RK 1 f ^TRGOVINA BALAŽIČ^ F £fffJVŠOVCf,tei.:7O796 način iastninjenja bi bil za naše razmere najbolj sprejemljiv. |i Mč novega ne bom zapisal, lahko samo ponovim, da je Ho I' Murska Sobota, 16. septembra 1933 • Leto XLV • Št. 37 • Cena 8G SIT v dii e 8 bbp na posnetku. Izdelovanje jabolč- Pl ¥ '9 =■ ri ,v>’’ w .A-••V 1 . &- J!L P. '5 v 30. letih prejšnjega stoletja so II Za i' 1,- 1, ‘1 .1 1! ;’'k VREME r-.iiti 'I 'II 11 l' I 11 3ai.cn f>oii5tva iiv7fieE>di^ Vestnikov koledar ; Pregovor 16. september, četr- tek, Ljudmila Ruška 104, tel (062) 102618 VELETRGOVINA I EfW t ■ 1 T !i VELIKA IZBIRA POHIŠTVA nika na stari način in še marsikaj zanimivega pa so si lahko ogledali vsi, ki so se udeležili sklepne prireditve Vestni-kove akcije NAJ... KMETIJA 93. Več o prireditvi lahko preberete na strani. Dvojezični dokumenti v Lendavi SO razvneli strasti. Preberite, ali so pobudniki podpisovanja peticije zares anonimni, str. 3 Brezplačna dostava na dom. Ob koncu tedna bo sončno vreme. 11 i' Razkrižjem se je začelo zapletati pri vaški kapeli v Globoki - Sprincu. str. 7 17. september, petek, Robert Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije. V ; Iji • športna obutev • tekstil 1 I I 18. september, sobota, Irena 19, september, nedelja, Igor 20. september, ponedeljek, Svetlana 21. september, torek, Matej 22. september, sreda. Mavrici] UlSM PONUTHH, Mnttn itTriaika 65, VEGROS SHOPPING CENTERi IMON HiniiNj, Hunm J' ^ll Državljanke in državljani, POZOR! Lastninjenje seje začelo. V teh dneh boste prejeli na dom evidenčne račune lastninskih certifikatov. O tem, kakšne certifikate boste dobili, kaj boste z njimi počeli, kje jih boste porabili, preberite v pogovoru z direktorico SDK-ja dr. Etelko Korpič* Horvat na str. 4. kmetje sredi zime hodili v srajcah in pasli živino na pašnikih, cvetele so tudi breskve in češnje, str. 18 Velika izbira talnih, I zidnih in klinker ploščic različnih izdelovalcev. sj 5;.’ Iraj politike. Sedanjih političnih napetosti, posebno znotraj koalicije, in afer ne moremo pripisati le političnemu boju za oblast med Janšem in Kučanom, kot ugotavljajo politični . analitiki. Hkrati je mogoče pritrditi tezi, da gre za boj za I oblast, ki ima mnoga globlje ozadje. Gre za boj za prevlado pri tem preprosto za pridobitev in razdelitev politične moči. Sprejetje zakona neposredno pred volitvami je bilo prej posledica predvolilnih kalkulacij kot dejanski konsenz Zno- Na račun lastninjenja je Sle že mnogo tiskarske barve, bodisi v prid ati proti, čeprav z družbenimi spremembam ni bilo sporno tituliranje obstoječe družbene lastnine - lastninjenje. Kot je znano, se je zapletalo okrog načina, kako priti do dejanskih lastnikov družbenega kapitala. Mirno lahko zapišemo, da na rešitev tega problema javnost ni imela bogsigavedi kakega vpliva. V prvi vrsti se je zapletala v politiki, ki nikakor ni mogla priti do soglasja o tem, kakšen A^Kcijska prodaja if^ramičnih ploščic. gorenje I« 1. UGODNO; • ženski, 1^ ft moški in otroški čev- k ^01 r •'] r W tukla«.,. le kaj bo priteklo iz 11 »preše«? V slovenskogoriških hri-3 Vam bodo rekli, da je oboje pravilno /vasi imenujejo sladki jabolčnik L^kla«, v drugi pa »tukla«. Zakaj, vi- nad gospodarstvom. Zagotovljen vpliv p gospodarstvu daje tudi politično moč. Če se spomnimo danes ponovno aktualnega divjega lastninjenja in političnega obsojanja le-tega, nam je jasno, zakaj razklanost v politiki in njen boj za vplivna gospodarstvo. Dejstvo, da ni bila sposobna definirati kriterijev za lastninjenje po takratni zakonodaji, samo potrjuje našo predpostavko. Sedaj je očitno, da je bila s tem storjena napaka, ki jo bo sedaj kljub revizijskim postopkom težko popraviti, in ravno to nedefiniranje pogojev je proti pričakovanjem izmaknilo kontroli in vplivu politike precejšen del gospodarstva, da o družbeni škodi ne govorimo. V tem trenutku so vse te špekulacije in neposreden boj za prevlado v politiki toliko aktualnejši, ker končno prihajamo do neposrednega lastninjenja družbenega kapitala. V teh dneh bodo državljani namreč prejeli certifikate. To pa ni nepomembno za politiko, kajti posredno sili podjetja, da bodo začela s pripravami programov lastninjenja in lastninjenjem, politika pa bo nedvomno posredno iskala svoje mesto v gospodarstvu. Vzporedno s političnim bojem za vpliv na gospodarstvo se seveda postavlja vprašanje, kaj bodo od lastninjenja dobili državljani in gospodarstvo. Podjetja se bodo z definiranjem lastniškega ti talarja, najsi bo to množica ali posameznik, nedvomno rešila zavor, ki so onemogočale skorajda vse aktivnosti. In kaj državljani? Bore malo. Besda naj bi jim pripadlo 40 odstotkov vrednosti družbenega premoženja Toda postavlja se vprašanje, ali to lastništvo že pomeni preusmeritev [ v tržno miselnost. To je vprašanje, na katerega težko pritrdilno odgovorimo. Kot tudi ne vzdrži teza, da bo definirano lastništvo p podjetjih samo po sebi zagotovilo gospodarski razcvet. Težko je tudi napovedovati, kaj bo prineslo pomurski regiji. To pa toliko bolj, ker s tega konca Agencija ni dobila nobenega programa lastninjenja, da bi lahko napovedovali, kako se bo lastninilo lokalno gospodarstvo. - J. VOTEK 'I j'i' »‘S* v. Sj*®l«jainah: tehnike in železnina M. SOBOTA železnina g. RADGONA ŽELEZNINA BELTINCI n s k k\ u u\_______ stran 2 vestnik, 16. septembra i aktualno okoli nas ,1 1 PO SLOVEm ■ LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Milan Kučan je odprl stavbo Svetovnega trgovinskega centra, S tem poslovnim centrom, vrednim več kot 45 milijonov mark, pomemben pa je tudi kot arhitekturni in gradbeni dosežek, se Slovenija vključuje v svetovno mrežo 255 trgovinskih centrov v 67 državah na vseh celinah. ■ LJUBLJANA - Zunanji minister Lojze Peterle je ob začetku veljavnosti sporazumov o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter transportnega sporazuma in finančnega protokola sprejel veleposlanike držav Članic Evropske skupnosti Nemčije, Italije, Francije in Velike Britanije ter veleposlanika delegacije komisije ES v Sloveniji. Vodja slovenske diplomacije je veleposlanikom izročil memorandum o sodelovanju. ■ BRDO PRI KRANJU - Minister za znanost in tehnologijo dr, Rado Bohinc je sprejel nobelovega nagrajenca za fiziologijo in medicino za minulo leto prof, dr, Edmonda Fischerja z Univerze v Washingtonu, Na povabilo uglednega slovenskega znanstvenika, biokemika prof. dr. Vita Turka je gost obiskal tudi inštitut Jožef Stefan, kjer je imel predavanje. ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji je bil podpredsednik kitajske vlade in zunanji minister Qian Qichen. Spremljala gaje številna delegacija, pridružilo pa se jim je tudi 22 kitajskih poslovnežev, ki želijo navezati konkretne stike s slovenskimi podjetji. ■ CELJE - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je odprl 26. mednarodni obrtni sejem. Na 55 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja rekordnih 1770 razstavljal-cev iz 18 držav. T POSVOT ■ WASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je v pogovoru s predsednikom BiH Alijo Izetbegovičem izjavil, da bodo ZDA sodelovale pod določenimi pogoji v operaciji mednarodnih sil pri uresničevanju morebitnega mirovnega sporazuma v BiH. Dal mu je vedeti, da zdaj za Muslimane ne more storiti ničesar več. zato morajo izrabiti priložnost in skleniti mirovni sporazum s Hrvati in Srbi. ■ DUNAJ - Sporazum o prekinitvi ognja in vseh sovražnosti, zagotovljena uveljavitev ustreznih resolucij VS OZN ter razmejitev med mandati Unproforja na Hrvaškem, v BiH in Makedoniji so glavne hrvaške zahteve za podaljšanje mandata modrim Čeladam na Hrvaškem, je visoke uradnike držav KVSE obvestil hrvaški zunanji minister Mate Granič. ■ SOFIJA - Namestnik ministrskega predsednika Bolgarije Nejčo Nejev je odstopit, to je potrdil tudi bolgarski parlament s 129 glasovi za in 81 proti. Odstop je zahteval premier Berov. Nejevu je očital, da se je brez pooblastila in vednosti kabineta pogovarjal s srbsko delegacijo, ki je v Sofijo pripotovala 25. avgusta. ■ BRUSELJ - V Belgiji so z velikim pompom sprejeli japonski cesarski par, ki se je po krajšem obisku v Italiji mudil v tej državi, nato pa je obiskal še Nemčijo. Japonska želi okrepiti politični vpliv v Evropi. ■ RIM - Predsednik Italije Scalfaro je za to, da Italijani spoštujejo vse mrtve iz druge svetovne vojne, nasprotuje pa misli, da bi enako gledali na fašizem in antifašizem. Z govorom ob 50. obletnici kapitulacije Italije je zavrnil predlog za spravo. ■ ZAGREB - Eksplozija rakete vrste Luna v zagrebškem predmestju Lučko, ki je ranila sedem ljudi in povzročila ogromno gmotno škodo, je vznemirila prebivalstvo. Medtem so hrvaške in srbske sile nadaljevale spopade vzdolž črte premirja od Karlovca do Zadra. ■ BANJALUKA - Vojaški uporniki so zavzeli Banjaluko, ne da bi izstrelili en sam naboj. Krizni štab, ki so ga ustanovili prevratniki, zahteva aretacijo vseh vojnih dobičkarjev in boljše razmere za borce, posebej za vojaške invalide. Končno so predstavniki uporniških srbskih vojakov in oblasti dosegli sporazum o umiku upornikov v vojašnice. Gospod Tudman, kninske Srbe smo malo prestrašili, ali podkurimo tudi opoziciji? 0®S pred denarnim razsulom? Tudi letos se So tre^ torek v septembra, torej 21. tega meseca, začelo redno zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih uradov, Po^vitu pra-hlem svetovne otganiza«^ je denar, ssg so zaradi nerednega plačevanja prispevkov oprožene tako mirovne akc^e OZN kot tudi delovanje te organizac^. Na kritičen polol^ svetovne organizae^e opozaija tudi njra generaini sekretar Bu-tras GaH. V dramatičnem pmnvH je ml držav Sanic zahteval, da |dačaj« svoje zaostale prispevke v proračun, sicer OZN ne bo mogla več jwevzcmati nobenih obvežita^ ki so povezane s fjuančnimi iztbfiii. Še več! Pni»t»njk^iy> denjHja Utegne ogroziti sprotiie nti-ravse operacije, Id lii mondl celo eMIaitti. Fo steMd pa si todi 02^ pripadeva i^bo^ zmaajšart tastue stroške, in žcer z om^evaBjjem STcjHi funkcKmarjev, slaee-i4em števila konfeteue in pcevajaBklh služb itd. Podatek, da je le sedem od 184 držav Članic OZN plačalo ves svoj letošnji prispevek za dejavnost svetovne organizacije, je dovolj zgovoren, Z^mivo je, da so v precejšnjem 23t>-stanku ZDA, kjer je sed^ OZN. To ni nič novega^ saj so se že v obdobju predsednikovanja Reagana sreče-. vali s podobnimi težavami. Delež ZDA v proračunu svetovne organizacije je seveda naj višji, saj znaša 25 odstotkov. Toda mm^o resnejša je politična plat problema. Med članicami svetovne organizacije namreč narašča nezadovoljstvo z metodami, s katerimi Bu-tros Gali uveljavlja svojo voljo pri reševanju nalog širšega pomena, pri Čemer marsikateto krizno Žarišče, kjer bi moral poskrbeti za mir. Posegi v Kambodži, na Balkanu in v Somaliji so ga spravili aa rob denarnih možnosti. Sicer pa je v fetošrrjem predračunu OZN zagotovljenih sekaj nad poldrugo milijardo dolarjev za redno dejavnost, medtem ko je slabih 23 milijarde dolarjev namenjpnih za minavne Kaj se dogaja v Kremlju? Informacija o bolezni predsednika Rusije Borisa Jelcina v normalnih političnih okoliščinah ne bi imela kakega večjega odmeva, toda zaradi zadnjih političnih dogodkov je vendarle določen dvom. Če upoštevamo, da so bile bolezni nekdanjih sovjetskih voditeljev še nedavno predmet kremeljskih intrig, potem gre pravzaprav za prvov^tno novico z dalekosežnim pomenom. Posebno še, če se spomnimo informacij, ki so minule dni govorile o boju za oblast v Kremlju. Poleg tega pa je ravno Boris Jelcin napovedal, da bo september odločilni mesec, ko naj bi prišlo do dokončne odločitve o usodi ruskih reform in oblasti nasploh. Vse kremeljske afere glede vzajemnih obtožb o korupciji in nečednih poslih najviSjih ruskih voditeljev so v bistvu ozadje boja za Jelcinovega naslednika. To je gotovo bolj ali manj znano in o tem se že nekaj časa javno govori v raznih političnih krogih, ki si prizadevajo priti na oblast. Znano je. da je predsednik Jelcin s posebnim ukazom zaradi domnevne korupcije 1. septembra letos odstavil podpredsednika Aleksandra Ruckoja, sicer enega najostrejših političnih nasprotnikov. Ustava Ruske federacije med drugim določa, da predsedniška pooblastila v primeru predsednikove bolezni oziroma njegove nezmožnosti, da bi opravljal predsedniško funkcijo, avtomatsko preidejo na podpredsednika države. Ob tem je glavna uprava za zaščito Ruske federacije podpredsedniku Ruckoju prepovedala dostop v njegov kabinet na ozemlju Kremlja, to pa je javno tožilstvo Rusije označilo za nezakonito dejanje, ki krši ustavo ter določbe o nedotakljivosti predsednika in podpredsednika države. Sam Aleksander Ruckoj pa je to označil kot državni prevrat. Upoštevajoč take in podobne primere iz ruske poli- J tične prakse, imajo oreds* išijas ati težave s kovo hrbtenico mnogo g pomen. Ne nazadnje so o čine v križu in ledjih W govor za mnogo resneje varo zdravja, zlasti Se, števamo, da se žične kondicije Borisa Jelcina spletajo J I. In ® s neverjetnih razsežnosti-celo do takih razsežnosJ'^ predsedniku S’ govornost za lastno j sprejmemo domnevo. Boris Jelcin kot politik । žavnik izčrpal lasten 1 potencial, potem je se je v Kremlju v hod boj, v katerem sotr-zem oblasti dovoljenj jemi. Ce zlogov za preplah, jasno, zakaj ne P*^"^ ustavnega sodišč že javni tožilec Rusije ne moreta naveza« moreta s predsednikom Zgodovinski mirovni sporazum pot tajne diplomacije, da bi se dokončno^ Tako povsod po svetu označujejo podpis sporazuma o medsebojnem priznanju PLO in uradnega Izraela. Prvič p« pol stoletja so namreč našli mirno rešitev bližnje vzhodnega konflikta. PLO in palestinski gverilci so 25 let izvajali bombne napade, atentate in ugrabljali ljudi zato, da bi priSli do lastnega ozemlja. Naposled pa je Palestinska osvobodilna organizacija, ki se je znašla v finančnih stiskah, ubrala lU-U* I H-pfiŽ* godila z Izraelom. Na ta način so P^ .. obstoj Židovske države in obnovo saiMOuPj^j i na območju Gaze in Zahodnem bregu. ■ । PLO-ja je bil doslej v Tunisu, novembra^-^ , pa so oklicali lastno državo. Decembra F -Jaser Arafat priznal Izraelu pravico o stoja in se odrekel terorizmu. Z ■ stikov v ZDA se je začela pot pogajanj . . , , . , _ spo^ J končala z zgodovinskim mirovnim mom. iV ft 4 K t It tg 4 Gl It 4 tv ti št Sli I M Q. VESTNIK Izdaja Podjetje za Intormiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut. Zlatko Enih, mag. Dalibor Geder. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šdmen (tehnična urednica), Nataša Johnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Naelov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 hi 33-0t9. glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil. trimesečje 1993 je 1.050.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mtienja Ministrstva za informiranie št, 16/tBzdne 30,1,1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. operacije. Poznavalci razmer menijo, da bi svetovna organizacija utegnila ostati brez denarja, če članic ne ' ' mogli prepričati’ bodo o upravičenosti’ politike OZN v raanih predelih sveta MILAN JERŠE Curcio ponovno za zapahi Renato Curcio, sloviti vodja Rdečih brigad, ki so ga leta 1974 obsodili na trideset let ječe, aprila letos pa izpustili na polovično prostost, je spet za zapahi. Dali so mu devet dni dopusta, da bi obiskal ženine sorodnike na Južnem Tirolskem, vendar se je »uštel« v dnevih, se prepozno vrnil v Rim in zd^j je kaznovan tako, da mora spet živeti samo za rešetkami. Nekoč je bil Curcio strah in trepet Italije. Po burnem maju 1968 je zlasti v zahodni Evropi napočil čas mladih revolucionarjev, ki so bili prepričani, da je mogoče vreči meščanske in kapitalistične režime z nasilnimi akcijami, atentati na velike direktorje in politike, pa tudi navadne državljane. Mislili šo, da bodo prebivalstvo spravili tako daleč, da bo vrglo oblast. Po tej teoriji in praksi so po zahodni Evropi, predvsem pa v Nemčiji, Franciji in Italiji, nastale razne rdeče vojske, brigade itd. in Curcio je bil glavni v Italiji. Naposled so ga leta 1974 ujeli in obsodili na trideset let ječe. Čez pet mesecev je njegova žena organizirala pobeg, toda v obračunu s policijo so jo ubili. Curcia pa spet vtaknili v ječo. Rušijo, niso zgradili Ljubljanska mestna vlada bi samo rušila; sevetis je atraktivna in draga lokacija. Zadnje rušitve v kasarni na Metelkovi niso edine, ki so se tlogejttt mesec. Vsem rušitvam pa je skupni imenovalec, hitro, ob koncu ledna in nihče točno ne ve, kdo J jf objekta in kdo je dal dovoljenje za rušenje. Pred porušili samski dom r Murglah, tam nasproti, gospodje, kot so M. Kučan, S. Dolanc in J. bil zadnje leto začasno prebivališče bosanskih Nočna konectedenska rušitev se je Hi M. J. Spomin na velike dogodke Proslava ob pomembnih jubilejih iz zgodovine primorskega ljudstva v Novi Gorici je dokazala, da zavest o pomembnosti nekaterih dejanj v narodovi preteklosti lahko preseže politična nesogla^a, delitve, razprtije. Množica, kije napolnila prireditveni prostor v središču Nove Gorice, je tudi zato s številnimi aplavzi spremljala slavnostne besede predsednika države Milana Kučana in vseh drugih govornikov, ki so opozatjali, da tudi stoijene napake, zlo in sence povojnih let ne morejo zbrisati pomena protifašističnega odpora in narodnoosvobodilnega boja Slovencev, »Danes je bolj kot kdaj očitno, da je v svetu najbolj razpoznavna in izpričana poteza Slovencev prav dejstvo, da je slovenski narod pripravljen braniti svojo svobodo, To je dokazal pred pol stoletja v boju proti fašističnemu zatiralcu in okupatorju. Ponovil je to pred dobrima dvema letoma zoper agresijo JA. Za Slovence je to bistvena in nepogrešljiva vsebina lastne identitete. Kdor si prizadeva ta dejanja izbrisati iz narodove zavesti, potiska narod v moralno razdvojenost, duhovno jalovost in državljansko pohabljenost,« je med drugim dejal predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. (Delo) & h; lit St n k M St hf »1 s iHr N kv he ta Ji _ :e oosurv!»,‘-^ Ul’ ušitev se je zgodila tudi Barjanske (nekdaj iiŠČU CCSt€ ift -- j jp nasproti Filozofske fakultete. Bila je obljudena, Kl^ kopirnico, bifejem itd. Porušili so jo čez noč in tedna odpeljali vso navlako. Radovedni noviMtjt brez odgovorov na vprašanje, zakaj in kdo. NOi JS ki smo jo našli, naj bi peljala proti sosednp^ v ambasadi, ki je menda brez parkirišč. Hic! Zdfl^^ p-i,.v vrsft' objekti v kasarni na Metelkovi, tam kjer je preiskovalni zapor in kjer se je nam, Janši, nerju dogajala »slovenska pomlad«. Mrefa ztJ^ je skupina organiziranih (alternativnih, ttiladthj p^si"^ s( je prizadevala, da bi del te kasarne dobila v ga spremenila v umetniške ateljeje, kulturne prostore za neuradno kulturno. Tri leta so prenos lastništva oz. za dovoljenje za uporabo. n#. bi bilo v prvi fazi ministrstvo za obrambo, ki ^1* prostore pripravljeno zamenjati z mestno ob jSJ, faze naj bi vsa zadeva prišla, zato je jasno, jrt®'-' ,'h ■ i 'h 'D S & J«, S i? It *• 'tlE 'tl 7UZ.C f*«; 4/( »JU ^rtosM, J*' J—,, ft rfr fl skrivno rušitev odtočiti r mestni vladi > opazili Člani Mreie za Metelkovo, so se L *■ delnimi ruševinami. »Berlinski zid« je V Liubliani se na uličnih prodainih mestih m‘ j^n j v Ljubljani se na uličnih prodajnih mesim podpisi za podporo skupini za Metelkovo in P.i^tifi zbrali kar precej. Seveda daleč ne toliko peticij, toda dovolj, da si upajo z akcijo ljubljanska oblast, ki je bete barve, je dobiJo mo v podpore, to pa kaje, da bo spet prišlo do dvoboja. Predsednik izvršnega sveta mesta ja jan Vidmar tako ati tako pravi, da je lastnina sv le v času komunistov na oblasti lahko privošc ,ii janja, kot so se zdaj zgodila na Idetelkovi.^^ilcijjjl Metelkovi so obiskali številni Janija Kovačiča do Borisa Cavazze rm^inve. kijltiirni nasloni in mitinvi. Na iTUi* .. J*. razstave, kulturni nastopi in mitingi. Na ST' ■Tcv-J dogovarjanj. Mreja za Metelkovo nt a mladih ljudi, ampak so v njej številni »sloveti ki tudi sedaj niso podlegli evforiji drugačnega Marka Hrena do Mihe Zadnikarja. Za ni r gledališke predstave, videofilmi, predavanja, in tri časopise. In skoraj vsi imaio visok .... dogovarjanj. Mreja za Metelkovo m mladih ljudi, ampak so v njej številni »sloveti bi"-. hrbtenico! । -- , Preteklo nedeljo se je prvič po elolgernf^ zgodilo, da je bilo na nogometni tekmi cev. Ja, dobra polovica od teh jih je bilo j,.-,;. se lahko veselili odlični igri Mure in zmagi Mavrici. Nad igro Mure sta bita navdjtšena ' meta Zdenko Verdenik kot tudi zadnji nafn s j Mavrice Pero Lovšin Gnus, ki pravi, da trenutek, ko bo Mura zrušila Olimpijo- IfSl St», § 3. 'F !^l 'k* s 16 septembra 1993 stran 3 I mi tir itji ik b tt' fr ){■ it> Ibe H tl aktualno doma Pif^ fii kandidat za mandatarja IS v Ljubljani naj ne delajo »postnih zemljevidov«! 1 f''»J6nci vseh ■ ■ - -.- ■ ■ .. fji dJ Stl er jit (t ji (lil (jj dni lO' Skupščine občine Murska Sobota so da se igra z zgodovinsko usodo Ijala za nemoteno delovanje PdsiJ'in ne brez zapletov zbrali na skupni seji. Ko je slovenske periferije. Češ da novih občin pri izvajanju zadev Horvat izrekel številne kritike na račun zemljevidov naj ne delajo javnega pomena. Ob koncu so kL? ^I^^tske skupščine, ki med drugim ni uvrstilo na v Ljubljani in jih potem poši- komisiji za volitve in imenova- za nov izvršni svet, je dobil Ijajo po pošti. Po njegovem je nja priporočili, da imenuje ko- ^1 la* « SO Andreja Gerenčerja, da je dose- zelo sporna tudi delitev premo- misijo za lokalno samoupravo. *11p1* '“*• agronomije Ervin Pitz, ženja, če na manj razvitih ob- V nadaljevanju skupnega za- togloj! .“t kandidature. Brez razprave so dali nato poslanci močjih Goričkega nimajo kaj sedanja je bil govor le še “**®'>ovanju Jožeta Brumna, predmetnega učitelja ra- deliti. Sporen je po njegovem o škodi po suši in toči v soboški ravnatelja prve soboške osemletke in Ignaca tudi kriterij 3 tisoč prebivalcev občini. Občinski kmetijski mi- psihologa, spec. klin, psihologije (na razpis sta se za ustanovitev občine, ker na nister Slavko Horvat je pove- Imiks Palancsai in Štefan Sedonja), za direktoija Goričkem težko najdeš taka dal, da znaša skupna Skoda 2,3 6Hega doma Murska Sobota. območja. Nekoliko ga je pomi- milijarde tolarjev, pri Čemer je psihologa, spec. klin, psihologije (na razpis sta se ____________ ... ______. .... ... Štefan Sedonja), za direktoija Goričkem težko najdeš taka območja. Nekoliko gaje pomi- Na skupni seji 50 sprejeli 1 Min ^P"' ' b nodelitei prilil občine Murska (Hi /\Ieto 1993 Na ■ i 2?»^ I tisoč nemških protivrednosti n v občini, ki se ponaša s številnimi tekmovalnimi dosežki, le- ril predsednik Andrej Geren- bilo najbolj prizadeto beltinsko čer, rekoč, da bo kriterij 3 tisoč območje. Razpravljale! so me-prebivalcev verjetno odpadel nili, da dolgoročni ukrepi ne in da se bodo ljudje o svoji bodo rešili problema sobo- tos pa so zgradili prvo igrišče prihodnji organiziranosti odi o- Skega kmetijstva. Republi- listi pro-ob 17, oktobru ' prazniku, bodo no z denarno na- z umetno travo v Sloveniji. Na skupnem zasedanju so čali na referendumih. Po bese- škega poslanca Gezo Džubana dah poslanca DPZ-ja Geze najbolj moti, da se kar 61 slo-poslanci spregovorili o osnutku Farkaša bo nujna trezna pre- venskih občin poteguje za po- zakona o lokalni samoupravi. Po uvodni obrazložitvi pred- soja za normalno delovanje novih občin, kjer ljudi povezujejo vrnitev škode po suši. Naci- onalni program namakanja Pred osrednjo pomursko proslavo na Jeruzalemu 25. septembra bo zborovanje borcev in občanov I i I ^lii ,5,._ piotivr zaslužni CampHna, ima po- športnemu pes- in publicista, ki sednika občinske skupščine skupni interesi. Poslanec dr- kmetijskih zemljišč je v pri-Andreja Gerenčerja, ki je žavnega zbora Geza Džuban pravi, po njegovem pa je re- omenil, da so kot dodatni pa je spregovoril o prihodnjem alna le ena različica, po kateri predlog pri oblikovanju novih delu republiškega parlamenta bi lahko zagotovili namakanje občin prejeli pripombo iz Bo- in povedal, da bodo dobili pri- Ob 50. obletnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in drugih pomembnih dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja ho v soboto, 25. septembra, ob 10, uri pri Vinskem hramu na Jeruzalemu osrednja pomurska proslava. Srečanje borcev NOB, aktivistov OF in državljanov pomurskih občin iz Ormoža in od drugod bo potekalo pod pokroviteljstvom Skupščine občine Ljutomer, ki bo skupno z medobčinsko borčevsko organizacijo pripravila to manifestacijo. Slavnostni govornik na prireditvi, na kateri pričakujejo okrog tisoč udeležencev, ho predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. Uvodoma pa bosta vse navzoče pozdravila predsednik OO ZZB NOB Ljutomer Franjo Štebih in predsednik Skupščine občine Ljutomer Mirko Prelog. Sklepno besedo bo imel predsednik pomurske borčevske organizacije Štefan Šabjan. Ob tej priložnosti bo potekal tudi kulturni program, v katerem bodo sodelovali: pihalni orkester in recitatorji KUD-a Ivan Kavčič Ljutomer, folklorna skupina Društva upokojencev Ljutomer in moški pevski zbor iz Beltince. Zborovanje'bodo končali z družabnim srečanjem in praznovanjem dneva grozdja in vina ob glasbi in plesu. Obiskovalcem bodo omogočili nakup grozdja in ustekleničenega vina po zmernih cenah. na 30 tisoč hektarjih površin in To je bilo med drugim rečeno na seji medobčinskega ne na 100.000 hektarjih, kot so gojine, kjer se zavzemajo, da bi hodnji mesec poslansko pi-■ ............... samo tudi v Murski Soboti, utopistično sveta ŽB. ko so obravnavali priprave na to veliko srečanje । borcev in občanov Pomurja na Jeruzalemu. Kot je bilo ‘ rečeno, so z dosedanjimi pripravami zadovoljni, saj se kaže različnih krajih ■■ Štajerskem, napovedovali bil sedež ene od občin pri njih in ne v Martjancih. V razpravi na ? ML? - iL' ^^"■sjevna skup- Pomurski v^''*i5ia dr. med., kirurgije, SpkuL ^""urSkega ' bolnišnice ' ^^radi do!„._, in dtož- It ■0S[ na Madžarskem, Pomurski od-Mur- zaradi dolgolet- humani tar- .■■Tit... ' . ■ ■ 1' priznanje “'^' Hokejski klub 11 '"»t s ^iijdaljSo tradicijo I I v kmetijskem ministrstvu. Ob tem je Janko Halb zatrdil, da v občinskem proračunu ni dodatnih sredstev za kmetijstvo za lokalno samoupravo Čudil, imeti Romi na območjih, kjer in da to lahko pričakujejo le ob da tokrat niso mogli pritegniti živijo, najmanj enega predstav- renominaciji proračuna, ■..................... ■ - - In ko so po opoldanski ma- V imenu Zveze Romov je Jože se je poslanec zbora KS Jože Horvat predlagal, da bi v osnu-Škalič po dveletnem plodnem tek zakona o lokalni samou- delovanju republiške komisije pravi zapisali, da bi morali imeti Romi na območjih, kjer v občinski parlament nobenega nika v občinskem svetu. Posla- ' ' " nec DPZ-ja in podpredsednik lici strokovnjaka s tega področja. Pripombe pa je imel zaradi lo- občinske vlade Janko Halb se ugotoyili, da niso več kalne samouprave drugod po je med drugim ogreval za usta- Evropi, kjer so najprej uredili novitev ene goričke občine, obrobne zadeve in se Šele nato Stefan Harkai. poslanec DPZ- sklepčni, so se poslanci soboškega parlamenta razšli, ne da bi obravnavali Se deset po- lotili kakovosti življenja in ena- membnih točk dnevnega reda. ja, pa je menil, da bi morali Tako se zgodba o kronični nes- [i velika pripravljenost članstva za nemoteno izvedbo osred- J nje proslave, čeprav politični trenutek pri nas ni najbolj ]i naklonjen takim dogodkom. Znova pa so poudarili, da I borčevska organizacija ni strankarska, saj so v njej posamezniki ne glede na svetovnonazorsko, politično ali versko prepričanje. Poskrbeli bodo tudi za brezplačne prevoze z avtobusi iz posameznih občin, za plakate, vabila in drugo propagandno gradivo. , MILAN JERSE komernejšega razvoja. Go- konkretneje opredeliti sred- klepčnosti ponavlja. I j spodu Vrišerju pa je zameril, stva. ki jih bo država zagotav- MILAN JERŠE J LeudaVa Jojezični dokumenti razvneli strasti doslej smo govorili in pisali, kako visoko stopnjo samo tisto, kar piše v slovenS- ha smo guvorilt in pisan, Kako visoko siopnjo samo usiu, pisc v aiuvcna- In narodnostno mešanih območjih v Sloveniji čini, saj je v madžarščini enako i Iti in Italijani ter v Prekmuiju med Slovenci napisano. ' ttarodnostno politiko so dokaj pozitivno ocenje- - Ni res, da bi stranke ogo- fti resje, da smo uspeli marsikje stopiti korak varjali samo v madžarščini, ko *n ihplfti m problemi pri izdajanju osebnih pridejo v trgovino. Imamo celo J * občini Lendava marsikoga presenetili. Kaj se navodilo, da najprej vprašamo 1, "S^ja in kakšni so nooleiii? PO slovensko. '?®ja in kakšni so pogledi? po slovensko. m 1^^'^ v '1 ; drugg okolj |U. Ih oba jezika. do ■ ? ^radi tega proble-nisem imel b.'S .“'»»i- I .Mbi« Madžar <1^cijeziC-tudi če [SiS Slovenci k'*' v osebnih do- ? ^?radi tega istu 'Madžar- V" Dl m v se lahko , ---pil aohiii območju ne h iP v drtavm nf kupiti s eeb'^ J igj 16. septembra 1993 stran 5 I gospodarstvo Pomursko društvo za kakovost 1 Z znanjem do kakovosti m s kakovostjo do znanja Iz Ljutomera Bo občinski proračun rdeč H jel! i* ti r!« 1S(, Idi ti* ^1^ j® odličnost, to je tisto, kar v svetu največ pomeni, pomurski podjetniki in direktotji odločili, da ustano-koiJi) društvo za kakovost. »Prišli smo do spoznanja, da bistvi ^M*’*’**”**®*’ ostala le tista podjetja in tista gospo- filozofijo in farso celostnega obvladovanja ijiriui,. j* »a ustanovnem občnem zboru povedal predsednik odbora Štefan Ošlaj. Zlil sti, ki določa raven kakovosti, in ne trženjska služba in podobno. dl' sfn lihiu razvile države, ki inn^P*^ '^^kovosti izdelkov Mni ■ r -22 —-i strategiji jasno rtijl- StTAt^OlI& Irt ntlio 'Trt ■ pretekli naci- j# S VnL, strategije in cilje V naslednjih letih ob sistematičnem uveljavljanju evropskih in mednarodnih standardov kakovost dvignila. In kako zagotoviti kakovost? Načrtovanje kakovosti se mora začeti že v etapi planiranja in razvoja, ne pa Sele v etapi proizvodnje. Poleg tega mora zajeti zagotavljanje kakovosti vse dejavnosti v podjetju. za Z-a podoben Up se je odločila tudi repu-uZ? Slovenija in pomembno hatnenila kakovosti. Ne .bkakovosti izdelkov, stori-ij’Phiett^jv, temveč tudi ka-okolja, bivanja in od- »esEo Pomursko društvo za kakovost si bo prizadevalo, da bo postala odličnost samo- - I J- 'Jivailjd lil OU- (J* #1 si, da bi se umevna. Da bi naSa podjetja izdelovala in ponujala proizvode in storitve, ki bodo brez napak, in z namenom, da bi zadovoljili potrebe in zahteve kupcev. Kajti prav kupec je ti- ![vl S s ef c- iA I I* Zagotavljanje kakovosti ni samo tehnična dejavnost, temveč je sistem, ki presega proizvodne procese in prodira v vse funkcije podjetja. Napačno je preprčanje, da je vse odvisno od delavcev. Kakovost slovenskih proizvodov in storitev je na svetovnih trgih Se neuveljavljena. Ce- ^*openauer brez poslanske imunitete .ofitičnj zbor gonqeradgoaske j* luicl pred torkovim skupim za-** eno neprijetno nalogo. Zaradi javnega tožilstva iz Murske h*? morali odločiti, ali bodo raziskovanje o sumu kazni-la zaščitili poslanca Antona Tro-P" dovoBli nadaljevanje In Oekdamjemu predsedniku gornjie-^®*kšnega sveta odvzeli poslan- 'cL ^^^^enopolitičnega zbora SO "^nitju ■ odločili, da gradbeno ' bckdanjemu predsedniku Izvrš-Radgona Antonu Tro- Antonu Tro- 1 poslansko imuniteto. 1^ = 1’1 tožilstvo v Murski Soboti je Murska Sobota prejelo kazensko ovadbo zoper Antona Tropenauerja zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po členu 191/V-in Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ker naj bi bil kot predsednik IzvrSnega sveta občine Gornja Radgona odgovoren za namensko porabo sredstev, namenjenih za odpravo posledic vojne v Republiki Sloveniji »ker naj bi uporaba! j al sredstva proti njihovemu namenu ali v večjem obsegu, kot je znašala dejanska Skoda, ter tako pridobil nekaterim organizacijam in ustanovam protipravno premoženjsko korist v skupnem znesku 20.083.838,00 SIT na škodo proračuna Republike Slovenije«, Po zbranih dodatnih podatkih menijo, da so razmere za sprožitev kazenskega postopka, bbp lostne strategije kakovosti Slovenija še ni opredelila. Vendar je republika Slovenija dosegla nekaj' pomembnih rezultatov. Izdelani so prvi standardi za kakovost in ustanovili smo Slovenski inštitut za kakovost. V Sloveniji je podeljenih že 20 certifikatov za kakovost. To pa ni tako malo, če se primerj‘amo z Nemčijo, ki jih ima 600. Tudi podjetja sama se Čedalje bolj zavedajo pomena kakovosti in zagotavljanja kakovosti. Tako smo tudi v Pomurju zaznali potrebo po obvladovanju kakovosti poslovanja naših podjetij in ustanov. Društvo so ustanovili z namenom, da bi spodbujali in razvijali idejo o kakovosti in njeno uresničevanje v praksi, da povezuje in združuje strokovnjake s področja kakovosti, organizira izmenjavo izkušenj med člani ter sodeluje s Slovenskim združenjem za kakovost in drugimi domačimi in tujimi organizacijami s področja kakovosti- Kakovost je strategija uspešnih, meni gospod Ošlaj. In vizija naše države je, da bo kakovost Slovenije v naslednjih letih postopoma dosegala raven svetovne kakovosti. Želijo, da bi si čim več podjetij pridobilo certifikat kakovosti, saj je prav ta potni list za podjetja, ki želijo izvažati v države Evropske gospodarske skupnosti. Pot do certifikata pa m' lahka, precej trnova je. Zato pa so toliko pomembnejši uspešni rezultati,, ko prehodimo to pot. Kot vse kaže, bodo morali v občini Ljutomer sprejeti J rebalans (povišanje prihodkov in odhodkov) občinskega j, proračuna, ki naj bi bil večji za okrog 100 milijonov tolarjev, torej namesto nekaj Čez 430 blizu 530 milijonov tolarjev. 17 milijonov več, kol so pričakovali, so že dobili iz državne blagajne, okrog 80 milijonov tolarjev pa naj bi jim prinesla renominacija republiškega proračuna. V tem primeru bodo nekako uspeli pokriti vse izdatke, ki jih čakajo do konca leta, in sicer poleg prispevkov za redno delovanje državnih organov, družbenih dejavnosti in za druge finančne obveznosti tudi za nekatere naložbe v šolstvo, komunalno infrastrukturo in druge dejavnosti. Naj večji zalogaj bo vsekakor naložba v novo osnovno šolo z vrtcem pri Mali Nedelji, ki jo nameravajo začeti graditi na vsak način. V ta namen so rezervirali v proračunu 30 milijonov tolarjev (6 milijonov pa je v amortizacijskem skladu). Nujno bo zagotoviti tudi občinske deleže za posodobitev cestnih odsekov Radomerje-Kotnikov breg, Ka-menščak-meja z ormoško občino ter za napeljavo vodovodnega omrežja v I, etapi do Vogričevec, nato pa še do Male Nedelje, in širitev omrežja v krajevni skupnosti Logarovci-Berkovci, To so obenenem tudi projekti - poleg nekaterih drugih - za katere bodo dobili 50-odstotni delež iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij, <2e ob re no mi naciji republiškega proračuna ne bodo dobili okrog 80 milijonov tolarjev, se bo po vsej verjetnosti zgodilo, da se bo moral občinski proračun zadolžiti, to pa je tvegana poteza, vendar drugače očitno ne bo Slo, saj noben od porabnikov ne vidi možnosti za zmanjšanje potrebnih sredstev. Izvršni svet je sprejel tudi sklep, da je porok .. krajevni skupnosti Veržej pri najetju bančnih posojil za ' dokončanje kanalizacije in čistilno napravo, vendar pogojno, to pomeni, da morajo biti zagotovljeni viri za vračanje posojila, kajti na občini v ta namen denarja ne bo. Poleg že omenjenih projektov, za katere bodo dobili 50- I odstotni delež iz sklada za razvoj demografsko ogroženih ' območij, imajo že odobrene deleže iz tega sklada tudi za razvojni projekt kopališča Moravci, ureditev zdravstvene i ambulante pri Mali Nedelji ter za 8 individualnih programov zasebnih obrtnikov ali kmetovalcev. Z vsem tem je občinska vlada Se kar zadovoljna. Pričakuje pa še odgovor, kako bo s sofinanciranjem nekaterih nalog iz razvojnega programa za razvoj demografsko ogroženih območij. Na to temo pa se vse bolj navezuje tudi vprašanje, kaj se ' utegne zgoditi po razpadu sedanje ,velike’ občine na več manjših. O tem Se ni dogovora, možno pa je, da bodo poleg Ljutomera sedeži občin še pri Mali Nedelji, v Križevcih, Veržeju in na Razkrižju. Po mnenju sedanje ,velike’ vlade bodo tudi v tem primeru skupni interesi in naloge. To so predvsem skrb za odpadne vode, odlagališče odpadkov, namakanje in projekt termal II. Poleg tega pa bodo imeli ’’ ( ALEKSANDRA NANA RI-TUPER precej skupnih točk pri urejanju cest, vodovodov idr, JOŽE GRAJ Vestnikova akcija -g ~ počakajte na drobiž, za božjo voljo i, Varčni, skopi, bogati - dobri, umazani, zli k imajo kuhinje lepo opremljene, kuhajo in jedo pa v nekakšni poletni kuhinj), ker nočejo umazan in obrabiti pohištva v »pravi« kuhinji, To naj bi bilo smešno in bedno. Kakor se vzame. Recimo, da bi se ti ljudje na vsem lepem zavedli, kaj počno in bi se prisilili, da živijo »normalno«. Ali se ne bi zaradi tega ves čas počutili klavrno? Slabše, veliko slabše kot v oni zasilni »svinjski« kuhinji, tako imenovani zato, ker so jo naredili za kuhanje svinjam, začeli pa so jo uporabljati sami. gim? Kaj pa če je kaj narobe z načrto- Včasih se reče, da je kdo tako' vaici kuhinj in tistimi, ki izdelujejo skop, da še sebi ne privošči. Ce opremo zanje? Kaj če so si ljudje pustimo ob strani dvomljivo mesto kuhinje opremili nekako v nateza izrekanja, saj tudi s tistim, ki sprotju s prehranjevalnimi nava- Skopost velja v teh krajih za veliko napako. Pa je .sploh kakšna razlika med skopostjo in^varč-I nostjo? Če boste skopuhu rekli, da je skop, se bo izgovarjal, da nikakor ne gre za skopost, on da je samo varčen. V zadnjem času, če je količkaj spoznavno razvil, bo dodal, daje samo ekološko naravnan. In nikoli ne boste mogli mirne duše zaiflkati te trditve Kaj pa je navsezadnje razlika med enim in dru- lega izrekanja, saj tudi s tistim, ki tole OČI la, ni vse čisto v redu, se Je potrebno vprašati, kje Je meja nujnega. Zakaj pa naj bi si pravzaprav privoščil to ali ono. Mar samo zato, da ne bi kdo rekel, glejte ga Go), obrabljeno in oguljeno kuhinjo kal kako je skup(a). Zakaj pa oni to i----. -li._ j? reče? Mogoče zato, ker se mu ta kuhinja preprosto domačneiša In »skopuh« smili? Potem naj mu po- pika. J Po drugi strani pa. če se še malce dami? Poslušali so pač tako imenovane strokovnjake in naredili, kakor so naredili. Pa ni nujno, da je s temi ljudmi, ki imajo raje bolj narobe Zakaj le? Lahko da je ta dati svoje, A tako, da ni tako ne- ozremo po ekološki plati zadeve, bi se za čiščenje tiste lepe kuhinje ^Frav to, kaj ga drugi brigajo? Ga porabilo več vsega, več čistil, cunj, ’■ ..............................vode, kot za spravljanje v red manj umen? Kaj pa ga potem drugi bri- JI n n* {J** - •.-O-J’- ■: brigajo samo zato, ker bi sam prav- •„ čifvilo btcip<»' privatizacija sc nc in - • • - šc wrčH. da jc mfiaetj ■ vojna. Saj - sreča, da jc ta«n sc tolik« K ^cc*i odpisovali tudi svojo dna i Od ar-MZ «OC2 » <60. IMalta; (MB e»-4CO Uvrščena kotacija 11 - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana Je 7. 9. poskočil za 0,4 odstotne točke in sicer iz 88,7 na 89,1, pri prometu 50 lotov, v srodo na 89,2, ko Je bilo za 99 lotov prometa, naslednjega dne pa na 89,6 (24 lotov prometa), 8, in 9, 9. so bili prijavljeni aplikacijski posli skupno z 20 loti obveznice Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo, njen enotni tečaj pa Je ostal nespremenjen (84,5), V petek Je enotni tečaj te obveznice poskočil za kar 5.1 odstotne točke na 89.6 (s tem se Je izenači! s tečajem te obveznice brez davčne olajšave), prometa pa Je bilo za kar 282 lotov. Uvrščena kotacija II - delnice z delnico Salus je bilo 7. 9. za 24 lotov prometa, njen enotni tečaj je poskočil IZ 6000 na 6250, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 143 loti, enotni tečaj pase je izoblikoval na 5647. V Četrtek Je bilo za 60 lotov prometa s to delnico, njen enotni tečaj pa je poskočil na 5969. V ponedeljek so bili s 7 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 5820. 7. 9. je enotni tečaj delnice LEK padel za nekaj manj kot 5 odstotkov na 16300, ko Je bilo 40 lotov prometa, naslednjega dne nekoliko poskočil na 16600 pH 50 lotih prometa, v četrtek pa na 16881 (486 lotov prometa). Tudi v petek Je enotni tečaj te delnice nekoliko porasel (16972), ko Je bilo za 91 lotov prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 5 loti po tečaju 16900. prvi promet v tem tednu z obveznico PTT Celje, prometa je bilo za 343 lotov, njen enotni tečaj pa Je poskočil za 0,7 odstotne točke (101,0). Po nespremenjenem tečaju so bili v ponedeljek prijavljeni aplikacijski posli s 5 loti te obveznice, Tudi z obveznico PTT Gorica se Je trgovalo šele v Četrtek, njen enotni tečaj je ostal na nivoju 100.0, prometa pa je bilo za 350 lotov, V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli z 11 loti po enakem tečaju, v ponedeljek pa Je njen tečaj padel na 99,6 pri 712 lotih prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana Je 8. in 9. 9. ostal na istem nivoju 101,1 (skupni promet obeh dni je znašal 49 lotov), v petek padel na 100,9, ko je bilo za 250 lotov prometa, v ponedeljek pa so bili s 75 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 102,1. Z obveznico Rogaška 1 Je bilo 8. 9. za 170 lotov prometa, njen enotni tečaj pa Je padel iz 77,9 na 77,5. vendar Je naslednjega dne poskočil na 78,5, prometa pa Je bilo za 40 lotov. V ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 329 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 78,1. Po dvanajstih dneh je bil 13. 9. opravljen promet s 60 loti obveznice Rogaška 2, njen enotni tečaj pa Je padel iz 31.0 na 30,0. Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v začetku tega ledna močno padal (sprostitev tečaja), nato pa pričel ponovno naraščati. Tako je 7. 9. padel iz 350000 na 162857, v četrtek pa na 103310 (posamezni posli so bili sklenjeni po tečajih od 85000 do 130000), prometa pa je bilo za 68 lotov. V petek je enotni tečaj te delnice poskočil na 124724, ko je bilo za 116 lotov prometa, v poned-Ijek pa na 132832 pri 49 lotih pro- Prosti ti^ - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je v tem tednu nekoliko nihal. Tako je 7. 9. padel za 0,5 odstotne točke (98,6), prometa pa je bilo za 201 lot, naslednjega dne rahlo porasel na 98.7 pri 524 lotih prometa,' v četrtek pa padel na 98,5 (315 lotov prometa). V petek so bili po nespremenjenem tečaju prijavljeni aplikacijski posli z 94 loti, v ponedeljek pa s 54 loti po tečaju W,5. Z obveznico LEK 2 je bil 8. 9. prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma po nespremenjenem tečaju meta. Redna delnica Hipotekarne TOLARSKO VARČEVANJE Vpišite tolarski depozit CREDITANSTALT - NOVE BANKE, d.d. Pogoji: - spremenljiva obrestna mera, ~ višina obresti odvisna od roka vezave (31 dni do 1 leta in od višine vloženih sredstev), - višina obresti v septembru od 30,14 do 35,04 na leto, - izplačilo obresti ob zapadlosti depozita. banke Je 7. 9. padla iz 4650 na 4452 pri 42 lotih prometa, v četrtek na 4206, ko Je bilo za 520 lotov prometa, v petek pa poskočila na 4500 (11 lotov). Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice Je 7. 9. padel iz 4900 na 4500, ko Je bilo za 298 lotov prometa, se naslednjega dne sicer zadržal na istem nivoju pri 120 lotih prometa v četrtek pa padel na 4088 (987 lotov). V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 4242. prometa pa Je bilo za 464 lotov. Prednostna delnica KBT Je 7. 9. padla iz 62859 na 56573 (10 odstotni padec), ko je bilo za 26 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli skupno z 10 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 57850, v četrtek pa je njen enotni tečaj padel na 36544 (sprostitev tečaja), prometa pa je bilo za 311 lotov. V ponedeljek Je njen enotni tečaj nekoliko poskočil na 37909, prometa pa Je bilo za 50 lotov. Pridite v našo enoto v Lendavski 11 in se prepričajte o naši ponudbi. Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha j_ 7. 9. Je enotni tečaj delnice MK Založba padel iz 6530 na 6200, ko Je bilo za 68 lotov prometa, v četrtek pa nekoliko poskočil na 6306 pri 470 lotih prometa, V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 55 loti po tečaju 6500. V tem tednu je enotni tečaj delnice NIKA nekoliko nihal, 7. 9. je tako poskočil iz 76203 na 77333. ko je bilo za 531 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne zdrsnil na 77167 pri 12 lotih prometa, v četr-Itek pa poskočil na 77325 (143 lotov prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 77313, ko Je bilo za 50 lotov prometa, v ponedeljek pa na 77067 pri 104 lotih prometa. Tončka Uožinovič Starogrški sofist Protagoras se je z mladeničem Eitalhlosoin zmenil, da ga bo poučeval v pravnih rečeh. Danes bi temu rekli, da ga bo izobraževal za delovanje v sodnem sistemu. Euathlos Je skratka nameraval postati advokat. Dogovorila sta se. da bo učenec Euathlos plačal učitelju Protagori šolnino potem, ko bo dobil prvi proces. Zgodilo pa se je, da sta se nekaj sprla Se pred koncem šolanja. Protagoras Je zahteval plačilo za opravljeni pouk. Učencu, ki Je rekel, da ne bo plačal, je zagrozil, da ga bo tožil. Euathlos mu Je takole odgovarjal: Zaman me boš tožil, kajti plačal ti ne bom v nobenem primeru. Če tožbo dobim, ti ne bora plačal zalo, ker bo tako razsodilo sodišče. Če pa jo izgubim, ti ne bom plačal zato, ker sva se zmenila, da ti plačam Sele potem, ko dobim svoj prvi proces. Tale bo moj prvi proces, če ga izgubim, li torej ne bom plačal. Protagoras pa mu Je odgovoril takole: Plačal mi boš v vsakem primeru. Ce dobiš sodbo ti, mi boš plačal zato, ker sem te očitno dobro učil iit ker sva se dogovorila, da mi plačaš, ko dobiš svoj prvi proces. Če sodbo izgubiš, mi boš plačal po odločitvi sodišča. Anekdota sicer veČ govori o (ne)objek ti vnosi i sodstva kot o njegovi neodvisnosti oziroma odvisnosti, poleg tega pa ne govori o delovanju sodnikov, marveč advokatov, pa Je vendarle očiten dokaz, da sodstvo nikakor ni kar tako, nekako po naravni ali božji volji, objektivno. Njegova »pravičnost« Je vedno odvisna tudi od nekih sposobnosti, ki niso imanentno sod-stvene, marveč vanj prihajajo nekako od zunaj. Pravica je na strani močnejših Nadalje se Je potrebno spomniti Se neke definicije. Marksizem je učil, da si vladajoči sloj vedno postavlja nadstavbo po svoji meri, Ta definicija je ena od tistih, ki so prešle v teoretsko in kulturno zakladnico Človeštva. Velja, ne glede na to, kako Je z marksizmom kot ideologijo. V nadstavbo spada tudi sodstvo. Iz česar sledi, da ga je imela prejšnja komunistična po svoji meri. Kako se potem lahko zgodi, da tak pravni strokovnjak. kot Je na primer gospod Ljubo Bavcon, v Javnosti zastopa stališče, da Je bilo sodstvo v prejšnjem političnem sistemu neodvisno, zdaj pa da mu grozi, predvsem zaradi Janševih intervencij, podreditev politiki? Fizikalci in kenučaiji Znanega lingvista Noanta ClMrmskega. očeta tako imenovane generativne gramatike, so nekoč vprašali, bilo Je še pred padcem komunizma, kaj misli o svobodi, neodvisnosti sodstva in sploh represiji v ZDA in SZ. Rekel Je, da med obema državama sploh ni razlik«. Čeprav je prva veljala in še velja za vzor demokracije, druga pa za njeno nasprotje - tako za nasprotje ZDA kot za nasprotje demokracije. Razlika Je samo v sposobnostih. Je rekel Chomsky, s katerimi v eni in drugi represijo izvajajo. Medtem ko potekajo ZDA pritisk, podrejanje in kontrola bolj rafinirano, se v ŠZ vse to dogaja nekako bolj grobo in očitno. Če bi zadevo poenostavili, bi lahko rekli, da se v ZDA oblast izvaja s pomočjo kemije, v SZ pa na ravni klasične fizike, fizike teles. V SZ, tako je nadaljeval Chomskv, imajo »gulage«, zapore, teror Je viden na vsakem koraku. Po človeka, ki sistemu ne ustreza, pridejo črne limuzine in v usnje oblečeni ljudje ter ga fizično vidno odstranijo. V ZDA pa deluje represija prek kemije, pa najsibo to kemija, ki se sveti z reklamnih napisov, ali pa kemija v prehrani, s katero se prehranjuje na tako imenovan »ameriški način življenja«. Kemizacija, torej ta per-fidna oblika represije, lahko gre celo tako daleč, je razvijal primerjavo Choinsky, da Človeka počasi zastrupljajo. A je razlika, ki jo hoče nakazati gospod Chomsky, kljub temu vidna. Razlike med represijo enega in drugega sistema ni, razlika Je samo v načinu. Eni so bolj grobi, drugi bolj fini. Razlika je v retoričnih in drugih sposobnoslih. ki pridejo v poštev pri vladanju - kakor nas uči tudi Protagorova anekdota. Bistvo vsake oblasti pa je. če do kraja izpeljemo primerjavo Chomskega, fizična sila - tako kot Je naposled tudi kemija samo zelo prefinjena fizika Nespretni Janša Janša Je bil neprefinjen, ko je v Javnem nastopu obtožil Koprivo, da je skrival orožje, čeprav tega sodišče Se ni dokazalo. Kakor kaže, prav prepričljivih dokazov tudi Janša nima, četudi bi Jih imel, se seveda ne bi smel postavljati pred sodišče. V resnici se je namreč postavil pred sodišče, ker je izrekal krivdo, preden Je to naredilo sodiSČe. Zaradi svoje politične pozicije, kot obrambni minister, se jc zaradi tega postavil tudi nad sodišče. Nepre linje no je ravnal tudi, ko je ki m zvrlvi^nn Ceorav IC c jti kol neprečiščeno in odvisno. Čeprav je KVI IMjpiCVISVClIV Ul VUVi^Liv. J samo dejstva, saj je vendar jasno, lo !? vsakdo, ki ni licemerec in se kolikor mehanizme oblasti, da ima vsaka oblast si |C* menanizme ouiasii, ua iiiiu »mi.« svoji meri, torej ga je imela tudi komums kega prečiščenja in pomlajenja sodstva p^ Nasprotna stran, ki ima mnogo dal|se|^^ z vladanjem, počne te reči drugače. F® v zadnjem času, ko tako spretno rokuje da obrambni minister ogroža neodvisnos Ha Ki c* cnHniVi ki cn Hrkvnli nAmetJli ■ii. Kot da bi si sodniki, ki so dovolj pametni ■.u ■ ’ ■ ■ ■ kakšnem sisteu* odkar se J« si bili nadvse na jasnem. v zdaj neko neodvisnost v treh letih z.udj ucJLU iJ$;vuv iaiiwi v Lit;iJ iciuij hU '■ menil politični sistem, preprosto izsesali iJf’ jpll liko bolj »kemično« oziroma prefinjeno je prej, dokler je bila sama na oblasti. Homeopatski učinki v zadnji sobotni prilogi Dela sta straneh dva prav zanimiva članka, ki oO vprašanje neodvisnosti sodstva. . Začnimo pri spodnjem. Napisal ga J® ..pSj Bavcun, profesor za kazensko pravo jjT’'' Pravni fakulteti, za Janšo in peterico,/i njega in Pleterskega vrnila odlikovanje, Kučanov nagrajenec za zasluge za svojitev, V njem dokazuje, da je »politikaa Bavcon, profesor za kazensko pravo proti sodstvu« absurdna. Gospod Bavcon naredi to na zelo “kentič^ »n nnČin Za takn impnnva rx,li,ične _ -It*^ njen način. Za tako imenova pviiti'— -nja, tako Bavcon, je bilo od leta 1953 dalje paskih sodiščih pravnomočno obvdT' tridesetih letih in pri povprečno osebah pomeni to v povprečju 14 oseb gače povedano, malo več kot eno iia tis"'' oseb," jsoč v tej izpeljavi Je vidna vsa »kemična" I ,, gospoda Bavcona. Vzame neke pomeša m prerazpodeli po celotnem nekaj precedi in deli, naposled pa dobi ' Številko »malo več kot eno na tisoč obsOF Kaj pa je tol . - Zgornji obširnejši članek v omenjea 1 1 ( ,i DeKjV t laenjeni f ' sodstvo'' y,f* !i botni prilogi je napisal novinar I katerega pa ni dvoma, da je bilo sodstvo viji oziroma v Sloveniji v času enopartij - ■ resnici pf V papirju (po ustavi) neodvisno, podaijSek represivne oblasti.« v podaljšek represivne oblasti.« mlisk^sit V članku med drugim navaja rili v znanein nrocesii nroti OtU Vllčni sodnik, piše se Žužek, pravi, da nanj sodnega senata med procesom pcoti nobenega pritiska. Zgodilo pa se 3 drugega procesa, da ga je obiskal neki ne da bi sploh črhnil, kaj oblast pričakuj se glasila sodba, pobaral samo, kako sodil v znanem procesu proti Otu stvari. { S Stvari. . .. -htf’. I Reči, kako naj se glasi sodba, bi bil (g । nega pritiska na sodno oblast. Kar iL. grede malo stopiti k sodniku in ga vp p, i? žena zdrava in kako kaj otroci, I j kako kaj tečejo stvari ob zadnjem oblika finega kemičnega pritiska na ® Ljjr i. - Gospod Bavcon, ki zaradi tega * sP /| Kid samo kot kemik, marveč že kar kf*^«ae ' J nega pritiska na , marveč že kar ■ honeopatski uCinfit na tisoč obsojenih. L ’‘/r-! bilo potrebno, ker Je sistem 7as*f^^.|,riK3 ■ količino še deloval. Četudi njegova s svojimi nizkimi količinami Še dovoij s^mo juje tako rekoč 1-----r.. kot ene« osebe na tisoč obsojenih sodstvo ni bilo neodvisno. Ljubki neodvisnost sodstva k®* sebe j I Večina sodnikov danes trdi, da ii4n^^ ni h pritiskov. Pri tovrstnem zatrjeva ] na umu Še nekaj, V igri Je Se ne .gijLlI’' kemije. Preprosto povedano, vip^J ,ib* it ^1 Mi '1 "M ■M * , I kemije. Preprosto povedano, v tp^J -toislf^^ L človek samega sebe najrajii. j* (S I tudi o resentimentu, o tem da si n da tistega, kar je v preteklosti P'^*'^(pi70. L i-^" ljubje, samospoštovanje in ‘*®**°r jn več ne bi bilo. Sodniki se t)l J, J vplivati, zaradi tega nočejo p vplivati, zaradi tega nočejo P® ' „ obB^r j konsistentno z represivnim aparat Ta sinhronizacija med sodstvo^^^iji ci'' preprosto tako eterična, da seje s sedaj. Vse Je bilo tako zelo rafiii ji nemu dobronamernemu sodniku r cija pogosto ni prišla niti do nemu dobronamernemu sodnik'' a lil |jLi9ia iiini rip*" i Predstavljajte si zdaj starejieg ■ ■" t ' ______V J" . Jo Ff.. M ‘ r ICU^LclVIJdJL^ Sl xuaj ■“ pg'-' = svojo poklicno kariero ^1 vam bo zdaj tak gospod zlepa pf nJ^ 1» Aanpoiz in nrAfidit^flO, Pl^ .j«l ' ' VUKI USJ JLVJLIJ lUR - r ■ ■ -. ■' Čeprav od daleč in prefinjeno, bo vam priznal. Iz podobnega bodo priznali ludi mlajši sodniki- Janša poganja sodniško kh*'' sodniške miši V tem sporu okrog neodvi neumno postavljati na eno ali nikoli ni neodvisno, takšno je manj. Vsi državljani si moramo p- takšno bolj. litVS N -"'j Si iS S isnosti r,/ KSI1U UOlJ, Janša je nerodno udaril s v imenu JC- iJVJVUlkU rfjv* politike zahteval red n .^iijr ■ j,ji thko presliši vzrajno /H*" - ||]i se pač lahko presliši vzrajno 17 Skih miši, ki so na sodiščih po prejšnjega sistema. 11 si- rf lil »e* S J* lOf. *■ d I? i S '5 a I r Univerzalni otroški dodatek Za naše Otroke gre ,teden so že dru-predlog za-kih n? družinskih prejem-jA Največ besed je bilo “^enih - zaradi uvedbe i7,^ ______________________ hi® ngj ’ t™ hod« zaradi finanč-univerzalni leta il.i. “bora za zdravsto, naj bi ga dobili pa so Colitiki in sncifllno iko zavrnili. Sprejeli predlogu jemirii? ® družinskih pre-senski c ” “tenh bo na je-^'^Končno odločil dodatek rti leta 1996, otro-PanioA družbena f se delil .T °^otk,h od povprečne >l|ri 11 323 tolarjev. Ko (in če) bodo uvedli univerzalni 1'1 otroški dodatek od povprečne (in ne od za-ie predlagala tega naj bi reto pred preho- n 'ektivnega o; tl: "■ ojj edatka, ki je odvi-dohodka, ustrezno tlRHk prejema sedaj “'tok 154 tisoč v po- V soboški 'liteit otroški do-otro|(/y’ dniiiii — 'fttižin .litttomersKi viv otrok, v len-i| otroški doda- ^ok]^ za 2471 ...... olTO- Otne *ii na 'k: zakon o social- /a 3321 batomerski 919 je od 500 "do Sola in verouk V zadnjem času je (spet) precej govora o lem, ali naj bo v naši osnovni soli tudi verouk. Slišati je bilo, da so ga v osemletkah v lenarški občini že uvedli kot prvo šolsko uro, vendar so predstavniki tamkajšnje oblasti to zanikali. Tudi mi smo se prepričali, daje šlo za dezinformaege. Morda imajo kje verouk v šoli, vendar ne kot sestavni del pouka, temveč zato, ker drugje niso mogli najti ustreznih prostorov ali pa ga otroci drugače ne bi mogli obiskovati. Tako je tudi v primeru OŠ Razkrižje, ker župnik Slariček ni dovolil slovenskega verouka v župnijski učilnici. Mnenja o vsem tem pa so različna. Tudi v našem časniku smo o tem že pisali. v Samopomoč otroški dodatek, ga bo dobivalo 560 tisoč otrok, V predlogu zakona o družinskih prejemkih predvidevajo Se nekaj drugih sprememb, Novost je tudi starševski dodatek, denarna pomOČ staršem ob rojstvu otroka in po njem. Namenjen je predvsem nezaposlenim, študetkam in podobno, Dobila bi ga torej vsaka mati, ki ne izpoljnjuje pogojev za pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta. Višina starševskega dodatka je 52 odstotkov zajamčene' plače. S prehodom na unive- žalni otroški dodatek bi pomoč dobilo več otrok, z njo pa bi si izboljšali standard. Upamo lahko,'da bo nov zakon, ki ga bodo sprejeli, boljši, kot je bil prejSni, in da bo imelo zaradi njega več otrok lepše otroštvo. ALEKSANDRA NANA RITUPER Znani pedagog Marko Ker-Ševan pravi, da ne moremo postaviti nasproti katoliški splošnoizobraževalni šoli enako šolo z nasprotnim predznakom, ampak da je to lahko laična oziroma svetovnonazorsko nevtralna in avtonomna Sola; imenuje jo tudi vzdržna. Taka šola si - ne samo v praksi, ampak tudi v idealih - postavlja meje in se zaveda, da ne more in ne sme biti učencem vse. Vzdržuje se torej nekih opredelitev in se odpoveduje nekim vrednotam zaradi uresničevanja tistih vrednot, ki so prvenstveno šolske. Zato se mora taka Sola vzdržati s ve tovnon azorski h, verskih, političnih in tudi nekaterih vrednostnih opredelitev, čeprav ni in ne more biti nevtralna v strogem pomenu besede. Mora biti, na primer, nevtralna v odnosu do političnih strank, ne sme pa biti nevtralna do vrednot demokracije, ki omogočajo skupno življenje in delo različnih ljudi. Načelo, da javna šola ne more biti versko, svetovnonazorsko in politično opredeljena, je mogoče razumeti na (Iva načina. Po prvem naj bi se šolski programi in učitelji izogibali vsega, kjer bi lahko prišlo do pristranskosti in neobjektivnosti v zvezi z verskim prepričanjem. Po drugem pa naj bi nevtralnost in avtonomnost Sole kot ustanove uresničevali s pluralizmom (raznovrst- nostjo) programov, učiteljev in učencev ter dialogom med ^pela je samevala i ***iih***^rp Globoko (vas KS Razkrižje), d(»biš občutek, kot a n*®! hft —uirvutvn, uev* - (nekam vse globlje. Majhno globel oziroma I* £ > nekam vse globlje. Majhno globel oziroma strani dokaj visok Globočki vrh, z druge pa plošče'noralo biti v tamkajšnji vaški kapeli tradici-~ angelska nedelja. Tedaj bi prišlo tja toliko (,'i6^Pt)ve(j° A kapela je samevala. » iS "Jiju Jožeta Cmčeca. ki se mu je kasneje pridru- (i.’^v £ (oba sta bila člana odbora za obnovitev in . so versko slovesnost odpovedati, ker niso I K ■ 'Vet vh^r - ' 7 vvi&nu ^juvcbiiv&k vupvvcuaii. r-v* jhjv cerkvene oblasti, da bi jo lahko pripra* Posk^*^;! vsi slovenskega rodu. Kot je to po }s7'“’hbia dobiti dovoljenje za prvo slovensko I Soslovitev na sedežu župnije v Štrigovi (HrvaSka), “jeziku, ejoboka je namreč v Sloveniji in avtoh-so domali vsi slovenskega rodu. Kot je to po župnije v Štrigovi (HrvaSka) 1; - T' >7-“ H A ?' t f j < rit. ’-*r t ,3t. njimi. Vsak učitelj oziroma učenec naj bi znotraj šole svobodno izražal in uveljavljal svoje verske in druge poglede. Prvo razumevanje pomeni popoln molk o religiji in religijah, s čimer je (bi bila) ogrožena temeljna izobraževalna funkcija šole, priseganje na splošni pluralizem in dialog pa bi se lahko kaj hitro sprevrglo v uveljavljanje premoči ene strani glede verskih in političnih pogledov, Marko Kerševan tudi pravi, da bi moralo biti izpovedovanje vere človekova zasebna stvar, in edino cerkve ter verske skupnosti so tiste ustanove, ki izpovedujejo lo ali ono religiozno vero, ne pa državne oziroma javne ustanove. Vse to pa ne pomeni, da bi morali ljudje .skrivati’ svojo vero, kot se je to dogajalo v prejšnjem sistemu, in da v Soli ni prostora za pouk o veri oziroma religijah. To pa je seveda nekaj drugega kot verouk, ki tudi po mnenju velikega Števila duhovnikov ne sodi v šolske učilnice, ampak v cerkvene prostore. Če je to le možno.^Te dni je tudi Ministrstvo Republike Slovenije za Šolstvo in Šport zavzelo stališče, da verouka v Sole ne bomo uvajali, pač pa gre za predmet, ki bi se imenoval etika' in religij*a ali etika in kultura. DR.A&1 TOTOTmK 1 Iz I I r^iF-Ct JOŽE GRAJ * ^'■Kr^hiiciu ■_<■■ jT^O !‘Rri Čt ' lA l*Ki 4wlt - p”"'**!- P Ž-L’ ostarelih v lendavski občini si veliko obetajo od razvojnega programa Skupina za samopomoč starih v KS Lendava, ki gaje pripravil Center za socialno delo. Ciljne skupine programa so starostniki, praviloma starejši od 60 let, ki živijo v domačem okolju in se počutijo osamljene, izgubljene, nekoristne ali celo odvečne. S tem programom naj bi odpravili probleme osamljenosti, duševne potrtosti in socialne izolacije starejših ljudi, hkrati pa bi osmislili način njihovega življenja. Načrtujejo zlasti osebna zbliževanja in povezovanja starih v skupinah, ki se bodo sesta jale enkrat tedensko. V začetku sta predvideni dve uri takega druženja, ki se lahko podaljša; pač odvisno od načrtovanih dejavnosti, kot so obiski, manjše pozornosti ob rojstnih dnevih, ekskurzije itd. Vse to seveda terja ustrezno gmotno pomoč odgovornih dejavnikov v lendavski občini. Pri tem računajo zlasti na občinski izvršni svet, ki bi jim zagotovil potreben prostor z ustrezno opremo. Poleg tega br potrebovali strokovno gerontoioško literaturo, priročnike o samopomoči med celotno skupino ali posameznimi člani. Predvidevajo tudi več okroglih miz o delovanju skupin ostarelih za samopomoč v Centru za socialno delo Lendava, pritegnili pa naj bi tudi Caritas, krajevne skupnosti in druge. V ta namen bodo pripravili tudi več predavanj zunanjih sodelavcev. Vrednost celotnega letošnjega programa Skupina za samopomoč starih v KS Lendava je 218 tisoč tolarjev, pri čemer ni vračunana cena dela sodelavcev iz ustanove. Pri tem bi jim z večino denarnega prispevka pomagalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, lendavski izvršni svet pa bo poskrbel za ustrezne prostore. MILAN JERŠE Teden brez kajenja v sredo, 14. septembra, se je začel teden boja proti kajenju. Teden, ko se spomnimo aktivnih in pasivnih kadilcev ter posledic, ki jih povzroča kajenje. V šolah organizirajo predavanja, razobesijo plakate, po radiu je nekaj minut in v časopisih nekaj vrstic posvečenih posledicam kajenja. Ko je teden boja končan, se vse skupaj lepo pospravi. Tu in tam ostanejo še kakšni potrgani in porumeneli plakati, ki opozaijajo na nevarnost kajenja. To kar se naredi v tem enem tednu, je premalo. Od številnih besed, ki so namenjene tej temi. Se noben kadilec ni nehal kaditi, verjetno pa tudi opazil ni njemu namenjenih opozoril ali se je raje izognil in preslišal nezaželjena sporočila. Zato besede, ki so namenjene kadilcem, ponavadi ostanejo v zraku. Še najbolj zvesti poslušalci groženj, da se ne sme kaditi, so otroci v vrtcih, šolah, predvsem na nižji stopnji,,, Populacija, ki po teh stvareh Se ne bo segla. In predvsem populacija, ki je kot pasivni kadilec tudi najbolj ogrožena, Ker so njihovi starši premalo osveščeni, da cigarete ne škodijo samo njim, ampak tudi otrokom in ljudem, ki so v bližini. TEDEN BOJA PROTI KAJENJU 14. do 21. september 1993 Namesto proščenja in blagoslovitve kapele, ki so jo lani temeljito obnovili, je visel na vratih tale napis. Beseda .hudobneži’je.najbrž nekoliko prehuda. ' Robadja. Razšli so se brez sprejemljive rešitve za Globoko in del Šprinca (spodnji konec vasi). Ljutomerski kaplan Matjan Rola pa je skušal dobiti dovoljenje za blagoslovitev z nadškofije v Zagrebu. od koder je res prišel pritrdilen odgovor, a bilo je navedeno, da mora biti slovesnost dvojezična. Če bi tako storili, potem bi priznali, da gre za dvojezično območje, zato so raje vse skupaj odpovedali oziroma odložili na čas. ko bodo priključeni k mariborski škofiji. Namesto proščenja pa so popoldne pripravili turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 7 ekip iz KS + Rdeči križ Slovenije Razviti svet je naredil veliko, da bi zmanjšal kajenje in s tem posledice. Cigarete so v pri me ij a vi z drugimi izdelki precej dražje, pri nas pa so relativno poceni. Odpirati so začeli lokale, kjer je prepovedano kaditi. Pri nas je naredil za zmanjšanje kajenja prvi korak hotel Radin, ki je celo nastropje namenil nekadilcem. Po tem bi se lahko zgledovali tudi drugi, ne samo hoteli, ampak tudi drugi. In Se in Se bi lahko naštevali. Torej, proti kajenju se lahko bojujemo samo z ostrimi rezi in prepovedmi. Kajti plakati in opozorila so premalo, da bi se pravi kadilci zares odločili, da prenehajo s slabo navado in da bodo informacije o posledicah kajenja prišle v prave roke. Dragi starši, vaši otoci vedo o kajenju več kot vi, ki si ravnokar, ko to prebirate, prižigate cigareto. ALEKSANDRA NANA RITUPER Osnovna šola t Murska Sobota, Štefana Kovača 32, M. Sobota Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva 91, M. Sobota Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, M, Sobota obveščajo starše, da bo VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v ČETRTEK, 23.. v PETEK, 24., v PONEDELJEK, 27. 9.1993. od 8. do 14. ure, v TOREK, 28, 9. 1993, pa od 8. do 16. ure na posamezni šoli. Na podružnični Šoli v KROGU bo vpis v SREDO, 29.9.1993, od 8. do 12. ure. Starši iz mesta Murska Sobota in okoliških vasi vpisujejo otroke na tisto osnovno Šolo, ki je v bližini njihovega bivališča in pri vpisu upoštevajo dosedanji šolski okoliš. Obseg vpisa bodo šole usklajevale s prostorskimi možnostmi. Vpisujemo otroke, ki so rojeni leta 1987 ter januarja in februarja 1988, pogojno pa tudi otroke, rojene do 31, 8.1988. Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska IZ rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali. Razkrižje, tako da je bilo tega dne v Globoki le Živahno. Ustavili smo se tudi pri Dragu Podgorelcu, ki ima domačijo v neposredni bližini kapele. Povedal nam je, da mu je bilo težko, ker ni bilo blagoslovitve. ProSCenja pa niso imeli že tretje leto, torej odkar je Slovenija samostojna država. Njegova družina se je sicer priselila v vas pred 30 leti iz sosednje Hrvaške (zaselka Leskovčec v Banfiju). zato se ne želi vmešavati v ta problem. So pa trdno povezani s Slovenijo. Sin je obiskoval šolo v Stročji vasi, k verskim obredom pa hodijo v Ljutomer, on pa se je po vrnitvi iz Globoki. od obnovljene kapele , ' 'tj« I zato tudi včasih zvoni, Če ni doma Jožeta - I c Se vedno uradno spada. Župnik l ogozar E V ^it/Stril/’'’" pogovarjali po telefonu, češ ah je res E eerkvi prepevati slovenske pesmi, pa nas vtl hrcj, pnvtga odgovora) je delegacijo iz Jotnj prijazno v P t K' *■? ii to ljutomerskem Imgradu. V matični Župniji J *«■ JoltDj prijazno sprejel m se je on n p L?