PTUJ, 29. morca 1968 Št. 13 Izvod 0.50 N din, 50 S din danes KK PTUJ V LETU 1967 PRED GRADNJO HOTELA V 0RM02U — STR. 2 zaradi hitre ceste ne bi smeli zanemariti drugih — STR. 3 ORMOZ: EKONOMSKA SOLA NAJ OSTANE — STR. 4 ZBOR SVOBODE PTUJ V UUTOMERU — STR. 5 ZGODOVINSKI SESTAV- KI — STR. 6 ZA VSAKOGAR NEKAJ — STR. 7 V tedniku z danošnje seje SO Ptvi PRORAČUN m REFERENDUM Denes je skupna seja obeh zborov slmpščine občine Ptuj. Na dnevnem redu so odgovori na vprašanja gkupine odborni- kov v zvezi z izdelavo prioritet- nega reda rekonstrukcije cest in za eventuelno trasiranje bodo- čih rekonstrukcij cest v občini. Pristojnim svetom in občinski skupščini so predložili državni organi poročila o delu za leto 1967 z namenom, da jih skupšči- na oceni in da napotke in smer- nice za njihovo delo v letu 1968. Na podlagi razprave in spre- jetih stališč na sejah pristojnih svetov občinske skupščine, je oddelek za analitične in organi- zacijske zadeve sestavil osnutek proračuna občine Ptuj za leto 1968. O tem osnutku in o svojih stališčih poroča na seji skupšči- ne svet za družbeno planiranje in finance. Po sprejetih predlogih svetov krajevnih skupnosti o razpisu referenduma za uvedbo krajev- nega samoprispevka v občini Ptuj za financiranje rekonstruk- cij (asfaltiranja) cest in gradnjo družbenih in komunalnih objek- tov v posameznih krajevnih skupnostih, mora občinska skup- ščina sprejeti sklep o razpisu re- ferenduma. Referendum bi iz- vedli v nedeljo, 21. aprila, v vseh tistih krajevnih skupnostih, kjer so se za to odločili na zad- njih zborih volivcev. Na seji skupščine so seznanili odborni- ke s predlogom sklepa. Na dnevnem redu seje skup- ščine je tudi sklepanje o pred- logu odloka o prispevku od sred- stev skupne porabe v občini Ptuj, o predlogu odloka o spre- membah odloka o pristojbinah za veterinarske sanitarne pre- glede v občini Ptuj. Sprememba tega odloka je predlagana zara- di znižanja nekaterih tarif po predlogu Mesokombinata »Pe- rutnina« Ptuj in farme bekonov Turnišče. Na dnevnem redu se- je je tudi predlog odloka o do- ločitvi območij, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini. Na seji sklepajo tudi o pre- nosu nalog skupnosti otroškega varstva na temeljno izobraže- valno skupnost in o gospodar- skem načrtu zasebnih gozdov gozdno gospodarske enote Po- lenšak. Načrt je izdelan za ure- ditveno desetletje 1966—1975. Izdelal ga je obrat za urejanje gozdov GG Maribor. Na dnevnem redu je tudi imenovanje predsednikov in članov upravnih odborov obči- ne: cestno komunalnega skla- da, zdravstveno investicijskega, sklada za požarno varnost, soci- alnega sklada, sklada za štipen- dije, sklada za financiranje pro- slav 1900-letnice Ptuja in sklada skupnih rezerv gospodarskih or- ganizacij. Z R H DNI^^ SVETU ZOPET AGRESIJA Prejšnji četrtek je Izrael po* kopal vse upe, da je smotrno iskati možnosti za mirno rešitev situacije na Bližnjem vzhodu s sedanjo vlado te države. Tokrat so izraelske sile prestopile reko Jordan in ves dan pustošile po ozemlju Jordanije in se končno umaknile na lani junija okupi- rani predel. Po lanski junijski vojni je najtežji incident na li- niji premirja. Najnovejša izraelska akcija je izzvala razburjenje po vsem svetu, med Arabci pa je okre- pila siime v možnost politične rešitve problema. Tokrat se je jordanska vojska dobro borila, kar je priznal tudi napadalec, katerega sile so zapustile boji- šče izčrpane in demoralizirane. Jordanski kralj je zahteval ta- kojšnje zasedanje varnostnega sveta. Nova viada v Kairu Egiptovski predsednik Naser je v zadnjih dneh preosnoval vla- do, katere predsednik je še na- prej on sam. Ključne položaje v novi vladi so obdržali stari ministri, Zapažen pa je umik dosedanjega podpredsednika Mohijedina z vseh položaje^'. Mohijedin je bil najstarejši in najbližji sodelavec predsednika Naserja iz časov boja proti mo- narhijL EK) sedanje reorganiza- cije vlade je bil podpredsednik republike in predsednik vlade. Novotny odstopil Po petnajstdnevnem pritisku javnosti je predsednik CSSR Novotni odstopil. O tem je naj- prej razpravljalo čehoslovaško vodstvo, potem pa je Novotni poslal predsedstvu skupščine prošnjo, da ga razrešijo dolžno- sti šefa države. Po čehoslovaški ustavi izbira predsednika republike skupšči- na. To pomeni, da je treba skli- cati skupščino, da bi razprav- ljala o Novotnijevem odstopu in ga sprejme, izbere novega pred- sednika skupne države Čehov in Slovakov. Cehoslovaška javnost je bila doslej močno zaposlena z raz- čiščevanjem problemov, ki so nastali v sporu med konserva- tivnimi in naprednimi silami v KPC. Občina Slov. Bistrica Anuitete enake povečaniu proračuna v vseh občinah je čutiti pro- računsko mrzlico. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti letošnje proračunske potrošnje v bistri- .ški občini. Načelnik oddelka za finance bistriške občine Božo STRNAD je odgovoril na nekaj vprašanj o proračunu za letoš- nje leto. KAKSEN JE BIL, ZAKLJU- ČEK LETA 1967 IN KAKŠNE SO MOŽNOSTI PRORAČUNA V LETOŠNJEM LETU? ' 2.e drugo leto zapovrstjo kon- tu^emo proračunsko potrošnjo po2itivno. Tako nam tudi za le- tošnje leto ni ostalo nobenih ob- veznosti za minulo poslovno le- to. Saj pa je bila tudi realiza- cija proračunskih dohodkov sto- odstotna. V letošnjem letu bo ostala proračunska potrošnja na lan- skoletni ravni, ker bo štiri od- stotno povečanje proračunskih dohodkov v primerjavi z lan- skim letom potrošenih za pove- čane anuitete. Te so narasle v primerjavi z lanskim letom za devetinosemdeset odstotkov, kar je dvajset odstotkov sred- stev letošnjega proračuna. V letošnjem proračunu se nap bo močno poznala znižana prispevna stopnja od osebnih dohodkov od lanskoletne stop- nje^,2 na letošnjo stopnjo 4,74, Znižanje prispevne stopnje je zaostrilo financiranje negospo- darskih dejavnosti v občini. Saj so zahteve negospodarstva več- je za dvesto starih dinarjev, kot Pa so možnosti realizacije pro- računskega dohodka. Mislim, da se negospodarske dejavnosti premalo zavedajo, od kod sredstva prihajajo, in da gospodarstvo v naši občini ne zmore vseh njihovih zahtev. Tako bo nastala situacija pri- silila vse proračunske potrošni- ke s tem, da ni dovolj sredstev, k racionalnejši potrošnji sred- stev, ki jim bodo dana na raz- polago. Ob tem ne morem mimo dejstva, kako je dinar, ki je pri- dobljen z različnimi krajevnimi samoprispevki, mnogo bolje vlo- žen. Tako pa bo moralo biti tu- di s proračunskimi sredstvi. Saj smo prepričani, da se ob pičlih sredstvih gospodarska dejavnost v naši občini ne bo zmanjšala. KAJ JE NAJBOLJ OTEŽILO LETOŠNJA PRORAČUNSKA SREDSTVA, OZIROMA KAK- ŠNE SO NOVE OBVEZNOSTI IN DAJATVE NA ENI TER DOHODKI NA DRUGI STRA- NI? Najmočneje so proračunska sredstva v letošnjem letu pri- zadele anuitete in oskrbnine v vzgojnih zavodih, oskrbnine za mentalno prizadete in oskrbni- ne za duševno bolne oskrbovan- ce, ki pomenijo petintrideset od- stotkov letošnjih proračunskih sredstev ali 242 tisoč novih di- narjev. Seveda pa je najhuje z oskrbovalninami, ker te med le- tom nenehno naraščajo, tako da prihaja do velikih razlik med višinami oskrbovalnin med za- četkom in koncem leta. Povečanje proračunskih do- hodkov pa pričakujemo od iz- terjatve zaostalih davščin, nov dohodek pa so komunalne takse in prispevek od skladov skup- ne porabe. Prometni davki so ostali stopenjsko na lanskoletni ravni, vendar planiramo štiri- odstotno povečanje, zaradi po- večanja osebnih dohodkov za šest odstotkov. To povečanje te- melji na povečani kupni moči našega občana, vendar to f>o- večanje ni popolno, ker odteka precej naših kupcev v bližnji mariborski bazen. Kljub zmanjšanju kmečke do- hodnine pričakujemo v letoš- njem letu ista sredstva ravno zaradi zaostalih davščin, ki jih nameravamo v letošnjem letu izterjati. NOV JE V LETOŠNJEM LE- TU PRISPEVEK OD SKLADOV SKUPNE PORABE. KOLIKŠNA BODO TA SREDSTVA"^ V prvi fazi se je pričakovalo, da bodo sredstva od skladov skupne porabe precejšnja. Toda težko je obremenjevati breme. Zakaj? Podjetja v naši občini so že precej financirala nego- spodarske dejavnosti izven meja proračunskih sredstev. Vzemi- mo samo za primer tovarno Im- pol, ki je namenila precejšnja sredstva za gradnjo nove šole in za asfaltiranje ceste Sloven- ska Bistrica—Ptuj. S prispevki na te sklade pa bi jih za ta sred- stva, ki so jih dali za izboljša- nje družbenega standarda v ob- čini, še enkrat obremenili. -b Zgornja Polskava PROST MORA BITI, PROST SLOVENSKI ROD Pred dvaindvajsetimi leti, 23. marca 1945, samo nekaj tednov pred osvoboditvijo, je zagrešil nemški okupator pri Zgornji Polskavi Se enega svojih posled- njih ostudnih zločinov. Ta dan je krenila iz maribor- skih zaporov kolona avtomobi- lov, polna nemških vojakov in tridesetih mladih ljudi, željnih življenja in svobode. Okupator je hotel z zločinom. V sredini so imena tridesetih ta Icev ustreljenih 23. marca 1945 v Gaju pri Zgornji Polskavi, Ob robeh pa sta dve plošči, na kate- rih so imena Friderika Babnika, Branka Horvata, Simona Les- kovarja, Antona Keršiča, Jožefa Novaka, Maksa Pernata, Anto- na Obrauša, brata in sestre Peč ovnik, Antona Tramška, Alojza Potočnika, Jožefa Stema in Kar la Emiha; vseh, ki so padli v boju za našo lepšo prihodnost iz Zgornje Polskave odlikovanja PitEDSEDNIKA TITA Predsednik republike josip ^roz tito je ob dnevu žena ^likoval za zasluge na aktiv- kulturno-prosvetnem udej- stvovanju štiri žene iz ormoške °očine, marica BRAZDA je P^^^jela red dela s srebrnim ven- cem, ivana cic, elvira ka- ^apandjic in ŠTOKELJ ELA Pa so bile odlikovane z medaljo Zasluge za narod. Nagrajenkam Je ob dnevu žena v prostorih ^^upščine občine Ormož izročil Odlikovanja predsednik občin- ^^^^^upščine Ormož franc Nagrajenke, sprejmite iskrene '-estitke tednika! ^ lenarški občini bodo Podelili domicil ••tJckovi četi ^ Na zadnji seji skupščine obči- ® Lenart &o med drugim infor- ^ ativno razpravljali tudi o po- dol domicila, ki ga bodo po- cor slovenjegoriški Lackovi j^Ji- Odborniki so bili enoglas- akt^ "Mnenja, da se ta svečani ^^ opravi ob letošnjem lenar- ^m občinskem prazniku J. S. Seja SO Ormož Včeraj je bila v Ormožu seja obeh zborov občinske skupščine, ki je obravnavala pregled skle- pov in odobritev zapisnika XI. skupne seje z dne 26. januarja 1968, poročilo občinskega javne- ga tožilstva Ptuj, poročilo ob- činskih upravnih organov za le- to 1967, sprejela odlok o usta- novitvi krajevnih uradov v ob- čini Ormož (prečiščeno besedilo), odlok o določitvi območij za vodstvo matičnih knjig v občini Ormož, odlok o petdnevnem de- lovnem tednu v državnih orga- nih občine Ormož, sklep o po- oblastilu višjega disciplinskega sodišča občine Maribor, sklep o pooblastilu za hrambo dvojni- kov matičnih knjig ter sprejela sklep o pooblastilu temeljne izobraževalne skupnosti Ormož da opravlja nR]oge skupn^^cTi otroškega varstva. -p ki ga je pripravljal, še enkrat »dokazati« s streljanjem nedolž- nih, kako je »upravičen« na slo- vensko zemljo in tako opravičiti svoja početja. Toda, bil je to sa- mo eden njegovih zadnjih krčev, saj je moral že čez nekaj tednov podpisati popolno kapitulacijo. Ko je prišla kolona avtomo- bilov v bližino Zgornje Polska- ve, jih je napadlo zavezniško le- talo. V strahu, da ne bodo mogli izvršiti nameravanega zločina nekje v Savinjski dolini ali pri Konjicah, so takoj pristopili k eksekuciji. Šestkrat so mrtvaško zadoneli rafali nemških strojnic, in šest- krat po pet slovenskih ljudi je našlo svoj zadnji počitek v gro- bu, ki so si ga morali izkopati sami. Njih trideset, od najmlajšega Mariborčana, osemnajstletnega Ljuba Požarja, do najstarejšega, pnainpetdesetletnega Alfonza Sknka iz Istre, so bil" nek-ftpre (Nadaljevanje na 4. strani) Odbor za obrambna vpra šanja Zadržanje občanov v primeru začasne zasedbe določenega ozemlja Velike spremeinbe v organiza- ciji in v oborožitvi sodobnih ar- mad, katere je povzročila nova vojna tehnika, bi nedvomno vplivala na fiziognomijo in zna- čaj eventualne bodoče vojne. Agresor bi v primeru napada imel v začetni fazi nekatere prednosti, saj je za sodobne vojne v zadnjem času značilen nenadni napad. v prejšnjih ča- sih so bile priprave na vojno ze- lo dolge in obsežne, saj so tra- jale po več mesecev in je zaradi tega bila branilcu dana možnost, da se pravočasno pripravi na obrambo. Že v drugi svetovni vojni so se priprave na vojno močno skrajšale, saj so Nesnci po 14-dnevnih pripravah napad- li Sovjetsko zvezo. v morebitni bodoči vojni bi v zvezi z novo vojno tehniko, priprave na voj- no in za napad trajale le nekaj ur. To bi agresorju omogočilo, da bi pridobil začetno iniciativo, saj bi v zelo kratkih časovnih vojaških pripravah iznenada na- padel na tistih sektorjih, ki bi bili zanj najbolj ugodni. Toda začetna premoč agresor- ja bi hitro upadla, ker bi mi sprejeli vojno na svojem ozem- lju, katerega bi spremenili v splošno vstajo vseh naših naro- dov. Naša povezana obramba med armado in ljudstvom bi neneh- no zmanjševala agresorjevo udarno moč, saj bi na ta način postopoma prihajala naša ob- ramba kot celota v ofenzivo. Boj bi trajal vse do takrat, do- kler ne bi bil agresor pregnan iz naše domovine. Zaradi tega je računati na za- časno zasedbo določenega ozem- lja, katerega bomo morali po- novno osvoboditi. Občani, ki bi ostali na začasno zasedenem ozemlju, morajo upoštevati dol- žnosti, ki so določene z našimi predpisi v zvezi z obrambo naše domovine. Prepovedano je ka- kršnokoli sodelovanje s sovraž- no vojsko, ali pa z oblastjo, ka- tero bi na začasno zasedenem ozemlju organiziral sovražnik. Poglejmo, kaj predvidevajo nekateri členi kazenskega zako- nika! Občani Jugoslavije, ki bi za časa vojne služili v sovražni vo- jaški formaciji ali se borili proti Jugoslaviji ali njenim zavezni- kom, bi bili kaznovani po členu 106 KZ, ki predvideva za takšna dejanja najmanj 3 leta strogega zapora, v težjih primerih pa tu- di smrtno kazen. Člen 107 KZ predvideva strogi zapor za tiste občane, ki bi za časa vojne po- magali sovražniku pri rekvizici- ji, pri odvzemu hrane in drugih dobrin našemu prebivalstvu in, ki bi sodelovali pri kakršnem- koli nasilstvu zoper naše ljudi. Ravno tako bi bili po členu 108 KZ kaznovani s strogim za- porom tisti občani, ki bi za ča- sa vojne politično in gospodar- sko sodelovali s sovražnikom, ker bi mu na ta način pomagali pri njegovih akcijah in krepili njegovo politično in vojaško moč. Z takim dejanjem bi ogromno škodovali našemu ljud- stvu in obrambi domovine kot celote. Iz navedenega je razvidno, da je dolžnost pri obrambi domovi- ne neomejena, saj ne preneha nikoli, tudi ne v primeru, kadar je začasno zasedeno določeno ozemlje. Nasprotno, v takih pri- merih se dolžnost do obrambe še poveča, saj mora vsak posa- meznik v sklopu skupnih priza- devanj opraviti svojo zakonito in moralno dolžnost, ker je to predpogoj za učinkovito obram- bo. Prebivalci, ki bi ostali na za- časno zasedenem ozemlju, bi mo- rali sovražniku nuditi organizi- ran odpor. Vsesplošni odpor pre- bivalstva bi pripomogel k temu, da sovražnik ne bi mogel na tem ozemlju organizirati svoje ob- lasti in za to oblast dobiti pod- pore naših ljudi. Kako se je potrebno boriti za svojo svobodo, so naši narodi že dokazali v času štiriletne osvo- bodilne vojne, ko so bili prepu- ščeni zverinstvu surovega oku- patorja, sami, brez vojske, ki je razpadla v izdajstvo. Takrat so neoboroženi ljudje šli v neenaki boj in z orožjem, vzetim okupa- torju, v težkih vsakodnevnih bit- kah na življenje in smrt zlo- mili vso. kar lih oviralo na poti v svobodo in novo DoijS? življenje. Karel ^^AVC Vesti iz Ormoža Skupščina občine Ormož je v lanskem letu štipendirala skup- no 5 štipendistov. Od teh je eden med letom končal ter se zaposlil na občinski skupščini; ostale 4 še skupščina štipendira, in sicer: enega na medicinski fakulteti, eno medicinsko sestro na srednji medicinski šoli, ene- ga na elektrotehnični fakulteti in enega na pravni fakulteti. x V začetku leta 1967 je v or- moški občini 74 oseb prejemalo denarno pomoč. Med letom je bilo ukinjeno 18, na novo na podeljenih 19 podpor. Ob koncu leta je bilo 75 uživalcev stalnih družbenih denarnih pomoči .s poprečno podporo ca. 50 N din. Najvišja denarna podpora je znašala 150 N din, najnižja pa 30 N din, x V lanskem letu je bilo v do- move odraslih v ormoški občini oddanih 5 oseb, umrli pa sta 2. V mesecu decembru sta social- na delavca obiskovala v glav- nem vse oskrbovance in ugoto- vila, da se ti počutijo relativno dobro. Z vsemi domovi imajo pristojni upravni organi skup- i^ine Ormo7 ct=]ne stike in ko- rektne odnose. Vreme Lunine spremembe in vremen- ska napoveti za čas od 28, mar- ca do 5. aprila 1968: Mlaj je bil včeraj, v četrtek 28 marca, ob 23,48. Napoved: okrog 28. marca bo- do nastopile nevihte s plohami in ohlaciitvijo. Zadnje dni v marcu bodo dnevne temperatu- re nekaj nad 5 stopinj C Prve dni v aprilu bo lepo in toplo. Alojz Cestnik Volivci iz ptujske občine za referendum Te dni so bili v ptujski občini zbori volivcev. Razpravljali so o predlogu proračuna občine Ptuj za letošnje leto, sklepali o uvedbi krajevnega samoprispev- ka za financiranje gradnje (as- faltiranje) cest v občini ter dru- gih družbenih in komunalnih objektov na območju krajevnih skupnosti in razpravljali o raz- nih drugih problemih. Na vseh zborih volivcev so se zedinili za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka, večina za dobo petih let, le na nekaterih za do^ enega leta. Odobrili so tudi predlog proračuna občine Ptuj za letoš- nje leto. ZR stran 1 TEDNIK — petek, ». marca 1968 Strnn "i KK Ptui v letu 1967 Kakšne poslovne rezultate Je astvarfl KK Ptuj ▼ tanstcrm letu in kaj je najmočneje vplivalo na ustvarjanje dohodka, smo vprašali inž. NETKA BABICA, ki že dalj časa opravlja direk- torske posle v teiji podjetju. Kombinat je dosegel boljfie re- zultate kljub teižaivaim, ki so na- stopile v lanskem letu (slaba le- tina, vremenske neprilike in fi- nančne težave). Ostanek dohod- ka je za ca. 25 odstotkov večji kot v letu 1966. Zelo lepe pri- delke smo dosegli pri pridelo- vamju pšenice, koruze in hme- lja. Nenadno deževje v jeseni je povzročil« precej škMe vino- gradništvu. Z negativnim rezultatom pa je končala poslovno leto govedore- ja (krave molznice in pitanci). Glavni vzrok izgube pri molzni- cah je ta, da je bila vsled drage krme lastna cena mleka višja od prodajne. Le nekaterim delov- nim enotam je uspelo doseči po- zitivne rezultate tudi pri kravah nolekaricah. Najboljše reniitate v živinoreji »o dosegle DE Za- vrč. Starte, Pragersko in Ptuj. Pri pitancih pa je že znano, da je izvoz docela zaprt Cena, ki je močno padla, je pitališčem govejih pitancev prinesla velike izgube. V celoti je bilo kmetijstvo v lanskem letu hudo prizadeto vsled neugodnega tržišča skoraj za vse kmetijske pridelke. Tako kot pri prodaji živine so nasta- le težave pri prodaji krompirja, posebno pa sadja. Vsled tega je tudi obrat za kooperacijo dose- gel izredno slab rezultat v letu 1967. Zato ni mogel kriti izpada pri živinoreji in mehanizaciji iz prejšnjih let. Glede na reorgani- zacijo obrata za kooperacijo, ki je bila izvršena v lanskem letu, predvidevamo v letu 1968 poziti- ven rezultat tudi v tem obratu, seveda pod pogojem, da ga kom- binat ne bo obremenil z izgubo iz leta 1967. Faima belkonov je v Lanskem letu gleer- produkcija v državi, ampak uvoz svinj iz Kitajske in Rusije. Nepravilno je, da je bil dovoljen uvoz svinj v tako velikem šte- vilu. Za tako veliko proizvodnjo svinjskega mesa je nujno po- trebna primerna klavnica. Ka- paciteta sedanje klavnice zdaleč ne zadošča potrebam proizvod- nje. Kombinat se trudi, da bi čimprej uspel s tako smotrno investicijo. Obrat Slovenske gorice je imel težave s plasmajem vina na tržišču zaradi vedno večje konkurence. Potrošnja vina je močno padla. Kljub temu je obrat uspešno končal poslovno leto 1967. Tudi ostale delovne enote (mlekarna, tehnoservis, mizar- stvo in gozdarstvo) so dosegle pozitivne rezultate. ZR Iz Slovenske Bistrice Potreben |e analitik Težko je govoritL o gospodarstvu, o razširjeni reprodukciji, posebno če niso podane točne analize in če ni studiozno izdelanih analiz bo- dočega razvoja. Tega so se zavedli v bistriški občini že pred časom in so zaradi tega hoteli dobiti ana- litika-ekonomista, ki bi bil zadol- žen, da bi izdelal in zasltnioval go- spodarski razvoj občine. Vendar je vsa stvar ostala samo pri razpisu. V programu občinskega sindi- kalnega sveta je analiza gospodar- skega stanja v občini ter izdelava studioznih smernic za nadaljnjo razširjeno reprodukcijo v občiiii ali pa obdelava nekaterih gospo- darskih organizacij in nasvet, kaj bi bilo najbolje za njih, seveda, če sedaj njihovo gospodarsko po- slovanje ni najboljše. Vendar se pri eni kot pri drugi obdelavi gospodarstva odpira vpra- šanje, kdo bi naj to naredil. Na občini ni nikogar, ki bi bil zadol- žen za to delo, analize ekonomske- ga centra pa niso najbolj točne, eaj se dogaja, da gospodarske or- ganizacije izdelujejo dvoje progra- mov dela za tekoče leto: enega za- se, enega pa za ekonomski center. Zaradi tega in pa zaradi daljše- ga in načrtnega zasledovanja raz- voja gospodarstva in negospKKiar- stva ter njunih medsebojnih odno- sov bi bilo nujno potrebno, da bi bil v občini nekdo, ki bi delal iz- ključno na gospodarskih analizah. Tako bi bilo mogoče opazovati storjeno delo, pomagati, kjer so pomoči potrebni, lahko pa bi tudi uporabljali v občini skupna sred- stva za razširjeno reprodukcijo. Komisija pri občinskem sindi- kalnem delu tega dela vsekakor ne zmore, posebej zato, ker bi mo- ralo to delo biti za daljše obdob- je. medtem ko bi komisija samo pregledovala delo analitika ter mu postavljala določene naloge. Občinski sindikalni svet bi izpe- ljal svojo nalogo, če bi izdelal analizo, ki bi zajemala gospodar- sko moč občine in njene možnosti za nadaljnji razvoj. Trenutno bi bila taka analiza potrebna glede stanja gostinstva, saj je znano, da gostinstvo in turizem v bistriški občini ne uspevata, kljub temu da imata precej neizkoriščenih mož- nosti. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kakšne so te možnosti. Teh pa ne moremo ugotoviti z debatami, brez točno analiziranih možnosti raz- voja. Gostinstvo je samo en primer, kako bi lahko z načrtnim delom izkoristili neizkoriščene možnosti, so pa še druge___ Potrebe po analitiku torej so in upamo, da ga bomo v Bistrici tu- di kmalu im^ -b Občina Slov. Bistrica Stanovanjska gradnfa in njene perspektive Stanovanjska gradnja se je v preteklem letu znatno povečala glede na leto 1966. Prizadevanja delovnih organizacij, predvsem pa stanovanjskega podjetja, so omogočila gradnjo večjega šte- vila stanovanj v družbenem sektorju. Objektivni pogoji, ki so v minulem letu zavladali v občini, pa so pospešili tudi indi- vidualno gradnjo. Tako so se v minulem letu povečale naložbe za stanovanjsko izgradnjo za dvainpolkrat, fizični obseg iz- gradnje pa za polovico. V družbenem sektorju so v lanskem letu zgradili v Zg. Bi- strici dva stanovanjska bloka s 53 stanovanji in 3644 kvadratni- mi metri stanovanjske površine. Pričala pa se je gradnja 22 sta- novanj v poslovno poslovni stavbi v Vošnjakovi ulici. Zra- ven tega pa je stanovanjsko podjetje zgradilo iz lastnih sred- stev dve stanovanji v Poljčanah in Slovenski Bistrici. Individualnih gradenj stano- vanj pa je bilo v občini več. Več kot polovica jih je bila koncen- trirana na štirih večjih strnje- nih naseljih. V Slovenski Bi- strici so lani gradili 133 stano- vanj, Poljčanah 41, Oplotnici 38 in v Pragerskem 31. Glavni vzrok občutnega po- večanja gradnje stanovanj v zasebnem sektorju je predvsem v nizkih cenah gradbenih par- cel in pa to, da zasebnim gradi- teljem ni bilo potrebno plače- vati prispevka za urejanje mestnega zemljišča. V letošnjem letu se bo stano- vanjska gradnja še nekoliko povečala. V družbenem sektorju bodo delo opravljali predvsem na začeti stanovanjsko poslovni zgradbi v Vošnjakovi ulici in na bloku Impola, Ti zgradbi pa bo- sta vzeli tudi največ sredstev. Razen tega bo stanovanjsko podjetje adaptiralo več pod- strešnih stanovanj v Slovenski Bistrici, v Crešnjevcu in v Šmartnem na Pohorju. Stano- vanjsko podjetje bo letos po- skrbelo še za lepši izgled mesta z ureditvijo fasad. V zasebnem sektorju se bodo letos nadaljevala začeta dela, vendar se predvideva, da bo v letošnjem letu vloženih še naj- manj sto zahtevkov za gradnjo novih objektov v zasebnem sek- Občinski kataster tudi v Lenartu Občani iz Lenarta si že dalj časa želijo, da bi pri skupščini občine Lenart odprli tudi občin- ski kataster, ki je za občino Le- nart trenutno v sklopu katastra SO Maribor. Tako morajo sedaj Lenarčani za vsako zemljiško knjižno spremembo na kataster v Maribor, kar je združeno s so- razmeroma velikimi stroški pre- voza in z izgubo mnogokrat ze- lo dragocenega časa. Večkrat se zgodi, da morajo zaradi velike- ga navala na katastru — za eno zemljiško knjižno spremembo — tudi po pet in še večkrat v Ma- ribor, da pridejo na vrsto in za- devo rešijo. Skupščina občine Lenart daje SO Maribor v ta namen letno okrog 13 milijonov starih dinar- jev sredstev. Ce k temu znesku prištejemo še prevozne stroške in izgubo časa, lahko ugotovi- mo, da bi lahko z isto vsoto de- narnih sredstev ta dejavnost v organizacijskem in funkcional- nem smislu zelo uspešno poslo- vala tudi doma, v Lenartu. Ce ob navedenem upoštevamo še naše splošno družbenopolitič- no načelo, da je občina temelj- na družbenopolitična skupnost, v kateri opravljajo vse zadeve, pomembne za življenje in delo občanov, je vs^ko daljše zadrže- vanje rešitve tega vprašanja le izgubljanje časa in sredstev, ki se iz tega naslova stekajo v so- sedno občino. O katastru v Lenartu so na predlog predsednika SO Lenart EDA ZORKA razpravljali tudi občinski odborniki na svoji zad- nji seji. Sprejeli sr/ sklep, da se naj v doglednem času stori vse potrebno za prenos katastra iz Maribora v občino Lenart J. S. V Miklošičevi ulici že polagajo cevi za kanalizacijo v Miklošičevi ulici polagajo nove cevi za kanal Ze dalj časa kopljejo in pola- gajo kanal v Miklošičevi ulici v Ptuju. Kot smo že poročali, bo novi kanal povezal tega s Trga MDB in kanal, ki vodi po Lju- tomerski do Grajene. Takoj za tem, ko so odstranili cestni tlak, je delavcem prisko- čil na pomoč mehaniziran izko- pač. V krajšem času je izkopal do prejšnjega kanala v globino, skoraj do p>olovice Miklošičeve ulice. Nadaljnjega poglabljanja kanala so se morali lotiti de- lavci s krampi m lopatami. Pri delu so naleteli na mnoge teža- ve, ki jih ovirajo. Ko so razko- pali stari kanal, so se na mno- gih mestih znašli v umazani vo- di. Z dodatnimi cevmi jo sku- šajo pretočiti. Stari kanal, ki so ga izkopali, je bil grajen iz opeke. Moral je biti zelo star. Morda bodo zgo- dovinarji ali uslužbenci muzeja lahko pojasnili, v katerem sto- letju je bil položen. Mimoidoči ugibajo, ali je še iz rimskih ča- sov, ali pa iz srednjega veka. V novo izkopan jarek, globine do 2 metra, že polagajo nove ce- mentne cevi metrskega preme- ra. Izkop kanala je precej otežko- čil promet, ki je bil v tej ulici zelo velik. Pešci, kolesarji ga tudi mopedisti, se s težavo »pre- bijajo« mimo kanala po pločni- ku. Avtomobilisti vozijo prek parkirnega prostora mimo obeh bank. Na tem mestu je sedaj zelo velik promet. Kljub temu ni komunalno podjetje niti malo zravnalo tamkajšnjih jam, pred- vsem za parkirnim prostorom pri Kreditni banki. Morda bi le dva delavca z lopatami to uredila? Ali ne bi bilo prav, če na eni strani onemogočimo pro- met, da ga poskušamo na drugi strani omogočiti, vsaj začasno? Z. R. PtmI gradnjo Kottla v Or možii IMeizkoriščeni ugodni pogoji Sploidnl podatki iz onnoSke občine bo nam dokaj znani, ven- dar je potrebno nekatere ob ob- ravnavanju gostinstva ponovno navesti. V letu 1965 je v ormoš- ki občini znašal narodni doho- dek ali novo ustvarjena vred- nost 48,090.880 N din, nar(Ki- ni dohodek na prebivalca pa 190 USA dolarjev. Udeležba gostin- stva v narodnem dohodku ce- lotnega gospodarstva je bila to leto 1,3 odstotka, kar govori o izredno slabo razvitem gostin- stvu v občini. Kljub ugodni le- gi za razvoj turizma se zadnja leta opaža stagnacija gostinstva, kar je razvidno iz že navedenih podatkov. Ormoško gostinsko podjetje je bilo ustanovljeno 25, oktobra 1960 na podlagi odločbe takrat- nega občinskega ljudskega od- bora Ormož. Podjetje ima na- slednje obrate: gostilno Pri grozdu, Ormož, gostilno Pri pošti, Miklavž, gostilno Tomaž in gostilno Velika Nedelja. V se- stavu gostinskega podjetja je na razpolago 18 sob, 15 ležišč in že štirje omenjeni obrati. Skup- na gostinska kapaciteta (zasebni sektor in*trije gostinski obrati KK Jeruzalem-Ormož) znaša 41 sob, 17 ležišč in 15 obratov. Le- ta 1965 je bilo v vseh gostilnah iztrženo za 2,243.450 dinarjev. Leta 1960 je v gostinskih obra- tih prenočilo 541 gostov, od teh 510 domačih in 31 tujih, leta 1965 870, od teh 722 domačih in 98 tujih gostov. Kje bo stala zgrodba? Gostilna Pri grozdu je že do- trajala in se bo po zgraditvi ho- tela potrebno odločiti o njem usodi. Hotel bodo zgradili v ne- posredni bližini te gostilne, no- ve avtobusne postaje, ki jo bodo v kratkem začeli graditi, in sta- novanjsko poslovnega objekta ob vzhodnem vstopu v mesto. V pritličju hotela bo gostišče in buffet, v I. nadstropju loggia, restavracija, banketna in lovska soba. Nadalje bo razpolagal z 9 dvoposteljnimi in 6 enopostelj- nimi sobami. Skupni investicij- ski stroški bodo znaaali 2,300.000 N din. Z zgraditvijo ceste Pavlov^ Ivanjkovci in novega mostu , Dravo bo postal Ormož vaj prometno središče Lepa vif rodna pokrajina, izredni poj ji za še večji razvoj lovsk? turizma, ormoški grad, ki prt sta vi j a lop in pomemben zgO( vinski arhitektonski spomoti zgrajen leta 707 ter prenovi s čudovitimi klasicističnimi fri karni itd., — vsi ti faktorji bolj utemeljujejo gradnjo ho la, ki bo vsekakor pomenil prispeval pomemben delež razvoju turizma ter gospod; stva ormoške občine. Slovenjegoriška hiša. Posebnost ormoške pokrajine in privlačn« za turiste Nujnost gradnje liotela Ormož z okolico je že v stari Jugoslaviji veljal za turistično točko. V sezoni je mesto obiska- lo ter se ustavilo dnevno od 400 do 500 gostov, kar predstavlja več kot polovico nočnin v pre- teklem letu. Omenjeni podatki nam govore, da je potrebno pro- bleme v ormoškem gostinstvu v najkrajšem času začeti kom- pleksineje reševati, s tem izbolj- šati strukturo gostinstva v go- spodarstvu, za kar so izredno ugodni pogoji, in tako ugoditi vedno večjemu zanimanju do- mačih in tujih gostov za lepote ormoške p>okrajine in njene po- sebnosti (grad, vinogradi). V Or- možu so se v reševanju teh vprašanj odločili za gradnjo ho- tela (predvsem kar se tiče go- stinstva), ki bo imel na razpola-. go 24 ležišč. Skupaj z že obsto- ječimi nočitvenimi kapacitetami bo ormoško gostinstvo nudilo po izgradnji hotela 40 ležišč. Gosti- šča v Veliki Nedelji, Tomažu in Miklavžu so od Ormoža odda- ljena 4, 16 in 13 km, vendar so brez nočitvenih možnosti oziro- ma tujskih sob, in bodo tako sa- mo dopolnjevala sodoben go- stinski hotel. Kmetijski kombina! Slov enska Bistrica Letos še večp pridelek v letu 1967 je bilo na območju bistriške občine obdelanih 36.869 hektarjev površin, od tega v družbeni lasti osemindvajset od- stotkov. • Zanimiv je podatek, da se je v minulem letu povečala proiz- vodnja jabolk za več kot tri- krat, proizvodnja breskev pa ce- lo za več kot triinpolkrat. Pro- izvodnja jabolk pa se je v mi- nulem letu povečala predvsem zaradi alternativne rodnosti sa- dovnjakov. Iz tega pa izhaja, da bo glede na ugodne sadne pre- dele potrebno posvetiti agroteh- ničnim ukrepom več pozornosti. Medtem, ko je bila v minulem letu odlična proizvodnja sadja, pa vinska trta ni tako bogato obrodila, česar pa je tudi precej krivo slabo vreme, pa tudi toča je naredila precej škode. Je pa v minulem letu peša kooperacijsko sodelovanje m Kmetijskim kombinatom I Slovenska Bistrica in pa zase nimi kmetijskimi proizvajal Saj so se obdelane površine kooperaciji pri proizvodnji pš niče zmanjšale za 31 ods\otkoi pri krompirju za 7,7, pri travni kih za 7,6, pri detelji in lucen za 17,8 odstotka, zmanjšal pa s je tudi odstotek kooperantov živinorejski proizvodnji. Koop rantski odnosi pa niso bili na; boljši niti v pridelavi sadja. ODKUP V PRETEKLEM LET Ce pogledamo, kakšen je 1 v minuli sezoni odkup kmeti, skih pridelkov, vidimo, da je ( sedmih glavnih pridelkov san v treh primerih večji kot v le 1966. Močno je v lanskem le odpadel odkup od privatne« sektorja koruze, jajc, jabolk sena, iztredno pa se je povei odkup prašičev in krompirja to za petdeset odstotkov več k v predhodnem letu. KAKO LETOS Kmetijska proizvodnja se 1 v letošnjem letu verjetno pov časa za 3,4 odstotka. Zato bo p trebno posvečati v letošnjem le več pozornosti usmeritvi dru benega in zasebnega sektor intenzivnim kulturnim, kot sadjarstvo, vinogradništvo ti delno poljedelstvo in živinore; INVESTICIJE 2e v letu 1967 je bila v dn) benem kmetijstvu v bistriš občini živahna investicijska d javnost. Tako je Kmetijski kol binat obnovil, 42 ha vinograd* opremil obrat za plemenitei vin, nabavljal krave molzn ter izpopolnjeval razno opreii V letošnjem letu bo agrokoi binat nadaljeval z začetimi ' vesticijskimi deli v letu 19' Obnovili bodo nadaljnjih 48^ vinogradov v Ritoznoju, KoV vasi, Visolah m v Bukovcu. Kovači vasi bodo obnovili tiha vinogradov, Razen tega i bodo v letošnjem letu zdčeli melioracijskimi deii na 390; zemljišč na regulacijskem močju ter obnovili klavnico Slovenski Bistrici ter naba" razno strojno opremo. Občina Lemart Značilnosti zaključnih računov občinskih skladov Komunalni sklad Sredstva komunalnega sklada SO Lenart, ki so bila namenje- na za urejanje naselij, so bila v lanskem letu uporabljena za svoje namene. Skupni dohodki so bili zbrani v višini planira- nega zneska. Sklad ima po sta- nju z 31. decembrom 1967 še vedno terjatve do individualnih graditeljev, s katerimi so imeli pri pobiranju prispevka za ko- munalno urejanje zemljišč v za- zidalnih conah precej težav. Sklad ima tudi terjatve do za- vezancev prispevka za uporabo mestnega zemlji.