Holiday?
CHICAGO, ILL., PONDELJEK IS. FEBRUARJA (FEBRUARY) 1917
Organizirani delavci izjavljajo na protestnih shodih, da so sopor
vojno.
NA TISOČE DELAVCEV PRO TESTIRA PROTI VOJNI.
Angle* zopet poročajo o imafi aa Pranooskam ia r Masopota
miji. — 675 Italijanov ujetih pri Oorid.
RUSKI OENERAL JE UBIT.
London, 11. fab. — Maša teta na aapadni fronU eo danes okupirale nemške sakope na tri četrtine mil. ja dolgi fronti severno od Beaumont Hamela; 215 Namoev ja bUo ujetih. — V Meiopotamiji to naše četa v sobota okupirala nora turške Unija na 000 jardov dolgi fronti in potisnila Turka 800 do 1200 jardov dala«. Na osvojenem oaemlju m nahaja tudi liktrna tovarna, katero ja drftal general Towahand lansko lato ob dam oblaganja pri Eut-Bl-Amari. Vai turški protinapadi ao bili odbiti.
Berlin, U.-fab. — E italijanske, fronta: V okroiju Oortoe ao nafta četa prajlno noč nenadoma napa-die sovražne sakope na krajih ln povarodUa Italljanon. velika la-gube. Ujetih je bilo «75 Italijanov ln uplenjenih daset strojnih puik, dva mlnometa la mnogo drugega bojnega materijala.
Washington, 12. feb. — Sinoči i je svedelo is zanesljivih virov, a je Nemčija pripravljena dovoli viim ameriškim potniškim par-ikom proeto pot čez submarinske me; ameriški tovorni parnild i-lajo ravno tako prosto pot pod ogojem, da ne vozijo kontraban-r vsied česar morajo biti vai taki trniki zaznamovani.
London, 11. fab. — Po zadnjih stah so m rešili val Američani, so fatty na torpediranem parni-i Japan«* frr^lfcnw Je b« otopljen parni* Salaga ln itali-anska barka Luiginang je sa-ozil ik pesek Bfcajrt mož na »od-ji je fcgnbljeriih.	V
I npadna fronta.
Paris, 11. feb. — (Nočno poro-čilo). Za patino od Pelnt-i-Moii-asona amo napadli Nemce in ujeli dtuet mot. Na obeh straneh Mase je bHo včeraj močno topniiko dvobojevanje, Infanterljaklh akcij nI bilo.
V Mr a j ao ae vrtili številni spopadli y zraku, tyva nemAka ero-plana ia en trlplan je padel v naše linije, kajt. O ujm am sr ja po-drl svojega 91 tega nasprotnik*. Nafti avijatiki so hombordirell v«č postaj xa sovraiimi linijami in vrgli vlak is tlrs blizo Hahit Ing-berta.
London, U. fell, — (Nočna depeša). PrriŠnjo noč so Neuiel na-padli naša nove (M/slalje Utočuo od Hailly-Meillieela, toda njihov napad je bil xsaUinJi vwe pridob* Ijeue poaoeije so čvrsto v h uši h rokah. Partija našega vojaštva je udrla v ao vratne linije Iztočno ad Ncuville — Ht. Vaasts, uničila pristav ko strojne pulke ki se vrnila bres Izgub. I)anee popoldne smo izvršili vspsšen upad bllso (Jivenehy, kjer amo ujeli 2A Nem* oev. V zadnjih 4H urah smo ujeli 4H Nemeev, med katerimi sta dva častnika. Artllerija ja bila xclo aktivna na obeh straneh Ho* mme in juino od Ypreaa.
Berlin, H. feb. — Hkoro na vseh frontah je tiaraela aktivnost artHerije. Pod zaščito topniške-ga ognja so se blilale angleške partije us več k raj M); poaehne močns je bila sovratna partija julno od Hallly. Vas ta prodi-ranjs so bila ustavljena. 'Na M* padnem bregu Mase so Kreneocl odprli ljut topniški ogsnj okrog poldne. Nel protlogenj, ki je bH nsperjen na hrib JKM, je preprečil francoski napad, kateri ae je/f>rl* previjal Kavno takovahmii»tevi-I i prodirsnje so v r sine kom psu i js na pogorju Pep|>er iztočno od Ma* se. Blizo Vsuza, severno od Ht. Mlhiels, Ml usše partije upadle V francoske linije in uničile gs mirijo z isdolbinsmi vrad.
EMČIJA ifiCE SPORAZUMA?
Washihgton/ I). C. 11. <feb. — lemčija jč na delu, da prepreči ojno z Ameriko. Dr. Paul Ritter, vicarski poslanik, kateri ima v okah nemške zadeve v Združenih ržavah, je včeraj baje predložil ržavnemu depart mentu nefor-talnoob vest iio nemške vlade, ki e glasi, da je Nemčija voljna raa^ ravljati o sugestijah v svrho var-osti ameriških ladij in Ameri-ancev, ki potujejo čez nove sub-larinske zone. Ritter Je pojasnil, a ni pooblaščen govoriti o podro-nostih, temvifč ima le nalogo-ob-estiti ameriftko vlado, da je Nem-ija pripravljena sprejeti nasvete i Waehingtona, kako bi se mogli merikanci z ameriško lastnino red obvarovati pred subinarm-amL ftvicarski poslanik je govo-1 s pomožnim tajnikom Polkom, i je zadevo takoj izročil Lansin-u in Wilson je bil tudi obveščen. Kolikor je do zdaj znano, ni dr. it ter dosegel dosti. Uradniki v ržavnem departmentu tajijo, da i švicarski poslanik »ploh gQVO-
I	kaj o tem in tudi Ritter sam oče'priznati svoje misije.
Mnenje v vladnih krogih je, da t ne bo predsednik ozirsl ns po-obna obvestila z Berlina. Belina ugestija bi bila, da Nemčija opu-
II	svoj brezobzirni subiiiarinuki «>j, in ker je ta boj ssnsovotjno »xglssila, ga mora prej preklica-L To je edina pot, ki bo privedla idružene države nazaj ,v frija-eljske odnošaje z Ameriko. (
-r-
AVSTRIJA BI RADA POPU-
20 AMERIČANOV POORBŠAJO
London,11. feb. —Nemške sub-marlnke so včeraj tlrjaie sedem ladij— eno več kot prejlni dan — v skupni tonaži 22.273. Med potopljenimi ladjami je tndl angleški parni k "Japanese Prmoe", ns katerem je bilo dvsjset ameriških konjarjev. Njihova usods *e ni znana.
Iz Madrida poročajo,-da je patruljna ladja pobrala čoln s torpe-diranega angIMkega parnika Dauntless, v katerem so bili trije Angleži in eden amertftkf zamorec; bili so pet dni brez vsske hrane. Brzžičns brzojavka iz moriš se glasi, da je nemška submajrinks, ki je potopile peruvensko jadrnico Lorton, imela na krovu francosko zaatsvo.
AineriAki paslanlk Page v Londonu preiskuje zadevo pogiešane-gs kurjača Thomas Msrshsnda, ki bil ns potopljenem parniku Veda more in o katerem trdijo, da j<- bil ameriški državljan.
Italijanski parnfk Dante Ali-gheni, ki je bil na poti iz Ameri ke z osmerkni Američani na krovu, je srečno dospel v Oenovo.
Near York« 11. feb. — Oold Shell, ameriški parnfk zs preve-žsnje olja, je odplul te v petek proti Prsneiji. Med mornarji je štirinajst sineriAkih državljanov. i(mi» m S. SmS. S. tilm)
Indianapolia, Ind., 11. fab. — Dr. John P. Hutty, državni zdrav-nitki komlaar, je storil prve korake, da Izvede predlogo za bolnike na lepri, ki jo je sprejela legislature.
Komisarji okraja Gibson so dobili navodilo, da odberejo pol a-kra sveta na okrajni farmi, na katerem naj zgrade dom ca David M. Beyersa iz Fort Brapeha, Ind., ki je obolel sa lepro. N^Hiša bo opremljena z vsemi u-dobnostmi in dcAri tudi telefon. Nastavljena bo oaeba.kl bo posre do vala med oaamljeno drnf.ino in zunanjim svetom.
Vaa poalopja na Beysevemu svetu bodo sežgsns v Hireresn jsv-nega zdravja.
FOUOAJI V SLUŽBI, DA RAS r I. BUEJO ITRAJK.
s k'1	--
Bayoane, N. J., 11. felmarja. —
Tuksj aa zsštrsjksli vozniki, ki sa lite vaj<f tri dolarje fiovišanjs mesde ua teden. Pri Mioupretusm vozu s« s«dsj imeli $17 ns teden, pri dvmprežnetn ps	-
Ped jetniki so dobili tisku j sls v-koka/ov iu te »Isj spremljajo pa-llei>ke eskorte, ds se jim ue zgodi nič zlega.
OBSOJEN RADI BIOAM1JB. IndiaaapoUa, Ind, U. februar
ja. — 2r»letni Kari Htout je bil »b* S4ijeti rsdi bigsinije »k! .2 do IV let ječ«.
t ruske fronta.
lierlin, JI. feb — Hevernozs-psdno od Hisuisisvs (flalkilja) •mo vspršuo izvedli operseijo ka* kor se js glssil nsš načrt in ujeli 17 Kimov ter vplenill tri stroj-lie puške.
