/fAND
s-'/UAtlCG...
NO. 20
eriška Domovi
< < ;4
AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
nr^arr
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 29, 1962
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LX — VOL. LX
Novi grobovi
Rudy Hace
V scboto, 27. jan., je preminul na svojem domu v Willoughby, O., Rudy Hace, star 57 let. Pokojni zapušča ženo Rae, teto Anno Pozun, brata Franka in Stanleya, sestre Paulie Cairns, Marie Biscottie, Jennie Gorsha in Josephine Henderson. Starši pokojnega so živeli na 1153 Norwood Rd. Oče Blaž je bil doma iz Podcerkve pri Ložu, mati Ma-ry> roj. Špacapan, pa iz Rovt nad Logatcem.
Frank Pohar
Na svojem domu na 1271 E. 58 St. je preminul poznani Frank Pohar, star 79 let. Tukaj zapu-sča soprogo Anno, roj. Erbez-nik, doma iz Gor. Polja, fara Soteska, sina Franka, hčeri Ann Simon in Frances Osredkar, 6 vnukov, 4 pravnuke ter več dru-sorodnikov. Rojen je bil v Vvirni pri Trebnjem, kjer zapu-sča ve£ sorodnikov. Tukaj je *Vtd 56 let. Zaposlen je bil do Upokojitve pred 15 leti v Bishop “ Babcock Co. Bil je član Dru-stva Naprej št. 5 SNPJ, Društva Slovenec št. 1 SDZ, Podr. št. 6 SMZ. Pogreb bo danes zjutraj °h 9:15 iz jos. Žele in Sinovi Pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
Jakob Cetina
P° dolgi bolezni je preminul v Golden Age bolnici 85 let sta-ri Jakob Cetina s 15806 Trafalgar Ave. Tukaj zapušča soprogo Ethel, roj. Vasilovik, sinove mdolpha, Williama in Edwar-^a> 5 vnukov in druge sorodni-ke- Rojen je bil v Kastovu pri Roki. V Ameriki je bil 56 let. je član Društva Sloboda r- 235 HBZ. Zadnjih 10 let je U v pokoju, prej je bil zapo-slen 41 let pri New York Cental železnici. Pogreb bo v sre-do zjutraj ob 9:30 iz Jos. Žele ^ Ninovi pogreb, zavoda na 458 ' *52 St. na Whitehaven pokopališče.
Frank Medveš
° daljši bolezni je preminul Ua svojem domu na 1028 E. 72 ^ • 84 let stari Frank Medveš, jo vdovec, soproga Frances. Moncej, je umrla leta 1944. u aj zapušča sinova Franka in *udolpha, 6 vnukov in 10 pra-Uukov. Hči Emelia Simončič je 0£!rla lota 1960. Rojen je bil v p Clru Livek pri Kobaridu na g rirnorskem, kjer zapušča več orodnikov. Pogreb bo jutri zju-n aJ ob 9:15 iz Jos. Žele in Si-p?Vl P°greb. zavoda na 6502 St. obair Ave- v cerkev sv. Vida desetih, nato na Kalvarijo.
p Mary Praznovsky
Sv °	bolezni je umrla na
f °lem domu na 22461 Beck-°r Ave. 78 let stara Mary aznovsky, roj. Mihelič, preje 1 ocena Prijatelj, doma v vasi ogert-Sadin vrt, fara Draga v l. ^°oevju, odkoder je prišla
živ i eriko 1 1901- Dolg° let ie St V Knausovi hiši na E. 62 da je mati Johna Pryatela,
Lavem^p’ °lge Edgar’ pok' ne P r a z n ovsky, Daniela
s^. aZn°Vsky in Daniele Szabo,
ra lr> prastara mati. Pokojna
Sprememba gospodarske in socialne polilike je važnejša od gospodarske pomoči Washingiona
Moscoso svari pred optimizmom o vrednosti južno-ameri-ških politikov in razumevanjem duha časa v vladajočih plasteh.
WASHINGTON, D. C. — Mr. Moscoso je tisti naš upravni strokovnjak, ki je spravil v red gospodarstvo na Portoriku. Zato mu je Kennedy poveril nalogo, naj skuša izvršiti tudi znani načrt za Latinsko Ameriko ‘Zveza za napredek.” Moscoso se je lotil posla in začel nabirati sotrudnike, Ki bi jih dobil naj-rajše izven vrst federalne uprave. Pretekli teden je povabil na razgovor 85 zastopnikov iz industrije, delavskih in farmar-skih vrst in jih prosil, naj se jih vsaj 5 priglasi na sodelovanje z njim v raznih državah Latinske Amerike. Pri tem jim je nalil čistega vina, da obvaruje pred razočaranji tiste, ki bi bili pr pravi j eni na sodelovanje, čistemu vinu je bilo primešano tudi precej pelina. V svojem predavanju je namreč izrazil tudi sledeče misli:
“Vodilne plasti v Latinski A-meriki, tako v politiki in javni u-pravi kot v gospodarstvu še zmeraj niso spoznale, da morajo pokopati svojo dosedanjo konservativno miselnost. Še zmeraj ne vidijo, da delavci in kmetje nočejo več živeti v dosedanji revščini, da zahtevajo spremembe, ki naj jim omogočajo boljše življenje. Ako jim te želje ne bodo ‘i/ponile sedanje vlade in njihovi podporniki, se bodo obrnili na tiste, ki zagovarjajo Castrove in komunistične metode. Vlade in vodilne plasti v Latinski A-meriki morajo poznati, da stojijo pred odločitvijo: ali naj same začno izvajati primerno socijal-no politiko ali pa jih čaka usoda Batistovega režima na Kubi.
Moscoso je zato poudaril, da bo glavna naloga njegovih sodelavcev, da pregovorijo politične faktorje v posameznih državah Latinske Amerike, naj se odločijo pogumno za novo gospodarsko In socijalno politiko. To je

Vremenski
prerok
pravi:
■ ečin°m oblačno in naletavanje ega. Najvišja temperatura 25.
je bila članica Podr. št. 32 SŽZ, Srca Marije (staro) in Oltarnega društva pri Sv. Kristini. Po-
važno, ne podpore iz Amerike in Evrope. Treba jim je jasno povedati, da Amerika ne vidi nobene potrebe, da bi dajala podpore, dokler ne vidi temeljite spremembe v notranji politiki latinskih republik.”
Pripovedoval jim je tudi o značilnem dogodku v Urugvaju. Ameriška administracija je skup no z urugvajsko izdelala načrt za zboljšanje šolstva. Stroški za načrt bi znašali okoli $19,000,-000; naša administracija naj bi dala $12,000,000, Urugvaj pa $7,-000,000. Urugvajski parlament svoje kvote ni uzakonil in do začetka izvrševanja ni moglo priti. Sedaj se je oglasil urugvajski predsednik in začel javno napadati našo administracijo, češ da igra dvolično politiko, ker ne da svoje kvote kar na slepo srečo.
Besede Mir. Moscosa so značilne. Mož ima skušnje v tem poslu, je na odgovornem mestu in mora vedeti, kaj govori. Ne bo odveč, ako gledamo ‘“Zvezo za napredek” tudi z njegovega stališča.
Kipar Meštrovič pokopan na domačem pokopališču
LONDON, Ang. — Reuter poroča iz Zagreba, da so, 24. januarja pokopali kiparja Meiatro-viča na njegovem domačem pokopališču v Otavicah in da nje-'govo truplo sedaj počiva v družinskem mavzoleju, ki ga je sam narisal in dal postaviti.
Pogreba se je ude.ežilo na tisoče ljudi, med njimi tudi sin in hči, ki sta v ta namen prišla iz Amerike. V katedrali sv. Marka v Zagrebu pa je bila tudi isti večer slovesna maša zadušnica, ki se jo je udeležilo nad 1,000 Zagrebčanov, v glavnem iz u-metniških in kulturnih krogov. R.I.P.
—o-
Kov poskus v četrtek
če bo primerno vreme in ne nastopijo kake nove tehnične težave, bodo poskusili Glenna poslati na pot okoli Zemlje v Četrtek ali petek.
CAPE CANAVERAL, Fla. — V soboto so morali zaradi slabega vremena poskus poslati prvega ameriškega astronavta na pot okoti Zemlje odložiti, potem ko je ta pet ur čakal v vesoljskem vozilu Mercury na vrhu rakete Atlas za “polet.”
Raketa in vse druge tehnične naprave so bile v redu in tehniki so bili polni, upanja, da bodo načrt lahko zvedli. Ko lie oblaki le niso dvignili, da bi bilo mo-
RAZGOVORE V PUNTA DEL ESTE MORALI PODALJŠATI
Razgovore Organizacije ameriških držav, ki so se začeli pretekli ponedeljek v Punta del Este v Urugvaju, so podaljšali za dva dni in bodo predvidoma zaključeni v sredo. Mnenje o izključitvi Kube iz organizacije je še vedno deljeno.
PUNTA DEL ESTE, Urug. — Zunanji ministri 21 članic Organizacije ameriških držav se pogajajo tu že od preteklega ponedeljka o nevarnosti, ki jo predstavlja Castrova Kuba za zahodno poluto, in o tem, kaj naj z njo store. Združene države skušajo s podporo držav Srednje Amerike do-žcči ostre ukrepe proti Kubi, Brazilija, Argentina, Čile, Mehika in še tri druge države pa so za počasnejšo "pravno utemeljeno’- pot. Dosežen je bil načelni sporazum, da Castrova Kuba v Organizacijo ameTiških držav ne spada, nerešeno pa je vprašanje, kako jo izključiti in kaj nato n njo
storiti.	^-------------------L-
Predlog Združenih držav za spada zaradi “neprimernega o-ostro obsodbo, izključitev in sebnega” življenja. V čem je to •ankcije proti Kubi podpira 12 neprimerno, v javnost ni prišlo, držav-članic OAD. Ce se posre- Posebna cerkvena komisija je ji dobiti le še eno državo, bo začela preiskavo, spor pa je jav-imel predlog potrebno dvotret- n°st razburil do take mere, da
jinsko večino. Upajo, da se bo za to odločil Haiti, ki okleva že ves čas konference in se nagiba sedaj na to, sedaj na ono stran.
Ikupina sedmih držav, ki jo vodita Brazilija in Mehika, priznava. da Castrova Kuba ne spada v Organizacijo ameriških držav, trdi pa, da sedanja pravila te organizacije nimajo nobene določbe, po kateri bi mogli Kubo izključiti. Tako določbo je treba v ustavo OAD šele vključiti, nato bo izključitev pravno možna in veljavna. Ameriška delegacija pod vodstvom Deana Ruska
Razgovori o končanju preskušanja jedrskega orožja le ustavljeni!
Združene države so se odločile končati razgovore o! je dejal, ko so ga spravili iz ve-jnja na področju zahodne polu-končanju preskušan ja je-: soljskega vozila: Prišel bo drug drskega orožja v Ženevi,!dan! Napovedujejo, da bo ta dan ko je Sovjetija odklonila J prihodnji četrtek ali petek, če bo njihovo združitev z razgo-1 vreme ugodno. vori o razorožitvi.
goče vzstrel in polet rakete sne-, to ‘pravno’ stališče zavrača s mati, so izvedbo načrta odložili i “stvarnim” položajem in potrebo za nedoločen čas. Polk. J. Glenn' omejiti pliv Castrovega delova-
WASHINGTON, D. C. — Iz vladnih krogov je prišla vest, da bo današnja seja konference o končanju preskušanja jedrskega orožja v Ženevi zadnja, ker so Združene države spoznale, da so nadaljni razgovori brez smisla.
zahodni sili, da bi ga sprejeli. Ko sta ti končno pristali nanj, ga je Moskva zavrnila češ, da skušata zahodni sili z vključitvijo tega vprašanja v razorožitveno konferenco to odvrniti od reševanja njene glavne naloge.
Tu in v Londonu spoznavajo, da so za enkrat nadaljni razgovori brez smisla, odločeni pa so spraviti vprašanje preskušanja
te.
Konferenca bo danes delo nadaljevala. Ce se je posrečilo preko ktojnca tedna doseči kak dogovor ali novo podporo enemu izmed obeh stališč, bo konferenca objavila skupno resolucijo, v nasprotnem slučaju pa lahko pričakujemo dve resoluciji, večinsko in manjšinsko.
Zahodni sili sta predložili združitev razgovorov o presku-greb bo iz Grdinovega pogreb, šanju jedrskega orožja z razoro-
zavoda na Lake Shore Blvd. v žitveno konferenco, ki bo pred- jedrskega orožja na dnevni red sredo ob osmih zjutraj v cerkev vidoma začela zasedati v marcu, j razprav razorožitvene konferen-j nika grške pravoslavne cerkve sv. Kristine ob devetih, nato na Sovjetija je prvotno sama sta-jce, ki naj bi se začela l4. narca nadškofa Jakoba, že so se dvignili Kalvarijo.	vrla tak predlog in pritiskala na, v švicarski Ženevi.	j glasovi, da mož na to mesto ne
Pravoslavni patriarh Atenah moral odstopiti
ATENE, Gr. — Komaj so 13. januarja letos izvoliti v Atenah na zasedanju sinode novega vod-
Blok afriških držav se je razcepil v dva dela
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— nikom izven Afrike. Oba bloka Prvi znak cepitve bloka afriških se imenujeta po mestih, kjer držav se je pokazal že začetkom sta prvič zborovala. Tako imamo lanskega leta. Takrat so se se- blok iz Casablanke, ki je v njem stc-'ii v Casablanki v Maroku de-1 vključena manjšina afriških dr-legatje Gane, Gvineje, republike žav. Po svoji politični usmerje-Mali, Maroka in Egipta in na- nosti je bolj na levi strani, mu
pravili načrt za skupno afriško politiko. V načrtu so izredno poudarjali idejo skupnosti na račun medsebojne neodvisnosti. Načrt je napravil vtis, da udele-
ugaja centralizem v javni upravi, ne daje nobene prednosti svobodni demokraciji in močno poudarja čim večjo povezanost med afriškimi državami. Drugi
ženci konference želijo doseči.blok je .manrovijiski; v niem ie
postaja prepad med obema blo- Govora je bilo tudi dosti o “za-koma vedno globlji.	Irotah," ki naj ubijejo nekatere
Ni namreč verjetno, da je le Afriške politične voditelje.
slučaj nanesel, dia sta zadnji teden zborovala kar naenkrat
Lahko je mogoče, da je bila na sestanku monrovijskega blo-
je vlada nadškofa Jakoba pripravila k odstopu, čeprav se je ta od začetka njenemu pritisku odločno uprl.
Vlada toži Goldfina za preko tri milijone zaostalih davkov
BOSTON, Mass. — Vlada Združenih držav je vložila tožbo proti industrijcu Goldfinu za milijone dolarjev zaostalih davkov. Goldfine je znan po svojih zvezah z Adamsom Sherma-nom, glavnim osebnim pomočnikom in tajnikom bivšega predsednika ZDA Eisenhowerja. Zaradi pomanjkljivih davčnih prijav je bil B. Goldfine obsojen in sedi kljub svojim 71 letom v ječi.
Nove tožbe, ki jih je zvezni davčni urad vložil pri zveznem sodišču proti Goldfinovim podjetjem zaradi zaostalih davkov, so dvignile skupno vsoto, ki jo zahteva davčni urad od Goldfina in njegovih podjetij na račun neprijavljenih in zaostalih davkov, na preko 3 milijone dolarjev.
Varnostni svet ZN se bo sestal jutri na razpravo o Kongu
NEW YOK, NR.Y.— Na zahtevo Sovjetske zveze se bo jutri sestal Varnostni svet ZN na razpravo o položaju v Kongu.
Sovjetski zastopnik Zorin obtožuje ZN, da ne izvajajo resolucijo Varnostnega sveta o nasilnem izgonu “belih najemnikov” iz Katange.
čim preje afriško državno skupnost, ki naj bi se ji podredile vse afriške republike.
večina afriških držav, največ vpliva v njem imajo bivše francoske kolonije, ki tvorijo tudi
oba bloka, toda ne s'kupaj Mno- ka v Lagosu pokopana afriška revijski blok, ki obstoji iz 20 politična solidarnost. Tako hudi afriških držav, je zboroval v La- očitki so padali tam napram gosu v Nigeriji. Povabil je na skupini iz Casablanke. Vendar sestanek tudi članice bloka iz abesinski cesar, ki je bil tudi v Casablanke, ki se pa vabilu ni- Lagosu, ni obupal. Stavil je so odzvale. Radi tega se je men-1 predlog, ki naj pomiri sprte af-rovijski blok hudo ujezil in jav-i riške brate. Predlagal je tudi, no napadel svojega tekmeca in' naj obe skupini izvolita vsaka
Lanskega maja so se zbrali v ^ večino bloka. Poudarja ideje sa-liberijski prestolici Monrovija moodločbe, ravnopraivnosti, afri-zastopniki vseh tistih afriških šike solidarnosti, nevmešavanja držav, ki so sicer za afriško j v notranje zadeve tujih držav, skupnost, toda postavljajo na pr- mu bolj ugaja načelo federativ-vo mesto medsebojno politično. ne ureditve kot centralizem, neodvisnost. Povrhu poudarjaj Dolgo časa je prevladovalo njihov program idejo ravno- mnenje, da razlike med obema pravnosti, nevimešavanja v no-j blokoma niso tako velike, da se
tranje zadeve tujih držav, pra-Jne bi dale premostiti s kompro-
mu očital celo vrsto napak v njegovi politiki. Predvsem je o-čital bloku iz Casablanke, da noče priznati načel monrovijskega bloka.
Za javnimi očitki so tičali tudi
svoj poseben odbor, ki naj dože-ne, kako bi se dal doseči kompromis, in da naj oba odbora poročata na skupnem sestanku, ki naj bi se vršil v Tunisu sredi
Zadnje vesti
PUNTA DEL ESTE, Urug. — Državnemu tajniku Kusku se ni posrečilo dobiti večine za ostrejši nastop proti Castrovi Kuhi. Pristal je na vodeno resolucijo, ki izjavlja, da Castrova Kuba ne spada v Organizacijo ameriških držav, ne pove pa kdaj in kako jo bodo iz nje vrgli.
PARIZ, Fr. — Predsednikov tiskovni tajnik P. Salinger se razgovarja tu z načelnikom sovjetske tiskovne službe Harimovom menda o srečanju Kennedya in Hruščeva na televiziji.
Iz Clevelanda in okolice
Lep obisk —
Prikaz “slovenske ohceti”, narodne noše in slovenske preteklosti v dvorani Public Library v mestu je bil izredno lepo obiskan. Pripravila ga je ga. Silva Savernik, izvedel pa pevski zbor Slavček pod vodstvom g. M. Savernika. Občinstvo je bilo z nastopom na splošno zelo zadovoljno. Čestitamo! — (Podrobnejše poročilo v četrtek!)
V Florido—
Mr. in Mrs. Joe Legat z 849 E. 197 St. in Mr. in Mrs. Frank Shepec z Beverly Hills so odpotovali v New Smyrna Beach v Floridi, kjer mislijo ostati nekaj mesecev. Pred odhodom pozdravljajo sveje prijatelje in znance.
Popravek—
V “zahvali” za pok. Johna Ve-lič je bilo pomotoma poročano, da je zapustil sestro go. Kmetič, v resnici je zapustil sestro go. Uršulo Unetič.
Nov odbor—
Društvo Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ ima za 1. 1962 sledeči odbor:	predsed. Stefi
Koncilja, podpredsed. Rose Šimenc, ta j. in biag. Rose Micko-vic, 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462, zapis. Mary Črnigoj, nadzor. Jack Šimenc, Gertrude Bokal in Alice Grosel. Seje so vsako 2. sredo v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 7:30 zvečer.
