$». 140 hhija, izvzemfi ▲sitkega it 20, L pisnu te m spreK Anton Ocrbec. SDiia ca mesej L 7.—; Za inozemstvo aiesečno 4 f Hinili (Mi malt m li» .n' V Trata, ¥ «otrtok 14. fcinUa 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII zjutraf naj m j ne vraCajc- ■ i - u* Edinost Tisk tiskarne Edinost NaraCnkM 19.50, pol leta L 33.— in celo leto L 60.—. več. — Telefon uredništva in uprave it 11-57' EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cest — Oglasi se računajo t Hrokosti ene kolone (73 mas.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sahvale, poslanice to vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije ae poKljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uiica av. Frančiška Asiškega itev. 20, L nadstropje. — Telefon urednilttva in uprav« 11-51. Italijanom v razmišljanje V številki od 7, junija smo poročali, kako se je od neke strani v Borštu zasnovala agitacija, da bi se tam ustanovila italijanska šola in kakili sredstev se poslužujejo-' v podkrepitev* te agitacije ravno taka činitelji, ki bi se že radi svojega službenega položaja morali skrbno izogibati vsemu, kar bi moglo zanašati vznemirjenje in nasprotstva med prebivalstvo. Ker pa to ni mcrtnda dcgodek, ki bi bil le lokalnega značaja- rečene vasi, marveč je tipičen kot člen v verigi vse sedanje šolske politike — da: politike! — v Istrii, mu moramo že posvetiti še nekolika po* zornosti. Posebno še ki smo ga dobili v Triests» na ono našo vest. Ker nam gre za stvar in so nam osebe postranska stvar, nočemo kazali s prstom na nobeno osebo, beležimo le polno svoje uverjenje, da je dopis v < Popo^c» prišel iz prav tistih krogov, ki so začeli z ono agitacijo. Kako odgovarjajo na naša izvajanja?! Tako, da velja zanje tisti znam francoski rek: V zlogu se kaže človek! Da I Borštu — oni pravijo Mocco — se prevrata v Sofiji pomenja veliko nevar-1 govira zaleđem dohajajo nove kmečke mase. nost za mir na Balkanu. Iz Sofije je vlada odposlala proti Stambolij- morali pretrpeti vsled takih nelepih človeških nagonov' Ali vse to sramotenje na škodo siromašnega slovenskega učitelja vsebuje tudi dobne demmciiacije in podtikanja, ki naj bi izzvala nadenj preganjanje in nevarnosti za njegovo eksistenco! V tej peklenski nameri, in ker je — kakor smo* že gori rekli — slučaj tipičen, ker je zgled, s kakimi sredstvi se v deželi istrski sploh duši in odpravlja slovensko šolstvo: je izražena splošna pomembnost agitacije v Borštu za ustano-vrtev italijanske šole! Zato je naša dolžnost, da se s takimi dogodki bavimo naj- stvarno in z tudi z li- Ne samo vlada, temveč tudi ostala po- sk*mu en skadron konjenice. V bojih z vladni-Uti^Tvn^T S parlament še vedno J mi cetomi ,e padel bivši mmister Popov, napetostjo pričakujejo, kakšne uspehe bo SOFIJA, 12. Pri Gornji in Dolnji Duplici so donesla akcija Stamboisjakega. Še vedno se vneli Ijuit boji med kmeti in vladnimi četa-je negotova- usoda Stambolijskega. Toliko mi Kmetom povelju,e bivši predsednik narod-£ se^lj ugotovljeno, da Stambolijski inten-.neša sobranja. Vladne čete so bile poražene. z ozirom na odgovor, j resnejše ter da se t« resno, listu <11 Popoio di j načelnega vidika pogovorimo stom «11 Popoki« di Trieste». V dopisu iz Boršta se stvar c ujem o! opisuje zivno in marljivo organizira svoje kmetske mase, da ima na razpolago velikansko kmetsko vojsko, s kamero bo na vsak način skušal udariti na Sofijo ter vreči sedanjo vlado. Stambolijski je vedel za priprave revolucionarjev, imel je delno slutnjo o načrtih zarote, zato je zadnji čas odredil tudi nekatere varnostne odredbe. Iz razlogov osebne varno-sti Je Stambolijski zadnji čss redno bival izven glavnega mesta. Dnevno je prihajal v prestolico samo za nekaj ur, da je rešil nujne vladne posle. ^ * Po izjavi zunanjega ministra v narodni tako, kakor da gre le za ustanovitev laske s sk čini sq> p^^cntas-ci zelo živahno šote poleg slovenske. Resnica pa — Ki diskutirali 0 dogodkih v Sofiji in o staje naš poročevalec ugotovil na^ licu mesta \ ^^ j ^^ y rav.no---------™----- d* atfitatorn ^^ Wo prevladuje prepričanje, da je na neoporečen način — je ta, da agitatorji odkrito govorijo, da hočejo odpraviti slovenskega učitelja in s tem slovensko šolo/ Pa saj ovaja to namero povsem očito tudi dopisnik «Pcpola» s svojimi klevetami. Porabljamo to prilika, da napram cblastvom in italijanski javnosti označimo načelno stališče glede ustanavljanja slovenski iezik — vsega bo konec! lako mernot število resnično* italijanskih otrok, si misli... učitelj Švara, šolski voditelj y kulturen napad na našo narodnost t* Bcrštu: če se Id zgodi, ne bcm več voditelj. smatramo, če se podpisi od strani crd-Z Bogom 1400 letnih «pari"uiiiiranih lir» j vjsnyj slovenskih starišev za ustanovitev od strani občine. Z Bogom moj oboževani j italijanske šole izsiljujejo z uradnim pri-Borst na šolskih pečatih! Z Bogom sladkij diskom in grožnjami in> če se hoče z isto-< razreda na tabli! Z Bogom priljubljeno; kakimi nemoralnimi sredstvi siliti in ma-prevajanje šolskega koledarja na slo- j rajtj slovenske otroke v italijanske1 šolo! S v ensko! Z Bogom simpatične orgije, ki so' takim postopanjem se ne bije v obraz le navadno pokvarjene, ko bi morale svirati pOSVečeni narodni ideji, načelu pravičnosti, -----himne in se morajo nadomestiti'- • • 1 "— ----1- narodne s harmonijem iz šole! Z Bogom otroški vrtec, ki ga ne bom mogel več zapirati italijanskim učiteljem...! Nekateri učitelji pojdejo v Rim. Tudi jaz bi šel, če bi m: plačali stroške. Toda če dobro premislim — čemu naj bi tekal v to staro mesto, ki preveč smrdi po itaiijanstvu! To bi bil prehud napor. Će bii bile treba iti — v Ljubljano, naj bi že bi!o. . . Prokleta stvar! Mene, voditelja v Borštu. hočejo purgirati z italijanskim jezikom! Na srečo mi povraća zdravje tistih mesečnih: 451 lir, ki mi jih plačuje italijanska vlada. Je sicer nekoliko premalo. Toda s tistimi 25 L, ki jih dobivam od cerkve za orgijanje, ko delam le 15 ur na teden za šolo, mi preostaja časa, da se morem posvečati katerikoli drugi stvari, da .c zaslužim toliko, da mi življenje ni nič drugega, nego «val-ček*. In na vse zadnje ali se dela j močnejše, zdaj slabejše. In hkratit nas nova vest o kakšnem umoru, atentatu, prevratu litdl spomni tega nemirnega valovanja. Še nobena doba v zgodovini človeštva nam ne pokazuje toliko družabnih prevratov kakor doba po zadnji svetovni vojn L Še nikoli se ni1 toliko govorilo in pisalo o diktaturah, še nikoli se niso diktature tako gesto vpeljale, kakor je to po svetovni vojni. Največji in najglobokejši družabni prevrat je doživela Rusija. Njen diktaior Lenin vlada že šesto leto nad vesoljnim ruskim narodom in niti najmanjšega znamenja ni, da se bo v dogledni dobi takozvana diktatura proletariata umaknila kakšni drugi družabni obliki. Izredni časi so vrgli ivi površje izredno osebe z velikimi novin i ndejami o izpiecbrnitvi sveta. Silni načr i so se porodili v razgretih glavah, a udej-stvitev teh načrtov zahteva diktaturo, zakaj nove ideje so lepe, teda njih ude^s-tvi-tev mora v praksi trčiti ob velike težave in nasprotovanja .In ko se diktator hkratu znajde pred ovirami, tedaj je umevno, da išče novih potov, da išče izhoda iz položaja, ki mu utegne postati usoden, usodeu zanj ib za njegove ideje. In pri idejnih osebah je drugi moment bolj važen. Tedaj pride razočaranje, zakaj realnost je neusmiljena in podere vse utopije in sanjarije. Leninova kretnja na desno je razočarala komunistične utopiste in sanjače, tada rešila je revolucijo. Leninova stranka se mora še vedno boriti za svoj obstoj. V Rus*ji so> izjemne razmere. Brez sile in diktature ne bi mogla komunistična stranka obdržali »svojega sedanjega položaja vladajoče stranke. Stremljenje komunizma, ki je prišel iz vzhoda, je bilo in je deloma šc nevarno obstoju zapadnih družabnih organizmov. Te) nevarnosti se je postavilo meščanstvo v obrambo. In v krajih, kjer je bila nevarnost največja, je zadobila ta obramba naj-Gstrejši značaj. Posledica velikega bo^a med komunizmom in meščanstvom je tudi sedanji izjemni položaj v Italiji. Fašislov-ska stranka tvori najmocn2jši jez preti boljševizmu. Diktator Mussolinii je protiutež diktatorja Lenina. Zapadna diktatura pobija vzhodino diktaturo. Trestja diktatura, k-j ima zopet popolnoma drug značaj, je bila dosedanja diktatura bolgarskih kmetov. Stambidijskf, bolgarski diktator načeluje stranki, k'; se bori proti mehanskem militarizmu, kateri je pahnil državo v nesrečno vojno. Lenin, Mus solini, Slambulijski: trije cGska patrula. V obrambo je patrulajitre- diktatorti treh p<>pol110(ma različnih načel lHda n* napadaj izmed idej. Vsak izmed njih zastopa po eno ostalo Sest mrtvih m trne ranjeni. Druga «____ „„uV!: ____ .. vest iz Dortmunda pravi, da so Francozi radi umora dveh francoskih vojakov zaplenili pri podružnici Reichsbanke 40 miljard mark. JkvstrUs Seipel po»de v Vatftaro DUNAJ, 12. «Neue Freie Presse» javlja, da pojde avstrijski kancelar mons. Seipel v Varšavo, da obišče poljsko vlado. Amerika Velikanska poim mm postaji Broad FILADELFIA, 12. Na postaji Broad je izbruhnil požar, ki je uničil vso postajo. Pri tem je zgorelo 30 vlakov, ki so se nahajali na postaji; človeških žrtev ni bilo. Škoda znaša nad 30 miljouov dolarjev. vodilno idejo, ki so med seboj deloma sovražnem razmerju. Lenin