Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 5.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	29. januara 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Sv. Ocsa Benedikt XV. vmrli

V nedeljo 22. januara je rimski telefon raznesao po celom sveti tužno vest, da so sv. Oča Benedikt XV. vmrli.
Sv. Maticerkev je zgübila svojega najvišišega poglavara, svojega najvišjega dühovnoga pastera. Tem bolje nas preseneto te žalosten glas, ar smo ne niti čüti od njegove bolezni. Pred par dnevi je na nagloma zbetežao, da smo nanč ne mogli poročati v zadnjoj številki naših „Novin“ od njegove bolezni i tak naglo je prišla tüdi smrt.
Z XV. Benediktom je zatisno svoje oči eden iz med najvekši rimski papov, štere pozna cerkvena zgodovina. Zgübila je v njem Sv. Maticerkev svojega najbolšega očo. Ta tužna vest z globokov žalostjov obda ne samo celi katoličanski svet, nego tüdi vse narode, šterekoli vere so. XV. Benedikt se je zaslüžo med temi tüdi spoštovana z svojim nesebičatm, karitativnim delom, štero je Vodilo njegovo celo živlenje.
Pokojni je bio eden iz med najfinejši diplomatov naše dobe. Velki kak diplomat, ešče vekši kak dühovni pastér.
Svoje Vladarstvo v Matjeerkvi je prevzeo v, najhüjšem vremeni, v časi svetovne vojne. Daje skoro celi svet bio v ednom-ognji, da je sv. Cerkev ogrožena bila od vseh stranih, je ona potrbüvala takšega vladara, ki nosi vu svojem plejnenitom srci ednako ljübáv do vseh narodov. Kak dober diplomat so pokojni obdržali v svetovnoj vojni proti vsem narodom, šteri so stali med sebov v verski ednako pravičnost. Vse so ljübili z ednakim srcom, vej so vsi bili njihova deca. I s tem so si pridobili spoštüvanje tüdi med narodi, ki so bili drüge vere.
Sv. Oča so bili prvi, ki so obsodili bojno, ki so obprvim med vsemi zdignoli svoj glas proti tomi groznomi klanji. Pokazali so tüdi to pravo pot, po šteroj bi svet prišao do stalnoga mára. Včasi kak so prevzeli Vladarstvo sv. Cerkvi leta 1914. so vödati okrožnico, v šteroj obsodijo vojsko i povdarjajo, da Sojo drüge poti i drüga sredstva, z Šterimi bi si lejko včinjene krivice poravnale.
Med vojskov, či so glih -ne mogli dosegnoti želnoga mira, so vedno delali na to, da končibar vnogim olejšajo trplenja. Kelko dobra so včinoli 1 Zavzeli so se za zgrabljence (ujetnike), naj se ž njimi človeče postopa, za izmenjavo invalidov, za vojne sirote i sirmaško deco. Na jezero i jezero se je obečalo na njih za' pomoč i ne bilo prošnje, štero bi odvrgli. Njihova očinska ljübezen ne poznala državnih i krajevnih mej, nego obsegala je celi svet. Davajo sami ogromne šume od vojske poškodovánim krajcara kak Belgiji, Ukrajini, Poljskoj, Srbiji, organizirajo pomoč od strani zasebnikov i organizacij i to vse za sirmake i nevolne, ki trpijo. Še ne davno pred smrtjov je Benedikt XV. tüdi začno velko akcijo za* nesrečno Rusijo i za njeno gladajočo deco. On sam je darüvao v te namen miljon lir.
Kak dober oča z lübeznivostjov se skrbo za svojo deco.
1 na to ljübeznost i neutrüdlivo delo ga je ne genolo drügo kak njegovo plemenito dühovniško srce. Vsakomi je vse šteo biti; Kak višji paster je bio pokojni jako pobožna düša. Za düše je gorelo njegovo srce. Že kak tajnik X,- Plüša je rad delao na polji düševnoga pastirstva. Mešüvao je vsakši .den. Po sv. meši je dostokrat na vöre dugo molo v cerkvi, vsaki petek oprávlao križno pot, vsako soboto pa na več vör spovidavao.	
Naj njemi bo plača zdaj za njegov trüd Večni Bogi
Živlenje XV. Benedikta.
Pápa Benedikt XV. se je naredo 21. nov. leta 1854. iz plemenite rodovine Della Chiesa v Pegli. Gimnazijo i právna študije je dovršo v Genovi. Za dühovnika je bio .posvečeni 2Í. dec. leta 1878. Za tem je študirao še štiri leta na akademije v Rimi, kje se vzgajajo dühovnik! za administrativne i diplomatične cerkvene slüžbe. Tü si je pridobo doktorat iz cerkvenoga prava. Leta 1883. ja bio imenüvani od XIII. beona za tajnika, do 1887. leta tajnik pri nunciaturi v Madridi. Toga leta ga je pozvao papov državni tajnik Rampolla za tajnika svoje pisarne, to slüžbo je oprávlao ešče pod Merry del Valom do leta 1907., da ga je X. Pius imenüvao za nadpüšpeka (érsek) v Bologni. 1914. leti 25. maja ga je X. Pius imenüvao za kardinala, dne 3. septembra 1914. je pa bio izvoljeni za pápo.
2
„NOVINE“
29. januara 1922.
Več stanovskoga znanja bodočim materam. 
