DANES
GORENJSKA
Prof. dr. Dušan Keber
Poklic, ki terja polno odgovornost: od zdravnika v zakotnem kraju y i do predstojnika klinike
Gorenjska /Banka
Banka d posluhom
Nezadovoljstvo in protesti zaradi novih občin
Politika pomendrala stroko
^zadovoljstvo izražajo župani in izvršniki sedanjih gorenjskih občin vključno s Kamnikom in Domžalami, Jeseničani hočejo mestno občino, Jezerjani pa imajo jutri protestni zbor.
Kranj, 14. oktobra - Nezadovoljstvo zaradi določitve ?ovih občin je veliko. Jezer-Jani, ki so se na referendumu veČinsko odločili za samostojno občino, parlament pa jim 1° je vzel, sklicujejo jutri ob **• uri v kulturnem domu Korotan protestni zbor. Zahtevajo spoštovanje referendumske volje, saj ie Referendum najvišja oblika demokratičnega ugotavljanja yolje ljudi. Jeseničani so Uradno protestirali pri držav-nem zboru, ker jeseniška °°Čina ni dobila statusa mestne občine. Zahtevajo spremembo ustreznih členov fakona o lokalni samoupravi !n Zakona o ustanovitvi občin ln uvrstitev Jesenic med
mestno občino. Menijo namreč, da izpolnjujejo pogoje zanjo, niso pa je dobili, ker so politični interesi zmagali nad strokovnimi. Imajo enotno prostorsko, urbanistično in komunalno politiko ter planiranje, so gosto in strnjeno
naselieno
področje, ki ga povezuje dnevna migracija lii
ljudi, število prebivalcev presega 20.000, kar je eden od pogojev, imajo bolnišnico, srednje šole, muzej, radijsko postajo, raziskovalno dejavnost, razen tega pa so važno prometno vozlišče. Na Jesenicah imajo tudi vse možnosti za prevzem državnih prostoj-nosti, ki se nanašajo na razvoj mesta. Ker ie eden od pogojev tudi obmejna lega in
sosedsko mednarodno sodelovanje, je razlog več za Jesenice kot mestno občino. Država povsod ni spoštovala meril, delala je izjeme in izločila Jesenice, čeprav so bili za mestno občino tudi ljudje na svojih zborih. Svojo nejevoljo zaradi uvajanja lokalne samouprave in novih občin javno izražajo tudi župani in izvršniki občin Radovljica, Jesenice, Tržič, Škofja Loka, Kranj, Kamnik in Domžale. Sedanje nezavidljivo stanje po občinah, kar je posledica skoraj dveletnega sprejemanja zakonodaje, se bo preneslo v nove občine, prehod v nove občine je nedorečen, brez meril, kar velja tudi za delitev pristoj-
nosti in premoženja med občinami m državo. Slednja hoče vse brez nadomestil in skrbi za vzdrževanje. Referendumi se niso upoštevali. Pokazali so nezadovoljstvo ljudi do nove delitve Slovenije, zakon o upravi pa jemlje občinam še tiste pristojnosti, ki zadevajo samo njene prebivalce. Status mestne občine pa lahko dobi le mesto. • J. K.
L*sce, 12. oktobra - V podjetju Žito Gorenjka bodo danes, v petek, 14. oktobra, ob 12. Uri slovesno odprli najsodobnejši sistem za izdelavo Čokolade, ki je povsem avtomatiziran in računalniško voden. Investicija znaša pribliino 6 milijonov mark, i °» pa so J° sfinancirali iz lastnih sredstev. Slavnostna govornica bo ministrica za uelo Ri„a Klinarjeva. Več na 11. strani Foto. J. Pelko
Med - Na Utošnjem srečanju /veze društev bibliotekarjev Slovenije, udelelllo se ga je «nno število udeleiencev - več kot 450 - so tudi ob udeleibi kolegov iz tujine
iOvorlll o pomembnih zadevah za stroko - od izobraževanja kadrov, raziskovanja in sViVoJa ter druR^n*- 1'odelili so tudi šest Čopovih diplom in tri nagrade Kalanovega «'"da. Na 6. strani t>bjavljamo pogovor s predsednikom Zveze bibliotekarskih društev ijfOVeii(/« hanom Kaničem. - Na sliki: Ludvik Kaluia iz Škofje Loke, prejemnik "pove diplome. • Iva Mencinger, foto: Gora/d Sinik
GOHTILNA DISKONT PIVOVARNA
MarinšeK
Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-155
Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ur« na domač« svetlo
pivo, na bogat izbor pripravljenih Jedi In jedi
po naroČilu. Prodala domačega piva v 2 - litrskih steklenicah.
V§ak petek In soboto od 19. do 24. ure živa glasba.
Škofja Loka, 12. oktobra - Že peti mesec zapored je Turistično društvo Škofja Loka drugo sredo v mesecu organiziralo na Cankarjevem in Mestnem trgu v Škofji Loki tako imenovani mesečni sejem. Na obeh trgih so postavili vrsto stojnic, na katerih pa je bila v večini tekstilna ponudba. Namen turističnega društva, da bi imel sejem poudarek na izdelkih domače obrti se tokrat, razen nekaj redkih izjem, ni uresničil (manjkale so celo čipkarice). Seveda pa ne kale prehitro obupati. • Š. Ž., foto: G. Sinik
NOVI POMOŽNI POLICISTI IZ TACNA - V izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu je bila včeraj slovesnost ob koncu služenja vojaškega roka za četrto generacijo pomožnih policistov. Nekaj več kot sto fantov iz vse Slovenije je šest mesecev preživelo ob teoretičnem delu v centru in praktičnem usposabljanju v matičnih policijskih postajah. Kot je na svečanosti ocenil državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Borut Likar, so pri delu dosegli dobre rezultate. Pridobljeno znanje jim bo koristilo tudi v vsakdanjem življenju, posebno tistim, ki bodo nadaljevali delo v policiji. Danes popoldan bo slovesno prisegla že peta generacija pomožnih policistov. • S. Saje - Foto: G. Šinik
Iti
an 32 Sodni svet vztraja
pri kandidaturi Antona Subica
486/.	RAČUNALNIŠKI KLUB	T DftouJ Prodala tekočih in trdih goriv telefon   064   77 081 mobitel 0609 624 762
	»Ožeod 127,230,00 SIT	
i		
ZASTA VLJALNICA Koroška C. 41 Kranj, tel.:064/211 256		
p
1
Sil
o
i
O
Petek, 14. oktobra 1994
Pravila lokalnih volitev so ostrejša
Črni fondi prepovedani
Stranke, ki bodo sodelovale na decembrskih lokalnih volitvah, morajo 45 dni pred glasovanjem 4. decembra odpreti posebne žiro račune za financiranje volilne kampanje.
Ljubljana, 14. oktobra - Tokratne lokalne volitve občinskih svetov in županov bodo potekale po ostrejših in sploh določenih merilih, saj sta bila po zavlačevanju v državnem zboru sprejeta zakona o političnih strankah in volilni kampanji. Volilne komisije po volilnih enotah so imenovane. Nekaj so jih določile sedanje občinske skupščine, kar precej pa so jih določili v Ljubljani, saj so bile nekatere občinske skupščine nesklepčne. Volilna sistema bosta dva. V manjših občinah, v katerih bodo občinski sveti šteli od 7 do 12 svetnikov, bodo svetnike in župane volili po večinskem sistemu, v večjih občinah pa župane po večinskem sistemu oziroma neposredno, svetnike pa proporcionalnem oziroma sorazmernem sistemu.
Finančni nadzor
V zakonu o volilni kampanji piše, da mora organizator volilne kampanje najkasneje 45 dni pred volitvami odpreti poseben liro račun z oznako "za volilno kampanjo". Najkasneje v treh mesecih po volitvah je organizator dolžan predložiti državnemu zboru poročilo o vseh izdatkih. Če organizator kampanje ni politična stranka, mora presežek zbranih sredstev nameniti v humanitarne namene. Organizator volilne kampanje sme za lokalne volitve svetov in županov porabiti največ 30 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v vseh občinah, kjer je bila organizirana kampanja. Država bo povrnila strankam glede na volilni uspeh del stroškov.
Kandidature bo mogoče vlagati do 9. novembra do 19.
ire. Kandidate in kandidatne liste bodo lahko vlagale stranke vsaka zase, lahko pa tudi v koaliciji, vendar mora imeti kandidatna lista svoje ime. Kandidiranje bo mogoče tudi s podpisi (v večini primerov bo zadosti 15 podpisov) in na zborih občanov, kjer je zadostna podpora glede na velikost občine 15 oziroma 30 glasov. Občinski oddelki bodo imeli posebne obrazce za podporo kandidaturam.
Na osnovi zakona o političnih strankah (tako kot zakon o volilni kampanji) bo začel veljati jutri, 15. oktobra, se sedanjim parlamentarnim strankam ne bo treba na novo registrirati, zunajparlamentarne stranke pa se bodo morale registrirati na novo ob pogoju, da imajo podpise najmanj 200 članov in vse potrebne dokumente in organe stranke. • J. Košnjek
Najdba vojaškega orožja na skrivni lokaciji
Za tajno hranjenje ni bilo ukaza
Notranje in obrambno ministrstvo sodelujeta pri nadaljnji preiskavi.
Ljubljana, 12. oktobra - Redna sredina tiskovna konferenca v vladnih prostorih je sicer bila namenjena predstavitvi III. konference o sodelovanju držav pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter nedavne vojaške vaje Završnica '94, vendar je več pozornosti zbudilo sporočilo obrambnega ministra o najdbi vojaškega orožja na tajni lokaciji. Jelko Kacin dopušča možnost, da bi orožje služilo preprodaji.
Direktof republiške uprave za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo Bojan Ušeničnik je ocenil rezul-tate III. konference o sodelovanju držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na kateri je med 5. in 7. oktobrom 1994 sodelovalo 16 držav. Obrambni minister Jelko Kacin pa je najprej analiziral predstavitveno vajo slovenske vojske Završnica '94, kjer se je 6. in 7. oktobra 1994 zbralo 412 udeležencev, od teh 173 pripadnikov stalne sestave in 239 vojakov na služenju vojaškega roka. Kot je ocenil, je šlo za atraktiven prikaz dejavnosti posebnih enot in uporabe vojaške tehnike za reševanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Skopa objava o najdbi večje količine vojaškega orožja pri 56-letnem I. D. z Mute je obrambnega ministra spodbudila k podrobnejši obrazložitvi sporočila ministrstva za notranje zadeve o tej zadevi. Šlo ie za več deset kosov vojaškega orožja za specialne cni »t c in posebej drzne akcije, ki ga je doma hranil Ivan
Draušbaher, nekdanji direktor podjetja Orbis in delavec javnega podjetja Snežnik iz Grosupelj. Draušbaher je preiskovalcem pokazal dokument, s katerim mu je nekdanji poveljnik specialne brigade MORIŠ Tone Krko-vič dal na hranjenje najdeno orožje. Kot so ugotovili, so to skladišče aktivirali 18. decembra 1993, čeprav za hranjenje orožja na skrivni lokaciji ni bilo v letih 1993 in 1994 niti ukaza niti druge osnove. Tajne lokacije za orožje so obstajale le v času osamosvajanja, je pozneje komentiral minister Kacin.
Omenjeni dokument o hrambi orožja so ocenili za verodostojen, vendar pa zaskrbljuje dejstvo, da ob primopredaji poveljniških dolžnosti v specialni brigadi niso omenili tega orožja, niti
f;a ni moč najti na materialnih istih. Poleg tega minister ni navdušen nad hrambo orožja v neprimernem skladišču, še posebej ker gre za oborožitev za individualni boj iz bližine. Nekaterih zaseženih orožij, na primer, za protioklepni boj, niti ni bilo na dokumentu o hranjenju. Kot je še povedal minister Kacin, obrambno in notranje ministrstvo tesno sodelujeta pri nadaljnji raziskavi primera. Zaenkrat še ni moč niti potrditi niti izključiti možnosti, da dokument o hrambi orožja le prikriva namen trgovanja z orožjem doma ali na tujem. Ker ie vedno ni končana niti preiskava o domnevnem trgovanju z orožjem v podjetju Snežnik, ni nobene osnove za povezavo prejšnjih odkritij in nove najdbe orožja. • Slojan Saje
IZ   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Bodo lokalne volitve ovirale delo državnega zbora
Proračunski seji bosta novembra
Do konca leta naj bi se državni zbor sestal na treh rednih in treh izrednih sejah, vendar je vprašanje, ali bo to izvedljivo. Novembra bo vrhunec priprav na lokalne volitve in to bo vplivalo na delo poslancev.
Ljubljana, 14. oktobra -
Napoved, da se bo državni zbor sestal že ta teden, se ni uresničila. Sedaj je dogovorjeno, da bo seja v torek, 18. oktobra, z glavno točko dnevnega reda: izvolitev sodnikov s trajnim mandatom. Med drugim naj bi na tej seji razpravljali tudi o odstopu dr. Cirila Ribičiča s funkcije predsednika komisije za lokalno samoupravo ter o sanaciji slovenskega gospodarstva. Redna oktobrska seja se bo začela 25. oktobra, novembra pa naj bi bili dve izredni seji, prva o rebalansu letošnjega proračuna, druga pa o proračunskem memorandumu za prihodnje leto. Tak "vozni red" se lahko še spremeni, saj nekateri poslan-
Pobudniki referenduma pri Jožefu Školču
Predsednik državnega zbora Jožef Školč je sprejel poslance Lukačevo, Preglja in Poljšaka, ki so predlagali zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma za dodatno razdelitev lastninskih certifikatov med državljane. Zbiranje podpisov, mora jih biti 40.000, bo trajalo do 21. oktobra. Predlagatelji referenduma so opozorili na napake oziroma oviranje zbiranja podpisov. Podrobnejša pojasnila o zbiranju podpisov daje poslanka SLS Metka Kamer -Lukač po telefonih (061) 1251-158 in (061) 1261 - 222.
je še vprašanje, kaj bo storil državni zbor glede zakona o občinah oziroma člena, ki obravnava štiri zaselke ob slovenskohrvaški meji. Vlada zahteva ustavno presojo, poslanci pa se sprašujejo po vzrokih, zakaj Lojze Peterle napada državni zbor.
I
zaradi priprav na lokalne volitve okrnili delo državnega zbora ali pa se zbor sploh ci predlagali, da bi novembra ne bi sestajal. Brez odgovora Dolanc prišel,
Ribičič pa ne
Dr. Ciril Ribičič:
Vlada je molčala kot grob
Poslanec Združene liste dr. Ciril Ribičič, kije odstopil kot predsednik komisije za lokalno samoupravo, ugotavlja, da trditve Lojzeta Peterleta in drugih predstavnikov vlade, da so državni zbor opozorili na spornost uvrstitve štirih zaselkov ob Dragonji v občino Piran, niso točne. Ob pregledu stenogramov sej državnega zbora in komisije dr. Ribičič ugotavlja, da so predstavniki vlade molčali, tako takrat, ko je uvrstitev teh zaselkov k Piranu predlagal poslanec Zmago Jelinčič in kasneje ob dveh glasovanjih v državnem zboru. Na občutljivost slovenske meje ob Dragonji je dr. Ribičič opozarjal premiera dr. Janeza Drnovška in predsednika državnega zbora mag. Hermana Rigelnika. Lojze Peterle tako želi pridobiti točke v domači, predvsem pa v hrvaški javnosti, ugotavlja Ribičič.
V državnem zboru sta se sestali dve preiskovalni komisiji. Komisija za raziskovanje množičnih povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, ki ji predseduje dr. Jože Pučnik, je odredila prisilno privedbo Mitje Ribičiča, vendar policija preiskovanca ni dobila doma, ampak je njegov pravni zastopnik dr. Peter Čeferin sporočil, da bo do 15. oktobra v Strunjanu na rehabilitaciji, potem pa je voljan priti na zaslišanje. Del članov komisije je menil, da kaže Ribiči-čevo zagotovilo upoštevati, in
da prisilna privedba ni potrebna, drugi del pa je terjal prisilno privedbo in označil početje preiskovanca za nedopustno. Na koncu so sklenili, da bodo Ribičiča z normalnim vabilom povabili na zaslišanje 20. oktobra. Stane Dolanc, nekdanji jugo* slovanski notranji minister, pa je prišel na sejo komisije* ki raziskuje zadevo HIT* Zanikal je vpletenost v afero. Dejal je, da je bil vsa leta nasprotnik igralnic, da nj prestopil praga katerekoli od igralnic, da je bil ob vesteh, da je vpleten v zadevo, šokiran, in da glavnih osumljencev v aferi HIT sploh ne pozna-Tisti, ki je to trdil, je lahko Ig provokator in človek, ki Žel| vnesti zmedo v slovenski politični prostor. Stane D°' lanc je povedal, da so bih.v času njegovega ministrovanj2 republiške policije, posebno pa varnostne službe, zelo samostojne in zato vrh v Bcogr*' du ni vedel vsega. • J. Košnjek
Protestantizem zaslužen za slovenstvo
Veličina Trubarja in somišljenikov
Danes bo v Ljubljani ustanovni zbor Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar
Ljubljana, 14. oktobra - Ustanovni Trubar utemeljil slovenski protestanti-
zbor bo danes ob 16. uri v stekleni zem in postavil neizbrisen mejnik v
dvorani hotela Lev v Ljubljani. Pri- razvoju Slovencev. Sam je napisal 24
pravljalni odbor društva je v programs- knjig v materinščini, skupaj s somišlje-
ka izhodišča zapisal, da je Primož niki pa nad 50. Protestantizem je
presegel zgolj reformo cerkve in prinesel Slovencem naprednejši način življenja in razumevanje sveta. Vsadil se je v zavest Slovencev in bil deležen siloviti protireformaciji, vendar ie os; tal živ. Sedaj, ko se kažejo določeni znaki "druge protireformacije", Je treba ohraniti dosežke protestantizma Vrata društva bodo odprla vsem, ki ji111 je pri srcu Trubarjevo delo in njegova kulturna, verska, jczikovnoslovstvena. prosvetna in politična zapuščina, nC glede, kakšne opredelitve so. • J. K«
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICČ
Slovenija naj zavaruje sporne zaselke
Stranke slovenske pomladi (SLS, SDSS, Zeleni, SND, NDS in LS) ugotavljajo, da so zaselki ob Dragonji slovenski in so bili takšni tudi
Ered plebiscitom leta 1991. Irugačc lahko odloči le slovenski parlament, zato je ravnanje zunanjega ministrstva neustrezno, hitre spremembe ustave bi bile razprodaja slovenske zemlje in nacionalne suverenosti. Neodločna in ponižna politika Slovenije nas ne vodi v Evropo, ampak na Balkan. Slovenska nacionalna stranka protestira, ker ie Hrvaška na bujsko telefonsko centralo preklopila 13 naročnikov iz zaselkov škodelin, Bužini, Mlini in Skrile. Slovenija naj terja preklop na sečovcljsko centralo, kot je bilo doslej, če pa tega država ni sposobna, naj prizadetim razdeli brezžične telefone, povezane s
slovenskim omrežjem* Demokratska stranka Slovenije
protestira, ker vlada ne spoš tuje zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti. Narediti bi morala pravilnike o napredovanju v plačilne razrede. To je neodgovorno poslabševanje položaja zaposlenih in zato stranka protestira. Socialdemokratska stranka Slovenije izraža podporo stavkajočim delavkam na Jesenicah in zagotavlja, da bo storila vsi-, da delavci v boju za svoje pravice tudi uspejo. Stranka ugotavlja, da vlada pri zaščiti delavcev ne izvaja politike, ki bi bila primerljiva z uveljavljenimi standardi demokratičnih evropskih držav. Zgodi se, da delavci po več mesecih ne dobijo plač, vlada pa vedno najde denar za izplačilo neupravičenih privilegijev za zasluge v revoluciji. Delavcem se celo očitajo previsoke plače in se grozi z zmanjše-
jim parlamentarnim stranka ni potrebna registracija, on* gim pa), in da se člani stran* z Gorenjskega ne bodo uoj ležili sedanjega zboroval Slovenske nacionalne &e nice v Naklem. SND nin£ pravice predstavljati vseh si venskih narodnjakov in cionalistov. • J. K.
vanjem, kar podpirata ZL in LDS, pomagata pa SNS in DS. V nabiralniku pa se je znašlo pismo z žigom Nacio-nalsocialnc zveze Slovenije, v njem pa je zapisano, da je stranka vložila dve pritožni na ustavno sodišče (nove občine, zakon o političnih strankah, po katerem sedan-
Drcvi v Naklem
Zbor nacionalistov
Kranj, 14. oktobra -Slovenska nacionalna desnica,y- ^ bo na lokalnih volitvah nastopila sodelovala v koaliciji J* $c strank slovenske pomladi z Listo za Slovenijo. SNI pripravlja na združitev s Poljsakovo Nacionalno stranko ^7 dogovarjajo pa se še z eno politično stranko. L>anes» .jj oktobra, ob 18. uri bo v novi pivnici Marinšek zbor slovi.j^jjj nacionalistov Gorenjske. Predstavljeni bosta akciji zbt podpisov za certifikate in za odvzem državljanstev.
V Tržiču podružnica SLS b0 v
Tržič, 14. oktobra - Danes, 14. oktobra 1994, ob 19. urii j veliki sejni sobi tržiške občinske skupščine ustanovni a /bor podružnice SLS v Tržiču. Po poročilu ^"JiJjgrilU ilhorsi ho iirip.li^pnpp.m snri»imvnril nredsednik SI~> 'v
»S!
odbora bo udeležencem spregovoril predsednik —— Podobnik. Na zboru bodo sprejeli tudi statut in 17 vodstvo podružnice. • S. S.
Lrrdniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni ur /aplolnU Valjava / Odgovorna urednica: l-copoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kninjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Dan Danica Zavrrzlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Šinik / Priprava sa tisk: Media Art, Kranj I _ / Uredništvo, naročnine, oglasno trieaje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 22.1111, telefas: 222-917 / Mali oglasi: telefon 223-444 - sprejemamo neprekinjen« vsak dan od 7. do IS. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki i ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje Rlvtl 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
KRANJ
jiiMitn« «>(-■■: ivan m/jas i i/icr»iwi »■ *•«'■--7»P'° t
nnka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, ( veto ^ i b))lp» I / Tisk: Podjetje DELO   1CR, 1 lik časopisov ,n 'cVI|irIjn« UJ!, ■prejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku. j(0fjtye: r Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure TČaaopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun  Individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DEM OgJW
Petek, 14. oktobra 1994
PO GORENJSKEM
3. STRAN • GORENJSKI GLAS
IZ   GORENJSKIH PARLAMENTOV
Predstavili poslovanje največjega jeseniškega podjetja
Acroni dosega dobre rezultate
•T največjem jeseniškem podjetju, Acroniju, je zaposlenih 1800 ljudi. Izvoz se vrednostno in količinsko povečuje, so pa še vedno likvidnostne težave.
Jesenice, 13. oktobra - Na
minuli seji jeseniškega izvršnega sveta sta direktor družbe Acroni Anton Steblaj •n Član izvršnega sveta Vinko Pogačnik predstavila ponovne rezultate slovenskih žlezam in posebej jeseniške družbe Acroni.
Direktor Anton Steblaj je Poudaril, da so polletni rezul-tati največjega jeseniškega Podjetja zelo spodbudni, saj Prodaja narašča, poraba se !°anjša in se tako zmanjšujejo tudi stroški proizvodnje.
Primerjava lanskega prvega Polletja z letošnjim prvim Polletjem kaže, da se je Količina prodaje povečala iz 76 tisoč ton na 93 tisoč ton
oziroma za 21 odstotkov, vrednost prodaje pa je višja za 44 odstotkov. Na slovenskem trgu so prodali za 3 odstotke več kot v enakem obdobju lani, izvozili pa so kar za 39 odstotkov.
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji so Italija, Nemčija in Avstrija. Izvoz v te države predstavlja 77 odstotkov vsega izvoza. Družba Acroni je aktivni izvoznik. V prvem polletju letošnjega leta so izvozili za 47 milijonov nemških mark, uvozili pa za 32 milijonov in tako ustvarili za 15 milijonov nemških mark presežka, kar je 2 milijona nemških mark več kot v enakem lanskem obodbju.
Družba zaposluje nekaj manj kot 1800 ljudi. Zaradi številnih organizacijskih sprememb, to število ni primerljivo s podatki iz lafiskega leta. Osebni dohodek je bil izplačan v višini 95 odstotkov kolektivne pogodbe. Povprečni neto osebni dohodek je porasel iz 36.265 tolarjev junija lani na 49.330 tolarjev junija letos. Neto izplačilo za avgust pa znaša 52.388 tolarjev
Zal pa se še vedno srečujejo z velikim pomanjkanjem obratnih sredstev. Niso se izboljšale likvidnostne razmere.
Vsi izračuni kažejo, da pozitivnega poslovanja ne
bodo mogli doseči brez nekaterih nujnih investicij, ki bi vplivale na zmanjšanje po-troškov in s tem tudi stroškov. Zato bodo investirali v ponovno peč v jeklarni. Predračunska vrednost te investicije znaša 5,5 milijona nemških mark. V pripravi je investicija v rekonstrukcijo vroče valjarne.
V prihodnjem letu načrtujejo proizvodnjo in prodajo 195 tisoč ton izdelkov. Struktura izdelkov se izboljšuje. Acroni je torej še vedno v izgubi, a je med metalurškimi obrati v Sloveniji dosegel najboljše rezultate.
D. Sedej
£bor združenega dela vendarle sklepčen
Sindikalna pobuda "padla"
delegati so zavrnili pobudo Sveta kranjskih sindikatov, naj bi občina Povzela lastništvo počitniških zmogljivosti nekaterih podjetij
Kranj, 14. oktobra - Pobuda je bila Cer dobro zamišljena. Počitniške do-z10^ hišice, prikolice tistih kranjskih Podjetij, ki se tega "socialnega" breme-j8 * premoženjski bilanci pred lastnin-•/JJern hočejo znebiti - ponekod so šli 0 v prodajo pod ceno - naj bi podjetja
brezplačno prenesla v last kranjski občini, ki bi nato izbrala upravitelja.
To je namreč edini način, da se v nekaterih podjetjih počitniške zmogljivosti, ki so si jih od ust utrgali delavci sami, ohranijo za delavce in omogoči poceni letovanje zanje. Konkretnega
spiska, katera podjetja so upravljena ubrati to pot, v Svetu kranjskih sindikatov nimajo. Soglasje zborov občinskega parlamenta naj bi bilo namreč šele uvod v pogovore s podjetji.
Delegati zbora združenega dela, ki so se v sredo popoldne po četrtem vabilu vendarle uspeli zbrati v nadpolovičnem številu, so namreč pobudo sindikata ocenili kot premalo utemeljeno in jo zavrnili.
Sicer pa so na seji predelali vse točke, sprejeli vse najbolj pomembne prostorske dokumente, razen enega, za katerega bo potrebno medzborovsko usklajevanje. • H. J.
^nacionalizacije v tržiški občini
Malo rešenih zahtev, veliko problemov
Največ zahtev je za vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in objektov.
^•Č, 12. oktobra - Do konca septembra letos so na kmetijskem Področju izdali 67 odločb, kar je manj kot 20 odstotkov vseh *a«tev. Še slabše gre pri vračanju podržavljenih podjetij, kjer so J delnimi odločbami vrnili le štiri hiše I nekdanjimi čevljarskimi Ravnicami. Zato so se nekateri člani tržiškega izvršnega sveta JPraševali, kdaj bo v poročilih o denacionalizaciji manj tarnanja nad problemi in več vidnih rezultatov.
Do 7 ^ddcick
decembra  1993 je za gospodarstvo in občine
Tr^cne dejavnosti «C prejel 274 zahtev
^'^vkmcl.jsk.hzemlj.Sč.goz-sentninu RnsP°tl<"Niev. Konec 67Picrribra letos je bilo izdanih
U
odločb
od teh 22 delnih.
1>V nektarja gozdov Podržavljenih podje-
751,9 hektari gozuov ^vnuev podržavljenih podje-oddelek zbral 34 zahtev, od za kult'.C-4 0~stopil m'nistrstvu
uro. Doslej se nobena
zahteva ni bila v celoti rešena, z delnimi odločbami pa so vrnili Štiri stanovanjske hiše, kjer so bile v času podržavljenja čevljarske delavnice. Na oddelek za prostor in okolje so naslovili 81 zahtev za denacionalizacijo gos-
Eodarskih podjetij, stanovanjs-ih hiš in stanovanj, poslovnih stavb in prostora ter stavbnih zemljišč. Oddelek je 17 zadev odstopil v reševanjem drugim pristojnim komisijam, 21 zahtev so rešili v skladu z zakonom, 2 zadevi sta rešeni s pravnomoč-
no odločbo, 6 zadev je v fazi pritožbe, 35 primerov pa še rešujejo.
Glavni problem pri izvajanju zakona o denacionalizaciji je tudi v tržiški občini zagotavljanje zadostnega števila strokovnih kadrov, so med drugim ocenili sestavljalci poročila. Zaradi zahtevnosti vodenja postopkov je menjava delavcev na denacionalizacijskih nalogah, zlasti diplomiranih pravnikov, zelo pogosta, uvajanje novih delavcev pa terja določen čas. Tako kot drugod se srečujejo s težavami pri pridobivanju listin in podatkov, saj so mnogi zahtevki nepopolni. Cel kup zapletov se poraja v pravni praksi zaradi nedorečenosti podzakonskih predpisov, pri podržavljenih podjetjih pa jih ovira tudi pomanjkanje podat-
kov o odvzetem premoženju.
V podjetjih domnevajo, da država z namernim zavlačevanjem pri urejanju lastniških vprašanj zbija ceno današnjega premoženja in delavcem onemogoča vlaganje certifikatov v svoje tovarne, je izrazil očitek na splošno dogajanje v Sloveniji Igor Kor-inšek iz podjetja Tokos. Miklavž Bole iz tržiškega Peka pa je pokritiziral tudi občinske upravne organe, da že dolgo tarnajo nad problemi, a manj razmišljajo o njihovem hitrejšem odpravljanju. Kot je menil načelnik oddelka za gospodarstvo Janez Bečan, bi morali denacio-nalizacijske naloge zaupati sodiščem in ne občinskim upravnim organom. S sedanjimi kadri tudi v bodoče ni pričakovati hitrejšega reševanja zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev, razen tega pa gre 1,6 milijona tolarjev iz občinske blagajne za te naloge letos že h koncu.
Stojan Saje
^'Pravljen program obnov regionalnih cest v občini Škofja Loka
Vožnja v Škofjo Loko po makadamu?
t Programu obnov regionalnih cest v občini ^»"a Loka je cRes»nih odsekov. Največji problem so soglasja lastnikov, pa *ePubliški
upravi za ceste.
^k°rJa Loka, 13. oktobra - Ni težko ugotoviti, da jc bila £° ?jda vs» pozornost v nekaj preteklih letih na področju
fadnje in obnavljanju cest posvečena le lokalnim cestam, S»J so KM- j .     J J
kar 16 tudi na
kažt> j! Jj "•i> "a regionalnih cestah, prava izjema. Vse pa lejl |J*JJ^J Jj v prihodnje temu več ne bo tako. Na zadnji °°nov iw    V ^" izvr*,w'R» sv*',» *° sprejeli program
r*-'Ki«nalnih test.
*io^R?n obnov regional-
dejstvoa* k temu dodamo knES-ft* nekateri odse-zaradi stanja, v
l. P»stah ■^tereni
, najhuje je
Cesti sU!
s<>, prave črne točke na že zloglasni ja Loka
eias
K i ,i
inj
sprejeli program
skozi Sv. Duh, ali pa nevzdržno stanje prometa sko/i Skofjo I.oko proti Poljanski dolini - jc prav nerazumljivo odlašanje vsaj s pripravami na ta dela. Sicer bi storili krivico, če bi trdili, da ni bih) storjenega nič.
poglavitOl ovira, ki je praktično zaustavila tovrstne gradnje, je pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč, ki jih rekonstrukcije zadevajo. Iudi na občini Škofja Loka spoznavajo, da je pogajanje in dobrovoljno pridobivanje soglasij zelo obsežno in nadvse zahtevno delo, saj se povsod najdejo lastniki, ki dela onemogočajo brez prav razumljivega razloga. Za posege brez soglasij, v imenu "širšega družbenega interesa" pa je pogoj natančno
izdelan (in sprejet) lokacijski načrt, in Že smo pri drugi boleči točki škofjeloškega prostora: v mnogočem nerazrešenem urbanizmu in neučikovitih službah za to. Tako pristanemo šele nazadnje pri problemu denarja, ki je bil nekoč na prvem mestu, znano pa je, da so te ceste medtem prešle v celoti v državno pristojnost. To sicer ne pomeni, da država ne pričakuje sofinanciranja občine, predvsem pa se je
gotrebno potruditi, da se na Republiški upravi za ceste najdejo prava vrata. Zato je bil v torek sprejet sklep, da morata zlasti župan in predsednik izvršnega sveta ta vrata najti in učinkoviteje zagotoviti (dogovoriti) potrebno uvrstitev škofjeloških načrtov v državni proračun. V razpravi o programu del
Namembnost nekaterih zemljišč se bo spremenila
Na svojem bi zidali
Kranjska vlada je v sredo sprejela osnutek spremembe dolgoročnega plana občine, v katerem naj bi približno 55.000 kv. metrom zemljišč spremenili namembnost
Kranj, 14. oktobra - Gre za slabih 18.000 kv. metrov kmetijskih zemljišč prvega območja, za 4000 kv. metrov kmetijskih zemljišč drugega območja in 13.000 kv. metrov gozda, ki naj bi jih spremenili v stavbna zemljišča, ter 20.000 kv. metrov zemljišč, dolgoročno predvidenih za zidavo, ki naj bi postala kmetijska zemljišča drugega območja.
V občinskem sekretariatu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve so se v zadnjih dveh, treh letih spet nabrale številne pobude občanov, firm in političnih strank za spremembo posameznih elementov prostorskih dokumentov. Pobude se v glavnem nanašajo na spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v nezazidana stavbna zemljišča, na katerih bi lastniki radi gradili, na drugi strani pa na spremembo meril in pogojev za posege na zemljiščih, ki so zazidljiva, vendar po kriterijih iz prostorskih ureditvenih pogojev ne dovoljujejo želenih posegov.
Kot je dejal sekretar Miha Perčič, so v ozadju pobud pogosto tudi spekulativni nameni lastnikov zemljišč, saj s spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v nezazidana stavbna zemljišča jle-tem zraste cena. V teh primerih lastnina zemljišča
največkrat pomeni edini kriterij za spremembo namembnosti, ki naj bi mu bili vsi drugi (strokovni) kriteriji podrejeni. Takšno gledanje pa je seveda z vidika celostnega urejanja prostora in zastopanja skupnih družbenih interesov nesprejemljivo. Zato sekretariat, ki je pripravil osnutek spremembe dolgoročnega plana občine, večino pobud ne sprejema, njegovim stališčem je sledil tudi izvršni svet. Seveda pa dokument še ni dokončen, vprašanje je, kaj bo navrgla javna razprava in kaj bo o njem rekel občinski parlament.
Izvršni svet se je odločil le za en "popravek". Ferdo Rau-ter je namreč predlagal, naj bi del gozdnega zemljišča med cesto Labore-Orehek in železniško progo na Laborah vendarle za servisno dejavnost. Tako želijo lastniki, ki že imajo vsa soglasja (Elektro, Zavod za gozdove idr.). V občinski strokovni službi so pobudo sicer zavrnili, češ da gre za varovalni pas gozda, ki bi v primeru izgradnje servisne dejavnosti zaskominal tudi sosednje lastnike, vendar je večina članov občinske vlade menila, da bi bila servisna dejavnost na tem mestu nemo-teča za okolje, za Kranj pa potrebna.
H. Jelovčan
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET
VABILO
Privatizacija družbenih podjetij v kranjski občini je v polnem teku, seveda pa je na temo zakona o lastninskem preoblikovanju in njegovi izvedbi precej vprašanj, in da bi jih skušali pojasniti, vas vabimo na razgovor z naslednjo vsebino:
1. Potek privatizacije v Sloveniji
2. Spremljanje davčnih in finančnih predpisov
Na razgovoru bosta sodelovala g. Tone Rop, sekretar v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj zadolžen za privatizacijo in g. Janez Kopač, poslanec v državnem zboru in predsednik odbora za finance in kreditno monetarno politiko.
Razgovor bo v sredo, dne 19.10.1994, ob 16. uri v sejni sobi št. 16 Skupščine občine Kranj, prvo nadstropje.
Predsednik IS Peter Orehar
KUHINJE IZ UVOZA
Pokličite
na regionalnih cestah je bilo največ govora o obnovi ceste skozi Sv. Duh, kjer je lokacijska dokumentacija pripravljena, naj več pomislekov pa je bilo nad dejstvom, da je rekonstrukcija toliko zožena, da bodo ob sicer dvostranskih pločnikih kolesarji ostali na cesti. Drugi odsek, ki je na tokratni seji sicer imel tudi posebno točko dnevnega reda (program priprave programskih osnov in lokacijskega načrta) pa jc odsek Kidričeve ceste od konca že izvedene obnove ob mostu čez Sušco pa do škofjeloške avtobusne postaje. Omenjena posebna točka namreč kaže, da smo kljub že mnogim poskusom ureditve tega odseka zopet na samem začetku, in vprašanje je, kaj storiti na tej cesti, ki je prava škofjeloška
sramota, v prihodnjih najmanj dveh letih, do začetka rekonstrukcije. Vozišče je uničeno že do te mere, da tudi asfaltne zaplate kmalu ne bodo mogle več preprečiti, da se cesta ne spremeni v slab makadam. Člani škofjeloške vlade se niso strinjali s predlogom, da se naroči samo asfaltna preplastitev obstoječe ceste, saj bi takšen poseg pravo rekonstruk-cijo s prepotrebnimi preureditvami križišč nevzdržno odložil. V nasprotju s tem pa so se strinjali s predlogom, da se zahteva asfaltna preplastitev ceste od križišča pri Petrolu do Zminca, saj je izgradnja obvoznice Škofje Loke v Poljansko dolino, kljub povečanim prizadevanjem v tej smeri, bolj odmaknjena
Š. Žargi
Oporoka
Ob razmnožitvi sedanjih občin (vsaj na Gorenjskem) se ob ugibanjih in razpravah, ki so ta trenutek še bolj v prostoru "ulice", hkrati ie pojavljajo tudi razmišljanja, kako bo s premoženjem. "Skupno življenje" in ustvarjanje je nedvomno dovolj velik razlog, da se postavlja v ospredje vprašanje o oporoki.
Čeprav lahko pričakujemo enoten "vzorec" za razdelitev vseh "plusov" in "minusov" sedanjih na nobe občine, velja kot dobronamerno osnovo za sporazumevanje in opredeljevanje vzeti bilance, ki naj bi bile pripravljene do izoblikovanja oziroma izvolitve novih vodstev v novih občinah. Drugačna razmišljanja, kot je razdeljevanje po prebivalcih, so sicer najbri tudi mogoča, odpirajo pa najrazličnejše poglede, takšne in drugačne računice in nenazadnje tudi nevarnosti, da bo sosed prej mrk kot prijatelj jutrišnjemu občinskemu sosedu.
Strokovne službe po sedanjih občinah in vsi, ki bodo pripravili "pregled premoženja", bodo imeli pravzaprav še najmanj težav v primerjavi s tistimi, ki ta trenutek še čakajo in ugibajo na terenu, ki bo jutri nova občina, kaj bo. Eno pa je gotovo. Škoda bi bilo, če delitev ne bi bila čimbolj takšna, ki bi za nazaj (in za naprej) čimmanj razburila in razburjala. Oporoka naj bi bila namreč tudi prijazno-spodbujevalna osnova, da se bo Gorenjska zavedela svojih možnosti in nalog. Pa ne le kot dvorišče.     • A. Žalar
Regionalna povezava in načrti
Ljubljana, 13. oktobra - Na seji komisije za regionalni razvoj pri državnem svetu R Slovenije so ta teden obravnavali nacionalni program izgradnje avtocest in predlog zakona o zagotovitvi namenskih sredstev. Član komisije in državnega sveta Jože Resman se je še posebno zavzel, da ob nespremenjenem opredeljenem vrstnem redu za gorenjsko začno pripravljati čimprej vso potrebno dokumentacijo za nadaljevanje del na gorenjskih odsekih avtocest. Podprta je bila tudi pobuda, da se z deli začne že prej, če bi na katerem od sedanjih odsekov zaradi kakršnihkoli razlogov prišlo do zastojev. V tem primeru naj bi z deli začeli na Gorenjskem. Najbolj kritičen je sedanji priključek pri Vrbi, ki bi ga bilo treba tudi sicer čimprej podaljšati in urediti. Sicer pa je bila ob obravnavi in predlogu bencinskega tolarja dana pobuda tudi za regio-nalke in s tem v zvezi za uresničevanje povezovalnega cestnega programa na regionalnih cestah med regijami. Znano je, da se Jože Resman že ves čas zavzema za ustreznejšo povezavo med Gorenjsko in Primorsko.  A. Ž.
Krajevna skupnost Primskovo
Ureditev in nadaljevanje pločnika - Potem ko so pred časom uredili odcep z magistralne ceste v Radovljico skozi podvoz, kjer je varnejši peš promet ob cesti za Zapuže in Begunje omogočila izgradnja pločnika, zdaj občina iz proračuna in krajevna skupnost Radovljica financirata tuai ureditev še preostalega dela ceste v Radovljico. Od križišča za magistralno cesto na vrhu nadvoza v smeri proti avtobusni postaji v Radovljici bodo uredili cestišče in ob njem na odseku za šolo tudi pločnik. To bo po nedavni postavitvi semaforjev v križišču Gorenjske, Žagarjeve in Cankarjeve ulice pri bencinski črpalki in Trgovskem centru Živila v Radovljici že druga večja cestna in prometna ureditev na območju krajevne skupnosti Radovljica. A.Ž.
LB LEASING
D.O.O. LJUBLJANA
LJUBLJANA, TRG REPUBLIKE 3
opozarja
vse morebitne kupce gostinske opreme, ki se nahaja v restavraciji Tilia, Spodnji Plavž 6 B, Jesenice, ki jo prodaja bodisi restavracija Tilia, bodisi njen lastnik g. Anton Omerzel, da je del opreme v lasti LB Leasing, d.o.o , Ljubljana in jo restavracija Tilia uporablja le na osnovi pogodbe o leasingu.
Skladno s pogodbo leasingojemalec ne sme razpolagati z opremo brez predhodnega pisnega soglasja leasingodajalca.
Natančnejše informacije in seznam opreme so na razpolago v LB Leasing, d.o.o., Ljubljana, Trg republike 3, tel. 17-63-310, 12-53-003, fax 17-63-300 (g. Vladimir Trop)
Rešitev je osnova za začetek obnove
Drago Česnik, predsednik sveta KS Primskovo: "Vsega ne, marsikaj iz obsežnega programa tega mandata pa nam je vendarle uspelo narediti."
Primskovo, 13. oktobra - Z različnimi prireditvami, ki bodo trajale rja do konca meseca, se je v soboto, 8. oktobra, ko je bil na programu balinarski turnir, v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini začelo praznovanje krajevnega praznika. Ta konec tedna bo v znamenju gasilcev, saj bodo jutri od 16. do 18. ure v gasilskem domu pregledovali gasilske aparate. Po šahovskem turnirju, ki bo v četrtek prihodnji teden, pa bo v petek, 21. oktobra, ob 18. uri tudi slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. Praznovanje bodo potem sklenili s streljanjem s pištolo, ki bo prihodnjo nedeljo na strelišču v St ruže vem, 28. oktobra pa bo še sektorska gasilska vaja.
Sicer pa letošnje praznovanje sovpada na neki način z zaključevanjem mandata sedanjega vodstva krajevne skupnosti. Precej obširen in tudi zelo zahteven program so si zastavili v krajevni skupnosti ob izvolitvi novega vodstva za štiriletno obdobje. V njem so takrat opredelili ureditev cest, javno razsvetljavo, kanalizacijo, dokončno ureditev na Planini ter zagotovitev in usposobitev lastnih prostrov v Zadružnem domu.
"Vsega ne, marsikaj iz obsežnega programa tega mandata pa nam je vendarle uspelo urediti," pravi predsednik sveta KS Drago Česnik. "Prostore v zadružnem domu smo si izborili in krajevna skupnost bo dobila v last pred leti obnovljene prostore, staro pisarno, sejno sobo, dvorano z avlo in
farderobami ter kurilnico, b bo zdaj tudi hkrati osnova za začetek obnovljanja doma v prihodnjem obdobju."
S cestami so na območju krajevne skupnosti manj zadovoljni. Začelo pa se je, kljub sedanji zamudi, na mostu. Manj zadovoljni s tem v zvezi pa so v vodstvu KS zdaj z že odločenimi rešitvami na Cesti Staneta Žagarja, kjer se bo kolesarska steza zaradi nestrinjanja lastnikov v enem delu morala umakniti
"V krajevni skupnosti so ponovno oživele prireditve v zadružnem domu. Večkrat prihaja do kršitev javnega reda in miru, predvsem na plesih, kjer je slaba organizacija in redarska služba prirediteljev ne deluje. Na plesih in tudi v nekaterih lokalih v krajevni skupnosti prav tako točijo alkoholne pijače mladoletnikom in vinjenim obiskovalcem. Razen tega pa so krajani v okolici teh lokalov velikokrat nezadovoljni, ker se lastniki lokalov ne držijo določenega obratovalnega časa. Zato si želim, da bi krajani še bolj oziroma Čimbolj sodelovali z vodjo policijskega okoliša na tem območju," poudarja Ivan Dragoš.
Stojiljkoviceva "razvalina" ob Jezerski cesti je prava, ne samo krajevna, marveč kar kranjska sramota.
iz siceršnje trase. Precej težav zaradi gradnje mostu imajo tudi na "obvoznih" cestah v kraju. Marsikje pa te težave povečujejo še posamezniki z visokimi in nepreglednimi živimi mejami, pa tudi s samoiniciativnim določanjem mej in postavljanjem takšnih ali drugačnih ovir ob cestah.
"Ničkoliko prizadevanj je bilo tudi za ureditev Jezerske ceste. Vztrajamo in odločni smo, da je ob rekonstrukciji cest na našem območju to cesto to nadvoza čez avtocesto v meri proti Preddvoru
potrebno urediti. Zares velik kamen spotike, pri čemer pa smo nemočni in ne dobimo niti odgovora od inšpekcijskih služb, kar je bil eden od zadnjih načih poskusov, pa je Stojiljkovičeva podrtija ob cesti. Mislim, da je to kar skupna, tudi občinska, sramota, glede na to, koliko časa že traja."
Dokaj uspešno in dosedno je potekalo uresničevanje začrtanega programa na Planini, kjer so po več letih prizadevanj uspeli urediti dve otroški igrišči. Zadovoljstvo staršev in predvsem najmlajših v tem delu krajevne skupnosti pa je že kmalu po še nedokončani ureditvi skalilo poškodovanje nekaterih naprav in objektov. Sicer pa je še vedno premajhna skrb za izgled, red in nenazadnje tudi mir, na nekaterih območjih v KS. Zadnje čase kritike letijo na razgrajanje v zadružnem domu. Ob tem, ko je vodstvo KS želelo ustreči mladim za družabna srečanja, pa bodo prostore oziroma dvorano za tovrstne prireditve zaradi nereda in izgredov morali zapreti.
"Pohvala pa gre društvom na območju krajevne skupnosti. Delavni sta folklorna skupina in pevski zbor. Poznana so priljubljena srečanja najstarejših v KS, kijih vsako leto poleg krvodajalske in drugih akcij pripravi organizacija RK. Delavni so gasilci, šahisti in športniki. Slednjim gre zasluga, da so krajani športni park Kokrški log "vzeli" za svojega. In nenazadnje moram ugotoviti, da se je na območju celotne krajevne skupnosti zelo raz* širila podjetniška iniciativa, saj imamo vrsto novih lokalov. Večine smo veseli in t njimi tudi dobro sodelujemo, še posebej zadovoljni pa smo zaradi sodelovanja s šolo* Cestnim podjetjem, Gorcnjs* kim tiskom, Surovino, Mer* kurjem, Ibijcm...'
Ob zahvali vsem, še pose* bej organizacijam in obrtni* kom, posameznikom in društvom za dosedanjo pod* poro pri uresničevanju pr* ograma pa velja hkrati ugotovitev, da jih v prihodnje poleg reševanja problemov na področju komunalne in* frastruktiiro čaka predvsem obnova zadružnega doma.
A. Žalar
Turistično društvo Šenčur
Turizem je pri nas družina
V akciji Moja dežela, lepa, urejena in čista je TI) Šenčur v kategoriji Ostali kraji osvojilo prvo mesto, ustanovni predsednik društva Ivan Rebernik pa je dobil priznanje in zlati znak.
MU f
Šenčur, 13. oktobra - Na srečanju gorenjskih turističnih delavcev v Kranjski Gori ie priznanje TI) Šenčur v kategoriji Ostali kraji, prvemu predsedniku Ivanu Reberniku pa zlata značka s priznanjem Turistične zveze Slovenije bilo nagrada za uspešno dosedanje delo.
"Zelo smo ponosni," je povedala sedanja predsednica Marinka Mohar, "da smo v kategoriji Ostali kraji osvojili prvo mesto. To nas bo spodbujalo k nadaljnjim aktivnostim, ki jih žc do zdaj ni bilo malo Ivan Rebernik. ustanovni pie-
v vrstah zelo zavzetih turističnih delavcev, pa se še posebej rad spomni prvih Vinskih trgatev in kmečkih fantovščin
Danes pa jc Šenčur po zaslugi turističnih delavcev, za katere je ocena, da so in da je turizem v
Šenčurju kot ena družina, zares urejen kraj. Ima na primer pet drevoredov (več kot Kranj!), oživela je folklorna skupina,
Imznani so njihovi šiviljski in kuharski tečaji, razstave...
"Naša skrb bo izobraževanje, pričakujemo pa tudi razvoj v poslovnem turizmu. Že novembra bo šiviljski tečaj, kuharski pa v začetku leta. Sicer pa razmišljamo o osrednji turistični prireditvi v kraju; zdaj ko bomo občina. Imamo pa tudi že
Ivan Rebernik: "Vinska trgatev in Kmečka fantovščina s bili v Šenčurju priredit*' kakršnih do takrat ni bilo.
posnetke za izdajo raZgj«. dnice." sta pred dnevi pOVJ«' la predsednica društva m ivo Rebernik • A. Žalar
Za obnovo 200 tisoč nemških mark
Dvorana ne bo župnijska
pomagati. Ker Župnijski urad žch, da ^ l>Muditvena dvorana namenjena vsem^ kulturne in druge prireditve.  Iu0* jeseniški občini so se odločili, da Pr,sl
kranjskogorsko župnišče obnavlja nekdanjo kinodvorano, a za obnovo je težko dobiti sponzorje.
Leta 1919 so v Kranjski Gori zgradili stavbo, v kateri je bil ljudski dom. Po vojni je bila stavba, v kateri je bila kinodvorana in več prostorov /a urade, nacionalizirana. Po denacionali/acijskcm postopku je stavba spet v rokah Župnijskega urada Kranjska Gora.
Stavbo so v vseh povojnih letih malo obnavljali, še vzdrževali so jo komaj. V njej je propadala tudi dvorana, v kateri so bile kinopredstave, dokler zaradi dotrajanosti prostorov še kinopredstav ni bilo več.
Župnijski urad Kranjska Gora se jc odločil, da po vrnitvi premoženja stavbo, predvsem pa najprej dvorano, temeljito adaptira. I udi zato, da bi kraj od tega kaj imel in dobil javno prireditveno dvorano, ki jo kljub številnim novogradnjam v Kranjski Gori še vedno nima.
Atelje za prostorsko planiranje Jesenice jc napravil načrt in projekt: vrednost obnovitvenih del je okoli 200 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti
Župnijski urad si jc prizadeval, da bi za obnovo pridobil sponzorje, predvsem v kraju samem. A v kraju je bilo malo od/.iva in veliko manj kot izven Kranjske Gore, kjer so bih nekateri pripravljeni
vajo nekaj sredstev Pripravljenost sofinanciranje je pokazalo tudi luns no društvo Kranjska Gora. ±\
V Župnijskem uradu Kranjska <'or*|n8 dvorano obnavlja, poudarjajo, da dvor ^ ne bo župnijska Zdaj so po hoteli Kranjski Gori majhne dvoranice za ^ turne prireditve, kulturne I1'|Kl'ltVL.vnc tudi v cerkvi in Šoli, piostoia iw k'-1'V .f,;l jMiuditve pa ni. Dvorana bo l,',n't'"|| jo vsem organizacijam in društvom, ki bodo zeleh uporabiti z. a svojo priredi j •
Dvorano, ki ima 1 SO sedežev, adap >' \ tako. da bo ohranila svojo ,,ckU' lfTi prijetno podobo / balkonom u\mA\ te mirom Dela pa bi napredovala hit" .„ bi bih v sami Kranjski Gori mvestii«J pripravljeni bolj pomagati. • D- *c
Petek, 14. oktobra 1994
PO GORENJSKEM
5. STRAN • GORENJSKI GLAS
Zobozdravstvo na Bledu in v Radovljici
Zobozdravnikov preveč ali premalo?
Na novo osnovane zdravstvene mreže še ni, plačnik priznava tisto izpred dveh let.
Bled, 11. oktobra - Kako je mogoče, da Bled z okoli 1600 prebivalci premore kar pet zobozdravnikov, Radovljica^ s se enkrat vec potencialnimi uporabniki pa samo stin. lo vprašanje ie prek našega časopisa postavil vodstvu zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske eden naših bralcev. Prepričan je namreč, da število zobozdravnikov v nekem okolju narekuje prebivalstveni normativ. Po njegovi logiki bi bita *a Bled dovolj trije zobozdravniki, Radovljica pa bi jih morala imeti pet ali šest.
Direktor zavoda Jože Veternik je najprej pojasnil, da se še vedno držijo leta 1992 yeljavne zdravstvene mreže. Dokler nova ni oblikovana, se število zobozdravnikov ne sme povečevati. Število zobozdravnikov v nekem okolju Se res ravna po prebivalstve-nem normativu, pritrjuje Jože Veternik, vendar v primeru Bleda in radovljice velja s^iipni normativ v mejah sedanje občine Radovljica. "Plačnik, zdravstvena zavarovalnica, priznava zdravstveno mrežo občine Radovljica vse od Lipniške doline do Bohinja. Razporeditev zobozdravstvenih ambulant pa Je na eni strani stvar prostorskih možnosti (v blejskem zdravstvenem domu so trenemo boljše kot v radovljiškem), po drugi pa odločitve
zasebnikov, ki so tudi del zdravstvene mreže in se smejo sami odločiti, kje bodo ordinirali," je pojasnil Jože Veternik.
Normativi, ki veljajo v zobozdravstvu, pa so naslednji: pri odraslem zobozdravstvu en zobozdravnik za 2500 odraslih prebivalcev, pri mladinskem pa en zobozdravnik na 2000 prebivalcev, starih od nič do 18 let.
"Dejansko stanje v radovljiški občini pa je takole: za odraslo zobozdravstvo dela pet stomatologov v javnem zavodu in šest zasebnikov s koncesijo, za otroško zobozdravstvo pa imamo tri zobozdravnike, medtem ko na Bledu zobozdravniki za odrasle delajo tudi za mladinske ambulante. Lokacijsko so zobozdravniki razpo-
rejeni takole: v Bohinju imamo za odraslo zobozdravstvo 1,5 zdravnika (drugi dela s polovičnim delovnikom) in enega za mladinsko, na Bledu tri zasebne zobozdravnike za odrasle in dva v javnem zobozdravstvu, ki delata tudi za otroke, v Radovljici pa tri zasebnike, ki delajo za odrasle, 1,5 zobozdravnika v javnem zavodu za odrasle in dva zobozdravnika za otroke. Sodimo, da je tako zobozdravstvo v občini, vsaj za odrasle, pokrito. Verjetno pa je težava nastala poleti, ker sta bili dve zobozdravnici še na porodniškem dopustu in so v Radovljici delali z zmanjšano zmogljvostjo, manko zobozdravnikov pa je povzročil tudi prehod nekaterih v zasebno prakso. Sliko deloma zamegljuje tudi dejstvo, da je na Bledu tudi nekaj zasebnih zobozdravnikov, ki so brez koncesije in ne sodijo v sistem javne zdravstvene mreže."
Jože Veternik dodaja, da bi po logiki našega bralca tudi Begunjam pripadal en zobozdravnik, saj imajo za to dovolj
prebivalcev. Ker pa še vedno sodijo v občino Radovljica, lahko zobozdravnika obiščejo v Radovljici ali na Bledu.
V Sloveniji ta čas manjka zobozdravnikov za delo v zdravstvenih domovih, tako za mladino kot za odrasle. Toda na razpise se javljajo samo tuji državljani (begunci), zaposlitev teh pa je zaradi zahtev po verificiranem znanju slovenskega jezika otežena. V javnem zobozdravstvu manjka stomatologov tudi zato, ker odhajajo med zasebnike in delajo brez koncesije za paciente -samoplačnike.
"Preskrbljenost z zobozdravniki v občini Radovljica je najbrž šibka," meni Jože Veternik. "Še ena zobozdrav-niška ekipa ne bi bila odveč in morda bi jo res kazalo locirati v Radovljici. Toda to bi pomenilo širitev zobozdravstvene mreže, česar pa za zdaj plačnik ne prizna." • D. Z.Zlebir
Cindi Slovenija, gibanje za zdrav vrtec
Kekec in Čriček kandidirata za "zdrav vrtec"
^tca Kekec iz Kranja in Čriček z Bele ustrezata pogojem, kijih v projektu Cindi Slovenija Podpisuje gibanje za zdrav vrtec. Kr
.. anj\ 14. oktobra - Otroški vrtci so ravno pravšnje mesto, dobro poskrbljeno tudi za
do* !fahko usPeJo programi promocije zdravja. Otroci so zdravo prehrano, saj s tremi
oi V L ni Za •    e zannsn' dovzetnejši so tudi starši majhnih dnevnimi obroki (zajtrk, kosi-
v/? ' z'asl' ker so z vrtcem in tamkajšnjim osebjem lo in malica) ter jutranjim
Ha*B |-neVn° povezam- V vrteih Kekec v Kranju in Čriček napitkom zadostimo 70 od-
teh dveh majhnih (družinskih) Clh so med seboj zelo
Vri
Pov
czani, zato lahko
i so zaposleni in starši že dali soglasje k temu, da vrtca Ktelnjeta v gibanju za zdrav vrtec.
k       otroc' ln vzgojitelji v  naj bi zanjo ogreli tudi lokalne
oblasti (župana), v tem mese cu pa naj bi se tudi uradno prijavili k projektu.
"Z elementi pospeševanja zdravja, ki jih vsebuje projekt zdrav vrtec, smo pri nas v okviru prenove vrtcev začeli že leta 1990," pripoveduje Majda Pipan. "Veliko pozornosti namenjamo športni vzgoji, saj v programu športna značka sodeluje okoli tisoč otrok, prav toliko jih je planincev, skupaj s športno zvezo prirejamo plavanja, drsanja, letovanja, smučanja... Otrovni •"••Miejui /.uravja. kom smo ponudili tudi proda IN. E- .M°*ke MUŽbe Maj-   jekl na temo "samo eno srce
imamo, kako ga varovati znamo", staršem pa vzgojna pre-
M pripomorejo k promociji zdravega življenjskega sloga. K temu v Projektu "zdrav vrtce" sodi °Puščanjc škodljivih razvad (denimo kajenja, saj so otroci °b starših in vzgojiteljih kadil c»h žrtve pasivnega kajenja),
navajanje na zdravo prehrano
* stalno telesno aktivnost, spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov (namesto izpostavljanja stresnim situacijam) ,n oblikovanja pozitivnega odnosa do lastnega zdravja, vodja pedagoške službe Majda Pipan iz kranjskega VzgOJ novarstvenega zavoda, ki b<
stotkov otrokovih dnevnih potreb po hrani. Uvajamo tudi samopostrežni zajtrk, kar pomeni, da ima otrok na razpolago, če že ne več jedilnikov, jja vsaj več časa, da si postreže tedaj, ko mu prija. Ker imamo kakovostno posodo, se toplota ohrani. Tudi pri kosilu imajo otroci več časa, da lahko v miru pojedo. Sladkarij ni mogoče docela umakniti iz otroškega življenja, skušamo pa jim streči z manj sladkim čajem in doma-
čimi sadnimi sokovi namesto pretirano sladkimi sirupi. Otroke navajmo, da užijejo sladkarije po obroku, in da si vselej tudi splaknejo zobe."
Elementov zdravega življenja, ki jih vnašajo v vse vrtce, ne zgolj v Kekcu in Čričku, ki kandidirata za projekt Cindi, je še več. V kranjskih vrtcih so denimo zelo ponosni na plakat o zdravem življenju, ki so ga pred dvema letoma izdali v sodelovanju z otroškim dispanzerjem Zdravstvenega doma Kranj in Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj. • D. Z. Žlcbir
Angleški učitelji v Sloveniji
Mladi Angleži kot asistenti
bo
Jjjfcone vodila tudi ta projekt . m K povedala. J-
da
so zapo-
starši > Vr,ccv in ni'hovi gibjni »prejeli zamisel o .^Jjjr *a zdrav vrtec, zdaj
H
Bled, 10. oktobra - Letos je prišlo prvič do projekta izmenjave učiteljev - asistentov angleškega jezika, kar je davanja za zdravje. Zobno   rezultat uradnih razgovorov, ki jih je imel minister za šolstvo reventivo, ki se jc začela  in šport Slavko Gaber.
pre^ kot
umivanje zob v mali šoli, smo razširili tudi na oddelke mlajših otrok.  V  vrtcu je
Unianitarni koncert "Otroci otrokom
Ko
>ncert na ulvvila inštrumentih
£r»"i. 14. oktobra - Prihodnji teden, 21. oktobri«, bo v P^Ulkeui kinu (enter mednarodni humanitarni koncert, na "»terem bu. sodelovala glasbena skupina Ulvvilla iz Germer-■gmia v Nemčiji, mednarodno priznana skupin« duševno PH/adetih, ki s posebnimi ulvvilla inštrumenti koncertira po Vsc'J Evropi, Vstopnice za koncert so ži v prodaji. ■?0H skupine i/ Nemčija, ki JO vodi rektor lleinnch UJrich,
'"■Mdik-i) teh inštrumentov, defektolog m humanist, bodo nastopili ,UU1 učene, kranjske lole Helen* Puhai i oddelka w đelovno fnjottbljanje, otroci a |lMbenega vrtca Bobencek. klannetii
Mfti Kemperle tet harmonikar" Beti in Andraž Bo •Kupini
Slavko Gaber je bil tudi navzoč na javni predstavitvi tega projekta, ki je potekal v Plcmljevi hiši na Bledu. Deset angleških asistentov, mladih Študentov, ki sicer niso le študenti jezikoslovja, je najprej imelo petdnevni uvajalni seminar, kjer so se učili- tudi slovensko.
Ti asistenti bodo v Sloveniji ostali eno leto in ne bodo nadomestili učiteljev, ampak
na posameznih stopnjah izobraževanja. V začetnem obdobju bo asisttfnt sodeloval pri pouku angleškega jezika, pri pripravah na pouk, kar je pomembno predvsem za tiste dele učne snovi, kjer ni zvočnega zapisa.. Asistenti se bodo z delom v razredu seznanjali postopoma -od petega do osmega razreda v osnovni in od prvega do četrtega letnika v srednji šoli.
V naslednjem obdobju, od
Bogataj
bodo v šolah, kot je poudaril decembra do februarja, pa
tudi Slavko (iaber, delali z bodo ^asistenti že sodelovali
učitelji, lako IC bodo i/bolj- pri zbiranju ustreznih avten-
šale tudi razmere za širjenje ličnih materialov, pri sestavi
tujega jezika pri nas. Asistenti janju in popravljanju testnih in
za angleški jezik so razporeje- domačih nalog, učitelju bodo
nStrurii • * •/a/VoJno motenih i/. NerffcijeijN jc na ulwilla ni na deset matičnih osnovnih pomagali pri pripravi in izved cetn vSn ' Podstavila že na več konccrtih»ryi Portugals in srednjih šol po vsej Slove- oi specifičnih pristopov zi zdaj'   Pan,i>. Nizozemskem, Madžarskem In doma v Nemčiji,
M se predstavlja tudi pri nas  Dobrodelni koncert je
namen'>"" ''"''■,M,IV1JJI UK" Pri n;,s IJohrocJelni koncert j~ izkurMčJ'k\Sr°/naV;m,u *'li,sncmh sposobnostih teh ljudi. Zašoi()C.| , IKcrta Pa n;>) l1« Sel za nakup ulvvilla inštrumentov ^ iznos !nc ,>uhar. lin takšen inštrument Je imajo, nekaj pa ko»Q,.,|0,C,n,. pn PtH,Jetju Humanitar iz Celja, ki je tudi organizator
■v_ '"••'lil. IIbvilla ,„Ji...„......:_______*__<_ :__: :Tu x_,_
sodstev ■ mS,mrr,enti so namreč zelo dragi in si jih šola iz
Pokrpi
potn^.'io-./Pei,ai,',ud;s,;;
P°krnviti.iZai,rc(ino dejavnost ne bi mogla privoščiti. Glavni lj koncerta jc kranjski izvršni svet, prireditev pa bodo
.vilm sponzorji.
I), ž.
niji, delo posameznega asistenta pa bo potekalo dodatno še na dveh partnerskih -sodelujočih šolah.
Delovni program asistentov je bil sestavljen iz osnovnega in vzporednega programa. Osnovni - skupni del programa je bil vezan na izvajanje kunkuluma -učnega načrta za angleški jezik
urjenje ustne komunikacije. Skupaj z učitelji bodo oblikovali kriterije za vrednotenje učenčevega znanja.
S tem projektom želi Min istrstvo za šolstvo, ki že nekaj časa sodeluje z British Coun-cilom, tudi nadaljevati, segal pa bi tudi na druga predmetna področja. • S. \idic
Kranjski upokojenci ne mirujejo
Razglašeni športniki leta
Kranj, 13. oktobra - Vsako jesen oberejo grozdje na najlepšem malem vinogradu na društvenem dvorišču visoko nad Jelenovim klancem, preštejejo dosežene točke svojih aktivnih upokojencev in najboljše razglasijo za športnike leta. Letos so bili izredno prizadevni, saj je najboljši športnik Milan Bernik zbral kar 176, najboljša športnica Marina Demšar pa 141 točk, vseh, ki so zaslužili priznanja, to pomeni, da so zbrali 30 in več točk, pa je bilo kar blizu 90.
Pa da ne boste mislili, da se 30 točk kar tako hitro nabere. Nak, treba je na trideset celodnevnih pohodov ali se vzpeti na trideset vrhov, visokih nad tisoč metrov oziroma na petnajst dvatisočakov, prekolesariti tridesetkrat po petdeset kilometrov in tako naprej. Tisti, ki so si nabrali visoko število točk, niso samo po-hodniki, pač pa tudi planinci, kolesarji, tenisači, smučarji, šahisti, strelci, kegljači, bali-narji in podobno hkrati. Povsod si nabirajo točke, na koncu so pa seveda rezultati. Vendar točke niso tisto, za kar se ženejo kranjski upokojenci - športniki. Dobro se zavedajo, da bodo le s stalno aktivnostjo ostali zdravi in pri močeh, in ne nazadnje, mladostni, kajti le s stalnim gibanjem po svežem zraku se najbolj uspešno upiraš staranju. Kako je že dejal Dante? "Ne pride daleč duh, če ga tišči telo, ki ni za rabo!"
Tudi sicer so kranjski upokojenci zelo delavni.
Zdajle jeseni so že začele z delom sekcije za ročna dela, kulturna sekcija, ki organizira predavanja in razne oglede, se izobražujejo na jezikovnih tečajih, v zgodovinskem in umetnostnozgo-dovinskem krožku in podobnih. Sploh pa kranjski upokojenci veliko hodijo na izlete. Po domovini in tujini jih navadno popelje priljubljeni vodič Janko Bidovec iz Kranja. Ne mine teden, da bi ne šli na pot.
Na razglasitvi športnika leta 1994 zadnjič je bilo nadvse prijetno. Predsednik komisije za šport in rekreacijo Zvone Čeme jih zna navdušiti. Odlične vodiče ima kranjsko društvo upokojencev za pohode, plani-narjenje in vse drugo. Tega res ne gre pozabiti in gre jim vsa pohvala. Srečno so se vedno vračali domov s skupino. Zdaj bodo začeli spet znova. Točke, ki jih bodo nabirali od oktobra naprej in čez vso zimo, se bodo štele že za prihodnje leto. • D. Dolenc
Pediatri na Bledu
Bled, 14. oktobra - Te dni na Bledu potekata dva pomembna mednarodna posveta. Pediatrična sekcija Slovenskega zdravniškega društva prireja prvi slovenski pediatrični kongres z mednarodno udeležbo. Strokovnjaki, ki sodelujejo v dejavnosti izventelesne oploditve, pa prirejajo mednarodni simpozij o asistirani reprodukciji.
Včeraj se je začel prvi pediatrični kongres z mednarodno udeležbo, ki se je prvega dne lotil predvsem tematike o otroku, družini in pediatru. Danes bo ves dan beseda o izbranih problemih mladostnikov, jutri pa se bodo slovenski pediatri in njihovi kolegio iz tujine posvetovali o novostih pediatrične nefrologije.
V nedeljo, 16. oktobra, pa se bodo na Bledu srečali strokovnjaki, ki se ukvarjajo z izventelesno oploditvijo. Na mednarodnem simpoziju, kjer bodo sodelovali tudi njihovi kolegi iz Avstralije, Avstrije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Izraela in Velike Britanije, bodo prikazali novosti in dosežke s svojega delovnega in raziskovalnega področja. • D. Ž.
Snu
Trgovina z zdravili in
sanitetnim materialom d.o.o.
pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krčnim žilam program inkonunence
Kidričeva 47a, 64000 Kranj, tel./fax: 064/21 87 87
NUDIMO VAM:
SPECIALNE OPORNICE
ZA GLEŽENJ, KOLENO, TENIŠKI KOMOLEC... OD PREVENTIVNIH DO POSTOPERATIVNIH 'samo za koleno vam nudimo 10 različnih vrst opornic
PESTRA IZBIRA ŽENSKIH NOGAVIC PROTI KRČNIM ŽILAM Z LYCRO (40, 70, 140 den-ske)
od 994 do 2640 SIT PREVENTIVNE, KURATIVNE IN POSTOPERATIVNE MEDICINSKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE -namesto elastičnih povojev • masažne aparate
merilce sladkorja v krvi in testne lističe ' • vse vrste merilnikov krvnega tlaka in servis
• antirevrriatska oblačila (ledvični pasovi, grelni pasovi, ramenski, kolenski, komolčni)
• pestra izbira čajev
• tople majice - 50 % bomba J
SO % volna
BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA
DELOVNI ČAS: 8-19, SOBOTA 8-12
• prsne prote/e (rak na do)kah.i
• klinično testirane ortopedske pripomočke
• bergle, sprehajalne palice
• kilni pasbvi
• sanitetni stoli, invalidski vozički
• vse za nego bolnika na domu
• kozmetika in vse za osebno higieno
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Stojan Razmovsku V kadilnici Prešernovega gledališča razstavlja jedkanice na temo Harlekin in lutka akad. slikar Milan Batista. V galeriji Pungert razstavlja Stane Žerko.
PORTRET DR. TONETA PRETNARJA V KNJIŽNICI -Tržiška knjižnica je bila v sredo zvečer pretesna za številne obiskovalce svečanosti, na kateri so ji donatorji podarili portret pokojnega pesnika. Avtor portreta Veno Dolenc iz Tržiča je s Klariso Jovanovič popestril srečanje z glasbenim nastopom. Avtorju in donatorjem se je zahvalila direktorica Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič Zvonka Pretnar, ki je izrazila upanje, da bo srečanje v knjižnici spodbuda za širjenje kulture in nekoliko pozabljene tradicije svetovljanstva. Kot je napovedal tržiški župan Peter Smuk, bo enkratna donatorska gesta morda privedla do ustanovitve sklada za redni odkup umetniških del domačinov. • S. S. - Foto: S. Saje
Milan Batista v PG Kranj
GOVORICA JEDKANIC
Kranj - Ne zgodi se ravno pogosto, da bi ob otvoritvi razstave namesto običajnega glasbenega spremnega programa, obiskovalce povabili na ogled gledališče predstave.
Akad. slikar Milan Batista je zato s tem večjim zadovoljstvom ob svoji razstavi jedkanic na temo Harlekin in lutka v kadilnici Prešernovega gledališča povabil navzoče še na predpremiero Lorcove drame Dom Bernarde Alba.
Vaši poznavalci še čakajo na večjo pregledno razstavo, ki naj bi io v Gorenjskem muzeju pripravili še letos, ko ste praznovali visok življenjski jubilej, šte se tem načrtom odpovedali?
Sploh ne. Dogovor še vedno velja, le datum se je nekoliko zavlekel. Zelo rad bi namreč ob taki pregledni razstavi sicer običajni spremni katalog nekoliko razširil ne ravno v monografijo, ampak v publikacijo, ki naj bi ustrezala obsežnejšemu pregledu mojega likovnega ustvarjanja. Za kaj takega je pač potrebno nekaj več denarja, zato tudi nekaj odloga. Vesel pa sem bil povabila, da na začetku gledališke sezone razstavljam v gledališču.
Del vašega grafičnega opusa ste ie predstavil - to velja za ciklus jedkanic Oljka, Tokovi časa, medtem ko doma dveh vaših zadnjih ciklusov še niste razstavljali.
Res je, jedkanice na temo Harlekin in lutka ter Evropa še nisem razstavljal, tokrat v Prešernovem gledališču doma prvič dajem na ogled izbor jedkanic Harlekin in lutka. Vse drugo -vključno s ciklusom Evropa pa hranim za napovedano pregledno razstavo. Dr. Cene Avguštin je v svoji oceni predstavljenih del zapisal, da govorim o tegobah življenja, skozi smeh Harlekin izpričuje tudi tragičnost kot sestavni del življenja.
Jedkanice na temo Evropa ste pred časom ie razstavljali v tujini, kakšen je bil odziv?
Zadovoljen sem bil z ocenami na predstavitvah v Hamburgu, Dueseldorfu, Muenchenu. V tem ciklusu jedkanic z naslovom Evropa opredeljujem samega sebe, svoj odnos do sveta in ljudi, ukvarjam se z novo identiteto Evrope.
Zdaj delam že nov ciklus grafik /. imenom Sarajevo, moje likovno sporočilo o nasilju, točneje odporu proti nasilju v svetu. • Besedilo in slika: Leti Mencinger
Posvet slovenskih bibliotekarjev
ikozarjevu 15, Kranj 31-353
Otroške bundc Ženske bundc Moške bundc Otr. kombinezoni
Otr. smučarske hlače Otr. podložene hlače CODE-TEA čevlji in škornji od št. 24 do 42
r.\T/.Ki:1
L CEKEC
gretji
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE NAKUP I AH KO PORAVNATE NA VEČ OBROKOV
KNJIGA KOT PRINAŠALKA INFORMACIJ
Bled - V Festivalni dvorani se je v sredo zaključilo dvodnevno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki so si za pogovore na letošnjem srečanju izbrali naslov Knjižnice v času sprememb. Nekaj najpomembnejših tem s posvetovanja je v pogovoru za naš časopis osvetlil Ivan Kanič, predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
V enem od referatov za posvetovanje je tudi trditev, da je področje knjižničarstva pri nas zapostavljeno. V čem se to najbolj kaže?
Trditev kar drži, čeprav je marsikaj odvisno tudi od okolja, v katerem posamezna knjižnica deluje. Ponekod imajo prav krasne knjižnice, ker imajo občine obilo posluha za to dejavnost. Vendar pa so po pravilu to tudi knjižnice, ki so se znale uveljaviti v svojem okolju še s kakšno dejavnostjo, ne le z velikim fondom knjig. Knjižnica v današnjem času pač ne more biti le "skladišče zaprašenih knjig", pač pa mora biti tudi informacijski center, kjer bralec dobi odgovore prav na vsa svoja vprašanja.
Kako daleč pa so slovenske knjižnice v svojem postopku spreminjanja in prilagajanja sodobnim zahtevam časa?
Glede teoretičnega pristopa in prakse seveda nismo šele na začetku. Vsekakor pa se vse odvija lažje in hitreje tam, kjer knjižnica in njeno ožje okolje govorita isti jezik. Če ni aktivna, če se ne pojavlja z literarni-mi večeri in drugimi prireditvami, potem nima odmeva v okolju.
Bodo prostorska stiska in premalo denarja za nakupe knjig še nekaj časa značilnost slovenskih knjižnic?
Denarja res ni bilo nikoli dovoli, vendar pa sem prepričan, da ga ni dovolj za knjižnice tudi v najbolj razvitih drŽavah. V povojnem obdobju smo dobili dva zakona o knjižničarstvu (1961 in 1982), ki sta omogočila dobre osnove za organiziranje knjižničarstva; zato smo lahko s povezovanjem knjižnic na vseh ravneh dosegli raven, ki je večina zahodnih držav nima. Usklajen razvoj in večja pove-
Ivan Kanič
zanost knjižnic je tisto, kar nam kolegi iz drugih držav zavidajo in ob vsaki priložnosti, tudi tokrat, ko smo imali trinajst gostov iz tujine, to vedno tudi ponavljajo.
Tudi glede avtomatizacije in uporabe sodobnih medijev je stanje v knjižničarstvu relativno dobro. Zelje pa so seveda večje.
Kakšen pa naj bi bil bodoči razvoj knjižnic pri nas?
Ob pripravi novega zakona o knjižničarstvu, trenutno gre kar za dva osnutka, sem prepričan, da se bo zlomilo tudi kakšno kopje. Vsekakor pa ob novega zakona pričakujemo, da bo na novo postavil razmerja, ki so v prejšnjem zakonu že bila, ne pa, da bi jih porušil. Pri avtomatizaciji knjižnic so stvari že doslej bile dobro začrtane, nekateri projekti so že izvedeni, drugi se pripravljcjo. To so projekti, ki povezujejo - in to je zelo pomembno - knjižnice vseh tipov v Sloveniji - od najbolj enostavne, kot jc recimo osnovnošolska, do najz.ahtevneje organizirane, kot je nacionalna,
vmes pa so seveda še specialne, visokošolske, splošne in po novem verjetno tudi cerkvene knjižnice. V teh zakonskih osnutkih je še nekaj problemov, ki jih bo treba rešiti, predvsem glede močne interakcije sistema bibliotekarstva in tako imenovanih podpornih sistemov - računalništva, programiranja. Drug problem pa nastaja ob predlogu za umetno ločevanje dveh komplementarnih strok - bibliotekarstva in dokumentaristike, informatike. Po mojem mnenju gre pač za dve stroki, ki pa sta tako tesno povezani, da se jih več ne da ločevati.
Od tu tudi izhaja terminološka zagata, ko se govori o knjižnični dejevnosti in o knjižnični informacijski dejavnosti. Trdim, da je posredovanje informacij že postalo sestavni del knjižnice, da se ga enostavno ne da več izločiti, knjižnica, ki pa ne opravlja informacijske dejavnosti, pa tudi knjižnica ne more več biti. Morda le še skladišče knjig, ne pa knjižnica, ki daje informacije o knjigah tudi v drugih knjižnicah in še kaj več.
Udeleženci posvetovanja so se seznanili tudi s Slovensko bibliografijo na CD-ROM, ki prinaša podatke o knjižni produkciji uporabniku na dom. Ali glede tega lovimo sodobni razvoj? Kaj to pomeni za klasično potujočo knjižnico?
Mislim, da smo s prenosom popisa knjig na Slovensko bibliografijo CD kar vzporedno z razvojem v tujini. Potujoče knjižnice pa niso in tudi še dolgo ne bodo nekaj, kar bi kazalo opustiti. Knjige pač prihajajo na ta način tja, kjer ni stalnih knjižnic. Velika Britanija jc država največjih biblio tekarskih tradicij, ima pa kar okoli 700 bibliobusov, ZDA jih
ima 1200. Bolj je razvita dežela, več bibliobusov ima, no, ZDA v tem pogledu glede na število
Erebivalstva celo zaostajajo za ritanskimi. Tudi mi jih imamo premalo. Imamo pa knjižnico na vsaki osnovni šoli, česar pa v tujini ni ravno povsod - v Nemčiji na primer je kar 85 odstotkov osnovnih šol brez knjižnic.
Knjižnice torej imamo, toda ali imajo dovolj knjig in tudi novih knjig?
Odgovor je seveda treba iskati pri odmerjenem denarju, nabavni politiki knjižnice in pri iznajdljivosti knjižničarjev. Res se problem nabave knjig za knjižnice zadnja tri leta nenehno povečuje. Vzrok je v padanju realne vrednosti denarja, ki je knjižnicam namenjen za nakupe. V Sloveniji izide letno okoli 3000 knjig, vse ne pridejo v knjižnice. Še večji problem pa je število izvodov posamezne knjige. Vendar pa to ni merilo neke razvitosti. V Veliki Britaniji na primer izide letno 75.000 knjig, pa vseh naslovov tudi ni mogoče dobiti v knjižnici.
Ali tolikšen razvoj elektronskih medijev grozi kdaj v prihodnosti izpodriniti knjigo?
Knjiga ima vsekakor prihodnost: je prinašalka informacije, ki jo nekateri po pomembnosti postavljajo celo pred energijo. Kdor pač nima informacije, zaostane na vseh področjih Knjiga je kot " predmet z vsebino" skozi zgodovino tako zrasla s človekovo dušo in kulturo, da bo s človekom tudi ostala - tudi v klasični papirni obliki. Ne izključujem pa seveda, da bodo publikacije vezane na duhovno življenje obstajale tudi v drugih elektronskih oblikah. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik
Premiera v Prešernovem gledališču
VIHAR ZATIRANIH STRASTI
Formalno dognano predstavo Dom Bernarde Alba F. G. Lorce v režiji Bojana Jablanovca uprizarja uigrana ekipa osmih igralk*
Uprizoritev Lorcove "ženske tragedije iz španskih vasi" Dom Bernarde Alba,
kakor je zapisan priimek oblastne ženske in matere v novem tekoče govorljivem
Erevodu Alenke Bole Vra-ec, vsekakor pomeni nadaljnje potrjevanje ambicij Prešernovega gledališča v Kranju, biti in ohranjati status in raven poklicnega gledališča. Čeprav je življenjska atmosfera te pretresljive tragedije iz španskega izročila kar izdatno oddaljena od sodobnega splošnega liberal-ističnega kaosa, pa nikakor ni odveč, videti in preveriti, kaj povzroča totalitarizem na kateri koli ravni, v primeru Bernarde Alba pač med štirimi stenami njene hiše, kjer se pod njeno s tradicijo in vaško utesnjenostjo napolnjeno avtoritarnostjo duši pet hčera, za katere nasilno stroga mati v svoji vasi ne vidi primernih ženinov.
Lorcova tragedija Dom Bernarde Alba jc kot zadnja v nizu njegovih dramskih tekstov, v katerih se pesnik praviloma ukvarja z ženskimi usodami, (napisana je btla malo pred pesnikovo nasilno smrtjo leta 1936, prvič pa uprizorjena šele 8. marca 1945 v Buenos Airesu), ima hvaležne atribute za psiho
loške in sociološke interpretacije, vendar pa jc njena poglavitna sestavina in lastnost, da s svojo fabulativno in situacijsko kompozicijo učinkuje kot v sebi zaokrožen metaforični organizem. In iz uprizoritve izhaja, da sc je tega intenzivno zavedal in oprijel režiser Bojan Jablano-vec, ki je s svojimi dosedanjimi režijami opozoril nase z oblikovanjem situacij v obrednih in, lahko bi rekli, v nekakšnih geometričnih obli kah. S tiranijo matere Alba se odrska ponazoritev situacij v tem smislu kar sklada.
Ker ženske žalujejo za očetom, jc osnovni barvni ton črnina, zlasti v začetku, ko mati razglasi osemletno žalovanje za svojim možem. Pozneje se počasi prebija v ta, mavrsko dekorirani, za vaško hišo kar pretirano razkošen ambient, tudi več svetlobe tako s predpasniki deklet kot zlasti z belo poročno obleko vseskozi nadzorovane, starost no dementne babice Mane Josefe kot simbola nepoteše-nega ženskega hrepenenja. Sceno je zasnoval Jože Logar.
Za potek dogajanja je v tej predstavi zelo pomembna zu nanja zvočna kulisa, ki jo ustvarjajo tako izbrane Španske melodije, kot hrup, ki ga povzročajo vaščani, ko
se znašajo nad vaško grešnico, oziroma konjski peket, ki napoveduje prihod ženina. To zvočno ilustracijo je s sodelo vanjem Jasne Vidakovič oblikoval Drago Kočiš, izvedena pa jc subtilno in s posluhom za delikatnost dogajanja.
Seveda pa je končni učinek predstave vendarle v rokah igralskih interpretkah, izbra nih s srečno roko.  Tako v naslovni vlogi nastopa Štefka Drolčeva s superiorno izrazno voljo tako v govornih poudai kih kot z govorico obraza. To je mogočna igralska kreacija lika matere, ki v imenu t radi cije in varovanja dobrega imena hiše nenehno naganja hčeram strah v kosti Povsem enakovredna soigralka ii je Iva Zupančič v vlogi dekle Poncic, ki v trdnjavo Albine ga doma edina vnaša duha normalnega življenjskega utn pa in s svojo življenjsko izkušnjo skuša blažiti stiske deklet, vendar tudi ona naleti na trdo Bernardino roko. Mlajše in najmlajše inter pretke upodabljajo značilnos ti svojih likov z bolj ali manj ekspresivnmii prijemi in i/.ra zi, vsekakor najbolj silovito Maja Sever nesrečno zaljubi jeno Adelo, Bernarda Odan ponazarja nesrečno, zavistno Martirio z zanesljivim občutkom za psihološke nianse,
Judita Zidar pa najstarejšo med njimi, h kateri prihaja skrivnostni ženin, s primerno zadržanostjo, s čimer )c podprta ženinova naveza Adelo. Tanja Dimitrievska J<-' v mladi Ameli nakazala neposrednost deklet, ki so m« skrivnosti življenja Še zastr/^ vase ugreznjeno Magdalen' pa Petra Govc upodablja ko tiho, nemočno bitje, ki mu )<< celo jokati prepovedano.
Posebnost in s tem znafijj nost te predstave jc nje ritem, ki se menjava od dolg trajnih, že kar mučnih ^'st kakor namenoma!) P"zor" molčanja in notranje napCtJJ ti. tako na začetku po OCCHJ vem   pogrebu   K O t "J
prebiranju fižola, ki oft««
pomeni Sizilovo delo, sajI g vrnejo v isto vrečo, iz •c;l so ga dobile v prebiranj Atmosfera  nesmiselnosti J
tako v detajlih kot v ccio«
nazorno zaznamovana.
Ce ,e   španska vas" kornU pomenila nekaj povsem n* nanega, mu ho odslej raz* ^ vala   prek   predstave ^ Prešernovem gU'daliSCu Kranju režijsko in igraJ* zaokroženo oblikovano mt $ foro totalitarizma, ki Pra,in. tragičnimi posledicami ut kuje absurdno
• France Vurnik
Petek, 14. oktobra 1994
GRADIMO
7. STRAN • GORENJSKI GLAS
Energetsko svetovalna pisarna - kaj je to?
Vprašanje, kako varčevati z drago energijo, ne da bi nas zeblo, ni tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled. Zato je toliko bolj dobrodošel nepristranski in povrhu še brezplačni nasvet svetovalca iz energetsko svetovalne pisarne. Na Gorenjskem so za zdaj pisarne le na Jesenicah, v Škofji Loki in Kamniku.
Stanovanjske zgradbe so velik porabnik energije. V Sloveniji, denimo, porabijo okrog 35 odstotkov celotne energije. Te ni na pretek, razen tega je za naše podnebje, tyer traja kurilna sezona kar sedem do osem mesecev, tudi precejšen strošek. Zato tako strokovnjaki kot posamezni porabniki iščejo načine, kako bi energijo Čim bolj razumno izkoristili tudi v stanovanjskih Zgradbah.
Z različnimi sanacijskimi ukrepi lahko zmanjšamo porabo energije, potrebne za ogrevanje, tudi za polovico. To dosežemo s toplotno zaščito zgradb, uporabo specialnih kurilnih naprav, izbiro primernih virov energije, nizkotemperaturnimi sistemi ogrevanja in alternativnimi viri energije. Stroški, ki jih bodo Zahtevali ti posegi, bodo hitro poplačam, v družinskem proračunu bo ostalo več denarja za druge stvari, drŽavi bo treba uvažati manj energije, razen tega pa bomo napravili ogromno tudi za okolje in s tem lastno Zdravje.
Energetsko svetovalne pisarne zasledujejo vse te cilje. Da bo svetovalec lahko pomagal k res dobrim rešitvam, Pa potrebuje informacije. Na pogovor z njim je pametno prinesti načrt hiše ali stanovanja, podatke o stanju sten, stropov, podov, oken in vrat, o toplotni Zaščiti zgradbe, o porabi goriva za eno ali več let nazaj, račune za plačilo električne energije, ogrevanja, vode, o stanovalcih in njihovih navadah, o toplotni moči ogrevalnih naprav, kotla za centralno ogrevanje, velikosti grelnikov za toplo vodo, o stanju vgrajenih °greval, o načinu regulacije ogrevalnega sistema, Zaupati pa mu kaže tudi svoje zamisli o možnih Prihrankih energije.
Robert Bratuž iz škofjeloške energetsko svetovalne pisarne pravi:
Energija je predraga, da bi jo razsipali
Aprila letos pa so v Škofji Loki odprli energetsko svetovalno pisarno. O tem, kakšne so začetne izkušnje, smo se pogovarjali s svetovalcem Robertom Brat užem.
industrija termičnih izolacij Škofja Loka tel.0641631-151
MOTERVOL
ind. prodajalna - tel.0641631-602
Najpogostejša vprašanja Lo-čanov?
"Doslej je bilo največ vprašanj s področja plinifikacije. Zemeljski plin prihaja v zasebne hiše in stanovanja v Frankovem naselju, Groharjevem naselju, Podlubni-ku, na Partizansko cesto. Ljudi zanima, kako naj preurede obstoječi sistem centralnega ogrevanja. 6. oktobra smo na to temo pripravili tudi predavanje."
Kako nekoga prepričate, da se bo, denimo, z lahkega kurilnega olja preusmeril na plin? Cena obeh goriv je približno enaka, strošek priključka in preureditve sistema ogrevanja pa tudi ne nezane-marljiv.
"Mi nikogar ne silimo, odločiti se mora vsak sam. Seznanimo ga le s prednostmi plinskega goriva: račune plačujejo sproti, glede na porabo, ne potrebujejo zalog oziroma prostora za skladiščenje goriva, odpade rezervoar s kurilnim oljem, ki je potencialni vir onesnaževanja, ekološka bomba, s plinom je onesnaževanje ozračja manjše, ker praktično ne vsebuje žvepla, nižji kot pri izgorevanju Kurilnega olja je tudi delež ogljikovega dioksida."
Zemeljski plin je tudi dolgoročno zanesljivejši vir?
"Res je. Zaloge plina so v svetu bistveno večje od zalog nafte, dovolj ga ie najmanj za naslednjih dvesto let. Zato lahko pričakujemo, da se bo cena Kurilnega olja v primerjavi s ceno kurilnega olja postopno povečevala. Slovenija je na dveh mestih priključena na evropsko plinovodno mrežo, kar povečuje zanesljivost oskrbe. Plin prihaja iz Rusije, na drugi strani pa prek Italije iz Alžirije."
Nekateri se plina boje. Koliko je strah upravičen?
"Če je sistem strokovno narejen, je ogrevanje s plinom povsem varno. Res pa je treba
izbrati le usposobljene, kvalitetne izvajalce, ki poznajo predpise in delajo po njih."
Kako zagotoviti strokovnost?
"V Škofji Loki velja poseben dogovor. Kdor se želi priključiti na plinovod, mora za interno inštalacijo pridobiti projekt, ki ga pregleda in potrdi distributer, šele potem lahko izdelavo inštalacije zaupa enemu od registriranih izvajalcev, ki jih priznava tudi distributer. Ta nazadnje inštalacije pregleda in izda dovoljenje. Žal se pojavljajo tudi "bližnjice"."
Kako obravnavate obiskovalca, ki želi nasvet o varčnejši rabi energije?"
"Vprašamo ga predvsem, kakšna je izolacija, kakšna so okna, kakšen vir in sistem ogrevanja, posebej tudi sanitarne vode, kakšne so bivalne navade stanovalcev. Z dobro izolacijo se
"Kako zaupati izvajalcu, obrtniku, da bo v hišni ogrevalni sistem res vgradil kvalitetne materiale in naprave da m "podpla-čan" od posameznih proizvajalcev ali trgovcev za to, da vgrajuje njihovo blago, čeprav oporečne kakovosti?
"Ta nevarnost se je z odprtjem slovenskega trga povečala. Slovenski kupec ie nezaščiten pred slabo robo. Vsak, ki ima registrirano dejavnost, lahko uvozi od kjerkoli karkoli brez ustreznih dokumentov o kakovosti. Nevarno je celo, da na evropskem odpadu pobere stvari, ki jih Evropa ne more kupiti, pri nas pa se veselo in drago prodajajo.
oltoma comm«fc»
NOVA TRGOVINA
Cesta 1. maja 5 v Kranju v bližini doma upokojencev
UGODNI PLAČILNI POGOJI V NOVOODPRTI TRGOVINI:
Pralni stroj CANDY model 7400 na ttiW3•lw*7#pjM/JJ<M/Jl7l
st na potavlnnl
popust ha gotovinoi
&fifee perila GORENJE
rez obresti
za gotovino
B'rV Gorenje N1MIUIS 63, TTX 2*6 obrokov brez obresti popust na gotovino!
BTV Gorenje VOYAGER 51, TTX f> obrokov brez obresti
Sflift popust na gotovino! *rtALPACA na petrolej
"U(»a poraba petroleja 4300, sil Petrolej redno v zalogi v naši
82.900 SIT
39. 900 SIT 37.905 SIT
84.990 SIT
50.950 SIT 19.990 SIT
trgovini!
V Škofji Loki je energetska svetovalna pisarna V Poslovni hiši na Titovem trgu 3 a, telefon 064/831-470. Za svetovanje je odprta vsak ponedeljek od 16. do 18. ure in vsako sredo od 14. do 16. ure. Obiskovalci naj st za obisk prijavijo. To lahko storijo vsak delavnik med 9. in 12. uro po telefonu.
lahko prihrani celo do 40 odstotkov energije. Prav neverjetno je tudi, koliko se da ponekod
rivarčevati samo s spremembo jivalnih navad. Tudi pri pripravi tople sanitarne vode so mogoči veliki prihranki."
Kaj pa novograditelji; prihajajo po nasvete?
"Novograditelji so zelo ozaveščeni. Pridejo nekje pri tretji gradbeni fazi, ko šele načrtujejo toplotno izolacijo in ogrevalni sistem. Eden od problemov, na katerega večkrat naletimo, so dimniki. Nizkotemperaturni sistem ogrevanja, ki spodriva viso-kotemperaturnega, zahteva drugačno izvedbo dimnikov, tu se že pri gradnji pogosto delajo napake.
Preizkušeno reklo, da je poceni nakup drag nakup, v tem primeru še kako velja, celo več, obrtnik lahko drago zaračuna tudi slabo blago."
Kako se izogniti razočaranju?
"Paziti je treba, da je uvoznik registriran za dejavnost, da ima za izdelke ateste, zagotovljen servis in rezervne dele, vso potrebno dokumentacijo v slovenskem jeziku. Če ni kupec povsem pre-pričan, naj se posvetuje s strokovnjaki, lahko se oglasi tudi v energetski svetovalni pisarni."
Vse bolj aktualno postaja tudi vprašanje ogrevanja z alternativnimi viri energije. So vprašanja o tem?
"Ločani se precej zanimajo za sončne sprejemnike, dosti manj za toplotne črpalke. 10. novembra bomo pripravili predavanje o tem, kako sončne sprejemnike narediti doma. Predavanje bo, tako kot svetovanje, seveda brezplačno, kandidati naj se prijavijo na naš naslov."
Kakšen je način dela energetskega svetovalca?
"Prvi pogovor z obiskovalcem je vedno v energetski svetovalni pisarni, v konkretnih primerih, ko ocenimo, da je potreben ogled, gremo svetovalci tudi domov. Obiskovalcu na podlagi njegovih podatkov, želja in našega vedenja svetujemo, kasneje pa mu predlagane rešitve pošljemo še pismeno. Svetovalci smo neke vrste splošni zdravniki. Včasih moramo vprašati tudi specialista, njegovo mnenje vključimo v pismeni odgovor ali pa obiskovalcu svetujemo, na koga naj se obrne."
H. Jelovčan
Mizarstvo, profiliranje lesa in žaga
Jezerska 108, Kranj, tel.064/242-110, 242-481
Ovsftai
V src w^lesa.
TRGOVINA
m   DOM trade d.o.o.
ŽABNICA
GRADITELJI!
ŠE JE ČAS ZA UGODEN NAKUP! GRADBENEGA MATERIALA POSEBNA PONUDBA
- STREŠNIKI BRAMAC
- DIMNIKI SCHIEDEL
- STIROPOR IN KOMBI PLOŠČE
- APNO IN CEMENT
- LENDAPOR
DODATTiE UGODNOSTI PRI PREVOZIH IM RAZKLADANJE Z AVTO DVIGALOM
INFORMACIJE V TRGOVINI ALi PO TEL. 311-545,312-266
SE PRIPOROČAMO!
GRADBENO PODJETJE p.o. KRANJ
Uprava, Kranj, Mirka Vadnova 1 (Primskovo) Tel.fax: 064/241-751 DE kamnoseštvo, gramoznica (Struževo) Tel: 064/211-962
Trgovina z gradbenim materialom (Struževo)      Tel: 064/217-287
NUDIMO:
/ V1S0K0GRADNJ0 - novogradnje in adaptacije kompletno z obrtniškimi in instalacijskimi deli
/ NIZKOGRADNJE - komunalna urejanja naselj, novogradnja in rekonstrukcija regionalnih cest
S Razne gradbene storitve:
izkopi, prevozi, prodaja gradbenih parcel...
Trgovina odprta od 8. do 19. ure, • »obotah od 8. do 12. ure.
kastni parkirni prostor - BREZPLAČEN PREVOZ!
MGRAA
MCGAMIK
Trgovina s pečarskim, keramičarskim, kamnoseškim materialom in orodjem 64294 KRIŽE, Retnje 11, Tel.: 064/57-267
Pri nas vam po ugodnih cenah nudimo ves material za gradnjo lončenih peči:
• pećnice domačih in tujih proizvajalcev
• toplozračne vložke za odprte in zaprte kamine
• samotno opeko
• pečarsko malto
• vratica vseh vrst, rešetke, vezi
• bobrovec, žico
• fugirne mase
Pri izbiri vam svetujemo, skiciramo, dobavimo in postavimo lončeno peč oz. kamin.
V trgovini v Retnjah 11 vas pričakujemo vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob sobotah in nedeljah.
ftPNfc d.o.o. Trgovina S AN D0R
Ljubljanska cesta 13, Bled Telefon 064/77-427
Dobro emo založeni z gospodinjskimi aparati priznanih proizvajalcev, akustiko Gorenje in Samsung ter ogrevalno tehniko (infra in petrolejeke peči)!
Vodovodni in elektro material, i Velika ponudba žarnic tungsram!
Prodajamo na 3 čeke brez obresti. Za določene artikle nudimo gotovinski popust.
Odprto imamo od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure.
Razvojni center Tivoli, d.o.o., prejel zlati znak SQ
PRVI DIMNIK KOT POSLEDICA SLOVENSKEGA ZNANJA
Na letošnjem sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost je Razvojni center Tivoli, d.o.o., prejel zlati znak SQ za topli montažni dimnik, ki je del njihove lastne proizvodnje, narejen na podlagi slovenskega znanja.
Ljubljana, 14. oktobra - Razvojni
center Tivoli je podjetje v zasebni lasti, ki se ukvarja z izvajanjem inženiringa, marketinga in organizacijo proizvodnje in ima sedež na šlandrovi 10 v Ljubljani - Črnuče. Strokovnjaki, ki so podjetje ustanovili pred štirimi leti, so ob svojih predhodnih izkušnjah pridobili še primerno strokovno ekipo sodelavcev in kvalificiranih delavcev. Najprej so začeli s poslovanjem z ognjeodpornimi materiali in z obnovo ter vzdrževanjem visokotemperaturnih in ognjevarnih objektov. Danes ima podjetje 60 zaposlenih, od katerih jih kar 50 dela na obnovi, sanaciji in rekonstrukcijah ognjevarnih oblog v energetskih objektih. Ukvarjajo se s prodajo in izdelavo vseh vrst samotne opeke, dimniških tuljav na osnovi šamota in termoizolacijskih materialov, kompletnih dimnikov, proizvodnjo kita, segmentov, specialnih veziv in drugih materialov, potrebnih za vgradnjo in obnovo objektov, zgrajenih na osnovi šamota. Zaradi velike kvalitete njihovih izdelkov so proizvodnjo namenili tako domačemu trgu kakor tudi za izvoz. Razvojni center Tivoli je postal že znano in specializirano podjetje za izgradnjo, obnovo in vzdrževanje visokotemperaturnih in ognjeodpornih objektov - peči in kotlov in sicer pri temperaturnih razponih od 800 do 1700 stopinj C. Njihovo znanje in izkušnje pa namenjajo tako najmanjšim porabnikom (hiše) kot največjim (tovarne).
Razvojni center Tivoli razvija tudi lastno proizvodnjo na osnovi programov svojih sodelavcev, ki se na tem področju vseskozi izpopolnjujejo. Kvaliteto izdelkov dajejo v stalno preverjanje strokovnim institucijam. Na letošnjem sejmu Slovenski proizvod -Slovenska kakovost so prejeli zlati
znak SQ za topli montažni dimnik.
Topli montažni dimnik je kot plod lastne proivodnje Razvojnega centra Tivoli patentiran in zavarovan v Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem. Je prvi slovenski dimnik, saj je zasnovan
in narejen na osnovi slovenskega znanja. Njegova posebnost je, da je notranja samotna cev okrogla, z zunanjimi nastavki, ki se prilagodijo zunanjim blokom, zunanji blok pa je pravokotne oblike. Mineralna ali stek-iena volna je vstavljena samo na vogalih zunanjih blokov, tako da jo centrično pritisnejo rebra samotnih cevi, in seveda na vrhu, da se pri zadnji samotni cevi zaprejo zračne komore. Prav te zračne komore, ki tako nastanejo med samotno cevjo in zunanjim blokom, pa omogočajo, da se dimnik enakomerno segreva, kajti zrak lahko prosto kroži od kurišča navzgor. Včasih so dimnike izdelovali tako, da je bila okrog cele samotne cevi ovita mineralna ali steklena volna. Da pa je patent, ki so ga razvili v Razvojnem centru Tivoli, resnično boljši, pa dokazuje dimnik, ki je bil ponujen v tujini in ki sledi osnovni zamisli TO-MO-DI dimnika, to je doseči enakomerno ogrevanje notranje cevi, imeti diletacijski prostor med to cevjo in zunanjo tuljavo in na enostaven način odstraniti možnost segrevanja zunanjega nosilnega plašča. Sicer pa lahko za vse, kar vas v zvezi z dejavnostjo, s katero se ukvarja Razvojni center Tivoli, pokličete po tel. št. 061/161-17-03 ali 061/327-713 in radi vam bodo posredovali informacije o vsem, kar boste vprašali.
Naj za konec navedemo še nekaj objektov na Gorenjskem, v katerih so v Razvojnem centru Tivoli vršili remonte kotlov. To so Veriga Lesce, Termo Škofja Loka, Titan Kamnik, Elan Begunje, Lepenka Tržič in Color Medvode. Pohvalijo pa se seveda lahko še z delom na številnih drugih slovenskih zgradbah podjetij, med katerimi so gotovo najpomembnejše TE Trbovlje, Šoštanj in Ljubljana.
HALS, HALS, GORENJSKI GLAS	
	
OBNOVA KADI tel.: 66-052	Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže Garancija 2 leti Tel.: 66-052
	
KARNISE DORNIK	Izdelujemo već vrst plastičnih karnis. Tel., fax:421-060
	
LE K ERO RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON tel.: 064/43-345	Nagradna akcija - "Lesnin avtobus" Ko boste kupili ori nas furnirane stenske, stropne ali talne obloge ter okna ali notranja vrata že sodelujete v nagradnem žrebanju. Glavni dobitek ČEK za 200.000 SIT. Cene za obloge že od 1 596 SIT dalje. Poleg tega lahko izberete tudi keramične ploščice za kopalnico in kuhinjo granitogres ploSčice, kopalniško pohištvo, sanitarno keramiko ter vodovodne armature. Nudimo vam vse vrste senčil: rolete, žaluzije, lamelne zavese in polkna.
	
Posvetujte se s strokovnjakom
Jesenice, 13. oktobra - Ob torkih in četrtkih popoldne je na Jesenicah odprta svetovalna pisarna, kjer vam strokovnjak odgovarja na vprašanja o varčevanju z energijo.
Ministrstvo za gospodarske   svetovali. Največ ljudi zanima   trstvom za Šolstvo, da bi o
dejavnosti je na Jesenicah Zc lani odprlo svetovalno pisarno, kjer tako podjetja kot zasebniki dobijo vse informacije o energiji. Pisarno vodi profesor Kajko Peternel, ki je sicer zaposlen kot predavatelj na jeseniški gimnaziji.
Rajko Peternel pravi, da so letos spomladi v svetovalni pisarni pripravili zelo zanimivo in dobro obiskano predstavitev radiatorjev in ob tem potrošnikom tudi vsestransko
predvsem nakup in napeljava centralnega ogrevanja v zasebnih hiSah, le posebej, ker so na Jesenicah v minulem obdobju precej občanov priključili na plinovod. V zadnjih dveh letih je tako pri nas kot v svetu precej novosti, zato vsakomur pred nakupom priporoča, da se pos/etuje s strokovnjakom Občani bodo tako picd začetkom gradnje tudi natančno vedeli, za kaj so se odločili, /.daj se dogovarjajo z minis
racionalni porabi energije spregovorili tudi v Soli Samo en honorarni svetovalec v pisarni pa je za tako območje premalo, zato naj bi Rajko Peternel dobil pomoč. Delo na je tudi tako, da ni bilo veliko bolj učinkovito, če bi potekalo v skupini.
Pisarna na Jesenicah jc odprti vsak torek in četrtek popoldne Ob torkih od 15.30 ure do l* ure in ob četrtkih od 15. tlo I* ure. Pisarna je na /\ele/arski ulici 14 - nasproti nekdanje Kaste • D. S.
Zg. Bitnje 1 4290
abnica Stražišče tel.:/Fax:064/311 675
TRGOVINA, KAMOR SE KUPEC Z VESELJEM VRAČA ČISTILA pRALNI PRAŠKI BARVE
IZREDNO UGODNE OENE NAGROBNIH SVEČ
POMIVALNA SREDSTVA IN MEHČALCI, EMBALIRANI, ALI V RINFUZI FIRME Stitc AVSTRIJA
Trgovina Ljubljana - TOE Kranj
UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO
- na 5 obrokov s čeki brez obresti
- in brezplačnim prevozom za naročilo nad J 000 litrov
Ob gotovinskem plačilu pa vas bomo nagradili še S PRAKTIČNIM DARILOM iz Petrolovega proizvodnjega
programa.
NAROČILA SPREJEMAMO:
V SKLADIŠČU MEDVODE, tel.06l/6l 1-340, 61 1-341 na bencinskem servisu RADOVLJICA L tel.715-242
PETROL
Slovenska naftna družba
Pri nakupu nad 3.000 sit DARILO
Petek, 14. oktobra 1994
GRADIMO
9. STRAN • GORENJSKI GLAS
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
Stara cesta 2, 64220 Škofla Loka Telefon: 064/620-371, 620-375 Telefax: 064/620-375
Gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka, ki ima že dolgoletno tradicijo na področju gradbeništva, se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi pri gradnjah v zasebnem sektorju.
IEHMIK
SICER PA JE DEJAVNOST PODJETJA ŠIROKO RAZVEJANA IN OBSEGA:
• izvajanje vseh vrst gradbenih del (visoke, nizke gradnje, adaptacije starih stanovanj, podstrešij In drugih objektov)
• izdelava In prodaja kvalitetnih betonskih Izdelkov iz serijskega programa ali po naročilu
• izvajanje različnih železokrivskih del s specializirano železokrivsko ekipo
• vlivanje in izdelava betonskih plošč s specializirano ekipo
' razrez lesa, izdelava strešnih konstrukcij in druga tesarska dela
• kvalitetno Izvajanje vodovodnih, ključavničarskih in kleparskih del
• kamionski prevozi, prevozi z avtomikserji in avtodvigalom
" prodaja vseh vrst gradbenega materiala in opreme za gradnjo ter različne vrste orodja v lastni trgovini
• svetovanje pri izvedbi različnih gradbenih del, uporabi ustreznih materialov, Postopkih pri gradnji in podobno
Glavna poslovna usmeritev gradbenega podjetja Tehnik je v zadovoljitvi ^vestitorjev in kupcev s kvalitetnim ter strokovnim izvajanjem gradbenih del, s kvalitetnimi izdelki ter svetovanjem - vse po ugodnih cenah.
S  KRISMA KS
TRGOVINA - INŽENIRING
KRISMA d.o.o. 61000 LJUBLJANA DUNAJSKA 10«, Tli. MOD. 0609/6«4-860
pRODAJNl CENTER. GODEŠIC 83, 64220 §KOF)A LOKA. TEL. 064/632-431. FAX 064/631 460
SPOŠTOVANI
Dovolite nam, da vam predstavimo naš prodajni program v PRODAJNEM CENTRU KRISMA
NUDIMO VAM UGODEN NAKUP
velika izbira keramičnih ploščic iz uvoza za kopalnice • Ploščice oVesS   POOBLAŠČENI PRODAJALEC KRISMA ■>um'im;u  visoko kakovostna keramika 2a talne In stenske obloge lokalov, trgovin, *a zunanje oblaganje stopnic, balkonov, teras, >azenska keramika, kllnkerji in mozaiki
• • •
cercmicci dolomita
tanke granitne ploščice sanitarna keramika kamini: zračni, vodni
kakovostna španska keramika IX )R( .MANObA
VENIS
POSEBNA PONUDBA
kopalniško pohištvo KRISMA
s posebnostmi, katere ste si želeli - izdelava po naročilu,- mere in barve po vaših željah - velika funkcionalnost elementov
Delovni čas v trgovini: vsak dan od 9.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 12.00
POHIŠTVO
NAJNIŽJE CENE
AKCIJSKA PRODAJA
V OKTOBRU
SEDEZHEGARH11VRE91EIISCA9 WEWCE
10 VRST
OPREMA
GARANT - Polzela
KuMn>eSVEA
Mr\ alples
Program TEMPO Program AL
SALON POHIŠTVA ŠIPAD
BLEIVVEIS0VA 6 (pri avtobusni postaji) 212-738 KOLODVORSKA 3 (pri avtobusni postaji) 224-509
kakovost v bivalnem okolju od tal do stropa
GP GRADING
GRADBENO PODJETJE IN TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
SEDEŽ: KRANJ, GREGOR IČEVA 19 Tel.: 064/324-583
TRGOVINA: ŠENČUR, KRANJSKA CESTA 33 Tel.: 064/41-208
GRADITELJI!
- V naši trgovini v Šenčurju vam nudimo gradbeni material od temeljev do strehe po ugodnih cenah. Material vam lahko pripeljemo na gradbišče, za
večje nakupe tudi brezplačno. - Posebej ugodno vam nudimo: cement, apno, modularni blok, dimnike schiedel, armaturne mreže, jupol, izolacijski varilni trakovi in lamelni parket I. vrste, ki ga iahko dobite že za 1.650,00 SIT/m2. - Zelo konkurenčne so tudi cene oken in balkonskih vrat proizvajalca Lesna Slovenj Gradec.
- Plačilo je možno tudi z več čeki!
- Naše podjetje pa se ukvarja tudi z izvajanjem gradbenih del od adaptacij do
novogradenj!
SE PRIPOROČAMO!
nformacije po telefonu: 064/41-20
•ttMtfll
<I=NK
POHIŠTVO
DECO - DEKORATIVNA STENSKA IN STROPNA OBLOGA
Cena: od 1.870 SIT/m2 Debelina: 12 mm
PANELNI PARKET
Dimenzija: 271,5 x 28,5 x 1 cm
Cena: 2.950 SIT/m2
ZAKLJUČNE TALNE LETVE
Dimenzija: 360 x 6 x 2 cm Cena: od 325 SIT/m
LES V  BARVI  IN OBLIKI
Šenk Trade, d.o.o., Britof 23, 64000 KRANJ, tel.: 064 242 064, fax: 064 241 767
^MERKUR
Ti i • •
eden orodij
od 17. do 22. oktobra v Merkurjevih prodajalnah
izbor ročnega, električnega in merilnega orodja Black & Decker Bosch Iskra ERO
in varilni tranformatorji Varex, od 110 do 160/210
10 % CENEJE
Z Merkurjevo kartico zaupanja
še najmanj 4 % in največ 8 % CENEJE.
Izbor Izdelkov:
Black & Decker, Bosch, Iskra ERO, Comet ( Flex ), TIK Kobarid, Novan,
Kovina Pameče, po
znižanih cenah.
Pa  še to!
Cene orodij, ki niso vključena v izbor, lahko v Tednu orodij prav tako kupite po znižanih cenah.
Vse za centralno ogrevanje
Boljše peči od Vrečkove ni
Ko smo v Vrečkovem podjetju ISKOM na Primskovem vprašali, kako bi kupca prepričali, da se bo odločil za njihovo peč za centralno ogrevanje, so dejali: "Vpraša naj nekoga, ki jo ima, zatrdil bo, da boljše peči ni." Dejansko je Vrečkova peč kljub poplavi konkurenčnih izdelkov še vedno pojem kakovosti.
Kombinirane peči na trda goriva in olje imajo v tem podjetju že 25-letno tradicijo. Izdelujejo jih po naročilu, kar med drugim tudi pomeni, da se priključki prilagajajo prostorskim danostim kupca, čakalna doba je odvisna od nuje, razpotegn-jena od enega tedna pa tja do dveh mesecev.
Vrečkove kombinirane peči imajo zmogljivost od 25 do 70 kW, več kot 90-odstotni izkoristek, ne zavzamejo veliko prostora, zanje podjetje daje pet let garancije, v bogatem izboru opreme pa so še radiatorji, gor-ilci, inštalacijski material, navadni in solarni bojlerji. In - kar je tudi zelo pomembno - v podjetju zagotavljajo redni servis in rezervne dele.
Poleg kombinirane peči na trda goriva in olje so v ponudbi Vrečkovega podjetja tudi kakovostne uvožene prosto stoječe plinske peči za centralno ogrevanje z zmogljivostjo od 7 do 50 kW. Zanje je značilno, da so majhnih dimenzij, ob zamenjavi klasične peči ne zahtevajo večjih posegov v kotlovnici, lahko se vežejo na obstoječi sistem centralnega ogrevanja, ne da bi bil za to primeren poseben gorilec. Primerne so tako za
zemeljski plin kot za pro-pan butan. Zanje podjetje daje tri leta garancije.
Podjetje Vreček ISKOM boste našli v industrijski coni na Primskovem, kamor se je iz Britofa preselilo pred okroglo dvanajstimi leti. Oglasite se tam ali pokličite po telefonu, povedali vam bodo vse, kar vas bo zanimalo.
ISKOM d.o.o., Mirka Vadnova 22, Kranj, tel.: 064/241-479, 242-224, fax: 064/241-482
VSE ZA OGREVANJE NA ENEM MESTU
Petek, 14. oktobra 1994
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLĆJAK
Leska Gorenjka ima najsodobnejši sistem za izdelavo čokolade
Leska čokolada bo še boljša
Investicija znaša približno 6 milijonov mark, sflnancirali so jo iz lastnih sredstev
Usce, 12. oktobra - V podjetje Žito Gorenjka iz Lesc bodo v petek (danes) slovesno odprli nov sistem za izdelavo čokolade, najsodobnejši v svetu, povsem avtomatiziran ui računalniško voden. Celo natančni Švicarji so bili presenečeni, ker so v leski Gorenjki v pičlih dveh mesecih, do dneva natančno, namestili nov sistem, čeprav je za montažo predvidenih šest mesecev. Leska Gorenjka sodi med najuspešnejša gorenjska podjetja, resno pa razmišljajo o preselitvi tovarne čokolade v tujino, saj pri nas država sciti kmetijstvo, prehrambene industrije pa ne, zato mora v Primerjavi z uvoženo čokolado uporabljati trikrat dražje mleko in dvakrat dražji sladkor. Izstopiti pa namerava iz poslovnega sistema Žito, o čemer dogovora se m.
Žito Gorenjka iz Lesc sodi med najuspešnejša gorenjska Podjetja, približno 6 milijonov mark vredno investicijo v izdelavo tekoče čokolade so sfinancirali iz lastnih sredstev, kar je nedvomno dosežek, ki !rna slovenske razsežnosti.
Celo natančni Švicarji so bili presenečeni nad hitro montažo
Na investicijo so se začeli Pripravljati pred tremi leti, pred dvema letoma so kupili Prvi popolnoma avtomatski stroj za obdelavo kakovove „rnase, vreden 850 tisoč mark. Lani pa so se odločili za nakup celotnega sistema za Proizvodnjo čokolade, ki ga sestavlja tehtalno mešalni sistem, dvovalj, peterovalj, Povezovalni transportni trakovi, topilci in zbiralniki maščob. Vse naprave so podane v celoto in krmiljene z enega mesta. Sistem je nam-!eč popolnoma avtomatiziran m računalniško voden, izklju-čuJe Človeške napake, zato so
Programa lastninjenja Še nimajo, saj so se dolgo ubadali z denacionaliza-cijskimi postopki, čakajo pa še na revizijo. Računajo na interno razdelitev in notranji odkup ter na javno prodajo delnic in dokapitalizacijo.
loško smo pred večino izdelovalcev v svetu, takšno tehnologijo smo si lahko ogledali samo pri enem v Evropi, pri švicarskem Lindtu v Zueri-chu," pravi Matjaž Gmajnar, direktor leske Gorenjke.
čokolade nadomestil izpad pri prodaji peciva in kruha in celotna prodaja je bila tako lani količinsko sicer manjša za 2,5 odstotka, vrednostno pa je ta padec nadomestil večji izvoz čokolade. Pri prodaji peciva namreč še vedno niso nadomestili izgube jugoslovanskega trga, bližnji tuji trgi pa so dejansko neproduš-no zaprti, saj tam ščitijo svojo prehrambeno industrijo in za slovenske prehrambene izdelke so dajatve visoke. Pro daja kruha pa se je zmanjšala, ker je konkurenca zasebnih pekarn vse večja.
GOST-TUR v Mariboru
Maribor, 12. oktobra - V prostorih dvoran Tabor se je odprl mednarodni turistični sejem in sicer že drugič zapored, v njegovem okviru pa poteka tudi 41. Gostinsko-turisticni zbor Slovenije.
Na sejmu se predstavlja okrog 300 domačih in tujih razstavljalcev, prikazujejo gostinsko opremo, na njem deluje turistična borza, poleg zabave pa so na sporedu tudi številne strokovne prireditve. Poleg mnogih ekipnih tekmovanj, na primer v kuhanju menuja, bodo tekmovali učenci srednjih šol, receptorji, poznavalci slovenskih vin. Ministrstva in Gospodarska zbornica, ljubljanska in mariborska univerza in še nekateri so pripravili strokovne prireditve. Razglasili bodo tudi rezultate natečaja za turistične spominke, nekatere nagTade pa so podelili tudi ob otvoritvi sejma. Priznanje je dobila tudi žičnica Vogel ob 30-letnici delovanja.
Nova tehnologija zagotav- {
čjo kvaliteto čokoladnih j
lia vecio Kvaiueio cuK.uiauuui  . , r v.« „.!•„.
mas, ki je poslej še finejša, m dvakrat dražji sladkor
Slovenija ščiti svoje kmetijstvo, prehrambene industrije pa ne, kar je posebnost v svetu, dobro leto ze opozarjamo na ta problem, vendar zaman. Zato vse bolj resno razmišljamo, da bi tovarno čokolade preselili v tujino, pravi direktor Matjaž Gmajnar.
predvsem pa je njena kako vost standardna, saj ni razlik med saržami oziroma posameznimi serijami. Sam proizvodni postopek so skrajšali, gnetenje z dvajset minut na le pet minut mešanja, čas tehtanja pa so z dvajset skrajšali na deset minut. Pomembna pridobitev je v tem, da sedaj uporabljajo kristalni sladkor in ne več sladkorja v prahu, s čimer so se izognili prašnosti in z njo povezani eksplozijski nevarnosti in težavam pri
Leski Gorenjki je lani prodaja čokolade na domačem trgu padla, konkurenca je vse večja, saj iz uvoza prihaja vse več čokolade. To seveda ne bi bilo prav nič narobe, če konkurenca ne bi čokolade proizvajala iz bistveno cenejših surovin.
Zaščita prehrambene industrije je namreč v vseh državah sorazmerna zaščiti kmetijstva, kar pomeni, da so prehrambeni izdelki pre-levmansko zaščiteni prav to-
transportu v ceveh. Prihranili \[^0t kolikor je v njih bodo 60 odstotkov energije, prelevmansko zaščitenih
bistveno večja pa je produktivnost, saj je pri enakem številu zaposlenih zmogljvost novega sistema kar za 100 odstotkov večja. Doslej
so
wujc Človeške napalce, zato so vproizvodnji tekoče čoko-
Vse sarže enake, kar seveda preprosto, saj je poleg firme lade delali v treh izmenah, Prispeva k večji, predvsem pa  Buehler pri montaži sodelo-       novem pa le v eni. k standardni kvaliteti čoko-  valo 20 domačih podjetij. "Na
lad
montažo smo se zelo dobro
» leski
ida[""".IOvarni čokolade so zamenjali "srce" tovarne, ki je J najsodobnejše v svetu.
pripravili in jo končal do dneva natančno, presenečeni so bili celo natančni Švicarji, ko so nam dejali, da kaj takšnega izven Švice še niso doživeli," pravi Janez Vodo-pivec, ki je kot tehnični direktor Gorenjke vodil projekt.
V leski Gorenjki Je zdaj uposlenih 320 ljudi, občasno si pomagajo s pogodbenimi delavci. Povprečna netto plača je StPtembra znašala 73 tisoč tolarjev, kar 30 odstotkov *a slovenskim povpreč-
*t___J
Domačih izdelovalcev takšne opreme ni, na razpis Se Je prijavilo več tujih ponudnikov, odločili so se za ^carsko firmo Buehler, pogodbo so podpisali novembra »ani. Februarja letos pa so bili Pripravljeni projekti za postavitev sistema, saj nekateri stroji tehtajo približno osem jpn, kar najbolj pa so skiajšah cas montaže.
Montažo novega sistema so °Pravili v vročih poletnih dneh, medtem so seveda Proizvodnjo čokolade ustavi-
na trgu tega nismo občutili, *aj so predhodno pripravili T*dostne zaloge. Predvsem p?Jim je montažo Z običaj uspelo skrajšati na *arno dva meseca, kar ni bilo
Tehnološko
v svetovnem vrhu
S povsem avtomatiziranim in računalniško krmiljenim sistemom za proizvodnjo tekoče čokolade se leška Gor-enjka pri proizvodnji čokolade tehnološko uvršča v sam svetovni vrh. "Tchno-
pa
V prihodnjih letih pa nameravajo dokupiti še nekaj manjših strojev in novo linijo za tabliranje oziroma oblikovakovanje tekoče čokolade v izdelke, kakšne ponudijo trgu. Investicija verjetno ne bo manjša, leška tovarna pa bo s pomočjo najsodobnejše tehnologije lahko proizvedla dve toni čokolade na uro.
S čokolado Bali uspeli na nemškem trgu
Čokolada v leski Gorenjki vrednostno predstavlja dobro polovico proizvodnje, četr-tinski delež ima pecivo Triglav in prav tako približno četrtinskega peka kruha. Približno tretjino čokolade izvozijo, na nemškem trgu so uspeli s čokolado Bali, čeprav je tam konkurenca največja. Bali je čokoladni desert z rižem, med "pravimi" čokoladami pa je "dirkalni konj" še vedno lešnikova čokolada, pri kateri bodo v kratkem izboljšali embalažo.
Gorenjka je lani v Sloveniji prodala za desetino manj čokolade kot leto prej, zato pa je izvoz čokolade povečala za 73 odstotkov. V celotni prodaji pa je prav večji izvoz
i-----
kmetijskih pridelkov. Pri nas pa je zaščiteno samo kmetijstvo, prehrambena industrija pa ne, kar je svetovna posebnost. Zato morajo v Gorenjki pri izdelavi čokolade uporabljati trikrat dražje mleko in dvakrat dražji sladkor, kot ga vsebuje uvožena
Gorenjka je Junija Ittos poslovnemu sistemu Žito sporočila, da želi izstopiti in njega, vendar dogovora o tem še ni.
čokolada. Drugače povedano, tudi sladkor v čokoladi bi moral imeti enako zaščito kot sladkor v vreči oziroma prelevmani bi morali veljati tako za uvoženi sladkor kot za sladkor v uvoženi čokoladi. Ker temu ni tako, je uvožena čokolada izdelana iz cenejših surovin in zato na našem trgu lahko več zaslužijo.
Do še večje neumnosti pa prihaja pri mleku, ki ga imamo pri nas preveč, zato bi ga lahko izvažali v leski čokoladi. Vendar bi se Gorenjki to splačalo le, če bi slovensko mleko pridelovalci najprej izvozili, Gorenjka pa bi slovensko mleko uvozila. • M. Volčjak, foto: Janez Pelko
Na mednarodnem sejmu gostinstva in turizma v Mariboru, ki poteka od 12. do 16. oktobra, sodeluje tudi Občina Kranj in Občinska turistična zveza Kranj s svojimi društvi. Kot je povedala Ema Pogačar, odgovorna za turizem pri Občini Kranj, sodelujeta letos že drugič. Namen imajo čimbolj celovito predstaviti dejavnost turističnih društev, starin običajev in obrti. Na stojnici se je ustavil tudi minister Maks Tajnikar in pohvalil lep razstavni prostor. • Š. V., foto M.G.
Predsednik Združenja gostinstva in turizma pri GZS Darko Bizjak je ob otvoritveni slovesnosti dejal, da gre za izmenjavo bogatih izkušenj in znanja posameznikov in združenj, iz česar je treba črpati vse najboljše, kajti turizem bo postal zelo pomemben vir človekovega blagostanja. Tudi Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, je menil, da si je turizem po težkih časih moral poiskati novo mesto pod soncem, in da je bilo letošnje leto zanj eno najuspešnejših.
Območna gospodarska zbornica Maribor je povabila svetnika deželne štajerske vlade Nikolausa Hermanna, ki je govoril o turizmu v Avstriji po vstopu v Evropsko unijo, kajti Avstrija bo s 1. januarjem naslednjega leta postala polnopravna članica EU in bo svojo turistično dejavnost prilagodila uniji. Ker se bodo tako meje EU "preselile" popolnoma na slovenske meje, je to pomembno tudi za Slovenijo. Pomemben bo svobodni pretok kapitala in delovne sile. Za promet bodo uredili hitre železnice, storitve in cene bodo prilagodili uniji. To pomeni, da se bodo zmanjšale, kajti cene so, na primer v kmetijstvu, pa tudi v drugih panogah, v Avstriji višje za 19 odstotkov. Nikolaus Hermann je predlagal, naj Slovenija že zdaj začne z ureditvijo konceptov, kajti programe je treba komisiji EU dati do konca letošnjega leta.
O aktualni problematiki in predvideni novi zakonodaji na področju turizma je spregovoril minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar. Ali je zakon o turizmu potreben, to vprašanje še ni razčiščeno. Glede turizma pa je treba obravnavati predvsem štiri temeljna vprašanja - o turističnih območjih oziroma krajih. Pomembno je, koliko ima posamezno področje kapacitet, njegovi prihodki, kako so kapacitete izkoriščane. Ostala vprašanja so glede urejanja turističnih organizacij, pogojev za upravljanje turističnih dejavnosti in financiranja le-teh. Zakon o gostinstvu bo te dni obravnaval državni zbor.
Splošno je mnenje, da bi končno že prišlo do ustanovitve Zavoda za promocijo turizma. Upravljali naj bi ga upravni odbor, programski in strokovni svet. Zavod naj bi bil pravno zasnovan, ne samo eden izmed mnogih pojavnih organizacij. Na splošno pa, kot pravi Maks Tajnikar, se lotevajo nalog, ki zastavljene cilje spreminjajo v prakso, seveda pa ta proces ni nikoli končan, saj se razmere v turizmu hitro spreminjajo. • Špela Vidic
mobitel
Pe KRANJ
TP064/222-616
ISUBARU•
\\ Hvunoni \\ ROVER
Prodaja po sistemu ■taro M novo
Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in
prodajamo rabljena vozila
JANEZ KADIVEC
rtnanov« 40, ftanCur
Tel.: 064/41-B73
OJTAMTJCC
iti
ANTENSKE NAPRAVE
LUKEŽ
prodaja •servis •montaža »svetovanje GLAVNI TRG 22, KRANJ, TEL: 064/224 500
Da ns bost« prtiti v podobno situacijo, kot jgoraj na »liki, $• po«vstu|t» najprej r nami I
i tv sprejemniki: ELEKTRONIKA   GoldStar PHILIPS IMOKIA GRUnCMG
I SAT sitUmi: PACE, NOKIA, LA SAT, ELEKTRONIKA
i ANTENSKI ojafevalmbi in pribor LUKEŽ
ITV ANTENE: FRACCARO, GORENJE, ISKRA
ITV, VIDEO KABLI, PRIKLJUČKI, VIDEOKASETE, SLUŠALKE...
I PRyiČ V SLOVENIJI ZAKONITO fjj^ VEC PROGRAMSKI PAKET
KODIRANIH PROGRAMOV      11 ] 11 | | | I 11 11 I I I
DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 15. D018. URE, SOBOTA OD B. D012. URE.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
&k X A ŠTIRIH KOLESIH
Privlačnejši Audi 80 Limited
Porsche Inter Auto iz Ljubljane ima skupaj s svojo pooblaščeno prodajno mrežo že nekaj časa v prodaji audi 80 v izvedbi limited. Gre za model z 1,6-litrskim motorjem z močjo 100 KM, v serijski opremi pa so volan s servoojačevalnikom, osrednja ključavnica, zatemnjena stekla, voznikov sedež nastavljiv po višini, deljiva zadnja klop in varnostna vreča za voznika. Avtomobil je zaradi motorja z nižjo gibno prostornino tudi cenovno nekoliko privlačnejši, saj sodi v nižji davčni razred.
Pri pooblaščenem prodajalcu in serviserju vozil audi in volkswagen Servisu Debevc v Mengšu so audiju 80 limited pritaknili nekaj dodatne opreme. Odbijači, bočna ogledala in bočne letve so v barvi karoserije, dodali so atraktivna 15-palična aluminijasta platišča, električni pomik stekel v sprednjih vratih in avtoradio Blaupunkt. Cena audija 80 limited s serijsko opremo znaša 35.750 mark, z vgrajeno dodatno opremo, ki je bistveno vrednejša od doplačila, pa 36.300 mark. • M. G.
Ob koncu leta nova Lada Niva
Ruski Avto-vaz - Lada ima že skoraj pripravljeno obnovljeno verzijo svojega tudi pri nas dobro poznanega terenskega avtomobila niva. Prenovljena lada niva se po zunanjosti bistveno ne razlikuje, razen na
zadnjem delu, kjer so nova prtljažna vrata, ki se zdaj odpirajo do odbijača in nove zadnje luči. V notranjosti je nova armaturna plošča izposojena iz modela samara, enako pa velja tudi za prednja sedeža. V tovarni so nekoliko posegli tudi v motor, ki ima po novem 1690 kubičnih centimetrov gibne prostornine in 80 KM, elektronski vbrizg goriva in katalizator, najvišja hitrost znaša 137 kilometrov na uro, povprečna poraba pa med 8,6 in 12 litrov na 100 kilometrov. Prenovljena niva bo tudi pri nas na voljo verjetno v začetku decembra, natančne cene pa v tem trenutku pri zastopniku Lada avto še ne vedo. • M.G.
SERVIS DEBEVC
pooblaščeni prodajalec
in serviser vozil VOLKSVVAGEN IN AUDI
OPOZARJA NA UGODNE NAKUPE) VOZIL
AUDI 80 limited za manj kot 35.720 DEM GOLF CL 1,4 3 vrata GOLF variant CL 1,8 PASSAT variant CL 1,8 PASSAT limuzina CL 1,8
VENTO CL TRANSPORTER furgon POL0 1,3 INFORMACIJE IN OGLED VOZIL:
SERVIS DEBEVC,
Gorenjska c. 13, 61234 Mengeš tel./fax:061/739-723 salon Kranj, Bleivveisova 14 tel./fax:064/213-968
Register obrtnikov pri Obrtni zbornici
Obrtniki bodo dobili nova obrtna dovoljenja
Kranj, 13. oktobra - Po novem obrtnem zakonu bo Obrtna zbornica Slovenije izdajala obrtna dovoljenja, kar so doslej opravljale občinske službe. Pri Obrtni zbornici zato že dva meseca teče akcija "Kartica", odziv nanjo pa med obrtniki ni najboljši.
Obrtna zbornica Slovenije je z novim obrtnim zakonom dobila novo pristojnost, država je namreč nanjo prenesla vodenje obrtnega registra oziroma natačnega in ažurnega seznama v obrtnikov v državi. Na podlagi registra pa bo izdajala tudi obrtna dovoljenja in nova obrtna dovoljenja bodo dobili tudi vse sedanji obrtniki.
Doslej so registre obrtnikov vodili na občinah, ki so svoje registre že prepustili občinskim obrtnim zbornicam, te pa zdaj preverjajo in doponjujejo podatke, ki jih bodo prenesle v centralni obrtni register, ki pri Obrtni zbornici že obstaja v okviru informacijskega sistema Info-Handy. Najkasneje do srede februarja prihodnje leto bo Obrtna zbornica na osnovi teh podatkov vsem obrtnikom izdala nova obrtna dovoljenja.
Akcija zbiranja in preverjanja podatkov "Kartica" poteka že dva meseca, tako želijo preprečiti morebitne nevšečnosti zaradi netočnih podatkov, vseh 50 tisoč slovenskih obrtnikov je septembra dobilo na dom izpis iz obstoječega registra, tako imenovano "kartico", s prošnjo, naj jo pregledajo in popravijo in nato vrnejo občinski obrtni zbornici. Po dveh mesecih ugotavljajo, da odziv obrtnikov ni slab, vendar tudi dober ni, zato se utegne marsikje zaplesti. Nekatere občinske zbornice so delo že končale, na Gorenjskem je med njimi jeseniška, ponekod pa so zelo počasni. Zato Obrtna zbornica Slovenije poziva obrtnike, naj občinskim zbornicam pošljejo svoje kartice, saj bodo le tako nova obrtna dovoljenja pravilna in popolna.
Certifikat kakovosti za Slovenijavino
Kranj, 13. oktobra - Podjetje Sloveijavino iz Ljubljane je uspešno prestalo tretjo kontrolno presojo sistema kakovosti ISO 9001.
V Slovenijavinu so pred dnevi uspešno prestali tretjo kontrolno presojo celovitega sistema kakovosti po mednarodnih standardih ISO 9001, kar pomeni, da so vpeljali najširši standard iz te serije. Presojo je opravila mednarodna institucija BVQI, ki ima sedež v Londonu, tudi v Ljubljani pa ima svojo podružnico.
Slovenijavino je bilo prvo podjetje v živilski panogi Slovenije in med prvimi v Evropi, ki ie uspelo pridobiti certifikat kakovosti ISO 900, prejeli so ga aprila lani in uspešno prestali vse dosedanje kontrole. Certifikat kakovosti ISO 900 se podeljuje za tri leta, če ga podjetje želi obdržati, mora ponovno uspešno prestati presojo.
Odprtje kranjskega pospeševalnega centra
Kranj, oktober - V sredo, 19. oktobra, bodo na Laborah odprli prvi center za pospeševanje poslovnega sodelovanja in kooperacij v Sloveniji.
Center bo deloval v okviru bodočega poslovno-podpornega centra za Gorenjsko, odprli ga bodo v prostorih IskraTel na Laborah v Kranju. Center bo odprla državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh-Plahutnik, po otvoritvi centra bodo predstavili dejavnost pospeševalne mreže za malo gospodarstvu pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
^ Kverneland
Hnordsten
EV HO €il.OnTRAl>K.
\\\ \   ////
/      THGO VINA */. v. v., VOKLO
Voklo 49, 64208 Šenčur - Kranj tel.: 064/49-250 / 0609-618-961 fax: 064/49-520
PLUGI KVERNELAND - NORVEŠKA
Absolutno najboljši pluai na svetu, tako po kvaliteti materialov, kot konstrukcijsko za dolgo vzdržljivost. 25-krat svetovni prvaki v oranju je dokaz, da je kvaliteta oranja daleč pred vsemi.
V zalogi imamo pluge od navadnih dvobrazdnih do štiribrazdne obračalnike. Primerjajte cene z drugimi plugi.
SEJALNICE NORDSTEN - DANSKA
Zastopamo tudi firmo za sejalnice Nordsten z Danske - najbolj popularna sejalnica v Evropj.
Sejalnice so opremljene z elektroniko ali brez nje - po želji -širina sejanja od 2,5 m do 6 m.
Sejalnica je univerzalna ter seje vse vrste žit - trave, detelje,
ohrovt, repo do kilograma natančno.
Za vse druge informacije nas pokličite po telefonu.
MEŠETAR
Koliko za zemljišča
V tržiški občini je za kvadratni meter pašnika prvega bonitetnega razreda treba odšteti 104 tolarje, za pašnik drugega razreda 89 tolarjev in za pašnik tretjega razreda 74 tolarjev. Pašnik četrtega bonitetnega razreda je po 59 tolarjev za kvadratni meter, petega razreda po 45 tolarjev, šestega po 30 in sedmega po 25 tolarjev. Poglejmo še cene za travnik! Kvadratni meter zemljišča prvega bonitetnega razreda stane 223 tolarjev, drugega 193 tolarjev, tretjega 163,50 tolarja. Za travnik četrtega razreda je treba odšteti 134 tolarjev za kvadratni meter, za travnik petega razreda 104 tolarje in za travnik šestega razreda 89 tolarjev. Travnik sedmega razreda je po 74 tolarjev za kvadratni meter in travnik osmega razreda 59 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od številnih ekonomskih vplivov - ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele...
Cene na SKAD-u
Na avkcijskem sestanku Splošne kmetijske avkcijske in borzne družbe (SKAD) Ljubljana prejšnji četrtek so ponujali slovensko zelje prve kakovosti po 18 tolarjev za kilogram, prvorazredni krompir desiree in sante slovenskega porekla po 19 tolarjev, kitajski česen prve kvalitete po 185 tolarjev, turške limone po 125 tolarjev, brazilske pomaranče po 100 tolarjev..Na borznem sestanku je bil avstrijski krmni ječmen naprodaj po 14,90 tolarja za kilogram, madžarska koruza po 18,60, brazilska krmna soja po 32,90 tolarja, madžarsko mlado pitano govedo po 470 tolarjev, makedonske drugorazredne suhe slive po 380 tolarjev... Na avkciji niso prodali nič, na borzi pa le severnoameriški fižol češnjevec.
AGROIZBIRA KRANJ, Smledniška c. 17
Ursus C 335
Bati kpt - 9.900,00
Grt. ležajev motorja 6.000,00
Lamela sklopke - 3.400,00
Torpedo
Lamela - 6.600,00
Stikalo start Bosch - 3.190,00
Bat kpt uvoz - 25.900,00
Molzni stroj VVestfalia
Kontrolna čaša - 110,00 Sesna guma - 720,00 Vakuum cev - 330,00
Zetor
Bat kpt - 6.800,00
Zav. cilinder kpt - 1.590,00
Avtomat zaganjača - 3.200,00
Akumulatorji
12 V 75 - 6.600,00 12 V 90 • 8.000,00 12 V 100 - 8.950,00
Tomo Vinkovlč
Končnik volana - 2.200,00 Lamela sklopke - 3.300,00 Košara sklopke - 6.600,00
Odprto od 7.-19. ure, sobota od 7.-12. ure. - Tel.: 324-802
PEČJAK
S. STEKLO GOLF 11.200 SIT
S. STEKLO R5 12 000 SIT
S STEKLO R4 7.200 SIT
S. STEKLO KADET 12.800 SIT
BLATNIK GOLF 2 3.920 SIT
O
POSLOVALNICA:Tel.: 064/70-409
Češnjica 24, Podnart NOVO: STEKLA IN IZPUHI
PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V
SALON POHIŠTVA
Kranj. PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241 031
Odprto od 12. do 19- ure; sobota od 9. do 13. ure
PRI NAS VAS ČAKAJO KONKURENČNE CENE IN VELIKA IZBIRA!
A
ŽELEZNIMA
^| JEKLO wTEHNA m
KLR>EVrM_f  - STRAŽIŠĆ^
TEL— : 064/31 1 - 378. 31 1  - 9g4
-1---
Salon vozil cimos citroen
Gregorčičeva 8, KRANJ, telefon: 064 211-380
Cena do registracije z 10 % popustom
AX First 1.1 i: 1.210.950 SIT
ZX Reflex 1.41: 1.747.980 SIT
Xantia 1.81: 2.600.910 SIT
XM Sensation 2.0i: 3.978.180 SIT
s 7 % popustom
1.251.315 SIT
1.806.246 SIT
2.687.607 SIT
4.110.786 SIT
O
9
čP
MERKUR 10 % POPUST
ZA   VSE   MODELE v zalogi
za   takojšnja plačila
pri plačilu na kredit R +14, 4 leta'
Petek, 14. oktobra 1994
VREME
Vremenoslovci nam za konec tedna ne obetajo spremembe vremena, torej bo Še naprej sončno in prijetno toplo.
LUNINE SPREMEMBE
Ker, je v torek prvi kroječ nastopil ob 20.17, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo ob severu ali zahodnih in dež ob jugu di jugozahodnih.
LESTVICA 5 + 5
NA RADIU ŽIRI
UREJA SAŠA PIVK
Tuji del:
1- BOYZ II MEN: ril make love to you
2. ROUJNG STONES: Love is strong
3. NENEH CHERY: 7 seconds
4. LEONARD COHEN: Demokracv
5. ELTON JOHN: Can you feel the love tonight
Predlog: JOSHUA KADISON:
Pictures postkards from L. A.
Domači del:
1. GAMSI: Zarolajmo na Slaka
2. ADI SMOLAR: 20 ljubic
3. MAGNET: 2ena naj bo doma
4. DON JUAN: Šoferska
5. MIRAN RUDAN: Dolgo toplo poletje
Predlog: METULJ: Jesenski dan
Nagrajenci: Anton Borštnar, Rudarska c. 2, 61412 Kisovec, Matija Pavlovec, Mestni trg 20, 64220 Škofja Loka, Jaka Mohorič, Na Plavžu 5, 64228 Železniki
TOMAŽ KALAN
ŠIVANJE TEKSTILNIH IZDELKOV
Virmaše 10 64220 Škofja Loka tel.: 064/633-909
Prof. dr. Davorin Kračun
Še enega uglednega Štajerca bomo gostili v naši oddaji, to bo nihče drug kot podpredsednik slovenske vlade in minister za ekonomske odnose in razvoj, prof. dr. Davorina Kračuna.
Minister Kračun pravi, da ima do glabe ekonomski odnos, kar pomeni, da je glasba lahko dober bussines, pa tudi za poslušat je lahko prijetna, če je prava. Prava glasba pa za ministra Kračuna ni tista, ki jo prepevajo v parlamentu, pa tudi gostilniška ne. Rad posluša glasbo, ki ga pomirja in ob njej pozabi na tegobe.
Duke Ellington je izrekel lepo misel "Glasba je esperanto tega sveta" in prepričana sem, da res z vsakim človekom na svoj način lahko kramljaš o glasbi.
Mi pa še kar besno iščemo Zlati glas Slovenije, z vašo pomočjo, seveda. Lestvica zlatih glasov trenutno izgleda takole: Veseli Štajerec Alfi Nipič še kar vodi, tesno mu sledi Helena Blagne, na tretje mesto se je prebil Oto Pestner, za njim Adi Smolar, Sifrerja pa je s petega mesta porinila Irena Vrčkovnik.
Emona Merkur pa je v tem krogu nagradil Nevenko Kokošinek z Jesenic ter Pavlino Glušič iz Žalca, ki jima bo pismonoša prinesel čepico in majico, Dejan Kokalj z Jezerskega pa bo lahko kupoval v poslovalnici Emona Merkurja z bonom za 5.000 SIT.
Pa še kratka šola glasbenega pouka.
Veste, kaj je to mezzosopran?
To je seveda ienski glas, nekakšen na pol sopran, ki mu je zmanjkalo nekaj tonov do tja, kamor so bili namenjeni.
IGL+W ~ SKODA
Volksvvdgen Group
Domači predlog
Tuji predlog_
Ob klepetu s Naslov
KUPON
Naslov_______
Kupončke pošljite (na dopisnici) na Radio ŽIRI, 64226 ŽIRI.
NAJ VTŽA KUPON ŠT. 6
KVINTET SAVA
1. ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI
2. PRAZNIK V RADOVNI
3. TAM, KJER JE NAJIN DOM
OBZORJE
1. KJER OBZORJE SE BLESTI
2. ČUDOVITI RAZGLED
3. VETER VE, DA SEM ŠE MLADA
Skladbe bodo na sporedu pojutrišnjem, v nedeljo, 16. oktobra, ob 11. uri v oddaji PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU, 97,3 MHz.
Nagrado Slovenijavina prejme Ančka Kaplja, Prešernova 4, 61235 Radomlje.
POKROVITELJ DANAŠNJE NAJ VIŽE:
SSS1***0
Stane Knific Luznarjeva 12, Kranj
Zdaj bomo pa pojedli vročo juho, ki so nam jo skuhali!
Pogruntacijo od novih ob-čin namreč. Šele zdaj bomo namreč videli, kakšen ljubi mir je bil v tistih starih in Preiivetih občinah in kaj se je v resnici dogajalo v zakulisju bojev za nove občine.
Da imajo občine zdaj tam, kjer jih niso hoteli in da jih nimajo povsod tam, kjer so m srčno leleli, vemo. Povedali smo tudi ie, da je določevanje nove lokalne S(*mouprave potekalo tako, da so se poslanci vsedli na aeroplan in z višav določali, kje bodo meje lokalne samouprave. Dokazano pa je *e zdavnaj, da se iz takih Metodoloških prijemov v demokraciji ne more sprodu-cirati nič drugega kot le in samo - sračje gnezdo.
A ne zato, ker bi v novih občinah gnezdile - srake, sračje gnezdo zato, ker so 8a oblikovale - srake. Po ustanoviteljih, tako rekoč.
Moramo pa reči, da smo ustanovitelje nove lokalne samouprave podcenjevali, ko smo preveč skromno domnevali, da sploh niso vedeli, za kaj gre. Da so pač lZ samega ljubega oponiranja drugi stranki glasovali proti {n uveljavljali svoj prav.
Nikakor! Presneto dobro so vedeli, za katerih pet kovačev se prepirajo.
Vedno gre za denar in oblast in tudi tu je šlo. A
dobre oblasti ti nimaš in ne moreš imeti, če nimaš - premoženja. Če niso bogat!
Joj, kako so se ušteli, ko so mislili, da narod tega ne ve. V prvem hipu je morda ie rahlo zmeden, potem pa počasi, a zanesljivo pogrunta.
glasovali za svojo občino, a je niso dobili. Ta fletna gorska vasica je ie pred vojno turistično blestela in bi v novi občini, kjer bi sama komandirala, zlahka preiivela. Tudi zato, ker po naravnih virih ni ravno revna: ima, recimo, na
Tema tedna
Motorke v roke - pa gremo
Šele zdaj, ko se bo delilo občinsko premoženje, se bo videlo pravo zakulisje odločanja o novih občinah. Kaj bo, če bodo edini rezultat nove lokalne samouprave sekire in motorne žage?
V starih občinah, ki so nam bile tako napoti, da smo drveli v novo shemo, sračje gnezdo imenovano, se ie prešteva občinsko premo-ienje. V novih občinah, ki so nastale proti volji ljudi, pa se tudi ie špekulira, kaj bomo dobili!
In se tako dogaja, da je k neki novi občini priključena fletna gorska vasica, kjer so
stotine hektarjev gozda in podjetno ljudstvo.
In kam bo šlo to podjetno ljudstvo s svojimi naravnimi bogatimi danostmi! V občino, ki se ji prej še sanjalo ni, da bo nova občina. In bo nova občina pokasirala svojo pre-moino soseščino.
To pa ne! To pa ie ne, so rekli kleni hribovci! Tako se pa iz nas ne bodo norca delali!
In so v upravičenem srdu sklenili: takojci, ko bodo administrativno prenesli vse naše gmajne v novo občino, bomo vzeli motorke! In vse poiaga-lUGroinja je grozna, a lahko se uresniči! Ne nazadnje gre za njihovo referendumsko odločitev, ki je v Ljubljani niso spoštovali, saj jim občine niso priznali. Gre za to, da s sosednjo občino nimajo nič, saj še cesta, ki vodi v njihovo vas, sosede obide in tako niti na njena tla še niso stopili! Zdaj pa naj bi postali bratje po občini!
Takole so dodatno sprli pol Slovenije ali kar celo!
Enemu vzameš, da drugemu daš!
Rezultat? Motorne iage. In se bo po naključju k nam pripeljal kakšen tuji popotnik in svojim očem ne bo mogel verjeti: tako gorata je bila še oni dan ta Slovenija! Zdaj pa goloseki, kamor pogledaš! Poiar? Povodenj? Vulkan?
Ne, bodo rekli tu iiveči. Nobena povodenj in noben orkan!
Takole izgleda, če naš parlament po demokratični poli uvede lokalno samoupravo. Lokalno samoupravo po meri ljudi in na pravem mestu.
Kaj zato, če je porušeno naravno ravnovesje, vsa favna in flora! Kaj zato, če so nam zato vse srne in gamsi zbeiali v druge evropske driave in da gledamo te ialostne goloseke.
Evropsko lokalno samoupravo pa le imamo. • D. Sedej
Pridružite se nam, ponudili vam bomo kreativno in samostojno delo na razvoju programske opreme
Iskra EMECO
Merjenje in upravljanje energije, d.d. Kranj, Savska loka 4
razpisuje dve prosti delovni mesti
DIPL INŽENIRJA RAČUNALNIŠTVA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji:
- diplomant Fakultete za elektrotehniko in računalništvo
- znanje programiranja v višjih programskih jezikih (C, pase a I)
- najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju programiranja
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis v 8 dneh po objavi na naslov Iskra EMECO, d.d., Kranj, Savska loka 4, Kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Blagovnica
Mladinska ulica 2 (bivšo VINO - PIVO) KRANJ
V MODI JESEN ■ ZIMA 94
NA400m2
PRODAJNE PQVRŠINE VAM NUDIMO ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA OBLAČILA VODILNIH SLOVENSKIH MODNIH PROIZVAJALCEV KONFEKCIJE PO
PREVERJENO KONKURENČNO DOSTOPNIH CENAH IN
UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH
NA OBROČNO ODPLAČEVANJE OD 2-5 MESECEV BREZ OBRESTI
PONUDBA TEDNA AKCIJSKE CENE
OTROŠKE BUNDE, ŽENSKE JAKNE, PARKE, MOŠKE BUNDE
30 -40% NIŽJE CENE
50 OTROŠKIH BUND vel. 4-8
50 OTROŠKIH BUND
veMOk1T400O
50ŽENSKIHJBJUND »l-38-44nj00O
50 ŽENSKIH PARK vel. 38 - 46
50 MOŠKIH JAKEN kratkih
50 MOŠKIH BUND vel. 48-56
50 MOŠKIH PUHOVK vel. 48-56-
POHITITE, PRILOŽNOST ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA
Za obisk se priporoča BLAGOVNICA Tel.: 064/222 - 455
TVS 1
9.10 Tedenski izbor: Radovedni Taček
9.25 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica
9.35 Zlati cekin, zabavno-glas-bena oddaja
10.25 Tok, tok, kontaktna oddaja
za mladostnike
11.10 Zgodbe iz škoijke
10.40 Guliverjeva potovanja,
španski risani film
13.00 Poročila
13.05 Moški ženske, ponovitev 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Divji jug, novozelandska poljudnoznanstvena nadaljevanka
18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip
20.10 Teater paradižnik 21.10 Za TV kamero 21.25 Ozare
21.30 Filmska magija, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.30 Sova
22.30 Sever in jug, ameriška
nadaljevanka
23.25 Blunt, ameriški film
TVS 2
8.00 Euronevvs 10.00 Tedenski izbor: Človek in glasba 10.55 Turistična oddaja 11.10 Neverjetne zgodbe 12.00 Sova, ponovitev 16.45 Športna sobota: Celje: PEP v rokometu (m): Pivovarna Laško - Fotex Vesz-prem, prenos 18.30 Alpe -Donava - Jadran 19.00 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 20.05 Trije tenorji, posnetek 1. dela koncerta iz Los Angelesa 20.55 Reka, španski film 22.50 Sobotna noč
HTV 1
8.15 TV koledar 8.20 Poročila 8.30 Bodo, nemški barvni film 10.05 Poročila 11.05 Batman, 13. del 11.30 Resna glasba 12.30 Poročila 12.35 Prizma 13.20 Medvedgrad, dokumentarna oddaja 14.05 Poročila 14.10 Hrvaške katedrale 15.30 Hišni ljubljenčki 16.00 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 16.45 Turbo Limatch Shovv 18.00 Poročila 18.05 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Orli pravice, ameriški barvni film 22.05 Martin Scorsese, dokumentarni film 22.35 Poročila 22.40 Športna sobota 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja
HRT 2
To je ljubezen, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Duh iz notranjosti, dokumentarna oddaja 21.05 Cro pop ročk 21.55 Nočna izmena; Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka; A little bit of Lippv, angleški barvni film
KANALA
7.00 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti 12.15 Spot tedna 18.00 Spot tedna 18.05 Aktivno!, ponovitev 18.25 Prepozno za solze, ponovitev ameriškega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Računalniška kronika, dokumentarna nanizanka o računalništvu 20.40 Ameriških deset 21.15 Ko zakon postane navada, ameriški barvni film 22.55 Vreme 23.00 Zgodba o igri, ponovitev dokumentarne serije 23.30 Spot tedna 23.30 CMT
AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja, ponovitev 9.30 Najljubši sovražniki, ponovitev ameriške komedije 11.00 Otroška zdravnica Angela 12.30 Hello Austna, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Burgtheater, avstrijski film 14.30 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Beverly Hills 90210, 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large
20.15 HTV 1 ORLI PRAVICE
ameriški barvni film; igrajo: Robert Redford, Debra vVinger, Daryl Hannah, Brian Donnehv, Terence Stamp, Staven HiU in
drugi;
Javni tožilec Tom Logan je zeio neroden, ko gre za majhne stvari v življenju, vendar se zdi, da ga čaka še bleščeča kariera. To se spremeni, ko v njegovi postelji primejo čedno Chelsei Dearden, ker jo sumijo, da je morilka. Tom izgubi službo, vendar mu privlačna odvetnica Laura Ke!ty predlaga, naj zamenja strani. Dokazati mora nedolžnost njene varovanke Chelsei, da bo oprava svoje ime.
18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Zdravnica dr. Queen 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Moja najljubša pesem, narodno-zabavna glasba 21.35 Zlata dekleta 22.00 Ko jagenčki obmolknejo, ameriška srhljivka 23.55 čas v sliki 0.00 Dva na avtocesti, ameriška komedija
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 11.10 Vse je vsakdanje življenje 13.40 Mojstri jutrišnjega dne
14.00 Ali imate radi klasiko? 15.15 Akacija in breza, komedija 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče, Živali iščejo dom 18.00Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Moč lune, ameriška komedija 21.55 čas v sliki 22.00 Čas na nabodalu 22.10 Šport 22.35 Effie Briest, nemški film 0.35 Round midnight
TELE-TV KRANJ
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 20.40 Sandijevo vino 20.50 Paint bali v Kranju 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Iz narodnozabavnih logov: Ansambel Slapovi 22.00 Potovanja: Namibija 22.15 Impulzov Tornado (Magnifico, Diskoteka Life, Modni fotograf Dean Duboko-vič, Impulzov Backstage) 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Moda in mi - pripravlja T. Prezelj 20.00 Club OTO predstavlja - mister Antonio Shovv (2. del) 20.55 Brez komentarja
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program s Katjušo Trampuž
R TRŽIČ
KOVOR: 95 MHz - GRAD: 88,9 MHz - REDNJI VAL: 1584 KHz 16.00 Dober dan - napoved sporeda 16.10 Obvestila 16.15 Zmagovalna pesem Pod kozolcem 16.30 Glasbene čestitke 17.00 Horoskop 17.15 Tržiški hit 17.30 Brezplačni mali oglasi -pokrovitelj Pizzerija Polana Golnik 18.40 Pravljica za najmlajše 18.55 Napoved sporeda za jutri
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem,
včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke
R ŽIRI
5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kako živeti zdravo v blokih in stolpnicah 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 13.30 Imamo jih radi 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot music žur - Jernej Vene 1.00 Satelit
RADiO
91.3 Fil
ANTENSKE NAPRA VE LUKEŽ
prodaja servis montaža • svetovanje
KINO
CENTER amer. akcij, film HITROST ob 17 19. in 21. uri STORŽIC Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer akcij. thrill. rPIŠ?ob 16. in 18. uri, amer. thnll. VOLK ob 20. uri TRŽIČ "no?a" olimp. kom. LEDENA STEZA ob 16. in 18. uri TRŽIČ amer. ljub. drama DEŽELA SENC ob 20. uri RADOVLJICA amer. zgod. kom. KREMENČKOVI ob 16. in 18. uri. amor. spekt. MALI BUDA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. parodija NABRITI KANONI ob 18 in 20. uri
TVS 1
8.00 Otroški program: Živ žav 8.50 Arabela, ponovitev češke nadaljevanke 10.15 Vrtiljak, ponovitev 10.35 Boj za obstanek, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
11.00 Iz zakulisja festivala Folk-est, posnetek iz Kopra 11.30 Obzorja duha 12.00 Tedenski izbor 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Velja za vsak dan: Poseben dan, nemška igrana serija 13.10 Putolovščine mladega In-diana Jonesa, ponovitev ameriške nanizanke
14.35 Zlati valovi, ameriški fiim
16.05 Steze slave, avstralska
nadaljevanka
17.00 TV dnevnik
17.10 Po domače
18.55 Hugo, TV igrica
19.30 TV dnevnik
20,00 Zrcalo tedna
20.10 Nedeljskih 60
21.15 Obraz mode, angleška
dokumentarna nadaljevanka
22.10 TV dnevnik 3. Vreme
22.30 Sova
22.30 Druga domovina, nemška nadaljevanka
TVS 2
8.00 Euronevvs 10.00 Tedenski izbor 11.20 Sova, ponovitev 13.50 Športna nedelja: Jerez: Formula 1 za VN Španije, prenos 15.45 Ljubljana: PPZ v rokometu (ž): Krim Electa -Vafdar,- prenos 17.10 DP v nogometu: Publicum - SCT Olimpija, posnetek iz Ceija 18.45 Rokomet (m) za pokal EHF: Primorske novice - Ogronak, posnetek s Kozine 19.20 Zlati boben 19.50 Turistični kažipot: Poljska 20.10 Trije tenorji, posnetek 2. dela koncerta 21.29 Dan, ko so še vsi smejali", ameriški film 23.20 Velja za vsak dan: Ob robu poti, nemška igrana serija 23.50 Športni pregled 0.35 Mednarodni turnir v sportno-ritmični gimnastiki, reportaža z Vrhnike
HTV 1
8.10 TV koledar 8.20 Poročila 8.25 Bolha, grški barvni film 10.00 Poročila 10.05 Daktari 11.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodni običaji 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Mali ljudje, ameriški barvni film 15.30 Risanka 15.50 Opera box 16.20 Srečni dnevi, ameriška humoristična nanizanka^.« Poročila 17.20 Zabavljača, ameriški barvni film 18.50 Hroščosned, nsana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Zadarfest, prenos 22.20 Po vrnitvi, ameriška nadaljevanka 23.05 šport 23.25 Slika na sliko 0.25 Razglasitev zmagovalca 0.45 Poročila v angleščini 0.30 Sanje brez meja
HTV 2
13.45 TV koledar 13.45 TV koledar 13.55 Formula 1, prenos dirke za VN Evrope 15.45 Top DJ mag, ponovitev 16.45 Dokumentarni film 17.45 Cro pop ročk, ponovitev 18.30 Ro-koborba 19.15 Risanka 19.30 IV dnevnik 20.15 Črno belo v barvah: Metulj, ameriški baivni film; Ramones v Zagrebu; Novice iz zgodovine; Iz arhiva HTV; leteči ciklus Montvja Pvtona
KANALA
9.00 Spot tedna 9.05 Odisej, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 10.50 Ko zakon postane navada, ponovitev ameriškega filma 12.30 Helena 13.15 Spot tedna 18.05 Odisej, risanka 19.00 Na vodnih poteh ZDA - Florida, dokumentarna nanizanka 20.00 Vreme 20.05 Miss Slovenijo, posnetek 21.30 Zgodba o igri, dokumentarna serija 22.00 Kino, kino, kino 22.45 Zdrava video glava 23.40 Vreme 23.45 Tropska vročica, ameriška nanizanka 00.40 Spot tedna 0.45 CMT
foto bobnar
AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki 9.05Zunan-jepolitična reportaža 9.30 Popotnik skozi stoletje 10.15 Ognjeni ptiči, ponovitev 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Zaljubljeni norec, italijanska komedija 15.10 Comedv Capers 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Parker Leviš 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 X - large 18.30 Baywatch 19.30 čas v sliki 19.48 šport 20.15 Ljubezen kot v knjigi 21.00 K 1, kultura v živo 21.45 Čas v sliki 22.20 Škarje namesto čopiča 22.Č50 Vizije 22.55 Sanje Akira Kurosave, japonsko-amer-iški film 0.50 Franz Schubert 1.15 Videostrani/1000 mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beveriv Hills 90210, ponovitev 10.15 Panoptikum 10.30 Jack Clementi 12.00 Nedeljski koncert 12.45 Pogledi od strani 13.15 Dober dan, Koroška 13.45 športno popoldne: Formula 1 za VN Evrope, iz Jereza 16.30 Družina Meridian 17.15 Klub za seniorje 18.00 Zdravo, kako ste 18.30 čas v sliki 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.15 Kraj zločina 22.00 Hej, sestra 22.25 Pizza ekspres, nemška komedija 23.55 Čas v sliki 0.00 Divji zahod, ameriški zf film, 1.20 Videostrani/1000 mojstrovin
TELE-TV KRANJ
9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje)- 10.00 Tedenski izbor oddaj 10.55 Danes na videostraneh, EPP 11.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 11.30 Dnevi narodnih noš v Kamniku 12.10 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 7. oddaja 13.00 Film: Poletje v školjki - 1. del (2. predvajanje) 14.30 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
19.00 S "princem" v Benetke - 2. del - oddajo pripravila T: Prezelj in J. Marenk 20.00 Koncert tenorista J. Lotrič in pianista T. Potočnik v Škofji Loki - 1. del 20.50 Brez komentarja
linska 11.15 Tržiški hit 11.40 Turistična poslovalnica Integral 12.00 Tedenski mozaik 12.10 Nedeljska duhovna misel 13.20 Glasbene čestitke 14.00 Kaj se dogaja v občinah Jesenice in Radovljice 14.15 Zmagovalna pesem Pod kozolcem 14.30 Kolovrat domačih viž - pokrovitelj gostilna JAMA Šenčur - vodi Marijan Murko 15.25 Napoved sporeda za jutri
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo
R ŽIRI
8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Danes v občini 9.10 Zdravstveni nasveti 9.30 Nasvet za kosilo 10.00
21J20TVS2
DAN, KOSO SE VSI
SMEJALI
ameriški barvni film, 1981; igrajo: Audrey Hepbum, Ben Gaztara, John RHter, Dorotbv Stratten, Collen Camp, Patti Hansen, Blatne Novak; Detektivska agencija Odisej-Eden izmed detektivov zasleduje damo po naročilu ljubosumnega moža. Drugi imajo na skrbi ženo, ki ie ■ ušla možu, da bi se sestala z mladim ljubimcem. V zgodbo so vpleteni še pevka countrv glasbe, ljubica enega od detektivov, hipi-tak-sistka, razumevajoča mladenka z vsemi vrstam^ izkušenj ter lastnik agencije, ki je prepričan, da nihče ne pozna njegov skrivne zveze s tajnico...
Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne 16.0°
Zvora kulturnih organizacij Kranj, CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI
sobot a matineja
Lutkovna skupina UŠ:
ČRVIVA ZGODBA
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Bled 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj
R TRŽIČ
KOVOR: 95 MHz - GRAD: 88,9 MHz - SREDNJI VAL: 1584 KHz
10.00 Dober dan - napoved soreda 10.10 Kaj kuhajo gostinci za kosilo 10.30 Klepetalnica -pokrovitelj Založba EFTA in Ko-
KINO
Škofjeloških 6 17.00. Nedeljsko srečanje 19.00 Odpoved progra-
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99.5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MU* 7.00 Ferdo in otroci 9.00 DoPOj danski vodeni program jj-" Novice 9.30 Horoskop Vreme 11.15 Novice 12.00 V» hovna misel - Rudi KoncM'JJ 12.15 Novice 13.00 Nedel]SK<* reportaža 14.00 Glasbena lesrv ca 15.00 Vodeni program 1»-' Novice 17.15 Hollywood odoa ja o filmu 18.00 Gostuje Ha« Trbovlje 19.00 American top 22.30 Jazz galerija 1.00 SateM'
CENTER amer. akcij, film HITROST ob 17 19. m STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR arp j akcij, thrill. PIŠ ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ celov. ris. Vb'. GREDO V RAJ ob 16. uri, amer. thrill. VOLK ob 18. m ZO-ig jn RADOVLJICA amer. prazgod. kom. KREMENČKOVI °b n°uri 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film AIRBORNE ob jo. ŠKOFJA LOKA amer. parodija NABRITI KANONI ob 1» in
Odprte strani-
STRAN16
Prof. dr. Dušan Keber
Poklic, ki terja polno odgovornost: od zdravnika v zakotnem kraju do predstojnika klinike
Prof. dr. Dušan Keber je gorenjski rojak iz Podkorena, zdaj predstojnik Interne klinike v Trnovem in predstojnik katedre za interno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani.
STRANU
Dr. Jože Možgan iz Železnikov
Zdravniški poklic ni jamstvo s stoodstotno garancijo
Dr. Jože Možgan, eden od zdravnikov h treh ekip družinske medicine, ki delajo za sedem tisoč pacientov v Selški dolini, o zdravstvu, njegovi odgovornosti, materialnem in siceršnjem položaju v družb.
Mag. sci. Leopold Zonik, dr. med.
Manj pacientov v ambulantah in več oiskov na domu
Dr. Leopold Zonik, zdravnik z Bleda, direktor zdravstvenih domov v občini Radovljica in direktorjev pomočnik za strokovna vprašanja v Osnovnem zdravstvu Gorenjske o nekaterih vprašanjih zdravstva.
POGLEDI
GORENJSKEGA JUGA
Patozofija bi bila po slovensko nauk o
°olesti. Stara grSka beseda "pathos" je
Ve£pomenska; pomeni lahko neki grozen
ln Žalosten prizor ali dogodek, telak udarec
•H izgubo, telesno trpljenje, bolezen, bolelo, dušno bolest ali ialost... Zofija
\"sofia") pa pomeni vedo oz- modrost.
°eseda patozofija je umetna tvorba. Skoval
J° je nemški filozof Viktor von Weizsaecker
J 2 njo poimenoval svoje glavno knjilno
delo, posvečeno medicinski antropologiji.
struktura človeka in vsega sveta je po
nJegovem "krileva" (kreuzartig), "patič-
na"- Patični poloiaj človeka je mogoče
opisati s petimi kategorijami: s tistim, kar
nočem, morem, smem, kar naj in kar moram '.das VV/7/, das Kann, das Darf das Soli und ttv Muss"). Patično je še posebej navezano Ha Prvo kategorijo, na voljo, na hotenje, ki v°di v trpljenje. V. E. Franki, teolog, je iz patozofije razvil patodicejo (opravičevanje bolesti); po njegovem je v 5omem bistvu človeka, da trpi, da je "Homo patiens".
Sicer pa je naš svet urejen tako, da kjer je trpljenje, je tudi pravljenje. Izvoljeno ljudstvo je imelo svojega zdravnika v Jahveju.
so se bolni lahko oziroma morali obračati - zaupno, s prošnjo, °ibo, zahvalo, slavospevom. Ko so krenili od Rdečega morja na *lnai> je Jahve rekel Mojzesu: "Ako boš res slušal glas Gospoda Mojega Boga, in delal, kar je prav v njegovih očeh, in se pokoril nleRovim zapovedim in spolnjeval vse njegove zakone, ti ne naloiim nobene iZmed bolečin, ki sem jih naloiil Egiptu; kajti, jaz, Gospod, Sem tvoj zdravnik." (2 M z 15,26) Zdravnik je bil v Izraelu priznan, a Podrejen Jahvciu. od katereua so pričakovali pravega ozdravljenja.
Patnjnfija (kratki kun.)
Jahveju, od katerega so pričakovali pravega ozdravljenja, in 6^e' V ^vroPi> se je medicina v toku svojega razvoja osamosvojila up0P°ita!a v zadnjih dveh stoletjih ena najuglednejših, najbolj
rabnih in iskanih rol na polju človeškega znanja. sku( °.^er m bUo tako, so si ljudje, ob zanašanju na boijo pomoč, h i h pomaRati t^di sami. O tem pričajo "liudskomedicinske bukve", (r!!,: ]t P°sfbei veliko nastalo v okolici Škofje Loke in naši dolini
, puseoe] vetiKo nastalo v okouci jKofje uvm* m m«t
gVO/ čas jih je v Loških razgledih popisal dr. Milan Dolenc.) V ^očarjevih bukvah, ki jih je hranil Kočar iz Dolenje Ravni, napisal pa [5«« iupnik iz Javorij, je, denimo, recept za cimetovo tinkturo: vzemi en frakel prav hudga tganja inu pol lota (1 lot =17, 50 grama) Cl,neta in va »mu     ,tr„i„„, *tnu* inu va v feanie den, zavet glai
_— in ga prou na drobnu stouč inu ga v tganje den, zavet glai aobcr, postau ga na en tak kraj, de ne bo preveč merzlo, ampak na *0r/cw in pusti stat 6 dni, vsak dan dvakrat pomešat inu potem bo o za nucat. Je za vse prav dobru nucat, kader katero preveč cajt
ima inu kateri lenski noče kri nehat tečt, dobru na ta vila noter jemat, stri prou, da ta vita je tud dober jemat za ta slab inu bolan leloc, ga pokrofta inu ozdrau."
V iupnišču v Zavratcu, središču nekoč najjuinejše iupnije v loškem gospostvu, hranijo kar tri tovrstne rokopise: Rasla-gaine Bolesen, Bukue zagovorov in od planetou in Vratarske bukve. Našli so jih v zapuščini Janeza Zaklja, ki je bil sredi prejšnjega stoletja gostilničar, trgovec in lupan v Zavratcu. Navedimo vralo proti uroku hlinjene ljubezni.  "Ta narejena lubezen ločt: Če je vti vil ocupran blu, tok trahtej od tiste lenske, katera mu je naredila, tako srajco dobt, v kter je nejen mesečin očivanje imela, tok spust svojo lastno vodo od livota skus ta desn rokau in skus glauna lukna, tok ti to bo pomagal." - Bog ve, ali bi danes kaj takega še pomagalo? V modernih drulbah je ljudsko zdravje postalo skrb drlave in javnega zdravstva. Dr. Aleš Ušeničnik je v svoji Sociologiji (str. 148) zapisal: "Zdravje je sicer osebno dobro posameznika, toda posameznik si ne more ohraniti te dobrine, če niso dani neki javni pogoji. Te javne pogoje mora ustvariti drlava. Nje naloga je torej izvesti potrebne zdravstvene odredbe, da se ne širijo epidemije (kuga, kolera, osepnice), da se zatro kali ljudskih bolezni (jetike), da se ne prodajajo izkvarjena livila in ponarejene pijače. Sem spadajo tudi odredbe proti zlorabi alkohola, ki uničuje kot alkoholizem ljudsko zdravje in moč. Pravtako je nje naloga nadzorovati zdravstvene in varstvene naredbe po tvornicah, delavnicah, rudnikih, leleznicah, ladjah. Tudi splošno higieno stanovanj je telko doseči brez drtavne pomoči. Naposled je naloga drlave pospeševati higienično vedo in statistiko, podprati higienične telnje raznih društev, občin, delela (napravo bolnišnic, ureditev bolniške oskrbe po deleli, gradnjo zdravilišč itd.)." - Te 84 let stare vrstice pa zvenijo bolj sodobno, mar ne?
Da nas bo več, da bomo pozneje umirali, da bo manj bolezni in kar je še takega - vse to je (po vrstnem redu) zapleteno v naših rokah, pa v rokah drlave, zdravnikov, ki so - kot je v zadnjem času v svojih člankih in intervjujih brez ovinkov pokazal dr. Dušan Keber - samo ljudje. In ko vse to nič ne pomaga, je tu še vedno poslednji Zdravnik.
Miha Naglic
GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 14, oktobra 1994
Gorenjci in zdravstvo
V Sloveniji namenjamo zdravstvu sedem odstotkov narodnega dohodka, kar znese 600 dolarjev na prebivalca. To je znesek, ki je veliko manjši od tistega, ki ga dajo za zdravstvo v razvitem svetu. Ob tem pa imamo ljudje ves čas občutek, da za zdravstvo veliko prispe" varno. Zanj nam odtegujejo od plače, zanj plačamo še z dodatnim (sicer prostovoljnim) zavarovanjem. Če hočemo kaj več od osnovnega standarda, pa moramo seči tudi v žep. Medtem ko menimo, da so nam denar za zdravstvo potegnili iz vseh žepov, kar jih imamo, pa se dogaja, da smo pri splošnem zdravniku deležni nagle in neprijazne obravnave, za specialista in zobozdravnika čakamo predolgo, slednjemu odštejemo za storitve še dodatno bogastvo. Kljub temu si o zdravstvu redko dovolimo reči kaj kritičnega, zato je bila nedavna vroča polemika o odgovornosti zdravnikov v primerih tragičnih smrti Gašperja Miheliča in Kristjana Kuharja Za ljudi v zdravstvu še toliko večji šok. Dokaz, da si ne upamo naskakovati zdravstvene trdnjave in slabe izkušnje bolj ali manj pestujemo v sebi, je tudi naša tokratna anketa, ko si domala tretjina klicanih bralcev niti neimenovano ni Želela ocenjevati zdravstva.
Glavno besedo o zdravstvu, njegovi odgovornosti in pogojih, v katerih jo lahko uresničuje, pa smo tokrat dali trem zdravnikom, predstojniku klinike in profesorju dr. Dušanu Kebru, dr. Leopoldu Zoniku, zdravniku z Bleda, ki je poleg tega tudi menedžer, in dr. Jožetu Možganu, družinskemu zdravniku iz Železnikov.
Danica Zavrl Žlebir
Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Lea Jeras
N
E
R
V
U
Prof. dr. Dušan Keber
Poklic, ki terja polno odgovornost:
od zdravnika v zakotnem kraju do predstojnika klinike
Prof. dr. Dušan Keber, gorenjski rojak iz Podkorena, zdaj predstojnik Interne klinike v Trnovem in predstojnik katedre za interno medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani, je ob nedavnih tragičnih dogodkih v kranjskem in izolskem zdravstvu za osrednji dnevnik napisal zelo odmevno besedilo o odgovornosti zdravnikov. V pogovoru za naš časopis smo ga povprašali tudi o strokovnih in gmotnih pogojih za kvalitetno in odgovorno delo zdravnikov in o nekaterih vsakdanjih problemih zdravstva.
Ljudje sodijo, da za zdravstvo veliko plačujejo, pa malo dobijo. Se s tem strinjate?
"Več ko vlagaš v zdravstvo denarja, manj je dodatnih učinkov. Medtem ko v nekaterih (zlasti manj razvitih) deželah že z nekaj odstotki narodnega dohodka dosežejo veliko uspehov pri izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva, pa v razvitih državah vlagajo v zdravstvo več in več, pri zdravstvenem stanju prebivalstva pa se izredno malo pozna. Draga medicina je namreč namenjena posamezniku. Stroški za zdravstvo strmo naraščajo: v Ameriki denimo zanj namenjajo 3.000 dolarjev na prebivalca, v evropskih državah v povprečju 1.500 dolarjev, medtem ko je pri nas ta prispevek 600 dolarjev. Trdim torej lahko prav obratno: ljudje pri nas dobijo veliko za svoj denar. Zahteve naših ljudi po zdravstvenem standardu so visoke. Za tisto, kar ljudje zahtevajo, imamo žal premalo denarja. Če bomo torej hoteli boljše zdravstvo, bomo morali zanj dobiti dodaten denar."
Ga zdravstvo ne dobi je z dodatnim zavarovanjem, ki je ob obveznem vir financiranja zdravstva?
"To ni dodaten denar. Gre za to, da država na tiho spreminja razmerje med javnim financiranjem zdravstva in dodatnim zavarovanjem in načrtuje, da bi za večji del teh obveznosti obremenila zasebni žep. Na ta način zdravstvo ne bo dobilo več denarja. Dobilo bi ga v primeru, ko bi država v absolutnem znesku namenjala več denarja zanj. Zdaj mu namenjamo sedem odstotkov narodnega dohodka. Res je, da mu nekatere države namenjajo le pet odstotkov, drži pa tudi, da je v Ameriki zdravstvu na voljo 14 odstotkov narodnega dohodka."
Država je kljub temu zgradila enega najmogočnejših proračunov, iz katerega se financira zdravstvo. Koliko ima od tega zdravstvo samo, zdravniki, bolnišnice in prek njih pacienti?
"Res gre za strašno velik denar (milijardo dolarjev), vendar ga je država s predpisi tako omejila, da ga zdravstvo ne more docela uporabljati. Tako se dogaja, da se zdravstvena zavarovalnica po eni strani hvali, da ji denar ostaja in ga vrača državi, po drugi strani pa v zdravstvu odpovedujemo naročnine na tuje revije, iz zdravstva zaradi nizkih dohodkov ob velikih obremenitvah odhajajo medicinske sestre, oprema je zastarela itd."
Kje vidite rešitev?
"Rešitve obstajajo. Tudi če sklenemo, da država ne bo zbirala dodatnega denarja in bomo v prihodnjih letih ostali pri 600 dolarjih na prebivalca, sem prepričan, da obstajajo boljše rešitve od sedanjih. Gre za ekonomsko stimulativen način financiranja, za boljšo povezanost vseh zdravstvenih subjektov (zdaj so razdrobljeni, med posameznimi deli vlada strokovno nezaupanje, preiskave se podvajajo in zaradi tega dražijo), za kvaliteto dela in nadzor kvalitete ter boljši zdravstveni menedžment. Kot problem se pojavlja tudi nastop zasebnega zdravstva, ki ga ne znamo uskladiti z javnim, kar utegne pospešiti razpad javnega zdravstva in povečati korupcijo v njem."
Ste torej nenaklonjeni privatizaciji v zdravstvu?
"Nisem ne zagovornik ne nasprotnik, temveč ob dejstvu, da smo se odločili za oba, skušam nevtralno razmišljati, kako bi lahko ta dva sistema delovala usklajeno. Oba sistema imata svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba poznati in nad njima vzpostaviti kontrolne mehanizme. Sicer pa v svetu poznamo sisteme, ki nimajo razvitega zaseb-
nega zdravstva, pač pa je kar nekaj primerov izključno javnega zdravstva. Z izjemo ZDA je javni delež vseh držav znatno večji kot zasebni in po obsegu praviloma zajema 80 odstotkov. "
Pod drobnogledom kritične javnosti je ta čas zlasti odgovornost zdravstva in zdravnikov. Ali ljudje morda glede odgovornosti postavljamo previsoke zahteve?
"Ne, ker zdravstveni delavci delamo na poklicnem področju, ki od nas terja maksimalno odgovornost. Ne poznam poklica, ki bi od vseh pripadnikov, terjali tako veliko mero odgovornosti. V našem poklicu pa mora biti odgovoren vsak zdravnik. Tisti, ki zdravi ljudi v najbolj zakotnem zaselku, je morda še bolj odgovoren kot oni, ki dela v kliničnem centru, saj je še mnogo bolj odvisen od lastnega znanja in odločitev in jih ne more preverjati z nikomer drugim. Za razliko od tega, bo med stotimi ekonomisti ali inženirji le peščica prišla na taka delovna mesta, kjer je skoncentrirana velika odgovornost. Kljub temu pa se nam zdi povsem na mestu, da plače zdravnikov nenehno izenačujemo s plačami drugih uslužbencev z visoko izobrazbo. Ne želim preveč poenostavljati, vendar drži, da se prav v plačah zdravstvenih delavcev zrcali odnos družbe do njenih zdravnikov. Medtem ko je za kanadske državljane očitno sprejemljivo, da je plača
zdravnikov v javnem sistemu petkrat večja od plače učitelja, pa nam naša država priznava položaj bančnih uradnikov. Res je sicer, da odgovornost od nas terja že sam poklic in zavezanost etničnim normam, res pa je tudi, da je od ugleda, ki ga uživa določen poklic v družbi, odvisno, kdo se za ta poklic odloča. Ali ste kdaj pomislili, kakšne pilote bi imeli, če bi jim dali plače čistilke v dobro stoječem podjetju? Klic po nezmotljivosti zdravnikov je v globokem nesorazmerju s položajem, ki ga družba zdravnikom priznava."
Kolikšna sme biti zdravnikova zmoti j i vos t?
"Kot pacienti nismo pripravljeni dopustiti, da bi se smel zdravnik tudi motiti. Toda pri svojem poklicnem delu smo vsi zmotljivi, tudi pilot, ki svojo nemara zmotno odločitev plača z življenjem. Možnosti napak je nešteto. Seveda se ne končajo vedno v škodo bolnikov, nekatere se zravnajo z boljšimi odločitvami na drugih ravneh. Tudi če skušamo zmanjšati možnost napak na najnižjo možno mero, te še vedno ostanejo ."
Zdravniki ste torej bolj kot kdorkoli zavezani k odgovornosti in kvalitetnemu delu. Pa imate za to tudi dovolj možnosti, strokovnih in materialnih?
"Naše strokovne in gmotne možnosti so takšne, kot nam jih omogoča srednje razvita država. Poglejte, imamo eno samo fakulteto, ki je ne moremo z ničimer primerjati. V Ameriki obstaja 150 medicinskih fakultet. Na prvih desetih ali dvajsetih so zbrani najboljši učitelji in študentje in ti porivajo voz razvoja naprej za vse ostale. Pri nas se na istem mestu gnetejo dobri, povprečni in slabi, kvalitetna manjšina je vselej podrejena povprečni večini, zato težko prodre kvaliteta v odločanju. Kakšne pa so sicer možnosti zdravstva? Veliko pove dejstvo, da smo morali zaradi pomanjkanja denarja denimo odpovedati naročnino na sto mednarodnih strokovnih revij za našo centralno medicinsko knjižnico, ki je vir pomembnih podatkov v zdravstvu. Praviloma delamo z zastarelo medicinsko opremo. Za razvoj, raziskovalno delo in podiplomsko izobraževanje ni denarja."
Kako kot predstojnik bolnišnice gledate na racionalizacije v zdravstvu, kakršno je denimo krčenje posteljnih zmogljivosti v bolnišnicah?
"V svetu zaradi spremenjenih pogledov na način zdravljenja, ko lahko bolnike prej odpustijo iz bolnišnic ali ko mnoge operacije
lahko opravijo ambulantno, res nastaja presežek bolniških postelj. Pri nas so ležalne dobe v bolnišnicah daljše. Če pogledamo na celoto, tudi pri nas novih postelj ne potrebujemo, res pa je tudi, da je zmanjševanje števila postelj način, preko katerega bi utegnil naš plačnik zmanjšati financiranje zdravstva. Plačuje nas po oskrbnem dnevu, ko zahteva zmanjšanje stroškov, zahteva racionalizacijo pri bolniških posteljah, češ da je tako tudi drugod v svetu. Toda takšno gledanje je nesmiselno, če hkrati v medicini ne ustvar-
"Prednosti zasebnega zdravstva sta večja ekonomska učinkovitost zasebnega zdravnika in prijaznejši odnos do pacienta, Slabost pa je, da skoraj ne poceni javnega sistema. Dohodkovni motiv zasebnim zdravnikom narekuje, da povečujejo storitve za svoje bolnike, da se intenzivno lotevajo vsh njihovih problemov, da jih obravnavajo s svojimi diagnostičnimi metodami in včasih zanemarjajo tiste, zaradi katerih bi morali bolnika poslati k drugemu zdravniku, lahko tudi odklanjajo neprijetne bolnike in "nedonosne" bolezni. Prednost javnega sistema je v njegovi povezanosti in v zadolženosti, da celovito skrbi za zdravstveno stanje prebivalstva. Prednost je v njegovi boljši informacijski povezavi, motnosti za razvoj in raziskovalno delo... Njegova slabost pa je slabši odnos do pacienta, saj mu več pacientov ob fiksni plači pomeni predvsem vet dela, v "prelaganju" bolnikov na druga pleča. Oba sistema bi z medsebojnim sodelovanjem lahko dobro funkcionirala. Ena stičnih povezav bi lahko bih enaka merila nagrajevanja zdravstvenih delavcev v zasebnih in javnih ustanovah. Zdaj ni tako, zato grozi, da bo korupcija v javnem zdravstvu zrasla do neba.*'
GORENJSKI GLAS / stran 16 /14 oktobra 1994
imo podobnih pogojev, kot jih imajo v svetu-V Ameriki je denimo oskrbni dan v bolnišnic1 drag, 500 dolarjev, in veliko prihranijo, ko * vso potrebno ekipo in opremo zdravij0 bolnika na domu. Pri nas je oskrbni daj1 poceni in bi bilo znatno dražje, če bo hoten hospitalizacijo po ameriškem vzoru preseli11 na dom."
V bolnišnicah se spopadate tudi^J. hudim pomanjkanjem medicinskih_j£L ster. Kje vidite rešitev?
"Tisti, ki pravijo, da rešitev ni, imajo v mislih razmere v drugih državah, kjer se pj"3^ tako srečujejo s pomanjkanjem medicinski i sester. V tem poklicu gre za nenehne migracije z vzhoda na zahod in z juga na sever, pa tudi selitve v druge manj težke ' bolje plačane poklice. V bolnišnicah je delo sestre težko, ubijajoče, odgovorno. Venda takšno vedno bo. Ce delovna sila manjka, J je bodisi treba uvoziti iz južnih ali vzhodn« držav (pri nas se za to očitno nismo °Ere\^ bodisi ustvariti dohodkovno vabljivejše fl mere. Doseči bi morali tudi, da bi se sestre začetku svoje kariere odločale za deU> bolnišnicah in bi šele kasneje odhajale W druga delovna mesta. Težko je nan~^ zahtevati, da bi sestre vse življenje delale bolnišnicah tako kot pri nas, ko končaj delovni staž s poklicnimi poškodbami ^ invalidnostjo. Predlagal sem, da bi scstrC(jvC začetku svoje kariere, ko pridejo iz Šol, leti delale v bolnišnicah. Iudi druge zdrav j vene ustanove bi bile hvaležne, saji dobivale bolj izkušene sestre, kajti v boro Dicah se ob intenzivnem delu v kratkem pridobi veliko izkušenj. Ta predlog do ^ podporo, upam, da tudi med sestram,.!^)Vjh pomislekov, da gre za kršenje nji m ^ človekovih pravic, saj smo tudi zdravni na začetku njihove poklicne poti predp obvezni dveletni sekundariat."
N
R
U
Dr. Jože Možgan iz Železnikov
Zdravniški poklic ni jamstvo s stoodstotno garancijo
Jože Možgan, eden od zdravnikov iz treh ekip družinske medicine, ki delajo za sedem tisoč pacientov v Selški dolini, o zdravstvu, njegovi odgovornosti, materialnem in siceršnjem položaju v družb.
Se v zdravstvo spet vrača družinska medici-na?
"Nas so že geografske okoliščine primorale, jja se držimo načel družinske medicine, saj 'Judi nismo mogli deliti po spolu, starosti, borčevski pripadnosti, temveč človeka obravnavamo celostno od rojstva do smrti."
Zdravniki ste zaradi nedavnih tragičnih dogodkih bolj izpostavljeni kritiki ljudi. £ako delate v takih okoliščinah?
"V družinski medicini je zaupanje v zdravnika nujno. V zadnjem času pa je zaradi nerazumljive medijske kampanje proti zdravnikom na splošno to zaupanje padlo, ker ljudje Posplošujejo in to zajame vsakogar, ki dela v teki dejavnosti."
Kako kot zdravnik gradite zaupanje pri bolnikih?
"Kot zdravnik službujem v Selški dolini že 22 let in ljudje me poznajo tako po dobrih kot P° slabih lastnostih. Nihče ni popoln, kdor deta, bo napravil tudi napake. Zdravnik, ki P^e le napotnice in pošilja bolnike naprej na naslednjo stopnjo obravnave, verjetno velike napake ne more napraviti. Zdravnik, ki nekaj "a nase in opravlja vse tisto, kar mora °Pravljati na svoji stopnji dejavnosti, bo logično napravil tudi kaj narobe. S tem je treba računati. Zdravnik družinske medicine ni Poslanstvo s stoodstotno garancijo, pač pa P°klic s tveganjem, ki ga vzameš nase, ko se
vpišeš na medicinsko fakulteto. Vsak pa si želi, da je teh tveganj vse manj. Z novo zakonodajo bo to prihajalo vse bolj na plan, kajti računati bo treba tudi z odškodninskimi tožbami. Z afriškimi plačami pa ne moremo plačevati ameriških premij zavarovalnicam in tega problema ne moremo urediti sami, ampak mora to urediti politika na zdravstvenem področju."
Občasno smo imeli probleme z obtožbami, Češ da smo napak zdravili, napravili Škodo na zdravstvenem stanju pacientov, a uradnih zahtevkov doslej še ni bilo. To pa zato, ker je vsak vedel, da uživa izredno visok zdravstveni standard in zdravstveno varnost na tem področju za smešno nizek denar. V ZDA, ki veljajo za najbolj bogate na svetu, porabijo za ta namen 12 odstotkov narodnega dohodka. Pri nas se ta Številka giblje nekje okoli sedem odstotkov, bila pa je tudi že na štirih odstotkih. Jasno je, da za ta denar ne more nihče zahtevati neposredne materialne odgovornosti zdravnikov.
Po moji oceni približno tretjina standarda nosimo na svojih ramenih s svojim zastonjskim delom zdravstveni delavci, ki pa za to ne dobivamo niti moralnega priznanja s strani politike.
Ljudje imamo vedno občutek, da za zdravstvo veliko prispevamo, za to pa malo dobimo. Vam pacienti o tem kdaj potožijo?
"Ne vem, kdo je ljudem vcepil misel, da veliko plačajo za svoj visoki zdravstveni standard. Ni treba iti daleč, le v sosednjo Avstrijo, kjer ljudje plačajo povprečno 750 ameriških dolarjev na leto na osebo za svoj zdravstveni standard, pri nas pa 250 ameriških dolarjev. Če imajo občutek, da avstrijski državljan dobi v zdravstvu več kot slovenski, se zelo motijo. Tisto več dobijo, če sežejo v svoj žep in to plačajo na zasebnih klinikah in
ordinacijah. Slovenski človek se ne more navaditi na spremembo v zdravstveni zakonodaji, da je prvenstveno dolžan sam skrbeti za svoje zdravje in nositi tudi osebno odgovornost. Odslej je za vse skrbela mati država in si je vsak ustvaril mnenje, da je vse skupaj zastonj in da je vse, kar nekaj stane, silno drago. Nikoli pa ne primerja stroškov zdravljenja pri nas s stroški v razvitih deželah. Gradbeniki denimo dosegajo veliko višje cene svojih storitev na slovenskih tleh, medtem ko zdravstvo dosega pet do desetkrat nižje cene na slovenskih tleh.
Ali imate zdravniki v javnem zdravstvu ustrezne pogoje za delo, vas financer kaj omejuje pri tem, zaradi česar bi pacientom ne mogli nuditi ustreznih storitev?
"Zavod za zdravstveno varstvo nas omejuje v tem smislu, da ne more plačati vsega, kar zdravstvo lahko nudi prebivalstvu. Zmogljivost slovenskega zdravstva je gotovo večja, kot so materialne možnosti zavarovalnice, zato slednja postavlja omejitve in pravila igre. Na pravila igre zdravnik ne more vplivati, niti na priliv pacientov v osnovno zdravstveno mrežo. Po uvedbi dodatnega zavarovanja se nam je priliv povečal približno za tretjino, zavod pa tega ne upošteva. Zato pride vsako leto do preseganja. Meni se je letos zgodilo, da sem svojo delovno obveznost za leto 1994 že izpolnil in bom dva meseca in pol delal zastonj za boljši zdravstveni standard prebivalstva Selške doline."
Mag. sci. Leopold Zonik, dr. med
-""—WfT 7 H BMiilW«iiiU iiii......in »■!■■■■............
Manj pacientov v ambulantah in vec obiskov na domu
^r> Leopold Zonik, zdravnik z Bleda, direktor zdravstvenih domov v občini Radovljica in direktorjev Pomočnik za strokovna vprašanja v Osnovnem zdravstvu Gorenjske o nekaterih vprašanjih zdravstva.
Kako kot zdravnik in menedžer hkrati °£enjujete dostopnost gorenjskega osnovnega Zdravstva?
"Gorenjsko osnovno zdravstvo ocenjujem *°t ljudem zelo dostopno: zdravstveni domovi *°t oblika nuđenja storitev osnovnega zdravstva so v mnogih gorenjskih krajih, v manjših ^rajih so zdravstvene postaje. V zdravstvenih domovih so ljudem na voljo ambulante splošne "\edicine, zobozdravstvo, dispanzersko Nravstveno varstvo otrok, mladostnikov, žena ln nosečnic ter stare populacije, specialistične storitve iz okulistike, ortopedije, otolaringolo-pulmologije, diabetologije, fiziatrije in Psihiatrije. Organizirano imamo tudi patron-azno službo, nego na domu in fizioterapijo.
osebno skrb dajemo službi urgentne medi-
lne» za katero vemo, da mora biti dobro ^rganizirana in opremljena, saj je od nje
eiiicokrat odvisno preživetje poškodovanca bolnika. Dobro razvitost in dostopnost
snovnega zdravstva nam kolegi iz tujine
aVldajo in nas v strokovnih krogih cenijo." ljudje za zdravstvo kar veliko prispevamo,
~r—!SJH_pa imamo občutek,  da premalo
^fe&J^gig gg vatem vzrok?
v  Občutek, da ljudje za sredstva, ki jih vložijo
ned aVStV° v ob,iki PrisPcvkov od Plačc, je orr>no pogojeno z nenehnim spreminjan-
jem zakonodaje s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Spomnimo se, da smo najprej imeli samo prispevno stopnjo, potem še participacijo, potem dodatno zavarovanje, ponovno se šušlja o dodatni participaciji... Vse to ljudi moti. Storitve izvajalcev osnovnega zdravstva pa se stalno zagotavljajo v obsegu, ki je dogovorjen z zdravstveno zavarovalnico."
Na Bledu, ki je turistični kraj in se vam v sezoni prebivalstvo več kot podvoji, občutite zlasti težave pri financiranju urgenme medicine. Kakšne?
"Radovljiška občina ima 34.353 prebivalcev, ki živija na 641 kvadratnih kilometrih, gostota naseljenosti je 53,6 prebivalca na kilometer. Že zaradi velikosti, relativno majhne gostote prebivalstva in ker je razpotegnjena v tri kotline (radovljiško, blejsko in bohinjsko), smo se organizirali tako, da imamo tri zdravstvene enote z dežurnimi službami, ki jih z reanimobilom in reševalno ekipo urgentni reševalni center Bled. Poleg stalnega prebivalstva imamo še za 14.550 gostov turističnih kapacitet, ob turističnih konicah se na Bledu in v Bohinju mudi še dodatnih 10 tisoč enodnevnih gostov. Ne mine tudi vikend, da ne bi v naši občini potekala kaka športna prireditev ali množični ljudski shod. Vse to nam nalaga, da urgentno službo vzdržujemo na ravni, ki jo
narekujeta stroka in potrebe turizma v naši občini. Ta trenutek smo v ekonomskem izračunu v razkoraku za polovico zdravnika in prav toliko spremljevalca v reševalnem avtomobilu. Zavarovalnica nam za ta kader ne priznava sredstev. Trenutno ta denar zagotavljamo iz drugih virov na račun počasnejšega razvoja drugih dejavnosti. Radovljiški izvršni svet nam je dal pismeno strokovno podporo za razgovore z ZZZS, da nam prizna dodatna sredstva. Če jih ne bo, smo bili namenjeni zaprositi ministrstvo za turizem, da manjkajoči del sredstev za urgentno službo priskrbi iz sredstev za turistično promocijo Slovenije."
Kakšno bi bilo po vašem mnenju zdravstvo, s katerim bi bili zadovoljni tako pacienti kot zdravniki?
"Nedavno tega sem na Bledu gostil mednarodno učno delavnico Zagotavljanje kakovosti v splošni medicini, ki so se je udeležili kolegi zdravniki iz različnih evropskih držav. Spoznali smo modele splošne medicine v teh državah. Frekvenca pacientov je znatno manjša kot pri nas, kjer se v splošnih ambulantah zvrsti tudi po 60, 70 ljudi dnevno. To ni prijetno za zdravnika in vprašljivo je tudi, kako kvalitetno je lahko tako delo. Zdravniki bi želeli v ordinacijah delati po štiri ure dnevno, pri tem
bi pregledali 20 pacientov, preostali čas pa namenili obiskom na bolnikovem domu. K tej obveznosti sodi tudi obvezno dežurstvo. Te normative bi morala sprejeti zavarovalnica. Zaenkrat pa veljajo normativi, ko se sme pri splošnem zdravniku registrirati 3000 pacientov in jih do zapolnitve tega števila zdravnik ne sme zavrniti. Tolikšno število povzroča pri zdravniku veliko dnevno frekvenco, ob tem, da smo z zavarovalnico podpisali dogovor, da v ambulantah splošne medicine ne sme biti čakalne dobe. Z modelom, kakršnega želijo zdravniki, bi bili zadovoljni tudi pacienti, saj bi se jim zdravnik bolj posvetil, se pogovoril tudi o družini, saj vemo, da naj bi zdravnik splošne medicine vse bolj postajal družinski zdravnik."
GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA
Gorenjci in zdravstvo
Kako ocenjujete finančni delet, ki ga drlavljani prispevamo za zdravstvo, kako 0(tRovorno delava v zdravstvu opravljajo svoje poslanstvo in komu bolj zaupate, lenemu ali zasebnemu zdravstvu, so bila vprašanja, ki smo jih pri tokratni anketi Zastavili 230 bralcem Gorenjskega glasa. Prvič se nam je primerilo, da domala f*'jina k anketi povabljenih bralcev (69 po številu) ni letela odgovarjati. Od 161 ralcev jih je 89 (55 odstotkov) prepričanih, da za zdravstvo prispevamo preveč. 56 '" odstntltf*\i\   w„________...x „„ Ki ,n -.AmvKtvn nrisnevalo šest naših
85
63 12
anket
■ /••• /t u? \jj vasioiKOV) prrpruumn, uu cu t«'»""u V -•f»»—r • dstotkov), da ravno prav, več pa hi za zdravstvo prispevalo šest naših irancev (man) kot 4 odstotke). Kako odgovorno opravljajo v zdravstvu svoj P°*tl? U trije sodijo, da zelo odgovorno (niti dva odstotka), 38 odstotkov jim Poznava, da so dovolj odgovorni, 44 odstotkov pa jih meni, da so premalo °<kovorni. 14 odstotkov anketiranih je bilo celo prepričanih, da v zdravstvu delajo ne<><lgovorno, oziroma slabo. Kljub temu jih 85 (52 odstotkov) zaupa javnemu zdravstvu, 63 (39 odstotkov) pa zasebnemu, le nekaj nad 7 odstotkov pa jih ne ve, ka'erim rokam bi se zaupali v primeru bolezni. Podrobnosti o rezultatih naše
KOMU HOIJ ZAUPATE 7
531/»'""" zdravstvenim tavodom ■HHHHHHH    3B% tatebnim tdravnikom 12   7% ne vem __M^—————gmmmamm———'mmmmm?
KAKO OCENJUJE!* FINANČNI DELeT. KI GA DR/AVIJANI DAJEMO ZA ZDRAVSTVO T 56
35%
55% da jemo preveč dajemo ravno prav
0 4% premalo 10 ne vem
....."v««n i n ,vr zaupan v
»i oglejte na preglednici
KAKO ODGOVORNO PO VASEM MNENJU DEIAVCI V ZDRAVSTVU OPRAVU AJ O VASE DELO f
3 J%    *elo odgovorno
g2 38% dovolj odgovorno
•j-^ 44% premalo odgovorno
23 14% neodgovorno (o*, ilabo)
|%  ne vem________,,----1-—
|7 iri A ZA GORENJKE, O GORENJCIH Mli*M MED GORENJCI PO GORENJSKI
Izbiramo GORENJCA MESECA SEPTEMBRA* 94
Za Andrejo aH za Andreja
Prejšnji petek smo začeli oktobrski krog stalne akcije Gorenjskega glasa in gorenjskih radijskih postaj, v kateri izbiramo GORENJCE MESECA. V oktobru Vas vabimo, da glasujete za
GORENJCA MESECA SEPTEMBRA, predlagali pa smo mlado plesalko, trenutno štu-dentno na plesni akademiji v Londonu ANDREJO RAUCH, in podiplomskega študenta kranjske Fakultete za organizacijske vede ANDREJA MRAKA, ki je uspešno diplomiral na FOV, čeprav ga pri delu močno ovira bolezen -cerebralna paraliza. Maruša Koče v ar iz Trboj nam je na dopisnici napisala tisto, kar še kako drži: "Zelo težko se je odločiti, vendar glasujem za Andrejo Rauch". Marušina sestra Barbara Kočevar je po-
Telefaks in patriotizem
Ker v uredništvo Gorenjskega glasa dobivamo cele kupe raznih pošiljk po telefaksu in ker imajo ti pisarniški stroji vnesene tudi podatke o oznakah na pošiljateljevem telefaksu, smo "iz glave" dveh prispelih dopisov odrezali podatke. Vse, kar piše, je dovolj zgovorno: v javnem podjetju s sedežem v Mostah pri Žirovnici so še vedno "YU", sedanji kranjski župan pa se ni zadovoljil le z oznako naše države po standardu ISO 3166, ki nam določa SI oznako na telefaksih, pač pa je bil še bolj temeljit.
GROS D.O.O., KRANJCSL0UENIJA)38 064 221 313
SEL HE MOSTE YU
38 64 801 246
Ne, Uradu za jezik (ki ga v Sloveniji sicer še ni, vendar jezikoslovci predlagajo njegovo ustanovitev) ne bo treba takoj v akcijo zaradi novega jezikovnega skrpucala. To, kar je na sliki Janeza Pelka, piše na embalaži vodovodne pipe, ki je naprodaj v gorenjskih trgovinah. Izdelek ima nalepko "Made in Czechoslovakia", izdelan pa je na Slovaškem (uradni naziv države: Slovenska republika). Res ni čudno, da Slovenijo in Slovaško po svetu veselo mečejo v isti koš.
<€<€«<€<€<€<€<€
Ker je bungy jumping oziroma znameniti "3, 2 1 bungy" vse bolj popularen, je skok z elastiko od zgoraj navzdol preizkusil tudi kranjski kaplan Jože Čeme. Skok se je ob budnem varstvu "od zgoraj" seveda briljantno posrečil - po pristanku na trdnih tleh pa je g. čeme dal priložnostno izjavo: "Kar zanimivo, ampak spodaj je kljub vsemu bolj varno."
4C<CWC«4C4C<C4€«4C4f
dobnega mnenja: "Res težek izbor, vendar se bom določila za Andreja Mraka. Kljub tolikšnim težavam je vseeno uspešen. Želim mu veliko zdravja." Njenega mnenja je bilo v prvem glasovalnem tednu 29 bralk oz. bralcev Gorenjskega glasa in poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj, ki ste dah svoj glas za ANDREJA MRAKA. Za ANDREJO RAUCH smo prejeli 5 glasov - po prvem tednu torej vodi Andrej.
Z glasovanji v oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri se danes začne drugi krog glasovanja za
Izmed tistih, ki ste glasovali v prvem krogu izbora GORENJCA MESECA SEPTEMBRA ' 94, smo izžrebali: Doro TONEJC, Finžgarjeva 10, Lesce; Ljubico JANČAR, Cankarjeva 31/c, Radovljica; Sandija HORVATA, Bezje 2, Kranjska Gora; Boštjana ŽBOGARJA, Vi J. Puharja 7, Kranj in Danico MULE J A, Spodnja Upnica 27, Kamna Gorica. Nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev pošljemo po pošti.
Gorenjska in svet...
ali obratno
Nov časopis
V Parizu je ta mesec luč sveta ugledal nov Časopis in to dnevnik. Pravzaprav novost ne bi bila nič posebnega, če novorojenček ne bi bil nekaj prav posebnega: obsega 16 barvnih strani, njegova velikost je vsega 12 x 15 centimetrov -torej še manj, kot so mere navadne modre kuverte. Za začetek časopisek delijo brezplačno, zatem pa bo naprodaj po en FRF (francoski frank), kar na okroglo znese 25 tolarjev.
Tako so se tega lotili v mondenem Parizu. V Gorenjskem glasu bo prihodnji petek, 21. oktobra, spet izšla barvna priloga AS. Čeprav smo Gorenjci, časopisa ne bomo natisnili v tako mini formatu kot Francozi, temveč bo povsem normalne velikosti lista A-4. In zaradi priloge AS v petek Gorenjski glas ne bo čisto nič dražji, v njej pa bo 16 strani.
Po standardu ISO 3166: SVN. SI. 705
Navsezadnje članek o postopnem uvajanju novih oznak Slovenije sploh ne bi sodil na tole stran Gorenjskega glasa. Zadeva je namreč zelo resna, mednarodno določena in neizogibna: marca lani je mednarodna agencija za vzdrževanje standarda ISO 3166 Sloveniji določila nove mednarodne oznake: SVN, SI in 705. Debelo leto zatem je stvar uzakonila tudi slovenska vlada in od maja letos je jasno, da se bo namesto priljubljenega "SLO" na dokumentih, avtomobilih itn. odslej svetil "SVN". Vendar - ne kar takoj, na vrat na nos, saj mednarodna agencija za vzdrževanja standarda ISO 3166 daje možnost dolgoročnega postopnega prilagajanja državnih oznak.
SVN
O pomenu kratice SVN ste nam bralke in bralci Gorenjskega glasa že poslali kup izvirnih predlogov, na primer SVN = Slovenija very niče, ali pa SVN m Slovenci vselej naivni. Sodelujočim v nagradni igri smo poslali nove nalepke z oznako SVN, ki je zaradi velikosti še najbolj uporabna za avto, lahko pa tudi za šolsko torbo, potovalni kovček ali kaj podobnega. Nekaj teh nalepk imamo še v zalogi: če jo želite imeti, nas pokličite (telefon Gorenjskega glasa je še vedno 064/ 223 - 111) in Vam jo bomo poslali po pošti. Brezplačno. Lahko pa nalepko SVN dobite tudi v mal-ooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, Zoisova 1, in v turističnih pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje Mojstrana, TD Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica in TD Škofja Loka, kjer že sicer lahko opravite vse, kar je povezano z Gorenjskim glasom /npr. oddate rešitve križank kar brez znamke, oddate mali oglas in druge vrste oglasov, plačate naročnino, se prijavite za Glasov izletodslej pa dobite tudi nalepko SVN/.
GORENJCA MESECA SEPTEMBRA' 94. Predloga: ANDREJA RAUCH ali ANDREJ MRAK. Zelo zelo držita mnenji Maruše in Barbare iz Trboj, da je tokratni predlagani izbor težak -vendar pa smo Andrejo in Andreja, ki sta prejšnji mesec opozorila nase, predlagali prav zato, ker dokazujeta, da vselej ne drži tisto "to se pa ne da". Andreju je kljub oviram, ki jih ima zaradi cerebralne paralize, uspelo diplomirati na fakulteti in zdaj je že v novem šolskem letu s statusom podiplomskega študenta; Andreji je uspelo skoraj nemogoče, saj je prišla v ozek izbor peterice Študentk iz vse Evrope, ki so se letošnje šolsko leto vpisale na najzahtevnejšo od dveletnih plesnih šol v Evropi, Contemporarv Dance School v Londonu.
EJGA
BODE IN BOZA
EJGA
Potem ko je Jožef Školjč podpisal papirje la lokalne volitve na Miklavževo nedeljo, 4. decembra, se je začela nova volilna dirka, zbiranje receptov za volilne golaže in druge oblike trošenja obljub volivkam i*1 volivcem. l3HltK\ V novih občinah že poteka ugibanja kdo izmed krajevnih veljakov bo župan. Po prvih "kadrovskih štrikarijah" je že jasno, da bo županj (tore) Žensk na županskem stolčku) v dobrih dveh desetinah * po novem - gorenjskih občin verjetno komajda za ert majčken ograbek ali pa še man). fStftK\ Na Jesenicah Je zelo popularna zadeva Dominvestov izpisek dolžnikom ki Kresu dolgujejo plačilo stroškov ogrevanja. Dolinic' ki spisek je dolg, na njem pa 800 strank, ki so na tople171 in toplote ne plačujejo redno. f3t£tK\ Vmes je tudi 29 kaveljcev, ki že živijo v svetli prihodnosti: ogrevanji niso plačali že debeli dve leti, od 31 do 55 mesečnih položnic imajo doma na toplem l&ft%\ Kolikor narn ]e znano, ima na Jesenicah leto še kar samo 12 mesece^ kar pomeni, da so nekateri dolžni ogrevanje za tri, $tirl leta. lSULffA Sploh je pa spisek dolžnikov narejen oa januarja 1990 - nekateri imajo pa dolg še od PJfj^L dokazujejo, da se v naši državi lahko prima živi. Da ne bo pomote: takšni kapitalci, ki pač ne plačuje]0' kjer jim upnik ne more do živega, ne stanujejo le na Jesenicah. f#fitE\ Medtem ko v večini novih x<>rt'nls občin politični veljaki besno sestavljalo kandidatne za lokalne volitve, v Ratečah, na Jezerskem i*1 v Poljanah čakajo na odločitev Ustavnega sodišča, saj se ne strinjajo z občinskimi mejami po Zakonu oziroma po volji poslancev, flfflj Ratečani nočejo v občm0 Kranjska Gora, Jezerjani se ne pustijo odplakniti Preddvor, Poljancem se ne izide španovija v obči*11
Gorenja vas - Poljane; ejga, četrti december se pa
EJGA
m Le kaj bi počeli od samega dolgčasa letošnj0 jesen, če nas ne bi parlamentarci o srečili z genialnostmi* imenovanimi lokalna samouprava! Od dolgčasa bi n morda celo pobralo. QQBD Ali pa tudi ne - razsei1 pasjega zavetišča Milene Močivnik na Visokem i Kranju je jako razmigala slovensko (in malo nU gorenjsko) javnost. Brhko veterinarsko inšpektor Smiljano Verbič bi zaradi tega, ker je izvršila odh} ^ morali suspendirati, je ogorčeno napisala Kris Ferlic. l&ftE,] Ker so .-uradi pasjega zavetišča s^°v\0 ogorčeni tudi člani DPMŽ Trbovlje, gre le upati, da . inšpektorica Verbičeva pred suspenzom utegnila m ^ sati od njih zahtevano zajetno poročilo in ga posi Zasavje. MltfA "Zbeži od žene" v kranjskem šernovem gledališču in "Pokvarjeno" v jeseni- ^ Čufarjevem gledališču sta gledališka komada, ki s prejšnji sezoni navduševala Gorenjke in Gorem
Toliko ponovitev istega komada pa tudi v prog ( slovenske televizije ne :m<>rcj<>! fjjjljtffl Bezanje ot ^ in Pokvarjeno bosta tudi letošnjo gledališko sel ^ skrbela :a gorenjsko dobro voljo. KJjBSE ^'rilVCg^\ lokalne volitve občinskih svetov in tupanov. [giS***
Petek, 14. oktobra 1994
PONEDELJEK, 17. OKTOBRA
TVS 1
9-30 Joey in rdeči sokol, amer-
[j>ka nadaljevanka
»•50 Znanje za znanje, učite se z
nami
10.20 Reka, španski film
12.15 Športni pregled
13.00 Poročila
15.50 Obzorja duha
'6.20 Dober dan. Koroška
17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program
]7.10 Radovedni Taček: Račun
'7.25 Hroščosned, ameriška
nanizanka
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC - ITD, TV igrica
£.30 TV dnevnik
20.05 Lepi striček, francoska
I^daljevanka
20-50 Pravičnost na preizkušnji
21.45 EP reportaža
«.00 TV dnevnik
22.35 Sova: Shovv Jackieja Tho-
IJlfsa, ameriška nanizanka
«3.05 Sever in jug, ameriška
Nadaljevanka
TVS 2
]3.00 Euronevvs 14.25 Utrip «6.15 Nedeljskih 60 16.15 Po-9^) me! 17.00 Sova, ponovitev JM6 TV avtomagazin 19.15 ?®dma steza 20.05 Pro et con-Ira 21.00 Tri ljubezni, švedska Jj^aljevanka 21.50 Studio Citv ^■00 Brane Rončel izza odra
HTV 1
^•55 Poročila 8.00 Dobro jutro JJ00 Poročila 10.05 Šolski prodam 11.30-Jaz, lutkar: Mojmir ^'hatov 11.45 Risanka 12.00 ^ročiia 12.05 TV koledar 12.15 ,'v)a vrtnica, mehiška nanizanka J2.40 Monoton 13.15 Skandina-^'•a. dokumentarna serija 14.00 t[ avtobusu ponovitev 14.25 i!ina oraanizaciia 15.20 Amba-
21.52 AVS 1
MORILEC V PORODNI SOBI
ameriški tv film; igrajo: Garv Hammlin, Gary Frank, T&ri Garr in drugi;
Richard VVorthington je globoko veren kristjan s strogimi nravstvenimi nazori in oče številnih otrok. Ko izve, da se je njegova žena proti njegovi volji dala sterilizirati, ponori. Oborožen in z bombo vdre v bolnišnico Alta Vtew. Več ljudi - osebje in bolnike - vzame za talce in zahteva, da mu izročijo za sterilizacijo odgovornega zdravnika. Drugače bo sebe, talce in bolnišnico vrgel v zrak. Glavna sestra Susan WooJey, ki je tudi med talci, sprva lahko prepreči najhujše.
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Ca-tennis trophv, z Dunaja 17.00 Sužnji ognjene gore 17.30 Lipova ulica 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Anna-Maria - ženska gre svojo pot 21.52 Poglčedi od strani 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Viennale 94 23.20 Francois Truffat - ukradeni portreti 0.50 Rdeča žoga, italijanska satira 2.15 Videostrani/1000 mojstrovin
TELE-TV KRANJ
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 športni konec tedna, Prometna varnost na gorenjskih cestah 20.30 Predstavljamo kolesarski klub Sava Kranj 21.25 Danes na videostraneh, EPP 21.30 Skriti gost v studiu (v živo)... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
R ŽIRI
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu in tam 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Koristni nasveti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni
TVS 1
7.50 Geniji v kratkih hlačah, mladinska igra
8.50 Franco - odstrti mit, angleška dokumentarna oddaja 9.50 Tv avtomagazin 10.15 Dan, ko so se vsi smejali, ameriški film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela. češka nadaljevanka; Oscar Junior; Lonček, kuhaj! Oslič z zelenjavo
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport
20.05 Beli konjiček, koproduk-cijska nadaljevanka 20.30 Nor na reklame: Ideja, 1. oddaja
21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova:
22.45 Zakon po domače, angleška nanizanka; 23.15 Sever in jug, ameriška nadaljevanka
TVS 2
13.00 Euronevvs 15.35 Obraz mode, angleška dokumentarna nadaljevanka 16.25 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Koper Capodistria 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 21.00 Roka ročka 21.50 Življenje komedijanta, švedska drama 22.40 Svet poroča
Hribovski zdravnik 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Seks v grebenu 21.05 Pogledi od strani 21.20 Fitness klub 21.50 Ambo terno 21.55 Platoon, ameriški film 23.50 Čas v sliki 23.55 Služabnik Link, angleška grozljivka 1.35 Poročila/Tisoč mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 14.05 Tioč mojstrovin 15.00 Tenis; Turnir ATP (moški), prenos iz Dunaja 17.00 Velja za vsak dan, serija 17.30 Orientacija 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 Kultura 20.15 Na poti po Avstriji 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.40 Tenis; ATP turnir na Dunaju 0.00 Jules in Jim, francoski film 1.40 Videos-trani/1000 mojstrovin
TELE-TV KRANJ
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Odštek 3: Dihamo skozi Kranj 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Tema: Gobe - naravno bogastvo (v živo) 22.00 3. evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu - Kriška gora '94 22.30 Slovenski šopek: Koroška Gorenjski 23.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
RŽIRI
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Glasba in zabava 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Vaš bančni svetovalec 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
jJdor. amenški barvni film 16.50 ifian^a 17-00 Hrvaška danes JO.OO porociia ia.05 Kolo sreče
8-35 Santa Barbara, nadalje-'anKa 19.30 TV dnevnik 20.15 Iraška in svet 20.55 Henrik VI., j^gleška nadaljevanka 21.55 oročila 22.00 Mljet, dokumenta oddaja 22.35 Slika na sliko
~-00 Slika na cliUr.        1K pnr.
ocila
brez ~ an9lešcini 23-40 San)e
meja
HTV 2
<£J5 TV koledar 18.10 Vrnitev 18 *eV' P°novitev nadaljevanke IfiS! Stan in olio 1915 Risanka nan ,       dnevnik 20.15 Past,
amP ranka 21-10 Watergate, £L ^[jska dokumentarna serija nart ,■ Frost°v dotik, ameriška 'adal|evanka 23.00 Jazz
Hotel za Vas in Vaše prijetno počutje
Takšna je bik rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena prejšnji petek, pripravili pa smo jo v sodelovanju s HOTELOM CREINA v Kranju. Štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa, ki je včeraj (četrtek) ob 8. uri opravila javno žrebanje, med pprispelimi rešitvami v bobnu ni našla nepravilnih - vseh rešitev je bilo 1087. Žreb je namenil nagrade naslednjim: I. Vida I.ANGUS, Črnivec 6, Brezje (vikend paket v Hotelu Creina v vrednosti 7.000 SIT); 2. Marjan LAPAN, Kebetova 16, Kranj (večerja za 2 osebi v restavraciji Hotela Creina v vrednosti 5.000 SIT); 3.Aleš TAVČAR, Breg 58, Žirovnica (storitve v frizerskem salonu Hotela Creina v vrednosti 2.000 SIT); 4. - 6. nagrada (v vrednosti po 1.000 S IT) .Anica RIBNIKA R, jezerska 86, Krama; Peter PRAPROTNIK, Temniška 6, Naklo in Sanja 11YQENI, l.ikozarjeva 23, Kranj. Prisrčne čestitke!
HTV 1
8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Cesarica, nadaljevanka 13.00 Monoton 13.40 Skandinavija, dokumentarna serija 14.30 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 15.15 Štirje letni časi, ameriški barvni film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Ribička Anda, dokumentarna oddaja 20.45 Na velikem platnu 22.20 Poročila 22.25 Akustikoteka: Zlati dukati, zabavnoglasbena oddaja 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja
KANAL A
ke?? ^°Iza dela 12.00 Na veli-
SnLP'atnu 12-15 Luč svetlobe, P°novltev 1305 He|ena 1350
iJii'V 1420 SPot tedna Zdrav velikem Platnu 17.00 17 Sot Vldeo 9lava- ponovitev nani-T ,°Pska vročica, ameriška Luč anka 19-°° Poročila 19.10 Vanu lobe. ameriška nadalje-polna 20.00 Popspot 20.40 ka g Prosim, španska nanizan boksi Poročila 21.40 Kick-barvm!' z univerze, ameriški set 2» em 2225 Ameriških de-vehkl 55 sPot tedna 0.00 Na lKerri platnu 0.15 CTM
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Občinsko prvenstvo v krosu - 1. del - pripravila P. Megušar in J. Gartner 20.00 Nedolžni lahkoživec - odrska predstava igr. sk. "Scena" iz Železnikov (6. del) 20.50 Brez komentarja
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program
R TRŽIČ
Avstrija 1
8-00 Čas v sliki 9.05 Hej sestra, Ponovitev 9.30 Klub za semone °:30 Klub za seniorje 10.15 Mubljenka bogov, avstri|ski film l1 55 Sedmi kontinent 12.20 7'ng, ponovitev 13.00 C as v Wl 13.^0 Mi ponovitev 13.35 ^atts & dog 14.00 VVichertovi '*-45 Soundcheck 15.00 Otroški P/ogram 17.00 Mini čas v sliki 1B00 Čas v sliki 18.30 Hribovski pravnik 19.22 Znanost 19-30 Xas v sliki 20.00 Šport 20.15 ^Portna arena 21.00 Krvava sled 21-52 Morilec v porodni sobi, friški Tv film 23.25 Čas v JW 23.30 Zadnp lov, ameriški v*stern 1.10 Zore - mož brez m«ia 2.00 Videostrani
KOVOR: 95 MHz - GRAD: 88,9 MHz - SREDNJI VAL: 1584 KHz 16.00 Dober dan - napoved sporeda 16.10 Obvestila 16.15 Zmagovalna pesem Pod kozolcem 16.30 Spremljamo in komentiramo 17.00 Novosti s številke 92 17.30 Tržiški hit -pokrovitelj trgovina OXA Begunje - vodi Miran Mihč 18.50 Novosti iz Gorenjskega glasa
KINO
mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 16.50 športni utrinki 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MH/5.00 Jutranji program -vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantmes glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Sršeniada 1.00 Technomania D. J. ALF 2.00 Satelit
HTV 2
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
19.00 šolski športni radio GAGA na TV (pripravili Polona, Špela, Janez in Peter) 20.00 Agilitv - drž prv. v Puštalu (1. del) 20.50 Brez komentarja
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
15.15 HTV 1
ŠTIRJE LETNI ČASI ameriški barvni film, 1980; igrajo: Alan Alda, Carol Burnet, Len Car-iou, Sandy Dennis, Bita Moreno, Jack VVeston in drugi;
Nick, poročen moški srednjih let, se po enaindvajsetih letih zakona na novo zaljubi. Svojo ljubico pripelje v prijateljsko druščino dveh zakonskih parov, s katero sta skupaj z ženo vsa leta odhajala na izlete v naravo. Iskreno dejanje prijatelje popolnoma pretrese - dejstvo, da je Nick postal drug človek, sprejmejo z začudenjem, dvomom in odporom; na novo žensko pa stresejo vso jezo svojih neobvladanih izpadov...
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vsodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice
radio triglav
17.25 TV koledar 17.40 Past, ponovitev nadaljevanke 18.25 VVatergate, ameriška dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Past, nadaljevanka 21.35 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška nanizanka 23.30 Sovražniki Sherlocka Hol-mesa, angleška nanizanka
KANALA
12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.25 Spot tedna 15.50 Na velikem platnu 16.05 Polno, prosim, španska nadaljevanka 17.00 Kickboksarji z univerze, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Gledališka kantina, ameriški čb film 22.00 Dan po jutnšnjem, dokumentarna serija 23.35 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 23.55 CTM 0.45 Borza dela
Posvetovalnica in telefon za mlade
Hotel Grajski dvor, Radovljica
Pokličite na številko 064/715-755
vsak ponedeljek, torek in četrtek od 18. do 20. ure
R TRŽIČ
KOVOR: 95 MHz - GRAD: 88,9 MHz - SREDNJI VAL: 1584 KHz 16.00 Dober dan - napoved sporeda 16.10 Obvestilo 16.15 Zmagovalna pesem Pod kozolcem 16.30 Spremljamo in komentiramo 16.40 Glasbena lestvica Slovenca 17.15 Tržiški hit 17.30 Bodeča neža 17.55 Športni obzornik - vodi Janez Kikel 18.55 Napov%d sporeda za jutn
R JESENICE
12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožefom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuja 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balk-aniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit
CENTER amer. akcij, film HITROST ob 16^, 18. in 20. un STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprtol TRŽIČ amer. ljub. drama DEŽELA SENC ob 17.30 in 20.
AVSTRIJA 1
9.00 čas v sliki 9.05 Policijska postaja, ponovitev 9.30 Sporna vprašanja 10.30 Pizza ekspres, ponovitev nemškega filma 12.05 Modri dirkač 12.15 športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Katts dog 14.00 VVichertovi 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v nar-odnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30
KINO
064/22-11-33
•SAVNA
CENTER amer. akcij, film HITROST ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprtol ŽELEZAR Danes zaprto' ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20. uri
Vse za vama vrata in okna
Varnostno okovje
Dodatna ključavnica z varnostno zaporo
NAGRADNA KRIŽANKA
- expres izdelava ključev
- izdelava sistemov na generalni ključ
• odpiranje avtomobilov, stanovanj, trezorjev
• brušenje, graviranje
prodaja:
program WINKHAUS (vsa mehanska zaščita) program BURG (obešanke, trezorji, ostalo) program ROTNER (trezorji, ostalo)
VVINKHAUS
ključavnični ci-lindri so stotisočkratno preizkušeni na večjih in manjših objektih. Izkušnje mednarodnega koncema zagotavljajo najmodernejšo tehniko na najvišji stopnji. Vaša izdelo-
valnica ključev vam nudi vsa dodatna pojasnila tudi glede posebnih želja v zvezi z izdelki
VVINKHAUS.
Za današnjo križanko FRANC RADIKOVIČ -ekspres izdelava ključev prispeva naslednje nagrade:
1. nagrada - cilindr. vložek WINKHAUS
2. nagrada - ključavnica za kolo - spiralna
3. nagrada - varnostni ščit za cilindrični vložek
tri tolažilne nagrade pa prispevamo v Gorenjskem glasu.
Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na
kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 20. oktobra, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje - Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 19. oktobra. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad.
Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate
/RADIKOVIČ:
tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zoisova 1 v Kranju.
POME NE K
MINERAL IZ AVALE
POLOŽAJ PRI ŠAHU
ILOVICA
NEKD FR
POLITIK PIERRE
28
GR MUZA
POEZIJE
26
TV SISTEM
NEKD RUS POLITIK LEV
ZRAK (LAT)
ARG
POLIT PERON
22
ČEŠKO GOROVJE
IND FIZIK VENKATA N06 MAOR
FRANJO
RAČKI
SL SKLAD BOJAN
ŠT MEŠfO OBZG TIGRISU OLIVE H REED
NAOČNIKI
SPREM SMERI SVE T L
ŽARKOV
ANI ,1
SVI TLO
PIVO GORAZD ZARNIK
DESNI PRITOK
volgi
GlAVNi SIIVNIK
OSEBA IZ DR ŽIVAGA
33
14 14
£47
5 15
25 26
6 16
34     35    36     37 38
7
17"
27
8 18
28
29
39
KAOIKlAlf
UIINK HAU5
RUSKO MOŠKO IML
27
SODOBNIK
Kinov
TISKANA HOM BAZNA I KANINA
od
4®
DEL STROJA
SKLAD. HAĆA-TURJAN
OSKRBNIK. VARUH
KLAUS KINSKI
NEGA ROK
IN NOHTOV
T.ITROENOV
rtPAVTA
XI
bršljanu
PODOBNA [)HI VNICA
NI BULA. PLINSKA SNOV V VESOLJU
KEMIJSKI ELEMENT
DEŠČICA
KRAJ na
PAŠMANU
NI Ki i I H UHANU V ALŽIRIJI
IKRAVEC
ANTILSKI OTOK PRI AMERIKI
38
OTOK V POLINEZIJI
RUSKI TERENSKI AVTO
TKALSKE SA1VE INDIJ PLEME i HEflOKEl
I Sll«.AH IN ARH BORIS
NAIH.I
DEL GARDI ROBI
PRIST MESTO V
ITALIJI
ViANEKENK/ 9AZBARA
GRŠKA BOGINJA PRI PIRA
iMW,.,l
OSfBAT?
CANKAR POVESTI MAR I IN
PHISIAŠ CINIZMA
pa NA
LUNA
NOVINAR
TANKO
32
ETIOP vi i IKAŽ
15
08V0B00
GIBANJI NA CIPRU
IOČILO
( t NI šIUPAM
H
ROVT
tomaz
OSTERC
NEZNANEC
TURŠKA KRČMA
S
mi 12oa
PREKO NASPROTNIKA
OSEB 12
MAHAB HAHA 11 NOR IKK, MORJA
ANi",
BRINJE VEC
SLIK. PRI PO M K': I r
IVAN ČARGO
ADHl SAR
TITAN
IME RUS VISI H J PLOVILA
29
PRVA
SLOV. DRŽAVA
KEM SNOV, DODATEK PROIZV ZA IZBOU 1ASINOSII
STATUA
ANDREJ ZORN
8
PREBIV. IRAKA
MESTO V IIALUI
AN[)REJ KURfNT
SESTAV"; fKAlAN
petek, 14. oktobra 1994
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
21. STRAN • GORENJSKI GLAS
Gorenjska banka obnovila enoto v Stražišču
jj^nj* 18. oktobra - Gorenjska banka je odprla obnovljeno Polovno enoto v Stražišču, že četrto v letošnjem letu, zdaj bo na ^t' obnova blejske ekspoziture.
bančna poslovalnica v delavskem domu v Stražišču je bila Tej?113 *e 'eta 1975, Gorenjska banka pa je v stečajnem postopku t *st,'.indusa prostore odkupila in tako poslovalnico razširila in p0yftv'to obnovila. Pred prenovo je imela poslovalnica 41 fte metrov prostora, zdaj jih ima 83 površinskih metrov.
dnehreC*'tev ^C ve^a ^ milijonov tolarjev, opravljena je bila v 45
K a. slovesni otvoritvi je direktor Gorenjske banke Zlatko Posl    ^eia'- da i"13 enota v Stražišču približno 1-odsotni delež v oh« 0Van3u Gorenjske banke, v novih prostorih pričakuje večji °'e8 Poslov.
rafi  Dozitura v Stražišču je imela doslej približno 500 tekočih
plinov in več kot 600 žiro računov, sjj renovljeno bančno poslovalnico je odprl predsednik krajevne vexPn?st' Stražišče Rok Žibert, ki je dejal, da so zelo zadovoljni z i Jo in lepšo banko, krajani pa si želijo, da bi pred njo namestili
°an-komat. • M.V.
a Klinar v klubu Dvor
Kr
%**h oktober- Gostja oktobrskega klubskega dne bo v četrtek, ' °ktobra, Rina Klinar, ministrica za delo in socialne zadeve.
sto^ln's*r'ca Klinarjeva je svoj mandat nastopila pred približno Vgj1^11 dnevi in že pokazala odločnost, saj je ministrstvo njenim 7** Vorn izoblikovalo obsežen program sprememb in dopolnil ^Htvene politike.
?a ^cbej zanimivi bodo odgovori na vprašanja, ali bo ministrstvo Prer '° kontrolo lastnih dohodkov tistih brezposelnih, ki Jani«       družbeno podporo, kako namerava spremljati doga-%v Zasebnih podjetjih in kaj je s socialnim sporazumom.
BORZNI KOMENTAR
Prav nič optimističnega ne moremo zapisati o dogajanju na Ljubljanski borzi v preteklem tednu.
Drsenje tečajev delnic in nizka stopnja likvidnosti, mirovanje tečajev obveznic m umik nekaterih obveznic iz uradne borzne kotacije, tako nekako bi na kratko strnili dogodke prejšnjega tedna.
Bojazen o zlomu sekundarnega trga in nejasnosti, kaj se bo dogajalo s privatizacijskimi delnicami, so očitno prevladali nad razumom, tako da smo v teh dneh priče prodajam delnic za vsako ceno, ki pa jih spremlja slaba likvidnost oziroma prometnost. Tako dilema ali prodati ali počakati, da se stvari razjasnijo, ostaja, marsikateri vlagatelj pa se je odločil za strategijo čakanja. Oktobrski zapadli kuponi republiške obveznice druge emisije, visoki tečaji blagajniških zapisov Banke Slovenije in rahlo pospešena rast tečaja marke proti tolarju, niso bili dovolj, da bi se struktura naložb investitorjev v oktobru že začela spreminjati. Če bi želeli navesti razloge, ki govorijo v prid umirjanju in stabilizaciji tečajev, bi navedli naslednje: 1. blagajniški zapisi zapadejo prvega decembra, značilnosti druge emisije niso poznane, in glede na pričakovano zunanjo konvertibilnost tolarja država ne bo mogla biti tako radodarna pri donosih na državne papirje; 2. do konca leta je potrebno uskladiti sestavo vzajemnih skladov z veljavno zakonodajo (trenutno je v portfeljih večine skladov med 50 in 85 odstotkov državnih kratkoročnih vrednostnih papirjev); in 3. državi, ki se odpira navzven, in ki želi zunanjo konvertibilnost lastne valute, ne sme biti do tega, da bi prepustila sekundarni trg zlomu, in zato uvaja mehanizme, ki naj bi črnoglede napovedi preprečili ali vsaj omilili.
Lahko pa rečemo, da so časi delniške evforije davno za nami, trenutne razmere so tako mnoge investitorje kot tudi izdajatelje postavile na realna tla in sčasoma bodo rezultati poslovanja izdajatelja in ustvarjen dobiček na delnico, tisti kriterij, ki bo določal tržno ceno delnici.
Če bi pogledali alternativne možnosti investiranja za pretekli mesec, jih lahko razvrstimo takole (pri izračunu obrestnih mer ni upoštevana posredniška provizija):
1. še vedno je favorit v donosu plašč blagajniškega zapisa, kije na mesečnem nivoju prinesel lastniku 5,5-odstotni nominalni donos. Tečaj se je z 90,3 odstotka v septembru dvignil na 95,3 odstotka od nominalne vrednosti; '
2. na drugem mestu je nakup mark v menjalnici. Če ste pred enim mesecem kupili v menjalnici nemško marko, ste zanjo odšteli 77,10 tolarjev, danes pa jo lahko prodate za 79,30 SIT, nominalni donos na mesečni ravni znaša 2,9 odstotka;
3. sledi vezava tolarskih sredstev, ki vam je na mesečni ravni ob predpostavki, da je realna letna obrestna mera 8-odstotna, in revalorizacijski faktor za to obdobje 1,0125 prinesla 1,9-odstotni donos;
4. naložba v državno obveznico druge emisije, ki ji je 1. oktobra 1994 zapadel kupon, vam je prinesla 1,4 odstotka;
5. najslabše so se držale delnice, ki so v tem obdobju zabeležile padec indeksa za 11,86 oz. za 8,2 odstotka in naložba v posamezne dele nakupnih bonov, če jih seveda niste pravočasno vnovčili,le-tem se je vrednost z 31.507 tolarjev znižala na 23.269 tolarjev, torej za dobrih 26 odstotkov.
• Borzni posrednik: Hermina Krt
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
■NMlTN/mODAIM ' NAlCUPNVfftODAJNl ; NAKUPM^ODAIM
MENJALNICA
1 DEM
1 ATS
100 ITL
A BANKA (Kranj, Trtic) 78.00 80,20 10,% 11.35 7,60 8,00
AVAL Bled, Kranjska gora 79,25 79,50 11,20 11,30 7,75 7,95
COffA Kranj 79,20 79,90 11,16 11.36 7,75 7,95
CREDfTANSTALT N.banka Lj. 79,00 80,00 11,15 11,35 7,60 8,00
EROS (Stari Mayrj, Kranj 79,45 79,60 11,24 11,30 7,75 7,95
GEOSS Medvode 79,35 79,60 11,22 11,32 7,75 7,90
GORENJSKA BANKA (vse enote) 78.30 80,20 10,91 11.39 7,55 8.02
HRANILNICA LON, d.d.Kran] 79,10 79,99 11,10 11,30 7,50 7,90
HtDA-tržnlca Ljubljana 79,30 79,60 11,25 11.30 7,75 7,89
IURIKA Jesenice 79,00 79,90 11,10 11.28 7,70 7,95
INVEST Škofja Loka 79,30 79,70 11,23 11,30 7,50 7,88
LEMA Kranj 79,20 79,60 11,15 11.28 7,75 7,95
MIKEL Stražsč« 79,10 79,70 11,15 11.30 7,68 7,95
PBS d.d. (na vsen poštah) 77,00 79,50 10,30 11.19 7,22 7,72
SHP^ov. hran. in poa. Kranj 79,20 79,49 11,15 11.25 7,80 7,95
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,60 80,45 10.70 11.45 7,58 7,95
SLOGA Kranj 79,00 80,00 11,00 11.30 7,60 8.00
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 78,30 • 10,91 - 7,55 -
SLOVENUATURtST Jesenice 78.90 79,90 11.10 11.28 7,73 7.93
ŠUM Kranj 79,35 79,60 11,22 11.32 7,75 7,90
TALON Žet postaja Trata, Šk Loka 79,40 79,60 11,23 11.29 7,82 7,88
TALONZg. Bitnje 79,40 79,60 11,23 11.29 7,82 7,88
TENTOURS Domžale 79,40 80,00 11,18 11.38 7.75 8.05
UBK d.d. škofja Loka 79,40 80,20 11,15 11.40 7,75 8,00
VflLFAN Kranj 79,50 79.80 11,25 11,35 7,75 7,95
WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,30 79,70 11,21 11,30 7,75 7,87
ZORI Kamnik 79,20 79,90 11,20 11.32 7,65 7,90
POVPREČNI TEČAJ 79,02 79.82 11,10 11.32 7,6« 7.94 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev.
Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
MENJALNICA WILFAN
Vaš najboljši partner ph menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013
Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poštel
W  F W W W
h<1
Kranj. KoroJka L Z. 064/211-644 L|ubt|ana. Slovenska c.54, 061/133-11-55
Praznujte z nami prvo leto delovanja Trgovskega centra DOM Naklo!
Za vas smo pripravili POSEBNO PONUDBO po znižanih cenah,
od 17. do 29. oktobra 1994!
2A GRADITELJE 2
Tervol DP3, 100x500x50 mm 159 S,T/m3
Siporex, 100x250x50 mm 10285 S,T/m3
Siporex, 100x250x75 do 175 mm 9-731 SIT/rn^
Siporex, 600x250x200 mm 9"° s,T/m
Kombipor, KP/50/3, 5 cm 1-099 SIT/m^
parket Rustikal, hrast 1416 S,T/m
lepilo Parketolit, 3 kg 716 S,T
lepilo Parketolit, 20 kg 4150 S,T
lak za parket Vernitol PU, sijaj, za 17 m2 6.198 SIT
Kupcem se zahvaljujemo za zaupanje v minulem letu!
iščite nas med tednom od 9. do 19. ure
ZA GOZDARJENJE
0) C Q>
E O
o
0) C
>o "o
veliki cepin Krmelj	3.240	SIT
gozdarska sekira z ročajem,1,4 kg	1.620	SIT
povratna žaga 55B, Iskra ERO	9.757	SIT
Z MISLIJO NA BLIŽAJOČE PRAZNIKE		
mačehe v lončkih	63	SIT
cvetoče krizanteme v lončkih	378	SIT
zemlja za grobove, 20 I	333	SIT
pesek za grobove, marmor	1.080	SIT
vaza za grobove, 18 cm	307	SIT
vaza za grobove, 24 cm	449	SIT
vaza za grobove, 30 cm	602	SIT
sveča Marija	76	SIT
fn ob sobotah od 8. do 1		2. ure.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Lanski strah meša letošnje cenovne štrene
Odkar se je Slovenija osamosvojila, velja, da je krompir lažje pridelati kot prodati. Ob tem, da je pri nas pridelava najmanj enkrat večja od porabe in da na domačem trgu vlada precejšen nered, so se zaprle tudi prodajne poti v Istro in Dalmacijo, ki so bile v času "bratstva in enotnosti" glavni ventil za gorenjske tržne presežke.
Letos je s prodajo sicer nekaj manj težav kot lani, ko je več kot štiri tisoč ton gorenjskega krompirja (v zadružnih in kmečkih skladiščih) "prezimilo" in dočakalo marec, vendar je cena tako nizka, da povprečnim in podpovrečnim pridelovalcem ne pokrije niti pridelovalnih stroškov. V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi cen, ki so veljale ob koncu avgusta, izračunali, da so bili pridelovalni stroški pri hektarskem pridelku 14 ton na hektar skoraj 34 tolarjev za kilogram, pri pridelku 25 ton domala 20 tolarjev in pri pridelku 43 ton 15,47 tolarja za kilogram, kmetje pa ga zdaj prodajajo po cenah od 12 do 15 tolarjev za kilogram. V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj, na primer, odkupujejo krompir, debel najmanj 45 milimetrov in pakiran v vreče po 30 kilogramov, po 15 tolarjev, krompir za izvoz na Češko po 14,50 tolarja, krompir, debel najmanj 35 milimetrov, namenjen za predelavo v čips, pa od 12 do 13,50 tolarjev (odvisno od tega, ali so kmetje sovlagali v predelavo). Čeprav je letos po krompirju precejšnje povpraševanje iz vzhodnoevropskih držav pa tudi iz Bosne, je strah, da bi tako kot lani ostal v kleteh in skladiščih, tudi letos zelo velik. Prav ta strah, ki je še močnejši na Dolenjskem kot na Gorenjskem, najbolj vpliva na to, da so tudi gorenjski kmetje pripravljeni peljati krompir domala sto kilometrov daleč po enaki ceni ali še nižji, kot ga odkupujejo zadruge, da ga dolenjski kmetje ponujajo trgovcem, menzam in drugim tudi po 12 tolarjev za kilogram, da si kmetje (tudi člani zadrug) in zadruge med seboj po nepotrebnem konkurirajo... In trgovci, namazani z vsemi "žavbami", to dobro izkoriščajo!
Le na koga se bodo letos jezili pridelovalci, če jim bo nekaj krompirja ostalo v skladiščih vse do zgodnje spomladi? Država se je letos zavarovala in je že v začetku septembra sprejela uredbo, s katero je za uvoz krompirja uvedla posebno dajatev (prelevman) v znesku 7,17 tolarja za kilogram. Uredba še velja in bo veljala do konca oktobra, ko naj bi domači pridelovalci te prodali večino letošnjega pridelka. • C. Z.
Odkupna cena mleka
Mleko se ne bo podražilo
Kranj - Čeprav je bilo neuradno slišati, da se bo odkupna cena mleka izjemoma povečala sredi meseca, za zdaj ni znamenj, ki bi kazali na podražitev. Ko smo v sredo zjutraj poklicali v kranjsko Mlekarno, so nam povedali, da bo cena verjetno "zdržala" do konca meseca, in da bodo rejci dobili za oktobra oddano mleko toliko, kot so septembra. • C. Z.
Radovljiške kmečke žene
Dve leti so čakale
Brezje - Mlade in malo manj mlade gospodinje iz ožje in širše okolice Radovljice že nekaj časa obiskujejo kuharski tečaj pri sestri Vendelini na Brezjah. Prva skupina je začela s tečajem 10. septembra, druga nekaj dni kasneje. Na Brezjah se dobivajo v četrtkih in sobotah popoldne. Kako veliko je zanimanje za tečaje pri sestri Vendelini, dovolj pove že to, da so radovljiške gospodinje morale čakati dve leti, da so prišle na vrsto. Kot je povedala svetovalka za kmečko družino in dopolnilne de/avnosti Majda Loncnar, jc zelo pohvalno, da tečaj polovično financira tudi Občina Radovljica. • C. Z.
Od danes do torka v Metliki
Slovenska sadjarska razstava
Metlika - Danes, v petek, bodo v Belokranjskem muzeju v Metliki odprli slovensko sadjarsko razstavo, ki so jo pripravili Sadjarsko društvo Slovenije, Sadjarsko društvo Bele krajine in kmetijska svetovalna služba. Na razstavi, ki bo odprta do torka, 18. oktobra, bodo predstavili vse razsežnosti sadjarstva in prikazali pestrost slovenskih sadnih okolišev, prireditev pa bodo popestrili še s čebelarsko, vinarsko, kulinarično, etnološko, cvetlično razstavo ter razstavo del mladih likovnikov. V času razstave bo tudi več predavanj o trženju v sadjarstvu, o sušenju sadja, o vlogi sadja in medu v zdravi prehrani, o zdravilnih učinkih istrskega oljčnega olja in o načinih uporabe sadja, zadnji dan pa bo še potvet o reviziji slovenskega sadnega izbora. • C. Z.
LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV
Začenja se sečna sezona.
TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les
- bodisi drva ali goli.
Les je lahko tudi suh, kriv, grčav.
Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi.
Vse dodatne infoimacije lahko dobite po telefonu (0608) 41-044 ali 41-349
Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
Letos le polovica vrednosti
Lastniki gozdov bodo letos za vzdrževanje gozdnih cest plačali 6,9 odstotka od polovične vrednosti letnega katastrskega dohodka gozdnih zemljišč.
Kranj - Prvega julija je v Sloveniji začela veljati vladna uredba o prostojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Uredba določa način izračunavanja in visino pristojbine ter razporeditev zbranih sredstev po posameznih občinah.
Pristojbino bodo plačevali vsi lastniki gozdov, razen lastniki varovalnih gozdov in gozdov, ki s cestami niso odprta. Šteje se, da območje ni odprto, če je večje od sto hektarjev in je povprečna
spravilna razdalja več kot 1200 metrov za traktorsko spravilo in več kot 800 metrov za spravilo z žičnico. Parcelne številke gozdov, za katere ne bo treba plačevati pristojbine, bo ugotovil
Letos od 21 do 769 tolarjev na hektar
Katastrski dohodek gozdnih zemljišč znaša letos od 610,26 tolarja (za osmi razred) do 22.281,74 tolarja na hektar (za prvi razred). Če bi uredba začela veljati že na začetku leta, bi lastniki gozdov morali od hektarja plačati za vzdrževanje cest od 42 (za osmi razred) do 1.538 tolarjev na hektar (za prvi razred). Ker pa je začela veljati šele v drugem polletju, bo tudi pristojbina polovična - od 21 do 769 tolarjev na hektar. Lastnik 50 hektarjev velikega gozda prvega vrednostnega razreda bo moral za vzdrževanje gozdnih cest plačati 38.450 tolarjev pristojbine.
Dobro tretjino bo prispevala država
Zakon o gozdovih je gozdne ceste razdelil v dve skupini: na ceste, ki so namenjene predvsem za gozdarske potrebe, in na ceste, ki so pretežno javnega značaja, saj omogočajo dostop do zaselkov, kmetij, turističnih in drugih podobnih objektov. Denar za vzdrževanje cest javnega značaja bodo zagotavljale občine, za ostale gozdne ceste pa država in lastniki gozdov. Glede na razmerje med gozdarskim in javnim prometom bo drŽava iz proračuna zagotovila 35 odstotkov potrebnih sredstev, lastniki gozdov pa naj bi s plačevanjem pristojbine prispevali preostalih 65 odstotkov.
Zavod za gozdove Slovenije, ki jih bo tudi posredoval davčnemu organu.
Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest bodo obračunavali v višini 6,9 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč; le letos jo bodo zato, ker je uredba začela veljati šele v drugi polovici leta, obračunali od polovične vrednosti letnega katastrskega dohodka. Denar, zbran s pristojbino, bodo zbirali na posebnem računu in ga bodo glede na ugotovljeno dolžino gozdnih cest, povprečne vzdrževalne stroške in delež, ki ga k
vzdrževanju prispevajo lastniki gozdov, razporejali občinam. Razdelilnik je sestavni del uredbe. Jeseniška občina bo dobila 2,21 odstotka zbranih sredstev, kranjska 1,47 odstotka, radovljiška 2,50, škofjeloška 2,95 in tržiška 0,39 odstotka. Denar bodo porabljali za vzdrževanje gozdnih cest na podlagi letnega programa, ki ga bo pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo bo enkrat na leto poročalo javnosti o zbranih in razdeljenih sredstvih. • C. Z.
Gozdarski študijski dnevi
Gozd in voda sta nedeljiva celota
Prof. Dušan Mlinšek: "Slovensko gozdarstvo ni začetnik v vplivanju na varčni vodni režim gozda."
Poljče - Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete v LJubljani je v sodelovanju z gozdarskim in vodnogospodarskim inštitutom, ministrstvoma za kmetijstvo in gozdarstvo ter za okolje in prostor in Podjetjem za urejanje hudournikov pripravil od torka do četrtka v PoljČah šestnajste gozdarske študijske dneve z naslovom "Gozd in voda". Strokovnjaki z najrazličnejših področij, ki zadevajo vodo kot naravni vir, so se zbrali zato, da bi oblikovali strategijo celovitega obravnavanja vode kot življenjskega okolja in kot naravne dobrine.
Problemi s količino in kakovostjo vode ter nezadostno upoštevanje vode kot življenjske tekočine narekujejo, da se z vodo kot naravnim virom začno ukvarjati vse dejavnosti, ki jih problemi kakorkoli zadevajo. Ker v Sloveniji velika večina voda izvira v gozdovih, in ker je voda v gozdovih še najbližje naravnemu stanju, so se na gozdarskih študijskih dnevih "podali" k izvirom, v gozdove. Izdatnost vodotokov in kakovost njihove vode sta namreč v mnogočem odvisni od vodnega režima gozdov, na katerega pa jc mogoče vsaj delno vplivati tudi z gozdnogospodarskimi ukrepi.
"Če hočemo z vodo varčno gospodariti, moramo z gozdom gospodariti tako, da ne pnzadenemo vodnega režima," je na študijskih dnevih dejal priznani gozdarski strokovnjak prof. Dušan Mlinšek in poudaril, da slovensko gozdarstvo ni začetnik pri prizadevanjih za varčni vodni režim gozda, in da gozdarji o tem vedo veliko več kot uradno vodno gospodarstvo. Slovensko gozdarstvo se lahko pohvali z nekaterimi uspehi, ki so pozitivno vplivali na vodo in vodni režim v gozdovih. Slovenija je kot druga država na svetu odpravila sečnje na golo. Delež mladih gozdov, ki so velik "porabnik" vode, je v štiridesetih letih zmanjšala s 55 odstotkov na vsega 12 odstotkov. Gozdarska stioka se je uspešno uprla gozdnim plantažam, ki porabijo več vode kot naravni gozdovi. V gozdarstvu spoštujejo gozdne potoke in izvire in skrbijo za
umirjanje hudourniških voda. Ob uspehih so bili tudi spodrsljaji, med katere prof. Dušan Mlinšek šteje nevarnost gozdne anarhije, ki jc predvsem posledica kmetijske politike, spodrsljaje pri gradnji gozdnih cest (ceste brez odvodnjavanja, zasipanje potokov...), večkrat vprašljivo spravilo lesa v mokrem in tudi po potokih, neprimeren posek obrežnega drevja, še nadaljnje drobljenje gozdne posesti, gradnje cevnih kanalov namesto mostov, premajhno skrb za odpadna olja iz za odstranjevanje odpadlega drevja iz potokov, nastajanje mladega gozda na negozdnih površinah... Ob tem, da sta gozd in voda nedeljiva celota, vprašanje gospodarjenja z vodo ni problem tehnologij, ampak
po mnenju prof. Mlinska predvsem odraz nacionalne kulture.
Na študijskih gozdarskih dnevih s° razpravljali tudi o ekonomskem vredn0 tenju vode v gozdu, o gospodarjenj11.^ hudourniškimi območji, o odnosu divJ živali - voda, o tem, kako vplivajo sPraV' lesa in imisijske poškodbe na vodno vlog gozdov, o raziskovalnih programih s V° dročja vode, o pomenu obvodnih drcv sih...Včeraj, ko je bil zadnji 0«j posvetovanja, naj bi si ogledali izvir S*. Dolinke in problematiko zavarovanja lencev, se odpeljali v Belco, kjer W spoznali z zgodovino zlorabe in ureja J hudourniškega zliva, in v Radovno, kjer j drenažno zajetje pitne vode za Bled in $'r okolico. • C. Z.
Pit)so na Gorenjskem
Bilo je in ga ni več
Kranj - Ko so se na gorenjskih kmetijah v šestdesetih letih začeli specializirati in usmerjati v tržno pridelavo, so v setvenem kolobarju začele proso izpodrivati druge, donosnejše in za živinorejo boli potrebne poljščine. Proso je tedaj doživelo
fiodobno usodo kot ajda, razlika je e ta, da se je ajda "pobrala" in da jo v zadnjih letih spet pogosteje videvamo na poljih, medtem ko se prosu ni uspelo.
Morda ga še kje na Gorenjskem pridelujejo, vendar ga jaz. v zadnjih treh letih nisem opazil nikjer. Nazadnje sem ga videl v okolici Cerkelj," je povedal mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pride lavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, in poudaril, da je ekonomika pridelovanja prosa slabša kot pri ajdi. V času, ko so ga na kmetijah že opuščali, so bili pridelki od 700 dO 800 kilogramov na hektar. Povpra-
ševanje po ajdi je bilo vseskozi večje kot pO prosu, iz ajde je mt'R°V: narediti tudi več različnih jedi kot iz prosa, ki ga zdaj zanesljivo ve uporabljajo za krmo ptičev kot z prehrano ljudi. Strokovnjaki P»aV1J£ daje /a naše rastne razmere najbor ša junijska setev prosa (julijska f prepozna), da raste od 60 do 100 am» in da podobno kot ajda doDTO izkorišča vlago. To se je Še postov pokazalo ob lanski suši, ko tO ■» nekateri  dosevki posušili, m.HU ko je žilava ajda ostala pri življenj^ In kakšna prihodnost se oocj prosu? Nič kaj rožnata! Ob liBj* j« cenejši i/ uvoza in da mu g°rcnJ* podnebne in rastne razmere ne ujj jajo najbolj, je velika verjetno«,J» # ne bo "pobral" in da bodo BWIfl rodovi lahko govorili o njem le * ^ poljščini, ki jc nekdaj bila. a je zdaj ^ Gorenjskem (in Slovenskem) m • C. Z.
fe'«k, 14. oktobra 1994
DvA DERBIJA NA PODNU
Drv ^a Loka - Izredni starti škofjeloških športnikov v nova ttelf'rtVa med košarkarji v A2 ligi in med odbojkarji v drugi ligi, ter Koliko slabše škofjeloških rokometašev Šeširja, ki so presenetlji-» izgubili točko pretekli konec tedna v Kranju, še dvigujejo Dr°H 00 temPeraturo v mestu pod Lubnikom. Konec tedna, ki je P^ nami, pa bo v znamenju dveh derbijev. Košarkarji Loka Kave ^do v soboto, 15. oktobra 1994, ob 18. uri gostili najboljše moštvo v Košarkarske konkurence, pravi Dream team Interier iz Krškega. jn.r nekaj znanih imen slovenskih košarkarskih igrišč nosi dres v ei?erja iz Krškega, Ademi, Santelj, Samar, reprezentant Mario Šla« ev^ m temnopolti Američan Barry Stevens. Kljub izrednemu n^_5kofjeloških košarkarjev je a
v tem srečanju težko pričakovati
nan ^s?e^ Pred domačo publiko, za katero gre upati, da bo dodobra jenh • 3 škofJeloški Poden Škofjeloški trgova obljubljajo dosto-to 7 h ' Pokazan bodo vse, kar v tem trenutku zmorejo, za kaj pa bo Pošk i tOVa'°' Pa Domo videli po tekmi. Trener Dolenc ima, razen MiA ane8a Hartmana, na voljo vse igralce s kapetanom m®f*m in VuksaniČem na čelu.
So n° arkarskem prazniku pa se obeta še rokometni. Šeširjevci VePreteklo soboto kljub opozarjanjem, da je v gorenjskem derbiju fredH VSe mo8°^e' nepričakovano izgubil točko v Kranju pri dvoru. Tokrat pa v Škofjo Loko prihaja prvouvrščena ekipa pastva po 3. krogih, Akripol iz Trebnjega. Škofjeloški t>0iOlJle,aš'i ki so med tednom odigrali še povratno srečanje •em ?'ovcmJc 8 Celjem v Celju pričakujejo, da bodo prav v Še§j sre?anJu zaigrali tako, kot znajo. Bosanski strateg na klopi tasu^H Jan PraTjak pravi, da je morda ta neuspeh prišel v pravem ■Toni> Prebudi anemičnost v ekipi. Nekoliko ga skrbijo poškodbe form m Grege Kešeta, upa pa, da bo v "reprezentančni"
po' Ponovno zaigral tudi Urban Šile. Ločani stavijo na zmago, ^. °č s tribun pa bo vsekakor dobrodošla. Tekma se bo začela v ^*°> 15. oktobra 1994, ob 20. uri. • Dare Rupar
Triglav zmagal v podaljšku
1 £R|9LAV : LITOSTROJ 71:69 (62:62, 3539) B ij"1! " Športna dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika Fišer N^Km  Sobote in        12 Maribora- komisar KZS Jeraj iz
'Hafnar?Ž-"v1 ~(6'-4)'- Tadič 2 ^'2)' Jeras 8 (4"3)' ^ubic 21 (4_4)'
l(ifT5lG-.LAV: Lojk 6 (2-2), Pompe, Troppan, Eržen. Prevodnik 15 i0-7), Džino 10 (6-4), Tadič 2(^-2), J tt^ (2"°)- Drobnjak, Vidakovič. |3) i USTROJ: Thaler, Leban 9 (7-5), Smolič, Kune 6, Lerič 15 (6-lDorw. ov,č- Madon 6 (2-2), Nestorovič, Duščak 23 (6-6), Bacec,
JJ'k 10 (6-4), Ličan. TrjpJ0st' mel: Triglav 30-22, Litostroj 27-20; število osebnih napak: (j*. 20, Litostroj 22; pet osebnih napak: Kune 44. minuta, Leban 13 ]^lnuta. Džino 45. minuta; met za tri točke: Triglav 20-5 (Hafnar
' SrSS •'    bic 1)1 Litostroi 104 (DuSčak). iVe^:anJe so gostje iz Ljubljane začeli u
^inui     oma^1 košarkarji so svoji prvi točki zabeležili šele v četrti tOT ko je bil s prostega meta dvakrat uspešen kapetan Slavko toM- ; Litostrojčani so že v peti minuti vodili s prednostjo enajstih }})> vendar so nato domačini to razliko iz 1 y a'» in odšli na odmor z minusom štirih točk.
Povedr*!6 so £ostJe xz Ljubljane začeli izredno in prav hitro mi«..: .domači košarkarji so svoii 1 o je bil
tofcv/^'tostrojčani so ze v pen minuti vouin s preanostjo enajstrn 2nižev i-^' vcndar so nal° domačini to razliko iz minute v minuto
y a|j in odšli na odmor z minusom štirih točk. HVdi ^^jevanju so zaigrali nekoliko bolje in v 23. minuti izenačili !°*kod 1 razdobJ.u 4x1 25 do 30. minute sta sodnika nekajkrat '^fem°Vaxi! ^maCme' kar so gostje izkoristili in ponovno povedli za i*enax ."/o osemintrideseti minuti jc domačim ponovno uspelo I^Bor « «1 in s tcm izsiliti P°dalJ$ek. V tem delu je blestel '^aljšek k' ^° /adcl kar tri trojkc in je bil "krivec" za
Iftfto lm*^}i SO b''' boljši domačini in zasluženo slavili in dosegli ' ^bod^0 V soboto J'h čaka naporno gostovanje v Ljubljani, j       'oo igrali proti trem nekdanjim soigralcem. • Jože Marinček
°spEJA MARMOR PORAŽENA
Ode^ Ja4Ij0ka' 12- oktobra - V prvi ženski košarkarski ligi jc loška
; l^*gale^a7Q1°r ig£ala doma 7 k°s Naih r?/ 74" <-.'ePrav so b>le oslablj ene, jim Ločanke niso bile t°Pustile J lpn LJubljančankah je bila Sabina Felc. Le-te so nato isniko'n eJa Marmor je povedla. Posebno dobro sta igrali Kale m'" ^a'ack°va. Gostje so se vseeno zbrale in na koncu • Uocja Marmor jc na lestvici na četrtem mestu. • J
K.
v^bila.
PRIREDITVE
l^lri°nar*ari*' *P°red - V prvi moški slovenski košarkarski ligi bo Igrani r0?" 7' kro£ Triglav iz Kranja bo igral ob pol osmih v I Lok« k'1 v Ljubljani s Smelt Olimpijo. V drugi ligi pa bo
Rok       ' •   * ^Utri zveCcr on 18 uri na PtK,nu 7 Interierji. ™S SUS"' spored - V prvi državni ženski ligi gostuje Kranj 6ah°d ipr   u>Smih zvcčcr pri Dcgru Piran. V drugi državni ligi $e&ir j *.   "usnica doma s Prulami (čas tekme Še ni določen),
^ddvo^TA1" ob 20 uri doma 1 AkriPolom iz Trebnjega, ^avni*. ui Pa Sostme jutri ob 19. uri na Škofljici. V drugi ^linipijott zah°dsna skupina, igra Kranj B jutri ob treh z
{as igra v Ljubljani, Lokastar igra jutri ob 14.20 z Zagorjem, nalcnadndavCkmc mes p,an'no in $*yo Kranj pa bo določen Ur> z M 1, drUgi skuP'ni ,rctjc državne lige igra Šešir B jutri ob Uri, Dom > crccm- Sava KranJin Jezersko igrata prav tako ob 18. Hadovljjc ^ahn'ca gostuje popoldne ob petih na Kodcljcvem, [ledeljo oh ,rortina Hlcd in Preddvor Oorjanc pa bosta igrala v Kram . ^ '() uri Med kadeti center prva skupina igrajo Sava (ncdclia eSrS (sobota ob 16,30), Radovljica S. Bled : Besnica
• J. K.
Križah derbi
aob 9. u Preddvor lnfo : Dom Zabn.ca (s obeta ob ^6 Sjjm^P^ ««« dekli« »gra Kran, v nedel o     10. ur
Ku»>mp,,0 v Ljubljani, Lokastar gosti v soboto ob 12.50 Ribnico.
ranJu pa bo tekma med Planino Kranj in Savo Kranj ^om!zni       " Jutri ob 10. uri bo v osnovni loli vK.«#»
državne moške nanu/noteniške lige med vodeč.ma panKePoraženima ekipama Knžev in Krškega. V drugi žen k 1W na Anicah Istočasno derbi med Oradisom z Jesenic in ^ami. . M. Snedic
*k(Q?Jkanki spored - V soboto ob 19. ur. čaka odbojki^« FJ ClMa v CSUr-ŽIC težka tekma s še neporaženo OluHOtU
^•jlSkl kc^nU.----- • - - -
tS° kot'ono h "gIava v soboto gostujejo pri Prevaljah, Tcrm^u*0 m «»vi.jil točk za DP V 2. DOL g. (rJNiu V 1 ivx,ubn,ka v Mežici, odboikarac H PR( »S LlDnir. ^        ,graJ° dom«   molki: Plamen : II Pl
gostujejo PROMa pa
L»Pnica rjTin*" '^"J" uoma motici: l'lamcn : Fl PROM II Lnskl konj, Un)' B,cd 11 : Ir,?>av (68 Hlcd ob 18. uri). V
»tnica Ob 17 f5fi ,R,aJ() Meha.u/in, Kropa Julči Vital II (OŠ B* Maček     ' m   lcd 11  Hl 1 ( ,lsino » (()<i Btod ob 16. uu)
23. STRAN • GORENJSKI GLAS
ZMAGA AMBERGA V KRANJU
Domačini in gostje na sprejemu. Od leve: kranjski župan ing. Vitomir Gros, nadžupan Amberga VVolfang Dandorfer, predsednik kranjske strelske zveze Zvone Rezek in predsednik amberških strelcev Josef Donhauser. - Foto: B. M.
Kranj, 9. oktobra - Kranjski strelci so med 7. in 9. oktobrom gostili športne prijatelje iz nemškega mesta Amberg, s katerimi sodelujejo že od leta 1967. Z njimi sta v Kranj dopotovala tudi nadžupan Amberga gospod Wolfgang Dandorfer in kulturni referent gospod Norbert Fischer. Goste sta v soboto dopoldne sprejela kranjski župan Vitomir Gros in podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Kranj Ferdo Rauter in se z njimi zadržala v daljšem pogovoru. Strelci in ostali gostje so si nato ogledali mesto, popoldne pa je sledilo tekmovanje. Reprezentanci obeh mest sta se pomerili v streljanju z zračno puško. Zmagali so gostje, vendar z manjšo prednostjo kot v preteklih letih.
Zvečer je bilo družabno srečanje v gostišču HAM na Primskovem, na katerem so najboljšim tekmovalcem podelili priznanje, obenem pa so se predstavniki strelcev dogovorili za nadaljevanje sodelovanja in za naslednje srečanje čez dve leti v Ambergu. Večer sta z nastopi popestrila Folklorna skupina Primskovo in ansambel Jevšek. Posebnih priznanj so bili deležni vsi tisti strelci in organizatorji, ki že od vsega začetka sodelujejo na teh srečanjih. Med njimi sta najzaslužnejša vodja amberških strelcev gospod Josef Donhauser in nekdanji predsednik Občinske strelske zveze Kranj gospod Alojz Lakner, ki je
nalogo vzdrževanja stikov pred leti predal sedanjemu predsedniku gospodu Antonu Rešku. Obema je v preteklosti veliko pomagal nekdanji odlični strelec gospod Rajko Rozman.
Po besedah župana Vitomir-ja Grosa, izrečenih na družabnem srečanju, Kranj še ni pobraten z nobenim nemškim mestom, zato bi kazalo razmisliti o ideji pobratenja z Am-bergom. To bi bila prav gotovo krona vseh dosedanjih prijateljskih stikov, ki bodo v letu 1996 praznovali 30-letnico.
Vodstvo Občinske strelske zveze se zahvaljuje vsem tistim kranjskim podjetjem in ustanovam, ki so podprli to tradicionalno srečanje. To so: Iskra Števci, Iskra TSD, Športna zveza Kranj, Elektrotehnično podjetje Kranj, Merkur Kranj, PPC Gorenjski sejem, Skupščina občine Kranj, Alpe-tour Remont, Sava Kranj in Tekstilna tovarna Zvezda.
Rezultati tekmovanja - ekipno: 1. Amberg 3679 krogov (od 4000 mogočih), 2. Kranj 3637 krogov.
Posamezno: 1. Monika Gun-reben (A) 386 krogov (od 400 mogočih), 2. Engelbert Sper-ber (A) 384, 3. Johan Strobl (A) 380, 4. Guenther Sperber (A) 379, 5. Thomas Weigl (A) 377, 6. Andej Kne (K) 376, 7. Willi Reil (A) 376, 8. Andreja Ložar (K) 375, 9. Jure Frelih (K) 372, 10. Janez Korent (K) 367. • B. Malovrh
IZOLANI V PREDOSLJAH
Pred začetkom ligaškega tekmovanja, ki se začne 16. oktobra, so se strelci iz Predoselj pomerili s strelci iz Izole. Srečanje strelcev je že tradicionalno, saj mineva že 41. leto njihovega druženja. Tako se je na strelišču v Predosljah pomerilo 24 strelcev v vseh kategorijah in sicer s serijsko zračno puško. Pri mlajših mladincih jc bila najboljša Mateja Božič iz Izole (156 krogov) pred Boštjanom Ostcrmanom Predoslje (134 krogov),
Rri mladincih pa sta slavila strelca Predoselj in sicer Mirjan fogašek (161) ter Grega Ropret (156). Domačini so bili uspešni tudi pri članicah, saj ie bila Helena Malovrh (147) boljša od Lavrc Filipič iz Izole (137), medtem koje v članski konkurenci zmagal Izolan Igor Hrvatin (183) pred Tomažem Travnikom Predoslje (178). Pomerili so se tudi veterani, kjer sta bila najboljša strelca Izole Darij Ban (185) ter Enio Božič (143).
kljub izenačenemu boju v zmagah so bili domačini boljši in so z nastreljanimi 1562 krogi premagali goste, ki so dosegli 1274 krogov. • F. Mubi
:-:jraizm tenis
nun
V sredo sta se nadaljevali moška in ženska namiznoteniška liga. V ženski ligi so igralke kranjskega Merkurja igrale doma s Semedelo in zgubile s 5 : 2. Za Merkur so igrale Fojkarjeva, Žirovnikova in Petričeva. Dve zmagi za Kranjcanke sta dosegli Petričeva in Fojkarjeva. • J. K., slika G. Šimk
Žreb naklonjen jeseniškim hokejistom
SE ACRONIKSU OBETA FINALE
Tekma Jadranske skupine med Acroniksom Jesenice in Fasso iz Italije je bila v 53. minuti prekinjena. Gostje so zapustili led.
Jesenice, 11. oktobra - Tekma Jadranske skupine med Acroniksom Jesenice in Fasso je bila sedem minut pred koncem prekinjena. Grobi gostje so izzvali pretep, nato pa zapustili led. Takrat so Jeseničani vodili z 10 : 3 in bi gladko zmagali. O usodi tekme bo odločala tekmovalna komisija evropske lige. Jeseničani so igrali slabše le v prvi tretjini, ki so jo dobili gostje, potem pa so bih gospodarji na igrišču.
Acroniksu z Jesenic se ponuja priložnost nove uveljavitve v evropskem hokeju. Zmagah so na četrtfinalnem turnirju v Budimpešti in se uvrstili na polfinalnega va Malmoeju na Švedskem. Razen tega bodo še trije polfinalni turnirji (Olomouc, Muenchen in Minsk) in zmagovalci vsakega se bodo ob lanskem prvaku Turkuju, klubu prireditelju in dveh najuspešnejših drugouvrščenih moštvih uvrstili na finalni turnir. Acroniks ima možnosti za finale. Švedski prvak je favorit, Jeseničani pa bodo iskali priložnosti v tekmah s francoskim in poljskim prvakom. Jeseničani bodo na Švedskem med 11. in 13. novembrom. • J. Košnjek
90MET
rrmn
V Kranju gostuje
eno najboljših slovenskih nogometnih moštev
BO MARIBOR MOTIV ZA ŽIVILA
Zanimiva nogometna tekma med Mariborom Branikom in Živili Naklo bo v nedeljo ob 14. uri na kranjskem stadionu
Kranj, 14. oktobra - Naklanci so bili vsa leta nastopanja v prvi slovenski nogometni ligi "strup" za vijolice. Doma so jih premagovali, Maribor pa doma ni zlahka dobival tekem z Gorenjci. V nedeljski tekmi med Živili in Mariborom Branikom ob 14. uri na kranjskem stadionu so Štajerci favoriti. Vendar: bo morda eno najboljših slovenskih moštev motiv za boljšo in učinkovitejšo igro Živil.
Zahtevne tekme čakajo tudi druge gorenjske ligaše. Tretje-ligaša Triglav Creina in Jesenice igrata različno. Kranjčani so zadnjo tekmo doma dobili in so četrti, Jeseničani pa zgubili in so predzadnji. Kranjčani tokrat gostujejo, Jeseničani pa igrajo doma.
Gorenjski mladi nogometaši pa igrajo zelo dobro. Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa so v slovenski mladinski in kadetski ligi med boljšimi. Oboji jutri gostujejo pri Rudarju v Velenju. Mladinci Živila Naklo in Zarice Športplana igrajo v zahodni skupini območne mladinske lige. Živila so v sedmih koli šestkrat zmagala in enkrat igrala neodločeno in delijo prvo mesto z Železničarjem AM Cosmosom iz Ljubljane, Zarica pa je tretja.
V gorenjski ligi so včeraj mladinci odigrali pokalne tekme, ligaške tekme pa bodo v soboto in nedeljo. Kadeti igrajo jutri ob 10. uri. Pari so Alpina : Polet, Visoko : Hrastje, Zanca : Jelovica LTH, Šenčur : Športplan in Trboje : Živila Naklo. Mlajši dečki igrajo jutri ob 12.30. Pari so Jesenice : Zarica B, Triglav Creina B : Sava Športplan, Kokrica : Triglav Creina A, Lesce Bled Stiks : Britof, Zarica A : Železniki in Živila Naklo : Velesovo. Člani bodo igrali jutri ob 14,30. Pari so Bitnje : Šenčur, Jelovica LTH : Sava Športplan, Alpina : Visoko, Trboje : Britof, Zarica : Železniki, Lesce Bled Stiks : Polet, Kondor : Hrastje, Bohinj : Velesovo, Podgorje : Svmpeks Reteče in Podbrezje : Preddvor. Starejši dečki igrajo v nedeljo ob 10. uri. Pari so Jelovica LTH : Triglav Creina B, Živila Naklo : Lesce Bled Stiks, Zarica : Jesenice, Triglav Creina A : Sava Športplan, Šenčur : Polet, Trboje : Bitnje, Alpina : Podgorje, Britof : Železniki, Kokrica : Visoko in Kondor : Bohinj. V nedeljo ob 10. uri pa igrajo mladinci. Pari so Železniki : Polet, Sava Športplan : Kondor, Velesovo : Bohinj, Bitnje : Britof, Podgorje : Hrastje in Visoko : Jesenice, tekma med Jelovico LTH in Lesce Bled Stiksom pa bo ob 11.30.
BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ
Kidričeva 38 a, 64000 Kranj
objavlja prosto delovno mesto
KUHARSKE POMOČNICE
- NKV delavka
- zaželene so delovne izkušnje
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za 4 mesece. Kandidati naj vloge vložijo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
"POLIX" ŽIRI, podjetje za proizvodnjo armatur in drugih kovinskih izdelkov p.o., Jezerska ulica 7, Žiri
zaposli delavca za opravljanje del delovnega mesta
IZMENOVODJE
montaže krogelnih pip
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati Še naslednje:
- da ima srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri
- ustrezne delovne izkušnje
- smisel za organizacijo dela in delo z ljudmi
Izbranega kandidata bomo po uspešno opravljeni poskusni dobi v trajanju 2 mesecev zaposlili za nedoločen čas.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov: uPOUX" Žin, p.o. Jezerska ul. 7, 64226 Žiri.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po zaključku prijav.
KOMENTAR
GORENJSKI POSLANCI za mssm
m GLAS
Osem ur "prijateljstva" v Ogleju
Al ar ko Jenšterle
Odhajajoči slovenski zunanji minister Lojze Peterle je skupaj s svojim italijanskim kolegom Antoniom Martinom srečanje v italijanskem Ogleju ocenil za prijateljsko in konstruktivno, predvsem pa kot "korak naprej v procesu, ki se je začel Z odločitvijo slovenske vlade o postopku za spremembo ustave".
Toda, če so diplomati zadovoljni zaradi storjenega koraka, to še vendo ne pomeni, da si javnost, predvsem pa komentatorji ne morejo privoščiti tudi zadržkov, saj v tako delikatnih odnosih, kot so med Slovenijo in Italijo, lahko vsak trenutek pride do radikalnih zasukov.
Italijani naj bi bili menda zadovoljni zaradi napovedi slovenske vlade, da bo spremenila ustavo in uzakonila pravico tujcev do nepremičnin, s čimer naj bi našo zakonodajo uskladili z zakonodajo v Evropski uniji, vendar se v njej naši sosedje te vnaprej nadejajo tudi posebnih privilegijev. Da so prepričani v uspeh, kate reportaža v italijanski reviji Dove, kjer svoje bralce že seznanjajo, kje v zgornjesoški in zgornje-savski dolini bi tujci lahko postali lastniki naših hiš. Toda, ko Italijani zase zahtevajo posebne pravice, niso posebej pripravljeni popuščati drugi strani tam, kjer si tega
Želi ona. Tako je na primer Italija iz proračuna črtala postavko za financiranje kulturnih dejavnosti slovenske manjšine, kar je več kot Zgovoren znak italijanske politike do naše manjšine v njihovi državi, preko tega pa tudi do Slovenije same. Najbrž si ni težko predstavljati reakcij italijanske manjšine pri nas, če bi se slovenski parlament odločil za podobno akcijo.
Previdnost ob srečanju v Ogleju je potrebna zato, ker sta oba zunanja ministra dejala, kako je zdaj o dogovorih treba prepričati še obe vladi, kar pa nikakor ni lahek posel. Toliko težji za slovenskega zunanjega ministra, saj zanj nihče več ne ve ali sploh še ima mandat ali ne. Kot takega ga verjetno z zadržki jemljejo tudi njegovi pogajalski sogovorniki, kajti Peterletove obljube brez potrditev slovenske vlade so v tem trenutku zelo podobne čekom brez kritja.
Bodoča slovenska politika do Italije bo v dobršni meri odvisna od novega zunanjega ministra, ki pa je kljub uradnemu krščanskodemokratske-mu kandidatu še dokajšnja neznanka. Lojze Peterle je za krizo v zunanjem ministrstvu poskrbel v najbolj neprimernem trenutku. Poleg tega mu je ob odhodu še slovenski parlament zadal eno najtežavnejših nalog, ko moru sedaj Hrvatom razlotiti.
da Slovenija vendarle nima ozemeljskih teženj. Slovenski parlament je enostavno nasedel prebrisani politiki Zmaga Jelinčiča, pri tem pa Sloveniji kot driavi povzročil velike probleme, ki jih bo težko reševala.
Ker se tudi po najnovejših avstrijskih volitvah na našem severu krepi skrajna desnica, Že od nekdaj nenaklonjena naši manjšini na Koroškem, bo imela slovenska diplomacija v prihodnosti obilo dela. Imeti nerazrešene probleme s kar tremi od štirih sosed je več kot skrb vzbujajoče dejstvo.
Srečanje v Ogleju je bil za nekatere opazovalce napredek že zato, ker sta se obe strani pogajali kar osem ur. V Republiki so na primer zapisati, da "za prepir ne potrebuješ osem ur. Caputo je to v Ljubljani opravil v slabi uri". Ker so bili odnosi med drta-vama na resnično nizki ravni, so to morda res razlogi za optimizem, toda vsaj za našo stran bi lahko dejali, da bi imeli več zaupanja v prihodnost, če bi v teh časih, ko Slovenija res nima sreče s sosedi, na čelu tako pomembnega resorja, kot je zunanje ministrstvo, že imeli novega človeka, ki bo tudi v tujini predstavljal dolgoročno realizacijo dogovorov. Dokler bo to pač odhajajoči "odpravnik poslov", nas tudi tuji diplomati ne bodo jemali pretirano resno
Zakon o občinah in slovenski nacionalni interes
Zoran THaler
PREJELI SMO
Pobuda za oceno o skladnosti Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij z Ustavo RS -območje nove občine
Kranjska Gora
Svet KS Rateče Planica, na podlagi 162. člena Ustave RS, vlaga pri Ustavnemu sodišču Repbulikc Slovenije pobudo za presojo o skladnosti 'Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Ur. list RS 60/94, 2. člen, zap. št. 50) z Ustavo RS (139. člen).
Ustava RS v 139. členu zagotavlja, da se občina ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Ur. list RS št. 60/ 94) v 1. členu določa, da se po poprej opravljenem referendumu ustanovijo občine in določijo njihova območja, imena in sedeži ter število članov občinskih svetov za prve volitve.
V drugem členu Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij je pod zap. št. 50 določeno, da območje nove občine Kranjska Gora obsega območje naslednjih naselij: Belca, Dovje, Gozd Martuljek, Kranjska Gora, Log, Mojstrana, Podkoren, RATEČE, Srednji Vrh, Zgornja Rodovna.
laka določba v Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (2. člen,
zap. št. 50) je v nasprotju s poprej izraženo voljo ljudi na referendumu 29. maja 1994 v KS Rateče Planica in tudi v KS Kranjska Gora in KS Dovje Mojstrana, saj jih o območju nove občine Kranjska Gora ni nihče spraševal. Zakon o ustanovitvi občin je torej v 2. členu pod zaporedno štev. 50 ustanovil novo Občino Kranjska Gora v nasprotju s poprej izraženo voljo ljudi, torej v nasprotju s 139. členom Ustave RS, zato je potrebno iz na novo ustanovljene Občine Kranjska Gora - Zakon o ustanovitvi občin, zap. štev. 50 - črtati območje naselja RATEČE. Obrazloiitev:
Z odlokom o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin (Ur. list št. 22/94) so bili določeni:
60. Referendumsko območje za ustanovitev občine Rateče Planica obsega naslednja naselja: RATEČE
61. Referendumsko območje za ustanovitev občine Kranjska Gora obsega naslednja območja naselij: GOZD MARTULJEK, KRANJSKA GORA, LOG, PODKOREN, SREDNJI VRH
62. Referendumsko območje za ustanovitev občine Dovje Mojstrana obsega naslednja območja naselij: BELCA, DOVJE, MOJSTRANA. ZGORNJA RADOVNA
Na izvedenih referendumih 29. maja 1994 je bila ugotovljena naslednja volja ljudi po posameznih referendumskih območjih:
60. referendumsko območje Rateče Planica si teli svojo občino, saj se je tako odločila večina prebivalcev;
61. referendumsko območje Kranjska Gora si ne teli svoje občine, saj se je tako odločila večina prebivalcev;
62. referendumsko območje
Dovje Mojstrana si ne teli svoje občine, saj se je tako odločila večina prebivalcev.
Zakon o določitvi občin je kljub drugačnim referendumskim odločitvam in volji ljudi določil novo Občino Kranjska Gora, čeprav takšna volja ljudi na referendumu ni ugotovljena.
Izidi referendumov na referendumskih območjih za ustanovitev novih občin kaie-jo, da ni bila ugotovljena volja prebivalcev za ustanovitev Občine Kranjska Gora, saj se prizadeti prebivalci nismo odločali O OBMOČJU, IMENU IN SEDEŽU nove Občine Kranjska Gora, temveč IZKUUČNO SAMO O REFERENDUMSKEM OBMOČJU RATEČE PLANICA s pozitivnim referendumskim izidom ugotovljena volja ljudi, zato zahtevamo, da Ustavno sodišče RS razveljavi, v Zakonu o določitvi novih občin (2. člen, zaporedna štev. 50), določbo o ustanovitvi nove Občine Kranjska Gora, v delu, ki se nanaša na območje naselja Rateče, ker je bila Občina Kranjska Gora ustanovljena v nasprotju s 139. členom Ustave RS.
Pobuda je bila soglasno sprejeta na razširjeni izredni seji sveta KS Rateče Planica 6 oktobra 1994.
Predsednik
Franc Kajžar
Stališče častnega razsodišča po Kodeksu policijske etike
Med pobudami za obravnavanje kršitev po Kodeksu policijske etike prihajajo tudi takšne, ki so brez podpisa ali za katere ni mogoče ugotoviti, kdo jih je napisal ali pa nosijo
Zadnji dogodki in reakcije na sprejem zakona o določitvi območij občin in v njegovem okviru občine Piran so opozorili na vso nujnost razprave in sprejema strategije uresničevanja slovenskih zunanjepolitičnih interesov. Kot je znano, sprejem onemogoča slovensko zunanje ministrstvo, ki navzlic jasnim določbam 5. člena zakona o zunanjih zadevah v letu in desetih mesecih svojega mandata dokumenta ni spravilo do parlamentarne procedure.
Tudi sicer se je MZZ izogibalo sodelovanju s parlamentom, kakor tudi njegovim odborom za mednarodne odnose, na katerem se ni izkazalo s praktično nobeno iniciativo.
Primer sprejemanja zakona o določitvi območij občin je v primeru občine Piran pokazal podobno nastopanje MZZ. V fazi sprejemanja zakona v parlamentu, ki je trajala več dni, se v njem ni pojavil noben njegov predstavnik, po sprejemu zakona in njegovi objavi v Uradnem listu pa se je ministrstvo postavilo na stališče proti parlamentu.
Sam zakon je bil sprejet z neobičajno večino poslancev (v prvem glasovanju je bilo zanj 56 poslancev, v drugem pa celo 68), "sporni" amandma o krajih iz k.o. Sečovlje v občini Piran pa je brez razprave podprlo 51 poslancev (med njimi vsi navzoči poslanci SKD, to je 12), le eden pa je bil proti (iz LDS).
Parlament je s tem javno podprl dosedanje pogajalsko izhodišče vlade v pogajanjih s Hrvaško in ga dodatno pravno zavaroval.
Zunanji minister se je potem opredelil za izjave o "storjeni napaki parlamenta" in netočne izjave o koalicijah, ki naj bi določilo izglasovale. Ob tem si je nemogoče razlotiti izjave zunanjega ministra Republike Slovenije o tem, da sporno območje nikoli ni spadalo pod Sečovlje, kar naj bi bila "dokazovala" celo publikacija iz leta 1955?! Le kaj je potem zagovarjal v zadnjih treh letih kot predsednik vlade in zunanji minister in zakaj je sploh protestiral pri hrvaški vladi zaradi gradnje mejnega prehoda na spornem območju?! Ni naključje, da je to njegovo izjavo z veseljem in večkrat prenašal hrvaški tisk in elektronski mediji na čelu s televizijo.
Vlada RS se je pod taktirko zunanjega ministra v odstopu na korespondenčni seji odlo-
čila predlagati parlamentu naj "ponovno prouči ta del zakona". Če je temu tako, gre za nenavadno formulacijo predloga vlade, ki nima podlage v ustavi, zakonu ali poslovniku. Le-ti opredeljujejo postopek za spremembo veljavnih zakonov.
Del komentarjev zadnjih dni je pokazal, da je bil del slovenske javnosti presenečen in zmeden ob reakciji hrvaških medijev in kasneje sabora. Zanimivo je, da se praktično nihče od slovenskih komentatorjev ni vprašal po vzrokih za zelo glasno in uniformirano reakcijo hrvaške strani. Po našem mnenju je eden od razlogov gotovo neprimerno manjša informiranost dejavnikov na hrvaški strani o resnični naravi in vsebini problema. Tako so lahko njihovi glavni predstavniki svoji javnosti in večini sabora gladko zanikali, da sploh gre za spomo območje, ki je v slovenskem katastru in to kljub dejstvu, da je področje, poleg Piranskega zaliva in Trdinovega vrha, ie ves čas dela mešane diplomatske komisije in strokovne skupine glavno jabolko spora in pogajanj. Še pomembnejši razlog za unisono ravnanje hrvaške strani je gotovo njena notranjepolitična potreba, da v nelahkem položaju najde kakršnokoli točko konsenza. Ne gre pozabiti, da je bil sabor več mesecev pod ob-strukcijo opozicije, ki se je vanj, ne da bi dosegla svoje, vrnila. Narediti iz muhe slona ob slovenskem zakonu o občinah je očitno ustrezalo obema stranema v saboru. S tem manevrom je hrvaški vladi nadalje uspelo speljati pozornost opozicije in javnosti z igočega problema podaljšanja mandata UNPROFOR-ju na Hrvaškem. Prav tako pa je znano hrvaško nezadovoljstvo s slovenskim ustavnim zakonom, sprejetim poleti, ki je preuredil poloiaj slovenskih bank glede sukcesije na področju financ (problem LB Zagreb). Ta razlog je očitno našel svoj povod za erupcijo nezadovoljstva na zadnjem zasedanju sabora.
Namesto da bi poiskali racionalno tolmačenje za nesorazmerno hrvaško reakcijo, so nekateri "naši", se pravi slovenski komentatorji (morda tipično slovensko?) kar tekmovali v kratkovidnem "uklanjanju" pred glasnostjo hrvaške strani in njenimi "argumenti", ter v uporabi teme za notranjepolitična obračunavanja.
Stališče parlamenta, ki je pomembno tudi za bodočo mednarodno arbitražo, če do dogovora ne pride, je bilo označeno za "napako" in "katastrofo", nasprotovanje hrvaški politiki izvršenih dejstev (zaključevanje del na mejnem prehodu med Škrila-mi in Mlini) je bilo izpostavljeno posmehu, dosedanji argumenti naše strani za to, da sporno območje spada v Slovenijo so bili devalvirani-
Temu moramo na žalost prišteti še tradicionalno naklonjenost MZZ-ja polemizit' anju s parlamentom namesto, da bi sklepe parlamenta na primeren način izkoriščalo v svoji diplomatski aktivnosti, kot to počne večina izvršnih oblasti v modernih driavuh-
Gotovo so zadnje hrvaške reakcije ob nesprejemljivem zanikanju spornosti obravnavanega področja juino od Dragonje prinesle tudi poZ\-tivne signale. Hn'aška stran je končno večkrat poudarila po~ membnost načela statusa qu° na dan osamosvojitve obeh driav 25. 6. 1991, to pa je Z* mejo na morju in celovitost Piranskega zaliva velikega pomena, saj je Slovenija nO ta dan v celoti kontrolirala zaliv. Prav tako vehementno hrvaško spodbijanje kriterif* meja katastrskih občin devalvira njihovo pogajalsko stališče o meji v območju Trdinovega vrha. Upati je, da bodo slovenski pogajalci (°^e izjave znali vnovčiti, prav pa bodo prišle tudi ob morebitni arbitrati.
Ob "očitkih", da je šlo pf obravnavanem aman
dmaj«
za "nenačelno" koalicijo mea SNS in LDS, je ogovor t* enotno glasovanje poslance vseh strank v parlamentu.
Ob tem je očitno treba posebej poudariti, da le-to n^ pomeni siceršnjega soglasja politiko poslanca Jelinčiča <* njegove stranke. Odločno ne strinjamo s hujskaškim''. provokativnimi izjavam omenjenega poslanca, neodgovorno celo omeni motnost vojne med sosedn] ma prijateljskima driavam (npr.  v hrvaškem Časopis Globus). Nasprotovanje tšKT mu neodgovornemu nasl panju poslanca Jelinčiča ) kot te večkrat jasno izruZ tudi predsednik Odbora v> mednarodne odnose Drža ^ nega zbora Zoran Thaler izjavi za HTV, ki jo je »J povzela tudi v svojem °fri''hra jem TV Dnevniku. 5. oktoor letos.
nekakšne splošne oznake (kot npr.: krajani, itd.). Na Častno razsodišče se obračajo tudi ljudje, katerih zadeve so bile te rešene pred različnimi drtavnimi ustanovami, vendar imajo pripombe na delo organov za notranje zadeve, ki so sodelovali prt posameznih postopkih.
častno razsodišče po Kodeksu policijske etike takih in podobnih zadev načeloma ne obravnava, čeprav se posa mezniki včasih odzivajo tudi čustveno in z nezadovoljstvom. Ker je Častno razsodišče pri svojem delu vezano izključno samo na moralno presojo kršitev Kodeksa policijske etike in na ugotavljanje moralne odgovornosti
zanje, od njega ni mogoče pričakovati ukrepov, za katere ni pristojno. Za iskanje pravice, določanje obveznosti in dolinosti ter kaznovanje povzročiteljev krivic so nam reč pristojni drugi organi. ČASTNO RAZSODIŠČE predsednik prof. dr. Janez Pečar
O delu in nedelu inšpektorjev
Članek z naslovom: "Kurjenje z lesnimi odpadki bo ostal ekološki problem" objavljen v Gorenjskem glasu dne 30. septembra I9V4 potre buje razlago in razjasnitev
Zargi poroča o dogajanju zadnji seji š ko jje loš <'*jg izvršnega sveta. Iz «an"fL zaznati dvom članov skiji^ loškega izvršnega sveta < j« in učinkovitosti Prisl(}itur:sl0j-špekcij. Kot krajevno p"- ,a na vodnogospodar inšpektorica dajem °aKlK0. in razlago na izrateno ta Inšpektor je delavec s t blastilom, ki sa'nost'J, opravlja inšekcijskt na jfl odloča o upravnih M « ukrepih, ta katere je P"' ihfi0 čen ter je za svoje delo o odgovoren. (Zakon 0 s» ^ dr lavne uprave in O jgL^f* svetu Skupščine SR >l0V
nekaterih pojmov. V omenje- . ,.      . mM 7c sira**'
nem članku novinar Štefan       Nadeljevanje na **
ter o republiških upravnih oranih, Uradni list SRS, št. 24^9, 18/88).
Delo vodnogospodarske inšpekcije je izključno inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ^Ijavne zakonodaje, nikakor PQ ne sodi v pristojnost vodnogospodarske inšpekcije izdelava kakršnihkoli seznamov, popisov, katas-tr°v,...).
Za izdelavo katastra ones-n*zevalcev, popisa črnih odla-Mišč, katastra skladiščnih *}aprav za nevarne in škodlj-lve snovi,... ima driava oz. °bčina druge službe, ki so solzne te podatke pridobiti.
O svojem delu vodnogospodarska inšpekcija v polleten poročilih obvešča izvršni
mestu. Da se tega zavedajo "neumni Skandinavci", sem opazil letos v Lillehammru. Krajevni organi strogo preprečujejo vsakovrstno postavljanje velikih reklamnih
a-               i»fnrmnriip okupacije kot po niej tudi to  delavcev. Povedati je treba, da
kona. Spoštovanje zakona je ^^nt,TS naTlbo preklicujem kot pri zadevi ne gre za interese
sveta stvar, njegovo neizva- ^^^ga°^8 feltembra neosnovano.                 .  \   delavcev, temveč za interese
Jane in nespoštovanje pa           n^\Tr% naPreiaZ - Na strani 318 sem zapisal: groba kršitev. Zaviranje pro- 1994, ni vozil na relaciji cesa denacionalizacije pomeni Srednja vas - Šenčur - Kranj
uvijuujc ^im>.. , tudi zaviranje procesa privati- med 13. in 14. uro in ga s tem
napisov. Slednje omejujejo le zacije in posredno tudi oško- moja pritožba ne zadeva,
na urbana središča velikih dovanje družbene lastnine, ki Iskreno se opravičujem g.
mest. bi se lahko hitreje transfor- Dragu K. za to neljubo po-
Da smo se tega začeli mirala in prej dajala svoje moto.
zavedati tudi v Sloveniji, je sadove. Lep pozdrav!
bilo jasno pred dvema letoma     3. Zbiranje podpisov za Kranj, 30. septembra 1994
(v času volitev), ko je bilo po tako imenovano ljudsko ini- Justina J.
stihijskem postavljanju pane- ciativo bi moralo sloneti na
lov rečeno, da bodo zaradi iniciativi in odločitvi vsakega Pf)rirnyplr
krajine po preteku (večinoma posameznega volivca. V re-     Uyf uvct\
petletnih) pogodb sedanje pa- snici pa, kakor so javno K zgodovinskemu zapisu "50
nele omejili za tri četrtine. potrdili tudi direktorji, pote- let plavžarstva na —
Čeprav sem bil do pred treh ka zbiranje organizirano po od 1937 - 1987",
tednov, da smo v Radovljici podjetjih. Tako na primer v objavljen v Zborniku za zgo
bolj daljnovidni, kot drugje "Pionirju" TEG Novo mesto, dovino in naravoslovje s teh
po Sloveniji (ob vhodu v kar aktivisti ZLSD in menda niko - izdala ga je Slovenska
Delo na rekonstrukciji plavža leta 1951-53 na Jesenicah je bilo uspešno izvedeno in na osnovi zakona o inovacijah sem bil upravičen do nagrade. To pa je bil za moje nasprotnike, predvsem za sek
delavcev, temveč za interese tistih, zlasti vodilnih, ki si Želijo poceni privatiziran družbeni kapital. Kupili naj bi ga z velikimi popusti. Razlaščencem naj bi ta kapital plačala država. To pomeni, da naj bi davkoplačevalci subvencionirali tiste, ki so
le en sam '"jumbo", sicer celice spodbujajo med delov-klavrnega izgleda), sem se nim časom delavce, naj ven-
7' poročilih obvešča izvršni  p0 Slov eni i (ob vhodu v Kar okiivisu t^ou m j   UUn„; tood
frHMHHimm**. "mesto s kranjske smeri /e 6i7 <±»*^J~S* T^anfvLZkTs, ' V njenim delom.
nekaj besed o študentih, 1 namesto inšpektorjev na olerfu raziskujejo probleme vKoJJa. Ustaljena navada pri *en študentskih raziskovalen nalogah ali srednješols-j seminarjih je mentorstvo, udi pri izdelavi diplomske magistrskega dela ali
h h TUta ]e PriSoten mentor, °edi nad študentom in ga
oKr7a pri izdelavi naloge. .it°lfaJno tudi je, da je tema Mentovega dela področje, ki ^Predmet njegovega študija. h?ročnik raziskovalnih nalog ' »toral to pač vedeti. Popolnoma nerazumljivo
očitno motil. Izgleda namreč, da so nekateri v Radovljici daleč stran od dogajanj in so se odločili, da domačinom in tujim turistom pokate na ta način njeno vključevanje v Evropo.
Poleg tega pa so pred vrati volitve in marsikatera stranka tudi na ta način dobiva popuste pri agencijah
dar podpišejo izjavo, o kateri delavci niti natačno ne vedo, za kaj gre. V spremnem dopisu, naslovljenem na vsakega delavca z imenom in
Pri zbiranju podatkov sem bil vezan na arhiv Železarne Jesenice, osebne pribeleike in pričevanja nekaterih plaviar-jev. Tako sem na strani 313 in 314 zapisal sledeče: Spominjam se, kako me je
retarja partije komercialnega bodo'poceni nakupili premo-direktorja Bogdana Knafliča ženje. in šefa personalnega oddelka
Viktorja Bruna povod, da so     Spremembe zakona, ki jih proti meni iskali karkoli z predlaga Konzorcij, pomeni u zapisu "50 namenom, da me onemogoči- praktično novo nacionalizaci-la Jesenicah 1° J"n spravijo "na hladno". O jo. Tako, kot je zakon o ", ki je bil tem mz ie govoril predsednik nacionalizaciji jemal lastni-,„ kluba Bratstvo, ki je na žalost kom premoženje za nekakš-
Že pokojni in katerega sem štel no obljubljeno odškodnino, za verodostojnega v vsakem naj bi jih tokrat odpravil s oziru. G. Brun temu ugovarja, papirji dvomljive vrednosti, verjamem mu, zato to naved- Menimo, da gre za kontinui-bo preklicujem in obžalujem, teto posegov v lastnino, ki je Popravek sem rade volje na- grenak spomin na preteklost pisal ker prinaša osvetlitev in ne sodi v današnji čas. sedanjih dogodkov in s tem „ * tudi resnični prispevek k vse- ,,sp^^keta bo, morda bini zgodovinskega zapisa o nDasel 5X 000 somišljenikov, plavžarstvu na Jesenicah. Ob- Prepričani pa smo da v —-•*«.državnem zboru ne bo dobil
prumkom. so .ji^pos,^ ^^jgjg-g; ^*^**»» S
1* nedopustno je, da je razis
Ovalna naloga Onesnaienje  njen predsednik g
I? \iri onesnaienja Poljanske   naslednja vprašanja
■JOrp  „a J.____ _ 1    v An   t, Ani in -71
celo rok, da do 20.' 9. 1994 .
vrnejo podpisane izjave v sem na telovadni nastop na vodstvo podjetja. Tako zbir- letnih igrah povabil telovadce arije pa seveda ni demokratič- iz Svobode, ki so bili komu-istepn ugcriL.i]un. no in ne temelji na nisti - to preklicujem, ker je In če sem pri občutkih, prostovoljni odločitvi, saj se jeseniško Svobodo že leta potem ne morem mimo ogor- delavci lahko upravičeno bo- 1933 razpustila osrednja žvečenja, ki me je tako kot jijo, da bodo izgubili zaposli- za Svobode v Ljubljani in je številne sokrajane popadlo v tev. bil očitek Brunu brez osnove, naslednjem trenutku in zaradi Akcija konzorcija zavezan- - Brun je bil prvi jeseniški česar postavljam vodstvu KS cev praktično lahko pomeni športnik, ki se je pred vojno razlogov. Radovljica, ki ga predstavlja oviranje države, da bi porav- prodal Hermesu v Ljubljani - Spreminjanje zakona je Eržen,  nala svoj dolg do svojih obžalujem, da sem to napisal,  pravno nevdržno, saj gre za
se opravičujem
Drago Cerar jQ kar dosega, je zavlače-
vanje denacionalizacije in
Iniciativa o Škpfp lastninlenia> k™ predstavlja
irULlUUVU g. J rit it gospodarsko in politično ško-
Zdruienje lastnikov razlaš- do. • Marko Sušteršič, član
čenega premoženja Slovenije ZLRP Slovenije, Milčinskega
iniciativi nasprotuje iz prav- 75, Ljubljana nih, ekonomskih in političnih
naia svoi auig uu ivujm  i/utu."/^.", — -—----- ..... ■----- y,  s "   , x
državljanov, ki jim je po  ter preklicujem tudi to naved-  Zakon, ki gre v škodo razlaš-
v prid vodi in ljudem
vH*l °d izvira do sotočja z l4ika varstva voda, ^ljenju
$J. . et resne razprave na I1 kvršnega sveta in podla-[ ča oceno stanja na vodo-itAU' Avtorica naloge, ledenika krajinske arhitek-"r<? v uvodu pravi: "Vse Jo°Je Ugotovitve v tej nalogi lzkljufno pi0d vizualnih
£.*z°vanj porečja Poljan-Pq«' Predl°8' m komentarji
l. K&o, kdaj in zakaj je dal vojni tako grobo odvzela  bo, ker se Brun po njegovi čencem. Upravičenci so vlo-
soglasje za postavitev plank v njihovo lastnino. Gre za en-  navedbi ni prodal Hermesu v žili svoje vloge za denaciona-
"želenih conah" (2 x pred kratno priložnost, da država  Ljubljani, temveč je na vztraj- lizacijo pod pogoji, ki sledijo
lekarno, 1 x na zelenih povr- ob splošni privatizaciji vrne še  no prigovarjanje g. Dekleve iz veljavnega zakona Neka-
šinah ob križišču pred trgovi- obstoječo lastnino v naravi ali pristopil k SK ILIRIJA v teri so svoje premoženje tudi
no Živila)?                          nadomestnem premoženju.   Ljubljani. Za prestop ni pre- že dobili, sedaj pa naj bi bil
Z. Kolikor vem, dobi obi-  Tako lahko poravna veliko jel ne denarne nagrade ali v Zakon za nekatere naknadno
čajno lokalni organ (KS)^od večino svojega dolga in le  kakršnokoli drugi obliki. spremenjen. V pravni državi
- V nadaljevanju sem zapisal to ni mogoče.
"Bil je povsod tam, kjer je Konzorcij zavezancev opr-
videl koristi zase tako v času avičuje svoj predlog z interesi
reklamne agencije 1.000.- manjši ostanek z obveznica DEM letne najemnine za mi za katere lahko jamči posamezno   panko    Zakaj     Ce bi akcija konzorcija ste prodah enkratno krajino       la  bi driava praktično tosorcn/iZ;'"'-T™   £™W;'C,e Zf b0nH Podarila razvrednotena pod-ki Zrn f on3-°?°l> DEM na^t0?J i   .     m tisti strukturi vodilnih v 'N/'" S! $a Probila na     3. Ker vam nihče od davko- podjetjiht ki imajo ekonoms-19 varLT !la zanimania Plačevalcev ni dal pooblastil ko moč in odstop do informa. ia deinn OKol)a,in mteresa,  za tovrstna soglasja, prosim, cij Neuki delavec, ki mu tako beguni,, J, P'    Prezivetiu če poveste, do kdaj bodo vneto tiščijo iz]avo „ podpis Orncn,,?      / "planke" z navedenih mest pa ]e z vodilnimi v velikans-
Itnimivaif     °Ra ,e 5lc,eri ohranjene. kem ekonomskem in informa-
"a varovi L,nOV P°Rled 4 Ker tudi sam kot davk°- cij s kem razkoraku. Ipa Pomoli ,a> Kkazuje plačevalec skrbim za vaše Ekonomska oligarhija bi ltXanjQ > L-K .^snovnega plače, prosjm, če mi poveste, tako v pretežni meri pridobi-lnkem,ln,, a Procesin kakšne bodo posledice Za \a skoraj darovana podjetja, Matije , c i* ter nepoz' tistega> ki je dal so8lasJe za državi pa bi ostal dolg, ki ga ^dročia^a pojmov s postavitev panelov na omen- bo morala prej ali slej pošteno tenia vodnZV°   ,a <mema- ienih lokacijah? poravnati, če bo hotela postati
Zgolj en  ,°K , Ker je Zadeva splošnega članica evropske družine nar-
*-**i*na- ? z azem m lastno pomena za mesto Radovljica 0dov,
znam brati, i
berem
r
iov"iun,e ne moreta biti ra°J za resno in strokovno
ty£u?*x' k<)t tudi ne ocena °Z n ie> Za oceno delavnosti tatia     avn?su inšpektorjev.
m ker sem prepričan, da izraža mnenje večine sokraja-nov, Vas prosim za javni odgovor!
Tristan Ažman, Radovljica
^KbtoSSS?,)ARSKA Nedemokratični p^ife^
Spremembe Zakona o denacionalizaciji, kot jih predlaga konzorcij, bi tako občutil vsak davkoplačevalec od leta 2005 do daljnega leta 2025, ki bi moral prispevati v državni
Odprto pismo v°dstvu KS Radovljica
, Čl°veškn„ .       rnozenja oi mora,
0v«<oio    neumnost m krat- je njihova akcija I Zak I <lal
postopki zbiranja podpisov
Konzorcij zavezancev za vračilo podržavljenega pre moženja bi moral vedeti, da biranja
Zakuh'T' }e *e nemalokrat podpisov za spremembo Za-
la stvari, ki so imele kona o denacionalizaciji v
ne posledice. nasprotju z načeli pravne
slednja svoje "ta države in pravne varnosti.
ba »na
tudi v Radovljici,
i mlade
\z
< gro>„" "uuovijia, sem     /. Spremembe, ki jih pre-
nedehsk Ufiotovil na nekem dlagajo, so retroaktivne in
blkšr i,Jm "Prehodu pred posegajo v pravna razmerja,
S* '''to-Jakrat 1
I "-Ht
{kflfci
. i pred lekarno v Radovi l,,c» Jure Košir "zrasel čez \Wavo- in le nekaj deset me-r°v stran od križišča pred 2f°vinp Živila me je po licu \ kor«; oplazila ogromna Pet-I 0,°v'u zastava, k) je vihrala z *»kega (strokovno "jumbo") čakata.
L /la ne da bi imel kaj proti Uretu ali pa proti Pctrolu ■ ?r«V takrat sta bila po nakl-,ufy< na "plankah", ki so čez b°<* zrasle v zelenih conah po
občutek je bil strah -,tr«'i pred velikani in objekti,
ki so že nastala. Dejstvo je, da je rok za vložitev zahtevkov po Zakonu o denacionalizaciji potekel že 7 decembra 1993. Občinski upravni organi pa bi morali pravzaprav s postopki vsaj v glavnem že zaključevati. Tako ta akcija konzorcija politično pomeni poskus destabilizacije pravnega sistema in demokratičnih svoboščin. To je očitno zaviranje na vseh nivojih države, za kar bi moral biti nekdo odgovoren.
2. Akcija konzorcija in drugi poskusi spreminjanja zakona pa praktično j)ovzro-
_.. _.------, _
let izplačevala odvzeta lastnina. Tako bi bili prizadeti bivši lastniki, ki bi lahko bili takoj izj>lačani z vračilom v naravi, kar ne bi obremenjevalo davkoplačevalcev. Po drugi strani pa hi bila prizadeta država, oziroma njeni davkoplačevalci, posebno tisti mladi, ki danes še nimajo volilne pravice. Ti temu državnemu zboru niso dali mandata, da v njihovem imenu odloča o proračunih za leta 2005 do 2025.
Prepričani smo, da ta akcija konzorcija, ki nedemokratično zbira podpisnike, ki je v nasprotju z načeli pravne države, v nasprotju z interesi države in v nasprotju z zdravim razumom, ne more biti sprejeta v državnem zboru Republike Slovenije In končno tudi ne vzdrži ustavnopravne presoje. Predsedstvo ZLRP Slovenije Podpredsednik: dipl. ing. Tine Jaklič
Opravičilo
V dopisu, objavljenem dne 27.
JELOVICA
Usna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241. !ax: 064/632-261
k^°m«w«3 %r;j^z;r,^a ^^'^H^rzs
" »"'e v majhnem denmkrMičnn iprtjlUfi za-   ' Iudi raki Šofer), so... . ,e M
• Visokokvalitetna OKNA raznih oblik in dimenzij, v katera lahko vgradimo stekla z medeninastimi križi, kasetirana stekla, nalepljene križe ali lesene mreže.
• Pred soncem in radovednimi pogledi varujejo POLKNA s fiksnimi in gibljivimi lamelami, masivna POLKNA PLANK ali polkna s polnili FIPO
• Sodobno oblikovana NOTRANJA VRATA dajejo vašemu stanovanju la lepši izgled
• Pika na i vaše hiše - MASIVNA VHODNA VRATA, obdelana z brezbarvnim lazurnim premazom. Možnost izbire polnil in dodatne obogatitve izgleda z leseno ali kovinsko mrežo
ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58.064/632-270 MURKA Usce, Lipice pri Lescah, 064/718-392^ KRANJ, Partizanska 26,064/211-232      METALKA Kamnik, 061/813-326
4toh\£X* Kranj
VELEBLAGOVNICA GLOBUS,
BENETTON
GLASOV KAZIPO
Trgovina v trgovini
NOVA jesensko-zimska kolekcija izdelkov
UNITED COLORS OF BENETTON
Možnost nakupa na več čekov
10% popust pri gotovinskem plačilu, nad 15.000 SIT.
AVTOSALON VOI JiSlt \iiEN-Al I>l
DELOVNI ČAS:
KRANJSKA C. 2 (stavba Hotela Grajski dvor)
telefon: 064-715-015 fax: 064-715-015
vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
Sff/Z PRODAJA VOZIL VOI KSHMil \ %l III ~f*f POOBIAŠČEMI SERVIS \OlJkSHAGEiV\I IH ~ftf OIU(pI\ ALM Y\IM»1I S l> I DEI1
I \ OOOA I!\fA OPREMA /tffef TOVARNIŠKE CENE /BSSlf IC-OOM KREDI INI POGOJI IN LEASING 7A VSE KUPCE VOZIL VOI KSHAGEN-Al 01 V MESECU OKTORRU POSEBNO DARILO
Jutri, 15. 10. 1994, ob 10. uri bo uradna otvoritev avtosalona VVV in AUDI, hkrati pa vas vabimo na zaključno žrebanje uganke "KMALU", objavljene v Gorenjskem glasu.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
| KAJN	I IVA EZ,				
					
t CIU IN ČAS POTOVANJA, f PRIJAVE	j DATUM |j ODHODA	CENA	PREVOZ	GOSTINSKE 1 STORITVE	OPIS POTOVANJA ■m iMMeMHBBi
4 PARIZ 1 SLOVEHIJATURIST, Kronj TEL: 211 946	1 19.IR I j   22.10 [j	545 DEM j | [j	POSEBNO LETALO	i   NOČITVE ! Z ZAJTRKOM	Poriz, Louver,...
i PRAGA ~1| i SLOVEMIJATURIST, Kronj,	21.10.	225 DEM	BUS :	I     ogled Prag«, I POIPERZIOKA i   Dunaja, Tabora,...	
i Madžarska - Blatno jezero ■ KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 j KOMPAS SK. LOKA, TEL: 620 - 960 j	1 lin.	i 169 DEM 1 1		j   2 DNI	MARTINOV i    IZLET Z OGLEDI
					
i IME GOSTINSKEGA OBJEKTA	| KRAJ	d~ŠP E C1 ALI TETE 1 | MENU		CENA	ODPRTO
i GOSTILNA ZARJA 1 Tel: 49-305	1 1M0JE	j doma?« jtdi, jedi po || naročilu, vsak dan kosila, :1 pilit, domoče pečenke z zeljem j		1 kosilo 800 SIT,	j  vsak dan 11-23 j  pet. sob. 11-01 toroK loprto
Gledališče
a
Izleti
Od Borovca do Borovca Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 22. oktobra, enodnevni izlet po poti od Borovca do Borovca. Hoje bo približno za 4 ure. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejema pisarna PD, tel.: 225-184.
»»»»»»»»»»»»»
Na Ratitovec
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 29. oktobra, na izlet na Ratitovec. Hoje bo za približno 3 ure in pol. Izlet je primeren za družine, potrebna pa je planinska oprema in palice. Prijave sprejema pisarna društva do srede, 26. oktobra, tel. 225-184.
»»»»»»»»»»»»»
Od Muljave do Vinice Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na avtobusni izlet od Muljave do Vinice, ki bo v torek, 25. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
»»»»»»»»»»»»»
Martinovanje na Primorskem
Trtic - Društvo upokojencev Tržič organizira v soboto, 26. novembra, izlet na Primorsko - na martinovanje v Goriška Brda in Tolmin. Prijave sprejemajo v pisarni društva, Trg svobode 18, vsak ponedeljek, sredo in soboto, od 8. do 11. ure.
»»»»»»»»»»»»»
V Portogruaro po nakupih Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane in druge interesente na avtobusni izlet v Portogruaro v Italiji, ki bo v sredo, 26. oktobra, z odhodom ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva.
»»»»»»»»»»»»»
Pohod Bukovica -Bukovščica in Čepulje
Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 20. oktobra, pohod po dolini Bukovščice in na Čepulje. Zbor pohodnikov bo ob 8.30 uri na avtobusni postaji v Kranju, na postajališču za Skofjo loko. Hoje bo za dobre tri ure.
Prireditve If
Predavanje z diapozitivi Jesenice - V prostorih salona Dolik bo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 18. uri Marko Pogačnik ob diapozitivih predaval na temo Podobe iz alpskega sveta.
»»»»»»»»»»»»»
Začenjajo se čajanke
Kokrica - Jutri, 15. oktobra, ob 17. uri bo v osnovni šoli na Kokrici Turistično društvo začelo že šesto sezono Čajank - srečanj z zanimivimi pogovori in razlagami ob domačem pecivu in čaju. Na prvem srečanju v sezoni, poslej bodo čajanke spet vsak mesec, bo jutri o Zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi govoril Milan Budi-mirovič iz Ljubljane. Novost bo prav gotovo predstavitev antikan-cerogenih in antibiotičnih rastlin.
»»»»»»»»»»»»»
O izginulih živalskih vrstah škofja Loka - V okviru Kluba Škofjeloških študentov bo v petek, 14. oktobra, ob 20. uri v klubu hotela Transturist v škofji Loki predavanje o izginulih živalskih vrstah v Evropi. Predavatelj, Peter Podgoršek bo predstavil tudi probleme, s katerimi se pri ohranjanju živalskih vrst soočajo zoologi. Vstopnine ni. (i.k.)
»»»»»»»»»»»»»
Zaključno srečanje Predoslje - Društvo upokojencev Predoslje vabi v okviru tedna upokojencev na zaključno srečanje ki bo v torek, 18. oktobra, ob 17. uri v osnovni šoli v Pre-dosljah. Dr. Pegamova bo predavala o osteoporozi (bolezni kosti in sklepov), nato bo kulturni program.
Modna revija
Železniki - V organizaciji OŠ Železniki bo v telovadnici šole danes, v petek, ob 17. uri modna revija. Na njen bodo predstavili oblačila priznanih slovenskih izdelovalcev.
»»»»»»»»»»»»It
Prikaz gašenja nekoč Radovljica - Komisija za kulturo in zgodovino gasilstva in požarnega varstva pri Občinski gasilski zvezi Radovljica ob mesecu požarnega varstva organizira PRIKAZ GAŠENJA NEKOČ Vintgar 94. Prireditev bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 10. uri na parkirišču pred vhodom v sotesko Vintgar. Po prikazu bo družabno srečanje v restavraciji Vintgar. Za dobro vzdušje bo poskrbel Jurčov Janez s frajtonar-ico. Tehnične storitve bo nudilo Gasilsko društvo Podhom. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Obvestila
Občni zbor pljučnih bolnikov
Ljubljana - Društvo pljučnih bolnikov Slovenije obvešča člane, da bo letni občni zbor društva s programom v petek, 21. oktobra, ob 11. uri v zdravstvenem domu Ljubljana - Center, Metelkova 9.
»»»»»»»»»»»»»
Ermanovec ob koncu tedna
Planinski dom na Ermanovcu bo odslej odprt le še ob koncu tedna -ob petkih popoldne, sobotah in nedeljah, ob praznikih in dnevih pred prazniki. Žig loške planinske poti pa med tednom lahko dobite na bližnji domačiji pri Pleskarju (Vinko štucin) v Stari Oselici 60 ali pri Janku Čadežu na Kladju -Podlanišče 4.
»»»»»»»»»»»»
Jesenska plesna šola Kranj - Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo ob tradicionalni Poletni plesni šoli v sodelovanju s Plesno šolo Urška Ljubljana letos prvič organizirala tudi Jesensko plesno šolo, ki bo trajala od 31. oktobra do 4. novembra. Poučevali bodo priznani domači in tudi plesni pedagogi: Jean Marc Boi-tiere, Fred Lasserre, Jadran Zivko-vič in Mateja Punar. Prijave in informacije: ZKOS, Štefanova 5, Ljubljana, tel.: 061/126-2-83, fax: 061/217-860.
Abonmajske predstave v PG
Kranj - V Prešernovem gledališču^ Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili F.G. Lorce Dom Bernarde Alba za abonma petek I, konto in izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma sobota I, konto in izven. V sredo, 19. oktobra, ob 19.30 bodo za konto in izven ponovili dramo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi.
»»»»»»»»»»»»»
Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu bo i sobotni matineji jutri, ob 10. uri nastopila Lutkovna skupina Uš s z igrico Črviva zgodba.
»»»»»»»»»»»»»
Abonma Loškega odra Začetek z gosti škofja Loka - Na Loškem odru bo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 19.30 gostovalo SLG Celje s predstavo M.A. de la Parra Calderona Prikrita opolzkost vsakdana v režij) Sama Strelca - za abonma modri in izven. V torek, 18. oktobra, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma rdeči in izven.
»»»»»»»»»»»»#
Vaša naša matineja Jesenice - V nedeljo, 16. oktobra, ob 10. uri bo na nedeljski matinejiv Gledališču Tone čufar nastop«3 Gledališka šola CKD iz Kranja s pravljično igrico Pevsko tekmovanje zajcev na Muljavi. Danes, v petek, ob 19.30 pa bo» okviru abonmajskega gostovanja nastopilo Mestno gledališču Iju0*' jansko s komedijo Pridi gola "a večerjo. Predstava je tudi za izven-
»»»»»»»»»»»»"
Komedija v Sv. Duhu
Sv. Duh - V dvorani KUD Cankar bo danes, v petek gost0' valo Kulturno društvo Groblje 5 komedijo Naše mesto
Koncerti
3
APZ France Prešeren vabi
Kranj - V prostorih Zavarovalnic« Triglav Kranj bo danes, v petek, oD 20. uri koncert APZ Franc«.-pre"
šeren Kranj pod vodstvom dinge"' ta Damijana Močnika. V prvem delu koncerta bo zbor pel »u hovne pesmi z vsega sveta, . drugem pa bo predstavil m*™ znane ljudske pesmi različnih odov. Vstop je prost.
»»»»»»»»»»»»*
Koncert ob obletnici . Javorje - Ob dvajsetletnici de' vanja bo v nedeljo, 16. oktobra. 15. uri v Osnovni šoli Javw nastopil nonet Zadružniki.
»»»»»»»»»»»"*
Orgelski koncert « Kamnik - V župnijski cerkvi nv Šutni v Kamniku bo dan6*' e petek, ob 19. uri v okviru Mu*> aeterne nastopil Hubert Ber^^rai Za svoj orgelski koncert je 'Z dela Bacha, Mendelssohn» Bartholdvja, Bosleta in drugih
lir
15 let radia žiri
radia občine Skofia Loka
AMZS • Na AMZS so na Gorenjskem opravili 16 vlek avtomobilov in nudili 7 pomoči, najdlje pa so se peljali v Avstrijo. GASILCI - Ponovno so imeli največ dela kranjski gasilci. Tako so morali vdreti v stanovanje na Planini 6, kjer je puščal zarjavel radiator Prav tako je voda v spodnje stanovanje pritekla tudi na C. 1 maja 65, vendar se je do prihoda gasilcev lastnik /gornjega stanovanja že vrnil domov in skupaj so ugotovili, da jc do zamakanja prišlo zaradi /ama Senc kanalizacije. Na pomoč so pohiteli tudi v Britof, kjer so v delavnici začele goreti jeklenke za varjenje Gasilci so jih ohladili toliko, da so jih lahko prijeli, nato pa so si sposodili sosedov bazen in tam bodo v vodi poča kale, da se popolnoma ohladijo. V
GORENJSKA
OD TORKA DO PETKA
Restavraciji na Brionih so se v dimniku vnele saje, prav tako pa se je zaradi pregretja maščobe na štedilniku vnela tudi kuhinja na Visokem 119. Medtem ko so gasilci prihiteli na kraj nesreče, je domačim že uspelo požar pogasiti. V Iskri Števci pa se jc vžgal dimnik in hitri gasilci so poskrbeli za to, da ie bilo Škode čim manj. Na Jesenicah so gasilci trikrat z rešilnim avtomobilom prepeljali ponesrečence oz. bolnika, s Hota vclj na varno prepeljali ročno bombo, pogasili po/ar na transfor matorski postaji v Prešernovem naselju na Jesenicah in bili pripravljeni med hokejsko tekmo v hali v Podmežakli. V Tržiču, Radovljici in škofji Loki pa v ted dneh gasilci niso imeli dela GORENJSKI DOJENČKI - V Kranjski porodnišnici so bili do
jenčki te dni zelo disciplin''* Da je natančnost in «£KJ. zares vrlina Slovencev, je do* jj, lo enako število rojenih dec* . ^ deklic (5 enih in drugih). ^ye(ro jc torej rodilo 10 dojenčkov -' *. okroglo število. Na Jcscn'C*dcik bilo simetrije malo manj K e so se 3 deklice, med katerirn r najtežja tehtala 3.750 g in nap*^ 2.780 g, v svojo druščino y sprejele tudi enega fantka URGENlA - V jeseniški bOj»£j niči so ime li zdravniki v un ^ torka do petka ponovno ^je|j
dela
Tako"so na kirurgiji sp
rncm50tinC 1»
4v, pediatrič
na ginekologiji > itričJem oddelku 20 boliOJ J
TURIAFM - Gorenjska h'*r $e čas v letu mirujeta o/.ro^ pripravljata na zimsko se/. ^
Petek, 14. oktobra 1994
OGLASI
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
Hals, hals, gorenjski glas
Razstave
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
OBNOVA KADI I te/.: 66-052
AVTOŠOLA B in B te/.; 22-55-22
komisijska trg.
te/.: 224-254
STUDIO D lesce te/.: 719-529
to°DA ZA MLADE
pLAČILO
*A VEČ ČEKOV
abakus Kranj
RAČUNALNIŠKA
OPREMA
Nakupovalni
IZLET
jVTOSERVIS SUZUKI
l&EKTROINSTALA-TERSTVO
Mobitel: 0609 622-917 K°MPASOVA ZIMA
SjE pripravili avto
Na zimo?
OKVIRJANJE SLIK sWDlO RACE
Kie kupiti
$KlJMULATOR m VAŠE VOZILO
^»CIlEN
^EKTRONICA «IJA
- MESEC
gakoaland
KlM
S88&
Vc>ODNO!
fcrW2iS0C1° v avli Kosove pk ^ hS£ok!h citer- klek|W
Sestavi« rfPA IZJetnikov In No ie n až?oškl ^uhek. Raz-Vne|)e2gra^oTur,stičnodrušt-
Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052
Točno to, kar želite!
Pokličite na novo TEL. ŠT. 22-55-22J
AKCIJSKA PRODAJA sveč od 82 do 239 SIT, praška (10 kg = 2.200 SIT), mehčalca. Odprto: od 9. do 12. in od 14. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure.
FRIZERSTVO! Modne pričeske. Zdravimo bolezni las in lasišča: prhljaj, izpadanje, mastni lasje.Privoščite lasem najboljše!
Jeans: Levi's 501, Soviet, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero, No limit, Mustang... Majice: Gvmnasium, Gas, Basic - z vezalko ali gumbi; termovelurji, flanela srajce, rutke...
Računalniki 386, 486, Pentium, tiskalniki Epson, Hevvilet, Packard, Multimedia, servis rač. opreme. ABAKUS, tel.: 212-454, 211-282
PALMANOVA dne 26. oktobra, MADŽARSKA - LENTI dne 3. novembra. Rozman, tel.: 712-247
Pooblašečni avtoservis, originalni rezervni deli, leparske in ličarske storitve. Miro Strugar, Jezerska c. 2, Kranj tel.: 242-779
Regulacijska oprema za centralno ogrevanje
* domači proizvajalci
* garancija 24 mesecev Montaža in servis
Izberite svoje zimske počitnice - smučanje v naših poslovalnicah v Kranju (tel. 224-100) in Škofji Loki (tel. 620-960). Katalog Kompasa, Globtoura,...
PETROL vam je na svojih bencinskih servisih ljubljanske in gorenjske regije pripravil pestro izbiro zimskih avtoplaščev SAVA in PIRELLI, akumulatorjev VESNA in TOPLA, sredstev proti zmrzovanju iz lastne proizvodnje, SNEŽNIH VERIG in še česa. Cene izjemno ugodne; plačilo na 4 obroke s čeki, brezplačna montaža avtoplaščev.
Umetniške slike, fotografije, posterji, plakati, diplome, medalje, gobelini, ogledala. Velika izbira italijanskih letvic in karton paspartu-jev. Bled • Zasip, Sebenje 66, tel.: 77-040
Ugoden nakup vseh vrst akumulatorjev in hladilne tekočine. Akumulator vam tudi brezplačno zamenjamo. Servis akumulatorjev Vesna
Klasje, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375
še nekaj prostih mest na našem avtobusu, 3 dni, cena samo 230 DEM.
izposojevalnica poročnih oblek
Obiščite nas, da boste na vaš najsrečnejši dan v življenju najlepši. RIJA, Ul. bratov Praprotnik 14, Naklo, tel.: 48-737, od 16. do 19. ure
Rjuhe, jogi rjuhe, prevleke za blazine, prevleke enojne in dvojne, otroška posteljnina.
Vabi Trgovina APEL (za hotelom Jelen)
Turistično društvo Jesenice vas 15. oktobra vabi v Gardaland v
italijansko zabavišče. Na pot bomo odšli ob 3. uri z Jesenic. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Ljubljane.
20. - 23. oktober, 2 x polpenzion ■ 7.600 SIT + 150 DEM. Jereb, d.o.o., Telefon: 621-773, 682-562
V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207
Živilsko trgovino na postaji Bohinjska Bela oddamo. Možnost razširitve prodaje tehničnih in kmetijskih potrebščin. Informacije po telefon: 720-140 dopoldne ali 061/641-138 popoldne.
Učenci razstavljajo
Tržič - V paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 17. uri odprli razstavo likovne ustvarjalnosti učencev Osnovne šole Bistrica pri Tržiču. Razstavo bo odprl Frančišek Meglic, predsednik IS SO Tržič.
»»»»»»»»»»»ft*
Razstava in koledar Domžale - V prostorih KUD Miran Jarc Škocjan v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slikarskih del akad. slikarja Janeza Kovačiča, predstavili pa bodo tudi njegov koledar. Na prireditvi sodelujejo Še Franc Za-lar, Vlado Kreslin, Mojca Zaje in Betka šuhelj.
Izumitelji razstavljajo
Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Ustvarjalnost v občini Jesenice, ki so jo pripravili v sodelovanju z Društvom izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jesenice. V otvoritvenem programu bo nastopila mezzosopranistka Melita Jelen, na klavirju jo bo spremljal pianist Primož Kerštanj.
Razstavlja Janez Justin Škofja Loka - V galeriji ZKO-Knjižnica bodo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 19. uri odprli razstavo slikarskih del Janeza Justina.
MALI OGLASI aparati stroji
® 223-444
»ISCOTEKA
RADOVLJICA
v petek, ob 22. uri
ADI&MOLAR
Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Jesenice (Ur. list RS, št. 5/91, 52/92 in 30/94) je Izvršni svet Skupščine občine Jesenice na svoji 144. seji dne 11. oktobra 1994 sprejel
SKLEP O RAZPISU
za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Jesenice
1. Za posojilo iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini lahko zaprosijo naslednji prosilci:
- samostojni podjetniki posamezniki,
- podjetja v zasebni ali mešani lasti,
- občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje določene gospodarske dejavnosti oz. pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja.
Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Jesenice.
2. Posojila se dodeljujejo:
- za investicije v turistično dejavnost za naslednje namene:
a) posodobitev obstoječih prenočitvenih kapacitet,
b) širitev prenočitvenih kapacitet,
c) posodobitev gostinsko-turističnih objektov,
d) popestritev in dopolnitev turistične ponudbe,
e) drugo.
- za investicije v druge gospodarske dejavnosti za naslednje namene:
a) nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
b) nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov,
c) nakup nove ali generalno obnovo opreme.
Del sredstev se lahko nameni za dodeljevanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.
3. a) Krediti za investicije v turistično dejavnost se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki:
- dvigajo nivo obstoječih prenočitvenih kapacitet,
- izboljšujejo kvaliteto obstoječih gostinsko-turističnih objektov,
- dopolnjujejo turistično ponudbo.
b) Krediti za investicije v druge gospodarske dejavnosti se prednostno dodeljujejo za dejavnosti, ki:
- odpirajo nova delovna mesta,
- uvajajo sodoben tehnološki proces,
- ne onesnažujejo okolja ter ne povečujejo porabe energije,
- prosilcem, ki še niso dobili posojila iz sredstev občinskega proračuna.
4. Sredstva občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini se za isti projekt namenijo le enkrat.
5. Sredstva občinskega proračuna se dodeljujejo v obliki kreditov, z najdaljšo dobo vračila do 4 let, za obratna sredstva pa do 1 leta.
6. Letna obrestna mera za posojila znaša 8 %, z upoštevanjem mesečnega revalorizacijskega faktorja.
7. Prosilec lahko pridobi sredstva največ do 30 % predračunske vrednosti investicije.
8. Prošnja za pridobitev posojila
mora vsebovati:- ime, priimek in naslov samostojnega podjetnika posameznika ali obrtnika oz. ime in naslov podjetja,
- opis investicije z navedbo tržnih možnosti ter sposobnosti in možnosti investitorja (boniteta podjetja),
- predračunsko vrednost investicije,
- višino zaprošenega posojila,
- finančno konstrukcijo " investicije.
Poleg prošnje je potrebno predložiti še naslednjo dokumentacijo:
a) potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov ali obrtnikov oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo odločbe o izpolnjevanju zahtevanih pogojev za opravljanje določene gospodarske dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja,
b) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih (za samostojne podjetnike) oz. boniteto podjetja (BON 2, BON 3),
c) dokazila glede na namen posojila:
- pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču,
- pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračuna, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravl-jalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila,
- pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno garancijo izvajalca generalnega popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme,
- pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji inovacije,
d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila.
9. Prejemnik sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva mora v celoti vrniti posojilo z obrestmi po bančni obrestni meri za dolgoročne kredite, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z Občino Jesenice.
10. Sklep o razpisu za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini velja do 18. 11. 1994.
11. Izvršni svet bo sklep o dodelitvi posojila sprejel najkasneje v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Prosilcu bo sklep o dodelitvi posojila posredovan v roku 8 dni od sprejema.
12. Prošnje za dodelitev sredstev sprejema Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo Občine Jesenice, Titova 78, 64270 Jesenice.
13. Interesenti dobijo dodatne informacije na Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice, tel. 81-040, int. 239, ga. Boža Kovač.
Datum: 12. 10. 1994 Številka: 301-7/93-1
mag. Vitomir Pretnar, I. r. podpredsednik IS
PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV ©632-595 20531
KMETOVALCI! Ugodna prodaja sedežov za traktorje Torpedo Deutz iz uvoza 25.900 SIT, 10 I olja 2.590,00, gume za trosilce 8.500,00, bruse za silokombajne 490,00, akumulatorje 12 V 97 - 100 6.800 itn...dobite v Agroizbiri Kranj Prosen, Smledniška 17, Čirče. ©324-802
21534
ODPELJEMO pralne stroje, pomivalne stroje, hladilnike, skrinje. ©
325-815 22767
Prodam dva nova telefona Roll-phone 50 % ceneje. ©216-22022793
Prodam star pralni stroj Candy. Kos, javorje, ©65-166 22boo
Zelo ugodno prodam dve termoa-kumulacijski PECI 2,5 KW in 4 KW ter PEČ za etažno centralno 23000 Kcal.
©212-244 22877
Prodam molzni STROJ malo rabljen Virovitica VVITREKS na 2 kolesa.
©47-554 22997
Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO. ©718-088 23000
PEČ za centralno, nerabljeno Labi-nova z bojlerjem in industrijski šivalni stroj NECHI, prodam. ©70-015 23015
Prodam EMO PEČ in REGINO. Volčič, Župančičeva 12, Kranj 23030
Prodam URO THEBEN stikalno dvotarifnega rabljenega elektrotoka. Praprotna polica 29 23031
Prodam gradbeni KOMPRESOR, pištole, špice, vacker nabijač, vibrator za beton in gradbeno dvigalo. ©323-892 23035
Ugodno termoakumulacijski PEČI 2,5 in 3,5 KW s termostati. ©738-121, popoldan 23040
Prodam termoakumulacijsko PEČ,
§ašperček in prešo za sadje. ©43-08 23045
Novo termoakumulacijsko PEČ AEG 4,5 KW, ugodno prodam. ©801-308
Ugodno prodam malo rabljen OLJNI GORILEĆ za večjo stanovanjsko hišo. ©48-645 23081
Prodam MOLZNI STROJ Alfa-laval, 25 litrov. Dolar, Želeška 4, Bled 23089
Prodam TROSILEC hlevskega gnoja SIP manjši. ©736-230 23106
STOLP SAMSUNG s CD-ejem na daljinsko upravljanje, ugodno prodam. ©623-302 23110
ŠIVALNI STROJ bagat danica elek-tronic, v omarici, prodam. ©76-315
23114
Prodam novo CISTERNO 1500 I. ©324-457 23127
Prodam INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE, kavč in dva fotelja. ©41-
183 23146
Ugodno prodam zelo malo rabljeno termoakumulacijsko PEČ 3 KW.
047-250 23163
Prodam RAČUNALNIK SONY z igricami ali menjam za uteži do 300 DEM. ©736-646 23155
Termoakumulacijsko PEČ 3,5 KW prodam, cena po dogovoru. 049-
324 23163
Prodam ŠAMOT IGO, enoetažno PEČ za pizze ter etažno PEČ za centralno ogrevanje po ugodni ceni.
070-141 23161
Prodam TRAKTOR UNIVERSAL, trosilec gnoja, nakladalko sena 19 in obračalnik sena. Praše 1 a, Mavčiče
23183
Prodam MOTORNO ŽAGO Alpina prof 45, novo za 35.000 SIT. 0 218-
792 23198
Pletilni dvoredni STROJ singer z dodatki, še nerabljen, ugodno prodam. Macun, Vršiška 5, Kranjska gora 23220
Manjši BAGER za izkop jarkov, prodam. 0801-316 23223
Prodam motorno ŽAGO HUSOUAR-NA 61 FF, staro dve leti, nerabljeno. 0720-173 23240
Prodam FOTOAPARAT MINOLTA XG2 200 mm teleobjektiv Tokina ter flesh. RAFF, 045-109 23242
Ugodno prodam rabljeno 380 I LTH SKRINJO. Gregorc, Golnik 78 23248
Prodam VAUER za valjanje njiv.
0312-036 23289
Prodam starejši fotokopirni aparat, cena 10.000 SIT. 057-578, popoldan 23287
Prodam BOSCH vrtalni stroj. 500 VV, še zapakiran 0242-325 23289
foto bobnar
DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure	mhm-t7..	A	
	K SE		
TV-*HI - Fl•VIDEO	T          R          A          D B		
TV37cm        OD 41.634 TV51cm1TTX   OD 53.460 TV55cm,TTX   OD 61.560 TV72cm,nX \l\K)im videorekorder OD 46.170 j Hi-Fi stolp      OD 44.955	Trgovina in storitve Ao.a, Kidričeva 2, Ki^ teb 064-212367,211142		
Ugodno prodam nov kuppersbusch. 065-377 23309
Ugodno prodam ŠTEDILNIK Calor-ex, trda aoriva, rabljen eno sezono.
O681-410 23319
Pralni stroj Gorenje poceni prodam.
«45-176 23326
Kombiniran BOJLER - drva, elektrika in pomivalno korito 120, prodam.
0310- 641 23341
Prodam CISTERNO za olje 4500 litrov. 0332-110 23348
Prodam vgradni HLADILNIK 175 I, samostojno pečico in kombinirano ploščo z omarami. 047-046 23354
Prodam trajno žarečo PEČ, ugodno.
0311- 831 23368
Prodam več MOTORJEV za pralne stroje. Retljeva 10, Kranj, 0327-027
23372
Prodam novo, kombinirano centralno PEČ z bojlerjem 35 KW. O061/
611-561 23374
Poceni prodam novo termoakumu-iacijsko PEČ. 0242-749 23376
Prodam nove avtozvočnike Pioneer 2 x 50 W, cena 250 DEM. O401-259
Ugodno prodam PREŠO za stiskanje sadja 0 242-284 23390
Prodam VALJ širine 2,5 m za valjanje njiv ali menjam za krompir.
049-281 23413
Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. 0 620-749 in 621-849, dopoldan 21920
Kupim 126 P, ohranjen do 30.000 km, letnik 89/90. 052-115 23039
Kupim R 4 GTL, letnik 1988-1990 od 1. lastnika. 0715-586 23063
Kupujemo HLODOVINO smreke, bukev, jesen, hrast, oreh, češnja.
064- 103 23124
Kupim odpadne opazne DESKE od
65- 75 cm. 0891-029 2316O
Kupim sadje za žganjekuho. O 70-
204 23231
Odkupujem literske steklenice z navojem, ugodna cena. 057-257
23267
Kupim SADJE za namakanje.
0310-160 23277
Kupim več metrov suhih bukovih drv.
0802-211 23286
Kupim motor ATX 49, star do štiri leta. 058-371 23315
Kupim dve mizarski STOLICI. 045-
516 23334
Kupim peč na dje. 0218-480 23340
LOKALI
GLASBILA
Prodam RITEM MAŠINO - bobne, poceni 6000 SIT. 0311-050 23387
GR. MATERIAL
IZDELUJEMO in PRODAJAMO SUHE SMREKOVE OBLOGE raznih dolžin in širin, ladijski pod, klasični parket, hrast, bukev, jesen ter deske za prekrivanje s tegulo. 064-103
23125_
Prodam 100 kg žice za plato, smolo v sodih in opeko za dimnik. 0736-
646 23154
LOKAL v Škofji Loki išče snažilko. 0620-502 23075
Prostor oddam za obrt ali skladišče (Tržič). 057-841_23130
Vzameva v najem neopremljen gostinski LOKAL na Jesenicah. 0718-273 ali 713-004 23214
KAVA BAR oddamo v najem. O 741-
533 23218
PONUDBA TEDNA: nudimo najem več pisarniških prostorov v Kranju in okolici. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmensega 7. O 221-353 23429
PONUDBA TEDNA: na Zlatem polju nudimo najem trgovine in skladišča . K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 O 221-353 23430
1
CEMENTNI IZDELKI IN TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM d.o.o.
Podbrezje 26, TEL/FAX:064/70-154 Vse za ureditev okolice vašega doma z možnostjo dostave in vgradnje
Prodam smrekov opaž, debeline 12' in 16 mm in suha DRVA. 064-207»
23246
Prodam LATE za kozolec. 0422-
03 6 23283
Prodamo 11 ŠPIROVCEV, doižine 11 m in 2 legi iste dolžine. O328-010
23320
Prodam štiri nova notranja vrata s podboji - lužen hrast. O 733-216
73322
IZOBRAŽEVANJE
Prodam gradivo za zimski semester 3. letnika Ekonomske fakultete. O 332 -36 6 23074
Uspešno instruiram matematiko in kem (računstva) za SŠ in OŠ. 0631-
24 5 23117
Iščem inštruktorico za kemijo in fiziko za OŠ. O212-564 23222
UČITELJ uspešno instruira MATEMATIKO in FIZIKO. 0311-471 23300
Instruiram angleščino za osnovne šole. 082-210_23323
Instruiram angleščino, matemtaiko in psihologijo za osnovne in srednje šole. 047-510 23355
PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo trgovino na Planini, primerno za vse dejavnosti. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. O 221-353
23431
PONUDBA TEDNA: v Železnikih prodamo poslovni prostor 64 m2, vogalni v pritličju, primeren za več dejavnosti za 40.000 DEM K3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7. O
221-353_23432
Najamemo prostor za živilsko trgovino do 190 m2 v Kranju. Mike & So,
d.0.0. O 216-544 23439
KRA^J - mesto: ODDAMO idealen pritlični prostor za obrt s pisarno 137 m2; prostor v etaži 45 m2, oba s CK in TEL, lokal za trgovino v dveh etažah 100m2; pisarne na Jesenicah, trgovinico v Šenčurju in dr. APRON O 331-292, 331-366 23449
NAJAMEMO GOSTINSKE IN TRGOVINSKE LOKALE. PRIPRAVIMO POGODBO, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON O 331-292,
3?1-366  . 23450
Oddam že obstoječo DFLAVNICO zajnirno obrt O 46-114 po 16. uri
23455
KOLESA
KUPIM
Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053-401
20253
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi Kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0 221-037 ali 48-545 21005
Prodam motor MZ ali meniam za APN6 0 733 544 22865
Prodam PONY ROG barve zlatosiv, moder, rudeč za 5000 SIT 064-036
23144
Prodam elektronski ŠTEVEC za na kolo, cena po dogovoru Fajfar, 0325-638 23253
Profljam APN 6, letnik 1993, zelo ohranjen. 0421-669 23324
Prodam BT 50, letnik 1987. 0312 273 233r»
OBVESTILA
Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za lamelne plise zavese, žaluzije, rolete. Izdelujemo tudi vse dele za senčila. Možen ogled senčil v našem razstavnem prostoru. RONO SENČILA, Nogtranje gorice. Mausar-jeva c. 46, 0 061/651-247 22249
Enodnevni nakupovalni jizleti v Italijo Palmanova-Portoguaro- - Udine.
049-442 23227
Enodnevni nakjpovalni izleti na Madžarsko. Đ49-442 23229
Nogavice OMSA v Trgovini TALIJA Kolodvorska 3, Kranj - JAVNA SKLADIŠČA! 23255
Moško in žensko frizerstvo KLARA -Cenjene stranke obveščamo, da poslujemo od 1.10. po novem delovnem času. Odslej salon odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobote od 7. do 13. ure. Priporočamo se za obisk.
Partizanski dom na Vodicah na Jelovici je odprt vsak petek, soboto in nedeljo do novega leta. VLJUDNO VABLJENI! 23391
OBLAČILA
VERITAS - izposoja poročnih oblačil, zaldnjih modnih trendov. Veritas, Jenkova 1, Kranj, 0312-207 23053
Poceni prodam ZIMSKI PLAŠČ temno moder št. 40. 0 682-720, popoldan 23109
Ugodno prodam žensko poročno OBLEKO št. 40-42 . 0 725-803 23175
OTROŠKE KAPE kvalitetne dobite po 450 SIT. 0715-050 23321
Prodam 2ENSKI PLAŠČ št. 40 in lisičji OVRATNIK. 0218-563 23362
Prodam zelo dobro ohranjeno krzneno JAKNO kanadska lisica, moderen kroj, možnost plačila na 3 čeke. Kličite v ponedeljek dopoldan 0325-290 23400
OTR. OPREMA
Prodam HOJICO. 049-472 23054
Prodam otroški KOMBINIRANI VO-ZIČEK Peg. 0214-531_23059
Prodam rabljen otroški AVTOSEDEŽ, hojico ter nov BABYFON. 0 623-078
Prodam zelo dobro ohranjen otroški nahrbtnik "kengeru". 0221-11323122
Prodam zelo dobro ohranjen AVTOSEDEZ Chicco od 0-10 kg. 0221-
119 23123
Prodam otroški VOZIČEK, cena po dogovoru. 076-543 23134
Prodam CHICCO HOJICO, malo rabljeno. 0217-573 23149
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Peg 0421-415 2315»
POZOR MAMICE! Otroške kombinirane italijanske VOZIČKE dobite po proizvodni ceni od 13500, 18500 in 19900 SIT. Plačljivo na 3 čeke, servis zagotovljen! 0217-020 in 218-061
Prodam otroško zibelko, plenice povijalne, nahrbtnik, torbo za otroka. 0422-303 23236
Prodam otroški VOZIČEK in otroško posteljico. 0214-009_2330a
Prodam manjšo otroško SPALNICO, cena 15-20.000 SIT 066-592 23356
OSTALO
Plfcdam dva vinska SODA, cena po dogovoru. O45-386 23034
Po 350 SIT prodajamo posnete VIDEOKASETE. VIDEO MANGO, Lesce_23042
Prodam dve PLINSKI JEKLENKI po 55ltfi5IT. O 325-253_23044
Prodam GAJBICE. Prebačevo 13, Kranj, 0329-674 230?»
MOTO PANIGAZ, d.0.0.
Na skali 5, Kranj, tel.:064.212-862
del.^as od 9. do 19. ure
Vam nudi pestro izbiro motorjev KAVVASAKI, VESP PIAGGO.motoristične jakne, usnjene jakne, čelade in drugo po občutno nižjih cenah od 5 do 25%, tudi na Sest čekov.
Prodam 301 leto star LESEN STROP. Poznavalce uporabnih vrednot starin bom z unikatom verjetno navdušil. Dimenzije stropa 520x510 cm. 0 621-724, v večernih,urah 73oe?
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite 0061/611-078_23141
KORG T 3 EX s kovčkom, prodam. 0061/627-120 23147
Prodam kvalitetno izdelano PASJO UTO. O891-029 231 ei
Prodam GOBELINE z različno tematiko. 059-153 23177
Prodam starinsko SLIKO (olje) Manja z Brezij, za 3.000 DEM. O 066/75-
20 2 23194
Prodam STISKALNICO za sadje, Jesene sode in čeber. 0421-497
GOBELIN "španska lepotica" 73x56, predam za 30.000. 0 802-189 23278
10 kg JEKLENKO za 4500 SIT, prodam. 051-246 23310
Prodam kopalno KAD dobro ohranjeno za 1000 SIT. O 861-893 23317
Starši mladoporočencev! Darilo, ki ima v pravem času veliko vrednost. 0211-140, od 7. do 9. ure "23331
Pozor! Nova kvalitetna dvanajstdelna KUHINJSKA POSODA, samo 17990 SIT. 0312-385 23377
Izredno ugodno prodamo 4 mesece rabljeno brezhibno PEČ na svetilni petrolej. O 312-070 po 20. uri 23420
Prodamo plastične SODE 250 I, 70 I, primerne za hrano. O 061/841-277
Panasonic
Atestirane centrale, tetefooš r telefaksi za prav« poslovneže
SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
TELEFON
TROOVir<4A -
UpfMtdl 064 222 868 tax 064 222 867
LJUBLJANA, tel/fo* 061 1590232 KRANJ. It/ta*. 064 m 150
PRIDELKI
Ugodno prodam domača zimska JABOLKA I. in II. kvalitete, sort: jonatan, goriška sevka, rdeči bos-kop, vošcenke. Strahinj 10, 048-
525 21906
Prodam KROMPIR za krmo. Golma-
jer, Ljubljanska 24, Radovljica 2304?
Prodam drobni krompir za Jy;mo. Predoslje 28, Kran| 23069
Prodam rdeče KORENJE. 0 43-436
Prodam drobni KROMPIR. Ropret, šenc*rska 25, Voglje 23093
Prodam SADIKE VRTNIC. Golnik 107, 046-397 73094
Poceni prodam ENDIVIJO. 045-532 I KM
Zelo poceni prodam SADIKE debelih, celoletnih VRTNIH JAGOD 045-
532 23099
Prodam velikocvetne MAČEHE, cena samo 50 ali 60 SIT/kom. 045-532 23100
Zelo poceni prodam cvetoče velikocvetne (hibridne) MAČEHE, vseh barv. 045-532 23101
Prodam SENO O633 489 2310?
Prodam krmilni KROMPIR. Bodešče 30, Bled, 0 77-230 23135 -~,-
Prodam hlevski in kurji gnoj. Adergas 28, Cerklie, 0 422-033 23152
Prodam ZELJE v glavah - Varaždinsko. Kveder, Voklo 9, 049-324 ali
49-20 3 23162
JABOLKA za ozimnico, poceni v SelSktdolini. 064-307 2317*
Prodam več vrst neškropljenih labolk, suhe bukove butare, jedilni kostanj in zelje v glavah 045-504
23184
Prodam kvalitetna neškroljena JABOLKA. Velesovo 12 23202
Prodam neškropljena JABOLKA z ozimnico in mošt. O311-618 23203
Prodam ZELJE v glavah in rdeč KORENČEK, škofjeloška 33, Kranj
23205___
Prodam ZEUE v glavah in RŽ za setev. Knžnarjeva 2, Stražišče 23206
Jedilni in krmilni KROMPIR prodam. 041-567 23210
ProfMm zimska JABOLKA: bos-kopski kosmač, jonatan, ontario. Babic, 2eje 1, 070-314_23274
Prodam ZELJE v glavah in JABOLKA za ozimnico. Jerala, Podbrezje 218, 070-204 23230
Prodam bel jedilni KROMPIR 25 SIT/ kg, pridelan na hlevskem gnoju. Torkar. Begunjska 23, Lesce. 0718 340 23241
Prodam jabolka, mošt, jabolčni kis, bukova ali mešana drva 070-125
Prodam ZEUE v glavah. Kveder, Voklo 9. O 49-324 ali 49-203 23257
AVTO SOLA ing.HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 7 oktobra 1994,
ob 18. url. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA.
Prodam KROMPIR za krmo. Sp. Brnik 25 a, Cerklje 23258
Prodam REPO in krmilni KROMPIR.
O 49-008 23262
MED 400 SIT/kg za Kranj in okolico dostava na dom. O 43-495 23263
Prodam domača, neškropljena JABOLKA. Hraše 23, Lesce, 0733-518
23273 •
Naprodaj imamo več sort ZELJA, primernega za svežo uporabo, ribanje in sarme. Kupcem nudimo ob sredah in ob sobotah brezplačno STROJNO RIBANJE. Žabnica 39,
0311-767 23280
Prodam JABOKA - neškropljena voščenke in sladek mošt. Strahinj 65, Naklo 23285
Prodamo ZEUE v glavah, ki ga tudi NARIBAMO. "Matijovc" Jeglič, Podbrezje 192, 070-202 23292
Prodam domača JABOLKA raznih sort. neškroDliena. 0725-223 23311
Prodamo domača neškropljena JABOLKA za predelavo in mošt. 047-607, Sp. Duplje 72 23325
Prodam krmilno PESO. Naklo, Grogova 2, 047-872 23329
Prodam jedilni krompir, cena 20 SIT / kq. 0421-103, Poženik I27 233»
Prodam krmilno PESO. Borštnikova 7, Cerklje 23333
KROMPIR za krmo prodam 048-
52 5 23352
Prodam neškropljena JABOLKA. Retljeva 10, Kranj, 0327-027 23373
Nešpricana jabolka za mošt po 15 SIT prodamo. 041-026 23385
Prodam neškropljena domača JABOLKA, cena 35 SIT/kg ter domači KIS 60 SIT/I. Kalan, Zg. Besnica 74,
0403-167 __23386
Ugodno prodam večjo količino krmiine PESE. 049-252 233»
Prodam neškropljena JABOLKA. 070-224    _ 23406
Prodam jedilni KROMPIR desire; O 47-587 23407
Prodam OTAVO v kozolcu. ©421-
041 23*15
Ugodno prodam suhe krr^e in jabolka. O 421-799 23440
ZEUE v glavah ter jedilni KROMPIR 20 SIT/kg. O 401-214 23441
POSESTI
Agencija DEEX - vaš zastopnik pri prodaji in nakupu vikendov - pridemo, fotografiramo, prodamo. Vsak delavnik od 8. do 15. ure, O 061/ 1258-212 int. 237_W»
Kupim starejšo HIŠO na prometni lokaciji. O 0609/616-157 od 19. do 21. ure 22960
GARAŽO v Kranju (Planina) najamem. 0325-683, zvečer 23051
Prodam STAREJŠO hišo v Škofji Loki. 0 622-865_ 2305?
Vzamem HIŠO v najem za daljši čas, nekje na Gorenjskem. O 715-958 _
Pri Kranju prodamo zazidljivo PAR' CELO 550 m2. O 401-318, 225-708
23091_^ _
GOZD prodam KO. Zg. Gorje H Bled. 057-841_ 23126
Prodam TRAVNIK in 10 m3 bukovih DRVA. 0715-019_23^
V Boh. Bistrici prodam HIŠO 140 m2 stanovanjske površine in 500 mZ vrta. 0 721-517__23^
PONUDBA TEDNA: dvojček v Bohinjski Bistrici prodamo za 140.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.0.0., K0-menskega 7. O 221-353 23&
PONUDBA TEDNA: prodamo )■ ploščo hiše v izgradnji v Stražišču lf1 500 m2 sveta. K3 KERN Kranj.d.o.o-KOmenskega 7. O 221-353 23**
PONUDBA TEDNA: na Drulovki Pjj Kranju prodamo novo atrijsko hišo " posebej prilagojenim načrtom, Prl'. merno za pisarne ali druge dejavnoS" v kleti. K3 KERN Kranj, d.o.o-KOmenskega 7. O 221-353 2^
PONUDBA TEDNA: polovico h**« v Britofu pri Kranju prodamo ali r"60.' lamo za stanovanje. K3 KERN Kran), d.0.0., Komenskega 7. O 221-353^
PONUDBA TEDNA: za 80.000 D6^ prodamo nov bivalni vikend n. Javorniškem rovtu. K3 KERN Kraji-d.0.0., Komenskega 7 O 221-35J
73433 __~*
Kupimo HIŠE v okolici Kranj«' Radovljice in Tržiča. Mike & ^ ' d.0.0. O 216-544__rs*£
PRIREDITVE ^
URŠKA - plesna šola na JESENICAH, v KRANJU, RADOVUICI 'n ŠKOFJI LOKI. O 41-581 *^
Obstaja kraj, kjer se čas ne samo ustavi, ampak teče nazaj
Kjer si skrb vzame dolg dopust ^
Kjer fantazija in realnost sodelujeta v sožitju
Kj*»r fantazija in realnost sodelujeta v sožitju
$4
% f
%
C
a> o
o a co o o
C
o
v
i
-o o o
petek, 14. oktobra 1994
MALI OGLASI, OBVESTILA
29. STRAN • GORENJSKI GLAS
IN ^i572^
vabita odrasle če ste sami, v dvoje, družbi v Restavracijo PARK
• sobotni ples ob žl vi glasbi
• platni tečaji ob četrtkih "J nedeljah 1900 In 20.30
• Plesna rekreacija za plesalce ob nedeljah 18.00 -1§.30
□•i iodol>na gostinska ponudba
nsstsvraclje prenovljen za ples ! Uc«tavrBcija
441
327308
Prodam KOMPRESOR 50 I, motor avtomatic, kolo ženski in moški potreben manjšega popravila.
©212-087 22650
25?»*? i? ^c«1" in silvestrovanje tno Bonsaj. B 421-498 23088
ali duo igra za ohceti, lokalih ali ^ s harmoniko. © 70-015 232*1
hJ2? JURČEK vam igra na ohcetih ,n nabavah. 0 65-459 23443
poslovni stiki
rJnk$et'e "»obremenjeno, široka -Z^acija, prodam. ©242-78723032
Dr^~TlRKAT vreden 400.000 SIT. •j^aam za.-polovično ceno. 0242-
— ■   1   r_g»
CERTIFIKAT v vrednosti 800 000 sij 50 % cen ^
c. 58, Kranj 23U
350Or^mcl?ERT1FiKAT v vrednosti «O.000 SIT za 160.000 SIT. ©78-
---__ 23112
Qa^no ..Potrebujem 30.000 DEM. obr«»2(?',a 4-sobno stanovanje, In vračilo po dogovoru. Šifra:
*&ZNO PRODAM
TV - video - hi-fi marantz
SONY Panasonic
DBL jama
KEF
AKCIJA:
GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX-S60 260 ISKRA COMET 7.800
ODPRTO OD 9.h DO 12.h INOD15.hD019.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055
Auto - Krainer
Vdlkermarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330
STAN. OPREMA
STANOVANJSKO OPREMO za trisobno stanovanje zelo poceni prodam. Lahko, tudi posamezno po kosih. ©215-153 23049
Prodam sedežno garnituro. ©714-
565 23066
Prodam ohranjeno FRANCOSKO POSTELJO MEBLO za 10.000 SIT. Alenka, ©242-221, int. 34 23073
Prodam spodnje elemente kuhinje Marles Orhideja natural in HLADILNIK. ©329-912 23078
Prodam GOVEJO KOŽO 1,50 x 1,50.
«51-646 23133
Nudim prevoze do 16 oseb. ©65-
461 21914
Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi...? Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu! ©46-369 22069
Nastavitev TV ANTEN, dograditev A KANALA, M MTV! ©215-146. 57-420
22444
ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, rolete in lamelne zavese. © in fax 061/342-464 ali 061/342-703 stanovanje 22403
Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na ©213-218 22508
PREVOZI z manjšim kombijem po ugodnih cenah. S 325-815 22786
PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, HLADILNIKI - popravilo, obnavljanje, čiščenje. B 325-815 22766
SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. ©329-886 22939
Izdelujem snegolovilce za vse vrste streh. ©324-468 23041
TV ANTENE, montaža, popravilo dograditev A KANALA. MMTV kanala. ©310-223 23046
VODOINSTALACIJSKA POPRAVILA (razna) ter NOVE NAPELJAVE naredimo obrtniško-garantno. ©218-427
23050
ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. ©621-443, zvečer 23056
Šivam pletene ostanke in pletem na stroj. ©712-064 23061
KOMBI PREVOZI vseh vrst tovora do 1500 kg. ©2 1 5-211 23064
Izposojam kovinski oder za fasado. ©48-542 23080
Kos
22801
T^?dani suhe smrekove PLOHE. Clf^Javorje » 65-166
hSte" 'itoželezno KOPALNO KAD 25VJNY KOLO, zeio ugodno. »312-
23038
'KfUK cyie*nt\ CaA&o- ponoči 7
Ugodno,prodam dobro ohranjeno KOPALNIŠKO POHIŠTVO Kolpa. B 57-646 as,.
KAKO NAJHITREJE PRITI DO KUHINJE, DNEVNE, OTROŠKE SOBE...
-—-___^y
KAKO PRITI NAJCENEJE DO POHIŠTVA?
OBIŠČITE SALON POHIŠTVA
Nudimo vam čiščenje tekstilnih, steklenih, keramičnih, PVC površin, zaves, parketa....METOD,d.o.o., ©326-325 23096
Prodaja In montaža Elradovlh antenskih sistemov. KVALITETA! »51-
746 23129
Po želji naredim gobelin.
23139
t57-725
Titov trg 7, škofja Loka,  pri avtobusni postaji Tel.: 064-623-276
in se prepričajte o enkratnih akcijskih cenah pohištva.
*AKUP VMAŽI - PRIHRANEK DENARJA
^S&nLiysKI GNOJ j" rnotJ
^ u^CO. ©57-977
RTV SERVIS Sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vasem domu.
»331-199 23164
Ugodno! Vgradnja teleteksta Gorenje na vasem domu. Pokličite
«331-199 23166
Nudim pomoč v gospodinjstvu in nego GaŠperlin, Kamna Gorica 1 c
Montaža raznih oblog napuščev in podstrešja z izolacijo. »061/823-
127 23170
PREPISUJEM vse vrste besedil na pisalni stroj, tudi v nemščini. 0324-
078 23172
Vodim knjigovodstvo In ostala računovodska dela. ©874-374, od 19. do 21. ure 23199
Pooblaščeni servis Gorenje in Samsung, popravila na domu. ©331-184, od 9 do 16. ure 23249
suha hrastova DRVA.
"pj"*^—«^___23111
BUKOVA DRVA »622-629
^rort —-----
^nlTrc. l?^8 montažna sti TELEVIZIJO, ekran 63
-- / 1 IOV
SateS** KROMPIR ter punte s^^^n 'h banklne. » 311-811
Irftasn»uh«» borova Uka^ SOD 100 I. Trata
stojala,
cm.
23169
DRVA in 15, Škofja
2373B
'°dam 13   I -————
^-257        suhlh buk°vih DRV
^Ha^ kos,ariieva DRVA »061/
LuT"*--- 23336
Ugodno prodam kotno sedežno garnituro, staro 6 let. Stipe, Gradni-kova 91, Radovljica 23191
DNEVNO SOBO (omare) in klubsko mizico, malo rabljeno, prodam. O 214-198 po 15. url 2319»
Podarim raztegljiv kavč in fotelj »332-106, popoldan 232M
Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva in raztegljiv trosed in dva fotelja.
«328-263 23335
Kavč, raztegljiv, malo rabljen, ugodno prodam. «312-436 23347
Ugodno prodam ohranjeno mizico, tepih in stojalo s stekli. «46-625
23370_
Prodam OMARO za dnevno sobo, kavč in 2 fotelja. O 329-143 23sao
Zaradi selitve prodam kuhinjo, salnico, dnevno sobo in otroško sobo. Ogled v soboto od 9. do 11. ure. Volčič, Partizanska c. 4, škofja
Loka 23398
Za specialni otroški program redno ali honorarno zaposlimo potnika (-co) ali vodjo skupine. Nudimo samostojno delo in visok zaslužek.
INFORMACIJE
Đ064/620-000
□T 1 b CR !? *" kombiniran boper r>m »7^eDV'ne in juta vreče, ^_W77-618 In 741-415 23409
ŠPORT
Prodam Izvenkrmni motor Tomos 4 kratka os In podvodno PUŠKO Mares. «46-482 23794
STORITVE
Izvaiamo gradbena, zidarska, fasa-derska dela, hitro in ugodno O 218 074 ali 0609/623-869 ?i890
Satelitske antene, elektronika cena z montažo od 450 DEM dalje «331-
184, od 9 do 16. ure 23280
Opravljamo vsa zidarska dela in omete. «76-755, zvečer 23293
Opravljamo računovodske In administrativne storitve, svetovanja In ostala dela za podjetnike in d.0.0.,. «56-101,217-905 23298
Nudim posek In spravilo lesa. «66-
807 23313
Podjetniki - nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig
«216-706 23314
OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike
«211-140 23330
VEDEŽUJEM na karte, kavo in slike. 40 letne izkušnje. «53-343 23371
Delamo vsa zidarska in fasaderska dela, solidno in kvalitetno. «324-
874 23382
Ugodno izvajamo vsa mizarska dela.
«310-020 23392
Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Tudi vse vrste fasade. Tlakujem dvorišča. «0609/
622-946 23394
Pozdravim z BIOENERGIJO. 521
i 51-
23452
SATELITSKI
sistemi "Amstrad"
199 KANALOV
GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID RADIJSKI PROGRAMI,OB ROK.I
Z MONTAŽO SAMO 569 DEM * SISTEMI ZA VEČ STRANK * * VRTLJIVI SISTEMI *
SAT-VRHOVNIK
ŠK. LOKA, GODEŠIČ 125 TEL.: 064 633-425
STANOVANJA
STANOVANJE, poceni dobi prijetna ženska. Šifra: POŠTENA 22756
NAJAMEM GARSONJERO ali MANJŠE STANOVANJE (s telefonom) za 2 leti. Plačilo vnaprej! šifra: TARRA
Prodam dobro ohranjeno komfortno (SAT TV in telefon) 1-sobno opremljeno STANOVANJE 30,10 M2 v Kranju naselje Planina, za 45000 DEM. «061/159-4045 ali 064/324-
403 23068
Prodam 2.5 sobno STANOVANJE v Šorlijevem naselju, komfortno opremljeno, takoj vseljivo, cena po dogovoru. « 323-766 23086
V Bistrici pri Tržiču prodam GARSONJERO. B 242-108 po 17. uri
V Škofji Loki prodam 1-sobno STANOVANJE. «631-770 23103
V pizzertjo in nočni bar "V GOZDU"
v Čirče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj!
1-sobno stanovanje v Kranju ali Radovljici - najamem. «76-579, dopoldan 2311 g
Prodam 1-sobno STANOVANJE 41 m2 Planina II. «324-245 23131
Mlada družina išče STANOVANJE s CK v Kranju. «327-788 23132
V Škofji Loki ali Poljanski dolini najamem GARSONJERO ali sobo s kopalnico in kuhinjo. Enoletno predplačilo. «681-183 23173
Kupim garsonjero ali 1-sobno stanovanje v Kranju, šifra: BLIZU MESTA 23216
Najamemo 1-sobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. «324-038
©UJNI GOMILO
regulacijska oprema, montaža, meritve, servis
9   43 408
Kranj d.o.o       331 482
Samsko dekle najame garsonjero ali 1-sobno STANOVANJE v Kranju. «325-208 23403
PONUDBA TEDNA: v ponudbi imamo trenutno več menjav večjih stanovanj za manjše ali obratno, K3 KERN Kranj.d.o o. Komenskega 7 «
221-353 23423
PONUDBA TEDNA: prodamo več garsonjer v Kranju, Šorlijevo naselje, Planina in mestno jedro. K3 KERN Kranj, d.0.0., KOmenskega 7. 0
221-353 23424
PONUDBA TEDNA: nudimo najem 2
Jobnega stanovanja v privatni hiši v lirčah, Škofji Loki ali Kranju. K3 KERN Kranj, d.0.0., Komenskega 7.
• 221-353 23434
Prodamo 1 sobno STANOVANJE na Planini.  Mike & Co. d.o.o. Tržič «
216-544 23438
Najememo različna STANOVANJA v Kranju in Tržiču. Mike & Co. d.0.0, «
216-544 23437
V KRANJU, ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, BLEDU, JESENICAH KUPIMO MANJŠA STANOVANJA LAHKO BREZ CK. APRON « 331-292.
331-366 23444
KRANJ Planina I: takoj prodamo 2+2 sobno stan. 88.6 m2 in 98 m2 na Planini II, oba s CK In TEL. APRON « 331-292,331-366 23445
BOHINJ prodamo dvosobno pritlično stan. 47 m2, s CK In TEL ali z doplačilom meniamo za večje pritlično stan v Kraniu. APRON « 331-
29 2 23446
Prodamo 2,5 sobno STANOVANJE 75 m2 Planina III. «329-447 23232
Na BLEDU oddamo opremljeno hišo z vrtom in v RADOVLJICI opremljeno 3-ss. APRON » 331-292, 331-366
23447
NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON » 331-292, 331-
366 23448
VOZILA DELI
Trgovina z novimi in rabljenimi AVTODELI: Zastava, Renault, Golf. AVTOKLEPARSTVO KRNIČAR Milan, Dvoje 83, Cerklje, »064/422-221
21380
AVTOODPAD - odkup, Jugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovec, d.0.0., Radovljica. »715-601 22711
CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli z montažo ali brez.
»692-194 22992
Prodam nove avtomobilske SNEŽNE VERIGE, popust 30%. »738-018
GOLF II. prodam po delih. »311-198, popoldan 23200
GUME MISCHELIN 215x14 za kombi, malo rabljene, prodam. »214-072 23201
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO.
0214-628 23239
Prodam 4 avtoplašče dim. 155 R 13 exact. 0332-007 23276
GUME zimske s platišči za HYUN-DAI PONY prodam. 0327-657 23291
Prodam po delih FIAT 126 P, letnik 1982 in veliko rezervnih delov za Z
101.053-176 23308
Prodam sprednje STEKLO za JUGO 45. 0216-107 23414
Prodam prikolico za osebni avto in avto dele za Z 101. © 58-436 23451
Prodam rezervne dele dza 125 P. Sp. Besnica 137 23453
VOZILA
PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. ©217-528 ali zvečer po 20. uri na ©325-659
Prodam JUGO 55 E, letnik 9/1986.
053-230 22792
Prodam R4TL. letnik 1977. 100.000 km, za 350 DEM. 0 324-286 22874
CORSA, ASTRA VECTRA NOVA OMEGA
MODELI 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI
VRBAd.o.o.,SmUŽEV04, KRANJ, Tel.: 064/211-090
Prodam NISSAN SUNNY, 1.4 LX 3V. Centralno zaklepanje, aluminijasta platišča, spojler, avtoradio. Letnik 93, 18.000 km. cena 17.000 DEM. « 064/715-015_
Prodam R 5, letnik 12/89, 5 vrat, metalne barve. 0312-494 23029
Poceni prodam JUGO 45, letnik 1983, motor v okvari, vozne. 0217-
625 23068
Prodam JUGO 45. 0733-168 23071
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registriran do 24.1.95, cena 1700 DEM in GOLF JL, lentik 1980, reg. do 26.6.95. cena 3200 DEM. 051-
731 23076
Prodam GOLF, letnik 1982, registriran do oktobra 95. Rebol, Hraše 4, Preddvor 23077
Prodam novo AVTOPRIKOLICO dimenzij 1500 x 1000 s cerado. 0 725-857 230*7
Prodam lepo ohranjen JUGO 55, letnik 1988. 0312-255 23097
Prodam ali zamenjam GOLF GTl, letnik 1981. 0714-424_23102
Zastava 101 GTL 55. letnik 1987, ALU PLATIŠČA, reg. do 6/95. 0802-
574 23115
R 4 GTL, letnik 1986 in GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen. 0712-355
NOV AX CABAN, prodam. 0695-
070 _23104
Prodam Z 101, letnik 1986, reg. 3/95 ali menjam za JUGO. 0720-134. popoldan 23128
Ugodno prodam KATRCO v voznem stanju, neregistrirano. 052-01823138
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1986, registrirana do 27.8.95. 0623-147
23T40
Prodam Z 850 AK 7+1 za 2600 DEM. 065-372, zvečer 23142
Prodam JUGO 45, letnik 1988, reg. do 2/95 za 2500 DEM. 053-678
23145__
Prodam UNO D, 1986 letnik, generalno obnovljen. 0217-573 23148
Kupim rabljeni avto TIPO ali UNO, dobro ohranjen. 041-157 23150
Prodam LADO SAMARO 1500, 5 vrat letnik 1992/7, cena 9300 DEM. 0223-773 23151
Prodam CHRAVSLER HORIZONT, letnik 1979, prva reg. 81, reg. do 18.12)94, dobro ohranjen, cena 2200 DEM. 0891-694_23159
Z 101 1.1 GX, letnik 1988, reg. 1.2.95, prevoženih 67000 km. 0714-
311 23167
Prodam OPEL KADETT 1.3 SL, letnik 1989, reg. do 7/95. 0422-751
Prodaja novih vozil: DAEVVOO IN MITSUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 23185
PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 23186
Prodam dobro ohranjen CITROEN AX diesel, letnik 1991, prevoženih 30.000 km. 058-385 23189
POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA
PEUGEOT
Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142
mr>*a73
SUBARU letnik 1987. reg. do 5/ 1995, cena 5.700 DEM in NISSAN SUNNY letnik 1986. prodam. 0 323-298 ali 331-214_23192
Odkup, prodaja in prepis vozil nudi Mepax, d.o.o. 0 331-214 ali 323-
298 23193
Prodam Z 101 letnik 1976, neregistrirana, vozna. 0 46-186 23197
Prodam karamboliran JUGO KORAL 55. ©802-223 23207
OPEL KADETT, letnik 1979, ohranjen, reg. do 3/95, radiokasetofon, cena 2100 DEM. ©47-628 23208
Prodam OPELVECTRO 1.6 I, letnik 1991 in sedežno garnituro. Moravac, Deteljica 15, Tržič 23209
Prodam LADO 1500, letnik 1981, prvi lastnik. ©211-706 23211
R 4 GTL, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. ©43-582, zvečer
23212
Prodam Z 128, letnik 1988, reg. celo leto. 0326-507 23215
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, 86000 km. Stara Loka 20, Šk. Loka
23219
Enodnevni nakupovalni izleti v Italijo Palmanova-Portoguaro-Udine.
049-442 23226
Enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko. 049-442 23228
Prodam R TRAFIC KOMBI, mašina po generalni, na novo registriran. Rajhard, Cankarjeva 48, Radovljica
Prodam Z 101, starejši letnik, dobro ohranjena. 0681-567 23235
Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1990. ©327-604 23237
Prodam OPEL KADETT 1.4, letnik 1990. ©242-319_23243
Prodam Z 101 1300 special, registriran do 6/95. ©215-903 23251
R 5 CAMPUS letnik 1990, 5 vrat, rdeče barve, prvi lastnik, cena 9000 DEM. 0 241-491 23256
d.O.O.
P0Z0RI Protikorozijska zaščita vozil po kanadskem sistemu Krovvn. Je prozorna, ne vsebuje strupenih snovi, ne oddaja neprijetnega vonja Delo z zaščito traja dobro uro, potem pa se z vozilom že lahko odpeljete. Minimalna izguba vašega časa Letna kontrola zaščite. Super garancija - na nova vozila 10 let za prerjavenje. Na vozila stara do treh let pa traja garancija še sedem let za prerjavenje. Ugodna cena - samo 85 DEM v SIT. Za lastnike vozil FIAT in ŠKODA v mesecu oktobru poseben popust 5 % s prinesenim oglasom ali našim reklamnim listom.
Informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53, škofja Loka, vsak delavnik od 8. do 16. ure, tel. 064/631-497.
STUDIO
Prešernove brigade 6/4
Đ326-683
r
š
tO ..
o —:
V STUDIU VAM NUDIMO:
• NEGO OBRAZA »ZDRAVLJENJEM ODPRAVLJANJE AKEN • ODPRAVO CELUUllSA • DEPILACUOZIGLO IN PINCETO • LIMFNO DRENAŽO • SOLARiJ
HUJŠANJE PONOVI METODI Z MB0DY SUM UNE"
KUi
BREZ
N ZA
&ČNI SOLARIJ (OB NEGI)
ZASTAVA 128 letnik 1988. reg. 3/ 1995, odlično ohranjena. O 50-057
23260_
Prodam MERCEDES BENZ 608 letnik 1977 s zaprto komoro. B 58-
190 23264
Prodam Z 128 letnik 1986. cena 1.100 DEM. « 76-183 po 15.30. uri
R 18. letnik 1981, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. »324-
813 23271
Z 101, letnik 1988, reg. do 4.4.95, cena 2600 DEM. «324-813 232^2
Prodam LADO SAMARO, letnik 1988, reg. do 8/95. »738-873 23282
DIANO vredno ogleda, reg. do 25 6.95. prodam. «211-938 23290
ALFA ROMEO 33, letnik 1986, reg. celo leto, prevoženo 87.000 km, prodam. «622-882 23299
Prodam CITROEN BX 16 TRS, rdeče barve, letnik 1983. »401-125 23301
FORD CAPRI ugodno prodam. »715-271, zvečer 23302
Prodamo naslednja vozila: DAIHATSU CHARADE, letnik 1990, BMW 316, letnik 1986, JUGO 55. letnik 1985, R 19 16 V. letnik 1993, FIĆOTA za rezervne dele, možnost tudi kredita. «325-981, možnost kredita, možnost staro za staro! 23303
Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990. «720-160 23304
Prodam FORD FIESTA, letnik 1986, cena po dogovoru. «77-389 23312
BX 16, letnik 1984, ohranjen za 5500 DEM. «861-868_23318
Ugodno prodamo FIAT REGATA 100 SIE, letnik 1987. možen kredit.
«422-522 23328
Prodam Z 101, letnik 12/85. prvi lastnik, cena po dogovoru. »725
015 23337
Prodam R 5 TOP FUN, letnik 1993, prvi lastnik, 19000 km, cena po dogovoru. «46-529 23388
LANCIA DELTA 1.3, letnik 1985, prodam. «332-178 23389
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1989, GOLF. letnik 1980. JUGO KORAL 55, letnik 1990. «46-561 23393
Poceni prodam KOMBI Z 850 K. cena 1000 DEM Klicati v ponedeljek dopoldan «325-111 23399
GOLF III. 1.8 bencin, letnik 11/92. z veliko dodatne opreme, prodam. «327-490 23402
Prodam GOLF dlesel. letnik 1987. «401 046, Podreča 77 2340»
Prodam MAZDO 323 F GLX, dobro ohranjeno, letnik 1990. »061/621-
873 23338
R 4 GTL 3/90, rdeče barve, prodam ali v račun vzamem JUGO od 86 letnika naprej. »242-822 23339
RENAULT TRAFIC FURGON, reg. do 1.8.95. 200.000 km, dobro ohranjen, motor generalno obnovljen, prodam za 8000 DEM. »78-465 23342
Prodam JUGO 45, letnik 1989, lepo ohranjen. Stanič (7.nad.), T. Vidmarja 4, Kranj 23353
Nujno prodam 126 P, letnik 1984, cena 1000 DEM. »312-329 23358
Prodam FIAT 127 special, letnik 1983. 5 prestav, kovinske barve.
«310-537 23359
Prodam VW HROŠČ, letnik 1975, z veliko dodatne opreme. «310-537
VISA. letnik 1988, reg 6/95, rdeča, ohranjena, naprodaj. «310-573, popoldan 23361
DAEVVOO RACER GSI, letnik 1993 prodam za 17800 DEM «51-686
23383
Prodam Z 750, reg. do 7/95, cena po dogovoru. «621-220 23364
SMUČANJE
V SMUČARSKEM RAJU
GERLITZEN -
samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 - 1911m)
UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA
ijafjttcrljof
DRUŽINA R t R EBNER A 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 ttl. 0043 - 427 - 8160
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I
Prodam UNO 45, letnik 1990
«401-255 23366
Prodam R 5, letnik 1987 »621 827
23366
Prodam SKALO 55. letnik 1990.0212-268, popoldan 23369
LADO KARAVAN 1300, letnik 6790. prodam. «323 892 23375
Ugodno prodam lepo ohranjen OPEL KADETT 1.2. letnik 1983, reg. do 3/95 «41 603 23379
Prodam R 4. letnik 1989, reg. do 10/ 95, 56000 km. «242 558, sobota, nedelja 23384
GflNTRR
64202 NAKLO. Bratov Praprotnic 10 T©teforv1ax 064/47-035
KONSIGNACIJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
Prodam FORD siera 2.0, letnik 1982. cena 5400 DEM. «312-255 23408
Prodam GOLF JXD. letnik 1986, cena 8800 DEM. «312-255 23410
Odkup, prodaja in prepis vozil nudi AVTOPRIS. d.o o., »312-255 234H
Prodam FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 91, cena 18800 DEM. »312-
255 23412
Prodam GOLF JX diesel, letnik 12/ 1987. » 422-566 23416
Prodam FIČOT letnik 1984 » 224-
585 23417
Prodam YUGO 45 KORAL letnik 1989/90, reg. do 29.3 1995. » 326-
820 23418
Ugodno prodam Z 101, starejši letnik. Urbanč Marjeta O 212-244
23419
Prodam Z 101 letnik 1987, reg. do 10.11.1995. O 221-216 23435
Prodam YUGO 45 letnik 1986. Trilar, Zasavska 44 O 332-005 23442
ZAPOSLITVE
Za promocijo šolskih pripomočkov zaposlimo redno ali honorarno več zastopnikov. Informacije vsak petek po 18. uri »213-340 21702
Iščemo dve PRODAJALKI s trgovsko šolo ali izkušnjami. Pisne ponudbe pošljite na naslov; Trgovina Zapravili vček. Delavska c. 19, Kranj 220B2
PIZZERIJA MARJETKA v Žabnici zaposli dekle za strežbo. »311-301
22460
Za občasna dela v gostinstvu zaposlimo dekle ali fanta. » 214-
369 22516
Honorarno, kasneje lahko tudi redno, zaposlimo več ZASTOPNIKOV za prodajo zelo uspešnih programov Mladinske knjige. Izplačila tedenska.
« 218-402 22782
Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA in delavko za pomoč v kuhinji.
«332-122 22878
Slovenska knjiga,d.o.o., redno zaposli več komercialnih zastopnikov. «064/76-622 22943
S posebnim načinom organizirane prodaje tujega jezika za predšolske in šolske otrol<e, dosegamo nadpovprečne rezultate in dosežke (najmanj 1600 DEM mesečno), v kar se imate možnost prepričati. Delo poteka med tednom. B 325-728 22946
Dejstvo je. da je zastopništvo za MK trenutno najbolje plačano delo, ker je
še nekaj prostih delovnih mest, vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami, da pokličejo na »632-330, 56-105 22971
SMO USPEŠNI. PA VENDAR NE ZMOREMO VSEGA SAMI! K sodelovanju vabimo izkušenega potnika ali vodjo skupine na terenu. Poleg odličnega zaslužka dobite tudi redno zaposlitev. Ponudbe pošljite najkasneje do 24 10.94 na naslov DOMUS, Skapinova 4,61111 Lj-Vič
22974
BISTRO JURČEK v Beguniah zaposli dekle za redno ali občasno delo v strežbi. »733-311 23043
Iščem kakršnokoli delo na domu. B 70 733 23052
V pizzeriji zaposlim NATAKARICO »43 552 23066
Iz okolice škofje Loke iščemo dekle za pomoč v trgovini, ob koncu tedna B 631-004 23067
Zaposlim delavca v skladišču. Pogoj: vozniško dovoljenje B,C kategorije. Pismene ponudbe TRENČA, d.0.0., Savska c. 34, Kranj 23070
ŠOFER z izkušnjami v mednarodnem prometu s C in E kategorijo dobi SLUŽBO TAKOJ! šifra: PRIKOLICAH
23084
BISTRO NOČ išče mlajšo dekle za delo v strežbi. B802 173 23ise
NA1AKARICO za lokal v Tržiču redno zaposlim »51-841, zvečer 2313/
Nezaposlena prodajalka z končano trgovsko šolo išče zaposlitev B632
8/6 23171
Renomirano slovensko podjetje vam nudi delo in strokovno pomoč šifra: OKTOBER 23175
Zaposlim simpatično in komunika tivno NATAKARICO v bifeju v Kranjski gori. B061/737-945 23178
Iščemo KUHARJA za peko pizz. Vse ostalo po dogovoru. B 70 141 231B2
Iščem delo na domu B421 064
73204_
Redno zaposlim več sposobnih ljudi, ker odpiramo nov program na komer področju OD je zelo visok, delo |e dolgoročno, zato prosimo samo resne ponudbe »331 307, od 10 do 12 ure 23213
Iščemo NATAKARJA »311 291
natakarico
23244
Podjetje z mednarodnimi izkušnjami razpisuje dve prosti delovni mesti na področju marketinga.
Poaoj: srednja ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ter novinarske smeri.
Pisne prijave pošljite na naslov: Studio INFORM, p.p. 48, KRANJ.
Iščemo potnike za prodajo medicinskega pripomočka. B332-001
23268
Iščemo "špenglarja" z prakso, možna redna zaposlitev. B78-044,
Bled 23275
Na dom vzamem delo za industrijski OVERLOCK. B 738-934 23264
Slaščičarko honorarno zaposlimo za pečenje piškotov v dopoldanskih urah. B 78-465 23343
Redno ali honorarno zaposlimo prodajalko za polovični delovni čas. Pismene prijave pošljite na naslov Razstavno prodajni interier BAAK, c. svobode 22, Bled 23344
Gradbeno podjetje zaposli KV ZIDARJE in tesarje. OD po dogovoru. Oglasite se na B714-208, od 15. do 18. ure 23345
Iščem dekle za delo v šanku. B632-869, dopoldan 23349
Iščemo vodjo skladišča na lokaciji Naklo pri Kranju. Pogoj: dokončana OŠ, priporočljive izkušnje na področju skladiščnega poslovanja. »801
528 23351
Za nedoločen čas zaposlim AVTO-LIČARJA. AVTOSERVIS Keržan. Preddvor3, B 45-043 23397
Iščemo VESTNO DELAVKO za čiščenje. Pisne ponudbe Šifra: MEDVODE 23401
Zaposlimo za določen čas več delavcev v proizvodnji, kasneje možna redna zaposlitev. Pismene vloge sprejemamo na naslov Tina. d.0.0., Nasovče 18, Komenda 23421
Zaposlimo dekle v bifeju. S 43-583
23454
ZAHVALE
ZAHVALA! Še enkrat se najlepše zahvaljujem za vso skrb in izkazano pomoč ob izletu "LOKE" na Oktober fest, dne 1. oktobra 1994. Posebna zahvala dr. Resmanu in vsemu osebju bolnišnice Jesenice, kakor tudi sodelavcem "LOKE" ter šoferju avtobusa za pravočasno pomoč! Franci Demšar 23298
ŽIVALI
Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesnice (80 SIT) in kletko za 120 kokoši. B 332-621 21885
Prodam očiščene PURANE po naročilu. B64-197 23036
SIMENTALCA do 70 kg kupim. B 061/613-193 23037
Prodam TELIČKO cca 140 kg. B802-524 23062
Prodam 9 tednov stare PUJSKE in suha drva. »51-010 23083
Prodam LABRADORKE, stare 11 tednov, cepljene, po simbolični ceni.
»49-302 23085
Menjam jalovo KRAVO in TELICO za brejo. »45-457 23096
Prepuščam KOZLA «620-160231« Kupim BIKCA simentalca. «46-183
23108_ _
Prodam PRAŠIČE 40-50 kg ali menjam za govedo. Virmaše 42, šk. Loka_
Prodam visoko brejo KRAVO, menjam za jaJovo goved. Virmaše 42, Sk. Loka_2315^
Kuoim BIKCA 10 dni starega. »46-
256 23156
Prodamo PRAŠIČKE težke okoli 20 kg. Zg. Duplje 26, »47-157 23157
Prodam 7 mesecev staro ŽREBICO NORIK ali menjam za goved. Muho-vec, Žirovnica 9 23J87
Ugodno prodamo čistokrvne KODRE, srebrno-sive barve. »403-
098 23190
Prodam brejo KRAVO. »421-688
23221___J
PAPAGAJI različnih vrst ter nove kletke prodam. »49-442
Prodam ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo. »64-207_J3245
Prodam 3 letno KOBILO Haflinger, sedem mesecev brejo. Bašelj 18
23252___
PUJSKE 7 tednov stare prodam. »
620-582__23266
Ugodno prodamo več vrst PAPAGAJEV in sobne ZAJČKE. »422-
169__ 232*]
Mladiči ROTVVAJLVVERI rodovniški in cepljeni, naprodaj. Šmid. Golnik
112 2340<
Prodam dva TRAKTORJA ZETORJ* in več KRAV in brejo KOBILO. Jenka Goričane 17, Medvode, »061/ 614-587 232*
POGREBNE STORITVE DVORJE, d.o.o.
V zalogi imamo okrasni pesek za grobove in po ugodni ceni več vrst sveč.
DVORJE 13. 64207 CERKLJE
064/421-424 LA 0609/614-528
KO UGASNE ŽIVLJENJE
KRISTAN, d.o.o.
Gorenjska pogrebna družba TEL.:064/733-76< in 328-373
POKLIČITE NAS IIM Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO. NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALI OSEBNO 24 UR NA DAN
ZAHVALA
Komaj smo verjeli, da vzeli so tvoj glas. Zdaj za vedno si utihnd, odšel in pustil nas...
Ob boleči izgubi našega dragega
BANETA BERNIKA
so iskreni) zahvaljujemo vsem za pomoč, darovano cvetje, sveče >n spremstvo na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Bukovščica, 14. oktobra 1994
Zaposlim simpatično prodajalko za delo v parfumen|i »311 625 23254
Iščem zidarsko in fasadersko delo Imam skupino, delam kvalitetno in poceni 9 401 316 ?32&a
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji smrti naSe drage mame
ANE GRAŠIČ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Gradnikovc ulice, prijateljem. Bia?$e?fl(rh|l izrečeno sožalje ter cvetje Posebna zahvala podjetju Pekama Kranj, Živila Kram, dr. Moru dežurno službo, medicinski sestri Ljubici Ravnikar, osebju UKC Golnik za nuđeno ponu gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji p*
iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Irena in VVIjko, sin Mirko I /eno Vesno, vnukinji Duš« in Aiijh ter ostalo sorodstvo
Kranj, 11. oktobra 1W4 ^
Petek, 14. oktobra 1994
ZAHVALE, MALI OGLASI
3L STRAN • GORENJSKI GLAS
Bele kilogramske PIŠČANCE za dopitanje po 280 SIT/kos m rjave KOKOŠI pred nesnostjo prodajamo. fERlHNlNARSTVO Moste 99 N Komendi, tel.:061/841-471
Kupim TELIČKE simentalce, stare °0 14 dni. «622-870 23297
V novembru bom prodajal PUJSKE, stare 6 tednov in 3 mesece. «66-513, zvečer 23305
Kupim TELETA simentalca do 70 kg. «738-954 23307
2REBIČKO NORIK, staro 7 mesecev, prodam. «57-721 23316
Prodam TELICO za nadaljno rejo ali zakol. «696-044 23346
Kupim 10 dni starega TELETA.
«738-876 23357
Prodam dve TELIČKI simentalki 110 do 120 kg. «421-806 23367
Prodam PRAŠIČKE, težke od 25-30 kg. Verbič, Sp. Brnik 15, Cerklje.
«422-641 23383
Prodam ODOJKE ali za nadaljno rejo. «49-252 23396
Prodam KOZLA srnaste pasme. «721-584, po 12. uri 23274
Oddam mlade LABRADORCE. «714-879 23281
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila mama, stara mama, babica in teta
MARIJA PUNGARTNIK
roj. Konc
Od nje smo se v družinskem krogu poslovili v četrtek, 6. oktobra, ob 12. uri na pokopališču v Kranju. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tete
LJUDMILE BOŽIČ
Kašarjeve mame iz Kališ
se iskreno zahvaljujemo sosedom za prvo in nesebično pomoč, sorodnikom in znancem, vsem, ki ste z nami sočustvovali, podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI, KI JE NE BODO NIKOLI POZABILI Kališe, Železniki, Godešič, Kropa, Poljšica
ZAHVALA
t
Ob boleči izgubi naše sestre
IVANKE JANKO VIČ
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali bolečine, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje
in sveče ter izrazili sožalje.
Sestri in brata v imenu vsega sorodstva Sp. Bitnje, 11. oktobra 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice, mame, tašče, sestre, tete in sestrične
MARIJE FRLIC
roj. Drempetič iz Britof a
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Zvezda Kranj in podjetju IBI Kranj za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem ter podjetju Navček. Hvala zdravstveno-negovalne-mu osebju Doma starejših občanov v Preddvoru za večletno skrb in nego. Posebna zahvala pa vsem, ki ste našo mami v času njene dolgotrajne in hude bolezni obiskovali, jo bodrili in ji kakorkoli pomagali.
NJENI NAJDRAŽJI
Veliko lepega nam je zapustil naš očka
JOŽA HRIBAR '
Zadnjič se bomo od njega poslovili danes, v petek dopoldne vsi njegovi žena Ivanka, hči Darinka, sin Jože, sorodniki in prijatelji.
Kranj, 11. oktobra 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete
FRANČIŠKE GOLOB
roj. Zupan, p. d. Bobnarje ve mame iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Aerodroma Ljubljana, ki ste v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Stenšakovi za dolgoletno zdravljenje, ga. Francki Škofic za lajšanje bolečin, cerkvenim pevcem za lepo petje, Navčku in Frančiškovi skupini za vse molitve. Posebej toplo se zahvaljujemo g. Cirilu Isteniču za lep pogrebni obred in nepozabne besede tolažbe. Za vedno bo ostala v naših srcih.
ŽALUJOČI VSI NJENI Šenčur, Verje, 5. oktobra 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
ANGELE SKODLAR
iz Gorenj
KnutliSS ZahVa'jmemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Živila, DU
dr Tera- Lectar. Posebno zahvalo smo dolžni Marici Kopač za vsestransko pomoč, Pevcem™0^' Za on's'ce na domu. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, n 12 Nakla, praporščakoma, Pogrebni službi Kranj in vsem, ki ste jo pospremili k
večnemu počitku.
Žalujoč
oci: hčerke Marinka, Ivanka in Angelca, vnuka Darko z družino in Sebastjan Kranj, Toronto, dne 7. oktobra 1994
ZAHVALA
Ob prerani smrti dobrega moža, očeta in starega očeta
FRANCA MOHORIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Peternelovi in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in borcem za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Julka, sin in hči z družinama Železniki, Podobeno, 10. oktobra 1994
V SPOMIN
Mrki dan razgrinja vlaine, sivkaste megle in otolno me spominja pravljic, ki pod kritem spe.
(Janez Menart)
Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil
DARKO BOKAL
Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Žena Danica, sin Jure Vest«, 14. oktobra 1994
ZAHVALA
V tvojih očeh ugasnil je sijaj, vendar v naših srcih Uvel bo vekomaj.
Suzana in Ivanka Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in bratranca
ALOJZIJA ŠENKA
roj. 1941
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, še posebej družinama Sajovic in Vodnik iz Srakoveli, vsem sosedom, posebno tistim, ki ste ga nesli na njegovi zadnji poti, prijateljem, posebno Majdi in Branetu Repnik, sodelavcem kolektiva VIST iz Save Kranj, sindikatu Save Kranj, za izrečene sožalne besede, podarjeno cvetje in sveče ter za zbrani denar. Iskrena zahvala gre tudi očetu župniku, za lep pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, GD Kokrica, ter službi za pogrebne storitve Navček. Hvala tudi Kavčičevim iz Kranja ter Meliti in Rudiju za poslane sožalne brzojavke, ter tudi vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Mlaka, Bučka, Tenctiše, Srakovlje, Ljubljana, Dobrova
Zapleti ob izvolitvi sodnikov
Sodni svet vztraja pri kandidaturi Antona Šubica
O (ne)izvolitvi sodnika ne more odločati nezadovoljstvo strank z nekaterimi odločitvami. Zadeva Elan je šla skozi redne sodne stopnje.
Kranj, 14. oktobra - Begunjski Elan je očitno še vedno odprta rana nekaterih slovenskih politikov. Namesto da bi podjetju pomagali, ko je bil čas za to, zdaj krivdo, da je prišel v hrvaške roke, valijo na kranjsko temeljno sodišče oziroma na njegovega sodnika Antona Šubica. Tako je vsaj mogoče sklepati po zavrnitvi njegove kandidature za sodnika s trajnim mandatom in znanih zapletih v državnem zboru pred tednom dni.
V ponedeljek pozno zvečer je sodni svet, ki kandidate za izvolitev sodnikov v trajni mandat predlaga državnemu zboru, ponovno razpravljal o kandidaturi Antona Šubica in dr. Ivana Žužka, ki naj bi bila prejšnji teden zavrnjena zaradi kršenja človekovih pravic in svoboščin v preteklosti (po 3. odstavku 8. člena zakona o sodniški službi). Sodni svet je sklenil, da bo vztrajal pri kandidaturi Antona Subica, oceno dela dr. Žužka pa je vrnil v dopolnitev personalnemu svetu Vrhovnega sodišča.
Predsednica sodnega sveta Alenka Jelene Puklavec je v izjavi za javnost dejala, da je za presojo o pravilnosti sodniških odločitev v posameznih primerih pristojno le ustrezno višje sodišče v predpisanih postopkih o rednih in izrednih pravnih sredstvih. Pri odločanju o izvolitvi sodnika ne more biti upoštevano nezadovoljstvo strank z nekaterimi odločitvami. O kandidatu Antonu Šubicu, ki je v ponedeljek dal sodnemu svetu pisno pojasnilo, meni, da se pripombe na njegovo kandida-
turo nanašajo izključno na eno zadevo (Elan), ki je šla tudi skozi redne sodne stopnje. Zato sodni svet vztraja pri svojem predlogu za izvolitev Antona Šubica za sodnika s trajnim mandatom. Kandidate za trajni sodniški mandat bo državni zbor volil predvidoma v torek.
Poslancem v zvezi s tem namenja nekaj besed tudi pravosodna ministrica Meta Zupančič. V Sloveniji je siste-miziranih 617 sodniških mest na rednih sodiščih in 73 sodniških mest na delovnih in socialnih sodiščih. Trenutno je na prvih sodiščih zasedenih le 526 mest, na drugih pa 45. Konec meseca poteče mandat 56 sodnikom, do 12. decembra še 170 sodnikom, 24 sodnikov bo do konca tega leta odšlo v pokoj, trinajst sodnikov pa je v
postopku razrešitve. Ministrica opozarja, da ob koncu leta ne bo moglo soditi 263 sodnikov, če ne bodo izvoljeni v trajni mandat. To pomeni, da ne bodo mogli soditi, s čimer bo že ob siceršnji preobremenjenosti slovenskih sodišč pravna varnost ljudi še bistveno zmanjšana.
Ministrica za pravosodje Meta Zupančič tudi opozarja, da predsednike sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča RS, imenuje pravosodni minister izmed sodnikov, ki so bili izvoljeni v trajno sodniško funkcijo. Če do konca leta ne bo izvoljenih dovolj sodnikov v trajni mandat, tudi ne bo mogoče imenovati predsednikov sodišč, to pa pomeni, da ne bo mogoče izpeljati zakonsko sprejete reorganizacije sodstva. • H. J.
Vsak teden ena srečna družina
Nagrada Andreuzzijevim na Potoke
Tokrat se je sreča v naši nagradni igri nasmehnila druiini Andreuzzi, ki prebiva na Potokih na hišni številki 30.
Anton Andreuzzi, ki je tudi redni naročnik Gorenjskega glasa, se je v torek zjutraj presenečeno začudil:
"te zjutraj, okoli 8. ure, me je poklical znanec in mi sporočil, da je naša hišna številka objavljena v prilogi Od Rateč do Rodin. Sam je namreč stranka v našem podjetju, ki ima v naslovu tudi to hišno številko. Kar verjeti nisem mogel, v Gorenjski glas pa tudi nisem mogel pogledati, saj na Potokih dobivamo pošto nekaj ur kasneje.
Kasneje, dopoldne, sta prihiteli tudi dve sosedi,
ki Gorenjski glas vedno natančno prebereta. Nikoli nisem še nič zadel, tudi v nagradnih igrah ne sodelujem, zato je presenečenje še toliko večje." • D.S. -Foto: J. Pelko
Tragedija ugrabljenega dekleta
Sedemnajst dni zaprta na milost in nemilost grobijana
Kranj, 13. oktobra • Po daljšem iskanju so policisti
{> r i j e I i starega znanca, 19-etnega Kranjčana R. R. Preiskovalni sodnik ga je po zaslišanju strpal v pripor.
R. R. je utemeljeno osumljen ugrabitve mlade Jeseni-čanke, skrajnega nasilništva
nad njo in siljenja k uživanju mamil. 9. avgusta letos naj bi R. R. nekdanjo prijateljico z Jesenic, komaj polnoletno, odpeljal v stanovanje svojih staršev v Kranju, jo vanj zaklenil in zadrževal do 26. avgusta, torej celih sedemnajst dni, ki so bili za mladenko prava grozljivka.
Fant jo je namreč veskozi poniževal, pretepal, silil k mhaliranju heroina in spolno zlorabljal. Njegova mati, ki je bila vse te dni doma, se je je končno usmilila, jo na skrivaj izpustila iz neprostovoljnega zapora in ji plačala taksi za vožnjo domov. Dekle ima hude telesne poškodbe - po-
čeno lobanjo in bobnič -najbrž pa bo še težje ozdraviti njene duševne travme.
Podobno pot kot R. R., le da manj grozno, je 28. septembra ubral tudi starejši mladoletnik z Jesenic, prav tako znanec policistov. Ob treh popoldne, ko njegovih staršev ni bilo doma, je od nekdanje prijateljice, ta je še mladoletna, zahteval, da gre z njim. Ker je odklonila, jo je s pestjo udaril po glavi in ji zagrozil, da jo bo ubil, nakar jo je odpeljal v stanovanje. Zadržal jo je do desetih zvečer. • H. J.
Drugo cepljenje lisic proti steklini
Jutri bodo polagali vabe
Veterinarji in lovci jih bodo polagal! jutri, letos že drugič, po vsej Gorenjski
Kranj, 14. oktobra - Laboratorijske preiskave so letos na Gorenjskem potrdile že 150 primerov stekline pri živalih« Septembra so našli šestnajst steklih živali, od teh po eno kuno in jazbeca, druge so bile Ušice.
Na območju radovljiške in tržiške občine prejšnji mesec niso našli nobene stekle živali, v škofjeloški so "samo" tri, v jeseniški šest in v kranjski sedem.
Jutri bo v vseh gorenjskih občinah drugo letošnje cepljenje lisic proti steklini, ki ga organizirata republiška veterinarska uprava in lovska zveza Slovenije. Lovci bodo vabe, v katere je vgrajena plastična ampula z vakcijo, polagali po mreži Y razdalji približno 250 metrov, območja s položenimi vabami pa bodo, kot običajno, označili z lepaki oranžne barve, v ampuli je živi virus, ki sicer ni nevaren, kljub temu pa v republiški veterinarski upravi prosijo ljudi, naj se jih ne dotikajo in jih ne uničujejo. Ne nazadnje že zato, ker vsaka vaba stane dve marki. • H. J.
V Dc*FAR^AH DiM 6*e PA Zfcto Pbc"A*< P* t 05VA
vi7Ah)?u cesre!
PoMAGA 3IM lAmko Samo
SV. DUH i
Ta "film" smo gledali tudi na Gorenjskem
Denar za avtomobile, ki jih ni
Ljubljanski kriminalisti so v torek pripeljali k preiskovalnemu sodniku 29-letnega Ivana P. in 28-letno Dorotejo P., utemeljeno osumljena, da sta od marca do avgusta letos prigoljufala 45 milijonov tolarjev.
Ogoljufala naj bi 52 kupcev, ki so v zasebnem podjetju Teacom, d.o.o., v Ljubljani naročili osebne avtomobile škoda in dacia. Denar od vplačil naj bi podjetnika porabila za druge namene, razočarani in jezni kupci pa so ostalih brez njega in brez naročenih vozil. Kriminalisti očitno goljufijo še raziskujejo.
Kaže, da Ivana P. iz Bohinjske Bistrice srečanje s kranjskimi kriminalisti pred nekaj leti ni prida prestrašilo. Podoben "film", kot ga zdaj gledajo v Ljubljani, je tedaj namreč videlo tudi kakšnih 80 kupcev, ki so v njegovem zasebnem podjetju Ivantours °a Bledu vplačali avtomobile in prav tako ostali praznih rok. Tudi kranjski kriminalisti s° tedaj zaradi utemeljenega suma goljufij* Ivana P. privedli k preiskovalnemu sodniku« kolikor vemo, pa podjetnik doslej za svoje početje še ni bil kaznovan. Bo tudi v Ljubljan odnesel celo kožo? • II. J.
Tato, da bomo za Vas poskrbeli še bolj prijazno in učinkovito, smo se v Adriaticu PE Kranj preselili v nove prostore.
Eno temeljnih Adriaticovih poslovnih vodilje skrb za zavarovanke in zavarovance, za čimbolj učinkovito in nemoteno poslovanje z vami.
Ker je obseg dela PE Kranj presegel zmogljivosti prostorov na Bleiiveisovi 4, smo se v Adriaticu odločili dejavnost PE preseliti na novo lokacijo v poslovnem centru Zlato polje (stari dijaški dom). Z željo, da Vam predstavimo pestro ponudbo kakovostnih zmogljivosti, in da za Vas še bolje poskrbimo takrat, ko nas najbolj potrebujete - ob reševanju škodnih primerov -
Vas od 17. oktobra 1994 dalje vabimo na Kidričevo 2 v Kranju. Tudi na novi lokaciji bomo poslovali v času, na katerega ste že navajeni: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 15. ure, ob sredah pa od 7.30 do 17. ure.
Zavarovanja pa lahko sklenete vsak dan od 7.30 do 17. ure AdrtatlP "
in ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
RADiO
SI.3 F11
CE POSLOVNEGA USPEHA NI, POKLIČITE 97, 3 (TELEFON 221186)
=*ADiQ