predstavlja stremljenje socialističnega delavstva, Mussolini je izraziti1 predstavnik buržoazije, a Stambulijski, ta nekronani, sedaj odstavljeni, kmetski kralj, hoče imeti diktaturo kmetov. Te osebnosti: Lenin-delavec, Mussolini-meščan, Stambulijski-kmet, so trije glavni tipi onih struj, ki ustvarajo novo družbo povojne Evrope. Padec ene ali druge ali tretje osebe more začasno posamezne struje zajeziti, ovirati jih v toku. Delavska, meščanska in kmetska struja pa bodo obstojale tudi v slučaju, če izginrcjo s površja vodilne osebe, ki so izraziti predstavniki teh struj. Padec StambuHjskega (o katerem se ne da še izreči definitivna sodba) bi pađ u. -EDINOST« \ Trnu, dne 14. janija 1923. pomenil padec kmetske diktature na Bolgarskem. Zemljoradniško gibanje pa bo ostalo in sedanja meščanska; vlada ne bo mogla zatreti tega gibanja. Tako se nam v velikih obrisih predočuje razredni boj v Evropi, ki je splošen, neomejen. Trije razredi se bojujo m se bodo tudi še naprej borili za; prvenstvo. Ta boj se vrši danes v povojni dobi surovo, brezobzirno. Popolna zmaga enega razreda nad ostalima pa bi pomenilo nazadovanje. Vsi trije razredi so potrebni, ker se izpopolnjujejo med seboj. Spoznanje te resnice privede v bodočnosti do drugih milejših oblik medsebojnega bojevanja. Ko prestane človeštvo sedanje hudo povojno krizo, ko se bedo zabrisali materialni in moralni sledovi vojne, tedaj nastopi doba, ko se bodo našli vsi trije borci v složnem deli* za skupni blagor. Tedaj pride doba mirnega razvoja, prestale bodo tudš; diktature, ki so škodljive in poniževalne za današnje človeštvo. K neui nemški spomenic! Spomenica, ki jo je Canova vlada poslala zaveznikom kot dodatek in izpopolnitev prve note, je prinesla novo življenje v vprašanje Pohrurja in reparacij. Nova nemška nota se razločuje od prve v sledečem: 1. ne vsebuje nobene grožnje: 2, navaja tečno garancijo; 3. ne imenuje nikake globalne vsote. Glede 1. točke je treba omenili, da je bila prva nota bojevita, t. j. dokler Francozi ne izpraznijo Pohruja, ne dajo> Nemci nič, pasivni odpor se ne opusti. K 2, točki je omeniti, da se je takrat nemika vlada rccno potrudila navesti nekatere resnične vire svojega bogastva, ki naj se uporabijo za pc kritje odškodninskega dolga. Koiično s*e nemška vlada spretno izogiba navedbi vsote, ki jo misli plačati. Vse, kar je Nemčija do: sedaj plačala veznikom, je šlo si pomočjo tiskarskega stroja, ki bruha noč in dan velikanske vsote papirnatega denarja iz sebe. S tem denarjem so Nemci skoraj popolnoma vzpostavili svojo industrijo, 9 tem denarjem so do sedaj krpali vse vrzeli in škode, ki ph je povzročila svetovna vojna v notranjosti. S papirnatimi markami si je Nemčija preskrbela zlato valuto, kadar jo je potrebovala, tako so delali tudi zasebniki, in šlo je imetno naprej do najnovejših časov. Toda ta papirnata in deloma sleparska gospodarska politika mora' privesti do katastrofe, če se ne dobe druga pota. Upniki v inozemstvu zahtevajo faktična plačila, ni-kakih obljub in nikakih papirnatih garancij v obliki takih umetniške* izdelanih obveznic. In tako je prišel čas, ko bodo Nemci občutili, da so< izgubili vofno m da so- oni tisti, ki morajo plačati vojno odškodnino. Znižanje blagostanja in izseljevanje, to so perspektive bodočih let. Nemci so pač enkrat uvideli, da se gre takrat «za res.» Stali šče Francije napram novi nemški spomenic? je po dosedanjih izjavah odklonilno. V dveh točkah ne bedo Francozi nikoli popustili. Prvič gleda pasivnega cd>-pora, kakor že rečeno, drujgič pa ne bodo nikoli pripoznali kompetence v odškodninskem vprašanju kakšni mednarodni komisiji, kS jo Nemci predlagajo. To bi pesne-nilo, da so se odrekli sedanje odškodninske komisija, ki obstoja po« določbah ver-saiiieske pogodbe. Časopisje je seveda zelo' bojevito in radikalno in sploh odklanja vse točke nemške ponudbe. Vendar pa je verjetno, da bi tudi Francozi privolili v pogajanja, čc bi Nemci popustili v omenjenih dveh točkah,- ki se največ oddaljujejo od francoskega stališča. Angleško časopisje je v splošnem ugodno ! ocenilo novo nemško ponudbo. Tcda iz Iz teh razlogov je jasno, da je ta sporne- vseh glasov zveni opomin Nemčiji, da niča dosti bolj pripravna za pogajanja ka-1 mcrra popustiti glede pasivnega odpora«. kor prejšnja, Xendar pa bodo morali Nem-1 Glede predlaganja za ustanovitev nove — 1 ~»n^o-iiti /-.4 pTKi.u>rfo cHlisfa ___J_____T i ______*__«•______! • ct se mnogo popustiti cd svojega stališča,. nrsdnarcjckie komisije se Angleži zavedajo, ako bodo hoteli priti do ustnih pogajanj z Ua Francozi v tem ne bode popustili, zato zavezniki, kako* izraža s:pcmenica to željo, j pa se ^ nekaterih straoii predlaga Predvsem je tu vprašanje nemškega pa- nig}^ konferenca. Tudi glede nernsl sivnega odpora v Porurju. To vprašanje je za Francoze eno glavnih. S tem, da ce nota izogiblje govoriti o pasivni rezistenci, ni to vprašanje žc rešeno, nemška A zavez-nemske želje za ustna pogajanja nimajo Angleži nobenih predsodkov, če Nemci popuste v svojem trmastem odporu v Porah rju. Stališče Anglije se da tako-le precizirati: Poruhrsko vprašanje in reparacijsko se morata na vsak način rešiti. Nemci morajo popustiti napram Francozom? do skrajne meje, tako da bodo Francozi prisiljeni pokazati svojo barvo: ali hočejo« odškodnino ali pa hočejo razkosanje Nemčije in nadvlado na evropskem kontinentu. Mussolini je pred italijanskim senatom opredelil stališče Italije v sledečem: I. Nemčija mora plačati; 2. Ne sme se dopustiti, da bi Francija izrabila položaj za svojo hegemonijo v Evropi; 3. rešitev odškodninskega vprašanja je v vzročni zvezi z vprašanjem medsebojnih zavezniških dolgov. Z drugimi besedami: Italija bo stala na strani Francije do skrajnosti, dokler se bo šlo; za izterjanje dolgov od Nemčije, ne mogla bi pa podpirati francoskih imperialističnih teženj, če jih Francja morda skriva za svojo reparacijsko politiko. Vkljub raznim nesoglasjem med Belgijo in Francijo, o katerih smo čuli v zadnjih dne vih, sta se obe vladi sporazumeli glede nadaljnjega postopanja proti Nemčiji. Nasprotniki Francije sot se uštela) tudi takrat, če so računali na nesoglasja med Parizom in Bruseljem. Poincare je še vedno zmagovalec. Zasedba Porurja je zares dragoceno poroštvo v njegovih rokah. Uspeh mu ne mor« uit?. Ce Nemci kapitulirajo' na vsej črti, pojdejo Francozi iz Poruhrja. To bo morda razočaranje za francoske imperialiste in generale, morda bo tudi prekrižalo gotove račune francoske politike, toda na zunaj pomeni uspeh za sedanjo vlado. Če ni dragega, je tudi denar dober. Ako pa Nemci ne popuste, se bodo Francozi stalno etablirali v zasedenih krajihi ter pletlž dalje svojo proiincmško mrežo in stalno ogrožali in slabilO nemško moč. Iz: dolgotrajne zasedbe pa se more marsikaj drugega razviti. Od usaraovitve « samostojne^ Poren-ske republike pa do aneksije k francoski državi je Iz korak. Ako se Nemci dobro zavedajo te net'ar-nosti, in če so zares pripravljeni kaj žrtvovati, utegnejo dane© še preprečiti za svojo državo pogubna stremljenja; francoske politike, sicer bo prepozno. Nikdar ni bila francoska politika tako odločna in srao-trena in na daleč računajoča, kot je danes. Francozi ne pojde;o preko tega vpašanja Zatoiej je jasno, da se bodo morali Nemci j brez pridržkov in dvoumnosti izreči tudi« o pasivnem odporu. Iz pisanja nemškega -- ATA C|)rA časopisja in izjav nekaterih politikov in ^L-A11\ Goriško okrajno učiteljsko društvo je priporočilo svojim Članicam in članom, da preskrbe pri svojih dobrih IjiuJtfh. počitniško oskrbe revnim otrokom brezposelnih starišev šentjakobske šole v Trstu. Agilncjše učiteljstvo yz šlo z veseljem na to blago delo najčistejšega človekoljubja. In čujte, kolik uspeh! Do 7. junija se je priglasilo predsedstvu toliko plemenitih naših malih posestnikov m učite-oolitične in gospodarske ugodnosti za slu- Ijev, da so zagotovljene ravno 100 reci sto čaj, da se odrečejo zadnjega orodja. j tržaškim otrokem brezskrbne počitnice na de- vsem? Nič od vsega tega. Ta moi zahteva rili je ena vsebovala neki močan špirit za ma- marveč od na« le to, da sprejmemo njegova--- vrhovno in večno moč kot politično dogmo« ki bi bHa — ako je treba — nad ustavo in zakonom in bi postala sama nekaka višja in nespremenljiva postava Italije. To ni zahteva, naj se pridružimo, ni poziv k predaji in poko-ritvi, temveč je to trajna izročitev enemu človeku pravic in oblasti, ki pritičejo samo ljudstvu. V preteklosti je vlada govorila o obrambi države. Danes pa govori vlada o obrambi vlade tudi proti narodu. To pa nikakor ne more biti dopustljivo.* V podobnem smislu, dasi mnogo manj ostro, so sprejeli Mussolinijev govor tudi drugi nare-žimski listi, predvsem popolarski. Ti glasovi so tem pomembnejši, ker je g. Mussolini ravno v svojem govoru pred senatom veličal časopisje kol ono širno in občeoarodno < zhornico», poleg katere da je poslanska zbornica le činitelj druge vrste. Vojni spomenik na hribu Vodice pokvarjen. Včerajšnji «Piccolo della sera» poroča, da ie vojaška patrola iz Kanala ugotovila, da je vojni spomenik na hribu Vodice pri Sv. Gori pokvarjen ter poroča nadalje, da je bila nad tem hribom zadnje dni izvanredno huda nevihta. zanje. Včeraj zjutraj je hotela ženska, kakor po navadi vsako jutro, zavžiti zdravilo. Pomotoma je vzela v roke steklenico s špiritom, ter izpila veliko žlico ie tekočine. Zavžiti špirit jo je začel seveda žgati v želodcu. Bolnica je jela vpiti ter tako priklicala domače, od katerih se je eden podal v zavod »Zelenega križa, kje* je prosil za zdravniško pomoč. Na lice mesta je prihitel zdravnik, ki je dat bolnico nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Na ta način so žensk o spravili iz nevarnosti, toda kljut) temu je morala ostati v bolnišnici. Nenadna smrt. Pred sinoćnjim je nenadoma postalo slabo železničarju Vidu Infante, stare-mu stanuječemu v ulici Edmondo de Amicis št. 19. Njegovi domači so poklicali na pomoč zdravnika iz zavoda -Zelenega križa , toda ko je ta dospel na lice mesta, je bil Infan-te že mrtev. Zdravnik Te ugotovil, da ;c mož umrl vsled srčne kapi. Iz tržaške pokrajine Shod v Bitinjah. Preteklo nedeljo 10. t. m. --------. - . .. se je vršil v prostorih g. Graiiorja v Bilinjah pri tako da je splošno mnenje, da je spomenik premu gospodarski razgovor, kateri je bil pokvarila strela in je izključen; vsak vanda- nhiirin nhitU^n TMt>1o*;ln io,;-, Iizem To je samozavest! V svojem govoru na petkovi sciji senata je izjavil ministrski predsednik Muesolini na zaključku: «Moja vlada, ki se zdi morilka svobode, je bila morda prevelikodušna. Kdo bi nam bil mogel zabraniti v onih dlneh, da bi bili storili, kar so storite vse revolucije, da bi> se biii enkrat za vselej rešili tistih, ki nam sedaj — zlorabljajoč naše veliko- obilno obiskan. Udeležila sta se lega sesianka tudi poslanca Šček in Lavrenčič, Razgovor je o tvoril točno ob 4 uri popoldne pcslanec Sček z daljšim nagovorom do navzočih, nakar je povzel basedo inžinir Rusija, ki ie razpravljal o gospodarskih vprašanjih Reške doline. Glavni pridelek te doline je sadje, češpc, i/ katerih se je do sedaj kuhalo mnogo žgan/a. Ker se pa vsled previsokega davka ne izplača več kuhati žganja, ije priporočal govornik, dušje — otežujejo našo nalogo?! Ali naj ne kmetovalci lupili in sušili češp«,' kakor zlorabljajo našega velikodusja! Jaz ne vpra- so to prc;j vojno delali Brici v goriških broih. šujem, ali je bilo dobro ali slabo, aa smo po- ( q tem vprašanju se je vnela precej živahna stopali tako kakor poprej rečeno. Ne stavljam debata, katere so sc udeležili g. Kovačič st. si tega vprašama. Izjavljam le z odkritosrčnostjo, ki se utegne zdeti brutalna, kajti če bi bilo jutri potrebno, imam poguma, volje in sredstev, da tudi sedaj storim to! ... Čc hoče kdo sodelovati z mano, ga sprejmem v svojo hišo. Če pa ta sotrudnik diši po inkvizitorju, ki kontrolira, ali po dediču, ki čaka, ali pa možu, lri keče beležita meje pogreške, potem pa izjavljam, da abcoluino nočem nič slišati o takem sgVeleva-iu!-> — To je samozavest! Tako govori diktator, ki se zaveda svoje moči in ki ne pozna nikake ovire. Da-li pa ta samozavest zadbbi svo?o opravičbo tudi v dogodkih — bližnjih, ali bolj oddaljenih — to ie drugo vprašanje. ___ ijdpc ko & začeli Nernci oddajati Francozom one množine pren:oga, ki sc ga dajali pred zasedbo Pomirja. Umevne je, da skušajo Nemci svoj umik kolikor megoče drago prodati, zato bodo pač zahtevali gotove vsi Nemci I želi. Nekoliko pomoči pri svo?em usmiljenem redniku v domačih opravilih bodo dali naši I hvaležni otroci z največjim veseljem, za porav- j Jn starišij g kolikimi blagimi čustvi bodo Všekakor zahtevajo danes enoglasno, da ne sme Porenjo tvoriti nobenega kupčijskega predaneta navo spora iti vbodno rešitev reparacij- j ' s^c^'e plemenite rojake, ki dado mji tja. Francoska zaokroževalna j ljubljencem brezpiačro oskrbo v čistem i m « _ 1____ ! « T J _ » _ _ JL a!.. * l^ovrM/tim nncije ter ustanovju «sunusi^iu> lcsn5h in zaduhlih tržaških stanovanj državico, ki bi bila seveda pod stalnim ! krasni prirodbi lepoti cvetne Vipavske do-nadi-orstvom Francozov. Te dni ce vrši v ^ zelenih planin in v aolnčni goriški oko-Monakovem zanimiv veleizdajniski proces, iicj? V čast domačinom in kot vzpodbujsvalen proti nemškim monarhističnkn zarotnikom. Pri tej zaroti je imel glavne* vlogo neki francoski general, ki je delal torej za mle-rese svoje države. Bavarska monarhija bi se imela odtrgati od Prusipe ter z nekaterimi avstrijskimi deželami morda celo z vso Avstrijo tvoriti novo državo Vse to dokazuje, v kakšni stalni nevarnosti se nabaja integriteta nemške države in kako so francoski agenti na delu, da razbiejo politično enotnost nemškega nareda. Verjetno je, da bodo Nemci zahtevali, naj Francija, opusti podpiranje separatističnih teženj v Nemčiji in naj se odreče rovarenja proti enotnosti redanje države. To bi bila ccna za opustitev pasivne resi-stencc. Nemška poli lična javnost je sprejela precej ugodno1 novo Cunovo noto. Posebno se povdarja, da je veliko boli dtplomatična nc^o- prva spomenica, ki sc je tako ponesrečila. Izkušnja pač uči leznic je treba reči, seko -pasivne. Le z najenergičnejšimi odredbami bi) bilo mogoče napraviti ta obrat aktiven. Železniški tarifi so v primeri z vrednostjo današnjega denarja '» predvojni m neprimerno nižji. Toda če pomislimo, da so nemške žcleznice pred vojna izka- zovale velik prebitek, ki je prišel v dobro državnim financam, tedaj je vendar možno, da se bo' dalo v bližnji prihodnosti nekaj iztisniti iz njih. Carina in drugi davki sv _ bodo mora.i istclak. zvišati, ako .prej- , označala naše ljudi .kot barbare, ki da nimajo nobena pravice do — pravice in ki naj jih Italija trakiira Ie z verigo in batino! Drago nam jg tudi, da je govornik opozoril na zgled beneških Slovencev. Vršili so svojo dolžnost tudi na krvavih bojiščih. Vprašamo ga sedaj, ali ni ljudstvo s tako zvestobo in takim poštenjem v polni meri vredno zaupanja od stranii države?! Ali ni vredne, da mu za tako zvestobo tudi država vrača z — zvestobe?! To je: da mu ne krati nobene državljanske pravice, da mu ne ovira narodnega m kulturnega razvoja, da ne izganja njegovega jezika iz šoi, uradov In cerkve! Ce se je to ljudstvo, kot Ravensko, zvesto borilo za državo na bojiščih, ali si ni prido-bilo s tem polno pravico do svobodnega slovenskega življenja v isti državi?! Govornik je želel, naj bi naše ljudstvo vzljubilo Italijo in Italijane. Cd italijanske strani je odvisno, da se uresniči ta želja. Potrebno je, da tudi Italija — oficijelna in neoficijelna — vzljubi Svoje slovenske državljane in da to Ifubezcn tudi izkazuje z dejanji pravičnosti in resnične dobrohotnosti v vsakem pogleda — tudi v narodnem — tako, da ne bomo morali nikdar več podusati grdo besedo o — koloniji! Lepim besedam, ki so se govorile v Idriji, naj sledijo tudi dejanja ! ki bežni, pravičnosti in spoštovanja do pravic našega ljudstva! Odmevi Mussolinijevega govora v senatu, ki je bil tako važen dogodek, da stoji še vedno v ospredju, so bili različni. Fašistovski in filc-fašistovski listi so pozdravili nastop ministr* s.kega predsednika zi velikim veseljem, navdušenjem in ploskanjem. Ves ostali tisk — ki bi ga imenovali protirežimskega ali vsaj ne-režimskega — pa j* komentiral Mussolinijev a izvajanja na način, ki jasno dokazuje, da je ta samozavest ministrskega predsednika precejšen del italijanske javnosti hudo zabolela. Posebno bolestno je zadela ta del italijanskega naroda Mussolinifeva grožnja, da je fašizem pripravljen se povrniti k nezakonitim revolucionarnim sredstvom, in pa izrazito strankarsko-polemični ton onega dela njegovega govora, ki se nanaša na notranjo politiko. Opozicijonalni listi so postavili proti Mussolinijevi samozavesti svojo lastno samozavest s tem, da so dali duška svoji užaljenosti kar v imenu italijanskega naroda, ki vidi v ponižanju zbornice ponižanje svojega lastnega dostojanstva. Značilno je, kar piše v tem pogledu «11 Mondo*, sden največjih in najbolj čitanih italijanskih listov. «Ako je res — pravi omenjeni list, zavračajoč Mus solini je vo grožnjo z možnostjo novega nasilnega pohoda fašizma — da bo lahko bodočnost v mnogih stvareh različna od preteklosti, se pa da ravno tako lahko misliti, da bi znal dobiti prihodnji napad popolnoma drugačno podporo nego prejšnji, kajti dasi se je pripravljeno na vse žrtve, ki so združljive s človeškim dostojanstvom in ki jih zahteva domovina, se vendar ne bo moglo iti preko gotove meje, ne da bi postalo življenje preko mere grenko. Čudno pa je na vsak način, da se slišijo z vladne klopi besede, s katerimi se sama zato ne ščuva k državljanski vojni, ker so plod zares malo velikodušne zavesti, da se nahajajo v rokah ene strani nadmoćna materijalna sredstva. In tako izzvenevajo te besede v nagla ševanje državljanske sužnjosti.* V nadaljevanju naglasa «Mondo», da se Čuti vedno bolj oddaljenega od vlade, ki se misli opirati na oboroženo silo proti deželi, ako bi ta poslednja ne hotela pritrjevati, kakor da bi bilo mogoče, da bi mogla taka oborožena sila braniti katerokoli vlado proti odporu narodne samozavesti. Ko' prideš na konec tega govora — zaključuje «Mondo» — se moraš vprašati: Kaj hoče od nas ta mol, ki je in hoče ostati na čelu vlade? Da služimo kaki ideji? Da se pridružimo kakemu programu? Da se pokorP kaki narodni dolžnosti, ki hi bila iasna Društvene ussiS Planinsko društvo. Danes običajni sestanek. Pevsko društvo «llirije». Koncert, kateri se je imet vršiti 27. maja je fcončnoveljavno določen. Vršil se bo 24. t. m. ob 20. uri v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. — Vaje so danes za ženski zbor, jutri za moški zbor. V nedeljo bo skupna vaja cb 14. uri v društvenih prostorih. Prisotnost vseh članov in članic obvezna. — Odbor. Akad. Icr. društvo «Ralkan=>. Drevi ob 2C30 j ma za njim udeležbo in inženirju Rusiju za redni sestanek. i njegovo obsežno in temeljito predavanje, na Kmetijska Zadruga - Trsi. V nedeljo dne'kar ae zborovanje zaključil. 