Leto IV«, isev-118. Posamezna številka starre X Din. V Celt«, sobola owe 14. o&tobra 1922, FfiŠtBiEB piäCEßß V QOtOVlOl. 8H^^ ^^^B ^^^^^^^^^ ^^^h fl^^V A^^^^IL ^^^^^^^^^k. J^^^^^^^^ ^^^^B^fflRRfei. ^^^^^^B ^* ^^ ^^^^ ^^^ . ^^ ^^ ^^^^ ^^^ dolž. iztis Ljubljana Stone Ictno 48 Din, mescCno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Ocjlasi za mm višine steipca 4Ü p. Reklame med tekstom, wnnnice in zahvale 50 p. PosauiCKiia Stevilka staue 50 p. Izhaja vsaK toreE, ceirxek In soboto. Urednistvo"¦STru'ssm^ff-ir"*'^ ui. si. i, i. nadstr. Telefon St. 53. Upravniätvo Strossmajcrjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. L=a Račun kr. poStnega -Lekovnega urada štev. 10.066. =3 Srečan rad! I-oU tiiin naslovoii! pise bcograjska »Demotetija« sledeče: »Zgodovina n>.- še strankc ni dolgn, toda ie o-olna borne, požrtvuvalnosii in— nspcin. 'lo nl.sn , bili uspcliv ozkega purtizanstva. ampaK one veiike ko'iicepcije o dr/.avi in naroc- 11 i bodocnosti. Onienimo saino nekai markamnili datinnov, da pokaženuj i'a najvažnejše moment e našcga sirankinv'-u delovanja. Potrebno je, cia storimo to sedaj, da t»- mogoeimo sebi svoboden in iaseii pumice* na minnlü dogoilke. i'o nus bode moK»a okrepilo, da se dvignern«.» od grdega Ko- tcrijskegai razpoloženja in oscbne nc- čimernosli. * -¦;! >cn:ol\rati.ia Si'bo.. iinaiov ill j Slovencev« je bila proglasena li. aprila j 19-1°. Progkis so podpisali: Za Demo- kratski klub Svj'tozar Pribicevie in tn- varišr; /.a klub poslancev San:osU-iinc radikalne stranke Ljnba M. DavidoviC, Milorad Draskovic in lovariši; za kiub poslancev Napredne stranke dr. Vojislav Marinkovie in tovariši. (Nacijonalci z lit. Voiom Veiikovicem aiso podpisali ui progkis, ker so tako prisiopili.) Ta mani- fest je vseboval devet took, ki so obse- gale v koncizni obliki vse začasne pro- blenie državnvKa In luirodrk'^ ; zivilen::'.. V točki I. beremo: »Naroit1 Srbov, Hrvatov in Slovcri- cev sniatramo za en aarod no kr\ i, >c- zikn in bivališeu . .. Deniokratija izkiju- Ouje vse plemenske, verske, zgodov*j- ske in pokrajhrs'ke razlike in obzire Kor razlog in temclj za .poutieno lueitev 1.n posebiiii formiranie.« * I)rui;'i markanten moment sdaiiKi- nega, /ivljenja in deniokratske misli je bil: »Načrt projjrama Demokrats^c stranke«, oöd.pisan od celokupneffa stav- ne.i?a stranikinc.^a ad bora in objavljen v št. 249 sfrankinetfa. or^ana >i)emökrit- tiie« 22. febrnarja \'-)ä). V tem >-Naerrti« so ponovljcne in po'dcrtanc vse osnovne ideje inanifesta II. aprila 1lJ19. — Snia- trajoč narod Srbov. Hrvatov in Siover»- cev kot »nacijoiialiio celoto, en:) po krvv jezika in bivališčn, po kontinuiteti zer-.v Ijc, na kateri živi in po skupnih /ivljen- skih hiteresih svoj^a obstanka« —- el- tamo v pro^ranru: Demokratska strung a je protivna pridržavan.in ali stvarjanvn posebnili pokrajinskih privile.^ijev, srnci- trajoe jili, da ne od^ovarjajo demokrar- ski npra\'i naše državj.« Tretji važen doknment ic pro^las Uiavne^a odbora Demo'kr.itskc stran*;e S. juiija 1921. obja\'l.ien v strasikincm or- .uani: »Demokraiiji« st. Till i5. jniiia )92\. Zaeenja so z bescdj.mi: «Na zko- clovinski dan 2iS. jimrja te.^a let", snio \*~ vršiii z.icodovins'ko delo . ..« I'^iic se .niasi: »Vidovdau.sk;! usiava od^'ovaria p?>- !>olnonia osno\ nemn postulatn, na katc- rein jc Demokratska straii'ka nastala: »»- n;; vstva/ja eno sknpuo 'larod'.io uržavc-,, neJe!ji\o in nerazdeljeno z onim vkuiar- jem, eno vlado in enini cdinini narodntm predstavništvoni. Ona varuje svobocio državljanov. siroko sanur-ipravo, lecT v državi in na-predek cele dnizbo- in Po | praviei zavzema eastno ;ncsto meci .c:m- J i dobnimi ii.stavanii na svetu.« ; Cetrti in najvažnejši dokunient pa jo I^esoiucija konjjresa Deniokratske siianke. (xlede notranie i)olit!!\e Citamo v njej: »Odobravajoč reierat Sv. Pr;bicev>- ca o notranji politiki, izjavlja kon^res, aa rnora biti notranja politika Demokratsv.c stranke iinierjeiia na to, da se vidovdan- ska nstava izvede do konca in Dem«- kratska stranka sc izraža proti vsake- ni-u poskusu, da se nstava revidir;i ni nieiija, .pred'no se ni s pomcxijo polrc»- nili zakonov nvedla v življc.ijc. (aVo. da se na delti more \ ii.lcli vrodnost n>e- iii!i odredb.« Demokratska straifka ie dr/a!a « cvrsto roko velikc snieri one politike, katero je diktirala drzavna potrcba vi bodočnost naroda. Ta njena državolvor- na politika se pa ni dopadla plcnicnskTni separaiiS'tom in partikularistom, bocTlsi pri Srbih (Stojan Protič in njc^ovi racrr- kalni pristasi). bodisi pri Hrvatih CSl. Radie in nje^vi blokaši), bodisi pri Sfo- veneih (A. Korošee in njo^ova stranka). Zato so v.si ti udarili brezobzirno po Demokra'tski stran»ki. Proti njej so )\0i državotvorni in reformistieno - konslnr»:- "tivni bili najbolj luiperjeni tndi vsi protl- cfržavni in destrnktiv-ni- pokreti v državi. Veeina Raidikalne stranke ni liutehi iti z.t svojim vodiem Protičem. anipak si je osvoji'la iistavno politiko DemokratsKc .stranke. A sedaj pride vviiko vprasa.'ije na- rodme^a ravnotežja in zj^radiiev cko- nom'ske in soeijalne vn-rad'be. '! ndi v lem praven inta Demokratska strank,; svojo doloeeno snier in bode imela !>n tern vodihio vlo.uo. Vprašanje ie samo, Ol' bo sposobna preboleti kvjz'j, ki se je poiavila v njei? Kompeteimii ionnui imajo naio.ü;;), da najdejo ]>ot in niiein. dp se Demo- kratska stranka. ••zdravljena, dvirile' iz svoje krize -- -na strah vra^om! . . .<¦¦¦ lülina naša .r.elja ic, da se ne z.^uM praVci smer demokralske^a pokreta. V umii imenii tndi mi pnzdravljamo z'orane l^rijatelje v .u'lavncm odborn in \- demo- kratskem klnbn1 s srJnim \vk!:koi!i: Sreean rad!« Italijanski faSizem. Kakor \ \>>el! dr/.avah, tak:i je na- j stopil nidi v ltaliji V prvih povoinih iefili j I komimizem, ki ie hotel uiiičiti liberaiiie ! v!ade. Kommiisti so zahtevali di'ktatiiro pruletarijata. Kot reakcija lej preieei ne- vamosti se je iistanovi! fašizem. ki si je nailel nak>kro, rešiti obstojeei dinžabni red. Nastopil h proti diktaturi ene^a razreua. za svobodo vseh stanov. "i'a prvotni idealni fašizem si -je pa /aeel prilastovati di'ktatiiro. Še so nuui v spo- »minu crozni fašisiovski dnevi v Trstu in po dnigih krajili slovanske^a prebivat- stva v ltaliji. (Joreli so ljudski donun:. paidali so streli, pokale so 'vjimbe. Pa nc sal1 ¦'.'. v)roti slova.nskemn zivliu. ampnK tndi proti lastnim sonarodnjakom so :m- stopali, ker so se jiin zdcli premaio i:n- ei'jonaljii. Vse ie zloehie je yledaia vlada. Parlament je liolei oiisoditi fašiste, a sc ie j)rcinis!il, ker je preskib napram njilto- vi ¦or.y.'anizaciji. Fašisti so sami trdili o parlamentn. da se je prcživcl in da )e pruslab ter ni nikaiko zakonodajno le'o. Dunes se more viadati v ltaliji ^amo ?< voljo fasistov. A'ko bi se današnja itali- janska komora skušala zoperstavljati fa- sistoini, bi' se z^odilo, kakor je trdil vocv- ja fašiistov Mussolini, da bi se preko In proti parlamentn in vladi z barikadami nvedel na riinski kapitol novi rezim. rc- žim faskstovs'ko - rnilitaristiene diktn- | ture. Mussolini je v oncrn zadnjih .novn- rov razdelil Italijane v tri vrste: v indi- ierentne, v take, ki simpatizirajo .s la- šizinom in v sovražnike. •(') prv.ili pra\>, da bodo ostali doma in eakaii. drnsi .sc bodo mo.y;li Jibuti in ^ledati, za tretie pa ne bo nobene svobocle in nsMiiienla. Mussolini je tfrozil že s .skoraišnjini i>o- hodom nad: Rim. Nekaj mesecA' sem pa nismo čuli ka.i prida o fašistovskeni sibanjn. To mirovanje je bila neka koneesija državl. ker je bilo treba rešiti važr.a zunan.?c- politiena vprašanja. Seved.i so pri iem fašLsti eujeee pazili, da .le \ odiki vluiTa l>o!:tiko tako, kakor ie to |)n.:iilo niifio- vim imperialistienim teziijam. Italija'iiua sieer še rešiti veliko važnih zunanje-po- litidiih vprasanj. ki pa nis;) ravno tako akntna.'Ta trenntjk so porabili zopc? fašisti /a nrejevanje notrunje politienc sitnacije. Ko so se pri zadnjem -kengrcsu \ Rinni soeijalisti' ra.