iniiimmiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiHunnniiiiniiiiimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiii Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo horoških Slovencev. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiii Leto XXXIV. Celovec, 28. aprila 1915. St. 34. Z bojišč. Boj pri prelaza Užok. Dunaj, 22. aprila. Uradno se poroča: 22. aprila opoldne. Na Rusko-Poljskem in v zapadni Galiciji posamezni topovski boji. Na bojni črti v Karpatih je bil obnovljen naskok proti našim postojankam n a prelazu Užok in ob obe hs traneh prelaza krvavo odbit. Pri silnih napadih, ki so se izjalovili deloma vsled najhuje učinkujočega streljanja naše artiljerije, deloma pa so bili odbiti vsled protinapadov naše infanterije, je nasprotnik zopet imel zelo hude izgube. Samo pred postojankami neke višine, ki jo je sovražnik ponovno napadel, leži nad 40Ó ruskih trupel. Pešpolk št. 12, kronstadci in honvedna polka 24 in 22 kakor vsa pri bojih udeležena artiljerija so se posebno odlikovali. 1200 Rusov je bilo ujetih. V drugih odsekih karpatne fronte, potem v južnovzhodni Galiciji in v Bukovini le mestoma boji s topovi in praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, fml. Nemško poročilo. B e r o 1 i n , 22. aprila. Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. aprila. Zapadno bojišče. Južno od kanala La Bassé in severoza-padno od Arras smo podvzeli uspešne raz-strelbe min. V Argonih in na ozemlju med Mozo in Mozelo so se vršili hudi artiljerijski boji. Po strelnem napadu so Francozi napadli danes ponoči v zapadnem delu gozda Pretre, so bili pa z velikimi izgubami odbiti. Na severni vesini Hartmannweilerkopfa smo včeraj razdejali eno sovražno opirališče in na večer odbili sovražni napad. Vzhodno bojišče. Položaj na vzhodu je neizpremenjen. Najvišje armadno vodstvo. Nov raški napad pri Črnovicah. Črnovice, 22. aprila. Že dva dni se severovzhodno od Črnovic neprestano vršijo artiljerijski in infanterijski boji. Ruski napadi so bili zavrnjeni. Uničen ruski letalec. Črnovice, 22. aprila. Ruski letalec, ki je na Črnovice metal bombe, je bil pri Toporovcu po daljšem boju z nekim nemškim letalcem premagan. Letalec je mrtev, letalo uničeno. Kako je v Bukovini? Črnovice, 22. aprila. Poročilo o stalni povrnitvi deželnega predsednika grofa M e r a n a in nadškofa pl. Repte v Črnovice je zaenkrat prezgodnje. Vsi centralni bukovinski uradi so še v Dornivatri. Deželni predsednik prihaja od časa do časa v Črnovice, da reši važne upravne zadeve. Promet v Bukovini je normalen. Beguncem z dežele je vrnitev dovoljena, mestnim prebivalcem pa vrnitev za sedaj še ni dovoljena, in sicer zaradi težav z oskrbovanjem živil. Pred Zaleščiki so tupatam topničarski boji, sicer pa na bukovinski bojni črti le praske patrulj, v bližini romunske meje artiljerijski boji. Ruska naročila v Kanadi. London, 22. aprila. (Kor. ur). »Daily Telegraph« poroča iz Montreala: Kanadska Car-družba je dobila od ruske vlade naročilo, da dobavi granat v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Za naročila za tračnice in drug materijal se pogajanja še vršijo. Naročila se razdele med kanadske tvrdke. 17.000 Rusov razoroženih v Romuniji. B e r o 1 i n , 22. aprila. List »Poporul« ima iz Jasija brzojav, ki ga nonatiskujejo »Basler Nachrichten« in ki pravi, da je od srede marca prekoračilo mejo na romunska tla 17.000 Rusov, ki so bili razoroženi. Gre izključeno za konjenico. Priprave za nov napad na Dardanele. Milan, 22. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Kairo: V zadnjih dneh je bilo precej čet ukrcanih v Port Said in Aleksandriji. Višji angleški častniki so izjavili, da so zavezniki pripravljeni na precejšnje izgube, Dardanele pa da morajo za vsako ceno odpreti. Atene, 22. aprila. Po poročilih tukajšnjih časopisov se bodo operacije zaveznikov zoper Dardanele zopet v kratkem začele. Večji del angleško-francoskih čet, namenjenih za vojsko na suhem, kakih 60.000 mož, je spravljen na kakih 115 prevoznih ladjah, ki so pri Muros in Tenedu. Njihovo izkrcanje pa se še ni začelo. Izkrcali da se bodo na evropejski strani Dardanel. Za novo opirališče za vojaške operacije da je določen otok Kios. Turki so napravili pri Enos in ob saroškem zalivu velikanske okope, ker pričakujejo tam izkrcanje. Atene, 22. aprila. Iz Lemna se poroča, da je došlo od Dardanel v Mudros veliko angleških parnikov, napolnjenih z ranjenci, da so vzeli tam na ladje druge ranjence in odpluli v Aleksandrijo. Kolin, 22. aprila. »Kolnische Zeitung« poroča iz Madrida: Vsled velikega gibanja v gibraltarski luki se sklepa, da pričakujejo dohoda veliko čet, namenjenih proti Dardanelam. Japonske ladje odpoklicane. London. Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Japonski poslanik je napovedal, da so vse japonske vojne ladje v bližini amerikanske obali dobile povelje, da se podajo v domače postaje, razen tistih, ki se trudijo, da spravijo na varno ladjo »Asa-ma«. Poveljnik križarke »New Orleans« je poročal, da ni opazil kakega delovanja Japoncev v zalivu Turtle, kakor se je govorilo, razen da so reševali poškodovano ladjo. Vpoklic 15 črnovojniških letnikov v Rusiji. Petrograd. (Kor. ur.) »Rječ« javlja: Črnovojniki letnikov 1900 do 1915, ki niso služili vojake, so poklicani pod orožje. Podlistek. Mofi doživljaji v ruskem ujetništvu. Objavil nadporočnk Ladislav pl. Janik hu-sarskega polka št. 13 v Streffleiurjevem vojaškem listu z dne 10. aprila 1915. V bitki pri Limanovi sem dobil na glavo udarec s kopitom in sem se vsled tega onesvestil. Ko sem se zbudil, sem videl, da sem ujet! Ležal sem s svojim tovarišem, umirajočim ritmojstrom BernOlakom, v siromašni kmečki hiši; toda ni mi bilo usojeno, da bi bil prisostvoval zadnjim trenotkom svojega hrabrega, nepozabnega prijatelja. Ruski nadporočnik je stopil v sobo in me pozval, da grem z njim. Žalostnim srcem sem moral zapustiti svojega ubogega, ljubljenega prijatelja. Zadnjič sem ga objel: »Bog s Teboj, ubogi moj Bernike!« Nikdar več ga nisem videl. V predsobi sem se spotaknil ob neko reč. Bila je krava, ki jo je ubila skozi zid krogla, izgrešivši svojo pot. Zunaj je bila zvezdnata noč. Kakor temne sence so se pomikali Rusi nazaj proti Novemu Sandecu. Nadporočnik je vodil zadnje straže. Ko sem hotel nekoliko razsvetliti pot s svojo žepno svetilko, me je nervozno prijel za roko, češ, to je prepovedano. Zraven me je tudi pozval, naj hodim tiho. Ehlinov, tako se je imenoval nadporočnik, je bil zelo vljuden in ljubezniv častnik. Njegova mati je bila pisateljica in je stanovala pred izbruhom vojne v Budimpešti, bil je torej napol Oger. Govoril je nekoliko ogrsko in francosko. Korakali smo približno 6 do 7 kilometrov do Kanina. Srce mi je silno tolklo, ko sem videl toliko vra-čujočih se ruskih čet in nehote sem moral misliti na haše padle junake pri Limanovi, čijih kri torej ni tekla zastonj. V neki sobi kaninskega župnišča je čakalo mnogo častnikov na odpravo divizijskega poveljništva čet. Nadporočnik me je peljal k njim in me predstavil. Ponudili so mi cigaret, avstrijskih trabuk in čaja. Častniki so bili zelo ljubeznivi, govorili smo nemško, poljsko in nekoliko francosko, vse vprek. Vprašali so me, kako sem zašel v ujetništvo in so se zelo čudili, da se pri nas tudi huzarji bojujejo v strelskih jarkih. Rekel sem jim, da bi bili z njihovo infanterijo že še pomeli, ako bi ne bili vmes godrnjali usodni ruski topovi, ki so tudi to pot, kakor vedno doslej, delovali z največjo preciznostjo. Ko sem to izgovoril, se je hipoma dvignil heki stari, sivolasi artiljerijski štabni častnik, me je objel in mi je stisnil roko: »Gospod nadporočnik, posebno dobro mi dene, da se sovražen častnik tako ugodno izrazi o tem, zakaj poveljnik onih 12centi-meterskih havbic sem jaz. Žal mi je, da sem povzročil tako grozno razdejanje, pa tudi jaz Vam moram častitati. Še nikdar v življenju nisem videl kaj takšnega, kakor je bilo ono, kar so vzdržali ogrski huzari v najljutejšem boju.