UIUUMII Šmartno pii Slovenjgradcu. Žalostno so zapeli zvonovi preteklo nedeljo, ko je mirno v Gospodu zaspala FrančiSka Zdovc. Bila je v najboljših letih, toda neizprosna smrt ji je pretrgala nit življenja v 21. letu starosti. Več mesecev je bogmidano prenašala svojo boleeen: kostno jetiko. Bila je več ]et članica Marijine družbe, kar se je tudi pokazalo na njeni zadnji poti, ko jo je spremljalo vse članstivo Marijine družbe. Zahvalju.jemo se vsem, ki bo jo prišli tolažit v zadnjih dnevih njenega trpljenja. Zahvaljujemo se naši Marijini _ružbi in vsem sorodnikom in znancem, da bo jo spremili na njeni zadnji poti. Naj v miru počiva, njena duša naj radost uživa! Sv. Prlmož na Pohorju. Moramo se zopet Bgiasiti. Vigred prihaja tudi v našo planino in prinaša novo upanje. Ljudje hitijo s setvijo in deloma tudi že s saditvijo krompirja. Da bo vsaj kaj za pod zobe, ko je za denar tako huda. Malo pozno že, pa vendar sporo.amo vsaj zdaj o preteklem letu. Imeli smo porodov 22. Ob 460 prebivalcih je to visoko število. Tudi v prejšnjem letu jih je bilo 19. Mrličev 12. V zakonski stan jih je stopilo 7 pairov.i tudi rekord za našo malo faro. Vidi ee, da se naši mladi še ne strašijo preveč kri- ze. Aii pa si mislijo, da jo bo s skupnimi močmi lažje prernagati. — V lanskcm poletju smo pokopali Mihaela Črešnika po domače: starega Posoda. Dosegel je blizu 83 let. Letos nas pa je prvi zapustil Franc Zridigar, že skoro Slletnik, bivši najemnik. Pretekli četrtek pa smo shranili v svetišče groba tudi že 74letnega Tornaža Žvikart, po domače starega Žvikarta. Vsi ti trije so bile res stare korenine, krščanski možje, v skrbi in delu za svojce ulrujeni, izmučeni, pa po zaupanju v Boga tudi dobro pripravljeni za na pot v večnost. Bog jim bodi dober plačnik! — Za pomoč brezposelnim je dobila naša občina eaega jurja. Naš gospod župan ga obrača sem in tja, kaj bi naredil ž njim. Po bi imel nado, da se bo zvalilo kakih 5—6 mladih iz njega, bi ga gotovo podložil kaki koklji. Potem bi se že dalo kaj napraviti. No, vendar boljše nekaj kot pa nič. Ribnica na Pohorju, Zahvaljujema se vsem, kateri sle na poti k večnemu po.itku spremljali najinega nad vse ljubljenega sina Miheca. Tako se tudi zahvaljujema ribniški kapeli za trud, da je s svojim spremstvom mu izkazala poslednoj čast. Izvolite prejeti za vašo veiikodušno delo najsrčnejšo zalivalo, kar jo morajo izrečiti od žalosti in bridkosti prežeti starši. — Ivan in Marija Medved. Eapla na Koz.alin. Vsepovsod tožijo o krizl in o sedanjih časih. Tudi pri nas se godi isto. Stiska je zadela kmeta, obrtnika in delavca. Kmet si jo zmanjšal svoje izdatke, kolikor je mogel, kljub temu ne more shajati. Kmet, ki je imel prej 3—4 hlapce in 2—3 dekle, ima sedaj komaj 1 hlapca in 1 deklo. Pa še toliko ne spravi skupaj, da bi jim to malenkost izplačal. Vsak dan so pred vratnai rubežni. Stari in dobri gospodarji pravijo, da jih je sram, da se morajo za davek pustiti rubiti in si delati stroške. Pravijo tudi: kmet je zadnja leia dobro gospodaril in ni bilo treba, da bi zmiraj sam držal za plug ali za motiko, in je vendar dobro shajal. Povsod se dajajo nasveti, kako bi se dalo popraviti sedanje stanje, ali pvavega nasveta še ncbeden ni našel. Dokler se kmetski pridelki ne bodo izravnali v cenah z