Jurančič Vlado z Pii Hilli! Po pravkar zaključeni letni sezoni itojimo pred novo nalogo — čim-preje pripraviti in izvesti letne skupščine naših klubov in društev, za njimi pa vseh organizacij v okrajnem in republiškem merilu. Odveč bi bilo govoriti o pomembnosti te naloge, saj je vedno dobro izvedena letna skupščina pomenila za sleherno 'našo organizacijo temeljit obračun dela v preteklosti, obenem pa uspešen razgovor o delu in nalogah, ki nas čakajo v bodoče. Mislim, da fizkulturne organizacije še nikoli niso pripravljale svojih skupščin e tako jasnim pogledom v bodočnost kakor letos. Državna konferenca in nedavno minuli plenum FISAJ sta pred celotno fizkulturno organizacijo postavila odrejene naloge, ki so v skladu s splošno demokratizacijo našega javnega življenja. Gre torej v prvi vrsti za to, da se na bližnjih letnih skupščinah te naloge spremene v živo stvarnost. Katerim problemom bomo morali na letnih skupščinah posvetiti še posebno pozornost? Državna konferenca FISAJ je posvetila posebno pozornost demokratizaciji fizkulturne organizacije, to je, načelom splošne prostovoljnost i. Zato bo treba na skupščinah izbrati v vodstva izkušene fizkulturne delavce, ki bodo z veseljem opravljali strokovno in organizacijsko delo v osnovnih organizacijah. Na skupščinah republiških zvez pa bo treba za nova vodstva izbrati tudi določeno število članov iz terena, saj je razumljivo, da se bodo zveze spričo takšnega sestava bolj zanimale za probleme in razširitev svoje panoge v indu-strijskih centrih in na podeželju. Istočasno pa bomo morali poskrbeti, da se profesionalni kader v fizkul-turnih organizacijah omeji le na Strokovne moči (trenerje) in na nujno tehnično osebje. Na skupščinah klubov in društev Se bo treba podrobno pomeniti tudi o bodočem strokovnem delu. Določiti bo treba način vadbe in treningov, ki morajo biti smotrno planirani po vnaprej določenih programih. Istočasno bo treba orne« >it* tekmovanja, ki so postala ponekod skoraj edini način dela, obenem pa moramo gledati, da z neprestanimi potovanji na tekme ne odtrgu-jemo naših fizkulturnikov od dela v proizvodnji. O množičnosti fizkulture se je doslej kar preveč govorilo, premalo pa je bilo v tem pogledu konkretnih dejanj. Ugotoviti moramo. da v telovadbi, kakor tudi v nekaterih športih, v množičnosti še nismo dosegli predvojnega stanja. Zato mora biti tudi ta problem na skupščinah predmet vsesplošne diskusije. Če bomo hoteli tudi v bodoče zagotoviti nemoteno delo fizkultur-nih organizacij, bodo morale skupščine obravnavati tudi finančno-materialna vprašanja. Že večkrat je bilo poudarjeno, da naše osnovne organizacije in okrajna ter republiška vodstva v bodoče ne morejo več pričakovati dotacij's strani organov ljudske oblasti. Ti ukrepi so bili storjeni na eni strani zaradi splošne štednje, na drugi strani pa zato, da si fizkulturna organizacija s svojim aktivnim delom ustvarja tudi materialna sredstva. Zato bodo morale skupščine rešiti vprašanje članarine v društvu, obenem pa predvideti tudi druge mere, kakor dosledno pobiranje vstopnine na prireditvah, organiziranje raznih prireditev itd. Dosedanja navada je bila, da so se na skupščinah sprejemali plani za bodoči razvoj f izkultu-r e. Kritično moramo ugotoviti, da so bili večkrat plani sami sebi cilj, namesto da bi služili resničnemu razvoju fizkulture. Zato bomo na letošnjih skupščinah sprejeli: 1. koledar, ki bo določal termine športnih in množičnih prireditev, 2- letni proračun dohodkov in izdatkov, ki mora biti vsled ukinitve dotacij uravnovešen. 3. sklepe skupščine, ki naj bodo izdelani v obliki konkretnih obveznosti. Če borno koledar, proračun in sklepe z obveznostmi po vsesplošni razpravi na skupščini dobro izdelali, potem bo to dovolj veliko jamstvo, da b ’ novo izvoljeno vodstvo lahko pravilno usmerjalo svoje delo. Da bomo zagovotivili čimvečjo demokratičnost, moramo, letne skupščine v vseh fizkulturnih organizacijah izvajati 'od spodaj navzgor. To pomeni, da bodo morale svoje letne sestanke in občne zbore izvršiti najprej sekcije in klubi, nato društva, okraji in končno republiške zveze. Uspeh pa je v prvi vrsti odvisen od dobro__ pripravljenih in izvedenih skupščin v osnovnih organizacijah, zato jim bodo morale republiške zveze pomagati y čim večji meri. Prav tako bodo morale republiške zveze določiti za svojo organizacijo termine, v katerih morajo osnovne organi zarije in okraji izvršiti letne skupščine, obenem pa določiti tudi splošne smernice (okvirni koledar, ključ delegatov za republiške skupščine Itd.). Tudi tehnična stran skupščin mora biti čim. boljša. Novi pravilnik I. zvezna nogometna liga Crvena zvezda z malenkostno prednostjo pred Partizanom poštnina plačana v gotovini LETO V, — ŠTEV 47 . Moštvo Hajduka, ki je letos osvojilo naslov državnega prvaka v nogometu Grvena zvezda : Spavtak 2:0 (1:0) Beograd, 12. nov. V glavni tekmi današnjega dne je Crvena zvezda nekoliko spremenila svoje moštvo, ker se je Takač vrnil v Spartak. Palfi je igral levo zvezo, Kujundžič pa desnega krilca,. Spartakovi igralci so bili zelo po- bilo tudi mnogo simpatizerjev Vardarja, ki so ga z močnim bodrenjem vzpodbujali, kajti rezultat tekme enakovrednih nasprotnikov naj bi odločal, kdo izmed njiju bo zasedel peto mesto v končnem vrstnem redu udeležencev. Za moštvo Odred je bilo srečanje še posebnega pomena, kajti s to zmago so si Ljubljančani priborili ne le peto mesto v lestvici, ampak imajo (udi rahlo upanje, da se po ugod-... . ?v v>' i ni rešitvi protesta tekme 2 el jezni čar zrtvovalni m je bila igra v glavnem uvrstijo med člane prve zvezne lige. enakovredna, do.čim so igralci C r vene zvezde delali precej napak, posebno v podajanju. Ognjanovu, ki je bil prejšnjo needljo najboljši igralec državne reprezentance, danes ni nič uspevalo. V 25. min, je Tomaševič neoviran sprejel žogo od Mitiča na robu kazenskega prostora in povedel žogo nekoliko korakov ter močno streljal v sam spodnji desni kot. V II. polčasu so igralci Crvene zvezde poskušali zvišati rezultat, vendar je Glončak izvrstno ubranil nekoliko močnih strelov Mitiča, Tomaševiča in Vukosavljeviča. Od polovice II. polčasa je Spartak igral z desetimi igralci, ker je sodnik izključil Cikoša II zaradi ugovarjanja, vendar je vseeno Spartak uspel držati igro odprto. Dve minuti pred kondem je sodnik Podubski prisodil enajstmetrovko v korist Sparta-ka zaradi prekrška. Gemeši je streljal nizko v desni kot, toda Mrkušič je žo- FISAJ izrecno naglasa, da se morajo volitve na vseh skupščinah izvršiti tajno. Zato bomo morali že v pripravah predvideti dobro tehnično izvedbo tajnih volitev (votivni listki, skrinjice itd.). Prav tako bomo morali poskrbeti za polnoštevilno udeležbo, primerno okrasitev prostorov itd. Storiti moramo vse, da bodo naše skupščine resnično čim bolje pripravljene^ in izvedene. Temeljita ocena našega dosedanjega dela, tako uspehov, kakor tudi slabosti, bo imela nedvomno za posledico, da si bomo tudi pravilneje zastavili program našega dela v bodoče — v letu 1951 Odred : Vardar 1:0 (0:0) Odred: Segala, Medved, Bu,par, Fajon, Lesjak, Osredki, Hanzl, Razbornik, Kumar, Keržan, Plaznik. Vardar: Georgijevski, Petkovški, Iva-1 novski, Dacevski, Kokinovski, Jorda-novski, Cincijevski, Stevčevski. Milanov, Janevski, Simonovski. 2e sam začetek igre, v kateri sta nasprotnika takoj odločno posegla v borbo, je pokazal, da bo tekma ne le zanimiva in borbena, ampak da se bodo igralci dosledno borili za vsako žogo, zavedajoč se, da kdor bo dosegel prvi gol, ta bo najbližji zmagi. V prvih minutah je Odred z nevarnimi prodori neprestano ogrožal Vardar jeva vrata. Trikrat je moral vratar odločno poseči v borbo in le izredna hladnokrvnost in prisebnost sta mu pomagala k uspešni intervenciji. Kaj kmalu prevzamejo pobudo igralci Vardarja in v rahli premoči ves prvi del igre prodirajo v neposredno bližino vratarja Segale. V tem delu sta se predvsem odlikovala Rupar in Lesjak, medlem ko je bil Medved nekoliko omahljiv. Tudi nasprotna branilca Petkovški in Ivanovski sta redke, a vendar nevarne prodore Kumarja, Plaznika in Hanzl a uspešno zaustavljala. Začetki drugega polčasa so pokazali, da bodo tudi naslednje minute v znamenju srdite borbe. Toda proti pričakovanju so se domačini povsem otresli terenske premoči nasprotnika in $. nasprotnimi akcijami prehajali v obrambni prostor gostoy. V 11. minuti je Plaznik z nenadnim pobegom zmedel obrambno trojico in se v hitrem teku bližal vratarju Georgijevskemu. V odločilnem trenutku je nesebično podal Hanzlu in že je vratar gostov samo še pobral žogo iz gola. Po tem golu so domačini napadali še z večjim poletom, vendar zaradi oklevanja in izvrstne obrambe vratarja niso mogli povečati rezultata Sodnik ni opravil svoje dolžnosti ravno najboljše V gotovih odločitvah je bil pristranski v škodo domačinov, večkrat pa je tudi po nepotrebnem za- ODRED : KOVINAR 7:0 V današnji prvenstveni mladinski tekmi so bili mladinci Odreda ves čas tekme v znatni premoči in so brez večjih težkoč premagali tekmece z visokim rezultatom. Tekmo je sodil tov. Klojčnik iz Ljubljane. Bor a c : Železničar (Sarajevo) 4:0 (2:0) Sarajevo, 12. novembra. Danes sta se v nogometni tekmi II. zvezne lige sirečali v Sarajevu moštvi Borca in Železničarja (Sarajevo), Tekma se je Železničar (Nova Gorica) : Proletarec 5:0 (3:0) Zagurjv, 12. hov. Danes je moštvo Železničarja iz Nove Gorice z boljšo igro premagalo domačega Proletarca z rezultatom 3:0 (3:0). Takoj v cacetku je bilo videti, tla no moštvo Železničarja nevaren nasprotnik, saj, je prišlo v 1.2 minuti v vodstvu, nakar je rezultat povišalo v 25. minuti na 2:0 ter v, 43. minuti postavilo rezultat polčasa 3:0. \ drugem polčasu je moštvo Železničarja rezultat še povišalo v N. in 15. minuti tor tako postavilo končni rezultat 5:0. Moštvo Železničarja jc zaigralo v tekmi proti Proletarcu zelo lepo. Sodil jo dobro Fajon iz Ljubljane Zoran Milan. Polet : Krim 6:5 (4:2) Maribor, 12. nov. V zadnjem kolu republiške rokometne slovenske lige sta se srečali v Mariboru moštvi Poleta in' Krima. Tekma se je končala z zmago Poleta 6:5 (4:2). Igra je bila ostra in v posameznih trenutkih surova, Gole za Polet so dali Toplak 2. Kuljič 3. Šober 1. V predtekmi sta se srečali ženski ekipi obeh klubov. Zasluženo so zmagale igralke Poleta, ki so pokazale boljšo in smiaelnejšo igro. Tekma, se je končala z rezultatom 3:0 (1:0) za Polet. Uspešni sta bili Sivkovičeva 2, Bražič 1. Obe tekmi je sodil z napakami Vidic. Košenina Peter. Kiadivar : Drava 3:0 (2:0) Ptuj, 12. novembra. Danes je celjski Kiadivar igral prvenstveno tekmo slovenske nogometne lige z Dravo iz Ptuja in jo premagal z rezultatom 3:0 (2:0). Moštvo Drave je: pokazalo solidno igro im je rezultat nekoliko previsok. V drugem polčasu je igra potekala v enakovredni igri. Sodil je zelo dobro tov. Starešina. Knafelc. Tri jugoslovanska nogometna moštva v Nemčiji Koncem leta bodo, kakor piše nemški list hport Hoobachter , tri jugoslovanska nogomet mi moštva gostovala v Nemčiji. Splitski Hajduk l>o nastopi l Iv decembra v Dortmundu proti Borussiji, 25. decembra v Hannovru z. krmimo, naslednji risu pa se !>o srečal s Tu s Ncuendorf. Crvena zvezda bo igrala 31. decembra v Bremenu proti moštvu Werder Bremen, na Novo leto pa proti St. Pauliju. BS K bo igral v Augsburgu 25 decembra z BC Augsburg, naslednji dan v Mii n cli n n s lsf»o Miineheo in 1. januarja prot i Pretisnem M i n - v -'. ZVEZNA NAMIZNOTENIŠKA LIGA Lokomotiva • Železničar (N, S.) 7:3 II. ZVEZNA BOKSARSKA LIGA Jedinstvo (Zemun) : Metalac (Z) 11:5 Mladost (Osijek) : Borac (Z) 7:9 ROKOBORBA Samiovv (Niirnherg) : Spartak 10:8 Republiško prvenstvo posameznikov v kegljanju likovnik postavil nov Jugoslovanski rekord! Ljubljana, 12. nov. Danes dopoldne je bilo v Ljubljani na kegljišču »Slovenskega poročevalca« prvo širše prvenstvo posameznikov. Nastopilo je 14 kegljačev, najboljših tekmovalcev posameznih klubov iz Litije, Celja, Tržiča, Maribora in Ljubljane. Tekmovanje je bilo v narod1 * * 4 5-nem stilu, to je 2 x25 lučajev na polno in 2 x 25 lučajev na čiščenje. Letošnje prvenstvo kaže, da se je kvaliteta naših kegljačev močno dvignila. Od 15 tekmovalcev jih je 6 doseglo rezultat, ki je bil še lansko leto prav dober. Lanskoletni prvak Gomolj (Polet-Maribor) je sicer pri letošnjem tekmovanju dvignil število podrtih kegljev od 359 na 400, vendar pa je zasedel šele drugo mesto. Najboljši rezultat na tekmovanju je dosegel Likovnik Avgust, član ljubljanskega Železničarja, .ki je s 437 keglji postavil nov slovenski in jugoslovanski rekord. Dosedaj so držali ta časten naslov v narodnem stilu hrvatski kegljači s 350 keglji. Vrstni red najboljših kegljačev Slovenije je! po tekmovanju naslednji: 1. Likovnik Žel. L}.) 437, 2. Gomolj (Polet) 400, 3. Mlakar (Žel. Lj) 378, 4. Ti-ler (žel. Lj.) 377, 5. Abram (Borec) 371, 6. Brauner (žel. Mrb.) 359, 7. PauJec (Zel. Mrb.) 358, 8. Dolinar (Ž. Lj.) 356, 9. Medic (Tržič) 352. 10. Ver. bošt (zel. Mrb.) 337, 11. Žižek (Polet) Likovnik je na republiškem prvenstvu s 437 keglji postavil izvrsten državni rekord, s čemer se je uvrstil na čelo slovenskih kegljačev 330, 12. Perko (Krim) 327, 13. Sepec (Razlag) 325. 14. Svršina (Predilec) 307. Po sklepu Kegljaške zveze imajo prvi štirje na rang listi pravico udeležbe na državnem prvenstvu posameznikov, ki bo poleg ekipnega prvenstva kancem tega meseca v Ljubljani. Zaradi boljšega pregleda uspeha našega prvaka Likovnika navajamo njegove posmezne rezultate: Prvih 25 lučajev v polno: 7, 6 3, 6, 4, 5, 5, 7, 4, 6, 7, 7, 8, 5, 5,’ 6, 4: 6, 7, 3, 4, 4, 3, 5, 8 — 135. Drugih 25 lučajev v polno: 7, 7 7, 7, 6, 6 8, 6, 6, 7, 4, 3, 5, 7, 7, 8, 5, 6. 