šča. Na drugi strani pa ima sklad tudi obvez- nosti, in sicer do zavoda za ur- banizem v Mariboru. Ostanek sredstev so namensko prenesli za dela, ki niso bila opravljena v letu 1967. Po sprejetju zaključnega ra- čuna, ki ga je najprej sprejel upravni odbor sklada, ga je na svoji seji potrdila tudi skupšči- na občine Lenart s sledečimi fi- nančnimi postavkami: sklad je imel v lanskem letu 228.878,83 din dohodkov in 191.760,36 din izdatkov. Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 37.118,47 din so prenesli kot dohodek v leto 1968. Cestni sklad Sredstva cestnega sklada so bila v letu 1967 usmerjena pred- vsehi v vzdrževanje cest ter v soudeležbo pri gradnji mostov prek nove struge Pesnice in nje- nih pritokov. Izdatki so bili re- alizirani skladno s finančnim načrtom. Tudi dohodki so bili realizirani tako, da sklad nima nobenih terjatev. Realizacija do- hodkov kaže celo, da so bili pla- nirani dohodki znatno preseže- ni, pri čemer pa gre le za naka- zilo sredstev v znesku 8 milijo- nov starih din iz vodnega skla- da SRS. Ta sredstva se izkazu- jejo kot presežek dohodkov nad izdatki, dejansko pa predstav- ljajo že prejeto obveznost, Ra- zen tega ima sklad še neporav- nano obveznost do Komunalno- stanovanjskega podjetja Lenart v znesku 1 milijon starih dinar- jev. Sklsd ie imel v lanskem le- (Konec na 3. strani) PONOVNI VLOMI NA . LJUTOMERSKEM OBMOCJ' V tem letu so bili v Ljvtof' ru in njegovi okolici že večl»( vlomi. Tudi v noči od ned^' na ponedeljek, od 24. na 25. so neznani storilci vlomili v P što Veržej. Iz ročne blagajn^ miznice so odnesli 40 dinarJ V tem času so prav tako vloj^ v prodajalno Tobaka v KriŽ^ cih pri Ljutomeru ter odnesU dinarjev. Vlom je bil opravlf tudi v Vzgajališču Veržej,/! ?o storilci odnesli le nekaj ® narja. stran 1 TEDNIK — petek, ». marca 1968 Strnn "i Zaradi hitre ceste ne bi smeli zanemariti drugih jVlinula zima je močno razdejala je teh nekaj kilometrov asfaltnih cest v ptujski občini. Na žalost se je to zgodilo ravno v času, ko za ceste v ptujBki občini nI denarja, jiljub raznim taksam, costnim gliladom in za ceste namenjenim povišanim cenam bencina, ki jih vozniki ptujske občine plačujejo piBV tako liot drugi. Asfaltna plast na cestah iz Ptu- ja proti Mariboru, Ormožu in Za- vrču je razdejana kot že dolgo ne. Kljub ttmu da .se je cestni pro- niet pričel razvijati z vso vnemo takoj z nastopom ugodnega vre- mena, se do danes neštetih lukenj na teh cestah v ptujski občini, še nihče ni prav lotil. Avtomobili in druga motorna vozila poskakujejo iz jame v jamo. Uničujejo se gu- me, ki jih sekajo ostri robovi as- falta, in drugi deli vozil. Sreča, da nam nI treba vedno sedeti poleg šoferjev, ki so to pomlad prekleli že vsa cestna podjetja s skladi, taksami in ostalim vred. Mimoidoči smo te dni opazili na cesti proti Ormožu tovornjak z gramozom, s katerega je delavec metal gramoz v večje jame na as- faltu, drugi pa jih je zii njim s tem gramozom sku-šal zakriti. Kaj žalostna elika, če pomislimo na uničeno asfaltno traso, ki bi jo inorali že zdavnaj odstraniti in na- praviti novo, boljšo, ki lx) vzdrža- la dali časa. Tudi kmetovalci ob- cestnih hiš so zmajevali z glavami, ko so gledali te »ranccelnike« z eno lopato in se spraševali, kje dela težka mehanizacija za asfalti- ranje cest, ki bi se lahko tudi na teh cestah ptujske občine enkrat pojavila. Cestno podjetje Maribor smo po- vprašali, ali sploh mislijo na to, da bo ceste vendarle treba popra- viti. Dejali so, da so ravno te dni pričeli s popravilom ceste Ptuj— Maribor, samo na žalost z mari- borske strani. Kot vemo, je na mariborski cesti lukenj nežteto, tako da se bodo morali Ptujčani, Ormožani in drugi še dalje čaea voziti po teh nemogočih cestah. Ko bodo popravili cestišče do Ptuja, oziroma do križišča v Spuh- Iji, je vprašanje, ali bodo poprav- ljali naprej obe cesti, se pravi proti Borlu in Zavrču ter na dru- go stran proti Ormožu, ali pa bo morala katera od navedenih cest še dalj časa čakati na usmiljenje. Ali smo z mislijo na hitro ce- sto v Sloveniji prehitro pozabili na ostale ceste? Ali pa se bomo prebivalci področnih krajev sled- njič le morali navaditi, da bodo zaradi zime uničene ceste enkrat do meseca junija le za silo zakr- pali, da bodo lahko turisti zdrveli mimo Ptuja v turistični sezoni? Z. R. Ena lopata, en kupček gramoza, en delavec na cesti proti neštetim jamam na asfaltni cesti proti Ormožu. Komunisti v SZDL Za učinkovitost v lavnem življenju Včeraj je komite občinska konference ZKS Ormož razprav- ljal o aktivnosti komunistov \ Socialistični zvezi delovnegs ljudstva. Seje komiteja sta se udeležila tudi VLADO OZBOLT in DRAGO ZABAVNIK, pred- sednik in sekretar občinske kon- ference SZDL Ormož. V Sedanjih družbenih gibanjih in posebno ob določenih dogod- kih je nujno, da se Zveza ko- munistov, predvsem pa njena vodstva, angažirajo za razčišče- vanje idejnih vprašanj in sta- lišč do določenih družbenih |">o- javov. Ob tem pa mora SZDL razpravljati široko praktično in politično dejavnost za pojasnje- vanje in sprejemanje teh stališč V dejavnost SZDL sodi vse, kai je aktualno in zadeva vse ljudi na območju, kjer deluje posa- mezna organizacija SZDL. Ob- činska konferenca mora za tc činska konferenca mora zatr postavljati na dnevni red vsa vprašanja, ki zadevajo vse pre- bivalstvo v občini, od statutar- nih vprašanj, programa občin- ske skupščine in svetov, do ob- rambnih in drugih vpirafianj. Po- membna vloga SZDL je tudi v tem, da koordinira delo raznih družbenih organizacij in druš- tev ter v njih zagotavlja dolo- čen vpliv. Zaprtost organizacij ZK z reorganizacijo ZK se je do- segla določena stopnja konsoli- dacije znotraj ZK, ni se pa v ce- loti razbila njena zaprtost kot posledica preteklega načina de- lovanja in obravnavanja proble- mov znotraj ZK. To je v ormoš- ki občini tudi ena najbolj pere- čih točk — vsebinske reorgani- zacije ZK, ki se izvajajo toliko težje, ker izvajajo te procese skoraj v nespremenjenem se- stavu članstva, naravnega na stavu članstva, naravnanega na stare metode operativnega de- lovanja. Posledica take zaprto- sti zk je premajhna učinkovi- tost komunistov v javnem po- litičnem življenju; k temu pa lahko prištejemo tudi posamez- na nesoglasja med organizacija- mi ZK in drugimi političnimi mi ZK in drugimi politični- mi organizacijami, dvoličnosti, transmisijskimi pogledi itd. De- lo znotraj organizacije ne more biti samo sebi namen, ampak mora služiti pripravljanju ko- munistov za javno politično de- lovanje na vseh področjih boja za napredek, to je v samouprav- nih organih, političnih organiza- cijah In društvih ter v drugih oblikah, kjer lahko širijo in za- gotavljajo svoj idejni vpliv. Raz- prava na 2. seji komiteja občin- ske konference in predhodno v ostalih organizacijah ZK bi naj pripomogla k večji odprtosti Zveze komunistov in njenim stremljenjem, da zažive vse ob- like socialistične demokracije. V tem smislu bodo sestavili gra- divo o SZDL, saj bi tako posto- poma analizirali položaj vseh or- ganizmov v ormoški občini. Reaiizacifa načel v praicsi Mesto in vloga SZDL je po raznih dokumentih dobro zna- na, saj je njuna vloga dokaj jasno opredeljena. Drugo pa je vprašanje realizacije teh načel v praksi. Resnica je tudi, da kjer komunisti tako razumejo svojo vlogo, so aktivni in učin- koviti v javnem političnem živ- ljenju, tam organizacija SZDL dobro deluje. Ponekod pa so or- ganizacije SZDL enostransko usmerjene. Potrebno bo še raz- mišljati o novih oblikah politič- nega dela. Sekcije SZDL, v ka- terih se članstvo združuje po interesnih področjih, so se po- kazale kot spremenljiva oblika za izmenjavo in soočenje mnenj in pogledov. Prav zaradi tega je še posebej pomembna prisotnost komunistov in njihov idejni vpliv v teh oblikah dela v iska- nju in oblikovanju skupnih sta- lišč v progresivni smeri. Na se- stankih ZK bi morali globlje preučiti in jasneje precizirati mesto SZDL kot sestavnega de- la družbenopolitičnega sistema, zlasti v pogledu njene odgovor- nosti za kadrovski sestav pred- stavniških in drugih vodilnih organov. To je nekaj misli, ki jih je uvodoma povedal sekretar ko- miteja Drago Pintarič. Razpravo in sklepe bomo objavili prihod- njič. —p Delo postaje LM Ptuj v l^i nskem letu Porast števila kaznivih delani Kot služba javne varnosti ima postaja ljudske milice v Ptuju na področju preganjanja izvr- šilcev kaznivih dejanj iz leta v leto več dela. V preteklem letu so obravnavali na območju ob- čine Ptuj 1445 kaznivih dejanj, brez prometnih nesreč. To je največje povečanje števila kaz- nivih dejanj v zadnjih letih. Glede na leto i966, ko je bilo re- gistriranih 12b1 kaznivih dejanj, je to 184 kaznivih dejanj ali 14,5 odstotka več. Na prvem mestu so kazniva dejanja zoper družbeno in za- sebno premoženje s 47,2 odstot- ka. Ta kazniva dejanja so v zad- njih letih le v rahlem nihanju. Na drugem mestu so kazniva dejanja zoper življenje in tele z 29 odstotki. Ta kazniva deja- nja so v zadnjem letu v pora- stu za 53 odstotkov v primer- javi z letom 1966. V porastu sc tudi kazniva dejanja zoper var- nost ljudi in premoženja. Od kaznivih dejanj zoper premoženje je bilo 433 tatvin, 79 vlomnih tatvin, 7 ropov, 6 žep- nih tatvin, 42 tatvin koles, 30 tatvin motornih vozil, 32 ne- upravičenih uporab motornih .vozil, 32 goljufij, 81 poškodo- vanj tuje lastnine, 10 prikrivanj, 6 zatajitev in 5 ostalih kaznivih dej a« j. Kaznivih dejanj zoper življe- nje in telo so obravnavali: 5 ubojev, 32 hudih telesnih po- škodb, 314 lažjih telesnih po- škodb, prizadejanlh s predme- tom, s katerim se lahko telo hu- do poškoduje, 67 ogroženj z ne- varnim orodjem aH orožjem, 1 nedovoljen splav, 2 sodelovanja pri pretepu, 1 opustitev pomoči, 4 poskusi uboja, 4 napeljevanja na samomor. V primerjavi z letos 1966 sta bila dva uboja manj, dočim je bilo 6 hudih telesnih poškodb več. Znatno več je lažjih teles- nih poškodb, za 80 primerov ali 34 odstotkov. Največ telesnih FHDŠkodb je storjenih na pode- želju. Tudi vsi uboji so bili stor- jeni tam, dočim je v mestu teh dejanj nekoliko manj. Največ teh dejanj je storjenih, ko so storilci pod vplivom alkohola ali močne razdraženosti ob raznih prepirih. Precej teh dejanj je posledica soseskih sporov, pa tu- di družinski spori so često po- sledica tovrstnih dejanj. Ce bi k tem kaznivim dejanjem pri- šteli še kazniva dejanja lahkih poškodb, prizadejanlh z roko ali nenevarnim predmetom, bi bilo število krvnih deliktov še več- je. Ni potrebno opozarjati na posledice poškodb. Poškodovani so za več dni in celo mesecev izven koristne dejavnosti zara- di bolezenskega staleža. Na tretjem mestu so kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Obravna- vali so 19 naklepnih požigov, 13 požigov iz malomarnosti in 25 ostalih kaznivih dejanj iz tega poglavja. Tudi teh kaznivih de- janj je znatno več, in sicer za 27 primerov ali 90 odstotkov. Zoper osebno dostojanstvo in moralo so obravnavali 13 kaz- nivih dejanj. Kazniva dejainja zoper narod- no gospodarstvo in zoper uradno dolžnost so obravnavali v 70 pri- merih, od tega: nevestno gospo- darsko poslovanje 3, nedovolje- na trgovina 9, gozdna tatvina 25, nezakonit lov 3, kupčevanje s tujo valuto 1, poneverbe 14, zlo- raba uradnega položaja 4 in po- narejanje uradnih listin 11 kaz- nivih dejanj. Od skupnega števila 1445 kaz- nivih dejanj je ostalo neraziska- nih 232 kaznivih dejanj ali 16 odstotkov. Neraziskana kazniva dejanja so v glavnem kazniva dejanja zoper premoženje. Z referenduma o samopr ispevku v ljutomerski občini Nad 59 odstotkov voiiicev: da v ljutomerski občini je bil v nedeljo referendum o krajev- nem samoprispevku, ki ga iwdo občani plačevali za dobo 5 let in znaša od katastrskega dohod- ka 2 odstotka, od davčne osno- ve obrtnikov 2 odstotka in 1 od- stotek od neto osebnih dohod- ov zaposlenih. Polovica zbra- nih sredstev bo na razpolago za redno dejavnost krajevnim skupnostim, druga polovica pa se bo stekala v skupen občin- ski sklad — za modernizacijo cest III, in IV, reda v občini — od 30 do 35 km, V petih letih bodo s samoprispevkom skupno zbrali 2,5 milijona novih dinar- jev. Še nekuj uradnih podatkov Od skupno 11.999 vpisanih vo- livcev se je referenduma udele- žilo 10.642 ali 88,54 odstotka. 7083 volivcev je glasovalo za sa- moprispevek ali 59,03 odstotka. Proti prispevku je glasovalo 3418 volivcev, ali 28,49 odstot- ka, razveljavljenih je bilo 123 glasovnih lističev, ali 1,02 od- stotka, glasovanja pa se ni ude- ležilo 1375 volivce^ ali 11,46 od- stotka. To so uradni podatki o izved- bi referenduma v ljutomerski občini. Občinska volilna komi- sija je ta dan pozno v noč iz- računavala rezultate. 2e ob 17. uri naslednjega dne pa se je vedelo, da je krajevni samopri- spevek izglasovan. Kje najboljši in kje najslabši rezultati? Prva spomladanska nedelja je že v zgodnjih jutranjih urah privabila na 57 glasovnih mest številne volilne upravičence. Do enajste ure se je referenduma udeležilo nad dve tretjini voliv- cev. V Bodislavcih so z glasova- njem končali že ob 7.15, v Mo- ravcih ob 7.30, Precetincih 7.30, v Jeruzalemu 8.30, v Radomer- ju ob 8.45 itd. Od 57 volišč so bili na 36 voliščih rezultati po- zitivni, na 21 pa negativni, kjer se je nad polovico volivcev iz- jasnilo z »ne«. Najboljši rezulta- ti so bili doseženi na naslednjih glasovnih mestih: v Radomerju je 97 odstotkov vpisanih voliv- cev glasovalo za samoprispevek, v Bučkovcih 94,7 odstotka, v Drakovcih 93,9, v Veržeju 93,3, Križevci srečali vaščane iz Lu- kavec, ki so na omenjeni ma- kadamski cesti opravljali udar- niška dela. Želijo, da bi ta od- cep vaške ceste bil še to leto as- faltiran. Zaradi tega so ta dan, poleg glasovanja za občinski krajevni samoprispevek, opra- vili še krajevni referendum o samoprispevku za dobo treh let ter tako prevzeli nase veliko breme, saj ta prispevek znaša 5 odstotkov od katastrskega do- hodka, 5 odstotkov od obrtne dejavnosti In 3 odstotke od neto osebnih dohodkov zaposlenih. Za ta samoprispevek je glasova- lo 77,1 odstotka vpisanih voliv- cev. Nedeljski delovni akciji bo- do sledile še druge, v katerih bodo vaščani sami pripravili ce- sto za asfaltno prevleko. Ta pri- zadevanja občanov pa so vse- kakor pohvale vredna, marsika- terim krajem pa lahko služijo za zgled. Samoprispevek je bil v ljuto- merski občini po splošnih po- datkih sprejet zelo ugodno. Ti Značilmosti zaključnih računov obč. skladov (Nadaljevanje z 2. strani) tu 567.315,63 din dohodkov in 486.040,70 din izdatkov. Iz nave- denega lahko sklepamo, da je bil program cestnega sklada gle- de na razpoložljiva sredstva Uspešno realiziran. Sklad za preživninsko Varstvo kmetov Sklad za preživninsko varstvo l^nietov razpolaga s skromnimi sredstvi, ker sta vložila odškod- •lino za svoja zemljišča le dva kmeta, ki tudi edina prejmeta preživnino. Pogoj za vložitev sredstev v sklad je namreč ta, da zemljo odkupi kmetijska de- lovna organizacija, ki pa v zad- "ijih letih zemljišč praktično ne Odkupuje, temveč le zamenjuje. Dohodki In izdatki sklada so se v letu 1967 gibali v okviru že vloženih sredstev v prejšnjih le- tih in izdatkov za dve preživni- ni- ki znašata 160 din mesečno. Skupščina občine Lenart je svoji zadnji seji potrdila za- ključni račun sklada s sledeči- V^i finančimi postavkami: sklad Je imel v lanskem letu 9732 din dohodkov in 4891 din izdatkov. Rezani depozit na banki znaša ^5.000 din ter sredstva na žiro yčunu sklada, ki znašajo 4841 ^ih in so prenesena kot dohodek leto 1968. T, s. Na dan referenduma so vaščani Lukavec pozno v noč delali na cesti Veščici 92,8 in na Safarskem-Gi- blni 91,4 odstotka. Najslabše sc se odrezali vaščani Stare nove vasi, kjer