 dneh nedela sedaj v naslednjih 20 dneh popolnoma operativna. Ne verjamemo, da bo zaradi tega zakona omogočena boljša operativnost in uspešnejše izvajanje nalog ter da bo zakon imel pozitivne posledice za gospodarstvo, kot so napisali v obrazložitvi, brez dokazov in brez analiz. Nikakor pa v SDS ne verjamemo, da zakon ne bo imel negativnih finančnih posledic, kot so zapisali. Prva laž. Pri zakonu o vladi ste iz predhodnih 12 plus 1 ministrstev naredili 14 plus 1 plus 2 na zalogo ministrstev. Ta dva ministra bosta lahko predsedniku Vlade pomagala glede na določene naloge. Skratka, namesto 13 kar naenkrat 17 ministrstev. Druga laž. Ker minister za finance z dvema državnima sekretarjema po mnenju Vlade ne bo mogel opraviti vsega dela, želite nek obvod in štiri državne sekretarje, in pravite, da bo to brez finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. Sprašujem vas: bosta državna sekretarja delala zastonj, brez računalnikov, brez tajnic, brez kav, brez sestankov, brez fikusov? Dva državna sekretarja, vsak s plačo blizu 5 tisoč evrov krat 12 mesecev je 120 tisoč evrov letno - brez računalnikov, brez tajnic, brez kav, brez izletov in brez fikusov. Da ne govorimo o tem, da jih boste verjetno težko našli glede na to, da ste ministra za gospodarstvo iskali 100 dni. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je tukaj jasno: "Opozarjamo, da gre za precejšen odstop od veljavne sistemske ureditve, ki bi terjal ponovni razmislek in izčrpnejšo obrazložitev varnih in razumnih razlogov za takšen odstop." Ampak ta vlada in ta vladna koalicija se v tem mandatu požvižgata na mnenje hišne Zakonodajno-pravne službe. Poleg tega pa želite na hitro pod pretvezo nujnosti v ta zakon vpeljati še tri popolnoma nerelevantne zadeve za začetek delovanja Vlade. Tako ste se lotili tudi reševanja centraliziranja javnega naročanja, centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem in centralnega informacijskega sistema državne uprave, kar tudi po vašem mnenju ne bo nič stalo. Po mnenju SDS te strukturne zadeve nikakor ne sodijo v ta nujni zakon. Po našem mnenju se zadaj skriva veliko, zelo veliko nečednosti. Zakaj na vrat na nos tiščite v ta zakon te zadeve, s katerimi se obvezujete, da bodo uresničene do 1. 1. 2018? Da boste skrili nečednosti glede centralnega informacijskega sistema državne uprave? Zato se mudi? Ker so morda lobisti že na vratih? Ali pa je vse skupaj že dogovorjeno in boste prodajali, kako ste privarčevali, v resnici pa bodo nekateri na račun države fino zaslužili, ker so pravi, ker so vaši in ker jim boste seveda to tudi dopustili. / znak za konec razprave/ ... biti tudi centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem, z desetimi posebnostmi, brez analiz, le s floskulami, kako bo vse bolj pregledno in ceneje. Figo bo, le pravi bodo zaslužili. Skratka, medtem ko jemljete državljanom, občinam, obrti in gospodarstvu, se sami bohotite. Z vsakim zakonom državljanom dokazujete, da ta vlada dela le zase in za svoje pribočnike, za državo in državljane pa vam ni mar. Z vsakim zakonom rušite lastne predvolilne obljube: etika, morala, pravična in racionalna država. Kaj bi s tem? Sladke predvolilne obljube postajajo krut povolilni nateg. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo mag. Jana Jenko. MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Vsem skupaj prav lep pozdrav! Predlog novele Zakona o državni upravi uzakonja reorganizacijske spremembe v državni upravi, ki so bile predvidene že v zakonu o vladi. Po domače povedano, spreminjajo se ministrstva. Zakon o vladi, ki je začel veljati že v začetku septembra, je namreč spremenil strukturo Vlade, kar pomeni, da je na novo določil nekatera ministrstva ter njihove naloge in pristojnosti. Omenjeni zakon o vladi v prehodnih določbah določa, da se mora Zakon o državni upravi uskladiti z njim najkasneje v 90 dneh od prisege ministrov. Tako se na primer na Ministrstvo za javno upravo z notranjega ministrstva prenašajo področja javne uprave, volilne zakonodaje, upravnega poslovanja, pa tudi preprečevanja korupcije v javnem sektorju, ravnanja s stvarnim premoženjem, in področje lokalne samouprave. Obenem pa se tja s finančnega ministrstva prenaša tudi področje javnih naročil. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevzelo področje socialnega podjetništva, kar v Desus zelo pozdravljamo, saj se morata vloga in delež socialnega podjetništva v Sloveniji povečati in doseči raven drugih držav v Evropski uniji. Tudi novo ministrstvo za okolje in prostor bo med drugim prevzelo naloge na področju varovanja okolja in ohranjanja narave, vključno s celovito presojo vplivov na okolje, ter ravnanje z odpadki in zemljiško politiko. Prav tako se spreminja člen zakona, ki ureja upravljanje informacijskih sistemov državne uprave v skladu z izhodišči za prenovo državne informatike. Tu bi želela poudariti, da moramo težiti k še bolj učinkoviti in uporabniku prijazni e -upravi. Slovenska e-uprava je lani osvojila prvo nagrado Združenih narodov za najboljšo informacijsko rešitev v kategoriji spodbujanje celovitih rešitev javne uprave v informacijski dobi, za katero se je potegovalo 600 informacijskih projektov iz 97 držav. Na tem moramo graditi in sistem še nadgraditi. Poenotiti bi morali vse operacijske sisteme v državni upravi; na dolgi rok tu lahko prihranimo enormno količino denarja. V Poslanski skupini Desus ocenjujemo, da je novela zakona potrebna zaradi boljše operativnosti in uspešnejšega izvajanja nalog državne uprave, kar pomeni, da je nujno čim prej urediti delovna področja ministrstev, zato ga bomo soglasno podprli. Na koncu pa se moram dotakniti še določbe, ki je v obravnavi na matičnem delovnem telesu dvignila največ prahu, in sicer povečevanje števila državnih sekretarjev v okviru Ministrstva za finance z dveh na štiri. V Poslanski skupini Desus smo imeli glede tega velike pomisleke, s katerimi smo seznanili tudi predlagatelje zakona. Ker se zavedamo težavnosti in obsežnosti delovnega področja Ministrstva za finance, in ob ministrovih zagotovilih, da bo na račun dveh dodatnih sekretarjev zmanjšal število kabinetnih zaposlitev, smo se odločili, da kljub pomislekom predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Ob tem pa moramo izraziti pričakovanje naše poslanske skupine, da bo Ministrstvo za finance glede zaposlitev delovalo tako, kot pričakujejo od drugih ministrstev in celotne državne uprave, kar pomeni, da se s tem ukrepom ne bo povečala masa za plače. K podpori pa nas je navedlo tudi dejstvo, da s to spremembo v bistvu legaliziramo stanje, ki se je pojavljalo v vseh preteklih vladah, in sicer da je Ministrstvo za finance praktično vedno imelo poleg zakonsko dovoljenih dveh še tretjega državnega sekretarja, uradno zaposlenega v kabinetu predsednika Vlade -tudi vlada, ki jo je vodila SDS, ki je tej določbi najbolj nasprotovala. Kot sem že povedala, bomo v Poslanski skupini Desus predlog zakona enotno podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo mag. Bojana Muršič. MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi! Tako kot vsaka vlada do sedaj ima tudi ta legitimno pravico, da si delovanje in strukturo na ministrstvih kroji po svoje, s tem da zagotovi boljšo operativnost in uspešnejše izvajanje nalog in ne nazadnje, da dosežemo čim večje učinke. To je storila tudi ta vlada. Ob iskreni nameri za uspešno in učinkovito delovanje v prid državljank in državljanov, ob predvideni racionalizaciji organizacije dela pa pričakujemo, da se bo poraba sredstev za njeno delovanje znižala. Današnji Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi temu tudi sledi. Večina sprememb se nanaša na pristojnosti posameznih resorjev in tudi naloge dveh novih ministrstev, to sta Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za okolje in prostor. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da se področje javnih naročil prenaša na novoustanovljeno Ministrstvo za javno upravo. V delovno področje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa se izrecno zapisuje področje mladine. Prav tako so predvidene spremembe na področju centralne informatike, ravnanja z nepremičninami in, kot sem omenila, tudi javnega naročanja. S centralizacijo državne informatike se bo zagotovila boljša informacijska podpora vsem organom in bo hkrati tudi dovolj transparentna. Optimizirali se bodo procesi na način izvajanja skupnih javnih naročil, kar posledično pomeni nižanje stroškov, vzpostavitev zdrave konkurence, ki bo omejila monopol na informacijski tehnologiji, izboljšala obvladovanje korupcijskih tveganj, zvišanje kakovosti storitev in nižanje stroškov upravljanja. Prav tako modernizacija centralnega računalniškega sistema podatkovnega centra, prenova omrežja HKOM, cenejše in administrativno manj obremenjujoče storitve za državljanke in državljane ter poslovne subjekte. Prednosti, ki jih prinaša novela, se nanašajo tudi na centralizacijo nepremičnega premoženja. Ureditev evidenc premoženja ter prodaja nepremičnin na enem mestu bo omogočila hitrejšo prodajo nepotrebnega premoženja in s tem omogočila prilive iz tega naslova. Zavedamo pa se, da bodo ti učinki vidni na daljši rok. Še posebej pomembna je sprememba na področju javnih naročil, s katero bo zagotovljena centralizacija in s tem večja stopnja poenotenosti javnih naročil znotraj države in tudi širše. Trenutno se v državni upravi oddaja javna naročila, ki so razdrobljena. Poenotenje večine naročil bo prineslo posredne prihranke tako pri uporabi kadrovskih virov kot tudi višji implementaciji elektronskega javnega naročanja. Poleg tega pa bo možno poenostaviti skupno javno naročanje v zdravstvu, kjer nenehoma poslušamo, da gre za odtekanje denarja iz zdravstvenega sistema. S sprejetjem teh sprememb zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi že skoraj zamujamo, saj je treba sprejeti še podzakonske predpise, na podlagi teh pa sprejeti in uskladiti akte v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v novoustanovljenih organih, v katerih bo prišlo do prenosa delovnih nalog. Zaradi vsega navedenega bomo Socialni demokrati predlog zakona tudi podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Združena levica, zanjo dr. Matej T. Vatovec. DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Hvala, gospod predsednik. Gospod minister, kolegice in kolegi! Vsekakor ne moremo oporekati zamisli, ki jo ima nova vlada o tem, kako bo delovala. Novela Zakona o državni upravi je seveda preprosta posledica spremembe zakona o vladi in neka zelo tehnična rešitev. To bi seveda držalo, če pri tem Vlada ne bi dodala nečesa, kar pravzaprav tu notri ne sodi. V noveli se je namreč pojavilo nekaj določb, za katere bi težko rekli, da sodijo ravno v ta zakonski okvir. Prav tako je dvomljiva izbira postopka, se pravi nujnost, ravno v luči tega, da so te določbe tu notri. Gre za dve spremembi, poleg tega, da se je v tistem členu povečalo število sekretarjev. Jaz se sprašujem, zakaj. Mogoče, da bodo bolj učinkovito na ministrstvu nadaljevali z razprodajo državnega premoženja in najverjetneje tudi bolj učinkovito izpeljali fiskalno pravilo. Ampak dve spremembi sta pomembnejši, prva, ki se nanaša na upravljanje z informacijsko-komunikacijskimi sistemi državne uprave, druga pa na ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Omenjenima področjema je minister namenil veliko časa že na svojem zaslišanju. Takrat je dejal, citiram iz magnetograma: "Problematika informatike je v bistvu problematika klientelizma, kredibilnosti, lobiranja nekih interesnih združb, ki se pojavljajo ne samo na informacijskih, ampak na vseh drugih področjih." In da se je z njimi že v preteklosti večkrat srečal. Upam, da spremembe Zakona o državni upravi niso posledica teh in takih srečanj, sploh glede na to, da je dejal, da se s centralizacijo informatike pravzaprav poviša tveganje koruptivnih dejanj. Glede na to bi pričakovali, da se ta problem rešuje bolj sistemsko, bolj premišljeno, ne pa z enim členom v zakonu, ki se sprejema po nujnem postopku. Enako stališče je minister predstavil tudi do stvarnega premoženja države. Že ob zaslišanju je napovedal, da vidi rešitev v centralni evidenci - to niti ni vprašljivo oziroma temu ni mogoče oporekati -, v primerljivosti in transparentnosti, in zdi se nam, da bi bila tudi to potrebna celovita rešitev v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ne pa v enem členu v Zakonu o državni upravi, ki te primerljivosti in transparentnosti seveda ne zagotavlja. Se pravi, nimamo transparentnosti v zakonodaji in nimamo transparentnosti v samem upravljanju s tem. Konec koncev je na to opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba in navedla, da je takšno urejanje neprimerno, saj gre za pomembno sistemsko vprašanje na področju ravnanja z nepremičnim premoženjem države. Ne nasprotujemo torej zakonu oziroma delu zakona, ki se nanaša na prilagoditve, potrebne za normalno delovanje Vlade, ki si sama določi, v kakšni sestavi, s koliko ministri in s katerimi področji bo delovala, ne moramo se pa strinjati s pretkano aroganco, ki v okviru nujnega postopka skuša skozi zadnja vrata pripeljati tudi nekakšne rokohitrske rešitve, ki bi jih bilo treba urejati sistemsko in celovito ter na podlagi tehtnega premisleka, sploh na tistih področjih, kjer je na razpolago veliko finančnih sredstev in so možnosti za korupcijo še toliko višje. K predlogu so najbrž tudi zaradi tega vloženi amandmaji, s katerimi se predlaga črtanje spornih določb. Črtanje določb glede informatike predlagajo kolegi v SDS, v Združeni levici pa predlagamo črtanje 19. člena, ki se nanaša na ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Obe področji bi se morali urejati sistematično in na podlagi argumentiranih odločitev, ki bodo vključevale tudi rešitve, s katerimi se bo zagotovila nujno potrebna transparentnost. Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi tako v taki obliki ne moremo podpreti, če bodo sprejeti amandmaji, s katerimi se bodo črtale sporne določbe, pa bo zakon postal popolnoma sprejemljiva tehnična rešitev. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije -krščanski demokrati, zanjo gospod Jernej Vrtovec. JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Z danes obravnavanim Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi usklajujemo organizacijo državne uprave z že sprejeto novelo Zakona o Vladi Republike Slovenije. Torej se razporejajo delovna področja po posameznih ministrstvih oziroma se ta delovna področja prenašajo z enega na drugo ministrstvo v skladu z organizacijo dela, kot si jo je začrtala sedanja vlada. Vse to je do neke mere razumljivo, saj si vsaka vlada po svoje sestavi organizacijo dela, po svojih lastnih načrtih. Torej, to je nekakšna stalna praksa, da se vlada na začetku najprej ukvarja sama s seboj. Vendar pa je po našem prepričanju čas ukvarjanja z lastno organizacijo sedanje vlade zares predolg. Ne nazadnje smo novelo zakona o vladi, ki je zastavila novo organizacijo dela Vlade in ministrstev, sprejeli že pred tremi meseci. Pričakovali bi, da bo Vlada novelo Zakona o državni upravi predložila parlamentu v proceduro bistveno prej, vsaj pred dvema mesecema. Za njeno izvajanje je namreč treba sprejeti še podzakonske akte, nove akte o sistematizaciji po ministrstvih in razporediti javne uslužbence v skladu s sprejetimi sistematizacijami. Za uvedbo vseh teh opravil bo imela Vlada sedaj zelo malo časa - vemo, da so vmes še prazniki -, saj morajo biti ta opravila dokončana do 1. 1. 2015. V predlogu obravnavanega zakona je navedeno, da zakon ne bo imel finančnih posledic za državni proračun. Ta podatek seveda ne drži. Organizacijske spremembe zagotovo prinašajo s seboj ogromno administrativnega dela in tudi stroške, od zamenjave napisnih tabel, žigov, prenosa premoženja, selitev javnih uslužbencev z enega ministrstva na drugo ministrstvo. Torej, finančne posledice za državni proračun zagotovo bodo in bi jih bilo treba v predlogu zakona oceniti ter navesti, na katerih proračunskih postavkah so taka sredstva zagotovljena. Tega žal v vašem predlogu zakona niste opredelili. Pri sami vsebini pa opozarjamo na novost, ki se uvaja, in sicer da ima Ministrstvo za finance namesto dosedanjih dveh kar štiri državne sekretarje. Pa naj se ozrem malce v preteklost. Že v sholastiki so vedeli, da si mora vladar prizadevati za izkoreninjenje nepotrebnih stroškov ter za to, da uvede zmerne davke. Pa naj se spomnim na včerajšnji dan. Kaj smo mi včeraj naredili? Sprejeli smo nove davke, danes pa širimo dvor. Ne vem, ali so bili že v sholastiki toliko pred nami, kakor smo zdaj mi, ampak to, kar delamo, je napak. Naj tudi omenim našega predsednika, finančnega ministra dr. Andreja Bajuka. On je imel dva državna sekretarja, pa je briljantno vodil finančno ministrstvo, rezultati so bili tudi briljantni. In tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju opozorila, da gre v tem primeru za velik odmik od dosedanje sistemske ureditve števila državnih sekretarjev. Zato po našem prepričanju tak odmik od sistemske rešitve ni potreben, saj ima vsak minister na svojem ministrstvu ustrezne strokovne kadre, ki nudijo ministru potrebno strokovno podporo pri njegovem delu. Razen tega pa je širjenje števila zaposlitev na kateremkoli področju slab zgled za državljane, ki nenehno poslušajo vladne izjave, da je za izhod iz krize potrebno varčevanje na vseh področjih. Vlada je torej tista, ki bi na tem področju morala pokazati, da varčuje, in to ne z besedami, pač pa tudi s svojim zgledom. Torej, Nova Slovenija - krščanski demokrati smo kritični tudi do rešitev, po katerih bodo morale lokalne skupnosti, pa tudi nekateri drugi proračunski uporabniki, kot so agencije in zavodi, plačevati uporabo centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema, ob tem da cena teh storitev ni znana in niti niso opredeljeni kriteriji za določitev cene. Ta rešitev pomeni prelaganje finančnih obveznosti iz enega žepa v drugega in je po našem mnenju nesmiselna in nepotrebna. To pomeni samo dodatno administrativno delo in breme za proračunske uporabnike, finančnega izplena iz tega pa državni proračun dejansko ne bo imel. Zaradi vsega navedenega poslanci Nove Slovenije - krščanskih demokratov predloga Zakona o državni upravi ne bomo podprli. Najlepša hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Zavezništvo Alenke Bratušek, zanjo gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): En lep pozdrav ministru, ki ga danes vsaj vidimo med nami, ko obravnavamo temeljni zakon, ki bo urejal, kako bo Vlada lahko delala cel mandat, kolikor ga ima na razpolago. Že ob hearingu ministra sem napovedal, da bom ob njegovih korakih lahko ocenil in videl, kako resno misli na področju informatike, in ob predlaganem zakonu je sporočil, da misli tako, kot so mislili njegovi predhodniki. Žal je interesni lobi informatike v državi premočan, da bi lahko imeli pogum ali smelost tudi v tej vladi, da kakšno stvar spremenijo. Žal ne gre drugače, izgleda. Bomo počakali na kakšno drugo vlado, ki bo imela ta pogum. Dejstvo je, da smo v Zavezništvu razočarani, ker s tem zakonom ugotavljamo, da se je Vlada odločila, da bo organizirala tudi javna naročila na način, kot je to že bilo pred letom 2002. Tisto, kar je bolj pomembno, je, da smo se že ob takratnih spremembah, ko se je spreminjalo in se je prenašalo na Ministrstvo za finance, vsi spraševali, kaj novega nam bo to prineslo. V resnici nam ni, vsi pa vemo, da je treba narediti nekaj drugega. Tudi tukaj bom čakal ministra, ali se bo končno odločil in naredil ta korak, ki ga ni imel poguma narediti noben minister za finance pred tem, to pa je, da, prvič, najbolj spreminjan zakon v državi, Zakon o javnih naročilih, spremeni - ne da naredi navadno novelo, ampak da naredi popolnoma nov zakon, ga skrajša, ga očisti vsega balasta, vseh nemogočih varovalk, ki so cokle in blokada tako gospodarstvu kot državi za pridobivanje evropskih sredstev. Če bo vsaj ta napredek narejen, bomo v Zavezništvu zadovoljni. Tukaj so tudi nepremičnine. S temi nepremičninami v državi prekladamo in ugotavljamo, kaj vse bi lahko naredili. Pretekli dve vladi bi morali ustanoviti sklad, vendar ga nista, ker sta vedeli, da s temi nepremičninami država ne bo mogla nikoli upravljati tako dobro, kot bi to lahko počel tisti, ki je za to usposobljen, to zna, in ne nazadnje, da bi država tudi imela skupno strategijo, kaj s temi nepremičninami početi. Nekaj podobnega kot je danes SDH, ki ima jasno nalogo, res pa je, da še nima strategije, ki pa čaka tudi to vlado za to dejanje. Na koncu se bom dotaknil samo še državnih sekretarjev. Državni sekretarji - v končni fazi je nam čisto vseeno, kaj si Vlada naredi, če hoče imeti dva, štiri, zaradi mene tudi deset državnih sekretarjev. To ni toliko pomembno, bolj je to, kakšno funkcijo je tem državnim sekretarjem dala. To je bolj pomembno. Namreč, pred tem smo z zakonom poskušali urediti, to je bilo leta 2002, da smo strokovne državne sekretarje spremenili v politične državne sek retarje, in zato je bilo jasno, da več kot dveh ne potrebuješ. Primerljivo v ostalih državah so to naredili na drugačen način, tako, da so dali tako imenovane podsekretarje, ki pa so pokrivali stroko, državnega sekretarja pa si lahko zaradi politične funkcije kadarkoli zamenjal. Zdaj pa je na predlog Ministrstva za finance oziroma ministra za finance, seveda se potem zelo hitro porodi ideja še drugim - saj veste, ko eden začne, začnejo vsi -, to pa je, da bi imeli več sekretarjev. Torej, spreminjamo logiko nazaj v leto 2002, da bomo zopet dobili strokovne državne sekretarje. Bojim pa se, da v naši državi strokovne funkcije vedno doživijo politični polom. Zakona o državni upravi seveda ne bomo podprli. To je zakon, ki je nadgradnja zakona o vladi, in prav je, da si ga sami tudi podprete in vam želim veliko sreče. Upam pa, da ne bomo ugotavljali, da je bil to napačen korak. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Ker so amandmaji Poslanske skupine Sds k 11., 12. in 20. členu vsebinsko povezani, dajem v razpravo 11., 12. in 20. člen ter amandmaje Poslanske skupine SDS k tem členom. Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Besedo ima mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani minister, kolegi in kolegice! V Slovenski demokratski stranki smo proti temu, da se politični establišment na Ministrstvu za finance širi. Predlog je, da se poveča število državnih sekretarjev z dveh državnih sekretarjev na štiri. Na Ministrstvu za finance je bilo do pred kratkim pet direktoratov in dva državna sekretarja. Danes bomo imeli štiri državne sekretarje za pet direktoratov, edino če niso naredili vmes še enega direktorata več, to je direktorat za finančni sistem. Narava dela na Ministrstvu za finance, ki ga poznam, narekuje, da je za vodenje Ministrstva za finance popolnoma dovolj, da ima minister dva državna sekretarja, ima direktorje direktoratov. Ministrstvo za finance ni dobilo nobenih novih nalog, da bi zato imeli štiri državne sekretarje. V bistvu bo vsak državni sekretar dejansko pokrival en direktorat. Ostane Direktorat za javno računovodstvo, ta pa ne bo imel svojega državnega sekretarja oziroma bo ta direktorat nekomu pripadal, nekemu državnemu sekretarju. Pravzaprav ta direktorat niti ne potrebuje državnega sekretarja, ker dela običajna dela. Zaradi tega je ta predlog Vlade škodljiv, nepotreben in povečuje javno upravo, povečuje denar za javno upravo. Zaradi tega smo včeraj opravili razpravo o novih davkih. Danes bo verjetno koalicija glasovala o teh novih davkih oziroma povečanju teh davkov, in ne vem, kam bo dejansko to prišlo. V preteklosti, ko je bil minister Mramor že enkrat minister, je ravno tako imel številne državne sekretarje. Ali so bile takrat to politične funkcije ali ne, niti ni tako pomembno. Bili so državni sekretarji, in takrat ni naredil nič presenetljivo dobrega, da bi upravičil te številne državne sekretarje. Takrat je spremenil davčno zakonodajo, s čimer je obdavčil parkirišča in mobitele, uvedel ogromno neke dodatne administracije, uvedel dodatno birokratizacijo davčnega sistema, zato ker je imel že davčni sistem svojega državnega sekretarja. Tudi na proračunu ni naredil nič posebnega, ker je imel svojega državnega sekretarja za proračun. Tudi na premoženju, javnih naročilih. Po drugi strani ima Ministrstvo za finance del nalog tudi takšnih, da se nanašajo na javna naročila, ki bodo zdaj prešla na Ministrstvo za javno upravo, mi pa uvajamo še dva državna sekretarja, seveda z dvema sekretarkama, z dvema tajnicama, skratka vsem, kar državnemu sekretarju pripada. Zakaj? Tukaj je dejansko vprašanje, zakaj. Zaradi tega, ker nekdo želi tako narediti, ampak to želi narediti na račun davkoplačevalcev, na račun višjih davkov in na račun večje administracije. Vse mednarodne obveznosti, ki jih ima minister za finance, vse obveznosti, ki jih ima v Sloveniji - da ob torkih hodi na Odbor za gospodarstvo, odbor za splošne zadeve, na eno sejo ob desetih, na drugo ob dvanajstih, da hodi ob četrtkih ob desetih na sejo Vlade, da hodi na Ecofin in tako naprej - lahko pokrije z dvema državnima sekretarjema. Eden od njiju ima vsekakor še čas, da hodi na različne prireditve, da hodi na Gospodarsko zbornico, da se pogovarja s sindikati in tako naprej, in da vodi delo v direktoratih, kjer ima direktorje direktoratov, direktorji direktoratov imajo šefe sektorjev, šefi sektorjev imajo šefe oddelkov in tako naprej. Tako imamo na Ministrstvu za finance, mislim da, zaposlenih - v ožjem delu Ministrstva za finance brez finančne uprave in tako naprej -300, 400 ljudi, ki to lahko tekoče opravljajo. Jaz ne rečem, da so dela tukaj enaka kot na drugih ministrstvih in da je zaposlenost - tukaj ne govorim o primerjavi z zaposlenostjo in tako naprej, ampak to je popolnoma dovolj. Spoštovani minister, jaz nisem slišal neke vsebinske obrazložitve, zakaj povečujemo število funkcionarjev na Ministrstvu za finance. Neke logične obrazložitve ni. Lahko vam povem, da sem služboval na Ministrstvu za finance kot državni sekretar in da poznam tehnologijo dela v vladi. In vam zagotavljam, da je to dovolj, če je minister za finance dovolj organizacijsko sposoben za to, da vodi dva državna sekretarja. Ne potrebuje štirih. Toliko ima vsebinskih direktoratov. Zaradi tega smo mi odločno proti temu, ker ima to takšne in drugačne posledice. In ne samo to, državni sekretarji morajo priti z odločitvami in strokovno se morajo uskladiti p rej direktorji direktoratov, oni pa potem nosijo tudi politično odgovornost, konotacijo in tako naprej. Jaz ne vem, kam bo ta vlada prišla, če boste tako delali. Večje število državnih sekretarjev, večja administracija, večja zaposlenost javnega sektorja in tako naprej, na drugi strani pa, minister, vi nimate podpisanega socialnega sporazuma, ker so vam partnerji, to so predstavniki delodajalcev, odpovedali, ker ne morejo več, ker ne morejo več financirati vseh teh državnih sekretarjev, ker kmalu ne bodo mogli financirati niti ministrov, ker bo zmanjkalo denarja. Realno ga je že zmanjkalo, ampak se bo verjetno malo poslabšalo tudi tole zadolževanje, ki ga ta vlada vrši že za eno milijardo in še malo zraven. Ne morete plačevati plač tako, da najemate kredite v tujini. Poglejte, če se najema kredite od tujine, se jih naj najema za investicije, ki bodo prinesle večjo donosnost kot obrestna mera, po kateri se odplačuje te kredite. Če to dajete v plače, se to poje, potroši. Dobite sicer nekaj davka na dodano vrednost, ampak potem se zadeva zaključi. Ne morete tako poslovati. Cela Vlada ne more tako poslovati. Zaradi tega predlagamo, da Ministrstvo za finance zadrži dva državna sekretarja. Mislimo, da je to popolnoma dovolj, da bo Vlada lahko delovala učinkovito, da bo minister za finance lahko deloval učinkovito, da bo pokril vsa dela, ki jih ima s temi državnimi sekretarji, in je to popolnoma nepotrebno. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsednik, še enkrat za besedo. Resnično, ko smo pričakovali, da gre le za neko formalnost oziroma da se bo Zakon o državni upravi uskladil z zakonom o vladi, je pred nas prišel zakon po nujnem postopku in tam poleg tistih uskladitev, ki so zaradi novih ministrstev, notri vpeljete štiri državne sekretarje na Ministrstvu za finance in tri zelo vsebinske sklope - javno naročanje, nepremično premoženje in centralizacija informacijsko-komunikacijskega sistema v državni upravi. Tri zelo vsebinske zadeve pod nujni postopek, gre pa za zadeve, ki se morajo rešiti do 1. 1. 2018. Tukaj se zelo mudi, na drugi strani pa vsi čakamo ta rebalans za leto 2015, čakajo ga občine, čakajo ga državni organi, lokalni organi. Vsi čakamo, Vladi se ne mudi. A za tako pomembno vsebino, kot je centralizacija informacijskega sistema, ki naj bi bila do 1. 1. 2018 narejena, se pa mudi. Jaz ne razumem te vaše politike. Se opravičujem, ampak je ne razumem. Tam, kjer naj bi se mudilo, čakate, tam, kjer se pa ne mudi, pa pod vplivom nujnosti do leta 2018 rešujete zadeve. In kar je najbolj sporno - nobene analize. Danes ni minister povedal nič, državna sekretarja, ki sta bila na matičnem delovnem telesu, nič, le tiste floskule, češ vse bo ceneje, bolj pregledno bo, bolj transparentno bo. Nobene analize, še zakon ste sami napisali. Če bi verjeli v tisto, kar govorite, bi celo v zakon napisali Zakon bo imel pozitivne finančne učinke. Potem smo sicer na srečo s strani ene od koalicijskih poslank slišali, da naj bi 20 milijonov privarčevali. Ampak kje je pa kakšna analiza, vsaj na dveh A4 listih? Tako da, minister, jaz upam, da boste danes to povedali. Mi predlagamo, da se ta zadeva glede centralizacije informacijskega sistema v državni upravi umakne iz tega formalnega Zakona o državni upravi in si morda vzamemo čas v prvi polovici leta 2015, da sprejmemo dober zakon z vsebinskimi analizami in tudi finančnimi analizami, in potem imate še vedno dovolj časa do 1. 1. 2018, da vse to tudi v okviru resornega ministrstva ali vseh ostalih ministrstev uredite. Občutek imam, da si boste pustili čas oziroma kot sem že prej povedal v stališču poslanske skupine, različni lobiji že trkajo na vrata, pa bom potem prebral enega izmed mnogih pisem, ki smo jih v teh dneh dobili v poslansko skupino. Najprej še nekaj glede 11., 12. in 20. člena, za katere predlagamo, da se črtajo. Skratka, do 1. 1. 2018, to je prehodna določba - mislimo, da je ta določba popolnoma neprimerna za ta zakon. Poglejmo si pa, na primer, 12. člen. Govori o upravljanju informacijsko-komunikacijskega sistema državne uprave. Piše: Določba prejšnjega odstavka ne velja za informacijsko-komunikacijske sisteme, namenjene področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, obveščevalno-varnostne dejavnosti, zunanjih zadev, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravljanja plačilnega prometa za proračunske uporabnike. Skratka, nek centralni sistem, pa mislim, da sem naštel osem posebnosti. Pa verjetno boste do 1. 1. 2018 ugotovili, da rabimo vsaj še tri ali pa štiri različne informacijske sisteme za različne službe znotraj državne uprave. Skratka, centralizacija z ogromno posebnostmi. Naprej. Razvoj upravljanja z informacijsko-komunikacijskimi sistemi državne uprave in upravljanje njihovih proračunskih virov usmerja svet za razvoj informatike, ki ga imenuje vlada. Juhuhu, še en svet! Spet bo nekdo rekel Ah, saj to ne bo nihče plačan, to bodo malo delali od 15. do 16. ure, dvakrat na mesec se bodo dobili. Ampak meni se zdi, da gre bolj v tem smislu, da naj narod strada, le da se vladni uslužbenci zabavajo po službi in urejajo vse tisto, kar v bistvu sploh ni v njihovi pristojnosti. Naslednje. Vlada določi podatkovne in tehnološke standarde, smernice za skupne informacijske rešitve in skupno varnostno politiko. Prostor za lobije je odprt. Če že niso vrata odprta s tem členom, vlada določi podatkovne, tehnološke standarde in smernice. Bom podal konkreten primer, ki smo ga dobili v poslansko skupino. Saj veste, sto uradnikov, ki so med 9. in 15. uro zaposleni na ministrstvu, potem pa, ali imajo kakšen espe ali pa ima njihov družinski prijatelj ali ne vem kdo neko podjetje, ki pa bi lahko svetovalo ministrstvu, kaj je najbolj spodobno, kaj je najbolj vsebinsko, kaj najmanj stane, ampak plačo bodo dobili pa pravi. Še več, tu piše: Stroške uporabe storitve centralnega sistema za državne organe krije državni proračun. In vi napišete Zakon nima finančnih posledic. Zakon je imel še negativne finančne posledice za vse ostale, kajti napisali ste Javne agencije, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in ostali uporabniki storitve plačujejo v skladu s cenikom, ki ga določi minister, pristojen za upravo. Popolnoma odprto polje, ki ga boste pod vplivom nujnosti reševali do 1. 1. 2018. Pa dovolite en dopis, ki je eden izmed krajših, ampak se mi zdi, da tudi bolj vsebinskih. Kar nekaj smo jih dobili. Jaz se ministru in še komu opravičujem, če podatki ne držijo, ampak kar smo mi preverili, naj bi podatki držali. Piše pa: "Pogajalski minister gospod Boris Koprivnikar in direktor direktorata si želita tiho in zahrbtno, brez razprave prilastiti finančna sredstva za informacijsko infrastrukturo vseh ministrstev s popravkom Zakona o državni upravi v 74.a členu." Torej, to je ta člen, ki ga mi želimo črtati. "Gre za brezglavo zapravljanje davkoplačevalskega denarja in evropskih sredstev, cca 14 milijonov, ki morajo biti porabljena do poletja 2015, za nakup opreme državnega in javnega oblaka, z drugimi besedami povedano nakup železnine, brez vnaprej dogovorjenih in sprejetih strategij oziroma potreb ostalih ministrstev, informacijskega razvoja državne in javne uprave, saj se šele ustanavlja svet za razvoj informatike - tretji odstavek 74.a člena. Poleg tega pa je treba opozoriti še na dejstvo, da minister govori o racionalizaciji in zmanjševanju sredstev za informatiko brez kakršnihkoli izračunov in opravljenih analiz. Žal še vedno slepo zaupa direktorju direktorata, ki je pod vplivom določenih posameznikov podjetnikov." O tem sem tudi prej govoril, pa verjetno tale podjetnik ni prvi in edini lobist, ki stoji pred vrati. "Eden največjih je direktor podjetja ..." - ga ne bom omenjal, ampak se bo verjetno prepoznal - "... ki se je od leta 2008 začel dogovarjati za posel pilotnega projekta Government connect z direktorjem direktorata na Ministrstvu za obrambo in ga seveda tudi dobil. V letošnjem letu je dobil tudi posel na davčni upravi, sedaj pa se pripravlja še na preostala ministrstva preko Ministrstva za javno upravo. Gre za aplikacijo Government connect, ki deluje v oblaku, vendar ne dosega niti 25 % funkcionalnosti sedanje aplikacije Lotus Notes SPIS 4 oziroma SPIS 1.45, vendar to ni pomembno, saj je treba na vsak način, ne glede na smiselnost, racionalnost in ceno, zamenjati Lotus Notes platformo z Microsoft platformo. Torej, v državno in javno upravo bo direktor direktorata pripeljal Microsoft Exchange in podjetje, tukaj navedeno, ne glede na strošek, ki ga bomo plačali. Vzporedno bo treba najmanj še dve leti plačevati tudi vzdrževanje sedanje platforme in aplikacij. Sprašujemo se, kje je potem ta racionalizacija in prihranek denarja, o katerem se govori. Za zaključek pa še bistvena razlika v plačevanju stroška aplikacije Government connect, ki ne bo od države, temveč se bo plačevala za uporabnino, tako imenovano licenčnino, kar posledično lahko pomeni, da če prenehamo plačevati, tudi ne moremo več uporabljati navedene aplikacije. Upamo, da je vsem jasno, kaj to pomeni za državo in javno upravo. Trenutna aplikacija pa je bila plačana in je od države. V upanju, da se kaj spremeni, nekateri podpisani." Skratka, nujno je nekaj narediti do 1. 1. 2018 na tem področju, kjer po našem mnenju nekdo stoji pred vrati, imamo pa ogromno drugih problemov, ki jih moramo rešiti do 31. 12. 2014, pa vsi čakamo rebalans proračuna, ogromno zakonov je, ogromno sklepov matičnih delovnih teles, ki imajo datum, da morajo biti posamezne zadeve znotraj Vlade in ministrstev narejene do 31. 12. 2014, tam pa nič. A tako pomembno temo, kot je centralni informacijski sistem državne uprave, je treba pa na vrat na nos sprejeti, s čim manj rompompoma v Državnem zboru, da se potem lahko vrata takšnemu ali drugačnemu lobističnemu lobiju še malo bolj odprejo. Mi temu nasprotujemo, zato tudi predlagamo te amandmaje, da se ti členi glede teh zadev tokrat črtajo. Saj pravim, nismo pa proti temu, da se v naslednji obravnavi zakonodaje tudi ta tema odpre, ker se strinjamo, da je tudi na tem področju treba nekaj narediti, ampak ne na vrat ne na nos. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima minister za javno upravo gospod Boris Koprivnikar. BORIS KOPRIVNIKAR: Hvala, predsedujoči. Glede na to, kaj je bilo povedano v obrazložitvah glasov, mislim, da je prav, da pojasnim določene zadeve, sploh s področja informatike, kjer so bile določene obtožbe kar direktne. Prvič, Zakon o državni upravi ne ureja vsebine teh področjih, o katerih govorimo in so izpostavljene, se pravi javnega naročanja, informatike in nepremičnin, ampak določa pristojnosti ministrstva, ki je zadolženo za urejanje tega področja. Torej, glavnina razprave, ki gre v urejanje posameznih vsebinskih področij, bo sledila kasneje, ko se bomo v posameznih sistemskih zakonih in s čisto konkretnimi projekti opredeljevali do tega, kakšne rešitve bomo dejansko uporabili. Zakon o državni upravi določa pristojnosti. Že samo usklajevanje tega zakona in teh pristojnosti bo trajalo kar nekaj časa. Zaradi tega smo tudi do roka, ki je predviden, zakon predlagali v parlament. Hkrati pa opozorila na podzakonske akte, ki jih bo treba še pripraviti - na to se lahko odzovem z odgovorom, da so ti podzakonski akti praktično že pripravljeni, ker je bil ključ v tem, da se razdelijo področja in določijo odgovornosti. Mogoče samo na kratko komentar glede stroškov, ki naj bi jih te spremembe povzročile državnemu proračunu. Osnutek je znan, povečanje stroškov se ne predvideva, in tudi z vidika državnih sekretarjev, o katerih je bilo veliko govora z vidika Ministrstva za finance, je mogoče najbolj enostavno pojasnilo to, da se s tem zmanjšuje število državnih sekretarjev v kabinetu predsednika Vlade, ki so že sedaj delali praviloma na finančnem področju, in povečuje število državnih sekretarjev na Ministrstvu za finance, tako da praktično niti ni po številu zaposlenih nobenih sprememb. Prav tako pa se to tudi ne odraža v kadrovskih načrtih in to ne pomeni iskanja novih ljudi, ampak določanje pristojnosti tistih, ki dejansko te naloge že opravljajo. Glede javnega naročanja mogoče samo eno kratko pojasnilo. Javno naročanje je že danes samostojni direktorat, sicer pod Ministrstvom za finance. Ocenili smo, da bo lahko delovalo bolj učinkovito, če bo tudi preneseno pod Ministrstvo za javno upravo kot horizontalno, ker je tudi povezano z informacijsko tehnologijo, stvarnim premoženjem, gradnjami. Tako bomo lažje funkcionirali. Vsebinske spremembe, ki bodo v javnem naročanju izvedene v prihodnosti, se pa nanašajo točno na tisto, na kar je bilo že opozorjeno, na bolj pregledno, transparentno javno naročanje, ki je sedaj izjemno razdrobljeno. Veliko javnih naročil nam praktično odide, kot temu rečemo, pod radarjem, ker se ne oddajo po odprtih postopkih, ampak po manjših razdrobljenih postopkih. Nujno je, seveda, se tudi strinjam, pomembno izboljšati zakonodajo na področju javnega naročanja - tukaj so načrti že popolnoma konkretni -, predvsem pa uvesti nove sisteme, ki pomenijo elektronsko javno naročanje. Dobre izkušnje in testne projekte imamo že z obratnimi dražbami, ki so pripravljene in se lahko začnejo izvajati praktično z začetkom naslednjega leta. In tudi drug princip naročanja, ki ga priporočajo tudi evropske organizacije s tega področja, in sicer da se naročilo ovrednoti za ceno celotnega trajanja določenega naročila, ne pa za ceno ob času oddaje naročila. Kar se tiče nepremičnin, upravljanja s stvarnim premoženjem, mogoče samo pojasnilo, da gre prav tako za določanje pristojnosti, seveda pa je zakonodaja s področja urejanja stvarnega premoženja zakonodaja, ki jo je treba tudi v nadaljevanju prilagoditi. Nujno pa je, da se pregled nad temi nepremičninami centralizira, ob tistih izjemah, ki so v zakonu tudi upravičeno navedene, to pa zaradi tega, da ne bi država, vlada posegala v določena področja, ki so posebej povezana zaradi varnosti, podobno kot tudi na informacijskih sistemih. Mogoče samo za področje nepremičnin. Zelo natančne analize, ki smo jih že pripravili in bodo predmet nadaljevanja v prihodnje, ko se bomo pogovarjali o vsebinskih rešitvah teh področij -sedaj se pogovarjamo o dodelitvi, kdo je pristojen -, kažejo, da imamo, recimo samo en zanimiv podatek, pri najemih in upravljanjih z nepremičninami državnih organov in organov v sestavi izjemno velike razlike, da gredo cene najema na eno delovno mesto primerljivo po vsebini od 200 do tisoč 200 evrov na delovno mesto. To kaže, da velika razdrobljenost tega upravljanja absolutno ne prinaša tudi tega, da vsi tisti, ki s tem premoženjem upravljajo, upravljajo racionalno. Razlike so ogromne. Že pregled tega stanja je pokazal, da so razlike ogromne, da so tukaj tudi zelo velike možnosti prihranka, na določenih delih upravljanja s stvarnim premoženjem pa podatki celo kažejo na nečednosti oziroma namerno povečevanje stroškov, ki zdaj ni bilo kontrolirano. Pričakujemo pa, da bo s centralizacijo ta kontrola bistveno boljša. Če mi dovolite še nekaj odzivov na zadnje področje informatike, kjer tudi iz teh razprav, ki so danes tukaj, sklepamo na eno kontradiktorno dejstvo. Vsi se nekako strinjamo, da je na področju informatike treba nekaj spremeniti, in ko predlagamo spremembe, jim vsi odločno nasprotujemo. Dejstvo je, da se na področju informatike dogaja veliko neracionalnosti, veliko slabih organizacijskih pristopov, da se zadnja leta področje informatike, lahko rečemo, postopno razgrajuje na parcialne informacijske sisteme, ki se zapirajo v zaključene organe v sestavi, celo posamezne organizacije, da paralelno gradimo za isti namen programske, strojne in podatkovne rešitve, ki so med sabo nezdružljive, da nam ista informacijska podjetja za isti namen v isti državi prodajajo večkrat isto rešitev, včasih celo za različno ceno - cela vrsta teh nečednosti. In ko opozarjate na lobistične stike, se moram tukaj popolnoma strinjati z vami. Tudi to pismo, ki ste ga prebrali, mi je znano. Še več, nanj smo se že celo javno odzvali, ker smo ga dobili tudi s strani medijev in smo podrobno obrazložili vse te obtožbe. Sam pa tudi opažam to, da smo s preglednostjo, centralizacijo informatike dregnili v neko gnezdo, ki je vzbudilo zelo, zelo veliko nasprotovanj. Sam osebno se od prvega dne, ko sem razlagal svoje področje delovanja, in to bom konsistentno nadaljeval tudi v prihodnje, zavzemam za konsolidacijo informacijskih virov, za preglednost, in praktično od prvega dne se tudi že soočam z raznoraznimi pritiski, ki temu nasprotujejo. Danes imamo stanje, da imamo na področju informatike veliko, če želite, vrtičkov, ki jih relativno učinkovito obvladujejo posamezna podjetja in lobiji. Združevanje teh vrtičkov bi pomenilo zmanjšanje vpliva. Predvsem je pa pomembno združevanje informatikov in tudi členi, ki ste jih navedli - določitev standarda, svet za informatiko, ki je strateški posvetovalni organ, ki predstavlja vse resorje, ki so uporabniki te informatike. Ravno te transparentne metode in ravno ti transparentni pristopi k reševanju informatike bodo omogočili to, da bodo standardi moderni, odprti, taki, na katerih se lahko ponudi veliko konkurenčnih podjetij. Sedanji standardi, ki jih uporabljamo, so pa pogosto zelo zaprti, namenjeni samo posameznim podjetjem, ki te tehnologije obvladajo, in celo znotraj iste državne informatike se ti standardi uporabljajo v različnih organih tudi zelo različno. Menimo, da je nujnost, da se informacijski sistemi začnejo končno posodabljati, da se začnejo tu investicije. Tudi omemba državnega računalniškega oblaka, ki temelji na analizi iz let 2013 in 2014 - na teh analizah tudi gradimo. Zelo podrobno so narejene, zelo podrobno imamo pregledane vse številke porabe, združevanja in tako naprej. In o teh analizah se bomo seveda lahko pogovarjali takrat, ko se bomo pogovarjali o vsebinskih rešitvah. Danes pa se pri Zakonu o državni upravi pogovarjamo o tem, kdo je pristojen za to, da prevzame to odgovornost. Ta odgovornost je naložena Ministrstvu za javno upravo in jaz jo tudi kot minister v celoti prevzemam. Te analize pa kažejo, da imamo tu vrsto neracionalnosti, izredno slabo izrabo resursov, predvsem pa se srečujemo z vprašanjem tako imenovanega vendor lock-in, zato moramo pri informatiki uporabiti temeljni princip, ki ga vedno zagovarjam, in sicer da se podatke loči in obravnava posebej, da se posebej obravnava strojno in komunikacijsko opremo, da se posebej naroča programske rešitve, kadar so te potrebne, in zadnje, pa mogoče najbolj pomembno, da se posebej opredeli varnostne pristope k informatiki. Varnosti se ne rešuje s tem, da vsak organ svoj strežnik zaklene v svojo klet, ampak se rešuje s tem, da se transparentno, centralno odloči in spremlja, kdo, kje in kdaj ima dostop do katerega podatka. To je moderen pristop k informatiki, ki pa mora temeljiti na odprtih tehnologijah, in na tak način je tudi naša zasnova postavljena. Mogoče še glede plačevanja, ker so bile kar določene hude besede, kako povečujemo stroške. V ničemer se ne spreminja plačevanje stroškov za državno informatiko od tega, kot je to urejeno že danes; popolnoma enako ostaja. Še več, naredili smo še eno dodatno izjemo, in sicer da centri za socialno delo že na nivoju tega zakona niso zavezani k plačevanju informacijske infrastrukture, kar danes so, čeprav to obveznost zaradi finančnih težav izpolnjujejo precej slabo. Glede na to, da večino svojih nalog opravijo zelo primerljivo z drugimi nalogami, ki so predmet državne uprave, smo tudi smatrali, da je korektno, da ne plačujejo teh informacijskih sistemov oziroma uporabe teh sistemov. Toliko na kratko za prvi odziv. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Besedo ima gospod Igor Zorčič. IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani kolegi! Po današnji predstavitvi zakona in poročila, pa tudi po sedanjem popolnem in temeljitem odgovoru ministra, ne dvomim v ta zakon. Osebno ga bom podprl, verjamem, da ga bo tudi celotna naša poslanska skupina. Se pa moram na tem mestu nekako obregniti ob vse očitke, predvsem s strani kolegov iz vrst SDS. Spoštovani kolegi, vi ste že bili v vladi. Delo oziroma izkušnje na Ministrstvu za finance opisujete kot delo, ki zahteva enega, največ enega sekretarja, verjetno še tega ne, ampak te vaše izkušnje so nas pripeljale tja, kjer smo. Situacija, ki jo vsi prepoznavate kot kritično, verjetno ne odgovarja več tistim časom, ko se je verjetno delalo z levo roko. Tako da jaz povsem zaupam tem načrtom ministrstva in Vlade, da je situacija tako kritična, da zahteva štiri sekretarje. Kakšna je odgovornost za to delo, se bo izkazalo na koncu mandata. Ampak v tem trenutku res ne moremo reči, da tam ni dela, da minister lahko samo čez teden obiskuje odbore, na koncu tedna ima sejo Vlade, skratka nobenega dela. Moje informacije so takšne, da minister za finance dela približno 16 do 18 ur na dan, hodi domov samo spat, in v tej luči je več kot na mestu, da se okrepi s sposobnimi kadri, ki jih bo sam izbral. Danes smo slišali tudi neke povsem neutemeljene, da ne uporabim še kakšnega hujšega izraza, očitke o nekih lažeh, da se laže državljanom, da nam ni mar za državljane, da jih nategujemo in podobno. To je en primitiven diskurz. Mi ne nazadnje smo ti državljani, ki smo bili pred nekaj meseci izvoljeni v ta državni zbor, in politika, ki jo danes sprejemamo v obliki zakonov, je ta, za katero menimo, da bo zadeve spravila iz tega brezna. Torej, očitki, ki jih slišimo s strani SDS, so popolnoma deplasirani, populistični, medtem ko smo vsebinsko lahko slišali več kot popolne odgovore in obrazložitve, ki so podlaga spremembam. V prejšnji razpravi smo lahko slišali, da naj bi bila ta sprememba zakonodaje namenjena nekim stotim uradnikom na ministrstvih, ki imajo nekakšne espeje ali pa jih imajo njihovi sorodniki. Tudi če bi bilo temu tako, so to verjetno uradniki prejšnjih političnih garnitur, ki so vladale v Sloveniji, tako da tega očitka niti ne morem razumeti. Kot sem že povedal, sem prepričan, da je ta zakon več kot dober. Kakšni bodo rezultati, bomo pa lahko ocenili šele po, recimo, enem ali dveh letih. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa ... Proceduralno? Replika, mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Poglejte, gospod Zorčič. Prvič, vi govorite neresnice. Nihče ni rekel, da rabi Ministrstvo za finance samo enega državnega sekretarja. Govorili smo o dveh državnih sekretarjih. Nihče ni delal z levo roko na Ministrstvu za finance. To je prvo. To kažejo tudi rezultati o takratni fiskalni situaciji. In tretje, če je danes situacija tako kritična, kot ste rekli, potem naj pride sem Vlada in pove, da je situacija v državi kritična, da bomo vedeli, za kaj gre. Morda vi veste nekaj več kot mi. Morda vi veste nekaj več kot mi, če je tako kritična, da rabi minister za finance štiri državne sekretarje. To so vaše besede, da je situacija kritična. Prosim, skličite izredno sejo, in situacija je kritična, če delate ta kritični položaj. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospa Janja Sluga. JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala za besedo. Jaz bi rekla samo nekaj stvari. Celotno sejo že poslušamo neke očitke, pa tudi po odborih smo jih že. Za vsak predlog, vsako spremembo, ki jo želimo uvesti, nam vseskozi očitate Saj to pa ne bo nič pripomoglo k situaciji, nič ne bo pozitivnih učinkov, nič ne bo sprememb. Hkrati pa se v razpravah vsi skupaj strinjamo, da so te spremembe potrebne, ne pustite pa, da bi jih naredili. Veste, mi smo prišli v ta državni zbor zato, ker se nam je zdelo, da je treba nekaj začeti delati drugače. In vseskozi nam tudi očitate, da smo mi novi, vi ste pa tukaj že dolgo - ja, se strinjam, in vi ste pripeljali Slovenijo do te situacije, v kateri je zdaj, ne mi. Zato je treba nekaj spremeniti, in dovolite nam, da spremenimo to, kar se nam zdi, da je treba. Jaz mislim, da je bila obrazložitev ministra več kot strokovna, več kot utemeljena, in mislim, da mu je treba dopustiti, da naredi tisto, kar misli, da je prav, in za kar misli, da bodo pozitivni učinki. Glede tega, zakaj je zakon treba sprejeti po nujnem postopku - zato, ker bo potekel 90-dnevni rok, ki smo ga skupaj potrdili, ko smo sprejeli zakon o vladi. In ga je treba! Jaz sem v svoji razpravi poudarila, da se prvi pozitivni finančni učinki pričakujejo že v letu 2016 in ne v letu 2018, kot se zdaj očita. Samo toliko. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): Jaz sem že enkrat razlagal tukaj, da če hočeš biti kuhar in delati v kuhinji, kjer je vroče, moraš vedeti, da moraš tudi prenesti vročino, ker drugače kuhar ne moreš biti in v vročini se ne da delati. Jaz še nisem videl kuharja, ki dela v ledeni kuhinji, to ne gre. Tako da se boste morali počasi navaditi. Ampak tisto, kar je bolj pomembno od tega, pa je, da ta argument, ki sem ga zdaj na koncu slišal, da gre po nujnem postopku zato, ker drugače se bo rok iztekel -predlagam vam, da tega ne ponavljate več. 90 dni je bilo dovolj časa. Ponavadi Vlada pride že v roku enega meseca takoj s tem zakonom ven in reši vse probleme. Tako da to ni najboljši odgovor, je pa zagotovo drugo vprašanje, ki pa je namenjeno ministru. Glejte, jaz sem prišel z argumenti ven, zakaj državni sekretarji, bodisi politični bodisi strokovni. Jaz verjamem, da minister za finance hoče imeti strokovnjake, ki mu bodo opravili levji delež na štirih različnih področjih. Ne nazadnje je naš strankarski kolega eden od tistih, ki bo k vam prišel za državnega sekretarja na MF, pa bom kljub temu rekel: boljše bi bilo, če bi ga pustili v kabinetu pri predsedniku, ker predsednik, veste, ima to varovalko, predsednik Vlade govorim, da ima lahko državnih sekretarjev zelo veliko, točno iz teh razlogov. Saj če boste pogledali, kateri državni sekretarji v vseh vladah, ne samo v tej, da se razumemo, so sedeli v kabinetu predsednika države, smo se včasih spraševali, kaj delajo tisti državni sekretarji v tisti vladi, v katerikoli vladi seveda. Tam je bilo kakšno takšno politično mesto. Je pa res, da je minister rekel, da bomo za to na Ministrstvu za finance dali tretjega državnega sekretarja. Kdo pa je četrti? Ali potem četrtega ne bo, ali kako? Zakaj pa imamo potem štiri državne sekretarje v zakonu? Jaz mislim, da bo, in to zelo jasno, ker minister ve, kaj hoče imeti. Vi morate še proračun pokriti, kajne. Predvsem pa je nekaj drugega: če hočete začeti delati drugače, tako kot pravite, morate to tudi argumentirati, in iz Zakona o državni upravi ni argumentacije, da bo nekaj drugače, ker je vse to, kar navajate v tem zakonu, že bilo. Jaz sem vam na odboru povedal zelo plastično in zelo natančno, da so vse te spremembe več ali manj že bile - že videno, sprakticirano in ugotovljeno, da je bilo slabo. To je ključen problem in to je ključen očitek z naše strani, da uvajate določene korake, ki niso v redu. Grem čisto konkretno na sam primer, na to, o čemer želim govoriti. Vi v zakonu govorite o tem, da boste uvedli pri informatiki določeno konsolidacijo informatike v procesu, in hočete preskočiti dva koraka in v treh letih narediti vse tisto, kar ste predlagali. Žal ne bo šlo. Vi sami veste, da lahko tisti, ki skače čez ovire in ne gre po vrsti in po fazah, na koncu naredi največ napak. Jaz do danes nisem slišal od ministra, da bo zamenjal glavne sesalce v državni upravi iz področja IT podjetij. Eni in isti, še enkrat, minister, ponavljam, eni in isti že 20 let sesajo to državo, in eni in isti delajo v vsaki vladi programsko shemo, kaj ima za delati in kaj ne. In še več, določa celo dinamiko, kdaj se bo kakšna stvar zgodila. In še več, trdim, da so celo ljudje eni in isti, tudi pri vas, minister, ki so že prej to delali in še pred tem to delali in tako naprej. Zato smo prišli z argumentom, zakaj je zelo dobro, če bi se vrnilo nazaj v situacijo, da gre v vladno službo, zato da bomo zmanjšali sistem korupcije, ker mislim, da predsedniku Vlade ministri ne bodo mogli več na ta način odvzeti tistih korakov oziroma bi se bistveno zmanjšali. Saj korupcije nikoli ne bomo izkoreninili. Tisti, ki to idealizira, je nor. Ampak zmanjšali bi jo pa zagotovo. Dokler se pa to svaljka po vrtičkih po posameznih mi nistrstvih, nismo naredili pa nič. Mi smo sedaj z enega ministrstva prestavili na drugo ministrstvo, ostalo bo pa vse isto, še ljudje so isti. Še enkrat, minister, zadnjič vas ni bilo na odboru, pa vam bom sedaj povedal: pokličite gospoda Viranta, bivšega ministra, in mu čestitajte, ker vam je zaposlil v ministrstvu cel svoj kabinet oziroma vse zaposlence. Kar je še bolj grozno, oživel vam je sistem, ki ga sam nikoli ni mogel sprovesti, ker smo ga vsi pravočasno zaustavili. Ideja je bila krasna, samo način, kako jo je zapeljal, je pa slab. Vi boste pa to nadaljevali in zato ne verjamem v ta projekt. Če kdo in če kaj vemo, je prav, da to tudi naglas povemo. Zaradi tega ne rabimo biti kritizirani, ker smo na nekaj opozorili. Minister, vse, kar boste danes povedali, vse, kar boste danes naredili - saj zakon bo sprejet, saj boste imeli možnost to speljati -, se vam bo kot kanon vrnilo čez dve leti, ko boste morali na tem istem mestu sedeti in razložiti, zakaj se ni zgodilo vse to, kar pravite, da se bo. Jaz bom počakal. Boste vi? Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, dragi kolegice in kolegi! To, kar je kolega Jani sedaj v zadnjem delu govoril, je res. Očitno kolega veliko ve in pod to se podpišem, zato ne bom ponavljal, ker želim biti kar se časa tiče racionalen. Gospod minister, saj mi vam pravzaprav želimo pomagati. Tukaj v tej dvorani imamo vsi isti cilj -iskreno govorim. Mi potrebujemo integralni informacijski sistem, in če govorimo o državi, potem potegnemo vzporednico; vzporedno z državo je vlada. Vlada upravlja z državo. Če govorimo o državni e-upravi, je tukaj spet vzporednica vlada. Zato mi mislimo, da bi bilo bolje, da bi za ta državni informacijski sistem, če ga lahko tako imenujem, skrbela vlada. Razloge je povedal kolega Jani. Če bi mi dejansko izvajali strategijo e-uprave, ki jo je naša vlada leta 2006 - takrat je Nova Slovenija bila v vladi -sprejela, če bi to potem razvijala, nadgrajevala, optimirala in tako naprej, bi do današnjega dne prišparali 3 milijarde evrov. To se težko izračuna, ampak to je moja ocena, če upoštevam še multiplikativne učinke. Pa se žal to ni zgodilo. Sedaj imamo spet veliko šanso. Poznamo strategijo Evropa 2020, in ena od sedmih močnih prioritet je prav Digitalna agenda za Evropo; gospod minister to dobro pozna. O tem sem tudi govoril v začetku tega tedna v Rimu na konferenci COSAC. Ampak vladni predstavniki na naših delovnih telesih na nek način potožijo poslancem, da ni pravega občutka, interesa, da bi mi vse to, kar nam Digitalna agenda za Evropo nudi, ponotranjili, udejanjili. Še enkrat povem. Ko je gospod Barroso, prejšnji predsednik Komisije, predstavljal na svojih slidih prav to Digitalno agendo za Evropo, sem naredil eno ekstrapolacijo in ugotovil, da Slovenija potrebuje za realizacijo digitalne agende do leta 2016, to je pojutrišnjem, 3 tisoč IKT inženirjev. Tega si nisem jaz izmislil, tudi drugi so delali te ekstrapolacije. In glejte, svet bo digitalen. Tistega, ki ne bo digitalen, ne bo. Svet bo pa tudi odprt. Vi ste omenjali odprtokodne rešitve. Odprtokodne rešitve smo mi tudi zapisali v našo strategijo, in glejte, konec januarja 2011 je Ministrstvo za javno upravo izdalo dokument z naslovom Študija uvajanja odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, v katerem je zapisan ambiciozen načrt, po katerem bo naša javna uprava do leta 2015 v delovnih postajah prešla na odprto kodo in tako naprej. Kdo je delal to študijo? Če pogledamo, kdo so avtorji, lahko rečemo, da je izdelek zelo resen. Nimam zdaj dovolj časa, da bi podrobnosti o tem predstavljal, ampak bilo je natančno določeno, da bosta na vse delovne postaje v državni upravi inštalirana Open Office in Firefox, pa se to ni zgodilo. In zdaj grem tako kot kolega Jani tudi jaz k ministru Virantu. 22. februar 2014, Virant se želi znebiti dvornih IT-dobaviteljev. To je naslov, ki se dobro sliši, ko pa bereš vsebino, pa vidiš, da temu ni tako. In samo zadnji odstavek: Brezplačna programska oprema ni bila uvedena - pod Virantom. "Na ministrstvu so sicer že pred časom razmišljali tudi o uvedbi odprtokodnih informacijskih rešitev, in leta 2011 je bila izvedena tudi študija ..." - o kateri sem prej govoril - "... uvajanja odprtokodne programske opreme, ki je podprla uvajanje tovrstnih rešitev. Trenutno tako posebnih načrtov za uporabo odprte kode v javni upravi ni, a poskušajo brezplačne odprtokodne rešitve uporabljati, če so funkcionalno ustrezne, so pojasnili na ministrstvu." In ker do konca tega leta poteka pogodba, krovna pogodba med ministrstvom in Microsoftom za nakup programske opreme, je naveden tudi podatek, da je bilo v sklopu te pogodbe od februarja 2012 do februarja 2014 na ministrstvu, upravnih enotah in policiji za nakup programske opreme porabljenih 660 tisoč evrov. 660 tisoč evrov! Pa bi lahko tu bila številka 0 evrov. In glejte, veliko razlogov je za to, zakaj govorim o prihranku 3 milijard. Poglejmo malo v Estonijo in njihov informacijski sistem državne uprave. Ali veste, koliko v Estoniji stane popis prebivalstva? Ne boste verjeli, 10 tisoč evrov. 10 tisoč evrov - Estonci so postregli s tem podatkom - pri njih stane popis prebivalstva. Pri nas nimam ocene, nimam tega podatka, ampak mi se najbrž ne pogovarjamo o številkah, o cifrah, ki so manjše od enega milijona. Iz teh razlogov smo vsi skupaj zašli v vsebino. Res je, kot je povedal minister, govorimo o pristojnostih. Nam v Novi Sloveniji se zdi, da bi bilo boljše, da bi za informacijski sistem države, da bomo bolje razumeli, bila pristojna vlada, ne pa eno ministrstvo. Zato bomo tudi te amandmaje, predvsem amandma k 11. členu in posledično k 12. in 20., tudi podprli. Vem, da ima Vlada zdaj veliko proračunskih debat in težav, pogajanje s sindikati in tako dalje, bi pa želel, da bi enkrat vendarle prišla Vlada pred ta državni zbor in predstavila natančno arhitekturo državnega informacijskega sistema, ki ga bo seveda spremljal tudi finančni načrt. Minister, v teh 80 dneh, kar sedite na ministrskem sedežu, ste že malo prej navedli kar nekaj nepravilnosti, nekaj anomalij, ki pomenijo jemanje denarja davkoplačevalcem. Potem pa mora Vlada dvigniti davek na finančne storitve, zavarovalniške posle in tako naprej. Tukaj nam odtekajo milijoni, čeprav verjamem, da imamo v Sloveniji zelo dobre softverske hiše, ki tudi pošteno delajo z državo, če smem tako reči, ampak kot je kolega Jani povedal, nekatere pa tudi diktirajo, kdaj je treba narediti upgrade oziroma nadgradnjo neke rešitve. So pa rešitve, ki so zastonj, ki so free, ki jih downloadate in so free, zastonj so. In zakaj jih ne bi uporabljali v državni upravi, tudi poslanci? Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Najprej ima besedo mag. Lilijana Kozlovič. MAG. LILIJANA KOZLOVIČ (PS SMC): Hvala, predsedujoči, za besedo. Kot slišim, se vsi tukaj v dvorani strinjamo, da so potrebne spremembe. Zakaj po nujnem postopku? Ker gre predvsem za urejanje pristojnosti. Res se pogovarjamo o vsebini in tudi sama bi rada iz svojih neposrednih izkušenj povedala, zakaj so potrebne te spremembe. Če samo pogledamo informacijsko tehnologijo. Ravno v času, ko sem bila na Ministrstvu za javno upravo, sem bila premeščena z Ministrstva za notranje zadeve, se je ukinil Center Vlade za informatiko, in kolegica, ki je bila zadolžena za to področje, se je vrnila s kolegija in je rekla S tega ministrstva se skozi okno za pogodbe meče denar z lopatami. Pa sem se malo pošalila in sem rekla Daj mi povej, katero okno je, da se postavim spodaj. Je rekla Ne stori tega, ker te bo bolela glava. In ko sem se vrnila nazaj na lokalno raven kot predstojnica, sem ugotovila, kaj pomeni dejansko ta outsourcing. Imeli smo enotno vstopno točko, kamor si poklical, da nekaj ni v redu, da potrebuješ pomoč. Odziv na telefon je bil takoj, ampak čakal si nekaj dni, da je nekdo prišel, se je pripeljal na lokacijo, je vzel opremo in jo odpeljal. Potrdil si mu potni nalog in zaračunani so bili blazni stroški. V tistem času je bilo opreme kolikor si hotel in si lahko nekje vzel, v kotu, ker si dobil tudi opremo, ki je nisi potreboval in si jo lahko nadomestil. Kasneje, ko pa ni bilo več možnosti take nabave, si ostal brez opreme. Da ne govorim o aplikacijah, kar je že prej minister povedal. Pogodbe z zunanjimi izvajalci - vsak je pripravljal zadevo po svoje. Te aplikacije niso bile med seboj povezljive, niso bile usklajene z vsebino, in ko imaš ti linijo 10, 15, 30 zaposlenih, ki delajo izključno na teh evidencah in izključno na bazi, vidiš, kakšno birokratsko oviro to pravzaprav pomeni. Popravki velikokrat sploh niso bili možni, ko si poklical. Zakaj? Zato, ker vsak popravek terja dodatna finančna sredstva. In domači informatiki, ki smo jih imeli, so kar naenkrat postali nepomembni. V bistvu so samo skrbeli za evidenco gesel, vnašali so v varnostno shemo in nameščali novo opremo, če je prišla ali ne. Kar se tiče teh lobijev, mislim, da ima ta segment informacijske tehnologije in vseh, ki se s tem ukvarjajo, zelo podoben status, kot ga morda imajo zdravniki ali pa še kakšne druge poklicne inštitucije, in so si tudi naši informatiki na samem začetku, ker je to bilo tako zelo cenjeno, izborili uradniška delovna mesta in tudi visoke plačne razrede. Morda se nam bo v treh letih vse izvedlo, jaz pa upam in verjamem, da bo vse to, kar minister razmišlja, urejeno na način, kot je bilo urejeno v Centru Vlade za informatiko, kajti ta outsourcing, ki smo ga naredili, je dokazal, da je več slabosti kot prednosti. Kar se pa tiče upravljanja z nepremičnim premoženjem in očitkov, so ravno tako tukaj potrebne spremembe. Pred seboj imam poročilo za leto 2013, ki ga bomo še obravnavali na matičnem delovnem telesu, o upravljanju s stvarnim premoženjem države. In v zaključnih ugotovitvah pravi, da je bila zelo nizka realizacija, in se zastavlja vprašanje o vzrokih za tako nizko realizacijo. Ti vzroki so potem z zelo drobno tiskano pisavo na dveh, treh straneh navedeni. In na koncu piše, da je nujno potrebna drugačna ureditev glede tega nepremičnega premoženja. Prav tako menim, da je to nujno potrebno in da bodo učinki - ne moremo jih danes videti, vendar upam in verjamem, in za to je seveda odgovoren minister, da bodo vidni čez leto ali dve. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima minister za javno upravo gospod Boris Koprivnikar. BORIS KOPRIVNIKAR: Hvala, predsednik. Hvala poslancem za vprašanja in pomisleke. Dovolite, da se nanje na kratko odzovem. Gospod Möderndorfer, vi ste mi že na hearingu rekli Nič ne bo, nič vam ne bo uspelo. Zdaj mi ponovno govorite Nič ne bo, nič vam ne bo uspelo. Meni je nekako težko odgovarjati na nekaj, kar se bo zgodilo v prihodnosti, in se argumentirano pregovarjati o tem, kaj bo v prihodnje. Poglejmo, kaj nam je uspelo v teh 60 dneh. Kar se tiče informatike, notranjo organizacijo reorganiziramo na tak način, da bodo služba za upravljanje s podatki, služba za upravljanje s strojno opremo in komunikacijami, služba za upravljanje s programsko opremo in služba za upravljanje z varnostmi ločene, kajti to je osnova, da se lahko upremo lobističnim povezavam, s strani katerih, se z vsemi vami strinjam, imamo sedaj izredno velike pritiske. Pogoj za odvisnost od zunanjega dobavitelja je, da nekdo obvladuje dva, tri ali celo vse od naštetih resursov. Če imaš en program, ki ga lahko daš na katerikoli računalnik, če imaš en računalnik, ki ga lahko kadarkoli zamenjaš z drugim, če imaš enotno varnostno politiko, ki deluje na vseh sistemih, potem si neodvisen. Če pa imaš to vse zaprto v eno veliko črno škatlo, za katero stoji nek dobavitelj, potem si pa nemočen. V taki situaciji smo v nekaterih primerih danes, in to spremembo že delamo. Državni računalniški oblak je projekt, ki je krenil. Projekt, za katerega so z velikim angažmajem bila zagotovljena tudi evropska sredstva in ki je osnova za to, da postavimo tehnologijo, ki bo temeljila na odprtih standardih. Odprti standardi so pa pogoj za konkurenčnost. Če uporablja država odprte, splošno priznane in uporabljene standarde, potem na te standarde lahko kdorkoli ponudi konkretno rešitev. In tudi moj odgovor, zakaj je tako nujno, da vzpostavimo najprej neko odprto standardno tehnologijo, ki bo šele omogočala tudi konkurenčnost. In ne nazadnje, ta tehnologija računalniškega oblaka bo radikalno znižala stroške vzdrževanja. Mi imamo še danes večino državne informatike na ogromnih, zahtevnih tako imenovanih mainframe. Mogoče bo zanimiv podatek za vas, saj so objavljeni, da imamo strežnike, en centralni računalnik, za katerega plačujemo mesečno več kot sto tisoč evrov vzdrževanja. Seveda se s tem ne strinjam, ampak tega strežnika ne moremo ugasniti, lahko ga pa nadomestimo z drugačno opremo. In dokler ga ne bomo nadomestili, me lahko tudi tu sprašujete po zdravju, ker bomo vsak mesec plačali sto tisoč evrov najemnine - ker ga ne moremo ugasniti. In o tem vam govorim. Zato je treba odpreti te standarde in jih prilagajati. Digitalna agenda je bila omenjena. Točno o tem govori digitalna agenda - uporaba odprtih standardov, transparentnost, interoperabilnost, open data, dostopnost podatkov, izmenjava, uporaba odprte kode, ki ste jo omenjali. Že danes se v državni upravi kar precej odprtokodnih rešitev uporablja, predvsem na strežniških rešitvah. Tudi te zasnove projektov, ki jih pripravljamo, temeljijo v veliki meri na odprtih kodah, predvsem na strežnikih. Ampak odprta koda ni zastonj. Zastonj je program. Vzdrževanje programov pa tudi pri odprti kodi stane in je praviloma celo dražje od licenčnih. Recimo, Nemčija je šla v celotni državni upravi na odprtokodne rešitve tudi na delovnih postajah in se sedaj vrača, na delovnih postajah na licenčne rešitve, ostaja pa na odprtokodnih rešitvah na strežniških sistemih, kjer so se pa ti izkazali kot zelo odlični in zelo dobri. Mogoče bi se še malo dotaknil tega, ko je bil tudi minister Virant, moj cenjeni predhodnik, omenjen, in dvornih dobaviteljev. Glejte, jaz sem v zadnjih tednih opravil serijo razgovorov praktično z vsemi ključnimi dobavitelji, sedanjimi, potencialnimi, programske, strojne, sistemske in druge opreme, in še bom nadaljeval s temi razgovori. To povem tukaj javno, da ne bo kdo mislil, da zganjam kakšne logistične stike. Ampak jaz želim vedeti, kaj na trgu imamo, in želim vedeti, kako razmišljajo naši potencialni dobavitelji, in jaz se ne želim nikogar znebiti. Želim pa, da vsi tekmujejo na odprto dostopnih tehnologijah in na odprtih, jasnih razpisih. In predvsem si želim, da tekmo v teh razpisih dobijo slovenska podjetja. Ampak še enkrat ponavljam, na odprtih standardih in javno. Nikogar se pa ne želim znebiti. To ni pristop povezovanja in sodelovanja, ki ga vedno tako odločno zagovarjamo. Estonija je bila omenjena. Estonija bazira svojo informacijsko rešitev na podatkovni hrbtenici, na katero se nalepijo tako imenovane baze, za katere je jasno določeno, kdo ima pravico in ključe za dostop. Slovenija ima eno veliko srečo. Mi imamo naš sistem zelo primerljiv z estonskim, ker imamo HKOM hrbtenico in nas čaka samo naslednji korak. Zakaj tako poudarjam podatkovne pristope? Da določimo, katere podatkovne baze in kako so lahko dostopne. Sedaj jih ljubosumno čuvajo posamezni organi zase. Če samo to naredimo, red na podatkih, ki ne prinaša za sabo nobenih novih infrastrukturnih rešitev, smo zelo blizu estonskemu modelu. In mimogrede, ravno v sredo sem na ministrskem srečanju EUPAN evropskih ministrov za public administration dobil spet informacijo od estonskih kolegov, ki jih že od prej zelo dobro poznam - sam sem tudi po osnovni izobrazbi informatik -, da Finci kopirajo estonski model in ga prenašajo na Finsko. Oni tudi zelo dobro poznajo našega, tako da imamo tukaj kar nekaj možnosti za nadaljevanje. Torej, zagovarjamo pristop odprtosti, transparentnosti, jasnosti, centralnega upravljanja. Ampak to, kar sem tudi na hearingu povedal, centralizacija pomeni tudi centralizacijo rizika. Ampak to ne pomeni, da tega rizika ne bomo centralno nadzirali. Recimo, na področju informatike je tudi v zakonu zapisan strateški svet za informatiko, kar pomeni, da ne more ena oseba, eno ministrstvo odločati o tem, kaj bo podatkovni standard v tej državi, ampak mora to biti med vsemi resorji in strokovnjaki usklajeno, potem pa je to možno sprejeti kot nek odprt standard. To je princip, ki ga zagovarjam, in na njem bom delal še naprej. Mogoče samo na kratko, ker sem začel s tem, kaj je že bilo. Na področju nepremičnin imamo izdelano po dolgem času natančno analizo stroškov nepremičnin na kvadratni meter, na delovno mesto, kateri organ, koliko je najemov, koliko je lastnih prostorov s stroški uporabe in tako naprej. To je osnova. Pripravljamo selitveni načrt, kar pomeni, da smo vse organe pozvali, da povedo, ali imajo viška ali manka prostorov, in na podlagi tega tudi postavljamo prve začetke tega, da bomo lahko vzpostavili notranji trg. Kar pomeni, da en organ, ki rabi nek dodaten prostor, ne bo tega najel pri zunanjem dobavitelju, ampak bo najprej znotraj državne uprave pogledal, če je kje možnost, da se drugače in bolj racionalno organizira. To so postopki, ki že tečejo. To so postopki, ki se izvajajo, da bomo mogoče malo bolj z optimizmom zrli v to, da načrti, ki jih predlagamo, niso obsojeni na propad, ampak so načrti, na katerih dejansko vsakodnevno zelo, zelo intenzivno delamo. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Želi še kdo razpravljati? Gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): Spoštovani minister! Poglejte, ni lepo od vas, da obračate moje besede. Drugič pa vam priporočam, da če hočeva midva res soočati argumente, za katere mi danes očitate, da vam jih nisem dal, pridite na odbor in se soočite, ne pa da pošiljate človeka, ki že nekaj let dela to, za kar vam govorim, da ni dobro. In ko boste prišli na odbor, se bomo lahko konkretno pogovarjali, ker dobro veste, da na plenarnem zasedanju midva ne moreva opraviti resnega diskurza o tej problematiki. In drugič, ni res, kar ste rekli, da sem isto povedal kot na hearingu, ker vam bom zdaj prebral, kaj sem povedal na hearingu, in preden nastopate, si preberite stališča, če ste že pozabili, kaj ste rekli oziroma kaj sem jaz rekel. "Začel bom pri informatiki. Tam ste se izkazali, kot da ste največji poznavalec tega področja in da poznate materijo, ampak jaz vam zdaj povem: slabo je, ker je informatika pod vami. Slabo. In slabo ni zaradi tega, ker ste se vi tako odločili ali pa vaša vladna koalicija. Slabo je od takrat, ko je to bilo iz kabineta predsednika države vzeto in prestavljeno na ministrstvo, vladne službe." O tem sem jaz govoril in tudi danes nič ne razpravljate o tem. Zakaj ne vladna služba? Je pa res, da ni samo informatika odvzeta, ampak je tudi kompletno kadrovanje odvzeto iz te vladne službe, pa še kaj. Naštel sem pet razlogov, samo morate priti na odbor, poslušati, se soočiti, polemizirati in na koncu argumentirati, zato ne meni očitati, da z vami polemiziram brez argumentov. Povedal pa sem vam, da bom postal vaš največji fan, če boste uspeli to spremeniti. Tega danes ne poveste. In rekel sem, da čakam na vaše argumente in korake. Ko ste se predstavljali, niste imeli ne kabineta in ne nobenega vloženega zakona. Šele po vaši potrditvi sem začel spremljati dogajanje, kaj se v resnici dogaja. In takrat sem vam povedal naslednje. Ko bom videl, katere ljudi ste postavili v kabinet za državne sekretarje, bom vedel, kakšna je vaša odločitev in kaj mislite res narediti, iskreno, spremeniti. Danes lahko to vidim; zaposlili ste Virantove ljudi, ki razmišljajo popolnoma enako in ne povedo nič novega. Vam verjamem, da imate iskreno željo spremeniti, ampak tisto, na kar sem vas na hearingu opozoril, je, da sami tega ne boste mogli narediti, sploh ne na način, kako postavljate. In še vedno upam, zdaj vam javno povem, da se prekleto motim. To je vse, kar vam lahko povem. Veliko sreče. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima minister za javno upravo gospod Boris Koprivnikar. BORIS KOPRIVNIKAR: Hvala za opozorila. Mogoče samo, da se odzovem na ti dve stvari, zakaj ne vladna služba in zakaj na ministrstvu. Sam nimam o tem dokončnega stališča. V čem je sploh razlika, če je za centralno upravljanje državne informatike direktorat na ministrstvu ali je to vladna služba, če pa ključne odločitve v državni informatiki dejansko sprejema strateški svet za informatiko, ki pa je absolutno medresorski. Ampak dopuščam različne rešitve. Ampak hipotetično gledano, če bi ekipa, ki se ukvarja z državno informatiko, bila vladna služba ali del enega ministrstva, verjetno to ne pomeni, da bo to nova ekipa, ker mi enostavno nimamo sto novih ljudi, ki bi jih postavili in na novo zaposlili nekje drugje in bi to zadevo prevzeli. Dopuščam pa to dilemo, kaj je boljše in kaj ni. Mogoče pa še ta odziv, kar se kadrov tiče. Mogoče se bo slišalo premalo skromno, ampak vseeno. Kadri, ki delajo na ministrstvu, so kadri, ki pripravljajo strokovne podlage, ampak ne sprejemajo končnih odločitev. Končne odločitve bom moral sprejeti sam, kar se tiče tega, kar se bo neslo na strateški razvojni svet, in končne odločitve o ključnih informacijskih standardih bo sprejemal strateški razvojni svet. In mimogrede, edina zaposlena, ki je moja edina državna sekretarka, se ne ukvarja z informacijsko tehnologijo; za to imamo posebne ljudi. Za odbor se pa še enkrat vsem cenjenim poslancem opravičujem. Bil sem na ministrskem srečanju, drugače bi z velikim veseljem prišel na odbor in razložil to zadevo. Tako da se moja odsotnost z odborov, ki se tičejo našega področja dela, ne bo zgodila, če ne bo izjemno tehtnega razloga. Se pa opravičujem, ker nisem mogel biti prisoten. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Želi še kdo razpravljati na tej točki? Prosim za prijavo. Besedo ima mag. Margareta Guček Zakošek. MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK (PS SMC): Hvala, predsedujoči. Z zanimanjem sem poslušala to razpravo; nisem namreč članica omenjenega odbora. Rekla pa bi naslednje. V bistvu so me k razpravi izzvale nekatere besede, priznam, kolegov iz SDS, da bodo v resnici nekateri na račun države zopet bogato zaslužili, da jim bo figo mar boljše upravljanje, zaslužili bodo vaši, da ta vlada dela le zase in za svoje pribočnike. Žal mi je, da sem morala ponoviti te besede, ampak preprosto jih moram, če se hočem navezati na samo razpravo. Iz samih komunikacijskih vedenj, ki jih imam, lahko rečem, da spoznaš človeka in to, na kakšen način razmišlja in v kakšnem svetu živi, ravno preko njegovih besed. Ker drugega sveta preprosto ne pozna. Vsak nasprotnik si obrambo postavi na osnovi tega, kaj sam ve o svetu, na kakšen način deluje. In dragi kolegi, če ste o vašem delovanju tako razmišljali, mi je žal. Mi ne razmišljamo tako, zato nam svojih načinov razmišljanja, prosim vas, ne polagajte v tej vroči dvorani v usta ali v misli. Zavedamo pa se, da je vroče in zato se bomo tudi branili. Glede štirih državnih sekretarjev bi rada omenila dejstvo, se pravi argument, za katerega mislim, da vam je bil tudi podan. Skupaj dovoljenih kabinetnih sodelavcev je trenutno 76, zasedenih je 49 mest. Torej ne gre za dodatne državne sekretarje, gre za tistih 5 mest v ministrskem kabinetu, ki zdaj pač ne bodo, se strinjam, zasedeni s svetovalci, ampak z državnimi sekretarji. Torej ne gre za razliko sto tisoč evrov, ampak kar bistveno, bistveno manj. Gre za razliko v plači. Gre pa za eno bistveno razliko, in to je razliko v odgovornosti, ki jo nosi državni sekretar ali kdorkoli drug v kabinetu. Ker se minister pri sedanjem delu - govorimo o kritični situaciji ali ne, vemo pa, da je zelo pomembna za državo - ne more raztrgati. En državni sekretar je ves čas v parlamentu, ali pa minister, eden v Bruslju. Jaz poznam dr. Mramorja in vem, kako štedljiv je. Verjamem, da je dobro premislil ta korak in zato mu zaupam. Jaz bi rada samo zaključila, da definitivno ne gre za širjenje števila zaposlitev in da definitivno ne gre za višanje stroškov, če sintetiziramo vse te moje izjave. Rada bi pa prebrala nekaj iz magnetograma, in sicer je to že kar leta nazaj. Gospod Möderndorfer je postavil vprašanje takratnemu predsedniku Vlade Janezu Janši, kar se tiče kadrovanja. In gospod Janez Janša je odgovoril: "Vsaka vlada ima svoj program in ta program se trudi uresničevati po svojih najboljših močeh. Da se program uresničuje, vlada izvaja številne funkcije. Ena teh je tudi kadrovska. Vse vlade izvajajo to funkcijo in jo bodo tudi v prihodnje izvajale, ker je to pač del njihovih odgovornosti." Tako da izgleda, da se strinjamo v tej izjavi, in hvala, spoštovani kolegi, ker ste nam v bistvu pomagali razrešiti to vprašanje. Bi pa prebrala zadnje tri stavke: "Če pa smo že pri številkah, za nami so dobri trije meseci mandata," pravi gospod Janez Janša. "V tem času je naša vlada izvedla 312 imenovanj in 150 razrešitev, v prejšnjem mandatu pa je prejšnja vlada v istem obdobju treh mesecev izvedla 730 imenovanj in 155 razrešitev." Zdaj pa prosim, da si vsi pogledate magnetogram prve redne seje, koliko imenovanj in koliko razrešitev je izvedla ta vlada. Hvala. PODPREDSEDNICA ANDREJA KATIČ: Hvala. Besedo ima gospa Anita Koleša. ANITA KOLEŠA (PS SMC): Lep pozdrav, gospa predsedujoča, kolegice in kolegi! Ja, res je, vlada Mira Cerarja je prevzela državo, ki krvavi. Tako je rekel minister za finance, tako se je izrazil, barvito bi rekla, in to je verjetno odgovor na to, ali je naša država v nekem kritičnem stanju. Teža bremena reševanja države je torej izjemna, in dejstvo je, da tudi zahteva določeno izjemno zdravljenje ali pa izjemne ukrepe, kakor hočete. Zato tudi na nek način posebno politično odgovornost, če se dotaknemo zahteve po štirih politično odgovornih sekretarjih na Ministrstvu za finance. Nismo bili ravno najbolj zadovoljni s predlogi, ki so nam ponujali štiri sekretarje, vendar moram reči, da smo se v tem času o težavah, ki jih ima Ministrstvo za finance, zelo, zelo dobro seznanili in nekako ugotovili, da se jih do sedaj resnično ni nihče tako sistematično in tako odgovorno lotil, zato mislim, da je na nek način ta odgovor na današnji seji jasen. Glede drugih sprememb, ki so danes tukaj pred nami in o katerih ste govorili, cenjeni kolegi in kolegice, mislim, da je prav, da so bile te dileme postavljene, še posebej tiste, o katerih je govoril gospod Jani Möderndorfer. Zakaj izpostavljam ravno njega? Zato, ker sem tudi sama šla pogledati nek historiat, recimo, nekih sprememb, ki so se dogajale v tem ministrstvu, pa moram reči, da cenim to željo po določeni kontinuiteti, morda z ministrom Virantom, čeprav vi govorite o slabosti njegovega sistema. Ne govori o tem, govorimo o tem, da se je zelo dobro učiti na napakah drugih in da je, recimo, ta njegova analiza, ki je bila narejena lansko leto - mislim, da gre za analizo iz Načrta prenove in programa ukrepov za prenovo informatike v državni upravi -, vendarle en izjemno pomemben dokument. Minister Koprivnikar nam je razložil, da je ta analiza tudi izjemno pomembna za postavitev sistema, ki ga postavlja sedaj on. Vendarle moramo reči nekaj. Vsi ti sistemi, ki so se postavljali, se pravzaprav niti niso imeli časa implementirati oziroma se sploh niso imeli časa izvesti do konca. Ne vem, če lahko rečemo, da je bil nek sistem uspešen in da bi sedaj na podlagi tega mi tako zelo kritizirali to, kar sedaj počne naše ministrstvo. Tukaj pač moramo verjeti. Jaz sem bila zadovoljna z vsemi odgovori, ne samo današnjimi. Moram reči, da smo večino odgovorov pridobili že v fazi nastajanja zakonodaje. Sama nimam kaj veliko izkušenj z informatiko, znanja imam še manj, sem pa postavljala vprašanja tako kot moji kolegi in kolegice, in smo bili z njimi zadovoljni. Jaz tudi še nisem fan našega ministra, ampak bom pa seveda, če mu bo to uspelo, ker mislim, da je korak, ki ga on dela, izjemno velik in pomemben. Pričakuje se še kar veliko takih pisem, s katerimi smo bili danes soočeni. Se tudi ne čudim, da pisma trkajo na vrata nekih opozicijskih strank. Mi jih še nismo dobili, ker verjetno tisti, ki trkajo, že vedo, zakaj ne pridejo k nam. Gre za ljudi, ki so dolga leta bili, da tako rečemo, na državnih jaslih, in očitno je, da bodo počasi ob posle. Ali zakaj pritiskajo na naše poslance? Jaz si drugega ne znam predstavljati. Bi pa tudi jaz končala z enim stavkom, ker je kolegica pred menoj že omenila pretekla leta, ko se je povedalo to in ono. Med drugim je tudi zelo lepo povedal naš kolega gospod Tonin. Pred dvema letoma je v debati o Zakonu o državni upravi rekel Jaz si ne znam predstavljati, kako bomo spremembe dosegli, brez da bi kakorkoli spremenili. Tudi jaz si ne znam predstavljati, in to je tudi naš minister zelo dobro povedal. Zato bom ta zakon potrdila. PODPREDSEDNICA ANDREJA KATIČ: Hvala. Ni več prijavljenih k razpravi. V razpravo dajem sedaj še 19. člen in amandma Poslanske skupine Združene levice. Želi kdo besedo? Izvolite, gospod Matej T. Vatovec. DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Hvala. Razloge za vložitev tega amandmaja sem povedal že na začetku v predstavitvi stališča poslanske skupine. Bi pa na tem mestu rad repliciral oziroma opozoril gospoda ministra, ki pravi, da urejanje nepremičnega premoženja države pravzaprav ta zakon določa kot zgolj stvarno pristojnost. To seveda ni res. Če gremo brati mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, na tretji strani piše S sistemskopravnega vidika opozarjamo, da je predmet ZDU-1 določanje stvarne pristojnosti ministrstev, medtem ko 19. člen predloga po vsebini ureja postopno centralizacijo ravnanja z nepremičnim premoženjem države, ki predstavlja pomembno sistemsko vprašanje na področju ravnanja z nepremičnim premoženjem države, zato je s tega vidika vprašljivo, da se to vprašanje ureja s prehodno določbo in ne v sistemskem zakonu s tega področja. Pravzaprav sem že prej povedal, da je tukaj predvsem problematično ravno to, kot poudarja ZPS, da se to stvar tako na hitro, brez predloženih analiz, čeprav mogoče obstajajo, brez konkretne argumentacije ureja v neki prehodni določbi nekega zakona, ki naj tega ne bi urejal. Predsednik Vlade je večkrat sam izpostavil pomen, da se zakone sprejema premišljeno, pomen pravne države, in večkrat je tudi povedal, da se je zakonodaja do sedaj pri nas večkrat sprejemala preveč na hitro, brez razmisleka in brez nekega globokega premisleka. Zato pričakujem, da se ta amandma podpre, ta člen iz tega predloga črta in to stvar, s katero se sicer načeloma sam osebno strinjam, se pravi s centralizacijo upravljanja, reši v svojem oziroma v področnem zakonu. Hvala. PODPREDSEDNICA ANDREJA KATIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Začenjamo s prijavo. Besedo ima gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): Hvala lepa, podpredsednica. Seveda je ta amandma za podpreti. Namreč, dejstvo je, da bomo mi v državi morali enkrat doreči, kako upravljati z nepremičninami. In sam sem prepričan, da tudi praksa povsod drugod po Evropi zelo jasno govori, da največkrat lastnik sam ne zna upravljati s svojim lastnim premoženjem. Ne govorim takrat, kadar govorim o družini, ampak govorim takrat, kadar ... / opozorilni znak za konec razprave/ In zato je smiselno, da se to uredi s strategijo, da najprej Vlada pove zelo jasna stališča, na kakšen način misli to upravljati in potem končno tudi doreče, kdo bo res to upravljal. Poskus je bil že v Janševi vladi, če se spomnite, ko je takratni minister Šušteršič predlagal, da bi se to dalo kar v SDH. Jaz teh dveh stvari ne bi mešal, bi zagotovo dal to v možnost, da se ustanovi bodisi gospodarska družba bodisi določena agencija, ki bo dejansko znala s stroko upravljati s tem premoženjem, z jasno strategijo seveda. Hvala. PODPREDSEDNICA ANDREJA KATIČ: Hvala. Ni več prijavljenih k razpravi. Besedo želi še gospod minister. Izvolite. BORIS KOPRIVNIKAR: Hvala za besedo, predsedujoča. Mogoče še na kratko pojasnim, kar se tiče upravljanja s stvarnim premoženjem. ZDU ni sistemski zakon, ampak določa pristojnosti, podobno kot sem že pojasnil. In ker je Ministrstvo za javno upravo po Zakonu o državni upravi pristojno za področje stvarnega premoženja, ne pomeni, da bo odločalo o tem, kdo točno bo upravljavec kar takoj že s tem zakonom, ampak sedaj za te zadeve, ki so bile naštete. Strategija, zakonodaja, ki jo je treba urediti, zakonodaja o stvarnem premoženju, določanje pristojnosti in tako naprej. Vemo, kdo je odgovoren, da to pripravi. In ne nazadnje, omenjena posebna družba, sklad, ki je bil že praktično uzakonjen pred dvema letoma, ni izključena opcija. Mogoče, ampak sedaj točno vemo, kdo ima nalogo, da se do teh problemov opredeli in da izpelje te postopke. Kaj pa konkretno na področju upravljanja s stvarnim premoženjem že izvajamo, sem pa tudi že prej malce nakazal. Gre za enotno strategijo, gre za boljše upravljanje, predvsem bolj pregledno upravljanje, in po mojem mnenju je ravno preglednost upravljanja osnova za to, da se v državi vzpostavi notranji trg. Mi imamo danes velike probleme in velike neracionalnosti, ker niti znotraj same države ne vemo, kdo ima mogoče neke odvečne, neprimerne prostore, nepremičnine in kdo jih potrebuje. Dejansko med seboj ne znamo niti, če se tako izrazim, znotraj hiše iskati racionalnosti, in to je ena od osnov, da se dejansko z enotnim upravljanjem stvarnega premoženja k temu tudi pristopi. In ne nazadnje, tista zasnova sklada, ki je bil pripravljen pred leti, je bila pripravljena s strani iste ekipe, ki je tudi danes zadolžena za področje upravljanja s stvarnim premoženjem. To področje odlično poznajo in imajo tudi dober zgodovinski spomin, z njimi pa tudi podrobno proučujemo vsa njihova stališča in izhodišča. Ob tem pa moram povedati tako na to točko kot tudi na tisto prejšnjo, ki se je tikala informatike, naslednje. Če sodelujemo z istimi strokovnimi sodelavci, ki imajo znanje, zgodovinski spomin in podlage, to ne pomeni, da se končne odločitve sprejemajo na ravni strokovnih sodelavcev, in tudi tukaj glede rešitev upravljanja s stvarnim premoženjem ponovno presojamo na krovnem nivoju, kaj je bolj racionalno in bolj smiselno in ne nazadnje tudi bolj izvedljivo na dolgoročnem nivoju. Tako da še enkrat poudarjam, da opredelitev pristojnosti za upravljanje s stvarnim premoženjem ne pomeni, da ni treba te zadeve urediti v zakonodaji, ki to podrobno ureja, in seveda bo tudi to zakonodajo v prihodnje treba pripraviti in spremeniti. Hvala. PODPREDSEDNICA ANDREJA KATIČ: Hvala, gospod minister. Izčrpali smo željo po razpravljanju, zato zaključujem razpravo. O amandmajih bomo skladno s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 7. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 12.45. (Seja je bila prekinjena ob 12.16 in se je nadaljevala ob 12.45.) PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o davku na finančne storitve v okviru nujnega postopka. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani minister, kolegi in kolegice! S spremembo Zakona o davku na finančne storitve se povečuje stopnja s 6,5 % na 8,5 %. Ta davek se sicer plačuje s strani finančnih inštitucij v proračun, vendar se ta davek dejansko prevaljuje na gospodarstvo. Verjetno ga pa gospodarstvo potem tudi na prebivalstvo. Skratka, zaradi tega davka, ki je prometni davek, bodo realno manjši dohodki prebivalstva in večja obremenitev za gospodarstvo. Jaz mislim, da je v tem trenutku, ko je gospodarstvo dejansko še v krizi, ko je finančni sistem v krizi in ko padajo realni dohodki prebivalstva, nesprejemljivo, da se povečujejo katerikoli davki, še posebno pa taki, ki dejansko obremenijo prebivalstvo. Gre za regresivni učinek prometnih davkov, kar z drugimi besedami pomeni, da tisti z manj dohodka plačajo dejansko več davka glede na svoj dohodek. Kar z drugimi besedami pomeni, da bodo bolj obremenjeni socialno šibkejši, kajti vsi "moramo" uporabljati tako imenovane finančne storitve, ki jih uporabljamo preko finančnih inštitucij, preko bank in tako naprej. Vsak državljan in državljanka dobi izpisek iz banke, kjer je posebej navedeno, koliko so še posebne finančne storitve, koliko stanejo različni prispevki, od vodenja računa in tako naprej. In to vse bo sedaj obremenjeno z višjo davčno stopnjo, kar bo razvidno tudi na položnicah, in jaz ne dvomim v to, da bodo banke v okviru svojega združenja poskrbele za to, da bodo prevalile celotni davek na prebivalstvo in tudi na gospodarstvo, ker tudi gospodarstvo mora plačevati ta davek. Tukaj ne gre za nikakršno nadomestilo obstoječih davkov ali nekega davka, ki se je ukinil, na bilančno vsoto bank. Tukaj gre v bistvu za to, da se ta davek povečuje in za to, da je nek poseben davek. Finančne storitve sicer niso obdavčene z davkom na dodano vrednost, kar pomeni, da so v slabšem položaju, ker so oproščene in nimajo vstopnega davka. S tem davkom pa se, še enkrat, zmanjšujejo realni dohodki prebivalstva in realni dohodki oziroma tudi finančni rezultat gospodarstva. Zaradi tega bomo v Slovenski demokratski stranki glasovali proti temu davku in tudi proti vsem povečanjem davkov, ki jih pripravlja in ki jih uveljavlja sedanja koalicija. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu Poslanske skupine SMC, gospa Urška Ban. URŠKA BAN (PS SMC): Hvala lepa za besedo. Ta predlog zakona je pripravljen v skladu z vsemi zavezami Republike Slovenije, ki so bile že sprejete sredi tega leta v programu stabilnosti, in predstavlja okvir proračuna za leto 2015. S povišanjem teh dveh davčnih stopenj bomo po naši oceni v manjši meri vplivali na višino dohodkov prebivalstva in minimalno bremenili podjetja. Dejansko ne pričakujemo, da bodo banke oziroma zavarovalnice v celoti prevalile ta strošek na končnega porabnika. Pričakujemo, da se bo del tega bremenil tudi v breme same zavarovalnice in banke oziroma da bodo našle svoje notranje rezerve. Po našem mnenju gre za enakomernejšo porazdelitev bremena, ker gre za obdavčitev, vezano na predmet obdavčitve. Se pravi, obdavčeni so zavarovalni in finančni posli. Menimo, da smo s tem zagotovili enakomernejšo obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, ki so že obremenjeni s posrednimi davki. Glede na navedeno bo Poslanska skupina SMC ta predlog zakona podprla. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu s strani Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! Najavljam, da bo Poslanska skupina Nove Slovenije, tako kot smo predstavili v stališču naše poslanske skupine, glasovala proti temu zakonu. Ta zakon, ta davčna usmeritev je dejansko diametralno nasprotna naši usmeritvi, v kateri zagovarjamo razbremenitev gospodarstva, razbremenitev državljank in državljanov. Nekdo je zadnjič rekel Ja, saj je to minimalno povišanje davčne stopnje, gre samo za dvoodstotno povišanje davčne stopnje. Ni res! Gre za povišanje davčne stopnje za dve odstotni točki, torej s 6,5 na 8,5, to pa je 30-odstotno povečanje! Se pravi, za 30 % dodatno obremenjujemo gospodarske subjekte in posledično tudi davkoplačevalce. In nas skrbi, da se dejansko že nakazujejo osnovni obrisi proračuna Republike Slovenije za leto 2015, kjer se bo iskalo uravnoteženje javnih financ - tega na žalost še dolgo ne bomo dosegli -, ampak zgolj na prihodkovni strani. Se pravi, zgolj z dodatnimi obremenitvami. Zaenkrat ne vidimo kakšnih konkretnih ukrepov, s katerimi bi uravnoteženje dosegali tudi na odhodkovni strani. Zato enostavno tega zakona ne moremo podpreti. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna poslanska skupina? (Ne.) Torej gremo lahko na glasovanje? Potem pa prosim za prijavo obrazložitve glasu. Obrazložitev glasu, gospod Ljubo Žnidar. LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi! Tudi sam bom glasoval proti temu zakonu, kajti sem proti kakršnemukoli novemu obdavčevanju gospodarstva in v nadaljevanju tudi državljanov. Strategija Vlade je zame nesprejemljiva. S popolno zaustavitvijo kakršnihkoli investicij v državne infrastrukturne projekte se dejansko jemlje gospodarstvu delo, in če ne ponudiš najprej dela, potem tudi ni pogojev, da uvajaš nove davke. To je osnova. In če nimaš te kondicijske finančne osnove, potem tudi obdavčitve niso smiselne, niso utemeljene, in tudi s temi finančnimi storitvami se obremenjuje tako državljane kot tudi gospodarstvo. Temu zakonu absolutno nasprotujem. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu, gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Mislim, da je ta dan, ko bomo odločali o teh predlogih novih davkov in potem še na kolegiju o novem paketu novih davkov, malo ironičen, da je pravzaprav izbran cinično. Danes je Miklavžev dan. In na Miklavžev dan boste dali državljanom in gospodarstvu dodatnih, danes 50, naslednjo rundo pa še dodatnih 50 do 70 milijonov evrov obremenitev. Vlada na tej isti seji ni sposobna narediti nič, da bi bila vsaj za zgled, da bi kaj privarčevala. V Vladi je razkošje sekretarjev, uradnikov, zaposlovanja. Na drugi strani se te zadeve prevaljujejo na breme državljanov in občanov. Tudi tega davka ne morejo banke pokriti, kajti banke živijo od infuzije. Dokapitalizirali smo jih, pa še enkrat jih bo treba, kot kaže. In banke tega ne bodo prenesle in črpale iz notranjih rezerv, ker je to nemogoče. Ta davek se bo v celoti prelil oziroma socializiral, in si lahko samo proti takšnemu načinu dela. Nobenih konkretnih ukrepov, nobenega varčevanja, nobenih administrativnih razbremenitev, ampak vedno se v tem mandatu v tem delu, v teh nekaj mesecih, ko ste, vse to samo zbira, predpisuje, obremenjuje, in to ni nobena enakomerna porazdelitev bremen. Ta bremena gredo izključno samo na določene kategorije ljudi, na določeno strukturo, se pravi na gospodarstvo in tiste, pri katerih je uporaba teh storitev ... / opozorilni znak za konec razprave/ Tisti, ki bi morali kaj privarčevati, predpisujejo davke. Tisti, ki bi morali privarčevati, predpisujejo in vidijo rezerve pri vseh drugih, samo pri sebi ne. Proti bom. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev? Gospod Branko Zorman. BRANKO ZORMAN (PS SMC): Predsedujoči, hvala za besedo. Za uvod bi malo historiata naredil. Že desna vlada je leta 2012 uvedla davek na finančne storitve, ki ga prej ni bilo. Se pravi, oni so tisti, ki so začeli z davkom na tem področju. Potem je sledila zaveza prejšnje vlade, to se pravi vlade Alenke Bratušek, ki je dala zavezo v programu za stabilnost, in med temi zavezami je bila tudi zaveza za povišanje davka na finančne storitve, pri čemer bo istočasno ukinjen davek na bilančno vsoto bank. In to se je zgodilo. In to, da se na novo obremenjuje gospodarstvo, ni res. Davek na finančne storitve se viša s 6,5 na 8,5 %, torej se viša za 2 %, hkrati pa se popolnoma ukinja davek na bilančno vsoto bank. Torej je efekt približno enak. Tukaj ne gre za nov davek in ne gre za novo obremenjevanje gospodarstva. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu, mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Ta davek ima svojo zgodovino, ta zgodovina pa je povezana z reševanjem javnih financ v letu 2012. Takrat je bilo to napovedano kot začasen ukrep na eni strani in na drugi strani s tem, da so se pripravili tudi ukrepi na odhodkovni strani, in ti ukrepi so bili dejansko tudi sprejeti. Tako da je takrat šlo za neko drugo situacijo, v kateri smo takrat bili, in tukaj enačiti povečanje te stopnje davka s tem, da se reče, da je to za 2 %, kar seveda ni res - gre za 2 odstotni točki ali za 30 %. In tudi to, da ni dodatno povečevanje, ni res, ker je s 6,5 na 8,5 velika razlika oziroma je razlika za 30 %. Tukaj gre za to, da se to dela popolnoma na pamet in da to ni nadomestilo za davek na bilančno vsoto bank, ki ima popolnoma drug karakter, popolnoma drugo značilnost, tudi plačuje se od druge osnove in se v bistvu ne prevaljuje, ampak je imel, včeraj je bilo o tem tudi veliko govora, popolnoma drug namen. Tako da se ta davek prevaljuje na končnega potrošnika, se povečuje, in končni potrošnik, prebivalstvo in gospodarstvo, ga bo čutil na položnicah, ki jih bo plačeval sedaj več in bo zaradi tega imel manjši realni dohodek. To je tipičen prometni davek, ki se prevaljuje. Če se ne prevaljuje, pa nekdo propade. Ali bodo propadle finančne institucije zaradi tega? Jaz mislim, da ne, zaradi tega, ker so tako ali tako v nekem monopolnem položaju in vse skupaj urejujejo preko Združenja bank Slovenije. Gre pa za manjši realni dohodek, ki ga jemlje ta vlada prebivalstvu. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? (Ne.) Potem lahko glasujemo o Predlogu zakona o spremembah Zakona o davku na finančne storitve. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti 19. (Za je glasovalo 55.) (Proti 19.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov v okviru nujnega postopka. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Kolegi in kolegice, minister! Še eno povečanje davka, tokrat na zavarovalne storitve. Tokrat bo Vlada povečala davek na zavarovalne storitve s 6,5 % na 8,5 %. Se pravi, zavarovalniške storitve bodo zato dražje. Vsi smo verjetno dobili tudi dopis zavarovalnih agentov, dobili smo dopis zavarovalniškega združenja, v katerem je navedeno, da se s tem ukvarja 380 agencij in da je bilo ustvarjenih okoli 5 tisoč delovnih mest. In teh 5 tisoč delovnih mest je danes pod vprašajem. Pod vprašajem zaradi tega, ker je enako vprašanje kot pri prejšnjem, ali bodo lahko ta davek prevalili na zavarovance, to se pravi na tiste, ki zavarujejo svoje premoženje, ki zavarujejo svoje življenje, ki zavarujejo sami sebe proti nesrečam. In glede na to, gospe in gospodje, da imamo v Sloveniji vedno več naravnih nesreč, stroka ocenjuje, da bo teh zavarovanj manj. Ker bo zavarovanj manj, bo tudi poravnav škod zaradi naravnih nesreč verjetno manj. Zaradi tega bo premoženje ljudi uničeno in škoda ne bo poravnana, kar pomeni večjo revščino za ljudi. In to delate s tem, ker povečujete stopnjo na zavarovalne storitve. O tem govorijo zavarovalničarji in to pomeni, da bodo na koncu plačali vse skupaj ljudje in utrpeli škodo, ki ne bo povrnjena. Lahko pa da bo povrnjena s strani državnega proračuna. Prvič, bo kasneje in, drugič, zajedla bo javne finance. Namesto da bi to poravnale zavarovalnice, bo na koncu poravnal proračun, ki bo želel spet nove in nove davke. Ampak tudi če bo to enkrat povrnjeno, bo ta škoda, ki se bo kazala pri ljudeh, velika in večja, kajti ocenjuje se, da bodo ljudje odstopali od zavarovanj svojega premoženja, tu pa so vključena vsa zavarovanja, ki nastanejo tudi zaradi naravnih nesreč, poplav, žledu, čemur smo priča. Mislim, da bi morali kvečjemu odpraviti ta davek, ne pa da se povečuje stopnjo. Zaradi tega bomo v Slovenski demokratski stranki glasovali proti temu zakonu oziroma proti povečanju davka s 6,5 na 8,5 %. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod predsednik. Tudi pri tem zakonu se enostavno Poslanska skupina Nove Slovenije ne more sprijazniti. Ne moremo podpirati kar 30-odstotnega povečanja davka od prometa zavarovalnih poslov. In se sprašujemo, kdo od 115 tisoč 411 iz registra brezposelnih bo zaradi tega ukrepa dobil službo - niti eden. Niti eden. In ne moremo se strinjati s takšno davčno politiko, ki bi v principu morala biti tudi stimulativna; tudi davki morajo biti stimulativni. Ta ukrep gotovo ni stimulativen, da bi lahko državljane in tudi pravne osebe stimulirali, nagovarjali, da bi zavarovali svoja premoženja in svoja življenja. Vsako leto obravnavamo poročilo Agencije za zavarovalni nadzor in tudi druga poročila in vidimo, da enostavno pri nas ljudje niso finančno sposobni, da bi se zavarovali, da bi zavarovali svoja življenja in svoje premoženje. Kot da mislimo, da gredo klimatske spremembe in z njimi povezane naravne katastrofe mimo nas. Pa ni res, vsak mesec imamo naravno katastrofo. Seveda se bodo vsi ti davki gotovo nekako prevalili v višje premije, kar pa bo dejansko rezultiralo v tem, da bo vse manj zavarovanj premoženja in tudi življenja. S takšno politiko, kolegice in kolegi iz koalicije, se enostavno ne moremo strinjati. Ne moremo se strinjati niti s politiko, ki jo gledamo. Izračunavamo hitrost zadolževanja te vlade. Ta hitrost je trenutno dramatična in znaša 0,8 milijona evrov na uro. Za 0,8 milijona evrov na uro se ta vlada zadolžuje! To nas močno skrbi in se sprašujemo: Kdo nam bo še dal delo, kdo bo dal delo mladim? Kje so ukrepi za nova delovna mesta? Tu, pri tem zakonu, jih ni, ravno nasprotno. Zato bomo glasovali proti. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v imenu Zavezništva Alenke Bratušek, gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): Za razliko od predhodnikov bom jaz to podprl. Res je, da novih delovnih mest ne bo, ampak če se za koga v tej državi ne bojim, se ne bojim za zavarovalnice. In če se je kdo znal pobrigati v tej državi, so se znale zavarovalnice. Ne se hecati! Jaz verjamem, da si bodo zavarovalnice znale zelo hitro izračunati, kdaj jim je upadel promet in ali se jim splača dvigovati premije. Ne se hecati, dragi moji! Zavarovalnice vejo in obvladajo svoj biznis, tako da ne delat piara na tem, ker se ne bo nič zgodilo. To bom podprl. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Je še kakšna obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SMC, gospa Urška Ban. URŠKA BAN (PS SMC): Hvala lepa. Tudi ta predlog zakona je pripravljen v skladu z zavezami Republike Slovenije, sprejetimi že v programu stabilnosti. Tudi v naši poslanski skupini se na eni strani zavedamo, da bo ta davek oziroma dvig tega davka povečal breme opravljanja zavarovalnih poslov, vendar kljub temu ne pričakujemo, da bo prišlo do kartelnega dogovarjanja med zavarovalnicami, ki bi usklajeno ta zakon prenesle na končne uporabnike. Zato menimo, da bo ta zakon v manjši meri negativno vplival na gospodarsko rast. Se pa po drugi strani tudi zavedamo vseh zavez, ki jih moramo v javnofinančnem smislu izpolniti, in moramo sprejeti določene ukrepe tako na prihodkovni kot odhodkovni strani proračuna. Vlada je že ob pripravi izhodišč proračuna za leto 2015 v pripravi okvirja navedla za 715 milijonov evrov ukrepov. 600 milijonov jih je na odhodkovni strani, nekaj več kot 100 milijonov pa na prihodkovni strani. Na odhodkovni strani proračuna gre za celo vrsto ukrepov, ki morda niso neposredno povezani s spremembo zakona, dovolj je sklep Vlade oziroma sprememba podzakonskega akta, in jih bomo v bistvu neposredno videli, ko nam bo predložen rebalans proračuna za leto 2015. Tako da se ti ukrepi pripravljajo. Naj pa povem na tem mestu še, da vsi zakonski predlogi, ki pomenijo neke vrste povišanje davčnih stopenj, dodatno davčno obremenitev, ki so trenutno v Državnem zboru oziroma še prihajajo, pomenijo z javnofinančnega smisla, z vidika proračuna nominalno ohranitev obdavčitve tako, kot velja v letošnjem letu. Ne povečujemo obsega bremenitve višje, kot jo imamo v letošnjem letu. Gre za izpad oziroma nadomeščanje na eni strani davka na bilančno vsoto bank in manj davka iz naslova dohodnine, gledano z javnofinančnega smisla. Ker je ta sprememba zakona usklajena s programom stabilnosti in tako sestavni del ukrepov za doseganje zastavljenih javnofinančnih ciljev, bomo v Poslanski skupini SMC ta zakon oziroma to spremembo podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna poslanska skupina? (Ne.) Kakšna druga obrazložitev? Ja. Prosim za prijavo. Obrazložitev glasu, gospod Franc Breznik. FRANC BREZNIK (PS SDS): Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kolegice in kolegi! Jaz moram še enkrat poudariti, da bom glasoval proti. Upam, da bo tudi ta govor šel v magnetogram in da si ga bodo ljudje pogledali, s kakšnimi ukrepi ste v katerih situacijah pristopili. Lahko rečem, da je vaša edina beseda, ki danes drži, ta, da moramo nadomestiti izpad dohodka. Takšna pogajanja, kot jih je imel minister s sindikati, je na drugi strani treba nadoknaditi. Tam, kjer imamo rezerve, tega nismo naredili. V trošarinski politiki se v zadnjih dneh ni zgodilo nič, čeprav sem na to opozarjal več kot leto in pol, kazal sem diagrame, izračune, kaj se bo zgodilo. Torej smo 50 milijonov vrgli preko hrbta in sedaj prihaja davek na zavarovalniške storitve. Poglejmo si trende zavarovalništva, za katere mislim, da so zelo pomembni. V primerjavi z lanskim letom se je zmanjšala vrednost zbrane premije vsega zavarovalnega portfelja za 2,6 %, kar je cca 45 milijonov evrov. Na premoženjskem področju za 2 % in na življenjskem področju, torej v fazi življenjskih zavarovanj, 4,5 %. Mi sedaj dodatno obremenjujemo ljudi v življenjskih zavarovanjih in tako naprej. Če vi mislite, da zavarovalnice še niso poiskale nekih notranjih rešitev, optimizacije stroškov, se motite. Morda ni glavna in monopolna Zavarovalnica Triglav, ki ima več kot 30-odstotni delež. Morda ta res ni, ampak to morate rešiti z drugimi ukrepi. Napovedujem zmanjšanje tega portfelja za dodatnih nekaj procentov. V tem primeru, v tem časovnem obdobju, kjer se država prikazuje, pomeni manj več, spoštovani kolegi. Manj pomeni več, in to se bo izkazalo v naslednjih tednih in mesecih. Ta politika, ki jo vodite, bo kazala na to, da bo naše poslovno okolje še bolj sovražno do tujih vlagateljev in do naših obrtnikov, ljudi, prebivalcev in prebivalk, seveda pa tudi do podjetij. Zato, še enkrat poudarjam, bom glasoval proti temu. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Jaz bi samo opozoril tudi v nadaljevanju, da bi želel predvsem obrazložitve glasu, manj razprav. Besedo dajem gospodu Branku Zormanu. BRANKO ZORMAN (PS SMC): Predsedujoči, hvala za besedo. Jaz bom glasoval za ta zakon iz že prej omenjenih razlogov. Bi pa se želel malo navezati na to, kar je gospod Šircelj izpostavil ... Oziroma bi želel v številkah pojasniti ta svoj glas. V redu? To, kar vi pravite, da se bo za 30 % potem povišala cena te zavarovalniške storitve, je demagogija, to ni res. To seveda ni res. Davek se povišuje za 2 % in - ker s številkami sem pa dober - to pomeni, če bi zavarovalnice to prevalile na zavarovance, 1,8-odstotno povišanje končne premije, to se pravi premije z davkom. Ampak ker verjamem, da živimo v nek i tržni deželi, kjer tržno gospodarstvo nekaj velja in kjer, kot je kolega Jani rekel, skrb za zavarovance tudi velja - in zavarovalnice si sigurno znajo zelo dobro izračunati, tako kot je rekel -, verjamem, da to ne bo prevaljeno na zavarovance, ampak bo to šlo v dobiček zavarovalnic. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu, gospa Suzana Lep Šimenko. SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala za besedo. Jaz za razliko od svojega predhodnika menim nasprotno, in sicer da bodo zavarovalnice to razliko v zvišanju davka prenesle na zavarovance. Tako da mene tukaj ne skrbijo zavarovalnice, ampak me skrbijo zavarovanci. Kakorkoli, tukaj gre za zavarovanja, ki se tičejo premoženja, avtomobilov, hiš, kar imamo, verjamem, vsi zavarovano, in tudi nezgodnih življenjskih zavarovanj. Če mogoče pogledamo vsaj generalno, letno ne gre za izjemno visoke zneske. Gre mogoče za okoli 20 evrov letno za posameznike. Ampak moramo pa tukaj na drugi strani upoštevati še gospodarstvo. Kaj pa podjetja? Nekatera imajo zelo visoke premije. Za tiste pa to že pomeni več tisoč evrov, za marsikoga 20 tisoč evrov več premije, in tukaj so dejansko ogrožena tudi nova delovna mesta. In kakorkoli, spet ste kontradiktorni z vašim gospodarskim ministrom, ki si pa želi razbremeniti gospodarstvo. Mi ga tukaj dodatno obremenjujemo, tako gospodarstvo kot tudi državljane. Tako da bom jaz absolutno proti dvigu tega davka s 6,5 na 8,5 %. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? Prosim za prijavo. Obrazložitev glasu, gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa. Bom kar na začetku povedal, da zakona ne bom podprl, zato ker od situacije, od razmer, v katerih so se znašli ne samo država, institucija države, ampak predvsem prebivalstvo in gospodarstvo, ne pričakujemo nadgradnje davčne države, ampak pričakujemo predvsem to, da bo prišlo do razbremenitev, da bodo tudi ljudje lahko lažje živeli in lažje prenašali bremena, ki so prešla nanje zaradi nedelovanja nekaterih vlad, od leta 2009 naprej. Ta podražitev oziroma sprememba davčne stopnje se bo neposredno porazdelila po portfelju tistega, kar ljudje plačujemo, kar imamo zavarovano, bodisi v obliki obveznega bodisi dodatnega zavarovanja. Niti ena od institucij, niti ena od bank ali zavarovalnic v tem primeru ne bo trpela ničesar, ampak bo enostavno preko formule, ki jo imajo, to razdelila in spremenila v premijo. In se bo samo plačevalo več, kot se je do sedaj. Mislim, da se na tak način reševati problemov, ki so v tej državi, ne da. Vlada lahko sama pri sebi naredi največ, lahko zmanjša število ministrstev, število državnih sekretarjev, število državnih uradnikov, poveča učinkovitost, in bo veliko tega, kar hoče pobrati preko davkov, dobila na drug način. Zato bom tudi proti. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu, gospod Bojan Podkrajšek. BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi! Tudi sam bom glasoval proti temu zakonu. Prej smo v dvorani od kolega slišali, da se bo zavarovalnica nekako znašla. Jaz se sploh ne bojim za zavarovalnice, se bodo znašle, ampak v breme naših državljank in državljanov. Ta zakon, za katerega predvidevam, da bo danes potrjen, gre v slabo naših državljank in državljanov in tudi novih delovnih mest. Predvsem ker gre za podjetja, ki imajo pri teh zavarovalnicah zavarovane velike vsote, je posledično tu vprašljivo tudi kakšno delovno mesto. Zato bom glasoval proti temu zakonu. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu, gospod Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, predsednik. Kolegi in kolegice! Tudi jaz bom glasoval proti temu zakonu oziroma proti povečanju stopnje s 6,5 na 8,5 %, kar znaša 2 odstotni točki ali 30 % v povečanju stopenj, ne v povečanju cene zavarovanja. Cena zavarovanja se bo zaradi tega povečala nekaj manj kot 2 evra na mesec, kot je bilo izračunano. To na drugi strani pomeni toliko in toliko več na leto ter na leto toliko in toliko več zavarovalnih storitev, toliko in toliko več davka na finančne storitve. To so tisti stroški gospodinjstva, ki so, bom rekel, nekako prikriti, ki se jih niti ne gleda, ampak zaradi tega realno pada kupna moč ljudi in realno padajo dohodki prebivalstva. To so v bistvu nevidni stroški. Sem odločno proti temu, tudi ker dodatno obremenjuje gospodarstvo - ne zavarovalnice, ampak gospodarstvo. Ob napovedi 600 milijonov krčenja odhodkov s podzakonskimi akti, kar je bilo tukaj omenjeno, sem pa dobesedno presenečen, ker tega, kako se bo pa to naredilo, jaz v tej državi ne razumem in ne vem. In kako bo ta vlada to naredila s samim proračunom. Tako da je to zdaj naslednje vprašanje, in mislim, da nadomestitev odhodkov z večjimi prihodki od davkov in povečanje bremen davkov nikakor ne bo šlo skupaj in nikakor se ta situacija tudi v proračunu za leto 2015 ne bo izšla. Jaz sem odločno proti povečanju teh davčnih stopenj. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? (Ne.) Torej lahko glasujemo o Predlogu zakona o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov po nujnem postopku. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti 18. (Za je glasovalo 56.) (Proti 18.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku v okviru nujnega postopka. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 4. 12. 2014, ki ste ga prejeli na e-klop. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 5. členu. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. S tem amandmajem predlagamo, da se črta določba, ki bo obvezovala tiste podjetnike, ki ne morejo elektronsko poslovati, da potrjujejo račune na davčni upravi. Da je nesmisel še večji, predlagatelj zakona, Vlada, predlaga, da to delajo na elektronski način. Ampak obrtna zbornica pravi, da toliko in toliko podjetnikov, ki so začeli delati, ki so novi, nima možnosti, da bi to delali na elektronski način, kar pomeni, da tudi ne morejo izdajati elektronskih računov in posledično verjetno tudi potrjevati teh računov ne morejo na elektronski način, kar pomeni, da je nesmisel popoln že s tega zornega kota in bo tukaj ogromno težav že s tem, da se bodo ti računi dejansko sploh potrjevali. Drugo, kar je: potrjevanje računov s strani davčne uprave je popoln nesmisel in zaradi tega siva ekonomija ne bo nič manjša. Siva ekonomija ne bo tudi nič manjša, če se bo šlo na določene podjetnike ali tiste, ki prodajajo gobe in jih bodo davčni inšpektorji lovili po cestah in potem to kot velik uspeh prikazovali v slovenskih medijih, ali tiste, ki občasno prodajajo cvetje in tako naprej. Zaradi tega davčni izplen ni nič večji, ker so stroški pobiranja davkov nesorazmerno večji od samega davčnega izplena. Zaradi tega so tudi dodatni administrativni in birokratski ukrepi, ki jih predlaga vlada Mira Cerarja, nesmisel in dejansko predstavljajo za slovensko podjetništvo škodo in predstavljajo škodo tudi za konkurenčnost države. Danes lahko s pritiskom na gumb pošljete denar iz Slovenije ali v Slovenijo, v katerokoli državo. Račun za to boste šli potrjevati pa peš na davčno upravo. Pa dajte, saj to je totalen nesmisel! V Luksemburg pošljete denar, pritisnete na gumb in ga pošljete v katerikoli sklad, obdavčen bo 0,25 % ali pa še toliko ne, tisti dobiček. Tu boste pa še račun šli na davčno upravo zaradi tega potrjevati. Pa, ljudje božji, dajmo se zresniti! Dajmo to državo potegniti iz krize, dajmo narediti neke ukrepe, ki bodo konkurenčni, ki bodo za gospodarstvo, ki bodo ustvarjali delovna mesta, ne pa z birokratskimi in administrativnimi ukrepi obremenjevati poslovanje vsakogar v tej državi. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Je še kakšna obrazložitev glasu, ampak res obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SMC, gospod Simon Zajc. SIMON ZAJC (PS SMC): Hvala za besedo. Mi bomo glasovali proti temu amandmaju. Eden glavnih razlogov, zakaj bi se 5. člen črtalo, je ta, da bodo nastale nove birokratske ovire. Pa se je treba vprašati, kako bo ta birokratska ovira izgledala v praksi. Se pravi, imamo dve vrsti podjetnikov, ki jih bo ta 5. člen zadel. To so tisti, ki nimajo interneta, nimajo računalnika, in tisti, ki so šli nazaj z računalniškega izdajanja računov na izdajanje računov na roke, zaradi tega ker so se hoteli izogniti davkom. Dve skupini. Na drugo skupino se pa zdaj sploh ne bom omejil, ker ta trenutek ni pomembna. Pomembni so tisti, ki nimajo interneta in nimajo računalnika. Oni pa imajo osebo, ki je pooblaščena, da v njihovem imenu oddaja - po zakonu morajo imeti, letna poročila moraš oddajati elektronsko -, in to je ponavadi njihov računovodja. In kako bo zdaj to izgledalo, ta nova birokratska ovira v praksi: ko bo šel kupiti te blokce za račune, bo potem poklical računovodjo, mu bo sporočil številko, od kje do kje so računi, in on bo to vnesel v eDavke in je zadeva zaključena. Če pa ima doma računalnik, pa ne izdaja računov, ker je to za njegov poklic nepraktično, jih izdaja na roke, bo doma šel na eDavke, šel po dokumente, izpolnil številke, elektronsko podpisal in oddal. Ni dodatnih birokratskih ovir, ki bi res vzele tako veliko časa; to je nekaj minut. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Je še kakšna obrazložitev glasu? Prosim? Postopkovno, gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Zdaj bi vas prosil, da izdate enkrat navodilo glede obrazložitve zadev, ki so tukaj. Ko govorijo naši poslanci, se spotaknete ob vsako obrazložitev glasu, ki je korektna, in tej, ki jo je imel Šircelj, ni bilo česa očitati. Ko govorijo vaši poslanci, pa tiščite glavo dol. Če ste predsednik vseh poslancev, če vodite Državni zbor v imenu vseh, potem bodite do vseh enaki. In vam predlagam, da preden se spuščate v naslednje intervencije, izdate navodilo, da bomo znali vsi prebrati in tudi obrazložiti tako, kot je vam prav. Mislim, da je to edino, kar še manjka v tem državnem zboru, in to je tudi edina kooperativnost najbrž, ki z vidika večinske koalicije v Državnem zboru še manjka, da bomo vsi mislili kot misli predsednik in govorili tako, kot misli in želi predsednik. Predlagam, da ali intervenirate pri vsakemu ali pa pustite vsem, da povedo, kar mislijo, ne samo da se spotikate ob poslance naše poslanske skupine. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Iz parlamentarne prakse izhaja, da obrazložitev glasu ni polemika, naslavljanje, prepričevanje, pozivanje ter postavljanje vprašanj, kar je po namenu predmet razprave, temveč gre za predstavitev vsebinskih razlogov, zaradi katerih bo poslanska skupina ali poslanec glasoval za ali proti predlagani rešitvi. Torej, utemeljuje svoj glas ali pa glas svoje poslanske skupine. In tega običajno ne počne na ta način, da skuša druge prepričati, ali pa jih spodbujati, ali pa spraševati, ali pa karkoli podobnega. Preden sem sploh lahko karkoli še odreagiral, je že bilo proceduralno, ampak dobro. Se strinjam, da se moramo tega vsi držati. Zadnjič, ko smo imeli to zadevo ... Ali lahko dokončam? Zadnjič, ko smo imeli to zadevo, je šlo v smer, ko je šlo za pozivanje, in sem začel opozarjati posamezne poslance. Tokrat nisem šel na opozarjanje poslancev, ampak sem samo pripomnil pri dveh, da to ni v celoti v skladu z obrazložitvijo glasu, se pa strinjam, da je na začetku bila korektno uporabljena forma, torej pojasnjevanje tega, kaj, za koga oziroma na kakšen način se glasuje. Hkrati sta bila dva poslanca pri prejšnji razpravi, ki sploh nista tega utemeljila, tako na strani pozicije kot na strani opozicije, in tam nisem posredoval. Ne mislim posredovati več, kadar bo šlo res za obrazložitev poslanskega glasu posamezne poslanske skupine, drugače pa res prosim, in tudi namen te obrazložitve glasu je, da nekdo razloži individualno, kako bo glasoval, čeprav bi bilo smiselno predvsem pojasniti, zakaj ne bo glasoval tako, kot bi glasovala poslanska skupina. To bi imelo vsebinsko res nek velik smisel, veliko dodano vrednost, drugače je pa to dejansko poslovniško določilo, in dokler bo to poslovniško določilo takšno, kot je, in dokler bo v Poslovniku tudi člen 282, ki pravi, da jaz vodim sejo, se bom sam odločil, kdaj bom posredoval in kdaj ne bom posredoval. Še kakšna obrazložitev glasu? Proceduralno, gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): Kolega Tanko je dal proceduralno in vam je predlagal, da izdate navodilo. Navodilo imamo, to je poslovnik, edino navodilo, na katerega se lahko sklicuje, in to kolega Jože Tanko tako dobro ve, da gre v bistvu spet za eno vrsto zlorabe. Veste, navodila v Državnem zboru je že izdajal vaš bivši strankarski kolega Gregor Virant. Govoril je, kako se moramo naslavljati, kako se moramo vikati, kako moramo ne vem kaj vse početi. Tako da iz tega razloga upam, da, predsednik, ne bo nikoli nobeno navodilo izšlo, ki je v resnici določeno s poslovnikom. Kolega Tanko, vam pa predlagam: v roke poslovnik! PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Tega ne jemljem kot proceduralno vprašanje, kvečjemu ... Ne, nič ni, ne zasluži si ... Mislim, marsikdo bi si zaslužil opomin, ampak jaz zelo redko dajem opomine. Sprašujem naprej, ali ima kdo še kakšno obrazložitev glasu, najprej v imenu poslanske skupine. Ni več obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Za individualno obrazložitev glasu se boste pa prijavili, prosim. Obrazložitev glasu, gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Če se prav spomnim, je na začetku leta 2009 Irma Pavlinič Krebs prevzela v New Yorku na OZN priznanje, ki ga je dobila Slovenija zaradi reform v mandatu 2004-2008, in to za debirokratizacijo. To je bilo svetovno priznanje. Sedaj pa bomo verjetno dobili, če bodo te rešitve, ki jih predlagate, sprejete, svetovno priznanje za birokratizacijo, za postavljanje ovir podjetnikom, kompliciranje njihovega delovanja. Postavljamo dodatne stroške, predpisujemo vedno nove akte, testiranja, kontrole na vseh mogočih uradih in tako naprej. Zaradi teh razlogov, ker se s takimi birokratskimi preprekami samo dodatno zaostrujejo pogoji za delovanje podjetnikov, predvsem pa podjetij na območjih, za katere pravimo, da veljajo zanje nekateri posebni ali pa omejujoči dejavniki, kjer ni interneta, kjer so slabe linije, kjer so oddaljeni kraji, in ker s tem samo še dodatno kompliciramo življenje teh ljudi, bom jaz podprl rešitev, ki jo predlagamo, to se pravi amandma, da se s temi neumnostmi neha. Poleg dodatnih davkov postavljamo državljanom še dodatne prepreke, in to je nevzdržno. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? (Ne.) Potem prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 5. členu. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 18, proti 59. (Za je glasovalo 18.) (Proti 59.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. V imenu poslanske skupine? Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo potrdili te spremembe Zakona o davčnem postopku. Razlogi so številni. Prvič, s tem zakonom se bo na eni strani dodatno zbirokratiziralo poslovanje davčnih zavezancev, obrtnikov, podjetnikov. Po drugi strani to ne bo prispevalo k manjši sivi ekonomiji in k temu, da bi se manj izogibali davkom. Jaz mislim, da bo takšen ukrep celo povečal izogibanje davkom, kajti ljudje bodo našli nešteto možnosti, kako se da prelisičiti potrjeni račun s strani davčne uprave. Tretjič, ta zadeva ni sodobna. Stalno se spodbuja ljudi, stalno se sprejemajo novi ukrepi proti sivi ekonomiji, ne zgodi se pa nič, kajti učinek inšpekcijskih ukrepov je dejansko majhen, v primerjavi s silami, sredstvi, ljudmi in tako naprej, ki se namenjajo za to, da bi dobili več davka. Napačno je pa to, da se to usmerja v majhne podjetnike, v občasne prodajalce cvetja, sveč, vulkanizerje, gobarje in podobno, ne pa v tista podjetja, pri katerih gre za mednarodne transakcije, kjer gre za to, da se preko transfernih cen veliko denarja in davka odliva. Tukaj je še ena določba, to pa se nanaša na določbe, ki se nanašajo na izmenjavo informacij z Združenimi državami Amerike. Temu v Slovenski demokratski stranki ne nasprotujemo. Sprašujemo pa se, ker so del davčnega sistema v državi tudi sporazumi o izogibanju dvojne obdavčitve, ki pomenijo dvojno neobdavčitev danes, kar ugotavlja tudi OECD. Na podlagi sporazuma o izogibanju dvojne obdavčitve z Luksemburgom lahko davčna uprava zahteva podatke o tem, koliko je bilo izplačanih dohodkov fizičnim osebam, pravnim osebam v državi Luksemburg. Ta sporazum obstaja. Sprašujemo se, kolikokrat je davčna uprava zahtevala od Luksemburga, da bi pridobila te podatke, in če jih je pridobila, ali jih dejansko ima. Ampak to so tiste rešitve, ki bodo prispevale k manjši sivi ekonomiji ali manjši črni ekonomiji v državi. In ker se vlada Mira Cerarja loteva tega vprašanja na napačnem koncu, dodatno birokratizira poslovanje podjetij, bomo v Slovenski demokratski stranki glasovali proti temu zakonu. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev v imenu poslanske skupine? V imenu Poslanske skupine SMC, gospa Urška Ban. URŠKA BAN (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. V SMC razumemo najpomembnejše rešitve tega predlaganega zakona v določbah, ki so namenjene boju proti sivi ekonomiji. S predlogom zakona se po našem mnenju povečuje preglednost poslovanja z gotovino in s tem zmanjšuje možnosti neplačevanja davkov. Z zasledovanjem tega cilja se pri gotovinskem poslovanju ureja izdaja računov ne glede na obliko na način, ki bo omogočal transparentnost podatkov o izdanih računih in o vseh naknadnih spremembah teh računov. Predlagane vezane knjige ne pomenijo večje birokracije, ampak gre za komplementarni ukrep, ki bo omogočal transparentnost poslovanja z gotovino. Poudarimo lahko, da tudi rešitve tega zakona določajo izvajanje sporazuma o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanje tako imenovanega FATCA sporazuma. Predlog zakona ureja obveznosti finančnih institucij Slovenije v odnosu do pristojnega organa Slovenije, hkrati pa finančnim institucijam ne nalaga dodatnih obveznosti, kot izhaja že iz omenjenega sporazuma. Pričakujemo, da bodo predlagane rešitve omejile možnost izogibanja plačilu davkov pri gotovinskem poslovanju in bo zato ukrepanje zoper primere sive ekonomije učinkovitejše, obseg pobranih davkov za vse javnofinančne blagajne pa večji. Zaradi navedenega bomo v Poslanski skupini SMC predlog zakona podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Združena levica, Violeta Tomić. VIOLETA TOMIĆ (PS ZL): Hvala za besedo. Ko sem se odločala o podpori, sem posebej upoštevala dva dejavnika. Prvi je, da uvedba vezanih knjig ne sme prizadeti tistih zavezancev, ki so prisiljeni opravljati svoje delo s statusom samozaposlene osebe. Ti delavci večinoma ne opravljajo obrti ali samostojnega poklica, kot sta odvetniški in zdravniški. V resnici bi morali biti ti delavci v običajnem delovnem razmerju. Delodajalci pa jih silijo v položaj brez delavskih pravic z velikim tveganjem revščine in zdravstvenih težav in s slabimi obeti za prihodnost. Zato jih ne smemo obremenjevati z davčnimi predpisi. Po moji presoji ta zakon dodatnih obremenitev ne prinaša, zato je v tem delu sprejemljiv. Veliko težje pa podprem tisti del, ki uvaja sodelovanje med Slovenijo in ZDA na področju spoštovanja davčnih predpisov glede računov v tujini. Resnični problem so namreč legalizirane davčne utaje v srcu Evropske unije. Dokler bo Evropska unija dovoljevala davčni damping celo pri svojih članicah in njihove predsednike vlad imenovala za predsednike Evropske komisije, ne bo pravične obdavčitve finančnih prihodkov in premoženja. Legalizirano izogibanje davkom ni anomalija, ampak cilj izkoriščevalskega sistema na svetovni ravni. Vlada je torej pred težko in odgovorno nalogo, pri čemer jo podpiram. S temi pomisleki in v dobri veri bomo zato zakon podprli v celoti. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu s strani poslanske skupine? Če ne, prosim za prijavo za individualno obrazložitev glasu. Obrazložitev glasu, mag. Branko Grims. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo. Glede na resnost stanja v slovenskem gospodarstvu bi pričakovali, da bo danes tukaj tudi ustrezno ponujenih veliko kvalitetnih rešitev. Žal temu ni tako. Zakona, ki je pred nami, nikakor ne morem podpreti iz več razlogov. Prvič, ker mislim, da ima napačno ime in ni skladen z vsebino. Imenovati bi se moral zakon o krepitvi birokracije in uničevanju slovenskega gospodarstva, kajti toliko kot bo s tem navideznim birokratskim preganjanjem sive ekonomije morda več priteklo v proračun, se bo porabilo proračunskih sredstev za nadzor, za dodatno birokracijo, za dodatne birokratske postopke, in rezultat z vidika gospodarstva bo samo negativen, samo negativen. Nič pozitivnega od tega ni mogoče pričakovati. In veste, ker pomeni dodatno obremenitev, fizično, siceršnjo, časovno, v določenih primerih tudi denarno, za posamezne subjekte v slovenskem gospodarstvu, podjetništvu, za ljudi, je tale rešitev na nivoju srednjeveškega ranocelništva, padarstva, to je padarska rešitev. Tam, veste, so tistim, ki so bili ranjeni, vitezi na bojnem polju, potem padarji, da bi jim očistili nečisto kri, ker so reveži krvaveli, še dodatno dali gor pijavke, da so jim popile še nekaj krvi, in pri tem trdili, da jih rešujejo. To je približno tako, kot vi ravnate s slovenskim gospodarstvom, z našo ekonomijo. Zato ni čudno, če Vlada vrtoglavo izgublja podporo, žal pa ko gre za blaginjo, za kvaliteto življenja, za našo lastno domovino, izgubljamo s tem mi vsi. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Kot vidim, ni več interesa za obrazložitev glasu, zato lahko glasujemo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti 15. (Za je glasovalo 59.) (Proti 15.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih v okviru nujnega postopka. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo možno vlagati. Zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, dr. Vinko Gorenak. DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Tega zakona mi ne bomo podprli, niti vas ne bomo ovirali pri tem, da ga vi sprejmete. Zakaj? Gre preprosto za to, da v tem državnem zboru, v tem mandatu očitno sprejemamo lex specialis zakone. Ene pet zakonov je opozicija, mislim na Zavezništvo, vložila konkretno na neko osebo, ker se ga pač želi rešiti iz parlamenta. Ne gre tako, saj veste. Torej, zakona ne bomo podprli, ker je tudi ta zakon lex specialis. Tega bi pa lahko imenovali Anja Kopač Mrak. Že predsednik sam je rekel, da je to zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o spremembah in dopolnitvah. Zakaj? Ker gospa Anja Kopač Mrak kot ministrica v prejšnji vladi od 1. aprila pa do nastopa te vlade ni opravila svojega dela, niti ga ni opravila po tem, ko je prišla spet v novo vlado, danes sprejemamo ta zakon. Namreč, ta zakon je tisti, ki je predvidel to, da - nosilec zakona je Ministrstvo za notranje zadeve - mora Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremeniti v skladu s tem zakonom tudi zakon o zaposlovanju tujcev. Poglejte, v vsakem realnem življenju -v tem državnem zboru in tej vladi pač ni nekega realnega življenja - nekdo, ki svoje naloge ne opravi, izgubi službo. Če vi v neki tovarni ne boste opravljali svojega posla, vas bodo verjetno nagnali. V državni upravi se že da malo tako tako, ampak načeloma tudi ne moreš iti skozi, brez da bi delal. In ker gospa Anja Kopač Mrak ni opravila svojega posla, ni predložila zakona, za kar je imela pet mesecev časa, je prišlo do tega, da je spet postala ministrica. To je tako, kot da tisti delavec, ki proizvaja škart v Novem mestu pri Twingotih, potem napreduje za direktorja. Mislim, to se vi greste pri tej zadevi. In ni prav, da je gospa potem še enkrat postala ministrica. Zdaj spreminjamo zakon in tej gospe, ki ni opravila svojega dela, dajemo še šest mesecev časa, da bo svoje naloge opravila. Naj jih opravi, vi pa ji boste to očitno omogočili brez nas. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov, gospod Jernej Vrtovec. JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Spoštovani kolegice in kolegi! Predlog zakona, ki ga imate na mizah, zgolj daje potuho ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospe Anji Kopač Mrak, in ni res, da se doba uveljavitve tega zakona podaljšuje samo zaradi tega, ker se je vmes zamenjala vlada. Gospa Anja Kopač Mrak je bila ministrica že v prejšnji vladi, in to, kar zdaj sprejemamo, je zgolj potuha nedelu pristojnega ministrstva. To je velika škoda, kajti Zakon o tujcih, ki ste ga v prejšnjem mandatu sprejeli 1. aprila, je zelo dober. Zakon o tujcih je zelo dober, kajti poenostavlja postopke, in če bi odgovorni resor sprejel tudi Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, govorim o Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi brez kakršnihkoli težav 1. 1. 2015 lahko že začeli uporabljati tudi Zakon o tujcih. Ker odgovornosti za pripravo tega zakona, Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ni bilo, boste danes potrdili, da lahko odložimo sprejemanje Zakona o tujcih do 1. septembra 2015. Če bi bili malce bolj odgovorni na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi ta stvar šla brez težav skozi. V osmih mesecih, v osmih mesecih pristojno ministrstvo ni bilo sposobno pripraviti ustrezne zakonodaje. Pa kje mi živimo? In sprašujem se, ali bo ministrica skupaj s svojimi sodelavci to naredila do 1. septembra ali bomo takrat spet rekli, da podaljšujemo za nadaljnjega pol leta. In tudi Zakonodajno-pravna služba je na mestu opozorila, da vsaj za tri mesece podaljšam o, to je še sprejemljivo, za devet mesecev pa je mnogo preveč. Prav zaradi tega, ker v bistvu tudi nobene odgovornosti ni tukaj. V bistvu predstavlja državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, ne pa sama ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Ker ni nobene odgovornosti in gre dejansko za potuho nekemu nedelu, bomo v Novi Sloveniji glasovali proti temu zakonu. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? V imenu Poslanske skupine Zavezništvo Alenke Bratušek, gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): Spoštovani državni sekretar Boštjan Šefic! Upam, da vam bosta obe ministrici kaj dali za to, ker morate to prenašati že tretjič -najprej na odboru, potem v sami razpravi, zdaj pa še ob glasovanju. Imate debelo kožo, vas občudujem. Ampak tisto, kar je bolj pomembno od tega, je pa to, da me zanima, kdo je res odgovoren. Namreč, en lep stavek, ki se ga je ves čas omenjalo: zaradi obsežnosti postopkov, implementacije, zavod za zaposlovanje ... Saj veste, kako to gre, kajne. V resnici bi morali za to odgovarjati. Saj vsi vemo, da ministri ne pišejo zakonov. Saj to ni nobena posebna umetnost. Državni sekretarji sicer že malo več sodelujejo pri tistem zakonu, ampak vse, kar je navzdol, je pa tisto, kar bi se v resnici moralo zgoditi. In če je temu tako, se vprašam, kaj dela zavod za zaposlovanje, kajti tam bi morali kakšno konkretno reči o tem, kako stvari stojijo. Torej, mi bomo za razliko od ostalih to podprli. Podprli bomo predvsem zaradi tega, ker nam drugega ne preostane. Ampak treba je vedeti: zaradi malomarnosti ministrstva za delo. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu s strani poslanskih skupin? Kakšna druga obrazložitev glasu? (Ne.) Potem prehajamo na glasovanje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih po nujnem postopku. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti 4. (Za je glasovalo 55.) (Proti 4.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi v okviru nujnega postopka. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 5. 12. 2014, ki ste ga prejeli na e-klop. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 11. členu. Ta amandma je vsebinsko povezan z amandmajema istega predlagatelja k 12. in 20. členu. Če ta amandma ne bo sprejet, postaneta amandmaja k 12. in 20. členu brezpredmetna. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 50. (Za je glasovalo 24.) (Proti 50.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Ker amandma Poslanske skupine SDS k 11. členu ni bil sprejet, je amandma istega predlagatelja k 12. členu postal brezpredmeten. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Združene levice k 19. členu. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 24, proti 52. (Za je glasovalo 24.) (Proti 52.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Ker amandma Poslanske skupine SDS k 11. členu ni bil sprejet, je tudi amandma istega predlagatelja k 20. členu postal brezpredmeten. S tem smo končali z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandmaji niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine SDS, gospod Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo. V Poslanski skupini SDS ne bi nasprotovali temu zakonu, če bi šlo le za formalno izvedbo tistega, kar ste zapisali v zakonu o vladi. Sicer smo tam nasprotovali, da povečujete število ministrstev s 13 na 17. Celo dovolili ste si, da imate dva ministra na zalogo, ampak to je vaša pravica in s tem ste pokazali tudi svojo politično držo: država se bohoti, narod pa naj vse to plača. Tudi nimamo problemov, da gre za nujni postopek, če bi šlo izključno za to zadevo, da v skladu s tem, kar ste spremenili ministrstva, na novo urejate tudi državn o upravo. Nobenih problemov, tako ste si pač postlali. Ampak zaželeli ste si dva nova državna sekretarja na Ministrstvu za finance. Temu v Poslanski skupini SDS odločno nasprotujemo. Ob tem ste celo zapisali, da ne gre za dodatne finančne vplive oziroma posledice. Dva nova zaposlena, vi pa pravite, da nič več ne bo stalo, kajti šparali bomo drugod, manj bo drugih zaposlenih in tako naprej. Prvič, občutek imam, da marsikdo v tej dvorani niti ne ve, kaj so državni uradniki, kaj so zaposleni v kabinetu posameznega ministra, kaj pa so državni sekretarji kot politični funkcionarji. Proti temu zakonu smo tudi zato, ker po nujnem postopku v ta zakon vnašate centralizacijo upravljanja nepremičninskega premoženja države in predvsem centralizacijo informacijskega sistema državne uprave. Dve zadevi, ki ju boste urejali do 1. 1. 2018, ste stlačili v ta nujni postopek pri tem zakonu. Temu v Poslanski skupini SDS odločno nasprotujemo, kajti menimo, da je ogromno zadev, ki jih komaj čakamo v Državnem zboru, da jih kot nuj ne postopke vložite, ker so potrebne za državo. Vendar ne. Na primer, z rebalansom proračuna za leto 2015 čakate in nekaj čarate, tu pa skrivate nekaj v ozadju pri tej centralizaciji, ampak vseeno tlačite pod nujno zadevo, ki se jo bo izvedlo do 1. 1. 2018. In ja, spremembe so potrebne, ampak z analizami, ne pa na horuk. Očitno analize pozna le minister, državna sekretarka nam jih na seji delovnega telesa ni predstavila. Danes je minister rekel, da analize ima, vendar nam jih ni predstavil. Skratka, naj malo drugače zaključim kot prej: sladke predvolilne obljube v teoriji dobivajo diametralno nasprotne krute povolilne izvedbe v praksi. Temu in takšnim zakonom v Poslanski skupini SDS ostro nasprotujemo. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Je še kakšna obrazložitev glasu s strani poslanskih skupin? S strani Poslanske skupine SMC obrazložitev glasu, mag. Lilijana Kozlovič. MAG. LILIJANA KOZLOVIČ (PS SMC): Hvala, predsedujoči, za besedo. Zakon o državni upravi pomeni izvedbo zakona o vladi. V njem je zaradi obsega problematike na Ministrstvu za finance izražena potreba po dveh dodatnih sekretarjih. To pa zaradi tega, ker je to potrebno zaradi učinkovitega reševanja problematike in kompetentnosti do drugih deležnikov, ki so udeleženi v tej problematiki, in imajo državni sekretarji bistveno drugačna oziroma močnejša pooblastila kot višji in srednji menedžment. Obenem naj povem, da število državnih sekretarjev v tej vladi ni naraščalo sorazmerno rasti ministrstev, tako kot je bilo to v predhodnih dveh vladah, in ne pomeni bohotenja državne uprave, kot se skuša povedati. Prav tako Zakon o državni upravi rešuje tudi dve področji, ki bi ju bilo treba že zdavnaj urediti in pomenita velik odhodek na odhodkovni strani proračuna, in sicer državno informatiko in njeno upravljanje ter področje javnih naročil. Obenem daje tudi pooblastilo za reševanje in večje prihodke na strani proračuna pri boljšem upravljanju s stvarnim premoženjem. Ne moremo pričakovati učinkov danes. Ti učinki bodo vidni čez določen čas, mora pa obstajati zakonsko pooblastilo, da se lahko prične to področje reševati. Zaradi tega bomo poslanci Poslanske skupine SMC predlog podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov, gospod Jernej Vrtovec. JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Najlepša hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi! Finančni minister gospod Mramor je imel štiri državne sekretarje, dvomim, da zaradi potrebe, pač pa bolj zaradi lastnega principa, že v obdobju 2002-2004, ko je bil prvič finančni minister. Zavedam se, da je zdaj potreba po več državnih sekretarjih, da je to dejansko res potrebno, ampak verjemite, to ni premosorazmerno s tem, ali bo ta minister potem tudi dober finančni minister. Naš bivši finančni minister, predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, je imel dva državna sekretarja in eden je zdaj tudi poslanec v Državnem zboru. Ja, gospod Jurša, bil je odličen finančni minister, nagrajen za najboljšega finančnega ministra v Evropi. Torej, želim poudariti, da to ni premosorazmerno. Širjenje svojega lastnega aparata je, prvič, slab zgled za državljanke in državljane. Danes ste jim naložili nove davke, na drugi strani se pa vaš dvor bohoti. Že prej sem dejal, da so v sholastiki dejali, da si mora vladar prizadevati za izkoreninjenje nepotrebnih stroškov ter da uvede zmerne davke. Vi delate ravno nasprotno. Poglejte raje malo v zgodovino, pa boste videli, kaj je treba za dobro vladanje narediti. Kar se tiče tega zakona, ga ne bomo podprli tudi zaradi tega, ker se po nepotrebnem širi aparat. Po drugi strani tudi sama obrazložitev potreb po tem zakonu, v kateri piše, da ne bo imel finančnih posledic, ne drži. Finančne posledice bodo. Zaradi tega bodimo tukaj realni. Tukaj gre za nove napisne table, nove administrativne ovire, ki bodo prišle. In drugič, v Novi Sloveniji se ne strinjamo s tem, da bodo morale lokalne skupnosti, pa tudi nekateri drugi proračunski uporabniki, tukaj so agencije in zavodi, plačevati za uporabo centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema. To so trije razlogi, zaradi katerih bomo v Novi Sloveniji glasovali proti. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v imenu Zavezništva Alenke Bratušek, gospod Jani Möderndorfer. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS ZaAB): Gospod minister, to je verjetno zadnji zakon, s katerim boste 5. decembra tej vladi omogočili, da končno začne delati. S tem ste si razdelili naloge in, bi rekli na kmetiji, gremo delati. Jaz upam, da ste skozi razpravo razumeli sporočila, kaj vas čaka. Upam, da boste imeli srečno roko, in spremljali vas bomo. Zakona kot takšnega podprli ne bomo, ker se ne strinjamo s tem. To smo, mislim da, argumentirali v zelo jasni razpravi tudi na odboru. In veliko sreče. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine? (Ne.) Kakšna druga obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu, mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Jaz bom glasoval proti spremembi tega zakona, predvsem zaradi tega, ker mislim, da je nepotrebno, da ima minister za finance štiri državne sekretarje. Narava dela na Ministrstvu za finance ni takšna, da bi štirje državni sekretarji zagotavljali večjo učinkovitos t. Mislim, da bodo zagotavljali prej manjšo učinkovitost. Tam imajo pet direktoratov. Pet direktoratov z lahkoto pokrivata dva državna sekretarja in minister, kar pomeni, da lahko hkrati opravljata vsa druga dela, vse mednarodne obveznosti, obveznosti do mednarodnih finančnih institucij in tako naprej. Skratka, to je nepotrebno. Gospe in gospodje, če danes pogledamo rezultat našega dela, lahko ugotovimo, da smo dodatno obdavčili državljane in državljanke, podjetja, da smo onemogočili izplačilo dodatnih škod ljudem, ker smo dodatno obdavčili zavarovalniške storitve, da smo zbirokratizirali gospodarstvo, samostojne podjetnike in ostale pravne osebe s tem, da jim bomo dali obvezo, da račune potrjujejo na davčni upravi, in na koncu smo ministru za finance dali še dva državna sekretarja, povečali javno upravo. Ni res, da se ne bo povečala javna uprava, ker se število državnih sekretarjev pri predsedniku Vlade ne zmanjšuje. In zaradi tega, gospe in gospodje, smo povečali javno upravo, smo povečali administracijo, otežili gospodarstvo in bolj obremenili gospodarstvo. Jaz sem proti temu zakonu in sem tudi proti ostalim zakonom, s katerimi se je to zgodilo. Naredili nismo, gospe in gospodje, nič dobrega za ljudi. Vi niste naredili nič dobrega za ljudi in nič dobrega za gospodarstvo, kvečjemu škodo. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu, dr. Vinko Gorenak. DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Jaz sem se sicer prej javil k razpravi, pa je potem časa zmanjkalo, zato samo tole. Proti zakonu bom, to je jasna zadeva. Ampak da obrazložim, zakaj. Poglejte, gospe in gospodje, vi ste v koalicijsko pogodbo zapisali, da boste ravnali racionalno in odgovorno, da boste racionalizirali državno upravo. Vi ste ljudi nategnili. Se opravičujem - vi ste ljudi ogoljufali, da bom lepo govoril, gospod predsednik. Namreč, z 11 ministrov v vladi Janeza Janše in 12 v vladi Alenke Bratušek ste šli na 17. Vsak ima seveda dva državna sekretarja, tako kot je prej imel. In kaj ste še naredili? Sedaj dodajate državne sekretarje, in to štiri. Državni sekretar je od tistega zakona leta 2003 naprej na nek način politična funkcija, ker smo takrat uvedli enega državnega sekretarja, kasneje dva, ob združevanju ministrstev. Vi pa dajete spet štiri državne sekretarje. To, da se zraven zlažete, pa rečete, da ne bo nobenih finančnih posledic, je mogoče malo manj pomembna zadeva. Potem minister izreče še eno laž, namreč da bodo iz kabineta predsednika Vlade šli. Povejte mi, kdo. Gospod Dragonja? On se spozna na gospodarstvo. Ali bo šel mogoče gospod Povše? On je končal vojaško akademijo v Beogradu. Mogoče bi bil za financerja v redu. Ali pa Lenarčič. Poglejte, ne na tako poceni način ljudi nategovati. Ne počnite tega. In ne tako govoriti, ker dobro veste, da se to ne bo zgodilo. Dobro veste, da boste imeli štiri državne sekretarje, ker ste nekomu plačo obljubili ali pa ste nekomu položaj obljubili, ker ste pač to dolžni narediti. Ampak ljudem morate to povedati, ne nam. To je pomembno. Torej, proti. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev? Prosim, da se prijavite. Proceduralno? Prosim. MAG. MARGARETA GUČEK ZAKOŠEK (PS SMC): Glede na to, da smo prej razpravljali, kaj je obrazložitev glasu in kaj ni, bi prosila, če se držimo obrazložitve glasu. Hvala. / oglašanje iz dvorane/ Jaz sem doživela kot nagovarjanje. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Bomo pazili, kaj je to obrazložitev glasu, ampak gre za zadnjo obrazložitev glasu danes. Zato obrazložitev glasu, gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Jaz zakona ne bom podprl, zato ker finančne posledice niso usklajene s tistim, kar ta zakon prinaša, kajti ti dodatni državni sekretarji na Ministrstvu za finance ne bodo volontersko opravljali svojih nalog, ampak bodo plačani funkcionarji. Ti ne bodo delali na tak način, kot je strokovna skupina, ki je bila oblikovana pri Mandatno-volilni komisiji, ko so se nekateri kar odpovedali nadomestilu in so opravili delo na črno, če prav razumem te zadeve. Ti bodo plačani. In še nekaj. Več državnih sekretarjev v državni upravi ne pomeni, da bo država ali pa resor deloval bolje, ampak bo pomenilo to večje število obrazcev, večje število birokratskih ovir, večje število vseh tistih elementov, ki zaustavljajo državo. Nobena racionalizacija se zaradi tega ne bo zgodila. In pristajati na to, da bodo stvari potekale bolje in drugače, ne gre, ker je povsem jasno, da z vsakim novim delovnim mestom v administraciji nastopijo novi stroški, novi obrazci, nove ovire, novi računalniki in tako naprej. Zato ne vidim popolnoma nobenega racionalnega razloga, ne iz obrazložitve zakona, ne iz poznavanja delovanja sistema, ne iz kakšnih drugih razlogov, da bi ta zakon podprl. Zato bom tudi glasoval proti. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu, mag. Branko Grims. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo. Glasoval bom proti zaradi rdeče niti, ki je značilna za to celotno sejo. Imamo pravzaprav birokratsko vlado, če kdo še ni tega pogruntal. In kako reagira birokratska vlada ob pogledu na preveč zbirokratizirano ureditev Slovenije? Odgovori po birokratsko, z birokracijo nad birokracijo, še več birokracije, skladno z Murphyjevim zakonom, da od nekega nivoja naprej birokracija sama regenerira in gradi novo birokracijo. In pri tem se vsi zadovoljno držite; celo dvotretjinsko večino ste skoraj dosegli na posameznih glasovanjih. Pozabili pa ste, kdo to plača - slovensko gospodarstvo. Točno tisti, ki bi jim morala biti posvečena ta seja in kjer bi morali iskati rešitve, zato da njim omogočimo, da zaposlujejo, zato da njim omogočimo, da odpirajo visoko produktivna delovna mesta, zato da njim, gospodarstvu, omogočimo, da bi postali bolj konkurenčni na svetovnem trgu. Tega pa danes ni, samo nova mesta za nove zaposlene na račun davkoplačevalcev, rešitve, za katere je vnaprej jasno, da bodo požrle več denarja davkoplačevalcev kot ga lahko kadarkoli prinesejo, in to je vse. Jaz bi pa rad videl, da bi tukaj veljala tudi slovenska ustava, ne samo Murphyjevi zakoni. Ampak očitno pri vladah tranzicijske levice tega pač ni mogoče dočakati. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? Če ne, potem glasujemo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 26. (Za je glasovalo 49.) (Proti 26.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Imam tudi dve obvestili. Člane Kolegija obveščam, da bo čez 15 minut, to je ob 14.30, seja Kolegija v veliki dvorani na Tomšičevi. Članice in člane Odbora za zadeve Evropske unije pa bi rad spomnil, da se bo prvo nadaljevanje 14. seje odbora začelo 15 minut po koncu seje Državnega zbora v velikem salonu. S tem zaključujem tudi 7. izredno sejo Državnega zbora. Seja se je končala 5. decembra 2014 ob 14.17. INDEKS GOVORNIKOV B BAH ŽIBERT, ANJA...................................................................................................................51 BAN, URŠKA..........................................................................................25, 30, 35, 42, 73, 75, 80 BON KLANJŠČEK, MAG. MIRJAM...............................................................................27, 32, 36 BON KLANJŠČEK, MIRJAM.........................................................................................27, 32, 36 BREZNIK, FRANC................................................................................................................22, 76 BRINOVŠEK, NADA...................................................................................................................41 C CERAR, DR. MIROSLAV.............................................................................................................8 D DEKLEVA, ERIKA......................................................................................................................50 F FERLUGA, MARKO...................................................................................................................13 G GÖNCZ, DR. LÄSZLÖ................................................................................................................13 GORENAK, DR. VINKO.......................................................................................................81, 84 GRIMS, MAG. BRANKO......................................................................................................80, 84 GUČEK ZAKOŠEK, MAG. MARGARETA.................................................................9, 21, 70, 84 H HAN, MATJAŽ............................................................................................................................15 HORVAT, JOŽEF....................................................................................27, 31, 35, 40, 66, 73, 75 J JENKO, MAG. JANA..................................................................................................................57 JURŠA, FRANC............................................................................................................................9 K KATIČ, ANDREJA......................................................................................................................10 KOLEŠA, ANITA.........................................................................................................................70 KOPMAJER, BENEDIKT............................................................................................................52 KOPRIVNIKAR, BORIS......................................................................................54, 63, 68, 70, 72 KOVAČIČ, MARIJA ANTONIJA...........................................................................................38, 43 KOZLOVIČ, LILIJANA..............................................................................................49, 54, 67, 83 KOZLOVIČ, MAG. LILIJANA...................................................................................49, 54, 67, 83 KRIVEC, DANIJEL.....................................................................................................................19 KRIŽANIČ, DR. FRANC...........................................................................................17, 25, 33, 38 L LEP ŠIMENKO, SUZANA...............................................................................................14, 41, 76 LISEC, TOMAŽ...................................................................................................20, 45, 56, 61, 82 M MESEC, LUKA......................................................................................................................26, 31 MÖDERNDORFER, JANI (JANKO)...........................................50, 60, 65, 69, 71, 75, 79, 82, 83 MURŠIČ, MAG. BOJANA.....................................................................................................51, 58 N NEMEC, MATJAŽ.......................................................................................................................21 REPUBLIKA SLOVENIJA DZ/VI 1/7. izredna seja DRŽAVNI ZBOR NOVAK, LJUDMILA.............................................................................................................15, 17 P POČIVALŠEK, ZDRAVKO.........................................................................................................24 PODKRAJŠEK, BOJAN.............................................................................................................77 POJBIČ, MARIJAN.....................................................................................................................22 POTOČNIK, ANDREJA..............................................................................................................19 PRIKL, UROŠ...........................................................................................................21, 29, 33, 47 R RANC, DANILO ANTON............................................................................................................18 S SLUGA, JANJA....................................................................................................................55, 65 S ŠEFIC, BOŠTJAN.......................................................................................................................48 ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ......................28, 32, 37, 43, 47, 48, 60, 65, 72, 74, 75, 77, 78, 79, 83 ŠKODNIK, IVAN.........................................................................................................................19 ŠKOPAC, MARUŠA...................................................................................................................32 T T. VATOVEC, DR. MATEJ.............................................................................................52, 58, 71 TANKO, JOŽE..............................................................................................23, 74, 77, 78, 79, 84 TOMIĆ, VIOLETA...........................................................................................................39, 40, 80 TONIN, MAG. MATEJ.................................................................................................................11 TRČEK, DR. FRANC......................................................................................................10, 16, 17 V VERBIČ, MAG. DUŠAN..............................................................................................................37 VILFAN, PETER..........................................................................................................................12 VRANIČAR, MAG. MATEJA..............................................................................24, 30, 34, 41, 46 VRANIČAR, MATEJA.........................................................................................24, 30, 34, 41, 46 VRTOVEC, JERNEJ.....................................................................................15, 17, 53, 59, 81, 83 Z ZAJC, SIMON.............................................................................................................................78 ZORČIČ, IGOR............................................................................................................................65 ZORMAN, BRANKO.......................................................................................................28, 74, 76 Ž ŽNIDAR, LJUBO.........................................................................................................................73 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR LEGENDA PS SMC - Poslanska skupina Stranka Mira Cerarja PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS ZL - Poslanska skupina Združena levica PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije PS ZaAB - Poslanska skupina Zavezništvo Alenke Bratušek PS IMNS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti