ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. tStk. 194« mt Um Pwt Of fie* a* New fork. N. I, m Act «f •f Hank trd. 1TO. No. 146 — Štev. 146 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JULY 24, 1942 — PETEK, 24, JULIJA, 1942 VOLUME lu — LETNIK I> VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. SVOBODA ZA VREDNE DRŽAVNI TAJNIK CORDELL HULL je imel sinoči po radio govor, v katerem je orisal, kako bo po sedanji vojni mogoče na svetu obdržati mir. Rekel je, da bodo morali Združeni narodi skrbeti za to, da osiške države ne bodo zasužnjevale svobodnih narodov. Hull ie rekel, da bo po vojni postavljena mednarodna ustanova, ki bo, če bo treba, tudi s silo obdržala mir med narodi. Povdaril je, da bo postavljeno svetovno sodišče, ki bo varovalo Atlantski carter, ki sta ga napisala predsednik Roosevelt in Winston Churchill. Amerikance je opozoril, da ise borijo, ker so bili napadeni in se morajo sedaj bojevali za svoj obstoj. Zmagati pa ni mogoče, ako stojimo na naših mejah in bomo samo odbijali sovražne napade, temveč sovražnika moramo poiskati in AGITIRAJTE ZA NAROČNIKE Živimo v času velikih svetovnih dogodkov, tako velikih, kot jih človeški rod še ni bil priča. Vsakdo želi že takoj zjutraj izvedeti, kaj se je prejšnji dan dogodilo na kakem bojišča in vsakdo se* najbolj zanima za rusko fronlto, kjer se ravno sedaj odločuje usoda nas—Slovanov. Ko eden bere časopis, že drugi komaj čaka, da ga dobi v poke, da si potolaži svojo radovednost. . „ TCo še ni bilo časopisov, so ljudje 7,a cake važne dogodlke izvedeli šele po dolgem čosveJtovanja z Wins tonom Nemci že poslali v boj rezerve, jo je trelba čimprej pričeti, da -Churchillom. vnanjim mini-Ru^i so včeraj razbili mnogo bo olajšan nemlški pritisk na stroui Anthony Edenom, voj-sovrarisnifa tankov in ubili nad Rusijo. Ljudje se zavedajo, da; nim ministrom srrom James 1000 Nemcev. i je njihova u>oda v tesni zvezi1 Griggom, prvim lordom admi- Okoli Novočerkaska, ki šte- z izidom bojev na ruski fronti. J ral i tete A. V. Alexandrom in je 100,000. prebivalcev in jej Ruski poslanik Ivan Maiskv, zračnim ministrom sirom Ar-glavno mesto Doneli koza- je v Londonu ravno tako dela-'chibaldoin Sinclairjem. kov, se Rosi srdito branijo,)--------------------- odbijajo silovite nemške liapa-'«^ • 9 de in povzročajo napadalcem UelclVStVO pOSVclTjGllO težke izgube. Toda Rusi priznavajo, da je obramba zelo težavna in se bodo mogli proti Nemcem trdno postarviti šele onstran Rostova, kamer «e TimoŠenkov« armada na njegovo povelje umika. noma ovrgli in položaj temeljito izpreinenili. Danes pa izvemo iz časopisa za kak dogodek že po nekaj urah. <'u>op'fc- je prav posebno v jo svobodo, svoje domove -toj obstoj!" Hull je posvaril nevtralne narode, da je za nje naravnost samomor, ako od strani gleda- današnjih časih neobhodno po-( jQ jn icrurtosti, ki jih vga treben v vsaki hiši inčitati mo- nja oslače po zasedenih deže-ra vsak, ki hoče zasledovati-ve-' jah. V-saik narod, ki zna ceniti like dogodke po širnem svetu, ^dbodo, mora sedaj stopiti v Pa ne >amo to, časopis je tudi vojno na strani Združenih na-obenem merilo za obzorje po- rodov, ki se bore za svobodo, sameznega človeka. č'im več Hull je opetovano omenil, da kdo bere, toliko večje je nje-^ bo dana priložnost za svobodo, govo obzorje, toliko več hna toda je ni mogoče dobiti brez znanja in pojmovanja o splo-' primerne odgovornosti. Hull je snem položaju. VVakdo izmed v Svojem govoru tako rekoč nas takoj spozna iz pogovora. svet razdelil med one narode, koliko ta aH oni bere, kako da-( ki hočejo in zaslužijo, da dobe leč seže njegov razum in. Itako svoibodo, in take, ki nočejo in daleč je prišel v svoji izobra-j j^q vredni svobode. Vsakemu abi. narodu bo prepuščeno, da si Res je, da s pomočjo radio! 'a. Zato je tnidi potre- bno, da oni, iki sam mnogo be- stanova, ki bo mogla, če treba re, priporoča drugim,da bere-' tudi S *ilo jo kar največ Časopisov, da mir med narodi. Jasno je, vedo, kaj se godi po svetu. i mora biti mednarodno razsodi-Komur je "G. N." vršeč, se -šce. Ravno tako jasno pa je bo tudi zanimal za to, da ga bo tudi, da bodo pri zopeftni vpo-priporočil svojemu prijatelju, stavitvi mednarodnega reda ki si ga bo mogoče naročil S Združeni narodi hneli nad'zor-tem bo sam s selboj zadovoljeuj wfcvo nad agresivnimi narodi da je svojega prijatelja prido-l do ča.^a. da pokažejo svojo pribil za nekaj, kar njega samega pravijenost in sposobnost žive-zanima, nam pa bo pomagal,j ti v mini z drugimi narodi, (ker je pridobil novega naročni- "Koliko ičasa bo tafeo nad-ika za slovenski list. I zorstvo potrebno, bo odvisno njeni sorodniki pri katerih je bila na obWku, ali ona pravi, da so tam ljudje pogumni in pripravljeni na vse, prav kot ona sama. ki bi rada služila v resnični armadi. Po njenem mnenju AVneričani še napol v S obdržati «**> v ^k?r se vojnefira pH- zadevanja tree. Cetniki nasitili lačno prebivalstvo . Radij«&o poročilo omrežja CBS je podalo novico, da se jugoslovanski četniki napadli in -zavzeli mesto Kresevo blizu jRaraieva. Se??tradenemu pre-bilvalstvu so dali zaloge jedi, .ki so jih pustili za seboj bežeči Nemci. Poročilo je obenem o- Zgoraj smo povdarili, da je! od tega, kako hitro bodo Nem-j belodanilo fakt da so morali dandanes časopis vsakemu ne- čija, Ttalija in Japon&ka ter Nema sipet poslati svežin <-et obhodno potreben, nam pa so njihove satelitke podale dokaz, j v Jugoslavijo, potrebni naročniki, če hočemo' da so opustile in se odpovedale [- list obdržati! Kot zavedni Slovenec, skušajte tedaj med prijatelji dobiti kakega novega naročnika aa slovenski li^tl nesramni filozofiji o višjem plemenn in o nasilnem osvajanju ter so se lojalno oprijele temeljnih načel mirnega p redka. 