A. HITLER JE ZAKLJUČIL PLEBISCITNO KAMPANJO
PREBIVALSTVO BIVŠE AVSTRIJE NOČE NIČ SLIŠATI O PREJŠNJEM KANCLERJUSCHUSCHNIGGU
Hitler je očital bivšemu nemškemu kanclerju, da je igral dvojno prilogo. — Poslušalci so kričali? — Obesite ga! — Hitler ve, da ga v inozemstvu ne cenijo, kar ga pa baje ne briga. — Schusch-niggu je dovoljeno čitati nazijske časopise. — Število samomorov na Dima ju narašča. — Židovski odvetniki brez s*užbe.
INNSBRUCK, Nemčija, 6. aprila. — Adolf Hitler bo jutri zaključil svojo kampanjo za splošno glasovanje, ki se bo vršilo v nedeljo po vsem nemškem in bivšem avstrijskem ozemlju.
Nocoj je imel iukaj dolg govor, v katerem je od ločno obsojal bivšega avstrijskega kanclerja Kur-ta Schuschnigga in njegovo politiko.
—	Ko je bil pri meni, — je vzkliknil Hitler, — mi je sveto obljubil, da bo z m^noj sodeloval. Komaj se je pa vrnil na Dunaj, je odredil splošno glasovanje, upajoč, da mu bo avstrijski narod izrekel zaupnico. Mogoče bi mu jo izrekel, toda to bi se zgodilo pod policijskim pritiskom.
Poslušalci so začeli po teh Hitlerjevih besedah kričati: — Obesite ga! Obesite ga!
—	Prav dobro vem, — je nadaljeval Hitler, — da mojih dejanj ne cenijo v inozemstvu. Toda kaj me to briga. Poglavitno je, da jih ceni moj narocL Priznanje mojega naroda je zame merodajno, za mnenje patentiranih demokratov v ZLapadnih deželah se pa ne brigam.
Hitler je tudi kritiziral bivšega ner.iškega kanclerja Heinricha Bruenninga, katerega je imeno val moj prednik".
—	On je hotel, — je dejal Hitler, — da bi Nemčija izrabila prilike, ki jih ji je nudil političen položaj v drugih državah in da bi se udeleževala vseh mednarodnh konferenc. Ta politika ni bila pravilna. Narod se mora rešiti sam. Le tisto, kar narod sam doseže, nekaj velja.
Navdušenja ni hotelo biti ne koncca ne krajd, ko je Hitler vzkliknil: — Avstrijci niso bili slepi in so videli, kako se je dvignila Nemčija pod naro-nim socijalizmom. Kako bi mogel biti jaz slep in gluh za trpljenje avstrijskega naroda?
DUNAJ, Nemčija, 6. aprila.— Navzlic nasprotnim poročilom se bivši avstrijski kancler dr. Kurt Schuschnigg še vedno nahaja v svojem stanovanju v palači Belvedere.
Neki časnikarski poročevalec ga je videl hoditi po parku v družbi grofice Fugger, s katero se po nekaterih poročilih namerava poročiti.
Dr. Schuschniggu je dovoljeno brati časopise — seveda nazijske — in se sme tudi posluževati radija in poslušati inozemske postaje.
Dvorna straža, ki je prej stražila palačo, je bila odstranjena in zamenjana z detektivi.
M nogo vodilnih mož prejšnje avstrijske vlade se nahaja v koncentracijskem taborišču v Gorenji Avstriji. Med njimi so čudi bivši dunajski župan Rihard Schmitz, bivši policijski načelnik Manda, bivši ravnatelj državnih železnic Schoepner in glavni urednik lista "Stunde" dr. M. Siegelberg.
Tudi število samomorov narašča. Med mnogimi drugimi je izvršil samomor dr. Schlag, pravni svetovalec državnih železnic, ker je bil židovskega pokol jen ja in se je bal, da bo izgubil pokojnino.
Naslednjega dne pa je prišlo uradno pismo z naznanilom, da bo dobival celo pokojnino.
V kratkem bc na Dunaju vzeta pravica opravljati ovetniško službo 2000 židovskim odvetnikom, z izjemo onih, ki so se borili v svetovni vojni. Židovski zdravniki so bili odstranjeni iz vseh bohiišnic.
JmH #fi«iiMir--•	/
Pogajanja med Anglijo in Italijo
KARDINAL
INNITZER __PRI PAPEŽU
Innitzer bo pojasnil papežu svoje politično stališče. — Noben zastopnik Vatikana ga ni sprejel na postaji.
VATIKAN, <;. aprila. - Dunajski nadškof kardinal Teodor Innitzer j<* v torek zvečer dospel v Rim, kamor ga j«1 poklical papež Pij XT., da mu poja sni svoje poslovanje z novimi nazijskimi gospodarji v Avstrije. Kmalu po svojem prihodu je bil že v živahnem razgovoru papeževim državnim tajnikom kardinalom Kvgenom Pa<*t»llijem.
Kardinala Innitzerja je na železniški postaji pozdravil ravnatelj avstrijskega duhovniškega kolegija, toda vsakdo je mogel opaziti, da ga ni prišel sprejet noben zastopnik Vatikana, iz česar je mogoče sklepati, da je Innitzer pri Vatika. nu v nemilosti.
Nadaljno razmerje med Vatikanom in nazijsko vlado je mnogo odvisno od izida razgovorov med kardinalom Innit-jem in papežem.
Vatikan je kardinalu Innit-zerju zelo zameril, ker je vzel postavo sam v svoje roke in je sklonil tilnik pred kanclerjem Hitlerjem, ko je še svojim pismom dodal nazijski pozdrav "Heil Hitler", ne da bi se prej posvetoval s Sveto stolieo.
Navzlic temu pa je mogoče, da bo Innitzerjevo pojasnilo o eerkvenem položaju v Avstriji napotilo papeža, da bo izpre-menil svoje -tališče proti nazi-jem, ker bodo najbrže tudi na ziji izpremenil svojo Versko po lit i ko, ko so se polastili katoliške Avstrije.
Celo vatikanski krogi imajo nekaj upanja, da bo prišlo do boljših odnosa je v med Vatikanom in nazijsko vlado, ker so* razni govorniki v sedanji kam. panji za plebiscit tako v Nemčiji kot v Avstriji zatrjevali, da nemška vlada ne bo posegala v verske zadeve, dokler se cerkev ne vmešava v politiko.
Nekatera poročila, ki pa niso bila potrjena, tudi pravijo, da je papežev unucij v Nemčiji stopil v stik z raznimi vladnimi uradniki in da se je zato papež odločil, da letos ne bo takoj po Veliki noči šel na grad Oandolfo, temveč bo ostal- v Vatikanu, dokler kancler Hitler po svojem obisku ne bo odpoto. val iz Rima.
Paj>ež ne bi odložil svojega odhoda v Gandolfo, ako ne bi bil namenjen sprejeti Hitlerja in ne bi imel upanja, da bo ž njim pričel do kakega sporazuma glede katoliške cerkve \ Nemčiji.
LAHI SE BODO UMAKNILI IZ
ŠPANSKE PO KONČANI VOJNI
-(1-
RIM, Ital ija, 6. aprila. — Sinoči sta imela itali janski vnanji minister grof Galeazzo Ciano in angleški poslanik F,arl of Perth deseto sejo, odkar so se pričela angleško - italijanska pogajanja 9. marca.
REPUBLIKANCI SO VHUDI STISKI
Republikanska Španija, je razdeljena na dvoje. Republikanci obu pno prosijo Anglijo in Francijo za orožje.
IIKXDAYK, Francija, (i. npr. Fašistična armada prihaja čez obrežno gorovje in njihova ar-tilerija je že razdejala cesto, ki veže Vahiicijo z Barcelono. S 1 < ■ 111 je republikanska Španska razdeljena na dvoje.
V skrajni sili so republikanska vlavla obrnila na Anglijo in Francijo in ju naprosil.« za orožje in nmnicijo, da odgovori na zahteve generala Franca, da se Barcelona brezpogojno poria.
Na razdaljo 10 milj je cesta, ki veže bogato Katalonijo na severu in z begunci napolnjeno Valencijo na jngrt,- je spod neprestanim ognjem fašistične artilerije.
R publikanska vlada je v L'nivlon in I\»riz poslala obup-' no prošnjo, -da je* razpuščen medan rodni nevmeševalni od-hor s svojimi "neznosnimi krivicami" in di je dovoljeno republikanski vladi dobivati o-rožje in mnnicijo <>.| drugih držav.
Štiri province Katalonije so popolnoma odrezane od ostalih šestih republikanskih provinc na jugn, ko so fašisti ie skor*» popclnrma obkolili Tort oso.
Mridrrd s svojimi 1.000.000 prt bivalci je rfcamljen. Okoli 150,000 vo.irkov pod poveljstvom generala .lose Miaja, ki so prisegli, da umrje jo pri ob-ramibi glavnega mesta, je v budi stiski, ker jim (primanjkuje municiie.
BARCELONA, Španska, <>., aprila. — Danes je imelo prvo; posvetovanje novo ministrstvo, ki se nagiba precej proti levici ] in ga podpirata dve veliki delavski organiziranji. Ministrskemu predsedniku Juanu Ne-grinu je bila poverjena vsa oblast v namenu, da izvojuje državljansko vojno. Ministri so sklenili, da se bo vlada borila do bridkega konca. Negrinu je pa bilo naročeno naj spravi pod orožje vsakega, količkaj sposobnega moškega, ki se je doslej nahajal za fronto.
V novem kabinetn sta zastopani dve mogočni delavski or-ganiztciji, namreč sindikalist-in socijalisti levega krila.
BUROOR, Španska, (». aprila. — Fašistični ministrski svet jo danes sklenil, da vbodoče ne bo več priznaval Katalonije za a v. tonomno provinco.
SULTANOV DAR PRED-8KDN1KU.
WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Sultan iz Muškata je poslal predsedniku Rooseveltu v dar krasno sabljo - zlatim ročajem.	_
SNEG PO VSEH SEVERNIH DRŽAVAH
Mesto New York je pokrito z belo odejo. — V Chicagu je padlo osem, v Clevelandu sedem in pol inča snega.
Mesec april je prinesel New Yorku veliko presenečenje. — Včeraj popoldne je pričelo snežiti in dane- dopoldne še vedno sneži. Padlo je. tri do štiri in-če siK'^a.
Prizadete >«> vse severne di-žavc od Montane jia do atlantske obali.
V	lowi in Južni Da ko ti so morali zapreti vse podeželske sole. V lowi je bilo raztrganih do 3000 brzojavnih in telefonskih vodov. Dosti občin je brf/. elekt rične razsvetljave.
V	Wessington Springs, S.D., je padlo 17, v Lander, Wyo.. J4, v Chicagu S, v Clevelandu pa sedem in pol inča snega.
V	Chicagu je pihal veter s tako silo, da so morali ob cestnih križiščih napeti vrvi. Poulična železnica ne vozi. Avtomo bilski promet po deželnih c»->tah je u> t a vi jen.
Sneg je napravil veliko škodo na vrtovih in v sadovnjakih.
Tudi iz New Jersey in drugih držav ob atlantski obali poročajo o snežnih zametih.
VPRAŠANJE RUSKE POMOČI
BUKAREŠTA, Romunija, 6. aprila. — "Cuventul" se bavi glede na nedavno izjavo ruske vlade o pravicah za prehod sovjetske vojske v primeru potrebe na Češkoslovaško. Ruska vlada je namreč službeno izjavila, da bo takoj intervenirala, če bo Češkoslovaška zahtevala pomoč na podlagi obstoječega pakta o medsebojni i>omoči. Na vprašanje, kako namerava Rusija vzpostaviti zveze s Češkoslovaško, je izjavil zastopnik moskovske vlade, da že razpravljajo o ustvaritvi potrebnega koridorja. "Cuventul" vprašuje sedaj glede na to, ali namerava Moskva ustvariti ta koritior preko romunskega ali l)ol iske«?a ozeml ia
Pri plebiscitu 10. aprila bodo smeli voliti samo arijci, in 2ide, ki bodo skušali voliti, bo zadela stroga kazen.
BRAZILSKI NEMCI VOLIJO
RIO DE JANEIRO, Brazilija, 6. aprila. — 95 Nemcev in Avstrijcev se je s parnikoni "Curityba" odpeljalo pet milj od obrežja, da so mogli izven brazilskih voda glasovati v
nemškem plebiscitu. Vsi so gla. sovali za priklopitev Avstrija k Nemčiij.
Druga skupina Nemcev in Avstrijcev bo v četrtek na is*i način glasovala.
Kmalu po seji je bilo v angleškem in italijanskem jeziku izraženo upanje na ugoden iz-iz pogajanj. Oba gojita upanje, • la bo pogodba podpi ; 811 s« i pred Veliko nočjo.
Ciano in Perth sta se že sko-ro popolnoma sporazumela v vseh poglavitnih točkah in sta že sestavila temeljni zapisnik, nato pa sta še enkrat obravnavala vsako točko posebej. Xa-čela pa sta tudi več manj važ nih vprašanj, ki pri dosedanjih pogajanjih niso prišla na vrsto.
Angleško poslaništvo je sinoči objavilo, da se pogajanja še vedno vrše pod najugodnejšimi okolščinami in da je mogoče z vso g tovosto pričakovati, da bodo pogajanja popolnoma uspešna.
HIM, Italija, 6. aprila. — Pj nameravani angleško-italijan-ski prijateljski pogodbi bo Ita. i ija obvezana, da odpoklice >voje vojaštvo iz Španske, to la Šele po končani državljanski vojni.
Italija je tudi priznala, da bo < »d poklicala svoje vojaštvo z Balearskih otokov ob i t?m č:t-jsu.
| Ravno tako bo Italija tudi 'zmanjšala svoje garniziie v Li-«bi ji.
Grof Ciano in Earl of P r '. upata, da bosta dosegla popolni i sporazum do Velike noči, aH [saj pred Hitlerjevim obiskom j v Rimu v maju.
'PARKERJA MORATA j	PRED SODNIKA
CAMDEN, N. J., 6. aprila. — j Zvezni -odnik Ayis je včeraj I odločil, da se morata bivši detektiv Ellis Parker in njegov sin zglasiti pri sodniku Clarku, j ki bo razpravljal o njuni izročitvi zveznemu sodisču v Krook-lynu.
Zvezno sodišče v Brooklyn u .tu je obdolžilo odvedbe Paula H. Wendela. .Prejšnji teden je sodnik Adis zveznim oblastim I prepovedal pripeljati Parker-ja pred sodnika Clarka, včeraj pa je rekel, da se je položaj izpremenii in moreta Parkerja .biti poklicana pred vsakega zveznega sodnika.
Zvezni državni pravdnik Quinn je v Newarku izjavil, da je Parkerjevemu odvetniku pismeno naročil, da v četrtek pri_ pelje oba Parkerja pred sodnika Clarka.