® I i. dovoljenja pa ni hotel dati. Vpra- Vti, '“kii aobe za to slovesnost in če so za obnovo L-Ml uooer za to slovesnost m cv su ''lt»^ žele ' '^sosednje hrvaške vasi Robadje. Odgovo- bri?^ ®'o''£tnskega duhovnika in da so denar za .. .. , y 1(1 rtnmaČll) , ‘ UUIIVT iiin,« »*■ '— ’ - ’P^''tiii tudi nekateri vaščani (okrog 10 domačij; Avstrije zaposlil v _ _ , Štrigova imajo le skupno pokopališče. Mejo med Slovenijo in Hrvaško pa težko dojamejo. Pravzaprav je tam niti ne občutijo. Čeprav poteka nekaj od njihove hiše. In tako je še marsikje drugod ob tej novi meji. Kdo je pred leti kaj takega pričakoval? A Čas bo prinesel svoje. Ljudje ob meji se morajo seveda razumeti, sodelovati... JOŽE GRAJ I stran 8 vestnik, 16. septembra^ reportaže Pevci iz Cerkvenjaka so najraje zapeli pesmi o Sv. Antonu, Na hribčku, v njihovem repertoarju pa so še mnoge druge stare pesmi, ki sojih prepevali ob »likanju koruze« ali drugem kmečkem opravilu, kjer seje zbralo več ljudi. fe 87-letna Fanika in hčerka Ivanka z Grabonoškega Vrha sta predstavili staro ljudsko umetnost izdelovanja »lojovih rož«. Fanika pa kljub letom še prav rada zapoje in zapleše. In Slavje »po slovenjegomko« na NAJ... KMETIJI 93 v Cogetincih »Kukla« ali »tukla« dobra ■ 1 Včasih je težko najti prave besede, s katerimi bi opisali neko doživetje. Tako je tudi z nedeljsko slovesnostjo v Cogetincih. Prav zares se ne da opisati tistega razpoloženja gostiteljev in gostov ob zvokih izdelovalcev »kukle« na »preši« in vonju svežega jabolčnega soka ali »sladke kukle«, zvok kovaškega kladiva in dim oglja, ki ga je zažaril s pomočjo »šmitfelne«, srečnega izraza na obrazu 87-letne Fanike, ko je prva zaplesala po dvorišču Fir-basove kmetije, prepevanja, veselja otrok, ki so se lahko vozili z dvema »bagrlijema« in celo jezdili konje, ponovno sni- denje lanskih in predlanskih s ■ - if #ž ■ i '■ W E Sl J ' v „4 Č 1 <93 > t- . » i B.. la S ^1 'i uenje juii^ikiii m preuiiiiiafkiii nagrajencev Vestnikove akcije Matjana m Alojz Firbas sta prejela znak in pnznanje za NAJ... KMETIJO 93. t Naj... kmetije in še marsikaj. Tega se enostavno ne da opisati, to je potrebno le doživeti. Predlani Veržej, lani Bunčani in letos Cogetinci - veseli nas, da smo na nedeljski slovesnosti v Cogetincih videli marsikateri znani obraz; tudi Seršenov! in Petovarjevi so prišli pogledat kmetijo Alojza Fir-basa, Vestnikova družina Ijubi- iTlAljallA lil />JVJ.£ >'III/a3 914> picj^J«! Zfllafv 111 pilZ.llallJC Z.a ITr^tl *■* MVlviU^ X tt« VZ M kmetijski minister dr. Jože Osterc in direktorica Podjetja za informiranje Murska Benko. goval harmoniko in tudi Fanika in Ivanka sta že razvrščali svoje »lojove rože«, krono in rože iz svile, kovač Fekonja in rezbar Kuplen sta razstavila svoje izdelke, v star! »preš!« so bile že pripravljena jabolka, v prostoru zraven pa je bila tudi pevci in pevke iz Cerkvenjaka in zaigral citrar Karli Gradišnik (sošolec Alojza Fir-basa). Slavnostni govornik na letošnji sklepni prireditvi teljev lepega podeželja je boga- prava etnološka razstava starih tejša za deset družin; sedaj je vključenih že 30 nagrajenih družin, prav gotovo pa z veliko delovnih orodij in pripomočkov. Aktiv kmečkih žena in deklet je pripravil razstavo doma- pozornostjo spremljajo potek ejh dobrot, Slavko Kurbus pa vsakoletne akcije vsi, ki so bili je razvrščal še zadnje rože na že kdaj prijavljeni in so dobili glavnem prizorišču - na dvo- obisk ocenjevalne komisije. Pa tudi vsi v vasi in širši okolici, od koder so Naj... kmetije. rišču kmetije Alojza in Marjane Firbas. Slovesnost ob 13,uri so za- verjetno spremljajo in prebi- čeli glasbeniki godbe na pihala s F s d o P r: c jf s (f n !( 0 Si oj 01 le r Naj... kmetije 93 v Cogetincih je bil kmetijski minister dr. Jože Osterc. Izrekel je kar precej spodbudnih in pohvalnih besed o Vestnikov! akciji iskanja naj.,, kmetij; prepričanje, da se je na pobudo akcije in zaradi tekmovalnega duga obnovila že marsikatera hiša v severovzhodni Sloveniji, pa ne le hiša in kmetija, ampak tudi cele vasi, iz katerih so udeležene kmetije v Vestnikov! akciji, zato bi bilo prav, je povedal Osterc, če bi se takšna akcija razširila na vso Slovenijo. Prav tako je predlagal, da bi poleg naj,., kmetij v prihodnje iskali tudi naj.,, vasi, kajti za razvoj turizma in nasploh podeželja je nujno, da je urejen ves kraj, ne le posamezne kmetije . Prav je, da Še enkrat zapišemo imena dobitnikov priznanj in nagrad; bogato darilno košarico in priznanja so prejeli Zamudovi iz Terbegovec v občini Gornja Radgona, Štajnba-uerjevi iz Sp.PorčiČa v občini Lenart in Kolblovi iz Krištanec v ljutomerski občini; Merklinov! iz Vadarec v soboški občini so prejeli priznanje za čebelnjak in Medexovo nagrado. k o toUJ - Pomurski banki. kmetije b'* J Mj, sc. k' ' so se uvrstilče vih iz priznanje lljaševec.k'^^^ ne za : »tl, v v r' kmetovanje m bot - Pomurkse bankS' ; & kovi iz Sp.Pozii^® ‘za urejčrto J zelenjavi^^ (X < rajo vse, kar se dogaja v zvezi iz Lenarta, vmes pa so zapeli itsi' Najbolj veselo, glsno in izvirno je bilo v stari »preši«, kjer so delali »kuklo«- sladki jabolčnik - na stari način. I i priznanje za kmetije. nega vrta in nega vrtu i" - 7 MAPETROLA Z, potnikovi ii ■ 1; nn- jfi Ski občini so P^^-^Lnie ‘ »tl k- k Ski oDCim su n' 4 za ohranjanje v^^ije čajev ter zdravo grado OMV :viyriuuj s .j- Jp' ' Krapja so , arhitekturo "'...nT';' najVisfe" priznanje ^3 NAJ... kmet JA J Zavarovan' . L I Maribor, »lil S f; s —Tj' m j Zmečkana jabolka je bilo potrebno spraviti »v obroče«, nato pa vse skupaj čim bolj stisniti, daje pritekla sladka »kukla«. -Pomurske banke grado GLAV, Vpanio, da i bodoPTn:^' Si 3 S Jr ■'l' Sef i;i v A ft Na Firbasovi domačiji, ki je od letošnjega podjetja tudi turistična kmetija, najde vsakdo svoj prostor. S pomočjo sorodnikov, sosedov in prijateljev so gostitelji uspeli izpolniti vse želje in naročila, tako da so se imeli lepo stari in mladi. z akcijo, V nedeljo, 12. septembra, so v Cogetincih podelili priznanja in nagrade desetim najboljšim, hkrati pa sklenili Vestnikovo akcijo, ki je trajala vse od maja, ko smo objavili razpis in prijavnice. Ju- nija smo opravili ocenjevanje prijavljenih kmetij, kasneje si k' nekatere še enkrat (ali dva-E krat) ogledali ter nato julija in avgusta v Vestniku pod poseben nim znakom objavljali prispevke strokovnjakov o urejenosti okolice, pravilni gradnji, S obnovi, avtohtonih drevesih, a običajih, kulinariki in marsi- čem. Kdor je prebiral vse te ■ prispevke, je bogatejši za mar-X si katero novo spoznanje, pred- .11 ■s Lovenjakov! s SerdiSkega v hrtoš Lim dalirt^Dl 1 brega pa priznanje za novo kmetijo in možnost najetja brezobrestnega posojila pri LB znak NAJ ■ ■ Foto: aA' • V« Hvala, manjšine! visni politični sj 'svetoy3'i h- J zb , satelj in publicis, i pi ukvarja s človekn^^i^^, s ) cami, Z ljudmi med svojim žadnj v ZDA seznanil Gospa Ckarloire Ponticelli je s koketno pozorno.stjo nagi- v ZDA sezu«"'" bala glavo, da bi v besedah Miuie Sever prestregla znane ki je v imenu .j.-besede. Pri vsaki znani seje prijazno nasmehnila. Obe gospe, SDSS vzpostav" prva očitno ameriška Italijanka, druga Slovenka, lastnica po- s to organizacijo^ djetja Libra News, ze dlje časa sodelujeta m Sevegeva je dom AtneričanO js Ponticellijevo predstavljala žc tolikokrat, da so se Američanki jg nekaj govon■ nekatere besede, ki v slovenščini označujejo njene funkcije in od članov v s to imenu jt' 'Ji ii* I livnntviv MVJV«!-, n* r Lr»V r . b.. w . .j -- ’ 4Jlk ij kariero, očitno vtisnile v spomin in jih vsaj asociativno razume, val. če je .'priP j j Ponticetlijeva je delala ment for Democracy izvaja izražanja ii v ameriškem zunanjem mini- program za pomoč pri razvi- kar naj bi 1’'*'-^ G;c strstvu, v agenciji za medna- janju demokracije v Sloveniji, klanjanjem ' rodni razvoj, v Beli hiši je bila Skupaj z obema gospema sta norme, zaprb P--iti rodni razvoj, v Beli hiši je bila T-'.- ■0 č s It vsem pa sluti, kako je potrebno urejat! podeželje in obnavljati hiše. Slavje na NAJ... KMETIJI 93 v Cogetincih se je začelo pravzaprav že dopoldne z Ne- * ’ deljsko kuhinjo Murskega vala, v kateri je Lidija Kosi , J ■ ■'Vji predstavila domače in na sploh i dogajanje na kmetiji. Že do- Kovač Aleksander Fekonja s prenosljivim in priročnim žarilni-kom za oglje (»šmitfelna«), kladivom in nakovalom je prikazal i dogajanje rc---3 poldne so tam prepevali stare pesmi o Cerkvenjaku in Slovenskih goricah pevci iz Cerk- umetnost izdelovanja kovanih okraskov in uporabnih predmetov, venjaka, harmonikar je cazte- zaposlena v uradu za zakonodajo, v ameriškem senatu se je ukvarjala z republikansko politiko. Zdaj dela v Mednarodnem republikanskem inštitutu (IRI) iz Washingtona. kjer je direktorica za Slovenijo in celotni Balkan. Njen obisk v Soboti sta organizirali stranki SDSS in SLS. Severjeva preko svojega podjetja Libra News in s pomočjo IRI ter ob finančni podpori »najuglednejše ameriške vladne fondacije« National Endow- Skupaj z obema gospema sta norme, zap‘" Pkati<'. prišla v torek, 14. septembra, pripadnika J£^ 510‘>l*j v Soboto še dva gospoda. Ja- nus Bugajski, vsekakor Po- nje Ijak po rodu, sicer pa strokovnjak za vzhodno Evropo It bi bilo to res. ijjC Člana .cčJ'":''. , ‘iij manjšine. riško delegacij evangeličanski I ikd* - *' Člana in komunistične režime. Ne- prekmurski koč je delal na Radiu Svo- bodna Evropa, bil je svetova- nosti, židovsk^. bodna tvropa, D11 je svetova- nosti. .,..dJ . lec za vzhodno Evropo pri nosti. binkos i ameriškem obrambnem mini- vice । r strstvu in tako dalje. Amba- te skupi .te uj | sador J. Kennet Blacksvcll je je v soboški/f sador J. Kennct Blacltsvcll je je - -- . ameriški predstavnik v Komi- dem, je siji za človekove pravice pri Nihče ni tr' Združenih narodih. Je neod- zatira. _ I stran 9 Pl kmetijska panorama Med jablanami in piščanci I i- i Ta« kjer je doma TEODOR ŽABOT, v mislih imamo ^egovo na Safarskem, je predel pred Razkrijem, A ko si ,zgoraj’ pri njih, se ti ne zdi, da bi bil na kakšnem hribčku. Kaže pa, da je lega J/”'« domačije z okoliškim gruntom ravno pravšnja, da dokaj ", ---.*_!? 2-l-i-* , je teren za nekaj metrov dvignjen nad predel pred Razkrižjetn. A ko si ,zgoraj’ pri njih, se ti •^Krnsni, ------č’’' ~ e’™™” ™ uiiimj I-’”Olmjein pa je ,razpotegnjena’ a Dlu'>n-.... _ dvoje daje Žabutovi kmetijo oznako, da je Morda je kombinacija nekoliko čudna, njim pa pov- ''B *'‘”nalna. ^ipTc; so se pravzaprav uk-2 jagodičevjem, in sicer ^^eli nasad irnega ribeza, ^kuiali pa tudi z drugimi ker enkrat gre eno. friigo. To je trajalo “'‘K 10 let. Vat 3» Šal, ste končati kemijsko-me-talurško šolo in ste bili zaposleni v različnih krajih. »Za vsako delo moraš imeti ■-"F7 *r »s /1 d*". l»e*e« £11®** j® “hiji! Ir . ’ Pf^vsem pri obi-cej bilo potrebno pre-sile, ljudi pa lo dobiti, so morali Cene tipustili. Tudi tiidne dovolj spod- se odločili, da se 2 pribijmo, hektar, so lo- 'žlahtnimi . »e,ir' lonasold. id. v nasad jablan Vi -- “^rilj^iagold, K Pridelka ji letir i’ sortami idered, el- V. i: i n I najprej veselje. Cc te kaj veseli, potem se potrudiš, da se tisto tudi naučiš, si pridobiš ~ „'7 ' --------------------- znanje. Mene je vedno .vlekla’ vsak« delo moraš imeti veselje,« jvavi Teodor Žabot s Šafar-rodna gruda. Zato sem skoraj ves svoj zaslužek vlagal v kme- :■*. 7' tijo. Začeli smo skoraj na novo pred 30 leti, ko smo kupili ta skega. kajti farma ni ves čas zasedena. V izmeni imajo okrog 10.000 Poleg grunt. imamo Se okrog 3 hektarje ob- piščancev za kooperacijsko sadovnjaka j.gp poleg tega pa jih redij , , , ,r , -. rudi za prosto prodajo. Zato delovalne zemlje, na kateri prt- dajejo predvsem domačo delujemo največ koruzo, ki jo k^mo potem zmeljemo in z njo kr- - Kaj vas bolj veseli: delo mimo piščance,« i - - - Piščangereja je torej njihova druga .usmerjena' dejavnost. , ’ . v sadovnjaku ali v farmi med ,;a je okrog 30 felina- pa pre-sji .^stos bo najbrž tako, “Siiida dokaj obilno oljirajj')’*' bodo začeli “sto 1 m '»Odo prodajati. Kmalu začeli z zimsko Prej so redili govejo živino, vendar so ugotavljali, da ni dovolj donosna. Tako so zgradili farmo za rejo piščancev. Naprej so jih redili v kooperaciji »Veste, to je povezano. Polovično delo nikjer ni dobro. Ko opravim delo pri piščancih. grem Se med jablane, kjer se lahko malo sprostim. Včasih pa je obratno. Imamo pa Se s hrvaškim podjetjem, potem tudi vinograd, kjer pridelamo pridobili sa-^«nje? Kol sem sli- pa so sklenili pogodbo z Agro-merkurjem iz Morske Sobote. Nekaj Časa je dobro kazalo, zdaj pa že skoraj .škriplje’. okrog 5.000 litrov sortnega vina. Tudi tam je precej dela, ampak z voljo se da vse postoriti.« Seveda pa Teodor ne more opraviti vsega dela, ampak mu pomagajo žena (izučila se je za učiteljico, a ostala samo gospodinja), hčerka Marinka (končala je srednjo kmetijsko šolo in se zaposlila kar doma) in upokojenka (pomočnica) Sabina, ki se počuti kot Član družine. — Kakšen dohodek vam daje kmetija? »To je težko reči, ker nikoli ne delam obračuna. Dohodek gre sproti za nakup tega ali onega, za razne naložbe in druge izdatke. Denarja pri hiši torej skoraj nikoli ni, ko pa ga potrebujemo, se vseeno najde.« JOŽE GRAJ II fen"' |l :i , 'il g‘ Hi,. ' Ii ^®ber dan, Dian Dr. Lucijan KRIVEC onemogočene prodaje živali - zaradi otroške prašičje bolezni pujskov - fclosifidijskega enterifisa - poklali in nadomestili s klavnimi praŠiČ! po plemenski ceni (nekontroliran prašič netestiranih staršev je v razvitem svetu klavni prašič). Iz omenjenega je razvidno, da potrebujem« za letno obnovo slovenske osnovne črede najmaty pet selekcijskih farm, katerih prednost so velike . "7 oi^norne creae najmam pvi seicKvijsKiu nann, niiieriii preuiiu»» sv tvuki; "»anskih prašičev na slovenskem kmetijsketn sejmu v Gornji populacije s številnimi kmečkimi razmnoževalnimi postajami - farmami ■r—'• JC ponovno razplamtela gonja proti farmi Ihan, Lokalni (razmnoževalne zato, ker nimajo testne postaje). Kmečkih razmnoževal- "11 i s Trgatev Nadaljevali smo s spremljaiijein dozorevanja grozdja in podatki, znani 7, 9. kažejo, da se trgatev za sredryepozpe sorte (b. pinot, ciiardonnay, sauvignon, zeleni silvanec, modra frankinja, zvveigelt) lahko začne. Poglejmo si konkretne podatke za posamezne sorte: Goričko Sorta Rizvanec Chardonnay Sauvignon L. rizling R. rizling Šipon M. frankinja Zweigelt M. otonel Lendavske gorice slad. stop, kislina slad. stop, kislina Oe 82 82 70 71 62 73 78 77 V g/1 8,6 10,2 8,5 12,5 12,2 11,1 9,1 6,2 Oe "t? 84 79 71 74 58 V g/l "Tg 7,2 6,8 7.9 10,5 11,0 Uradno dovoljenje za trgatev srednjepoznih sort, kot so zgoraj navedene bodo občinski upravni organi, pristojni za kmetijstvo, izdali za soboto, 18. 9. Ta rok morajo upoštevati tržni pridelovalci in ne smejo trgati prej. Za preostale sorte (pozne) bomo določili čas trgatve kasneje, zato vinogradnikom, ki imajo v svojih vinogradih več različnih sort in opravljajo trgatev naenkrat, svetujemo, da se ravnajo po tisti sorti, ki je imajo največ, V primeru gnilobe, ki se začne pojavljati predvsem v vinogradih, kjer je bila toča, lahko opravimo pretrgatev in iz tega si lahko naredimo vrelni nastavek za glavno trgatev. Na trgatev, kakršna koli bo, se moramo dobro pripraviti, zato trgajmo res takrat, ko je grozdje optimalno dozorelo in ne takrat, ko imajo prijatelji Čas. Ker je na trsih še dosti zdravega listja, se grozdje ie naprej sladi in nabira težo. Uradni začetek trgatve za srednje pozne sorte je za okoliš Prekmurske gorice v soboto, 18. septembra, za ljutomerski okoliš in Radgonsko-kapelske gorice pa od ponedeljka, 20, septembra. Kmetijska svetovalna služba, Ernest Novak, dipl, inž., agr. Ta zaostanek so skušali nadomestiti z uvozom genov - uvoženimi prašiči. Pri tem so imeli zagovornike tudi na republiški ravni, ker so menili, da je takšna selekcija cenejša. Ni dosti manjkalo, da bi uvozili prašiče pozitivne na ABORTUS BLAU, najhujSo kužno bolezen, ki je pred tremi leti prizadela vso zahodno Evropo. Ni pa bila opravljena krvna preiskava za to bolezen pri prašičih, ki so bili pred tem uvoženi od istega prodajalca in z istega območja v Kanadi. Upajmo, da niso uvozili prašičev, inficiranih z res hudo virusno infekcijo, ki se sedaj po mednarodnem nih postaj imamo zaradi destimulativne cenovne politike samo 10, katerih ■ veljavnem sklepu imenuje s kratico PRRS (prašičji sindrom reprodukcij-1'JV priif, '/''-s« nivoja soaoune uruzoc. zjiio zciiiiiu uiaiccin m skupno število prasitev (572 v letu 1992) dosega velikost ene manjše skih in respiratornih motenj), za katero obolevajo tako pujski kot odrasli % ■drugo plat medalje: selekcijske kmetije na zahodu. prašiči, saj. je znano, da živali, ki so prebolele to bolezen, in tiste, ki so . J'*! sejem je odprta komercialna uslanova in ne posebna Haznmoževalna farma ne more biti nobena reja, kije samo enkrat pred jx>žitivne, lahko po daljšem obdobju ponovno obolijo. l9iii+. ki bi ščitila razstavljene živali pred vnosom bo- leti kupila selekcioniran plemenski material. Obnova farmske osnovne Pri vsem tem pa je kakovost uvoženih prašičev tako slaba, da je domači J* žaprt, le če se pojavi v neposredni bližini prava kužna Črede s testiranimi Živalmi mora biti permanentna, selekciji v posmeh. Prašičev s tako visoko porabo krme nismo uvozili niti ia vse živali določene vrste. Selekcija je veslanje proti toku deroče reke. Če intenzivno veslamo pred 15 leti (glej naslednjo tabelo). (, ''Uh druga evropska praSičerejska velesila in prva dežela - selekcioniramo, se pomikamo proti cilju - možnemu selekcijskemu primerjava PITOVNIH LASTNOSTI PASME DUROC IZ FARME IHAN HiiviiJiili'svoje prašiče na največiih sejmih zahodne Evrope, napredku. Če slabše veslamo - selekcioniramo, ostanemo na istem mestu, z dUROCOM IZ UVOZA (podatki 1-6/93) ........i so v svojih poročilih in izjavah tekmovali v besed- ■'(^ga nivoja sodobne družbe, Ž^ito želimo bralcem in . sejem je odprta komercialna uslanova in ne posebna ''''iileiti+ jjj jfttila razstavljene živali pred vnosom bo- pojavi v neposredni bližini prava kužna leti kupila selekcioniran plemenski material. Obnova farmske osnovne winiili svoje prašiče na naivečiih sejmih zahodne Evrope. , ................. ................................... »i.: eitdor*''*lNnio eksponate selekcioniranih živali. Vse razstavljene če pa nehamo vesla t - selekcionirati pa nas reka nese nazaj na izhodi^ TPRO^^^M ^11^ ha ,svetu po zaprt/u sejma v zakol. Plemenske živali se farme zaradi nevarnosti vnosa kužnih (kontagi- - . ... ‘’k2'"'«e ti' lahko prinesejo obiskovalci. Interesenti pa kupujejo Prav to je jKitrdila zadnja prasicjerejm kriza, k neposredno na farmi, kjer imajo na vpogled splošno zasebnih pitancev, kljub precej mžji prodajni cent. Pri tem m bila toliko in kriva domača prehrana kot poslabšan genetski material. To smo morah in na nivo vedno bolj oddaljene preteklosti, to pa pomeni vedno več slabo rastnih mastnih prašičev z vedno večjo porabo krme za kg prirasta. Prav to je potrdila zadnja praSičjerejska kriza, ko so se mesarji otepali PARAMETRI j StiKKl pitanca pn IM kg Ide ] dami pmsst gremo’ i,. '"S ‘B večji izbor. "iiia Bi v A-J...*...! 1 u!? kmnterti, kot uo objavljala javna občila. Karantena 'utbolnikov in iivali, ki imajo kužno (kontagiozno) \ vrj|]jiM^V JU 4,|vau, M JlliajVi* KUiHV *'• slinavka in parkljevka, bruceloza itd. Kljub kk>stri- 1' y pujskov imamo tudi po našem pravilniku pta- / (Suk^ liate mladice in meijasce ali pitovne mladiče v gospo-infekcija. V mednarodni trgovini pa tovrstna 'Rjo. ’’ bolenni, ki bi preprečevale prodajo prašičev za '“tJT Srs 5hra bolnih pujskov. Klostridijski enieritis je otroška "* Cf^nl' —ČU -------nn lArtFi-Srilll Pa 7- ■■ I’oIl'71ii sesnih pujskov neposredno po porodu. Po 7- J ijfj'^Pljeniii ....‘■''‘'I sesnm pujs ko v ncposi cono pupvFi . J i-'!<■ ki farmi tudi uboldih pujskov ni več, To dokazuje .R ^%y?llo 9 ^7'“' f*'ah v letošnjem letu v Sloveniji odstavila največ ' ■ I j® gnezdo, farma NemSčak, kjer ni te »otroške snm H P® I® pujska na eno praši lev. ti <'»''ita’’' attt.L. ’'*** JR dosegla humana medicina, ki je- P ’ 11 Pšral:. ■ 'k eliminirnla nfrrtiV,, hriUvni (tavicO. OSlOVSki kašelj. i š' 11 j t 1 tudi pričakovati, saj je bila v zasebni prašičereji udeležba selekcioniranih mladic v obnovi osnovne črede le 4,7 odstotna, udeležba nekontroliranih - neselekcioniraoih živali pa 95,3 odstotna, in to, kot Že rečeno, iz vseh mogočih rej in pitališč, V takšni neorganizirani selekciji v zasebni prašičereji, ki da več prašičev kot vse družbene farme, čeprav 70% za lastni zakol in samo 30% za tržne potrebe, ima črni trg, ki prodaja pitance po plemenski ceni, bogato omizje. Zato upravičeno trdimo, da na slovenskem kmetijskem sejmu niso protestirali proti razstavi ihanskih prašičev kmetje in mali rejci pitancev temveč rejci, ki ne želijo urejenega trga s plemenskimi prašiči in konkurence kakovostnih plemenskih živali iz družbenih in kmečkih selekcijskih farm. 6. Kakovost plemenskih in z njimi klavnih prašičev je po izpadu pro- daje iz farme Ihan in Ptuj zelo nazadovala. Najbolj kritično je pri osnovni do^‘ H mZdkina''krie- pasmi in prt terminal n ih'očetovskih pasmah tripašemskega križanja. Ra- ta*'’ OtcKit kameli '"ed selekciio na farmi Ihan in obstoiečo selekciio oraSičev v Po- ® ® Otroške bolezni davico, oslovski kaseij. nove selekcionirane IStFRilogramskc piimne - r‘' ?Eugt:^^**l• Selekcionirani so za nicsnoindustrijsko predelavo 'at., .''"1, . — ...................:.L_ ^fro nove selekcionirane 15fl-kilogramskc pitance - pz- zlika med selekcijo na farmi Ihan in obstoječo selekcijcT prašičev v Pomurju pri najbolj ekonomskih lastnostih - dnevnih prirastih prašičev izkoriščanju krme - je tako velika, da bodo potrebovali najmat^ deset let, da bi dohiteli farmo Ihan ua današnjem nivoju (glej tabele). poraba kn« za J kg priraila^ j DllRtlC IZ FARME IHAN i«,'9ihi_____ Mlpmiov 1.501« DIJIOC IZ UVOM ITMdni Ii24 4 RiiHr 8dm ~1W8 «»1 "*• ® prašičev, ki pitajo kupljene . !*’ Višje teže za običainodoinačo preddai C hi^ikri, sV*'•EL,I»> LETo$ fl 2A ue MoPeb . 2»BiTi Miri j Mig ■ttiOg 6Mg 'ifl '6 r 1 PROIZVODNI PARAMETER ProiovMlnja 104-kikigi. pitane?! na niajo letin PRVO MESTO ruma IHAN 20,1$ (liliiiav DRUGO MESTO Sthk. tarma B 13.!t piimnr TRETJE MESTO Sefek. laima A 12J7 plaact!' Razlika med Fina* IHAN ia tretje phsiraM S. (inno A Ni lumi IHAN tž5 pilMCC! reč To so ihanski argumeau, ki temeljijo na uradnih podatkih in odgovarjajo vsem tistim, ki so na slovenskem kmetijskem sejmu v Gornji Radeoni delali navili« stran 10 vestnik, 16. septembrajlj^ odsevi mladosti Našla sem svoj zaliv Počitnice - Zanimiva je biia raziskovati Bil je vroč počitniški dan na in se .skrilo’ za drugi breg, moiju. Poležavali smo na plaži Vsenaokrog je bilo rdeče in ru-in se kopali. Bilo je prijetno, meno - kot zavese, ki plapo-najlepše pa je bilo zvečer. Oblekla sem si večerno obleko in se odpravila na obalo. Zazrla sem se v moije. Bleščalo se je, kot da bi v njem plavalo tisoče biserov. Kako čudovito je bilo šele sonce, ki je zahajalo! Zdelo se je, kot da bi mežikalo v slovo. Ta velika krogla, ki nas greje, je zahajala za bližnjim hribom. Toda Če bi Sla tja, bi sonce .skočilo* dalje Vsak četrtek Vestnik lajo zvezdniku, ko konča svoj nastop. Naenkrat mi zazvoni v ušesih aplavz občinstva. Počasi valovi, Moje srce je veselo. Začnem peti. Tedaj me v srcu nekaj zaskeli. Nesrečna ljubezen.. Fant, ki ga že dolgo ljubim, ne ve zame. Prevzame me romantično razpoloženje in pojem ljubezenske pesmice. In ko gledam v morje, ga nenadoma zagledam. Voda se dviguje, on pa prihaja proti meni. Zaprem oči. Za trenutek jih spet odprem. Vse je tiho in mimo. Nekdo me prime za ramo. Ozrem se.., Bil je moj stric, ki je rekel: »Tako dolgo te ni, kje pa hodiš?« Nasmehnem se in pravim: »Iskala sem svoj zaliv.« Iskala sem in ga našla. Zazvonil je šolski zvonec tn šole je bito konec. Zaklicali smo: »Tuhuhu... počitnice so tul« Odpravili smo se na morje in bili dobre volje. Kdor pa morja ni maral, je lahko v planine zahajal. Tudi na kopališče nismo pozabili, ker tja najraje smo hodili. Pa slaščičarja radi smo obiskali in se s sladoledom naslad-kali. obrežni pas morja. - Pravo doživetje je bila vožnja z ladjo v soline Vrt kaktusov. - Lepo je bilo v mestu, zlasti hoditi po nakupih in lizati sla-doled. - Najlepše pa je bilo v disku, saj smo plesati in plesali. - Edina slabost so bile številne stopnice. Udeleženci Sole v naravi, 4. r, OŠ Bakovci SONJA ANTOLIN OŠ Tišina Spomini na Portorož - Zabavno je bilo v morju plavati in se potapljati. Učenci so odgovarjali ■ -s t Konec je počitnic Konec je počitniških dni in šolski zvonec spet zvoni. Znova se bomo pridno učiti in za ocene se borili. Vsi najboljše si ielimo, a tudi ,šus' kdaj dobimo. Po razredih se bomo podili in med klopmi se lovili. Vsi smo Še mladi in zabavamo se radi. Uživajmo mladost, to brezmejno radosti □ o □ □ □ D 0 ■ 0 □ o I □ jožf oi «r*O^A Mh m m (□ m 9 »i.* 'lA .(1 f 'II >'v iSi.jVt' ''iv'ib .1 Pl 111. Ml lau " ■ »L TT O O !• ".".'-Vil i\\r i »J S« V J Ami F' odsttaiev? - ttft Ilu in v%selt - ttebi se med ^ho dc^ro - da t» se » mane pogovt^aH - da bi me lepo vzgajali - da In me inUiIi r ~ da bi se z maso i^li bi /»isaattai starše? - da k - da bi mi pomagaB - da bi kadil, pg m hodil po gostilnah - da bi vozil av«Q in traktor - da bi tako dobro kuhala kot mama - da bi bila ^vna v - da bi se d^ro učila kot mmua - da is dolgo osuli ~ da se ne m prepirali - ds bi imdi dojenčka - da bi bili več ss imuio - da bi Inii več doma - da bi vedno mislili name - da fes bil oče bolj suh - da 1» imela mama drugačen poklic - da bi me varovali in spoštovali - da bi me vsak dan vozili v Solo - tfe hi v pastem lw9la 2a»^e - da bi se kmal - da bi skrbela za cvetice - da bi bil muzikant kot oče - da nebi pi] - da bi dosti bral is 1e^ pd - da bi nosila tori^oo la še Šmr - da bi Bo^ čevQe a visoko peto - da bi Itod^ dc^ v Muro - ^ira^ OŠ G^temact Upokojenci ponovno zapostavljeni Poslanec državnega zbora Franc Horvat med pomurskimi upokojenci. Ob sprejemanju pokojninske in zdravstvene zakonodaje se upokojenci čutijo odrinjene. Zahteva pomurskih upokojencev po samostojnem pokojninskem skladu. Da je izmenjava mnenj upokojencev s poslanci ne le koristna, ampak tudi nujna, je potrdilo srečanje pomurskih upokojencev s poslancem državnega zbora Francem Horvatom 11, septembra 1993 v Radencih. Sestali so se z namenom, da se seznanijo s pripravami na bližnje volitve v skupščino ZPIZ-a, predvsem pa s spremembami zakona o ZPIZ-u. Predstavniki upokojencev vseh štirih pomurskih občin so v dokaj plodnem razgovoru izrazili svoje nezadovoljstvo s predlogom sestave skupščine ZPIZ-a, saj jim novi predlog ABC POMURKA INTERNATIONAL, Mednarodna trgovina Murska Sobota, d.o.o., Murska Sobota, Lendavska 11, razpisuje I KATY KOCET, 7. a OŠ Bakovci Spet v šolo Toplo poletje že skoraj bo mimo, otroci veselo spet v Šolo hitimo. Zvonec na steni glasno razglaša, da šota otrokom znanje prinaša. V razredih sedimo, se pridno učimo, da starše in učitelje razveselimo. KLARA MAUČEC, 4. a OŠ III M. Sobota Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA Sobota) . gg 30? Sodeč po vaših odgovorih - prejeli smo jih ok 6 prva naloga ni bila pretežka. Spraševali pa smo va bi bilo narobe v stavku Zavihali smo rokava ui P" pedala. Neobičajno in skoraj nemogoče je, da bi J’ in bi hkrati zavihali samo dva rokava in pritisni pedala; torej so zavihali rokave (lahko tudi hlačni e* napisala Dominika Brdnik iz Smlednika) in .jjlir pedale. Nagrado za pravilen odgovor pa si je toK žila Jasmina Passero iz Tešanovec. C«titamo. KUPON Št. 2 iVO’’ Ali veste, komu pravimo, daje numizmatik. jedrti" (s kuponi!) pošljite najkasneje do 22. septembra n Stvo Vestnika in pripišite »Ali veste«. I : t JAVNO DRAŽBO za prodajo tovornega vozila FAP, leto izdelave 1985, prevoženih 358.000 km, reg. Št. MS-M8-628, za izklicno ceno 1.450.000,00 SIT, in osebni avto JETTA, leto izdelave 1989, prevoženih 150.000 km, reg. št. MS-B5-022, za izklicno ceno 450,000,00 SIT. Javna dražba bo v sredo, 22. 9. 1993, ob 14.00 na dvorišču poslovne zgradbe v Lendavski 11 v Murski Soboti. Interesenti za tovorno vozilo si ga lahko ogledajo v hladilnici Puconci, osebni avtomobil JETTA pa pred poslovno zgradbo v Lendavski 11 v Murski Soboti. Pred dražbo morajo interesenti plačali varščino v višini 10% od izklicno cene vozila. Prometni davek plača kupec. ne prinaša skoraj nobene spremembe. Ob tako velikem številu upokojencev v Sloveniji (okrog 450,000) bi morali biti tudi v skupini bolje zastopani. Upokojenci Pomurja menijo, da je glavni problem, kako vzpostaviti sistem financiranja. Ob tem ugotavljajo, da smo še daleč od Evrope, s katero se prepogosto radi primerjamo. Zlasti so poudarili vprašanje samostojnega pokojninskega sklada (ne zavoda), ki pa bi ga bilo hkrati treba očistiti vseh priveskov. Iz sklada namreč ne bi smeli črpati sredstev za administrativne upokojitve, razne družbene pomoči in pokojnine oficiijev, ki so plačevali prispevke v zvezni sklad, kajti država, ki s svojimi ukrepi dimenzionira Število upokojencev, mora zanje tudi zagotoviti sredstva iz proračuna. Ob taki razporeditvi sredstev bi bilo za izplačilo rednih pokojnin potrebnega le 8,6% družbenega produkta (kot v drugih evropskih državah). Poudariti so tudi nezadovoljstvo upokojencev ob zmanjševanju pokojnin (statistika namreč pri povprečju plač delavcev ne prikazuje drugih izplačil OD, kot npr, bone..,). Razmerje med plačami zaposlenih in pokojninami se veča. Nekateri upokojenci so zares že na robu preživetja, saj na primer v občini Gornja Radgona od 3,700 upokojencev prejema največje število najnižjo pokojnino; izjemnih pokojnin sploh ni; nad 50.000 SIT pa prejema le 3% upokojencev. Tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju je upokojence zelo prizadel (večina zdravil je z negativne liste), pa tudi interventni zakon, Opozorili so tudi na potrebo DO spremembi zakona o dohodnini. Nikakor jim ne gre v račun tako velika pristojnost vlade pri kreiranju usode upokojencem, medtem ko vračanje dolga že kar preveč odlaga. Upokojenci so vso delovno dobo plačevali prispevke v pokojninski sklad, zato naj imajo ob svojih pokojninah tudi primeren standard. Na vse probleme gledajo tudi Širše, zato jim ni vseeno, kako gospodarimo, V nekaterih primerih (tudi v parlamentu) se obnašamo precej razsipno. Vprašujejo tudi, kam je šel stanovanjski dinar, in obsojajo sramotno nizko ocenjena družbena stanovanja, za katera so tudi sami prispevali velik delež. Ugotavljajo, da je promocija Slovenije kot države zelo slaba. Skrbijo jih medsebojni odnosi poslancev v parlamentu ter medsebojna obračunavanja (med poslanci, ministri, odnos do predsednika države.,,), vse to pa vpliva na slabšanje ugleda Slovenije v svetu. Navsezadnje jih zanima tudi prihodnja lokalna samouprava. Poslanec državnega zbora Franc Horvat jim je skrbno prisluhnil in na večino vprašanj tudi odgovoril. Poslanci državnega zbora (Horvat, Sisinger in Potrč) so za naslednjo sejo državnega zbora pripravili tudi predlog spremembe zakona o ZPIZ-u, ob katerem bi bili upokojenci in invalidi precej bolje zastopani v skupščini ZPIZ-a, vendar je vprašanje, ali bo njihov predlog dobil podporo vlade in državnega sveta. Poslanec Franc Horvat je izrazil željo po pogostejših oziroma stalnih stikih z upokojenci, zato so se odločili, da bodo še jeseni organizirali širše srečanje z vsemi pomurskimi poslanci, morda tudi z vodji vseh strank, saj so volitve pred vrati. Upokojenci tudi želijo, da bi sredstva obveščanja posvetili več pozornosti gospodarski problematiki na račun poročanj o raznih aferah. ANICA KONDRIČ Križevci pri Ljutomeru Mala (velika) šola naravoslovj^ lini!’ To je bil naslov dvodnevnega seminaija za na naravoslovje kot na enega od J' lU UH DOMU V uJAiuucvuc^a sciuiiiaij« Al« na naravubivvj^: kvl iia r učitelje osnovnih šol ter vzgojitelje iz 5 po- nov, s katerim skušamo s sistem# murskih vrtcev, ki $0 ga pripravili na ose- stavljanjem vprašanj osmisliti svet, mletki v Križevcih pri Ljutomeru (v sodelova- daj a. Postopno iščemo tudi pota m nju 1. OE Zavoda za šolstvo in šport M. So- iskanje odgovorov in za posredov# bota). Lahko bi rekli, daje bila to pravzaprav macij, ki jih zberemo. Otroci se bf jjufJL velika Šola, sgl j® j® vodil svetovno znani kov vključijo v takšne dejavnosti. strokovnjak SIMON BAILEV iz Velike Bri- spodbuja prirojena radovednost z# S t a;* I *714TAS.^1'1 UAA*a'l..r * U> T vsa- »piUVIVUja tanije {univerzitetni profesor v Manchestru), njih. Pridobljene izkušnje spodboj . gre pa tudi za projekt Evropske skupnosti hov jezikovni razvoj, ob skupn^ > gre pa tudi za projeKi tvropsKe sKupnosn nov jezikovni razvoj, oo snup**^-Tempus, s katerim želijo pomagati mladim navajajo na sodelovanje in upoP* državam pri prenosu znanja. nja drugih. Morda je za učitelje J Ob teoriji in praksi so se udeleženci šemi- najtežja ovira strah, da bi poveda j naija, bilo jih je okrog 50, seznanili s temami ali da šolanem ne bi znali kaj pr^^^ ” ""m le T MJ V h w V Sr* V • ****J » ■ nja drugih. Morda je za učitelje J Razvoj otroških zamisli o zraku, Razvoj otro- v naravoslovju pa najbrž ,pravih ških misli o gibanju v zraku. Lastnosti tkanin, sploh ni. Znanstvena dejstva f'' Primerjalna raziskava vozile, ki jih premi- razlaga obstoječih podatkov in i# kamo in Primerjava vozile, ki jih poganja ela- cas pa moramo biti pripravljeni s jj stika, spremeniti in jih prilagoditi novim j. Po mnenju Simona Baileya je treba gledati vsrstroj /N Varstroj Lendava, d.o.o., Industrijska 4, 69220 Lendava, objavlja 1 -VABILO K sodelovanja VSEM UPOKOJENCEM IN NEKDANJIM ZAPOSLENIM V PODJETJU VARSTROJ LENDAVA -aiiJ’ Cilj, ki ga delavci Varsiroja. želijo doseči v postopku lastninskega ki sf j podjetja, je, da postanejo lastniki večinskega (kontrolnega) paketa delnic ’ ’j,,. premoženje ustvarili: to je delavci, nekdanji zaposleni in upokojenci Ker je sedanje družbeno premoženje podjetja Varstroj tudi plod Vašega Vas vabimo, da lastniški certifikat, ki ga boste prejeti kot državljan Republ' zamenjate za delnice svojega nekdanjega podjetja in s tem postanete njcii j Ravno zamenjava Vašega lastniškega cerifikata za delnice podjetja * omogoča, da pridobite vsaj delno nadomestilo (dobroimetje oz. potrdi prispevek pri soustvarjanju Varstroja. Da bi lahko pri izdelavi programa lastninskega preoblikovanja čim bolj ** J' upoštevali tudi Vašo morebitno željo, da sodelujete pri interni razdelitvi odkupu delnic podjetja Varstroj, Vas vabimo, da nam svojo namero nas pokličete po telefonu na št,: 75 271 int. 416, ali se oglasite v pravni kjer Vam bomo postregli z dodatnimi informacijami o lastninjenju p® 1? 11’ Velika večina zaposlenih v podjetju Varstroj seje že odločil# ZA VARSTROJ! Odločite se tudi Vi! y^ik, 16. septembra 1993 stran 11 93 i kulturna obzorja j fl i e I h e i- ^^kstil v kmečki hiši Prti od zibeli do groba f mladosti so vzorce P’‘^einjalih kopi-, Vzel si pregrinjalo 'ffo potožil ^epo enake ve-Jhm, ^l vzel alumini- trek, ^podnjim delom ^^^tega dela, v katerem si Vzel sl pregrinjalo _ . n/m err mJjiČ do S€ je na njej p-'Xdi(ei vzorca, jza žfl/eg/o, če ■ bsčem žlice od časa do P" povedati, če zaradi sii^ električne napeto-iii flji Jf aluminij bolje luČ-fiajfilv zgolj za maste- opitega vzorca. Za '•ie. cji)^ stenskih pregri-“a primer: prizor spodaj pa je pisalo ura«; zidani I"'k. ob njem I ^Inip '' P''^i>‘anem krilu in ku- 'lainjp r-Jiiuiicill Krnu in KU- \ ''oki ter napis »Naj- •kbto moža je žena, ki fiiev žna«; dvoje otro-spola, po tre- si Pacastih postavah kit z 117:"’*^'® puttoje, fan-“iiti samo nakaza- ^’*9l|!iin- ''''' mačje oči i*^Živjjj,^/f^Palnicami, zraven na puttoje, fan- ti šs‘modrost »Ljube- I so Še srca dalje. hib .7 ^**4'*’ •'astal kmečki hiši, ki Ba** ^‘domaCi pridnosti« ''i’*'' opominjam. Spomi- lud a. da je v »prednji /s F v Ir H C f r t i <. i' l t ( t 1 /1 I iži« na izrezljanem lesenem držalu visela sinje bela brisača z »zabrnki«, v katero se nihče nikdar ni brisal. Tudi brisača je k i t" f* bila domače izdelave, takih stavljenih predmetov, dolgo niso prodajali. niso poznali. Rimljanski vplivi, v slovenskih hišah, ki so bile kajti Rimljani so dim že znali s hišnim tekstilom skromneje spraviti iz prostorov, če ne dru- si? gače z dvojnim podom, po katerem je dim vel na prosto. Se niso obvladovali karpatske -^'7- S''--’ ' .A n -4/. Ob m fc*« W zeleni jezik (46) v ihitjiHf članku smo predstavili nekaj poglavitnih ititj ko za številko pišemo t.i. neskladenjsko piko, in '^postavili vrstilne Stevnike. Za organizatorje DNEVOV, popularne prireditve, ki privabi nef številne obiskovalce od blizu in daleč, je 1 na 5i številne obiskovalce od blizu m aaiec, je obelodanjen prepozno, kajti veliki ulični I’* opozarjali na prireditev, so ponovili prav '^3. Napisano je bilo: Sobotki dnevi 12-5 september feiiio ,^^’''no informacijo, kakor je bila zapisana, prebe-glasi; »Soboški dnevi / Dve do pet september neprijetna, ker so transparenti zmeraj '-^1 llVJJUJVUlia^ R.C.I 3AF II aiiapHiviJii ^jil) na vidnem mestu in jezikovne pomanjkljivosti načinov negativno učinkujejo na naslovnika. 1, '.*? 'okrat le dve vrsti negativnega učinkovanja. '^^fTSveSčenega naslovnika napake še do-dezorientirajo/razsmerijo. Gre seveda F^^agoški učinek. Ta je lahko te okrepljen, če se ’ 'kujf, / *japaka v naslovnikovi zavesti transformtra/preo- J (Kakf^ da gte za jezikovno pravil(n)o. za ^li VijJ* negativni pedagoški učinek močan, ve pove-.. ^Clrii^N m /.I<«..4i..^»^zsb-zsn4 izsrzlirta in Irnii^eV- k m profesor slovenskega jezika in književ-bht_ ^Kkll^a .,.11 lrčkVj$nr*\ nr^- ^1. |r piuivaui 3IV/...................-j-- - Pisrior7 uCencem ali dijakom razložiti kakšno pra-S '' nemalokrat naleti na njihove pripombe, da na plakatih itn. piše drugače. Učitelj in i C9go. y lakih trenutkih postavljena še pred dodatno la„, zid nekritične »vere« v medije, ki nam je še Is da se je morda niti ne zavedamo povsem, verjetno temelji tudi ravnanje dela danas-iifti ^Jalr' politike, ki utn^’^*'^ r,»riln opre nrav v medi-Vf2'''^hih poirosniM »ci 7 ^^hil odločali med učinkovitostjo npr •tla . 9zik\ pa Kučanovega mixala.) iti ''^Mivi osveščenemu naslovniku pa jezikovno po-tUr*'^*'^dn '^^''^Parenti razkrivajo organizatorja prireditve htalfJ^ foesto kot jezikovno neosveSčena in kul-subjekta. V tem primeru gre za negativni tem' “"“'dim« učinek. kar ni mogoče izogniti besedi kakovost, to cenjen in vse bolj opredmeten pojem. t(»vi '^iSčii "^1 ®t>spodarstva. ki se Želi uveljaviti na svetov-'kt'^L.ffan7 'i ostati, govori o t, i. sistemu celovitega lil? ki jgja kakovosti, To pomeni, da je kakovost pro-i, tihk □ ___nAA politike, ki umazano perilo pere prav v medi-G se kot potrošniki serviranih JanSe- to cenjen in vse bolj opredmeten pojem. (od ?l ‘^^'otno dejavnost nekega gospodarskega 'n surovin in materialov pa do samega Spp hkrati pa postaja način mišljenja in ‘ ipCI J -ri 11A Idil "'J J. .^7; ie tud^I?' sistema celovitega obvladovanja J^kovoslno nagovarjanje javnosti (poirošni-G hcrZk Podjetij, ki tudi jezikovno kulturo pojmu-ž'.'(^dni del kakovostnega obveščanja javnosti, %li' če bi tudi ustrezni občinski 'žvrSniki...) v štirih obmorskih oblinah ka- >lih 'zvrSniki...) v štirih obmorskih občinah ^'P Dot^ '^'očeh in pristojnostih (Če ni prvih, si lahko I ? siht. drugimi) uveljavljati jezikovni del I ^i:'^'^'^’ylienja. Začeli pa bi lahko kar s tem, da ^^1 h..j''*niji izobešanje uličnih transparentov in 'niJi svoj morebitni pristanek (dovolje-nstrezno jezikovno-kulturno ravnijo jav- FRANCI JUST Pevci pod klopotci Ko se z bližnjih gričev Radgonsko-kapelskih goric oglasijo klopotci, se okrog vrelca naravne mineralne vode v Radencih zberemo pevke in pevci mešanega in pevskega zbora Radenska, si po dvomesečnih počitnicah podamo roke in pod vodstvom pevovodja g. Tomaža KUHARJA družno zapojemo novi pevski se- madžarske stavbne kulture. Ker seje torej preveč kadilo, so ljudje. Če je bilo le mogoče vzdržati, raje ostajali v nezaku-rejenih prosotorih. Zato je bilo potrebno kako ob laži ti stik z mrzlimi stenami, predvsem če so bile te kamnite Pa so poobesili po njih različno pr-tovje. Taka oblika gretja notranjih prostorov je po etnologovem mnenju najdlje preživela v vzhodni Evropi in na Balkanu. Vsekakor je bilo v prekmurski hiši, na primer, manj tekstila zaradi gretja kot zaradi okrasja, ker je tipična prekmurska hiša bila pač dovolj majhna, da se je ogrela skorajda že samo z dihanjem. Ko so v »oblečenih sobah« potem kdaj vendarle zakurili, se je dim valil po prosotrih in se zajedal v tkanino. Zalo so se slanova'ci takih dimnajč sčasoma navzeli navade, da so sobe ovesili in zatlačili s prti in vzglavniki samo za praznike. Tovrstne tkanine so bile bolj prazničnookrašene. Etnologinja Katalin N. Fitlo-pov deli stanovanjsko okrasno oblačenja na okrasne prte, vzglavnike, na prte na obešalih, paradne prte, razkošno posteljo, mrzlo posteljo, teden- posteljno pregrinjalo, ovešene, so takšen bolj pičlo sko _ _ _ krstno prlovje, namizne prte, doma izvezen in obšit okras začele kmalu izpodrinjati industrijske zidne cunje. Bile so ob- scžnejSe, v lovsko zelenih har- prte za božično mizo, prte za žalno mizo. Ker so nekatere kategorije vah. Siegfriedovska pokrajina, jasne same po sebi, se pri njih ne bomo ustavljali. Povejmo potok teče iz jelovega gozda na loko, na njej stojita dva ruka- zatorej, da je prt na obešalih tista reč, ki je visela sobi izključno v okras. Paradni pri so obešali na žebelj ali na drog. Je joča jelena. Pisna modrost z ene od njih, ki mi je ostala v spominu: »Dva jelena dve košute dodji draga ljubit ču daljši od obeSalncga prta in te!« Madžarske soba in sploh no- okrašen na obeh koncih. Raz- košna postelja je bila nevestina, postavljena v prednji tranjost hiše je bila drugačna. . . Če se ne motim, je mnogokje hiši. Istočasno s postavitvijo tc tako Še vedno. Vzglavniki kipijo do stropa, od vrha krušne peči do stropa. Sobe so založene z vezenimi prti, prt na postelje so sesuli taSCino, ki je dotlej stala v prednji hiši, in jo postavili bodisi kam v kot, to za mlada dva ni moglo biti najbolj udobno, ali pa so jo kar prtu, nekateri obešeni, drugi zloženi. Kakor krilo na krilu preselili v kako čumnato od pri starejših ženskah. Starejše ženske se ne oblačijo tako bohotno zaradi bohote. ampak zaradi toplote. V katalogu k razstavi Tekstil v kmečki hiši, ki je tačas odprta v soboškem Pokrajinskem muzeju. piše madžarski etnolog Tarnaš Hoffman, da so tudi hite ljudje od znotraj ovešali s' tekstilom zaradi toplote. Etnolog v izčrpnem ek-skurzu opisuje, kako je bilo z bivanjem v hišah, kako sta kurjenje in dim določala notra- koder je težje prisluškovala. Mrzla postelja so mrtvaške pare, zadnje bolje okrašeno zemeljsko ležišče za pokojnega. Okrasili so sicer tudi prte za krsto, vendar skromneje. Razstava je prišla v goste v soboški Pokrajinski muzej iz etnografskega muzeja v Budimpešti. Tam hranijo Čez trideset tisoč tekstilij in usnjenih predmetov, ki so okrašeni z izvezenimi vzorci. Soboško razstavo je uvedla v ogled gospa Klara K. Csitlčry, profesorica njo opremo. Dimnikov ljudje na budimpešatnski Akademiji - - ........ lepih umetnosti. ŠTEFAN SMEJ na področju madžarskih Karpatov, od koder je večina raz- Novice iz kulture Soboškim kulturnikom, kolikor jO) pač j«, sc slabo EiSe. Pripravlja se nov za-on. po katerem bodo temeljito pretresi nate irniet-nike. jih lanerili. stehtali in potipal. ■ * Milan Vincetič pa pfav gotovo ne bo tisti srečnež. Zato pa bodo i ' ‘ go njegovi Zenavljami knjigi Nebo nad posneli dokunientarec. Menda so našli ludt enega, ki je takrat pred davnimi leti priletel z balonom, ANR Onkraj velikih stavb Govorili so -bil sem ie majhen otrok -da je le ena pol, }az pa vem za stezice svedrasto zvite, vpete v labirinte, nadzemnih razgaljenj, grebenastih vpihnjenj, zdrsov v brezna ~ pozab, začenjanj kot jutro, ker reka so kaplje, stčze drobceni kamenčki in livade topi trav onkraj velikih stavb, kjer lesi kresč sredi noči... Tine Mlinarič zoni naproti. Pred nami je petnajsto - jubilejno leto delovanja MePZ RADENSKA. Zbor je nastal z združitvijo moškega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen že leta 1968 pod vodstvom g. Rudija Lileka in ženskega pevskega zbora, ki je pričel delovati leta 1971 pod vodstvom g. Alojza Peigeija. Po združitvi je mešani pevski zbor RADENSKA štiri leta vodila gospa Marija DUKARIČ. Sedanji pevovodja g. Tomaž Kuharje zbor prevzel pred desetimi leti (leta 1983) in ga vodi še danes. Letošnji pomladanski koncert MePZ RADANSKA je bil v spomin ustanovitve prvega organiziranega pevskega zbora v ZDRAVILIŠČU RADENSKA pred 25-timj leti. Poudariti moram, da od takrat pa do danes zborovska pesem »pri Slatini« ni utihnila. Ob tej priložnosti Sla prejala zlati Gallusovi uiački za 25-letno delovanje v zboru g. Ivica Stotnik in g. Tonček Divjak. Srebrne Gallusove značke so prejeli: Zofija Lupša, Alenka Pahor, Tilčka Vohar, Matjan Mauko in Jože Sečko, Vsem dobitnikom še enkrat iskreno Čestitam. Svoj in naš jubilej je praznoval sedanji pevovodja g. Tomaž Kuhar, ki je v zbor vložil deset let napornega dela. Naš Tomaž je velik ljubitelj glasbe in zborovskega petja, dostopen in iskren prijatelj, edini član zbora, ki ni manjk^ na nobeni vaji. Mešani pevski zbor RADENSKA ima od ustanovitve Široko odprta vrata tudi ljubiteljem petja, ki niso zaposleni v našem podjetju. Vsakdo, ki ima veselej do petja in posluh, ki si želi po urah napornega dela še druženje z ljubitelji zborovskega petja, je vabljen v naše vrste. Vaje imamo vsak torek oh 19.30. Mešani pevski zbor RADANSKE je med svojim delovanjem prejel številna priznanja in pohvale. Najbolj smo ponosni na zlato plaketo. Vsako leto imamo preko dvajset nastopov. V božično-novoletnem času imamo samostojne koncerte božičnih pesmi po cerkvah v Pomurju. Da poteka vse delo v amaterskem zboru po programu, se moramo zahvaliti podjetju RADENSKA in obnnski kulturni skupnosti iz G. Radgone. Denarna pomoč obeh naštetih nam je omogočala, da je bil pevski in kulturni utrip v Radencih živ, da je takšen še danes in bo tudi jutri. PREDSEDNIK MePZ RADENSKA: G usti Šantavec kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled gostujoče razstave Tekstil v kmečki hiši, ki jo je pripravil Neprajzi Muzeum iz Budimpešte, MURSKA SOBOTA: Razstavo otroških likovnih in literarnih del MOJ KRAJ, ki jo je pripravila pomurska Turistična zveza si lahko ogledate v galeriji. MURSKA SOBOTA: Otvoritev razstave slik Geze Gibičarja bo 21.9. ob 13. uri v tovarni Mura, lahka oblačila. Ogledate si jo lahko do konca tega meseca. LJUTOMER: V torek, 14. septembra, se bo začela razstava nagrajenih del iz galerije Anteja Trstenjaka iz dosedanjih slikarskih ez-temporov. Ogledate si jo lahko do 9. oktobra. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate razstavo otoških risb OTROCI ODRASLIM, ki jo je za podporo likovni ustvarjalnosti najmlajšitn pripravil Petrol. RADENCI: V galeriji prenovljenega muzeja Radenske je na ogled razstava DLUPP-a, Društva likovnih umetnikov Prlekije in Prekmurja. MURSKA SOBOTA: Slike s kolonije Petrovi slikarji, ki jo je vodil Izak Horvat, si lahko ogledate v spremljajočih prostorih grajske dvorane od 7, do 14. ure. RADENCI: V muzeju Radenske si lahko ogledate eksponate in prikaz razvoja njihovega naravnega zdravilišča. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 12. ure, v soboto in nedeljo pa od 15. do 17 ure. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Jožeta Denka. Prireditve LIUTOMEtt: V sredo, 13. septembra bo v galeriji Anteja Trstenjaka literarni večer s Stankom Kociprom, avtorjem romana Goričanec. Roman je bil napisan pred vojno. RADENCI: Od 17. do 24,9. bo likovna kolonija Rembrandtove fundacije, kjer bodo sodelovali Marjan Gumilar, Sandi Červek, Zmago Jeraj, Zdenka Žido, Lojze Logar in Wili Wagner. V petek, 24. 9 . pa bo v galeriji muzeja Radenske otvoritev slik, ki bodo nastale.na koloniji. GORNJA RADGONA: Kiparsko srečanje Radgona 93 se bo začelo 19. 9. in bo trajalo do 26.9. Na srečanju sodelujejo Sirije akademiki Etvvin Wurm iz Avstrije, Lujo Vodopivec in Jože BarSi iz Ljubljane ter domačin Mirko Bratož. Njihovo ustvarjanje si lahko ogledate v Cankarjevi 5 v starem vrtcu in na sejmišču. 25. septembra pa bo otvoritev razstave njihovih del, ki jo bo popestril kvartet Tartini. LENDAVA: Na dvorišču podjetja Gidos je kiparska kolonija, na kateri sodelujejo kiparji; Colin Foster iz Anglije. Takumi Matso-moto iz Japonske ter Ferenc K>raly iz Lendave. Njihovo ustvarjanje si lahko vsak dan tudi ogledate na dvoriSČu Gidosa. LENDAVA: Lendavski center za estetsko vzgojo prireja Solo Igranja na cimbale, ki poteka v nedeljo ob 9. uri. Kinu MURSKA SOBOTA: Delikatno rock and roli komedijo NE MEČ’TE SE STRAN bodo vrteli 17. in in 18. septembra ob 18. in 20, uri in 19. septembra ob 20. uri, 19. septembra ob 20. uri bodo vrteli film UNIVERZALNI VOJAK, Film, ki se norčuje iz Hollywooda, IGRALEC, si lahko ogledate 20, in 21. septembra ob 20. uri, TO JE AMERIKA, film, kjer igrata Whoopi Goldberg in Ted Danson, pa si lahko ogledate 23, septembra ob 18. in 20 uri. r L KNJIGA AVTORJA BRANKA ŽUNCA JOSIP BENKO ■ NIT IN RESNIČNOST I je pivo d Oku menil ta no pričevanje o vzponu in padcu j enega najbogotejšlh predvojnih Slovencev, I Po prednoročniški ceni 1.300.00 SIT (o lahko naročite j na naslov: ZALOŽBA FRANC-FRANC.p.p. 21, 69000 M. Soboto j Knjiga izide oktobra 1993. । vestnik, 16. septembra!^ 1 stran 12 Mini humoreska Pamet in neumnost Pamet ima zelo malo manevrskega prostora, malo veljakov, bogatinov in mogotcev jo podpira. Pamet se vedno bori osamljena proti množicam Neumnosti. Celo zelo pametni ljudje naredijo sem in tja kakšna neumnost, tega se potem sramujejo, se kesajo in skušajo napako popraviti. Pametni so vedno osamljeni, celo pri drugih pametnih pogosto nimajo podpore. V nasprotju s pametjo je Neumnost univerzalna, obvlada tako rekoč vsa področja človekovega življenja. Podpirajo jo skoraj vsi veljaki, mogotci in bogatini. Borivoj Repe 4* Otzi odkriva skrivnosti Delo poteka zelo počasi, saj lahko Otzija. slavno mumijo iz kamene dobe, strokovnjaki pregledujejo le pol ure. Po tem času mora za dva tedna v hladilnik. Otzi je krhek, toda tudi ko je bil živ, ni bil oijak. Bil je 1.60 metra visok in je tehtal od 50 do 55 kilogramov, to pomeni da je bil žilav in verjetno vzdržljiv možak. Imel je 30 do 35 iet, to pa je bila takrat že doba, ki je pustila sledove. Na rentgenskih posnetkih so ugotovili obrabo hrustanca v jto-lenskih sklepih, verjetno sta ga začenjala boleti tudi gležnja. Na desni strani je imel dve polomljeni, a zaceljeni rebri, na levi pa dve polomljeni in nezaceljeni, to pomeni, da je Otzi pred smrtjo doživel hudo nesrečo. Enako pomembno kot njegovo telo pa sta za strokovnjake obleka in oprema, ki sta spremenili mnenje o navadah noj pajdaš Bela po Kocljevoj ulici n J em i ulici Jb v oči spadnolo. ni k 2 napouto doj-tSti a v ta j on kak Je Poita, nad 02 n in pr i De 1a4 na ne zgodi se vsak dan in inteligenci ljudi iz kamene dobe. Otzi je bil oblečen v se- B dem kosov oblačil, vsak je bil f svojevrstna umetnina, topel, ■................................ Le redke od eksotičnih živali imajo srečo, da na novo zaživijo v ujetništvu živalskih vrtov. Zato je funkcionalen in lep. Med ohranjeno obleko in opremo pa niso našli nobenega kosa bom- - _ bažnega ali volnenega vlakna, v indonezijskem arhipelagu. čeprav so ljudje njegove dobe toliko večji uspeh londonskih zoologov, ki so uspeli vzrediti mladička anoe, redkega sesalca, podobnega kravi, Le nekaj teh živali, ki jim grozi izginotje, živi na otoku Zahodni Sala vesi oba materiala že poznali in tudi i že znali tkati. Torej je Otzijeva obleka nekaj posebnega, verjetno je bila narejena za življe- nje zunaj naselbine, za mraz in I I dolge pohode. Domnevajo, da l ip hil Ot'71 nfltifir pA3f*a nhlAVp 1 je bil Otzi pastir. Poleg obleke. JV VII V>lrZ.>l puovii > X VlVg j ki je ovrgla teorijo o ljudeh, ; oblečenih v široke, brezoblične kože, je strokovnjake presenetila tudi oprema kamenega človeka. Ne samo da je bila funk-cionala. da je imel Otzi pri sebi vse, kar je potreboval za življenje na prostem, bila je tudi zelo lično izdelana in raznobarvna, lahko bi rekli, da je imela intarzije. Izdelana je bila iz sedemnajst različnih vrst lesa. 'tA": -■ ■ ' 'S Soboti, mi J e Od soomei^ika zmage se Pred patekof se je sta feJ s t trompi tAli vo. Je bila o t J B k a ka po j e Na tiston kraji cejla vrsta avtojof pason, v 4leron punčice kažejo, Ste-fana Kovača vilico. vot&č i nej iTiog 1 i nej nej bil□□. naprej pa nej y križi^čii Pc4to pa k Banki» pa na ja j. ge se eigdar protekc ijo, sakSi den ni k omi sparkej ran i ka se lejko av toj i 50 Policajot pa njndrt zavije na k blokon za Domon Ddavle sijjo robo nikak^ 4teri k a n ik a. tržnico, tetin i kB, more pa na e meti strašno ga 5 križišča nemrejo doj spraviti. park ra t promet Kre Hekličove i že komp Letno se avtoji pe^ki komaj paziti I h/DLlsk i , ki te kdk4i 5kou2 avto preba$&4 » med pa zaš topa 1 Tij pa spark i ran imi tA ka se Samo na ton falati ka bi pou prometne mankar pa priAlD lejko sploj skouz pela. vdari, (iiore^ č i J* dobro r tAk bi lejko policaji telko skasejrdll, nežčejo nikomi pol ic. i j e za zamer i t i- na kulturnin centrom. park pJ ac i med plačo Do veik i Koc 1 j evQ m e 1 O. Pa čeflierot v 11 ica se je P-a Tu 50 dali tak na debeJo k rugIasto kamenje gor parkplaca 2 navoz i t i r ]ej pi pločnik* z,a J l of •6 ka 50 mogli par □5eBni avtojof s iBjčti. Kre nove zgradbe je Novi čudež islamskega sveta I Maroški kralj Hasan je pred nedavnim v Casablanci posvetil velikansko, najsodobneje opremljeno mošejo - simbol verske strp- j nosti, delo francoskega arhitekta Michaela Proč s Tl . čarovniki Indonezijska vlada rava prepovedati Črno^^^J gijo, saj je čedalje ve. žavljanov, ki so Pastah tve samozvanih čarovni yeČ df"' in vračev. Črna zlonatne^ rt* in bela dotrronameh’^ . gija sta zelo tazširjctii ■ ■■ prebivaj stvom te otoške rovnikov, ki se ukvatiai [n uroKbr muslimanskim z zdravljenjem tetiko v vseh družbenih P- ste h* Ljudje se žavami pogosto zatekajU kadar st k njim, predvsem bolni, v zadnjem Lij, je razpasla tudi črna ki je začela vzm bivalstvo, zato se stem potrebno, s« letnirj^^ P|' , zd« - bi t”'" zakon, po katerem vsako »čaranje«. "'J -m komurkoli škodi. i icaztii*" dejanje. Čuden par I Pinsenauja v tradicionalnem maroškem slogu. Po kraljevih besedah je to najveiSja mošeja na svetu razen tistih v Meki in Medini. Velikanko, eno od 250 casablanških mošej, so gradili šest let in jc stala 528 milijonov dolarjev, ki so jih darovali muslimani, kristjani in Židje. Mošeja, v kateri bo prostora za 25.000 ljudi, 75.000 pa jih bo lahko zunaj, stoji ob Atlantiku s temelji v vodi, kar naj bi vernikom dajalo občutek, da molijo na vodi. 200-metr-ski minaret je naj višji na svetu. 4 t* 20^'j Tammy Humpcy^j^'jjit\ in 56 kilogramov, nec Silyvanus Smith pa 450 kilogramov. - para Amerika Se t” ..j ^rr !yvanus, ki ga kar Špeh, je tako more niti hoditi, šefi padovanskega podjetja za odvoz smeti so imeli nenavadno idejo: iz praznih pločevink so hoteli sestaviti nekaj čim bolj mogočnega, Iz njih je cela vrsta prostovoljcev pod strokovnim vodstvom inženirja in arhitekta sestavila miniaturno kopijo znamenite padeva nske bazilike svetega Antona v merilu ena proti štiri, del pločevink pa so stisnili tako, da so iz njih napravili temelje za svojo umetnino. V skupno 25 000 delovnih urah so meščani Padove sestavili 17 metrov visoko, 23 metrov Široko in 27 metrov dolgo cerkev z osmimi kupolami iz pločevink za nealkoholne pijače, _ dneve preleži dotns Kljub temu p" 'jjiuf.'''. Tammy do vanj. Ona je viSOK r Sen centimeter čez meri 186 centimetru^ ; i p »Velik sem se pravi Sylvanms saj , s kot sedem jJj sem bil star imel čez sto. bvi ca pa par k Bj rati, av toj e J B ge Fiemrejo imel čez sto. Samo dva stojala past za ruoine sprehajalce. hicikInB na ’ sto meterskon pločniki* nastavlena i a razsvetljave sta V premi 4lavanji doma biti, OVEN BIK sto za meterskon vnoč i brez akrobatske padce dtij^o dala. ka je najboukSe nikan vas pozdravla prat Džouti* nej ICk liki J Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo vprašanje, ati se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnosti. On: Le kje je tista tvoja gotovost in samozavest? Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen, kot si bil navajen v preteklosti. Toda romantičen večer ti bo vse to nadomestil. Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj ti lahko kaj hitro prenehajo biti naklonjeni On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu nekoliko razočaran. 'rak Ona: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti lahko dodobra zagreni življenja. Partner ti je sicer zvest, vendar pa se je začel zanimati za dokaj .nevarne' zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne, bo prepozno. On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, ki si si ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom. tehta za Tri hčere imajo v logramov. kcjSa samo kaže tehtnica le tiaji”—^0'.' kosh^P"- - It)*' zvezde vam kažejo LEV DEVICA Ona: Zbegana boš. ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od dnrge. Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši. On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen. DVOJČKA kot si si domišljal. Ozri se malo naokoli in poišči poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Poslovni konec tedna h bo prinese) vesele novice! TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nadomestilo vsa odrekanja zaradi doseganja željenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni nič večno, predvsem pa to velja za čustva tvojega partnerja. On: Poslovni dogovor se bo izjalovit in ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno namenjati pozornost tudi obrobnim r^em... Ona: Čeprav boš bolj ob strani, se boš kar naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenskih načrtov, pa tudi drugače se boš zabavala kot že dolgo ne. On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še zelo privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to konkretizirala. Ona: Preživela boš prav prijetno avanturo, vendar pa se ne zanašaj na trenutno razmege. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin in predvsem dober ter iskren prijatelj. On: Boš pred veliko odločitvijo, vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal... Ona: Ob ostrih besedah se boš končno streznila in doumela, kako je v resnici. Je že tako, da ideali niso ravno takšni, kot si jih predstavljamo. V začetku tedna pa se ti bo vendarle uspelo ponovno ujeti v ustaljene tokove. On: Nič še ni dorečeno, pa tako ni prav nikakršnega razloga, da bi odnehal. Prišel boš do precej kočljivih informacij o osebi, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale... zmedo, kot je sedaj. Prijatelj te bo si' STRELEC KOZOROG prijateljice. Glede občutljive poslovne počakaj na ugodnejši trenutek, sal s® VODNAR Ona: Predvsem strah pred p<: .. da bi se zapletla v neko nespamutf^ .. Ijica te bo sicer vneto nagovarjala, y so njeni interesi prav takšni kot tvdE.| RIBI Ona: Ša najbolje bo, če se so-*;«'' UD I lajUUIJD L/U, VD .J..-”- pSrflCl* * ,1 žavo, saj je to edini način, da ' 7moHn IfAt lA ^AdAi PrjiAtnli tfi bO Sicet p da ga to prav nič ne obvezuje. On: Tekanje naokoli ti sicer ugaja, t^ jn ga imajo pošteno vrh glave. Pomisli /Te na tiste, ki te imajo radi. Partner se ti I jjif = vati, zato se raje malo bolj potrudi ljubezni. vsai Ona: Uspelo ti bo nekaj in ! n® . ■ prav nič dobrega. Darilo! . v On: Se vedno si nisi na jasnem, ali staro ustaljeno ljubezensko ^9 r.e " turo. Jasno ti je le eno: na dveh stoli Pohiti, saj bo kmalu prepozno! 1 njeni interesi prav raKsrii rwji i--!- On: Poslovni partner ti bo ijn’- 1 cijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespr ' jjj je ' Pazi se prehitro izgovorjenih besau. । novno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo pf^ Ona: Počakaj Se nekaj časa in lahko stvari uredijo tudi brez Sprejela boš težko pričakovat« rezultati nekaj povsem drugega, On: Preveč si se zanesel na ličitevPCT^ ssei na I. uresničit«''^^*^ ■iinemu, S®1 je sedaj pustila na cedilu. _ „ . pa raje prepusti komu drugemu, zgodi, da boš vse skupaj pošteno I ^tnik 16, septembra 1993 stran 13 931 ii za vsakogar nekaj 'Sl r b' r a t š k i 9 d V 1 fl I i: Je otrok grob in nasilen fjTobih besed in obnašanja ni prinesel s seboj na *’*L Oponaša odrasle, njihov P^^bvor ter njihovo razpolože-in obnašanje. Najrariič-nepraviinosli, ki jih vi-dan ra dnem, vpija kot •P*«- saj misli, da tako pač •n« biti. Manjši otrok prevzema gro-Rare^ga, ker želi, da bi ® tadl sam timprej odrasel t otrok _ 2 -hoče s tem pokazati, da je ®*^eiši, sposobnejši, zrelejši. bWllw«n ........... iHist pa je grob zato, 3t>usunnejsi, zreiejsi. je kriv tudi nepravi« ®!*■*'* Bmd 1^11 v.e«utt«r '■ONO V( - BožMar W«irai>d-Wulf Alt)?č*ODNOzABAVNE GLASBE ’► AEKBon pa z mabelof j Henček b, •‘AlSlovenski kvintet : 'ktta, ~ Ans. Vilija Petriča Ans. Henček K I -p -1 - Slovenski kvintet 'L 'Ans. Vilija Petriča kvintet I ■lisJ- S) SOL2E T Ana. Jožeta Ranikn O« , ' -r / Veana MLAU - Bratje le OjiSotiUce ‘1?*tl" četrtka, M. seftcmlm IW, n* iMuinr Morski ’ ''rado Moraka Sobota, za glasbeac lestvice. »Št. 37 — ' I J 4 ■k ttr naslov -J Več glasbe, manj zdravil Dokazano je, da koncert po željah v bolnišnici veliko pripomore It zmanjšanju bolečin in strahu. V bolnišnici za športnike Hellersen v nemškem mestu Zodensc-heidu glasbo že dvajset let uporabljajo kot zdravilo za preganjanje strahu. Z njo so na primer za več kol polovico zmanjšali uporabo pomiril, ki jih dajejo pacientom ob pripravi na operacijo. Bolnik malo pred po-segom s slušalkami na ušesih posluša svoje najljubše melodije. To ga pomiqa, mu daje občutek varnosti in zmanjša strah pred operacijo. Kravate in metuljčki Brez vsaj nekaj primerkov najbrž ne najdete prav veliko moških omar. Danes je kravata znova sestavni del njegove garderobe, ki ga napravi elegantnega tudi s kavbojkami, da o oblekah sploh ne govorimo. Kravate, pa tudi metuljčki že dolgo niso več dogločasni in enobarvni, ampak predvsem vzorčasti, ki pristojijo bodisi k sakoju bodisi k srajci. I Vestnik UDtO MV - MOASKI VU. ~ UKV 9(i,Bi/lHz fdopoldne tmii SV W8 kHz /i4iy Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Manbotsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - IS.OO MV-dut - 18-30 PoroSila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Subula - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldrie na M V - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Predstavljamo vam-10.00 Poročila -10.40 Potepajte se z nami «11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18,00 NajlepSe Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ncdetta - 8,00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.01} Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18,30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija PunedcDck - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9,15 Evropa .v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17,30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo -8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 KosVgost dneva -9.15 Glasbene novosti - lO.OlT Poročita - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13,30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in lulmeri -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne nilj - 18.nt Na^pAe s ČesOtfcami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radiu Sii.we«iijt] Sred* - 5.40 PteVujajte ve z mmi - ).oO Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismu - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 915 Iščemo za vas - 10.00 Poročila — 10,15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15,30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Potočila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo'Z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To .sem jaz - 18.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi Pečenka £$terhazy Govedina, pripravljena po tem receptu, je res nekaj posebnega. Mnoge gospodinje jo pripravljajo za izredne družinske priložnosti. Govedino narežemo na zrezke, jih opečemo, obložimo z zelenjavo, dušimo z dodatkom mesne juhe, do konca skuhamo v pretlačeni smetanovi omaki. Za 6 oseb potrebujemo. 6 sočnih govejih zrezkov po 20 dag (najboljši jc mubif- hrjl tani m luifiiic), soi, poper. J ihuc olja. 1 srednje veliko korenino korenčka, korenino pcicišilju, lezmicu gomolja zelene, i debelejšo čebulo, 1 žličko rdeče rahlo pekoče paprike, lovorjev listič, 1 žlico gladke moke, 1781 mesne juhe (ali iz kocke), pičlo žlico gorčice, Idcl kisle smetane, žličko limoninega soka, 10 do 15 kaper, žlico maščobe za manjši pekač, zelen peteršilj za okras. Zrezke potolčemo, če zunanje kožice ne odrežemo, jo na več mestih plitvo zarežemo, da zrezka nc krči. Zrezke solimo in popramo ter na vroči maščobi v ponvi na hitro z obeh strani opečemo (ne zasušimo!).^kraii damo na maščobo samo po dva zrezka, da ostane ves čas vroča. Popečene zložimo v manjši pomaščen pekač ali v ognjevarno ponev tako kot strešne opeke. Koreničje očistimo in narežemo na podolgovate koščke, olupljeno čebulo grobo sesekljamo in vso zelenjavo popražimo na maščobi, kjer smo opekli zrezke. Potresemo z moko, jo rahlo popražimo, dodamo papriko in lovor. Zalijemo z juho in v pokriti ponvi zelenjavo dušimo 15 minut. Nato jo porazdelimo na zrezke v pekaču. V pečici pekač pokrijemo z alu folijo in dušimo 40 minut pri 180’6. Nato damo zrezke v pogreto posodo in pokrito hranimo na toplem. Zelenjavo z omako vred pretlačimo alt zmeljemo v mešalniku. Dodamo smetano, gorčico in sesekljane kapre ter prevremo. Nazadnje dodamo Še žličko limoninega soka m po okusu začinimo. Serviramo na ogretem pladnju, zrezke prelijemo z omako ter zraven ponudimo testenine ali liz in sezonsko solato. SESTAVIL MARKO NAPAST VRSTA DUŠEVNE BOLEZNI NOVOZE. LANDSKI PTIČ IN SAD TflOPSKl KUStAHa I MESTO CTASEGA SVETA RUOARSKO MESTO grelna IVJUZNI IČEANUl I IVERGILOV OELIBESO-' NAPRAVA 'ep jVA OPERA OZEK KIRURŠKI NOŽ izDRAVST. VENA NEGA. I SKRB ZA ZDRAVJE tlUBKO. 'VALNO HOŠKO IME LETNI ČAS KISIK IFRAN I DETELA iPHIVflŽE. INEC REUHA PIVSKI VZKUK (NA DUŠEK) G0S11NSK1 srnEZMK VEZNIK SODOBNI SLSUKAR IMKARKA- [KOZAŠKI POGU-VARJI ---------5---------- JffoiRSSii pLLBEHTO) DEKANOV URAD k EVROPSKA NASA HRVAŠKI OTOK + i IVAN MRAK PREGRADA g KOLOV f. 1 CELEC MOLEKULE TEŽA EMBALAŽE 'galu ~ I i ( NJUVEČJE MESTO V PAKISTANU KALU RUSKI PISATELJ Rnsi-tsotil ( 5 i REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Bloudek, reklama, antimoo, zoo, Ana, zigurat, Aron, V, namaz, Ig, CHa, luk, red, Larkana, emajlet. stran 14 vestnik, 16. septembra podlistki Iz župnijskih kronik: Bogojina (43) Znamenito arhitekturno delo Tam kjer Ravensko prehaja v Goričko in kjer je na pobočjih raste žlahtna trta, so naselja: Bogojina s središčno cerkvijo Gospodovega vnebohoda in kapelo sv,Urbana, Strehovci s kapelama svjožeta in $v. Vida, Bukovnica s kapelo sv. Križa, Ivanci z novo kapelo sv, Janeza Krstnika in Filovci, kjer je kapela Marfje Pomočnice, To so kraji, ki so združeni v župnijo Bogojina, Obenem je Siril Mohorjeve Bogojina že 1208. leta »Prvič se Bogojina omenja leta 1208 v listini madžarskega kralja Andreja II.. ki je omenjenega leta podelil Nikolaju, županu železne županije, obsežno zemljišče v severovzhodnem delu sedanjega Prekmurja. Meja zemljišča je šla pri vasi Bogma (Bogojina)... Tudi sedanje vasi bogojinske župnije se omenjajo že v 14. stoletju. Bukovnica seje tedaj imenovala Bokonuk. Filovci Filouch, Strehovci so bili Strelecnaca. Ime izvira iz besede strelec, kajti tam so stanovali obmejni stražarji. Župnija in cerkev v Bogojini sta verjetno nastali med leti 1334 in 1371; v dokumentih, ki sojih doslej odkrili, pa se omenjata v letu 1501. V popisu župnij zagrebške škofije se med prekmurskimi župnijami beksinskega arhi-diakonaca omenja tudi Bogojina s svojim župnikom (plebanos in Bogoyna). Leta 1512 je bil v Bogojini župnik neki Anton.« To kar ste pravkar prebrali, je zapisal Ivan Škafar. Po njegovih virih povzemam tudi razmere v Bogojini med protesta n ri zrnom. Dol-njelendavski zemljiški gospod Štefan Banffy (1522-1568) je postal v petdesetih letih 14. stoletja evangeličan, prav tako njegov sin Nikolaj. Ko pa ste se Nikolaj in naslednik Krištof (1577-1644) oklenila kalvinizma, je začel delovati v Bo- cerkev popravili in obnovili. Nekaj naslednjih župnikov: Janos Lend-vay (1729-1756). Mihael Horvat (1763- 1783), Pave! Gyurtsenits (1784-1785), (1785-1790), (1788-1794), (1794-1811). Franc MikloS Ivan Grahovec Mthollts Viragh »Najstarejši viri bogojinske župnije poročajo, da je bila bogojinska cerkev posvečena presveti Za časa župnika Stefana Trojici. Benko- Viča pa je nastala sprememba. Bil je domačin, rojen 1783. leta. Najprej je bil kaplan v Turnišču, 1811. leta pa je postal župnik v Bogojini. Istega leta je imel kanonično vizita-cijo. Zapisnik poroča, da je cerkev posvečena presveti Trojici, toda knjige... Pri pastirskem delovanju v župniji se je zelo trudil za poglobljeno dušno življenje vernikov. Že leta 1912 je bil v Bogojini misijon. Evharistično in manjansko življenje v župniji je ukoreninjal in poglabljal E tretjim redom in Marijino družbo. Nadvse zaslužno je Baševo delo tudi pri vzgoji duhovnih poklicev in katoliškega izobraženstva.« Po Baševi smrti (1931) je postal njegov dotedanji kaplan Janez Breznik od Sv Trojice v Slovenskih goricah župnijski upravitelj, 1. septembra 1931. leta pa je postal bogojinski župnik Jožef Hauko iz Rankovec. Svoje duhovniško in drugo poslanstvo je opravljal do 15. julija 1951. leta, ko se je upokojil, vendar je ostal na župniji Se deset let in pomagal pri dušnopa-stirskem delu. Ko pa je Se aktivno deloval, je oskrbel cerkev z novimi domači župnik, vicearhidiakon orglami, novimi klopmi, mašnimi plašči, monStranco.,, V letih V gojini kalvinski duhovnik. Leta (dekan) in dobrovniški župnik trdijo, da se od nekdaj »sveti« (praz- nuje) Gospodov vnebohod kot farni patronidj. Tudi sejem je ob ) tej priliki,« piše Ivan Škafar v Stopinjah za leto 1980. Ob pregledu stanja v župniji, ki ' ga je 1830. leta opravil sombotelski škof Andrej Boeler, so zapisali, da je bila cerkev 1793. leta »preži- . dana« in leta 1810 popravljena in ■ 1946-1951 je bil župnik Hauko zaprt. Tedaj ga je nadomeščal Jožef Gjuran, rojen v Gomilici. Po Ha- onemoglih kostanjev so posekali in tam so speljali do cerkve asfaltno pot. 1984. leta so obnovili cerkveno streho, in sicer delno s staro in novo strešno opeko, zamenjali so tudi žlebove in postavili strelovod. Leta 1986 se je Jože Gjuran po 40 letih maSništva upokojil in se naselili v rojstni Gomilici. V tistem letu je župnijo prevzel Stanislav Zver, doma iz Gomilice, ki je bi! pred tem spiritual na mariborskem semenišču, pred osmimi leti (1978. leta) pa je bil leto dni bogojinski kaplan, tako da je župnijo že poznal. Enako kot njegovi predniki, je tudi on poprijel ne le na duhovnem, ampak tudi na materialnem področju, saj so 1986. prebelili notranjost cerkve, zaščitili leseni strop pred trohnobo in prenovili župnišče. Pridobitve v zadnjih nekaj letih pa so; 1987. leta so postavili na vinogradniškem pobočju Čerek križ, ki ga je blagoslovil pomožni škof, domačin dr. Jožef Smej. V istem letu je bilo hudo neurje, ki ni prizaneslo tudi cerk- predsednik vlade samostojne države Slovenije Lojze Peterle, ki se je v Bogojino pripeljal - s kolesom. Leto 19912 je bilo za bogojinsko župnijo pomembno zato, ker so imeli novomaSnika. 12. julija je imel novo mašo Alojz Benkovič. Zadnji novomašnik pred njim je bi! 1969, leta Janez Puhan, lazarist, ki deluje na Madagaskarju, Še živeči duhovniki iz Bogojine pa so: Ivan Camplin, Jožef Gutman, Ivan Pucko, Jožef Smej (pom. škof), Janez OŠl^, Pavel Pucko, Ernest Ve-leberi, Stefan Časar, Jože Horvat in Izidor Veleberi. Župnija ima tačas dva bogoslovca in dva semenišču ika, Iz bogojinske fare pa so tudi redovnice: Mihaela Časar, Salvatora "Varga, Jožica Šabjan in Bogoljuba Štefko. Leto 1992 pa se bo zapisalo v spomin še posebno Ivančanom, saj so dogradili kapelo sv, Janeza Krstnika, ki jo je blagoslovil pomožni škof dr. Jožef Smej, zgradili pa so jo po načrtih višjega gradbenega tehnika Jožeta Požauka. 1992. leta je bila v Bogojini birma. in gorečnost. Tako njegovo vseh župljanov. Po Plečnito^f® načrtu je bila namreč *' ' - -. Kf -s rtMfr nova mogočna cerkev. Na iiMva luvgULua wj nove in večje cerkve je Baša m® ■ že pred prvo svetovno vojno,® P’ je ta to preprečila. Število pteW’ Siva je namreč stalno nais®!' Leta 1739 je imela fara l.fBSf**) valcev, leta 1830 jih je bilo v letu 1880 je -število poraslo F •2.658, 2.036, leta 1914 pa na ugotovil Ivan Škafar. , ■ 1974 It ffr da je posvečena Gospodovemu , vnebohodu. Enako ludi glavni ol- tar. Stranski oltar pa je bil tedaj samo eden: oltar Marije Snežne, zgrajen na stroške župljanov 1818. leta. V cerkvi sta bila tudi oratorij in grobnica. Na koru so bile orgle. I a-,----------- - --------- -----1 v cerkvi, v kateri je bilo prostora za 1608 je Krištof Banffy sicer postal 500 ljudi, je bilo 14 klopi. Cerkveni S I . katoličan, toda zaradi bližine Tur- kov v "Veliki Kaniži, ki so imeli svoje obmejne pravice do Rabe in avstrijske meje pri Radgoni, ni mogel postaviti vsepovsod po župnijah na svojem obseifnem ozemlju katoliških duhovnikov. Še več, na kalvinski sinodi leta 1626 v Szent Lo-erinczu so za Bogojino ordinirali novega kalvmskega duhovnika Nikolaja Dankoczija iz Dankovec. Po sinodi v Csoegleju leta 1634 pa so za Bogojino imenovali kavinskega duhovnika Janosa Oletitza, ki pa je nasledenje leto prestopil k evangeličanom in odšel na Gornji Senik, Na evangeličanski sinodi 1635. leta v Sarvaiju je namreč podpisal Formulo concordiae. Leta 1646 je bil v Bogojini evangeličanski duhovnik Štefan Csemiavits. Listine ga omenjajo Še v letu 1651. stolp je bil zidan, toda potreben popravila. Tla cerkve in zakristije so bila tlakovana. Pokopališče je bilo ograjeno. V goricah je bila kapela sv. Urbana, zgrajena 1829. leta... Benkovič je bil bogojinski župnik kar 43 let - do svoje smrti 1854, leta. V njegovem času se je Kobilje 1839. leta cerkveno ločilo od Bogojine in se priključilo župniji Dobrovnik, kamor je spadalo do 1939. leta, ko so na Kobilju spet ustanovili samostojno Župnijo, Dijfgi bogojinski župniki Januarja 1855 je prišel za bogo-jinskega župnika Štefan Reisar iz Sombotela in tam pastiroval do svoje smrti v septembru 1886. leta, torej 31 lei. Nasledd ga je Jožef i Konec poletja Ivz* r r v bogojino arhitekt Jože Spomladi tistega leta ga je ii»*P župnik Baša naprosil, da bi o*®* načrt za novo cerkev; stara jt n' že zdavnaj premajhna. Plečo®! naredil načrt za mogočno da so se Bogojinčani kar -'J** šili«, Pozneje je načrt tako, da Je ohranil staro aerit' Arhitekt ni hotel mšiti i®' cerkve, saj je dejal; »Sog * i>i taiil kar sa na^i ■epega in dobrega narediliir tiika Bašo je skrbelo, kako 7 njegove uporne kmete -siti za okrogel stolp, ki gs < nobena cerkev. To jim jepb"';. pojasnil; .Kokoš nese vedno®'')' jajca, Človeška pamet pa ‘N')'!, vedno kjj novegn. In i®.,. Plečnik’ - V letu 1925 so 4ani začeli graditi. V le« bila cerkev v grobem daje bila še brez lesenegasnsš* «rW’'' p^fll brez novih oltarjev. . Stari barokizirani sta v letih 1925-1927 prizidal'« sko, vendar v nesimetrično 'mS obeh^^;. zasnovo, J (/iv MM Bogojina spet katoliška Zemljiški podložniki so »morali' I« menjavati veroizpoved kot njihovi oboke nosi monumentalen steber. Prizidan-je bi. r - valj z ravno streho-čini je lesen strop z cini je lesen »uvp — ''Fratnike, Očitno je bil zelo ponosen na svojo stvatit^^ jo 2 ekskurzije s svojimi , v Grčijo bogojinskemu ■ ■■ - •-mnogo 7,'k ..Videl sem .. Pogled na znamenito Plefnikoro cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini. V ospredju je župnišče. Lepo urejena je tudi okolica. Letos so bili v Bogojini že tradicionalni Kosičevi dnevi, ki so jih tokrat posvetili duhovnikoma Jožetu Gutmanu in Ivanu Camplinu, ki tudi pesnikuje. Zaradi vzornega sodelovanja krajevne skupnosti, Šole in cerkve je srečanje nadvse uspelo. - Fotografija: S. S. ukovi upokojitvi je bil Gjuran do 1956. leta župnijski upravitelj, nato Horvat iz Filovec. Župnikova! je pa do 1986. leta redm župnik. V le-od 1886. do 1907. leta, ko je umrl. ■—-------- ■■ ■■ Nato je bil leto dni bogojinskt župnijski upravitelj Jožef Sakovič, 22. maja 1908. leta pa je prevzel župnijsko poslanstvo Ivan Baša, rojen gospodarji. Zdi se, da reformacija * Beltincih, ki je ostal v tej župniji ...................................... 23 let. Umrl je 13. februarja 1931. na bogojinskem območju ni pustila globjih korenin, kajti zagrebška beksinska vizitacija 29 aprila 1699, govori o katoliškem župniku Matiji Pavlu Tusiloviču, Isti vir tudi navaja, da so evnageličani cerkev požgali, vendar so jo (katoličani?) za silo popravili. Vizitator se je pohvalno izrazil o omenjenem žup- leta. Preberimo, kaj o Baši piše Ivan Škafar! »Že kot bogoslovec je imel Baša tesne stike z narodno zavednimi izobraženci na desni strani Mure. Med njimi so bili: Franc Gomilšek, Anion Korošec, Franc Kovačič in Matija Slavič. Skupaj z obema KJe- tih 1950-1977 so cerkev opremljali, opravili pa so tudi veliko del zuanj nje: 1954. leta glavni oltar vnebohoda Gospodovega; 1959. leta križev pot po načrtih Janeza Mežana; 1960. leta stranski oltar sv. Jožefa; 1972. leta kip Srca Jezusovega; 1973. leta krstilnik, prižnica, obhajilna miza, tlak, križev pot, razsvetljava, ozvočiiev, centralna kurjava; 1975. leta nov zvon... Vse načrte je izdelal arhitekt Jožef Plečnik. 1977. leta je bila cerkev zunaj prenovljena. Tudi drevored starih in kloma, Sakovičem, Rogačem in niku, češ da je bil neomadeževa- V--------- ----------v ............. nega življenja in je živel v revščini; Stefanom Kueharjem je spadal stanoval je v navadni hiši. Avgusta 1679 je župnijo prevzel Ambrož Pykonič, 1687. leta pa ga je'nasle-dil Matija Penič. 16^, leta je imel vizitacijo. Zapisnik pravi o njem, daje bil dober pridigar, marljiv, da je skrbel za snago, živel pa je v revščini- Ta je bila tudi v cerkvi. Prezbiterij je bil obokan in obrnjen proti vzhodu. Ladja je imela lesen strop. V cerkvi so bili trije oltarji. Na glavnem ni bilo tabernaklja. Najsvetejše so hranili za kanonsko tablo v korporalu in burzi. Na oltarju sta bili sliki Boga Očeta in Sina Odrešenika. V Bogojini šobili tedaj prebivalci večinoma še neka-toličani. Pač pa so predvsem katoličani prebivali v okoliških vaseh. Vizitacija leta 1690 ugotavlja, da je v ožji krog sodelavcev dr. Franca Ivanocya in pri vseh važnejših verskih in narodnostnih ustanovah že od začetka tega stoletja vneto sodeloval; tako pri Kalendarju kot Marijinem listu že od leta 19(W. Bil je tudi urednik Marijinega lista. Tudi pri Novinah je sodeloval. Jus Makovec v župniji okrog 100 katoličanov. V tistem času, konkretno v letih 1688-1690, je bil bogojinski župnik Matija Slavič. Njegov naslednik pa je bil Matija FrlaniČ. V začetku leta 1691 je prišel za župnika Ivan Ke-lič. Leta 1697 ga je nasledil Ivan Zadravec, ki ga listine omenjajo tudi 1720. leta, V njegovem Času so ELSA, d.0.0, šlebingerjev breg 15 69250 GORNJA RADGONA telefon: 61 770 RAZPISUJE štiri delovna mesta za ELEKTROTEHNIKE Pogoji: - izobrazba ©lektro smeri 5. stopnje, - 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah. Rok prijave je 8 dni. Informacije dobite po telefonu, številka je 61770. iz POSLOVNI PARTNERJI, PRIDRUŽITE SE NAM! MULTt - LE VOL - MARKETING TUDI V SLOVENIJI! Iščemo poslovne partnerje. Z nekaj truda in podjetnosti neomejen zaslužek. Potrebna sta lasten prevoz in telefon, V poštev pridejo samo resni in zanesljivi kandidati, ki dobijo vse informacije po tel. št. 9949841482781 (poklicali vas bomo nazaj). V^i^eja po raznih virih veni strehi, zato jo je bilo treba temeljito popraviti. Leta 1988 so v Bogojini proslavili 2(K)-letiiico rojstva rojaka Jožefa Košiča, ki je bil duhovnik, hkrati pa tudi prvi prekmurski posvetni pisatelj. V letu 1989 so dokončno preuredili župnišče, in sicer po načrtih arhitekta Jožeta Požauka. 1990. leta so imeli v Bogojini misijon, ki sta ga vodila jezuita Lojze Markelj in Tomaž Podobnik. V letu 1991 so počastili 115-letnico rojstva nekdanjega in najbolj zaslužnega župnika Ivana Baše. Po dograditvi so blagoslovili mrliško vežico, obiskal pa Zakrament je prejelo 88 birmancev. Župnija Gospodovega vnebohoda Bogojina ima 1.650 katoličanov, To pa je nekoliko manj kot pred leti. Število prebivalcev se namreč v nekaterih krajih znižuje, zlasti na Bukovnici. Vzroka sta dva: ljudje se izseljujejo, iz leta v leto pa je tudi manj rojstev, Tako so lani krstili, ko je bilo 14 porok. 11 otrok, umrlo pa je 30 ljudi. Torej dvakrat veČ smrti kot rojstev! Bilanca tudi ni pozitivna v osmih mesecih leta 1993: 7 porok. 14 rojstev oziroma krstov in 20 pogrebov. Nova veličastna cerkev Omenil sem že nekaj zaslug župnika in narodnega buditelja Ivana Baše. Tu bom nadaljeval. »V Bogojini je župnik Baša postavil mogočen spo- - , . menik, ki bo dolga stoletja ozna- jih je tudi ugledni gost, tedanji njal našim zanamcem prizadevnost In kolikšni so bili ti stroški? Za zagovornika in za zasliševanje prič 26 goldinaijev in za 61 dni oskrbe v zaporu 37 gold. in 37 krajcarjev. Nadaljnji potek zadeve je terjal še višje stroške, kajti deželna vlada je 7. maja odredila novo preiskavo in za preiskovalca določila krvnega sodnika celjskega okrožnega sodišča dr. Johanna Adama Men-hardta. Ta proces se je vlekel tako dolgo, da sta zakonca Heric potrošila od prejšnjega procesa preostalo premoženje. Dne 24. maja so Polono Heric spet spravili v preiskovalni zapor. Sodnik Menhardt je bil v Gornji Radgoni dvakrat: prvič 23 dni v avgustu, potem pa septembra in oktobra ponovno 44 dni. Obnašanje sodnika kaže na njegovo trgovsko žilico, l(i ni dopustila niti kančka sočutja z obtoženko, Menhardt je prišel prvič v Radgono 4. avgusta 1745 in se nastanil pri peku Hub-majerju na Spodnjem G risu. Že naslednji dan je zahteval, da se mu da stanovanje in hrana v gradu. Sodni upravitelj je vedel, da je krvni sodnik Menhardt zelo izbirčen človek. Ko mu je omenil, da ribe ne bodo vsak dan na mizi in tudi staro vino ne, je sodnik odvrnil, da se včasih zadovolji tudi z žganci in z novim vinom. Potem so se pogodili, da bo dal zase in za svojega pisarja dnevno po en goldinar. Upravitelj je sodnika že vnaprej opozoril, da velja ta dogovor samo za njegovo prvo bivanje v Gornji Radgoni. Pozneje ko je prišlo do pogajanj glede celotnih stroškov procesa celo pri vladi, je Menhardt trdil, da je bil v G, Radgoni slabo postrežen, nakar je radgonski sodni upravitelj navedel, da sta dobila sodnik in njegov pisar juho, meso s sočivjem, omako, pečenko s solato, ob postnih dnevih pa za kosilo in večerjo ribe. Da sta to hrano lahko primemo zalila, sta dobila vsak dan vsak po tri (!) litre vina. Polona Heric je bila v preiskovalnem zaporu 418 dni! Komaj marca 1746 je dr. Menhardt vladi v Gradcu predložil svoje mnenje. Na osnovi tega je pristojni vladni organ 8. julija 1746 Polono Heric in njeno hčer Nežo Slana oprostil vsake krivde. Celjski krvni sodnik je za opravljeno delo zahteval 450 goldinarjev, kar je bilo že pravo premoženje. Manjši del tega je morala plačati obtoženka, glavnino pa radgonska graščina, katere podlož-nica je bila Polona Heric kot tr-žanka v "Veržeju. Zanimivo je. da je prišlo do oprostilne sodbe, čeprav to pri Čarovniških procesih ni bila navada. Kdor je bil pred sodnika prignan z obtožbo čarovništva, je vedel, da bo končal na grmadi ali pa bo - kot vemo iz ormoškega sodnega procesa - omagal med mučenjem. Morda je bil namen oprostilne sodbe tudi, da bi veržejski magistrat obvarovali pred plačilom stroškov, za kar se je ta celo pisno zavezal. Vsekakor je iz tega zadnjega čarovniškega procesa čutiti, da je čez Evropo zavel nov duh. lunogfl. J« v 7j it S . n* zgodovinan^ J Stvari - pred nobeno bogojinske cerkve sram , krepitev tega umet nos tega umetnostega zgouv** četa Steleta: lil. LiVi I" jP I krajine je po Plečmii'’'' izvrSena nova župmP s'^ Bogojini, ki je postaU daleč vidne lege in radi nje oblike (poleg stolpa cerkve v Soboti) nove Slovenske krnjina. ■ I je popolnoma ohranil sl®'*’-anitj sko cerkev, ki je v svojem if l nem delu značilen spi.me® latrl murske gotike AT V. st'-‘ietl>'-1 da služi sedaj za podkemid I kor. Nova cerkev je I prostor pravokotne l kotnim prezbiterijem. ■■ ■'^jdit*''i jo ravni stropi, okrašeni s P' | sko keramiko,.. Na aapaPa' je 2 vrsto stebrov oddeljenj’! prostora ozek hodnik. vhodne lope pod f stiji.,, V slovenski lekturi je bogojinska .. ,i najpomembnejših J' I Sam sem si jo ogledal- * l dragi bralec? cnB«?'''' I ŠTEFAhl I v st. prosvetljenstv^^^^t luui u donu** 8^'7^ duh tudi u domu** - lahko bi rekli strata še J Skimi metodami ■ nur so že od nekdaj kli Sovraštvo, ilotta, lai in Se kaj. Žtiev bila družina Heric i- Me ta sili Solidarnostna pomoč policistu Alkotest s slino Kot je sporočilo ministrstvo Tatu je mikalo orodje p r iH-fr I fr I (< fr i' iStl lit ti T Načelo, da svojega tovariSa '''koli ne smeš pustiti na cedilu. .anohanje^adeve.bodoslo- ®ttipak mu pomagati, kolikor trejSe in noti i^HJ^ , - - venski prometni policisti do 30. septembra preskušali za hi- za enostavnejše ugotav-krvi nov izde- >e moreš, se potrjuje iudi med chematies. 1-»i rvmA- ■, policisti. Območna organiza-policijskega t-. '' Murski Soboti se je ob podpori delavcev Uprave za notra-1 Jijt zadeve odločila, da za svo- sindikata Rezultati testiranj naj bi omo- s odločite« o uponb, teh ______________Cly^xrAT111, . alkotestov v Sloveniji. ■.■J'Mucve ooiociia, ua i-a Hiter alko- l^a člana Franca Špindlen«. ^raku m slin. ^'.]e zaposlen na Postaji poli- hola v službe Po nekajmesečnem delavci Urada kriminalistične Murska Sobota končali --- rrl/srip delu so obsežno M ♦i ■ 4 l/* Odkrili velik nasad indijske konoplje Q v_ ... , neznanec vlomu v preiskavo glede lavmeo Osnovne šole Valove, 1X1 koder je odne,.el orodje je osumljen 28-letn. B. R. Pn v vmdnosti 50 tisoč tolariev. h'5n.h preiskavah, k. so bile opravljene Se pri njegovih pri-jateljih K. M. in Ž. Z., so zase- Vlom V Vinsko gll 6I4 posušenih rastlin indij- V| I ske konoplje, ploščico hašiša, 1 gram 1,^.«____ 1 '-“''t',- , malokalibrsko pištolo s 14 Med 10. in 26. avgustom je vlomil v tehnično de-šole Salovet, L-rudnosti 50 tisoč tolarjev. z heroina, tablete hepta- ■Ml« Do vloma pa je prišlo tudi non, maioKaiiuisKv „ * ...noči ha 30. avgust, ko je do- naboji, semena konoplje in več slovenska poli- nežna ni storilec vlomil pripomočkov zc -.-i*-«"]- ma- v vinsko klet v Dobrovhi.Ških mil, j 1 — g.jricah. luM M J. in K. R. iz Tako Je v tem letu uspelo zlaTA POROKA MARHOLDOVIH - Na matičnem Dobrovnika. Odnesel Je nekaj delavcem UNZ Murska Sobota uradu v Vidmu «b Ščavnici in tamkajšnji farni cerkvi, sta posteljnine in tehničnih pred- zaseči že več kot 2060 rastlin izrekla ponovni »da« po 50 letih zakonskega življenja Franc metov, s Čimer je lastnika indijske konopye, ki so jo po- (68) in Ana (73), rojena Lukovnjak, Marhold ii sosednje oškodoval za 7 oziroma 6 tiso- samezniki gojili zase in za pre- - * — n,.»r šivilia, Franc pa mehanik, vendar {ajcov prodajo. Marihuana je namreč - - — najbolj razšiijeno in najbolj do-vHrIt Moprto mamito. Že manjši na- UCgnlCl varil sad, ki ga posamezniki uspešno V avto vzgojijo, lahko zadostuje po- alko- V do- za uživanje ma- Ljutomer, solidarnostno spremlja tudi siovcnrs'^^ f''' denar, 5, avgusta letos cija. Odvzem sline m bole . ''iteg 21. ure je namreč med modnost' okv^irc ’ b .. ^.''nitim neurjem strela zane- omenjenega odvzema pa naj bi Dobrovnika.. 'ili Požar na an.ondarskem m bile minimalne. Poleg tega posteljnine m -■ 1- —..nrav- § Cinier jc 7 oziroma 6 tiso- letu uspelo Na matičnem **■ (J. . ....... J gospodarskem fr poslopju An- terja odvzem sune ic jK pjj r .^“fratnik v Precetincih jjenost preiskovanca za sodelo-'■■'"tji^ 'f* f* tolikšnega teles- ih ....' policist. Ob tej priložno- nega napora kot pihanje. Zato i^P' ’’ *" —...fni-if ifr d»-fr rij fr ii"' t? Me Zavratnk . _______ HuscuncTu, kjer tnva omc- policist. Ob tej priložno- nega 1 ®Sromna gmotna bodo policisti ha akcijo policij-ža sindikata je bil velik, Ij ^'?rali 263 tisoč tolarjev, jih izročili oškodovancu. I ^ko je r Jr tl* 51 v 'pritožbami zoper l^oliciste? tehničnih pred- Sla odvzem sline le P^^;- lastnika nega i to metodo uporabljali predvsem pri tistih ude- ležVncih^ piotnetu, ki so po- škodovani, in pn zdravstvenih razlogov tistih, ki iz ne mo- 4(UJ U » JI . -- rejo opraviti klasičnega pre-.skusji alkoholiziranosti, polici- sti pa morajo po odrediti odvzem mijo vinjenost. zakonu zanje krvi, če su- Ve’‘ tii, ««oma neupravičene kri- VgoducjŠe varnostne razmere V n IiJki ' lanskim le- na to zabeležili 21 pritožb se je letos L povzpelo na 39. Kot statistični podatki, lev" Gpravi za notranje Pravih Nlurski Soboti, jim fdviji '*^tokov ni uspelo ugo-P3' j^ tolikšno ^4 posledica čedalje 5» I Javnosti do nji- Kot kažejo sedemmesečni .1/.. nndatki, so var- nostne razmere v naši držav' nostne laiiu«-,.. • v primerjavi z enakim lamkirn .iioodneiše. lo so sS vzgojijo, , trebam, poleg tega pa prinaša med drugim pri- je dobiček. Da zaslužek ne bi Policisti so med orugim p.,- „ jeli tudi pet romunskih držav- bil majhen, pove že to, da bi Ijanov, ki so ilegalno prestopili posamezniki iz 2 tisoč zaseže-državno mejo z Republiko nib sadik lahko pridelali okrog Madžarsko. Dva izmed njih sta 100 kilogramov mamila, nje v Lendavi vlomila v osebni av- govo vrednost pa ocenjujejo na tomobil, last avstrijskega dr- okoli 21 milijonov tolariev. Zo-žavljana K. E., m ukradla av- p^r vse osumljene bo podana toradio. Predah^so ju Temelj- kazenska ovadba zaradi suma »i-.-ct.. Cnhon. storitve kazenskega dejanja ne- ne mu sodišču v I so JLl IV111V11 (68) in Ana (73), rojena vasi Janina. Ana je sicer šivilja, Franc pa mehanik, vendar oba še vedno gospodarita na kmetiji. Rodilo se jima je dvoje otroka. Zlatoporočenca Marhold sta Še dokaj zdrava in čila. Kot zanimivost naj omenimo, daje zena Ana ravno ob zlati poroki prvič poletela z letalom nad Pomurjem. '—'•* ™i™n še mnogo t. .2_2 ' “■*— vedno gospodarita Zakoncema Marhold sta Še dokaj zdrava ' daje žena Ana ravno Marhold želimo se mnogo skupnih let. F. Klemenčič r Poročiti so se: srečnih in zdravih J Gornja Radgona: Stanislav Barbič, elektroinštalater. in Sonja Kniplič, sestavljalka anten, oba iz Gornje Radgone, Trstenjakova 3; Zvpnko Adanič, poklicni voznik motornih ’ ■ kpmiiska laborantfca, oba iz Rade- Zemljič, kemijska iz Črncev 1, vozil, in Lea Zemljic, kcuiijm.<>----- nec, Prisojna ulica 6; Stanislav Bratuša, lesar, iz Črncev 1, in Marija Grobnik, šivilja, iz Lešan 21; Franc Rožman, tapetnik iz Lomanoš 14, in Angela Fekonja, šivilja iz Lomanoš 4; Ivan Dokl, kmetijski tehnik, iz Lastomerec 4, in Slavica Kupljen, ekonomska tehnica, z Ivanjskega Vrha ob Ščavnici: Mirko Pučko iz Brezja 4, nezaposlen __;iavec, in Darinka Zrinski iz Sovjaka, konfekcionarka. Murska Sobota: Milan Horvat, trgovski poslovodja, Nu-skova, in Ana Gomboc, absolventka medicine, Sveti Jurij; Janez Lainšček, administrator, Ižakovci, in Miroslava Lipič, ekonomska tehnica, Beltinci; Branko Sapač, kmetijski tehnik, Skakovci, in Darja Kuplen, ' onarka, Brezovci; Stjepan Ružič, monter ogrevalnih Goričan, in Terezija Marinac, strežnica. Murska So-,a; Zlatko Sever, avtomehanik, Polana, in Martina Vo-tekstilna konfekcionarka, Andrejci; Robert Bransber-ger, geodetski tehnik. Murska Sobota, in Suzana Pešti, geodetska tehnica, Gančani; Darko Rajnar. vlakovodja, Murska Sobota, in Renata Cmager, šivilja, Murska Sobota; Jožef Golinar, delavec. Murska Sobota, in Zlatka Feren-cek, delavka. Murska Sobota. nogometaši Neznanec je vlomil v slačil- * 0“----j- obdobjem ugodnejše. med drugim ugotovili na novinarski konferenci slovenskega darsko ..... .. notranjega ministrstva kjer je kriminalistične službe UNZ “‘“G'’ ?■ in bil govor še o nekaterih drugih Murska Sobota so Temeljnemu _ ____ zadevah. Tako je v sklepnem Javnemu tožilstvu podali ka-postopku nov zakon o varnosti zensko ovadbo zoper B. M., arj®'- prometa, pripravlja osumljenega storitve petih kaz- SODOtnicc ...Vana nivih dejanj zlorabe položaja ■ ali pravic odgovorne osebe. =»ntpmhra ob 3, med drugim ugotovili na novi- konferenci slovenskega ministrstva kjer je nekaterih drugih Delavci Oddelka za gospo-kriminaliteto Urada ■ službe UNZ nico Nogometnega kluba Mura odnesel io. vredno 15 ti- “IdU Tako j= v «p»=m zakon o varnost' cestnega tudi osnutek zakona pa se tuai osuulv«. ....- o notranjih zadevah. Medtem -- —ministrstvo in slo- 16. Videm delavcc, m ,Nu- Miroslava Li- tekstilna konfeket- ’ ■ 'h na- 9. septembra ob 3.30 se je I ; “''J naselja Gornja ( Bistrica huda prometna ne- 1 sreča zaradi domnevno neprimerne hitrosti voznika Ro- t berta Laioriča iz ki Je vozil osebni avto znamke beemve po lokalni cesti iz Srednje proti Gornji Bistrici. V ostrem levem in nepreglednem irvinku ga je začeto zanašati in obračati. Pri tem je bila sopotnica Jelka Horvat iz Bra-tonec tako hudo telesno poškodovana, da je na kraju nezgode umrla. Voznik je bil hudo telesno poškodovan, materialne Škode pa je za okrog 200 tisoč prav letih zgodila zunaj a., Kot stečajni upravitelj je 1991 in 1992 vodil stečajne postopke v podjetjih: IMP Panonija - Kovinska industrija Murska Sobota, BUS - Družba za ---1 v bota Suzana Pešti, rdS. . sta notranje tnimsjrstvo da ob vožnji čez obveščevalno-var- il* Dolgi vasi pla- ''^»1«,-'«- ------- mark kot podkup- "»stna agencija podpisala spo-?^’Ltist^ ne h' ukre- razum o ureditvi medsebojnih fr '‘‘1.tli izrecno Doir- razmerij, ki bo ureja! organiza- ska aoooia. to Ig doTSmS pooblastila in delovanje proizvodnjo vozi! Gornja Rad- O Jurormacije, j Soorazum ureia tudi iz- Trans - Družba za 5 '*’>>hk4i?°’®®r’jufejo'^prrura menjavo podatkov, delovno- opravljanje transportn^ ston- ^t)bota pravno dokumentacijo delav- tev Cmrnja Radgona, AR Ser- * “"iS!: da Dodatek ^^v Sove pa bodo prenesli iz v.s- Družba za opravljanje av- * notranjega ministrstva. Z-- toserv.sn.h .storitev Gornja - miv je tudi podatek. fr nostna a razum o razmet'] cijo, pooblastila Storitev Zani- Černelavec, Čestitamo I • W' in proizvodno trans- Radgona miv je luui ,,________ »v toC'.' H^^nciste v uoim va». uspešno poteka služenje vojaš- podjetje Radgona. Nje- ? zbujajoč KlcdJ čine v policiji, pri čemer Je prva gov namen naj bi bil, da pn- [11 i potnikov Tam so generacija pomožnih policistov protipravno premoženj- d ’eto.s na usposabljanju na p.olic:jskih 95TrL'^dTo W m to v državo postajah. Prvič doslej pa so o.i. ■; L k^-’vh izdal' policijskega usposabljanja de- Od šestih pri- komandirji poticij- skih po-^taj, Pohvalijo se lahko r^l*o Je cArtelovanjem '^11 skupnega šte-t račun po- ’ > nptovičenih Osem' Največkrat .1 ■'■'eh ."e kar IS odsttukov iRic v Policiste v Dolgi vasi, miv je da toneč portno . gov namen naj dobi 1 sko korist svojemu podjetju itamjvil Jeta 1991. laKo j«. tolarjev. Modepista tudi z dobrim soasiovaujt... povozila prikolica stečajne mase posameznega Na regionalni cesti v naselju ., . L mejni organf jim pomagajo Stečajnega dolžnika in v dobro Kamovci se j^zgod.Ja 9. sep- U jijaivečkrat pri vračanju ilegalcev z obmo- računa svojega podjetja, če- H vSS CiJ nekdanje Jugoslavije in prav le-to ni bilo v nobenem -I vzhodnoevropskih držav. -—m odnosu s stečaj MILAN JERŠE izdali USL_. osiiinljei’1 »r, »' t j ''ižumov. Od šestih pri ornenjene policiste ; ena, med- tisem). Največkrat ■■■' uiaumn v"«../ "^treino ukrepali. ž j | mesecih f »tittvih f. 1 notranje za- t 1 Soboti so nam » I ^‘®t'st’Cne podatke ’ 1 V '^pravil do konca > l sc je zgodilo ’ v kaie- so nam do konca Ih i' 'umf,. J— “D K.^ liDiik?'’' ncsfeC, v kaie- stroškov ilečftjnih posiopko' vslfiupncm sodelovanjem .• ■; jticsku milijon«* I, dragjh dr- Hude poškodbe voznika Ljj.' sft? tolaricv v breme stečajne stečajnega mase p - , dolžnika in v dobro ••--I- če- lil LJIJ'-' ’ ■ . ► 1 odnosu s stečajnimi Na ta način je za tembra a se le igL-v.,,.. , 5 I I ob 16.50 zgodila huda t prometna nevno nesreča zaradi dom tesnega prehitevanja j voznika tovornega a avtomobila in sicer itali- ‘.v I .■I«! poslovnem dolžniki. Na ta način je zia -svoje pod jetje pridobil proti- s priklopnikom, ... ■ ivno premoženjsko korist Janškega državljana Virginia - jic' Bertolotta. Ta je peljal iz Dolge vasi proti Dobrovniku in je z zadnjim delom tovornega avtomobila zadel voznika ko- pravno premoženjsko t........ v skupnem znesku milijon 481 tisoč 214 tolarjev. . Prav tako je ii vtrpoMil l_ ___________ Tudi lepo nrigeDe id »vfaltlriuK cenie prispevjja It tečji ranil voznikov in drugih udeležencev v prometu. Foto: M,, JFM£f osumljen Se dveh kaznivih de- Jožeta Ščapa ■ r Tataiitve davSčin in sicer ^a^ajitve oa družbenih dajatev. _____ leti 1991 in 1992 ni napovedal dohodkov, ki jih je prejel kot nagrado za delo ste-“ '—“ upravitelja v prej ome-■''S~ „0 f, miJi- žal so se na pomurskih cestah zgodile številne prometne nesreče, ki so terjale visok krvni davek. Prejšnji ponede- napoveva, .....— Ijek ob 22.30 se je Jožef Tiva- prejel kot nagrado za delo ste- dar iz Velike Polane peljal čajnega upravitelja v prej c.me- z osebnim avtomobilom po lo- njenih podjetjih. Gre za 6 mili-kalnt cesti iz Srednje proti Dol- /išS tolarjev, pr' nji Bistrici. Zaradi vožnje preblizu desnega --.m«, ip -i, in drugih Tako za lesa T motorjem iz Turnišča. Tega je potegnilo KiMbik. ,»>• pod priklopno vozilo, ki ga je prevozilo s tremi kolesi. Zaradi poškodb je na kraju nezgode umrl. Nastala je tudi manjša poškodb je gmotna škoda. organiiinlti 19. 1993, rB«rf«iV»f 19. t»pf»aiBn itt«, v šfMrtno (»Htni UiiilavK L hudo i°v 181 pa mizu ‘^Jesne po- prod naseljem Dolnja Bistrica V '^^so, sedmih mese- napeljal na desno bankino, od 1115 kaz- Loder ga je zaneslo v obcestni '^ofticr je še jarek. Pri tem je Kanih 30 odstot- delom vozila trčil v in obstal. Hudo poško- - - -''vortfriHaii roba vozišča je Dolnja Bistrica s delom ' prepust sprednjim betonski 1 pOOJCljii,.- 769 tisoč 658 tolarjev, pri „ vciiiv. ; izognil plačilu t, „ * n .• . dohodnine, ki bi za leto 1991 !>OpOtniK podiegCl . Doškodbam jonov . -čemer pa se je znaSala leto 1992 pa SIT. 1,2 milijona SIT, za blizu 1,5 milijona Hišus preiskava poškodbam 11. septembra ob 4.55 se je zgodila na regionalni cesti zunaj naselja Moravske Toplice huda prometna nesreča, ki jo '■■ voznik tovornjaka je povzročil MEDNARODNO RAZSTAVO PSOV ■ CACIB .. .i vnr» —'■'onin 3U otJstoi-1 neznanih pa lik Hkrati je bito 1 1 gospodarskih , l ‘m mladm- nabojC’ ' dejanj, število l 1 i* povzpelo na 1 ’ pB i bilo 37, V*' 1 materialna 1 17 .5 nuhjona b>- l bodatki O W5P- 1 ci. piehioi)*'''’"- \ M, ------------------- 'dovanega voznika so soboško bolnišnico v 1 livih Y 2Viu 'S7 'tl i2.5 milijona 5o- Obmejni organi nja Radgona so ■47d v mednarodnem obmejnem pro-■ potnikov. prepeljali na MP Gor- godali osebni avto n .. c«na K. I žavljana v temeljito prc- -- našega dr- Emila K- Zavrča ‘ ki sejcpripo- smeri. Pod avstrijske Ijal iz talno oblogo avtomobila so od- Kapelskem Vrhu je povzročil ..................- Manuei Casado Benitez iz Spa- Policisti PO Radenci so sku- nije. Ta je vozil iz Murske So-paj z delavci UKS opravili 31. bote proti Dolgi vasi, zaradi avgusta hišno preiskavo pri M domnevne neprimerne hitrosti K. na Kapelskem Vrhu, ki jo je in utrujenosti pa je zapeljal na —“U ’ ■ - «0,.., v ob- I na Vrhu, ki jo je Prtigraaf: 9.30 Otvaritev raz^fovs 9,30- J4.30 OanjeKnjezunatijosli 11.00• 14.30 Nattoplolamf)psovinsgilit^ reptezenlance Republike Slovenije 15.00 ■■ 16.00 Rettjski program ifffojnib skupin in parov ofrok/pes 16.00 Razglasitev zmogonicev fCI skupin Pehrtritefi raiHavK nato v ob- bankino in sodišče desno S jarek, kjer je trčil v be^ ....neki orenust. Pri tem se ‘) Temeljno Murska Sobota. Med drugim t_ so našli tudi startni revolver, ki tonski'prepust. Pn tem sc jc je bil predelan za izstreljevanje hudo telesno poškodoval nje-malokalibrsfcih nabojev ' ' ‘ ------ .-nii- ftatron Lacambra odredilo so istreznih nabojev. ;vanje nuou . in 14 gov sopotnik Barron Lacambra M. Jože IZ Španije, ki je istega dne ob 23.15 umrl v soboški bolnis- Jože 'Z sni K Činskemu sodniku za prekrške niči. stran 16 vestnik, 16. septembra It Šport - J Štefan Podlesek, predsednik ŠK Triglav Dograditi športni center V tem kraju že deset iet deluje klub malega nogometa, katerega ekipa uspešno tekmuje v prvi soboški občinski ligi. Februarja lani pa so ustanovili Športni klub Triglav Predanovci, ki se ukvarja s hokejem na travi. Kljub kratkemu času delovanja kluba so v Predanovcih dosegli zavidanja vredne tekmovalne uspehe in uspešno zgradili športni center. O dosedanjem delu in nalogah smo se pogovarjali s predsednikom Športnega kluba Triglav, ki je hkrati tudi podpredsednik Zveze za hokej na travi Slovenije, Štefanom Podleskom. — V kratkem času, odkar obstaja Športni klub, ste dosegli vidne tekmovalne rezultate. Kateri so najpomembnejši? »Resje, da smo v tem kratkem času dosegli zavidljive tekmovalne rezultate. Sicer pa moram poseči nekoliko nazaj. V Predanovcih smo že leta 1991 prvič' organizirali turnir v hokeju na travi za člane in kadete ter sodelovali na nekaterih turnirjih, hkrati pa se tudi vključili v prvenstvo Slovenije. Večina naših igralcev se je začela s hoke- jem na travi ukvarjati pri ŠŠD Kremen v Puconcih, ki so že leta 1990 postali pionirski prvaki Slovenije. Pionirji Puco-nec so bili tudi leta 1991 pr- I vaki Slovenije v dvoranskem hokeju. Članska ekipa Preda-novec pa se Je vključila v prvenstvo Slovenije v tekmovalni sezoni 1991/92, ko je zasedla dtugo mesto, hkrati pa igrala tudi v končnici prvenstva, kjer je prav tako zasedla drugo mesto. Tudi v lanski tekmovalni sezoni smo dose- gli odlične rezultate. Naši mladinci so na prvem državnem prvenstvu v dvoranskem hokeju osvojili naslov prvakov, člani pa so bili tretji. Na državnem ligaškem Članskem prvenstvu smo bili drugi. Zmagali smo tudi na nekaterih prijateljskih turnirjih. Na letošnjem dvoranskem državnem prvenstvu v Celju so bili Člani tretji, medtem ko mladinskega tekmovanja ni bilo. Svoj največji uspeh pa smo dosegli letos, ko smo postali pokalni Članski prvaki Slovenije. Uspešno pa smo sodelovali tudi na nekaterih drugih turnirjih.« — V Predanovcih ste se lotili tudi gradnje igrišča za hokej na travi. Kako daleč ste? »V športnem centru, kjer je že igrišče za mali nogomet, smo uredili igrišče za hokej na travi. Člani kluba so opravili veliko prostovoljnega dela. Pri tem pa so nam pomagali: Zavarovalnica Triglav Murska Sobote, ki je naš glavni pokrovitelj, ter Vigros, usposobljeno in prejšnjo nedeljo smo organizirali mednarodni hokejski turnir. Novo igrišče bomo predali namenu prihodnje leto. Igrišče je za naš klub pomembna pridobitev. Uredili smo tudi ograjo, kupili motorno kosilnico in nekaj potrebne opreme.« — Kakšni pa so vaši organizacijski in tekmovalni na- črti? »Na tekmovalnem po- dročju si želimo, da bi člansko moštvo postalo državni prvak. Sicer pa je naša osnovna usmeritev vzgoja lastnega kadra ter večje strokovno delo v klubu, V ta namen bomo pozimi organizirali na OŠ Puconci Solo hokeja na travi, ki jo bosta vodila Vojko Vučak in Vito Fujs. V naš klub bi radi pritegnili tudi klub malega nogometa ter vključili čimveč novih članov. Sodelovali bomo na vseh državnih prvenstvih ter se udeleževali nekaterih domačih in mednarodnih turnirjev. V športnem centru bi radi zgradili še klubske prostore, ki bi jih lahko uporabljali tudi drugi krajani, in uredili razsvetljavo na Fenix, Farma Nemščak, Škerlak, Franko in še nekateri drugi. Za igrišče jc tudi soboška občina prispevala 200.000 SIT, Sedaj je že igrišču. Razmišljamo pa tudi o igrišču z umetno travo. V dogovoru z glavnim pokroviteljem Zavarovalnico Triglav Murska Sobota naj bi igrišče gradili ali v Predanov- cih ali Moravskih Toplicah Feri Maučec i Atletika =, --------—— Špur in Berdenova druga na TOP-u v Ljubljani je bil atletski finale TOP 12, kjer je sodelovalo najboljših tekmovalcev. Nanj se je uvrstilo tudi 7 atletov in atlcu**) A K Pomurje iz Murske Sobote, vendar so se ga udeležili le tnje- ■ Damjan Špur v teku na 100 in 200m, Rihard Madjar v troskoku in Barbara Berden v skoku v višino. Ostali pa so zaradi pomanjkanis denarja ostali doma. V močni konkurenci' so se Sobočani 1«P" odrezal), saj je bila Berdenova v skoku v višino z rezultatom 1680" druga, Špur je v teku na 100 m z rezultatom 11,07 zasedel drug"' v teku na 2()0m pa s časom 22,65 tretje mesto. Madjar je v IN' skoku dosegel rezultat 13,56m in zasedel peto mesto. To vsekakor lepe uvrstitve. V soboto in nedeljo bodo tekmovalci Ah Pomuije sodelovali na državnem prvenstvu v Postojni. M Rokoborba________________________— Sprejeli odstop Omerze in Grošlja v gasilskem domu v Razvanju je bila izredna skupščina zveze Slovenije, ki so jo zahtevali predstavniki štirih slovenskih K Grosuplja, Lenarta, Murske Sobote in Razvanja. Na skupščini, poleg omenjenih klubov udeležil tudi predsednik zveze Brane O manikali oa so oredstavniki rokoborskih klubov ir Liubliane in :ji manjkali pa so predstavniki rokoborskih klubov iz Ljubljane in so izglasovali odstop predsednika Omerze in sekretarja Grošlja, ki s dela nista opravljala v prič slovenski rokoborski organizaciji-dolžnosti predsednika Rokoborske zveze Slovenije so izvolili • Merk uš a iz Razvanja, ki bo to funkcijo opravljal do tedne volim« čine zveze, ki bo predvidoma čez tri tedne. Badminton Nagyeva in Šendlinger L 3 ,ciK’ r Druga državna rokometna liga - ženske Tretja državna rokometna liga ~ moški V Lendavi je bil prvi B-turnir Slovenije v badmintonu za J lestvice. Sodelovalo je 26 fantov in 11 deklet iz 7 slovenskih m klubov. Med domačimi tekmovalci sta se najbolje odrezala Mi9",^ ki je bila tretja, in Šendlinger, ki je bil četrti. Oba sta se uvrsti u turnir. Katina SekereS je bila deseta. Sanja Nagy pa enajsta Sah itk** V pomurskem derbiju zmagale B^ovčanke Začelo se je prvenstvo v drugi državni ženski rokometni ligi, kjer sodelujeta dve pomurski ekipi - Bakovci in Polana. Žreb je odločil, da sta se že v prvem kolu srečali v soboto v Murski Soboti. Rezultat Bakovci : Polana 32:25(16:14). Strelke: Hozjan 6, JakšiČ 6, Vugrinec- Tratnjek 6, Vohar 5, Kolbl 3, SreS 3, Buzeti 3 in Smodiš 1 za Bakovce ter Perhoč 8, Sopar 6, Pongrac 4, Zver 3, Zorko, Godina, Prša in Litrop po enega. V drugem kolu igra Polana doma z Branikom, Bakovci pa gostujejo v Žalcu. Visoka zmaga Mladinca v prvem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je Mladinec iz Murskih Črnec gostil drugo ekipo Ormoža in zmagal z visokim rezultatom 23:13 (8:7), Najboljši strelci pri Mladiijcu: Branko Gregorinčič 6, Milan Gregorinčič 5 in Gomboc 4. V drugem kolu gostuje Mladinec pri Pyraniidi, Strelstvo Kajakaštvo BD Mura Krog državni prvak Na reki Savi Dolinki je bilo državno pionirsko in kadetsko prvenstvo kajakaSev in kanuistov na divjih vodah. Sodelovalo je 85 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Ekipa kadetov Kroga (Borut Horvat, Anton Skraban m Andrej Cipot) je v kategoriji C-1 osvojila prvo mesto in naslov državnega prvaka. Med posamezniki je bil Horvat drugi, Škraban tretji in Cipot sedmi. Med pioniiji K-I je zasedel Beno SakaŠ četrto, Mirko Bokan pa deseto mesto. Pri ml, pionirjih pa je bil Dejan Miholič četrti. Ekipno je BD Mura Krog zasedla četrto mesto. Rudolfova druga v Knitenfeidu v Avstriji je bilo strelsko prvenstvo avstrijske Štajerske. Sodelovala je tudi Manuela Rudolf iz Ljutomera in s 462 krogi zasedla drugo mesto in dosegla lep uspeh. Soboška tretja OŠ četrta *’ ... ...i>' Na soboški tretji osnovni šoli je bil mednarodni turnir. Sodelovalo je 11 ekip iz Madžarske, Hrvaške in - ', Zmagala je prva ekipa Sotnbotela (Madžarska) z 38 Sirahonincem (Hrvaška), 28,5, in Zalaegerszegom (Madžat točk. Ekipa soboške tretje osnovne šole je bila Četrta s * j-nslt*'i Najboljša v ekipi je bila Tinka Marič s 7,5 točke. Ekipa R"-Potngrad je s 15,5 točke zasedla sedmo mesto. Stevanečeva in Maričeva iz Murske Sobot« j« Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad iz Murske vilo mladinski hitropotezni turnir. Med 15 tekmovalci in kami sta bili najboljši Lea Števanec in Katarina Marič, ki s po 6 točk. Sledijo: Gašper Tompa 5, Martina Marič in Jož« 6 4.5 točke. I i Preskakovanje ovir Uspeh v Štatenbergu Mlade jahalke KK Murska Sobota grad Rakičan so se udeležile tekmovanja v preskakovanju ovir v Štatenbergu. V močni konkurenci jahalcev iz Vrbnjak drugi v Gteisdorfu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v malem maratonu. Med 271 tekači iz Madžarske, Češke, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, so sodelovali tudi člani TS Radenske in dosegli lep uspeh. V absolutni kategoriji je Geza Grabar zasedel četno mesto. Med veterani do 50 let je bil Karel Vrbnjak drugi, med veterani do 45 let pa Roman Klančar osmi. (GG) Namizni tenis vse Slovenije so dosegle na.slednje rezultate: - v parkurju A-1 (Im) ni dobila Mojca Horvat s kobilo Don n o nobene kazenske točke, Katja Sajnovič s kobilo Elzo pa je dobila 4 kazenske točke, Sodelovalo je 23 tekmovalcev. - V parkurju A-2 (l.IOm) je bila med 32 tekmovalci Katja Bogataj 5 konjem Juranom deveta s tremi kazenskimi točkami, Marjanca Zrini pa s konjem Hallagom deseta s 4 kazenskimi točkami. - V parkurju L (l,20m) je zasedla Katja Bogataj s konjem Juranom skopaj z Gregorjem Blažičem s konjem Maestrom iz Maribora osmo mesto med 12 ekipami. Pričakovani rezultati fiokej na ^vl Brvi Panonski pokal t Lipovcih Zveza za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti ta je pc^tiopravna članica svetovne in evzopske hokejske federacije, bo v sodelovanju s Hokejskiiii klubom Lipovci ih pod poServ-vrteljstvom Zavarovaiitke Triglav Murska Sobota organizator prvega medaarcxlnega teknjovajija za Panonski {»kal. Na turnir^, ki bo od petka, 17.. do sedele, 19. septembra, na novem igrišču ‘ z umetno travo v Lipovah, bodo sodelovale Štiri članske reprezentance: Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. To bo doslej najmočnejši mednarodni turnir v hokeja aa travi v Sloveniji. V s<^x«o ob 13. uri pa se bosta srečali tudi pionirski ekipi Lipovec m Zeiine iz Hrvaške. V pomJajeni slovenski reprezeatand j« med ' 17 kandidati kar 14 igralcev iz pomurskih ekip Lipovec in Triglava iz Predaaovcc. To so: Sraka, Črnko, Časar, Jenarčič. Maučec. V Preserju je bil kvalifikacijski namiznoteniški turnir za pionirje, na katerem je sodelovalo nad 100 igralcev iz 24 slovenskih klubov. Igralci Potrošnika iz Murske Sobote so dosegli pričakovane rezultate. Najboljši med njimi je bil Gregor Kocuvan, ki se je uvrstil med 16 najboljših in tako za malenkost zgrešil uvrstitev na TOP-tur-nir. Vseeno pa ima Se nekaj možnosti. da ga na turnir pokliče kapetan. Dejan Sbul se je uvrstil med najboljših 32, Solar pa je bil igranja na tem turnirju oproščen. (MU) Rokomet Kegljanje Jurančičeva prva 4 Odbojka Zmaga I Goni boe, Mesarič, Goetonj (vsi Lipovci) ter Duni, Fujs, Cigut, škrilec, Puhan i...............“................... in Vidmajer (vsi Tri^vj. Poleg njih oa so med kandidati St Bas m Bratec (oba Svoboda) ter Ploa (Železničar). Čeprav so gostujoče r^rezentance močnejše od domače, bo turnir za ^t»te!je hokeja na travi gotovo zelo zanimiv. (FM) Polet drugi Rokometni klub Polet, član druge državne lige, je pripravil rokometni turnir. Sodelovale SO tri ekipe. Rezultati - Zrinski : Polet 26:24, Zrinski : Velika Nedelja 21:16 in Polet : Velika Nedelja 21:20. Vrstni red: 1. Zrinski Čakovec, 2. Polet (MS) in 3. Velika Nedelja. -V Novi Gorici je bilo tretje državna prvenstvo v vrtnem kegljanju slepih in slabovidnih za ženske. Sodelovalo je 50 tekmovalk. V skupini B sta sodelovali tudi Sobočan ki Marija Jurančič in Jožica Kos. Jurančičeva je podrla 84 kegljev in zasedla prvo mesto, Kosova pa je bila z 59 keglji šesta. (TK) Športni obrazi Balažič pri Smeltu Olimpiji Na košarkarskem taboru v Tolminu je sodelovalo letos julija tudi Sest mladih košarkarjev košarkarskega kluba Pomurje iz Murske Sobote. Med njimi je bil tudi 17-letni Dejan Balažič iz Dolnje Bistrice. Mladenič, visok 202 cm, je navdušil selektorja mlade državne reprezentance, zato ga je povabil na enote- denske priprave kandidatov za kvalifikacijsko tekmo za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Izraelu. Dejan si je s svojim delom in prizadevnostjo na pripravah priboril mesto med dvanajsterico, ki je na kvalifikacijah, na katerih so v Heidelbergu v Namčiji sodelovale reprezentance Nemčije, Ukrajine, Romunije, Latvije. f- v Murski Soboti je bil r rodni moški odbojkarski l ga je pripravil OK Vigros I Sodelovale so tri ekip« i - Vigros : Olimpija 3'1, f : Zalaegerszeg 3:2 in Vigf^ I egerszeg 3.0. Vrstni rcct: J ■ I 2. Olimpija, 3. Zslsegersteg^.^ i Med tednom bo sobošK' I odigral Še prijateljski t«*;"" I -I—r— Svtiriie ul I do rtom iz Avstrije Slovenske Bistrice. V 31OVCllS^c 'i-li na bodo Sobočani odšli " turnir v ZalaegcrszcM Rokoborba Horvat i" četrta v Belorusije, ^**‘*^,c s« ‘'h I Hrvaške in Slovenj^, toov^nte v tl skrili Stilu M«d^ Rokoboeski bo uiKnniPf®l K*ndid>tj *l Ijek, sredo in ure v telovadni«' ski Soboti li P® rarti«’' .dnici I 3 ^stnik, 16. septembra 1993 stran 17 državna nogometna liga----------------------- Mavrica: Mura 2:5 (1:2) - Igrišče na Kodeljevem, gledalcev 1500. Sodnik: Raukovič Strelci: 0:1 Cener (33), 0:2 Gliha (37), 1:2 Gajser 11 m (40), 1:3 j™(58), 1:4 Bakula (60), 1:5 Gliha (7o), 2:5 Judež (82). Q, “oškovič 7, Slavic 7, Cifer 7, Breznik 7, Granov 7, Cener 7, 6. (Kokol 7), Bakula 7, Gliha 8, Belec 6. (Brezič 6), Emeršič 7. Potrošnik : SCT Olimpija 0:3 (0:1) -Potrošnika, gledaicev 3.500. Sodnik: Vidali (Hubed). ■',(3), 0:2 Englaro (76), o:3 Zulič (85). L 'Stankovič 5, Tratnjek 5, (DŽatič Božič 6, - Miloševič ------'ič 5, Tratnjek 5, (DŽafič -), Bužič 6, Godina S, Jančič S, (Gabor 5), Baranja S, Frekazi 6, Pek 5, Škaper 6. državna nogometna liga I. SNL MURA Živila N. Olimpija Publikum Koper Maribor B. Gorica Cosmos Izola Primorje Istragas Optimizem Mavrica Rudar (V.) POTROŠNIK l T f Ir Ll ? I I S- Šport 4 4 0 0 16: 2 8 4 3 10 4 2 2 0 4 2 2 0 4 13 0 4 2 11 4 2 11 4 2 11 4 12 1 4 112 4 0 3 1 4 112 4 0 2 2 4 0 13 4 0 13 Krka Novoterm 4 0 0 4 7: 3 7 9: 1 6 6: 2 6 8: 3 5 4: 2 5 6: 5 5 3: 5 5 5: 5 4 6; 8 3 1:3 3 3: 8 3 3: 7 2 3: 7 1 1:10 1 2:12 0 Nogometni komentar Visoki zmagi Mure in Nafte Soboška Mura ostaja tudi po četrtem kolu v prvi državni ligi na vrhu lestvt(;e brez izgubljene točke. Sobočani so Potrošnika se m najbolje izkazalo, saj vezna linija ni delovala tako kot bi morala, za- Čete k tekme, ko so gostitelji dosegli vodeči zadetek. V nadaljevanju so Turniščani pri- tokrat gostovali v Ljubljani f lil 1' r i I r : Medvode 6:0 (3:0) i^arih C Nafte, gledalcev 500. Sodnik; Horvat Strelci: 1:0 Šabjan (10), 2:0 Hranilovič (24), 3:0 Naff^T ■ 5:0 Rob (80). 6:0 Rob (85). ®^13ntiČ. Bukovec, Novak, Baša. Drvarič, (®edo), Herceg, Hranilovič, Peltrans: Finali 1:2 (1:0) Beltransa, gledalcev 250. Sodnik: JoziČ (Velenje), ^ihf *■* t'2 Peršič (85). Jtaib A D A r-n.IrVA K if ■■ <^-4 I vi OlV J 1 IA 1 Ul 4lw Radikovič, Modlic. A. Osterc, Puklavec, Posavac. M Stojko, Z. Osterc, KutuS,(NŠ) bum : Turnišče 1:0 (1:0) IMec -Vii JsOSCe Avto butna, gledalcev 1000. Sodnik: Šturm (Kranj), (3)- ‘"'nko. k ^‘htnenkovič. Ternar, Lebar. Mujdrica, KoveS, Pucko. Do-'voui. Lackovič, Novak, Časar, (Ropoša). državna nogometna liga Ford : Trgotrans Ižakovci 0:1 .1 'd 1-fi Forda, gledalcev 300. Sodnilc Kusič (Velenje)- f’®) ^1. Seti ^l^^učec, Jaklin, J. Vučko, Poredoš, Saruga, Nedelko, If J. 2rini, S. Smodiš, Kustec, (D. Vučko), Vori. Tj ^^gomet ; ^^dnarodni turnir V Soboti M t .‘'■•Vliti,®®Ptembra, bo v Murski Soboti na igriščih pri prvi osnovni V? ■''' 'e™''' policistov v malem nogometu, ki ga organizira 'Slavin Pomurje. Prijavljenih je 16 ekip iz Avstrije, Madžarske je polovica ekip iz Madžarske. Na lanskem tovrst-policisti iz regionalnega kluba za Štajersko, Koroško ha turnirju, ki je bil na Madžarskem, zasedli prvo mesto. It p 'ek, ■V, dobi Iztok Matjasec II. SNL Korotan NAFTA Avlo bum TURNIŠČE Domžale Finali Era Šmartno Set Vevče Steklar 4 3 10 3: 0 7 4301 11:26 4 3 0 1 4 3 0 1 4 2 2 0 4 3 0 1 4 2 11 4 2 11 4 2 11 Dektroelement 4 12 1 Rudar (T.) Dravinja Triglav BELTRANS Št, pivovarn a Medvode NI. SNL Aluminij Papirničar Žalec Racionales Impol Kovinar Drava Dravograd Kob Ford Pobrežje Pohorje SKS Dover Svoboda TRGOTRANS I. MNL MS ) j D i I I 4 112 4 10 3 4 0 2 2 4 0 13 4 0 0 4 4 0 0 4 8: 1 6 9: 5 6 7: 4 6 6: 4 6 8: 6 5 6: 4 5 6: 7 5 7: 6 4 6: 8 3 6: 9 2 4: S 2 5: 8 1 1:8 0 3:16 0 3 2 0 1 9:6 4 3 1 2 0 6:3 4 3 1 2 0 3:0 4 3 1 2 0 6:4 4 3 1 2 0 3:2 4 3 1 2 0 3:2 4 3 1 1 1 7:5 3 3 1 1 1 5:5 3 3 1 1 1 5:5 3 3 1 1 1 3:4 3 3 0 2 1 5:8 2 3 1 0 2 4:7 2 3 0 1 2 3:7 1 3 0 1 2 2:6 1 Rezultati - 3, kolo Tišina Tigop Dokležovje Serdica Čarda Gančani Rakičan : Bakovci : Bogojina : Cankova : Ljutomer : Rogašovci : Remet : Grad 2:4 1:3 2:1 1:0 3:2 1:1 5:2 .,o,. -, - -- --- - so imeli trije reševalci po 8 pravilnih tipov, ^^224 T 'zirebali nagrajenca. To je Iztok Matjašec, Renkovci l^bota Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Mur- :SltI’ ^'ovenska 41. . I ? \ napovedi št. 4: Potrošnik : Olimpija 0:3, Mavrica ['‘"‘‘'Sčc ; Medvode 6:0, Beltrans : Finali 1:2, Avto bom "Iti;'J.:n, r ■ 1, Kungota : Ižakovci 1:0, Serdica : Ljutomer 1:0, Rakičan ' Rotiza : Odranci 1:0, Dobrovnik : Črenšovci 0:2. 'I: ' ■Sli • J!:' * * gnir ‘li* P' Bakovci Remet Gančani Ljutomer Rogašovci Serdica Bogojina Čarda Rakičan Tišina Dokležovje Cankova Grad Tigop 3 3 0 0 10:2 6 3 12 0 3 12 0 3 111 3 111 3 111 3 111 3 111 3 111 3 111 3 111 3 10 2 3 0 12 3 0 12 4:3 4 2:1 4 2:1 3 6:6 3 5:5 3 4:4 3 4:4 3 5:6 3 5:6 3 3:4 3 5:4 2 3:7 1 1:6 1 'iTltšt, S sodeluje Srečk« Belec, dolgoletni športni '« UU Vi- .L.l 1 . . -akovec. Prognoriral je takole: ! I I i 'mi; I. ONL Lendava Pari 1. MURA: Izola 2. Optimizem : POTROŠNIK 3. TURNIŠČE ; Elektroelement 4. Medvode : BEL.TRANS 5. Domžale : NAI-TA 6. TRGOTRANS ; Kovinar 7. Rogašovci : Gančani 8, Bogojina : Dokležovje 9. Mostje : Polana 10. Bistrica : Mladost NAPOVED ŠT. 5 ; POI ROŠNIK : Elektroelenteni beltrans ■ : ? -v. ------------ p. : Kovinar 8i ■ 'Jhhčam t'! tje : šolana Mladost / Tip Tip 1 0 1 0 1 o 1 1 2 2 I I I :i I I -1 - I ___________ pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, rOu do sobote, 18. septembra 1993. Pn zreba- osem pravilnih tipov. ____ 1'riiinek in ime ter naslov I I I I i—J Rezultati - 3. kolo Kobilje Hotiza Nedelica Dobrovnik »Renkovci Mladost ; Mostje : Odranci : Olimpija : Črenšovci : Bistrica : Polana 2:1 1:0 1:0 0:2 1:0 4:3 črenšovci Kobilje Renkovci Nedelica Mladost Polana Hotiza Odranci Bistrica Dobrovnik Olimpija Mostje I. MNL MS Rezultati - 3. kolo Filovci Križevci Teša novci Hodoš 3 3 0 0 5:0 6 3 3 0 0 5:1 6 3 2 1 0 6:2 5 3 2 0 1 3:2 4 3 2 0 1 5:6 4 3 1 1 1 6:6 3 3 1 1 1 2:3 3 3 1 0 2 2:2 2 3 0 1 2 3:5 1 3 0 1 2 2:5 1 3 0 1 2 1:4 1 3 0 0 3 1:5 0 : Puconci : Romati ; Bratonci : Šalovci Prosenjakovci: Tromejnik : 11 plavih Apače 0:1 3:0 1:3 2:0 1:0 4:0 Puconci Bratonci Križevci Prosenjak, Tromej n ik Hodoš 11 plavih Filovci Apače Šalovci Tešanovci Romati 3 3 0 0 10: 1 6 3 3 0 0 3 2 0 1 3 2 0 1 3 2 0 1 3 111 3 111 7: 2 6 6: 1 4 5: 2 4 2: 1 4 2: 1 3 1:4 3 3 1 0 2 13: 4 2 3 10 2 6: 7 2 pri Mavrici, s katero so imeli doslej slabe izkušnje, saj so v prejšnjem prvenstvu izgubili kar z 1:5, in prepričljivo zmagali ter s tem samo potrdili napovedi, da so eden najresnejših kanadidalov za naslov prvaka. Zato tudi ni nakj-lučje, da se je po dolgem času na igrišču na Kodeljevem zbralo več kor tisoč gledalcev. Bili so zadovoljni s prikazano igro, zlasti gostov. Mura je imela večji del tekme pobudo, tako da je visoka zmaga zaslu- I, ha L ■ radi česar je obramba nosila kazali lepo igro in potrditi, da preveliko breme. Beltinčani njihova visoka uvrstitev ni ' naključje. Žal pa tokrat niso so imeli sicer v drugem polčasu nekaj časa pobudo in tudi priložnosti za gol, ki pa jih žal niso izkoristili. Najlepša je bila vsekakor v 65. minuti, ko je Prekazi odlično izvedel prosti strel, vendar se je žoga odbila od vratnice. Čeprav je zmaga gostov zaslužena, je previsoka. K tej je pripomogel tudi sodnik Vidali, ki je sicer dobro vodil srečanje, ko je Zuliču dovolil prosti strel v trenutku, ko so gostitelji še postavljali živi zid. ,!-S« f' 1 * A," L S. 'V?'] imeli sreče pri streljanju na gol. Najlepšo priložnost so imeli tik pred kocen tekme, vendar niso zadeli praznih vrat. Nepričakovano so tokrat izgubili nogometaši Bel transa iz Veržeja z novincem Finali- I 1 ‘f I Primož Gliha (Mura) sc je r-- .j zopcl izkazal z dvema goloma, s 6 zadetki je najboljši 6 mH' strelec SNL. 'l t, jem IZ Pirana. Vergejčani so ! sicer dobro igrali, to še pose- j _ . „ , prvakom bej velja za prvi polčas, ko je ' Olimpijo in Potrošnikom v Beltincih je pritegnilo nad tri tisoč novinec in nekdanp igralec i Nedeljsko prvoligaško srečanje med državnim gledalcev. Fotografija; F.M. feraff, četudi so gostitelji za- nekdanji igralec soboške Mure Posavac dose- gel vodeči zadetek, vendar V drugoligaški konkurenci prednosti niso znati obdržati. pravili nekaj priložnosti za je tokrat razveselila lendavska Zlasti so nepričakovano po-gol. Zopet se je izkazal Gliha nafta, ki je visoko premagala pustili v končnici tekme, saj z dvema 'goloma tn tako vodi sicer zadnje Medvode ter so oba gola dobili v zadnjih na listi strelcev s 6 zadetki. i tem razveselita gledalce. osmih minutah. Imeli pa so Sicer pa ima tokrat Mura naj- Zmaga Lendavčanov pa bi tudi precej smole, saj je KutuS nevarnejši napad, ki je v štirih lahko bila še prepričljivejša, kolih dosegel kar 16 golov, saj so Šabjan, H ranilo v iČ in Nogometaši Potrošnika iz Nerceg zapravili nekaj izred- kar dvakrat zadel vratnico. V tekmovanju tretje državne nogometne lige je mo- Beltince so tokrat gostili dr- nih priložnosti za gol. Za vi- šrvo Trgotransa iz Ižakovec žavnega prvaka SCT Ohm- soko zmago Nafte je vsekakor gostovalo v Kungoti pri Kob pijo, žal pa niso zadovoljili najzaslužnejši Rob, ki je soi- Fordu in v enakovredni igri številnih gledalcev. Za Beltin- gralcem poslal veliko uporab- ostalo praznih rok. Edini za-čane je bil usoden začetek nih žog, sam pa dosegel dva detek so dobili iz prostega tekme, ko so Ljubljančani si- zadetka. Derbi kola je bil strela dvanajst minut pred lovito napadali in kmalu prišli v Kočevju, kjer sta se srečala koncem tekme. Ižakovčani so v vodstvo, to pa je gotovo Turnišče in Avto bum, kandi- imeli zatem še lepo priložnost, zmedlo gostitelje, ki niso pri- data za vrh lestvice. Za nogo- da rezultat izenačijo, a je kazali pričakovane igre. Ne- metase Turnidča, ki doslej še Smodiš ni izkoristit. koliko spremenjeno moštvo niso izgubili, je bit usoden za- Rokometni klub Polet Murska Sobota V sredini lestvice Rokometaši Poleta iz Murske Sobote so že v prejšnji tekmovalni sezoni sodelovali v drugi državni ligi s povsem mlado ekipo. Čeprav je ekipa na večini tekem igrala dobro, je zaradi neizkušenosti kar šest tekem izgubila z enim samim golom razlike. Tako so se soboški rokometaši znašli na koncu tekmovanja v nezavidnem položaju, ki pelje v nižje tekmovanja. Zato so sezoni Polet tekmoval v drugi državni ligi. S prirpavami za novo tekmovalno sezono so rokometaši Poleta začeli 16. avgusta. Najprej so bili Štiri dni na v Poštarskem domu na Pohorju, sedaj pa vadijo v telovadnici Mure in soboške tretje osnovne šole. V času priprav bodo odigrali okrog deset prijateljskih tekem, 11. septembra pa bodo sodelovali tudi na mednarodnem morali odigrati kvalifikacije za ob- ■ turnirju. V Času prestopnega roka sianek v drugi državni ligi. Na turnirju v Radečah, kjer je sodelovalo pet moštev je Polet zasedel tretje mesto. Ker pa so se rokometaši Mladinca iz Murskih Črnec odpovedali tekmovanju v drugi državni ligi, bo tako tudi v novi tekmovalni kluba ni zapustil nihče, medtem ko sta se vrnila iz Rokometnega kluba Pomurka iz Bakovec Tomaž Sečko in Damjan Horvat. Sicer pa bodo tekmovali z lastnim kadrom, ki so ga sami vzgojili. Želja vodstva kluba je, da bi zasedli mesto v sre- Rokometni klub Radgona ‘i Feri Maučec dini lestvice, kar je tudi uresničljivo, saj so si v minuli tekmovalni sezoni nabrali potrebnih izkušenj. Rokometni klub Polet, Murska Sobota. Tekmovalna sezona 1993/ 94, Vodstvo kluba: Stefan Vitez, predsednik; Viktor Vild. sekretar; Ernest Bransberger, tehnični vodja; Jože Uršič, pom, teh, vodje; Stane Kovačič, vodja trenerjev; Jože Benko, trener prvega moštva; Vito Sapač in Franc Klemenčič, trenerja nižjih selekcij. Igralci Poleta v sezoni 1993: Si- mon Nemeš, Vojko Kuhar, Branko Kreft, Leon Sapač, Andi Sapač, Robert Rengeo, Stane Kovačič, Tomaž Murgelj. Matej Fe-fer, Dušan Slamar, Tomaž Merica, Srečko Črnela, Tomaž Sečko, Damjan Horvat, Jože Časar, Matej Pehar in TOmaž Ferbežar. Ponoviti lanskoletno uvrstitev Rokometaši Radgone so v minuli tekmovalni sezoni zasedli šesto mesto v drugi državni ligi, s Čimer pa niso bili povsem zadovoljni, saj so načrtovali, da se bodo uvrstili med prve štiri ekipe in sodelovali v končnici tekmovanja, V prestopnem roku sta klub zapustila Mijačinovič, ki je odšel v Dobovo, in Praljak, ki je okrepil ekipo Še-širja iz Škofje Loke, Ž rokometom pa se ne nameravata več ukvarjati Cajnkar in Horvat. Tako bodo Gornjeradgončani Štartali v novi tekmovalni sezoni precej oslab-Ijeni. S pripravami so začeli 30, 3 1 0 2 4: 7 2 ' avgusta pod vodstvom novega tre- 3 0 0 3 3: 6 6 i nerja Aleša Miljeviča, ki bo še na- 3 0 0 3 0:21 0 1 prej stal v vratih Radgone. Vadijo štirikrat tedensko v športnorekreacijskem centru v Radgoni, po kondicijskih pripravah pa bodo vadili v dvorani. Med pripravami bodo tudi odigrali več prijateljskih tekem, predvsem s sosednjimi rokometni klubi, Ker je moštvo precej pomlajeno, bodo odigrali vsaj osem prijateljskih tekem, po potrebi pa tudi več. Te bodo trenerju v pomoč pri sestavi ekipe, ki bo branila barve kluba v novi tekmovalni sezoni. V klubu si predvsem želijo, da bi ponovili lanskoletno uvrstitev, to je šesto mesto. Zavedajo se namreč, da imajo tokrat slabšo, zlasti pa premalo izkušeno ekipo, ki bo lahko več dosegla šele v prihodnji tekmovalni sezoni. Rokometni klub Radgona, Gornja Radgona. Tekmovalna sezona 1993/94. Vodstvo kluba: Andrej Husar, predsednik. Brane Klun, tehnični vodja, Aleš Miljevič, trener, Ivo Štrakl, vodja prve ekipe, Marjan Hribar, trener kadetov in Damjan Roman, maser. Igralci Radgone v sezoni 1993: Aleš Miljevič, Robert Žalodec, Drago Grah, Peter Merčnik, Srečko AmbruS, Damjan Javernik, Peter Trbuc, Gorazd Kocbek, Saša Fišinger Dejan Rauš, Niko Klun, Gorazd Sic, Simon Vučak. Roman Bratkovič, Matjaž Husar in Boris Pučko. stran 18 vestnik. 16. septembral99j TRNJE - iz naših krajev I Pred nedavnim so v tem kraju obnovili pročelje I fhtmnci clfPCra na r r ■ :> f- -3 ; *v'V ' I I I' <1^ '■--'"n-ii ;l ‘J ‘■I ■I Tudi za travniški kukmak ali šampinjon, ki ga je pred dnevi našla Agata Žižek iz $r. Bistrice, bi lahko rekli, da je pravi šampion. Tako velikega ni videl nihče daleč naokrog (premer je okrog 25 centimetrov). Ce bo še vroče, ga bo lahko uporabila za senčnik, če bo seveda , vzdržal’. Besedilo in posnetki: J. G. .r . < rr ■ ■ V' v.- Tudi buče pri Cmageijevih na Razkrižju so nekaj nenavadnega. Tehtali jih sicer nismo, lahko pa bi rekli, da so nekatere prave velikanke. Gasilske vaje na vodi Gasilska zveza Ljutomer je organizirala občinsko tekmovanje. Vaja je zajemala hitro veslanje, met torbice v Čoln in prelaganje bremen iz nabre-žine v čoln. Tekmovanja so se udeležila predvsem gasilska društva, ki imajo na svojem terenu vodotoke, jezera in večje gramoznice. Prišlo je 8 enot, in to iz gasilskih društev ZG. (697 točk) in Moto (687 točk). Pokrovitelj tekmovanja je bil občinski štab civilne zaščite. Dušan Kosi Fotografija: Toplinjak Krapje, Ljutomer, Stara Za večkratno dostavo pošte V Krajevni skupnosti Puconci oziroma v vaseh Vaneča, Salamenci, Bokrači in Dolina že dlje časa opozarjajo na problem dostave pošte. V te odmaknjene kraje prihajajo pisma in druge pošiljke le trikrat tedensko, občani pa si želijo, da bi bila dostava dnevna. Pri tem so najbolj vztrajni prebivalci Vaneče, ki so celo zagrozili, da bodo v prihodnje, če ne bodo izpolnjene njihove želje, delavcem ptt-podjetja nagajali pri poslavljanju optičnih telefonskih kablov od Mačkovec proti Vaneči. In kaj pravijo pri PTT-po-djetju Murska Sobota? Po besedah direktorja Zoltana Se-veija imajo poštno službo organizirano po veljavnem zakonu. To so prizadetim krajanom že večkrat pojasnili in tudi odgovorili na poslansko vprašanje v občinskem parlamentu. Vodja ptt-sektorja Matija Sobočan pa v odgovoru piše: »Organizacija dostave poštnih pošiljk na območju določene pošte je odvisna od več dejavnikov, npr. od gostote ptt-prometa. Števila prebivalcev, razporeditve terena in razvitosti gospo- darstva. Glede na navedeno se tako okoliš vsake pošte deli na ožji, širši ali najširši. Ožji okoliš praviloma zajema naselje, v katerem je sedež pošte, V širši del okoliša pošte sodijo naselja zunaj ožjega dela okoliša, od sedeža pošte pa so oddaljena največ 6 kilometrov. Naselja, ki so od sedeža pošte oddaljena več kot 6 kilometrov, pa tvorijo najširši del poštnega okoliša. Dostava pošiljk v ožjem okolišu poteka vsak dan, v širšem okolišu najmanj trikrat tedensko, v najširšem okolišu pa praviloma naj- 9 r'^ i I ki V soboto <4. sept.) so v Doliču predali namenu dober kilometer asfaltirane ceste. Posodobitev je stala okrog 7,5 milijona tolarjev. Večino denarja so zbrali krajani, 10 odstotkov je prispevala krajevna skupnost, 30 odstotkov pa občina Murska Sobota. Na otvoritvi so o pomenu te pridobitve spregovorili predsednik sveta KS Evgen Bunderla, predstavnik IS SO M. Sobota Franc Cipot in poslanec . državnega zbora Drago Šiftar. Š. HAJDINJAK Fotografija; JUHNOV Huda suša v začetku prejšnjega stotega Pozimi 1833-1834 ni bilo ne snega ne dežja; zima je bila tako gorka, da so ljudje ves čas zunaj delali in živino na pašnikih imeli. Pri hišah so na prisojni strani že meseca jan, cvetele marulice in breške. Meseca febr. so začeli v vinogradih prvo kop in koncem marca je trsje že močno gnalo. Okoli 20. apr, se je že grozdje prikazalo in je koncem majnika vse povprek cvetelo; v juliju je že bilo grozdje mehko in v avgustu večinoma zrelo, V Ljutomerskih goricah se je trgatev začela že koncem avgusta in trajala do konca novembra. Vročina je bila to leto neznosna in suša nepopisna. Zemlja je bila že spomladi močno izušena, ker pozimi ni bilo dežja in snega. Od spomladi pa ni bilo dežja do velike gospoj-nice, po drugih poročilih od binkošti do terezijinega. Bilo je pač v različnih krajih različno, poprečno pa 3 mesece ni padla kapljica dežja. Večkrat so se nabrali oblaki in se je pripravilo k dežju, pa se je zopet vse razkadilo, ne da bi padla kapljica na prežgano zemljo. Stu- denci in potoki so popolnoma vsahnili, celo Mura in Drava sta bili tako plitvi, da je Čovek lahko brez nevarnosti oblečen čez prišel. Ljudje so zlasti v hribovju strahovito trpeli vsied pomanjkanja vode; po ure daleč so morali voziti vodo zase in za živino. Vsied suše se je celo drevje tu in tam posušilo in boste so se od prevelike vročine zažigale. Livade so do korenin izgorele, da se je po njih kadil prah kakor po cesti. Zaradi pomanjkanja krme in paše je nastala strašna stiska; cena živini je močno padla, funt govedine je stal le 4 kr. Vkljub silni suši je pa vendar še žita precej prirastlo, zrnje je bilo drobno, pa zdatno. Najbolj je pa strašna vročina vplivala na trto; vina je prirastlo mnogo in izvrstnega. Bilo je sladko kakor strd in se je dalo vžgati kakor žganje. Držalo se pa v gorkih kleteh ni dolgo. Spravilo je mnogo ljudi pod grudo. Vir: Prof. Fr. Kovačič Trg središče - Kraje pis in zgodovina Maribor, 1910 ----T " Ul 1 ■H I £ manj enkrat tedensko. Tako dobivajo v Puconcih, kjer je sedež pošte in spadajo v ožji okoliš z dnevno dostavo. poštne pošiljke šestkrat tedensko. Naselja Gorica, Brezovci, Lcmerje, Predanovci, Polana, Salamenci in Vaneča so razvrščena v širši okoliš, Dolina in poslovne politike. Pri tem st I Opirajo na podatek, po kal«' j rem prejme puconska ] dnevno le 184 pošiljk, to je k S 60 odstotkov povprečne I de- Stave na 33 poštah v Poniuij“‘ kamor pride 263 pošiljk, 1«^“' tem ko je slovensko povptoSj 303. Dokler torej v omenje®’ skup- Bokrači pa v najširši dostavni Že na prvi pogled je okoliš. razvidno, da pri dostavni službi v širšem okolišu sedeža pošte v Puconcih nismo v celoti uporabili danih možnosti iz zakona o ptt-qstoritvah. Večina naselij namreč dobiva pošto petkrat tedensko (Gorica, Brezovci, Lcmerjc, Predanovci in Polana - skupaj 1265 prebivalcev). Za prebivalce naselij Šalamenci, Vaneča. Dolina in Bokrači pa smo organizirali trikratno tedensko dostavo, čeprav sta zadnja dva kraja oddaljena od sedeža pošte več kot šest kilometrov. Po določilih zakona bi bili dolžni v omenjena kraja dostavljali pošto le enkrat tedensko,« Kot so nam zatrdili v PTT-podjetju Murska Sobota, bi bilo povsem negospodarno, Ce bi v vse omenjene kraje dostavljali pošto vsak dan. Menijo, da bi bilo to v nasprotju z logiko sodobnega trženja in njihove krajih puconsfce krajevne nosti ne bodo zgradili L t'ečjega gospodarskega ali (i®" gega objekta, se ne moreje”*’ dostave dejali večkratne ka l«P“ MILAN gornja RA u®’’ ; Na - Pred nedavni® f Komunalnega I Ujetja Radgona končat« u*®' Janje začasnih parkir^ “j® I carinski ploščadi pri nKT 1 t nem prehodu. Na tern so bili pred tem stari sta«®' vanjski objekti, ki so 6ifi kar precej dotrajani 'f kazili podobo okolicC’ jih je občiaa odkupilaia^ porušiti. Ker ,za dokono® uteditev ulice, k« bo aaff njena za širitev dovozi ‘k' mejnega prehoda, ni tiaija, 80 se odločili, da l® -- n< df- i> prostor začasno ,, in sicer za okrog Krn-) Prleški filčkec Cinca drija, cinca draja, pleši, pleši bdga raja, 'ka prenesla zapira je tovarn Pleši, čtnč, mo šli po pintare-ali je ge koki! Prleki ne niicajo več pintarov. Po šiacaa^ zodrogah pje odovlejo včke plastične kadi, avoične lije. Plntaron jč odklenkalo.- »F huden leti glodajo vrč, <■ „ vleče fkiip jin krč. ..If Janšipje tudi vleččjo črčva fkdP^^-^^ ka fse do Ltinofca no do Jeruzalema vitja. Tan za) ar ka naj naredijo siorin vinom, ka fsi rajši pijejo pir, ka tč f hlačah mir. Pa vč jč nč Janša krif za tdl Pa tiidi ,^.g' jč ne, ka bi ga molili zaj, gda je reka od sodnije td, kak pčjl Slovčncof ie ddgo guči. Cinca drlja, cinca drdja - nČ samo pintarof, JtčJrfl dčlofcov pri ni nitcajo več; od prilike v Elradi v RadgAni. Poslušajtč - zatd, ka so pre afstrijski f« prčvčč poceni, so si v proznih Etradovih halah ,ti so prč bdjši od Udi roboti, Te pa so jih vzeli f i jin delali pecikle. Terenlete ali, (oli Elrad so tak dovno zafiičkali. Tan so ie spomladi po bdijoj 5" j sluibo pčtdesčtin brezposelnin deldfcon. Zaj do jih j( nčke ndfčili. Tč je ali tak - Elradove fabričkč vzela marproškd firma Interddm d. o. o. ali /tčke ‘ p. Te pa je fkiiper scimprala ndvo podjčtje Biria Bik Te pa je fkiiper scimprala n6vo podjetje Biria za monieraje peciklof, Hja, rd je resen za bike sira^i''^j 0' nčbi bili mi, či nčbt najprčt naptinili šracunof, Z pčcikli. Tč pa sč toldiijo, čipre Nemci odojo gsoko 'pffgf miljdna peciklov Biria ~ loti nemajo nič skupa^S^ - te do pre tudi Rad^unČani. U, jeiošnd, zaj tČ pf fabrika Rčg trdbi v kdtji Rdg .. Hja, malo vijo, ka jč Biria Radgiinčane daoj kupila, gda je edenopčtdeset procentof svojega kapitbla. či je ‘d so pje Radgončani strčlili kapitalnega kozla. Cinca drlja, cinca draja, kak lepo Prlčkijo razpf^ dt''* io Pa še ptujsko pole kebj. Zlota goska jč ■■ -znčsla zldto jajce - tan so pri punih mizah o- godbo za ustanovitef zmčšdnega podjčtja Bafia^ 1 K ris tuš B6g, se čiovik ne vč, si zmišlovlejo deea l imena nekšilt luckih firm ali gdo drugil Drek na palci, Lotmeržanari no Rad^unčoni - jr "■ nori na podjčeja z luckimi imčni. Kera podj^l^. v luckih rokah, tista mojo skoro fsd čtidna Ido Fiatih podjetjih do venda začeliskoro tudi zapoj'^ lidl. Zato domoče odpuščajo. Prleško prčdmčst}^' md pje ie petnajst Idini brezposelnih delofcov- Prlekija ie sploh nč več ta prova Prlekija- L/ fdi dale napr^, le de grotala Esperanfijaf pd Prleki pozobiti lep materin jezik, prlčščino, kerlg<^ - Nova vas, Bunčani, Brano-slavci, Mota, Pristava in Veržej. Rezultati in delo enot kažejo, da bo s takimi in podobnimi vajami potrebno nadaljevati. Tekmovanje je potekalo brez zastojev in tudi sodniki so korektno opravili svojo nalogo. Zmagala je ekipa Veržeja s 701 točko pred ekipo Pristave MESTO - Gornja Radgona je postala po ureditvi ceste in pločnikov (er križišča lepša in prometno varnejša. Še bolj pa bo, ko bodo v križišču pri avtobusni postaji postavili prve semaforje v tem mestecu. Škoda je, ker jim jih ni uspelo postaviti pred začet- kom kmetijskega — Fotografija: L. Kr. .sejma. Ji čiduič meje Udi. PočdkajiS malo, se nemo več samo brbra ' , viin zgitča, kak v mn ra prleško no jtfP i IT*' no preunt^- - , ^|., kajeprčkmai^^^fftJ' s tak lepo pjf' ibjava od jio. , L'L kdkoj hišt zato, ka liidsko stavbarstvo vinitra pa naši dugo sidro podirajo, pa piivlčjo fsoki pa svojča ■ rešet-grode. Ne počijo samo ludskega stavbarstva, pač pd - ■r/i rose ob M tiri V včsi Kartea ob Muri se P 5/avbdr.srvo. Skoro nemo več vedli, p rova prleška hiša. Vestnik je letos tak lepo p\ tipične stčrč hišč. pa ŠČ slikice je objava od p". mnlo namrcka, ka xč jč tii pa tan pri kera rose ob Mitri. V včsi Kapca ob Muri se fčista doj zmotalo, ka so tan postavili nčkšč kt F pinče iz obmiirske trstlke. Samo gčjšč še pe Ij ja/ca htickala. pa fsoki dvč pdlčiki namesto d začnejo tudi po kitajsken peti pa srdti. Tiidt id F je fseeno. či so podjet/a v luckih rokah, pa brezposelnih. Glovno je, ka smo Prleki sVOcFt cvete Uverc-komercl Hiko hitra, čiu .^ittl J J ^stnik, 16. septembra 1993 stran 19 i iz naših krajev ^^tovanje na Krku Zelo lepa doživetja Si S-■ta is a-a. morju, znamenitosti Baške ali pa celodnevno križarjenje z veliko ladjo Argonauti, ko so si ogledali Goli otok in tamkajšnje zapore, poleg tega pa še otoka Grgur in Rab ter... Počitnice so bile zanesljivo nekaj nepozabnega, OSTE BAKAL Komentar d- ■ib p-E’ 11-iB' ■t. I Kljub dvomu in strahu nekaterih staršev se je 109 otrok iz r^itje Radgone podalo na počitnice v počitniški dom Daneta ^®enjaka na otoku Krku. Večina jih je prvič videla in doživela molja. Organizator letovanja je bila Zveza prijateljev mla-občine Gornja Radgona, starši pa so plačali za 12-dnevno svojih otrok le 7.700 tolaijev. Razliko do polne cene, 50 odstotkov, je prispevala zdravstvena skupnost Pomurja I veliko pomagala premoženjsko šibkejšim staršem. Neka-so celo plačali vse stroške. počitniški dom Daneta ‘i; 1 Kako dolgo bo revni podpiral bogatega? i Gornja Radgona, starši pa J 1 ie I r Ob vrnitvi iz Baške smo se P^šovaijali z Lojiko Potočnik, Pedagoško vodjo letovanja in Predsednico -,,„0 občinske zveze Pripteljev mladine. -J- ' <»iipUIJIG . ■nekateri otroci so prvič vi-in lepo jih je bilo ^*zriv*ii.. kako so žareli od ko smo pripotovali v Ba-Otioci so bili razdeljeni "‘t skupin, za katere je ‘melo ravno toliko vzgojite-Ko So ie vsi naučili pla-je bilo vse lažje, Z določe-f''"’ aktivnostmi smo otroke ^'^jali tudi na razne obvezno-*«in- sito. * devet PfiSlo “»>0^ . kar jim bo gotovo ' S' življenju še kdaj prav. v Kološa k; jO Ribiške , /Ine Murska So- let dl i- in iz vnet ribič. 12.11? L "il^gtamskega g I',’*' Pred dnevi Je v jami gramozni •tar na suho I Vi kilogramov in crnli-dolgega (F. M.) Tako so si morali sami pospraviti sobe, dežurna skupina pa je morala pripraviti jedilnico, v kateri smo si potem lahko postregli z dobro hrano. Dopoldnevi so minevali večinoma na plaži in igriščih, po'popoh | danskem počitku pa smo hodili na sprehode in oglede Baške, se igrali. Sli na plažo... Tudi ob večerih je bilo prijetno.« Tudi otroci, s katerimi smo se pogovarjali, so bili navdušeni, Nekateri se niso mogli odločiti, kaj je biio bolj zanimivo: kopanje, igranje, opazovanje ladij, življenje ljudi ob 1 . n*rt SmtSČA... ^Pravek * kraja dogodka »Prisilno izselitev v Ce-■ *' Sobočan v VESTNIKU, Leto ' ^^Pt^tubra 1993, št. 35, stran 18, objavil am, žaljivih obdolžitev in laži, ne glede I I*” nabral. S lem je sicer dobro pišoči in novinar, zgubil na verodostojnosti pa zagrešil vrsto neodpustljivih, Otttpuš tudi pri bralcih, ki stvar ''.j,^''‘^‘!rskih napak in kršitev kodeksa novi- ^'**iep/ai' trditev nasprotne strani, katerih ?^J vsai dvakrat 129. iuliia in 19. avgusta ^J ^saj dvakrat (29. julija in 19. avgusta J na straneh Vestnika. - Od objave je novinar imel dovolj časa, da bi '^kta - kazala trditev a deloŽacijskih sorodnikih, pri deloiirani f končno pa tudi pri sodišču, v sod- So? pa je, da novinar nd kraju do-balkanskemu vandalizmu in očit-, .'lOl — /t«\l^tlil „ ebl»n,, bt t,n i» oNtnO določit v sklepu, ki ga je očitno „ 'tiPiD . *' vestnili-ii 'Zf, /isforzr^/i JOO^ Irr/irv/ ^^iniku, 26. avgusta 1993, ter kršitvi ""f Ha ne protestira kot novinar meifa«, kaj šele v svojem pisanju, P^ni^bČuje in primitivnost storilcev jln toj., Piideija celo zagovarja!! V kakšni na- ■fk' sklepu, katerega v prejšnji številki Vestnika, je Ju “dolžnik (Stefan Kuhar) poziva, da upnii^,'*^i^nino v roku 8 dni sam izprazni in Škrjanec tn Ignacu Glavaču), '^^^Rvre^/^‘^na izpraznitev s posredovanjem '. ® P.f a ’'" eirganov milice na stroške dolž-uri. Dolžnikove stvari, ki jih ob «c v prejšnji stevilkt Vestnika, je “dolinik (Stefan Kuhar) poziva, da "M " '''■ uri. LioizniKove stvari, m jin uf [«■ bo prevzel, bodo pre-'ij 'rin njegove stroške...«. sklepu ne piše tudi: ® dni in Ignac Glavač) je dolžan _ brtf/inifint 7f3 kr predujem za stroške zunanjega izvršitelja... in na dan prisilne ''linja preskrbeti potrebno delovno ‘n prostore za hrambo dolž-^6 ^uhar) stvari, ker bo sodišče sicer lokn posebnega obvestila.«?? bilo prisotna policija? Je 'ko prevozno sredstvo? Prostore za stvari? Je sodišče izvršbo usta- '‘'Mur iij zapisal te plati, ampak v dneh i vin, ko so nas polna usta , J m svetovno vinogradniško ■“ da strto, s pritlehno naslado piše: T * * Skupinski posnetek z letovanja v Baški ■ GORNJA RADGONA - V Vzgojno-varstveno organizacijo Manka Golarja Gornja Radgona z enotami v Apačah, Črešnjevcih, Stogovcih in Spodnji Ščavnici je v tem šolskem letu vključenih 389 otrok. Število je podobno kot lani. Najvišji prispevek staršev za otroka znaša 8,518,00 tolarjev. (F. KI.) LENDAVA - V okviru ____Zveze kulturnih organizacij občine Lendava deluje 31 kulturnih društev, ki imajo folklorne, dramske in glasbene skupine ter pevske zbore. Večina društev je dokaj dejavnih, tovrstna aktivnost pa je nekoliko zastala v Veliki Polani, Trnju in Hotizi ter v podjetjih Nafta in Varstroj, (J. Z,) ČRENŠOVCI - Pred leti ena najbolj obiskanih vaških knjižnic zadnji čas sameva. Čeprav imajo na knjižnih policah okrog 3,000 knjig in drugega čtiva. In vzrok? Ne morejo najti (?) knjižničaqa, (J, Ž,) DEŽNIKI V SMETEH -Smetarji, ki pobirajo odpadke po Gornji Radgoni, pogosto najdejo v smetnjakih ali ob njih tudi uporabne predmete. Tako so nedavno na Simoniče vem bregu naleteli tudi na zanimiv prizor, ki ga kaže tudi tale fotografija, Pri Švaganovih so bili že obupani nad letošnjim poletjem brez dega in so odložili tudi nekoliko ,defektne' dežnike. Eden je delal smetnjaku celo senco. (L. KRAMBERGER) h Primeijava cen za telefonski priključek v Republiki Sloveniji kaže, da v Pomuiju vodimo z visokimi zneski. Medtem ko je moral telefonski naročnik v pokrajini ob Muri plačati julija letos 211.1X1 tolarjev, so v Celju plačali nekaj čez 194 tisočakov, najmanj pa v Ljubljani, in sicer le 65.070 tolarjev, 1 Pri tem seveda ni upoštevan prometni davek. Po vladni uredbi o znižanju cen novih telefonskih priključkov na račun višje cene impulzov, ki je začela veljati avgusta, so za vse slovenske regije določili 18-odstotno znižanje cen, Tako je naročnik v Pomuiju avgusta odštel za nov telefonski priključek več kot 40 tisočakov manj kot prejšnji mesec. Še vedno pa je bila to najvišja cena v državi, ker so cene po regijah pač dokaj različne, V primerjavi z Ljubljano, kjer so zaračunali dobrih 53 tisočakov, smo v naši pokrajini precej dragi. Tudi primerjave cen v septembru kažejo na podobno razmerje, čeprav so se telefonski priključki še nekoliko pocenili, saj je vlada določila, da je lahko najnižja cena tega priključka v Sloveniji 61.166 tolarjev (brez prometnega davka), kolikor plačujejo novi naročniki z območja Ljubljane, V PTT-podjetju Murska Sobota vam bodo septembra zaračunali 184,467 tolarjev. Resda je nova cena za 6 odstotkov nižja od stare, toda manj razvito Pomurje mora še vedno plačevati najviSjo ceno za telefonski priključek, To se zdi že na prvi pogled nelogično in nerazumljivo, saj s tem manj razvito območje v bistvu podpira bogatejše predele naše države, kjer plačujejo cenejše telefonske priključke. V soboškem PTT- podjetju pojasnjujejo vso zadevo s tem, da je ljubljanska cena telefonskega priključka sicer resda zelo nizka, vendar naj bi toliko plačevali le v strogem mestnem središču, na Kočevskem in Notranjskem pa je precej višja, V Pomurju pa naj bi se odločili za enotno ceno ne glede na to, kje prebiva telefonski naročnik. Če je s tem resnično izpolnjena dolgo- । ' letna želja Pomurcev, da bi vsi plačevali enotno ceno, pa je seveda drugo vprašanje. Nesporno je, da so doslej cene telefonskih priključkov svobodno oblikovala posamezna PTT-podjetja v okviru slovenskega PTT-ja, pri čemer jih je podpiralo tudi ministrstvo za promet in zveze. Potemtakem bi bilo povsem razumljivo, da bi razvitejši deli plačevali višji znesek, ne pa obratno. Zdaj se namreč zdi, kot da revni podpira bogatega. Kako dolgo se bo to Še dogajalo, je v tem trenutku težko povedati, toda do določenih sprememb v plačevanju prispevka za nov telefonski priključek bo vendarle moralo priti, še posebno zato, ker ptt-delavci vztrajno zatrjujejo, da bodo izpad prihodka zaradi nižjih cen telefonskega impulza od zahtevanih pokrili ie približno 80- odstotno. Zanje je, kot pravijo, dohodek v impulzih in ne v priključkih. Ali bo bližnja nova organiziranost ptt-sistema z loči- I tvijo pošte in telekomunikacijske dejavnosti prinesla želeni rezultat, pa bo pokazal čas. MILAN JERŠE ' I nilno Stališče. To sta upnika vzela na znanje brez Delavci so zvalili iz kletnih prostorov sod vina (kar sploh ni res! op. p.), kajti res je, da so vino letnikov 1990 in 1991 nosili in zračili v vedrih in plastičnih sodih na dvorišče in ga tam prelivali v neoprane sode, od katerih je eden še danes brez zamaška.,, Res so iznosili množico praznih in z vinom napolnjenih steklenic, v katerih ni bilo vino kar tako ali Čmiga, ampak vinska arhiva Laškega rizlinga letnikov od 1972 do 1989, ki so bili v kleti spravljeni ločeno po letnikih, zdaj pa so nametani »oženjeno« v žičnatem kontejnerju - v nadaljnje staranje na v prostem ob soncu in dežju!! Kako, da novinar tega ni videl, ko pa je v kleti videi »nered, da bog pomagaj«. Kako, da ni zvedel, da lega nereda nisem nar^il in zapustil podpisani, ampak je lahko te posledico podobne deložacije 26. februarja 1992 (!), ko so v klet kdo ve kaj in kako nametali »nekatero vinogradniško orodje, stare lonce in vrčke., ,o Odprto ob delavnikih od 8. do 20,, ob sobotah od 8. do 14. in vsako nedeljo od 8. do 11. ure. Oi rezano cvetje aranžmaje * poročne in druge šopke S in vse, kar sodi v cvetličarno vence lončnice • sveče PonHlamo vam: ' - aluminijasts polizdelke; pločevino, izolacijsko folijo, profile, cevi - aluminijasti žični program; mreža, žica, varilne palice - aluminijasti strešni program: žlebovi, cevi, kljuke, obroba SveMento, Izdetutemo, manu-nmo: - aluminijasta vrata, okna, pregradne stene, rimske vrtove - aluminijasta vrtna oziroma dvoriščna In drsna vrata - aluminijaste ograja: lalumInlJastM stebri In mrežo, primarno za dvo- rSia, sadovnjake, igrišča... »idaditB, Priporočamo se! NOVO! Splošna kmetijska zadruga Panonka Beltinci, z.o.o. Beltinci, Štefana Kovača 1 razpisuje Vsak četrtek Vestnik ZVEZA ZADRUG PANONKA MURSKA SOBOTA z.b.o. razpisuje dela in naloge 1. vodje finančno-računovodskega sektorja 2. vodje komerciale Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogc^v izpolnjevali še: pod 1: - visoka izobrazba ekonomske smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj: pod 2: - visoka izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prošnje z ustreznimi dokazili v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: ZVEZA ZADRUG PANONKA MURSKA SOBOTA, z.b.o.. Kocljeva 16. Murska Sobota, z oznako -za razpis«. RAZPORED TEKEM ŽENSKE NOGOMETNE LIGE prosto delovno mesto I. kolo - 19. 9. 93 Idrija : Koper Livar: Jarše IŽAKOVCI: Vrhnika Krim : Dolič III. kolo-3.10. 93 Livar: Koper IŽAKOVCI : Idrija Krim : Jarše Dolič : Vrhnika VI, kolo - 24,10, 93 Koper: Jarše Idrija : Vrhnika Livar: Dolič IŽAKOVCI : Krim II. kolo - 26. 9. 93 Koper: Dolič Vrhnika : Krim Jarše : IŽAKOVCI Idrija : Livar IV. kolo-10.10. 93 Koper: Vrhnika Jarše ; Dolič Idrija : Krim Livar: IŽAKOVCI VII. kolo-31.10. 93 Krim : Koper Dolič : IŽAKOVCI Vrhnika : Livar Jarše : Idrija V. kolo-17.10, 93 IŽAKOVCI : Koper Krim : Livar Dolič : Idrija Vrhnika : Jarše mobitel INFORMACIJE, PREDSTAVITEV DELOVANJA, PRODAJA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV TUDI V POMURJU! PvramidiA Pyramidia d.o.o. Ljubljana, pooblaščeni zastopnik firme Mobitel P E Murska Sobota, Mladinska 8, 69000 Murska Sobota, UUfax: 069 26 636, mtel: 0609 6J3 372 AKCIJSKA PRODAJA Stolov, miz in kotnih klopi od 10. do 30. septembra - izvozni ostanki, blago po razredih in opuščeni program - PRESENEČENJE za nekatere kupce DELOVNI ČAS: od 7. do 15. in vse sobote v septembru , od 8. do 12. ' v Kolodvorski 3 V Ljutomeru UGODNOSTI: - obročno odplačilo ~ brezobrestno (polog + 3 obroki; polog + 5 obrokov pri nakupu nad 50.000 SIT) - možnost zavarovanja posojila s čeki - 20% popust pri plačilu z gotovino INFORMACIJE po telefonu 81301 in 82413 I R0» - ^\OjOGA -HVEOF KINEi -KOVAL FLUSH 50 150.® 100.006 “ APARAT gratis Svet zavoda OŠ Tišina razpisuje delovno rnesto POMOČNIKA RAVNATELJA z delno učno obvezo. Kandidat mora izpolnjevati splošne z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: - izpolnjevati mora zahteve 137. člena Zakona o osnovni šoli, - imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj ter da Je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela porrročnika ravnatelja. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno ob-do^e. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šota Tišina, Tišina 4b, 69251 TIŠINA, s pripisom »za razpis«. le 20 milijonov bramacovih strešnikov Bramac, ki ima svoji tovarni v Sloveniji v Škocjanu na Dolenjskem in v Dravogradu, je v dveh letih obstoja izdelal prek 20 milijonov kakovostnih strešnikov. Pokril je deset tisoč hiš in s strešniki se je prebil na prvo mesto na , slovenskem tržišču med sorodnimi podjetji. Njihovi izde^ so evropske kakovosti in uporabljajo okolju prijazne matfr riale. Organizirano imajo strokovno službo za svetovanje pri pokrivanju, izšolali so krovce in organizirali svetovanja za projektante, arhitekte, gradbince ter trgovce. Pomembno je, da dajejo za strešnike kar tridesetletno garancijo. Odlikujejo se po lepem videzu in ugodni Poleg rdečih so začeli izdelovati še sive strešnike, ki so se cenejši. . UK J I direktorja zadruge Pogoji: - višja ali visoka šola agronomske. ekonomske ali druge smeri - najmanj 4 leta delovnih izkušenj Delovno mesto se razpisuje za 4 leta. Prošnje z ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Splošna kmetijska zadruga Pa-nonka Beltinci, Beltinci, Štefana Kovača 1, z oznako »za razpis direktorja«. Z vsemi prijavljenimi kandidati bo pogovor pred dokončno izbiro. Strehe, ki so pokrite s strešniki Bramac, so trpela® tepe. in LOJAL nagrajuje... v uredništvo revije LOJAL smo dobili 965 pravilnih reSiiev nagradne ttuaBi' PODJETJE LOJAL VAM ISKRENO ČESTITA). irtk je razdelil nagrade takale: . , 1, nagrado (15.000,00 SIT) prejme SIMONA PAPIČ, M. Sobou, Ivanodjevo 2. nagrado (10.000,00 SIT) prejme MIRO SLAMEK, Rcnkevci 29, p. Tum)«« 3, nagrado (5.000,00 SIT) pa prejme ANGELCA GORJAN; TorniSČe, FanonsKa Vsem nagrajencem Se enkrat iskreno iestilamo. LOJAL, d.0.0., Panonska Td, UUDSKE UNIVERZ^ GORNJA RADGONA LENDAVA MURSKA sobota Vam poniijaino bo^at izbor izot»aževaliiih progcamoi^ Obiščite nas ali pa nas pokličite po telefonu, pričakujemo Vas vsak delavnik LJUDSKA UNIVERZA LJUDSKA UNIVERZA UUDSKA UNIVERZA UUDSKA UNIVERZA M. SOBOTA G. RADGONA LENDAVA LJUTOMER 21137 61054 75026 81758 angleščina, nemštlna, itillfaiičlna.,. oirncl, mladliia. liiasli, aitniieniija, toitllia,iiiniiBi|8-P5l>'"* A 1 J I .\ 5^ v \ ob 6.uri -budnica PROGRRM; —toni' Vnudno vabljeni Ne bo vam žal ! ob9 i..*rTUiN ob7.uri s«|mo LRHKO BOSTE KaPILI-ZRMEN]RLI-Pf^e^ RRZLIČNE IZDELKE IM iE MflRSlKf>rMCN>' :^.2 G I >N 7 I .2 " OJ OJ & rt C 'Ž>. 2 O -O CM fl :_■ rti < z UJ > o co > O to & < Z UJ > o to o V) z UJ o to & § z s o CA 5 I o Vi > Ti B 7 3n . O > "g 41 Jj35t'4j.G3Ora B;6Eu"mPx=«M 0 ■ <«09 šiSos M -V n .-i rvt n “■! -S£; I « ' r\ £ ,4^ s ra «n “ o oJ • in 4j s s g-s « Q ‘ B = .' V V ] c;? 1 D *sj ra C u I 41 7 § ilC 5 *£> B ’ ite i ra Q nJ . -* o I to 1^ p SlBlSScgiiJ^JŽ______ e:< S B š^- 5 s £ = Si-.o S 1 ’* N ' .te rt ■^‘ ram rtOO 3 ra t3\3 ■ qo-to n Ci>S:^_&5.S' _ ft I at I ..ll _ o-.as ; 5 o in g*-3^!S£ CTiCfl.^O.ifls j® I J 7csX I-J .= J ra- - m - ■5 PZZ ;2 £ g £ ••'^ll^.j +-l= = = .37» _ 2 O N 2 t_-B) ''irL.ra^m_'t'XJ rt ?'’T^rt'T3 fif-j P o I X £ ' '~' m rt Dj I ,5 ■■ rt '■•‘ ' 'i-*_____ n • ' s-5 C« Q o I g I « g d. u 5Je E '5 (“Ul rt E 'f* rt i"? ’ i° s ! .T'; A.s s r.i Ht-ts ga:^ "ri-!?- c 2 2 O "fl g^ -fl Vbr rt O i--i5i •;? -fl 5 E "U .□ £ S ’ N ■fl I rt o .. ' “ 9 r= Sl« ra e 9 _ in S IIA.IU—'Olj =''5 S'® 0.1 5 - rt >3 ‘C J3 Ji Jž.^ o u < w X ^ErprsS E S rt rt ra 41 :£S§ I s 3 2 4.'" i ” A I . 'c .gtrj 3” Ji' J —. - J c LT rt = _ h t-. O G ;r 4> u I m CM N g2 -“ < S “ e fl » 3 ^ ■*■ P • . "* ■S ifc- ,1 'K rt ra rt bH ce! e 0 Ž- -^rt -F3 - ■*-*^ -* c*'? i fr*^ .y m rt I -P v b. B fr, v? « .2__ . . -»- ■-2^ 2;^« ?Sox ' «1S ’ = E “ I ■“ - "i €7^ z E E S *E1 J ' C <7 tJ ca c c § g "g m K I '. jfl ra Lfi O - — E“£ j3 => 1^ S ■ > 1*^ or^- -.5 7 ? I o s " en J* S? (X S ' «5^ » wj l J O I c;;' “ ra G fl X>' J’ ' .Sl »ot; ;5O 3 rt 00 : -3 A^73f,; rt ra fN — U ■5=F^'g’'^*S ' 'nraVJ^S l«G > >—^B ■=^"^0 >.: ž ' S 1^82 »s § , 7 3 ^S"?5^ £;,, » I ' 'J2> in-S p > I .^ £ S .- c z »i rt I Sh 157^'E p s j o I ra .G ' jŽ I 'S’7:? '. a □ ijz <0 s & s s ?f oc fl sc i/j ira O S C ra G teJ aij J ra £3«-C^X^ 'S -i-i . 7^« _ — ra <1 -rtS-S ' ^-g E s C 2. C3 t 5 2^ H. • ^ . .3 c rt ^2 rt -is i "5 o 7s-g ' kj o «> ■5 2 iZ ii s O £ C ®t? X 41 ' ' G S •“* "0 X- j2 I « . • <*- ••! 5 h A o rS l2 S S LJ hh C/> > rt in '■• a i- .T ?; ra — 1?^ V 1 :. LL- iX. I . p Sc-^go^-S^i ' § (S ° 3 Sx J 23 ■ o y p s- O in = ■ ■ I no : P ir-, 41 H.I £ ''' cd ra «a r C I X 1 v -- o “ 3 K t .'. - ■? 1 ? S o N rj tii g CS tej .i 3 ® 'C Q 2 " '•“ e3 C ra ši8S ’^2-- p 1 7 O >g'^ 2? ° S r > - ra o; 7S U o * O I ? c t- c ra m o ra 'r- oo •• cu Z o v s * "T* c ?? I rl, — .5 ULr i n. — Ozzz^ £:=^£'lig|S o Q0j tn ^■5 c . ra .0-3 n BC « ra o > I -- iB'"OsE^ - ''5'“£32 3 e"? 1 ES , « § M 5 e O e 9 22 ' te 3 rt='5:5So.T^B'5<'5 ‘'P.te?5c^>ci N >iž.^.?P I S SiSan^Zrt ?-0h rt I .te-flsZ’ 4J 1'"^ gC c ^^e^5s,-Klš;. = " 3 = J-S-S3 -- c -B .S -g o .s 7 « iSs ra « M S « T rt 3''^ p ^8- S ' E 'c ; -30 --Sl I g ._ s c :S I 73-l-ss2y ll .Hgi^iOi i e * 2 7 Si* ."S c .5 CA . CD 11 I.' 'j %> o rt t o 'id S £j v i o ra — 12 41 («■!»■ '^ g 'S £ A « > S . -C - .S.l^—OraO ■'d>uo -O <2 U 5 lO^Bb *> ‘S S A '3 "□ o 41 .E o «-S 3 0“^ 3§a7”n6^Je Sraom ■ ■ >iC o.41 fl^ GJi4 jtffno 0 2 -G g^X‘^-5c - frib-'.-. .-; p D in E ii a ij .a p .5 p -p tp > ' ”S2SJ2.3i-a„SgSs o ? .S 5; S O S g-j " o 3-Ij ' S^s- Is ŽŠSŠ-s 3 s 2-žž e tei X 9 9 C US tel O — e O ra S - £ -I t 'Š - J 'a 00 pj ■- *=• E o rt o, v &S-Š 7f5 Bi--E ' 7 I B2> _ □ .. S .ai. r1 " *i " •'t o c § J "S “T p 21- v c hi D B < o ra c c 'n rt C I fl15 I « S -Š g° g " g72o2Ei;jg@u„ ' *' “ °'';o®2 uQ 3 O 52 .s ra O C rt m — — ^rt^Ort — I '.S'^j= ■ai'g’=’2'^t; s s i^Pf-I ' § 'j F O^iS^te-g 'rt - >L9™.'rara4J = 73 glpg^2 c^^-s s ™ rt — ra s O I'- c E ' rt 1 2 ra =* n v: 4 s 2 ra BI S c rt ] £ U-. C 3 C ii - D -K = s 2 a> “m - o fr- fl „ Lc rS fl S«S|i;5 I' !-.9’^: 41 Ob p rt C C/) > X jS 15 51 Bj ra 3 Q vS I »N "rt tl) H p ifi 4i'S C3 u m J«* J v J — • ra rt as 17“^ N 'Et^n rt }i. 5:2 5 □ 3 2 3 I Ji i£ • to r rt g ’ NrPr«? " E” >. H s rt -* fl rs t I »N 1 d ra ■D ra -Krt 2 N c XJ 'll a, rt ra C ..sep g 5 t£ ^O -fl ?*C + h g Di e rt S5 e I M « I i & .. s O > o 9 iC 9 c C fN E E , lA G n 2 I O — i? « o ra C r r rt ra ? ' > lU 5 -a. ■’ '3 "p ra £ ftl O •o M Cb u rt 2£ I w. S a*'. -“ rJ □ , E^ipi p i »/ž C'" 'S1j'jo I ™ ‘ 2 2 I rt 2 s Ob o rt = ( ra '- rt ® te b! * Pl c/) ra ^Sa^^os-F 6 S o Vh " rt I ' < S ra 'Z — - s X rj p: 5 rt O , s's K? !s'h iV f* <91 .p i 5 — 'iS £ t" 4> p '• ti C> ra - I £7 (£ M 9 C ra ' fl ii CM (, ra I g 7 € > I I .p- ' c r "D G ' a.3g:2 .G m m, O E I !_ 2 □ 2 S-oN^i LE ra ‘3 5’« i-., pl c un m, ra b L-flinO — >"3 I rt C H v O « ra " -2 E rt 6 ra 41 1’^ <3 i i ^ - (0 > od I** c rfr 2 — 7X t j:: - i r." n :g s > -p a STS c rt fl' <> S tel 41 TD rt o b. , G O- .0 -’ m _ ?ra _ Ai tw: 2 o rt f£ ® '-fl rt I - E "E ^-5’71^ G O. > & I frJ - X 1-r,ii a I 2 J5 g' i- .—, fl G ra ' OJ 41 ■“ £i I u jf _ <1 o e ■;=, a rS -a "1 a fr .2 B) .5 o' ISg 3 S 4j p 2 •s o- ll- , .5-"V ** I ™ t 00 X —' 3 ’C ■ s-F-iž: '7^2 ' < tn cc 'N Q < S p d r4i o 2 rH .li. ■ST S o I ^‘■? F« hP ' 15 h2'-' !? C? Q -E '1' TTIiTh M-. v rJ O O J I i ra ' .9 c G .'^1 C 2 CD rt o o — ... sl M As 3 — A 5"^ I -I S g o « £u — __ ____ fli iiši □ 'F'^ “ Z ite •- I ai'-' teJiM S N S:" I aS-njs « = .§S:|§S “S .HI '-O ‘i S m rt m i z — p I '9 fl. d’-' Os 5 7 - I g = 2 g O o >» X £s m ifl -m ~ a.^1 t'^s ' s a-^ s3 7^!p-=E^. E ' G ra -' "-■ £ '5 :a E fl ■------ 2^ I o ra n4d P S. f~. p VI i— 'C r U — 9 S 15.2..^^ .— G ® iS rt pj ’q,^ 41 s^:’1iSK3 oi ^:^ 00 3 vS s = s.e 41 , cc ra 35 O'=;5 2 flO-FS 2,3 fr S-š S S" e I SMj. biiOfrOniP 5 D -;--® g K 1 I 3 o. C "fl 'G^.Sfi lt; — F .] mT 0.5 S 6fl o o 2^5 g .5 ~ S-« '■^□2 R > = ■" i' i* ' ° S " s § c I L § * «,'5)« c tel > ic* o « ''^ -Hrt . •'" "O ' T ,1 ra "• — ' Q.X1 id O " tfl 1^ f4 ' jž "S 2 o S — I fr £ ,rs CM Q rt O 15 ‘^^S^-§7 , «8 = 2 «S 3 I2 =-S §n oeOiINSiamiS.1 iJli o OJ ra N ' 41 _ ss č 1^ £? fl s'£ 2 fi^o )S I SO.S i 'n o *d.S, I ra c O ■ bCi dlS^l.os^igo-SSiS „ ^50 žJj, I flss.T >■; I M IfrJ I^SS^GtelSS''^ .=§b .'Eh c N 3 e u A Cu £ f ■“ ^0 23«; —^-U .n " -d ■■ I ' “ -_ s 1-2 I _2-5 5 fr 1 I 1 = -C “J O »^■^jspSe-ie -Tj S — 1 UP o« u iflitiin N XJ tj ra ciofr "JT ra Ja O I 2o rt ra rt A C :=^ 23 O'C O rt C a.iZ ? rt C -2. ■5 ?y »n »N 2 o t 5 c" 5ž";?3s.<>>a^ž; & s g.3''!.g'^ n,3« -3^2 pt^S 2;S® . I £52 z^, iO .i-j '/.j o ' o 'ir. ^iCP g omovi O P>a'“5’^-S fr o u p in -r .r p .J-. ™ fr o ' g S r ‘ I g -S ' ■= ■ -■’ ' s "7 gS ' ? H 'i □ 5 s-.'«) .2, I 13 sa3;?flšiJ:>s S g 1 "ib" s g D in N ' X ' “r 2 OJ fl RK^5 00 •^‘O.SŽ^ f-i < ' i ' s- I I CD I o ?&s'E-= SSSg. . ^:i •! — S ;'2ti.-El3o.5“ ' 1.1,“ 7Sd; §2 g“g-§ ' Cu jjJ5 ** rt • Q k ' s c,^ I « I o 1 js« rt i^S ^ :□ ’ ■a I I JL cin 'O < M X < »N O < S p u » ^■3 g-!a' JZ; -S - § .te = |o| I s;jx ’ 5s .sifl; G CI.3 -3" ^1' ■it s « 'fl 2? 1 z r- > -5 fs, -fl I ra I 5-^ Edo l=5uS-g« Ig S tS S ra ra 1 N 7 [.;? ,7|75|;^ jo7 ato I - 9 It -252;;:’> &^7 E"'" :;., 1^2 g so.jg ■S c i ' J □' ■'; = E EzSgeo e^i sWš2"ss- §^^S4°'5 oa ' ^,; I ravi.--*o'^£y''5^™ jso-i B 1 ®g uu: ' . • t m. t t _ tei'~^9i'CiQ ,ra^ r-, ^iT ■ ' .9, ' -^04; 2 ■’^'* -G e? 1- o ^tj 5 aS'šb,s 5^2* 7_ .3 m Jiu pW-'X; § I ? 5 uS □<=! ?i m u 9i ^-| . (A ■3 t E ■- O £ I '-S S"-'« u c X ._ rt ,52 41 a ra O 1^ ra rs rt rt o ra 7* rt £ ite 5 c “ HA o (Tl £1 > -H O ■* p tej ? o o •raki—, ra (*> 9 m “3 s;,'g H E7rS-7 tr'9:ra'9O‘n v ra raj.i k.B-' rt *" I I Sa; ra ,. Q *■£ 2 J3-S DS-g-x. - ? 3 7 a “. i; s:- 5 S'=2 3 u o-p ŠS I £ i? " ' . n rt "8- A p S ' s 21 2 = '** ' Mi' ■te '■’' fli fin ra > 00 ,2t' c C 1-i'O -fl fl — 'V I ra H ., ra i^ '|5S7"" ' it 1 ra 'a ra « Slsfiif I CL I ra ra o i* ■= ],13 3;3-ai 'isš-r 'hrti ? r ra o ra 5 2 '2s-8'« — = o •- 2 ■" I ^i- <=>-42 « N b 2 * Bi -p c f = |s = q2 “ ^j- • ra O sm ra X ' tel 9 c 2 a O I o ra fl t ' |2:^’° 133.^7 rt U rt a e .- p p s " -3 n 3 > 3 "2 I ^'zS^oE X,i 2o^G.-i2c)}0^i- = 4S2#iŠS2S7l U c s — *J 41 ~ u . . . . O 1 cbQ O I I f 3 :-:^gŠ E-S'! 6 £<^ =^0; 7 ' ra ra ., rt c 's s ’ «1 ■=’'■ I ^n ,a “ a a^^ri •S = I O »n •; 4 00 .'^ “ d O ra 'MF < = rt 3 — o I 41 '3 5 > ’C I o Ll ra 79, rt 2 S . t - rt ' J -O' CDHjG41“tfl f XI fl -i: , X I - tel 'fl 41 £ > _ rt i;p'ng’-°g.tt^'''.g?-PE ceŠci I N^rtiO 5! z»o^pQ ® 1 rt’ rt c > ra I o I xn ,-H 0.» E a fl S "Š in I ' ■* 2 .. pt^ p£--3 glfr, g a-p 15 “fl'S" 3 ■9 «. rt ..J ’"' p 5 tel ' “ 41 _ *‘ o ra '^1 '5 > I 5 e g I '* č S? .2 c4U Je i S-L 41 ra rt N ra ra ri V5 ■- rt 1-1 I O I o -M rt ffi _ . . e8E7 p £ 'J -= i” u '- >1.. ““ 7 - ■1'0 tr £j Jj SJ.fiS PTl.O.Sn " n2J=l-j; “3-? .SLU. a {J 3 I □ O S GSrai.-^s., tel— SJCiO - rt^ * O K — « -te 2 O 'C 'F 41 >O®Srt fr-nt a £ ' .^ e S^frš ® § 2 5 3 9^“ ;2 'O 4 Ti u ra 77 ll'|p7.E(§S@sJ3žn2 I s fc 7 '5 ;3 s s s fr ' a. - £ R Ort’fl_G3^,?iM'5 ^Cc flS-^-žS 3Ci^£P^q '-St iS ._,O 4>^ J s I (H^i—I nfl -.-. ra c , '“".s .g = 0-3 h rt J rt G C 9 "g TJ ra _; ra 53 'ai^ >3 - - Ji Jte »- o r Cm ra - O S > o C rt rt 41 X K,n N 'C <_ rt 1*^ u ra '^- n. I" irt 1*^ 'Z! 2 — '? u. a ra i Ch. tn a > •o 5 > I I I tK I I ra N r v a . o .te .te a tel -* 19 tifl I ra c t/l 4:^ O 1^ 2 Ij orON K'3 ram rtO^ fl -g 'č fr, - p -z rj = i ;; $ fr S-B E5^R S’’ d «kir: c rt 0 S t ' ?. ir » S S '■■■■•i M- S7s^ ' 't5 = u I ra k ra O «,3 « ra 5 2-:= Q g g . j, ra 4> 755^7,5 ’7 2 ER « 5 I Sgi^5 , ■-. rn m S2 ra o *«> S :i77fr:S g-i 7 ž E:i>,.?.7.S' Št^ 2 E i £ ° s 7 “ ’ s « š Z’di fl« 4j fl ■“7 = i^.c^os . , ° f?-„ SSEgfrCn — ra rt .M t/5 ■*■* '5 o Oi^Gj.ibtijjraj, 410 ■g ._ c o" " 5 "3r^ ' S^Hd. i >g''> I ra4J-rae4m't. • -g-. (O G "ra^o fl _ rt 2i •s j3 £25 S g « ■* ,2 J I tJb -rt -fl ■z c o e -• ^ 9 'S)S •j: w '-' ^o'-'"*’ £"^-§ ^9 rt frU I I O l I y ž -27 2283^ 3 C-iS o .! £ F 5 o i> 1^ *\i •' A U < Si Oi X < itej O < S e M > KJ Z C o E'. 4): <= S-^oS o ■■ F-; w ,_ w)^ SiC4 o (*1 .a 2 »»''N I ,.2 ao i«? .E c r. —• ra in Ob fl s * fl — p s ul £ ' 7 °g 1 k o _ r-. lu fr, w r. 3 |o"7^£i giu? >5 5 < m Q ^lly^^ OnŠ ' " ■« .s-1’ ‘ -S! "' S E u c a - SOii-a S®2; p g ra I 1 _ T*' V F? G I 'cm O tc "n o »Q X 5 .js a ra O ® s-§ 1.£3:5 ga I i: E., a 1*1 -“«2^'5 sl e ' ' §■^^,= 5 ^'E c S .r. H g-Č rs g, 2 2 --'""Ssoi-p c 'Z: 1 -^i bA^ fM ' a 1 "5.§|^.'j3 if §3’2 .^.^2F^3v s Rji Q i m r 1 . i - *. S tr »a «7 o. o - I Q 1 7^^ G ii ’ T oSg^O Kj; r--'^1'sS 7-i-' 9' S «." V) > < P S.S8 §«S“ X s-s 5' . £'7 .g s I 1 M c rt 43 ' O •5: ra C v _ ... MjOij BH- e I Čjffi "o2o a £"1 "T o.aB C^ŠS" X !2'g fčtej ra »a 5“ "2^ ?S5§ - s s 5= sj“ C , B *□ u rt E a.Ei 2 If3 o 5Z.= 5 3 AiCa-fr ' i fSidS-ilsi □ 5,7 SJ5 ,d G- s “ u o I ' S “ š 3 'M c rt ? >y •1 ra lA ■ “ Š i'^77'“'h3d i j£r.-Wg-^f-a iS'§-;^ iH = Ss«'3g?SE-s-eBn - “7 1 5S o. I «Q I =G I 00 .- ra ibTA >.3|g-i. ? £ ra e. ra ■M S> • c 1 o 1 c v RS rt C ■:5 a=T ifl-G gl« “■“■•i 2-0 bM fr 1 “iC o.O>0 I ■" s I c Sra Ic4®ra/-irt|^ _., “' «AtiH E ° S Ss 5 £ g s I ' 7 B-S Si" s^-^'.- r "S "s S iiiSS3s'^'5S=sS sjKigžsg^-gshl* hlisi ioQc.Scu9i-i I OT3 CbD fM -i Eb I X) I Pb 5 I o. ra - .. s ' > "D 41 ■- ra ■a — rJ 'l? I-. 2 fM ra -n Cl’E J, Ci(v^t3'?iraC’c:|t3 ra « ,rae^ & N 5^ .£1 1-1 c ra > ss o ra ■m p j s s s s 1= . B. o i£ MK/? |te »ra iz^ I 'C -G Ste M 41 tljjl ?i!š rC' 41 S Q Q c .■ _ i .J 'p E M ‘SO S^ g E s s s (5 ''' .2 .t I - « Č2u5 jsa. &.fr '” ff' ra fl fr^ . • s M S iŠ 1^ p 7 £,.s5“'g^:j-sKs E-= 3 o ^-3“^'E 2 I -; 3- - ■a — fr. > 5 '•' f-' E fr t<: °° S5a ' e s •• '505 gg 5.25 , o u, J 'Pj; c ' 04= 5 ■t n 3 -n zB, I "S " 4^ Tb . b ra ra rt rt 41 B M n n 3 O' p ' r«l b ra rt 2 j 2 'C C *" b « 01 V - “7«r. K K B s O ,Z\ A M J ' ^.2 E rt I fl •5i®* 5 §x ss g?! I E? ■un ■y h r S I g e7 'S 2 I n ’’ »C A fi 1 ■./. Hii tn ■- Jž “t u ij n .2L 41 CZ) b. 4> J2 'fl’ S8 N s^-g o .£ rt iN € ii o c ra CL,H S ka rt Oh i til d JD rt I •= 9 r . C fl G c - - I i 5 - I o 3 ' o Ib ra *■* UJ 2i o "•^ - ■- ra o ’r3 C v * m m Crr^-^.G Wi''Tlinf*5- ' 7 2 ra m ?e 1' 21 ?, Ls^iEs 17 I *lS^S.c j7i=«S|s:7| .^1^ § j 1^5-3'' -s E a gg £ N Tn.i.»-n.41X itarts 513Z-8 §-^^-5 S-5 I 72 ° EiS > I 2x£’sSS . mo'“ ®*—'o2p';:9 fr I G .ofr — 5 = 5S I ' S 7 J7 _ - 'C O O i—i" id — “1 rt rt —« rt 'C £ ” « ” -5 2 flhX^ ra 3^ Cbl o S c < X o C O-S.S ^ ., .. _ E rt '1 ^■." Š i bS rt So 41 3|i 2 ■" = S :Ž -5 ° o o ®.-e 3 £3'it,* 6 E .“ iUf'*.i..’v ._i2£^7 ■^•u l±i-jij •8„'3'r. T§ s.4'"i"'5.J3s^s;S 1 ..= £S -a .„ fc . . f» S2 .n N d Š s ia,2.§-S, P 59-S a S S’»1 « " Š a X n * uS-S? ■-' - .* s 2 5 r -S Pr, ' a^^s-S fr S ij «0 »^ > -- ' EiJi “ ■•iu^-!n O -ra c*ira.-i 9'54s ora fr'- Qi’"-< ra rXN I F cS G > rt^-ZiCN G i^Gf:^oopg'^wo o «9 E c o « o 2 v 2 E ž fr.. Ui > < > i.Bči _______i-.., S S V 2 E o g.„ SiSSE", SrtSitehra -p c O I c/] > □ J ra„ 2 H.S.41-i oqE75c8oi3cz>C’o rt • g 3 ~ ‘ "O 00 X 'C I ■fl '** rt S O lU a«.5S v- O O ra 9 <» 3S1 ' t/i a C I*** :a e K . (n a a. o 1 ■ n 'C tZ > ' s ra £ H 'C 6 **i 5 y X s C I ra I o rt S B -2. ' 4> 41 41 £ cž h ^ ' ' Q pl I p s '2 S£ g I - ,2..a c E h .1- rt V rt , D C C 11 I »N k , rt’f*1 I ?isk'::;c*-— s’;«' ^=’SqS f'5S5 i > y ra I « ra HM ” ic 'ra “S S I rt 'G " 73 O 41 •■ u ra s " oT 410 2 O a □0 c IS I ^rtŽ “ = "1 rt ' — 41 :se H rt •s^ -fl ' s o N o □ ' - O "ra ■ ^^»cZ] -g » fri .. s ' ‘ g^-S^z^-E ■:$ ?£ sSo s , Sa IpaŠMa-^lE^SS-S-Ss 'dracNoo>i^iODiJratetrt5j ijiJtcSiSi iZi ‘ E u -I « si) I ?2^ CT o p .3 □ ■ M -i-S Xcr^."Ž f^chtejiS^ © ' C .at ^7 S G rt rt “» G ^>ti o frH J '1 ■ž-5^ rt ■ra O 'fl I ‘ siSsKisSalO rt \r» i>^ '^SO— ^rAra C-S^ ^i2SJ^ "■.zs? c u .3.?t . . 5 I ir r"i G 3 'C I rt !« S "n rt -It s . o lu ‘C • I E J O i- o C KA m _ č o ° > ■« (3 'C rt “ 5? ! > .2 e ■»=> . I ' 'fr -S ^13 o fr I flzg.So S-sg 5 £ ■3L10b^fr>>M Q0 -5 I -r I J, I S I g-s t PC m o S 9 24 'c cžj J 7,’ e „ 2 '« 2 2 ? S > J 'rTl rt C0ii'^S-2.5Zr s " u □ * L ra .g s feiiCh C7 Q SI o rt M|l F • B iSS—t^T^iaKNl V? c ‘5 c c o ra o Š^iJ^S^K .gOE ■ I n H? * o\ I « J Bi- 2 ^-Os^sJ.-Kš ^"Oi^^a.sga o' ■ o 5^:^’-^ c “ »■ I qlL. I c jmHraC gg'EH g , o □** F s F h ‘-1 s E 5 g ' 1 s frQ.2J-g = S-^^SSj.i ■pS ^7; ' 5■'Z , E “ ri ” ■T S ' -3 s ^"--si-^ j”^41 S O fr . • č' "i Q o « I o ° .. sg7 = ?‘^'2s«i I O 0 i ra C 1» rt 10 4> d ra d "at; 'i,- S § I « S I "■flCb-fltB ItntCCfr E 2 ■-o o 5 s .B 2 3 , J—* — C^SSfli; ,— cNw> 1^ O Q Ji fl (4 h 5 I c I** “— A hH ‘M ” u f\| d '“^xj O 'z; ■' »H > O I "d I '■C 'D I 2 § . .s-g co r' C D S’§SJ^S^SS^ s v o^.itei^ P£22£i--jS rt ' ■&■ I ' 1 s .K S-te Gin — o N *■-! 2 5..r 2 S>cg’T a-sfij^gemra s s B ’ gl-J "C'— 0'*^‘^ra "-I '5 .5 B '= C C 41 jg ■- o .X O-cNC c—- oi=^6'^ 0^ rt g 3 tn o , ■ I Ht £ i2 E ' ti: 7 < 5r=.S 2 S c; g šf ■( 2.9“^ S r-DoS ra S ! s o ' g sfS p2 6^ 2 £ s I s Sbici -fi c S. v ao 2 “T ti o -5 27 r\ •■. jy ‘č ”51? 1 ® -r ° Sl :S .^£i rt -C* ra rt > O •*^ r? 0 O H C ■ - 'č ” z. - li ? ,' = ' Q U ra i.. ra '5 I f .— 'C itS? ■ •fT ff/ f*. bH;£, p z 5> ______I I 3 Š,^ COCbrt'GHggCQ 3 " 2 I-s 2 3 00 rt m o c ? ‘5’^ f 5 2 g® J". .nčSjž^t'^ B £ 7 ? X 2 o "5 ,» X lteQQ^S^pJ^ '■giEl^s® ..S; s I s ' £ s ' I 6 '7 c> rt* ra_-yra.41 oSSS Bi^^p 9 52 25 =1 j. piais ;X fl, Id H O I -7 -C e rt > O 2 C41 « — frt « ® i« J« ■"■ Q o «1 o *“ . > O /-1 ? 2g ra rt .-I -o I-l Q oc tu I I h8;* t y «2 Ji < X (A > > ra ?S-®'3^1 V g^igs 7^i£ ' a- v 41 D 8'S^ =' dO ■< O 7 ra C 5.s G ^i O jlB '‘S 7 - !=■ ' I e ra c £ o ij 1 U = ' o rt iL rt Q rt N O -^5 ^-C O S®* Z a o ad“:2 ' 'S C -5 'C^ 5 “* «J fl 41 fl X J ® G B s ra .S_'i 4J t O &n I m ra 41 m o ra *: £ "7 2,^ B 9 - r r 5 i2i-i ta h 'G Ji rt fl! J ?■ SC '‘J - =^'-' g " ' j! J{ I e 2 9.3 - I.* . E C o £« — h Q - rt' I ” 3 J ra 8^1,3 — r. 3 5 _ I q @53 £.o-;.^ - g.« I s s I s-j! -3'9 s „q“ Ji « « 71 M EAivflfrra . t “ I"« .a *j fr “ J - rt ,0 rt s rt 'G 3 G 'St -te g7§Š=Si|=S3b^g-.i ' ffrais rt i.'s o "0 L5 Cic3*ra41,^— E O ”i2yS F^ « jf ra «=^ .Irt ® H" < tn X < »N O S > ra in ra f; 0i .J Jf 6 o 3*';''^., I - p ■—z''’-^® —■s7 ' fr ' .* d o I 'E'5i3iS 2.S.^.. I i I O\ O s ''■' ' sž iS y UJ C c*« 'x'S'o L"? .z 4l 'c' ra . C ."9 fl u I ... ra £ M . -A >u C teiz-K > _T o • V.-C-rarartOSoJ-ii t: 5®ii2x3Š6'2u" ^,fr ■S° 6 SpjS o sl£3-|2sb^?j?h rt tc [5'?5raft.|J^ I K>^ .a>; o g 92'E c 5„3 g.’'’“ I a 02.: ' ra rM s '•'* • «0 m '. N Ll . •* ra el 41 xj 41 9______ra -n o I 'p T -3 3 'C 'm-p S-s S 1.“^ S «'G 1» I I I i iX-fl='d.'a(Mictf^ ['N hS ss 6 0 CM ._ tM fM X ■9 41 S 'o.” 7 oa I rt 1^ ra 4J S' 5 io H a, a. ii ra Q ■»'ESS " ' ■3’ ' -rt .2 J « liZra 3 I M I 2« ‘=^•2 - c E ' t o §?7? J et . ^i 41 "is “O .5- <7 ®.S.»-“-o 2 5 "» 5 S o i™ v g'bM 5 " '5,''d od Si (*i jI*ii id Oh U c I I > I flrt'.teOOra^ra ,' '=' - Se**'**’ F rtateJi 3 So-i»g <*1 ® o o 'C oene-.mo ---------TE'*?'* o 3jZ=.Tl« gfiJ g a^i š I> "u "5 .s c ■;; tip E^ZiZ o 'i sS7 iz ' ; ' -s iCj G ra ra rt X ra rt JJ rt -9 O •—.rr 9 rrr KJ n qA «, = S*-* S 'n:^.* O '2 C o OzlSoč-i-io ^^=gT:| rt® ■ "□m ;pQ Itj ' 9 Sl ^7 ’'dl ,.fr. -X 41 I §-a^ ■* O s7 F §- Si O fM S »2" d« čr;i ' 3 c o < Vi X < 'N O < S > “5--a p = qZ-p ' I-SS^^^E ra u rt ,_i tel fl I «3“’? c=gzS •j 5 I" o ..^ -- . •gS-".yao-■5 4i>i«„r- rt = 5 rt rt o rt ra I Oh <£ s 4J Ot rt « ' o £i E sO C C fl d*> ^ — 9 -.---• .-H ■ O 'S o ' 8 s 5 -S '•“ - “ - ** rt r-. 41 c X ^te I E " o .“ .3 H ■“ c žž? B-S 4> CJ s Sg™ ga-,' g s&i .. > k id ff-Sifr fr o. o-a ^„>--^3 ogd ' N «.; I p I p-Szfri '''“ 5 j= & 5: ■□ “9 "" .9 (7* N O c ' □* H frB 5:^ 8*° 'h’' 'G G B o gg ’.5 rt 1 = 77;?o. Sl <■ n^ ' . fr:" = ,3£ ao.5i,5> ■ s_A .s^o-iašiiSp^^ S sl Sc s S7 B ' “ o>.Seo"-:=s s:ss!jb3| *■ ?S pt-O E-ci ' b7 ? 1“ . s 9 ra o 4j d > t ■o Oh tn u fcH, • • I xn rtiJ= frOjS e S B ’ SP« rt ®:g:sS Et^rTia 7^£||g.-1 = c V) G jj 5«-. X ra sIIg • 11 i_^ 4 > -O '-—' hJ O hs?"i c p 41 ■ n o 3 I ^Ž22*^fc-: 3S atlS Pt. I '.? E t" 41 m 0^ ge C I s-Š .rt, > w5 41 M 2|l^° "-4 = S5 Xh u A d /C J? ' 41 ra * • 9 o c KJ s c •* (d ■< »N SJ z, c n <8 fl o 41 ® ra bNg^s-" -2ir,“r-' 2 ' I U ' 1. _ c rt o - «_;!? " " 3-S.pa5' s' s*' 5 3 ^5 Jm i = ■= a-o.p’^0 ' 3-3 E :s s£ , ’ ra 'S rt 1 >u 73 - - -9 53^ C c . i£> 5t* 6 rn a n O E .SC ra c ** o. 1 A O "n u ,ra^ Š ® o 2 s ■« — .*i ra G -HI ci_—~ iH» I o . _ J 15 3 “ (N * w t^' "is”' rt 41 2 ra ra® T»s I te I fr H fr.S I -o A tel n N a 41 pj o 'e —. I - rt Ts I jtS.-? (i3N.S I > t;! e od iHrin S7xi5s , □ e cn hh fsi N ,r = O '4> I 9 rt vt ra F TS 5cj>'a stran 22 vestnik, 16. septembra 1^ Teletekst dekoder s kanalnikom 'S« indallinsMrn upravljalnikom za vse vrste televlzoijev, TRUBAR, CANKOVA , tel.: 40099 Živali največja motoma vozila ZASTAVO 118, letnik 1985, temno ijave barve, cena ugodna, in okno, novo, velikosti 140x210, za polovično ceno. r prodam. Informacije SMOO MURSKA SOBOTA. VeiCf«« Benko, Pertoča 4, m966 Franc 23 M7 . PONUDBA MESECA: FORD MONDEO TOVORNO VOZILO TATRA 148 S/3. letnik EO. registrirano do 10. 7. 1994, prodam. Tel.: 71 006. mle FIAT 75« prodam ali zamenjam za gorsko kolo. Ivanič. Bunčani 22b, tel.: 87 036. m9365 ZASTAVO 101 1,1GX, letnik 87. in JAWO 350 TS, letnik 87, prodam. Gerenčer, Gornji Lakoš 5. mle GOLE, letnik 37, registiran do avgusta 9+, prodam. Tel.: 76 132 jnt, 223, Robi, mle BT 5« S, malo vozen, prodam. Milan Zadravec, Velika Polana 178, tel.: 70 686, pi^ioldne. m944 126 P, letnik 79, registriran, vozen, 500 DEM, in otrc^ko kolo BMX za 4 leta starega otroka prodam. Ozka 10. M. Sobota, tel,; 23 262, m949 OPEL ASCONO 1,9 in mešana drva prodam. Tei,; 51 372, m962 GOLF CL, letnik 91, oktober, bencin, prodam. Tek: 069 69 161. m 1035 GOLF diesel. letnik 1984/11, prodam za 5.700 DEM. Tel.: 61 321, int. 53, do 15. ure. Fekonja. m4219 1 SATELTTSK) SISTEMI PACE (599 DEM) lnLASAT«amo499DEM, 2 montažo, hidi na obroke. AMF,d. o. o.,tel.: 70021, MERCEDES «08» 3-tonski, s cerado, letnik 1967, motor 1976, registriran do 21.7. 1994, naprodaj za 8.500 DEM, Murski Petrovci 15. m967 GOLF JXD 4V, registriran do junija 1994, prodam. Tet.; 45 250. m 1025 LADO SAMARO 130« letnik 1987, prodam. Puconci 187. m971 SATELITSKI KONPLETli Montaža, prodaja, servis! Ugodrro posojilo na 3. 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731443, vsak dan po 16. uri. MERCEDES 2«« D. letnik 1933. registriran do S. 1994, prodam za 10,000 DEM. Tel,: 21 955, mlQ26 KADET GT, letnik 37. prodam. Puconci 202, po 18. uri. ml012 OSEBNI AVTO GOLF, letnik 1990, karamboliran, za rezervne dele, in šivalni stroj Bagat, malo rabljen, prodam. Anton Šnurer. Rankovoci 8 a, tel.: 46 140. ■nl013 ZASTAVO 75«, letnik 1985, prodam. Stanjevci 84. mlOlS RENAULT 19 L III/89, l,7i, KAT., izdelava za nemški trg, z dodatno opremo, možna zamenjava za manjše vozilo z vašim doplačilom, peč na trda goriva (40cm rjava), sobo rdeče barve prodam. Ogled pri Osterc. Cankova 19 b. popoldne. ml019 GOLF rdeče barve, letnik 1989, ugodno prodam. Tel.: 23 363. Ivanocijevo naselje 29, m 1021 MOTOR HONDA CBR I0«0 F prodam, Hodoš 64. inl023 BIOENERGIJA-ZDRAVJE 10 let prakse In izkušenj. Zagotovo pomaga v 90 % primerov pri večjih telesnih in psihičnih problemih. L_ Tel. 042 844-171 IgorHusadžič Mursko Sredliče kmetijska mehanizacija 6-REDNl ADAPTER za koruzo in kombanj Djuro Djakovič 770 prodam. Noršinci 62, , m983 AGROIZBIRA. Slavko Prosen, trgovina prodaja najcenejše akumulatorje Vesna in Topla, gume za traktorje Ba-rum. rezervne dele za traktorje Deutz. Ursus, Zetor, IMT Fiat Store. Cene so ugodne. Pokličite nas in se prepričajte. Tel.: 064 324 302. mop TRAKTOR ZETOR 4n8, pluge. 10-colne. pony expres. mlin za grozdje in krompir prodam, Križevci 141, tel,: 87 562. m9+3 ŽITNO SEJALNICO IMT, 23-redno, prodam. Tek: 87 254. m9370 12-COLNl DVOBRAZDNI PLUG in elektromotor, enofazni, 2,2kW, nov, ugodno prodam, Stanko Kuzma, Šalinci 31, Križevci pri Ljutomeru. m955 DVOBRAZDNI traktorski plug, 12-colni, visok, ličkatnifc za koruzo prodam. Brezovci 64. m963 PRIKOLICO za prevoz živine, novo, ugodno prodam. Filovci +8, m985 LUŠČILNIK prosa (»roranco«) za proseno kašo in ležeč »trier-i za čiščenje žita kupim. Tei,; 48 400. m995 TRAKTOR IMT 542 s čelnim nakladalnikom in AŽ-panje prodam. Ogled vsak dan do 8. ure in popoldan od 17. ure. TeSanovci 107. ml009 TRANSPORTER za koruzo, nov, nerabljen, prodam, Markovci 6. ml0l7 VOZ z GUMIJASTIMI KOLESI, lahkimi, dvobrazdni plug, 7-colni, in tridelne brane ugodno prodam. Bodonci 130. od Četrtka do nedelje. ml024 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO prodam. Tel,: 82 420. m 1030 STROJ za trganje koruze Tornado 35 SIP. enoredni. prodam zaradi bolezni lastnika. Tel.: 57 029. m 1032 ŽITNO SEJALNICO, ll-redno, starejši tip, in stroj za ličkanje koruze prodam. Irena Bohar, Ratkovci 1, ml037 TROSILNIK hlevskega dnoja. man^i SIPOV, skoraj nov. prodam. Tel.: 60 rao m4220 ŽITNO SEJALNICO znamke IMT, 23-redno, prodam. Tel,: 87 254. m9370 HIDRAVLIČNO STISKALNICO za grozdje, 6001, prodam. Tel.: 65 123. mop ENOOSNO PRIKOLICO. novo, nosilnost 5 ton, keson prikolice je vodotesen. prodam. Informacije po telefonu 87 590 ali 37 771. mOp VINOGRAD, majhen, in klet pri Centi bi prodam. Tel.; 76 077. mle TRISOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE v Lendavi prodam. Tel.: 0+2 832 424, od 8. do 15. ure. in tel.: 069 75 969, od 17, do 20. ure, mle HIŠO, FOLMONTAŽNO, na parceli 10,60 ara, z velikim sadnim vrtom prodam. Marija Škrgei. Riharjevo naselje 13, Lendava, tel.: 75 390, mle LOKAL, velikosti 50m^, v centru Lendave, adaptiran- z elektriko in vodo oddam v najem, informacije po tel.: 75 191. od 8. do 13. ure. ali Partizanska 50. mle HIŠA s parcelo v PetiSovcih, Lendavska 38. naprodaj. Informacije Katarina Gy-urhavo. Potočna 48, ali Stanislav Gabor, PetiSovska 52, Petišovci, mle V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo: hiše, stanovanja, počitniške hišice, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske lokale ,., Velika izbira, ugodni pr^oji plačila. Tel.: 32 322, DILL, d.o.o. A. Novaka KILAVO, staro 4 leta, dobro mlekarico, prodam. Vidonci 62. m964 DVE KRAVI breji, prodam. Gerenčer, Nedelica 52, 6922+ Turnišče. m982 KRAVO, staro 5 let, devet mesecev brejo, prodam, čentiba 38, tek: 77 137. m le MLADIČE DOBERMANE GLOBUS JOJAL. kakovostno leglo od Sampi-onov z izpitom, mati Rcys1 Bel, oče iz Nemčije, prodam. Tel.: 042€14 777, Tnle ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tropovci, Kolesarska 83, m834 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljerre. prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo. po 500 SIT. Vsak. ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo wse informacije v gostilni Anice Bcnčec v Bakovcih, 4 (stara kirurgija) M. Sobota, mop IŠCEMO-KUPIMO 2- do 3-sobno no- vejše, nižje ležeče stanovanje, gradbeno ' parcelo v M. Soboti in večjo gradbeno parcelo v smeri M. Sobota- Radgona. M. Sobota-Gederovci. DILL, d.o.o.. 32 322. mop STANOVANJSKO PRAVICO v M. Soboti za +-sobno stanovanje prodamo. DILL. d.o.o,, tel : 32 322, mop PARCELO s staro Siho na Gornji Bistrici, 2669int, komunalno urejeno, prodam. Tel.: 062 32 279, m951 GRADBENO PARCELO z nadomestno gradnjo v Kančevcih prodam. Tek; +5 054, v petek in v nedeljo po 16. uri. in954 teJ-: 43 070« ali pri Darinki Zamuda, GaluŠak 6 (zidarstvo)»tel/ 68 044. mop NESNICE MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih. tel.: 2+ 393, ali v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.: 49 025. mop 4 KOZE prodam. TeSanovci 95, tel.: 48 359. m960 KRAVO, staro 7 let, 8 mesecev brejo, A-kontrola, ter otroško posteljo in sta- jico prodam. Borejci 36, Tilina. m’ co pl 1972 PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova SLUŠNI APARATI SIEMENS TUDI V POMURJU ! • Ugodne cene slušnih apa-ralov • Najhitrejša pot do kakovostnega slušnega aparata I • Hiter servis in garancija za- I gotovljena' ! • Možnost manjših popravil in nakupa baterij KRAVO, mlado, brejo, prodam. Lipovci 111, tel,: 41 068 m976 KRAVO, dobro mlekanco, s teletom prodam. Lipovci 80. tel.: 41 477. m988 FUJSKE prodam, Ivan Hoheger, Tišina 41. m991 KOKOŠI, mladč nesnice, Že v začetku nesnosti. prodaja kmetijska zadruga, dostava na dom. informacije po tel.: 82 401. m9368 razno SIEMENS Vsak Četrtek oč 9. do 13. ure ABA OPTIKA M. Sobota, Lendavska 8 Telefon: 21703 SIEMENS Inf. tek: (062)513698 HIŠO, potrebno popravila, damo v najem obrtniku, primemo za pisarno, servisno delavnico, v Cankarjevi ulici 109 v Murski Soboti, tel.; 21 908. m998 SOBO s samouporabo kuhinje oddam upokojenki na Tišinski utici 4 v Murski Soboti, tel.; 21 134. m999 LOEWE, FENNER, SAT, TECHNI Televizorji, videorekorderji, avtoradii in zvočniki ter satelitske antene za ljudi, ki vedo, kaj je kakovost. Možnost posojila. I DVA PLETILNA STROJA, 2- TRAJBAR, CANKOVA tel. 40099 f I posesti VINOGRAD s hišo, sadovnjakom in njivo, Iha, v Dolgovaških Goricah 152, naprodaj. Tel.; 76 426, po 20. uri. mle GRADBENO PARCELO, lokacijsko urejeno. 10.10 ara. na lepem mestu v RogaSovcih prodam. Informacije po tel.: 57 143, do 15. ure, po 17. uri 31 MEDETAŽNO HIŠO na lO-arski parceli v Murski Soboii prodam. Tel.: 24 +93 ali 061 347 849. mlOOO SOBO v Ljubljani iščeta študenta. Informacije po tel.: 069 22 309. mop GARSONJERO, 32in- v centru Ljubljane, prodam. Rudi Kolarič, Prvomajska 18, tel.: 24 527. tnl002 HIŠO v M. Soboti, primerno za trgovino, prodam. Tel.: 22 814. 604. m822 stanovanje. manjše s starejše, v Murski Soboti kupim. Naslov v upravi lista. m979 HIŠO, starejSo. vseljivo, z gospodarskim poslopjem na površini 42 arov in navadno prikolico prodamo v Zenkov-cih 79, poSta Bodonci. Informacije po tel.; 26 751, zvečer m994 mlOll STANOVANJSKO HIŠO, 80m< opremljeno, z garažo v centru M. Sobote. oddam v najem. Pogoj enoletno predplačilo. Informacije po tel.: 43 323. m 1016 NA STANOVANJE vzamem tri Študentke v Ljubljani (samouporaba sanitarij in kuhinje). Tel.: 69 034. m9367 ZDOMCI! parcelo, 10 arov, blizu Radgone prodam. Tel.: 61 338, po 19. uri. m4232 redna, prodam. Štefana Kovača 30, Rakičan , ml027 VINO, 5001, šipon, rizling, prodam. Tek: 069 76 793. mle ZAMRZOVALNO OMARO, 2101, skoraj novo, prodamo. Tel.: 2+ 863, zvečer, mtu BUKOVA DRVA prodam. Tek: 26 272, dopoldne. mde GROZDJE, rizling, šipon, prodam. Tel.: 75 389. mle ŠIVALNA STROJA SINGER, likalno mizo, krojaški pribor in moped TOMOS prodam. Kolodvorska 35, Lendava. tnle GROZDJE prodam. Tel.: 75 401. mle GROZDJE z brajd (jurko. klinton) prodam. Mara Korošak, Boreči 3, Križevci pri Ljutomeru, mle PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala Osnovne Sole Jože Hed-Žet, Šafarsko, Sol, leto 199(V91, na ime Klementina Koki, Šafarsko 33. m9362 GROZDJE, mešano, bele sorte, koruzo, prodam. Tel.: 76 537, po 20. uri. mle 3ha KORUZE v Nemčavcih prodam in pletilni stroj Pfaf elektronik 6,MO prodam. lahko tudi na obročno odplačilo. Informacije po tel.;. 24 531. m817 PODJETJE LIGA prodaja mineralna gnojila po ugodni ceni. Tel.: 062 663 171. mpp GROZDJE, modro frankinjo. 600kg. prodam. Tel.: 66 226. m9S0 OPREMO ZA DNEVNO SOBO oziroma garsonjero, rabljeno, prodam. Kličite po tel.: 22 331 ali 49 006, dopoldne do 9. ure in zvečer po 20. uri. ml028 VINO, laški rizling. Šipon, burgundec, sovinjon in opel kadeti B. karatnboli-rah, ugodno prodam. Tel.: 40 194, zvečer. m952 GROZDJE Z brajd prodam. Gregorčičeva 34, M. Sobota. m965 DRVA, akacijeva, prodam. Tel.: 32 +88. m96S GROZDJE z brajd prodam. Skakovei 44, tel,: +0 174. m956 KROMPIR za ozimnico m sajenje prodam. Tel,; 41 012. m957 VINO, cepljeno, in domače žganje prodam, Zadravec, Brezovci. m938 SADIKE CIPRES prodam. Attžel. Kolesarska +4, Trojx>vei. Tišina. ni959 SVNTHESIZER - KLAVIR za začetno učenje klavirja ugodno prodam. Informacije po tel.: 21 122. zvečer. m953 h GROZDJE z brajd, jutko, ' i ročni luSČilnik za koruzo prodam- iiTiTTrTrmiir Gitsiilna MENCINGAR s krajne t ahi v petek. 17.. tn snhnto, 18, septemliru- koline z hujht repo ler tinski mošt. na ■ u M H rt rija Serec, M. Črnci 38. mioao , GROZDJE, belo, burgundec, zling in šipon ter vino prodam. K' 614, po 2i, uri, OKNO velikosti 210 (70x1^)^*^ s fiksnimi iiaoknicami prodani ■ j. neje kot v trgovini. Tel.: httf 653. nill« KORUZO v zrnju ali za sdažo z »I prodam. Bagar, Petrovci 56. iiiTniinnnJ GROZDJE z brajd, klinton»in hra&tov sod, 3301. ugodno prodam. Sebeborci 125, m970 KAVČ in dva fotelja prodam. Tek: 21 031. m973 TEHVOL prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 33 (»3, m993 m1034 ,, GOJENJE ŠAMPINJONOV. O tehnologiji gojenja, nakupu mptw Informacije po tel.: 069 72 «16 w< m 1020 . KORUZO s 25-arov za trganje prodam. Hotiza 131-GftOZDJE z brajd, izabela. Tet: 89 185. m9366 lic ■!' silirs"?* ŠIVALNI STROJ, ohranjen, prodam. Tel.: 61 761, in. 244, al' m4221 SOlVIS ZAMRZOVALNIKOVI MENJAVAM IZOLA^ NA VSEH znamkah MRZOVALNIKOV, KI ČUO, ROSIJO ALI NUO Z ZUNANJE STRA» IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak „ _ Gornji Slaveči 6, Ku»i» TEL.: 554)71 Popravilo z garanci}o na vaiem domu. TERMOAKUMULACIJSKE PEČI, cirkularko za traktor in Škropilnico. 2M1. za frezo ali traktor prodam. Tel,: 21 537, m975 GROZDJE z brajd prodam. Borejci 30. m978 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Gostinski šoti v Radencih leta 1933. Št. 142. Marta Perkič, VeSČica 34. m984 KORUZO s 35-arske parcele in koruznjak. lesen, vodličnem stanju, prodam. Tek; 45 061. m987 GROZDJE z brajd, j^ko in Šmarnico, ugodno prodam. Krošaa 5, M.Sobota. m989 GROZDJE z brajd in bočno koso za traktor Zetor 4911 prodam. Tel.: 24 253. m990 SETEV PŠENICE IN RŽI BREZ ORANJA. Stroj FUTURA 210. Učinek 1 ha/h. Delovna širina 210 cm. Prodaja na posojilo. M & W FUTURA, d.0.0., tel.; (069) 82580 PISALNI STROJ Uniš, malo rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 48 711. m 997 HARMONIKO Delicia. gO-basno, av-tozvočnike Artvoz 100 W in kavč prodam, Tel : 46 701. m 1001 JABOLKA, zlati delišes za ozimnico, prodam. Milena Cigan, Ribiška E, Odranci tel.: 70 173. m 1003 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. 4 plošče, rjave barve, širina 60cm. ugodno prodam. Tel.: 22 216, po 16. uri. ml004 KORUZO z njive prodam. Tel.: 46 412, ml005 JEDILNICO, omaro, mizo, stole, ugodno prodam. Tel.: 22 602. m 1006 GHOZDJE, klinton, šmarnico, i barvni cekvizor prodam. Tel.: 23 777, in m IMS PRALNI STROJ GORENJE, star 2,5-leta. prodam na 3 čeke. Tel.: 21 871. m 1010 GROZDJE, sorte rizling, Šipon, char-donnajT, prodamo. Tel.: 75 560zvečer, m 1014 , , 'M .i| I, UK GROZDJE, souvignon. la^'. liili* rlriie šipon, ali m<^ f” merskih goric. Informacije ve- - tel,: 069 El 213. m9372 delo Na območju ITekmiuj* P' • sposobne ljudi, ki so pripr* f ramo sklepati zavarovanja valnicoMaribor. ZaŽeljenav^I d ?+ valnico Maribor. Zaželjen^^ J šolska izobrazba. Prošnje pe^. 069 ” 9h 1993 na naslov: bor. zastopstvo APA, 690M Murska Sobota, tet: int. 3+0. H^il+O POMOČNICO išče«*® voFska 35» Lendava- KOMBAJNISTA OZIB«*^^ TORISTA iščem, Noršinci nz- .-tie NATAKARICO oziroma Z iie^"' M A1AK A KIČU O-ti i ujm* ; . prakse s ti ima veselja <*<> skem obratu zaposl”’’' v . A.*1TZ r"!./A Ur*»OPI'’^ > DISCO JOCKEVA bre^ opd 81 +78, od 19, do 21. ur« KNJIGOVODSTVO Ih! ____________hrtmte m r L«*!'' VODSTVO za obrtmke in “ po *^onl;uren6nih^ah.|^ dfmobrezplačno.ftAl^IJS '' . Dubravka Reši, tel.: do 20. ure. ^PP 1 r MIZARJA zaposlim- Plečnikova 42» ' esarsn«!' . -It ^3- Jtti^ m961 MLADO dekle Okrepčevalnici Fm*' Tek; 069 71 055, v REZKALCA z jaiici . slim. Štefan Kranjec, tel : 48 511. m 1007 'l pomoe rvvIinTSl'^' _P* ..I ŽENSKO za , n,vri ■ zakonca v gosj>odinjsl'^/^| pet* formacije po tel.: 4e ■■ ' nedelje. m 1022 [rftt PRI DiNAMIČNFWJ*^l Ji zaslužku se P'''‘*™*!f! ........ Nemčije, ki daje r,— „,j,. Prijave ii co., p.p. 19. 62ip6 izbrali si boste ''eW_ DEM. Plačilo po m93+ storitve EMAJLIRAMO kadi v vseh barvah, g-69 235. m726 ZAHVALA V 71, letu starosti je nehalo biti srce možu, očetu in Jožetu rirjinnj’’ .Bili iz Tešanove« VjCiB- Ob neizmerni žalosti se iskreno zahvaljujemo |.,^i i“'j; v teh težkih trenutkih tolažili in sočustvovali z sožalje, darovali cvetje in v dobrodelne namene- fg duhovniku g. Škaliču za pogrebni obred, žalostinlce. Društvu vinogradnikov Goričko, za ganljivo slovo in Stanku za odigrano TiSino-n kom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, g' mili na njegovi zadnji poli Njegovi najdr.^i 13 16. septembra 1993 stran 23 ID ia- h' 6S i'« sli aŽ 14» ft-0 Ko solza se utrne, čez obraz spolzi in več je ni, tako naj bolečina srce zdaj naše zapusti. Naj prostor da spominu nate, ki naj nikoli rte ugasne. ZAHVALA V 55. letu nas je zapusti! naš dragi mož. oče. dedek, tast, brat, stric in svak Alojz Titan iz Rakovec U' tat H al' tv TJP !?• r?" S r iS. v »■ it P f i/ til it ih' ■'l Ji J e g it i i i I Eloboko bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ®sedom, prijateljem, znancem in vsem, ki sle našega očeta opremili na njegovi zadnji poti, darovali vence. Šopke, za maše, za zvon in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se ri^Eovim sodelavcem bakovske šole, sinovim sodelavcem oma oskrbovancev Rakičan, sodelavcem obrtnika Draga Sif-na. hčerinim sodelavcem iz Mure - pralnica. Hvaia g župniku /vkvnJ t_* . A U_L. X n I n n .t ■ n If O JV fV^Lpnl P^^grebiiT obred in pevcem za odpete žalostinke Se enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči vsi njegovi f-;. lil. ’■ A, Delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo iivljenje. Ne jokajte ob mojem groba, le mirno k njemu pristopite, spomnite se, kako sem trpel, in večni mir mi zaielite. 'i ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, stric in brat Franc Ketiš iz Satahovec ..'^Subi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. Valt 'n''• prijflbtiiuni . sosedom in znancem, ki ste cenili in spošto-svetj dobroto, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za Posprp” . izrekli sožalje in ga v tako velikem številu Hlpev njegovi zadnji poti. Posebna hvaia g, duhovniku mpev njegovi zaonji poti, roseona nvaia g, ounovniKU ‘»sebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. upokojencem ter govornikoma gasilcev in krajevne ^41^' ^®’“bovec za ganljive besede ob odprtem grobu, kf Ratnik-Bogdan s Tišine, Zdravstvenemu domu - otroški dispanzer, Pan-agri in zidarstvu Maučec iz GanČan. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena in v$i, ki smo ga imeli radi Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bito iivljenje, vsakega osrečiti st znal, vendar pred usodo neizbeino ves nemočen si obstal. Naj lik njegov ostane nam in vam v spomin. ZAHVALA V 70. letu nas je nepričakovano zapusti! dragi mož, oče, tast, dedi, brat, stric, svak in sorodnik Jožef Šebjan *iovaški mojster v pokoju, iz Rakičana bolet, ■ " ■ - se iskreno zahvaljujemo vsem iEt''|^'*^ nriiateliem in znancem, ki ste dobrim sose- ™k■ ž * A. X i Socialist nadaljuje uresniče- ' vanje socialističnega gesla ' »Napredek in prosveta - to , naša bo osveta!« Prevzel je 1 vodenje soboške Zveze or- I ganizacij za tehnično kulturo. Osvetli se bo predsedniku občinskega izvršnega . sveta Halbu-Caponeju in bo 'I Brigito Bavčar-Nimfo naučil voziti občinski avto znamke Safran * * * |. Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Jajca Oreh, jedrca 300.00 200.00 90.00 80.00 200.00 100.00 80.00 80.00 100.00 120.00 9.00 8.00 I' Franc Horvat s Tišine, soboški občinski odbornik 1 in lastnik trgovine Veliki Prekmurec, se je vrnil i k svetli tradiciji svojega 4 stanu in ponovno uvedel naturalno gospodarstvo. Pri. grosistu v Mariboru je za || »Srajfe« ponujal »pujceka«. 1 »Vsaka * * ♦ občina mora imeti svoj občinski pašnik, i Ker Sobota nima prostora ' za pašnik, ne more biti občina,« je na zasedanju soboške občinske skupščine izjavil odbornik v zboru krajevnih skupnosti iz Kuzme Škalič-Retor. »Priključili jo bomo naši kuzemski občini,« BEsmiftKOKJ 'I 120.» 54.90 I 300.00 80.00 140.00 100.00 ' 120.90 9.00 850.00 700.00 1000.00 ■ t Katica Pihler z Mote je našla tole užitno prašnico. • • Delavski otroci najteže do štipendij 71.629.(X) tolarjev brulO n1^. skega člana. Iz pomur 1^ Pred leti so podjetja in ustanove v Pomurju razpisale po tisoč in več kadrovskih štipendij za posamezno šolsko leto. Za to Šolsko leto je bilo razpisanih le 51 tovrstnih štipendij. To pomeni, da smo se nekako odpovedali skrbi in vplivu na šolanje ustreznih kadrov, in to bi lahko (dolgoročno) pomenilo, da bo Pomurje ponovno postalo rezervat nekvalificirane ali neprimerno poklicno usposobljene delovne sile za razvitejša območja v Sloveniji. Osmošolci se namreč preveč usmeijajo v izobraževanje glede na prosta mesta v srednjih šolah v Pomurju, ker mnogi drugam niti ne morejo iti zaradi stroškov. Tudi .socialne’ štipendije so namreč dokaj omejene. Od kadrovskega štipendiranja se v Pomurju torej skoraj .poslavljamo', In kako bo z republiškimi (.socialnimi’) štipendijami? Srednješolci so morali oddati prošnje že do 5. septembra, študenti pa to lahko storijo do konca meseca. Glede na to, da je območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti Že prejela nekaj čez 4.000 vlog (novih in starih prosilcev), lahko sklepamo, da je to okrog 90 odstotkov tistih, ki računajo, da bodo dobili republiško Štipendijo, "Vloge je treba oddati Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 22 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Kupci so jih kupili 34, stali pa so od 7.000 do 10,CKTO tolarjev. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. ii jt 1 D;! i ■ 'lili,. HJ UH’'!' HHdkjJiHjlV/ Na sejem rabljeiiih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci prejšnjo nedeljo pripeljali 44 vozil, prodali pa 3. Cene nekaterih: Znamka avtomobila Audi 100 CC Zastava 128 Zastava 126 P Daihatsu Charade Chrysler ES Ford Escort Renault 4 GTE Mercedes 200 D Mercedes 190 D Golf JXD Jugo 45 koral Opel Ascona Zastava 750 letnik 1985 1989 1989 1990 1991 1987 1987 1983 1984 1988 1988 1982 1982 prevož. km 111.000 27.000 38,000 29.000 45.000 61.000 55.000 220.000 112.000 83.000 45.000 110.000 76.000 _______cena 10.500 DEM 6.000 DEM 3.000DEM 10.000 DEM 18.5OODEM 13.000DEM 3.600 DEM lO.OOODEM 22.000 DEM 13.200 DEM 4.200 DEM 7.00ODEM l.OOODEM vsako leto znova, saj se pri večjem številu prosilcev gmotne razmere lahko bistveno spremenijo. In kdo lahko letos računa, da bo dobil .socialno’ štipendijo? Prošnje bodo ugodno rešili tistim dijakom in Študentom, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča, če dohodek na družinskega člana (njihove družine) v drugem trimesčju leta ne presega 80 odstotkov zajamčene plače v Sloveniji, to je (zaokroženo) 20.000 tolarjev bruto. Pri listih. ki še šolajo zunaj kraja stalnega bivališča, pa velja cenzus 110 odstotkov zajamčene plače na družinskega člana, to pomeni 27.500 tolarjev bruto. Po teh kriterijih bo najverjetneje odpadla večina prosilcev iz delavskih družin, kjer sta zaposlena oba starša. Malo več možnosti pa imajo tisti, ki so že prejemali štipendijo, saj velja zanje cenzus 24.CK)0 tolarjev bruto (šolanje v kraju bivanja) oziroma 33.(MK) tolarjev bruto (Šolanje zunaj kraja svojega bivališča). Komisija, ki bo pregledovala prošnje, bo imela vsekakor težko in odgovorno delo. Precej dilem bo prav gotovo okrog vlog prosilcev iz obrtniških družin. Praksa je namreč takšna, da le-ti dokaj .spretno' vodijo finančno poslovanje, tako da skoraj nihče nima dobička, nekaterim pa bi glede na prikazane dohodke morali odobriti celo socialno pomoč. Takšne primere je možno najti tudi v kmečkih družinah, ko starši ne prikažejo niti tolarja katastrskega ali drugega dohodka, nekateri pa še kar dobro Živijo. Zemlja je namreč zapisana na stare starše ali koga drugega. Po novem pravilniku o štipendiranju, ki je bil sprejet letos junija, bi sicer morali tudi ti starši prijaviti ustrezen del ustvarjenega katastrskega dohodka, vendar ni dovolj Jasno, kakšen je ta del. Dijaki in študenti, katerih starši so podjetniki ali nosilci samostojne dejavnosti, pa bodo morali predložiti k prošnji I .oceno o izpolnjevanju materialnih pogojev’, ki JO izdajajo občinski centri za socialno delo. Brez teh ocen bodo prošnjo (avtomatsko) rešili kot negativno. Predvidoma bo za dijake vse znano do 10. okto- bia, za študente pa do 5, novembra, če ne bo prišlo do podaljšanja roka zaradi spremenjenih pogojev ali drugih razlogov. Tako je lahko pričakovali, da bo med ljudmi vendarle manj upravičenih ptipomb, da štipendije dobivajo tudi taki, ki si je nikakor ne bi zaslužili. Žal pa bo prihajalo tudi do primerov, ko bodo nekateri pred težko odločitvijo: ali nadaljevati šolanje ali pa ga opustiti zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje, Izjemne primere bo po novem pravilniku sicer možno rešiti, če bo res šlo za težke socialne razmere. Posebno poglavje pa so Zoisove štipendije ki so namenjene za spodbujanje šolanja nadarjenih dijakov in študentov. Zanje velja ne- koliko milejši cenzus. in sicer IIJU*------------------ takšnih dijakov in šl»2e^ ^-tSf. v i Jno.sti ie vel.kO*»“L2/ 350. V javnosti je JJV. ir J” .| kritike na račun njihov«JJ uspešnosti pri učnem jjii* dar je analiza pokazal®’, sega čez 80 odstotkov P ; • ali odličen uspeh. -koma, ki sta bila žadu " štipendijo začasno uk'' Po mnenju avtorja B je vsekakor prav, d« PJ bujamo nadarjene, h’ t jim znanjem izstpajo° , saj lahko pravilom^ saj lahko praviloma ^.^ojii’’ Lwi 1 kujemo, da bodo s i*’" oni l’-povrečnim zna’’)®'" ? jKuP*' ,f hitreje potegnili na vojni voz. Morda bi koliko bolje razmish>'- « '„,j|)W dija na roko p* način za nagrajevanj^^. L znanja. Dobn st .aguii' ji f lahko postanejo rr s testiranjem ne nadarjeni. 120 let tradicije Pomurska banka ,<0 I ( i I i ( C __J Vaša i Menjalniški tečaj Pomurske banke 13. septembra 1993, l«^j' * 9.1993 od OO.M, Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14. septembra Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 IM 100 IM IM 1 Banka Slovenije 1,004.4643 2,019.9542 7,067.7195 7.3716 8,096.0727 113.2319 od O«'®’' «5,0« J 1,950/^. To6(I,(W_, 110,20 V enotah LB - Ponnurske Najugodnejši nakup in prodaji valute! j Provizije ne zaračunavan*^' ? S s 5 Tl K! t*