Petrograd, 11. feb. — Na rusko gsliški fronti se pons vi ja jo spo-psdi med oglednimi patruljami. Jitf.no od Ifrody js padel general Ksrdlnalojski, ki je bil aadet od krogle h puške. Nem«! ao bora-bs rdi rs I i Htanlslsv a granatami velikegs kslfirs ln podrli eno hi-
' (Dalje na X str., 1, kol.)
Londo, 11. feb. —Vesti iz Du-isjs čez llssg se glssT. ds se sv-tro-ogrska vlsds posvetuje z a-neriskiin poslsnikom Penfleldom tlede na vprašanje, da bi «e d»»vo-ilo Amerikaneem neovirano potovanje po Sredozemskem morju. Vsied čessr bi odpedls nevsmost prekinjenja diplomstičuib vezi »ed ^meriko in Avstrijo. Druga Vest s« pa gla«i, da to po« v rt ova
V severnem Illinoisu, Indisni, Wisconsin u, lowi, Missouri, sf»od-njem ln gornjem Miehigauti in v Ohio v torek: Jasno hi gorkejše. Temperatura zadnjih 24 ur v ('hi eagi: Nsjvišjs .1 nsd ničlo in nsj nižja 1 pod ničlo.
Hotnce izide oh (i .V), zaide ob 5:1».
C«n« ogliMv po dogovoru. Rokopisi ao ne vračajo.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
1 shaja dnevno razen nedelj ia praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
ia Canada $S na loto,
Naročnina: Zedinjene driavo (izven Chicago;------
$1.tO sa pol leta in 76c sa tri rneeece; Chicago ia inoseasstvo »4.60 na lotor| I2.2S aa pol leta, <!.!> aa trig
Naslov aa vce, kar iaa (tik • ImImii
"PROSVETA"
MS7 Se. Lawaiale Aeeaae, Cktcage, UUaeM.
•THE ENLIGHTENMENT*
Or (a a al tke Sleeeak Natteaal BaaaiH Society -
laaued daily except Sunday and Holidays. Owaed ky Sleeesic Naliaul Baaafit Society.
Advertiainc rates on agreement.
Subscription I United States Chicago aad foreignvcountrias, 9
Chicago) aad Canada 93 per year; .60 per year.	,
Address: "PROSVETA"
2SS7 Se. Lemtdale Avoaao, Cklcage, TeUfoo Lawadala 4«SS.
IliiaeU.

7T-*
M
nemškega filozofa Nietzsche., smatral aa bombo in rtzstreliv„0 snov, ao porotniki spoeiuli neyja krivim umora.
OČE JE UBIL SV0J10A sin*
Marinette, Wb, 11. febnurj* Joseph Kaminski, farmar, jf u strelil svojega 221etacga sina, ki je prišel materi na pumo*.
Oče je srečal mater in sina u čni glavnih ulic. Oddal je uanj tri strele. Na to je obrnil samokre, proti svoji ženi' in oddal UlJJIi dva atre^a, ki sta zgrešili cilj. Hu. tel je naDiti samokres, ali preden je dovršil delo, so ga prijeli in razoborožili.
V družini je bit Že dalj prepir.
«'IU
PACIFISTI ZAHTEVAJO SPLO SMO GLASOVANJE o NA POVEDI VOJNE
Danes je Lineofaiov rojstni dan. Največja današnja Lincoln ova slavnost bo menda v Cumberland Oapu Tenn, kjer sa nahaja "Lincoln Memorial University" (glej sliko št. 2) še dvajset let.. Sliki 1 in 3. predstavljata novo Lincolnovo soho, katero je Ulalal O. Grey Barnard in katera je bila nedavno razstavljena v Mew Torku. 4. dr. John Wesley Hill, kanoelar imenovana univerze in S. general Oliver Otis Howard, ustahovitelj univerze. %	s
DOPISI.
Kongres v Washingtonu se bavi te dni s predlogami, ki določajo izredne izdatke za militaristične in navalistične priprave vsled ugroženega miru. V slučaju, da se res izleže vojna, oziroma če se pokaže, da je konflikt z Nemčijo Morgan, *» -	mi ne-neizogiben, tedajje.koraj gotovo d. bo kongre,, p^bla-
stil ogromno izdajo bondov ali zadolžnic, katere bo vlada mm g£bode< ki ni h0tei0 priob vrgla na denarni trg.	'	čki poslanega dopisa, pal pajga
Bondov pa ne bodo kupovali revni ljudje, ki nimajo je v št. 3 javno denarja, temveč kapitalisti, ki že zdaj ponujajo svoje to-	s s P Z. Ur
vame vladi v službo. Potemtakem bodo kapitalisti finan- |MJVzročilo zavlačevanje pri zdm cirali vojno in zaradi tega ne bodo čisto nič ubožnejši; ženju. Primoram sem se opravi, ravno narobe: kapitalisti bodo posodili denar vladi in via- *KV<U bodpčitatelji in članrs. R da jim bo morala plačati obresti. Vsak cent, ki ga izda vlada v svrho vojne, bo dolgovala kapitalistom, ki bodo
ampak saino odgovor na to, kar
torej imeli največ profita od vojne.	/	je br. Konda očital delegatom I V.
Stara reč je tudi. da bo morala vlada naroda« brez ^J^TS^vo« malega vse bojne potrebščine pri privatnih podjetnikih in j razdobje". Ne mislim pre pri izvrševanju takih naročil je navadno tudi več ali manj pi»0vati celega dopisa, ampak ho-grafta. Saj je znano, da ima večina sedanjih ameriških čem samo navesti, zakaj ni bil jri.
zasebnih bogastev svoj izvor v civilni vojni. Morganova	Br Kond* ne bl nttmTCt
tvrdka je prišla v življenje takrat, ko je stari Morgan pokupil zavržene puške po $2.75 komad in jih prodal vojnemu departmentu po $19.50. Imeniten profit, kaj?!
Ob času špansko-ameriške vojne so privatni podjetniki prodajali vladi razvaline starih bark po silno preti-, ranih cenah. Pobarvano goveje meso in drugi škandali, ki so Be takrat vršili, so še v svežem spominu. — Pa čemu hoditi desetletja nazaj? Nedavni borzni škandal v zvezi z Wilsonovo mirovno noto dovolj jasno kaže, da brez graf-ta ni nikjer, kjer imajo kapitalisti svoje prste zraven.
Ako hoče kongres res vršiti svojo dolžnost napram ljudstvu v Združenih državah, tedaj bi moral opustiti vsak načrt za izdajo bondov in namesto tega bi moral naložiti izreden davek na profit. Naši veliki kapitalisti, ki hočejo imeti svotjodno morje za izvoz svojega blaga v Evropo, bi morali plačati vse izdatke zrn vojno! Kongres bi moral poskrbeti, da se nihče ne okoristi e vojno in napolni svoj privatni žep; kongres bi moral gledati, da VBi tisti, ki bodo želi dobiček od prodanih bojnih potrebščičn, plačajo nad /"»"di tega bi bilo treba, da se ga
gotovim procentom ves ostali dobiček v zvezno blagajno	kd/A^
in s tem denarjem se naj pokrivajo stroški vojne. % UpanH dfl hode to zadostovalo,
Nikakor ni pravično, da bi vlada zahtevala od de- ako pa «e, naj br. Konda priobči lavcev v tovarnah, rudnikih in na farmah, da ponudijo ! ^^ ^govori nanj svoja življenja za obrambo dežele, medtem tfo dobi ka-
pita list bond in zajamčene obresti za denar, ki ga da vladi p(>Jinil< da ^ h4 de|e|rti *etrtf mlne za pokritje vojnih stroškov. Vojak zastavi svoje življenje konvencije ukrenili vse, kar so in za to ne dobi nobenega bonda; kapitalist pa, ki navadno <ia\je v korist naše podpor-
ostane doma na varnem, zastavi le svoj denar, — pod po- nc "r*Bn'r'"?ir;
. . . V. '	Moja želja jc tudi, da Hi se v
gojem, da se mu vrne z mastnimi obrestmi.	krnlkwi| BpWo f oAU)6no akciJo
Ako je treba braniti Ameriko, naj jo branijo vsi ena- ra združenje v*eh naprednih'Jed-ko! Vsak človek rad živi in fsakdo bi dal vse, kar ima, i™*	v mogočno organize,
da si ohrani življenje — toda kapitalist zahteva, da drugi branijo njegovo življenje in imetje, a za to mu morajo še plačati. To je nesramnost, ki preseza vse meje!
Nobenih vojnih bondov! Morgani, Schwabi in stoteri drugi naj plačajo visok davek od profita, ki ga bodo molzli iz vojne. Kapitalisti naj plačajo vojno!
mogel ' ugovarjati dejstvom M pravim dokazom, ki so bili navedeni v dopisu.
Dokazal sem prvič, da naj bi samemu sebi pripisal krivdo za to, kar jc izrekel izvoljeni odsek in konvencija pcrtrdila v izrečeni nezaupnici. Dokazal sem nadalje, da jc bila laž iu grdo zavijanje trditev, da se je menda 45 inož, delegatov iz različnih držav zbalo ene osebe .namreč br. Konda in ga vsled tega niso priznali polno močnim ua konvenciji. — Povdar-jal sem dalje, da je sramotno in uereenično, če se t rti i, da bi bila lahko eela konvencija ovrželta, kar bi povzročilo iu|togo stroškov članstvo in zvezi.
