URN_NBN_SI_DOC-CCVSHXGK

Z a p i s k i SPREHOD MED STARIM I VEZAVAM I Branko Reisp Sprem na beseda ob razstavi v T ru barjevem antikvariatu v Ljubljani 26. oktobra 1966 Č eprav so bili v vseh časih ljub itelji, k i so dajali svoje knjige izbrano in dragoceno vezati, je razisk o v an je vezav p ra v m lado področje splošne vede o knjigi. S istem atične razisk av e n a tem področju se začno šele konec 19. stoletja, v e n d ar so že vid n i p ra v lepi dosežki. T ako im ajo v n ek aterih deželah obsežne priročnike za to področje in vrsto m onografij o posam eznih v p rašan jih . Preden bi spregovoril o sta n ju p ri nas, b i v k ra tk ih potezah orisal zgodo­ vino knjižne vezave v svetu. T ehnika p ri vezavi srednjeveškega kodeksa se ie razvila iz antičnega diptiha, zato izvirajo tu d i o k rasn i elem enti razkošnih srednjeveških vezav iz istega vira. Slonokoščene ploščice, ta n jšan e žlahtne kovine, em ajl, dragi k am n i in filig ran prev lad u jejo n a d ra ­ gocenih vezavah še v poznem sred n jem veku. Sele teh n ik a urezo- v a n ja usnja, ki se pojavi za k ra tk o dobo v 14. in 15. stoletju, je bolj knjigoveška k o t dragulj arska. Z načilna o b lika p rep ro ste sred­ njeveške vezave je z u snjem prevlečen kodeks, okrašen s črtam i in vzorci. V poznem sred n jem vek u p reid e knjigoveštvo iz sam o­ stanskih v laične roke, na u sn ju risani in suho1 tisk a n i vzorci rom anskih vezav pa preidejo okrog le ta 1500 n a poznogotske ve­ zave, k je r zažive s ploščo ali valjem tisk a n i vzorci v vsej svoji m nogovrstnosti. Ta oblika k ra še n ja p reide iz zahodne v srednjo Evropo, k je r doživi ob renesančnih vplivih poseben razcvet in se o h ran i še v 17. stoletju. M edtem p a so p ro d rli v Ita lijo in F ran cijo vplivi visoko razv itih o rien talsk ih vezav. Finejše, b arvano usnje, lepenk a nam esto lesa, m avrsk i okrasni vzorci v žigih, k ak o r tu d i razp o red itev o k rasja dajo skupaj z m anjšim knjižnim fo rm atom tipično renesančno veza­ vo, k i p ro d re po bibliofilih Je a n u G rolierju, M atiji K o rv in u in Tho­ m asu W ottonu v dru g e evropske dežele in doseže u m etniški vrhunec. 123