VIHAR V BENETKAH
BENETKE, Italija, 5. apr. — Šest mornarjev je utonilo, ko se je potopilo pet vlačilniii ladij s premogom ob izlivu re-'ke Brente v Beneški zaliv.
ISs^S^s?]!	r<T a cj XT A "D^YTl A	«««»«.... c
f/ ara priporvtate MG I a ■ N » r o d a" ali r» (i	■ W ■ š # M I ml / M ■ ■ ■ ■ /M	Naročnikom naraanjame, da Tci ne »aH- _
WrT'rTTLT vH	\J[JLJXm.kj -L^ x\1V\/ 1 w t\	■■
(( len. ker f mu odprl, pot k »m Irpeuiu \	- ^^W^rn^ ^ A. M H W ^^ H ^	Ho kalrr^a due, m in leta Je ua- BB
// In tanimivemu ftivu. :: (	rotuina pUteum.	(J p r a « o-
__List slovenskih delavcev v Ameriki.	1 mm
TELEPHONE:^(Jllejsca >1—1242__Entered as Serond Ctaag Matter Septriber gist, 1903 at the Foal Office al New York, N. Y„ under Act of Congress of .March 3rd, 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 80. — Stev. 80.	NEW YORK, THURSDAY, APRIL 7, 1938- ČETRTEK, 7. APRILA 1938	Volume XLVI. — Letnik XI-VI.
jz BOJIŠČ NA
! KITAJSKEM
i------—---b —
'Japonci niso zavzeli Ta-
jerčanga. — Kitajci »o žrtvovali celo divizijo, da so zadržali Japonce.
11 AN KOV, Kitajska, (i. apr.
—	Kitajska vojaška komi>ij:t zavrara japonsko zatrdilo, tla pn-ti japonski armadi vzlio-»liio o»l mesta mučenje.
Kttaj< i priznavajo, tla je bil njihov položaj zelo nevaren v ponedeljek, ko je nioran japon >kj otldelek na.^Io prišel s severa proti jugu v namenu, <la pade kitajski armadi v bok. Poročila s fronte naznanjajo, da so Kitajei žrtvovali skoro ce lo divizijo, da so odbili japonski napad, med tem časom pa je general Yangenpo, ki je branil Nankov prelaz v začetku vojne, prešel k protinapadu ter skuša Japonee obkoliti. Isio poročilo pravi, da je japonski* artilerija neprestano obstrelje. vala kitajsko armado, <la ne bi mogla izvesti obkoljenja, da pa (artilerijski ogenj vedno bolj 'pojema, najbrže, ker je pošhi municija. Japonci ne bodo mogli dobiti vojaških zalog, dokler z ojačenjeiu ne prebijejo kita.]-sk»» črte.
Za Tajerčvang se že več dni bijejo najljutejši l>oji in je Zii Japonec* največja ovira v njihovem prodiranju proti Sučo-vu.
Tuji vojaški opazovalci pravijo, da se je kitajska taktika I v Sučovu zelo izboljšala. Ki-jtajei se zelo poslužujejo meha* I nizi ranih čet, tankov in topov I proti tankom. Kitajska artile-jrija je mnogo slabša od japonske.
; Navzlic težkim izgubam, ki iznašajo v dveh tednih do 30 ti-|soč, je morala kitajske armade izborna.
Prebivalci Sučova imajo veli. ko zaupanje v branilce in gredo za svojimi dnevnimi posli. V mestu je bilo zgrajenih mnogo zavetišč proti zračnim napa-[dom in je navzlic pogostim na. i padom zelo malo žrtev. ' Kitajci še vedno pošiljajo o-jačenja proti Sučovu. Lunghaj železnica vzdržuje popoln pro met.
ŠANGHAJ, Kitajska, 6. apr
—	Kitajski vstaši napadajo Ja, ponee zelo blizu Sangliaja. Japonski častniki naznanjajo, d*t je 1000 vstašev napadlo komaj 15 milj jugozapadno otl Šang haja. Vstaši pa so izgubili 300 svojih tovarišev, ostali pa so se umaknili v bližnjo vasi.
| Tndi na severu v Šantungu ■ kitajski vstaši za fronto zelo nadlegujejo Japonce in so zo-|pet zavzeli več mest, ki jih izgubili tekom zime.	I
99
" GLAS NARODA
(voicb of the people)
Owned and Published by
SIjOVEMC publishing company
4 A Corpora I ion)
Frank Sak*jr. President	J. Lupsba, He;.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21« went lath street	new yoke, n. v.
45th Year
ISSUED EVEUY 1>AY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Adv crtibeoieot on Aerei*meiit
Zm <-elo leU> Tetja list u Ameriko	Za New York za celo 1p»o . . $7 00
In Kauado ..............»0.00	Za |»ul leta ................*3.r0
Zri p.»I letat ................$3.'fc»	Za iouawtvo za odo k-to .. $7.«M
Zafrtrt let« ................fl-O	Za pol leta ................$a.0d
_______SubscriptIoo Yr»H> $6___
**« ■ LAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMA I NEDELJ
praznik« > v
•iJLAS NARODA**. 216 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. TELEPnONE: CHrlsea S-1M!
ODPISI brca r**lpisa In osebm«ti »e ne priotH'ujoJo. Denar	za naročnina
naj ne blagor«!! po*iljati Money Ord«-r. Pri spremembi	kraja naro-:-
iitkm-, prosim«*, da ssc nnni ludi prej&ije blvali&V naznani, da	hitreje najdimo naslovnika.
ZADNJE POGLAVJE
Na Španskem se odigrava zadnje poglavje strašne tragedije. Če se ne zgodi čudež, bodo v teku nekaj dni fašisti gospodarji španske zemlje.
Začelo se je leta 1936. V Madridu je bila postavno izvoljena vlada. Malo na levo se je sicer nagibala, toda španski narod j«> je bil izvolil in ji izrekel zaupnieo.
Proti tej vladi se je dvignil španski oficir Franco, ki je ime! med vojaštvom precej zaslombe. Španska vlada je bila že kaj prve dni v velikih stiskah. Za vojno je imela sicer de-jiar. toda manjkalo ji je drugega najpotrebnejša pripomočku —armade. V naglici je organizirala zbore prostovoljcev.
Franco je prodiral in osvajal mesto za mestom, kmalu je pa naletel na močan odpor. Vse je kazalo, da bo vlada kos *vojcmu drznemu nasprotniku
Takrat so se pa začele pojavljati govorice, da se bore ob Franeovi strani Italijani. Laška vlada je tajila, kmalu pa ni ta jila vet" ' nssoliniju bi ne bilo po volji, če bi zmagala od ljudstva izvoljena vlada. Z^ičel je javno podpirati Franca. Njo liuvi1" ' • tu je sledil Hitler. Pravih Špancev je biio :Vdttl> manj v Franeovi armadi. Takrat so priskočili špau-; lin lojalistoin na pomoč Rusi in deloma tudi Francozi. Vse je kazalo, da se 'bo nova evropska vojna izvojevala na španskih tleh.
V Londonu se je osnoval takoimenovani nevmeševalui odbor, ki je zastopal stališče, naj se Šfpanci sami pobotajo med seboj. Ru-ija je odpoklicala svoje vojaštvo, istotaku Francija. Hitler in Mussolini, namesto, da bi isto storila, sta pa poslala še več orožja in vojaštva Francu na pomoč. Lojali-bore z zadnjimi napori. Franco prodira. Najvažnejše postojanke so v njegovih rokah.
Španska državljanska vojna je tipična za stališče faši-s ičnih diktatorjev, ki se vselej zavzamejo za krivično in n»-kdar za pravično stvar.
<'e misli Franco, da bo njegova zmaga poceni dobljena, se moti. Hitler in Mussolini bosta hotela biti plačana in sicer dobro plačana. Že zdaj imata natančno preračunano, kaj bo ta dobil in kaj oni.
Poraza španskih lojalistov bo pa indirektno kriva tre-Ija evropska velesila — Anglija. En sam angleški diplomat je n videl krivico, ki se godi španskemu narodu in je opozoril na-r jo svetovno javnost. Bil je Anthony Eden. Toda Anthony Eden je moral iti.
Pod vaško lipo
Piše kakor mi.-li FRANK msft^K
Velikonočne pošiljatve
Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času.
Pa tudi naši domaČi o Velikinoči nestrpno čakajo pisma iz Amerike
Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev.
Pošljite velikonočna darila ▼ obliki de. narne nakaznice a posredovanjem
Slovenic Publishing
Company Travel Bureau
216 West 18th Street	New York, N.
Tragedija naše demokracije.
Ameiika je demokratična dežela od svojega pt»četka do danes. Taiko govore, pišejo, mislijo — torej: mora že biti res. Karkoli se je god Ho v Ameriki in se godi. mora biti tor«*j v sklatlu s 1 i*iii, kiir pomen ju demok racija.
Ne mislim razpravljati o demokraciji. kakor jo lazumemo v vsakdanjem živi j-n ju, namreč glede svobode govora, pisave in drugega. Rečem le toliko, ida vsa ta svoiboda ne do-st-ira. drusresra. kakor mešanje pojmov. Kar vsak govori in piše poisvoje, smo danes kakor jata skore« v. ki vse križem »čebela jo in iz vsega skupaj ni drugega, kakor neprijetno hre-šcanje.
Bistvi: naše demokracije je pred vsem svoboden gospodarski razmah, f'lovek lahko začne, kar hoče, vodi, kakor hoče i in konča, -kakor nan* so razme-i re. Kdor si pridobi kako premoženje, ga po svoji ljubi volji j lahko vtakne, kamor hoče, do-! bi ali izgubi. Vse to je deano-j kratično. Človek ima pravico! torej dobiti ali izgubiti, kar jej riegcvega. To v demokraciji j nikogar nič ne briga.
Taka demokracija je hudo podobna ameriškim "lnmber-jackom". kakor plavijo ljudem, k i. dela jo po gozdih. Mesece in mesece trpe, dan za dnevom delajo, iz malega zaslužka nastanejo deketaki in stotaki.
Pa pride čas. ko se človek naveliča vs-ga tega. Zakaj življenje ni samo v gozdu, ampak veliko lepše in zapel jivejše tam v mestih, koder gore bele luči. koder frfole lepa dekleta in kjer je v vsakem voglu vsaj po ena tistih institucij, ki točijo vse: od najboljšega do najslabši <ra.
Srce vriska bogatemu "foin-berjacku*\ ko se vrne v tako-zvan;o civilizacijo. Pii na desno, pij na levo — pij ti. kolikor fmioreš in kar hočeš — žepi so tez'ki. Kar cela pest bankovcev oada na baro — register poje in zvoni — v drugi sobi ie hn -ščanje, ki mu pravijo godba. Ej — to se vrti.
Taiko gre nekaj dni — kupček se manjša in nekega lepega dne izgine. Gotovo bo dal sa-lunar na kredo— zakaj pa ne? Ali ni pustil vsak izmed ''lumberjack ov" stotake ? Seveda se da ifa kmlo — prvič tako, da se komaj za oazi v očeh salu-narjevili iskra, ki rodi till o željo v srcu: ko bi jih zdaj pa na lepem vrag pobral.
Ta želja postaja vedno večja in glasnejša — kar bo /bile prej misli, iz tega postajajo besedo
—	močne in gorke. In besede rode dejanja. Nekdo pravi eno preveč ali zahteva nekaj, kar ne gre. Kakor vrata na namazanih tečajih se iznajde sa-lunar ali (bartender pred baro
—	(trenutek kasneje že nekdo leti skozi vrata. — No, to je konec lumberjackoviih počitnic.
»Konec, pravim, če je človek drugače zdrav, dovolj mlad in če dabi delo. Ako se pa kaj poškoduje — če ne najde več mesta praznega, koder je bil prej — če je že malo v letih — kaj potem?
Hirr — na pročniku pred hišo vendar ne ibo jemal konca — glada tudi ne sme umreti, vsaj smo vendar ljudje. Torej: človeška družba stori svojo človeško dolžrrofet.
Kar se godi- v majhnem med "Junriberjaeki", to se v gospodarstvu naših dembkraiičnih držav dogaja v veliki sliki dan za dnem.
Danes čitam, da so ibili pred predsednikom: zastopniki železni« in zastopniki delavstva. Ne vprašajte, kakor v tisti narodni pesmi:
Radecki je bil en fajn
gospod
Žulaj je bil pa an falot;
kje vojsko peljal t je
za plot
pa zakaj, pa zakaj pa
zakaj.
Pravim: n< vprašajte, ker Jo morate itak vtrleti — zakaj so rili a* beli hiši. V demokraciji smo namreč strašno svobodni in neodvisni — delamo, kar in kak« f hočemo in se ne brigamo — kaj bi rekel: za nikogar. Zakaj v demokraciji srno vsi svobodni, vsak zase svoj gospod, ki se nikoirtur ne klanja, nikogar ne prosi. Najmanj pa vlado, vsaj slišimo in čitamo vsak dan: vlada, rok*> preč od trgovine in induštirje — pa bo vse d^:bro.
Fa vendar moram povedati, po »kaj so pri-ŠVi — go<po«lje in delavci. Prišli so z "velikodušnim" predlogom: ti, država — to se pravi: ljudstvo — prevzemi garancijo za naše železnice, ki naj bo taka: kar ho dobička in kadar ho. i o bomo že brez tebe lahko spravili. fV bo zguba. boš pa ti dala in pokrila, da bomo lahno neovirano "romali" naše podjetje.
Z drugimi -besedami: vlada, ljudstvo, naj da, da bodo dobivali lastniki, to je delničarji in bondai ji redno svoje dohodke.
Xi sJaba misel — za liste, ki so jo prinesli v belo hišo. Zakaj žekznice inlajo danes v delnicah in bondih nič manj ko milijard dolga. Imajo nadalje dvan'ajst milijand v hondili. ki sk> \i?e povsod, največ pa pri zavarovalnicah, bankah, pri bogatih dedščinah in nekaj jih je tudi pri naših podpornih organizacijah. Železniški hondi
—	to se je od nekdaj smatralo ko najboljša in najbolj varna investicija. Pa se naenkrat izkaže, da je vso skupaj samo — pena.
Xak. ni tako prav: naenkrat. Ze leta in leta čitam od ljudi, ki proučujejo narodno gospodarstvo. dr so vsi naši tako-zvani najboljši investment i — prazen papir, ki bi pri lik vi ladji prinesel le po par dolarjev na vsakih sto. Govorili ko in pisali — ampak demokracija ie kakor skupina škorcev: vse govori in zal'> se nikogar ne s Uši.
Princip dt ariokracije je, da se dela, kakor hoče. No in delalo se je. Železnice so gradili
—	seveda z ljudskim denarjem, ki so ga dolbili s tem, da so pro. dajali delnice. Železnica so se razb ijale, nesle velike dohodke, če že ne vsem, ki so. kaj kupili, pa vsaj veliki in močni skupini, ki je posedala med d i nk tor ji. In dokler je neslo, se je pilo, žrlo, zabavalo se in trosilo, kakor v salunih, kadar pride t je skupina '' dumberjaekov.'' Slo je tako dolga leta — zakaj železnice so že praznovale svojo stoletnico.
Kar dela vsak v demokraciji, kar in kakor hoče, so delale udi železnice tako. Ko bi imela demokracija kak plan, načrt, 'bi bila rekla ne samo za železnice, ampak vsa podjetja tako: Iz vseh dobičkov pojfde najpoprej gotov odstotek za znižanje javnega dolga, ki ga predstavljajo delnice in hondi. Ali we boljše: vpeljala naj bi se bila gotova aaiuitrta. To »pomen ja to-le: če si ti izposodiš tisoč dolarjev na svojo hišo, boš plačeval na leto po pet odstotikov, to je petdeset dolarjev. (M tega pojde štiri ip pol odstotka na ohresti, in pol odstotka na kapital. Plačeval pa bas zmiraj enako, to je po pettfeteft dolarjev na leto. Tako bo hodilo od leta do leta več na kapital in manj na obresti. Iji če redno držiš, to, se v manj ko petdesetih letih plača ves kapital.
Peter ::
;: Zgaga
" <ro>podična, ali me bo-te prišli ohiskat na stanovanje !'*
4*Hiu, ali -»• bo>te dostojno vodij
"(asino besedo \am dam. No, ali boste prišli?"
'•ffru, če je tak-\ pa res n.» v oni, (Vran bi hodila. . .
K slavnemu iunenchen*kemu ztiiHViiik 11 tajnemu svetniku v. Xn*shauniu je prijel njegov stari znane«', lastnik pivovarne K rot t. Potožil inu j«-, da ga trsa po nogah in vprašal ga je, kaj hi mn pomagalo. — Razmi šljajte o tem, gospod Krott, — mu je odgovoril Xusshauni. —in ee odkrijete pravo sredstvo, mi pridite to povedat. Po. tem bova oba milijonarja.
—	Tako torej! — je zagodr-njal Krott. —Kaj pa sicer po. maga proti temu?
—	Pijte rini manj in držite noge lepo ravno in na toplem.
—	Ravna! <e hom po vašem nasvetu. Koliko -eni pa dolžan '
—	To ni«"' ne stane, gospod Krott, pa tudi nič ne pomag«.
Neki governer je rekel dni: : — Farmerja je težko povle-iči za no>.
1 Politiki pripovedujejo t •» far mer jem že osemdeset let in .jih bas - to izjavo vlečejo z«. rio~.
cCsp
—	Koliko imaš bratov? -i vpraša profesor dijaka.
j — Enega, g«»spod profesor.
—	To je pa end no. Tvoja se-[stra mi je ve era j dejala, da i-ma dva.
Dandanes praznujejo srebrno poroko ljudje, ki <o petindvajset let poročeni. ' (t' bo slo tako naprej, bo pa kmalu napočil čas, ko bodo praznovali srebrno poroko tisti, ki so petindvajset k rat poročeni.
Maj bolj neumna žena ima dovolj razuma, da preslepi še tako razumnega moža.
Znani trgovec se je zaljubil v lepo igralko. Kmalu je <kUi nil poročiti se z njo. Pred poroko je pa hotel previdno pre izkusiti njeno zvestobo in zato jo je dela zastražiti po detektivu, ki naj bi mu poročal o nje-nem življenju. Detektiv mu je končno poslal zaupno poročilo, v katerem je bilo med drugim rečeno:
—	Dama je na najboljšem glasu. Njena preteklost je ne omadeževana. Njeni prijatelji so splošno znani gospo«lje. Rdi-na njena slaba stran so stiki, ki jih vzdržuje zadnje čase s trgovcem, ki ni ba* na najbolj šem glasu.
•Slabost moža je njegova slabost. Slabost žene je njena moč.
Zakon je tako stanje, ki more prevdarnega moža napraviti lahkomiselnega, lahkomiselne, ga pa prevdarnega.
Smola je šel z otroki no izlet. Ob robu gozda je sedel v travo. Čez nekaj časa pride Pepeek, najstarejši.
**Oee, daj, pregrizni mi tole koščico!"
Oče je to storil. Malo nato pride Micka, ki ji dobrodušni Smola pravtako pregrrzne ko-ščieo.
Ko je tudi Marica, najmlajša, prinesla koščieo, da bi ^o oče pregriznil, vpraša oče:
"Otroci, kje ste pa dobili toliko košeie?"
Pa reče Bepeček:"Ta mir do. li jih Je se cel Iropček !"
—-M—■ I I I i ■■ ■■! ■"
Železnice, kakor draga veli-posodile, ko 90 jih gradili. Potem so si posojale naprej in na-prej, zakaj denarja niso hranili aa deževne čase nobenega.
Zakaj se je godilo tako? Odgovor je zoprt v smislu velikih rlemokratičnih principov: delaj za^e, da ti bo rlrhro. za druge pa "iška bibel", kakor pravi Jd Fincev povzeta in v Ameriki rabljena fraza, ki bi jo presta* i vili na naše: kaj me briga!
S tem, da so pridno razdeljevali v<e, kar se je dobilo, «o dosegli preti vsem višjo ceno na tri^Ti 7.u delnice in bon de. To je š!o gori, da je vsak mislil: mr.rn bili tnko dobro — bom pa <0 jaz kupil. Tn ko je hilai cena dovolj v I-oka. so "tal kunŠtni" in veliki lepo popro-dali veČino svojih delžev. Ta-' ko so se rešili vsake od^yovor- \ nosti za tiste čase. ko b treba j iti na kolena pred vlado in pri-1 znati: pomagaj, naprej ne mo l rem o več.	I
Železnica, kakor druga velika podjetja, so korporacijr. ki je dovolj znana beseda, .a vendar jafco nepoznana. Korpra-4Ija ipemenja namreč posebne pravice, po katerih imaš pravi-1 co ti jemati vse, dokler gre. Kadar se pa ust vi, ni treba fhugtga, kakor naznaniti sodni ji, da ne moreš več. naprej. Tu sodnija v demokraciji .ne vnra^a, kako si grspodaril, za kaj si pustil, la je prišlo do tega? K^ i še. V demokraciji ri nikdo odgovoren. In potem se i* ml je tako, kakor naša kriza: sama je prišla — od k.ie in zakaj, to nas ne briga.
Knrporacija gre torej lahko pred sodnijo. in posledica je, v ta. se proglasi bankrupt. To se pravi: isodnija vzame prejš-nim lastnikom iz rok in izroči vse vodstvo takozvanim — 41 receiver jem." To so novi, od >od-nije imenovani gospodarji, katerih edini namen jo: urediti, tla bo šlo ali prodati, kakor morejo in znajo. Včasih se doseže prostovoljen popust, to se pravi: delničarji in bondarji vz^imejo, kolikor pač dobe — drugo pa —pozabijo. Največkrat pa gre vsa stvar na javno dražbo, ki pa ne poni en ja, «la se izkuša dobiti najv» č, kar mogoče. To je najbolj dokazal slučaj železnice Nickel Plate. Das i vredna vsaj kakih tri sto milijonov dolarjev, je prišla na javni dražbi iznova v rok«- znanih bratov Van Sveringea za
—	reci i>n beri: osem tisoč dolarjev. Ne čudi se, kako je to mogoče, zakaj v demokraciji gre v<e.
Zdaj zahtevajo železnice rešitve od države. Te ne — bodo hawk mipti rale. To pomen ja, da se bo d ob M o na vsak sto dolarski bond mogoč« kakih deset dolarjev, za delnice — pa navadno nič ne ostane. Tn če bogat ittarod, kakor smo v Ameriki, izgubi v enem samem podjetju 28 milijard — to je izguba, ki se ne da pokriti niti v sto letih.
(V M država prevzela podrtijo. ki ji pravimo železnice — veste, kaj bi ibilo ? To se pravi: ne prevzela, ampak samo garantirala, d!a se pokrijejo vsi tekoči stroški in (plačuje na vse boride in delnice po še.-*t otl sto na leto.
Da vidimo, kaj to pomenja, je najboljše, če namerno praktičen vzgled. In tega najdem kar v mojem nekdamjem domovanju — Clevelandn.
Tje pretd kakimi tridesetimi til i več leti je župan U v Cle-vtlandu mayor Johnlson, ki je visoko spoštovan «e danes. Vsaj ima na Pablio Square svoj spomenik. Ljudska hvaležnost ga je posadila na velik stol, da je ne postane truden. V naročju se mu zbira naVadn*o jata go-lo>bov, doli na -spodnjih stopnicah pa vladajo posebne pred-pravice, zakaj na njih se neha
—	držaja- Kdor hoče, lahko govori tattn — govori 'kar hoče in kontor hoče, pa če ga kdo pdsluSa ali ne.
Torej, ta nekdanji major Johnson je hotel osrečiti svoje Oevelandčane z najcenejšo
vožnjo po mestu. Z družbo cestnih železnic je sklenil neko tafko pogodbo, da mesto garantira na ves investment po še«t od sto. Te ga ni — l vožnja oziroma cfna zviša, da se dobi poti ebon denar.
Začelo se je s tri ceni no vox njo na karaih, kar je bila najnižje v Ameriki. To je bilo — j da ne pozabim^ — pred drbri-tmi tridesetimi let:. Danes jej nista vožnja poskočila iz prvof-' i ih treh cente v na deset in dva najst, p;i še piavijo, tla cestna} železnici*, tk shaja. Torej ima-j itm p. vi^anjo na vlakih do^et lei <to procentov.
N^kaj takega bi na- r-akalo. če bi naša vlad« pristala na to. da Larantlr;-železnicam vsa r>*-j kritja in g-tovo dividende d^I
|iiič:irietn in bon d ar jem. •
j An pii k reka j s- bi mr.raloi -to i i ti. Kaj pa ? V t Ut i izdaji I današnjega liista čitam izjavo
IWilliama Greena. ki je, če se prav. spominjate, predsednik znaine Oompersove zapuščino A. F. ot" L., katera nima v zadnjih par letih druge večjr na •loge, kakor da napada bratsko j organizacijo C\LO. in njenega 1 pred sodnika Lewis a. Torej tn Oreen pravi, ,da je edina rešitev za železnic^, če jih pr^vza-j me vlada.
( Oado — list za- list ^m prinaša ;to izjavo, kar tiho in brez vsa-jkega komentar^, kakor Ki ne ; dišalo tr — -eeijalizn n in : komunizmu. Kaj pa zahtevata ;ta dva, kakor to, da previa?ne | država ne sa»mo železnice, am-'pak vse, kar je. Zakaj pemni-Imo, tla železnice r.iso edin. ped-! jet je. pač pa samo prve pogla vje v veliki in debeli knjigi. I Kakor železnicam, gre vsem — I kar je naravna {posledica t isif individualne 441'rej ure/? ki sto ji ko prvi stebfr v toliko po jvzdigovani današnji de moki v. eiji.
' Pa se mi zdi, da je bih pivd |leti — med vojno in še )>ar I«'t ; za njo, ko so bile železnice v j rokah vila.de. Tedaj so Še nosi!«* }dobičke in zato je vpila vsa na-jša demokratična javnost z lOreenom vred: vrnite železnice j njenim lastnikom — to -e pra-|vi: privatnemu kapitalu. Tn vrnili -o jih. V-a javnost ji bila za to — in javne.-t ]x menja ljuiisko voljo. Izraz večine je steber demokracije — k j« so pa danes ti^ti, ki so tako vpili? Ampak škorci kri če v<»' križem in se nikdar ne ve, kj«-je kdo. da bi gji prijeli za ho-, sede — v demokraciji nima nikdo odgovornosti.
Žalostne iled-čino nam za-pnšča sistem, ki mn pravimo ' demokracija. Zdi se mi. da j»* ■ na las podobna tisti u-o 1 i. ki jo doli nekdanja domovina -svojimi sinovi. Odhajali so v svet v polni mladosti in moči — vračajo se danes — stari in izčrpani, da se Bogu smili. J Ampak tega ni kriva demokracija — praviš* Kdo je pa postavil, držal in podpiral sistem, ki nam rodi v-se to? Ali je demokracija kdaj intelicrent-no planirala in ur* jevala, la ostane vsaj nekaj vrednega za vse ljudi? Da je dobra, praviš ta demokracija? Je dobra za kogar je Lti dokler je. toda zn velikansko večino vseh ljudi je i?n ostane — well, to'kar imamo. In imamo pa — (same podrtije na vseh poljih, take podrtije, da se človeku zdi, kakor da bomo mor&li začeti vse od kraja, kakor pred dobrima štiri sto leti, ko so odkrili to zemljo.
Tn to je žalostno. Mesto, da bi nadaljevali, koder so drugi nehali, pa začenjamo večno vse od kraja. Če to ni tragedija naše demokracije, potem res ne vem, kaj je.
NA TRAMU V HLEVU OBE^NEQA
^o našli v Grabnem vrhu v občini Velka, Majpca in dninarja Franca Komerja. Obesil se je tako, da se je s prsti dotikal tal. Star je tbil 25 let. Samomor je izvršil iz obupa.

"GE2LS N A BOD AM — New Yorlc
Thursday, April 7, 1938 ^
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN IT. S. 'A.
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
DESET-LETNICA SLOVENIJE V BAR-BERTONU, OHIO
ČAST SLOVENSKI MLADINI!
so pri sosedovih jedli sirov0 cniolu*. Nacla iz Bolfcnka je spekla koruzni močnik, Mar-činka iz Drač pa celo krofe. Za vse, kar bosta Nada in njen trapasti sin Naoek, ki ga je hodila ponujat za ženina, napravila, bo smeha na koše.
Ostali igralci imajo tudi vloge, da bodo predstavili prav«) starokrajsko oheet. Slišali boste razne pesmi nevesti v slovo, zdrav ice in napitnice. Vse to bo prav za malenkostno vstopnino 3oc za odrasle, otro. i*i 10c.
Dramatično društvo "Slovenija" je že veliko lepih iger spravilo na oder, ter se vsakemu povabilu odzvalo in pomagalo. Upamo in pričakujemo, da nas tudi Vi, ljubitelji iger in dobre zabave obiščete, in jamčimo, da boste zadovoljni.
Vesele velikonočne praznike vsem, ter nasvidenje 17. aprila ob 3. uri popoldne v dvorani društva 44Domovina" na 14. eesti.
Pozdrav vsem!
Frances Smrdel.
MILWAU&KE NOVICE.
Prod nrtkaj dnevi je umrl CMiaHcis Kušljan, star 28 let in rojen tu. Zapušča ženo, otroka in starše.
V	bolniški postelji so Blanche Primožič v ltolnišnici in Sophie Pucel, George Kotze ml. in Josephine Avguštin doma.
Dne 24. irrarca je umrl Jos. Trtkaj, star 49 let in rojen v Dolenji stari vasi na Dolenjskim. Tu je živel 25 let in zapušča ženo, sina in sestro.
V	sosednem Shebovgan/j je umrl John Keržič, vdovec, star 67 let. Zaipu-šča sina in five hčeri. Nadalje je tamkaj umrl 2-lftni Adolf Tomažin.
TORINA V CIJCVRLANDU.
Slovenski councilman Ed. Pucel, ki je načelnik o«Vseka mestne zbornice za javne parke, je zahteval, da se potroši irc daljni h $12.000 za javna igrališča v parkih. Pucel trdi. da ni«so zanemarjeni samo javni parki, pač pa tudi javna igrišča in da otroci nimajo dovolj razvedrila na razpolago. Prvotno je bilo dovoljeno za parke in za javna igrišča $70,-000, toda županov odlwir ie to vsoto znižal za $10,000, a Pucel sedaj zahteva liadaljnih 12 tisoč dolarjev.
Vsak dopis se začne z delavskimi razmerami. Jaz pa od tega ne morem poročat, ker smo že v>i pozabili, kdaj je bila kak. sna plača. Ravno toliko dajo zaslužiti, da je za kompanijske st roške.
Čudno se mi pa vidi, da ni nobenega dopisa ne od tu in ne od bližnje naselbine.
No, smo vsi enaki v tej stvari ; vsak rajši bere kot pa piše.
Na dan 26. marca sem bila z mojima dvema otrokoma v Pittsburgh!!, Pa., v Slovenskem Domu na 57 cesti, in rečem, da je bilo nekaj lepega, kar bo vsak dobro ohranil v spominu, mi odrasli in mladi, ki smo bil: navzoči.
Najprvo je nastopil mladin. pevski zbor Prešeren, otroci v staro-ti od 6 — 14 leta, in nam zapel par lepih slovenskih pesmi pod vodstvom Mrs. Josephine May. Za temi so nastopili mladi tamburaši "Zvezda" in zaigrali "Te tvoje črne oči" in par slovenskih komadov. — Starejši člani društva PreŠern so pa zapeli "Strunam" in pi neko češko. Nato je prišla na oder S deklic v starosti G let z
imenom "kanarčki". Pa so res zapele ko kanarčki pesmico — "Ne bom se možila na visoke gore."
Hvala njihovim starišem iu učiteljem. Le tako naprej, v slogi je moč.
Ne smem pozabiti Mr. KIu-novib hčerk, ki bosta enkrat izvrstni pevki.
Mlajši Skrlang in Strniša sta pa zaigrala na piano accordion par veselih komadov vsem navzočim v veliko veselje.
Naj mi oproste čitatelji, če je kakšen pogrešek, ker nisem nobena pisateljica. Mrs. Škr-lang naj mi pa oprosti, ko ji pot i liem povem, da drugi pot, ko bo pri tisti palici, po kateri gre gl.'i», da preveč ne potegne kot zadnjič.
Naj zadostuje za danes. 27. aprila se spet vidimo, če bo posreči. — Povabim tudi Tebe, Zgaga. Ti bi bolje vse ocenil kot jaz.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista, tebi "Glas Naroda" pa želim dosti novih naročnikov.
Ivana Rnpnik, Coverdale, Pa.
JUGOSLOVANSKI DAN V DETROITU
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda**
Taka ali s lična označba bo primerna za v*4ikonoeno nedeljo dne 17. aprila v detroit-ski jugoslovanski koloniji. Na ta dan bo namreč samostojna Zarja iz Clevelanda podala znano pretresljivo dramatično opero ** Nikola Sn'bic Zrinski". Predstava se visi v najboljši det ro i tisk i dvorani Orchestra na Wood wand in Parsons. Razlog, da se ne vrši v eolski dvorani je, ker nam je šolska uprava na pritisk lastnikov privatnih dvoran prepovedala računati vstopnino. Mogoče ima prste vmes tudi roakeio-narna Rcadingova administracija — kdo ve?
Bodi temu tafco ali drugače, opera se bo pela in sicer še bolj dovršeno kot v Clevelandu, ker bo poleg 90 Zarji n i h pevcev sodelovalo tudi 10 najboljših moči tukajšnjega zbora "Sla-vul j* \ Ker sc opora vrši v drugi dvorani, smo sev« da natisnili tudi nove vstopnice, kar j« dalo povod raznim neosno-vanim gmoricam. Toda vse že kupljene vstopnice lftodo točno zamenjane za is4o eno in s prav takimi, ako ne boljšimi se. dozi. Orchestra ITji^I ima pole*? parterja in balkona tudi ISO lož. Cene rezerviranim se dežen i so: lož«* $2.00; ostali sedeži $1.50 $1.25 in $1, nerezer-virani smlexi 50 centov. V tej dvorani nastopajo običajno noj lnljši svetovni umetniki.
Opera se vrši pod jiokrov -teljstvom hrvatskega pevskega a!»ora VSlav ulj"s sodelovanjem hrvatskih in slovenskih društev. Pod vzel i so se fcidi koraki za agitacijo med Srbi, CV-It• in Poljaki. Po predstavi se vrši ples in prosta zabava v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livremois Ave., kjer bomo imeli priliko spoznati se s Clevelandčani in eventuelno načeli vprašanje o zopetni združitvi s socialistično Zarjo.
LjuWtelji opernih predstav I »od o deležni ob tej priliki krasnega duševnega užitka. Opera se nanaša na zgodovinske oscrbnlosti iz 15. stoletja, ko eo gospodarili in plenili po naših krajih krvoločni Turki. Nikola Subic Zri rusk i se je odlikoval v turških bojih in tvori .del zanimive in obenem strašne zgodovine onih davnih dni. IJgtas-bil jo je sloviti skladatelj Ivan 01. Zaje. Snov te opere bo natančneje opisana pozneje. .
V zvezi z opero je prišla na dan zanimivost ki se tiče ene-jra davnih prednikov dirigenta Johna Ivanusdha. Zanimivost
obstoja v tem, da seje eden njegovih pradedov udeležil bitke ipri Sigetu, namreč pri trdnjavi, v kateri je tako junaško storila konec llodbina in četa Zrinskega. Dotični Ivaimschev pnided, Klemen po imenu, je bil major ter je v bitki pri Si-getu lastnoročno odsekal z enim samim mahom glavo turškemu paši ter -jo nasadil na meč. Za ta "junaški" čin so ga povišili v plemstvo. 6 plemstvom je dobil tudi grad in pfo-^stvo v Pregrad*! na Hrvaškem.
Zadevna pergamcntmi listina je še danes v posesti Klemenovih |>otomcev. Zadnji, ki je imel te družinske relikvije za časa Ivanuscheve mladosti, je bil njegov stric Albert pl. Klemen, posestnrk blizu Pregrada na Hrvaškem in zlatar v Rogaški Slatini.
Najbrže se doticnemu hrj-breinn Klemenu še nikdar sanjalo ni, da se l»o kdaj opera, o\vkujoča junaštvo pri Sigetu. proizvajala v Ameriki i:i da jo bo dirigiral njegov daljni sorodnik.
Pevski ,zJ»or Zarja je slavil letos tlescitletnieo .wojpjja obstanka. V t««ko te dobe je |iel |>oleg manjših tudi sledeče opere: Turjaška. Rozamiinla,. Oormjsfci slavček, Urli grof Celjski, Ma-rta, II Trovatore in Nikola Subic Zrinski. Koliko so morali ti ljudje študirati skozi teh deset let, vedft le oni sami. Koliko so se .morali žrtvovati, da (so n>ogli kot delavci doprinesti v taki oibliki višek kulture — opero!
Vsi, ki čiutite ikirilnrno, pridite na 17. afprila v Orchestra Hall, terpokaižiite da cenite njih delo, ki ga tioprmnša.jlo skozi 10 let brezplačno na oltar kulture. Pridite tudi iz Čikaga, Wauke-gana, Miiwankeeja, Toleda in Canade.
Publicijski cvlbor.
Ob 40-Letnici
Jugoslovanska Katoliška
Jednota V Ameriki
beleži in nudi v obeh oddelkih:
IMOVINA — $2,254,385.93 ČLANSTVO — 22,954
NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov
ŠTEVILO društev 187
PRAVILA — Sodobna in moderna
POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva
KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju
ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov
KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki.
GLAVNI STAN IN LASTNI DOM:
ELY, MINNESOTA
PRIREDITEV "SAVE" V CHICAGU, ILL.
VABILO NA PRIREDITEV 10-LETN1CE DRAM« DRUST. SLOVENIJA
NA VELIKONOČNO NEDELJO, DNE
17. APRILA 1930 =
(Ob tretji uri papcUne.) V DVORANI DRl STVA "DOMOVINA" n 14 CESTI, BARBERTON, O. PETJE — DRAMATSKA SLIKA "SIROTA" (Spisala F. Smrdel j) — VESELO - IGRA V ŠTIRIH DEJANJIH:
"MICKI JE TREBA MOŽA"
Ker Jo ta ijera loio in *me*iia, rta take zahavue ijere nI Se bilo T Barber-tonu, jamf-inio. da vsak. kdor ho pri3(4 gledat kako in kaj vse je Micka naredila, da je dobila mota, mu jamt-imo, da bo rea imel par prav re-selita ur. — Zato Van I>rumatično dr. SLOVENIJA VABI OD BLIZU IN DALEČ', da pridete pneledat MICKO IN NJENEGA DOKTORJA, kako ji adrari aree- '
Vatapaina aa adraale 35r; ta al raka od 7 leta naprej lie.
! Naš pevski zbor "Sava** bo 'priredil v nedeljo, dne 10. apri. 'la 1 <>:>,* v dvorani SNPJ. svo.; zanimiv spomladanski koncert Začetek točno ob treh popoi dne, zato vabim vse cenjene občinstvo v Chicagu in okolici da -se te prireditve udeleži \ čim večjem številu! Ker je po loviea čistega dobička določen-i v pomoč lojalistični Španiji in ker bo precejšen del progra ma posvečen španskim borcem za delavsko svobodo in splošni demokracijo ter proti fašizmu je dolžnost vseh človekoljub ni h rojakov, da posetijo t;' koncert 4 * Save" in s tem gmotno ter moralno pomagajo d< večjega u-pelta.
Vsebina programa bo pestra in obširna, polna lepodoncčili l»esrai, dramski!} ter vaudevil skib točk, poleg nastopa našiii Rdečih So kol i če v ter času pri merilih govorov o trpljenju in lnirbi junaškega delavstva v trpeči Španiji.
Program bo o tvor jen s pesmijo 44Prisega rdeči zastavi", katero bo zapel celokupen mešan zbor. Tej bodo sledile: "Oj z bogom ti, planinski svet", "Atlantski odmevi", "Eno samo tiho rožo", 44 Memories", 44 Vrbsko jezero" in še par drugih- •
Tem bo sledil duet dveh naših vrlih [>evk: Frances Zaiti in Marije Omahen.
Prvi del programa bo zaključil ženski odsek pevskega zbora "Sava", s par izbranimi pesmimi.
V drugim delu te impozantne prireditve bo nastopilo češko soc. pevsko društvo Kari Marks. Temu bo sledila dramska slika o sedanjih tužnih razmerah v Španiji, katero je priredil in jo bo s pomočjo drugih predvajal naš znani kulturni delavec in diletantski igralec Joško Oven.
Slehernemu bo žal, če bo zamudil ta t!el programa, kajti Oven pozna zgodovino in sedanje dogodke španskega razvoja.
Potem bodo nastopili Rdeči
NTAR0CITE SB NA "CILAS NARODA" NAJSTARKJSI SLOVENSKI DNEVNIC V AMERIKI
iflKiAiUi.....
Ob 10-letnici dram. društva "Slovenija", bo podan jako zanimiv program na Velikonočno nedeljo, 17. aprila ob 3. uri po. (Kihlne. Dramska slika s petjem. 44Sirota" bo vprizorjena vsem slovenskim materam v počast, ki drugo nedeljo v mesecu maju, praznujejo svoj materinski dan.
Sloven-ke matere, Vaše hčerke bodo Vam in vsem materam (»okazale z ljubeznijo in srcem, da v resnici zamorejo to, kar jim dolžnost veleva, namreč:— spoštujem ter ljubim svoje sta. riše; spoštujem ter ljubim sirote brez očeta in matere. Pridite in prepričali se boste, da je resnica. Igra, "Micki je treba moža", v štirih dejanjih. Ta igra je sicer še nova na ameri-škib-slovenskih odrih; domača, preprosta, lahko razumljiva, 1 »osebno za nas preproste ljudi, ki ljubimo |>ošteiio razvedrilo, ki nam pa tudi obuja spomine in predstavlja običaje iz naše slovenske rodne zemlje.
Micka, edinka, hčerka bogatega kmeta Matevža, ki je že v svoji mladosti izgubila mater, katero ji p» nadomestuje dekli trša.
Zc v rani mladosti je Micka sklenila ljubezen s sosedovim koča rje vi m sinom Janezom. Očet u ui všeč in povolji ta lju Ik'zen, ker on si želi bogatega ženina k hiši. Zato kratkomalo pre|»ovc svoji hčerki sestanke s sosedovim sinom. Janez svetuje Micki, naj se dela močno bolno, da s tem pripravita oče. ta k odločilnemu koraku. Micka je vsa v ovitkih in mazali. Vsa mogoča domača zdravila so ji že vrinili, ali dekle nikakor ne inorc preboleti namišljene bolezni.
Obišče jo Janez ter )»oizvedu-je, kaj in kako gre. — Nič, no-I »enega upanja ni, Janez, edino l*rša mi streže in me tolaži, oče se [m nikakor ne inorc vživeti v mojo bolezen, češ, da sein še vedno rdečelična.
Janez, prebrisan mladenič, se žrtvuje še z zadnjim poskusom, ako mu* bo uspelo. Napravi se m laži-doktorja. Kaj in kako bo napravil ali pripravi Micko, da bo končno ozdravela, boste videli na odru dne 17. aprila v dvorani tir. Domovina.
V igri bo med drugimi nastopila Repla, branjevka, prodajalka jajc in saharina. Ta jih i ima polno čajno. Na primer, d<i ]
Denarne pošiljatve
V JI MMIAVUO	V ITALIJO
Za $ 235............Nn.	Za $ 0.3S............Ur 100
$ 3-on............I rtu. M	r 12-3B............Ur 200
9 720............I rta. 300	f aijid............IJr WM*
f 11.03............Irtn.	$ 37.(10 ............Ur lOOO
trti«............rrt«. loon	$112.30............Ur 20.10
$43.00 ............i rt«. a«00	910730............Ur ano«
__— *
kil m ceni sedaj hitro menjajo so navedene cene podvjk£ene spremembi gori ali dolj
x* liplaHla	mjto pa««i«.iv *
fi^ Izplačila v ameriikih dolarjih
1* "* "*'	- ^ ......"TtiSm
i	fifc-	-	- _fic-
sat—	-	• _»1—
1Mb	•	*	,,, , ... fai aa
•a— - - -elm
rr.j—doM ▼ otartm kraja l«pla«lo v doUrjik.
■WW Will j IH Bil) J1< r« CAM LRRB ZA
runmoiu
1 POZDRAV TN ZAHVALA.
Prcklno odpotujem proti stari domovini s parnikom 4 4 Bremen", še enkrat prav iskreno pozdravljam vse prijatelje in znance, širom velike Unije, posebno pa: brata Jakoba, njegovo ženo Antonijo, hčerko Danico. Linčiko, in Nadko, istota-ko družine: Andro Panian, A. Kfancniik, Tony Srok, Mr. in Mr«. S. Z. Gate, in Mr. Ijouis Kopriva. Prav lepo se zahvaljujem bratu in njegovi ženi za vso polstrnžbo (pred mojim odhodom. Zelo težko mi je bilo vas opustiti, sicer se pa nadam, da se bomo zopet videli v kratkem času. Napoti iz Sugarite, New Mexico, proti New Yorku, sem se tudi ustavil v Veroni, Pa., kjer snn bil tudi prav dobro postrežen pri družini Tra-tar ter mojem domačim Jo-sephn Battista, kateri pri njih stanuje, istotako Jobiro Majdi-čn, kateri tudi prihaja iz moje vasi v stari domovni. Istotako lepa hvafa' za vse družinam: Fr. MSooletič, in Johna Basa, kakor 'tudi Mr. Fr. Vollku, v I Tomes tea d, Pa. Prav iskrena hvala tudi Johnu Slosarjn, ki je nas vozil na okrog s svojim av.tom.
Dolžnost me veže, da se na tem -mestu prav lepo zahvalim za imenitno postrežbo v vseh ozirih znani domači tvivlki Slovenic Publishing Co., ter Mr. Frank Sakserju Jr., kateri mi je vse potrebne listine pre-skrbel v izredni naglici in mi preskrbel tudi eno najboljših kabin na paniiku. Mr. Anthony Svet, njihov zastopnik pa me je spremil na parnik, ter mi tudi glede prtljage vse potrebno nredil, tako da sem bil z vsem prav zadovm4jen. Naj omenim, d!a me je Mr. Svet pred odhodom na pamik peljal na svoj dom, kjerr me je njegova gospa soproga postregla z ir.vrs+no večerjo, zakar prav lepa hvala. Tam sem se seznanil tudi z rojakom Mr. Jernejem Krajcem, kateri se je ravnokar povrnil iz stare domovine iz Celja, kjer vodi do-broidočo restavracijo.
Še enkrat prav lepa hvala vsem za vse, kar jste za mene storili.
Potniški oddelek Olas Naroda pii prav toplo priporočam vsem rojakom in rojakinjam, bodisi v potniških ali drugih zadevah, ker sem nverjen, <la ho vsakdo, ki se je bo poslužil, deležen iste postrezhe kakor spodaj podpisani.
Paul Šk« rlj, na poti v Zarečico pri Ilirski fcistrici.
OPERA V NEW YORK HIPPODROME
New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. in 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $J.
Prihodnje predstave bodo:
T^a Bohcme, 10. aprila
Aida, 1(5. aprila
Cavalleria Rnstieana 17. apr.
Hansel in Oretel, 1». aprila, popoldne Barber of Seville, 22. aprila Mme. Butterfly, 23. aprila
popoldne
Carmen, 24. aprila
tSokoliči s svojimi novimi in za. Inimivimi predvajanji; čemur
I bo sledil Joško Oven z govorom
0	trpljenju španskega ljudstva
1	v sedanjih bojih ter o posledicah, če zmagajo vsiljivi fašisti j nad pravilno izvoljenimi loja-
listi. Ta zmaga bi škodovala I delavskemu političnemu gibanju po vsem svetu, zato se tu boj španskega delavstva tiče t n< I i nas. da >1110 takorekoč, in to v svojo korist, dolžni pomagati jim gmotno in moralno.
Nato bo skupina deklet zapela nekaj španskih pesmic, katerimi bo sledila kratka pro. t i vojna igra v angleščini: "The Terrible Week", ki ho gotovo primeren zaključek bogatega poplodanskega programa.
Po tem sporedu bo igrala Rodmanova godba v zgornji dvorani, (i radi še k '111 Oinerzn pa v spodnjih prostorih, da bo 'ustreženo >tarim in mladim, j kajti mnogo nas je, ki si rajši brusimo pete ob naših domačih jpolkieah in valcerjih, kot pa po j novem zvijanju kolen in hrbtišča — dasi je tudi to zabava za one, ki imajo še prožne ude.
Zabave bo torej za vse dovolj, popoldne in zvečer, zato naj nikogar ne manjka na tej pomembni prireditvi, ki bo poleg za pomoč pevskemu zboru "Sava" tudi v gmotno korist španskim boriteljem za svobodo in demokracijo, ter konse-| k vent no v prospeh delavske 30. Ilidarnosti širom civiliziranega 'sveta!
Vstopnina za obširni program 111 večerni ples v obeli dvoranah, je samo 40 centov.
Nasvidenje toraj v nedeljo, dne 10. aprila 1938 ob 3. uri popoldne v dvorani SNPJ., 2G57 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Joseph Oblak.
fm	in
1 Kratka Dnevna Zgodba fi
511__1B
J. M. BROKER;
NE PIHAJ, KJER TE NE PECE
Ko ho 111 i me I 20 let in seru se haš rešil mučnih šolskih klopi, sem s kolkom jjotoval po domovini in na neki postaji sem vstopil v vlak. da s« odpeljem domov.
Pi.ivkar jo izstopilo neko pevsko društvo in iz gneče j«* črno štrlel elrog njegove zastave. Vagon jo hi I prazen, nokj £jo<pnd jo šo vstopil. Razcepi ril sem ao, v?.*-1 časopis -v roke. pogledal na uro. Pevci so na kolodvoru, bržkone odhajajočemu vlaku nn čafet. zapeli pomladno pesem. lokomotiva jo potegnila. «o preden je bila pesem pri kraju in kolodvor, P> vsko društvo, zastava, so .jo začelo oddaljevati od nas.
Tedaj sem zapazil dežnik, ki je samotno stal v kotu pri oknu. Ozrl som se na sopotnika in koj spoznal, da dežnik pač ni njegov. Naglo som planil k tožniku in oknu in som so videl pevce, ki sotstnli krojr svojo zastav«. Pomolil som dežnik skozi okno. mahal ž njim, mitral in iskal ubogega lastnika. Pa ni javil in zato sem na-irlo zairnal vložnik -skozi okno in
em se s11>aI, kako j«» dežnik lopnil na tla. Pre prič m sem bit. «la ga bo lastnik našo I bas zato, ker sem imel tako prisot-no>t duha, ker nem bil tak^ pripravljen pomagati in služiti Mižu.iemu.
To«la. ni-mo s. š<> dolgo po Ijali ko -e odrinejo vrata in vstopi iz nekeira t?ineira oddelka n< ki moški. Usedel se ie prav tja. kjer je bil prej dežnik.
Pot a ji I sem skril za časnik in >e n«znansko boril sam s seboj. Saj .bi bil molčal, a kaj, k i je bila priča v vagonu! Po-'•ukal som izza li*ta in vi«lel. k ^ko m«1 i«' oni opazoval. Tedaj .je tu li oni tretji, pravi lastnik dežnika. opazil tzirubo. Premikal -e je na sedežu, mencal -imp in t ia in bil spocrtka jeznega, nato nemirnega nato vda-ne«ra obraza. Pa sem se ojn-n*čil.
j 4'Oprostite, veste, saj lahko na drugi postaji — morda brzojavko. Mislil sem namreč, o-piostite. po neumnosti som mislil . .
• ■ *
< Vz sodom k t som se vozil z brzovla-kom. V mojem oddol-ku vagona je sedel tudi neki starejši, odlični Rus. Imel je belo, dvodelno brado, in jo govoril z «meiwj. Ko se jo vlak na noki postaji ustavil, mo jo vprašal. ali bi utegnil na kolodvoru zajtrkovati. V voznem rodu jo bilo označeno, da stoji vlak deset minut. Dovolj bo. Rus je izstopil in izginil. .laz sem o-stal v vagonu in čuval prtljago, čuval krasni kožuh Rusa, kožuh iz najdragocenejšega krzna rn čepico in obilno, s krznom Tiodložono škornje, ki jih obu-joŠ, č< te zebe v vagonu v noge. Mislil sem na Rusijo, na to veliko, daljno, zasanjano Rusijo, na cars'tvo velikih knezov, na dožolo balalajko, puščo, mraza in «no*ra.
Toda ?
Pogledal <om na uro. sprevodnik je zaklical 44vstopiti!" Saj ni mogoče! Saj smo bili šolo pot minut na postaji! T\ j ■ .je Rus, Rus?
Vlak se je premaknil. Planil sem k oknu. Ru<a ni bilo nikjer. Zdaj pa naglo, brzo. urno! Kaj .storiti? Rus. k a j no, iestdeset lotu i gospod, vendar no bo ostal tukaj brez suknje, kučme, škornjev? V tujini — tak plemen i ta s ? P t s "-m pograbil suknjo, kučmo, škornje in jih zalučal ven, naj jih dobi oivti. saj bo kmalu tu, mu bo a' tolažto^, ho vesel, čeprav vos mrtev od -trahu.
Spot som <e usedel in razkošno užival, ker sem storil tako možato .1- lo, ki 4ra marsikdo ne bi bil zmoirol. To<laj pa — <o zda I jo ga viditn — prisoniha -koraj brez sapo mogočni Rus, < d .mraza zardelega obraza in me je koj spoznal in se zasmejal
Naročniki!
huMr na ŠTEVIIJKR polet naslova, ki poamij«- prva mesrr, drup» <tan in Irrli« pa lr(«. kdaj vam naratniaa imlefi*. Yapr*mtz —
3. 31.38
to romr%x 4* vam je Mraniam potekla 3 I . marca 1 938
in sopihnil in drhtel.
"Za las — pa bi bilo narobe. | Se dobro, da sem slišal sprevodnika! Stekel sem kar počez I semkaj, čeprav so ljudje kričali ! in se še o pravem času povzpel na zadnji vagon." Jaz pa, Iju-i bi bog, svoj živ dan bom pro-jslavljal Ruse. Ta moj dragi 'znanec mi je odpustil lahkomiselno dejanje, zašepetal sprevodniku nekaj besed in mi segal v roko in se mi se zah aJi! • • •
Pa je prišla vojna. Leta 1916 sem se peljal na dopust s francoske fronte. Ves obložen s prtljago sem za hrepenel po ljudeh, zapustil za seboj po-pelnate in smrtne poljane.
Poljubil sem prvi zeleni, blaženi šop trave.
Na neki .postaji nas je čakal pravi vlak, vstopil sem, odložil bremena in se tiho zaril v svoj kot. Čez več ur .je vstopil neki vojak, .se usedel, ni rekel no hov li« nnev in ždel tako kot. jaz. Ko se je že z noči I o, je vstal, pozdravil in izstopil.
Tedaj sem v temi zagledal na klopi njegov kožuh. Krasen je -bil. z ovčjo kožo podsit; kožuh. ki si lezjl na njem ko na postelji, ko na mehki zofi, ko v naslonjaču in si bil varen spričo ran in smrti.
Sklonil sem se skozi okn^, kri k nil "hej infanterist!" — a vlak se je že odmakuil in — o ne! — to pot pa ni.sem bil tak. Kožuh se mi jo 7« le! pripraven zame. Prav lopo se mi bo pri-legel za 1« žišče. Si>onmil sem se dežnika, spomnil Rusa. A takole ti življenje pobije prenapeto mišljenje, takole nas usjHisablja. da smr> *4 možje iz jekla." da smo zviti, trezni. Da. predvsem: trezni.
Pa nisem dobro spal na tej tuji. i>o krivem prisvojeni lastnini. Ne bom rekel, mogoče je h'i I ta kožuh ko zofa. a ne zame. Mogoče te je branil rau in smrti. a mene ni. Zakaj, maje« ni, drobni sovražniki so me napa-dali iz njega. Nič manj, k » človeški sovražniki. — In zdaj — kaj naj rečem, kaj je prav in kaj ni prav? Ali je 1 »olje. da smo sebični! Ta svet. d a si je tako lep, ima le polno zvijačnih pasti, ki se jim kar ne moreš izosmiti.
SiousuncL v DlanodL
SVATBA IN PEVSKI FESTIVAL *
r»fclj<t« pravotaMM. da nam prikranite nepotrebn« deio pobijanja
GLAS NARODA, 216 W. 18 St.. New York
jj Pošljite nam
i $i
|| in mi vam bomo pošiljali H ii	2 meseca	|
jj "Glas Naroda"
m prepričani smo, da bode potem stalni naročnik.
i M
NEMŠKA FL0TXLJA NA DUNAVU.
Hitler je mvročil poveljniku nemške mornarice, naj preuredi stražne ladje na Dnina vit v posebno flot i I jo, ki bo podrejena mornariškemu ministru.
Špekulanti v taborišče.
O priliki zadnje napetosti med Poljeko in Litvo .so židovski špekmlariti skušali izkoristiti položaj s -tem, da so nakupili velikanske množine valut in vrednostnih papirjev, s katerimi bo uganjali nezaslišno umazaoe •špekulacije. Poljski notranji minister jim je nakano pr «-preči 1. Odred i I je are tac i jo vseh žiriovških špekulantov. Policija je Žide zaprla v tabori Šče Bereza Karlu za, kjer so pod strogim nadzorstvom.
NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje ^ sorodnike ali pri jate- j| l je, to lakko stori. — Naročnina za atari kraj stane $7. — V Italijo lista ne posi-
lfomo.^ B|IM'||1MMMMM J-
Zopet so oglasim in bom skušal napisati dopis, kolikor mi ho mogoče, ker za pfeanje res nisem kaj prida.
Zadnjic sem se nekaj hvalil, da iiu* je obiskal moj prijatelji John Sever iz Nanaime, B. O. j .faz sem trdno mislil, da je bil1 ta »obisk za mene, a kot sem po-! zneje dognal, je imel John tukaj v R sslaudu. B. O. izvoljen-ko, Katico Ferkiula in je njo obiskal.
Naš .lolm je «lal slovo de-vištvu iu plohu iu se slovesno oženil. Ploh omenjam zato, ker moški imajo itste pravice v tej leželi kot ženske, zato prav gotovo tudi mi vlečemo tisti ne-sreeni ploh.
Poroka Johna Sever ja in Katice Ferkula se je vršila 5. febr.
t. I. na Nanaiim, B. C.. Starešini statbila Mr. in Mrs. Bravar kz Nanaime. družica je bila nevestina sestra Danica, jaz pa tovariš.
Tovariš ima dolžnost, da takrat, ko gospod deli sveti zakon, r?edi v tretji klopi mirno kot pri,bit zraven šestnajstletne družice.	,
Ženin in nevdsta sta mi na-ročila, aike> bom kaj o t eni pisal. uaj ne pozabim, ela se prisrčno zahvalita vsem, ki so jima prinesli darove, posebno pa Mr. in Mrs. Bravar, ki sta jima dala na razpolago prostore za svatovsko zabavo.
Mr. Tone Bravar in njegova zmiraj vesela soproga sta na tej svadbi res skrbela, da nista mogla bolje. Xa tej svadbi
sem tudi po dolgem času zopet si i šal lepo slovensko pet je. Posebna mojstra v petju sta Mr. in Mrs. Dominik Beg.
Nam iz Etoissl'aiwla, ki smo bili na Nanaimi. so dnevi prehitro minili in neko" jutro je Josa ('hrvateki rojak) tako pretresljivo zapel, da bi kamen jokal tisto in edin<» ki jo zna: "Zora pnea, dan se dela, a ja morem oellazit.'' In odšli smo zopet nazaj v Rosdand in tukaj nas je sprejel 12 čerljev «lebel sneg.
Ženinu in nevesti želim vse najboljše.
Kakor lani. bo tudi letos festival, to je godbena in pevska tekma. Lani I«' bil festival v Trailu, B. C., in je nastopilo okro<; 3000 os<»b. Trajal jr- 4 dni. l^etos bo enaka tekma v Nelsouu. R. C. v dn«^li 4., 5., d. in 7. maja.
Prvenstvo v mi milem letu je prejela naša mestna arodba na pihala. Vsak pevski zbor, god
ba aili iKfcsaiiieznik ima dva komada za izvajati, ki sta že določena. Za godbe je izbran glavni komad "Laicie di Lam-luern^oor." Pri tom komailu je močno podobna melodija naši slovenski pesmi "Slavček milo je nagla/al pesmi za goro".
Rojaki, ki se nahajate v NeJ-ponu ali bližini, ako vas zanima glasba, pridite poslušjt: no bo vam žal. ke»r vsak, ki In> nastopil )>o<amezno ali v skupinah misli, da ho dobil prvenstvo, zato ho irlasha prvovrstna.
Festival se bo vr^if v Capitol Theatre. 1 jetos je Petra Zgage rojstni dan ravno na velikonočno nrdeljo. kakor tudi mo i.
Zoli-m ti, Peter, da hi še mnoga leta ostal zdrav in vesel.
Vesele Velikonočne praznike želim vse mbralcem Ghv-n Naroda.	>r ... t> -
Matija Peca ver.
Rossland, B. C.
Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (19:) strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Vi test vo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi satelja,' ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv oel prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga, ne ho prečital do konca. Cena ... ...............................$1.25
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J.
, Breme, (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena ......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je 'SOgenj." Cena ......................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi dragimi deli. Pregelj je globok,
navzlic termi pa lahko razumljiv tudi
preprostemu človek«. Cena ...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. -.(360 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki G roga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55e.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spini Prane S. fbtigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0-pisnje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pompeji h in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega 4*čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Ce se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena ..................... $2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi
sal Guy de Mau^essant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljivc po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temn je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena _______________________$1.50
SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Xova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rntarja.
Cena ...................... $1.50
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činskt (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so ta?ko ljubke in prisrčne, da ditatelj ob citanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizljn je na-
. ravnost klasična. Cena .... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teli dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škof ji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi doleujska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so .bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena ......................$1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. • Cena .....'................. 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, d a si je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke. dokler ne prečita do konen.
Cena ....................$1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter irfojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena ......................$2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena........,............. $1.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50
Slovenie Publishing Company
Dopis iz domovine

ZANIMIVOSTI IZ POLJAN IN ŠKOFJE LOKE
tudi ne veliko starejši od nas drugih, ki smo imeli navado viseti na Srednjiškem mostu in Bevati v vodo.
Druge novice iz Poljan in okolice v prihodnjem dopisu. Vesele velikonočne praznike John Tušku, njegovi gospodinji in ostalim bralcem našega *4Glas Naroda**.
Pozdravljen —
John Batieh.
KAKO STAR JE BIL PRAČLOVEK.
Znanost se že delj '.'-asa trudi, da bi dognala, kakor star je bij prnčlov^k. To sku.šajr; učenjaki dognati na pcdiagi anatomskih srna ko v izkopanih o ko.-ti j. Najbolj raziskujejo zobe izkopanih okostnjakov. Vendar je troflja dodati, da so taka raziskovanja precej nezanesljiva, Her so zobje v predzgodovinski dobi najbrž preeej bol j trpeli kakor dandanes, zaradi česar so se mnogo hitreje izrabili. Saj še dandanes lahko o patino, da -e zobje eskimskih žensk močno obraihijo, ker morajo Eskim, ko za obleko potrebno kožuho-viuo .poprej dobro prt-žvečiti in <rrizti, preden jo Z;>?ijo šivn-1. Učenjak Vallon jo >- d:-j iznašel nov način, kako so da pri kakem okostnjaku precenit« njegova starost. Začel je nam-voč opazovati sivo človeško lobanjo. C1 i m bolj je tak šiv na lobanji okosten l, tem starejši ie bil človek. Tko > raziskal 173 lobanj pra čl ovčka. Tu U trke dognal, tla nobeden teh pra-Movekov r>\ bil 80 ali 70 le! star bi sc le redki dosegli starost V) k t in da ie povprečno pragov'k dočakal le 35 lot sta-• -H.
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubeze
um
GLAS NARODA' ADVERTISE IN

"Padišahovi sen-"Ob Vadarju";
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja*', kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju 4'Ribju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBIKA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Ka&q sem v Mekko romal. — Prr ^amarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN IŠKARIOT
I 2 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
1 2 knjig, s slikami, 1 753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in ApačL — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sana Ear. — Pri &omančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 U T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri

Slovenic Publishing Company
216 WEST 18tb STREET	NEW YORK. N. Y.
Kasman, Thaler, Deismger, {Cošir, mesar Tonoe in še mnogo drugih znanih oseb, katerih imen se ne spominjam. Bog da j I vsem dobro!
I V mestu je tudi še več ah manj znanih <tarih gostiln, tako: pri Balantu, pri Jurij*i (Otetu) pri Cenetu in mnogo diugih, kjer se laoni in žejni lahko pods ta vi jo. "Pri "kron hitru*" je ni več, kjer so nekdaj tudi kmetje - hribov prireja., svatbe.
V (kaj pa tndi no smem, da bi no omenil. Zadnja leta prireja ta -tarološka in škofjeloška fa ra tafcoimenovane "Staroslav-ne pa si jonske procesije**, ki 1 majo svoj izvor po starem "Škofjeloškem pasijonu** iz l. 17:21., po katerem se vrše pred-"gre in igre v starinskih kostumih, naposled pa procesija. — -Vse to traja po reč dni.
Razume da pride giedac a svečani prizor na «totim 'jiiiii oti blizu iu daleč, katero se vab: / velikimi plakati. Pri r-m -o pobira mala vstopnina »t ~ — 10 din, kar ni veliko. Spored jo zanimiv, kakor razvidno iz tu in tam še visečih plakatov, ki se zaključujejo z besedami: — Xaj postane ta Misijonska procesija — slovenski Obe rame rgau!
Kolikor sj bo Škofjaloka s i . m pridobila, se ne v*e še po .edati, pač pa bo precej pome u!lo za gostilne in slične obrate. ki hranijo in prenočujejo tujce.
Pred časom so obetali razširiti razne ozke ulice ali prehode, pa so je svetovalo, da naj Škofjaloka še nadalje obdrži -voje starinsko lice in pri toni Ho ostalo. To je vse, kar vem «> S kot'j i loki }>o voda t i.
Dodam še nekaj, kar bo gotovo John Tusfca v Hudson, Wyo. zanimalo. On je bil dom i v Poljanah v Z rimu, kjer so imeli gostilno trafiko ter malo prodajalno, kjer se dobilo so!, kavo predvsem pa užigalice. k* -o jim stari ljudje dejali "ma-šiiu-e**, da so mogli tobakaiji prižigati svoje pipe in gospodi nje v peči zanetiti ogenj. To j v bilo pred 50 ali več leti. ko -t-v Poljan-ki oolini ni dobilo drugega. Janez .j«- bil doma pri -voji 4'teti", kot so mater i-menovali, s sestro Mieko. ki jt j pomagala v gospodinjstvu. — Imela sta pa tudi premožuegu j strica, k: je bil konzul v Kairi. j torej visok avstrij.-ki uradnik, j in je redno prihajal na obi-k k j svojim v Poljane. On jo pri bi. ! ši tudi mnogo popravljal, kar <? ! se dane- vidi.Vsi, to je vaščani. j so bili mnenja, ua bo konzul' nekoč vse izročil Janezu, po-j tsebno, ker je bil vdovec in brez [otrok. Prišla pa je vest, da je [nenadoma umrl in no dolgo na I co so prišli iz Tr<ta ljudje, k-naj bi bili sinovi pokojnega te,-.hi.šo 7. zemljiščem prodali. Janez in Micka sta morala od doma. Janez je odšel v Ameriko, |Micka -o pa je oprijela v domači vasi pekarije, kjer peč? I še danes, in jo hvalijo vsi, da ' 'so razume dobro na svojo obrt. 1 Vse to se je zgodilo pred 3S [leti, in je po moji vednosti ta-;ko in če ni, naj svoji gospodinji naroči, da bo kaj drugače j napisala v "G. N.** V Zrimu, }ki je danes last posojilnice v 'Poljanah je poleg njenih ura-|dov še trgovina in tu se nahaja pošta namreč, kjer je bil nekdaj hlev, kjer je šimel ogledoval od kod jo bo Janez z ovsoir-prima hal. — Kot sem še omenjal, je bil Tnšek zelo vnet lovec in ribič, ker njemu dr. Tavčar, kot bi-tilik ribolova po So. ri, zaupal, da je "ahtal" na ribe. Toda v njegovi bližini smo j bij i otroci najbolj varni, da |s:no nastavili naše trnke, saj! 'tudi on ni bil drugače boljši ia I
Janez zelo vnet bralec mojih J I dopisov, ker zanimale so ga | poljanske norice, četudi je že < j v Ameriki Mizo 40 let. Dopisni i j ca. ki je doma iz bližine Škofje. }\ | loke. želi. da bi se še na Loko j ,malo ozri in popisal kar je no- i :vega lam! Tako tukaj nave [den, kar je meni znanega in;< , .ažnega. kar gotovo no bo za-ji jnimaio samo nje, ampak tuoi 1 idriige bralce -MJ. ki so od i iiam dnina.	t
— Škofjaloka ima dane? In. -len -rez ali okrajno glavar j -tvo, ki obsega poljansko in"i
f?. Iško doiino iu okoliške o'bči-;t •m*, ki .-o poprej pripadale k-i |kranjskemu okraju. Tako ii-;! j-tirn. ki imajo posla ali oprav I s ko na glavarstvu, ni treba več p v Kranj hoditi. V bližini Lok-Vl -da tii-ii dve predilnici. ne-j* i k< lan j i Kreiierjevi predilnici! j sukati jo pa tovarna "Šešir*. kjer izdeljujejo klobuke. Vs" !;o pomeni precej za okolico, i-ur in je za okoliške delavce in , ! .elavke precej zaslužka.
\ Škof ji loki je tudi garnizi-lin, kar tudi itekaj pomeni za okoliške kmete, da opravijo marsikaj \ denar. Mesto se ve-.j, ča dan za dnem ne -amo pil j, prebivalstvu tudi pa poslopjih.)j Zadnja leta je bilo zgrajenih'r •nnoso lepih in velikih stavb." Zgradili so šolo, ki je po veli- j kosti in ureditvi pravi ponos { nestn. Tez selško Soro je zgra. ' jen betonski most, ravno tako.,, ie projektiran čez Poljansko i Soro. S t»-m je o=skrhljenn, da t v bodočo povodnji ne borlo od nasalo več mo-tov. "Pod nuna ] mi" obzida vajo bregove z obel i strani Sore. Tako zmanjšujejo :c nevarnost, da bi bregu sto ječe hiše koda j zdrčalo v vodo.
Loka v hišah napiodnje, v. ^ iie l»«» >hdgo, ko »e bo v-o sku-*1* paj držalo tja do Trato ali d«. I kolodvora. Posledica tega je tu.I, II. da je K am ustnik vedno rti- ^ žji. Seveda, mnogo kamenja', dobivaj'* iz drugih kamnoio. ; nov \ okolici, ker ga mnogo'* porabijo za posipanje cest.
Za in jo jespu <n dovršili VO bet<oi>ko oesto (eonerotcj; road) ik: Kranja v Ljubljano, v' širini K metrov, ki ima asfalt1- 1 I rano površje, kar je stalo pre-.} "ej denaija. Tudi to precej pi»- v meni za	ši» \-,»č v^ ^pio.
šiii promet.
Pri •• Kapuoinilr * so o<Istra- j nili prou cerkvijo -taro olrzidjo) ter .- tem razširili prostor, ki je ; j dobil lepše |i<-e, da se i'saj eer-ke\ že od daleč vidi, ki jo ena t najlepših v mestu in okoliei. j
Kapucini imajo še vedno na. vado, da dele kosilo revežem ob : gotovih-dnevih. Kazmne se. daj ; >o nied krizo imeli jneeoj odje-j, malccv.	j j
\* mestu tri hranilnice, kil, imajo danes precej prometa.
V	Jurjevi hiši je se vedno so- j, I išče; on. li jo tudi prostor za j* potepuhe iu druge nepridipra. [ ve. ki pa je največkrat prazen. |
Na glavnem trgu je Sokols
k-,!,
dom, kjer imajo pogosto kino j i predstave, i>to je tudi drugod, h da kažejo sliko proti mali v-to i priini. Seveda, da "Picture I? Show-** tukaj še niso tako iz-!, pop^dnjeni kot v Ameriki.
Pred časom jo bilo zanima jI nje za mestni muzej, da bi ga ;1 ustanovili, dane.- ne vem, kake i daleč je stvar napredovala. )i
Y	Stari Loki je umrl baron JI Stahl. Njegovo grajščino so ■] kot znano kupili za slepce, naj '( več z ameriškimi darovi, katc- »j re jo zbiral tako marljivo "O. ' .V.*/. '	,
i'o bo va^ p^»t tu mimo nane- i 'sla. videli l>oste že od daleč mo- i gočno poslopje z napisom — \ "Dom slepih*'.	i
Tu vam še naštejem tiste, k; i so zadnja leta v me-tn jKimrli. I "Na hrihcu** je umrl lani zna-[l ni Strigle v starosti 92 let in jej; nad 60 let undi mežnarilj dalje M
H Hudo zimo -mo leto> imeli, ■a ni padlo bog ve koliko j Bioga. je pa toliko hujše priti !
Kal mraz. Še danes, ko se že j
■	rihiižujemo poiulaoi, se redko-i
■	daj t opit »mer pokaže preveč | lisoko nad ničlo, letošnja zi-?
■	ta jo bila za mnogo nadloga j
■	>r ui-o bili dost i pripra vlje*;i 1 la njtt. Ker -ta bili zadnji dv» ? l ini brez -no*ra iu mraza, j«'!
■	tuli ča-opisje, ki ima menda! I. ez.- / viomen>kirn3 preroki, i I isalti, da šo -e zime in mra/. j | >sio\ He od nas, iu da »e je| »vet v -vojih lečajii' prema ; Liiil. Iu ros nmoui, ki nimajo I Ituvad«- preveč di . za žitno pri-!
■	■ravljati, -o bili /o ob Božiču J ■trez vsake kurjave, lludovalij Lo se čez "ta papir" i it zabiče-mali. da jim ne	\>č vet-|j«'Ii. f
Seveda, kupčevalei s dmni; Lh to zimo dobro zu-lužili.
Se hujšo kot pri nas je mo- j Bralo biti tirugod dasiravno ni. k »i i o čitati o prevelikem mrazu, i l^m-mi in zametih, ki ovirajo j p romt (. Po-ebno na morju, kjer j l»e j.- ifoiovo na ladje nabiraj!
■	< tl, da jih je še bol j v vodo t Sleklo. S tem s.t seveda zašla ; liale v brzini. Xi čuda, da s."-. ( le-kaP ta pisma iz Amerike p«» !
■	rebtivala dalj ča-.n kot po na :
Kadi.	j
Tudi pri "<». N." je bilo opa-1 žiti, tla je nekoliko zaostal, ta-j kt», da >o že naši vestni bralci, j ki ne prezrti niti ene Številke,-že .uMili. kaj da je. Tako je k j meiil fuišeJ Anton Tavčar iz Malen-kcura vrha, ki ga dobro, poznajo v Rook Springs, Wyo., j kjer ima brata Jakoba in sestro in j« tudi on sam več 1»: tam preživel. Vprašal me je,' kaj da ni "(l. W\ no dobiva j ua on in it« kateri drugi, ki ve! r.\ njo.Pojasni! sem mu kot sem! \edt-l in znal. Toda ž<- uaslod-j nji teden -e je X." na po j ■š t i prikazal. S tem jo t * • vprašam« rešeno. Seveda "O. X. *.1 tudi jaz nisem prejemal ob teiu j času. Ilil bi tii«4i mar-ikak tlo-, pis lahko napisal, ko bi bil vedi; I, kako j;-. Anton Tavčar, ki« Že 'Si let X.*" redno p robi- I t a. ptiztlravl ja \svojo prija j Soljo in znance, po-ebno pa t«-J str-, - katerimi je bil 1. 101f» vi While Mttuntains na lovu in -o tam pekli divje kokoši.
V Poljanah je u m s *<» letiu Lovre K rjaveč. Hi! je poročen' z start) Labernico, ki pa mu je j pre<i lettnn umrla in je naza- j t In je os|;d -am. Med drugim ! zapušča v Ameriki tieli sina j Janeza. Inirl je tudi Žganja r- < je\ Franoe, "K letni Franc Pi*».J t ar. Bil jo že IS^L' leta v Ameri \ ki in tako pri prvih naših A me ' likarieih, in je bil mnogo [»oi -vetn. Imel je navado, da se jo | čedno oblačil. I>a-i kot navaden strojarski pomočnik, je ob gotovih prilikah nastopil tudi v fraku in cilindru. V s leti tega je bil vpoštovun tndi pri gosposkih ljudeh. V Gorenji vasi je pa umrla letna Marija Per ko p. «i. Brejanka.
Predpust je tudi za nami. — Kot kaže, liodo tudi zginjalc po-ča-i stare grešne navade, ki so bile z pustovanjem v zvezi,t. j. )»opivanje in tlrugo. Kriza, ki je bila naš aro-t dolga leta, daj poča-i izginja. Hranilnici? tiuli že izplačuje jo vlagateljem nekaj več kot navadno tako, da je za prvo potrebo. Obrne se pa v tem ozira še na boljše kot oU-tajo. Priel bo vsak do -vo-jega denarja.
Pri pregledovanju starih številk "(J. X.**, kolikor jih bru-llim, -eni opazil dopis naročnice Vašega lista iz FTndnoR,' Wyo., pri kateri je na stanovanju John Tušek, p. d. Zrim-cov iz Poljan, naš stari znane«, lovec in ribič, kot smo ga tukaj poznali. Spominjam se ga, kot takega tudi jaz.
DopUnica pravi, da je bil
7i>	i
Padla je pi od njim na kolena, objela njegove noge in jih privila k sebi. Hotela ga je rešiti, žrtvovala hi bil i vse na svetu, samo tla bi ga rešila. Sklonjena nad njim je naenkrat opazila :iako fuu teko >o!zc po licih.
—	O. ti jočeš! — je vzkliknila, — torej lah i '.o upam!
Prijela u?! je za roke. objela njegovo glavo in . v a prisilila, da j<> je pogledal. In nadaljevala je .1 ■< t ju :
—	Spregovori vendar, zdrami se iz svoje o-op.-io-.ti. ititio s«-in ravnala > teboj prav kar.
mi jo. Saj veš, da se človek v razdraženosti j -tlik'.) spozabi, potem pr obžaluje ^vojo prena-; rijenost. T«»da jaz te preveč ljubim, da bi mo :,el le za trenutek pomisliti, tla sem te hotela } al iti. To je zadnji ostanek ljubosumnosti, ki u-'llta z'- utihnila v moje .ti srcu. Ljubosumnosti! i Bože moj! ("'emu in zakaj to? Mar'bi ne bilo '! mesno biti l jubosumna v mojih Iti'n in z mojimi ,] ivimi !n-mi ■ Saj vidiš, <la so že povsem sivi. i Tako sem skrivaj trpela. Da, vem, bilo je ne - ioametno, da sem še upala. Ti tako mlad, ne me i i *eš več ljubiti tako stare zone. To bi bila m o ji-ala spoznati že prej. Toda srce nima gub, opo "j-o brani pozabe Odslej bom pametnejša, oh-;
{rievala le bom ne zavoljo sebe, temveč zavoljo • j tebe kakor mati. Da, tvoja mati. to hočem bili jj > l.slej. In ti mi b«»š zani.al. povedal mi boš vse. -ijaz ie bom pa lahko tolažila in bodrila, -j Vzravnala je svoji plemenih požrtvo-"jvalnosti in oči ^o se ji za i s krile. : j — <3, sa.j dobro vem. kaj se godi v tebi itlva dni. Ti veš, kam so je zatekla Lueie, .Ta ] \rtogla\3 t ravant ti jo 10 takoj povedal in zda? . jo edina Ivoja, želja videti jo. No, dobro. i f 51'iajdes v radosti svidenja moč za nadaljnje živ. j Senjo, n povej mi. to in sama to odvetlem k nji. 1 Armand jo je posrle-lai, kakor da vidi pre-: j seboj -la iz nebes. Potem je pa sklenil roke, so |'sklonil nizko in odgovoril:
I
—	t», Mina, Mina! Ti govoriš to |m» v.-eiu, ka« >nu storil in po v.-.em svojem trpljenju zaiaoj none! In vse to zame! O, nisem te vredeu, t\*.-ja dobrota je zaro- angelska!
—	Toda jaz nočem,.da bi umrl! — je vzkli, kniM. — Ljubše bi mi bilo. da mo zapustiš, da
izgubim, sam da te bom vioela srečnega.
—	Pomiri se. no boni se ubil. Mojo Častno br-sctlo imaš.
—	Toda trjifi hoS š,- vedno, v-ak dan si mo * nejši, vsak dan bolj bled. sklanjal -e boš k zemlji. kakor bi >e hotel sam pokopati v njo. In 'Stal boš nem na moje prošnje, na vse moje bt»-Uiine besede. T r* mnke iirenašani že Iva meseca in zdoj vidim, da bodo vedno liujŠe. dokler ne pride nekega dne konec. Oroza mo je in tre
•	ein .-e pri misli na tvojo smrt. Ti ne veš, kaj ;o pr»glcd na drago, trpeče bitje, ki mu ne more mo pomagati. To je strašno trpljenje obupani!: mater, sklonjenih nad zibelkami bolnih otrok.
*	lovr?k"bi hotel dati svojo kri, da bi izločil neozdravljivo bolnega, pa ni mogoče. Samo roki •lahko sklepa in ihti, a še to ne preblizu bolnega, la bi se t\o prestrašil, da mu ostane vsaj i:uzi a, da nihče ne \e. "kako blizu je že njegova zad
nja ura. O, če se -bodo te muke nadaljevale, bom omagala pod njimi in zato to prosim, n-m»-
li ^e Tile!
Armand se je tiho in otožno nasmehnil, re :roč: — Oorje. Minn! Lahko vam obljubim, d,-> -e ne bom nsirelil. no morem vam pa obljubiti, la ne bom več trpel. Sramujem -o -voje bole sTi, toda ne morem je niti premagati, niti zadušiti. Močnejša je od mene, jaz -em samo še i-grač-i v mttčni i*t skrivnostni roki u«ode. Xi ne treba ponavljati vam. kakšntt je moje duševno -tanje, .-aj ga sami dobro poznate. Bojim se, ■la je neozdravljivo. Vse, kar morem v bodoče -toriti je. tin boni -vojo usodo potrpežljivo prenašal.
(Dalje prihodnjič.)
Pri teh besedah, premagana vnled svojih občutkov, položi svojo roko na njegovo ranio in ga udano pogleda.
To so i mi zHi neljiil>o in so ji za korak umakne to- naglo pogleda Ifermo. In v njenem govorcem obrazu vidi nekaj kot bolest in nemir in še nekaj, kar mu jo povedalo, da vra-euje nj»gove obeiutke. Obenem pa imi je tudi neprijetno jasno kaj Inga misli. Zakaj se mu je tako oeitnn vsiljevala, ne moro razumeti, da pa je jadrala za tem, da bi si ga navezala, jf bilo ja>no. I)a ga jo naenkrat hotela ljubiti, se mu zdi nemogočo, kajti prej jo bila pioti nj<»mu vedno zelo hladna in dovolj odbijalna.
Vedno bolj pa vstaja v njem zahteva, da se prepriča, ako so Inga, njena mati in Kurt v ro-uici poneverili oporoko. ("V-:udi jo ne more več dobiti, vtndar ne bi hotel, da hi se ti trije ljudje iz njega norčeval: in se jim ne mara več kazati, kot hi inMi), da imajo kako pravico do dedščine.
Ravne, ko se umakne od Lige, prideta v sobo Kurt in njegova mati in so postavita za Ani to. Komaj so vsi zbrani v olwdniei, .ko France naznani Franka iSoltaua in ga pripelje v soho. Frank So It a u je prejšnji dan pravilno službeno obiskal gesipo -baronico Seebaehovo, toda je ni našel. Tako ga mora flunaiar prestavili gospe j baronici, Ingi in Kurtu.
Or-|>a baronica Soobachova ga }>ozdravi s svojo navadno dostojanstveno hladnostjo, Irga z nljudnim nasmehom, Kurt pa /. okornim, dijaškim priklonom. Anita pa mu s svojim mičnim in ljubeznivim r.asmehom ponudi roko in mu reče ne-»caj prijaznih Ivsed. S Ilcnno se pri jarzno pozdravi. Di« ter m Hannelore pa ga veselo pogled-ata. Zli se jima čudno, da šofer tete Anite se<U z njimi pri mizi in Hannelore šepetajo Jlemii izrazi svoje za čud'nje nad tem in pravi tiho, da gospod Sol tan ni pravi šofer, temveč go.sjwd.
"Meni «e je takoj zdel tak," pravi Dieter, to pa mu uide i:iko gla-no, dii so vsi pri mizi slišali. četudi pa so vsi vedeli, kaj deček s lom misli, sr za njegovo >>esede niso znxaiiili.
Frank Soltau se p> prvi zadregi tako prosto in spretno giblje, da nikdo več ne olnV-ti nafM'tega položaja. Odkazali ^o mu mesto med Ciimnarjem in Dirterj m in (lunnar ž njim >.ivahno govori. Kmalu je med Onnnarjem, Siltauom in Ani-o nat«al tako živahen razgovor, da »-o ostali z zanimanjem l»oslušali. CJo-pu baronica Scrbaohova knuihi opazi, da ,i<* Soltau brfzhihna postava za vsak salon. Gnspa Inara se hoče Onnnarju prikupiti in se tudi vmeša v pogovor, Kurt pa s •kiwi postavljati z dijaškimi izrazi. Tako se zelo živahno i azgovarjajo. Da so se Soltauovi pogledi v hvaležnem spoštovanju rzirali po Anitineni krasnem obrazu, ni nikdo opazil. V vsakem oziru se je Frank Solt-au zelo <lohro postavil iu ko -e zatem, ko so na terasi popili mokko, poslovi, so gospa ba-lonica fvebaehova poniža in reče:
"Veselilo nas bo. ako nas ob nedeljah večkrat razveselite s tem, da bo-te kosili z nami.*'
Sol t a« »se u I jud no zahvali in odgovori, da ji je treba samo za povedat i.
Anita bi zopet najrajši poljubila svojo mačeho za njeno ljubeznivost do ScAtaua. Ko se od nje poslovi, mu pravi prosW'o:
"Ali nam hočete danes napraviti \es<*lje. tla nas peljete nekrliko ob bregu Rene? Otrokoma som obljubila. Z zi-r» m m« va-e potrebno delo zadnji teden skoro nismo prišli
7. hiše,"
^altnu se uljudno prikloni.
"Ob katerem času zahtevate avtomobil, milostljiva tro-piesi !M
"Zopo4 o pol Šestih, .po čaju." "ToAno bom na mestu.'*
Ko Soltan odide, pravi grt-pa baronica Seebaehova: "Soltau ima brezhibno rbnašanje in je zelo zabaven, '"pajii. da bom storila v smislu vas vsth, ako ga ob nedeljah povabim na kosilo."
Vsi ji živahno pritrdijo, samo Kurt pravi malomarno: "Saj sva pamio dva gospoda nuni tolikimi damami in je povečanje moških popolnoma na mestu."
Po kosilu gre vsakdo, kot vedno, po svojih opravilih do čajanke. Anita polglasno pravi Kurtu: :
"Ali greš za nekaj minut v mojo .sobo, Kurt, rada bi s te hoj nekaj govorila."
To mu pravi poj>olnoma mirno, toda Kurt jo nejevoljen pogleda.
"Gotovo rad, saj tako ne vem, kaj bi iz dolg,ga časa delal."
In Kurt gre ž njo.
"Ali ne bi hotel enkrat poskusiti >» kakim re-nim delom. Kurt? Za človeka mora biti strašno, ako tako postava, kot ti." Kurt skomigne z iv.moni.
"Zakaj pa bi delal* Da bi dokončal svoje učenje? Kakemu rev«žu vendar nehom vzel kruha." Anita era resno pogleda. "Smiliš so mi."
"Zakaj? Prav nič no mislim, da som pomilovanja vreden. Napravi mi uslugo in mi ne prihajaj s tako imenovanimi cednrvtnimi pridigami; s tem se meni ne boš prikupila."
Anita nrčesar ne odgovori; govoriti prične šole, ko oba prideta v njeno so)»o.
'|Torej, kaj imaš -na srcu, Anita?" vpraša Kurt, ko ji nasproti leno U-ži v naslonjaču s prekrižan i mi nogami in s stisnjenimi konci prstov.
Ani-ta stopi k omarici, v kateri je spravila pismo in zavitek z nakitom. Vse položi na mizo in pravi mirno:
"To ti hočem vrniti."
Kurt se 7.gane in se jezno vzravna.
"Kaj pa ji* to!"
"Saj vendar slišiš, da ti hočem vrni/ti."
S strupenim poglerlotm se Kurt obrne k Aniti.
"Povej mi vendar, ali se ne vmešavaš preveč v moje zadeve? Saj «e tudi jaz ne zmenim za to, ako imaš ljubezenske spletke s svojim šoferjem in ga pustiš, da napreduje za inži-ni rja."
Anita nekoliko prebledi, toda svojega miru ne izgubi.
(Dalje prihodnjič.)
VOJNA V ŠPANIJI
Slika jo bila posneta na cesti v Barceloni, ki je seda j glavno mesto španske republike, in sicer ob času fašističnega zračnega napada. V teku 48 niso se fašistični letal-ei osomnajstkrat po javili nad mestom in metali bombe. 1300 o-seb j«- bilo nsmrčenili. nad -{(MK) p<> ranjenih. Vsi potniki v poulični kari, ki jo vidite na sliki, so bili nsmrčt ni.
VSE PARNIKE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SL0VEN1C PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. [216 W. 18th St., New York, N. Y.
i1
r-
)z slovenskih naselbin
1 -in ji' prijel v Ameriko pled !::•> !<ti.
»
j IVI u. j-tli-tni Joseph An/.ur. j v So. ('hikago. sin znanega n>-jjaka Antona Ai žuia. se je pn d i h« kaj dnevi kupa! z mnogimi I • 11 ugi m i otn.ei vi-. <1 v bazenu j VM< \ v ?M. ulici. M cd kopa ■! njem je 1'anta prijel krč in je jjitinil. Zadnjo soboto so ga j pi kop:i!i.
DAX J. S. K. JKDXOTK.
V	Klyju, M inn., kjer jo s.e lež JKiK-J, >o marljivo pripravlja jo za 441 letni jubilej obstoja te
*i/ične i rgaiiiz.u-ije. Dan IS. julija ji' bil določen za .ledno lin dan, ko se -pričakuje na Klyju mitozo zunanjih »o-l««.v to Jt dnote.
JSK.J je bila ustanovljena na Klyju dne IS. julija IS!IS. Izza svoje ustanovitve pa do danes seje razrasla v veliko in močno po« lip -rn o bratsko organizacijo, k i d«*la čast gospoda rs komu udejstiv«^vanju ameriških Slovencev. .ISK.J je znana p« svojih širokoirrudnih in to! -rantiiih pravilih in nazorih, zato so skoraj z gotovostjo lah k« tr li, da nima nobenih nasprotnikov. ker so ne vtika v pivpri-čanie in nazore nikogar.
Kakor rečeno, bo IS. julija praznovala Jednota na Klyju 40-letnico sv..vj<'gii obstoja :i mestni svet mesta Ely je skle nil na svoji seji 1'). marca, dr bo letošnji IS. julij ofu-i lir ■'Dan .Jugoslovanske K.toli^k«.' Jednote."
V	proslavo 40-letnice se vrši vdika juhileina kampanja za nridobivanie članov in iz Nove Dobe. Jodnoiinega t*la>ila je razvidno, da ima ta kv a upanja /o d "Tdaj zaznamovati v. like '"-pelie.
Tat v ledenici
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
V	Luzerne, Pa., je umrl 2a. februarja .bj^ ph Volkar, stai "i2 let. Doma je bil iz Šk»d'li <4e pod Ljubljano. Zapušča žalujočo soprogo, dve hčeri in dva sinova, v domovini pa mater in ver drugih sorodnikov.
■m
V	Calumet. Mich., je umrl John Sterk, (»S h»t star, doma iz župnije Stari tri? pri Kt»-čevju. 1'mrl je za srčno boleznijo. Bil je član društva Sv. Petra KSKJ. Zapušča soprogo, pet hčera in tri sinove ter brata Petra na Dollar Bay.
*	V
V	okrajni bolnišnici v Ro-elie<«tni. Pa., je 23. marca umrl Mike Skerl, doma iz Zemna pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred enim letom je prišel v Amjbridge iz Olev, lamla, ()., kjer zapušča brata in sestro.
■m
V	Clevolanlu je preminul Martin Minster, star fifi let. doma iz vasi Koželevec. fara Za-irrac, rdkoder je prišel v Ameriko h ta 1888.
*
Prod nekaj dnevi je umrl v Bradley, III. Math. Klobučar, star lot in domh o<l Podzemi-Ija v Beli Krajini. Bil je eden izmed starih naseljencev in tu
1/. Prag. por. č-j jo: Praški pii'kajovahc Jožef Ponee j<* na vso mož ljubezniv možak, ki svojim odjemalcem rad in lepo' postreže. Prt1«l nekaj časa si | je v svojo trgovino nabavili novo moderno ledenico, ki jej bil na njo hudo ponosen, ('i1-1 prav pa se je ledenica *lala za-jiii.ti in zaklepati z najm »dt-r ■ u jšimi patentnimi idjuči, j« Ponee vsaki dan -pi< ti moral um;tavlj:ili. da uri v/, ledeni''!* 'manjkuj v» dnu ver prekaje "ega mesa n klobas. <I:i}at '/.:: gnatjo je izginjala iz zaklenjene ouiar<». ne d - hi bil Po ih*<* zaupal temu ali < m trni v/. 'lir 1 svo jih odjemalcev.
Pri njeni je kupovala tu li
kuharica gosposk družine. Ta je Pom u nasvetovala, naj si da k omari napravili signalno n i pravo. Kakor hitro Iso kdo j:e tipiavičene stopi k omai i, ter j«» začel o<lT»ir:iii, !>o n:»_prava za "A'onila in vlomilca bodo lahku kar prijeli. Pcnec je stvar n:» t a učilo preini-'lil in >i velel na praviti tako napravo, ki pa je bila precej draga, tako da j« Pon! c moral gl«••lutko pi»-eči \ žep. Zato tudi ni k a kor ni no tiero čudo. Če je bil mož -e slab še volje r je zagrozil ill se zaklel: 4<('e dobim v roke tistega lopova, ki me je v Ijal to liko ^lenaria. ta bo še dolgo ooirnil mojo ledenico!"
V pouoleljck 14. marca je Ponee zopi t na vso iihm" ljube/, nico strege! svojim o«ljemalci m in odjemi! k a m. Bilo je pni«*ej p< žiro pjjptddne. Naenkrat se je oglasil pretresljiv glas sire ne. ki je naznanjal.!., da okoli l< denice nekdo stika. Ponee je naglo pograbil dolg mesarski nož ter planil v delavnico. Pred ledenico je stal neznan možak, ki je ravno i-kušal odpreti omaro. Me-arji so navadno močni ljiid'e. Tudi praški gospo 1 Ponee jim dela vso čast. Zgrabil je neznanca, nn-ijlo rdprl omaro -t: r vanjo butnil svojega jetnika. Nato je ledenico mirno zaklenil in ključ spravil v žep.
Vsakdo dragi bi bil na njegovem .mestu to novico, da je ujel tatu. obesil na veliki zvon ter bi bil brž telefoniral polici ji, na j naglo pride. Gospod Po nec iz Prage pa je vsekakor mož hladnega preudarka. Prav nič se ni razburil, ker je natančno vedel, kaj dela. Naj-
pi -j je hslo treba postr. či ku P vai/kam, ki so bile v trgovini. Dedec v ledenici i:;s j le e. ka, -aj iitia ča
'Imej Pome je s t lege I in streuel odjemalcem. dokh r ni bilo treba prodajalne zapreti. T<> se j«' seveda zgodilo šele zvečer. Toda, če človek Vse popoldn* tako pridno >eka„ reže. 1. lita. zavija in prijazno zabav.;. ni čuda. <• » <e tudi pošteno užeja. l:i zato je hi i tudi !i'nsj:od l*i lice od <ile ž.Men, ko je v poncdrljt k zvee; r zaprl <vojo pri dajali o. Zalo je moral s?op:t: lilixajo i£-;slilno.
i -i je za prvo -i! * privošči!
vrčkov piva. l\o -i je tako j.i i vezal hišo. je mimogrede -1 < »pil na policijo, kjer je pove-lal, kak«' I:i kaj je v njegovi oro«i;?jalni. To :e bilo nekako >1» i', zv<č< r.
Nato >e je IVnee |».»! rndil. da
KRETANJE
PARN1KOV
SHIPPING NEWS
O. aprila: Satiirnia v Trat
14 aprila :
Kurnfia v Kremen
Hi. aprila : Hex v <ienoa
aprila: 1-ifa.vetle v Havre
A<jiiit:inia v Chebonrg
TI. aprila :
Bremen v Bremen Koma v <ieiioa
117. aprila:
Uneen Mary v Cherbourg lie 0e France v Havre
30. aprila:
Paris v Havre
Conte di Savoia v Henoa
2. maja: Kn ropa v Bremen
4. maja: Normandie v Havre New York v Hamburg
«. maja: Vulcania t Trst
10.	maja: Bremen v Bremen
11.	maja:
Queen Mary t Cherbourg Hansa v Hamburg
12.	maja: Champlain v Havre
14. maja:
Box v Genoa
18. maja:
Norman«He v Havre Eurojia v Bremen
j«- « I nazaj v trgovino, kjer pa >i veda ni «>< 11 »i-i ledenice, mat-vcr je rakal, da pride policija. 'I\ j pa >»■ menda tudi ni pr« vi<- iivudi I«), s:ij je ž«- vedela, -la ji zločin« c ne bo ušel. Kila j«* ura ž«> 1(1 ponoči. ko se j«« oulasila |wilieij-ka patrulja pri Poliču. Sedaj so šele oilprli l«".ii*nico. |\i mu i pa so vrata « umre Uprla, j«* kakor vreča pa«b*l iz nji* zaprti tat, ki je bil /•' v« s pokrit /. I« dom. V možu -<> spoznali 4(1 l«- i starega (V-!« >tina. Holakovsko.^a, ki ji« policiji že znan kot vlomilec ter -lovi za specialista za vlome k prekajevaloeni. Sedaj ima menda dovolj.
UMRL JE MAHARADŽA IZ PATIALE.
Iz Iiombava poročajo, dj je until v sv«iii prestolnici Lahore m.-'liai ad/a Pat i ale, vazaine deželice v britskn-im lijski pnv vinci Pan d ž;i h. Maliaradža ie i bil eden n.ijimovit« jšili indijskih knezov. Xjezova dežela šteje pr-ldru.ar milijon prebivalce v. Maliaradža so je rodil leta 1 SO 1, ter je prevzel vlado že v starosti 1» l t.
ljudsko Štetje V NEMČIJI.
1.
Za dan 17. maja i«* bilo v Netnčiji določeno štetji*. Zda; s« št« tje odgodili. ker se bo iz vršilo na ozemlje Velike Nemčije, torej tudi v priključeni Ost marki ob istem času.
EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA
v xkw york i" in okolici
PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA
<za moškr)	(za žeii>ke)
Pogreb $110. in VEČ
Crcilno k resi«' kam . I ni trum, pa iV je •še !s«k«» tlnl«t\ |»i i«lile, nli |>a li*lcf<»-uirajt«' 11:1111 /.h |H>j:isiiil«>.
JamriiiMi. tla iMiste z naMi postrežbo popo'nonta zadovoljni. I?9 K. 711. ST.. meil 1. Ave in Ave A 'I 707 PROSPECT A V K, vogal 155 St,
NEW YORK Tel.: fiRchanl 4 'BRONX Tel.: MKImse r.W»77
Važno za potovanje
Kdor tiam«-iije(i polu vati v nt ari kraj »It dohiti fcaga lam. je polreliu«. '<a Je pmi/en 1 vseh stvareh. Valed ■■In M|«-letne nit ušli J, %'am taBHirroM* dati najbulJAa poja»nIla la tudi vm patrehno preskrtirti. da jr potovanj* uoobna la Ulic. *«U aa sa-•iMi« obrnit- na ou za vsa pajaanila.
Ml prptikrfainio »ne. badM praftnje za povratna dovoljenja potni liste, tiar Je In tiploh lae. Itar Je za potovanje potrebno v najliitrejsfni Ann, in kar Je flavno, za najmanj«« «troMu.
Nedrlavljanl naj ne odlaAaJo do cadnjega trenutka, ker pifdno ne dobi li \Va:thiuct«Hia potratno dovoljenje. KK ENTKY PERMIT, trpi najmanj mi dm««*.
I'Kite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljaeo Vaa. ita boote porrni ia u«lobno pat ovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
1
21. ma ja:
Satiirnia v Trst
•Jii. maja:
Qiiii'n Mary v Cherbourg
-7. maja :
I^iafyette v Havre Bremen v firemen
*2«. maja: Con le di Savoia v flenoa
1.	junija:
New York v Hamburg Aquitauia v Cherbourg
Norma tulit* v Havre
junija : ]0im>|>a v Bremen
4. junija : Roma v tienoa
7.	junija :
lie <|e Franee \ Havre
8.	junija:
gueen Mary r Cherbourg , Hansa v Hamburg
11. jutilja: Itex v Cenoa Coin ml ms v Bremen Cliamplaln v Havre
lf>. junija:
Normandie v Havre Aqnitaniu v Cherbourg Bremen v Bremen
18. junija:
Norma mile v Havre ..Bremen v Bremen
18. junija: Conte <11 Saroia v Cenoa Aquitania v Cherbourg
21.	junija: I^fayette v Havre Europa v Bremen
22.	junija: Queen Mary v Cherbourg lie «le France v Havre
25. junija:
Yuleanla t Trat 20. junija: New York » Hamburg Normandie t Havre Aquitania v Cherbourg
2.	julija: Bremen t Bremen Cham plain v Havre Rex v Cenoa
[zapušča žei.o, Irk. po narodno 'sti, sina in hčer.
\ ('l»\e!andu je umrl dobro poznani rojak K rank Korvat.
I po domače Ja'jk bov, >tar (»O let. IV«kojni je bil doma i'- Amhrn
SKRJANCEK
ROMAR IZ 2IYUEHJA B ZA "RUS HAROOA" PRIREDIL: I.N. O	I	611__i	O