5, 7. 5: 5, 6, 8, 5 — 153 kegljev; 25 lučajev čiščenje: (1.) za devet kegljev en lučaj, 9 kegljev 4 lučaji, 9 kegljev 7 lučajev, 9 kegljev 2 lučaja; 9 kegljev 3 lučaji, 9 kegljev 1 lučaj, 9 kegljev 3 lučaji ten še 8 kegljev — 71 kegljev; 25 lučajev čiščenje (2.); 9 kegljev 3 lučaji, 9 kegljev 3 lučaji, 9 kegljev 2 lučaja, 9 kegljev 1 lučaj, 9 kegljev 4 lučaji, 9 kegljev 5 lučajev; 9 kegljev 2 lučaja, 9 kegljev 3 lučaji in «e 6 kegljev — 78 kegljev. Tekmovanje je pred številnimi igralci potekalo v redu. Posamezna številka 5 din Dogodki prihodnjega tedna REPUBLIŠKO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO NA JESENICAH Prvič po osvoboditvi je splitski Hajduk letos osvojil najvišji naslov v nogometnem tekmovanju L zvezne lige. Po 21 letih je ponovno postal državni prvak. Ta naslov je Hajduk osvojil prepričljivo, čeprav to ni tako razvidno iz prvenstvene lestvice. Edini med vsemi klubi, ki so tekmovali v vseh treh ligah letošnjega državnega prvenstva, ni izgubil nobene tekme, kar je edinstven primer v zgodovini našega nogometa. Največjo zaslugo za to nosi Hajdukova obramba, ki je razen tega sprejela najmanj golov med vsemi društvi. Letošnje nogometno prvenstvo I. zvezne lige je bilo najbolj zanimivo med vsemi po osvoboditvi. Čeprav je odločitev za naslov državnega prvaka padla v glavnem že pred štirinajstimi dnevi v srečanju med Crveno zvezdo, ki je skoraj ves čas vodila na lestvici, in Hajdukom v Splitu, vendar do včeraj ni bilo popolnoma gotovo, kdo bo državni prvak. Teoretsko možnost za osvojitev naj višjega naslova sta namreč imeli tudi Crvena zvezda in Partizan. Toda presenečenj včeraj ni bilo, tako da je Crvena zvezda zasedla drugo mesto pred Partizanom, čeprav samo z dvema stotinkama prednosti v razmerju golov pri enakem številu točk, S tem si je Crvena zvezda poleti Hajduka zagotovila sodelovanje v tekmovanju za Srednjeevropski pokal, o čemer bodo sklepali 25. in 26. t. m. v Innsbrucku. Včerajšnja tekma med Dinamom in Sarajevom ni odločala o vrstnem redu na lestvici, ker sta <*e društvi dokončno zasedli svoji mesti že v predzadnjem kolu. in sicer Dinamo četrto. Sarajevo pa peto. Na spremembo v lestvici je precej vplivala zmaga Naših kril nad Lokomotivo. Naša krila so se z osmega povzpela na šesto mesto pred BSK, Lokomotiva pa je s sedmega mesta padla na osmo mesto v lestvici, kar utegne vplivati na vtop nekaterih članov II. zvezne lige v I. Spartak in Budučnost sta ostala na istih mestih kakor v predzadnjem kolu. Hajduk : Budučnost 2:0 (2:0) Split, 12. nov. Najvažnejša tekma zadnjega kola nogometnega prvenstva Jugoslavije je bila danes v Splitu med Hajdukom in Budučnost jo, kjer je z boljšo igro zasluženo zmagalo moštvo Hajduka z rezultatom 2:0 (2:0) in s tem zasluženo doseglo naslov državnega nogometnega prvaku. V 3. minuti je dal Matthazovič avtogol in sicer tako da je Matoaič centriral na. vrata, vratar Budučno-sti jia je hotel žogo ubraniti, vendar jo je Mathazoivič odbil ;z glavo v lastni gol. Luštica, je dal drugi gol v 18. minuti prvega, polčasa. Moštvo Hajduka je imelo še nekaj ugodnih prilik za dosego goto, toda napadi ni bil učinkovit. go v padcu ujel. Samo minuto nato je Mitič po kotu, ki ga je streljal Vuko-savljevie, postavil končni rezultat tekme 2:0 za Crveno zvezdo. Nikitovič Naša krila : Lokomotiva 2:1 (0:1) Beograd, 12. nov. Pred 18.000 gledalci so Naša krila, ki sicer veljajo za borbeno moštvo, začela prvo tekmo današnjega sporeda z Lokomotivo zelo mlačno in ležerno. Tudi gol, katerega je Lokomotiva dosegla v 18. min. po Lokošku, ni vplival na igro Naših kril, ki so še nadalje igrala razbito. Lokomotiva je bila v I. polčasu v premoči, čeprav je igrala proti vetru. Nje- ni napadi so bili nevarni. V II. polčasu je vratar Naših kril Antič v začetku ubranil nekoliko močnih strelov, nakar so šele Naša krila prešla v na-pzd. Pečenčič je najpreje v 14. min. iz gneče pred vrati Lokomotive izenačil rezultat, nato pa je v 23. min. postavil končni rezultat 2:1 za Naša krila. Pred koncem je Lokomotiva napadala, toda njeni napadalci, posebno Firm, so streljali zelo netočno Neodločen rezultat bi najbolje ustrezal prikazani igri. Sodil je Lemešič zelo dobro. Nikitovič Dinamo : Sarajevo 2:0 (2:0) Zagreb, 12. novembra. Na stadionu v Maksimira je danes Dinamo premagaj! Sarajevo 2:0 (2:0). Gole sta dala Wdifl v 29. in Dvotmič v 41. minuti. Tekma ni bila niti ostra, niti zanimiva; Samo v prvem polčasu je moštvu Dinama uspelo, da je doseglo dva učinkorvita gola po zaslugi Wolfla, ki je tudi danes pokazal lepo igro ter se odlikoval kot vodja napada in graditelj igre. Moštvo Dinama je bilo tehnično mnogo boljše in je imelo tudi več priložnosti za dosego golov. Najbolj sta se odlikovala Horvat Ivica in W6!fi, od Sarajevčanov pa so bili dobri žigman, Konjevod in vratar P-ejak. Tekmo je sodil Vlajie iz Beograda. Hajduk Ovca zvezda Partizan Dinamo Sarajevu Naša krila BSK lokomotiva Spartak Budue.nost 18 10 8 0 28:13 28 18 12 2 4 44:18 26 18 12 2 4 46:19 26 18 9 4 5 23:17 22 18 7 3 8 30:27 17 18 5 4 9 18:29 14 18 4 6 8 19:32 14 18 4 5 9 18:28 13 18 3 4 11 15:29 10 18 3 4 H 15:44 ' 10 Danes zjutraj so odpotovali košarkaši ljubljanskega železničarja na ternejo v Palestino, kjer se bodo pomerili s štirimi tamkajšnjimi klubi. Moštvo železničarja sestavljajo: Vozelj, Deu, Feguš, Remic, Supančič, Miiller, Šerbec, Vračko, Brdnik, Breznik, Dvoržak. končala z rezultatom 4:0 v korist Borca, ki si je s to tekmo osvojil naslov prvaka II. zvezne nogometne lige in tako postal član I. zvezne nogometne lige. Gole so dali Medved 2 ter Dev-čič in Jurišič po enega. Proleter : Sloga 2:1 (0:0) Napredak : 11. oktobar 5:0 (0:0) Kvaril er : Podrinje 2:1 (1:1) Napredak Podrinje Odred Proleter kvarner Metalac ?.< lezničar U. oktobar 44:19 25 44:16 24 33:22 24 29:22 23 26:16 22 32:30 22 39:31 21 27:22 21 28:22 20 21:40 17 10:86. 1 III. zvezna nogometna liga Zagreb : Milicionar 2:0 (1:0) Rudar : Šibenik 1:2 (1:2) Sutjeska : Železničar 3:0 p. t. Velež : Proleter 0:0 Rabotnički : Radnički 1:1 Dinamo : Borac 1:0 Radnički Velež Dinamo Zagreb Milicionar ■Mernik Proleter mahotnieki sutjeska Železničar, Sutjesko s spomladanskega dela tekmovanja bo odigrana naknadno. 22 12 g 2 66:15 32 22 13 3 6 36:21 29 22 10 8 4 3S:23 29 22 10 8 .4 33:20 27 22 11 3 32:28 25 8 8 6 30:24 24 2\ 11 2 29:25 24 22 6 7 24:24 24 22 7 8 24:34 21 21 3 5 13 16:39 11 4 2 15 20:52 10 22 3 5 19 9:52 6 tekma med Šibenikom in Republiška nogometna liga KLADIV AR PREVZEL VODSTVO LJUBLJANA, dne 13. novembra 1950 V drugem polčasu se je moštvo Budučnosti zeld popravilo in je bilo enakovreden nasp-novnito Pri Hajduku se je zlasti izkazala obramba kjer sta bila zelo dobra Katnič in Kokeza, v napadu pa jej bil dober Vukas. Odi igralcev Budučnosti rp-a je bil najboljši vratar Krtvnlkuča, Tekmo je sodil Sretan Stefanovič iz Beograda, pred. približno 13.000 gleda cf. telila izenačenost mosten II. lip Borac je v zadnjem kolu odvzel Slogi prvenstvo Ljubljana, 12. novembra. V zadnji | ustavljal igro in ni upošteval predno-prvenstvem nogometni tekmi II. zvez- sti. Kljub tem napakam pa je imel --—:i' po- j i.!v ; ves čas v svojih rokah ter je z ar- j naglimi odločbami že v kali zadušil je I morebitno medsebojno obračunavanje. IZDAJA F1ZKULT0RN& ZVEZA SLOVENIJE Vsem telovadcem in telovadkam vseh oddelkov Dragi tovariši in tovarišiceI Skoraj bo minilo tri leta od ustanovitve telovadne organizacije. V tem času se je Telovadna zveza Slove* nije ponekod močno utrdila, kar kažejo uspela tekmovanja, akademije in nastopi. Vse to je plod vaših prizadevanj ter plod truda vaših vaditeljev in društvenih funkcionarjev. Vendar s temi delnimi uspehi ne moremo biti zadovoljni, ker ostaja še zmeraj velik del naše mladine izven telovadnih društev. Se zmeraj velik del mladine ni spoznal vrednosti telesne vzgoje, vrednosti redne društvene telovadbe, še vedno je število takšnih društev, ki ne izpolnjujejo nalog odločno, preveliko. V tem času bodo društva širom naše republike pripravila redne društvene Občne zbore. Ker ste telovadci, in ker je namen telovadne organizacije razširiti telesno vzgojo med vse plasti naše mladine in še izboljšati način dosedanje vadbe, je vaša dolžnost, da z največjim zanimanjem sodelujete v pripravah za občne zbore. Pred vsakega člana in pripravnika telovadne or-ganizacije so postavljene velike naloge, zlasti glede dviga telovadbe na orodju in glede sodelovanja na II. zveznem zletu. Vse te naloge boste uspešno izvršili, če boste upravljanje društva izročili v roke iskrenim ljubiteljem organizacije ter nesebičnim amaterjem. Se vedno je pri nas veliko število izkušenih delavcev, ki niso vključeni v društva. Poiščite jih in jim skupaj z dosedanjimi priznanimi delavci izročite vodstvo svojega društva. Zdaj, ko smo pred občnimi zbori, mislite veliko na to in v vseh pripravah naj vam bo vodilo: v društvene uprave poštene, politično zavedne, iskrene, nesebične, in kar je poglavitno, izkušene tovariše in tovarišice. Zdravol Načelnica TZS: Načelnik TZS: Vazzaz Jelica Jeločnik Marjan e Izvršni odbor Telovadne zveze Slovenije razpisuje za vsa telovadna društva tekmovanje v proslavo desete obletnice ustanovitve Osvobodilne Fronte. Tekmovanje obsega naslednje točke: 1. Izvesti društveni občni zbor do 10. decembra 1.1. 2. Uvesti redno vadbo dvakrat tedensko ločeno za vse oddelke (v kolikor to v posameznih društvih še ni storjeno) in povečati število vadečih. 3. Uvesti redne delovne sestanke vaditeljskega zbora. 4. Organiziriti smučarski dan in s tem v zvezi društvno tekmovanje v smučanju za vse oddelke. 5. Organizirati društveno tekmovanje v vajah orodju za mladinske in članske oddelke v III. in II. tekmovalnem razredu. 6. Izvesti slavnostno akademijo v proslavo oblet niče ustanovitve OF. 7. V okviru redne vadbe naučiti vse oddelke obvezne zletne vaje in sicer v obsegu, kolikor so bile predelane na republiških seminarjih. V vseh navedenih točkah morajo društva poslati poročila na TZS do 30. aprila 1951. Pri vsaki točki je posebej navesti poleg ostalega tudi število sodelujočih. Na podlagi zbranih poročil bo TZS razglasila zmagovalna društva. Način ocenjevanja bo objavljen naknadno. * Občni zbori telovadnih društev na področju Telovadne zveze Slovenije naj se izvedejo v času do 10. de-cembra t. 1. Do tega roka morajo biti izvedeni vsi občni zbori telovadnih društev. Občni zbori naj obsegajo naslednje točke dnevnega reda: 1. Letno poročilo v dosedanjem delu. 2. Poročilo o bodočih nalogah v zvezi s sprejemom društvenega^ koledarja. (Minimalni koledar za društvo vsebuje društveni nastop, akademijo v proslavo desetletnice OF, društveno tekmovanje v vajah na orodju, tekmovanje v ljudskem mnogoboju in tekmovanje v smučanju). 3. Gospodarske naloge. 4. Diskusija po referatih. 5. Volitve. 6. Sprejem tekmovanja v proslavo desetletnice OF. Poročilo o dosedanjem delu naj obsega kritičen pregled vse dosedanje društvene dejavnosti. Poročilo o bodočih nalogah naj obravnava sprejem društvenega koledarja s težiščem po izboljšanju tehničnega dela z osnovo v redni vadbi vseh oddelkov. Gospodarske naloge naj bodo osamosvojitev in borba za lastna sredstva. Voiitve naj se izvedejo s tajnim glasovanjem. Kandidirajo naj člani društva, ki so se posebno izkazali pri dosedanjem delu, tako pri tehničnem, kakor pri organizacijskem. Kljub temu, da je izbirati prvenstveno izkušene delavce, pa je treba gledati na to, da bodo prišli v upravo društev tovariši, ki bodo skrbeli za pravilno povezavo društva z ostalimi množičnimi organizacijami. Tekmovanje v proslavo desetletnice OF naj bo v smislu razpisa sprejeto tako, da bo koristno za telovadna društva, in da ne bo vsebovalo neizvedljivih točk. Izvršni odbor Telovadne zveze Slovenije V TD i ržič telovadijo naši najboljši alpski smučarji , Komaj sem v Tržiču izstopil iz vlaka, ze sem pri izhodu zagledal sivolasega. visokega in prikupnega moža srednjih let. Takoj sem si mislil, to mora biti tov. Konič. predsednik telovadnega društva Tržič. Res, nisem se zmotil Krepko sva si segla v roko. Med potjo proti telovadnici sem z zanimanjem opazoval strme in divje terene. po katerih brzijo naši tržiški smučarski mojstri v drznih smukih in katerih v Tržiču ni malo. Naglo je minil cas v živahnem pogovoru in že smo vstopili v telovadnico, ki sicer ni ravno velika, vendar zelo prijetna. Tu se nam je pridružil še tovariš Janez m v veselem pomenku sem. slišal še marsikaj zanimivega o delu tega dru-Siva, ki si ie letos osvojilo prehodno zastavo OTO Kranj kot najboljše telovadno društvo v okraju Uspel športni dan v Šempetru na Krasu Pretekli teden je bil v St. Petru na Krasu na novozgrajenem telovadišču velik športni dan, ki je bil rezultat celoletnega dela naših iizkulturnikov. Nastop so otvorili najmlajši telovadci pionirji in pionirke. Novost so bile orodne vaje članov, vsekakor pa je bila najbolj reprezentativna točka simbolična vaja »Bratstvo - Edinstvo«. K lepi izvedbi celotnega nastopa je mnogo pripomoglo tudi TD Stari trg pri Rakeku, ki je sodelovalo s svojo člansko vrsto. Da ne bi bil nastop brez športa, so Imeli gledalci priliko uživati v odbojkaški "tekmi med SSD Železničarjem in vrsto JA, ki je vzbudila med občinstvom veliko zanimanje. Največ zaslug za uspel nastop ima tovariš Minatti Bojan, ki je prireditev organiziral, priprava in Izpeljal. Pa ne samo to: tudi telovadno igrišče s slačilnicami in shrambo za orodje je bilo postavljeno največ po njegovi zaslugi, saj je od 1400 prostovoljnih ur. kolikor so jih prispevali telovadci, opravil sam okoli 300- Po končani službi si ga vedno videl za postajo, zdaj s krampom v roki pri prostovojnem delu. zdaj s piščalko, ko je uril telovadce. Tov. Minatti je lahiko vsem za vzor kot delavec. učitelj in organizator, vsi telovadci pa so pokazali, da znajo njegov trud ceniti, saj so se mu na večerni prireditvi po nastopu javno zahvaljevali. Da je nastop tako uspel, imajo veliko zaslug tudi tovariš Mramor Viktor. direktor železniške direkcije in tovariša Brezovšek Franc ter Varl Rudolf, ki so vsak po svojih močeh in v svojem področju pripomogli, da je prireditev dobro uspela. Moravec Tita Dvignite smuči! iusk, l ■■ Tov. Konič je kljub 56 letom še vedno aktiven telovadec in eden najmarljivejših funkcionarjev v kranjskem okraju Posebno zadnji dve leti le društvo doseglo iepo s topni o delavnosti, ica.iti s pravilno vzgojo članstva, ki se od dneva v dan veča. je društvena uprava ustvarila zdrav kolektiv tržiških športnikov, ki poleg redne telovadbe goie tudi vse ostale športe, celo plavanje. čeprav za to nimajo najboljših TAMU JE TREBA ©BLATI .jama, obvešča vse. ki so v pr-.,—,.... zimskih sezonah prinesli smuči v popravilo oziroma montažo, da iste takoj, najpozneje pa do 15. t- m. dvignejo v pisarni mantažnice na Mestnem trgu st. 10/1. Vse terjatve iz prejšnjih zimskih sezon po tem roku zapadejo. Sprejem smuči v montažo oziroma popravilo za zimsko sezono 1950/1951 se prične 16 novembra 1950, Smuči se bodo sprejmale samo na Mestnem trgu št. 10/1. v pisarni montažnice od 8.—12. ure. si že poravna! 0p naročnino e Pred nedavnim smo poročali, da je MTO Ljubljana pristopil k izvedbi redne prednjaške šole. Tu se pripravljajo mladi tečajniki vsako sredo za svoje bodoče naloge — nekateri za vaditelje, drugi pa za tekmovalce. Naše uredništvo je prejšnji teden poslalo na Tabor svojega dopisnika, da si pogleda, kako tečaj poteka. Ko sem vstopil v telovadnico na Taboru, je moj pogled najprej obstal na dveh starejših vaditeljih v trenerkah, ki sta stala sredi prazne telovadnice in se pogovarjala. Za nepoznavalca naše telovadbe ne bi bil to kdove poseben prizor: dva vaditelja pač in nič več. Toda moje oko je v prvem takoj prepoznalo enega naših največjih predvojnih mojstrov v orodni telovadbi, mednarodnega tekmovalca Staneta Vidmarja, v drugem pa nič manj uspešnega olimpijskega telovadca Staneta Derganca. Ura je kazala že četrt na osem, telovadnica pa je bila še skoraj prazna. »Nič ne bo, Franjo je pač malo pretiraval, ko mi je hvalil tečaj,« sem si mislil. A kmalu se je dvorana napolnila, zdaj je prišel ta. zdaj oni, m že je tov. Vidmar pozval vse tečajnike in tečajnice v zbor. Medtem ko je tovarišica Podpacova, naša nekdanja mednarodna tekmovalka, prevzela vodstvo mladink, je tov. Derganc odpeljal svoje učence na konja. Z zanimanjem sem opazoval učence in učitelja. Na žalost mi gojzerice niso dopuščale, da bi se iim približal in kaj več slišal, kajti telovadili so sredi dvorane (v telovadnici namreč ne maram biti nesramen, pa tudi Janezu, skrbnemu gospodarju TD Tabor, se nočem zameriti) Le tu In tam sem v presledkih ujel: »Ne tako trdo! Ven z boki! Tako je prav! Zanič, še enkrat! Vidiš, sedaj je pa že boljše!« A že obrazna mimika ter živahne kretnje rok in telesa rutiniranega mednarodnega mojstra, v katerega je bilo nepremično in z vso pozornostjo uprtih deset parov znanja zeljnih oci, mi je povedalo dovolj: vedel sem, da tov. Derganc nesebično prenaša svoje bogato znanje na mlade kadre. Pozneje so se mladinci premaknili s konjem vred bliže k vratom. To priložnost sem hitro izkoristil, da izvem kaj več o tečajnikih. »Material je prav dober. Zadovoljen sem z njimi,« je začel naš nekdanji in- ..DrUol pom v, — ,, jo veliko volje, so marljivi in redni, le solski pouk jim ne dopušča, da bi vselej prišli v telovadnico pravočasno.« Tv£amrilal0 me • je' kdo je najboljši. Tov. Derganc je nekoliko pomišljal. Seveda, težak odgovor, kajti prav vsi so pridni m resni. »Mesarič, Podboj, Zupanc. Antolin, Hribernik in še nekateri kažejo zaenkrat največ. Nihče pa ne telovadi dalje kot eno leto. Kljub temu pa ze danes izvajajo kar težke prvine; drugo leto bodo to prav dobri mladinci za prvi razred. Zadnjič mi je nekdo na konju že prav lepo vezal štiri odbocna kolesa. Sploh pa je konj silno zanemarjen, zato ga pošteno »pilimo«. Sicer pa boste sami videli uspehe drugo leto na tekmah.« V nadaljnjem razgovoru sem zve- del, da je tov. Derganc pričel na Je f?c} telovaditi s tremi mladinci. Ustavljal jih je na cesti in nagovarja!, da so prisil v telovadnico Kmalu jih je imel osem in redno delo se je pričelo. Pred nedavnim je TD Ježica izvedlo svojo akademijo, za katero so ves program dali trije najboljši mladinci. Uspeh je bil popoln. »In danes«, se je nasmehnil tov. Derganc. »Danes pa prihajajo k meni: gospod, a lahko še jaz midem k telovadbi? No, iepo prosim, pustite tudi mene. Drug drugega obiskujejo na domu, vsako uro pripelje kdo novega člana.« .Ob pol devetih sem odšel iz telovad niče domov Po poti sem premišljal. rost.°rib FZS — Likozar jeva ulica, provizoru III ustanovni občni zbor Nogometnih ternerjev Slovenile. r*jd, ;e sledeč: l. otvoritev. i, volitev delavnega predsedstva, 3 c nanj e referata, 4 pravila Zbora nogometnih trenerjev. 5. volitev upravnega odbora, 6. razno Občnega zbora se morajo udeležiti vsi nogometni trenerji Slovenije ter predstavniki društev klubov in sekcij. Stroške za vožnjo nosijo društva sama, za hrano je preskrbljeno. Zdravniški pregledi fizkulturnikov Fizkuiturna ambulanta za mesto Ljubljano vrši preglede vsak torek, sredo, četrtek in petek od 6, do 8. ure zvečer v prostorih Inštituta za športno medicino Tabor 13 Rent genski pregledi istotam od 5. do 6. ure. Opozarjamo smučarje, težkoatlete, orodne telovadce, hokejiste, drsalce in kegljače, da veljajo splošni zdravniški pregledi že od 1. oktobra dalje za bodočo sezono, za ostale športe pa od 1. januarja 1951 dalje. Nedavno je bil na Bledu zaključen 6-dnevnl tečaj ------ ■-■ —*""‘ejo na naših srednjih J ---------ovnih so- nekatera vprašanja v zveži š" praktičnim izvajanjem ur splošne telesne vzgoje kot učnega predmeta na naših šolah. Zato je bi! vsebinski poudarek na obravnavi ur splošne telesne vzgoje, razen tega se je pa obravnavala tudi vadba v raznoterostih in akrobatiki po učnem načrtu in še pregled dela v preteklem šolskem letu. Komite za fizkulturo VLKS je v preteklem šolskem letu razpisal nagradno tekmovanje v vodstvu vzornih ur splošne telesne vzgoje, ki so se ocenjevale po posebnem načinu točkovanja. Pri tem razpisu je sodelovalo 43 šolskih skupin iz raznih šol, ki so nam dale precej jasno sliko stanja telesne vzgoje na naših šolah. Priznati. je treba, da kvaliteta teh ur ni bila vedno na višini in je bilo res nujno, da se na tako širokem forumu, kot je bil zbor učiteljev telesne vzgoje, podajo smernice, po katerih naj se v bodoče razvija delo. Tretji plenum CK KPJ in pedagoški kongres, ki ie bil zaključen nekaj dni prej, sta nam jasno nakazala pot, po kateri naj se usmerja vzgoja naše mladine. Pomočnik ministra prosvete, tovariš Ledinek Miloš, je v uvodnih besedah lepo nakazal smernice našega bodočega dela in med drugim izvajal: »Telesna vzgoja je vzgojen predmet in ne sme biti na zadnjem mestu. Treba je bolj kakor doslej vzgajati, poudariti moramo tako moralno kot patnotično vzgojo. K tej vzgoji lahko telesna vzgoja doprinese zelo veliko. Važna je vzgoja komunistične morale, borbe za resnico — biti pa moramo tudi voljni za to borbo. Tolčemo se za resnico — za dialektični materializem — nit ki kaže vsem pravo pot. Ne veliko govoriti, treba je delati na znanstvenih izsledkih. Telesna vzgoja bo na višini in bo dobila pravo mesto, ko bomo mi sami na višini.« Na tečaju ie bilo navzočih 110 učiteljev telesne vzgoje iz vse republike, kot gostje pa so bili prisotni tudi zastopniki Ministrstva za prosveto LR Hrvatske in LR Makedonije ter profesor Srednje fizkultume šole v Zagrebu. Vodstvo tečaja je bilo v rokah članov oddelka za telesno vzgojo pri Ministrstvu za prosveto VLRS. ki so v sodelovanju profesorjev Zavoda za fizkulturo v Ljubljani uspešno vodili tečaj. Težišče dela ie bilo na prikazu ur splošne telesne vzgoje, ki so jih vodili naši najboljši strokovnjaki iz vrst učiteljev telesne vzgoje, ki so bili izbrani po izidu nagradnega tekmovanja. Ure so bile prikazane z raznim vzrastnimi dobami in spolom ter iz raznih vrst šol. Tako smo videli poleg drugih n. pr. zelo uspelo in poučno uro s 1. razredom osnovne šole z Bleda, ki jo je vodila tov. Borušek Matilda iz III. osnovne šole Celje, ali pa visoko-kvalitetno uro z dijaki višje gimnazije iz Celja, ki jo le vodil tov. Kokot Slavko ali zanimivo uro tov. Završnika, ki je s pionirkami pokazal metodičen jaostopek pri vadbi telovadno-glasbene kompozicije, ki je v obliki igre slovenje« lepo izražala zadostno in sproščeno razpoloženje Borimo se za kvalitetni dvig ur splošne telesne vzgoje pionirk. Po vsaki vadbeni uri se je razvil živahen razgovor, ki je imel namen osvetliti dobre in slabe strani ure v strokovnem, vzgojnem in metodičnem pogledu. Ni prave telesne vzgoje brez storilnosti Ugotavljamo, da se metoda splošne telesne vzgoje neprestano razvija ln prilagoja značilnostim razhenm panog obseženih v splošni telesni vzgoji. Metoda se vedno bolj približuje fizičnim in psihičnim potrebam razvijajoče se mladine. Odnos učitelja do dijakov Je zdaj tovariški, zdaj stro- . navajanje . ... meni odstopanje od strumnosti, kadar je na mestu, od natančnosti pri izvajanju redovnih in prostih vaj in nekaterih drugih panogah, ki to zahtevajo. Kakor zahtevami' točnost prt prostih vajah, tako velja Isto za razna tekmovanja, kjer zahtevamo dosledno spoštovanje pravil. Smoter ure splošne telesne vzgoje je utrjevanje že naučenega gradiva in priučitev nečesa novega, kar naj bo mladini v zadovoljstvo in vzpodbudo Umestno ie, da dajemo napotke tudi za domačo vadbo. Primerno je, da navajamo mladino na zdrav način življenja, na vsakdanje telesno razgibanje, bivanje v prirodi in na utrjevanje. Ni prave telesne vzgoje brez storilnosti, t. j. brez napornega dela, kar pa ne izključuje po potrebi ur. ki dajejo predvsem psihološko sprostitev radost in razvedrilo. Od učitelja telesne vzgoje kot pedagoga zahtevamo popolno razumevanje za potrebe mladine in stalno izpopolnjevanje v nainovejših izsledkih stroke. Kakor velja v socializmu načelo tekmovanja kot važen doprinos k borbi za boljšo bodočnost, tako velja načelo zdravega tekmovanja tudi orl našem telesno-vzgojnem delu. Pri telesno-vzgojnem delu izkoristimo sleherno priložnost. da povezujemo zgolj strokovno delo s telesno-vzgoj-nimi in kulturnimi dogodki doma in v svetu. V izbiri sredstev in v metodi težimo za povezovanjem stroke z življenjem. Več pozornosti kot doslej’ moramo posvetiti oblikovanju •'drave drže in pravilne hnie in teka, kar bo pomemben doprinos h kulturi telesa. Bolj kakor dosiei moramo biti iznatdljivl pri izbiri vadbenega gradiva in v uporabi primitivnih sredstev. Pomagati si moramo tudi samoiniciativno in se uporno boriti za dosego kar najboljših rezultatov Za vse to pa je potrebna velika mera ljubezni do mladine in stroke. Pri svojem delu moramo upoštevati vse, tudi najdrobnejše napotke, na katere nas opozarja metodika, pedagogika in praksa, ker je večkrat prav od tega tudi odvisen popolen uspeh v našem delu. Naše delo naj bo vselej premišljeno in načrtno, toda nikoli ne šablonsko, ker imamo opravka z živimi ljudmi in s stroko, ki se neprestano razvija. Raznoterosti in akrobatika so primerno gradivo za telovadna društva Poleg osnovnega programa se je na tečaju predelalo pod vodstvom tov. Longyke tudi gradivo in metodičen postopek v raznoterostih in akrobatiki. To vadbeno gradivo, ki ga lahko uspešno izkoristimo tako v mestu ai na vasi, v šoli in v telovadnih društvih, je bilo dosle vse preveč zanemarjeno. Potrebno bi bilo. a se naša telo! vadna društva za razvoj akrobatike mnogo bolj zanimajo posebno če želimo v naši republiški točki za H zvezni zlet pokazati kvaliteten napredek v tej panogi. Seminarji Krajši tečaji m prednjaške ure po naših TD naj v svn program vnesejo elemente raznoterosti in akrobatike. Kot zelo dobro dopolnilo k praktični vadbi te panogi je bilo predavanje tov. Gregorke Borisa, ki je v svoj j nzvaianjih lcp° nakazal pravilno telesno vzgoino pot naši mladine, nujnost gradenj mehkih doskočišč ter Pionirskih in mladinskih kotičkov na naših igriščih. Opis idealnega telovadno-sportnega prostora v Švici (Maglingen) ie pritegnil pozornost m zanimanje vseh tečajnikov. Cas je na or£anizacija in šole resno pristopijo k rešitvi problema naših pionirskih in mladinskih igrišč zato bo to preda vame v celoti objavljeno v 5. in 6. štev »Strokovnega Vestnika«, ki ga izdaja Komite za fizkul turo VLRS. rT Zelo zanimivo predavanje je imel tov. Ing. Lindtnei Viktor »O ritmu«. Obrazloži) nam je marsikatero nejasnost v tem pogledu ter dal mnogo koristnih praktičnih napotkov za delo pri sestavi telovadnih kompozicij i*1 za njih kvalitetnejšo sestavo in izvedbo. O problemih šolskega dela na področju telesne vzgoje so govorili tov. Pizzulin Rudi Vazzaz Jelica in Klojcmk Adi. člani oddelka 7,?, telesna vzgojo pri Ministrstvu za nrosveto. Sprejeti skleni nisn pomembni samo za šolsko delo, ampak bodo imeli nra1- 'otovo odločilen vpliv tud na delo telovadne organizacije. Telovadna društva naj dopolnijo telesno vzgojno delo po naših šolah Med vprašanji, ki zanimajo tudi naša telovadna društva, m ki so se obravnavala tudi na tem te Pw^H»^ele-snilVgoinega dela šole m telovadnih društev. -le, bUo- da tam, kjer učitelj telesne vzgoje H ^Yiin0wln 21vlJtnjsko povezuje svoje delo v šoli z deiom v tfAovadnem. društvu, lahko opazimo, da se telovadba F®5yy,ai 5? vlsjo stopnjo. V šoli moramo paziti na v»o mladino spravimo na sorazmerno kar najvištjo stop-njo, ne moremo se pa vedno uspešno baviti s kvalitetnim dvigom bolj sposobnih To delo lahko opravi vodnik v telovadnem društvu, kateremu se ne bo treba ukvarjati z osnovami, ker jih morajo prinesti telovadci že iz šole. Kadar bo povezava šole in telovadnega društva uspešne uvedena in obojestranska pomoč zadostna, takrat lahko pričakujemo tudi kvalitetnejši razvoj naših društev Zato naj v bodoče telovadna društva še bolj pomaga"') pri vzgoji naše šolske mladine, koordinirajo svoje na-tone in tekmovanja z deiom in potrebami sole, pa ne bn nriBo do trenja in očitkov, da je udejstvovanje šolske mladine v društvih vzrok neuspehov v soli. Naloge, ki nas čakajo «•$& “ ssm cas, 'saj? lje°njskoblinDkar najKnfj praktično3^^ob^azmmem pri-’ kazu ur splošne telesne vzgoje. Tak poizkus obravn?vaPnK splošne telesne vzgoje se je pokazal znatno us kot je kakršnokoli teoretiziranje in dajanje p-imento » dl je to šele prvi torek ivF i hi™ saj nam praksa kaže. ko- liko je ob ten) j®..Pejasnosti, koliko '*» ivlVIfmm, nH r,r=. ne smeri, in koliko bo še truda, d; pravo .smer Ob tem prvem koraku pa seveda ne k&ko;FT* ‘trudnajesp0r»oOVvs0pd s?VTr v pravo smer. Ob tem prvem koraku pa s. tehelzakBučkov i^Ttlramn se uporno boriti zn izpolnitev irrfr1 in 50 Telovadci in telovadke! IZBERITE V VASE ODBORE NAJBOLJŠE DELAVCE Še nekaj o letošnji odpravi naših alpinistov na naivišji vrh v Evropi »Pole!« je v svoji 40. številki z dne 2. oktobra priobčil poročilo Uroša Zupančiča o letošnji verbalni odpravi nekaterih najboljših jugoslovanskih alpinistov na Mt. Blanc. Poročilo je v pogledu po- -•--- — --—; strani mnogo brez vodnikov ................................. i; dalje govori poročilo o" uspelem vzponu na vrh Mt. Blanca, kot da je bil namen odprave izključno vzpon na najvišji vrh Evrope in še to po smeri (da ne rečem oo poti), po kateri se letno povzpne na stotine »navadnih dolincev« na vodniški vrvi. Največji nedostatek članka pa je v tem, da se glavne problematike okrog tega »izleta na državne stroške« — bil je dejansko res samo izlet — dotakne le v enem samem bežnem stavku. Gre namreč za poslovanje Planmarskog saveza Jugoslavije pri organizaciji odprave. Komisija za alpinizem Planinske zveze Slovenije se že nekaj let trudi postati vrsto svojih najboljših alpinistov v alpinistično naj zanimivejši del vseh Alp, v montbianšKo skupino.. Kamen te odprave bi bil, da naši mladi plezalci, ki so se v domači kopni skali ze dotaknili današnjih vrhuncev človekovih tehničnih, Iizičnih in duševnih zmožnosti, spoznajo povsem drugačne prilike m težave v vzponu v ledu in granitu na vrhove nad 400U m. Le tako bi se jim razširilo obzorje in povečalo znanje ter bi se v doglednem času lahko uvrstili med alpiniste evropskega formata, za kar jim ne manjka umskih in fizičnih sposobnosti (kar nam tudi priznava danes že inozemstvo). Kljub še tako tehtnim argumentom, pa je komisija za alpinizem PZS vse do letos naletela pri odgovornem forumu, t. j. pri Pianinarskom savezu Jugoslavije, vedno na gluha ušesa, na zaprta vrata in na prazen žep. Prepričani smo, da bi bila stvar že zdavnaj rešena, če bi šlo n. pr. za nogomet ali košarko, in če bi slovenski alpinisti lahko potolkli Francoze na Mt. Blancu z rezultatom n. pr. 5:0. Ker pa je alpinizem predvsem kulturno udejstvovanje, ki tovrstnih številčnih rezultatov ne pozna, za naš tako zaželjeni Mt. Blanc kakšnega iskrenega razumevanja v Beogradu dolgo ni bilo. Na lanskem jesenskem posvetovanju PSJ na Komni je bil slednjič le sprejet sklep, da je odprava v francoske Alpe nujno potrebna. Devize sp bile odobrene, Komisija za alpinizem je določila trinajst udeležencev, najuspešnejših slovenskih alpinistov. Vodstvo odprave je prevzel ing. Avčin, ker so razmere v montblanških gorah in osebnosti v »Club Alpin Francais« poznane le njemu. PSJ je na izbiro pristal, pač pa je znižal število udeležencev na 10, vštevši dva alpinista iz Hrvatske (Mesarič in Brezovečki). ki ju je priključil seveda na isto skupno vsoto deviz. Slovenski bodoči udeleženci vežbalne odprave so takoj začeli trenirati z vsemi silami, da bi se dostojno pripravili za velike naloge v ledu in granitu. Pripravili so si tudi potrebno opremo, kolikor je bila sploh dosegljiva v naših materialnih razmerah, manjkajoče nujne specielne predmete pa So upali nabaviti v tujini s prihranki pri dnevnicah. Kondicijskega treninga pri_ Sedmerih jezerih se hrvatska udeleženca nista udeležila iz neznanih vzrokov. Vsekakor pa se je PSJ kljub predhodni obljubi, branil plačati stroške treninga in to je storil šele na ponovne urgence. Kljub preje omenjenim, nedostatkom je bilo ob pričetku poletja vse nared, tako doma kot v Franciji, kjer sta ing. Avčin in ing. Dolar kot gosta »Societe des Touristes Douphine« s pomočjo predsednika »CAF«, Luciana Deviesa, ter Medenarodne unije alpinskih asociacij, izposlovala za naše alpiniste vse možne privilegije, kakršnih ne uživajo niti Francozi v lastnih gorah. Tudi nakup neizogibne opreme je bil vnaprej preštudiran in organiziran do podrobnosti: skratka, Chamonix je pričakoval samo še Jugoslovanov. Celo vreme je bilo krasno, stanje ledu in granita odlično. Toda Jugoslovani niso prišli, kljub bodrilnim telegramom nestrpnima tovarišema v Grenoblu. Člani odprave so resda stali domala vse poletje s »puško na gotovs« na jeseniškem in ljubljanskem kolodvoru, zapravljajoč pri tem svoje redne letne dopuste. Imeli so kar dežurno, službo, zatelefo-nirali so veliko denarja z Beogradom v pričakovanju odrešilnega telegrama. Toda tega ni in ni bilo, Planinarski savez Jugoslavije-se ni zganil (namerno ali nenamerno, o tem ne bi debatirali). Vsekakor pa je dejstvo, da so potni listi, ki jih je savezu prinesel ing. Dolar, kljub zagotovilom tehničnega sekretarja Klikiča, da je »sve u redu, ne trebate nista da brinete, sve čemo to mi,« po enem mesecu, ko je letel v Beograd še Kočevar, »ležali nedotaknjeni u fioci pisarne PSJ.« Kočevar je moral formularje izpolnjevati sam in ie vse skupaj osebno zanesel »oko čoška« na francosko poslaništvo, kjer je že čakala Deviesova intervencija v naš prilog ter je bilo vprašanje izdaje vizumov le formalna zadeva nekaj dni. Kočevar je moral popreje še izbojevati težko bitko s predsednikom PSJ tov. Kušičem, ki je sam znižal število udeležencev na štiri, po načelu »1’ etat, c' est moi«. Ko za vizume ni bilo več ovire, pa so naenkrat izginile devize (vsaj za alpiniste, dočim so bile vse poletje športne rubrike polne poročil o delovanju naših tekmovalcev širom sveta, od košarkašev do modelarjev, od Argentine do Norveške). Medtem sta naša zastopnika v Grenoblu odšla domov. prvič, ker jima je zmanjkalo potrpljenja, drugič pa, ker je sezona za resne vzpone v Mt. Blanc že potekla. Na podlagi telegrama, da odprava odpade tudi za leto 1950. sta morala v svojo in v sramoto vse države odpovedati udeležbo jugoslovanskih alpi- Medtem pa se je položaj doma bolj in boli ostril, ogorčenje nad postopanjem PSJ je prišlo do meje herezije celo pri »slovenskih ovčicah«. Pod tem pritiskom se je končno PSJ le zganil. Izberimo najboljšega slovenskega športnika V 44. številki »Poleta« je naše uredništvo sprožilo akcijo, ki naj nam pokaže, kdo je najboljši slovenski športnik. Čeprav je od takrat preteklo že štirinajst dni, je odziv med našim športnim občinstvom doslej zelo skromen. Res je, da je do konca leta še precej časa, vendar želimo, da naši ljubitelji športa na to anketo ne pozabijo. Naša želja je, da pri izboru najboljšega slovenskega športnika sodeluje ne samo nekaj desetin, ampak na stotine in tisoče vnetih pristašev športa, tako, da bomo res slišali glas širokih množic in da bo izbranec v pravem pomenu »izvoljenec ljudstva«. Zatorej ne odlašajte, premislite in pošljite svoje mnenje takoj uredništvu »Poleta« — Ljubljana, Likozarjeva ulica, provizorij II. Pomnite pa, da lahko predlagate deset najboljših športnikov in sicer po vrstnem redu, kakor jih smatrate vredne. Predlogi, ki smo jih doslej prejeli, so prav takšni, kakor smo pričakovali: večina je postavila na prvo mesto Poldo, mnogi pa tudi Muleja in Finžgarja. Od drugega do desetega metla pa srečamo v glavnem naslednja imena: Hanc, Zagorc, Miler, Grajzer, Perne. Kosec, Cerer, Kotluškova, Knezova, Zupančič, Amon, Vidali, Segala, Likovnik, Pirc, Subelj, Žvokelj, Gerbčeva, Kordež, Knific, Palmetova itd. Pred nekaj dnevi smo prejeli od nekega znanega športnega strokovnjaka zanimiv dopis, nanašajoč se na »Poletovo« anketo in ga v celoti priobčamo; Odločitev uredništva »Poleta«, da uvede nekak izbor najpopular: Tatmnvalra se mi zdi hvalevredna. Hvalevredna zlasti zaradi te^ ^er utogne btii velikega propagandnega pomena kakor za šport SP1°hWpr^toUsL“ iSlI zLSa za Lzkulturo, kaj mislijo o izboru, koga nameravajo predlagati. Odgovori so bili nejasni; -ti dekleta še niso dovolj razgledana. Nasprotno P« so njdiovi moški tovariši v Zavodu že kar vneto razpravljali o kandidatih za naslov najboljšega slovenskega športnika. Velik del se jih je odločil z aP m-boška, ker obvlada Več športnih panog in uživa sloves vsestranskega športnika. Culi pa so se tudi drugi glasovi: Polda je pokazal najboljše rezultate; Finžgar je naš najpogumnejši skakalec m podobno Nekdo je bil za Cererja. Ne samo zaradi njegovih izvrstnih uspehov na plavalnih tekmah, temveč zaradi neke junaške partizanske akcije, ° ^ Gledanja* na^izbornajboljšega športnika so seveda zelo različna. Čeprav imajo športni prijatelji vso svobodo, da predlagajo za častni naslov kateregakoli od najuspešnejših športnikov, telovadcev ali al pinistov, vendar se mi zdi vredno opozoriti na nekatere točke piavega krlterlAezu doseženi na regUiarnih tekmah pomenijo vsekakor eno najvažnejših postavk. Toda, razen v atletiki, kjer odločajo tinske tablice, skoraj nimamo objektivnega merila za nesporno vrednotenje vrhunskega rezultata« Najboljši uspeh v atletiki Je dosegel na prime Hanc v teku na 1=00 metrov. To nam pove finska tabela, ki mu pivnava g”jHveč litoč^;iučell vemo v glavnem za vrstni red. Težave pa nastopijo, če moramo primerjati glede storilnosti Poldo z Lukan-cem, Mulejem in Kordežem. Dalje: najpopularnejšega športnika ne smemo iskati samo med smučarji, plavalci in atleti, temveč tudi me telovadci, nogometaši, kolesarji, alpinisti itd. V poštev prihajajo s veda tudi ženske bilo n pr povsem nesporno, da je zaslužil po rezultatu naslov najboljšega športnika Leo Štukelj ker je osvojil na olimpijskih igrah kar dve zlati kolajni. Toda letos ni bilo ohm PiiSklWgračunamo samo z nekaterimi tu naštetimi težavami pri pra-vičnem izboru najboljšega športnika, nam razumljivo da bodo tudi drugi činitelii igrali" važno vlogo. Omenjamo zelo vazno postavko. priljubljenost! z VRSeljpm gledamo „a tekmah, spadajo med pri-ljubljene športnike. Všeč nam je uspešnost, hote ali nehote na upo Števamo tudi korektno vedenje, spoštovanje pravil, požrtvovalnost in druge moralne vrline. Tako gledamo nehote tudi na K-raKter. Važno nalogo športa vidimo v tem da je vzgojen. Razvijati moramo telesne lastnosti, pa tudi moralne. Športnik, ki je enostransko razvit, ki je sicer mišičast, vendar nima analognih moralnih lastnosti (poguma, tovarištva, dobre volje itd.), ne bo dobil mojega glasu. Tudi je prav, da nas pri izboru enako zmogljivih zanima njih odnos do skupnosti: odnos do družine, do šole, službe, družbe itd. Kdor nam kot tekmovalec dela v šoli sramoto, kdor ne opravlja dolžnosti do družine, kdor je nemaren v službi, ne more veljati sport- niko. jmamo vso pravico, da izbiramo po subjektivni razgle- danosti in po simpatijah, vendar moramo upoštevati, da bo izbor velikega vzeoineea pomena. Prvaki in rekorderji so za pionirje in mladince nekak vzor, na njih se hote in nehote zgledujejo drugi. Ce so med najboljšimi športniki tudi moralni slabiču uh moramo Prezreti Ce bi jih popularizirali, bi to naši stvari le škodilo.. Nasprotno pa bo za uspešno in vzgojno športno propagando velikega pomena, če bomo našo javnost, zlasti mladino, lahko večkrat opozorili na lepe športne in človeške lastnosti naizmogljivejših tekmovalcev. Naj povem na koncu kakšne prvake bom predlagal za »Boletovo« ^e^vico ^gjkp^jkvne ali republiške reprezentance (izjema sa-m° PI2. S*amoS trite, ki na tekmah vselej in povsod upoštevajo geslo >,f3ir ^laŠamo~tMe^na°katere smo lahko ^„1 tudi v poklicu, šoli in zasebnem življenju (doma in v inozemstvu.). Skratka. Glasoval bom za tiste, ki imajo poleg vrhunskega športnega rezultata tudi zdravega in vedrega duha v zdravem telesu. ___. , Seveda je to mote osebno mnenje. Zanimivo in poučno pa bi bilo zvedeti tudi za kriterije, za katere so se odloč U i ptoiatel J »Boletovega« izbora. lomaz - OKIJuKar a ne ves, to nikakor ne: le njegov sekretar, dr. Ztga Vodušek, se je samoiniciativno pognal v iskanje deviz in — glej čudo! — našel jih je (sicer so skopnele ie na eno četrtino, a vsaj to je ostalo). Naenkrat so spet začele letati direktive, telefon je brnel dan za dnem; odprava gre, vodstvo pa prevzame po odredbi PSJ tov. Brezovečki iz Zagreba (ki o francoščini nima pojma, da o alpinističnem znaniu v Zahodnih Alpah sploh ne govorimo). Odhod je bil določen za 9. septembra. Kdor količkaj pozna tamkajšnje prilike, bo potrdil, da je odprava v tako poznem letnem času popoten nesmisel in je bilo deviz zanjo škoda. Ce je Planinska zveza svoje alpiniste v septembru le pustila, je to storila saino iz stališča, da reši. Kar se je sploh še rešiti dalo: fantje naj vsaj nekaj vidijo, predvsem pa naj kupijo za prihranke cimveč kvalitetne opreme. Obenem se bomo izognili očitkom, češ, sami niste hoteli iti, ko smo vam odpravo ponu- in tako je odprava odšla, štirje Slovenci in dva Hrvata (s 120 tisoč franki v Brezovačkem žepu). Kočevar in Debeljak sta bila disciplinirana, ing. Dolar poškodovan, ing. Avčin pa se iz protesta nad alpinističnim nesmislom odprave ni hotel udeležiti. Pred odhodom odprave je vodja odprave, tov. Brezovečki, z ozirom na izjiad štirih slovenskih alpinistov, dal predsedniku PZS obljubo, da bo rešil častno zadevo: plačal stroške za zdravljenje težke infekcije ing. Dolarja, ki ga je res tovariško zdravil francoski zdravnik dr. Florence, član gorske reševalne službe iz Grenobla. ne da bi vprašal za denar. Ko so naši alpinisti prišli v Francijo, je vodja ekipe takoj »produžil v Pariz po pare«. Vrnil se ie šele tretji dan, seveda v novih čevljih (menda je dolgo pešačil tx> pariških kaldrmah, kajti pošel vnovčenia denarnega pisma traja v »Banque de France« največ pol ure). Prepričani smo tudi, da bi bila bančna podružnica v bližnjem Anneci-yu prav tako dobra, kot centrala v Parizu, a Pariz je pač Pariz... Ves čas odsotnosti Brezovečkega, so fantje v Chamonixu ostali popolnoma brez denarja Le njihovi samoiniciativni previdnosti (in domačim konzervam seveda) gre hvala, da so sploh lahko jedli in spali, zlasti pa, da so lahko napravili kako turo, čeprav samo na Mt, Blanc po najlažji poti. Vse drugo je prekrižalo vreme že po štirih dneh je bilo treba nazaj. Tudi skromnega Pred državnim prvenstvom v kegljanju rž« ^e«vri.o-v,sr-Mv»s znamka tudi zneska za plačilo francoskega zdravnika tov. Brezovečki m notei izpiacati, ceš, da naj gremo za izplačilo naturau »ijekovno ouje«. um so ga morau na-oiati za čete vozove, ker sicer ne oi mogia tov. Mesaric m Brezovečki se nekam v Avstrijo (nakupovat opremo, kot sta truilaj. Na osnovi gornjih izkušenj s Pla-ninarskim savezam ougosiavije je Stališče ivomisije za alpinizem RZo naslednje: l. uuprava na Mt. Blanc ni bila izvršena; z. ivrivda za to pade na Pia-miiarski savez Jugoslavije, o. Oopravo je tremi oiganizirati ponovno. 4. organizacijo naj v celoti prevzame planinska zveza Slovenije, ki bo določna vodstvo in udeiezente. b. Potrebna devizna sredstva naj se predvidijo v republiškem proračuna ali pa naj se iz zveznega proračuna prenesejo v uho (da oouo varna preu virimranjem in »hlapčujem« v korist drugih s poriniti panog pn FisAu-uJ. 6. v lzogib blamažam posamezjmkov iz vse države smejo tovrstne odprave vouiti samo izkušeni ljudje, ki so hkrati sami aktivni a.pniisli, m Ki poieg splosnin pogojev uoviactajo tudi pouebne tuje jezike. 7. Planinarski savez uugosiavije naj ima v ootioce ie koordinacijsko pravico v vprašanjih alpinizma, o katerih ima bore malo pojma, se manj pa razumevanja. Ni namen s tem člankom forsirati prenos državnega saveza v Slovenijo v smislu predlogov »Borce« (z dne 25. oktobra 1950). Vendar, če stvari ne bodo lekie bolje in bolj demokratično kot doslej, bo tak ali sličen korak poslal potreben vsaj za alpinistični del planinstva. V času ostre borbe za devize nam montblanški primer dovolj zgovorno kaže, kako slabo je PSJ čuval na eni strani dragocene devize in na drugi strani ugled našega alpinizma. Razumljivo je. da sedanja oblika PSJ ne ustreza. Zato je najmanj, kar moremo predlagati, zahteva, skladna z mnenjem Fizkulturne zveze Slovenije, da naj se PSJ reorganizira na bazi popolne enakopravnosti vseh republiških zvez v obliki zveznega sveta za planinstvo, ki naj ima načelno le koordinacijske naloge. S tem bi posamezne republiške zveze dobile popolno avtonomijo v smislu predlogov na nedavnem zasedanju FlSAJ-a, s čemer bo končno ustreženo zahtevam po kvaliteti in demokratizaciji slovenskega ter jugoslovanskega planinstva. Komisij za alpinizem PZS imela nekaj stotin kegljačev. Bile pa so to po večini prijateljske družbe, Ki so jemale to športno panogo Je kot zabavo, niso pa upoštevale njenega športnega momenta. Ze sama dejstva, da je bila večina kegljišč jjostavljena v gostilniških in kavarniških prostorih, to trditev dovoli osvetljuje. V kolikor ie bilo nekaj izjem, pa ti igralci niso bui povezani med seboj. Zato se tudi m mogel med kegljači razviti tisti borbe- Pogled na Grand Combin v Zahodnih francoskih alpah Likovnik Avgust, član državne reprezentance ni duh, ki je ravno pri kegljanju posebno karakterističen in mikaven. Razumljivo je tudi. da so se mogli poprej udejstvovati v tej panogi le pre: možnejši sloji, ki so lastnikom kegljišč puščali večer za večerom velike dobičke. Da zato mladine pred osvoboditvijo v vrstah kegljačev ni bilo, je povsem jasno. Po osvoboditvi se je na vse športne panoge, pa tudi na kegljaštvo. pričelo gledati z drugimi očmi. Namesto prejšnje utesnjenosti je bil namen športnih organizacij zajeti čim širše množice. Največ težav v tem oziru so imele ravno tiste športne panoge, ki že pred vojno niso uspele pritegniti mladine. Zato ni čudno, da po osvoboditvi kegljaštvo ni moglo prodreti med širše sloje. Do ustanovitve kegljaške zveze Slovenije, ki je pri FZS naimlajša, je prišlo šele lansko leto. Vendar je tudi do ustanovitve Zveze prišlo bolj zaradi nastalih okoliščin, kot pa iz zavesti samih kegljačev. Bivša kegljišča v Ljubljani so po veliki večini menjala lastništvo in niso bila več oskrbovana ter so zato tudi postala neuporabna. Nekatera so se, na škodo tega športa, oddala v najem raznim delavnicam. — Kljub škodi, ki je nastala na ta način kegljaškemu športu, pa ie nrav to imelo tudi svojo dobro stran. Razne družbe in družbice kegljačev so končno le uvidele prednosti ustanovitve kegljaške organizacije. Š postavitvijo take organizacije je kegljaštvo v naši republiki pričelo s hitrimi koraki dohitevati vse zamujeno. Od nekaj stotin kegljačev pred in malo po osvoboditvi, je članstvo nenehno raslo. Danes šteje Kegljaška zveza Slovenije 1200 aktivnih kegljačev, včlanjenih v 26 društvih, ki so raztresena po vsej Sloveniji. Od tega je samo v Ljubljani 300 igralcev v devetih društvih. Vrsta tekmovanj, ki jih je doslej organizirala Kegljaška zveza, bodisi v posameznih krajih, conah in zadnje republiško prvenstvo, dokazuje koristnost take organizacije in kvaliteten dvig njenih društev ter posameznih članov. Tako ie n. or. število podrtih kegljev na rang listi Slovenije v lanskem letu znašalo za prvo mesto 359, za drugo 349, medtem ko je na letošnjem prvenstvu Ljubljane Tiler Janez, član Železničarja, podrl vredna. , .. , . Državno prvenstvo v kegljanju, ki je že četrto po osvoboditvi, do letos v naši republiki in sicer v Ljubljani* Po eni strani je to priznanje našim kegljačem, ki so celo v državni, reprezentanci zastopani po Likovniku, po drtžgi strani pa bo ta prireditev nedvomno pripomogla k še večji množičnosti tega športa v Sloveniji, — Na prvenstvu bo sodelovalo 16 ejap z žtAi tekmovalci. Bosna in Hercegovina bo poslala 2 kiuba, Srbija 4, Hrvatska 5, JA 1, Slovenija 3, medtem ko ima lanskoletni prvak »Bratstvo« iz Zagreba pravico do direktnega vstopa. Republike so zastopane po kvaliteti svojih klubov in množičnosti keglja-štva v posamezni republiki. Tudi samo republiško prvenstvo naših kegljaških orušvtev se je odvijalo v mrzličnem pričakovanju, katera bodo najboljša društva, ki bodo mogla na državnem prvenstvu zastopati našo republiko. Mestoma je bilo tekmovanje polno presenečenj. Ze ob pričetku pa so se najboljši prerinili na vrh tablice. »Polet« je brez težav osvojil prvo mesto, »Železničar« iz Ljubljane pa drugo. To je zanj tem bolj priznanja vre- mariborskim »Železničarjem«, ki še do danes ni definitivno odločena zaradi protesta »Železničarja« v tekmi s »Pre-dilcem«. Zato še sedal ni povsem odločeno, kdo od obeh pretendentov za tretje mesto bo nastopil na državnem prvenstvu. Nedvomno pa je, da morajo biti naši trije klubi na prvenstvu pravi odraz moči in kvalitete kegliaštva v naši republiki. Posebno je to važno zaradi tega. ker bo borba s klubi iz drugih republik, predvsem iz Hrvatske. vsled niihove dolgoletne tradicije, še težavnejša. Kakšno mesto bodo na5'" kegljači na prvenstvu dosegli, ie težko predvidevati. Brez dvoma bo zanje prednost, d= bodo tekmovali na domačem k.eg-liišču in ob podnori domačih ljubiteljev kegljaškega športa. Reprezen^nnen pj,'ivnLn-no v V četrtek, dne 16. t. m. gostuje v Mariboru reprezentanca rokoborcev iz Niirnberga. Po osvoboditvi je to prvi nastop športnikov iz Zspadne Nemčije v Jugoslaviji. Rokoborci Niirnberga, ki imajo v svojih vrstah več državnih prvakov, gostujejo trenotno po Jugoslaviji in imajo predvidene nastope v Zagrebu, Beogradu, Subotici in nazadnje v Mariboru, Reprezentanca Maribora še ni definitivno sestavljena, verjetna pa bo takšna: muha—Balin, bantam—Jezernik I., perolahka — Tašler ali Breznik, lahka — Ules ali Kozic, welter Seroko I., srednja—Semico II. V poltežki bo verjetno nastopil Fišer ali Orešnik, v težki pa Pirher. Peš tar ji Slovenije so tekmovali V dneh 3. in 4. novembra so se pomerili med se,boi poštarji iz Maribora, Celja in Ljubljane v šahu. namiznem t.eniku sobnem streljanju in odbojki, da na ta način dajo tudi na športnem polju slovesnemu prevzemu podjetja še poseben pomen. REZULTATI SO NASLEDNJI SAH. 1. Ljubljana, 2. Maribor, 3. Celje; NAMIZNI TENIS: moški. 1. Ljubljana, 2. Maribor. 3. Celje; — ženske: 1. Maribor. 2 Ljubljna. 3. Celje; SOBNO STRELJANJE: L Maribor, 2. Ljubljana, 3. Celje; ODBOJKA: moški: 1 Ljubljana. 2. Maribor, 3. Celje; — ženske: 1. Maribor. 2.- Ljubljana, 3. Celje V PK Enotnost ni „krize”, ampak res KRIZA Sklepajoč po starem pregovoru, da resnica v oči bone, sem pričakoval, da moj članek v 42. številki »Poleta« ne bo ostal brez odmeva pri volitvah PK »Enotnost«. Resnično, težkega problema se je lotil pisec »tr« v Ljudski pravici z dne 29. oktobra, ko je skušal doKazovati, da «krize v PK »Enotnost« ni, da dejstva, ki jih navajam v svojem članku, ne drže itd. Res, da se piscu »tr« to ni posrečilo, vendar bi nestro-konjaka in nepoznavalca razmer v PK »Enotnost« navedbe tov. »tr« lahko zavedle v dvome. Zdi se mi potrebno v interesu razvoja slovenskega plavalnega športa ta problem še bolj osvetliti, da bo tudi piscu jasno — v kolikor je sploh prepričan v svoje navedbe — kako daleč je že s krizo v našem vodilnem plavalnem klubu Poglejmo najprej dokaze pisca »tr«, da PK »Enotnost« ni nazadoval. Obupno izumetničeni so ti dokazi, saj se sestoje iz raznih predpostavljanj, kakor: če bi plaval ta in ta, če ne bi ta in oni prestopil v drugi klub itd. Dejstva, ki sem jih navedel v svojem članku, pa pričajo dovolj zgovorno in jih zato ne bom več ponavljal, pa naj jih skuša »tr« tako ali tako zavijati. Samo nekaj primerov zagovarjanja tov. »tr«: smešne so ugotovitve, da bi moral biti n. pr. Žvokelj peti plavač na 100 m prosto, čeprav letos nima na tej progi oficielnega rezultata. Žvokelj je bil ze lani zmožen plavati 100 m prosto okoli 1:09.0. vendar ga v lestvici nismo upoštevali — enostavno iz razloga, ker tega rezultata ni imel. Vzemimo torej dejstva takšna, kakršna so, ne pa da jih skušamo izumetničiti. Ce se predstavniki PK »Enotnost« tolažijo s taksnimi ugotovitvami, je morda to zanje zadovoljivo, nikakor pa to ni resen in objektiven argument, ki bi zadovoljil slovensko ali čelo jugoslovansko športno javnost.. „Trrt .. Prav tako se mi ne zdi za PKE m<-kaj razveseljiva ugotovitev, da ima le dva specialista-hrbtaša, kot pisec sam navaja. Izgovor tov. »tr«. da so s prestopom Rotarja in prenehanjem ude]« stovanja dveh plavačev izgubili deset mest v slovenski lestvici, je zopet jalova tolažba, dasiravno je PKE po drugi strani letos jiridobila dva starejša plavalca Šiftarja iz Železničarja m Špana iz Hajduka. Ce bi bilo delo PKE načrtno in vzgoja članstva pravima ter sistematična bi morala te tri »izgubljene« plavače letos nadomestiti vrsta novih tekmovalcev. Dejstvo, da starejši plavači prenehajo z aktivnim udejstvovanjem, je naraven pojav, s katerim se mora sprijazniti tudi PKE. pač pa ie smotrno delo kluba prav v tem, da izpraznjena mesta izpopolnjujejo z novimi močmi. D« bo tovarišu »tr« še boli zgovorno dokazano nazadovanje v PKE. mu bom postregel še z novimi dokazi Vzemimo n. pr. vse plavalce PKE. ki so bili lani zastopani v slovenski deseto-rici in poglejmo njihove jetošnto usne-ke (spustil sem =eveda one. ki letos ne nastopajo večJ , 1500 m prosto Hafner 21:36.5 20:56.5 40.0 Lunder 23:51.0 22:24.3 + 26.7 ICO m hrbtno Ing. Pelhan 1:16.1 1:21.0 — 4.9 Lunder 1:25.4 1:22.6 4* 2.8 Jereb 1:29.0 1:23.6 4- 5.4 100 m prsno Cerer 1:11.7 1:14.5 — 2.8 Žvokelj 1:14.5 1:12.4 + 2.1 Sovre 1:16.0 1:15.4 + 0.6 Hočevar 1:25.4 1:27.5 2.1 200 m prsno Cerer 2:43.0 2:57.4 2:44.6 1.6 Žvokelj 2:50.3 4* 7.1 Hočevar 3:04.8 3:06.8 2.0 Sovre 3:05.8 2:53.5 + 12.3 100 m prosto ZENSKE: 1949 1950 Razlika Pelan 1:17.6 1:21.1 — 3.5 Juvančič 1:18.8 1:20.8 2,0 Kavšek 1:22.8 1:24.8 2.0 Dolenc 1:36.6 1:31.1 4- 5.5 400 m prosto Juvančič 6:06.8 6:10.6 — 3.8 100 m prsno Kuhar 1:30.7 1:31.4 — 0.7 Jamnik 1:33.2 1:37.6 4.4 Elhover 1:37.6 1:38.0 0.4 .Jesenovec 1:38.7 1:36.3 4- 2.4 Kavšek 1:40.8 1:42.0 1.2 200 m prsno Kuhar 3:12.0 3:11.4 + 0.6 Jamnik 3:19.7 3:24.5 4.8 Elhover 3:32.7 3:26.0 + 6.7 100 m hrbtne Pelan 1:25.4 1:25.8 0.4 Kavšek 1:37.6 1:39.2 1.6 Zeman 1:41.8 1:39.5 4- 2.3 Juvančič 1:46.2 1:40.3 4* 5.9 MOŠKI: 100 m prosto 1949 1950 Razlika Ing. Pelhan Hafner Frič Tomažič 1:02.8 1:04.7 1:04.7 1:09.8 1:03.0 1:04.2 1:07.4 1:12.0 - 0.2 + 0.5 — 2.7 — 2.2 200 m prosto Ing. Pelhan Hafner 2:23 3 2:29.2 2:28.0 2:29.3 — 4.7 — 0.1 400 m prosto Hafner Lunder 5:18.2 5:56.4 5:18.5 5:45.9 — 0.3 + 10.5 Gornja bilanca je spet negativna za PKE, kajti od 38 rezultatov je letos 16 boljših, 22 pa slabših. Tovariš »tr« bo laliko do neke mere opravičevat slabše rezultate pri starejših plavalcih, kot so Cerer, Pelhan in Fric, vendar je dejstvo, da imajo mladi plavalci, ki so šele v telesnem razvoju in bi torej ud njih po pravilno vodenem treningu pričakovali naraven vzpon, (Hafner, Tomažič, Hočevar, Pelanova, Juvanči-čeva, Kuharjeva, Jamnikova, Elhofer-jeva, Kavs kova) letos na nekaterih progah slabše rezultate kot lani. To nam dovolj zgovorno dokazuje, da prav kvalitetni predstavniki PKE nazadujejo in da so bile glavni vzrok nazadovanja velike napake v sistemu treninga. Pa poglejmo še eno izmed konstatacij nazadovanja, da se bodo tovarišu »tr« le odprle oči. Koliko mladih plavačev v PICE je stopilo na mesto tistih kvalitetnih tekmovalcev, ki so letos prenehali s plavanjem in ki jih je bilo šest (in ne dva, kakor navaja »tr«). Poglejmo letošnje deseterice in poiščimo v njih nove moči PKE, torej tiste, ki lani še niso bile v deseterici. To so: Špan, Pelan. Oman, Medvedova. Kunčeva in Zupančičeva. Kako pa je s to šestorico »novincev«? Špan je star plavalec PK Jadrana in je letos prestopil v Enotnost. Pelan in Medvedova sta bila uspešna že v sezoni 1948 in letos samo reaktivirana. Torej, ostanejo od šesterice samo trije res novi tekmovalci: Oman, Kunčeva in Zupančičeva. Mnenia sem. da je gornja trojica za najmočnejši plavalni kolektiv v Sloveniji vsekakor mnogo, mnogo preskromen prirastek. _____ smcemsi xzssx xmwm Pa še nekaj. Ugotovitev, da preživ-i konkretna primera, ki se kažeta, v re-lja PKE zelo tezKo krizo, katere ne zultatih Petana in Hafner.:a^dven naj- bo mogoče popraviti tudi z boljšim treningom kar v eni sami sezoni, je znana vsem našim forumom, on republiških do centralnih, vsem strokovnjakom, do zveznih trenerjev Senja-novida in Prvana (s katerima sem o tem problemu na prvenstvu FLRJ mnogo razgovarjal). Le tovariš »tr« ne more ali pa ne mara, ali pa pred javnostjo (kakor v smislu svojega članka sam omenja — zaradi morale tekmovalcev) noče pogledati resnici v obraz. Ustavimo se še pri nekaterih ugotovitvah, Tovariš »tr« priznava, da so moje navedbe o odnošajih plavalcev do funkcionarjev in obratno deloma pravilne; v isti sapi pa se že izgovarja, češ, da si je vodstvo kluba prizadevalo te nepravilnosti odpraviti. Pa poglejmo, kakšno je bilo to »prizadevanje«? Značilna je samo ena ugotovitev, to je. da vodstvo kluba v vsej letni sezoni ni imelo niti enkrat skupnega sestanka vsega članstva, kjer bi se marsikaj lahko razčistilo in popravilo, tekmovalci, razen trenerjev, niso poznali niti enega klubskega funkcionarja, o čemer sem se lahko prepričal v razgovorih z večino mladih tekmovalcev. Tudi trditev, da so naši plavalci v pogledu kontinuitete treninga mnogo na slabšem kot ostali jugoslovanski tekmovalci, je neresnična. Plavalci PK Enotnosti so zadnji dve sezoni od meseca marca nepretrgoma trenirali v zimskem bazenu in je trajal presledek med zimskim in letnim treningom letos le deset dni (od 14. do 24. mala). To so neizpodbitna dejstva, ki jih skuša »tr« na razne načine potvarjati. Ko se mže pri treningu, pa še par besed o planiranem treningu, »s katerim baje nisem bil spoznan« in o nestalni formi tekmovalcev (katere »tr« ni opazil). Naj govore spet dejstva: v treningu, kot sem ga lahko opazoval vso sezono, je bila ena glavnih napak v tem, da so bili plavalci že koncem meseca anrila po nezadostni splošni nripravi forsirani s plavanjem na hitrost To ie povzročilo, da je oreani-Značilno je tudi dejstvo, da mlajši zem. ki kondicijsko še ni bil dovolj pripravljen, osnovno hitrost naglo pridobil. vendar na škodo splošne telesne kondicije. Vsak laik. ki je kolikor toliko spoznan s nrincini modernega treninga v športih na razdalje (plavsnie teki. smučarski teki itd.) bo vedel, da obsega prva fa?a treninga splošne kondiciiske priprave, ki obstojajo v pridobivanju tztrajnosti (plavanje ali tek na dolge časovne intervale). Sele v drugi fazi. ko ie tekmovalec že pridobil zadostno mero snlošne fizične kondicije. Stoni v ospredie trening hr-zine. proge nostajnio vse kraiše in hitrejše V treHi fazi, to ie na višku sezone in v času naitežiih tekem, se trening skrči na minimum, ker tekmovalec nnrabi večino svnle sile že na nastrmih Na hitro nridobliena In sfor-rir»na hitrost, ki sn io plavalci PKE dobili ž.= v m=seev aprilu, se je ob ponovnem kondMiskem treningu izgubila in (p plavalci nozneip niso mogli x,pX pridobiti To le hietven?. skralno lalčka in kardinalna panska, k) le hlll nnnrnvHpno re'o nri trpnineu nekate- rjt, n-IhnHČOi nf!*smezpiknv CtozJai pa čp r> formi +plcmevnlrpv čp bi bntpt podrnt-po analizirati form-noal-paa pnsampzniVa b,( m° to ravpM — --ošolop (p bi zahtpvalo 1reai tako obsežno razpravo, ko* ip pričuioč članek. Zato se bom omejil le na dva najbolj kvalitetnejših zastopniKov PKE v sezoni 1950. PELAN STAS: 100 m hrbtno: 23. VI. 1:15.2 25. VI. 1:16.0 15. VIL 1:15.0 24. VII. 1:15.2 5. Vlil. 1:17.1 10. VI«. 1:18-2 1. IX. Llf.O 1 IX. 1:150 8. IX. L15-3 16. IX. 1:16.4 20. IX. 1:18.0 HAFNER BOŠTJAN; 100 m prosto: 23. VI. 1:07.2 16. Vil. 1:04.2 25. VIL l:oa.3 5. Vlit. 1:03.4 11. VIII. 1:09.0 2. IX. 1:07.5 400 m prosto: 25. VI. 5:25.4 17. VII, 5:27.3 2t: viti. m £ s • m V pogledu prehrane, kjer pisec navaja, da tekmovalci celo na oržavnem prvenstvu niso mogli doseči vsled podhranjenosti boljšega plasmana, lahko ugotovimo samo eno, in sicer tole: če dobivajo plavalci vseh ostalih vodilnih klubov znatne ugodnosti pri prehrani, potem to tembolj potrjuje nezmožnost da tudi oni niso preskrbeli svojim tek-in nezainteresiranost odbornikov PKE, razum- ijivv. u« uvuuu vpi v p,, uižavi in pod istimi pogoji, in da imamo torej v bistvu vsi iste ugodnosti. Saj PK Primorje ali Mladost nista v Kitajski ali kakšni »Indiji Koromandiji«, kakor izgleda iz članka tovariša »tr«. Ce so lahko preskrbeli dodatno prehrano svojim tekmovalcem dalmatinski klubi, (Dalmacija je vsaj toliko pasivna kot Slovenija), potem bi isto lahko storili tudi pri nas. Osnovni problem torej ni v agrarni produktivnosti posameznih republik, temveč v sposobnosti ali nesposobnosti posameznih funkcionarjev. Nikakor ni bil moj namen, kot navaja »tr« ustvariti med članstvom PKE nekako razdiralno ali malodušno vzdušje. še mani na prikazati »eldorado« v ostalih klubih. Namen mojega članka ie bil le navesti dejstva ter poiskati vzroke nazadovanja našega plavalnega športa s ciliem. da napake odpravimo in vzpostavimo solidno in zdravo delo v PKE. Zdi se mi zgrešeno in neprimerno v duhu današnje kritike in samokritik« nepravilnosti zagovarjati, kakor to skuša »tr« (pustimo takšne nič kai zdrave m«tode našim informbiro-jevskim sosedom). Mnogo pravilneje bi bilo. da bi vodstvo PKE to kritiko sprejelo, skušalo švoie napake popraviti, nikakor pa iih n« zanikati z nekimi za lase privlečenimi dokazi S članki, »zagovori« in sličnim izkrivlja« niero ter potvarjanjem resnice tud; tovariš »tr« prav g-tovo ne bo dvignil morale planov PKE. S tem smatram problematiko PKE razčiščeno in se tudi na eventualne nove »izgovore« ne bom več oglaslL Prešeren Mitja Ali bodo Angleži obdržali prednost nad kontinentom? Najboljši evropski nogometaši imajo podobne težave kakor mi Pojutrišnjem bo nogometna reprezentanca Anglije odigrata v Sunderlandu svojo drugo tekmo sezone v tekmovanju za medbritansko prvenstvo proti reprezentanci Walesa. Za to tekmo so voditelji angleške reprezentance, med katerimi je glavni odgovorni Marcel Win-teroatton, imeli precej truda preden so objavili naslednje moštvo: Bert Williams (VVolverhampton Wanderers), Alt Ramsev (Tot-tenham Hotspur), Lauri Smith (Arsenal), Billv Wright (Wolverhamp-ten Wanderers). Leslie Compton (Arsenal), Jimmv Dickinson (Portsmouth), Tom Firme v (Preston North End), Will 'Mannion (Middles-brough), Jack Miibrun (Neivcastle United), Eddie Baily, Dick Med lev (oba Tottenham Hotspur). Kot je videti, to moštvo se precej razlikuje od' onega, ki je nastopilo v zadnjem srečanju proti reprezentanci Irske prejšnji mesec. Angleške kritike po sestavi moštva so v glavnem ugodne. V moštvu je izvršeno pet sprememb, in sicer: namesto Astona je postavljen za levega branilca eden stebrov današnjega moštva Arsenala Lauri Smith, na mestu srednjega krilca pa, kakor se je pričakovalo, njegov soigralec Leslie Compton, brat dolgoletnega angleškega reprezentanta Denisa Comptona, ki se je letos popolnoma posvetil igranju čričke ta in zapustil Arsenal. Naj večje spremembe so izvršene v napadu. Mattheivs je izpuščen in je na njegovo mesto premeščen z levega krila stari Finney. Zvezi Mannion in Baily sta ostali nespremenjeni, do čim je na mesto srednjega napadalca prišel ponovno stari Mil-burn, čeprav je bilo še pet drugih kandidatov: Goring (Arsenal), Trevor Ford (Sunderland), Morris Lee (Derby County). Stubins (Liverpool). in Loft-hous (Bolton XVanderers). PopolnorBa nov človek Medley je prišel na levo krilo, tako da sestavljata levo stran angleškega napada dva igralca londonskega moštva Tottenham Hotspur. nobenega dela. Z njegovo izbiro se stri- l klicati na trening Draga Horvata, ki | nikom. ki pa tudi ni izpolnil svoje na- Angleški vratar Williams v akciji in — up našega nasprotnika. Prav to dejstvo je bilo sprejeto v angleškem tisku najbolj ugodno, ker Tottenham Hotspur sedaj smatrajo za najbolj nevarno in najboljše moštvo v Angliji, za katerega uspehe sta najbolj zaslužna Baily in Medley. Od 11. kola, ki je bilo 1. oktobra, Tottenham ni v naslednjih šestih kolih izgubil niti ene tekme ter je premagal doma in v gosteh vse svoje nasprotnike z bolj ali manj visokimi rezultati. Pred tremi tedni je Stoke City zapustil London premagan 6:1. dva tedna pozneje, to je prejšnjo soboto, pa se je enako zgodilo Portsmouthu skoraj z enakim rezultatom. V zadnjih šestih kolih so Igralci Totter.hama zabili 18 golov, prejeli pa le pet, kar je rekord, katerega že dolgo ne pomnijo v angleškem nogometu, Srečanje med Tottenhamom in Portsmouthom so pričakovali z velikim zanimanjem, ker Tottenham šele to sezono igra v prvi ligi kot lanski prvak druge lige, Portsmouth pa je že dve leti zaporedoma prvak prve lige. Zato so se vprašali ali bo Portsmouth prekinil vrsto zmag nevarnega nasprotnika? Vendar so odlični igralci Tottenhama premagali z visokim rezultatom 5:1 tudi to oviro. Baily in Medley sta daia skupno 4 gole ter povzpela svoje moštvo na četrto mesto v lestvici s tremi točkami razlike za vodilnim Arsena-lom in Newcastle Unitedom, toda z eno tekmo manj. V moštvu Tottenhama igra sedaj pet reprezentantov: drugi angleški najboljši vratar Ditchburn. desni branilec Anglije Ramsev, levi krilec reprezentance Walesa Burgess ter v napadu Baily in Medley. V Angliji so prepričani, da bo skupen nastop obeh slednjih igralcev osvežil učinkovitost njihove reprezentance. Predvčerajšnje kolo angleškega nogometnega prvenstva I. lige se je končalo z naslednjimi rezultati: \ 'm! 1 v,.! Kirniev : Wnt- rerhampton 2:0. Chelsea : Manchester TJ. 1:0, Everton : Tottenham 1:2. HuHdersfield : Liverpool 2:2, Mid-dlesbrough : Derby Coli n tv t:t, Newcastle : Fnlharn 1:2, Portsmouth : Charlton 3:3. Shefietd : Aston Vitla 3:2. Stoke Oiiv : Blackpnol 1:0, West Brom-wich Albion : Bolton 0:1. Prvenstvena lestvica je sedaj takale: Arsenal 17 11 4 2 37:14 Zb Newcastle 17 9 6 32:17 24 Middlesbrongh 17 9 5 3 36:19 23 Tottenham 16 10 3 3 37:21 23 Manchester U. 17 8 4 5 20:13 20 Burnley 16 6 6 4 22:15 18 Wolverhampton 16 7 3 6 32:24 17 Blackpocl 17 6 5 6 27:22 17 Bolton 16 7 3 6 28:28 17 Stoke City 17 5 5 21:23 17 Derbv Countv 16 2 32:27 16 Liverpool 16 5 6 5 23:23 16 Hudderstield 17 6 4 7 25:43 16 Portsmouth 16 5 6 26:30 15 Fnlharn 17 5 5 7 18:27 15 Charlton 16 5 4 23:36 14 West Albion 17 4 5 S 22:23 13 Sunderland 16 4 5 21:30 13 Chelsea 16 5 2 9 /19:22 12 Shefield 17 4 4 9 22:38 12 Aston Villa 17 3 5 9 24:30 11 Everton 17 3 3 11 21:41 9 Srednji krilee in vodja napada največja skrb Angležev Najvažnejšo spremembo v reprezentanci so Angleži vsekakor izvedli v I kriiski in napadalni vrsti. V kratkem času je Leslie Compton že četrti igralec. katerega so določili za srednjega krilca. Potem ko je odpadel Neli Franklin, ki je zaradi samovoljnega odhoda v glavno mesto južnoameriške države Columbije Bogoto kaznovan s prepovedjo nastopa do 31. januarja 1951. je na mestu srednjega krilca igral v angleški reprezentanci na svetovnem prvenstvu Lauri Hughes od Liverpoola. Zanj ne bi mogli reči, da tam ni zadovoljil, toda v nadaljevanju novega angleškega prvenstva ni več kazal take igre, s katero bi opravičil svoj ponovni nastop v reprezentanci. Zato so poskušali najti novega človeka. V tekmi proti Irski je igral na tem mestu Allenby Chilton od Manchester Uniteda, vendar ni bil tisti, katerega je iskala angleška reprezentanca. Poleg tega problema se je pojavil še eden: kdo bo igral na mestu srednjega napadalca? Kdo bo zamenjal starega Lawtona? Bentley je bil prvi, ki je poleg Mortensena nastopil na svetovnem prvenstvu, toda z malo uspeha. Mladi srednji napadalec Derby Countyja Jack Lee je bil vodja angleškega napada 9. oktobra v Belfastu proti Irski. Toda niti on ni zadovoljil. V Angliji so se povsod začeli pojavljati glasovi: potrebno je ponovno postaviti Lavvtona, ki bi edini lahko še danes najbolje igral na tem mestu. V zvezi s tem so začeli zahtevati, da bi na več bolnih mestih, boli v napadu, kakor v obrambi, postavili stare izkušene reprezentante Matthev/sa, Mortensena, Laivtona, Finneya in še vedno najboljšega strelca v angleškem prvenstvu. že sivega Carterja, ki je prej igral pri Derbv Countyju, sedaj pa igra v Hull Cityju. Vse to je bil odraz današnjih ra amer v angleškem nogometu. Dobrih igralcev v obrambi imajo precej, toda tistih, ki bodo znali in mogli zabijati gole, je malo, kar se je izkazalo tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu. Odgovorni funkcionarji za sestavo reprezentance so spremljali prvenstvene tekme po vsej Angliji in iskali nove ljudi. Na objavljeno sestavo reprezentance proti Walesu so čakali mnogo delj, kakor je to bila sicer doslej vedno navada. Tekma proti Walesu je zadnja preizkušnja angleške reprezentance pred poslednjim letošnjim tradicionalnim jesenskim nastopom v katerem času gostuje vedno samo po ena reprezentanca s kontinenta. Letošnji »tradicionalni« nasprotnik Anglije je torej Jugoslavija, Angleži upajo, da bo pravkar objavljena reprezentanca za tekmo z Wale-som uspešno opravila svoj izpit pred velikim srečanjem z Jugoslavijo, v katerem je treba dati revanžo za zadnji poraz 2:1, katerega je Anglija doživela še leta 1939 v Beogradu. Zato pričakujejo, da bo ista reprezentanca nastopila tudi v srečanju, proti Jugoslaviji. eventuelno s kakšnimi manjšimi izpremebami. Toda to še ni povsem gotovo, ker je odvisno od rezultata in prikazane igre v po jutrišnji tekmi. A. S. Proti Angliji igralce, Ui so trenutno v najboljši formi! Ce izvzamemo tekmo z Brazilijo na IV. svetovnem prvenstvu v Rio de Jaueiru, bo morala naša drža v na nogometna reprezentanca v sretio. 22. t. ir,, v Londonu prestati doslej najtežjo preizkušnjo_po osvobodit- £tU‘ V- u; • v a-ivj nui v riti »»“-.j x' ---. ~: vi Drugič v zgodovini našega no gometa se bo namreč srečala z Anglijo? katero je pred 11 leti premagala 2:1. Toda to je bilo v Beogradu — na domačih tleh. Angleži so sicer izgubljali ali igrali neodločeno tudi drugje na evropskem kontinentu. Vendar doma še niso nikoli izgubili nobene tekme. Zaradi tega menijo ustanovitelji nogometne igre, da imajo še vedno prednost pred vsemi evropskimi državami, čeprav so na letošnjem svetovnem prvenstvu doživeli nepričakovan neuspeh. Toda srečanje z Jugoslavijo imajo za ' eno svojih na jtežjih tekem v zadnjem času. kar dokazuje tudi dejstvo, da v nasprotju z njihovo navado še vedno niso objavili sestave svojega moštva- V angleškem tisku ie namreč v zadnjem času velika borba, kdo naj igra proti Jugoslaviji — starejši ali mlajši igralci. Razpravljajo, ugibajo, svetujejo in zahtevajo enako kakor tudi naš tisk slede sestave naše reprezentance. Zdi se da ima jo Angleži enake težave kakor mi. Neuspeli poskusi pomladitve našega moštva Naše nogometno vodstvo je poskušalo po svetovnem prvenstvu pomladiti državno reprezentanco za mednarodne tekme ki smo lih imeli s skandinavskimi državami ter z Avstrijo in Norveško. Časa za posebne priprave, kakor za svetovno prvenstvo, ni bilo zaradi pogostih terminov. Zato :g razumljivo. da našemu nogometnemu vodstvu ni preostalo drugega kakor poizkusi z novimi- mlajšimi igralci navdo: ločenih mestih. Toda vseh pet srečanj ni pokazalo posebnega uspeha. Na šibkih točkah naše reprezentance so se zaporedoma. menjavali igralci, ki Pa niso zadovoljili. Ni se nam posrečilo najti uspešnega nadomestila za prej sme igralce v našem državnem moštvu z-a nekatera mesta na sploh niso bili izvedeni niti poskusi, temveč smo os,ali pri starih igralcih, čeprav ti nikakor ne ustrezajo po svoji igri v zadnjih Stran 4 mesecih, kar predvsem velja za nekatere igralce v obrambi. Slaba izbira nekaterih kandidatov V takem položaju ie naše nogometno vodstvo tudi za najvažnejše srečanje z Anglijo poklicalo na krajši skupni trening v glavnem igralce, ki jih ie preizkušalo doslej v omenjenih srečanjih: Beara, Mrkušič. Stankovič, Broketa. Jovanovič. Čajkovski Zlatko Horvat Ivica, Djajič, Ognjanov, Mitič, živa-novič, Bobek. Valok. Herceg, Vukas, Pukšec in Atanackovič. Menimo, da izbira ni popolnoma pravilna O sposobnostih nekaterih navedenih igralcev smo se dovolj'prepričali v naštetih tekmah in zato ie popolnoma pravilno, da so poklicani na skupni trening. Toda prisostvovali smo trem zadnjim važnejšim tekmam: med Hajdukom in Crveno zvezdo v Splitu, Dinamom in Lokomotivo v Zagrebu ter Jugoslavijo in Norveško v Beogradu. Tu smo imei priložnost videti v glavnem vse naše najboljše nogometaše spoznati njihovo sedanjo formo in kondicijo ter izbrati vse igralce, ki bi danes najbolje ustrezali za posamezna mesta v državni reprezentanci. Kdo naj bi igral v reprezentanci Beara je dokazal na vseh prvenstvenih tekmah, posebno pa v Splitu na tekmi s Crveno zvezdo, da je odličen vratar. To je potrdil tudi v tekmi z Avstrijo na Dunaju, ko ie po šestem golu zamenjal Mrkušiča. Vsi ki so gledali tekmo oziroma poslušali prenos avstrijskega radijskega napovedovalca, so se lahko prepričali, da je bil boljši od Mrkušiča. Na tekmi z Norveško pa žal ni imel priložnosti, da bi še enkrat, 1 potrdil svoje sposobnosti, ker m" imel n jamo, kakor tudi s tem, da je upoštevan še Mrkušič, ki je doslej branil vrata naše reprezentance, čeprav trenutno ni v najboljši formi. Mrkušič pa edini poleg Beare pride trenutno v poštev, ker ima veliko izkušenj na mednarodnih srečanjih v zadnjem času. * Glede branilcev imamo pripombo. Stankovič je bil v Splitu dober, toda ne odličen, vsekakor pa boljši kakor v tekmi z Norveško. Toda Kokeza je bil na tekmi s Crveno zvezdo na vsak način boljši od njega Pa tudi v ostali! tekmah zadnjih kol jesenskega dela pi venstva, predvsem proti Dinamu, Kokeza pokazal, da je prišel v svo polno formo, v kakršni k bil ko ,e pred leti branil barve naš .nžavne reprezentance. Kokeza je čvrst in zagrizen branilec, ki ne pušča nasprotnika, da ga pasira in se bori do zadnjih moči. Tak branilec pride v poštev: prav proti nevarnim angleškim profesionalcem. ki precej igrajo na moč. Nase nogometno vodstvo bi torej moralo tudi njega upoštevati in poklicati na trening, predvsem pa zato ker skupaj z Broketo in Bearo predstavlja najboljšo medsebojno vigrano ožjo obrambo v državi. To potrjuje tudi dejstvo, da Hajduk v vsem prvenstvu največ po njihovi zaslugi ni izgubil nobene tekme, kar je edinstven primer. In ne samo to. Hajdukova obramba ie sprejela med vsemi klubi najmanj golov v prvenstvenem tekmovanju. Razen Stankoviča bi bilo torej potrebno preizkusiti na mestu desnega branilca tudi Kokezo. Z izbiro Brokete se strinjamo, ker je po našem mnenju že delj časa naš najboljši levi branilec. Colič in Jovanovič sta na zadnji tekmi z Norveško končno pokazala, da ne prideta več v poštev za reprezentanco in zato ni bilo potrebno ponovno preizkušati Jovanoviča, Toda potrebno bi bilo po- v zadnjih tekmah igra izvrstno in ie odlično rešil svojo nalogo tudi na obeh zadnjih mednarodnih srečanjih v Zagrebu proti Dunaju in z reprezentanco Osla. • Ne razumemo, zakaj je bil poklican Čajkovski Zlatko, dasi je v vseh zadnjih mednarodnih tekmah pokazal, da ni več v svoji formi. Na njegovem mestu mora vsekakor igrati drug igralec. Zato je dobro da se je upoštevalo starega, izkušenega Pukšeca. ki je v adnjem času ponovno zablestel tako ia prvenstvenih tekmah, kakor na mednarodnih srečanjih. Ne vemo. zakaj ni bil poklican Palfi ki bi moral igrati že proti Norveški namesto Čajkovskega, posebno po igri, ki jo je prikazal na odločilni tekmi za državno prvenstvo v Splitu, kjer je bil najboljši igralec na igrišču. Glede Horvata Ivice in D.iajiča se popolnoma strinjamo, ker sta edina poklicana da igrata na teh mestih v državnem moštvu. * Enako velja za OgnJanova in Mitiča na desni ter Bobeka ih Vukasa na levi strani našega napada. Zato ie vsaka kombinacija z Atanackovičem odveč, posebno, ker zaradi bolezni že dolgo ni igral, ter ne samo. da ne more biti v dobri formi, temveč tudi ne v najboljši kondiciji, ki je predvsem potrebna za najtežjo letošnjo tekmo naše reprezentance. Valok in Herceg sta bila že preizkušena in se ie lahko naše vodstvo dokončno prepričalo, da ne prideta v poštev. Zaradi tega nista igrala niti proti Norveški. * Najbolj šibka točka naše reprezentance je še vedno vsekakor mesto srednjega napadalca. Izkazalo se je, da tudi Živanovič ni dober vodja napada in je bil prejšnjo nedeljo zamenjan z Rup- loge. Zato bi moralo naše nogometno vodstvo dokončno izpustil tudi njiju iz kombinacije. Rupnik je sicer izpadel, ne vemo pa, zakaj tudi ne Živanovič. Sedaj, ko ni 'časa za poskuse, ko je pred našimi nogometaši najtežja naloga in preizkušnja, je treba vzeti tiste igralce ki so trenutno v najboljši formi, kakor na vseh ostalih mestih, tako tudi na mestu srednjega napadalca, ne glede na to ali so mladi ali stari. Pomlajevanje naše reprezentance je treba še tokrat odložiti in začeti s tem v sezoni, ko bo za to čas. Zato bi moral priti v sedanjih okoliščinah v poštev za vodjo napada edino W61t'l, ki je izkušen igralec in odličen strelec. Razen tega pa je na vseh zadnjih tekmah pokazal, da je v boljši kondiciji, kakor je bil pred meseci. To je dokazal na prvenstvenih tekmah s Hajdukom in Lokomotivo ter mednarodnih tekmah z Dunajem in reprezentanco Osla. » Kolikor se torej ne bi na skupnem treningu eden ali drugi igralec izkazal precej boljšega od drugega, ki bi lahko igral na istem mestu, bi morala igrati naša reprezentanca v naslednji postavi: . Beara, Kokeza. Broketa. Pukšec, Ivica Horvat. Djajič, Ognjanov, Mitič. VVoIfl, Bobek. Vukas. Kot rezerve pa. bi. morali potovati v London še: Mrkušič, Stankovič, Drago Horvat in Palfi. To je naš predlog, s katerim bi hoteli pomagati našemu nogometnemu vodstvu pri sestavi državne reprezentance za njeno letošnjo najvažnejšo nogometno tekmo z Anglijo, v kateri gre za rehabilitacijo našega nogometa po težkem porazu na Dunaju. Ing. Mirkovič Dragutin Ali nam lestvica republiške plavalne lige kaže stvarno stanje slovenskega plevama V 43. številki »Poleta« je naš znani plavalni strokovnjak, tovariš Mitja Prešern, objavil daljši članek, v katerem je podrobno razčlenil stanje v slovenskem plavalnem športu. Vendar se mi zdi. da lestvica najboljših slovenskih plavalnih ekip ne odgovarja dejanskemu stanju, ki je razvidno iz končne lestvice: 1. Enotnost II, 2. Bled, 3, Želez- ničar - Ljubljana. 4. Polet. o. Zelezničar-Kranj, ti. Rudar. Vsak po: zna val ec slovenskega plavalnega športa se s tem vrstnim redom ne bi strinjal. Predvsem pade v oči razmeroma slab plasman Mariborčanov kar je pravzaprav posledica nesporazuma z republiškim plavalnim forumom), pravtako pa se nekateri ne strinjajo, da je Bled boljši od .ljubljanskega Železničarja. Zato sem se lotil zanimive primerjave, kako bi izglodala slovenska lestvica, če bi izvedel ligo »na papirju«. V poštev sem vzel naslednja društva: Enotnost I. Enotnost II. Polet iz Maribora. Bled, ter Železničar iz Ljubljane. Za to »tekmovanje« sem upošteval dva najboljša plavalca, na vsaki progi v letošnjih desetericah in njihov plasmaji računal po ključu 5, 3. 2 in 1- Za Enotnost II sem upošteval četrti in peti čas na vsaki progi, kajti v istem razmerju je bilo izvedeno tildi tekmovanje letošnje republiške lige, v kateri prvi trije predstavniki niso smeli nastopiti! Rezultati teh dvobojev bi bili sledeči: Enotnost I: Polet 85:30. Enot- nost I: Železničar 88:27. Enotnost I : Bled 82:35, Enotnost I: Enotnost II 88:27, Polet: Bled 60:44. Polet: Železničar 70:29. Polet: Enotnost II 59:40, Bled : Železničar 60 : 44. Bled : Enotnost II 60:44, Enotnost II: Železničar 62:37. IZ TEGA BI DOBILI NASLEDNJO »PRVENSTVENO!! LESTVICO: »Enotnost« I. »Polet« »Bled« »Enostnost« II. »železničar« 343:119 219:198 199:239 175:244 137:280 Enotnost I. zmagovalec lige Kakor je razvidno, bi prvo moštvo Enotnosti prepričljivo zmagalo. Njeni plavalci so v slovenskem merilu še vedno na prvem mestu, nazadovanje kvalitete v tem društvu pa bi postalo jasno šele v dvoboju z najboljšimi jugoslovanskimi klubi, ki so bili vključeni lansko leto v prvo ligo: Jug, Jadran. Mladost, Primorje, in Enotnost. S temi društvi bi se naš slovenski predstavnik še slabše odre; zal kot se je lani. Takrat je sicer tud; zasedel zadnje mesto, vendiar bi bili pioedini porazi takrat še znatno večji. Zasluženo in sigurno drugo mesto Poleta Ce bi se ozrli na kvalitetni razvoj mariborskih plavalcev, bi ugotovili, da so letos kot ekipa dosegli svoj višek. Po krizi v zadnjih dveh letih, ko so tudi nastopali v II. zvezni ligi, so letos z vzgojo mlajših plavalcev to krizo uspešno prebrodil. Njihova odlika sicer ni v velikem številu plavalcev. vendar so kvallitetno sigurno druga ekipa v Sloveniji. Na vseh progah imajo Mariborčani v deseterici najboljših plavalcev Slovenije najmanj po dva zastopnika, razen na 100 m 1500 crawl za moške in 400 crawl za ženske. Poslednji dve progi sta letos preplavali samo dve. oziroma tri plavalke, to pa zaradi nepopolnega ligaškega programa. Šibka točka Mariborčanov je še vedno v moškem hrbtnem plavanju, kjer imata najboljša časa oba prsaca Bradner in Kancler. Največ ji napredek je letos dosegla ženska ekipa, ki ie do sedaj močno zaostajala za moško, vendar ima tudi moška ekipa v mlajših plavalcih, kot so Jančič. Rad-šel, Doležal in drugi še izglede za uspešen razvoj, kajti slednji bodo lahko kmalu nevarno ogrožali svoje starejše tovariše. Blejca ni so vseeno tretji Mladi ekipi »Bleda« se po porazu v ligaškem tekmovanju z Železničarjem ni hotelo priznati tretjega mesta, ki ga po vrednosti svojih plavalcev nedvom- OB ZAKLJUČKU TEDNA TEHNIKE Predvojaško tekmovanje motoriziranih patrol Ljubljana, 12. novembra. Danes dopoldne je Izvršni odbor Avtamoto zveze Slovenije organizira) prvo republiško predvojaško tekmovanje izvidnl-ških motoriziranih patrol. Na startu v Dobu pri Domžalah se je zbrala večje število motoristov iz raznih društev v Sloveniji- Proga ki je bila dolga 10 kilometrov, je vodila po težkem terenu do Moravč. Med potjo so morale patrole, sestavljene od treh motoristov, premagovati precejšnje težave: prehod čez narasli studenec, iskanje min, streljanje na sovražnika v zasedi ter iskanje novih poti zaradi porušene ceste. Vso progo so morale kljub zaprekam prevoziti patrole v največ 40 minutah. Najboljša je bila patrola iz sektorja Vojnik! z 39 točkami, sledi Ljubljana I. z 32 točkami, Bilied 28 točk, Ljubljana II. 14 točk itd. Organizacija tekmovanja je potekala v najlepšem redu. no zasluži. Ce primerjamo rezultate dvobojev naše lige. vidimo, da so Bleičani doživeli najmanši poraz s prvim moštvom »Enotnosti« od vseh ekip, s »Poletom« pa manjši kot »Enotnost« tl in »Železničar«. To se imajo zahvaliti Svojim zastopnikom na 400 crawl za ženske, predvsem pa odlični kvaliteti svojih prsačev. V njihovi izredno izrenačeni ekipi je prsno plavanje najmočnejše in imajo v Zaičevi in Tratniku svoja najboljša predstavnika. Velika, prednost njihovega moštva pred ostalimi je izvrsten naraščaj, ki z Jarcem na čelu predstavlja mlado generacijo slovenskih plavalcev. Pri drugem moštvu Enotnosti postanejo vidne slabosti celotnega kluba Naše najboljše plavalno društvo, ki je včasih proti slovenskim klubom lahko postavilo kar tri moštva, letos ne predstavlja več te sile. Slabost celotnega kluba postani: očitna tudi v slovenskem merilu, če primerjamo uspehe njihove druge ekipe z ostalimi slovenskimi klubi. V tem je ravno slabost celotnega kolektiva, ki nima več v svojih vrstah zadostnega števila dobrih plavalcev, s čemer je prizadeto tudi prvo moštvo, za katerega ni več izbire med mladino. Ce se še enkrat ozremo na moč drugega moštva, moramo ugotoviti veliko slabost posebno moške ekipe. Liulitjdhii je dobila drugega zastopnika v plavanju Lansko leto še nihče ni računal na plavalce »Železničarja«, da bodo mogli kmalu ogrožati »stare«. To mlado društvo je tekom lanske zime in letošnjega poletju resno zgrabilo za delo in uspehi niso .izostali. V enem letu je zrastla cela vrsta mladih plavalcev, ki imajo vsi še velike- možnosti individualnega razvoja, s tem pa tudi celotno društvo. V letošnjem letu so že uspešno nastopali na tekmovanjih in so bili eden kandidatov za osvojitev ekipnega prvenstva v plavanju. Glavna slabost njihove ekipe je žensko plavanje, ki je sicer na koncu sezone že doseglo nekaj uspehov, vendar jim mora biti to -v bodoče glavno torišče dela. V »teoretičnem tekmovanju« in s tem tudi v letošnji lestvici so zasedli peto mesto, vendar smo prepričani. da bodo drugo leto napredovali prav tako kot doslej. Košenina Peter Nagraile »Poletov®« nogometne stave Pri stavi št. 6 je pravilno zadel 11 izidov samo Psaltirski Aleksander, Ljubljana-, ki dobi drugo nagrado 4800 din 10 izidov za tretjo nagrado je zadelo 16 udeležencev, ki dobijo vsak po 300 din Po pravilniku »Poletove« nogometne stave nismo upoštevali tekme Milicio-nar : Sutjeska, ker ni bila odigrana, čeprav je bila verificirana 3:0 p. f. Nagrajencem smo že nakazali denar po Narodni banki. Nagrade stave št. 7 bomo objavili v naslednji številki. j Opozarjamo vse udeležence »Poletove« nogometne stave, da do nadaljnjega prekinjamo s stavami, ker je končano državno nogometno prvenstvo, zaradi česar ni zadostnega števila potrebnih srečanj za vsakokratno stavo. Meddruštveni dvoboj Železničar : Slovan v rokoborbi Ljubljana, 11. novembra. Danes je bil v Ljubljani v Domu Ljube Šercerja meddruštveni dvoboj rokoborcev Slovana in Železničarja iz Ljubljane, ki se je končal s šestimi zmagami tekmovalcev Železničarja, dve srečanji pa sta bili neodločeni. Poraz Slovana niti ni visok, če upoštevamo, da je pričel z rednimi treningi šele pred dobrim mesecem. Večina tekem je bila zelo zanimivih in vse kaže, da bo tudi v Ljubljani ta športna panoga dobila po eni strani kvalitetne tekmovalce, po drugi strani pa hvaležne gledalce. Glavni sodnik Jenko je napravil več napak. Tehnični rezultati: mušja kategorija: Kemperle (Slovan) : Jurančič (Železničar) tuš v 1 in pol minuti za Železničarja, bantam: Uhan (S) : Dolar (Z) neodločeno, peroiahka: Dimnik (S) : Smode (Z) s tušem v 4. minuti za slednjega, lahka: Erjavec (S) : Markič (Z) neodločeno, vveiter: Ravnikar (S) : Dovč (Z) s tušemi v 3. minuti za slednjega, srednja: Korošec (S) : Juhart (Z) s tušem v 6. minuti za slednjega, poltežka: Markelc (S) : Dovljak (Z) s tušem v 1. minuti za slednjega, težka: Predovič (S) : Ko-tlušek (Z) s tušem v 3. minuti za slednjega. Gledalcev okrog 500. Niirnberg : Zagreb 10:6 .Niimberški- rokoborci so na gostovanju po naši državi pretekli teden v Zagrebu zasluženo premagali istoimensko reprezentanco 10:6. Beograd : Niinrberg 8:8 Včeraj sta se v Beogradu srečali re-prezentanci rokoborcev Beograda in Nurnbersa. Rezultat je bil neodločen, posamezne borbe pa so se izšle -takole: v mus.ji kategoriji je Vukov premagal prvaka Bavarske Zotmana; bantam: Biegei (N) je premagal Stekla s tušem: peresnolahka: prvak Bavarske Kalian ie premagal Goružina: v lahki kategoriji ie Glom (Beograd) premagal po točkah Horna; v we'ier Kategoriji je Arsič (B) premagal s tušem Schroderja; Rankl. iuniorski prvak Bavarski pa je v srednji kategoriji s tušem premagal Lečiča; Lenar, prvak Nemčije, je v poltežki kategoriji premagal Ivanoviča: v težki pa ie Grošelj (B) premagal po točkah trikratnega prvaka Nemčije Wernerja Zagreb s Oslo 4 1 I Nogometna reprezentanca Zagreba je pretekli teden pred 16 000 gledalci dosegla še en lep mednarodni uspeh. Zagrebčani so se pomerili z reprezentanco Osla in jo premagali 4:1 (3:0). Domačini tokrat niso zadovoljili, kakor bi lahko sklepali po rezultatu. Norvežani so imei: posebno v drugem polčasu mnogo več od igre. vendar njihovi napadalci niso znali izkoristiti ugodne priložnosti za gol. Gole so dali Wolfl 2. ter Firm in Čajkovski II. po enega za Zagreb, za goste pa Bre-čtesen. Lepa igra mladincev Zagreba in Ljubljane V predtekmi sta igrali mladinski nogometni reprezentanci Zagreba in Ljubljane. Mnogoštevilni gledalci so bili zadovoljni z borbeno igro nasprotnikov. Po prikazani igri poraz Ljubljančanov 4:1 (2:1) ne ustreza. Značilnost obeh moštev je bila pozrtvovaL nost in borbenost, pri čemer so imeli zagrebški napadalci večjo realizator-sko sposobnost. Častni gol za. Ljubljano je dal Bencik, najboljšo igro na sta pokazala Perharič II. in Korapoz. Meteor (Z) ZVKZNA ROKOMETNA LIGA Utirat (25) : KlaMvar «:f> <*U) V sredo je bila v Zagrebu odigrana rokometna tekma zvezne lige med Borcem iz Zagreba in Kladi var jem. Zmagal je Borac (V.:;. Kladivar je hi! Borcu enakovreden nasprotnik, toda. zaradi slabe kondicije je v zadnjih minutah prejel tri gole. Milicionar (S) : Lokomotiva 12:3 (5:2) Željeznicar (S) 5 :6 (4:3) si.oy:;xska rokometna liga Slovan II. : Slovan I. 18:7 (7:2) Namesto tekme Slovan ; Kladivar, katera se ni odigrala, je igralo kombinirano moštvo Slovana II., pojačeno z nekaterimi igralci knotnosti proti Slovanu I. Zmagalo je moštvo Slovana II. z 18:7 (7:2). Bila je to igra z zelo lepimi kombinacijami, obenem je to bila prva poskušnja igre brez offside^ pri kateri pride do izraza hitrost posameznikov. Veliko število golov nam dokazuje, da bodo nova pravila prinesla slovenskim moštvom bolj ustrezajočo igro kakor pa dosedanji i z i d. SD Miličnik : RK Ptuj 9:7 (6:3) Ptuj, 12. nov- V V. kolu republiške rokometne lige sta se danes v Ptuju srečala SD Miličnik in RK Ptuj. Gostje so nastopili le z 8 igralci, kljub temu pa jim! je uspelo srečanje odločiti v svojo korist. Tekma se je končala, tri minute predi regularnim zaključkom pri stanju 9:7, ker je moštvo Ptuja iz protesta nad neobjektivnimi odločitvami sodnika zapustilo igrišče. Slovan : Kladivar 6:0 p. i. Švica : Švedska 4:2 (2:1) Geneve, 12. nov. Na zelo težkem in razmočenem igrišču je nogometna reprezentanca Švice danes popoldne pred 25.000 gledalci premagala Švedsko 4:2 (2:1). — Gole za Švico so dosegli Fatton 2, Ante-nen in Friedlander po enega, za Švedsko pa Leander in Bocquet. Tekmo je nesigumo vodil Nizozemec Van der Meer. Zmaga Švicarjev je popolnoma zaslužena, čeprav so bili Švedi prvih 15 minut mnogo boljši nasprotnik na igrišču. Svoj prvi gol so Švedi dosegli iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Leander, drugi pa je bil avtogol Bocgueta, ki je spremenil strel Palmerja v lastno mrežo. Belgija : Nizozemska 7:2 (3:0) Bruxelles, 12. nov. Danes popoldne je nogometna reprezentanca Belgije premagala Nizozemsko 7:2 (3:0). Gole za Belgijo so dali Lemberecht 3, van Stenland 2, Meermans in Anoul po enega, za Nizozemsko pa van Melis in de Grafi. Sodil je Švicar Lutz. Madžarska : Bolgarija 1:1 (1:1) Sofija, 12. nov. V nogometnem reprezentančnem srečanju sta danes Madžarska in Bolgarija igrali neodločeno 1:1 (1:1). Gol za Bolgarijo je dal Dimitrov, za Madžarsko pa Szilagvi. Sodil je Bolgar Popov. V Budimpešti je B-reprezentanca Madžarske premagala B-reprezentanco Bolgarije 2:0 (1:0). Oba gola je dosegel Pa-iatos. • Nov svetovni ženski rekord v metu krogle 15.62 m je dosegla sovjetska atletinja Ana Andrejeva v Ploestiju (Rumu-nija). Prejšnji službeni svetovni rekord je imela njena rojakinja Klavdija Seče-nova z rezultatom 14.86 m. mamam eI Nogometna prvenstva evropskih držav AVSTRIJA — 10. kolo: Sturm : Vienna 3:3, Wiener Sportklub : Wacker 2:5, Lask : Floridsdorf AC 1:0, Rapid : FC Wien 8:0, Elektra : Adrnira 1:7, Austria : Vorwarts 5:3. — Lestvica: Rapid 17, Wacker 14, Austria 13 točk itd. ITALIJA — 10. kolo: Atalanta : Lazio 1:0, Fiorentina : Triestina 3:1, Juventus : Torino 4:1, Milan : Intemazionale 2:3, Napoli : Novara 3:0, Palermo : Padoa 3:1, Pro Patria : Genoa 5:2, Roma : Como 2:0, Sampdoria : Lucchese 3 : 1, Udi-nese : Bologna 2:1. — Lestvica: Juventus in Intemazionale 17, Milan 16 točk itd. FRANCIJA — 13. kolo: Rennes : Lille 0:0, Bordeaux : Strasbourg 3:0, Ra cin g : Nancy 2:0, Roubaix : Reims 2:1, Sete : Nimes 1:1, Toulouse i St. Etienne 3:2, Le Havte : Nice 4:1, Lens : Stade Fran-cias 5:0, Sochaux : Marseille preložena. — Lestvica: Strasbourg 19, Lille 16, Le Havre, Nimes, Reims in Rennes po 15 točk itd. ZSSR: Zadnja tekma sovjetskega nogometnega prvenstva med moskovskima društvoma Spartakom in Torpedom se je v sredo končala 2:2. Končni vrstni red na vrhu prvenstvene lestvice za leto 1950 izgleda takole: 1. CDKA, 2. Dinamo (M), 3. Dinamo (Tb), 4. VVS, 5. Spartak (oba M) itd. ! Blankers-Ivoeiiova v Italiji Na atletskem tekmovanju v Bresciji, na katerem so pefteg italijanskih nastopili tudi nekateri najboljši francoski atleti ter Nizozemka Blankers-Koenova, so bili navzlic neugodnemu vremenu doseženi v nekaterih disciplinah zelo dobri rezultati — 100 m: Bal Iv (F) 10,5 letos je že šestič izenačil francoski rekord, Leccese in Siddi 10.6, 400 m: Paterlini (vsi 1) 5°,°- ®00 Bally 2:00,4, 1500 m: El Mabrouk 4:00.1, 110 m ovire: Marie (oba F) 14,8, Albanese 15,1, kla-flivo: Taddia 54.53 m, disk: Cunsolini ■12.78 m. Toši (v s, I) 52.12 m, 4 X 200 m: Mo-retti, Paterlini, Siddi,_ Leccese 1:27.3 (nov italijanski repord, preje 1*29.4 od l. 1936); Ženske — 100 Blankers-Koen 12.0, 80 m ovire: Blankers-Koen 11.4, Greppi (I) 12.4. disk: Netzbandt 37-18 m. Nov romunski ženski rekord 2:17.8 v teku na 800 m je v Bukarešti postavila Treyba- Začetek hokejske sezone v Švici V Švici se je začela sezona hokeja na ledu. Na drsališču Montckoisi v Lausannei je bilo prvo prijateljsko srečanje, v katerem je HC Lausanne premagal bC. Bern 7:1 (2".0, 2:0. 3:1). V Baslu je domači Basel premagal Grasshopers 9:7, v nemškem mestu Fiissen, kjer imajo led vse leto, pa je HC A ros a v prvem srečanju premagala Fiis* voii 4:1, d oči m je drugo tekmo izgubila 4:8. Švedska ho igrala z Urugvajem Med reprezentacama Švedske in Urugvaja je po vesteh Švedskega radia sklenjeno nogometno srečanje,, ki bi se moralo odigrati na stadionu Rasunda v Stockholmu maja 1951. V Teheranu je nogometna reprezentanca Irana premagala Pakistan 5:1. V finalnem srečanju za nogometni pokal 7.SSR je Spartak v moskovskem derbvju na Dinama pred 90".000 gledalci prepričljivo premagal Dinamo 3:0 (2:0) in tako z e tretjič po vojni osvojil pokal. Pred tem je Spartak v polfinalu premagal letošnjega državnega prvaka CDKA 4:0, do-cim se je Dinamo plasiral v finale z zmago 7:0 nad Kril ji Sovjetov iz KujbiŠeva. »Gazzetta dello Šport« je objavila zanimivo statistiko, po kateri so italijanski nogometni klubi porabili 500 milijonov lir za nakup 45 inozemskih igralcev! List nadalje oripominja, da je nogometno prvenstvo Italije 25 % skandinavska zadeva, ker igra v itali lanskih klubih precejšnji del igralcev iz Švedske in Danske Švicarski plavalni rekord Nov švicarski rekord 1:12,4 na 100 m hrbtno je postavil Gerricke na plavalnem troboju Ziirich - Innsbruck - Ludwig=burg. Prejšnji rekord je imel Siegrist z 1:12.6 še iz leta 1934.