14 Tekom oblikovalne dobe svetovne organizacije mor-a bi-ti vsako prekinjenje od strani na- j teh agresivnikov onemogoče-I no." Morse je govoril pred predstavniki unij, ki so reševale izadevo prevzetja plehkar-skega in barvil nega dela pri tvornici za izdelovanje ledenic za vojaško Tiporabo. Ker so bili abrani na posvetovanju BOJI V EGIPTU rZe tretji dan so v teku vroči boji s tanki na 35 milj dolgi fronti v Egiptn in nič ne po-nehujejo. Angleži so naskako-vali močno utrjeno črto med Sredozemskim morjem in slanim močvirjem Quattara Depression. Avstralci so zopet zavzeli Jeeut>ov hrib, od (koder jih je prejšnji dan pognala sovražna artilerija. ŽENSKE KANDIDATKE ZA ČASTNIKE NE SMEJO IMETI FANTOV VOJAKOV. — Iz Des Moines, Iowa, so poslali v svet pusto novico, da ženske kandidatke za častnike pri ženskem pomožnem armadnem zboru, (Women's Army Auxiliary Corps), ne smejo imeti 41 dates" z Vojaki— Če bočejo dekleta ali neomožene ženske imeti fanta, si morajo istega zbrati med civilnim moškim prebivalstvom. Iz Des Moines, Iowa, so po-slali v svet pusto novico, da ženske kandidatke za častnike pri ženskem pomožnem armadnem «boru, (Women's Army Auxiliary Coi^>s), ne vrnejo i-met i "dates "z vojaki—če hočejo dekleta ali neomožene ženske imeti fanta, si morajo istega obrati med civilnim moškim prebivalstvom. Ženske, ki so se priglasile in bile sprejete v armadno službo iUtrica Sama, so zvedele to ne preveč razveseljivo novico, ko so jmi dajali letanje v začetnih vežbalnih šolah. Ce jim ta armajdni odlok ni ugajal ni bilo moč uganiti, ker niso pokazale nolbenega presenečenja—-saj ženske talko vedno-dosežejo kar hočejo, torej se bo že videlo Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Slovenije Večino slovenske zemlje pod italijansko okupacijo so v juniju letos že imeli guerilei pod svojo oblastjo. Ker jim Italijani ne morejo do živega, se mažčuiejo nad nedolžni mi. Splošen vtis pa je, da se Lahi sploh kolikor mogoče izogibajo spopadov z guerilei in jim skoraj radi prepuščajo oblast nad pokrajino, namesto njih pa pobijajo talce, zlasti dijake in dijakinje V Ljubljani, kjer radi močne italijanske posadke guerilei ne morejo do oblasti. Že od vsega začetka Lahom ni nihče zaupal, čeprav so kazali prijazno lice napram Slovencem, zdaj so se razgalili v vsej svoji nizkotnosti. Gre jim pač za to, da se čimveč slo venskega naroda iztrebi .. . • * • ITALIJANI PRETUO SLOVENCEM Mussolini j ev list "Popolo d' Italia" obiavlja v številki 2. junija članek, s podpisom "Nikoter" pod našlo vom "Odgovornost Slovencev." Pisec pravi, da je zadržanje slovenskega prebivalstva v provinci Ljubljana takšno, da ne zasluži avtonomije. Niti en sam Slovenec se ni izkazal hvaležnega in dostojnega do Italijanov. Pisec članka zaključuje z grožnjo, da v slučaju, da nadaljujejo Slovenci z odporom, jih bodo popolnoma iztrebili. • * • ITALIJANI SO USTRELILI 165 SLOVENCEV "Prance" od 7. julija prinaša pod zgornjim naslovom sledečo informacijo agencije Renter: — Italijani so preteklega meseca ustrelili 101 slovenskih talcev v znak maščevanja proti rastoči aktivnosti guerilcev v Sloveniji, 64 drugih talcev je bilo ustreljenih potem, ko so bili ob-s?jeni. "V teku istega meseca je bilo požganih 41 vasi v Sloveniji, katerih prebivalstvo znaša 2243 duš. Vsi moški prebivalci med 15 in 50 letom so bili deportirani v Itali jo. Neki italijanski komunike javlja, da so morali žene in otroci zapustiti svoje domove." ALP ISCE OJAČENJE SVOJE POLITIČNE MOČI 4 PRI DELAVCIH V svojem prizadevanju, da bi postavili tretjega kandidata za governerja v državi New York, so voditelji Ameriške delavske stranke (American Laibor Party) sklicali konferenco, na katero so povabili mnogo liberalnih delavskih voditeljev in nnijčkih predstavnikov, kateri so se zavezali, da bodo formirali "odbor državljanov", ki !bo vodH kampanjo za kandidata, ki bo nominiran po Ameriški delavski stranki. Stranikiui voditelji menijo, da bi organiziranje takega odbora kontroliralo več sto tisoč' glasov po vsej d rži vi. In četudi !bi tak odbor morda ne pomenil poraza demokratske stranke v novemlbru, bi pa to prineslo stranki dovolj glasov, da bi liberalni in delavske elementi meli v bodoefh kampanjah trajno-politično moč vpliv. Konferenca je prejeia na stotine telefonskih in brzojavnih zagotovitev sodelovanja od raznih linijskih podružnic in okrajnih sftrartkinih sedežev, ki računajo na močno delavsko podporo stranke v teh volitvah. KNJIGA, KI RAZGALJA CASTILLOVO ADMINISTRACIJO V ARGENTINI. — Bivši argentinski depu ij, Adolfo Lanus, je spisal knjigo "Mine Field", katera razgalja in obsoja administracijo predsednika Costilla, in radi katere je dejal pisatelj, da je spravil vse svoje stvan v red, ter je pripravljen na posledice, ki jih lahko knjiga izzove. .sproti kako bo šla ta stvar, so si najfbrž mislile irdade, zdrave in krepke pa tudi lepe kandidatke. Medtem pa s*e se ved a novo-organiziran ženski armadni abor pridno vadi in slike v listih pričajo, da so že zdaj pr-tfrvrstno zvežihane v korakanju in vojaški drži. Da bi ne bilo kalkega ugova-ra z vidikih enakopravnosti, so vojaške oblasti odredile, da tudi fantje-vojaki ne smejo iskati prilik spoznanja z ženskimi čas=tniišknni kandidatkami. Pro-stafki na oibeh straneh imajo menda več svobode v tem