17. t*, m. v pisarniških prosiorih skupna seja! Sklenilo so se resolucije giede davka pro-ožjega odbora in nadaorništva. Začetek seje j stega k uhan i a žganja, uvoza krcnaii ja za ob 9 uri. Seja je fako važr.a in jz navzočnost j seme, zamenjave kron otvoritve uruvcsnicc vseh nujno potrebna. iz Smerij, g. Fatur iz Prema in drugi. Po vda r-jalo se je, da se pridela polovico čsšpovcev (krehelnov), ki se ne dajo lupiti in ludi ne sušiti. Le ti niso za drugo n.'go za kuhanje žganja, ki naj bi se rabilo za domačo potrebo in naj bi bilo tudi davka presto. Izrekla se je tudi želja naj bi se izposlovalo od vlade, da se dovoli vsako leto uvoz za seme potrebnega krompirja z Gorenjskega. Tudi o tem vprašanju je bila živahna razprava. Končno je poslanec LavreiJ&č očrtal v kratkih besedah finančni položaj države, razpravljal o vo.jnih škodah, priporočal navzočim varčevanje v gospodarstvu, oživlionje bivših podružnic kmetijske družbe Kranjske, ki se na; preustrojilo v zmislu zadružnega zakona in ki naj bi preskrbovale prebivalstvo s potrebnimi semeni in gospodarskimi potrebščinami. V PresIranku naj sc napravi državna drevesnica, naj ee vpecie vzgoja plemenskih bikov in olvori kmetijska šola. Na željo g, župnika Žgai^arja je razpravljal inžinir Rustja tudi' o davku od; zemljiškega dohodka. Zborovanje je spretno vodil g. Kovačič ml-, ki sc je končno zahvalil navzočima poslancc- Nogo^istsi odsek S. D. «Adriia» ima danes točno"ob 20 uri v navadnih prostorih redni sestanek. Ker so važne točke na dnevnem redu, je dolžnost vsakega nogometnika, da se sestanka udeleži. — Vodja. Športno društvo «Adrija» naznanja naši športni mladini, da se bodo vršile v kratkem sledsče tekme oziroma dirke: 1, Pešhoja na progi 5 km, 2. Tek na 100 metrov, 3. Kolesarska dirka na kilometer. Toliko naznanje onira, ki mislijo tekmovati, da se pravočasno vpišejo v društvo, ker bodo gori navedene tekme oz. dirka dostopne samo članom društva. — Odbor. • Vrtna veselica pri Sv. Ivanu. V. nedeljo dne 17. t. m. priredi podružnica Šolskega društva pri Sv. Ivanu vrtno veselico. Dobiček je^ namenjen za stavbo otroškega vrtca. Kdor ljubi svoj rod, naj po "možnosti priskoči društvu na pomoč. Zavedajmo se vsi 6voje dolžnosti in d o I ožimo za našo deco mal dar domu na al-ar. Naj nikdo ne išče izgovora, da se ni mogel udeležiti veselice ali da mu ni bilo možno poslati darila za pavilfcn. Vsak tudi najmanjši prispevek je dobrodošel. Iz tržaškega ifvlienSa Podjetja zHkovcev. Iz vile «Berdolcggio->, ki se nahaja v Bar.kovljah - Bovedo št. 363, je v zadnjih časih ponovno zmanjkalo tekom noči več predmetov in razno orodje, ki se je nahajalo v vrtu vile. Kljub nadzorovanju se ni la&t-niku vile posrečilo, da bi izsledil dolgoprstne nočne obiskovalce vile. Zadeva je bila naznanjena orožnikom, kateri so začeli od tedaj posebno paziti na vilo. Pred sinočnjim so se neznani obiskovalci spet napotili v vilo, toda to pot so jo izkupili, kajti dva orožnika_ sta jim preprečila njihove nejSoštcne namene. Zasačila sta namreč zlikovce ravno ko so hoteli šiloma odpreti okno v pritličju vile in posrečilo se jima je, da sta aretirala enega izined tatov, med tem so drugi Še utegnili zbežati in izginiti v nočni temi. Aretiranec, ki se je legitimiral za 17-letnega Alberta Poslen, stanujočega v ulici Scuole israelitiche št. 2, je bil odveden v zapor v ulici Coroneo. — Dunajska varijetetna pevka Henrika Ro-senbauer, stara 23 let, ki stanuje začasno v •hotelu «Savoia:-, je naznanila pred včerajšnjim na policijskem komisariatu v ulici Sanita, da se je v njeni odsotnosti neznani zlikovec splazil v njeno sobo ter ukradel zlato ročno torbico in razne dragulje v skupni vrednosti okoli 8.000 lir. O tatu ni nobenega sledu. Sleparija z lesom. Pred par dnevi se je pojavil v skladišču lesa tvrdke Matathias, ki se nahaja na obrežju Grumula št. 6, mlad človek. Izkazal se je za Cezarja Veglia, mešetarja; rekel je, da ga je poslala družba hotelskih lastnikov z nalogo, da se pogodi za nakup gotove količine lesa za znesek 2000 lir, katerega bi plačala omenjena družba po prihodu lesa v Portorose. Tvrdka Matathias mu je izročila zahtevano množino lesa in par dni pozneje je poslala v Portorose družbi hotelskih lastnikov račun za znesek 2000 lir. Toda iz Portorose je dospel tvrdki presenetljiv odgovor, da ni ni»hče naročil in tudi ne prejel lesa. Tvrdka Matathias je tedaj uvidela, da je šla na limanice zvitemu sleparju. Naznanila je zadevo na kve-sturi, katera je na podlagi ovadbe dala aretirati premetenega sleparja. Usodna pomota bolne ženske. Zasebnica Josip ina Pregarz, stara 36 let, je ležala že del j časa bolna v svojem stanovanju v ulici Riborgo št. 3. Na nočni omarici poleg postelje sta se nahajali dve steklenici z zdravili, izmed kate- 1 in kmetijske šole v Prestraneku. Sestanek je imel popolnoma gospodarski značai. Iz Postojne. V nedelje de 10. t. m. je uprizorilo tukajšnje «Tamburašk i, dramatično društvo Sovič» Fimtkovo> dramo «T ekma». Glavno vlogo t. j. Lesovina je igral go&p. G vid o Misle j. Že pri par i^rah sm.cl o»pa-ziii, da je imenovani zelo nadarjen za dra-j matiko1, V vlogi Lesovina je pokazal, da ni samo komik, ampak da se zna globeko poglobiti tudi v resno vlogo. Pokazal je, kako človek trpi, aket vidi, da ga hočejo po sili odstraniti s površja in ga pc-ilačili v grob. Lepo, da, zelo lepo je to pckazal v zadnjem odstavku svoje vloge, ko že popolnoma znori, in ga končno zadene kap. Njegove geste so bile tako dcibrc za> dete, d!a se razen kake malenkosti £lede glasu opusti lahkot vsa kritika. G. Mitlej, le vztrajno naprej! Daneja je igTal g. Mirko Pik*?!. V svoji težki vlogi je tudš on pokazal, kaj lahko doseže Postojna na dramatičnem polju, ako se diletantje s tako- vnemo zanimajo za dramatiko, kakor ravno on. Stano, t. j. Danejevo ljubimko, je igrala g. Mici Severjeva. Ljubka kakor v vsaki vlogi. Grušča t. j. Lesovinovega prijatelja, je ž- N. Žorž. Primeroma zelo tiežko vlogo je jako dobro pogodil. Najbolje je to pokazal, ko je miril Lesovina, k-^d'ar je začel noreti. Heleno je igrala g. Zofi Žorž-eva. Tudi ta vloga ni bila lahka. Ako bi nekol&G bolj izražajoče govorila, bi bila vloga 5c bolje zadeta. Slu^o je igral g, N. Velušček, — Igraici in odborniki! Delajte na to, da se čim pre zopet vidimo, «Bivši igralec». Vesti z GorfSkegta Nov ierraan predsednika Bielicha. V nedeljski številki smo poročali, da se je v petek mudil v Gorici predsednik kavcijskega dvora Biscaro in da je njegov obisk najbrže v zvezi z ureditvijo jezikovnega vprašanja na sodnijaih osrvobojenih dežel. Obenem smo izrazili upanje, da bo predsednik najvišjega sodnega dvora uvide i ono veliko krivico, ki se dogaja slovenskemu prebivalstvu na naših sodnijaK Če je bila gorenja naiša domneva utemeljena, potem moramo z boljo ugotoviti, da se p« njegovem obisku naše narodne pravice še bolj teptajo nego prej. V pondeljek dne 11. t. m. je izdal namreč predsednik Brelich na uradniško osobje tribunala- in preture v Gorici v obliki okrožnice nov ferman, v katerem zapoveduje sodnemu uradništvu, da se mora posluževati tako v medsebojnih stikih kakor tudi v stikih z odvetniki in strankami izključno lc italijanščine. V dokaz absurdnosii tega napiorvejšega ukaza zadostuje pr%>omniti( da bo moral imeti vsak urad in vsak sodnik na ra^zipo-* la-go najmanj enega tolmača, če se bo ta ukaz izvajal z vso strogostjo. Brez tega je tudi ta ukaz neizvedljiv. •EDINOST« m. Zgledi imlrafo! Priznati moramo, d a se je goriška «Vocc delllsonzo*, odkar je začeta zopet izhajati, obnašala napram nain goriškim Slovencem docela korektno in tkrstejne-. Doseaaj se niso pojavili v njenih predalih še nikaki šovinistični izlivi proti Slovencem, kakor smo jih bili vajeni v prejšnjih časih. Toda vse kaže na to, da so sc krivice proti slovenskemu življu začele 5-triti' iz palače pravice kakor nalezljiva bolezen po cclem mestu. V tcikcvi štev i!ki objavlja < Voce» poet naslovom Dvoličnosti daljši članek, \ katerem se zgiaža nad dejstvom, da so nabit: po £;esiu slovenski plakaii z italijanskim prevedem, kar žali narodno čustvo Gcrice. V članku poziva politično cblaslvo, da naj pedvzame v interesu, dobre politike in neoporečne pravičnosti proii tej zloiabi potrebne korake. Ako misli «Voce», da bo s tem kaj po-traganc hirajoči Gorici, ji1 rs Ji tega članka r.c zamerimo preveč; ta neznatni vdarec fcorr.D že prenesli in se radi lega prav nič lie razburjamo. Prireditev ^Dramatičnega krožka«. ♦ Dramatični krožek* je zaključil v soboto zlata v življenju*. leccšnjo dramatično sezono s Petrovičem! Vele,a v Bovca. 2. M. Hubad: Škrjanček poje žvrgoli, narodna, j bodo prebirali gotovo mešani zbor. 3. Samospevi za sopran s sprem- j Prodaja se v Trstu _ Ijevanjem klavirja, poje gdč. Ema Hoban: knjigarni in v prodajalni e) V. Parma: Ptička, iz narodne igre Legijo-j Anton Janša. Nauk o čebelarstvu. Tretja iz , goslovanska knjigarna ------ -- ------- .. „ .r . Naš gorenjski rojak A. Janša je bii prvi če- c) K. Hdfmeister: Nocturno, d) Volane:, kelarski učitelj na novoustanovljeni čebelarski Vesele mladenke. 5. Dr. Josip Stolba: Stanj goj. na Duna^ ^ 1769. do 1773., ko ga je ko-grehi, veseloigra v treh dejan;ih. Med odmori, . 39_ictnega doletela prezgodnja smrt. Najin po končanem sporedu sv;ra godbe nii krožek j Večje čebelarsko delo «Unsere Bie- 1920. piše o njem sledeče: Janša je bil samouk in ni imel pred svojim „ »t* t • r* • I nastoDcm na čebelarski šoli nobenega znanja Kanal. ,Prv je rož ca.. Ta rek sc ^ uresni- ^^^v^ih prireditvah svojih sodobnikov rlemu g. Leziju, ki kuje k-oiirska ° ^belanAem ^j«. Tcda kdor čita njegovo PcoKava», simbol sreče, je tudi njemuj?*^« bo mogel načudili ostrosti in iz Mirna. — Začltek ob 4. uri popoldne — |nen*1920. piše o njem sledeče: Vstopnina: sedeži I. L o, II. L 3, stojišča L 2.1 F Odbor. čil našeiiiu kopita TM 1_- 1 -i i-rob Aota ! naše pevsko društvo «Rombon» prihodnjo ne- <.Plohom, veselo vaško igro v treh deja- . m A Novaianovo dramo v treh donesla rodbinsko srečo. Rodil se mu le prvo-j njctfovfc opazovanj. Njemu ni bila rojenček, ki je s svojnn rojstvom povzročil, da P™ J^ka zaprta knjiga. Vse tajnosti je od-se je o priliki njegovega krsta nabrala vdružbi j ^isUc oko in v nasprotju svojih presrečnega «očka, m z njim s«= radu}ccin pn- ^/ strokovnjakov, da celo strokovnja- jaleljcv lepa svotica 47 L. Od tega zneska je ™v«*i»«v i . •----------- dobiia naša Narodna Čitalnica polovico, druga pelovica se je pa izročila šolskemu voditelju za potrebščine ubožne šolske dece. Iskrena zahvala in m? lemu Zlatanu < mnogo sreče in Na splošno željo ponovi njih. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila tc» pot igrai skrbno pripravljena in tudi igrale se je precej dobro. Mnogoštevilno« občinstvo se je iz srca nasmejalo nad posledicami, ki jih prinese take vrste del;o, 17 dejanjih «Velejo.-> Igra sama ja bila po naših listih žc toliko kov učenjakov ne najdemo v njegovi niti ene domneve ali nauka, o kaiterega pravilnosti bi morali danes dvomiti. Podoba treh čebelnih bitij, slikane od njegove umetniške roke so tako naravns, da ne zmoremo niti danes boljših. Gospod pisatelj nam ;c podal v tretji izda;i knjigo, katero jc spisal Janša, največji naš čebelarski genij v nemSkem jeziku pred 150 leti. Drugi del knjige, prirejen po g. Humeku, Blizu crkve Majke1 ZLAT, srebrn in papirnat denar kupuje in prodaje se cijeli posjed. • prodaja po zmernih ccnah. Menjalnica v?a jednu prizemnu kuću sa < GiacintG Gallina 2, (nasproti hotela Mon-2 konobama, hodni-i cenisiol. Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 kom, tavanom, smočnicom itd.; b) jednu staju sa dvijem prostorijama i vodom; c) priličan kompleks zemljišta i vrt, u ikojem se f nalazi vodovod sa 4 pipcima. Kuća je opskrbljena vodom, električnom rasvjetom i plinom. Osobito je prikladna za one, koji se misle baviti trgovinom. Cijeli posjed ogradjeii je zidom. Ozbiljnim kupcima daje se mogućnost, da isplate svotu od 45.000 lira u dvijema obrocima. Potanje informacije daje vlasnik Stevo Gorupec, bravar, Sušak-Trsat. (321) NA PRODAJ lepo posestvo, 9% oralov veliko, z dvema oraloma vinograda, najlepša lega, Vi ure od postaje Slivnica pri Mariboru, 3 hiše, lepa klet s posodami, sado-nosnik, travnik, polje in gozd. Cena 400.000 Din. Pojasnila daje Marija Koprivnik, Maribor, Badleva ulica 15, ali dr. A. Juvau, odvetnik, Aleksandrova cesta 18. 771 Šola Berlitz Trst — Via Torra biaicca 21» III. Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnila in vpisovanja: vsak dan od 9 do 21. V!a Torrc bianca 21, Trst (54) be=ede. Zato je bilo tudi odveč, da se je g. kritik v «Edinosti» a dne 31. V. tako zelo za-pioha v zakcriskem življenju. Z zaključkom čudil nad izbero ravno te nehvaležne-* igre. sezone je «Diamatični krožek» lahko za-jGosp. kritik jc gledal prizore pri prvi upri- V dovoljen. Vprašanje vejne edškednine. Če že ne vsak dan, pa vsaj vsak teden prinaša vedno nove spremembe v tem velevažnem vprašanju. Pred kratkim se je pisalo, da se bo cd meseca maja nadalje izplačevala vojna odškodnina izključno ie v lx>nih, se- krat premlela, da bi bilo odveč zgubljati o tem razprava o sestavi in uredbi Alberti-Žnider-............' Sičevega panja in o potrebnih pomočkih v čebelarstvu. V kratki in jedrnati obliki nas seznanja gospod pisatelj o raznih čebelarskih opravilih v A. 2. pairju, kakor prinašanju, pregačo, od jemanju medu, o vzgoji prizore pri prvi sioriivi goiovo vse preveč z moralnega stališča. Ali je res n-eobhodno potrebno, da se uprizarjajo samo igre polne morale? Ali ni tudi dobro in prav, da se kaže na odru življenje tako kakor jc — žal — v resnici in četudi je to blatno in nemoralno, kaker nam ga predstavlja ravno «Veieja->? — Ljudstvo vsaj vidi, da privede človeka tako nemoralno življenje da bo de-iV propast. 40%, polom zadrug pa 80%. Istočasno sc upafno; da se tudi pri penovitvi potrudijo bedo izpla-čevali1 predujmi 5G% na kon- igralci, da ne zaostanejo za uspehom prve ko: date iz 1. 1923 o premičninah in pre- uprizoritve, dujmi 50% na konkordate o zemljiščih. | Godbeno drušivo v Idriji priredi v nedeljo Cez ieden bedo izdani najbrže novi od- dne 17. t. n>., popoldanski izlet na Cekovntk loki in nova navodila. Odmevi vojne. — Gi^cata ter in Lenard Vakntinčič iz Petrovega brda sta nakladala seno na vc-z in nista rJti cd daleč slutila, da se nahaja med sencLn granata. Ta je ob udarcu vil kar naenkrat eksplodirala. Enemu cd bratov je stratno poškodovala eno cko, medtem ko je drugi odnesel le lažje poškodbe. Nevrraa igr^ (6-letni Milan in 44etm Franc Jerkič iz Dcbravelj sta naš!a nabc^j in sta se z njim igrala. Iz le nevarne igre je p H' poslala velika nesreča, kajti naboj je med igro eksplodiral ter ju je poi kodo ^val na raznih delih telesa. Zvco so izkra^lL Fornasin Ivan in Ma-rega Severin sta ukradla iz kapelice nn pckc pal: ?ću v Vil lesu zvon v vredncslJ 1000 lir in sta ga razbila na drobne kose, Feresin Ruggero ptt jima je pomagal spra viti razbiti zvon v zveneč denar. Mesto razbitega zvona jim je zavonil na. goriškem tribunalu zvon pravice. Fornasin je dobil 9 mesecev, Marega in Peresin pa vsak po 2 meseca; in 10 dni ječe. Neugodnosti novega voznega reda. S spremembo v eznega reda z dne 1. jun:,"a t, 1. sta bila na progi Trst-Pcdbrdc« odpravljena kar dva cisebna vlaka, ki sta križala na severni postaji v Gcrici. Eden je odhajal ob 123 iz GoT-ice v Pcsdbrdo, Vab^eni so vsi člani in prifatelji društva. Pot Proda srn blizu Kranja na Gorenskem lepo posestvo z veliko pritlično hišo, gospodarskimi pošlo-SLUŽKINJO, pridno, išče za takoj gospod! p:: Vrtoin, travniki in gozdi. sam (trgovec), deželi. Naslov pri uprav- ; ^ ponudbe ^ : janez p^ zg BUnje> pošti —1 Štražišče pri Kranju. ništvu. OMARE, postelje, lepe, po nizkih cenah, brez poviška, prodaja delavnica: Fabio Severo 7. 801 vazanju na pa matic, pripravah za zimo itd. Številne izvirne, vseskozi jasne slike slajšajo umevanje sicer poljudno pisane vsebine. Knjiga bo izboren vodnik za vse tudi napredne čebelarje, ki čcbelarijo v A. 2. panju ali ; nameravajo preiti k temu, v Sloveniji dobro • uspelem sistemu. — Predaja se v Trstu, v Gorici v Nar. knjigarni in v prod. K. T. D. HIŠA pripravna za vsako trgovino, se proda, eventuelno zamenja s hišo v Jugoslaviji. Pojasnila pri upravništvu 806 FOSTELJE 60, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, žimnice iz volne in morske trave, popolna solidna soba 850'-. Fcncleria 3. (818) Mali eglasi PRODAM 90 kg zajamčeno čistega, trčanega medu iz lanskega poletja. Cena po dogovoru. Andrej Kcnič, šolski vod. v Zagorju pri Št. Petru. VABILO I EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter, preteklost in bodočnost. Trst — Via Geppa 10 658 SLUŽKINJO, pošteno, ki se razume tudi pri kuhinji, išče majhna družina. Pojasnila daje POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov prodajalna «Helvetia», " ^ ' -- -- « . _ - v _ x - Corso Garibaldi 5. (822) p, fco šla po Slanicah v Nikavc, kjer bo v gostilni j SPALNE sobe in kuhinje, moderne prodam, sena. r - p0d0bnik kratek odmor. Zbirališče pred dru- Sprejemam naročila in pepravila. U d ine 28, pc najvišjih cenah plačuje edini ellelj Vita, via Madoanina 10, I. štvenimi prostori ob 14. uri. Majcen, mizar. (824) SLUŽKINJA, ki zna kuhati se sprejme. Welt-ner, Giulia 82. (325) KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, ne£o drugi kupci. Via Pondares št. 6, I. 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot. via S. Francesco 15. II. 45 ! (320) Centralne posojilnice registrovane zadruga z omejeno zavezo v Goric ki se bo vršil v četrtek, dne 28. junija t. I. ob 10. uri (820) zjutraj v uradnih prostorih, Corso Verdi št. 32, I. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. a.) Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 1922. b) določba o uporabi dobička. c) določba višine obresti deležem. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nad^orništva. 