« Stisnil sem mu roko in začutil sem v sebi neko žalostno zadoščenje. Tako rad bi bil to povedal toliko mrtvim, svojemu hrabremu ritmojstru, svojemu dobremu Berno-laku. Čez dobro uro sem se moral posloviti in dva ruska infahterista sta me odpeljala — peš — proti Novemu Sandecu. Bila je to žalostna pot. Šele sedaj sem pravzaprav začutil svoje ujetništvo. Glavobol je polagoma izginjal in utegnil sem razmišljati o žalostni resnici. Samo eno me je tolažilo, to namreč, da sem videl kako je z mrzlično naglico odhajal ruski tren. Vedel sem, da je bilo to zaresno umikanje. Hitro sem stopal, da sta me infanterista komaj dohajala. Pa nisem jima pustil, da bi se odpočila. Naj le trpita tudi ona dva! Neprenehoma sem razmišljal, kako bi pobegnil. Toda povsod na cesti so bile straže, povsod čete in tren. Ko smo prehodili 16 do 17 kilometrov, smo prišli ob eni po polnoči v Novi Sandec. Tudi tam so se vršile mrzlične priprave. Nakladalo se je Nov sestanek finančnih ministrov trojnega sporazuma. B e r o 1 i n , 22. aprila. »Magdeburger Zeitung« je izvedela iz Petrograda, da je ruski finančni minister Bark odpotoval z ravnateljem finančnega ministrstva in ravnateljem ruskega carinskega oddelka preko Švedske k novemu sestanku finančnih ministrov držav trojnega sporazuma. Angleška. London, 22. aprila. V spodnji zbornici je rekel Lloyd George: Pred vojno nihče ni pričakoval, da bi mogel biti naš ekspedicijski kor večji kakor šest divizij, zdaj pa morem z dovoljenjem lorda Kičenerja izjaviti, da je več kakor šestkrat toliko ljudi popolnoma opremljenih in dobro oskrbljenih na bojišču in da izpolnjujejo vse vrzeli. (Odobravanje.) Lloyd George je nato obširno poročal o preskrbovanju z municijo in vladni odredbi in rekel, da je izdelovanje sedaj 19krat večje kakor v septembru. Rusko poročilo o bojih v Karpatih. Petrograd, 21. aprila. (Cenzurir.) Poročilo velikega generalnega štaba z dne 18. aprila, ob 10. uri zvečer: V začetku marca (po ruski štetvi) smo imeli v posesti glavno črto Karpat le pri prelazu Dukla, kjer je razporedba naših čet tvorila zunanji kot. Vsi drugi prelazi od Lupkova in naprej vzhodno so bili v rokah sovražnika. Naše armade so dobile nalog, da pred slabim letnim časom razvijejo naše postojanke, ki obvladujejo izhode v ogrske doline. Ob navedenem času se je nahajal večji del avstrijskih čet, ki so imele nalog, da oprostijo Przemysl, med prelazoma Užok in Lupkov. V tem odseku smo imeli načrt za napad. Naše čete so morale napraviti frontalni napad (od spredaj) ob zelo težavnih krajevnih razmerah. Da se ta naloga nekoliko olajša, je bil sklenjen postranski napad na črti v smeri Bardevo do Lupkova. Ta postranski napad, ki se je začel 19. marca, je bil že 23. marca popolnoma razvit. Dne 28. marca so začele naše čete glavni naskok v smeri Baligrod s tem, da so sovražne postojanke zapadno od Lupkova do vzhodno od njega, to je do izvira Sana, objele. Sovražnik se je ofenzivi naših čet najhuje zoperstavil. Na bojni črti od Bardeva do prelaza Užok je zbral vse razpoložljive čete. Tam so bile nemške čete in konjenica, ki je razjahala. Te bojne sile so štele več nego 300 bataljonov. Razen tega so imele naše čete premagati najresnejše naravne težave, s katerimi so se korak za korakom borile. Kljub temu nam je hrabrost naših čet že 5. aprila, to je 18 dni po pričeti naši ofenzivi, dovolila, da smo izvršili nalogo, in polastili smo se glavnega pogorja Karpatov na črti Regotov— Voleste na daljavo 110 vrst. Nadaljnji boji so imeli značaj posameznih akcij z namenom, utrditi dosežene uspehe. (To poročilo ima namen, da javnosti prikrije, zakaj da so Rusi ustavili svojo ofenzivo v Karpatih. Op. ured.) Nemški častnik o avstrijski armadi. Major Morath, vojni poročevalec lista »>Berliner Tageblatt«, je bival zadnji čas na naši karpatski fronti in je sedaj predaval v Berlinu o vtisih in izkušnjah, ki si jih je pridobil. Med drugimi je rekel o vztrajnosti in junaštvu naših čet dobesedno: Naravnost umetnost vojnega življenja je, kar sem videl tam gori, in če se marsikaj zdi nemškemu očesu tuje, s tem v resnici ni rečeno, da bi imelo manjšo vrednost. Ljudje, ki so svoje nevidne jarke umetno vzidali v gorske gozdove, bi najrajše ne šli proč. In kako težaven je ta gorski boj, kakor ga mi v Nemčiji nismo poznali! Topove morajol z vrvmi spravljati naprej. Na razdrapanih etapskih cestah, ki so le nekoliko zboljšana pota, sem videl en sam dan 1500 voz. Konji in voli pogosto odpovedo na gorskih potih, ali stvar gre kljub temu naprej.« — Končno pravi major Morath: »Avstrijci so v vojski napravili iz miroljubne tančice jekleno zrno. Rusi jih ne imenujejo zastonj vragi. Imajo, kar je Friderik Veliki zahteval za vojsko: drob iz železa in srce iz jekla.« Koliko izgub so imeli Rusi v Karpatih? »Arbeiter-Zeitung« od 21. t. m. piše, da vesti »Pester Lloyda«, da bi Rusi imeli v Karpatih 500.000 mož izgub, niso resnične. »Pester Lloyd« je to vest priobčil kot vest iz Curiha. »Arbeiter-Zeitung« pa pravi: Vest seveda ni nikdar prišla iz Curiha, sicer bi jo bili označili kot brzojavko iz Curiha; iznašli so jo čisto enostavno v Budimpešti. Neverjetno je tudi, da bi povedali listi spo-razumovi kar tako odkrito svoje izgube! Ali so dvozvezni listi kdaj povedali svoje izgube tako natanko? Iz Budimpešte je potem prišla »vest« na Dunaj; v najrazličnejših oblikah seveda. Tako pravi danes ena be-rolinska brzojavka: »Iz Stockholma se poroča: Angleška in francoska poročila cenijo ruske izgube na ranjenih in mrtvih v karpatski bitki na pol milijona.« Iznajdba potuje torej iz Budimpešte »preko« Stockholma v Berolin in iz Berolina na Dunaj ! Iz Dunaja mogoče zopet v Budimpešto. Kaj pa pravijo v Berolinu uradno? Da je rusko poročilo, da so izgubili zavezniki 100.000 mož, zelo pretirano in da se da ceniti ruske izgube na trikrat toliko kot izgube zaveznikov. Na ta način bi bili Rusi izgubili k večjemu 250.000 mož; a tudi to je seveda le svojevoljno domnevanje. Ameriški podmorski čolni za Angleška Berolin. Velike pogodbe za dobavo podmorskih čolnov za Angleško ni, kakor je trdil Bryan, opuščena. Izprva so bile pogodbe napravljene za dobavo celih podmorskih čolnov. To je pravni prisednik državnega oddelka označil za kršenje nevtrali-tete. Sedaj se gradijo posamezni deli pod- I morskih Čolnov in prevažajo v Montreal, kjer se sestavijo. Tako dobi Angleška svoje čolne in ugovorom državnega oddelka in protestom nemškega poslaništva se izogne. To je javna tajnost povsod v Quincy, kjer so bili sprejeti novi delavci za tiste, ki so poslani v Kanado. Pristaši Nemčije so brez uspeha kazali na dogodke v Quincy. To je ista družba, ki je v rusko-japonski vojni pošiljala Japoncem izdelane podmorske čolne. Topovski boj s Srbijo. Bukarešta, 22. aprila. Poročevalec »Seare« poroča 18. t. m. iz Turn-Severina: Danes ponoči ob 11. uri je bil med avstro-ogrskimi in pri Tekia postavljenimi srbskimi baterijami hud boj. Artiljerijski boj je trajal vso noč. Popoldne so avstro-ogrski topovi težkega kalibra dosegli precejšnje uspehe. Lesovje pri Tekia, ki je nudilo Srbom zelo dobro kritje, je bilo od Avstrijcev uničeno. Nova razporedba Rusov. Berolin, 22. aprila. Iz Kodanja se poroča: »Novoje Vremja« pravi, da je izvedela, da je nova razporedba ruske armade v Karpatih končana in da je pričakovati novih akcij zoper avstro-ogrsko-nemško fronto. Naša bodočnost. Pod tem naslovom prinaša zagrebški »Prijatelj naroda« članek, ki ga pa v polnem obsegu ne moremo priobčiti iz razlogov, ki jih ni treba šele pojasnjevati. Je pri nas ljudi — tako začenja — ki so v skrbeh radi bodočnosti našega naroda vsled sedanjih dogodkov. Teh bojazni na-rodno-politične narave mi ne delimo. To je sicer gotovo, da ta vojna v vsakem narodu — pa tudi v našem — zapusti globokih sledi gospodarske naravi. Trebalo bo 20 do 30 let mučnega dela, da se nadomesti izguba na ljudeh in vrednost v tej vojni. Ali pri tem imamo tolažbo, da bodo nasledniki, ako bodo delavni in pametni, lahko popravljali vse te škode in izgube. Tu bo treba postavljati nove zgradbe, vzrediti novo žival, urejati opustošene njive — bo to posla in tolikega za poljske, gospodarske, obrtne in tovarniške delavce; vse blago, torej tudi kmečki proizvodi bodo imeli veliko ceno. Dela bo toliko, da bo treba pomoči naših izseljencev v Ameriki. So torej pričakovanja, ki ne silijo nikoga v obup, marveč opravičujejo najbolje nade. Seveda bo tudi žalosti in boli n. pr. po onih, ki jih ne bo več. Ali ta žalost se bo razprostirala po vsej Evropi, ne bo ga skoraj naroda brez nje. Tudi med tistimi ne, ki niso sedaj zapleteni v vojno. V tem pogledu so si torej narodi Evropi — enaki. Ali vse to zlo, ki je provzročila sedanja vojna, se sčasoma popravi, samo naj bosta pametna in dobra državna uprava in vzgoja. Glede narodno - političnih posledic te vojne, meni člankar, najprej, da uspeh ne na vozove, generali so odhajali v avtomobilih, vojaki so v naglici še plenili po prodajalnah itd. Odhod je moral biti silno nujen, zakaj že po enournem počitku smo odšli proti jutru dalje. Z nami so transportirali tudi še 23 ujetih infahteristov. Spredaj jahajoči kozak me je poklical k sebi in moral sem zraven njegovih stremen koračiti dalje. Ne sramujem se povedati, da sem jokal. Mene, častnika, peljejo peš z vsemi drugimi ujetniki. Dva umazana kozaka me vlačita s seboj, mene, ki sem toliko kozakov nekdaj podil s svojimi huzari. Počasi se je delal dan. Neznansko mnogo trena je vozilo zraven nas. Kakor bi hodil med šibami se mi je zdelo. Rusi so me zijali. »Madjar, husar, kje je tvoj konj? Kje imaš sabljo?