Narodna in univerzitetna knjižnica

t  Ljubljani



\

- Keršeanski

katolški nauk okrajšan.

iz

velikega katekizma v prašanjih in odgovorih.

Velja zvezan v platnenem herbtu 27 novih kraje.

Na Dunaju.

Na stroske c. k. založbe šolskih knjig.

1867 .

S20o2

V očitnih šolah se smejo, ako c. k. deržavn,
ministerstvo posebej ne dovoli, samo predpisane, v
kaki c. k. šolsko-knjižni založbi na svetlo dane
bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kakor je
na pervem listu postavljeno.

■J 1

3

Uvod.

IMikLaj se imenuje katekizem?

Katekizem se imenuje poducenje v ker-
šcanskem katolškem nauku; katekizem se sploh
tudi pravi bukvam (knjigi), ktere imajo to
poducenje v sebi.

V kolikih poglavjih se v tem katekizma
kerščanski katolški nauk razklada 1

Kerščanski katolški nauk se razklada v
tem katekizmu v petih poglavjih in v pristavku.

Ktere so te petere poglavja?

Pet4re poglavja so:

1. V 4 r a.

2. U p a n j e.

3. Ljubezen.

4. Sveti zakramenti.

0 . Keršcanska pravica.

Od česa govori pristavek ?

Pristavek govori od štirih poslednjih reči.

1 *

4

I. Poglavje.

Od vere.

1. Razdelek.

Kaj je katolška vera.

Kaj se pran kerščansko katolško verovati 1

Keršcansko katolško varovati se pravi
vse za res imeti, kar je Bog razodel in nam
sveta cerkva varovati zapoveduje, bodi si v
svetem pismu zapisano ali ne.

Ali je k zveličanju zadosti, da katolški
kristian le v sercu veruje, kar je Bog razodeli

K zveličanju ni zadosti, da katolški
kristian le v sercu veruje, kar je Bog razodel,
temoc mora tudi:

J. Svojo vero z deli kazati.

2. Kar v sercu veruje, Če je treba, z
ustmi očitno spoznati in pričati.

Zakaj se mora verovati, kar je Bog razodeli

Varovati se mora, kar je Bog razodel,
kčr je Bog večna resnica in neskončna mo¬
drost, ktera ne more ne goljfati ne goljfana biti.

Je vera vsakemu človeka, kteri hoče zve¬
ličan biti, potrebna 1

5

Vera  je  potrebna  vsakemu človeku,
kteri hoče zveličan biti; zakaj brez vere ni
mogoče Bogu dopasti.

Kaj mora vsak človek, kedar pride k
pameti, vedeti in verovati, da bo zveličan I

Vsak človek, kedar pride k pameti, mora,
da bo zveličan, vedeti in včrovati:

1. Da je en Bog.

2. Da je Bog pravičen sodnik,
kteri dobro plačuje, in hudo kaznuje.

3. Da še tri božje osebe enega

bitja in ene nature: OČe, Sin in

sveti Duh.

4. Daje druga božja-osčba, Bog
Sin; Človek postal, da bi nas s svojo
smertjo na križu odrešil in večno
zveličal.

Ktere resnice še mora vsak katolški kri-
stian verh teh vedeti in verovati?

Verli teh poglavitnih resnic keršanske
katolške vdre mora še vsak katolški kristian
vedeti in verovati:

1. Da je človeška duša neumerjoČa.

2- Daje milost božja k zviliČanju
potrebna, in da brez milosti božje
Človek nič za večno živlenje zaslu-
ženja vrednega ne more storiti.

Kaj je vsakemu katolškemu kristianu
znati zapovedano ?

6

Vsakemu katolškemu kristianu je znati
zapovedano:

1. Apostolsko vero.

2. Gospodovo molitvo (Oče naš).

3. Deset božjih in pet cerkvenih zapovedi.

4. Sedem svetih zakramentov.

5. KeršČansko pravilo.

Rde jo to, kar katolški kristjan verovati
mora, sosebno zapopadeno?

Kar katolški kristian varovati mora, je
sosebno v apostolski veri zapopadeno.

Kako sc glasi apostolska vira;

Apostolska včra se tako glasi:

Včrujem vBoga Očeta, vsemogoč¬
nega stvarnika nebčs in zemlje. In v
Jezusa Kristusa, Sina njegovega edi¬
nega, Gospoda našega. Kteri je spo¬
čet od svetegaDuha, roj en iz Marie
Device. Ter p e 1 p o d Pon c i o m Pilatom,
križan  bil, umeri in v grob položen.
Doli je šel pred pekel, tretji dan od
m e r t v i h vstal. Gori je šel v nebesa,
sedi na desnici Boga Očeta vsemo¬
gočnega. Od ondod bo prišel sodit
žive in m e r t v e. Včrujem v svetega
Duha, sveto katolško cerkvo; obče¬
stvo Svetnikov; odpuščanje grehov,
v st aj enj e mesa;  in večno živlenje.
Amen.

7

Koliko delov ali členov ima apostolska vera ?

Apostolska vera ima dvanajst delov ali
členov.

II Razdelek.

Od dvanajsterih členov vere.

§. i. Od pervega člena vere.

Kako se glasi pervi člen vere?

Pervi Člen vere se tako glasi:

Verujem v Boga Očeta, vsemo¬
gočnega stvarnika neb4s in zemlje.

a. Od Boga.

Koliko je Bogov?

Le en sam Bog je.

Kaj je Bog?

Bog je sam odsebe naj bolj popolnoma bitje.

Ktere lastnosti božje imamo sosebno vedeti ?

Tote lastnasti božje imamo sosebno vedeti:

1. Bog je večen:  je vselej bil, je, in
bo vselej.

2- Bog je Čist  (zgoli) duh;  bitje,
ktero ima naj bolj popolnoma um in naj boljšo
voljo, telesa pa ne.

3. B o g j e v s e v č d e n; vč vse, sedajno,
preteklo in prihodno, vč tudi naše naj skriv-
nejše misli in želje; torej ne more goljfan biti.

8

4> Bog je neskonco moder; stori
vse iz naj boljšega konca, in izvoli naj pri-
pravniše pripomočke, svoj namčn doseči.

5. Bog je vsemogočen;  je stvaril
nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič
nemogoče storiti.

6. B o g j e v s e g a p r i c u j o c; je povsod
v nebesih in na zemlji.

7. Bog je neskončno svet;  hoče in
ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in
zvčst,  vse kar reče je res; in kar obljubi
ali žuga, vse spolni.

9. Bog je nespremenljiv;  je včko-
maj ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotljiv;
skerbi po očetno za vse svoje stvari, vse do¬
bro imamo od njega.

11. B og je neskončno vsmiljen;
nam odpusti naše grehe, ako se resnično
poboljšamo.

12. Bog je neskončno pravičen;
poplača vse dobro in kazunje vse hudo na
tenko, kakor si kdo zasluži.

Koliko je božjih oseb !

Tri božje osebe so.

Rako se imenujejo tri božje osebe ?

Perva božja osčba se imenuje Oče, druga
Sin, tretja sveti Duh.

Kako se imenujejo vse tri božje osebe skupej l

9

. Vse tri bošje os4be skupej se imenujejo
presveta Trojica.

S čim katolški kristian spozna presveto
Trojico ?

Katolški kristian spozna presveto Trojico
z znamenjem svetega križa, ker vsako teh treh
oseb imenuje, kedar križ dela.

Kaj spozna katolški kristian še z zname¬
njem svetega križa?

Katolški kristian spozna z znamenjem sve¬
tega križa tudi, da je Jezus Kristus na križu
umeri in nas s svojo smertjo odrešil.

Kako se križ dela ?

Križ se dela z desnico, s ktero se zaznam-
va celo, usta in persi, rekoč: V imenu Boga
Očeta f, in Sina  -j-, in svetega Duhaj*.
Amen.

b. O d stvarjenja.

Kdo je vse stvaril ?

Bog je stvaril nebo in zemljo, in vse kar je.

Kaj pomeni beseda skvariti ?

Beseda s t v a r i t i pomeni iz nic kaj storiti.

Ktere so naj imenitniše stvari božje ?

Naj imenitniše stvari božje so angeli  in

človek.

liaj so angeli ?

Angeli so zgoli duhovi, kteri imajo um in
voljo, telesa pa ne.

10

Zakaj je Bog angele stvaril!

Bog je angele stvaril, da bi njega častili,
ljubili in molili, njemu služili in ljudi varovali.

Kakove je Bog angele stvarill

Bog je angele v svoji milosti in z velikimi
popolnostimi stvaril.

So vsi angeli v milosti božji ostali 1

Veliko angelov je milost božjo po grehu
napuha zgubilo.

Kako je Bog napnhnjenc angele kaznoval !

Bog je napuhnjene angele, ki se jim hudiči,
pravi, vekomaj zavergel in v pekel pahnil.

Ktera jeza angeli naj imenitniša stvar božja!

Človek  je za angeli naj imenitniša stvar
božja.

Iz česa je človek!

Človek je iz telesa in neumerjoee duše,
ktera je po božjej podobi stvarjena.

Zakaj je Bog človeka stvaril!

Bog je človeka stvaril, da bi ga spoznal,
častil, ljubil, molil, njemu služil, mu pokoren
in večno zveličan bil.

Je čiovek Bogu pokoren ostal!

Že pervi človek Adam je bil s svojo ženo
Evo Bogu nepokoren.

Kako je bil pervi človek Bogu nepokoren !

Pervi človek je jedel v raji ali paradiži
sad drevesa, ki mu ga je bil Bog prepovedal,
in je s tem grešil.

11

Je ti greh samo pervemn človeku škodoval !

Ti greli ni samo pervemu človeku škodo¬
val, temoč tudi nam, ki smo njegovega rodil;
•časno in večno smert, pa tudi še veliko dru¬
gega hudega nam je prinesel.

Je bil tildi človek, kakor napuhnjeni
angeli, vekomaj od Boga zavcržen?

Človek ni bil, kakor napuhnjeni, angeli,
vekomaj od Boga zaveržen.

Kaj je Bog obljubil v odrešenje človeka
zavolj greha zaverženega!

V odrešenje človeka zavolj greha zaver-
ženega je Bog obljubil poslati odrešenika)
ki se mu tudi Mesia pravi.

§. 2. Od drugega člena vere.

Kako se glasi drngi člen vere!

Drugi člen včre se tako glasi:

In v Jezusa Kristusa, Sina njego¬
vega edinega, Gospoda našega.

Kdo jc Jezus Kristus i
Jezus Kristus je :

1. Edinorojen Sin Boga Očeta.

2. Bog in človek skupej.

3. Naš Gospod, postavodajavec in učitelj.
Kaj pomeni ime Jezus!

Ime Jezus je toliko kakor zveličar.

12

Zakaj se Jezusu zveličar pravi l

Zveličar se mu pravi, ker nam je po njem
zveličanje došlo, kčr nas je rešil od zadolženja
in kazni za greh, od večne smerti.

Kako sc Jezusu še pravi?

Jezusu se tudi pravi Kristus,  kar je
toliko, kakor pomaziljeni.

Zakaj se imenuje Jezus Kristus edinorojen
Sin božji ’

Jezus Kristus se imenuje edinorojen Sin
božji, kčr je edini, kteri je od svojega nebeš¬
kega Očeta rojen od vekomaj.

Kako je Jezus Kristus Bog in človek vkup 1

Jezus Kristus je Bog in Človek vkup, ker
je Bog od vekomaj, in kčr se je včloveČil (člo¬
vek postal) v Času.

Zakaj se Jezus Kristus naš Gospod imenuje \

Naš Gospod se imenuje, ker je Bog in
naš odrešenik.

Zakaj se je Sin božji včlovečil 1

Sin, božji se je včlovečil, da bi nas s svojo
smertjo na križu odrešil in večno zveličal.

§. 3. Od tretjega člena vere.

Kako se glasi tretji člen vere 1

Tretji Člen včre sa tako glasi:

Kteri je spoČet od svetega Duha,
rojen iz Marie Device.

13

Ima Jezus očeta ?

Jezus ima kakor Bog nebeškega Očeta,
kakor človek pa nima nobenega očeta.

Ali ni bil Jožef oče Jezusa Kristusa 1

Jožef, je bil le rednik  Jezusa Kristusa.

Je imel Jezus mater !

Jezus kakor Bog ni imel nobene matere;
kakor človek je imel Mario,  presveto Devico,
za svojo mater.

Zakaj sc Maria mati božja imenuje !

Maria se imenuje mati božja,  k4r je
rodila Jezusa Kristusa, kteri je Bog in Človek
vkup.

Od koga je Maria Jezusa spočela!

Maria je Jezusa od svetega Duha
spočela.

Kde je Maria Jezusa rodila l

Maria je Jezusa v Betlehemu,  v enem
hlevu rodila.

§. 4. Od četertega Člena vere.

Kako se glasi četerti člen vere!

Ceterti Člen včre se tako glasi:

Terpel p o d Po n ciom Pilato m, kri¬
žan bil, umeri in v grob položen.

Je Jezus mogel terpeti?

Jezus je mogel kakor Človek, ne pa kakor
Bog terpeti.

14

Je Jezus tudi resnično terpel l

Resnično je terpel, in scer na duši in na
telesu.

Kaj je Jezns na svoji duši terpel?

Jezus je na svoji duši veliko britkost in
žalost terpel.

Kaj je Jezus na svojem telesu terpel?

Jezus je na svojem telesu veliko rev in
težav, veliko tepenja in ran preterpel; gajž-
lan (bičan, šiban) je bil in š ter njem kronan
(vencan).

Kaj je Jezus še več terpel ?

Terpel je veliko zaničevanja, zasramovanja,
preklinjevanja obrekovanja in drugih krivic.

Kde je bil Jezns Kristus križan in je umeril

Jezus Kristus je bil križan na gori Kal-
varii blizo mesta Jeruzalema, in je na križu
umeri.

§. 5. Od petega člena vere.

Kako se glasi peti člen vere?

Peti člen včre se tako glasi:

Doli je šel pred pekel, tretji dan
od mertvih vstal.

Je Jezus Kristus s dnšo in s telesom pred
pekel šel ?

Le duša Jezusa Kristusa je pred pekel šla.

15

Kaj pomeni beseda pekel?

Beseda pekel  pomeni tiste skrite kraje,
v kterih so duše mertvih hranjene, ktere ne¬
beškega zveličanja niso dosegle.

Je več takih skritih krajev, ki se jim
pekel pravi?

VeČ takih skritih krajev je, ki se jim
pekel  pravi; tako se imenuje:

1. In scer navadno kraj, kjer pogu¬
bljeni večno terpijo.

2. Kraj, kjer duše časne kazni  terpč
za grehe, za ktere se niso v življenju zadosti
spokorile; temu kraju se pravi vice.

3. Poslednič kraj, v kterem so bile hra¬
njene duše bogaboječih, kteri so umerli, in so
ondi v zveliČanskem upanju svojega odrešenja
mirno in brez terplenja Čakali, dokler ni bilo
J ezusa k njim; temu kraju se pravi predpekel.

Kdaj je Jezns Kristus spet od mertvih vstal ?

Jezus Kristus je tretji dan,  in scer iz
lastne moči, neumerjoč in Častitljiv, kakor pre-
magavec smerti in hudiča od mertvih vstal.

Zakaj je Jezus Kristus od mertvih vstal ?

Jezus Kristus je od mertvih vstal:

j. Da je sveto pismo in svoje lastno pre¬
rokovanje spolnil.

2. Da je svetu neoveržljivo dokazal, daje
njegov uk resničen, in da je bil res od Boga
poslan.

16

3- Da je naše upanje poterdil, in nam
prihodno vstajenje zagotovil.

§. 6. Od Šestega člena vere.

Rako se glasi šesti člen vere?

Sesti člen vdre se tako glasi:

Gori j e šel v nebesa, sedi na des¬
nici Boga Očeta vsemogočnega.

Kdaj je Jezus v nebesa šel 1

Jezus ještirdeseti dan po svojem
vstajenju v nebesa šel.

Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga
Očeta vsemogočnega '?

Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsemo¬
gočnega, se toliko pravi, kakor: Jezus je v
vednem posestvu naj višje oblasti in naj višjega
veličastva čez vse v nebesih in na zemlji.

•

§. 7. Od sedmega člena vere.

Kako se glasi sedmi člen vere ?

Sedmi člen vdre se tako glasi:

Od ondod bo prišel sodit žive
in mertve.

Bo Jezns spet prišel?

Jezus bo sodni dan spet iz nebes prišel.

Zakaj bo Jezus sodni dan spet prišel 1

Jezus bo sodni dan spet prišel, sodit  vse
ljudi, žive in mertve.

17

Kako bo Jezus sodni dan ljudi sodil 1

Jezus bo sodil ljudi po tem, kar so do¬
brega ali hudega storili; pravične bo plačal z
večnim živlenjem v nebesih, grešnike pa bo
večno v peklu kaznoval.

§. 8. Od osmega člena vere .

Kako se glasi osmi člen vere 1

Osmi člen vere se tako glasi:

Včrujem v svetega Duha.

Ktera božja oseba je sveti Duh 1

Sveti Duh je tretja božja oseba; on je
pravi Bog.

Kde nas sveti Dah posvečuje 1

Sveti Duh nas posvečuje:

1. V  svetem kerstu.

2. V  zakramentu svete pokore.

3. Kolikorkrat druge svete zakramente
vredno prejmemo.

Kako nas sveti Duh posvečuje]

Sveti Duh nas posvečuje, kčr v nas vlije
posvečujočo milost in nas stori otroke božje; ali
pa posvečujočo milost v nas pomnoži.

Kaj še več zveti Duh s svojo milostjo v
nas storil

Sveti Duh tudi razsvetljuje naš um; nas
uči in nagiba po volji božji ravnati; nam po-'
deljuje svoje darove.

Kteri so dari svetega Duhal

KerSčanski nauk. 2

18

Dari svetega Duha so ti: 1. Dar mo¬
drosti. 2. Dar umnosti. 3- Dar sveta.
4- Dar moči. 5. Dar učenosti. 6. D ar
pobožnosti. 7. Dar straha božjega.

§. 9. Od devetega člena vere.

Kako se glasi deveti člen vere!

Deveti člen vdre se tako glasi:

Sveto katolško cerkvo, občestvo
svetnikov.

a. Od svete cerkve.

Kaj je sveta katolška cerkva.

Sveta katolška cčrkvaje viden zbor
vseh pravovernih kristianov pod vidnim pogla¬
varjem Rimskim papežem, kteri verujejo ene
nauke in prejemajo ene zakramente.

Ima sveta cerkva tudi nevidnega poglavarja!

Cerkva ima tudi nevidnega poglavarja, in
ti je Jezus Kristus.

Je več pravih cerkev, ko ena!

Le ena prava cčrkva je, zvun ktčre ni
upati zveličanja.

Ktere so znamenja prave cerkve!

Znamenja prave cerkve so štiri; in tč so:
1. Daje edina; 2. sveta; 3- vesoljna
ali katolška; 4. apostolska.

Kako se prava cerkva še drugače imenuje!

19

Prava cčrkva se imenuje tudi Rimska;  ker
je Rimska cerkva glava vseh drugih cerkev in
središče cerkvene edinosti.

b. Od občestva svetnikov.

Kako imajo pravoverni kristjani občestvo
ali zvezo used sebo ?

Pravoverni kristiani imajo med sebo ob¬
čestvo ali zvezo, kakor udje telesa.

V čem obstoji občestvo ali zveza svetnikovi

Občestvo ali zveza svetnikov obstoji v tem,
da se vsi udje cčrkve duhovnih zakladov (šacov)
vdeležvajo.

Kteri s udje cerkve, ki imajo zvezo med
sebo ?

Udje cerkve, kteri imajo zvezo med sebo, so :

1. Verni na zemlji.

‘1.  Svetniki v nebesih.

3. Duše me rt vi h, ki so v vicah.

Kakošno zvezo imajo med sebo verni na
zemlji?

Verni na zemlji imajo zvezo med sebo,
da slehernega molitva in zasluženje dobrih del
tudi drugim pomaga.

§. 10. Od desetega člena vere.

Kako se glasi deseti člen vere?

Deseti člen vere se tako glasi:

Odpuščanje grehov.

2 *

20

Kaj nas uči ti člen vere ?

Ti člen vdre nas uči, da je Jesus Kristus
svoji cdrkvi oblast dal, grehe odpuščati.

Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpu¬
ščati ?

V pravi cerkvi imajo škofje in mešniki
oblast, grehe odpuščati.

Kde se grehi odpuščajo ?

Grehi se odpuščajo v zakramentu svetega
kersta in v zakramentu svete pokore.

11. Od ednajslega člena vere.

Kako se glasi ednajsti člen vere?

Ednajsti člen vere se tako glasi:

V staj enj e mesa.

Kaj se razume pod vstajenjem mesa?

Pod vstajenjem mesa se razume, da bo
Bog sodni dan mertve k živlenju obudil, in da
bodo ljudje vstali s svojim mesom, to je z
ravno tistimi telesi, ki so jih v živlenji imeli.

§. 12. Od dvanajstega člena vere.

Kako se glasi dvanajsti člen vere?

Dvanajsti člen vdre se tako glasi:

Večno živi e nje:

Kaj verujemo in spoznamo z besedami dva¬
najstega člena vere?

Z besedami dvanajstega člena vdre spozna¬
mo in verujemo večno, ved no zveličanje,

21

ktčro bo želje svetnikov in izvoljenih popol¬
noma depolnilo.

Kaj pa terdimo z besedo Amen 1

Z besedo Amen  terdimo, da nad nauki,
zapopadenimi v apostolski včri, ne dvomimo
(ne eviblamo), marveč da vse za res imamo,
kar je v nji zapopadenega.

v

II. P o g I a v j e.

Od upanja.

I. Mazdelek.

Kaj da je kerščansko upanje.

Kaj se pravi kerščansko upati?

Kerščansko upati se pravi: ter dno se
zanesti (nadjati), da nam bo Bog dal,  kar
nam je o b j ub  i I.

Kaj upamo od Boga !

Upamo od Boga večno živlenje,  to je
večno zveličanje, in p r i p o m o ek e, tisto doseči.

Zakaj upamo •

Upamo, ker je Bog vsemogočen,  v
spolnovanju svojih obljub zvest,  neskončno
dobrotljiv in vsmiljen,  ki  torej spolniti
more in hoče, bar je obljubil.

S čim se kerščansko upanje obuja ?

Kerščansko upanje se obuja sosebno z
molitvo.

23

El. Kaisilelck.

Od modlitve.

§. i. Od molitve sploh.

Kaj je molitva?

Molitva je povzdigovanje duha k Bogu.

Zakaj molimo ?

Molimo za to, da Boga, naj višjega Gospo¬
da po dolžnosti častimo,da  se mu  za prejete
dobrote zahvalimo, in da ga prosimo
za to, kar nam je v prihodno potreba.

Zakaj še molimo ?

Molimo tudi za odpuščanje grehov, in da
v splošnih in posebnih, v lastnih in bližnjega
potrebah od Boga pomoči izprosimo.

Ali smo dolžni moliti I

Dolžni smo moliti; zakaj molitva je edna
izmed naj imenitniših dolžnost naše vdre.

Kdc je vse zapopadcno, za kar moramo
moliti!

Vse, za kar moramo moliti, je zapopadeno
v Očenaši,  to je, v Gospodovej molitvi.

2. Od Gospodove molitve posebej.

Kdo nas je učil moliti !

Kristus, naš Gospod, nas je učil moliti.

Kako nas je Kristus nčil moliti?

24

Kristus nas je učil moliti Očenaš, ki se mu
tudi Gospodova molitva pravi,

Kako se moli Oče naš l
Oče naš se tako moli:

Oče naš, k t eri si v nebesih. Po¬
svečeno bodit  voj  e ime. Pridi k nam
tvoj e kraljestvo. Zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako n a z e m 1 j i. Daj
nam danes naš vsakdanji kruh. Od¬
pusti nam naše dolge, kakor tudi mi
odpuščamo sv o j im dolžnikom. In nas
ne vpelji v skušnjavo. Temoč reši
nas hudega, Amen.

h  česa obstoji Gospodova molitva 1
Gospodova molitva obstoji iz predgovora
in sedem prošenj.

a.  Od predgovora.

Kako se glasi predgovor ?

Predgovor se tako glasi:

Oče naš, kteri si v nebesih.

Koga kličemo s temi besedami predgovora
S temi besedami predgovora kličemo Boga
kteri je naš oče.

Zakaj pravimo Bog« „naš oče 1“

Bogu pravimo naš oče, kdr je ljudi po
svoji podobi stvaril, in po očetovo za nje skerbi.
Zakaj pravimo Bog« „oče?“

Bogu pravimo oče,  ker nas je vse
po svetem Duhu pri svetem kerstu storil svoje

25

otroke, svoje dediče (erbe), in so-dediče (rav-
noerbe) Jezusa Kristusa, in brate med sebo.

Zakaj pravimo: Kteri si v nebesih 1

Pravimo : k t e r i si v nebesih;  ker Bog,
dasiravno je povsod pričujoč, vendar posebno
v nebesih prebiva, kjer se svojim izvoljenim
od obličja do obličja kaže in vživati daje.

b. Od trčh pervih prošenj Gospo¬
dove molitve.

Ktera je perva prošnja 1

Perva prošnja je: Posvečeno bodi
tvoj e ime.

Zakaj prosimo naj poprej, da bi božje ime
posvečene bilo 'J

Prosimo naj poprej, da di božje ime po¬
svečeno bilo, ker smo dolžni vselej in pred
vsemi rečmi za to prositi, kar božjo čast tiče, in
potle še le, kar je nam ali bližnjemu potreba.

Kaj prosimo v pervi prošnji očenaša?

V  pervi prošnji očenaša prosimo:

1. Da naj bo Bog pri vseh ljudeh na
zemlji spoznan; in njegovo presveto ime povsod
znano in češčeno.

%  Daj naj se grešniki k Bogu spreober-
nejo, in se k pokori obudč.

3. Da naj se njegovemu imenu nikoli nečast
ne dela, ne s krivovčrstvom in nevero, ne z
bogokletstvom in nekerščanskim živlenjem.

26

Ktera je draga prošnja?

Druga prošnja je : Pridi k nam tvoje
kraljestvo.

Kaj prosimo v drugi prošnji ?

V drugi prošnji prosimo:

1. Da naj Bog svojo cčrkvo in kraljestvo
svoje milosti razširja in uterjuje, kraljestvo hu¬
diča in greha pa razdene.

2. Da naj vero, upanje in ljubezen v nas
vlije in te Čednosti v nas pomnoži.

o- Poslednič, da naj nam po tč m življenju
nebesa dodeli.

Ktera je tretja prošnja?

Tretja prošnja je: Zgodi se tvoje volja
kakor v nebesih, tako na zemlji.

Kaj prosimo v tretji prošnji?

V tretji prošnji prosimo:

1. Da naj nam Bog milost da, njegovo
sveto voljo u vseh okolščinah na zemlji tako
na tenko in voljno dopolnovati, kakor jo angeli
in svetniki v nebesih dopolnujejo.

2. Da naj Bog od nas odverne vse, kar
je dopolnovanju njegove svete volje na poti.

c. Od štirih poslednih prošenj  Gos-
s p o d o v e molitve.

Ktera je eeterta prošnja ?

. Ceterta prošnja je: Daj nam danesnaš
vsakdanji kruh.

27

Kaj prosimo v četerti prošnji !

V četerti prošnji prosimo :

j. Da naj nam Bog vsega da, česar nam
je potreba, da ohranimo svoje telesno in dušno
živlenje.

2. Da naj Bog dragoto in lakoto, pa tudi
greh, kteri večkrat take kazni prinese, dobrot¬
ljivo od nas odverne,

Ktera je peta prošnja!

Peta prošnja je: Odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpuščamo
svojim dolžnikom.

Kaj prosimo v peti prošnji !

V  peti prošnji prosimo, da naj nam Bog
naše grehe odpusti, ravno tako, kakor mi iz
serca odpustimo tistem, ki so nas razžalili.

Ktera je šesta prošnja !

Šesta prošnja je: In ne vpelji  nas  v
s k u š n j a v o.

Kaj prosimo v šesti prošnji!

V šesti prošnji prosimo, da naj nam Bog
ob času skušnjave svoje pomoči ne odtegne
in ne pripusti, da bi pod skušnjavo obne-
magali.

Kdo nas sosebno skuša?

Skuša nas sosebno svet,  naše meso,
to je naše hudo nagnenje in poželenje, pa
hudič  ali hudobni duh.

Ali Bog tudi pobožne in pravične skuša !

28

Tudi pobožne in pravične Bog skuša, ka¬
dar Bog njih čednost skuša:

1. z boleznijo; 2. s siromaštvom in dru¬
gimi nadlogami.

Kiera je sedma prošnja!

Sedma prošnja je: Temoč reši nas
hudega.

Kaj prosimo v sedmi prošnji !

V  sedmi prošnji prosimo :

1. Da naj nas Bog sosebno reši hudega
na duši, kar je greh, in nas obvarnje večnih
in časnih kazni greha,

2. Da naj nas Bog reši tudi časnih
nadlog, če niso k našemu zveličanju.

3- Da naj nam Bog milost dodeli, vse
nadloge in težave, ki nam jih pošlje, poterp-
Ijivo in stanovitno prenesti.

Kaj pomeni beseda ,.Amen 1“

Amen,hebrejska (židovska)beseda, pomeni:
zgodi se! ali pa; zgodilo se bode.

§. 3. Od angelskega češčenja.

Ktero molitvo katolški kristiani veči del
očenašu dostavljajo!

Katolški kristiani dostavljajo veči del
očenašu angelsko češčenje.

Kaj je angelsko češčenje!

Angelsko  če  šče  n j e jemolitva, s ktero
sveto Devico Mario, mater božjo, pred vsemi

29

angeli in svetniki posebno častimo in na po¬
moč kličemo.

Kako se moli angelsko češčcnje?

Angelsko češčenje se tako moli: Ceščena
si Maria, g n a d e *) polna, Gospod je s
te bo. Že gnana  (blagoslovljena) si med že¬
nami, in žegnan  (blagoslovljen) j e sad tvo¬
jega telesa, Jezus. SvetaMaria, mati
božja! prosi za nas grešnike zdaj in
o naši sme rt ni uri. Amen.

Zakaj pravimo: Sveta Maria, mati božja!

Pravimo: SvetaMaria, mati božja; ker je
sveta Devica Maria rodila Jezusa Kristusa,
kteri je pravi Bog.

Kdaj katolška cerkva mater božjo posebno
počasti z angelskim češčenjem!

Katolška cčrkva počasti mater božjo z
angelskim češčenjem posebno, kedar zjutraj,
opoldne in zvečer  k molitvi zvoni.

Česa se je pri tem zvenenju sosebno treba
spomniti?

Pri tčm zvonenju se je sosebno včlovečenja
Sina božjega hvaležno in pobožno treba spomniti.

*) milosti.

III.  Poglavje.

Od ljubezni.

1. Razdelek.

Kaj da je kerščanska ljubezen.

Kaj se pravi keršcansko ljubiti 1

Kerščansko ljubiti se pravi, Boga naj
vekšo dobroto zavolj njega samega in bližnega
zavolj Boga ljubiti, zavolj Boga vse voljno
storiti, kar nam je zapovedal.

Zakaj moramo loga se ljubiti 1

Boga moramo l jubiti tudi za to, kčr je
nam neskončno dobrotljiv.

Kako moramo Boga ljubiti?

Boga moramo ljubiti čež vse, iz celega
svojega serca, iz vse svoje duše, iž vse svoje
pameti in iz vse svoje moči.

Kaj se pravi: Boga čea vse ljubiti?

Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga bolj
ljubiti, kakor vse stvari, in ga raje imeti (bolj
čislati), kakor vse, kar nam more prijetno in
dopadljivo biti.

31

Kdo se razume z besedo: bližnil

Z besedo bližni se razume vsak človek,
prijatel in sovražnik.

Kaj se pravi bližnega ljubiti 1

Bližnjega ljubiti sepravi: bližnemu dobro ho¬
teti, mu to storiti, kar mu je prijetno in k pridu
in vse opustiti, kar mu je neprijetno in škodljivo.

Je kerščanska ljubezen potrebna!

Kerščanska ljubezen je tako potrebna, da
človek, ki se svoje pameti zave, brez ljubezni
ne more večnega živlenja doseči.

Kako se pokaže ljubezen do Boga in do
bližnega!

Ljubezen do Boga in do bližnjega se po¬
kaže, če spolnujemo deset zapoved božjih.

II. Razdelek.

Od deset božjih zapoved sploh.

Ktcre so desetere zapovedi božje!

Po poglavitnem zapopadku so desetčre
zapovedi božje te le:

1- Včrvaj v enega samega Boga.

2- Ne imenuj po nepridnem božjega imenai

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo
živel, in da ti bo dobro na zemlji.

5. Ne ubijaj.

32

6- Ne prešestvaj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svojega
bližnega.

9. Ne želi svojega bližnega žene.

10. Ne želi svojega bližnega blaga.

Roni!! je Bog dal deset božjih zapoved ?

Bog je dal deset božjih zapoved Moj¬
zesu  na gori Sinaj za izraelsko ljudstvo, ko
je bilo po izhodu iz Egipta v puščavi.

Je mogoče, deset božjih zapoved spoinovati?

Deset božjih zapoved spoinovati je mogoče,
kdr Bog vsakemu k temu potrebno milost da.

Kaj zapopadajo v sebi desetere zapovedi
božje ?

Perve tri zapovedi božje zapopadajo dolž¬
nosti do Boga, drugih sedem pa dolžnosti do
bližnega.

Rde se najde zapopadek deset zapoved
božjih ob kratkem?

Zapopadek deset zapoved božjih se nadje
ob kratkem v dveh zapovedih ljubezni.

Ktera je perva zapoved ljubezni?

Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Gospoda
svojega Boga iz celega svojega serca, iz vse svoje
uuše, iz vse svoje pameti in iz vse svoje moči.

Rtcra je druga zapoved ljubezni?

Druga zapoved ljubezni je: Ljubi svojega
bližnega, kakor sam sebe.

33

Kake razlaga Kristus zapoved ljubezni
do bližncga J

Kristus razlaga zapoved ljubezni do bliž-
nega s temi besedami: Vse, karkokli
hočete, dabivam ljudje storili, tudi
vi njim storit  e. V tčm je postava in preroki.

Kaj se mora pri vsakej zapovedi pomniti ?

Pomniti se mora, da je v vsaki zapovedi
nekaj zapovedanega, nekaj pa prepovedanega.

IM. Razdelek,

Od deset božjih zapovedi posebej.

§. 1. O A pervih treh zapovedi , Mere zapovedajo
dolžnosti do Boga.

Kaj je v pervej zapovedi zapovedanega?

V pervej zapovedi je zapovedano, v enega
Boga verovati, ga moliti,  v njega upati,
njega lj ubiti.

Kaj je v pervej zapovedi prepovedanega ?

V pervej zapovedi je prepovedano:

N^včra,malikovan j e, krivoverstvo,
vedeževanje, prazna vera, vraže
(copernija); prepovedano je: sovražiti^

Boga, obupati, ne zaupati, ali pa pre-
derzno zaupati v božjo milost.

Ali ni zoper peto zapoved, angele in
svetnike častiti in na pomoč klicati?

Kerščauski nauk. O

34

Ni zoper pervo zapoved, marveč dobro
in koristno  je, angele in svetnike Častiti
in na pomoč klicati.

Zakaj kličejo katolški kristiani angele na
pomoč J

Katolški kristiani kličejo angele na pomoč,
ker so ljudem za varhe dani; ker ljudi ljubijo;
za njih zveličanje skerbč, in za nje prosijo;
ker vedno Boga gledajo in mu tudi molitvo
ljudi darujejo.

Zakaj kličejo katolški kristiani tndi svet'
nike na pomoč 1

Katolški kristiani kličejo tudi svetnike na
pomoč, ne kakor da bi iz lastne moči pomagati
mog !i, ampak zato, ker so prijatli božji, in
tudi za ljudi pri Bogu prosijo.

Ali je zoper pervo zapoved, podobe imeti
in častiti \

Podobe imeti in častiti ni zoper pervo
zapoved božjo; zakaj ta le prepoveduje po¬
dobe delati za to, da bi jih molili.

Zakaj katolški kristiani podobe časte?

Katolški kristiani časte podobe, ker nam
kaj častitljivega, postavimo: božjo osčbo, ali
mater božjo, ali angela ali kakega svetnika
pred oči stavijo. Ceščenje ni namenjeno po¬
dobi, ampak temu, kogar podoba pomeni.

Kaj je v drngej zapovedi prepovedanega I

V  drugej zapovedi je prepovedano, bož¬
jemu imenu nečast delati.

35

Kako se božjemu imenu nečast dela?

Božjemu imenu se nečast dela:

1. Z vsakim grehom.

2. Posebno z bogokletstvom (preklinova-
njem) : kedar se od prave vere in od svetnikov
zaničljivo govori.

3. Kedar kdo brez potrebe ali celo po
krivem priseže.

4. Kedar se Bogu storjena obljuba prelomi.

5. Kedar se božje ime brez potrebe in
brez časti izreče.

6. Kedar kdo božjo besedo ali pači, ali
pa napčno (na zlo) obrača.

Kaj je v drugej zapovedi zapovedanega?

V drugej zapovedi je zapovedano, božje
ime posvečevati  in s častjo izreko vati.

Kako se božje ime posvečuje ?

Božje ime se posvečuje :

1. Ako Boga naravnost pred vsim svetom
spoznamo.

2. Ako Boga v dušnih in telesnih potrebah
na pomoč kličemo.

3. Ako s pravično prisego Boga na pričo
pokličemo, da bi kako reč verjetno storili.

4. AkoBogu storjene obljube zvesto spolnimo.

5. Ako božjo besedo pridno in s pobož¬
nostjo poslušamo.

6. Ako vse, kar počnemo, k časti in
slavi božjega imena storimo in Bogu darujemo
(izročamo).

36

Kaj je v tretjej zapovedi zapovedanega l

V tret jej zapovedi je zapovedano, v nedeljo
ktera je že od apostolskih časov k spominu
Kristusovega vstajenja v naš praznik odločena,
od dela prenehati in počivati, in
pobožne dela  opravljati.

Kaj je v tretjej zapovedi prepovedanega!

V tretjej zapovedi je prepovedano:

1. Vse hlapčevsko  d e 1 o brez potrebe
in brez pravega dovoljenja.

2. Vse druge opravila,  ktere temu
dnevu ali nečast delajo, ali pa njegovo po¬
svečevanje odvračajo ali zaderžujejo.

2. Od sedem poslednih zapovedi , ktere imajo
v sebi dolžnosti do bližnega.

Kaj je v če ter tej zapovedi zapovedanega!

V četertej zapovedi je posebno zapovedano,
da naj otroci svoje stariše 1 j u b i j o, s p o š t u-
jejo in jim strežejo;  da naj jim bodo v
vsem, kar ni zoper božjo zapoved, pokorni,
naj jim v dušnih in telesnih potrebah poma¬
gajo in za nje molijo.

Kaj je v četertej zapovedi prepoveda¬
nega !

V četertej zapovedi je prepovedano, svojim
starišem nepokornim  biti, jih sovražiti,

37

zaničevati, zasramovati, z m č r j a t i
ali preklinjati, jih v potrebah  zapustiti
ali jim škodovati.

Kaj je obljnbljeno otrokom, utori (koji)
to zapoved spolnijo!

Otrokom, koji to zapoved spolnijo,  je
dolgo življenje in sreča obljubljena.

Česa se je otrokom bati, kteri te zapo¬
vedi ne spolnijo !

Otrokom, kteri te zapovedi ne spolnijo,
se je bati prav hudih časnih in večni kazni.

Aii četerta zapoved samo otroke in sta-
riše zadeva!

Oeterta zapoved ne zadeva samo otrok in
pastarišev, temoč tudi vse podložne  in
vse njihove duhovske in deželske
gosposke  (vlade), kakor tudi učitelje
in vse tiste ljudi, ki so zavolj svoje starosti
in veljave časti  vredni.

Kterc dolžnosti imajo podložni!

Podložni so dolžni proti svojim vekšim
in predpostavljenim, naj si bodo dobri ali
hudi, se tako zaderžati, kakor otroci proti
svojim starišem. Veči del vse, kar je otrokom
do njih starišev zapovedano in prepovedano,
je tudi podložnim do njih vekših zapovedano
in prepovedano.

Kaj je v petej zapovedi prepovedanega 1

38

V petej zapovedi je prepovedano, umo¬
riti ali pa poškodovati  koga drugega
ali pa samega sebe.

Kaj še več je v petej zapovedi prepove¬
danega l

V petej zapovedi je tudi prepovedano:
jeza, sovražtvo, pohujšanje  in vsako
razžaljenje bližnega.

Kaj je v petej zapovedi zapovedanega ?

V petej zapovedi je zapovedano:

1. Mir in edinost  (zlogo) imeti z vsa¬
kim, tudi s tistimi, ki so nas razžalili.

2. Vsakemu dobre zglede  davati.

3- Bližnemu dušne in telesne dobrote
skazovati.

Kaj je v šestej zapovedi prepovedanega ?

V šestej zapovedi je prepovedano vse ne¬
čisto djanje, nečisto obnašanje in
nečiste besede, radovoljno do p Ži¬
dan j e in privoljenje pri nečistih
mislih in željah;  in vse, kar v ne-
čitos  t na  pel  ju  je.

Kaj pa napeljuje v nečitost l

V nečistost napeljuje : Nečimernain
nesramna noša  (obleka), lenoba, ne¬
zmernost v jedi in pijači, prepri-
jazno pečanje  (pajdaštvo) z osebami
drugega spola, radoglednost (zijav-
nost)  oči in  branje nečistih knjig
ali p i s o v.

39

Kaj je v šeste; zapovedi zapovedanega !

V šestej zapovedi je zapovedano, sena
duši in na telesu čisto zaderžati,  in
sicer celo v mislih, besedah in v obna¬
šanju; tudi je zapovedano,  se vseh greš¬
nih priložnosti skerbno ogibati.

Kaj je v sedinej zapovedi prepovedanega!

V sedmej zapovedi je prepovedano:  T a t-
vina, g o 1 j f i j a pri meri in vagi (teht¬
nici),  pr ider žanje p tuj ega (ljudskega)
blaga in zasluženega plačila, ode rt i-
ja pri posojevanju, in vse poškodo¬
vanje bližnega na njegovem premo¬
ženju in na njegovih pravicah.

Kaj je v sedinej zapovedi zapovedanega!

V sedmej zapovedi je zapovedano, vsake¬
mu  svoje pustiti, dati in opraviti,
ukradeno blago poverniti in štor j eno
škodo popraviti.

Kaj je v osmej zapovedi prepovedanega!

V osmej zapovedi je prepovedano:  kriva
pričba, kriva tožba, vse laži, tudilaži
iz šale (norčije)  in  v sili, obrekovanje,
opravljanje krivo natolcovanje (sum);
prederzna sodba, podpihovanje.

Kaj je v osmej zapovedi zapovedanega !

V osmej zapovedi je zapovedano: r e s n i c a
(istina),  o dk ri t o s e r čno st v govoru in v
djanju, poganjanje za dobro ime bliž-

40

nega, preklic obrekovanja in
opravljanja.

Kaj prepovedujete posledne dve zapovedi ?

Posledne dve zapovedi prepovedujete  vse
poželenje tega, kar je drugih.

Kaj je v poslednih dveh zapovedih zapo-
vadauega 1

V  poslednih dveh zapovedih je zapovedano:
čitost serca, krotenje hudega pože¬
lenja,  in posebno ne nobenih želj do
tega imeti, kar ni naše.

Zakaj je Bog tudi naše poželenje in hotenje
postavi podvergel?

Bog je tudi naše poželenje in hotenje
postavi podvergel, da bi nam pokazal:

Da je Gospod naših sere.

2. Da mu ni nič skritega od vsega tega,
kar se v našem sercu godi.

3. Da je njegova postava veliko boljša,
kakor vse človeške postave, ktere nam le vu-
najne dela zapovedati morejo, ne pa tudi
naših notrajnih misli.

4. Da, ako hočemo greh zatreti, je treba
zadušiti ga preč pri njegovem viru (izviri),
ki je hudo poželenje.

Kaj se učimo iz poslednih dveh zapoved?

Iz poslednih dveh zapoved se učimo, da
kristianu ni zadosti zapovedane dolžnosti le
zvunajno spolnovati, ampak da mora tudi
znotraj voljo imeti, to je, iz celega serca

41

pripavljen biti, vse storiti, kar je zapovedano,
in vse opustiti, kar je prepovedano.

Kaj je Bog tistim obljubil, kteri (koji)
njegove zapovedi spolnujejo!

Bog je tistim, koji njegove zapovedi spol-
nujejo, večno živlenje in tudi na tčm svetu
mnogo srečo in žegen (blagoslov) obljubil.

IV. 11 a* del ek.

Od cerkvenih zapovedi sploh.

Ali smo dolžni, cerkvene zapovedi spol-
novati 1

Dolžni smo. cerkvene zapovedi spolnovati:

1. Ker nam četerta božja zapoved dolž
nost nalaga, duhovsko i deželsko vlado (go¬
sposko) ubogati.

2 .  Ker je Kristus, naš božji postavodajavec
v evangelju naravnost zapovedal, cerkvo slušati.

Ktcre so cerkvene zapovedi, ki nam jih
je posebno treba vedeli in spoinovati !

Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno
treba vedeti in spolnovati, so petere :

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapove¬
danih praznikih s spodobno pobož¬
nostjo pri svete j maši.

42

3. Posti se zapovedane postne
dni, namreč štirdesetdenski post,
kvaterne in druge zapovedane
postne dni; zderžuj se tudi ob pet¬
kih in sobotah mesnih jedi.

4- Spovej se svojih grehov po¬
stavljenemu spovedniku k manjše¬
mu (vsaj) enkrat v letu, in o veliko¬
nočnem (vuzčmskem) #  času prejmi
sveto rešno telo.

5. Ne obhajaj ženitbe (s vato v-
ščine) o prepovedanih časih.

V. Razdelek.

Od cerkvenih zapoved posebej.

1. Od pervih dveh cerkvenih zapovedi.

Rako se glasi pena cerkvena zapoved?

Perva cerkvena zapoved se tako glasi:
Posvečuj zapovedane p r a z n i k e (svetke).

Raj zapoveduje cerkva v pervej zapovedi?

Cerkva zapoveduje v pervej zapovedi;
praznike ravno tako praznovati ali posvečevati,
kakor nedelje, torej tudi o praznikih (svetkih)
počivati, ne delati, marveč  pobožne dela
o p r a vi j a t i.

Kaj prepoveduje cerkva v pervej zapo¬
vedi?

Cčrkva prepoveduje v pervej zapovedi vse
tisto, kar je v nedeljo prepovedano. namreč:

43

1. Vse hlapčevske dela brez potrebe
in pravega dovoljenja, ktere dela so, kakor
v nedeljo, celi den prepovedane.

2. Take opravila in veselice,  ktere
temu dnevu ali nečast delajo, ali njegovo po¬
svečevanje zaverajo.

Kako se glasi druga cerkvena zapoved 1

Druga cerkvena zapoved se tako glasi:
Bodi ob nedeljah in zapovedanih
praznikih s spodobno pobožnostjo
pri svetej maši.

Kaj je v drugi cerkveni zapovedi zapo¬
vedanega E

V drugi cerkveni zapovedi je zapovedano,
ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri celej
svetej mesi s pobožnostjo biti.

Kaj moramo storiti, da nedelje in praz¬
nike po namenu cerkve posvečujemo \

Da nedelje in praznike po namenu cerkve
posvečujemo, moramo ne le pri svetej mesi
biti, ampak tudi pridigo  pazno (zamerklivo)
poslušati, zakrament svete pokore in pre¬
svetega resnega telesa prejemati, duhovne
knjige brati, pri popoldenskej službi biti in
druge dobre dela opravljati.

Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepo¬
vedanega l

V drugi cerkveni zapovedi je sosebno pre¬
povedana lenoba v službi božji  ob ne¬
deljah in praznikih, kakor je na primčr:

44

1. Če kdo ni pri celej svetej mesi, ali ne s
pobožnostjo, ali pa če je pri pridgi malokdaj.

2, če se čas zapovedane službe božje po¬
trati z jedjo, pijačo igro in drugim razvese¬
ljevanjem, ktero od božje službe odvrača.

1. Od svete meše.
a. Kaj je sveta meša in kaj se pri njej godi.

Kaj je sveta meša!

Sveta meša je nekervava daritva novega
zakona (zaveta), vedni spomin kervave da¬
ritve , ktero je Jezus Kristus na križu
opravil.

Kdo je sveto meso postavil!

Jezus Kristus je pri zadnej večerji sveto
meso postavil.

Kako je Jezus Kristus sveto meso po¬
stavil !

L Jezus Kristus je vzel kruh in kelih
(čašo) z vinom, %  Je oboje požegnal (bla¬
goslovil) in rekel nad kruhom: To (ovo) je
moje telo;  in nad kelihom: To (ovo) je
kelih moje kervi.  3. Je dal oboje priču¬
jočim apostolom zavžiti, 4. Je zopovedal: T o
storite k mojemu spomčnu.

Kdo opravlja daritvo svete meše!

Pri svetej meši se nevidno Jezus
Kristus  sam daruje za nas svojemu nebe-

45

škemu očetu ; vidno pa mešnik  to  da-
r i t v o opravlja.

Zakaj opravlja mešnik sveto daritvo
meše J

Mešnik opravlja daritvo svete meše:

1. Da spoznamo naj vekše gospodstvo božje,
naj večo oblast, ktero ima Bog čez vse stvari.

2. Da zahvalimoBoga za vse njegove dobrote.

3. Da bi zadobili od Boga odpuščenje grehov.

4. Da bi sprosili od Boga vse tiste milosti,
kterih potrebujemo.

Komu se daritva svete meše daruje 1

Daritva svete meše se daruje in se sme
darovati le samemu Bogu.

Za koga daruje mešnik daritvo svete
meše?

Mešnik daruje daritvo svete meše za
žive in mertve.

b. Kako se mora pri svetej mesi biti.

Kako moramo biti pri svetej meši ?

Pri celej svetej meši moramo biti, nobenega
njenih imenitnisih delov ne smemo po nemarnem
zamuditi; ni pa zadosti, da smo le pričujoči,
kedar se bere, ampak moramo tudi l.pazljivo,
2. spodobno, in 3. pobožno  pri njej biti.

Kteri so naj imenitniši deli svete meše ?

46

Naj imenitniši deli svete meše so: e v a n g e I j,
darovanje, povzdigovanje, obhajilo.

Kaj se mora pri evangelju storiti 1

Pri evangelju se moramo spomniti, da je
dolžnost, evangelske nauke poznati, jih pred
vsim svetom terditi, se za nje ponašati in po
njih živeti.

Kaj se mora pri darovanju storiti 1

Pri darovanju moramo svojo misel z
mešnikovo mislijo skleniti in se Bogu darovati-

Kaj se mora pri obhajilu storiti !

Pri povzdigovanju moramo Jezusa Kristus
pod podobama kruha in vina moliti, in spoznati,
se na persi terkaje, da so naši grehi Jezusove
smerti krivi. Moramo svoje grehe obžalovati
in vdro, upanje in ljubezen obuditi.

Kaj se mora pri obhajilu storiti!

Pri mešnikovem obhajilu, ako k obhajilu ne
gremo, moramo to v duhu storiti, to je, moramo
želje imeti, telo Jezusa Kristusa vredno prejeti.

2. Od pridig.

Kaj še gre k službi božji!

Pridiga, poslušanje božje besede, gre tudi
k službi božji.

Zakaj moramo pridige poslušati!

Pridige moramo poslušati:

1. Ker se v pridigah božja beseda oznanuje
in razlaga.

47

2. Ker prav malo kristianov resnice svete
vdre razločno in do čistega ve ; kdr jih veliko
v mladosti ne posluša zadosti dolgo in zadosti
pazno kerščanskega nauka, v kterem se verke
in djanske resnice do Čistega razkladajo.

Kaj mora storiti, kdor hoče iz pridig dušen
prid ali dobiček imeti 5

Kdor hoče iz pridig dušen prid imeti
mora 1. brez razmišljenosti, z veliko paz¬
ljivostjo (zamerkljivostjo) poslušati. 2. Kar je-
rečenega, mora na se obračati, ne na druge.
3. Poslednič mora resno voljo imeti in si
prizadevati, da nauke pridgarjeve spolnuje.

§. 2. Od poslednih treh cerkvenih zapovedi.

Kako se glasi tretja cerkvena zapovedi

Tretja cerkvena zapoved se tako glasi:
Posti se zapovedane postne dni,
namreč štirdesetdenski post, k v a-
terne in druge zapovedane postne
dni; zderžuj se tudi o petkih in
sobotah mesnih jedi.

Kaj zapoveduje tretja cerkvena zapoved I

Tretja cerkvena zapoved zapoveduje, zder-
žati se o petkih in sobotah mesnih jedi, druge
(ostale) zapovedane postne dni pa tudi vseh
mlečnih in jajčnih jedi, ako jih ne pripusti
vživati sploh veljavna navada, kakoršna je pri
nas in po nemških deželah.

48

Kaj se mora še storiti, da sc tretja cer*
kvena zapoved popolnoma dopolni 1

Da se tretja cerkvena zapoved popolnoma
dopolni, si mora človek o zapovedanih postnih
dneh tudi kaj pritergati, kar se zgodi, če se
taki den le enkrat do sitega naje.

Kako se glasi četerta cerkvena zapovedi
četerta cerkvena zapoved se tako glasi :
Spovej se svojih grehov postavlje¬
nemu  spovedniku k manjšemu  (vsaj,
bar e m) enkrat v letu, in o veliko¬
nočnem času prejmi sveto rešnotelo.
Kaj zapoveduje četerta cerkvena zapoved 1
četerta cerkvena zapoved zapoveduje
spoved vsako leto naj manj enkrat, in tudi
sveto obhajilo o velikonočnem (vuzemskem)času.
Kako se glasi peta cerkvena zapovedi
Peta cerkvena zapoved se tako glasi :
Ne obhajaj ženitbe o prepovedanih
časih.

Kaj prepoveduje peta cerkvena zapovedi

Peta cerkvena zapoved prepoveduje, od
perve adventne nedelje do praznika (svetka)
svetih trčh kraljev ali Kristusovega razglašenja
in od pepelnične srede do perve nedelje po
veliki noči (do bele nedelje) ženitbo obhajati.

IV. Poglavje.

Od svetili zakramentov.

I. Razdelek.

Od svetih zakramentov sploh.

Kaj je zakrament?

Z a k r a m e n t j e vidno znamenje ne¬
vidne milosti, po Kristusu Gospodu
k našemu posvečenju postavljeno.

Kako nas sveti zakramenti posvečujejo?

Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker nam
eni z novega ali navadno posvečujočo milost
in opravičenje dodele, eni pa to milost v nas
pomnožijo.

Po kterih zakramentih se nam navadno
posvečujoča milost in opravičenje podeli ?

Posvečujoča milost in opravičenje se nam
navadno podeli po zakramentih k er s ta in
pokore.

KerSčanski nauk.

4

50

Od koga imajo zakramenti svojo moč ?

Zakramenti imajo svojo moč od svojega
začetnika Jezusa Kristusa.

Koliko je zakramentov, in kteri so I

Sedem zakramentov je, in so le ti (ovi):

1. Sveti kerst.

2. Sveta birma.

3. Sveto resno telo.

4. Sveta pokora.

5. Sveto posledno olje.

ti. Sveto mešnikovo posvečevanje.

■7. Sveti zakon.

IS. Razdelek.

Od svetih zakramentov posebej.

§. 1. Od zakramenta sv. kersta.

Kaj je sveti kerst I

Sveti kerst je pervi in naj potrebniši
zakrament, v kterem je človek z
vodo in božjo besedo od izvirnega
(poerbanega)  greha in od vseh drugih
storjenih grehov, ee jih je kaj pred ker-
stom storil,  očiščen invKristusu kakor
nova stvar prerojen in posvečen.

51

Zakaj se veli svetem« kcrst« pervi za¬
krament !

Svetemu kerstu se veli pervi zakrament,
ker mora človek popred kerščen biti, preden
more kak drugi zakrament prejeti.

Zakaj se sveti kerst imenuje naj potreb-
niši zakrament l

Sveti kerst se imenuje naj potrebniši za¬
krament, ker ne more nihče tudi noben otrok
ne, brez kersta zveličan biti.

Kaj dodeli zakrament svetega kersta 1

Zakrament svetega kersta dodeli:

1. Odpuščenje izvirnega greha in drugih
pred kerstom storjenih grehov; tudi vseh več¬
nih in časnih kazni.

2. Pri njem zadobi naša duša milost božjo,
po kterej smo opravičeni, otroci božji in de¬
diči (erbi) večnega zveličanja.

3. Tisti, kteri sveti kerst prejmejo, grejo
v cerkvo božjo in postanejo njeni udi.

4- Duši se vtisne neizbrisljivo znamenje,
torej se tudi sveti kerst ne more več ko enkrat
(enpot) veljavno in brez smertnega greha prejeti.