6. Slučajnosti. NACELNISTVO. grosist 32 Izid nedeljska vzpodbu je valne dšrke S. D. A. Ob priiično jepem vremenu se je predstavilo ob določeni uri 11 dirkačev (od 19 vpisanih}. Ob 16*10 je dal starter znamenje za odhod. Brez posebnih nezgod so prispeli v maksimalnem času samo 4 dirkači, kar znači, da je prvi .kolesar v primeru z drugimi dobro vozil. Tukaj podamo natančen dohod dirkačev k cilju: 1. Jernej Lukša (št. 10) 1 h 6* 40"; 2. Ignac Komar (ši. 9) 1 h 12' 10"; 3. Marij Jurkič (št. 5) 1 h 12' 40"; 4. Pavel Vovk (št. 4) 1 h 16* 30" Peto darilo ostane nezavojevancr, ker ni prišel po četrtem nihče v maksimalnem času. V Bazovici se je zbralo še precej občinstva; I tudi ob progi so vaščani z zanimanjem sledili: razvoju dirke. Posebna zahvala gre gospodom: Dr. Joahimu Ražmu, Presiu, Cibic ter Antonu Metliki, ki so tvorili razsodišče dirke, ter določili končni rezultat povsem pravično in nepristransko. Dirkačem pa, ki niso dosegli uspeha kličemo: Vztrajnega dela je treba, pa pride slednjič za vsakega uspeh. — Odbor SDA. PONUDBE ZA Gospodarstvo Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzga-j jamo in oskrbujemo z 22 slikami in dvema j Prti »RAVlUie* Majhen izvleček naše izbere: Prti, beli na meter 150 cm tis. Prti« beli 60X60 vis. bftivaal, 146X140 risbe UoUzija predpoldne, s'o- pri&Hjeni ubiti docela brez ^ na§a etara poezije polna brda in z potrebe pol dneva v Gorici in še se vra- njimi vred j3 izginila tudi breskev. V novih, »"ali v poznem večeru, v nekoliko ur o-d moderno zasajenih vinogradih pa za breskev postaje oddaljene vasi. Pa tudi potniki, ki ni več prostora m bati se je, da bi to žlafotno piihajajo z poldanskim vlakom; iz Aijdov-ščine, morajo sedaj do večera čakati na piihajajo z poldanskim vlakomi iz Aijdov ščine, morajo sedaj do večera čakati tu z vero s Trstom. *La nave» v Gorici. V pelek, dne 15. t. ir». se bc» igrala, kakor smo že poročali, v gledališč« D'Annunzijeva «La na ve*. Zanimanje za to predstavo je veliko, goriškem drevo sčasoma popolnoma ne izginilo iz naše ožje doaaovine. Bila bi lo ogromna škoda, zlasti če pomislimo, da prinaša breskev najžiaht-irejše sadje, ki ie izbomega okusa in kaj pripravno za napravo raznih sadnih izdelkov. .V bližnji bližini mest, letovišč, kopališč, zdravilišč, industrijskih podjetij itd. bi prinašat*7 breskev nasajena v primernim sebičnih legah, j brezdvomno višje dohodke, nego katerakoli Koacest v kerisi dekliškega zaveda. V '.druga rastlina. . sobolo, 16. t. m. ob 9. uri zvečer se boj V vsestransko temeljito m skrbno predelan* vTiii v dvorani *Viitc*ia» velik koncert z| Knjigi nam pove pisatelj vse kar « ] . . . j t • . t t i...____ ' vedeti o vzgo;i, podlagah, sortalh, oskrbi, gno- zanmnvim speredem v korist d^kega ■ ^i^ni, pcbirLju in vlaganiu bresko- zavoda. Na t.pc-r&du. sta tudi dve tockt na- ^ sadu Na4 VSe poljudno je tudi obrazlo-šega roiaka Marija Kogo,: «Kequrem» mr^ena vzgoja v naravnih in umetnih špalirmih ♦ Polj ki uaglji». | .oblikah na vrtu in ob-stenah. Breskova rez Šiandrež. Bralno in pevsko društvo v Stan- se obravnava menda prvič v slovenski fcnji-cjrrž-i priredi v redeljo dne 17. junija v Štan- j Jcvnosti. Na sličen način je predelano t*idi dr^u, na dvorišču znane gostilne Turri (pri poglavje o marelici. cerkvi) javno prireditev s sledečim sporedom: i Knjige ni treba priporočati, ker se priporoča 1. Ferdo Juvanec: Na goro, poje mešani zbor.; dovolj sama. Sadjarji m ljubitelji sadjarstva jo Blago za rjuha, trpežno cm vis. Platno za blaaisc, SO c« vis. Platno fin«, 160 cm, najba!J3e vrste od L 10.— 99 99 2.75 M 99 32.— 99 19 5.— 99 99 8.50 ff 19 4.25 L15. 9 16.— ' 'edilno orodje I7£m:ea* a,p'ka Jedilno orodje Žličke za belo kavi j i* Londonu) naglo ob moji levi strani ter r: j- sedo cdbil moj predlog. Urugi pa je bil dovolj ni! z ramenom. Vsled načina, s kater-or ---------- , _, ^ me zasledovala od V/eImin£fcama sem, se i ni pustil, da bi se njegov-tovariš z nepotrebnim bil bel j razdražen, r-ego sem se tega zave Jal. nasiljem kooiprimitiral. Namignil mu je tn sta K nesreči sem vz~ ;il tor sunil moža precej me izpustila. __ krepko od sebe. Takoj je začel vpiti na po^: Prispel« amo do cestnetfa ormka m tik pRd yj KoraKc onm ove« mo^. »rac m uu,»'i *—_— —— —— -s- =e utegnil obrniti, je šinil eden varjal Pustita moie roke, saj grem z vama T je oni. ki me :c zasledoval v mesto. Mož v gozdarski obleki je s surovo be- -'i- sedo cdbil moj predlog. Drugi pa je bil dovolj s!a! prebrisan, da je pomislil na posledice, in zato nami ____ je ležalo predmestje Knowelsbury->ja. Neki mestni policist je žel po poti nam nasproti. Moža sta ga takoj poklicala. Odvrnil je, da je mestni svet v tem hipu zbran v sodnij-ski dvorani ter nam priporočal, da se podajmo takoj tja. ( Šli smo v mestno hišo. Sodni pisar je spisal pozivnico in moža sta izpovedala svofo tožbo s pretiravanji in zavijanji, ki so običajna v takih prilikah. Sodnik (neprijazen mož, ki je s strupenim užitkom izvrševal svojo dolžnost), je vprašal, ali je bil kdo priča napada bodisi na cesti bodisi kje blizu. V moje veliko presenečenje sta tožttelja navedla prisotnost kmeta na polju. Sodnik me je v naslednjih bese dali poučil o namenu tega pristavka. Opozoril me je na pričo ter istočasno izjavil, da je pripravljen pustiti me prostega proti poroštvu. Ce bi bR v mestu poznan, bi me izpustil proti mojemu lastnoročnemu podpisu; ker pa sem bil tu popolnoma tuj, je bilo potrebno poiskati drugo primerno poroštvo. Namen proti meni uprizorjene komedije mi je bil sedaj jasen. Stvar |e bila tako izpeljana, da je moral sodnik razsodbo preložiti, jaz pa jaz eadel v zaporu, bi mogel gospod Persival uporabiti vsa mogoča sredstva proti mojemu delovanju — morda bi sc mu celo posrečilo za vselej preprečiti odkritje tajne — in to brez najmanjše bojazni, da bi ga utegnil jaz pri tem ovirati. Po preteku treh dni bi bila tožba brez dvoma umaknjena, in priča nepo-trd^Dfl Bil sem tako ogorčen vsled te usodne cvire, da sem bil spočetka popolnoma nezmožen razmišljati o sredstvih, ki bi mi pomagala iz te zagate. Bil sem tako nespameten, da sem zahteval papir in črnilo ter sklenil zaupno razložiti svojo zadevo magistratu. Brezuprost in neprevidnost tega početja, mi je padla v glavo še-le tedaj, ko sem napisal že neka; vrst. Toda kmalu sem vrgel papir od sebe in tedaj sem se domislil nečesa, s čimer ni gospod Persival bržkone računal. Padel mi je v glavo način, kako doseči prostost. Sklenil sem namreč pisati gospodu Dawsonu v Oak Lcdge ter mu pojasniti svoj položaj. Obiskal sem tega gospoda o priliki svojih £rvih raziskovanj v okolici Blackwater Parka i sem mu prinesel pismo goepice Halcombe, nisem mogel dobiti poroštva v tujem kraju m | v katerem me je priporočala v najtoplejših rz-tore-j tudi ne prostosti. Obravnava je bila od-S razih. Pisal sem mu, sklicujoč se na ono pismo tožena samo za tri dni, t. j. do prihodnje seje. in na ono, kar sem gospodu Dawsonu zaupal mestnega sveta. Toda med tem časom, ko bi o svojem kočljivem in nevarnem podjetju. Ni- sem mu povedal vsega glede Lavre, ampak lo to, da je moje delo silne važnosti v družinski zadevi, ki se tiče gospice Halcembe. Tudi v tem pismu sem bil previden ter sem mu na podoben način razložil svojo prisotnost v Knowlesbury ter ga prosil, naj mi pomaga v kraju, kjer sem nepoznan, v interesu dame, ki jo on pozna. Dovolili so mi, da sem najel sla, ki se je odpeljal z vozom, s katerim je imel pripeljati doktorja tako;. Oak Lodge leži med Knowles-bury in Blackwater Parkom. Mož mi je izjavil, da rabi štirideset minut do tja in drugih štirideset minut nazaj. O poldrugi uri se je sel odpeljal in pred poltretjo uro je bil že nazaj ter pripeljal doktorja. Zdravnikova prijaznost in obzirnost, s katero se je takoj odzval, kakor da je to samo ob sebi umljivo, sta nia ganili. Ponudil je zahtevano poroštvo, ki> je bilo tudi sprejete. Se pred četrto uro popoldne sem se kot svoboden mož poslovil na cesti v Knowlesbury od dobrega priletnega zdravnika ter mu hvaležno slisidl roko. Nato sem usmeril korak proti pisarni gospoda \Vansborougha. Cas je bil zame v km trenutku zelo dragocen. Vest, da sem c-" > prostost proti poroštvu, je mogla priti do gospoda Persival a še pred nočjo «EDINOST» V Trstu, dne 14. junija 1923. Industrijsko-obrtno vzorčna izložba združe-' vin vsled skrčenja obratov v bodoče zmanj na l vrtnarsko, vinsko, umetniško m grad-beiv; razstavo v Mariboru od 15. do 26, avgusta 1923. šal, tako da bo splošna bilanca morda imela povoljnejše lice. Cene blaga so v preteklem mesecu padale. Tehnične priprave za razstavo so v polnem j Splošni indeks, ki ga objavlja milanska trgo-teku, potrebno je le, da vsi oni industrijalci: vinska zbornica, jo padel od 549.68 na 542.82. in obrtniki, ki se mislijo letošnje razstave ude--j Najizdatnejše padanje se opaža pri rastlinskih ležiti, čiin prej svojo prijavnico vpošljejo in naj proizvodih, kjer znaša 8.19%. Močno padajo ne čakajo do zadnjega dneva t. j. do 1. julija, tudi cene kameneneaa olja, petroleja, bencina, ' * ' ' J " ---—"*----"* papirja, svile, bombaža in lesa. Nasproti temu pa je narastla cena živalskih živil. To primerjanje se nanaša na stanje v preteklem mesecu aprilu. Ako pa prenesemo primerjanje na mesec maj, vidimo, da je splošni indeks narastel za 8.75%. Industrijski izdelki so poskočili za 11.15%, živila pa za 3.23%. V primeri z 1. 1913. je splošni indeks narastel za 442.82%. ker do tega dne morajo biti vse prijavnice že v rokah uprave razstave. Prijavni rok poteče s prvim julijem, po tem roku došle prijavnice se bodo le v toliko upoštevale, koiikor bo še prostora na razpolago. Kdor pošlje pravočasno svojo prijavnico, lahko tudi na prostor, ki ga želi računa, obenem pa olajša tudi delo tehničnemu vodstvu razstave. Kdor želi lastni paviljon, naj pošlje tozadevni načrt najkasneje do 20. julija 1923. upravi razstave v odobrenje. Polovična vožnja in popust pri prevozu razstavnih pi admelov po železnici. — Ministrstvo saobraćaja v Belgradu je dovolilo obiskovalcem Jndustrijsko-obrtno vzorčne izložbe« v Mariboru 50% popusta na vseh železniških progah kraljevine, ter 50% popusta pri prevozu razstavnih predmetov. Vsled tega bo omogočeno vsakomur, da se te razstave udeleži, bodisi kot razstavljalec ali pa kot obiskovalec. Vse informacije glede razstave daj> uprava razs-ave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, kamor se je obračati pismeno, osebno ali tele fonično. (Telefon interurban 325). Dviganje deviznih tečajev na italijanskih borzah Dviganja deviznih tečajev in valutnih cen na italijanskih borzah ima močan vpliv na vse gospodarstveno življenje Italije, Seveda pa niso dosegli tečaji deviz in valut še >cne višine, ki so jo zavzemali pred po-hodom fašistov na Rim. Takrat je veljal dolar 25.96 lir. Izplačevanje še&t odstotnih jugoslov. državnik bonov. Jugoslovenski finančni minister je odredil z odlokom 15. maja t. 1. na podlagi sklepa ministrskega finančno - gospodarskega odseka: Šestodstctni dinarski in kronski boni bodo izplačani brez priznanja obresti in brez vsakega podaljšanja v Č&su od 15. maja do 1. novembra 1923, Za kronske bone prodane do 16. oktobra 1919 bodo plačane tudi Šest-odstotne obresti za 6 mesecev. Boni za 12 miljonov .kron izročeni pokrajinskemu fondu v Zagrebu ter boni na 499.000 kron izročeni pokrajinski vladi v Zagrebu bodo obrestovani s 6% za nadaljnih 6 mesecev. Borzna ooroCila. Tečaiis Trst, 13. junija 1923. Cosulleh ..................317 1.......................................342 Gtrcllmlcb................1205 Libera Triestint...................398 i.Ioyd 1405 Po zmagi fašistov je dolar padel na 23.01 lir. P t sino..................65 Vsled zaupanja inozemstva napram fašistov- j *-srtinoIIdl. ................ skemu gesnodarstvenemu programu in vsled I pCean*® ................. • 135 velikih nakupov v italijanski valuti v Ncw; Erfraud.V.................. Vorku je padel pozneje dolar na 20 lir. Spe-1 * ' si "..i-" : -i l , *i> - i rttlBClCI •••*••«••»••••*••• uw kulanti na italijanskih borzah so napravili vec j Cemtot Dl|!ntUa..............3H3 kupčij v tuji valuti na prazno, upajoč, da bodo j Cgmtllt Spjlato...............2f>Q iste devize in valute kupili zopet pozneja pi? j ^ _ 268 500 nižjem tečaju. Proti sredi maja so ti nakupi naraslii in ker je bil razpoložljiv materijal Valuta na tržaške^ frjjo. Trst, 13. junija 1923. Na splošno velja da spremlja naraščanje • ^ ^ ^ ^ ^ ^ 1 ^ ^ ^ ^ I I 0.022«) 0.0?*) valutnih tecajcv tudi naraščanje v premetu se , doiafj|..........................21.45 21.65 naha;ajočega papirnatega denarja. To pa se | [rancoskf franki .........138.—133.50 sedaj v Italiji ne godi, kajti obtok papirnatega ftvictrskj franki .........386.— denarja se je zmanjšal v zadnjem času po angleški funti papirnati «.*••• 99.-25.— ) i?radnih podatkih za lepo svoto 4.400 miljonov podatk lir. Ta deflacija se je izvršila pri bankovcih, ki se izdajajo na račun države. Državna blagajna. ki je imela pri emisijskih bankah znaino imetje, je smatrala za neprimerno, da bi bila obenem dolžnica in upnica teh bank in je porabila en del svojega imetja za plačilo svojih dolgov pri omenjenih zavodih. Ti dolgovi so obstojali po večini iz predujmov na bankovce, ki prihajajo na ta način iz prometa in se vračajo v blagajne tistih zavodov, ki so jih izdalu S stališča svote papirnatega prometa je pač vseeno, ali pridejo bankovci na trg na račun države ali na račun trgovine, kajti v enem in drugem slučaju pada vrednost denarja. Skr- Pomen lahke Atletike za telesno vžgalo Lahka atletika je jedro športnega udejstvo-vanja. Nobena športna panoga nam ne nudi toliko dobrin, nobena ni v stanu, tako smo-treno, enakomerno in obenem estetično izvež-balfi človeško telo, ikakor lahka atletika. To so spoznali vsi moderni športniki in radi tega posvečajo vsi narodi in vse države lahki atletiki posebno skrb in pažnjo. Le v našem športnem življenju lahka atletika še ne za- __o_________# v/.ema onega mesta, ki ji po vsej pravici gre. ienfc svote papirnatega denarja bi moralo Vsaka telssna vežba mora biti harmonična potemtakem povzročiti naraščanje vrednosti v funkciji in v obliki, to je na znotraj in na lire. To pa se ni zgodilo, temveč so začeli te- zunaj. Tako harmonijo pa le dosežemo, ako se medsebojno dopolnjujejo vse tri vrste športnega udejstvovanja, ki jih poznamo, to je hitro delo, težko delo in vztrajno delo. Enakomerna izvežbanost v vseh teh vrstah Fire. To pa se ni zgodilo, temveč so začeli tečaji tujih valut rasti. Vzrok temu dejstvu je treba torej iskali v nazadovanju italijanske industrijske in trgovske delavnosti. Kadar pojemajo kupčije, rabi irg manj denarja in tako, }e svota papirnatega denarja v primeri s kup- j športnega dela ustvarja tip človeka, ki ga tijskim poiksvanj-ein še vedino previsoka, i priznavamo za najbolj mnogostranskega v kljub temu da se je skrčila za 4.4 miljard lir. -----1——----------- Eno pa treba priznati, in 6icer to. da bi vrednost lire še bolj padla, ako bi bili omenjeni bankovci ostali v prometu. Nazadovanje induslrijske delavnosti, na katero smo namignili zgoraj, se opaža posebno na dvdh poljih, in sicer v industriji bombaža-izdelkov, katera je morala vsled poman-Icarča naročil skrčiti svoje obrate, in v kovinski industriji, ki je navezana na naročila s strani države. Hugon Ancona naglasa, da je precej krivde tudi na sirani države, ako ss r.ahe^ajo nekatere industrije v skrajno težkem položaju. Tako je država po koncu vojne dala telesnih sposobnostih in za najlepšega v obliki. • Katera teh vrst sporfinega dela pa je najvažnejša? Na to nam odgovarja narava sama. V gotovih dobah razvoja kaže vsaka 'teh vrst svoje,najboljše učinke. Za mladino so v prvi vrsti primerne vežbe v hitrosti in spretnosti. Hitrost in spretnost odgovarjata stremljenju mladostnega organizma in naj torej prideta posebno do izraza. Jakost in vztrajnost smeta v tej dobi imeti le podrejeno vlogo. Oni sla lastnost doraslega organizma. Enostransko bi se jima vdala šele v razvoju se nahajajoče mladostno telo, ako bi se ju preve< povdar-jalo. Kajti mladostno telo je mehko kakor pomen lahke atletike za sport in telesno vzgojo vobče, naj tu posebej izpre govorim o le o dveh njenih panogah. Predvsem o teku. Mnogi ljudje bodo silno začudeni, ako jim povemo, da po večini ne znajo pravilno dihati, jesti in žvečiti, ampak tudi ne hoditi in še manj teči. Da je mogoče o tem napisati obsežne in zanimive knjige, se jim bo zdelo vi3>k nezmiselnosti. In vendar je temu tako. Pravilen tek je zelo težajk in vsak tekač doživlja v razvoju od svojega navadnega kretanja do športno pravilne hoje in do teka sličen prehod, kakor otrok, ki se v svojem prvem življenskem letu dvigne z vseh štirih in za silo vzdržujoč ravnovesje naprav-lja svoje prve {korake. Angleži, ki so v svojem ženijalnem domnevanju vsega, kar je enostavno, v pravilen sport preiz obrazili naravno kretanje človeka, hojo in tek, prekašajo le zaradi tega še danes druge narode v raznih športnih panogah. Kajti tek je pričetek vsega sporta, naj gre za tenis, nogomet .smučanje ali turistiko. Kdor se, strogo izpolnjujoč fizikalne zakone hoje in teka, najhitreje giblje, bo taiko na igrišču kakor v gorah vsikdar v sprednji vrati. Oglejmo si pa tudi met diska in kopja. To sta dve panogi sporta, ki vzbujata v gledalcu največji estetični užitek, od izvajalca pa zahtevata jakost in elan, združen z največjo eleganco. In prav gotovo ni naključje, da nahajamo med metalci diska in kopja najlepše moške postave, ne one žrve sisteme misična-tih grb in izrastkov, ki nam jih predstavlja farnezijski Herkul, temveč krepke in vitke idealne prikazni, kakršna je na primer My-ronov < Metalec diska». Met disika je velika umetnost, ki zahteva, da psred metom v nekakem vrtincu napnemo vse mišice telesa. Kajti diska prav za prav ne vrže laket; laket le nosi motilo, ki ga z zaletno silo okretajo-čega se telesa zalučimo v daljavo. Posebno prožnost telesa in nakratno silno kontrakcijo mišic zahteva pa tudi met kopja. Kako estetičen je ustop v trenutku, ko zažene metalec tkopje v visokem loku v zrak! Met kopja zahteva vsestransko izobrazovano telo, hitre noge, žilavo ledveno in trebušno mišičevje, gibčna pleča, čvrste roke in posebno vzjetnost živčevja. Brez vsega pripoznamo, da zahteva lahka atleUka nekaj samozataje vanj 3. Športno neukemu občinstvu ne nudi lahka atletika toliko za oko in za živce, ikakor n. pr. razburljive nogometne takme. Lahkega atleta zaradi tega ne spremlja vselej ono vzhičenje in izpodbijanje občinstva, ki bodri nogometaša. Toda pravi športnik jc tisti, ki sc zaradi stvari same, iz nesebičnega veselja nad lastno čvrstostjo vdaja telesnim vežbam, stremeč za kolikor mogoče mnogostrianskim udejstveva-n^em mišic, živcev in čutil, ni mu pa na tem, da bi svojo osebo postavljal v središče kratkega javnega zanimanja. Kdor je lcedaj treniral za tekmo v teku, to najenostavnejšo in najlepšo panogo lahke atletike, se bo vsikdar z veseljem spominjal časa, ko se je v tednih pred tekmo vsak dan proti večeru z lahko tekmovalno dreso pod vsakdanjo obleko, s «sprintercocni» v žepu, peljal s kolesom iz mesta do tihega gozdnega kotička, kjer je cd nikogar opazovan pod zelenim? vejevjem s!e-kel modno obleko, cbul «sprinfcerce» ter v lahkem večernem vetriču absolviral predpisanih 800 m, vsak dan nekoliko povišujoč tempo. Bila mu je, kakor da bi vsa telesna teža padla od njega, kakor da bi se prožile kite in mišice in razširili vsi pljučni mehurčki. To je, kar nas v treningu osrečuje pri vseh športnih panogah, skoraj neopazno, a neizbežno in zanesljivo utrjemc felesa in volje. In gotovo je doka,i resnice na tem, ako čujemo, da more danes le spori odgoiiti prave može. (Po «Jutru»). Velika zaloga vina, žganja In likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydias i«. 6, leftfon 2-86- Vsdno v zalogi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec In kranjski stivorec. Lastni Izdelki : šumeča vina kakor šampanjec šumeči istrski refošk Lacrima Oristi in druga. Spadalitata * Jajčji konjak in Crema maršala ter arznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni mali novec In drugI. (50) Stara znana zlatarna Mati! slntiiB da« aut Tržaška posojilnica in hranilni® registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. MIH. ZITRIN j Corso Vitt. Em. III, 47 ; kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage • 1 kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. hstfrtii it] i* -M DAROVI Ivornicam streliva pobudo, naj začnejo izdelo- vosek in odgovarja na globoke učinke tež-račmee. P previsoko vati tračnice. Pri tem pa Je država svoje po- jiCga [n vzirajnega dela dosti hitreje, ka,kor trebe previsoko cenila in danes bi zadostovala sj j0 mislimo. Krenilo bi s poti ihtannonife in bi nikdar ne doseglo največje individualno mogoče usposobljenosti. Mladostni organizem, proizvodnja ene same milanske tvornice za nalaganje cele države s železniškimi in tram- vajskimi tračnicami kakor tudi z vsem potrebnim vezilnim materijalom.. Mesto tega pa fc kar sedem tvornic, ki izdelujejo omenjeni materijal in ki so vsled skrčenja povpraševanja s strani države skoro brez vsakih naročil. Poskusi za rešit rv .krize so se delali v dveh smereh. Tvornice so začele delati za izvoz. Toda italijanska industrija ne more konkurirati v tem pogledu z nemško in avstrijsko. Na drugi strani pa po se lotile tvornice izdelovali elekfrične lokomotive, toda na tem polju se pa hudo čuti medsebojna konkurenca, tako da ni bilo mogoče odvrniti nevarnost preobilne proizvodnje. Iz teh razlogov se ne more smatrati, da je kriza nekdanje vojne industrije že premagana. Banke sc vsled tega prisiljene voditi zelo previdno kreditno politiko, pri čemer pa gredo često predaleč in otežujejo dobivanje potrebnih kreditov tudi zdravim podjetjem. Danes ugotovljeno dejstvo, da imajo zdrava podjetja pri nabavljanju potrebnega kapitala večje težkoče nego nezdrava in da se vrši likvidacija teb poslednjih na račun prvih. Kakor znano, je država že davno poskrbela, da bo likvidacija nezdravih podjetij olajšana. Emisijske banke so bile v to svrho pooblaščene, da lahko v neomejeni meri preeskom-tirajo nrcnice «kotworci*u za pomoč industriji«. Na ta način je listnea menic v emisijskih zavodih znatno narastla. Po zadnjih podatkih je aaraslla pri «Banca d'Italia» vnovič za 75 miljonov lir. Med vzroke naraščanja tečajev inozemskih menic spada tudi poslabšanje trgovinske bi-»ance. Tudi v prevšh treh mesecih tekočega leta se je La bilanca poslabšala, dasi v neznatni meri. V lena času je uvoz narastel za 453 miljonov lir v primeri z isto dobo lanskega leta, in sicer od 3.682 na 4.125 miljonov lir. Izvoz je ca i a ste} za 356.2 miBonov lir, t. j. od 2.056 na 2.-112 miljonov lir. Vsled dejstva, da se je -izvcT v zadnjih dveh mesecih zboljšal, je morda dovoljeno upanje, da bo izvoz naraščal tudi v bodoče. Naraščanje uvoza gre v glavnem na račun sirovin in sicer pred vsem bombaža, volne, premoga, petroleja in bencina. Samega bombaža je bilo uvoženo v prvih treh mesecih letošnjega leta 628.000 kvintalov napram 308.000 kvintalom v prvih treh mesecih leta 1922. Pričakovati pa je. da se bo uvoz širo- ki že kaže zneke jakosti in vztrajnosti, pome-nja zmoto v vzgoji. Enostransko udejstvova-nje povzroča enostransko rast, dočim drugi telesni organi zaostajajo v razvoju. Skladnost človeškega Aelesa pa trpi tem bolj, čim prej se v razvojni dobi posamezne sposobnosti čezmerno izrabljajo, druge pa zanemarjajo, in čim dalje traja tako enostransko udejstvova-nje. Športna vzgoja v mladcstfi mora vsestransko vzpodbujati rast telesa. Hitrost, jakest, vztrajnost — v tej vrsti vidimo te lastnosti nastopati na organizmu in v tej vrsti se polagoma zopet izgubljajo. Najprvo začne pojemati hitrost in spretnost, potem jakost in nazadnje vztrajnost. Iz predstoječih izvajanj izhaja, da 5« harmonična vzgoja telesa le mogoča, ako se pravilno uveljavljajo vse tri vrste športnega dela. S tega vidika imamo presojati razne panoge telesnih vežb,- pri čemer takoj vidimo, da stavljeno nalogo smoitreno dosega samo lahka atletika. Tek na kratke, srednje in dolge distance, gozdni tok (Cross country), tek z za-prejkami, štafetni in maratonski tek, skok v višino in na daljavo, skok ob palici, metanje diska, kopja in krogle: vse to nam je sredstvo, da poljubno, toda zavedno uporabljamo hitro, težko in vztrajno delo in taiko dosegamo harmonično vzgojo telesa. Vsak človek ima trup, kakrSnega si je sam pridobil in zaslužil. Koder torej nista vplivali bolezen ali zunanja sila, pripada vsa odgovornost človeku samemu. Kako malo jih je pa, ki to vedo, posebno v mladostni dobi, ko so na tem, da dajo svojemu telesu trajno obliko? Telesno-vzgojevalna .metoda laoMke atletike bi se morala zaradi tega zastaviti že v ljudski šoli. Proste vaje, tek na kratke dis-tanoe, ske^k v višino in na daljavo naj bi bit početek, s katerim bi se moglo pričeta posebno v ugodnem letnem času, na prostem, pa ne za red, kakor do sedat, temveč za čast prvenstva, ker pohvala in konkurenca najbolj vzpodbuja k tekmovanju. Veliki vzgojni pomen lahke atletike so uvideli vsi resni športniki, vsi klubi pa ki ume-vajo prave športne naloge,, najsi goje katerokoli panogo sporta, nogomet ali veslanje, tenis, plavanje ali alpinistiko, so vpeljali lahko atletiko kot nekako osnovno vzgoje-vak-o šolo za svoj naraščal Da pojasnimo Med udeleženci nedeljskega izleta Plan. društva v Slivje se je nabralo znesek L 145'-za šolsko refekcijo podružnice Šolskega društva pri Sv. Jakobu. Srčna hvala vsem darovalcem. Ernest Černigoj nabral med prijatelji t 10 za g. Sonjo Simtič - Rab. Tržaške gospe darovale L 18. LISTNICA UREDNIŠTVA Gosp. Adolf K. Neporaibijivo. Brezposelnost je pač znamenje časa in samo z jadiko-vanjem, četudi krepkim, je ne odpravite. Drugega pa v Vasem dopisu ni. 35= Trst, Oia S. grancssca d' asslsl 6. Zaloga in Szdalovalnica množičnih In telesnih peti in štediSnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč Iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) Odhodi in prihodi vlsKou JUŽNI KOLODVOR Trst, Tržič, Červinjaa, Portogruaro - Benetke-Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 14.— eks.; 15.40 o. 18.- o.; 0.40 eks.; 14.— brz. t 5.40 o.; 15.40 eks.; 8.15 o.; 19.23 o.; Videm JUdine). o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 12.40 brz.; 16.50 10.10 brz.; 19.05 eks. Dohodi: 10.05 eks.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kor Odhodi: 6.05 o.; 8.— 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o o.; 18.50 o.; 22.45 o. Tret, Nabrežina, Divača, 5ft. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz: 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 a; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. KOLODVOR PSI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Baje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*. 12.35, 18-30*. Dohodi: 8.30*( 12.30, 17.55*. 21.25. Trat, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz. Trst, Herpelje, Bazct, Rab. - n Odhodi: 5.25 o,; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50' brz.; 21.32 o * N« vozi ob nedeljah. I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR 15CE SLUŽBE. ITD. ^ INSERIRAJ V »EDINOSTI« 9 I V zalogi tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine v italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se davka premičnega imgasf^a na p@3iedelske dohodke. Pošiljalo se proti povzetju IP fcC 3E JADRANSKA BAtIKA CENTRALA TRST (» Delniško slovnica L 15,000.000 Rezerve L 5.100.000 Podružnice: Opatija« Zadar, Dunaj. Aillirani zavodi: Jadranska Banka Beograd fn njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, ErcegnovI, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Saksar Slala Bank VALPARAISO: BaiKo Vugoslavo de Chile Izvršuje vse banlne pasle. _ PREJEMA VLOGE__ bo tnmilie knjižice in na tekočI račun ter lih obrestuje po 3 V/<» Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ Daje ¥ najem varnostne predale (safes) a Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa di Risparntlo itev. 5 — Via S. Nlcol6 Itav. 9 Meta 8.140,17», BIL ilaiiju jtiaji id 9.30 li 12.30 i! ti 14.30 ii 1i.