Delovna razmerja v gospodarstvu
ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
V  GOSPODARSTVU BO KMALU IZDELAN
Delovna razmerja t gospodarstvu se pri nas glede na uvedeno delavsko upravljanje bistveno razlikujejo od delov-nih razmerij v kapitalizmu kaikor v državah, ki gradijo »ocializem, a y njib. ni uvedeno delavsko upravljanje v gospodarstvu. Pri reguliran/u problemov delovnih razmerij t gospodarstvu zato ne moremo iti po kaksni že utrti poci, temveč moramo na 06n<yvi lascne praksc in iakušenj, ki smo jih doslej dosegli, izigrajevati našo delovno zakonodajstvo. Ta zakonodaja mora vscbovaci in izražati tako naia ustavna načcla (pravica do dela ia pravica do upravljaaja gospodarske organizacije po kolektivu ter' drugo) kakor tudi konkretne zaščitne in dmge ukrepe, ki so usmcrjeni na razvoj novih socialističnih družbenih odnosov.
Tudi doslej smo imeli vrsto predpisov, ki so urejali materijo iz delovnih razmerij. Večina teh predipisov pa je bUa bbjavljena v dobi administrativnega upravljanja z gospo-darstvom Ln ne odraža našega sedanjega stanja in potreb. JTudi ttsci preepisi, ki so bili kasnejc objavljeni, so bili iadelani lc parcialno in jc prav zato nastala pocreba,. da uveljavimo aov za.kon o dclovnih razmerjih v gospodarstvu.
PrečHog novega zakona o de- najprej sprejet; splošni rakon c lovn* razmerjih, k; ga :e ix- delu. kj bi reguliral osnovna delala skupna komisija zvezne ustavna načela o de!u in delov-ljudske skupščine ;n zveznega nih razmerjih. Na njegovi osno-lzvršnega sveta, je bil sestav- vj pa naj bi bilj objavljeni za-ljen Oa osnovj naše cosedanje fconi, ki bi urejali konkretno prakse in i2!kuSenj pri :zvajanju materijo o delovmh razmeriih. sedanjih predpL&ov o de'ovnih Ta pripomba za sedaj m blla razmerjih k-akor tud; na osnovi sprejeta, ker b\ to pomenilo 5« perspektive nadaljnjega razvo- nadaljnje od!&gan;e sprejetja ja organov samoupra.vljanja v tega zakona, ki ;e glede na ma-gospodarstvu^ Izdelan: predlog terijo ki jo ureja, zelo nujen, Je bil izročen' v Siroko javno za sprejetje zakona o de!u pa razprav!;anje delovnim kolek- zaseda] niso bile izvedene po-tivom iti sindikalnijjn organiza- trebne priprave, niti niso bila cijatn. Samo centralni svet Zve- ra*čiščena nekatera osnovna na-za sindikatov Jugoslavije je felna vprašanja. kl jih mora ta prejel    od    raznih    sindikalnih  zakon urediti.
vodstev in ko^ektivov 510 raznih Zakonsk; prediog določa, če-nafelniii in konkretnih pripomb sar v dOsedanjih predpisih ni k temu zakonskemu prediogM.¦ t,ilOi da gospodarske organizaci-To ka*e, ko!,iko zan.manja so je M temelju tega zskona s pokasali deiovm Ijadje n*še svojjmi pravilniki . o delovnih draave za sprejetje tega zakona razmerjih urejajo pogoje in ob-Na temelju prispelLh pripomb seg pravic iz delovnih razmerij Izdelujejo sedaj v komisiji re- ^akor tudi aačin njihove reali-dakcijo   končnega   predloga  no-  2sacije.
vega rakona o delovnih razmer- v predl<yg zakona so bila vne-Jih v gospodarstvu.                      šena  tud.   nekatera  nova načela
in  rešitve  glede     ustanavljanja NOVOSll V ZOKOnU            ;n prestanka delovnega razmer-
S sprejetjem novega zakona o ja. sprejemanja na de!0 in od-delovnih. razmerjih se bodo pusti-tve iz gospodarske organi-uskladile pravice iz raznih de- zaoije, o pripravnikih. delovnera lovmh razmerij z jzvršenimi po- &asu, nadurnem in nočnem delu, litiinimi in družbeno ckonom- letnem -dopustu. o disciplinski ekirai spremembami, do katerih in materialnj odgovornosti, di-j© prišlo v naši državi po uved- sciplinskih organih itd. bi    delav^kega    in    družbenega
upravljanja. Predlog zakona Sprejem „„ dej0 jn odpus| upošteva prav tako mednarodne      r    •                                 r
konveneije s področja delovnih Zakonski predlog določa, da razmerij, k; jih je- naša država s« delovno raznaerje nstanavlja ratificirala, kakor tudi vlogo na temelju izjave delavca (uslui-eindikatov na polju urejanja in benca), da sprejenva, pravila go-izvajanja predpisov o delovnib spodarske organizacije. O usta-razmerjih.                                    navljanju  in   pretrganju   delov-
V  razliko od dosedanjih pred-   nih  razmerij   v  gospodarski or-pLsov o delovnjh razmerjib- vse-   ganizaciji odloia posebna komi-bujo predlog zakona tudi  neka-   sija, ki 50 imenuje delavski svet tera   ustavna   načela   o   delu,   o   gospodarske org&nizacije. Kormi-enaki  pravici na delo pod ena-   sfja odloča na temelju predloga kimi   pogoji,   o   dosegi   pravice  —   dire^torja   ali   drugega   pri-delavcev,   da  upravljajo   gospo-   stojnega organa upravljanja go-darsko    organizacijo   že  s samo  spodarske organizacije — o šte-ustanoviK'i.io de;cvnega razmer-   vilu  in kvalifikacijah  delavcev ja, o istih pravicah iz delovnega  ki jih je  treba sprejeti  ali od-razmerja ne glsde na spol, po-  pustiti,     katere    kandidate    bo stavo, narodnost in veroizpoved  sprejela  al; katerim zaposlenim itd.   Zakon   do!o<5a  posebno   zaj   d«lovcem bo odpovedala. Kontvi-dčlto za  žeaske, mladino in in-  sije lahko formirajo tudi obrati vaiide v delovnem razmerju.        gospodarskih  OTganizacij, v  fca-
V   razprav\janiu   je   bi\o   vef   torih so izvoljeni delavsfcv ^vett. pripomb,  da  bi   bilo   potrebnoPrt razpravljanju o  zakonskem
predlogu je bilo veL nasprotu-jotih mnenj, ki so bila proa uvedbi te komisije. Glede na dosedanjo lzkušnj© in na dolo-6ene nesocialističn« pojave, t« pripombe niso bilo sprejete- %z-bor  na  vodilna  mesla  jo  treba
Po  Eakonskem predlogu lzvržiU po  natečaju.
Glede rednega delovnega Casa uveljavlja zakonski prediog v aačelvi delovai čas 8 ur na dan all 48 ur na teden, daje pa razne možnosti za prerazpodelitev de-
lovnega časa t okviru tedna, sezone in podobno. Nadurno de-Io je oačelno prepovedano, is-jemno pa je dovoljeno delo po 9 ur na dan, preko tega pa sa-mo t izrednih prun«rih (ofcvar« (Konec na 10. stranl)
DELOVNA RAZMERJA V GOSPODARSTVU
(Konec s 3. strani) na napravah, vremenska neurja in podobno). S posebniml pred-pisi bo ure;en skrajšan; delovn; čas pri naporn:h in zdravju Skodljivih delih. Prav tako so a tem zakonotn določena poobla-stila zveznemu izvršnemu svetu, da lahko za posamezne gospo-darske veje predpiše tudi krajš: delovni čas.
Zakonski predlog prav tako nreja dopuste, jzostanke in pra-znovanja. DoJočena je pravica na pol ure plač&nega odmora med delora de'avcem in usluž-bencem. k.; delaj0 enkratno. V razpravljanju je bi!o predlaga-no, naj bj te pol ure priznall tudi tistim, ki delajo dvakratno ker tisti, ki prihajajo dvakrat Ha dan na delo izgube znatno več svojega prostega časa pri prihajanju in odhajanju v go-spodarsko organazacijo.
0 leinem dopustu
Plačan; letni dopust delavcev ln uslužbencev se v raziiko od dosedanjih predpisov ureja po predlogu odvisno tjd delovneg* staža v razponu od 12 do 30 de-lovnih dni. Za delavce, ki s« mlajš; ocl 18 let, priznava pred-log ugodnejše pogoje za letnl dopust. Za njih je do!ofen p!a-čan lelnj dopust po letih sfaro- . rostj  v   trajanju   17  do   21   dni
ne gleds aa dolžino delovnega staža. Po pravilniku o deiovnem razmerju bo mogoče, po zakon-skem pred!ogu, doloEitl tud! daljš; čas dopusta, vendar na daljši od 30 delovnih dni, nado-mestilo za taRo podaljšani do-pust pa gre v breme dela do-b\čka, ki je namenjen za plača gospodarske organizacije. Kft» z^akon določa, da pridoDj dela-vec pravico na letn; dopust, ko dopolni 11 mesecev dela, je bilo med razpravljanjem predlagano, da naj se stalmm sezonskim de-lavcem, ki delajo v^ako letb po 6 ali vcč mesecev, omogoči s predpisi, da po določenem šte-vilu let takega dela tudi oni pridobijo pravico na plačani letni dopust, ki naj bj bil od-t visen od časa, ki i>[ ga prebil' na  delu.
Druga vprašanja
Vprašanje discipline in mat»-rialne odgovornosti delavcer in uslužbencev v gospodarstvu je urejeno podrobno. Predlog iz-haja iz principialne postavke, da je treba probleme disdplin-ske in materialne odgovornosti reševatj znotraj kolektiva, a i*-jemno izven njega. Zato uvaja obvezn^, institucijo disciplitiske-ga sodisča v koiektivu. Imenuje ga deiavsk; svet, Za maniše di-sciplloske  nerednosli bo laliko Le
naprej kaznoval {z opominom, ukorom in podobno) direktor ali drugi neposredni starešina (pa4 po pravilniku gospodarske»0rga-nižacije), za druge pa — večje di-sciplinske prekržke — disciplin-sko sodišče. Za manjše kolektive je določena volitev slkupnih di-sciplinskih sodišč,
Problemu zaščita žensk ln mladme v delovnem razmerju posveča zak-onskt predlog po-sebno pozornost. V pos&bnib delovnih razmerjih določa o svojih posebnrih predpisih, da bo ve!jal tudi za delavce in uslužbence, ki so zaposleni v privatnem sektorju, kakor tudi pri vseh družbenih organizaci-jah in združenjih v gospodar-stvu in izven niega.
PIa.cn; prob!emi, problemi hi-giensko tehnifne zaščite in im spekcije de!a so v zakonskem predlogu postavljenj sarao na-čelno. Ta vprašanja morajo biti rešena v skladu z določbami te-ga zakona, s posebnimi zakoni In  drugimj  predpisi.
S sprejetjem novega zakona o (Jelovnih razmerjih v gospodar-skih organizacijah uredijo razne podrobnosti iz deiovnih r3zme-> rij. Sindikalne 'm druge druž-bene org&tiizactje bodo marale nudit; popolno pomoC kolektl-vom prl izdelavi pravilnika.
Ljuba Mijatović