oziru, a pričakuje «e, da bodo tudi tem postavili (posebne regula-Kjije. Lanus je foil član Argentinskega "Dies" odbora, ki je raziskoval proti - argentinske aktivnosti raznih osišču naklonjenih elemnetov, in se je ob priliki iadaje svoje knjige rz-razil, "da nekdo je moral povedati ljudstvu, *kar mu odbor sam. kot tak. ni -smel povedati, ker je bil pokvarjen po predsedniku v tem smislu.1' Pisatelj, ki je eden od glavnih uredniških člarikarjev pri listu "T^a Prensa", je deja^, da je smatral, da je njegova doižnost do n jogo ve dežele same in do demokraeij, kot. takih, povedati javno, kar je vedel o •maliinaeijah, ki so se vršile za kulisami argentinske vlade. Za njega samega ima to lahko težke posledice, ker se je odprto in jasno izrazil vzlic zakonom, njegovo življenje darovano za zmago liubljene Amerike tpr za odrešenje Slovenije in Jugoslavije, bi ji bila v veliko uteho in vsai delno zadoščenje, a da je smrt zamahnila s svojo koso tako zavratno. da je bilo tako dragoceno 'življenje izgubljeno za tako nizko ceno, to pa tem huj-š? boli in žge. Lojze ni bil navaden vsakdanji fant, kolikor se tiče njegovih zmožnosti in njegovega dela Elektrika in godba sta mu bila tako pri srcu, da sta tvorila bisttven del njegovega življenja. Zato ga je vse inte-re-siralo, kar je bilo v kaki zve-zi s tema predmetoma. Še pred svojim dvajsetim letom je imel Lojze orkester 12 fantov, katere je učil in vežbal, navduševal in vzpodbujal in kar j? najznačilnejše pri tem je bilo to. da so vsi njegovi "'bojsi" čeravno so bili nekateri starejši od njega, brez Ugovora rfpripoznavali in spoštovali njegovo vodstvo. In če kar vam tu igram, a dal sem vam to. kar ste hoteli. (Po tem nasropu ga nisem videl več let. Ootovo ei je med tem časom ustvarjal svoj posebni delokrog, katerega je do svoje smrti zelo razširil in izpopolnil. Tailed nekaj meseci pa sem ga zopet srečal in s.i-cer na svatbi njegovega brata Jerry-ja; bil mu je tovariš. Iz fantiča se je razvil v lepega, postavnega fanta z bujnimi kodrastimi lasmi in finimi ma-nirami in obnašanjem. S "to-xedom" na sebi, bi bil Šel lahko na »vsak paTket." Torej tudi v tem oziru se je pri njem pokazala neka posebna izred-nost. Za praktično življenje se je Iiojze posvetil elektriki, toda njegov interes za ta predmet se ni neihal, ko je zatulila piščalka njegove delavnice. Hotel je tuldi ta predme* popolnoma porcnati m obvladati. Nikoli ni držal rok križem v brez delju. Vsak prosti -čas je porabil za knjige in študije. Poznal je vse temeljne zakone in pravila o elektriki, zlasti kolikor ta fflement «odeluje z godbo. In ko je dosegel en cilj. si je postavil pet novih. Kakor mi je pravil njegov oče, je bila Lojzetova dolga in vrdča želja, da bi se sestal osebno z jugoslovanskim elektri- v psbmarigi "ameriška slovenska lira" slovenske pesmi: I- Podoknioa — moSkl zbor r bari. ion painoyp^voin 2. Paadrav — inodk} «U>r 3. laiihko no* — moški zbt>r ♦ . Utufilci zvon mešani zbor 5. Pomlatlnska — mfftanl zbor. X bariton mnireprvom 6. I^lra t. — za boJo spev*-, moSkJ tn meftatil zbor 7. I^tra II. — za meftani zbor 8. Atlantski odmev) — ca mofiki In £«Bsk1 zbor. z bariton n* mcreirfvom Kantata Iz p*alma 126 — inofckl zbor 10. So£l — za »ain^p^vp. m»SanI zbor In ."»preniljervanjeni glasovlra 11. Psalm 29 — ta samospev«, me- ftani zbor in epremljevanje ffln sovlra all org«l CENA SAMO 50 centov KOMAD Te so koncertne pesmi za moška ia mešane zbore, katere je »glasbil In v samozaložbi Izdal MATEJ L. HOL.MAR. organist in peT0V0dJn pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio. 1933. Naročite t« zbirko pri: KNJIGARNI SLOVEN1C Vl/BL. COMPANY SI« W. 18tb 81.' New Vork skih Šdt je dobro govoril, či-tal in pi^al slovenščino. Ko je koncem marca lanske-iga leta prijel v Jugoslaviji prevrat, fci je zrušil Hitler— Cvetkovičev pakt, in je demokratični svet navdušeno pozdravljal jugoslovansko junaštvo. je pokojni Lojze vriskal od vef elja in ponosa. In ko fio se pozneje pojavili četniki in Draža MibajloviČ. so ti s svojim junaštvom, mladega fanta docela fascinirafi. O vsaki priliki je povdarjal svojim tovarišem: "Vidite, to je junaštvo, to je jugoelovanska kri!" I)a, Lojze je bil res izreden Lepota Nič posebnega mi ni hotelo priti dane« na misel, pa sem se spomnila Mežnarjeve Pepce, ki sem jo poznala v mladih, še napol otročkih letrh. Ne bi jo omenjata, ako bi Pepca ne bila zanimiv predmet iz onega ali druyega stališča, in to je Pep-ca bila, če ne radi drugega, pa ,že zaradi svoje tipične slovenske skromnosti in predvsem pa zaradi svoje izredne lepote. Ljudje imamo seveda o lepoti različna mnenja in različne okuse, toda kdorkoli je poznal ali v klel Mežnarjevo starejšo hičerko je brez pridržka priznal, da je lepotica, kakrčno se le redkokdaj sreča in vidi. Stari možakarji v vasi so bili ponosni, da je Pepea cvet njih vasi, in ženske, ki sicer včasih nerade priznajo izredno lepoto drugi ženski, so često gledale za njo in provorile o njeni telesni krasoti in čaru njenega obraza, glasu in vedenja. V tistem Času. ko sem jaz poznala to lepo slovensko rožo, ji je bilo okrog 28 let, ali v*aj tako so mi povedali pri stričevi družini, kjer sem tedaj do-movala. Moj stric sam je bil kar ponosen na lepo mlado sosedo, čeprav je morda njena izredna krasota nekoliko za-senčevala njegovo lastno doraslo hčer. Pa saj kaj takega si o Pepci sploh ni bilo mogoče misliti. Ona je v zadregi zardevala sramu, če je kdo strmel vanjo in vžival ob pogledu na klasično lepoto njene postave in angel jp?fci' izraz njenega milega ofaličja. Da se je skrivala pred ljudmi zaradi svoje lepote, je slovenski cvet, 'ki je obetal velik in olbileu sad. Zato uje- bilo znano, in vsak je tudi ve-gova mnogo, mnogo prerana; tlel, da hodi Pepca vedno v oer-smrt ni samo težka izguba in.kev s pokrito glavo zato, ker nenadomestljiva iaguba za noče, da bi ljudje aijali vanjo. Mrs. Curl in njeno družino, tem Vkljub temn je navadno vžbu-več je huda izguba tudi za na- dila s svojim prihodom v cer-^ naselbino in celo amerisko/kev več pozornosti kot načič-Slovenijo. I kane trške gospodične, ki so 'L. Z.. : gledale na vse strani, če jih --—--— I kdo opazuje v njih prazničnem EDEN JE 2£ NA VARNEM., perju. V Libiji je padel v angleške Približno dvakrat ali trikrat v letu pa je prišla Pepca v eer- roke nazistifini genera!? Krubel. To je tisti mož, ki je lani vodil pomislimo, da je district, kjer temu, da ni obiskoval slov en- karjem znanstvenikom in moj-1 t,J ..... ,. strom - Nikolo Teslo. Lojze1 f ?rotl se je baje izrazil, da bi bil zanj ^ J^odini so se te di- tak sestanek največji dogodek'Tl^mii^l^Ž »■_•» • - 5,1 • , U.I , acl SV UHTOIVdltl laSfr- v njegovem življenju Skoda! . , Z ... m l^v >, , . J . strehli most preko Morave. Ali Ta &xma zelja bi se mu gotovo , , , , , . .. 1 li • tl7«i -i • veste, kako se ie ta nazisticm lahko izpofeila. samo ko bi jo ^^ zapadi ^ ne_ všečnosti? Dal je do tal porušiti .Tacrodino, 2000 prebivalcev pa je i^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^, k J l L Recepti vo napisani v angleškem jeziku- uonekod p« so ' |, tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi j f Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zai i1 t« t kuhanje in m hočejo t njem čimbolj isveibftti lof1 i(i Irpopolaiti. : J aročite pri KNJIGARNI SL0VENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Stre«! Hm Yetfc K Y. •S ti A » N A I O D i* FRIDAY, JULY 24, 1942 V8TAN0TUEN UM Kratka Dnevna Zgodba JANEZ ROŽEKiTVET: CAROVNA PALICA Ubufbu, srn čarovnice Bum- Hotele »o jim nosove sneti, jcej v kozla spremenil!1* je od-bare, se je namenil po svetu, ampak joj, stiuJiu in nesreče, govoril potepufli. čeprav 'še ni ibil velik, "Pojdi," reče mati. "za mlade ljudi je koristno, če gredo. Tu imaš earovno palieo. Am-palk ne baliaj in n; šali se z njo zakaj čar je resna vtvnr! Garaj nosovi so bili prirastii. Ker ves zbegan ni mogel nič 4 "O, »pake neopaaue-tner' šo drugaga povedati, ^>o orožniki taniale matere. Pa kaj jim j. dejali zn<€tšwlo te je revežu. nazadnje ka- in odpeljali so ga \f norišnico. zalo. kakcr čarovnika prositi, j nosove popravi in stori da storil ljudem dobro, zase pa otroke ^pet ljudSem podobne. sajuo v najhujši sili- llbulbu si je nauk zapcnrtnil. kakor si nauke zapomnijo otroci, in je Sel. V deveti vasi se je pridružil otrokom, ki so se pri luži igrali. Prijetno je bilo a naza "kaj sporekli in čarovni-činesra 4na zaničljivo -vprašali fcdo in kaj je prav za prav. Html m se je pobalial. da je čarovnik "Če si čaii-ovnik. pa čaraj!" vele otroci. . Ubufbu si ne da dvakrat reči. Potegne i«pod sukrt.iiča palico in ae dotakne kamena. Kamen se spn--men i v "žabo, žaba sfcoiči v lužo. Otroci ostrmijo. Potem zloži v vrsto dvanajst kam nov. potegne čez nje s palico in dvanajst žab se požene v lužo. kaikor za plavalno tekmo. "Ali znaš še kaj?" vprašajo otroci. . 44Vse. kar hočete!" se šopiri čarovnik. * Ueibljejo. kaj ua j bi posebno imenitnega pričaral, in Micika fe dcmisli. naj prav dolg nos. Tfbubu se je dotakne s palico in Miciki zraste nos, da mu je komaj ikonec dosegla. Otrokom je čarcvnija na vso moc ugajala. Vsi so bcteli imeti no«ove. Ča rovnik je na veliko veselje crstregtel vsem po vrsti, pa je lana In ostal san%. ker so se šli otroci domov kazat. Postalo in od?el je svo- iLesena palica sicer iti žezlo in tudi ne bi postal kralj, kdor *>i iaihiko pri zlatarju kupil žezlo iz pravega zlata,. A kaj se če, potepuh je imel tako nespametno misel. Saj Ifci si bil Ubu-Ibu tudi lahko preskrbel varnejše prenočišče, pa se ne da po-tnagrati. ko si ga ni. .. . , Tako je stopil potepuh k nje bi ji napravil ^vi postelji in mu nalahko (potegnil palico iz roke. Vesel če .>e »uril z njo rUsiyejo m vnejo tvzamem postanem jaz kralj." ^ d^kler ^ p^jo ovaS povedati, da sejmarja iz sosed- na potepuhom pride po cesti krojač siromak. Premišljuje svojo revščino in vzdiline: "O. da bogat!" Pri teh iK.*bfcdali stopi z 'bosim palcem nu palico in že začuti po vseh j^epili cekine. Krojač je otekel domov, si ikupil brž novo obleko, čevlje, vina in pečeno gos, ljudje so pa ugibali, odkod ima siromak .kar nenadoma o.kine. Govorjenj p ride na liho sodnikom, ki pošljejo biričev pooj. "Pove& koga si ubil in oropal." iga trdo primejo. Krojač odgovori da nikogar in pove. kako so mu biLi pri eumi vroči želji žepi pri priči polni cekinov. Sodniki ne n er- PO ZRAČNEM NAPADU NA ESSEN iiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiit •• Note trn PIANO- HARMONIKO ali KLAVIR = BHEEZES OF 8PBUNQ TIME UF BlX>S.Sg^l (Cvetni tU) j SLOVENSKI FANTJE | VSE BOAI PltODALA j SI.O V EN I AN DANCE ! H"A.MtA POLKA_ ! V«> J KZKKU K O L O Sfkupina angleških letalcev, ki so bili vdeleženi pri zračnem tovarne v Essenu. napadu na velike Kruppove ♦ IImuljo še dalje in se jezijo, (nazadnje pa. sklenejo, da pojdejo vsi skupaj li kralju. Kralj skrbi za V-*o dežeio, on Ijo vedel svet in pomoč. . To je bila doliga in žalostna pot. Po va^eh so vreli ljudje skupaj iu se kroliotali dolgim kaj še pnide. Mo-ida ga uika-»e kntjj