Lato VIL, št. 34 (»Jutrt« *iv., it m*1' ZJuMfrna, ponedi!?^ 21. argssta .1933 "ena 2 Din bpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — TeJefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podjjužnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja PonedeljsKa izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Naša krila v razmahu nad Ljubljano K otvoritvi ljubljanskega aerodroma se je zbralo več desettisocev ljudi — Junaške bravure naših letalcev častna udeležba iz vse Jugoslavije in iz inozemstva Ljubljana, 20. avgusta. Za nami je dolgo pričakovana nedelja otvoritve letališča na severnih tleh jugoslovenske države. Dan, ki ostane v zgodovini našega narodnega dela za veliko bodočnost zapisan z zlatimi črkami. Nastalo je jutro, da si lepšega nihče ni mogel želeti. Po rahli poletni meglici, ki .ie Barje z njo kdaj pa kdaj tako radodarno. je posijalo solnce z vso svojo močjo. Silni ptiči na letališču so se srebrno za-lesketali, naš ponos in naša rastoča sila pod sinjim nebom. 2e rano zjutraj, od šeste ure dalje, je r.a letališču zavrvelo svojevrstno življenje. St-okovnjaki so pregledovali letala. Zadnja dela so se naglo bližala dovršitvi. Pričela pa je strašiti sapa. Za polet jeklenih ptičev nič kaj dobrodošla. Vendar ni dosegla večje hitrosti, kakor le 6 do 8 metrov na sekundo. Vrvež je postajal od ure do ure živahnejši. Letala so se drugo za drugim dvigala in se formirala v zraku v vse mogoče oblike. Nad Ljubljano so zabrneli motorji in dramili nedeljsko razpoloženega meščana. Piloti so bili izvrstno razpoloženi in so že dopoldne kazali svojo vratolomno umetnost. Bučanje je bilo vse silnejše. Zlasti krasen je pa bil pogled na skupino sedmih letal, ki so v podobi klina zadivila slehernega. Medtem pa so še neprenehoma, približno vsake pol ure, prihajali novi gostje s svojimi letali iz držav-sosed in iz naših krajev. Kako so prileteli Iz Zagreba so prileteli s potniškim letalom gg. Ernest čimič, predsednik Stola sedmorice in predsednik zagrebškega oblastnega odbora Aerokiuba. Sava Stojano-vič, pomočnik bana v penziji in član uprave Aerokiuba. Veljko Ugrinič, Mavro Sess-ler, industrijec, Boš ko Lolič. tajnik, vsi člani uprave zagrebškega Aerokiuba, in Boško Stojanovič. Od centralne uprave Aerokiuba iz Beograda sta priletela: polkovnik Vlajič, podpredsednik. ir Miodrag Paunovič, član glavne uprave. S »Potezom« Aeroputa, ki je startal v Beogradu ob 6. zjutraj, v Zagrebu pa točno ob 9. uri, so prispeli: g. Paunovč s soprogo, direktor zagrebškega centra Aeroputa. Atilije Raspor in. novinarji: urednik »MorgenbJaitta« Karlo Peharc, so-trudnik »Novosti« Vladimir Majer, pilot inž. Stanisavljevič in mehanik. Flugleitung Celovec telefonira ob 11.: Ob 11 30 uri bosta startala dva aparata na aerodromu v Cel. Ves svet je postal odprt in dosegljive -ši. Za kar so rabili naši pradedje leta, je za nas vprašanje dni. Za kar je nV.i nal realni fantast Jules Verne še dneve, potrebu;emo mi le ure. V istem življenjskem razdobju moremo doživeti dese:*rat in stokrat več, kakor so doživeli naši očetje; naše življenje je že s tem postalo pestrejše in bogatejše. Gospodarskim in kulturnim potre« im naj služi to letališče. Naj pospešuje mednarodne zveze in tako služi utrjevanj j miru med narodi. Ali vzgaja naj pt ce jeklene, neustrašenih src, nezlomljive volje in neskončnega poguma, ki bodo ponosno pluli pod nebeškim svodom tud' kot varuhi meja in naše narodne integri tete nasproti vsakemu, ki bi se je d--ril dotakniti. Mirneje bomo gledali v bodočnost, ko bomo videli krožiti nad nami sokolske ptice. In poznavajoč junaško čustvovanje naših fantov in njihovo ne-ustrašenost, vemo, da se bo njihovo število množilo od dneva do dneva. Tu se moramo spomniti dveh takih fantov: Rusjana in Zupančiča, katerih imeni S3 danes svetita na naših hangarjih. Kako bi bili veseli, ko bi vaju mogli imeti v svoji sredi današnji dan! A vemo, da blagoslavljata naše uc-o tuai ud tam, kjer ležita, saj sta oba našla mir v dov.ači zemlji, v sveti Jugoslaviji. Sporni i na vaju samo povzdiga svečanost današnjega dne, ko vemo, da smo storili zopet korak naprej za blagor našega naroda, naše države. Na zemlji, na morju in v zraku hočemo služiti narodu in domovini, n;i zemlji, na morju in v zraku bom d delali za moč in slavo Jugcslavije!« Govor župana dr. Puca je množica sprejela z iskrenim pritrjevanjem. Zastopnik vojnega ministra otvarja letališče »Gospe in gospodje! S pobožnim činom, ki je bil zdajle izvršen, je bil blagoslovljen ljubljanski aerodrom, s tem pa je bila tudi izvršena pomembna etapa v razvoju ne samo našega letalstva, temveč tudi gospodarskega in splošnega kulturnega razvoja naše domovine. Velik in pomemben je ta dogodek, ker se z njim ta naša najbolj cenjena, najbolj kulturna in najlepša pokrajina veže v brezbrežju po najhitrejši in najlažji poti z vsemi deli sveta, služeč na ta način najboljše ne samo lahkotni izmenjavi gmote in duha, marveč tudi ideji splošnega mira, bratstva, ljubezni med narodi in solidarnosti narodov v obče, posebej še za srečnejšo bodočnost človeštva. Naša država, ki tako visoko pojmuje pomen letalstva, si prizadeva, v kolikor ji težavne gmotne prilike to dovoljujejo, da letalstvo zavzame ono mesto, ki mu po važnosti pritiče. V tem svojem stremljenju išče država zaslombe in podpore tudi v zasebni iniciativi in v zasebnem delu. V tem prizadevanju moramo vsi biti združeni, kakor da smo en sam, prežeti z isto mislijo in željo, da delujemo za jačanje našega letalstva. Ministrstvu vojske in mornarice je pripadla velika in težka misija, da v vsej državi ustvari osnove letalskega prometa. In glejte, v tem svojem prizadevanju doživlja danes ta redki in pomembni čin — da lahko otvori ljubljanski aerodrom. V tem svečanem trenutku naj bo naša prva misel namenjena našemu najvišjemu zaščitniku in največjemu poborniku našega letalstva, našemu viteškemu in ljubljenemu kralju, Kateremu izražamo svojo neomejeno vdanost in hvaležnost z vzklikom: »Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. in njegov vzvišeni dom!« Gromko je množica povzela vzklik, iz zvočnikov pa je donela himna. Svečan prizor. Tišina po vsem letališču, oni v uniformi salutirajo. Slednjič zaključi g. general: »Proglašujoč v imenu g. ministra vojske in mornarice otvoritev aerodroma, ga iz- i i k i ročam v promet domačim kakor inozemskim društvom za letalski promet z željo, da posluži procvitu našega letalstva, napredku tega kraja in naše države ter prijateljskemu sodelovanju med narodi!« Pozdravni let Stoječ ob mikrofonu na govorniškem odru napoveduje šef letalskega centra dr. Stane Rape pozdravni let domačega letala »Lojzeta« in najhitrejšega vojnega letala »Hawkerja«. — »Lojzeta« pilotira naš domači junak Janko Čolnar, »Hawkerja« pa vrli kapetan Džal. Že je Čolnar visoko v zraku in daleč izven letališča, menda že nad Ljubljano, ko zabrni »Hawker« in se v burnem zaletu požene v sinjino. Prav kmalu dohiti »Lojzeta« in že skupno v krogu dostojanstveno pozdravljata novo letališko polje. Džalovo letalo — mojstrovina letalske tehnike na vsem svetu — je kakor besen zmaj, a »Lojze« sledi kakor pohlevna, okrvavljena lastavica Srečno pri-staneta oba in pozdravni let žanje najži-vahnejšo pohvalo vsega občinstva okrog letališča. t Tekma športnih letal Pozornost, ki jo je nase navezal ta pozdravni polet, se stopnjuje, ko takoj nato napove dr. Rape brzinsko handicap tekmo športnih letal. Prvi starta najpočasnejši »Pelikan« (100 km na uro. Tako daleč smo že!) pilotira ga Gabriel Vodišek. Sledi mu »Gipsy Moth«, ki ga pilotira Vojislav Po-povič iz Sarajeva. Nato »Fizir«, last Aero-kluba v Beogradu, pilot Samo Milovano-vič. arhitekt. Nato »Sim 8«, takisto last beograjskega Aerokluba, pilotira pa ga Rodoljub Milovanovič, študent prava. Oba Milovanoviča sta kot pilota dobro znana in spadata med najboljše rezervne avia-tike. »Lojzeta«, ki razvija 175 km na uro, pilotira seveda njegov mojster Janko Col-rcr. Letalo sarajevskega Aerokluba pilotira znani akrobat podporučnik Voja Pono-vič. S »Puss-Mothom« starta Mijo Janko-vič, popularni pilot vrd^e Bat'a iz Vu-kovara, ki se bori za barve ljubljanskega Aerokluba. Zagrebški Aeroklub tekmuje s sličnim letalom, ki ga pilotira Vicko Kre- Ija. , . Občinstvo navdušeno sledi sijajni tekmi, v kateri si »Lojze« sijajno pribori prvenstvo. — Nagrada za zmagvalca je bila postavi jena na okrašeni mizici ob vhodu v hangar Edvarda Rusijana: bronasti kipec princa Pavla. Vojna letala v klinu Po končani tekmi športnih letal je star-tala skupina sedmih vojnih aeroplanov. V krasnem dvigu z letališča so se formirali v klin in pričeli krožiti v brezhibni formaciji nad letališčem. Medtem je prispelo letalo iz Beograda, od koder je odletelo ob pol 14. uri in prišlo v dveh urah in pol v Ljubljano. Skupina vojnih dvosedov se v krasnih lokih posameznih letal razkropi in se pripravlja na pobiranje poročil. Sredi letališča sta bila postavljena dva droga, zvezana med seboj z vrvjo, na kateri so bila pripeta poročila. Letalo je imelo na repu dolgo vrvico, s katero je tik nad zemljo letelo preko označenega prostora, tako da sta se obe vrvici zapletli in ju je letalčev spremljevalec lahko potegnil s poročili vred v avion. Potniško letalo avstrijske zrakoplovne družbe odhaja z odličnimi gosti v Salz-burg, da se še nocoj udeleži tam svečanih ieer na prostem. Množica gledalcev jim viharno vzklika v slovo. Srebrni ptič ji pozdrav vrača v krasnem krožnem letu, nato pa izgine v gorenjsko stran. V pričakovanju katastrofe Sledila je točka s padali. Iz skupine petih vojnih dvosedov v višini 600 m se je nenadoma zabliskalo: iz letal so skočile štiri svetle sence. Nastopil je trenutek grobne tišine. Tu pa tam se je začul vzklik, v katerem je bilo čutiti ne malo groze. In res, četrti padobran se je razvil šele po kakih S00 m. Z bliskovito naglico se je bližal k zemlji Množici je zastal dih. Bilo je slišati le si'no bučanje motorjev. Vse je čakalo katastrofe. Potem pa se je beli klobuk nenadoma zasvetil v solncu. Množica se je oddahnila. Padalo se je navidez za nekaj trenutkov ustavilo in potem pričelo lepo plavati proti zemlji. Ko je »pogumni« letalec prispel na zemljo, je ta ali ond malo čudno gledal, zakaj se prav nič ne gane. Ali uganka je bila kmalu pojasnjena: neki reditelj je skočil na sredo letališča in slovesno dvignil — vrečo peska, jo priiel na zadnjem koncu in v veliko veselje gledalcev iztresel nemarno vsebino, zaradi katere je bilo toliko strahu. Ostala padala so prispela na tla točno kakor je predpisano. Borisa v zraku Nato je startal vojni dvosed, za njim pa enosed Devoitin. Pričela se je zračna borba. v kateri je podlegel dvosed enosedu. Nadvse zanimivo je bilo opazovati enosed, ki je sledil dvosedu neprenehoma za repom, da ga strojnice iz dvoseda niso mo-g!e dobiti na piko. Vojni dvosed je vodil pilot štiglič, enosed pa pilot Blagojevič. Nekaj časa se je dvosed sicer sijajno izmikal v krasnih zavojih, toda enosed se mu ni nič manj okretno približeval in je bilo