POMEN SUPBRVTZTJE V ZDRAVSTVENI I{EGI
Darja Thaleľ
Uvod
Zamędicinsko sestro oz. njeno poklicno delo so temeljni človeško-
strokovni stiki, obenem pa tudi skrb za najrazličnej še potrebe drugih
ljuđi, ki so tako ali drugače ođ nje ođvisni.
Pri svojem delu se nenehno srečuje z življenjsko pomembnimi
situacijami in 
jih 
skupaj Zvarovanci in drugimi sodelavci rešuje.
Mnogokĺat so le-te nepredvidljive in nenadne. Velikokĺat se znajde
v hudi stresni situaciji, kjeľje zaradinujnosti takojšnjega ukľepanja
pri svoji odločitvi osamljena in prepuščena lastni presoji. Zato
"sindrom 
izgorevanja" in tudi fluktuacija kadrov (begizpoklica) v
zdravstveni negi nista ľedkost.
Vedno hitrejši tempo dela, zahtevnost in napori, potľebnt za
kakovostno stľokovno delo, so družbo pripeljali donajrazlíčnejših
razmišljanj in s tem do vprašanj v zvezi s potenciali in zmožnostmi
človęka Samega. Pri iskanju in načinu spodbujanja človekove
notľanje motivacije so se razvile in se še razvijajo razl1ćne metode
uspešnega učenja, komuniciranja, vodenja, razmišljanja itn', ki naj
bi pozitivno, predvsem pa bolj uspešno in v smeri boljše kakovosti
dęlovale na zunanje dej avnike okolj a.
V takem pomenu moľamo razumeti tudi vlogo supervizije z vsemi
njenimi elementi. V superpviziji so namreč predmet dela prav
osebna vprašanja, povezana s strokovnim delom. Supervizija
predstavlja učno situacijo, ki omogoča osebnostni in profesionalni
razvoj.
Daľja Thaleľ, VMS, dipl. org. dela, supervizoli Univerza v LjubĘani,
Visoka šolą za zdravstvo, Ljubljana
30

Opredelitev supeľvĺzij e
Sama beseda supervizija 
je 
latinskega izvora in 
je 
sestavljena iz
predložne besede ''super'', kar pomeni ''nad'', "čez", ''prek'' in
glagola "videre" - "videti", "gledati", zato 
je 
v praksi pogosto
rabljena v smislu nadzora, kontrole ali strokovnega svetovanja.
Dejanski pomen supervizije 
je 
v tem, daje namenjena strokovnjaku
(medicinski sestľi) kot neposredna pomoč' posľedno pa tudi njenim
varovancem in sodelavcem, pri opravljanju njenega stľokovnega
dela.
Supervizija omogoča procese učenja (didaktični pomen) ter s tem
pľidobivanj e, po glab lj anj e, preverj anj e in dopo lnj evanj e strokov_
ne ga znanj a (izobr ažev alni p omen). N amenj ena 
j 
e me dic inski s e stri
v strokovno opoľo in podpoľo, izkazýe razumevanj e, obremenitev,
odgovornost in odločitev pri izvĄanju strokovnega dela, pri
postavljanju meja svojega delovanja, iskanju profesionalne dis-
tance, pľeprečevanju Stresa, otopelosti, nemotiviranosti in izgo-
revanju (suportivni pomen).
S tem supervizija omogoča povezavo konkĺetnega praktičnega đela
s teoretičnimi, formalnimi znaĄi ob hkratnem oseobnostno-
socialnem učenju.
Gre zat.i. izkustveno učenje s pomočjo ľefleksije. Izkustveno učenje
temelji na naših lastnih doŽivljanjih samega sebe, drugih ljudi in
celotnega sveta - okolja nasploh. Refleksija pa predstavlja učenje
ob analizi lastnih izkušenj v smislu samoocenjevanja in ne
samokľitike.
31

Ę
Temeljni elementi v supervĺziji
Supervizija zajema najmanj štiri elemente, in sicer (slika 1)
. supervizorja
. supervizanta(te)
. supervizantovekliente(vaľovance,bolnike)
. supervizantovo delovno okolje
Supervizor in supervizant sta v supervizijskem procesu neposredno
navzoča, medtem ko klient in delovno okolje predstavljata posľednę
elemente, saj sta navzoća le prek supervizantove predstavitve.
Izjema 
je 
le supervizijav živo. Ta poteka neposredno na delovnem
mestu supervizanta.
Slikq 1: Prikaz temeĘnih supervizijskih elementov in njihova
medsebojna povezanost
SUPERVIZOR
DELO\TNO OKOLJE (KONTEKST)
3L

osnovni pogojĺ za supervizijo
Pred vsakim začetkom pravega supervizijskega procesa, ki 
je
kontinuiran učni proces' moramo zagotoviti nekatere osnovne
pogoje. Ne glede na obliko supervizije (individualna, skupinska
ali dualna) izdelamo nekakšen delovni načrt,v katerem s skupnim
dogovorom opľedelimo:
. cilje ali namęn supervizijskih srečanj
. povezavo med delom in učenjem (nujno redno strokovno delo in
neposređen stik z ljudmi)
. število in tľajanje posameznih srečanj
. stalen prostor (nemoteno delo)
. vlogo supeľvizorja (kakovost in način dela)
. vlogo supervizanta(ov) (motivacija)
. Varno ozračje (zaupnost, molčečnost)
. finančno plat itn.
Že pređ zaćętkom supervizijskega procesa naj bi se dogovorili o
čim več stvareh, kar omogoča razumevanje vseh sodelujočih in
boljšo pľeglednost.
Supervizijsko srečanje - seansa
Supeprvizija 
je 
sistematičen proces učenja, ki zahtęva za vsako
srečanje 
jasno 
strukturo. Za proces učenja sta ođgovoľna tako
supervizor kot supervizant.
Supervizantova naloga 
je 
v tem, dazasreč,anje pripravi 
''zgođbo'',
''dogodek'', ''lastno izkušnjo'' v pisni obliki. Mogoče 
je 
tudi, da le-
to v ustni obliki v celoti poda šele na srečanju, vendar ta način ni
tako uspešen, kot če 
jo 
na kľatko pisno predstavi. Na tej osnovi se
izde|a superpv izij sko vpraš anj e, ki ga skup aj z ev alv aclj o prej šnj e ga
srečanja posreduje supervizoľju. Če pa gľe za skupinsko obliko
JJ

'1
supervizije, pa to posredujemo tudi ostalim supervizantom v
skupini. Ti že pred srečanjem pozomo preberejo celotno poročilo
in si pľipľavijo vprašanja, ki 
jih 
bodo zastavili na srečanju.
Samo srečanje običajno poteka po naslednjem vrstnem redu:
. individualna predstavitev lastnega trenutnega počutja (ogrevanje)
. diskusija o poľočilih s prejšnjega srečanja (vplivi in posledice za
supervizante)
. skupni dogovor oz. izbiratemę za tokľatno srečanje (obravnava
''zgodbe'' in supervizijskega vprašĄa, povezanega s to vsebino,
analizaokoliščin in trenutnih emocij ali vnovična obravnava nedo-
končanih vsebin iz prejšnjega srečanja)
. predstavitev izbrane vsebine
. poglobljeno razmišljanje o srečanju
. dogovori glede naslednjega srečanja.
Po končanem srečanju moľa vsak supeľvizant narediti evalvacijo s
svojega zornega kota, najkasneje do naslednjega srečanja, kjeľ bo
v diskusrji prispeval svoj delež.
o številu, dolžini in pogostnosti srečĄ se dogovorijo vsi sode-
lujoči. Vendar pa obstajajo določena pľavila oz. pripoľočila. Sre-
čanja naj bi si sledila nepretrgomav razmaku dveh do treh tednov.
To 
je 
najboljša možnost. Samo srečanje naj bi trajalo tri šolske
uľe, vseh sľečanj paną bi bilo od 10 do 15.
Sestava supeľvizijske skupine naj se praviloma ne bi spreminjala
in vsi člani naj bi bili' če 
je 
le mogoče, navzoči na vseh srečanjih,
ne glede na trenutno potrebo oz. počutje.
34

Razmišljanje za konec
Čas, ki ga medicinska sestra namenja strokovnemu izobraževanju
in izpopolnjevanju zaradi boljše kakovosti dela in večjega
zadovoljstva, bi moral vpńhodnje v večji meri vsebovati tudi učenje
za osebno ľast in razvoj.
Le medicinska sestra, ki bo najprej kot posameznik, kot človek
sľečna, zadovoljna in uspešna, bo lahko kos vsem težkim strokomim
nalogam in poslanstvu, ki si ga 
je 
s tem izbrala.
Morda 
je prav superviz|jamoŽĺost za uľesničitev te želje.
Literatura:
1. Hąwkins P., Shohet R. Supervision in the helping professions. open uni-
versiý press, 1990.
2. Butterwoth T., Faugier J. Clinical supervision and mentoľship innursing.
Chapman & Hall, 1992.
3. Hanekamp H. Intervision. Nijemegen: Hogeschool, 1992.
35