^K-ojiii, je nasta'a za fašizem nova nevarnust. S iormlrci- njein nove soeijalistiene stranke koU.- boraeijonistov sc je ntidiln k;mxi;tiici- onalna sknpina. Serratijeva socuajisiiuiii skupina, 1 Ki šteje 40 poslancev. j-j krenila h ko- niimistieni Bombaccijevi. ki iiodpira protifasistovsko akeijo v državi. Veeiua soeijalistienih poslancev v komori, sc ^c odloeila delovati z :neseanskiini stran- ka mi v -komori. SocijaJisti bi nastopsti pioti¦ fašistom v koinori, kommiisti M jih pa prcKaiijaü po nlieali. i Proti temn juiertn so nastopii-: lasi- sti. Navalili so na Uolcan in v Tride?i?, da bi prisilili vlado, da n^odi njihovinl zahtovam, katerih glavna je. da'razpusit Parlament in izvede nove volitve pots. fašistovskiin teror.iem. De Pacta je posknšai pretiti iašistom, da bode porabil vso zaKonsko moč protJ njim. Posvetoval .se .ie /, (iiolittijeni. bil je v avdijenei pri kraljt/ in. premisiil se je. da bi se še nadaUe prerekal 7. iijTmi. Fašisti zahtevajo, da so razpnsti komora do konca tega meseca, a prcd razpnstom se mora voiilni red popraviti tako, ua katera stranka dobi naiveč jjlasov. na. tisto_ oilpade tri petine pos'anskih niest. j druRi dve petini sc pa razdelite na ostaJe j stranke. Po številnih sejct.li S'e. :e vlada odloeila, iiR-oditi fašisfom Klede vazpiista zborniee ter se je zavczal-i, da ne ßo luistopil;; proti niim, ampak lioce Oiivatl zakoTi. kakor do sedai. | Vlada jc toraj uopohuvma kapituK- rala Pred fašisti, zavedaioe se. da stojl armada na strani fasistov. Fašisti so namreč bili največji zagovoniikt arniade že takoj od zacetka. Branili so častniKe na ii'licah, ko^ so jim boljševišk^ to^pc trgale eastniške znake. Zato arnnöa simpatizira s fašizmom ter ir.i ;ma zn svojega zaveznikii. I Kakor vidimo. je uan.s msizem rc- akeionaren, diktatoricen. nrotiliberalen ter bo ostal toliko easa. dokler se Ijndjc Catulle Mendes: Resnicoljubni Peter. (Iz irancoščine.) (Dalje.) II. Pri ISaku, ki -a po\ elieiijejo oliin- pijski pivei m zemeiiski pijanci, mislim, •da sem prodal ta dan vee sreek svete.^a Jurija, kakor je drobiiih zve/.die \ rini- ski cesti. Roiberta, j»y,ii nogc in roke, lepa deklica, mo-ja služkinja. zaneti na ogmiiščn o»emj, prinesi vse posode na mizo. Olej, k nam Prihaja laka mnozica lovcev in lovkinj, kakor jo nisem vk!el se nikdar tako- štcvilne in veličastne. Ti Ijiidje, ee se ne m-otivn. so vsled /Kooega solnca precej žejnj. Mož, ki je tako jcovoril. ni bil kakor niislitc Amberons, tiostilničar iz Saint- Ivcmya. Ta je |)rodal svojo rostilno, I'.iso, rnizc. stole in sinžkinj.e -- izvzeni- si Mariotto, katere sc ni vec videlo -• nekemu popotniku, ki sc ie imcnoval Marcabrus de Pierreien. Kako! Ta mla- di gospod, z že preeej višnjevordecim obrazoiiT, ni še] do Toulouse, kjer bi mo- ra! biti izvoijen, p(j posebni protekcijl, za založuika centralne kleti? Ne. Ko ic zapaz,il ob vznožju vinograda «epo, ži- valino Anberonsovo gostilno, si je mi- slil. da je dobro tn pjti in giedati kako drugi pijejo, ostal je tukaj ter je porabil za celo zadevo sto /.latih goidinarjev ocetove dedšeine. Letal je vesel, z zado- ščenjem iz kleti v knhin.io, \-rrel se med pijanimi požeruhi, streue! je gostoni, pri- pravil meso za.pečenko, ni se dotakni: in pogkidal drugega, kakor samo kar sc je pito in jedlo. Zvečer je pa zadovoljno oglcdoval svoj trebuli. napct od jedi m ])ijaee. Mnozica lovcev in Jovkini je šla nvnii) gostilne v Saint-Remya ter kre- nila proti divjemn gorovjn in temnemu go/xlu. Sedeea v nosihiici, prcvleccni x rdeeim baržiinom, ki je stala na vozu, v katerega so bill vpreženi true krasni ko- nji, se je prikazala prva groiica Pha- netta, ponosno z dragoecnim tiermelino- vhrt' klobnkom na glavi, oblečena v o- bleko pretkano s srebrom. Zaman nl iskali na njenih ustnicah ljubezniv nr<- .sme'h. Olcdala je resno. Obkoljevalo Jo je dvajset pažev, ki so držali na vrvican leoparde, princene za lov na medvede in volkove. Nato je sledil lepi škof Plodoaid, Ki je imel ob strani dalmatikc meČ, coin čreda psov je lajala za cerkvenim uo- stojaiistvenikom. Prisii sr, nadalje tl\y de Merargues, ki jo je spremljal Ray- nioiKl de Miravals in Cecillia de Sabrar», jiekoliko dalje pa Berenger de Palasol ter rvrno'go drugih kavalirjev in dam. Sa- ma pa je sla Alaetta de Meolhon boso- noga vslcd obljubc. ki jo ic storila. Mani- kalo tirdi ni Romaninovega dvornejea viorca, ki je neprenohoma zvoncikal, t njim je bil Francolin z odprtim žrelam in groznimi zobmi. Družba pa ni sestd- jala samo iz plemeniiasev in plerneni- tasinj, v bojni opravi je prišel tudi opat Benigen Spagnuolo s sto kamaldulcant, avignonski meščan, soprog gospe Aza- lais, stirje njegovi' sorodniki. eospa Azn- lais savna. Vsi gospodje in gosne. mcšCa- ni, norec, medved, nienihi, Avignoncan. niso kazali nie prijaznih obrazov, kakor da bi šli na kako gostijo. Mrko in jezno so gledali okro? sefee, psi so lajali, leopardi so rjoveli, oro?je jj žvenketalo. »Kakšna reč,« je rekel A\arcabnis, >vše nikdar nisern vide! jjudi, iti s takimi obrazi na lov. Kakšno žival mislijo paC nbiiti? Volka, ki je naredil med drobnico veliko Skodo?« Morda groznega meci- \eda? Ali kako zverino, ki je nšla Jz Afrike in se potepa po teh hribih?« »Nikakor ne gremo na zverino.<: \c zav-pi] Ogier-Pompej, ki ie korakal s svo'jimi tovariši in Mariotto v zadnji vr- sri, »ampak gre se za človeka, ki je zlobnejši in oga'bnejsi. kakor vse divje zverine.« »Kateri elowk je to, pros'hii povej, dobri' gospod?« »Resnicoiijnbni Peter! Dolgo casa se ni vedeio. v kateri kra.i se Ie skril. Ko- nečno se je razširila vest, da je begal po velikih temmih gozdih tega pogor>a, ljutt. besen, jezen. Vsi, katere je razzattl z njegovirni nizkimi besedami, vsi ple- nTcnitaši in navadni Ijiidje. vsi so se zdrnžili z namenom, da se maščnjejo. §li smo na lov za njiim z leopardi ifi psi In prodno se bo zmračilo. si bomo razide- Jili med seboj nagega človeka vzemši vsak en Icos njegovega mesa.« Stran 2. »NOVA D O B A: € Stev. -113, jie bodo oprijeli njegovih nacel. Njihov ideal je bila starorimska država in po- gled nazaj v pretek'ost jih dela prestm- •ji'c kritike seclanjega re/im:i. Seveda je pa razun id-cahiili elementov uied fasT- •st! aidi mnogo takili. ki jščejo lastno Ko- rist in katere bodo nekoč naliuili iz strac- ke. Vodilui fasistovski poiitiki trdijo, aa hocejo odpraviti samj poiitični liberali- ze.m, gospodarskl bi bil pa eelo razsrr- jcii im brstvo liberalne drzavo tvori nivno zadnjf. Zato razumemo. da država oci- nehava napram fašizimi. Koliko bo mo- gla rešiti. bonio vidcli. Politicise westi» Popolen spoiazuin v denio«n-atski stranki. Seja glavnega odbor.t in paria- memarnega kluba demokratske stranke v Beogradu je potekla popol.ioina minio. Razni govorniki so povdanali. da jc bu'a taktična pogreška. da so šli nekateri cic- mokxatski poslanei v Zagreb. Poslance KnčiO jc povdarjal, da je bil zalo v La- grebu, da bi pokazal dobro voljo napram Hrvatom. Nastopil jc tudi dr. Krairm». ki ie napravil s svoiirn gov;)rom nn vsc globok utis. Povdarjai jc. da so iin- sprotnc stranke zlorabljalc zagrebSki kongres in zagnale krik o razpadu cic- niokratskc stranke. Mi verjamenio Da- viclovicii in Pribieevicu, dn sta osrra nasprotnika revizijc usuwe. Slovcnski demokrati nc smatrajo, cia so pokliean:. biti sodniki gospodu Davklovieu, on! .^a spoštnjejo kot voditelja strankc in inn vtrjaniejo brezpogojno. Ja so njegovi niotivi eisti. Pri popoldaiiski seji sc jc pojavila misel. da bo najlepsa. maniie- staciia edinstva stranke. .'c1 so Daviüo- vič in Pribiecvič sploh odrečeta besecti, da s tcm dementirata mneriie. da si imrt- ta tflede taktike delati bistvene ocitke. Da\idovic jc izjavil, da ni iiuel nobenesu posebnega nasproLstva s Pribičevieer.T. nakar se jc tudi Pribičevič odpovciial besedi. zatrjii'joc svojc spostovanjj I'a- \ idoviču. če sc najdc primcrna formula /a rcsolnci'jo. katero bi khib in flavin odbor sprcjcla soglasno. Tcma i/.javamn. jc slcdilo nepopisno navdusenje. Hvorn- na jc odmevala navduseu'h vzklikov tti burnega ploskauja. Zborova'.ci so oUa v(.ditclja vilianio pozdravljali. Nato se je izvolil odsek. ki jc scstavil rcsolncijo, na katcro so pri-stali vsi čiani nidi Davi- clovič in Pribičevie. Na seji giavnega od- hora jc prcvladal-o nincn.i-e. da Jc iiajvaž- nejšc vprašanjc rcsitcv nradniskc.n'a in prometiTcKa vprasani.i. Sporazumna resoliicija. Ivcsolucija. ki jo jc scstavil v to izbrani odsck }?lav- nega od'lx>ra demokratskc stranJvc in r.a katcro sta pristala tudi DrtvUlavic in Pri- bičevič, se slasi: 1. I'oslanski klnb r.i L.lavTir oictbor demokratskc strankc s.ra na svojih scjah dne ü). in 11. oktobra tl. vzcla v pretres vprasanje raznicr ra Hrvats'k'Cin, ki jc bilo jtclavnt prcdmet razprasc. tcr sc ic u^olovilo slcdcJc: Poslanski klub in glavni odbr rjolocila to-!e dire?w tivo: Dcmokratska siranka ie kakor tia- seda.i pripravltena, da sodclaie pri vsc- kt akciji v tem smisia in da ni napet.iena III. Le enc ni bilo v tei družbi, niti vc- dela ni s kakšnuii namcnoin su odsfi. bi'la je to Hugeta. Zalovaia in plakala 3C v svoji sobi v Romaninovc.m «radu. Nrc- na niclikocutna narava je bila /.alostna vslcd krivice, ki ji jo ie storil Peter, a maščevali se radi tesa ni niislila, Res Jc, v svojih rokah je stisk:il žensko, ki jo ie sliičajno srečal, Ijiibil jo y- in io ljnbi Sc. Pri tej ¦mislt so se znova. vlile soize .iz nebuško lepih t>Ci Hu^cte. Jezila se ni vsiu Odpoistiti moraiiio napakj. drugMi, od'pu.stiti mora tudi. kdor saw ne pn- trebujc odipuščciia. Zatnisliia se jc tm pogovor, ki ga je imela b Pctrom v S-o- &h\. Uboga bodeta, moraia bosia bocliti na lov, da si uteSita lakoto. obdclivar bf.vs-tH moraia zeniljo, a nikdar bi ne biia žalostna, tako h\ se ljub'.la. V Hci- pelici bi sei poročila. Ona bi ns pustiia delati sopro^a «iamega. Ko Li od^ei, ti nabiala cvetic pa poUu in Kczdu ter o- krasila ž njimi stariovanjc. Ko hi se vj- :ni, bi mislil, da s-: a- pomlad naseiiia pri njüi. A sedaj je v.se i>roc. Prek'naU .nora t^ iepe sarrje, saj Jep.;?.a nezvestega ka_- v.'i'ija ne bo veC vMc:-. (Konec prih ) proti državi in jiun)dneir.u cdiiistvu, nltS proti proKramu straiilio in uosubno ne proti jugoslovanski ideolo^iii terfa prr;- grama. Razen teßa poslanski klisb in glavni odbor — etraUo kukor na kon- gresu stranke v prx)šlem letn — izj;.;-,- Ijata, da mora biti notrania »oliiika nt- inokratskc strankc jisinesiuiui na lo, öa se vidovdanska ustawi izvedi- do koirca ter se izjavlja proti vsakciu'i posknsn, da se rcvidira in izprointiiii prej, kakot bi se s potrebnimi /.akoiii iiveljaviln in bi sc v dejanjji mo^Sa \ kftvti vredno;-: njenili odredb. V tem citUi more dentr- kratska strajika kooponrafi z vsaf:o stranko, ki bo v tem pogledn zavzeia isto stališče. 2. Poslanski kluh in cclavm odbor konstatirata, da jc so.«.1asnn vo!ja \sc strankc, da sc obJr/.i popolüo cdin- stvo strankc. kcr zaht'jva lo držr--,-;i intcres.« Manifcstacija edinstva Demokt-a?- ske stranke. (ilede rjsoiuciic, ki jo jc scstavil poscben odsck, so sc od strajii nckatcrih poslanccv iznesli ^otovi ]ic- mislcki. k\ pa niso proti načeloin, amp::a so samo zahtevali. Oa sc v rcsolnci.ir dolocijo natanko vravice vodstva, da s« v bodočc prcpreeijo nesoKlasja. V rcsrj- lucijo sc jc vstavila nova točka, da s* prcilscdnikii odkazuje pristoinost za pri- pravo vsch poslov. oclJoeitev Pa jc prv hranjena samo cstane šc nadalje predsednik demokratsioi stranke. Dr. Krsteij jc pozval zborovalec naj v ziutK zadoščcnja nad sporazmnoin in nad s1«- jajiiio manifestacijo cnotnosti strange korporativno spremijo vodjo stranKc Davidoviča do njegove^a tlomn. V inaT;»- festaciiskeni sprcvodu sta koivikaki' •*• spremstvu dr. Krstelju in predsednlka skupSčinc dr. Ribar.ia Duvidovič in Pn- bičevič, tcr sc vodil.i pod pazdtiho. /Pri popoldans'ki seji je bila sprc.icta rcsowi- cija v korist uradništva, katcro jc prcct- lagal zasto'pnik Ijubljanskc oblastne orss- nizacije Josb Turk. Demokratski glavui odbor /a uracJ- ništvo. P(M.lprcdscdnik IDS .iosip Turk je na seji glavnega odbora doinokratsKc stranke predlagal posebno resolticijo, v.i zahtcva takojsnjc sprcjetje uradniškcsa zakona in povisa;nja doklad. 1-aljc /.i\- hlcva resolucija uadaljevanjc protiura- ginjsJve akcijc, da sc more ljnustvo prc- skrbeti s cencno hrano in obLko. Dr, Karlo liässlcr prise«el kral.ii». V prisotnosti predscdnika Ribai ja je prlsc- !srcl kralju in ustavi bivši clan U':uliC:c.vs stranlkc poslaucc KarJo MiiitsU--. Sultan se .ie odpovedal prcstoiu. »Morning i)ost« javijj, -.Ll sc jc saltau definitiv no odpovedal prcstoiu in da ic njegova abdikacija sprejeta od angorsVe vladc. Evropske finance in Amerika. Vlaoa aiueriskih Zedinjcnih držav je objavila v listih obširno poročilo. v katerem od- rcka Rvrtypi vsak kre-dit. Finančno stanje Kvropc je kriricno in amerLška vlada svari privatne finančnikc, uaj ne investv rajo svojMi kapitalij v Evropi. Iz seje franeoske zbornice. Radikai- ni poslanec Margin ie obzaloval, da je prišlo v rcparacijjikem in oricntskern vprasamju tlo nesoglusij med Fraud jo *n Anglijo. Francija je kriv.i, da sta Ceška in Jugoslavia, ki sta aili užaljeni v svo- jili slovanskiii i.-is':vili, v,rriani v naročic AiigHje. Velika napaka jc bila, da so se francoske cete uniaknile z azijske oba- le Oardaiic!. Albert Fabrc ie iziavil. da ic politika Poincareja spravila Francijo v ttžak položaj in da je ogrožala mir. Koncal jc z željo, da bi se doseglo zbii- žaiije med Francija in Ncmoiio in da oi Cvropa vendar ^nkrat spoznala svolo cdinost in svojo skupno nalogo. . Sporazuiu v Mudaniii dosežeih Nra ko-nicrenci v Mudaniji jc bil 11. tm. zvc- cer i>o večunii seji podplsan sporazmr.. Podpisani protokol vsebnje določbo. aa morajo Grtci- izpraanitL Traciio v 14 dneh. ürskii delegacija je izjavila. da sprcjmc predloge zaveznikov s pridržkom, da sc Podalj^a rok za izpraznitev 'l'racijo m se obdrži leta 1914 dolocean meja 05 Marie L Venizelos v Beogradki in BukareJti. Nu povratku iz Pariza v Atcitc sc bo c- .stavi! Venizelos v Beogradii iJi hukarc- šti. kjcr bo skusal doscči. Ua bosia Ju- goslavija in Ruinimija vs-.i.i s svoji.n Kla- SDin in vplivom .imnagaii pri mirovnili ¦|)o.t,ro.iih. MESTNO GLEDAUSCE V CELJÜ. V torck 17. oktobra abonenicni predstava: :o- dal stari odbor poročilo o svojem dcio- Vaiiju. Pijclodbor jc dal iiiicijat)v;> za določitcv nagi'adc za uadure in matr.u- tetne taksc. Sodcloval jc i-ri prouCav.;- nju ucnega naOrta za srednjc sole in sm- vi! uspesrio loza-devne i/prciiiinjevaiiie ])redloge. .Pretresaval je razdclitcv udic tvarine in prcdložil prednietnik za rca;,- nc g'unnazije Ijubljanski sckciii. Vložil ie tudi protest proti ukinitvi pouka iico'i vcznih predmctov pri isti sekciji tcr :o naprosil, da posredujc pri V. š. sv.. da .sc ta ukinitev čiiii prcje prckhčc. Proieso:- skega kongresa v LJubljani se jc udcle- žilo <>d 19 drustvenikov pododbora \1 elanov. Med tovariši v oodsKlbor'i vlaoa livalevredna harmouija, tudi prispcvKi so se vsikdar pravočasno odposlaii sc-c- ciji v Ljnbljani, Novcmu odboru nace- Ijuje že Octrto leto prof. Suliac, tajulk ?-• prof. Napotnik, blagajnik prof. Airavl.iaic in pcrz. referent prof, lirodar. Društvo za zgradbo poroditišnicc v Celju. V cctrtek 12. tm. se ie vrsil v incstni posvctovalnici v Cc'iu ustanovin scstanek društva. ki si ic uadclo k|)o in veliko nalogo. da douoini oz. zgradi \ Celju porodniški oddclek. Sostanek jc otvoril zupan x". dr. firasovec kot sk;;- catclj. Priiuarija bolnicc :^. dr. K}ajsp in Wai/Jkc sta podalii potreo-iu inforinatlv- nc |)odatke, nakar sc jc na prculo.;;" .-<. ra\n;!t. Oviidna izvolil pripravljalni oci- bor, ki naj izvedv vsc potrebn-j predpn- pravc ter skličc na. podlagi odobrenifi pravil ustanovno zborovanje. V ta og- bor so bili izvoljeni g. župau l\y. HraSo- vec kot predsednik. uadaijc gg. Or. Rajšp, dr. Watzkc in upravitelj Prekor- šck. Žclirno lepcmu naiuenu kar naJvcJ uspeha in razuinevanja med narodom. O stvari bonio razpravliali se obširnejc. Iz delavskih krogov. Na naslov P»- slovalnice okra.ine bohiiske blagajne lhiWjanske v Celju. Kogar zancsc pot ob sobotah niimo uradnili prostorov vu- kajsujc ]>oslovalnk;c. nudi se inn zalos?- ua slika tcga poslovanja. V'cza jc oelo dopoldne natlačena bolnikov, ki cakajo na izplacilo podpore. Tu so natlaeCni vsi skupaj, sedaj pa pomisiite žulostm po- lužaj bolnih na pljučih, ki niora.lo v teni smradu eakati po 2 in še vec ur. laz sem prvič misül. da ic to samo slucaj, toca to se ponavlja vsako soboto. lotrdilo ml zdravnika sem dal ob pol v>. uri in po- klical me je v pisarno ab 11. uri torcj polni 2 uri in pol sem cakal v veži. Tu sc z mi raj bolnik znova prehiadi. ta;ko sc inu zdravje uničujc inesto puspesujc. Kaj nam pomaga lepa knjigu .-r. dr. i')e- mcter Blciweis-Trsteniskcga, ki sitio >o prejeli ravno od te poslovalnice. Potreo- no ic, da se priredi kaka cakainica ali pa prosimo hitrejšega uradovau.ia. Prizu- deti. Uradovanje pri okrožiiem in okraj- nem sodiščti v Celju. S 15. oktobrom tl. sc uvedejo pri okrožnem in okra]nc:n sodiscu v Celju ncpretr.uanc iiraune lire od 8. do 14. ure. Tukajšnii irancoski krožek iCercic francais) se vsled blagohotnega pr/- staiika ccljske Citalnice preseil te dni v čitalnično knjižnico v Narodnem domti. Prihodnji obvezni društveni scstaneJc se vrši boCi torek od t.—S. zvečer v n«- vem drustveuw-m lokala v N'arodnem c?o- nw, naslcdnji pa prihadnji Ceirtek isto- tam, ob istem Casu. Vsem trRovcem mesta Cdia. utcmij trgoveev v Celju vabi na strokovni se- stanek, ki se vrši v sob^to dne 14. tni. ob S. uri zvečer v gostiuii pri .)K.roui«. Vabljeni so vsi člani tega gremik. Kai je z obcitisko mesnico v Celju? Tako se vprašujejo vsi inte res rrani, ki i>0 čitaii tüzadcvjii skicp obč. sveta, ki s1) ga vsi. ki trp-iio in delaj-i, iskreno i\-- zdravili. (ilcjino vendar, la ne ostarc Celje vedno in povsod naidražje mcsiu.. Olede mokc čitamo priietna »oročila, &* se prodaja žc v Ljublia.ii po 2.3 K naTii- nc}ša amerikans!.:a inoka, pr: was pa imamo vsi stare, drage zaloffc. za to ne :-;rc do! s ccno. to je pri moki in to je v vsem, kcr smo pac mali in ic Celje uiaio mestcce. kjcr sc vpliv svetovnih tržnid ecu ne more takoj poznati, kedar grc navzdol. ako pa jc šlo navziiur, smo pv. itak proniptuo reagirali tudi v Celju. Zelje se ponuja iz Kraii.tske in iz Ptuj- skega polja po 4—5 K za I kg, na trv;;. v Celju Pa lie vedo, Kakc cenj naj >;ali- tevajo. Storil bi celiskejiui Tiiestneinis prebivalstvn pravo dobroto, kdor bi v zadostnih nmožinah spnrcnem blagaj- "iku g. okr. tajniku Fcrk-i na okr. g»a- varstvu v soboto !r- pcli pouunijkanje isiih, ali jih pa urorrt1,' pretirano plačcvati. Prišel je eas vosele trgatve, \ kr:;- jiii. kjcr imajo vec h\ boljšega vina, ico mi ceijski viiiogradniki, pnv/ijo trgarvi — 'bratev. Mislinu na nas-j Siovenskc Gorice. tako ler>e in soincne v jcsenskih a m>ee biii soinca, ki bi dalo grozdju o;io slatLko Uobrtrto, ki bi je baš ktos bilo tako potreba- Braiev se je delovna že začela, deio:na pa se cakajo Ijudje solnca in i-.-psili dm. Vsi ki spoštujcino dobro kapljico ter •» tudi zmerno radi ;xjvžijcmo za razvedrt- 1,} in tolažbo v težkih in pustih üasili ns- šega življcnja, že!inr> vinskini goricaiw in nam vsem toplega jesenskega si»hica za zdravje in vese'je! Francoski krownir cenejsi kakor doniači. Tvrdk.i l.p.t:;: o': Ci-j iz Strass- bourga panuja krompir po -'? frankov za 100 kg franko Jcscnice. Potem taken? bi stal 1 kg v naši valutl 4.^0 K. Nevci- jetno pa je, da je pri na.s v Celju kroi;;- pir tako dra^. kj ga ima vsa okolica v izobilju. Ncki posestnik num ic zatrjovai.. da jc izkopai krompir (;J katerega Je veliko komadoy- ^cžkiii do po! kg Ljudje i»e govore zasr.';rij, da jo Ce:ie haidrii^ic iiiesto v Jugosla /vi. Velika tenia vlaua u:< vogahi ni;;tü'[- ovc riišc, kjer puiti prizigalee in vga^ii- lec goret* žarnico -ol dtm. Od slrani le- ga mužakarju je to tako velika ma'tomar- nost, da naj ga mest.it magistral i>oklicc na odgovor. Tako se \er>dar nc smo tin- tit;, brez potrebe e'.'jktricni tok. Kino Gaberio. V soboto. neJelh, poiKleljek in v lorck detektivska druwr. »Peklenski jahac<. V glavm vlogi Mairy Hill. Predstave se vr§c ob delavnifcifo ob 8. uri. ob nedeijah in nraznikili pu om 5,, 7. in 9. uri. D o p i s L iz zgonije Saviiijske dotiite. Trafi- kanti zgornjc Sav. dol. so večkrat po več dni brez tobaka, jednako tudi glavna ¦ zalogu v MozirjiU. Glavuemu zalozniku tcga nikakor ne šteiemo v zlo. ker na:^ je znano, da več kot ix> več tednov to- 'baČTii tovarni niene izdclko vnaprej pla- •Oati in počakatt na dobave. on tie more cudimo se le pokrajinsKi monopolni >-«- pravi v Ljuibljani, cenm izdaia vsaJi ca:^ raz-ne nove naredbe in predpise za tret- fikante in založntke, ako tobacna tovar- t>a sama ne sledi naroJilom zaloŽTiikDv? Vse pritožbe. celo prito-žbe lnozirskeK? gOÄpoda župcuia, nimajo nobenega usi>c,- ha, gospod zuixin mozirski. kot vpliv na. uscba na vseh koncth in ki"ajih, prosinw, Stran 4. »NOVA DOBAc Stev. 11 8 Z vrlanjeni za peirolej pa so prisli Sc glo'blje v Severni Arneriki. V -jeclnem slu- čaju se jim je posrečilo doseči glo-birm 225] in (severno-zapadno od Kiar^.s- burga), druga Oužno-vzhodno od Fun- ¦monta) je pa globoka -310 in. katera je danes naJKlobokejša na zemlji. Teinp-.?- ratura v globini .?Kvt metrov jc zuašala 60 stopinj C. Bor/4 13. ohtohra. Curih. Berlin 0.20V*. Novi Jerk 537/i. ¦London 23.83. Paris 40.7J. Miiano ?.P.y(). Praga 18.30. Budimpc^u 0.1'i: •. Zagreb 2,07 >*. VarSava 0.05V-'. Diinaj 0.0072. Avstr. kro-na O.O0S0. Razne vesti. Premogovni zak&dl Sloveuije. Slo- venija je na.idasu po svojLh velikih ie- žiščifo prcnioga, ki je polejc Bosne. Sr- bije in Macedonia najbogatejša krajüia v tern oiziru. Dandanes je v Sloveniji o- koli 50 premrttsovnikov, izined kaicrih jih je saino nekaj čez 20 \ obratn. Do- biva se iz njili lernen (moten) premoK, rujav premog inx lUnit. I'rodukcija je znaSala leta lc).3e.?a I .^ irMljoriu ton. kar je bilo preko 40>« produkcije vseli dožel, ki secUj sestavijajo jiiROslovansko kraljestvo. Leta 1919. so v Sloveniji iz- kopali l,K>*.(>30 ton, kar >:nasa nap|-am celokupni Jugoslav enski produkciji v tern Jetn okoli 40%. Leta 1920. se je pro- dt'kcija dvig.'iil-i na 1,216.376 ten tcr -e biia v letu 192!.. še nekoliko večja. Kar se tiče kakov./sti premoga. stoji v prvi vrsti premog iz drzavnega rudnika v Zabukovci y M00 kul. gorilnt vrcdnosli, nato pride jo' po vrsti premogovniki Tr- bo.vüljske preniov;okupnc drnžf.v /"a- gerje, Hrastnik, Trbovlie. Ojstro, \\m- htnburg in Kocevje, ki imajo razven Kocevja (3700 kai.) mud 4700-4000 kal. gor. vred'no'sti. Sledijo šc racti.'ik v St. Jamžu (A. Jaki!. Karlovac s 3740 kai. državni praniogovnik v VelerOn (3üno kal.) in iprernogovnik v Biezovici s 3000 kal. Tudi kar :se tiče količine premog-, ostaTiejo našteti premogovniki približno v isti' vrsti — to su1 pravi: najboljsi prc- mogov'Tiiiki so obenem tudi največji. Na urvo nies to pride Trb'Wlic s prociukcijo 403.000 ton v ietu 1919. in 492.000 ton v letu 1920. Ni civonia. da tudi Sloveniia ni še dovolj prei'skaua z ozironi na prs- mog, vendar /.e sedaj produkcija ciale- ko natdlkiriijuje potrebo dcžele. V letu 1920. se je v Sloveniji purabilo ()20.('ns) ton. -osta4o.se je izvozilo v druge pokra- jin-e države, prcJvsein v Hrvatsko. (180.000.) Iz življoiijiu kukavice. Veu stoleflj so se učiemjaki pečali / vpra.^anjem, y.a- kaj zi»ese kukavica svo.io jajee v tujem gnezdii. SledhjiC se je nosrečilo razisko- valcn Chaneeu po petletnem opa/.ovr.- nju to tajnost ne le odkriti, temvee tudi fotograJirati. Kukavica ie ogledovaia več dni neko tuje gnezdo, ki ie bilo pu- polnoma zakrito z listjem in vejarni. — Chance je smatral to gnezdo za pravw, odkril ga je nekoliko, da ga je mogel lo- tografirati. Oe'z nekoliko dni, pripoveüu- je angleski naravosJovec Oliver V\kq, smo opazili skriti za grinom, kako se jc kukavica pri'blizala izbranemu gnezau. Ko ga je naSla odkritega, sc .ic začudmi in odletela na vejo bližnjega drevesa, Cra- kajoč, če ji' ne preti kaka nevarnost. Ko se je prepricaia, da ic popolnorna varna, jc zlctela do gnezda, v eni sekundi r.a- bodla na ildjun tuje jajce, sedla v gnezdo in zneisla lastno jajce, nato je takoj ocv- letela s tujim jajeem v kljaniu da ga, ko bode izven nevarnosti1, unici. Vse je tra- jalo komaj 10 minut, toliko. da smo lan- ko fotoKrafično odkrili to tajnost. Metulji kot hraiia. Mnogi naroüf i-majo najrazličmcjše ži.vali za hrano, ka- tenli bi se Ifvropejee nikdar ne dotakml. ker se inn gabiio. Neki raziskovalec je pripovedoval, da je on nekcm indijat.- skeru rodu videl, da so prebivalci lovin celo' leto ¦metulje. jih sušili in spravljaM za zimo. Nöki rod je nabral ccä tisoc kilograniov posuseni'h metuliev, ki so služili' v zimskih meseciii za hrano. Samoobramiia Vilfema II. TržaSka »Edinost« z due 12. Uu. pn- naša<% svojem uv-odnikn gleue Viljenra II. sledeče: Konec svctoviie vojne je pometel z naj'Odliicnejsinii predstavniki poražcnii držav. iRazocaratio ljudstvo je kar Ce/. hoc zauodilo vso veiiko «ospodc, ki ie vodila tako nesrcCno politiko, ter ni pr> zanasalo niti avstroogi^kiui in Mern- skirn- »prvakom. /üuameMiti in mogocir. rninistri so morali sramotno pobrati š\\?. in kopita in pustiti politiko noviir v:<>- cern, noyirn ruvoiucijonarnirn strujairj. Oba cesarja osrednjiii vlasti sta čez no?. pri-šla ob cesarstvo, šlo je sposiovauje. šla je slava in nikdar ve; se ne povrnc. Osraniočciii in vržeu! luugotci m stall pred vsem svetom kol krivci vo;it»c nesreče, krivci poraza in poni/anja ncm- skega naroda. Ti -•upokojeni<; gos/joaie . so se zelo neradi udali svoi: usoJi iti ie- žko¦ jhn je bilo prilagodiii se novenm |;o- lozaju. Posebno pa jih .ic pekel pecax sramote Ij-udskih ti'-nognv in '-iProp:isce- valcev naroda. Zato r.i ciida, da so ;-:c skiKsali in se se skušaJD oprati prec* svojo in tujo javnostjo. /ato so /aceil Püganjati izpiHi peres teli gospodov n.-.- razriovrstnejši nicnioiri, v katerih branl- jo se-be in svoie delovanit; ter doka^i>- jejo. da je nekdo drug zagre5il nekaj, sicer da bi bilu siviu- drugače izpadla itci. Svoje spamine je pisal tudi bivsi neinški prcsroionaslediiik. V ieh sporn». iii-h jc okreal, celudi z vso spoWjivosr;'.) in ¦cbzirnostjo, avojega (iCeia. i^kora* v istein času so i/.sla tudi jc od- loC-i'l bivsi Mein^ki cesar za ta'u> poi. n* težko uganiM. Prvic bodo na la način inogli nurodi vseh velikih drxav is»o- časno brati spomuie maža, ki jc bii nc- koč »strati Fvropc- casopis-jc ;ic tiui dostopno :iaisir.:-i.ii slojcm, medteiri Ko za'liteva prevod knjigc casa in je knjig:i dražja. T\uli je mnogo ljudi, ki sc veliTcin zve/;kov hoje j; ji!- nc bereu Drugič pa je Vil;eiM gotovo za težek denar pm- d'al časopisDni pravicc prve ol-./ave :n ko bodo izšli ti spomini v knjigi, bo prc- jel zopet iionurar oC založuika. Slabo sc narnreč Vüjeir'u ne god', vendar pa so njegova gmolna sreustva oinei'.'iia z ozi- roin na njegovo razvajeuost in na i/:oui- Ije in razkošje, k: jc v njem živcl Co svojega padča n.i stroškc ntmškega lju'dstva. Naj sc Jcita V.liemu II. Karksebno je v sponinn! njegov nautični govor v ilaniburgti, \' katerem je napoveda! indirck:no boj Anglcžeiu: -'naSa boducnost .ie na \u- dah« (1900). (Koji'jc prihj Maribor. (Sedanja draginja in uian- borska »Straža«.) Pondcljkova »Strn- za« jc polna napadov na mojo oscIjo, ker sem pri zaidnji občiiiski se.ii odgovarja! na neopravičene napade g. prof. Ver- stovšeka, ter iinenoval ta izvajanja kot lažnjiva. »Straža« omen ja tudi. da me je prof. Verstovšek razkriukal pred ccio hišo. 'l'aka ironjja, .ki jc vecje ni treba. Hvala Bogu imam še vedno tako čisro vest, da me sploh uikdo ne more ra,»- krinkati, zato tudi ni.k>Jo nima vzroKa. da bi me branil. Ker pa sem kot trj?o- voc smatral, da je zadeva zaradi šor- skili iknjig pri oibč. scji neumestna, iii- sem hotel gospoida od klcrikalne stranvo blamirati. Ha j>a je že izzivanje in *o pod vsako kritiko nesrainno napadanje čez rnojo osdbo v »Straži-.-.. liočem tora; v prvern oziru javnosti. |)otern tuüi »Strati« in vsem tamkaj zainteresiraniin gospodoni sledeče razjasuiti: Kakor ;e gospodom okoli Cirilove liskarne in tu- di vsem drugim merodajniri faktorjenj j znano, so bile ravno k'erikulne založbe, , to je Katoliška knjig-irna v Ljubljani in Mohorj-eva tiskarna v Prevaljali visre. ki so svojo staro zalogo solskili in dm* gih knjig ob lotoAnje.ni solskein lein, pcdražilc kar do 200%. O tern pisi-tr'lo se je mnogo v nv/.unw Casopisju in 11¦ ciI kiiipci so izrekali sv.jjo licvoijo. Tudi se pa naj g. prof. Verslovšek kot vnet /.¦*.- govor.'iik in propagator Cirilove kn.iigai- ne prime za nos, kajt' tudi 'Jirilova *:- sktu ii.i \hj-, Hi i'lij. il.'e>.i v.'il>.'liMiiii j;ii'- d'ajalci, da bi sc reklo. da je res hila. vo ceni. Znano je vsem, da je Kržic, Zgouo- vina stala tamkaj oO K a drugod !e 40. Ivisalni sklad tamkaj (A) K, drugod pa ic 36 K. Tako so bile razue .šolskc potreTi seine, kaknr tudi šolski :-;vezki v Cirilo- vi knjigarni vcüko dražje kakor drugo J in to se še dimes govori po meslu. A?tc bi hotel biti Inidoben, orncnil bi še lanlco niarsikaj. Pa ni mi potreba. ker ]nmm sain v svoji trgovini toliko opraviti, :\ prepustim vsem ubogim dijakom in s:a ¦ risen!-, koje klič-c1 zadjija vSlraža« Cin- lovi Icnjiganii na nomoj. K'tci pa mo- ram, ako si CirÜovu knjigarra ne bo civ: nasla drugi način reklame. kakor süCuc /elo zastar'.'ie in nc^ktisne napade r^ svojem častjpisju, potcm ni ireba irner? nobeiiemu trgovcu strah pred konku- renco, kakor je ta. V. Weixl. IzJaja in tiska: Zvezna (iskarna v Cellu. Odgovorni nrednik: Lie. Edvard Šlmnic. • Stev. 354S/22. Kazglas. Vsle,l prcobli: žonega clektričncpfa omrežja je mestna obeina primorana ocV- j •rediti, da sc morajo vsi na clektrično omrežje prikloplieni motorji v meseeih: | oktober, februar hi i?iar.v ustaviti oh 3 7. ! uri, v meseeih: noveinber. december in Januar pa že ob 16. uri. Presto.p'ke bo kazr,o\ al ineshii rua- gistrat z odklopit.iio dotienega motorja od elekt^icncga omre/ja. MESTN! MAGISTRAT CELJSKI. due 9. oktobr.'L 1922. Za župana: Subie s. r. Šprejme se ženska kl je brez doma ali bres gmotnih sredstev, kot gospodin ja. Lahko je starej5a in kmečka, samo da je še zmožna cKMa. -- Oheneni se sprejme takoj dnklo 14—20 set. Franjo S- Hrovat, posestnik in krojač, CELJE, Oaberje št. 75. 2-1 Vsem trgoveem, ntodistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoiil zalogo \ & KlotmKi In slamiifKi t v Celjn, Oosposka ulicrt 5t. 4. 45—31 \ tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah > r ____________________«__________«-, žagana in sekana prodaja po zmernih cenah tvrdka Bf*ata Basic? CeBJe LjubSjanätka c. (4 a!i Sa», nabrcžje. Naiorilasosprejemajoisto- tarn. Doslavlja se v hi5e. Postrežba točnain solidna 2—J Dobro hrano za učenko v lepem zdravem stanovanju se odda kakor tudi za eno ali dve učenki opol- dansko kosilo. Aškerčeva ulica št. 3, drugo nadstropje desno. 1199 1 CM JETIKA! Dr. Pečnik ordinira izven torka in petka vsak dan v Št. Jurju ob juž. žel. za jetične. Čit.ajte njepove 3 knjige o jetiki. SlDta' parcBla 10.QD0mz V Cellu, z 2 velikima hišama, se poceni proda. - KAROL BREZNIK, CELJE, 1180 Dolgopolje št. 1. 4-1 ie guile, Üifmil v večjih množinab KupUJG FRANC KOIL^MC — Öelje 1113 lvHarodnl dorn'1. 4—4 SOBO s ali brez hrane, Ifičom za syojo uovo frizerko. Cenj.ponudbe na R Grobelnik Celje, Qlavni trg. 1186 1 Prodaialko zmožna nemSkega jezika, z lepo pisavo, sprejme tvrdka RQ. B< rdaiSj ^arlbor. Hrana in stanovanje v hiši. 1191 3—1 Proda se nova, polkrita, cnovprežna kočija in vcč ^taHh v<«ac. MikloSičeva ul. 4. CELJE. 1188 ^Bt? itf^ ^fc Jf^ meblovano, OVDU) išče miren in soliden gospod. — Event, ponudbe 1185 pod „134" na upravniStvo. 2—1 $ Obl. lionc. posredoualnica ^ f za promet z realifetami: ^ Bnton F. Srzenšeb ; CEL3E Kralja Fetra c. ZZ CEL3E ! Posreduje pri proiSajI ozir. nakupu ! zemljiSČ, liiš, vil, gradov, velikih in t malih posestev, industiijskih podjetij ; itd., itd. vestno in točno. 45—20 Dobro gosfllno, irgovöio in žago s 6 orali zemljišča, 86 takoj proda. Natančneja pojasnila daje 3-3 Karol Brexniki Dolgo polje št. i, Celje. Praktikant z dobritni spričevali se ttakoj sppßjme v pisarno veletrgo- vine R. Stermeckl, Ctlje 2-2 5u!i« pk, lipO'lo cVctje, brl- «jdo ti]i k police priddKc plača najbolje tvrdka 40—31 SIRC-RANT, KRANJ telefon int. it. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sKadkoi», i^iž, cljc« &avo itd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. Stanovanje meblirano ali nemeblirano, obstoječeiz dveh sob in kuhinje, se tšče. Isto se prevzame eventuelno s kompletnim pohištvom, kateto se takoj plača. Ponudbe pod »Kompletno 1180 stanovanje« na upravo Hsta. 3—2 IščBtn kompanjona z večjim kapitalom za že obstoiečo le«no trgovino. Naslov v upravi lista. 1175 6-2 Furniture in orodje ter ure SQIHO Hfl dßÖBlo. 1167 Rudolf Pick 10-2 Zagreb, lliea 47. Vietski sodi stari 1k nowi se kupijo po ugodnih cenah pti Fr. Repiču, sodarskem mojstiu, 1173 Ljubljana, Trnovo. 4—2 Štev. 118. »NOVAPOBA« Stran 3. .podiezajte še eukrat! Uospodoin v Ljub- ¦ li:ini pa klieemo: '/Ne po/abite im nas like v tlosurski kraiini!- Narodno gospodarstvo. il M E L .1. IX. in X. br^oj.tviM) tržuo v'.'¦' 'OHo. Nurnberg, 9. !0. i>22. Vse vrs!e .'. -Uja /a JOiMi M 'J;ažje. Nürnberg, 10. -:0 i1^.. /ivaliiio. |ri;- .-'.i'itl 7110 bul, ZOpVJ Odliod kraJ.ii'22 /Vlarijo v Bukarcšio. ¦ aljiea Marija \c otipotovala s i):ir;iikcj:ii • leksamlra« v Bnkarešto na kronan^ imiiunskega kra'lja. Kralj Alcjksander *i priue Pavle sta jo sprcmila do Oršove. /a topuiškega brigiäduega poveijii&a Ljiibljani ie bii imenovan A'Vai.icu i'-So- .evie. /a iiadzornika obrfniis nudalievaijuii :~-o[ v Slovcniji jv imenoval oddelek ini- nisirstva irgovlne in industrije Miliaela '•esla, proiesorja ua tehuiški srednjf )li v Ljubljani. NasJlje. Pred dnevi srno priobčili >>o Ijiibljanskenv »Jiitrn« vest, du jo pruji.t- rij ijivbljanske boluke\g. dr. Stoje imciio- ;üi kut kirurg ua uezasedcuo mesio unrga in opcraterja v Ptujski bolnicT. •¦¦luveuec«' jiravi, da se ie to iineuovauje izvrsilo bray, vednosti g. dr. Stojca ;ii proti' 'tijegovi volji. Ako je temu zares ¦i). da sc postopa nasilno, moranio pro- ternu uajodloene.iše protesiirati. S ta~ mi samolastniuii likrepi, ki biicjo v i.ibraz vseni dosedanjim obiCajem, nc bomo dnleč prišli. Popravck. V puroeilu gioue mc- ¦anske sole v 2aleu v št. 115. z dne /• !. sc jc vriiiila ncljuba potnota. GWaa :o'da v HraslovCaii jc poslal dopis x. ¦vnatol-j !•'. Lorb.r, vbčina. ic.ir Ii-iaiiio popravljamo! ¦-¦- Vescli nas /cio, tia tudi velika občiua Braslovče po- • iravlja nadaljni (rbsto'.i žalskc mešea-:- .c šoic, koji liočt- z najtoplcjim pn'po- ijcanjcri]1 darcžljivim občanoiu po nio- nosii z iiatiiralijami priskočiti Jia ()•- ,it>c. Šolski odbor. • Ntsreča »a planiuaii. Prcte>kli ccir- iek so i'.asli blizii stezi", ki vodi na Stor \ IJeöiiTadu lojcnejia Aleksandra Neve- i!s. Padel je čcz 16 rn vi.soko skala m -^i püpoljioina razbil črcpinjt). Zkimljeno i'iiia tiiidi noKo. Ker se je razširjal i;a '¦.roi; snvrad, ic inoral jujincs^cčcu^c ;:e .")lso lain ležati. Težka goba. Lovcc Lovro Jcjilič je iiašel te dni pri Ljnbncm vcliko- jcdiliu) ji'obi), ki k tclitala tri küo^ranic. Nicr.o iast je pospešilo dol^otrajno deževjc. Pohotui boj;ataš. Beotfrajski boga- ta's Cjortcjevič jü posilil svojo 13 letno svakinjo Jaroslavo Vunturi. Omainil >o ic s kloroiorino'iii ier iu hiicl potcm uva dni zaprto v sobi. (jjorgjevičcva soprw- Ka jc bila v skr.bi ra'di svujc sestre, zaro ie silunia odprla sobo hi zaslišala zai)rio deklico. Gjorgjcvica so aretirali. Podpora dunajski univcrzi. I3ivši min. prcds. Nitti jc izdal poziv na vse plcmc- nite nicsčaiic sevüriiaanicriske uiiije, v katerem pre-dlaga ustaiiovitcv konzor- cija, ki bi naj stalno podpiral dnuajsKo iiniverzo. Obvezna desctlctna podpoin na.i bi znašala letno 4()0.()0ti doJarjev. Poklonil ie a. dr. i iiüat odvetnik v sie,vcajgradcu i/. v.cks knzonsko po;;.v- •;,\;; sükolskeiiiii drušl.v'ti \ ^!;)vci,i- .radui 500 K. Srčiia livaiai Od Novega ^ada do BiiosraJa — v Ui aaiuitah. Aerop'iaii pa risk ova iilm^w- .;a podvzetja Ciaanc nt. 1;; io vst;! ; >;;- :>oj4a vremena moral ostari v Ncvi-j.-i -^adu, se je dvi^üil do višMie 'SOCi u\ lor jo '..' brzirio J8U km na w:o dosnel \ I'^o- jiiaci v 16 iiiinii'^'1- Oddajia zgradbe barake hue !(, okity'bra tl. ob 11. »iri dop sc \ ršl p;i Irzenixskem odekvij« koinandc IV. ai- ir.ibke oblasti v Zaj;r-ji;ii (lezuitski trs 4) c'ni'Ka pisme:ia ofertalna licltacija /..: zv-adbo barake v Vri-pcu pri 2Ta«n i ;:. Pitdmetni okrl'as W v pisarni It«- in o?v/i. zbomice v LjubVinni mteres1. r.tom v.s v lulled. Novo učheljišče. Cotinjski listi jav- Ijajo, da »ei je v Cetinjii osnova'lu iiovo zcTi'.sko ueiteljisee, kal-re"i rmir.-iv; se W že davno čutila. Tujee snirtuo raujieii in orooan. Prcd Par diievi sc ic pripcljai v (Jorico ?z VLdun.:« iieki ;ljolenta Rnttf, star 27 lot. Prisel' je, obiskat üorico, kor .to jo po/nai še izza vojne. iJroti voconi je zaee! iska- ti prenočksea in poiui'dil se rim jo neziia- loc, da inn bo pomaxal :iajti prcnocisCc. k'os jo šel ž njiin. Ko ,w;a it- zapoljai na ¦prosio, teda.i pa je zalitoval iioznaiiec, naj inn pokažo, če so v rodu dokiwuenli. Mož Jiič liudega sluteč. je res odprl lisi- nico in pokazal izkaznico. Ta. oa mil \c iztr.n'al üstnico i/. roik in ob enejiii ustrolii /. revolverjem na tu.ica. 'i'a je paJel o- iiosveščen. Üobiii so xn sole okoli 2. nrc Po noči slučajiio, ko so bli. liiimo. I'ro- nosli so .iia v bolnisnico usniüionüi bra- tov, kjer so nalia.ia v tožkcTii stanju. V listnici je bilo 829 lir. 137.072 rodbiii jo v brbi.ji in Crni liori, katerüi ooeij'j so padli v svetovri! vojni. 12837 od toll je sirot brez očeta vri matere. V Batumi, Bauki in Baranii je 14340 vüjniii vdov in 11 n-4 sirot, \- Dal- niaciji 4057 vdov. 208^ sirot. v Siovenryi 9-107 vdov z 15007 otruer, sirot pa 201_", v Bosiiii in I'leree.^oviui 123S5 vdov üi 2772 sirot. Strasen požar. »Chicago J'ribiiiKi-.« javlja iz Torenta, da je v drza\i Oncano strasen požar uiiepelvi šest v-:. !>:»>i «00 Ijudi jo prišlo oib živijen.i Neps'cviden voiak piacai svyj-o L\-.- doveduost s sina-t.?o. Medaiee (.d Opein stoji na neko'i: travüiki! leseiia bacaka. V njej je nastu;iioip!i nokoliko vojakov, mod njhm: ka.pral Vvj.u I-cüiic. star .;o lot; lva.n Perrari, star 20 Jut in Milu'.Ji Portiiicasa, star 21 !•..¦[. I.toüv }c ob |n- viii jutraiijiili urah izvrševal insnekeiiij pri bližn.iili barakali, prod kaierimi iožijo kupi iiHiiiioije. Usoda je horola. da jo uasel tani; na kupn avstriisk'j .^raüaU) v premeni 42 niilimetrov, P<> konCa.iii ?.\- špekciji je nosel ^raiia^j v barako. Tain je toikei ž njo ob /e!o."ii;i rob svoje p.>- srelje. Ropot .io zbudii vcO vojakov w, siJiUija. riden i/.nied iijih jo opozoril nc- previdue^a kairri;!'.1., s::u vrže gniidio uemiidonia v stran, sieer bo snravil vsc v i:esreeo. Toid;.i on mu -o (idu'ovoril, a a' .ie iali'ko brez skrbl /a svo.io ko/o, /aka» .v.ianatu jc pra/.ii.i. V>cy.\\ :c du si ju Uo- ee oftledati iz radovedrosti. V'ar treiiuiV" kov poznoie so je pa ;rrai! izvode. pri secia- üji'h visokili eenah zii tLsk in ])oštnino, občntna škoda. Cona so jo morala zvisa- ti na 6.50 Din, s postnino na 7 Din, kar naj blagovolijo vzeti cenj. narocniki na znanjo. Upamo, da nani oslaiie.k) vsi do- sedan j.i naročniki tudi to leto zvesti m prido'bijo mno^o novili odjemaloev meet elani in neelani, ker bi bili sieer vsled zadnjifi neus'pehov primorani smatrati Ictnik 1923 kot z ad njo izdajo. Fraueoski krompir v Sloveniji. ZaU- nji eas kroži no slovenskih easnikih o- •ti.Vdk tvrdkc !. Lavrie *X Cie., I, Rue de ia pierre larjio, Strassbourjc, v katcrem pomija fra-nco'ski krompir vo 2l ,ira:j!vov za 100 kg, frank') losenico. To odsovür- ja po 'danaŠTijoiii kiirzi; K 4.20 za i Kg. Nevorjetno je, 'la je v Sloveniii, ki jc tako bojjiita krompirja, da.V.'a J"-1 vedno \ stoitinali va.^onov izva/a'a v lialijo. i'laneijo in üriüiain, zdai cena nad (AV'ii visja od frauo^ke^a krompirja! W> je toimbolj end'iio, kor so lam pridelovaml > stro.ski vslod visuke valnte voliko v'eoji kot v Sluveni.il. Upamo, da lu» pi vi \\\ua lraneoskejsa krompirja fakoj povzrocil padanje een, kar bi bilo zelo /eleli. Kakor voino, jo tvrdka 1. LavriC* -2t Cie-, Strassboui'K letoS. pomlad izvo/i- la iz Slovenijo na I'raneosko ca. 100 va- Kohov krompirja. Krompir, ki Jia ponuja, je potenitakem najbrže siovenskega iz- vora. Od-goiun z delavei, ki so plačani v irankill, pridela-n od kir.eta, ki živi v ; franeoski valuti i;n. ki plaeuje davke v i frankWi tn vkljub vsenm tomu ter vkljub ' visokiin Iranspnrtnim stroskoin iz Sio- venije v Franeijo iu i;: I'raneije zopot v Slovi^nijo, jc franeoski krompir eencJM kot nas doniaei pridelek. Napaden carinski uradnik. Noznain zlocinec je napadel uekega earinske.ua uradniika v Splitu. Najprej ga je polil s Crnilojn in ga nato tolik:), eusa pretepal, da so jo nradirik onesvestil. Napadalec je pobral 400.0ÜÜ ! >in in i/gini; hn-z sle du. Strop se jic v«Jn v siuiiov.i'ijn y.:> ietne Marije Beneina v Voveah ter pa- del na ženic:), ki je dobila pri ton: taKo Inido iK>skoid'bv.\ üa jc kni.iln 'ui Io umria v boluišniei. Vsled šalč :si«rtaa uesreea. Ko so .re vraeal poj) M;irkovu: z virui/i.šneKa polja s svojo slnzkinio doniov, so ma je sne;o kolo od voza. Skleaii je zato. da se vr- iie v Knlmerjovo grasüuo. Potrkal jo, grof Knlmer ni hotel lakoj odpreti. in> slee, da so razbojnik!, ter h zaproril, da bo streljal. i'op jo odgovoril: »Streilaj- ie, a nas jo ui3io.i;o:< Nato jo grof zaeel streliati. Popova sliizkinja je ostaia :ia mesLu mrtva, pop pa jo težko ranjon. ZastrupljiM.oe z gobaini. Neka urii- žiii;! y Mnrski Soboti .io iodla za veeerjo gobo. Ker riiso mo^Ii vsch pojesti in >-c ie gcspodiiiji škoda zdelo jili nroc vreei, jili jo poiuidila nadueitel.ievi družini. ?d ji'li jj z veso'.iom vze'a. Kmaln so se pa pri prvi dr-iziui pokazaii znaki za:'trnp- Ijenja, zaeelj so jili napadati moeni krCi, s katerimi je bilo zdniženo bljuvaujc. Pa ticdi pri nadaeiteljevih niso izostafe posiedico. Nadiieilelj, ki gob ni jedel, ;.e kntalu S|i(),z!:al opasuosr shieaia, pokiiea^ je Z'J'ravnika, ki je takoj priliitel in resil oho družiui smrti. Razstava juj2tjsiov«iiiskili časopisov v Mariboru. iViariborski novinarski kiiin ie sklonil priredifi razstavo vseh aisu- pisov, ki izliajajo v Jugoslaviji \ ?io- \oiiskom, lirvatskem, srbskem, čeikom, nemškem bi madzarskein ;oziku. Tykse za bare, kabarete Ud. heie- gaeija ministrstva finnnc ob.iavlja uraii- jio: V Uradnem iistu izlde v najkrajšem oasii pravihiik za izvrševanje predpisov o poibiranju takse za bare, kabarete, or- icje, ikafešiuitane hi sliena podictja. Po tern pravilnikii niora vsako iako podjetje takoj .prijaviti obrat finančneinu obiastvn in voditi trgovskc knjige o vseh dohoü- kih. Vstopniee, programi in kuponi za garderobo morajo biti žigosani in taksi- rani, vn na nji.h vnorata biti eena in da- tum oznacena. Od vseh drugili kosmatih dohodkov so vpla^uje taksa, ki znaSa 20%, poriodiono na podlagi knjig. Vsake- inu gostu se mora izroeiti iz bloka raeun. ki inora biti uraidno zigosau. Za prestop- ke proti predpisom pravilnika so .prci*- videne obentne kazni (od 1000 do 10000 Din), (jostom, ki ovadiio prestopko o- blastvu, pripada poloviea kazni (najman] 500 Din) kot ovadnina, ako io zahtevajo in ako ni oblastvo že poprej zaznalo za kaznjivo dejanje. Važiio za vse trgovce in industrJ- jalce! Na svoje posrodovaii.ie je trgov- ska in obrtniška zbornica v Ljnbljani do- bila dancs due 12. oktobra sledceo brzo- javko: »Na Vaš telegram od 10. oktobra ukazano odboru, da. tudi za prispelo tr- govsko blago izda dovoljenja sanio za nvoz brez praviee za uakup deviz«. Ge- neralni inspektor Jakovljevie J. br. 1820. Obratiie uezgode. kaka se piüav- Ijajo. Okrozni urad za zavarovanje de- lavoov v Ljubljana ponovno opozarja vse delodajalee, ki zaposiujejo osebe, katere so po zakomi za /avarovanje ue- laveev za slueaj bolezui; in nezgode za- varovane, da morajo v zmislu S 99. toga zakoiua vse obratne nezgode, ki se pn- petijo niili uslužbeneem, v dveh izvo- cJill prijaviti poto.m pristojne poslovalnice na Okrozni uratd za zavarovanje uelav- eov v Ljnbljani na tiskovinali, ki se do- be brez.plaeno pri vseh poslovaluieali o- krožnega nrada. Dogaja sc, da deloda- jalei nezgode prijavljajo bodisi narav- liost puliticniiTi. oblastem (okrujnim JCla- varstvom. mestnim magistratom) ali pa ukrožnemu iiradu, kar pa ni pravilno m je v stami, da povzroei zakesnitev v priznanju uezgodnih rent. I'o navodifo pa no velja. za one zavarovanoc, ki so elani bratovskih skladnic in b;a- gajen prometni'li podjetij, za katere v pa- nogi bolniškega in nezgodnega zavarn- vanja okrožui nrad ni p.risiojen. Cudeu samornor. Tržaška «Edinosr« poroča: V Trstu si je vzalo že rniiogo Ijudi življenje. Toda do sedaj si ni vzei So nihee žtvljenjja ua tak gruzen in pre- iiesijiv naein. kakor si ga je vzel veeraj neki nevrastenieoii starojk. Kvo poročilo žaiostnega koraka: V 3. nadstropju hi&e št. 4 v uliei Alessandro Volta je stano- val 60-letni delavec Ivan Bratas.sevlcn. Stareek je bil nevrastenieen, in v tej svo- ji neozdravijivi boiezni se jc pogostoma pritoževal proti svoji.ni sosedom, znan- cem in prijateljorn, da ni vee dalec oni dan, ko si bo vzel zivijenjo. Pnjatelji in sosedje so ga sicer tolažili. naj potrpi nekolrko, saj ni boiozen tako nevarna, kakor si jo sani predstavlja: toda to be- sode ga uiso.prav nie'Potolazile: vztrajal jo vcd'no .pri svojem. lu veeraj zjutraj okoli 10. nre jo izvrsil svo.i žalostni skloj). Nelkje v sv-oji kuhinji je našel dolgo. tan- ko vrv. l^n konoe vrvi je moeno priveza? ob okno; na drdgem koncu je napravrr zanko tor vtaknil vanjo glavo. Nnto si je prerezal z rjavo britviio žile na onca i'okah. I'ot'om je pa skoeil s krvavLma rcjikama in z zanko okoli vrata na okuo, raz katero jo skoeil na nlico. Vsled ?c- lesne teže se je vrv, na katero ie bil ot)c- šeu, utrgaia. Na ulieo .10 treščil z glavo ter si razbil ercpinjo- Vrhu tcga si re zioruil so obe roki. V lijpu se ie naibraro okoli njega muogo radovednega ljuclstva. Nckdo jo tolefoniral na resilno postal). Kmalii jo dospel zdravmik na lice mesta; totUi ni mogel drug.'jga ugotoviti, kot tm je nesreeni delavec mrtev. Mrliea so po- sniili, da ga ljudje ne gledalo, dokler us prišla Preiskovaina kontisiia. potent so ga prepoljali v inrtvašnico. Zabraiijeuje alkolioia 11a Holaud- skeui. Drzavna ko'iuisija v Maagd se Da- vi s pnničuvanjem projekta glede za- brano toCxMija alkohola. Kakor ka/e sedaj stvar, no bo alkoiiol zabranjen po- poliionia, ampak i)o vzivan.ie istega sa- 1110 O'ineieino. Kral.i Filip 11. - - ustauovitelj 8-ur- ijesa delavnika. ^godovina ie razkrila .novo znamenitüst, ki bo nedvonino prc- senetiJa no samo pristaše arnpak tudi iiasprotni'ke ustauove osemurnega de- lavmika. Po najnovidsih raziskovanjih osemurni delavnik ni iiikaka pridobitev ncposrodiiie sedanjosti, ampak datira i^e iz letu 1579. Vendar Pa ni bil takrat u- veden niti na podJaKi kakega ffos^iodar- skega uiti politieiitga prevrata, ampak s kraijcuiirn ukazoni. Najzunimivejše na stvari pa je, da ni izdal iikaza morda kak pri'ljubllen ali prosvitlion naroonl vladar. a'inp_aik cua najboli reakeijotiiar- nili oseb, kar jili je bilo kodaj iu evrop- sikih prestolih. namree španski kralj filip 11., neizprosni favorizator straho- vite mkivizicije. Ta krvoiočni tiran je podpisal naredbo, ki So nahaja v aktm parlaTueiuta v Dole v Pranciii in jc dati- rana z i kolodvoru. llstanovljtiui 1864. c, Zi IC h-i ! *s I» «3 a jo 52-38 Staff*.;« hra^ilinih w2©$ & 35,000.000. ¦ ypednost rezertrnega zaklada K 8,000,000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, nZtoajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Pošlne položnice sirankam brez- plačno n#i razpologo. Renfnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank In sodiSt razne urednostne papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safebiagajnah, lako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJE suojim uloinikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjei» itd. lzur- $uje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila nüjkulanfneje. 1ZPLAČ1LA u inozemstuu izredno ugodno in promplno. 2,1 a c: i PosojiBa vseh vrs! pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnifla in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. Kupirn po visoki ceni vsako množino trüb in rachHib drV piačlMvo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- sta; na naslov Korošec Dragotin, 67-if lesna tr^ovina, Braslovčc. 834 Nnprodaj je nova, visokopatrterna cb Ort-;i.;ni cesti, s hlevom, svinjaki, veliko preš-c, sadonosnikom, vrlom in njivo. Cena •po do^ovoru. K'upci naj se oglasijo pri 1177 anlonu Srebre, 3-2 Sv. Lcvrenc, občina Sv. Pavel pri Preboldu. 'tpa 1-nadstropna, j; štirimi st.ino- vanji in daigimi zraven pripadajoči- ¦oti prostori, se proda v Celju, Miklo- j-ičcva ulica St. 3. — Cena 250.000 Jnarjev — Natančneje se izve pri :c.5ipii Cop Bošk^ice.o ei. IS. Zflgreu. M Irpezno blags u $te i» \?mi. m0\i oj 10 si nepj, po mti enrtdOO R in) It* 3. Harfm niiißl. II ft I *ff OB W v v ni »• I'.jtll Ü11SC2 PW KHUgcvodin in Int popolnoma samostojna moč, veSč^ame- rikanskega knjigovodstva, SC ISC© za Cinkarno Celje. Nastop službe takoj. 1174 2—2 __________ Naprodaf je posestvo z 10 orali zemljišča (sadonosniki, njive in gozdi). tiiša s Stirimi sobami. ku- hinjo ter gospodarskim poslopjem, 10 minut od železniSke postaje v Bi- strici pri RuSah in 1 V2 "re od Mari- bora oddaljeno. Natančnejša poj'asnila pri Marljl Petan, Laško, 1171 Mariia Graška ulica. 2--2 Tp'1 polii Marija Baumgartner Celje, Gosposka ulka 5t. 25 Zaloga lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. 9 Ant. Lečnik O ifirar in juveišr O Celje9 Glaum' trg St. V (fDt*eJ Pacchiaffo). 28 FrsncosBi hpompir 100 kg Frs. 21'— franko Jesenice, plačljivo proti oddajnim dokumen- tom, akreditiv v Ljubljani, nudi 1 LfltffllČ S GIL Strasbourg, 1, rue de la pierre large, brzoj. naslov »Slovenia«. Sn, slid, hi pit i\\i Mil sadje in druge deželne prideike Rltpuje in prodaja Oset Andrei, Maribor OJeksandrova ceii.u 57 818 69-28 Telelon 88 SUliNO 82 50-38 pristn« česko za moake in «olneno za ženske obSeke in r>a^r,o manufak- iupo kupiie f»adi direkfrte^a importa po čudovito nsxkrfu cenah samo v weleirgov2«B in raxposiljalnici R. Stermecki, C^Sje. in kumno Sever it Komp. Ljubljana. Prvovrstna umetna 1153 12-5 ••« . gnojila Vinho Vnhjr ,ZalEC H iiiiiv ¦ UMBU| Slovenija. Jamsiwo za vsetaino! Vse vrsie v zaiogi! 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20% kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. NflJFINEJsl I MEDICIN^LN! KONJflK I ROBERT DIEHL «¦¦«¦.ill.... ....¦¦¦iniimiii'ifMwmW1"*1™ Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja iz sadja izdeluje PARNS UELEZbstHJaRMS, ROBERT DIEHL CJESXjarjES SLOVENIJA dJEiX^Os'^: s9\ (>(i 27 _ Stran 6. » N OVA D O B A • Stev. 118. MAMODNI ©OM CMA OGLU V PRITUOHIB t Stanje hran vlog čez K 52,000.000 | Vrednost rczerv čez K 14,000.000*— Sprejema hraniine vioge ua hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4%% fepe* odpovedi, 5-SVloZodpovecUo9veöje stains» ar*«3iožbe po doffmropu Qbavßja vse denarne, kreditne in posojilne tarawsakc*i«5 ss&JhuBantneje« ft&gifitfow. ftpetiif na in at«vbena •»¦»«ftei-nov» ul. I» W %#©IJM Sprejema hranilne vlogvj Ju jih otirestuje po 5°/o toje 5 Din od ^to, profti odpovedfi po 5 V/o Din od sto. Pri večjih tia!oLbah po dogovoru. najboljši uspeh imajo oglasi ,floue Dobe' Staro lifo žeier tovar^e i^ Siwarne d. d v Ljubljaffil« "Stavbeno in galanferijsko kleparstvo Kralja Petra oesta CELJE Kralja Peira cesia iZvr&uje vaa ifela točno in solidno. S S S Cens zmerne. 53 Pr»©raduni nsi r^zpolago. 52—40 > ženskim in ntošksm peHBom ter» ig^ačama < | 144 50-35 poprej Pa-ica & SCpamar Na tlrobno! C E JL JT 3S Na cžebelo! j Zaloga ciga?»etnih paps5*čkow i^i stroCAic, j priporoča svoio veiiko zalogo «- | sukna, volnenega blaga za ženske m b UfflllAlt I obleke» f|ane!a, barhenta, platna I1{I7AH I I Us Hi ' ' itd> V zaloSj ima tudi vsakovr- f flflffi ' I VHVL ¦ stne nogavice in drugo kratko ¦ "^** ¦ robo, vse počudovito nizkih cenah. [e;jB, Ljüiiijanska cesta 6 (nasproti HnFod. ioma] 99 104-53 Oglejle si maüuf aktitm© Jrgo vino GsbepjE St. 3 (gostilna Plevcak) nasprofi Mestnega rnüna. Priporoča se vsem odjemalcem: na sŽ^sbsno in sSelieB©« Dospela je velika množina inozernskega blaga po zelo nizkih cenah; mer sukno za moške in ienske obic,, „:efir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Vlcgc nad K 1.000,000 000 — Kapital in rezervč K 200,000.000'— SLfll/ENSKfl BflNKR %. PODRUZNICfl CELJE Ljubljana - Zagreb - Beogpad Bjelovar, Brod n. 5., Dubrounik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor, Murska Sobola, Osijek, Rogaška Slalina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, ŠkoJja loka, Uelikouec, Uršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wren (M. R. Rle^ander) Obrestuje vioge na hranilne knjižcc in v tekočem računu po 4V/o bre^ odpovedi 5% proti 30-dnevni odpovedi pr&ti 60-dnevni odpovedi 67o proti 90-dnevni odpovedi od dncva vloge do dneva dviga tcr plačuje rentni in invalidski davek sama. ~^_____-= Poštne položnice so na razpolL go. Centrala: Razlagova ulica. Laslni kamenolornf. izvriuje nagvobne si>oioa©»il^®5 0X»oto- jaice,o3Ltai?J©,i>oliiötYeMLe plofiče, zldne obklade izpohepskega ^x»aiil ta inVBeh irx»st} mapmopja, dalj© Btopnice/pod- stavke in vsa v to st>x»oKo spadajoča clela.