Št. 1.

V Ljubljani, 3. januarija 1908.

Leto IV.

Izhaja veabs soboto

in velja po pošti za celo leto
4 K, za pol leta 2 K. Posamezne
številke po 10 vin. Na naročbe
brez denarja se ne oziramo.
Uredništvo in upravništvo je v
Ljubljani, Breg št. 12.

Jft mV' '

GLRSILO TJ . ;

NA NOTMHJSKEM.

US

Inseratl

se računajo za cele stran 36 K,
za >/i strani 25 K, za »L strani
18 K, za ‘j. strani 9 K, za <i»
strani 5 K, strani 3 K. Pri
večkratni objavi primeren pe-
pust.

V

Vabilo na naročbo.

„Notranjec“ bo tudi 1. 1908 izhajal v dose¬
danji obliki vsako soboto dopoldan, da ga na¬
ročniki prejmo še v soboto ali vsaj nedeljo. Ako
število naročnikov zraste, se bode list povečal.

Somišljeniki, širite list po vseh svojih močeh.
Zbirajte fonde, da se skupno naroči večje število
iztisov. Dopisujte in poročajte redno, točno in
resnično.

„Notranjec“ stane na dom po pošti dostav¬
ljen za celo leto le štiri krone.

Vse denarne pošiljatve je nasloviti na uprav¬
ništvo „Notranjca“ v Ljubljani, Breg 12.

Na naslov naše deželne vlade.

(Iz agrarnih krogov.)

Ni dolgo tega, kar je ministrski predsednik Bek
izjavil, da hoče uvesti posebno gospodarsko započetje
za Istro in Južne Tirole. Za vzgled naj bi bila v
tem pogledu Dalmacija, kjer se že vrše z vladno po¬
močjo res prav veliki gospodarski preobrati.

Ob tej priliki smo Notranjci takoj povzdignili
glas, da naj se tudi naše kraške kraje pogleda z dobro¬
hotnim vladnim očesom in naj se tudi nam da pre¬
potrebna gospodarska pomoč. Poslancem se je baje
obljubilo, zavzeti se za stvar. Danes smo na tem, da
ima naša deželna vlada poročati ministrstvu o umest¬
nosti in neumestnosti takih izjemnih podpor. Kakor
navadno, gredo naši birokratje tudi sedaj polževo pot.
Mesto, da bi se naš deželni predsednik
Božidar Švare sam, iz lastnega nagiba,
zavzel za stvar, čaka potrpežljivo na to,
kedaj ga bodo podrezali iz ministrstva.

Ne bi ničesar rekli, ko bi se kranjska deželna
vlada dosledno ravnala po tem načelu. A temu ni tako! j

Pred kratkim se je začela izjemna gospodarska akcija
za kočevsko ozemlje. Gotovo se ne motimo, ako trdimo,
da se je za Kočevce ravno naš gospod deželni pred¬
sednik kaj posebno zavzel in ravno on ukrenil, da je
bila cela zadeva takorekoč čez noč — gotova!

Kočevska podružnica c. kr. kmetijske dražbe je
postala ognjišče najživahnejšega gospodarskega dela.
Nastavila je tajnika, ki je ob enem potovalni gospo¬
darski učitelj za kočevsko pokrajino. On je danes duša
novega gospodarskega gibanja.

Za nas Notranjceje sicer treba docela
takih upeljav kot v Istri, ali v Dalmacij i!
Za začetek pa bi bilo že nekaj, ako bi se
tudi pri nas uvedlo to, kar se je storilo
zadnji čas za Kočevce!

Postojnska podružnica c. kr. kmetijske družbe
naj postane nekaka krajevna zveza notranjskih
podružnie e. kr. kmetijske družbe. Nujno je treba
nastaviti izborno moč kot tajnika. Ta pa naj orga¬
nizira posebej v svojem okrožju vse gospodarsko
gibanje, ki spada v delokrog c. kr. kmetijskih
podružnie.

Poživljamo merodajne vladne organe, da naj bla-
govole čim preje storiti potrebne korake, da se vsaj
ta začetna akcija uresniči!

Poživljamo pa tudi naše podružnice c. kr. kme¬
tijske dražbe in druge notranjske faktorje, da se za
stvar zavzamejo in ne odnehajo, dokler ni izpeljana!

Dopisi.

Iz Št. Petra. Župan Margon nam pošilja popravek,
ki je povsem nezakonito sestavljen, vendar ga priobčimo
ker nam je le zato, da se javno doženejo nejasne raz¬
mere, kar bo je v interesu občinske uprave šentpeterske.
Dopis nam je bil poslan iz klerikalnih  krogov,
katerih prošnji smo ugodili, ker smo mnenja: Le perite
se med sabo, da bo manj smrdelo. G. Margon piše:

Stran 2.

NOTRANJEC

Letnik IV.

„Ni res, da bi se za časa mojega županovanja nepošteno
delalo z denarjem od dača, ali od nžitnine, pri bolnici
Št. Peterski šoli, res pa je, da so bile pred 17. leti
take pritožbe na dnevnem redu, ko je bil župan pok.
Ivan Špilar, a tudi tedaj, ni ne c. kr. okr. sodišče, ne
dež. odbor, niti ne finančna prokuratura nobenega
našla krivega; kar je dokazano iz akta, ki leži pri
tuk. županstvu. Ni res, da sem kot podjetnik ceste na
Javornik, prejel od nekodi 6 — 8 tisoč kron podpore,
ki so namesto svojemu namenu meni zlezle v žep za
nepotrebni priboljšek. Res pa je, da je županstvo pre¬
jelo 5000 kron podpore, katera svota seje pa porabila
v povrnitev dolga, kar se da dokazati, iž posojilnih
knjižic mestne Ljubljanske in Št. Peterske posojilnice,
ako se dopisnik potrudi v obč. pisarno. Res je tudi, da
je deželni zbor dovolil 10.000 kron podpore, od katere
svote, pa dosedaj županstvo, niti vinarja prejelo ni!
Res je tudi, da smo dobili trije podjetniki 2500 kron
priboljška, po priznjanju ogledne komisije, za več stor¬
jena dela, ki so se dokazala s predloženimi računi, in
radi sramotno nizke cene po 1 K 96 v. od metra dol¬
gosti in 5 m širokosti ceste, torej za tako nizko ceno,
da bi imeli podjetniki preje gori omenjenega priboljška,
gotovo občutno zgubo. V poravnavo gor omenjenega pri¬
boljška od 2500 K privolil je občinski odbor, da se
pokrije z občinskim, in 46 »/« prispevkom kneza Win-
dischgratza. Ni res, da pričakujem za zasluge pri cesti

„Kako je shujšala! 1 ' rekel je sočutno.

A vendar je lepa! Njeno oko je izrazito, duša se
ti odpira, ko gledaš vanj. Enkrat, samo še enkrat bi
rad gledal v te oči. Zdelo se mu je kakor, da je na¬
stopila pomlad v tem kratkem času, odkar jo.je tako
opazoval, a zadovoljen vendar ni bil.

Srečen pač, a ne zadovoljen!

Spomin nekdanje sreče ga je navdajal s pogumom.
Ni se mogel več premagovati, s komolci odrivajoč ljudi,
vstopil se je pred Marto, da ga je morala videti.

Ko so se našle njiju oči, stala sta kakor okamenela.

čarobna moč očesa, toplota v pogledu se zlivajočih
mislij, nemo sporazumljenje dveh izmučenih src združilo
je v hipu njiju ločeni duši.

Ni bilo treba prevdarjati. Videla sta se, morala
sta priti skupaj, si stisniti roke ter govoriti in se
zjokati. Morala sta — a nista mogla, kajti svet, ves
svet je stal med njima,

V svoji obupnosti je Miron poslal Marti odločen,
proseč pogled.

Ta se ni dolgo pomišljala, dopovedala je Ani, da
se bo kmalu zopet vrnila in šla je z občutkom smrti
v srcu proti bukvi in od tam v gozd.

Miron se ni zmenil za nikogar več, nehote je
zrahljal pas, prijel za ročaj noža in ji sledil z odločnimi
koraki.

Marta ga je pričakovala ob robu gozda. Tla so
ji gorela pod nogami; ko ga je videla prihajati, stopila

Listek.

Po vasi govorijo.

Rumunsko spisal Ivan Slavici.

(Konec.)

V daljavi kakih štiri sto korakov je zagledal
Marto, ki je prihajala čez trg. Bila je kakor nekdaj:
vitka, lahke hoje, glavico je držala nekoliko nagnjeno
naprej; vse njene kretnje so mu bile znane, tudi lase
je nosila tako kakor poprej. Le nošo je nekoliko iz-
premenila, modro-rdeče vezeni rokavci niso bili tako
močno nabrani kakor nekdaj, na prsih ni bilo videti
nevestinega okraska in predpasnik je bil brez zlatih nitij.

Miron jo je gledal, kakor gledamo lepo, prikupljivo

sliko.

Ko se je bila izgubila med množico, skočil je z
voza ter ji je sledil z naglimi, lahkimi koraki, poln
moške podjetnosti.

In videl jo je preko glav zbrane množice. Pri¬
bliževal se ji je in čim bolj jo je dohajal, tem bolj se
je polnila njegova duša z vročim poželjenjem.

Slednjič se je ustavila pri plesišču ter gledala
plesalce. Vstavil se je njej nasproti, a se skrival za
hrbti ljudij, da ga ni mogla opaziti.

Sedaj jo je gledal iz bližine, videl je njen bledi
obraz, velike, trudne oči in trpek mir krog ust in
pretreslo ga je.

zlatega križa. Res pa je, da te želje nisem dosedaj še
gojil v svojem srcu, še manj pa komu izrekel, ker sem
delal in delam le zato, da bi ljudstvo imelo kako korist
od tega. Ni res, da bi okrog občinske mize prodajal
bolniške sitnosti, kar se mi očita. Res pa je, da vkljub
svojej dolgotrajni bolezni, opravljam županske dolžnosti
vestno in po svojej možnosti." Fran. Margon.

Domače vesti.

Matj?£&r2jc5i! Na vse somišljenike
in prijatelje apelujemo, da store ta teden
svojo dolžnost. Vsakdo naberi vsaj enega
novega naročnika. Naročnina naj se pošlje
nemudoma  na upravništvo „Notranjca“
v Ljubljano. Za celo leto stane „Notranjec“
le 4 krone. Vzemite si vzgled pri na¬
sprotnikih, ki svoje liste širijo do zadnje
koče. Če bo „Notranjec“ domač v vsaki
kmetski hiši, bo zmaga naša.

Iz vladne službe. Na svojo željo je bil g. vladni
tajnik Silvo Domicelj  premeščen v Ljubljano. Ob
tej priliki mu je bilo izrečeno od deželnega predsedstva
priznanje. — Kot njegov naslednik bo vodil postojnsko
glavarstvo Nemec Schittnig.

