Leto LXIVM St. 87
Ljubljana, sobota 18. aprila lojl
Izhaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje in praznike. — Inseratl do 80 pettt 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 800 vrst * Dtn 3.—. već jI Inseratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, ta Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi so ne vračajo.
UREDNMTVO Dl UPRAVN18TVO LJUBLJANA. Kaafljevm onea it. 6 Telefon §L 8188. «88. 8124. 8125 in 3128.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8,----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190
NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. st- 26.       JESENICE. Ob kolodvoru 101.--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
NOV REŽIM V RUMUNIJI
Ker se je akcija za sestavo koncentracijske vlade izjalovila, je Ti-tulescu sestavil „vlado osebnosti" brez ozira na politične stranke
Bukarešta, 18. aprila. Po 14 dneh je bila snoči kriza vlade definitivno re* šena. Akcija za sestavo koncentracij« ske vlade, ki bi predstavljala vlado na* rodne sloge, kljub prizadevanju vladar* ja samega in veliki popustljivosti glav* nib političnih strank ni uspela. Poga* janja, ki jih je vodil Titulescu, so po* kazala, da so v načelu sicer vse stran* ke za narodno koncentracijo, toda pri podrobnih pogajanjih glede sestave programa take vlade in glede razdelit* ve ministrskih mest so se pojavila ne* premostljiva nesoglasja. Male stranke so zahtevale zase enako število mini* strskih mest kakor je bilo zasiguranih obema glavnima strankama, to je libe* ralcem in narodno-kmečki stranki. Ker je bilo sklenjeno, da bo vlada pri pri* hodnjih volitvah nastopila s skupno li* sto, je pri malih strankah prevladala bojazen, da bodo pri razdelitvi manda* tov slabo odrezale odnosno, da bodo morale popolnoma likvidirati, ker bi se režim narodne koncentracije ustalil za več let in bi med tem prišlo do popol*
noma nove grupacije ▼ političnem živ* ljenju. Zato so te stranke v zadnjem trenutku, ko je že izgledalo, da je kri« za rešena, odpovedale svoje sodelova*
nje.
Titulescu je iz tega razloga vrnil vla* carju mandat za sestavo koncentracij* ske vlade, ter je dobil včeraj takoj na to mandat za sestavo »vlade osebno* sfiV brez ozira na politične stranke. Ti* tulescu je imel včeraj popoldne ponov* no razgovore z voditelji političnih strank, skušajoč jih Se enkrat pridobi* ti za sodelovanje. Ko mu to ni uspelo, je opustil vse nadaljne poizkuse in se* stavil vlado v smislu mandata. Listo vlade je Se sinoči predložil kralju, ki jo je takoj potrdil. Nova vlada je da* nes popoldne prisegla in bo ie v teku današnjega dne prevzela posle. Sestav* ljena je takoAe:
Ministrski predsednik in notranji mi*
nister: TITULESCU zunanji minister: JAGHIKA minister pravde: LUPU     . - .-minister prosvete: prof. JORGA
Mala antanta
in carinska unija
V začetku maja se bo vršila v Bukarešti konferenca, na kateri bo Mala antanta zavzela svoje deHnitiv. stališče
Praga, 18. aprila, g. Kakor doznava »Prager Tagblatt«, se bo prve dni maja vršila v Bukarešti konferenca držav Male antante, na kateri bodo zunanji ministri teh držav določili smernice za postopanje Male antante glede avstrij-sko-nemške carinske unije. O datumu tega sestanka se vrše še pogajanja, vendar pa se bo vršila konferenca vsekakor pred zasedanjem Sveta Društva narodov.
Kakor se govori v Pragi, se mora včeraj od agence »Havas« objavljeno poročilo o ponovni pripravljenosti evropskih držav, da v skupnih pogajanjih
skušajo odpraviti gospodarsko krizo, tolmačiti tako, da sta bili v Parizu izdelani dve alternativi, s katerima se hoče presenetiti Svet Društva narodov. Obe alternativi sta francosko-če-škoslovaške koncepcije. Prva alternativa predvideva ustanovitev protibloka proti Nemčiji in Avstriji, ter bi obstojala iz Francije, Male antante in Poljske. Druga kombinacija stremi za tem, da se Nemčiji in Avstriji nudi možnost sodelovati v drugI skupini. V kaki obliki bi se vršilo to sodelovanje, dosedaj še nI znano.
Za gospodarsko organizacijo Evrope
Važne priprave francoske vlade za ženevsko razpravo o carinski uniji
ter gospodarsko ravnovesje v Evropi. Iz komunikeja, ki je bil objavljen po tej konferenci, je razvidno, da so vsi udeleženci konference soglasno odobrili dosedanje ukrepe vlade in smatrajo, da so koraki, ki jih pripravlja Francija v Ženevi, najprimernejši za odpravo hude gospodarske krize in za novo gospodarsko organizacijo Evrope v duhu in cilju panevropskega pokreta.
Pariz, 18. aprila. Ministrski predsednik Laval je imel včeraj dolgo konferenco z gospodarskimi ministri, zastopniki obeh zbornic ter številnimi parlamentarci. Na konferenci so razpravljali o avstrijsko-nemški carinski uniji in o ukrepih, kn jih je vlada že storila in ki jih še namerava storiti, da prepreči škodljive posledice te avstrij-sko-nemške   akcije za mir in politično
Tudi v Nemčiji se je ohladilo navdušenje za carinsko unijo z Avstrijo
Nemški gospodarski krogi izražajo resne pomisleke hi zahtevajo zaščitne ukrepe proti avstrijski konkurenci
Berlin, 18. aprila, d. Navdušenje, ki je za vladalo po objavi načrta carinske unije z Avstrijo, se je ob natančnejšem proučevanju tega projekta zelo ohladilo. Posamezne gospodarske panoge mrzlično proučujejo dunajski pakt s stališča svojih interesov in vedno bolj se vidi, da tudi nemški gospodarski krogi ne sprejemajo brezpogojno pogodbe, ki sta jo sestavila dr. Cur-tius m Schober. Dosedaj se je povdarjalo, da gre za resnično carinsko unijo, ki bo ukinila sistem največje ugodnosti ter določila vmesne carine in še to Ie za par let samo za Avstrijo, ne pa tudi za Nemčijo, ter da bodo vmesne carine znašale sami 10 odstotkov dosedanjih carinskih postavk in končno, da se bodo te carine od leta do leta zniževale tako, da bodo čez par let popolnoma izginile. Sedaj pa ie na splošno presenečenje prišlo na dan, da je bila nemška vlada zaradi ugovora nemških gospodarskih krogov prisiljena zahtevati tudi za nemški uvoz iz Avstrije posebne vmesne carine. Naglašalo se Je, da bo imela Avstrija mnogo več koristi   od te pogodbe.
kakor pa Nemčija, ker bo nemški trg popolnoma odprt avstrijskemu izvozu. Sedaj pa zahtevajo nemški gospodarski krjg* uvedbo vmesnih carin za ves uvoz agrarnih pridelkov iz Avstrije, nadalje za uvoz čevljev, ker se v Berlinu boje. da se bo češkoslovaška industrija čevljev preselila v Avstrijo m od tam konkurirala Nemcem, isto velja tudi za tekstilno industrijo, ker smatrajo v Berlinu, da je pretežna večina avstrijske tekstilne industrije v čeških rokah in da se bo uvoz iz Avstrije tako dvignil, da bo nemška tekstilna industrija v največji nevarnosti. Ti ugovori nemških gospodarskih krogov so ie bili sporočeni na Dunaj, kjer so vplivali kot mrzli curek.
Koroški deželni svet za carinsko unijo
Celovec, 18. aprila. Listi poročajo« da je koroški deželni kulturni svet včeraj razpravljal o avstrijsko-nemški carinski uniji Koroška pozdravlja to akcijo in poziva vlado, naj energično vztraja na tej poti. Kot posebno značilnost beležijo
minister ga poljedelstvo: GARO* FLID
minister za promet: general JONE* SCU
minister vojske in mornarice: gene*
tal CONTESCU minister za trgovino: TABAKOV1Č minister za delo: CANTACUCENE minister financ: CEUCEANI.
V javnosti je bila rešitev vladne krize sprejeta z velikim zadovolj* stvora. Ljudje so siti neprestanih stran karskih preklarij.in si žele mirnega de* la za gospodarsko konsolidacijo drža* ve, ki se mora prav tako kakor druge agrarne države boriti z velikimi gospo« darskimi težkočami.
Nova vlada se je danes dopoldne sestala k svoji prvi seji, na kateri bo definitivno sestavila svoj delovni pro* gram in odobrila proglas, ki ga name* rava izdati Titulescu na narod, poziva* joč ga k čim tesnejšemu sodelovanju z vlado.
ski listi dodatni predlog slovenskega deželnega poslanca Podgornika, ki je protestiral proti temu, da se tuje države vmešavajo v to, čisto interno zadevo Avstrije.
V ponedeljek se prične delo v rudnikih TPD
Ljubljana, 18. aprila. AA. Na merodajnem mestu so danes dopoldne prejeli vest, da je Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani prejela naročila za državne železnice. Za mesec april je predvidena dobava 27.500 ton. Zato bo od ponedeljka 20. aprila uveden polni obrat v vseh družbenih premogovnikih.
Ponovna licitacija  za zgradbo železničarske stanovanjske hiše na Rakeku
Ljubljana, 18. aprila. AA. Dne 15. maja 1931 bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani druga ofertalna licitacija za zgradbo stanovanjske hiše na Rakeku. Na* črte, proračune in druge podatke se dobi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 115.
Rudniška nesreča na Madžarskem
Budimpešta, 18. aprila, v rudniku Pili s-Szen t Ivan se je pripetila včeraj popoldne huda nesreča. Iz še nepojasnjene-vzroka se je sesul rov, v katerem je bilo zaposlenih 7 delavcev. Doslej so izkopali 4 mrtve, dočim ostalih treh še niso našli.
Obravnava proti celjskim pekom
Dne 17. t. m. se ie vršila pred tuk. okrajnim sodiščem razprava proti p^kcm radi prestopka po S§ 8 in 9 zakona o pobijanju draginje in po 5u 382 kaz. zak. ker so peki kršili bansko naredbo o maksimiranju krušnih cen. Sodnik Je razpravo preložil, da ugotovi zakonitost banske naredbe in višino režijskih stroškov pri peki kruha
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.825, Berlin 13.5«, Bruselj 7.908, Budimpešta 9.9206. Curih 1095.6, Dunaj 799.78, London 276.31, Pariz 222.41, Praga 168.40. Trst 297.64.
inozemske borze
Cmrifc: Beograd 9.1280, Pariz 20.306. London 25.28, New York 519.30, Bruselj 72.20, Milan 27.196, Madrid 52.75, Amster-dan 208.50, Berlin 12&64, Dunaj 73.^, Sofija 8.76, Praga 15.87, Varšava 5&15, Budimpešta 90.66, Bukarešta 8.06,
Temeljni kamen
nebotičnika položen
Svečano polaganje temeljnega kamna visoke
zgradbe PZ
Ljubljana, 18. aprila.
Na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice je bil danes točno opoldne položen temeljni kamen nebotičnika Pokojninskega zavoda. Globoko na dnu stavbišča je stal velik betonasti blok z odprtino na sredi, nad njim pa oder z malim oltarjem, ob strani pa bel model mogočne palače Pokojninskega zavoda, ki smo jo včeraj objavili na naši sliki. Visoko nad vsem pozo-riščem je vihrala dolga državna zastava.
2e pred 12. uro so pričeli prihajati častni gostje, ki so jih sprejemali predsednik Pokojninskega, zavoda g. Vrtovec, di-
Minister za socialno politiko Nikola Preka
Načrte je izdelal zavodov arhitekt inž. Vla» diimtT Šubic. In g. minister za socijalno po* litiko je ta projekt in proračun blagohot* no odobriL Srednji trakt je že pod streho, prva visoka zgradba, zazidana na 16 m vi* šokih stebrih v živo konglomeratno skalo, bo že letos pod streho, in zadnji trakt bo tudi spomladi že pripravljen za vselitev.
Naj bo nova stavba viden spomenik in j branik življenskih predpogojev zasebnim nameščencem, naj bo temeljno kamen za boljši gospodarski razvoj naše ožje in širše domovine, naj bo dokaz enodušnosti vseh naših krogov za velike in skupne gospodarske cilje, naj bo glasnik modemih socijalnih stremljenj in zakonodaje naše države, naj bo simbol velike in neomajne ljubezni našega naroda do svobodne, moćne in konsolidirane Jugoslavije, do našega ljubljenega kralja Aleksandra L in visoke naše dinastije, ter nov impuls za podvig naše domače umetnosti in kulture.
Vas pa, sivolasi naš narodni vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič, prosim, da iz-vršite blagoslovitev.
Nadškof dr. Jeglič je imel daljši govor, povdarjajoč ljubezen do bližnjega, nato je pa ob asistenci domačega župnika dr. Ranta blagoslovil temeljni kamen in vzidal vanj pušico s spominsko listino. Prvi je udaril na temeljni kamen s kladivom predsednik Pokojninskega zavoda, nato je pa povabil, naj udari na kamen tudi g. ban, ki je storil to s kratkim nagovorom, za njim pa dr. Dolšak, nato komandant dravske divizije general Bogoljub Ilič, za njim s kratkim govorom župan dr. Dinko Puc, nadalje s kratkim geslom za ministra pravde predsednik dr. Rogina, nato podpredsednik ZTOI Ogrin, nadalje za Zvezo industrijcev Dracotin Hribar, nato podpredsednik Lovšin in komisar OUZD dr. Krek, ki je ob udarcu na kamon vsak tz-pregovoril tudi na kratko geslo v srečo in prospeh zavoda in nove stavbe.
rektor dr. Sagadin in podravnatelj dr. Vrančič. Ker ima finančni odsek v Beogradu sejo, niso mogli priti ministri osebno, pač so pa imenovali svoje zastopnike in sicer minister pravde predsednika viš. dež. sodišča g. dr. Rogi no, minister za socijalno politiko in narodno zdravje pa načelnika oddelka za socijalno politiko pri banski upravi g. dr. Dolšaka. Prav hitro so se zbrali ob temeljnem kamnu tudi ban dr. Drago Marušič, podban dr. Pirkmajer, zastopniki Središnjega urada iz Zagreba direktor dr. Radovan MatjašiČ in iz Zagreba komisar »Merkurja« Blaško štitič in direktor dr. Mihelčič. in veliko število zastopnikov tujih in domačih zavodov, ob-lastev ter uradov. Točno ob 12. se je pripeljal nadškof dr. Jeglič, nato je pa otvo-ril svečanost predsednik Pokojninskega zavoda g. Vrtovec z naslednjim govorom:
Velespoštovana gospoda I Čast mi je, da kot predsednik Pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani, ki vrši funkcije za Slovenijo in za Dalmacijo, otvarjam današnjo slavnost blagoslovitve in polaganja temeljnega kamna za najvišjo zgradbo v Jugoslaviji in za bodoči dom Pokojninskemu zavodu za privatne nameščence. Današnji dan pomeni nov mejnik v razvoju našega zavoda, novo dobo glede konsolidacije zavarovanja privatnih nameščencev. Naš zavod mora v smislu določb zakona in statuta nalagati plodonosno svojo imovino tudi v nepremičnine in sicer po ključu in proporcu vplačanih premij v posameznih banovinah. Za bazo te naložbe v nepremičnine je določenih v sporazumu z g. ministrom za socijalno politiko pribli žno 20 odst. imovine zavoda. Ljubljana sama s svojo okolico ima 35 odst vseh zavarovancev zavoda. Ljubljana je sedež našega zavoda, Ljubljana, glavno mesto dravske banovine, eno najvažnejših mest na meji države in pa središče Slovenije, njene kulture in njenega gospodarstva, in zato je pravično in pošteno »Da naše zrno bo imlo leho, — in nam bo letina pod varno streho« kot nam je zakli-cal naš veliki glasnik Zupančič, da se ravno v Ljubljani dvigne veliki naš dom, ki naj ne bo samo glasnik boljše bodočnosti privatnih nameščencev, ampak tudi klicar svobode in našega gospodarskega napredka.
Ideja, da dobimo ob Dunajski cesti in Gajevi ulici ter Beethovnovi ulici zaokrožen kompleks z visoko zgradbo, ki bo ustvarila trgovski center LJubljane, je izšla od našega arhitekta  prvaka Jožefa Plečnika.
Upor na Azorih
Lizbona, 18. aprila. AA. Portugalske čete, ki jih je vlada poslala proti upornikom so prispele na Azorske otoke. Uradni komunike pravi, da so se čete izkrcale v Sao Miguelu in v Terceiri in da so začele prpdirati proti upornikom. Letala so metala nad otoki proglasne vlade, ki poziva prebivalstvo, naj revolucijonarcem pokaže hrbet. Po poročilu portugalske vlade so njene čete bojevite in stoje povsem zvesto na njeni strani.
Čsl. konzul v Skoplju
Ljubljana, 18. aprila. AA. Za konzula češkoslovaške republike v Skoplju je bil imenovan g. Stanislav Velhartickv.
Sodček vtiho-
ta pij enega vina
Podjetni fantje iz vasi Konja nad Pono-vičami so jo mahnili z vozom in praznim sodčkom v vinograd svojega znanca v Šmarski okolici. Tam so natočili v sodček 30 litrov cvička in sklenili, da trošarine ne bodo plačali, ker bo tako vino cenejše. Dobre volje so se vračali in se med potjo večkrat ustavili, ker so bili žejni. Srečno so jo primahali čez litijski most, pri Franko-tovi gostilni so se pa zopet ustavili, sedli za mizo in začeli gasiti žejo, voz s sodčkom so pa pustili pred hišo. Nesreča je pa hotela, da je prišel mimo starešina litijske finančne kontrole g. Skodnik, ki je takoj zavohal, da nekaj ni v redu.
Vprašal je, čigav je sodček, pa mu nI mogel nihče odgovoriti. Zato je odredil, naj sodček spravijo v pisarno finančne kontrole. 2e je bil sodček na tleh, ko so prihrumeli iz gostilne fantje. Videč, da jim je vino zaplenjeno, so začeli kričati, da ga ne dajo. Fantje so pahnili finančnega organa proč, dva sta dvignila sodček na voz, druga dva sta se pa lotila g. Skodnika, ki je moral potegniti bajonet, da sta se napadalca ustrašila ln umaknila. Voz s sodčkom vtihotapljenega vina je pa ta čas zdirjal proti Ponovičam. Finančni organi so jo takoj ubrali za begunci in jih zasačili v Konju. Tudi doma so se fantje branili, da vina ne dajo. Svojo trmo bodo bridko obžalovali, kajti zagovarjati se bodo morali zaradi tihotapstva in raz žal jenja uradnih organov,
(
Str st*
>S L O V E N S K I NARODc dne 18  aprila 1931
Me v   8 7
Vprašanje znižanja cen
Odgovor gostilničarja na zaittevo glede pocenitve vina Površno tretiranje vprašanja draginje
Ljubljana, 18. aprila. Spoštovani gospod urednik!
V četrtkovi številki na prvi strani pod poglavjem o znižanju cen mesu je v zadnjem odstavku tudi apel na gostilničarje k znižanju cen vinu. Tu trdi člankar, da dobiva gostilničar vino 3.50 Din, prodaja pa ga. po 16 Din. (Zasluži tedaj pri 1 1 vina 12.50 Din ali 78%). Kako brezglava ie taka trditev, leži na dlani in more izvirati ali iz člankar je ve nepoučenosti ali pa iz skrajne malomarnosti pri črpanju informacij. — če se vrže v javnost trditev, ki utegne komurkoli škoditi, mora biti taka trditev v vsem svojem obsegu absolutno utemeljena, resnična in jasna ter če potrebno tudi podrobno očrtana, kajti sicer lahko postane infamna.
V danem primeru je zavedel člankar nepoučeno javnost v čisto napačno nabiranje o razmerju dejanske in prodajne ce-Be vina. Po 3.50 Din se sicer dobiva vina, toda le v Banatu in Dalmaciji ki to pri producentu. Kake kakovosti pa je to vino, bo morda tudi člankarju znano. Toda k tem 3.50 Din je treba pridejatl gostilničarju se zeio mnogo. Tako stane prevoz za liter 50 p do 1 Din, državna trošarina 50 p, banovinska trošarina 1 Din, občinska trošarina od 1.50—2.50 Din; dalje je treba jemati v postev utočenje, usušenje, najemnino za lokale, razsvetljavo in kurjavo lokalov in v nemajhni meri tudi visoke davščine. Poleg tega je vzel člankar za svojo bazo ceno vina najslabše kvalitete, ki ga noben gostilničar ne toči po 16 Din, temveč po 12 Din. In če bi gostilničar gospodu člankarju ponudil tako vino, bi ga ta ogorčeno zavrnil, češ, da je »fu-zel«.
Po večini  točijo  naši gostilničarji po
16 Din le štajerska vina, ki pa stanejo od 7 Din do 10 Din. V mislih imam le ogromno večino poiftmlh gostilničarjev, če k tej ceni pribijamo le gori omenjene izdatke — preko katerih noben gostilničar ne more iti — potem ni težko izračunati, kako minimalen je zaslužek gostilničarja in kako neutemeljena je člankarjeva primera.
Ne izključujem pa, da morda veljajo trditve člankarja za dalmatinske kleti. Oe je črpal tam informacije, je morda pogodil pravo.
Da se izvaja zakon o vinu čim rigoroz-neje, pa želijo i vsi gostilničarji, kajti event. neljube posledice bi utegnile zadeti le vinske trgovce, nikdar pa gostilničarje.
J. M. gostilničar.
Kdor je pazljivo prebral naše poročilo, je moral takoj razumeti, da gre pri zahtevi glede znižanja cen hrani in vinu po gostilnah za Trm en je tržnega nadzorstva odnosno poedinih članov odseka, ki se s temi stvarmi peča, nikakor pa ne za naše stališče. Vprašanje znižanja cen je treba načeti po našem mnenju tam, kjer mora šteti konzument s to take in tisočake, ne pa po gostilnah, mesarijah in pekarnah, kjer gre za dinarje, če kje, smrdi riba pri glavi tu. Draginja se tretira pri nas zelo površno in posledica je vedno večje obubožan je srednjih in siromašnih konzument ov na eni strani ter vedno težji položaj malih producentov in obrtnikov na drugi. Odsekajte zmaju glavo, rep mu bo že sam odpadel. To je nase mnenje o znižanju cen in prepričani smo, da nas bodo naši gostilničarji, med katerimi ne poznamo milijonarjev, prav razumeli. - Uredništvo.
Borba proti raku v Ameriki
Pred ustanovnim občnim zborom društva za proučeva-
je in zatiranje raka
MGnchener Illustrierte Presse je v 16. številki objavila sliko z oklicem v 22 različnih jezikih. Oklic je izdal zdravstveni urad v Newyorku za borbo z rakom. Med 22 plakati je slučajno prvi v slovenščini sledečega besedila: Tu so znamenja nevarnosti, ki lahko po men j a raka. Kaka bula, zlasti na prsih. Kako izredno krvavljenje ah* gnojenje. Kaka oteklina, ki se noče zaceliti, zlasti na jeziku, v ustih ali na ustnicah. Trajno zaprtje z izgubljenjem telesne teže. Pojdite takoj v bolnišnico h kakemu uglednemu zdravniku in vztrajajte na tem, da vas mora natančno preiskati! Ne čakajte, da bi videli, ali bolezen sama izgine! Ne uporabljajte ni kake patentne medicine! Nikar se ne dajte zdraviti od po ltttfh se ponujajočih specialistov proti raku in raznih mazačev! Ne poslušajte nikogar razen kompetentnega zdravnika! Ne sramujte se govoriti o raku! Prava pot Je edina rešilna pot. — Taki plakati so izšli tudi v srbski cirilici, hrvaščini, bolgarščini, poljščini, ruščini, grščini, nemščini, italijanščini, albanščini, češe ini, francoščini, angleščini itd. Izšlo je tudi več plakatov proti nahodu, želodčnim boleznim, za 8urno spanje rtd.  >PoJdi pravo-
časno k zdravniku! Daj se redno preiskati, ne sramuj se govoriti z zdravnikom odkrito o svojih težkočah, ne verjemi sosedom, ki ti priporočajo kdovekakšna sredstva. sTako lahko čitamo po ameriških listih, letakih in plakatih. Te pridige pri domačinih mnogo zaleže jo. Težje gre s priseljenci, ki so manj izobraženi in z doma zanikarni. Zato so Američani zdaj izdali lepake v 22 jezikih; 15 jezikov je tiskanih z latinščino, 3 s cirilico, po eden z etijop-skimi, hebrejskimi, nemško-gotiškimi in grškimi črkami. Tako lahko vsakdo lahko čita in razume lepak. Po newyorških bolnišnicah imajo že zdravnike, ki so doma iz tujine in govore torej jezike bolnikov priseljencev, tudi imajo bolniške strežnice iz Evrope ter se sploh trudijo, da imajo doseljenci pomoč od domačinov.
Jutri, v nedeljo se vrši ob pol 11. dopoldne v posvetovalnici na magistratu ustanovni občni zbor jugoslovenskega društva za raziskovanje in zatiranje raka, oddelek Ljubljana. Na obč. zbor sme priti vsak in je le želeti, da bi našlo to silno koristno društvo za splošni blagor čim več zanimanja, članov in podpornikov.
Potovalna pisarna
Važne informacije za one, ki hočejo potovati po svetu
Jugoslavija: Razstava vina v Mariboru se vrši od 10. do 12. maja. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek, ako ima posetnik na legitimaciji potrjeno, da se je razstave udeleži:.
Spomladanski velesejem v Ljubljani, od 30. maja do 8. junija. Cel vozni listek s potrdilom velesejma, da si se ga udeležil, velja za brezplačen povratek.
Zagrebški velesejem se vrši od 25. aprila do 4. maja. Posetniki uživajo 50% popusta. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek.
Mednarodni velesejem v Budimpešti se vrši od 9. do 18. maja. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek.
VI. mednarodni velesejem v Poznanju, 26. aprila do 4. maja. Popust po naših železnicah 50% pri povratku. Po avstrijskih 25% za tja in nazaj.
češkoslovaška:
Poljedelska razstava v Pragi, 30. maja do 7. Junija. Posetniki uživajo 33% popusta.
Radiološki kongres v Jahimovu (Jachy-mov), 9. do 11. maja. Udeležnikom je dovoljen 33% popusta.
Francija:
Mednarodna   kolonijama    razstava v Parizu. Dovoljen 50% popust velja od 9. maja do 26. maja t. L Italija:
Jubilejno leto sv. Antona v Padovi. — Od 1. aprila 1931 do 31. JuMja 1932 je dovoljen ob priliki 7001etnega Jubileja sv. Antona v Padovi 30% popust za posameznika, 50% za skupine pri udeležbi najmanj 51 oseb.
Velesejem v MIlanu, 7. do 27. aprila. 50% popust za tja m nazaj.
Mednarodna kolonijama razstava v Pa-
rizu. Dovoljen 30' i popust za tja in nazaj velja od 2. maja do 21. maja.
Nemčija:
Mednarodna kolonijalna razstava v Parizu, od 9. do 25. maja uživajo udeležniki 25 % popusta, za tja in nazaj.
Higijenska razstava v Dresdenu se vrši od maja do septembra t. 1.
Slavnostne igre (Festspiele) 1931 v Bayreuth-u, se vrše od 21. julija do 19. avgusta t. L Na sporedu je Tannhauser, Parsival, Tristan in Ring. Dirigenti so To-scanini, Elmendorff, Furtwangler.
Avtobusni promet: Atvobusni promet na progi Sarajevo -Mostar - Dubrovnik se je pričel s 15. aprilom:
Sarajevo: odhod ob 8. uri, prihod ob 17.30; Mostar: prihod ob 12. uri, odhod ob 13; Mostar: odhod ob 13. uri, prihod ob 12; Dubrovnik: prihod ob 18. uri, odhod ob 7. — Cene: Sarajevo - Mostar Din 150, Mostar - Dubrovnik Din 150, Sarajevo -Dubrovnik Din 300.
Avtobusna zveza med Bledom ln postajo Lesce-Bled je tudi izven sezone redna z vsemi vlaki z izhodnimi postajališči hotel >Jekler< - hotel »Union«.
Avtobusno podjetje Alp-Avto družba z o. z. na Bledu prireja družabne izlete s Izletniškimi avtobusi v tu- ln inozemstvo. Društva in družabne družbe uživajo znaten popust na tarifnih cenah. Poseben popust imajo šolski izletniki.
Kako se potuje najudobneje ki najceneje? Kdor se hoče izogniti zamudnemu sestavljanju potnih načrtov, utrujajočemu listanju po voznih redih in vodičih, primerjanju tarif, iskanju železniških zvez, kdor želi potovati udobno itd., naj se obrne na potovalno pisarno.
0] zdaj gremo.. •
Kako gredo
nafl fantje k vojakom — Z rekruti vriskajo tudi drugi
Ljubljana, 18. aprila, Ljubljana je postala zadnje dni nena* vadno glasna, hrupna; da so Ljubljančani tako živahni, bi jim človek uik kor ne pripisoval, če bi jih količkaj poznal Vriska« nje na vseh koncih in krajih, postavljanje ter klicanje na korajžo, harmonika, petje in ž i vio »klici — kskpr da praznujemo ne vem kakšen jubilej ali žegnsnje — radost je zavladala vsepovsod. Toda Ljubljenca« ni vseeno niso nikdar tako temperamentni, ko praznujejo svoje velike dni, čislajo bolj praznični mir in tišino in tudi tedaj, ko gre za živio?klice ali »dol z njim!« se nikdar popolnoma ne ogreje jo ter vzklikajo bolj zaradi vljudnosti kot notranje potrebe. K»> se v Ljubljani pije, za to ne ve nihče drugi kot gostilničarji in pivci, pri nas pijemo in
sploh uživamo najraje tiho in naskrivaj.— če je dovoljena primera — tako kot gloda pes kiJ6t kje v temnem kotu, da bi ne do« bil prisklednika.
Pa tudi niso Ljubljančani ti junaki in pirovalci, ki so tako razgibali Ljubljano. Taksne vroče, kipeče krvi nima meglena Ljubljana, pri nas je zaspalo i junaštvo i temperament, pa četudi spijemo več »dal« matinca« kot ga rodi vsa kršna Dalmacija, se še vseeno ne razgrejemo, ne razvname* mo tako.
Torej, dnevi narodne pesmi so tu. Pev* ci, junaki, pivci in se kaj, so pa naši fantje, kmečke korenine. Obložili so se s kovčegi in kapljicami ter jo primahati od vseh ve* trov v Ljubljano. Tu so še se zopet zalo« žrli, da bi jim pogum ne upadel. Najprej so se seznanile z nasV gostoljubnostjo ter se prepričali, da pri' nas »bog ven roko moli« skoraj na vsakem koraku. Se pravi, da je Ljubljana prestolnica slovenskega rodu tudi v tem pogledu.
Skratka, vsa Ljubljana kar bobni in se trese od samega navdušenja in junaštva, vsak se je moral že prepričati, da smo pra« vi rod korenjakov ki junakov, da znajo naši fantje vince i piti i nositi se bolj kot je treba in prav in da znajo tudi peti vse junaške pisane m nepisane pesmi, da njih krik in vik ni nič slabši od bpjnega indi* janskega.
Gredo — zakaj bi ne vriskali in ne peli, to je ena naših najlepših tradicij, ni dober Slovenec, kdor ne ve, kako velikega pome« na sta pri nas »aufbiks« in rekrutiranje. Oj, zdaj gremo! To je, bogme, pristna boj* na pesem, kar diši po solznih šopkih, ko* rajži, harmoniki, blatnih klobukih . . .
Včeraj je kar vrelo v Ljubljani vsepovs spd. Na vseh cestah si jih lahko srečal, po* vsod so se zibali, kot da se pretepajo z zrakom, borili so se 6 težko prtljago, orna« hovali so, lovili klobuke, padati, se pridu« šali, kleli, vriskali, peli . . . Gostilne so bile polne kot že dolgo ne, bučalp je v njih kot v panjih, »dalmatince« se je cedil doslovno v potokih, pa tudi solz se je precej pot o* čilo . . .
Nekateri so se ustavljati kar na cestah, položili so težke kovčege na da, jih odprli ter se lotili brašna, potic, kranjskih klo* bas in menda tudi suhega fižola. Zopet drugi so se prevažali po mestu z zaprav* ljički od gostilne do gostilne, nikjer niso našli pokoja, neizmerno jih je žejalo in ne* popisna čustva so jih razganjala. Seveda ni manjkalo ganljivih prizorov — jokale sp mamice in dekleta, fantje pa — juhe! Njih občutki so bili preveč mešani, da bi jih premagale solze. Le eno so vedek — v vo* jaenico nel Dajmo ga, kolikor še se da!
Včeraj bi se namreč morali že zbrati v vojašnici, na vojnem okrugu, mudilo se pa ni nobenemu. Nekateri so se sicer ujeli, hoteli so odložiti v vojašnici prtljago ter ga potem od skrbi »lomiti«, potem so se pa kesati, zakaj so Šli notri. Gledali so pa ne to, če se je le dak> »dezertirali« . . .
Mnoge ljubice se niso mogle odtrgati od mitih in dragih, vendar pa i zvečine de* kleta niso spremljale fantov v Ljubljano. Zato je tu m tam več fantov objemalo eno dekle — seveda pomotoma, zato se pa de* kleta tudi niso branila in menda so posku* šale, kako bo takrat, ko ljubih več ne bo ter se bo treba navaditi — še na druge t . .
Sicer je pa bil v Ljubljani včeraj sila skissn dan,   namreč kar se vremena tiče.
To je prav malo oviralo rekrutc Eden je igral po cestah na harmoniko, ki ;o je po* kril s plahto, ker je pršilo ter bi mu sicer namakalo godalo . . . Drugi, ki so >m ču* stva bolj prevzela, se pa niso p/irali na dež ter so neovirano raztezali mehove.
Vnema fantov se je počasi začela lote« vati tudi hladnokrvnih Ljubljančanov, naj* bolj seveda deklet, kar se pa itak razume samo po sebi. Zanimivejše je, da so se ne« kateri Liubljančani pridružili posameznim skupinam fantov — fantje, kajpada — ter romali z njimi po mestu, vriskali še huje kot rekruti sami, se razume, saj nis*j bili tako hripavi. Tako je tudi neki Jože vri« skal s fanti na Gosposvetski cesti tako, da so se tresle šipe, četudi ni bil rekrut . . . Pa zakaj bi ne bil vesel, če so celo rekruti?
Juhu!
Peki in cene kvasa
V svojem odgovoru z dne 12. aprila 1931 izbegava g. A r k o točen odgovor na stavljena vprašanja ter ne zanika resničnosti naših trditev. Ker smo ugotovili, da v 33. Številki časopisa »Schweizerische Backer-und Konditorzeitung« od njega zatrievana kalkulacija ni natisnjena, skuša ? rw "ni avtorji  dokazati  resničnost svojih trditev*
Nam in javnosti pa bi g. Arko storil veliko večjo ushigo, če bi priobčil kalkulacijo cen kvasu in razl-o-ge. zakaj kvasne tovarne prodajajo kvas po Din 31 z ogromnim superdobičkom. Zagotavljamo g. Arka, da bomo kvasne tovarne prisilili na jasen odgovor in ga opozarjamo na stališče javnosti, ki ga zavzema proti raznim kartelom v naši državi. V kratkem času bo mo predložili ogromen materijal vkljub grožnji kvasnega kartela, da bo pekom že pokazal z ustanovitvijo velepekarn.
Pekovske zadruge.
Pride!    Pride! Pride!
Sin belih planin
Tajnost iz Zermatta! Vrag  z Matterhorna!
Govoreči velefilm iz domovine večnih ledenikov švicarskih Alp
V glavni vlogi
Louis Trenker
PRIDE! PRIDE!
Elitni kino Matica
Zagoneten dogodek v planinah
Sloviti alpinist m športnik Loius Trenker nam piše: V znanem Sterzingu na Brennerju je vodil moj prijatelj Hubert ? muški tečaj- Ko sem ga obiskal, sem spoznal tudi nekaj gospodov iz njegove družbe, in napravil nekaj izletov z njimi. Med temi mojimi novimi znanci je bil tudi eleganten gospod iz Nemčije po imenu Perto. Ka val irska figura, sijajen plesalec, drugače pa tih in zaprt. Ugajal mi je in večkrat sva šla skup v planine.
Nenadoma prihiti prijatelj Hubert k meni, češ, naj grem pomagat pri rešilni ekspediciji, ker pogrešajo mojega znanca Perta. Ker sem smatral za nesmiselnost Izpostavljanje življenja v takem vremenu na ledenikih, zlasti pa še za tako lahkomiselnega Človeka, ki dela ob viharnem vremenu izlete sam brez vodnika, neizkušen in slabo opremljen v skoraj nedostopne kraje, som udeležbo na kratko odklonil, a Hubert me je vendar pregovoril, da sem končno šel z ekspedicijo. Preiskali smo ves teren in že smo se hoteli vrniti, ko smo našli ob veliki razpoki v ledeniku zlomljene smuči, blizu tam klobuk in tudi Pertov oprtnik. Prepričani smo bili, da je Perto padel v razpoko in se ubil, kar smo  tudi  sporočili   njegovi ženi.
Navzlic temu, da smo bili vsi preverjeni o Pertovi smrti, mi stvar vendar m dala miru. Najti sem hotel truplo. Tn šel sem še enkrat v planine ter iskal, kje bi našel še kake druge dokaze znančeve smrti. 2e sem se vračal v dolino, ko sem truden stopil v zapuščeno pastirsko kočo. In na svoje največje začudenje sera našel tam za mrtvega razglašenega znanca Perta. Mož se je silno prestrašil in ni hotel nikakor z menoj, da sem ga moral s silo odvesti v dolino. Zagonetka je bila za me ne še večja, zakaj se je pravzaprav skril v parstireko kočo in šele pozneje sem izvedel, da je bil mož navaden slepar, ki je tako hotel priti do velike zavarovalnine. Kako se je stvar dogodila, vam pove film, ki je nastal potem, ko sem ta resnični dogodek povedal nekemu režiserju. Film so imenovali »Sin belih planin* in so ga vrteli na Matterhornu, na njegovem vznožju v Zermattu ter v njega krasni okolici. Upam, da boste z mojim najnovejšim delom za dovoljni.
KOLKUAK
Dane*: Sobota. 18. apnhi 1931, katoličani: Apolonij. pravoslavni: 5. aprila, Gradi6lava.
Jutri: nedelja. 19. apnla 1931, katoličani: Keresc.. pravoslavni: 6. aprila, Tiho-rad.
DANAšNJK PRIREDITVE Drama:   Dom   osamelih zona-Opera:   Boris Godunov. Kino Matica: Gospodična tajnica. Šentjakobski    gledališki    oder: Kxtem-Kino Ideal: Tarzan, porale.
Predavanje  v  društvu    Soča. Predava
prof. dr. Sarabon ob pol 21.
PreporiMlov« akademija v Narodnem domu. Ob JO.
PRIREDITVE V NKDEIjJO
Drama:  Pri  belem konjičku.
Opera:  La Mascotte.
Kino Matica:  Sin  belih planin.
Kino  Ideal: Tarzan.
Nogometna tekma Hakoah—Ilirija ob 16. na igrišču Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE
Danes in jutri: Trnkoczv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta.
Poziv davkoplačevalcem
Dokler se ne izvrši nova odmera zemlja* rine, zgradardne, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta, t j. iz 1. 1930. Od tega 90 izvzeti samo oni davčni zave* zanci, ki so prijavili prestanek davane dolž* nosti (člen 147. zakona o neposrednih dav* kih).
V smislu člena 146, pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih tn njega pra* vShiika, dospel je 1. t. m. že v plačilo dru« gu obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnico. — Vsi ti že v plačilo dospeki četrtletni davki se mora* jo plačati najkasneje do 18. maja. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo zamud* ne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno.
Zemljarina dospe v plačalo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, naj* kasneje dne 16. avgusta 1931 in dne 1. no* vemibra 1931, sdcer se bodo istotako žara« čun a le 6 odstotne zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale.
Davek novih rednih zavezancev in da* vek na nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačalo oni dan, ko se bo davčnim zave* zancem pravilno izročil plačfhn nalog, ali odlok, plačati se pa mora 20. dan po vro* črtvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ka je po zakonskih rokih že dospel v plačilo.
Davek za poslovni promet onih zave* zancev, kri ga plačujejo po knjigi opra vije nega prometa dospe iin se mora plačati za L četrtletje 1931 najkasneje do 30. aprila 1931.
Davek na rente, ki se pobira v smislu člena 71. zakona o neposrednih davkih po* aredoo po dolžniku, se mora plačati v 43 dneh po potek« vsakega polletja, tedaj za L polletje do vštetega 14. avgusta 1931.
Ushižbenslti davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobrali s*užboda ja-kn. in sicer:
1. državne in sanw>up*avne institucije.
2. družbe, ki polagajr* javne račune in ki »o zaradi tega načelno zavezane družbe« rvemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in
3. ostali delodajalci, če zaposlujejo me* sečno povprečno nad 20 zaposleneev, mo* rajo odpreranti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca.
Ostali delodajalci pa plačujejo ta da* vek potom davčnih znamk za vse zashjž* ke, in sioer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokraitnam izplačilnem roku v len j i* žici za uslužbenski davek na zato določenem mestu m obenem znamke uničijo.
Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiri davčni upravi brez izjeme v gotovini, in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca
Iz Celja
c— Dežurno lekarniško službo v Leiju
ima od danes do vključno petka ZA. aprila lekarna »Pri križ-u« na Kralja Patra cesti.
Pevski večer ge. Pavle Lovšetove drevi ob 20. v Ljudskem domu. 5756
c— V celjsko domovinsko zvezo so bi'i
na zadnji občinski seji sprejeti prokurist g. Maksim Hubert, privatni uradnik g. dr. Alfred Juhart, zasebnica ga. Helena Gart-nerjeva, zasebna uradnica gdč. Pavla Kancucki, zasebnica ga. Katarina Bona-čeva, trgovec Franc Kopušar, mizarski delavec in posestnik Ingnacii Majerič, delavec Franc Leskovšek, mlinar Jurij Kr'.-stanšek. krznar Martin Orehovec, čevljarski mojster Rudolf Leskovšek, zidarski mojster Josip Stojan, železničar v p >!.. Anton Pilko in gostilničar g. Josip Zimer.
—c Zanimanje za razpisana mesta pol -cijskih stražnikov v Celju je vsak dan večje. Mnogo interesentov postaja pred razglasno desko v veži mestnega magistra« ta in prepisuje obširne pogoje za sprejem.
Beli zobje: C h I o r o d o n t
prijetno osvežujoča zobna pasta poprovo meto tuba Din 8.— in Din *13.—
PRAVA POT
+erpentinovo milo
o
Nedelja, 19. aprila,
9: Dr. Jože Kovačic: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje p. doktor R. Tominec; 10.20: Ferdo Jelene: Nauk o serviranju; 11: Radio-orkestef; 15.30: Prenos koncerta kamniškega pevskega okrožja; 20: Operetne arije z orkestrom pojeta gdč. Anita Meze in g. Mirko Jelačin; 21: Koncert Radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Hawaii-jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 20. aprila,
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio-orkester; 1830: Dr. Anton Bajec: Italijanščina; 19: Prof. France Vodnik: Poljščina; 19.30: Zdravstvena ura; 20: Nega avtomobila, g. fiirca; 20.30: Večer Radio-orkestra; 22: Časovna napoved ln poročila, napoved programa za naslednji dan.
Odgovornost v Ameriki
Prvi brezposelni: Zakaj se naša država ne pobriga, da bi imeli kap jesti?
Drugi brezposelni: Ker mora skTbeti za to, da nimamo kaj piti.
ZVE
Schichtova
temeljito.in štedljivo pranje. Schichtova
metoda je enostavna in praktična. Z Žensko hvalo se zvečer namoči, s Schichtovim
ZJ UT RAJ
ter-
hvala
pen ti novim milom pa prihodnje jutro izkuha.
TO  JE   CELO   DELO PRI
*SCHICHTOVI METODI
Moderna šolska
poliklinika v Ljubljani
Stroški za novo poslopje bi znašali okrog a milijona —
Kako bo poslopje urejeno
Ljubljana, 18. aprila. V Ljubljani je okrog 12.000 šoloobveznih otrok in dijakov. Tu so všteta tudi predmestja, Šiška, Moste in Vič. Vso to mladino je treba v zdravstvenem pogledu sistematično nadzirati in pregledovati, za kar je poklican državni Higijenski zavod odnosno njegova ustanova, šolska poliklinika.
Prostori šolske poliklinike so zdaj t zasilnih barakah za državnim učiteljiščem.
plačno brano čez opoldne. To bo prav za prav dosedanja kuhinja kraljice Marije, za katero prispeva kraljica Marija vsak mesec 5000 Din.
V pritličju bodo ambulatorijl za očesne m ušesne bolezni, zobni ambulatorij, ront-gen, antropološki ambulatorij, bolniška soba, soba za prvo pomoč itd. V prvem nadstropju bo ortopedična telovadnica ter dijaško zavetišče, tri sobe pa bodo kot stalno prenočišče za one dijake, ki pridejo
Tja prihajajo dijaki in dijakinje, učenci fin gojenci raznih šol na zdravniški pre-ed in se brezplačno zdravijo, že pred leti se je pa pokazalo, da zasilni prostori šolske poliklinike že davno ne odgovarjajo zahtevam moderne higijene. Prostori so premajhni, sistematičen pregled učencev je skoraj nemogoč. Državni Higijenski zavod pod vodstvom agilnega šefa dr, Pire a si je začel prizadevati, da dobi Ljubljana moderno šolsko' polikliniko, v kateri bo za vse dovolj prostora.
Tehnični oddelek Higijenskega zavoda je izdelal načrte za moderno stavbo pod vodstvom inž. Guzelja, vodstvo Higijenskega zavoda se je pa začelo pogajati z mestno občino glede primernega prostora, obenem je pa zaprosilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za kredit. Akcija je imela uspeh. Ministrstvo je odobrilo kredit 1 milijon Din, dočim z mestno občino glede prostora še ni bil dosežen sporazum. Higijenski zavod si je želel prostor za Lichtemturnom, kjer je najbolj idealen teren za stavbo, obenem pa tudi lep in zračen prostor, kjer tudi ni velikega prometa. Pogajanja z občino še trajajo in upati je, da bo dosežen sporazum.
Ministrstvu za narodno zdravje sta bila poslana dva načrta, novo poslopje šolske poliklinike po enem načrtu vidimo na sliki. Nova šolska poliklinika bo moderno dvonadstropno poslopje. V kletnih prostorih bo kopališče s 15 prhami in 3 kadmi tn pa šolska kuhinja, kjer se bo kuhalo za 100 učencev. Učenci bodo dobivali brez-
v Ljubljano in ne morejo takoj najti stanovanja. Začasno bodo lahko prenočevali v šolski polikliniki. V prvem nadstropju bodo tudi pisarne splošne administracije. Drugo nadstropje je rezervirano za stanovanja strokovnih uslužbencev, zdravnikov in sester.
Pred poslopjem bo obsežen vrt, na katerem bo urejeno moderno športno igrišče in tenišče. Stroški bodo znašali okrog 2 milijona Din, od ministrstva odobreni kredit pa znaša samo milijon Din. DrugI milijon bi se kril iz fonda za zaščito dece v znesku 400.000 Din, 200.000 Din je v proračunu dravske banovine, jasno pa je, da bo morala tudi mestna občina nekaj prispevati. Za vzdrževanje šolske poliklinike bi prispevala država polovico, mestna občina pa polovico, kar je določeno po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev in po pravilniku o delovanju šolskih poliklinik.
Ko pride iz Beograda odobren načrt, začno takoj graditi novo poslopje šolske poliklinike. Računati je. da bodo že prihodnji mesec začeli s kopanjem temeljev in da bo poslopje še pred zimo pod streho. Moderna šolska poliklinika v Ljubljani je res potrebna in bi bilo samo želeti, da jo čim prej dobimo.
V zvezi s tem naj Še omenimo, da se bo vršila med letošnjim velesejmom v Ljubljani tudi higijenska razstava, na kateri bodo med drugim razstavljeni tudi modeli obeh projektiranih poliklinik v Ljubljani, obenem pa bo razstava pokazala higijensko organizacijo vse dravske banovine.
Oficirski dom
v LJubljani
V Vašem cenjenem listu je bil včeraj objavljen kratek članek o >Oficirskem do-mu< v Ljubljani. V članku je naveden tudi v glavnih obrisih gradbeni program za ta dom. Dobra ideja, da se v Ljubljani postavi reprezentativna palača za potrebe naše vojske, me je dovedla na misel, da se gradbeni program za Oficirski dom popolni.
V Ljubljani ni takega poslopja, v katerem bi mogel vsaj nekaj Časa bivati kraljevski dvor. V drugih banovinah, vrba-ska, primorska, vardarska, dunavska, — kjer morajo zidati nove banske palače, so predvideni v programu za izvršitev teh palač posebni apartmani za kraljevski dvor. Zagreb je tudi srečno in velikopotezno rešil vprašanje kraljevskega dvorca.
V Ljubljani je težko misliti na poseben kraljevski dvorec, da bi pa ta bil v zvezi z novo bansko palčo, tudi ni aktuel-no, ker se na nova poslopja za banovinsko upravo za sedaj ne misli. Lepi prostor, ki je amen jen za Oficirski dom, dovoljuje obširen gradbeni program in ako bi se v ta program vključili apartmani za kraljevski dvor, bi se popolnil in zaokro-
žil gradbeni program v impozantno celoto.
Tudi v Ljubljani želimo, da za nekaj časa Nj. Veličanstva bivajo med nami in je naša dolžnost, da najdemo primerno rešitev, da se omogoči to bivanje.
Srečen in zadovoljen bom, ako se bo moja ideja pravilno presojala, ako se pa najde kaj primernejšega in doseže isti cilj — tem bolje.
Arhitekt Costaperaria.
— Službeno Iz Sekcije ZNS. Delegirajo se k tekmam dne 19. t m. na igr. Ilirije: Ob 9. uri Jadran:Slovan — g. Kramaršič (rez. g. Pevalek), ob 14.30 Hermes:Grafika g. Cimperman, ob J6. Hakoah (Grazhllirija — g. Schneller, stranska sodnika gg. Bres-kvar in Korbar; na igr. Primorja: ob 8.45 uri Reka Natakar — g. Dolinar. V Mari-boru Rapid rZelezničar — g. Deržaj. Pod-savezni sodniški izpit so položili gg. Vidlc Ciril, Zupan Sipko in Skalar Jos. Pozivajo se, da dvignejo sodniške legitimacije pri tajniku.
Čitajte ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Smuka na KoScah
Za ljubitelje narave, posebno pa za smučarje, so raz<
mere na Kofcah idealne
Tržič, 16. aprila. Zt dolgo ni zima pokazala toliko samovoljnosti, kakor letošnja. Spočetka so se in od kar sem zašel tudi sam med smuka-rijo, smo se nanjo prav jezili, ker se ni obnesla tako, kakor smo hoteli. No, potem se je pa poboljšala in nas obdarila z vsemi svojimi krasotami do najvišje mere. Še sedaj, ko je pomlad že mesec dni v deželi, se ji prav nič ne ljubi zapustiti nas, v torek je v Tržiču prav lepo snežilo in menda tudi v Ljubljani.
in gledaš v daljavo tja proti očaku Triglavu, ki se koplje v solnčnih žarkih, ali pa se zastrmiš v Storžič in Kamniške planine, ves prevzet od prirodne lepote, ki je ne more opisati človeško pero.
V velikonočnih počitnicah je bilo na Kofcah stalno po 20 do 40 smučarjev, kakšen dan jih Je spalo tudi do 60. Mladina je bila v svojem elementu, starina se ie pa v vsakem pogledu pomladila in tz srca obžalovala, da je svojo zorno mladost za« pravljala   pozimi   za gorko   pečjo in ;e
Planina Kofce s Triglavskim pogorjem v ozadju.   Foto: K veder.
Planinski dom na Kofcah z grebenom Košute desno Kladivo (2095 m)
Zimski šport ni samo izredno prijeten, temveč tudi zelo zdrav. Ce pa naj gibanje na prostem višinskem zraku na telesni organizem ugodno vpliva, potem ga mora spremljati tudi prijetno bivanje v planinskih domovih in kar je glavno, prilike za spanje morajo biti ugodne m mile. Kolikor sem doslej obredel planinskega sveta, nikjer se nisem počutil tako prijetno, kakor v planinskem domu na Kofcah, Ki prekaša po svoji udobnosti, kar se tiče postelj, kurjenih sob, prostornih dnevnih sob, postrežbe in vsega, vse druge planinske postojanke. Planinski dom na Ko-fcan je postavila zadruga »Planinski dom« v Tržiču pod vodstvom svojega agilnega predsednika g. Antona J e 1 e n c a, tovarnarja v Tržiču, in ga opremila z vsem potrebnim inventarjem do malenkosti točno in lepo. Zadružniki. 480 po številu, so zbrali okroglo 300.000 Din zadružnega kapitala, ostalo vsoto tudi okoli 300.000 Din so Si pa izposodili pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico. Dolg se počasi odplačuje od dohodkov, ki jih prinaša dom. V rmenu podružnice SPD v Tržiču ga oskrbuje ga. Fani K v e d r o v a, ki je v širokih turistovskih krogih splošno znana pa svoji izredni uljudnosti in postrežljivosti napram gostom. Njena kuhinja slovi daleč -naokoli, ki kar je glavno, njene cene so za Kofce naravnost nizke. Obisk dema je velik, mnogo gostov ostaja po več tednov na Kofcah, kjer se jim nudi najlepša prilika zmerne turistike in tihega gorskega miru. Planinski dom je bil otvor j en oktobra 1927 in ga je do letošnje velike noči posetilo nič manj kot 6437 planincev in sicer takih, ki so se tudi vpisali v spominsko knjigo. Tistih pa, ki se ne vpišejo "n ti so večinoma \7 bližnje tržiške okolice, je gotovo še najmanj toliko.
Letošnja zima ie bila za smuko kot ustvarjena. Kar se tiče smuškega terena, si skoraj ne morem misliti idealne j Sega kot je južno pobočje Košute od plani.ie Kofce pa tja do zadnjih kotlin Dolge njive. Ure in ure smučaš iz ene doline v drugo za malo višinsko razliko po dobrem snegu, če si posebno kora j žen, obleč-Š plavalne hlače ali kostum in se prepustiš na milo voljo blagodejnim solnčnim žarkom, ki te opalijo, da je veselje. Ce si truden, ležeš na streho te ali one pastirske koče, ki se komaj vidi iz snežnih žametov
omehkužila čez mero. Kdor hoče biti dolgo prožen in mlad, naj se napoti msd smučarje, poseti naj Kofce še letos, ko bodo idealne snežne razmere Še najmanj dobre tri tedne, pa mu gotovo ne bo žal.
Pričujoči sliki zasneženo pobočje Košute s planinskim domom na Kofcah in zamet pri pastirski koči na Kofcah z razgledom na Triglav. A. L.