« so se mi rogali. Da, ako bi jo le imel, svojo sabljo in svojega konja pod seboj, takoj bi jim bil odgovoril. Lačni, ž^jni, smo korakali vso noč, ves dan. Semtertja sem se vsedel za nekoliko hipov na kozakovega konja, tačas je on koračil poleg mene, krčevito stiskajoč uzdo. Končno, ko smo prehodili 60 kilometrov, smo dospeli s krvavečimi nogami v Zaklic-zyn. Tam je bilo rusko korno poveljništvo. Prosil sem, da me peljejo k komandantu. Dolgo sem moral čakati. Okoli mene so rjuli vojaki, neki podčastnik mi je potegnil iz škorenj moj konjski bič. Ta bič je bil moj ljubljenec, za vse na svetu ne bi ga dal od sebe, v mnogih krvavih bitkah je bil moj zvesti spremljevalec. Obrnil sem se, vzel sem ga Rusu iz rok in sem ga vtaknil zopet za škorenj. Podčastnik je segel vnovič po njem. Tedaj me je popadla jeza, iztrgal sem mu bič in ga udaril z njim po roki. Skočil je nadme s pestjo, toda prijel sem ga za roke, in tako sva si stala za hip ljuto nasproti. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da niso v tistem trenotku pristopili nekateri častniki. Predstavil sem se starejšemu, na kar me je vprašal, kaj hočem. »Pri nas v cesarstvu,« sem odgovoril, »je navada, da se gentleman gehtlemanu predstavi preden ga ogovori.« Zardel je in mi podal roko. Prosil sem ga, naj me varuje pred usiljivostjo moštva. Odgovoril je, da on ni poveljnik podčastnika, a v tistem hipu je pristopil drugi, nenavadno elegantno oblečen kavalerijski častnik in je pripeljal usiljivemu podčastniku krepko zaušnico. Peljali so me k kornemu poveljniku. Neki ordonančni častnik je tolmačil mojo prošnjo: »Ekcelenca, jaz sem avstro-ogrski husarski častnik, in ker kot takšen navadno le jezdim in nisem za tako dolge pešpohode niti trainiran, niti nimam za to pripravnih čevljev, tedaj prosim, da se smem voziti. Pri nas bi z ruskimi častniki gotovo drugače postopali!« General je bil zelo vljuden, mi je izrekel celo svoje obžalovanje in je oblju- bil vse. Dobil sem gori v šoli posebno sobo, komandant mi je poslal iz častniške kuhinje večerjo in pripravili so mi na tleh ležišče. Pri durih je stal za stražo ruski vojak. Toda spati nisem mogel. Vsi udje so me boleli, črne, žalostne misli so me mučile. Prihodnje jutro so me poklicali in stopil sem na voz. Prišli smo hitro do samostana. Gori v sobah sem dobil nekega husarskega častnika in nekega husarskega kadeta, oba od mojega eskadrona. Razen teh je bilo tamkaj še okoli 20 domobranskih častnikov in kadetov in trije honvedski častniki. Žalostno je bilo to svidenje. Solznih oči smo se spominjali padlih tovarišev. Nekatere ujete husarje smo si porazdelili za sluge, morda se jim zraven nas usoda nekoliko olajša. Napisali smo nekoliko vrst svojim domačim, da izvedo, kaj nas je zadelo in smo oddali pisma nekemu menihu v samostanu, ki je res ta pisma pozneje oddal našim zmagovitim, tu sem doš-lim četam. Prišla je ura odhoda. Z ujetimi Ogri sem sedel na en voz in počasi smo se odpeljali dalje. Prod nami so gonili druge ujetnike peš. Kdor je zaostajal, so ga pognali z bičem naprej. Ob poti smo videli marsikaj in zvečer smo dospeli v Tarnov. Žalostno svidenje! Pred petimi leti sem bil tamkaj v ekvitaciji. Kako se je sedaj vse izpremenilo tamkaj ! Po dolgih pogajanjih so nas Pasta- bo tak, da bi se morali mi b^ti teritorijalnih izprememb naše države in našega naroda. Vzroki dosedanjih homatij ostanejo. A v tem da je jamstvo, da bodo morali v bodočnosti šc bolj računati z zadovoljstvom vsakega in torej tudi malih narodov. Radi te okolnosti bodo morali bolj nego doslej ozirati se na želje, potrebe in zahteve tudi našega naroda. To se ne da več potajevati: sedanja vojna je povzdignila ceno malih narodov! Danes se veliko več govori in piše o vrednosti malih narodov. Ta vrednost se odkrito priznava sedaj celo tudi na Angleškem in narašča