Štev 42. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 19. oktobra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D.in., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. "Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje". Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Lena ednoga kvad-ratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 6 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom jo cena oglasov cm2 dva dinara v "Poslanom" tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo "NOVIN". Črensovski kaplan i vučitelje. Že pred vučitelskov konferencov i 4. t. meseca na njoj se je med liberalnim vučitelstvom gučalo, ka je črensovski kaplan celi küp pisem neso po naročili narodnoga poslanca Kleklna v Ljubljano, ka bi se prej do petdeset vučitelov premestilo iz Prekmurja. Od prve do zadnje reči je ta trditev laž i spada zaistino vu vüsta veri sovražnim Žerjavovim podrepnikom, liberalnim vučitelom, ki kak den za dnevom vidimo ž njihovih listov, živejo iz laži. Uradnik na šolskom oddelki v M. Soboti, g. Čižek je sam čüo z poslancovih vüst v Črensovcih, ka je ta trditev laž. Zakaj se je pa te ešče ednok, naprej prinašala? Zakaj se je ne vednako povedalo na konferenci, ka istini v obraz pljüjejo, ki toj nesramnoj trditvi verjejo ? Kak se vidi, laž raj majo nešterni ljüdje, kak istino. Mi stojimo na stališči, ka vsaki dober vučiteo ma mesto v Prekmurji, kakšekoli stranke je i proti niednomi zavolo pripadnosti k ednoj ali drügoj stranki se ne sme zgoditi niti najmenša krivica. Ki je pa bio slab vučiteo, naj se sodi po zakoni. Če se naše ljüdstvo opravičeno toži na šteroga vučitela, je dužnost oblasti, ka te pritožbe preišče i tüdi sprime, če so upravičene. To je celo, ka zahteva, pravičnost i vsaki, ki je pravičen, to zahtevo podpiše. Vüpamo se, da i liberalni vučitelje priznajo, da to zahtevo poleg njih moro podpisati i poslanec Klekl tüdi. Politični položaj v državi. Zadnji dnevi so nam prinesli v not-ranjem političnom živlenji vnogo novoga. Vse ka se je zgodilo, pa je pozročila Pašič-Pribičevičova opozicija. Gospodje, ki so še pred kratkim sedeli na ministerskih stočekaj i punili svoje žepe — kak to kažejo obtožbe proti bivšim ministrom — iz državne kase, se ne morejo vživeti v to, da morajo zdaj jesti bridek krűh opozicije, ne morejo preboleti zgübe, ki jih je zadela s tem, da so zgübili iz svojih rok klüče od državne blagajne i da so se njim zaprla vrata do dvora, gde so prle pri najvišjem dostojansvetniki države lehko kašteč govorili proti opoziciji. Pa tüdi drüga skrb jih mantra ves čas od nastopa nove vlade. Ta si je najmreč postavila za cio, da šče biti vlada dela, reda i pravičnosti, da bo kaštigala vse krivice, ki so se zgodile pod prejšnjov vladov. I ne je ostala samo pri reči, nego je tüdi djansko pokazala, da šče svoj na-men zvršiti. Za invalidskim zakonom je bio prvi zakon, ki ga je izdelala, zakon proti korupciji. S tem zakonom šče vlada zatreti vse krivično ravnanje, njegove določbe pa se obračajo tüdi proti tistim, ki so sedeli prle na vladi i na višjih urad-niških mestaj. Vse to pa napunjava krivce s strahom i zato so se z vsov močjov borili i se še borijo, da bi vlado vrgli. Vsigdar i pri vsakoj priliki so delali na to, da bi vladi vzeli zavüpanje pri ljüdstvi Še bole pa, da bi Vladar zgübo zavüpanje v njo. Vlada pa je proti vsemi tomi delala nadale i je pri tom deli pokazala takšo odločnost, da so jo občüdüvali celo nasprotniki; na laži Pašič-Pribičevičovih listov ne je nikaj dala. Kakšteč so tej kričali proti Radičovoj stranki, se je ona pogajala ž njov i je dosegnola telko, da je Radič postao pripravlen dati v vlado štiri ministre. Že tak daleč je prišlo, da bi morali novi ministri samo še prisegnoti. Tü pa so napnoli nasprotniki vse moči. I dosegnoli so telko, da se je vstop Radičovcov najprle zavlačüvao, a sledkar celo preprečo. S tom so šteli vlado oslabiti, jo vrči, ar so mislili, da njoj Radič obrne hrbet, če ga ne sprejmejo v vlado. Te pa je izjavo, da bo vlado, ar je poštena, tüdi nadale podpirao, čiravno ne bo v njoj. Gda so radikali sprevideli, da tüdi s tem ne morejo dosegnoti cila, so pograbili za zadnjo rešilno vejo. Obrnili so se na generale, štere so večinoma oni nastavili, da bi ž njüvov pomočjov kaj dosegnoli. I istinsko se jim je posrečilo to, da je vojni minister, general Hadžič odstopo. Toga so se prav razveselili, ar so mislili, da bo zdaj morala odstopiti cela vlada. To pa se je ne zgodilo. Vlada je ostala še nadale, samo vojno ministerstvo prevzeme nekak drügi. S tem so radikali zaigrali zadnji tronf, ki so ga meli i ar vlade tüdi zdaj ne so mogli vrči, so zgübili vse vüpanje na zmago. I to jih je spotrlo. Na seji radikalne stranke, ki se je vršila 11. oktobra, je celo sam Pašič izjavo, da je njegova stranka pripravlena vstopiti v koncentracijsko vlado. Pribičevič pa niti do reči ne pride več; celo radikali ga več ne štimajo. Položaj vlade je trden. Mela je hüde nasprotnike, borila se je z velkimi težavami, a potrlo je vse to neje i je tüdi ne bo. Svoje delo nadalüje i zvršava svoj program. Brez bojazni je stopila pred narodno sküpščino, ki se je zbrala 11. oktobra i njoj predložila predloge invalidskoga zakona i zakon o pobijanji korupcije. Njeni predlog, da se prizna tema zakonoma sil-nost (nujnost), se je z velkov večinov — kakše še do zdaj niedna jugoslovanska vlada neje mela — sprejeo. Politični položaj se vsigdar bole čisti. Doba nereda mineva i bliža se čas konsolidacije. Tla za trajni sporazum med Srbi, Hrvati i Slovenci se pripravlajo. NEDELA. Po Ris. 19. Evang. sv. Mateja XXII. 1—14. Nebesko kraljestvo je spodobilo kralji, ki je slüžo gostüvanje svojemi sini. Na to gostüvanje ne je smeo stopiti, ki neje meo svatbenoga obleča. Milošča posvečüjoča je te obleč. Ljübi prav bližnjega i ne zgübiš nikdar toga. Ljübezen do bližnjega.*) Predragi! Ali je što zmed vas žalosten? Ali je betežen na düši ? Ali je njegova notra- *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani, Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. njost kak izsüšena njiva, nerodovitna vsakoga veselja ? O, idi i delaj dobra dela ljübezni! Odprl svoje kište, bogatin, i deli miloščino; bar nekaj lačnih nasiti, nekaj nagib obleči, betežnikom i sirotam olejšaj nevolo — i vido boš, da veselje z mogóčnim valom plüskne v tvoje srce ! I ti drügi, sovražniki svojemi iz srca odpüsti, privošči njemi Iepo reč, lep pogled, Podaj njemi roko v Zmiritev, včini njemi uslugo, odpüsti njemi sedemkrat i sedemdesetkrat sedemkrat — i vido boš, kak zapole veselje v tvojem revnom srci! I šče drügi, skaži dühovno delo smilenja, opomni v ljübezni svojega brata, pokaži njemi pot zmote k pravičnosti, pouči nevednoga, obvüpanomi preženi dvom iz srca, Stavi pohüšanje, gde je staviti moreš — i vido boš; veselje, pravo, istinsko veselje bo poplavlalo tvojo düšo. Spomni se trpečih bratov i sester v očiščajočem ognji vic, moli zanje, darüj, rešüj. gasi plamen; preženi iz srca vsako mlačnost do bližnjega —; nevoščenosti ne daj prostora i ostanka v srci —; ne govori krivoga Svedočanstva proti svojemi brati, ne raznašaj njegove slabosti, ne opravlaj, ne ogrizavaj, ne kradi časti, če tüdi ti je düša razžaljena, premagüj se, bodi plemenit — i koštao boš veselje, štero bo valovalo v tvojem ubogom srci!... O ví vsi, ki se čütite nesrečne, včinite bližnjemi dobro zavolo Boga, zavolo Jezuša, ki ide s svofov ljübeznov pred vami kak goreči steber pred Izraelci — i videli bote, kak friško se vaša žalost spremeni v juvkajoče veselje! Glasi. Slovenska Krajina. Na "Martinišče" so nam poklonili presv. gospod dr. Matija Slavič, papov prelat, vseučelišni profesor jezero dinarov. — Bog lepo plati t Darüvali so nam nadale v dinarah. Žerdin Martin gl. nabirač Žižki 37,50, Vrečič Rozalija Pros. ves, nabrala med delavci v Belji 400, Kerec Mihal Vidonci 10, Gonza Anton logar Benica 50, N. N. 25 jezero dinarov, Klekl Jožef pleb. V. Dolenci 300, z Gederovec Edšidt Jožef 50, Edšidt Ana 200, Mayerhofer Anton i žena, Chicago 70, Cigan Ivan gl. nabirač Sr. Bistrica 85, Trojički romarje z Gomilic 28, Posojilnica Črensovci 150 dinarov. — Nadale Balažic Janoš i žena z D. Bistrice poslala z Chicage pet dolarov, grofica E. Bathianyi poklonila šest jezero starih vogrskih kron vrednih založnic i obveznic, Cigüt Peter salezijanec pa deset litvanskih rublov. — Vsem poplačaj Ijübiteo mladine smiljeni Jezuš ! Vančaves. Po nesreči med zmenjanjom je drcgnola v oko z rašuškami (vilicami) Zverova deklica Ratnikovo. Doktorje mislijo, da se oko ne de dalo zvračiti. Gasilno drüštvo v Korovcih nas je letos pali pohodilo z svojim darom i poslalo 50 Din. na Martinišče. Hvala lepa! Nasledüjte lepi zgled vsa drüštva v Prekmurji. Najlepši dar za godovno. Dne 28. sept. t. l. predvečer godovna Hermanovoga očé je prišeo tüdi sin, ki je zdaj kaplan v Dobrovniki, domo. Pred večerjov so Pozdravile svojega očo hčeri, vnüki i vnükice. Po večerji je prišeo bratonski tamboraški zbor, ki je z lepimi pesmi pozdravo seroga, častlivoga moža. Na drügi den je sin v domačoj kapelici meo sveto mešo za svojega očo. Za volo vnogoga dela na njivaj nas nej bilo pri sv. meši toliko, kak navadno, a s tem tista tihota je povekšala naša čüstva. Ka je sin g. kaplan med sv. mešov prečiščava svojega očo, nas je do suz genolo. Vidili smo sina, kak Kristušovoga namestnika pri oltari, ki je pun življenja; i seroga 72 let staroga óčo, ki kleči pred najsvetejšim svestvom. Po sv. meši sam tüdi jaz častitao godovnjaki, šteri mi pravo : .Dobo sam že veliko darov za god, liki na 72 godovno je bio najlepši dar, ka je sin brao za mene sveto melo." 2 NOVINE 19. oktobra 1924. Dobrovnik. Bratva je bila 1. i 2. oktobra. Bratva je letos nej bila takša, kak lani. Po ništernij mestaj je toča pobila; po drügih krajah pa peronospora. Šmarnica je dala tisto količino kak lani. Mošt je pa dosta bole sladek, kak lani. Letos mo pač menje pili. Radmožanci. Dne 5 okt. sö vlč. g. dekan Florián Straus blagoslovili novi, kameniti križ na cintori. SLS. (ali Kmečka Zveza) pa zimski čas. Delo je na polaj opravleno. Letošnji pov je pod strehov i čaka, da ga njegovi delavci lepo potrošimo v kmečkoj hiši z knigov v röki z "Novinami" na stoli, štere nam vsaki tjeden z nedelov prido. Močno kmečko gibanje se širi, več ne vala roke na vkriž držati, brati si roke podati pa tak neprijatela delavnoga ljüdstva odgnati. Letošnjega zimskoga časa naš program naj bo sledeče: Delavne organizacije K. Z. v vsako ves, izobrazba v kmečki samopomočl. Zato pridite vsi, ki ste za to pozvani od "Novin" pa do slednjega Ijübitela kmečkoga ljüdstva, da izpelamo v zimskom vremeni naše organizacije na pot pravoga živlenja. — Ravenec. Iz Mlajtinec nam javijo, da železniška Sekcija šče dati delo od Veržeja do M, Sobote v roke Rusom. Prosimo naše zaztopnike, da včinijo potrebno, naj se delo da našim lüdem. Križevci, pri nas smö dnes tjeden s velkov paradov zvone potegnoli v tören naše cerkve. Dolnja Bistrica. Naša K. Z. je 12. odvečera mela lepi sestanek svojih kotrig pri g. župani. Poročilo od političnoga položaja je podao tajnik. Na konci se je razvila živa debata, štere ne štelo biti konec. Vsaka kotriga je povedala nova mišlenja za zbogšanje našega kmečkoga položaja. Sklenili smo, da ednok pridemo k ednomi drugoč k drugomi, dokeč nomo meli svoj drüštveni dom. Zahvala našim poslancom ne je izostala, (tak tüdi obsodba vsej špekulantov v politiki i v gospodarstvi. Odbor naše K. Z. je dobo pohvalo z željov, naj dela vnaprej za nas, svoje kotrige. Pošta v Dolnjoj Lendavi je za volo po-manjakanja uradniškoga personala s 1. oktobrom mogla ukinoti slüžbo „C“ pri telegrafi i teleföni. Od toga časa naprej se vrši slüžba pri telegrafi i telefoni od 8—12 i 2—6 mesto, da bi se od 7—19. — Pozivlamo poštno upravo, da dodeli pošti potrebno število uradniškoga osobja, da se bo lahko opravljala telefonska i brzojavna slüžba nepretrgoma od 7—19 h. — Prizadeti v Dolnjoj Lendavi. Uradna naznanila. Oglas familijam izseljenikov. Odškodnino za ponesrečenja i smrt pri opravlanji slüžbe v Ameriki določajo amerikanske industrijske komisije po šumi, štero je ponesrečenec istinsko doprinašao za zdržavanje svoje familije ali rodbine. Izraz "zdržavanje" vsebüje samo priskrbo najvažnejših Potreb za živlenje, kak jelo, pilo, stanüvanje, obleka, šolanje, a ne obsega tüdi nadalnih stroškov, kak Plačüvanje dugov, küpüvanje nepremičnine itd. Dejstvo (istinitost) zdržavanja mora biti dokazano z bančnim ali Poštanske svedočanstvom, ali s pismi pokojnika ali s posvedočenjem svedokov. Po tej svedočbaj, če je pokojni doprinašao vekšo šumo, bo tüdi odškodnina vekša, če menšo, bo tüdi ona menša; če je nikaj ne doprinašao ali če se nemre posvedočiti, da je kaj doprinašao, se nemore dobiti odškodnina. Zavolo toga Izseljeniški komisarijat priporoča familijam izseljenikov, da naj pazlivo hranijo vsa Svedočanstva imenüvane vrste t. j. bančna potrdila, odrezke Poštanskih položnic, penezne ovitke, pisma itd. ar njim to edino more pomagati v slučaji nesreče, štera se zna pripetiti njüvomi braniteli i zdrževateli v prekmorsköm kraji. Trbe paziti tüdi na to, da so termini za Iskanje odškodnine navadno jako kratki (komaj dugši od 6 mesecov) i zavolo toga — gda se Zvedi za nesrečo — trbe včasi javiti slučaj J. K. i njemi predožíti potrebna Svedočanstva, da lehko začne postopati po konzulati SHS. v inozemstvi. Vsako zakesnjenje lehko pőzročl zgübo odškodnine. Odredba oddelka min. za vere. Voditeli verskih matic morajo izdajati vse matične izpiske, ki so potrebni državnim uradnikom i Slüžbencom kak priloge k slüžbenskomi listi, brezplačno brez pogleda na to, ali jih zahtevajo državni uradniki i slüžbeniki sami ali pa državno oblastvo, pristojno zanje; a vsigdar mora biti zapisana na njih Pripomba, da se izdajajo brezplačno za uradno porabo po člani 128. zakona o civilnih nradnikaj i drügih državnih slüžbe-nikaj i da se v drügi namen ne smejo porabiti. "Uradni list" št. 79. (23. aug. t. 1.) prinaša odredbo g. ministra financ, da se morajo neštere vrste blaga ocariniti po vüstmenoj prijavi (ne trbe teda delati pismene). Štö šče kaj več zvedeti, naj pogleda to številko Uradnoga lista. Naredba od štepmlanja starih zlatnikov i tolarov, ki se ne računajo več za peneze nego za kinč. Na podlagi velavnih zakonov od kon-troliranja čistine zlata i srebra odrejam zato, da se na ozemli cele kralevine zenačijo odredbe o probanji i štemplanji velkih zlatnikov i tolarov, ki se ne računajo za peneze, nego za kinč. 1. Odredba, ki se glasi: "Pri toj priliki pripomnim, da se zlatniki i stari tolari ne računajo za peneze, nego za kinč i morajo biti potomtak-šem štemplani, se razšerja na celo kralevino. 2. Taksa za probanje čistine i štemplanje takših izdelkov je ravno takša kak za drüge zgotov-lene zlate i srebrne predmete. 3. Menjalci, menjalnice i vsi zavodi, ki odavajo takše izdelke, morajo najkesneje v ednom meseci po razglasitvi te naredbe predložiti vse zlatniike i tolare v pregled najbližnjemi uradi za preglejüvanje dragih kovin. Razpis, s šterim se odreja najhitrejše vcarinjanje izvoznoga blaga i določa tarifa za trüd carinskih posredüvalcov pri tom ocarinjanji. Ar so se trgovci pritožüvali, da se carinanje blaga dugo zavlačüje i s tem trpi škodo trgovina i da posredüvalci pobirajo velke nagrade, je izdao novi finančni minister naredbo: 1. Nagrada za trüd carinskih posrednikov pri izvó-znom ocarinjanji maksimerana (dosegne, najvekšo šumo) s trestiml (30) dinari za eden vagon. 2. Deklaracije za izvozne pošiljatve domačega blaga se morajo sprejemati celi den — pred — i popoldnevi. Vse pošiljatve po takših deklara-cijaj se morajo vršiti pri carinarnicaj pač. najhitrej. Da bo mogoče to dosegnoti, odrejam, da se morajo vršiti izvozne ekspedicije tüdi zvün uradnih vör, ne da bi se plačüvale za to posebi dnevnice. (Što šče od toga ka več znati, si naj pogleda 77. številko (od 19. aug. 1924.) Uradnoga lista, op. Vr.) Politične drobnije. "Murske Novine" pa istina. Žerjavov novi list se drži načel svoje pokvarjene stranke. Kradne i laže. Naj narod oslepijo, so vkradnoli demokratje našim „Novinam“ ime, mislijo, ka si ljüdstvo njihov list tak naroči. Že v prvoj Št. lažejo i trdijo, ka se dr. Korošec ne briga za naše šole, ka te prazne stojijo. Istina je pa to, ka je te šole ne dr. Korošec sprázno, nego demokratje sami. Povejte samo ednoga vučitela, šteroga bi stirala Vlada! Zakaj pa te Iažete?— Drüga laž demokratov je, ka so prej papa prepovedali dühovnikom politizirati. Dühovniki od toga nikaj ne vejo. Gotovo so papa posebno pismo poslali Kodri i njemi naznanili to, ka naj dühovniki ne politizirajo. A te papa so ne v Rimi nego v Ljubljani, doma i zovejo se dr. Žerjav. — Dühovnik v cerkvi ne sme politizirati i nega dühovnika pri nas, ki bi v cerkvi drügo delao, kak verske dužnosti opravljao, a zvüna cerkve je pa dužen svoje ovce voditi po takšoj poti, ka tisto, ka One v cerkvi čüjejo, zvüna nje ne zgübijo. Tomi vodstvi právimo mi krščanska politika. —■ No pa če bi dühovnik ne smeo povedati ljüdem: "pazite, te Vaš znori, te vás vgübi" tomi bi radi bili gospodje demokratje. Ali dühovniki Vam bodo vsikdar na prste stopili kda te krivico začinjali, kaksteč te cvilili: Zakaj se meša pop v politiko ?“ „M. Krajina" i istina. „M. Krajina" piše (29. št.) „ka smo mi (Prekmurci) vsigdar Slobodni bili”, "naši slovenski bratje pa so mogli z bolečinov čütiti zatiranje" "nas ni piknjico ne je bolo vogrski jarem," naša narodnost nikdar ne se je žalila, mi nikdar nesmo čütili Zapostavlanje svojega slovenskoga pokolenja, — nova držáva je zato njim (Slovencom prek Müre) prinesla Oslobodjenje, nam je pa oblübila sloboščino narodnoga razvijanja, - Slovenci, prek Möre so meli slovenske šole, še celo Slovenske gimnazije, že mela pri vseh uradah slovenščina pravice, so meli svojo veliko razvito slovensko literaturo, mi nesmo meli niedne Slovenske Šole, ne mela slovenščina nikše pravice pri niednom uradi, slovenski čteti t pisati kelkokrat nesmo smeli i vendar trdi te lažljivi list, ka smo meli več pravic, kak oni, i ka se mi sablo razvijati moremo. Samobsebi se razmi razvijanje v starom madjarskom dühi. —- Če bi "Novine" za madžarske oblasti samo en štrti deo toga napisaleza Slovence kak zdaj piše M. Krajina za Madžarone, bí se nesmiljeno stavile, njihov urednik bi pa kak „hazaarulo" (veleizdajnik) sedo vu vozi; — Pa tej lüdjé vüpajo ešče kričati, ka nemajo sloboščine — V 33. št. pa trdi, ka smo te oslobojeni, gda de pravična dača, gda do občinske volitve, gda se nam, meje odprejo) itd. i ka smo mi samo zasedeni. — Istina je pa to, ka mamo svoje narodne pravice, smo oslobojeni v pomeni, kak smo še popisali i ka krivice, štere navaja te list, je delala tista stranka, v Štere jarem so se vpregli gospodje okoli M. Krajine. Naša stranka je zahtevala odstranitev navedenih krivic i vnoge je že odpravila i bi je vse, če Fabijola ali Cerkev v katakombah. II Boj. "Poslala mi je prstan, jako lepoga, i me je prosila za živlenje tistoga Sebeščana, šteroga so ne davno s puščicami vmorili" — i se prav po domače zareži — "naj bo, naj jo mala herbija malo potolaži za vmorjenoga Sebeščana! Naj se napravi odpis; zdaj včasi ga ščem pod-pisati!" Tertul njemi ponüdi že pripravleno pisanje rekoč, da se je popolnoma zaneseo na visoko milost casarovo i zato je že pismo naprej pripravo. Vladar ga vzeme i podpiše tak, da bi lejko sram bilo vsakoga prvošolara. Casarski odpis je prefekt včasi zročo svojemi sini. — Komaj je odišeo prefekt, kda pride Fulvij. Podao se je prle domo, da bi se najo, mujo i nekelko ščisto. Že med potjov njemi je nekaj šepetalo, da njemi zna to zadnje vüpanje vujti. Snočkaršnji pogovor z Eurotom, ravno o toj reči, i ar njemi je zadnje tjedne že telko spod-letelo i njemi je telko sladkoga vüpanja odneslo, da se je nekelko na to zadnjo nesrečo že pripravo. Edno žensko bitje se njemi je vidilo ravno zato rojeno, da njemi vse podere i vniči — pa bogovom bodi hvala, — si je mislo, — tükar mi pa nemore škoditi! Pojela mi je dnes mojo čest i velavo za vsigar; pa zdaj mojega poštenoga dela nemre terjati ! Ednok me je že pre-kanola, ali za kodiša me več ne more napraviti ! To njemi je bila edina tolažba. Mislo si je, da njemi preti samo eden sovražnik; najmre casarova lakomost; pa probati šče vse, da pride do svojega dela, de tüdi Zastavi svoje živlenje, ve je itak popolnoma vničen, če njemi to tüdi spodleti ! Z najlübeznivejšim smehom se Približava casari, kda stopi v sobo. „Ka bi rad ?“ je bila prva casarova reč. "Veličanstvo, prišeo sem ponizno prosit Vašo milost i pravičnost, da bi se mi preci dao moj deo od Agnešklne vrednošče. Na mojo zatožbo je prišla pred sodbo, kak krščenica i ravno zdaj jo je zadela zaslüžena kaštiga, štera naj zadene vsakoga, ki nešče skazüvati pokorščine casarovim zapovedam!" „To je vse prav lepo ! Pa povedali so nam, da si se po svőjoj šegi prav grdo ob-našao i med lüstvom zbüdo nevoló. Kem prlé pobereš svoje pete i zapüstiš palačo i varaš, tem bole je." Ali si razmo? Dvakrat ne opominam! .Včasi bom bogao, njüvo Veličanstvo, i včino,, ka mi velite, samo zapovejte, da se mi da, ka meni ide, ar nemam nikakših pripomoč-kov — i včasi Odidem !" "Samo idi včasi i svojih čob več ne odpri! Ka pa zadeva Agneškino vrednoščo, štero na vse viže terjaš, ti je pa istinsko ne morem dati. V nepreklicivom pismi sem vse podaro njenoj najbližnjoj sorodnici, nekoj vrloj i zaslüžnoj osebi — gč. Fabioli 1“ — Fulvij se je na to ne več oglaso, spoštlivo je küšno casarovo roko i mirno zapüsto palačo. Med potjov pa si je li naprej muvo: „No, nazadnje me je pa li spravila na kodiško palico !" Kda je prišeo domo, njemi je Eurota že na čeli vido, ka je dosegno, samo čüdo se je da je tak miren. "Kak vidim je vse zgübleno!“ Ga nagovori Eurota. .Istina je, ali si se že pripravo Eurota?" “Skoro ! Dragocenosti, Pohištvo, robe sem z nekolkov zgübov odao, pa še itak mam od prejšnjih časov telko, da gotovo prideva v Ažijo. Najvernejšega roba Stabiona sem nama pridržao, da bo na konji noso za. nama ka ešče mava. Tüdi za naj sem pripravo dva- konja ! Nekaj mi pa le šče fali!" ,,Ka pa?“ j "Gifta (strupa) ešče nemam. Nojco sem ga komaj naročo i ga pred podnom ne dobim!“ „Zakaj pa nücaš gift ?“ Zapita Fulvij nekelko razdražen. ,,Kak ti je znano, bom še negdi indri probao srečo: i če se mi ponesreči, te naša rodbína ne sme v beraškij cotaj vmreti, nego častno, spodobno!" Fulvij se vgrizne i odgovori. »Naj bo, ve sem že itak Sit živlenja. Le naglo zapüsti stanovanje, da Efraim ne pride prle! — v mraki me pa Čakaj okoli 3 km. od toga kamla na latinskoj cesti. Tam se srečava! Zdaj pa mam ešče nekši Važen poseo! „Ka-------—" ga pita radovedno Eurota, Ne morem ti zdaj povedati, pa če me 2 vöri po sunčnom zahodi ne bo, me več ne Čakaj, nego sam beži i se reši! Temno i čemerno je Eurotovo lice, z razsrjenimi očmi pogledava Fulvija. (Dalje.) 19. oktobra 1924. NOVINE 3 gospodje okoli M. Krajine ne bi nam delali ovire. Njuva zveza z demokrati, samostojnimi i radikali je podkopala naše pravice. Sebe naj bijejo zato v prsi i na drüge ne kažejo. — V 36. Št. celo hvali M. Krajina radikalno vlado. Brščas zato, ka je dačo povišala, kuluk vpelala, soldačijo našo v Macedonijo spravila itd. Prle je to vse dobro bilo zdaj, ka je par tjednov nova Vlada, bi vse to radi odpravljeno vidili. Ve pa je M. Krajina prle pisala, naj ide naš vojak v Makedonijo, tam se prej več navči, pa zato so se že včili tüdi püconski »Vogri" cirilico. Zakaj je pa zdaj te to vse dobro ? — Mi smo te bili i smo še zdaj proti slüžbi vu Macedoniji, ar tisti zrak škodi vnogim vu zdravji i zato smo vnoge spravili v bližnjo kraje i se bomo borili tečas, dokeč vse ne spravimo. — Ka 20% do Štemplanih penez ne dobimo nazaj, je radikalni minister Stojadinovič pravo, ne trbe to na novoga porinoti. Naš ne more zdaj plačati, gda je prvejši sprazno državno kaso, plačao pa bo, itak pride vküp, potreben penez. — »Nega prej autonomije," piše M. Krajina (36. št.) Ne pove pa, ka je zato nega ešče, ar so gospodje okoli toga lista proti njej glasali i za centralizem, šteri je naše vojake poslao v Macedonijo i toga tüdi ne pove, ka autonomije ne mogoče doseči, dokeč te več strank ne zdrüži za to i ka je to zdrüženje že začela naša stranka, gda je Radičovo v Belgrad i na svojo stran potegnola. K autonomiji smo s tem vnogo bliže, kak smo dozdaj bili. To i vse drügo pozabi M.- Krajina, ar se njoj ide ne zato, ka bi istino povedala, nego zato, naj istine ne zvedijo naši ljüdje, ar to več nosi za gospode okoli M. Krajine. "Szabadság" i istina. Naša železnica se prej samo za par let odpre, piše "Szabadság" (36. št), ar so "Novine" Obečale, ka se letos sept. 1. že odpre to nese je zgodilo. — Novine pa toga neso Obečale, nego bivši minister za promet i Novine so to njegovo pismeno Obečanje objavile, "Szabadság" bi mogo znati, zakaj ne je šteo ali ne je mogo svojega obečanja držati bivši minister, ar so podpirali njegovi gospodje stranko, štera je prisegnola vernost ljüdem centralizna, k šteromi je pripadao tüdi minister za promet, ki je obljübo dao, štera pa nese spunila. Naš novi minister pa bo staro falingo kak naj. hitrej popravo i odprt) našo železnico. Te že vidili i te spoznate, da so Novine prav to naznanile — "Szabadság" nadale trdi, ka naš kraj, šteroga je toča pobila, nikše podpore ne dobi. Poslanec Klekl so pa vložili i za naš kraj prošnjo i se vüpamo, da dobi pomoč. Ka bi se Prekmurji pa tüdi dača odpüstila, mora delati za to g. Hartner, ki je zvoljen v cenilno komisije- Samo ka to je žalostno, ka odtistimao kak ta komisija obstoji, naši kmetje plačajo vekšo dohodnino kak prle. Tü bi mogo "Szabadság" kričati pa je tiho kak miš v ljüknji — Živino prej zato moremo 10 koron falej ta dati piše "Szadadság" ka oblast Talijanom ne pove ka bi prišli k nam küpivat. — Talijani pa obprvim znajo dobro za naš kraj, ar so tü že küpüvali, obdrügim pa vlada je tüdi obvestila, ali oni sami se pridejo, ar naš kraj nema železnice i ar je bio veliki zgübiček pri pošiljanji. "Szabasagovi" ludje tüdi ne küpüjejo tam, gde bi mogli gor plačati. Tak je istina. — „Domoljub na zapoved' je postala preganjati madjarskoga kmeta, njegovo familijo po odjemanji veleposestniške zemlje lakoti izročiti, nevsmiljeno preganjati vogrsko reč". . . piše "Szabadság" v 33. št..— Je v teh ljüdeh okoli ,,Szabadság" samo iskrice poštüvanja do naše države? Što pregajanja madjarskoga kmeta i madjarsko red?' Na Vogrskom žandarje gonijo vküp naše Slovence če najdejo v njegovoj roki slovensko molitveno knigo samo, pri nas pa majo Madjar svoje šole svoje liste, še napise pa li se vüpa te list pisati od pregajanja madjarske reči ? — Pa kar so Madjarom demokrati i radikali po krivici vzeli zemljo, lehko nemajo proti toj krivici zagovornika v našoj stranki predvsem v narodnom poslanci g. Kleklni? Što pa zagovarja pravice naših Slovencov na Vogrskom? Se najde tam Madjar za to? — Gda bo ednok že konec toj hujskariji, štere namen je po želi Magyaország naše ljüdstvo v nezado-dovoljstvi držati i stare vezi obtrdjavati? Bo ešče dugo* naša oblast glüha i slepa ? Ja, proti vsakoj krivici se lehko i tüdi more pisati, a te moro biti istinsko i hujskariji naj bo konec ednok. Prek na Madjarskom se smejejo z naše oblasti, ka vse to dovoli i ne bi radi popisali, ka se guči, zakaj trpi ona te hujskanje. — Od smrti naših v Macedoniji pa se naj ne toži "Szabadság", ar so njegovi gospodje glasali za to, naj naši vojaki v Macedoniji slüžijo i jo proti nam glasali i nas preglasali z radikali, ki smo zahtevali. naj doma slüžijo. — Kesno je zdaj že javkati, te bi nas podpirali. Vabilo. V Črensovcih priredi prostovoljno gasilno društvo v nedeljo 26. oktobra 1924, veselico v gostilni g. Samuela Bauer. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavö gasilnega orodja, se vabi občinstvo i tovariška društva v okolici na obilen obisk. Odbor. Država. Shod Radičove stranke se je vršo 5. okt. v Varaždini. Navzoči je bilo do 10 jezero ljüdi. Čizmešija poslanec je pozdravo shod v imeni Medjimurcov i prekmurskih Madjarov. Od strani prekmurskih Slovencov ne je bilo nikšega pozdrava. Predavec poslanec je pohvalo našega ministra Vesenjaka, ka se skrbi za sirote pri delimbi zemlje. Lire je Šla menjavat. V neko ljubljansko trgovino je prišla ženska i si je zbrala vnogo blaga. Nazadnje so njoj spakivali blaga za 2500 Din. Gda je trbelo plačati, je pravila küpüvalka naj njoj blago shranijo rekši da ide lire menjavat. Odišla je. Ar pa je ženske dugi) ne bilo nazaj", so spakivano blago razložili. Pri tom so opazili, da jih je ženska vkanila za 750 Din. svilnatih pantlikov, štere je skrila med pakiva-njom i odnesla s seov. Düžba sv. Petra Klavera je izdala za leto "Klaverjev koledar" i "Misijonski koledar-ček za mladino." Prvi košta 4 Din., drügi pa 2,50 Din. — Oba toplo priporočamo, ar sta namenjeniva razširjenji misijonske misli. Naro-čata se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana Miklošičeva c. 3. Ponesrečen zrakoplov. Na vojaškom le-tališči v Črnomerci pri Zagrebi se zdignolo več vojaških letal, Gda se je eden spüščao na zemlo, se je pokvaro motor i letalo se je zaleteló v gosto kukorčno pole. Zrakoplov se je obrno i pri tom se je motor vužgao. Letalca sta se pravočasno rešila. letalo pa je scela zgorelo. Usodá pijanca. Kočiš Luka Zdravkovič, znani nasilen pijance v Beogradi, se je Predkratkim palik dobro navlekeo. Gda je prišeo domo, je začno razbijati i biti drüžino. Pozvali so žandara, ki je šteo pijanca areterati. Te pa je napadno žandara i njemi je šteo vzeti puško s pretnjov, da vse postreli. Med süvanjom je puška počila i pijanca zadela v črevo. Mož je spadno i obležao na mesti mrtev. Brezplačna stavbišča za sirmake. No-vosadska občina je začnola deliti brezplačna stavbišča vsem tistim, ki si ščejo zgraditi hiše. Razdeli se več sto plügov zemle. Borba na živlenje i smrt. V virovitički špitao so pripelali 32 letnoga moža, ar njemi je mlatilni mašin odtrgao nogo pri koleni. Mož je stopo na lestvico, da bi mašin med delova-njem izčisto Lestvica se pa. potrla i nesrečnež je spadno v mašin. Mož je močnoga tela i je meo telko zavesti, da se je z nadčloveškim naporom izvlekeo iz mašina, šteri bi ga ovači gotovo razmesaro. Eksplozija peči. Pred kratkim se je zgodila v Jagodini strašna nesreča. Zavolo nepre-vidnóga ravnanja je eksploderao koteo peči kmeta Stojiča. Tomi je odtrgalo teme, neksega delavca je pretrgalo na sredi. Ednoga delavca je Vrglo s takšov silov na ženijo, da je bio taki mrtev. Mašinister je odleto 15 metrov daleč v kraj, a se njemi itak ne nikaj zgodilo. Svet. Mussolini se vozi s hitrostjov 105 kilo-metrov. Taljanski list piše, da je obiskao Musso-lini Neapol i okolico. Določo je čas odhoda i vožnjo nazaj i to tak, da bi ga vlak pripelao nazaj v Rim ob treh zajtra. Pri ogledüvanji pa se je zakesno i je prišeo prekesno na vlak za edno vöro i frtao. Vlakovodja, navdüšen fašist, je znao, da br bio Mussolini ob treh zjütra že rad nazaj v Rimi. Včasi po vstopi v vlak je šo Mussolini spat, vlakovodja pa k mašini i je vozo s hitrostjov 105 kilometrov na vüro, ka pomeni za Italijo dozdaj najhítrejšo vožnjo. Vlak je vozo tak friško, da je prišeo v Rim še 20 minot pred tremi. Gda so Mussolinija zbüdili, je ne mogeo vervati, da je že v Rimi. Poklicao je vlakovodjo, njemi dao roko i pravo: "Ti si Istinsko vrli sin te krasne dežele, štero obožavam". Kača v želodci. V špitali v Davosi je pred par dnevi Vmrla nekša špitalska dvorjenica zavolo bolezni v želodci. Pri gorrezanji so najšli zdravniki v njenom želodci živo kačo, ki se je zagrizla v želodec. Nenavadni slučaj si razlagajo na te način, da je dvorjenica gda srkala vodo iz kakšega stüdenca i pri tom požrla mlado kačo. Velka železniška nesreča v Mainzi. Na postaji v Mainzi se je pripetila velka železniška nesreča. Brzovlak je vküp vdaro s poštnim vlakom. Šest ljüdi je mrtvih, 6 žmetno ranjeníh, več potnikov pa je lehko poškodüvanih. Doktori i črevlari. Pri Mery je bio general Blücher ranjen; krugla je Šla skoz jahalne hlače i skoz močen čreveo na pravoj nogi: ranila je generala le malo. Gda so njemi častitali da je rana le lehka, je pravo. „Slabo je, slabo ar več mamo v armandi doktorov kak črevlarov," Svetovna politika. Padec angleške vlade. Boj opozicije, štero so tvorili liberalci i konservativci, i nezavüpnica, štero je vlada dobila v spodnjoj zbornici s tem, da je velka večina glasala za predlog, šteri je bio njoj na kvar, sta prisilila Mac Donalda, da je podao s celov vladov ostavko i je predlagao krali, da parlament razpüsti i se razpišejo nove volitve. Kral je to tüdi včino. Nove volitve bodo 29. oktobra i novi parlament se sestane v prvoj polovici novembra. Mac Donaldova vláda si je pri nastopi istavila velke nalogo. Novo politično pot si je izbrala kak v notranjem tak zvünanjem političnom pogledi. Začnola je z delom brez pogleda na hasek tistih, ki so prle sedeli na vladi i bili gospodje položaja. Bojüvala se je celo proti njim, če je zahtevao to politični položaj. I to je tüdi krivo, da je zdaj morala odstopiti. Včinola je vnogo dobroga i zato Mac Donald lehko vüpa, da v volilnom boji zmaga. Edno dovršeno sredstvo proti protini. Če tüdi je zdravilo Radio-Balsamic Dr. Rahle-jeva dobro, zavolo svojega friškoga, lehkoga i popunoga zvračenja protina, jako dobro poznani ne samo v našoj državi, nego tüdi v inozemstvi, je vseeno vnogoj betežnikov pri nas, ki so betešni na reomatizmi, zdaj se njim da prilika, da se lehko scela zvračijo od toga betega, ar je Radio-Balsamica priznano od vseh svetskih medicinsko! autoritet kak najbolše i edino sredstvo proti vsem vrstam protina. Zdravilo Dr. Rahle-jeva je popolno ne škodlivo srci i ma tüdi to Prednost da vsigdar friško delüje nezapüščajoč nikakših sledov ne na koži ne na organizmi.Protin, ki več let traja, se lehko ozdravi z dvemi, tremi kanticami toga znamenitoga zdravila. Za zdelavo i prodajo zdravila Radio-Balsamika je odpro Dr. Rahlejev moderno delavnico v Belgradi Kosovska ul. 43. Či se ne brigamo za vero, čl je naš moralni žitek ne čisti, tak naš Socialni žitek tüdi ne more dober biti. O človek, ne prevüpaj se, ne daj podküpiti svojo pamet z onim zvünešnjim oblečalom, štero zakrije socialnoga žitka slabo i lagvo telo. Tam gde je srce hüdobno, kde je posvetnost i iskanje samo zemelskih reči jedina žela, tam ljüdstvo bogoslova ne more čakati, ar tam nad najbole modrimi državnimi zakoni kraljüje moč i jalnost, šterive na nikoj deneta onoga, ki se ne more braniti. Vsaki na to gleda tü, naj zmaga i ne gleda, ali je tovariš ali sovražnik, Šteroga na tla süne. Ne vöri svojemi najbolšem tovariši, ar je samo pred tebom dober tovariš i za tebom ti le najvekši sovražnik. Ne bojte se sveta, ne bojte se sovražnikov, vaš trošt, vaša tolažba naj bode vsigdar naš Zveličar, ki je za vas tüdi trpo i tam sedi na desnici božoj i on bode sodo mrtve i žive. Što svoj trošt v Kristuši išče, kakkoli ga preganja ete svet nekrvično, tisti se ne boji svetskoga soda. Dobri roditelje na svojo düšnovest i ha Jezuša se naslonite, da se vaša neverna, lagva deca proti vam postavi. Stanite proti dečinskoj lagviji, ne bojte se, ar Bog, ki je dobrih i lagvih sodec, plača ednok onim, ki so proti svojim roditeljom zatajili od nature i od Boga zapovedano poštenost i ljübeznost, Nepoštena deca ! Očin blagoslov ste zatepli, tühinci ste že pri svojoj roditelskoj hiži. Ar što proti svojim roditeljom stane, on nema mesta pri Bogi v večnoj domovini. Bodite zato zahvalni proti svojim roditeljom ví mladenci i devojke, bodite zahvalni proti Jezuš Kristuši i tak bodete zadobili Boži blagoslov. Den za dnevom slišimo: što to more na rediti, ka bi mi ešče ednok dobro vidli. To edino samo Bog more narediti i on naredi tüdi, či po-bogšamo mi svoje prótičinenja i njegove večne zakone zdržimo. Vmormo zato nepravičnost, nevernost, hüdo želenje i bodimo na tom, naj se spodnje i zgornje vrste naroda z ljübeznostjov zbližajo. Naj spozna vsaki Božo reč. pravica podigne narode, greh je pa na špot vsakomi ljüdstvi. Verski i moralni fundament moremo spraviti našemi socialnomi žitki i potem se lehko vüpamo, da mir bode kraljüvao v naši mestaj i tihoča v naši vesnicaj. piso: Hari Leopold, ev. bogoslovec. Či tak pobogšamo svoj moralni žítek te se lehko vűpamo, ka je Jezuš naše grehe tüdi na sebe vzeo na križnom drevi, tak lehko čas-timo našega Zveličara, ki je ne ostao v tihom kmičnom grobi, nego obladao je smrt i škrinjo i gori je stano od mrtvi, tak mi tüdi leko Čakamo namrtelni, vekivečni žitek pri Jezuši. Nemrtelnost. 4 NOVINE 19. oktobra 1924. Za kratek čas. Opravilna številka 142. Eden gospod župan (mesto odkec je ne Povemo) večkrat prinese na pošto kakše uradno pismo. Gospodični poštarici se špajsno vidi, zakaj je na vsakom pismi številka Í42. Pride tolmač, eden pita, drűgi odgovarja, na konci se pa itak razmijo. Tak je bilo, da je gospod župan svojo hižno numero pisao na vsako uradno pismo. Odpravek je točen. Gospod župan dobi uradno pismo od sodnije. Telko ešče razmi, komi je dati pismo. Ali nikša cedelca je tüdi poleg djana, na štero se more podpisati tisti, ki je uradno pismo v roke dobo. No, či že to tüdi želejo vučeni gospodi, pa naj bo. Cedelca se podpiše, mali rihtar jo prinese gospodi župani. Ali ka pa zdaj? Cedelco morejo odposlati na sodnijo. "Boter, pravi stari župan, kakši bo pa atres ?“ Mali rihtar se spomina, kak so povedali žandari. Atres za sodnijo je vsikdar tisti, kak je s pečatnjekom spodkar na pismo vdarjeno. No na te način dobi pošta uradno pismo pod Opr. številko 142 s tem atresom. „Odpravek je točen. Vodja pisarnice Dr. Farkaš 1. r.“ Srčkane živalce. Vučitelica vči v šoli. Deklica stoji v tretjoj klopi pa čte: "Živali so srčkane." "Razmiš ti, Anica, ka se pravi to srčkane živali?" pita gospa vučitelca. Vsi so tiho. No, toga pa nevejo. Dobro, te se more razložiti; gospa se trüdi na dugo i široko, da bi razložila, kakše živali so "srčkane." Kda pa dokonča svoje vučeno delo, pravi: "Povej mi zdaj, Anica, edno srčkano živalco.” Anica malo časa premišlava, potem pa batrivno pravi: Edna mala podgan. P. D. Prekmurski dijak. Ali je dijaške organizacija potrebna? Ne enkrat sem slišal vprašanje: „Zakaj ustanavljate društva ? Saj tega prej ni bilo ? Dijak naj bo med šolskim letom v šoli, med počitnicami Pa doma, ne pa da bi se potepao Okrog po kakših sestankih i prireditvah.” Tako i slično govorijo naši domačini, ki ne vidijo, se ne za-vedajo, kako potrebna je za dijake dobra (na verski podlagi sloneča) organizacija Organizacija je za dijaka drugi dom. V njej najde približno to, kar je izgubil takrat, ko je zapustil dom in prestopil šolski prag — pri-jaznost, kolegijalnost, neke vrste ljubezen. Šola mu vsega tega ne more dati, ker ona je samo stroga vzgojiteljica, Priprava za življenje. Družinske priprostosti, prisrčnosti ona ne da. Drugače je z organizacijo. Tam se zberejo dijaki, ljudje, ki so si po poklicu enaki, ki jih terejo iste skrbi, jim polnijo srca iste težnje, — ljudje ki so si stavili isti smoter, namreč da se primerno pripravijo za življenje, ki se jim črez par let pokaže s vsemi križi in težavami. Za dijaka je potrebno, da najde neke za-vetišče, ko zapusti domači krov. Komaj prestopi domači prag, ga objame veliki svet s svojimi spletkami, ga vabi k uživanju svojega navidez-nega veselja, ga mami s svojo nepravo lepo to i z vsem tem spleta okoli njega mrežo, s katero ga naposled ovije i tako uniči. Da, nevaren je svet i mladeniča, ki blodi sam, ki nima tovarišev, na katere bi se naslonil, hitro pogubi. Záto pa mora biti dom, kjer najde dijak rešitev. I ta rešilni dom je organizabija, — dobra organizacija namreč. S svojimi načeli, opomini, z izvrševanjem pravil, ki slonijo na verski podlagi, reši ona vsakega, ki se poda pod njeno okrilje. Stori celo več. Nadaljuje vzgajanje, ki so ga započeli doma stariši; vceplja v mlada srca tudi nadalje ljübezen do Boga i trpečega brata, kakor je storila mati v nežni mladosti otrokovi. Svoje člane navaja k vzglednemu Življenju, jih bodri, da ostanejo zvesti verskim idealom tudi v Življenju; sploh ima namen, da vzgoji svoje člane za voditelje, ki bodo v smislu krščanskih resnic vodili narod pravično — ki bodo njegovi zaščitniki. Fr. K. Gospodarstvo. 1. Zrnje. V Novom Sadi: 100 kg. pšenice 300 Din., ,, žita 290 „ „ ovsa 200 ,, „ kukorice 260 „ 2. Meso: govedina: teletina: svinjina v Zagrebi ! kg. 24—27 D. 25—29 D. 28—32 D. v Ljubljani „ 21—23 D. 27—29 D. 27—30 D. 3. Krma. Sena m. 90—125 D., slame m. 70'—100 D. Zagrebečka borza dne 15. oktobra 1924. Amerikanski dolar, 1 dolar Austrijska krona, 100 K Ceho-Slov. krona, 1 K 20 kronski zlat Francoski frank 1 frank Madjar. K 100 (nova em.) Švic. fran., 1 fr. Talijanske lire, 1 lira Zürich: Dinar 100 Din. K 270-— K —-36 K 8,30 K 1100 — K 15-K —-36 K 13 40 K 12 — Sv.frcs 7 45 Pošta. Lük Janoš Domajinci 15. Že ednok smo Vas pitali i pitanje zdaj ponovimo, na koj ste nam poslali 100 Din. Prosimo odgovor. Agata Bencik. Horvat Bara D. Lendava. 15. Dobita pokojnino, gda se zglasa invalidski zakon. I to se zgodi če bo boža vola, ešče letos. Mencigar Franc D. Slaveči št. 165. Ki šče z Rusije svoje ljüdi nazaj dobiti, more edno prošnjo dati napraviti na naše zvüneše ministerstvo (25 Din. šjempl gor) i to spravi potom Češke trgovinske komisije begunca domo. E. i. o. Nedelica. Te pritožbe so splošne po celoj krajini. Povejte delo Vašim g. dühovnikom. Oni najležej z opo-minom kaj dosegnejo. Kolmanko A. Korovci. Peneze dobili i spisali vse k naročnini, ar pisma nej bilo. Zdaj smo razdelili po vašoj želi. Hvala. R. Medjimurec. Hvala. Ob priliki' na kratci. Prosimo večkrat poročilo o gibanji našega pokreta. MALI OGLASI Pazite! Vsaki, što se je prepričao, lehko posvedoči da se dobi najbolše blago za obüteo, dobro zdelane kože, prve vrste poplati, najfinejši boks i vse šoštarske potrebčine, po jako zmernoj ceni edino le v trgovini pri Škafar Jožefi v Beltincih. Či ne verjete, Poskusite! FAL CIGEO I ČREP. Puconska ciglenica oda cigeo i črep — zavolo pomenkanja prostora — küpcom ga odpelajo od dnes naprej do konca toga leta, proti plačili v gotovini po na sled-njoj znižanoj ceni. cigeo (za zidanje) po 550 Din, črep (Fab.) po 1400 ,, za 1000 falatov ŠOLSKE zvezke, papir, vse šolske risarske in pisarniške potrebščine se dobivajo po najnižjih cenah ter se priporoča vsem cenj. župnim šolskim, občinskim in drugim uradom V obilen obisk. MARICA SEVER trgovina papirja DoInja Lendava Prodam prvovrstno posestvo, 50 oralov njiv, travnikov, šume zidano veliko stanovanjsko i gospodarsko poslopje, živi i mrtvi inventar, vküp ali na več delov za 450.000 D. „SILVAR,‘ Ljutomer, Stari trg 47. Falo Češko perje! Eden kg. seroga česanoga perja 70 Din., na pol belo 90 Din., belo 100 Din., bolše 120 i 150 Din., mehko 200 i 225 D, bolša vrsta 275 D. Pošiljatve so carine proste, proti povzetji od 300 D. naprej, poštnine prosto. Minta zobston. Blago se tüdi zameni i nedobro vzeme nazaj. Naročila se pošilajo samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 80 kod Pilzna, Čehoslovaška. Poštne pošiljatve idejo iz Čehoslov. v Jugoslavijo okoli 14 dni. Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami.. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. SALONIT je najbolši škrilj (pala) za pokrivanje strehe je bolši od vseh drügih materialov, lehki, nezgorljivi, dugo drži i Je tüdi najfalejši. Dela se po staroj Hatschekovoj formi „ETERN1T". Za pokrivanje strehe se da večletna garancija. Izdelavle se v Solini pri Spliti zalogi je pri Čeh & Gašpar-i, trgovina z mešanim blagom, železninov, polskimi pridelki. MURSKA SOBOTA, Prekmurje. KUPITE! PRODATE! Posestva, gostilne, trgovine idr. želite. Realitetna pisarnica ,,SILVAR“ Ljutomer, Stari trg 47. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za "Novine" pri ERDŐŠY BARNABAŠ trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Podpirajte Kovine! Najboljše bronaste zvonove, po najnižjih cenah v Jugoslaviji dobavlja samo LIVARNA ZVONOGLAS MARIBOR odlikovana z zlato kolajno. Neprekosljiva harmonija, čisti, trajni glasovi, hitra postrežba, večletno jamstvo. Zahvalna pisma č. č. duhovščine so Vsakemu na ogled. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava