Dolžnostih izvod.
p. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.

_____—w « 4JP |lS
aro
Naročnina Usta: Cek) leto 60 din, pol leta 58 diru, četrt leta 16 din. teren jugosiavije: Odo leto 120 din. Inseraii ali oznanila se J tanačunojo po dogovora; pri večkratnem, toleriranju primeren popust. Upravništvo, sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
Teiefen intenubsn št 113.
STRAŽA
Hsodslsca pulittžn liri ia iliiniki lindst»
Poginjata pinčana y gotovini
STRAŽA hd^Ja t pondefjek, sredo tn Uredništvo ta epravniiteo je ▼ Ha: Koroška cesta ii. 5 Z uredništvo» se govoriti vsaki dan santo od Ü. do 12,
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnin«
Telefon tatentrban št 113.
12. štev.
Maribor, dne 30. januarja 1923.
Imetnik XV.
Asltacilske mitode.
Radikalna vlada nadaljuje v. vseh ozirih politiko, j ki jo je bila začela prejšnja radikalno-demokratska ; vladna zveza. Razlika je samo ta, da je ta vlada volilna agitacijska vlada, ki vodi vse državne posle samo z • ozirom na radikalslco stranko, ki si sedaj sama lasti : vso «državotvornost.« Vedno češče najdemo zapisano v raznih vladnih listih od «Tribune«, «Balkana« pa doli j do «Srpske Riječi«, ki se je iz srbske stranke spojila j z radikalci, da je radikalna stranka i država i srbstvo j in da so potem vsi drugi, ki niso njeni člani, nasprot- j niki države in srbstva.	j
Poprej so si «državo in srbstvo« radikalci delili z ! 'demokrati, danes pa imajo vse sami in vsa vprašanja j «rešuje« vlada tako, kakor je prav v agitacijske namene j radikalne stranke. Ministrski svet jc pravi in glavni i agitacijski odbor- radikalne stranke in njegova agita-'! cija se ravna tudi po najnizkotnejših metodah.
Za sestradane kraje se pripravlja volilni kruh in volilna koruza, ministrski svet kupiči velike svote za podkupovanje, v agitacijo se-vprega vojaštvo in policija, da oficir po kasarnah zapoveduje ter narekuje vojakom, kako naj pišejo domov, da bi očetje in bratje gotovo volili radikalce, in da policaj tudi s puškinim kopitom prepriča ter pripelje neubogljivega volilca k radikalni volilni skrinjici.
Tudi alarmantne vesti o vojni so v zvezi z vladno agitacijo. Danes se raznesejo in razžarijo do skrajnosti, jutri pa zopet potlačijo, kakor pač sodi vladi, da je ne moli pozornost naroda in da si utrdi svojo komitelsko ali obra mhno s v ets k o diktaturo. Kadar se ljudstva polasti najhujša nervoznost, tedaj je vlada čudovito mirna, ker ima največ prilike za kupičenje denarnih sredstev in za nemoteno agitacijo.
Z volilno agitacijo je v zvezi celo aretacija voditelja novosadske Or june, nekega Jevdeviča, ki je bil obtožen, da je aranžiral razbojniški napad na katoliški madžarski list «Del Baczka.« Ta korak vlade je bilo treba pozdravili. Prejšnja vlada, ki je kovala izjemne zakone proti državljanom, ki niso zakrivili nobenega dejanskega zločina niti proti osebam, niti proti imetju, je mirno trpela organizirane poboje in razdejanja tuje lastnine od strani jugofašistov. Toda sedan ja radikalna vlada, ki je voditelja novosadskih fašistov aretirala, ga je takoj nato tudi izpustila. —• X aretacije se je hotela vlada prikupi onim, ki fašistovsko divjanje obsojajo, s takojšnjim izpustom pa samim fašistom ali or-jnneem.
Vsa. ministrska: in druga oblastniška mesta se zlorabljajo f Volilni agitaciji, tisti Perič, ki je danes mi- j ntster za socijalno politiko, je bil v skupščini izjavil, ] da je to ministrstvo nepotrebno, finančni minister je j olajšal devizni promet, da se prikupi bankirjem v Reo- j gradu in Zagrebu, kjer bi rad kondidiral in tako bi se j dala navesti cela vrsta zlorab ter nečednih agitacijskih 1 metod iri končno se v agitacijsko borbo vlači tudi — j krona.
Vladna stranka že. od nekdaj predstavlja sebe kot d glavnega in edinega varuha dinastije, njenega položa- • ja, ugleda in varnosti. Na videz služi dinastiji, v. resnici ■ se pa dinastije le poslužuje v svojih strankarskih in-teresih ih ciljih:. Zagrebška «Slobodna Tribuna« pa- i vi, da že hi bilo dosti, da so režimske stranke vse sito je j nasprotnike označile kot dinastiji nepokorne ali celo * sovražne elemente, temveč morale so se še med seboj f ruvati in trgati v tekmi, kdo bo bolj dvorjani! in se j laskal ter kdo se bo pokazal kot večji in zaupnejži.pri- j jatelj dinastije. V lej čudni tekmi smo dobili n »ra z- j memo visoko civilno listo,, razkošne parade povodom j kraljeve poroke, španski ceremonijal in že. druge podobne stvari. ¥ družbo se je vnrii dull lakajstva in servilnosti kot izraz lojalnosti. Okrog dinastije se je u-metno .ovijal nimbus fevdalne romantike, da bo raz-. j dalja med krono in podaniki čim večja. .Vse to so de- j lali državotvorni na videz,- da dvignejo ugled in sijaj j monarhije; v resnici pa za to, da..sami sebe priporočijo: ; z zaslugami, pridobljenimi za dvor. Naš parlamentark j zem je postal karikatura. Aula est pro nobis — stara krilatica reakcije in servilnosti .peki. Habsburžani je postala znamenje državniške modrosti, naša demokracija pa prazna fraza.
Nekaj slučajev že zadostuje, da se vidi, kam vodi državo konfidenteki ia ovaduški duh naših strankarskih bojev -in metod, katerih so se navzeli radikali kakor tudi demokrati, Radikalski kandidat dr. Andric je govoril po Rosni, da je kralj «razgnal« ta «garjev« parlament tej volitve zaukazal, samo zato, da izvede Pa-šičev program. Novosadska radikalna «Zastava« pa piše: «Niti trenutek ne. smemo dvomiti o g. Pašiču! Ako o njem dvomimo* potem dvomimo tudi o našem vrhovnem poveljniku, o junaškem kralju, ker če ima on vero v g. Pušica, potem jo moramo imeti tudi mi, njegovi zvesti borci!«
Pribičevic btožuje svoje včerajšnje zaveznike, da preganjajo Iji:	— kralju zveste in vdane, -PašTeva
«Tribuna« juu	odgovarja, da je on onemogočil komu-
nizem, kateremu bi imel kralj pasti kot žrtev. Ta lisi tudi priznava, da obstoji družba ali kamarila, ki kroni vedno dela strah z anarhisti in zarotniki, da bi jo tako dobila pod svoj vpliv. To je dragoceno priznanje, ker dokazuje, da se radikali n demokrati samo iz konkurence tako prepirajo, a se pri tem niti ne zavedajo, kako daleč so že šli z zlorabljanjem krone v strankarski agitaciji.
V nek radikalski list v .Šumadiji je dala napisati današnja agitacijska vlada: «Radikalna stranka mora pri sedanjih volitvah vzdržati veliko borbo. Ta borba je mnogo globlja, širja in pomenljivejša, kakor je boj za navadno volilno zmago. To. je boj za državo in zmaga radikalne stranke v sedanjih volitvah mora biti zmaga države. Zakaj ena stvar je neoporečena. V štirih letih smo došli do te točke, da je danes radikalna stranka tista stranka, ki predstavlja državo. V sedanjih volitvah bo glasovalo ljudstvo, a ne za radikalno stranko, i ali proti nji, ampak za državo ali za sovražnike drža-j ve. Zaupanje, ki ga bo dalo ljudstvo radikalni stranki, t bo dokaz njegove vere v državo. To. je prva stvar, ki j jo more ljudstvo vedeti. Dolžnost je politično mislečih j ljudi, da povedo to ljudstvu glasno in odkrito.« — To j je dovolj jasno povedano. Ena j c vera prava: vera v j radikale in PašiČ naj bi bili edini gospodar te države. V bistvu sc ni nič spremenilo, danes je gospodin «Niko« to, kar je bii v Avstriji «Herr Michel«. Pa tudi «Niko« bo šel, kakor je šel Mihel. Vse agitacijske metode ga ne bodo rešile.
I lileev šteje Prekmurje okoli 21.000. Dofojelendavski j okraj šteje približno 10.000, a sobotski 11.000 voiiicev
Volilni shod v Selnici ob Dravi se je vršil dne 28. I januarja v prostorih gostilne Dopler. Udeležba je bila I obilna. Shodu je predsedoval predsednik domače pol. I organizacije SLS, mladi župan g. Ivo Urbas. Narodni I poslanec Žebot je v poldrugournem govoru razvijal program SLS in politični ter gospodarski položaj naše države. Navzoči so bili tudi nasprotniki iz SKS in JSDS o so vsi z našimi vred odobravali naš program in naše delo.
Narodni poslance F. Žebot priredi volilne shode: na Svečnico po sv. maši pri Spod. Sv. Kungoti, v nedeljo, dne 4. februarja po sv. maši pri Sv. Križu nad Mariborom, isti dan popoldne pa pri Gornji Sv, Kungoti. Naše zaupnike prosimo, da shode dobro razglasijo.
V ljutomersko-gornjeradgonskem volilnem okraju kandidira kot kandidat Samostojne Jakob Nemec iz Sv. Jur ja ob Ščavnici, znani uskok in večni kandidat. Njegov namestnik bo trafikant Jurkovič iz Gornje Radgone, ali pa krčmar Rajh iz Mote.
Kandidat SKS v volilnem okraju S loven j gradeč je znani krčmar Iršič. Na Štajerskem Samostojna letos kandidira skoro same krčmarje.
Za nosilca liste Bahun-Grčarjcve socijaldemokratske stranke v Mariboru bo proglašen bivši narodni poslanec R. Golouh.
Politični položaj.
Demolirati in koalicija z radikali. V beograjski «Kazini« so zborovali te dni demokrati in sprejeli so resolucijo, ki trdi, da se demokrati nikdar več ne bodo vezali z radikalci. — To govorijo sedaj, ko je Pašič vladno grozdje, tako visoko obesil, če bi bilo nižje, bi se pa takoj.
Nepriljubljeni kandidati. Pašič bo svojega sina' menda Rosni vrinil. Srem ga je odklonil, Bosna'ga bo pa težko. Zanj že agitira pop Janjič, ki je z njim meu in po vojni veseljačil in kupčeval, ko so drugi umirali in trpeli. —Bivši finančni minister Kumanudi je v velikih zadregah. Bitolj, kjer je bil poprej izvoljen, ga noče niti za srezkega kandidata, kaj še le za nosifca liste, sploh so vsi demokratski desničarji po Srbiji na jako slabem glasu in slabih nogah.
Zahteva Bunjevcev. Bunjevačko-šokavčka stranka je izdala te dni svoj proglas, v katerem zahteva, med drugim popolno avtonomijo Vojvodine.
Pašič zopet zdrav. Kakor hitro se ne zna Pašič tako na brzo roko izmotati iz kake zapletene situacije, pač enostavno zboli in ga ni po cele dneve iz sobe. Taka politična bolezen je mučila sedaj starosto Pašiča, ko sc je mudil, v Beogradu Karamehmedovič radi- haka. Pašič se ne bi bii rad sestal s Karamehmedovičem, je pač obolel in ni ga bilo niti k ministrskim sejam. Kakor hitro pa je odnesel musliman svoje pete k Beograda ter se odpeljal nazaj v Sarajevo, je Pašič lakoj zapustil čisto zdrav bolniško postelj in sobo, začele so se zopet seje ministrskega sveta pod njegovim predsedstvom.
VOLILNO GIBANJE,
Položaj v- Prekmurju. Menda v nobenem volilnem okraju na Slovenskem m volilnougihanje tako živahno, kot v Prekmurju. Agitatorji, (Prekmurci jih nazivaju «kariesi«). vseh strank švigajo iz kraja v kraj. Najbolj delavni so organizatorji volilnih priprav Slovenske ljudske stranke. Tudi vprašanje kandidatur na strani SLS je že rešeno, V okraju Dolnja Lendava kandidira kol okrajni kandidat preizkušeni voditelj Prekmurcev' g. Jožef Klek!;-.'V gornjem Prekmurju (M. Sobota) je prvotno nameraval kandidirati na naši listi evangeličane« g. Jožef Kuhar iz Tešanovee, a je radi starosti in velike zaposelno&ti prosil, da se izbere drugega. Zaupniki in vseh občin sobotskega•-okraja — katoličani in evangeli čani — so dne 27. januarja na velikem zboru v Murski Soboti proglasili za okrajnega kandidata, gospoda. Štifta r ja Geza iz Marijane. Gospod kandidat je mlad, inteligenten posestnik, ima popolno gimnazijsko maturo, tri : semestre jusa ter je spoštovan pri obeh veroizpovedan-jih. Namestnika za oba okrajna kandidata sta se iz- ■ brala včeraj. Dne 26., 27., 28. ia 29. so se vršili po vseh delih Prekmurja volilni shodi SLS. V Veliki Poljani in Beltincih sta govorila poslanca Kiekl in žebot, v Bogojini gg. -Bassa in Žebot, v Murski Soboti gg. Žebot, Cipot in Štiftar, v Tišini Žebot, v Fokovcih gg. štiftar, Horvat in Hari. — Na vprašanje: Ali bo Kukovec res dobil v Prekmurju 10.000 glasov, kakor se hvali v «Tabora« in «Jutru«, odgovarjajo Prekmurci: «Moral bo dve ničli odpisati«. Samo nekateri privandrani demokratski uradniki in učitelji ter malenkostno število ve-rižnikov bo glasovalo za JDS. Očjvidno bi Kukovec z farbarijo o 10.000 prekmurskih glasovih rad preslepil volilstvo na štajerskem. — Samostojni si ne upajo priredili javnega shoda. Poslanec Dobnik se je zadnje dni vozil v kočiji kneza Estcrhazija po Prekmurju. Yo-
N svetu.
Italijanski fašisti in volitve. Italijanski listi poročajo, da je Mussolini odločil, da volitev ne bo pred jesenjo. To pa za to, ker njegova vlada še ni podala ljudstvu vidnih dokazov o blagodejnosti svojega režima. Tudi se ta režim še ni povsodi dovolj vkoreninil. V to treba časa in zato se volitve odgodijo. Da stranke ne bodo silile na volitve, Mussolini tudi ne bo dal pred časom skleniti volilnega zakona. Kar se tiče tega, ostane pri tem, da dobi stranka z relativno večino glasov tri četrtine mandatov, ostala četrtina se razdeli po proporcu. Sedanje zbornice se namerava Mussolini poslužili, kolikor jc nujno potrebno, v ostalem bo vladal brez nje. — Naši vladinovci pa vedno češče nagiašajo, da bi znal Pašič ob slabem volilnem izidu poslati nove poslance domov ter začeti s kako generalsko vlado, ki bi mu izsilila večino. Torej zopet ena sličnost med Pašičevim in Mussolinijevim režimom.
Franeoska okupacija. Berlinski listi poročajo, da napoveduje Francija dveletno okupacijo in da je general Weigand imenovan za diktatorja zasedenega u-zemlja. Izkazalo se je, da s« nekateri vlaki, naloženi s premogom, odšli iz zasednega ozemlja namesto v Belgijo tn Francijo, v Nemčijo in se niso vrnili več. Zaenkrat namerava general Weigand napraviti kratko pavzo s kazenskimi ukrepi, da se ta čas organizira trdno franeoska uradovanje. General Weigand in minister La Troque obiščeta v kratkem tudi Mainz, Koblenz, Düsseldorf in Essen. — Od aretiranih veleinđustrijaieev so bili eni radi odpora obsojeni na visoke globe v franki?1, drugi pa na enoletno ječo, ki se pa' za nedoločen en s odgodi. Bili so izpuščeni na. svobodo, ne smejo pa bivati v zasedenem ozemlju. Od prebivalstva so bili spri jeti z velikimi ovacijami.. — Francija ne more dobili dovolj dobroyoljeev za dela v zasedenem,ozemlju in je začela mobilizirati svoje železničarje in poštarje, krupa zadeva ob velik odpor francoskih delavskih organi-zarij.
Stališče Amerike glede francoske okupacije. Svojo popolno rezerviranost aapram Evropi ter zahtevo po svetovni gospodarski konferenci je izrazila Amerika tudi v svojem odgovoru na italijansko vprašanje, kaj misli Amerika glede eventualnega posredovanja v nesti-ško-francoskem sporu. Washingtonska vlada je odgovorila, da je težko zavzeti stališče v tej zadevi sedaj, ko so francoski sankc.ijski ukrepi že izvršeni. V ostalem se zadtfeuje ameriške, vlade napram kontinentu ni iz-premenilo.. Vlada meni slej ko prej, da bi sc dalo doseči r avnotežje v Evropi samo potom realizacije -ukrepov sv« tovne gospodarske konference strokovnjakov. Edino ta bi mogla rešiti Evropo iz situacije, v katero je zašla po lastni krivdi in brez sodelovanja Amerike, ki zato odklanja od sebe vso odgovornost za posledice, ki jih hi moglo še povzročiti današnje stanje.
Orijentsko vprašanje se razvija za Turke prav ugodno in zlasti zapadno-evropske homatije so privedle tako daleč, da Turki uspešno trgujejo danes s Francozi, jutri pa z Angleži ter uveljavljajo eno svoje zahtevo za drugo. Tudi Amerikanci iščejo svoj dobiček v Mali Aziji tri: se pridno pogaja jo s Turki, ki glasno protestirajo proti vsaki koncesiji, ki jo zavezniki od njih zahtevajo, na tihem pa delajo dobre kupčije ter pripravljajo situacijo, ki bo onemogočila vsako slog-■■ in sporazum glede vzhodnega vprašanja.
Taborišče zu internirance Zala-Egerszeg pogorelo. Po poročilih socijalističnega poslanca o grozotah v ter; taborišču je izsilila opozicija v parlamentu od madžarske vlade, da se odpošlje preiskovalna komisija s-
parlamentarci vred na to mesto bestijalnih grozot. Vlada je bolela stvar zavlačevati vsaj dober teden, da prikrije med tern svoje zločine. Opozicija pa ni hotela čakali, je začel naenkrat iz barak švigati ogenj, ki je bila tik pred Zala-Egerszegom ustavljena,, češ, da je proga zametena s snegom. Opozicijonalci se pa niso dali zadrževati in nadaljevali so pot do taborišča. — Upravitelj, jim sprva ni dovolil vstopiti in ko so zopet čakali, je začel naenkart iz barak švigati ogenj, ki je najveeji dd taborišča uničil. Uprava taborišča trdi, da so zanetili požar interniranci, ki so hoteli pobegniti, opozicija pa dokazuje, da je požar namenoma povzročen od taboriščne komande, da se izbrišejo sledovi okrutnosti.
kandidati dem&krslske stranke,
ki bo nastopila pri volitvah pod skromnim imenom «Napredna kmetska in obrtna zveza«;
1.	Nosilec liste je «On«, po mnenju Špindlerja pes-
nika «največji politik« — dr. Vek. Kukovec. O «Njem« je znano, da je vse uničil, kar je vzel v roke. Propadel je «Narodni List«, propadel «Narodni Dnevnik«, propadla Narodna stranka, zavozil je s Posojilnico v Šoštanju, povzročil je razcep lastne stranke v mladine in starine, bil kot minister slepo orodje v rokah Srbov, Pašiča in Pribičeviča. V ministrskih sejah ni ust odprl, prikimal je vsemu, kar so zahtevali Velesrbi, za slovenske interese ni imel smisla. «On« se je najbolj potegoval za mariborsko oblast, da dobe neslovenski elementi, katere je kol deželni poslance v Gradcu podpiral, premoč v mariborski oblasti in da bodo vsled odcepitve okraja Laško in Posavja, v katerih se nahajajo veliki premogovniki, ki so veliki davkoplačevalci, davkoplačevalci v mariborski oblasti smeli višje davke plačevati kot v ljubljanski. Glasovi trgovcev in obrtnikov so mu vsi zasigurani, izvzemši glasove Kuharja, Rebeka, Pe-iovarja, Gumzeja in brivca Novaka iz hvaležnosti, da je z dr. Žerjavom vred izdal silno «kunšten« zakon za pobijanje draginje. Leta 1920 ni dobil «On« količnika, tUwi sedaj ga ne bo, ker predebelo farba ljudi v «Taboru« in prenerodno intrigira proti drugim — naprednim strankam.	;. mWMMMSSM
2.	Druga zvezda demokratov je krčmar Istvan Kü-har iz Prekmurja, ki je ravno toliko navdušenca Jugoslavijo ko dr. Kukovec za Madžarsko. Kdor bere list «Morszka Krajina«, osobito madžarske članke, ve takoj, s kom ima opraviti. Mož ima jedno jedino in sicer zelo veliko zaslugo, da je bil zaprt radi tega, ker je dve leti po zasedbi Prekmurja, ko je mirovna konferenca že prisodila Prekmurje Jugoslaviji, navdušeno demonstriral za priklopljenie Prekmurja k Madžarski. Mož je dobil mnogo tisočakov od bank, lovil bo glasove za dr. Kukovca, ker sam ne bo nikdar izvoljen, obljubljal vse, tudi to, da bo dosegel, da bo Prekmurje prišlo nazaj k Ogrski.
3.	Stari, svetovno-znani propadli kandidat je celjski Rebek. Pri vsaki volitvi je kandidiral, pri vsaki je propadel, tudi leta 1920 kot kandidat demokratske' stranke. Celjani prorokujejo vsaki listi, na kateri kandidira Rebek, golov propad.
4.	Vojni dobičkar, predsednik banke, večkratni milijonar Lovro Petovar je pravi kinč demokratske liste. Ob izbruhu vojske, zadolžen do vratu, (banke vedo o tem zanimive stvari povedati), je v vojnem času in po vojni «deloval« kot najhujši vojni dobičkar, dražil staro in slabo blago, si nakopičil večmilijonsko premoženje, dočim žive ljudje, ki so mu pripomogli do tega premoženja, v največji revščini. Takoj po trgatvi izrablja -tiske vinogradnikov in nakupuje vino po sramotno nizkih cenah, katero z dobičkom 100 in več odstotkov arodaja naprej. Njegovega najzvestejšega somošljeni-ka Zavratnika je že sodnija nagradila za njegovo «človekoljubno« delovanje, za Lovretove vinske kupčije se pa živo zanimajo razne sodnije. Čisto gotovo je, da bo vojni dobičkar, navijalec cen Petovar mogoče zmagal v svoji hiši, v občini Ivanjkovci — nikdar, še manj pa v okraju. Saj še ormoški Veselič ne bo volil demokratov.
5.	Čast, komur čast! Za zasluge, pridobljene v gostilni «pri škarpi« in za obisk planinskih koč v nežni družbi so imenovali gg. gostje gostilne «pri pošti« v Mozirju nadučitelja Kocbeka za kandidata brez upa mage. Pevec in Matija Goričar, sicer smrtna sovražnika, sta se škodoželjno muzala in že v naprej uživala veselje, da bo Kocbek sijajno pogorel. Na shodih bo
Kocbek govoril o tem, kako je užival na račun davkoplačevalcev več let dopust v to svrho, da je delal raznim 'esnim milijonarjem bilance, kako strašno je on pri-jubljen v Gornjemgradu in kako veselo se on zabava •pri škarpi.« Ko je prispel kot kandidat v Gornjigrad, e vzdihnil žalostno; Škoda, da nimajo ženske volilne pravice, mogoče bi le dobil vsaj tri ženske glasove v (Gornjemgradu.
6.	Kandidati Gumzej, dr, Roš, Malgaj in Holy so ;olj za zabavo in kratek čas, kar se spodobi za pust, ti 'as presneti.
Vsi ti kandidati znajo naloviti par glasov, ako ne odo istih dobili radikalci, ki bodo mogoče postavili olj še kandidate.
kandidatne liste! Sodišča bodo torej v mnogih krajih naše države prisiljena odobravati kandidatne liste na podlagi nepopolnih volivnih list. Mi bomo torej volili prej, predno bodo gotove tehnične priprave za volitve. Za «Politiko« pride «Pravda«, ki objavlja dopis nekega srezkega radikalnega odbora na centralni radikalski odbor, ki tvori današnjo vlado- Dopis srezkega odbora poziva centralni odbor ali vlado, naj odstavi v dotič-uem srezu gotoye, imenoma navedene uradnike, druge naj prestavi, tretje zopet imenuje. V imenovanje predlaga odbor seveda samo svoje najbolj brezobzirne agi-iotorje, ki znajo «udesiti, šlo treba«. Ti ljudje bodo seveda «udesili«, da bo v raznih volivnih okrožjih, zlasti v Južm Srbiji, polovica opozicijonalčev pravočasno v zaporu, druga polovica pa bo smela vtikati svoje krog-ljice za to, da jih bo vladi zvesti član, vladi še zvestejše komisije ponoči pretresel v tisto skrinjico, ki je prava. Da bo v mnogih krajih pri takih prilikah teklo tudi nekoliko krvi, je na Balkanu razumljivo samo po sebi in nekaj vsakdanjega. Naknadni preiskavi ali kontroli se lahko izogne. Volilni izidi se bodo zgubili in celo skrinjice ne bodo dospele, uradnikom bo preprečil pot kak hudournik ali pa «komiti«. Do konca se bodo voliici brisali, novi pa vpisovali in to se bo prakticiralo zlasti P° Y° j vođini glede Nemcev in Madžarov. Pri nas v Sio-veniji je bolje, da takih metod ne poskusijo. Ne bi bilo «zgodno«, kakor pravijo Srbi. — Uresničilo se bo gotovo : to, kar je Prolič zapisal te dni v svojem listu; «Volitve bodo ostale klasičen vzgled za to, kako se v naši državi : ne sme apelirati na ljudstvo, če hočemo biti res ustavna in parlamentarna država.«
Wranglovci in volitve. Naša javnost posvečuje premalo pozornosti dejstvu, da bodo imeli pri teh volitvah tudi Wranglovci glasovalno pravico in da se je bodo tudi poslužili. Vlada, ki dela toliko zaprek narodnost-i nim manjšinam in ki tudi drugim pravim ali čistim Jugoslovanom krati volilno pravico, se je pobrigala, da so Wranglovci brez vseh zaprek prišli v volilne imenike. Ker so odvisni od vlade, bodo gotovo glasovali za ■ radikalce. Tako bodo radikalci po nekaterih krajih moč I nejši, kot se je dalo domnevati. VVrangioveev pri nas ni : malo, trdi se, da jih je okrog 150.000 in to so po večini odrasli moški, torej voliici in njih soudelžba se bo poznala posebno v onih krajih, kjer se toliko domačih voiilcev abstinira. Posebno se bo volilna udeležba teh VVrangioveev občutila v Bosni in Hercegovini, koder imajo svoje korpuse v Bileču in Sarajevu. — Značilno za režim in njegove metode je tudi to, da naši vojaki ne smejo voliti, dočim se Wranglovcem, ki stojijo pod komando svojih oficirjev, daje volilna pravica. Wranglovci imajo torej prednost pred domačimi sinovi, ki to državo redijo, so v njej rojeni in bodo v njeni zemlji tudi svoje kosti pustili. Pod pretvezo slovanske vzajemnosti so dobili Wranglovci glasovalno pravico, kar pa ne more svetu prikriti Umazanih metod režima in udu-šiti protesta in obsodb od vsakega poštenega državljana nad tem prvenstvom tujcem, ki služi povrh še naj-, hujši reakciji.
Beležke.
Volilna «svoboda«. Beograjska «Politika« objavlja azgovor urednika s podpredsenikom državnega odbora, :jer ugotavlja, da je državni odbor določil volišča .’kljub nedostatnim volivnim listam! Glasom izjave stega gospoda, volivne liste niti do 20. februarja ne -odo še gotove, do tega dne pa morajo biti že potrjene
PREBIVALSTVU V MEŽIŠKI DOLINI.
Iz Mežiške doline sem dobil več pritožb glede izplačil dedščin mladoletnih otrok, katere so se v času, ko je bila cona A pod upravo naših oblasti, po nalogu sodnije morale nalagati v mestni «šparkasi« v Pliberku. Te naložbe so postale po nesrečnem izidu plebiscita še nadalje pri šparkasi v Pliberku, katera je ob času, ko sem sprejel pritožbe, plačevala, na primer za vlogo naših 5000 K le 5 dinarjev. Jasno je ko beli dan, da zadene krivda za to, da se te naložbe niso dvignile, ko so prevzele nemške oblasti vse urade, one sodne uradnike, ki niso tega storili in če jim je nem. uprava onemogočala dvig tega denarja niso opozorili našo vlado, da preti mladoletnim našim državljanom velika izgu-
ba.	Pretekli sta dve leti, a ne vlada, ne ministrstvo pravde, ne mladoletniki oz. njih varuhi, ne občine niso dobile nobenih pojasnil oz. opozoril, na celo zadevo sc je — pozabilo.
Moja dolžnost kot poslanca je bila, da skušam rešiti, kar se rešiti da; napravil sem upit na ministra pravde, da doženem stvarni položaj in da se dobi ppl in sredstva rešiti imetje mladoletnikov. Najboljši dokaz, da bivši sodni uradniki sodišča v Pliberku in bivši član ravnateljstva hranilnice v Pliberku niso obvestili o stanju zadeve vlade, oz. ministrstva pravde, je dejstvo, da je bil odgovor na moj upit dvakrat stavljen na dnevni red narodne skupščine, a minister pravde ni mogel odgovoriti, ker ni dobil od merodajnih oblasti potrebnih informacij.
Tako izgleda cela zadeva, storil sem le svojo dolžnost kot poslanec. Veseli me, da je moj korak imel' vsaj nek uspeh. V «Taboru« z dne 23. jan. t. 1. se je oglasil s člankom «V obrambo itd.« g. dr. Dušan Senčar, kr. notar v Prevaljah; iz članka posnemam, da se dosedaj ni nič storilo v obrambo imetja mladoletnikov in da je uspeh mojega upita, da še mogoče pride do rešitve tega vprašanja. Žalostno pa je, da javni funk-cijonar, akademično izobražen človek, v prostaškem tonu psuje poslanca, ki se poteguje za uboge mladoletnike iz Mežiške doline, ki niti ne ve, kdo so bili sodni uradniki v Pliberku in ga dolži «strankarske demagogije« ter trdi, da uradnike neutemeljeno napada in «zatožuje«. Za to zahtevam od kr. notarja zadoščenje, zahtevale pa bodo zadoščenje tudi občine v Mežiški dolini in mladoletniki, oz. njih varuhi. Psovanje od javnega funkcijonarja si ne bomo nikdar pustili dopasti!
Ker trdi g. dr. Dušan Senčar, da zadeva mladostnih varovancev Mežiške doline ni tako brezupna, zato pozivam vse občine v Mežiški dolini in vse mladoletnike oz. njih varuhe, da zahtevajo od kr. notarja v Pliberku;
1. Da kot bivši član ravnateljstva šparkase v Pliberku takoj pošlje ministrstvu pravde izkaze vseh varovancev z vsotami naložb.
2-	Da stori vse potrebne korake, da se izvrši konverzija vlog varovancev pri šparkasi v Pliberku, ki je pod zaporo.
Za celo zadevo se bom i nadalje zanimal in storil vse potrebne korake.
Maribor, dne 25. januarja 1923.
Vladimir Pušenjak, narodni poslanec.
Dnevne novice.
Zbor zaupnikov SLS, ki bo v smislu poslovnika stranke določil kandidate za prihodnje skupščinske volitve, se bo vršil v ponedeljek, dne 5. svečana, ob pol 11. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani hotela «Union« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. SLS dr. Korošca. 2. Zahteve slovenskega ljudstva: govori poslanec Sušnik. 3. Določitev kandidatov za vse voliline okraje Slovenije. 4. Slučajnosti. Vabimo _Vas, da se zbora zaupnikov zanesljivo udeležite. Ljubljana, dne 2G. januarja 1923. Za načelstvo SLS; Dr. Korošec
s.	r., t č. načelnik. Di\ Kulovec s. r., t. č. tajnik. Opomba: Tajništvo SLS je pričelo danes razpošiljati vsem zaupnikom SLS vabila na zbor zaupnikov. Kdor izmed gg. zaupnikov ne bi do srede, 31. t. m., vabila prejel, naj nam nemudoma sporoči, da pogreško pravočasno popravimo. — Tajništvo SLS, Jugoslov. tiskarna.
Iz strahu pred radikali. Radikali so poslali v Slovenijo ministra brez portfelja Niko Zupaniča, da bi delal sedaj pred volitvami propagando za radikalno stranko. Zupanič je stopil pred vsem v stik z Nemci in jim obljubil vse mogoče, ako bi potegnili pri volitvah z radikali. Kakor je slišati, bodo Nemci v Sloveniji se menda res naslonili na radikale. Radikalno nemška zveza silno peče in razburja dr. Kukovca, ki otresa svoj strah pred radikalno nemško zvezo v «Taboru« od sobote. Kukovec pač dobro ve, ako bodo šli Nemci z radikali, jim bodo sledili še nemškutarji in potem se bodo ločili od demokratov vsi nemškutarski birti in trgovci. Ko je dr. Kukovec enkrat otresel svoj strah pred radikalno-nemško zvezo, je spustil v javnost še sledečo notico: «Informacije o radikalno-nemčurski akciji. Ako bi mi objavili sramotne podatke o zapeljevanju naših ljudi v smislu poskušane zveze med radikalci in odpadniki, porabilo bi to časopisje na Dunaju in v Gradcu in trpi naš narod na ugledu, kakor se je zgodilo pri koroškem plebiscitu. Zato dobijo vsi pristaši demokratske stranke podrobne podatke zmiraj v klubu demokratske stranke in tajništvu napredne kmelsko-delavske zveze«. Radi našega ugleda na zunaj noče «Tabor« objaviti podrobnosti o nemško-radikalni zvezi. Ali so taboriti že pozabili na plemenitega Kottasa, ki jih je tako potegnil in oni so ne oziraje se na naš ugled napram Dunaju objavili vse izmišljotine in odkritja navadnega madžarskega goljufa. Demokratska razkritja o nemško-radikalni zvezi so navadna laž taboritov, kakor smo jih vajeni samo iz policajdemokratskega časopisja. Ako bi dr. Kukovec in njegov sluga Špindler res vedela kake zanimivosti iz tc zveze, bi jili sigurno, ne oziraje se n» Dunaj, raztrosila po demokratskih glasilib. Ljudem,
I katere lahko nafarba madžarski goljuf in lopov, pač ne ! bodo zaupali svojih tajnosti radikali, a še veliko manj Nemci.
Izmišljeno vznemirjenje. Tudi mi smo poročali, da ; je bil v Novem Sadu aretiran od policije orjunaš Jev-devič. Takoj po aretaciji je zagnalo beograjsko časopi-; sje vik ter krik, češ, da vlača radi te aretacije po celem ; Novem Sadu velikansko ogorčenje, vse je vznemirjeno ter štrajki se napovedujejo. Ta poročila so izmišljotine ; beograjske fašistovske žurnalistike. V resnici so v Novem Sadu štrajkali radi aretacije Jevdeviča samo natakarji in še ti iz strahu pred orjunaši. Kakor hitro pa je zagotovila policija natakarjem, da so lahko brez strahu, so se lotili dela. Radi zaslužene aretacije enega ponore-, lega orjunaša se pač ne bo vznemirjalo pametno prebivalstvo velikega mesta, kakor je Novi Sad.
Zanimiva in enkrat resnična konstatacija «Jutra«. V svojem uvodniku od sobote je konstatiralo sicer na lažnjivo plat prikrojeno «Jutro« sledečo resnico: «Fronta klerikalizma je enoln.% n predna razcepljena«. Še ni dolgo, ko je vikalo pol ici j demokratsko časopisje o razdoru in razdvojil v SLS. a sedaj pa poroča o enotnosti klerikalne fronte. Po demokratskih poročilih so klerikalci pred volitvami vedno razdvojeni in se lasajo na vso meč med seboj, pri volitvah pa gredo v enotni fronti in vendar so — nazadnjaki. Slovenski demokratje pa so se ravsali pred volitvami in še sedaj so razcepljeni — a so naprednjaki.
Ljubljanski novi župan in podžupan. V soboto je bil izvoljen kot ljubljanski župan dr. Perič, kot podžupan pa naš pristaš dr. Stanovnik.
V Rušah so dne 14. januarja priredili socijalni demokratje velik politični dirindaj. Na zborovanje delavstva so dospeli delegati Bernotovcev iz Ljubljane z Ber-notom na čelu ter mariborska rdeča desnica z Bahunoin in Golouhom. Ruški delavci, ki so po večini pristaši komunističnega naziranja, pa so oboje nagnali iz Ruš.
Zopet en nepošten socijalistični voditelj. Sedanji minister za socijalno politiko dr. Niko Perič bo dal pregledati delovanje delavskih bolniških blagajn, ker so se zgodile pri njih zlorabe v večjem obsegu in to na znatno škodo delavskin slojev. Iz teh blagajn so se plačevali stroški za letovišča ter kopališča raznim inšpektorjem, direktorjem in uradnikom, katere je nastavi socijalistični general Korač. Da se g. minister ne bi preveč zameril socijalpatrijotom, je izročil in poveril I preiskavo glede poslovanja bolniških blagajn bivšemu
■šocijalističnemu poslancu Vasi Kneževiću. No, vrana knežević pać ne bo izkljuvala očesa vrani Korača!
Nasilno gibanje nacijonalistov po Vojvodini. Ne-' Lako torišče nacijönalnih manjšin je Vojvodina, kjer tu -Cii nastopa najbolj nasilno nacionalistična omladina. Vojvodinska nacionalistična omladina je začela sedaj Odstranjevati vse v latinici napravljene napise z zahtevo, da se nadomestijo z drugimi v cirilici. Nasilna odstranitev napisov v latinici se je že izvršila v Novem Sadu, Subotici" in Somboru. Iz mest se bo razširila naci-junalizacija napisov tudi po deželi.
Lopovi v ministrstvu. Te dni sta bila v Subotici prijeta neki Pavle Lukič in Milena Kolenc kot soudclež-nika že prej zasačenega Leonardi j a, ki je iz neke tržaške banke odnesel 1 milijon lir. Leonardi je s svojim plenom pribežal v Jugoslavijo, vede, da imajo tu prijatelja v dobri službi. Lukič je namreč dve leti služil kot detektiv pri ministrstvu policije in uprave grada Beograda in še le milijon italijanskih lir ga je premoti!, da je to važno službo zapustil. Če bi v službi ostal, bi bil najbrž lakli tudi kompanjon pri milijonski tatvini brez vsake nevarnosti, ker kdo naj sumi tatu v osebi .ministrskega detektiva!
Redarji — zaprti radi «komunizma.« Upravitelj policije v Vukovaru je. dal zapreti sedem mestnih radarjev, dva je pa takoj pognal iz službe. Redarji so tako slabo plačani, da ne morejo živeti in vrhu tega se jih je še med odmorom in tudi po noči gonilo v službo, da so višji policaji in detektivi lahko mirno spali ter veseljačili po gostilnah. Redarji so se pritoževali, ko to ni pomagalo, so delali pasivno resistenco v nepostav-no naloženi službi in upravitelj jih je dal sedaj zapreti, češ, da so «komunisti.« — Takih komunistov bo danes na vsak način najmanj trikrat toliko, kot je bilo onih pravih pri zadnjih volitvah.
Jugoslovani v Trakiji. « Obzor« poroča: Že za dobo Avstrije se je preselilo iz Dalmacije ter Istre v Traki jo več jugoslovanskih družin, ki so se povspele tamkaj tekom let do blagostanja in ugleda. Jugoslovane najdemo v Karagaču, Drinopolju, Kirki!isu in drugod po Trakiji od Prinopolja do Carigrada. Skupno število Rakijskih Jugoslovanov znaša približno 700. Ti Jugoslovani so sprejeli za časa svetovne vojne italijansko državljanstvo in sicer radi zaščite cd strani Italije.
Redek slučaj samomuora. V Osijeku se je ustrelila 24ietna bančna uradnica Štefica Leitner iz nepojasnjenega vzroka. Čitala je zvečer V postelji neki roman, zjutraj je vzela iz očetovega predala revolver in se usmrtila .z enim strelom. Našli so listič, na katerem je Štefica zabeležila, da jej je bil samoumor določen in priporoča tudi svoji sestri, naj prečita še ona roman in jej sledi na poti samoumora.
Imoviti berači. Dalmatinsko časopisje poroča: Med berači je večkrat najti veliko takih, ki niso ubogi in bi jinj„ne trebalo ljudi nadlegovati s prosjačenjem. Kolikokrat se zgodi, da zapusti berač po smrti stotisočake. Po Splitu in okolici je prosjačil pred kratkim berač, ki si je pa sedaj kupil hišo in opustil beraško obrt. Enemu izmed njegovih tovarišev je policija prepovedala beračenje, a prišel je na policijo in ponudil tamkaj prostaško takso v znesku 1000 K, samo da se mu dovoli beračenje vsaj po štiri ure na dan.
Radi umora moža pred sodiščem. Dne 24. decembra minulega leta je zaklala neka Vukica Grčič iz Dalja svojega moža Milana, ki jo je vedno pretepava! ter zmerjal. Sodišče v Osijeku jo je obsodilo samo na štiri mesece ječe radi prekoračenja silobrana. Radi malih otrok so pustili mater takoj na svobodo.
Carinski dohodki. Za prvih deset dni tega meseca so bili na naših carinarnah sledeči dohodki: Slovenija 10,177.588 din., Srbija in Črna gora 7,272.365, Hrvatska 6,953.706, Dalmacija 3,686.852, Vojvodina 1,626-447, Bosna 1,234.450. Ako pregledamo carinske dohodke po posameznih mestih, vidimo na prvem mestu Beograd s 5,200.287 din., Maribor 5,156.614, Ljubljana 3,169.780, Skoplje 1,471.865, Zagreb 3,169.780, Skoplje 1,471.865, Metković 1,883.622. Iz ravnokar navedenega je razvidno, v katerem pravcu se razvija naša trgovina. Odbivši Beograd,, kjer se največ trguje, naglašamo še Novi Sad s 903.236 din., Rakek s 647.238, Slav. Brod s 779.679, Čakovec s 769.638, Dubrovnik s 720-656, Celje s 476.519. Koprivnica je dala 579.270 in Jesenice pa 681.329.
Objava! Vsi zavarovanci iz Maribora in okolice, ki posedujejo police živi jenskih zavarovalnih družb: Allianz, Atlas, I. Allgemeiner Beamtenvercin, Giselavcrein, Janus, Universale, Wiener städtische Versicherungsanstalt (vse na Dunaju) in Erste Militärdienst-Versicherungsanstalt v Budimpešti se najuljudneje poživljajo, da se osebno zglasijo v dnevih od 2. do vključno 5. februarja 1923 pri Hranilnem in posojilnem konzorciju uradnikov, Sodna ulica 32 v Maribor« in prinesejo s seboj zavarovalne police — v svrho oznake na istih, da se jim bodo zavarovane glavnice svoječasno •v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah. Uradovalo se bodo v zgoraj navedenih dnevih vsak dan od 8.—12. in od 14. do 18. ure. Istotako naj se v smislu naših predhodnih časopisnih izjav zglase vse stranke, čijih zavarovalne police so vsled smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v čas« od 1. nov. 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle, a od gori imenovanih zavarovalnih družb dosedaj še niso bi le likvidirane, v svrho likvidacije, ozir. izplačila zavarovalnih svot. Stranke iz oddaljenejših krajev, katere se ne bodo za m ogle osebno zglasiti, pa bodo obiskali naši potovalni organi na njih domu. V interesu vseh prizadetih strank je, da, se zglase točno v določenih dnevih! — Zavarovalna družba za življenje «Fenikse. Ravnateljstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Žolger, m. p.
Iz Maribora.
Veličasten sprejem pesnika Josipa Stritarja. Z dunajskim brzovlakom se je v soboto popoldne vrnil pesnik Josip Stritar v svojo domovino. Na kolodvoru se je
zbrala ogromna množica, da pozdravi in počasti sivolasega pesnika. Ko je privozil" brzovlak na kolodvor, je zaigrala godba in tisočeri živio-klici so zaorili. Pesnik je pri oknu odzdravljal. Ker vsled visoke starosti in izmučenosti ni mogel iz voza, so se mu v vozu poklonile razne deputacija. — Do sem vse lepo in dobro, čas! komur čast. Pesnik Stritar zasluži, da ga narod počasti, samo tako daleč še mora priti, da narod ob takih prilikah ne bo dopustil, da bi se kaki Kukovci rinili v njegovo ospredje. Pravijo, da se je Stritar tudi županu Grčarju nasmejal: «A, vi imate cilinder!« — gotovo bi se bil še bolj, če bi vedel, kako rad je ta «so-cijalistični« župan v fraku in klaku. — Orjunci so pesniku poklonili venec po deputaciji «Taborovega« urednika in dr. Cazafure, če bi pa pesnik Stritar tu živel, in bi naši orjunci zvedeli, da govori v krogu svoje družine nemški, bi gotovo proti njemu tako nastopili, kakor so taboriti nasiopili proti velikemu in častitljivemu Slovencu dr. Turnerju, ki nima smisla za blazni šovinizem. — Če bi bilo več iskrenosti in manj vsiljenih narodnih «predstavnikov«, bi bil pozdrav še pri-srčnejši, četudi ne bi toliko dolgih govorov obsipalo trudnega starčka poeta.
IZ MARIBORSKEGA ROTOVŽA.
Radi bi danes napisali poročilo o sobotni seji mariborskega obč. sveta, pa žal ne moremo, ker napovedane seje ni bilo. Poročali smo že, da se je zadnji tork v obč. seji slavna večina, obstoječa iz socijalistov in demokratov, grdo blamirala. Župan Grčar je pokazal svojo popolno nezmožnost, ker se v poldrugoletnem županovanju še ni naučil občinskega reda- To je naravnost škandal! Ta gorostasna sramota pa zadene tudi obe večinski stranki, posebno še demokrate, ki imajo v svoji sredini kar dva jurista, in vkljub temu niso vedeli, da je po občinskem redu za sprejetje proračuna in novih davkov treba 21 glasov. V torKovi seji je župan Grčar izjavil, da je proračun sprejet, dasiravno je zanj glasovalo le 16 možicljev. Takoj drugi dan pa je župan te čudne sklepe v torkovi seji proglasil za neveljavne ter je za zadnjo soboto sklical novo seje obč. sveta, v kateri bi se naj sprejeli novi davki.
In njega od nikoder ni.
V soboto ob pol osmi uri je bilo zbranih 35 obč. svetnikov, kar zadostuje za sklepčnost. Demokrati so bili najbolj pridni in so se polnoštevilno zbrali. Pa župana od nikoder ni. Tudi Bahuna ni bilo v mestni posvetovalnici. Župan in Bahun sta se posvetovala v županovi pisarni, kako bi se dalo iz 19 pristašev večine napraviti 21 glasov za proračun. Začne se nervozno citiranje obč. svetnikov v županovo pisarno. Klicali so vse tiste, od katerih so pričakovali, da se bodo daii pregovoriti, da glasujejo za proračun in nezmožnega župana ter še bolj nezmožno večino. Tam so jih rotili, jim prigovarjali ter jih terorizirali, pa vse zastonj. Citirani svetovalci so bili značajni možje, ki se niso dali pregovoriti. Ostali so trdni in neomajni pri svojem prvotnem sklepu, da ko-rupcijonistom in denuncijantom in dovolijo proračuna in novih davkov.
-J •
«Meldereiter« Bahun prihaja.
Nekaj minut pred osmo uro so se pogajanja brezuspešno končala. V posvetovalnico pride Bahun ter javi nestrpno čakajočim demokratom, da s proračunom zaenkrat ne bo nič, ker manjka glasov- Demokrate zgrabi sveta jeza, poberejo suknje in klobuke ter jo sramotno odlcurijo. Občinski svetniki SLS jim v svoji vljudnosti kličejo na pot: «Gospodje, lahko noč.« Bahun je bil ves potrt in bled od jeze. On, ki je po izjavi «Enakosti« tako navihan diplomat in politik, da izigrava v obč. svetu vse stranke drugo proti drugi, on ni našel izhoda iz zagate, v katero je zapeljal župana Grčarja in svojo stranko ter svoje debele prijatelje demokrate .To je vendar preveč. In poleg tega še ta hudomušen posmeh v vrstah opozicije! Ne, tega ne more prenašati. Zato pograbi tudi on klobuk in hajd za demokrati v temno noč! Zunaj je bil hlad in Bahunova jeza se je v hladni noči kmalu ohladila.
Kakor bleda luna izza oblakov
se zdaj prikaže bled obraz g. župana _v posvetovalnici. Ne reče nič, ne zine nič, kot bil bi nema stvar. Občinski svetniki mu kličejo: «Prepozno g. župan, prepozno! Vaš oproda Bahun je izginil v temno noč. Šel je iskat glasove za nove davke. Vaši prijatelji demolirati so Vas željno pričakovali, zdaj je že pa tudi nje zagrnila temna noč«. Župan še gleda ökoli sebe, išče svoje prijatelje in ko jih ne najde več v dvorani, se tudi on obrne in jo mahne za svojo dično večino. Nemara se je spomnil, da župan svojih zvestih v križih in težavah ne sme zapustiti, zato jo je tudi udaril v tajinstveno nočno tmino za svojimi dragimi prijatelji demokrati ter mestnim «očetom« Bahunom.
Konec nepričete seje.
Ko je iz posvetovalnice pobegnil župan, se je razšla tudi opozicija. Tako se je končala v soboto večer «zgodovinska« seja mariborskega občinskega sveta, ne da bi se bila začela- Socijaldemokrati in demokrati so ho teli v tej seji naložiti Mariborčanom za dobrih 10 milijonov novih bremen, a naložili so samim sebi neizbrisno blamažo, ker so se opozicije tako ustrašili, da seje niti pričeti niso upali, ter so rajše pobegnili pred opozicijo v hladno zimsko noč.
značajnost in možatost
se pokaže v sredo zvečer. Ker župan v soboto ni spravil proračun pod streho, sklicuje za prihodnjo sredo večer zopet novo sejo. na kateri se bo glasovalo o proračunu. Ali bo ta seja tudi tako teatralična kakor sobotna, ne vemo. Zanimiva pa vsekakor bo. Zdaj se je pri-
čel zopet lov na glasove, ki naj rešijo večino iz blamaž*-m jim naj zaupajo proračun. V sredo zvečer se bo »©, kazalo javno pred mariborskim občinstvo, ali so vsi listi, ki zadnjič niso imeli zaupanja do župana in do ve-črne in radi tega niso glasovali za proračun, res tudi možje in neupogljivi značaji. Kdor bi se dal pregovoriti: 111 *ei orizirati od Bahuna ter bi prodal svoje prepričanje m bi s svojim glasom pripomogel koruptni večini da proračuna, bi bil breznačajnež, ki zasluži odkrito zaničevanje poštenega ljudstva.
Nimajo sreče mariborski demokrati. Karkoli vzamejo v roko, vse jim izpodleli. Ponujajo in nastavljajo se povsod kakor gotove babure. Pa kjerkoli se prislinijo zraven, tam gotovo ne gre. Pred kratkem so napravili v Mariborskem občinskem svetu zvezo s socijaldemokrati. Dogovorili so se, da skupno napadejo žepe Mariborčanov ter iz njih iztisnejo, kar se le da. Vsedli so se skupaj, ter začeli nalagati nove davke in poviševati stare. Hoteli so na novo izprešati iz ubogih svojih volilcev okroglo 10 milijonov kron. Pa to oderuško podjetje se jem dosedaj še ni posrečilo. Premalo jih je. Zastopniki Slov. ljudske stranke so se odločno uprli temu početju in njim so se pridružili še drugi, ki tudi ne morejo, pripustiti, da bi se revne in nepremožne množice take grozno odirale. Poleg tega pa sedanja večina tudi no zasluži zaupanja. Kdo naj zaupa še občinski denar županu, ki brez sklepa občinskega sveta izplačuje svojin pristašem mastne provizije in ki si sam da izplačali zr: 50 odstot. povišano plačo, ne da bi mu to dovolil občinski svet. To je korupcija najgrše vrste. Ja kdor bi sedaj glasoval za proračun, ta bi glasoval za grajanega župana in bi s svojim glasom podpiral korupcijo. Gesks poštenih Mariborčanov naj bo: Grajanemu županu in koruptni večini nobenega denarja!
Skrahiranci o krahu. «Strokovni nadstrankarji« lažejo v «Jutru« o mariborskem zborovanju «Združenih zasebnih nameščencev«. Krasno uspelo zborovanje so počastili s svojo prisotnostjo tudi «generalštabi er ji« strokovnih nadstrankarjev. S seboj so pripeljali še par notarskih in odvetniških uradnikov z očividnim namenom, motiti zborovanje. Gospodje so dobili besede, ker se nihče ni bal, da bi bili v slanu pridobiti le enega nameščenca za svojo listo. Zasebni nameščenci so burno pritrjevali izvajanjem tovarišev Mariborčanov in Ljubljančanov, kateri so na podlagi kandidatnih list dokazali, da gg. «nadstrankarji« niso predstavniki zasebnih nameščencev, temveč le priganjači svojih delodajalcev. Dokazali so, da onih 16 organizacij, s katerimi agitirajo nadstrankarji, sploh ne obstoja, ker oni njih število pomnožujejo na ta način, da navajajo organizacije po štirikrat zaporedoma. Seveda so bili gospodje nervozni, ko se jim je trgala krinka z obraza in so svoj: onemoglosti dajali duška s tulenjem in neslanimi medklici, pri čemer se je posebno odlikoval gospod Urbančič- Na ponovne pozive od strani predsedstva in zborovalcev, se je javil k besedi ludi Urbančič, kateri je zajecljal nekaj zabavljic na organizacijo zasebnih nameščencev in na posamezne njene funkcijonarje. O volitvah sploh ni govoril, ker je prišel do prepričanja, da ni razven njegovega štaba nobenega, ki bi nasedel na njegov lim. Po njegovem govoru so nadstrankarji odšli v nadi, da bo vse drvelo za njimi. Toda zborovalci sei vkljub pozni uri vztrajali do konca in se navdušeno izjavili za listo: «Združeni zasebni nameščenci«.
Pohod orjunašev. Orjunci zmagovito prodirajo povsod, kjer so se usidrali. V kavarni ozmerjajo natakarico, če govori z gosti nemško. Šahovski list so ubili in ko je lanski občni zbor šahovskega kluba podelil casino članstvo g. Peverju in polkovniku v pok. g. Kobilan-skemu, je hotel fašist dr. Štefančič, da se to ovrže, kei je prvi od gospodov Nemec, drugi pa Ukrajinec. To st vsled grožnje razsodnih članov z istopom ni mogle uveljaviti in orjunci so prenesli svojo vnemo tja, kjer obedujejo in večerjajo — v uradniško menzo in tudi tu so zmagali v toliko, da imajo sedaj v njej razne svoje seje. V odboru menze sla namreč or j unca dr. Štefančič in policijski koneipist dr. Strnad, učitelj Skala je pomagal in tako se je z majoriteto črez glavo predsednika menza dovolila orjuni za seje. Na seje prihaja tudi neki Štoka, ki se je, prišedši iz juga udejstvil pri nas najprej s tem, da je praznil cerkvene pušice in je še danes znan v Mariboru pod imenom «Kirchenräuber«. Tega vrednega orjunca so nekateri uradniki vsled tega še poprej spoznali, predno je kot orjunec prišel v uradniško menzo.
Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti! — tako hi morali kmalu reči, ker ima Orjuna že sedaj «200.006 članov« in bodo ti jugoslovanski Mussoliniji prevzeli vso oblast nad državo- Danes se omejujejo le na roparske napade na uredništva opozicijonelnih äistov, na poulične izgrede, na izzivanja po kavarnah in gostilnah, kmalu bodo pa, kakor pišejo v «Taboru«, še drugače nastopili in mislimo si lahko, da bo to skrajno radikalno. Shranjujejo si vse številke našega lista — in kmalu bo strašna «rihta« pa upamo, da ne samo za nas. temveč tudi za radikalce, ki izdajajo svoj nemški list ter se hočejo vezati tudi z Nemci in Madžari. Upamo, da bo v jugofašistovski vladi tudi Štoka, znan pod imenom «Kirchenräuber« kot minister vere, ki se razume vsaj na cerkvene pušice in bo radi tega tudi znal naročiti svojim vernikom naj hodijo v cerkve, če že ne iz drugih nagibov, vsaj iz tega, da kradejo iz pušic denar ter lahko živijo brez dela. Tedaj bo to seveda brez vsakega rizika, ker minister pravde bo gotovo kak dr. Cazafura, ki kot sin italijanskega sodnijskega predsednika menda ne bo zameril svojim tovarišem-orjuncem cerkvenega ropa ter ga obsodil, kakor so ga obsodile naše oblasti, ko orjun-ci še niso bili na pohodu in tako blizu zmage. — ludi glede kravat se je treba pripraviti na dobo jugofašislov-ske nadvlade. Bog varuj, nositi kako pisano, ki bi po
5><*.4.
1
S I MAŽA
«vejili barvah, pa naj si bo lo .samo po nitih ali pramenih, tako približno spominjala na kako tujo državno zastavo. Tako nevarno kravato je nosil pred par dnevi madžarski begunec grof Karoly, n katerem vsi in tudi vladni listi naglašajo, da je prijatelj naše države, — in orjunci so ga naskočili' v kavami Central K njemu pride deputacija dr. Cazaiure, dr. Stefaniča in magistralnega uradnika Zorka ter zahteva, da kravato odstrani, ker žali in-izziva. — Grof Karoly je izjavil, da kravato prav rad odveže ter skrije, če že od nje toliko odvisi, da mora tako «slavna« deputacija intervenirati. Mož je namreč v boju proti Hor-thy -jevemu režimu žrtvoval svoje posestvo, padel pod obtožbo veleizdaje, živi kot begunec tu pri nas, — žrtvoval je torej mnogo in zakaj ne bi še mariborskim or-junskim norcem žrtvoval svoje kravate! Da jo takoj odstrani, vtakne v žep, ali pa zmagoviti or juni preda kot vojni plen, od tega so orjunci za enki-at sicer odstopili, kakor tudi vse naše številke zaenkrat samo zbirajo ter čakajo na dan sodbe in oblasti, s katero mislijo obvladati Slovenijo ali vsaj mariborsko okrožje, bolestno naduti ter iz tujčevske familije izhajajoči dr. Cazafura, zmedeni dr. Štefančič, «Kirchenräuber« Štoka z drugimi norimi ter bezniškimi elementi meneč, da je intelektualna in fizična moč našega l judstva zaspala. — Mi vemo, kaj laj, Če se orjunski psevdo-Brdavs ne ukroti!
Kukovca zapuščajo. Državni pravdnik vitez Gra-selil je prevzel v Mariboru vodstvo agitatorjev srbske radikalne stranke. Ubogi Kukovec! Na zadnje mu bodo ostali zvesti samo še: Voglar, Špindler, brivec Novak, «veletržec« Weixl in dr. Mulley.
Seja občinskega sveta se vrši v sredo, dne 31. januarja ob 7. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Dnevni red 1. Iskanje župana, 2. potrditev koruznega zakona med Bab trn ovci in demokrati, 3. rešitev dnevnega reda z dne 27. januarja.
Volišč bo v Mariboru dne 18. marca ravno toliko kot 28. novembra 1920, dasiravno je volilcev letos okoli 3000 več. Imenovani so že tudi predsedniki volilnih komisij.
Sestanki zaupnikov Slov. ljudske stranke za mesto Maribor po vseh mestnih okrajih (o) se vršijo koncem tega tedna. Prosimo glavne zaupnike po vseh ulicah in iz vseh stanovskih organizacij, da se te dni oglasijo v tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni, kjer dobijo vabila za svoj delokrog.
Zabavni večer naše Obrtne zveze bo v soboto, dne M), februarja zvečer v Gambrinovi dvorani. Somišljeniki počastite naše somišljenike. iz trgovskega in obrtnega stanu z obilnim obiskom.
Vprašanje občinstva. Gospod urednik! Odgovorile mi, keda j bo Kukovčev «Tabor« zopet iznašel kako novo tajno nevarnost? Pogrešamo njegovih plakatov o Kottas ovil» razkritjih«. — Odgovor uredništva: Ivo bo Kuko-,-vec dne t§, marca., zaman j čakal na 10.000 glasov iz "Prekmurja, pa bo «Taborov« vojni poročevalec v Bu-fimpešti (v zaporu mariborske sodnije!) napovedal vojsko med Jugoslavijo in Ogrsko,
v Himen. V nedeljo, dne 28. januar ja se je poročil g. Jimest Franki, strojnik v Cirilovi tiskarni z gdč. Anico špeglič- ovoporožSTicema želimo obilo sreče!
Katoliško rokodelsko pomočniško društvo ponovi v petek, dne 2. februarja 1923 ob pol o. uri popoldne v
Cele gozdove
raadriere 75/225 mm, 4 d S m dolž ne, tratne vseh dimenzij, deske kupi
Lesna družba ,IURiifl\ Ljubljane
Kralja Petri tri 8.
Svinhke kože
kupuje po naj višjih cenah
„PETOVIA" v PTUJU,
društveni dvorani v Lekarniški ulici G narodno igro «Lovski tat« v petih dejanjih. Prijatelji katoliških rokodelskih pomočnikov, iskreno vabljeni. Odbor.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru ima v nedeljo, dne 4. februarja popoldne ob poi 4. uri (po večernicah) drugo mesečno zborovanje. Govornik pride iz Maribora. Člani se opozarjajo, da se predavanja sigurno udeleže. Vabljeni so tudi prijatelji društva ter člani studenškega Orla.
\ dveh noticah — zadnjič glede ovaduštva dr. Ko-inavlija proti obrtniku gospodu Nipiču in poprej glede okrutnega postopanja z nastavljene! v Mariborski lesni industriji stoji pomotoma «borza« dela namesto — inšpekcija dela, ki je za take stvari kompetentna.
Glede notice «Prometna zveza« v št. 8 izjavljamo, da veselični odbor za veselico vlakospremnikov ne stoji z njo v i obeni zvezi in da se je veselica pomotoma vmešala v ta dopis, ki z njo nima nobenega opravka.
'1 opole podirjo na Koroški cesti in isto se baje zgodi ludi z onimi ob Tržaški cesti. Poprej se je glede skupne ; lasti okrajev, pokrajin in .dežele vedno javno ukrepalo,
, vsak je lahko vedel, zakaj se lo dela in v katere svrhe : l)o to porabljeno, bili so razglasi in licitacije, danes se . pa dela tajno in prebivalstvo lahko upravičeno sumi,
I da je za vsem tem mogoče kaka zloraba, ali kakor pra-1 vijo ljudje: kak ptič pod klobukom. Topoli se ižseku-
•	jejo v živo, da se ne bi niti poznalo, kje so i’astli, cesta \ se pri tem razdrapa in nikdo ne ve zakaj. Ali Je prišlo f «naredjenje«, da se našim cestam odvzame vsak kras 5 v svrho «izenačenja« z onimi na Balkanu, ali pa tiči za j lem kaka špekulacija. Zahtevamo pojasnilo!
i Prva. loterija Mariborske gradbene akcije. To je oficijel-s ni naslov loterije, ki jo priredi Mariborska gradbena akcija.
} V’ zadnji seji se je konstituiral posebni, od centralnega od-I bora v to svrho poverjeni pododbor, iz sledečih gg.: poštar I Kunst, predsednik,, novinar Pirc tajnik, bančni prokurist \ Zaplotnik, blagajnik, poštar Tiefengruber, knjigovodja, fin.
< svetnik dr. Valjavec, inž. Kiffmann, stavbenik Glaser, nad ; z or s tv o. V glavnem je izdelan načrt za srečke na katerih i prvi strani se predstavlja lična dvorodbinska hiša. Za \ okras in umetniško sestavo srečk se naprosi umetniško
•	društvo «Grohar«. Razpiše se natečaj na domače stavbenike.
I Dobitki, tri hiše se zgrade na mestnem svetu blizu vojne t realke. V to svrho se je že podala deputacija k gospođu žu-j panu, ki je to akcijo prijazno pozdravil. Ko dobi odbor do-t voljenje od ministrsva poljoprivrede i voda, se prične s j prodajanjem srečk tudi izven Maribora. Temu prvemu na-! Črtu slede ob ugodnem uspehu še dalekosežno zasnovani j drugi. Društvo MGA hoče tem potom vzbuditi zanimanje za ! gradbeno delo in odpoinoči k stanovanjski bedi. Zanimanje ? za prvi poskus je že sedaj veliko.
I Predavanje mariborske gradbene akcije., Mariborska ! gradbena akcija bode v smislu svojih pravil prihodnji teil den pričela s predavanji. Predavanja so namenjena za slo-I vensko in nemško publiko, osobito pa za stanovanjske re-I veže, ozir. vse interesente, ki si žele lastnega doma. Sloven-j ska predavanja otvori društveni tajnik novinar Pirc in si-? cer o stavbeni akciji v splošnem in o krivcih stanovanjske I bede. Za nemško občinstvo prične predavanja g. inž. Ilen-? gerer. Predavanja se vrše v dvorani Ljudske univerze, Dan f in ura sc objavi. '
I	dobivajo inozemci stanovanja? V zadnjem času se
i je v Maribor naselilo vse polno inozemskih, posebno pa I ruskih rodbin. In vsaki dan srečujemo na ulici nove obraze,
1 med katere ne štejemo takih, ki prihajajo samo mimogrede I po opravkih itd., ampak v mislih imamo tiste nove obraze, I teh inozemcev, o katerih se le slučajno izve, da so tu ali tam •] zaposleni, aii katere vidimo opetovano na raznih krajih, iz I cesar upravičeno sklepamo, da morajo stalno bivati v Maji riboru. Maribor kot obmejuo mesto bi moral biti pritok tuj-I cev vesel, in če bi tujci tudi sami ne prihajali, bi Maribor I moral skrbeti sam, da jih zvabi semkaj. Ampak sedaj more I biti odločilno ravno za pritok inozemcev v prvi vrsti stanovanjsko vprašanje. Lahko rečemo na tisoče naših doma I c ih stanovanjskih revežev je, ki že leta in leta prosijo za I stanovanje, pa ga ne dobe. Na stotine izmed njih jih jo
•	državnih ali sicer javnih nastavljencev, kateri more,jo ži, 1 veti ločeno ob svojih družin, ki se nahajajo bogzna kje iz-I ven Maribora. Kakor mora vsaka mati najprej skrbeti zn
svoje lastne otroke, potem še le tudi za tuje, tako mora tudi i mesto skrbeti najprej za svoje ljudi, potem še le za tujce. Ker je dokazano, da nimamo prostora niti za največje stanovanjsko reveže, domačine, se vsiljuje nehote vsakemu vprašanje, kje in kako dobivajo stanovanje inozemci, pa tudi oni vnanjci, ki se dnevno priseljujejo v Marikot iz krajev naše države. Vsakemu Mariborčanu je znano, da so vsako prazno nastalo stanovanje .javi stanovanjskemu uradu kar od več strani, torej da nima Maribor uiti enega prostorčka, ki bi nc bil, ne vemo kolikokrat javljen stanovanjskemu uradu. Ker je temu tako, ker se opetovano sliši o
S oblastvenih perlustracijah po stanovanjskih hišah, kaka i je mogoče, da dobivajo inozemci pred našimi domačini st«, s novanja; isto vprašanje velja tudi glede vnanjcev. Odgovori 1- «a to vprašanje naj se javijo Mar-Stanu.
:	Konkretni slučaji stanovanjske bede. Ivan Keršič, j(.
bil kot tapetnih juž. železnice premeščen v Maribor. Juž. j železnica, čeprav opetovano opozorjena, da so njene hiše v Mariboru že zdavno prenapolnjene in, da je nad 2000 nje-1 neSa osobja v privatnih stanovanjih ali pa se klati bre? i; strehe po Mariboru in celo daleč zunaj Maribora, se tudi v ! lem slučaju ni brigala, ali in kakšno stanovanje bo dobil : Keršič. Stanovanjski urad je kratko to vprašanje rešil ta-j ko, da je ločil zakon in sicer je Keršič dobil nekje eno sam. f sk° sobo, ženo z otrokom so pa potisnili k neki družini, j ampuk tako, da je morala žena malega dojenčka izročiti. y varstvo v Ljubljano in zanj pri drugih ljudeh drago pla.
; čevati. Tako je stanovanjski urad ločil ne samo zakon, nego tudi rodbino. Vemo pa iz premnogih slučajev, da biva v Mariboru mnogo parov, ki bi tudi po najbolj svobodo mi sel-nih nazorih ne smeli imeti prostora v našem mestu, tolike časa, dokler nimamo prostora za zakonske rodbine. Iz ne ■' vzdržljivega položaja sta si. Keršiča pomagala sama, na ta način, da sta se oba našla v eni sobi. Ampak, ta soba je taka, da niti za hlapca ni primerna, ker imajo skozi njo prehod drugi ljudje in ker bi se iz zdravstvenih ozirov sploh ne smela izrabiti kot Človeško bivališče. Da v tem oziru ne pretiravamo, sledi dokaz takoj. Mar Stan se je po svojem j uradniku prepričal, o popolni neprimernosti in nedopust-Ijivosti te sobe za bivanje, najmanj pa za zakonski par. Soba je tri metre dolga 2-in pol metra široka'.in .popolnoma vlažna. Skozi sobo hodijo drugi ljudje kadar se jim zljubi, m 1 oziraje se ua življenje zakonske dvojice. Stranka je morata j plačati 500 K za «stanovanje«. Pohištvo mora imeti sprav-; ijeno drugod. Mož zasluži 3.400 K, za otroka v Ljubljani ! plačuje 600 K, tedaj si vsakdo lahko izračuna kako rodbina ; živi. V sled škandaloznega bivališča, je mož ravno tako ne ' varno zbolel, da ga je moral zdravnik poslati v bolnico. Ker: ni bil siguren, da bodo bolnika sprejeli, je sprejem bolnika utemeljil tako: Nikakor bi ne vsiljeval bolnici imenovanega j v sprejem. Toda revež stanuje v tako škandaloznem, ne higijeničnem stanovanju da bi nadaljno bivanje v njegovem današnjem položaju postalo za njega lahko usodepolno. Iz-: javljam kot zdravnik, da taka stanovanja ne odgovarjajo kot bivališče niti za psa — koliko manje za človeka. Maribor, dne 25. decembra 1922. Dr. Viiko Marin. Na podlagi j te zdravniške konstatacije je bil Keršič v bolnico sprejet Mož še sedaj ni ozdravel, marveč ravno nasprotno, naha ja se še danes v kočljivem položaju, najbrž jetike. Sedaj'st mislile življenje le rodbine. Mož ne zasluži nič, leži v bolnici bolan. Žena se nahaja brez sredstev, otrok pa sam v Ljubljani. Žena je napravila in poskusila vsa pota, katera so količkaj izvedljiva, da dobi za človeka sposobno stanovanje. Pri tem je šel nu roko tudi neki, stanovanjskemu ura du blizu stoječi gospod in je opozoril na neko stanovanje v Frankopanovi ulici, ki naj bi bilo izpraznjeno in za katero razen dotičnega gospoda nihče ni vedel. Uboga žen», vesela to prilike, je to javila takoj stanovanjskemu uradu. Ampak stanovanja ni dobila. Tudi Mnr-Stan se je obrnil * posebno vlogo za ta slučaj in sicer dne 29. decembra z dpi', štev. 211. V tej vlogi prosi Mar-Stan odpomoči za obupane rodbino. Navedel je tudi nekaj slučajev praznih stanovanj oz. stanovanj, ki bi morala biti prazna, pa so zaseden»
* umetno, to je, da ima po en zakonski par po več sob, da ! stoji vila lastniku na razpolago, samo če se mu zljubi prit : v Maribor itd. To vlogo bi bil moral dobiti v roke tudi novi j gospod predsednik stanovanjskega urada!
Podpisani se najtopleje zahvaljujem v svojem, kakor tudi v 'mesu svoje družice vsem, ki ao mejo blago ženo
Ivano Vernik
tolažil) v njeni dolgi, mučni bolesni ali ji it-kis&l. esdnjo čkst. Zlasti iz.ecam
* g'^	'*»%«
učiteljstvu- dowsita Orlom in Orlicam t« pciwm*om x* sjiho 0 d mač ins in mariborskim pevcem z» ginljNs žaleatiase, sploh vsem, 1t » nefozahso toh žili v boletnU Masti nun. H ro te v t.ko ebdnem štev.la ud^ U Md r« eiet» ter tako raj j «kaza l zadnjo čast, nam ostalim pa velijo tolažbo. Bodi vsem Bo« b« gat piičnik! Našo rajno Ivsno pa priporo. s.mO v blagohoten
spomin in molite* !	.
ANTON VERNIK, župan v Sp. Hačali,
in pogreba
Za mnogoštevilne d >kaze sočutja in priliki smrti blagega nam soproga, očeta i. t, d. gospoda
KARLA HERMANNA
izrekamo našo iskreno zahvalo vsem, ki so na kakoršenkoli način počastili njegov spomin,
liinjoci osta'i
MARIBOR-GORNJA POLSKAVA, dne 25. januarja 1923.