MíjH Uit{¿ita'iqftr*. V Kranju,, dne M>JÑWIBKW«-i«* X1L leto. ; ¿.x'*h al io¿a¿ ,*>M o|*^o** > »|ov* >laJflBh_9í c f 5^»ja|^é^!i; a jfll jhE sm (be iirc cuo 8' ti. a •i u ••! i íj} ^edTeaití % oi,*tv es oitmi rM w r\ .• r!. ,, : Političen kí gospodarslg 1 ¡si ■lir« Sum a Kranj i dootnvljanjBm a« dom 4 C, po polti n «1* lito 4 K, u pol !«u Nemčijo 4 marke, n Amedka I dolarja. Pernatem: e Itevitte po 10 nn. - N« Baročne t*** nagpSps rp«*«j»tw marooaaoe m av e*Jf*. U rodovi« in apraviOttvo j« a« pristan jr. K. tlorisna v »Zvosdiv Iidajat-Jj ta odgairon«. urednik Ldr. Miliif. Rokopisi uaj se pošljejo, če mogoče, £e med tednom. Izhaja vsako soboto i-ijt. ? .i ts ''ayer* V .th**JiloU. Soie te jemale Čipke ed klektarie m'jih 'pošiljale dunajski centrali, kjer* je brt napravljen';\w«e1iW7 tr^ikt 0*-dflek ta predajo čipk doma in v inozemstvu. Država je aaminatebi nesposobna voditi trgovski obrat, le »»Sij tam, kjer »e gre ta tehnično in trgovsko tako težaven predmet kot tc bav čipke. V premetu je naVotloe vzorcev«, skoro vsak ima drugačnovredrjoit in v'drog h deteteb* svoje odjemalca Z 5 pravilna icvriiteV pStremije posebnega teaoičoega in trgovskega raanja. Učiteljice tako se imenujejo defin^ivnšV nastt}vljenke pri tlvOdo — pa morajo komaj sodftt. Katere čipke »o dobro, katere slabo narejen", Usjvaaj pa fe, čpke pravilno crmiti. Pr.sfo j* krn-.no do tega, da je savdd jemal čipko, naj bodo izvržene aatinčno ali po-yrfao nilsime<| a .uAiis! si trnovem ? drtavoih skiadiseih se Je nabralo blaga rasne kakovosti, o katerem se ne ve, ali bo Ho v denar ali ne*. Slabe blaga, ki ga je zavod spravil na trg, je zmanjšalo vredMost' avstrijskih Čipk v Inetcmstfn in ugfadilo per*bf tajskim, francoskim Pa se is drugega vsrell s^ opuHčalf Inožem-ski trgovci avstrijska čipke. 2sto3 ta temko domaČo obrt je nastavil t InczttcStvU {Londtru, BecUn, fraoMurt o: 14., Pariz, Pianed in Ntvr torkj svoje zastopnike, ki so predajali čipke celo (korr!nmen-tom. Vrfhke' uvetirt' trrrfsV so sž vtft 'nmiknSe savoaevi 1kbnknro«l In" 6 rtaleflre. Iz navedenega sledi, da je vale! slabega blaga in ?etrgovskegc ravnanja t^vofm frpet ves avttrrjiki fcvrj* čipk ogremoo IkodO. M d ^u Poleg vsdrtevanja sol trna urod xa ieetko domačo obrt ogromne stroške *s tvojimi prodajalci r inosomitvn: Jasneje, dapriiakih razmerah ne moro biti dobička* ampak silna isgnba, ki se pokriva is javnih sredstev. Vsaka akcijska dr niha it lariismr dirjli žarnnfti sioi Utni račna. Zavod sa ž. d, obrJ^^v J* drsajo ppdi*tj«i • uirto ?>( molu I hsh\ ^mK»arstvo. ▼ naiih krajih je. klekmaje čipk precej razvito, slasti v okni ci Idrija, po severovzhodni Gorifki, po 2 rovskem, pe celi Poljanski in deloma tudi S «láki dolini. Kot domači obrt ja čip-karatro tolike vetoort1, da globoko sega v naii socijalbo življenje, torej jé saslolno delati sa njen pmspeh. Nalog*, potpesevati eipkántvo, je preñéis držav«, ki pa pri tem delu ni imeli posebne sreče. Obkrrno razpravlja o poeealevalni akciji nek prijatelj domače obrti v «Zert». Ker je stvar sa nas preeeffoe važnosti, hrčjm navesti nekatere stvari is dotienega članka in obenem izraziti pomisleke proti napačnem o poapesevtojn čtpkartt«a. P« ipei:vanje domače obrti je samooasebi gotove lepa misel, toda naii ■•, kako sa je pri nas ta misal ndéjstvila, dobri stvsri gitovo več fto-dnje kot pa koristi. Taina panega domače obrti ja čipkarstvo, ki vedeo bolj nazaduje ktjob plesom in rasnim družabnim prireditvam na pei-naju, s katerimi naj hi se pospeševalo. Slreajejr-njaki so že dolgo na Jasnam o vzrokih natadovanjn, pred sirio javnostjo se pa s spretno reklamo prikriva popoten fiaake, ki ga je dotivem t sla akeja ta povzdigo tfpkarstva. > Akciji aačelnje a> kr« savod sa žensko domačo obrt na Dunajn —« zgroženo podjetje, cegar moralni in finančni polom start biti samo le vprašanje časa. Namen zavoda je bil dvigniti čipkarstvo in izboljšati materijalai položaj k'eklaric. V obeh osirih je zavod popolnoma odrekel; pa ie več: calo ikodoval jo domači čipkarski obrti in a tem tudi delavkam. Avetrijske čipke, ki bo imele v ioosemttvtt dobro ime, so ps omenjenem savodu izgubile dosti svojega ugleda. Z iikliagitaajo prekapcev so kotah spraviti s pkarice v svese s konsttmoaa. ? ta turnen je deslaj ni izdal le nobene bilence, pa tudi is proračuna mmietrstva sa javna dela, katere on je sa--od podrejerj, se nt: more spoznati, koliko zarod stane državo. Pit taks slabih denarnih racmerah trase drsa vajo obžalovanja vredno, da m tako tratijo milijoni. ' 0" t Pi ne/samo denarno, ampak tudi m o r a 1 i 8 n o je ti vod doživel velik fiasko. SocV* «***P10d80 P°ika> m P Ob LISTEK. iebe«l tet t ' P@i€l¥ml»el. Zadovoljno so živeli občani v H. aa Gorenjskem. Vaak je izvrže val svojo delo, po potrebi in po moti sp pomagaU drug drugemu m vsoroa sloga med prebivalci ja odlikovala ta kiraj. Pred letam dni jepotaeui ta kraj sFaldvabals. Tako aa ga nativajali. Častiti bralec pa naj ai ne dtmta^juje ped to batedo mala vajatke alafe. Ne, ampak tt jo M tiste »prifroti «a»J»pad, ki « je a svojo sgatoraoatje, salam: m prisraojeaam Jtvan-tanjem vsak dan po goatjjaft* priberačii jedi in pijača, Tam objeto |o dobil Ta mož jt nitojap v tem kraj«. Oaa t*j. 4mW t^, ttitairft, todp **t»m ^ksmpa ia> t^^jmx twtii^afs> amati dt^asel le kar**« «weamskt t prod Dale tefatatte. Pa trJdi aam cesar ma je »koč pri manevrih potipai po rasti m sadovetjns dojal: •Da, da, taksk koroajakov m. atrn manjka i» Jas pa sem motko stal prod d jim m m admsaJ. Dt, sto takih fantov kot aam jas, pa bi sapili Avstrijo.* Tik« M podobo« je pripovedoval ftldvtbal gostom v goaUloah, valed čeaar. so mu aadapradi dali jedi in pijačo. Ker p*, jf fe)dvfb^ .najraje pripovedoval o sebi, ko je b>l se narednik, sato sestankih, kadar jitf-}oW'sjesmmi razveseljeval nal snanec. Le resni obfaaski sanaje so si belili glavo, k«kp ga spravjo, is anana, da ga aa b^^rtba na stata »t^jrtditi,. mwm ^ Tate je tekel čas. naprej, feidrebalpu tse Je ta njegove rasmere dobro godno. To^kovlogOy^e igra! -gemí., ki mu je pa počasi ropal pravo pamet Poprej ntnatralen člpvek ja pričp^ fwrovati aa vraže.. ; , Nekobstnik je,4abil s ta^ o>6ai veliko gbnt, k| ap |e ydabivaia v ,oi>a*tj« ^ j« hiso. Ker mo|^rÍot>U damfaVi.aa^i Ip'WsTí» ^:^5Ívrla4t!Ii «e je so mn Nal delomrsnel ja videl v btižmi, kjei kopala glina, posón* y noči luč. «Ssc» je, pripoyedovali v | med Katerimi je bil tudi nsl uza'jeni obrtrnk. sli v gostilni, kjer se j<« miljeval gosto Gostje so seveda poznali f.Idvebeinove m z¿ itr??a* émam la JVSií'J Sate Oée in sin. Konec. d^oika te večkrat na moni^i^i^^ tem kol že^ delaj |» hitro človeka, feldvonelnovega kalibra. Pngodiio pa se je aekaj drugega, kar je prav značilno. se vi koga oiaaírit. 1« stvar uredi in prtpray , pa saman. Morda dalj časa sem se jt itavljal kot lastnika opominu nika-odvetoiku, da naj do denarja, je Gasperček sdraž-eraótor ralin. Bil je prvi upnik, zate ni imel »plačati dosti _ daninnoč. tw i* jr™^^ ;^nih tgl^irt'v In jim plačeval kot po navadi. Itrtdno vahko je govoril, preklinjal je sodnijo^ doktorje, najbolj pa OMptrka, «Ti pffkltti adsnsh, spyarü ú ms ob 4. t II W Pri nas Bi Kranjskem obstoji to« čipkarskih tečajev, a. pr. f Idriji, 2?rah, Trat*, v ZeUzaikia. Zanimivo je, da ao aaoje poacbs« mati klerikalci. Prej to kupovali tipk« efe vrojania aaoak večinoma le domači trgovci, »daj pil pa katmje tudi uvod potom čipkarskih tečajev. 3 test propagira »g Urijo soper trgovec, kj ao pri nat po rečmi v naprednam taboru. Klerikalci te daMI v tavodu oporo svojih interes«* In at jih podpirali kljub čisto brezplodnemu oMevaaria sa domače klekiariee. Pa le dalja so aH ? svojem strankarstvu. Usada je ravno e Gorenjec» perotal približno pred enim letom, da je občinski odbor na T. odklonil vsakeletoo podporo gasilnemt društvu in dal tleti znesek raja sa clpkaridu tacaj. Vstkt stvar ima sveje dobro ia slabo plat. Pri dragi priliki bom itkulal pokazati, kaj dobrega bi Ishko donesls akcija sa pospeševanje čipkarstva ia na kakšen nsčin bi prišla do saieljeoih uspehov. Janke Salta. Nekaj o ljudskem štetju. Končano je ljudsko štetje, ki jo vsbudUo med marsikaterimi sloji neprijetnosti, a mnogemu povzročilo tudi velike krivice. Se sedaj se Utajo po naših časopisih naravnost gerostaane stvari, jsvljsjo nam, kske velike krivice m so dogajala aa razam krajih oals mile domovine. Gotovo jo marsikateri izmed nalih dragih bralcev izvedel, Ukane aepo-sttvnosti so so godilo v Trstu, Gorici, na starostam, Štajerskem, spob tam, kjer ti vi nsl narod v manjstai. Povsod to hoteli aapravriti is natth ljudi Lihe ia Nemce, a is edinega vzroka, kar zahteva nate postava, nsj vsak vpisa csbčcvalni jezik, a aa materinskega jezika*. Na ta način to lahko napravili na tisoče «Lahov* in »Nemcev*. Gotovo bode nase čitalee zanimalo, če jim povemo nekaj o zgodovini ljudskega štetja. «Nett Bodočnost* prtv lepo opisuje nekoliko sgodoviaakih podatkov. Ce bi hoUli pisati zgodovino ljudskih štetij, bi morali poseči daleč nazaj v stari testament Videli bi, da jt današnje občoo ljudsko štetje, vrteče se ob gotovih določenih časih, nekaj starega, da ni to iznajdba novejših tatov. Seveda dande-aes ne gledajo ve« aa te, koliko j« število Cenenega naroda, ampak gre jim sa maago vet. Ni nsm toliko mar, koliko ljudi Jo v kakem narod«, koliko se jih je redile, ktliko umrie, temveč uprave posameznih drsat hočejo tudi »veleti, kje tiči prav vzrok, da nekateri asrodi prospeveje, dragi gintjo in propadajo. Tako najdemo prav lahko tudi sredstva, ki omogočajo, da m posamezni narodi začno dvigati, ali pa da m vsaj prepreči hitre propadanje. Zato se tudi ao bomo čuditi, če sa rasno »Masti telo stroge pri izpraševanju in določevanju ob priliki ljudskega štetja. Starim narodom je bile najvel na tem leteče, koliko je njihovo število, poizkusili so izvedeti, koliko imajo sa vojako sposobnih ljudi, koliko je * Stavile dtvkisplaeWcev. tako je trti kralj David sankata!, naj st prottejt stavilo vojakov. Egipčani to se tali od časa de časa tb določenih terminih pobrigam sa te, fcafiika je aa vojska sptatMfc ljudi in datira«« vateo*. lito se je vrJtt* tadJ pri starih Grk«. ? starem Kima at tekotvaoi «otatorJi* skrboM sa to, da to ImeU aataatoo sassamtvfine ste»ilt davkoplačevalcev:'' sesatast to nalatjčna pregledali vsakih pet lat Tast atetje v etadnjavoskih mtfiiai jt imelo tati namen. Da bi mm ta Itetja aataučaa, o tem m* ni« misliti, vso so jt ttrttmatto le približao. Zato so tudi stavila prebivalcev srtdajevesaia mest le približna. Prvo pismene ijniako štetje v diaatajom smislu te je vršilo v Braaibsru (Braoeenburg na Pruskem) v 1. 1844 Ste j« tuut ta to, da ee itvt natančna starost, apol ia poklic prebivalcev, dot sto (at (L n&4) «t Je pojavile nekaj podobnega tudi v Avstriji. Vpeljala ee je takozvana letna akoasigsterja dul», da se je drsava prepričali o starosti, spolu in civilnem stanju psdlotaikov. Se nekaj let kasneje sa prišli na misel o rednem ljudskem štetju v Zedinjcnitt državah v Ameriki; prvo M jo vrltlo L 1791. No, stavili so te vprašanja, ki so nameravala izvedeti več nego samo starost, apol in poklic AmerikaneJ so te poizkusili po Itevilu prebivalcev urediti tndi stavilo ljudskih za-stopaikov. Ameriki je sledila i. 1791. Francija, Franciji Angleška 1800. Tudi »mike drfavice, ki se bile v carinski t rezi, ss sklenile vsako tretje leto pregledati stanje v posameznih državicah (L 1834). Prva ljudsko štetje v sedanji Nemčiji je bilo L 1871. Taka ljudsko štetje je v svati t velikanskimi tatkoeami in stroški. Koliko pač bode stalo leteloje, oziroma laasko nato državo, kjer se vrli ljudsko štetje vsakih deset, let, t ttm nimamo aiti pojma 1 V modernih državah js ljudsko lirtje prime-meroma le lahko, a pomislimo, katere težkoče imajo one država, ki imajo po drugih solinah aa-aslbine s nekcltarnimi plameni 1 Težko je ž a Štetje v krajih, kjer ao ljudje precej raztreseni in kjer nI pravih cest in potov. Zelo težko je bilo ljudsko štetje v Rusiji, kjer at ja vršilo prvikrat L 1897. Ljudsko štetje pi »e samo težko, temveč tudi sala zamudno. Da at prihrani dragoceni čas, so iznašli aski električni številni stroj, ki ga uporab* Ijajo v Avstro ia Zedinjenih državah. Leteloje občno ljudsko štetje v Avalriji jt p to. Marsik&j bedaste »vedeli, videli borne napredek, ponekod tudi aaaadovanjt. Na podlagi dajatev to ao potem tndi uredile oadjdjae življenje. Kako se bo isvrtžle sa nas Slovence t Kakor kažejo različno protiposttvnesti, bi nas, radi pestbao v obmejnih krajih zamolčali, oziroma it .nalih ljudi napravili pripadaike nafca narodnih nasprotnikov, fioo pa ostane pribito, da smo zadnjih letih zelo napredovali vkljub vsem naspretstvom I r, T. f j* »\ *a»r«^|aklf P#«pfrAJftto In mm svofa 8M«pls|t) tak«, kaktr t« delajo kiu-t^aTjloL Btfretale ia Hala stranka, ki lm* M*t ta salo rasifUtm tisk. Katara) Mlo nmiattf Ma»rti*a',s -—*__:—'£—-------:-^- Poučni listek. 9 sastett rašiasklk sakljiižk«v. Dalje, Računski zaključek Kmečke hranilnice In posojilnice v......... registrovanc; zadruge z neomejeno zavezo tU »pravno leto 1910 Poročilo. Začetkom leta 1910 je bito članov .... 55 Med letom je pristopilo članov . . . . 23 Med letom je odstopilo članov. ... 5 Deleži začetkom leta v skupn. znesku K 100 Deleži pristopivšlh v skapn. znesku .K 58 Deleži odstopivših v skupn. znesku .K 10 Koncem 1. je članov . 73 Vplačani deleži. K 146 t~ ...-r5o—ar® — CT3 posestvo, ob vse; ali na bi plačal, vas bi plačal, polteno bi plačal s obrestmi vred, pa si me ogoljufal, odri si me, ti p...» Takt je divjal In pil. Peti daa je pil in čeprav je bila nedelja, je imel že malo sodragov — omagali so. Malo Je govoril, bulil pred m, preklinjal in godal sam s seboj. Okoli poldneva ja izginil it gostilne. Nihče ga ai lel iskat, saj js vsakdo vedel, da se vrne kakor vodna. Odsvonilo ja poldne, ko st ztčujt po visi krik. Vse leti skupaj in isprasuje, kaj da to pomeal, kij da je. Tu pa prihrami Parne, razmrlea, krvave-obrobljenih oči, ispitega obraza. Ustavi at prod množico pt jo vabi za seboj. Smejal m je in poveril mrmrajo: «Dobro sem napravil; ha, ha 1» peljal je gručo ljudi dp Gslperlkevt hita, aa vrt Naenkrat »bruhne grozen vik in krik, ženske in otroci se rszprse. Zt plotom v snegu je tesal Galperček bled, trd, mrtev. — Na vrat« so se mu poznali odtiski nohtov, iz nat« ara ja tekla kri t videti je bilo, da je podlegel divji, sirovi premoči. Ležal je težko, sključeno. Perce se pa raskorael prod množico sredi vrta in zakrohota: «Kaj!f Dtbrt tam gt, kaj t? Pa aam ga le premalo ...» In zagrabil Ja bližnji kal i« skočil k mrtvec«. Tedaj lele so spoznali vaičanje, kak nmtv, da sp jt izvršil; pograbili so Parnem in ga s težavo vsega penečega se v strta. Oddali so ga v norišnico. Star motlček pa Je dejal: «Žt drtfgi Skrjot skopuh, ki Je umrl neaiečoe smrti I» Pokopali so ga, pa malo oči ja bilo solzam. ■ Bal starta iaftrfi la lUrik aarajn v ŠkatJt Laki Hasniéna eafodba lanaaa Strpeeega. Daba. V tork ta drvita ura i biv ti mrtaar pr men, do merm koj n farni. Jat 4 — sm s mfilu, kuga mtfm pa pevidn k* so na vito neč vtč apovnt No V sm biv enkrat gor, i pa ti več vidu Stakne ktt jest, sam prktmu sm mn, pa i att dobr. Pol mi pa rikn: dtaa sto mal pjsn, k bol strin, st 's kaj pasaba, pa st puvitat prid. To tnal dve krono pa nkar na pij cev tfon. 3'm s misfU st ta dnaf tok nt bu muguč«, b« zt triba tez dva «ai se lej smWt, dam gvirt spit da aidut. Na pa soj so alkakto spledl, de al Ma triba « faral legat Jet V abata mi pa akus afta pamigu i K ttm prtu gor, JI ijav: Jatr pa le k maj pridg ptjd, de vi pol »uvidu, kva bja Idi rekt Oh, dob Jest aa biv akol tov k ti pridg! Kami trn v curku slapu, asa] žl ud sad edn ftgnu mecí ribra ptj rlku — kuga a pa s pit ipt-gat prtu ti prokfil spici ti. Na, trn' f misln, tja* m H vran; pa am lov gtr da srtd ettkvt, da mej Sinkuc lahka vidu. No prldga tarna aa sob 1 bla slo talastaa; pol k i Mu konepridgt i pa It tiste dol brav, kse unja. Pol i ps dsv bukve s rok pa'j mal spigle po^jv« pa jej totip ppvidu: Niki imtm v tundea, pa Vltn na murm pumtgtt Koder ukliee dol berim, vsi tuku v mene glidato, dob' m kmsl s nemi bukve s rak anedt Pt It niki vam povemi kedar i keloa ohct, ste glih lak. ket ene malkire, na mest déb se pustil pa mulil, se pa v kučrjah ukui raste. Pa le niki! Cev tidn ta te stare lajtrge pa staro msrajns duma, vsa i bsvas, krnluva, puklasta, kader i pa bil v aidtta, k wat n« atara jet nt bal pa svičir lahka gri, K pt ama na mura pleaat pa tt hčirt gor ulice; de sa pol tt pndpajsha utul vodja, pol t« pt s Ivotm ukop tileja, d« so kil pa mast ttnamt. Amen. íeüs, sm s skisra — «ustl dojit «Ja ps tsfuru. üh, guspnd tirOdnlk, kot) ble vi vidi, ktklne ksihte ta Idé dihu; o*a i bla te bet Nit kot GusUsam, ta draga Wda k* Gutttau hi^ eim ta* ra stat-jalo, Sragar Jbkaie, molk st m pa tuku tmijal, kot kit teater. Tn i bta res (Mm' Ola mata ai asa pol amaba, takt, de sej le mita** snratu, kij' lev so anket pu eirku s putea p«bjarat Sneti i bla mata ta, soj vat vsul s otrktm -~ voa i biv telt hudič ms, vao. Ko «ak mi tika: hudič toku sm ao amebi, «0 stv kasti lik dol požara. Ttst muzi k'ea pa pr tajerbm, aa se pa taka držal, kot alt latsti val kolera, atena sa pa tako puitran gledal, de am ee vee atreaa. 11. X iliS.SJ i g. g 3 " .•a * S 5 5 ¿1* o 1 3 al J * w e c © o -3 »5 g S -s «> in - cs co - '■-.. < u •:,.-.tS3( ,S^iei'iq aq tVMhu t1' pišemo znesek 75 K v račun dobička tekočega upravnega leta kot .razliko pri posojilih it leti 1909", ker imamo za toliko več lastne imovine ter se je znesek za 75 K tudi v bilanci pri posojilih zvišal v nasprotju z minulim letom. Ako bi bil tak razloček pri hranilnih vlogah, morali bi pisati diferenco v Izgubo, ker bi bilo posojilniško stanje za 75 K na slabšem. Ako bi bilo nasprotno, da bi bilo stanje vlog manjše, kakor izkazano, tedaj bi bil aa posojilnico dobiček in pri posojilih izguba. V vsakem slučaja je treba natančno določiti, kaj je izguba in kaj dobiček. V naiem izgledu nismo ločili upravnih stroškov med denarnim prometom. Tega pri rajfajsenkab tako ni potreba, ker jim ni plačevati davkov, razen rentnine in neposrednih pristojbin. Zato davčna oblativa tega ne zahtevajo, kar pa morajo storiti druge vrste zadrug, posebno se, ako znaka njih čisti dobiček nad' 600 K. ko se odmerja pridobnina. Davki pt naj bodo v prometu vedno natanko točeni. ™ — Računski zaključek Je po sestavi predložiti v sejo nadzorstvu, katero primerja istega s poslovnimi knjigami. Ko se tudi po tem uožene pravilnost, se podpise original lastnoročno od članov načelstva in nadzorstva, končno pa, predno se ga predloži oblastim, odobriti ga* afere, te občni zbor. "^*o*Jje«prih. , ......—;—sa—u_i_i_ao , ,. Gospodarski del. Rakuptvtajt It oidtja plamsao govedi. Deželni odbdr kranjski je z ozfrrjim na kugo na gobcu in aa parklja, ki se je pojavila v deželi, ze sedaj ustavil nakupovanje pletmkih bikov. Zipetao na-kupovanje, se svoj čas objavi. Deželni odbor aedaj plemenskih bikov, krav in telic sploh ne od lajal * Tedaaakf aajeai v KraBja daa 8. februarja I9U. lota. — Prignalo se je: 111 glav domače goveje živine, M- glav bosanske goveje živine, m Slav goveje živine hrvaške, 1 domačih telet, tja rvatkih telet, 105 domačih prašičev, lamel hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — bul in «-* bosanski bivol. — Za mesarja je bilo 70 glav domače govedi. — glav bosanske govedi in 103 domačih prašičev. Cena od kilograma žive teže: 96—98 vinarjev za pitane vole domače, 90-9* vinarjev za domaČe srednje pitane vole, 82—86 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko Soved, 1 K do 1 K 16 vin. za teleta ia O K do K00 vin. za preaiče za rejo* i K do 1 K 18 vin. prašiče za mesarja. — Pšenica K11SX) proso K 7*5®, rž K 8 50, oves K 9«-*, ajda K 850, repno teme K —, detdno zame 68 K do 70 K, fižol, ribničtn K —, mandalon K —-. boka K —, krompir K 3 70 za 50 kg. ........................a i. i Umetnost in književnost „Dattt sat t sekta." Izviren socialno • političen roman. Spisal dr. Radovan Pavel. Tiskala tiskarna lv. Pr. L.mpret v Kranju. I. del. Lena 60 v., po pošti 70 vin. Dobiva se v tiskarni v Kranju, in po raznih knjigarnah i. t, d. Obljubili smo o tej knjigi (Spregovoriti obširneje in s tem hočtan zadostiti po možnosti — svoji obljubi, pa biti: 1. stroga nepristranski, 1. stregp objektivni in 3. strogo — previdni. Pisatelj dr. Radovan Pavel — na Slovenskem aicer popolnoma nepoznani tvtor — je s svojim delom nastavil kritik toliko sanja, da ta danes lahto reč mo: ob tem romanu pridejo le sanjo — «budi tasi». Roman potrga ao le v poli« titao življenje, v katerem oamrtč «ovodoma» grozi s velikimi razkritji — caambra* sepaie^e visoke dialomacije 1 — marveč tudi v socialno **- S ostrimi instrument.! In te Je krivo, da romaoa ne moremo smatrati za povprečno koiportažno belet ristiko, katere se zdi na prvi pogled, marveč da mu mora* mo pripisovati globoeji pomen s izrecno filozofte-nim znakom. Napol prozorno daje pisatelj razumeti, da jt med «nebom ui,tarnajo* #.{stoag«|reci, katerih ne pojmi navadna iolsks učenost in j, ip ritizem, vedeževanje Itd, so stvari, katere nahtjamo de facto V tivljeaju, ki pa se pretemne, dt bi mo gli te danes kaj Vet govoriti o njih. Prihranimo za pozneje! Poeeboo o — ipiritizmul Da je le ta tt dbatj raslirjen po avetn, je pat znano. Celo na papetkom dvoru je dobro pognan. Lev XIII in nietov zdravnik «ta bila oreprtčana spintsu. Ruski car je odtnen? Ipiritist, okuftist, k, na prostem se pa radi nravstvenih ozirov in nevarnosti, da lahko utonejo, ne bi smeli. Pa se vendar! Seveda jim je to težko ubraniti in posledica je lahko nesreč«, da kdo utone, kakor saje preteklo poletja pr godilo 16 letnemu fantu. Kopal ae je s drugimi manjšimi otroci v jezeru. Ker je par metrov od kraja globečina, je ušel notri in si ni mogel vet pomagati, ker ni snsl plavati. Utonil je pričo otrok in sreča je bile, da j h ni več, ko ss> mu raoMi palico, s katero so g« hoteli ven potegniti. Kopališče za otroke h torej potrebno; kdo nej ga napravi ? Drultvo. Oo potoku sredi travnika hočemo malo skopati »a narediti primerno globočmo, ogradili in stplankali bomo svet, ia toliko vode pusbli notri, da bo brez nevarnosti za otroke. To kopališče bo za rečilke otroke. Da bomo radi pultih kopati tudi otroke tujcev, ki bodo stanovali pri pas, it stmoebscbi ume, saj bomo na ta aačm poipelevali tajski prom«t, kar nam gotovo ne bo v Modo, — Da smo potreba samo* stojoega poltnega urada na Rečici, bo menda vsak, nepristranski; Blejee pripoznal. Prostori starega post urada so veliko premajhni It 6 uradu k..» v setodi ne zmaguje dela. Od tod slaba postrežba ia pntožbe. Tddi to nalogo ima novo drulvo, da pripomore do ustanovitve novega poltnega urada. Drialilče ob jezeru, kjer bi se drsanje za mesec prej začeto kot na jezero, smo te napravili, pa se nam ni posrečile v veliko veselje nekaterih ^{p^l%m9^ mtf> Ud-bo bolje. To in drugo rtift seveda, le v slučaju, tt nam bodo Članarina in do-imamo v mislih, ob cestah, mar-prav bo prišla u, kjer je lep *st*eto pota! varnosti ob oc to takso, in oko* pričakujemo, rs [vzamemo nekaj dela kraUovidai in za vidni obsojajo, .namesto da Kličejo aam: Delajmo smo skupne it bomo tudi ga druživa ne bo skupnost prav nič trpela. Kdor nas torej pozna, ta ve, da je blejakt okolica tako razširjena in krajevno razdeljena, da si moramo v nekaterih stvmek sami avoojagatl, ako hejetmp izboljšati tajske razmere v ^^oio^djirali. ■■»i okolici. Lopo bi tt nam zahvalila sdravilka komisija, ako bi aa betali pritoževati sa vaak žebelj, aattri nekje manjka, sa vuk kamenček, ki ga voda apero a costo, aa vtako tungo, ki Ja segnita. Ali srnrmo od Blejcev zahtevati, da aam napravijo spredaj omenjeno drsališče in kopališče t Smejali bi ao aam ia rekli: Ako boceto imeti to ali ono, napravite si sami. V teh rseh stvareh rei ne moremo podpore zahtevati od njih, pat pa v marsikateri drogi stvari. Značilno za nase razmere je sestava zdravilkega odbora, ? katerem ne sedi ni-kak zastopnik z Rečice, čeprav ostane pri naa ene tretjino tnjcev. Dozdeva se nsm, da je mnenje večino Blejcev povedal nek met v gostilni pri •Lovcu*, rekoč: Zato vam nič ne damo, da ne boste imeli preveč tuje. v. Tako govorjenje ai modro in kaže zavist. Ta grda lastnost, se vleče kskor rdeča nit skozi vse dejanj« in nehanje Blejcev nasproti nam Reč canora. Dokler smo bili združeni (kar bomo tudi saaaprej, ako je to od nas odvisno) Je bila vse prav in dobro, kakor hitro pa se hočemo postaviti malo na lastne noge, nastane zabavljanje. Mi sme nepristranski in ne gledamo škodoželjno na sankalitče na Straži, ker vemo, da je potrebno. Ampak tudi oni naj bodo nam vsaj dobrohotni. Prezirati nas ni treba, kakor ae je dosdej godilo. Lahko bi naa veliko bolj podpirali pri ustanovitvi natega postnega urada, ki jim ne bo prav nič v žkodo; lahko bi kaj več storili sa olepšavo nala okolice, lahko bi z veaeljem pozdravili nase novo druttvo — pa ravno nasprotnike dobimo tam, kjer smo pričakovali prijateljev in podpornikov. Prizsdnji občinski seji se je sprejel predlog, nsj se prosi za razširjenje prostorov starega poltnega urada, oa nal poltni urad se — vodoma ali nevedama — nihče ni spomnil. To je dokaz njihove pristranoeti. Koliko je le dela, ki ga je treba izvtS ti, da bo nat kraj tujcem vedno bolj priljubljen! To je pa mogoče le ob slo t nem delovanju. Seveda zabavljači se dobe in tudi pri nas se jih ne manjka. Take ljudi je treba potisniti na stran in pritegniti k sobi one, ki imajo zmožnosti in veselje do dela. liKamilka. Kamnilka «Melctasktkor-por acije.» [Dalje.] Torej kdor se hoče seznaniti a «turlklm sistemom*, kateri edini te «pana» m le bahave klerikalce, druge sile na svetu ni več in tudi nobena druga «žavba> ne pomaga, naj sedaj pazno čita, ali pa če se hoče celo priučiti to sredstvo rabiti, saj se potrudi med «preperele kamniške liberalce*, kajti ti ljudje spijo cela leta, mrtvi ao, pokopali so jih, in glej gs spaka, ko pridejo volitve, se naenkrat prehude, vstanejo iz groba liki svetoplsemtki Lazar, nakrelejo prav pošteno grabežljive klerikalce, pa zopet umrjo, zaspe, a v spanju skrbe za prihodnjost. Ali je to čudež ali kaj P Ne! Čisto naravno, spočili so se in liki jani-čarji prav po turiko napadejo te čisto nedolžne, skrajno poltene, za sveto vero (reete bero) vnete kristjane. Tedsj k vobtvil S 14. grudnom 1910 je potekla reklamacijska doba v smislu opravilnega reda § 19 in iz groba so umrli liberalci poslali dne 13. decembra 12 reklamacij, ki ae j h je 11 v smislu vseh zakonitih določb moralo rotiti v njihovo zmago. Klerikalci pa so to važno dobo reklam acijskega postopanja prespali ter so napravili samo nekaj reklamacij, ki sn pa bila vse samo poprave imen n. pr. mesto Anton Maier nsj se pravilno vpile Anton Meier. Zdaj pa imate slodja, mi vaa bomo že naučili pačiti nala pristna imena. Seveda se je tudi tazim in enakim reklamacijam, če je hotel odbor ohraniti čisto vest, moralo ugoditi. V* zapisniku pa se bili tudi vpisani tnje na-prednjaki, ki le niso eno leto posestniki, tedaj bi ne imeli imeti volilne pravice. I a tukaj se, »Slovencev* dopisvik grozno jezi, tako da je kar penast. — Za boga svetega, prijatelji v Kristusu, pa menda vendar niste tako bedasti, da bomo take ljudi mi metal! iz zapisnika, če te vam. ki ste tako bistroumni, ni prišlo to aa um PI Če mislite to, potem lahko z vso gotovostjo trdimo, da v valih možganih ni vse prav v redu. Zakaj niste reklamirali, ugodilo bi se vam bilo, saj so zato pravila} nikdar jih le nismo kršili, pa jih tudi ne bomo. Bal taka je z g. Iv. Potočnikom; mi smo napravili tri take reklamacije, vi pa nobene. Kaj vam pomaga potem peniti se, ko je že prepozno; sami ste tukaj zavozili. Odkrito vam povedane, mi na tako površnost od vale strani nismo bili pripravljeni, bal nasprotno smo pričakovali, ker nismo hoteli bres gostilničarja delati računov In tudi na piti na medvedovo kožo. Toliko lepega tasa imate, pa takih vprašanj niste naltudiral«, to je znamenje, da ste Jako omejeni, da ste le vi «prspereli». — Kdo so ne smeje takim politikom. Kar se tito pooblastil, ki jih proglašate ket neveljavna, vam na odgovarjamo, ker ao taka vprašanja u vas prave ipamke vasi, pač pa vas moramo udariti pa zobeh glede onega, ki nam ga je Izdal g. e. ia kr. vllji of.ctjal Kar1 Nef ima. Pravite, da bi bil lahko prilel sam volit med 19, In 1. nro. To je prvič smešno, drugič nečloveško, ln tretjič skrajno zlobno, Mol sluti erarju te 40. leto in komur sa stane razmere, mora priznati, da mot vkljub svoji starosti drži jake vestno in natančno predpisane uradne ure od 7.—12, od L—5. oziroma 6. ia da je z delom tako preobložen, da mora mnogokrat delati preko uradnih ur. Star mož, ki potrebuje počitka in dobre tečne brane, da se ohrani čilega svoji iteviini deci, naj bi uto, ker ravno naivni klen- kalčki tako zahtevajo, pustil kosilo in to itak krak tak odmer, pa pritekel, kakor mladenič 20 let v mesto, ko mu vetdar postava nudi udobnost, dt kot državni uradnik lahko pooblasti koga drugega. Toda to je zgolj bumbug. Za tem grmom čepi drug zajec; počaka jt», ga bomo spodili. So ljudje, ki žive v fksni ideji — ia med temi bode g. dekan Lavrenčič prej kot ne tudi sam — da imajo «g, teaant* c. in kr. sraodnilnico vsled lasi te jim vsiljivosti, v tistem žepku, ki je navadne zt vžigalice — in svoj čas je bilo pri dan b razmerah precej približno take — kdo bi si mislil, da bo vojaško dicitliniran človek storil tak predrzen korak in 80 upal zameriti vsemogočnemu. Pt časi se izpreminjajo in t njimi tudi ljudje; kajne, de je rea tako praao. Drettve ss varstvo etrek ta oskrbo Sklatim V Kranju je imelo do« 7. t. m. on 4. uri popoldne v sodaijakem poslopju v Kranju stojo odborovo sejo. Društveni predsednik, g. Ivan Pogačnik, c. kr. rieželoosodni Svetnik in predstojnik c kr. sodišča, je poročal o drustvensm delovanju: Enega gluhonemega dečka vzdržuje društvo v zavodu za gluhoneme v Ljubljani; deček dobro napreduje in sna te precej govoriti. — Štirinajstleten deček je bil izpuščen is zavoda on Rakovniku in izročen v pouk čevljarskemu mojstra Fr. Rodeta v Kranju; za napravo potrebne oblase ce mu je oakaialo od društvene blagajne 30 K. — Neki zanemarjeni deček se je dal v oskrbo kmečkemu gospodarju v Smčurju preti mesečnemu prispevku 3 K. — Na Vioceocijevo družbo v Kranju se napravi prošnja sa sprejem šestletne deklice f sirottščaico v Kranju; njen štirileten brat pa se je izročil v oskrbo stari materi, kateri se za to platoje mesečno 8 1. -Štirinajstleten deček je bil izpuščen iz poboljte-valmcai v došelni priailai delavnici m so 00 dal v uk kakemu čevljarskemu mojstru izven Kranja. Deček tja dobil ob izpustu is poboljaevaimce jako dobro izpričevalo. — Petnajstletni deček is Zspeg in trinajaiMm deček iz Pedbrazja m oddasta v poboljsevalnico v priailai delavnici v Ljubljani. — Kakor je videti iz tega poročda, društvo prav uspešno in piemeaito deluje. Zato opozarjamo vse blagočutese 6žateb>, da pristopijo k temu preko-mtneoiu društvu, ako niso tega se dosedaj storili. Udmno sprejema društveni blagajnik, g. Raj ko Ma-renčiš v Kranju, Letni prispevek sneta ie H K. Afitejsije. Dne 7. t. m. je delala meatos aboga Ivana Puha* tak nemir v mestni ubežnici, da so jo morali aretirati in odpeljati O občinski sspor. — Dne 8. t m. je bil aretiran 62 letni Aleš Steno t ec, doma is Bukovice, občina Vodice, ker /js pijan razgrajal po trgu. Bi je odpeljan v ofcčaski zapor in drugi dan ugoan iz mesta. — Dna 10. t m. je bil aretiran zaradi beračenja 75 letni Juri Vilfan, doma iz Selc; drugi dan se ga »pustili is mestnega zapora, n? Dne 10. t. m, je bil aretiran 21 letni Nace Stenevec, doma iz Luž, občina Šenčur, zaradi puanosti in nespodobnega vedenja. Odvedli so ga v občinski zapor in ga izpustili drugi dan, ko ss js streznil. Ljudske £tef§e. Srednja n» i Bohinja šteje 459 ljudi, »61 goveje živine, Cesnjica 476 ljudi, 351 goveje živine, letaka 164 rjadi, 141 goveje živine, Podielje 14t rjadi, 176 goveje živine, Stara Kutin* 660 ljudi, 343 goveje sivine, Studor 238 ljudi ia 188 goveje živine. Vasi «na Bukovem*: Poličev Isr, Laiki vrt, Polje, 2lan in selitee sv. Dob Štejejo 286 dni. Koprivnik 282 ljudi, 235 goveje sivine, Gcrjuse 322 ljudi in 199 goveje živine. — Blejska župnija Meje 2027 ljudi, in sicer; Grad 739, ReSka 440, Milno 354, Z* gorice 370, Želele 124. — Občina Sv. Ana prt Tržiču ima 562 prebivalcev, 31 konj, 820 goved, 96 svinj, 210 ovac in koz, 465 kokoli ia 63 panjev. Sv. Katarina Iteje 803 prebivalcev, 88 konj, 322 goved, 190 svinj, 233 ovac in kos, 591 kokoli in 40 eebelnib panjev. ? teh dveh obči neb je vpisanih okrog 80 Nemcev. — Poleg 86.646 civilnih stanov ni kov šteje Ljubljana danes tudi se 8666 aktivnih vojakov. Skupno prebivalstvo Ljubljane znala torej 41.711 ljudi. — Po zadnjem štetju Iteje Smlednik 1568 (1639). Preddvor 2687(2688), Hrastje 628 (630), Kranj 2678 (9464) brez dijakov in ta dan odsotnih, Mavčče 1284 (1300), Naklo 1713 (1712), Predeslje 2391 (2388), Šenčur 2866 (8029), Sv. Jolt 750 (755), Strsžilče 2227 (2231), Voglje 674 (646), G rklje 3196 (3230), Sv. Ana 550 (668), Kovor 1119 (1078), Sr. Katarina 808 (698), Kriti 2241 (2077), Trtic 2629 (2626), Javorje 1009 (1615). Sedaj jo obema razdeljena, izločila ae je davčna občina Podobeno in priklopila Poljanam. Stara Loka 8663 (8680), Szor> Loka 2210 (2210), Železniki 941 (1065), Oilica 2790 (2766), Poljane 1992 (1422). Priklo-pitev davčne občne Podobeno. Selca 4677 (4659), Trata 2420 (2452), Sorica 1844 (1888), Znrinec 1654 (1717). Nablrelaikl družbe av Cirila la Metoda v Kranju eo prispevali meseca januarja 80 kron 18 vin., in sicer nabiralnik v kavarni J&ger 62 K 70 v, v kavarni Geiger 17 K 48 vin. — Nabiralnik v kavarni pri Jagru je prispeval v Kranju I. 200 K ter je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani že poslala tozadevne diplomo in priznala gospodični Karli Jagrovi za rodoljubno in požrtvovalno delovanje pokroviteljske pravice. 2-, vila! — Nadejamo se, da bodemo kmalu lahko poročali o drogu diplomah. Stalni poke) je dovoljen g. Lndoviku Škufca, župniku v Kranjski gori. Župnik rotil ilvljoBjo dečki. Ns Bledu se je udri led 13letaemu dečku; boril ss je precej časa s smrtjo. Kakih deaet korakov stran je stal nek uradnik, ki pa ni imel poguma skočiti v jezero in rešiti otroka. Ko sa gleda nesrečo župnik Klein-dienst iz Begunj v daljavi več sto korskov, teče s vso silo ns lice mesta ter s nevarnostjo lastnega življenja reli dečka iz vode. Se nekaj sekund in otrok bi bil utonil, bil je že skoraj nezavesten. felovadno društvo Sokol v SkofJI Laki rabi na plesni venček, ki se vrli dne 12. svečana 1911 v prostorih »Narodne čitalnice*. Pri plesu svira slav. vojalka godba c. in kr. pespolka vitez pl. Milde Itev. 17 is Celovca. Priče tek ob 8. nri zvečer. Vstopnina sa osebo 2 K, člani v kroju 1 K; dame proste. Sgerela je na Bregu pri Radovljici posestniku Josipu Prešernu opekarna. Škode je 16.000 K, ki je večinoma krita s zavarovalnino. Obrambama sklada erulbs iv. Cirila ia Motata so je priglasil za 1 kamen in plačal 200 K občinski sestop v Nabrežinl (S». 877). — Do 1000 manjka le 123 kamnov 1J! Slavje priredi akad. tehn. društvo .Triglav* v Gradcu povodom svoje petintridesetlefnice dne 19. svečana 1911 v Ljubljani. Nesgade. Pri sekanju je spodrsnilo v nekem gozdu pri Mojstrani tovarniškemu delavcu Jakobu Kumerdeju. Zlomil si je desno nego. — Ivan Stare je padel na sledeneli cesti v Cerkljah in si desno roko težko poškodoval. — Levo roko si je zlomil čevljar Ignacij Kuhar is Sv. Ane pri Tržiču, ko je padel na zmrzli cesti. — Pri gradnji vodovoda na Jeseaicak je kamen težke ranil delavca Blaža Trojarja na desni roki. rereelle o «Kmetski gostiji* prijavimo, ker nam je prepozno detle, prihodnjič. Za danes omenimo le toliko, da je veselica naravnost sHsjno izpadla. Čistega dobička je 872 K 84 vin. Fesaenaaje mene. Gospod J. M. is K., ki noče biti imenovan, je podaril nekemu pevskemu zboru na Gorenjskem 30 kron s zatrdilom, da to ni zadnji njegov dar v. ta namen. Pevski zbor, ki po darilce vi želji tudi ne ame hamnevan biti, m mn sa lepo darilo tem petem najiskrenaje zahvaljuje. SmrsaUa je na Gattojskem klancu 40 letna Anica Debela, doma is Leteae, občina Predvor. Dne 10. t. m. so jo nsili mrtvo in odnesti f mrtvašnico v Smartnem. Aretiran slepar. Na Bohinjski Bistrici je bila 25 januarja velika senzacija. Ta daa so nsmreč orožniki aretirali užitninakega revidenta Fl. Kožuha, zaradi velikih sleparij in goljufij. Kožuh je služboval precej časa v Bohinju. Mol je bil tako pohoten, da je prejemal vsak teden sv. zakramente, se klanjal do tal duhovnikom in užival pri ljudeh hi pri duhovščini največje zaupanje. Kožuh je kot nžitoicski revident poneveril vet tisoč kron in izvršil tudi sa strankah mnogo sleparij. Ootped alat Brafaftka ml. je razstavil v izložbi manufaktuma trgovine I. Pfeifer v Kranju svoje najnovejše delo — sliko, predstavljajoče v vojski (as bojnem polju) padlega vojaka, katerega tolaži ob zadnji uri Kristus. Slika je na prodsj. Pojasnila daje zgoraj imenovana trgovina^, ? deisll »rsvljie. (Sokolova malkarada.) [Dalje.] Komaj se vzdramimo, že nsm pomiga Ikrat in stopimo malo naprej. V posameznih skalnatih duplinah zagledamo krasen grad, obralčen s bodečim trajam, pred njim pa žs stoji kraljic, da reli Trnjulčico. V dragi duplini pa pritlikavci dvigajo stekleno krsto, Čez katero se pa že nagiba zopet drogi kraljic, da poljubi in iz smrtnega spsnja obudi krasno «Suegulčico», in isti hip nsm pokima žalostna «Pepslka», kakor bi hotela reči, vsi se zbudimo ia vas pridemo pogledat Hkratu pa zagledamo krasno ae. lesketajoča kačo S krono na glavi, a tudi za njo že stoji njen vitev, da jo reli. Sedaj ae zavemo, da smo v razvalinah gradu pod SmarjetnO goro. Škrat nas pripelje skozi malo duplino na prosto ia da celo stvar lahko premislimo, mahnemo jo proti «Kocai». Dalje prih. Tsmb&TOtkO dfUitvn «StoI» v Žirovnici priredi v nedeljo, dne 19. svečana v gostilni Marije Cop v Žirovnici predpustno veselico z mnogovrstnim sporedom. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 60 vin, dame proste. Kstljatl v Kranju vabijo na svoj plosni venčak, ki ga prirede v nedelio, dne 12. februarja v gostilniških proatorih g. Potica (Trigla«). Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 40 vin., družina 1 K. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Koioert ,0lssbsBS Matica1' ae je vrši zadnjo nedeljo v veliki dvorani „Uniona" v Ljubljani. Razprodane ae bile vse vstopnice. Najbolj razveseljivo dejstvo za prosprh pevskega zbora ,,Glasbene Matice"- je, da ae število dobrih in sigurnih pevcev in pevk veča od nastopa do nastopa. To pet je bilo 190 pevcev in pevk, vsakih nekako polovico. Koncerti „GIasbene Matice" eo postali pod vodstvom koncertnega mojstra M, Hnbada za nas Slovence nekaj izrednega. ZJaj nam odkrije Hubad kak znamenit eratorij, zdaj nas pdlje k orkestralui maši svetovne slave, zdaj nam da zopet priliko, da stopimo v žalne speve veličastnega rrquiema. Pevske točke zadnjega koncerta je vzel iz „Novih -akordov" in is muzikalij „Glasbece Matice", aaj-brte z namenom, da poda poslušalstvu v dovrleni obliki zgolj pesmi slovenskih skladateljev. Kaj naj rečemo o tom njegovem zboru P Hubad stoji danes kot pevovodja z »Glasbeno Matico" daleč daleč v ospredju. In vsi tisti, ki so kot pevovodji in kot proizvajajoči pevci, Mitje njega, so hote ali nehote njegovi učene*. Kar je dobrega, imajo sigurno po ojem. Z* zadnji I. koncert slovenske pevske „Zveze" je bil iz tu navedenih vzrokov pravzaprav Hubadov pevski večer. Kadar nastopi ob prihodnjih zvesinih koncertih še več zborov, se pokaže resnica navedene gotovosti še bolj očito. — »Slovenska Filharmonija4' pod vodstvom kapela ka govp. Elv. Ciajeneka je krasno izvajala 3 uverturo k Beethovnovi „Leonori" in Dw rakovo simfonilko pemitev »Ztsti kolovrat". Gospa Vida Talichova je z globoko zamišljenim prednašanjem igrala dve Lisztovi skladbi. Tudi o pevskih zborih bi radi podrobneje poročali, a tal, nam tega ni mogoče, ker bi morali biti s poročilom nepopoln?, zakaj F. Gerbičevih in fi Adamičevih zborov sploh nismo slišali. Za tretjič se nam je pripetilo, da smo morali zapustiti konce r to ve dvorane še pred zaključkom sporeda. Oibor »Glasbene Matice" naj resno razmišlja o tem, da ae vrše koncerti prej. Seme komod-nosti Ljubljančanov ni treba upoštevati. Dva- ali trikrst oa leto bodo na ljubo zunanjim obiskovalcem koncertov tudi ti radi prišli ob poznem popoldanskem času h koncertu. Ali pa naj ae odpošlje po odboru na teleznilko upravo prošnja, da odhaja večerni gorenjski vlsk pozneje. Tudi obiskovalci gledalilča tožijo o tem. Samo iz Kranja je bilo zadnjič 20 posetnikov pri koncertu, pa bi jih bilo gotovo le več, če ne bi bil koncert ob tako neugodnem času. Radovljičani, Jeeenitani in prebivalci vitje gori pa sprite povedanega sploh ne smejo misliti na te koncerte. Prosimo torej nujno, da se odbor kakorkoli te ostre oa blagohotno prošnjo. R. Plesno veaalloe priredi strokovno društvo strojarskih pomočnikov v Kranju v nedeljo, dne 12. svečana 1911 ob 8. uri zvečer v proeterih g. Franca Karal ta («pri Jelenu*). Pri plesa svira godba «Požarne hrambe* v Kranju. Vstopnina 80 vinarjev sa osebo, Cisti dobiček je namenjen društveni blagajni. Drage speeja. Samski posestnikov sin Jernej ^ootar v Zalem logu pri Skofji Loki je dobil is-plačanih 140 K. V neki gostilni, kjer sa je hotel potem zabavati, je zaspal, med spanjem mu je pa odnesel neznan tat Vseh 140 K, pustil mu je pa velikodušno aame drobit v snesku 11 K 10 v. Velitve v ekrajil sestal sdter kaniliki so se izvilile dne 4. t m. v Kamniku. Vseh udeležencev je bilo 88. Izvoljeni so odbornikom in sicer: Andrej Meječ, župan v Komendi; Fr. Erce, župan v Vodicah; Karel Preleinik, župan iz Županjih njiv; Ivan Mali, župan v Ss. Tuhinju in Ivan Sarac, občinski svetovalec it Rsdomljs; namestnikom topen Fr, Kogej is kotnika in AuL Pir-nat, župan iz Homca. — V mestni občini Kamaik tU izvoljena J os. Keada io Lovre Bergant; v ve- leposestvu gralč. oskrbnik Wdtschnig namestnik fv. Starina, industrijalci so volili župana Janežiča iz Domžal Listnica uredništva. Gosp. Valentin Zavrl, Begunje. Potrjujemo, da dopis iz Begunj v zadnji Številki »Gorenjca« niste Vi pisali, niti povzročili. iKaHireiner Kneippova sladna kava ""V lasa**" •luži zaradi svojih nedosežiiih vrlin vsak dan na milijone ljudem* Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava. VHBILO ki Sam prirede Kočij až I v Kranju o nedeljo, dne 12. febrnarla trn o gostilniških prostorih gosp. Rožiča (Trigiao). :: Začetek ob 5. nri popoldne. Vstopnina 40 oin.s družina i krono. K obilni udeiiežbi zaljudno vabi ODSEK. perji I 5 kg novega oskubenega K 9*60 boljše K 12—, belo, mehko oskubljeno K 18— do K 24-—, aneino-belo, oskubljeno K 30;— do K 36 — Pošilja franko po povzetju. Zamenja ae in vzame sa nazaj, če ae povrnejo poštni stroški. SI 6—2 BtncdlKt Sacistl, Itits 371 pri »izijv, čnito 86 6-1 ffcAVARNA IgREŠEREN Ljubljana 3 stanovanja se oddajo takoj v hiši št. 163 in 164 in sicer eno v prvem nadstropju s tremi sobami ter pritiklinami in dvoje pritlično, vsako obstoji iz dveh sob s pritiklinami. 28 _x Pojasnila daje Ignac Fock v Kranju. i 27 M/X