K šolski higijeni. (Dr. Iv. Borštnik.) IV. (Dalje.) aj naj stori šola proti tej žalostni prikazni, s čira naj se ubrani ^jpp^ teh žalostnih nasledkov, ki se ji očitajo ? Ali naj zmanjša zahteve ¦ " do učeče se mladine v šoli? Tega nikdar, to bi bilo začetek nazadavanju in to bi se mašcevalo nad narodom, ki bi hotel kaj takega poskusiti: prišli bi takoj drugi, bolj naobraženi in ga podjarraili, vzemši rau obrt, trgovino in vse, s čemur si rn.ore pridobiti sredstva za eksistenco, kot se to godi pri nas Slovencih. Premala naobrazba je kriva, da rai niraamo svojega narodnega premoženja, da nas tuj kapital izsesava! Ne popustiti, napredovati moramo že v elementarni izobrazbi, vendar tako, da život pri tem ne trpi. Pri tem so nam sijajen vzgled Norvežani, katerih narodna naobrazba prekosi morda vse evropejske narode, in Angleži. Ge se ozremo na njih šole, na veleurae norveške v pesništvu, znanosti i. dr., in jih primerjamo s številom naroda, morarao občudovati ta narod, živeč tako daleč na severu, imajoč tako jednostransko izražene pogoje za življenje — in vendar koraka vedno naprej po poti napredka! Ljudska naobraženost, naobraženost pridobljena v šoli in potem v poznih letih, kolikor mogoče pod vodstvorn učitelja, vpliva pri njih mogočno na materijelno stanje, na kulturo, na politiko. Povsod se vidi, da tu biva čvrst narod, sami kreraen — značaji, in poročila o storthing-delovanju v pretečenem letu so nam pokazala, da je prav za prav naš parlarnent z vserni poslanci vred prava ničla v primeri z norveškim storthingom! To stori narodna naobrazba, ljudska šola. Na učiteljih je, da v kolikor prej raogoče to pri nas dosežejo, in na deželi in državi je ležeče, da jira da za to potrebna sredstva! Ge se potern ne bo od jutra do večera trdilo otroku, da mora paziti, da dobi dobro spričevalo, ampak se rau pokazalo večje in lepše zmotre v družbi, morda se mu tudi vzbudi veselje do učenja, in samomori radi teh stvarij ponehajo. Vendar tu je treba na celi črti popravila in to ne samo v našem narodu, tudi drugod v Evropi. Saj je vendar naravnost smešno in naše dobe nevredno, če se tiska anonsa: ,,Išče se — — — prošnjo je opremiti s spričevali", ali pa ^na prošnje brez spričeval se ne ozira." Clovek je to, kar ljudje iz njega napravijo — res, tako je navadna beseda, vendar dostikrat ljudje ne vedo ničesar boljega iz človeka napraviti, kot pustiti ga sestradati! Ker je bilo tekom tega članka parkrat omenjeno socijalno vprašanje, naj navedem tu nekatere dobrodejne naprave. uvažujoč njih važnost za šolsko zdravstvo. Znano je, da pride dosti otrok v mesto na višje razrede z nezadostnimi sredstvi in marsikateri bralec ve glede tega kaj povedati. Treba si je torej zaslužiti in sicer s poukom mlajših, s poukom v prostih urah, izven šole. Naloga dobrodejnih naprav bi bila, to popolnoraa odpraviti. To vendar ne gre, da učenec, ki je v viših razredih že tako preobložen z delom, napenja svoje možgane z mlajširai, pa naj so ti tudi sinovi iraovitih starišev! Zato so učitelji tu! Da se prej ko mogoče to odpravi, to se raora zahtevati, in stvar dobrodejnih naprav je, da preskrbi vsem učencem, tudi najubožnejim, ki žele pohajati višje šole, ki imajo veselje do duševnega delovanja in sposobnost za to, primerna sredstva v tečni in obili hrani, v obleki in denarji. Vendar denar, denar — kje vzeti, ko je cel narod reven, ker teži na celem našem narodu to prokletstvo, da srao v naobrazbi za 100 let za drugimi narodi. Nekaterim sebičnim krogom bi ugajalo, da potisnejo narod še za 50 let nazaj! Tu si je težko pomagati in dober svet je zlata vreden — tolažimo se, da postane v toliko večji raeri naš narod deležen nebeških dobrot! Tako pa kot ovira to postransko poučevanje možgane v njih delavnosti, se godi to z raznirai šolskimi kaznimi. (Dalje prih.)