Letnik IV.

NOTRANJEC

Stran 3.

Za živinorejskega nadzornika pri c. kr. kme¬
tijski družbi kranjski je imenovan g. AdolfRibnikar,
naš rojak iz Logatca.

Osebna vest. Kot začasna učiteljica na starotrški
ljudski šoli bo nameščena gospodična Marica Turk iz
Loža.

Za »Sokolski dom“ v Postojni so darovali:
g. Simon Ribarič, Unec doposlal svoto 2 K 20 v, ki jo
je nabral v svoji gostilni, g. Ivanka Jurca nabrala
v veseli družbi tarokovi v hotelu Ribnik 2 K, br. Ciril
Kraigher, stud. techn. izročil 3 K, br. Skalko Štefin
nabral 4 K, br. Vodopivec Anton, vodja poštnega urada
izročil 2 K, ker se ni mogel udeležiti veselice na Sil¬
vestrov večer. Srčna hvala in živeli!

Društveni dom v Postojni. Vsa postojnska
narodna društva in one korporacije, ki so dobila po¬
vabila telovadnega društva „Sokol" na sestanek v
»Narodni hotel" v soboto, dne 4. t. m. se opozarjajo,
da gotovo odpošljejo svoje delegate k tej skupni seji
radi zidave skupnega društvenega doma.

Odbor »Narodne čitalnice" v Postojni se je
tako sestavil: Predsednik Gojmir Demšar, podpredsednik
Maks Šeber, tajnik Anton Avsec, blagajnik Jakob
Milavec, knjižničar Zorko Stritar, odbornika Mate Če-
pernič in Adolf Jurca.

Proštov, fasilno društvo v Postojni priredi

v ponedeljek, dne 6. prosinca 1908 veselico v hotelu

je za korak nazaj, upognila telo, pokrila obraz z obema
rokama in začela jokati.

Miron je stal nekaj časa pred njo in jo je opazoval
kakor skozi tančico.

»Marta, ne jokaj!" prosil je.

»Oh, koliko sem trpela!" vzdihnila je obupno.

Stopil je bližje, prijel njeni roki in gledal
dolgo v njen s solzami obliti obraz. Počasi jo je po¬
tegnil k sebi, jo objel, položil njeno glavico na svoje
prsi in stal nekaj časa kakor omamljen.

Marta je jenjala jokati. Stala je in gledala ne¬
premično v daljavo, prepuščena njegovi volji, premagana
od silnih čuvstev je slonela na njem.

Miron se je vzravnal.

»Tudi jaz sem trpel. Marta", rekel je, »strašno
sem trpel. Takrat, ko si ti mislila name, prehodil sem
jaz dolga pota, gnan od hrepenenja po tebi in od srčne
britkosti. Strašno sem trpel, Marta in tako se mi je
priljubilo to trpljenje, da se me loteva strah pri misli,
da bi lahko umrl in da bi jenjala s tem ta bolest.

Te britkosti pa sedaj ne morem več prenašati,
nočem je več prenašati", skončal je z moškim ponosom.
»Čemu naj bi to prenašal?"

»Da, Mirone!" rekla je Marta in uprla oči v tla.

Miron jo je zopet prijel za roko, pritisnil jo na
srce in vprašal: »Marta, ali greš z menoj?"

Marta je vstrepetala. Kakor omamljena, ni mogla

»Ribnik" s sledečim vsporedom : 1. Deklamacija. 2. Petje.
3. Šaljiva loterija in ples ter prosta zabava. — Začetek
ob pol osmi uri zvečer. Vstopnina 50 vin., uniformirani
člani prosti. Ker je čisti dohodek namenjen za popla¬
čilo dolga orodjarske blagajne, se preplačila hvaležno
sprejemajo.

Južuo vreme se je preobrnilo. Mraz je in huda
burja je pričela danes prav pošteno briti. Prav gotovo
se tudi letos uresniči stari pregovor, da volk zime ne sne.

Zadruga rokodelskih in dopuščenih obrtov
okraja Lož ima v nedeljo, dne 12. januarija t. 1. ob

3. uri popoldan v gostilni g. Žnidaršiča v Ložu svoj
občni zbor.  — Dnevni red:  1. Poročilo načelnika.
2. Pregled zadružnih deležev. 3. Volitev zadružnega
načelstva. 4. Raznoterosti. — Če se ob določenem času
ne snide zbor polnoštevilno, prične se uro pozneje drug
občni zbor, ki bode veljavno sklepal brez ozira na šte¬
vilo udov.

Občni zbor pogrebnega društva Sv. Andreja
v Postojni se vrši dne 12. januarija 1908 v prostorih
gospe Čeferin. Sklep računov in volitev. Začetek ob

4. uri popoldan.

Iz Starega trga pri Ložu. Na Silvestrov večer
se je priredila veselica v prid Družbe sv. Cirila in
Metoda. Izvršila se je sijajno. Prihodnjič sledi bolj po¬
droben opis. — Mnogo je opažati, da tukajšnji vozniki
v temnih nočeh vozarijo po cestah brez predpisane

odgovoriti, vzdignila je glavo in gledala Mironu na¬
ravnost v oči.

»To ne gre, Miron!" rekla je s tihim glasom,
»bolje bi bilo, da umrem!"

»Ti se torej hočeš omožiti?"

»Nočem, Miron!" odgovorila je Marta, rajše
umrjem!"

Pogledala ga je, njene oči so se napolnile s
solzami, široko je razprostrla roke, planila je k njemu
in se ga oklenila.

»Ubij me, Miron! Stori kar hočeš z menoj!"
prosila je, »na vse sem pripravljena."

»Kako si lepa, Marta!" rekel je zamišljen,
prijel njeno glavo z obema rokama, jo potegnil k sebi
ter jo zopet odmaknil, da ji zamaknjen gleda v obraz.

Naenkrat se je vzravnal ter rekel odločno in
strogo: »Pojdi z menoj, Marta!"

»Kam?" vprašala je prestrašena.

»Pojdi!" ponovil je, jo prijel za roko in je šel z
njo iz gozda proti sejmu.

»Kje je tvoj oče?" vprašal je.

Marta je potegnila roko iz njegove.

»Vem, kaj hočeš, Miron!" rekla je; prav je tako,
potem me nič več ne more ločiti od tebe" — pridi!"

Šla sta naravnost proti bukvi, kjer so že nestrpno
čakali Miha. Peter, njegova žena in Ana;  Matej je bil
odposlan, da poišče Marto.

Stran 4.

NOTRANJEC

Letnik IY.

svetilke. Ako se že postave ne upošteva, naj bi se bilo
vendar toliko previdno, da bi se ne spravljalo ljudi in
živine v nevarnost. Vozniki — tedaj pozor — vsaj je
v Vašo korist. — Dasiravno je naš kraj izključno le
slovenski, vendar vsiljujejo razni tuji agenti razgled¬
nice za Božič, Velikonoč itd. samo v nemškem jeziku.
Trgovci, ali nimate ljubljanskih tvrdk, ki Vam postre¬
žejo z domačim blagom?

Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Za¬
gorju na Pivki priredi na sv. treh kraljev dan go¬
spodarski shod. Govoril bo živinozdravnik g. A. Rib¬
nikar  o ustanovitvi živinske zavarovalnice. Začetek
ob 4. uri popoludne.

Občni zbor „Bralnega društva" v Zagorju
se vrši v nedeljo 5. t. m. zvečer ob 7. uri v prostorih
g. M. Faturja z navadnim dnevnim redom. Po vsporedu
prosta zabava s petjem. Društveni prijatelji se uljudno
vabijo k udeležbi.

Avtomobilsko delniško društvo snujejo v
Čabru. Ta kraj leži 44 km  od najbližje železniške po¬
staje in nujno potrebuje hitrejšo zvezo s svetom, kot
more nuditi navadna pošta. Ker za enkrat ni nade na
kako lokalno železnico, posegli so domačini po samo¬
pomoči in ustanovili avtomobilno delniško društvo s
sedežem v Čabru. To društvo bo poskrbelo za avtomo¬
bilsko zvezo od Delnic preko Broda na Kolpi do Čabra
in Prezida. V prospektu, ki ga razpošiljajo ustanovi¬

le že tu F vzkliknila je Ana ko je videla pri¬
hajati Marto iz gozda, hotela ji je iti naproti, a ostala
je kakor priraščena, ko je zagledala poleg nje visokega,
krepkega, plavolasega mladeniča. „Miron!“ jecljala je
kakor, da bi se bila ravno prebudila iz sanj in moči
so ji odrekle.

Miha jima je še nekoliko korakov naproti, potem
se ustavil, ves zmešan. — Saj to je bil mladenič iz
doline, s katerim je bil danes govoril, kako neki je
prišel z Marto skupaj?

Marta se je približevala z odločnimi koraki; njen
obraz je bil bled kakor stena, a miren in trd.

„Oče! To je Miron!" rekla je.

Miron je stal s povešenimi očmi pred prezgodaj
osivelim starcem. „Prav lepo, prav dobro!" jecljal je
Miha in v zadregi mencal roke ter gledal zdaj Mirona,
zdaj Marto. Nato je pogledal še Ano, ki je prestrašena
prihitela k njemu in Petru, ki je stal nekoliko korakov
za njim. Če bi bil le kdo zinil besedico!

„Stric Miha", rekel je slednjič Miron, „vi veste,
da ljubim vašo hčer, dajte mi jo za ženo."

„Kako?“ vskliknil je Miha. „Miron, pastir?! —
ki je šel v svet?! Vi jo hočete za ženo? — tako, meni
nič, tebi nič? Marta je zaročena!"

„Oče“, prosila je Marta, „ne reci da, če to ni
tvoja volja, a vedi, da odločuješ meni smrt ali
življenje."

telji, se obeta, da se bo investirana glavnica obrestovala
s 5%. Kakor čujemo se oglašajo tudi iz ložke doline
interesentje za delnice. Razpisanih je 800 delnic po
500 K, 200 so si jih pridržali ustanovitelji zase. Na
vsa vprašanja daje pojasnila „Automobilno dioničarsko
društvo v Čabru."

Košansko pevsko društvo je imelo dne
29. decembra 1907 svoj redni občni zbor, pri katerem
je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: g. Janko
Grad, podpredsednik: g. Anton Čič, tajnik: g. Vladimir
Žnidaršič, blagajnik: g. Franc Kaluža, Odborniki: gg.
Josip Kaluža star., Jakob Dolgan, Josip Samsa, Ivan
Samsa, Matija Ambrožič, Josip Pupis, Andrej Valenčič.
Pregledovalci računov: gg. Josip Dolgan, Anton Dolgan,
Josip Kaluža. Odbor nam jamči, da bode društvo krepko
delovalo v čast in prospeh napredne Notranjske.

Iz Št. Petra. Silvestrov večer, ki so ga priredili
tukajšnji narodnjaki, je prav dobro izpadel; družba
sv. Cirila in Metoda dobila je znatno svoto. Občinstva
se je precej zbralo, a pogrešali smo tukajšnje uradništvo,
kar je obžalovanja vredno. Nadučitelj g. M. Kalan je
imel primeren govor. Plesna zabava je trajala do ranega
jutra. — V tem predpustu se nam obeta precej zabave;
sploh se opazuje med tukajšnjimi rodoljubi precej
živahno gibanje. — Zadnji „Domoljub“ se je spravil
na našo novoustanovljeno „Kmečko posojilnico", češ,
da se norčujemo s kmetov. Ironija! Kdo je bolj imel

„Mihec“, vzkliknila je Ana, „ali več ne veš, koliko
sva pretrpela zadnje dve leti?"

Miha je stal v sredi, besedice ni mogel pregovoriti.
Peter se mu je približal, položil mu roko na ramo ter
govoril dobrohotno:

»Prijatelj, nikar ne poslušaj žensk in dobro
boš storil. Marta je zaročena, in zaroka se ne da
tako lahko razdreti. Saj veš, da bi se ti vsa vas
posmehovala."

Miha je stopil za korak na desno, obrnil se je
proti Petru, nagrbančil je čelo, pogledal mu je ostro
v obraz.

Stal je nekoliko časa v notranjem boju, slednjič
se je odločil in rekel, kakor obupan:

„E! — da osmešil se bom — osmešil pred vasjo,
pred celim svetom! Meni," nadaljeval je razburjen,
„meni nikdar na svetu nima ukazovati! Vem, kako smo
trpeli!"

Ko je to izrekel, stopil je k Mironu, prijel ga je
za roko in prosil prisrčno:

„Sin moj, kaj ne, da boš dober!"

Mironu so stopile solze v oči, prijel je starčevo
roko ter se je dotaknil s čelom.

„No, kaj sem vedno pravila?! radovala se je
Flora, hči Gucurjeva, ko je gledala veselo svatbo, o
kateri se je toliko govorilo po vasi.

Letnik IV.

NOTRANJEC

Stran 5.

kmetsko ljudstvo za norca, kakor Šušteršič in Žitnik
na shodih v Št. Petru oh zadnjih državno-zborskih
volitvah.

Trnovska čitalnica bode imela 5. januarja oh
4. uri pop. v prostorih g. Ribariča veselico s sledečim
sporedom: 1.) Pozdrav gledalcem. (L. Oblak. Deklama¬
cija. 2.) Petje. 3.) Dva gospoda in en sluga. Burka v
enem dejanju. 4.) Petje. 5, Kmet in fotograf. Komičen
prizor. 6.) Prosta zabava. Vstopnina: sedeži 80 v. sto¬
jišča 50 v. Prijatelji lepe zabave, pridite; Pridite v
obilnem številu, pokažimo, da se zanimamo za dobro
stvar. Torej dobro došli v nedeljo pri Ribariču.

Umrla je vsled opeklin 14 letna J. Boštjančič
na Vel. Bukovici. Na Božični večer je spala pri ognju,
ko so drugi odšli spat. Kmalu priteče v sobo vsa v
plamenu. Mati, katera jo je gasila, se je tudi opekla,
a ne nevarno.

Prosveta.

Zahvala. Družba sv. Cirila in Metoda vršeč s
tem svojo prijetno dolžnost, da ob koncu leta 1907
vsemu slovenskemu časopisju, ki jo je v preteklem letu,
bodisi z nabiranjem prispevkov v družbine namene,
bodisi si z objavljanjem družbinih notic, podpiralo,
izreka svojo toplo zahvalo.  Obenem pa si do¬
voljuje družba prositi slovensko časopisje, da je bla¬
govoli v njenem stremljenju v istem smislu, kakor doslej
podpirati tudi v letu 1908. — Vsem tem listom:
„Veselo novo leto!“  Vodstvo družbe sv. Cirila in
Metoda.

Slovenske starše in vzgojevalce slovenske
mladine opozarjamo na izborni mesečnik ,.Domače
ognjišče 1 *, ki izhaja v „Učiteljski tiskarni v Ljubljani
vsako zadnjo soboto v mesecu ter stane vse leto
samo dve kroni.  „Domače ognjišče** prinaša jako
zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, nji¬
hovih hibah in čednostih, zlasti pa o zmotah in napakah
staršev in slabih vzgojiteljev; končno prinaša dopise
o delovanju učiteljstva in odgojevateljev, povesti in za¬
nimive drobtine iz vsega sveta. Malo imamo toli po¬
trebnih in koristnih slovenskih časopisov, kakor je
»Domače ognjišče**. Kdor ljubi mladino, kdor ve, da
leži v srcih in dušah slovenskih otrčk bodočnost našega
naroda, tisti bo rad naročil in čital „Domače ognjišče**,
ki je polno plemenitih in koristonostih inicijativ! Naj
bi se razširil ta lepi, blagi list v vse slovenske hiše!
Naj bi ga čitali in ubogali starši, potem nam napoči
lepša bodočnost.

Narodno gospodarstvo.

Varujte sadno drevje pred zajci. Kdor goji
sadno drevje na neograjenih prostorih, ima se večkrat
pritoževati čez škodo, ki mu jo napravijo zajci., Splača
se v takem slučaji, vsako drevesce posebej zavarovati.
Zato se poslužujemo različnih naprav. Najpriprostejše

sredstvo je žična mreža, s katero se obda vsako dre¬
vesce posebej, seveda stane ta naprava precej, a tudi
traja več let. Cenejši so ovitki iz slame, vrbovja ali
trnja, a manj primerni, posebno zato, ker se rada v
njih naseli golazen. Za večje nasade so najprimernejša
kemična sredstva, s katerimi se debla namažejo 50 cm
visoko. Prav dobro služi čisto apno, ali pa apno po¬
mešano z lizolom ali karbolinejem. Rane, ki jih po¬
vzročajo zajci, je treba gladko izrezati ter takoj zamazati
z drevesnim voskom, da se ne izsuše in se ne naselijo
v njih paraziti.

Sadite lipe. V starih časih so naši pradedi imeli
najbolj v čislih lipo, radovali in zbirali so se ob ne¬
deljah v njeni hladni senci. Pesem in pripovedke nam
pričajo, da je bila vaška lipa zbirališče starih in mladih,
ki je nadomestovalo sedanja zabavišča in gostilne. Še
stoje nekatere take lipe, ki pričajo, koliko smisla so
imeli naši pradedi za krasoto tega svetega, slovanskega
drevesa, a malo jih je. Marsikatero je podrl vihar,
ugonobil blisk ali pa jo je posekala kruta roka. Naše
vasi izgubljajo z njimi svoj najlepši spomin. Nikdo pa
ne misli na to, da bi vsadil mesto njih mlada drevesa
in tako bodo počasi izginile lipe iz naših vasi. Te
vrstice imajo namen opozoriti na to žalostno izgubo ter
opominjati, da se da izguba deloma nadomestiti z
mladim drevescem. Ne samo na korist, tudi na lepoto
je treba misliti.

Organizacija

„kmetske stranke za Notranjsko".

(Konec.)

Sestanki zaupnikov.

§ 14. Predsedniki okrajnih odborov so zaupniki
stranke in se snidejo na poziv osrednjega odbora ali
če to zahteva 1 / 3  zaupnikov, ki označijo dnevni red.

Glavni zbor stranke.

a) Redni glavni zbor.

§ 15. Glavni zbor se ima vršiti vsako leto v
kraju, ki ga je določil glavni zbor prejšnje leto, ako
tega ni, določi kraj glavnemu zboru osrednji odbor
skupno z zaupniki stranke.

§ 16. Glavni zbor se objavlja skozi celi mesec
pred zborom v strankinem glasilu.

§ 17. Predlogi se imajo poslati osrednjemu odboru
vsaj dva tedna pred zborom.

§ 18. Pristop k glavnemu zborovanju ima vsak
član stranke. Pravico glasovanja imajo:

a)  predsedniki okrajnih odborov kot zaupniki;

b)  odposlanci okrajnih organizacij, (§ 12);

c)  člani osrednjega odbora, izven v vprašanjih go¬
spodarske uprave stranke, kjer imajo le posve¬
tovalni glas;

d)  člani nadzorovalnega odbora;

e)  urednik glasila;

/) poslanci, ki so člani stranke.

Stran 6.

NOTRANJfiC

Letnik IV.

Glavni zbor je sklepčen pri vsakem številu
delegatov.

§ 19. Glavni zbor si izvoli izmed se predsednika
in zapisnikarje.

Člani osrednjega odbora ne morejo biti izvoljeni
v predsedstvo glavnega zbora.

§ 20. Delokrog glavnega zbora je:

a)  kot najvišji strankin organ odločuje konečno v
vseh vprašanjih programa in taktike (izvzemši
slučaj § 22), organizacije in v vseh sporih;

b ) voli vsako leto osrednji in nadzorovalni odbor,
kateri zadnji je tudi ob enem mirovni odbor;

c)  presoja delovanje osrednjega odbora;

d ) sklepa o delovanju stranke s katerim se ima
izvajati program po časovnih razmerah in potrebah;

e)  odločuje o predlogih, ki so na dnevnem redu;

f)  odločuje o proračunu in računskih sklepih (a to
v zaupnih sejah).

§ 21. Sklepi obveljajo pri nadpolovični večini
glasov; za premembo programa, za določitev taktike v
važnih vprašanjih (obstrukcija i. dr.) sta potrebni dve
tretjini glasov navzočih.

§ 22. Če se ne dobi večina dveh tretjin v slučaju,
v katerem govori § 21, a se glavni zbor z nad-
polovično večino glasov izjavi za spremembo pro¬
grama itd., potem odločujejo vsi člani stranke s
t. zv. referendumom.

V to svrho mora osrednji odbor takoj v osmih
dneh po glavnem zborovanju obelodaniti v glasilu
vprašanje o katerem je odločevati, ter določiti za
glasovanje dva sledeča si dneva v sedežih vseh
okrajnih odborov. Ti si izberejo začasno poverjeništvo,
ki glasujejo tajno s popolnoma enakimi glasovnicami.
Okrajni odbori morajo takoj naznaniti vspeh glasovanja
osrednjemu odboru, a ta objaviti izid referenduma v
glasilu.

Izredni glavni zbor.

§ 23. Izredni glavni zbor skliče osrednji odbor:

a)  če sam to sklene;

b)  če zahteva ena tretjina okrajnih organizacij,
predloživši osrednjemu odboru dnevni red in predloge.

Osrednji odbor.

§ 24. Osrednji odbor šteje vsaj 16 članov, ki jih
voli letni redni glavni zbor z nadpolovično večino
glasov za eno leto. Poleg tega so člani osrednjega
odbora poslanci, ki so člani stranke.

§ 25. V prvi seji izvoli odbor izmed sebe: pred¬
sednika, dva podpredsednika, dva tajnika, blagajnika
in dva zapisnikarja; ob enem si sestavi poslovnik.
Razun tega izvoli osrednji odbor sledeče poročevalce:
političnega, gospodarskega, prosvetnega, socijalnega,
za propagando, za glasilo in za volitve. Ti poročevalci
so lahko tudi člani osrednjega odbora.

§ 26. Osrednji odbor je glavni izvrševalni organ
stranke; on zastopa stranko na zunaj in ima dolžnost
in pravico, da v vsakem konkretnem slučaju stori vse,

kar smatra da je v korist stranke. On mora strogo
izvrševati sklepe glavnega zbora, uravnava trenutne
akcije stranke, določuje smer strankinemu glasilu in
določa v sporazumu z okrajnimi organizacijami (v to
svrho se skliče ljudska zborovanja, na katerih se izreče
ljudstvo samo) kandidate za deželni in državni zbor.

§ 27. Osrednji odbor ima pravico nadzorovati
denarno poslovanje okrajnih organizacij.

§ 28. Sedež osrednjega odbora je v Postojni,
svoje odredbe objavlja v strankinem glasilu.

§ 29. Predsednik, oba podpredsednika, zapisni¬
karja in blagajnik tvorijo poslovni strankin odbor,
ki rešuje tekoče strankine posle, v kolikor se ne tičejo
javnega dela.

§ 30. Če se izprazni mesto kakšnega člana
osrednjega odbora bodisi s smrtjo, z izstopom ali iz¬
ključen) em, si odbor sam izvoli začasnega namestnika.

Nadzorovalni, obenem mirovni odbor.

§ 31. Nadzorovalni, ki je ob enem mirovni odbor,
sestoji iz 5 članov, izvoljenih na glavnem strankinem
zboru za eno leto.

§ 32. Ti si izberejo izmed se predsednika in
poročevalca, ter si določijo poslovni red. Če ima ta
odbor odločevati v prepirih, tičočih se izključenja,
imata v izključenje predlagani član in oni, ki je iz-
ključenje predlagal pravico si izbrati še po dva
strankina člana, ki postanejo s tem začasni člani mi¬
rovnega odbora.

§ 33. Delokrog nadzorovalnega odbora je nad¬
zorovanje gospodarsko-denarnega poslovanje stranke o
katerem poroča na glavnem zborovanju.

§ 34. Nadzorovalni odbor se ima sestati redno ali
vsaj vsakega četrt leta in pregledati poslovne stran¬
kine knjige in blagajno.

§ 35. Kot mirovni odbor se sestane od slučaja
do slučaja.

§ 36. Proti izreku mirovnega odbora pristoji
užaljeni stranki pravica priziva na glavni strankin
zbor, ki konečno odloči.

Obvestilni urad.

§ 37. Osrednji odbor mora sčasoma, ako le mo¬
goče ustanoviti obvestilni urad, ki mora iti članom z
nasveti na roko in to v slučaju tehnične in denarne
možnosti brezplačno, sicer pa proti povrnitvi gotovih
stroškov. Na čelu obvestilnega urada stoji eden
tajnikov osrednjega odbora.' Zoper obvestilni urad se
lahko vsak pritoži na osrednji odbor, ki s tem konečno
odločuje.

Službena pot dopisov.

§ 38. Službena pot je, ako ni drugače odrejeno,
sledeča:

1. okrajni odbor;

2. mirovni odbor (samo v slučajih izključenja);

3. osrednji odbor;

4. glavni strankin zbor.

Letnik III.

NOTRANJEC


Članarina.

§ 39. Vsak član je dolžan organizaciji plačevati
doneske, višino teh doneskov posameznih članov dolo¬
čujejo okrajni odbori sporazumno s člani in sicer po

sledeči lestvici:

K 2'— mesečno

5 ?

>5

1  —
0'50
0-20
0-10

»

!)

M

1)

najmanj „ 0\50 „

Vsak član pa plačuje lahko tudi višje doneske.
Višina vplačanih doneskov nima nikakega vpliva glede
pravic posameznih članov.

Okrajne organizacije oddajejo polovico doneskov
osrednjemu odboru, ako bi pa zahtevale razmere, ima
glavni strankin zbor pravico, spremeniti višino do¬
neskov, ki jih imajo posamezne okrajne organizacije
vpošiljati osrednjemu odboru.

Vsak član je dolžan izročiti svoje redne doneske
blagajniku okrajnega odbora, ki mu potrdi prejem na
izkaznici. Okrajni odbori položijo o svojem gospodarsko-
denarnem poslovanju letne račune na okrajnih zbo¬
rovanjih, osrednji odbor pa na glavnem zborovanju.

Strankino glasilo.

§ 40. Strankino glasilo je vsled sklepa z dne
3. marca 1907 list „Notranjec“.

Konečne določbe.

§ 41. V svrho omogočenja in olajšanja organizacije
tiskajo se ta pravila kot posebne tiskovine.

Po svetu.

250 kilometrov dolga železniška proga
sredi oceana. Ameriška vlada zida železnico, ki bo
vezala južni del polotoka Floride z vojno luko Rej
Vest, ki je oddaljena 250 kilometrov od Floride. Med
Florido in Rej Vestom je mnogo majhnih otočkov, ki
bodo služili kot naravne opore za železniški most. Kjer
jih ni, se bodo postavili kar celi hribi iz kamena, ki
ga dovažajo na 150 ladijah. Železnica hitro napreduje,
in bo zgotovljena v dveh letih.

Pes za 200.000 mark. Pri raztavi psov v Lon¬
donu je bil razstavljen majhen pes Pekinške pasme, ki
je bil cenjen na 200.000 mark.

Krokodil požrl ministra. Justični minister
angleške kolonije v Natalu se je udeležil lova na kro¬
kodile na reki Kazacu, prišel je preblizu zverine, ni se
je mogel obraniti, zgrabila ga je in požrla.

Starost 124 let je učakal gospodarstva uradnik
Vajs na Ogrskem. Služil je še pri starem očetu sedanjega
posestnika in je bil do zadnjega izboren jahač.

Oderuh. V Budapešti so zaprli oderuha Leopolda
Ernsta, kije  posojeval denar na visoke obresti. Posodil
je 1000 K in zahteval za povračilo 2400 K. Uničil je
s svojim ravnanjem neštevilno ljudij.

Stran 7.

Sadno drevo v istem letu prineslo dvakrat

sadje. Večkrat smo že čitali o kakem drevesu, ki je
cvetelo dvakrat v letu, redkokedaj se pa primeri, da
bi drevo dvakrat rodilo sadje. Posetnik Gottfried Ku-
hovski v Šimicu ima na svojem vrtu hruško, ki rodi
iz drugega cvetja. Na hruški je 17 sadežev, ki imajo
velikost golobjih jajc, pa menda ne bodo dozoreli.

Za kratek čas.

Na letovišču. Gost: „V vaši lopici je dosti
muh, danes zjutraj sem se hotel odpočiti v nji, pa
nisem mogel ostati. “

Gostilničar: „Zjutr.aj ne smete hoditi tja, najbolje
je, da greste opoldne, takrat so muhe v jedilnici."

Tržne eene v Ljubljani.

Semena:

a.

cs

si

Loterijske številke,

Dunaj, 27. decembra . . . . 24 89 76 32 13
Brno, 1. januarja . 55 74 35 37 36

s

sprejme v kolarsko obrt takoj

Ivan Česnik, kolar

Drskovče pri Zagorju.

,iuM  ’td F tr' - prsne Imele

Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hripa¬
vost, katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašefj«
Zavoj 20 in 40 vin. Škatljeca @0 vin.
Zalogo ima I. Hus, lekarnar v ¥ipavi.

Stran 8.

NOTRANJEC

Letnik IV.

»Trgovsko -Dietna zadruga v Ljubljani

registrirana zadruga
z omejenim jamstvom"

naznanja, da je pričela poslovati dne 2. januarija 1908.

Zadpažni ppostopi: Sodnijske ulice št. 3, v Miši tli?. Pirca.

Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do o Eshomptlra trgovske menice

dne dviga po 4 »/2 °/ 0 ; rentni davek plača zadruga sama. - - - - —*— ! - ! ~

Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno I
knjižico.

Daje posojila: proti menici oziroma zadolžnici na odplačila, na ■
vrednostne papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne L
terjatve, na hipoteke. a

Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic dokumentov itd. na vsa tu-
in inozemska tržišča.

Izdaja nakaznice. -

Vsa pojasnila se dobijo bodisi ustmeno ali pismeno v
zadružni pisarni.

Uradne ure vsak dan dopoldan od

V Senožečah se odda takoj v najem

lepa kovačija

z lepim stanovanjem v isti hiši,

eventuelno je tudi ta naprodaj.

Hiša je ob glavni cesti na jako primernem
kraju; kovača v Senožečah ni sedaj
nobenega.

Pogoji se zvejo pri vdovi

•v

Čehovin v Senožečah.


• • Dober tek ••

dobite, če uživate

KAISER ' im  metine karamele.

Zdravniško priporočene!

Neobhodno so potrebne, če Vas boli želodec, če manjka
teka in je prebava slaba. Karamele Vas takoj poživijo

Paket 20 in 40 vin. pri

«J. Hus-«, lekapnapju v Vipavi.

Svetovnoznana

postojnska jama

je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne
in je izključno električno razsvetljena.

Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob
pol 4. uri proti vstopnini K 5 '— za osebo.

Ob nedeljah in praznikih pa le K 8*— za osebo.

Notranjci, rabite narodni kolek v
korist družbe sv. Cirila in Metoda!

Pozor ! !

Pozop!!

Trgovina s trav¬
nimi semeni

Franc Kastelic

v Kandiji pri
Rudolfovem,

Uljudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejeno

trgovino s travnimi in deteljnimi semeni,

ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, na-'
čelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe v Rudolfovem.

Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in
čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji
na Dunaju, tako da jamčim za oboje.

Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno
izvrševati, in ostajam z  odličnim spoštovanjem

Franc Kastelic.

rz±

\a

Notranjska posojilniea v Postojni


reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom.

Posluje vsak torek in petek od p.— 12 . ure
===== dopoludne. .—

@ ® ©

Cs

Obrestuje hranilne vloge po 4 1 /, 0 /, brez odbitka rent¬
nega davka, katerega plačuje sama.

Daje posojila proti vknjižbi po 5% in amortizaciji
najmanj l°/ 0 . na osobni kredit po 6 c / 0 .

© ia ©


Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih,
posojila se izplačujejo le ob petkih.

ZJ

Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.