zelo lahko kar brez fantazije videti, da je vojni dvosed dobil že precejšnjo serijo strelov v svoi trup. Nekajkrat je dvosed tudi sam naskoči! enosed. ta pa se mu je v trenutku izvil in ga napadel od zadaj, da bi moral strmoglaviti na zemljo. S porazom vojnega dvoseda je bila borba, povsem jasno zaključena in sta obe letali pričeli delati loopinsre in druge vratolom-ščine v zraku. Navdušeno pozdravljena od silne množice gledalcev sta pilota štierlič in Blarojevič končno pristala in izstopila iz svojih letal. Kapetana Džal in Bajdak junaka dneva Sledila je najbolj napeta izvedba akrobacij v zraku z letali »Havvker« Rolls-Rovs. Vrli kapetan Džal se je v elegantnem loku dvignil z letališča in kmalu dosegel višino 1000 m. S hitrostjo 360 km na uro je pričel izvajati tako vratolomne akrobacije, kakršnih Ljubljana še ni videla. pa tudi še marsikatero drugo mesto ne na svetu. Kapetan je nekaj sekund potem, ko je dosegel višino 1000 m, že tvegal hrbtni let, iz katerega je preskočil v vijak. V sinji barvi se je letalo svetlikalo prebrnobelo. Ali ob tej lepoti tehnike 20. stoletja se človek ni imel časa i zgubi ia ti. Kapetan Džal je iz višine pričel pikirati proti zemlji. Tonč, to je pad letala proti zemlji, da se vrti spiralno okoli svoje osi, je marsikomu povzročil trenutek groze. Toda kapetan Džal se je spet 50 metrov nad zemljo v trenutku dvignil in že letel na hrbtu, napravil looping, spet ton6, in je viharno pozdravljen pristal. Za njim se je dvignil njegov drug, znani in drzni letalec Leonid Bajdak. Izvajal je skoro iste točke kakor kapetan Džal, le s tem razločkom, da se je povzpel v višino 1500 m in več in od tam pikiral proti zemlji. Tudi on je žel viharen aplavz, ko je pristal. Za temi res smrtno nevarnimi izvedbami dveh naših najboljših in hkrati tudi najpredrznejših pilotov se je dvignil v zrak predsednik Aerokluba Rado Hribar, da uniči znamenito »križarko«, ki je pred tedni strašila po ljubljanskih ulicah in zdaj čakala svoje usode na letališču. Predsednik Hribar Je imel čudovito srečno roko. v elegantnem loku se je približal ladji in jo z nekaj bombami razbil, da je bilo videti na mah ie ostanke ogrodja, ko so se razpršili debeli oblaki dima. V toplem poletnem večeru Zaradi močnega vetra so morale akrobacije domačega artista Janeza Mrvarja iz-ostati. Solnce je že zahajalo. Glave so se pričele ohlajati. Na vrsto je prišla publika. Ljudje, ki so se bili priglasili za letenje, so obsuli potniška letala, ki so se dvigala drugo za drugim. Marsikatero materinsko srce je zatrepetalo, ko sta se sin ali hčer drznila zapustiti zemljo. Počasi se je zvečerilo. Množica se je razhajala. Dva dolga, dolga vlaka sta odpeljala le neznaten del gledalcev, avtomobi-listi in avtobusi drugi mali del, ogromna večina pa se je vračala peš v Ljubljano in v vasi okrog letališča. Še dolgo v pozni večer so nad letališčem bučali motorji. Potniška in športna letala kar niso zadostovala za veliko število tistih, ki so se priglasili, da zlete prvič v zrak. Vojaški piloti so smehljaje se zasedli svoja pilotska mesta pred motorji in sprejeli zdaj tega, zdaj onega in se dvignili v višave, da bi jih čim več doživelo zmagoslavje naše tehnike. Joj, kako čudovito so zaupali vsi vrlim pilotom, tem krepkim dušam, tem junaškim srcem! Nedvomno sta pa bila junaka dneva tihi, skromni kapetan Džal, doma tam iz romantične Bosne, in kapetan Bajdak, sin široke ruske stepe, visok, stasit, krepke rasti, otroško ljubezniv v pogovoru, a neizmerno srčan in smel v zračnih višavah. Kakor kapetan Džal, tako je tudi kapetan Bajdak s svojim vratolomnim tonojem, ko sta se spuščala iz višine 1000 metrov in več proti zemlji, spiralno okoli letalove osi zadivil vso velikansko množico, ki ji je zastal dih od doslej ji povsem neznanega trepeta. Ne- kajkrat sta se oba približala v najhitrejšem letu tako blizu tal, da so ljudje v strahu sklonili glave in od začudenja pa tudi od groze neprenehoma vzklikali. Tanih pilotov svet najbrž nima veliko. A to, kar je tvegal kapetan Bajdak, da se je z vrtoglave višine 1500 metrov spustil proti zemlji brez motorja, preseda že vsako mejo preprostega človeškega razuma. Bila sta to dva tekmovalca brez primere, srčna do skrajnosti, z živci, ki že ne morejo biti več človeški. Tako je potekel dan, ki ostane v zgodovini jugoslovenskega letalstva nepozaben praznik. Bil je to praznik, ko je sleherni pokazal svojo voljo ,dati narodu po tolikih borbah v preteklosti veličino, da ga postavi v vrste narodov, ki so imeli srečnejšo preteklost kakor naš. Disciplina, ki so jo danes pokazale vse silne množice, nas lahko navdaja z zadoščenjem in ponosom. Njej gre tudi glavna zahvala, da pripravljena reševalna služba, ki so se ji poleg drugih zopet stavili na razpolago naši vrli samaritani, ni imela prilike intervenirati zaradi kake nesreče. Opravka je imela le z ljudmi, ki jim je postalo slabo zaradi velike vročine. Tako je bil današnji dan v vsakem pogledu lep in vesel, nado in pogum vzbujajoči praznik. VIHAREN KONGRES JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSTVA Ob udeležbi okrog 2500 učiteljev in učiteljic iz vse države je bil včeraj v Ljubljani otvorjen letošnji učiteljski kongres Ljubljura, 20. avgusta 1933. Po seji glavnega odibora in po verifika-c-iiiski delegatski konferenci, ki sta se vršili včeraj, ie bil danes prvi glavni dan kongresa Jugosiov. učiteljskega udruženja, na katerega je prispelo v Ljubljano iz vseh krajev države okrog 2500 učiteljev in učiteljiic. Uni črnska dvorana je bila že pred začetkom zborovanja polna do zadnjega kotička. Razpoloženje med zborovalci je bilo ves čas živahno razgibano in skupščina je že dopoldne, dasi na dnevnem redu ni bilo kakšnih posebnih točk, imela prav živahen potek. Oder dvorane je krasila velika državna trobojnica in slika Nj. Vel. kralja. Dasi je v un ionski dlvorani dobro poskrbljeno za ventilacijo, je že od jutra začela pritiskati precejšnja vročina in zborovalci ter zborov a like so se ves čas pahiiiali s poročili in navodili, ki so jih imeli v rokah, obenem pa so z vso napeto pozornostjo sledili Izvajanjem govornikov. Ko je kmalu po 9. uri predsednik JUU g. Damjan Rašič otvoril zborovanje, se je v svojem govoru najprej spomnil N>j. Vel. kralja kot najvišjega zaščitnika domovine, zlasti pa kot najvišjega protektorja ljudske prosvete in učiteljskega stanu. Vsa dvorana ie ob kraljevem imenu priredila burne iskrene ovacije. Na to je bila na predsednikov predlog poslana s skupščine naslednja udanostna brzojavka: »Jugoslovenski učitelji, zbrani na svoji trinajsti glavni skupščini v Ljubljani, pozdravljajo svojega ljubljenega kralja in obljubljajo, da bodo zvesto služili Njegovim prizadevanjem za dobro domovine in jugoslovenskega naroda. V zvesti službi in vdanosti do Nij. Vel. so učitelji, srečni, da s svojim vztrajnim delom negujejo enotnega duha hrabrega naroda za napredek Jugoslavije, v čast in slavo vladavine Nj. Vel. kralja.« Ko je zbor z burnim odobravanjem sprejel vdanostmo brzojavko na znanje, sta bili navdušeno sprejeti še pozdravni brzojavki predsedniku vlade g. Srškiču in ministru prosvete dr. Stankoviču z izrazi upanja, da bosta zmirom naklonjena njihovim borbam za povzdigo jugoslovensko narodne šole. Nagovor predsednika Rašica Zatem je predsednik g. Rašič izpregovo-riil: Jugoslovenski, učitelji in JUU imajo v svojem vsakdanjem delu ztnirom pred očmi visoka načela nacionalne ideje. Ta načela so: negovanje jugoslovenskega nacionalizma, gojitev in izpopolnitev vseli dobrih rasnih lastnosti, utrjevanje ideje o narodnem edins-bvu, odstranjevanje tujih besed iz ljudskega govora in postopna izgraditev enotnega književnega jezika, spoštovanje vsake priznane vere in naglaša-nje verske strpnosti, delo, da postane ime Jugosloven naša skupna svetinja, kakor ie naša svetinja iine domovine Jugoslavija, propagiranje pravičnosti glede enakomerne razpodelifcve nacionalnega premoženja v zvezi z omejevanjem privatne lastnine, tako da bo zagotovljeno dostojno življenje vsaki, rodbini. — Vodja jugoslovenskega naroda, naš vzvišeni in viteški kralj je v svojem pisunu jai g o slo venski m učiteljem rekel, da so učitelji graditelji narodne duše in da mora biti JUU steber jugoslovenskega nacionalizma. Lahko rečemo, da so jugoslovanski učitelji v ogromni večini verni nosilci jiugoslovenske nacionalne ideologije in da je JUU v pravem smislu nacionalna ustanova.« »Vsi smo nacionalisti!« Pri zadnjih besedah g. predsednika ie završalo po dvorani in šum je kmalu narasel, da njegovih izvajani niti v prvih vrstah ni bilo mogoče več čuti. Zborovalci so v velikem številu protestirali proti predsednikovi besedi, da bi bili naši. učitelji samo »v ogromni večini« nosilci jugoslovenske ideologije in med hrupom so se neprestano ponavljali medklici: »Jugo-siovenski nacionalisti smo vsi« — in pa zahteva, da predsednik popravi svojo izjavo. Šele ko je predsednik da! znamenje, da jemlje na znanje to enodušno manifestacijo našega učiteljstva za jugoslovensko nacionalno idejo, se je vihar v dvorani polegel. | V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. predsednik podčrtava! potrebo novih šolskih zgradb, za kar so v prvi vrsti potrefone večje podlpore od naših občin in od ban-skih uprav. Vprašanje napredka našega šolstva pa v veliki, meri zavisi tudi od učiteljev samih in od njihove sposobnosti, da pridobijo ljudstvo za gradbo novih šol in za vzdrževanje starih. Gradnja in vzdrževanje šol bosta zadajala staSne težkoče vse dotlej, dokler ne bo država sama vzela nase tega najtežjega posla. Stalnost učitelja v kraju, kjer služi, je splošna potreba šole, učiteljev in kulturne-• ga de!a med narodom. Nadejamo se, da bo kmalu uslišana prošnja, daj se učiteljem vrne stalnost. Novi učni načrt, ki ga je prosvetni minister že podpisal, pomeni velik napredek za osnovni pouk. Vprašanje črkopisa in vprašanje učbenikov so najvažnejši pro-b emi osnovnega šolstva, ki jih je treba rešiti tako, da bomo imeli enotno pisavo in enotne državne učne knjige. Na koncu svojega otvoritvenega govora je g. predsednik zaprosil vse tovariše in tovarišice. da naj vsi po svojih močeh pripomorejo, da bo skupščina s svojim pozitivnim delom dvignila ugled JUU in vsega učiteljskega stanu. Častni gostje Nato je predsednik po vrsti pozdravil vse odlične predstavnike: Nj. Vel. kralja je zastopal general Antonij Pekič, ministra prosvete načelnik g. Kasumovič, dočim st:; se ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj oprostila. Dalje so bili prisotni ban dr. Marušič, župan mes>ta Ljubljane dr. Dinko Puc. senator dr. Valentin Rožič, prvi podstarosta SKJ br. Engelbert Gangl, namestnik komandanta divizije, rektor univerze dr. Slavič z znanim našim pedagogom univ. prof. dr. Ozvaldom, inšpektor prosvetnega oddelka za srednješolski pouk pri banski upravi prof. Vr-hovnik, banovinski šolski nadzornik Andrej Rape, direktor učiteljišča Nande Ma-rolt. zastopniki profesorskega udruženja, dalje udruženja meščanskih šol, Slovenske šolske matice, Društva Šola in dom, Društva upokojenih učiteljev ter predstavniki jugoslovenskega tiska in mnogi drugi Pozdravi Od vseh strani pa je skupščini prispelo tudi veliko število pozdravnih brzojavk. Tako so med drugimi želeli skupščini najlepšega uspeha Jugoslovensko profesorsko društvo (osrednji odbor v Beogradu), prosvetni šef Mazi, komandant dravske divizije general Cukavac, Narodna odbrana, dvorna dama Tavčarjeva ter Zveza mladih intelektualcev v Mariboru, ki je pozvala zborujoče učiteljstvo, naj se pri snovanju načrtov za novo stanovsko borbo spominja tudi svojih brezposelnih tovarišev. S toplim odobravanjem je sprejela skupščina tudi pozdravno pismo Mednarodne federacije učiteljskih društev iz Pariza, ki naglaša veliki pomen čim tesnejših stikov med učitelji vseh dežel in perečo potrebo, da organizirano učiteljstvo čim krepkeje zastavi vse svoje moči za idejo splošnega sodelovanja med vsemi narodi. Ban dr. Marušič je izrekel zbranim učiteljem prisrčno dobrodošlico v Ljubljani, ki je v zadnjem času postala pravo mesto kongresov. Pozdravil jih je kot krvne brate in kot krepko falango narodnih prosvetiteliev in neomajnih nositeljev narodnega edinstva: »Milijoni dece gredo vsak dan skozi vaše umetniške roke. da jim izoblikujete duše in da napravite iz njih dobre državljane. Vaše kulturno delo ni in ne more biti v na-sprotstvu z intencijami nobene cerkve in nobene vere. Toda na tem svoiem poprišču morate biti neodvisni od vsakega vnanje-ga vpliva. Pa ne samo kot učitelji dece po šolah, tudi kot prosvetiteliem naroda so vam naložene ogromne naloge in vi jih verno izpolnjujete. Tudi zato vam gre vsa naša najtoplejša zahvala!« Nato je pozdravil kongresiste župan bele Ljubljane g. dr. Puc: »Kdor vzgaja mladino, pripravlja bodočnost naroda in ta bodočnost bo dobra ali slaba, kakršna je vzgoja. Naloga učitelistva je, da uči naše otroke vsega, kar notrebui"-jo za življenje, predvsem pa. da iim da kulturo srca in liubezen do sočloveka, do naroda in domovine Noben človek in noben narod ne sme iti v življenje z iluzija- mi Del sreče je zmirom dosegljiv samo z delom in žrtvijo. Prepričani smo, da je vase delo vsikdar prežeto tega duha in najbolj iskrenega patriotizma. Naši beli Ljubljani bodo jugoslovenski učitelji zmirom najdražji gostje!« Po aplavzu, ki je sledil kratkemu govoru g. župana, je burno pozdravljen izpre-govoril odlični sokolski n učiteljski borec, prvi podstarešina SKJ in predsednik Učiteljske tiskarne Engelbert Gangl v Po kratkih uvodnih besedah v slovenščini je v srbohrvaščini izrekel jugosloven-skemu učiteljstvu vse priznanje za njegovo ogromno sokolsko delo, saj bi brez požrtvovalnosti naših učiteljev v neštetih pokrajinah in zlasti po vaseh skorajda ne bilo mogoče sokolsko delo. Vsi zborovalci so g. Ganglu priredili viharne in dolgotrajne ovacije. — S tem je bila oficijel-na otvoritev kongresa zaključena. Nato je sledilo obširno, temeljito in zanimivo predavanje univ. prof. dr. Nikola Popoviča iz Beograda: »Filozofsko pedagoški značaj psihoanalize.« Po predavanju je predsednik sporočil skupščini, da bo jutri zjutraj ob 5. uri vozil za kongresiste poseben izletniški vlak na Bled, od tam pa avtobusi do Bohinja. Ko so nekateri udeleženci ugovarjali temu, češ, da bi bila mnogim delegatom na ta način onemogočena udeležba na jutrišnjem zasedanju kongresa, je predsednik pojasnil, da se bo izlet vršil samo v primeru, če bo kongres zaključil svoje delo že nocoj. Na kratki konferenci, ki so se je udeležili predsedniki vseh banovinskih sekcij, so bili na to izvoljeni posamezni odseki in odbori, ki bodo pripravili vse gradivo za popoldansko zborovanje. Med šestimi sekretarji skupščine je bil iz dravske banovine izvoljen g. Lojze Mlekuš, v verifika-cijski odbor g. Josip Kobal, v odbor za sestavo poročila gg. Miloš Verk, Rudolf Ple-skovič in Josip Lapajne, v odbor za pravila gg. Dušan Šestan, Janko Pogačnik in Karel Doberšek, v odbor za predloge gg. Josip Kobal, Josip Lunder in Alojzij šušteršič, v odbor za resolucijo gg. Josip Arigler in Lojze Mlekuš, v finančni odbor Ljudevit Ivanšic, Rudolf Žnidaršič in Lojze Hof-bauer. Pred spomenikoma kralja Petra in Franceta Prešerna Po zborovanju se je okrog 12. ure napotila vsa množica učiteljev iz cele države pred spomenik kralja Petra, kjer so učitelji položili zlat lovorjev venec, predsednik Rašič pa je med viharnimi ovacija-mi velikemu pokojnemu kralju in vsemu kraljevskemu domu izpregovorii pomemb- ne spominske besede. Na enak način so učitelji počastili tudi spomin našega največjega pesnika Prešerna, pred čigar spomenik so prav tako položili prekrasen venec, in kd mu ie predsednik Rašič tudfi posvetil kratek, občuten spominski govor. Popoldansko zborovanje Ob 5. popoldne se je skupščina nadaljevala. Najprej je prišel na dnevni red zapisnik o dopoldanskem zasedanju. Član beograjske delegacije je protestiral, da j£~v poročilu izostal pasus o incidentu, ki je nastal dopoldne zaradi izjave predsednika Ra-šiča, da so učitelji nosilci jugoslovensko ideologije samo »v ogromni večini«. Delegat Popovič je zatrdil, da ni med učitelji nikogar, ki ne bi ljubil domovine in je zahteval, da pride popravek v tem smislu v zapisnik. Kratkemu poročilu predsednika Dimnika iz Ljubljane, da bo jutri zjutraj ob 5 definitivno vozil vlak na Bled, je podal referent Gajič poročilo o delu verifikacij-skega odbovra. Odbor je verificiral 44^ delegatskih mandatov. Nekaj delegatov je bilo zavrnjenih. Izmed teh se je ravnate'j meščanske šole Svetozar Miloševič iz Sje n;ce v Sandžaku pritožil zooer razveljav-ljenje svojega mandata in je izjavil, da se v c^-orani nahajajo tudi ljudje, ki so prišli na skupščino med mandata in brez legitimacije. Sredi najnervoznejšega vznemirjenja je tedaj planil na oder eden izmed učiteljev in zatrjeval, da je tudi on prišel na skupščino s krivo legitir ^cijo, ki mu je b -silil neki s! ..is .i tovi-riš in ga povabil, naj pride glasovat. Sredi splošnega hrupa je po dvorani begal ' delega. Čikara iz Siska in Ljavljal, da je karlovško društvo razpuščeno. vendar pa je všteto v zastopstvih savske banovine, in je nervozno iznraševal, kdo zastopa Karlovac. Po dolgih debatan je bilo naposled poročilo verifikacijskega odbora sprejeto Razburjenje zfeorovalcev pa je na novo narastlo, ko je prišlo na vrsto poročilo finančnega odbora, ki ga jc podal referent večine Vtojikovič. Za manjšino je poročal delegat Mikič iz Štipa, ki je v svojih izvajanjih valil težke, precej pavšalne očitke na naslov finančne politike seda«;« uprave. Debata o tej stvari med splošnim truščem ni mogla iznesti ničesar konkretnega in po pomirjevalnem nastopu predsednika ljubljanske sekcije Dimnika je bilo na koncu z aklamacijo sprejeto poročilo finančnega odbora. V imenu odbora za predloge je poročal referent Ris atopi v ples, mu pogosto pr kakor da bi se vse njegovo 1 zemlji, čisto v zemljo. o, j- ' ko po-čuv-ska-smrt, lovek iako, ščalo k M. Zanimiva publikacija o sodobnem hrtelu V drugi polovici avgusta izide posebna številka naše odlične strokovne revije »Arhitektura«, ki bo posvečena samo hotelirstvu. Ta revija, ki je doma še premalo znana, ima v inozemstvu že svoj sloves, kajti nad 60 inozemskih strokovnih revij jo redno registrira in obilo številk gre v inozemstvo na naslov stalnih naročnikov. Avgu-stova številka bo imela prav zanimivo in bogato vsebino. Uvodni či^nek bo razpravljal o sodobnem hotelu v Nemčiji, Ameriki, Franciji, pri čemer se bo posebno poudaril splošni evropski tip hotela (alpski in obmorski tip). V reviji bodo priobčeni številni načrti obstoječih domačih hotelov, gostiln in kavarn ter vzorni projekti in načrti zgradb v bližnji bodočnosti. Nadaljnji članki bodo obravnavali specialno notranjo ureditev hotelov, elektrotehničnih in signalnih naprav, kopalnic itd. — Posebna pažnja bo posvečena modernemu komfortu. Poseben članek bo postavil paralelo med našimi in inozemskimi hoteli, članki bodo izpod peres odličnih naših strokovnjakov-arhitektov, kakor so gg. Fatur, Spinčič, H. Hus, Mesar, Platner, Tončič, Dubovy, Prljevič, Mattanovich, Manda, Vidakovič in dr. Opozarjamo naše tujsko-prometne interesente na to izredno važno številKO, ki jim bo nudila obilo pouka in dala smernice za njihove bodoče gradnje. Priporočamo, da se na to revijo naroče ter da po možnosti objavijo slike in opise svojih objektov v tej posebni številki. Vsa vprašanja je nasloviti na uredništvo revije »Arhitektura« v Ljubljani, Gajeva ul. 9. A. V. P. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo pole-gati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. Pristopajte fc Qt Blagorodje, stric Boltežar jih pri čaši rujnega, svojim bratcem iz rokava stresa. Rusovska država je štela v tisti dobi, ko sem se bil jaz pojavil v Peterburgu, okrog sto milijonov duš. Z mojim prihodom se je ta številkica seveda nekoliko zvišala. In očividno je bilo nenadoma vse potrebno ukrenjeno, da bi se zavrl val invazije tujega elementa; kajti, dasiravno sem bil veleprijazno sprejet, je trajalo vendarle precej časa predno sem dosegel svojo službeno nastavitev pri gozdarski oblasti. Tako sem čisto neprostovoljno užival nekaj mesecev zlate svobode, da sem lahko na najplemenitejši način zabil svoj dragoceni čas in denar. Marsikatera noč je izpuhtela v večnost pri kartah in nekaterikrat se je že zdanilo, ko so še žvenketale polne čaše. Nič ne rečem, najdeš tudi pri nas možakarje, ki se pri cvičku res postavijo in tudi pri čaši Štajerca so tiči, toda ukoreninjeni narodni običaji, ter splošno nižja temperatura sta tam sploh pripomogla butiljki v družbi do še večjega ugleda kakor pri nas in ne-malokedaj sem naletel med pivci na prave virtuoze v tej stroki. Ampak proti strumnemu generalu, bakrenordečemu bradaču, našega stalnega omizja so bili vsi skupaj klaverni šušmarji. Ta stari gospod, ki je izza neke bitke s Turki pogrešal gornji del svoje lobanje in se je vselej, kadar se je pojavil pri naši stalni mizi kak tuj gost, z najganljivejšo odkritosrčnostjo opravičeval, da se na žalost tudi pri mizi ne more odkriti — je imel navado, da je vedno med jedjo izpraznil par steklenic močnega žganja, za zaključek pa še butiljko araka — po okoliščinah je včasih tudi še parkrat, da capo zahteval, če je namreč baš tako naneslo — ali vkljub vsemu ni bilo zapaziti na njem niti trohice pijanosti ... Ne verjamete?! _ Ne zamerim vam, gospoda moja, tudi jaz nisem verjel, tudi za moje pojme je bilo to preveč! Dolgo nisem vedel kako naj bi si vso zadevo tolmačil, dokler nisem nekoč, rekel bi čisto slučajno pogrun-tal skrivnosti tega čudnega pojava. Imel je namreč general navado, da je od časa do časa svoj klobuk malo privzdignil. To sem bil že prej večkrat videl, ne da bi iz tega sklepal kaj hudega. Da mu je bilo od tolikega žganja čelo vroče je bilo vendar več kot naravno in da je skušal to ozračje razčistiti, menda nič manj. Po dolgotrajnem, bistrem opazovanju sem pa končno dognal, da je s klo- bukom vred privzdigoval tudi nekakšno — na klobuk pritrjeno — srebrno ploščo, ki mu je služila namesto v turški vojski izgubljenega kosa lobanje in da je pri taki priliki vselej izpuhtela — v obliki majhnega oblačka — vsa sopara zavžitega alkohola. Tako je bila hipoma rešena mučna zagonetka. V Zaupal sem to odkritje nekaterim izmed svojih dobrih prijateljev in ker smo bili baš lepo zbrani pri večerni zabavi, sem se kar takoj ponudil, da svojo trditev tudi s poskusom dokažem. Stopil sem tedaj s svojo pipo za generalov hrbet in v trenotku, ko je on privzdignil klobuk, sem takole, kakor slučajno, prižgal s koščkom papirja dvigajoče se pline. In tedajci, gospoda moja, se nam je nudil ne le docela nov, temveč tudi izredno lep prizor. Skrivnostna meglica, dvigajoča se nad generalovo glavo se je v tem trenotku spremenila v krasen ognjen stolp . . . Ostanek vinskih duhov pa, ki se je še lovil med lasmi pod klobukom, je v najlepšem modrikastem plamenu tvoril nimbus, kot si lepšega in sijajnejšega pri največjem svetniku misliti ni mogoče. Moj eksperiment seveda ni mogel generalu skrit ostati. Pa ne da bi se bil mož radi tega kaj razburjal, kaj še — nasprotno: Zdelo se je celo, kot da mu ves špas nekako laska, kajti nam je ta eksperiment, ki mu je do takega ugleda in slovesa pripomogel, še večkrat ponoviti dovolil. Sploh bi bilo — po mojem skromnem mnenju — namesto večne domine, tombole, šaha in drugih dolgočasnosti uvesti tudi take družabne igre. Kajti ne morete si predstavljati, koliko veselih ur smo ob takih prilikah doživljali Vendar za enkrat vse to rajše preskočim, ker vam nameravam povedati še različne lovske zgodbe, ki se mi zde mnogo bolj čudovite in morda še zabavnejše. Lahko si mislite, gospoda moja, da sem se s pajdaši, ki so velik, obširen lovski revir res obrajtali, kaj dobro razumel. Z mirno vestjo lahko trdim, da so mi ti dnevi ostali v najlepšem spominu — bodisi radi prijetne spremembe v razvedrilu, kakor tudi radi neverjetne sreče, ki mi je stala ob strani ob vsakem še tako trapastem početju. Nekega jutra, na priliko, vidim skozi okno svoje spalnice, da je velik ribnik — v neposredni bližini — takorekoč posut in natrpan divjih rac, fazanov, gosi in druge perjadi. Kakor bi trenil, potegnem puško iz kota, planem na vrat na nos po stopnicah in v naglici treščim z glavo ob rožance s tako silo, da so se iz oči kar iskre kresale. Toda to me ni v moji lovski strasti prav nič zadrževalo. Skokoma sem bil pri lokvi in kaj kmalu sem prišel do strela, ali ko nastavim puško, doženem v svojo nemalo jezo, da se je zaradi silnega sunka v rožancih kresilni kamen s puške stresel . . . Kaj storiti? časa ni kazalo izgubljati! K sreči se domislim, kaj se je bilo pravkar zgodilo z mojimi očmi. Pripravim torej ponvičko, natresem primerno količino smodnika, namerim puško na divjo perjad in — ena dve tri — upilim z vso silo s pestjo po svojem čelu. Krepak udarec je povzročil isker dovolj, da se je vnel smodnik ter sprožil puško ... In tako, gospoda moja, sem zadel pet parov rac, štiri kljunače in en par krasnih fazanov. Da, prisotnost duha je duša možatih činov. Če na primer vojakom in mornarjem prav ta vrlina mnogokrat pripomore do njihovih uspehov, tedaj moremo reči, da se ima tudi lovec neredko edino le njej zahvaliti za svojo — takozvano — lovsko srečo. vodi Po včerajšnjih treh državnih prvenstvenih tekmah je prevzel vodstvo BSK, ki mu s 15 točkama sledita Hajduk in Gradjanski — Situacija se čisti ... Ljubljana, 20. avgusta. Državno prvenstvena tabela se je danes spet — če ne računamo več včerajšnje srečne zmage Jugoslavije nad Vojvodino — izpop.nila s tremi rezultati, več ali 'akovanimi. V Beogradu sta se žel to domača nasprotnika, BSK in stali-5*1" "-mer se je BSK temeljito re-Ka .;š*^voj prvi poraz in se s to zmago "^^Mjstih tekmah s 16 točkami po •fccl-^na^vodstvo tabele. V Zagrebu ie al že tretjo zaporedno tekmo ti Heu:' tjL tleh, in sicer proti osiješki ga ne' T to z visoko razliko odločil polago. S to zmago je prekosil Ju- Kar f usidral na šesto mesto v je znano, • i jc imel Hajduk v gostih ditev t .vordijo, ki mu je morala z r«/»-ko odstopiti obe točki. Po ' mah se je samo vrstni red jornji hiši«, kjer je sedaj note in goč-j in pri visnost dar.«' < i. ' 7 2 2 33:14 16 Hajduk n 7 1 i 3 21:10 15 (.radi- 1 14 7 1 6 22-2 2 15 Bask w bl- 14 6 2 6 32:3 T 14 Concc,ekate" •11 6 T 4 24:11 13 TTašk * Itah-< 11 6 i 4 25:13 13 Ju gosi f*0-^' -10 5 0 4 17:2!) 12 Pri morji ;da,a <2 4 3 5 24:27 U Vo j vodit' i2 2 o 7 14:33 7 Slavija : 11 2 2 7 18:31 6 Slavija C . ] 1 2 2 7 12:30 6 Mariborski nogomet Rapid : Maribor 3 : 1 (0 : 1) Maribor, 20. avgusta. Na igrišču SK Rapida se je vršila gornja prijateljska tekma, ki se je končala z zasluženo zmago Rapida. Tekma je bila zelo zanimiva in napeta. Maribor je bil sicer v prvem polčasu v premoči, v drugem pa je vidno popustil. Rapid je imel najboljše moči v obrambi, Maribor pa med krilci. Med tekmo je prišlo do burnih incidentov med občinstvom. Tekmo je sodil g. .lančič v splošnem dobro. V predtekmi je rezerva SK Maribora porazila rezervo ŠK Rapida z 1 : 0 (1 : 0). Dopoldne sta odigrali mladini Rapida in Železničarja tekmo za mladinski pokal medklubskega odbora, ki se je končala neodločeno 2 : 2 (2 : 2). Celjski nogomet Celje, 20. avgusta. Na Glaziji je dopoldne kombinirano moštvo SK Celja zmagalo nad rezervo voja- škega moštva 39. pešpolka s 5 : 4 (1 : 1). Pred odmorom so bili vojaki, po odmoru pa igralci Celja boljši. Popoldne je SK Olimp zmagal nad SK Celjem z 2:1 (1:0). V tej prijateljski tekmi je nudil Olimp bolj smotreno igro kot moštvo Celja, ki je bilo zelo neenotno in neodločno. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno in točno. Gledalcev je bilo 950. Ostale nogometne tekme Dunaj: Admira : Rapid 4:3 (1:2), Liber-tas : Amateure XXI 5:2 (3:1); Wacker : Weise Elf 3:2 (3:1). Temešvar: Crisana : Ferenczvaros (Budimpešta) 3:1 (1:0). Budimpešta: Ujpest : Kispet 4:2. Brno: židenice : Vienna (Dunaj) 2:2. Berlin: Hertha : DFC (Praga) 3:2. Leipzig: Sp. V. Ftirth : III. okraj (Budimpešta) 5:3. Praga: Kladno : Slavia 5:2. 1'rfahr: Sp. V. Urfahr : Salzburger AC 8:2. Innsbruck: Lustenau : Innsbrucker AC 4:1. V naslednjem podrobnosti: Haik : Slavija (0.) 6:0 (4:0) Zagreb, 20. avgusta. Ujšk je v današnji prvenstveni tekmi zaigral zelo lepo, nenavadno prodorna pa mu ie bila napadalna vrsta. Igrala je zelo koristno in si je že v prvem polčasu zasi-g ura I a ;t:ri gole, izmed katerih je zabil Medanič 2. Petrak in Ranogajcc pa po enega. Po odmoru je Medanič povišal raz-■ ko še za dva gola. Slavija se je dobro :n t:'Jr branila, vendar je bila proti izbor-no razpoloženemu Hašku brez prave moči. 1 ckmo je sodil g. Ames iz Beograda. Na meddržavni plavalm tekmi z Madžari nam je prvi dan prinesel sama razočaranja - Madžarska vodi i\i : Concordia 1:0 (1:0) Split, 20. avgusta. Pred 2.500 gledalci in pod vodstvom sodnika Mike Popoviča iz Beograda se je danes odigrala prvenstvena tekma med Hajdukom in Co-cordijo, ki jo je z edinim golom odločil Hajduk zase. V 19. min. prvega polčasa je dobil po lepi kombinaciji Lcmešiča in Benčiča žogo prosti Lin, ki io ie poslal mimo Demiča v mrežo. Igra se je pozneje menjavala zdaj na tej zdaj na oni strani, toda nobeno moštvo ni moglo več do uspeha. Sodnik g. Popovič je bil v splošnem drtbf vendar je parkrat grešil g'ede ofsidov. BSK : Bask 4:1 (2:1) Beograd, 20. avgusta. Današ"'i te kuni za državno pr\enstvo med BSK in BASRctn ie prisostvovalo oko-4000 gledalcev. Tekmo je sodil g. Kap \7. Sarajeva. Zmaga BSK ie bila popolnoma zaslužena, dasi ie BASK v začetku itjre precej nevarno napadal in tudi prešel prvi v vodstvo. Igra ie bila živahna i n napeta, toda v splošnem fair. Tekma - brez koristi! Slaba igra dveh »izbranih« podsaveznih te-aTiov. — Tipičen primer, kako ne gre prirejati takih tekem iz — zadrege! Ljubljana, 20. avgusta. Vodstvo našega nogometnega podsaveza je hotelo nadoknaditi opuščeno obveznost in porabilo prost termin za prireditev po dolžnosti v prid olimpijskega fonda. V resnici pa je efekt prireditve ta, da nima olimpijski fond nobene koristi od nje, pač pa je podsavez utrpel par stotakov škode. Poleg tega pa se je tudi s čisto športne strani pokazal nedostatek v obliki nediscipliniranosti nekaterih igračev, ki podsa-veznega poziva niso vzeli z resne strani in sc mu niso odzvali. Tako bo podsavez moral ukreniti vrh vsega se primerne korake v zaščito svoje avtoritete! Split, 20. avgusta. Na meddržavnem plavalnem tekmovanju med Madžarsko in Jugoslavijo je prinesel prvi dan našemu plavalnemu športu sama razočaranja. Če ne bi bili \vaterpolisti pokazali brez-primerne požrtvovalnosti in odnesli z 07.i-rom na svojega izredno močnega nasprotnika častnega rezultata, bi bil za nas prvi dan mitinga dan popolnega neuspeha. Stoodstotno krivdo za te rezultate nosi JPS obenem s prirediteljem Jadranom, ki se je to pot pokazal, da je popolnoma nesposoben organizirati tako tekmovanje. Dočim je Jadran zavozil tehnično stran tekmovanja, je JPS napravil nepopravljivo napako pri sestavi reprezentance, še bolj pa pri tem, da se ni brigal za kondicijo tekmovalcev, ki so v Splitu prepuščeni samim sebi in brez vsakega nadzorstva. Ob napovedani uri je bilo plavališče Jadrana še skoraj prazno, pozneje pa se je tribuna napolnila, tako da je tekmovanje spremljalo okoli 2.000 gledalcev. Motil bi se pa. kdor bi mislil, da so imeli naši tekmovalci v publiki zaveznika. Publika je navijala samo za splitske plavače, ostalim našim repre-zentantom pa se je pokazala vse prej kot naklonjena. Godba je nato zaigrala madžarsko in jugoslovensko himno, goste je pozdravil v imenu JPS podpredsednik ing. Švarič, za madžarski savez pa se je zahvalil vodja ekipe Jonas. Nato se je začel s polurno zamudo razvijati spored. 1.500 m prosto Ta disciplina ni bila na programu dvomatcha in je za obe reprezentanci nastopil samo po en tekmovalec. Naš reprezentant. državni prvak Bonačič, nas je zastopal zelo slabo in je podlegel Madžaru za celih 60 m. 1. Lengvjel (M) 22.04,6 ; 2. Bonačič (J) 22:57. 100 m prosto: Na startu so Madžari zahtevali, da se mora tekmovati v predpisanih trikojih. ki jih naši tekmovalci niso imeli pripravljenih. V naglici so si trikoje izposodili, kar je bilo usodno zanje. Do 40 m je vodil še Wilfan, na obratu pa je bil že Csik prvi v dosti slabem času 2S.6 (Wilfan je plaval na Sušaku 50 m 27 sekund). Na drugem delu proge je Wilfan še bolj popustil, medtem ko se je Senjanovič trudil, da bi obračunal s Szekelvjem, kar pa mu tudi ni uspelo. Rezultati so izredno slabi. 1. Csik (M) 1:01.6; 2. Szekelv (M) 1:02.1; 3. Senjanovič (J), 1:02.8; 4. \Vilfan 1:05.4. Točke: Madžarska 7, Jugoslavija 3. Skoki so bili izven programa dvomatcha. Pri njih se je še bolj pokazala pomanjkljiva organizacija. Sodili so proti pravilom samo štirje sodniki, med temi dva Madžara in Belgijec Delahave, ki so opravili svoj posel mizer-no. Značilno je tudi, da je publika Korde-iiča, ko je prišel prvič na desko, sprejela z žvižganjem. Tekmovalo se je samo v obveznih skokih in so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Hodv (M) 57.38; 2. Zciherl (J) 48.28; 3. Kovatc (M) 45.42; 4. Kordelič (J) 43.36. Mešana štafeta 3 X 100 m ni spadala v oficijelni spored: zato so naši plavali brez trikoja in so bili rejultati takoj drugačni. Grkinič se je držal internacionalnega Hilda in prišel v času 1:23.2 samo za meter dolžine za njim na predajo. Bitskev je odšel prezgodaj s starta, \Vilfanu pa se je na startu odlomila deska in je ostal 3 m zadaj. Toda že do obrata mu je uspelo zmanjšati razliko na pol metra, ki jo je obdržal do predaje. Senjanovič je šel s polno paro na pot, na obratu je bil istočasno z Madžarom, tu pa se mu je zataknila noga pod desko, obrat je bil pokvarjen in štafeta, ki jo je skušal Senjanovič še rešiti, je bila izgubljena. \Yilfan je plaval hrbtno 1:12.9. 1. Madžarska (Hild, Bitskev, Csik) 3:38,1; 2. Jugoslavija (Grkinič, \Vilfan, Senjanovič) 3:38.S. Nato je sledila vaterpolo tekma, v kateri je za Jugoslavijo nastopila druga garnitura, sestavljena iz plavačev Viktorije in Jadrana, medtem ko so postavili Madžari svoje najboljše moštvo, ki je porazilo ev ropsko reprezentanco z 9 : 2. Posledice niso izostale ... Madžarska : Jugoslavija 10 : 0 (3 : 0). Naše moštvo je igralo skrajno požrtvovalno in se je v njem odlikoval Pavešič na golu, zelo slab pa je bil Rojt (Jadran). Tekmo je sodil Belgijec Delahave. Za današnjo vaterpolo tekmo je postavljen v naše moštvo ilirijanski junior Fux. (Tekmovanje se je tudi nadaljevalo kot večerna prireditev, ki je trajala pozno v noč, tako da bomo mogli rezultate drugega dne objaviti šele v jutrišnji številki »Jutra«.) Crno-he!i : modri 5:3 (2:2) Črno-beli so nastopili v postavi: Logar-Hassl. Bertoncelj T.—Zemljak. Slamič, Bon-celj—Škrajnar, Lah, Bertoncclj II., Jež, Zemljič Sestava modrih r>a je bila: Starec—Ice, Belak— Košenina, Sočan, Pišek II.—Šlam-berger. Janežič, Svetic R., Mokorel, Pfei- fer. Napak je bilo e/ to. da se moštvi nista objavili v naprej. Dočim so črno-beli nastopil! v že naprej določeni postavi, z izjemo Škrajnar ja na desnem krilu, ki je v;topd na mesto odsotnega Juga, je postava modrih pretrnela močnejšo metamor-fozo. Za odsotna branilca Svetica in Ber-gleza sta igrala Ice in Belak, Slaparjevo mesto pa ie zasedel Mokorel. Tako pripravljeni moštvi seveda nista nudili najboljšega, kar premore Ljubljana v nogometu, in se je ta hiba tekom igre močno izražala. Modri so bili sestavljeni iz sicer dobrih poedincev. kot celota se pa n:so mogli uveljaviti več ko en polčas. Več sreče so imeli v tem posledu črno-beli, ki so bili že a priori boli homogeni no svojem izvoru, potrebovali na so klji=b temu dolgo, da so se pokazfli pozitivne. Igra je bila povsem v stilu prireditve, nekateri so se pokazali z ambiciozne strani. drugi, in to večina, so stvar vzel5 bolj zlahka. Kot formacija je bila najboljša desna stran modre«a napada, le žal. da je Janežič samo »eno-nog«. Gole so dali po vrstnem redu: Zemlnč, Tanežič. Janežič. Slamič, Bertoncelj IT., Svetic. Lah in Zemljič. Sodil je g. Jordan dobro. »Jugoslavenski šport 1933« Savez športnih savezov (SSS) je izdal športni almanah za 1. 1933, priročnik, ki smo ga že davno potrebovali. Dolgo je trpelo, preden smo v našem športu našli forum, ki je posvetil propagandi in organizaciji celotnega jugoslovenskega športa temeljitejšo skrb. Letos je med drugim propagandnim delom izdal SSS (savez športnih savezov) bogat priročnik z vsemi podatki o dosedanjem razvoju našega športa, ki so bili zdaj raztreseni po raznih arhivih ali pa celo samo po časopisnih rubrikah. Na 160 straneh žepnega formata je urednik knjižice, znani športni delavec in glavni tajnik SSS Hrvoje Maca-novič obdelal s sodelovanjem raznih športnih delavcev iz najvažnejših športnih središč države razvoj v vseh športnih panogah. Prvo mesto je v pestri vsebini odrejeno organizaciji SSS in olimpijskega odbora, nato pa se vrsti podoben pregled v razvoju in stanju posameznih panog: nogometu (z navedbo podsavezov, klubov, prvakov, reprezentančnih rezultatov in igralcev itd.), tenisu, hazeni, table-tenisu, golfu (omejen samo na Zagreb), hockeyu, kolesarstvu i (savez je koturaški, panoga pa še zme- j rom biciklistika), motosportu, avtomobili- j stiki, avijatnii, gimnastiki, atletiki (mo- ( ški in ženski ločeno), rokoborbi, boksu (šakanje je dobro, toda ni udomačeno!), veslanju, jadranju, plavanju, sabljanju, jahanju, smučanju itd. T i uporablja g. Ma-canovič še zmerom ono nesrečno »sk i janje«, ki ga trebimo od takrat, odkar so ^a uvedli v Zagrebu, je že več kot nepotrebno. SSS bi moral biti o nazivu posameznih panog že docela na jasnem! Knjižica vsebuje razen ooilice številk, rekordov, podatkov o pomembnih športnih dogodkih itd. tudi nekaj načelnih člankov o športu. Razen tega je med besedilo .ivr-ščenih nekaj slik visokih predstavnikov naših vrhovnih športnih forumov; žal slike — menda zaradi papirja — niso najbolj jasne. Sličen almanah bo SSS v bodoče izdajal vsako leto, ki ga bo v bodoče sem in tja gotovo še izpopolnil. Vseka or je prva izdaja zelo potrebna in dragocena novost, ki jo bo rad vzel v roke vsak, kdor spremlja v tej ali oni panogi naše športno živije nje. Ker je tudi cena (Din 10.—) izredno nizka in naravnost propagandna, moremo knjižico vsakomur najtopleje priporočiti. Zadnja dva singla v tekmovanju za Davisov pokal med Jugoslavijo in Norveško, ki se je — kot smo poročali včeraj — zaključilo z neoporečno našo zmago 5 : 0, sta bila odigrana takole: Punčec je porazil Smitha 7 : 5, 6 : 3, 8 : 1, 6 : 4; Kukuljevič pa Hanesa 6 : 2, 4 : 6, 1 : 6, 6 : 2, 9 : 7. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi tehničnih ovir je izredni občni zbor sekcije odgoden na četrtek 24. t. m. ))0griKOva(( spommsk dirka a Prehodni pokal je prešel v last Fr. Abulnar-ja. Včeraj se je vršila po M!v Iliriji razpisana »Ogrinova« spominska dirka. Točno ob 6.30 zjutraj je startalo na Dunajski cesti 16 dirkačev. Proga je vodila iz Ljubljane do Celja in obratno, — vsega 150 km. Prva skupina (Abulnar, Prodan, Au-belj in Gartner) je prevozila progo Ljubljana—Celje s povprečno brzino preko 32 km na uro. Nazaj grede so imeli dirkači zelo neprijeten nasprotni veter, tako da ni bilo mogoče doseči še boljšega uspeha, kar se je splošno pričakovalo. Uspehi so bili sledeči: L Abulnar Franc (M.K Ilirija) 5:07:36*/5. 2. Aubelj Valentin (MK Ilirija) 5:10 : 15V5. 3. Gartner Franc (Kol. dr. Ljubljanica) 5:10:16. 4. Prodan Edo (ŽSK Hermes) 5:10:17. 5. Brajnik Janko (Kol. dr. Ljubljanica) 5:29:57. 6. Novak Rudolf (Kol. dr. Sava) 5:30:592/,o. 7. Kajtnar Franc (Kol. klub Celje) 5:40:45. 8. Verhovnik Ivan (ASK Primorje) 5:40:45'/5. 9. Vetrih Leopold (Kol. dr. Zarja) 5:40:45!/5. 10. Praprotnik Stanko (Kol. dr. Zarja) 5:44. Dirkač Verhovnik je imel kar dva defekta, sicer bi bil gotovo dosegel boljši uspeh; v splošnem je bilo malo defektov in se je dirka pod spretnim vodstvom gg. Pelca, Kepca in Gorjanca izvršila v najboljšem času in brez vsake nezgode. Prehodni pokal »Ogri.iove« spominske dirke je prejel g. Franc Abulnar v trajno last. Značaj in delo Vsak človek, bodisi moški ali ženska, ima pri izberi dela svoje posebne težnje, ki ustrezajo strukturi njegovega značaja. Te težnje so pa pri ženski še bolj značilne kakor pri moškem, kajti zadnja desetletja se je ženino življenje v mnogih pogledih izpremenilo glede na njen položaj v družbi, v družini in v odnosu do moža. To ima nujno za posledico, da se izpreminja tudi ženina duševna struktura: njen značaj, njene težnje, njeno gledanje življenja se močno razlikuje od vseh teh komponent, kakor jih je očitovala žena iz pretekle dobe. Gotovo je, da je današnja žena manj ženska v primeri s prejšnjo, zlasti če razumemo pod tem atributom bojazljivost, nesamostojnost, omejenost, neodločnost, telesno in duševno slabotnost — same lastnosti, ki so krasile ženo iz dobrih starih časov. Današnji položaj žene zahteva od nje, da se teh lastnosti čimbolj temeljito znebi, hote ali nehote. Ker mora danes žena v borbi za delo in plačilo slediti moškemu, je kaj naravno in razumljivo, da si je navzela nekatere moške lastnosti, ki so bolj prikladne za življenjsko borbo kakor pa njene prejšnje lastnosti. To pa gotovo ne more vplivati na tisto, kar je v njej elementarno ženskega. Kakor je danes vse življenje v prehodnem štadiju, tako tudi pojav nove žene še dolgo ni završen. Zaradi tega srečavamo najrazličnejše ženske tipe, ki se uveljavljajo v svoji okolici na različen način. Posebno določno stopi v ospredje njihov značaj pri izberi svojega življenjskega smotra, svojega delokroga, pa tudi način, kako se v tem delokrogu uveljavijo. Vnaprej je treba pripomniti, da danes ni mogoče brezpogojno soditi človeka po tem, kakšno delo si je izbral, kajti danes igrajo pri izberi poklica bodisi pri moškemu, še bolj pa pri ženski, najrazličnejši momenti, od katerih je najvažnejši materialni položaj staršev. Pri ženskah pride pa vpoštev še dejstvo, da so še danes poklici razdeljeni na moške in ženske. Pri vseh panogah manualnega dela je tako, da opravljajo tako zvano kvalificirano delo moški, nekvalificirano delo pa ženske. Istotako je po uradih v navadi, da so na podrejenih mestih ženske, tudi kadar gre za enako izobrazbo. Neglede na to razdelitev pa velja v splošnem, da spadajo vse vrste postrežniških in skrbstvenih poklicev (bolniške strežnice, oskrbne sestre, gospodinje, pomočnice itd.) v področje ženskega dela, proizvodnja in uprava dobrin pa v področje moškega udejstvovanja. Kdor hoče torej dobiti vpogled v značaj na podlagi izbere poklica, doseže to edinole pri mladih dekletih, dokler so še v šoli, na podlagi njihovih samostojnih želja. Take poizkuse pogosto narede že osnovnošolski, pa tudi srednješolski pedagogi. Upoštevati je treba, da so te izjave pogosto izraz težnje po boljšem življenjskem standardu, kakor ga vidi in občuti otrok pri svojih starših. A ne glede na to, te želje otrok mnogo povedo tudi glede na njihov značaj. Pri deklicah se prav izrazito pokažejo razlike med onimi s čisto ženskim značajem in onimi, ki imajo v svojem značaju več ali manj moških potez. Vemo, da se ista mešanica lastnosti kaže tudi pri moških. Mlajše deklice bi bile skoro vse rade matere, pri večjih se pa že opazi določna razlika v težnjah. Bolj izrazito ženski tipi se odločijo po večini za učiteljice in profesorice, moško usmerjeni tipi pa kažejo mnogo več ambicije, težnjo za takim delovanjem, kjer bi se uveljavili, komandirali. Pozneje seveda večina ljudi zagrabi za oni poklic, ki mu nudi čim boljšo in čim prejšnjo eksistenco ne glede na vse drugo. Tudi nadarjenost nima posebne vloge, saj vemo, da se more kupiti z inštrukcijami. Prav zaradi tega, ker danes človek ne more slediti svojemu nagnjenju pri izberi delokroga, je zelo važna zanj ona lastnost, ki mu omogoča, da se more vživeti v svoj delokrog In v svojo okolico: to lastnost bi lahko imenovali realnost. Realen človek se razmerno z lahkoto odpove smotrom, o katerih je sanjal, ter se prilagodi novim nujnostim življenja. Tak človek bo vedno razmerno dosti dobro izpolnil svoje mesto v življenju in bo tudi zadovoljen, če glede na to lastnost opazujemo ljudi, pridemo do zaključka, da so ženske bolj realne kakor moški. Malokatera si zastavi višji smoter, kakor ga more doseči, še največ ambicioznosti pokaže meščanska ženska pri izberi svojega moža, od katerega zahteva čim višjo družabno pozicijo. Toda pri svojem delu se izkaže ženska izredno prilagodljiva. Ta lastnost izhaja iz njene tradicionalne podrejenosti, a ji danes marsikdaj prav pride. V današnji krizi je ženska večkrat primorana menjati službo. To je zanjo mnogo lažje kakor za moškega. Z lahkoto se privadi ne samo v taki službi, ki zahteva enake spretnosti kakor prejšnja, temveč se prilagodi tudi povsem novim zahtevam. V njen prilog je tudi dejstvo, da večina vrst dela ne zahteva toliko razumske poglobitve, temveč pridnosti. Tu pa ženska nedvomno prednjači moškemu. To moremo ugotoviti zlasti danes: koliko bolj se brezposelne ženske potrudijo, da dobe kakršnokoli delo, kakor pa moški! Brezposelna ženska prime za vsako, tudi najhujše delo, pa če ga tudi ni nikdar izvrševala; moškemu je to mnogo težje. Koliko je danes žensk, ki na vseh koncih iščejo zaslužka, ki opravljajo vsa mogoča dela, samo da prežive svoje otroke in moža! Noben vpliv ne oblikuje človeškega značaja močneje kakor delo. ženin značaj se je začel prav tedaj preoblikovati, ko je izpre-menila svoj delokrog, ko je prenehala biti samo gospodinja. Gotovo pa je tudi, da posebnosti poklica vtisnejo svoj pečat vsakemu človeku. Učitelja in učiteljico prav gotovo karakterizirajo lastnosti, ki jih uradnik in uradnica nimata; zato pri teh dveh stopajo v ospredje zopet druge specifične lastnosti. Pomislimo samo na advokate, kako izrazito advokatske so njihove lastnosti! In tako dalje. Zato je prav neumestno ob vsaki priliki govoriti: no. se ji pozna, da je to in to. Vsakdo nosi posebnosti svojega stanu s seboj, zlasti če se mu je izročil z vso dušo. človek si bo pa šele takrat lahko izbiral svoj poklic po svojih težnjah, kadar bo na svetu tako.urejeno, da ne bomo drug drugemu na poti, ko ne bo več treba, da je »človek človeku volk«, kakor je to danes. Iz akvaristove torbe Vožnja po gornji Ljubljanici Poletno popoldne. Solnce stoji na jugo-zapadu. Ljubljanski vrh obsenča že del borovniške kotline in tudi griček Sv. Trojice na Vrhniki pokriva s svojo senco njive in polja na vzhodnem obnožju, kakor da bi jih hotel zaščititi pred pekočimi solnčniml žarki. Sredi Ljubljanice plava čolnič. Noben vetrič, nobena sapica ji ne zakodra gladine, samo čoln, ki se premika proti Vrhniki, podi pred seboj široke valčke, ki streme v loku k obema obalama. Voda kakor da bi bila olje. Tu in tam štrle iz Ljubljanice vršički poedinih dristavcev, večina je pa pod vodo, ker sta Grubarjev kanal in Ljubljanica zajezena in 1 m nad normalo. čoln zavije k mestu, kjer je obal malo poplavljena in kjer štrle vršički trave iz vode. Tam se ustavi in — akvarist začne zajemati. Po vsakem zajemu lovi ribice s čašo iz mrežice. Majhnega 2 cm dolgega pisanca s črno progo v sredini bokov, ploščatega pe-zdirka, vitko, na hrbtu temnozeleno zeleni-ko, pisanko s črnim trakom in dolgo pod-repno plavutjo, tenkega podolgovatega pod-usta s pomaknjeno spodnjo čeljustjo, pod-ustno platnico, majhnega klena in kleniča in mičnega glavačka (kapeljna). Po uspelem lovu se napoti dalje in kmalu zagleda dno v sredini Ljubljanice. Prispel je do one plitvine med Kominom in Verdom, ki so jo narodi starega veka uporabljali za prehod in ki je okoli 400 korakov dolga. Računano od Komina začne pri dveh košatih drevesih, ki stoje na levi obali, in jenja na višini, kjer se vlivata v Ljubljanico črna mlaka na desnem, Zrnica pa na levem bregu. Pri navadnem vodostanju je globina na tem mestu 160 cm. pozimi je pa voda tako plitka, da sega na nekaterih mestih samo do kolen. Tam so našli ljudje razne predmete vojne opreme raznih narodov. Sulice, oklepe, loke, puščice Germanov, Hunov in Rimljanov, ki so uporabljali to plitvino za prehod svojin krdel. In dalje se premika čolnič. Na desni obali se z znatno brzico vliva širok in globok potok Bistra, ki prihaja pod zemljo iz cerkniške kotline. Na izlivnem delu je dno posejano s širokimi listi pljučnikov ali rumenih lokvanjev, katerih listi so na kratkih stebli , kajti globoka tekoča voda jim ne dopušča, da bi prišli do gladine. Razmnožujejo se po koreninah, ki plezajo v ilovnatem dnu. Malo više nad Bistro priteka, tudi k desni obali, potok Libija, ko se je pod skalami, globoko pod zemljo prerila iz ceerkni-ške kotline. Ostali izvori pri VrhniKi, Ki tvorijo Ljubljanico, pa ne prihajajo iz cerkniške temveč iz planinske kotline in so vode Unca, kar so svoječasno ugotovili z rdečo barvo ,ki so jo vlili v vode cerkniške in planinške kotline. Te ugotovitve sta se udeležila znani ihtiolog, žal že pokojni profesor Franke in priljubljeni naš sportist, lovec in ribolovec gospod Lichtenberg, ki daje vsakomur, ki k njemu prihaja, objasnila o lovu in ribolovu, zlasti o nahajališčih raznovrstnih rib. Stanuje pa na Kominu ob Ljubljanici južno vasice Bevke, ki se s svojo visoko stolp-nato cerkvico mično razprostira na obronkih bevškega holma. Po daljši vožnji navzgor prispemo v višini vasice »Sinja Gorica« k črnemu potoku. Tu je mnogo ribic, ki so jih potoki in zelena Ljubljanica s pomočjo pomladnega solnca izlegli. Ploščiči, rdečeperke, andro-ge in rdečeokice so med ostalimi miroljubnimi ribicami. Vendar ne manjka tu posameznih mladih roparjev, ki plavajo med miroljubnimi ribicami in k' neopaženo pogoltnejo najbližje sosede. Tako se goste ostrižki, sulčki in majhne ščuke kar na veliko po ves dan. Kakor vidimo, se seznanja dejstvitelni akvarist z zanimivostmi, ki segajo v razne znanstvene panoge, a kar je glavno, on spozna krasote svoje rodne grude, spozna krasote bisera Jugoslavije, naše deviške Slovenije. O S 1 V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša zlata mamica in stara mamica, gospa Marija Zimerman posestnica in trgovka v Zagorju danes dne 20. avgusta po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 22. avgusta ob 4. popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Zagorju. Zagorje, dne 20. avgusta 1933. Žalujoči rodbini: Inž. Bogumil Cihelka, Ernest Krulej. v v- - TEDEN DNI FILMA Kaj nam obeta v Ljubljani prihodnja filmska sezona? V Jugoslavijo pride letos v celem približno 250 inozemskih filmov. Večino ameriških veleSilmov bodo predvajali naši kinematografi v nemških verzijah. Spored Elitnega kina Matica je že dogotovljen in bo obsegal najizbranejša filmska dela Poletni čas, ko zahajajo v kino le najbolj zvesti prijatelji filma, se nagiba h koncu, nova kinematografska sezona stoji pred durmi. Nu, pa smo se informirali pri upravi našega vodilnega kinematografa. Elitnega kina Matice, kaj nam obeta prihodnja sezona. Evo vam izčrpnih in dovolj zanimivih informacij! Izgledi na prihodnjo filmsko sezono so prav dobri Kakor veste so naši kinematografi v prvem redu navezani na nemške filme in to pred vsem zaradi dialoga, ki ga pri nas v pretežni večini vsi razumemo. Publika hoče izčrpati ne samo optično in akustično stran filma, to je sliko in glasbo, temveč hoče razumeti tudi ves dialog in se poglobiti v vsebino dejanja. Ona hoče razumeti besedilo »šlagerjev«, ki se pojejo, hoče razumeti vsako besedo, vsak dovtip in odklanja zato druga, zaradi dialoga ji nerazumljiva filmska dela. Iz tega razloga se pri nas drugojezični filmi doslej niso mogli dovolj uveljaviti. Večina nemških filmov pride razumljivo iz Nemčije. Tam se je po političnem prevratu tudi v pogledu filma marsikaj izpre-menilo. Rasistična tendenca in Hitlerjev program se hočeta deloma uveljaviti tudi v filmski produkciji, toda Nemci začno Ie uvidevati, da je film eksportno blago in da tendencioznih filmov z malimi izjemami v nobeno državo ne bodo mogli prodati. Zato so sicer za svojo državo izdelali celo vrsto politično programnih filmov, ko so pa videli, da so že njihovi lastni ljudje siti take hrane in da celo njihova publika zahteva od kinematografa zabave in razvedrila, so hitro obrnili jadra in zapluli nazaj v stare vode. Sicer se je iz Nemčije izselilo mnogo producentov, režiserjev, komponistov in umetnikov židovskega pokolenja, vendar vse te često prav odlične moči za film niso izgubljene, ker so se vsi naselili v Parizu, v Pragi, na Dunaju in celo v A-meriki. Na ta način so mahoma oživela druga filmska središča, zlasti Pariz, Praga in Dunaj! V Berlinu pa izdelujejo zdaj zopet celo vrsto lepih in velikih filmov brez vsake tendence, z zgolj zabavnim značajem. Zlasti živahna pa je filmska produkcija v Avstriji. Tako bomo dobili letos precej lepih filmov z Dunaja, nadalje pa iz Pariza in iz Prage. Glede ameriških filmov se bo v letošnji sezoni položaj tako za kinematografe kakor tudi za publiko znatno zboljšal. Ko so ameriške filmske družbe uvidele, da se njihovi filmi zaradi angleškega dialoga pri nas ne morejo uspešno uveljaviti in konkurirati z nemškimi filmi, so sklenile donašati svoje velefilme na naš trg v nemških verzijah. Zato bodo naši od-skovalci kina kar naenkrat razumeli govor Grete Garbo, Mauricea Chevalierja, Ramona Novarra, Bustera Keatona itd. Poleg tega je važno, da se je s korekturo filmskega zakona dosegel sporazum z ameriškimi filmskimi družbami, ki v pretekli sezoni zaradi težkih kontigentalnih določb filmskega zakona vso sezono niso donesli niti enega svojega filma. Letos torej je spor poravnan, vse ovire so odstranjene in A-meričani prinesejo filme dveh svojih letnih produkcij, od katerih bodo vsi velefilmi z nemškim, naši publiki tedaj razumljivim dialogom. Poleg nemških in ameriških filmov bomo dobili tudi nekaj slovanskin filmov češkega, poljskega in morda še tudi ruskega porekla. Da bo zastopanih tudi nekaj večjih francoskih filmskih del, je tudi že pribita stvar, če vse to reasumiramo, vidimo ,da bo na razpolago dovolj filmov in če le gospodarska kriza ne bo še hujše pritisnila, si lahko obetamo od jeseni naprej prav odlično filmsko sezono. Naš vodilni ljubljanski kino se je v poletnem času pridno pripravljal za sezono in tako ima uprava že danes zaključeno celo vrsto najizbranejših filmskih del. V prvem redu omenjamo, da se bo v prihodnji sezoni predstavila filmski publiki cela vrsta najprominentnejših pevskih kapacitet. Pevci Videli in slišali bomo svetovno znano pevko dunajske državne opere Marijo Jeritzo v velefilmu »Velika kneginja Aleksandra«. Tenor milanske Skale Lauri Volpi bo debu-tiral vnemškem velefilmu »Pesem solnca«. Alfred Piccaver bo pel v velefilmu »Pustolovščina na Lidu«. Jan Kiepura bo nastopil letos v dveh nemških velefilmih, od katerih je prvi že dogotovljen in se imenuje »Pesem za Tebe«, drugi film, katerega naslov še ni definitiven, bo izgotovljen do januarja. Herbert Ernest Groh, znameniti tenor hamburške opere bo pel v filmu >Pesem o sreči«. Louis Graveur, najslavnejši tenorist newyorške Metropolitanke, bo prvič pel za film v veledelu »Pustolovščina na Korziki.« Josef Schmidt, znameniti radijski in koncertni pevec, bo pel v dveh filmih. »Pesem, ki obkroža svet« je že dogotovljen in je izzval občudovanje, kjer so ga doslej videli. Naš dalmatinski rojak Tino Patiera bo pel v velefilmu »Noč v Benetkah«. Slavni pevec Tito Schippa bo nastopil v francoskem velefilmu »Tango d' amour«. Poleg teh velikih pevskih kapacitet bomo seveda slišali v filmih še naše stare znance: Jarmilo Novotno, Martho Eggerthovo, Git-to Alpar, Lea Slezaka in druge. Veliki filmi Od velikih senzacionalnih velefilmov, ki so vsi že nabavljeni za Ljubljano in deloma že stavljeni na spored, naj omenimo naslednje velefilme: »V znamenju križa«, milijonski velefilm iz dobe preganjanja kristjanov. »SOS ledena gora«, največji dosedanji dr. Fanckov velefilm, posnet v Grenlandiji. »Mata Hari«, velefilm z Greto Garbo v glavni vlogi. »Titani neba«, monu-mentalni letalski velefilm v katerem sodeluje celotno ameriško zračno brodovje. »Tarzan«, velefilm po istoimenskem, tako popularnem romanu. »Congorilla«, velefilm v stilu sTrader Horn«. Igralci Od najbolj priljubljenih igralcev in umetnikov so zastopani naslednji v naslednjih filmih: Greta Garbo (»Mata Hari« in »Ljubezen Suzane Lenox«), Marlene Dietrich (»Plavolasa Venera« in »Visoka pesem«), Frančiška Gaal (»Pozdrav in poljub, Veronika«, »škandal v Budimpešti«, »Casano-va na Wolfgang. jezeru«, »žena s seksa-pilom«), Liana I-Iaid (»Finance velik, kneza«, »Ljubavni sen«, »Roman ene noči«, »Tajfun«, »Jesenski manevri«, »Pariško življenje«, »Grad na jugu«), Lilian Harvey (»Caričina podveza«), Brigita Helm (»Lepi dnevi v Aranjuezu«, »Inge in milijon«, »Maratonski tekač«), Elizabeta Bergner (»Morilka« in še en film, katerega naslov še ni znan), Martha Eggerth (»Havajska roža« in »Ples v Savoju« obe najnovejši Abrahamovi opereti, »Carjevič« itd.). — Za smeh in kratek čas bo skrbel sloviti komik Vlasta Burian, ki bo zastopan v dveh velikih burkah: »Cesarjev adjutant« in »Junak noči«. Anny Ondra bo zabavala občinstvo kar v 4 burkah in sicer »Polkova hči«, »Gospodična Hoffmanovih pripovedk«, »Vedenje neprimerno« itd. Že septembra meseca bomo videli velefilm Ekstaza« in v njem našega gledališkega igralca Zvonimirja Rogoza. Ta film je svoječasno na Dunaju izzval pravcato revolucijo v vrstah filmske publike. Videli bomo Trenkerja velealpinski film »Upornik«, velealpinski film dr. Fancka »Kralj Montblanca« z Leni Riefenstahlovo v glavni vlogi, Ramona Novarra v filmu »Sin Indije«, Maurice Chevalierja v filmu »Pripovedke iz spalnice«, Fritza Langa monumen-talni velefilm »Oporoka dr. Mabusea«, ljubko Dolly Haas v filmih »Scampolo« in »Mala pustolovka«, Magdo Schneider v filmu »Amor na vrvici«, Harryja Piela v senza- cionalnih filmih: ^Sledovi v snegu« m »Ladja brez pristana«. Poleg že omenjenih Abrahamovih operet »Havajske rože« in »Ples v Savoju« ter operete »Carjevič« bodo izgotovljena še naslednja operetna dela »Jesenski manevri«, »Pariško življenje«, »Pri treh mladenkah« in to vse s prvovrstnimi igralskimi in pevskimi močmi. V naši državi bosta snimana in po nemških produkcijskih družbah izgotovljena dva programna velefilma: »Bosanska rapsodija« z Brigito Helmovo, Rudolfom For-sterjem, Szoke Szakallom v glavnih vlogah. Zunanji posnetki za ta film bodo izdelani v Bosni in bodo s snimanjem že kmalu pričeli. Poleg tega bo pri nas izdelan film »Nevesinjska puščica«. Za mnogo drugih filmov pa bo^o zunanji posnetki dogotov-ljeni na našem Jadranu, ker se je inozemstvo že prepričalo o lepoti naše riviere. Predaleč bi zašli, če bi hoteli imenoma navesti še vso dolgo vrsto lepih filmov, Ki so že na programu prihodnje sezone. Zato se skrčimo le na kratko ugotovitev, da si filmska publika lahko obeta od nove sezone res obilno žetev velikih in lepih filmskih del, ki jih bo gledala z veseljem, zadovoljstvom in užitkom. Filmski drobiž Nov film Marlene Dietrichove. Vršijo se pogajanja glede najnovejšega filma Marlene Dietrichove, ki se bo pričel snimati, čim se umetnica povrne z dopusta. Režiral ga bo zopet Sternberg in za vsebino bo imel življenje ruske carice Katarine. S pripravami za film so že pričeli. Japonska producira največ filmov na svetu. Kakor čitamo v ameriških listih, bo tudi letos v pogledu števila napravljenih filmov Japonska na prvem mestu. Izdelala bo približno 800 japonskih ter približno : 0 kitajskih filmov. Z ozirom na to veliko število filmov, ki jih Japonska vsakoletno potrebuje, premišljujejo sedaj Američani, kako bi se dala ustanoviti večja ameriško-japonska produkcija na ameriških tleh. Pola Negri filma v Franciji. Pariška družba Viafilm je angažirala v Parizu bi-vajočo filmsko igralko Polo Negri za glavno vlogo v filmu »La Savelli«. Film, ki bo napravljen po istoimenskem gledališkem komadu Maksa Maureya, bo predočil lju-bavno razmerje cesarja Napoleona III. z znamenito pevko Savellijevo. Geza BoIvary pride v Jugoslavijo. Po končanih posnetkih v ateljejih v Tempel-hofu in Novem Babelsbergu, kjer je znani režiser Geza Bolvary delal svoj najnovejši velefilm »Grad na jugu« z Liano Haidovo in Viktorjem de Kowo, je režiser odpotoval i z igralci in vsem tehničnim štabom v Jugoslavijo, kjer bodo snimali zunanje posnetke za ta film. Jeanette Mc Donald filmska partnerica Ramona Novarra. Ko se je te dni nahajala v Londonu znamenita filmska igralka in pevka Jeanette Mc Donald, so ji ponujali angažma pri neki londonski veliki filmski družbi. Umetnica pa je ponudbo odklonila, ker je sprejela pogodbo z ameriško produkcijsko tvrdko Metro Gcldwyn, kjer bo v enem svojih prihodnjih filmov partnerica popularnega Ramona Novarra. Vremenski pregled Ta teden je bil domala po vsej Evropi teden vremenskih preobratov in tudi pri nas se je vreme na gosto spreminjalo. Vročina je takorekoč čez noč jenjala, a se kmalu obnovila, pa znova oslabela in se vnovič povečala. Toda suša traja dalje, menda nikjer ni padlo kaj prida dežja, da bi res zaleglo polju in sadežem. Več dežja so dobili po ostalih delih države, a tudi ne povsod v zadostni meri. Mogočni anticiklon, ki nam je čuval vroče in suho vreme v poprejšnjem tednu, se je okrog nedelje temeljito zamajal. Njegovo gospostvo je ispodkopala najprej velika ruska depresija, ki je s svojim ogromnim vetrovnim vrtincem, to se pravi, z njegovi mzapadnim sektorjem, potegnila nase mrzli zrak prav iznad severnih polarnih krajev ter ga zagnala čez vzhodne predele srednje Evrope in čez Rusijo. Spričo tega se je silno shladilo v vsem vzhodnem delu našega kontinenta; v osrednji in tudi južni Rusiji je zavladal nenadoma hlad kakor pozno jeseni. V toku nedelje je ta hladna poplava dosegla naše kraje ter drla dalje na Jadransko morje. Zato se je tako nenadoma shladilo in v našem Primorju je divjala huda burja, kakor da nismo sredi avgusta, marveč jeseni. Ali ozračje je bi-1 osuho, dasi zelo vroče, zračni tlak je stal visoko in ohladitev nam ni mogla povzročiti znatnejših padavin, dasi bi tako silno prav prišle. Samo pooblačilo se je z nizkimi, nedolžnimi oblaki, v ponedeljek pa se je zopet zmagoslavno prismejalo solnce. Za odmikajočo se rusko depresijo se je zn-pet ojačil anticiklon ter nam naklonil obnovo vročine v začetku, ali brž mu je za-pretila nova nevarnost z druge strani. Z Atlantskega oceana se je namreč m^d tem približala nova depresija ter pričela posegati v vremenske razmere na celini, potiskajoč anticiklon proti vzhodu. V torek, na praznik, je dosegel njen vpliv naše kraje, sprožil jug in nam naklonil pod večer manjši naliv, ki pa je zopet izsušeno zemljo samo nekoliko podražil. Zadel nas je samo nekakšen obrobni zaliv depresije, ki je z veliko naglico odbrzel mimo, glavna depresija je ostala še tam nad oceanom in se sredi tedna še ojačila. Odtlej smo v mejnem pasu med anticiklonom, ki se je umaknil nad južno Evropo, ter atlantsko depresijo, ki je mogla v četrtek poslati še en svoj zaliv čez srednjo Evropo, v celem pa poganja čez celino samo topli južnozapadni veter, ki napoveduje dež, pa ga vendar tako dolgo ne prinese. V prehodnem pasu je slabo, presuho, dasi močno spremenljivo; še bolj suho vreme imajo seveda dalje -ia jugu, zlasti v Španiji kjer anticiklon že dolgo gospoduje brez sprememb. Nasprotno pa je imela tudi v tem tednu severna polovica Evrope z Rusijo vred več dežja in neprimerno bolj hladno vreme. Končno bo seveda gospostvo depresije seglo v polni meri do nas in potem bo konec suše, pa tudi vročih dni in poletja. VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! Vsak* beseda 50 par; ta dajanje nabora »H ia Šifro p. 8 Din. O) Dekle pošteno in krepko, tud; začetnico sprejmem v ;.r g'vv:tM). Ponudbe »a ogl-o.ie'ek »Jutra« pod šifr-> »Takoj nastop I«. 24139 1 Natakarica dobi stalno službo. Naslov t osla«. oddsiku »Jutra«. 24181-1 Moškega ali žensko kurjeno moč za izd?'avo prešitih odej. nočno delo, sprejmem. Ponudbe poslati na ogla«?, oddeiek »Jutra« pod »Dober zaslužek«. 24382-1 Lesnega manipulanta treznega, po možnosti ne oženjenega. dobrega računa rja, povsem zmožnega p-ejem"lj 8: gostilniški kuhinj*, zmočno samostojne kuhe Id pripravljanja mnčnat.ih jedi sprejmem takoj ali s 1. septembrom. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Po možna kuharica«. 24:174-1 Dekle tfar-o 17 let, se želi Izučiti si.van.ja. kjer br inieio vso oskrbo v h®. Naslov pove ociasni oddelek »Jutra«. 24012-41 Učenka •far« 16 let. želi mest.« učenke ▼ trgovini mešane ga blag«. — Nas-lov pove Hedvika Ebner. Sv. Jnrfj ob Taboru. 24571-44 Vajenca iz dobre hiše, z meščansko šolo, sprejmem takoj v večjo trgovin« z mešanim blagoro na dežel«. — Oskrbe io stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24358-41 Učenko sprejme začetkom letošnjega oktobra trgovina mešanega blaga Engeiman Viktor, šmartoo v Tuhinju. Dijakinje meščanskih šol imajo prednost. 24521-44 Kovaškega vajenca zdravega in močnega sprejmem. Vprašati le pri Janez Krašovec. kovaški mojster, Tomlšell p. Ig - Studenec pri Ljubljani. 24559-44 Vsak« beseda 50 par: » da jen je naslova ali M šifro pa 3 Din. (2) Mlado dekle prikupljivo, izučeno v šivanju. *er vajeno finih sob. serviranja in vseh Iršnih del. išče mpsto natakarice ali sobarice. Dopise n.a ogl. oddelek »Jiirra« pod šifro »Devet.najis-t let«. 24426-2 Prodajalka starejše moč, dobra mar>u-fakturistka. išče mesto za takoj aii pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra man ufak turistka«. 24179 2 201etni fant iš?e službo na tol;e, — kot začetnik. G-re rudi kot raznašalec. Po poklieu je n:!arski pomočnik in je ze lo dobrega značaja. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 24248-2 Pošteno dekle ki je službovalo samo v boljših hišah, išče mesto hotelske sobarice. Ponudbe na podrn. »Jutra« Ma ribor pod »Sibarica«. 24.309-2 Dobra gospodinja srednjih let, vajena vsega dela. dobra kuharici. poštene in varčna, želi me sto pri samostojnem gospodu ali vdovcu s par otroci. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24264-2 500 Din nagrade da.m onemu, ki mi pre skrbi službo t.rg. pomočnika. Ponudi* na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Manu fakturiet«. 24403-2 Izurjen sladčičar išče službo s 1. septembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24S93-2 Izurjena šivilja za fine ob'i*ke gfe na dom za 20 Din dnevno. Ponudbe na oglasni odde le& »Jutra« pod »10.444«. 24379-2 ASI Kontoristinja vešča vseh pisarniških del ln samostojnega knjigovodstva išče na-meščenja. Ponudbe pod »Samostojna in zmožna« na ogl. odd. »Jutra«. 24572-3 Fant zdrav, krepak. 20 let star. sposoben kovaškega dela. išče službe kot kovač. Ponudbe pod »Kovač« na oglasni oddelek »Jutra«. 24357-2 Mladenka stara 15 'et, z 2 razredi meščanske šole, želi službo prodajalke v kaki pekarni ali kaj aličnega. Naslov pove ogias.ni oddelek »Jutra« 24338-2 Gospodična čedne zunanjosti, krepka, pridna in poštena, zmožna samostojnega gospodinjstva in kuhe, prosi sa miostojnega gospoda za službo gospodinje. Dopise na oglas™ oddelek Ju.tra pod »Dobra gospodinja 11« 24107-2 Kdo» išče mesto pot- j nika, plača za vsako ( besedo 50 par; ia da : ja nje naslova ali za | šifro 3 Din. — Kdor [ sprejema potnike, pla ■ č-a besedo po 1 Din; j za dajanje naslova ali \ za šifro pa 5 Din. fS'* l Špecerija Bivši samostojen trgovec bi prevzel mesto potnika za Ljubljano ln okolico. Ponudbe pod: »Izkušena moč« na ogl. odd. »Jutra«. 245S6-5 Agilnega zastopnika za Slovenijo, proti proviziji takoj sprejmemo. Ponudbe na Lnterrekiam. Za greb. Mai^arrkTva št. 28. pod »Tvo-gica čarapa. greb. K 2283«. 24242-5 Oglasi značaj* po 1 Din heseda; za Aa janje nasVro aii ta šifro 5 Din. — Ogla»i socialnega značaja vsa ka bese Gospa srednje starosti pro«! do brosrčno osebo posojila 2000 Din. Gre t dotačoi »sebi v službo, da posojilo odsluži. Dopise poslati n.j oglasni oddelek »Jutra«. 24351-16 Kdo posodi 4000 Din popolnoma zanesljivi stranki, samo za dobo 2 mesecev, mu dam obresti 400 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Zanesljivo 282«. 24445 16 25.000 Din posojila i^čem n« posestvo. — Po nudbe no oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro jamstvo«. 24277 -16 10—15.000 Din posojila išče trgovec proti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »25«. 24341 16 Ločena gospa podjetna, prikiipljiva. iffie primernega boljšega družabnika s ka-pitalom. ali sama pristopi kot taka. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Restavracije ali trgovina«. 24113-16 Knjižico Mestne h-anilnice ljubijan ske z vlogo 100.000 Din prodam. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »100.000 takoj«. 24435-16 Vsaka beseda 1 Din; sa dajanje naslova ah ia Šifro pa 5 Din. (17) Posestvo z 8—10 orali zemlje vzamem v najem v bližini šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kmetovalec«. 24014-17 Gostilno - vinotoč dobro vpeljano, v centru Ljubljane oddam v najem ali odstopim proti odkupnini inventarja. Dooise na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Gostilna-vinoV'4«. 24577-17 500 Din nagrade dam tistemu, ki ml preskrbi za v najem gostilno v Kranju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« nod »V najem« 24405-17 Pekarno v zdravilišču blizu Celja oddam za 2 leti ugodno v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 24617-17 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 6 Din. (19) Mlekarno zelo dobro vpeljano, takoj oddam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«. 24208-19 Točilnico na prometnem kraju takoj oddam radi bolezni. Maribor, Pobrežka cesta ? 34328-19 Brivnico dobro Idočo. takoj prodam v Ljubljani. Ponudbe na ogla«- oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra prilika 933«. 24540-19 Zaradi likvidacije naprodaj trgovina ma-nufakture ln galanterije v sredini mesta za 15.000 Din. Istotam naprodaj stelaža po zelo nizki eeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prilika«. 24547-19 Vsaka beseda 1 Din; xa dajanje naelorva ali za Str« pa 5 Din. (30) Enodružinsko hišo (vilo) s vrtom kupim. Po nudbe na oglaani oddelek »Jutra« pod »Dom 55«. 23512-20 Hišo prodam, lepo židano, prl-.tlično, s 3 sobami, kuhi »jo, podstrešno so-bo, ve-io. vrt t sadonosniikom. .ob cesti. 5 minut od kolodvora, v najlepši legi. .Martin Zebec, posestim k. ^•oljčane, dravska banovina. 23706-20 Prodam posestvo t 6 orali zemlje, zidano hišo i več gospodarskimi poslopji, vse v najboljšem stanju, krasna lega x najboljšimi razgledii, okrog in okrog nahajajoče se tik Brežic. Pojasnila d« Zorko, Trnje 17. 23663-20 Vogalno parcelo 650 m« veliko, 100 m od cestne železnice ob Gra daščici prodam. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra pod značko »a Din 45«. 23575-20 Dve parceli po 600 kv. m ste v St. Vidu nad Ljubljano pod ugodnimi mesečnimi odplačili naprodaj. Naslov v ogl. od. Jutra. 23769-20 Enodružinsko hišo novo, z vrtom, na periferiji oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24614-20 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Dia. (31) Enosob. stanovanje s kuhinjo takoj oddam snažni in mirni stranki v Mostah, Koroščeva ulica št. 16. 24140-21 Enosob. stanovanje podpritlično, v vili oddam s 1. septembrom mirni stranki brez otrok v Ru tarjevi ulici štev. 4a. 24536-31 Dvosob. stanovanje oddam ob Mladinskem domu štev. 7 — Kodeljevo. 24272-21 Dvosob. stanovanje kletno, suho, parketirano, takoj oddam. Vprašati: Vodovodna 11 (St. 84). 24634-21 Trisob. stanovanje lepo, s fcnpaloico oddam v Gledališki ulici št. 7/III. 33931-21 Trisob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami ia 800 Din oddam z novembrom v Frankopansfci ulici št. 9, LJubljana VII. 24452-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 por; aa dajanje naslova aH ia šifro 8 Din. (21-a) Enosob. stanovanje ali prazno sobo i vbodom 6 stopnjic, v centru mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »13«. 24305 21/a Stanovanje 4—osobno, opremljeno t vsem modernim komfortom iščem v vili. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« »od značko »Mesti«. 5i4166-21/a Enosob. stanovanje e prittkliimamd išče mlad zakonski par brez otrok v Spodnji Sišlki v bližini Sv. Jerneja ceste za 1. oktober. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam 300—400«. 24397-21a Dvosob. stanovanie išče mirna stranka s 1. oktobrom. Ponudbe na ogi as. oddelek »Jutra« pod šifro »Točen«. 24406-2.1/a Sobo odda Vsaka besed« 50 par; za dajanje naslova ali za šifno 3 Din. (23) Komfortno sobo novo opremljeno, oddam. Kocjančič, palača Vzajemne zava-rovalnice. 23755-23 Kot sostanovalko k domači hčerki sprejmem dijakinjo, ki poseča prvi razred dvorazredne trgovske šole. Glimce, c. XIII št. 8. 24295-23 Sobo z 2 posteljama, lepo in solnčno. z delno oskrbo od-dem v Rebri štev. 11/1. 24402-23 Prazno sobo lepo. oddam v Židovski ul. št. S/L 24423-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom in elektriko oddam takoj v Janševi ulici 10. Sp. Šiška. 24438-23 Opremljeno sobo lepo, v vili, s souporabo kopalnice in posebnim vhodom oddam. Robbova ul. 31 (za Sv. Krištofom). 24442-23 Opremljeno sobo v sredini mesta o-ddam rosi^du. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 24348-23 Sobe išče Vsaka beseda 50 pa.r; n dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (33-a) Prazno sobo ; posebnim vhodom, iščem Ponudbe s cemo na naslov Marica Stebie. Hrenova 12 24297-23/a Opremljeno sobo pri mirni stranki Ljubljana ali okolica išče soliden železniški uradnik. Ponudbe s ceno pod »Stalno in i^sto« na oglasni oddelek »Jutra«. 24346-23a Sostanovalko sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 24471-23 Sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trnovo ali Rožna dolina«. 24®18-23 Dijaške šobe Vsaka beseda 50 p»r; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dijake t vso oskrbo sprejmem v centru. — Najmodernejši komfort in zmerna cena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34016-22 Dva dijaka iščeta sobo z zajtrkom. — Ponudbe na nasliov: Fortu-nat, Ljubljana, Dolenjska cesta 19/L 244S5-22 Dva dijaka srednješolca sprejme uči teljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nad zorstvo. v neposredni bli žmi realke im obrtne šole. Pomoč pH učenju Drej plačna. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24048-22 Štiri dijake za 1. gimnazijo sprejmem. Vestna vzgoja, pouk petih jezikov doma brezplačno. Nemška konverzacija. Na-slov v ogl. odd. »Jutra«. 24595-23 1 ali 2 dijakinji sprejmem na hreno in sta novanje. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 24229-22 2 dijaka (-inji) sprejmem v vso oskrb-o. Koritkova olica štev. 29/1. 24434-22 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov* al» la šifro pa 5 Din. (26) Alt saxofon nov, ugodno proda Kar1. Jollr, trgovina Zal t a. Dunajska cesta. 24oi9-2o Pianino skoro nov s krasnim glasom ln polnometalno konstrukcijo ugodno prodam. J. G., Tržič, Cerkvena ulica 8. 24573-26 Črn klavir (Stutzfltigel) naprodaj v Rožni dolini cesta IV/2. 24569-26 Stroji Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (29) Pisalni stroj Ideal C', skoro nov, proda Prestor J., Ježica. 24355-29 Pletilni stroj sistem Jacquard« 8/90, zelo ugodno naprodaj. Več pove Utkin, Vidovda.nska št. 10. 24486-29 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Lepega volčjaka radi selitve počen prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24365-27 Foxterrierje čistokrvne, star« 2 Ms me seča, ugodno proda Zaje F., Žibertova ulica št. 25. 24459-27 Be»e>da 1 Din; za dajanj« naslor-a ali za šifro 5 Din. Dijaki, kd iščejo vnstru.kc.ije, plačajo vsako besedo 50 pa.r; za šifro aii za dajanj« nasLova 3 Din. (4) Višješoiec l>i instruiral nižješolca v Ljubljani, za hrano in stanovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24167-4 Najboljša okrepitev po hripi aH živčni bolezni — Hotel pension »Triglav« Bohinjska Bistrica, Slovenija. 10 dnevno bivanje 400 Dim, v seziji 450 Din. 204-38 Vsaka beseda 2 Din; za Oijajije naslova aH šifre pa 5 Din. (35) »Fortuna« Ljubljana, poštni predal 221, pisarna za že-nitno posredovanje Vam. pošlje prospekt proti predplačilu i0 D'.n. 23863-25 Udovec večji posestnrik, trgovec in gostilničar, išče v svrho ženitve premožno, trgovsko naobraženo gospodično, pridno in čiste preteklosti, v starosta 24—32 let. Vdova brez otrok ni izključena. Resne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »35 let«. 24302 25 Kuharica resna, osamljena, želi poročiti istotakega samostojnega gospoda, starega ne ianod 28 let. Resne ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Zaželjeni dom«. 24414-25 Katera vdova ali dekle hoče poročiti posestniika, obrtnika. boljšega človeka, starega 53 let, vdovca z nekaj kapitala. — Imeti mora nekaj premoženj« ali kapitala. Ponudbe na ogl. ode'ek »Jutra« pod šifro »Jesenska ljubezen«. ?*20S-25 Posestnik podjetja in kmetije, dobrosrčnega značaja, dobro situiran. star 50 let, želi poročiti skrbno gospodinjo. bodisi gospodično aH vdovo 35—45 let z nekoliko premoženja. Ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lipo domačo«. 24885-25 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani