gospodarske, obrtniške in narodni ř Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Obseg: Vabilo slovenskim gospodarjem, da se udeležijo razstave mlekarstva na Dunaji. — Zakaj čedalje več kmetijstev pride na kant? — Hornofovo hranilno ogujisče. — Ali naj bi bil učitelj tudi za naprej orglavec in cerkovnik, ali ne? — VII. občni zbor slovenske Matice v Ljubljani. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novićar. Gospodarske stvari* Vabilo slovenskim gospodarjem, da se udeležijo razstave mlekarstva na Dunaji. „Novice" so že lánsko leto govorile o tej razstavi. Po želji dotičnega odbora natisnejo zdaj vse, kar je našim gospodarjem iz poziva vedeti treba, ki ga je raz-poslal oni dunajski odbor. Glasi se blizo tako-le: Po vsem našem cesarstvu, kjer se kmetoválci s živinorejo pečajo, si prizadevajo tudi za to, da bi iz mléka dobili kolikor mogoče dobička, in sicer s tem, da tam, kjer ne morejo mléka izpod krave prodati, iz njega narejajo smetano, surovo maslo (puter), sir itd. Ceravno je hvale vredno to prizadevanje, je vendar gotovo, da bi se v tem dalo še veliko več doseći. In če vprašamo, kako to, lahko dobimo odgovor, da niti kmeto válci kot prodaj alci, niti kupci popolnoma ne zapopadejo mlekarstva. » * Zato izvedeni možje že dalje časa obraćaj o pozornost vlade na ta oddelek kmetijskega gospodarstva, in c. kr. ministerstvo kmetijstva se je lani poprijelo tega, kar so mu sveto vali izvedenci, in to je raz stava mléka in vsega, kar se iz mleka izdeluje, poleg tega pa tudi pri mlekarstvu potrebnega orodja. V to razstavo se ima tedaj vzeti vse, kar se v d e-želah našega cesarstva izdeluje, zraven tega pa tudi v to razstavo pripustiti mlečne izdelke in mle-karsko orodje iz tujih, vnanjih držav. Taka razstava nam bode tedaj kazala, kaj imamo domá, pa tudi nam pred oči postavila, kaj ima drugod, in tako bodo gospodarji naši lahko primerjali, kaj je dobro ali slabo, kaj je bolje in kaj najbolje. Že poleti 1871. leta je c. k. ministerstvo kmetijstva sklicalo skupščino (anketo) izvedencev na Dunaj in ustanovilo glavni odbor, ki to vabilo do Vas pošilja, slovenski gospodarji! . ^ Mlekarska ta razstava bode na Dunaji od 13. do 17. dne zadnjega meseca (decembra) teko-čega leta. Vsa razstava bode razdeljena v dve skupini: ena skupina bode obsegala mlekp in kar se iz njega na-reja, — ena pa pripomočke (orodje itd.) pri mlekarstvu. _ 0 _ t V 1. skupino po takem spada mnogovrstno mleko in smetana, sladko in kislo, zgoščeno (kondenzirano) ali kakor koli za shranitev pripravljeno (konservirano), — mnogo vrstno surovo maslo in maslo, — mnogo vrstni sir ne samo iz kravjega, temuč tudi iz ovčjega*in kozjega mleka, — poleg tega tudi vse, kar se pri mlekarstvu kot postransk izdelek izdeluje, na priliko : mlečni slad-kor, siratka, ožemčič itd. V to skupino (vrstvo) smejo svoje izdelke poslati le naši domači gospodarji iz avstrij-sko-ogerskega cesarstva. V 2. skupino pa pred vsem spadaj o pripomočki si- rarij in maslarij, potem orodje za to ali tako, kakoršno se rabi, ali pa le modeli in obrisi; dalje tudi orodje za preiskavanje mleka in za umetno napravljanje mleka, in naposled tudi obrisi in modeli sirarij, mlečnice, in mnogovrstne slike iz mlekarstva in živinoreje, na ktero se mlekarstvo opira. V to skupino se bode vzelo vse, kar pride iz domačih, pa tudi tujih dežel. Da bi se kmetovalci živinorejci prav z veseljem přijeli te razstave, je ministerstvo kmetijstva določilo za-njo veliko srebernihin bronastih svetinj (me-dalij) in celo zlatih, poleg tega pa še dařil v sre- bernem denarji po 40 in 20 gold. Kdo dobi svetinjo ali darilo, to bode odločila posebna komisija; v nedeljo 15. decembra 1.1. se bodo svetinje in dařila dělila. Kazstavni odbor naznanja to vsem kmeto válcem in jih vabi, naj se prav živo udeležijo te razstave. Cas za razstavo, ker je pozimi, je gotovo zeló pripraven; da pa morejo kmetovalci v vsaki deželi potrebne priprave delati za to, kar bodo poslali v razstavo, zato se jim napoveduje že zdaj. Da pa se vsacemu, kdor bode hotel kaj v razstavo poslati, olajša to delo, so družbe kmetijske na-prošene, da so razstavnikom na pomoč. Zato so družbe kmetijske prejele razpise te razstave in o glas ni ce. Kdor tedaj se udeležiti hoče razstave, naj od družbe kmetijske zahteva tako oglasnico (Anmelaungsschein), naj v njo zapiše to, kar bode poslal v razstavo, in tako napisano oglasnico potem naj spet kmetijski družbi iz-ročí, da jo po šije na Dunaj. Glavni odbor bode pa tudi skušal, da se razstavnikom vožnína zniža, da na Dunaji za mleko, smetano, maslo, sir itd. ne bode treba placatí nič vžitnin-skega davka, in;da se ondi vse varno spravi. Da pa se bodo razstavljene te reci pokušati môgle in po takem njih dobrota lože cenila, se bodo v razstavi napravile posebne prostorije za pokušnje; v teh prostorih se bo pokušalo mleko, maslo, sir itd. Če hoče kdo še kaj več druzega izvedeti, naj se Erimerno obrne na Dunaj na glavni odbor za mle-arsko razstavo (General-Comité fur die Molkerei- Ausstellung in Wien, Dominikaner-Bastei Nr. 13). Zakaj cezđalje več kmetijstev pride nakant! pravično, da bi se postava tako prenaredila, đa bi vsak To res je dandanes silno važno ? se pomisli ; vprasanje da kmetijstvo je tišti temeljni kamen 7 ako na oce 7 čegar emljišče meri 4 orale obdelovalne mlj 7 kterega so vsi drugi stanovi postavljeni, *brez kterega ne bil bi mogoč ljudski obstanek na zemlji, m tu u« ui unu samu uuuuucmu ko ne bi kmeta bilo , morali bi vsi drugi stanovi pre- srednje tudi celi državi na korist stati, ker dobivaj o živež od pridelkov kmečkih rok. To _ so vže od nekdaj vsi modri vladarji spoznali, in zato največo pozornost obraćali na kmetijstvo. Tako, na priliko, Kitajski cesar zakaj smel za dom obdržati enega sina, kteremu misli vpri hodnje gospodarstvo izročiti, kajti vojaščine oproščeni sin bi se gotovo z večo marljivostjo kmetijstva poprijel in to ne bi bilo samo dotičnemu kmetijstvu, temuč po 7 M r. ©brtnijske stvari < še zdaj po nekdanji šegi vsako leto enkrat z veliko slovesnostjo orje; to je počeščenje kmetijstva in imeniten praznik vsega cesarstva, zato so pa Kitajci blizo najumniši in najpridnejši kmetovalci. Ravno tako je storil tudi naš ranjci cesar Jožef II. v izgled koliko spoštovanja da je vredno kmetijstvo. 7 Hornofovo hranilno ognjišče. Splošna pritožba zoper navadna hranilna ognjišča (Sparherd) je, da se pečenke in druge tvarine v njih nikoli tako dobro in okusno ne napravijo, kakor v od- A1 vrnimo se k našim besedám, ki smo jih postavili na čelo tega članka. Mnogi pravijo, da je kmet neveden in da ne zná prav gospodariti; zato mu gré vse pod zlo. Spet drugi mu očitaj o, da se nič novega in bolj šega ne poprime Temu v okom ognjišče", ki prihaja „Hornofovo hra- .Ie v prtih nilno čano presega na vsako stran vsa do zdaj napravljena hranilna ognjišča. Ono je namreč zboljšano in tako urav „Kárat. BI." tako-le priporo-C. k. izključljivo Hornofovo hranilno ognjišče ampak se drži zmirom starega kopita, kar je od očeta ali prededa slišal ali delati videl, duh sedanjega časa brani pa tir ja tudi od kmeta večega napredka. Vse to je res nekoliko resnice; al vendar kdor kmetijstvo prav pozná nano, da vrocina pečico (Bratrôhre) ne le od vzgor ali vzdol, ampak od vseh straní enako obteka in ob enem 7 7 da prehudo in prenaglo ne pripeka. Posebno se pa še to ognjišče priporoča zarad tega in njegove razmere, ta bo sodil vse drugači. Ce se bolj na tanko pogleda, kako veliko veliko kmetov marljivo in umno svoje polje obdeluje in skrbno svojo živino krmi, ne more se jim potem kaj tacega očitati. 7 hitro > pece in kuha 7 malo ker malo prostora jemlje kurjave potřebuje, je trpeče in se lahko snažiti dá, ter ne spušča ne dima ne sopara po kuhinji in ker je dober kup. Kdor si ga hoče omisliti, naj se oglasi pri izde- Zato moremo vzrokov iskati drugod m sicer zjatu jluu1v>uíw yliiuivuv iolvu/tl u.1 uclfu y xix olv^^j korenini,« to je, pri tem, kar je poglavitna reč to so: preveliki davki in prevelike dote. , ki kmetijam korenine spodjedajo, to so tišti crvi pri in To, da lovalcih Hornof-ovih hranilnih Wolfsbergu na Koroškem. ognj is c v 7) Slov. Gosp. u kar nam pričaj o jih toliko vsahne in na boben pride, obilne skuŠnje. Kdaj poprej se je neki slišalo bilo toliko grunt o v kar so se davki tako silno visoko narasli, in se bolske stvari. , da je prodanih kakor ravno zdaj, od dote Ali naj tako močno povikšale, da pri marsikterem posestvu breme davkov in druzih dolgov zemljiško vrednost bil učitelj tudi za naprej orglavec in cerkovnik, ali ne? To vprašanje obdelovalo se je obilo v raznih uči- presega, razun tega pa še druzih nesreč kmeta zadene teljskih zborih ravno preteklih let. Učitelji bili so v pri živini in na polji, kterim se vbraniti ne more 7 pocH tako malo ali celó nobene nima. ko tem, kakor pregovor pravi, „kolikor glav, toliko misli" pore pa nasproti Kako potem si zamore kmet na bolje pomagati komaj vé, kakošen je denar, pridela pa ali prav za prav : „kolikor želj, toliko misli". ; 7 To pa je čisto naravna rec. Učitelj 7 ki ni bil se večemu o orglavec in ni še nikdar „mežnaril", ni tedaj čul na dobrih letinah le toliko, da more družino svojo preži- vsako uro ponoći in podnevi, da ne bi zamudil dolž- viti in davke odrajtati. Kaj pa Še potem v ce je le- 7 nosti svoje; — ki ni vstajal zgodaj in opravljal v naj- tina nekoliko slabeja, ko je treba še žita kupovati, kasa pa je prazna in tržiti ni s čem, gosposkaga pa tirja od v petji pri takih osebah, ki nimajo še nikakoršnega hujšem mrazu teh služeb 7 ki se ni trudil s podukom vseh strani za davke in mu pogostoma pošilja brica z razumka o tem 7 ki ni čutil težke butare na svojih žandarjem, ki v hišo pokonci prikobacá mogočen kakor plečih in ni požiral grenkih besed pri vsem trudu in petelin, in se grozi nad kmetom, češ, če ne plača davka, ti bomo vse prodali. Ali mar mislite, da taki tiči, kakor vsi pridnosti svoji: on ne vé in ne more vedeti 7 kaj je so briči, zašto nj hodijo okoli hiše? Nikakor ne jim je treba kaj za pot plačati. t vselej ta stan. Da! takim sitnostim se vsak rad odteguje, da bi ne se učil. Torej glejte, tišti možje 7 ki vam Je v v vase roke Ni tedaj vzeti za zeló nekterim učiteljem, izrekli: „proč z mežnarijo, proč z orglanjem ako so u izroěeno, da po novem katastru zemljiški dávek vsaki rad odvalí, kar ga preveč teži 5 vsaj merite, na našo revno in z davkom preobl oženo de- ; ero ložé taki, kakoršne ljudstvo zmore. da se prenapeti zemljiški davki znižajo, in na- znal bode Kdor pa to reč prevđari mirno in temeljito 7 7 da je 7 ako t tudi spo za Treba bi pa tudi bilo, kedar se otrokom dote izgovarjajo pri ženitvah in izročevalnih pismih, da se ne naprei orglavec, in to iz sledečih razlog Učitelj je navadno edini v srenji, kteri se temeljito izobražiti more v glasbi, kajti on se v tem zra-bi tako tje v en dan brez premislika domaćemu na ven drugih predmetov lahko uri v šoli kakih šest do hrbet nakladalo več, kakor je posestvo vredno. Naj omenim tudi novo vojaško postavo osem ^«j vujvuiiLi. luui uuvy v \j j a> o iv v ^uoiavuj pO rvioij. y oiu^ mora vsak biti vojak ; ona je gotovo iz mnozih ozirov preduj kteri let, ako je bil odměnil za učiteljski stan, a tudi v službi mu ostaj a toliko časa, da lahko vedno na- preostra in celó škodljiva kmetijstvu ako se J/IVUOUHI ili on.uuijiva IV1UC 111 i31V U , OilVU Í30 pomisli, ĆJ. iliuugu OlOJ koliko časa in denarja zgubi kmet, predno svojega sina nikakor ne morejo Mnogo srenj je, ki posebnega orglavca izdržati začasno vojaščine oprosti in naposled vsega tega mu ga še včasili pri delu in drugem gospodarstvu. Ali "ne bi bilo bolj vojakom vzemó, ko ga živo potřebuje domá cev in pevek od mladih nog Ima učitelj najlepšo priložnost, odgajati si pev Se služba orgl vjerna z učiteljskim stanom prav lepo ; vsaj je on posebno na kmetih zraven du- je vedno taka umetniŠka delà. Cerkvena glasba je mirna hovnov skor edini pospeševatelj tega ? kar more 1Z- ín obraževati narod, tedaj tudi petja in glasbe, ki sta od-delek tako imenovanih „lepih umetnosti". ■IH I ? Učitelju tedaj nikakoršne nečastí ne delà on vodi petje in ga spremlja z mogočnimi glasovi or- zbuj izraze gradi\ boljšo vendar globoke misli in ima nežno občutlj je tedaj za mladost najpripravniše in najvarniše F" priložnost glasbenem urjenji ? da ša im okus in lepocut I ^ - V » ■ . V-"- ^^^^^ * _ « kvi ima narod naj gelJ temvec srenja ga še bolj spoštuje, ako on tudi tù s tori svojo dolžnost in je vse v praveni redu. Kdorkoli je slišal glasbo v bolj omikanih deželah ali je vsaj citai o njej , priznaval nam bode, Pružbene stvari. da smo v tem še daleč zadej , in ako hoćemo na zastavi imeti „Naprej"!, da moramo o tem kaj več storiti ko do zdaj. Učitelju samemu ni in ne more nalagati se vse breme ker on živi in delà le za enega ; združene moči pa lahko tišti, ki jim je toliko mar VII. občni zbor slovenske Matice Ljubljani Vabilo. 7 vse storé. Treba je tedaj, da Izredne okoliščine, kterih mi tukaj ni treba našte- glasbo ; brusijo samo jezikov ne 7 storé ali vsaj k temu kaj pripomorejo ampak sami kaj vati, venske ni mogel, kakor bi se bil rad po so tudi letos nanesle, da se občni zbor Matice slo- Matičnih pravil 7 sklicati poletinski CclS» Da bi se pa pri nas dobra glasba vedno bolj po- speševala, treba bi bilo : Da bi bili učitelji v glasbi bolj izobraženi. Podpisani prvosednik vsled 25. §. opravilnega reda določuje za VII. občni zbor Za ter naznanja, da se po sveti to je pa treba že pripravnišnici več ur vadbe na teden, kot se navadno za to določuje. Umetnik Kullak je zahteval od svojega učenca pet ur vadbe na glaso- talnťčini dvorani četrtek 15. dan meseca februar i ja maši ki se bode ob tv>l UUXilJCVUJCV^ ULCi OO O VOLA ULICI; O JL^ XVI O O MUUU U HJ zjutraj služila v stolni cerkvi, občna skupščina uri v • V Cl viru vsaki dan; dragi je trdil, da ene ure vadbe na dan je potreba, da se člověk ne odvadi; kakošen na- predek bode pa pri mladenčih, ako imajo le dve ali tri ure na teden vsega glasbenega uka? Pripravniki marsikaj, česar v svojem življenji se učé Naj odpade vsakdanji kruh. ono, m pospesuje naj rabiti ne bodo mogli, se to, kar bode njih prične ob 9. uri dopoldne. Vrsta razgovorov jej bode ta-le: Prvosednikov nagovor. Tajnik prebere odborovo porocilo o njegovem delo- vanji od decembra 1870 do do Račun od 1. julija 1870. novembra 1871. julija 1871. Treba je, da učitelji imajo do glasbe veselje 4. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in po- . Je in jo pospěšujej o pogumno. Da bodo pa z veseljem de- 7 trdijo odborov račun vsled §. 9. a) Matič. pravil. Proračun od 1. julija 1851. 1. do 1. julija 1872. Volitev 10 odbornikov in sicer : a) namesto onih leta lali 7 J6 treba 7 glasbo ne ukvarjajo. da so bolje plaćani od onih 7 kteri se z 5. Učitelj ; ki je tudi orglavec ; se ima mogo učiti ; česar sicer učitelj ne potřebuje. Ako hočeš količkaj orglavec in pevovodja biti, učiti se moraš 1867. iz voljenih; dr. Costa E. H. so 7 izmed ljubljanskih : Lésar Anton 7 zraven petja, orglanja in časa prizadeva 7 pot osel metodo g 7 kar v ze dosti truda in Josip ; od stopinje do sto- lí) izmed vnanjih: Praprotnik Andrej po kteri se daj o pěvci in pevke prav in dobro PmJ?> izuriti; vedeti in znati moraš, kaj in koliko je pevskim močém primerno; poleg tega imeti moraš glavi in srcu, ker, kdor nima, dati ne more; pravila so- Matej 7 Einspieler Andr. XJLAVAX OJ y KS ) h Cegnar Fr. Marn Solar Janez 7 7 sostavke v 10) dr. Koče var Stef. y Cigale G rab rij an Jurij 7 Opornba glasja moraj o ti biti v prstih in vedeti moraš tudi cerkvena pravila ; poznati moraš kolikor toliko tudi glasbeno literaturo novejše in starejše dobe; pri vsem tem pa Opomba pravijo, „ dober želodec" imeti in ven- moras, kakor dar gospodovati čez glasovje. To jemlje dosti IllUVl, naj manj tretjino časa in mnogo novcev. V službi mora čez moči orglavec, med tem, ko drugi učitelji delajo za svoj do- , Volilni list je veljaven le tišti, ki ga je družbenik lastnoročno pisal ali saj podpisal. . Račun za preteklo in proračun za prihoduje društveno leto kakor tudi volilni listi se pred razgovori razdelijo nazocim družbenikom. Vse družbenike Matice slovenske na VII. občno skupščino vabeč srčno pozdravlja V Ljubljani 10. januarija 1872. Dr. E. H. Costa, prvosednik. biček truditi se s podukom v petji ; in nihce mu ne plača in mu tudi hvale ne vé za ta poduk; ob nedeljah orglavec najte- m praznikih, kedar drugi počivaj o, ima Mnogovrstne novice. zavniša in težavah. Vrh pa opravila in je skoraj kuhan in pečen v skrbeh * vsega tega, da na kratko v rečemo, ima orglavec Še stroškov za strune, kolofonijo itd. Ako Čudna zima po svetu. Na Koroškem in Salc-burškem že od leta 1813. niso imeli tako hudega mraza hoćemo, da bode ta reč šla v prid ljudske omike na- kakor je bil meseca decembra. Iz Angležkega pa se • v L\J y UCi UUUU l,CAi AOO OJLCt V J^HU. ±J UUOXVV V1X111VU JJ.CA/~ 00 piS6 j UCl JLUJLdJ KJ LCI/AVVS lUjJlU ZJlLLLKJ y VXCAl OU V KJ JULJ X KJU1" je treba, da se možje, kteri imajo osodo učiteljsko rey-ski, Kent-ski in Hertfordshirski okoli novega leta da imajo tako toplo zimo, da so v grofiji Sur- 7 PreJ ■ HM l ^v ■ ■ ■ ■ - v rokah, sploh na to ozirajo in ne poslušajo onih, ljubezen do svojega bližnjega razumejo tako-le: „ ki kar pa ti noces, po vsaki hočeš, da bi ti drugi storili, tega ne stori drugim; česar ceni vrivaj drugim". Da bi se zboljšalo pred vsem drugim cerkveno cele jerbase vijolic in trobentic v polnem cvetji přinesli na prodaj v London. Trnovém v Slovakiji se je po dveletnem be-račenji vendar dovolila „beseda", to je, društvo enako našim petje in glasba. Cerkev ralci" kar koli hočejo rekó rmuť***► V* Je libe- na deželi središče čitalnicam. Lepa ravnopravnost to Slovanom v magjarskem kralj estvu! _ __Varaždinu se je ustanovila prva hrvaška omike národové, brez ktere se narod osrečiti ne more. posojilnica za kmetijstvo in obrtnijstvo po izgledu Je ~---*---» ' , J^ JV^XJ^XXXV u kar je svetnega. Ako se je svet še tako páčil po in najučenejše skladbe glas- ceskih. na tem, da jih rabimo in tako damo * Mnogo ljudskih učiteljev Sternberškega cerkvenega, pa tudi ne jemljemo svetu, okraja je po Olomuškem „Našinců" nehalo učiti v šoli bene, cerkvi časa 7 šegi ker in je zametaval iznavadno dobro, cerkev obdržala se jim placa ni izplačala. Kako to, vsaj se je „ustavoverski" deželni odbor Moravski bahal, koliko da * je denarja potrefil za sole ? Besede nic kot besede! 1 JL ZJdi OU1U • JJUOVU.O y mu IVU t prâZIlG ? uuíiv jjlj. » wvvi. ^ * xjj.vwvm.« xyu>i VUU JL XUVtOl O' nemškutarjem kdo verjame. General mislili — kakor je bilo čitati — Vam Kranjcem za de Vsak ni povsod na pravém městu. Barona Pino-ta so Naj Ko lier, ces. namestnik zdaj na Českem ; Je 140i000 želnega predsednika poslati; al Vi morate imeti čisto gold, deželnega denarja, kterega je konfisciral, razdelil uaiuuucgči ujlu^o,, j. umui^m u.vuua,iuuumi, u za nemške in „ústavo verske" okraj ne šolske bilo za zdaj vsaj s pravičnim nepristranskim možem narodnega moža Primorcem pa ker dvonarodnim , bi samo blagajnice, češkim učiteljem ni vinarja dal. Enako je gospodaril bivši „ústavo verski" deželni odbor v Pragi ; češkim okrajnim šolskim blagajnicam je dal 5000 gld. akoravno neslovenskega rodů, vstreženo. 7 77 G. (( (iorice 19. jan x + Goriziano !" mešanim 10.000 gold., nemškim pa 140.000 gold. je sploh «/, UU11W J^xx. ^ , y. — „XA VJlUi AZiidilU i sem přiměřil uni pot ljubljanski „Danici"; s tem v ze opisan, vendar pa naj dodam o njem še * Advokatov (odvetnikov) je kakor listja in trave nekaj črtic, pa ne svojih, ampak ki sem jih pobral zdaj skoro povsod. Dunaj sam jih šteje 330 ? te daj med občinstvom, črtic izrazujočih občno mnenje memo lani 30 več. Na Českem jih je 315 (v Pragi ktero, če je opravičeno, treba po modrem izreku sami 114), 257 pa jih je, ki se za advokacijo pri- onega, jne vem že, kterega izmed brezštevilnih avstrij- pravljajo. skih ministrov, tankoćutno vse spre j eti. Da ima ka- --tolišk organ v nadškofjem městu vso pravico, izha- Dopisi. tega ne bo nikdo tajil, rtudi Istre 18. jan jati j drugih razlogov priznati, ko tište on ne, ki ne bi hotel ? kteri izvirajo iz Naš cesarski namestnik tržaški ustavno zagotovljene nam svobodě. So pa še mnogoteri potřebnost tacega lista doka- baron de Pre tis je tedaj finančni cislaj tans ki minister. Sedaj pa uganite: kdo mu bode následník? Provinci- zujejo jalni kapitán, sedaj podpredsednik v rajhsratu razlogi, kteri dandanes Ako naš „G." pogledamo, vidimo brž j da ima znani sosebno eno, kar se more reči, izvrstno pero, ktero ne-řederalist (? ) g. Viďulič. Vsaj tako se govori v krogih kterim ljudem presneto imponuje. Tudi kaže zapopadek njegovih privrženikov. Možje bistra glava, patudišegav, in pisava, da stoji, mož, ki spisuje na pi\ ??lettere gori- s-** ^ « ^v « m ✓v mr ▼ /\ ťv^ ^-v ^v ri m /v J «>« 4» « D ^ 1 ^Ê fy 1 n Kl /^V ^ ^ I 1 fi IT O Y^V da se umeje zmirom na prvem sedežu obdržati, velik prijatel ranjcega nepozabljivega dr. Tomana, mu tudi spodablja vsaj v bradi. Nekdo je nedavno iz Bil je pa ziane li s ču Clty UCi OlUJl. JLUU/J J Ivi O^IOUJU AJLCÀJ J^/JL • ^i^tt^lO ^Ull (goriška pisma) i. dr. na tistem visokem sta- 7 kteremu pra vij o 77 visokost časa" Prav smilijo se mi 7 Istre pisal: „Ovde se jadra po vetru; omenjeni gospod". bojim se, da tudi mi je rekel nekdo — tišti ubogi liberalni pig- se ž tako Osserv. Liburnije 19. jan Tr. Lovranci su po besedah pravi meji (pritličniki), kedar jih, igraje se ž njimi, u*xw rahlo in vendar vspešno persifluje. In to je tudi edini način mi je rekel moj porok — meniti se s „woo^xv. Ax. prosvjed (protest) učinili proti vrlom tisto vrsto modrijanov, kteri srkajo vso» modrost samo našem zastupniku g. M aro tu, da je u saboru rekao: iz onega Linnè-ju ne še znanega mlečka*), kteremu so ! /v vi/\rrm«i n XnvM r»lri /loli im n I i K n»in 11 ci ty» ti n tti ti« „Lovran neima jedinoga sobnom, da vlada občini......" Strastno ga napadaju muza. koji bi se mi činio spo- novejši učénjaki dali ____^i n « v,. se „G. ime „liberalismus vulgaris OUUUUUlj KXOi Y ICI U. Ci ..................KJ LI Cl. OII1U JLldJjJ CLKXaiJ U., ov ,, \j\. xv^ uv^, dokazajuć, da imaju medju 3000 stanovalci 54 pomor- druge ugovarjati skih kapitanah, Il podkapitanah, 16 gospodarah velih v r,1~ 1 le tega načina skoz in skoz držal! Da 1 • v • slisim to je 7 česar samo. Ti bi tù pa tam pogre- mu radi svetovali: „Fortiter m re, sua- 7 c. kr. činovnike, miešajuc liepimi talian- v iter in modo". Našel sem jih tudi, kterim _________________i___í_ __ • da ^ " " —-i 4.,,a: „ a____ brodovah skimi rieči nespodobne pojmove to ^HtigMgi MHHB ■■■ , mu broj e da je na taboru (Kastavskom) govorio u prikor i 77 G. v svoji polemiki in tudi v drugih Ai IV y UOl JU XJL Cl/ l/CAík/Ul U ^JLXCiO ICI T QIXUUU y YUIIWi XXII ^OSp* Marot nije ht jeo s govorom na saboru nikoga uvrie- mnogokrat čez tarčo strelja. Od nekterih sem moral slišati celó tudi to: „Piu evangelizzare e meno dia- diti nego dokazati, da u Lovranskom občinskom za- bolizzare" (več evangelijevati bi moral in mani hu-stupstvu nije inteligence; to pa-je i prava istina, jerbo dičevati). Gledé na zadržaj lista sploh pa in gledé na medju 16 zastupnici obeinskimi znadu dva nješto zapi- očitno namerjanje njegovo se je reklo že precej takrat sati 7 a glavar ili podestá, kad svojim sovjetnikom šta pise, 7 učini ovakov naslov: „AIP Consigliere ko Je comonalle" che Goriziano" bil začel „G." izhajati 7 7 7 ces 7 , da je „piů Romano da se pečá vse prev^č z rim-(miesto: Al Consigliere comunale). U trieh riečih vidite skimi, ko z goriškimi zadevami in da je tedaj naslov četiri pogrieške. Kakov je pa nutrnji sadržaj njegovih pismah njegov „lucus a non lucendo". V teh črticah, mislim, da 7 lahko sadaj sami sudite. Ako dakle Lovranci je prav objektivno po sne to javno mnenje v ti s tih krogih . ^ M Z 1 i% ^ mm M ^ X ^ ^ X. ^ — ^ 1__ ^ -__^^ ___1____ ^ ^ Ir^Aw n i r« gr\ v\ mi m C C vi n nwit/x^^ i rr/\ifn It w-% X n ^ l^i-« ^ (li M A želé, da se njihova reprežentanza kao inteligentna po- kteri niso ,,a priori" nasprotni verskemu časniku. 7 se 7 hvali uČenj ake ! briga im mora biti, da za taj posao izberu mi 7 da palo Je že 7 Trstu ni Goriske^a 21. jan Cesarskega namestnika v svoje nekako zagovarjalo. ----------t----časnika („G." ~ T tudi vredništvo samo občno mnenje poti-kajti v neki številki je svoje stališče in vidke kdo bode novi namestnik? Primorsko vže ta- davno želi, dobiti stalnega, delavnega, zmožnega pa čega namestnika, ki bi tukajšne razmere poznal, pa jim tudi v vsakem oziru kos bil. Slovenci vemo, da, kakor m „I.") bere Kdor dozdeva naša laška goriška — „*. j se mu, kakor da ne bi imela druzega namena, ko da se drugi z drugim prepira Dolgo časa se je „G." ,>I.-a" tUUl V VOŽHYC1JU U/ili U ft.ua UH. V CllUl V CUlU, Uči, 14.itK.Ur po j.i. ju» „vinauiuu -U. XXX ci> xx cii i, ivuuai jc uuici ,,x -u. jvcij zdaj reči stojé, nam rojenega Slovenca ne pošljejo; da povedati; slednjič pa se je vnela resna borba med njima Trž. „Cittadino"-u mahal kedar Je ogibal in je raji hotel ,,I"-u kaj bi nam le takega moža dali, kteri deželo in ljudi pozná ne le zarad obćnih zadev, v Jkterih ste si verska in in kterega bi bila volja stati nad strankami in narod- t. i. liberalna stranka po vseh krajih nasproti, temuč nam takega moža dali, kteri deželo in ljudi pozná zarad občnih zadev, v kterih ste si verska in nostmi in se vsaki toraj tudi naši vselej m v tudi zarad nekterih domaćih dogodkov, izmeď kterih vseh zadevah pravičnega izkazovati. Imenujejo se po priobčim prihodnjič enega, o kterem ni bilo do sedaj, časnikih koroški deželni predsednik Céschi, tirolski tolikor je meni znano, še nikjer nič brati, niti slo- podnamestnik A le s ani, celó grof Taafe in — La-penna(!); pri nas pa se veliko govori o bar. Pino-tu venskih, niti v nemŠkih listih. Gorica 20. jan Druga številka „Soče" Je bila deželnemu predsedniku v Bukovini. Znabiti da bi bil neki ustavljena zarad tega, ker je razsodbo c. k. okrožne Pino vsem tukaj šnim stránkám med imenovanimi kan- sodnije zadevaiočo dopis iz Prase v št. 1 • 1 i/ 1 • -i m • « m ' m m J t) 1 O od t. m. didati še najbolj po godu ; on vsaj obá deželna jezika na čelu lista natisnila v slovenskem převodu zná m ker je v Trstu in Gorici služboval ljudi ; na- in deželo našo brez dvoma bolje pozná, nego Bukovino. mesti v ital i janském jeziku, v kterem je vred- * * Blaga mirna njegova duša tomu nije sposobna. Pri nas demo, namesti mleč ali mlečec, mleček (Milchschwamm.) Pis. ništvu došla. Ne vem, kaj je čudniše, ali da goriška nemškutar ali narodnjak. Potem bode vedel narod naš okrožna sodnija sloven s kemu lista razsodbo v i ta- kam ima to ali uno, česar potřebuje, kupit iti, temu lij an skem jeziku pošilja ali pa poslatve prejema stran tega prestopka (!) v štev. da vredništvo take ali unemu zaslužka dati. Priporočal bi se zanimiv imenik 29. dne t. m. bo obravnava za- posebno zato, ker skušnje ucijo, da trgovci in rokodelci neki Ital ij an dva tukaj š nj a menjalca za 5000 gld. 13. januarija je pri volitvah se ne obnašaj o po svojem notranjem prepri čanj po svoji vesti, ampak le po tem, da pravijo ,ce pa I/VIUJ u.« pioir iju . gubim svojo „kundschaft" a. v. opeharil. Menjala sta sleparju 12 italij anskih tega ali teh ne volim bankovcev po 1000 gold.; bankovci pa so bili tako Pri tacih ljudéh je velevažna državljanska pravica umetno ponarejeni, da jih niso najbolj iznajdeni „g'schâft"; zato treba, da take „kupčevalce" dežela ljudje mogli razločiti od pravih. Pomoto je v prvo spoznala kupčijska sodnija v Vidmu, kamor je bil eden pozná m Pa se jih ogiblj ekaj druzeg smo opazili in ta ZJLlillit IV U.^ OIJ O rvcil OVU111J C4I » t JUUIU. j j.1.HI1ÍÍV1 JV "" i IV OV uuo.uij Ut UtiU^C« OU1U VSfJC*£JLLi , 1U \j(X je II dl UUIJ menjalcev po opravilih denár poslal. — Goljufa še niso grenka. Učitelji, kteri so do sedaj pri vsaki priliki ijbolj vjeli. Gorice. (Za slovenski oddelek kmetijske nase sole) trdili in povdarjali, da so narodni ter se vecidei tudi tako obnašali om telji so letos sèm ter tjè volili je deželni odbor imenoval gosp. Fr. Že pica za asi- nasprotno, vstopivši se v vrsto „Tagblattovcev". Ne 1Z- stenta. Gosp. epic je dovršil gospodarsko šolo v Kri- rekamo še danes da so z daj alci domovine vendar ževcih na Hrvaškem; do sedaj je bil suplent na gim- pri narodu zapisani so že v črne bukve. Žalostno je nažiji v Požegi. Njegove študije in rodoljubje so nam biti renegat, — ta priimek ne prinese čisto niČ Časti porok v pise V Gosp. List" — da bo imela šola v njem prav dobro učiteljsko moč. I Krškega 15. jan. (Pevsko društvo) je 14. t. m. kterej , do- morodkinj iz Novega mesta, Brežic, Krške vasi, Sv. Duha, tudi koplj ne ; impatij, in kdor si ga enkrat na težko se ga še kedaj znebi Ali si mar na-taki v sopet veselico s petjem in plesom napravilo se je sešlo na veselje naše tudi mnogo rodoljubov telji domišljujejo, da pod zastavo „liberalcev" pri se za Sv. Križa, Nove gore > Reihènberga, Leskovca 7 Rake 7 dej Kar gledé na revne razmere naše dežele storiti dá, to so narodni poslanci še pokazali, da jih je do boljega kosu kruha. Kako so vendar slep b o 1 j š a n j e dohodkov učiteljskega stanu Stare vasi in Vidma. Zbori in čveterospevi so se vršili in gotovo bi storili že veliko več, ako bi dobro ■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IHBBMBHB naša storiti dežela j in na splošno zahtevanje je bil „Vidov dan" po- ne imela že čez glavo davkov Vsem takim učiteljem 7 navijan. „Hči na grobu svoje matere" je gosp. Franjo ki sreče iščejo pod banderom današnjega „liberalizma", —-----~ j~ o ----j~ Poaobnik izvrstno pel, in gospodičina Marija Kraš-narjeva ga je na glasoviru lepo spremljala; bi Stari pa jaz rad to na povedal: pobratite se liberaluhi, potem pa gledite, kako .boste izhajali z na- in z duhovšČino XI iX I j C V čl j c- liOi ^laouYu u icjj^u ojji ç/lliijotic* ^ jjuiaiix iiuw aiuiu j j^v^L^iu. jjai ^ícuiic , Kranjec", od gosp. Mati j a Sušteršiča v staro narodni rodom, med kterim živite kranj ski obleki prednašan, se je obcinstvu posebno dopa- ktere ljudstvo naše po pravici ima zaupanje del in to kakor tudi vse drugo z gromovitim živili-klicem 7 do H koncu sprejeto bilo. Po petji je godba zaigrala, in radovali Ti pisači smo se do jutra. Vodniku na spomin „besedo". Slava! 4. svečana napravi pevsko društvo ampak od prve do nekaj besed „Tagblattovim" dopisunom nikdar slovenskemu narodu prijazno pisali adnj lYUiiiu. iiaiuuu. ^J L ij CL a LiKJ številke vzlasti na voditelje \T ---!,, i« il njegove in duhovščino blato metali. V tem posluje „Tag Radoljica 4. jan. (Po volitvah. — Konec.) Sploh so neutrudljiv; iz vsacega tudi najmanjšega komarja naredi slona, on mala svinje in prešiče, osle in ne vem kaj še samo da deželo in narod grdi. Němci tam v pri čem da smo in cesa nam zadnje volitve pokazale je potreba; — zatoraj bode pa tudi gotovo vsak pošten vse domoljub délai na to, da narod naš zmirom bolj in bolj jhu 7 kterim pošiljajo lačni dop spozna svoje prijatle in svoje sovražnike. Po deželi v blatta", nas imaj o za barbare. Vse drug piske iz laži m „Tag obre kmetiških občinah je stališče naše tako trdno, da vlada s kovanj pa V se skoraj nič niso proti strastnim dopisom svojo silo in vse liberaluške drhali močjo ne opravi nic, polnim žolca in laži o volitvah in po volitvah Ta ako se tudi na glavo postavi; tudi po mestih je vsako leto bolje, al vendar je treba še mnogo poduka in delà. Ako pogledamo naše nasprotnike — pionirje nem-škutarstva po mestih — vidimo s čisto malo a Častno izjemo, v prvi vrsti c. kr. uradništvo. Pogledite pe ščica ljudi vidi, da nič ne opravi in da zmirom manj ima te dop , vêde se kakor besna tropa, in ako člověk bere, mora se res čuditi, da se tako trinoštvo trpi Vsaka vrstica se cedí o barbarizmu Slovencev JLZijtJiiiu j v p vi visu rvi. ui aumoivu. i ugicuiic ic „farsklh hlapcih , „ ivici iiva»iinii ícitučtiixciuiii , „iction imenik konstitucijonalnega društva in berite njegove go- poglavosti", narodni slepariji in enacih zabavljicah a „klerikalnih leithamelnih"., ; O farški to vore ! Uradnikom vendar pri sedanjih okoliščinah ne vredno to oporekat moremo zamenti; oni so o 7 to rečem 7 NÍ kako da tako „visoki pâ ou taivu ^ ua uaoi xiai uuui jucmvd uvj j^/aaaj^jl ajjlv^jl caj kj jlux r juljiu m uu juou i - xvaivu vac% jjlkj jjuutíiu ona strogem nasprotstvu v deželnem zboru proti vladi. Dalje ter ne gredó raji danes kot jutri med ljublj so take vlade odvisni, okoliščine omikanci" morejo med da naši narodni zastopniki morajo biti v njih kruh jesti? 77 surovimi" je med temi gospodi mnogo 71 privandranih" nemcev, al se veče je število domaćih renegatov (izneverjencev), in to so brate Pruse? slovenska 7 kakor skušnja uči, naj huji nasprotniki. národnih uradnikov, ti si ne upajo in zato molčijo. Kar je mlj Vsaj Slovenci živeti in kako da ne poberó šila in kopita svoje že niso tla lahko Čutij skozi m skozi 7 da ijihovo kulturo Pa^iBoj Cepa$. ILiaHaBCBi Kranja 19. jan. (Kako stojí z gorensko hranilnico) 7 Za temi pa pride cela vrsta trgovcev in obrtnikov, naj izvedó čestiti bralci „Novic" sledeče: Dobili smo nekaj domačinov, še več pa iz vseh vetrov zbobnanih ptujcev, kteri so v deželi bili gostoljubno sprejeti, kteri pred dnevi naša pravila (štatute) od ministerstva s si tukaj svoj kruh služijo in jih je mnogo še oboga- pristavkom nazaj , da ima deželna vlada v Ljubljani oblast 7 pa narod tep taj o in deželo ptujcem iz- stva kar brž potrditi telo, v zahvalo dajajo, ker mu še šolskega poduka ne privoščijo, kakor a dobiva Nemec, Lah, Francoz itd. v maternem jeziku, svoji zaslepljenosti vse, kar je narodnega, grdé. (Glej „Tagblatt"). Početju teh ljudi bi se dalo morebiti v pravila 77 gorenske hranilnice" v imenu minister ako m 14 vimo 7 »i ui ti j^uci uiu ^ aiv.v oo* A -1' kakor želi ministerstvo, in pa da dokažemo popra- da 7 smo v izrečeno poroštvo za vlog in jih obresti ze ki ložili. Obrnili smo se tedaj do vseh gospodo v so okom priti ? da ustanovni skupščini dne 21. junija leta lb71 7 se ? kakor se pri Številjenji ljudstva na- z lastnoroČnim podpisom zavezali prevzeti to poroštvo 7 pravlja imenik po moškem ali ženskem spolu, starosti i da nam podp znesek posij ej o do 16. februarij t veri, narodnosti, stanovih itd., tako naj se naredi tudi v državnih papirjih ali pupilarnih hipotekah. Potem se imenik trgovcev, obrtnikov in rokodelcev po značaji: bodo predložila pravila še enkrat deželni vladi v Ljub- lj an i v iztisih v potrjenje. In tako uparno, da bode c. k. državno sodnijo dunajsko s tržaŠkim mestom „gorenska hranilnica ť, našim Gorencem na veliko zarad unidan omenjenega povracila stroškov za ne-korist, ako zarad poroštva ustanovniki ostanejo vsi mož zakonske otroke je deželni odbor odvetniku dr. Gosti beseda , kmalu zagledala beli dan. Kaj pa Novo- izročil. Sedanjo obcinsko (srenjsko) postavo v meščani in Postojnčani delajo z dolensko in mnogih obzirih nejasno in pomanjkljivo, je deželni odbor notranjsko hranilnico, ki bi Dolencem in Notranjcem prejel od mnogo skušenega strokovnjaka predélano ter jo bode pripravil za predlog prihodnjemu deželnemu Le ne cm- ravno tako potrebni bili kakor ribi voda. cati in cincati! korajža veljá! Kjer gré za dobro in zboru. Zato pa tudi nikakor ne kaže, da bi se vpeljale potrebno stvar, morajo rodoljubi v vsacem kraji sami nove občine, predno se občinska postava primerno ne presnuje. — Deželni odbor je pritrdil, da županstvo v Kočevski Reki (Rieg) opravlja začasno tuđi županijska začeti in ne čakati druzih potisov. Mi smo začeli ker smo si pomagali sami, pornagal nam bo Bog. ; in Idrijskill Iiribov. ( Vprasanje.) Pri zadnjih volitvah opravila občine M or o viške v Kočevji ĚJ lU I IJI3AJ11 111 I UV 1 • V r jy i uou #cj j jljlx zjiaka±jj ajlj. y un u ▼ c^u. vr j^/x w t jixcv xtj. yj x \j y xox^Vy v v^v^ Yjl j kclj ti V na Kranjskem je marsikdo pokazal, čigav daje prav stopniki te županije so po kupčijah od doma šli. vsi za za prav Naši ljudje pravijo: Slišali smo zvona pravi Vsled prostovoljnega združenja občine Vrh z občino v vrli narod v razne Ziréh je deželni odbor predlogu c. kr. deželne vlade naš glas. Koliko lepega denarjaznosi prođajalnice za razno blago. Pregovor pravi : „Kakor se pristopil, da se ima za tako združeno občino nov ^^ _ ' _ _______ m. flh -m _ A , JJldiV lidi Cl V 11V7 111 V11U & J ]. 1 j^VOj^vy U.1V111CV V VJ \J IIU.C1J ^ XV i/j UH C1J . U11V JI Ditrihova, predstavljaje mlado kmetiško ženko prav enem jutru menda še nikoli. toliko v všečno. kmeta „Koščaka", Gosp. D i tri h vêdel se je v nalogi skopega Železnica iz Koroškega čez Loko v Trst bo kakor da bi bil nalašč za-njo vstvar- vendar, kakor se zdaj kaže, potlačila Predelsko. Tra pa tudi gospodičina Sebenikova ? nam ze znana izborna diletantiška izvrstno. so nam že dobro moc, igrala je „Koščakovo ženo drugi igri „Sam ne vé, a siranje se je začelo. kaj hoče iC delale Ker so pri vseli volitvah razgovori koristni y da znane moči; posebno so se odlikovale gospodiČine Ditrihova, Lavrenčičeva in Stegu- deče gospode: se ne cepijo glasovi, zato nasvetujejo „Novice" svojim prijatlom prihodnje o volitvi za Matičin odbor sle- tova m v \j v c*> , ni pa g. v-/. jl-/ i bi lili y iviC/ii onu ljanskem gledišču, a priznati moramo C. Ditrih. Videli smo to igro v ljub- H. Co sto za v Ljubljani stanujoče: Dr. da se ondi ? prof. Les ar ja ni XJ aiiOlV^Ul , Cv JJli-tlllCUl iUUl Ctlll, VAC* Ov UilUI 111 JJ1 Ui. bolje igrala, in skoraj bi trdili, da so v nekterih nalo- nika prof. Pleteršnika prof. M a r n - a 7 7 vodjo ljudske šole Praprot gah naši diletantje prekosili ljubljanske. Potem 7 -i-icioA uu ^ icvii i/j v; ^»i tauoin ij uuijmuoiy^« i vivrn Sô je iv c i j n ci ^ - íkx v iiaiij c |jci . ili i ni s t. Lcij ni iv ci vigaio ta, zasukal mladi svet do ranega jutra, in sicer brez nad- prof. Ein spieler j a in dekana Grab rij ana. — Vsak kelj na; šolskega nadzornika Solarja in prof. a za vnanje pa: minist. tajnika Cigaleta zornistva Šchande viui^tva 6. ^iiciniA^, ki je ta večer kot vládni komisar volilni list mora biti podpisan od tistega, kdor voli, ci* zur Abwechslung" enkrat nas s svojo nazočnostjo po- tak list pa sme podpisati tudi več volilcev, ako volijo en 77 častil ; da-si tudi nepotrebno. Ljubljane. tudi te. Tako napisani in podpisani listi se pošljejo Ma Statistiko o letini na Kranj- tičnemu odboru ali pa tajniku. skem, ktero je za lansko leto po ukazu c. kr. mini- Dr. Vošnjak, preselivši se iz Stajarskega na sterstva kmetijstva družba kmetijska přetekli mesec po- Kranjsko, je došel v nedeljo v Ljubljano. na Dunaj s pomočjo mnozih izvedencev izdelano in s krasnimi kartami razjašnjeno po odborniku gosp Fr. Solmajer-u, je ministerstvo spet sprejelo z ve- od čana dne bode ( Velika veselica Vodniku v spomin v citalnici) svečana petka přeložena na sve- v „besednem" delu letos jako zanimiva. Po-liko pohvalo in z naročilom, naj družba kmetijska na- leg druzih dobro izbranih toček se bode pel velikanski znani Solmajer-u živo priznanje za izvrstno to delo novi zbor Tovačovskega „Straža na Višehradu" in ter ga naprosi, da tudi vprihodnje nadaljuje ta popis se predstavljal dramatični prizor, ki ga je tej sloves tako marljivo kakor zdaj dve leti. nosti na část nalašč spisala ? naša gospá Lujiza Pes (Iz seje deželnega odbora 19. jan.) Pravdo pred jako v a pod naslovom: „Na Kopri vnik u". Osobe temu prizoru so Vodnik ? Maid U Na Ko privniku (Gorenskem) je dalj časa Vodnik bil dušni pastir; je Babnik v „Spomeniku Vodnikovem" popisal, ki ga pot jim bodemo kaj „Zdaj zopet ustavne žabe se neusmiljeno deró ; Videti povsod je „Svabeu, ki levite nam beró" tù se mu je prigodila ona mična dogodba, ki jo __" 1— O^-w /n Iru XT/s w ilr A TT wi C C v\Av\ir va \sjjysx va* oj-rn-vtc* uiv/u. kar jih je dramatično društvo na tem polj pred bil poleg druzih odborov izvoljen tudi ustavni odbor obstoječ iz 30 poslancev; ustavoverska većina ni hotela nobenega Tirolca in nobenega Slovenca vmes imeti ; Polj ako v in Rusinov se ni mogla popolnoma ogniti. Temu odboru se v poročilo izročujejo vse reci, ktere se tičejo ustave; zato je bila temu odboru brž v tej seji izročena gališka résolue i ja, po kteri bode konec vzel ves sedanji zbor, ako ustavoverci ne dadó Poljakom, kar resolucija gališkega deželnega zbora za-hteva (znabiti pa bodo Poljaki danes zadovoljni z vsako drobtino, která bode padla z mize centralistične !) V tej seji so bile tudi vse češke volitve potr jene. — Minister nauka je zbornici předložil nacrt sledečih postav: o plači bogoslovskih profesorjev, o prestroji dunajské politehnike, o plači učiteljev na ces. préparan- (Naznanilo.) Naznanja se vsem čč da susca t nikom lista „Južni Sokol", Sokol" zoiDOt začel izhajati; toraj prosimo zopot vsa pisma in ? . naroč-bode „Južni da bi se do dop v Novic blago voljno poŠiljali vredništvu Vredništvo in administracija dijah; minister pravosodja je predloži! nacrt postave kako naj se ravná s takimi jetniki, ki so zaprti v samo tne m záporu, in s takimi, ki se s p rek li cem iz-pustijo iz zapora. Naj iz teh dveh postav našim bral-cem na kratko povemo, kaj nameravate te postavi: 77 Južnega Sokola" Samotni zapor ? to je 7 jeca 7 v ktero je neprenehoma (Vabilo.) Namesto učitel, društva za Kranjsko zaprt en sam jetnik, je veliko hujša memo take je z novim letom 1872 oživělo novo slovensk uči Je več L OCAiLLJL y JO VUiaU XI IAJ O CAí JLLLOJLL1W IdlVU y Í\ kaznjencev skupaj ; zato ta nacrt postave v §. kjer teljsko društvo s sedežem v Ljublj druževati vse slovenske ljudsk skem »ivciii, Koroškem, Stajarskem in Primorskem, ^c* je jetniK naj manj o mesece v samotném : ševno in materijalno napredujejo in da se slovenske mu 2 dneva samotnegazapora štejeta za in z naméro Kranj da du pravi, da se v samotni zapor ne devajo že očitno bo- teli lehni m na pa taki 7 pri kterih se je o samotném záporu za telesno zdravje ali za pamet bati. 4. pravi : V ce je jetnik naj manj 3 mesece v samotném záporu bil, tedaj ljudske šole v teh pokrajinah vsestransko boljšajo Odbor sprejema nove ude kteri lv» gold, in potem vsako leto 1 gold, doneska (Poberki iz (Sasnikov.) Kmalu potem Ke dar je kdo v samotném záporu, ga more vsak dan vsaj dva-ejo vpisnine po krat kdo obiskati (od njegove žlahte kdo ali pa od ču- ko vajev kdo). 1. določuje, da celi Čas kazni v samot Je nem záporu ostane tak 7 kdor v mesecih prestane Pir ker kot avant-garda za puhlo brambo tistih stotin vso kažen ali če je k večemu obsojen na 18 mesecev ljubljanskih otrok, ki ne hodijo v šolo, nastopil z vma- in je pričakovati, da se poboljša. — Druga postava, ki — M' | wm............' ^ ^I BHHI I H "'H Ml da zano besedo tla „Tagblattova", je pridirjala prav kot ki zadeva izpust jetnikov s preklicem, veleva Liïzov's wilde verwegene Jagd" cela tropa njegovih jrUi pajd taki ki so prestali že tričetrt časa v záporu v W1IU.C Y UI VY lí^CIlC UčtgU. UCia fci upa xijc^vvajll iia»n.i , ivi ovy p^oiwu u jl í kj u u uaioa v jua^juí u. , v xvlv^- in s samimi psovkami na naš deželni šolski rem so vsaj eno leto bili, se srnejo, če tudi sami ho- i it • . • • i • • • • ti r • i v • • j • j • 1 ť j1 i 1 svèt skušala odbiti resnice, ki jej je povedala „ Zeitg." Zarad pomanjkanja prostora za prihodnj Laib list cejo 7 izpustiti s preklicem takrat 7 ako so se v záporu obnašali tako, da se ni bati, da bi izpuščeni nerodno se si pridržaje nadrobni pretres treh „Tagbl." člankov, obnašali; takim se odloči poseben kraj za njihovo bi- naj povemo danes našim bralcem ic tu, xvoj „n^x« stranka" — kakor se „Tagblattovci" sami imenujejo 77 to kaj liberalna vanje ali vsaj prepové, da v ta ali uni kraj ne smejo med tem časom iti ; kdor se pregreši zoper to prepoved namerava s tem, da je začela naj pred tolovajsko napa- ali sicer kaj druzega nerodnega počne, takemu se pre dati v v ces c. kr deželnega predsednika Wurzb ach > klice izpust in on mora nazaj v zapor Iz teh postav da ni nič vreden predsednik šolskega sveta, OOOj ua ili I1IU Y X vUvil VyUOUUillIV ovioav^g tem nadzornika srednjih šol g. Šolarj nadzornika ljudskih šol dr. J 7 za po njim se zopet kaže, da s posebno skrbjó objema „liberali dežel w n 1 s k t m in dr. Cos to s temi besedami in poslednjic ves da še posebno dr. B1 tranka j stvo šolstva drugim ti" gl 77 liberal v 7 se mož ém čí kak s o Ta g izjava je adresirana na sedanje Auersp ministerstvo; od*njega, ker se boj da ne bode ey v uuu»«ao»u, uu. xj^c, ^ o? y ^ ^ v ----»"J.....- dolgo cez zimo na krmilu, zahtevajo, naj bi pognaio v arzavnem zboru glasi zem" kaznjence. Minister vnanjih zadev grof Andrassy je uni-dan neki deputaciji, ki je bila zarad stisk, v kterih se zdaj znaj de papež v Rimu, od laške vlade oropan svojega posestva, dal odgovor, ki je osupnil ves katoliški svet, s temi-le besedami: „jaz ne poznam nobene kato-liške vlade, ki bi mogla papežu Letošnje leto se ima — kakor se vladni predlog v našem cesarstvu nabrati vse te „narodne in klerikalne fanatikarj u mesto posadilo „ustavoverce", krčmi tako „lepo" glorijo pel berski ustavi in svojim bratom Prusom si m jihovo 56.185 vojaških novincev (rekrutov), 5618 mož pa ki so unidan v stekleni za reservo, edinozveličalni decern mislij 7 kasno ! Ze „Brencelj Z daj dokler nam pšenica cvete ; poznej 7 bo daj pre Gališka resolucija zdaj zvonec nosi v ustavném odboru; v soboto so jo vpričo ministrov přemetá-vali. Auersperg je rekel, da cele resolucije vlada u pisal Je /111VCV V » V UU ^ J-f JLJ vyj IV/ v J^* V — w**" ti 7 " -------------J ------- 1. svojem letošnjem listu dobro nikakor ne bode odobrila. Ustavoverci pa so razcepljeni 77 zlato dobo" brezverskih ustavovercev tako-le naj m anj na stranke: eni so, ki se na vsak načia liočejo pogoditi s Poljaki, drugi nikakor; tretji (in teh kupijo ; ? pa toliko, da je naj već) bi se pogodili glasove za direktne volitve; nekoliko pa je hip pustili zbornico s si klici presvitlemu krali tacih, ki bi dobro vedé, da posvećena oseba cesarjeva ni odg r pri razporu med svojimi glasovali s federalisti. Poma- grofa Pej za nemilo to pismo, podp in bana B e d e k gati si iz te zadrege, volili so pododsek 7 glav naj bi bil sv. duh celemu odboru. Federalisti ki od hrvaškega ministra dni ze pred začetkom zborovim menimo bodo vedeli, kako postopati o „kupčiji vsej deželi in je tem veča zato Eazdraženost je velika po 7 ker so y pri astopniki na kteri smo slišali sramotno ponudbo Poljakov: „do ut dosegl«,, KJ XV lvi X ^JCA des". Našim poslancem pa, ki morajo odbijati vsako njimi vsi tišti Magj roda vse storili, da bi se pravična poravnava z Ogri o ktei pa nepošteni časniki iz Pešta in za m enostransko pogodbo, morate v vsem adresi ki bi Hrvate Magj v se nič vedeti nočejo, deželnega zbora kranjskega nepremakljivo vo- dilo biti. HrvaŠko. Iz Zagreba, vedal, da hrvaški deželni zbor in danes moramo povedati, da — zdaj vprihodnje radi tako tlačili kakor do bi je Tem ljudem nobena laž ni pregrda, da ne Zadnji naš list je po- trošili po svetu, da, na priliko, Mrazoviča in vse ostale moze se je začel 15. t. m. y ki SO bili V Beču ? narodna većina progl za ga ni več! 7 strij i v • nasi stri ne vedó nič bodi-si takraj ali unikraj Litave Av- mmi- ščati, ki ne plešejo druzega, kakor deželne zbore razpu- izdajalce itd. Na to nepošteno kohorto pada zdaj od govornost za vse, kar se utegne goditi na Hrvaškem Pripr delo za nove volitve so že razpisane. Ogromno bo tako, kakor jim to ali uno mini- enega možá gotovo je da narodna stranka ne zgubi ne sterstvo gode! Vsa modrost teh gospodov decemberske obstaja v razpuščanji deželnih zboro v ère ustah, sila pa je orodje 7 7 liberalne „liberalizem" imajo vsak hip v s ktero vladati hočejo. Ce po volitvah ne dobé zastopa narodovega, ki bi danes tej, jutri uni vladi hlapec bil hajd domů poslanci! J, JULII U11X V XCVVAX W11, Malo pred začetkom že tri- krat odloženega zbora hrvaškega se je ogerska vlada pogajala z zastopniki národně većine hrvaškega zbora ; al ker ti vkljub vsej spravedljivosti niso mogli in niso smeli rok podati za tako poravnavo, ki bi škodo- vala pravice trojedne kraljevine, razdrlo se je vse po- gajanje. S tem pa je ogerskega ministerstva predsed-nik Lonyay že podpisal smrtni list deželnemu zboru, ki se je na videz začel 15. dne t. m. Krásen in poln lo- jalnega rodoljubja je bil začetni govor poštenega star-čeka škofa Kralja, ki je zl>oru kot starosta předse- do val, dokler si zbor ni izmed sebe volil bivšega kan- Je T , «X XXX ^IXiV.U. V/XXX celara Mazuraniča. „Dolgo dolgo smo čakali rekel s trepečim glasom starček dokler se nam je odprla ta sveta dvorana po previdnosti Božji in milost- ljivi volji Nj eg. Veličanstva kralja našega Zdaj vam je prilika dana na polji postavodajstva delati na blagor naroda in mile domovine naše. Vsegamogočni Bog naj blagoslovi delovanje Vaše". Navdušeni živio-klici zbornice so bili odgovor na srčni ta govor. Al čuden je bil pogled po zbornici ; skor vsi narodni poslanci bili so priČujoci, izmed „unionistov" (to je Magjaronov) pa skor nobenega ni bilo; ban Bedekovic ni se kazal hrvaškega bana v starodavnem svojem dostojanstvu, ki ga je pozdravljala nekdaj navdušenost naroda, on se je kazal kteremu se Je 19. dne t. m. avstrijsko-ogfrskega državnika, na obrazu bralo, da ni všeč ta družba, je bila volitev predsednika zborovega in dveh pod-predsednikov ; za unega je bil izvoljen Mažurani ć, za ta Krestič in G e r č i č. Predsednik poprime potem besedo, se zahvaljuje bivšemu predsedniku škofu Kralju za začasno lepo vodstvo, deželnemu zboru pa za skazano mu zaupanje, povdarja važnost sedanjega zbora, potrebo deželnih reform in revizije postav, ki se da se tičejo poravnave z Ogersko, ter potem izreče zborprične. — Zdaj ci pa se vzdigne ban Bedekovió v imenu Njegovega Veličanstva, stopi na predsednikovo mesto, se pokrije in Čita (mož še dobro hrvaški čitati ne zná!) reskript, to je kraljevsko pismo od 11. dne t. m., s kterim se razpušča zbor zato, ker so narodni svoj ih poslanci 20. septembra volilcev, v kterem izrekujejo razposlali oklic do , da postava o poravnavi z Ogri ni postavna, tedaj od tega zbora ni pričakovati vspešnega delovanja. čuli ta reskript, lahko sodi vsak kakimi občutki so poslanci ? mirno so v-tem n Popravek. V nekoliko iztisih današnjega lista je pri dopisu veliki sejm ljubljanski'4 pomota, ker je namesto 800 tiskano 8000. V Žitna c e il a v Ljubljani 20. januari ja 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaČe 6 fl. 40. banaske 7 fl. 30. tursice 4 fl. 60. sorsice 5 fl. 60. rži 3 fl. 20. jecmena 3 fl. 60. prosa 3 fl. 40. ovsa 2 fl. 20. ajde 3 fl. 80. Krompir 2 fl. 20. Denarni zapisnik Matice slovenske. Pri XXIII. odboroví skupščini so bili v Matico sprejeti naslednji udje. med ustanovnike: Gospod Orešek Janez , c. kr. gimn. profesor v Celji, plaçai 50 gold. ,, Grca Blazij , kaplan v Rihenbergu za 1. leto 10 gl