Kdo sme kerstiti’

V sili sme vsak kerstiti;  zvun sile
pa imajo le škofi in fajmoštri  pravico
kerstiti; z njih pripusčerijem pa sinejo tudi
drugi m e š n i k i in diakoni kerstiti.

4 *

52

Kaj mora storiti, kdor kerščuje ?

Kdor kerščuje, mora:

1. Misel imeti, tako kerstifi, kakor je
Jezus Kristus zapovedal.

2. Mora človeka, kterega kerščuje s pravo
(naturno) vodo obliti.

3. Mora med oblivanjem te (ove) besede
izreči: Jaz te kerstim v imenu Očeta
in Sina in svetega Duha.

Cernu so kerstni botri!

Botri in botre (goteji in gotice, kumi in
kume) so dolžni tiste, ktere so pri svetem
kerstu deržali, ako'jim stariši vmerjejo, ali pa
svojo dolžnost zanemarijo, v kerščanskej veri
dobro podučiti.

§. 2 Od zakramenta svete birme.

Kaj je sveta birma ?

Sveta birma je zakrament, v kte-
rem je kerščen človek s sveto križmo
in božjo besedo od svetega Duha v
milosti poterjen, da svojo vero sta¬
novitno spozna in po njej živi.

Kaj dodeli sveta birma ?

Sveta birma pomnoži posvečujočo milost
božjo in dd posebno milost, da kerščen človek
svojo včro stanovitno pozna in terdi, in po njej

53

živi. Vtisne tudi duši neizbrisljivo znamenje; za¬
torej človek ne smč več ko enkrat birman biti.

Kakošen mora biti, kdor sveto birmo
vredno prejeti hoče ?

Da kdo sveto birmo vredno prejme, mora
biti v milosti božji; odraščeni pa morajo še
verh tega v včri in posebno v tem, kar ti
zakrament zadene, dobro podučeni biti, morajo
se tudi z molitvijo in z drugimi dobrimi deli
k temu pripravljati.

Ali se tudi k birmi botri jemljejo?

Tudi k birmi se botri jemljejo.

§. 3. Od zakramenta presvetega resnega telesa.

Kaj je zakrament svetega resnega telesa ?

Zakrament svetega resnega te¬
lesa je naj svetejši zakrament; je
pravo telo in prava  k.erv našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa pod podobo
kruha in vina.

Kaka je telo in kerv Jezusa Kristusa v
presvetem resnem telesu pričujoče?

i. Pod podobo kruha  je živo telo Je¬
zusa Kristusa pričujoče, torej je tudi njegova
kerv in nejgova duša pričujoča. 2. Pod po¬
dobo vina  ni le kerv, nego (temoč) tudi
telo Jezusa Kristusa: pod vsako podobo, tudi

54

v naj manjšej drobtinici ali kapljici je celi
Kristus pričujoč kakor Bog in človek.

Kaj sledi iz tega !

Iz tega sledi:

1. Da moramo Jezusa Kristusa v presve¬
tem resnem telesu moliti.

2. Da tisti, koji (kteri) zakrament oltarja
tudi le pod eno pododo, ali tudi le jeden
košček svete hostie zavžije, celega Kristusa
prejme, to je, ne le njegovo telo, nego tudi
njegovo kerv.

3. Da Jezus Kristus dotle, dokler podobe
niso povžite, pod njimi zmirmom pričujoč
ostane.

Kdaj In zakaj je Jezus Kristus sveto resno
telo postavil'!

Jezus Kristus je sveto resno telo pri zad-
nej večerji postavil, ko je s svoiimi učenci ve¬
likonočno jagnje jedel :

1. V spomin svojega terplenja in svoje
s mer ti.

2. Da daje dušam vernih kristianov hrano
za večno živlenje.

Ali smo dolžni, zakrament svetega resnega
telesa prejemati!

Dolžni smo zakrament svetega resnega
telesa prejemati, ker ga je Jezus Kristus pre-

55

jemati terdo zapovedal in g a zato postavil, da
nam v njem hrano za večno živlenje daje.

Kdaj srno dolžni, sveto resno telo prejeti!

Po četertej cerkvenej zapovedi smo dolžni
pod smertnim grehom vsaj enkrat v letu, in
scer o velikonočnem času sveto resno telo
prejeti.

Je treba tudi ob drugih časih ti sveti
zakrament prejeti l

Treba je prejeti ti sveti zakrament tudi
v smertnej nevarnosti, kčr je popotnica v
večno zveličanje; cerkva tudi želi, da bi ga
ve'rni večkrat v letu prejeli, ker je duhovna
jed in živež dušni.

a. Od priprave k vrednemu vžitju
tega zakramenta.

Kaj mora storiti (nčiniti), kdor hoče za¬
krament svetega resnega telesa vredno prejeti!

Kdor hoče zakrament svetega resnega te¬
lesa vredno prejeti, se mora k temu prav in
skerbno pripraviti.

Kolikošna je priprava, ktera je potrebna
k vrednemu vžitju tega zakramenta!

56

Priprava, ktera je potrebna k vrednemu
vžitju svetega resnega telesa, je dvojna;
ena zadeva (dotiče) dušo, ena pa telo.

V čem obstoji priprava na duši!

Priprava na duši obstoji v či stoti vesti
in v pobožnosti serca.

Raj se veli, čisto vest imeti 1

Čisto vest imeti se veli vsaj brez smert-
nega greha biti, to je, biti v posvečujoči mi¬
losti božji.

V čem obstoji pobožnost serca!

Pobožnost serca obstoji v tem :

1. Da obudimo vero, upanje in ljubezen.

2. Da molimo in počastimo presveto resno

telo.

3- Da se hvaležno spomnimo smerti Jezusa
Kristusa, kteremu v spomin je ti zakra¬
ment postavljen, in nam zapovedano, da ga
vživamo.

4- Da se vadimo pohlevnosti in drugih
kerščanskih čednosti, posebno pa ljubezni do
bližnega.

Kak® se mera kristjan sta telesu pripra¬
viti, svet® rešil® telo vredno prejeti!

Da sveto i - ešno telo vredno prejme, mora
kristian, ako ni nevarno bolen:

1. Od dvanajste ure pretekle noči tešč biti.

57

2. Mora spodobno oblečen biti in z vso
mogočo častjo k mizi Gospodovi pristopiti.

b. Od tega, kar je treba storiti pri
vžitju presvetega resnega telesa.

Kaj je storiti, kedar se pred obhajilom
konfiteor al očitna spoved moli ?

Kedar se pred obhajilom konfiteor, to je
očitna spoved moli, moramo se enkrat grevengo
(kes) in žalost nad svojimi grehi obuditi.

Kaj je storiti, kedar mešnik ljudem sveto
hostie pokažejo!

Kedar mešnik ljudem sveto hostio poka¬
žejo, jo moramo ponižno moliti, se na persi
terkati in reči: Gospod! nčsem vreden,
da greš pod mojo streho, ampak reci
le besedo in ozdravljena bo moja
duša.

Kaj je storiti pri prejemanju svete hostie?

Pri prejemanju svete hostie se usta spo¬
dobno odpi-6, jezik se na spodno ustnico (žnabel)
položi, bel pert, ako je pripravljen, se pred se
vzame, in tičas se prejme in zavžije sveta
hostia; pa se ne smč ne žvekati (žvečiti),
ne dolgo v ustih imeti.

58

c. Od tega, kar je po svetem ohajilu
storiti.

Kaj je po svetem obhajila storiti 1

Po svetem obhajilu moramo:

1. Jezusa Kristusa zahvaliti za neskončno
milost, ktero nam je skazal, da se je ponižal
k nam priti.

2. Ga v ponižnosti moliti.

3- Se njemu darovati.

4- Ga prositi, da naj s svojo milostjo
vedno pri nas ostane.

5. Včro, upanje in ljubezen obuditi, in vse
storjene dobre sklepe (naprejvzetja) ponoviti.

6. Mu vse svoje dušne in telesne potrebe
in težave potožiti.

§. 4. Od zakramenta svete pokore.

Od tega, kar je od tega zakramenta
sosebno vedeti treba.

Kaj je zakrament svete pokore 1
Zakrament svete pokore je za¬
krament, v kterem zato  postavljen mes¬
ni  k na božjem mestu grešniku po kerstu
storjene grehe odpusti,  ako se jih zgrč-
vano in do čistega spove, in tudi resno voljo
ima, se poboljšati in pravo pokoro delati.

59

Je zakrament svete pokore vsem potreben!

Ti (ovi) zakrament je vsem potreben,
kteri (koji) so po svetem kerstu smertno
grešili.

Kaj zadobimo v zakramenta svete pokore!

V zakramentu svete pokore zadobimo:
1. odpuščenje grehov, 2. odpuščenje večnih
kazni, 3. milost božjo, 4. mir vesti.

Kaj se veli pravo pokoro delati!

Pravo pokoro delati se veli, se k Bogu
verniti, od kterega smo se z grehom odver-
nili, svoje grehe merziti, se jih resnično ke¬
sati, se jih spovedati in za nje zadostiti (za¬
dosti storiti).

Kaj je k zakramentu pokore potrebno!

K zakramentu pokore je ovih pet reči
potrebnih: 1. Izpraš e vanje vesti, 2-gre-
venga ali kes, 3. terden sklep  ali na-
prejvzetje, 4. spoved, 5. zadostilo  ali
naložena pokora.

a. Od izpraševanja vesti.

Kaj se veli vest izpraševati!

Vest izpraševati se veli pomisliti, kaj
smo grešili od zadne spovedi, ali pa od tistega
časa, ko smo začeli greh spoznavati.

60

Kaj se mora pri izpraševanju vesti naj
poprej storiti?

Pri izpraševanju vesti se mora naj poprej
sveti Duh na pomoč poklicati, da naj nas raz-
sveti in nam da spoznati, kaj in v Čem smo
grešili.

Kaj je po tem storiti ?

Po tem je treba pomisliti:

Sploh:

Ali nesmo grešili z mislimi, z željami, z
besedami, ali pa clo v djanju. Zravno se mora
tudi misliti na sorto (pleme) in število velikih
grehov, in tudi na okolščine, ktere (koje) greh
nekoliko povčkšajo, ali ga pa spremene.

Po s a m e z n e m:

1. Ali se nesmo pregrešili zoper deset
božjih ali pet cerkvenih zapovedi.

2. Ali nesmo krivi enega ali več lastnih,
ali pa tudi tujih grehov.

3. Ali nesmo opustili, bližnemu dela usmi¬
ljenosti skazovati, ali druge dobre dela, ktere
(koje) smo bili storiti dolžni.

4. Ali smo dolžnosti svojega stana spol¬
nili, ali jih nesmo spolnili.

Kaj se mora pri izpraševanju hudih (zlih)
misli in želj pomisliti ?

61

Pri izpraševanju hudih (zlih) misli je treba
pomisliti, ali smo imeli nad njimi radovoljno
dopadanje ali ne, in pri željah, ali smo v nje
dovolili ali ne, dasiravno se djanje ni zgodilo.

Kako se pri izpraševanju vesti števila
smertnih grehov spomnimo 1

Pri izpraševanju vesti se števila smertnih
grehov spomnimo, če pomislimo, ali smo greh
vsak den, teden ali mesec storili, in kolikokrat
na den, v tednu, v mescu.

b. Od grevenge.

Kaj je grevenga ali kes?

Grevenga ali kes je stud (ali gnus) nad
grehom, ki je naj vekše zlo (hudo), in znotraj-
na žalost zavolj žaljeuja božjega, sklenjena s
terdnim sklepom, Boga ne več (ne više) žaliti.

Kakova mora grevenga biti ?

Grčvenga mora biti: j. z not rajna,

2. Čeznaturna, 3. čez vse, in splošna.

Kdaj je grevenga znotrajna ?

Grčvenga je znotrajna, kedar ni le v ustih,
ampak tudi v sercu, to je, ako grešnik ne veli
samo z besedo, da ga greva, marveč je tudi
v sercu ganjen.

62

Kdaj je grevenga čeznaturna?

Grevenga je čeznaturna, ako grešnika
milost svetega duha in čeznaturni nagibi k
grevengi obude'.

Kdaj pa je samo natnrna ?

Samo naturna je, ako grešnik iz zgoli na-
turnih nagibov greh obžaluje in studi, posta¬
vimo zato, kčr je v časno nesrečo, sramoto
ali škodo (kvar) prišel.

Ali more zgoli natnrna grevenga odpu-
šeenje pri Boga zadobiti?

Zgoli naturna grevenga ne more odpu-
ščenja pri Bogu zadobiti.

Kdaj je grevenga čez vse?

Grčvenga je čez vse, ako grešnika več
(više) greva, da je Boga žalil, kakor da bi
bil vse na svetu zgubil.

Kdaj je grevenga splošna 1

Grčvenga je splošna, ako obseže vse grehe
brez izjemka.

Kolikerna je čeznaturna grevenga 1

Čeznaturna grevenga je dvojna, popol¬
noma in nepopolnoma.

Kaj je popolnoma grevenga?

Popolnoma grevenga je čeznatura žalost
in čeznaturen stud nad grehom, kčr je žalil
grešnik Boga, naj vekšo dobroto, ki jo čez
vse ljubi; zravno tega se mora pa tudi

63

resen (resničen) sklep storiti, Boga ne več
žaliti.

Kako se popolnoma grevcnga obudi 1

Popolnoma grevenga se tako (ovako) obudi:

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz serca žal, ker sem tebe, svo¬
jega preljubeznivega Boga, tebe vso
svetost in neskončno dobroto, ktero
iz celega serca ljubim, ž njimi žalil.
Terdno sklenem, s tvojo milostjo
svoje živlenje poboljšati, in vse,tudi
smert raji preterpeti, kakor tebe,
svojega Boga, tebe neskončno sve¬
tost in dobroto, še kdaj s kakim gre¬
hom žaliti. Daj mi milost spolniti
(ovi)  moj sklep. To (ovo)  te prosim po
neskončnem zasluženju tvojega bož¬
jega Sina, našega Gospoda in Zveli¬
čarja Jezusa Kristusa.

Kaj moramo storiti, da popolnoma grevengo
obudimo 1

Da popolnama grevengo obudimo, mora¬
mo : 1. Boga njegove milosti prositi. %  Si k
sercu gnati in premisliti, kdo je tisti, kterega
smo žalili. 3- Se moramo v obudi grevenge
večkrat vaditi.

Kdaj jc človek dolžen popolnoma grevengo
obuditi 1

64

človek je dolžen popolnoma grevengo
obuditi : 1. Kedar ima kak sveti zakrament
prejeti, pa ni v milosti božji, in nima prilož¬
nosti se spovedati. 2. Kolikorkrat je v kaki
smertni nevarnosti.

Kdaj je še dobro, popolnoma grevengo
obuditi I

Prav dobro je popolnoma grevengo vsak
den obuditi, sosebno pa, preden se spat gre.

Kaj dodeii popolnoma grevenga?

Popolnoma grevenga dodeli odpuščenje
vseh grehov tistim, kteri (koji) nimajo prilož¬
nosti se spovedati, pa imajo resno voljo, ka¬
kor hitro bo mogoče, k spovedi iti.

Kaj je nepopolnoma grevenga J

Nepopolnoma grevenga le čeznaturna ža¬
lost in gnus nad grehom, ali za to, ker je
greh sam na sebi ostuden, ali pa za to, ker
zgubo nebčs in večno peklensko kazen s sebo
prinese: zravno teda se mora terdno skleniti,
Boga nič več ne žaliti.

Kaj mora grešnih, kteri nepopolnoma
grevengo obudi, še več (više) storiti?

Grešnik , kteri nepopolnoma grčvengo
obudi, mora po zasluženju Jezusa Kristusa
odpuščenje svojih grehov upati, in Boga, za¬
četnika vse pravice in svojega lastnega opra¬
vičenja, ljubiti začeti.

65

Kako se nepopolnoma grčvenga obudi ?

Nepopolnoma grevenga se tako (ovako)
obudi: Moj Bog! žal mi je iz celega serca,
da sem te žalil. Resnično (istinito) studim in
iz serca sovražim svoje grehe, nekaj zavolj
njih gnusobe, nekaj pa tudi za to, kčr sem ž
njimi nebesa zgubil in pekel zaslužil. In kakor
zlo greh sovražim in čertim, tako zlo ljubim
od zdaj (sada) za naprej pravico, in tebe o moj
Bog! ki si vir in začetnik vse pravice. Upam
od tvojega neskončnega usmiljenja po zaslu-
ženju Jezusa Kristusa, mojega Zveličarja, od-
puščenje vseh svojih storjenih grehov, in
terdno sklenem s tvojo milostjo v prihodno
ne več grešiti.

c.Od terdnega sklepa ali predvzetja.

Kaj je terden sklep ali predvzetje 1

Terden sklep je resnična volja, svoje živ-
lenje poboljšati in ne več grešiti ?

Kaj mora storiti, kdor ima resnično voljo
se poboljšati ?

Kdor ima resnično voljo se poboljšati,
mora:

1. Varovati se vseh grehov, kakor tudi
bližnih priložnosti i nevarnosti, ktere v greh
napeljujejo.

KerSčanski nauk.

5

66

2. Ustavljati se vsemu nagnenju (nagonu)
k grehu, in se poslužiti vseh pripomočkov
(sredstev), ki so k ohranjenju milosti potrebni.

3. Ptuje blago poverniti in popraviti po¬
hujšanje, ktero je z grehom napravil, in škoda
(kvar), ktera se je bližnemu na njegovem po¬
štenju, na njegovem premoženju ali kako dru¬
gače zgodila.

4- Vsem sovražnikom in razžalnikom
(žaliteljem) iz serca odpustiti.

5. Vse dolžnosti svojega stana na tenko
dopolniti.

d. Od spovedi.

i

Kaj je spoved?

Spoved je zgrčvano spoznanje, v kterem
se grešnik pred mešnikom, ki je za to po¬
stavljen in pooblaščen, svojih storjenih grehov
obtoži, da bi od njega odvezo dobil.

Kaka mora spoved biti ?

Spoved mora popolnoma  biti.

Kedaj je spoved popolnoma ?

Spoved je popolnoma, ako se grešnik
vseh svojih še ne izpovedanih grehov pred
spovednikom na tenko, odkritoserčno in hrez
hinavščine obtoži, kakor se po skerbnem iz¬
praševanju svoje vesti krivega spozna.

67

Ali spoved velja, če grešnik iz straha ali
sramožljivosti kak velik greh zamolči !

če grešnik iz straha ali sramožljivosti
kak velik greh pri spovedi zamolči, njegova
spoved nič ne velja ; razun tega pa še stori
nov in velik greh, s kterim zakrament svete
pokore oskrune (oskverne).

Kaj je storiti grešniku, kteri je pri spo¬
vedi velik greh s premislikom ali pa iz pre¬
grešne zanikernosti zamolčali

Grešnik, kteri je pri spovedi velik greh
ali s premislikom ali iz pregrešne zanikerno¬
sti zamolčal, ni le dolžen zamolčanega greha
se spovedati, nego se mora tudi obtožiti:

i. Pri koliko spovedih je ovi greh za¬
molčal.

2- Mora vse spovedi, ktere je po zamol¬
čanem grehu opravil, ako se je pri njih ve¬
likih grehov obtožil, popolnoma ponoviti; ka¬
kor tudi tisto spoved, pri kterej je greh za¬
molčal, če se je bil pri njej še kakih drugih
velikih grehov obtožil,

3. Mora se spovedati, ali je, in koliko¬
krat v takem pregrešnem stanu sveto rešno
telo prejel, in če se je to tudi o velikonočnem
času zgodilo.

4. Mora povedati, če je v tem pregreš¬
nem stanu tudi kake druge svete zakramente
prejel.

5 *

68

Ali se je treba pri spovedi sramovati ali
pa bati!

Ni treba, pri spovedi se sramovati ali
pa bati:

1. Kčr se nčsmo sramovali grešiti pred
Bogom, kteri vse vidi, in kčr se nesmo bali
od njega vekomaj zaverženi biti.

2. Kčr je bolje, svoje grehe skrivoma
spovedniku razodeti, kakor v grehu nepokoj-
no živeti, nesrečno umreti, in sodni den zavolj
tega pred vsim svetom osramotenemu biti.

3. Ker se tudi spovednik svojih slabosti
zavč, in zavolj tega z grešnikom lahko usmi¬
ljenje ima.

4. Kčr je spovednik pod smertnim gre¬
hom in pod sila ojstrimi časnimi in večnimi
kaznimi molčati dolžen.

Kako naj grešnik pri spovedi govori!

Grešnik naj pri spovedi :

1. Vselej razločno in kolikor je mogoče,
s poštenimi besedami govori.

2- Tako naj govori, da ga le spovednik
sliši, ne pa tudi okoli stoječi.

Smo dolžni, se tudi malih grehov spovedati!

Malih grehov se nesmo dolžni spovedati;
vendar prav dobro in koristno in svetovati je,
tudi teh (ovih) se spovedati.

Kaj naj stori kristian, preden se svojih
grehov spovedovati začne!

69

Preden se kristian svojih grehov spovedo¬
vati začne; naj poklekne, sveti križ stori in
reče spovedniku: Prosim, duhovni oče!
za sveti žegen (blagoslov), da se svo¬
jih grehov prav in čisto spovčm.

Kaj se potem stori, bo je kristian blago¬
slov od spovednika prejel 1

Po tem, ko je kristian blagoslov od spo¬
vednika prejčl, moli, ako čas in okolsčine
pripustč, očitno spoved ali konfiteor, ki se
tako glasi:

Jaz, ubogi grešnik, se spovčm
Bogu vsemogočnemu, Marii, materi
božji, vsem ljubim svetnikom in vam.
častitljivi mašnik innamestnik božji!
da sem po svoji zadni spovedi, ktera
j e b i 1 a — (tukaj se povč čas zadne spovedi)  —
velikokrat in obilno grešil v mislih,
zbesedami in zdjanjem; posebnose ‘
pa obtožim, da sem itd.... Zdaj se začne
grešnik tako, kakor je bilo proprej rečeno, in
kakor se pred Bogom krivega spozna, svojih
grehov spovedovati.

Kako se spoved sklene?

Spoved se sklene s temi besedami: T i
(ovi) in vsi moji ostali znani in ne-
zani grehi, ktere sem ali sam storil,
ali pa kriv bil, da sojih drugi sto¬
rili, so mi iz serca žal, ker semBoga,

70

naj vekšoin prelju beznivo dobroto
ž njimi žalil. Ter dno sklenem, nič
več ne grešiti, in vseh priložnosti v
greh se varvati. Prosim vas, duhovni
oče! za sveto odvezo in zveličavno«
pokoro.

e. Od zadostila ali naložene pokore.

Kaj je zadostilo (zadoščenje), ki je k
zakramentu svete pokore potrebno l

Zadostilo, ki je k zakramentu svete po¬
kore potrebno, so tiste (one) dela, ktere
mešnik grešniku naloži, za pokoro zavolj spo¬
vedanih grehov.

Zakaj je grešnik dolžen, Boga zadosto¬
vati, ker je že Kristus za grehe zadosti
storil 1

Dasiravno je Kristus za grehe zadosti
storil, je vendar tudi grešnik dolžen Bogu
zadostovati: 1. Kčr morajo oni, kteri hočejo
Kristusovega zadoščenja deležni biti, ž njim
delati (zadostovati) in sami storiti, kolikor je
mogoče, da popravijo nečast, ki so jo Bogu
storili. 2. Kčr B6g grešnike, kterim zadolže-
nje (krivdo) greha in večno kazen odpusti,,
še tudi dostikrat časno kaznuje.

Je zadostilo potreben del pri zakramentu
svete pokore l

71

Zadostilo je tako potreben del pri zakra¬
mentu svete pokore, da bi bil drugače zakra¬
ment pokore ne popolnoma, razun ko bi bilo ne¬
mogoče zadostovati (naloženo pokoro opraviti).

Ktere dela se grešniku za pokoro nakla¬
dajo 1

Molitva, post, miloščina (almožna) in dru¬
ge pokorivne dela, ktere so velikosti in po¬
sebnosti grehov primerjene, se grešniku za
pokoro nakladajo.

Kako se mora naložena pokora opraviti!

Naložena pokora se mora opraviti:

1. S ponižnim sereom.

2. Zvesto, kakor je bila naložena.

3. Brez odloga, berž ko je mogoče.

Ktere pripomočke še imamo, za časne
kazni zadostiti!

Odpustki so tudi pripomočki za časne
kazni zadostiti.

Pristavek od odpustka.

Kaj je odpustek!

Odpustek je odpuščenje časnih kazni,
ktere bi po odpuščenem dolgu greha, ali v
sedajnem živlenju ali pa po smerti v vicah
terpeti imeli.

72

Kaj imajo katoliki kristiani od odpustka
verovati1

Katolški kristiani imajo od odpustka va¬
rovati :

1. Da je prava cerkva od Jezusa Kristusa
oblast prejela odpustke deliti.

2. Da je za nas dobro in koristno, do¬
bivati odpustke, ki jih cerkev deli.

Kolikeri so odpustki 1

Odpustki so dvojni: popolnoma in
nepopolnoma.

Kaj je popolnoma odpustek 1

Popolnoma  odpustek je odpuščenje vseh
časnih kazni, ktere je grešnik zaslužil.

Kaj je pa nepopolnoma odpustek!

Nepopolnoma  odpustek je pa tisti, po
kterem nčso vse časne kazni odpuščene, am¬
pak le nekoliko. Taki so odpustki na štirdeset
dni, eno ali več let.

AH nam cerkva z odpustkom dolžnost
odvzame, za grehe zadostovati (pokoro de¬
lati)!

Cčrkva nam ne odvzame z odpustkom
popolnoma dolžnosti za grehe zadostovati;
ona le hoče:

1. V nas duha pokore obuditi in nas pla¬
čati in dariti za gorečnost, s ktero spokorne
dela opravljamo.

73

2. Hoče našej slabosti in nezmožnosti na
pomoč priti, kčr nam včasi ni mogoče, Boga
tako zadostiti, kakor smo dolžni.

v

Česa je treba, da se odpnstek zadobi?

Kdor hoče odpustek zadobiti, mora:

1. V milosti božjej biti.

2. Zapovedane dobre dela opraviti.

§. 5. Od zakramenta svetege poslednega
olja.

Kaj je sveto posledno olje 1

Sveto posledno olje je zakrament,
v kterem bolnik pomaziljenju s sve¬
tim oljem, in po zapovedani mešni-
kovi molitvi milost božjo prejme za
ozdravo duše in večkrat tudi telesa.

Zakaj se veli teinu zakramenta posledno

olje!

Temu zakramentu se veli posledno olje,
kdr se med vsemi svetimi maziljenji, ktere je
Gospod naš Zveličar svojej cčrkvi zapovedal,
poslednič deli.

Kaj dodeli posledno olje?

Posledno olje dodeli:

1. Pomnoženje posvečujoče milosti božje

74

2. Odpuščenje malih, in tudi tistih smert-
nih grehov, kterih se bolnik ali iz nedolžne
pozabljivosti ali pa iz nemoči ni spovedal.

3. Reši nas hudih nastopkov greha in
njegovih ostankov.

4. Dodeli moč, zapeljevanju in skušnja¬
vam hudiča ustavljati se.

5. Dodeli pomoč zoper prevelik strah in
trepet zavolj bližne smerti in sodbe,

6- Dodeli tudi velikokrat telesno zdravje,
ako je duši k zveličanju.

Kako naj se bolnik k poslednemu olju
pripravi?

Bolnik naj se k poslednemu olju pripravi
z živo včro in terdnim zaupanjem v Boga, in
naj se popolnoma v božjo voljo izroči; naj¬
prej pa naj se očisti pri svetej spovedi, da
bo v milosti božji, ali pa, če mu ni mogoče
se spovedati, naj obudi pravo grčvengo in
žalost nad svojimi grehi. j.

Je posledno olje k zveličanju potrebno ?

Posledno olje ni tako potrebno, da bi
brež njega ne bilo zveličanja ;  vendar pa naj
bolnik ne opušča ga prejeti, zavolj mnogih
milosti, ktere po njim prejme.

75

6. Od zakramenta mesnikovega posvečevanja.

Kaj je zakrament posvečevanja sploh?

Zakrament posvečevanja sploh
je zakrament, po kterem tisti, ki se
v cerkveno službo podajo, duhovno
oblast in posebno milost prejmejo,
nektere cerkvene opravila (službe)  k
božjej časti in k zveličan ju duš
prav in sveto opraljati.

Kaj je zakrament mcšnikovega posveče¬
vanja posebej?

Zakrament mesnikovega pošvečevenja po¬
sebej je zakrament, po kterem se tistim, ki
se za mešnike posvetijo, oblast dodeli do pra¬
vega telesa Jezusa Kristusa, kakor tudi do
njegovega duhovnega telesa, (kar so včrni kri¬
stjani).

Kako oblast dodeli mešnikovo posvečenje ?

Mešnikovo posvečenje dodeli to le (ovo)
oblast :

1. Da morejo mešniki kruh in vino v
pravo telo in v pravo kerv našega Gospoda
Jezusa Kristusa spreoberniti, in nebeškemu
Očetu darovati.

2. Da morejo včrnim kristianom grehe
odpustiti ali pa prideržati.

76

§. 7. Od zakramenta svetega zakona.

Kaj je zakrament svetega zakona 1

Zakrament svetega zakona je
nerazvezljiva zvez, s ktero se dvoje
nezavezanih, nezakonskih kerščan-
skih ljudi, en(jeden)možki in ena(jedna)
ženska po postavi božjej vzameta
in zaročita, da bi jima Bog po tem
zakramentu milost dal, v svojem
zakonskem stanu do smerti pobožno
živeti,in svoje otroke po keršeansko
i z g o j i t i (izrediti).

Kako imenuje sveti Pavel ti (ovi) zakra¬
menti

Sveti Pavel imenuje ovi zakrament velik
zakrament v Kristusu in cčrkvi, kčr pomeni
duhovno zvez Kristusa s svojo cčrkvo.

Cernu je zakonski stan postavljen ?

Zakonski stan je postavljen :

1. Da se človeški rod ohrani in množi.

2. Da zakonska v ljubezni združena jeden
drugemu pomagata.

g. V sredstvo zoper napčno poželenje
mesa.

Je zakonski stan potreben ?

Zakonski stan je sploh potreben, da se
človeški rod ohrani in množi in pa potreben

77

za vsakega človeka posebej; zakaj nezakonski
(samski) stan je za vsakega posamezno bolj
popolnoma.

Kaj dodeli zakrament svetega zakona 1

Zakrament svetega zakona dodeli razun
pomnoženja posvečujoče milosti, še te (ove)
posebne milosti:

1. Da zakonska (mož in žena) pobožno
do smerti skupej živita.

2. Da svoje otroke v strahu božjem iz-
gojita.

Kaj zapoveduje cerkva tistima, ki v za¬
konski stan stopita?

Cerkva zapoveduje tistima, ki v zakonski
stan stopita:

1. Da ne sme med njima nobenega za-
deržka biti;

2. Da stopita v ti stan iz takega na¬
mena, iz kterega je postavljen.

3. Da se tudi v strahu božjem in s čisto
vestjo v ti stan podasta, in zatorej poprej k
spovedi in svetemu obhajilu gresta.

Kaj morata tista storiti, ktera hočeta v
zakon stopiti?

Tista, ktera hočeta v zakon stopiti, mora¬
ta, po trojnem oklicu, pred dvema pričama in
pred svojim lastnim fajmoštrom jeden drugemu
zakonsko zvestobo obljubiti in se poročiti in
blaglosloviti dati.

78

Ktere (koje) so vzajemne dolžnosti za¬
konskih!

Vzajemne dolžnosti zakonskih so:

1. Da v miru in po kerščansko skup živita.

2. Da mož svojo ženo, kakar svoje lastno
telo ljubi, redi in varuje, in da je žena v vseh
pripuščenih rečeh možu pokorna.

3. Da jeden drugega v težavah ne zapu¬
stita, temoč (nego) zvesto do smerti skup
ostaneta.

Ktere so dolžnosti zakonskih do svojih
otrok !

Dolžnosti zakonskih do otr6k so, da jih
kerščansko izgojita in za njih časno večno
srečo skerbita.

V. Poglavje.

Od kerščanske pravice.

Kaj je kerščanska pravica!

Kerščanska pravica je, hudega se varo¬
vati in dobro storiti.

Pervi del kerščanske pravice: Varuj se hudega.

Kteri je pervi del kerščanske pravice!
Pervi del kerščanske pravice je: Varuj
se hudega.

Kaj je hudo ali zlo I

Pravo in jedino hudo ali zlo je greh.

Kaj je greh sploh!

Greh sploh je radovoljni prelom božje
postave.

Kolikerin je greh!

Greh je dvojin: 1. izvirni greh; 2. djan-
ski greh.

Kaj je poerbani *) ali izvirni greh!

Poerbani ali izvirni vreh je tisti (oni)
greh, kterega je storil Adam v raju (v para-

*) podedovani.

80

dižu), mi pa po Adamu, in kterega smo mi
po njem podedovali ali poerbali.

Kaj je danski grehi

Djanski greh je prelom božje postave, ki
ga človek sam rado voljno stori. Zato se tudi
osebni greh imenuje.

Kako se djanski ali osebni greh stori 1

Djanski alj osebni greh se stori z mi¬
slimi, z besedami, z djanjem ali, pa
z opuščenjem  tega, kar je kdo dolžen
storiti.

Kakov razloček je med djanskimi grehi!

Razloček (razlika), med djanskimi grehi
je ta: nekteri so veliki ali smertni  grehi,
nekteri pa mali ali odpustljivi  grehi.

Kaj je smerten greh 1

Smerten greh je velik prelom božje postave.

Kaj škoduje smerten grehi

Smerten greh odvzame duši duhovno živ-
lenje to je posvečujočo milost božjo, in stori
človeka sovražnika božjega in večne smertni
vrednega.

Kaj je odpustljivi greh J

Odpustljivi greh je majhin prelom božje
postave.

Je več plemen djanskih grehov 1

Razne so plemena djanskih grehov, namreč :

1. Sedem poglavitnih grehov.

2. Šest grehov v svetega Duha.

81

3. Štirje v nebo vpijoči grehi.

4. Devet tujih grehov.

Roji (kteri) se sedmeri poglavitni grehi?
Sedmeri poglavitni grehi  so:

1.  Napuh.

2. Lakomnost.

3. Nečistost.

4. Zavist (nevošljivost).

5.  Požrešnost.

6. Jeza (serd).

7.  Lenoba.

£oji so šesteri grehi v svetega Duha !
Sestčri grehi v svetega Duha  so:

1.  Prederzno v božjo milost gre¬
šiti.

2. Nad božjo milostjo obupati.

3. Spoznanej kerščanskej resnici
se ustavljati.

4. S vo jemu bližn emu zavo 1 j b o žj e
milosti zaviden biti.

5. Do lepega opomina oterpno
serce imeti.

6. V nespokori terdovratno ostati.
Se ii ti grehi lahko odpuste?

Ti grehi se težko odpustč, ah pa celo ne,
ne v tem, ne v prihodnem živlenju.

Rteri so č vel eri v uebo vpijoči grehi ?
Cvetčri v nebo vpijoči grehi  so:

1.  Radovoljni uboj.

2. Mutasti ali Sodomitarski greh.

Kerščanski nauk. 0

82

3. Zatiranje ubožcov, vdov in
sirot.

4. Delavcom in najemnikom za¬
služek zaderžavati ali utergovati.

Kteri so deveteri taji grehi !

Deveteri‘tuji grehi  so:

1.  V greh svetovati.

2. Grešiti velevati.

3. V drugih greh privoliti.

4. Druge v greh napeljavati.

5. Drugih greh hvaliti.

6. K grehu molčati.

7. Greh pregledati.

8. Greha sevdeležiti.

9. Greh zagovarjati.

Drugi del kerščanshe pravice«

Stori dobro.

Kteri je drugi del kerščanske praviee ?

Drugi del kerščanske pravice  je:  Stori
dobro.

Kaj je dobro!

Dobro je, kar je po božjej postavi.

Kaj je po božjej postavi!

Po bežjej postavi  so  čednosti (kreposti)
in  dobre dela.

83

Je več plemen čednosti, ktere mora kristian
izpolnovati?

Čednosti, ktere mora kristina izpolnovati,
je vec plemen; so božje in djanske  čednosti.

Kaj so božje čednosti ?

Božje čednosti so tiste (one), ktere imamo
na ravnost do Boga.

Koliko je božjih čednosti ?

Tri božje čednosti so: v dr a, upanje in
ljubezen.

Je kristian dolžen, se v treh božjih čed¬
nostih vaditi!

Kristian je dolžen, se v treh božjih čed¬
nostih vaditi.

Kdaj je kristian posebno do žen, se v treh
božjih čednostih vaditi l

Kristian je dolžen, se v treh božjih čed¬
nostih vaditi:

1.  Kakor hitro k pameti pride.

2. Večkrat v svojem živlenju.

3. Ob Času hudih skušnjav zoper ove (te)
Čednosti.

4- V smertnej nevarnosti in na smertnej
postelji.

Kako se vera obudi?

Vdra se tako obudi:

Vdrujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si

6 *

84

vse st varil, kterivse ohranuješ in vla¬
daš (vižaš),  kteri dobro plačuj e š(polonaš)
in hudo kaznuješ. V dr ujem, dasejeSin
božjivclovečil, dabi nas s sv oj o smer¬
jo na križu odrešil, in da nas svetiDuh
s  svojo mijostjo posvečuje. Vdrujem
in terdim vse, kar si ti o Bog! razo¬
del, kar je Jezus Kristus učil, kar so
apostoli pridig ovali, in kar nam sveta
Rimska katolška cdrkva zapoveduje
varovati. Vse to vdrujem, kdr si ti,
Bog! večna in neskončna resnica (isti-
na)  in modrost, ki ne moreš ne golj-
fati ne goljfan biti. O Bog! stori moc-
nejšo s ,  mojo v dr o.

Kako se upanje obudi!

Upanje se tako obudi:

Upam in se zanašam na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog!
da mi boš po neskončnem zašluženju
svojega edinorojenega Sina Jezusa
Kristusa v tem živlenju spoznanje-
pravo obžaolvnaje inodpušcenje gre¬
hov, po smerti pa večno zveličanje
dal in dodelil, tebe od obličja do
obličja gledati, ljubiti in brez kon¬
ca vživati. Upam tudi od tebe po¬
trebne pomoči vse to doseči. Upam to
(ovo)  od tebe, kdr si ti to obljubil,
kteri si vsemogočen, zvest, ne-

85

skončo dobrotljiv in usmiljen. O
Bog! poterdi moje upanje.

Kako se ljubezen obadi!

Ljubezen se tako (ovako) obudi:

O moj Bog! ljubim te iz celega
svojega serca čez vse, kčr si naj
v6kša dobrota, neskončno popol¬
noma in vse ljubezni vreden; lju¬
bim te tudi zato, kčr si do mene in
do vseh stvari neskončno dobrotljiv.
Voščim si iz celega serca, da bi te
jaz ravno tako 1 j ubil, kakor so te
tvoji naj zvestejši služabniki lju¬
bili in te še ljubijo. Z njih ljubez¬
nijo sklenem svojo nepolpolnoma
ljubezen; povikšuj jo v meni, o do¬
brotljivi Grospod! boljinbolj. — Ker
te tedaj resnično (istinito) in iz
serca ljubiti želim, in si to terdno
prizadevam, mi je iz serca žal, da
sem tebe, svojo neskončno dobroto
kteročezvse ljubim, tebe svojega
s tV arnika, odrešenika in posvec-
vavca serdil.

v

Žal mi je, da sem grešil, da sem
tebe, svojega vsemogočnega Gos¬
poda, svojega naj boljšega Očeta
žalil, Terdno sklene-m, vse grehe
in vse hude priložnosti zapustiti,
štor j ene grehe na dal j e bolj obžalo-

86

vati, in nikdar več zoper tvojo sveto
voljo ravnati. Vzemi me spet za svo¬
jega otroka in dodeli mi milost, ta
svoj sklep dopolniti. Prosim te
po neskončnem zaslužen ju tvoje¬
ga božjega Sina, našega Gospoda in
Zveličarja, Jezusa Kristusa.

Kaj so djanske čednosti ?

Djanske Čednosti so tiste, po kterih se
djanje in zaderžanje kristiana tako ravna, da
je Bogu dopadljivo.

f

Ktcre so med djanskinii čednostmi, ki
jih mora kristian imeti, poglavitne !

Med djanskimi čednostmi, ki jih mora
kristian imeti, so tč (ove) štiri poglavitne Čednosti,
j.  Modrost.

2. Zmernost.

3. Pravičnost. m

4. SerČnost (moČnost).

Ktere čednosti so sedmerim poglavitnim
grehom nasprotiI

Ponižnost je nasproti napuhu.

Dobrotlivost (radodarnost) lakomnosti.

Čistost nečistosti.

L j u b e z e n zavisti.

Zmčrnost požrešnosti.

Poterpljivost jezi.

Gorečnost (do dobrega) lenobi.

87

Kaj še gre h kerščanskej pravici?

H kerščanskej pravici gredo tudi dolžno¬
sti, ktere je Jezus Kristus posebno priporočil.

Ktere so dolžnosti, ki jih je Jezus Kristus
posebno priporočil ?

Dolžnosti, ktere je Jeztis Kristus posebno
priporočil, so:

1. Naj prej božega kraljestva in
njegovepraviceiskati.

2. Sam sebe zatajevati.

3. Svoj križ nositi.

4. Za Kristusom hoditi.

5- Krotek in ponižen biti.

6. Sovražnike ljubiti, dobro jim
storiti, kteri nas sovražijo, moliti za tiste, kteri
nas žalijo in preganjajo.

Kaj še dalje gre h kerščanskej pravici ?

H kerščanskej pravici še tudi grč tistih
osem posebno lepih čednosti, ktere je Kristus
Grospod na gori učil, in žavolj kterih je ljudem
blagor rekel (jih izveliČane imenoval).

Ktere (koje) so tiste osiuere zveličanske
čednosti 1

Osmčre zveličanske Čednosti so:

1. Blagor ubogim v duhu;  ker njih
je nebeško kraljestvo.

2. Blagor krotkim;  kčr bodo zemljo
posedli.

3. Blagor žalostnim;  kčr potolaženi
bodo.

88

4. Blagor jim, kteri so lačni in
žejni pravice; kčr nasičeni bodo.

5.  Blagor usmiljenim; kdr usmi¬
ljenje bodo dosegli.

6-  Blagor jim, kteri so čistega
serca; kčr Boga bodo gledali.

7.  Blagor mirnim; ker otroci božji
bodo imenovani

8.  Blagor jim, kteri zavolj pr
vice preganjanje terpč; ker njih
nebeško kraljestvo.

Kaj so dobre dela kristjana l

Dobre dela kristiana so take dela, ktere
so Bogu dopadljive, in kristianu, kteri jih
opravlja, k zasluženju.

Ktera so naj imenitniši dobre dela ?

Naj imenitniše dobre dela so: 1. mo liti,
%  postiti se, 3. vbogaime dajati.

Ktere so telesne dela usmiljenja?

Telesne dela usmiljenja so te sedmčre:

1. Lačne nasititi.

■v

2. Žejne napojiti.

3- Popotnike sprejeti.

4. Nage obleci.

5. Bolnike obiskati.

6. Jetnike rešiti.

7. MerliČe pokopavati.

Ktere so dnhovne dela usmiljenja?

Duhovne dela usmiljenja so tč sedmere:

1.  Grrešnike svariti.

Js

89

2. N evddne uc iti.

3. T4m, kteridvomijo, prav sveto-
▼ ati.

4. Žalostne tolažiti.

5. Krivico voljno terpeti.

6. T4m, kteri nas žalijo, iz serca
odpustiti.

7. Za žive in mertveBoga prositi

Kteri so trije evangelski svetil

Trije angelski svdti  so:

1.  Radovoljno ubožtvo.

2. Vedno devištvo.

3- V e d n a pokorščina pod du¬
hovnim poglavarjem.

#

PristaTek.

Od štirih poslednih reči.

Ktere so štiri poslodne reči?

Štiri posledne reči so: smert, sodba,
pekel in nebesa.

Kaj je smert?

Smert je ločitva duše od telesa.

Ali morajo vsi ljudje umreti?

Vsi ljudje morajo umreti.

Zakaj morajo vsi ljudje umreti?

Da morajo vsi ljudje umreti, temu je kriv
greli,  kterega je Adam v paradižu (v raju)
storil. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bili tudi
po telesu neumerjoci Ostali. Smert je kazen
za greh.

91

Raj je od sodbe treba vedeti ?

Od sodbe je treba vedeti, da bo Jezus
dušo vsakega človeka precej (koj) po smerti
posebej, v konec  sveta pa vse ljudi
vkup  z dušoj in telesom sodil.

Kam je duša pri posebncj sodbi obsojena ?

Duša je pri posebnej sodbi ali v vice
ali pa v pekel  obsojena, ali pa v nebesa
vzeta.

Raj so vice?

Vice so kraj, kder duše časne kazni terpč
za grehe, za ktere v živlenju niso zadostile
(se spokorile).

Kdo pride v vice?

Duše tistih pridejo v vice, kteri so scer
v milosti božji umer h, vendar za svoje v
živlenju stoijene grehe božji pravicinčso zadostili.

Kaj je pekel ?

Pekel jo kraj, kder pogubljeni vekomaj
terpč.

Kdo pride v pekel ?

V pekel pride, kdor v smertnem grehu
umerje.

Kaj so nebesa?

Nebesa so srečno prebivališče svetnikov,,
kder se Bog svojim zvestim služabnikom od

92

obličja do obličja razodeva, in je on sam njih
aajvekše plačilo.

Kdo pride v nebesa!

Tisti pride v nebesa, kteri je v milosti
božjej umeri, in tisti, ki se je svojih grehov
ali na tem, ali na unem svetu spokoril.

Perva doba.

Dogodivščina starih časov«

Od začetka sveta do Kristusa (odi. 4000 pred
Kr. do njegovega rojstva).

1. Stvaritva sveta.

V začetku je stvaril Bog nebo in zemljo.
Rekel je bodi,  in že je bilo vse. V šestih
dneh je stvaril vse, kar živi in ne živi: solnce,
mesec, zvezde, zeli, drevje in živali, poslednic
pa človeka, kterega je po svoji podobi iz
zemlje izobrazil in mu dušo vdihnil. — Perva
Človeka šta bila Adam  in E v a. Bog ju je
pravična in nedolžna stvaril, in srečno in
veselo sta v lepem vertu, jv raju, živela in po
duši in telesu neumerljiva bila. —Kako srečni
pač so nedolžni ljudje! Bogu in ljudčm so
sosebno ljubi, in veselje jih Čaka, kakoršno
se popisati ne da.

94

2. Pervi greh in obljuba odrešenika.

V sredi verta je stalo drevo spoznanja
dobrega in hudega, kterega sadil božjej
zapovedi nista smela okusiti. Nikarnejejta,
jima je rekel, sicer bodeta  u mer  la. Ali
Adam in Eva sta se dala kači preslepiti,
sta božjo zapoved prelomila in greh storila
kteremu se izvirni (poerbani) greh reče.
Za grehom pa je prišla kazen (štrafenga)
nad nju in ves njun zarod. Iz raja sta bila
izgnana, umreti sta morala, mnogo nadlog na
duši in telesu terpeti, in zaslužila sta včkomaj
od Boga zaveržena biti. Vendar Bog se ju je
vsmilil in jima odrešenika  obljubil, kteri
bode kači glavo sterl,  Človeka dolga in
večne kazni za greh oprostil, in spet k večnemu
živlenju pripravnega storil. (1. Mojz. 3, 15.)
Po tej obljubi je bila med Bogom in Člove¬
kom zaveza storjena, ktera se stara zaveza
imenuje, in je terpela do prihoda odrešeniko-
vega, odkdar se je nova zaveza pričela*

3. Bratomor.

Adam in Eva sta dobila dva sina. Starejši,
kteremu je bilo ime Kajn,  je bil hudoben;

95

mlajši pa, Abel, je bil nedolžen in resnično
pobožen. Zatoraj je Bog Abelna za ljubo
imel in se je na njega dar z dopadanjem
ozerl: za Kajna pa in jegov dar ni maral, ter
ga je prav po očetovo svaril. Ali Kajn ne
posluša božjega svara, ampak od zavida in
jeze mu lica vpadajo. Zgrabi svojega brata
in ga ubije. Zavolj tega hudodelstva preklet, je
pobegnil, po svetu se klatil, in ni pokoja
imel ne po noči ne pa dnevu. — Bog je Adamu
in Evi namesto Abelna dal sina Seta.  —
Kako strašna reč je vendar greh, ki vzame
človeku mimo vest in veselo živlenje! Oj ;
da bi se ga varovali vselej bolj kakor stru¬
penega gada!

4. Potop sveta.

Kakoršni stariši, takošni otroci.
Otroci brezbožnega Kajna so tudi brezbožni
bili in s časom še pobožne popačili. Popolnoma
so se od Boga odvernili in če dalje globejše
v grehe in hudobije pogrezovali. Milo kakor
oČe se je Bog Črez nje potožil, jim še sto
in dvajset let odloga davši, potem pa, ker ni
nobenega poboljšanja bilo, je začel dež liti
štirdeset dni in štirdeset noči, strašno kakor
da bi iz vedra vlival. Voda je rastla inrastla,
da je petnajst komolcov nad naj vekšmi

96

gorami stala. Vse kar je pod nebom živelo,
človek in živina ptica in Červ, potonilo  je
(l 2348 pr. Kr),  samo pravični Noe je bil
ohranjen, in kar jih je bilo pri njem v ladji,
ktero je. po božjem povelju napravil. V zahvalo
Gospodu oltar postavi, ter mu na njem žgaven
dar zažge. In prijetni duh je bil všeč Gospodu,
lepa mavrica  (božji stolec) se na nebu pri¬
kaže, in Bog je blagoslovil (požegnal) Noeta
in njegove sine, je novo zavezo ž njimi storil,
ter obljubil jim, da nikoli vec ne bode potop
zemlje razdjal, nikoli vec prejenjala ne setva
ne žetva, ne poletje ne zima, ne noc ne dan.
I. Mojz. 9, 15.

S. Noetova rodbina .

Noe, ki je bil drugi oce Človeškega rodu,
je imel tri sine. kterim je bilo ime Sem,
K a m in J a f e t. Imeli so mnogo otrčk, tako
da se je iž njegove rodbine s Časom velik narod
zaredil Samo da kmalo spet so se pohujšali,
v nevčro in malikovanje zašli, in močno se
prevzeli. Da bi svoje ime poslavili in Bogu
ukljubovali, zaceli so staviti velikanski Babi¬
lonski stolp,  kterega verh bi se neba
dotikal. Ali Bog je vnicil njih nespametno
početje in jim besedo ali jezik zmetel, de jeden
drugega niso razumeli; torej so morah neha-

97

ti od zidanja in na vse kraje sveta so se
razkropili. Dalje pa, ko so razkrapali se, huje
so se zanemarjali, in pozabivši svojega Stvar¬
nika in svoje duše, še vedli niso, zakaj jih je
Bog stvaril. Solnce in zvezde, mertve ljudi in
razno žival, celo podobe iz lesa in kamna so
molili in po božje častitli; zravno pa tudi
gerdo živeli in nespodobnosti vganjali, ktere
se še ziniti ne smejo. — Joj da bi ne! bila
je terda dušna tmina.

6. Abraham in njegov zarod.

Malikovanje se je med narodi zmirom
bolj razširjalo, in bati se je trebalo, da ne bi
včra v pravega Boga in upanje prihodnega
odrešenika zmed ljudi popolnoma zginila: da
bi v temu v okom prišel, je Bog moža izvolil
vsega pobožnega in vernega, kteremu je bilo
Abraham  ime (1. 1925. pr. Kr.) Njega je
očeta storil velikemu narodu, kteri se je
Izraelsko ali Judovsko  ljudstvo imeno¬
val. Z njim je pesebno zavezo naredil in v
znamenje te zaveze je imelo vsako možko
dete njegovega zaroda obrezano biti — njemu
je izverstno  obljubo storil, da po njem
in njegovem zarodu bodo blago¬
slovljeni vsi narodi na zemlji.  In
Abraham je ostal zvest Bogu vse svoje
žive dni.

Kerščanski nauk.

7

98

Pobožno in včrno kakor Abraham je ži¬
vel tudi njegov sin Izak, on je hodil po po¬
tih Gospodovih in bil ves vdan v božje roke;
zato je Bog njemu vse njegovemu očetu stor¬
jene obljube ponovil in ga z vsem obilno ob¬
daroval. Izak je nesel derva na goro Morio,
se je pustil voljno zvezati, in verh derv na
oltar položiti, Bogu v žgavni dar: on je bil
podoba zveličarja.

Njegov sin Jakop,  kteremu se je tudi
Izrael reklo, je imel dvanajst sinov, od kterih
izvira dvanajst Izraelskih rodov. Jeden izmed
njegovih sinov, Jožef,  je bil podoba Jezusa
Kristusa. Po svojih bratih oblači 1 obro-
p a n, za dvajset srebernikov v Egipt prodan,
tam po krivem obdolžen in v ječo med dva
hudodelnika verzen, potem pa po kralju po-
vekšan,  je postal rešitelj  celega naroda ob
času strašne dragine in hudo lakote. Na nje¬
govo povabilo je prišel tudi njegov oče Jakop
s celo svojo družino v Egipt in se je v naj
lepšem kraju dežele naselil. Na smertnej po¬
stelji je po božjem duhu navdihnjen svojem
sinovom prerokoval, da kraljevska palica
od njegovega sina Judata ne bode
odvzeta, dokler ne pride On, kteri
ima poslan biti.  1. Mojz. 49, 10.

Ti trije so naj imenitnejši očaki, s kterimi
se je Bog prav po prijateljsko pomenkoval, on
se je pogosto Bog Abrahamov, Izakov

99

in Jakopov imenoval. Njih včra in služ¬
ba božja je bila jako prosta.  Odločenih
svetkov še niso imeli, vendar se k a ž e, da
so soboto praznovali; od njihove molitve lepe
zglede beremo, in od njihovih darov, ktere so
Bogu v čast opravljali, sv. pismo dostikrat
govori. Večidel so žito, sadje, moko, domače
in divje živali darovali, samo od M e 1 k i z e-
deka  se bere, da je bil duhoven Najvekšega
in kruh in vino daroval. Nadepolno v božje
roke vdani so živeli in živo zaupali v resnič¬
nost obljub, ktere se od Boga prejeli.

Kar pa druge narode, Egipčane, Babi¬
lonce, Asirce i t. d. zadeva, so se zmirom
dalje od Boga zgubljali in bolj v zmote za¬
hajali. Verjetno, da se je v Babilonu ma¬
likovanje pričelo, in nedodelan grad je bil
menda perva malikovavska veža; od tod pa
se je izlilo kakor silovita povodenj na vse
kraje sveta. Kako slepi in brezumni so postali,
kako z nesraminim djanjem malikom stregli,
in koliko jezer nedolžnih ljudi lažnivim bogo¬
vom poklali, se ne da popisati, ker je pre-
gerdo! Pač živ dokaz, kam človek brez
Boga zajde!

7. Izhod iz Egipta. Mojzes.

Kakor je Bog Abrahamu zapovedal, se
je tudi zgodilo; iz njegovih mlajših se je po

1 *

100

Jožefovi smerti velik narod zarodil,  ki
je bil, kakor je že bilo rečeno, Israelski narod
imenovan. V Egiptu se jim je slabo godilo,
hudo so bili zatirani, milo so zdihovali in
glasno vpili k Bogu. In Bog je njih zdih in
klic vslišal, in se prikazal Mojzesu  v gorečem
germu na gori Horeb,  ter mu dal ukaz
Izraelski ljud iz Egipta peljati, Egiptovski
kralj Farao  se je sicer branil i ljudstva
ni hotel izpustiti; ali Bog je z neznanimi
kaznimi  njega in deželo udaril, in posled-
nič je vse pervence Egipčanov in njih živine
v enej noči pomoril. Izraelcom pa je ukazal,
naj zakoljejo pri vsakej hiši leta staro jagne
naj z njegovo kervjo pomažejo oba podboja
in naddurje hišnih vrat, in nič žalega se jim
nč bo nakretilo, kar pes čehnil nebo
In storivši to so bili ohranjeni. — To jagnje
je bilo predpodoba velikonočnega jagnjeta Je¬
zusa Kristusa, ki je s svojo kervjo ves člo¬
veški rod odrešil.

8. Potop Egipčanov.

Po teh znamenjih in čudežih je (1. 1491
pr. Kr.) Mojzes Israelce iz Egipta peljal, ču¬
den oblak, po dnevu temen, po noči ognjen,
je pred njimi šel, pot jim k a z a j e. Ali kmalo se
je kralj skesal, da jih je izpustil; naglo m a

101

zbere svoje bojne trume, za njimi udari, ter
jih dojde ob rudečem  morju. Strah i trepet
Izraelce o p a d e in velik krik vstane. Zdaj
Mojzes v božjem imenu svojo palico nad mor¬
jem istegne in glej! kar razdvoji se morje.
Na desnej in levej valovi stoje ko stena; mo¬
čen vihar je dno posušil, in so šli po suhem
skoz. Kralj in njegova vojska, vsi serditi za
njimi planejo vsred morja, kar Mojzes svojo
palico spet nad morjem stegne, s strašnim
hrupom valovi na nje lopijo in vse poveznejo.
Ne jeden ni ušel. — Tako žudnoBog za
svoje skerbi, tako ojstro grešnike
kaznuje!

9. Božje zapovedi.

Od rudečega  morja, kjer so bili tako
očevidno rešeni, so Izraelci šli po velikej pu¬
ščavi in so pod goro Sinaj svoje šotore po¬
stavili. Na tej gori med strašnim bliskom in
gromom jim je Bog svojo postavo  oznanil,
deset zapovedi  dal in v dve kamnitne
tabli s svojim perstom jih zapisal. Se mnogo
drugih zapovedi jim je dal, in naznanil,kako imajo
službo božjo opravljati, kako soboto in druge
svetke praznovati, za greh zadostvati, se oči¬
ščevati it. d.; obljubil jim je vse dobro, ako
ga bodo vbogali, in žugal vse hudo, ako mu
bodo nepokorni. Ali le prehitro so pozabili

102

zapovedi in dobrote božje, vedno godernjali
nad Bogom in Mojzesom in tako zlo se zmo¬
tili, da so zlato tele vlili in po božje Častili.

10. Vhod v obljubleno deželo.

Za kazen  svojih mnogih grehov so se
morali štirdeset let po puščavi potikati; vsi,
kteri so iz Egipta prišli, so pomerli (le Jozua
in Kaleb ne), in nov boljši zarod je podrasteh
V puščavi, kjer ni bilo ne njive ne koče, ne
sadja ne žita, jih je Bog pzav čudno preživih
Kruh, ki so mu m a n a rekli, jim je ves čas,
kar so bili v puščavi, iz nebes pošiljal, z me¬
som prepelic dvakrat jih nasitil, z vodo iz skale
jih napajal in po Mojzesovi smerti v obljub-
jeno deželo Kanaan peljal,  od ktere
se je reklo, da se mleko in med po njej cedi.

Junak Jozua  jih je s suho nogo skoz
reko Jordan peljal, neverske narode pokon¬
čal, ter deželo med dvanajst rodov razdelil.

Sv. Pavel veli, da vse te zgodbe imajo svoj
posebni spomin. Rešitva iz Egiptovske sužnosti
pomeni našo rešitvo iz hudičeve oblasti Je¬
zusu Kristusu. Hoja po puščavi pomeni naše
potovanje po zemlji, kjer nam Bog svoje po¬
stave daje, nas z nebeškim kruhom (mano)
redi in z živimi studenci svoje milost krepča.
Obljubjena dežela nas spominja nebes, da jih
moramo s sveto vojsko pridobiti.

103

11. Izraelski sodniki.

Srečno in mirno so Izraelci živeli v lepej
Kanannskej deželi, živine, žita, vina in vsega
obilno imeli, dokler so Bogu zvesti in pokorni
ostali. Ko so pa Boga zapustili, tuje bogove
moliti jeli in zoper njegovo izrečno prepoved
zakonske zaveze z ognušenimi narodi delali,
je Bog zemlji rodovitost vzel in jih v roke dal
sovražnikom, kteri so jih silno terli. Kakor
pa so spet svoj greh spoznali, jokali in se k
Bogu obernili, spet se jih je vsmilil in obudil,
hrabre može, sodnike imenovane, kteri so jih
iz rok sovražnikov oteli in oslobodili. Naj bolj
sloveči med njimi so bili: Gedeon, Jefte,
zlasti pa Samson,  kteremu ni bilo korenjaka.

12. Izraelski kralji.

Več ko štiri sto let je Izraelsko ljudstvo
pod sodniki živelo, dostikrat v malikovanje
zašlo, kaznovano  pa spet k Bogu se vernilo.
Ker pa je po izgledu drugih narodov kralja
imeti hotelo, zato mu je prerok Samuel po božjem
povelju Saula za kralja mazilil  (1095 pr- Kr.)
Saul je bil iz pervega ves dober, ali kraljevska
čast in bojna sreča ga je prevzetnega storila,
zato ga je Bog zavergel in Davida  izvolil.—
David je bil čverst in pogumen, še celo mlad

104

je velikana Goljata premogel, in ko je kralj
postal, je sovražnike v velikih zmagah natolkel
in meje kraljestva razprostranil. Serce je imel
polno pobožnosti, v čast božjo zložil mnogo
lepih, svetih pesem, kterim psalmi pravimo, in
božjo službo v lep red spravil. Tudi prerok je
bil, in od prihodnega zveličarja prerokoval, da
ima iž njegove hiše priti, zato se Kristus tudi sin
Davidov  veli. Davidov sin in naslednik je
bil Salomon,  bogaboječ in moder kralj. V
mestu Jeruzalemu je postavil na hribi Moria
lep in veličasten tempel, kakoršnega še ni
bilo na zemlji. Bil je po podobi snidnice sozi-
dan in v dva dela razdeljen. V sprednem delu,
v svetišču, je bila skrinja zaveze, in v njej
zlat verč z nekoliko zerni mane, Aronova pa¬
lica, ktera je bila enkrat ozelenela in sad ro¬
dila, in kamnene table Mojzesove. V  svetišče
niitee drug ni smel, kakor samo veliki duhoven
enkrat v letu. Ali Salomon ni ostal na božjih
potih, še starega je neversko ženstvo spridilo,
v mnogotere pregrehe in clo v malikovanje
speljalo. Milost božja ga je zapustila in nje¬
govo veličastvo je zatemnelo.

13. Asirska in Babilonska suznost.

Po Salomonovi smerti se je njegovo kralje¬
stvo v dvoje razderlo, v kraljestvo Juda
iz dveh rodov: Juda pa Benjamin, in v k ra-

105

ljestvo Izrael iz ostalih (drugih) deset
rodov. Poglavitno mesto ovega (tega) je bila
S a m a r i a unega pa Jeruzalem.  Že  Jeroboam
pervi Izraelski kralj je malikovavsko službo
vpeljal, v Danu in Betelu zlate teleti naredil
in po vseh visočinah malike postavil. Po nje¬
govih stopinjah so skorej vsi ostali kralji ho¬
dili, in tudi ljudstvo je svojih kraljev zgled
posnemalo, ter gerdo in slabo živelo, dokler
jih ni šiba božja zadela.

Saimanasar,  Asirski kralj, je s strašno
vojsko pred Samario privihral, mesto užugal in
vse Izraelce v sužnost na Asirsko  gnal (1. 72Ž
pr. Kr.) Med vjetimi je bil tudi pobožni To-
b i j a, kterega dobrodelnost se ne da prehvaliti.

Sto in štiri in stirdeset let potem se je
s kraljestvom Juda ravno taka zgodila. N a b u-
kadnezar,  Babilonski kralj, je s svojimi tru¬
mami Jeruzalem dve leti oblegal, na posled.
ga premogel, ter požgal, mesto in tempel
kralja in podložne v sužnost na Babilonsko
peljal. Med vjetimi zavolj pobožnega živlenja
naj bolj znameniti so bili: čista Suzana,
trije mladenči  v ognjenej peči, in Daniel
v levnjaku.

14. Preroki.

Tote hude kazni niso Izraelcov iz jasnega
ali nanagloma zadela, ampak Bog je od časa

106

do časa pošiljal bogaboječe, svete može, pre¬
roke  imenovane, kteri so jih zavolj njih gre¬
hov ojstro svarili, k pokori opominjali, in jim
milost obetali, ako se poboljšajo, pa tudi hudo
žugali, ako terdovratni ostanejo. Verh tega so
prihodnega Odrešenika naznanovali, in kolikor
bolj se je bližal njegov prihod, toliko glasneje
in svitleje so od njega govorili, napovedovaje
čas in kraj njegovega rojstva, njegove čudeže,
njegovo terplenje, smert in vstajenje, spre-
obernjenje nevernikov in veličastno zmago
prave včre. Včasi so še hajde budili in k po¬
kori klicali, kakor prerok Jona,  ki je bil v
mesto Ninive poslan, in prerok Daniel,  ki
je na Babilonskem dvoru spoznanje pravega
Boga razširil. Naj imenitnejši preroki so bili:
Elia, E liže j, Izaia, Je remi a, Ecehiel,
in Daniel.

13. Zidanje novega tempelna.

Potem ko je sedemdeset let Babilonske
sužnosti minulo in ljudstvo dovolj spokorjeno
bilo, smelo se je po božjej obljubi spet v
svojo domačijo verniti, Perzijanski kralj O ir,
ki je Babilon užugal, je Judom dovoljenje dal,
v svojo deželo nazaj iti, ter mesto im tempel
zopet sozidati. S pridom in veseljem se dela
lotijo; ali Samaritani, kteri so se po zgornih
krajih obljublene dežele naselili, jim silno

107

ovirajo, tako da so se morali delavci z me¬
čem opasati, ter z jedno roko delati, z drugo
pa orožje deržati Ker je pa sozidani tem-
pel se veliko slabeji kazal memo poprejšnega
Salomonovega, sta preroka Hagej  in Ca¬
ha  r i a žalostno in maloserčno ljudstvo tolažlia,
prerokovaje, da bo novi tempel veličastneji
od pervega, ker bode v njega prišel O n,
kterega vse Ij udstva  ž e 1 d.

16 . Makabeji.

Šesto leto Perzijanskega kralja Daria (1.
515 pr. Kr.) je bil tempel dodelan in z neiz¬
rečenim veseljem posvečen. Ezdra in Nehe-
m i a sta postavo Mojzesovo zopet vpeljala,
službo božjo uverstila in ljudstvo vnela, da so
knjige svetega pisma pridno brali in njih raz¬
lago zvesto slušali.

Ker so pa pozneje spet v grehe zagazili,
jih je Bog spet sovražnikom v roke dal. Naj
huje jih je terl Sirski kralj A n t i o h in šiloma
od postave božje odverniti hotel. Vendar veči
del ljudstva je svojemu Bogu zvest ostal; serec
Eleacar  in Makabejska mati s sedmimi si¬
novi vred rajši umerjejo, kakor da bi postavo
prelomili. Ker je pa stiska zmirom veča pri¬
hajala, vstali so Makabejski bratje  Juda,
Jonatan in Simon, jamejo se bojevati, in ne
henjajo pred, dokler ni gnusoba malikovavska

108

od svetega mesta očiščena in božjemu ljud¬
stvu sloboda spet pridobljena.

17. Čas je dotekel.

Preteklo je štiri jezer let od perve ob¬
ljube odrešenika, in nastopili so časi, ko je
imel poslan biti On, v kojega se narodi upali:
Odrešenik sveta;  bila je kakor sv. Pavel
veli, polnost časov.  Vsi pobožni Zidovi so
po njem zdihovali, vsi modri hajdje ga željno
čakali; bil je jeden klic po zemlji: „R o s i t e
nebesa odzgoraj dol — dežite ob¬
laki pravičnega/

Bila je pa tudi potreba že velika da
veče misliti ni mogoče, zakaj spaka sveta je
do verha prirasla. Tudi so sicer Mojzesove
postave se terdo deržali in k malikovanju
niso bili više nagnjeni, ali žalibože, kako so
bili med seboj razklani! Farizeji, Sadu-
ceji in Eseji  so se jednomerno vjedali in
pipali, le z ustmi in na videz Boga častili, v
sercu pa hudobni bili, in gerdo in slabo ži¬
veli. Se hujša je bila spačenost in zmotnjava
nevernikov. Vsi od kraja, tudi naj bolj omi¬
kani med njimi Gerki in Rimljani  so
malikom stregli in v nebrojnih zmotah in na¬
pakah zapopadeni bili. Tudi stari Nemci in
Slovenci so bili malikovavci. Nemci  skoraj
v sredi Europe stanovaje, so imeli jedno vekše

109

bitje, kteremu so rekli A 1 f a d u r, in raznih
ostalih bogov in boginj, kterim so naj raje v
logih, pod hrasti in gričih zelišča in živali,
pogostokrat pa tudi ljudi darovali.

Nič boljša ni bila vera Slovencov,  ki
so nekdaj celo izhodno stran Europa do Bal¬
tiškega in Jadranskega morja v lasti imeli. Njih
vekši bog je bil Pernn; Živa ali Lada
njih boginja. Černemu boga  so mladenče
in device klali, in mnogo dobrih in zlih bo¬
gov in mnogo škratov častili. Pri njih darit¬
vah so rade gostarije bile, tudi iger in plesov
ni smelo mankati. Lipa  je bila Slovencom
sveto drevo.

Žalostno tedaj je bilo na svetu, kakor
po zimi, kedar je gosta megla in dolgo solnca
ni. Narodi vsi ognjušeni so sužnosti greha
tičali in si pomagati ne vedli, ne mogli. Obu¬
pati bi jim bilo, ako bi Bog pomagal ne bil.
In Bog je resnično pomagal, je poslal odre¬
šenika, kterega je v raju pervima človekoma
obljubil, kterega so preroki vseskoz naznano-
vali, svojega jedinega Sina Jezusa Kri¬
stusa,  da se nobeden v njega verujoč ne
pogubi, ampak večno živlenje doseže. —

Z njegovim rojstvom so se začeli novi
Časi za človeški rod, zato se tudi od tod leta
človeških zgodeb štejejo in pišejo.

Druga doba.

Dogodivščina Jezusa Kristusa in pcrvik zlatih
časov njegove vere (od leta 1. do 312. po Kr.)

18. Rojstvo in mladost Jezusova,.

Ko se je po hudih vojskah svet umiril,
in Augušt Rimski cesar bil, Herodež Idumejec
pa kralj na Judovskem, je Bog poslal svojego
Sina, odrešenika toliko zaželjenega. V hleva
pri Betlehemu  ga je rodila njegova mati
Maria,  naj svetejša Devica iz Davidove hiše,
ter v plenice povitega v jasli položila. To je
bilo 25 - grudna (decembra), okoli polnoči,
kakor staro cerkveno izročilo pravi. In glej!
komaj je bil rojen, že angeli v velikej svet¬
lobi iz nebes pridejo in pastirjem,  kteri so
po Jeruzalemskih tratah črede pasli, napovejo^
kaj se je veselega zgodilo ; v daljnem Jutru pa
se nova zvezda  zasveti, in Modrim  (trem
kraljem) ravno to veselico oznani. — In so

111

prišli brez odloga, pastirci in Modri v zaznam-
vani hlev molit svojega Kralja in Boga.

Kedar je bil osem dni star, je bil po po¬
stavi obrezan, ter prejel je presveto ime Jezus,
kar se toliko pravi ko Zveličar. Stirdeseti dan
po svojem rojstvu je bil v tempel pred Go¬
spoda postavljen, in svojemu nebeškemu Očetu
v dar prinesen, kder sta bogaboječi serec Si¬
ni e o n in pobožna A n a od sv. Duha razsvit-
ljena ga spoznala in pripovedovala od njega
vsem, kteri sa odrešenja čakali.

Hudobneži pa, slišaje od njegovega rojstva,
so se vstrašili, posebno Herodež , ki se je za
svoje kraljestvo bal, ter ga hotel vsmertiti:
zatorej je Jožef  njegov rednik po božjem
povelju po noči vstal, in vzemši dete in Mario
v Egipt  pobegnil; po smerti Herodeževi pa
se v Nazaret povernil. — In tukaj v Naza¬
retu  je Jezus svoje detinstvo in svojo mla¬
dost preživel, in rastel v izgled vsem mladim
ljudem v starosti in modrosti pred Bogom in
ljudmi. V svojem dvanastem letu je šel s svo¬
jimi stariši po postavi v tempel na Volikonočni
praznik, se ondi pomudil in tako modro prašal
in odgovarjal, da so se celo pismouki čudili.
Od tod pa se je na revni, tihi dom do svojih
starišev vernil, jim v vsem po otroško vdan in
pokoren bil, in je sosebno Jožefu pri tesarii
pridno pomagal in potnega obroza svoj kruh
jedel.

112

19. Jezusov kerst, post in uk. Zvolitva
apostolov.

Ko je bil Jezus svoje trideseto leto iz
polnil, je prišel do Janeza k reki Jordan, ter
se mu dal kerstiti. — Med kerstom se je
nebo odperlo, sv. Duh se prikazal v podoli
goloba nad njim, in Bog Oče se je oglasi:
„Ti je moj preljubi Sin, nad kterim imam
dopddanje. “ Potem je šel v puščavo, in ko se
je štirdeset dni postil in molil, in tripotno
skušnjavo satanoviten premogel, začelje evan-
gelj  (veselo oznanilo) od kraljestva božjega
oznanovati. Hodil je tri leta po vsej deželi,
po mestih in vaseh, učč tako lepo, da je bilo
vse osupnjeno, in so cele kope ljudi za njim
vrele; in kakor je učil, tako je tudi živel,
tako sveto, da mu nihče naj manjšega greha
očitati ni mogel.

Izmed svojih učencov, kterih je zmirom
dobival, jih je dvanajst odbral, ktere je apo¬
stole ali poslance imenoval, namreč; Petra,
Andreja, Joana,Jakopa starejšega
in Jakopa mlajšega, Filipa, Jerneja,
T o m a ž a, M a t e v ž a, T ad ej a, Šimona in
Judeža  I š k a r j o t a. Te je za namestnike
svoje na zemlji, za pastirje svoje črede po¬
stavil in jim ravno tako popolno oblast dal,
kakoršno je On od svojega nebeškega Očeta

113

prejel. Izvolil je še dva in sedemdeset ucen-
cov,  kteri so imeli biti pomagavci apostolom,
ter jih pošiljal po dva in dva vkupej pred
seboj po mestih in tergih. — Grlejte! toti dva¬
najsteri apostoli, toti dva in sedemdeseteri
učenci in ostali, kteri so v njega verovali, so
bili začetek ali temelj svete cerkve  Kristu¬
sove, koja je čedalje bolj rastla in bode ostala
po njegovi obljubi do konca sveta. Za njenega
poglavarja  je odmenil sv. Petra, rekoč:
„Ti si Peter (skala) in na to skalo bom svojo
cerkvo zidal, in peklenske vrata je ne bodo
premagale. “ Njemu je izročil ključe svojega
kraljestva, to je, naj vekšo oblast v svojej
cerkvi.

20. Jezusovi čudeži.

Po svojih blagonosnih potih je Jezus lju¬
dem neizrečeno veliko dobrega storil slepim
je dal pogled, gluhim posluh, mutastim govor;
je vsaktere bolnike ozdravil, iz obsedenih hu¬
diče izgnal in clo mertve obudil. Grotovo je,
da ni bilo rane, ktere bi zacelil, ne siromaka,
kteremu bi pomagal ne bil. Čudna m o Č je
šla iz njega in vse je ozdravil.  Tudi
prihodnega je mnogo naznanil. —• Pri vsem
tem pa je vendar veliko sovražnikov imel, zla¬
sti med farizeji in pismouki, kteri so ga grozno
Čertili in kar viditi ne mogli, zato ker jih je

Ker3čau8ki nauk. 8

114

zavolj njih hudobije in grehote javno (očitno)
svaril in jim mnogokrat gorje žugal zavolj njih
hinavščine. Že nekokrat so ga prijeti hotli, pa
se jim je vselej umaknil.

V tretjem letu svojega uka, malo pred
VelikonoČjo je svojega prijatla Lazara, kteri
je že štiri dni v grobu bil, obudil, s tem pa
vekše duhovne in farizeje tako razkačil, da so
zbor sklicali in sklenili, njega in Lazara umo¬
riti ; Jezus pa se jim je umaknil. Kmalo ven¬
dar je spet prišel v Betanio, kder je Lazar
živel, se na oslica vsedel in častito in kakor
kralj v Jeruzalem jezdil. Množice s palmami
in oljkami mu naprot grede so razgrinjale svoje
oblačila po poti in vesel vesel vriše je bil:
Hosana*sinu Davidovemu!  Toda ravno
to poslavlenje je vse njegove nasprotnike živo
peklo. V Kajfeževi hiši so se sošli, ter svet
imeli, kako bi ga z zvijačo v roke dobili in
vsmertili. Tendaj pride Judež, jeden izmed
dvanajsterih, k njim in se ponudi izdati ga
za trideset srebemikov.

21. Zadna večerja.

Jezus je dobro vedel in svojim učencom
sosebno zadni teden mnogokrat povedal, kaj
ga čaka, in kako bi se bil smerti odtegnil, ako
bi bil hotel; ah ljubezen gaje  gnala umreti in

115

človeški rod odrešiti. Preden pa je terpel, je
iz serca želel velikonočno jagnje jesti s svojimi
apostoli, in pri večerji vzeme kruh v svoje
svete in Častite roke, oči oberne proti nebesom
k svojemu Očetu in ga zahvali, posveti kruh,
ga razlomi in poda svojim apostolom rekoč:
Vzemite in jejte; ker to je moje
telo ktero bo za vas v smrt dano.
Potem vzeme čašo (kelh) z vinom, spet zahvali
svojega Očeta, posveti ter poda apostolom:
rekoč: Vzemite in pijte iž nje vsi; ker
to je moja kerv, kerv nove zaveze,
ktera bo za vas in za njih veliko
prelita v odpušČenje grehov. Ovo
storite v moj spomin.  S tim je Jezus
skrivnost (sakrament) svetega rešnega te¬
lesa  postavil, v kterem se našim dušam pod
podobami kruha in vina v hrano daje. —• Po
večerji je apostolom še veliko govoril od svo¬
jega odhoda, jih tolažil in jim obljubil svetega
Duha, kteri jih bode vse resnice učil in pri
njih vekovito ostal. Po tem je vstal in so šli
vsi skupej proti oljskej gori.

22. Jezusovo terplenje in smert.

Na oljskej gori, na vertu Gecemani stopi
Jezusu vse njegovo terplenje pred oči, smertna
žalost ga opada, groza ga obletuje, težave ga

8 *

116

sprehajajo in pot kakor srage kervi mu po čeli
stopa in na zemljo kaplje. Na kolena pade:
„OČe! je molil, Če je mogoče, odvzemi mi Čašo
terpljenja; vendar ne moja, ampak tvoja volja
se zgodi!“ In glej! angel iz nebes ga je pota-
žil in pokrepčal. —- Med tim se je približal
Judež izdajavec in ž njim velika derhal voja¬
kov in bričev s svetili, kolmi in mecmi, kteri
so Jezusa zgrabili, zvezali ter peljali k Anazu
in Kajfežu,  vekšima dohovnoma.

Na dvorišču, kder ga je Peter trikrat za¬
tajil, so ga vojaki in hlapci celo noč zasramo¬
vali in mu v obraz pljuvali, za uho in v obraz
bili; zarano pa, ko je dan napočil, so ga iz¬
dali Ponciu Pilatužu, oblastnikn Rimskega čara
(cesarja) Tiberia. Dasiravno od Pilatuža in
Herodeža nedolžen spoznan, je bil vendar le
nevredno oponašan, do nagega slečen, k ste¬
bru privezan, bičan ali šiban, s ternjem ven-
Čan, s škerlatastim plajščem ogernjen, s ter-
stom po glavi tolčen, manj Čislan od tolovaja
Baraba, in —• na smrt obsojen.

Naj vekšemu hudodelniku jednak je moral
Jezus svoj križ, ki je bil iz težkih berven
zbit, na goro Kalvario zvun Jeruzalemskega
mesta vleči, slab in truden od prestanega ter-
plenja se je pod njegovo v  težo opotekal in pe¬
šati jel, tako da mu je Simon Cirenčan moral
pomagati križ nositi. Okoli devete ure pred
poldnem po našem številu pride na morišče,

117

kder so ga nagega znak na križ pribili in s
križem vred od tal vzdignili. Opoldne je solnce
otemnelo, strašna tmina nastopi, ter vso deželo
pokrije, in cele tri ure je zemlja in nebo v
noči in tmini. Vse se prestraši in omolkne, in
stermi in gleda kaj bo. Tudi Jezus je molčal,
in grozne bolečine in neskončne težave ga
sprehajajo, okoli treh popoldne pa, ko je nje¬
govo terpljenje do verha prikipelo, je z velikim
terdnim glasom zavpil: Dopolnjeno  je.

OČe! v tvoje roke izročam svojo dušo.“
Ko je to izustil, je glavo nagnil in umeri. In
glej! zemlja se je stresla, skale so pokale,
zemlja je dala svoje mertve nazaj in zagrinjalo
v tempelnu se raztergalo od verha do tal.
Stotnik in vojaki, kteri so poleg križa na straži
bili, in vidili potres in kar se je zgodilo, so
se silno bali, in djali: „ Zares, ti je bil Sin
Božji!“ Ljudstvo je trepetaje na persi ter-
kalo in molčč se razide. Se mu jeden voj¬
ščakov s sulico stran prebode, in kri in voda
se mu je iz serca ulila, na pričo, da je gotovo
mertev.

Tako se je dopolnilo vse, kar so preroki
v starej zavezi prerokovali; Jezus Kristus, Sin
živega Boga in Odrešenik celega sveta, je bil
v resnici med hudodelnike štet, je bil na križa
umorjen, in visi mertev med dvema razbojni¬
koma na sramotnem lesu križu.

ii’8

23. Jezusovov vstajenje in njegov vnebohod.

Jožef Arimatijec in Nikodem sta Jezusa s
križa snela, sta ga z dišavami v belo tencico
zavitega v nov, iz skale izsekan grob poko¬
pala , ter velik kamen pred grob zavalila.
Sovražniki cel6 kamen zapečatijo in z varhi
bbstavijo. Ali glejte! tretje jutro pred svitom
se zemlja potrese, kamen se odvali, in Jezus
premagavec pekla in smerti veličastno
vstane,  in razveseli učence in vse prijatle
svoje. Njegovo vstajenje tudi našo v6ro in naše
upanje naj močnejše podpira.

Še štirdeset dni se je na zemlji mudil, in
svojim apostolom posledne nauke zastran bož¬
jega kraljestva in svoje cerkve dal, potem jih
skoz Betanio proti oljskej gori peljal. „Ne ho¬
dite od Jeruzalema, jim veli, dokler ne prej¬
mete moči od zgoraj, kar se bode ob kratkem
zgodilo. Potem pa pojdete po [vsem svetu; učite
vse narode in keršcujte jih v imenu očeta,
Sina in sv. Duha. Glejte! jaz ostanem pri vas
vse dni do konca sveta. “  Ko verh oljske gore
pride, razprostre svoje roke in blagoslovivši
jA se iz pred njih oči k nebesom povzdigne.
Svetel oblak mu naproti priplava, in ga nese
v sveto nebo,  kder sedi na desnici božjej.

119

Apostoli pa so se bili vernili v Jeruzalem in
čakali tamkaj obljublenega sv. Duha. —• Tako
je Jezus dokončal delo, ki mu ga je Oce
izročil.

24. Prihod sv. Duha.

Napočil je deseti dan po Jezusovem vne¬
bohodu , bila je sveta nedelja binkoštna,
imeniten svetek Judovski (1. 33. po Kr.). Apo¬
stoli in učenci Jezusovi, med njimi tudi novo
izvoljeni Matia, so bili iz strahu pred Judi
v jednej hiši zaperti, ter molijo. Ker naglo
zutraj ob devetih vstane velik šum, kakor piš
hudega viharja, razdeljeni ognjeni jeziki so se
prikazali nad vsakterega glavo, in so bili na¬
polnjeni s svetim Duhom,  in so jeli govo¬
riti v mnogoterih jezikih, in hvalili Boga in
njegove dela. Kmalo se je krog hiše velika
množica zbrala, gledat in slišat, kaj se cud-
nega godi. Peter od sv. Duha ves vnet, izide
(izajde), ter jim jame razkladati, kako je Bog
Jezusa, kojega so oni na križu umorili zopet
obudil in postavil sodnika živih in in mčrtvih,
ter jih k pokori in k včri v Jezusa opominja.
Globoko je njegova beseda poslušavcom segla
v serce, tako da se je dalo še tisti dan tri
jezer  ljudi kerstiti. —• Ne dolgo po tem
gresta Peter in Janez v Jeruzalemski tempel

120

k večernicam. Na lepih vratih hrom ubožec
sedi in vbogaime prosi. Sv. Peter mu reč:
„ V imenu Jezusa Nazarenskega vstani in hodi. “
In kakor bi trenil, hromek po koncu skoči,
ter zdrav in vesel v tempel gre Boga hvalit.
Po tem Čudežu se je število včrnikov zopet
pomnožilo, ter na pet jezer  narastlo. In iz
teh in še mnogo drugih, ki so v Jeruzalemu
in krog mesta Jezusovo vero sprejeli in se
kerstiti dali, je vstala perva družba vernih •—
cerkva Kristusova  se je prav vidno po¬
kazala, ter bila vterjena za vse čase.

25. Razširjava in preganjanje vere med Judi.

Groreče in pogumno so apostoli Jezusov
sveki nauk oznanovali, in veliki Čudeži in
znamenja so se po njih rokah godili, tako da
so bolnike na ulice nosili, in Če je le senca
sv. Petra na nje padla, ozdravili so. Vekši
duhovni pa, farizeji in saduceji, vide, da se
množica včrnih više in više narašča, so se od
serda in zavida vneli; po divje na apostole
planejo, jih v ječo veržejo, bičati dajo, ter
jim ojstro zaterdijo, da ne smejo več od Je¬
zusa govoriti in učiti. Zadnič cel6 ljudstvo
podšuntajo, da so sv. Stefana,  ki je z obilno
milostjo in močjo od Jezusa in njegove včre

121

pričal, iz mesta pahnili in kamnjali (1. 36/
po Kr.).

Po smčrti sv. Stefana se začne veliko pre¬
ganjanje cerkve Jezusove v Jeruzalemu, tako da
so zvun apostolov skoro vsi verniki iz mesta
pobegnili, in na vse kraje po Judeji in Sa-
marii se razšli. Ali ravno to je razširjanju
cerkve zlo hasnilo, zakaj razšli včrni so okrog
gredč po mnogih krajih sv. avangelj oznano-
vali. Tako je učenec Filip  prišel v mesto
Samari  o,  Kristusa oznanovaje, in mnogo
mož in žen je včrovalo in krešČenih bilo.
Drugi učenci so šli po Fenicii in Sirii,
in osnovale so se nove družbe včrnih, med
kterimi naj imenitniša je bila v krasnem mestu
Antiochii,  kder so se Jezusovi včrniki naj-
poprej kristiani  imenovati jeli. Tudi Saul,
ki se zove potem Paul  *), poseben zopernik
Jezusove včre, se je po milosti božjej spreo-
bernil, in se med vsemi apostoli naj bolj go¬
reče trudil za razprostiranje kraljestva božjega
med neznabogi (hajdi).

Vendar se mora opomniti, da pervi ver¬
niki so bili vsi Judovskega rodu, ali pa vsaj
taki, koji so se iz obreze Mojzosovi postavi
podvergli; nevernikom ni od začetka nihče
izmed apostolov od prave vdre govoril.

') Pavel.

122

26. Razdjanje Jeruzalema. Razširjava in prega¬
njanje vere med neverniki.

Mnogo Judovskega ljudstva se je Jezu¬
sovi veri vdalo, cel6 zmed duhovnov in fari¬
zejev jih je veliko k njej pristopilo: večina
vendar je terdovratna ostala, sovražila in ker-
vavo zatirala vse, kar je bilo keršcanskega
imena. Ali njih hudobija je dozorela, in šiba
božja je bila spletena. Privihrali so hrabri
Rimljani, ki so glavno mesto Jeruzalem oblegli,
z zasipom obdali in s tempelnom vred tako
razdjali, da ni ostal kamen na kamenu. Blizo
poldrugega miliona Judov je v tej vojski smert
storilo, in kar jih je ostalo, so se po vsem
svetu razkropili, ter so še dan današni žive
priče, kako strašno Bog kaznuje narod, kteri
je pred Pilatužem kerv Sina božjega klical nad
sčbe in svoje otroke.

Ker so pa Judi sv. evangelj hudobno za-
vergli, zato so se apostoli k nevernikom ober-
nili, ter šli na vse strani sveta; pod jugom in
pod Severjem, po izhodnih in zahodnih deželah
so Kristusovo v4ro oznanovali, mnogo truda
in terplenja prenesli, pa tudi nebrojno veliko
ljudi spreobemili in kerstili. Grerki in Rim¬
ljani, možici in ženske, mladi in stari, bogati
in revni so popuščali sveje zmote in malike,
in komaj je trideset 14t preteklo, bile so že

123

skoro po vseh. imenitnejih mestih kerščanke
družbe ali srenje vtemeljene; —• tudi naši kraji
niso bili pozabljeni. V Oglej  (Akvilejo), tacaš
glasovito mesto za Teržaskim morjem, je prišel
sv. Marka.  Jezusovo včro oznanovaje, je
družbo vernikov ustanovil, in svojemu učencu
sv. Mohorju  v skerb izročil. Po Beneškem,
Istrijanskem, Primorskem in Panonii je pa
sv. Klemen,  učenec sv. Petra, učil in pridi-
goval. — Sleherna teh družeb je imela svojega
predstojnika, ali škofa ali drugega mašnika,
ktere so apostoli z molitvijo in pokladanjem
rok v duhovno službo posvetili, in za svoje na¬
mestnike in nastopnike postavili. Vse skupej
pa so imele občnega poglavarja sv. apostola
Petra; bile so ž njim, pa tudi med sebo (vza¬
jemno) vedno v ozkej zavezi, in tota njih družba
je bila — kerščanka katolška cerkva.  In
kedar je sv. Peter, kteri je bil pet in dajset let
naj viši vidni pastir ah škof rimske cerkve, na
križu smert storil, je šla naj vekša oblast v
cerkvi na njegove nastopnike, rimske škofe ali
papeže.

Lepo žetvo je tedaj Jezusova sveta včra
med malikovavskimi narodi imela in daleč okrog
se razširila; zdaj pa se Černi oblaki nad njo
zavlečejo, rimski še n e verski cesarji so jo z
mečem i ognjem preganjati jeli, ter bi jo bili
radi popolnoma zateptali. Neznano je slišati,
kako nevsmiljeno je cesar Neron  s kristiani

124

delal. V zverinje kože jih je dajal všivati, po¬
tem pa pse nad nje huskasti, da so jih razter-
gali. S smolo jih je ukazal obliti in na kole
privezati, zvečer pa, ko se je stemnelo, •— so
jih zažgali, da so živi goreli in namosto bakel
svetili. Tudi sv. Petra in Pavla  je ovi gro-
zovitnež umoril, oba v jednem dnevu, 29. rož¬
nika 1. 67. po Kr. — Cesar Domician  je
ukazal, vse kerščanske cerkve do tal podreti,
in svojo naj bližo žlahto je za vere del pre¬
ganjal in moril. Svetega apostola Joanajev  Rim
poklical in kakor pravijo, mu naj pred strupa
piti dal, ko mu pa strup nič škodval ni, ga je
v posodo vrelega olja vreči ukazal. Naj huje
pa je razsajal cesar Dioklecian,  ter je htel
po celej deržavi vse kristiane do zadnego po¬
končati. Po petnajst jezer so jih v jednem
mesecu pomorili, tako da so rabelni mnogokrat
od morije omagali, in se jim je orodje skarhalo.
Z raztopljenim svincom so jih zahvali, z žere-
čimi kleščami ŠČipali, na križe razpenjali, žive
žgali, ali iz kože devali, pri počasnem ognju
pekli, divjej zverini za jed davali i t. d. In ne
posamezno, marveč v celih trumah so jih mo¬
rili , in kakor potoki je tekla kerv keršČanska
po vsej carevini. V Terstu so sv. Celiana,  v
Ogleju sv. Mohorja, v Celju sv. Maksi-
miliana,  na Ptujem sv. Viktorina,  v
Sambotilu sv. Kvirina,  škofa iz Siska ob
glavo djali. Ali više ko so jih pomorili, više se

125

jih je kerstiti dalo; iz vsake kaplje prelite kervi
je nov kristian izrastek

27. Živlenje tedajnih kristianov.

Kakor med ternjem rade naj lepše violice
rastejo, tako tudi kerščanska vera nikoli tako
lepo cvetela, nikoli tako obilnega sada obro¬
dila ni, kakor ravno une perve Čase , ko je
bila kervavo preganjana. Bili so zlati časi ker-
ščanske vere, kolikor vernikov, skoro bi rekel,
toliko svetnikov. Vsi so bili jednega serca in
jednega duha, in kar je kdo imel, ni imel za
se, timveČ vseh skupaj je bilo, in po potrebi
so apostoli vsakemu podelili. Prav po ker-
ščansko, kakor brati in sestre so se med seboj
ljubili; od nečiste ijubezni, od zapeljevanja,
gerdega znanja, ponočnega vesovanja, in kar je
drugega takega, ni bilo nikdar slišati. — Med
vsemi kristiani korinČanske cerkve samo jed¬
nega nečistnika najdemo. — V lepem miru in
jedinosti jeden z drugim so živeli, prepira in
sovražtva, pravd in tožeb so se skerbno ogi¬
bali. Polni svete gorečnosti so marsikako noč
v molitvi in premišljevanju božjih naukov pre¬
bedeli, polni svete ljubezni božje so z nevar¬
nostjo svojega živlenja službo obiskovali, in
pri vsakej sv. maši s sv. resnim telesom svoje
duše poživljali, polni poterpljivosti, niso nikdar
godernjali, zakaj jim Bog toliko terplenja da,

126

nego veselili se, da so vredni zavolj Jezusa
terpeti. Kakor Jezus krivičnemu Pilatužu, tako
so bili tudi oni neverskemu cesarju pokorni:
pa tudi rajši umčrli, kakor zoper zapoved božjo
kaj storili. Za male grehe so dolgo in ojstro
pokoro delali, pogosto in terdo se postili, in
vsi vneti, vsi goreči zmirom k večej svetosti
hiteli. — Bili so zgled čednosti vsem prihodnim
časom, in dokler blago serce in pogumen duh
na svetu ob veljavo na pride, tudi sv. Lovrenc,
sv. Florian, sv. Agata, sv. Neža in ostali svet¬
niki in svetnice svoje slave zgubili ne bodo.

28. Zmaga keršcanstva.

Blizo tri sto let so ti strašni pregoni hru¬
meli, zemlja se je napila blage kervi nebrojnih
mučencov, in ko bi bila naša sveta včra le
zmišljava ljudi, ne pa od Boga, gotovo bi bila
že zdavnej zateptana, in ne bilo bi več sleda
od nje. Ker pa je od Boga, ker je od Jezusa
samega na terdno skalo vtemeljena, zato je ni
mogla nobena burja, nobena nevihta omajati;
marveč čedalje globejše korenine je gnala, in
od leta do leta više se razprostranjala, dokler
ni leta 312 po Kr. popolnoma zmagala. — Rim¬
ski cesar Konstantin,  v včri mahkvavcov
rojen in izgojen, sicer pa dobrega in milega
serca, je imel hud boj s svojim nasprotnikom
Maksenciom, kteri se mu je s hrabro in silovito

127

vojsko ustavil. V tej velikej stiski se je k pra¬
vemu Bogu obernil, ter ga  sercno prosil, naj
mu pomaga^ in ga reši iz rok sovražoika svo¬
jega. In glej! o belem dnevu se prikaže njemu
in vsej njegovej vojski veličasten križ na nebu,
in na križu s svetlimi Serkami zapisano:
V teib znamuju bodeš zmagal.  Ko vidi
Konstantin to čudovito prikazen zavzame se,
dd po podobi križa krasno bandero narediti
in v bitvi pred svojimi vojaki razviti. Nadušen
napade sovražnike, jih premaga in pokonča, ter
javno spozna, da mu je Bog kristianski po križu
zmago podelil. Od tistih mal keršcansko viro
čislati jame in prepovd, kristiane dalje prega¬
njati, ter jim dovoli, prosto po svojej vdri Bogu
služiti. Ukazal je vzeto premoženje cerkvam
nazaj dati, zapovedal, da naj se nedelja brez
vse ovire obhaja, da naj kervave igre v gledi¬
ščih nehajo, in je sploh keršcanstvo zmirom
bolj podpiral, nevdrstvo po zatdral.

Tretja doba.

Dogodivščina »rednih časov
kerščanstva.

Od cesarja Konstantina do velike ločitve v
zahodni cerkvi (1. 312—1517 po Kr.).

29. Mirni časi kerščanske vere.

S Konstantinom včlikim, ki je bil pervi
kerščanski cesar, se je vse spremenilo.
Pregon kristianov je potihnil, in kerščanska
včra je jela mir in pokoj vživati. Križ, po¬
prej znamenje naj veče zaničljivosti, je postal
znamnje časti in zmage, ter. se je lesketal na
cesarski kroni in na rimskem gradu (kapitolu).
Službo božjo so poprej v podzemljskih jamah,
kletih in rakah opravljali; zdaj pa so zaceli
veličastne cerkve staviti, javno in slovesno
Boga Častiti. — Cesar sam je nekaj krasnih
cerkev, posebno v Rimu in Carigradu zidati
dal, nekaj pa tudi z darmi pomagal; duhovne,
sosebno pa škofe in papeže je jako poštoval

129

in postoval. Njegov izgled je nevernike močno
ganil, v celih trumah so se Jezusovi včri
vdajali in ob kratkem so malikovavske veže
prazne stale — malikovanje po vsem rimskem
cesarstvu je onemagalo.

Mnogo verstne zasluge za povekšanje božje
časti si je pridobila tudi njegova mati, sveta
Helena.  V osemdesetem letu svoje starosti
je potovala še v Judovsko deželo, na tiste
svete kraje, kder je Gospod Jezus živel in
terpel, vse skerbno pregledala in preiskala,
ter bila tako srečna, da je našla sv. križ, na
katerem je izveličar umrel, in grob, v kte-
rem je mertev ležal, in tudi ona je dala mno¬
go krasnih cerkev sozidati. — Poglavar sv.
cerkve je bil v tem času sv. papež Silve¬
ster  I,  kteri sije  veliko prizadeval za uter-
jenje svete včre in za krasnost božjih tem-
peljnov.

30. Krive vere in razkolnosti v veri.

Komaj so pregoni potihnili in cerkva od
težkega terplenja se nekoliko oddahnila, so že
druge baže sovražniki vstali, razni krivoverci
namreč, kteri so svoje zmote kakor ljuliko
med pšenico sejali in mnogo hudega činili.
»Ker ni hudič z mečem premagal,  veli
ev. Ciprian, je poskusil z jezikom."

Ker&canski nauk. 9

130

Naj imenitneji starih krivovercov je bil Arij,
učen in zgovoren, pa tudi svojoglaven in na-
puhnjen duhovnik, kteri se je prederznil terditi,
da Jezus ni imel božje natore in mu torej ne
gre božja čast. Mnogo ljudi, skoraj bi rekel,
pol sveta je s svojimi lažmi preslepil, mnogo
kervavih vojsk podkuril in veliko svetih škofov
in mašnikov preganjal: pa tudi strašno smert
je storil. Čreva so se mu izsule in naglo in
neprevidno je umeri. — Sto let po tem se
drugi krivoverec Ne s tori  vzdigne, in časti
Marije matere božje loti, rekoč, da ona ni
božja porodnica. Tudi on jih je veliko premo¬
til in mnogo žalostnih zdražeb in prepirov na¬
čini!. — Kmalo za njim Eutih  krivovčro iz¬
kljuje, da Jezus ni imel dveh, nego (ampak)
samo jedno natoro, in da bi ne bil najdel
toliko dostopnikov, ne bilo bi toliko zmešnjav
sledilo! — V osmem stoletju najdemo spet
druge krivoverce, kteri so hotli vse svete po¬
dobe Kristusa, Marije in svetnikov pokončati
in vse cerkvene stene pobeliti, naj bi ne bilo
nobedne podobe več, ktera bi nas kaj božjega
spominjala. Celih sto in petnajst let je ta joka
vredna razkolnost terpela in izhodno cerkvo
na dvoje razdelila. —- Imena ostalih krivo¬
vercov, kakor Donatistov, Maeedonia-
nov, Pelagianov, Manihejcov  in več
drugih, kteri so sv. katolško vero zatreti hot¬
li, ne bomo na dan vlačili; naj počivajo v

131

brezdnu pozabljivosti, kamor jih je luč resnice
zapodila.

31. Vesolni cerkveni zbori.

Ko je leta 51 po Kr. prašanje vstalo,
ali kristiane izmed nevernikov tudi Mojzesova
postava veže, je bil zbor apostolov v Jeru¬
zalemu deržan, kojega (kterega) sklep je bil,
nobenega takega bremena vernim več nakla¬
dati. Toto djanje apostolov je bilo izgled, po
kterem so se predstojniki cerkve zmirom rav¬
nali, kolikorkrat so se v prihodnih časih bri-
vovere prikazale. Zbrali so se pod predsed-
ništvom rimskega papeža ali njegovih poslan-
cov, so krivo vero nepristrano presojevali, ter
jo obsodili in prekleli. Taksi zbor se veli ve¬
solni cerkveni zbor,  in kar on u ver¬
skih resnicah sklene in rimski pajaež poterdi,
imamo tako za res imeti, kakor božje raz¬
odetje — sv. Duh ga namreč nevidoma vlada
in ga zmote varuje. — Posebno glasovit je
pervi vesolni cerkveni zbor, v mestu Nicei
na Jutrovem 1. 325 po Kr. deržan, kder se
je tri sto in osemnajst škofov in nad jezer
ostalih (drugih) duhovnikov suidlo, in so kri-
vovero Arijevo overgli in prekleli. Drugi vesolni
cerkveni zbor je bil v Carigradu,  tretji v
mestu Efezu,  šterti v mestu Kalcedonu,

9*

132

kder so bili Macedoniani, Nestoriani in Eu-
tihjani ednoglasno za krivovernike spoznani
in njih zmote overžene in preklete — in so
zginile kakor temna noč pred solnčno lučjo.
Vseh vesolnih cerkvenih zborov do zdaj imamo
sedemnajst; naj novejši in mende naj imenit-
neji med vsemi je tridentinski  zbor, od
kterega se sliši tolikokrat zlasti v pridigah in
v kerščanskem nauku govoriti.

Veliko je katolška cerkva od krivovčrcov
terpela in še terpi; ali ne bojmo se za njo;
Kristus je jo na skalo zidal, in hudobni svet
in peklenske vrata je ne bodo zmagale.

32. Cerkveni učitelji in sveti očetje.

Zraven cerkvenih zborov je bilo mnogo
svetih in učenih mož, kteri so se krivovercom
krepko ustavljali, njih zmote ustmeno in pis¬
meno pretresali in overgli; nasprot pa tudi ker-
ščanske resnice od vseh strani bistroumno pre¬
udarili in razvedrili in njih verjetnost dokazali.
Velimo jim cerkveni učitelji ali cerkveni
očetje; njih imena se svetijo, kakor svetle
zvezde na cerkvenem nebu, in močni stebri,
na ktere se katolška cerkva in njeni nauk
naslanja. — Pred vesmi slavnega spomina
vredni se sledeči: sv. Atanazi,  patriarh (vikši
škof) v Alebsandrii na Egiptovskem, kteri je

133

celih petdeset let za sveto včro se bojeval, ve¬
liko pregona in terplenja od strani Arianov pre¬
bavil in mnogokrat v smertni nevarnosti bil;
sv. Ambrož,  nadškof v Milanu, kteri je
mnogo svetih knjig spisal in pobožnih pesem
zložil; sv. Krizostom,  patriarh v Carigradu
in glasovit pridigar, je sosebno grehe bogati¬
nov in velikašev čertil in napadal, in zato
izgnan iz svojega sedeža v siromaštvu umeri:
sv. B a z i 1 i, škof v Cezarei, je sosebno samotno
živlenje v puščavah in samostanih podpčral, in
je zlasti v juternih deželah visoko češčen; sv.
Hieronim  v Stridovi na slovenski zemlji
rojen, umen razlagavec in prestavljavec svetega
pisma, je svoje posledne leta v Betlehemu pre¬
živel? sv. Auguštin,  škof v mestu Hipo v
Afriki, vsestrano učen, je v svoji mladosti slabo
živel, potem pak velik spokornik in kinč ka-
tolške cerkve postal; sveti papež Leo veliki,
ki je z močjo svojega govora mesto Rim
dvakrat razdjanja otel, in tudi krivoverce
zasekoval; sveti papež Gregor veliki,  ki
si je sa slovez službe božje in povzdigo cerk¬
venega petja veliko prizadel in bode na vse
čase slovel.

33. Pnsčavniki in menihi.

Kakor so bili cerkveni očetje imeniti bra¬
nitelji in naj močneji podporniki katolške včre,

134

tako so bili  puščavnici  naj lepši izgled spo-
kornosti, zatajevanja in premage vsaktere po-
željivosti. Puščavniki se velijo pobožni kristjani,
kteri so iz ljubezni do Boga vsemu blagu,
vsej oblasti in časti, prijatlom in žlahti se
odpovedali, ter šli v samotne, tihe kraje ali
puščave, ondi se ložeje greha varvat. Bogu
služit in svojo dušo zveličat. — Kak berlog v
zemlji ali v skali, kaka bajta iz drevesnega
lupja je bilo njih stanovališče; njih obleka iz
ličja ali bičevja, njih postelja terde tla ali malo
listja; njih hrana korenike in divja zel, njih
pijača studenčnica. Vsemu veseljevanju, vsej
sladnosti živlenja so slovo dali, vsemu svetu
popolnoma odmerli in zmirej k vekši svetosti
hiteli. Pervi puščavnik, od kterega nam zgo¬
dovina povč, je bil sv. Pavel;  glasoviteji pa
je bil njegov verstnik, sv. Anton,  ki se oče
puščavnikov imenuje. Pervi puščavniki so jeden
od druzega ločeni, vsak zase živeli; s časom
pa so se sjedinili, vkup prebivali in delali,
vkup jedli in molili — in tako so se pričeli
samostani ali kloštri,  in njih prebivavci
so se rekli m n i h i ali redovniki,  če dalje
bolj so se širili, naj prej v juternih potem pa
tudi v zahodnih deželah, dokler jim ni sv.
Benedikt  o začetku šestega stoletja gotovih,
prav modro osnovanih vodil (regelc) dal,
ktere so temelj in vir vsih poznejih klošter-
skih vodih

135

34. Selitva narodov.

V petem in šestem stoletju po Kr. se je
skoro vse po svetu spremenilo, bila je velika
selitva narodov. Mnoge ljudstva sirove in divje
so iz Azie prihrumele, na bližne narode eu-
ropejske pritisnile, in tote na svoje sosede.
Vse je vrelo po svetu, in križem se metlo,
derlo ljudstvo za ljudstvom: Alani, Gepidi,
Huni, Goti, Longobardi, Slovenci  it.  d.
Kraljestva, ki so več sto let slovele, so se
prekucnile in namesto njih so druge stopile;
sela in mesta glasovite so bile razdjane in so ali
popolnoma znad zemlje zginile, ali v razvalinah
hirale: celo rimsko cesarstvo, ki je nad tisoč
(tavžent) let stalo in vse narode in dežele
pohvastalo, se je razkosalo.

Med vsimi naj hujšimi divjaki so bili Huni,
kterih kralj Atila,  imenovan šiba božja, je
cele potoke kervi prelil, mesta Oglej, Ljub¬
ljano, Celje in drugih  mnogo razrušil, in
kamorkoli je stopila njegova derhal, vse po¬
žgal in pokončal. Bila je huda stiska, bila je
neznana sirošČina po svetu; kamor so oči nes¬
le , ni bilo druzega, kakor morije , požig in
posip. In ker so vsi toti narodi ali maliko-
vavci ali krivoverci bili, so tudi katolško včro
hudo zaterali, mašnike in redovnike prega¬
njali, cerkve in samostane obropali, ali poderli

136

— zdelo se je, da bodo katolško vero spet v
zemljo zateptali. Ali Bog je vse v dobro ober-
nil; kmalo je cerkva svoje veje bolj po širo¬
kem razprostranila in mnogo novih udov pri¬
dobila.

3S. Začetek in nazširjava kerščanske vire med
Nemci in Slovenci.

Že poprej je bilo omenjeno, da pervo
zernje kerščanske vere na slovensko zemljo je
padlo iz Ogleja, jednega v tedajnem Času naj
veksih mest rimskega cesarstva. Ondi je že
sv. evangelist Marka,  po sv. Petru, poslan,
Jezusov nauk oznanoval, je družbo včrnih
vtemelil, ter njo pri svojem odhodu svojemu
učencu sv. škofu Mohorju izročil, 1. 50. po Kr.
Sv. M o h o r pa je sveto včro dalje razširil, po
sedajnem BeneČanskem, Teržaškem in Kranj¬
skem; je poslal dva kerščanska oznanovavea,
Lucia in Siruza  celo na Gorotansko
(Norikum), kamor je Koroško in del Štajarja
spadalo, in se sploh z zlatimi čerkami Sloven-
com v serce zapisal. Da je sv. Klemen
učenec sv. Petra po Istrianskem, Primorskem
in po Panonii včro pridgoval, je tudi že reče¬
no bilo; in da so vojaki in drugi Rimci, ki so
se v naše kraje preselili, v svoji novi domo¬
vini tudi od kerščanske včre mnogo pripovedo-

137

vali, si lehko zrajtamo. Po tem takem je drevo
sv. včre čedalje bolj obširno rastlo in v mnogih
mestih so se škofijski sedeži ustanovili, kakor v
Ter s tu, Ptuji, Oelji, Emoni  (Ljubljani)
in v Tiburnii  na Koroškem.

Ali v petem stoletju po Kr. ob času ve¬
like selitve narodov, so se strašne prekucije in
pregoni po svetu pričeli, in neizrečeno veliko
je sveta cerkva Jezusova prebaviti imela. Me¬
sto Oglej  je bilo razdjano, tudi celjska
emonska, ptujska in tiburnijska  škofija
je razpadla, in skor po celi Europi je sv. vdre
luč vgasovala, razun britanskih ali anglež-
kiv otokov, kder je veselo berlela. Iz totih
otokov je izhajalo zdaj mnogo svetih mož, ki
so berž ko ne pol Europe prehodili božjo
besedo oznanovaje, in kamor so prišli, ajdovske
zmote pregnali in pravi apostoli tistih dežel
postali. Tako je sv. Severin  po austrianski
vojvodini; sv. Ro p er t po Salcburzkem, sv.
Emeran po Bavarskem kerščanstvo širil; med
vsimi pa slave vreden je sv. Bonifaci, kise
apostol Nemeov zove, neutruden učitelj bil in
je častito krono mučenikov dosegel, 1. 755 po
Kr. Ravno tako prijazno je slovenske dežele
luč sv. vere razsvetila. Sv. škof Amand  je
prišel na Gorotansko, in nekaj časa za njim
sv. R o p e r t, ki je Slovencom sv, evangelj
oznanoval, saleburžko škofijo utemelil, in ka¬
kor nekteri velijo, celo do Celja prišel in cerkvo

138

sv. Maksimirana posvetil. Njegov naslednik v
salcburžki škofu sv. Virgili  je poslal med
Slovence sv. škofa Modesta,  ki je bil poln
gorečnosti za božjo čast, je v G o spe j sveti
blizo Celovca svoj sedež postavil, veliko novih
cerkev sozidal in veliko starih popravil in
posvetil, in je po vsej pravici zaslužil, a p o stol
Gorotanski  imenovan biti. Se vekši pospeh
je včra imela, ko je cesar Karl (Dragotin)
Veliki Avare in Slovence ukrotil in pomiril.
Dva gerška brata, ssv. Ciril in Metod,  ki
sta poprej že Bolgarski narod preobernila, sta
si tudi za Slovence neprecenljive zasluge pri¬
dobila. Okoli leta 863 po Kr. je sv. Ciril na
Moravsko prišel, Jezusov nauk oznanovaje, je
sv. pismo v slovenski jezik prestavil in osno¬
val pisarijo, kterej se še zdaj Cirilica  veli,
in ktero Rusi inSerbi rabijo. VVelehradu
je škofijo utemelil, in ker je leta 871 v Rim
šel in ondi umeri, ga je njegov brat Metod
nasledval, kteri je češkega vojvoda Borivoja
in mnogo drugi Cehov kerstil.

V o g r i ali Madžari so se po prizadetju
svojega kralja, sv. Štefana spreobernili okoli
I. 1000 po Kr.

3S. Korist in velika sreča kerščanstva.

Kako po dolgi zimi ljuba spomlad ali
vigred vse ogreje sve oživi; tako je tudi,

139

kerščanstvo vse naše dežele prerodilo. Kder
poprej ni bilo druzega kakor hosta in divja
zverina, ondi je rodovitno polje vstalo, se seno
sušilo in vinska terta se solzila. Divjačno živ-
lenje so opustili, kmetijstva se prijeli in po
vesih, tergih, in mestih se naselili. Pohištva
so stavili, cerkve zidali in zvonov prijazni glas
se je razlegal po dolih in planinah. Malike iz
lesa ali kamna izrezane so potrupali in pra¬
vega živega Boga častiti jeli.

Kerščanska vera je ljudim pamet razjasnila
in jih v naj potrebnejših rečeh tako podučevala,
da majhino dete in prosti kmetič od Boga in
njegovih lastnosti zdaj više vesta, kakor naj
bolj Čislani modrijani starodavnih časov. Ona
je overgla malikvanje, vraže in Čare ali co-
pernije, je prepovedala sužnoteržtvo, dvoboj
in samomor in nam tudi sovražnika ljubiti ve¬
leva. Ona je ljudi omikala in umetnosti in zna¬
nosti v svojo skerb vzela, je napravila šole za
mladost, bolešnice za bolnike in samostane
za pobožnost, za nedolžnost in pokoro; in ko¬
liko svetih možev in žen, koliko čistih devic
in mladenčev je izgojila, se ne da dopovedati
ne popisati. Lepo, da lepše ne more, govori
sv. Augustin, rekoč: „Naj ve če bogastvo,
naj draži zaklad in naj vekša svet¬
lost, ki se najde, j e kato lš ka v č ra,
Ona prinese izveličanje grešnikom,
razsvetli na duši slepe, sprejema po

140

jezero zgubljenih, oprav ici krivične,
očisti spokornike, poterdi v dobrem
pravične, venČa mučenike ohrani de¬
vice, ovaruje vdove in zakonske v
sveti sram ožljiv o st i, posveti mašni-
ke, nas za nebesa pripravlja in z an¬
geli večnega veselja deležne stori.
V  resnici bogastvo, kojega (kterega)
svet nima dati.“

37. Odpad izhodne ali gerške cerkve od rimsko -
katolške.  — Muhamed.

Kakor lepo in veselo je v zahodnih krajih
kersčanstvo poganjalo in se razcvetalo, tako ža¬
lostno je na Jutrovem omedlevalo. Gerški čari,
ki so v Bizancu ali Carigradu svoj sedež imeli,
so tudi cerkvo vladati hotli, se v njene notrajne
zadeve vtikali, in terjali, da bi se to, kar se
je v njih glavi izkovalo. ravno tako za res
deržalo, kakor to, kar je Bog razodel. Ljud¬
stvo je bilo lehkih misel in preveč na posvetne
sladnosti navezano, duhovščina je svoje dolžno¬
sti pogosto zanemarjala, in kar napuh še ni
popačil, so razpertije pripomogle. Zmirom bolj
in bolj se je motalo in metlo, dokler ni vdarila
tista nescrečna ura (1.1064 po Kr.), v kteri se je
izhodna ali gerška cerkva od rimsko-katolške

141

ločila in je med obema tužen prepad nastal, ki
noter do današnega dne ši ni poravnan. — Ali
kakor je Bog Izraelce pretepal, kolikorkrat
so od njega odstopili, tako tudi je spridenim
Gerkom kazen za petami sledila. Že ob za¬
četku sedmega stoletja je v Arabii neki slepar
vstal, po imenu M uh a me d, rekoč, da je od
Boga poslan, popačeno vero očistit, ter je iz
ajdovskih, judovskih in kristijanski šeg in ob¬
redov (ceremonij) novo včro skoval. S po¬
močjo neke roparske derhali je od začetka
posamezne popotnike zalezoval, potem karavan
se lotil in zadnič mesta in celo dežele napadal
in posilil in njih prebivavce z mečem v roki k
novi veri nagnal. Njegovi nasledniki so po nje¬
govih stopinjah nepradovali, so v svojem po¬
četju skoraj neprenehoma srečo imeli, jedno
deželo za drugo si osvojili in v Azii in Afriki
po dolgem in širokem muhamedansko, ali kakor
se sploh veli, turško vero razširili. Kar se ni
vdalo, je bilo ali posekano ali v sužnost
peljano. Kerščanstvo v tistih krajih scer ni
popolnoma ugasnilo, ali kakor veja, ki se od
debla odseka, s časom usahne, tako tudi je
ono oterpnelo in do zdaj oterpnjeno žaluje.

38 . Krizanske vojske.

Muhamedani so Palestino, to je, sveto
deželo, v kteri je naš Gospod Jezus Kristus

142

živel in umeri, v svojo oblast dobili in ondi
s kristjani gerdo ravnali. Hude davke so jim
nakladali, cerkve obropali, svete posode oskru¬
nili, in kdor je hotel v Jeruzalemu svete kraje
obiskati, je moral zlat odrajtati. Ko so krist¬
jani v zahodni Europi zvedeli, kako slabo se
njihovim bratom naJutrovem godi, so močno
žalostni postali, pravična jeza jih vname in
vojsko zoper nevernike sklenejo. Peter iz
Amiena,  zgovoren in bogaboječ duhoven in
pusčavnik, ki je ravno iz Palestine priromal, je
Laško in Francozko prehodil, povsod prav
živo velike stiske in neznane tuge ondotnih
kristjanov popisal in ljudi tako nadušil da je
vsak hotel pomagati. V mestu Klermon na
Francozkem, kder se je velika množica, duhov¬
nov in posvetnih zbrala, je papež Verban II. za
pripomoč zoper nevernike prosil in tako ganlivo
govorilo, da je vse kakor iz jednega gerla glas
zagnalo: Bog hoče! Bog hoče!  Po celem
zapadu je zašumelo in ob kratkem je čudno ve¬
lika vojaška truma na nogah stala. Križarje
so jih imenovali, zato ker je vsak vojak zname¬
nje križa na persih nosil v spomin, da se za
Kristusa vojskuje. Vsi vneti za sveto včro so po
raznih potih proti Palestini se podali, po ter-
dih bitvah, po velikih nevarnostih in po neiz¬
rečenem trudu sveto mesto Jeruzalem spet
sovražnikom oteli, 1. 1099 po Kr., in pogumni
Bogomir Bulljonski  je bil pervi jeru-

143

zalemski kralj postavljen. Pobožni junak pa
je zlato krono na oltar položil, si železno krono
na glavo del, ter rekel: K d er je moj Iz-
veličar Jezus Kristus ternovo krono
nosil, seno  spodobi, da bi jaz zlato
krono nosil;  in ves čas svojega živlenja si
je ni na glavo dal.

Ali jeruzalemsko kraljestvo ni dolgo ter-
pelo, in ako ravno je od europejskih krist¬
janov neprenehoma veliko podpore dobivalo,
vendar ni obstanka imelo. Vzrok tega od jedne
strani so bili Gerki, polni zvijač in nezve¬
stobe, od druge strani pa križarji sami med
seboj nesložni in pogosto le preveč kervi in
plena željni; torej še ni celo sto let preteklo,
ko je razpadlo in Turkom v pest prišlo, kteri
so od leta do leta silnejši prihajali, zmirom
več mest in pokrajin podjarmovali, in 1.1453 tudi
Bizanc ali Carigrad, glavno mesto gerškega
cesarstva, ki se je pred Bogom veliko zadol¬
žilo, z naskokom v svoje posestvo spravili.
Iz Carigrada so Turki zmirom dalje segali, in
ropali po bližnih ogerskih, slovenskih in
nemških deželah, in le hrabrost in pogumnost
Maltežkih in drugih kiistjanskih vitezov kakor
tudi neoporekljiva pripomoč Matere božje Ma¬
rie je imenovane dežele in narode namenjene
pogube obvarovala, je obvarovala sploh vse
kerščanstvo, da ni Turkom sužno postalo in
da jih niso podkove njih berzih konj zateptale.

144

39. Lepi časi katolike cerkve.

Slabo so se izšle križanske vojske, veliko
kervi se prelilo, mnogo ljudi pod mečem smert
storilo in sveta dežela je pri vsem tem le Tur¬
kom v lasti ostala: ali če njih nasledke neko¬
liko bolj na tanko prevdarimo, bomo našli,
da so bile tudi zlo zlo koristne, ljudi zbistrile
in novo dušno živlenje obudile. Znanstva,
ktere so poprej pri selitve narodov povsod pre¬
gnane v samostane bežati morale, so se zdaj
med množino razlile in ljudstvo omikale, osno¬
vale so se šole in vseučilišča, ki še zdaj
slovijo, kakor v Pragi, na Duna  ji (Beči), v
Padovi,  in vstali so možje čudovite učenosti,
kakor sv. Tomaž Akvin,  kteremu so an¬
gelski rekli, in sv. Kardinal Bonaventura,
ki sta oba v letu 1274 umerla. Pobožni T o-
maž Kempčan,  ki je lepo živel in lepo
pisal, je 200 let pozneje v visoki starosti
umeri.

Se lepše pa slovijo tisti časi zavolj njih
nehinavske pobožnosti, zavolj terdno žive ve¬
re v Boga, svete gorečnosti za božjo Čast
in delavne ljubezni do bližnega. Koliko so
sozidali krasnih cerkev, koliko visokih zvo¬
nikov, ktere še dan današni osupnjeni ogledu¬
jemo! Koliko so ustanovili naprav, ktere so
še našim časom v prid in srečo! Tako posta-

145

vimo je sv. H e m a, rojena pilštanska grofinja
v Kerki na Koroškem veličastno cerkvo z dvema
samostanoma, možkim in ženskim, zidati dala,
in iz tote njene zaloge je prirastla sedajna
kerška škofija.  1. 1073 po Kr. Eber¬
li ar  d, salcburžki nadškof je ntemelil lavan¬
tinsko  škofijo 1. 1228, cesar Friderik IV. pa
ljublansko 1. 1462. —• Samostansko živlenje
je bilo v naj lepšem cvetju, in možje, kakor
sv. Bruno, Norbert, Bernard, Domi¬
nik, Frančišek,  so s svojimi zgledi celemu
svetu kakor luc svetili, so raznih plemen re¬
dove osnovali, in mnogo samostanov posta¬
vili. Pa ne le sami so sveto živeli, temuc tud
med ljudstvom pobožnost redili, revežem in
siromakom pomagali, bolnikom stregli, nevedne
učili, jetnike in sužne odkupovali. Na vse
kraje sveta so učitelje pošiljali sveto včro raz¬
širjat, in so vsim deželam, v ktero so prišli,
in med vse narode Časno srečo in večni blagor
prinesli. In sploh karkoli so delali ali so ma-
lali, ali podobe rezali, ali pesme zlagali, ali
knjige pisali, vse so k božji časti obračali, in
vsaktero njih delo nam kaže le bogoljubnost
in svete obČutkte.

40. Mnoge razpertije.

Med žlahtno pšenico, kije tiste čase tako
veselo poganjala in stoteren sad obetala, se je

KefSčanski nauk. 10

146

pa tudi ljnlika zaplodila in grenek sad prinesla.
Bile so tu in tam nesrečne vojske, žalostni pre¬
piri in pravde; tudi raznih krivic in marsika-
kega pohušanja se ni mankalo. — 1  Cesarji in
rimski papeži se niso mogli nič prav dobro
zastopiti. Že cesar Arh IV. (Henrik) je hotel v
cerkvi gospodariti, je škofije, aptije in ostale
(druge) duliovske službe dostokrat naj nevred-
nišim podelil, včasih pa ce!6 za dnar prodajal,
zato je med njim in papežem Gr r e g o r j e m VH.
velika razpertija vstala; in da so take razpertije,
ker so se pogosto ponovile, veliko tuge in škode
na vseh straneh napravile, vsak lehko ve.

Tudi razni krivoverci so vstajali, zoper du-
hovsko in deželsko gosposko učili, se ji sami
ustavljali in druge podpihovali, ter veliko bojev
krivi bili.

Tako je po Češkem Jovan  Hus  krivo-
v4ro trosil, jih veliko premotil in strašne
zmešnjave napletel. Zlo taka se je tudi po dru¬
gih deželah godila, po Francozkem, Angležkem
in Laškem. In ako ravno so jih sčasoma umi¬
rili in ukrotili, je vendar nek protiven in ver-
toglaven duh ljudem obvisel, po vseh žilah se
kuhalo in vrelo in le sape mankalo, ktera bi
iskro pod pepelom tlečo razpihala in v živi
plamen spravila. In ta sapa, ti vihar seje na
Nemškem vzdignil o začetku šestnajstega sto¬
letja, je Čedalej bolj široko in z večo silo vlekel
in neizrečeno veliko zlega (hudega) načinih

147

Jezero in jezero ljudi je od katolške vdre
odpadlo, ljudstvo zoper ljudstvo vstalo in sosed
na soseda planil; kervave vojske so se vnele,
strašne bitve in morije se storile in cele vesi in
-mesta so z zemlje zginile, Znanosti in umetnosti
so bile zateptane, in narodi, ki so v omiki in
izobraženosti tako veselo napredovali, spet so
surovi in divji postali; posebno pa jela je vera
od tiste dobe vedno bolj pešati.

10

v

Sterta doba.

JDogodiririna novih časov ker-
šeanstva.

Od velike ločitve v zahodni cerkvi do naših dni
(od I. 1517 po Kr.)

41. Luter in drugi krivoverci.

Mož, ki je nebrojno zmešnjav na svetu
načinil, in na milione ljudi v časno in večno
nesrečo pripravil, je bil Martin  L ut  er, učitelj
modroznanstva v Vitenbergu na Nemškem. Bil
je učen in prebrisane glave, pa še više napuhnjen
in vrele kervi. Leta 1517 se je z Dominikanci
zavolj krive rabe cerkvenih odpustkov prepirati
jel; zraven pa je on sam še huje zabredel, in od
dnč do dnč v veČe zmote zahajal, tako da je pola¬
goma vse krivovčre starih Časov pograbil in v
novo včrozmašil, ki se po njem Lutranska
veli. Daritvo sv. maše, post, spoved, molitve za
mertve in še marskako pobožno navado ja zaver

149

gel, učil je, da vera sama človeka opraviči in
zveliča, in dobrim delom vso veljavo odrekel.
Rimskega papeža je Antikrista imenoval in
njegovo cerkveno višo oblast popolnoma over-
gel, redovnikom in redovnicam (nunam) že¬
nitve in možitve privolil, deželskim gospodam
pa in grajšČakom pravico priznal, vse kar sa¬
mostani gleštajo, v posest vzeti in v svojo rabo
oberniti. S tim se je mnogim prikupil in ob krat¬
kem veliko derhal si pridobil; spačeni množici
namreč so njegovi mehki nauki zlo sprejetni
se zdeli in lakomnim knezom je samostansko
blago močno dišalo. Poslednič je obljubo de-
vištva prelomil, in, ako ravno duhoven in re¬
dovnik, v zakon stopil, in se oženil z neko
redovnico, ki je iz samostana ušla, iu kteri
se je reklo Katra Bor. Luter se je ustil, da
svoj nauk iz svetega pisma zajema, ali ker
je sveto pismo le po svoji termasti glavi iz-
lagal, se je strašno zamotal in v svojih bese¬
dah ves navskriž bil; kar je jeden dan zago¬
varjal , je drugi dan že povegral. Tako je
terdil, da človek nima proste volje, torej tudi
božjih zapoved ne more dopolniti, in se
hudega ne varvati; da greh Človeka ne po¬
gubi, ako le terdno včro ima; in še več dru-
zega takega je kvasil.

Kakor je od jedne strani Luter, tako so
od druge drugi, in skorej še huje nad ka-
tolško cerkvo segali in ji veliko zalih vej od-

150

klestili. Na Svajcarskem je Urh Cvingli
vpriČnost Jezusa Kristusa v svetem resnem
telesu tajil, ter jih veliko pretental; še več pa
jih je za seboj potegnil Jovan Kalvin,  ki je
učil, da Bog nekoliko ljudi v večno pogublenje
odmeni in za tega del njih serce okamni, da se
poboljšati ne morejo, in še mnogo dragih zmot je
zatrosil. Prekerstniki  so terdili, da otroke
kerstiti ni po svetem pismu, in se torej odraščeni
drugič kerstiti morajo; tudi so hotli naj bi ne
bilo lastnega premoženja ne gosposke ne svetu,
marveč vse občno in jednako. Vsi ti krivoverci,
Cvingliani, Kalvinci in prekerstniki so zlo gerdo
in divje ravnali; kar je Luter prizanesel, so toti
ali oskvernili ali razdjali. Podobe Jezusa Kristusa
in njegovih svetnikov so razsekali in potolkli,
oltarje polomili, celo grobe in rake so razbili in
kosti in ostanke svetnikov z nogami poteptali ali
zažgali. In ako ravno so jeden čez drugega bili in
se strašno preklinjali, katolško cerkvo pa so ven¬
dar vsi jednako sovražili in bi jo bili radi z zemlje
pregnali. In kakor ljulika večidel rajši raste
kakor pšenica, tako su tudi vse te krivovere Čudo¬
vito poganjale. Bili so pa tudi krivoverci zviti
in prekanjeni in, niso zanemarili nobenege sredst¬
va, ktero je v razširjavo njih zmot kaj pripomoglo.
Ustmeno in pismeno so se poganjali za pospeh
svojega lažnjivega nauka, in kder zlepa niso opra¬
vili, so pa shuda nagnali.

151

42. Tridentinski cerkveni zbor.

Katoličani so si veliko prizadevali in se tru¬
dili, da bi teh žalostnih razdertij enkrat ko¬
nec bil, da bi se ljud umiril in spet le jedna
vera v zahodni Europi bila. V raznih mestih
so z razkolniki verske pogovore imeli, ter jim
prijenjali, kolikor je le mogoče bilo; ali vse
zastonj. Luter v svojem sovražtvu do rim¬
skega papeža ni nobene rnčre vedel in se ni
dal pogovoriti; marveč je le huje razsajal
in vedno vekše homatije narejal. Za tega del
so se leta 1545 na povabilo papeža Pavla  III.
katolški škofi in učitelji v mestu Trident  na
Tirolskem zbrali, so od jedne strani pravo
katolško vero poterdili, od druge pa vse te
nove krivovčre v prestres vzeli, ter jih obso¬
dili in terdovratne krivoverce iz svoje občine
odločili kokor suhe veje zelenega drevesa. Ta
je tisti toliko sloveči tridentinski zbor,
kteri se tolikokrat v pridgah in kerČ sanskih
naukih v priČbo katolške vere imenuje; ti zbor
je katolški cerkvi novo lepoto dal in njeno
moc Čudovito povekšal; vsi dobromisleči včr-
niki so se spet terdneje svoje matere kotolške
cerkve poprijeli in veliko zašlih se je k njej
povernilo. Tudi Luterane so povabili k triden¬
tinskemu shoru, da bi se bili prijazno pome¬
nili in ako mogoče, v veri zjedinili, ter so

152

ravno oni naj glasneje po cerkvenem zboru
vpili: ali kadar se je potem sošel, so bili
polni izgovorov in niso hotli dojti. Tako je ta
nesrečna ločitva še dalje terpela: in če je kra¬
ljestvo samo zoper sebe razdeljeno, govori
Jezus, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla;
tako se je tudi zlasti na Nemškem žalostno
godilo.

43. Žalostni nastopki novih krivover.

Luter je zmirom in povsod veliko od
slobode trobil, cesarja pa, škofe in deželske
jako jako psoval ali gerdil; njegov malopridni
nauk je pa tudi malopriden sad obrodil. Kmeti
toliko lepega od slobode slišavši, so se kmalo
na noge postavili in strašen punt, ali Černo
vojsko zaceli; v velikih trumah so se po deželah
razlili, ropali in požigali grajšČine in samosta¬
ne, in grozovito mučili i morili izmed duhovščine
in žlahtnikov vse, kteri so jim v roke prišli;
ali tudi njim je povraČivna ura udarila. Veliko
jih je bilo v vojski pobitih, veliko jih je v
železju po ječah pomerlo, veliko v rabeljnovih
rokah živlenje zgubilo in kakor zgodovina
pravi, više od sto jezer jih je bilo vseh vkopaj
pokončanih. Komaj pa so bile tote preku-
cije končane, so že' druge nastopile —• vnela
se je žalostna tridesetletna vojska,  ktera
je zlasti nemške deržave od jednega kraja do

153

drugega strašno poteptala, ljutost in razujzda-
nost podredila in kerščansko občut v mnogih
sercih popolnoma zadušila.

Ali ne samo po nemških, marveč tudi v
ostalih evropejskih deržavah so hude vojske
zavolj vdre zahrule. Na S vaj c ar s ke m je
Urh Cvingli kervavo bitvo zoper svoje lastne
rojake podkuril in z mečem v roki svojo dušo
izdihnil; tudi Kalvin in njegova stranka so se
velikih krivic, grozovistosti in razpertij okrivili.
Na Francozkem  so Kalvarii ah Hugenoti
kakor pravi divjaki razsajali in blizo dvajset
jezer katolških cerkev razderli in raznesli:
v jedni sami prokrajni (Dofind) so po spriČbi
jednega njihovih pisatelov 256 duhonikov in 112
redovnic umorili in devet sto vesi in mesti
požgali. Ravno tako je moralo angležko
kraljestvo veliko prebaviti zavolj svojega od¬
stopa od katolške vdre. Kralj Arh VIH. za¬
četnik tega odpada, je veliko blagih mož so-
sebno duhovnih ob glavo djal, vse samostane
goderl in njih blago in imetje v svoj žep vteknil.
Se grozoviteje je kraljica Elizabeta ravnala,
pod ktere vladarstvom je nesreča katolČanov do
verha prikipela; homatije so se po njeni smerti še
namnožile in kralj Dragotin  I. (Karl) je moral
celd na kervavem odru svojo glavo zgubiti.

154

44. Razširjava katolika vere v prej neznanih
krajih.

Kar je sveta mati katolška cerkva po kra¬
jih naše Europe slabovemih otrok po kri-
voverah zgubila, jih je po drugih delih sveta
zverhano mdr o dobila, in kar so Luter, Kal¬
vin in njih pajdaši vdrnih ji odvzeli, so iskreni
duhovi, kojim (kterim) se mi si o n ar ji veli,
v Azii, Afrika in Ameriki ji obilno pridobili.
Kakor nekdaj apostoli so šli na vse kraje sveta
sv. evangelj oznanovaje in stotem sad je bil
plačilo njih dela in truda. Popisati vse, koliko
so terpeli in koliko prihodih, ni prostora ne
časa; samo od jednega izmed njih, sv. Fran¬
čiška Ksavera  naj se kaj malega pove.
Ves vnet za spreobernitvo nevernikov in pogu¬
men kakor nekdaj sv. Pavel je široko morje
preveslal in srečno v izhodno Indijo došel. Po
ulicah mesta Goa je vsako jutro z zvončkom
žvenklal in s tim otroke k sebi privabil. Otroci
so kmalo veselje dobili do prijaznega moža in
ga pazno poslušali, ker jim je toliko lepo od
ljubega Jezusa pripovedovati znal, in domu
prispevši in povedavši, kaj so slišali, so odra-
šcenim serca vneli, da so tudi oni hodili po¬
slušat svetega moža. In Bog je blagoslovil vi-
doma vse njegove stopinje. Neutrujen je hodil
od sela do sela, od otoka od otaka, je Indio

155

in Japan in mnogo drugih kraljestev prehodil,
je štirdeset jezer maliških podob z lastno roko
razdrobil in nad jeden milion ljudi s kerstno
( vodo oblil, kaj, on sam pravi, da je samo je¬
den dan deset jezer nevernikov kerstil; zato
se po vsej pravici apostil Indie  zove.

Po njegovi smerti so pa drugi nastopili in
zmirom vec polja s semenom božje besede ob-
sejali; celo po velikej Kitajski deržavi, kamor
do tistih mal še nihče iz naših krajev došel
ni, je katolška vera zlo lepe mladike gnati je¬
la. In da malikovavci niso samo na videz, ka¬
kor sovražniki keršcanstva zabavljajo, timveč
resnično spreobračali se, to nam priča njih sta¬
novitnost v veri ob Času, kadar je po japanskih
otokih, hudo preganjanje kristianov vstalo, ter
jih veliko sto jezer za svojo vero umerlo in
neznane, neizrečene muke terpelo. Radi ka¬
kor na svate so hodili na kervavi oder; mladi
fanti in dekleta, rahli serci in žlahtne gospe
> voljno in veselo polagali svoje glave pod rabelj-
novo sekiro. In žalibože, da noter do zdaj v
tistih krajih niso henjali kristianov preganjati!

Ravno tako prijazno se je po Ameriki,
ktero je Krištof Kolumb  1. 1492 najdel ;
luč keršČanske vdre zasvetila, in gnusobi in ne¬
sramnosti malikovanja konec storila. Amerikam,
posebno pa Mešikani  so bili hudi maliko¬
vavci. Po dvajset jezer mladenČev in dekličev
so poklali vsako leto svojemu gerdemu maliku,

156

ki so mu rekli  Biclibucli, in ako niso na
vojski sovražnikov dovolj nalovili, so svoje
lastne otroke v žertovanje dali, ter meso daro¬
vanih ljudi povžili. Jezik ne dopovč, koliko
so ubogi misionarji pri njih terpeli, koliko
nevarščin, glada in žeje probavili, in vendar so
vse zapreke srečno premagali; divje ljudstva
omikali in luč svete včre v njih temnem sercu
prižgali. Čudno dobrega in lepega pa so storili
v neki pokrajini južne Amerike, Paragvaj
imenovani, kder so iz žalostne goščave blago-
nosni raj, in iz ljutih pesjanov krotke in po¬
štene kristiane naredili. Vem, da bi radi vedeli
imena vsaj nekterih izmed njih in da vam
bodem ustregel, ako vam nekolicko od njih
povčm.

43. Naj imenitnejši možje v tqj dobi.

Blagi možje, kteri so se neutrudno za
razširjavo katolške vere poganjali in dostikrat s
svojo lastno kervjo malikovavsko zemljo po¬
lili, so bili večidel redovniki ali mnihi. Fran¬
čišek Ksaver in ostali, ki so po Kitajskem in
Japanskem pravo včro razširjali, so bili Je¬
zuiti,  in ni še bilo cerkvenega reda na
svetu, kateri bi si bil tolike zasluge za ka-
tolško včro pridobil, ter jo bi bil močneje
napadom krivovercev branil, kakor Je-

157

zuitarski red, kojega utemelitelj je bil sv.
Ignaci Lojola,  1. 1491 na Španskem rojen.
Nasproti pa tudi ne morem zamolčati, da no¬
beden red ni toliko protivnikov imel, kakor
ravno red Jezuitov. Sovražili, čertili, prega¬
njali in celo morili so njegove tovarše, ter jih
sovražijo, čerte, preganjajo in more do da-
našnego dnč.

Pa še drugi redi so v tej dobi vstali in
zacelili rane, katere so Luter in ostali (drugi)
krivoverci katolški veri vsekali. Frančiš¬
kani in Kapuci na rji,  kterih dohovni oče je
bil sv. Frančišek iz Asisia, so bili dobri du¬
hovni pastirji in pri ljudeh jako obrajtani
zavolj njih svete pobožnosti in ojstre spokor-
nosti. Piaristi  so se po šolah in učeliščih z
otroci in mladenči pečali, miloserčni bratje
so bili bolnikom (betežnim) v postrežbo;
drugi spet so druge opravila imeli. — Tudi
ženski spol ni zaostal, temoč si mnoge in
razne samostane napravil. Uršulinarce,
ktere se s podukam dekličev trudijo, še zdaj
po naših krajih naj več samostanov imajo,
kakor v Ljubljani. Loki, Gradcu, Gorici i. t. d.
Elizabeti  n ar  ce  strežej o bolnim, K a r m eli¬
ta  i’ c e so v premišljevavnem živlenju svoj po¬
klic imele in milost božjo prosilo za deželo
in ljudi.

Posebnega ornena vredna pa je množica
mož in žen, ki so jo, kar vero in krepost za-

158

deva, za izgled postavili vsem bodočim časom.
Sv. Karl  B o r o m e j, kardinal in nadškot'
v Milanu (vm. L 1584) je v ljubezni bližnega
naj višo stopnjo dosegel. Ob času kužne
bolezni je kakor angel pomoč in tolažbo po
mestu nosil, po bolnišnicah, kder je smert ne¬
milo kosila, bolnikom stregel, in vse, kar je
svojega imel, dnar in blago, in .celo svojo
posteljo in živlenje svojim siromakom v
žertvo dal.

Sv. Franc Salezi,  škof Genevski na
Svajcarskem (vm. 1. 1622) je po svoji ljubez¬
nivi krotkosti okoli 72.000 kvrivovercov zopet
katolški cerkvi pridružil. —• Sv. Vincenci
Pavlan  (vm. 1. 1660) je vse svoje žive dni
ubogim in betežnim v postrežbo bil, in si
veliko veliko prizadel, da bi njih žalostni stan
polajšal.

Vpeljal je družbo mašnikov, ki so ne¬
vedne kmetovavce poaučevali, in družbo za
popravo galijotov (galernih sužnih); utemeljil
posebne hiše, v kterih so se sirote in najdeni
odtroci odgajali, in kar je Črez vse važno, po
njem so osnovane miloserČne sestre,
kterih slava še zmirom raste po mestih in
deželah. Na Nemškem si je naj veČe zasluge
za katolško včro sv. mož Jesuit Ivaniči
pridobil. Kakor močen žid se je napadom
krivovercov ustavil, in z besedo in s spisi se
z njimi boril; zložil je katekizem; ki se še

159

zdaj po šolah rabi, in vpeljal mnogo učilišč
in drugih občno koristnih naprdv. Na Kranj¬
skem so bili ljublanski škof, Tomaž Kren,
na Koroškem labudski škof Juri Stobev,
na Stajarskem pa sekovski škof Martin Bre-
ner  naj pogumnejši zavetniki katolške vere,
in so uspehe Luteranov s krepko roko
zajezili.

Naj se zapomnijo tu še nektere možke
in ženske imena šestnajstega in sedemnaj¬
stega stoletja, ktere so katolški cerkvi na vse
veke v kine in lepoto ; kakor : sv. J o a n o d
Boga, Joan od križa, Filip Nčri, Pe¬
ter iz Alk a n tar e, Jožef K a laz a n c, Jo¬
žef Kupertin, Franc Borgia, Pij V.,
Fidel iz Sigmaringa, Alojz Groncaga,
Stanislav  Kos  tka  in še mnogo drugih.
Izmed ženskega spola pa: sv. Terezia,

RozaLimanska, AngelaizBreš j e, Mag¬
dalena odPacis,Frančiška izSantala
i t. d. V osemnajstem stoletju sosebno imenit
je bil sveti škof Alfonz Ligouori  (vm. 1.
1787), ki je mnogo lepih knjig spisal, lin ute¬
meljil družbo mašnikov, kteri se Ligourjanari
ali R e d e m t o r i s t i pravi. —'Vsi toti svetniki
in svetnice božje so bili Človeškega rodu naj
boljši prijatli, naj vekši dobrotniki. Otroke so
v božjem strahu in božjem nauku lepo učili;
mladenče in dekleta k pobožnosti vnemah in
jim skerb za nedolžnost in čistobo serca go-

160

reče priporočali, serce pa k srečni smerti
pripravljali. Bolnike po bolnišnicah, jetnike po
ječah so pridno obiskovali in njih žalostno
dušo s tolažbo podpirali. Mirni in krotki niso
nobenemu krivice storili, nobenega raznašali;
temoČ od vsakega dobro mislili in mu vse
dobro želeli. Sami za se pa so silno ojstro
živeli, malo jedli, malo spali, veliko molili,
in žive priče bili, da duh ljubezni, duh poniž¬
nosti in lastnega zatajevanja ni še zginil iz
katolške cerkve, kakor veliko naprostnikov na
vse usta trobi.

46. Razširjava nove nevere in zatiranje katolške
cerkve. Razne prekucije v deželskih zadevah.

•r

Luteranska krivovčra ni bila od Boga,
in kar od človeka pride, obstanka nima; zato
je tudi ona razpadati jela in mnogostrano
se razklala. Tako so prekerstniki, pres-
biterani, kvekeri, metodisti, moravski
b r a tj  e in drugi krivoverci scer vsi na njenem
deblu izrastli, vendar so bili med seboj
razcepljeni in v svojem nauku jeden drugemu
dostikrat ravno nasproti, ter so če dalje v
vekše zmote zahajali.

Nekteri izmed njih, zlasti na Angležkem
in Francozkem so sčasoma celo vso vero

161

zgubili in v hudobi svojega serca tako globoko
se pogreznili, da so strašno zarotbo storili in
prav peklenski sklep naredili, kerščansko vero
popolnoma zrušiti in zatreti. Iz tega namena
so spisali mnogo zapeljivih knjig, v kterih so
norce brili iz vsega, kar je človeku svetega
in kar k sramožlivosti gre; so oponašali in
zasmehovali rimskega papeža, duhovščino in
cerkvene obrede, ter ocevidno priporočali
nesramnost in razujzdanost. In kar je res, to se
ne sme tajiti, znali so pisati kaj lepo, mično
in bistroumo, zato pa je vse, visoko in nizko,
po njih bukvah in pismih hrepenelo, jih z
velikim poželenjem čitalo in se ponevedoma
njih strupenega duha •— duha brezbožnosti
naserkalo. — Potem pa, ko jim je njih početje
tako dobro zvedlo, so še bolj Čversto na noge
stopili, in jeli brez plahote svoje Černo delo
izpolnovati. Dobro vedč, da kdor hoče Čredo
razkropiti, mora poprej pastirja mahniti, so
tudi oni naj prej duhovščine se lotili. Proti
koncu osemnajstega stoletja so naFrancozkem
strašne prekucije vstale, so duhovnom vse njih
zemljišča s silo vzeli in poprodali, redovnike
in redovnice iž njih mirnih izbic izgnali, njih
svete obljube razrušili, in njih samostane in
cerkve obropali in razdjali. Koliko duhovnov
so pobili, koliko v vodi potopili, in koliko iz
dežele zapodili, to ve Bog sam! Le v mestu
Nantes  so jih.sedem sto in štestdeset vgono-

Kersčanski nauk, 11

162

bili. Naj se je duhovnik le prikazal v mašnem
oblačilu, gotova smert je bila njegov del, in
za glavo je šlo vsakemu, kteri bi ga bil pod
streho vzel. Nedelje in svetke praznovati je
bilo ojstro prepovedano, sv. mašo služiti ali
slišati s smertjo kaznovano; z jedno besedo,
vse kar je bilo keršcanskega, ali k službi božjej
spadalo, je bilo zaterto in vničeno. C61o Boga, pra¬
vega, živega Boga, ki je vse stvaril, vse ohrani
in vlada, so prederzno zavergli, in namesto Njega
pamet  za boginjo postavili, so neko nesramnico
prav gizdavo okinčeno z veliko slovesnostjo v
prejšno stolno cerkvo Matere božje v Parizu na
ramah nesli, in jo na veliki oltar na mesto britke
podobe križanega Jezusa postavili, nji v čast pes-
me peli in kadilo žgali.

Kder pa enkrat luc prave vere ugasne,
ondi tudi prava sreča, blagostan in veselje
mine, kakor se je na Francozkem zgodilo.
Ni bilo več miru ne varnosti, ne prijateljstva
ne zvestobe; brat se je bal brata, oce svojemu
lastnemu otroku ni zaupal, celo kraljevi sčdež
so prekucnili in raztrupali. Bili so strašni
Časi, kakoršnih ni zapisanih v zgodovinskih
bukvah, ter so kakor smertna senca nad dve
leti zalo francozko zemljo temnili in divjačili.
Pobožni in dobrohotni, pa le premehki kralj
Ljudevit  XVI. je pod rabeljnovo sekiro
glavo zgubil (1. 1793) in za njm tudi njego¬
va žena in sestra. Kakor voda po potokih je

, 163

tekla kerv po mestih in vesdh, in niso priza¬
nesli ne starosti ne spolu. V Bretanji so pet
sto otrok, kojih (kterih) naj starejši je štirnajst
let imel, postrelili, zato ker so njih očetje
Bogu in kralju zvesti ostali, in nekteri so
zracunali, da vseh v tej strahoviti dobi pomor¬
jenih skupaj je bilo blizo dva miliona. In kaj
mislite, zakaj so ti kervoloki (med kterimi
naj divjši je bil Robespier) vso to nesrečo,
grozo in žalost napravili! — Kakor oni sami
pravijo, zato, da bi ljudi osrečili in njih korist
povekšali! Ko so duhovne preganjali in vdro
zaterali, so rekli: ljudstvo se mora omikati
in očistiti svojih vraž in praznih ver. Ko so
morili in nedolžno kdrv prelivali, so djali: vse
ima prosto in jednako biti. Znali so lepo
govoriti, res je, pa pod njih jezikom je bil
nevaren strup, in joj in gorjd vsakemu, kteri
takim sleparjem v pest pride! — Zadnic pa,
ko so vidili da njih hudičeva setva tako močno
plodi, * so se hudobneži sami bali in za svoje
živlenje tresti jeli, in da bi brezpostavnost
vsaj nekoliko zajezili, so dali slovesno ozna¬
niti, da mora ljudstvo spet v Boga in ne-
umerljivost človeške duše varovati. Leta 1799
je Napoleon  višjo oblast prevzel; bil je
mož orjaškega uma in nenavadne zmožnosti,
vendar ljudstva brez vdre vladati ,se ni upal:
zatega del je cerkve zopet odperl, je očitno
službo božjo zopet vpeljal in z rimskim pa¬
ti *

164

pežem zastran cerkvenih zadev slovesno se;
pogodil. Ali ta lepa zastopnost med njima
ni dolgo terpela. Napoleon prevelike sreče
pijan, je na svoje obljube pozabil, je zmirom
dalej segal in marsikaj terjal, kar mu pogla¬
var cerkve nikakor dovoliti ni mogel. Konec
razpertije je bil, da je francozka armada
mesto Rim obsedla in so papeža Pij a VII.
kakor razbojnika vjeli, ter odpeljali (1. 1809).
Ali Jezus Kristus, kateri je svojo cerkvo na
skalo zidal in ji obljubil, da je nobena so¬
vražna moČ premogla ne bode, je tudi v tej
stiski ni pozabil. Kakor visoko se je vzdignil
Napoleon v svoji moči in ponositosti, tako
globoko je padel. Njegova hrabra vojska je
na Kusovskem zmerznila, in sledniČ on sam
vjet in na dalni otok sv. Helene odpeljan bil:;
papež Pij VII. pa je z veliko slavo v svoje
mesto Rim nazaj prišel (1. 181-4). Njegovi
nasledniki na stolu sv. Petra so bili: L e o XH.,
P i j VHI., Gr e g o r XVI., in od sedemnaj¬
stega rožnika 1. 1848 Pij IX., ki do zdaj
keršČansko katolško cerkvo vlada, in je v
versti papežev od svetego Petra sem dve sto
devet in petdeseti.

105

47. Obudit c a, boljšega duha med katolčani in nada
boljših časov kalolške cerkve.

Po francozki prekuciji, ki je cerkvo,
deržave in narode ubožala in na milione ljudi
podavila, je hotla previdnost božja ljudstvo
posvariti in prepričati, kam pride, kdor Boga
zapusti in od prave vdre odstopi. Veliko sicer
se jih je spametvalo, ko so vidili strašno
globino, v ktero odstop od Boga in vdre pelja;
ali joj! veliko pa tudi je slepili ostalo in
svarjenja božjega ni porajtati liotlo; zatega-
voljo so se krivi in zapeljivi nauki francozkih
brezbožnikov tudi po ostalih (drugih) deželah
razlili. Tudi po ostalili deželah so mnogo
lepih in občno koristnih naprav razrušili,
mnogo opatij in samostanov odpravili, bra¬
tovščine in vse pobožne druživa povegrali, in
kderkoli so mogli, cerkvo in njeno oblast in
njene pravice podkopali: nevere pa in njeni
kačji nauk so razširjali, živo priporočali in
sosebno med šolsko mladost z obema rokama
trosili. Pri vsem tem pa vendar Bog svoje
vsemogočne roke cerkvi ni odtegnil, nego
(ampak) varoval jo kakor svojo ljubljeno nevesto
krepko podpčral v raznih nevarnostih in zravno
še visoko poveličal z mnogimi čudeži. Postavimo:

166

kako čudna je kila spreobernitva Juda  Ratis-
bona!  Koliko bolnikov je čudovito ozdravelo
1. 184J. v mestu Trier,  kder je sveta suk¬
nja našega Zveličarja v počeščenje izpostavljena
bila! In v naših dneh kako čudo se je godi¬
lo v laškem mestu Rimini!

Brez vse dvombe pa naj naj veči Čudež,,
kojega nobeden tajiti ne more, je vedno in
zmirom nagliše razširjanje svete katolške vere po
vseh delih sveta, dasiravano je povsod mnogo-
brojnih zavčr. Posebno veselo v severni
Ameriki  vera napreduje. V Združenih
deržavah  samo so v manj kot petdesetih letih
nad šest in dvajest škofij utemeljili, in zravim
še veliko množino cerkev, duhovšnic, samosta¬
nov in drugih naredeb pobožnosti naredili.
Na Kitajskem  se spreobernitve od dne do
dne množijo, in akoravno ondot kristjane pogo¬
sto še preganjajo in morijo, njih število
vendar zmirom raste. TudivAfriki  se  kaže,
da boljši časi nastopajo, kajti se je v sredino
Afrike 1. 1851 več duhovnov, rojenih Sloven-
cov podalo, černim zamorcom sv. evangelj ozna-
novat. NaAngležkem  katolške cerkve stavi¬
jo, samostane zidajo, in ljudje prestopajo v ka-
tolško vero tako obilo, da se jih veliko nadja,
da ne bode dolgo, ko bo celo angležko kralje¬
stvo katolško postalo. Ali kaj! saj je tudi pri
nas v austrianskem  cesarstvu od nekoliko
let sem marskaka reČ na boljše se obernila. Po-

167

stavili so mnogo samostanov, v kterih nedolžnost
zavetje, spokornost, mir svoje vesti, bolnik po¬
strežbo in starost oskerbljenje najde. Začele
so se bratovščine sv. Leopolda,  presladkega
serca Jezusovega, živega roženkran-
ca in serca Marijinega  za spreobernitvo
grešnikov. Fare so se hkoro povsod za božjo
Čast oživele, svoje cerkve olepšale, in tu in tam
si glasne in prijetno vbrane zvonove omislile.
Nove šole so se osnovale, sveti zakramenti se
prejemajo bolj pogosto in Čedalje bolj na dan
stopa spoznatva, da le v katolški cerkvi se
najde pravi mir, zloga in večno živlenje. —•
Posebnega spomina vredna sta cesarska
ukaza  od  18. in 23. mal. travna leta 1850,
ktera oprošČenje katolške cerkve slovesno iz¬
rečeta in katoličane po vesolnem svetu z ve¬
selim upanjem navdajata.

Res je scer, da se je vmes tudi marsikaj ža¬
lostnega prigodilo, sosebno leta 1848, ker so
duhovščino in pobožnost preganjali; resje, da
je veliko kristianov, ki so zlo nemarni in brez
skerbi za izveliČanje svoje duše, in le svet in
posvetno veselje ljubijo, cel6 nove krivovčre,
kakor Rongeansko, so izkovali. Ali vse to nas ne
smč motiti, temveč v včri še bolj poterditi; zakaj
v sv. pismučitamo: da vsi, koji hočejo po¬
božno živeti v Kristusu Jezusu, mo¬
rajo preganjanje terpiti;  in Čitamo, da
bode enkrat velik odpad od Boga in

168

Kristusa. Vsak tedaj naj gleda in c uje, da
se zapeljati ne da, temoč da zvest ostane in
venec živlenja prejme. (Skrivno razod. 2, 10.)

48. Zagovor. .

Zgodovina naše svete vere nam kaže na
vsakem listu, kako dober in vsmiljen, pa tudi
kako svet in pravičen je Bog. Razjasni nam,
kako čudno in modro je Bog človeški rod vodil
že v stari zavezi, od našega prededa Adama
noter do prihoda našega Gospoda in Izveli-
čarja Jezusa Kristusa: še lepše pa nam pri¬
poveduje od nove zaveze, kako je Jezus Kri¬
stus cerkvo utemeljil, kako so jo apostoli in
njih nastopniki po vesolnem svetu razširili in
kako zalo raste skoz vse veke noter do sedaj-
nega papeža Pija IX. Kdor ima zdrave oči,
lehko vidi, da veličastna in polna blagosti je
naša sveta vera; in sledna verstica nam veli,
da ne človek, ne angel, ampak Bog sam more
ljudem tako vero dati.

j) Vera, ktero mi spoznamo, ni od ljudi
zmišljena, marveč od Boga  izvira. V stari
zavezi jo je po prerokih razglasil, v novi pa
njegov edini Sin Jezus Kristus oznanoval in
poterdil z nebrojnimi čudeži, naj veČ pa s
svojim vstajenjem od mertvih. Od Boga so njeni

169

■nauki, in kdor jih zaničuje ali zaverže, sam
sebe vekomaj zaverže.

2) Naša vera ni od danes ale včeraj, nima
kakih sto let, kakor krivovdra Luteranov, Kal-
vincov in drugih, ampak prav za prav seže do
začetka sveta.  Njeno pervo zerno je bilo
v paradižu vsajeno, kder je Bog človeku, po¬
tem ko je greh storil, Odrešenika obljubil; in
cela stara zaveza z vsemi svojimi darmi, opravi¬
li in šegami je bila le predpodoba nove zaveze
in kar v stari pomankuje, to nova dopolnuje-

3) Dasiravno pa zgodovina naše svete
vdre blizo šest jezer let obseže, ima vendar to¬
liko neoporekljivih spriceb in imenitnih dogodeb,
da nihče, ako nima skaljenega uma, nad njeno
istino ali resnico dvomiti ne more; in kar
bukve sv. pisma važnejšega kaj povejo, kakor
od greha pervega človeka, od obljube
odrešenika, od vesolnega potopa  i. t. d.
to vse tudi gerški in rimski zgodopisci poter-
dijo. Nobeden narod nima zgodovine tako
globoko utemeljene, kakor jo ima kerščanska
vdra. Vse rodovine do Adama do Kristusa so
nam na tanko znane in vse cerkvene pogla¬
varje od sv. Petra do sedajnega papeža lehko
po imenu povemo. Kako čudno lepo se vse
versti! kako premodro je vse vpeljano!

4) Celd Judje, ki so kristianom naj ter-
doglavnejši nasprotniki, pričajo, akoravno
neliotoma, resnico in božji izvir naše

170

svete v tire. V svojih svetih bukvah namreč
zlo skerbljivo ohranujejo celo zgodovino in vse
prerokbe stare zaveze, na koje se mi nasla¬
njamo, tako da nihče oponesti ne mora, ka¬
kor bi kristiani bili kaj popačili ali vrinili.

5) Tudi tega nihče tajiti ne more, da le s
posebno pomočjo in milostjo božjo  je
kerščanska vera črež celi svet se razširiti
mogla. Apostoli namreč, ki so jo oznanovali,
so bili nizkega rodu, ubogi in nepoznani, si
niso nikoli po šolah glave belili in nikjer prid-
govati vadili. Vera ktero so učili, in ktera le
pokoro ponižnost in lastno zatajevanje hvali in
priporoča, vse sovražtvo pa, poželjivost mesa
in lakomnost časti in blaga čerti in prepoveduje,
samo opašnim hajdom dopasti ni mogla: zatorej
so se bogatini in veljaki na uboge ribiče za¬
ničljivo ozerali, modrijani in učeni zasmehovali
jih, in vladarji in oblastniki z mečem in ognjem
preganjali. Pri vsem tem so pa ubogi ribiči
vendar le zmagali in Jezusov nauk po celem
svetu razširili, in scer tako naglo razširili, da
je smel sv. Justin kmalo po smerti apostolov
vpričo vseh ljudi pisati: „Ni znanega naroda, ne
med divjaki ne Gerki, kder bi se v imenu kri¬
žanega Ježusa molitve in zahvale Bogu Očetu
in Stvarniku vesolnega sveta ne opravljale/ 4 '—•
Kdo drugi, kakor vsemogočni Bog je mogel
to čudo storiti? Ako ne verjamemo, da so
se čudeži godili, veli sv. Auguštin,

171

je to naj veči čudež, da je vesolni
svet brez čudežev veroval.

6) Ali ne samo utemeljena na čudeže je
kerščanska katolška cerkva, nego (ampak) tudi
to je veliko Čudo vsemogočnosti božje, da se v
toliko stiskah vedno ohrani  in ne zatere-
Kraljestva in cesarstva se razsujejo; Kristuso¬
vo kraljestvo samo vse prebije in vedno rasteh
ako v jednem delu sveta omahuje, se pa zato
v drugem še bolj razširja. — Z nebrojnimi
sovražniki je bilo od zibele svoje obdano,
strašno so nad njim razsajali in mu protili: ker-
ščanska cerkva nima nobene vojske, da bi se bra¬
nila napadov; nobenega meča, da bi se hudej sili
ustavila— ko bi jo božja roka ne podperala in
Njegova moč ne deržala, že zdavnej bi bila za-
terta in vniČena.

7) Še krasnejša se nam vidi kerščanska
cerkva, ako se ozremo na radostni  sad  in
neizrečeni blagoslov,  kterega vuninvunpo’
zemlji deli in ljudem daruje. Kderkoli se njena
prijazna luč posveti, ondi divjost beži in omika
sledi. Ona je povzdignila kmetijstvo in teržtvo,
je obudila umetnost in znanost, ter prepove¬
dala sužnost in žertve ljudi. Ona nam v ža¬
losti, v bolezni in siromaštvu solze otčra in je
naša posledna palica v neznano večnost. Ob
kratkem: kerščanska vera je v resnici drevo
živi  en  j a,  ktero je Bog v paradižu vsadil,
da bi vsi ljudje v njegovi senci mirno poči-

172

-vali in se poživili od njegovega žlahtnega
sada.

Kam, v kak nesrečen prepad narod pride,
ki kerščansko katolško vero zapusti, zgodo¬
vina vseh časov veliko žalostnega zaznamva-
nega ima. Tam v Afriki, kder so nekdaj
sloveče cerkve v Kartagini in Alesandri bile;
tam v Azii —• v Antiohii, v Efezu, kder sta
sv. Joan in Ignaci učila, in je kerščanska vera
v najlepšem cvetju bila, zdaj hajdi, Turki go¬
spodarijo, in namest sv. križa nad cerkvami
se le polmesec lesketa. In kako grenki sad
zori zlasti po nemških deželah, ktere so od
prave včre odpadle, vsi dobro vemo. Ako se
-pa drevo po sadu pozna, kakor Jezus veli,
mora vsaki, kdor nima predsodkov, spoznati,
da keršcanska vera, ki je toliko blagonosna,
od Boga izvira; nevera in krivovera pa, ki
tako gorjup sad rodi, od hudega, ki ljuliko
med pšenico seje.

8) Na vse zadnje pa, ako se to povzame
in prevdari, kar je bilo do zdaj rečenega, se
jasno vidi, da cerkva, ktera toliko neizreklji¬
vega dobrega za casnost in večnost rodi in
ljudem daje, ktero je Bog sam na Čudeže ute¬
meljil in vun in vun s Čudeži poveličuje, ne
more nobena druga biti, kakor rimsko-ka-
tolška  cerkva.

Ona in nobena druga je tisto žlahtno ne¬
beško drevo,  gorčičnemu zernu podobno,

173

ktero je Jezus v naše izveliČanje vsadil; ona
je tisti zali vinograd,  kterega je Jezus za
sadil, in ga škofi in ostali mašniki pod vladar-
stvom rimskega papeža obdelujejo. Sam sveti
Duli  ga poliva s svojimi milostimi in ogreva s
svojo nebeško lučjo. —- Vse druge vere pa,
kolikor jih je na svetu, naj že bodo Lutranske
Kalvinske, novokatolicanske ali kake druge, so
napcne vere, v kterih ni izveličanja; so suhe
veje, ki nerodi dobrega sadu; so votli vodnja¬
ki, v kterih v naj veči sili vode ni. Vsaki s a'
dež,  veli Jezus, kterega ni moj nebeški.
Oce vsadil, bo izruvan;  tako tudi krivo-
včr nobena obstanka nima —• zrastejo, se
razšopirijo in — usahnejo. Sama  keršČanska
katolška cerkva vekomaj  ostane; ona se ne
postara, ne obledi, marveč je zmirom lepa,
neomadeževana in polna veličastva; zakaj ona
ima odbljubo Gospoda: Na to skalo bom
sozidal svojo cerkvo, in vrata pe¬
klenske jene  bodo zmagale. — Glejte,,
jaz sem pri vas vse dni do konca,
sveta.  (Mat. 16, 18.)

t

Zapopadek.

Uvod.

I. Poglavje.

Strana

Od včre.. .. 4

I. Razdelek.  Kaj je katolška včra.—

II. Razdelek.  Od dvnanajstih členov vere ....  9

II. Poglavje.

Od upanja . ..22

I. Razdelek.  Kaj je kerščansko upanje ....  —

II. Razdelek.  Od molitve.23

III. Poglavje.

Od ljubezni.30

I. Razdelek.  Kaj je kerščanska ljubezen ....  —

II. Razdelek.  Od deset božjih zapovedi sploh . . 31

III. Razdelek.  Od deset božjih zapovedi posebej . 33

IV. Razdelek.  Od cerkvenih zapovedi sploh ... 41

V. Razdelek.  Od cerkvenih zapovedi posebej . . 42

IV. Poglavje.

Od svetih sakramentov.49

I. Razdelek.  Od svetih sakramentov sploh ... —

II. Razdelek.  Od svetih sakramentov posebej . . 50

V. Poglavje.

Od kerščanake pravice.79

P er vi del kerščanske pravice.—

Drugi  del  kerščanske pravice .82

Prlslavelt.

Od štirih poslednih reči ..90

Pervn doba.

Dogodivščina starih časov.

Od začetka sveta do Kristusa (od 1. 4000 pr. Kr.
do njegovega rojstva).

Stran a

1. Stvarita sveta.93

2. Pervi greh in obljuba odrešenika.94

3. Bratomor.—

4. Potop sveta.95

5. Noetova rodbina.96

6. Abraham in njegov zarod.97

7. Izhod iz Egipta. Mojzes ..99

8. Potop Egipčanov.100

g. Božje zapovedi.101

10. Vhod v obljubleno deželo.102

11. Izraelski sodniki.103

12. Izraelski kralji.—

13. Asirska in Babilonska sužnost.104

14. Preroki ..105

15. Stava novega tempeljna.106

16. Makabeji. 107

17. čas je dotekel.108

Druga doba.

Dogodivščina Jezusa Kristusa in pervih zlatih ča¬
sov njegove včre (od 1. 1. do 312 po Kr.).

18. Rojstvo in mladost Jezusa . ..HO

19. Jezusa kerst, post in uk. Zvolitva apostolov . . 112

20. Jezusovi čudeži.113

21. Zadna večerja.114

22- Jezusovo terplenje in smert.H5

23. Jezusovo vstajenje in njegov vnebohod ....  118

24. Prihod sv. Duha.119

25. Razširjava in preganjanje včre med Judi ... 120

26. Razdjanje Jeruzalema. Razširjava in preganjanje

včre med nevčrniki .  122

27. Živlenje tedajnih kristianov ........  125

28. Zmaga kerščanstva.126

Tretja doba.

Dogodivščina s rednih časov kerščanstva.

Od cesarja Konstantina do velike ločitve v zahodni
cerkvi (I. 312—1517 po Kr.).

Strana

29. Mirni časi kerščanske vere ..12$

30. Krive včre in razkolnosti v včri ••....•••  129

31. Vesolni cerkveni zbori. 131

32. Cerkveni učitelji in sveti očetje ■«■■.•.•.  132

33. Puščavniki in menihi • • ..133

34. Selitva narodov.135

35. Začetek in razširjava kerščanske vere med Nemci

in Slovenci •••••.   13ft

36. Korist in velika sreča kerščanstva • . • ■ • . 138

37. Odpad izhodne aligerške cerkve od rimsko.katolake.

— Muhamed • ... • 140

38. Kiižanske vojske... • . 141

39. Lepi časi katolške cerkve.144

40. Mnogo razpertije • • .. . • . • 145

v

Sterta doba.

Dogodovščina novih časov kerščanstva.

Od velike ločitve v zahodni cerkvi do naših
dni (od 1. 1517. po Kr.).

41. Luter in drugi krivoverci.  148

42. Tridentinski cerkveni zbor.151

43. Žalostni nastepki novih krivovčr.. • 152

44 .  Razširjava katolške vere v prej neznanih krajih . 154

45. Naj imenitnejši možje v tej dobi ••••••-•  156

46 .  Razširjava nove nevere, in zatiranje katolške cerkve.

Razne prekucije v deželskih zadevah.. 160

47. Obuditva boljšega duha med katolčani in nada.

boljisih časov katolška cerkve.165

48. Zagovor ....     168

Natisnil

na Dunaju.