Zadušnica—
Jutri, v torek, bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ano Somrak ob 4. obletnici njene smrti.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Frank Drugovič, South River Rd., Harpersfield, Or.io, se je rodil sinček, ki bo delal družbo sestricama. S tem sta postala Mr. in Mrs. Martin Kerin v Madison, Ohio, tretjič stari oče in stara mati. Čestitamo!
Na obisk—
K ge. Stani Oven v Monterey, Calif., je prišla iz Slovenije na ob;sk sestra Marija Jakomin. Nekaj dni pozneje so Ovnovi dobili hčerkico, ki bo delala druščino trem sestricam in dvema bratcema. Pri povratku v domovino se bo Marija Jakomin ustavila pri svojem bratu Ivanu Jakominu v Clevelandu. “Mrtvec” oživel v pogreb, zavodu—
Dr. Jerome A. Streem, dentist s Cleveland Heights, je danes živ v Mt. Slinai bolnišnici, čeprav je bil včeraj “mrtev” v pogreb, zavodu. Zdravnik, ki so ga poklicali k nezavestnemu Streemu, je tega po skrbni preiskavi proglasil za mrtvega. Odpeljali so ga v Millerjev pogreb, zavod na 744 E. 195 St., kjer pa je nepričakovano začel dihati. Naglo so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pravijo, da je izven nevarnosti.
hudi konkretni napadi. Tako solžavni poglavarji vseh afriških ha primer očitali ganskemu! držav. Udeleženci so cesarjeve predsedniku Nkrumahu, da ima! ideje spoštljivo poslušali, ob-“eikripanzUonUtične ambicije” enem pa tudi spoštljivo molčali, napram svojim malim sosedom. I Treba je sedaj čakati, kako Očitki so cikali na gansko željo, bo na sestanek v Lagosu odgo-vico do samoodločbe in skupno1 misom. Zdi se, da s tem ni mogo- da bi spravila pod svojo cblast (vorila skupina iz Casablanke. Da obrambo proti skupnim sovraž- J če vsaj začasno računati in da
aprila. Udeležili naj bi se ga dr- PASADENA, Calif. — Vesoljsko
vozilo Ranger III. je zgrešilo
malo sosednjo republiko Togo. j ne bo molčala, je že napovedala.
včeraj za okoli 23,000 milj Luno. po poslalo nazaj od nje slike, ki so popolnoma nejasne.
PALM BEACH, Fla. — Predsednik Kennedy sc bo danes popoldne vrnil v Washington.
Kanada hrani atomsko orožje?
OTTAWA, Can.—Poslanec E. Regier od Nove demokratske stranke je v parlamentu obdolžil vlado, da skriva pred javnostjo dejstvo, da je na kanadskih tleh shranjeno atomsko orožje.
Obrambni minister D. Darkness je zahteval od poslanca, da svojo trditev prekliče, ker je “brez vsake osnove.”
rnsmsmbe
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.0'0 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 20 Mon., January 29, 1962
Kennedy in letošnje kongresno zasedanje
Kennedy se je skušal tekom lanskega kongresnega zasedanja držati bolj ob strani. Posnemal je Eisenhowerja, ki sc ni nikoli boril za simpatije 'politične javnosti. Vedel je, da ga imajo volivci radi in to mu je zadostovalo. Kennedy je imel drug razlog, da posnema Eisenhowerja. Naša politična tradicija nalaga Kongresu dolžnost, da se obnaša do vsakega novega predsednika prijazno, da mu ne meče pollen pod noge in da mu skuša ugoditi, kjer se po mnenju senatorjev in kongresnikov le da. Počemu naj bi pri takih odnosih do Kapitela Kennedy izzival Kongres? Zato je dobro oral z njim skoraj do konca zasedanja. Šele takrat je Kongres pokazal, da je medenih tednov konec in pripravil predsedniku par velikih razočaranj.
Zdi se, da bo letos precej drugače.
Najprvo je predsednik pokazal željo in voljo, da se ne da izriniti s političnega odra. Običaj je, da se zanimanje naše politične javnosti zgosti takoj ob začetku kongresnega zasedanja na politiko na Kapitelu. Na stotine dopisnikov in komentatorjev opazuje dnevni vrvež v Kongresu, poroča vse podrobnosti iz kongresne politike in jih obširno komentira. Predsednik in njegova administracija prideta do veljave le prve tedne po novem letu, ko namreč pošiljata Kongresu spomenice o političnem položaju dežele, o njenem gospodarskem stanju in o federalnem proračunu. Ko to mine, je predsednik z administracijo vred porinjen bolj y kot.
Tega pa Kennedy ravno noče. Brez vsake napovedi je že pokazal, da se hoče boriti za svoje mesto v naši politični javnosti. Kako?
Najprvo hoče povečati število tiskovnih konferenc. Zanj bi bilo idealno, če bi mu delo dovoljevalo, da jih ima vsak teden. Na tiskovnih konferencah mu je redno stavljeno toliko vprašanj, ki se tičejo neposredno politike v Kongresu. V svojih odgovorih predsednik ne odgovarja samo dopisnikom in komentatorjem, ampak tudi vsej javnosti, posebno pa na odgovorih prizadetim senatorjem in kongresnikom. Kdor posluša ali bere pod tem vidikom predsednikove odgovore, bo lažje razumel njihovo bistvo. Kongres ne bo torej mogel uravnavati svoje politike, ne da bi se pri tem ne brigal, kaj predsednik govori na svojih tiskovnih konferencah.
Predsednik je dalje sklenil, da bo pogosto povabil na kosila in razgovore ljudi, ki kaj pomenijo v javnosti, pa niso ne senatorji, ne kongresniki. Taki so na primer založniki in uredniki velikih listov, vplivni časnikarji, politični “opazovalci,” lastniki tednikov in mesečnikov itd. Kar se govori ob takih prilikah, ni namenjeno za javna poročila, pa vendarle vpliva na vse prisotne. Pišejo vse drugače tur-di takrat, ko kritizirajo Kennedya in njegovo administracijo.
Kennedy tudi ne skriva namena, da bi rad pogosto nastopal kot govornik ob vseh mogočih prilikah in ne samo na političnih sestankih. Odločil se je, da govori celo na Narodni konferenci za mlekarstvo! Če bo tako širokogruden v obiskovanju konferenc, kongresov, zborovanj, mu bo kmalu zmanjkalo časa. Vsekakor misli porabiti vse take priložnosti, da zagovarja svojo politiko. Da bo to delo potrebno, se je pokazalo že prvih par tednov novega kongresnega zasedanja.
Kongres se še ni dobro udomačil v svojem novem zasedanju, pa je že začel gledati precej kritično na politiko Bele hiše. Kennedy bi na primer rad spravil skozi Kongres vsaj tri važne izredne zakone: zakon o bolniškem zavarovanju, o pooblastilu za carinsko politiko in o poblasti-lih za boj proti morebitni krizi, inflaciji in brezposelnosti. Kongres je uradno že zvedel o predsednikovih željah na tem področju v spomenicah, ki jih je dobil iz Bele hiše. Na videz je vse ideje toplo pozdravil, v resnici pa jim je napovedal kritično presojo.
Posel kritične presoje bo vršil predstavniški dom, ki je po zakonu pooblaščen, da prvi odloča o federalnih izdatkih. V predstavniškem domu pa vlada koalicija republikanske opozicije in konservativnih južnih demokratov. Koalicija je že napovedala, da se ne strinja s predsednikovimi političnimi cilji in da bo vse zakonske predloge oresojala s svojega stališča brez ozira na dobre Kennedyeve namene. Koalicija se ne bo borila z administracijo v plenumu, kjer so debate in glasovanja javna. Boj bo prenesla v razne stalne odbore, posebno v odbor za dnevni red, ki mu načeluje znani konservativni južni kongresnik Smith. Smithov odbor je že pokazal Kennedvevi administraciji zobe. Pokopal je Kennedyev načrt o ustanovitvi posebnega federalnega tajništva za razvoj naših mest, pri čemur je /a Kennedvevo idejo glasovalo samo 6 članov odbora, dočim je bilo proti 5 republikancev in 4 južni demokratje. jo po hodnikih že kar javno, da bo Kennedy doživel še par j
niškem zavarovanju, davčni in prosvetni reformi in seveda o carinski tarifi, kjer zagovorniki visokih carin že zbirajo svoje sile.
Odnosi med Kennedyem in Kongresom ne bodo torej zmeraj dobri in lepi. Kongresna koalicija v predstavniškem domu bo odskočna deska za vse napade na njegovo 'politiko. Boj se bo v glavnem vršil v raznih odborih predstavniškega doma.
Taka bo torej naša domača politika v prihodnjih mesecih. Tupatam bo pretrgana po debatah o zunanji politiki, kjer tudi ne bo nobenega soglasja.
Kennedy ve torej, kaj ga čaka, ve pa tudi, zakaj? Jeseni bodo volitve za tretjino senatorjev in ves predstavniški dom. Kennedyu se za večino v senatu ni treba bati. V nevarnosti je pa večina v predstavniškem domu. Zato se bo moral Kennedyev režim boriti za vsak volivni okraj, ki ni v sigurnih rokah. In takih je okoli 150. Kdor bo dobil večino od njih, bo vladal v prihodnjem Kongresu. Kennedy je prestar politik, da se ne bi tega zavedal, zavedajo se pa tega tudi republikanci. Zato se je volivni boj začel že tako zgodaj, zaenkrat na fronti, ki je daleč od volivcev: na fronti, ki teče med Kongresom in Belo hišo. Pa je vkljub temu zanimiv.
CHICAGO


NEKDAJ
VČERAJ
Križišče Amerike
“KAKŠNI TIČI PA STE V CHICAGI?” — taiko je naslovil name vprašanje, odličen rojak delegat, če se ne motim iz Forest City, Pa., na konvenciji v Pittsburghu pred 32 leti.
“Kako mislite, kake “tiče” imate v mislih?” — vprašam.
“Vsak dan beremo o Chicagi, kako tam “bootlegarji” pucajo drug drugega. Na dan sv. Valentina (1929) so jih kar sedem postrelili s strojnicami. Kako pa, ali nimate tamkaj nobene oblastii da bi to ustavila? Kakšni tiči pa ste v Chicagi?” Tako le podrezal vame z vprašanji malo za šalo, malo menda pa tudi za res.
Taka vprašanja sem čui kake dve leti preje v Ljubljani, ko sem se mudil doma na obisku. “Slovenčev” urednik, pa še neki drug gospod sta izpraševala glede tega.
Ni tako hudo, sem pojasnjeval. To so le trenja med sicilijanskimi mafisti, ki imajo v zakupih “bootleganski business” in zahajajo drug drugemu v deteljo in zelnike. Seveda, debelo so me gledali, nekaj so menda razume-li, nekaj ne.
Nikoli ne smemo obsoditi vse za “črno” radi kakih dogodkov takih ali takih. Dogodke same pač, ne pa vse na splošno po enem in istem kopitu. Vedno je treba razumeti in zavedati se, da ljudje smo na svetu in ljudje smo pa taki in pa tisti, ki povzročamo vse kar je slabega in dobrega. Navadno je res, da je vedno rajši več slabega kakor pa dobrega, a je tudi slednjega, to je dobrega veliko. Tako najdete veliko slabega v samem “večnem mestu,” kakor to imenujejo Rim, a je zraven tudi veliko dobrega in iz Rima je prišlo in pride veliko dobrega! In prav
Toda, ali naj radi tega obsojamo vse Italijane po tem kopitu? Nej to bi ne bilo pošteno ne pravično. In ali naj radi nekaterih zločinov, ki nastanejo radi takih slučajev v skupinah raznih narodnostih, obsojamo vse ljudi take narodnosti ali porekla? Ne! V vsaki narodnostni skupini je nekaj dobrih in nekaj slabih ljudi. In dalje, ali naj vsled takih dogodkov obsojamo tudi mestne, okrajne, vladne ali zvezne oblasti v kakem kraju? d udi to bi ne bilo pošteno, dasi so oblasti seveda poklicane, da bi pazile, da se taki dogodki ne dogode.
Naj kdo sodi tako ali tako, vse ljudi ali pa ves narod ni za soditi po enem in istem kopitu.
Zadnje čase imamo v Chicagu novo policijsko upravo. Kako je prišlo do odločitve, da je mestna administracija postavila policijsko upravo pod nadzorstvo policijskega strokovnjaka iz drugčega mesta, je vsaj Čika-žanom znano. Policiste se je dolžilo marsikaj, saj smo brali in čuli iz radijskih poročili dan za dnem. Veliko je bilo morda upravičeno, veliko pa lahko tudi ne. Zelo krivično bi bilo, da bi kdo imel vsakega policista za “knuka.” Tu pa tam pa je morda kak slučaj. A vse po takem kakem izjemnem slučaju ni za soditi. To bi bila krivica!
Bili so res slučaji, ki naši policiji niso delali časti. Pa ne hitimo prehitro z obsojanjem. Tudi v posamezni družini marsikdaj kak član družine ne dela časti družini. Pa boš pričakoval to drugje vse to? Ohraniti je treba pri ocenjevanju takih dogodkov mirnost in treba je hladno soditi.
V zadnjem letu in še preje je bilo čuti marsikaj o Chicagi, kako so nekateri člani policijskih
tako tudi iz naše babilonske Chi.'kadrov tu in tam delovali. Biv-cage, veliko slabega se čuje pa ši okrajni državni pravdnik A-je v Chicagi tudi veliko dobre- damovski, je s svojimi obtožba-ga! Morda celo več, kakor mar. mi takih “tičev” povzročil pre-sikje drugje. Potrebno je, da'cej auma in roPota. V nekate-kadar se postavimo v takih slu-'rih okrožjih ..ia severu mesta so čajih in zadevah za kakega “sod. ^ar v policijskih vozilih odva-nika,” da sodimo pošteno in pra- žali nagrabljen plen. Tako so
vično.
Nekoč sem v mojih dopisih že navedel odkod in kako je nastala sicilijanska teroristična organizacija Mafija. Pojmovanje te teroristične zamisli je staro že nekaj stoletij. 2ivi m v nekaterih krogih italijanskih potomcev doma in po svetu, kjer se ti uveljavljajo na polju tekmovalnega trgovinsitva takega ali takega pokaže svoje “rožičke”! To je nekak “socialni red” mafi-stev. Sovjetski komunisti imajo svoj “socialni red” — mafisti Pa svojega! Komunisti rekviri-rajo vse po svoje, mafisti pa po
pričali pred sodnijskimi izpraševanjem. Več organov je bilo suspendiranih iz službe. Ko so po drugih krajih brali o teh dogodkih so si mislili, kakšni ljudje pa so Čikažani, da vse to trpijo in kaj takega dovolijo, Vse to je le nekaj navedb, ki ustvarjajo o Chicagi sodbe in mnenja. Je pa še mnogo drugih radi katerih ljudje sodijo po svoje o naši upravi, policiji in drugem.
Vse to pa ni upravičeno. Morda nekaj, ampak v večini ni. Chicago je mesto, ki predstavlja nekako središče Amerike. Ni
dele. Tu je na tisoče in tisoče raznih služb za vse razne rokodelce, Obrtnike in razne poklicne ljudi. Če ti ne ugaja služba, jo lahko spremeniš čez noč. V kakem malem mestu tega ne moreš, kjer ni toliko tovaren in radi tega ne1 toliko del in služlb. Za mlade ljudi, ki so še dovzetni za nadaljno šolanje in vežbanje za razne poklice v večernih šolah, je v Chicagu vsestranska priložnost za kaj takega, seveda za tiste, ki imajo voljo in si želijo kaj takega pridobiti. Kratko za podjetne in delavne ljudi, je Chicaga pravi kraj.
Tako je zdaj in tako je bilo tudi v preteklosti. Podjetni ljudje so si v Chicagu vsestransko pomagali. Mnogi po drugih ma. lih mestih, ki so tam tudi ostali se gospodarsko niso dvignili tako, kakor tisti, ki so prišli takoj v Chicago, ali so se pozneje sem preselili za boljšo bodočnostjo. V Chicagu je prilika kdor je podjeten, da si pomaga na razne načine. Tu, če je kdo kaj kakega gospodarja, si lahko nabavi stanovanjsko hišo z enim dvema ali tremi stanovanji. V enem je sam, enega ali dva odda v najem in to mu plača hišo v par letih. V vsakem malem kraju te možnosti ni. In koliko še drugih gospodarskih ugodnosti je. Dostaviti pa moram, da “pečeni golobje” tudi v Chicagu nikomur sami ne lete v usta. O, to pa ne, tak kraj pa Chicaga ni! Ampak, kdor ima pridne roke, pa dobro voljo do dela pa ne. kaj prave pameti, pa v Chicagu ne ostane- brez uspeha. To pravilo je veljalo v preteklosti in velja še zdaj. Uspeh vsakega človeka je odvisen nekaj od raz. mer in okoliščin — največ pa od njega samega!
“Prodana nevesta” v Milwaukee
Milwaukee, \Vis. — V nedeljo, 4. februarja, ob 3:30 popoldne bodo v dvorani sv. Janeza igrali, peli in plesali svetoštefanski igralci, pevci in pevke iz Chicaga. Poleg petja nam bodo tudi predstavili nekaj odlomkov iz češke opere “Prodana nevesta”. Pri tej predstavi bodo nastopili tudi plesalci in jlesaike v lepih narodnih nošah in to pod vodstvom ge. Corine Leskovar. Vse točke spremlja mali, toda dobro uvežban orkester pod vodstvom p. Vandelina Spendova.
Po končanem sporedu bo v spodnji dvorani prijateljska zabava s plesom ter odlično večerjo.
Dragi rojaki in rojakinje, dokažimo s polno dvorano, da visoko cenimo kulturno delo slovenskih gostov iz Chicaga. Torej v nedeljo, 4. februarja, vsi v dvorano sv. Janeza. Začetek ob 3:30 uri. Vsi vljudno vabljeni in dobrodošli!
L. G
Smrt uglednega rojaka v Pueblo
takih razočaranj., Obetajo mu jih posebno v debatah o bol-.^j bi navajal.
ovoje. Za nepokorščino čakajte svetlo, ampak drznem se tr-kazen ene in druge. Pihnejo in diti, da je v Chicagu več svetle-V Kongresu govori-!P0Šliej° Jih tja, kjer ni ne muh ga, nego črnega. Chicago je
ne komarjev. Vse to je znano, .kraj, kjer najde vsak podjeten
(človek neki obstanek in napre-
Pueblo, Colo. — V nedeljo, 14. januarja, je umrl 51 let stari slovenski rojak Filip Muhic, načelnik demokratske stranke v o-kraju Pueblo in eden najbolj znanih politikov v vsem Colorado.
Pri njegovem pogrebu je1 msgr. Joseph Warnat dejal:	Bog ne
potrebuje samo duhovnike, zdravnike, učitelje, odvetnike, scdnikei, ampak tuleči poštene politike kot je bil pok. Filip Muhic.
Njegovega pogreba se je udeležilo preko 600 ljudi, med drugimi tudi zastopniki republikan. sike stranke. Sam predsednik ZDA Kennedy je poslal žalno brzojavko, njegov brat Robert pa venec iz vrtnic in šopek rdečih nageljnov. Guverner Steve McNichols ni mogel na pogreb zaradi slabega vremena, izrazil je svoje sožalje pokojnikovi vdovi v pismu, ki ga ji je dostavila cestna patrola, ko guvernerjevo letalo ni moglo zaradi slabega
: i,a
: s

železnice mislijo elektrificirati
“Kot je znano, so jugoslovanske železnice pred nujno modernizacijo. Ne samo, da so dosedanje železniške naprave iztrošene in zastarele, da ni pod temi pogoji mogoče ekonomično razvijati promet nega procesa; glavno, kar zahteva nujne posege in izboljšanje stanja na železnici, je, da na marsikateri progi, v naših najvažnejših vozliščih in na mnogih postajah kapacitete več ne zadoščajo, če ne bo pravočasno odločnih ukrepov, to je modernizacije1, železnica ne bo mogla ustreči prometu v prihodnjih letih.” — Tole je napisal za uvod v ljubljanskem “Delu” pred nekaj meseci Milan Jerman, predsednik upravnega odbora Skupnosti železniških podjetij Ljubljana.
Mož je vsekakor merodajen z ozirom na mesto, ki ga zavzema, da piše o stanju železnic v Sloveniji. če njegove trditve niso v skladu s slavospevi, ki jih o razmerah v “starem kraju” pišejo tukajšnji titovski propagandist^ naj se ti kar z njim pomenijo.
Jerman piše, da so Se odločili izvesti elektrifikacijo železnic. V Sloveniji imajo za enkrat v načrtu elektrifikacijo železnice' Ljubijana-Zidani most-Maribor, Zidani most-Zagreb in železnice Ljubljana-Jesenice. Doslej so elektrificirali le progo Dostojna. Ljubljana. Pa še to, kar je železnic elektrificiranih, največ one, ki jih je dobila Slovenija na področju, ki je bilo pieje pod Italijo, ni mogoče prav izkoriščati, ker nimajo na razpolago dovolj električnih lokomotiv.
vremena s tal. Kot veterana druge svetovne vojne so pokojnega' Filipa Muhica, ki je bil sicer v politični javnosti znan kot “Tiger,” pokopali z vojaškimi častmi.	A. G.

IZ NAŠIH VRST
Posebna težava je v tem, ker se ne morejo odločiti za način elektrifikacije. V Ljubljani stoje na stališču) da naj bi v Sloveniji nadaljevali elektruikacijo po načinu doslej elektrificiranih prog in to mrežo zaklj učili v Zagrebu, kamor naj vodi na enak način elektrificirana proga Re-ka-Zajgreb. V Beogradu so se odločili za drug način elektrifikacije in ga hočejo vsiliti Sloveniji, čeprav bi stal več in bi uničil zdravo osnovo sedaj izvedene elektrifikacije. Dokler se spor ne odloči na nek način, tako dolgo bo delo na elektrifikaciji jugoslovanskih železnic seveda počivalo. V Ljubljani se zaradi tega jeze, v Beogradu pa hočejo izsiliti svoje načrte in svojo voljo!
Uspeh podjetja TIKI
Pred 10 leti je nastalo iz Tehničnega instituta kovinsko indu-setrije novo podjetje, ki se je tekom let specializiralo na izdelavo električnih vodnih grelcev. To podjetje je postopno napredovalo. Leta 1954 je izdelalo vsega skupaj le 200 grelcev, leta 1957 2945, naslednje leto že 8671, 1. 1960 je dosegla produkcija 18,907t lani pa so jo zaokrožili s 24,000 električnimi grelci. Vodniki podjetja trdijo, da so sedaj proizvodnjo začeli razumevati in so jo organizirali na modernejši način.
Knjigovodstvo jo tt/avna stvar
Zadnjič smo omenili, kako so se titovski računarji uračunali pri svojih načrtih v zunanji trgovini. Po podatkih, ki jih je objavila čikaška “Prosveta,” so zračunali, da bodo imeli lani v zunanji trgovini prebitka okoli 200 milijonov dolarjev, pri tem pa se je dogodilo, da imajo okoli 300 milijonov dolarjev primanjkljaja. Pomota je torej okoli pol milijarde (bilijona) dolarjev. Če pomislimo, aa ves jugoslovanski zvezni proračun ne znese letno niti en biiljon do-iarjev( potem lahko razumemo, da pri takih računarjih in napakah ni mogoče doseči kaj več, kot titovski načrtniki in računarji dosegajo.
Ko so zadnjič v zveznem parlamentu v Beogradu razpravljali o “družabnem knjigovodstvu’
Larchmont, N. Y. — Spoštovani g. urednik! Tukaj prila- X1 ° ' družabnem Knjigovodstvu
gam bančni ček za celoletno na- S0 1 °^na a mDC* ^ ^ novi-
mi uslužbenci na tem področju
Wa	Preko U00 nima niti sredaješol-
ročnino. Ker je
Louis Rudan že tri leta nespo-, ,	.	,	,
soben za pisanje, pišem zopet fke lzobraz,be> s° torej obstali
jaz, njegova soproga. Njega je kar pn OBnovni soh’ pa ^ ^ t0 namreč zadel mrtvoud na celo
desno stran. Ker ima stalno zdravniško oskrbo, se je njegovo stanje že precej zboljšalo, talko da gre že sam na sprehod, dokler sem jaz v službi. Tudi či-ta že po malem in z veseljem pričakuje vsaki dan toliko priljubljeno Ameriško Domovino. Upam, da Vam bo ob letu že sam napisal par vrstic.
Najine iskrene pozdrave Vam, g. urednik, vsem sotrudnikom in čitateljem Ameriške Domovine. Spoštovanjem!
Zora Rudan.
Miami, Florida. — Cenjeno uredništvo A. D. Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto. List zelo rad čitam. želim Vam mnogo uspeha in sreče v novem letu in najlepše pozdravljam vse moje znance.
Martin Nagode.
* * *
Waukegan, 111. — Pošiljam celoletno naročnino, da bom Ame.
bila osemletka ali dvorazredni-ca! — Človek se mora res čuditi, kam gredo vsi tisoči ljudi, ki končajo srednje in visoke šole da jih ni na za gospodarstvo tako pomembnih položajih!
“V povezanosti z ljudstvom”
Pretekli mesec sd v Jugoslaviji praznovali 20-letnico “ljudske armade.” Ob tej priložnosti je Josip Broz-Tito v posebnem ulkazu poudarjal pomen in moč “.solialističnih oboroženih sil” kot “oboroženega dela ljudstva,” njegovo udarno moč, “nosilca bratstva in enotnosti, steber nastajanja in razvoja ljudske oblasti in odlučujoč faktor zmage nad okupatorjem in domačih izdajalci.” Oboroženim silam na-roča, naj se še bolj usposobij0 “za zaščito dosežkov socialisti" čne graditve.”
Ta kratek izvleček iz “Ukaza” pove jasno, da smatrajo današnji oblastniki svojo “ljudsko armado” v prvi vrsti kot sredstvo za ohranitev njihove oblasti in “socialističnega družabnega re-
nsko Domovino lahko tudi letos j da” — “pridobitev narodne-bral. Mi je kar všeč. Vrhen- osvobodilne borbe” in šele na škemu Tinetu bi svetoval, da pi-
še kaj več o naših domačih novicah, saj jih ne manjka. Med letom je bilo toliko novic, pa jih ni omenil in tako drugi, ki bero l-st, mislijo, da ni pri nas nič novega!
Pozdravljeni!
J. H.
drugem mestu za varstvo dežele pred napadom od zunaj . . To bi morali vedeti posebno dobro v Washingtomu in premisliti Titove besede, predno se odločijo za kakršnokoli novo popioč Jugoslaviji, pa naj bo ta v jet-leta-lih, vojnih ladjah ali pa pšenici in olju! !
IVAN PREGELJ«
Bogovec Jernej
“Ag-ata, uboga nevesta,” je bolj zaslutil učitelj nego spoznal in planil v grad. . .
Bogovec je sedel oblečen na postelji in poslušal Erazmovo besedo, ki je bral. “Bukovsko je,” je bil pripomnil prej mladenič. Bogovec je odvrnil:
“Naj bo! Bilo je pred Martinom in Primožem. Beri!”
In Erazem je odprl in je
brn l:
“Et venit unus de septem Angelis habentibus phialas plenas septem plagis novissi-mis, et locutus est mecum, dicens: Veni et ostendam tibi sponsam, uxorem Agni. . .”
(In prišel je eden izmed sedmerih angelov, ki so imeli čase, polne sedmerih zadnjih nadlog, in je govoril z menoj, rekoč; Pridi, in ti pokažem zaročenko, pridrugo Jagnjeta. .. )
Mimo berila je tonil bogovec v sanje. Jemalo se mu je v dušo, kar je bil davno, pozabil. Bukovsko mu je pelo, presladko, prav tako kot v dneh mladih šol. Spomini tistih let so se prečudno mešali v sliko, ki je dihala iz berila,
“Et templum non vidi. Do-minus enim Deus omnipotens templum illius est, et Agnus.
Et civitas non eget sole, neque luna ut luceant in ea. Nam vlaritas Dei illuminavit earn, et lucerna eius est Agnus. . .” (In svetišča nisem videl. Gospod vsemogočni Bog namreč Je njega svetišče* in Jagnje. Mesto pa ni brez solnca ne lune, da svetita v njem. Božja jasnost ga razsvetljuje in luč njegova je Jagnje. .. )
Sredi berila je vstopil učitelj in zaklical:
“Bojci.”
Erazem je prijel za meč. Učitelj pa je mrzlično začel grabiti za bogovčevim imetjem. Niti kruha na mizi, niti vina ni pozabil. Ko se je kre-tal, je govoril bogovcu:
“Da živiš? Da vozi ubežati želuješ? Ali moreš stati?” Bogovec je vstal, a omahnil. “Zajmi iz vrča, pij,” je silil Dachs.
Erazem se je vstopil hladno in mrko ob vrata. Ko je Dachs Podprl bogovca, da bi šli, je
vprašal;
“Here Meister, kam?”
“Mimo hlevov za grad v gozd,” je rekel učitelj in pridal; “pa oprezno! Nihče naj Pe čuje.”
“Johannes,” je tedaj zapro-sil bogovec in se ozrl nazaj po sobi. Svečo na mizi so pustili goreti. “Johannes, pusti me
“Ne razumem,” je menil hladne učitelj in ga vlekel tiho seboj.
Komaj so prešli mimo hle-vov in pristav, ko se je že oglasi učitelj Wassermann na gajskih vratih. Vratar je Ujudno svetil preganjalcem Po hodniku. Bogovčev stan so Pasli prazen. Psi, ki so se gnali ob hlevih, so vzbudili vratarja
12 začudenja.
‘M gozdu ga zalezete,” je Poučil lovce. “Ne bo vam ube-2al in daleč ni. Saj je komaj Se živ.”
Plamenice!” je vzkliknil učitelj Wassermann.
Kili ste samo dve pri hiši PUžgali so in našli sled. . .
Plaha in trudna do smrti upi’ezovala za lovci > Snedčeva gata. Ko so zavili v lesove, Jo krenila za njimi. Plamenica
ji je kazala pot. Nosil jo je cerkvenec od Crngroba. Pa tisto noč je slabo svetil. . .
V močadah za ribnikom se je bogovec zgrudil.
Pade prvič pod križem,” je zamrmral učitelj in velel Erazmu: “Primi!”
Zadela sta onesveščenega vsak pod eno ramo in bredla naprej. Bogovec se je zopet zavedel. Dachs mu je potisnil vina na usta in sopihal;
“Pij,, na življenje in smrt!” Bogovec je mrtvo pil, omahoval in blaznil iz pijače in berila, ki ga je čul, preden so vstali na pot:
“Velik in visok zid je opasal mesto. Bog je v njem in Jagnje. Glejte bele vrste božjih orožnikov! S pesmijo gredo nasproti Jagnjetu. Jagnje jih je oprala v svoji krvi. Sladke skrivnosti, luči. To so snage Jagnjeta, ki je vzšlo. Jagnje, Jagnje, Jagnje. . .”
Znova je slabel in se zavedal svoje nemoči.
“Dajta, da se odpočijem, je prosil. “Kam me pojata? Ali se za življenje bojim? Prazno je življenje človeško.” Blodneje je trpel:
“Daj že mir, nenavidni! Od zibeli si me jahal. Ne maram živeti več. Hudičevo je vse na svetu. . . Baal, Baal, Baal.
Potem je kakor premišljal in je sebe pozabil in vprašal: “Ali je res Judita sinu rodila?”
“Baal!” je vzkliknil kakor za odgovor srdito. Nato pa je nemirno drhtel:
“Ne, ne, ne. . . Ljubezen ma-
FEBRUAR
4i! s ref? lis uiiio':
llT12!ll3iil4l;151'161il7.
18lll?Ji20;121)122jlZ3ji24
[251i26|27a Ul.
KOLEDAR
društvenih
prireditev
FEBRUAR
3.	—Pevski zbor KOROTAN priredi ples v Slov. domu na Holmes Ave.
4.	—Klub upokojencev v Euclidu
bo predvajal v AJC na Re-cher Ave. filme iz življenja v Jugoslaviji.
4.—V okviru Baragove prosvete bo v Baragovem domu ob 3:30 popoldne predaval g. Ivan Avsenek o “Temeljih socialnega zavarovanja v Evropi in v Ameriki”.
11.—V okviru Baragove prosvete bo v Baragovem domu ob 3:30 popoldne predaval o “ P r e teklosti Sev. Amerike” g. Vinko Lipovec.
17.—American Legion Post 273 priredi v svojih klubskih prostorih na 6131 St. Clair Ave. ples z maskami (Gay 90’s Dance).
24.—Društvo Slov. protikomunističnih borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave. predpustno zabavo.
24.—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi predpustno veselico “fresh pork supper” v Prince dvorani. Igral bo Tonklijev orkester.
MAREC
3.	—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6918 Denison Ave. maškerad-no veselico.
4.	—Predpustna zabava fare sv. Vida v novi dvorani.
4.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v ©lov. domu na Hol-
mes Ave. veselo pustovanje. 11.—Slov. šola pri Sv. Vidu priredi v novi farni dvorani “družabni večer”.
25.—Slov. šola fare Marije Vne-bovzete priredi Marijansko akademijo.
25.—Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30. APRIL
1.—Glasbena Matica priredi
koncert v SND na St. Clair Ave.
1.—Podružnica št. 10 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z večerjo. Začetek ob petih. Tudi Ohijski dan Slov. ženske zveze.
8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”. MAJ
G.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in plesom v isti dvorani.
JUNIJ
24.—Slovenska pristava priredi
otvoritveno prireditev s piknikom na svojih prostorih.
OKTOBER
28.—Pevski zbor LIRA priredi
ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja.
NOVEMBER
—Glasbena Matica poda v
SND na St. Clair Ave. opero.
sposobne uradnike. Kar je Kremlj predložil kandidatov, ne odgovarjajo zmeraj zahtevanim kvalifikacijam. Tako ima personalni oddelek ZN zmeraj težave z nastavljanjem uradnikov iz Sovjetske zveze. Povrhu pa tisti uradniki, ki so nastavljeni, ne pridejo hitro iz Moskve v New York, da bi nastopili svoje službe.
Včasih traja cele mesece, da pridejo v New York. ZN imajo z ruskimi uradniki še drugo težavo: Vsak ruski uradnik služi pri ZN le kratek čas, navadno le po par let, potem ga Kremlj pokliče domov. Najbrž se boji, da se ne bi preveč okužili od ameriškega načina življenja in prosili Ameriko za političen azil. Ker so le kratek čas v službi pri ZN, sexeda ne morejo napredovati po predpisih, kakor to delajo drugi uradniki, ki navadno služijo v ZN dolgo vrsto let.
Začasni generalni tajnik U Thant je obljubil Zorinu, da bo rusko zahtevo proučil.
-------o-------
dotičnega okraja.
Vse to je misijonar sporočil svojim sobratom v njihovem lokalnem glasilu.
DOPISNIKI, POZOR!
Kljub ponovnim opozorilom in prošnjam, naj vsakdo svoj dopis ali sporočilo, kakršne koli vrste za objavo podpiše s svojim polnim imenom in naslovom, smo prejeli v zadnjem času zopet vrsto dopisov in obvestil brez vsakega podpisa ali s tujim izmišljenim imenom. Opozarjamo vse, da pojdejo v bodoče vsa taka obvestila in dopisi naravnost v koš, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za njihovo vsebino!
MALI OGLASI
8109 Sowinski Ave.
Blizu E. 79 St., se odda gorka spalna soba, si lahko kuha. $7.00 tedensko. Kličite EX 1-3058.
(24)
že|ie 1,3 Mi«
premišljal;	ifiediiarodit® trgovke
“V cvetju spočenjajo in v WASHINGTON, D. C.—Pred mrazovih rode. Možje jih ne sednik Kennedy je koncem pre-Ijubijo in iščejo obnoženj, ko teklega tedna poslal Kongresu so, nakazane. Uboge, svete že davno napovedano spomenico matere. . .”	o “povečanju zunanje trgovine,
“Zdaj bo svojo pozval in to ki v njej prosi Kongres, da mu zadnje,” je mislil učitelj in da sledeča pooblastila: zagledal presenečeno v 1.) da bi smel pri trgovskih medlo senco, ki jo je zdajci pogajanjih s tujimi državami vrgel. Burno se je ozrl. Z do- dajati popuste v carinskih po-lenjega konca močadi se je stavkah do 50% in da bi ti posvetilo skozi redko grmovje, pusti lahko veljali ne samo za ‘Hudič,” je zaklel, “bojci posamezne carinske postavke, so nas izsledili.”	ampak za cele njihove skupine.
V strašnih skokih poganja-! 2.) da bi smel zbrisati nri pojoč sebe in bogovca, se je nesel gajanjih z Evropsko gospodar-naprej. Močad se je ožila. Dva Dorovita brega sta se odcejala po treh zajedah v ravan.
Dachs je obstal. Ni vedel kod in je ugibal. Hotel je po srednji zajedi. Takrat je rekel bogovec :
“Breze. Na levo.”
“Na levo,
naše industrijske panoge, ki bi bil njihov obstoj ogrožen po tuji konkurenci.
2.	) da lahko preskrbi tistim in-
dustrijskim panogam in farmar-skim skupinam, ki preveč trpijo od tuje konkurence, ugodna posojila in da izredne davčne popuste.	i
3.	) da s posebno akcijo lahko pomaga delavcem, ki bi radi novih carin izgubili zaposlitev, pri iskanju novega dela.
Predsednikov načrt je skoraj drzen, ako ga primerjamo z dosedanjimi, ki so vsi propadli. O njegovi usodi bomo poročali, ko ga bo Kongres začel obravnavati.
Spor zaradi Papuancev na Novi Gvineji ponehuje
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. —
V krogih Združenih narodov prevladuje upanje, da spor med Indonezijo in Nizozemsko radi usode Papuancev na Novi Gvineji že ponehuje. Sukamo je dobil par udarcev, ne samo od Nizozemcev, ampak tudi od dejanskega stanja, ki so ga spravili k pameti, dasiravno tega jasno še ne prizna.
Polom njegove “invazije” v Novo Gvinejo mu je pokazal, da je za njegove vojske vdor v Gvinejo pretrd oreh. Med tem je tudi izvedel, da ga kitajski komunisti silijo v vojaško pustolovščino s prav posebnim namenom. Sedaj mu sicer pošiljajo orožje, toda tekom vojaških operacij na Gvineji bi pa na Javi vprizorili nemire in pri tej priliki pobrali indonezijskim četam kitajsko orožje! Poleg tega se gospodarski položaj v Indoneziji slabša od tedna do tedna in tudi to okoliščino nameravajo indonezijski komunisti do dna izrabiti.
Vse to sili Sukarna, da je začel popuščati, dasiravno se še zmeraj petelini v besedah. V ZN upajo radi vsega tega, da bo Papuanska “kriza” ponehala kar sama po sebi in da bo prišlo do kompromisa med Nizozemsko in Indonezijo pod okriljem ZN.
Hiša se odda
V najem se odda hiša, 3 sobe in kopalnica, moderno urejeno. V bližini Sv. Vida. Kličite 881-5837.	(22)
Opremljeno stanovanje oddajo
Trisobno opremljeno stanovanje s kopalnico oddajo v šentviški okolici severno od St. Clair Ave. Kličite RE 1-6735.	—(22)
CE HOČETE . . .
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JQS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Olajša hrblobol medtem ho delate
Ni treba, da vas hrbtobol drži od dela. Nosite Johnson’s Medicated Back Plaster (obliž). Ublažuje, podpira in lajša boleče hrbtne mišice kot nobena mastna maža ali žav-ba. Pojdite po svojih normalnih opravkih dela udobno, sproščeni neznosnih bolečin v križu.
Nošenje Johnsonovega Back Plaster je kot bi imeli prenosno toplotno blazinico. Greje boleče mesto, umiri mišice, in stimulira obtok krvi, kar prinese olajšanje.
Johnson’s Medicated Back Plaster dobite v vaši lekarni Samo 43 centov.
^kvvrtmJ^invon
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja bungalov s tremi spalnicami v slovenski o-kolici med E. 185 St. in E. 200 St. Kličite po 4. pop. IV 6-0632.
(X)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Oglašajte v “Amer. Domovini”
rr~rYYVYTT'rTTYTTYTTTmxixxxxxXxxxrxTxxii^±iz:±¥tt«g:
dr. župnik
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Diadne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Pijave nepotrebne
je ponovil Dachs in posluhnil. Nekdo je bil zak-ical za njimi. Učitelj se je ozrl in rekel mirno: “Za petami so nam.”
Erazem je mrko obstal in rekel slovesno:
Zadržim jih z' mečem.” Verjel je, da je prišel njegov čas.
“Postoj,” je rekel učitelj. Pa ko bodo bliže, toliko, da te bodo videli, beži na desno.” “Meister, fahre wohl,” je rekel toplo mladenič. Dachs je potegnil bogovca na levo po vijugastem klancu. Sla sta dvajset korakov. Tedaj je zaječal bogovec in dejal mirno: “Johannes, jaz sem dohodih Pusti me, da umrjem.”
“Pade v drugič,” je zamrmral učitelj. Tudi sam je pešal. Potem je napeto posluhnil za kriki, ki so se budili na desni. . .
Erazem je stal in čakal Senca na njegovi levi se je gostila. Sovražniki so se bližali. Tedaj se je pognal namenoma glasno- čez planico in lomil skozi vejevje in grmovje.
(Dalje prihodnjič)
sko skupnostjo naše carine pri vseh tistih predmetih, kje’.' znaša zunanja trgovina obeh po-godibenikov, to j© Evropske carinske skupnosti in Amerike, nad 80% mednarodnega prometa.
3.	) da bi smel dati vsaki državi atomatično vse tiste carinske popuste, ki jih je že dal eni državi.
4.	) da bi smel dati gospodarsko zaostalim državam vse tiste ciranske in blagovne olajšave, Vi bi jih dala Evropska gospodarska skupnost.
Na drugi strani pa prosi predsednik še za sledeča pooblastila: 1.) da lahko začasno uveljavi posebne zaščitne carine za tiste
Potovanje v domovino!
LADJA UNITED STATES: April 21, Maj 18, Junij 1 Vodje skupin z ladjo:
Maj 18, Mrs. Mary Poklar Junij 1, Mr. Joško Penko
JET LETALA: April 15, Maj 16 in 26, Junij 3 in 16, Julij 1, 22 Vodje skupin z letali:
Maj 26, Mr. Anton Šabec
Junij 3, Mrs. Josephine Tratnik, Mrs. Ella Samanich Julij 1, Mr. & Mrs. Emil Trunk
Preskrbimo vse potrebne potne dokumente. Prijave sprejema:
BLED TRAVEL
EX 1-8787
6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio JOSEPH SUHADOLNIK, lastnik
J
Mcshm zahteva v 1U
več svejih državljanov
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. -Ruski delegat Zorin je zahte^ va'l od začasnega generalnega tajnika U Thanta, naj , poveča število odgovornih uradnikov ruske narodnosti na najmanj 80, kajti toliko znaša moskovska kvota. Obenem je zahteval, naj ZN pospešijo napredovanje tistih Rusov, ki so že v službi pri ZN.
Moskovske zahteve so do neke mere upravičene, toda za sedanje stanje je Moskva sama odgovorna, ker ne dovoli ZN, da bi sami nabirali v Moskvi
Ne presojaj konj samo po zobeh!
MOLINA ( Čile. — Tega pravila se ni držal Maryknollski misijonar Plunkett v Čile in pri tem prišel v zadrego. Za svoje potovanje je kupil jahalnega konja, da bi na ta način tem lažje obiskoval misijonske postaje v južnem delu države. Pri tem se je močno urezal. Konj je namreč imel navado, da se je ustavil pred vsako gostilno in ga v začetku ni bilo mogoče spraviti z mesta, kar je misijonarju delalo težave, ljudem pa zabavo.
Misijonar je pozabil pri nakupu dognati, kdo je bil pravi last. nik konja; ugotovil bi bil, da mu je konja prodal največji nijanec
Se priporočamo
ZA POPRAVITI AH STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOV*. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE	g
3
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefoničao: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.11002 Lakeshor« Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

L ^
LUČI NE ZADOŠČAJO •— V Londonu na Angleškem imajo prometni stražniki megafone t s pomočjo katerih, urejajo promet pešcev, kjer je ta izredno velik. Prometne luči same ne .zadoščajo.
V BLAG SPOMIN
OSEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Robert J. Starc
ki je dal svoje mlado življenje 29. januarja 1944 za zmago Amerike na italijanskem bojišču. Vemo, da je njegova blaga duša že osemnajst let v nebesih, saj je bil tako dober mladenič. Njegovo truplo pa -sc spreminja v prah nekje v-Italiji.
Snivaj spanje v tujini, šaj pri Bogu se združili ljubi sinko, dobri brat, vsi polni bomo vseh dobrot.
Še vedno žalujoči.	!
JOSEPH in MARY STARC, starši JOSEPH, brat
Cleveland, Ohio, 29. januarja 1962.

Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
°zadnjo moč-. Preostala je samo se topost,
nič drugega. Topost ubitega življenja, pogled na smrt obsojenega, ki ima kakor nalašč okno z železnimi rešetkami o b r n j e no na dvorišče, kjer postavljajo v e š a 1 a, More si predstavljati svoje —a,zadnje bedne korake do odra ^,in se videti v zanjki.
Volja v njej je bila kakor mlahavo vlakno. Celo njeno bitje je bilo z očmi, ušesi in
IH del.
odkritjem bi se zaprl pokrov
Nič ni rekel, še je držala za slušalko, toda ko je slišala, da jo je spustil on, jo je z zaničljivim posmehom spustila tudi ona.
Ko je čez dva dni nekdo prišel in telefon odklopil, je vedela, da jo je Saša odpisal. Bilo ji je prav. Za štirinajst dni se je tako in tako želela umakniti v Koper.
73
Lidija je vedela, da se ne jnore več izmakniti in ko ji je v soboto ponudil, da jo odpelje domov, je odklonila. Bilo jo je samo še trepetanje.
— Nekaj stvari bi rad še uredil — je rekel, ko sta odhajala iz pisarne. — Mogoče se oglasim kasno zvečer, ponedeljek je na vratih. —
Ni ga hotela povabiti. Z grozo je mislila na konec, če se ne izda do odhoda, ga bodo prijeli na Jesenicah. Potne dokumente ima tudi Želak.
Vedela je vse. Silvin beg se je posrečil in Vali se je preveč izdala. Sama se je na srečo umaknila, kakor je rekel Saša. Kar je zanj k ostalo, so trdne.
Še ga ni mogla sovražiti. .Drobno se svetlikajoča žerjavica je sicer ugasnila ob Saši-nih odkritjih, toda pepel je bil še topel. Usmiljenje, ki ga je imela sama s seboj, je razlija-la tudi preko njega. Bil je kakor ona bedna žival v precepu, hlastajoč po širjavi mirnega življenja.
Bila je že trdno odločena, da mu pove resnico, toda ko je pomislila na posledice, se je. stisnila vase. Iz pasti ni bilo izhoda. Ne samo zadeva ubitega Kosmača, bilo je še mnogo drugega, kar ji je vezalo roke. Potrdila je sum s spiskom, ki ga je prinesla iz Celovca, Imela je telefon, ki je bil zvezan naravnost s Sašo, pustila mu je, da je na zastrt način odkrival, kaj želi in ga ni ustavila. Vse to se je splelo v obupen, umazan klopčič, ki bi ga morala razviti pred njim in pri tem gledati njegovo bledico in njegovo onemoglost.
Pri vsem tem je bilo vse prepozno. Bila sta oba v pasti, šlo je samo še za to, kdo se bo rešil. Ni se mogla pokopati iz usmiljenja do njega. Z njenim
nad obema in s studom nad
usti priklenjeno k telefonu, ki je mrzlo in prežeče čepel pod pregrinjalom na podstavku za rože. črno, ostudno odsekano uho.
Kako strašno brez pomena je bila moževa nasilna smrt! In kako tragično je bilo njeno poskušanje po njegovi smrti ujeti utrip tega surovega časa.
(Dalje prihodnjič)
— Morski rak utegne dočakati do 50 let starosti.
njo bi pač pričakaj svojo uso- * do.. Bilo bi brez pomena, če bi mu zagnala v obraz Vali in podile odnose z njo. čutil bi samo, da je bila izdaja še bolj
surova.	j Kranjsko Slovenska
Bila je ujeta in Sašin zrna- Katoliška Jednota goslaven nasmešek je zapiral edini izhod.
Kar je še zmogla, je bilo, da je vsak večer v zadnjem tednu, ko je brez moči v nočni halji sedela na zbirala drobce
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
od 6. do 8. ure v ravno istem pro-! štoru.
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja M3gr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik 'Albin Orehek, 1264 E. 59 St., UT j 1-3239; zapisnikar John Skrabee; postelji, j blagajnik Louis Krajc. Nadzor-Bregarjeve niki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
CH1CAGO* ILL.
podlosti in jih sestavljala v podobo, ki bi jo mogla sovražiti. Mislila je na Silvo in na bedno usmiljenje, ki ga je dajal Nataši, na Vali, z obupno žensko doslednostjo potegovala poteze Bregarjeve surove sebičnosti, toda ko se je onemogla z mokrimi lici vlekla pod odejo, je vsak večer sproti uvidevala, da je ves njen napor zaman, da njena krivda ostaja neumita.
Tisti večer, ko ji je Sara telefoniral, da je Bregar prespal noč pri Vali, je našla v črnem tulcu moževo britev. Zdelo se ji je, da bi mogla napraviti konec, da bi bilo dovolj, ko bi s stisnjenimi zobmi trdo potegnila preko zapestja. Toda samo odjprla jo je in ko je zagledala svetlo, široko rezilo, jo je popadla tolikšna groza, da je ni mogla spraviti nazaj. Vrgla jo je v smeti.
Ničesar ni mogla napraviti, ničesar odločnega. Mogla je samo brneče kakor muha ležati v ostudni pajčevini in čakati, da postane suh mešiček. Vse je bilo samo onemoglo poskušanje, trepetanje, ki jo je samo še bolj zapletalo. Hotela je poskusiti pot po srebrno lesketajoči se pajčevini, prav kakor muha. Zdaj je bilo vse prepozno. Ko bo nemoč dosegla višek, bo mirno obležala in z zaprtimi očmi pričakala konec. Ostudna lovka stroja, ki ga upravlja Saša, bo
seph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar Andrew Zamejc. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
mond Zakrajšek. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Mary Iskra, 18814 Mohawk Ave., KE 1-8577; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave.
sodnik Joseph Trebeč, tajnik Joe Grosel, Jack Šimenc in Gertru-L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel.
MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Frank Smole ml.,
Ivan Babnik. Upravitelj:	Frank
Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WESTCHESTER — BY OWNER Deluxe brick bi-level. 3 bedrooms. 2 baths. Fam. rm. W-W crptg. Alum.
5	& S. Blt-in oven, range, dish-
washer. 2 car gar. 22x22’ patio. Many extras. Asking $33,250. FI. 5: 9423.	(21)
OLYMPIA FIELDS AREA —
BY OWNER
6	Room Ranch. 2 bedrooms. Util, rm. 2 car attd. gar. Gas ht. 23A A. Many trees. Near schools. Conv. to J.C. $18,500. PI. 8-9569.
BUSINESS OPPORTUNITY
2 CHAIR BARBER SHOP ON N. W. CORNER
In Suburb. Good location. Write Box 905, 54 W. Randolph, Slovene Daily, Chgo.	(22)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — COOK Middle aged - live in - own room T.V. and all privileges in motherless home - 2 small children - Recent references - Call GLadstone 5-7066 all day Sunday —, or after 6 P.M. weekdays.	(21)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — Blessed Agnes Par ish. 4 room brick cottage. 2 car brick garage. Full cabinet kitchen. Gas heat. Alum, strms. Tile kit. & bath. Nr. schls., shopg. & transp. Priced for quick sale at $15,000. CL. 4-1359.	(21)
BRICK 6 FLAT — BY OWNER Stone front, good condition. Central heat. Kedzie-Douglas. Rent $7,000. Sell for $22,500 or best offer. Mr. Block. FI. 6-5656.	(21)
BY OWNER — Have House. Will Trade 8 rm. residence. 5 bdrms. Full bsmt. Gas ht. $1,500 dn. Priced for quick sale in upper teens. 3706 N. Wilton. BU. 1-0880.	(21)
OR. SV. LOVRENCA ST. 43 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predscd. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisu. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis ■hrnoncic; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let itarosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, čč jg član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca,
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Julius Slap-sak; predsednik Anton Škufca, podpredsednik Joseph Kenik Sr., tajnik in zapisnikar Jbhn J. Kaplan, 9108 Union Ave., tel. VU 3-1247, blagajnik Louis A. Barle; nadzorniki: Math Zakrajšek. Lawrence Blatnik in Anthony Zupančič; društveni zastopniki: za S. N. Dom E. 80 St., Louis A. Barle in Anthony Zupančič; za S. N. Dom Maple Hts. Charles Hočevar Sr. in John J. Kaplan; za konferenco Ohio KSKJ League. Anton Škufca in John J. Kaplan. Društveni zdravnik Anthony J. Perko in vsi ostali slovenski zdravniki v Clevelandu. Društvo zboruje vsako prvo (1) nedeljo v mesecu ob 11:00 uri zjutraj v S. N. Domu na E. 80. cesti, članstvo se sprejema od rojstva pa do 55. leta.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O-an, predsednica Josephine Mulh, idpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 -t.; blagajničarka Antonija Debe-k, zapisnikarica Agnes žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastop-•i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St. tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos Ferra; bol. ta j. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kozel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Frank Žnidar. — Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. Sejo se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. Vsak drugi mesec prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9. do 10. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu od 6. do 8. zv. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, tajnica Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Phillis Cermely; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Antoinette Wichich. Zastop za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
»RUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 2J, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražetn-Ambrožič,	zapisnikarica
Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hotfert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v S.ND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
de Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem doma na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alke Arko, 3562 E. 80 St„ Dl
1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettle Zamick, pod-oredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, pod-predsed. Ludmila Glavan, finančni
in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6205 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349:
blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Ludmila Glavan. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote. ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite de-
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, tai. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Angela Gregorčič. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Sylvia Banko. Martin Vogrin. Zastopniki za Dom: Rudi Bajt, Louis Godec, A n ge 1 a Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. ' društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendcl, tajnica in zapisnikarica Jennie Pu-gely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar. Nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zv. na 8601 Vineyard Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 18 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in blagajničarka Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV 1-5617: podpredsednica Albina Malavašič; tajnica in zapisnikarica Anna Strukel, 534 E. 143 St., MU 1-2083; nadzorni odbor: Albina Malavašič in Josephine Grebenc. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. '4a-7nik	r>a,,lir1o Stampfel
podpredsednica Stella Koporc, taj niča Vicki Faletič, 1076 E. 72 St, EN 1-4019; blagajničarka Mary Oto-
nar za stara leta; kakor bi ga no-|nicar; zapisnikarica Dorothy Strni-
sili v banko in pri tem ste Še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JUN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
GALEWOOD — BY OWNER. Lots of kids? Here’s lots of room. 4 bdrms. (2 downstairs) and fenced yd. Custom bit. brk. ranch. All Ige. rms. with plenty of closets. Cer. kit. 2 ba., fin. bsmt. 2 car brk. gar. Excel, htg. & air cond. Nr. schls., shopg. & transp. Priced for quick sale in upper $30’s. TU. 9-3161. (21)
NR. 26th - PULASKI - BY OWNER 3 apartment brick. 5’s. All tiled and cabinet kitchens. (3 bdrms.) 2 car gar. With or without beauty shop in bsmt. CR. 7-5827.	(21)
BERKELEY — BY OWNER 3 bdrm. brick ranch. Lge. kit. Tile bath. Gas ht. Alum. S & S. 2V2 car gar. Side drive. Full bsmt. Nr. schls., shopg. & transp. Fully land-sepd. Low taxes. Priced for quick sale in low $20’s. LI. 7-8434.	(23)
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Julia Slo-gar. Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. f.Jravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 191 KSK.T
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki:	Fran-
ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja:	Rev. A. Bombač;
predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553;
blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor; Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej:	Ulrich Lube in Ray-
sa, rediteljica Molly Deželan. Nadz.
odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Annie Braneči. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobi ra v šoli tudi 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, nrpHsoHnina Tpre/.iia Potokar, podpredsednica Barbara Baron, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor:	Ann Cooke, Anna
Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. C SŽZ
Duhovni vodia Ror Mati’a Jager, predsednica Mary Rogel,
podpredsednica Mary Markel, taj niča Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Mary Prelogar Zastopnica za SDD Mary Markel Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodia Msgr. J. J. Oman. Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antoniia Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Nettie Bolden, in Stefania Mahnich, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S.N.D. na E. 80th St., so Terezija Bizjak, Antonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kre sevic, Za skupne podružnice: Jennie Cvelbar, Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v fe bruarju na drugo nedelio v mesecu ob 2:00 v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ
Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki Frank Ahlin, John Postotnik, Bill Hočevar, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. Seje sn vsako 1. nedeljo mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica .Wephinc Centa podpredsednica Mihaela Zakrajšek, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances 7!a-krajšek. nadzornice: Josephine Levstik, Mary Pinculic, Mary Marinček. Društveni zdravniki vsi slo venski. Seje se vršilo vsaki drugi torek v mesecu ob 7:30 zv. v Slov. narod, .domu, staro poslopje št. 3.
DR. RIBNICA ŠT. Vi SDZ
Predsednik William Vidmar, pod predsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Lunder, Silvester Perov-sek in Carl Smaltz. Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. či talnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik Blagajnik Frank Brinovec, 5609 Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedelio v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v starem poslopju zgoraj.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Valentine Kosec, Jos. Perušek in John Majerle; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tainik in blagajnik Tony Krampel, '961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Malh Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v S.N.D. na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D.
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6
Predsednik F. Majer, podpredsednik A. Zadnik, tajnik-blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak. Nadzorniki: L. Urbančič. L. Novak. Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida v januarju, maju, sept. in dec.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, podpreds. Anton Arko, taj. in blag. F. Or.-.v-nick. 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor:	Frank Jarc, za-
stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ
Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Škufca, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Anderson Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonija Kic. zapis. Jakob Resnik, nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian Pelko; zastopnika za SND na E. 80th St.: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SND na E. 80 St. ob eni popoldne.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. !i-2H9.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Ebner J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tainik-rnpisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. fZone 9). Tol. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprei na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do
11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik John Smuk, podpred-j Mary Černigoj, na‘dzorniki: Alice
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Honorary Spiritual Director: Rev. Matt. Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger and Juvenile Director Louis Somrak, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 10:00 a.m. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., MU