Operni gostje
V torek dva beograjska gosta, baletni* ka, baje solista beograjskegi baleta Na* rodnega pozorišta, fiospa Ksenija Gruntova in gospod A n a t o 1 Žu< kovskij. Seveda, solistov ima Beograd prav mnogo in so med njimi različne kva* litete. Videli smo jih že nekaj; vsi prina* šajo s sebpj izvrstne kritike in krasne ali vsaj prav apartne kostume in mnogo teh* ničnega znanja. Zakonca umetnika Froma* na sta pač tudi odlična učitelja
Tudi imenovana plesilca sta pokazala, da znata prav mnogo. Gruntova ima vitko, zelo elastično in kultivirano telo, ki je sposobno, da z navidezno največjo lahko* to in gracijo izvaja najtežje baletne umet* nije; zelo muzikalna je, vzorno ritmična, ima dosti ljubkega humorja, zna podajati groteske z okusom in razne predstavljane osebe izvrstno označevati.
Gospod Zukovskij je zlasti ugajal kpt peresno lahek skakač in atlet, plesalec su* gestivnegi temperamenta, eleganten, vrlo simpatičen ter kakor partnerca v ritmiki in karakterizaciji dovršen.
Žela sta za posamezne točke dosti pri* znanja in morala nekatere ponoviti. Zlasti so ugajali dueti. N^ša publika uživa ba* letne nastope le v ansamblih in skupinah, za posameznika pa kaže manj zanimanja. Želeti bi bilo tprej, da se z gostovanji enega ali dveh plesalcev za nekaj časa pre* stane in se povabijo večji baletni ansambli, ki lahko nudijo cela dejanja. Takile drobci zanimajo pri nas le prav redke strokovnjake. Zato tudi gledališče nikoli ni dobro zasedeno.
V splošnem lahko rečem, da se baletn t podajanja takih dvoosobnih ali ceV> po = samnih gostovanj le ponavljajo, da so pač naslovi zmerom drugi, a za laike vendar vedno eno in isto.
Predsinočnjim smo imeli v »Aidi« dv i zagrebška gosta. Gosp. Mano Šimenc je bil glasovna sijajno razpoložen in je pel prekrasno, izredno učinkovito ter žel po vsakem dejanju brezkončne aplavze. Nje* gov Radames je resnično umetniška krea* oija prvega reda. Edino, kir bi si želel boljše, je njegova mimika; sinoči je imel obraz nekam mrtev. Ako bi še z mimika spremljal svoje divno petje, bi ga lahko pohvalil brez najmanjše pmejitve.
Prvič v svojem življenju je pela naslov* no partijo naš stalni gost. gospa Ida Ju* r a n i ć e v a. In bila je relativno izvrstna. Priznati treba, da se ta pevka velikega, prijetnega glasu jako lepo razvij i ter po* polnuje od partije do partije. Njen mate* rijal ae je okrepil, diMon-ci je so malpne Joceia izginile, fraziranje je vedno lepše in lažje, vpkalizacdja zmerom boljša in Jas* nejša ter njena igra vedno poglobljenejša in živejša. Ta pevka ima toliko fonda v svojem glasu, da bi lahko kričala ka* kor lev. A ona z okusom poje, podaja le* po piane ter dokazuje le v grandioznih an* samblih, da je lahko glasovno zmagoviti preko vsega viharja v orkestru in zbprih z ostalimi solisti vred.
V svoji kreaciji Aide je prinesla rudi nekaj novih igralskih potez, je izgledala zares etijopsko divje in jc imela v bojah in krofih pravilno opravo. Pevka je žela mnogo priznanja in prejela tudi prav za* služen zlat venec.
Vobče je bila predstava prav dobra, a prav slabo obiskana. Clpvek se pač tudi najlepše pesmi naveliča, ako se ponavlja do brezkončno« t i. Zato z »Aido« za dalje časa na ledi Fr. G.
Koncert Brandl-tria
V Filharmonijii amo včeraj, v petek, 17. aprila, slišali po preteku daljše dobe vno* vič trio, ki ga sestavljajo dame Fanika Rrandl (violina), Hilda Folger (vdolončelo) ter Herta Reiss (klavir).. Trio je že ob pr* vem svojem nastopu v Ljubljani pokazal izredno umetniško kvaliteto, včeraj pa smo se prepričala, da se je med tem časom tudi •izpopolnil, da ga smemo po vsej pravici prištevati med najodličnejša komomo*glas* bena udruženja te vrste. Vse tri dame so z neutrudljivim delom, z visoko glasbeno nadarjenostjo, virtuoznim obvladanjem svojih instrumentov ter močno inteligentno glasbeno poglobitvijo dosegle tako umet* niško stopnjo, da so izzvale pri sicer ne baš mnogoštevilni, zato pa muzikalni in razumevajoči publiki breskončne aplavze. Na programu je bil težkokrvni Brahnrs s c*mol triom, op. 101, ki je zlasti v vogel* nih stavkih v interpretaciji dam dosegel močan uspeh, dalje mladi, še mozartovski Beethoven s precej dolgotrajnim prvim opusom, št. 2, trio v guduru ter impresio« nistični, sem ter tam precej salonski, sen* timentalnii, a včasih podjetno krepki Marx s trio*fantazijo. Kaj radi pa bi v Ljubljani mesto tega ali onega slišali Cajkovskega, ali Dvofaka itd.
Nastop Brandl-tria, ki se je izvrstno uveljavil že tudi v Avstriji in Italiji, sme* mo prištevati k najbolj uspelim komornim koncertom in izrednim glasbenim dogod* kom letošnje sezone.
KINO IDEAL
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
THRZHN
1    Gospodar džungle!
j^^^^apo^^^^aem^^a^ronaaim
j
Stran 4
>S L O V E N S K I N A R O Dc, dne 18. aprila L
'tev 87
H AKO A! I (Graz) : ILIRIJA
mednarodna nogometna tekma
t nedeljo 19. t. m. ob 16. ob vsakem vremena na športnem prostoru SK Ilirije.
Predtekma rezerve SK Ilirije ob 14.30.
Dnevne vesti
— Slorenska Matica objavlja: Člani 5M prejmejo za leto 193l tako bogat knjiž-ii dar, kakor še nikdar doslej. Knjiga Levstikove korespondence, ki izide me«l drugimi rednimi publikacijami, je od lotih narasla na 25 tiskovnih pol. Teli nične ovire, ki so nastale zaradi razširjenja obsega, so povzročile, da bodo letošnja publikacije izšle šele v maju Termin bo SM pravočasno objavila v dnevnikih. Zaradi zakasnitve bo razposlala SM poverjenikom v kratkem potrebna navodila. Kakor je že bilo objavljeno, bo izdala SM za L 1931 1. snopič II. dela Cankarjeve Zgodovine li kovne umetnosti. 2. snopič Kidričeve Zgodovine slov. slovstva, IV. (zaključni) del Reymontovega romana "^Kmetje* in Levstikovo korespondenco. Letošnje knjige obsegajo nad 60 tisk. pol. med temi izideta 2 knjigi v V. 80- Ker je SM naklado precej povečala, se lahko še vsak prijavi za Mana. kar je treba javiti po dopisnici ali osebno pri društva v Matični pisarni na Kongresnem trgu št. 7 ozir. pri poverjenikih. Člani, ki pristopijo šele letos prejmejo prve tri dele romana »Kmetjec, l. del Cankarjeve Zgodovine in l. snopič Kidričeve Zgodovine po znatno  znižanih ~enah.
— Kongres bančnih uradnikov. 24. in 25. maja bo v Splitu kongres bančnih uradnikov, ki se ga udeleže delegati iz vseh  večjih   mest   naše države.
— Kongres agronomov. 22., 23. in 24. t. m. se bo vršila v Zagrebu glavna skupščina jugoslovenskih agronomov, na kateri bodo agronomi manifestirali za idejo enotne organizacije.
— Avtobusna zveza Ljubljana - Sušak. Znano avtobusno podjetje g. Anton Peć-nikar uvede z jutrišnjim dnem avtobusni promet na progi Ljubljana - Sušak. Domaja bo vozil avtobus enkrat dnevno in sicer zjutraj bo odhajal iz Ljubljane okro^ 5.ure izpred hotela Miklič, vračal se bo pa zvečer okrog 9. Z majem se pa prične dvakratna vožnja dnevno tja in nazaj.
_ Zakon  o pobijanju  »ifi&isa.  Kralj |e
podpisal zakon o zatiranju epidemičnega sifilisa. Na ozemlju, kjer se pojavlja epl-demični sifilis, lahko odredi ban na predlog Higijenskega zavoda in z dovoljenjem ministrstva socijalne politike pregled prebivalstva  v  svrho  ugotovitve  okuženja.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do HI. marca je bilo v dravski banovini 11 primerov tifuznih bolezni, 4S skriatinke, 97 ošpic, 100 davice, 27 Sena, 2 dušljivega kašlja ter po 1 griže, nalezljivega vnetja možganov, krčevite odrevenelosti   in  vraničnega prisada.
— Ratid društva. >Drušlvo za krščansko umetnost v Ljubljanu se je po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo.
— Kongres trafikantov. Jutri se bo vršil v Beogradu kongres trafikantov. Udeleženci   imajo   polovično vožnjo.
— Razpisuje se nagrada za poštno strovno knjigo. Prometni minister je izdal naslednji razpis: »Za razvoj strokovne poštne, telegrafske in telefonske literature, ki služi napredku ln izpopolnitvi osobja in ustanove same, bom podelil nagrado 3—5000 Din, ki jo prejme tisti pisec, kateri najbolje obdela tvarino glede na naše prilike: »Splošno izboljšanje krajevne in medkrajevne telefonske službe v Jugoslaviji« s konkretnimi predlogi in dejstvi. Pisci so lahko iz vrst poštne, telefonske in telegrafske stroke in prometnega področja kakor tudi izven njih. Spis se mora poslati priporočeno do 1. junija na naslov: Kabinet ministrstva za promet. Na rokopisu ne sme biti zapisano avtorjevo ime in priimek, temveč odrejeni znak ali šifra. V zaprtem ovitku pa morajo biti označeni stvarni podatki (priimek, ime, čin .naslov), če bo nagrajeni avtor aktivni uradnik podrejenega resora, bo nagrada zabeležena tudi v njegovem uslužben-"skem listu«.
— Slovenci v Ameriki. V kraju Enum-clavv, država VVashington, je 18. marca v starosti 64 letu umrl Anton Goreč. Pokojni je zapustil ženo, 2 sina in hčerko. Doma je bi! iz vasi Luža, fara Dobrnič na Dolenjskem, v Ameriki je bival že 40 let. Težka nesreča je doletela Friderika Bara v Wil-lardu. 36. marca je zgodaj zjutraj vstal in hotel zakuriti, ker pa ni gorelo, je polil drva z bencinom. Nenadoma se je vnela steklenica in nastala je močna eksplozija, obenem je pa začelo goreti. Hiša je pogorela do tal. Bara je silna eksplozija vrgla .skozi okno, zlomil si je roko in dobil tudi notranje poškodbe. V kraju Claridge ie 27. marca umrla Marija Likar, doma iz Lesko v ca nad Poljanami, kjer je bila rojena leta 1875. V kraju Hibbing je 19. marca umrl France Dolinar, doma iz vasi Trboje pri Smledniku. Rojen je bil 1. 1885. Zapustil je ženo in 4 otroke. V Ameriki je bival 20 let.
— Po-lednji letošnji sinuški tefaj na Staniče v i koči prične dne 23. t m. in ga vodi priznani savezni nastavnik dr. St. Kmet. Smuka v Triglavskem pogorju je uprav idealna, dnevi so z malo izjemo lepi in solnčni- Prava pomladanska smuka bo pričela šele sedaj, ko nastaja gori soliva t spomladanski sneg (Fimschnee). V tečaju bo predvideni tudi skupni pomladanski izleti ter bodo udeleženci tega tečaja imeli priliko uživati najlepšo visokoalpsko aponiladansko smuko. Prostora je še dovolj, ter se prijave še vedno sprejemajo. Tečaj lahko obiščejo tudi posamezni smučarji samo za nekaj dni, ako jim čas ne dopušča, da so ves čas v tečaju. Udeležen-
ci tečaja odidejo lahko skupno iz Ljubljane dne 22. t. m. ob 15. uri popoldne, prenoće v Mojstrani v hotelu Rabič. od kjer je skupni odhod na Staničevo kočo ob 5. uri zjutraj. Nosači so na razpolago.
— Trgovsko - obrtno - industrijski Letnik, kateri je pred kratkim izšel vsebuje poleg ostalih mest dravske banovine tudi izčrpno podan adresar mesta Celja, kjer je \sa nasa trgovina, obrt in industrija po strokah prav lepo in svojevrstno razvrščena. Tudi ostali materijal vsebine je zelo zanimiv m prikrojen vsem praktičnim potrebam vsakega podjetnika, tako da vlada za prvi slovenski adresar našega mesta upravičeno velik interes. Cena trdo vezani knjigi z dostavo ali s poštnino vred stane le Din 75. Naroča se pri upravi »Letnika« v Ljubljani — VVoIfova 1-1., oziroma pri njenemu zastopniku, ki se mudi te dni v naš^m mestu, Celje.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospođe in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. IX«
— Tečaj za rejce bikov in mrjascev v Kranju. Umna reja bikov in mrjascev je velikega, naravnost odločilnega pomena za uspešno živinorejo. Zato je tudi v tem ožini potreben specijaliziran strokovni pouk, da se izboljša našo dokaj zanemarjeno bi-korejo in mrjascerejo. Iz teh razlogov in ker se bliža uradno licenciranje plemenja-kov v kranjskem okraju, priredi kmet referent v Kranju v okviru »Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug za pincgavsko govedo« poseben enodneven tečaj za rejce bikov in mrjascev. Predavala bosta kmet. ref. Josip šustič in posestnik Janez Brodar Snov se bo obdelalo iz temelja teoretično in praktično. Posebej se bo obravnavalo tudi vprašanje zakotnih pleme-njakov, skočnin, podpor itd. Tečaj se bo vršil v Kranju v Ljudskem domu v ponedeljek dne 27. aprila t. I. od 9. do 11. ure dopoldne in od 1. do 3. popoldne. Pouk na tem specijalnem tečaju je namenjen v prvi vrsti reicem bikov in mrjascev ter članom občinskih kmetijskih odborov. Pristop pa imajo tudi drugi živinorejci, vsi so dobro, d-osli. Tečaju bosta prisostvovala tudi zastopnika kr. banske uprave in Kmetijske družbe. Noben bikorejec, kakor tudi nobena mrjascerejka bi ne smela zamuditi tako lepe prilike glede pouka in ^obravnavanja najvažnejših rejskih vprašanj.
— Prodaja raznega blaga se bo vršila dne 20 tm. ob 9. uri dopoldne pr: glavni carinarnic: v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
— Banes, jutri, letos, lani. Razpasla se je grda razvada, da pišemo celo v zasebnih dopisih ali obvestilih »jutri, v nedeljo 19. aprila 1931«, »v petek dne 17. aprila« itd. To je posebno neprijetno in dolgovezno v dopisih, ki jih pošiljajo poedinci in organizacije uredništvu v objavo. Piši »danes«, »jotri«, »lani«, »letos«, (kjer je to potrebno), m brez datuma, »davi« (ne danes zjutraj; »drevi« (ne danes zvečer). Datum ie itak razviden iz dneva, saj ni mogoče, da bi ne bHa na pr. jutri nedelja in 19., če je danes sobota in 18.
— Vreme in 40 mučenikov* G. Anton Doktoric iz Ljubljane se vsako leto potrudi, da zbere točne podatke o vremenu od 10. marca do 18. aprila, torej v času, ko vedri in oblači 40 mučenikov. Tudi letos je nam g. Doktoric zbral podatke o vremenu v tem času. Naše ljudstvo pravi, da je vreme vseh 40 dni tako. kakršno je na dan 40 mučenikov. Letos pa ni bilo tako, kajti na dan 40 mučenikov smo imeli slabo vreme, zadnjih 40 dni je bilo pa 24 in pol dne lepo, 15 in pol dne pa slabo vreme. Med slabim vremenom je 4-krat snežilo,   enkrat   pa grmelo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno. Včeraj je bilo lepo samo v Beogradu, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 15.8, v Skojplju 16, v Zagrebu 15.7, v Splitu 14.8, v Beogradu 12.6, v Mariboru 11.6, v Ljubljani 8.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.3 mm. temperatura je znašala 6 stopinj.
— Trije sinovi umrli v enem letu. Tež* ka usoda tepe Kelešovo rodbino v Mostar* ju .Te dni so namreč pokopali 251etnega Paška Keleša, ki je študiral medicino v Za* grebu. Nesrečni rodbini so v enem letu umrli trije sinovi v starosti 30. 21 in 25 let.
Oh.   ti   divji   petelini. Kdo je že
ustrelil letos prvi divjega petelina? Precej jib je že, ki so menili, da so bili prvi, menda pa je le vse posekal g- Anton Ča-dež p. d. Anžonovc iz Srednje vasi v Poljanski dolini, ki je upihnil luč življenja krasnemu petelinu na veliki petek zjutraj okrog 4. v gozdu nad Srednjo vasjo.
— Epilog zavratnega zločina. V Luki Veloj pri Šibeniku sta živela brata Mijo in Ivan Dujić v prepiru s sosedom An to* nom Žižićem. Nekega večera se je vračal Zižić domov, pa je počila v grmovju pu* ška ki zgrudil se je mrtev. Kmetje so vi* deli bežaiti Ivana Dujiča po cestri, pozneje se je pa sestal z Mijom. Osumljena sta bi* la umora in sta prišla pred šibeniško poro* to, ki ju je leta 1924. obsodila na smrt, po* zneje sta bila pa pomiloščena na dosmrtno ječo in prepeljana v mariborsko kaznilnico V kaznilnici je Ivan nekemu tovarišu pri*
znal, da je on morilec, brat je pa nedolžen. Zato je bila odrejena revizija procesa. Včeraj se je pred šibeniškim okrožnim sodiščem vršila nova razprava. Sodišče se je prepričalo, da Mijo prš zločinu ni sodelo* val. pač pa je vedel zanj. Obsojen je bil na 2 leti ječe. Ker je bil že 7 let v zaporu, je bil takoj izpuščen.
— Zoper mole v obleki je najboljša sredstvo >TARMOL<, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga >Che-motechna<, Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču  tvrdke  A.  & E. Skaberne).
208-n
Obleke in klobuke kemično čisti, bar« va. plisira in lika tovarna J os. Reich.
kt Ljubljane
—lj Smrt najstarejše ljubljanske go-stilniearke. Včeraj je po daljši bolezni preminula najstarejša ljubljanska gostilni-čarka ga. Marija T r i 11 e r roj. Bernik v visoki starosti 85 let. Pokojna je bila lastnica znane Bergantove gostilne na vogalu Cerkvene in Razpotne ulice v Trnovem, kamor so radi in še vedno zahajajo naši umetniki in literati. Stalen gost njenega omizja je bil pokojni Ivan Grohar. Bernikova je bila doma od Sv. Duha pri Škof ji Loki, bila je originalna preprosta ženica, toda izredno dobra in pridna gospodinja ter podjetna gostilničarka. Bilao je tašča prof. Alberta Siča in gotovo je baš ona največ vplivala nanj, da se je začel baviti z narodno, umetnostjo. V njenem rojstnem kraju in tudi v njeni hiši v Ljubljani je našel še nepokvarjene narodne običaje in občutil narodovo dušo. V Bergantovi gostilni je še živela stara tradicija, v nizki, skromni hišici so se tudi radi shajali trnovski ribiči, čolnarji, ci-parji in žabarji. Pogreb bo v nedeljo 19. t. m. ob 14. iz Cerkvene ulice št. 3. Bodi ji ohrajen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
—lj Nova ulica. Tudi Tržaška cesta bo sčasoma povsem obzidana, zlasti še zaradi nove cestne železnice, ter se bosta mesto in predmestje prelila v eno celoto. Ob tej cesti doslej še niso tako intenzivno zidali kot ob drugih na periferiji, največ zaradi neugodnega terena, vendar se je zadnje čase tudi tu mesto dokaj razširilo, zgradilo se je več hiš in vil in izpeljalo novih ulic. Te dni so pričeli graditi cestišče nove ulice ob tobačni tovarni kot podaljšek Langusove ulice na desni strani Tržaške ceste. Cesta bo zgrajena do Postojnske ulice. Tržaško cesto pa nasipava-jo in dvigajo približno 300 m dolžine, zaradi višje ležečega tramvajskega tira. Tramvajski tir mora namreč ležati v enakomernem padcu, zato je naneslo, da je na enem delu ceste položen od 20 do 70 om višje od starega cestišča.
Mm. Me STUZZI
izdelovateljica steznikov
vljudno naznanja, da se je vrnila iz inozemstva s svojega Studijskega potovanja.
LJUBLJANA, TAVČARJEVA 4/II
Vodnikova hiša 5676 .....»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»
—lj Vsi v boj proti raku! Pripravljalni odbor Jugoslovenskega društva za proča-vanje in zatiranje raka, pododbor Ljublja-ia priredi v nedeljo dne 19. aprila 1931 ob pol 11. dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Poroči1 o predsednika pripravljalnega odbora. 2.) Sprejem pravil. 3.) Volitve. 4.) Slučajnosti Dognano je. da je po statistikah iz nekaterih zapadno-evropskih držav umrljivost na raku že presegla umrljivost na tuberkulozi. Pri nas za boj proti raku še nismo organizirani in prapravlieni. Tud' še nismo mogli znanstveno sodelovati pri raziskavanju tisočerih nerešenih problemov raka. Te naloge si je naložilo »Jugosloven-sko društvo za proučavanje in zatiranje raka v Beogradu«, ki stoji pod pokrovih.i-stvom Nj. Vel. kralja in kateremu predseduje svetovnoznani profesor dr. Djordje Joannovič iz Beograda. Odbor vabi občinstvo, da izvoli s svojo prisotnostjo podpreti njegovo stremljenje, k vi rak se -.e tiče samo zdravnikov, ampak se tiče vsakega našega človeka. Vsakdo naj bi si štel v dolžnost, da pristopi kot član k društvu.
—lj Stenice v stanovanjih, v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah, v razpoklinah tal, pričele so se z nastopom toplejših dnj živahnejše pojavljati v veliko nadlego stanovalcev in povzročajo mučno delo gospodinjam, ki po najvest-nejšem in vsak dan ponovljenem snaženju le ne dosežejo končnega uspeha, da bi temeljito odpravile te ne le skrajno nadležne, temveč tudi za prenos nalezljivih bolezni nevarne živalice. Mrčes se drži v razpokah stanovanjskih tal pa tudi pohištva, zato se prenaša s preselitvijo tudi v novo stanovanje. Do nekako pred 10 leti ni bilo za to zalego temeljitega uničevalnega sredstva, šele v zadnjih letih se skoraj v vseh mestih stenice uspešno zatirajo s Cy k Ionizacijo, z uporabo Cyano vodikovega plina, ki jih uniči in temeljito odpravi z zalego vred. Taka desinfekcija stanovanj in pohištva je uvedena tudi v Ljubljani, po mestnem fizikatu. kjer izvršuje to delo z vso točnostjo in največjo pazljivostjo špe-cijelno izvežbano osobje. Mestni fizikat vabi vse gospodinje in sedaj, ob pričakovanju večjega sezonskega tujskega prome-ta^pozivlja tudi vse uprave hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic in mrčesa preskrbe pomoč Mestnega Hzlkata.
—lj Zadnja predstava veseloigre >Ex-temporale« bo danes na Šentjakobskem odru. Izvrstno veseloigro »Extemporale«. k: je dosegla tako lep uspeh, vpnzon Šentjakobski oder danes v soboto. 18. aprila zadnjič v tej sezoni. Pri predstavi sodelu-iejo dame Bučarjeva kot velekomična po-strežnica. Pirčeva kot profesorjeva hči Lota, Gorupova kot pisateljica Hoffmann-Salzer, ter gg. Lavrič kot komični profesor
Enderle, kune kot strogi direktor dr. Je-lemiaš, Moser kot pijani šoisk. sluga, ter Cuk kot slab iatinec osmošolec Hoffmann.
Vstopnice se dobe v trgovini sosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. — Jutri v nedeljo. 19. aprila gostuje oder z isto igro v sokoiskem domu na Viču.
—lj Pripravljalni odbor Jugoslovenskega društva za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana ponovno opozarja na svoj ustanovni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 11. uri dopo'-dne v mestni posvetovalnici na magistratu.
Na splošno željo še danes ob 4., 7. in 9. uri
Gospodična tajnica
Najboljša filmskn opereta v letošnji sezoni!   —  Film. ki   nadkriljuie pri* ljubljeno  opereto    »Dvtoje src v '1% taktu
V   glavnih   vlogah   trio najboljših igralcev  Renate  Muller. Felix BreSs sart. Hermann Thimig
Telefon 2124.
Elitni kino Matica
—lj Umrli so v Ljubljani od 11. do 17.
t m. ing. Buberl Mihael, 79 let, vladni svetnik v p. Riharjeva ul. 4, Tsihade Ludvik, 68 let, hranilnični uradnik v p., Kar-lovška c. 15, Nachtigal Marija, roj. Volkar, 62 let, obč. uboga, Japljeva ul. 2, Skušek Marija, roj. Nachtigal, 76 let, soproga finančnega svetnika v pok., Pred škofijo 3, Nachtigal Ivan, 62 let, sodarski pomočnik, Ižanska c. 22, Novak Julijana, 54 let, tovarniška delavka, Vidovdanska c. 9, UršiČ Ljudmila, roj. Zadravec, 70 let, vd. nad-sprevodnika južne žel., Japljeva ul. 2, Le-skovic Elizabeta, roj. Warl, 54 let, soproga železničarja. Mariborska ulica 28, Bajde Marija roj. Pene, 77 let, vdova glasbenika, Mavserjeva ul. 4, Karlič Marija, roj. Gaš-nio, 83 let, zasebnica, Breg 14, Reberšak Franc, 72 let, bivši pekovski mojster, Vi-dovdanska c, Skrinjar Marija, roj. Kariž.
69 let, vd. žel. kurjača. Mestni trg, Mart:-keč Štefan, 24 let, delavec, Kranj, umrl med prevozom v bolnico. Tegelj Ivana, 72 let, užitkarica, Vidovdanska c. 9. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Kotar Marija, 58 let, služkinja, Sv. Petra c. 23, Bras Linezija, roj. Bernd, 62 let. zasebnica. Rudnik 48, Vidmar Angela. 30 let, gospodinja. Ižanska c. 42, Mali Zorislav, 3 mesece, sin posestnice, Verovskova c, Šefran rranja, roj. Lunder, 28 let, žena parketista, Moste pri Ljubljani, Ostrež Franc, 17 let, sin posestnika, Gaberje pri Trebeljnem, Steiner Anton, 35 let, strojni ključavničar, Zg. Šiška, Kotnik Franc, 70 let, želez. inspei£tor v p., Guštanj, Murn Ivana, roj. Gostinčar,
70 let, vdova poštnega poduradnika, Jarše 22, Kapelj Vladislav, 9 mes., sin zid. pomočnika. Crna vas 51, Vodopivec Dušan Janez. 2 dni, sin knjigovodje, Podmiišako-va ul. 33, Cvelbar Janez, 62 let, kovač, Florjanska ul. 13, Kovač Miha, 24 let, delavec, Stražišče pri Kranju, Ozmec Matija, 51 let. prosjak, nestalnega bivališča, Lebar Anton. 50 let, tesar. Zagonca pri Bledu, Maček Josipina. 33 let. žena ključavničarja. Cegnarjeva ul. 4.
—lj Vajeniški tečaj za nemščino. Zve-obrtnih zadrug v Ljubljani priredi za obrtne vajence tečaj za nemščino, ki se bo pričel dne 22. t. m. Prijave sprejema zve-zino načelstvo v ponedeljek dne 20. t. m. zvečer po vajeniškem nredavanju. ki se bo vršilo v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20. v Ljubljani.
—lj Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtn'h zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, 20. t. m. ob pol 7. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti štev. 20., XVIII. vajeniško predavanje. — Predava g. profesor Janko Mlakar, o temi »Nase planine« s skioptičnimj slikami. — Vstopnina ie prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
—lj Mladinski odsek sokola I. ]>rir- i v veiiki dvorani na Taboru, v nedeljo -Ine 26. aprila U L mladinsko i>0{>oldne ino.-ke »n ženske dece, združeno z akademijo m čajanko. Ker bo v letošnjem letu ta prireditev največji pomladni praznik naše dece vabimo vse prijatelje naših malčkov, posebno pa še stariše, da si rezervirajo to popoldne izključno za našo deco, da s tem pokažejo ljubezen do vzgoje in dela v telovadnici. Program akademije je <krbn«> pripravljen in bo nudil posetnikom dovolj razvedrila. Izvajanih bo več tofk raznih kombiniranih vaj in nastopov naših naj mlajših, da bodo s tem pokazali vztrajno delo in vožbo v dolcem zimskem času in pravilni razvoj telesa in duše v sokolsM telovadnici. Med akademijo in pri Sajanki bo sodeloval tudi neumorni orkester Sokola 1. kateri bo izvabljal najprijetnejš« pomladne akorde. Popoldne meti aaSO mladino, z malo zakusko in čajem pa bo szotovo ostalo vsakemu Desetniku v pri-jetaetn spominu.
—lj Oblastna streljačka družina Ljubljana priredi jutri -ob po1 9 dopoldne na vojaškem streli;šču ostro streljanje v svrho preizkušnje pušk. Za člane udeležba strogo obvezna da dvignejo legitimacije in strelske knjižice.
—lj Starešinski društvi »Jadran« in »Triglav« vabita svoje člane na sestane%, ki ga prired' Zveza naprednih jugoslov. akademskih starešin v torek dne 21. tm. ob S. uri zvečer v restavracij1 hotela štrukelj. Otvarja se ciklus referatov o na5 h srednjih in strokovnih šol. Referenti: Direktor Reisner. prof. Jeran. Pavl:č in drugi.
—lj Ena najboljših srednješolskih prireditev bo nedvomno današnja akademija SJSU »Preporoda« v areni Narodnega d.»-ma. Pokroviteljstvo so prevzeli g. ravn. A. Jug in častni damski komite. Skrbne izbrani program kakor tudi izvajalci sami nam jamčijo za izvrsten uspen, saj 'maje Preporodove akademije že star priznan sloves. Akademija se bo začela točno ob 20. uri na kar cenjeno občinstvo zrecno opozarjamo. Po programu bo ples! Za plesalce bo skrbel priznani. Sonnyboy jazz. za neplesalce pa dobro založeni bufeer. Zabave bo torej dovolj za vse, ki hoje;o preživati nekaj veselih ur med našimi srednješolci. Cisti dobiček akademije .'e namenjen fondu za »Preporodov >« kolonijo bolehnih dijakov na Jadranu. Zato danes zvečer vsi v Areno! — Odbcr
—Ij »Pilot ljubavi« — »Tekmeca nad oblaki« še danes ob 2. pop. in jutri ob 11. uri dop. ZKD predvaja samo še danes in nepreklicno zadnjikrat jutri ob 11. v Elitnem kinu Matici veiiki letalski govoreči film > Pilot ljubavic.
—lj Sokol Moste priredi premijero ljudske igre s petjem v treh dejanjih >Rožmarinc (spisal br. Vladimir Ffeifer) v nedeljo 19- L m. ob 8. zvečer. Pri prireditvi sodeluje Pevsko društvo >Mostee. Kei je igra posvečena spominu žrtev svetovne vojne, pričakuje Sokol polne udeležbe, zlasti  od bivših  bojevnikov. 105-n
—lj Novi zakon o davku na poslovni promet in nJega izvajanje je predmet javnega predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani danes v soboto dne 18. aprila 1931 ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. O tem važnem davčnem problemu izpregovo-ri gospod Franc Žagar, konzulent Zbornice za TOI v Ljubljani, ki vsestransko pozna to važno in pereče davčno vprašanje. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
—Ij V društvu »Soča« se vrši danes zelo zanimivo predavanje. G. prof. dr. Vinko Šarabon bo v svojem sprehodu po sve hi opisa! najnovejše dogodke zadnjega časa na podlagi zemljevida. Na to predavanje, ki se vrši pri Levu vabimo Sočane, prijatelje in sploh vse, ki se za to predavanje zanimajo. Začetek ob po! 9. uri. Vstop prost.
—Ij Občni zbor »Kola jugoslovenskih sester« v Ljubljani se vrši v proslavo desetletnega društvenega obstoja kot slavnostno zborovanje dne 26. aprila 1931 ob 11. dopoldne v kazinski dvorani z običajnim dnevnim redom. K -obilni udeležbi vabi odbor
—I] Zanimivo skioptično predavanje. Sokol I. priredi drevi ob 20 uri na Taboru predavanje br dr Minara o »pomenu telo* vadbe zopet deformacije trupa Predava* nje. ki 2a bodo spremljale skioptične slike. bp izredno zanimivo in pončno, zato pozi« va Sokol I. članstvo in ostalo občinstvo, da £ja poseti v čim večjem številu.
Zahvaljujemo
se vsem skupaj in vsakemu posebej za iskreno sožalje in sočutje ob nenadomestljivi izgubi našega srčno ljubljenega soproga oziroma papana
Žarka Boltauzerja
višjega davčnega upravitelja v pokoju
Prisrčna zahvala vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem onim mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo zastopstvu Finančne direkcije, Davčne uprave za mesto in okolico, Katastrske uprave, Dravske banske uprave. Poštne hranilnice, Okrožnega urada, Ljubljanskega Sokola, Sokola Šiška, Sokola Ljubljana m in Ciril Metoda v Šiški.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1931.
""tujoča rodbina Boltauzerieva.
Stev. 87
»S L O
VENSKI N A R O D<, dne 18  aprila 19-31
Stran 5
Trgovski potniki
v eno
fronti
V resoluciji prosijo, naj jim država dovoli polovično
vožnjo po železnicah
lieograd, 15. aprila Drugi dan pravoslavne velike noči so se zbrali v Beogradu, v dvorani >6eogradske trgovačke omladine*;, starem gnezdu srbskega narodnega gospodarstva, od koder je izhajala in izhaja Še danes prav gotovo vsa pobuda za razvoj naše trgovine, predstavniki društev trgovskih potnikov iz Beograda. Ljubljane in Zagreba, da so se prvič v resnici prijateljski in bratski porazgovorili o svojih težnjah- Samo naše tri prestolnice imajo doslej vsaka svoje društvo trgovskih potnikov, ki eo si organizacijo teh važnih sol rudnikov ▼ našem narodnogospodarskem snovanj« porazdelile na vso državo. In prav je tako: čemu bi se delili preveč, ko je po narodno-go-spodarski strukturi naše države naravnost tako opredeljeno udejstvovanje našega medsebojnega proizvodnega in porabnega izmenjavanja. In ta tri društva so sedaj nasla skupno, enotno pot za dosego svojih eiljev.
Zboru je predsedoval predsednik beograjskega društva Drag. 2. Milovanovič, Zagreb je bil zastopan po predsedniku zagrebškega društva, g. Prevedanu In drugih, a Ljubljana je poslala na zbor gs. Krella. Šturma in Grila.
Na zboru se je prav posebno poudarjale dejstvo, da je to po svetovni vojni prvi vsevkupni zbor jugoslovenskih trgovskih potnikov, ki hočejo sedaj enkrat za vselej zbrisati vse sledi minulosti in v smisla one velike kraljeve besede o narodnem edinstvu navdušiti svoje vrste za skupno delo.
Med najvažnejšimi, ali pravzaprav najvažnejše je bilo poročilo ljubljanskega delegata g. Stunna o prizadevanju udruženja, da pridobi članstvo tiste vozne olajšave, ki mu gredo po njegovem velikem ioni en u za razvoj našega narodnega ijospo-larstva. To upravičeno zahtevo je tudi kar najtemeljiteje podprl drugi ljubljanski delegat g. KreH, ki je v daljšem govoru razložil vse tostvarne kar naju pravi čen pjše želje, pritožbe in zahteve naših trgovskih potnikov. Po vsestranskem obravnavanju stanovskih prilik je bila končno ob splošnem odobravanju sprejeta resolucija, v kateri izražajo trgovski potniki željo, naj bi se jim dovolila polovična vožnja po železnicah, kar naj bi veljalo tudi za njihovo prtljago. Ce bi pa to ne <\o. naj bi imeli znižano vožnjo vsaj organizirani trgovski potniki.
V polnem prepričanju, da so želje naših trgovskih potnikov veo ko upravičen«, samo Želimo, da jim vlada po svojih najboljših močeh ustreže. celemu temu važnemu stanu v korist, a s tem v dobro vsemu  našemu  narodnemu gospodarstvu.
Po zborovanju so beograjski tovariši priredili zunanjim gostom v »Impenalu' banket, ker so zlasti Slovence sprejeli kar najljubezniveje, v resnici bratski. V imenu Slovencev je izpregovoril g. Krell in je njegov govor izzval velikansko navdušenje. Tu se je pokazalo, kako se visoko ceni slovenski del našega naroda kot prvi element za organizacijo dela v naSo splošno  narodno korist.
Za zboljšanje
železniškega prometa
Preizkušanje težke reparacijske lokomotive na progi
Ljubljana - Rakek
Ljubljana, 18. aprila Te dni so se vršile poskusne vožnje na progi Ljubljana—Rakek z novo težko repa raci j sk o lokomotivo, ki je (pravcat gji-gant celo v primeri z našimi velikimi br-zovoznimi stroji — z namenom preizkusiti progo. Že delj ča6a se namreč opaža, da dosedanji stroji Ser. 270 ne ustrezajo za brzovlake, celo v Avstriji služijo le izje-mona na prav kratke razdalje za osebne vlake — sicer pa se uporabljajo za brzo-tovorne, pa se išče izhod, ker so vsi ostali razpoložljivi stroji, ki imajo večje brzine za gorski teren prelahki in bi morali voziti le s priprego, kar pa znaci dvojne troške- Ker se pa bliža še letna sezona in bodo s poletnim voznim redom vsi mednarodni vlaki ojačeni, je vsekakor potrebno, da se to pereče vprašanje reši.
Prometno ministrstvo je uvidevajoč potrebo izboljšanja prometa zlaeti glede brzine vlakov, ki pri na« v dravski banovini celo na glavnih progah pri brzovlakih znaša jedva do 60 km, kar je nedvomno premalo, naročilo v tovarnah Borsig pri Berlinu na račun reparacij nove brzovlač-ne. osebne in tovorne lokomotive, ki so med najmodernejšimi v Evropi. Edina pogreška, ki je bila pri tem narejena, je v tem, da se ni računalo na jakost naših prog. ki prenesejo — glavne namreč 10— 14 ton pritiska na os — izvzemši sušaško progo, ki je jačja. Zato so se morale pričeti naše proge preurejati in ojačevati, sicer bi nam preko 100 novih strojev stalo neizkoriščenih po kurilnicah. Ker pa so vsaj pri nas proge zgrajene prvovrstno in na trdnem terenu, je gotovo, da preneso večji osni pritisk, kot se jim teoretično pripisuje — pa je menda strojno odde-lenje »ponudilo naši direkciji nekaj štiriosnih strojev ter poslalo iz Beograda en stroj na poskusno vožnjo. Kako ie ista uspela, ni znano, ker se žal v tehničnih stvareh javnost premalo informira — vendar menim, da so poskusi uspeli in da z novim voznim redom prično voziti navedeni stroji.
So nedvomno po nekod na progi šibka mesta in malce 3-hudi« ovinki — toda to se že da popraviti in ojačiti — bolje je
vsekakor, da direkcija ponuđene stroje sprejme — kot pa, da se še naprej vleče takole za 9ilo, ker bi morda stroje sicer uporabili drugod in bi lahko spet par let lahko Šakali na druge.
Z izgraditvijo trikota v Zidanem mostu, ki je pred dovrsitvijo, se bo lahko popolnoma omogočila ekonomična uporaba novih strojev, ki bi vozili v nepretrganem turnusu od Zagreba do Postojne in Jesenic odnosno od Maribora do Postojne ter obratno. Kurilnica v Zid. mostu se naj sploh odpravi in premesti v Celje, odkoder bi lokalni vlaki vozili v Zagreb (mesto iz Zid. mosta kot doslej), dalje naj bi Vidi bilo Celje kot izhodna postaja za vlake proti Rogatcu, s čimer se izvede koncentracija strojev in osobja na eni posta}). Dosedaj na srlavnib progah uporabljeni stroji Ser. 323, 329 in 429 naj se uporabijo na dolenjski progi in pri dveh osebnih vlakih proti Jesenicam ter kot rezervni stroji za ostale glavne proge, stroji Ser. 229 naj pa se uporabijo na progah Celje— Dravograd, Celje—Rogatec. Ormož—Hodoš, Ljubljana—Kamnik—Loko, so že dodelili na lokalne proge Ljubljana — Vrhnika, Grosuplje—Kočevje in Kranj—Tržič s katerih so se vzele iz prometa stare in šibke vicinalne lokomotive. Višek strojev Ser. 109, ki bi nastal z uporabo novih repara-cijskih strojev, naj se uporabi za osebne vlake na progi Maribor—Ljubljana in Zagreb, ker bi odpadli stroji Ser. 323. 329 in 429 — s tem bi bila dosežena tudi vsaj do gotove meje sistematična in racionalna razdelitev poedinih serijskih skupin na izvestne proge.
Glede voznega reda pa je želeti, da se proti Mariboru vendarle vzpostavi status quo, ki je bil pred zimo 1929—1930 m da se jutranji osebni vlak na Gorenjsko od-premi vsaj okrog 6. ure. Tudi na dolenjski progi se pogreša še par vlakov.
Pri premijeri.
— Komu pa ploskaš, šema! Saj vse gledališče žvižga.
— Žvižgati ne znam. zato pa ploskam onim. ki žvižgajo.
Pri obledeli sivoromenkasti barvi kože, motnih očeh. slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da iz-pijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*5 *>z5 53S5un-=/KyS Rv5 1:5a1 sCfc?bora « ' .v\-r. ■ 5?S5r3,;
palmira
Kopalno milo je parfl mirano s pravim cvet* ličnim sohom.
■Ml
Socialno politični zakoni
Zanimivo predavanje ravnatelja OUZD dr. J. Bohinjca
Zakon o zaščiti dela je potreben reforme, on je nepopolen. nepregleden, v mnogih določbah nesocialen, nima sankcij, je bolj na papirju. Delovno pravo je treba kodificirati.
H. Pod delovno ustavo razumemo skupnost organizatornih. predpisov, po katerih je dopustno in urejeno tako združevanje delavcev kakor delodajalcev ludi preko okvirja občnih ustavnih določb o ko-dicijski pravici. Ti predpisi imajo namen, da organizirani delovni sili omogočijo večji vpliv na ureditev delovnega razmerja pogosto tudi na organizacijo produkcijskega procesa. Te organizacije morejo biti obvezne ali prostovoljne. K prvim spadajo delavske zbornice in obratni zaupniki. Pri nas institucija obratnih zaupnikov ni obveza. V drugo kategorijo spada, jo strokovne organizacije    najrazličnejših vrst.
Obvezne organizacije imajo javno praven značaj. Pod to skupino socialnega prava bi spadal tudi zakon o kolektivnih pogodbah kot o obvezni ureditvi delovnega razmerja. Pri nas so kolektivne pogodbe v posameznih zakonih n. pr. v zakonu o zaščiti delavcev, samo omenjene, ne da bi bil ta problem podrobneje urejen, ćas gospodarskih kriz pa nujno sili h kolektivni ureditvi gospodarskega in socialnega življenja.
IH. Delavsko varstvo ali zaščita. Tozadevni zakoni in predpisi.    katere izvaja
država, imajo namen, da v javnem interesu omejujejo prosto voljo delodajalcev, preprečujejo izrabljanje delovnih moči in streme za utrditvijo in ohranitvijo zdravja in življenja delovne sile. Tozadevni predpisi imajo javnopravni značaj in so od proste volje delavca ali delodajalca neodvisni. Sem spadajo predpisi o zdravstvenih tn varnostnih napravah v podjetjih, predpisi o prepovedi zaposlitve otrok in mladoletnih delavcev, predpisi o nedeljskem počitku, o delovnem času itd. Tozadevni predpisi so zelo specijalizirani po posameznih strokah in poklicih. Pri nas je v tem pogledu merodajen v glavnem zakon o zaščiti delavcev ter Pravilnik o varnostnih in zdravstvenih merah v podjetjih, zakon o zatiranju jetike iz januarja 1930 in nekaj drugih raztresenih predpisov. Najvažnejši pa so v tem pogledu še vedno predpisi obrtnega reda, rudarskega zakona. Manjkajo v celoti predpisi o zaščiti domačih delavcev. Ta pomanjkljivost je veliko socialno zlo. Tudi še nimamo sistematičnega zakona o preprečevanju nezgod, o opremah strojev z varnostnimi napravami. Zakon o ispekciji dela!
IV. Delovno sodstvo. Posebnosti delovnega razmerja, zlasti socialno nujnost, da
se spori .izvirajoči iz delovnega razmerja, rešujejo hitro, poceni in socialno pravično, zahtevajo tudi posebno prooesialno delovno pravo, po katerem naj se rešujejo spori delavcev in nameščencev z delodajalci. Ta zahteva modernega delovnega prava ni sicer v skladu s splošnim principom o enakosti državljanov pred zakonom in sodišči, ustvarja neko razredno sodstvo, vendar pa so razlogi za posebno procesual-no ureditev reševanja teh sporov tako važni, da bo pri podobnem delovnem sodstvu vsaj za nekatere vrste sporov ostati moralo. Naša zakonodaja je v tem pogledu skromna Poznamo obrtna sodišča, katerih delokrog pa je neznaten ter imajo bolj značaj posredovalnega urada kakor značaj sodišča. Spori iz zakonov o zav. delavcev se rešujejo po posebnih kolegijalnih sodiščih: sodišče delavskega in sodišče rudarskega zavarovanja. Novi zakon o sodiščih prenaša spore iz delovnega razmerja pred redna sodišča.
IV. Socialno zavarovanje. Tozadevni zaikoni imajo namen zaščite socialno šib* kih slojev v shičaju bolezni, nezgod, sta* rosti, onemoglosti in smrti. Ti zakoni naj prizadete osebe šci'ti j o pred materijalnim in moralnim propadom, ko jim odpovedo delovne sile. Priznati moramo, da imamo pri nas razmeroma dobre soc. zavaroval* ne zakone. Najvažnejši je faktor o zav. delavcev iz 1. 1922. Na tem zakonu sloni tudi H. fond drž. želez, in bratovske skladnice na posebnem Pravilniku iz leta 1936. Provizijsko zavarovanje rudarjev ni urejeno. Isto tako nimamo starost, in in* valid. zavarovanja obrtniškega in industr. delavstva. Samostojno pridobitni delovni sloji so v nekaterih državah tudi zavaro* vami. Pri nas je aktualno zav. obrtnikov m kmetov
V. Brezposelno zavarovanje — glej »poda.j.
VI. Mednarodne konvencije. Socialno poL pogodba z Nemčijo, Nettum«ke kon* vencije.
VII. Mednarodni urad — Ratifikacije. Socialno zdrav, zakoni: o pobijanju na*
lezljivnh bolezni, o zdrav, občinah, zakon o mednarodni samita<rni konvenciji, Pra* vilnik o zaščiti mater in o-fcrok, zakon o šolah, o zdrav, rondu v šolah.
Predpis«: o zaposlovitvi tuj.ih državljan nov — trg. pogodbe.
Te kratke besede naj pokažejo v kateri smeri se ima gibati naša socialno^politična zakonodaja, da bo država srečna, močna na znotraj, kuilturna in  ugledna na zunaj.
Nova Jugoslavija mora tudi delavcem in nameščencem dati novo, boljše življe* nje!
FMavski prosvetni večer
Ljubljana, 18. aprila.
Dvorana Delavske zbornice menda še ni imela toliko hvaležnega občinstva, kakor suoči, ko.se je vršil T. delavski prosvetni večer, ki sta ga priredili delavsko glasbeno društvo »Zarja« in delavska kulturna zve» za »Svoboda«, številna udeležba je razve* seljiv dokaz, da se tudi naše delavstvo za* veda važnosti izobrazbe.
Najprej je predaval C. Stukelj 0 delav* ski olimpijadi na Dunaju, kri bo od 19. do 26. julija. Predavatelj je omenil, da se ide= ja telesne kulture med delavstvom naglo širi, zanimanje za telovadbo in sport ved* no bolj narašča. Delavci imajo danes že močne organizacije po vsem svetu, njihove telovadne organizacije štejejo že nad 2 mi* lijona članov. Samo v Nemčiji je v delav* ski telovadni zvezi včlanjenih 1,200.000 de* lavcev. delavci imajo 1200 telovadnic. 560 igrišč. °5 kopališč, 100 planinskih koč itd.
Olimpijada na Dunaju bo prava revija delavskih telovadnih in športnih vrst. Ju* gosloveni se udeleže najbrž kolesarskfh in motocikUstičnih- dirk. Kdor želi potovati na Dunaj, naj se prijavi do L maja tajništvu »Svobode« ali pa predavatelju g. Š»tuk* lju samemu. Prijavnina znaša 70 Din, s tem je pa že plačan potni vizum, vstopnine za vse prireditve, prenočišče in vsak dobi tu* di izkaznico za prost vstop na vse olimpijske prireditve. Vožnja bo znižana in bo veljala tja in nazaj 365 Din. Stroški bodo znašali največ 1000 Din.
Po predavanju se je vršil koncert, god* ba Zarje pod vodstvom kapelnika Dolinar* ja je zaigrala venček slovenskih narodnih pesmi, sopran*"stka gdč. Štefka Vukova ie
zapela Pavčičevi »Uspavanko« ki »Pastiri« co«, kot solista na gozdnem rogu in na saksofonu sta pa nastopila konservatorista Brdnik ki Dražil, na klavirju sta spremlja* la konservatoriat Zebre in Vukova. Vsi so* delujoči, posebno pa operni pevec g. t Jo* stič, so bili deležni prisrčnih ovaoij. Po kratk em odmoru je g. Cvetko Kristan pre* iaval o znamenitostih novega Dunaja; pre-davanje so spremljale skioptidne sivke. Pre* davatelj je podrobno navajal vse, kar je storila dunajska občina za delavstvo in si* romašne sloje vobče.
Dražba kož divjadi
Radi popolnoma nejasne situacije na svetovnem trgu je bila dražba dne 23. in 24. marca v Ljubljani odpovedana. Prenapolnjena severoameriška tržišča in konkurenca Rusije je onemogočila vsako kalkulacijo. Trgovci s kožami divjadi so bili zato z nakupom zelo rezervirani in kupili samo, če so bile cene skrajno ugodne. l>o-
bre lisice se niso plačevale bolje od dveh dolarjev.   Položaj je se danes neugoden,
vendar vsaj jasen in cene ustaljene. Lisice so padle v S mesecih skoraj za polovico, iščejo se samo one z rdečo dlako, medtem ko sive niso željene. Nekoliko so popustile kune zlatice, kune belice so trdne, veverice so poskočile, istotako jazbeci, bele in rjave podlasice, divje mačke. Za malenkost so padle vidre, dihurji, domači zajci. Divji zajci nimajo vec prave vrednosti, ker je na trgu preveč blaga. Za gamse, srne. Šakale, volkove, polhe in domače mačke ni zanimanja.
Na dražbi je bilo zelo veliko blaga, 35rf iz dravske banovine in 99% iz ostale kraljevine. Kupci so bili večinoma iz inozemstva. Prodale so se bele in zlate kune, veverice. jazbeci, dihurji, bele in rjave podlasice, vidre, divje mačke, domači in divji zajci. Neprodanih je ostalo polovico lisic vsa gamsi, polhi, krti Šakali, domači zajci.
Dosežene cene odgovarjajo onim na svetovnih tržiščih, deloma so še celo višje. Velikemu, splošnemu padcu cen pa je predvsem vzrok sovjetska Rusija, ki ponuja svoje kože na evropskih in ameriških tržiščih za vsako ceno.
Kože so na dražbi notirale sledeče: Kune zlatice Din 600—750, kune belice 600—710, veverice 5.30, lisice poljske 140 do 180, lisice gorske 150—220, jazbeci 102, dihurji 80—120, podlasice bele 48, podlasice rjave 5.20. mačke divje 130. vidre 550—620, zajci divji 5.40. zajci domači 1 (mešani), srne 7, gamsi 30 Din.
Glavna skrb.
— Gospod doktor, kako pa je prav za prav z mojim možem?
— Slabo, slabo milostiva.
— Povejte kar naravnost: ali si lahko dam delati na pomlad še svetlo obleko, ali na moram misliti že na črno?
Za ne Grey: 1
Skrivnostni jezdec
Roman.
I.
Septembersko solnue. ki je bilo izgubilo nekaj svoje toplote, svojega sijaja pa nič, je zahajalo počasi za Colo-raao pogorje. Škrlatno rdeča sopara se je zbirala na gosto zaraščenih gorskih prelazih. Siva predgorja, okrogla in valovita, so se valila s planote v dolino. Bila so gladka in raztegnjena, s poioz-r. mi žamelastimi pobočji in redkim: topolovimi gozdički, lesketajočimi se v esenskem zla tu. Lise rdeče trte so krasile mehko sivo polje kadulje. »Old \Yliite Slides«, po lavinah razorani gorski velikan, se je vzpenjal s svojim sivim skalnatim grebenom nad dolino n Jo varoval severnih vetrov.
Cez pobočje je jahalo dekle in zrlo nepremično na sinje rdečkaste gorske grebene, na to mogočno naravno trd-niavo. ki je bila njena domovina. Jahala ie po stari stezi v hrib proti pečin . : leči nad stranski rokav doline. Ta pečina ie bila njena najljubša razgledna točka, toda zadnje čase jo je zane-; lunini, ki so se pletli okrog
nje so bin v tesni zvezi z resnimi tre-
nutki njenega življenja. Pred sedmimi leti, ko ji je bfflo 12 let, je pristala tu na težko odločitev, da potolaži svojega varuha — starega farmarja, ki ga je ljubila in smatrala za očeta in ki ji je bil zares oče. Ta odločkev ji je nalagala dolžnost napotiti se v Denver v šolo. Dolga štiri leta je preživela daleč od svojih dragih sivih hribov in mračnih gorskih velikanov. Samo enkrat po svojem povratku je bMa splezala na to pečino in še ta povod je živel v njenem spominu kot žalostna in nesrečna ura. Bilo je pred tremi leti. Zdaj so se ji zdele dekliške skušnje in težave pogrezniene v davno preteklost, bila je devetnaistletna ženska in stala je pred prvim velikim problemom svojega življenja.
Stezica se je v Ha skozi gozd topolov z belimi debli in drgetajoči m i listi po robu pečine gori v hrib. vodila je čez ravno planoto, pokrito z bujno travo in planinskimi "ožami na skalnatem robu.
Razjahala ie in vrgla konju vajeti
čez vraf Njen--—. vajen dobrika-
nja, ie drgnil gladko, temno glavo ob njeno roko in vse ie kazalo, da pričakuje dgovor •a svoje dobrikanje: ko ie r spozn." -H se moti. ie vtaknil svoj ^obec \ travo m se začel pasti.
Dekličin pogled se je ustavil na dveh zibajoči11 se, vitkih, sinje-belih rožah. Bledo ko srebrne zvezde sta se ji smehljali iz dolge, zlato obrobljene trave.
— Columbine! Odtrgala je eno in jo zamišljeno ogledovala, kakor bi hotela najti v nji odgovor na zagonetko svojega rojstva in imena. Potem je pa zaplaval njen sanjavi pogled nad gorskimi grebeni v daljavi.
— Columbine!... Tako torej so me krstili — oni zlatokopi. ki so me našli kot otročička v gozdu izgubljeno, spečo pod temi rožami. — Govorila je glasno, kakor da bi se hotela s svojim glasom prepričati.
Toliko ji je bil odkril danes skrivnosti njenega imena mož, ki ga je smatrala že od nekdaj za svojega očeta. In že od nekdaj ie čutila to skrivnost, neko čudovito dogodivščino svoje zgodnje mladosti, okolnost, ki ni bila nikoli nojasnjena.
— Nobenega drugega imena nimam.
samo Columbina sem. — je zašepetala
otožno in tedaj ie doumela čudno hre-
oeneje svojega srca.
*
Komaj je minila dobra ura. že je biMa čez široko verando farmarske hiše VVliite Slides m srečala moža, ki
je skrbel vse njeno življenje za njo.
Pogledal jo je tako prijazno in očetovsko, kakor še nikoli, in vendar je biil njegov obraz izpremenjen. Zdelo se ji ie. da vidi pred seboj starega Bilia Belloundsa. pionirja in farmarja, visoke, močne postave in širokih potez, obraz trd in razoran, lase sive, velike oči iskreče se v sinjem siju.
— Collie, — je izpregovoril stari mož. — novice ti prinašam. ,ack je pisal... Domov pride.
Bellounds je zavihtel pismo v roki. Orjaška roka se mu je tresla, ko jo je položil na Columbino ramo. njegova običajna robatost je bila nekam čudno omehčana. Jack je bil njegov sin. Ne-otesanec — ,ack so ga klicali navadno čikoši — poleg drugih, manj prijaznih zdevkov, ki niso nikoli dosegli ušesa njegovega očeta. Jacka je btf poslal oče pred tremi leti proč, tik predno se je vrnila Colombina iz šole. Columbina ga torej že sedem let ni videla. Toda snom in jada se ga je prav dobro: visok, gibčen, lep in divji mladenič, ki je bil kriv. da ie bila njena mladost skoraj neznosna.
— Da. moj sin Jack se vrne, — je dei?»l Bellounds z drhtečim glasom. — •n Jc-llie — nekaj ti moram povedati.
1     — Da, oče, — je odgovorila in krep-
ko stisnila težko roko, ležečo na njeni rami.
— Saj to je tisto dekle. Nisem tvoj oče. Poskusil sem biti ti oče, in ljubil sem te kakor lastnega otroka. Zdaj pa moraš izvedeti vse.
In sledila je kratka zgodba. Zlatokopi, zaposleni v Belloundsovem rudniku v gorah nad Middle Parkom, so bili našli pred sedemnajstimi leti pod co-lumbinami ob poti spečega otroka. Blizu kraja, kjer je ležaJ otročiček, so bili Indijanci na svojem pohodu čez pogorje prebivalce prerijske utrdbe deloma ujeli, deloma pa pobili. Nobenih drugih sledov ni bilo. Zlatokopi so odnesli otročička v svoje taborišče, skrbeli so zanj in mu dajali jesti. Po njihovih običajih je dobfla deklica ime Columbina. Potem so jo odnesli k farmarju Bel-loundsu. »
— Collie, — je deja<l stari farmar,
— nikoli ne bi bila smela izvedeti tega in ne bil bi ti povedal, da me ni nekaj prisililo storiti ta korak. Star sem že. Za vse na svetu bi ne razdeli] svojega posestva tako, da bi dobila z Ja-ckom vsak nekaj. In tako sem prišel do spoznanja, da bo najbolje, če se vzameta. Na Jacka si vedno blagodejno vplivala. Kdor ima ženo, kakršna si ti
— — — no, morda bo Jack---
Kiirten je priznal
Se dva zločina
Peti dan obravnave — V reko ie pahnil štiri otroke — Javnost zopet
izključena
Včeraj je bil peti dan obravnave proti dusseldorfskemu vampirju. V začetku včerajšnje razprave je vstal državni tožilec in izjavil, da je odredil nove poizvedbe glede izpovedb Petra Kurtena. da je kot 9 letni fantič pahnil s splava v Reno dva otroka, ki sta utonila. Poizvedbe so pokazale,
da |e govoril Kiirten resnico.
Na vesti ima torej še dve mladi žrtvi. Ker je pa ta zločin že zastaran, sodišče Kurtena ne more kHcati na odgovor.
Diisseldorf ski vampir na. zatožni klopi
Potem je vstal Kurtenov zagovornik in izjavil: Govoril sem z obtožencem. Prosil me je, naj sodišču še sporočim,
da ima na vesti poleg onih dveh zločinov, ki ju je priznal pred sodiščem, še dva druga.
Takrat je namreč pahnil s splava v Reno še tretjega otroka, ki je tudi utonil. Drugi dan je pa pahnil z obrežnega zidu v reko še četrtega otroka. Tega so pa opazili z nekega parnika, kako se potaplja, in so ga v zadnjem hriipu rešili. Zagovornik prosi, naj odredi državni tožilec poizvedbe tudi glede teh dveh zločinov.
Potem so bile zaslišane priče, ki so izpovedale o obeh umorjenih otrocih. Prvi dve priči sta izpovedali, kako sta
Pozdravljajmo
se po kitajsko
Samemu sebi stisniti desnico, kakor delajo Kitajci, ko se srečajo, je mnogo bolj higijenično in pametneje nego naš način pozdravljanja. Ste se že kdaj vprašali, zakaj si pri srečanju stisnemo desnico? To je globoko ukoreninjena navada zelo starega izvora. O tem se je že mnogo pisalo, toda malokdo se je pečal s higijensko stranjo našega načina pozdravljanja. Poskusi v laboratorijih so pokazali, da se z dotikanjem rok v obilni meri prenašajo bacili. Topla in vlažna dlan nudi bakkterijam zelo ugodno priliko za razmnoževanje. Poteg tega imajo ljudje večinoma navado držati pri kašljanju in kihanju roko na ustih. Tako pridejo bakterije na dlan, kaer se hitro množe in tvorijo leglo okuženja.
Čudno je, da se ljudje za to»prav nič ne zmenijo v stoletju, ki se sicer po pravici imenuje stoletje higijene. Ce bi pomislili, kaj vse prijenrljemo, bi se bali stisniti drugemu človeku roko. V Ameriki je bila navada, da je prezident ob določenem dnevu stisnil tisočem in tisočem posetnikov roko. Prezident Co-olidge je pa to navado odpravil. Iz Kitajcev in njihovih navad se radi norčujemo, toda ne smeli bi pozabiti, da je to dežela prastare kulture in da bi se lahko od nje marsičesa naučili. Posebno velja to za pozdravljanje.
Aleksander Jako vije v:
*7z ljubezni
— Toda čemu, čemu ta preiskava? Preiskovalni sodnik mi je pravkar dejal, da je našel pravo sled, sumi nekega Cugunova.
— Ne razumem, — je dejala Zinaida Lvovna vznemirjeno. — Najbrž je zelo nervozen, ker ne more najti pravega zločinca.
Nervozno je slekla rokavice in jih vrgla na mizo.
— Za malo mi je, da mi kvarijo moje najlepše dni...
9.
Dogovorila sta se bila: Zeljonin bo prišel po Zinaado Lvovno in potem bosta vkup šla v poročni urad, da opravita vse formalnosti. Točno ob desetih je bil pn njej. Sprejela ga je njena gospodinja. Njen navadno mirni obraz je bdi ves izpremenjen.
— Zinaide Lvovme ni doma, — je dejala napol šepetaje. — Zaprli so jo.
Zeljonin je omahnil in dvignil desnico, kakor bd pričakoval udarca.
— Zaprli?
_ Da. Danes   ponoči. Pomislite,
kakšna nesreča!
Zeljonin jo je gledal, ne da bi kaj jazuineL
bili najdeni trupli nesrečnih otročičev na polju. Trupli sta ležali blizu poljske poti. Otroka sta ležala dobrih 10 korakov narazen. Priči, ki sta šli mimo na delo, sta takoj obvestili policijo. Kot priča je nastopila tudi 13 letna deklica. Izpovedala je, da se je z otrokoma pred umorom igrala.
Kiirten je med njenim zaslišanjem mižal,
ker ni hotel videti deklice, ki ga je živo spominjala strašnega grozodejstva.
Naslednji dve priči sta bili dve ženski, ki sta izpovedali, da sta slišali nesrečna otroka klicati na pomoč. Ena priča je izpovedala, kako je slišala neprestane klice »mama, mama«, da pa ni vedela, kdo kriči. Zaslišan je bil tudi neki deček, ki je izpovedal, da je šal kmalu po umoru po poti mimo kraja, kjer sta ležali trupli umorjenih otrok, ki so ju pa našli šele drugo jutro. Deček ni opazil nič sumljivega. Nastopila je kot priča zopet neka ženska, ki jo je Kiirten usodnega večera nagovoril. Vprašal jo je, kam je namenjena in če bi mu dovolila spremiti jo. Ona ga je pa odločno zavrnila. Na predsednikovo vprašanje, ali se ji je zdel ta nagovor komičen, kakor je izpovedala prvotno, je priča pritrdila.
Potem je bil zaslišan kot izvedenec kriminalni svetnik Irrgang. Izpovedal je, da je našel na polju, kjer sta ležali trupli umorjenih otrok, sledove stopinj, ki so se deloma ujemali s sledovi stopinj, odkritimi v primeru Dorrier. V mehkih tleh na vrtu se seveda niso videle gumijaste pete, ki so prišle v poznejših primerih jasno do izraza. Pozneje se je izkazalo, da gre res za sledove Kurtenovih stopinj.
Potem je sodišče v zvezi z zasliševanjem priče Schulte
zopet izključilo javnost.
Ko so hoteli gospodično Schulte zasli-šati, je začela tako bridko jokati, da ni mogla spraviti iz sebe nobene besede. Predsednik jo je tolažil, češ, saj je vse to že davno minilo in da se lahko omeji na kratke izpovedbe. Kiirten je gledal ta čas v tla in le tupatam se je ozrl na pričo.
čudne zapovedi
Japonke so še daleč za luno, poreče naš ženski svet, ko prečita sledečih 10 zapovedi za ženske, ki jih je sestavila neka Japonka:
1. Čim si se omožila, si za vedno izgubila svoj rojstni dom in nikoli več se ne vrneš vanj Potrudi se pozabiti, da si ga kdaj imela.
2. V svojem novem življenju naj ti bo mož glavna oseba. Protiviti se mu v nobenem primeru ne smeš. Iz oči mu moraš brati vsako njegovo željo in slepo se mu boš pokorila Ne jezi se nanj, če je slučajno krivičen ali grob. Radostnega obraza in z najlepšimi besedami ga potolaži. Izogiblji se vsakega prepira in laskaj mu v vsem.
3. Če ti bo mož nezvest in če s tem oškoduje zakonsko življenje, si nikar ne domišljaj, da imaš ti enako pravico. Vedno moraš ostati čista in zvesta svojim zakonskim dolžnostim.
4. Pred možem ne imej nikoli skrivnosti. Z vsako malenkostjo se mu zaupaj in varuj se, da te ne zasači na laži.
5. Ljubosumnost naj ti bo tuja. tudi če imaš jasne dokaze, da se ti je mož izneveril. Brez njegovega dovoljenja ne smeš zapustiti hiše. Za vsak tvoj korak mora vedeti, ti ga pa ne smeš nikoli vprašati, kam gre.
6. Zunanja lepota naj ti bo podrejena zadeva, vso pozornost pa posvečaj čistosti in plemenitosti srca.
7. Nikoli ne pokaži možu svoje trme. Tvoj obraz naj nikoli ne pokaže
— Za kaj pa prav za prav gre? To je čudno. Cemu?
— Tega tudi mi ne vemo. Vsa hiša je bila polna stražnikov Odvedli so jo. Hoteli smo vprašati vas. Pravijo, da je preiskovalni sodnik tako odredil. Morda bi pri njem izvedeli kaj več.
— Bom . . . izvedelvbom, je mrmral Zeljonin. — To se ve, izvedel bom. Tu nekaj ni v redu.
Ves iz sebe zaradi tega nenadeja* nega dogodka je odšel, mrmraje nekaj predse.
Celo uro je hodil po ulicah in pre« vdarjal, ali bi šel k sodniku ali ne.
— Treba je vendar razjasniti, se je nazadnje glasno odločiL
Preiskovalni sodnik, ki je bil obi* čajno hladen in zdržen, ga je zdaj sprejel s širokim, radostnim nasme* hom.
— Zelo me veseli, da ste sami pri* šli. Hotel sem vas že poklicati Dogna* li smo nekaj dejstev, ki so kaj nepri* čakovana. Sedite, prosim. Glejte, stvar je taka ... Vi bi kajpak radi vedeli, čemu smo aretirali vašo znanko Zi* naido Lvovno? Evo . . .
Pobrskal je po svežnju aktov in iz* vlekel popisan papir.
— Prosim, oglejte si ta listek. Zeljonin je vzel listek.
— Nihče ni kriv moje smrti. Jaz
nezadovoljstva.
8. Biti dobra gospodinja naj ti bo največja in edina skrb. Kuhaj vedno po okusu svojega moža in skrbi za njegovo obleko.
9. Poleg moža spoštuj tudi njegove roditelje. Svoji služinčadi bodi prijateljica, vzgojiteljica in učiteljica.
10. Ko opraviš domača dela, vzemi v roke moralno in lepo knjigo. Gledališča, kina in druge javne lokale po-sečaj samo s svojim možem. Njemu pripada vedno častno mesto in desna stran.
Otok nagcev
V Franciji se je zadnja leta zelo razširil pokret za kulturo nagote. To je razvidno zlasti iz pogodbe, ki jo je sklenila pariška organizacija nagcev s francosko vlado glede najema Levant-skega otoka v Sredozemskem morju. Organizacija pariških nagcev hoče napraviti na otoku raj nagcev, to se pravi sedež ljudi, ki se hočejo vrniti v blaženo stanje Adama in Eve. Otok bo zasajen s palmami in eksotičnimi rastlinami, da vroče solnce ali prehud veter nagcem ne bosta mogla do živega Na primernih krajih bodo napravljena igrišča in kopališča, za bolehne ali bolne člane kolonije bodo pa na razpolago sredi otoka posebne hišice.
Originalna naselbina se imenuje Heliopolis. kar pomeni solnčno mesto. Za ureditev otoka so nagci nabrali že 1,350.000 frankov. Dostop na otok bo imel vsak. kdor bo imel dovolj sredstev za vzdrževanje v tem dragem letovišču in kdor bo svečano obljubil, da bo hodil vedno nag. Levantski otok bo druga velika počitniška kolonija nagcev. Prva je bila namreč ustanovljena na seinskem otoku Medanu, kjer skače ob 8olnčnih dneh do 10.000 nagih ljudi.
Senzacijonalna operacija
Operacija, kakršne še ni bik) na svetu, se je posrečila te dni kirurgu na kliniki v Newyaricu. Mlademu možu Karlu Musselmairu, ki je bil od rojstva slep, ker so mu manjkale v očeh zenice, so vložili operativnim potom zenice v očesni organ in ga pustili nekaj dni z zavezanimi očmi v temni sobi. Ko so mu pa oči odvezali, je Musselman ostnmel, zdelo se mu je, da je prišel na drug svet, kajti naenkrat je spregledal. vklel je prijatelje, ki so mu radostno stiskali roke m mu čestitali k uspešni operaciji.
Operirani je student peosilvanskega zavoda slepih. Senzacijonalno operacijo je napravil dr: O. Moose. V pogovoru z zdravniki je dejal, da je bila to prva operacija te vrste m da se je čuta med njo kot popotnik, ki se je napota daleč v neznane kraje. Sreča mu je bila mila m dosegel je svoj cilj.
Papež in plesalka
Slavna italijanska baletna primadona Rerrito, ki je bila pred dobrimi 65 leti na višku svoje slave, je gojila vročo željo, da bi prišla k papežu v avdi-jenco. Pij IX. pa takim zvezdam ni bi posebno naklonjen, saj se ne spodobi, da bi sprejemal papež v avdijenci baletne plesalke. Ker pa le ni odnehala z moledovanjem in ker so njeni vplivni prijatelji neprestano nadlegovali vatikanske kroge, naj vendar izposlujejo plesalki avdijenoo pri papežu, je slednji končno sklenil Rerrito sprejeti.
Določen je bil dan avdijence, toda papeža je napadel kot nalašč hud rev-matizem in bil je zelo slabe volje. Navzlic temu je pa delal prijazen obraz in s plesalko je govoril o posvetnih stvareh, češ, da so minljive m da je samo nebeška slava večna. Plesalka je bila globoko ganjena, pokleknila je pred sv. očeta in vzkliknila: »Ah, ko bi imela trdno vero Vaše svetosti !c V tistem hipu je pa papež začutil silno bolečino v nogi in posledica je bila, da je vzdih-nrl: »Ah, da, draga hči, če bi jaz imel tvoje noge, bi bik) nama obema pomagano !c
ga ljubim, on pa me ne ljubi Vera Ze* ljonina.
— Kaj naj to pomeni? je s pretrga* nim glasom vprašal Zeljonin.
— To je pisava vaše pokojne žene, kajne?
— Da.
— Poglejte natančneje! Ali je to res njena pisava?
— To se ve, da je. Poznam jo. Tudi papir je tak, na kakršnem je navadno najraje pisala.
- Preiskovalni sodnik se je nasmeh* niL
— Čudno, meni se pa zdi, da ta pi* sava vendarle ni njena. Obrnite po* zornost na Črte črk »r« in »k«! So res njene?
Zeljonin je spet pogledal listek.
— Saj res . . . Kakor da niso po* vsem njene.
— Tako je, niso povsem njene. To je namreč ponarejena pisava vaše že* ne.
— In kdo jc to pisal?
— Kdo drugi ko Zinaida Lvovna...
— Zinaida Lvovna? Čemu?
— Takoj boste izvedeli Ko smo jo aretirali, nam je Zinaida Lvovna pove* dala, da se je s tem listkom hotela malce pošaliti. Točna priskava pa je dognala, da je i listek, ki je bil najden v torbici vaše žene na dan njene smrti, — saj veste, od tajinstvenega G. — i
V šestih urah
iz Evrope v Ameriko
Nemški inienjer Perl hoče leteti v raketnem letalu visoko nad zemljo s hitrostjo 1000 km na uro
Znani pijonir ideje poleta v med-zvezno prostranstvo prof. Piccard iz Augsburga se pripravlja že več mesecev na polet v stratosfero. Dvigniti se hoče z balonom, po možnosti tako visoko, da pride že v močno redkejši zrak. Pot v stratosfero namerava nastopiti v maju. Ni torej daleč čas, ko bo doživelo človeštvo nov poskus v prizadevanju premagati privlačnost zemlje in napraviti prvi korak na poti k cilju, o katerem se zdaj večini ljudi še niti ne sanja. Ameriška revija »Populare Sciencec je priobčila nedavno zanimiv članek o pomenu stratosfere za bodoče medkontinentakie polete na velike daljave.
Visoko, mnogo kilometrov nad zemljo, se razprostira tajinstvena oblast tako zvane stratosfere. Le redki raziskal-ci so prodrli do nje, kajti zrak je tam gori nad nami tako redek, da se brez umetno dovajanega kisika ne da dihati. Li vendaT pravijo učenjaki, da bodo vodile zračne proge na večje razdalje v bodoče skozi stratosfero. V stratosferi ni namreč takega odpora zraka kakor v nižjih zračnih plasteh in zato bodo letela
letala z neverjetno brzino.
Mladi nemški inženjer Hugo Perl meni, da bo dosegel v 7 m dolgem raketnem letalu 12 do 13 km nad zemljo hitrost
1000 kilometrov na uro,
tako, da bi preletel Atlantski ocean v 6 urah. Znani prof. Oberth pa snuje raketno letalo še večje hitrosti.
Največja višina, ki jo je kdaj človek dosegel, je znašala 12.953 m. Tako visoko se je dvignil v balonu ameriški kapitan Hawthorne Grev. Mož je pozneje izgubil življenje pri ponovnem poskusu dvigniti se še višje. Nemški pilot H.Neuh6fer se je dvignil lani z aeroplanom 12.747 m visoko in je dosegel svetovni višinski rekord z letalom. Ameriški učenjaki, ki so spustili registracijske balone 30 km visoko, so ugotovili, da je sestavljena naša atmosfera iz dveh plasti, ki se medsebojno odbijata. Nižja zTačna plast ali troposfera sega 10 km visoko. V tej zračni plasti živimo. Nad 10 km visoko pa pihajo ledeni vetrovi pri temperaturi 50 stopinj pod ničlo.
2e v višini 11 tem bi naleteM na nenadno izpremembo. Tam še ni hladneje, temveč nasprotno, celo nekoliko topleje. To je
oblast večnih solnčnih žarkov.
Nebo je temno modro in solnce žari kot ognjena obla. Tu so skrivnostne pokrajine stratosfere. V višini 18 km solnce sicer še vedno močno sije, vendar se pa vidijo zvezde s prostim očesom
tudi podnevi. Zrak je tu tako redek, da komaj še drži letalo. Motor peša zaradi pomanjkanja zraka, čeprav mu dovajajo kondenziran zrak. čim bo konstruirano letalo, ki bo moglo tako visoko nad zemljo varno letati, ne bo človek več poznal meje hitrosti.
»Letalo« za polet v medzvezdno prostranstvo
Učenjaki so tudi ugotovili, da pihajo v stratosferi močni vetrovi z neverjetno brzino. Te vetrove bi lahko s pridom izkoristili za zračni promet. Registracijski baloni so pokazali, da piha v višini 13 do 18 km vzhodni veter, ki bi povečal hitrost letala na poti iz Evrope v Ameriko
za 100 km na uro,
Še 5 km više so pa zabeležili registracijski baloni zapadni veter, nekaj kilometrov nad njim pa zopet vzhodni veter. Tako hi se dal v teh zračnih plar-steh urediti zračni promet po smereh vetrov. Ce bi odpovedal letalu 20 km nad zemljo motor, bi se lahko spustil letalec šele 50 km od kraja, kjer je nastal defekt. Poševno spuščanje bi trajalo dobro uro. Če bi torej* nastal defekt še nad morjem, bi imel letalec dovolj časa opozoriti po radiu parnike na nesrečo m se spustiti v njihovi bližini.
Ali bomo kmaihi leteti v stratosferi? Strokovnjaki pravijo, da ta čas m več <JaJeč. Znani konstnrkter najmodernejših letal ing. Sikorski je nedavno izjavil, da
Ameriško raketno letalo, s kakr    Snim hočejo letati v stratosferi
tega  tukaj  napisala Zinaida Lvovna. Zeljonin je skočil pokoncu.
— Čemu je vendar to napravila? je vprašal ogorčeno.
— Zato, da se je iznebila rivalinje. Evo, prečitajte njena priznanja. Pre* iskovalni sodnik se je zadovoljno na« smehnil. — Še čisto sveža so. Pravkar sem jih dobil. Že davno mi je bilo jasno, za kaj tu prav za prav gre.
To rekši je podal Zeljoninu širok list, popisan z majhno, žensko pisavo.
— Videla sem, kako je nesrečen. Njegova velikodušnost me je vso pre* vzela: — Jaz nosim svoj križ. Zato sem sklenila sneti z njega ta jarem, zakaj ljubila sem ga. Spoprijateljila sem se z njegovo ženo in ji sledila ko sužnja. Izprva sem jo sklenila zastrupiti in sem napisala ta — prvi — li* stek. Potem pa sem spoznala, da Vera morda ne bi takoj umrla in bi utegnila vse izdati. Zato sem jo povabila k se* bi, ji dala strupa in zastrupljeno od* vedla na ulico. V torbico sem ji polo* žila drugi listek. Ko je Vera že po= vsem oslabela, sem ji vzela uro, ogr* lico indenar, da bi s tem zabrisala sled. Vse skupaj sem vrgla v sneg. Ve* ra se je onesvestila in jaz sem jo osta= vila na pločniku v Krivi ulici . . .
Konec.
Iz ruščine prevedel B. ZiherL
nd daleč čas, ko bo izdelano v ta namen posebne vrste letalo z zaprtimi kabinami, v katerih bo umetno vzdrževan približno normalni zračni pritisk. Ta letala bodo letala visoko nad zemljo s hitrostjo nad 800 km na uro.
V zaboju čez morje
20-letni Ludvik Chianse je že v zgodnji mladosti hrepenel po Ameriki. Starši ga seveda niso hoteli pustiti tako daleč, pa jim je dejal, da jo mahne čez veliko lužo. čeprav bi se moral stisniti v zaboj. Mati je mislila, da je odšel k svojemu dekletu in zato je ni skrbelo, kje je. Ko ga pa več dni ni bilo domov, ga je začela iskati. Bila je zelo presenečena, ko je prišel čez nekaj dni k nji uslužbenec družbe za mednarodni promet in ji začel praviti o zaboju, ki ga je poslal njen oče v Ne\vyork.
Mati je vedela, da njen oče ni poslal nobenega zaboja v Ameriko in takoj se ji je zdelo, da nekaj ni v redu. Na listku je bik) zapisano, da tehta zaboj 174 kilogramov in mati je spoznala, da njen sin ni odpotoval v Ameriko z zabojem, temveč v njem. Takoj so vprašali po radiu poveljnika naraika »La favette« in res so našli mladega pustolovca na parniku v zaboju, kjer je imel neka i čokolade m 2 litra vode. V Newyorku ga zadrže in pošljejo nazaj v Pariz.
RAZPIS
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisu]« oddajo
kleparskih del
za palačo ob Gajevi ulici. Potrebni podatki se dobe od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 30«—.
Zapečatene in pravilno sestavi jene ponudbe je vložiti do 22. aprila do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu.
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE
V LJUBLJANI.
I* ŠIMENC*)	Via pleskarska te soboslikarska dela tevršuje točno, solidno tn po onkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS družba s o. s. pkoJHislio ta eobosUkantv* L jnbl jana. Sv. Petra c SS.
Deske. trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija", d« z o. z«, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tet 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—95	
	ZA TORBARSKO STROKO se išče izvežban pomočnik, prvovrstna moč, vajen s stroji. Nastop v najkrajšem času. Ponudbe na: Iv. Kravos, torbar-ska delavnica, Maribor, Aleksandrova cesta. 1362
Moderne spalne divane
zimnice,  otomane, fotelje in vsa tapetniška dela izdeluje
solidno in poceni
KOBILICA AVGUST
TAPETNIH. IN DEKORATER LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 25, dvorišče
I. SLANOVIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, Gajeva ulica štev. 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana.
Zaradi nesreče inventurna odprodaia
mana fakturnega te konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. — Se vtjvdno psspepooa
mHRIJH ROGELJ
LJUBLJAHH, Sv. Petra cola M
Za male prince in princeske
najmodernejši   vozički \ zalogi pri
JOSIP K VEDER Krekov  trg 10
Najbolje kupite
ŠIVALNI STROJ in KOLO
za dom, obrt in industrijo samo
?9GRITZNER" - „ADLER"
Švicarski pletilni stroj
„Dubied"
Elegantna oprema — ne-prekosljiv materijal! — Pisalni stroji v 3 velikostih! — NOVOST!
šivalssi stro]
kot damska pisalna miza
Samo pri
los« Peteline — Ljubljana
Telefon 2913. ZMERNE CENE TUDI NA OBROKE!
>*AđaK o£fast<
znamko t — Na
— ntMJttMMVlJB*
MILIJONSKI ŠALJIVI ŠLAGER
imam za prodajo na veleeejmu. Potrebno 5000 Din. Krasen zaslužek. Osebno sodelovanje pogoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »šlager/1363«.
FORD AVTO
št. A 850.751, rabljen 3000 km, 5 sedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Poizve se pri: American-motors, Ljubljana.
1311
STANOVANJE V KRANJU na glavnem trgu, v pritličju na dvorišču, oddam s 1. majem. Zelo pripravno za krojača, čevljarja, trgovca z zelenjavo itd. — Pojasnila daje Franc Maj-dič v Kranju. 1359
BIVŠI PODČASTNIK
vsestransko izvežban, star 30 let, išče službe in kasan te. skladiščnika ali pomožno pisarniško moč. Cenj. dopise na upr. SL Naro la pod šifro »Bivši podčastnik. 1373
KRASNI   DAMSKI KLOBUKI IN SLAMNIKI
* zalogi že od Din 50 naprej Salon La femme >Chic< — Anica Puhek, Selenburgova VI-
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Poizve se v trgovini: Sredina 11, Prule.
PENSION -HOTEL
na gornjem Jadranu s še večletno pogodbo, lepo opremljen, vseletni posel, se proda zaradi bolezni. Dopisi pod »Jadran 1327« na upr. »Slov. Naroda.«
1327
URE ZA BIRMO
nudi najceneje
IVAN PAKIZ, UUBUANA, Pred škofijo 15.
1345
6o mociroce zelo poceni razprodaja šega Cankarjeve nabrežje 5/1. 1326
FRIZERKO (-JA)
samostojno, perfektno moč — iščem za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Oferte na naslov: Salon Flieger, Sarajevo, Kralja Petra 28. 1360
VAJENCA
pridnega, starega od 15 do 18 let, sprejme takoj Mara Rafael, vozni in podkovski kovač, Št. Rupert na Dolenjskem.
1358
Zavarovalnica »DUNAV« ima
v svoji novi zgradbi na vogalu Aleksandrove c in Beethovnove ulice za 1. 8. t. 1. še na razpolago nekoliko moderno opremljenih tri- in šti-risobnih stanovanj, sobe s kopalnico za samce ter poslovne prostore v mezzaninu, prikladne za pisarne in finej-šo obrt. — Reflektanti se naj obnejo na podružnico zavarovalnice »Dnnav« v Ljubljani: Šelenburgova ulica 3, I. nadstropje v svrho dozna-nja najemnih pogojev in ogleda na stavbi. 1377
POHIŠTVO NA OBROKE!
Spalnice, hrastove,
politirane Din 5.500.—
2.80p.~
Spalnice, pleskane »
Omare >
Postelje »
Kuhinje, kompL >
Kredence »
560.— 260.-1.100.— 580.— naročila
Sprejemajo se tudi za trgovske oprave in vsa mizarska popravila
Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri
MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18.
Vedno
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
OTROCI
potrebujejo posebno trpežne čevlje. Na žalost ne zdrži niti najboliše usnje tako dolgo, kot bi želeli starši.
Ali naj radi tega omejimo prostost gibanja otrokom?
Poskusite tudi Vi, kar so že tisoči mater preizkusili, dajte pritrditi na otroške čevlje PALMA gumaste podpetnike. Guma je trpežnejša od usnja, radi elastič-nejše hoje se čevlji bolje ohranijo. Pred vsem vzdrže PALMA gumi-pod pet ni ki trikrat več od usnjatih pet, a ne stanejo
lič več. Domači proizvod.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoljubljena mati, babica, prababica, teta in tašča, gospa
Tiari ja Trillei* roj. Bornik
gostiln i čar kav in posestnica
dne 17. t. m. po daljši bolezni v 85. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, Bogu vdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne 19. aprila 1931 ob 2. uri popoldne izpred doma žalosti, Cerkvena ulica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v trnovski cerkvi.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1931.
MARIJA, omožena SICEVA, hči; prof. v pok. ALBERT SIC, višji inspektor v pok. JOSIP KOSEM, zeta; profesor FRANJO SIC, vnuk; DANA, por. ing. GUZELJEVA, JOSIPINA por. prof. dr. K A KLINOVA, vnukinji.
Občina  Ljubljana   Mostni  pogrebni k«v<h1
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naših preljubih staršev, gospe
IVANE KNAFLIČ roj. VERBIČ
in gospoda
FRANCA KNAFLIČ-A
tovarnarja in posestnika
kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najiskre-nejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom za njihovo požrtvovalnost v bolezni, Čč. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini, zastopnikom sreskega poglavarstva, občin Šmartno in Litija ter drugih javnih uradov in društev, tako: Pevskemu društvu »Zvon« za ganljive žalostinke, sokolu in gasilskim društvom iz šmartna, Litije in okolice ter domačemu delavstvu za častno spremstvo, zastopnicam Ciril Metodove družbe, lovskim tovarišem, zastopnikom godbenega društva ter za poslovilne besede gg. govornikoma Ferdo Tomazinu in Avgustu Suligoju.
Končno izražamo svojo najlepšo zahvalo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so predraga pokojnika spremili na njuni zadnji poti.
V Smartnem pri Litiji, dne 16. aprila 1931.
Žalujoči ostali.
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove uprava Slovenskega Naroda
Najnovejši moderni vozički
se izdelujejo v domači tovarni
Tribuna F. B. L., Ljubljana
KABLOVSKA CESTA STEV. 4.
tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. CENIK FRANKO.
(ty$2X$2ni namizni prit
150/150 na dobrem blagn Din 55.—. Breda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, pred tiskan je; spe-cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilni carskih zaves.
Matek & Mikeš, LJubljana
(poleg hotela Štrukelj)
Pozor! Avto —
Prihranimo 60—80 odstotkov pri
nadomestitvi novih plošč za
Motocikl -
Radio - Akumulator
SPECIJALNA STANICA ZA POLNJENJE PO ZNIŽANI CENI! DELO ZAJAMČENO STOKOVNO EDINO PRI
A. Jenko
Prva specijalna akumulatorska delavnica, vhod Miklošičeva cesta .poleg palače Delavske zbornice in Kolodvorska ulica 29, kavarna »Leon«.
D
a
D
□ □
D
D D D D □ D D
OBIŠČITE
gjjjjjj zdraullft ČeSKoslopoSke Karlovi Vari
JHarianske Lažne
Františkove Lažne Teplice -Schoiiau
Vež stoletij so ta itlrl zdravilišča t službi trpečega občinstva, Število njih, ki so resnično ozdraveli, našli okrevanje, ozdravljenje in razvedrilo, pre-seza milijone!
Zahtevajte od uradnih obvestilišč teh Štirih zdravilišč, pri „Jugoprometu" d. d. Zagreb, Praška ulica i ali od posameznih uprav zdravilišč prospekte in pojasnila.
5878
o
D D D D
D D
□ □ D □ D D D
AKVIZITERJE
za privatne odjemalce išče denarni zavod.
Ponudbe   solidnih gospodov prosimo pod Šifro   »Osigurana štednja« 44/L,   na upr. Slovenskega Naroda«.
Frane J ager
fotelj*
•tomane,  Uma, slaOjtve po-obUka! steljo, patentne divane t % d.
Prostor sa posteljnino, konstrukcija I
i
I
Najnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, Šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene.
»TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovaka C 4.
i
m-.
najboljši čeSKI blasoui
Zajamčeno eistovolnene
moške in damske blagove
zadnjih  novosti ta
pomladno In letno serijo
razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE
SUKNA
Siegel - Imhof — Brno
Palackćho tir. 12, Češkoslovaška.
Največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnejsa izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto.
čevljarji;
pozor!
Za spomladansko sezono sem dobil ŠEVRO in BOKS v najnovejših modnih barvah iz inozemskih tovarn« kakor tudi crni in rjavi boks in prvovrstne podplate od najboljših domačih tovarn po najnižjih cenah. — Osebno naj se vsak prepriča, saj nakup ni obvezen. — Se priporoča
FRANC ERJAVEC,
trgovina usnja, LJUBLJANA, Stari trg Stev. 11/a.
fiostfto - *f»ee*taftic8
Klavirji S
planini
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Stelnway, Fdrster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja Jih izključno le sodni izvedenec in bivSi učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg S Najcenejša poso jevalnlca.
mehanične* delavnica
i dmK
ZA POPRAVILA PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO - APARATOV, GRAMOFONOV
ofiutcf «?• Soroda
LJUBLJANA, SELENBURGOVA 6. TeL 29-80
BEOGRAD sarajevska 84
DOBIVA SE. V VSEH LEKARNAH POCENI DIM.7S
c
BAD-NAUHEIM
Nemčija
Potuj* D-vimks prog« Hamburg — (Berila) — K*«se! — FrsakfK a. M. — B—i 45 minut od Ftmm
Svetovnoslavni ogljikove kisline bogati topli vrelci kuhinjske soli (30,5—34,4° NedoseŽni.pri boleznih »rca In arterij,  revmatismu, proti nn, bronhitisa, trpljenfu na Sivcih in hrbteničnemu moagu
Irkr«■ ■  ilbiTi — ▼■•h  rr«t  sport — Vaa novodobna ■drmvllna sredstr«. — I#c^» prtfetsa olrrevall*«e,
limona preskrba ob raenilh cenah.
Prospekti pri knt>nH«v» .inr.v' R«irt - M*uh*1m 'n potovalnih fJSMSSl
Kreditni zavod za trgovino fn industrijo
LJUBLJA5A, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, oakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter naka zlla v tu- In Inozemstvo safe - deposlta
itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana.  — Telefon It 2040. 2457, 254&   Intemrban 2706, 2806.
jjrefcjge joalp Bag**8k\ — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek. — 2a opravo in tnseratni del usta: Oton Chriatoi. — Vsi v Izubijani.