industrijskimi produkti, se kriza pri kmetu ne more rešiti. Za našega kmeta je bil do sedaj les glavni dohodek. Ako pa ga bodo morali naprej tako izsekavati, bo začel gozdarski zakon prepovedovati. Toda kaj še le povedo njegove cene? Ako ga prav ugodno prodaš in malo stroake računaš, dobiš za kubični meter 30—40 Din. — Drugo se pa prime lesnih trgovcev, ki imajo pri kubičnem metru več zaslužka kot kmet, ki ga producira. Zraven tega so si izmislili neko novo mero, s katero se še bolj izkorišča kmet. Zaradi protestiranja kmetov so že imeli opravka pri sodniji. Sedaj pa valijo krivdo eden na drugega. Ako n. pr. proda posestnik 100 kub. metrov lesa, mora imeti, da lahko vsako leto toliko izseka, najmanj 30 ha lepega gozda. Od 30 ha lahko vsak izračuna, koliko mora letno plačati davka. Dcbi pa v najbolj ugodnem slučaju 4000 Din. Kljub smešni eeni morajo kmetje gozde izsekavati, ker ako tega ne storijo, pridejo še prej na boben, ki se jim itak bliža. — Druga pancga našega gospodarstva je živinoreja. Živina ima povsod enake cene, zato o njej ni treba razlagati, kak dobiček se da pri- rediti. Ako hoeemo, da v živinoreji naprerlujemo, moramo razne stvari dok.piti, ki jih kmet ne pride!a doma. Naj pa vzama vsak papir in svinčnik in vse to?no zabeleži in bo takoj epoznal, da bo krava žo v enem letu sama sebe pojedla, ne da bi bilo treba čakati še 2 leti. !Ako se časi ne boJo poboljšali, se steber naše države — kmet mora porušiti. Kebelj na Fohorju. Velika noč je za nami. Pričakovali smo jo z veseljem vsi Kebeljčani, l|er nas spominja Kristusovega vstajenja, ki je najkrepkejša podlaga naši veri. Ni drugih praznikov tako veselih, kot je ravno Velikanoč. Manj vesela pa je kriza, ki je kajpada tudi vplivala na praznikovanje. Tukaj je tudi veliko brezposelnih, ker je kamnolom delo ustavil. Zdaj nimajo ljudje ne dela in ne jela. Po Veliki noči se bo zaeeia graditi cesta e Keblja v Podgrad. Tako bodo ti ubogi brezposelni dobili nekaj dela in zaslužka. Tako bodo dobili možnost, da si vsaj nekaj kupijo. Kakšna koruza se bo že dobil.i. Kmeti? I>! <¦;di radi kaj prodali, zlasti vino, pa ni denarja. Sodi so polni, žepi pa prazni- Sv, Rupert v Slov. goricali. Dne 31. marca t. I. je prišla v trgovino Ivana Lorber neznana ženska. Izdala se je, da je služkinja pri F. K., kmetu v Spodnji Voličini. S seboj je prinesla Hstič, na katerem so bila razna naročila na račun tega kmeta. Zaupali so ji ra_ne špecerije za koline in drugo za 195 Din in manufakture za 515 Din. Svoje rodbinsko in krstno ime si je pa izdala, da je Potrč Margareta. Ker pa krivično blago nima teka, se tudi tej ženski ni posrečila goljufija. V nedeljo dne 2. aprila je pa prišel F. K. v trgovino. Gospa Ivana Lorber ga vpraša, ali je bil z blagom zadovoljen, ki ga je služkinja kupila, Kmet začudeno gleda ter reče, da ne pozna te ženske ter da sploh ni in nlkdar ni bila pri njem v službi. Pomočnik pri Lorberju Erman Maks se je odpravil iskat to lensko ter jo je takoj zasledil in javil orožnikom pri Sv. Urbanu pri Ptuju. V jutru dne 3. »prila so naredili orožniki preiskavo na njenem domu, kjer so razen 37 Din vso špecerijo našli, manufakturo pa je imela že pri krojaču. Izpovedala pa je tudi, da se ne piše Potre, ampak M. M. Napačno rodbinsko ime je navedla ca