je z »da« glasovalo le 6,2 odstotka vpisanih volivcev, nato v Vučji vasi 17,6, v Grlavi- Krištanovcih-Šalincih 21,3, v Kokoričih in Berkovcih-Prelogih 21,7, v Bolehnečicih 22,7 in v Lo- garovcih 25,9 odstotka. Priznanje Lukavčanom Ko smo v nedeljo obiskovali volišča, smo na cesti Lukavci— bi lahko bili Se boljši, če v ne- katerih krajih (npr, Logarovcih) ne bi bili aktivisti, ki so glasno izražali nezaupanje v »občinske obljube«. Jasno pa se je pokaza- la naslednja slika: da so proti samoprispevku glasovali zlasti kraji, ki imajo že modernizira- ne ceste in da so za prispevek skoraj enoglasno glasovali rev- nejši hribovitejši kraji. Torej, revnejši so zadolžili bogatejše Zrl izvrševanje enotnih občinskih potreb in želja. —p 5. aprila živinski sejem v Ormožu v pretekli številki je prišlo do pomote, ko smo obravnavali ži- vinske sejme v Ormožu. Prvi kramarski in živinski sejem bo v petek, 5. aprila, v Ormožu in ne 10. aprila, kot smo objavili. Od tega dne naprej, (to je od 5, aprila), bo živinski sejem redno odprt po tržnem redu živinskih sejmov, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št, 3-68 z dne 23, febru- arja 1968. Sejemski dnevi so: za goveda, teleta, svinje in konje vsako drugo sredo v mesecu. V mese- cih, ko so kramarski sejmi, so tudi živinski sejmi na ta dan. Za svinje in drobnico pa so sej- mi vsako četrto sredo. Ce je sejemski dan na priznani državni praznik, se sejem prelo- ži na prvi delovni dan po tem Ptujski Tehnoservis v novih pogojih TEHNOSERVIS se v zadnjem času vse močneje uveljavlja na področju vzdrževanja vozil ter kmetijske in druge mehaniza- cije. Delovna skupnost je pre- hodila v krajšem času veliko pot. Iz majhne delavnice se je razvil obrat, ki je kos še tako zahtevnim opravilom. V krat- kem času si je nabral kolektiv dovolj izkušenj in razpolaga se- daj s solidno opremljeno delav- nico. Gospodarska reforma torej obrata nI našla nepripravljene- ga. Izzvala pa je v njem vrsto sprememb. Te je narekovala predvsem zahteva po čim cenej- šem vzdrževanju vozil in stro- jev. Storitve so dostopne široke- mu krogu naročnikov z območja od Maribora do Cakovca. V Tehnoservisu v kratkih osmih urah zamenjajo izrabljen mo- tor ter vgradijo drugega, zame- njujejo in vgrajujejo pa tudi vse druge agregate in naprave: dizlove tlačllke, dinamo-motor- je, menjalnike itd., poleg tega pa opravljajo lahek, srednji in generalni remont vseh vrst vo- zil in strojev Solidna kvaliteta in dobra or- ganizacija dela sta omogočili prevzem servisne službe za vse jugoslovanske proizvajalce trak- torjev in kmetijskih strojev: IMR, 14. oktobar, ITM ter ino- zemskih: Steyer, Zetor, Alpina, BCS. Tehnoservis lahko hitro popravlja, ker razpolaga z dobro založenim skladiščem rezervnih delov. V poletni sezoni delajo v Tehnoservisu v dveh izmenah, torej od šestih zjutraj do osmih zvečer. Tehnoservis pa prevzema še druga dela: s težkimi buldožerji je kos zahtevnim zemeljskim delom glede na izkušnje, ki so si jih nabrali njegovi buldožeri- 8tl pri številnih zemeljskih delih pri krčenju gozdov, gradnji cest, pri gradnji HC in pripravi teras za nove vinograde. Tehnoservisovi moderni kom- bajni so že pripravljeni za žetev pšenice in koruze. Opraviti delo čimprej in čim ceneje — to je deviza sleherne- ga člana delovne skupnost- ptujskega TEHNOSERVISA prazniku. Sejemski'čas je od 7, do 14. ure. Na sejmih lahko prodajajo živino proizvajalne kmetijske organizacije živino lastne reje in živino kooperantov, gospodar- ske organizacije, ki so registri- rane za trgovanje z živino, in in- dividualni kmetijski proizvajal- ci. Na sejmih pa smejo kupova- ti živino gospodarske organiza- cije, ki se ukvarjajo z živino- rejo za svoje potrebe in potrebe svojih kooperantov, gospodar- ske organizacije, ki so registri- rane za nakup In prodajo živine, in klavna podjetja, zasebni me- sarji in veliki potro.^nlki ter in- dividualni kmetovalci ter posa- mezniki za svoje potrebe. Sejemski prostor v Ormožu je na severnem delu mesta. Dovoz je omogočen po cesti, ki pelje iz Oromža proti Tomažu in za- vije pred pokopališčem na sej- mišče. Vsi, ki se zanimajo za sejme v Ormožu, lahko dobe vsa po- drobna pojasnila na Stanovanj- sko-komunalnem podjetju Or- mož, telefon 72. Da ne bo za- mere, o navedenih vprašanjih smo dobili informacijo od or- moškega komunalnega podjetja —P Sfran 4 TLDNFK — petek, 29. marca 1%R ?;tTnii 4 Ormož: ekofioiiiska m odnrRftstratfVfia šolo noj jstone Popolna podpora Plu^u v gradivu o racionalizaciji šol- stva in v akcijskem programu, ki ga je pripravil republiški sekreta- riat za šolstvo in kulturo IS SRS pod št. 61-156/67, in sta ga sprejeli skupščini občine Ptuj in Ormož, se obravnava mnenje o ukinitvi srednje ekonomske šole v Ptuju, v okviru katere deluje tudi dvo- letna administrativna šola. 26. fe- bruarja se je sestal aktiv družbe- nopolitičnih organizacij in skup- ščin Ptuja in Ormoža, ki je obrav- naval to vprašanje. Sprejeto je bi- lo stališče, da bi ukinitev ekonom- ske in administrativne šole v Ptu- ju imelo zelo resne negativne po- sledice na nadaljnji razvoj izobra- ževanja in vzgoje na tem dokaj nerazvitem področju Slovenije. Za- ključki s tega sestanka so biU po- sredovani vsem važnejšim izobra- ževalnim republiškim faktorjem in forumom. Od tega dne je tako v Ptuju kot v Ormožu minilo precej sestankov, ki so obravnavali nave- deni problem. lO občinske konfe- rence SZDL Ormož in komite ob- činske konference ZKS Ormož, sta na zadnjih sejah v polni meri podprla prizadevanje Ptujčanov, da ekonomska in administrativna šola ostaneta. V nedeljo se je v Mariboru sestal klub poslancev mariborske regije, na katerem so poslanci prav tako podprli nave- deno stališče ptujske in ormoške občine. To je bil dogovor za širšo podporo ptujskih in ormoških po- slancev, ki bodo na eni izmed pri- hodnjih sej republiške skupščine ob razi>ravi o racionalizaciji šol- stva v Sloveniji, podali amande- ment, oz. zahtevo, da ekonomska srednja šola v Ptuju ostane. Nekaj realnih in splošnih ugotovitev Področje občin Ptuja in Ormoža zavzema regijo, v kateri živi nad 80 tisoč prebivalcev. Po socialni sestavi je to področje pretežno kmetijsko, prenaseljeno. Natalite- ta je izr^no visoka, saj na tem pobočju znaša število šoloobvez- nih otrok po podatkih iz leta 1966 13.514 ali 15«/o celotnega prebival- stva. V šolo se vpisujejo dijaki socialno Šibkih slojev, saj je 80 '/o vseh vpisanih otrok delavcev in kmetov. Dnevno se vozi v šolo nad 60 */» vpisanih dijakov, ker so lokalne prometne zveze s Ptujem zelo ugodne. Bližina Maribora pri sedanjih prometnih zvezah ne ustreza, ker dijaki, ki se vozijo v Ptuj od 5 do 35 km, ne bi mogli te poti tako iz zdravstvenega kot zaradi materialnega stanja, po- daljšati še za 27 km. Še jasnejši ~ ne samo humiini argument Ptujsko-ormoško območje je bi- lo vsa leta po vojni bogat rezer- voar za industrijske centre. Eko- nomsko šolo, ki je bila ustanovlje- na leta 1960, obiskuje v tem šol- skem letu 450 dijakov (ekonomska srednja in administrativna šola ter center za blagovni promet). Ti se po končanem šolanju s to izo- brazbo lažje zaposlijo doma, kjer imamo številne kadrovske pro- bleme, saj je vrsta delovnih mest kadrovsko nepravilno zasedenih. Na drugi strani pa je mnogo bolj- še poslati otroka v >»svet-« izobra- ženega kot pa z etiketo — nekva- lificirajii delavec. Ptujsko-ormoško področje ima v primerjavi z drugimi razvitejšimi regijami večje število šoloobvez- nih otrok. Brez znanja prebival- stva si večjega napredka in pre- magovanja dediščine zaostalosti nikakor ne moremo zamislitL Tudi naši ljudje imajo pravico boljše živeti pod slovenskim soncem. Upamo, da bodo prizadevanja vseh družbenopolitičnih faktorjev or- moške in ptujske občine v tej smeri v slovenskem parlamentu uspela. -pp Tudi oni si želijo boljšo bodočnost... (skupina učencev pred o. š. V. Nedelja) ICraiewni samopri- M Središču Izkušnje, ki so si jih pridobili pri organiziranju referenduma za samoprispevek v krajevni skupnosti Središče, bi bilo ko- ristno uporabiti drugje. Te iz- kušnje so namreč načinu dela in organizaciji, ki jo je hotela na hitro doseči, kar so si organiza- torji zamislili, ustrezna. Refe- rendum ni dal pričakovanih re- zultatov in se pojavlja vpraša- nje, kaj sedaj? Prebivalci krajevne skupnosti Središče so prav gotovo priprav- ljeni sodelovati pri urejanju svojih komunalnih vprašanj ter za krajevne potrebe tudi prispe- vati, le da je potrebno zadevo pravilno pripraviti, organizirati in izpeljati. Kar se tiče povpreč- nega volivca, je bila stvar oprav- ljena v nekaj dneh. Sredi prejš- njega tedna so bili sklicani zbo- ri volivcev, na katerih so ob mi- nimalni udeležbi »izglasovali« odstotke obremenitev za posa- mezne skupine prebivalstva. Na zboru v Središču nikdo ni javno ugotovil števila prisotnih voliv- cev, nikdo ni javno ugotovil, ko- liko je bilo glasov za predlog, koliko proti in koliko se jih je glasovanja vzdržalo. Lansko in predlansko leto so na podoben način izglasovali krajevni sa- moprispevek in bi ga gotovo tu- di letos, če ne bi zakonodajalec določil za to referenduma. Slab odziv na predlani in lani nalo- ženi samoprispevek je le rezul-, tat takšnega načina dela. Letos so se te napake ponovile, le da za krajevno skupnost s hujšimi posledicami. G-re torej za način dela, za pravilne organizacijske prijeme. Samoprispevek je, kot že ime pove, prostovoljno naloženo breme, zato pa je potrebno za- devo temu ustrezno organizirati. Volivci hočejo (in imajo do tega polno pravico!) najprej natanč- no zvedeti, kaj se je zgodilo z lanskim prispevkom, kaj in kje je bilo za zbrana sredstva nare- jenega, za naprej pa prav tako hočejo vedeti, kam bo šel zbrani denar. Volivci na središkem zboru niso mogli zvedeti, tudi na izrazito tozadevno postavlje- no vprašanje, kaj je bilo nare- jeno z lani zbranimi sredstvi ter so dobili le nevrotičen odgovor: pridite na KS, kjer vam bomo vse pokazali. Zbor volivcev je pristojna priložnost, kjer volivci poleg drugega zvedo, kar jih za- nima v gospodarjenju z njiho- vimi prostovoljno zbranimi sred- stvi. Tudi glede letošnjih sred- stev na zboru ni bilo jasnosti. Megleno razpravljanje o mrliški veži in gasilskem domu ob isto- časnem dejstvu, da KS ima an- gažiranega administratorja, ce- starja pa ne itd., itd. ter glede na vse zgoraj povedano, ni bilo mogoče pričakovati na referen- dumu boljšega rezultata. Kaj sedaj? Dejstvo je, da so v krajevni skupnosti določene potrebe, ki jih bo potrebno po- kriti s skupnimi sredstvi. Vse- kakor bo potrebno z volivci raz- pravljati, kako iz nastale, nemo- goče situacije, -nn Prost mora biti, prost slovenski rod (Nadaljevanje s 1. strani) zadnjih žrtev fašističnega teror- ja na Slovenskem. V spomin na ta dan, ki je tež- ko presunil okoliške prebivalce, so Polskavčani nekaj let po os- voboditvi sprejeli triindvajseti marec za svoj krajevni praznik. Tako vsako leto ob tem času pri- redijo svečanoi&ti, ki so posveče- ne ustreljenim talcem in pa bor- cem iz njihovega kraja. Tako so minulo soboto zvečer imeli v kulturnem domu aka- demijo. V nedeljo dopoldne pa žalno komemoracijo ob spomeni- ku v Gaju, ki je postavljen tal- cem in padlim borcem za svo- bodo iz Zgornje Polskave. Program ob letošnjih svečano- stih so priredili KUD Zgornja Polskava, pionirji osnovne šole ter godba na pihala iz Spodnje Polskave. Sodelovali pa so tudi pevci KUD iz Pragerskega. Mla- dinci iz Zgornje Polskave pa so pripravili Klopčičevo enodejan- ko MatL Streljanja talcev se spomin.ia tudi Franc Lunežnik (z roko kaže mesto, kjer so pokopani), ki je še tisti večer uredil skupen grob talcev Občina Lenart Kmetje z zdrav- stvenim zavarova- njem niso zadovoljni Ko^ simio infarmaitivno že po^ ročaili v predizadinji številki na- šega IMa, ©o imeli 17. in 19. t. m. v lenairaki občini zbomne kane- tov — upravičencev kmečkega zdravstvenega zavairovainija. Na zborih so obranmarvaili in posve- tili največ časa tremutoo najlbotlj perečemu vprašanju — finan- čnemu stanju sikilada za zdraivsit- veno zaivarovainje kmetov. Kmet- je so nezadovolijini s siki epom, da bodo morali v bodoče plačevati v ta namen še 7®/o dodatnega prispevka od kaita&trskega do- hodka in 13.000 S din na poisa- mezno gospodars'jvo. Glede na zdravstvene storitve, ki jih mo- rajo poleg tega, da so vključeni v sistem zdravstvenega zavaro- vanja v večini primerov plačati sami, — s trenutnim sistemom zavarovanja niso zadavoljni. In res je, mnogokrat slišimo na 'aikšnih zborih papolnoma upra- vičene kritike, ki bi jih morali upoštevditi, če želimo da bo tudi v tem pogledu sforjen koraik na- prej. Največ so kmcjje negodovdii zaradi izvajanja tkim. načela so- lidarinosli, ko morajo zaradi iz- guibe iz prejsnih let, ki ni nasita- la na njihovem območju, niti po njihovi krivdi — plačevati tudi ta zaostaine, ki občutno pove- čajva že tako vis-oike bružbene daijaibve. Mnogolkirait slišimo med ljudmi na podeželiju verjetno povsem uipravičen.o tairnamje, da jim je s tem, ko že tako s težavo pokri- jejo številne obvezmositi do dTužbe — onemogočeno kalkrš- nOko^i vlaganje v svoje goisipo- darstvo. S tem ko v naši eiko- nomiiki vedno bolj poudarjamo raizširjeno reprodukcijo, prehaija ta v našeiTi zasebnem kme- tijstvu minogokirat v zoženo re- prodiuikcijo, kar je seveda v ško- do ne samo kmetom kot proizva- jalcem, temveč je v škodo naše- mu splošnemu — gospod a rsJk emu razvoju. Da se ne bom preveč oddaljil od Vjprašamja zdravstvenega za- varovanja kmetov v lenarški ob- čini, bi v zvezi z zbori kmetov zapisal še to. da so kmetje na teh zborih izvolili tudi nove predstavnike v skupščino za zdravstveno zavarovanje kme- tov. Izvoljeni so bili: Lenart — Jurovski dol: MAKS ŠUMAN, kmet iz Radehove; Benedikt — Gradišče: Henrik Špin/dler; Zgor- nja Sčavnica — Lokavec: Jože Rajh, kmet iz Dražen vrha. J. S. V %Jursinoih razprava o cestah Na zboru volivcev, ki je bil v nedeljo v prosvetni dvorani Jur- šinci in se ga je kot predstavnik skupščine občine Ptuj udeležil tu- di tajnik SO Ptuj Ivan Rau, — so volivci razpravljali o občin- skem proračunu in o bližajočem se referendiimu za uvedbo kra- jevnega samoprispevka. Po prikazanih finančnih poka- zateljih letošnjega občinskega proračuna, ki ga je navzočim pre- bral delovni predsednik zbora inž.. Milan Koren in nekoliko po- drobneje obrazložil tajnik SO Ptuj Ivan Rau, se je po nekaterih bi- stvenih vprašanjih, ki neposredno zadevajo občane, razvila živahna razprava. Med drugim so se ob- čani zanimali za višino sredsrtev, ki so jim letos zagotovljena v ob- činskem proračunu za dejavnost posameznih krajevnih skupnosti v občini. Občani so želeli vedeti, zakaj dobijo letos KS za polovico manj sredstev, kot so jih dobile v lanskem letu. Vprašanje je po- jasnil Ivan Rau. ki je v zvezi s tem poudaril, da je s tem. ko smo ukinili takse na vprežna vozila in nekoliko znižali občinske dokla. de — dana občanom možnost, da lahko z uvedbo krajevnega samo- prispevka nadomestijo manjka- joča sredstva za reševanje kra- jevih potreb ožjega in šinšega pomena. Res je, da po vsem tem ne moremo govoriti, da bodo vključno s krajevnim samopri- spevkom družbene dajatve nižje kot do sedaj, vendar pa je velika prednost takšne politike v tem, da bo vsak posameznik vedel. kam gredo in zakaj bodo uporab- ljena sredstva iz naslova samo- prispevka, ki bodo naložena na- mensko za reševanje najbolj pe- rečih krajevnih problemov, ki jih, kot vsi dobro vemo, nikoli ne zmanjka. Na zboru je bilo tudi precej govora o delu občinskih upravnih organov in o njihovi aktivnosti. Se posebej je bilo poudarjeno vprašanje števila zaposlenih v upravi in njihov odnos do dela. V zvezi s tem je tajnik SO Ptuj Ivan Rau zbranim volivcem v gro- bih obrisih, vendar dovolj ra- zumljivo, prikazal organizacijsko in funkcionalno izgrajenost u- prave. ki ni sama sebi namen in se z njenim delovanjem srečuje- mo pri vseh in najrazličnejših de- javnostih. (Zato se ne smemo ču- diti. če občani gledajo iz dneva v dan na upravno dejavnost vse bolj črno in jo kot tako tudi kri- tično ocenjujejo.) Kot na večini do sedaj sklicanih zborih volivcev šo Juršinčani tudi tokrat posvetili precej časa asfal- tiranju ceste Ptuj — Gomila — Radgona in vzdrževanju cest IV. reda. V zvezi s tem vprašanjem, ki je tesno zvezano z bližajočim se referendumom za razpis uved- be krajevnega samoprispevka, — so volivci podprli predlog za razpis referenduma in s tem po- kazali željo, da od besed končno enkrat le preidemo k akciji. Da bi tudi komunalni zavod Ptuj, osredotočil nekoliko več sredstev za vzdrževanje cest in, da bi z razpoložljivimi sredstvi zares racionalno gospodarili, so volivci sprejeli predlog, naslovljen na SO Ptuj, ki naj z določenimi ukrepi in -funkcionalnimi sred- stvi zagotovi da bodo komunalno dejavnost čutile tudi ceste v ptuj- ski občini. Kot je razvidno iz tega zapisa je bilo na zboru volivcev v Jur- šincih največ govora o cestah in o možnostih za njihovo izbolj.ša- nje. Bližnji referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka je brez kakršnega koli napihovanja v trenutni cestno-asfaltni mrzlici, ki je zajela tudi druge kraje v Sloveniji (med drugim tudi tako imenovani slovenski cestni križ) — edina možnost, da si zagotovi- mo potrebna denarna sredstva za pričetek del. če ne želimo* da ne bomo tudi tokrat os^tali praznij rok, — z nemogočimi cestami, ^ nas socialno in ekonomsko se bol siromašijo. J. S. Referat za mladinsko varstv, in skrbništvo občinske skupšči. ne je v letu 1967 obravnaval 7(; mladoletnikov zaradi prestop, kov, od tega 25 šoloobvezni^ otrok. Delo s temi otroki bi mo. ralo biti sistematično in dolgo, trajnejše ter strokovno. To deld bi moral opravljati socialni de. lavec, ki bi bil zaposlen na šoli Učenci s slabimi učnimi uspehi izhajajo predvsem iz družin aU koholikov. Delo s temi druži, nami pa je dolgotrajnejše in malo uspešno. V tem letu pri. pravi j a republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo študijo o pregledu alkoholikov v Sloveniji. V zvezi s tem bodo izdelali tudi metode dela z dru. žinami alkoholikov. To je pred. vsem važno za pravilen pristop k družini. Zato bo potrebno na ormoškem območju izdelati analizo za navedeno problema- tiko, saj se alkoholizem odraža v delovni organizaciji, kjer je delavec zaposlen, na otrocih, predvsem pri učnih uspehih in v družinah. X Na območju ormoško občine živi skupno 172 invalidskih upravičencev, od tega je vojaS. kih vojnih invalidov 67, mirov- nih vojaških vojnih invalidov 9 in družinskih invalidnih upra-' vičencev 96. Število vojaških vojnih invalidov NOV še ni ustaljeno, temveč raste. Pri dru- žinskih invalidnih upravičencih se opaža upadanje. Nasprotno pa lahko pričakujemo, da se bo število mirovnih vojaških voj- nih invalidov zvišalo. X V preteklem letu je bilo na! področju ormoške občine izda- nih 7609 osebnih izkaznic, ki so jih izdajali na sedežih krajevnih uradov. Po prijavno odjavni službi je bilo v lanskem letu prijavlje- nih 492 prijav stalnega prebiva- lišča, 612 odjav iii 113 sprememb stanovanja. Začasno bivante je prijavilo 113 tujih državljanov, v obratu gostinskega podjetja pa je bilo začasno prijavljenih 647 nočitev. X V letu 1967 so v ormoški ob- čini opravili 131 vpisov rojstev, kar pa predstavlja le polovico novorojenih v občini, ker so druga rojstva bila v bolnišnici Ptuj, kjer so tudi vpisana v ma- tično knjigo. Nadalje je bilo opravljenih 147 vpisov porok in 181 vpispv smrti. X Z novim predpisom o regi- straciji motornih vozil in pri- klopnih vozil je treba registri- rati tudi mopede. Do 31. 12. 1967 je bilo v občini Ormož registri- ranih 486 mopedov, kar pred- stavlja precejšnjo obremenitev za oddelek za notranje zadeve. Z uveljavitvijo pravilnika o vo- zniških dovoljenjih so v lan- skem letu pričeli zamenjavo potrdila o znanju prometnih predpisov za kategorijo A. Teh vozil je v občini 1100; do konca leta pa je bilo zamenjanih le 430 vozniških dovoljenj, ker je republiški sekretariat podaljšal rok za zamenjavo do 1. maja te- ga leta. -p GORIŠNICA Sola, ceste, mostovi, brod,... s samoprispevkom bi zbrali 7 milij. S din letno v krajevni skupnosti Gorišni ca so se volivci na zbora odlo čili za samoprispevek. Upajo, di bo referendum uspel. S tem bi dobila krajevna skupnost na le- to sedem milijonov starih dinar- jev. Kmetje so se strinjali z dvo- odstotno odmero od skupnega katastrskega dohodka, obrtniki s triodstotno odmero od ugotov- ljenega čistega dohodka in zapo- sleni delavci z 0.5-odstotno od- mero od neto mesečnega oseb- nega dohodka. Predsednika KS Gorišnica Franca Petroviča smo povpra- šali o delu KS v lanskem letu, predvsem pa o tem, kaj imajo v načrtu napraviti s samopri- spevkom oziroma z zbranim de- narjem. ►>KS Gorišnica obsega vasi Mu- retinci. Mala vas, Gajevci, Pla- carovci, Formin, Zamušani, Ti- bolci in Gorišnica, Moškanjci, Zagojiči in Cunkovci. Na tem območju je 3826 prebivalcev. Kmečkih gospodarstev je 690, zaposlenih pa 789 (v delovnem razmerju). S samoprispevkom, ki smo ga zbrali, smo veliko na- redili. Tako smo lani obnovili cesto Zamušani—Prerad, ki je bila neprehodna. Cesta je sedaj sposobna za vsak promet, tudi avtomobilski. Povezuje nas s KS Polenšak. Uredili smo tudi ce- sto Zamušani—Tibolci, ki je bila prav tako neprehodna. Temelji- to smo popravili od poplave uni- čene ceste v Muretincih in For- minu. Pri vseh omenjenih delih so se posebno izkazali prebivalci Formina in Zamušan-Vrha, ki .'o večino težaških del opravili pro- stovoljno. Za. druge potrebe je zmanjkalo finančnih sredstev.« Kako in zakaj bi uporabili sa- moprispevek? »Po uspešnem referendumu bi KS zbrala sedem milijonov st«' rih dinarjev. Polovico zbranit^ sredstev bi porabili za komunal' ne potrebe, polovico pa za grad' njo nove šole. V načrtu imamo temeljilo ob' noviti mostove prek pritokov rc ke Drave in Pesnice, ki jim J® (Konec na 6. strani) Motiv iz Gorišnice Franc Petrovič stran 5 TKDMK — petek, 29. marca 1%S Strnn > Koncert zbora ,,Svobode Ptuj v Ljutomeru Ljutomer praznuje letos 100- letnico prvega slovenskega ta- tjora, l^i jo proslavlja z raznimi p,.ireditvami. Ob tej priložnosti L ptujski moški pevski zbor •ppD Svoboda pod vodstvom prof. Branka Rajšterja 22. mar- gostoval v ljutomerski kino dvorani, kar je hkrati prvi celo- večerni koncert zbora v tem le- tu- Za ta nastop se je zbor skrb- no pripravljal in se predstavil s programom, za katerega lahko jT^irno rečemo, da ob.sega vokal- no glasbo iz vseh obdobij, prav ^ako pa tudi narodne pesmi dru- gih narodov. Tako je zbor začel 5 pesmijo našega prvega in ob- enem največjega skladatelja Ja- koba Gallusa, končal pa z naši- nii, kot so Pleničke je prala. Nocoj pa, oh, nocoj, in Mojcej. Razen teh je imel zbor na pro- gramu nekaj popolnoma novih pesmi, s katerimi bo nastopil nieseca septembra na tradicio- nalnem mednarodnem pevskem tekmovanju v Gorici, kjer se je že pred dvema letoma zelo izka- zal. Ob poslušanju teh stilno ta- lio različnih pesmi je bilo vsa- kemu poslušalcu jasno, da je za kvalitetno izvajanje take vrste glasbe potrebno mnogo natanč- nosti, vztrajnosti in potrpljenja tako od dirigenta kot od pevcev. Marsikomu si je težko predstav- ljati pevsko vajo, kjer traja »pi- ljenje« posameznih fraz uro in več. Maloštevilno, toda hvaležno občinstvo je sledilo izvajanju pe.smi z največjo ix>zornostjo in vsako nagradilo z burnim plo- skijnjem. Poslušalec je lahko do- živel neko notranjo napetost, ki je od pesmi do pesmi naraščala in dosegla vrhunec na koncu drugega dela programa, to je ob večno mladih in nikoli zastare- lih pesmih. To navdušenje je nov dokaz, da narodna pesem ostaja vedno živa in lepa. No- bena p>opevka je ne bo mogla izpodriniti, saj je pesem izšla iz preprostega ljudstva. Nastop je pokazal, da je zbor zelo homogen. Dirigentovim kretnjam je sledil z največjo zbranostjo in tako ni bilo težko doseči učinka, ki ga vsebina po- samezne pesmi 2:ahteva. Seveda je pri izvajanju tako obsežnega programa, ki je obsegal 20 za- htevnih pesmi, prišlo do manj- ših, skoraj neop>aznih spodrslja- jev. Vendar te napake na celot- ni vtis sploh ne morejo vplivati, saj so neznatne, razen tega pa so zelo pogoste tudi pri poklic- nih zborih. Na koncu je domače občinstvo Ptujčanom navdušeno ploskalo, vendar se je vsakemu nehote za- stavilo vprašanje: »Ali je v Lju- tomeru res tako malo ljubiteljev petja?« Ljutomer in z njim ce- lotna Slovenija praznujeta letos 100-letnico slovenskih taborov in vsi se dobro zavedamo, da je ta- krat prav slovenska pesem ogromno pomenila, saj je budila narodno zavest. Narodna pesem je šla preprostemu človeku glo- blje do si-ca kot glasne govomi- kove besede. Prav poseben vpliv pa je imela narodna pesem v tej obrobni pokrajini, ki je bila na- cionalno zmeraj zelo ogrožena. Ta pomembna obletnica brez dvoma zasluži večjo pozornost, saj je pomemben mejnik v naši zgodovini. -e " Z obiska Zorana Poliča V Ljutameru - 100-letnicatabora Potrebno je več pisati Poročali smo že, da bo imela proslava I, slovenskega tabora v Ljutomeru vseslovenski pomen, kot so poudarili na prvem sestan- ku odbora za proslavo vidni re- publiški družbenopolitični delav- ci, Zaradi tega bo potrebno Ljuto- mer za ta jubilej tudi ustrezno komunalno urediti, saj je npr. v mestu asfaltiran le Glavni trg ter Prešernova in Ormoška uUca, kjer poteka tlakovana cesta. Vsi ostali predeli mesta pa so bolj ali manj komunalno neurejeni; ulice imajo makadamsko cestišče, marsikje še ni urejena kanalizacija... Za u- reditev vseh najnujnejših komu- nalnih problemov bi potrebovali od 300 do 350 milijonov S din. Potrebno bo urediti okolje okrog tomer, Postružnikovo ulico, ki po- teka od občinske skupščine proti Staremu trgu itd. Ta vprašanja bo treba nujno rešiti, drugače si sko- raj v Ljutomer ne bodo upali va- biti večjega števila ljudi. To so bila glavna vprašanja, ki so prevladovala v razpravi na se- stanku nekaterih članov odbora in njegovih organov pretekli petek. Urbanisti bodo v najkrajšem času izdelali še nekatere potrebne na- črte za komunalno ureditev nave- denih področij Ljutomera. Zoran Polič, predsednik odbora za pro- slavo 100-letnice tabora, ki se je po tej razpravi udeležil sestanka, je dejal, da bo osebno (skupno z ljutomerskimi predstavniki) posre- doval pri republiških bankah, ki bi naj dale omenjeno vsoto denar- ja kot kredit ljutomerski občini, s poudarkom — pod najugodnješi- mi FKJgoji, ker bodo drugače ta po- membna vprašanja ob proslavi o- stala v večji meri nerešljiva. Lju- tomersko gospodarstvo pa kom- pleksnejše komunalno reševanje mesta v tako kratkem času ni zmožno reševati. Tiskovna konferenca v Ljubljani V nadaljnji razpravi so se do- taknili še drugih vprašanj in pri- reditev ob proslavi 100-letnice ta- bora, o katerih smo že delno po- ročali. O prvem slovenskem tabo- ru in njeg»vem pomenu kakor o letošnjih prireditvah v Ljutome- ru, ki se navezujejo na ta datum, bi bilo poterebno veČ pisati, in to v vseh listih. Zaradi tega bodo n« tiskovno konferenco s predstavni- ki glavnih informacijskih sred- stev, ki bo v začetku aprila v Lju- bljani, povabili predstavnike vseh regionalnih listov kakor tudi prof. Boga Teplyja, ki bo novinarje se- znanil (globlje — zgodovinsko) o prvem slovenskem taboru. Poveza- ti se bo potrebno tudi z ZTP, Tu- rist birojem, turistično zvezo Slo- venije in zveze tabornikov Slove- nije. Vse te dejavnike bo potrebno vključiti v program (turistični spominki, ob proslavi se predvi- deva republiški taborniški zlet itd.). Po razgovoru si je Zoran Polič ogledal prizorišče proslave v Sr- šenovem logu, kjer je pred sto leti bil prvi slovenski tabor, kakor tudi nekatere ulice, ki jih bo po- trebno pred proslavo komunalno urediti. Miklošičev trg — potrebno bo speljati kanalizacijo ter cesto pre- kriti z asfaltom Občina Slov. Bistrica Mentorji ~ nosilci dela mladih m šolah Pogost primer je, da zadolžijo ravnatelji komaj pečenega uči- telja, ki pride poln uspehov na svoje prvo delovno mesto v šolo, za mentorja mladih, torej ti- stega, ki bi naj vodil mladinsko organizacijo na osnovni šoli. Zaradi tega sem poprosil za raz- govor Vido LIpovnik, članico občinskega komiteja ZMS Slo- venska Bistrica, ki je zadolže- na, da organizacija mentorjev mladih v bistriški občini dela in v svojih močeh vzgaja mlade. Kako ste se vživeli v delo mentorjev mladih na šolah, je bilo prvo vprašanje, ki sem ga postavil novopečeni učiteljici na posebni osnovni šoli v Sloven- ski Bistrici. Vsak začetek je težak. Tako je bilo tudi z mano. Toda izkuš- nje, ki sem si jih pridobila kot aktivna mladinka že na učite- ljišču, so mi pri tem delu mno- go pomagale, tako da sem se hitreje vživela v situacijo, kot pa sem sama pričakovala. Ra- zumevanje občinskega komiteja ZMS Slovenska Bistrica in pa ostalih mentorjev, ki v začetku niso pokazali pravega navduše- nja, mi je zelo olajšalo delo. Kako dela sedaj organizacija mentorjev mladih v bistriški občini? (Konec na 6. strani) stavbe občinsko skupščine, Miklo- šičev trg, ulico, ki pelje mimo gostilne Prlek, Kajuhovo ulico, o- kolje pri tovarni Konus-obrat Lju- Ot)čina Lenart PROBLEMI DELOVNE SKUPNOSTI OŠ V LENARTU v osnovni šoli v Lenartu so s pomočjo in z razumevanjem SO Lenart uspešno rešili vpra- šanje stanovanj za učitelje. Trenutno je problematika le še ena 4-članska družina, ki se ^Uska v samski sobi. Upajo, da \wtio v doglednem času tudi ta problem uspešno rešili. V lanskem letu so s pn^močjo občine in drugih za šolstvo od- govornih dejavnikov — v celoti obnovili zgornjo osnovno šolo. S tem so v tej šoli ustvarili ustrezne pogoje za nemoten po- tek pouka. Še vedno pa je ostalo odprto vprašanje spodnje — stare šole, ki bi jo bilo potreb- no renovirati, predvsem pa ure- diti sanitarije in še cel kup manjših problemov. Za renovi- ranje šole trenutno še nimajo odobrenih potrebnih denarnih sredstev in ostaja še naprej od- prto vprašanje, kako dolgo bo šola še delovala v neustreznih razmerah, zaradi katerih trpi tudi kvaliteta pouka. Tudi za šolsko kuhinjo nimajo ustreznih prostorov, ki bi lahko zagotovili potrebno število to- PHh obrokov za šolarje. Kuhinja je glede na število obrokov pre- obremenjena, saj morajo pri- praviti dnevno 330 malic in 120 kosil. V šolski kuhinji se hra- nijo tudi nekateri učitelji. Ko- likor bodo uvedli celodnevno bivanje otrok v šoli, bo potreb- no šolski kuhinji posvetiti mno- go več pozornosti. Z izostajanjem otrok od po- uka nimajo večjih preglavic, kar nam potrjuje tudi odstotek šolskega obiska, ki znaša 96,9 "/o. Zaradi opravljanja domačih — kmečkih del imajo sorazmero- ma zelo malo izostankov, kar je razveseljiva ugotovitev, ki po- trjuje, da se starši zavedajo važnosti in pomena rednega obiskovanja šolskega pouka. Ostali izostanki so večinoma opravičeni in so največkrat bo- lezenskega značaja. V lenarški osnovni šoli imajo sorazmeroma dovolj učnega — strokovnega kadra. Manjka jim le še predavatelj za likovni pouk in gospodinjstvo. To delovno mesto bodo v kratkem razpisali. Ker sta to učna predmeta, ki zavzemata v učnem programu sorazmeroma malo ur, bodo po- skušali kombinirati tako, da bo en predavatelj predaval na dveh šolah hkrati. Vse to so problemi, s katerimi se trenutno ukvarja delovna skupnost OŠ v Lenartu. Ravnatelj šole RADO MEJOVŠEK je mnenja, da jih bodo uspešno premagali. Ukinitev zavoda in ustanovitev društva za folklorne prireditve v Ptuju Na seji zavoda Ptujske fol- klorne prireditve v sredo, dne 20. marca t. L, smo obravnavali tudi vprašanje ukinitve zavoda. Po zadevnih zakonskih predpi- sih naš zavod namreč ne izpol- njuje potrebnih pogojev, da bi še nadalje obstajal. Glavni za- držek je v tem, ker dejansko nima stalnih članov delovne or- ganizacije, ampak le honorarno zaposluje nekatere (člane), v ostalem pa občasno sodeluje 16-članski prireditveni odbor. Zavod bi morali registrirati pri gospodarskem sodišču v Mari- boru, tega pa zaradi neizpolnje- vanja zgoraj navedenih pogojev ne moremo storiti. Po vsestran- skem premisleku smo prišli do sklepa, da bi naši dejavnosti najbolje ustrezala društvena organizacijska oblika. Menim, da bomo na taki podlagi dosegli mnogo širše sodelovanje javno- sti. Na seji smo sklenili, da se se- danji odbor zavoda spremeni v iniciativni odbor, ki naj bi pri- pravil vse potrebno za ustanov- ni občni zbor društva. Ta naj bi bil že v mesecu aprilu. Do tedaj bo potrebno pripraviti društve- na pravila. Prepričan sem, da se bodo Ptujčani in okoličani v velikem številu včlanili v društvo za folklorne prireditve in da bomo znali naslednja kurentovanja pripraviti lepše in bolj množič- no kot dosedanja. Pri vsakoletni veliki pustni prireditvi pade namreč največji očitek na Ptuj čane, češ da ne sodelujejo ak' tivno, ampak le pasivno sprem^ Ijajo program kakor tujci, k prihajajo od drugod. Ce se bo- mo Ptujčani v naše novo dru- štvo včlanili v večjem številu ir se navdušili za delo, potem bo- mo lahko zares rekli, da kuren- tovanje in druge folklorne pri- reditve prireja Ptuj, ne pa same zainteresirani posamezniki, ka- kor je bilo to doslej. Drago HasI Občina Slov. Bistrica Konferenca samo- upravljavcev in izobraževanje Prva konferenca samouprav- Ijavcev je bila v preteklem le- lu v Ptuju. Sledijo druga mesta tako je bila zadnja večja kon- ferenca samoupravljavcev -v Mariboru. Vendar niso nameni sindikata imeti konference sa- moupravljavcev in sprejemati določene zaključke, ampak, da ti zaključki zaživijo v delovnih organizacijah. Tega se posebej zavedajo na občinskem sindi- kalnem svetu v Slovenski Bi- strici. Zato so njihove priprave na konferenco v letošnjem letu izredno temeljite. Tako bodo najprej izvedli konferenco samoupravljavcev v delovnih kolektivih, da bi te konference dale gradivo oziro- ma pokazale slabe in dobre stra- ni _v delovnih kolektivih, kar bi naj bilo vodilo občinske konfe- rence. Znano je, da samouprav- ni akti zaostajajo v delovnih or- ganizacijah za tempom razvoja, zato bodo posebno pozorni pri pregledu samoupravnih aktov. Le tako bodo lahko pripravili konferenco samoupravljavcev, takšno, kot si jo naš delovni člo- vek želi: lahko bo sodeloval in odločal. Ob teh pripravah ne pozablja- jo na izobraževanje delovnega človeka, ker jim je jasno, da brez dobrega samoupravljavca ne bo dobrega samoupravljanja v delovnih organizacijah. Tako je izobraževanje in usposablja- nje članov sindikalnih organi- zacij v gospodarskih kot druž- benih dejavnostih eden od osnovnih pogojev za uspešno de- lo sindikata. Program izobraževanja v bi- striškem sindikatu bazira pred- vsem na družbenem izobraževa- nju, ki je edino sredstvo člove- ka za spreminjanje samega se- be. To so načela, ki vodijo komi- sijo za izobraževanje pri ObSS Slovenska Bistrica. V ta namen pa bodo organizirali po delov- nih organizacijah predavanja in seminarje, na katerih bodo zgrajevali današnjega delovnega človeka. -b 'z li^istriške občine Socialno varstvena vprašanja Težišče dela soclalno-varstve- službe bo v bistriški občini ^ letošnjem letu usmerjeno k ^^zvijanju tistih oblik varstva, preprečujejo nastajanje no- J^ih socialnih problemov, torej ^ preventivi. Zato se bodo tudi v letošnjem |ctu namenila sredstva za uva- ^^je sodobnih oblik varstva ^otialno ogroženih otrok, kot so Rejništvo In vključevanje pred- šolskih otrok v vrtce. Y minulem letu so v bistriški Občini izvedli revizijo podpor l^ialnih podpirancev, da jo v letošnjem letu dobivajo samo ^ti, ki so je tudi potrebni. Tako ^do ostala za letošnje leto Sredstva, ki so predvidena za Povečanje denarne družbene po- joči odraslim prebivalcem, za ^.^tere skrbi socialno-varstvena Služba. , ^ letošnjem letu je uvedeno ^osledno izvajanje strožjih kri- ^^Jijev, ki PO jih organi social- varstva uporabili v dom- ^^em varstvu odraslih oseb. 2e ^ letu 1967 so napotili v domsko j '^^^vo samo tiste osebe, ki niso ^^elo bližjih sorodnikov, ki bi ^•^Je skrbeli. Zato se kljub po- oskrbnega dne v domo- gg. za odrasle ni preveč pove- ^'^J^pstavka v nroračunski po- kot je bila v pretekl«n letu. Zaradi velike migracije mla- dih kmečkih prebivalcev se je povečalo v bistriški občini šte- vilo kmetij, ki jih upravljajo starejši kmečki prebivalci. Ker ni izgledov, da bi se mladi vr- nili na te kmetije, bo potrebna za to skupino prebivalcev po- sebna družbena skrb. 2e v sred- njeročnem načrtu razvoja obči- ne v obdobju od leta 1966 do leta 1970 pa je bilo nakazanih nekaj rešitev za to prebivalstvo. Predvideno je bilo sodelovanje kmetijskih delovnih organizacij, ki bi naj pomagale ostarelim kmetom pri opravljanju in ob- delovanju njihovih posestev. V primerih, ko niso dani pogoji za tako obliko pomoči, pa je pred- viden odkup zemlje, lastnikom posestev pa se morajo zagoto- viti sredstva za dosmrtno pre- življanje. Tudi v letošnjem letu bodo organi socialnega varstva enako kot do sedaj skrbeli za borce NOB in jim pomagali pri reše- vanju njihovih osebnih proble- mov. Za uvajanje socialnega dela na šolah pa bo potrebno novo de- lovno mesto in zaposliti novo socialno delavko, ki bi se ukvai'jala" izključno s problema- tiKO sociale na šoli. V letošnjem letu bodo tudi preučili, kakšne so možnosti, da bi socialni službi v bistriški ob- čini pomagale tudi krajevne skupnosti in kakšne so možno- sti medsebojnega sodelovanja. Občina Lenart ZA VEČJO AKTIVNOST SINDIKALNIH PODRUŽNIC Izvršni odbor občinskega sin- dikalnega sveta Lenart je orga- niziral v prejšnjem tednu — v vseh svojih sindikalnih podruž- nicah — razgovore o aktivnosti sindikata. Ugotovili so, da neka- tere sindikalne podružnice v po- sameznih delovnih organizacijah niso odigrale tiste pozitivne vloge, ki jim je v našem samo- upravnem sistemu dana v pri- stojnost, da lahko, in morale bi, reševati določene probleme, ki so večinoma njihovi lastni ali pa vsaj iz delokroga njihove de- lovne organizacije. Navedeni problemi še bolj iz- stopajo v tistih delovnih orga- nizacijah, ki imajo zaposlenih sorazmerno majhno število de- lavcev, ki so sočasno tudi člani organov upravljanja v delovni organizaciji. Tu je aktivnost sin- dikata, žal, preveč zamrla in prerasla v tendence, ki se mno- gokrat oddaljujejo od dejavno- ki bi jo naj opravliale nosii- meaie sindik«irie podružnice. DRAGA ALENKA! Ker si mi zadnjič svetovala, naj napišem nekaj sam, da mama ne bo vedela, sem danes napisal nekaj o moji mamL Pa ona res nič ne ve! Kako se bo začudila, ko bo videla, da o njej piše v časopisu. Lep pozdrav. MIlan PlaJnSek, V. C razred, Kidričevo MOJA MAMA Moja mama ima 39 let. Skrbi zame in tudi za oba brata. Včasih se z njo prepiram. Čeprav imam jaz narobe, mama pa prav, Jaz naprej trdim svoje. Moja mama je majhne po- stave in ima prav hitro jezo. Ima sive oči in ata jo včasih draži, da laže, ker ima sive oči. Mama doma gospodinji in ne hodi v službo. Nam vse sama naredi. Jezna pa je tudi, če imam slab uspeh v šoli. Naša mama je dobra in je ne bi zamenjal za nobeno dru- go mamo. Vsak otrok ima rad svojo mamo. Tako jo imam tudi jaz čez vse rad. Takšna je moja mama. ZlVEL, MILAN! To vam je fant od fare! Sam, po- polnoma sam, je napisal pismo. Njegova mama res nič ne vč o tem, Milan! Zelo me 'zanima, kakšen obraz bo imela tvoja mama, ko bo v NASIH PISMIH brala tvoje lepe stavke, ki govorijo o njej. Kaj ti bo neki rekla? V mamino jezo, o kateri pišeš pa nič ne verjamem. Veš, Milan, če imaš v šoli slab uspeh, takrat tvoja mama ni nič jezna, pač pa žalostna, potrta, zaskrbljena. In ali ste vi trije fantje res tako čudežno pridni, da je nikdar ne ujezite? Oh, pa saj to ni nobena jeza, kajti mamino srce ne more biti na svoje sinove nikoli jezno. Srečen si, Milan, ker imaš dobro mamo! Ali si že kdaj pomislil, kako bi bilo, če bi ti umrla? Ne! Ne! Tvoja mama bo še dolgo, dolgo ži- vela. Bodi ji dober sinko! Oba lepo pozdravljena. ALENKA DRAGA ALENKA! Nekaj sem napisal o moji mami, ki jo imam zelo rad. Lepo te pozdravljam. Stanko Murko, v. C razred, Kidričevo MOJA MAMA Jaz vam nisem namenjen opiso- vati moje mame, ampak njene ve- liko dobrote. Ona skrbi za nas »troke. Mi ji pa vse dobrote po- plačamo z dobrim uspehom v šoli. Mama pri nas gospodinji v kuhinji In krmi svinje. Poleti dela na polju. Zvečer se vrača s polja z žuljavimi in hrapavimi rokami. Družini skuha i^ečerjo in po večerji šiva in pere. Zvečer gre zadnja spat, zjutraj pa prva vstane, da nam skuha zajtrk. Mi moramo svojo mamo ljubiti in spoštovati. Pomagati ji moramo pri aelu, da ji vsaj delno olajšamo nje- ne skrbi. Kljub trdemu delu je mo- ja mama potrpežljiva z nami in zelo iobra. Zato smo v naši družini zelo srečni. Naš dom je v vasi Apače. STANKO! Gotovo si dobrosrčen fant, ker Sutiš mamino dobroto in jo znaš ;ako prisrč-no opisati. Tvoje pismo ie prelepo. Hvala! Ti, Stanko, vidiš mamine žul.iave n hrapave roke, razumeš njeno ::lato srce. Hvaležen si ji in z do- jrimi uspehi v šoli jo razveselju- eS in plačuješ. Verjemi, da mami lobeno drugo plačilo ne bi bilo tako iragoceno. kot je prav to. Nikoli je ie nehai razveseljevati! Bodi ma- nin sončni žarek! Tvojo piamo in tebe lepo pozdrav- ljam. ALENKA ALENKA! Hotela sem ti napisati pesmico, pa sem se premislila. Prejml to moje pismo! Martina Janžekovič, OslnSevcl 37 MOJA MAMA Moja mama In tudi oče sta že dolgo na delu v Avstriji, Jaz živim pri stari mami. Na žalost prihaja moja mama bolj redko domov. Vsak večer, preden zasplm, mislim nanjo. Predstavljam si, kako bi skočila iz postelje, če bi pred vrati zaslišala mamin glas. Zelo se veselim maminega priho- da. Prav za 8. marec je prišla do- mov. Čestitala sem ji k njenemu prazniku in jo zelo razveselila. Kmalu bo morala spet nazaj v Av- strijo delat in žalostna sem- Bojim se tiste ure, ko se bo ooslavljala. Težko se ločim od moje ljube ma- me. Slovo je bridko in dolgo časa se ne morem pomiriti. Mama ima mene zelo rada. Jaz imam pa mamo prav tako rada. Cele dneve se trudi zame, da mi je do- bro. Najbolj jo razveselim, če ji prinesem lepo spričevalo. Do šestega razreda sem bila vedno odlična učenka in mama je ponosna name. Rada se učim in vedno mislim na mamo. Ko mama odide v Avstrijo, sem vsa žalostna. Srečna sem samo ta- krat, kadar je doma. Za roko jo držim in se smejem. V srcu pa me že boli misel na slovo in na ločitev od mame. MARTINA! Daljava te ločuje od dobre mami- ce in po vsakem slovesu se dolgo ne moreš pomiriti. Vedno misliš na mamico in prav v mislih si nenehno povezana z njo. Stara mama ti jo sedaj nadomešča, ona skrbi in dela za tebe,. ona te Ima rada. Bodi ji dobra vnukinja! Pomagaj ji, koli- kor moreš! V šoli tudi ne smeš nič popustiti, saj veš, da je prav tvojih šolskih uspehov mamica najbolj vesela. Edino tako jo boš najlaže pričakala. Da bi se vaša družinica kmalu, prav kmalu srečno sešla pod doma- čo streho in skupaj ostala doma, ti želim,. ALENKA ALENKA! Tri prijateljice smo skupaj spes- nile to pesmico. Najprej smo se po- govorile, potem pa začele. Od za- četka je šlo bolj težko 5n smo mo- rale zelo misliti. Pri drugi kitici se nam je pa samo odprlo. Želimo, da ti bo naša pesmica všeč in te pozdravljamo, Sonja, Marija in Silva, VI. b razred, Velika Nedelja MOJA MAMA Pri nas doma sta ata in mama, oba imam rada, a mamo še bolj. Ce mama zboli, se hudo nam godi, vsi smo otožni in lačni, * JVTama vedno z delom hiti in za vse otroke skrbi. Ce bi nam mama umrla, bi sirote ostali in po svetu jokali, mamo zaman iskali. SONJA, MARIJA IN SILVA! Seveda mi je vaša pesmica všeč. Veseli me, da ste se skupaj začele Jkvarjati s pesnikovanjem. Saj res! V^eč glav več v^ in tako tudi več Desnikov skupaj lahko ustvari lepšo Desem. Pokazale ste. da tudi tukaj- /elja kooperacija. Se kaj lepega napišite' .-\LENKA Stran 6 TEDNIK — peiek, 29. raarc« tM8 Stra« « Kurentovanje 68, kot ga ocenjuje zavod za folklorne prireditve Pred in po letodn^em kupento- vanju, ki postaja vsakoletna ptujska tradicionalna prireditev, je bilo prelitega že precej črnila. Na račun letošnjega kurentova- nja smo lahko slišali najrazlič- nejše kritike. Dejstvo je, da lah- ko kritiziramo, kar je bilo slabo in pohvalimo, kar je bilo dobre- ga. Danes želim prikazati letoš- nje kurentovanje z vidika orga- nizatorja, Zavoda za folklorne prireditve, Ptuj. Kot je bilo razvidno iz poro- čila, ki ga je podal duhovni vod- ja ptujskega kurentovanja prof. DRAGO HASL, si je letošnje kurentovanje ogledalo okrog 20 tisoč gledalcev. Od tega si je dopoldanski nastop karneval- skih skupin na stadionu ogleda- lo okrog 3755 ljudi. Prodali so 346 vstopnic za tribuno, 2549 vstopnic po 300 din in 861 vstop-, nic po 100 starih din. Prodali so tudi 5004 spominskih značk in 334 brošuric, kar je seveda v primerjavi s številom obisko- valcev znatno premalo. Organi- zacija prodaje značk in brošuric je, kot vsako leto, žal, tudi letos odpovedala. Splošna ocena velja, da je ku- rentovanje uspelo. Mnogo je k temu pripomoglo tudi sorazme- roma lepo vreme, ki lansko leto ni bilo posebno naklonjeno. Iz celotne prireditve lahko iz- luščimo štiri glavne dejavnike, ki so vzrok, da letošnje kuren- tovanje ni uspelo tako, kot smo si to želeli: 1. Skoraj popolna odsotnost Ptujčanov, ki bi lahko, oziroma bi morali dati kurentovanju ne- koliko več življenja in dinami- ke. 2. Nezainteresiranost posamez- nih delovnih organizacij, da bi prireditev nekoliko finančno podprla. 3. Slabo ali sploh neokrašeno mesto, ki ni vzt)ujalo videza tra- dicionalnega karnevalskega Ptu- ja. 4. Nesposobnost gostinskih podjetij in drugih delovnih or- ganizacij, da bi prodali ta vsa- koletni ptujski »spektakl«. Na račun tega vzroka je bilo slišati nekaj neutemeljenih pripomb, da je postalo ptujsko kurento- vanje preveč komercialna pri- reditev. To verjetno ne bo dr- žalo, saj je bilo opaziti, da so gostje želeli še več, pa jim ni- smo imeli kaj nuditi. Ce smo gostitelji, moramo potem tudi gostiti in je zato očitanje sko- mercializiranosti neutemeljeno. Glede na nekatere pripombe, da bi nastop karnevalskih sku- pin na stadionu sploh opustili, je organizacijski odbor mnenja, da bi ta ukinitev vzela glavni namen kurentovanja in prikaz starih pustnih običajev. Da pa bi te skupine vključili v pvopol- danski karnevalski sprevod po mestu, pa je praktično neizved- ljivo in ne pride do izraza. Res pa je to, da bo potrebno v bo- doče karnevalski nastop skupin na stadionu nekoliko skrajšati in zaradi oddaljenih obiskoval- cev pričeti nekoliko pozneje. Med dopoldanskim nastopom in popoldanskim, bi morali biti nnJr-MMiJ dve uri časa, da loUko gredo obiskovalci na kosilo, ma- lico itd ... Končno je to tudi že- lja posameznih gostinskih pod- jetij, ki bi v nasprotnem prime- ru prodala zelo malo svojih sto- ritev. Prireditelj bo moral v bo- doče posvetiti več pozornosti ozvočitvi stadiona in tudi mesta. Tehnično osebje, ki je spremlja- lo določene karnevalske skupi- ne, je bilo letos popolnoma v »civilu«. V bodoče bodo morali tudi ti predstavljati določen pustni lik, saj v nasprotnem pri- meru nastopajoče skupine ne bodo več prikazovale starih pustnih običajev, temveč bo do- bil gledalec občutek, da gleda zrežirano in civilizirano pustno življenje daljnih prednikov. Vse to in še mnogo drugih manjših pomanjkljivosti bi lah- ko našteli pri organizaciji le- tošnjega kurentovanja. Za vse to ne smemo kritizirati samo Zavoda za ptujske folklorne pri- reditve. Skupina ljudi ne more storiti vsega, če smo vsi ostali stali ob strani prekrižanih rok in dolgih jezikov. Prihodnje le- to, ko praznuje naše mesto svo- jo 1900-letnico, bomo morali te- mu primerno organizirati tudi naše tradicionalno kurentovanje. Napake se ne smejo ponavljati iz leta v leto. Z združenimi moč- mi se moramo potruditi, da bo ptujsko kurentovanje zgres ptujsko in da bomo vsak po svo- je prispevali za njegov čimvečji uspeh. Da smo zelo malomarni, nam še danes kažejo nekateri pisani trakovi, ki smo jih poza- bili odstraniti z oken in so ostali kot spomin na kurentovanje. Komu so v ponos? Ali že oznan- jajo bližajočo se 1900-letnico na- šega starega in častitljivega sta- rorimskega mesta? J. S. KK Ptuj - abrat »Jože Lacko« Trsničarska skupnost v Juršincih ,0 panovnem razvoju trs ničarstva nam je govoril Vinko Drev iz obrata za kooperticijo Pred leti je bilo trsničarstvo v ptujski občini dobro organizi- rano. Ker vemo, da zadnja leta niso. obnavljali zasebnih vino- gradov v večjem obsegu, druž- beni sektor pa si je sadilni trsni material sam priskrbel, potreba po trsnicah ni bila tako velika. V nadaljnjem pa ima trsničar- stvo veliko perspektivo, saj so vinogradi v Halozah in Sloven- skih goricah dotrajali. Potrebni so temeljite obnove. V zadnjem času se govori, da bo tudi za kmetovalce nekaj kreditov za obnovo vinogradov. Zavedajoč se tega in, da bi kmetovalcem kar se da lahko pomagali, so se na obratu za kooperacijo dogovorili in orga- nizirali trsničarsko skupnost v Juršincih. Zasebni trsničarji so po predpisu lahko organizirani le v državnem podjetju. V skupnosti je trenutno 18 trs- ničarjev. Potrebne sadike so na- bavili iz Srbije, Lendave in od ptujskega kombinata. Vso pro- izvodnjo med letom organizira in vodi za to pooblaščen stro- kovnjak, ki ima večletno prakso v trsničarstvu. Trsničarji morajo ves pride- lek prodati obratu in mora biti sortno čist, pravilnih dimenzij, in oblik. Prodaja trsnega ma- teriala bo le v obratu. Poleg te- ga pregleda ves reprodukcijski material in pa cepljenke kmetij- ski inšpektor občine Ptuj. Taka organizacija dela in pregledov je nujna, ker ga zahtevajo pred- pisi glede trsničarstva. Vsa ta kontrola ima namen zaščititi potrošnika in mu za jamčiti, da bo kupil res kvalitetne sadike. Obnova vinogradov je dolgolet- na in draga investicija. Trsni- čarji, člani skupnosti prevzame- jo poleg obrata vso materialno in moralno odgovornost glede kvalitete, ki se prav izkaže z le- ti v obnovljenih vinogradih. Skupnost ima svojega pred- sednika, tajnika in strokovnja- ka, ki pa je zaposlen pri obratu. Letno bi lahko pridelali 200 tisoč komadov trsnih cepljenk, v glavnem dobrih sort, kot so muškat sllvanec, šipon, burgun- dec, laški rizling, in nekaj manj kvalitetnih sort. Cena za cepljenke bo izraču- nana med letom. Obrat, ki kredi- tira ves reprodukcijski material, ne bo iskal v tej dejavnosti do- bička, ampak le kritje stro- škov. Glede na tako organiza- cijo dela bo cena konkurenčna. Z. R. Poziv Maistrovim borcem v Ptuju je Zveza prostovolj- cev — borcev za severno mejo 1918-19 imela pred kratkim obč- ni zbor. Ker so še udeleženci dogodkov na severni meji, ki še niso člani, drugi pa zaradi od- sotnosti, neobveščenosti ali iz drugih razlogov niso bili na zbo- ru, je prišlo do predloga, da bi se vsi Maistrovi borci sestali 7. aprila 1.1. ob 10. uri v posebni sobi gostilne pri pošti, da bi obudili spomine na dogodke pred petdesetimi lett. -č OMSm LencEft V Cerkvenjaku se zavzemajo tudi za turistični razvoj kraja Probleme, ki jih trenutno rešuje krajevna skupnost v Cerkvenjaku, smo na kratko prikazali že v pred- zanji številki našega lista. Ze ta- krat sem navedel, da so to: slabo vzdrževane ceste, skrb za zdravo pitno vodo itd----Ker pa takrat ob prvem obisku v Cerkvenjaku nisem mogel najti agilnega pred- sednika KS IVANA PETROVIČA, sem poskušal to storiti v f>onede- Ijek 18. t. m.. Zal se mi je načrt tudi takrat skoraj ponesrečil. Ko sem povprašiil njegovega sina po očetu, mi je ta povedal, da žal tu- di tokrat nimam sreče, ker se je pravkar odpeljal nekam v Loka- vec, vendar pa se bo verjetno na- glo vrnil. Ko sem se čez približno uro in pol vračal proti njegovi hi- ši sem ob cesti opazil dva moška, ka sta se nekaj zavzeto pogovarja- la. Po videzu sodeč je bil eden izmed njiju domačin, zato sem ju vljudno prekinil in vprašal za Iva- na. Tokrat sem imel srečo, saj sem naletel na pravega. Prijazni IVAN PETROVIČ, se mi je pred- stavil in me po krajšem neurad- nem razgovoru na cesti povabil v krajevno pisarno. O krajevnih pro- blemih, ki sem jih opisal že zad- njič, se nisva mnogo pogovarjala. V pogovoru sva se nekoliko dalj časa ustavila pri zboru občanov, ki so ga imeli v Cerkvenjaku štvo, ki bi poskrbelo za to, da tudi te odrezane in naravnih lep bogate kraje v Slovenskih goric; obiskalo več domačih in tujih \ ristov. Glavni problem za reali^ cijo te zamisli predstavljajo sl^i vzdrževane ceste, ki se jih seve^ vsak turist v velikem loku izog; in odnese svojo denarnico tja, | koder je pač najlažje prispel, ravna lega Cerkven Jaka predstg Ija pomembno središče v tem Slovenskih goric, ki bi ga lah|| pričeli tudi v turističnem poglej nekoliko bolj razvijati. Prepriča smo lahko, da v tem pogledu ^ res organizirana akcija rodila le uspehe. Ker se mi je že mudilo na avt bus, sva morala z IVANOM prei niti najin turistični razgovor. [ sem odhajal, mi je v slovo zak cal: -Oglasite se še kaj pri n; saj imamo dovolj problemov, o k terih bosite lahko pisali!« J. S. Ivan Petrovič Šole, ceste, mostovi, brod... (Nadaljevanje s 4. strani) voda izpodjedla opornike. Teme- ljito bi morali popraviti cesto od vasi Cunkovci do železniške postaje v Moškanjcih. Velika želja tukajšnjih prebi- valcev je, da bi s svojimi sred- stvi in pomočjo cestnega podje- tja asfaltirali cesto skozi vasi Mala vas, Gajevci in Gorišnica do asfaltne ceste, ki pelje skozi Gorišnico v Ormož. Prebivalci omenjenih vasi so najbolj priza- deti, ko zaradi popravil zaprejo borlski most. Tod usmerjen pro- met dvigne veliko prahu, Id za- grne hiše in vrtove, ki v teh va- seh stojijo tik ob cesti. Nekateri vaščani zatrjujejo, da so pri- pravljeni prodati krave, samo da bi se rešili prahu, ali si kako drugače pomagati po svojih mo- čeh. Potreben je tudi brod čez Dra- vo pri Zavrču. Prebivalci ob- dravskih vasi Gajevec, Placaro- vec, Formina in drugih imajo v Halozah gozdove, travnike, vi- nograde in sadovnjake. Prevoz v Haloze prek borlskega mostu je od rok in velika izguba časa. Čolni za brod so že pripravljeni. Les so pripravljeni dati kmeto- valci. Prav tako bi opravili pri- pravljalna dela. Sredstva bi mo- rali zbrati le za tesarska in po- dobna dela. V načrtu je tudi ureditev po- kopališča. Zgraditi bi morali mrtvašnico, postaviti ograjo in nasaditi lepotična drevesa. Na- črti za ureditev pokopališča so napravljeni. Sredstva za uredi- tev bi zbrali tako, da plača v ta namen vsako gospodinjstvo tisoč starih dinarjev na leto. Franc Petrovič je nehal našte- vati, kaj vse bi morali urediti v krajevni skupnosti Gorišnica. Ne da bi mi rekel, sem razumel, da bi bilo prelepo, če bi vsaj na- štete stvari lahko uredili v kraj- šem času. ZR prejšnji dan t, j. v nedeljo. Na zboru so obravnavali in potrdili zaključni račun KS za preteklo le- to, volili nove člane v svet krajev- ne skupnosti in obravnavali še ne- katere druge krajevne probleme, ki kličejo po rešitvi. Namesto članov sveta krajevne skupnosti Cerkvenjak, ki jim je potekla 2-letna mandatna doba, so v nedeljo izvolili naslednje nove člane: IVANA LO VREČA in MIR- KA LUKAVECKEGA za naselje Andrenci; FRANCA KOŽARJA za Brengovo; ANTONA FEKONJA za Cerkvenjak; MATIJA KOCMU- TA in MILANA VA.JNGRLA za Cagono; FRANCA VRBNJAKA za Župetince in ANDREJA JELENA, predstavnik v svetu KS za nase- lje Smolinci. V ilustracijo morda še to. da šteje KS Cerkvenjak cca 2300 prebivalcev, ki so večinoma zasebni kmetijski proizvajalci. Iz tega kraja je precej ljudi z^aposle- nih v sosednji Avstriji in v neka- terih drugih državah v Evropi. Tu živeči prebivalci Slovenskih goric si želijo, da bi lahko tudi oni do- bili tako imenovani obmejni pas za sosednjo Avstrijo. Po mnenju sodeč, bi lahko to znatno izbolj- šalo njihovo socialno-ekonomsko stanje. Ker se v krajevni pisarni pri še- fu KU RIHARDU TUSAKU na- bralo že precej ljudi, ki so prišli po svojih službenih opravkih, sva s predsednikom KS zapustila pi- sarno. Na majhnem sprehudu po vrhu Cerkvenjaka, s katerega je bil ta dan čudovit razgled daleč po Slovenskih goricah, na Pohorje, do obrobnih vrhov sosednje Av- strije, je bila prava paša za oči za vsakega ljubitelja prirodnih le- pot, ki jih znamo pri nas še ved- no premalo ceniti in prikazati tu- ristom. Tu sem opazil, da je Ivan tudi vnet turist in ljubitelj svoje- ga kraja. S posebno zavzetostjo mi je pripovedoval o zgodovini tega kraja vse od tistih časov da- lje, ko so skozi Lenart vozili še stari ►>furmani-«. Ze nekaj let na- zaj razmišljajo, da bi ustanovili v Cerkvenjaku svoje turistično dru- j^entorji - nosilci dela mladih (Nadaljevanje s 5. strani) Prvi sestanek mentorjev b striških šol je bil porazen. Uci, ležil se ga je samo eden, m sie( iz Oplotnice. Toda drugi sest; nek, ko so na šolah spoznali p; membnost dela z mladimi, n je že presenetil, saj so se g udeležili mentorji iz vseh šol občini. Tako smo združeni lai ko začeli z delom. V kratkem] bo tudi seminar za mentorj tako da se bodo lahko vsi p drobneje seznanili z našim d( lom. Kakšen je vaš program d« in kaj vse še boste storili v 1 tošnjem letu? Naše delo na šolah naj združevalo mladinsko organjzi cijo na vasi s tisto v šoli. Cc se namreč prepad med vaško mestno mladino. Vendar to naša glavna naloga. Predvse moramo razživeti delo mladi: skih organizacij na šolah združiti delo mladinskih org nizacij na šolah v skupno ak( jo. Tako bomo lahko izpelj marsikatero akcijo, ki je do s daj nismo izvedli, ravno žara slabega sodelovanja. Oblik našega dela je dovol Tako bi želeli, da bi na kane leta sprejel najboljše učem predsednik občine in jim za nj hovo marljivo delo podar knjigo. Lep primer dela je Makolah, kjer nagrajujejo na; boljše učence vseh osem let š: lanja z značko »Bratov Hribar To je vsekakor lepo priznan za dolgoletni trud, učenci ; spoznajo, da je družba ponosi na njih, in da ji lahko koristi le s svojim znanjem in marl; vim delom. I Tako je v bistriški občini i čela organizacija mentorji mladih s svojim delom, mi ji pa želimo ob njihovem nadal njem delu še več uspehov. -b Ormož skozi stoletja XIV. Vsak meščan mora namreč za člščen.ie dimnikov plačati letno 15 krajcarjev. Dimni- ke čistijo dimnikarji iz Ptuja. Me- ščani sami ne skrbijo za čiščenje, saje pa predstavljajo veliko nevar- nost za izbruh požaia v mestu. Sorl- nik ni hotel zbrati denarja za čišče- nje dimnikov in tako pokazal svojo neposlušnost. Tudi ni hotel sodnik izvršiti od- loka, da mesto nastavi skupnega pa- stirja za pašo živine, ki ga naj pla- ča mesto. Sedaj pasejo živino mali otroci, ki na paši pogosto zaspijo in tako povzročijo gospostvu in dru- gim veliko škodo, ker ni mogoče na vsako njivo in travnik postaviti ču- vaja. Razen tega pa ie bilo gra- ščaku sporočeno, da pridejo fantje in dekleta na paši skupaj in da uganjajo tam nespodobne stvari, za katere on ne more odgovarjati pred Bogom in sveto n. Ilazen tega pa so otroci s pašo ovirani, da bi se učili pisati in brati. Tako skoraj nihče v mestu ne zna pisati in brati od starejših, ti pa tudi svojim otrokom nočejo privoščiti, da bi postali kaj drugega kot svinjski in živinski pa- stirji. Tudi otroci zaradi paše ne obiskujejo božje službe. Tako se je zvrstilo nad 20 različ- nih primerov, ki so dokazovali kaz- nivo nepokorščino mestnega sodni- ka in nekaterih meščanov. Za vse zahteva graščak strogo kazen. Mest- nega sodnika je treba odstaviti, njegovo hišo prodati, samega pa iz- gnati iz mesta. Enako bi bilo dobro storiti z nekaterimi upornimi me- ščani. RAZSODBA Dne G. maja je de^eiski sodnik Ja- nez Menhart v gornji zadevi izre- kel naslednjo sodbo: 1. mestni sodnik Vinjak se odsta- vi; 2. mestnemu pisar.iu in pomoč- niku sodnika Vizjaka ,;ospostvo od- pusti njegove prestopke; S. za za- časnega sodnika je imenovan me- ščan Anton Lučnik, ki bo opravljal to službo do i.'.-.oliive novega mest- nega .1; 4. gospostvo odpus;i kazen meščanoma Filipu Ivoklu in Janezu Kigerlu, ki sta se šla v Gra- dec pritožit in sta tam v gostilni »Pri Florijanu« hudo krivično govo- rila proti graščaku ter bila zaradi tega obsojena na tri dni zapora v meščanskem stolpu; 5. glede raznih spornih zadev se sklene glede dim- nikov naslednje: meščani bodo skr- beli za dimnike ki so zidani ali le- seni; gospostvo pa bo dalo siromaš- nim meščanom opeko in apno za zidanje dimnikov, za katere pa je obvezno čiščenje. NOVA UREDITEV SAMOUPRAV- NIH PRAVIC MEST — TEŽKA PRE- IZKUŠNJA ZA ORMOZ Proti koncu 18. stoletja je obenem z mnogimi političnimi in drugimi reformami stopilo v ospredje vp^^- šanje, kako urediti položaj mest, ki so imela že od srednjega veka svo- je posebne pravice in se v svoji no- tranji organizaciji od tistega časa niso nič spremenila, pač pa ljubo- sumno branila stare svoboščine. No- vi časi, nove razmere prosvetljene- ga absolutizma, reforme cesarice Marije Terezije in Jožefa II. so za- htevale tudi reformo samoupravne ureditve mest. V načrtih za to novo ureditev so bila seveda najbolj pri- zadeta majhna in gospodarsko šib- ka mesta, ki niso zmogla velikih stro.škov za namestitev .šolanega ka- dra v mestni upravi. Med taka me- sta je spadal tudi Ormož, za katere- ga je že bilo določeno, da izgubi pravice nižjega sodstva in postane popolnoma odvisen od novega upravnega obla^tva, imenovanega »okrajno gospostvo«. To oblast pa je skoraj povsod prevzel v svojo pristojnost zemljiški gospod tistega okraja. Tako je bilo določeno tudi ■1 Or;,iož. Vendar se Ormožancl ni- so vdali. Iz leta 17S8 je ohranjena obširna spomenica, v kateri si me- sto Ormož prizadeva, da v zvezi z novo organizacijo mestnih uprav obdrži dosedanje nižje sodstvo in nnložaj samostojnega mesta Za ta- ko mes ■ m ie značilna samostojna uprava političnih zadev in pravica do vodstva zemljiške knjige In do z njo zvezanih pristojnosti. Mesto Ormož je dalo oceniti vse nepremičnine mesta in mestne do- hodke. Po tej ocenitvi je znašala vrednost nepremičnin 7400 goldinar- jev (mesto je imelo tedaj tri vino- grade, dva gozda, en travnik in mestno posest na Dobravi). Namen ocenitve je bil ugotoviti, ali bi me- sto lahko vzdrževalo potrebno stro- kovno uradništvo za krajevno so- dišče in magistrat (mestno upravo). Meščani so bili pripravljeni more- bitna manjkajoča denarna sredstva prispevati iz svojega, Letno bo gp- trebno za novo uradništvo okrog 450 goldinarjev. K tej nameravani ureditvi položaja mesta Ormoža je seveda stavilo svo- je zahteve gospostvo Ormož, ki za- hteva zase nadzorno pravico in pra- vico druge stopnje, kakor ie to ime- lo že doslej. Leta 1795 mesto Ormož še ni doseglo uspeha v svojih pri- zadevanjih. Odlok okrožnega ura^a v Mariboru zahteva celo od mesta, da mora takoj izročiti gospostvu Or- mož vse sodne posle (zemljiško knjigo, spise, itd.). Ormožanci kljub tej zahtevi niso izročili zemljiške knjige in spisov gospostvu, temveč so prosili, da se jim te pravice pu- stijo, njihova občina pa organizira kot pravi magistrat. Morebitni pri- manjkljaj v ta namen potrebnih sredstev mesta bodo krili meščani sami vzajemno. V obširni spomeni- ci so podrobno opisali nič kaj raz- veseljivo razmerje med mestom in gospostvom Ormož. Nekaj primerov lepo označuje to razmerje Meščan Jurij Skoliber je bil zaradi neznat- nega prestopka pol leta zaprt, toda ne v zaporu, temveč pri konjaču, kjer je bil skrajno zanemarjen in mu je zrasla brada do pasu. Mestni pisar Aspach Je bil zaradi neznatnega prestopka z razsodbo gospostva za pol leta vržen v graj- ski stolp. Bivši zakupnik gospostva Kari Vizjak je bil dal pretepsti ženo mestnega sodnika Girtnika, ko se je vračala s polja domov v mesto, samo zaradi tega, ker .le bil njen mož odpotoval v Gradec, da bi se tam pritožil zaradi nekih krivic. Gospostvo na vso silo dela na pro- padu mesta, ki je v zadnjih šestih letih zgradilo več zidanih hiš. po- pravilo ceste, ki so sedaj sposobne za najtežji promet iz Trsta na Ogr- ske. Kmalu na bo mesto dobilo tudi poštno zvezo. SPORAZUM — LETA 1796 IN 1803 Končno je bila vztrajnost Ormo- žancev le nagrajena. Januarja leta 1796 se je v Ormožu sestala komisi- meščanov. Mesto je bilo z raznimi spomeni- cami na okrožni urad v Mariboru in na apelacijsko sodišče stalno za- trjevalo, da ima letno dovolj sred- stev za vzdrževanje uprave magi- strata po novi uredbi. Komisija po- drobno oceni premoženje in letne dohodke mesta. Grof kot predstav- nik gospostva predlaga, naj mesto proda vinograde in denar naloži kot glavnico; mestni gozd pa, ki ga ha- snujejo tudi meščani, naj bi mesto prodalo meščanom. Razprava o pogojih, da se lahko organizira novi magistrat, se je končala takole: Grof Konigsacker popusti »iz lju- bezni do mesta« da bi ne bilo več sporov med mestom in gospostvom, vendar stavi naslednje pogoje: 1. Pred izvolitvijo mestnega sod- nika, pisarja in mestnih svetoval- cev je treba predložili gospostvu njihova imena, po izvolitvi pa se morajo kakor doslej predstaviti. 2. Vsakega meščana, ki ga mesto sprejme v meščansko zvezo, je tre- ba naznaniti gospostvu. 3. Opravilne zapisnike (delovodni- ke) mestne uprave je treba vsak mesec predložiti gospostvu na vpo- gled. 4. Letne mestne račune je treba predložiti gospostvu. 5. Za meščane je prva prizivna stopnja v upravnih in sodnih zade- vah in glede zemljiške knjige go- spostvo, šele nato se lahko meščani obračajo na višje politične in sodne instance. Ormožanci so sicer na te pogoje pristali, vendar še tudi v prihod- njih letih ni prišlo do nove organi- zacije mesta, ki se je v tej zadevi pritožilo celo na samega cesarja. Končno je bila dolgotrajna pravda rešena spomladi leta 1803. Mesto Ormož je doseglo pravice samostoj- nega (municipalnega) magistrata. Novo izvoljeni magistrat (župan, sindik in trije svetovalci) je bil za- prisežen pred predstavnikom gospo- stva Ormož. Vendar pa tudi ta sa- mostojnost mesta ni dolgo trajala. Viharno leto 1848 je pometlo s fev- dalizmom in graščaki ter zemljiški- mi gospostvi, napočila je nova doba ne samo za kmečko prebivalstvo, temveč tudi za mesta. AK — Zgodovinski arhiv Po poteh bistriških kultu rno-zgodovinskih spomenikov Zgodovina Slov. Bistrice v bistriški občini se je ohranilo precej kuhurno-zgodovinskih spo- menikov. Nekaj najvažnejših bo- mo opisali v nekaj nadaljevanjih. Toda če hočemo spoznati pravo vrednost teh spomenikov, se mo- ramo najprej vsaj na kratko spo- znati z zgodovino, ki je dala svoj poseben pečat mestu Slovenski Bi- strici in njeni širši okolici. OD KOD IME MESTA? Ime mesta Slovenska Bistrica iz- vira iz imena potoka Bistrica. Pri- devnik pa so ji verjetno nadeli Nemci. Ime Bistrica se pojavi že v 11. stoletju, pridevek Slovenska pa je dobila najverjetneje v 12. ali 13. sloletju v dobi nemške ko- lonizacije. NAJSTAREJŠI PREBIVALCI Leta 400 po n. š. so se v naše sedanje kraje začela priseljevati razna keltska plemena. Takratni prebivalci na sedanjem ozemlju Bistrice pa so pred njimi bežali v mogočno okrilje pohorskih gozdov, ki je tudi v kasnejši zgodovini nudilo našim prednikom zatočišče. Prebivalci, ki so se pred Kelti umaknili na Pohorje, so si tod gradili utrjena selišča. ki so še se- daj vidna po vsem vzhodnem Po- horju (Tinje). Keltsko-ihrska plemena so usta- novila tudi prvo državno tvorbo — Noriško kraljestvo. Toda plemena Kimbrov so tako kot prej Kelti, sedaj izgnala Kelte iz nižine v okrilje Pohorja. Iz te dobe se je našel v okolici sedanjega mesta depo, v katerem je bilo bronasto orodje in oro ter keltski novec. Tn vsekakor ' kazuje, da je že takrat potett mimo Bistrice pot iz severne srednje Evrope v Italijo, po ka' so potovali zlasti trgovci z ot' jem in jantarjem. BISTRICA V RIMSKI DOBl Da je bilo blizu'današnje BisjJ ce rimsko naselje, ni skoraj nO" nih dvomov več. Izkopanine, ki jih našli, m pa stekališče cest dvonino pričajo o naselbini ^ ' kratni dobi. Spomenik, ki ea je postavil pius Martinus zase in za otroke, zaobljubljeni kamen Jj"' tru. kip Jupitra Flaviusa so det^ iz takratne dobe, ki pričajo, da takrat bila tod večia na^^eibm;'-, 2e Rimljani pa so znali riščati pohorski kamen. Saj sO pohorskih kamnolomov vozili mor v Ptuj, Celje itd. Pri daf; njem Crešnjevcu pa so na^li ^^ tišče varuhinje dežele Norei^: bližnjem gozdu pa nad dval' rimskih gomil. , V bližini današnje Slovenske strice sta se že v takratni stikali dve cesti. Prva. ki ^ Ijala iz Celja proti Ptuju, in ki je te kraje povezovala s vije Slovense — današnjo LiP"^! Prav tako pa je bilo takratno fj^ sko naselje povezano s PohorJ, in kamnolomi na njem. O nam še danes oričaio ostanki cest. ..,1 (Nadaljevttnje pfmodnji'^ stran 1 TEDNIK — petek, ». marca 1968 Strnn "i URADNO SPOROČILO PREISKOVALNEGA SODNIKA Okrožnega sodišča V Mariboru v zvezi s smrtjo Darka Mikiča Iz Ptuja »v zvezi s smrtjo Darka MI' KICA iz Ptuja, Ulica dr. Jožeta Potrča 22 c, ki je umrl 12. marca 1968 ob 8. uri v splošni bolniš- nici v Ptuju, se je ugotovilo pri sodni obdukciji, da je umrl za- radi preloma lobanje v predelu desne prednje kotanje s pretr- ganjem čelne veje srednje me- ningealne arterije s krvavitvijo ter hudo oteklostjo možganov in ko je prišlo do večjega izliva krvi med možgansko opno in lobanjo v predelu desne prednje kotanje. Smrt je nastopila zara- di akutnega zvišanja pritiska v lobanjski votlini. Smrt Darka Mikiča je v direktni vzročni zvezi s poškodbo glave oziroma odrgnino, ki je bila ugotovljena na desni strani čela in pod njo ležečo podplutbo. Odrgnina ozi- roma zunanja poškodba pa ni bila povsem sveža, prav tako pa niso bile sveže ostale poškodbe, ki so bile najdene na pokojni- ku, od katerih pa ni bila prav nobena pomembnejša. Poškodba na čelu je najbolj verjetno na- stala kot posledica udarca s ka- kim rahlo hrapavim predme- tom. J Kot se je do sledaj ugotovilo, ! ^e bil Darko Mikič na opozorilo \n zahtevo prizadetih državlja- nov v vinjenem stanju po orga- ' nih milice v Ptuju priveden v prostore postaje milice v Ptuju 11. marca 1968 ob 11. uri zaradi pridržanja do iztreznitve. Na postaji milice je bil pridržan do 23. ure istega dne. Ker pa je še tudi po 23. uri kazal znake vi- njenosti, obhajala pa ga je tudi slabost, so organi milice skle- pali, da gre morda za zastrupi- tev z alkoholom in se je zaradi tega zadržal Darko Mikič še ne- kaj časa na postaji milice, nakar so organi milice odredili prevoz v splošno bolnišnico v Ptuju, kjer je nato 12. marca 1968 ob 8. uri umrl. Po dosedanjih ugotovitvah predhodnega postopka je bil Darko Mikič pripeljan na po- stajo milice v Ptuju 11. marca 1968 ob 11. uri z že opisano po- škodbo na desni strani čela in je ta ugotovitev oprta tudi na izpoved prič, ki so videle Dar- ka Mikiča nekaj časa pred tem, ko so ga organi milice odvedli na postajo milice v Ptuju. V teku je preiskava, katere naloga je, da se bo ugotovilo, v kakšnih okoliščinah in kdo je povzročil Darku Mikiču usodno poškodbo na desni strani čela.« Osebna kronika RODILE SO: Angela Steharnik, Prešernova 38 — Andrejo; Irena Lešnik, Prepelje 52 — Simona; Elizabeta Ekart, Spod- nja Hajdina 14 — dečka; Elizabeta Lovrenčič, Gabernlk 11 — Anico; Alojzija Capi, Zgornje Jablane 12 — dečka; Rozalija Novak, Godenincl 6 — dečka: Anica Dobnik, Zlatoličje 41 — Ireno; Nežka Zmauc, Ljuto- merska 29 — dečka; Marija Ranfl, Moškanjci 66 — dečka; Zvonka Lah, Sodinci 67 — dečka; Terezija Do- mine, Pobrežje 69 — deklico; Mar- gareta Fišer. Majšperk 26 — dečka; Elizabeta Vaupotič, Loperšice 1 — Marjetko; Marija Sulek, Presika 8 b, Ljutomer — Igorja; Marija Korpar, Osluševci 18 — Mileno; Terezija Pe- klar, Markovci 31 a — dečka; Tere- zija Sterbal, Gradišak 18 — Jožka; Angela Centa, Cesta Olge Meglič, n. h. — Ksenijo; Katarina Brlek, Gradišča 146 — Majdo: Milica Prav- dič, Hrastovec 1 a — Alojza. POROKE: Valent Marciuš. Vučetinec 33, Ca- kovec, in Matilda Volkner, Ašker- čeva 4; Franček Veselič, Cesta Olge Meglič 9, in Justina Selmajer, Ce- sta Olge Meglič 13; Maksimiljan Ger- šak, Dobrovce 12, in Majda Pipen- baher, Rošnja 19. UMRLI STA: Ana Pfelfer, Na postajo 13, rojena 1877, umrla 22. marca 1968; Jožica Hebar, Velika Nedelja 11, rojena 1.3, februarja 1968, umrla 23. marca 1968. Skrivnost uspeha Burja in sonce sta se nekož prerekala, kdo izmed njiju bi mogel pripraviti potnika, ki stopa po cesti, da bi slekel svoj plašč. Burja je trdila, da ona. Sonce prav tako. Odloči naj stava. In sonce je velikodušno pre- pustilo prednost burji. Burja je priklicala svoje naj- temnejše oblaku in najhujše ve- trove, c^ež in točo ter se razbe- snela v veselem pričakovanju svojega zmagoslavja. Vetrovi so se z največjo silo zaganjali v potnika, dež in toča sta neusmi- ljeno tolkla po njem. Potnik se je s strahom oziral v črno nebo in se zmeraj tesneje ovijal v svoj plašč. Burja ga je razoča- rano opazovala. Cimvečji so bi- li njeni napori, tem bolj se je potnik tesnil v svoj plašč. Končno je burja uvidela svo- jo brezuspešno delo in prepusti- la svoje mesto soncu. In sonce je smehljaje pregna- lo oblake, vetrove, dež in točo ter začelo upirati svoje tople in blagodejne žarke v potnikov premraženi hrbet. Potnik se je hvaležno oziral proti soncu in se z največjim ugodjem vdajal prijetnemu vplivu blagodejne toplote, ki se je počasi razlivala v vse njegove ude. Postajalo mu je zmerom topleje, počutil se je zmerom bolj ugodno. Naposled se mu je plašč posušil in prej premražene ude je prevela gor- ka toplota. Polagoma mu je po- stalo vroče in z zadovolnim in srečnim občutkom je slekel svoj plašč. Kar ni uspelo burji s silo, je uspelo soncu z ljubeznijo, do- t)roto in upoštevanjem potniko- vih želja. Ta čudovita pravljica, ki jo je stari Ezop kot grški suženj na cjvoriJ Kreza 600 let pred našim štetjem napisal, ima danes prav isto veljavo, kot jo je imela ta- krat v Atenah. Kar je takrat Ezop v prispodobi povedal o člo- veški naravi, drži danes prav tako, kot da nikakor ne bi med tem minilo 2600 let. Nikoli ne moremo pri nikomur ničesar doseči, če ne upošteva- mo želj dotičnega, od katerega kaj želimo. Burji ni bilo mar, kaj si želi potnik. Mislila je le na sebe ter skušala s silo doseči svoj na- men. Posledica je bila, da je do- segla nasprotno od tegq, kar si je želela. ^once pa je zadevo uredilo drugače, pametneje. Najprej je upoštevalo želje potnika in mu skušalo ustreči. Posledica tega ravnanja je bila, da je potnik, ne da bi se tega sploh zavedal, izpolnil željo soncu. Nič na svetu nam ne prinaša več koristi kakor uslužnost, pri- jaznost, uvidevnost, nesebičnost in upoštevanje želja naših so- ljudi. Vse te lastnosti nam na čudežen način odpirajo vrata, kjer smo prej trkali zaman. V vsakem človeku je težnja po uveljavljanju samega sebe. Vsakdo hoče nekaj biti, nekaj veljati. Vsakdo želi, da se ga upošteva. Čimbolj mu to njego- vo veljavo odrekamo, tembolj si tega človeka odtujimo, temmanj nam bo naklonjen, temmanj n^m bo skušal ustreči in pri- znati nas. Zategadelj je v našem lastnem interesu, da v čimvečji meri skušamo ustreči težnja.na naših soljudi. S tem si napravimo iz njih resnične prijatelje, ki bodo rade volje ustregli tudi nam. Vse, kar smo prej v svojem egocentričnem stremljenju sku- šali v življenju zaman doseči, bo prišlp na opisan način samo po sebi. Ne moremo pač prek dejstva, da dobimo od drugih le tedaj, če smo jim sami kaj dali. In človeška narava je v tem pogledu silno skromna. Zadovo- ljuje se z majhnimi stvarmi, ki nikogar nič ne stanejo: nekaj odkritosrčnega priznanja, nekaj prisrčnosti, uvidevnosti in res- ničnega sočustvovanja. Se o dnevu žena v ormožu Poročali smo že, da je na za- bavi v Ormožu 8. marca nudilo storitve GP Ormož, da so bile te usluge precej drage, da ni bilo potrebno plačati dvorane, godbe itd. V gostinskem podjet- ju so nam povedali, da so mo- rali za dvorano plačati 100 di- narjev najemnine, 300 dinarjev za ansambel Zibrat, 34,.50 dinar- ja za razsvetljavo, poleg tega pa še strežno osebje. Tako gostin- skih storitev niso mogli nuditi po nabavni ceni. -p ^mu^iioM za prleSkena Lufzeka Bilo je precig vroče. Te pa. gdo sen ga meja že malo pod kapo, mS je sosidov Franc naštima, da bi šla glejat, kak kaj zglejajo lom- terški ribniki. Gdo srna prišla to, je znama že teklo, tak kak či bi skoz pekel hodila. Te pa se je Franc razkiirja, pa se je vse do got sleka. V zodjen hipi sen ga zadrza, da mi nije skoča v mlako. Putlan sen še se jaz dol sleka; meja pa sn malo razčesane gnte. Da se mi nebi Franc pa driigi Udje smijoli. sn si preg got zveza šiirc. Gdo sma se s Francon son- čila, sma obo počosi zsmrdiln. Zbiidila pa sma se, gdo je že me- sec na mesto sonca svetja. Dale pa bajše da van ne pravin. Štiri dni sen diima v štampeti leža^ po jin sn še meja na vso srečo flašo žganice, da sn vse tote križe leži preživja. Štora pa mi je skoz provla: Prokleti ded, nisi vreden, niti za pol vrago, za driigo si ne, ka bi te človek posla v .,. Po glovi mi je vse šiimilo. Se gnes se son sebe nemren poznati. No. moji drogi Udje, zaj znote, da van dosti nemren napisati. Lehko van samo pol venegov nakožen. V Lotmerki sta se dvi babi sva- dili pa plUvali zavolo šnajdara na Bajzeki, v Lotmerki se po v so- boto. Udje niso mogli zavolo vod- nih cevi, ki so popokale, kopati, v nove vodovodne cisterne so že spustili mlako (Lotmeržonci — zaj pa bote meli za 100 let zadosti mlake), v Pušencih so se kmetje pritožili', da so jin zemlo previ- soko ocenili, na ptujski ejzenpon so pripelali srpsko vino; najšli so, da plombe, s kerimi so zadelali cisterne v Srbiji niso prove — venda so jin Udje med potjo s ci- stern vino pratakali pa še tak napre. V LENART I SEN FINANČNO JN SRČNO ZBOLEJA Saj rečen gnešji den je vrag šokirati toto našo Hibo živleje. Celi svet samo na penezih stoji. Brez penez človik gnešji den ne- mre več nič dosegnoti. Če nemaš penez si itak že revež, če jih moš pa si še toplšni revež. Te moreš sploh mislti — tajko mo da za to, tejko za ovo, gdo pa prideš do tretjega pa vidiš ke nemaš v moš ji niti več enega storega di- nara neraztolanih in namensko razporejenih sredstev. Joj, jaj vete za mene je to neke strašnega. Včosih sen zavolo togq t-s,' jezen, ke bi se tan vjeja z zobmi, — ge še se je nebeden nikol ni moga vjesti. Vsepovsodik če se če Člo- vik malo pokozati, — moreš po- lek številke, ki že itak more vejka biti rečti še, — tejko no tejko novih dinarof, — drgatik še te pes za ploton neče več pohcati. Zaj na spomlod pa še je toti finančni problem boj začne člove- ka zajebovati. Jebal vrag, regvant no šalota sta že tak droga ke si lehko vsoki den samo enih por per kiipin, če čen redno kondicijo držati, ke se nebi kera ke švorati začela. Da bi si ša regvant son nabirat, — o to pa ne. Te bi si sosidi začeli takoj na tihen gu- čati: »Poglete si ga reveža, tak mu že slabo gre, ke se more po travnikih pasti!« Pa tiidi pomlod je tumi dosti kriva. Mene zodje dni že tak pri srci škromple. ke ne vem ke de s totega hujdiča grotalo. Že štora pesen poje: »Preliibi Svet Lenart kako si ti lep, maš majčkeno faro pa puno deklet..Gdo priden p Lenart te sen čista fertik. Če me že na avtobusi kera ne razrejca s koko mini jenkico no maksi frizuro — te še nekak gre. Če pa že med potjo ke zanimivega no seksi vi- din — potu pa je provi hujdič. Joj kak je to huido. Najbrž rno moga iti k dohtari, ke de mi da nekšne tablete. Jaz sen skoz no skos boleni. Enkrat man gripo, po šmrklavko, po slinavko, po me po bleki šrejfle, — zaj pa še tote pomladne no srčne bolečine. Jo'j, Hibe lenarške, ptujske, ormoške, lotmerške no bistrške dikline mol- te za mene če ne de me vrag vzeja! Drogi Udje, Ne zamerte, Malo je falilo, pa bi skoro bija hin. Meja bon se bol pazko. Pište na naslov: Uredništvo TEDNIKA, Ptuj, Lackova 2, Samo vaš Lujzek! Bistriška telesna vzgoja Na področju telesne kulture se v letošnjem letu ne pričakuje v bistriški občini poseben skok naprej. Poskušalo pa se bo ob- držati stanje, kot je sedaj, oziro- ma razvijati telesno kulturo v mejah finančnih sredstev, ki bo- do na razpolago v letošnjem le- tu. Predvsem bodo pospeševali množičnost v vrstah Partizana, ki je že v lanskem letu začel z množično rekreacijsko telovad- bo. Pospeševati pa bo treba tudi tiste športne panoge, ki so v mi- nulem obdobju postale množične in so dosegle določen kvaliteten napredek. To so predvsem k£>- šarka, nogomet, judo in odbojka. Za letošnje leto predvidevajo sredstva v isti višini kot v lan- skem letu, torej v približni vi- šini devet milijonov starih di- narjev. -b Drava poražena v Žalcu Tekma Drave v 2alcu je pokazala določeno pripravljenost nogometašev Ptuja. Toda v nedeljo je imela Dra- va proti sebi zelo dobrega nasprot- nika, ki je imel svojega najboljšega moža v vratarju, tako da kljub mno- gim priložnostim gostje niso dosegli nobenega zadetka. Tako ostaja Žalec na domačem te- renu še naprej neporažena ekipa, Drava pa je vknjižila v svojo razliko golov tri prejete zadetke, ki so ji precej pokvarili položaj. Rokoborba GOSPIC — LENART 7 : 7 Pred približno 5f)0D gledalci so se v nedeljo lenarški rokoborci pomerili v Gospiču z domačim Partizanom. Srečanje je bilo končano z neodlo- čenim izidom 7:7. Kot ponavadi je tudi tokrat prijetno presenetil le- narški rokoborec Jože Suman, inž., ki je že v prvi minuti dvoboja tu- širal svojega nasprotnika Kulakovi- ča. Posamezni rezultati: Mušja katego- rija: Manojlovič—Pipan 3:2 (tuš v 3. minuti) Bantamska- Vukovojič—Kurdnik 2:0 (v 2. minuti). Peresno lahka: Mandetič—Muršec 2:0 (v 2. minuti). Lahka: Kordič—Znuderl 1:1. Velter: Mandetič II.—Kamer 0:2. Srednja: Galac—Omerzo 0:0 (dis- kvalificir.). Poltežka! Kulakovič—Suman 3:2 (tuš v 1. minuti) in Mlrič—Fras 2:0. Čeprav bi Lenarčani lahko upravi- čeno tudi zmagali, je osvojena točka na tujem terenu vsekakor lep uspeh in spodbuda za nadaljnje tekmova- nje, J. s. Kegljaoije v nadaljevanju prvenstva krož- kov si je »Torek« z zmagami proti Kovinarju in Železničarju utrdil položaj na vrhu lestvice. 12. marca je bila na sporedu najzanimivejša tekma med Torkom in Železničar- jem. Torek še ni klonil svojim na- sprotnikom. V tej tekmi so zadnji meti odločali o zmagovalcu. Šport- na sreča se je nasmehnila Torku, kateremu je uspelo premagati .svo- jega nasprotnika z razliko treh kegljev. Pomembno zmago so dosegli tu- di invalidi, ki so premagali šoferje z rezultatom 602:579. Stanje na lestvici po VII. kolu: 1. Torek 5036 kegljev 2. TGA Kidričevo 4953 kegljev 3. Železničar 4857 kegljev 4. Panonija 4842 kegljev 5. Kovinar 4777 kegljev 8. Petovia 4672 kegljev 7 TAP 4559 kegljev 8. Šofer 4465 kegljev 9. Invalid 4313 kegljev 10. Vinko Reš 4096 kegljev Filmski in TV mozaik v času nasičenega trga s tek- stilom se modni kreatorji po- služujejo najrazličnejših realir- zacij zahtevnega okusa. 31-letni pariški modni kreator YVES ST. LAURENT, je pred kratkim po- slal na ulico svoje manekenke v ohlapnih oblekah brez nedrč- kov — pred izidom spomladan- ske modne kolekcije. Trdno je bil prepričan, da bo za temi oblekami povpraševanje nara- ščalo. Pred kratkim se je YVES mu- dil v Londonu. Na Carnaby Streetu ga je obkolila grupa njegovih ženskih kupcev — da- me, ki ponosno nosijo njegove zadnje modele: mini krila s tem- no zelenimi bluzami in seveda nepokritimi prsmi. Eden izmed resnejših, lastnik lokala, kjer se je odigraval ta prizor, je dejal: »Ko kupci preživijo prvi šok, pogledajo stvarem resneje v oči. Ne vem, zakaj gospod Laurent ustvarja take modele. Kljub te- mu pa je ta ,nevidna obleka' najboljše delo modnih pariških ustvarjalcev v zadnjem času.« Morda ima prav. «?fr«n « TEDMK petek, 29. marca 1%8 Stran 8