tudi v monarhiji Avstro-Ogrski. Madjari morejo — to naglasa član-kar posebno — še toliko pisati, govoriti in hvaliti se, ali sedaj ima besedo vrhovno vodstvo armade, a to naglaša vsak hip vedenje in junaštvo sinov našega naroda. S takim narodom bo moral računati vsakdo. Kdo bo imel duše, ali — če te nima — kdo bo imel korajže, da bi s takim narodom ne postopal tako, kakor gre temu narodu po Bogu, pravici in zaslugah?! Ali bodo taki ljudje, ki so bili tolikokrat na tem, da izgube svoje življenje, dopuščali, da bi postopali ž njimi, kakor bi se ravno komu izljubilo?! Ne, ti naši ljudje, ki se povrnejo z bojnih poljan, ojekleneli v srcu, izšolani v izkustvu — ti nam bodo v najbolje jamstvo, da po vojni mora nastati drugo, novo, bolje življenje za naš narod. Treba le, da bomo mi pametneji in složni. Narod, ki je toliko prestal in prebil tekom stoletij, mora po taki vojni napredovati in vzcveteti. Ako nas doslej niso mogli iztrebiti toliki nepri-jatelji in nesreče, nas bodo mogli še manje po sedanji vojni. Naš narod vstaja k novemu življenju. To nam jamčijo toliko njegovi mrtveci in toliko kri njegovih vojakov, s katerimi so pokrite bojne poljane... Nove postavne določbe. Poroča F. S. Šegula. Avstrijski »občanski zakonik« (allgem. btirgerl. Gesetzbuch) je bil izdan leta 1811. Od tistih dob so se razmere v državi močno spremenile in postavne določbe so se njim morale prilagoditi. Po dvornih dekretih, cesarskih odlokih; in postavah (novelah) državnega zbora je že zelo mnogo paragrafov občanskega zakonika vzdignjenih in zatrtih, spremenjenih; mnogokaj je z boljšim nadomeščeno ali novo vpeljano. Takšno veliko spremembo pomenja nedavno izdan »cesarski odlok z dne 12. oktobra 1914 (D. z. št. 276), izdan na podlagi znanega § 14. državno-temeljne postave. Odlok sam šteje 73 paragrafov in prinaša mnogo važnih sprememb (osebno-pravnih, rodbinsko-pravnih, zapuščinsko-pravnih), vendar so v prvi vrsti poklicane sodnije, da se ravnajo po njih. So pa tudi nekatere določbe, ki bi jih moralo ljudstvo in vsakdo zvedeti, ker močno posegajo v vsakdanje življenje. Omenim: 1. Ženske kot priče. § 3. zgoraj navedenega odloka določa : Ženske morejo biti priče pri izdelovanju pismenih listin in pri oporokah; kot priče se morejo podpisati na listinah, kijihizgotovi sodnija ali c. kr. notar v potrjenje izjav ali druge namene ; ženske mo rejo v vseh teh slučajih biti kot prva ali tudi edina priča. Podpis ženske kot priče na zasebnih listinah v manj važnih zemljiškoknjižnih zadevah popolnoma nadomesti moško pričo. S tem je ves pravni promet silno olajšan, zlasti še tudi je zdaj ložje narediti ustmeni testament, ker zadostujejo tudi ženske priče (stare morajo biti vsaj 18 let, neomadeževanega življenja in razumeti morajo jezik zapuščinarja, ki dela testament). — Te določbe so tako da-lekosežne, da bi v mirnih časih ženske izjavljale svoje veselje nad njimi v posebnih shodih in banketih in državni poslanci po celi Avstriji bi njim častitali češ; »To smo Vam dosegli mi!« Zdaj je' pa vse lepo tiho dovršil § 14. 2. Druga silno važna nova določba je: Zakonski mož matere, kije imela že prej nezakonskega otroka, more temu otroku dati svoje ime inpravice, kar doslej ni bilo mogoče ; ker le tisti, ki je bil resnično oče nezakonskega otroka, ga je mogel pozakoniti. Vendar je potrebno, d infanterist. Zdai ju išče vojaška oblast. j <5leloYške norf§nice sta pobegnila Ro-bert Kuhnel, star 45 let, pristojen v Celovec, Krasto111 ^aier’ s^ar ^ Pristojen v V rezervno bolnišnico št. 2 v Celovcu so bili sprejeti mfanteristi od 7. pp. Jožef Kobler, Jurij Wieser, Pavel Offner in Miha nauchensteiner, od polj. lov. bat. št. 8. lovec Franc Čast. Peki so kaznivi, če zadržujejo kruh. Že veo slučajev se je pripetilo, da peki niso marali prodati kruha na podlagi krušnih kart s pripombo, da oddajajo kruh le stalnim odjemalcem. To je proti zakonitim določbam, ker § 482 kaz. zak. izrecno pravi : Če trgovci, ki prodajajo blago, ki spada k potrebščinam vsakdanjega življenja, svojo zalogo prikri-jejo ali se branijo kateremukoli kupcu prodati, so krivi prestopka in po okolščini, kakor je blago potrebno, kaznovati prvič z denarno globo od deset do petdeset goldinarjev (dvajset oz. 100 kron; pri drugem slučaju je kazen podvojiti; tretji slučaj ima za posledico izgubo obrti. Ker karte za kruh in moko dajejo pravico za nakup v vsaki tr- p ara gr a hiV ^ slugajih Postopek citiranega Ruska rž za Romunijo. »Vitorul« v Bukarešti poroča: Romunska vlada je za civilno prebivalstvo kupila dvatisoč vagonov luske rzi za štiri milijone levov, tako da bodo cene živil v Romuniji najbrž padle. 18.160 kg pokvarjene vojne moke zaplenjene. Celovško kazensko sodišče je mlinarja Simona Seebacherja obsodilo na 20 kron Rlobe, oziroma dva dni zapora, ker je prodajal iz plesnjive moke napravljen kruh, ki je bil po izvidu izvedencev zdravju škodljiv m je lahko povzročil različne črevesne bolezni. Vrh tega se je Seebacherju zaplenil slabi kruh. Obtožbe radi prodaje plesnjive moke in koruze je bil Seebacher oproščen. ,tei razs°dbi se je državni pravdnik pritožil m vzklicno sodišče je Seebacheria obsodilo na 30 K globe ali tri dni ta na zaplenitev 227 vreč moke v skupni teži 18.160 kg. Libuče. V nedeljo, dne 2. majnika t. 1., popoldne ob 2. uri vrši se pri Železniku v Libučah občni zbor »Živinorejske zadruge za Libuče in okolico, r. z. z o. z.« po sledečem dnevnem redu: l Poročilo načelstva; .2 Sprejemanje živine na zadružni pašnik pri Šlibarju; 3. Raznoterosti. — Načelstvo. Zanimivosti iz vojne. Katoliški redovnik pri naših ujetnikih v Srbiji. Jožef Fegic, uradnik »Goriške zveze«., ki je bil v bojih s Srbi ujet, je nevarno obolel na legarju v Skoplju. Njegova žena gospa Frida ni dolgo dobila o njemu nobenega poročila. Po posredovanju preblago-rodne gospe baronice Peteani je došlo naslednje pismo, ki je je pisal katoliški župnik v Skoplju jezuitski pater Štefan Zodrima. To ginljivo pismo, ki nam je bilo dano na razpolago je naslovljeno na prebl. g. bar. Peteani. Glasi se: »Sprejmite to skromno pismo iz krajev daljnih in sicer od nekega neznanca. Že kot upravitelj skopljanske župnije sem imel čast in srečo spoznati narednika g. Josipa Fegic, ki stanuje tukaj v vojašnici kot vojni ujetnik. Obolel je na legarju in sicer težko, a k sreči se je njegovo stanje zelo, zelo izboljšalo. V najhujših trenutkih bolezni se je izkazal vedno najboljšega kristjana. Od svoje strani sem storil vse, kar sem le mogel, da mu pomagam. Vaše pismo in dopisnico, kjer mu naznanjate, da ste mu poslali denar, je prejel, toda denarja dosedaj ni prijel nobenega. Če mu hočete nadalje poslati denar, je najboljše, ali vsaj sigurnejše, da ga pošljete potom italijanskega konzulata v Skoplju. Blagovolite, gospa grofica, sporočiti go-spej Fridi Fegic v Gorici o vračajočem se zdravju njenega moža. Gospod Josip mi je izročil, ko je bil najbolj bolan zlato svetinjo od njegove drage žene in jo je daroval Devici Mariji, da mu izprosi zdravja. Sedaj, ko je boljši, sem mu naznanil, da mu jo zopet vrnem, da zamore ponesti tak lep spominek ih sem mu svetoval, naj daruje M. Devici drugi enak dar. Veliko gospa v Skoplju je jokalo od ginjenosti, ko so videle spomin in plemenit čin gospoda Jožefa. Oprostite mi mojo smelost in nadlegovanje. Izvolite sprejeti izraze mojega najsrčnejšega spoštovanja in verujte mi — ponižno udani Štefan Al. Zodrima S. J., župni upravitelj. Skoplje, 2. marca 1915. G. Fegic je pisal te dni svoji gospej. Pismo je poslal 20. marca za svoj god. Pravi, da se je en dah pozneje spomnil, da je bil prejšnji dan njegov god. — Sporoča, da ga odpeljejo kmalu v Belgrad. Velikonočni pozdrav Rusov. Neki stotnik, ki se bori v Karpatih, je pisal na veliko noč svojim domačim v Gradcu pismo. V tem pismo pravi: Približno ob poldvanajstih dopoldne je prišel iz sovražne postojanke neki Rus z vzdignjenimi rokami. V eni roki je imel nekaj belega. Nesel je sveženj. »Z gospodom poveljnikom hočem govoriti!« je rekel po rusko. Pripeljali so mi moža. »Lep pozdrav od mojega kapitana, želi gospodu stotniku veselo veliko noč in pošilja to-le.« S temi besedami mi je Rus oddal sveženj in neki listek. V svežnju je bil kos velikonočnega kruha in tri rdeče barvana jajca. Razvil sem listič, na katerem je bil v popolnoma pravilni nemščini zapisan ta-le pozdrav: »Slava bodi Bogu na višavah! Blagoslovljen velikonočni praznik in božji blagoslov. Velikonočni pozdrav pošiljamo Vam vojnim tovarišem! Daj Bog, da bi se v miru mogli pozdraviti kot vrli tovariši.« Rus, ki je prinesel poslano, se je tresel na vsem životu. D,al sem mu sira, kruha, Suhorja, vina, čaja in čokolade. Čokolade sploh ni poznal, ker je še v svojem življenju ni videl. Bil je tako lačen, da je vse pogoltnil kakor volk. Potem mi je poljubil roke. Njegova obleka je bila raztrgana in zdelana. Čeravno infanterist, je nosil staro črno top-ničarsko uniformo, pripovedoval je, da njegovi ljudje nimajo več česa obleči in da dobivajo le stare raztrgane uniforme. Potem mi je sporočil, da imajo Rusi malo municije in še manj živil; skoro nič kruha, redkokdaj meso in kaj drugega sploh nimajo. Sestavil sem protidar, obstoječ iz gnjati, sardin, čokolade, keksa, cigar, cigaret in steklenico vina in sem hotel to poslati po ruskem selu. Rus pa se je branil vrniti se k svojim. Tako dobro kakor danes, je rekel, se mu še v celem življenju ni godilo in zato da hoče pri nas ostati. Še na misel da mu ne pride, poiskati zopet svoje ljudi. Bil sem ginjen. Dopis se mi je zdel kakor prikrita prošnja Rusov za mir med prazniki in se menda nisem motil, ker smo včeraj (na veliko soboto) napravili napad, ki je presenečenim Rusom prizadjal veliko izgub in povzročil precej strahu, kakor mi je pripovedoval potem Rus, ki je prišel k nam. Poletni vozni red c. kr. državnih železnic. Proga Št. Vid ob Glini—Jesenice. Od 1. majnika vozijo na progi Celovec-glavni kolodvor-Jesenice clsebna Vlaka št. 14 (Celovec-glavni kolodvor doh. ob. 7. uri 42 min. zvečer) in št. 25 (Celovec-glavni kolodvor ob 7. uri 31 min. zvečer) vsak dan in na progi Celovec-glavni kolodvor-Svetnavas osebni vlak št. 29 (Celovec-glavni kolodvor odh. ob 2. uri 11 min. pop.) ob nedeljah in praznikih. Nadalje bodo od 1. majnika osebni vlaki št. 17 in 18 na progi Celovec-glavni kolo-dvor-Podrožca preloženi na poznejši čas, da bo prvi mogel sprejeti v Celovcu-glavni kolodvor zvezo z osebnim vlakom št. 421 iz Maribora in zadnji v Podrožci zvezo z brzo-vlakom št. 702 iz Trsta. Proga Svetnavas—Borovlje. Od 1. majnika vozijo z zvezo z osebnima vlakoma št. 14 in 25 proge Št. Vid— ob Glini—Jesenice osebna vlaka št. 2022 in 2023 vsak dan in v zvezi z osebnim vlakom št. 29 iz Celovca osebna vlaka št. 2018 in 2019 ob nedeljah in praznikih. SUHE GOBE (Herrenpilze) kupujemo. Cenjene ponudbe z navedenjem cene za 1 kg in z vzorcem brez vrednosti na naslov : Vydrova tovarna živil, Praga Vlil. (na Češkem). 'A\ m Večina bolezni, katerih izvor se ne da razlagati, je posledica slabih živcev. Razne bolesti prihajajo hitro, človek ne ve odkod, zlo se vrsti za zlom, tako da ima človek s slabimi živci lahko 365 bolezni v letu. Živčevje jo pač upehano in vsledtega prihajajo razni pojavi, udje se tresejo, v mišicah so bolečine, na nekaterih krajih postane koža neobčutljiva, slaba volja, obupanost, plašljivost, slabo prebavljanje, utrujenost in mnogo drugih bolesti, ki so znak oslabelih živcev. Ne podcenjujte teh znakov narave, ker bolezni na živcih jemljejo moč življenja! Živčna slabost, ki se ne zdravi, postaja vedno huja in“vodi do popolne onemoglosti. Kakor sol in pridatki pospešujejo tek, tako oživljajo živce Kola - tablete. Kola urejuje preživljanje, dobro vpliva na želodec, pospešuje prebavo in po pravici zasluži ime «uničevalec bolezni", ker utrjuje in usposablja telo, da lažje premaguje bolezni. Kola daje moč in življenje in pomlaja telo. Jemljite nekaj časa Kola in boste videli, kako dobro Vam to dene. Tako popolnoma sem prepričan, da Vam Kola mora pomagati in Vam jo pošiljam popolnoma brezplačno za poizkus. Jamčim, da prave Kola-tablete ne vsebujejo nobenih škodljivih sestavin in torej ne morejo škodovati. Profesor dr. Monnet, profesor Manossein, dr. Davidov in mnogi svetovnoslavni zdravniki se o učinku pravih Kola-tablet izražajo zelo povoljno. Čisto zastonj pridenem poizkusni poši-ja tvi še poučno in zanimivo knjigo, ki Vas bo o vsem poučila, kar treba vedeti. Še danes zahtevajte gratis pošiljatev za poizkušnjo, pišite takoj poštno dopisnico in jo naslovite na Sli. DUHA LEKARNA, Budimpešta, VI., odd. 426. Hranilno in posojilno društvo vCelovcu ------——— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in —-—- praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah, — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl. — Tiska Kat, tiskarna v Ljubljani.