to, da je ne bi zasledili, to je izpovedala sama. Da krivično blago nima teka, ta slučaj iznova potrjuje. Nič ni tako očito, da ne bi postalo očito. Bnkovci. Halo, »Slovenski gospodar«, tukaj Bukovci! Vendar enkrat! Novic dosti, nekaj ,vara jih sporočimo: Živimo po stari navadi ter lečimo rane lanskega 16. avgusta, kateri nam bo ostal še dolgo v spominu! Vendar pa mi nesreče, da ne bi imel kdo pri tem sreče; saj se, če kmetu lepa kobila pogine, konjederec nasmeje. Tako je tudi neurje lanskega leta dne 16. avgusta dobro došlo pri nas nejfcaterim: to onim, ki res že čez mero »fehtarijo« po naših sosednjih krajih. Če bi lanska letina bila dobra, bi ne imeli tega, kar sedaj imajo. — Naša vaška kapela ev. Marijo je po idolgih letih dobila novo lice. Pa tudi njen (josed Gasilni dom ni hotel ostati opraskan v spomin na 16. avgu.t; tudi on se je preoblekel za Velikonoč. In to je delo naših domačih 'delavcev. Lepo je tako! — V znamenju krize 8mo imeli tri dni razprodajo raznovrstne robe: vozov, strojev, živine itd, pa tudi žrmlje |(ročni mlin) si lahko poceni kupil. Vse poceni. Vsega imamo, samo denarja ne; pa kaJ_or se vidi, tudj drugi ne. — Dne 7. aprila emo pokopali Friderika Kelenc, še komaj 26 let starega fanta. Da je bil prav priden in deJaven ter ga je vse rado imelo, je pokazal njegov pogreb. Bil je član gasilnega društva, taterega člani so ga spremili na njegovi zad- nji poti. — Zdaj tu zdaj tam vzklije kak vinotoč, pa i.ekdo v vasi hitro poskrbi, da dolgo ne živi. Veržej. Pokopali smo dobrega gospodarja Gabrca Jožefa, ki je bil niožž ne le globoke vere, ampak tudi lepega, močnega značaja. Ni tožil o križih in trpljenju niti v zadnji bolezni; nikomur ni storil kaj žalega, zato ni imel niti enega sovražnika; posebno pa je bil zgleden v zmernosti glede pijače, katere paŁ ni nikdar čez mero užival. Zato smo gatovi, da si je nabral lepih zaslug za nebesa. Naj v miru počiva! — Pred kratkira nas je obiskal naš rojak g. prof. dr. Franc Kovačič iz Maribora. Prignala ga je semkaj njegova globoka hvaležnost do pokojnih njegovih staršev, kateri so mu pripomogli, kljub svoji revščini, kakor se je g. prelat sam izrazil, do lepega duhovskega poklica. Zato je molil zanje na grobu in opravil sv. mašo zadušnico na obletnico očetovega rojstva in smrti. Z njim so bili združeni tudi sorodniki. Gospod prelat je še vedno hvaležen staršem za njiliove žrtve. Posnemajmol — Te dni pred cvetno nedeljo so se fejst postavili naši vrli fantje in možje. Hodili so v nepričakovano obilnem številu in kljub delavnim dnem tri dni h govorora in lepo pobožno opravili svojo velikonočno apoved. Pri skupnem sv. opravilu jih je bila naša cerkvica docela polna. Kdo jih bi bil bolj vesel, kot božje Srce, kateremu so znova obIjubili zvestobo in vdanost. Takifale dni bomo veseli tudi v večnosti! Sv. Jurij ob Š.avnioi. Žalostno so zapeli zvonovi dobremu očetu, blagemu starcku Jakobu Topolnik iz Selišč, ki je dne 10. aprila po mučni bolezni zatisnil svoje oči v večno spanjc. Vsako leto je romal večinoma peš, največkrat do Ruške Matere božje, kateri je potožil svoje križe in težave. Tudi letos je gojil za sveto leto to željo. »Slovenski gospodar« je izgubil z njim dolgoietnega naročnika, njegovi otroci najboljšega očeta, vsi drugi pa dobrega prijatelja. Počivaj v miru, dragi mož! Sv. Florijan pii Šo.tanju. Dne 27. marca je umrl v 71. letu starosti Anton Pusovnik, prevžitkar pri Sv. Florijanu. Dne 25. februarja pa je umrla njegova žena Barbara Pusovnik v 5G. letu staroati. Rajna sta živela v najlepši medsebojni slogi in tudi s sosedi sta živela v lepein miru. Kako sta bila priljubljena, je pokazal njun pogreb. Rajni Anton je bil cerkveni ključar pri podružnici sv. Florijana. Res je, kakor je rekel g. župnik pri odpitem grobu: Rajna sta bila skoz in skoz blaga človeka. Bodi jima blag sponain! Sv, Križ pri Roeaški Slaiini. Kakor jo povsod vedno kaj novega, tako tudi v naši župniji, toda več žalostnega kot veselega. Imeli smo kar pet mrličev, samo starejše^ osebe, in sicer: Murko Terezija ocl Sv. Trojice, Verk Jožef od Sv. Katarine, ena ženska iz Cest, eden moški iz Cerovca ter Marija Motoh iz Rajnkovec, stara 86 let. Tudi druge osebe, ki so umile, niso veliko zaostale v starosti. Živi jih še pa tudi, ki so že preko 90 let. Smo res lahko ponosni, da imamo tako čvrste prednike. Zato se mi mlajši nadejamo, da bomo tudi dočakali takšno starost; ali pa se bodo naše nade izpolnile, to je druga stvar. Na sedmini Marija Motoh v Rajnkovcah se je zbralo v nedeljo zvečer precejšnje število ljudi, da molijo za pokojno. Niso pa vsi prišli zaradi molitve, ampak je bil med njimi neki fant domačin, ki je prišel celo zaradi pretepa. Brez pravega vzroka je napadel drugega fanta iz iste vasi, ga potolkel do nezavesti na tla; imel je tudi nož v rokah, s katerim pa k sreči ni prizadel hude poškodbe. Tak neiz- obraženec si misli, da se s tem povišuje, če drugega pobije. Takšni suroveži osramotijo druge boljše fante y okolišu, ker ljudjo obso^ jajo potem vse skupaj. Fantje, ki ste boljšeg_ vedenja, ne imejte s takšnimi nič skupnega, marv&č se jih izogibajte, da ne pridete ob dobro ime. Ubogi so tudi stariši, ki imajo tak« sinove, ker jih ne smejo nič podučiti; saj se je dotični že tudi očeta in matere lotil. Zopet dokaz, kako je naši mladini vzgoja potrebnau Treba bi bilo napeti vse sile, da bi se mladi-i na izobraževala v raznih krščanskih druSt^ vih; na žalost zdaj te prilike ni. Kakšen bo bodoči narod, si lahko mislimo, ako dorašč^ takšna mladina. Sv. Erlštoi pri Laškem. Razrešeni so kot občinski odborniki: Kozmus Valentin, Jutršek Matevž, Grilc Franc. Imenovani pa so na novo v odbor: Zorko Lenart, Šuntar Franc, Stokavnik Bratomil, Sluga Vinko, Privšek Konrad, Jenčič Jožef, Drnovšek Franc, Babič Alojz. županom je imenovan Klemen Franc. Sv. Krišfof pri Laškem. Iz katoliške Cerkve so izstopili gg: Sila Franc, Roma Oskar, Preskar Karel, Poženel Dušan, Majdič Anton, Kajtna Anton, Horjak Jožef, Golob Karel, vs' uslužbeni pri premogovniku v Hudi jami. Prevalja. Pretekli teden se je vršil na kmet. šoli v Št. Juriju ob južni žel. 8dnevni tečaj za travništvo, kateri je jako dobro uspel. Obiskovalci smo bili iz cele bahovine in sicer iz vsakega sreza po eden. Travništvo se veliko premalo uvažuje še danes pri nas, zato je bilo nujno potrebno, da je inž. Sadar zasnoval in tucli izvedel ta tečaj, ki je velike važnosti. Tečajniki smo pridobili jako. veliko, utrudljivo delo, katero so imeli inž. Sadar, ravnatelr inž. Petkovšek in inž. Kropivšek, hočemo tu'ai T? vesti.