Za človeštvo nega hasnovitejše naprave, nego je zakon in drüžina. Država, brez štere je človik ne mogoči živeti človeka vredno živlenje, sloni na vrejenom drüžinskom živlenji. Zgodovina nam pravi, da je ravno drüžina prvi začetek države. Ka je edna v malom, to je drüga v velikom. V njej se vči človik svoje dužnosti proti oblasti in bližnjemi. Spoštüvanjom starišov se navči lübiti in spoštüvati predstojnike v državi. Razmerje do bratov ga navadi prav soditi od ednakosti drügi državljanov, štere mora lübiti kak svoje brate.	
Pa tüdi v düševnom pogledi je domače ognjišče za človeka velke vrednosti, ka bi bilo iz njega, če se nebi od starišov navčo spoznavati Boga i svoj večni cilj ? S pridobitvov vere pa dobi tüdi rav-nilo, po šterom naravnavle vse svoje živlenje. Drüžina je pa tüdi šola za živlenje potrebne znanosti. Le telko vala narodova znanost ali kultura, na kelko je vsem drüžinam nekak lastivna. Da vse to ležej zarazmimo, si samo mislimo, ka bi bilo s človeka, če bi ga v deteči letaj izločili iz drüžine in od drügi lüdi ? Ostao bi ščista divji in niti govorit nebi znao. Brez vajeni drüžin bi se človeštvo hitro pogrozilo v divjaštvo.
Drüžina je tüdi vretina človeške sreče. Upravtak pa tüdi nevole in iz njega iz virajoče nezadovolstvo ma svoje korenine v nesrečni drüžina]". Zato pa,' ki šče pomagati ljüdstvo, mora začeti svoje delo v domačem, drüžinskom živlenji. Tü se kové bodočnost naroda; iz dobrih drüžin prihajajo pošteni lüdje, iz slabih jta izmečki lüdstva. Dobro drevo rodi dober sad, slabo pa slaboga. Zato je naš gospod, Jezuš Kristuš dao zakoni ki je začetek drüžine, pečat Sv/ sakramente.
čiravno je pa za dom velke vrednosti dober in skrben oča, ki verje svoje pred stradanjom in Izbrani nesreč, vendar je düša drüžine dobra mati. S svojimi navuki in dobrim zgledom zida v mladom srci deteta fundament za bodoče düševno živlenje. Ona vči, goji, s potrpežlivostjov in lübeznostjov ph veže vso drüžino k domačemi ognjišči. Zato prav pravi stari pregovor, da žena drži gor v drüžini tri vogle, mož pa samo ednoga. Da pa čim-bole izvráavle svojo dužnost, mora mater dičiti zvün poštenoga in potrpežlivoga srca tüdi potrebna modrost; a ravno za glo-bokejše povčenje deklin, bodoči mater v drüžini se skrbi premalo.
Nemremo tajiti, da se naše priprosto, kmetsko lüdstvo pograža gledoč na sklen-jevanja zakonov v zmoto, da je zadosta, če se da velka herbijav penezaj, vse drügo pa je deveta briga. Pomisliti pa trbe, da še jezerke ne včinijo srečnoga zakona. Ravno ’ nasprotno, nezmerno prizadevanje po bogastvi zaseja naj večkrat v drüžini velko nezadovolnost. Srečen je zakon leto, kda sloni na fundamenti božje milosti in medsebojnoga spoštüvanja. Spoštüvao bo pa mož Ie ženo, če je spametna in modra. Zato že stari pregovor pravi, da je najvekše bogástvo pošteno srce razumna glava in skrbne roke.
Kak malo se pri nas skrbimo za povčenje deklin, nam kaže žalostna istina, da se komaj štera priglasi v tečaje za vertinje, ki je vodijo častite šolske sestre v Beltinci. Človik bi mislo, da naši prekmürski starišje pograbijo to priliko, pa je ravno naopak. V našem lüdstvi žive ta nesrečna misel, da je samo vučitelicam potrebna Izobrazba in pisačkam, štere pa največkrát niti ne vršijo pozvanja matere.
Malo več poštüvanja bi itak mogli imeti do düševnoga povčenja in je za več štimati, nego stroške za te trimesečine tečaje. lzgovor, da nemajo časa, je prazen, v zimi se tri mesece ne zamüdi celi svet.
Prekmurske dekline, glejte, da ne zamüdite prilike! Prosite stariše, naj vam omogočijo, da si pridobite več herbije v srci in v glavi! Či ne bi mogli stariši sami, vam mogoče rodbina pomore. Vse drügo vam lehko možje zapravijo, a ka mate v glavi in v srci toga nigdar, zakaj to so kinči, ki je tovaje ne vkradnejo in moli ne pojejo!
Uradna naznanila.
Svoje pridelke smemo tržiti brez obrtnoga lista. Naš g. poslanec so pitanje stavili na okr. glavarstvo, Če se sme brez obrtnoga lista odavati domači pov (sad, méd, zrnje itd.) Okrajno glavarstvo je pod št. 9160/1. dalo té odgovor: ,,Na" vaš dopis z dne 9. t. m. mi je čast, Vas izvestiti, da za odájo lastnih domačih poljskih pridelkov nej trbe nikšega obrtnoga lista. Kmetovalec lehko oda svoje pridelke (svoj pov), štere je pridelao sam, komi je šče i gde je šče. (V. točka uvodnoga patenta i 60 § obrtnoga reda to dovolite). Da se pa preprečijo zlorabe (vkanitve) i da ódajalce ne motijo kontrole oblasti (žandarje) njim župan vöpostavi Občinsko Potrdilo, ka odavajo teliko i teliko (napisati keliko) toga. ali onoga lastnoga pova na senji. To pa zato. naj se posebno mladina ne da preveč na trštvo i bi tak postala za meši njo ali drügo resno delo nesposobna." — Z toga odgovora vsaki .vidi, ka ma za včiniti. Naj pri župani prosi svedočanstvo i vnjé dá zapisati ka šče tvojega pova na senji odati. Samo za senje trebe to svedočanstvo. Nikak je pa predpisano nej, da bi vsaki sam neso svoje pridelke na senje. Eden lejko za 10 gospodarov nesé, samo naj ma svedočanstor za nje. Zvün senja pa brez toga Svedočanstva sme vsaki svoje pridelke odati gda šče. s*-
Zvišane takse za kartel dolnine. Finančno okrajno ravnatelstvi z Maribora nam javi, da so takse na karte i domine povišane od 15 din. na 30 din. Za toga, voljo se morejo vse karte i domine znova štemplati i razlike takse 15 din, do L.febr. 1922. dolplačati: Štemplanje se bode vršilo v davčnih uradah. Šteri ne prijavijo karti domine i ne plačajo od njih - takse do 1. febr., se bodo kaštigali.
Premeščavanje prekmurskoga vučiteljstva.
Dosta Prekmurcov domačinov je premeščeni iz Prekmurja po : celoj Sloveniji. Tüdi s tem se godi velika krivica i se jemlje pravica vučitelom i našemi ljüdstvi. Naš vučiteo .je meo prosto'voljo, lehko si je izvolo sam mesto, kje je šteo poučavali, zdaj njemi pa nakažejo od zgoraj mesto, na štero mora iti ščeš-neščeš. Zakaj Prekmurec nebi ostao v P r e k m u r j i, kje je že navaden, razmere pozna i ljüdstvo, šteroga jezik obvlada? Zakaj bi zdaj püsto to i mogo itiv tüji kraj ? Ali hočejo zdaj namestiti v Prekmuiji vučitele iz Slovenije, za Štere ljüdstvo ne mara pa šteri lüdi sami neščejo se. Tü gotovo ne bodo mogli ljüdstva pridobiti zasé i tüdi ne bodo meli nikšega uspeha. To se je že tüdi pokazalo, kda je ljüdstvo neštere vučitele prišlece naravnost splcdilo, ar néso poštüvall njegovih navad, ar so njegovo deco odvračali od cerkvi,1 od Boga. Si misliotei gospodje, dabodo tak léhko pometati z našim ljüdstvom? Vsakši bot má dvá konca. To naj ne pozabijo. Mi li se mi to ljüdstvo, ka se njemi odtegnejo od »bratov" pravice 1
Krivica se pa godi vučitelom tüdi v drügoj smeri. Premeščenje se teško obnese že iz teh-ničnih vzrokov. Nešteri vučitelje majo ženo. deco po 5—6, svoje lastno posestvo, na šterom so se rodili sami. To bi naj sedaj Odali pa šli bogzna daleč vmret? Ali naj zdaj svoje reči naklade na vozove i jih pelja há nakazano mesto ? Premislimo, koliko ga bolo stalo v toj dragoči?
Več plača zdaj za vožnjo, kak njemi je Pohištvo vredno. No potem pa naj ide po sveti z palicov.. Pa krvavo silo majo gospodoje v Soboti i Ljubljani ka v sredini Šolskega leta premeščavajo po zimi! Siromak vučiteo, zdaj si pa prost na svojih nogah.
Ne tak gospoda, več pravic ljüdstvi pa bo zadovoljno.	Pr. d,
(Dodatek. Mi dodamo samo to : vsega je kriv v prvoj vrsti sobočki šolski nadzornik, ki je v svojoj liberalnoj zagriženosti ,z svojimi libe-
ralnimi kollegi napravo té napad na naše krščanske šole i krščanske vučitele. Ali ka je s tem dosegno? To, ka je več vučitelov ráj z slüibe stopilo, kak krivico trpelo. To naj spametüje gospode voditele. Vr.)
Spomenica našega
g. poslanca, štero so meseca oktobra vložili v Beogradi na ministerski svet.
9.
10. pod H), priloženi memorandum prekmurskih hranilna:'naj ne bo glas vpijočega v puščavi, ampak naj se reši ugodno, da ljudstvo pride do svoje nominalne vrednosti, zavodi pa. do svojega rednega poslovanja. Sekvestracija naj se nemudoma ukine, slovensko uradovanje predpiše, v točki št. 2) poglavja F. navedeni predlog pa naj se predvsem uvažuje. Sprejem tega bi rešil obojestransko kar najugodnejše celo zadevo.
11. Vse škode, katere je naredilo vojaštvo bodisi v šolskih poslopjih, bodisi v privatnih, naj se ocenijo in sirotam škode čimpreje popláčajo.
12. Nakaže naj se že v lanskem Šolskem letu zaprošena dijaška .podpora v znesku 40 0U0 K za naše v Sloveniji izven Prekmurja študira-joče dijake in toliko za One, ki v M, Soboti zvrsüjejo svoje študije.
13. Naj se po pregleda invalidov, katerega roki so že uradno 'naznačeni za to leto, v prvi vrsti prekmurskim invalidom nakaže Pokojnina. Izvanredna pomoč naj se da velikim sirotam. Prosil 'sem in zopet prosim za večje sirote' svoto od 200.000 K, da se po župniščih vseh veroizpovedanj razdeli. Revidira naj se Pokojnina vdov, ker v nebrojnih slučajih te najbolj potrebne ali nič ali v primeri z dobro oskrbljavali vdovam! dobijo smešno malenkost. Imamo sirote, ki niso vojne vdove, a sirote brez prir mera za katerega ni pravoga razumevanja ne v občini, ne pri višji oblasti in zato je želeti, da bi se za te sirote tudi določila neka vsota in dala Župnišče!« za razdelitev. Župni uradi morejo to s pomočjo župana najtežje in najbolj pravično razdeliti, ker poznajo razmere. Prosil bi od gospoda ministra za socialno politiko tudi nekaj obleke in obüvala za našo siromašne šolsko mladino.
14. Ker je Prekmurje skoro'v celi državi najbolj prizadeto po suši in pškodovana po toči, naj.se vsem siromašnejšim slojem odpiše ves davek, premožnejšim oškodovancem pa zniža. Prosim tudi opetovano od »Javne pomoči* in gospoda ministra za poljoprivredo zaobljub-ljeno podporo našim po toči prizadetim sirotam v župnijah Dol. Lendava, Dobrovnik, Bogojina, Turnišče in Gor. Prekmurje
15. Da se dovoli uvoz 10 vagonov cementa iz Nemške Avstrije brez carine za sirote Gornjega Prekmurja kakor to prosi okrajno glavarstvo pod Štev. 6261/1. v prilogi pod D).
Ka si küpite za 40 K.? Šörc? Ne dobi te ga. Robec? Ravnotak ne. Na lače i janko pa te niti nemo licitérali. Za 40 K. dobite dvajseti per pa nekaj malo papéra za pisati. Nikaj več. Za 40 K. dobite liter vina, nikaj več. Za 40 K. dobite kilo riže, kave nej, cukra tüdi nej, nikaj več. Za 40 K. dobite štiri škatle biksa ali par škatlic spic, nikaj več. Za 40 koron dobite komaj toliko masti, ka si štirikrat za ednoga človeka po skopom zabelite. I vse to dobite samo ednok.
Je pa ešče edna reč, štero dobite za 40 K. Naše Novine so to. I té ne dobite ednok, nego pétdesetdvakrat. Pa jih li ne bi meli? Te ne vete računati pa sami sebé znorite. Te vidili. Več Vam zdaj ne povemo.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Parlament v Belgradi je 16. t. m. začno svoje delo. Naš poslanec Jožef Klekl so tüdi odišli v Belgrad. Njuv naslov je: J. K. narodni poslanec, parlament Jugoslovanski klub 20.
Imenüvanje. G. Ludovik Seči vučiteo na osnovnoj šoli v D. Lendavi je imenüvani za vučitela na drž. meščansko šolo v D. Lendavi. Čestitamo.
Plačüvanje davka na poslovni promet Gremij Trgovcov za Prekmurje, opomina vse svoje člane, da je davek na poslovni promet ostao neizpremenjen v veljavi i da različne časopisne vesti o izpremembah i ukinjenji toga davka ne odgovarjajo pravici. Za prve tri mesece je plačati do najkesnej 30. januara 1919. Vsi trgovci morejo voditi predpisane knjige i plačati davek v zneski 1% od narejenoga prometa, ar ovak se bodejo ostro kaštigali.
29. januara 1922.
„NOVINE“
3
Za reformo plačüvanja poslovnoga davka. Kak poroča Trgovski list v 6 štev. iz Beograda, so predložili zastopniki vseh trgovsko obrtniških zbornic finančnomi ministri spomenico, vu šteroj zahtevajo, da se izpremeni način plačüvanja davka na poslovni promet tak da se ukine oknjiževanje i se notri vpela za plačüvanje toga davka pavšalna vsota. Finančni minister je izjavo, da včini vse, ka je v njegovoj moči, da se toj želji zadosta včini.
Veržej. Marijanišče. Zadnjo nedelo v tom meseci, 29. jan. priedijo v novom gledišči domači gojenci lepo igro, vzeto po sv. Pismi. .Zgübani sin". Začne se po večernici okoli 3 vöre. Sme priti vsakši, ki si v zavodi pisarni ali gde Indri küpi vstopnico.
5 dinarske bankovce državne blagajne več ne smejo sprejmati od 20. jan. Teh bankovci se notri potegnejo i se moro zameniti pri podrülnicaj Narodne banke do 20. julija 1922. Od 20. julija do 20. nov. se pa samo v Belgradi lehko zmenijo pri Narodnoj banki. Za ponarejene se nikaj ne- da.
V D. Lendavi se je Silvestrov večer obhajao po starodavno} navadi: z plesnov veselicov. Naše plesne zabave pa majo že to žalostno stran, da se na konci skoro vsigdar vtopijo v svajo 1 bitje. SlovenskTgospodje zamerijo, Vogrskim, da ne pohájajo njihovih prireditev, Či si pa ništerni le vzemejo to batrivnost, da stopijo med nje i si tam kakšo Vogrsko pesmico dajo zaigrali, te pa včasi ščejo viditi krv. Tak še je ravnoč zgodilo na Silvestrov večer ali bole na novo leto zajtra. Neki vogrski dečki si' dajo vogrske pesmi igrati, to na teliko razčemeri g. vučitelje Birso, — da leti med nje — i kriči: ,,krv ščem viditi, krv bode tekla" i Si po žepi išče revolver, ge te že meo pri sebi ali ne. „Ka mi morejo drügo kak či me premestijo." Noš si je že tüdi vöpotegno i tak divjao okoli pošteni gostov. Dobro njemi je pravo tam na mesti en Sabo (krojač). ste vl en vučiteo, ste vl en inteligenten Človik ? čl ste vl vučiteo, te sam jaz lejko profesori To je za istine visike kultura enoga vučitela. En vučiteo se tak globoko ne, sme z sebe spozabili v poštenoj drüžbi. Ka povejo k tomi starišje, šterih deco te vučiteo vči? Z kakšim vüpanjom teda naj pošiljajo k njemi svojo deco Ž Vučiteo more znati, da je kulturni delavec, ki more vsepovsod Iti naprej z dobrim zgledom. Mi bi si želeli, da bi g. nadzornik malo bolje previdni bili v premestiti vučitelov celo na tak važnom obmejnom mesti, kak je D. Lendava i nam nebi pošilali sem takše mlade .vučitelje, ki . samo ugled, jemlejo celomi vučitelstvi, čl bi to en premurski vučiteo napravo, ka bi bilo ž njim/ Taki bi zgübo slüžbo. Kaj pa dobi g. Birsa? Najbrš ga bodo g. nadzornik predlagali na višišo oblast za odliküvanje z redom sv. Save IV! razreda, Mi že naprej Čestitamo!
Za siroto je plačao Novine Štimec Jürij iz Sr. Bistrice, N. N. z Žižkov pa za dve Siroti. Prosimo več takših veliko düšnih darovnikov.
Bodonci. Z Bodonec nam glasijo, da se je Poredoš Štefan vučiteo iz Rajhenburga zaročo z gd. Morgenštern Jolankov z Bodonec.
Tisti, ki so se pri našem g. poslanci glasili za naselitev pri D. Lendavi, naj se javijo pri državnom komisari g. Luka Medini v D. Lendavi.
Cerkvena vest. Za administratora beltinske fare je imenüváni g. kaplan Deli Štefan od somboteljskoga püšpeka.
Šest metrov dugi i meter debeli hrast, vednakoga zrasa je k odaji pri Rajbar Mikloši v Gradišči, Zglasite se tü.
Što ma mlin stari za jaboka mleti i počem ga dá, naj naznani uredništvi v Črensovce.
Na sirote pišejo vö štrof, štere majo 5—6 drobne dece, nemajo pa obleke i hrane. Te sirote šče šolska oblast kaznüvati, ár decé ne pošila v šolo. Trdosrčnost! Poskrbi naj se oblast za hrano i obleko deci i te je lejko kaštiga, prle pa ne. Županje zagovarjajte svoje sirote. Prosite obleko i hrano za deco mesto kaštige. Kožo vendar pri miri püstimo!
To je prej nesramnost! Prekmurski Glasnik je zmislo to v. 3 št. ka je prej to nesramnost, ka smo mi po poročili od smrti † Kühar Štefana pisali od toga, ka ki si naroči Novine, dobi tüdi Kalendar Srca Jezušovoga i Marijin List. Liberalcom je to nesramnost, če se preporača krščansko čtenjé a oni zato neso proti veri. Ka je tá novica naša na to mesto prišla, je tiskarna napravila. Ali kama steč bi prišla, bi pekla demokrate.
To je pa že nesramnost, ne pravimo ka pred liberalci oni majo drügi čüt kak mi nego pred Bogom i poštenimi ljüdmi, ka je v Bakovcih porodila dete hči, šteromi je oča njeni oča i ka je noseča nora dekla z nekim regrutom. Lepi sad kratke sokolske vzgoje v Slov. Krajini.
V. Dolenci. Naša vrla fara je na ruske gladno deco i misijone nabrale 261 K. 80 fil.
Srčna hvala, naš slovenski jezerokratni .Bog plati" vsem našim širitelom, ki so z svojimi velikimi trüdi pripomogli, da so Novine, čeravno dragše, več stotin novih naročnikov pridobile. Vsem širitelom za trüde hvala, čeiav-no vsi neso mogli povekšati staro število, ali celo čeravno bi kaj stari naročnikov zgübili. Trüd se gleda povsod i té Plačüjejo. I da so ga vsi meli, vsem srčna hvala. Kak vsako leto tak i letos vam damo dragi Širitelje brezplačno naše liste i prosimo vas, da si Poštnino vsikdar odračunate. Ki pa niti loga dara neščete vzeti, Vzemite za to sad tistih sv. meš, štere se za vas gostokrat slüžijo. S tem izrekamo svojo najglobšo zahvalo tüdi tistim gospodom naročnikom, ki stoječ na višini razumevanja zdajšnjega časa z dobre volje od predpisane naročnine, več Plačüjejo, včasi več kak sama naročnina znese. Vsem Bog plačaj. Uredništvo »Novin".
G. Petrovci. G. Mikala so glas poslali, da 19. decembra 1. 1921. do v: Petrovci večer-jali. Čakali smo vas, zakaj ste ne prišli ? Zno-, vlč Čakamo Vaš glas. Mi Vam Verjemo, či včasi lažete. To je pač Vaš krűh. j
Črensovska posojilnica je 400 K. darü-. vala na sirote. Kem bole mo jo podpirali, tem več dobijo sirote.
Starišom, ki mate deco pri vojakaj. Ednok smo vam že par reči napotili, da bi dali naše krščanske liste naročiti svojim sinom. Gda to prošnjo ponovimo, pridemo z ednov drügov tüdi pred vas. Jeli to vam je vsem zna*-no, ka je vojaški (soldačko stan ne méd. To je tak bilo i tüdi bode. A ne trbe pa vse vervati ka razni ljüdje trosijo laži kak strašno se godi vojakom. Tüdi samim vojakom nešterno vsega vervati. To je najmre stara pravica, ka dijak pa vojak ma kosmáte reči, naj gene stariša ka v žep segne i kaj da oiza ,,pozabljanje, nevole". A itak znajo se goditi tüdi1 krivice i godile so se tüdi pri vojákah. Prosimo zato stariše, naj odpišejo, svojim sinom, ka če kakšo krivico trpijo, naj jo poistíni popišejo i pošlejo našemi g. poslanci v Belgrad, jugoslovanski klub broj 20. parlament. Oni. /do z cele moči zagovarjali naše dečke i može. A ešče ednok povdarjamo, samo pravica, istina naj se popiše. Ar popisanje laži bi škodilo ne samo ednomi nego vsem našim" vojakom, mo!
Nedelica. Po gorečnost činitelov Pücko Ivana i Bakan ; Štefana smP.doblli 28 novih naročnikov. I vrli naročniki - sé naročnino že skoro vsi dol plačali. Za Töfnlščamí nájveč naročnikov ta občina ma v;celoj fari. Hvaa vrlim širitélom.	@
Beltinci. Naša neobtrtidliva ílritellca je ne samo obdržala, nego ešče povekšala število naročnikov na Novine. Mamo jih 120. Odkrito pohvalimo i se iz srca zahvalimo našoj širitelici, ka nam popolnoma redno dbstavlja Novine. Če bi v vsakoj občini se tak brigali za krščanski tisk kak se naša. širitelica briga, bi mogle meti 10000 'naročnikov Nosite. (Hvale vredni so naročniki tüdi ár bogajo. Vsepovsedi ne bogajo najbole goreče širitele. Vr.)
Lipa. Novih naročnikov smo dobili 29. Od hiše do hiše je šo naš vrli širitel Matjašec Štefan. — Hvala njemi.
Zahvala! Sebeščanska fara izreka stem gospod! Gašpar Jožefi mladenci iz Prosečkevési najprisrčnejšo zahvalo i neštetokrat prisrčni Bog plati za prelépi dar, ki nam je za špomin poklono lepo novo monštrancijo (svestvo). Stem se je nadomestilo oskrunstvo,- štero nás žalostno spomina nazaj na lansko Iglo, gda so nam hüde roparske roke oskrunile cérkev in spráz-nile naš oltár od kinča! — Bili smo pobiti, Žalostni in obvüpani, ár smo ne bili mogoči si novo küpiti, ali té mladénce nam je z svojov naklonjenostjov vužgao v srcaj nepopisno veselje in novo vüpanje, kak zvedimo je koštala nova monštranca približno 23, jezero koron, žmetno, bi nam bilo kak siromaškoj fari teliko v küper spraviti, ár nam trbej Zvün toga ešče drüge vnoge cerkvene potrebščine najbolje pa zvoné; zato se ešče ednok vsi zahvalimo za prelepi dár in lepi špomin naše. fare, ravno tak ostane v naših srcaj ne pozabljeni špomin na toga vrloga mladenca v naših molitvaj naj ga Vsemogoči Čuva in vod! vu vseh njegovih potaj do konca srečno za düšo in, telo! Kak zvemo, sta nam dve düše iz Prosečke vési z nova naklonjeni darüvati ciborlj (kelih), kak zgoraj tüdi tema izrekamo enako najprisrčnejši Bog plati! Farniki zdignimo srca sursum corda I K begi in njegovoj časti te nas tüdi on zdigne v svojoj neskončnoj milosti do sébe; nablrajmo na zvone, ki nam falijo kak grešniki boža milošča te, da to včinimo lejko Čakamo srečo na tom i ovom sveti, ár de nas premili glas zvonov opomino na pot, pot srečno, vesélo in vekivečno! Šebeščanski farnik.
Država.
Skrb na tüjince. Gda je Pribičevič mogeo püstiti ministrstvo za notranje zadeve, je malo prle izdao naredbo, da se morajo vsi tüjci v naši domovini Zglasiti pri policiji, da dobijo za 195 dinarov potni list, da smejo ešče duže biti v Jugoslaviji. Sto se do 1. januara 1922. ne zglasi, bo izgnan. O bíaženi centralizem, Kak dobroti vö skrbiš za svoje ljüdstvo 1
Trpljenje v vozi. Pod blaženim ravnanjom zdajšnje liberalno samostojne vlade strašno mantrajo uboge voznike. „Slobodna Tribuna" piše, ka njoj je eden voznik, ki se je zdaj oslobodo z beo-gradske temnice „glavnjače“, eta Pripovedavao. Žandarje, policaji i policajski uradniki so nas pobijavali vsaki den do krvavoga. Včasi so nas silili, da smo z golimi koleni mogli hoditi po ostrom peški. Žandarje pa se sami uradniki so prisiljavali zaprte ženske i ar so ne privolile, so je do krvavoga bičali Stradali smo, da smo postali sama kost i v najvekšoj vročimi lani v leti so nam davali tak malo vode, da od žeje smo bili v nevarnosti da vsi odnoremo. To se pri nas godi pod liberalnov vladov. Dobro bo toga ne pozabiti.
Vmoro je v Ptüji v Siničkom tabori ruski oficer našega domačega vrloga zdravnika z nekov cevjov. Zato ka je držimo i plačüjemo, do nas klali Rusi. Samostojno liberalna vlada kak dugo boš ešče to trpela.
Svet.
    Danci so veliki prijatelje lepih knig. Leta 1918 se je za 18 milijon kron odalo knig na Danskom. Pa Danska ma komaj dva i pol milijona prebivalcov. Lani so vözposodili prostomi ljüdstvi z čtel više dva milijona knjig. Najraj čtejo spise Holger Drachmana. Njegovi spisi krožijo v 685 jezero izvodaj (falataj).
Samomori v Ameriki se grozovito povekšavajo. L. 1920. se je v šestih mesecah skončalo 277 oseb, l. 1921 pa že 6409. Med temi nesrečnimi je bilo celo 507 dece.
Slon, šteri pozna banke. V Pešti v zverinjeki majo ednoga slona ali elefanta, šteri se rad igrao z decov. Deca ga jahala i zato plačala edno korono, štero je z frlünčkom sam pobirao od dece. V najno-vejšem časi pa nikak ne šteo sprejeti korone. Povohao (ánofao) jo je i dolpüsto. .Vido je to en Amerikanec pa si je zmislo da on probo napravi z dolarom. I glejte dolar je vzeo gor slon. Nato so delah posküs z drügimi bankovci i té je tüdi vzeo gor, samo madjarskih je ne šteo. Jeli bi koli vzeo gor Hasan — to je ime entanti— naše dinare ali ne? Zrok je prej to, ka vogrske banke so z takšov farbov štampano, štera sloni smrdi, zato je püšča vö z frlünčka.
Rusija nazaj davle Poljskoj vojni plen. 24. dec. 1921. so pripelali v Varšavo, glavno mesto Poljske 7 vagonov pohištva i drügi]' stvari) iz ruske državne palače. Poljaki dobijo ešče več takši] stva-rij od Rusov, štere so njim tei v tistih sto letaj, gda so bili njihovi podložniki, zvozili z orsaga.
Na madžarskom se po vesnicaj vršijo nabori, po vesnicaj rekrutirajo mlade ljüdi.
Občinski tajnik. Pri občini Dolnja Lendava se sprejme občinski tajnik, ki mora poznati slovenski i madžarski jezik v besedi j pisavi. Nastop slüžbe takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pismeno in ustmeno pri uradu. — Občinski urad D. Lendava.
4
„NOVINE“
29. januar 1922.
Orel.
Orlovski tečaj v Beltincih.
Te tečaj je meo zadosta uspeha. Zastopnika Jugoslovanske orlovske zveze, kaplan Jernej Hafner i telovadni vučiteo Jožef Rupnik, sta prišla 9. dec. iz Lendave i sta bila gostoljübno sprejeta od prijatelov prekmurskih dečkov, šteri želejo napredüvati vu vsem dobrom.
V pondelek 11. dec. so se zbrali dečki, preci v lepom števili, iz Bogojine, Bratonec, Beltinec, Kr°ga i Žižkov v dvorani g. Hubera i ob 10 vüri se je začno tečaj z molitvov. V vsako zajtra so šli tečajniki k sv. meši. Včili so se od 8 vüre do 12 -pa od Z do 6. Bratje Horvatov! iz Bratonec so dali tüdi drva, di jih ne zeblo. Telovadbe so se včili 5 vör vsaki den, tri vüre pa poslüšali predavanja o načelih i pravil orlovske organizacije, o zgodovini telovadbe o .deli izobrazbe, nastopanja Orlov itd. od vsega, ka trebe znati i činiti, da je Človik zdrav i črštev, dober i pošten, veren krščenik i zvesti državljan.
Dečki so pazljivo poslüšali, ništerni so si tüdi kaj zapisali. Najbolje pridni so bili bogojanski i bratonski Orli.
V soboto 17. dec. so tečaj lepo zak-ljőčili. Ob 8. vüri so šli v redi lepo k sv. meši za Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra, ki je obhajao svoj prvi rojstni den kak krčij Jugoslavije. Navdüšeno so spevali Orli državno himno „Bože pravde" pred mešov i ..Lepa naša domovina" po sv. meši. Po sv. meši so nastopili Orli z lepov prireditvov pri g. Huberi, kje se je zbralo nekoliko zastopnikov cenj. vučitelstva i preci število občinstva. Pred slikov kralja Aleksandra so spopevali tri pesmi, naprej dali 5 deklamacij, dva govora (Bojnec z Bogojine i Horvat, Okrožni predg, z Bratonec), pokazali 5 telovadni točk i dve lepivi slikovitivi sküpini. Vse točke so dobro izvršili i dosegnoli Pohvalo vseh gledalcov, ki so se čüdivali batrivnomi nastopi 'i pravilno] telovadbi domačih dečkov.
Nastop je zakljüčo g, J. Hafner z govorom, v Šterom je povdarjao, da Orli ljübijo domovino, spoštüjejo kralja i z te-lovnov i düševno, izobratbov ščejo ko-ristiti svojemi ljüdstvi, slüžiti domovini, kak nas katoličane to vera vči i orlovska pravila predpišüjejo.
Vüpamo, da bodo naši Orli tak, kak so lepo napredüvali po orlovskih načelih
i pravilih na hasek ljüdstvi i državi pa sebi na Čast. Bog Živi orlovske dečke.
         Slovo iz Maribora. Podpisani Orli iz Bogojine, ki smo dodeljeni k 45. peš. polki v Maribor, jemlemo slovo od vsej poznancov, prijatelov v Prekmurji, od šteri smo se osebno ne mogli odsloviti posebno pa od bratov Orlov i želejmo vsem sküpno obilo Božjega blagoslova i se priporačamo v njihove molitve. Rekruti Orla iz Bogojine v Maribori:
I. Franc Puhan, Jožef Šömen, Martin Gutman, Jožef Lopert, Jožef Rogač, Števan Casar, Jožef Horvat, Ludvik Casar, Franc Puhán, Jožef Horvat, Marton Lopert, Štefan Vogrinec, Matjaš Maučec, Jožef Zadravec, Ludvik Gutman, Matjaš Lovrenčič.
Kratke novice.
Mariborski knezoškof je bio od kralja odlikovan z redom sv. Save I. razreda. V Osjeki je zgorela fabrika za pohištvo „Danica“. Kvara poldrügo miljon. V Linzi je vmrla ženska 102 leti stara. Češka i N. Austrija sta sklenili pogodbo v Lani, štero pa vsenemci; to so tisti, ki želejo, da bi se Austrija prikapčila k Nemčiji, neščo podpisati, zato je minister notranji zadev dr. Waber mogao odstopiti V Graci so meli preminoli tjeden zastopniki vseh držav, štere so nastale z Austro-Vogrske monarhije zborovanje. Govor je bio od toga, kak bi si mogle te sosedne države olejšati medsebov promet, ali odpraviti carine. Konferencija ešče traja. Francuski ministerski predsednik Briand je odstopo. Zagrebečka policija je dala vö odredbo, poleg štere stražniki morejo prijaviti vse one, šteri na vulicaj preklinjajo, da se pokaštigajo. Pri nas bi tüdi dobra bila takša odredba.
Španski beteg se palik razširjavle po našoj krajini. V Medjimurji že več ljüdi zbetežalo na njem.
Na Kapci so enomi človeki vujšli konji iz gošče, dol sani je spadno tak nesrečno, da si je glavo razbio od enoga dreva.
Gospodarstvo.
Vrednost penez. 24 jan. 1 dolar stane 297 -302 koron, francuski frank 23—24 naših kron, za 4.05—4.10 naši kron dobiš austrijski 100 K., za 100 češki kron moreš
dati naših 490—500 K., za 100 nemških mark pa naših 158 K., za 1 Taljansko liro naših 12.90—13	K., za 44—46 naših
kron dobiš 100 vogrskih kron.
Cene na Dolnjelendavskom trgi. Ena debelejša goska 130 K. 1 liter mleka 10 K, 1 liter vrnja (smeteno) 20 K., 1 kg. zmočaja (butter) 80 K. 1 liter prosene ali hajdinske kaše 20 K. Bilice se küpüjo v Prekmurji poprek za 7—8 K.
Cene mesa. Govedina kg. 36 K., teletina 44 i svinsko meso 48 K.
Cene silja 1 metercent pšenice 1500 K., meter žita 1200 K., kukorica 1200 K., ječmen 1200 K., oves 100 K.
Pošta.
H. L. Püconci. V Belgradi smo že vse napravili, počakajte z potrpljenjom rešenje vaše prošnje. Zakaj bi se po nepotrebnom trošili? Ž. Fr. Gerlinci. Naročnino dobili. Hvala. Zavolo slüžbe smo en odgovor že dobili, ednoga še dobimo pa te te obvestimo. Delo ti tüdi poiščemo samo vüpati se, vse bo dobro. Dober Bog, oča sirot ešče žive i nikdar ne merje. L. A. Gradišče. Plačali ste; I/20 224 K., V/2 152 K., X/19 120 K., i XI/25 90 K., Rajbar Bara pa VIII/27 10 K sküpno 596 K. S tem je plačana vsa naročnina i dano nekaj podpore. Hvala. Poštnino si odračunajte, če ste si jo nej. Za najni trüd pa si veselo vtekniva v žep „cigane.“ To je plača vsakoga dobroga dela na tom sveti. A jeste tüdi drügi svet, tam dobiva pravo plačo. Melinčki mantrnik. Tak se vidi ka si ti ne prečteo kalendara. Tam je guč od nekoga nedužnoga sedem let staroga deteta, šteri je nedužno pretrpo smrt mantrničko i se na njegovom grobi svetlost prikažüje. M. C. Korovci 35. Dajte napraviti račun (bilanco) od vaše posojilnice  (hitelszövetkezet) štero mate na Cankovi i jo pošlite našemi g. poslanci v Belgrad jugoslovenski klub broj 20. parlament. H. I. Bakovci. Gda pride red na vaše, je objavimo. Ženi poslali 160 K., če bi samo 80 dobili, nam dajte glas. Vsem. Če što redno ne dobi Novin ali če pismonoša zato térja kakšo plačo ka je dostávlja, naj taki javi uredništvi Novin. Ne se na konci leta pritožüvati ka so nej redno hodile, včasi trebe to naznaniti. J. Gašp Cirkovljan. 2.50 din. dobili. Nikša pomota mogla biti. Samo edne do vam hodile. L. Püconci. G. poslanec so v Belgradi. Vaše pismo poslali za njimi. Od njih dobite potrebne informacije. Prosimo naše pisatelje, naj majo malo potrplenja, či se njim rokopisi taki ne objavijo. Po mali pride vse na red. Vse na ednok nemremo objaviti. Vsigdar važnejše pride prle na vrsto.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera. „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—5,	centrala 146. Hrovaško.
Vaša želja
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od: tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—3
Pozor, mlinarji!
Prvovrstna švicarska svilena mlinska sita (pajtelni), kakor tudi pristna volnena sita, 24 in 32 cm. široka, 
priporoča trgovina
AVGUST ČADEZ, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 35. nasproti „Stare Tišlarjeve gostilne.“
Debelo živino, teleta i svinje, živa in zaklana, sirovo maslo (Butter) vsako množino küpüje in najbolje plačüje
GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani,
Pošljite ponüdbe!
KORANIT
asbestni škriljevec, najbolše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v KARLOVCU (Horvatska) glavno zastopstvo za Slovenijo FRAN HOČEVAR, MOSTE p. ŽIROVNICA, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežu, toči, snegu, požara in viharju, zahtevajte oferte.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava.