in Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 8 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za luna—nivo celo leto $7.00 GLAS NARODA * ^^The largest Slovenian Daily in | the United States. ™ Issued every day except Sundays and legal Holidays. List slovenskih delavcev y Ameriki« 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 187G TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 24. — STEV. 24. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 29, 1934. — TOREK, 29. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLHI. GREEN ZAHTEVA VIŠJO STAROSTNO POKOJNINO AGITACIJA PROTI NAMERAVANI PRISTOPITVI ZDRUŽENIH DRŽAV K SVETOVNEMU RAZSODIŠČU Japonska išče zveze s Kitajsko Najprej naj evropske države vrnejo Ameriki, kar ji dolgujejo, potem naj se šele začne razpravljati o priključitvi k svetovnemu razsodišču. — Pristojbina za plovbo skozi Panamski kanal bo povišana. — Green pravi, da trideset dolarjev na mesec ne zadostuje za starostno pokojnino. WASHINGTON, D. C , 28. januarja. — Nena- j vadno ostro je demokratski kongresnik Faddis iz Pennsylvanije nastopil proti onim kongresnikom, ki zahtevajo, da Združene države pristopijo k svetovnemu razsodišču ter je obenem obsojal one evropske države, ki nočejo plačati Ameriki vojnega dolga. Faddis je rekel, da so Združene države z evropskimi državami samo tedaj rešile važna diplomatska vprašanja, kadar so pretila kanonska žrela. Vsled tega tudi pri najboljši volji ne more videti, kak dobiček bi imele Združene države, ako pristopi > k razsodišču v Haagu. Svoj čas je bil Faddis za to, da Amerika pristopi k razsodišču, toda vsled nadaljnega diplomatskega razvoja je boljše, da do tega ni prišlo. O državah, ki ne plačajo vojnega dolga, je rekel Faddis, da so se namenoma, sramotno in brez nujnega vzroka odtegnile svojim obveznostim, toda še je sredstvo, s katerim jih je mogoče prijeti: treba je samo zvišati pristojbino za njihove ladje v Pa namskem kanalu in te pristojbine pobirati tolik.) časa, da bo plačan ves dolg s 4 odstotnimi obrestmi. Ako jim to ne bi bilo po volji, tedaj jim je odprta stara pot dkoli rta Horn in ameriške parobrodne družbe bi glede tovornine imele veliko prednost in bi ameriške ladje prevažale več tovora, kar bi zopet znižalo brezposelnost. WASHINGTON, D. C., 28. januarja. — Med Rooseveltovo administracijo in Ameriško Delavsko Federacijo se je pojavil nesporazum, ki ga najbrž ne bo mogoče tako zlepa poravnati. Sporni točki sta starostna pokojnina in zavarovanje proti nezaposlenosti. Pred posebnim senatnim odsekom je nastopil William Green ter pozival senatorje, naj vplivajo na administracijo, da bo liberalizirala načrte za so - j cijalno zavarovanje. Vladni načrt določa, naj se plača osebam, ki so dosegle 65. leto po trideset dolarjev pokojnine na mesec. Po zatrdilu Williama Greena je to dosti premalo. Namesto $30 zahteva $50 na mesec. Nadalje predlaga Green, naj zvezna vlada toliko pomaga posameznim državam, da bodo mogle pla čati znatno večjo zavarovalnino nezaposlenim. Zavarovalnina naj znaša že vsaj polovico plače, ki j > je dobival nezaposleni tedaj, ko je še delal. Greenovi predlogi bodo predloženi predsednikovemu kabinetnemu odboru, ki se bo temeljito ba-vil ž njimi. S svojo zahtevo, naj se plača starostno pokojnino osebam, ki so dosegle 60. leto, Green najbrž ne bo prodrl. Predsedniku Delavske Federacije ni povolji, da bi morali industrijalci plačati davek od plač, ki jih plačujejo svojim delavcem. To se lepo sliši in je navidez priporočljivo, toda kaj pomaga, ker bodo industrijalci svojim izdelkom cene dosti več zvišali kot bo pa znašal ta davek. WASHINGTON, D. C., 28. januarja. — Zagovorniki vojaškega bonusa bodo napeli vse sile, da v obeh zbornicah čimprej izsilijo glasovanje o tej kočljivi zadevi. Prepričani so, da je sedanji čas za to najbolj ugoden. MISSISSIPPI JE PREPLAVILA SVOJE BREGOVE Mnogo mest je v nevarnosti pred vodo. — Prebivalstvo naglo zapušča svoje domove. HAUPTMANNU NISO DOVOLILI VIDETI OTROKA Mrs. Hauptmann je hotela z otrokom ojuna-čiti svojega moža. — Warden otroka ni pripustil k očetu. Flemington, N. J., 28. jan. V namenu, da svojega moža opogumi za nadaljni boj, je Mrs. Hauptmann hotela prinesti v ječo sina Manfreda, toda warden ilarrv McCrea ji je to zabranil. Malo pred poldnevom je prišla Mrs. Hauptmann z Marks, Miss., 28. januarja. Voda nenavadno naglo narašča proti jugu in vzhodu in ljudje naglo zaipuščajo svoje domove. Aeroplani letajo nad vodo in dajejo znamenja čolnom ter jim naznanjajo prostore, kjer se nahajajo ljudje v nevarnosti. V nedeljo so aeroplani na ta način rešili 74 ljudi. t vlakom iz New Yorka, noseč v Po mnenju Rdečega križa je J naročju svojega otroka. Ž njo 75 odstotkov živine utonilo. Več tisoč ljudi je brez strehe. Proti severu voda sicer pada, toda proti vzhodu so v nevarnosti mesta in še posebno Crowder in Curtis. Proti jugu je dospela povodenj do Lam-berta. V Marksu stanujejo ljudje po šolah in železniških vozovih. Z motornimi čolni je bilo pripeljanih v mesto 300 ljudi, med katerimi je največ otrok. Povodenj je podobna velikemu jezeru, ki je dolgo 40 milj . in 30 milj široko. V tem kraju | so deloma pod vodo okraji Pa- j nola, Quitman, Tallahatchie, i Tunica in Tate. I _ _ Rdeči križ ne more niti pri^ iskali, in je odšla sama do o-bližno povedati, koliko ljudi je i mreženih vrat svojega moža. odnesla voda. Med prebivalci I Med tem časom pa je otroka se širijo bolezni. Ponajveč se i pestovala wardenova žena. loteva ljudi pljučnica. Mnogi Curtis je rekel, da je nekaj so tudi ozebli na rokah in no- leto......tfT.OO Za pol leta .......................98.00 Za InosenMtro fea celo leto ...... 97.00 Za pol leta....................98.00 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzrsemSi nedelj in praznikov. Ooptti bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli »dBhJatl po iioney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss —a> tudi prejteje MvalMfe nwn»ni, da bi tre ji? najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: CHdsn S—88'JM KAROL IN MAGDA Srce romunskega kralja Karola gori za rdečelaso Magdo L/iipeseu- Zaradi nje se je spri s svojo ženo in zaradi nje bi napravil kidove kaj. Doikler sta se samo ljubimkala, je bik> že vsaj navidez vse dclbro, ko se je pa začela podjetna Magda vmešavati tudi v politiko in državne-posle, je začelo romunske politične voiiitelje resno skrbeti. Največji nasprotnik Magde Lupescu je Jnliu Maniu, voditelj romunske kmatske stranke. Navzlic njegovim protestom je pa vedno opaziti Mag-tlin francoski avtomobil na cesti med glavnini mestom in kraljevo privatno rezidenco v Sinajl Ni dolgo tega, ko je pripravil idr. Maniu dolg govor, v katerem, je poudarjal, da je poinagal leta 1930 kralja Ka-rolu zopet na prestol le pod pogojem, da bo madama Iju-pescu zavedno izginila iz njegovega življenja. • — Kar počne Maglda v privatnem življenju, — me ne briga, — je hotel reči. — Pod nobenim pogojem pa ne bomo trpeli, da bd se vmešavala v politične in državne zadeve- Pod nobenim pogojem ne bom dovolil, da bi povzročila polom Romunske ženska »dvomljivega značaja. Te ^besede je imel pripravljene, izgovoril jih pa ni. Voditelji stranke so kancelirali govor. Cenzorji niso dovolili časopisju, da bi ga objavilo. Toda ljudje so še vedno sušljali in šejjetali in treba je bik) nekaj storiti. Za kralja se je zavzel nekidanji njegov učitelj Nikolaj Jorga iter spravil v romunskem senatu zadevo na dnevni red. Tresel je svojo golo glavo in dolgo brado ter dokazoval, da je Karol kralj, poleg tega je pa tiidi čovek. — Oni, ki ne greše, — je dokazoval, — običajno zato ne greše, ker ne morejo grešiti. S tem je stvar že vsaj začasno uravnana- CENZURA V JUGOSLAVIJI Skoro vsak teden vidimo v stardkrajiskem časopisju primer cenzure, ki je pa cenzorji ne izvajajo tako kot so jo svoječasno v Avstriji. V Avstriji je moral urednik prvi iztis lista predložiti vladnemu cenzorju, ki je križal nevšečne stavke in odstavke- Tako so se v listu pojavile bele lise, iz lis so pa preteče udarjale črne črke "Zaplenjeno!" Tudi sodaj črta cenzor, kar mu ni povolji, toda besede "Zaplenjeno!" se menda ne sme tiskati. Stavec enostavno zmaliči črke, ida ima čitatelj vi tis kot da so se v stroju pokvarile. Za primer navajamo sledeče poročilo: "Trboveljska organizacija jugoslovanskih emigrantov je danes poslala g. predsedniku 'kraljevske vlade Bo-goljtrtm Je vtiču brzojavko naslednje vselbine: — Emigranti iz Julijske Krajine v Trbovljah izrekamo zahvalo za Vaše delo in za 0611 vanje časti našega na-rdda. Prosimo vas, da zastavite vse sile za olajšanje bednega položaja jugoslovanskih manjšin j"*. «V*. \ ** v\ v v V-H . % za veliko Jugoslavijo i *mo pripravljeni vse žr- * 1 i ; ' ** i; *"*: \ y * , V'" N l.m.sJftMs "žrtvovati. Kaj je bilo povedano v zmaličenih vrstah! Kompliment Mussolini ju? Najbrž ne- Kajti cenzor bi kompliment brez dvoma dovolil. Skorogotovo je bila psovka na račun Mussolinijeve vlade. Jffeovke na račim Jugoslavije so V Italiji dovoljene, dočim v Jugoslaviji ni icPo voljeno Mussolini ju par gorkih Dopisi Skofjaloka, Slovenija. Že je nekaj časa minulo, ko sem vam zadnjič pisal, pa o-•prostite mi, ker jaz pišem le tedaj, kadar imam kaj posebnega. Vreme smo letos imeli precej drugačno od lanskega. V začetku smo mislili, da bo še mnogo slabejše, pa obrnilo se je v popolno zadovpljstvo tistih, ki se za zimo bolj pozno pripravljajo iz enega ali drugega vzroka. Danes imajo vsi drva, stelje in drugega dovolj. Mraza do zadnjega ni bilo nobenega, in kmečki otroci so še po novem letu bosi okrog hodili. Navsezadnje je pa vendar le padel dolgo pričakovani sneg in z njim se je tudi pričel mraz. Ljudem seveda še marsikaj primanjkuje, predvsem pa cvenka. To je tistim, ki "imajo* in tistim, ki nimajo. Nam prvim so upanje dajali, da po 15. novembru se bo na boljše obrnilo za nas in bomo v stanu kaj več dobiti ml hranilnic, ko bodo dolžniki notri prinesli svoje obresti. Saj še pred zadnjim, ko sem bil tam in prosil za kaj več kot navadno, pa sem dobil odgovor: — Po 15. pridite, tedaj boste že kaj več dobili. — Odšel sem ter počakal prav do zadnjega. Glej ga spaka, dobil sem v celem 100 Din in bil še za 50 Din prikrajšan, ki jih takrat nisem vzel. Vprašal sem kako to * — Ne moremo pomagati, niso več prinesli. Tako izgleda, da bo zanaprej še slabšo. Toliko časa nas bodo za nos vlekli, da nas bodo prepričali, da ničesar več ne dobimo in dolžniki bodo imeli, kar že tako imajo. Pa saj nekateri že na to dolgove delajo, Če morejo dobiti, in so mnogi že poleg zaščite toliko zadolženi kot so pod njo. Drugače bi bilo treba prijeti Izgleda, da so vsepovsod sami dolžniki in to največ taki, ki se jim bi ne bilo treba dolžiti in to še za vsote, katerih t »i še baroni ne mogli porabiti. Pa kaj hočemo! Skoda našega denarja, ki smo si ga z drugačnim trudom pripravili, kot so ga ti zapravili. Tovarne, o katerih sem lansko leto poročal, so v delu in tudi že zgrajene, posebno ona na Trati, kjer delavci že menda štrajkajo. Pri zaslužku se ni nikjer mnogo poznalo, ker delavcev je bilo tukaj dovolj od vseh strani in potem se je tudi plača ravnala. Mesto Skofjaloka tudi napreduje. Pošto so z glavnega trga preselili v nove lepše prostore doli pri Balantu. Kdaj pa bodo zgradili že dolgo prerokovani most z glavnega trga čez Soro tja do Balanta, pa še nihče ne ve. Potrebno bi bilo vsaj radi prometa. Ulice "Pod nunami" so za vse drago sposobne, samo za današnji moderni promet ne. Čudno, da se ne dogaja več nesreč. Saj je ulica, ali pravzaprav res "ga- sa" komaj dva metra široka in z lubjem in drugim takim materijalom obloženi vozovi in avtomobili s težavo pasirajo. Pred dnevi se je ustrelila radi nesrečne ljubezni 34-letna Marija Gašperčičeva, ker njen 18-letni šocelj ni prišel k njej na obisk. Znano čevljarnico Bata imamo tudi v Skofjiloki. Čez Ba-to se čevljarji prav jeze, ker jim z nizkimi cenami baje odjeda kruh. Naj bo si že karkoli, ko bi Bata ne bilo, bi pri nas in tudi drugod bilo še več bosih ljudi, ker nimajo s čim dragih čevljev kupiti. Pri nas je vse preveč obrtnikov in še vedno gledajo za naraščaj. Vse polno je izučenih čevljarjev, krojačev, mizarjev in dr., in še vedno gledajo za vajenci radi gotovih vzrokov, obenem pa tudi starši odrivajo odrasle o-troke za to ali ono rokodelstvo, brez upanja na kako bodočnost, samo da jih kdo drugi hrani mesto njih. In tako se mnogi izuče in oprimejo obrti. Le žal, da jih je preveč in ni kruha za vse. Nekdaj ko so še bila vrata