kar v ječo vrtči ali celo obesiti? Čarovnik brez palice je res sirota. Čarovnica Bumhara je innela izrcalo. ki je v njem lahko zmerom videla, kod hodi njen sin. Ker je Ml že poldrugi dan zdo- tttu je dolgea jo pot naprej (Matere so lale. ^fisliJe etari navadi aie vasi ni bilo ne na seoneisj ne pazuj domov. . "Vidiš, samo da imamo zlo cinca v rokah, zločin se že najde. Vse tajenje ti nič ne po-feuaga!" so dejali sodniki krojaču in ga obsodili na smrt. Palica je Lžala na cesti, v miru do drugega dne, ko jo je zagledal študent, ki je bil dcaiia na vakanciili. Pobral jo je in od^t.1 z njo v g'lua.rno, kjer je £a otroških dni pasel in pvaiv-ijioe prebiral. Omajna je 'bila pusta in ža-k-stna, ajitpak zanj najlepši kraj na svetu. Taan je bila >kala pravljični grad. ooat čudodelna roža. močerad v luži povodni mož, smokulja začara-jia kraljičina in martinčki ttra-iSni zmaji. Pride štundeiit do zanik'ar-■nih borovcev, jih poltoža - palico in de. to je gaj nočne kru-Ijioe. Borovci se razrastejo in otroškim nosovom, da so ma-jma, je liotvla vedeti. ko se iere od žalosti .Lu sraanote jo- mu godi. Pogleda v zrcalo in kale. Kadar so bili sami na o:*-' vidi, da gic IJIbubu s čudno feti, je bil pa Uilmlbu revež. Zdaj pro-eesijo (po cesti. "Je že kaj pa zdaj »gu je ta ali ona mati narobe," vzdihne, sede no met-Jsa la-e stresla. Fant se je bridko kesal, da se ni drža! materinih naukov iai skrbelo ga je. INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPITE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS MUIO VALUE! SYLVIA POLKA T AII NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ STA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU oj. mariOka, pkgljaj Zidana marela tnoikat VESELI BRATCI (mainrkft) BARČICA MLADI KAPETANH GREMO V A STAJERIft Štajersko HAPPT POIJCA ČE NA TUJEM lo in odleti tja. (Nadaljevanje prihodnjič.") SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2 50 Pri narožbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljanj Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje imo - Št.. ulica ali Box žt. Mefcto in država — Naročite lahko;to knjigo pria t i KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YOfiK NEOKUSNO. V četiitkovi številkil "Giasa^ias pred utopom v tujem mor-:Naroda" ate v Paber^ki koloni'iu. nat>l»ovom S to pofiiebno idejo se v popolnem strinjam, zato boon pri tem napovedanem shodu navzoč ako bo ie mogoče, in s tem priporočam tudi drugim rojakom, >po=ebno pa tistiau. kr imajo otroke, da jih za-gotovft f priženejo > seboj. F. K V. iz Nazaretih, ki so bili pri pokojni dva večera so molili in culi, nekateri celo noč. Lepa1 hvala za toliko cvetlic in venec v, da je bil ves grob z njimi poknit. Priporočam pokojnico v molitev in 'blag .spomin. Pokojna je bila stara 55 let. Zapušča mene in dva sinova, eno hčer, "brata v Cle»velandu, enega v Avstraliji enega v kraju in pestro na Primorskem. V Ameriki je bivala 29 let. . Počivaj mi, draga žena in mati. v miru in naj ti sveti večna luč! Frank Baskar in družina, Wind Gap, iPa. 35 centov komad = 3 za $1. MOJA DEKLE JU SE Mi.ADA P«25rk« tekali članek pod Mimogrede." Tukaj notri se uii je prav po nedo&ijgm us-itTia Ije&eda "goska*1 ker h površ-povodlMiga moža. Toliko, dai11jne T1Hjv^ ameri- pobra-da s ,palico po njej, ie je gkl(h siwen-wv. pokojni ured- fruža ig-loboko srebrno jeavro, na dnu stoji steklen gTad, a pod vrbami rajajo -wile. . Ker je študent vse, kar jt mislil, zaiwiosu prav živo videl, ni vedel, da s paJico čara in da postajajo njegov,, miili resnica. Tako ^e je spremenilo kamenje v »peče junake, /pedcena kotlina v črno zmajevo brozaio. drevje je zraslo »visoko, vL-<>ko in iz luknje p rilezla zakleta kaiča 6 krono na glavi. Namesto Timazane moče, ki se je podila izpod ruše, je brizgnil na dan ^Lsok curek žive vode, a skala s šipkorn »e je spremle-nila v grad rožne kraljičine. In bolj in tbolj jte čaral 5tu-jdent, več se je letpega in čudežnega domislil. ' Navsezgodaj je šlo dvajset tnesi^ocnih. mater in sto žalostmi h otrok nosanov čarovnika, i&kat. Ko ga najdejo dn zbudi jo, je bil fan* precej pri volji, da jimt tustriiže. Ampak kje je pa lica? lače po postelji in pod posteljo, naokoli po travi in vse-{povsod. Čarovne palice ni in tli nikjer. Fantu postane vro-5e. . "Brez ipaffice pa ne znaš ča-* ■rati?" ■ «Jjfe> "br^ez palioe ne znam," odvrne "Dlfeidbu ves nesrečen, da je zapravil tako drajgocenost ""liep čarotnik! Bolje bi bilo da so se otroci tebe lotili s palico, kakor da si se ti iyih!'* je dejala jezna imaii. ki je »nerorn imislila. da ima najlepše otroke. iiik 4 ček. 'Glas Naroda" Janez Ter- Kakor sem zvedel, bo v »o-fboto okoli 2. ure nekak >hod v (Slovenskem domu v Brooklv-nu. Temu Fhodu bo predsedo-vala. znana Pninwyrska Slovenka, A/nna Krasna in še nekaj drugih v plivnih rojakov. Kamen tega zborovanja bo potegniti ameriško slovensko mladino v način življenja, ka-feor^nega preživljajo njih zu-inaj rojeni stariši, ki je skoraj feto procent no laifiko njim v po-feos in pa >za ohranitev izvora narodnosti, ki bo kakor iv(?ilni Hajnbvejsa izdaja splo šno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARAM MLADI VOJAKI v Priredil aa PIANO HARMONIKO Jerry W. Koprivšek Cena 40 centov Naročilo lahko pošljite na Slovenic PubKshing Co 216 W. 18th St., K. T. C k društvu sv. St-efana. KSKJ dnfctvoni "Sh cboda" št. 36. in Good Fello^-s Olob ter k American Legion. Bil je veteran iz p: ve svetovne voj&e. Se zahvaljujem vseb ki so ga prišli pogledat in vsem onim« ki ste podarili cvetlice 'in za sv. maše. Želim nru, naj m« bo lahka ameriška zemlja! Carolina Bukovitz Hecrevisch. lil. SMRT ROJAKINJE. Kot starega naročnika ie»ga lista me veže dolžnost se oglasiti enkrat po dotgah letih s tega Blow Mountaina Tu Slovencev ni, samo jaz z mojo družino še to je nas malo. Sina so naan vzeli k vojakom 17. februarja tesga leta, za katerim je moja žena toliko žalosti prestaja, da je končno podleg la smrti. Svojega sina ni videla v vojaški uniformi, ker | je bil predaleč v iSan Francisco, jCal. Ravno malo pred smrtjo matere je bil poslan iz Ame rike, tako da ni dobil telegrama. To je zelo težak vdarec zame, ker mi je -bila jako dobra žena. 18. feJbruarja tega leta ji je umrl brat v Pen Argyl. Moja žena ja imela aelo velik in lep pogreb 7. julija. Čeravno tu ni Slovencev, pa so prišli iz drugih naselbin, kakor z Nazareth, Pa. iz BetSilehem, Pa je bil organist Mr. J. Kopriv •šek, 1« je jako lepo zapel ža-lostinke v spomin vsem. Njemu se moram zahvaliti prav prisriSno Zalhvalim se tudi Johnu Lieer v Narazethn, ki je prišel in je rakev nosil in vsem Od Beograda do Sofije (JIC.) — List "Corriere del Ticino'' prinaša članek P. Gk-n tizona pod naslovom "Od Beograda do Sofije." V tem članku pravi: Železniika proga od Beograda proti vzhodu je velike važnosti za sele Osišča, ker je to direktna linija zelezniSfcega prometa med zapadom In Bolgarijo, Turčijo. Grčijo ter z bližnjim Sredozemskim morjem- Po tej poti vozi dnevno veliko število vlakov. Eni vozijo direktno v Sofijo in do bolgarskih pristanišč v Črnem morju. l>rairi se odcepijo v Nisu ter vozijo v smeri proti Solunu. Promet osebnih vlakov je zelo omejen. Ob času mojega bivanja v Beogradu ,so imeli (potniki na razpolago samo dva voza vsako nedeljo pro tr Šerifi ji. Pri vsakem potovanja so bili vaironi nabito polni tako da so zasedli vse hodnike. Uvodi i so najstrožjo kontrolo. Potniki morajo imeti pokig vozne karte in potnega li?ta Še neko posebno uradno .pismeno dovo^jen^je. ki označuje kraj "kamor potujejo. Na zadnji strani tega dovoljenja za potovanje je naipisana sledeča opomba: "Kdor vstopi brez dovoljenja voznega šefa v drug voz, ali potuje šele naslednji dan, bo moral takoj zapustiti vagon in bo kaznovan." Obilica žita Žitni pridelek v državi Kansas je menda letos tako obilen, da farmarji nimajo dovolj prostora za zlato zrnje v svojih žitnih shrambah, zato uporabljajo vse mogoče shrambe in prostore za spravo žita. V nekem kraju so zabili šolska okna in napolnili šolske prostore z Žitnim zrnjem, zopet drugje so uporabili hotel za žitnico, medtem ko mnogi farmarji polnijo svoje garaže in železne tanke ter vse prazne prostore, ki jih morejo najti z omlatenim žitom. Vse javne žitnice po mestih, kjer lagajo žito za izvoz po železnici, so napolnjene z lanskim in letošnjim žitom. Oblasti se trudijo, da se pripelje v Kansas kolikor mogoče "žitnih vagonov, na katere se bo naložilo zrnje bogatega pridelka, ki bo zelo prav prišel med to vojno doma in drugod po deželah naših zaveznikov, katere lahko dosežejo ameriški konvoji. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO Greater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj te m Haa teci druitra naj Tpm- U svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele epozna, kaj pomeni biti «lan dobrega društva. • TEKOM 30-LETNEGA POSLOVANJA je dntftvo Izplačalo JlU.000 snirtoine in $18,267 bolnine in, ima v blagajni $16,466.7». Naloženi denar je: $ 5000.00 Defense Bonds t 4050.00 U. S. Savings Bonds $ 7416.79 naloženih v bankah Predsednik: MIHAEL. M, Weirfleld St. Brooklyn. N. T. Skupno $16.466.79 Odbor la Leto URE K Tajnik: JOSEPH POQACHMS 680 Liberty Avmui wmiston Park, t, I. Podpredaed.: Zapisnikar: 290 Harmon St, Brooklyn, X. T. ANTJREJ rVANŠEK Blacajnik: ANTHONY CVETKOVICH 9S3 Seneca Avenu« • Brooklyn. N. T. Nadaornlkl: 1. FR^D VELEPBC 11. VINKO ZALO KAR 7225 — STth Plmc« 71-W — Wtb 81re«t GlendaJe. L. L Glendale, L. L III. JOHN rUHK-VS 406 Himrod Street, BroLrklyii, N. T. Arhivar: JOSEPH POCACHNIK. 58« Llborty Ave., WUUston Park, L. L Društvo zboruj* vsako četrto soboto v svojih druitvanlh prostorih $ American Slovenian Auditorium, 283 IrvfrtQ Ave., Brooklyn, N. V. •GLAS N A B O D A" — New M FRIDAY, JULY 24, 1942 VSTANOVLJEN 18ft TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL 54 VESTI IZ CLEVELAND, O. Okrajni klerk Leonard F. l«ti. Zapušča poleg soproga Fuerst je imenoval Mir. Johna dva sinova in štiri hčere. H. Gornika ,sina narodno za-' i— Dne 16. julija je preminil vedne Oornikove družine, ka- v University bolnišnici Jakob tere oče je glavni tajnik Slo- Ixjgar, star 63 let. Doma je bil venske Dobrodelne Zveze, za iz vasi Tominje na Notranj-Chief deputy klerka Cuyahoga skem odkoder je prijel v Ame-County urada. riko ,pred 38 leti. Več let je Mr. Gornik, ki je bil doslej bil zaposlen pri New York deputy clerk na kriminalnem Central železnici, zdaj pa je bil h. mislil sum je zopet začel oskrbnik mirno in pre- oddelku klerkovega urada, bo na penaiji. Zapušča «na Ja-pi ičevalno, *'dn nI sme videti Marko denarja. Zanemarjal(^sedel me>to. kij: s<>" bi dt lo in zapravljal denar. Zato sem mislil, da je zanj in njtirove ljudi boljše jiiko hranim njihov zaslužek in jim ga ne dajem na roke. Kadar prktejo stara leta, da opešata Marko in žena, jima bo doibio služilo, kar jima zdaj hranim.'* "AFi je to resnica?" je vprašal Zavimščak, in gl.dal os>krb-jiiku vr oči. Ta jih ni povesil Oko je gledalo v oko. "Kak pomen naj bi -Leer to imelo," vpraša oskrbnik, "da l»t branil tuji denar, če bi anilo. v i val a žaga, ker bo iljarko pil in muziciral O teim som trdno Feighana. ko je slednji 1. 1940 pre verjen. IJoJder so (vratca v kletfko zaprta je ptiček kro- kandidiral v -zvezni kongres v tak in prijaa.u; ako odiprete vratca — frrr — vam izleti, in' 20. djftriktu proti kongresniku kletka ostane prazna. Ia tako je z Markom in tako bi bilo M- L. Sweeneyu. toda s svojo y njim, ako dobi denar v roke. Te>da — kafcor ukažete, tako j kandidaturo ni bil uspe&en. storim." ' — Dne 18- julija. je preminil Zavindcak ni imel vzroka, da bi dvomil nad resničnostjo George Kuhar, pionirski trgo- njeno s smrtjo A. J. Damima. progo Mary, roj. Kastelec. Gornik je bil v dosedanjem u- H kratkemu poročilu o ne-radu devet in pol let, je star sreči Antona in Frances Mer-34 let ter je demokratski vodja varjo, dodajamo sledeče: Ne-23 warde. Njegova dosedanja sreča je pripetila 21. julija letna plača je znašala $2.800. pri Miltonvale, Kans., nekako kot Chief deputy klerk pa bo eden tisoč milj od Clev>elanda. prejemali $4.000 na leto. , Vračala sta se proti domu s po- IGornik je bil prvi demokrat- tovanja. Na potovanje proti ski wardni vodja, ki se je lan- zapadli s>ta se podala pred ne-sko leto javno izjavil za ped- kaj dnevi. Na 12. julij* sta bi-poro Franka J. Lausoheta, te- Ia še v Lemootu pri blagoslo-danjesra kandidata za župana, vitvl Baragovega spomenika. Gornik j- bil tudi vodja kam-[Od tam sta se podala proti za-panje za izvolitem domu je začel, se popenjal kvišku do prveipa slovenskega odra kjer je oe>tai do smrti. Ni bila šala ostati nekdaj zvest same- hajlovic svoje pristaše, jth .. . , , . . . j .. . ''. ^ . ' t., mu selbi. ko slovenski igralec udeljeval v vo.ine edmice, meil . . , . , , . ... , , . , v . . ,m miiel kdo ve ka.i veljave in »b, kako se na.i posluzoieio! v . , . CL j. ... " " se mani denaria. Frisle so po- dmamita m ognja." . - \ . . ■ . citnice in on, ki je bil pozimi grof kralj, milijonar (na odru, seveda v srcu tudi) je sedel spet na čevljarski stolček, da Tn ko j* za Siliala s pota razglednice tako iz So. n»kote. Wyoming in Co-lorada. V kolikor s* je moglo telefonično .zvedeti, je avto za-drsal ,na cesiti, ki je bila z oljem polita. Avto se je zmil v potok. Anton si je pri tem zlomil V MESECU JUNIJU JE BILO 192 STAVK. War Labor Board v Wash- se je preživljal ingtonu je dal poročilo, ki pra-i vela vojska in v^gledališče po-vi. da ie bilo v mesecu juniju)stavila kino, 1 ■ j t l • -J__i vsesa skuroaj 192 stavk, ki prizadele 84,775 delawev in povzročile irsnibo 254.053 delovnih dni. V mesecu maju ie bilo 144 stavk, ki so prizadele 47,-800 delavcev in povzročile iz-(gubo 137.300 delovnih dni. Danilo ni obupal. Srečal si ga vedrega lica, vsega urekipevajočegra od dobre volje . Če si ga vprašal, kako /mu1 je. se j? postavil: "O, izvrstno! Čebulo in cikoriio prodajam. Več mi nese kot teater." In se je zasmejal kot se je znal le on, dasi mu je skozi ta smeh glledal velik dolgčas po odru. Zato je bil prvi, ki se je leta 1918 oglasil za preporod našega gledališča. Danilo je tudi pisal. Njegov "Dimež," "Miklova Zala," "Bdeča maska" in kratke vesele enodejanke so znane. De loval j? mnogo tudi za Zboljšanje podeželskih odrov, kamor je rad zahajal igrat, reži-rat, učit ter je posojal obleke1 in ves goreč svetovat kjer je mogel in kadar so ga kaj prosili. Prav ta tesen stik z deželo pa ga je tndi napravil za mojstra v kmečkih vlogah. On ie postavil naišega moža s kmetov na eden- po maski in kretnji takesra. da si pregfledal vse in ga nisi nikoli več pozabil, se predno je izgovoril prve savke. V februarju 1. 1928 je preteklo 50 le odkar je počel delovati na slovenskih odrih. Ob izrednem jubileju je dobil od vseh strani mnogo Čestitk. Od knef-tne do lovorjevih vencev, ki so ga ovili zlasti na dan praznovanja petdesetletnice, je re> trnjeva pot. Prehodil jo je Danilo, mož železne volje. Govoril je mirno in prepričevalno n vec z arrocerijo in mesnico, po- vrat. Mr^. MVrvar je pa utoui- znan širam na=e!bine. Na«li so ^ ker je fbil avto delno pod ga mrtvega v postelji. Prejš-j vodo. Sreča v nesreči je bila nji večer se je nahajal na vrtu, pa ta. da se je ž njima vozila •kjer mtu je p rišlo pfaibo, dru-'tudi Mrs. Marv Špehek, kate- tskr'mikofve izpovedi, gledal mu je v oči. "Verjamem vaiu," mu je d:^jal, "le delajte še nadalje tako!" Oskrbnik se je poklonil in odšel . i Jezno je stopal proti mlinu. Škripal je z zolrari in s gače je bil pa kakor po navadi.' n se ni pripetilo nič hudega, pasjim bičem, ki ga ;e vedno nosil s seboj, je mahal po zraku' Georg- Kuhar se je bil že dali ker je sedela na zadnjem se-l.akor de, jačji od ropotanja žage, "kaj M pa rad, pes;" je zavrpii še enkrat. In bič je zažvižgal po loki. ki .se je rzteiniila .po zagoedi, ki si jč želela sekire, in ovil .-o je okolo roke kakor kača in prerezal je k«žo od soln-ca opa-Ijeno, od dela nagubano, in dolga kmava črta se ie prikazala r.a nji. Marku so .-e dvigale prsi, kakor da gori pod njimi ognjenik Slime so se mu pojavile na nstnih, zaskrtal je z «obmi in planil na otskrbnika. . Toda njegova močna in izpočita desnica ga je stisnila za vrat s tako >ilo, da se je sesedel na kolena. Lovil je Marko veseli harmonikar, sapo, široko so mu gledale oči., Oskr4xni-kov bič tn tu je žvižgal po hrbtu, da se je Mjarko zvijal pod njim. "To imaš zdaj, pes, p<žival!" je besnel sirovina. In prav kakor pes >e je p rihulil uboigi Marko, veseli godec. k nogmm neusmiljenega človeka. Telo mu je trepetalo • •d (bolečin, ves j bil majhen in Ubog, brez moči in volje. Ka-. ilvor, suženj je dngetal na tleh, ukročen, premagan. Žaga je preretzala deblo do konca in je švignila v naglih Minkih po praznem zraku -"Poglej, kako opravljaš svoj posel!" je zarezal divjak j m pokazal z bičem na žago. . Dvignil se je Maiko s tal in se opotekel do žage. Narav- denm in se kra tkočasil na vrtu. kjer je bilo njegovo največje veselje in v spomin njegove «rajne soprocre. gojiti cvet-lični vrt. Rajni je bil rojen 23. marca 1886. Doma je bil iz vina je na 921 St. Ofeir Ave. On je doma iz Tt^boveli. n jetrn va žena Frances ni od Vrhnike. On ie bil star 57. ona pa 56 let. Strašna in nepričakovana nesreča je silno potrla vasi Ravne, fara Zdole pri Vid- j^ina Antona in hčer Justino, ki mu na Štajer?ke rojakoma s truki, nakar je leta 1914 začel trarcvino na lastno roko. katero ie vodil do dneva svoje smrti. Pokojnik zapušča sina "Johna, heer Marv brata Johna in Joe in se=tre MHs. A. Godlar ter Mrs. TTršnHio ^fazer. iiH-1 je njene zol>e, da so -e neusmiljeno zajedli v mehko smne-kovino in se hipema poglobili v les. Kakor tri je briaagala ^ror in dol iz lesa žago vina." ^'Ko bi se mogel jaz zagrizti tako v tegga hudiča!" si je želel Mai'ko,. I v stari domovini pa sestro Te-I režijo Kink. 1— Dne 20. juliia je preminila Mrs. Mariia Kogoj, soproga Primoža Kogoja, knlfcume-ca delavca in pevovodje. Po-kojnica je bolehala zadnjih par let. Njeno dekliško ime je bilo Žv^srel ter je bila doma iz Jesenic na Gorenjskem, kje^- 4tPojkli si »u, Marko! Sto]»i k meni!" je velel mo£ z flbičeui. Marko je (fvignil raanena in se bojeiČe bližal. "Kaj lažetš o nieni?" je kričal oni, "«da ti kradern zaslužek T Jaz ti samo hranim denar, da ,ga sproti ne za-piješ žival zipuSča d»va brata in dve sestri, pijana! Tako je in to ve zdaj tudi tvoj gospod. Še enkrat V Ameriko je dospela pred .38 ani zini .kako tako reč, š( en!krat me dbrekuj, pa ti na režem jer-j_______ mene iz kože! Siieer bo najbolje, da te zapremo! Zdaj pojdi sn delaj!" 1 Oskrbnik se je obrnil in odšel. v katerem t+e je nahajal nek postaren mož. Mož je na kak način izgubil vesla in kralj je takoj videl, da mu je treba pomagati. Veslal je k njemu, privezal njegov čoln k svojemu in ga pripeljal na breg. Jožn Zaviiišičafc je (postal željan časti. K temiu ga je do-vedla njegova družba, ki se je iz dobičkaželjnosti klanjala pred njim in pred Lenko. Začutil se je mogočnega gospoda, viso-iko vzvišenega nad srednjimi in nižjimi sloja. Enakovredni jn enakciveljavni so se mu zdeTi samo uradniki in imovitej&i meščani, a še na te je gledal s ponosnimi o«mi, ker je vedel, da mu ti ne niorejo dati Hga, ikar jim daje on, da on labko živi brez njih, oni težko brez njeiga. Prisile so njegove pojedine tako v navado, da so postale del socialnega žrvljžinja višjih krogov, in tu je stal na vrhuncu Zavinšleaik z ženo Lenko. Gospoda se je vedno bolj udomačevala v gradu. Vedela je. du manjka Jožetu družabne olike, vedela pa je tudi, da lionko najbolj zadovoljuje pretirano laskanje, klanjanje in poljublja nje rok. Zatorej si gosti — vsaj nekatehi, ki so cenili dolbro jed in pijačo nad vse — dovoljevali toliko črezmer-nega uživanja, da se je preprosto ljudstvo, ki je poslušalo kričanje in nenbrano petje, otbralČalo od gradu. (Nadaljevanje prihodnjič.) INVESTIRAJTE V AMERIKO Zračna sila zaveznikov zbila nacije iz zraka v Sev. Afriki Iz angleških vojaških virov poročajo, da so zavezniški letalci skoro docela prepodili iz zraka nacij^ke aeroplane na severno-ofriški fronti. Poročilo, dti je bilo izdano 22. julija pravi, da ta dan ni Ibilo čfeoro nolbene zračne akcije od strani sovražnika, medtem, ko so Angleži napadali nemške pozicije na KreJti, v Toibrukm in drugod na E1 Ala-mein fronti. Njih bombe so \"^gale pomol na Kreti ter uničile nekaj ladij v pristaniščih. Nemci vljtfo oftjeatni prizadeti škodi niso odbili napad. LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finzgar) LISTKI Spisal Kam Metk«. <144 strani.) Cena 70c MARKO 8ENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MXE4J DENA: ONAR BREZ i KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Spisal Phillips OppeabetML (92 strani.) Do skrajnosti aapet rotuao la modernega iivljeaja. Oppen-" helm je xnanl snglewkl roma« nop!sec pocnan po telem trstu. ' Cena 75c MALENKOSTI Spisal Iran Albreht (120 stran L) Cena 75c illllllllllllllllllllilllllllOllllllllllllll POUČNI SPISI ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (F. J. Kern t — Zrezann Cena K,- Bodo€i državljani naj narodje knjižic« — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so rsa pojasnila In zakoni za naseljence. Cena 35 centov DOMAČI ŽIVINOZDRAVMK Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega Hrinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. Cena $1.5« GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. 145 strani s slikami. Cena $1.— ZI VI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgib poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga Je verno siralo nafieg« Mvljenja In trpljenja. In kdor jo prebere bo vedel o Slovencih veC kot oiu more nuditi katerokoli nafie ■godovlnako delo. U POGLAVIJ — IIS STRANI V PLATNU VEZANO Cena »2. Poitnlna plačana KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. Cena 50 centov rodoljubi srbije. KJIC.) —V samaričnetn pre-^l«dxi nedeljskih vojnih dogodkov, prinaša New York Times od 19. julija napis pod gornjim naslovom, ki zatoenja s sledečim -citatom nemškega vojn