Hftoznati je lahko, da se je br. Konda hotel samo norčevati iti tem v slabo luč postaviti delegate IV. redne konvencije H. S. P. Z.
terqiiarters »toji "na konipanijski zemlji: Hcofield je velezanimivo mesto za rail i tega, ker jp menda edino v U. H. A., da urina nobene-ga zvezdnatega moža postave, da-si je tam več salooifov in trgovin med njimi tudi nekaj slovenskih Ham gospod župan stopi včasi o-koli In poavari neubogljive gostilničarje, če Is preveč javno prodajajo različne "medicini*' ob nedeljah. Mesto je srečno brez policajev rn vse se vrši v lepem redu. Prepričan sem, da bo še za-bogatelo, ker nima "inoŽ pravice", ki bi se tako imenitno razumeli na graft, kot slavna eliica ška policija. Kakšnih posebnih rabuk se seveda tu ni bati, ker možje po dnevi delajo ponoči pa spijo, tUtih par žensk, ki so do-trm, ima pa s perilom kuhanjem in z otroci dovolj opravka. VČasi pride šerif iz okrajne preatolnice Price,»Utah pogledat če so ob ue. deljah dolga ali kratka zagrinjala na oknih saloonov. Neko nedeljo dobil jc vse naše gostilničarje, da so prodajalk prav na debelo iu posledica je bila, da je moral žrt vovati vsak teh grešnika $25.00 za domovino — pravzaprav za še-rifovo mošnjo, nakar je slednji zadovoljen odmarširal nazaj pro ti Priec. — Drugih posebnih novic ni, razen če še omenim, da je v mestu mnogo hiš praznih iu bi si v poletnem čaisu človek lahko kar free of charge preskrfttl sta itovaitja. Prazni ste tudi dve hiši veselja, oziroma nekdanja saloo na, kterih eden nosi napis Jugoslovanski dom, drugi pa Deuts c he* 11a us. Tako se kaže tudi v Seofieldu, da smo Američani nev tralni v vseh »zirih. — Poroeeva lec.
eijo, kar bo v korist nam v*cm. Priporočam torej Članom naše zve* se ,da vsi delujejo v tem smislu.
John Kvartieh, bivši del. št. Hft 8. M. P Z.
farmarji so se naveliča U garati za bogate živinorejce.
Denver, Oolo, 11. februarja. —
Farmarji v okrajih liaca, Kioa, in Prowers so se organizirali, da hranijo svoje interese in pritisne-jo na legialaturo, da napravi zakone v njih obrambo. Organizaci ja šteje 1^873 članov In v nekaj dneh bo štela nad 5000 članov. Farmarji v drugih okrajih simpa tizirajo z njimi. Organizacija od pošlje ultimat legislaturl in ee se ne bo ozirala nanj, se prav lahko
bijanja živine, ki jo zasačijo na svojem svetu. Pripravljeni so iti tudi v ječo, čeŠ, saj bodo morali okraji vzdržati in prehraniti njih družine, dokler bodo v ječi.
Po izjavi farmarjev jim napra vijo največ škode velike mesar* *ke tvrdke, ki kupujejo po cele črede in jih oddajajo^- pašo živi nore jce m.
strokovna organizacija je hudodelstvo v za padni indiji.
sv. pismo ne Šteje na
na sodišču.
Chicago, III, 11. februarja
Pred sodnikom laindiseiiiso v če raj argumentirali pravdniki v za devi 250 salunarjev, ki so izgubi li državljauake pravice, ,ker so i ineli salune odprte ob nedeljah.
Zadeva Anton Isaaca je prišla prva na dnevni red. Namestnik državnega pravdijika John B. Bo-<Mie iz Willmette je dejal:
".Spoštovani, iummo zakon zakon, ki je nad postavami ki ga je tr*ba vpoštevati."
"Kaj je tof je vprašal sod nik. *
"Spoštovani, av. pismo je," je odgovoril fioddie." Hv, pumo pravi, da se ne sme delati ob ne deljah."
"O," je dejal sodnik, "to je tot Well, nam ae ni treba tukaj pečati z zakonom v sv. pismu, ('t bi to storili, bi bile vzete pravice predaedniku Združenih držav,
New York, 11. februarja. ^
Tukaj je bila organizirana org|. nizacija za mir pod imenom "R. raergency Peace Federation".
Organizacija je sprejela gea]0) da ne sme biti vojne, če se zanjo ne odloČi ljudstvo s splošnim gl|. sovanjem. Organizacija je rarp* slala 500 brzojavk iu delavske organizacije, da priporoče kongr*. nikow, naj zahtevajo splošno g||. sovanje o napovedi vojne.
SENAT JE sprejel PREDLO. GO za žensko VOLILNO pravo.
Indianapolis, Ind., 11. febrtur-
ja. — Senat države Indiana je sprejel predlogo za žeiwko volilm pravo. Ves dan je trajala debati, govorniki so govorili za žeimk« volilno pravico in proti nji. Ko jt bilo glasovanje končano, je galerija dala duška veselja, da je predloga sprejeta.
MERA ZA DOBRE ČASE.
Fort Wayne, Ind., ti; lebnufi.
^;l>Vfdsetj**istfltle<JV leB, ki
delavake federaciji," je prejel ^Sprašujejo za delo v posredoval-pismo od strokovne organizacije nicah za del^, je opioženih. Na iz Basaeterre, St. Kipps, Britske Zap. Indije, v katet-eni prosi odpo moči proti zakonu, ki prepoveduj je ustanovitev delavskih organizacij.	■ » J
•M pismu priporočajoča j stolpi Gompess z delavskimi organi zacijami k Veliki Britaniji, da delavstvo zahteva odpravo proti delavskega zakona.
Zakon določa zš vsakega, ki u stanovi delavske, organizacijo" ali se ji pridruži šest mesecev ječe ali 50 funtov šterlingov denarne globe, ali pat oboje. Kazen zadene tudi tiste, ki tiskajo poziv za vstop v organizacijo, ali če zanje nabirajo prispevke.
_ /
»10»
dalpjjji 40 odstptkov je v^ov ali ločppih žeu. ostale pa še i^iso hile oniožene.
Če bi uiožje zaslužili za prehrt-nit^v druiyie, bi omo$ene žene ue iskale <lela v industrijskih poi, jetjih.
5000 KANDIDATOV ZA DRŽAVLJANSTVO
yhicagy.^U^^uuk!^, dnu se je priglasi)^ oOOu prosilcet za prva državljanski papir samo r Chicagi in večina teh je lz Nemčije in Avstrije. Med prosilci, ki so ae zglasili v soboto, Je tudi nt- j ki madjarski baron po imenu U-t dislau Majfene iz BudimpeSte, ki opravlja nebaronsko delo — veti elevetor v nekem poslopju. Baron je seveda preklical svoje baron- i stvo.
Nekaj st* čuje, da se bo Kitajska pridružila zaveznikom. To je vsekakor pomota. -v Mogoče mislijo povedati, da se bo Kitajska pridružila Japonski — namreč tako, kakor se "združi" okusna pogača z gladnim želodcem.
Wtnterquarters, UUh — Ime
samo že pove, da je »nega in mraza dovolj. Delavske razmere so se zadnji čaa precej sholjšale, tako da se dela vnak dan, celo sedmi dan v tednu^ki ne imenuje dan (Mičilka. Koliko časa h<» to trajalo se ne ve. Driszegs dela tu ni.
dogodi, da bodo farmarji sami na pravili postave napram Hvinorej-1 kongrea bi bil aretiran, mnogo
spoštovanja vrednih ljudi bi bilo vedno v ječi, vse bi bilo vedno zmešano in mi bi bili v kaši, da določimo nekaj aplošnega. -
"Pa še nekaj je,'\je vzkliknil sodnik nenedei*g,jf'tudi vi advo-katje bi ae ne izmuzali tako pocenil" ,	'
ceni.
0
rami a rji zahtevajo pravico in nič drugega. Njih organizacija ni tajpa, ampak se odprto liojuje za njih interese.
Farmarji so nt naveličali obdelovati polje za interese bogatih živinorejcev. Oni pravijo, če napravijo najboljše plotove krog olMlelaneim polja, živina 'uhaja vfceeno na njive iu se p*.«e na njih, ksr jim povsroča veliko škodo.
moon1y spoznan krivim.
Danček, llolandček, Svicarček in drugi majhni neu-tralci so slišali Wilsonov glas. Nato so se obrnili proti veliki klavnici, ki jim stoji preti durmi in tam so zagledali praznih krajih. Sedaj biva tu belgijsko, mmunsko, srbsko in črnogorsko kožo, ki se suši na plotu... Pogledali so drug drugega in počasi zmajali z glavami...
San Francisco, Oal., 11. feb.
kot v premogovem rovu. — 1'red Vsi zakoni so tako izdelani, da so i Kljub temu da je nad 25 prič I poeled par leti, ko je začelo tukaj iti pre- vse pravice na strani bogatih ži- pričalo, da Mooney ob času dina eej slab« z delom, »e je mnogo vinorejeev. za interese farmarjev mitnega napada ni bil na mestu! ' rojakov izselilo in^o se razkropiti ps ni postav*.	napada in je pet prič potrdilo, da
Farmarji izjavljajo, da se je smatralo mestnega aupervizor-le še kaktl} 1« družin in 11 »ameev poslužijo ostrih sredstev, če legia- ja in čaanikarakega poročevalca ali takosvanih pečlarjev.	ilatura ne odpomorc. Najeli bodo
Heofield je bližnje mesto in to najboljše advokate, da jih
Listnica za Inforoiaciit
, , , , i. v (Odgovor ns vprašanja).
Ženin is Grabna: Državne postave prepovedujejo poroko m«l stricem in nečakinjo. Država Ohio tudi prepoveduje poroko med bratranci in aestričnami.
Zastopnik Pros vete , Do zdaj še ni zakona v Sdrul««" državah,*ki bi določal prisilno^ jaško službo. Nekaka izjema jf Diekov milltariatični zakon, ki (k; loča, da sme predsednik poitab pod orožje telesno sposobne ke od 18 do 45 leia v slučaji skrajne potrebe, ako bl se ne t* glasilo dovolj prostovoljcev. DJ-j gače% pa sestoji ameriška armadi iz samih prostovoljcev. Zdaj j* ' kongresu-več načrtov glede t« & bavo vojakov in pomnožitev made, toda aprejeteir« ni še n* Spbšno glasovanje iti Be nikjer' veljavi, desiravne bi bilo da je.
S '	1 ** ■
" TuŠen moaolog
TVosjak^kl je jwtJ«til nt ne»j vratih pa mu ni hfttčejpri^l
preti):
"0, Bog, o Bog) Tu mors vek HffšIlfrA " ' " '
| dolgo MkHi, * ** Vie dobi rt^f"
zago.
za Mooney a in Billingsa. in kljub temu da ae je državni pravdnik
nekako "pro«to" niwto, ker Win-; varjajo pred sodiščem radi po- blamiral kot neznaMea, ki je ime
Soproga: "Povej miM moj, bi li mogel živeti bre* net"	/
Soprog: "Seveda/ Soproga (osuplo): . Soprog t * 'mnogo eeneje
, 'Deutscklsnd še ni rapustihi Bremen*-
London, 11. feb. — Po izjsvsh narsinih ekspertov je bilo\v pr-j vih devetih dneh nemške blokade itfubljenlh lešsat propentov vseh 1 ladij,'ki m\ priplule In ugpuatHe Anglijo. Admirali tet a d* je v teiu času dospelo v'angleška pristanišča 700 parnikov in odplulo ie 410 parnikov l»re/.
pričakujejo, da ne bo morski-pr«.
met še pouvnožil; mnoge nmtral, U« ladje, ki se pr\i dni iiemske blokade niMo »pale na Vnorje, do obnovile plvvtoo, ko \ie pokeie1, da hevarnost" fleinške podmorske flote ui tako velika kakor so ras. glašuli. Kazen tega bo^angleška mornarica še bolj drastAio nasto* |)ija?prutfv sovrainiin Milifnurin-
kam kot j< doslej.
___.
ANGLIJA IMA 2lVE*A ZA DVA MESECA.
Washington, 11. feb. -3 Neiušks blokada britiških otokov v svrho "iaatradsnjs" Anglije povzročila, da so se zaveli mno^jivedcu-d zanimati za položaj hrane ua] Angleškem, proučevanje tqga položaja je dognalo, da ima Anglija dovolj živeča v rezervi, za dva meseca, ak<< bi v <tem'čaai) ne prišel niti edeu parnik v njetie luko/ Anglija mora impo£taU več, kot polovico svoje Živežne zaloge in v letu 1917 mora importirati 16,500.000 ton hrune, ako hoče preživeti svoje armado in civilno prebivalstvo. Od tega liuportira-nega živeža mora iti približno e-lajat mlljonov ton skoz nemško blokado. Petnajst odstotkov vseh angleških tovornih parnikov vozi samo živila na britiške otoke. Vancija se še zmiraj zalaga sama in bi lahko vztrajala t ostfont trn položaj hrane, četudi bi se po|>ol-notna posrečila nemška blokada.
Z ozirom na naraščajočo draginjo živeža v vojskujočih sc in neutralnih državah poroča trgovsko ministrstvo v' Londonu, da se ; e šivež v Angliji pod rotil <><1 za-!etka >vojne za 87 odstotkov. Po-ožaj v primeri /. Anglfjo v drugih državah glede za pOdražau žive* v odatotklh je sledeči:
Anglija.................. 87
NendHju ................. Ill
Avstrija..................177
Norveška- ...............t. 80
Združene drŽave.......... 20
Tz"tega je razvidno, da sta Nemčija Ih Avštrija najbolj prizadeti, ' poaebno pa Avatrija* kjer se je ži-vei potlražal za celih 177 proeen-tbv kljub tenui, da je tam vlada vpeljala maksimalne cene kakor v Nemčiji.
Ustanavlja« t. aprila	lafcerp. lT.Junlja 1007
1S04	*	v drl illtaois.
O LAVNI BTANt I80T-80 BO. LAWNDAL1 ATI., CHICAGO, ILLINOIS
UPRAVNI OOBOB: Prodaodalkt Joka Vogrtfl, bos 880, Ls Balls, tSL L Podprodaodslki J. Brstkovli, R F. D. 4, bo, 88, Olrard, East 1L Podprodsodslk i Jolof Kskolj, »408 Swlsg evo., So. OMtago, IU Tajslki Joka Tordorbar, 1708 Bo. Lawsdalo AvC, Ofetsago, IU. Blagajslki Anton J. Torbovoo, P. O. Bos 1, Otoaro, m. Zsplsstksri Joka Mol ok, 4008 W. list St., Okiosgo, IU.
vadfiorni omsk:
, Joio AmbrokiJ, 881 box, Oaaossburg, Pa.
Paul Borgor, 741—lit at., U Hallo, Dl.	✓
T. B. Tauekar, 874 Akaaj Avo* Book Bprlags, Wje.
POROTNI ODOUK: As los H root, 811-Mtk Ave, Now Dmlstk, Miss. JoŠo Bsdliok, 870 box, Bsiltkos, Pa. Rsdoli Plotoriok, 488 box, Bridgovlllo, Pa.
VmBDNXX "PROSTBTBt
Joio Savorlalk.
vrhovni edratniki r. J. Ksm, If. Dn 8801 Bk Olab Ave, CBevalaad, OBI*.
TBS DBNARNB BADBT1 IN BTVAJU, U aa llOaJo gL afrorssf* odbor, ta B. N. P. J. sal aa poiujsjo as aaalevi
JOHN VBRDERBAR, 8087-08 Bo. Lawndalo A VS., Ohloago, iu.
PBITOftBI OLBDB OBNBBALNBOA fOfbOTiWA 8S SoOUJsJo as saalov:
Jots amb^OftlO, box mi, Osasoaabarg. Pa.
SADITI PRRPIBIJITB TBBBXNB. U sis j* fsfttt pm la drags 1» ■tsaca, aa soUUaJo aa aaalevi
ANTON HRAST, »U — BBtk Ave., Now Dslstli, Mlsa. TBI Doriai .rsaprsvo, oiaaki, sssaaaUa ltd. ss "VMevete" aa paHUajs aa aaalovi
UREDNIŠTVO "PBOSVBTB", U607—08 Bo. LSWBiSlS TPMsigl. TWmtfi
TBS upsatnxAxi stvaju, annftaias. acta*, si paEUajs aa aaalevt tfEATWlrro "PBOBTBTB", S0S7-O8 Bo. Lawadslo Ava. OBloaeo, SB T korotpoodmel s tajaistvou & n. p. 9h wadslMvsm Bl spvsvaltsvoa "Prosroto" aa rabila imaa srsdalkov, marvel a*BB* aas8ov, he )o M nvo d ako AsUia, da bq vsaka s8vs» bllro rtlaoa.
Sojo vlsvssgs uprovnogm odboro so vHlj« vsak« prvs arodo la Iroljt
a	V.I.i.L _1__tl__»_■__
.T* js^n^ssMfriški parnik, ki je odjdi/1 v Evropo odkar so pretr-tsnt diplomatičm stiki s Nemčijo.
Včeraj ata zapustila New York dva nedglju* ameriška panika: Hoe heater Ih Orlesn. Oba a|a na poti proti J^ancijl hi oba vosiU m uničijo in drug^ tihotapsko blago. Parnika 8t. Lotiis in JSt. PhuI čakata na topove, a katerimi ju bodo oborolUi. -St. Louis bimorsl odpluti že pred enim lednom.
VLADA NE DA TOPOV; PAR
Hiti VB BODO ODPLULI
Več civilistov je bilo rsnje-
Z rumuaike fronte.
Berlin, 11. fei^ — Na frontama dvojvode Jožef s in maršala ickeusenu je malo bojevanja za-sli hude zime.
petrograd, 11. feb. — Nič ne-
Z maosdonsks fronts.
lerKu, 11. feb. — Med Vardar-i in Doiranekiiu jezerom je bJJo u j začasnega boja od strani mištva in minometov. V
New York, 11. feb. — 1». A. Franklin, predserdnia International Mercantile Marine Co.# ameriške parobrodiie druibe, je dejal včeruj, da parniki St. Louia, St Paul itd. ne bodo zapustili New Yprka toliko časa, dakler Jim sve-sna vlada ne da topov ali spremstva bojnih ladij. Lastniki teh parnikov so storili vse, da bi dobili topove in topničarje, toda ni se jim posrečilo. Po mnenju Franklina je ediuo vlada einoiiin preskrbeti potrebne topove. Dalje je rekel Franklin, da ae lastniki ameriških parnikov ue bodo pokorili odredbam NeauČije bi pobarvali ladje kakof zahteva kajzer.
ZDRUŽENE DBftAVB OBADI-JO 682 LADIJ.
S kav*ašks fronte.
'etrograd, 11. feb. Položaj icapremenjen. •
Z italijanske fronto.
im, 11. feb. — Na vsi fronti se avljajo artilerijske akcije iu »adli med patruljami. Na su so naše partije prešnjo noč pirale iglobel, v kateri so ae vali Avstrijci, na kar ao pobc-1. Nekaj je bilo ujetih, tanaj, 11. feb. — Razen nianj-ga spopada blir.o Tolmina in v ni Araa, južno od Rovereta, »ta ižpndla v prid nas, ni kaj očati.
/ S turške fronts.
joikIoii, 11, feb. — Z bojišča v lopotamiji: Hritiška ofenziva %o od Kut-El-Amare je bila ašno ponovljena v petek. Pod ito teikega bombardiranja ao I čete zasedle del nove turške |e zapadno od reke Hai m ga ržale vziijj ljutim protinapa-I z bombami. Dalje proti zali eo naie čete prodrle v tur-zakope in jih ^okupirale oh iti 1200 jardov daleč.
Washington, 11. feb. Morna-i-išJu biro javlja, da je oh tem čaau 682 novih ladij v gradnji v ameriških ladjedelnicah. Skupna tonaša teh ladij bo zitafetla čez dva mjljona. Med tem: je 67 ladij (985.637 ton) iu 61 aUbinarink za avesno mornarico. -
Mornsriiki department je včeraj vpeljal odredbo ze pridržanje vaeh vesti o gibanju bojnih ladij.
OOEOMBI TOVOE MUXIOUE JE UftBL SUBMABIKEL
Washington, 0., 11. fob. -Malo itvemo, kskBen je na£rt generalnega štaba aa uvedbo splošne vojaške dolinoatl, vendar ps še ts drobtine dokssujejo, ds hočejo uvesti tak militarizem kot v Evropi.
0	načrtu porote jo kspitaliatti-ni dnevniki:
1. Vsak ameriAkl fsht, ko doae-že 1 9 leto in je rtl^no sposoben za vojaško sluibo, postane vojak.
1	Služiti Ittia eti6 leto In ba vež-batt vsaki dan oae.tn ur
-'I. Ptlfa je 5 dolarjev ua mesec sil '69 dolarjev na loto.	'
1 Zvezna vlada Jirlje vae trol. ke .za vežhanje, ijilOO za obleko, $92 as hrsno, $50 sa, stanovanje, $20 cs perilo, $10 zs zdrsvnlško pomoč. \Hada noSi tud! druge tro-ške.	T
5. Nh leto odide 500,000 fantov v armado.
Militarist! ae aeveda ogrevajo-za načrt generalnega tltaba in ga zngovarjajo zelo naivno. Vsako le to pojde do 100,000 fantov na nabor, prsvijo militarist!. Od teh jih bo 500,000 sposobnih za voješko službo. Tako bomo vaaj icvedell resnico o telesnem zdravju ^naše mladine.
8 takimi nsivnoatml zagovarjajo aplošno vojakko doltnoat.
LIOA ZA izSILJENJB MIRU V . PRAVI LU0I.
Philadelphia, P., 11. fob. -
Gospodje, ki so Člani "Ligo za is-siljfnje miru" ao priredili večerjo, da se ložje pogovore o vojni. Med gospodi, ki pripadajo ^ ligi, je Jpdi bivši predsednik Tuft. kl je. ponat;ll ugodno priliko pri večerji, da pove toa kakšen način, naj ss tarifi mir.
Gospod Taft, kl je rekel v zadnji gospodu rs k i krizi, da ie Hog ve ksj naj se zgodi z lalnlmt in brezposelnimi delavei, je ob tej priliki dajal:
"Nobena stvar ne mare tako jasno dokassli, da Waahingtono. va in Jeffersonova politika ni sprejemljiva kot sedanja kriza. Hkušali smo ostati ztiusj vojne Nihts v Ameriki se noče bojevati. Vsi hočetno mir. Vsi smo bili zs neutralnost s tsko potrpežljivost-jo. ds nsši državljani mislijo, da smo bili preveč potrpežljivi. Zdaj smo prisiljeni braniti nolo čast In nSle šivljeuake interese. Kako nsj se ravnamo po doktrini, ds sc izoliramo od evropskih prep^v, sedel na gugalnlku in rekoč, mi se ne brigsmo, kaj se zgodi. Oln m sebičnega st s life's ni modro.''
Ksr je Tafl povedal diplome* i-eno, pomeni t navadnimi liesrda-ml, da je Čsa, da ae Združene drŽave zapletejo v vojno.
To dokasujejo tudi brzojavka bivlega bri takega postani ka Viscount James Brpca In besede markiza Aherdeena, bivšega ka usdakega govemerja, ki hu)sks jo ss vojno.	I
POZOR PBV0V0DJE.
irlln, 11. feb. — Po vesteh ie • jo izjavil miniatmki pred-Ik Radoalavov, da se Bolgar-popolnoma atrinja z Nemčijo l na submarinsk! 1>oj, kateri ¥ krstkem Času končati vojt Dalje je reke! RadortaVov, da Iftče 'bolgarske vlsde nspram uženim državam je tiato sU-, kl gs zsvz^rhajo' centralni1 znlkl. OV.BTTT^/i
New York, 11. feb. Agent je drnlbe White Star eo dobile poročilo, da jo pomik Baltic doopel v Liverpool brez vaake nezgode, Pamlk Je pripeljal na AngVeško mnnieijo in dru«egs Kontrabant-nega blaga v vrednosti $10,000.a 000.
, MB VE, KAM BI SE
>DLOČILA.
Waahington, 11. feb..— Kon-greanik Calloway 4r. Teksaa je včeraj predložil reaolucljo v poslanski zbornici, ki določa, da edino ljudatvo po splošnem gla«ov*H-nju ima pravico napovedati vojno
OSVBBALin ftTBAJE PROTI VOJ»^ f *
sking, 11. feb. — Kitajaka a je tudi dobila noto predaed^ , Wilsona a povabilom, da se ruši Združenim drla vam in dne diplomatične vosi z Nem-, Kabinet je imel takoj po pre-li note do%o sejo, tods ni as el odločiti,ksj ns stori. Nem-vrši še od zsčetks vojne selč no prope^ando ns Kitsjskem »oaledica tega je, ds se javno nje med Kitajci nsgiblje ns n Nemčije. Nekaj vladnih u-likov je za to, da ee letna pri-H Ameriki. Kttaj-jka rrfaaa h slabo pozna položaj v Kvro-n to je največ krivo, da je vlada neodločna.
MtOLOVBftKOr ODGOVARJA NIZOZEMSKA NEMČIJI.
Ilaag, 11. feb. — Vlada je včeraj obelodanila svoj odgovor nu nemško noto, v kateri j? bil razglašen brezobzirni submariiiVki boj ua inorju. Nizozemska vlada protestira v svojem odgovoru ti) pravi, da se brezvestno minevanje neutralnilh ladij ne more imenovati "blokada", kajti mednaroden zakon ne pozna take blokade. Odgovor zaključuje; ; /\r sta načelu, katerega se jc vedno držala v tej vojdi, kraljičina vlada ne vidi v tem uničevanju neti-tralnih ladij drugega Kakor kršitev mednarodnega pVava In nečloveško delo. Odgovornost za eventlieiuo potopljene nizozemske ladje In izgubo Življenj bo.nosila nemška vlada."
Brainerd, Min., 11. feb. — De-lavel na tukajšnjem ahodu so i^re-jeli resolucijo, ki se glasi med drugim, da "mi kot delavei amo ss generslni štrajk v avrho preprečen je vsake vojne bsvzemli v alučsju, ds je trebs odbiti so vrstno In varijo.M Resolucija je bila poslana predsedniku Wllsflhu.
100.000 TON BLAOA UNIČENE OA.
Waahington, 11. feb. — Vladni uradniki imajo informacije, da ao zavezniki — poaebno pa Anglija — izgubili blizo stotisoč ton bls-gn od 1. februarja, mlkar nemške submarinke potapljajo vše nav-prek. Blago sestoji večjidel iz ži-vela bi munielje.
Poročilo is Madrida ae glasi, da je Nemčija dovolila nadaljnlh 48 ur časa neutralnim pamikom, kl ao na morju, da se lshko umakne-jo v neutrsins prlatanišča.
900 NBMtKIX SUBMARINEE ZAJETIHt
mdon, 11. feb. — Admirulite-oroča, da je bil v petek po-en v Angleškem Kanalu tor-raz ruše valeč in 5& mol je iz-jenih; rešilo ae je samo pet Ladja je bržkone zadela ob
Sirom Amerike
Ohieafo, HL, 11. februarja. —
Poročali smo še, da je avstrijski konzul dr. Milveatri šel k sodniku Kerstenu v interesu na fiurt olmo jenegs Andrew Pepperja, kl ima \M\ obešen dne 23 februarje t. I.
"Bil sem isnenaden glede aUli-šča. k I ga povsesna sodnik Ker-sten,*' pravi konsul. "Ienensdil me j^njegov izbruh.
I>ejsl mi je, ds ne more rss-prsvljsti o Pepperjevi stvori. De-jsl sen i mu, ds ne Aelim tsgs, tem ve# le 4eltm izvedeti, če more pri peretitl, ds se kssen Pepperjs Is-premeni Dejal mi je. da je Pepper bil mesar In da je aločin m cms rja Dsjsl aem mu> da mialkn, da nI imel prsvefs zagovoruištva, ^prl dragi obravnavi. Na to mi je sodnik Kemten dejal, da ne mere storiti nič. kot ds pods vtis fakte te otors'navs governor ju, cen je
svilo potopljenih trgovakih likov pada. Medtem ko je bi-v četrtek torpediranih deset i je v petek število pa<Jlo ns Včeraj ata bila ubita dvs nsrjs ns norveftkl lsdji lws, tro je suimiarinka pognala na . Po izjavi kapitane in oatalih na rje v, ki eo ee rešili, je aub-Inka streljala na pogrezajoč parnik, dokler ni iaginll pod
Pošiljateljem denar)a!
Pittsburgh, Pa,, — Nicholas M. Butler, predsednik kolumbijske universe, Ue dejal v nekem Inter-vjuvu, da mu je pozitivno znano, da so Anglefti ftjell M dnsfl men j kot 200 nemških porlmornie, ki sds j leže v ravnik angleiklb Iu-kah. V mii aami 4nki se nahaja 86 suhmarink hi med njimi je tu-dl trgovska podmornica 4'Deti techland. "a Hitbmarinks enake ga i mena \ Bremenu je drugs podvodna ledja, i kolero nemške oblasti varajo javnost, češ da
lerlin, 11, (Brezžično). — adno poročajo, ds ens sama nusrinka, ki ae je pravkar po lila v priatavišče, potopila pet-st parnikov na Atlantiškem ki trernem morju v Aupnl tonaži I 80.000. ' V
1 'f*lT, '
Hjiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Vida.
(Roman. Spisal Josip Jurčič.)
DESETO POGLAVJE.
Svetla luna je čarobno arebrila morake pretoke Itenečanskegs mests in orisavsls temne, v gladki morski površini odsevajoče velike, visofco-okuate dome in palače.
Na malem, takorekoč morju ukradenem vr-tiču bcnečanskem, poleg rnenj obiskovanega in prevoženega pretoka je v večernem hladu stala mlada žena, bolj močnega, nego šibkega telma, ovalnega obraza, kraana poatava! Nestrpno je gledala po momki stezi, ki je držala za hišami p-kolo iu ker dolgo jd nikogar prk'akala, pomaknila se je nazaj, sela ua klopieo, obraz podprla in sc zamislila. Naposled ae začuje šum labke-ua vcala, ona skoči po koncu in ko vidi, da ee je mala gondola približala stopnicam na njeni v rtič. zakliče hlastno in veselo: "Alberto!"	\
4 Že čakaš t'' vpraša veslač, ovije je verižico svojega čolniča na priveaiiieo.
Ona je bila stopila naprej, da bi mu Šla naproti, a kakor da bi se pomislila, vrne ae in ae-de ua klopieo, ter Um čaka prišlees, ksteri polagoma prihaja in sede pol«f »j* vprašaje: "Kaj ti je, Vidat"
"Kaj mi je T Tako posno prihajaš, toliko sa me puščaš samo, ds moram čakati in hrepeneti po tebi, s potem vprsšsš, kaj mi je. 01"
In solze ii udero po gladkem, mslo zsrujsve-leni, a kresSem lieu.	"
On ji odtesa roko od plakajocih oči, ter govori hladm* Mažilno: 44 Bodi mirna, draga moja, in premimi, da po dnevi moram jaa biti pri delu; »noj oče me ne putts, da bi posel zsnemsr-jal, in glej, ali nisem zdaj pri tebi t V
"Tvoj oče te ne pušča f Ali sem jsz vprsŠs-la, da li uie moj oče puUfa, ko sem vae zapustila, vse, dom in svoje dete! Da, kje je moje ljubo detet Ali mi niei obetal, ko sem šla s teboj, ko sem tvoji ljubezni vse žrtvo-vala, da mi kasneje prineseš moje detel Kje jet saksj gs še ni tut zakaj mi vedno obetaš, s me puščsš samot Alberto, Alberto, ti me pe ljubiš, ti nimaš srca, kakor je moje . * ."	y
"Nikar tako ne govori, Vida. Ko bi te>e ljubil, bi li bil pri tebi!"
"Pri metri f" odgovarja mu jesna. "Le uUj, samo na večer, ves dan ps moram sems biti in čakati iu sem kakor zaprta. In še tegs mi nt storiš, kar si ml obetal, da bi ml moje dete, mojeg« Tončka dobil iu sem prinesel k meni. O Alberto stori mi to, stori mi to, jaa te hočem na kolenih hvaliti in če je mogoče še bolj ljubiti, nego ta ljubi to vi-oče srce; tvoja »krti, ksko, «smo moja ljub., dete mi prinesi."
"Povedal sem ti že, da to iti tsko lshko, ks-kot* ai misliš," odgovarja on nevoljsn.
"A zakaj si mi tačae obetal f" vzkipi ona. "Mar ti ni moja ljubezen zadosti, Vidst Ur kaj hočeš, da hi jas svopje življenje v nevarnost stavil, samo ds ti to dete dobim, ki je — njego. vc^ čuješ, njegovo."
"Mojet" vsklikne žene. -i, ,M« , iv. v t "A moje ne. Jas pa hočem tebe, ne njegovega deteta. Zakaj mi vodno tegs detets spominjal, zakaj mora vedno njegova senca temniti mojo srečo. (> ntene ljubiš, moraš possbiti vse, ksr je xa teboj, kar je bilo, njega in to dete njegovo."
"Ne morem ne, deteta avojega ne I Ne govori mi toga, ti ne veš, ksko mi je pri areu. Moje zapuščeno dete mi je moja huda vest, ki me teži noč in dan; dete mi pripravi in vae hočem poSg* biti, vse, vse I Potem ne bode nikaka senca več temnila najine sreče, potem se ti hočem aamo smejali v ljubo llee, da, smejati in veseliti ae te ln dobra biti, in pokoma tvoji beaedi, tfkkor jag-nje. Samo defeodi mi ga. Ti moraš iti znaš, idi svetni ga jim, ukrsdi ga, ali šiloma ga vsemi, aamo doliodi ga. Jas brca njega ne preatanem." (<
"A ljuba moja, tniali, da si pri meni in domišljaj se, kaj si mi obetala, kako si me ljubila, pre-dno ti je začelo to dete po glavi rojiti. Čakaj..."
"<*'akajtM vsklikne ona, stopi ob njem po konci in ga svklo, ostro gleda. "Js* nočem čakati. Iu nič več ue hudem prosila, ti moraš, jas ukaeujeml"	»
"ve | mi ne moreni V" iavija se on a itaamelmm, ali jzprememba na lieu, ki bi se bila cMo v mesečini videla, pričala je, da se sili. t
"Ti ne pojdeš prej od mene, ds mi aopet obljubiš moje dete dobiti. Nočem, da bi bila dane« ves dan zastonj o tem mislila. Co ne . . ." "No, kaj, če net" "Pustim te in vrnem se domov." "Domovt Kam T Tvoj dom je samo tu pri meni, drugega nimaš. Le pojdi, tvoj mož te ne bode hvalil, ni gladil. Da te je njegov brat še tu v meetu iakal, tn aem ti pripovedoval že večkrat. Torej tvoja in moja povest o morskih rasbojnt kili najbrž ni tako trdne vere našla na flsmoro-dovem domu. Pojdi, da akliče stare kmete Kra-ševce, da te bodo po vaših šegah aodili in obsodili . . ."
"Moj Bog!"
"Tako je, ljubica, in čas je, da jenjaš govoriti o tem, kar je bilo. Jaa aem za te tu, jaa sam, in nočem te z nikomur deliti, doadsj še ne.' ' "Dosdaj še net ponavlja mu atrme. On naglo vatano in reče odločno: "Danes ni. d it bi a tdmj govoril. Ti ai čudna."
"Kakoršna aem T" vpije mlada žena jeeuo. "Bolna, ali sitna, ali kar hočeš. Premkli in I m »zdravi hc, pridem jutri ali pojutranjem, če ho-«Vš pnmctncjaa in Imljea biti."
IbkAi naglo odide proti »topnicam, dršečim do < >»ltit«'*a. Ona prestrašena in neverna gleda sa njim. Ko on *t<*ps v gondolo in veslo v roko jemlje, /»kliče ona i
'"Alberto!" "Z Bogom!" odgovori on. Kakor blawia iu otrpla gleda ona sa odpfajo-čim čol ničem, in ko ji za oglom is vkla isginr, pade ns koleus m | rokami oči zatisue.
ENAJSTO POOLAVJE.
V trgovsko pisarno daleč ob rnomkem svetu znane firme Paoli stopil je malo rsztrgsn in boso-pet deček, ter naravnost šel v drugo sobo in pismo izrodi' mlademu možu, v katerem mi takoj svojegs znanca Alberta Psoli apoznsmo. Mlsdi mož vtakne hlsstuo piamo v žep, zarudi in ne-voljno migne dečku, naj odide. •< :.« ' , "Rekli so . . ." zafcte došek. "NW ne! Pojdi!" osorno odpravlja Alberto malega sla, ki prestrašen ubere pot pod noge pro U vratom iu ve*} ua ulico.
' Tem pri drugi pisalni mi*i pa sivobrsdati mož vtakne gosje jwo za uho, bistro pogleda sa-rudelegs mladega tovariša in ae sumljivo nssmeh ne z vprašanjem:
"Od kod je ts dečekt Ksj fl je prinesen Ds-nes ga vidim že v drugič tu!"
"NE prijatelj ..." odgovori Alberte, a zadrega ae mu na licu pozna.
Sinko, le glej, da zopet kakove neumnosti ne zvem. Meniin, ds sem ti jih že dovolj possbil. fte ksj takega — že veš kaj — potem je moje potrpljivosti konee. Delaj, dolsj!"
Rekši odide stari v notranjo ttbieo. Ko pride nazaj, ne najde sina več. Hitro stopi k steni in potegne dvakrat za zvončni ročsj. Hluga pride. Stari mu reče:	, ,	^•■vvtftik "Jakob, pojdi gledal fc»m grs Alberto. V tem hipu je odfcL Za njim! a tako, da te ne bo-de opori. Če le more* skušaj »vedeti, kam ide." Hiti Jakob se pripogne in obrne. ttaglb doide v ozkih ulicah Alberta, ter ga zakliše/^ *
"ksj hočešfM vpraša ta nevoljsn. "Qospod so me za vami poelali, da bi pasii, ksm greste in jim prišel poyedat," reče sluga, ter reie se odpre široka uota. . ,t	r
"Takot" začudi se Alberto hi obstane. Po krstksm premolku izvleče zlst is žepa, 1er gs da slugi rekoč:	v*.
"Ns, tu imsš; bodi nekaj čaea okolo, ke dar as ti sdi, potem ps pojdi mojemu staremu povedat, ds si me videl ns Msrkovem trgu v to sli ono gostilnioo iti. Spravi ae."
Brsonog odide sluga naprej in zavije potom v Htran. Alberto pa mrmra ssm s seboj: * '♦ Vražja stvar utegne še k tags bill I »t sree je zatel tedaj slutiti! Zakaj! nisem bolj* preotfs-lil?"
Ko je Alberto s to tfcislfjo'dalje korači!, art zrtaneč, ki M' že od daleč z vtskttfcOfn vpraša, kani gre. Ne dobifši odloč-
počne z h jim stAfratMrt v*iiaša
prislljhro
"Ne ds bi šel U svoji ljubiei, ksj t Je li re«,
da imaš zopet nekaj čisto novega, skritega, le-
pegaf* '♦juc, • i '	.o', • "r v* itn1-' *'
"Mr kaj hI bilo, kb bi bito rea,'' odgovori •a . • »'V' . '	^
"NIČ, nič! Le presrečen človek ai ti, ko ti veselje nikdar nb' poidls in ae ti vse posreft. Za Boga, di ne Vem, kaj imsjo in Vkffjo ženske hI m bi; ris si čedeh dečko, n!Č ti hi>eči, ali mi d^ti-gi smo vendsr tudi rsvnih kosti in obrssov, ravno tudi nimamo takih* da M jih pas oblajal, s jas ae trudim ssstonj, tebi pa vse ssm o priletavs. Ti si arečen, Alberto, ne lif Olej, prijatelj ti moramo to~dopovedati, sicer bi morda ne vedel tako na tanko in io bi bilo škoda."
"Ko bi ti vedel, kako bi U jaz ta hip v*o svojo srečo s ženskami rad ns vrat obesil in pobegnil od tabet" reče Alberto potrt.
uOho, kaj pa je T povej no, nekaj ie peče. Ali ae prepirata f Ali je nes vesta f Povej brstee, odpri ml svojo dušo in moder svet ti je od m epe gotov, svet in pomoč, če le hočeš in če le morem.". . ■	;	.. '„, >/;
"Ne moreš, menda. Vendsr pojdi, popi jeva čašo vini, da vidim, kaj mi moreš Svetovati."
Stopita v pivnico in tam sedeta v poseben oddelek pri oknu, narejen ss dvs possmesns gesta, Hekorse p* redkem nahajajo še vedno v italijanskih vinaktti pivnicsh. "f < 'i.,
"NeKo žensko imam, lepa je kot pomlad, sli vendar sit sem je skorsj. Dsj mi svet, kako bi se je a lopa snebil," reče Alberto in se leno z glavo naaloni na svoje dlsni.
"Lepa je, praviš t" vpraša oni hlaatno in preko obrata zažari.
Alberto ee nesramno zasmeje, pa reče, ugani všt misli vrednega prijatelja:
"Meni ae sdi, da se motiš. Nič ksj nsvadne-gs ni, nič lahkegs, temuč težko in s trudom pridobljeno. Hkorsj bi bil utonil tisto noč, ko sem jo dobil, prej sem bil pa v opeanosti, da me pai raztrgajo. Vidiš in vendar sem se je že naveličal."
"Ali povej, razloži malo to več. Kje jo imait Kje ai jo dobil f Kje hi bil utonil! Kakovi pai t Vraga, kdo te more rasumetif Govori jasneje. Ti ai aopet nekje euo odpeljal. neTH "Onkraj morja.'t
"Tako daleč! No, kaj potem! Vendar od tam ne bode nihče po nja hodil, če ai ps sit, e, potem jo pošlji domav. Deries ali lene!' ' "tens."
"Tem Imlje. Ce je še lepa, vtsme jo mož nnkrsj Adrije gotovo rad nsssj, ali ps nemd. Pošlji jo, p« bo; aamo da prej jo bodeš poltenemu prijatelju vaa j pokasal. drugače smemo m taliti, de je tvoja hvala le prikrivanje alabega okusa."
Ko bi ti njenega moža poanal, vedel bi, pošiljanjem domov tu ne gre. Ce zve, da meni bila, ubije njo in mene." 0>alje prihodnjič.)
O prtpaii oravRMtl rtaskih cesarjev.
S paa I Vr.
i
(** » I
i/je pri
(Nsdsljsvsnjj.)
Ce pa eesarskegs "Psvlihe" samega ni sram, tsko omadeževati vladarsko veličanstvo, kdo bi ue-omikaaemu ljudstva zameril, sko ims nad tam veliko veseflel Vselej v gledišču Uresšterttofc JrtMži-ca privre hi gnječa postane v šs-*»h toliks, ds * nmogokak I «o-vek zaduši, ali pa pdhodl. Boječ ne, da bi potneje lie dobi! več pro-Htora, čakajo nekateri *oč in dan
v	gledsliiču # nasnshjend' predstave, ter se s tem pogOstoms sramne bolezni nahodijo. U majhno je število takih mo^ ki ne Sahaja-jo v gledališča, ker se jim cesar aka nečvmernoet gnjusi, ker jih sree ž>oH, da imsjo za vUdarja na puhnenega glnmača. Raji se naj hujših nevarnosti ne izognejo, ee aarji naiareč posebno plemstva jako zamerijo, ako jih ni v gleda lišče. Ksligula nspove pri neki slovesnosti, ds bi ne ime! nihče fe govora, sodnijske praznike in n stavi vse navadno žalovanje, le ds je gledslišče dobro obiskana, kajti vaelej je razkačen, ako ni (Dio LIX. 7.), Nero ofcčinetvo v gledališče sili, in nsstavi ondi lju di, ki ipu'imajo paziti in poročati, katerega is med odličnih Rimljanov ni ; kski so obi^si poslušalcev; občudujejo-li gs, ali se mu posmehujejo. Garje mu, kdor ne pride,<aii ps mod predstavo odide! vicpi'-' • > '
Ko Vespazijan, pozneje cesar nekdaj v gledališču zaspi, zdrani ga osvobojenee Phoebus s surovi-mi besedami in satoži, in glej t le ns prošnje svojih prijateljev une se zatoženec glavo pred Nerono vo jeso (Tac. Aimal. XVI. 5.) Nekateri, padejo pri gledaliških predstavah na videz v omedjevj
ie da pridejo tafco iz ^a in da jim ni;ifre»^. dalje na odru gledati, ne je*e,uje-
tfPf m (Dk>:.M&M.
nobeno gesjo immre^fiHd cesarji tako obMjhei kakor t» ofjo, ka-
tM sadev* uphove/ umišljeife. ii-mel nosti. ■ Znameuljh'e so, V .Uj zadevi Neronevje besede, katere je po Dijomi (UaiK.r^) ^satn, * zadaviT t& kmrtni udsirecVKtk umetnik pogmomrf" Osicsje ee as to slabost, ps tudi popsčeno Ilim-Ijanstvo cesssske svoje s^etoiXf neizrečeno slavi in njibovo delavnost po jjavnifr.odrih w rsdodar-nim ploskanjem prisnav^. To velja ne asma o prostem, ljudstvu, ampak tudi 1»plemajhn* in senatu. Ta n. pr. je'<ur$iii na čast Nero-nu kot igralcu toliko prasnikov, da jim je bito leto prekratko! Dio LXIIL 18).
V /.vezi a takimi gledališkimi predstavami so nsvsdno gostije in bogsto obdarovanje ljudatvs, katero ima tedaj dvojen razlog, hvaležnost izkazovati onemu, ki ga rasveaeljuje in mu potem še dobrote deli. A tudi o drugih priložnostih mečejo ceaarji -zlato in srebro med ljudstvo, ne toliko ii aft* iosrčnosti, ampak ker jih auvanje in ruvailje za nje celo mika. Zs Kalignle se je nekdaj več ljudi pomorilo, ker je med denarjem tudi mnogo- ^ostrega Železa nameša-nega (Dio LDt. 35.)
Nero razdeljuje najdražja jedila, dragocenosti, konje, vozove, sužnje, vezena oblačila, zlato in srebro, metanjem med ljudstvo snamke v podobi majhnih krog ijie, katere imajo vsaka eno is med teh reči napissno (Dio LXI. 18). i
Ds je taks brisumna potrat noet slednjič tudi najbogatejšo zakladnlieo izpraznila, in da eo bi li tedaj cesarji iS drugi sapravlji
vi	bogatini Čeato v prav sitnih de namlh zadregah, je doumno, Ka ligule n. pr. je podedoval po varč nem feesarjtr TkbWl<i po najskrom-dišem poročilu tHl miljon o v Ses-tercijev, t. jt 1R miljotioV tolarjev in jih j* bil Že v drugem Wtti
je vlade popblnbiAt potrciil. VI-telllus je potrttil'V nekšterih me-sedh 800 miljoftnv Wsrcij^/t. j. dO .V) mM jonov Mikt** Ro je bilo tako vse imetje pošle, trebs. lo je misliti kiko si tiavHi denar, nih pritokov j)HdSblti.>uVo pa mj prissdeva ne Oteorjcni »e drugim potrstnikom poetfme proglsviee Prvi se ne npotikajo ob nobeno krlvišnost sko jim ie dobttk* o-bets. Od prostega Ijuditva domačega ae nimajo pač nišeae nade jati ; kor je le siromaško ln vrhu toga As prtleno, da bi si v svojem siromaštva s delavueatje pomaga
_ marveč so oni priifljeni, piU-ti ga o lastnih t roških da jim nje gova lakota »e zbudi kakih sporov. Ravno tako slabo kaže cesar-,iem v provim-ijah Te »o bile že republikanakem času po svojih lakomnih prokoneulik in propre-torjih popolnem izsesane; tedaj nastala velika nevarnost za državo, da ta izdatni vir rimskega lagostanja slednjič ne usahne.
If tsga ie. ^^ft.cm^tvu enj najvsžnejših nal^g/skrbeti za to,
da se slabo atanje ino/emskft j»od ožnikov Kar. Mjpi ej mogoče &

Crevljarski vajenec: "p^ vas, dsjte mi eno vogetarijan? klobaso."	askli
Trgovce: "Ka—a—a—ajf. Vajenec: "No, eno jaiuko klobaso, kstera se v ^ dnemu življenju imenuje: rosasries."
boljša. To se, MW^
srečilp.	^fvfcl prevajal-
no upravo nadzorovali SQ vestno cesarske, namestnike, ds hi»o evo-je oblasti k^ivo rsfclli. Jri če imamo že cesarstvu sploh, ksko zaslugo priznsti, gotovo je U, da ao aa njihovega vladarstva provincije, ki so toliko vekov pod težkim jarmom necnoebe sužnoati ječsle, vssj človeških pravic uživati mogle.
Kar pa mora eessrsks lskom am pri teb dveh življih rimske drfave pogrešati, to jim obilno nadtfmestuje bogato plemstvo, O-no jame jo tedaj cesarji obirati; stiskajo ga, preganjajo in na smrt obsojajo, kar vedo skoro vselej s Iwkim'vzrokom opravičiti, če je ie tako rtialo veljaven. Po vod krivičnim obsodbam jim da je liavadno kak izmišljen prestopek od. T^erija zi^et ^oživljene postave o veleizdaji (lex de maie-atate), ali kakor bi se dalo to z oeirom na ta Čas bolje prevesti: o rasžaljenju -cesarskega veličanstva. Nekotfko h lakomnosti, nekoliko pa tudi is strahu za svoj prestol izvršujejo to postavo s ta ko osornostjo ali prav za prav ne človečnostjo, ds naa je kar gro za, ko beremo knjige starih «go-d6 vinar je v, ki ao skoro na vsak strani napolnjene z imeni vefcide nedolžnih daritev cesarskega tri netiva. Dan u* dan WJetajo pre možne ljudi v kriminalne pravde
r atoh kači nič
Lenuhi.
i SodaMrt.VBsmo popili kaic0k bilo lepo,-^e bi živci pošt«* l da bi nadelal aodaijam dela O
| Nepridiprav J " S5di ae mi, god sodnik, ds se vam nikdar J ljubi delati.	3
mm
roko raztrga
ai'na rt, je
ms
kis,
KAD BI IZVEDEL, kje se nahaja Feter Tiuniič, ^ ma iz Vasi Kanderfi pri Vaiah, S kraj Litijo. Lansko spomlad nahajal v Franklin, Kans., j)0ty pa je odšel neznano mi kam. ljudno prosim vse cenjene rojik* ako kdo ve za njegov naslov, di mi ga javi, za kar mu bom zdi hvaležen, ali pa naj se mi prijavi, ker sporočiti mu hdii nekaj zelo važnega. Moj naiioJ 'John Perme, P. O. Box 154, Witt IB.	(Feb.JO-12-14.16.)
se saia U
iSTiS
rusus pa de-t<t umira, živeč
mm
SSSs'
retdnivječi 1 se s seljiščem, s blazine njegove poetelje natlače ne (aTc. Annsl. VI. 23.). Enako barbarsko poetops proti vaškemu če se mu zdi nevsren, če je premožen, ali pa če ga je tudi neho teč s kako malenkostjo racžalil. Neko Vitijo da ubiti, ker je smrt svojegs sins s solzami obžalovala (Tac. Aimal. VI. 10.). Seztus Marias, najbogatejši mož na Span-akem, mora tudi umreti, ker Tiberius po njegovem imetju hlepi (tac. Annal. VI 19.). Kako ža-lostiio so morale biti rasmere za njegove vlade, nam je razvidno iz tega, da zasnamuje zgodovinar Tacutus (Annal VI. 10.) narav-noat pontifiksa Lucija Pisona kot redko prikazen v tako visoki službi in Dio (LVttl. 23.) pravi, "da je bilo pod njim Življenje kazen, amrt pa dobrota." de hujše počenja Kaligula. On usmrti svojo ba bico, iznebi ae avojega posinov-ljenca in rasssjs po meetu, kakor meaar v mesnici (Dio LDC. 3 in 8.) Po smrti njegove med boginje uvrstene sestre Drusille se prične strašansko klsnje po Rimu. Ts mors umreti, ker jo je pre mslo obžsloval, drugi sopet, ker je soiae prelivsl po njej, ki je vender ^ogiajs postal*; neki mož Mvpe smrti celo ia Voljo t^ga, ker >,.v tein M obftto' žalosti toplo Y<Hjp prodajal fDio LDC. U ),	ce-
afr starega, popotniku* nedolžne-ga ešetJi^ lttatniml ošvJ imfcU tev svojega sinn glawLip^o mož pra^ nM bi pt mu pri tem nem dejanju, mižati, dovolilo,'da «• »f»»u4t»ma poie^ti (THo MX.
■HH(Dalje prih )
POZOK ROJAKI!
Naznanjam rojakom, d« m« odprt trgovino s mešanim blagu
In ae priporočam sa obilen obisk, t- Vsakemu bom hvaležno po»tw-gel po smerni Cepi.
ANTON SORNIK,
H8BMINIE, PA,
SVARILO!
ZDRAVSTVENI a BLASTI OPOZARJAJO NA II VARNOST, KI PRETI VBLD PREHLAJSNJA, GRIPE DI PLUČNICE.
Visoko število smrtnih slučaj« vsled pluč-nice v letu 1916 je opozorila ljudstvo na to veliko new-nost, M lahko pride samo iz lat kjjgasprehlads. Bodite priprar^
da preprečite plenico.
^ H. VON SOHLICKOV
Bolgarski krvni čaj
popit gorak zvečer prodno leiett v postelj, pomaga naravno pr» gnati pj?eb»iadonoane bacile, večkrat vsled zanemarjenosti tli pozabljivost povzročijo nevara gripo aH celo plwfinieo,»,.
vzdrževanje cele vaše dr»
stftBri^Hma ven scmiiiov
B N?rt^oi^y^alnrf ^m oi naših odjemalcev, ki vživajo t» čaj labko Vidite v našom uradi Velik družinski zavoj H. E V« Schlielrovega Bolgarskega Krm ga Čaja, kateri vam zadostuje * pet mesecev dobite za en dolar, šeat zavojev pa sa pet dolarjev it ga vam poiljemo na prejem m te ali pa, da plačate ob sprejp* na (C. O. D.)
MARVEL PRODUCTS Co.
8 Marvel Bldg, Pittsburg, h
Opomba: Ako Mete P0*1^ zavarovati poMite nam 10c vei
Mož: "Vodno hočeš imeti njo besedo, nt nisi toliko vred osuds bi te ang vsel. '1 Žena: "Kaj vredna Stokrat bolj iMt.til"
nisem t
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK I3S Pas« Av.t PHtsburgh, H
••••»OOHHIIIIIHIIH"«
»Lfitti!
JS*&
bol«*ŠL
sras?