odprta v svet so tisti, ki so se učili kakega rokodelstva komaj čakali, da so jo popihali v Ameriko ali vsaj v "Lojbn". Pri nas kot drugod imajo sila opravitj z šušmarstvom, to je s tistimi, ki brez 4patentov' opravljajo dela. ki spadajo pod obrt. Ce se sosedov svinjak podre in pride sosed po te, da mu ga greš v naglici nazaj zmašiti, si v nevarnosti, da te pooblaščeni tesar ali mizar ne prime in tudi soseda, ker te je najel, četudi delo izvršiš brezplačno. Pozdrav vsem našim Loča-nom in drugim rojakom, vsem pa želim srečno novo leto. U-pravi hvala za redno pošiljanje lista, katerega najbolj lju bim, posebno pa Petrovo kolono, v kateri nam je tako lepo povedal svoje mnenje o dolžnikih in to še od tam. Kaj bi šele rekel Peter o naših poštenjakih ? Torej pozdravljeni vsi! J. P. New York City, N. Y. Igra "Križarska vojna", ki jo je zadnjo nedeljo priredilo v slovenski dvorani na Osmi i slovensko prosvetno društvo "Bled", je ena najbolj zabavnih, kar smo jih videli zadnja leta. Prav zares ni dosti manjkalo, da niso ljudje od smeha popokali. Snov je srečno izbrana, dialogi jedrnati, presenečenje sledi presenečenju in najbolj 110-vrjetne kombinacije se pojavljajo pred gledalčevimi očmi. Najbolj smešno in zabavno pri vsem tem je pa, da nobeni osebi ni določeno igrati komedijo, pa so vloge take, da jo morajo vsi nehote in nevede igrati. Igra razodeva resnico, ki so NAJVEČJE RUSKO LETALO "Maksim Gorki" je% bilo napravljeno v Sovjetski uniji ter je delo roških delavcev in inži nirjev. Letalo bodo rabili v prosvetne svriie. V njem je tiskarna, knjižnica in aparat za kasanje filmov. . jo skušali že nešteti utajiti, pa je nihče utajiti ne more — da najbolj zagrizenega nasprotnika žensk nazadnje le ženska navlada. Naj bo odpor še tako velik in močan, ženskemu čaru podleže prej ali slej. Vse samozatajevanje nič ne pomaga, vsi lepi in dobri sklepi se razblinijo v nič, tako imenovani močni spol slednjič podleže, ženska pa triumfira, pa na ta svoj tri um f rii prav nič ponosna, ker jo navdajata zavest in zadovoljstvo, da je dosegla cilj svojega hrepenenja. Igralci so se tako izvežbali, da že vsaj nekaterim ne manjka dosti popolnosti. Gledalec se mora čuditi tukaj rojenim slovenskim dekletom, kako lepo izgovarjajo našo besedo, kako neprisiljene so v kretnjah ter kako ljubke in domače so. Najbolj me je presenetil odgovor na vprašanje: — Kje je režiser? Kdo je.režiral? Kar malo v zadregi so bili in so slednjič priznali, da so se u-čili in igrali brez režiserja in da so dobili šele pred štirinajstimi dnevi vsak svojo vlogo v roke. Sufliral jo Ivan Ruči-gaj, ki se od običajnih "sufler-jev" popolnoma razlikuje. Šepetati oziroma govoriti zna namreč tako, da ga slišijo samo igralci, v dvorani pa nihče. To je zmožnost, ki je le rod-kokdo premore. Kdo je bil najboljši, je težko reči, ker so bili vsi dobri. Nabolje sta bila mask i rana Tončka Juvanova in Cene Ovca, katerega je na odra pred vsem občinstvom njegov sin Vinko Ovca javno in seveda po krivici obdolžil, da je oče njegovega rdeeelasega sinčka. Da, tako je bilo. Če ne razumete, jo vaša stvar, pa bi bili prišli pogledat. Po mojem mnenju je bil ta prizor najboljši. Ko je padlo zagrinjalo po zadnjem dejanju in ko je dalo občinstvo igralcem s silnim ploskpm in nazdravljanjem zasluženo priznanje, je bilo slišati splošno poizvedovanje: — Kdaj bo prihodnja igra? Kaj takega se pa res izplača pogledati. Petje pred igro je bilo dobro, istotako kino slike iz Domžal in okolice, ki pa mene kot tujca seveda niso mogle tako zanimati kot so zanimale domžalske domačine. Po igri pa ples. Godba dobra, prigrizek izboren, pijača A-l. Hvala Bogu. da bo letos precej dolg predpust 4n da ima " Blejl" na programu še več takih večerov kot je bil nedeljski. Poročevalec. Naši v Ameriki /arocite se na "GLAS IT ARO DA", največji slovenski davnih v Združenih državah. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — V Burgettstown, Pa. je po kratki in mučni bolezni preminul rojak Avgust Lavrinc v starosti 37 let. Zapušča očeta in mater, brata, dve sestri, ženo s 3 otroki in več sorodnikov. — Poznani slovenski inženir Louis L. Drašler, ki je bil zadnje (Ive leti uslužben pri drž. oddelku za ceste, je bil prod nekaj dnevi imenovan za divi-zijskega inženirja Cuyahoga okraja. — John Turk je pred kratkim v Milwaukee povozil 41. letnega dosluženega vojaka Harry Constantina, ki je v četrtek umrl, toda oblasti so Turka oprostile vsake krivde. Raztelešen je je namreč dognalo, da Constantine 111 umrl za poškodbami, dobljenimi v 110-sreči, temveč jo podlegel neki stari notranji bolezni, za katero je bil že 14-krat operiran. — V sredo zjutraj jo v gostilni Charles Ernsta v Milwaukee izbruhnil ogenj, ki je napravil za $400 škode, prodno se ga jo pogasilo. Ogenj je nastal vsled preveč zakurjenega forneza, nakar se je vnela notranja stena in zgorela jo tudi ledenica. — Zadeta od kapi je v Milwaukee, v četrtek nanagloma umrla Mary Remic, soproga poznanega gostilničarja, stara komaj 38 let. Čez dan jo bila še vesela in dozdevno pri najboljšem zdravju, ko pa je ob poldeveti uri zvečer stregla gostom za baro, jo nenadoma vzkliknila, "Jezus, moje roko!'* in omahnila. Odnesli so jo v stanovanje, kjer so ji štirje zdravniki, ki so slučajno kegljali, skušali rešiti življenje, a zaman — ob 1. uri ponoči je izdihnila. Pokjojna je bila iz Ljubnega v Sa vinski dolini ter jo prišla v Ameriko leta 1912. Poleg soproga Martina zapušča 20-letnega sina in 16-letno hčerko. V Milwaukee zapušča tudi tri sestre, v starem kraju pa mater, dve sestri in štiri brate. — Zadnje dni jo v bolnišnici v Medfordu, "Wis. umrl John Jerman, star 79 let in doma iz Pake pri Črnomlju v Boli Krajini. V Ameriki je bil 52 let in brez malega polovico tega časa je živel v Calumotu, Mich., kjer je prva leta rudar i 1 in kasneje farmaril, drugo polovico pa na farmi v tukajšnji bližini. Podlegel je mrtvoudu. Tu zapušča staro ženo Marijo Jerman, v Chicagu sifia in tri hčere, v Evelthu, Minn, pa dve hčeri in polog tega celo vrsto vnukov in vnukinj ter mnogo sorodnikov v Calumetu. Peter Zgaga TISKOVNE NAPAKE. DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .......... Din. 109 $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7.5$ .......... Din. 300 ............... Din 500 $23.85 .................... Din. 1000 $47.56 ......... Din. 2009 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $UL25 ....................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CEN« SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI UOR1 ALI DOLI Sa Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih an lirah dovoljpjemo Se bolje; pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Ba izplačilo $ 5.— Mate pašteti..........$5.75 11$.— " " ..........$10.89 $15.— - " .........$1«.— $20.— » » .......... $21.— $40,— - " ..........$41.25 $50.— " » ..........$51.50 Nujna Prejemnik dobi ▼ starem kraja IfcplsCfTo t dolarjih. P* Csbh Letter ta pristajbto« $1.—. SLOVENIC PUBUSHMG COMPANY si« * tli at Naroda" * NEW TORE, N. Y. Menda ne bo nikdar dogna-no, kdo pravzaprav povzroči, da so v listu tiskovne napake. Urednik pravi, da jih stavci, stavci pa seveda zvračajo krivdo na urednika, češ, čemu pa bolj natančno ne čita prvih odtisov in čemu ne popravi, kar je tiskarski stroj zakrivil. Stavec sploh ni nikdar kriv. Če je z njegove strani kaj narobe, enostavno z vrže krivdo na tiskarski stroj, kakor B. R. Hauptmann na Fischa. Stroj, dasi je čudo moderne tehnike, se pa ne more zagovarjati. Vsledtega je najbolje in edino priporočljivo, da urednik vzame vso krivdo nase in vso odgovornost za tiskovne napake. Stvar jo namreč taka, da se pri iskanju tiskovnih napak največ te nadloge prezre in da začno bost i v oči šele takrat, ko je prepozno, to so pravi, ko jo list že dotiskan. Takrat začno stopati napake na dan v splošno ogorčenje Čitateljev in žalost urednika, ki bi rad pomagal in popravil, pa je že prepozno. Toda pomisliti je treba, da je dnevna izdaja le en dan veljavna, in se današnjo napake jutri skorajgotovo no bodo obnovile. Napaki bi se vsak rad izognil — tako stavci kot uredniki — toda v vzajemnem delu in prizadevanju že tako sko-manidrajo, da ni brez napak o-ziroma kozlov, kot se pravi napakam podomače. Nekaj napak urednik prezre, nekaj jih povzroči stavec, ki ga najbolj polomi, ko misli, da se bo najbolj postavil. Nekateri čitatelji se nad napakami zgražajo. Še celo tako so podjetni, da jo debelo podčrtajo, in jo pošljejo uredništvu s primernim kometarjem. Komentarji so različni. Vprašanje: — Ali ste slepi ali kaj ? — je še najbolj ponižno. Huje je, če kdo uredniku zabeli pod no.-: — S«1 pozna, da jo predpust in da je bila včeraj nedelja. Ali pa: — Pusti babe, Zgaga, in bolj merkaj! Taki in slični pokloni kar dežujejo, če stavcu slučajno črka pravilno no pade, in urednik v naglici prezre, da mu ni padla pravilno. So pa še druge napake bolj resne narave, ki se pa tudi namenoma ne zgode. Naprimer če urednik v raz-tresenosti zapiše pod poročno naznanilo: — Novoporoeence-ma izrekamo svoje iskreno so-žalje. . Zgodil se jo že. tudi slučaj, da so se v smrtno naznanilo vtihotapile besedo: — Pokojnik zapušča globoko vzrado-ščeno vdovo itd. V svoji naddvajsetletni praksi se najbolj živo spominjam slučaja, ko bi kmalu postala nedolžna črka "i" uso-depolna. V listu jo bilo vabilo, naj se rojaki polnoštevilno udeleže veselice, ki jo bo priredilo to-into društvo v neki pennsvl-vanski naselbini. Vabilo je bil plačan oglas, stavljen s precej debelimi črkami. Vabilo se je zaključilo s pozivom "Pridite vsi!" . Menda smo natiskali že tri ali štiri tisoč iztisov, ko je nekdo slučajno opazil, da je po stavčevi krivdi ali po urednikovi malomarnosti s pozivom "Pridite vsi" nekaj narobe. Trije "i" bi morali biti v njem, pa sta bila samo dva. Vse, kar je bilo že natisnjenega, je bilo treba uničiti, dostojno popraviti in znova začeti. GLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 29, 1085 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. KRATKA DNEVNA ZGODBA H »»t ^ - *. f - • ANTON P. ČEHOV: POVEST PRVEGA VRTNARJA V oranžnem cvetlicnjaku grofov N. je bila razprodaja cvetlic. Kupcev ni bilo veliko: jaz, moj sosed-posetnik in mlad lesni trgovec. Ko so delavci nosili ven naše prelepe stvari in jih nakladali na vozove, smo sedeli pred vhodom v cvet lic -njak in se pogovarjali o tem in onem. Toplega aprilskega jutra sedeti takole na vrtu, poslušati žvrgolenje ptičev i'i gledati, kako miluje sonce na svobodo prineseno cvetje, jo nenavadno prijetno. Vkladanje cvetlic je nadziral sam vrtnar, Mihajl Karlovič, častitljiv starec -s polnim, obritim licem, v krznemu telovniku, brez suknje. Ves čas je molčal, vendar je poslušal naš razgovor in čakal, bomo li povedali kaj novega. Bil je to pameten, zelo dober človek, ki so ga imeli vsi v čislili, Ljudje so ga, Bog vedi zakaj, imeli zu Nemca, čeprav je bil po očetu Šved, po materi pa Rus in je hodil v pravoslavno cerkev. Umel je ruski, švedski in nemški, mnogo je bral v teh jezikih, in nisi mu mogel napraviti večjega veselja, kot če si mu prinesel kakšno novo knjižico ali pa se pogovoril z njim na primer, o Ibsenu. Držale so se ga res tudi nekatere slabosti, a le nedolžne: tako se je ti az i v al za prvega vrtnarja, čeprav drugih ni bilo, izraz njegovega obraza je bil neobičajno važen in ponosen ; ugovorov ni trpel in imel je rad, tla so ga poslušali resii: > in z zanimanjem. "Tistole fante, poglejte, je neverjeten lopov," je dejal moj sosed i'n pokazal na delavca s temnim, ciganskim obrazom, ki se je pripeljal mimo na sodu za vodo. "Prejšnji teden so ga sodili v mestu radi raz-bojništva, pa so ga oprostili. Spoznali so ga za duševno bolnega, ampak, le poglejte ga v lice, zdrav je, kot le kaj. Zadnje čase v Rusiji kar preveč pogosto oproščajo zločince in pojasnjujejo vse z bolezenskim stanjem iii razdraženjem, ko vendar iz teh oprostilnih sodba, iz te očividno prevelike popustljivosti ne more priti nič> dobrega. To kvari nravnost ljudstva, čuvstvo pravičnosti bo povsem otopelo, zdaj ko se je že navadilo gledati greh brez kazni, in, veste kaj, za naš čas bi smelo lahko rekel z besedami Shakespeareja: 'v naš zli, razvratni vek je še dobrota dolžna prositi greli za odpuščanje'." 44To bo res, prav res," je pritrdil trgovec. "Zato, ker sodišča ne kaznujejo, je umorov in požigov zmeraj več. Kar vprašajte kmete!'' Vrtnar Mihajl Karlovič se je obrnil k nam in dejal: "Kar se mene tiče, gospodje, jaz zmeraj z veseljem gledani na oprostilne sodbe. Jaz se ne bojim za nravnost in pravičnost, kadar reko "nedolžen', ampak nasprotno, zadovoljstvo čutim. Celo kadar mi vest pra vi, da so porotniki pogrešili, ko so oprostili prestopnika, še takrat sem vesel. Sami sodite, gospodje: če sodniki in porotniki več verjamejo človeku ko dokazom, stvarnim dokazilom jega poznanstva dalje, kot do lihega poklona; in živel je skromno kot puščavnik. Vse to pa zavoljo tega, ker je bil učenjak in tiste čase učenjaki niso bili podobni navadnim ljudem. Preždeli so dneve in noči v premišljevanju, v čitanju knjig iu zdravljenju bolezni, na vse o-stalo pa so gledali kot na prazne marnje in niso imeli časa govoriti odvečnih besedi. Me-ščanje so to prav dobro razumeli in se trudili, da ga ne bi mučili s svojimi poseti in praznim besedičenjem. Bili so neznansko veseli, da jim je Bog slednjič poslal človeka, ki ume lečiti bolezni, in ponosni, da živi v njihovem mostu tak izreden človek. "On zna vse," so pravili o njem. Pa to je bilo premalo. Treba bi bilo še pristaviti: "On ljubi vse!" V prsih tega učenega človeka je gorelo prečudno, angelsko srce. Naj bo že, kakor hoče, glejte, prebivalci mesta so in pričam, ali ni ta vera v člo-j bili zanj tuji ljudje, ne sorod- veku več vredna, ko vsaka ni-čemerna pravičnost? Ta vera je dosegljiva le tistim neinno-gim, ki razumejo in čutijo Kri-sta." "Dobra misel," sem dejal. "Pa -ni nova misel. Spominjam se, da sem nekoč, dolgo bo že tega, slišal celo legendo na to temo. Zelo lepa legenda," je rekel vrtnar in se nasmehnil. 14 Pravila mi jo je moja pokojna babica, mati mojega očeta, imenitna starka. Pravila mi jo je po švedsko, a po rusko se •ne sliši tako lepo, tako klasično." A ini smo ga prosili, naj jo pove in naj se ne jezi na surovost ruskega jezika. On, zelo zadovoljen, si je počasi prižgal pipico, se srdito ozrl po delavcih in začel: 'V 'nekem malem mestecu se je naselil sam zase prileten, nelep človek, po imenu Thomson ali Wilson; — pa to je vseeno. Za ime tu ne gre. Delo je opravljal plemenito: ljudi je zdravil. Bil je vselej resen in nepriljudeu, in govoril je le, kadar je to zahteval njegov posel. K nikomur ni hodil v goste, z nikomer ti i razširil svo- niki, vendar jih je ljubil kot o-troke, in kadar je šlo zanje, se ni bal niti za življenje. Sam jo imel jetiko, pokašljeval je, a kadar so ga klicali k bolniku, jc pozabljal na svojo bolezen, ni se brigal zase in sopihaje se je vzpenjal na gore, pa naj bi bile še tako visoke. Ni mu bilo namari potu in mraza, preziral je glad in žejo. Denarja ni jemal, in čudno, kadar mu je umrl bolnik, je šel skupaj s sorodniki za krsto in plakal. In kmalu je postal mestu tako potreben, da so se ljudje čudili, kako so mogli prej živeti brez tega človeka. Njihovo priznanje ni poznalo meja. Odrasli in otroci, dobri in hudobni, poštenjaki in goljufi — z eno besedo, vsi so ga spoštovali in ga znali ceniti. V mestecu in daleč naokrog ni bilo človeka, ki bi se predrznil, da bi mu storil kaj neprijetnega, kaj še, ampak celo ne, da bi pomislil na kaj takega. Kadar je šel zdoma, ni nikoli zapiral vrat in oken za seboj, v trdni veri, da ni na svetu tatu. ki bi mu hotel storiti kaj zalega, često se mu je zgodilo, da je moral zdravnik hoditi na dolga poto- SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA lil 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 Wort 18th Street New York, N. Y. vanja preko gozdov in gora, kjer so se v trumah klatili sestradani potepuhi, vendar se je čutil popolnoma varnega. Ko se je nekoč ponoči vračal od bolnika, so ga v gozdu napadli razbojniki. Ko so ga'pn spoznali, so se mu spoštljivo odkrili in ga vprašali, je-li lačen. Ko je dejal, da je sit, so ga odeli v topel kožuh in ga spremili do samega mesta, srečni, da jim je usoda poslahi priliko, da se vsaj s tem pokažejo hvaležne velikodušnemu človeku. In, razumljivo, babica je pripovedovala dalje, da so ga celo konji, goveda in psi poznali, in, srečevaje ga, kazali veselje. In tega človeka, ki se je kot se je vsem zdelo, s svojo svetostjo ogradil pred vsem zlom, ki so mu želeli dobro razbojniki in blazneži, so nekega prekrasnega jutra našli ubitega. Okrvavljen, z razbito črepinjo je ležal v prepadu in bledo lice, kot da bi se čudilo. Da, ne groza, ampak začudenje mu je spreletelo obraz, ko je zagledal pred seboj morilca. Mislite si sedaj bolest, ki je prevzela prebivalce mesta in okolice! Vsi so se v obupu, -ne verujoč svojim očem, spraševali: Kdo bi mogel ubiti tega človeka? Sodniki, ki so vodili preiskavo in ogledovali zdravnikovo truplo, so ugotovili: "Tu imamo vse znake umora, a ker ni na svetu človeka, ki bi mogel ubiti našega zdravnika, to ne bo umor, in skupnost znakov je le gola -slučajnost. Treba je postaviti, da je zdravnik v temi sam padel v brezdno in se pobil do smrti. Tega mnenja je bilo tudi vse mesto. Zdravnika so pokopali in nihče že ni več govoril o nasilni smrti. Da bi živel na svetu človek, v katerem bi se skrivalo toliko nizkosti in podlosti, da bi ubil zdravnika, se je zdelo vsem nemogoče, Saj ima tudi zlobnost svoje meje. Ni li tako? Ali nenadoma, pomislite, slučaj izda morilca. Opazili so, kako je neki lopov, ki je že mnogokrat stal pred sodniki, znan radi svojega razvratnega življenja, v bezniei zapil zdravnikovo tobačnico in uro. Ko so ga začeli spraševati, se je zme-del in povedal neko očividno laž. Izvedli so na njegovem domu preiskavo in našli v postelji srajco z okrvavljenimi rokav! in v zlato okovano zdravniško lanceto. Kakšnih dokazov je bilo še treba? Zločinca so vrgli v ječo. Meščani so se zgražali, vendar so govorili: -'Neverjetno! To ni mogoče! Dobro glejte, da se ne zmotite, saj se pripeti, da dokazi govore neresnico!" Na razpravi je morilec u-porno zanikal vsako krivdo. — Vse je govorilo zoper njega in uveriti se o njegovi krivdi, je bilo prav tako lahko, kot o tem, da je tale zemlja črna; sodniki pa kot da bi bili ob pamet: po desetkrat so pregledovali vsako dokazilo, nejeverno sjo poslušali priče, zardevali, pili vodo... Začeli so zgodaj zjutraj, končali pa pozno zvečer. "Obtoženec!" se je. obrnil glavni sodnik na morilca. "Sodišče te je spoznalo krivega n- OR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berilo KNGUSH SLOVENE READER RT AVE SAMO $2 Naročit« ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA1 «s whst m* gnus Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tamt je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovolje-nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne cdlašajo do zaanjega trenutka, ket predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila »n tatiot avl jamo Vam, da boste poceni in udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. DVE ČLOVEŠKI TRUPU NA DREVESU mora zdravnika in te obsodilo na---" ^Gllavni sodnik je hotel reči: ! n i uri d revi l skozi neki drevo-! red osebni avtomobil, ki se je iz neznanega vzroka prekucnil I ter na koncu za vozil v mogoč -i no drevesno deblo. Zjutraj po 'l dogodku so našli ljudje vozi-i lo v aleji. Motor je še tekel, j Začeli so komentirati dogodek in so že prišli do sklepa, da so potniki, ki so se vozili v avtomobilom, srečno ušli smrti in gotovo peš odkorakali naprej. Tedajci pa si je neki stražnik še enkrat ogledal prizorišče katastrofe. Nikjer ni bilo sledu o ljudeh. Po dolgem opazovanju pa je mož ugotovil, da kajj-lja kri z drevesa, pod katerim je obležalo pokvarjeno vozilo. Šli so po žaromete in posvetili v drevesno krošnjo. V splošno grozo so morali konstatirati, da visita tam gori med vejami človeški trupli moškega in ženske, ki ju je sunek avtomobila vrgel visoko v zrak. Oba mrliča sta bila strašno razmesarjena, znak, da sta zletela med nesrečo iz vozila ter obvisela med drevesnimi vejami. Natančen pregled dokumentov, ki sta jih imela poškodovanca pri sebi, je pokazal, da grr* za nekeira 40 - letnega zdravnika iz Kraljevca in nje-iiovo -7 letno nevesto. Peljala -ta >e proti domu z neke zabave Zdravniku -e j<- med vožnjo izvilo krmilo iz rok in nastali je katastrofa, ki -^ta jo mož in ].,:e«rova zaročenka plačala z živi jen i« ni. VOLKOVI V RUMUNIJI Reševalci ni-o bili dovolj do-1 bro opremljeni, da !»i moid: j stane mrtva, saj vzgaja v nas ! prenesti truplo v dolino, zrl plemenita Čustva in vselej zbu- V Rum unij i imajo zadnje dni ia ljubezen .in spoštovanje do vsakega človeka. Vsakega! In to je važno." Pre vel II. J. POMEMBNE KUPČIJE Angleški star in a/j i so zadovoljni. Staro zarjavelo železo, tako zvani 44odpadki", se je nepričakovano podražilo. Ena tona železa, ki je šele pred kratkim stala v Londnu samo 10 šilingov, je zdaj poskočila do 50 šilingov. Vzroki tega pojava so 4velika celinska naročila". Železo gre na Nemško. Nihče ne dvomi, da bo porabljeno za izdelovanje streliva. Tudi nikelj je poskočil v ceni. Kanada, ki je glavna dobaviteljica, mora zaposliti vedno več rudarjev, ker so oglaša vedno več kupcev iz Evrope. Sicer se po- so se vrnili samo s poročilom i l«ude snežne žamete, ki so me-o katastrofi. Pozneje so odšli stoma popolnoma ustavili pro-na kraj nesreče z večjo ekspe- j met. Vlaki vozijo z velikimi za • lici jo, ki je prišla do zaključ-: mudami. Iz posameznih krajev ka, da je moral prvi pasti v i poročajo tpdi o krdelih volkov, prepad Armstrong. Howard j ki napadajo voznike na cestah, mu je hitel na pomoč, a pri j Tako se je primerilo v Bistri-tem tudi sam Šel v smrt. Na-j<-i, da je vdrla v vas čreda vol-vzlic marljivemu iskanju niso ; kov, ki je štela 40 repov. Zve-mogU doslej še najti Annstron-j so bile tako sestradane, da govega trupla, dočim so Ho- 3ih va*ki prebivalci niso u-v. arda spravili v dolino ter ga | Pali napasti. Umaknili so se bodo poslali v krsti na Angle- j Prec1 nJimi v hiše, volkovi pa ako. so vuirali v hleve in klali ter I trgali domačo živino. Neko de-—petletno deklico, ki je tačas tekla iz neke hiše proti drugi, so šilja nikelj v različne dežele, volkovi »napadli ter jo raztrga-A zopet je znano, da gre skozi li in požrli pred očmi prestra- Skadinavijo in Holandsko pred vsem na Nemško. Nizozemska, ki zalaga z nikljem livarne na Vestfalskem, je lani prodala Nemčiji dvakrat več brezpri-mesnega in šestkrat več oksidiranega niklja v primeri s predlanskim letom. Nikelj je potreben za izstrelke. šenih vaščanov. Neki kmet je bil tedaj na poti. Vračal se je s sanmi proti domu. Videč, da so volkovi gospodarji položaja, pa je ostavil sani in konja ter splezal na drevo. Naslednjo jutro so našli kmetje od konja samo še kosti, kmet pa je ležal mrtev pod drevesom. POSLEDICA MRAZA Po severnih in srednjezapadnih državah je zavladal strahovit mraz. Na sliki vidite prizor iz okolice Davenport, Io wa, kjer je velik pritisk ledu razdrl železniški tir. J I'" ' • I GLAS NARODA it NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 2d, 1035 TffaŽ LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SAMOSTANSKI I (WVC KJ (ROMAN 12 14. STOLETJA) .JLiVr f JLi vJ Z A "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. VELIKO NASPROTJE 13 V tak stol se zlekne gospod Šluteman in sklene roke ter razprostre noge. — Torej! Kaj prinašaš? Gitli se mu boječe približa, sname pokrov s košarice ter jo drži pred oskrbnikom. Gospod Šluteman pogleda vanjo ter obrača oči, da mu je bilo mogoče videti dvakrat beio. V košarici je pričakoval najmanj tucat svežih jajc ali pa kepo surovega masla. — Neumnost! — zarohni na Gitli, da se prestrašena strese in izpusti košarico iz roke. — Kaj pa je to? Ali si naj to travo zataknem za klobuk? Gitline oči se porose in s tihim, komaj slišnim glasom pravi: — Jutri je Veliki petek! — To vem. Ali mogoče kdo misli, da ne znam koledarja? — In to so sneženke. Sama sem jih nabrala gori v gorah in prinesli* sem jih za božji grob. Gospod Sluteman nekoliko ohladi svojo razjarjenost. — Tako? Tako? To je krščansko! — godrnja. — Postavi košarico na mizo! Poslal jih bom fratru cerkovniku. Tako! Sedaj pa hvala in z Bogom! Z roko namigne proti vratom; Gitli pa se ne gane; njen obraz je vsled strahu bled kot zid in s prosečim pogledom išče oči gospoda Slutemana. Oskrbnik je začuden; glavo obrne na stran ter stopi k dekletu s tako pretečimi očmi, da se Gitli nekaj korakov prestrašena umakne. — Ali bi še kaj rada? Iloho! Že vidim! To je tedaj krščanska pobožnost? Hej? Ta trava je bila samo pretveza, da si mogla priti. — Ne, ne, gospod okrbnik! — jeclja Gitli s pojemajočim glasom. — Nič tajiti! — mu pride kot udarec s polenom skozi na-inršene brke. — Kaj hočeš? Torej? Bo kaj ali ne? Gitli ga pogleda s boječimi očmi. Hoče govoriti, toda predno je spravila prvo besedo skozi ustnic,e ji pridejo solze i in jokaje si z rokami zakrije obraz. — Seveda! Seveda! Sedaj boš še tulila! — Gospod Slu-1 teman hodi z velikimi koraki po sobi ter dvigne roke proti ■ uebu. — Gospod Bog, habniee si ustvaril v svoji jezi! Tuliti! Takoj tuliti! Tako delajo vse! Vse! Vse! — Ali je mogoče molče dejal: samo gospa Cecilija ne? Z razkoračenimi nogami se postavi pred Gitli ter roke vpre v boke. — Torej? Ali si se že zjokala? Ali bom kmalu slišal, kaj hočeš? — Oh, gospod oskrbnik, — ji pride med jokom in Hitenjem na dan, — moj brat ne more plačati stanovanja. — No, tukaj imamo! — Glasno pade roka gospoda Slutemana na mizi. — Brat noče plačati, sestrica pa se ponaša okrog in nakinčana kot grajska gospodična! Gitli plaho pogleda svojo postavo, s tresočo roko zmečka šopek trobentic in jeclja meti solzami: — Ne, ne, gospod oskrbnik! Jaz sem le revna stvarica. Samo poglejte čevlje; sama sem jih sešila! In krilo že nosim htiri leta in jopič mi je i>odarila soseda, ker ga je Cenea pre-rastla. To platno pa sem sama oprala. Oči gospoda Šlutmana prično sumljivo mežikati. To pa ni prav nič vplivalo na njegov silni glas. — Seveda! In si pri tem zopet potratila funt mila. — Ne ne, gospod oskrbnik, na solncu sem pobelila. — Tako -o-o-o? Seveda! Ljubo solnce mora tudi služiti za babjo nečimurnost; In jaz, oskrbnik, se moram pečati s tako neumnimi stvarmi. Zakaj pa tvoj brat ni sam prišel? Zakaj noče plačati? — Oh, gospod oskrbnik, brat je od zgodnjega jutra pa do noči v delavnici. In rad bi plačal, če bi le mogel. Toda ima bol-ltega otroka in njegova žena je oslabela, ko je prišla zima. Trikrat na teden mora svakinja jesti meso in pred kratkim smo morali kupiti vino, ker je bila tako zelo slaba. — Tako? Tako? — godrnja gospod Šlutman. — Zakaj pa nikdo ne pride k meni in me prosi za ubožno izpričevalo? In zakaj ne greste k patru za reveže in prosite za meso in vino in preko juho? Samostan vendar ima in samostan da. Pre-šmentano vendar! Zakaj pa ne? — Oh, gospod oskrbnik! — Solza za solzo polzi čez Gitli-na lica. — Saj bi rada storila. Saj bi vse storila za svakinjo in ljubo nečakinjo. Toda brat tega ne trpi. Vedno pravi, da je človek, ki zna delati in zaslužiti. In vojak je bil tudi enkrat. Trpeti ne more, da bi se postavila med prosjake. In ne more slišati, ako bi nas kdo zmerjal s stradalci in reveži. — Tako? Tako? Seveda! Potreba *in pomanjkanje spredaj in zadej! Pa ponosen! Samo ponosen! In nos visoko gori v veter! Tako je prav! Počakaj samo, počakaj, tvojemu bratu bom že pregnal to ošabnost! Povej svojemu bratu: ako na velikonočni ponedeljek ne plača, potem bo grmenje. Ob zaslužek ga bom pripravil in ga bom dal komu drugemu. Da, to bom naredil! Bog naj me kaznuje! Gitli prebledi in kolena se ji šibe. Gospod filutman razsaja dalje: — Še tega manjka! Ne plačati! Seveda! Potem bo pričel eden za drugim, najprej najemniki* potem dolžni kmetje 5n nato še kupci soli. In pobožni patri in fratri, ki morajo tukaj živeti, si naj z vrvjo zadrgnejo vrat in hlastajo po zraku. Oho! Gospod $lutman je hotel s pestjo udariti po mizi, toda sredi zamaha obstane; tudi Gitli se prestraši in se z roko prime za vrat. kot bi ji pohajala sapa. Oba sta ob istem času zapazila, da nista sama v sobi. (Dalje prihodnjič.) grant, ki je prišel tako na sled nepoštenjakoviču, je nato obvestil pplicijo, ki pa Smrčana ni mogla dobiti takoj v roke. Sedel je namreč na varnem, poravnal je v zaporu svoj šesti greh. Čeprav so bili agenti kriminalnega oddelka na preži, da ga primejo takoj, ko se mu bodo vrata kaznilnice odprla, pa se jim je Ivan Smrčan spet izmuznil. Koma'j je namreč prišel na svobodo, je precej spet eno zagodel, da so ga stražniki aretirali nekje drugje in je bil precej spet dva dni zaprt. V soboto pa je prišel na dan in prva pot je bila, j | da poišče Rusa in izterja od ] njega 'honorar'. Emigrant pa i je Smrčana speljal na cesto, in ko sta prišla v bližino stražni- j 2. . ka, je z pjim vprižoril majhen I . • . , . '' . Rex v Genoa 1 spetir in pretep, da je moral! stražnik intervenirati. Tako je : ( Smrča spet padel roki pravice j v pest. Kakor je prijavil poli-| ciji mestni zdravnik dr. Fr. j Mis, je bilo nekaj slik pokra-1 denili tudi njemu. Smrčan se SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST ISth STREET NEW TOE*, H. I. P1&1TE NAM ZA CEN* VOZNIH LHTOV. HI-ZKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA FO-TC'VANJE UlllBwIHIl 2. marca: I!e de France v Cehbourg v Havre SHIPPING NEWS ym 30. januarja: Manhattan . februarja: Champlain Havre Havre ' zagovarja, da jih je njemu iz-j ročil v prodajo neki njegov do-Chicagu, v o- j1>er znanec Serajič, ki pa je za- 6. februarja: Olympic v Chrbour* 9. februarja: Bremen v Bremen I le de France v Havre V ozadju so velika poslopja Loop okraja v spredju je pa naselje nezaposlenih, ki v siromašnih kolibah radi podobnih reči za več let iščejo zaščite proti mrazu. Iz Slovenije. _ izgnan iz Ljubljane. Bratovska tragedija. Kar smo ž<* svojW-asno poročali, so imeli dne 11. oktobra ]9.">4 v ugledni rodbini posestnika Jakoba Jernejca v Stoži- V preiskavi pa so se pojavile razne okolnosti, na podlagi katerih je po predlogu državnega tožilca dal preiskovalni sodnik Ciril Golouh preiskati call pri Ljubljani črn dan. Do- obdolženca z ozirom na njego-rnači sin 30-letni Lojze j«- med | vo duševno stanje. Zdravnika delom v prepiru zabodel last-1 Kamin in dr. Žvokelj sta nega brata Franceta nožem' preštudirala ves kazenski spis tako močno v prsa, da je po-!"1 preiskala tudi obdolženca škodovanec kmalu izdihnil.;ter P° obširnem utemeljevanju Lojze je živel že dalj časa v ' ugotovila obdolženčevo dušev-kregu in prepiru z vsemi do- |llost tako, da je Jernejčev Loj-mačimi. l)ne 11. oktobra popol;zt- duševno nerazvit — in da dne se je zopet prerekal, ko so ! za*° 111 mogel ob času, ko je storil in kri mi rano dejanje, pojmovati narave in pomena svojega dejanja. Na podlagi tega sodnozdrav-niškrga ugotovila je državno tožilstvo izjavilo, da ni osnove za kazensko preganjanje obdol ženea in je predlagalo, da se zoper njega uvedi1 postopanje za morebitno oddajo v zavod za čuvanje in zdravljenje. Nuj- na dvorieu obrezovali korenje. Sestra je vrgla med prerekanjem korenček proti Lojzetu. Ta se je toliko razburil, da je hotel skočiti vanjo, kar pa je preprečil brat France, tako da je stopil med oba. Takoj za tem je hotel France Lojzeta š<* bolj odgnali in je skočil par korakov za njim. Med odmikanjem pa se je Lojze nenadoma obrnil ter zabodel France- j na posledica tega je bila, da ta z nožem, ki ga je imel še od j je preiskovalni sodnik te dni u-obrezovanja korenja. Poškodo-1 stavil preiskavo zoper Jernej-vani je padel, spregovoril še [ čevega Lojzeta zaradi suma nekaj besed in umrl. Izkrva- i zločinstva usmrtitve lastnega vel je iz dveh žil-od vodnic. brata. Spisi pa so bili odstop-Zdravnik ni mogel ničesar po- lični senatu okrožnega sodišča magati, ker je bila rana abso- ki bo na razpravi odločil, ali je lutno smrtna. Lojze je bil na- potrebna oddala storilca v za-slednjega jutra aretiran in po vod za čuvanje in zdravljenje zaslišanju izročen v zapore o- ali ne. Do tega časa pa je bil krožnega sodišča v Ljubljani, storilec pridržan v zavaroval Pred orožniki se je Jernejčev nem priporu. Lojze zagovarjal, da ni imel namena usmrtiti brata; žabo- Sleparije z umetninami. del da ga je nevede, ko je be- T . . .. » . , . , , v i v ti * Liublianeani dobro vedo, da zal pred r1 rancetom. ... . . ... . m, , - , . lih v prodajanju slik ni moj- Tekom sodne preiskave je , i • * rT . ... ... .. : strov nad ruske emigrante. Da bilo zaslišanih okoli 20 prie in j . . . . , , ^ i -j -i -1 - i j le res tako, je brez dvoma do- dva sodna zdravnika-izveden- ; , . * 'J , , . t , c , - j t, .. , . bro vedel, tudi 24-letni Ivan ca, dr. Sulier in dr. Bezic, ki c, v , , . .. „ • , , . Smrcan, brezi>oselni kipar iz sta obducirala truplo pokojne- ~ . . T , . „ , " -m . . - i-i i iTi- Cerknice. Imel je neke slike ga Frenceta ler je bilo doblje- , . , , -, ..... , i*- - naprodaj, a ker je bil morda nih od raznih strani vec poro-1 1 • ± v, * i -i i ■ lil- ravno zavoljo svoje umetniške cil o preteklosti obdolznega . , . .. - _ , T . . 1 v preteklosti nepripraven za ta- Ijojzeta. ke -e poiskal nekega ru- skega emigranta za posredovalca Ta stvar pa je fanta, ki je že šestkrat moral za razna podjetna dejanja izgubljati I čas med zidovi kaznilnice, po- kopala. Ruski emigrant, kapi- , tan bivše carske vojske, si je 'nameč ogledal slike, ki jih je dobil 44v komisijo", in je kmalu razbral, tla so bržkone nepoštenega izvora. Ker je na nekaterih slikah naletel na ime inž. arh. Stanka Rohrma-na, se je najprej obrnil nanj, da ga povpraša o stvari. Inž. Bosa in gola ne more pred senat. 16. januarja bi se imela vršiti pred malim kazenskim senatom razprava proti 38-letni kočarici Urši Bajgot od Sv. Lovrenca na Pohorju zaradi tatvine. Mesto nje je prispelo pismo, v katerem piše predsedniku senata, dr. Tombaku, da nima ne čevljev, ne obleke, da bi lahko stopila pred senat. Tudi ima štiri otroke; ki jih lačne in premražene ne more pustiti samih doma. Zaradi tega prosi, da se razprava preloži na spomlad, ko bodo lepši dnevi. Sodišče je po orožnikih | po i vedel o za dejanski položaj, | da nima Baigotova v resnici obutve ali obleke. Zaradi tega! se je razprava preložila na poznejši čas, ko bo lepše vreme. 13. februarja: Conte di Savola v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: Berengaria v Cherbourg 21. februarja: Satumia v Trst 22. februarja: Kuropa v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champlatn v Havre 37. februarja* Manhattan v Havre Rex v Genoa 6. marca: Albert Ballin v Hamburg President Harding v Havre 8. marca: Berengaria. v Cherbourg Bremen v Bremen Westcrland v Havre 9. marca: Paris v Havre Koma v Genoa 13. marca: DeutKrhland v Hamhurgg Washington v Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg 16. marca: Champlain v Havre Conte di Savola v Genoa 20. marca: Hamburg v Hamburg Veednwm v Boulogne Pres. Koosevelt v Havre 22. marca: P-nn'and v Havre Majestic v Cherbourg 23. marca: II" de France v Havre 27. marca: I New York v Hamburg i*:iturnia v Trst M^r.iiattan v Havre Z9. m area: j B-rtugaria v Cherbourg ! Bremen v Bremen i 30 marca: P i ris v Havre S-.uttgart v Hamburg Ri?x v Genoa Advertise in "Glas Naroda" ČE STE NAMENJENI JUGOSLAVIJO POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESMH PAF.NIKIH: "ILE de FRANCE' 9. Feb. — 2. Marca "PARIS" 9. $Iarca — 30. Marca H1TUA V OZ.V J A _ I & BORN'A POSTREŽBA — KRASNE KABINE V TRETJEM RAZREDU 7-A DVE IN ŠTIRI- OSEBE Svetovno slavna francoska kuhinja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA PRTLJAGA POTUJE Z VAMI DO CIUA Za nadaUna r.avodla in Karte piSite na — SLOVENIC Publishing co. TRAVEL BUREAU 216 West 18th St.,, New York City LEO ZAKRAJSEK GENERAL TRAVEL SERVICE, Inc. 302 Ea.it 72nd St., New York City 9reoeh JW ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mavem v "P&dišahovi senci** pri Oboževalcih Ognja". "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! KRIŽEM PO JITROVFM 4 knjige. 59% tirani, s slikami Vst*l.iiia : Jpzt>ro smrti: Moj mni.it> <>li Nilu: Kako v Mekko romM; Uri išamnrlli; Mc-tl Jez.i< J i Cena ....................... 1.50 i! 'GLAS NARODA' zopet pošiljamo v domovina. Kdor gt hoče naročiti z« svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista •iljamo. ne po- ro DIVJfcM S! RDIST) M 4 knjige. 5P4 struni, s slikami Vsebina: * Amariija: Beg iz Ji-če; Krona sveta; Mecl drema ognjema Cena .......................1.50 IZ BAGDADA V STAMBU1, 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Kmina; Karavana smrti; Na begu v CJoropa; Družim En Na.sr Cena ........................1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Š i men; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cena ........................1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladži ja; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ________________________1.50 Ž l' T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina : Itoj z meriv*'Met na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena .......... .....3.50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" arh. Rohrman je spoznal slike,«216 West 18th Street ki ipu jih je moral nekdo u New York, N. Y. ALI STE 2E NAROČILI SL0VENSK0-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES