WWWIWMIW»WWW Št. 11 (1286) NOVO MESTO, Leto XXV četrtek, 14. marca 1974 NOVO MESTO - Danes popoldne bo občinski komite ZKS razpravljal o predlogih za partijske funkcionarje in poslušal informacijo o Dolenjskem informativnem centru. KRŠKO - Hortikulturno društvo bo priredilo danes ob 15. uri nad domom Svobode praktičen prikaz urejanja vrta, ki ga bo vodil arhitekt Marko Jelnikar iz Ljubljane. V soboto bo ob 16. uri v kino dvorani na Senovem tamkajšnja sekcija društva priredila predavanje „Brez cvetja ni prijetnega doma“. NOVO MESTO - V torek ob 18. uri bo v Dolenjski galeriji odprta razstava fotografij Jake Čopa: „Kozolec na Slovenskem14. BREŽICE - Za danes je sklicana seja občinske konference ZK. Sprejela bo programska izhodišča za delo medobčinskega sveta ZK Posavje, izvolila člane komisij tega medobčinskega organa ter razpravljala o predlogu kandidatne liste za člane organov ZKS in ZKJ. KRŠKO - Danes popoldne se bodo zbrali člani občinske konference ZK in razpravljali o predlogu kandidatne liste za člane organov ZKS in ZKJ iz Slovenije. Na dnevnem redu je tudi osnutek programskih izhodišč medobčinskega sveta Z K Posavja ~ KOČEVJE - O predkongresni aktivnosti v občini so razpravljali včeraj na skupni seji konference ZK in aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. V torek pa je komite razpravljal o kadrovskih vprašanjih. METLIKA - Na jutrišnji seji občinske kandidacijske konference bodo izoblikovali dokončno listo kandidatov za občinski družbenopolitični zbor. KOČEVJE - Jutri bo kandidacijska konferenca SZDL, na kateri bodo glasovali o kandidatni listi za družbenopolitični zbor občinske skupščine. RIBNICA — Na torkovi seji občinske skupščine so sprejeli nov občinski statut in sklenili, da bo občinska skupščina pokrovitelj razstave „Kako žive ljudje od Raščice do Dolenje vasi“. Praznik cvička Pod pokroviteljstvom Avgusta Avbatja, predsednika občinske skupščine v Novem mestu, bo od 17. do 20. marca na Otočcu teden dolenjskega cvička. Prirejajo ga krški Agrokombinat, novomeški Hmelj-nik, hotel Grad Otočec, KZ Krka, Dolenjska turistična zveza in Dolenjsko vinogradniško društvo. Teden se bo začel v nedeljo, 17. marca, ko bo po otvoritvenem govoru Avgusta Avbarja predsednik pripravljalnega odbora Stane Nunčič v prostorih otoške restavracije podelil odličja, ki jih je po strokovni degustaciji 87 vzorcev cvička v zadnjih dneh februarja prisodila komisija priznanih strokovnjakov: za 11 vzorcev diplome, za 13 priznanja in za 24 pohvale. Nato bo pokušnja razstavljenega cvička. V ponedeljek bo strokovni posvet o cvičku. Na njem bodo spregovorili znani strokovnjaki. Med drugim bo inž. Dušan Terčelj iz Kmetijskega inštituta Slovenije posredoval „vse o cvičku" na podlagi šestletnih raziskav. V torek pa bo zborovanje dolenjskih vinogradnikov. Na njem bodo med drugim govorili o klete-nju cvička, o nujni obnovi vinogradov in drugem. V sredo se bo teden dolenjskega cvička končal s pokušnjo razstavljenih vin. METLIKA: RAZSTAVA V MUZEJU V počastitev 30-letnice SNOS je bila pretekli teden v Belokranjskem muzeju odprta razstava Črnomelj -rojstni kraj slovenske državnosti. Vabimo vse občane, zlasti delovne kolektive in šole, da si ogledajo to pomembno razstavo. Odprta bo do konca marca. PRIZNANJA METLIŠKIM TURISTIČNIM DELAVCEM Na zadnjem občnem zboru Dolenjske turistične zveze so za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo pri pospeševanju turizma prejeli priznanja znani metliški turistični delavci Martin Črnugelj, Božidar Flajš-man in Marica Zupanič. Prav tako je za svojo muzejsko-turistično dejavnost dobilo priznanje Belokranjsko muzejsko društvo. Že prej je Turistična zveza Slovenije odlikovala z bronastim znakom Silva Mihelčiča in z zlatim častnim znakom prof. Jožeta Dularja. 1777 novih naročnikov J Čeprav se počasi približuje konec naše zimske akcije za \ pridobivanje novih naročnikov, vnema nič ne pojenjuje. | V zadnjem tednu smo pridobili še 69 novih naročnikov, | tokrat spet največ iz Kočevja: 26. Skupno število novih g naročnikov se je do torka dopoldne dvignilo na 1777, od tega jih je: 136 iz brežiške občine, 58 iz črnomaljske, 268 iz ko- £ čevske, 176 iz krške, 39 iz metliške, 372 iz novomeške, | 58 iz ribniške, 281 iz sevniške in 113 iz trebanjske. Iz raznih pošt v Sloveniji in SFRJ smo v tem času dobili £ 190 novih naročnikov, iz tujine pa 86. In še obvestilo vsem novim naročnikom: do konca marca 1974 boste prejemali naš list brezplačno, če ga naročite pri svojem pismonoši ali v naši upravi! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša URE DN1ŠTVO IN UPRAVA LISTA Podpredsednik slovenske skupščine dr. Jože Brilej na obisku v Labodovi tovarni v Krškem. V tej TOZD napravijo na dan šest tisoč moških srajc. Produktivnost v obratu dosega evropsko raven. (Foto: J. Teppey) »Labod« bo poletel v Kenijo Bitka za tržišče in surovine • Konfekcija si utira pot v Afriko — Od kod dobivate surovine, kam prodajate izdelke, kako je z zaposlovanjem, kakšne načrte, težave imate in kako ste zasnovali sodelovanje z deželami v razvoju? Taka vprašanja je dr. Jože Brilej, podpredsednik republiške skupščine, zastavljal delavkam in vodstvu kolektiva Labod - TOZD Libna v Krškem med obiskom minuli četrtek. Razvil sc je zanimiv razgovor. Po- vedali so mu, da uvažajo 40 odst. surovin, da je Češkoslovaška največja dobaviteljica blaga za srajce in da so zadnje čase navezali tesnejše sodelovanje s slovensko in jugoslovansko industrijo. Labod proda na domačem tržišču polovico svojih izdelkov, prav toliko pa jih izvaža. Do sedaj so usmerjali izvoz na Zahod, ker so si tako pridobivali devize za nakup strojev. Surovin že primanjkuje in manjše potresne sunke občuti tudi njihov kolektiv. Razen tega nekatere regije zapirajo svoja tržišča in vanje bo prodrl le tisti, ki bo' cenejši in ki bo Nismo bili,, občinski borci" Metlika: protest borcev, ki so ob priznavalnine „Nekdanji borci se nismo borili le za svoje občine, pač pa za svobodo vse Jugoslavije. Zato bi se moralo tudi njihovo vprašanje, ki se vleče že od končane vojne in se sedaj ponekod celo slabša, reševati enotno vsaj v okviru republike. „Sramotno je, da so borci v bogatejših občinah uveljavili svoje pravice, mi, v revnejših, pa smo jih celo izgubili,“ je med drugim povedal odr bomik občinske skupščine Metlika Jože Žlogar iz Ravnac pri Suhorju na zadnji seji. Znano je, da je občinska skupščina lani sprejela odlok, po katerem kar 141 kmetov - borcev ni več dobivalo priznavalnin. Za tako stfoga merila sc je občinska skupščina morala odločiti, ker pač ni imela denarja za izplačevanje priznavalnin. Priznavalnine so lani izgubili vsi, ki so bili mlajši od 55 let in če so bili dohodki posameznega člana njihovega gospodinjstva večji osd 400 dinarjev. Bogatejše občine pa imajo milejše kriterije. Na omenjeni seji so ta odlok „po-pravili11 s tem, da so vanj napisali, da lahko poslej dobijo priznavalnino tudi tisti, ki teh pogojev ne izpolnju- rrv n ^ »j I H EfiLLj. ir* Tini -pr Y n I Danes bo manjše poslabšanje vremena, ob koncu tedna pa pričakujemo občasno oblačnost brez bistve- jj nih padavin I jejo. O tem pa bo odločala posebna komisija. Za priznavalnine bodo v občini letos porabili okrog milijon dinarjev. Lani, ko jo je dobivalo samo 88 nekdanjih borcev - kmetov, so za to porabili 620 tisočakov. Občina sama tega ne bo zmogla. Kje bodo denar dobili, za zdaj še ne vedo. Kmetje-borci, ki so lani priznavalnine izgubili, so ostro protestirali. Z „odprtim pismom14, naslovljenim na slovensko javnost, je občina pri pristojnih republiških organih problem sicer sprožila, rešen pa še ni. B. PODOBNIK NOVO MESTO VASA BANKA prodajal zares kakovostne izdelke. Labod že nekaj časa išče zase nova tržišča. Zaradi tega se je povezal v konzorcij z Jutranjko in Lisco ter Jugotekstilom. To je začetek bitke za surovine in bitke za trg. Omenjeni štirje partneiji bodo v Keniji gradili konfekcijski kombinat za proizvodnjo moških srajc, ženskega perila, otroških in drugih oblačil. Sodelovanje bo zagotovilo predelovalni industriji dragoceno surovino -bombaž, ki ga sintetika ne bo zlepa izpodrinila. Dr. Jože Brilej je opozoril na škodljive posledice dosedanje zaprtosti slovenske industrije in premajhno medsebojno povezanost doma, pa tudi pri nastopanju zunaj naših meja, saj levica dostikrat ni vedela, kaj dela desnica. Pojasnil je, da je v republiki končno dosežen sporazum o ustanovitvi sklada za sodelovanje z deželami v razvoju, ki bo lahko podprl dobro zastavljene načrte. JOŽICA TEPPEY DR. OTON BAJC ŠE DIREKTOR Prof. dr. Oton Bajc bo direktor splošne bolnišnice v Novem mestu tudi v naslednjem obdobju. Delavski svet te ustanove ga je imenoval pred kratkim, ko je obravnaval tudi zaključni račun bolnišnice. Prof. dr. Oton Bajc je novembra lani slavil 70-letnico rojstva. UČITELJI BREZ PLAČ? Marčevi osebni dohodki učiteljev v novomeški občini so, kot danes obširneje poročamo na 15. strani, na zelo tanki nitki. Temeljna izobraževalna skupnost je brez denarja, občina ne more pomagati. Izplačilni dan se bliža, ko to poročrmo, pa še nihče ne ve, ali bo denar in kdo ga bo dal. Temeljna izobraževalna skupnost se je v tem brezupu odločila za zadnji poskus in najbrž tudi zadnji korak: za takojšen sestanek s predstavniki republiškega izvršnega sveta, republiške in temeljne izobraževalne skupnosti ter občinske skupščine v Novem mestu. Gre za sestanek podpisnikov družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva, ter podpisniki aneksa (dopolnil) k le-temu. Ker dogovor in aneks v novomeški občini nista bila uresničena, je TIS, da je lahko izplačala šolam osebne dohodke, zabredla v dolgove. ZRVS TREBNJE: KDAJ POKRAJINSKI RADIO? Občinski odbor Združenja rezervnih vojaških starešin v Trebnjem je pred nedavnim na seji ponovno spregovoril o akciji za ustanovitev lokalne radijske postaje za Dolenjsko in Belo krajino. Menijo, da bi morale prevzeti pobudo za ustanovitev te postaje občinske konference SZDL Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Trebnje, sodelovati bi morale delovne organizacije, ustanove in občani. NOVI SEKRETAR GODEC Na ponedeljkovi seji (11. marca) medobčinskega sveta ZK Ljubljana so izvolili za novega sekretarja sveta Ivana Godca iz Litije, za njegovega namestnika pa Jožeta Novaka iz Kočevja. Izvolili so tudi ostale organe medobčinskega sveta. Nato so pregledali še dosedanje predkongresno delo na območju Medobčinskega sveta ZK in sprejeli program vsebinskega in organizacijskega dela. /gi lbw I Po vsej Sloveniji so v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah proslavili 8. marec. Matere in žene iz okoliša Zagrebške ulice v Novem mestu so se za svoj praznik zbrale v prijetni sobici, kjer so pokritizirale skrb za otroško varstvo in tu in tam svoje - može. (Foto: S. Mikulan) iteven čas je združil vse komuniste neskaljeno zaupanje. V več občinah so imeli tudi pripombe h kongresnim dokumetom, češ da so napisani v (za delavce) tujem in preveč učenem jeziku, zlasti pa da so predolgi V Črnomlju so ugotovili, da je ZK v nekem smislu doživela preporod, saj take aktivnosti že dolgo niso imeli. Med drugim so odkrili tudi slabosti ter izrekli povzročiteljem kritiko. Tako so ugotovili, da so porabili preveč časa za samoupravno konstituiranje na področju gospo- darstva, da jim še ni zaživela delavska kontrola, da Socialistična zveza (Nadaljevanje na 4. str.) SEKRETARJI ZK V KOSTANJEVICI Včeraj je bil tukaj celodnevni seminar za sekretarje in cvidentičarje organizacij ZK v krški občini. Seznanili so jih s predkongresnimi in predvolilnimi nalogami ter jim dali tehnične napotke za vodenje evidence in sestankov. Prva generacija slušateljev lani ustanovljene politične šole v Novem toestu je v soboto, 9. marca, prejela spričevala. Šolo, ki sta jo 0|ganizirala občinski komite ZK Novo mesto in Zavod za izobraže-Va>ije, so obiskovali slušatelji iz vrst delavcev v delovnih organizacijah, ZK in iz mladinske organizacije. (Foto: S. Mikulan) Predkongresno delovanje komunistov v dolenjski regiji bo pokazala celovita analiza, ki jo bo kmalu obravnaval medobčinski svet ZK v Novem mestu. Aktivnost članstva in organizacij ZK za ta čas pa so v posameznih občinah že ocenili na občinskih partijskih konferencah. Iz zgoščenih poročil občinskih sekretarjev na seji medobčinskega sveta ZK je razvidno, da so komunisti in organizacije ZK na Dolenjskem delovno področje iskali v izvajanju ustavnih dopolnil, v ustavnih razpravah, ki so juti bili priključeni tudi pogovori o občinskih statutih, v pripravah na volitve (še posebej v času evidentiranja) in razlagi dokumentov za Vil. kongres ZKS. Skupna je ugotovitev, da je ta čas idejno poenotil članstvo, da so komunisti z odločnim opredeljevanjem za vse, kar je napredno, spet pridobili ugled, pri delavskem razredu pa Dolenjska: take aktivnosti kot so jo pokazali v predkongresnem obdobju, že dolgo ni bilo tedenski mozaik Sedaj pa v zloglasni aferi Wa-tergate, o kateri smo pisali že minuli teden, očitno ni več šale: ameriški Kongres (natančneje rečeno eden izmed njegovih odborov) je dobil od uradne porote zapečateno ovojnico, v kateri so v suhem pravniškem jeziku zapisani grehi vodilnih osebnosti Nixonove administracije.. Mnogi- menijo, da je na straneh te svojevrstne obtožnice tudi dovolj podatkov, ki neposredno pričajo o krivdi ameriškega predsednika samega. Ameriški časopisi o tem poročajo zelo obširno, bistveno obširneje kot evropski. Prvič po petdesetih letih se bosta namreč morala pred sodiščem zagovarjati tudi dva nekdanja ministra in sicer pravosodni, Mitchell, in minister za trgovino Stans, razen njiju pa še vrsta drugih, do nedavnega pomembnih osebnosti Washingtona. Če jim bodo dokazali krivdo (v kar onstran oceana le malokdo dvomi), bodo dobili naslednje možne kazni: Mitchel 30 let ječe in 42.000 dolarjev denarne kazni, Ehrlichmann (nekdanji pomočnik predsednika Ntiona) 25 let ječe in 40.000 dolarjev denarne kazni, Haldeman (šef Nixonovega kabineta) 15 let ječe in 20.000 dolarjev kazni, Strachan 10 let ječe in 10.000 dolarjev denarne kazni, Colson in Parkinson (vsi svetovalci R. Nixo-na) po 5 let ječe in 5000 dolarjev kazni... temne sence nad Washingtonom... Bistveno vedrejše (vsaj kar zadeva denar), pa je v Izraelu: obrambni minister v prejšnji vladi Golde Meir, general Moše Dayan, bo lahko zaslužil veliko premoženje, če bo le napisal svoje spomine. Neka britanska založniška hiša mu namreč ponuja nič manj kot 450.000 dolarjev honorarja za spomine, kar je za 250.000 dolarjev več, kot so doslej ponudili predsednici Goldi Meir. V primerjavi z 600 dblarji mesečne plače, kolikor jo imajo izraelski ministri, je to kar neznansko veliko... ni skrbi za dohodke na stara leta... Protiinflacijske osti štiri najvažnejše usmeritve v boju z inflacijo Morda izzveni glavni letošnji protiinflacijski cilj — rast cen zadržati predvsem na taki stopnji, kot smo jo zabeležili v lanskem letu (19. odst. porast) — dokaj skromna. Torej, če bi letos uspeli zadržati povečanje cen na stopnji 17 ali 18 odstotkov, bi to bil korak k umiritvi inflacijske plime. nja TOZD, vendar tudi s for- Program protiinflacijske akcije predvideva predvsem štiri glavne protiinflacijske osti, štiri orožja, s katerimi naj bi zadržali inflacijo v omenjenih mejah in jo potem v naslednjih letih še bolj umirili ter utesnili v okvire, v katerih se giblje inflacija danes v razvitih svetovnih gospodarstvih kot kronična spremljevalka razvoja. Hitrejša stopnja gospodarske rasti je prvo izmed omenjenih orožij. Prve ocene o letošnjem gospodarjenju kažejo, da glede tega dokaj uspešno uresničujemo načrte. To je nujno, sicer se lahko zgodi, da bi skromnejša nominalna rast družbenega proizvoda ob precejšnji inflaciji v bistvu pomenila upadanje družbenega proizvoda. Druga udarna točka — zmanjševanje stroškov v gospodarstvu - je naloga, ki zadeva tako gospodarstvo samo kot tudi družbo v celoti. Še vedno smo v fazi ustavnega organizira- malno dosledno uveljavitvijo ustavnih načel TOZD ne bodo zaživele. TOZD mora biti živ organizem združenega dela, sposoben učinkovito ustvarjati. Prav zaostajanje produktivnosti pa je eno izmed najbolj bolečih vprašanj našega razvoja v prihodnjih letih. Druga fronta boja za znižanje stroškov pa je v rokah družbe, vendar glede na novi delegatski sistem neposredno v rokah delavskega razreda. Sam sistem dogovarjanja in sporazumevanja o splošni in skupni porabi je povsem nov, vendar letos prvič povsem (in tako bo tudi v prihodnje) odločajo o njem predstavniki delovnih organizacij. Prvič dosledno realiziramo ustavno načelo svobodne menjave dela in sredstev in zato tudi na tem področju lahko v prihodnje pričakujemo treznp poteze. Tretja protiinflacijska ost je ustreznejši obrambni mehani- PHNOM PENH — Boji v Kambodži se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Sihanuku zveste sile nenehno; napadajo režimske enote Lon Nola, ki le z največjo težavo odbijajo srdite napade. Od časa do časa napadejo z raketami in topništvom Sihanukove enote tudi kamboško prestolnico Phnom Penh, v kateri se Lon Nol drži na oblasti le z veliko in izdatno pomočjo svojih ameriških zaveznikov. Na sliki:; ranjenci v bolnišnici v Phnom Penhu po enem izmed napadov Sihanukovih sil v začetku tega tedna. (Telefoto: UPI) (Iz zadnjega PAVLIHE) — Parketa imamo čez glavo, a ga ne smemo izdajati, ker še ni dovolj suh! — Kdaj pa bo dovolj suh? — Takoj, ko nam bodo odobrili višjo prodajno ceno! zem proti negativnim vplivom svetovnega gospodarstva in predvsem proti svetovni inflaciji, ki je ob zadnjih podražitvah surovin in energije še ob-čutnejša. Do zdaj smo dostikrat čakali križem rok, čeprav bi lahko bolje izkoristili domače možnosti in neredko je bilo opaziti, da nimamo pravega pregleda, kakšen je vpliv svetovne inflacije na domače podražitve in da se glede domačih surovinskih in energetskih virov še vedno kot najbolj točne uporabljajo številke, ki jih je navedel pokojni Boris Kidrič na zadnjem jugoslovanskem partijskem kongresu, na katerem je lahko še sodeloval. In končno — kot važno protiinflacijsko orožje je pred nami oblikovanje družbeno-ekonom-skega sistema na osnovi nove ustave. Če smo lansko leto lahko imenovali leto ustave, mora biti letošnje leto leto sistema, ker gre v bistvu le za izpeljanke ustave. In te pomenijo konkreten prenos sredstev in odločanja na združeno delo. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Pripravam na bližnja partijska kongresa - ja predsedstva ZKJ, komisije predsedstva za združevanje in funkcionalno povezovanje z na sedmi kongres Zveze komunistov Slove- družbenoekonomske odnose ter ZIS, vodil vsemi členi v verigi kmetijsko-industrijskega nije in pa na deseti kongres Zveze komu- pa ga je predsednik ZIS Džemal Bijedić. Raz- kompleksa - ustvarjajo nove in boljše mož-nistov Jugoslavije — je bilo posvečeno zase- pravljali so o štirih temah: o doseženi ravni nosti za razmah ustvarjalnih sil tudi na tem danje centralnega komiteja ZKS v začetku in nadaljnjih možnostih o razvoju jugoslo- tako pomembnem področju družbene repro-minulega tedna (prejšnji torek), saj je bil ves vanskega kmetijstva, nadalje o nosilcih raz- dukcije. dnevni red zasedanja naravnan v to smer. Pri- voja v kmetijsko-industrijskem kompleksu, prav na tej podlagi se odpirajo nove mož-prave na oba kongresa so zelo intenzivne - pa še o razvoju samoupravnih družbeno-eko- nosti tudi za vključevanje zasebnih kmeto-javna razprava o kongresnih dokumentih je nomskih odnosov na vasi in vključevanju za- valcev v združeno delo na načelih samo-zaiela vse organizacije ZK in njihovo član- sebnih kmetov v združeno delo, slednjič pa upravljanja, delitve po delu in skupnega inte-stvo pa tudi ljudi izven organizacij, ki pa so 0 gospodarjenju oziroma o ukrepih eko- reSa za napredek proizvodnje ter povečanje pri svojem vsakdanjem delu in življenju ne- nomske politike na tem področju dohodka. Pri tem je posebnega pomena ne- * ■ ■ • Na posvetovanju so ugotovili, da v kme- nehno dosledno uporabljanje dosežkov so- tijstvu in na vasi poteka široka družbena dobne tehnologije. To je - kot so poudarili posredno povezani ter podpirajo smernice Zveze komunistov. v V javni razpravi je bila podprta tudi razredna usmeritev osnutka kongresa resolucije. Komunisti so menili, da je ta dokument dobra osnova za usmeritev in akcijo organizacije ter vseh naprednih socialističnih sil pri ‘nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja in pri utrjevanju oblasti delavskega razreda. Hkrati pa so se zavzemali za organizirano akcijo, ki mora zagotoviti, da bodo smernice resolucije zaživele v konkretnih družbenih odnosih. Poseben poudarek so na tokratnem zase- Socialistična preobrazba vasi na posvetovanju — pogoj za ustvarjanje visokega dohodka tako v družbeni kot v zasebni kmetijski proizvodnji. Prejšnji teden (v četrtek) je bila tudi razširjena seja izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije - posvečena je bila pripravam na bližnje volitve. Ugotovitev 10 RK SZDL je bila, da potekajo-predvolilne priprave v skladu s sprejetimi programi in usmeritvijo. Podatki kažejo, da struktura evidentiranih in predlaganih kandidatov v temeljnih samoupravnih skupnostih - gledano danju CK ZKS dali tudi statutu in njegovi dopolnitvi. Centralni komite je na seji prejšnji teden sprejel tudi kandidatno listo za čla- v celoti — ustreza kriterijem, ki jih določa ustava, ter sprejetim merilom in dogovorom v družbeno-političnih organizacijah, ne organov ZKS in ZKJ - listo, ki je plod Pri tem pa je 10 posebej opozoril na neka- dolgotrajnega evidentiranja. Med 88 kandi- akcija za večjo proizvodnjo v družbenem tere nedoslednosti pri predlaganju kandidati, ki so predlagani za člane konference sektorju in v sodelovanju z zasebnimi kmeto- datov za vodilne funkcije v skupščinah ZKJ in ZKS, je 25 delavcev in 15 žensk. valci. Splošna ocena je, da je potrebno in občin in medobčinskih skupnostih. Zlasti Centralni komite ZK Slovenije naj bi imel tudi možno občutno pospešiti razvoj kmetij- negativno je 10 ocenil pretirano usmeritev po predlaganem 68 članov. Na tokratni seji ske proizvodnje do takšne stopnje, da bi za- na takšne kandidate, ki so že doslej oprav-so tudi sprejeli predlog, naj bi dolžnost pred- dostila naraščajočim potrebam našega trga ljali vodilne funkcije - bodisi v skupščinah sednika CK ZKS še v naslednji mandatni in tudi izvoza. in družbenopolitičnih organizacijah, bodisi v dobi opravljal France Popit, dolžnost sekre- Udeleženci posvetovanja so soglašali s te- delovnih organizacijah. 10 je pozval delovne tarja izvršnega komiteja CK ZKS pa Franc meljnimi usmeritvami pospešenega razvoja ljudi, združene v družbenopolitičnih ^ daje tudi do desetkrat velik* ikPiček na enoto Površine kot kaka druga, ima pa tudi čudnega torej, če se je pridelovanje jagod v de na 1 ?e!° razširilo; v ZDA na primer pridelujejo jago- ve ji površini kot Slovenija pšenico in koruzo skupaj. ber čas za sajenje jagod sta sicer avgust in septem- čilno ia ° p8 posadimo tudi spomladi, aprila in maja. Odlo-Drinni-i* IZ- ?!' “°^ro’ primerno sorto. Slovenski sadni izbor zatem S°^t0 re8*no’ rano sorto z mnogo C vitamina, sorto SOrtl, catskUI “» surerop, prilagodljivo nemško talisman i sen^no» kot stranske sorte pa dixiland, earlv dovvn, an in nekatere. sadimo^Sf^8 1? (?osti ?dvisen od sorte. Če je sorta bujna, saditi na j3 , eJe- Najceneje in najbolj enostavno je jagode odvisno ?ek c Medvrstne razdalje naj bodo od 60 do 90 cm, sprot’ jnost* sorte. Zemlja naj bo dobro obdelana, rahla, °Konavam^ena Povela. Med cvetenjem in zorenjem je traba z obsee 7 ^ 11 Prenehati, pa tudi zalivanje omejuno na najmanjši tiem oreče plodove je treba obvarovati pred nesnago in gni-čno folijo me^ VrStC P°kladamo slamo, stiropor volno ali plasti- Ne^nri^" Pr'našajo zaslužek, vendar tudi mnogo skrbi in dela. Razen Vl^°.zaman» daje „najboljše gnojilo zalivanje z znojem“. komn«2*10^11 ^ P°trebuiei0 tud' resnična gnojila, hlevski gnoj in natan^ umetna gnojila pa kot dopolnilo. Jagode so precej iaeoH nt • .e kolobarjenja. Po treh, štirih letih je treba nasad kak° drUg° P01^"0' ki bo zem|j° Presit*X>Za-*>'m0: ja8°^e obiramo le tedaj, ko povsem dozorijo, ie na?K fnjeLm tresenJe nežnih plodov je sila škodljivo. Plodove lahk^ ° a , z8°daj zjutraj, ko so še hladni in rosni. Potem 1X0 pnčakujemo dobro ceno. Inž. M. L. ! 1 njih slabosti so se nad njim zgrnile težave, porajali so se obup, nedisciplina, malomarnost pri delu, pesimizem ... In ko je bilo že videti, da rešitve ni, je nastal preobrat. Zdravo jedro kolektiva, ki seje zbralo okrog komunistov, sindikata in mladine, je s pomočjo vodstva in razumevanja „od zunaj“ preobrnilo stanje. Kolektiv se je zavedel, da se lahko reši predvsem sam. Nič več se zaposleni niso hudovali nad tistimi, ki so od njih terjali več in boljše delo. Spoznali so, da jih le to lahko reši. B. PODOBNIK Sadjarstvo trpi Žalostno je to za pridelovalca: ko je zdaj prišel čas primernega plačila, je moral odpreti hladilnico in razprodajati sadje pod ceno. Užitna zrelost sadežev priganja: še vedno je bolje prodajati z manjšo izgubo, kot pa čakati, da bo sadje propadlo. Res je domače slovensko sadje drago, res je mnogo kratkih stikov med trgovino in proizvodnjo, toda vse bolj viden krivec zastoja postaja tudi pretirano sproščen uvoz cenenega južnega sadja (ki je pravzaprav goljufivo, saj s svojim prijetnim vonjem in okusom več obeta, kot daje). V končni posledici kmetijstvo trpi zaradi večje prodaje industrijskih izdelkov v manj razvite dežele, od koder pretežno uvažamo južno sadje. Limonovec; uvoženo južno sadje škodi domačemu To doživlja Agrokombinat Kiško, eden največjih pridelovalcev plantažnega sadja pri nas, s sodobnimi nasadi, sodobno hladilnico - in „nesodobno" urejenim tržiščem pri nas. Dogaja se prav tisto, česar so sc sadjarji najmanj nadejali: kot poglavitni omejevalni dejavnik pri obnavljanju domačega sadjarstva je nastopilo tržišče, dokaj skromne možnosti za prodajo. „Sprašujemo se, kdo bo ob takih dejstvih obnavljal nasade. Naš kombinat je imel velike načrte s plantažnimi nasadi, toda zdaj smo drugačnih misli,“ pravi inž. Lojze Mustar, ki v kombinatu •vodi sadjarstvo. Ker je podobne reči slišati tudi od drugod, se lahko vprašamo, kaj bo potemtakem z načrtom obnove slovenskega sadjarstva, predvideno trikrat večjo proizvodnjo sadja. Ča teške Toplice Turizem čez plot Dolenjski turizem je imel v letu 1972 265.384 nočitev in 3,290.000 dolarjev deviznega priliva. Za Slovenijo pomeni to malo: le 4,7 odst. nočitev in komaj 2,4 odst. deviznega iztržka. Lanski podatki še niso zbrani, pričakujejo pa, da končne številke ne bodo pokazale bistvenega napredka. Ob tem zadnja leta ugotavljajo, da je slovenski turistični delež v jugoslovanskem turizmu čedalje bolj skromen. Tudi v prihodnje ne kaže, da bi turizem na Dolenjskem doživel pomembnejši razcvet. Poznavalci menijo, da razdrobljenost zmogljivosti in še vedno globoko zakoreninjena lokalna ljubosumnost pri turističnem načrtovanju ne omogočata napredka. Kot je poudaril inž. Franc Razdevšek na nedavnem občnem zboru Dolenjske turistične zveze, je tako stanje v našem turizmu slaba vstopnica do nujnih bančnih kreditov. Integracijski procesi v turističnem gospodarstvu so nuja časa. Nova ustava jih ne le omogoča, ampak tudi spodbuja. Pri tem pa ne bi smeli razvijati le centrov, ampak tudi manjše kraje in tudi tako imenovane turistične točke. Občinske meje ne smejo postati plot, pri katerem se vse ustavi ali vse začne. Skupno načrtovanje, ki sta ga na občnem zboru Dolenjske turistične zvćze ponudila predstavnika brežiške in novomeške občine, bo neobhodno. Enotno in z enako odgovornostjo bi morali obravnavati. Zlasti Krko, ki naj bi, kajpak zaščitena in očiščena, postala središče doline miru. Kam z mesom? Niso še daleč časi, ko so se gospodinje jezile pred praznimi kavlji v mesnicah, sedaj pa nam grozi, da mesa ne bomo imeli več kam shranjevati, toliko ga je nenadoma. Zakaj? Čeprav pojemo Jugoslovani skoraj najmanj mesa v Evropi, je jasno, da zaradi visokih cen mesa in zmanjšane kupne moči prebivalcev presežkov mesa, ki so nastali s prepovedjo izvoza v Francijo in Italijo, sami ne bomo mogli pojesti. Da pa bi živinorejci meso pocenili, kar ne moremo verjeti. Že sedaj tarnajo, da odkupne cene ne krijejo stroškov pitanja. Tudi zanašanje na turistično sezono bi bilo brezupno. Tragikomično podobo pa sedanje stanje dobi, če povemo, da se je lanski uvoz mesa, ki ga je dovolila zvezna direkcija zaradi pomanjkanja mesa pri nas, zakasnila in da meso uvažamo celo v teh dneh, ko ne vemo, kam bi shranili svojega! Še pred meseci je bilo tako Ce bi zvezni organi hitreje ukrepali in odpravili lansko prepoved o izvozu živine, bi stvar laže rešili. Tako pa ta prepoved, ki je bila takrat nedvortino pravilna, sedaj stvar poslabšuje. Zato bo najbrž potrebno, da si bodo rejci živine, mesarji in pridelovalci krmil porazdelili bremena in tako laže prebredli sedanjo mesno krizo. B. P. Filtri na naših dimnikih (Karikatura: Maijan Bregar) * pred«0!® ••• Ran ni mogoče zdraviti, ne da bi jih preiskali. Če je inflacija razvrednotenje denarja, višanje cen - ena izmed najhujših ran našega, pa tudi svetovnega gospodarstva, moramo reči, da smo jo preiskovali do bolečine in ugotovili marsikaj. Predvsem to, da nam „inflacije ni dal bog, temveč si jo delamo sami“, kot je duhovito dejal dr. Ivo Perišin, predsednik IS SR Hrvatske. Zdravljenje ran Protiinflacijski program imenujemo po novem sku pek akcij in ukrepov, ki jih je že sprejel in jih še bo zvezni izvršni svet, da bi se vendarle uspešneje kot prej šnja leta postavili po robu inflaciji, ki je zadnja tri leta - kljub „stabilizacijam“ -stalno naraščala. Leta 1971 je zmšala 15 odstotkov, naslednje leto 16, lani pa že 19 odstotkov, pri čemer je vštet „prenos“ inflacije iz leta v leto. Ta program bo treba uresničevati v doslej najbolj neugodnem času. Svetovno gospodarstvo je zajelo vrtoglavo višanje cen, tako da naši gospodarstveniki računajo, da uvažamo zdaj že najmanj eno tretjino inflacije iz tujine, v prihodnje pa je bomo še več. Vendar vse le ni tako črnogledo, zlasti ker sloni protiinflacijski načrt na do brih izhodiščih in trdni veri, da je njegova uresničitev pravzaprav „moralna zapo ved“, kot je dejal predsednik ZIS Džemal Bijedič, ki bo, kot je predvideno, tudi nadalje vodil zvezni izvršni svet. Dobra izhodišča pravimo zato, ker ima protiinflacijski načrt naslednji namen: prvič - ustvariti večjo stopnjo gospodarske rasti, drugič - vsesplošnim varčevanjem in manjšanjem obveznosti zmanjševati proizvodne stroške, tretjič - organizirano upreti se vplivu dražitve surovin in energije in četrtič - prilagoditi se novi ustavi. Večanje produktivnosti, varčevanje pri stroških ipd. - to so bila doslej še vedno najboljša zdravila za rano, ki jo imenujemo inflacija. M. LEGAN Za dan žena so stopiški pionirji obiskali tovarno perila Labod in njegov pretežno ženski delovni kolektiv in pripravili zanj proslavo. Labod je pokrovitelj šole in je že večkrat pomagal pri nakupu učil. Pionirji so se za pomoč skromno oddolžili s proslavo. (Foto: Feliks Orel) V Črnomlju so te dni odprli novo restavracijo, last ljubljanskega Viatorja. V okusno urejenih prostorih je snack bar, belokranjska klet in restavracija. Črnomaljci so na lokal zelo ponosni, saj so si nekaj takega že dolgo želeli. (Foto: Boštjan Kr že) kisali smo že, kako malo so dolenjske kmetijske organizacije uporabile denar republiških premij za zbiralnice mleka. Sevniški kombinat je bil jzjema, a kaj, ko naprava stoji na Studencu pod kapom že od lanskega avgusta! Kmetje opozarjajo, da lahko pride do škode ... (Foto: Železnik) Odborniki občinske skupščine v Krškem so na seji 7. marca glasovali za občinski statut. Sledila je slovesna razglasitev občinske ustave, ki so jo prisotni odborniki, poslanci in predstavniki izvršnih teles družbenopolitičnih organizacij navdušeno pozdravili. (Foto: J. Teppey) DOLENJSKI LIST Zahteven... (Nadaljevanje s 1. str.) še ni prodrla v vse dejavnosti in območja, in slednjič, da idejnopolitično usposabljanje članstva ne poteka v vseh osnovnih organizacijah, kakor so se dogovorili. V metliški občini so komunisti opozorili na nerešena vprašanja v kmetijstvu in spregovorili o drugih neurejenih rečeh, prosvetni delavci pa so predvsem pozdravili dokumente, ki zahtevajo, naj bo vzgojno-izobraževalna dejavnost idejno in marksistično naravnana. Opazili so tudi, da so se v razpravah o kongresnih dokumentih razživeli komunisti in nekomunisti, pri čemer so opominjali tudi na neuresničene naloge po pismu in 29. seji CK ZKS. V Trebnjem so se zavzeli, da bi komunisti delovali v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Opazili so, da je idejna enotnost bojša, da se pozna vloga komunistov tudi v uspešnem referendumu, ko so se občani odločili za samoprispevek za šolstvo, da je med evidentiranimi 26 odstotkov komunistov in podobno. V novomeški občini so komunisti sodelovali pri ustanavljanju TOZD, spodbujali racionalno proizvodnjo, njihov vpliv je bil pri odpravljanju socialnih razlik, spodbudili so plansko gospodarjenje, integracijske procese, nove odnose. Intelektualno lenobo so odpravili, kar so pokazale razprave o kongresnih dokumentih, ko so se za predavatelje javljali celo „navadni" komunisti. Sklenili so, da bodo v prihodnje razprave vključili tudi delegate za slovenski partijski kongres. Beti dobila »ustavo« Temeljni samoupravni sporazum so delegati TOZD podpisali 9. marca v Mirni peči Metliška Beti je dobila v soboto svojo „malo ustavo“ — temeljni samoupravni sporazum o združitvi sedmih proizvodnih in ene izobraževalne TOZD ter delovne skupnosti skupnih služb. To temeljno listino so po trije delegati ir vsake TOZD ta dan podpisali v Mirni peči, kjer so izročali namenu nove proizvodne prostore in slavili krajevni praznik. Direktor Beti Miro Gošnik je poudaril, da je v javni razpravi o končnem besedilu samoupravnega spora- zuma sodelovalo 1228 delavcev od 1424 vseh zaposlenih. Organizirani v 66 samoupravnih delovnih skupinah so se delavci soglasno izrekli za nove medsebojne odnose. Ko je govoril o nadaljnjem razvoju medsebojnih razmerij, ki jih uzakonja temeljni samoupravni sporazum, je Miro Gošnik podčrtal, daje od slehernega odvisno, kakšno bo življenje v podjetju: „Brusili se bomo drug ob drugem, drug drugemu pomagali čez ovire, težave in tegobe, kritično bomo obravnavali vse skupne zadeve. Vse to pa narekuje bolj premišljene odločitve ter prevzemanje pravic in dolžnosti za skupne.*4 ' Srečanje javnih tožilcev Tovariško srečanje javnih tožilcev v Semiču METLIKA - Jutri bodo sedli v šolske klopi slušatelji politične šole. Okrog trideset udeležencev šole bo poslušalo predavanje ob petkih, sobotah in nedeljah tri tedne zapored. BREZICE - V domu Jugoslovanske armade bo danes ob 18. uri predaval tov. Sazonov. Predavanje „Po Aipah“ je namenjeno članom Planinskega društva in ljubiteljem planin. METLIKA - Člani občinske konference ZKS bodo na današnji seji spregovorili o kandidatih za posamezne organe ZKS in ZKJ ter ocenili predkongresne priprave v občini. DOLENJSKE TOPLICE - Seminar za »delegate VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ iz novomeške občine se bo tu začel v soboto ob 8. uri. TREBNJE - Jutri popoldne bo po pregledu pretfkandidacij-ske aktivnosti v občini na drugi seji kandidacijske konference izglasovana kandidacijska lista delegatov v občinski družbenopolitični zbor. Letošnje leto poteka v znamenju pomembne obletnice, 304etnice od ustanovitve organov nove ljudske oblasti, ki jo je slovenski narod v oboroženi borbi zoper okupatoija in reakcionarne domače sovražne sile vztrajno gradil. Tako je bilo 12. marca 1944 ustanovljeno tudi javno tožilstvo Slovenije. Tega dne je predsedstvo SNOS z odlokom postavilo glavnega javnega tožilca. Ta obletnica je spodbudila delavce javnih tožilstev iz vse Slovenije, da so se 9. marca zbrali na tovariškem srečanju v Semiču. V prvem delu srečanja je preko 130 udeležencev pred spominsko ploščo na hiši, v kateri je posloval glavni javni tožilec Vito Kraigher, nagovoril republiški javni tožilec Riko Kolenc. V govoru je na kratko očrtal pot, ki jo je tožilstvo prehodilo od svoje ustanovitve do danes, ko se z novo ustavo odpira nova etapa v razvoju pravosodja. Družabni del srečanja je potekal v hotelu Smuk, kjer so se delavci javnih tožilcev v prijetnem tovariškem razpoloženju spoznavali med seboj in obujali spomine na pretekla leta. BRUCOVANJE Uspešnost delovanja Kluba novomeških študentov je v veliki meri odvisna od denarnih sredstev. Klub ima neznatne redne dotacije, zategadelj si pomaga s tradicionalnim prirejanjem brucovanja, ki pomeni hkrati enoten nastop večine študentov in vir denarnih sredstev za izvedbo drugih akcij. Letos bo brucova-nje v soboto, 16. marca, v Šmarjeških toplicah. Osrednja proslava 30-letnice ustanovitve pravosodnih organov bo jeseni v Ljubljani. Deset dni po razglasitvi republiške ustave je dobila tudi metliška Beti temeljno listino o medsebojnih odnosih. Temeljni samoupravni sporazum je 27 delegatov iz vseh TOZD podpisalo 9. marca v Mimi peči, kjer so ta dan odprli nove prostore Betine tovarne in slavili krajevni praznik. (Foto: 1. Zoran) Labodov jubilej se bliža Novomeška tovarna perila Labod je priredila pred kratkim na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri je časnikaije in prek njih javnost obvestila o letošnjem proslavljanju svoje 50-let-nice ter o razvoju in dosežkih v tem času. Za svoje ustanovno leto šteje Labod leto 1924, ko je v Novem mestu stekla proizvodnja moških Oškodovani stanovalci Kaj načrtuje zdravstvo? Pripravljena so izhodišča za sporazum o programiranju in financiranju zdravstvenega varstva Zagotoviti zdravstveno varstvo za 118.000 ljudi v črnomaljski, krški, metliški, novomeški in trebanjski občini ter še dodatno za okoli 7.000 ljudi, ki ne živijo na tem območju, gotovo ni lahko. Naloge zdravstvene službe, zajete v srednjeročnem programu zdravstvenega varstva prebivalstva v teh petih občinah, so hudo obsežne. Kaj je predvideno letos, obravnavajo izhodišča za sklenitev samoupravnega sporazuma o programu in financiranju te dejavnosti. Dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva v okviru novomeškega zdravstvenega doma z enotami v vseh petih občinah naj bi letos opravljalo 390 zdravstvenih delavcev ali 10 odstotkov več kot lani. Na novo naj bi zaposlili 60 zdravnikov, 39 zobozdravstvenih ekip (13 za otro- ško zobozdravstvo). Razviti nameravajo vrsto preventivnih dejavnosti: medicino dela, zdravstveno vzgojo, zdravljenje alkoholikov in druge. V bolnišnici v Novem mestu je zagotovljenih 745 bolniških postelj, od tega 671 stalnih. Delovni načrt predvideva letos 230.000 oskrbnih dni. Delo bo opravljalo 625 zaposlenih, od tega 65 zdravnikov specialistov. Na 1.000 prebivalcev je v bolnišnici na voljo le 6,15 postelje, kar je za 1,25 postelje pod republiškim povprečjem. Zato tudi letos računajo, da bo potrebno nekaj več denarja zagotoviti za bolnišnično zdravljenje izven našega območja. Zavod za zdravstveno varstvo, ki opravlja higiensko-epidemiološko, bakteriološko-laboratorijsko in živilsko-kemično analitiko ter so-cialnomedicinsko in statistično dejavnost, potrebuje 42 ljudi, zdaj pa jih ima le 31. Lekarniška služba je na območju zadovoljiva, prav tako rehabilitacijka dejavnost s podaljšanim bolnišničnim zdravljenjem. IZ. Sklicujejo se na 176. člen nove ustave Prejeli smo izjavo stanovalcev ekonomskega bloka v Tomšičevi 19 v Kočevju, s katero pooblaščajo krajevno skupnost Kočevje, da izterja v njihovem imenu od Stanovanjskega podjetja okoli 20.000 din (2 milijona starih dinarjev). Ta denar postopajo krajevni skupnosti kot lastno soudeležbo za asfaltiranje dvorišča pri bloku in dohodov do bloka. Stanovalci bloka zahtevajo ta denar od Stanovanjskega podjetja zato, ker so plačevali od vselitve 1963 do aprila 1973 stanarino za večja stanovanja (gre za okoli 2 do 3 kvadratne metre pri stanovanju), kot jih v resnici imajo pa še točkovana so bila preveč. O tem smo v našem listu poročali že lani aprila. Stanovanjsko podjetje se je doslej izogibalo vračilu tega denarja, zato so pooblastili krajevno skupnost, da ga izterja. Svojo zahtevo utemeljujejo tudi s 176. členom nove zvezne ustave, ki pravi: „Vsakdo ima pravico do odškodnine za škodo, ki mu jo je v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom storila oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Škodo mora povrniti dru-žbeno-politična skupnost oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja. Oškodovani pa imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom odškodnino tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil.“ Ustava se torej jasno zavzema za pravico oškodovanih, vendar je pot do pravice vedno dolga. J. PRIMC 8. marec, dan žena, so svečano proslavili tudi na osnovni šoli v Kočevju. Najprej so v programu nastopili učenci, ko pa je bilo razpoloženje na višku, so člani kolektiva zapeli še „Jaz pa grem na zeleno travco“. Dekoracijo je pripravil likovni pedagog Ivan Brudar. (Foto: F. Brus) srajc. Zdaj to proizvodnjo nadaljuje organizacija združenega dela s 1.250 zaposlenimi v treh TOZD (Ločna, Libna in Delta) in delovni organizaciji skupnih služb. V Labodovih obratih izdelajo dnevno 15.000 srajc. Sodelujejo z vsemi večjimi modnimi središči v Evropi, pri čemer velja še posebej omeniti pariško modno hišo Cristiana Diorja. 50 odstotkov proizvodnje izvozijo in so lani iztržili nad 2 milijona dolarjev. V Labodu so zaposlene predvsem ženske, saj je med zaposlenimi v tej tovarni le 7 odstotkov moških. Zenske so bile v večini ves čas, tudi tedaj, ko so srajce izdelovali v sedanji Mercatorjevi modni hiši na novomeškem Glavnem trgu. Iste ženske so si dolga leta pritrgovale od ust, da je srajčna proizvodnja lahko prišla na zeleno vejo. Delavski svet je leta 1972 izločil v sklad skupne porabe nad 5 milijonov dinarjev. S tem denarjem bodo. v Labodu pospeševali graditev delavskih stanovanj, sofinancirali zdravstveni center v Ločni, nagradili člane kolektiva ob jubileju (do dveh plač) in jim s tem priznali trud in požrtvovalnost v obdobju 1962 - 1972. 50-letnica pomeni nedvomno pomemben mejnik v razvoju tovarne. To je trenutek za oceno prehojene poti in priložnost za obljubo dnem, ki pridejo. Iz jubilejnega prospekta, ki so ga izdali v Labodu, lahko povzamemo tole: uresničujejo načrt, po katerem naj bi vse tri TOZD čimprej dosegle enotno tehnično raven. V ptujski Delti že gradijo prvo etapo (2.000 m2) tovarne, ki bo imela več kot 6.000 m2 površine. V Keniji pa načrtujejo novo tovarno za proizvodnjo srajc. Jubilej bodo slavili pet mesecev. Osrednja proslava bo 24. in 25. maja v Novem mestu, 4. julija bodo proslavljali na Libni, 8. avgusta pa v Delti. Proslava bo pod pokroviteljstvom republiške konference SZDL. Častnemu odboru predseduje Lidija Sentjurc, članica sveta federacije. I.Z. Kaj v pretresu Medobčinski svet ZK sprejel delovni načrt Ocena predkongresne aktivnosti v dolenjski regiji je prava preizkušnja moči in sposobnosti novega medobčinskega sveta ZK v Novem mestu. Po akcijskem načrtu, ki ga je predlagal sekretar Ludvik Golob, bodo tako oceno sprejeli v zadnjih dneh marca. Mesec dni kasneje bo medobčinski svet pretresal izpolnjene naloge po dogovoru z lanskega partijskega seminarja v Semiču. Govor bo predvsem o tem, kako komunisti delujejo v Socialistični zvezi in kako so uspele volitve. Uresničevanje družbenoekonomske politike v letu 1974 bo osrednja tema v maju, pozornost pa bodo posvetili družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom pri delitvenih odnosih. Razpravo bodo podkrepili s poslovnimi podatki za prvo četrtletje. Junija bo medobčinski svet obravnaval prilagajanje regijskih akcijskih načrtov kongresnim sklepom in resolucijam, julija pa spregovoril o uresničevanju samoupravnih odnosov v krajevnih in interesnih skupnostih, TOZD itd. Jesen je rezervirana za razpravo o kulturi, telesni kulturi, srednjem šolstvu, agrarni politiki in drugih vprašanjih, ki bodo takrat pereča. Glede na izredno težaven položaj srednjega šolstva in potrebo po enotnem načrtovanju in uresničevanju nalo^ v regiji, ni izključena razprava o njem že pred julijem. Sergej Kraigher: Položaj kmeta zasnovan na rezultatih njegovega dela Družbenoekonomski položaj kmeta je sedaj še trdneje zasnovan na rezultatih njegovega dela. Predlog ustave pa vsebuje še nekatere dopolnitve, ki so že izraz dveletnih izkušenj z izvajanjem 35. amandmaja in zakonov. Tako smo določili, da ima enak družbenoekonomski položaj na podlagi dela kot kmet — gospodar oziroma lastnik tudi njegov družinski član. To se nanaša predvsem na družbenoekonomski položaj kmečke žene, ki tudi v zakonodaji, še manj pa v praksi, na podlagi njenega dela ni bila v celoti izenačena z drugimi delovnimi ljudmi. V predlogu ustave je kmetijska zadruga opredeljena kot specifična organizacija združenega dela, ki ima v celoti družbenoekonomskih odnosov v načelu enak položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti kot organizacije združenega dela. To pa je zelo pomembno za opredelitev družbenoekonomskega položaja kmetov, članov zadruge in delavcev, ki delajo v zadrugi, in njihovih medsebojnih odnosov. (Predsednik republiške skupščine ob razglasitvi slovenske ustave) dr. Ivo Perišin: Grozljiv proces zidanja cen Na površje prihaja grozljiv proces zidanja cen. Zdajšnja situacija in pritisk resno ogrožata — če jih ne bomo pravočasno zaustavili — vsa dosedanja stabilizacijska prizadevanja in lahko povzroče ogromne motnje v materialnih stroških, zmanjševanju dohodka, z novim mrtvim tekom med cenami in osebnimi dohodki, katerih raven je po mojem mnenju že zdaj premalo spodbudna za angažirano in ustvarjalno delo na delovnem mestu. Če se hočemo spustiti v pravi boj z inflacijo, potem moramo doumeti, da nam je ni dal bog, temveč da jo sejemo sami. Naša stabilizacijska prizadevanja so bila doslej številna, vendar ne dovolj uspešna, in sicer predvsem zato ne, ker so bila enostranska, usmeijena v glavnem v omejevanje porabe. Danes, v novih oblikah sistema ter na podlagi združenega dela, imamo kot še nikoli — vse možnosti za uspešno stabilizacijsko politiko. (Predsednik izvršnega sveta SRH na nedavni seji CK ZKH) Džemal Bijedič: Varčevalna akcija mora letos postati moralna obveznost Bolj intenzivno gospodarjenje, večja produktivnost, povečanje proizvodnje in postopno spreminjanje njene strukture, povečanje izvoza in zboljšanje njegove strukture — to so glavni pogoji za uspešen boj proti inflaciji. Stalno naraščanje življenjskega standarda delavcev in njihovo produktivno zaposlovanje je mogoče zagotoviti samo s povečano proizvodnjo in z realnim povečanjem dohodka. Povečana proizvodnja je tudi eden glavnih pogojev za ublažitev udarcev, ki ga veliki stroški zadajajo poslovanju našega gospodarstva. Druga smer akcije proti inflaciji je boj za neposredno manjšanje stroškov. To pomeni zmanjševanje materialnih in drugih izdatkov organizacij združenega dela, racionalizacijo stroškov reprodukcije, pa tudi zmanjševanje stroškov tako imenovane družbene režije in gospodarnejšo porabo družbenih sredstev nasploh. Varčevalna akcija mora letos postati moralna obveznost vseh organizacij združenega dela, interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, vseh organov in organizacij v družbi. ».Predsednik ZIS o protiinflacijskem programu, ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE DOLENJSKI LIST NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto MONTAŽERJA v ofset gfafični pripravi POGOJ: opravljena šola za oblikovanje (ali poklicna šola grafične stroke). — Prednost imajo kandidati s prakso. Predvideno je 3-mesečno poskusno delo, razen po posebnem dogovoru za montažerja z uspešno daljšo prakso. PRIJAVE pošljite do 30. marca 1974 na naslov: ČZP DOLENJSKI LIST, p.p. 33 - 68001 Novo mesto (Modna konfekcija KRIM Novo mesto potrebuje več kvalificiranih, polkvalificiranih, priučenih KROJAČEV - ČIC ali ŠIVILJ. Osebni dohodek od 1300 do 2000 din, dodatek na leta službe, plačan prevoz na delo. Delo samo v eni izmeni. Št. 11 (1286) - 14. marca 1974 DOLENJSKI UST To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! 60 let heroja §e nekaj misli o »cvičkarski vojni« Ob življenjskem jubileju Viktorja Avblja Ime Viktor Avbelj-Rudi bo ostalo s svetlimi črkami zapisano v zgodovini novomeškega okrožja v času revolucionarnega gibanja od konca leta 1941 do jeseni leta 1942. Ko praznuje svoj 60. rojstni dan, se ga njego- vi nekdanji politični sodelavci spominjamo z najlepšimi spomini; delo z njim je bilo res lepo. V sebi je imel veliko moči in vere v našo borbo, zato je lahko vsakogar pridobil za stvar, v katero je tako globoko verjel. Nikogar ni božal, pred vsakogar je odločno postavil nalogo, pa vendar nismo nikoli imeli občutka, da smo prisiljeni nekaj narediti. Rudi je prišel med nas v začetku decembra 1941. Prišel je v času, ko se je volja za borbo na Dolenjskem povečala. Čeprav je prišel kot ilegalec, popolnoma nepoznan, ga je Novo mesto sprejelo kot svojega, s svojimi izkušnjami iz revolucionarnega ilegalnega dela pa je veliko pripomogel, da sta partija in O F dobila čvrstejše organizacijske oblike, ki so postale trdna osnova za oborožen odpor. Takoj prve dni se je Rudi požrtvovalno lotil dela. Prekolesaril je vse obsežno okrožje in obiskal vse partijske celice in odbore OF. Nobenega oportunizma, čakanja in odlaganja ni poznal, ko je pripravljal množičen odhod v partizane. Niti za las ni popustil in raje je izključil starega komunista iz organizacije, kakor da bi popuščal. Prav ta brezkompromisna politika je največ pripomogla, da je začela mladina odhajati v partizane. Skupine po 20 do 30 mož so iz Novega mesta, Mirne peči, Toplic, Žužemberka in Šentjerneja odhajale v partizane. Rasli so ženski krožki, mladinska organizacija in druge dejavnosti. Tudi zunaj mesta je spomladi že vrelo. Treba je bilo voliti narodnoosvobodilne odbore, ustanavljati narodno obrambo, vaško zaščito, mobilizirati, deliti zemljo, skratka prevzeti oblast. Tako je Rudi že maja odšel v partizane, ker je tako najlaže pregledoval teren ter vodil sestanke in konference. Tako živahna dejavnost je bila vse do velikih italijanskih ofenziv. Vodstvo NOB je dalo prednost oboroženemu boju, vojska pa je potrebovala najboljše ljudi. Rudi je bil imenovan za prvega komisarja Gubčeve brigade. Potem je njegova pot šla strmo navzgor. Kot delegat glavnega štaba se je udeležil legendarnega pohoda XIV. divizije, na katerem se je izkazal s političnim delom in z osebnim junaštvom, ko je v najtežjih trenutkih s tovariši jurišal na bunkerje, da so predrli obroč nemške vojske pri Ravnah na Koroškem. Težavno politično odgovornost je uspešno opravil tudi kot komi-Sar IX- korpusa proti koncu voj-ne. Za junaštvo in politično dejo je bil odlikovan z redom narodnega heroja. Po osvoboditvi je Rudija pe- f. Pot na najodgovornejša Politična in državniška mesta, m Katerih zvesto uresničuje in nadaljuje tradicijo našega osvo- hr*H^a ^°ia' ^ mn°gih repu-iiških odborih in komisijah ter danesU ^ederacije Je dejaven še Novomeški aktivisti PROSLAVA NA VINICI „uV Praznovanje črnomaljskega oDćmsitegj, praznika so se vključili 17 1 r^u v^ci Vinicc. V nedeljo, oh' in i Uar^a’ so Pr>rcdlli proslavo nL, tmc' za*-‘danja SNOS. O Dn»HCn? *1®®“ dogodka je spregovoril beroSC\/ni Vinica Avgust Culi-v, kulturnem programu pa so in n. In'^> fantje s part ižansko b, nato pa v nekakšno globel. *av na mestu, kjer se globel zopet obrne nekoliko v desno, tj. proti Jugu, so desno od naše poti, točno P/oti zahodu, nad globeljo ostanki stare kapele. Ves kraj in poti južno od Javoro-y.1Ce ^m namenoma opisal bolj ob- iai00’ ^er X prav na teJ poti do8a' r 3| ^?vna tragedija 4. bataljona ankaijeve brigade. RAZMERE V BATALJONU . .,Pa bi dogodki 16. marca 1944 1 f bolj razumljivi, je prav, če si najprej predočimo razmere v bata-jonu in dogodke pred tem nesrečnim dnem. Razmere v bataljonu so bile do-*?* tovariški odnosi prav tako, di-‘Puna pa na precejšnji višini. Prosti nj*S’ *aterega je bilo precej, smo i P svečali političnemu delu, izobra-evanju, kulturni dejavnosti, urjenju ,v* Partizanskih pesmi itd. Na-P0 se dnevi na Javorovici niso ogo razlikovali med seboj, a stražo so bila določena dva, tri den ars^a niesta, ki pa so bila zase-nni*a y Stavnem le ponoči. Vsako času, kar je sovražnik lahko kmalu opazil in je zato poskusil četo napasti prav pri delitvi, že nekaj tednov pred glavnim napadom. Ker je tokrat stražar opazil sovražnika, je četa pravočasno ukrepala. Po tej sovražnikovi akciji je četa organizirala kuhanje kosila pri domačinih. Napad se je ponovil, in to zopet med kosilom. Iz tega se da sklepati, da je bil sovražnik'obveščen; saj so bili naši z gospodinjami dogovorjeni, kdaj bo kosilo. Kot prvič je tudi tokrat stražar pravočasno opazil sovražnika, tako da zopet ni prišlo do katastrofe. FRANCE MIHELIČ: RANJENEC (črna kreda) Istega dne zvečer, ko je bil izvršen ta sklep, smo imeli v najbližji vasi od Bana proti Pleterjam miting, na katerem sem tudi jaz sodeloval s harmoniko, kitaro in petjem. Že naslednje jutro je prišlo na Banu do novega napada na našo četo, ki pa je že terjal nekaj žrtev na naši strani. Izkazalo se je, da tak način izločanja čete kot tudi pomožne enote ni dober, posebno ker ni bilo organizirano ustrezno obveščanje in ukrepanje v primeru sovražnikovega napada. Ni pa izključeno, daje sovražnik zvedel ali od domačinov ali od kakšnega preveč zgovornega tovariša na mitingu. Tovariši, ki so prejšnji dan prišli iz Javorovice, da bi skrbeli za oskrbo čete, so bili sicer obveščeni o napadu, tudi streli v bližini so jih na to opozorili, nihče pa jih ni za-. ščitil ali vsaj povedal, kaj naj bi storili. V prvem trenutku so hitro pokrili ves material in kotle ter se umaknili iz vasi, ko pa je streljanje prenehalo, so se vrnili, natovorili stvari na mulo in se še pravočasno umaknili proti Javorovici.~ Ceta pa se je med tem časom umaknila nad vas Ban in tam zasedla svoje položaje. Ko so komoraši prišli z Bana na Javorovico, so tu»že vedeli za položaj, saj so terenci, ki so prišli iz doline, povedali, da je sovražnik že tudi v Pleterjah in v Vrhpolju. UKAZ: PROTI »SPILERJEVI ŠPICI« Kakšno uro nato je bil na Javorovici izdan ukaz za umik proti „Spi-lerjevi špici**. Nekako istočasno se je vrnila tudi četa, ki se je do tedaj bojevala na Banu ter je skupaj z bataljonom odstopala proti omenjeni koti. S seboj so imeli težko ranjenega komandirja čete Filipa, medtem ko sta v borbi padla dva borca. Filipa smo nosili v hrib proti vrhu, od tam pa v bolnico, kjer je menda umrl. Ob umiku smo vzpetinico jugozahodno nad vasjo zasedli z našim težkim mitraljezom, ki je tako kril umik bataljona, dokler sc nismo razporedili na ugodnejših položajih in ščitili že omenjeno zasedo s težkim mitraljezom pri njegovepi odstopanju. V gozdu južno od „Spilerjeve špice** smo prebili preostali del dneva in del noči, nato pa smo sc vrnili nazaj v vas. Razmere v bataljonu se po tem dogodku niso bistveno spremenile. Zasede na „Spilerjevi špici** menda tudi potlej ni bilo. Nekateri tovariši so trdili, da ni potrebna, da tega položaja sovražnik ne bo zasedel, ker je sneg previsok, smuči pa da nima, ker jih preveč,potrebuje na drugih bojiščih. Kakšno stališče je o tem zavzel štab, ne vem, ker o tem nisem z nikomer govoril. Izkazalo se je, da smo tisti, ki smo predvidevali možnost napada tudi s te strani, tj. iz gozda pod „Spilerjevo špico**. imeli prav, saj smo prav s te strani doživeli kakšnih deset dni pozneje hud, če ne glavni udarec. Napadalci so imeli tedaj na nogah krplje. Ena četa je še naprej vsak dan odhajala v zasedo na Ržišče. Skoraj vsak dan je bilo slišati s te strani tudi streljanje. Ko so se zvečer borci vračali na Javorovico, so vedno pripovedovali, kako so jih spet „pošpri-cali“ in kako so beli bežali. Verjetno je sovražnik namenoma pošiljal patruljo v to smer, da bi ugotovil točen položaj naše zasede, kar je pozneje tudi izkoristil. Okrog 10. marca je prišlo v bataljon še 8 do 10 borcev iz Bele krajine, 15. marca pa tudi dva higienika, ki sta s seboj pritovorila na muli dva bencinska soda za razkuževanje ali parjenje obleke ter uničevanje uši, ki tudi nam niso prizanesle. Isti dan je prišlo sporočilo, naj se pripravimo na morebiten napad na Cankarjevo brigado, za katerega pa se ni vedelo točno, ne kdaj ne kje bo. Proti večeru je bilo posameznim četam sporočeno, kaj morajo delati zvečer in tudi prihodnji dan. Tako je bilo določeno: - da odide ena četa po hrano (v rekvizicijo). S to četo naj bi šli tudi vsi intendanti; - da odide ena četa v Vrhpolje, kjer naj organizira miting. S to četo bi moral iti tudi jaz, pa so me oprostili, ker sem imel na nogi še ne dobro zaceljeno odrgnino; - ena četa naj bi ostala na Javorovici, zgodaj zjutraj pa naj bi odšla na položaj na Ržišče. Na Javorovici bi tnoral ostati tudi spremni vod, vendar tovariši ukaza niso vzeli dovolj resno in jih je večina tudi odšla na miting. IZNENAĐENJE IN ZMEDA 16. marca zgodaj zjutraj je določena četa res odšla na položaj na Ržišče, medtem koje večina borcev še spala, razen kuharjev, ki so vedno zelo zgodaj vstajali. Nekateri borci pa so šele prihajali. Tedaj srečam borca Pirnata, ki je bil takrat pomočnik pri težkem metalcu min, in ga vprašam, če so že vsi prišli. Ker me je verjetno napačno razumel, mi je odgovoril: „Da, prav zdaj grem, da jim bomo vrgli nekaj min.“ Vprašam ga: „Komu? “ pa mi odgovori: „Nemci rinejo proti nam.“ Ni še minilo deset minut, ko zaslišimo močno streljanje v smeri Ržišča, kjer naj bi bila naša četa. V primerjavi z drugimi dnevi pa je bilo streljanje mnogo prej, močnejše in tudi višje v hribu. Ker mi je Pirnat omenil tudi kolone v dolini, sem odšel proti hiši, kjer sem imel opremo. Se nisem prišel do nje, ko že zaslišim rafal tudi z nasprotne strani, to je od severozahoda, od Vrhpolja. Tovariš Sturm, ki je moral skrbeti za krmo živine, mule, seje nekoliko pozneje vračal iz Poline, kjer je imel opravke pri nekem kmetu zaradi sena. Nekako sredi poti med Vrhpoljem in Javorovico, približno 1 km od Javorovice, stoji ob poti osamljena kmetija. Prav od tam so se usuli rafali na Struma, katere smo slišali tudi na Javorovico. Sturm se je vrgel na tla, nato pa sc mu je posrečilo pretolči se proti Vrhpolju (po Sturmovem pripovedovanju). Ko pritečem v hišo, so že vedeli za položaj, kajti nekateri borci so speče tovariše na silo budili. Med tem so tudi borci in člani štaba iz drugih hiš neurejeno in pomešano tekli proti gornjemu koncu vasi. Slišati je bilo povelja komandanta Tkalčiča: „Na desno!** „Na položaj!“ to je vzpetino, na katero smo navadno postavljali težko bredo. Povelje jc bilo izpolnjeno, toda le delno, ker je vzpetino predtem zasedel že sovražnik. Sedaj ni preostalo nič drugega, kot da se čimprej prebijemo iz dosega sovražnikovih krogel, mimo vodovodnega rezervoarja v grapo in mimo razvalin bivše kapele proti gozdu, saj na čistini nad vasjo ni bilo nobenega kritja. Vsak borec, ki jc dosegel grapo, je že mislil, da je rešen in da bo na umiku od tam naprej možno uspešno braniti položaj in tudi preostale borce. se borci, ki še niso obležali, obrnili nazaj proti ruševini, isto pa so storili borci s spodnje strani, tako da je v okolici ruševin in po grapi nastal čuden klobčič ljudi med grmovjem na snegu. Nekdo je padel smrtno zadet, drug je bil ranjen, tretji se je premetaval naprej, da bi zavzel boljši položaj zaradi kritja in odpora sovražniku. Med kriki borcev „Na juriš!** in stoki ranjencev je bilo slišati klice komandanta ali njegovega namestnika (? ), naj se prebijemo na desno, tj. zahodno, medtem ko je namestnik komisarja Franko vpil: „Na levo!“, tj. proti vzhodu. Jaz sem slišal oba. Ko sem mrzlično iskal izhod, zagledam mitraljezca Pintarja, ki še ni bil star 17 let, na višjem robu pred menoj, toda ni streljal. Vprašam ga: „Vidiš sovražnika? “ Ko mi je pritrdilno odgovoril, sem ga vprašal, zakaj ne strelja, nakar je res oddal nekaj rafalov, nato pa mU je mitraljez zatajil. Ko je nato poskušal mitraljez spraviti v red, se je verjetno preveč dvignil, pri čemer je bil zadet v glavo. PRAVI CUDE2, DA SO SE PREBILI Pri tem sem se naenkrat znašel pri razvalini. Kako sem prišel do nje, mi še danes ni jasno. To je menda eden tistih redkih trenutkov, dolg verjetno le nekaj sekund, za katerega ne veš podrobnosti. Ko sem se prikobacal višje k razvalini, sem spet slišal povelja, ki jih borci v grapi niso mogli slišati. Slika, ki sem jo tedaj zagledal, se mi je tako vtisnila v spomin, da je ne bom mogel nikoli pozabiti. Komandant Tkalčič leži ves v krvi, verjetno ves prerešetan, in nekaj dopoveduje komisarki bataljona Tončki, ki ga le zavrača: „Ne, ne, to pa ne!“ Verjetno jo je prosil, naj ga ustreli. Namestnik komandanta Job vrže od sebe italijansko brzostrelko, ker ni imel več streliva, ter pograbi poleg sebe ležečo puško in naprej strelja v dolino, mitraljezec Zoran, tudi mlad fant, pa leži vznak ob svojem mitraljezu. V tem zaslišim povelje v srbohrvaškem jeziku, torej namestnika komandanta brigade Vukše, in zagledam roko, ki kaže proti zahodu, to je v smeri cerkve Sv. Miklavž, zelo oddaljene in tudi ne vidne s tega položaja. „Ovdc ćemo se pretući, ovde nema vatre, ovde će biti slobodan put.“ Nakar se požene v omenjeno smer. Za njim skoči drugi, tretji ali četrti sem bil jaz, nato so sledili še drugi. Čelno proti nam res ni bilo streljanja, zato pa smo bili v toliko hujšem križnem ognju, ki je prihajal iz doline in iz gozda nad nami. Sneg, kije bil na tej čistini debel še vedno meter in več, z ledeno skorjo na vrhu, ki ni bila toliko trdna, da bi človeka obdržala, je tek še posebej oviral. Sikanje krogel okrog glave ter njihovo udarjanje v trdi sneg je bilo tolikšno, da je pravi čudež, kako sc je peščica borcev sploh prebila. Takoj, ko sem se pognal na čistino, sem zagledal vidno široko krvavo sled ranjenega tovariša pred seboj. Sneg, ki je bil v grapi in med grmovjem sipek, je tu prekrivala skorja, zato je bil naš tek oziroma hoja bolj podoben kobacanju in premetavanju. Ker nisem imel kondicije, poleg tega pa sem v mladosti dosti trpel zaradi bolezni kolen, mi je bilo še težje in sem zato bil prav lahka tarča za sovražnika. Zato sem se odločil, da padem, kot da sem zadet, da bi odvrnil pozornost od sebe. Med tem je nekaj tovarišev steklo mimo mene. Nato se ponovno poženem naprej in zagledam pred seboj ranjenega tovariša, ki je negiben ležal na obrazu. Ne spoznam ga, ne vidim ga v obraz. Pozneje sem izvedel, da je bil to načelnik štaba brigade France Ko-lar-Franček. Ko sem pretekel še kakšnih petdeset metrov, se zaradi utrujenosti ponovno vržem na tla in to ponovim še enkrat. Kakršnakoli obramba na tej planoti bi bila isto kot samomor. Treba se je bilo čimprej prebiti do gozda, ki na koncu planote prehaja v rahlo globel. Tik pred gozdom zaslišim dva tovariša: „Janez, po-čakaj!“ Naslednji hip pa me že dohitita in istočasno skočimo v zavetje gozda. MUNICIJE NI VEČ Tu dohitimo ostale in že se vzpenjamo v ne preveč strm nasprotni breg. Nismo še dospeli do vrha pobočja, ko se na nas že spet usuje-jo sovražne krogle, tokrat že izza naših hrbtov. Sovražniki so bili že na robu gozda, prav tam, kjer smo bili malo prej mi. Kje so se vzeli naenkrat? Potrebno je bilo čimprej doseči kritje, od koder bi nudili odpor in nato prekoračiti že omenjeno stezo Sušice-Vrhpolje, na kateri bi sc lahko zadrževal sovražnik. Toda municije ni več! Se najbolje sem bil založen jaz, ki sem imel 13 nabojev za puško. Tu je bil ranjen tudi komisar čete Durjava. Hkrati smo ugotovili, da imamo še štiri težke ranjence, vseh skupaj pa nas je bilo devet. Durjava, ki je bil tedaj ranjen prav ob meni, ni niti zastokal, zato sem se začudil, zakaj mi izroča svojo brzostrelko. Namestnik komandanta brigade Vukša, ranjen skozi stegno, poveljuje naprej ter šepaje nadaljuje pot. Namestnik komandanta bataljona Job se najtežje premika, ker ga je strel zadel v koleno. Tu je še kurir Roman, ranjen v peto in meča, ki kar junaško gazi sneg. Toda kljub temu nam ni preostalo nič drugega, kot da se umaknemo globlje ter šele iz večje daljave sprejmemo morebitni boj ob bornem preostanku streliva. Ko tako dosežemo že tretji greben, opazimo na naslednjem grebenu na kakšnih 1.700 metrov zračne razdalje kolono 7 ljudi. Vmes je bila globoka dolina, ki je bila na zahodni strani že nekoliko kopna, nasprotni breg pa je bil še v debelem snegu. Ne razločimo, ali so naši ali sovražnikovi. Tudi oni nas verjetno opazijo in prav tako ne vedo, kdo smo mi. Ko se na neki vzvišeni točki zberemo, je bilo povelje: K vsakemu ranjencu po en zdrav borec, razdalja 50 do 100 m ter v dolino in naprej v nasprotni breg! Mene določijo za zaščito. Ko se končno po nekaj urah muk, le dokopljemo do vrha in se prevesimo na nasprotno stran, opazimo več stopinj, za katere hočemo ugotoviti, čigave so. Ker je med stopinjami tudi odtis ženske noge, opazimo pa tudi lupine trdo kuhanega jajca, že skoraj z gotovostjo sklepamo, da so bili tu terenci. Obrnemo se proti dolini, proti Mihovemu in kmalu naletimo na terence, ki nam prihajajo na pomoč. Tedaj se šele malo oddahnemo in odpočijemo. To je bilo okoli dveh popoldne, torej je vse, kar sem opisal, trajalo okoli šest do sedem ur. PROBOJ V NASPROTNO SMER Istočasno, ko smo se mi prebijali proti nahodu, se je namestnik komisarja bataljona Franko odločil za preboj v nasprotno smer, tj. proti vzhodu, proti Banu. Po poznejšem pripovedovanju Mimi Seme (bila je v tej skupini) so pritekli že skoraj do gozda, ko se je njej udrl sneg ter se je znašla v vejevju grmovja, ki ga je prekril sneg. Franko je v zadnjem trenutku z nogo zasul nastalo luknjo, sam pa se je ustrelil, da ga ne bi ujeli, ker so bili beli že zelo blizu. Ko tako beli ugotovijo le še smrt, nekdo vpraša ostale: „Kje je pa tista baba, ki je tudi tekla v to smer? “ Drugi mu odgovori: „Tegale si videl.“ Pokaže mu Franka, ki je imel daljše lase. Pozno popoldne, ko se je že vse umirilo, se je Semetova izkopala iz snega in odšla v vas. Ko je prišla v hišo, kjer je prej prebivala njena četa, jo je gospodinja sprejela s psovko: „Kurba partizanska, ali si še živa? “ V četrtem bataljonu je bil tudi neki Nemec-Jože, ki je pobegnil od Nemcev nekje na Notranjskem in bil od tedaj v našem bataljonu. Med omenjenimi dogodki je bil nekje ob razvalinah kapele ter se je skupaj z nami hotel prebiti v isto smer. Ko pa se je pognal na čistino, je bil zadet v dlan in glavo. Padel je, delno omotičen, kar ga je toliko zadržalo, da je izgubil stik z našo skupino, za nadaljnje prebijanje pa je bilo prepozno. Ko je opazil, da se mu sovražnik približuje, se je naredil mrtvega. Zaradi velike krvavitve in ran se mu je posrečilo preslepiti sovražnika, tako da so mu sezuli le čevlje, drugače pa so ga pustili pri miru. Po njihovem odhodu se je napotil proti „Spilerjevi špici** in naprej proti Sušicam. Tam nekje je naletel na partizane, ki jim ni znal povedati drugega kot: „Jaz Švaba Jože, četrti bataljon“. Ko mi je to pozneje pripovedoval v Črnomlju (bil je na neki bazi blizu Dragatuša), je dejal: „Jaz tebe videl, kako jurišal, jaz tu ranjen, padel, mrtev, meni vzeli čevlje itd. Zdaj zdrav.** Na koncu še nekaj podatkov. V tej skupini smo se prebili: Vukša, namestnik komandanta brigade; Job, namestnik komandanta bataljona; Peter Durjava, komisar čete; Tone-Miki Saje, menda komisar čete; Janez Lužar, Roman; Svoboda, Sketelj ter brigadni obveščevalec, ki mu nc vem imena. Od tovarišev, ki so bili na Javorovici, so ostali, kolikor jaz vem, živi še Drago Butara, Mimi Seme, Jože-Nemec in Sturm. Za druge, ki so bili v četi v zasedi na Ržišču ali iz kakšnih drugih razlogov odsotni, novem ničesar. Ko so bili prvi borci že skoraj pri gozdu, se je nanje usula toča krogel tudi iz gozda. Razumljivo jc, da so i VLADO LAMUT: PENDlRJEVKA, PARTIZANSKA BOLNIŠNICA NA GORJANCIH (laviran tuš) - U. marca 1974 JANEZ LUZAR 9 DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje Pred koncem lanskega leta je glasilo naših ameriških izseljencev „Prosveta", ki izhaja že 64 let v Chicagu, javilo, da bo list z novim letom prenehal izhajati. Vest je med bralci naletela na odločen odpor in posledica tega je bila, da je bil sklep preklican, vendar bo poslej Prosveta izhajala le trikrat namesto petkrat na teden. Ozadje vse zadeve pa je bilo, kakor povzemamo po Naših novinah, naslednje: NAJPREJ V ARTIČAH, NATO ŠE V GLOBOKEM Sodelovanje pevskih zborov iz Artič in Globokega, ki ju vodi Miha Haler, bo v tej sezoni rodilo nekaj zanimivih prireditev. Ob 10-letnici art iškega zbora bo sodeloval član Slovenskega okteta in ob spremljavi harmonikarja Avgusta Stanka zapel nekaj samospevov. Globočani pa bodo imeli prireditev sredi aprila. Ker je zametek njihovega zbora v lovski družini, bodo priredili srečanje lovskih zborov. Sodelovanje sta že obljubila lovska okteta iz Sodražice in Maribora, seveda pa bodo nastopili tudi Artičani. V. P. Glavni odbor Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) je na izredni seji 20. januarja sklenil še naprej izdajati svoje galsilo. Ta sklep pomeni zmago naprednih ljudi v SNPJ, ki so nastopili proti sklepu glavnega odbora, sprejetemu v septembru lani, da se list s 1. januarjem 1974 ustavi. Tedaj je bil namreč ustanovljen Odbor za obrambo Prosvete, ki je začel močno akcijo za ohranitev lista. Od septembra do konca leta je Prosveta objavila celo vrsto pisem, člankov in protestov, ki so jih napisali člani in naročniki iz raznih krajev Amerike. Nasprotniki lista niso pričakovali takega odpora med naročniki in so trmasto vztrajali pri svojem, tako da, je bil na izredni seji glavnega odbora 16. decembra sklep o ustavitvi celo Člani kluba OZN nesnovni šoli Kočevje so imeli 5. marca sestanek, na katerega so povabili afriškega študenta Osmana Siraga, ki študira v Ljubljani. Učencem, članom kluba, je pripovedoval o zanimivostih svoje domovine Sudana in o razmerah, ki vladajo v njegovi deželi. Predavanje je popestril s slikami in dapozitivi. Učenci so ga lepo sprejeli in z veseljem poslušali še posebno zato, ker je lepo govoril slovenski. V spomin na srečanje so mu člani kluba OZN podarili grafiko, ki sojo izdelali pri pouku. (Foto: V. I.) »Pesmi« ali glosa o kozi Kritik Taras Kermauner je na nekem mestu umno ugotovil, da je pisanje pesmi na Slovenskem .Racionalni šport". To ugotovitev bomo razvili naprej, kajti naš zapis hoče biti potrditev dejstva, da ob „poklicnem44 in „amaterskem44 pesnjenju (glede na kvaliteto) obstaja tudi pesniško „trimanje44, ki ga izkazujejo „Pesmi44, katerih pisci so M. Gutman, S. Tratnik in J. Košir. „Hočeš li biti pisatelj, moraš najprvo jezik imeti, kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo,44 pravi Levstik v Popotovanju. Torej, poznavanje jezika je temelj oz. pogoj, da si lahko „športnik44 v pisateljevanju ali pesnjenju. Tu ne mislimo toliko na jezik v pravopisnem in podobnih pogledih (napake v tem pomenu so v , .Pesmih44 še preveč pogoste), ampak na jezik kot sistem besed, ki same ali v tvorbi stavkov izražajo določen pomen, ki ga z zapisom omogoči pisec teksta. Izbrati občutju primerne besede - to je namen slehernega pesnika. Ali pa v tem hotenju zares uspe, je odvisno od nje- govih izraznih zmožnosti. Tako smo spet prišli do razdelitve, po kateri so pisci „Pesmi44 uvrščeni v zadnjo skupino, to je „trimanje44, zakaj iz njihovih tekstov je razvidno nespretno povezovanje besed v vse prej kot izrazno polne in zaključene pesniške zapise, v katerih bi bila prisotna motivna, vsebinska in oblikovna enotnost pesniškega sporočila. Ne bomo trdili, da v njih ni zgolj slučajnih besednih zvez, ki kažejo na neko globlje občutje stisk, ki jih narekuje misel ob stiku s svetom, toda zategadelj še ne moremo govoriti o pesniških umotvorih, ki bi s svojo estetskostjo prepričali bralca o pristnosti podoživljanja zapisovalcev. „Pesmi44 so poskus preskoka čez prvo kozo na pesniški „trim stezi44 Zdi se, da za tokratni neuspel preskok ni bila kriva previsoka koza, ampak prekratek zalet, kar pomeni nezadostno obvladanje osnovnih pesniških prijemov in nepoznavanje literarne tvornosti na Slovenskem. D. RUSTJA POSAVSKI MUZEJ DOBI KUSTOSA - Posavski muzej v Brežicah, ki je bil po smrti profesorja Stanka Skalerja brez profesionalnega strokovnjaka, je razpisal delovno mesto za arheologa - kustosa. Javil se je Mitja Guštin, ki bo nastopil delo še ta mesec. SREČANJE RAZPISANO - Področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije je pred kratkim razpisal srečanje mladinskih in odraslih skupin. To bo letošnja osrednja akcija tega odbora, ki združuje amaterske dramske skupine na območju brežiške, krške in sevniške občine. Na srečanje so povabili tudi nevčlanjene skupine. GIMNAZIJA DOBI PSIHOLOGA - Z novim šolskim letom bo novomeška gimnazija zaposlila poklicnega psihologa. ZANIMIVA RAZSTAVA V LJUBLJANI - V ljubljanski Mali galeriji bo do 28. marca odprta razstava plastik sodobnega hrvaškega kiparja K. A. Radovanija. Otvoritev je bila prejšnji teden. UMETNIŠKE RAZSTAVE V ■ KRANJU - Prejšnji teden so obiskovalci likovnih razstav v Kranju spet napolnili umetniške hrame. V galeriji v Mestni hiši so odprli razstavo del slikarja Gustava Gnamuša, v Gorenjskem muzeju (galeriji v Prešernovi hiši) pa razstavo del akademskih slikarjev Janeza Bernika in Adriane Maraž. RAZSTAVA PLAKATOV - V osnovni šoli Bršlin so pred kratkim odprli razstavo plakatov, ki so jih na temo onesnaženo okolje izdelali učenci te šole. LIKOVNI NASTOP ILUSTRATORKE - Slikarka Lidija Osterc, katere risbe bogatijo številne leposlovne knjige za otroke in mladino, je izbor ilustracij pokazala v Radovljici na razstavi, ki so jo odprli v počastitev dneva žena v nedeljo, 10. marca. sevniSki „utrip Življenja44 - Sevniško društvo invalidov je izdalo v marcu prvo številko glasila „Utrip življenja44. Glasilo prinaša več sestavkov iz življenja društva, ki so ga ustanovili februarja. ponovno potrjen. Tedaj pa so se napredni elementi še bolj strnili in Odbor za obrambo Prosvete je ponovno zahteval, naj se list ne ukine. Predlagal je, naj se Prosveta preseli v Cleveland, če je v Chicagu ne morejo izdajati. Sicer pa je bil list osnovan na konvenciji 1. 1916, torej Toliko papirja smo popisali in toliko črnila prelili v enem samem upanju, da bo naposled sleherno snovanje v kulturi, vsaka taka ali drugačna kulturna prireditev, tudi za tistega delavca, o katerem zlasti po sprejetju delavskih ustavnih dopolnil in vrste partijskih ter drugih dokumentov govorimo z največjo gorečnostjo in spoštovanjem. Kaj smo dosegli, ali smo v galerije, na koncerte, v gledališča, muzeje, knjižnice in druga prizorišča kulturnih snovanj in dogajanj pripeljali te delavce kot potrošnike kulturnih dobrin v najširšem pomenu te besede, se lahko prepričamo vsak dan, na otvoritvi v tem ali drugem domačem kulturnem hramu. Žal je treba podčrtati, daje med kulturi zvesto publiko vselej dovolj le tako imenovanih predstavnikov in izrecnih ljubiteljev, ki ničesar ne zamudijo, malo oziroma nič pa teh delavcev. Proti puhlicam Zakaj tako? Najbrž zato, ker s tem, da smo z velikimi črkami izpisali parole KULTURO DELAVCEM, še nismo nič napravili, saj se mora očitno premakniti nekje drugje. Cesto je slišati, da je delavcu nerodno v galeriji, kjer se pač zbira nekakšna smetana, da se ne počuti dobro na koncertu, ki ga težko dojame, da mu je tesno vselej, kadar se dogaja nekaj, česar ni sposoben dojeti. Pristavki takih govoric trdijo, da delavec s svojo podpovprečno razgledanostjo pač ne bo nikoli dojel visokih umetniških stvaritev. Kdor naseda takim puhlicam, mu pač ni pomagati. Prireditev prejšnji teden v novomeški tovarni zdravil (slikarska razstava in literarni večer) je take trditve ovrgla; veselje je bilo gledati, kako so ljudje v haljah za kratko uro zapustili delovna mesta in prisluhnili izvajalcem. Po vsem tem je nujno tole: najprej ponuditi kulturo ljudem na delovnih mestih in jih prek takih prireditev navaditi, da bodo šli poslušat kulturo še kam drugam. J. JUST Doživetja v lesu Intarzije Mirka Hojnika v Sevnici Galerija na sevniškem gradu je po mesecu dni prijetno presenetila z drugo razstavo, tokrat z gostom iz laške občine Mirkom Hojnikom. Izrazno sredstvo tega samouka, lepljenke iz furnirja, Sevničanom ni neznano, vendar prinaša v to tehniko svežino. Zlasti v bližnji okolici Sevnice je prešla intarzija iz zasebne mojstrske obrti v industrijsko intarzijo krajevne pohištvene industrije. Predstavittev laškega samouka, ki, kot pravi o njem rojak in likovni pedagog Jože Majcen, združuje iskanje svobodnega izraza v prečiščeni likovni obliki in strukturi materiala, ic bogato dopolnilo in lahko vzpodbuda sevniškim intarzistom, ki v glavnem oblikujejo rastlinske ornamente. Bodisi da predstavlja Hojnik grozo jezdecev apokalipse ali toplo izrezano in zlepljeno podobo matere, slikovitost pokrajinskih motivov, povsod izžareva svojevrsten čar te dokaj pozabljene tehnike. Čeprav bi marsikak nepoučen obiskovalec razstave povezoval samoukovo ustvarjanje s poklicno povezanostjo z delom v lasu, je tudi v tem primeru očitno, da želja po izražanju ne pozna poklicnih meja: Mirko Hojnik je namreč po poklicu frizer. Kot pravi sam, je čudovit občutek, ko naredi iz mrtvih kosov furnirja, ki nikomur nič ne pomenijo, nekaj, kar oživi ali pomaga drugemu da živi. Tako so se odpadki furnirja, ki jih je Hojnik mesecc iskal tudi med odpadki v sevniškem Stillcsu, vrnili obogateni z umetniškim doživetjem. Sevniški prireditelji razstave so ta kulturni dogodek z recitalom člana SNG Celje, Matjaža Arsenjaka, povezali s praznikom 8. marca. A. Z. naj o njegovi usodi tudi zdaj odloča le konvencija. Ta pa bo prav letos v Clevelandu. Vse kaže, da so nasprotniki Prosveto hoteli likvidirati še pred konvencijo, kajti prav v tej ima glasilo SNPJ največjo podporo. Na ponovni izredni seji glavnega odbora v Chicagu je večina članov razveljavila prvotni sklep in tako bo ta napredni list, ki je bil vedno tudi prijatelj nove Jugoslavije, še naprej opravljal svojo plemenito nalogo med izseljenci. Kino vzgajal, zdaj kvari Potujoči kino Kočevje je skoraj edina kulturna vez mesta s podeželjem. Vendar ta vez postaja postopoma vedno bolj nekulturna. Pred leti, ko je bilo več denarja za to dejavnost, je potujoči kino ljudi na podeželju vzgajal. Pred vsako predstavo je bila namreč pripravljena razlaga filma. Gledalci so bili opozorjeni, v čem je umetniška vrednost filma, oziroma zaradi česa je film dober, povprečen ali slabši. Nato pa je bil še razgovor, v katerem so gledalci sodelovali s pripombami in vprašanji. Tako delo potujočega kina je vzgajalo gledalce na podeželju, ki so v velikem številu prihajali gledat vse filme, tudi take, ki bi jih brez razlage imeli za dolgočasne, pa čeprav so sicer ocenjeni kot posebno dobri. Tako vzgojno poslanstvo potujočega kina je bilo možno zato, ker je takrat bil na razpolago denar za pripravo ocene filma in razgovora o njem. Danes pa tega denarja ni več. Posledica je, da zahtevajo ljudje le kavbojske, kriminalne in pustolovske filme. Dobrih filmov ne prihaja nihče več gledat. Tako zdaj - zaradi pomanjkanja denarja in „ekonomskega računa44, ki v resnici niti malo ni ekonomski - ljudi kvarimo, namesto da bi jih vzgajali. P-c »Dolenjski list« v vsako družino Prejšnji teden sta novomeška ZKPO in KUD Krka v restavraciji tovarne zdravil v Ločni pripravila zanimivo literamo-likovno prire* ditev: literarna dela dolenjskih ustvaijalcev sta brala Božena Petrov in igralec Jože Zupan, razstavo domačih likovnikov pa je odpri Boris Savnik. Obiskovalci - med njimi večje število Krkinih delavcev, ki so prišli na razstavo kar v delovnih oblekah — so priredite* lepo sprejeli. (Foto: S. Mikulan) STORJENO MED DOGOVARJANJEM: Krkina pomoč gimnaziji j Inženirji novomeške tovarne zdravil pomagajo ^ jakom pri izbiri študija in poklica Ko se je v Novem mestu začelo dogovarjanje o programih in financiranju splošne in skupne porabe v letu 1974, je prišla iz gimnazije razveseljiva novica: tovarna zdravil „Krka“ je sklenila prispevati za preureditvena dela v tej ustanovi 500.000 din. Denar, ki ga bo gimnazija porabila za ureditev garderobe, jedilnice in razdelilne kuhinje v kletnih prostorih, ni prišel iz „Krke44 po zaslugi znanstva vplivnih posameznikov, Kočevja: srečanje s Kraljem Kralj in Mihelčič predstavila šolarjem pesnike 5. marca je bila v avli nove osnovne šole Kočevje zanimiva kulturna prireditev pod naslovom „Srečanje z Borisom Kraljem44. Igralec ljubljanske Drame Boris Kralj in glasbenik-solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič sta družno nastopila s posebnim literarnim programom, ki sta ga prilagodila potrebam pouka slovenskega jezika v osnovni šoli. S takim programom sta nastopila že na petnajstih šolah Dolenjske in Bele krajine. Njun nastop v Kočevju je lepo uspel. Ob živi umetniški besedi igral- ca Kralja in glasbeni spremljavi instrumentalista Mihelčiča so se učenci srečali z najlepšimi deli znanih slovenskih pesnikov in pisateljev. Poglobili so si poznavanje Prešerna, Cankarja, Ketteja, Zupančiča, Bora in drugih mojstrov slovenske besede. Učence so najbolj navdušile pesmi in proza, ki jo poznajo, ker so o njej že slišali pri pouku. Podoben program bi bil koristen tudi za dijake gimnazije in za drugo srednješolsko mladino. VILKO ILC sploh pa ne naključno ali celo tii, lepe oči. „Ta pomoč je plod sodelovanj« med našo ustanovo in tovarno zdia* vil, trdneje vzpostavljenega že v mi; nulih šolskih letih,44 pravi ravnatelj Rudi Piletič. Krkini strokovnjak' pomagajo pri pouku praktični!1 znanj za dijake tretjega četrtega let nika že od lani, pod vodstvom inže nirjev iz tovarne zdravil bodo gimn*' zijci opravljali seminarske nalog* itd. Ob takem sodelovanju s strokovnjaki iz Krke želi gimnazija pridobi*1 čimveč dijakov za študij, ki bi g4 kot absolventi oziroma diplomant1 višjih in visokih šol lahko uporabil1 doma, v domači proizvodnji, ne nazadnje v sami „Krki44, ki s ši njem in specializacijo proizvod nove strokovnjake še kako potreb je. Za dela, ki jih v gimnaziji že izvs jajo, je ta novomeška ustanova sain* prihranila 200.000 din, 230.000 d«11 je dobila kot posojilo od temelj^ izobraževalne skupnosti, 500.00® din, kolikor ji ie še manjkalo, pa f prišlo iz „Krke . Ko bodo preureo1' tvena dela v kleteh končali, bodo J1 rostorov, ki jih zdaj uporabljaj0 ot garderobo, napravili večnafflflj sko dvorano s 150 sedeži. Dvoran*’ prva take vrste v Novem mestu, rabila tudi zunanjim uporabnikom zlasti šolam za večje shode. S btr e kotiček Igralec Boris Kralj in glasbenik Silvester Mihelčič sta nastopila tudi na osnovni šoli Kočevje s posebnim literarnim programom, prilagojenim potrebam pouka slovenskega jezika. (Foto: J. Podržaj) HLAVATY RAZSTAVLJA Na otvoritev razstave tržaškega umetnika Roberta Hlavatyja v Dolenjski galeriji v četrtek, 7. marca, se je zbralo razveseljivo veliko ljubiteljev likovne umetnosti. Uvodne besede o umetniku in njegovem delu je povedal ravnatelj Mestnega muzeja v Ljubljani in slovenski likovni kritik Janez Mesesnel. V imenu novomeške podružnice Zdravniškega društva pa je svojega stanovskega kolega pozdravil dr. Morela. Mladi z novomeške gimnazije so pripravili kratek recital slovenskih pesnikov Gradnika in Grudna, ki sta živela na istem koščku naše domovine kot umetnik Hlavaty. Ze naslednji dan je pokazal, da vlada za razstavo precejšnje zanimanje, saj si jo je ogledalo že več dijakov novomeških šol in drugih obiskovalcev. Razstava bo odprta do 17. marca. OTROK IN KRIVICA Krivica, ki jo doživi otrok, pa če je bila zadela njega samega ali če jo je bil ugledal po naključju na cesti, če je bila storjena vedoma ali ponevedoma, se zaseka v mlado srce ter ostane tam za zmerom neizbrisljiva, napravi otroka zgodaj zrelega in zgodaj trpkega, odpira mu šiloma oči, da vidi prve in nerazločne sence tistih strahot, ki se kasneje razodenejo v vsej okrutni goloti. Ivan Cankar OTROK IN SAMOMOR Poskus samomora pri otroku nas preseneti in pretrese mnogo bolj kot pri odraslih. Otrok, ki je živa prispodoba vitalnosti in vedrine — poskuša končati življenje! ... Mnogi odrasli radi rečejo: kakšne skrbi pa ima otrok, saj starši skrbe zanj, otrok pač nima razlogov za obup! Vse pa kaže, da ima tudi otrok svoje težave in da odrasli vse preveč razlagamo otrokovo počutje po svojih merilih ... Njegove skrbi so z vidika odraslega res „majhne44, za otrokovo počutje pa so včasih prevelike in premagajo njegovo zdravo željo po življenju in spopadanju z ovirami. T. Kren, Prosvetni delavec 7. decembra 1973, str. 1 * DATI OTROKOM SREČO Dati otrokom srečo se pravi zagotoviti jim takšno zdravo, harmonično družino enakopravnih staršev, kjer bo zamenjala oblast moža nad ženo zaslužena spoštovana in nevsiljena avtoriteta. In taka družina, samo razširjena, toda z istimi moralnimi kvalitetami, bodi komuna, ta osnovna družbenoekonomska enota socialistične družbe. Takšna je naša vizija, pa naj smo od nje še tako oddaljeni. Za ta cilj se borimo in se bomo borili, dokler ga ne dosežemo. Dr. Jože Potrč: Tretji oktober, svetovni dan otroka DOLENJSKI LIST Stran uredil: IVAN ZORAN Ameriška »Prosveta« bo še izhajala Sklep o tem pomeni zmago naprednih ljudi v SNPJ smučanje 154 smučarjev na Javorovici Memorialni veleslalom IV. bataljona Cankarjeve brigade ob odlični organizaciji šentjernejskih smučarskih delavcev • Dosti snega! r V 1-a O * • asa**.« “.i \ fr Od jutri do nedelje bo v Planici velika skakalna prireditev v počastitev 40. obletnice prvih skokov v dolini pod Poncami. Organizatorji pričakujejo, da si bo skoke ogledalo toliko gledalcev kot na predlanskem svetovnem prvenstvu, za parkirišča in promet ter postrežbo pa so tudi vse že pripravili. Več o prireditvi na zadnji strani. Na fotografiji J. Splichala: množica v Planici. odbojka Sentjemejski smučarski delavci so spravili pod streho veliko memorialno prireditev za pokal IV. bataljona Cankaijeve brigade, na kateri je nastopilo 154 smučaijev vseh kategorij, od cicibanov do članic. Zaradi megle vreme sicer prireditvi ni bilo najbolj naklonjeno, vendar so bile snežne razmere ugodne, med veleslalomom pa je tudi začelo snežiti. Na Javorovici je torej dovolj snega za dobro turistično smuko tudi še v naslednjih dneh! Zmagovalci v posameznih kategorijah so dobili kolajne iz rok predsednika IO TTKS Novo mesto Borisa Gabriča in predsednika šentjer-nejskega športnega društva Franca Kostrevca, ekipnim zmagovalcem pa je podelil pokale in priznanja predstavnik odbora Cankarjeve brigade Karel Osredkar - Dimež. Rezultati: cicibani (18 nastopajočih): Strajnar 28,7, Lazar 30,6, Velikonja (vsi Trebnje) 31,2; ekipno: Trebnje, pred Šentjernejem. Cici-banke (6): Golob (Rog) 32,5, Grmovšek (Trebnje) 40,0, Globokar (Rog) 41,5. Mlajše pionirke (8); Jerman (Olimpija) 26,8, Gole (Trebnje) 34,4. Kuhelj (Šentjernej) 40,5; ekip- Prvo kolo usodno za Trimo? V nadaljevanju slovenske lige v odbojki poraz Trebanjcev na domačem igrišču in zmaga novomeške Krke proti Korošicam na Prevaljah Začelo se je spomladansko nadaljevanje v slovenski odbojkarski ligi za moške in ženske. Medtem ko so Novomeščanke brez težav premagale neizkušene Korošice s Prevalj in se obdržale na drugem do tretjem mestu, so Trebanjci malce nepričakovano izgubili z Blejci, ostali slej ko prej čvrsto na zadnjem mestu in si tudi močno zmanjšali možnosti za obstanek v ligi. Da bo zares težko uspeti, priča tudi njihova razlika dobljenih in izgubljenih setov, ki je hudo negativna. Skratka: težav imajo čez glavo in le z izredno trdim delom in pomočjo sreče se še lahko rešijo! KOROTAN (PREVALJE) -KRKA 0:3 Odbojkarice „Krke“ so v prvem kolu spomladanskega dela ženske odbojkarske lige gostovale na Prevaljah pri Korotanu in brez večjih težav porazile domačinke s 3:0 (7, 2,8). Novomeščanke so pokazale le- S5 in učinkovito igro ce sploh niso prišle do sape, posebno pa se je odlikovala Rajerjeva z so po , tako da Koro- močnimi servisi. Krka: Dokl, Babnik, Rajer, Pilič, Forte, Boh, Adam-čič, Gostiša I in Gostiša II. S. D. TRIMO-BLED 0:3 Nezanesljiva igra v odločilnih trenutkih, predvsem pa slabo lovljenje žog, ta stara pomanjkljivost - prav to je v nedeljo v prvem kolu spomladanskega dela slovenske odbojkar- ske lige pokopalo vse nade Trebanjcev, da bi pripravili presenečenje. Četudi so proti Bledu, eni najboljših slovenskih ekip, v prvem in tretjem nizu vodili skoraj do konca, so tekmo gladko izgubili z 0:3 (-13, -6, -13) in slej ko prej ostali na zadnjem mestu, Ekipo TRIMO, ki jo sestavljajo Opara, Slak, Sila, Pandž?, Zupančič, Babnik, Novak, Legan, Masnik, Medle in Grandovec, čaka v prihodnjih kolih resno delo, če se hočejo obdržati v družbi najboljših. Vse še ni izgubljeno, saj vsi neposredni tekmeci gostujejo spomladi v telovadnici na Mirni. SOL - moški ŠPORTNI KOMENTAR Kakšna pričakovanja? Pred startom v zveznih, republiških in pod-zveznih rokometnih konkurencah Zimsko rokometno prvenstvo v dvorani Tivoli v Ljubljani gre h koncu. Nekatere skupine, med njimi najbolj kakovostna moška, so te končale tekmovanje. Kaj lahko ugotovimo pred začetkom nadaljevanja v ligah? V drugi zvezni ligi so Bre-žičanke nedvomno kar dobro pripravljene in bodo, podobno kot lani, spet segle po uvrstitvi sredi lestvice. Za varovanke Darka Šetinca je to gotovo lep uspeh, še zlasti ter nastopajo v ligi nekatera Moštva, ki so igrala tudi v prvi zvezni ligi Malo huje se godi Sevni-canom, ki jim v jesčhi ni šlo nič od rok in so izgubljali točke tudi na domačem igrišču. Njihova največja llba, neuravnovešena forma, se je pokazala tudi v zimski ljgi. Medtem ko so premagali Celjane in Šoštanj, ki igrajo v drugi zvezni ligi, so s slo-HgaSi izgubili! kljub temu je drugo mesto Za Celjem dober znak pred prvenstvom, v katerem jih oka trda borba za obstanek v ligi. V slovenski ligi bodo imeli Ribničani veliko garanja, če hočejo napredovati v drugo zvezno ligo, vendar se pred prvenstvom zdi ta cilj celo previsok. Kljub temu velja poskusiti, saj tudi lanski uspehi dokazujejo, da so Ribničani sposobni rokometaši. Vse drugačne težave čakajo v enaki ligi Črnomaljke. Jeseni so sicer obtičale na zadnjem mestu, vendar pa so se čez zimo, kot katejo tekme v zimski ligi, popravile. Morebiti ni še vse izgubljeno ... V podzveznih konkurencah za dolenjske predstavnike ne bo kruha, saj Brežiča-ni, Krčani in Novomeščani te zdaj nimajo več priložnosti, da bi se uvrstili v slovensko ligo. Toliko bolj spodbuden pa je razvoj ten-skega rokometa: pionirska ekipa iz Stopič veliko pomeni celo v slovenskem merilu, Črnomaljke pa počasi dohajajo tudi. rokometašice iz Novega mesta, še bolj pa sev-niška Lisca. Za obstoj te športne panoge in njen razvoj torej na Dolenjskem ni skrbi! J. SPLICHAL Branik Sava Jesenica Bled Mežica Koper Mislinja Gaberje Bovec Trimo 10 8 2 26 10 8 2 27 10 8 2 26 10 7 3 26 10 6 4 20 104 6 16 10 3 7 21 10 3 7 16 10 2 8 13 10 1 9 7 SOL — ženske :10 18 : 12 18 :17 18 :13 17 :18 16 :24 14 :26 13 :26 13 :25 12 :27 11 Fužinar 99 0 27:4 18 Maribor 9 7 2 24:7 16 Krka 9 7 2 23:8 16 Gaberje 96 3 22:13 16 Ljubljana (P) 94 5 15:18 13 Jesenice 936 11:19 12 Branik 8 3 5 9:16 11 Vič 9 1 8 4:25 10 Korotan 909 1 2:27 9 gimnastika Dva pokala za Doklovi na pokalu »Gimnastike« v Kranjski gori V Kranjski gori je bilo v soboto neuradno gimnastično prvenstvo za „VI. pokal gimnastike* oziroma za „II. pionirski pokal Slovenije**. Nastopilo je skoraj 60 najboljših jugoslovanskih telovadcev in telovadk. V tej pisani druščini telovadcev sta nastopili med pionirkami tudi Novo-meščanki Jasna Dokl in Irena Zlogu. Jasna Doklova jc dobro telovadila, zmagala jc v parterju in na fredi, zaradi slabše izvedenega skoka ez konja pa sc je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Žlogarjeva je na dveh orodjih dobro telovadila, na drugih pa precej slabše, tako da jc zasedla 14. mesto. Maja Dokl, ki zdaj nastopa za Zeleno jamo, je po štirih mesccih neprostovoljnega počitka nastopila med članicami in zasedla drugo mesto; za zmagovalko Majo Kcncr je zaostala komaj za 0,05 točke. R. K. no: Šentjernej. Mlajši pionirji (24): Žust 25,9, Štuflek (oba Olimpija) in Strajnar (Trebnje) 26,7; ekipno: Olimpija, pred Trebnjim. Starejše pionirke (10): Jurančič (Olimpija) 26,2, Prah (Šentjernej) 31,6, Župančič (Olimpija) 31,7. Starejši pionirji (24): Saje (Grm) 43,8, Jerič (Vavta vas) 44,9, Poljanšek (Olimpija) 45,9. Ekipno: Grm, pred Trebnjim in Šentjernejem. Mlajše mladinke (7): Kovačič (Šentjernej) 27,4, Serini (Gozdar) 27,5, Novak (Grm) 31,4. Mlajši mladinci (17): Plut (Šentjernej) 47,4, Bukovec (Trebnje) 49,2 Zagorc (Šentjernej) 55,4; ekipno: Šentjernej. Starejši mladinci (8): Šonc 56,8, Marolt 57,3, Zupanc (vsi Rog) 57,6; ekipno: Rog, pred Šentjernejem. Članice (5) T. Grubar 38,9, M. Grubar 59,3, Zoretič (vse Šentjernej) 1.24,8; ekipno: Šentjernej. Člani (27): Kušer (Rog) 54,9, Štuflek (Olimpija) 55,1, Švent (Rog) 56,1; ekipno: Rog, pred Šentjernejem in Trimom. j. KUHELJ NOVO MESTO - Na novomeškem šahovskem prvenstvu so odigrali osem kol. V zadnjih kolih naglo napreduje Praznik. Trenutni vrstni red: Petkovič 6, Sitar 5,5 (1), Praznik 5 (1), Škerlj 4 (1), Materni, Milič in Poredoš po 4, Komelj in Pucelj po 3 (1), Šporar 2,5 (1), Istenič 2 (2) in Jenko 1. (J. P.) MARIBOR - BETI 74:84 Metliški košarkarji so imeli ob polčasu osem košev zaostanka in domači so bili prepričani, da bodo zmagali. V nadaljevanju se je podoba moči na igrišču obrnila in igralci Beti so si zagotovili pomembno zmago, s katero so si pravzaprav že zagotovili mesto med najboljšimi štirimi ekipami. Beti: Murko 3, Kosovac 8, Vergot 4, Jezerinac 13, Lalić 4, Dautovič 22, Rožič 3, Medek 25, Arbutina 2. ILIRIJA-NOVOTEKS 85:78 Novomeški košarkarji so se v prijateljski tekmi dobro upirali drugoli-gašu Iliriji v njeni telovadnici. Samo v začetku so domači ušli, potem pa je bila igra ves čas enakovredna. Težke tekme z močnimi nasprotniki so za Novomeščane gotovo dobra šola pred tekmovanjem v slovenski ligi, ki se bo začelo čez dober mesec. Novoteks: Splichal 12, Munih 9, Ž. Kovačevič 18, S. Kovačevič 18, Ivančič 10, Poljšak 7, Piletič 2, Se-ničar 2. Triglav Vrhnika Novoteks Beti Maribor Marles Elektra Postojna Ježica 65 1 513: 5 5 0 422: 6 5 1 473-: 6 3 3 512: 7 34 546: 4 2 2 271: 6 24 390 6 1 5 318 6 06443: 427 10 346 10 405 10 461 6 537 246 496 433 544 rokomet Sevnica 2., Ribnica 6. Končano tekmovanje v A skupini zimske rokometne lige - V skupini C so Brežice četrte Sevničani so si z dobro igro in dvema zmagama - med drugim tudi nad prvaki Celjani — zagotovili drugo mesto v najmočnejši skupini letošnjega zimskega rokometnega prvenstva, medtem ko so Ribničani po nepotrebnem spodrsljaju proti Trimu iz Celja izgubili peto mesto. Z igro obeh dolenjskih predstavnikov smo lahko le delno zadovoljni: preveč je še nihanj v njuni formi. V nedeljo sta dolenjski ekipi v skupini A igrali takole: Sevnica -Celje 18:17, Ribnica - Trim 15:19, Ribnica - Mlinotest 17:13, Sevnica - Šoštanj 17:16. Končni vrstni red: Celje 16 točk, Sevnica 14, Slovenj Gradec 13, Šoštanj 10, Jadran 8, Ribnica, Piran in Trim po 7, Tržič in Mlinotest po 4. V skupini C je Semič izgubil z Žalcem 10:17 in z Rudarjem 12:13, Brežice pa so premagale Slovana B 15:12, Dobravlje 28:3 in izgubile s Šeširjem 11:14. Končni vrstni red: Slovan B 12 točk, Šešir in Duplje po 11, Brežice 8, Žalec in Rudar po 6, Semič 2, Dobravlje 0. MEDDRUŠTVENE #SKAKALNE TEKME V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - V soboto ob 13. uri bo ŠD Šentjernej pripravilo na Javorovici meddruštvene skakalne tekme v počastitev 30-letnice hudega boja IV. bataljona Cankarjeve brigade. Prijave sprejema ŠD Šentjernej (Janez Selak). Tekmovanje bo za vse kategorije, vendar le s skakalnimi smučmi. OGLAŠUJTE V DL! 4«j 1111 J J i i iiiii Predsednik IO TTKS Boris Gabrič je ob spomeniku padlim borcem na Javorovici predal nagrade najboljšim mlajšim mladincem: Plutu (Šentjernej), Bukovcu (Trebnje) in Zagorcu (Šentjernej). (Foto: Bučar) košarka Zmaga Beti v Mariboru Pred razpletom v zimski slovenski košarkarski ligi - Dobri uvrstitvi Novoteksa in Beti V zimski košarkarski ligi Slovenije so košarkarji iz Metlike po nekaj razočaranjih tokrat prijetno presenetili z zmago v Mariboru nad istoimenskim klubom. Metličani so bili sicer ob polčasu v zaostanku, v nadaljevanju pa jim je steklo, kot so si želeli, in so si do konca priigrali celo 10 košev naskoka. Novomeščani so bili prosti, ta čas pa so izkoristili za prijateljsko tekmo s članom druge zvezne lige Ilirijo in jo v Ljubljani izgubili z majhno razliko. NOVO MESTO — Trije Novomeščani so sodelovali na turnirju v goju, ki je bil v Popovcu pri Zagrebu in ki se ga je udeležilo 19 igralcev iz 5 klubov. Rezultati: 1. Šuc (Ljubljana), 2. Drobež (Lj), 3. Vodopija (Popovac), 4. Čeferin (Novo mesto), 5. Dragan (N. m.), 6. Kuhar (Vel. Grdževac), 7. Golob (N. m.) STARI TRG OB KOLPI - Končano je šahovsko prvenstvo Poljanske doline, na katerem je igralo 12 šahistov. Zmagal je Kobe zli točkami. Slede: Panjan 9,5, Medved 9, Frice 8,5, Mihalič 8,5, Maurin, P. Perše, Rade, V. Perše, Mestnik, Makovec in Barič. (K. K.) ' PREDGRAD - V prijateljski tekmi v malem nogometu so Starotrža-ni premagali Predgrad 9:5. Najboljši strelec je bil Mestnik, ki je dal pet golov. (K. K.) TREBNJE — V počastitev dneva žena je občinska strelska zveza pripravila tekmovanje na strelišču v Prapročah. Rezultati: Cugelj 345 krogov, Pavlin 332, Jerman 318, Longar 308, Lenič 306 krogov. Strelsko tekmovanje za zlato puščico bo v soboto ob 9. uri na strelišču v Prapročah. (J. P.) BREŽICE - V tretjem kolu pokalnega rokometnega tekmovanja so Brežičani premagali Dobovo, Sevničani pa Krško; v četrtem kolu je prišlo do prvega presenečenja: Sevnica je doma igrala neodločeno 20:20 s Krškim, Brežičani pa so zmagali v Dobovi 22:18. O prvem mestu bosta odločali srečanji med Sevnico in Brežicami. (V. P.) BREŽICE - Na občnem zboruje AMD pregledalo svoje delo in ugotovilo, da so v motokrosu dosegli lepe uspehe. Letos bodo imeli dve pomembni tekmi: 12. maja bo mednarodno tekmovanje in dirka za državno prvenstvo v kategoriji do 60 ccm, 13. oktobra pa zaključna vožnja za državno prvenstvo. Na nedeljskem občnem zboru je predstavnik republiške AMZ podelil diplomo za 4. mesto v motokrosu v ekipni konkurenci, diplomo pa je dobil tudi najboljši posameznik Petaci. LESKOVEC - Pri Partizanu redno vadijo tri skupine rokometašev. Člane vodi Kovač, žal pa se treningov udeležuje le 10 igralcev, medtem ko jih pet zaradi obveznosti v šoli ali službi manjka, pet pa se treningov neopravičeno ne udeležuje. Mladince trenira Žnidaršič, ki ima 15 fantov, starih do 14 let. Žal ne trenirajo mladinci, ki so lani uspešno igrali v zasavski ligi. Vodstvo kluba bo temu problemu moralo posvetiti največ časa. Zalokarjeva vadi 12 mlajših mladink, ki bodo jeseni začele nastopati, saj so zelo prizadevne. - Igralci namiznega tenisa bodo pripravili prvenstvo osnovne šole in člansko prvenstvo Leskovca. Vsem tem se bodo v kratkem pridružili tudi tekači, ki bodo nastopili na pohodu ,,Ob žici okupirane Ljubljane**. (L. S.) NOVO MESTO - V počastitev dneva žena je občinska strelska zveza pripravila tekmovanje, na katerem je zmagal Pionir s 645 krogi pred Novolesom 499, Borcem 498 in „Vinkom Paderšičem** s 475 krogi. Med posamezniki je zmagal Ribič Pred Berlanom in Zupančičem (vsi ionir), pri ženskah pa Krenova pred Bračkovo (obe Pionir) in Miki-mo (Novoteks). (J. Š.) NOVO MESTO - Osnovna šola Katja Rupena je pripravila občinsko strelsko tekmovanje. Med pionirji je zmagal Šentjernej pred Vavto vasjo, Šmihelom, „Katjo Rupeno**, Mirno pečjo, Brusnicami, Stopičami, Žužemberkom in Grmom. Pri pionirkah je bila najboljša „Katja Rupe-na“, pred Šmihelom, Šentjernejem in Grmom. Med posamezniki je zmagal Babič (Šentjernej pred Gričarjem (Šentjernej) in Zmavčičem (Šentjernej). Med pionirkami je zmagala Strasbergerjeva (Katja Rupena) pred Kulovčevo (Šmihel) in Pavličevo (Šentjernej). MOKRONOG - Na šahovskem hitropoteznem prvenstvu za mesec marec je zmagal J. Hočevar z osmimi točkami. Slede: D. Zajc in Videčnik 7, F. Lavrinšek 6 točk in drugi. V skupni uvrstitvi vodi Hočevar z 39 točkami. NOVO MESTO - Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju je igralo 14 šahistov. Zmagal je Praznik z 9,5 točkami; slede: Lubej 9, Sitar 8,5, Materni 8, Škerlj 8, Komelj 7,5, Ščap 7,5. (J. P.) - 14. marca 1974 Stran uredil: J02E SPLICHAL DOLENJSKI LIST 11 — Ali morda to pomeni, da ste našli boljšo službo? — Daj mu že venaar napitnino, ko taKo sitnaril | PoicnMd Ipred 20 let! Še so slabosti v ZK LANSKO PISMO CK ZKJ komunistom Jugoslavije je opozorilo na razne slabosti pri uresničevanju sklepov VI. kongresa. Proučevanje pisma v osnovnih organizacijah ZK je v novomeškem okraju rodilo v glavnem pozitivne rezultate. Večina organizacij pa je pismo razumela bolj kot študijsko gradivo, premalo pa kot napotilo k pravilnemu pojmovanju, da damo vsej naši dejavnosti pečat komunističnega presojanja vseh družbenih pojavov. Prav zaradi tega, ker so na pismo marsikje zaradi prakticističnega dela pozabili, še obstajajo v delu organizacij ZK v okraju razne slabosti. Poročilo je poudarilo eno od glavnih slabosti: ideološka raven članstva je nizka, marsikje pa je še zasidran način komandiranja. DOLENJCI SMO VESELI Ljudje, imamo prijetne vinske gorice in si tudi radi privoščimo kak kozarček, kar še ni nič hudega. Toda ti kozarčki postajajo zadnje čase strašno veliki, mi pa se spreminjamo tako rekoč v prave pijance. Številke iztočenega alkohola v lanskem letu kažejo, da smo pregloboko pogledali v kozarec in da postaja pivska strast vse hujša. Nad tem se moramo resno zamisliti. KRKA JE VSLED velikega dežja in talečega se snega močno narasla. Visoko je preplavila bregove in grozila odplavit vi celo kandijsko perišče. Grozeča voda je močno pritiskala tudi na veliki plavalni bazen na Loki in ga grozila odplaviti. Novomeški gasilci so prišli še pravočasno, da so razbesneli vodi po dolgem naporu in tveganju lastnih življenj ubranili, da ni bazena odplavila. V POLJANSKI DOLINI se je letos lepo razmahnilo kulturno-prosvetno delo, za kar se je treba zahvaliti učiteljstvu, pa tudi ostalim prosvetnim delavcem. Mladina po vaseh je vneto študirala razne igrice večer za večerom, ponekod samo ob luči petro-leike. (Iz DOLENJSEGA LISTA 12. marca 1954) S fK'w&y IS Zgodilo seje.T. . INVAZIJA RAKUNOV - Nemci še čutijo posledice vojne. Ena takih so rakuni, ki pobijajo kmetom kokoši in uničujejo posevke. Te ameriške živali je v Nemčijo uvozil nacistični zločinec Goering, ki je hotel postaviti farmo rakunov, da bi tudi veliki nemški narod nosil takrat zelo popularne plašče iz rakunjega krzna. Farma je propadla, od štirih rakunov, ki so jih spustili v gozd, pa se zdaj po Nemčiji potika potomstvo 50 tisočev teh živali. KER NI DOKONČAL - Svetovno znanega skladatelja Schuberta je zadel ostri očitek vodilnih kitajskih kulturnikov. Obenem z Beethovnom in Mozartom so ga obsodili, da je buržoazni, kapitalistični glasbenik. Schubertu zamerijo, ker svoje znamenite Nedokončane simfonije ni dovršil, ker po kitajskem mnenju odraža obup malomeščanstva - to pa Kitajcev sploh ne zanima. OČITNA LAŽ - Ljudski izrek, da časopisi lažejo, ne drži povsem. Prav gotovo pa4o drži za neko novinarsko agencijo, ki je poslala poročilo, da sta se Kissinger in Moshe Dajan pogovarjala med štirimi očmi. NI OŽIVEL - V ameriški zvezni državi Washington so člani sekte „Ljubezen Izraela" poprosili vrhovno sodišče, naj jim dovoli pet dni zadržati truplo enega od njihovih članov, ki se je smrtno ponesrečil. Verniki te sekte namreč verujejo, da je smrtno ponesrečenega s posebnimi obredi še mogoče obuditi v življenje. Štiri dni so vneto molili, peti dan pa so .truplo le pokopali, ker mrtvi ni hotel oživeti. GOLA RESNICA - Danska konservativna stranka se je odločila za malce nenavaden predvolilni plakat. Poslanec te stranke je na plakatu slikan skupaj z golo manekenko, ki stoji pred napisom: „Konservativna stranka se ne boji pogledati goli in nepotvorjeni resnici v obraz.“ Res, da je beseda resnica ženskega spola, pa vendar. .. OPEČENA DOBROTNICA - Konec preteklega meseca sc je na avtocesti v ZDA pripetila prometna nesreča, ki je za nekaj ur zaprla cesto. V kratkem času se je na cesti naredil čep iz 1300 avtomobilov. Že se je razplamtevala nervoza, ko je položaj rešila neka striptizeta, ki je prostovoljno izvedla kratek program,* da so se nestrpneži umirili in laže počakali na policijo. Ko so odstranili razbitine, so vozniki zadovoljno krenili dalje. Ostala je samo nesrečna striptizeta, ker je dobila na močnem soncu opekline. PRAVI ODGOVOR - Znani filmski režiser grozljivk Alfred Hitchcock ima v potnem listu v rubriki za poklic zapisano, da je producent. Ko ga je na potovanju po Franciji neki novinar vprašal, kaj producira, je Hitchcock mirno odgovoril: „Kurjo polt, gospod.“ LAŽJE V TUJINO - Na Hrvaškem je socialnozdravstveni svet sabora sprejel predlog, da diplomiranci na medicinski fakulteti spet dobe pred svoje ime tisti „dr“, ki so ga izgubili leta 1963 z zveznim zakonom o strokovnih nazivih. Eden od najmočnejših razlogov za sprejetje predloga so bile težave, ki jih imajo mladi zdravniki z zaposlovanjem v tujini. Res močan razlog! Pa ne, da imajo na Hrvaškem preveč zdravnikov in se jih žele znebiti? ! Sonce daje vse Bodočnost energetike je v uporabi sončne energije Za razliko od svojih kolegov na zahodu sovjetski znanstveniki ne pripisujejo atomski energiji dolge in velike bodočnosti, po njihovem mnenju je energetska bodočnost človeštva v helio-energetiki, v uporabi sončne energije. Že enostaven račun pokaže, da bi se vse energetske potrebe lahko krile s sončno energijo, kolikor je sprejema samo nekaj deset tisočev kvadratnih kilometrov površja Zemlje. Povrhu vsega pa je to le majhen delček velikih puščav, ki imajo skoraj vse leto vedro nebo. Celo človeštvo zdaj uporablja v obliki goriva in hrane le dve tisočinki vse energije, kar je Zemlja dobiva od Sonca. V Sovjetski zvezi so začeli sistematično raziskovati uporabo sončne energije že pred drugo svetovno vojno. Kmalu po vojni pa so raziskovanja privedla do prvih primerov koristne uporabe. Do sedaj so največ uspeha imeli s poskusi in uporabo sončnih celic, ki sončno energijo pretvarjajo v električno. Prva naprava v svetu, katere motorje je s pomočjo sončne energije poganjala elektrika, je bil Lunohod. Zdaj je to tako rekoč vsakdanji pojav na vesoljskih ladjah in postajah. Na poskusnih postajah v Uzbeški republiki že koristno uporabljajo sončno energijo za gretje, za taljenje kovin z visokim tališčem, za pridobivanje ledu, za razso-litev vode, za oskrbo kuhinjskih aparatov in podobno. Vse to so samo prvi koraki, ki pa že kažejo, da ima helioenergetika pred seboj sijajen razvoj in bodočnost. OBIČAJI DIAMANT - VELIKAN - V ve-likem rudniku diamantov v Južnoafriški uniji je neki temnopolti rudar našel velik diamant, katerega vrednost so ocenili na 1 200 000 dolarjev. Diamant je bil velik 336 karatov. Za nagrado je najditelj prejel 10 000 dolarjev, kar je nekaj manj kot en odstotek. Če bi diamant našel belec, bi bila nagrad? -ečja. Zapisuje vremi Držijo ljudski reki o vremenu? Kmetova ,,delavnica“ je večidel v naravi, zato ni opravila, ki bi bilo bolj odvisno od vremena, kot so ravno poljska dela. Ni čudno, da je o tem ljudstvo skovalo vrsto rekov, ki marsikdaj veljajo. Minka Majcen iz vinorodnega Malkovca že vsa leta po vojni, ko je od očeta prevzela posestvo, skrbno zapisuje v koledar vreme, kaj so na ta in ta dan delali, kdo jim je pomagal, kdo je kaj posodil, kako so kaj odvrnili in podobno; seveda tudi, kako je bilo v hlevu. V tej kroniki pa ni prostora za druge dogodke v vasi in okolici. „To je zgodovina, ki naj jo pišejo drugi, zakaj pri tem se lahko hitro komu zameriš,“ pravi Minka. Minkini zapisi o kmečkih opravilih so vedno povezani z luninimi menami pa naj gre za koledarje, stare že desetletja, ali zadnje, kjer ni izpuščeno nobeno opravilo. „Žito sej vedno le od ščipa na star mesec. Tudi vino moraš takrat pretakati; če ga ob mladem mesecu, postane voljno; pravimo, da v kleti dežuje. Žito, posejano ob ščipu, jekleni, trta, rezana na star mesec, je bolj stanovitna," zatrjuje Minka. „Tako smo delali vsa leta. Vedno rada opazujem, kako delajo drugi, vidim, da je nekaj na tem,“ je vztrajala Minka pri teh starih izročilih, ko sem podvomil vanje. Minka meni, da je mogoče vreme ugotoviti vnaprej, če veš kakšno je bilo v posameznih letih. Pogovor z Minko, ki si nalaga že sedmi križ, kaže, da ne prisega izključno na vremenske ključe, temveč dobro ve, kaj napoveduje beograjski vremenar Koljčicki, da posluša radio, bere časopise. Če kmetu narava kljub temu obrne hrbet, mu ostane vsaj tolažba, da je ukrenil vse, kar je pač mogel storiti. A.ŽELEZNIK 1 I Kaj so p’red 80 leti pisale Dolenjske Novice. So otroci na tepkah zrasli? (Kranjski deželni) zbor se je februarja zaključil. Zanimiva je bila debata glede razšir-jevanja ljudskih šol. Predlagalo seje, naj deželni šolski svet ne izvršuje tako strogo šolskega zakona. Ustanavljajo se šole po vseh kotili, uspeha pa je primeroma malo. Zgodi se tudi, da se kje šola razširi v dvo ali trirazrednico, a drugega, oziroma tretjega učitelja pa le ni. Poslanec Sve-tec je predlagal, da bi se odpirale šole za silo, kjer se otroci nauče brati, pisati in računati, kar je pred vsem potrebno. Več poslancev je pojasnilo razmere v Dragi, kjer se slovenski otroci šiloma ponemčujejo. Pri ljudskem štetju so našteli v Dragi 111 Nemcev, zdaj pa so našteli ravno tam 116 nemških otrok, ki so menda na tepkah zrasli. (Pri kopanju) kleti v novem dijaškem domu se je zgodila velika nesreča; Klet je treba kar iz skale izklesati. To delo je prevzel posestnik iz Ločne. Vrlo mu je šlo delo izpod rok, še štiri dni in vse bi bilo izgotovljeno — ali zadnji četrtek bil je mož nepreviden. Vnel seje smodnik, ki sta ga s sinom v skalo nabijala. Grozen prizor je bilo videti: sedemnajstletni sin je ležal z razbito glavo, oče pa s polomljeno roko brez zavednosti v jami. Oče se je zavedal kmalu, sin pa dolgo ne. Odnesli so obadva v bolnišnico k usmiljenim bratom. Za sina ni upati, da bo ozdravel, tudi očetu bo menda treba roko vzeti. (Oglas) Išče se mlinar, samec,, v starosti od 50 do 55 let, z dobrim spričevalom v obnašanju in poštenosti, ki mora imeti veselje do kmetijstva. Mlin je na mali vodi in dotični bode imel v suši lahko drugo delo. Plačilo je v denarju na mesec, poleg stanovanja, hrane in perila. Kdor je pijanec in brezbožnež, naj se ne javi! (V .Opatijo) v Istri pridejo letos jako odlični gostje. Tje dospe nemški cesar Viljem in cesarica Viktorija in ruska cesarica /. vojvodom Oldenburškim. (I/ DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1894) Enkrat v letu Dočakali smo sneg in tudi ženske so dočakale svoje. Enkrat v letu hočejo biti kot moški in še več, zato so jim možje, ljubčki, zaročenci in drugi kupovali rože, lišp, pijače in drugih dobrot, da bi se jim prikupili. Praznovale so tiste, ki jim celo leto ni hudega, saj so bile deležne vseh dobrot in zahval. Ostale reve, ki garajo ob kupu otrok in pokori, ki jo imenujemo mož in je morda še pijanec povrhu, pa nič. Nihče jim ničesar ne da, ne stisne dlani ali spregovori z njimi tople besede, akoravno so si one najbolj zaslužile praznik, in ne tiste frklje, ki sem jih gledal v petek popoldne po cestah in krčmah. „Kaj pa ve praznujete? “ sem jih vprašal. „I, kaj? Me smo vendar ženske, “ so se hihitale. „Ženske šele boste, saj ste se komaj izlegle materinega krila. Zanima me, s čim ste si zaslužile to čast, kajti žena šele z delom pokaže svojo vrednost, ne z lepimi oblikami. Stare ženice imajo na obličju zapisane brazde, ki jih je zaznamovalo življenje. Malokdaj so užile kaj dobrega in tudi zdaj ne, akoravno jim je praznik namenjen. Vidite, vaše matere so med tistimi; one si zaslužijo, ako je pravda na svetu. “ Na lastne oči sem videl, kako so dekleta in žene popivale kot moški in še bolj. Trkale so s čašami: „Živele! Ta dan lahko delamo, kar hočemo!" Vendar je bilo njihovo početje bolj podobno pustovanju kot ženskemu prazniku, kajti tako vedenje še moškim ni v čast. „Martin, kaj boš kritiziral, saj včasih žensk niste spoštovali, “ boste dejali. „Kako, da ne? Kdo, menite, bi pa dandanes nosil v oprtnem košu na rami svojo bolno ženo, kot sem jaz svojo ranjko Marjeto iz Trsta na Notranjsko? Nihče. Druge bi klical na pomoč pa v bolnico bi jo spravil, da ne bi imel sitnosti z njo." MARTIN KRPAN Na jugu Nigerije se suho dekle zelo težko po* roči - Debeljenje Moderna ženska se trese stalnem strahu, da se ne bi preveč zredila, časopisi so polni več ali manj uspešnih receptov in kur, kako shujšati, vitka postava je idealna, skratka debelost je v ženskem svetu prepovedana beseda. Povsem drugačnega mnenj8 in nazorov pa so v afriški državi Nigeriji. Tamkajšnji lepotni ideal je ženska, ki je čimbolj zaokrožena, polna in debela. Vitka dekleta imajo prav malo možnosti, da se bodo poročila, zato je v vaseh Nigerije navada, SKRIVNOSTNO MESTO Ivan Zoran, novinar Dolenjskega lista in urednik strani, namenjeni kulturi, še zdaj vneto brska po raznih mapah in zemljevidih, da bi raziskal in doumel skrivnostno vabilo, ki je prejel od Foto zveze Jugoslavije. Na vabilu piše vse, kdo prireja razstavo, za kakšno razstavo gre, kdaj bo otvoritev, ^do razstavlja, skratka vse, samo tega ne, v katerem mestu je ta skrivnostna razstava. VZTRAJNI LOVCI - Japonci so sc menda specializirali na iskanje skrivnostnih bitij. Potem ko so se Praznih rok vrnili iz Škotske, kjer so yeč kot pol leta iskali jezersko pošast Nessy, so sklenili več sreče najti na Himalaji. V Nepal se je odpravila 20-članska ekspedicija, oborožena s filmskimi in fotografskimi kamerami, da bi videla in slikala skrivnostno gorsko bitje, ki se baje klati Po snežnih velikanih Himalaje. O NEPISMEN ČLOVEK POM IRJE VALNA ZDRAVILA GARDNER PALICA POSIP O POSLOVITA SUROVINA ZA PIVO VOTLA MERA GLINASTA PISCAL DOBA BREZALK. PIJAČA PIJAČA MT OSNI NAPAD SOL BOROVE KISLINE CVETICA MESTO V BACKI mm PROTI MORSKI B0LE7NI PREPLAH ELEJIENT OBRAZA LITIJ m STOPALA ORGAN.ZA PREHRANO IN KMET. m... RAVE& ML NATRIJ ECKBERG POVRS. mL wwm SUKNJA ETIOP GLAVAR KOLENO RASTLINE SILEN VIHAR HUS KOBALT RAZPRAVA STARI SLOVAN Ž. IME VELIKAN JOSIP BROZ DL HOMERSKI JUNAK Rešitev prejšnje križanke w I 1 i Do sedaj je veljalo, da je človeštvo izšlo iz Afrike in se preko Azije razširilo po svetu - Najdbe v Istri dokazujeo, da ni tako Nigerijska vaščanka počiva in upa, da se bo zdebelila. da mlado dekle, ki se pripravlja k poroki, za eno leto do največ tri leta podvržejo kuri debelje-nja. Potem ko starši bodočih mladih zakoncev sklenejo, da bodo mlada poročili, mora dekle v poseben prostor, kamo^ ima pravico vstopa samo njena mati. Vse dolgo obdobje debef ljenja ne sme bodoča nevesti ničesar delati in tudi iz hiše ne sme. Mati jo po dvakrat na dan. masira, da bi imela čimbolj mehko in voljno kožo, dekle pa samo je in počiva. Posel opravljajo matere z veliko prizadej nostjo, saj bi bila za vso družino velika sramota, ko bi dekle v tem času ne dobilo zaželenih okroglih oblik. Poleg tega pa se dekletova družina zaveda, da bo morala družina, iz katere je bodoči ženin, za nevesto dati pre-cej denarja in blaga, to pa bo dala le, če bo ženin z nevesto zadovoljen, se pravi, če bo dovolj debela. In tako se nevesta v očitno zadovoljstvo vseh lep0. redi, dokler ne napoči dan, k° pride ženin z darovi po svojo drago in jo odpelje na svoj dort1- I I ! I I I I 1 Nekega dne leta 1961 so zaporniki iz kazensko-po-pravnega doma odprtega tipa v Valturi v Istri opravljali svoje redno delo v kamnolomu. Ko so minirali skalovje, se je pokazala jama, ki so jo do vrha napolnjevali sloji zelo velike starosti. Takoj so obvestili profesorja Mirka Maleza, ki je hitro ugotovil, da gre za zanimivo fosilno jamo. Toda takrat se nikomur še sanjalo ni, da gre za veliko odkritje, pomembno za prazgodovino cele Evrope. Nastopila so leta marljivega raziskovanja in razgreba- nja plasti v jami. V vrhnjih plasteh so skrbni paleontologi našli nekaj ostankov kosti brez večje vrednosti, vendar jih to ni naredilo malodušne. Iskali so dalje in trud se jim je poplačal.. V debeli plasti ilovice so kmalu našli veliko ožganih ostankov raznih živali, ki so nekdaj živele v naših krajih: losa, jamskega medveda, risa, velikega jelena, bobra in bizona. Ob kosteh pa so odkrili tudi preprosto orodje in ognjišča, ki so nedvomno dokazovala, da je v jami Šandalja pred davnimi leti prebival tudi človek. Končno so med plastmi Kosti najstarejšega pračloveka v Evropi s kostmi praživali, kr so jih našli v jami Šandalja v Istri. našli še človeška okostja, za katera so s pomočjo radio-karbonske analize ugotovili, da so stara do 26 tisoč let, torej so iz časa zadnje ledene dobe na Balkanskem polotoku. Toda največja presenečanja so še čakala. . .. Poleg teh najdb iz jame Šandalja II so v laboratorije v Zagreb prinesli tudi najdbe iz jame Šandalja I. Z natančnim delom so iz kep zemlje izvlekli kosti leoparda, nosoroga in še nekaterih drugih živali, ki so v naših krajih živele pred 800 tisoč leti. Z njimi vred pa so odkrili tudi ostanke zob praljudi in kamnito tolkalo, katerega starost so ocenili na 800 tisoč do 1800,000 let. Tako obdelano tolkalo je bilo do sedaj značilno za najdišča v Afriki in Aziji in pripada kulturi praljudi iz vrste avstralopitekov. Te najdbe so vrgle novo luč na prazgodovino Evrope, saj dokazujejo, da je bil južni predel Evrope v pradavnih časih že naseljen s praljudmi in da zibelka človeštva le ni tekla samo na drugih celinah. I I I I I I I I •• - “L’ t; «!,u S r St — •ii.i A R l £> T- 0 F A (0 ’Sri. P 0 R T O R 1 K o ;sr A -- R 0 1 HI 0 L A •> >R A 2 S T A v A KR -r * e: « s e r »P A A R H* tMii. A K. sr.,? P 0 L A O P k A V I L O m A M I L A Z A H!L T O v 0 R :x‘ R A K 1 T A R O L A t> A R R : Si. R M A N i!n M 1 L A A R e «. e L A A J A naciji 1300 romunski model RENAULT—12 SAMO 52.200 din fco jugo-romunska meja DOBAVA IZ SKLADIŠČA! inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL nOVOITIESTO Rezervni deli v poslovalnicah IMV in v specializiranih servisih IMV - RENAULT Vsa podrobnejša pojasnila in dobava v POSLOVALNICAH IMV: LJUBLJANA, Titova c. 172 a 061 343-845 NOVO MESTO, Zagrebška 18-20 068 21-075 H/ |.‘t I " ■ipE „Poljub ? Zakaj? Mar si dala gol? “ F is 15. Težko je opisati P°kol-^fer!^la™ na ze,c' ii travici I pv ipi/pdll 16 ni travici arene. L«v, seveda ^ ,slfliljeni e§.a ^pita, je med kolegi pešci mesaril bre/ So J • Ko se je slednjič še sam zakantal v kot n./,.. Pre^e*‘ žrtve: toliko jih je bilo priblif.^ jn »asih cestah do konca tedna: dvajset mf* ndeset težko ranjenih! • y Edini, ki je odnesel z^raV,°J[ puhllt naS 8*ac*'* at or. Ta je ludi požel ves ap»9 e- Priklanjal se je na vse strani in lovil vrtnice, ki so trčale v areno iz odišavljenih rok. Cesar na tribuni je dvignil palec, kot da stopa. In to je pomenilo milost. Milost za vse obsojence. Tudi za Klaro, ki je pritekla na prizorišč? in se vrgla v objem svojemu junaku. Predstave je bilo konec. Ljudstvo je odhajalo, k Paradižniku pa je stopi, ccnturion. „Cesar bi te rad videl!“ mu je dejal. „Ojej! Pa takle sem, ves prašen!11 sc je tolkel po kolenih Paradižnik in tekel za centurionom v s škrla-tom in zlatom obloženo cesarsko ložo. „Šoferja potrebujem! “ ga je pozdravil cesar Antonij. „BI prevzel? “ Kako ne bi prevzel? Vsi Paradižnikovi kolegi upokojenci tam v Košati lipi se ukvaijajo s čim donosnim, pa bi on odklonil tale izjemni honorarni poselček? Klara bi ga obesila. „Kakor ukažejo!“ se je globoko priklonil Paradižnik. Skupščina občine Novo mesto, oddelek za medobčinske inšpekcijske službe, veterinarska inšpekcija izdaja po uradni dolžnosti na podlagi 37. in 77. člena temeljnega zakona o pospeševanju živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SR F J, št. 16/65), odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35/37) 6. a člena odloka o posesti psov in ravnanju s psi na območju občine Novo mesto in sprememb ter dopolnitev tega odloka (Uradni vestnik Dolenjske št. 16/59 in 10/66) ter 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18/65), odločbo 1. Odreja se obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini v letu 1974 za vse pse stare nad 3 mesece; 2. Ob času cepljenja se mora izvršiti točen opis psa in tega vpisati v register psov. 3. Psa mora lastnik na cepljenje prignati na vrvici, ta pa mora biti pričvrščena na ovratniku. 4. Lastnik psa je dolžan vsako spremembo lastništva, novo pridobitev psa, pogin, javiti v roku 8 dni na krajevni urad, odnosno Veterinarsko postajo Novo mesto. 5. Pasjo znamko, ki jo dobi ob cepljenju psa mora lastnik takoj pričvrstiti na ovratnik psa. Cepljenje psov proti steklini izvrši na stroške lastnika Veterinarska postaja Novo mesto po razporedu, ki ga bo objavila v Dolenjskem listu. O izvršenem cepljenju mora veterinarska postaja voditi evidenco. Obrazložitev: V skladu z zgoraj navedenimi zakoni in odredbami, se mora izvršiti zaščitno cepljenje proti steklini vseh psov na področju SR Slovenije. PROSTA DELOVNA MESTA! ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO objavlja prosta delovna mesta: 1. EVIDENTIČAR 2. MANIPULANT — za administrativno delo v Kočevju 3. PRIPRAVNIK za manipulanta 4. ZASTOPNIK za premoženjska in osebna zavarovanja na področju Šentrupert — Mirna 5. ZASTOPNIK za življenjska zavarovanja na področju Kočevja in okolice 6. SPECIALNI ŽIVLJENJSKI ZASTOPNIK v Novem mestu. Pogoji: Pod 1. Dokončana ekonomska srednja šola. Prednost imajo kandidati s prakso. Pod 2. Dokončana srednja šola ekonomske ali splošne smeri. Pod 3. Dokončana ekonomska srednja šola. Pod 4., 5. in 6. Srednja ali nižja izobrazba ter sposobnost in veselje za delo s strankami. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema odbor za medsebojna razmerja pri Zavarovalnici SAVA, poslovna enota Novo mesto, Glavni trg 24. vsak četrtek DOLENJSKI UST 1»«TA ii\ sr«/ *3^ Pešci, ki hodijo po Novem mestu, imajo vedno več pripomb na račun voznikov. Niso vsi, ampak veliko je brezobzirnih. Pešec mora pri prehodu čakati rt med n pdrdgrdf Ni pešec nič vreden? Dežurni poročajo MED SPANJEM OKRADEN - V noči na 5. marec je nekdo ukradel Hasanu Jahiču v samskem domu podjetja PIONIR transistor, vreden 450 din. Jahič je opazil tatvino zjutraj. Tat je moral čez noč vdreti v omaro, medtem ko je lastnik spal. NATAKARJA SE JE LOTIL -Novomeški miličniki so 6. marca zjutraj pridržali do iztreznitve Svetozara Teinoviča iz Zaloga. Ta se je opil 'in razgrajal v bifeju na Otočcu. Polotil se je celo natakarja in ga hotel pretepsti. Prijavljen je sodniku za prekrške. MOTORNE ŽAGE KRADEJO -Konec februarja je iz Gozdnega obrata Straža oziroma revirja na Brezovi rebri izginila motorna žaga, vredna 1.800 din. Ob motorno žago pa je tudi podjetje NOVOGRAD Novo mesto. Neznani tat jo je izmaknil prve dni marca z gradbišča na Kidričevem trgu. Ta žaga je bila vredna 3.500 din. Zapozneli sneg, ki je pred dnevi za nekaj ur pobelil strehe in ceste, je povzročil več prometnih nesreč. V Novem mestu je posebno nevaren ovinek med Glavnim trgom in Cesto komandanta Staneta. Ob malce prehitri vožnji lahko tu zletiš v pešca ali parkiran avto. (Foto: R. Bačer) Zdržal je samo do prve plače Jožetu Ogrincu je tekla pogojna kazen, ko je vlomil v kiosk - Čeprav je bil plen neznaten, bo sedel štirinajst mesecev MORAL JE NA HLADNO - 7. marca so miličniki do iztteznitve ridržali Antona Trbanca iz Dobru-e vasi, ker je razgrajal in se nedostojno obnašal pri tamkajšnji tovarni strešnikov. L' VLOM V BARAKO - V noči na 3. marec je vlomilec obiskal barako SGP Pionir na Ragovski cesti v Novem mestu. Vdiral je v garderobne omarice in v priročno skladišče Pionirjevega kooperanta NOVO-MONTAZE. Tu je odnesel vrtalni stroj z rezilno glavo ter vetrovko. Vrednost: 2.200 din. ŽE DRUGIČ TAT KLETI -Novomeščanu Urošu Kastelcu je nekdo iz kletnih prostorov ukradel krmilo kolesa s pomožnim motorjem, prejšnji mesec pa so od tam izginile dobre smuči. PONY JE SEL - 23. februarja zvečer je nekdo Francu Čeparju iz Novega mesta odpeljal pony ekspres, ki ga je pustil pred novomeško gostilno Košak. PREČKANJE PLAČAL Z ŽIVLJENJEM 6. marca popoldne je peljal proti Zagrebu z osebnim avtomobilom Srečko Nerčo iz Mostarja (začasno zaposlen v ZR Nemčiji). V trenutku ko je pripeljal na Gmajno pri Smed-niku, je prečkal cesto 67-letni Josip Fočič iz Zagreba. Na sredini ceste se je ustavil in si prižigal cigareto. Kljub zaviranju voznik ni mogel preprečiti trčenja in ie pešca zbil po tleh tako silovito, da je zaradi hudih poškodb dve uri po nesreči umrl v novomeški bolnišnici. V GNEČI JE BILO Okrožno sodišče v Novem mestu je te dni obravnavalo lanski novoletni vlom v kiosk na Trdinovi ulici v Novem mestu. Očitno je, da je tam nekdo iskal predvsem denar. Na zatožni klopi je bil 25-letni Jože Ogrinc iz Črmošnjic pri Stopičah. Fant je komaj prišel od vojakov štenem življenju ni dolgo zdržal; in dobil službo v IMV, toda ob po- pravzaprav samo do prve plače, pot- em je popival, pustil delo in se naenkrat znašel brez vsega. Ker je zrasel v neurejenih družinskih razmerah po krivdi alkohola, je imel težave s tujo lastnino že kot mladoletnik in kasneje. V času vloma v novomeški kiosk mu je tekla še pogojna kazen, izrečena leta 1972 na novomeškem občinskem sodišču, pa je fant vseeno tvegal novo kaznivo dejanje. Ko je na kiosku ponoči razbil šipo in se splazil v notranjost, je zaman brskal za denarjem. Odnesel je lahko le 300 din in kos salame. Tako majhna vrednost, pridobljena z vlomom, pa ga je vseeno drago veljala. Ob 19.900 din je bil 19. februarja Josip Beg iz Pod-brežja pri Ozlju, ko se je vračal z metliškega sejma. Ta dan je prodal par volov, z izkupičkom, ki ga je hranil v notranjem žepu suknjiča, pa se je vračal domov. V Ozlju je potipal žep in opazil, da denaija ni več. Tatvino je takoj prijavil ozeljskim miličnikom. Kaže, da so mu denar ukradli spretni zmikavti medtem, ko je v precejšnji gneči vstopal v vagon. Zdaj se možak namreč spominja, da sta se dva neznanca precej smukala okrog njega. v________________________s RADNA PRI RADEČAH: NEPRAVILNO PREČKANJE Pozen kes ll. marca popoldne je peljal iz Maks Babič Krškega proti Radečam iz Krškega. Ko je pripeljal v vas Radna, je opazil na sredini ceste pe-šakinjo Mileno Polšak iz Radnc. Avto je zapeljal na levo, v tem trenutku pa je hotela v levo tudi Polša-kova. Babič je kljub zaviranju Polša-kovo zadel tako hudo, da so jo morali s hudimi poškodbami odpeljati v celjsko bolnišnico. >|VXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XX'£ Cigani, ki še niso opustili nosti in revščini precej orož- I nomadskega življenja, postajajo zadnje čase spet huda nadloga. Da so to ljudje, hitro pripravljeni potegniti za nož ali ukrasti kaj vrednega, če tako nanese, govori več podatkov, na primer: Lani je 125 Ciganov zagrešilo 85 kaznivih dejanj nosti in revSčini precej orožja, vsaj oster nož. Lani pa so bile Ciganom odvzete tudi 4 piStole in 5 kosov hladnega orožja. V krSki občini imajo po zaslugi predsednika občinskega sodišča celo izčrpno in vsestransko analizo domačih Ciganov. Ti podatki, ki Brez krivde krivi zoper premoženje: tatvine, vlome, odvzeme motornih vozil, bila pa sta tudi dva poskusa uboja. Toliko je raziskanih in ugotovljenih primerov, toda v resnici jih je dosti več. Če bi hoteli miličniki ugotavljati za vse izginule poljščine, kure in take stvari, kje so novi lastniki, bi lahko samo to delali. Podobno je zaslediti pri prekrških zoper javni red in mir. V letu 1973 je 113 Romov storilo 99 kršitev ali nad 9 odstotkov vseh kršitev sploh. Iz črnomaljske občine je bilo 36 takih Ciganov, iz metliške 28, iz novomeške 37 in trebanjske 12. Morda je še bolj zaskrbljujoče in nevarno to, da imajo neurejeni Cigani kljub brezposel- so sicer iz leta 1972, kažejo, da imajo tam 22 ciganskih družin s 120 člani, a sta stalno zaposlena samo 2, 4 pa delajo občasno. In še to: samo dva odrasla nista bila še kaznovana, 19 krških Ciganov pa je že petnajstkrat odgovarjalo za razna kazniva dejanja in prekrške. Kam to vodi? Sredi naše civilizirane in vsak dan bolj razvite družbe imamo otoke asocialnih tipov. In ti se zelo hitro množijo. O rešitvi tega problema zadnje čase ni nič več slišati, vsak dan pa nas na cesti ustavlja več Cigančkov z iztegnjeno roko: „Daj dinar!” RIA BAČER Jože Prhne je odgovarjal za nesrečo Okrožno sodišče v Novem mestu je pred kratkim obravnavalo prometno nesrečo, ki se je zgodila na lanski rudarski praznik pri Kanižarici. Tedaj je zvečer rudar Jože Prhne z dostavnim avtom podrl kolego Franca Finka, ki je šel peš naproti pravilno po levi strani cesti. Prhne je po nesreči pobegnil, a ni dolgo ostal skrit. „Ko sem vozil proti mestu, sem slišal, da je nekaj udarilo. Pogledal sem skoz okno, nič videl in odpeljal dalje,“ je rekel obtoženec na razpravi, ki ji je predsedoval Janez Smolej. Sodišče mu tega ni verjelo, pa je upoštevalo, da se je skesal in lepo obnašal, potem ko so ga odkrili. Pomagal je družini ponesrečenega Finka, zaradi njegove smrti pa je bil obtoženec tudi sam prizadet, saj je z njim več let delal. Jože Prhne je bil prvič obsojen na 10 mesecev zapora, s sodbo pa mu je bilo odvzeto za dve leti tudi vozniško dovoljenje. Sodba še ni pravnomočna. PO VSEM ŠE ROBANTIL 9. marca je miličnik v spremstvu oškodovanca, ki je osumil Rada Škerlja z Ratcža gozdne tatvine, dohitel nepridiprava, ko je vozil avto med Ratcžem in Gumberkom. Miličnik ga je prehitel, ustavil osumljenca, toda, ker temu niso delale zavore, je trčil v miličniški avto. Potem je prišlo na dan še več Skedlje-vili grehov: Vozil je pod vplivom alkohola, brez vozniškega dovoljenja, ker mu jc bilo že prej odvzeto zaradi več prometnih nesreč v vinjenem stanju, vozil je neregistriran avto brez zavor. Po vsem tem je šo robantil in delal pravi cirkus, preden je pristal na preizkus z alkotestom. Miličniki so ga pridržali do iztreznitve. Zaradi prometnih prekrškov bo odgovarjal pred sodnikom za prekrške, glede gozdne tatvine pa bo svoje reklo sodišče. Ko je senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča tehtal fantovo krivdo, je sicer upošteval težko mladost in domače razmere, ni pa mogel mimo tega, da je povratnik. Vse je sicer priznal in se kesal, a mu je bila pogojna kazen preklicana in izrečena enotna kazen: 1 leto in 2 meseca zapora. Sodba še ni pravnomočna. Franc Čemas iz Podklan-ca pri Vinici je 1. marca zjutraj parkiral tovornjak pri podjetju GORJANCI v Straži. V avtomobilu je ostala denarnica s 15.000 dinarji in BREZ FICKA IN DENARJA raznimi računi za gorivo. Samo nekaj minut je bil odsoten, toda dovolj, da je tat prišel v kabino. Čemas ob vrnitvi namreč ni več našel denarnice. Z denaijem, ki ga je nosil s seboj, je nameraval kupiti fička. - KRAKOVSKI GOZD: DVA MRTVA Grški državljan, začasno v ZR Nemčiji Milosis Grigorios je peljal z osebnim avtomobilom proti Zagrebu. V Krakovskem gozdu je iz neznanega vzroka zapeljal s svoje desne na levo polovico ceste. Takrat je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Nace Kovačič iz Novega mesta. Ker je pred Kovačičevim vozilom peljal kombi, ni mogel pravočasno opaziti, da vozi na njegovo stran, grški voznik. Prišlo je do silovitega trčenja. Takoj sta bila mrtva šoferja obeh avtomobilov, hudo poškodovanega sopotnika v grškem avtomobilu pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 60.000 dinarjev. Samo sosedom in drugim vaščanom se imajo stanovalci hiše na Brodu 23 zahvaliti, da v noči iz sobote na nedeljo ni izbruhnil še večji požar. Gasilci na mesto požara sploh niso prišli^ kljub temu, da so bili obveščeni. (Foto: Boštjan Krže) na šoferjevo milost, da ga spusti čez cesto, pa tudi potem človek ni čisto varen. Starejši ljudje, ki pridejo v mesto po opravkih in naših navad ne poznajo dovolj, se počutijo še posebno neugodno. To so povedale tudi: JOŽEFA ZUPANČIČ iz Rake: „Vozniki niso preveč prijazni. Če hočem čez cesto, moram na prehodu včasih dolgo čakati, da kateri ustavi. Promet pa je tak, da avtomobili kar naprej švigajo sem in tja. Ni pa to samo v mestu, ampak tudi pri nas na deželi. Pešci smo na cesti vedno manj upoštevani.44 angela Švajger iz Bučke: „Niso vsi enako brezbrižni do pešcev. Nekateri kar vljudno ustavijo, če vidijo starejšega človeka, ampak na žalost sem kaj takega malokdaj videla. Za nas, ki ne moremo več tako hitrih nog čez cesto, je neprijeten občutek, kadar prečkamo prehod. Jaz se oziram na levo in desno, preden stopim s ploč-nika.“ ANA IVEC s Sodjega vrha pri Semiču: „Težko hodim, zato bolj malo pešačim, vidim pa vseeno, kaj se na cesti dogaja. Vozniki -menda mislijo, da je cesta samo njihova, pešec pa da ni nič vreden. Posebno mlajši so za krmilom največkrat brez čuta do človeka, zlasti starejšega. Poučiti bi jih morali, kaj je prav, in jim dopovedati, da bo kar naenkrat minil čas in bodo tudi oni stari. R. B. METLIKA: PREOZKO ZA DVA NERODNA - 3. marca dopoldne sta po ulici Na trg pripeljala naproti voznika osebnih avtomobilov, Metličan Ivan Merlih in Mijo Jalševac iz Kamnja, in v ozki ulici trčila. Škode je za 1.000 din. CESČA VAS: KARAMBOL PRI SREČANJU - Anton Rukše iz Novega mesta ie 5. marca zjutraj vozil avtobus iž Cešče vasi proti mestu, ko je med potjo srečal osebni avto s Francem Kolencem iz CeŠče vasi. Med srečanjem sta vozili trčili, tako da je za 5.000 din škode. GMAJNA: ZARADI PREHITEVANJA - Ko je Zagrebčan Milan Angelov 5. marca popoldne pri vožnji proti Zagrebu dohitel tovornjak, je začel prehitevati, vtem pa je naproti pripeljal drug tovornjak Ivan Jurak z Dol. Kamene. Zagrebčan je zavrl, pri tem pa je na mokri cesti avto zaneslo, da je trčil v Jurakov tovornjak. Zagrebčan se je poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, škode pa je za 60.000 din. KANDIJA: S PARKIRIŠČA TREŠČIL - Anton Redek iz Potočne vasi je 7. marca zvečer vozil tovornjak od Gotnc vasi proti mestu, ko je pri hotelu Kandija nenadoma trčil vanj Mato Kobaš iz Novega mesta, ki je hotel avto zapeljati s parkirišča na cesto. Gmotne Škode je za 3.000 din. ŽERJAVIN: AVTO V TOVORNJAK - 6. marca dopoldne je tovornjak iz Sremske Mitroviče vozil po cesti od Šentjerneja proti mestu, ko je v nekem ovinku naproti pripeljal z osebnim avtom Dane Mikec z Malega Slatnika. Med srečanjem je na zasneženi cesti osebni avto zaneslo v tovornjak. Pri trčenju je nastalo za 4.000 din škode. SUHOR: TOVORNJAK NA STREHI - Leopold Brulc iz Smole-nje vasi je 6. marca dopoldne vozil tovornjak čez Gorjance, v nepreglednem ovinku pa ga je zaneslo, zdrknil ie v jarek in se prevrnil na streho, škodo so ocenili na 4.000 din. BREZOVICA: DESKE SO ZGRMELE - 6. marca popoldne jc Alojz Kic iz Biške vasi vozil tovornjak desk od Otočca proti Smarjeti, pri Brezovici pa mu je naproti pripeljal z osebnim avtom Janez Perm iz Smarjeta. Med srečanjem se je na tovornjaku odtrgala veriga, deske pa so padle na osebni avto. Skoda znaša 6.000 din. SUHOR: V DROG JE PRILK TEL - Anton Sašek iz Gor. Pake jc 6. marca zvečer vozil z osebnim avtom od Vinice proti Črnomlju. Ni ovinku pri Dol. Suhorju ga je zar neslo na bankino, nato pa še v drof električne napeljave. Drog se je prelomil, avto pa je obstal razbit. Popravil bo za 3.000 din. ŽABJEK: DIM JE BIL KRIV? -Ivanka Žagar z Dol. Kamene se ie 7. marca popoldne peljala proti Mirni peči, pri smetišču v Zabjaku pa se jo močno kadilo. Žagarjeva jc zmanjšala hitrost, zavila v levo. veter pa je BREZ PRASKE PO ČELNEM TRČENJU Neverjetno srečo je imel v prometni nesreči pri čelnem trčenju Milan Sverko iz Umaga! Bilo je 6. marca zjutraj pri Kore-nitki, ko je Anton Fabjan iz Skociana vozil tovornjak proti Ljubljani, vendar je na zasneženi cesti začelo kamion zanašati. Vozil je sem in tja, medtem pa je nasproti pripeljal tovornjak Sverko iz Umaga. Kamiona sta čelno trčila, s Fabjanovega je zgrmel naložen traktor, v Sverkovcm pa so se razbile steklenice, ki jih je vozil. Videti je bilo vse razbito in zmečkano, saj je bila celo cesta nekaj časa zaprta za ves promet. In kljub vsemu sta voznika odnesla zdravo kožo. Sver-ka so z velikim trudom izvlekli iz povsem zmečkane kabine, a se mu ni zgodilo nič. Materialna škoda pa jc velika in znaša 150.000 din. PEŠ PO AVTOCESTI 5. marca so miličniki pri Mačkovcu dobili dva Bolgara, ki sta jo lepo primahala peš po cesti prvega reda od Ljubljane. Povedala sta, da sta ilegalno odšla iz domovine, prepešačila in prešto-pala Jugoslavijo, Italijo, Francijo ter sc znašla v Nemčiji. Tam so ju za nekaj časa porinili v taborišče, a sta pobegnila in se odpravila znova na pot po svetu. I ako sta tistega dne pnpešačila do Novega mesta. Sodnik za prekrške jima jc prisodil 10 dni zaporne kazni. Medtem si bosta ravno odpočila, da bosta lahko nadaljevala pot do domovine. zanesel dim k avtu, da se ni nič videlo. Tako je prišlo do trčenja z naproti vozečim avtom, v katerem je bila za volanom Bernarda Bobnar s Hudega. Skoda znaša 7.000 din. PODTURN: TRČENJE PRI KRIŽIŠČU - 7. marca popoldne je Marjan Volf iz Kočevja vozil avtobus in v Podturnu zavijal v desno, ko je po prednostni cesti pripeljal osebni avto Ivan Šmalc s Podturna. Vozili sta trčili in obstali, škode pa je za 2.800 din. GOTNA VAS: V OVINKU S CESTE - Novomeščan Savo Pavkovič je 8. marca popoldne vozil tovorni avtomobil skozi Gotno vas, v ovinku pa ga je zaneslo s ceste. Trčil je v drevo, pri tem pa se je voznik poškodoval, tako da je moral v bolnišnico. Gmotne škode je za 10.000 din. SREBRNIČE: TRIJE POŠKODOVANI - Matija Ivanež je 9. marca zvečer vozil z avtom čez Srebrniče, pri hmeljišču pa mu je nasproti pripeljal po levi strani avtomobilist Marjan Kmet iz Vavte vasi. Avtomobila sta trčila, voznika sta laže poškodovana, nekaj prask in odrgnin pa ima tudi Ivanežev sin Matija. Škode je za 15.000 din. DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČEI St. 11 (1286) - 14. marca 197^. \ GETRTK0V INTERVJU Os skrbi: volitve „Z novo organiziranostjo zveze sindikatov želimo v novomeški občini uresničiti, kar je zapisano v dokumentih in uzakonjeno z ustavo pravi Franc Borsan, predsednik zveze sindikatov v Novem mestu. Nova organiziranost upošteva: osnovna sindikalna organizacija naj bo v sleherni TOZD, vendar naj bi ne štela več kot 400 članov; v organizaciji z več kot 100 člani naj se oblikujejo sindikalne skupine s poverjeniki; osnovna organizacija naj bi ne imela manj kot 10 članov; če je v TOZD več osnovnih organizacij, naj bi imeli konferenco; ustanovili naj bi aktive mladih delavcev kot obliko dela z mladino. Vse to pomeni, da se v občinski zvezi sindikatov namesto dosedanjih šestih strokovnih odborov oblikujejo novi (18), in sicer v devetih strokovnih konferencah Franc Borsan: ,.Pozornost sindikatov velja volitvam in samoupravnemu sporazumevanju." „Kaj je predvideno na področju medobčinskega sodelovanja? “ Najprej naj poudarim, da je tako sodelovanje predvideno v ožji dolenjski regiji za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Dogovorili smo se, da bomo ustanovili medobčinski svet, ki bo imel sedež v Novem mestu. V medobčinskem svetu bi iž vsake občine delegirali enako število delegatov. Skupaj bi ustanovili službo pravne pomoči za delavce in sedem medobčinskih konferenc: za delavce iz kovinskopredelovalne industrije, lesnopredelovalne industrije in gozdarstva, tekstilne in usnjarske industrije, zdravstva in socialnega varstva, gradbeništva, kmetijstva in živilske industrije ter prometa in zvez. Po končanih občnih zborih bomo to uredili s posebnim sporazumom. “ ,JVova organiziranost gotovo ni brez težav. “ „Prav gotovo. Število osnovnih organizacij se bo povečalo od sedanjih 108 na okoli 150. Mimo tega pa lahko rečem, da so bile tekoče naloge dobro opravljene, od evidentiranja dalje. “ „Kaj pa štejete za najpomembnejše naloge sindikatov v tem času? “ „Priprave na volitve so prav gotovo poglavitna dolžnost. Nadalje je tu samoupravno sporazumevanje o programih in financiranju splošne in skupne porabe v letu 1974, skrb za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, reševanje stanovanjske problematike zaposlenih, kadrovska problematika, neurejeno stanje na področju srednjega šolstva in podobno. “ „Ali je prav, da glede na navedene naloge predsednik občinske zveze sindikatov opravlja to funkcijo nepoklicno? “ ,JVajbrž ne, saj je obseg dela ob novi vlogi sindikatov tolikšen, da zahteva res celega človeka. O tem smo že govorili, na novem predsedstvu pa se bomo pomenili še o drugem sekretarju (enega namreč že imamo), saj to narekuje tudi medobčinsko sodelovanje. “ 1. ZORAN MINI ANKETA: Bazen na osnovni šoli Grm, edini zimski plavalni objekt v novomeški občini, ne služi več svojemu namenu, kajti zataknilo se je pri denarnih sredstvih za kritje stroškov ogrevanja vode. TIS tokrat ni mogla zagotoviti dodatnih 60.000 din, ker pa vodstvo šole tudi od gospodarskih organizacij ni dobilo ustrezne pomoči, je solidarnostno financiranje vzgoje in izobraževanja v republiki letos, izgubili možnost prepotrebne rekreacije. Da je tako, pričajo izjave posameznih občanov: Bazen ZDRUŽENO SLAVJE V MIRNI PEČI - V soboto, 9. marca, so v Mimi peči odprii nove proizvodne prostore TOZD Beti, proslavili krajevni praznik in dan žena. V TOZD Beti, ki bo letos ustvarila 25 milijonov din celotnega dohodka, je trenutno zaposlenih 140 ljudi, od tega 133 žensk. Dokonča leta bo delalo že 200 parov rok, poprečni osebni dohodek pa bo 1720 din. Slavnosti so se udeležili tudi predstavniki občinskih skupščin iz štirih občin, direktoiji nekaterih tovarn in organizatoiji partizanske vstaje v mimopeški dolini. V sporedu je sodeloval tudi Šentjemejski oktet. Na sliki: med proslavo pred vhodom v mimopeško tovarno. (Foto: I. Zoran) Doklej žongliranje z obljubami? Novomeška TIS obsoja neodgovorni molk republiških podpisnikov družbenega dogovora o dohodkih samoupravnih interesnih skupnosti Marčevi osebni dohodki za več kot 300 učiteljev osnovnih šol in drugih delavcev na vzgojno-izobraževalnem področju v novomeški občini so v zraku. Skladi temeljne izobraževalne skupnosti so bfli na pol prazni že januaija, februaija pa so delne akontacije šolam lahko nakazali le tako, da so globoko zarezali tudi v rezervo. Izvršni odbor TIS, ki je pri reševanjuproblematike naletel na neprebojen zid, je hotel v nemoči odstopiti. Kritično stanje v financiranju vzgojno-izobraževalnc dejavnosti v občini je narekovalo, da so 6. marca v Novem mestu sklicali izredno sejo ■/#//##////##///##//###/#/#///#//##/##/#/■ skupščine TIS in nanjo povabili tudi predstavnike občinske skupščine ter občinskih upravnih organov. Na seji so osvetlili ves „blišč in bedo“ reševanja denarnih zadev na vzgojno-izobraževalnem področju, ki je po sedanjih ocenah zašlo v krizo sredi lanskega leta po sklepu, da se družbeni dogovor iziroma sporazum o delitvi dohodkov stoodstotno izvede tudi v šolstvu. Ta kriza ima zdaj kaj žalostno in zaskrbljivo posledico: temeljnih izobraževalni skupnosti manjka nad 5 milijonov dinarjev, kar je hkrati tudi njen dolg šolam. Naj posežemo z nekaj več stavki v čas, ko se je začela omenjena kriza. Znano je, da je republiški izvršni svet lanskega 20. julija sprejel tako imenovani aneks k družbenemu dogovoru o višini dohodkov, ki jih lah- »Tako naprej res ne gre več« Preveč je nalog in prezahtevne so, da bi jih konferenca za družbeno aktivnost žensk zmogla samo s prostovoljnim delom V četrtek, 7. marca, je v Novem mestu zasedala konferenca za družbeno aktivnost žensk. S slavnostno in delovno konferenco so počastile 8. marec, hkrati pa razgrnile vrsto ovir, ki ženi ustvarjalki in proizvajalki onemogočajo aktivnejše delo v javnem in družbenopolitičnem življenju. V novomeški občini je med zaposlenimi okrog 45 odst. žensk, s popisom v preteklem letu pa je bilo ugotovljeno, da ima funkcije v raznih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah samo 421 Žena. Najslabše so žene zastopane v občinski skupščini, kjer so samo 3 odbornice, ter v občinski konferenci SZDL, v kateri so samo 4 članice. Konferenca je izrecno poudarila najpomembnejšo nalogo v zdajšnji predvolilni dejavnosti: naj evidentirane žene ne odklanjajo kandidatur in naj na volitvah volijo predvsem fene, sicer se položaj tudi v prihodnje ne bo spremenil. V tem primeru tudi ne bo mogoče uresničiti ustavnega načela, naj s sadovi svojega dela razpolaga tisti, ki sredstva ustvarja. Neurejeno otroško varstvo je razen tega najbolj boleča točka zaposlenih žena. Zc zdaj je v samem mestu 400 otrok na listi čakajočih ja sprejem v vrtec, koliko se jih bo * nabralo do jeseni? Žene so zatorej na konferenci zahtevale, naj IZ MRTVILA V Škocjanu so oživili Socialistično zvezo. Nedavno so opravili krajevno konferenco in izvolili vodstvo, °d katerega veliko pričakujejo. V Posameznih vaseh so ustanovili tričlanske odbore SZDL. sc občinska skupščina z drugimi zainteresiranimi činitelji najresneje zavzame za hitrejši razvoj otroško-varstvenih ustanov, hkrati pa tudi za pridobitev vzgojiteljskega kadra. Tega namreč manjka, brez stanovanj pa vzgojiteljic od drugod ni mogoče dobiti. Nujno bi morali rešiti še nemogoče razmere v posebni šoli in odpreti vsaj en oddelek predšolskega varstva za duševno prizadete otroke. Po mnenju konference bi morali poskrbeti tudi za izboljšanje razmer v zdravstvu, zato so podprli zamisel tovarne KRKA in LABOD, da bi $kupno gradila nov zdravstveni dom. Nadalje pa je izobraževanje in pro-svetljcvanje žena v delovnih organizacijah in na vasi še povsem neobdelano področje, ki terja akcijo. SINDIKAT ZA ČISTO OKOLJE Onesnaženje okolja je tudi v novomeški občini čezmerno. V akciji, katere pobudnik je sindikat, moramo doseči, da bodo onesnaževalci okolja zgradili čistilne naprave, da bo delovni človek živel in delal v zdravem okolju. Tako so zapisali v sklepih nedavnega občnega zbora sindikatov v Novem mestu. V boj proti onesnaženju okolja bodo pritegnili poleg sindikalnih organizacij tudi krajevne skupnosti, druge organizacije in društva. Nalog je veliko in zahtevne so, zato po mnenju razpravljalk vsega ni mogoče več opraviti samo z delom na prostovoljni osnovi. Plačana družbenopolitična delavka za žensko organizacijo v okviru SZDL bi bila ena izmed rešitev, ki ne trpi odlašanja. -a ko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva. V aneksu so poudarili, da se podpisniki družbenega dogovora (za IS SRS dr. A. Korn-hauser, predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti na republiški ravni in predsedniki vseh slovenskih občinskih skupščin)- zavezujejo, da bodo uresničili stališča republiške skupščine o uskladitvi osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v drugem polletju 1973 ob upoštevanju samoupravnih sporazumov. Rečeno je bilo tudi, da bodo v ta namen porabili presežke dohodkov nad tistimi, ki jih dovoljuje družbeni dogovor. Će tega denarja iz presežkov v samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih ne bo, bodo manjkajoči denar zagotovili iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Novomeška TIS ni imela prej omenjenih presežkov in sama torej nobenih možnosti, da bi zadovoljila republiška stališča. Zato je prosila za pomoč še druge podpisnike družbenega dogovora - občinsko skupščino Novo mesto, republiško izobraževalno skupnost in republiški izvršni svet. Podpisnike je novomeška TIS pismeno seznanila s stanjem, podpredsednico IS dr. Kom-hauserjevo pa je obiskala še posebna delegacija. Odgovorila je le novomeška občinska skupščina, da ni zmožna sodelovati pri reševanju problematike TIS. Z republiškega izvršnega sveta in republiške izobraževalne skupnosti pa taki odgovori niso prišli, marveč so se stiki končali z osebnim „opogumljanjem*4 in rotenjem, naj potrpijo. O težavnem položaju TIS je njena skupščina razpravljala že decembra 1973. Takrat so upali, da bo možno vprašanje rešiti z republiškim zakonom o davku iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja. Izračunali so, da bi TIS dobila 3 milijone dinarjev. Ko pa so ugotovili, da tega zakona ni mogoče uporabljati, ker ni usklajen z zveznimi predpisi, je tudi to upanje splavalo po vodi. Januarja TIS ni imela denarja za izplačilo dohodkov, zato je prosila IS oziroma dr. Kornhauserjevo osebno, naj posreduje. Ker odgovora ni bilo (in ga še vedno ni), je izvršni odbor TIS sklenil, da si iz sklada za neposredno otroško varstvo izposodi 800.000 din. Spet so v Ljubljano romale prošnje za pomoč in spet ni bilo odgovora. Zato je skupščina TIS ocenila ta „molk“ za neodgovorno ponašanje podpisnikov družbenega dogovora in sprejela sklep, da od zahteve po uresničitvi aneksa ne odstopi. Na tej seji skupščine TIS so tudi ocenili, da so v Novem mestu za rešitev krize napravili vse in da ne vidijo možnosti, da bi bili tej problematiki tudi letos kos z močmi iz „domačega loga“. Da je novomeška TIS upravičena do dodatnih sredstev, so poudarili, kažejo enotna merila za solidarnostno financiranje vzgoje in izobraževanja v republiki letos, po katerih bo Novo mesto za to področje dobilo 5 milijonov dinarjev. I.Z. VILKO HRIBAR, natakar iz KRKE: „V službi nisem bil seznanjen z razmerami glede bazena, zakaj v nasprotnem primeru bi se tudi sam zavzel za to, da se omogoči delavcem popoldanska rekreacija, ki bi prišla prav tudi meni. Plavati še ne znam, zato bi me to še toliko bolj zanimalo. Zdi se mi, da je v mestu premalo možnosti za rekreacijo.44 MILENA ZAJC, delavka v ROGU: „Kolikor vem, se v našem podjetju ni nikdar razpravljajo o uvajanju delavcev v zimsko plavalno rekreacijo na Grmu. Tudi ko bi se, me ne bi preveč zanimalo, razen v primeru, da bi se lahko naučila plavati.44 TONE TURK, mizar: „Doma sem iz Stopič, in kolikor vem, naj bi se gradil neke vrste bazen tudi pri nas. Ker sem bolj slab plavalec, bi mi morebitna plavalna rekreacija pozimi zelo koristila za izpopolnitev in sprostitev.44 BORIS ILOVAR, delavec v NOVOTEKSU: „Ne zdi se mi prav, da bi najela bazen posamezna tovarna za določene ure, ker se je že zgodilo, da sta prišla samo oče in sin. Bazen bi moral biti odprtega tipa in imeti kopališkega mojstra, vstopnina pa bi se pobirala sprti.44 IVAN PETANČIC, delavec v KRKI: „Pred časom smo že imeli rekreacijo na Grmu, lani pa so plavanje prekinili, ker je bilo premalo zanimanja, da bi lahko krili stroške ogrevanja. Tudi letos je tako, tovarna je'odpovedala celo telovadnico. Kolikor vem, se za plavanje zanima veliko ljudi iz mesta, ki bi bili pripravljeni delovati tudi v plavalnem klubu.” ZDENKA BOKAN, strojna šivilja v NOVOTEKSU: „V tovarni nisem še nič zvedela za možnost plavanja na Grmu. Takoj bi bila pripravljena sodelovati, ker bi rada izpopolnila znanje plavanja, pa tudi sicer bi mi rekreacija prav prišla, zakaj-v mestu je nasploh zelo malo možnosti za razvedrilo in zabavo.44 D. R. POTREBEN JE SERVIS Na škocjanskem območju je že več kot 80 traktorjev, ki so si jih kupili zasebniki. Lastniki bi radi dvoje: da bi lahko čimprej registrirali traktorje ter servis za popravila teh vozil. Novomeška kronika NOVOMEŠKA TRIBUNA Del ceste iz Vavte vasi na Drganja sela so vlačilci hlodov novomeškega GG razrili in na debelo nablatili. Pešci in vozila se komaj prebijejo skozi blato, zato je ogenj v strehi. Pritožbe ljudi do zdaj niso kaj prida zalegle. (Foto: 1. Zoran) NI SMETIŠNIC - Gospodinje, ki bi želele zamenjati dotrajano smetišnico ali bi bile celo tako drzne, da bi hotele kar tako kupiti ta neznatni, a prepotrebni predmet, se lahko obrišejo pod nosom: v novomeških trgovinah jih ni dobiti. Eh, smetišnica, kdo se bo ukvarjal s tako malenkostjo! Zaenkrat priporočamo, da v času krize gospodinje uporabljajo druge pripomočke: kose lepenk, zganjen časopis, lesene deščice in podobno. ČUDNA PIJANOST - Gost, ki ga korak zanese v kavarno na Glavnem trgu in se usede za eno od miz v manjšem prostoru te kavarne, se kmalu začne spraševati, ali je pijan ali kaj, čeprav je spil samo kozarec kisle vode: mize se majejo, da je veselje in strah! DAN MOŠKIH - V petek, 8. marca, za dan žena, je mesto dajalo povsem drugačen videz: v njem so vladali moški. Cvetličarne in tržnica so nudile veliko izbiro cvetja in možje so cvetje nakupovali v velikem številu, še bolj številčno pa so bili prisotni v gostinskih lokalih. Dan žena je pač treba primerno proslaviti! TRŽNICA - Petkova tržnica je bila izredno dobro založena in živahna, kot že dolgo ne. 8. marec sc je krepko poznal, saj je bilo na voljo veliko cvetja in raznih predmetov za gospodinjstvo, od prtičkov, gobelinov, košaric do smetišnic, ki jih drugače ni nikjer dobiti. Cene nekaterih živil: jajca so prodajali po 1,20 do 1,30 dinarja, fižol po 10 din, čebulo po 5 din, smetano po 7 - 8 din, merico orehov po 10 din, sirček po 1 dinar, krožnik repice po 3 - 4 din, solato z obalnih območij po 15 din, jabolka po 5 - 8 din. Cena nageljnom je bila 7 din za cvet. ROJSTVA - Rodile so: Martina Zavodnik iz Kandijske 13 - Vanjo, Polona Pezelj z Ljubljanske 17 -Manco, Jožica Malus iz Ulice Milana Majcna - Marjanco, Elizabeta Pera-šin iz Lobetove 40 - Martino in Anica Železnik iz Šolske ulice -Darjo. SMRTI - Umrli so: Ivan Medved, upokojenec iz Mačkovca 1, v 58. letu starosti, Jože Bukovec, upokojenec iz Gornjega Mraševega 2, in Julijan Pugelj, upokojeni invalid iz Stranske vasi 42a, v 36. letu starosti. — Ena gospa je rekla, da upa, da bo v papirnici kmalu dobila vsaj kakšne indijske hlačke, če ji že čisto navadne risalne pole ne morejo ponuditi. . S*' H (1286) - 14. marca 1974 Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST BREŽIŠKE VESTI Brežice so ena izmed šestih kozjanskih občin, ki predlagajo izvršnemu svetu Slovenije, naj upošteva Kozjansko kot geografsko zaokroženo območje, kot ga utemeljuje razvojni program, napravljen v Zavodu za napredek gospodarstva v Celju. Občine Šentjur, Smaije pri Jelšah, Sevnica, Laško in Krško skupaj z Brežicami ugotavljajo, da bi to ponovno pripeljalo do iskrenih teženj po medobčinskem sodelovanju na Kozjanskem. Zaradi administrativnih meja, s katerimi zakon določa nerazvite občine v Sloveniji, so nekateri predeli Kozjanskega prizadeti. Studija o razvojnem programu Kozjanskega utemeljuje, da je to območje enotno in da ga je mogoče določiti mimo občinskih meja. ----------------------------- BO SLAVJE V PIŠECAH? Prebivalci pišečke krajevne skupnosti želijo, da bi letošnji praznik brežiške občine slavili pri njih. Do jeseni bo dobila vas lepšo podobo. Graditev trgovskega centra lepo napreduje. Asfaltirati nameravajo še kilometer ceste in prostor pred pokopališčem, ki so ga že razširili. Zelo delavni so zadnje čase tudi gasilci, ki preurejajo prostore v svojem domu. Do jeseni bo obnovljena šola. V učilnice so že položili parketna tla, napeljali so centralno kurjavo, poleti pa bodo uredili še fasado in prebelili notranjost šole. \ / V stališčih, ki so jih kozjanske občine posredovale izvršnemu svetu 25 OBDAROVANK Osmega in devetega marca so predstavniki Rdečega križa v Brežicah obiskali 25 socialnih podpirank in jih obdarili. Vsaki so prinesli paket v vrednosti 130 din. Pozornosti ob dnevu žena so bile obdarovanke zelo vesele. ASFALT DO GABERJA S samoprispevkom, ki ga zbirajo v Gaberju, nameravajo letos asfaltirati dva kilometra in pol ceste do vasi. Podobno željo imajo tudi prebivalci Velikega Obreža, Mihalovca in Loč. V Mihalovcu so se lotili urejanja kanalizacije, v Velikem Obrežu pa so trdno odločeni razširiti cesto skozi vas. V. P. KMALU SELITEV Brežiška pomožna šola bo dobila preurejene prostore v prvem nadstropju starega šolskega poslopja za cerkvijo. Tam so štiri lepe učilnice in nekaj drugih prostorov. Preureditev z opremo vred je veljala okoli 100 tisoč din. V nove prostore se bo preselilo 31 učencev drugega, tretjega in četrtega razreda pomožne šole. ^ DVA JUBILEJA ^ Prosvetno društvo Oton Župančič v Artičah bo letos slavilo dve obletnici: desetletnico moškega pevske ;a zbora in petletnico tamburaškoga ansambla. Moški pevski • jor bo priredil slavnostni koncert, na katerem bodo sodelovali tudi globoški pevci in član slovenskega okteta Tone Kozlevčar. Tamburaški ansambel ~ imera-va za svoj jubilej povabiti v goste tamburaške orkestre iz sosednjih krajev in občin. V Artičah bodo letos poskusili oživiti folklorno skupino in dramsko dejavnost. Pevci bodo nastopili na Posavski reviji v Brestanici in na šentviškem taboru ter tako ponesli glas svojega kraja čez občinske ---------------------------- PLAČILO Sl BODO DELILI Program socialnega razvoja Posavja, ki ga namerava izdelati Inštitut za regionalno ekonomiko v Ljubljani, bo predvidoma veljal 350 tisoč dinarjev. Vsota še ni dokončna. Znesek bodo posavske občine delile na tri dele, kar bodo podpisale tudi v pogodbi. Poravnati ga bodo morale v letih 1974 in 1975. DOLENJSKI LIST Stran uredila: J02ICA TEPPEY Kozjansko je enotno območje Šest občin vztraja pri predlogu, da bi popravili sedanje meje F /*■ Občinska skupščina v Krškem je 7. marca sprejela statut. To je bil slovesen trenutek, ob katerem so govorniki poudarili, da ga mora spoznati sleherni občan. V javni razpravi so bili ljudje obveščeni o tem, kaj vsebuje, niso pa povsod dobili besedila na vpogled, zato je prav, če se z njegovo vsebino podrobneje seznanijo naknadno. Statftt je napotek občanom za njihovo delo, za uveljavljanje pravic in dolžnosti. Zato je treba, da ne obleži v predalih. Ob sprejetju občinskega statuta je stekla beseda tudi o novi ustavi, za katero je dr. Jože Brilej izjavil, da je najnaprednejša ustava na svetu. Vso oblast in vse pravice je dobil delovni človek. Toda vse te spremembe bo treba izbojevati v vsakdanjem življenju. Tu bodo morale pomagati družbeno-politične organizacije. Njihova dolžnost je osveščati ljudi, spreminjati miselnost tako, da se bodo ustvarjalno vključevali v samoupravljanje in odločanje. Delegatski sistem prinaša veliko demokracijo, vendar ne bo zaživel sam od sebe. Od slehernega občana zahteva veliko večjo aktivnost, kot smo je bili vajeni doslej. S tem se hkrati povečuje tudi odgovornost. Potrebna bo večja razgledanost in spremenjen pogled na potrebe po izobraževanju, pa tudi odgovornejši odnos do sprejetih odlokov in drugih predpisov, ki jih bodo sprejemali v ožji in širši družbeni skupnosti. V__________________________________ J SRS, poudarjajo, da vztrajanje pri sedanji opredelitvi nerazvitih območij slabi medobčinsko sodelovanje in posamezne občine naravnost sili k samostojnemu nastopanju v svojem lastnem interesu. Gre torej za to, da bi odpravili slabosti v zakonu in da naj bi družbeni dogovor vseboval sofinanciranje programov in projektov pod enakimi pogoji, beneficiranje obrestne mere za vlaganja v elektroenergetsko omrežje, modernizacijo ptt omrežja, naložb za vzgojo in izobraževanje, investicij za otroško varstvo in zdravstvo, kakor tudi investicij v trgovino in turizem. Občinska skupščina v Brežicah hkrati z ostalimi petimi kozjanskimi občinami pričakuje, da bo izvršni svet upošteval njihov enoten predlog in strokovno utemeljitev v študiji o Kozjanskem pri oblikovanju družbenega dogovora o manj razvitih območjih v Sloveniji in tudi pri sestavljanju novega zakonskega predloga o manj razvitih območjih. J. T. V KAPELAH NE MIRUJEJO Graditev vodovoda lepo napreduje. Povezava glavnega cevovoda do rezervoarja in do Malega Obreža je zakoličena. Najprej bodo dokončali priključke po vaseh in napeljavo v hiše. Ce bo na Bojsnem dovolj vode, potem jo bodo nekatera gospodinjstva dobila že pred priključkom kapelskega vodovoda na brežiško omrežje. Gasilci iz Kapel bodo pomagali pri postavljanju požarnovarnostnih hidrantov. Na tem območju jih bodo postavili deset in si tako olajšali delo, če bi jih presenetil požar. V. P. KOVINOPLAST BI SE RAD ŠIRIL Kolektiv Kovinoplasta z Jesenic na Dolenjskem je kljub precejšnjim kadrovskim težavam uspešno zaključil poslovno leto 1973. Investicija v novi objekt se je dobro obrestovala in podjetje se je uveljavilo tudi na tržišču. Prostori postajajo ponovno pretesni. Nujno bi potrebovali dvorano za cinkanje in kadmiranje ter kovačnico. Tako bi se lahko dejavnost še razmahnila. Delavci so prepričani, da pri načrtovanju novih zmogljivosti dnižbena pomoč ne bo izostala. GASILSKO-TEHNIČNE EKIPE PRIPRAVLJENE Člani gasilsko-tehničnih ekip iz delovnih organizacij so pred kratkim uspešno končali tritedenski tečaj o nalogah iz civilne zaščite, prve pomoči, radiološke in kemične dekontaminacije ipd. Tečajniki so opravili izpite in dobili pismene dokumente, ki dokazujejo njihovo usposobljenost za tovrstne naloge. Program za mamice. S proslave osmega marca v Brežicah. (Foto: J. Teppey) na V Labodovi tovarni — TOZD Libna v Krškem imajo 380 zaposlenih, katerih poprečna start^j., Moški so v tej delovni organizaciji bele vrane. Za šivalnimi stroji dela 130 mladoletnic, (r Teppey) Utrjeno zaupanje med delaj1 Besedo ima Milan Ravbar, delegat na X. kongresu ZK Jugos^ — Posavski komunisti so vas izvolili za delegata na X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. S kakšno zavestjo se ga boste udeležili in kaj pričakujete od njega? — Na to vprašanje bi lahko odgovoril zelo obširno. Ker želite, naj bo odgovor kratek, bom poudaril samo nekatera vprašanja. Člani ZK v Posavju smo bili aktivni pri spremljanju političnih dogajanj. Razne negativne pojave smo kritično obravnavali že pred 21. sejo predsedstva ZKJ, zato smo takrat sprejeta stališča sprejeli z odobravanjem nosijo obravanavati razne pojave, pri čemer nam je dalo močno spodbudo pismo tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter zelo konkretna stališča 29. seje CK ZKS. iV* naj bo organizacija TOZD.. JI ZKje dobila p°n°vV nje med delavci. ljudje podpirajo o v boju z negativni®*!*! insca seje v doju z nc©tt , ^nejje' Glede na razvoj dogodkov po zahtevajo še odlocn 21. seji predsedstva ZKJ oii- trejše ukrepanje. ^ Dosedanji osi*01 nih dokumentov so . ti članstvom in delovi^Jjj < enotno podporo. J kongresov pričakuje]I J dosedanje politike P p ZKJ in predsednik^ „ slim, da je tudi v naši regiji nastopilo novo obdobje za Zvezo komunistov, s tem pa tudi za naš celotni razvoj. Organizacije ZK so se začele krepiti. Iz članstva smo izključili mnoge omahljivce, istočasno pa smo sprejeli v ZK blizu 300 novih in af odločno začrtano 311 I jgjiH aioiiai/a opivjvu uuuuiaTanjvui tovarišic in tovarišev, predvsem daljnji razvoj. ^gip^ ter jim dali vso podporo. Po 21. iz vrst mlajših ljudi, večinoma bo Kongres še Pose ^ seji smo začeli z večjo odgovor- KOLIKO DELEGATOV? Zbor združenega dela občinske skupščine v Krškem sestavlja 35 delegatov, od tega 23 iz gospodarstva, dva s področja kulture in prosvete, eden iz zdravstva in socialnega varstva, dva iz kmetijstva, pet zasebnih kmetov, eden iz obrti in eden iz državnih organov ter družbenopolitičnih oiganizacij. Zbor krajevnih skupnosti bo štel 25 delegatov, družbeno-politični zbor pa 23. O razporeditvi delegatskih mest je 7. marca razpravljala občinska skupščina in sprejela predloženi predlog. Pripombe so imeli odborniki s Senovega, vendar niso vztrajali pri tem, da bi jih upoštevali. Aplavz za novi statut Vsakdo naj ga spozna! iz neposredne proizvodnje. Na novo smo ustanovili večje število organizacij ZK in se tako približali uresničenju zamisli, ODDELEKTSŠ KRŠKO V ČRNOMLJU Na £eljo delovnih organizacij, predvsem tovarne Belt, je Šolski center v Krškem organiziral v Črnomlju strojni oddelek tehniške srednje šole za odrasle. V njem predava; jo inženirji iz Belta in profesorji tamkajšnje gimnazije. PROSTOR SO DOBILI Mladi iz Leskovca bodo imeli svoje prostore v garderobi kulturnega doma v Leskovcu. To so sklenili na zadnji seji; tako ne bo več vzroka za nedelavnost mladih. Na seji so izvolili tudi novo vodstvo mladinske organizacije; vodil jo bo predsednik Vinko Zupančič. Dogovorili so se tudi za program dela. Najprej si bodo uredili pridobljene prostore, radi pa bi organizirali tudi plesne vaje, saj je med njimi mnogo zanimanja za ples. L. SRIBAR novosprejeto ustavo ' MILAN RA^ čno zavzel za njenjLnJ i nje. S tem bodo r ^ nasprotja in nepraV še v naši družbi, Izkoriščam to V se članom ZK tr občin zahvalim zihxifi^K so mi ga preko o ferenc izkazali z ^ delegata X. kong KRŠKE NOVICE PRVO PREDAVANJE - Občinski odbor Rdečega križa bo v sodelovanju s sekcijo za družbeno aktivnost žena pripravil vrsto izobraževalnih predavanj. Prvo med njimi, o načrtovanju družine in narkomaniji, je že bilo minulo soboto za kolektiv senovSkega obrata sevniške ,,Liscc“. PRIJAVE PRIHAJAJO - Namera, da bi občinska konferenc? ZMS pripravila kulturno-zabavni večer, s katerim bi javnost seznanili s tovrstnimi prizadevanji članov aktivov, bo uspela. Doslej so organizatorji prejeli že sedem prijav recitatorjev, pevcev in glasbenikov ter pevskega zbora in folklorne skupine. USPEŠNO EVIDENTIRANJE -Na naslov občinske konference SZDL je prispelo več kot 1300 po-pisnic evidentiranih občanov za čla-'nc delegacij, katerih člani bodo sestavljali tri zbore v novi občinski skupščini. Medtem ko je struktura evidentiranih po spolu manj ugodna, pa je razveseljivo velik delež mladih občanov. 4 DELEGATI -fr ™ na VII. kongresu M Slovenije zastopalo j tov. Na zasedanju konference so to ij Inf častno nalogo zauP nič, Maksu UnetiCg* koču in Zdenku P' J a' NOV AKTIV boval me£j£inje « prostor. Sk . rešili z eniff> . 0jH ^ potreboval lasten lahko i c su j *. „j v- i y i tamkajšnji opuščen*, y Mladi so pripra^Jj ti. sami redno vzdrževa.^P se bodo z odgovoru razumeli. USPEŠEN pionirji „A“ m *£cJflo W Celulozarja so ske barve na MpjJ> ® plavalnem pry?.n?rt,tle F * stitvi so osvojil' * -ojp sto, med posamez ^ mov osem me srebrni in pet brona* Jožefa (1903) in Anton Unetič (1899) sta nameravala praznovati zlato obletnico na tihem, pa so ju otroci pregovorili, naj si vsaj tokrat privoščita slavje, ki bo vsem ostalo v prijetnem spominu. In tako so na slavnostni dan pred kratkim njuni otroci, snahe, zeti in vnuki napolnili njun dom v Bušeči vasi ter jima voščili za obletnico veliko sreče in zdravja v letih, kijih bosta še prebila skupaj. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH NAPOVED TEKMOVANJA. Občinski odbor Rdečega križa je pozval šole in mentorje mladih članov Rdečega križa, naj se pripravijo na občinsko tekmovanje iz znanja prve pomoči. To tekmovanje bo 12. maja v Brežicah. Ekipa, ki bo zasedla prvo mesto, bo nato tekmovala še na republiškem srečanju. Prijave za občinsko tekmovanje sprejema RK do 30. marca. ZA TISOČ DIN RAZLIKE. Bre-žice so drago mesto. Tako pravijo gospodinje. Mnoge obžalujejo, da nimajo možnosti kupovati v Zagrebu, kjer je ponudba večja in izbira boljša. Za dva ali tri dinarje razlike se to tudi ne izplača, toda za večje vsote pa že. Tako je na primer kilogram mehke solate v Zagrebu lep čas po 20 din, v Brežicah po 31 din. To bode v oči in krepko prizadene denarnico. PUNTARJEM V SPOMIN. V Artičah se letos pripravljajo na odkritje spomenika, s katerim bodo počastili spomin na punte in iz- seljence. V nrastu jim bo izdelal spomenik amaterski kipar Jovanovič, ki ga poznamo s Forme vive v Kostanjevici. To slovesnost nameravajo združiti z otvoritvijo modernizirane ceste. CEZ ZIMO V SOLO. Aktiv mladih zadružnikov v Brežicah priporoča bodobčim kmetovalcem, naj v zimskih mesecih izkoristijo možnost za obiskovanje kmetijske šole v Novem mestu, ki traja dve sezoni. V Brežicah pa želijo oživiti tečaj za strojnike ipd. Letos se bodo mladi zadružniki vključili tudi v tekmovanje za večji pridelek koruze. NA PREDVEČER PRAZNIKA. V počastitev dneva žena so pionirji in mladinci osnovne šole bratov Ribarjev presenetili žene in matere s pestrim kulturnim programom, ki so ga naštudirali za to priložnost. Vanj so vložili veliko truda. Nastopili so pevski zbori, recitatoiji, glasbeniki, ritmična skupina. Učenci so 9. marca s svojim programom razveselili še žene na prireditvah v domu JLA in v Cateških Toplicah. VOciovoclPaStrVt0!OV .moraj° vpreči v Dobju pri Podvrhu, da spravijo na kraj, kjer gradijo zbiralnik za *^bete tudi J^ika peska. Čeprav gre le za štiri hiše, se jih ob akciji, ko pridejo še svojci iz mesta, P° 30. Glavna dela na vodovodu imajo že za seboj. (Foto: Železnik) jjjtodikat v akciji s svežimi silami Po PfgQ*n novi sindikalne organizacije je v občini namesto 23 po novem toliko osnovnih organizacij - Odločno proti odporom SindiuT '—------------------------------------------------------------------------ ^flh.kot ie 0rSan*zapja ne more stati ob strani ob takih vpra-sveta 7 P°daijenje. Na občnem zboru občinskega sindikalni6 Po Je stekla razprava, ki obeta plodno delo organi- N»C“ en,Preosn°vi. Pravice m ■ VCe delavce^ ^0tn0 znvzeli za sta | °nusa (Ju J^dce Metalne ^fevc J d?Jal v raznravi c Z IZ- jctii"v*v'’ so si ’ razPravi Franc teh,d?eh P«1-iTL* tudi da P?loŽaj‘ Zna- ja n1^rtovanje komisija .Pr°gxamr> rs^e^a razvo- $o „Ujetij. nei!,v za razvoj ravno SO Dri ^lad ^CUnninVeSt'C‘j m in^ajo bep Sevali vefikn 1)013156 • 0b tem 7a clrimna «1«.X !*Ploh c °S° dejavnostborU lansko inve’ 2 ne ki 0cenili kot ,8?sPodarstva v ^ hortfe mnogo hoi v0- Tudi letos A hi^doiBr„,b°lje. Na osnovi i,- za skupne služ- za ned°dela- *5? V ohVmodernizacijo S&oba^isajeaa ne- „ dala v v gradil k°ordinacijska £2! fiadalL^n rennkll^,cm zaostajanju dela J W*ade5,2? bodo vključili °bčini fledstev ln združevali Vn 5emer so Pričeli v t K°t'je°H8res ZKS Pred resoluciJ° čmslce [e dejal 1 ^°Uptanference 2Kf femiteja °b* Politih ni spora?, v,ktor Auer, J *®hfy ° kadrovski Wi, 2a ' Prišel dovnr8*11 nastaJanja ’ naJ razpravi- ^ ne or8a’ ■^^^Jajo o tem doto V sevnl^ANlMANJA? 1‘nffri Soli, ki se je Vse iSe konfekcio-v da bi Tu^Vniški kS ZaPosle-SS t0 ilanleuCljskl in‘ Žan'm^ar 2aenkrat 5' i trIaja,° Ja za vpis al’ kaže> SEVI\IIŠKI kumentu in pomagajo tudi pri reševanju kadrovskih zagat na vseh področjih. Sindikalne organizacije čakajo odgovorne naloge, da spravijo v življenje določila novih samoupravnih sporazumov in pridobitve ustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela. „Nepravilnosti bo treba v bodoče tam, kjer nastajajo, odpraviti, četudi za ceno konfliktov,“ je dejal v uvodnem referatu KRMELJ: POBRATENJE GASILCEV Na občnem zboru industrijskega gasilskega društva krmeljske Metalne 23. februarja so na svečan način proglasili pobratenje z društvom Zasavskih premogovnikov iz Trbovelj. Krmeljčani so predstavnikom iz Trbovelj izročili lična spominska darila, domačini pa so prejeli album s posnetki pobratenja v Trbovljah. Krmeljski industrijski gasilci so na zboru sprejeli sklep o gradnji novega gasilskega doma, v katerem bi lahko imele svoj prostor tudi krajevne družbenopolitične organizacije. B. D. predsednik občinskega sindikalnega sveta Slavko Vilčnik. A. ŽELEZNIK Delo za žene Bučka: šivalnico v prazne šolske prostore Vrsta delavcev se že vozi na delo v sosednjo novomeško občino. Po domovih je šc precej žena, ki bi si tudi rade prislužile kakšen dinar v industriji, če bi bila le-ta bliže domu. Večkrat se je že porodila misel, da bi bil primeren prostor za šivilski obrat v praznih prostorih bučenske osnovne šole. Marsikatera bi ostala doma. S tem tudi ne bi zaostrovale že tako perečega stanovanjskega vprašanja v središčih, vprašanja prehrane in še marsičesa. Zaradi napake, ko pred leti v sev-niški občini niso zagotovili avtobusnega prevoza za delavce teh krajev v Sevnico, so najbolj prizadeti predvsem kraji sami: vasi se praznijo, stari ljudje nimajo javnega prevoza. Na to vprašanje so ponovno opozorili bučenski komuisti ob razpravi o gradivu za bližnji kongres ZKS in X. kongres ZKJ. K. ZORKO Šolanje odveč? Temeljna izobraževalna skupnost v Sevnici je med tamkajšnjimi kolektivi za večerno osemletko lani nabrala nekaj prijav le iz delovodstva celjskega Elektra. Letos je bilo ravno tako klavrno: do roka (konec februarja) so dobili eno prijavo iz Kopitarne, pet iz krmeljske Lisce in pet iz Elektra. To je bilo vse! Samo v Kopitarni pravijo, da imajo 164 delavcev z nedokon- ? n«avr, m ANJK OKO- u 5 )W ,^n?,ano*ljen» £ K te 0t?°b® kraja v irirU- ‘“KO * • PABERKI naJ bi imel br* ^in«v ^a cncf *c^ko ie za- jo upP“ "l'j delavski Stceste KSn.k.*?v°l!ti?ifed?»ter Poji, Znake Jdejo na Vo*njo za «e£S3? Vedno J? * cclo ljud-fnaj 0 5°feri'. Cesta je n°v,a in znova K»Sv0robesopfnrka’po- N m °t je k nje- Doki« u jej ni* hUSSl bP trebajn! Ce«a ^^dobi^vsk ‘^t'Pač nc-^ v Z8 te kraje»US1 le KAKO BI REŠEVALI IZ NADSTROPIJ? Na zadnjem občnem zboru sevniškega gasilskega društva so postavili tudi vprašanje reševanja iz visokih sevniških blokov. Število takih stavb se namreč veča iz leta v leto. Sevniški gasilci imajo sicer reševalni prt, vendar je reševanje z njim omejeno, predvsem pa je treba z njim priti do okna, kar je dostikrat nemogoče. Zato opozarjajo, da bo treba slejkoprej misliti na nabavo avtomobila z lestvijo. RAZSTAVA VREDNA OGLEDA - Zanimiva razstava intarzista Mirka Hojnika v galeriji na sevm-škem gradu bo odprta še do 24. marca. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ROKOMETAŠI PRIREJAJO PLES - V soboto po 20. uri bo v prostorih TVD Partizan Sevnica že 4. tradicionalni rokometni ples. Prireditev, ki je imela včasih poglavitni namen za zbiranje sredstev, jc prerasla v prijetno družabno prireditev. Ze s prvim plesom so rokometaši lahko pokrili stroške priprav na ligaško tekmovanje. Za humor na sobotnem plesu bo poskrbel Toni Gaš-perič. ^I$KI vestnik Le višja rast - pot iz nerazvitosti Načrtovalci družbenoekonomske politike v trebanjski občini vidijo vse možnosti, da se tudi letos nadaljuje živahen napredek Da bi tudi letos v občini dosegli predvideno gospodarsko rast, morajo po mnenju sestavljalcev letošnjih smernic za gospodarski in družbeni razvoj občine, ki jih je obravnavala občinska skupščina ‘Trebnje na seji minuli četrtek, kolektivi v občini zagotovili takšno rast produktivnosti, kot jo načetujejo za republiko. Nadpoprečno stopnjo rasti pa naj zagotovi predvsem šiijenje proizvodnih zmogljivosti in ustanavljanje novih. V minulem letu je šlo za dokaj umiije-no gibanje novih naložb, vendar dosežki niso majhni. Večje naložbe so imeli v Kolinski in Hrastu, pričela se je gradnja No-volesove tovarne akrila, pripravili so lokacijsko dokumentacijo za Donit iz Medvod v Veliki Loki in Ljubljanskih opekarn v Račjem selu. Tovarna akrila v Trebnjem naj bi letos že STE H AN JA VAS: ŠOLO ZA OBRAT Velika stavba, nekoč predvidena za šolo, nikoli ni videla pouka in ga tudi ne bo. Vaščanom je hudo, ker podkletena nadstropna stavba propada. Že dolgo želijo, da bi v prostorih (spodaj sta dve veliki sobani, gre za 12-metrsko kvadratno stavbo!) kakšno podjetje odprlo svoj proizvodni obrat. Marsikdo, ki mora odhajati že ob pol treh z doma, da pride na delo v Ljubljano, bi raje delal doma, tudi če bi zaslužil 500 dinarjev manj. Tako pravijo v vasi. pričela obratovati, ravno tako naj bi se pričela tudi predvidena podvojitev predelave krompirja v Kolinski na Mirni. Trimo se bo lotil gradnje novega objekta plošč za montažne objekte, mokronoška Iskra bo pričela rekonstruirati obrat. Dana bo pričela graditi nove dodatne proizvodne prostore, Donit in Ljubljanske opekarne naj bi letos tudi pričeli graditi. Sentlovrenški Hrast bo nadaljeval rekonstrukcijo, trebanjsko Krojaško podjetje gre v gradnjo novih proizvodnih prostorov, mokro-noški čevljarji bodo širili podjetje, Dolenjka pa bo gradila blagovnico v Trebnjem. Letos naj bi začeli asfaltirati cesto Mokronog-Škocjan, uredili in asfaltirali naj bi nekatere odseke na cesti Trebnje-Catež, pričela se bo tudi gradnja dobrniškega vodovoda. Krajevne skupnosti imajo bogate načrte za delo na svojih območjih. Letos bodo gradili 30 družbenih stanovanj, prično pa se tudi dela na mokronoški šoli. Ob tem ne pozabljajo potrebe za večje otroške vrtce, sistem celodnevnega varstva, malih šol in šolske prehrane. Znatno nameravajo povečati denarne pomoči socialno ogroženim kmečkim otrokom. Nasploh naj bi letos čimbolj uskladili socialno varnost občanov, za kar nameravajo ustanoviti samoupravno interesno skupnost za socialno varstvo. V tem letu morajo vsebinsko utrditi samoupravljanje v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, storiti pa morajo tudi vse potrebno, da bo v celotnem samoupravnem življenju občine zaživel delegatski sistem. A. ŽELEZNIK Od vida do vida na cesti V Stehanji vasi ni vaščana, ki ne bi pomagal čaito osemletko. Teh kolektivov nismo omenjali zaradi graje, prej zaslužijo pohvalo, da so sploh kaj storili, da bi pridobili zaposlene delavce za to, da končajo osemletno šolanje. Pri temeljni izobraževalni skupnosti so se lotili akcije zbiranja prijav prej, da bi se šolanje lahko čimprej začelo. Aprila bodo namreč ustanovili pri kulturni skupnosti zavod za kulturo, ki naj bi poslej skrbel tudi za takšno izobraževanje. Večerna osemletka je zaradi prizadevanj sindikatov sedaj brezplačna. V Sevnici želijo še bolj ustreči: za večje skupine so pripravljeni izvajati pouk v posameznih delovnih organizacijah, ravno tako bi se prilagodili izmenam. Na programu šolanja imajo tudi teme iz samoupravljanja, ustave in o drugih novostih. Zaenkrat žal ni bilo uspeha. ■0 Ker je delavcev z nedokončano osemletko po nekaterih ugotovitvah kar 40 odst. vseh zaposlenih, imajo pa največ težav pri napredovanju na delovnem mestu, je dobrodošel sklep z zadnje seje občinskega sindikalnega sveta, da se sindikalne organizacije vključijo v pridobivanje članov za izobraževanje. A. Z. ZEMLJIŠKA SKUPNOST DELA Minuli teden so se v Sevnici na prvi seji sestali delegati kmetijsko zemljiške skupnosti. Za začasnega predsednika do naslednje seje so izvolili kmeta Franca Radiška, za predsednika izvršnega odbora pa Franca Valanta iz Sevnice. Na skupščini so imeli precejšnje težave pri izbiri kandidata za predsednika, ki naj bi po mnenju večine izhajal iz vrst kmetijskih strokovnjakov. „Ce komu enkrat zašepa pri skupni akciji, se drugič bolj izkaže,“ pravi Milan Zorc, ki je sicer šofer v Ljubljani, o sovaščanih. Svojo vas bi namreč radi povezali s krožno potjo čez Male Dole in Gombišče z Velikim Gabrom, da bi lahko vozil šolski avtobus. Pravzaprav sedaj ne gre več za pot, temveč za pravo cesto. 25. februarja, ko sem jih obiskal, so na cestišče napeljali s konjsko vprego nad 40 vozov kamenja. Imajo pa smolo, da nimajo pri roki kamenja, še manj pa gramoza. Gramoz morajo voziti celo iz Višnje gore. Računa-| jo, da ga bodo potrebovali vsaj 200 kubikov. — Na kakšno pobudo ste se Sploh lotili te akcije? — sem vprašal. „Pogum nam je dal pravzaprav že sedanji predsednik občine, ko je bil še ravnatelj v Velikem Gabru. Od tega je minilo nekaj let. Če bi imeli to cesto, bi lahko pobral šolarje iz teh krajev šolski avtobus, ki vozi v Sela-Šumberk. Letos smo naleteli na razumevanje tudi pri svetu krajevne skupnosti Veliki Gaber.“ Sami gradijo 3,5 km ceste, imajo najdaljši odsek med ostalimi vasmi na tej krožni poti. ŠTIRJE AKTIVI ŽENA ZADRUŽNIC Po dosedanjih seminarjih za kmečke žene, ki jih uspešno prireja trebanjska Kmetijska zadruga, se bodo veijetno še do aprila odločili za ustanovitev 4 aktivov v občini. Največ zanimanja za to je v Selih-Šumber-ku, Knežji vasi, Šentrupertu in na Trebelnem, v jeseni pa bodo možnosti za take oblike tudi drugod. Aktivi ali odbori bodo združevali žene; podpisale bodo pristopne izjave in imele enake pravice v samoupravnih organih zadruge kot doslej le moški gospodarji kmetij. P * FKUSLAVA ■ Dnei>a-žaia Želijo, da bi napredoval tuai njihov kraj. Vsa dela opravijo sami. Zaenkrat še nihče v vasi ne premore traktorja. Pravijo, da se je marsikdo, ki je bil namenjen v vas z vozilom, raje premislil, preden jo je ubral po ozki in blatni cesti. Z lastnim trudom pa so dosegli, da je sedaj že drugače. A.Ž. Uspešni dogovori Za šolanje zberejo že pol denarja v občini Do torka, 26, februarja, so v delovnih organizacijah končali razprave med delavci za financiranje letošnje splošne in skupne porabe. S samoupravnim dogovarjanjem so ob tem skušali rešiti tudi financiranje nekaterih manjših zadev, ki so vedno povzročale nelagodje, koje bilo treba pripraviti akcije, ker ni bilo zagotovljenega denarja. Tako so se na teh zborih odločali za 0,3-odst. prispevek iz sredstev za izobraževanje v kolektivih, ki jih bo imela za svoje delo delavska univerza. Ravno tako so predložili tudi financiranje splošnega ljudskega odpora in po 30 dinarjev na zaposlenega za novoletno obdaritev otrok. Naključju tudi ne bo več prepuščeno letovanje socialno šibkih in zdravstveno ogroženih otrok. Za financiranje občinskega proračuna in šolstva v občini morajo sicer še računati na solidarnostno pomoč republike. Ob tem pa je treba povedati razveseljiv podatek, ki kaže rast gospodarske moči občine: za šolstvo zberejo letos že polovico denarja v občini! Ko se bo nateklo kaj več denarja iz samoprispevka in bodo lahko namenjali posamezne deleže za financiranje komunalnih naprav v krajevnih skupnostih, se bo okrepil tudi položaj krajevne samouprave. A. Z. „Zvečer se dogovorimo, drugi dan je akcija,“ pravi Milan Zorc (v sredini). Mladi Janez Bregar (na levi) seje vključil v delo takoj po vrnitvi od vojakov. Tudi Ivan Travnik (na desni) se vozi na delo v Ljubljano. Vse je hudo ovirala slaba pot. IZ KRAJA V KRAJ omiu %c?xi kulturni IMVfifAin ta a*, mibua Veliki lepaki so že ves minuli teden vabili mirenske žene na praznovanje dneva žena. Akcija predstavlja dobro sodelovanje med krajevno organizacijo SZDL, šolo in drugimi dejavniki kraja. V GOZDU VSAK PO SVOJE -Komisija gozdnega gospodarstva TOZD Puščava je odkrila okrog Šentruperta stvari, ki bodo nekatere pripeljale pred sodnika. Nekaj je bilo takih, ki so si po mili volji naseka- li kostanjevih kolov za vinograde, največ kar v gozdovih SLP. Priljubljen plen so bili tudi macesni, ki so na Dolenjskem že redkost. Razža-govali so jih na zasebnih žagah pod imenom raznih vrst lesa, le pod pravim ne. Neka ostarela ženica je ponudila kmetom za prevoze in razne usluge smreko ali dve iz svojega gozda, kaže pa, da so ti ljudje svoje usluge precenili, saj so posekali več kot 30 kubikov. Za marsikoga predstavljajo „tcžave“ meje med zasebnimi in družbenimi gozdovi. Ukrepali bodo odločno, zakaj red mora biti tudi v gozdu! DOBRNIČ: USPEL TEČAJ - 6. marca so uspešno končali 18-urni tečaj za nego bolnika na domu. Obiskovalo ga je 13 žena iz Zagorice, Dobrniča, Dobrave in Vrbovca. Pridobljeno znanje bo prišlo prav pri razvijanju sosedske pomoči. Žene so bile s tečajem zelo zadovoljne. Vodila ga je višja medicinska sestra Anica Nemanič iz trebanjskeEa zdravstvenega doma. Občinski odbor Rdečega križa bo verjetno pripravil podobne tečaje še na Trebelnem in Selih-Šumberku. Čuvaji, ki to niso -~v ša- hovcu in na Vrheh je še vedno dosti psov, ki se potikajo po vaseh, se zaganjajo ljudem pod noge, pokoljejo pa tudi precej kur. Lastniki bi pse morali vsaj privezati ali pa jih bo treba odstraniti. STEHANJA VAS: LAHKO BI KAJ DALI ZA CESTO - Vse okrog vasi se lepo razvija pogozdeni gozd. Ker pa je odtod pred leti šlo v svet ogromno lesa, je trpela tudi njihova pot. Sedaj, ko iz nje nastaja cesta, menijo vaščani, bi bilo lepo, če bi se jih spomnilo tudi gozdno gospodarstvo. TREBNJE: VLEČNICA SAMEVA - Za smuko tudi minula leta ni bilo posebne sreče, tako hudo kot letos pa že zlepa ni bilo. Menda je vlečnica delala vsega dva dni v začetku zime. Kaže pa, da ima Trebnje ostrejšo klimo kot Mirenska dolina: sredi minulega tedna je Trebnje le še premoglo nekaj beline, čeprav le bolj za oči! TREBANJSKE NOVICE Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI LIST 17 Slab ukrep „Lani sem uredil vse v zvezi z registracijo in zavarovanjem avtomobila v petih minutah na občini pri Jožetu Novaku, zdaj pa skačem okoli že dva dni, pše nisem vsega opravil, “ mi je 5. marca potožil France Ožbolt iz Kočevja, občinski uslužbenec v pokoju. O tej zadevi je nekaj dni prej razpravljal tudi svet krajevne skupnosti Kočevje in izvršni odbor SZDL Kočevje. Vsi so se strinjali, da je treba zaradi take ureditve poslovanja nasloviti ostro prismeno kritiko na upravo občinske skupščine. Občani zahtevajo hitro, učinkovito in poceni poslovanje občinske uprave, ne pa tako, da izgublja občinski uslužbenec zdaj več časa in občani tudi. Do spremenjenega (bolj zapletenega) postopka pri registraciji in obveznem zavarovanju je prišlo menda na zahtevo inšpektorja notranjih zadev iz Ljubljane, ker občinski uslužbenec ne bi smel pobirati obveznega zavarovanja v rednem delovnem času in za to dobivati še letni honorar (menda 2.000 dinj zavarovalnice. Občani pa menijo, da je občinski upravni organ zaradi občanov in da je dolžan to poslovanje urediti tako, da bo hitro, učinkovito in po predpisih. Občani bi bili občinski skupščini in raznim inšpekcijam zelo hvaležni, če bi svoje delo usmerile tja oziroma tako, da bodo imeli oni in skupnost od tega korist, ne pa izgubo. Vse pogosteje dobe namreč na svoje prijave odgovor: „To ni v naši pristojnosti “ Najdejo pa „pristojnost“ za tisto, za kar ne bi bilo treba. Je namreč zelo vprašljivo, če je inšpekcija v tem primeru ukrepala prav, saj je obvezno zavarovanje po zakonu obvezno. Verjetno je samo pohvalno, če pobira obvezno zavarovanje občinski uslužbenec, ki s takim delom prihrani delo sebi (ni treba večkrat sprejemati strank) in tudi občanom. J. PRIMC Bliža se cesta in nesreče Otroke pripraviti na večji promet, da ne bo preveč žrtev - Vzgoja otrok na tekmovanjih Zelo naglo naraščanje prometa na slovenskih cestah zahteva od vseh ljudi vedno več znanja, spretnosti in predvsem previdnosti. S posodobitvijo ceste Kočevje-Brod na Kolpi se bo v Kočevju in okolici promet občutno povečal, hkrati pa bo narasla tudi nevarnost prometnih nresreč. Sebe, predvsem pa otroke bomo zavarovali najbolje, če se bomo naučili, kako se naj obnašamo na cesti, da bomo varni. Skrb za varnost otrok na cesti ni samo stvar staršev in šole, pač pa celotne družbe. Velik pomen pri prometni vzgoji otrok imajo vsakoletna pionirska prometna tekmovanja. Tudi letos bodo pionirji sodelovali na razrednih, šolskih, občinskih, področnih in republiških tekmovanjih, ki bodo potekala pod naslovom „Kaj veš o prometu11. V kratkem bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kočevje razpisal občinsko kolesarsko tekmovanje pionirjev, ki bo predvidoma 30. marca v Kočevju. Po šolah je treba pohiteti s pripravami pionirjev za tekmovanja. V marcu bodo izvedena vsa razredna in šolska kolesarska tekmovanja. Zajamejo naj čimveč otrok. VILKO ILC ¥ V kočevski davkariji ima Janko Vidic veliko dela, saj mora dajati nasvete vsem, ki pridejo tja. Obrazci so zapleteni, ljudje bi vse radi hitro opravili, Janko pa ne more vsem hkrati ustreči, zato pride včasih tudi do ostrejših besed. (Foto: J. Primc) Največ škode na mostovih Kako je razdeljen denar za škodo po neurju? Iz rezervnega sklada občine Kočevje bodo nakazali za odpravo posledic škode po neuiju, ki je divjalo septembra lani, posameznim krajevnim skupnostim (KS) skupno 229.700 din. Denar bodo dobile: KS KOČEVJE: za most Marofu 100.000 din in za parkovno drevje 10.000 din; KS DOLGA VAS: za most čez Rinžo do zimskega športnega središča 40.000 din; KS STARA CERKEV: za most v Zgornjih Ložinah 60.000 din; KS STRUGE: za ureditev lokalnih cest 8.300 din in za kritje stroškov v zvezi z ukrepi za preprečevanje poplav 9.000 din; DROBNE IZ KOČEVJA ZIMA IN DAVKARIJA - Muhasto vreme dela preglavice tudi ljubiteljem kaktej. Ker je bilo razmeroma toplo vreme, so nekatere vrste kaktej prezgodaj oživele. Večina pravih kaktej ima počivalno dobo ffczimi, ko jim dajemo malo ali nič vode. Pri zalivanju kaktej moramo biti vedno previdni, ker zahteva vsaka letna doba poseben način zalivanja, posebno natančne pa so pozimi. Letos so nekatere žc ganile. Tem je potrebno že malo več vode. Ostale, ki še mirujejo, pa samo osvežimo s prhanjem. Mislili smo, da je že pomlad in razstline prav tako. Pozabili smo na stari pregovor, da zima in davkarija ne odnehata. FILATELISTI DELAJO - Filatelisti kočevskega društva se pripravljajo na več razstav. Pionir, ki je dobil na republiški razstavi v Kočevju zlato priznanje, bo razstavljal zbirko na razstavi „Mladost 74“ v Sofiji, kjer bodo sodelovali le pionirji in mladinci iz raznih držav. V Italiji bo v mestu Ceseni razstava „Cesena 74“, kjer bodo razstavljene samo znamke na temo iz športa. Prednost bodo imeli nogomet in ostale igre z žogo. Udeležili se bomo tudi te razstave. Za evropsko prvenstvo B skupine v hokeju na ledu v Ljubljani bo razstavljalo Filatelistično društvo Ljubljana v dvorani muzeja NOB zbirke s športno tematiko. Te razstave se bomo udeležili z dvema zbirkama. KDO ZBIRA? - Čitamo in gledamo reklame za zbiralno akcijo starega papirja v korist boja proti raku. Zanima nas, kdo organizira lo akcijo v Kočevju, kako naj papir pripravimo ter kje in kdaj ga bodo pobrali. Starega papirja je v Kočevju dovolj. Mečemo ga v smetnjake in ga na smetišču z ostalimi smetmi vreg zažgejo ali zakopljejo. Prav bi bilo, da bi tudi Kočevje dalo svoj prispevek v tej humani akciji, ki bo koristila marsikateremu občanu. Hkrati bo to pomoč naši papirni industriji. VSE LEPO ZA DAN ŽENA -Praznik žena, ali bolje rečeno teden, je v Kočevju minil kot običajno vsa zadnja leta. Po trgovinah so kupovali darila, veliko dela pa je imela tudi cvetličarna. Kolektivi so imeli med tednom tovariške zabave v gostinskih obratih ali v svojih menzah. Med ženami je bilo veliko dobre volje in veselja zaradi darov, „tekoči vir“ praznika žena pa so v glavnem posušili moški. občan vprašuje KS RUDNIK SALKA VAS: za kritje stroškov zaradi poplav 2.400 din. Razen tega bo po predlogu krajevnih skupnosti izplačanih posameznim po poplavi najbolj prizadetim oškodovancem še skupno 13.937,30 din._________________ 30 KANDIDATOV ZA 25 DELEGATOV Na temeljni kandidacijski konferenci za območje KS Kočevje, ki je bila 7. marca, so izbrali izmed 128 evidentiranih 30 kandidatov, izmed katerih bodo občani na bližnjih volitvah izvolili 25 člansko delegacijo za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, v katerem bo imelo območje KS 7 delegatskih mest. Prisotni volilci, ki jih je bilo le 81, so se nato seznanili z imeni kandidatov za družbeno politični zbor občinske skupščine in s kandidati za republiške in zvezne organe. Pri tem so pripomnili, da bi morali biti na republiških in zveznih kandidatnih listah sorazmerno zastopani kandidati vseh občin, ne le republiških središč. KMALU POVSOD ASFALT Kaže, da bodo v naslednjih petih letih asfaltirane tudi vse pomembnejše ceste in ulice v Kočevju. Če bo sprejet krajevni samoprispevek, potem bi namreč lahko denar iz sklada za uporabo mestnega zemljišča namenili za asfalt. Lahko pa bi bilo vse asfaltirano že prej, če bi dobili posojilo. „Ni reda v Ribnici in drugod tudi ne,“ je trdilo več odbornikov na zadnji občinski seji. Vsak lahko razmeče ali zlaga hlode in drva, kjer se mu zljubi, drug ima lahko mehanično delavnico kar pred hišo itd. Vse to kvari naselja, razen tega pa je še nevarno za otroke. Tudi divje skladišče hlodov v Goriči vasi (na sliki) je bilo omenjeno. (Foto: J. Primc) Največ dali najmfajši Za Kumrovec niso prispevali INLES, RIKO, ITPP Kljub prizadevanju posameznikov je ribniška občina še vedno med tistimi v Sloveniji, ki so zbrale najmanj prispevkov za dom v Kumrovcu. Do konca februarja letos je bilo zbrane v občini le 30 odstotkov predvidene vsote (75.000 din). Pri zbiranju so se najbolj izkazale organizacije Zveze borcev, ki so zbrale nad 6.000 din. Pohvaliti velja podružnici društva upokojencev Ribnica in Loški potok, vse tri osnovne šole, Lovske družine Dolenja vas, Ribnica, Sodražica in Loški potok, TVD Partizan Ribnica in Loški potok. Med delovnimi organizacijami moramo posebej pohvaliti EURO-TRANS Ribnica s prispevkom 5.000 din, TOZD DONIT Sodražica in TP JELKA Sodražica s prispevkom po 1.000 din, BPT ŠIVALNICA HRIB Loški potok s 733 din, KZ Ribnica (500 din), Gozdni obrat Ribnica (480 din), KOMUNALO Ribnica (200 din), Krajevno skupnost Ribnica (1.221 din), občinsko gasilsko zvezo Ribnica (500 din), Vinka Košmrlja s Travnika 100 din, LEKARNA Ribnica 150 din), osnovno organizacijo sindikata (OOS), nad-zorništvo proge v Ribnici (200 din), OOS občinske skupščine (540 din), OOS vojne pošte Ribnica (100 din) itd. V tem spisku pa na žalost ne najdemo imena podjetij, kot so INLES, RIKO, ITPP in še nekatera. Vseslovenska obveza, da bomo prispevali določena sredstva za gradnjo doma v Kumrovcu in za Kozjansko, velja tudi za r.as. Zato pohitimo z vplačili! To velja tudi za vse krajevne skupnosti ter organizacije, ki niso doslej še ničesar storile, da bi bilo zbiranje prispevkov čimbolj uspešno. Višje priznavalnine Vsako leto 20 borcev na zdravljenje Komisija za skrb za borce pri občinski skupščini je na zadnji seji obravnavala osnutka odloka in pravilnika o podeljevanju družbene pomoči borcem NOV. Pravilnik je sprejela, odlok pa bo posredovala v potrditev občinski skupščini. Predlog novega odloka predvideva višje priznavalnine. Tako naj bi bila v bodoče najnižja priznavalnina 150, najvišja pa 500 din na mesec. Milejši so tudi pogoji za pridobitev pravice do priznavalnine, in sicer borcem pred 9. septembrom 1943 je določen pogoj do 900 din dohodka na družinskega člana mesečno, borcem po tem datumu pa do 800 din na družinskega člana. Priznavalnine naj bi prejemali tudi borci za severno mejo, če imajo na družinskega člana manj kot 700 din dohodka mesečno. Novi odlok govori o dodeljevanju družbene pomoči oziroma priznavalnin družinskim članom udeležen- POMAGATI OBRTI Letos bodo v ribniški občini s primernimi davčnimi ukrepi pomagali razvoju storitvene obrti, saj teh obrtnikov v občini primanjkuje. Nekateri predlagajo, naj bi po vzoru radovljiške občine ustanovili sklad za pospeševanje malih gospodarstev oziroma obrti. Zaman so namreč vsa pričakovanja, da bo storitvena obrt napredovala, če ni denarja za njen razvoj. cev NOV in o redni pomoči za šolanje otrok udeležencev NOV. Na seji so razpravljali tudi o kopališkem in klimatskem zdravljenju borcev NOV. Računajo, da bi bilo potrebnih vsako leto takšnega zdravljenja do 20 borcev, za to pa bi bilo treba priskrbeti do 30.000 din. Praznik občine Letos v Loški potok Za letošnji občinski praznik občine Ribnica bo svečana seja občinske skupščine 23. marca v Loškem potoku. Kulturni program za to priložnost bodo pripravili potoški šolarji. Na svečano sejo bodo povabili razen predstavnikov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij tudi nekdanje občinske odbornike s tega območja. Na seji bodo predvidoma podelili tudi priznanja oziroma plakete „26. marec“, ki jih predvideva novi občinski statut. Po seji si bodo odborniki in gostje ogledali predvidoma obrata INLES in BPT. Svečane seje občinske skupščine za občinski praznik so izmenoma vsako leto v enem izmed središč večjega dela občine. V zadnjih treh oziroma štirih letih so bile svečane seje razen v Ribnici še v Sodražici in Dolenji vasi. »Dolenjski list« v vsako družino 0RTNEŠKI POROČEVALEC odgovarja — Zakaj ste v Šeškovem domu tako hitro zaključili s kandidiranjem pa še nobene prave razprave ni bilo? — Ker smo se bali, da nas hoče nekdo zastrupiti kot volu-harje. Je v dvorano vdiral premogov dim, da smo komaj dihali. Sindikat po stopinjah ZK Ustanovljen Medobčinski svet zveze sindikatov - Podpredsednik je Tone Šercer iz Kočevja Prva seja medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanskega * območja, ki povezuje 13 občin, je bila 26. februaija v Ljubljani. V ta svet je vključen tudi mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana. Za predsednika Sveta je bil izvoljen Lojze Mežnarič, predsednik občinskega sindikalnega sveta (OSS) Ljubljana-Siška, za podpredsednika pa Tone Šercer, predsednik OSS Kočevje. KOČEVSKE NOVICE Na seji so obiirno spregovorili o namenu in pomenu združevanja sindikatov na tem območju. Ugotovili so, da jih družijo skupni interesi na različnih področjih dejavnosti. Mnoge zadeve bodo tako organizirani lažje in uspešneje reševali. Zaradi podobnih vzrokov so se že prej tako organizirale na ljubljanskem območju občinske konference ZK in občine, zdaj pa se bodo predvidoma šc občinske konference SZDL in občinske mladinske konference. Z mestom Ljubljano kot središčem novoustanovljene regije sindi- katov nas vežejo mnoge niti, od obratov oziroma TOZD, ki delujejo na območju naših občin, sedež imajo pa v Ljubljani, do skupnosti za socialno in pokojninsko zavarovanje. srednjih in višjih šol itd. Seje medobčinskega sveta bodo predvidoma izmenoma po občinah, članicah sveta. Dokončni delovni program za prihodnje bodo izoblikovali po predlogih vseh članic sveta. Na posvetu so sc pogovarjali tudi o načinu financiranja sveta in drugih vprašanjih. KANDIDATI ZA DELEGATE -Zastopniki krajevnih organizacij in prebivalci vseh vasi so 3. marca na sestanku na Velikih Poljanah po dobri presoji izbrali 10 kandidatov, izmed katerih bodo na volitvah izvolili delegate. V zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine bo imela naša KS eno delegatsko .mesto. Naš kraj je še vedno marsikje zapostavljen in ima še nerazvite kraje. Na bližnjih volitvah bomo oddali glasove za res najboljše kandidate. POMAGATI NERAZVITIM -Tudi občine imajo nerazvite kraje. V naši občini je to tudi vas Bukovec, ki leži ob meji med bivšo velikolaško in ribniško občino. Tam je konec naše občine, koncc elektrike, konec vode in konec cest. Tu so še vedno kolovozi, podobni onim iz časov Marije Terezije. Bukovčani imajo edino željo, da bi s svojimi vpregami mogli po kolovozu preko Velikih Poljan do Ortneka, kjer je pošta, trgovina, telefon in avtobus. Prosijo gozdno upravo, ki tudi uporablja ta kolovoz, in občinsko KOMUNALO, da jim uredijo pot. Bukovčani so pripravljeni krepko pomagati, saj bodo delali zase. Bukovčani in Finkovci so prav tako naši občani kot tisti, ki jim je narava podarila lepši kos zemlje in bližje svetu. NI POSLUHA ZA UPOKOJENCE - Občni zbor upokojencev bo po volitvah. Upokojence „tišči“ samoprispevek, ker niso upoštevali naših predlogov, da bi plačevali le 1 odstotek, in oprostitev za tiste, ki imajo do 1.500 din pokojnine, čeravno nam je bilo na občnem zboru obljubljeno. POČASNA GRADNJA - Tudi gradnja stanovanj za upokojence ne napreduje, kljub lepi zimi. Zato je bila gradbenemu odboru dana naloga, ua sc pozanima pri investitorju, kaj zavira gradnjo in če bodo stanovanja vseljiva še to jesen. Stanovanja ne bi smela biti brez kletnih prosto- rov. Sklicali bomo tudi skupno posvetovanje o gradnji doma upokojencev za občinska društva Ribnica, Kočevje in Grosuplje. To bi bi. dom s popolno oskrbo. O tem bo govor tudi na občnem zboru. OBISKI UPOKOJENCEV - Organizirali bomo izlete k drugim upokojencem, da bomo videli, kako živijo upokojenci drugod in kako so upoštevani. Za take izlete bodo imeli naši člani pri voznini 50-odstoten popust. Razpisani bodo obiski v Litijo, Postojno, Novo mesto in Slovenski Javornik. Nagrada odbornikom našega društva pa bo srečanje odbornikov vseh treh občinskih podružnic v klubskih prostorih naših upokojencev v Loškem potoku, ki imajo edini žc svoj klub. LE SEDEM S POPUSTOM - Letošnje zdravstveno letovanje s popustom bomo namenili samo najbolj zdravstveno in socialno potrebnim. Imamo le 7 mest s popustom po 22 din dnevno v Piranu ali Rogaški Slatini. Kdor želi iti, naj se oglasi med uradnimi urami v društveni pisarni (sreda ob 9. do 11. ure). občan vprašuje T* - \ fh V n v v /medved a ' * odgovarja — Kaj se pa na občini vsi svetite kot angeljčki? — So maškare prišle pa so nas z bronzo pošpricale. REŠETO 16 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC St. II (1286) - 14. marca 1974 Delo preganja oblake nad »Beltomu Člani črnomaljske občinske konference ZKS so ugodno ocenili zadnje dogodke v »Beltu« - Zaposleni so spoznali, da jih rešuje le delo upravne akte, ki so potrebni po nedavni združitvi s TAM. BRANKO PODOBNIK Na zadnji seji so člani črnomaljske občinske konference ZKS sprejeli delovni program konference in njenega komiteja do jeseni letos, izvolili Janeza Brodariča, Ksenijo Kalin, Stjepana Puljaka in - . - Alojza Vidmarja za svoje delegate na VII. kongresu ZKS v Ljubija- |U QWg ||3I0QG ni, Jožeta Vajsa pa za delegata, ki bo zastopal komuniste obeh ** belokranjskih občin na X. kongresu ZKJ. Razen tega so podrobneje spregovorili o političnih in gospodarskih razmerah v ,,Beltu“. Predstavniki „Belta44 so članom „Beltu“ — le delo. Več in kvalitet- konference še enkrat pojasnili neka- neje je treba delati, to je sedaj vodil- tere vzroke, ki so pripeljali ta, številčno močni kolektiv na rob propada. „Belt“ pred leti ni dobil potrebnih posojil. Nastal je zastoj pri rekonstrukciji tovarne, primanjkovalo je materiala, produktivnost je znatno padla. Lanski izmet je bil mnogo prevelik: 26,1 odstotkov, namesto največ 12 odstotkov; poraba materiala je bila daleč nad normativi, saj so porabili kar za 4,5 milijonov preveč materiala. Nepravilno je bilo tudi nagrajevanje, ki ni temeljilo na delu, zato so za osebne dohodke izplačali mnogo več, kot pa bi po doseženih uspehih gospodarjenja smeli. K temu prištejmo še fluktuacijo zaposlenih, njihovo nezaupanje vase ter slabo delovno disciplino. No, stanje se je letos znatno izboljšalo. Združitev s TAM seveda sama po sebi še ni rešitev, kajti rešitev je - to so na srečo razen komunistov spoznali tudi zaposleni v na misel v tem kolektivu. Spoznanje je prišlo najbrž še dovolj zgodaj. Nov način nagrajevanja, ki temelji izključno na doseženih uspehih dela, reorganizacija političnih organizacij v tem kolektivu in še nekatere spremembe, ki so jih predlagali člani posebne komisije občinske konference ZKS, ki so raziskovali stanje v „Beltu“ in so jih komunisti in vodstvo „Belta“ izvedli, vse to je že prispevalo k uspehu. Izboljšala se je delovna disciplina, močno zmanjšal izmet, kolektiv spet pridobiva zaupanje v svoje sposobnosti. Člani občinske konference ZKS so ugodno ocenili zadnje dogodke v „Beltu“, poudarili pa so, da morajo predvsem komunisti taka prizadevanja nadaljevati in da je potrebno čimprej dobiti novo vodstvo, ker je sedanje, ki je bilo sicer uspešno, le začasno, in da morajo v kolektivu kar najhitreje izdelati vse samo- Avtorji statuta - vsi Črnomaljska občina ima nov statut - »Pisali« se ga vsi prebivalci - Koliko delegatov? „Duh novega občinskega statuta, ki ga danes sprejemamo, moramo ponesti povsod: na domove, v vasi in na delovna mesta. Potem bomo lahko res pripričani, da določila statuta, ki smo jih vsi pisali, ne bodo ostala zgolj na papiiju,“ je na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine dejal med drugim predsednik inž. Martin Janžekovič, preden so odborniki glaso- ADLEŠIČI: LETNA SKUPŠČINA RK Krajevna organizacija RK Adleši-či sklicuje za torek, 19. marca, letno skupščino, na kateri bodo podali obračun o delu organizacije v preteklem letu. Po končanem zboru bo zdravniško predavanje. Vabimo vse občane, da se udeleže skupščine in predavanja, obenem pa jih naprošamo, da čimprej poravnajo članarino, ki jo bodo pobirali odborniki. Članarina za preteklo leto znaša 5 dinarjev. Odbor vali za nov statut. Vsi so glasovali „za“. Novi statut črnomaljske občine zares ni le delo komisije, ki ga je bila dolžna pripraviti, pač pa delo mnogih prebivalcev. Od prvega osnutka statuta pa do statuta, ki velja odslej, ni ostalo skoraj ničesar. V živahni razpravi v občini so občani predlagali toliko dopolnitev, novosti in izboljšav, da končnega besedila skorajda ni moč primerjati s prvim osnutkom. In prav je tako! Prebivalci so dokazali, da jim ni vseeno, kaj se okrog njih dogaja, pokazali so, da hočejo sodelovati pri načrtovanju prihodnosti. In sedaj, ko so dobili nov statut, lahko res s ponosom rečejo: „Statut je naš!“ Na seji so sprejeli med drugim tudi odlok o številu delegatov, ki jih bodo delegirale posamezne delegacije ali njihove konference v zbore bodoče občinske skupščine. V zboru združenega dela bo 33, v zboru krajevnih skupnosti 23, v družbenopolitičnem zboru pa 22 delegatskih mest. V zbor združenega dela bodo svoje delegate neposredno delegirale delegacije osmih večjih TOZD in OZD, druge delegate pa bodo sproti določili na konferencah delegacij, ki jih bodo sestavljale delegacije manjših OZD in TOZD. Pri letosnjin Komunalnih delih, /a katere plačujejo občani samoprispevek, bo imelo prednost mesto Črnomelj. Za vsa dela iz programa javnih del za letos bodo porabili 12,300.000 dinaijev. (Foto: B. Podobnik) ČRNOMALJSKI DROBIR PROTI OGNJU - Črnomaljski odborniki so dali soglasje k ustanovitvi interesne skupnosti požarne varnosti. V imenu občinske skupščine se bo ustanovne skupščine te skupnosti udeležil Niko Novak, matičar iz Adlešičev. ' KMALU STATUTI - Na posvetovanju s predsedniki krajevnih skupnosti v občini, ki ga je pripravi-18 občinska konferenca SZDL, so ugotovili, da izdelava statutov krajevnih skupnosti dobro poteka in se domenili, da bodo statute sprejeli v marcu. 1 POMOČ - Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki potrdili predlog pristojne komisije, ki je predlagala podelitev priznavalnin udeležencem NOV. Na novo bo priznavalnine dobilo 28 upravičencev, štirim bodo pomoč zvečali, podelili pa bodo tudi osem pomoči pri šolanju otrok nekdanjih borcev. ZA PROSLAVO - V občini so imenovali 13-članski odbor, ki bo skupno z republiškim odborom za proslave pripravil letošnjo osrednjo belokranjsko proslavo - srečanje na Planini, ki bo 6. julija. Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta so potrdili novoizvoljene člane sveta ter izvolili vodstvo. Za predsednika občinskega sindikalnega sveta so izvolili Jožeta Kočevarja iz „Iskre“, za podpredsednika Nika Požega iz Kmetijske zadruge, ki bosta dolžnosti opravljala kot amaterja, za poklicnega tajnika pa spet Rada Vrliniča. V občinskem sindikalnem svetu je 42 delegatov, med katerimi je 70 odstotkov neposrednih proizvajalcev, 30 odstotkov žensk in 23 odstotkov mladih. Na seji so ugotovili, da je bilo delo sindikata v zadnjem obdobju dobro, čeprav so naleteli sindikati tudi na težave in odpore, ki so se pokazali zlasti pri ustanavljanju TOZD in akciji za novo organiziranost sindikatov. Sindikati v občini pa si bodo morali najbolj prizadevati pri pridobivanju odločanja o razširjeni reprodukciji, o načinu delitve dohodka in osebnih dohodkov, samoupravnem dogovarjanju in sporazumevanju ter kadrovanju. Za uspešno izvajanje nalog pa so se sindikati v občini dobro organizirali. Nova organiziranost je pohvalna. Pred njenim pričetkom je bilo v občini 33, sedaj pa je 42 osnovnih sindikalnih organizacij. KAKO DO VODE? Po mnenju vodovodnih strokovnjakov za pomanjkanje vode na Sadežu ter v vaseh do Gradca in v Gradcu niso krivi občani Črnomlja, ki bi porabili preveč vode, pač pa premajhen dotok vode iz rezervoarja na Gričku. Zato bo skušalo dobiti komunalno podjetje „Komunala14 posojilo pet milijonov dinarjev, s pomočjo katerih bi uredili preskrbo Črnomlja in Gradca z vodo za nekaj desetletij naprej. Kako prav so sklenili črnomaljski odborniki, ko so zavrnili moledovanje, da naj bi na zemlji v Semiču, ki jo je urbanistični načrt namenil gradnji stanovanjskih blokov, vsaj začasno dovolili postaviti skedenj, ki ga bo moral lastnik umakniti, ker bodo tam kmalu pričeli graditi vrtec, bo pokazal najbrž šele čas. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da so ravnali odborniki prav, ko niso dovolili nobenih odstopov od sprejetega urbanističnega načrta, saj bi se jim lahko to v prihodnosti gotovo maščevalo. Čas bo pokazal Res je, da je šlo v tem primeru samo za skedenj, in še ta je last kmeta, ki živi samo od dohodkov kmetije. Tudi je mogoče, da skedenj na mestu, kjer bodo gradili stanovanjske bloke, ne bi stal niti do pričetka gradnje. Ali pa bi? ! Vendar to najbrž sploh ni pomembno. Najbolj pomembno je, da odborniki niso izigrali svoje nedavne odločitve, ko so sprejeli urbanistični načrt Semiča. Pomembno je, da sprejetih načel ne kršimo, za nobeno ceno. Sicer se bomo vedno vrteli v začaranem krogu. Seveda pa mora veljati sprejeto načelo za vse. V tem primeru pač nihče ne bo smel na zemlji, za katero so sprejeli urbanistični načrt, graditi nič drugega kot tisto, kar bo predvidel bodoči zazidalni načrt. In če že govorimo o Semiču, ne moremo mimo dejstva, da je ta prelepi kraj urbanistično še tako zelo nepokvarjen, da bi bilo to škoda porušiti tudi z enim samim bornim skednjem. Semičani si bodo lahko kraj gradili tako, kot si bodo želeli. Nimajo dolgov in napak iz preteklosti. Take napake pa sedaj „tepejo“ številna slovenska mesta. Povsem odpraviti jih namreč ni mogoče, pa tudi predrago bi bilo. Ob upoštevanju vsega tega pa je spoznanje o pravilni odločitvi odbornikov najbrž povsem lahko. ^____________B. PODOBNIK In nebo se jih je usmililo, grada&ih mačkov, ki so v sprevodu takole prosili za vodo. Odprle so se nebeške zapornice in nasule snega. Bo vreme tudi poleti tako milostljivo? (Foto: B. Podobnik) Zelena luč za kmečki turizem Nov občinski statut do konca marca - Koliko delegatov v posameznih zborih bodoče občinske skupščine -Stavbna zemljišča dražja V teh dneh se bodo pričele javne razprave o osnutku statuta občinske skupščine, ki je že izdelan. Do konca meseca bodo osnutek premlevali, konec meseca pa naj bi ga sedanji sestav občinske skupščine sprejel. Da pa bi lahko priprave na volitve vseeno nemoteno potekale, so na zadnji seji metliške občinske skupščine odborniki sprejeli statutarni sklep, ki bo nadomeščal statut do njegovega sprejetja. meter zemlje po 24,30 dinarja. Lani je veljal kvadratni meter take zemlje 16,85 din. Tako določa odlok, ki so ga tudi sprejeli na že omenjeni seji občinske skupščine. Ta še določa, da bo letos povprečna gradbena cena kvadratnega metra uporabne stanovanjske površine 3.050,00 din in da znašajo povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč 21 odstotkov gradbene vrednosti objekta. B. PODOBNIK Skupščina je sprejela tudi odlok o številčni sestavi zborov bodoče občinske skupščine ter o načinu pošiljanja delegatov v te zbore. Zbor združenega dela bo najmočnejši, v njem bo 29 delegatov. TOZD in OZD bodo „prispevale" 21 delegatov, kmetijska zadruga štiri, po enega pa obrtniki, prosvetno-kulturna dejavnost, socialnozdravstvena dejavnost in državni organi. V zboru krajevnih skupnosti bo 23 delegatov, ki bodo zastopali interese trinajstih krajevnih skupnosti. Največ delegatov v tem zboru bo iz metliške krajevne skupnosti (-6), po dva bosta s Suhorja, iz Rosalnic, Radoviče, Podzemlja in Gradca, iz drugih krajevnih skupnosti pa bo v tem zboru po en delegat. V družbenopolitičnem zboru pa bo 17 delegatov iz občinskih konferenc ZKS, SZDL, ZZB NOV in mladine. Odborniki so sprejeli tudi odlok, ki našteva obrtne dejavnosti, za razvoj katerih je občina še posebno zainteresirana. Določilo odloka govori tudi o prenočevanju in hranjenju na kmetijah. To bi bili torej lahko začetki kmečkega turizma v občini. Sicer pa so v odloku naštete naslednje obrtne dejavnosti, ki naj bi se v občini razvijale: opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, dimnikarstvo, izdelava in popravilo športnih pripomočkov, uvedba prevozov s taksiji, zasebna prodaja na drobno, gostinska dejavnost v bifejih, pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza. Razen tega bodo lahko občani, ki so sicer v rednem delovnem razmerju v OZD in TOZD, opravljali še 22 obrtnih dejavnosti v popoldanskem času. Dovoljenje za zasebno prodajo na drobno bodo izdali le tistim, ki bodo hoteli z najnujnejšimi vsakodnevnimi stvarmi oskrbovati prebivalce oddaljenejših vasi. Tisti, ki jim bodo letos razlastili zemljišče, na katerem bodo gradili, bodo dobili odslej za vsak kvadratni USPEŠNA PRVA POMOČ Pred dnevi so v „Beti“ končali 80-urni tečaj prve pomoči, ki se ga je udeleževalo okrog trideset pripadnic nežnega spola. Udeleženke so se izkazale, saj so vse opravile zaključni izpit. Pred dnevi pa je opravilo izpite iz prve pomoči, ki so obvezni za voznike motornih vozil, 21 bodočih voznikov. Tečaj v „Beti“ je pripravil občinski odbor Rdečega križa. Odbor se zahvaljuje novomeškim zdravnikom, ki so na tečaju predavali. DARILA ŽENAM Za 8. marec so v metliški občini z blagom in denarnim darilom obdarili 109 žena in vdov padlih partizanov. Blago in denar za obdaritev, ki jo je izvedla sekcija za družbeno aktivnost žensk v občini, so prispevale TOZD in občine. Na dan praznika pa je bila v domu „Partizana" osrednja svečanost. VZORNI SKRBNIKI Socialna služba pri metliški občinski skupščini ima vrsto problemov in težav. Predvsem zato, ker so potrebe po denarni pomoči socialno ogroženim vse večje, občinski proračun pa kljub vsej „dobri volji“ ne more zadostiti upravičenim željam. Razen denarja pomagajo pri reševanju socialne problematike tudi vzorni in požrtvovalni skrbniki, katerim so delavci socialne službe zares hvaležni. W Naredili enkrat vec Novi proizvodni prostori iti novi stroji bodo pomagali narediti več - Za 80 milijonov naložb Kolektiv „Novoteksa“ v Metliki namerava letos vložiti skupno 45 milijonov dinaijev. Do 1980. leta pa naj bi ta TOZD vložila 80 milijonov dinaijev. Največ, 50 milijonov dinaijev, bodo porabili za nakup strojev, zaposlilo pa naj bi se tudi 100 novih delavcev. Letos bodo porabili 45 milijonov dinarjev za gradnjo nove, 4.400 kvadratnih metrov velike proizvodne hale, za nakup strojev iz Italije, Anglije in ZR Nemčije in za obratna sredstva. Računajo, da bodo še letos pričeli presti volno v novih prostorih. Kupiti nameravajo 12 predilnih, en sukalni in dva ali štiri česalne stroje. Ko bo ta investicija izpolnjena, bodo povečali predilne zmogljivosti za sto odstotkov. Sedaj napredejo vsako leto 715 BODO ZAMUDILI? _Do konca preteklega tedna je izpolnilo in oddalo davčni upravi obrazec za prijavo davka od lanskih skupnih dohodkov samo okrog 60 metliških občanov. Davkarji pa sodijo, da bi moralo davek od lanskega skupnega dohodka občanov napovedati okrog 300 prebivalcev. To je manj kot lani, ko je bilo davčnih zavezancev 471. Slabi zaslužki v tekstilni industriji, ki v občini prevladuje, ter povečana neobdavčena osnova bodo gotovo zmanjšali krog davčnih zavezancev, vseeno pa velja opozoriti, da lahko zavezunci napovedo davek le do 15. marca. ton enojne preje; že letos naj bi s pomočjo novih strojev napredli 400 ton več, 1976. leta pa naj bi napredli še enkrat več. V novi predilnici bo samo 100 zaposlenih s pomočjo modernejših strojev napredlo na leto 750 ton sukane preje. Zapisati velja še, da si je kolektiv denar za letošnje naložbe že zagotovil. B. PODOBNIK Za kmete -predrago Slavka Predaliča na Suhorju vsi poznajo. Hvalijo ga, pa tudi grajajo. Je že tako, da se mesar - Slavko prodaja meso - ne more izogniti kritikam. „Sem se že navadil na to,“ pravi. „Vsem pač ni mogoče ustreči, ne morem t 1'im dopovedati, zakaj je meso ta-:o drago. Na srečo je v moji mesnici mesa vseh vrst vedno dovolj in me vsaj zato ne morejo kritizirati.44 - Pravijo, da so hladilnice sedaj, ko mesa ne smemo izvažati v Italijo, polne. Na kavljih v vaši mesnici pa je še precej prostora ...? „Da, ga imam pa v hladilnici več. Sicer pa se v naši mesnici prepoved izvoza mesa nič ne pozna. Mesa smo imeli že prej vedno dovolj. In to domačega mesa, od živine, ki jo redimo v hlevih metliške kmetijske zadruge. To meso ni .pokvarjeno4 od zaužite umetne hrane.44 - Koliko kilogramov mesa prodate vsak teden? „Okrog 400 kilogramov. Povedati pa moram, da ga kmetje pozimi ne kupujejo mnogo, ker imajo doma koline. Pa tudi sicer kmetje niso kaj veliki potrošniki. Še predvsem iz tistih domov, iz katerih ni nihče zaposlen. Ni denarja. In prav kmetje tarnajo, da je meso predrago.44 - In kdo potem kupuje pri vas meso? „Precej kilogramov govedine, svinjine in teletine odpeljejo šoferji avtobusov in tovornjakov, ki vedo, da lahko pri meni vedno kupijo dobro meso in poceni. V Novem mestu je dražje.44 - Ste tudi vi „čarovnik44, ki ugane ceno, ko se jeziček tehtnice še ne umiri? „Ne. Vedno natančno stehtam. Nekateri meso stehtajo še enkrat, pritožil pa se ni še nihče.44 SPREHOD P0 METLIKI SREČANJE - To soboto se bosta srečali delegaciji metliške in karlovške mladine. Pogovorili se bosta o obisku Karlovčanov v mesecu maju. Takrat bo več kulturnih in športnih prireditev, mladi obeh mest E a bodo podpisali tudi listino o po-ratenju. PLESI - Folklorna skupina bo nastopila spomladi v Mariboru na srečanju pokrajinskih študentskih klubov. Stroške bodo poravnale temeljna kulturna skupnost, občinska skupščina in ZMS. PODPIS - Pooblaščeni delegati TOZD Beti so 9. marca podpisali v Mirni peči temeljni samoupravni sporazum. Tega dne je bila tudi otvoritev novih proizvodnih prostorov TOZD Mirna peč. MOKRI PEŠCI - Sneg, ki se je dal prejšnji teden večkrat videti, je povzročd zastoje v prometu. Še posebno težaven je bil za voznike prehod čez Gorjance, četudi so cesto sproti čistili in posipavali s soljo. Nemalo pa so se jezili tudi pešci, ki so jih brezvestni šoferji škropili z umazano plundro. TEMA - Nekaj dni v prejšnjem tednu ni svetila javna mestna razsvetljava. Mesto je bilo zvečer in ponoči kot izumrlo. Ljudje se sprašujejo, zakaj je bilo tako. metliški tednik »t. 11 (1286) - 14. marcu 1974 Stran uredil: BRANKO PODOBNIK DOLENJSKI LIST 17 1 KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE Solidarnost Čez približno 14 dni bomo glasovali, če smo za uvedbo novega samoprispevka in s tem za napredek naših krajevnih skupnosti ali ne. Z današnjo številko zaključujemo obljavljanje razgovorov s predsedniki krajevnih skupnosti (KS), ker se je izkazalo, da so vsi predsedniki za uvedbo samoprispevka. Vsi zatrjujejo, da so tudi občani za ponovno uvedbo samoprispevka. Objavili pa bomo še izjave občanov. Velika večina občanov se zaveda, da bodo podeželske KS dobile precej več denarja za urejanje svojih komunalnih zadev, kot ga bodo nji-, hovi občani prispevali v obliki samoprispevka. Prav zato povsod trdijo, da bodo glasovali ZA. Prav pa je, da tudi občani Kočevja, ki bodo več plačali, kot dobili, glasujejo ZA. S tem bodo namreč solidarno pomagali reševati komunalne probleme podeželja. Podeželje je namreč v vsem povojnem obdobju veliko prispevalo za razvoj mesta, samo pa je ostalo komunalno neurejeno, prazno, brez ljudi, brez proizvodnih obratov. Prebivalci mesta naj torej tokrat vsaj delno vrnemo dolg podeželju. Prav pa bi bilo, da bi kmalu pomagali tudi odpirati proizvodne obrate v večjih podeželskih središčih. Tako bi na podeželju in v občini ostali ljudje, ki se zdaj izseljujejo. Če podeželje ne bo živelo in napredovalo, potem tudi mesto ne bo. J. PRIMC Stara cerkev: asfaltirati ceste Prednost še gradnji mostu v Ložinah bomo uredili še ograjo pri pokopališču in mrliško vežico. Razen tega predlaga mladina, da bi ji asfaltirali igrišče za odbojko, ki bi ga uporabljali tudi šolarji. Franc Lužar, predsednik KS Stara cerkev: „Mi bomo iz samoprispevka dobili 1,590.000 din in še 520.000 din iz komunalnega Sklada za asfaltiranje cest, ki jih je skupno 6.100 m. Upamo, da bomo imeli dovolj za asfaltiranje vseh cest, sicer jih bomo asfaltirali le skozi naselja. Razen tega je na prednostni listi še gradnja novega mostu v Ložinah. Del denarja zanj nam je že dala občinska skupščina, nekaj ga imamo sami, nekaj pa ga bo treba še pri- ___________________________ makniti. Ce bo denarja ostajalo, si Anton Rus, predsednik KS Dolga vas: „Dobili bomo 400.000 din, ki jih bomo porabili za asfaltiranje ce- O teh naših načrtih smo še vsako leto govorili na zborih volilcev. V kratkem bomo spet razpravljali o njih. Zdaj jih bomo lahko tudi uresničili, če bo referendum uspel.“ Dolga vas: asfalt, luč Dobili bodo več, kot dali Franc Lužar, predsednik KS Stara cerkev: „Prepričan sem, da bodo vsi naši občani glasovali za samoprispevek in tako zbrali denar za ureditev še nekaterih zadev, ki so občanom zelo potrebne. KRITIKA OSNUTKA Na nedavnem sestanku izvršnega odbora SZDL Kočevje in KS Kočevje so ugotovili, da osnutek občinskega statuta še ni zrel za sprejem, da je v njem precej nelogičnega (nesmiselnega, neumliivega) in da govori o pristojnostih krajevne skupnosti bolj nejasno kot zvezna ustava. Tudi rok za razpravo o njem (5 dni oziroma 3 dni, ker je bila vmes sobota in nedelja) so ocenili za precej prekratek. Predgrad: asfalt voda, elektrika, ambulanta Jože Kastelic, predsednik KS Predgrad: „Iz samoprispevka bomo dobili 450.000 din in 100.000 iz komunalnega sklada. S tem denarjem bomo asfaltirali približno 2 km cest skozi Dol, Jelenjo vas (do Pred-grada) in v smeri proti Staremu trgu do katastrske meje. Nadalje bomo ogradili vodovod za naselje Paka, za Laze, Vrt in Bilpo pa bomo izboljšali električno omrežje. Razen tega bi KONČNO SMUČANJE Šolsko športno društvo na osnovi šoli Kočevje bo izkoristilo snežne razmere in organiziralo te dni smučanje in sankanje za vse učence osnovne šole. V petek, 15. marca, pa bodo organizirali za učence 8. razredov izlet in ogled smučarskih skokov v Planici. V. I. TRI MESECE PREMALO? Seje koordinacijske komisije za volitve, ki dela za območje krajevne skupnosti Rudnik-Šalka vas, se je udeležilo 57 delegatov. Manjkala sta le dva. Složno so ugotovili, da bi morali biti borci sorazmerno z drugimi zastopani na kandidatnih listah. Menili so tudi, da ni dovolj tri mesece partizanstva, da se kdo znajde na kandidatni listi borcev. morali urediti zobno ambulanto v Predgrađu. Občani vedo za ta program, na zboru volilcev pa ga bodo potrdili. So za samoprispevek in ta predlog. Žele, da bi ga začeli čimprej uresničevati. Zavedajo se tudi, da denarja za vse ne bo dovolj. Zato so sklenili, da ga bodo pomagali uresničevati s prostovoljnim delom.” Simbol mladosti Franc Ožbolt iz Kočevja je o predlogu, da bi podeljevala KS priznanja zasluženim, rekel: „Na Kočevskem smo navajeni, da delamo, dokler moremo, potem te pa .ošpotajo* in odpišejo ... Popolnoma se strinjam s predlogom, naj bi bilo največje priznanje kipec Dekleta s piščalko, ker ta kip simbolizira mladost, zagnanost, težnjo po novem, naprednejšem, boljšem in lepšem. Kočevje samo je bilo med vojno porušeno, stari naseljenci so odšli. Tako je Kočevje novo, mlado, lepo mesto, kot je nov, mlad in lep tudi kip Deklice s piščalko. Popolnoma se tudi strinjam, naj bi plaketa mesta Kočevja no-' sila oznake zgodovinskih obeležij mesta.'4 V__________________________, Jože Kastelic: ,,Ljudje želijo, da bi začeli program del čimprej uresničevati. So zanj in bodo zato tudi glasovali za samoprispevek,“ Struge: vodovod Najvažnejša pitna voda Anton Pugelj, predsednik KS Struge: „Iz samoprispevka bomo dobili 400.000 din in še 72.000 din iz komunalnega sklada. Samoprispevek 400.000 din bomo porabili za napeljavo vodovoda od katastralne občine Kompolje do Strug, to je 4 km daleč. Za potrebni material za gradnjo vodovoda bomo še dodatno sami zbrali novih 400.000 din. Razen tega bomo tudi sami opravili vse izkope in zasutja. Z denarjem iz komunalnega sklada bomo vzdrževali 12,5 km občinskih cest. Prepričan sem, da bodo vsi naši isovali za samoprispevek. Težav ne ste, za ureditev javne razsvetljave in za ostale komunalne zadeve. Prepričan sem, da bo referendum za samoprispevek pri nas uspel. V teh dneh bo zbor volilcev, na katerem se bomo pogovorili o samoprispevku in programu del. Velika večina ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, je za samoprispevek, saj bo naša krajevna skupnost več dobila, kot bo prispevala. Le zelo redki, ki so vedno proti vsemu, bodo verjetno tudi tokrat proti, čeprav so pravzaprav zaradi takega stališča celo proti sebi.“ Ena telovadnica je za Kočevje premalo, saj odpade telesna vzgoja zdaj tej, zdaj oni šoli. Na referendumu bomo glasovali tudi, da bi dobilo Kočevje plavalni bazen in telovadnico. (Foto: F. Brus) Livold: vodovod, cesta... Urediti še dva domova in postajališče Anton Pugelj: „Se sami_bomo zbrali za naš vodovod in tudi prostovoljno delali. Vsi ljudje so za vodo in torej tudi za samoprispevek." (Foto: J. Primc) Anton Rus: „Že ob izpolnjevanju ankete o samoprispevku so vsi ljudje z izjemo enega menili, da je samoprispevek potreben.“ s > KOČEVJE - V nedeljo so na pobudo iniciativnega odbora, ki ga je vodil predsednik Mile Opa-čič, ustanovili Društvo invalidov Kočevje, ki bo delalo za območje občine. STARI LOG - V soboto so odprli prenovljeno dvorano krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so izvedli domačini daljši kulturni program, posvečen proslavljanju dneva žena. Jože Veselič, predsednik KS Livold: „Svet KS je že razpravljal o programu del, ki bodo financirana iz samoprispevka in še nekaterih virov. V pryi polovici marca pa bo še sestanek za vse občane, da bo vsak vedel, za kaj gre in za kaj bo glasoval/1 „Iz samoprispevka bomo dobili 590.000 din in še iz komunalnega sklada za asfaltiranje 80.000 din. Za napeljavo vodovoda Livold-Zajčje polje-Crni potok bomo porabili 250.000 din, za asfaltiranje ceste Livold-Zajčje polje pa 240.000 din. Razen tega imamo v načrtu ureditev domov v Livoldu in Črnem potoku, mrliške vežice, mrtvaškega odra in vozička ter avtobusnega postajališča v Livoldu. Predvsem v Črnem potoku bodo napravili še precej sami. Tu imamo pododbor KS, ki ga zelo uspešno vodi Alojz Marolt. Tako delovnega odbora, kot je ta, še ne pomnim. Lani so priredili tri veselice, izkupiček pa so namenili za ' urejanje vaškega doma. Razen tega kaže, da bodo Crnopotočani sami zbrali denar za asfaltiranje svoje ceste. Za nagrado »Dekle s piščalko« Krajevna skupnost se bo spomnila občanov, ki so zaslužni za napredek Svet krajevne skupnosti (KS) Kočevje je pred kratkim osvojil predlog o ustanovitvi sklada za priznanja pri KS. Precej občanov namreč pridno dela na raznih področjih v vendar jim za to nihče ne da nobene pohvale ali priznanja. Dogaja se celo, da ga namesto pohvale doleti očitna ali zahrbtna graja. Priznanja in nagrade bodo: bronasti (30 cm visok) miniaturni kip „Deklice s piščalko4*, se pravi posnetek kipa, ki stoji pred samskim blokom in je delo domačega kiparja Staneta Jarma; nadalje bodo podeljene zlate, srebrne in bronaste plakete mesta Kočevja, diplome ter denarne in druge enkratne nagrade. Ta priznanja in nagrade bodo seveda dobivali lahko le tisti, ki bodo bistveno prispevali k napredku KS. Zagotoviti bo treba, da bodo priznanja in nagrade dosegle svoj namen, se pravi, da bodo spodbujale občane k delu za napredek KS. To pomeni tudi, da najvišjih priznanj (kipca „Dekle s piščalko44) pa tudi zlate plakete Kočevja ne sme dobiti v istem letu preveč občanov, ampak po eden do dva najzaslužnejša. Več pa je lahko podeljenih ostalih priznanj, predvsem diplom. Razen tega zelo verjetno ni najboljši predlog, naj bi priznanja podeljevali vsako leto na obletnico Kočevskega zbora, se pravi od 1. do 3. oktobra. Ta- krat je namreč že občinski praznik, če niti ne štejemo, da je to celo republiški praznik. Od 15. septembra do 10. oktobra se zvrsti mnogo prireditev, srečanj, proslav in razstav. Podeljevanje priznanj KS bi se „izgubilo44 oziroma ne bi bilo dovolj opazno. J. PRIMC Jože Veselič, predsednik KS Livold: „Tako delovnega pododbora, kot je v Črnem potoku, ne pomnim.44 FILMARJI ZBOROVALI Združenje filmskovzgojnih delavcev Slovenije je imelo 1. marca občni zbor v Domu sindikatov v -Ljubljani. Na njem so pregledali uspehe dosedanjega dela in obravnavali načrte za prihodnost. Iz Kočevja se je zbora udeležil France Brus. Jarmov kip Dekle s piščalko je bil dolgo preganjan kot nemoralen (zaradi golote dekleta) inje sameval zapuščen v nekem šolskem kabinetu. Potem je, tudi s pomočjo tiska, le dobil mesto na javnem prostoru. Zdaj pa mu nameravajo urediti lepši postavek in urediti še nekatere zadeve, da bo simbol Kočevja v Čim lepšem okolju. (Foto: J. Primc) Odpor izkoriščanju Poročali smo že, da je občinska skupščina Kočevje določila višjo ceno za centralno ogrevanje, ki naj bi veljalo od novembra lani. Kemična tovarna je začela višjo ceno zaračunavati šele z januarjem, vendar so stanovalci tudi januarja plačali le po starem. Vzrok je bil ta, da je bilo te mesece (vse do konca februarja) lepo vreme. Stanovanjsko podjetje je nato sklicalo sestanek vseh predstavnikov prizadetih hiš in kurilnega odbora ter zahtevalo, naj stanovalci plačajo polno ceno kurjave, češ da je pač obračun Kemične tovarne za kurjavo tak. Predstavniki hiš pa so trdili, da stanovalci niso dolžni plačati tistega, česar ne dobijo. Zahtevali so, da se ugotovi, kdo je kriv, da centralna slabo greje in da je treba krivce kaznovati. Te zahteve bodo posredovali tudi občinski skupščini in družbenopolitičnim organizacijam. Razprava o slabi kurjavi poteka že leta in leta, pravih rezultatov pa ni. V začetku so mirne in vljudne zahteve stanovalcev vsi odgovorni preslišali. Pri vsej zadevi je žalostno, da je občinska skupščina pristojna za odobravanje višjih cen za centralno kurjavo, hkrati pa se je dosedanji načelnik inšpekcijskih služb izgovarjal, da oni niso pristojni za kontrolo. Tako so stanovalci popolnoma nezaščiteni, zato je prav, če so prevzeli zaščito sebe p svoje roke, kar jim dovoljuje tudi nova ustava. Seveda pa je treba tudi zahtevati ali zapisati v občinski statut, da je tisti, ki odobrava kakršne koli višje cene, dolžan na zahtevo občanov tudi prekontrolirati, če občani dobe, kar plačajo, oziroma kar jim želi nekdo zaračunati. p-t DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC Št. 11 (1286) - 14. marca 1974 VAJENEC: Kaj more mladega človeka bolj veselili kot delo z motoiji, avtomobili in sodobno tehniko? Na sliki: mladi delavec na priučevanju v IMV (Foto: Sandi Mikulan) I ' ' »Tudi za tebe imamo poklic!« Med podjetji, ki na širšem dolenjskem območju sprejemajo največ nekvalificiranih delavcev in jih nato na delovnem mestu priučijo za potrebe proizvodnje, je prav gotovo novomeška INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL. Priučevanje delavcev na delovnih mestih je v IMV že tradicija kolektiva. Postopek dela v avtomobilski in prikoličarski proizvodnji zahteva visoko stopnjo kvalitete, ki je dosegljiva z dobro usposobitvijo in specializacijo. Organizacija dela in racionalnost proizvodnje narekujeta višjo delitev dela - prav to pa omogoča zaposlovanje specializirane delovne sile. Zato ni čudno, če lahko v IMV marsikomu, pa naj gre za mladinca, ki ni mogel dokončati 8 razredov osnovne šole, za starejšega delavca brez kvalifikacije ali za ženo, ki bi se rada zaposlila v industriji, z veseljem povedo: „Tudi zate imamo poklic! “ Iri res ga tudi imajo — saj je priučevanje in specializacija delavcev za proizvodnjo v IMV nujna tudi zavoljo ekonomskega poslovanja podjetja, kot spričo dejstva, da kadrov na Dolenjskem manjka. Zato vlaga IMV v izobraževanje in priučevanje na delovnih mestih ogromno denarja. Uspehi takega dela pa so na dlani: delavci, ki so končali priučevanje in razne specializacije (predvsem gre tu za ozke profile raznih poklicev!), dosegajo - hkrati z večletnimi izkušnjami — tudi boljše uspehe pri delu. Največjo skrb posvečajo v tovarni mladim delavcem, ki. so končali osemletno šolsko obveznost, nato pa so se odločili, da rednega šolanja ne bodo nadaljevali. Med mladimi delavci je žal tudi precej takih, ki so končali samo 4, 5, 6 ali 7 razredov osnovne šole. Statistični podatki po- MLADI DELAVCI KI SE BODO TAKOJ ODLOČILI ZA DELO V SODOBNI LAKIRNICI IMV, IMAJO MOŽNOST, DA BODO V NAJKRAJŠEM ČASU PRIDOBILI SPECIALIZACIJO ZA BRIZGAL CA LAKA. razno govore o nedokončanem osno’mošolskem izobraževanju: v zadnjih letih več kot 32 odst. otrok ene generacije ne zaključi osnovne šole z uspehom! Ti delavci si zaprejo možnosti za nadaljnje šolanje, če seveda iz- Tudi ona se bo priučila za ozki profil poklica v kovinski stroki. Pridružila se je številnim ženam in dekletom, ki v IMV že imajo delo in so z njim, zlasti pa s prevozi, zelo zadovoljne. redno ne dokončajo osemletke. Kako torej kljub temu do poklica? Prav tem delavcem je namenjeno izobraževanje na delovnem mestu in usposobitev za specializiranega delavca v ozkem profilu. S pri-učevanjem si tak delavec pridobi določena teoretična znanja iz stroke, razširi si splošno znanje, hkrati pa pridobi usposobljenost za delo na določenem področju. Ko se mladinec okoli 15 let vključi v delo, pride v organizirano delovno sredino, ki nanj vzgojno deluje. Novo okolje teija tudi od njega določeno prizadevnost, tovariške odnose, pravilen odnos do skupne lastnine in potrebno pojmovanje o vrednosti dela. Vsako leto je kolektiv IMV sprejel po 3 do 4 razrede mladih fantov in jih prek zavoda za zaposlovanje in šolskega centra za kovinsko stroko vključil v posebne tečaje. Tudi ta mesec bodo v tovarni sprejeli 30 mladih delavcev za priučitev v proizvodnji avtomobilov za ozke poklice v kovinski stroki. V IMV je možna priučitev in specializacija za ozke profile na naslednjih področjih dela: a) pri strojni obdelavi lesa in kovin: — vrtalec, — rezkalec, — specializirani strugar, — stiskalničar, — avtomatičar; b) pri montažnih delih: — montažer avtomobilov, — montažer prikolic; c) pri drugih delih: — varilec (plamenski in obločni) — brizgalec laka, — viličarist. V opisano izobraževanje se seveda lahko vključijo tudi starejši delavci, ki imajo veselje in voljo do nadaljnjega izobraževanja in specializacije. Veliko delovnih mest je primernih tudi za žensko delovno silo, posebno za mlajše delavke. Zaposlene žene v IMV so na raznih delovnih mestih v tovarni že dokazale, da proizvodnja avtomobilov ni samo stvar moških! Pri proizvodnji prikolic se ženska spretnost pokaže še v večji meri. Tako v INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL povezujejo delo in izobraževanje v skupno, enotno nalogo. To je pot, ki gre v.korak z razvojem tehnike in tehnologije, pa tudi novih družbeno-eko-nomskih odnosov in delavskega samoupravljanja. or Smučarski modeli pletenin ALMIRA almiro alpska modna industrija n D A(_MIRA iz Radovljice sodi po svojih vrhnih pleteninah med najbolj poznane pri nas. S specializirano proizvodnjo VISOKO KVALITETNIH MODNIH PLETENIN «e je kolektiv uveljavil na domačem in inozemskem trgu. Za svoje izdelke je delovna skupnost alpske modne industrije iz Radovljice prejela že številna priznanja. Dobila jih je na sejmih v Beogradu, na zagrebškem velesejmu, na sejmih mode v Ljubljani in drugod. Omenimo naj ZLATO KOŠUTO iz Beograda, ZLATO PLAKETO iz Zagreba in LJUBLJANSKEGA ZMAJA. Med priznanji so še plakete, medalje in diplome. Tudi na pravkar minulem sejmu MODA 74 v Ljubljani ALMIRA ni ostala praznih rok. Za modno ubrano ko- lekcijo svojih izdelkov je dobila DIPLOMO. ALMIRA proda večino svojih izdelkov na domačem trgu. Seveda pa se vse bolj vključuje v mednarodno delitev dela. Prvič je svoje izdelke prodala na tujem trgu leta 1957. Od takrat se spisek držav, kamor izvaža, vse bolj veča. Izvaža na Vzhod in Zahod. Od leta 1972 ima lastni izvozni oddelek. ALMIRA krepi svojo prisotnost na mednarodnem trgu tudi z udeležbo na mednarodnih sejmih športne opreme. Lani in letos so v Muenchnu smučarski modeli pritegnili pozornost obiskovalcev iz vsega sveta. Posebno veliko zanimanje so pokazali Amerikanci in Japonci. V slednjo deželo so prodali že precej izdelkov. Kolektiv Almire je lani v jeseni slavil 25-letnico obstoja in 50-letnico organizirane pletilne proizvodnje v radovljiški občini. Proslavil je zaključek zadnjih deset let, ki je potekalo v znamenju modernizacije, izpopolnjevanja organizacije proizvodnje in poslovanja, usposabljanja strokovnih služb in zaposlenih, kar vse je bilo kronano z otvoritvijo nove in sodobno opremljene tovarne v letu 1971. Tovarna je sedaj zaključena celota, ponos kolektiva in občanov radovljiške občine. Delovna skupnost ALMIRA ima sedaj solidno osnovo za nadaljnji razvoj in rast ter za utrjevanje novih družbenih samoupravnih odnosov, v katerih je delovni človek postavljen na prvo mesto. Nova in sodobno opremljena kuhinja v obratu družbene prehrane, ki so jo odprli za praznik žena 8. marca, je dokaz, da gre res za delovnega človeka. DIPLOMA za ALMIRO na sejmu MODA 74 Modema tovarna pletenin ALMIRA v Radovljici DOLENJSKI LIST NAGRADNA IGRA PODRHUKIIII DUKATI lllilll lluiiiifill zlutii Mater I m Potrošnike Podravkinih juh iz Novega mesta in okolice, bralce Dolenjskega lista, vabimo, da sodelujejo v posebni Podravkini nagradni igri! mirnih talarje v ||f V Podravka Hilli NAGRADE: 15 dukatov 50 srebrnih tolarjev 250 kozic za juho 500 jušnikov KAKO LAHKO SODELUJETE V IGRI? Kupujte Podravkine juhe, hranite prazne vrečke in škatlice, ko pa jih zberete 10, jih v kuverti pošljite na naslov: Pedramie Kozic za jata Pairarkieili iašeikav PODRAVKINI ZLATNIKI 61001 LJUBLJANA poštni predal 31 Vaša ^isma bomo sprejemali do 31. maja 1974. Dobitnike bo določil žreb. Rezultati žrebanja — popis dobitnikov z našega območja, bo objavljen v našem listu takoj po žrebanju. Dober tek in srečo v igri vam želi zahtevajte PILS! poglejte pod zamašek! V Iv® v.' •1 s gjrsg [•77 »7 L* J tl*J 9, .. M H El EE M 11 El M m Eli fgmml @1 !©b «9 1»,: ra pgftgnBH InOlbmj o DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju ( DIMNIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK ŠT.1 DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, ' — varčen pri prostoru, ker je -natančno izmerljiv in funkcionalen ' — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v EVROPI SCHIEDEL—YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: KZ KRKA NOVO MESTO MERCATOR-TRGOPROMET KOČEVJE TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA PRESKRBA KRŠKO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE GG BREŽICE JELKA RIBNICA DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO komisija za kadre in splošne zadeve OBJAVLJA . prosta delovna mesta: DBH - REFERENTA V PODRUŽNICI KRŠKO ZA DELA SPLOŠNIH POSLOV. Pogoji: nepopolna srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja in dv ;ma letoma delovnih izkušenj; - PRIPRAVNIKOV S SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO. Prednost imajo kandidati s končano srednjo ekonomsko šolo. Rok objave velja do zasedbe delovnih mest. Poskusna doba za referenta traja dva meseca. Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in navedbo strokovne izobrazbe pri komisiji za kadre in splošne zadeve pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto. C DOLENJSKI UST J PROSTA DELOVNA MESTA! HOTEL GRAD OTOCEC Otočec ob Krki RAZPISUJE naslednji prosti vodilni delovni mesti 1. POMOČNIKA DIREKTORJA 2. RAČUNOVODJE (ni reelekcija) Kandidati za obe delovni mesti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: višja izobrazba (ekonomske ali pravne smeri) in 5 let delovne prakse v gostinstvu ali turizmu; srednja šola in 7 let delovne prakse, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu: Pod 2: višja izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovne prakse v računovodstvu ali srednja ekonomska šola in 15 let delovne prakse v računovodstvu ter obvladanje strojnega knjigovodstva. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. PROSTO DELOVNO MESTO! „MELAMIN" kemična tovarna Kočevje Odbor za medsebojna razmerja Objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 6 mesecev. Za to delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazba ekonomske smeri ter najmanj 5 let dela na delovnem mestu računovodje. Pismene prijave sprejema splošni sektor podjetja do vključno 28. 3. 1974. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni do 5. 4. 1974. r emona Ijubljana ZA POČITNIŠKI DOM V CRIKVENICI ZA LETOŠNJO POLETNO SEZONO (OD MAJA DO SEPTEMBRA) VABIMO K SODELOVANJU: GLAVNO KUHARICO POMOČNICO GLAVNE KUHARICE KUHINJSKE DELAVKE SERVIRKO SOBARICO TOČAJKO Za vsa, navedena delovna mesta so pogoj delovne izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu. Interesentke za navedena delovna mesta lahko dobe podrobnejše informacije v kadrovsko-socialnem sektorju podjetja v Ljubljani, Kidričeva 13, kjer oddajo tudi svoje pismene ponudbe. Rok za dostavo ponudb je 15 dni po objavi. PROSTA DELOVNA MESTA! ISKRA TOZD Elektrospojna vezja ELA Novo mesto sprejme VEČ DELAVK ZA PRIUČITEV V PROIZVODNJI ELEK-TROKONFEKCIJE. Pogoji za sprejem so zdravstvena sposobnost in starost nad 18 let. Ustne ali pismene prijave sprejema splošni sektor ISKRA — TOZD Elektrospojna vezja ELA, Novo mesto, Ragovska c. 7a. PIP KRIŽANKE, ZABAVA, UGANKE, NAGRADE! Udobno družinsko in prostorno poslovno vozilo Renault4 ZA VSE NAMENE ZA VSE TERENE MINIMALNA PORABA GORIVA Cena: 42.583,60 din fco tovarna Novo mesto Dobava: takoj po prejemu vplačila Tekoči račun: 52100-601-10035 SDK Novo mesto Obrnite se na banko v vašem kraju, da vam odobri POTROŠNIŠKO POSOJILO Kreditno sposobni lahko pri banki uporabijo DRUŽINSKO POSOJILO inDUSTRUR mOTORMH VOZIL nOVOIDESTO Za podrobnejša pojasnila vas pričakujejo Poslovalnice IMV: LJUBLJANA, Titova 172 a 061 343-485 NOVO MESTO, Zagrebška 18-20 068 21-075 o INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL TOZD Tovarna opreme Črnomelj vabi k sodelovanju DVA KURJAČA ZA KURJENJE VISOKOTLAČNIH KOTLOV V SKUŠILNICI LESA Pogoji za zaposlitev so: 1. kvalificirani ključavničar z izpitom za upravljanje z visokotlačnimi parnimi kotli, 2. izprašani kurjač visokotlačnih parnih kotlov z ročnim nakladanjem Razpis velja do zasedbe delovnih mest. SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA - NOVO MESTO RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA ODSEKA - STROKOVNI SVETOVALEC 2. SAMOSTOJNEGA REFERENTA 3. SOCIALNEGA DELAVCA Pogoji: pod 1: visoka izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 2: višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod 3: višja šola za socialne delavce Razpis velja 15 dni po objavi. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja in dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — podružnica Novo mesto, kjer dobite tudi potrebna pojasnila. Na podlagi 13. člena Zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) RAZPISUJE Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Krško prosto mesto: 1. PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA KRŠKO IN 2. SODNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA KRŠKO Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določbah temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se priglasijo v 30 dneh od dneva objave Komisiji za volitve in imenovanja občinske skupščine Krško. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA Št. II (1286) - 14. marca 1974 DOLENJSKI UST 21 Hl TEDENSKA B Četrtek, 14. marca - Matilda Petek, 15. marca - Klemen Sobota, 16. marca - Herbert Nedelja, 17. marca - Jedert Ponedeljek, 18. marca - Ciril Torek, 19. marca - Jožef Sreda, 20. marca - Klavdija Četrtek, 21. marca - Niko BREŽICE: 15. in 16. 3. ameriški barvni film „Korintsko maščeva-nje“. 17. in 18. 3. ameriški barvni film „Tarzan in žena leoparda". 19. in 20. 3. ameriški barvni film „Črni dnevi strelca44. ČRNOMELJ: 15. 3. ameriški barvni film „Kockar in razvratnica44. 17. 3. angleški barvni film „Diaman- ti so večni44. 20. 3. ameriški barvni film „Ljubimci in drugi tujci44. KOSTANJEVICA: 17. 3. ameriški barvni film „Ljubezenska zgodba44. KRŠKO: 16. in 17. 3. nemški barvni film „Kako naj to rečem svoji hčerki44. METLIKA: 13. in 14. 3. ameriški barvni film „Zaljubljene ženske. 15. in 17. 3. ameriški barvni film „Vroči- diamanti44. MIRNA: 16. in 7. 3. „Štirje dolarji za maščevanje44. NOVO MESTO: 15. in 6. 3. ita-lijansko-ščanski barvni film „Teksas džo44. 17. 3. matineja „Velika parada Toma in Džerija44. 19. 20. in 21. 3. italijanski barvni film „V Milanu ubijajo ob sobotah44. ŠENTJERNEJ: 16. in 17. 3. Matt Helm ureja račune44. RIBNICA: 16. in 17. 3. danski barvni film „Devica in vojak”, TREBNJE: 16. in 17. 3. barvni kavbojski film „Nezgrešljivi šango44. TiipJl OS SLUŽBO DOBI DEKLE, ki ima veselje do aranžer-stva in delno do gospodinjstva, sprejmem v. službo. Stane Kolman, aranžer, Bled, Finžgarjeva 10. KVALIFICIRANEGA tesarja ali mizarja, ki ima veselje za delo pri strojih in dva tesarska vajenca sprejme tesarstvo Josip Kregar, Ljubljana, Povšetova 19. TRIČLANSKA DRUŽINA išče pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka v popoldanskem času. Nudimo hrano, sobo in nagrado. Tajnšek, Ob Ljubljanici 36, Ljubljana. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Brivec-frizer Davorin Novak, Trebnje. IEČEM zanesljivo osebo za varstvo 21-mesečnega fantka na domu. Svetina, Nad mlini 41, Novo mesto. PRODAM skoraj nov betonski mešalec. Naslov v upravi lista. PREŠO NA KAMEN, električni va-lilnik za 120 jajc, peč na drva za kopalnico in šivalni stroj Necchi prodamo. Slapšak, Cesta na Dobravo 24, Sevnica. PRODAM kolarski draksler in voz za 1 konja ali dve kravi. Kaučič, Breg 1, 61332 Stara cerkev pri Kočevju. ZARADI SELITVE prodam 5-delno sobno omaro, 3-delni kuhinjski pult, peč na gorilno olje in otroško košarico z vložkom. Herma Vukoslavovič, Novo mesto, Jerebova 8 a. UGODNO PRODAM kosilnico za traktor Ursus. Franc Krhin, Ostrog 34, Šentjernej. PRODAM čebele AŽ, čebelnjak in opremo. Vprašati pri Jožetu Rajhu, Straža. PRODAM HLADILNIK, podpornike, bankine, montažno garažo in še nekaj drugega lesa. Ivo Kotar, taksist, telefon 21-148 ali Brod 55, Novo mesto. STANOVANJA H Motorna vozila ODDAM hrano m stanovanje dekletu, ki bi v dopoldanskem času občasno pazila na otroka. Naslov v upravi lista (648/74). ODDAM opremljeno sobo čisti in pošteni ženski, ki dela samo dopoldne. Centralno ogrevanje s souporabo kopalnice. Ogled po 15. uri. Naslov v upravi lista (623/74). IŠČEMO SOBO v Novem mestu za samskega moškega. Ponudbe na Splošno vodno skupnost Dolenjske, Novo mesto. STANOVANJE in hrano nudimo starejši samski ženski (vdovi) k tričlanski družini, da bi pazila na dom. Če zna kakšno domačo obrt (šivilja, krojačica), ima tudi prostor za delavnico na primernem kraju. Ponudbe pod „UGODNO44. ZA STANOVANJE z odločbo v bloku kjerkoli v Novem mestu ali Trebnjem dam do 30.000 din nagrade. Ponudbe pod „TAKOJ44 MLAD moški išče opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (682/74). PRODAM PRODAM motorno kosilnico znamke Ohmpia z vozičkom, priključek cirkular in brusilka. Jože Avžin, Ragovo 6, Novo mesto. PRODAM skoraj novo snopovezal-ko. Naslov v upravi lista (622/74). - PRODAM šivalni stroj Singer, dvojni postelji z vložki ter enojno posteljo z ograjico in vložkom. Kresal, Stari trg 4, Trebnje. PRODAM električni štedilnik, kuhalnik na tri plešče, moped na tri prestave in šivalni stroj starejšega tipa. Robert Romih, Kettejev drevored 39, Novo mesto. PRODAM 200 trtnih sadik cepljenk z deklaracijo. Naslov v upravi lista (632/74). - POCENI prodam opremo za samsko sobo in peč na olje. Naslov v upravi lista (635/74). PRODAM omaro. Naslov v upravi lista (637/74). PRODAM skoraj novo motorno kosilnico Figaro z žetveno napravo, skupaj ali posamezno. Zamenjam tudi za samonakladalko. Alojz Frančič, Čadraže 14, Šmarješke Toplice. UGODNO prodam televizor Gorenje avtomatik. Pureber, Ivana Roba 7, Novo mesto, PRODAM zajce, velika pasma belgijski orjak za rejo in za zakol. Erklavec, Vrtača 19, Semič. PRODAM novo kosilnico BCS. Naslov v upravi lista (647/74). UGODNO prodam staro dnevno sobo. Mestne njive 18, Novo mesto. FIAT 850 SPEC1AL, letnik 1971, ugodno prodam. Vprašajte popoldne po telefonu 22*288. PRODAM FIAT 850, letnik 1970. Lojze Muhič, Birčna vas 53. Informacije dopoldan tudi po telefonu 21-453. PRODAM traktor Porsche s priključki. Grubar, Dol. Vrhpolje, Šentjernej. ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Simon Drobnič, Svibnik n.h., Črnomelj. Informacije v dopoldanskem času po telefonu 21-456, popoldne doma. PRODAM dobro ohranjen avtomobil Z 750, letnik 1969. Ogled vsako popoldne. Kristanova 25, Novo mesto. UGODNO PRODAM osebni avto Zastava 750 M, letnik oktober 1972, brezhiben. Kruljac, Vrhov-čeva 10, Novo mesto NUJNO PRODAM avto Dacia. V račun vzamem tudi razne kredite. Martin Hrastovšek, Regerča vas 9a, Novo mesto. FIAT 750, junij 1971, garažiran in dobro vzdrževan, prevoženih 33.000 km prodam najboljšemu ponudniku. Ogled vsak dan po 14. uri. Dr. Gluecks, Mestne njive 6, telefon 22-284. TRAKTOR GOLDINI Universal 24 KM, pogon na vsa kolesa, primeren za strmine, letnik 1973, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista (690/74). OPEL KARAVAN, letnik 1971, ugodno prodam. Vprašajte po tel. št. 21-879. PRODAM njivo v velikosti 20 do 25 arov, primerno za stavbišče ali kaj drugega, v gradbenem okolišu (elektrika in voda na parceli). Cena nizka. Naslov v upravi lista (618/74). ENONADSTROPNO HIŠO v centru Brežic, v pritličju lokal, v nadstropju stanovanje, veliko dvorišča in vrt, takoj vseljivo, prodam. Naslov v upravi lista (685/74). PRODAM parcelo (0,50 ha) travnika v Sevnici pri Kopitarni. Informacije po telefonu (061)53-085, po 13. uri. PRODAM vinograd v Venišah pri . Leskovcu, primeren za gradnjo, (voda, elektrika na parceli). Josip Netahly, Vihre 8, Leskovec pri Krškem. PRODAM njive v Gor. Kamcncah. Franc Koklič, Hudo 8, Novo mesto. KUPIM KUPIM manjšo starejšo hišo (elektrika, možnost vodovoda, do 50 arov zemlje) v bližini prometnega kraja, s sončno lego. Ponudbe pošljite na naslov: Marija Mlakar, 8 Muenchen 2, Bavariaring 4, Deutschland. RAZNO DNE 10. Marca sem na poti od gostilne Rotovž do pokopališča v Ločni izgubil moško ročno uro. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo lista (673/74). ZAMENJAM črno vino za 300 kg semenskega krompirja (Igor). Anton Vukšinič, Zelebej 2, 68330 Metlika. NUDIM večje posojilo za razširitev dobro vpeljane obrti. Resni interesenti naj oddajo ponudbo v oglasni oddelek pod šifro „GA-RANCIJA-DOGOVOR44 POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za Vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! DOJENČKA grem pazit na dom. In-teresentke naj puste naslov v upravi lista pod „V NOVEM MESTU44 PES, črn, s košatim repom, sliši na ime Ciril, se je izgubil. Nagrado dobi tisti, ki ga vrne na naslov: Renatka Kotar, Brod 55, Novo mesto. KATERO DEKLE ali vdova do 35 let bi poročila vdovca (37 let) z dvema otrokoma (8 in 10 let) in bi bila pripravljena preseliti se v Ljubljano. Ponudbe pod „RAZUMI ME44. ZARADI OSAMLJENOSTI želim spoznati preprosto dobrosrčno dekle ali vdovo, staro od 20 do 30 let. En otrok ni ovira. Oglasi se pod šifro „TEŽKO TE ČAKAM44. V NAJEM ODDAM sodobno urejen kokošji hlev (baterijski sistem) za 2800 kokoši. Viktorija Zdravje, Zalog 17. ZENSKO URO DARVVIL, najdeno 8. marca pred frizerskim salonom Šmid, lahko dobite pri Mariji Slak, Gor. Globodol 7, Mirna peč. V SOBOTO, 9. marca zvečer, sem izgubil železno cev, dolgo 2,30 m, na cesti Smednik-Kržišče. Poštenega najditelja prosim, da jo oroti nagradi vrne na naslov: Vili Šiško, Kržišče 16, Raka. ZAUPATE V DOMAČA ZDRAVILA? Si želite z domačimi zdravili odpraviti mozolje, pege, rjave lise, uspešno ozdraviti razne bolezni, kot so krčne žile in revma? Pošljem vam nasvet in navodila, če priložite znamko za 80 par in čitljivo napisan svoj naslov z opisom svojih težav. Nato boste prejeli odgovor. Pismo pošljite na naslov: Smerekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana. »uram Ob izgubi naše drage mame in stare mame ANGELE JENE iz Hrastulj pri Škocjanu se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali ob težkih trenutkih in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se podjetju PTT Novo mesto in sodelavcem pošte Škocjan. Žalujoči: sinovi Tone, Franc, Ivan in Darko z družinami v 89. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ata in stari ata ŠTEFAN POTRPIN iz Gradišča pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo Vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence, vaščanom ža vso pomoč ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči ostali Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA BUKOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in znarfcem.ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo dr. Vodniku za zdravljenje in lajšanje bolečin. Lepa hvala za podarjene vence kolektivom Gorjanci Straža, GG Novo mesto in obrat Straža, Novoteks Novo mesto, Novomeški opekarni Zalog, Mercator Novo mesto in župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in stali ob strani, najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Stane, Drago, Ivan in hčerka Metoda ter hčerke: Marica, Fanika, Anica, Cirila, Milena z družinami ter drugo sorodstvo Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JOŽEFA ŠTRAVSA iz Muhaberja sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Pepca in hčerka Dragica z družino Muhaber, 11. marca 1974 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA IL AR JA z Dol. Težke vode, Stopiče se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Novega mesta za lajšanje bolečin in župniku iz Stopič za opravljeni jobred. Prisrčna hvala članom kolektiva Komunalnega podjetja in Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto ter Partizanu iz Ljubljane. Žalujoči: žena Angela, sin Tone, hčerke Pepca, Rozka, Mimica in Angelca z družinami, Slavica z možem in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega očeta in starega očeta JOŽETA RUDMANA Jugorje 7 se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam nudili pomoč v težkih urah žalosti, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo IMV, Opekarni Zalog, Labodu in Zvezi borcev Gabrje za vence in poslovilne besede ob odprtem grobu, zdravnikom za lajšanje bolečin in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Iva« in Tone, hčerki Mimi in Justi z družinami ter drugo sorodstvo V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC ANTONČIČ iz Gor. Kronovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje. Lepa hvala dr. Vodniku za obiske na domu. Posebna hvala za podarjeno cvetje in vence sorodnikom in znancem ter Zavarovalnici Sava za venec in veliko udeležbo na domu in pogrebu. Zahvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Rezka, sin Lojze z družino, hčerka Cvetka z družino in drugo sorodstvo LPREKUCI'^ VINKO POVŠE posestnik iz Dol. Toplic 18, prepovedujem prehod in vožnjo preko mojega sadovnjaka in dvorišča. Prav tako prepovedujem odlaganje smeti v strugo Sušice pri moji hiši. Kršilce prepovedi bom sod miško preganjal. ANTON DEBEVC, Cužnja vas 23, Mokronog, prepovedujem pašo živine, kokoši in prašičev po mojem vinogradu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ANTON MAKŠE, Kobetova 21. Ljubljana, prepovedujem hojo in pašo živine, kokoši in prašičev po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. IVAf>5 GAZVODA, Potov vrh 3, Novo mesto, prepovedujem delanje škode, vožnjo, obračanje in odlaganje materiala na mojem zemljišču in na travniku Gabrina, pare. št. 497. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice in tete ROZALIJE PLANINC roj. MEDIC iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in vence in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Pertotovi za pomoč. Posebno se zahvaljujemo kraj. org. ZB Črnomelj, godbi na pihala Črnomelj, najlepša hvala tudi župniku za opravljeni obred ter pevskemu zboru za petje. Še enkrat Vsem iskrena hvala. Žalujoči: hči Zalka z družino, sinova Tone in Jože z družinama ter drugo sorodstvo Črnomelj, Ljubljana, dne 1. marca 1974 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene, naše mame in stare mame TEREZIJE PENCA iz Smolenje vasi se zahvaljujemo sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo bratu Stanetu in njegovi ženi za vso pomoč, pogrebnikom Mihi Brulcu, Francu Lenartu, Štefanu Žuri in Tinetu Rukšetu za sprevod, Frančiški Penca z Mal. Slatnika ter Mariji Seničar iz Smolenje vasi za vso požrtvovalnost, darovalcem cvetja in vencev ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Franc, sinovi Mirko, Ivan iz Avstralije in Stane z družinami, Jože in Franci ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA ŠUŠTARŠIČA iz Žapuž se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali, mu podarili vence, cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za trud in nego, župniku za opravljeni obred, gasilskemu društvu Orehovica, ZB Orehovica, upokojencem iz Šentjerneja ter Francu Zagorcu za poslovilne besede. Predvsem se zahvaljujemo vaščanom in sorodnikom, ki so ga obiskali med hudo boleznijo ter za vso pomoč v najtežjih trenutkih in za izrečeno sožalje. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Nežka, hčerki Nežka in Pepca z družinama, sestra Francka, brata ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, skrbnega očeta, starega očeta, sina in brata IVANA MEDVEDA-MILANA iz Mačkovca se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali, zasuli pokojnika s cvetjem in venci in ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Lepa hvala zdravstvenemu osebju iz Novega mesta, predvsem dr. Vodniku, dr. Zoriču in Terziču ter sestri Vidi za zdravljenje in lajšanje bolečin, Pepci Jermanovi in Milanu Križanu, ki sta mu stala vedno ob strani, obč. org. ZB Novo mesto, ZB Otočec, kraj. org. SZDL Mačkovec, govornikom na domu in mladini za petje, govornikom ob odprtem grobu, godbi in pevcem. Sc enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: žena Pepca, hčerke Ivanka z družino, Slavka in Darinka, mama, brat France z družino in sestre DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Rftnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc štajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Manan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine, v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št '•> od 1. 1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana 22 DOLENJSKI LIST Št. 11 (1286 BESffiOS [floft/ESTILA I OBVEŠČAM občane občine Trebnje, da sem s 1. marcem 1974 odprl v Trebnjem (stavba občine in sodišča) odvetniško pisarno. Janez Žura, odvetnik, Trebnje. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO radi, Žabja vas 15, novo MESTO, IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO IN IVAN JERINA, METLIKA. rnisaitrasi OPRAVIČILO Bralcem se opravičujemo, da zaradi pomanjkanja prostora tokrat nismo mogli objaviti tedenskega sporeda Radia Ljubljana. UREDNIŠTVO TELEVIZIJSKI SPORED Ljubi mami MARIJI LAJKOVIC iz Grobelj pri Šentjerneju za njeno dvojno praznovanje še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let — želita Franc in Jožica. DRAGIMA sestri FRANCKI BOVHANOVI in njeni hčerki FANIKI PUNGERČAR iz Gaber-nika pri Škocjanu na Dolenjskem mnogo zdravja in sreče za njun god, njunima možema in atu pa lep pozdrav, sestra oziroma teta Marija ter vsi Kraljevi, Sušnikovi in Benedikovi iz Kranja. DRAGEMU in skrbnemu očetu JOŽETU HROVATU iz Kolodvorske 2 v Novem mestu iskreno čestitamo za dvojno praznovanje z željo, da bi bil med nami še mnogo let zdrav in srečen. Sin Jože z družino, hčerki Slava in Mari z družinama, mami pa lep pozdrav. Dragi stari mami FRANČIŠKI PETERLIN - LESTINSKI mami iz Lcstine želijo vse najlepše za dvojni praznik: Zvone, Danica in pravnuka Matejka in Aleš. JOŽICI DROBEŽ iz Gor. Gomile, želita vse najboljše za dvojni praznik in da bi ga praznovala še mnogokrat v krogu svoje družinice, Jožica in Janez iz Otočca. Mala Janjiča pošilja bo trci in botrčku ter Dragu koš poljubčkov. PEPCI ŽUPANClC iz Uršnih sel, Jožici Kočman iz Vavte vasi, Jožici Bukovec iz Birčne vasi, Jožetu Grandovcu iz Vel. Podljub-na, obema Jožetoma Klobučarjevima iz Bršlina in Jožetu Lokarju iz Brič ne vasi iskreno čestitam za god in iz srca želim obilo veselja in dobrega zdravja. Sestra oziroma teta ANČKA Z. DRAGEMU in skrbnemu možu in očetu JOŽETU METELKU s Kala iskreno čestitamo za 40. rojstni dan in god ter mu želimo veliko sreče in trdnega zdravja in da bi bil vedno tako dober in skrben mož ter oče. Enako želimo sinu Jožetu za rojstni dan in god. Žena oziroma mama Vera, Stanko in Darinka. DRAGU JENlCU, ki služi vojaški rok v Smederevu, želimo za 20. rojstni dan vse najboljše ter da bi se vrnil zdrav domov. Mama, ate in Jožek. SVOJI LJUBLJENI sestri ANČKI JAKŠIC, ki že 60 let živi v Pitts-burgu in jo imam še vedno v najlepšem spominu zaradi njenih lepih lastnosti, želim čimveč zdravja med njenimi pridnimi otroki in vnučki. Hvaležna sestra Nežka z možem Martinom Klančarjem. ZAHVALA Ob nenadni smrti drage tete in svakinje PEPCE LEGAN z Dvora 33 pri Žužemberku se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so ji pomagali v času njene bolezni, ji prinesli cvetje in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala osnovni šoli Dvor, društvu upokojencev Dvor, tov. Božiču za poslovilne besede pri odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sorodniki in Slavko Slak _ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame JOŽEFE TURK iz Jurke vasi št. 4 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, organizaciji ZB, sindikalni podružnici TOZD Žaga, tovarni stilnega pohištva in sodelavcem, sodelavcem Pionirja in pravne fakultete. Posebno se zahvaljujemo tovarišicama Nadi Rom in Meri Gruden za požrtvovalno delo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred in cerkvenemu pevskemu zboru. Žalujoči: sinovi Janez, Jože in Franci, hčerki Cvetka in Micka z družinami Leto se ga 15. marca 1974 bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi ate in stari ate DAKO CAR iz Pilatovcev št. 25 minilo, a še vedno živi v naših »srcih. Lepa hvala vsem, ki vedno radi spominjate. Žalujoči: soproga Danica, sinovi Dako, Janko, Niko in Milan, hčerki Dragica in Marija, zeti Nikica in Saša ter snahe Dragica, Marica, Branka in Biserka ZAHVALA \ Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata JULIJANA PUGLJA iz Stranske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikftm, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali številne vence in cvetje, nam izrekli tolažilne besede in tako številno pospremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Stranska vas, Lakovnice in Šmihel za spremstvo s prapori ter pevskima zboroma Ruperč vrh in KUD Dušan Jereb iz Novega mesta, Franciju Bartlju za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred, kolektivoma Novoteks in Ela za izkazano pozornost ter učenkam in učencem 7. a razreda iz Šmihela. Žalujoči: žena Štefka, hči Irenka, sin Boris, mama ter drugo sorodstvo Četrtek, 14. marca: 8.10 TV v šoli (Zg) - 17.30 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj) — 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 L. Bernstein vam predstavljanj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) -19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Medved za gosta -češka TV komedija (Lj) - 21.20 Razgledi: Šport v NDR (Lj) - 21.50 Glasbeni nokturno: Klavirski duo Dekleva (Lj) — 22.05 TV dnevnik (Li). PETEK, 15. MARCA: 9.30 Smučarski skoki - barvni prenos iz Planice (Lj) — 14.10 TV v šoli (do 16.05) (Zg) - 16.20 Pisani svet -mladinska oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) — 18.20 Indijska folklora: Zviči Kiraj (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Cesta in mi (Lj) - 19.05 Nalezljive bolezni (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Nedelja v mestu Avrey -čelov, film (Lj) — 22.25 TV dnevnik (Lj) 22.40 Umetnost in človek -barvna oddaja (Lj). SOBOTA, 16. MARCA: 9.30 Smučarski skoki - barvni prenos iz Planice (Lj) - 15.15 Nogomet Radnički:Hajduk - prenos (do 17.00) (Bg) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 17.30 Maroltovci praznujejo - II. del (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Od Kitty Hawka do Pariza - barvni film (Lj) - 19.05 Moda za vas -barvna oddaja (Lj) — 19.15 Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Moji gostje in jaz: Arsen Dedič (Zg) — 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Pravnuki - barvni film (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Cannon - serijski film v barvah (Lj). NEDELJA 17. MARCA: 8.45 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 9.30 Smučarski skoki - barvni prenos iz Planice (Lj.) - ... Mozaik (Lj.) - ... Otroška matineja: Poly in črni diamant, Enciklopedija živali, Pravnuki (Lj.) - ... Poročila (Lj.) - Nedeljski popoldan (Festival v Sanremu, Lenčkova mama, Za konec tedna) (Lj.) - 18.05 Poročila (Lj.) - 18.10 Moda za vas - barvna oddaja (Lj.) - 18.20 Najhitrejiši revolveraš (Lj.) -19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Tedenski zunanje politični komentar (Lj.) - 20.30 3-2-1 (Lj.) - 20.40 A. Kovačič: v registra-turi - barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 21.40 Mongolija - Zmaga nad smrtjo, barvna oddaja (Lj.) - 22.05 Športni pregled (Sa.) - 22.40 TV dnevnik (Lj.) PONEDELJEK, 18. MARCA: 8.10 TV v šoli (Ze.) - 9.00 Angleščina (Zg.) - 9.15 Nemščina (Zg.) - 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bg.) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg.) -15.00 Angleščina - ponovitev (Zg.) - 15.15 Nemščina - ponovitev (Zg.) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (Bg.) - 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Flešivec do 17.05) (Bg.) - 17.40 Obvezane glave - lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Enciklopedija živali - barvni film (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade (Sa.) — 19.20 Kaj hočemo - aktualna oddaja (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Propagandna oddaja (Lj.) — 20.30 3-2-1 (Lj.) - 20.35 M. Bu-ljan: Pesek - drama TV Sarajevo (Lj.) - 21.20 Kulturne diagonale (Li.) - 21.50 TV dnevnik (Lj.) TOREK, 19. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg.) - 9.35 TV v šoli (Sa.) - 10.05 TV v šoli (do 11.10) (Bg.) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg.) - 15.35 TV v šoli - ponovitev (Sa.) - 16.05 TV v šoli - ponovitev (Bg.) - 17.15 Madžarski TVD (Pohorje, Ple-šivec do 17.35) (Bg.) - 17.50 K. Capek: Doktorska pravljica - barvna oddaja (Lj.) - 18.10 Risanka (Lj.) - 18.20 Obzornik (Lj.) - 18.35 Koncert glasbene mladine Slovenije: Mladinski pevski zbor osnovne šole Trnovo (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Starost in staranje (Lj.) - 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj.) - 20.30 3-2-1 (Lj.) - 20.40 Mi med seboj: Naša krajevna skupnost (Lj.) - 21.40 H. Fallada: Sam med volkovi - 18. del (Lj.) - 22.25 TV dnevnik (Lj.) SREDA, 20. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg.) - 10.50 TV v šoli (do 11.25) (Bg.) - 15.30 TV v šoli -ponovitev (Bg.) — 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.40 Otroški film (Lj.) - 18.25 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Vaš šlager sezone (Sa.) - 19.20 Ne prezrite (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj.) - 20.30 3-2-1 (Lj.) - 20.25 Film tedna: Izvedenci (Lj.) - 22.15 TV dnevnik (Lj.) ČETRTEK, 21. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg.) - 9.05 Angleščina (Zg.) - 9.20 Nemščina (Zg.) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg.) — 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg.) -17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Srečanje absolventov (Lj.) - 19.15 Naš ekran (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) -19.50 Cikcak (Li.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - barvni prenos srečanja Jugoslavija: Avstrija (EVR.) v I. odmoru: Posnetek otvoritve svetovnega prvenstva (Lj.) - v II. odmoru: Propagandna oddaja dnevnik (Lj.)- 22.45 TV ( (Lj.) • Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« • Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« • Povest vam poklanja kolektiv »NOVO PREŽIHOV VORANC SAMORASTNIKI 11 Zato jim je soseska pomalem začela jokati tudi „samorastniki*4. Ko so komaj zlezli iz gnezda, so morali že v službe za pastirje: pasli so po vseh planskih globačah, po planinah Obi-0a» Pece in Olševe. Meta je vsakemu naredila za popotnico velik križ na Čelo, pod pazduho mu je stisnila par novih cokel, ki jih je sama napravila za n°vega odhajača, za slovo pa mu je še rekla: nikov. In če se je odhajač cmeril, kar je P°menilo, da se čuti še nebogljenega ln preslabotnega pred svetom, mu je ^ati rekla: »>Gal, ne pomaga nič, doma sta še v®> ki čakata na kruh.“ potem je v presledkih šlo dalje: ».Gaber - Mohor — Ožbej - Vid — nrga - Primož ... doma sta še dva -Se trije, nič ne pomaga!“ ... *n slehernikrat se je cmerač ali £meravka spričo materinega resnooto-_Ilega obraza prenehal kisati in po-SUnino nastopil pot v neznani svet, Jer se bije bridki boj za kruh. Zunaj v svetu so iz pastiijev postajali iberžniki, mali hlapci, drvarji, dninarji, kovači, knapi, iz pastiric kravari-ce, dekle. Meta je vpeljala tako, da so vsako leto na belo nedeljo prihajali k njej. Iz teh obiskov se je razvil nekak hudabivški shod, o,katerem se je še dolgo govorilo po vsej dolini, ko je Meta že davno bila pod zemljo in niso Hudabivniki imeli nikogar več, pri komur bi se shajali in kamor so prihajali kot na kako božjo pot. Ob takih prilikah je Meta videla vse svoje otroke zbrane pri sebi, za otroke same pa je bilo to tudi edina priložnost, da so se videli med seboj. Te šege so se držali do materine smrti. Prihajali so k njej, ko je bila že vsa siva, vsa sključena od dela, prevar in trpljenja, ko ni od njene lepote ostalo nič več drugega, kot njene globoke, svetle oči... Vsako belo nedeljo je bila kajža polna pisank, polna klobas in mesa, polna stolnikov, kipjenikov, miznikov in raznih drugih potic, ki sojih otroci-prihranili za mater. Marsikatera kmetica je hlapcu ali dekli pri odhodu stisnila poseben dar v culo z besedami: „To je za Meto .. In kad;r j? M*ta tako sedala sredi otrok, je prišlo nad njo, da jim je mnogo govorila, čeprav je bila sicer redkobesedna. „Zdaj, ko ste vsi zbrani pri meni, me poslušajte, kaj vam povem jaz -vaša mati, - pankertska mati. Devetero pankertov vasje. Karnice so zavrgle mene, zavrgle so tudi vas. Karnice so zavrgle tudi vašega očeta — zato se ne smete hudovati nanj, kajti Karnice so ga zavrgle zadelj mene, zadelj vas. Vidite me, kako sedim med vami, moje roke vidite, ki so od ognja in dela tako zarezane, da niso bile zmožne rahlega bo?anja; moje srce je tako posušeno, da ne čuti nobenih drugih skomin, razen ljubezni do vas, do svoje krvi. - Kad.ir boste odrasli, branite svoio pan1'rrtsko čast, kjer koli boste hodi- li. 1 'manjka mene, ne boste imeli ma. toplejše kamre, kamor bi lahko stopili... Zato ste pa povsod doma. Ker niso Karnice vaše, je vaša vsa Podjuna, so vaše vse gore, vse globače, vse skale in vaša so polja, ki jih sedaj prekopavate s svojimi rokami.. Hudabivniki so jo poslušali kot zamaknjeni. Meta jim je govorila dalje: „Z vami je tako: vi niste kakor drugi otroci — vi ste samorastniki. Vi se niste odzibali po zibelkah, vaše zibelke so razgoni, brazde, zare (ozare), kjer vas je žgalo sonce in vas je močil dež. Ob teh zibelkah so vam popevale tutujke in prepelice, svetila vam strela, budil vas je grom ... Zato ste ko samorastniki. Sami ste se izle-vili, brez goje, kot izgubljena samoras-tna setev v razgonu. Kakor se samoras- tnik zgrabi z okolico, tako se morate tudi vi, Hudabivniki, zgrabiti z življenjem. Kjer stojite, poženite korenike. Ne dajte se teptati od drugih, ne prenašajte ponižno krivic, ali tudi vi ne prizadevajte nikomur, nobenemu bližnjemu kakih krivic. — Poglejte, mene so položili na marternico, ko še dobro vedela nisem, kaj je svet. Mogoče bodo polagali tudi vas. Tedaj stisnite zobe in si mislite, da ste samorastniki — da ste Hudabivniki. Zdaj, po meni, vasje devet, im. petdeset let vas bo lahko že sto, čez sto let vas bo petkrat, desetkrat toliko. Potem si boste združeni lahko priborih svojo enakovrednost, svoje pravice .. Leto za letom je Meta vlivala otrokom vero vase in jih učila spoznavati in zaničevati krivico in greh; ta vera se je v njih utrjevala, nosili so jo s seboj po podjunskem produ, po gorskih koritih, ta vera se je zraščala s tuljenjem vetrov po slemenih, z bučanjem globač, s sanjami polj, zlivala se je s šepetom jezerskih gladin, z neskončnim šumom dravskih valov ... Stari Karničnik je nekega dne nenadoma umrl. Že dolgo pred smrtjo ga je nekaj tlačilo; bil je molčeč, talovn. Ljudje so si to razlagali s tem, da ga grizejo Hudabivniki. Kar se o njegovem umiranju pripoveduje, ni vse potrjeno. Toda ljudje pravijo, in Ožbej je sam trdil, da ga je oče dal poklicati k sebi, ko je padel. Ko pa je Ožbej prišel, je bil Karničnik že napol nezavesten. Čisto rahlo je baje še šepetal: „Ožbej, vzemi jo .. Potem je umiral pol ure, nato je baje spet zašepetal: „Ožbej ... Male Karnice so tvoj užitek do tvoje in Metine smrti Nato se ni več zavedel in po dveur-nem, težkem umiranju je umrl. Če je na zadnjo uro res tako rekel, je težko dognati, toda kot sem že rekla, je sam Ožbej tako trdil, ki je bil z ostalimi otroki pri njegovi smrti. Mogoče pa je, daje Ožbej le zato tako govoril, da bi pred Meto in pred nami opral neusmiljenost in trdovratnost svojega očeta. Resnica je, da iz tega ni bilo nikoh nič: Ožbejev brat Volbenk je dobil vse posestvo z Malimi Kami-cami vred. Ožbej je dobil sramotno majhno doto, od katere so pa odbili to, kar je stari Karničnik položil za prve tri Metine otroke; za ostale se Karničnik ni več brigal. Ožbej je dobil tudi pravico dosmrtnega bivanja na Karnicah, pravico do hrane pri mizi, kar pa si vse zapade, če se oženi. Torej je bil še po očetovi smrti privezan na Karnice. Vendar so ljudje mislili, da se bosta Meta in Ožbej le vzela. Ožbej bi lahko s preostalo doto kupil majhno kajžo. Tako je mislila tudi Meta. Pa tudi iz tega ni bilo nič; Ožbej je po stari navadi odlagal, obljubljal in pil. Mogoče bi naposled le prišlo do tega, če bi ne bilo druge nesreče. Ožbej je nekoč spet nekaj dni pil in ko je ponoči hodil proti hudabivški kajži, je štrbun-knil v Zablatniško jezero, odkoder so ga drugi dan mrtvega potegnili. DOLENJSKI LIST ■Mam Premalo - le zapisati V nežnih otroških letih je doumel, da niso vsi ljudje, dobri, pošteni. Spoznanje so mu prinesle očetove solze zaradi krivic, ki so se mu godile. In Stjepan Puljak, sedaj že 10 let zaposlen kot orodjar v „Beltu“, je takrat sklenil, da ne bo nikdar slepomišil. Vsakemu bo povedal vse v obraz. Stjepan pravi, da je svoj čas dočakal. Delavci, zaposleni v njegovem oddelku, mu verjamejo in zaupajo. Zbirajo se okrog njega, poslušajo njegovo mnenje, in čeprav se le to včasih razlikuje od njihovega, mu ne obrnejo hrbta. Zaupajo njegovi presoji, presoji poštenega proletarca, ki mu zaradi revščine doma v Sopotu onstran Kolpe in sedmih otrok v na pol dninarski, na pol proletarski družini ni bilo nikoli z rožicami postlano. Čeprav z grenkobo, je hitro zavrgel n Asel na študij, saj je, čeprav mlad, spoznal, da ima samo en pogoj za študij: veselje, pomoči, potrebne vsakemu študentu, pa ne. Ko se je vrnil od vojakov, se je napotil v Črnomelj v ,,Belt“. Prišel je, da bi tu živel in delal. Pa ne samo v tovarni, pač pa povsod, kjer je potrebna delavčeva odločitev. In njegovi sodelavci so kaj hitro spoznali, da so s Stjepanom dobili pridnega sodelavca in poštenega tovariša, ki ni nikoli zahteval ničesar le zase. Zato ni čudno, da so se zbirali in se še zbirajo okrog njega. Ni nenavadno, da mu zaupajo pomembne dolžnosti, pa ne le v tovarni. Črnomaljske komuniste bo zastopal tudi na VII. kongresu ZKS Vesel je zaupanja, hkrati pa se že pripravlja na to, kako bo zaupanje upravičil. Nobene naloge ne jemlje zgolj kot priznanje, v vsaki poišče tudi dolžnost. • Pa tudi Stjepan ima v svoje tovariše neomajno zaupanje. „Tisti, ki so v našem kolektivu vztrajali v takih težavah, kot so vladali doslej, so resnični proletarci, ne zaslužkarji. To so zreli in odgovorni ljudje. Zato me nekatere stvari v odnosu do njih bolijo. Kako le more nekdo po partijskem sestanku reči: to naj ostane med nami, ne povedati delavcem? Saj smo vendar njihova partija! O vsem jim moramo povedati. Šele tedaj, ko bodo naše delo spoznali, se nam bodo priključili. Komunisti moramo priti med delavce, ne pa da nje kličemo k nam. Saj ZK sama ne bo uspešna pri opravljanju vse pomembnejših nalog, če nam ne bodo pomagali vsi delavci in nam zaupali. “ Stjepan je prepričan Še o nečem: da bo naš razvoj uspešen, če si bo vsak prizadeval na svojem delovnem mestu, da si bodo delavci pridobili vse pravice, ki jim gredo le z delom, in da tisto, kar je zgolj napisano na papirju, pa se ne izvaja, nič ne velja. BRANKO PODOBNIK Črmošnjice so vendarle zimo ujele za rep. Vse zimske mesece so se travniki le tu in tam pobelili, šele 8. marca pa je zapadlo toliko snega, da so smučišča na Gačah oživela. V nedeljo je bilo živahno, smučaijev in avtomobilov ni manjkalo. (Foto: R. Bačer) Od jutri do nedelje velika prireditev ob 40-letnici Planice, prihodnji teden pa začetek svetovnega prvenstva v hokeju v Ljubljani Dve veliki športni prireditvi sta pred vrati: od jutri do nedelje bodo na planiški velikanki skakali najpogumnejši fantje iz vsega sveta v počastitev 40-letnice Planice, prihodnji teden pa se bo v Ljubljani začelo svetovno hokejsko prvenstvo skupine B, na katerem bo med osmimi reprezentancami tudi Jugoslavija. Na tiskovni konferenci, ki so jo Dr. Jože Gogala, ki predseduje sklicali organizatorji obeh velikih hokejskemu odboru, je sporočil, da prireditev, so nam povedali, da je vse nared za obe tekmi. Predsednik organizatorjev Planice Niko Belopavlovič se je celo pošalil: „Razen snega, ki je za nas prava malenkost, smo tudi glavni problem, promet, uredili bolje kot kdaj prej. Pričakujemo rekordno udeležbo gledalcev, lepo športno prireditev - in lepo vreme. Iz Planice sporočajo, da je vse pripravljeno; skakalnica bo enaka kot na zadnjem prvenstvu, le da je izboljšan njen profil.“ Pokrovitelj prireditve je republiški izvršni svet. V dolini pod Poncami bo od jutri do nedelje nedvomno pravi smučarski praznik: množica gledalcev, med katerimi bo tudi več deset avtobusov, ki bodo peljali iz naših krajev, pa na tihem pričakuje tudi rekord. Po prijavah sodeč, ga zares smemo pričakovati, saj so med prijavljenimi vsi največji lovci na daljave, z izjemo svetovnega prvaka Aschcnbacha. Prvi gostilničar Sevnica: najboljše salame Vodilni pri sevniškem klubu sala-marjev so bili pred svojim uradnim shodom na 40 mučenikov dan minulo nedeljo v precejšnji negotovosti glede števila „mučencev44, ki naj bi pokazali svoje izdelke. Kujava zima namreč ni kaj prida primerna niti za zorenje salam. Bojazen je bila odveč, mojstri pač znajo, pa naj gre za mesarje, kmete, trgovce ali druge. Za pokušnjo je bilo kar 19 salam, le nekaj manj kot lam. Komisija pod vodstvom dipl. veterinarja Borisa Starihe je po ustaljenem načinu ocenjevala šifrirane vzorce. Nekdo je tudi letos ponudil dvoje salam, po ocenjevanju pa seje izkazalo, da sta se obe uvrstili druga za drugo z malenkostno razliko v točkah, tako da komisiji res ne gre očitati nestrokovnega dela. Letos je po oceni komisije zbral največ točk Janez. Nepožlan (49,6), trgovec in gostilničar iz Šmarja. Drugo najboljšo salamo je naredil mesar Bruno Plauštajnar iz Sevnice, tretji pa je bil Vendel Ficko iz Boštanja. Sc najslabšc so se odrezali „kibici44, saj je bilo gledalcev letos bolj malo. Kaže, da so jih boljše polovice priprle za vikend, ko je mučeniško praznovanje padlo na nedeljo! se je prijavilo vseh osem reprezentanc. Na ljubljanskem ledu bodo torej Avstrijci, Japonci, Romuni, Nizozemci, Norvežani, Američani, Zahodni Nemci in naši. Američani in Nemci so med favoriti, ne gre pa pozabljati tudi naše fante. O uvrstitvi pa vsi organizatorji molčijo, zvezni kapetan Franzot se je diplomatsko izognil: „Lahko vam povem vse, od prehrane in treningov in postave naših, le za končno uvrstitev me vprašajte raje po prvenstvu!44 ________________________________J. S. ODHODI V PLANICO Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto obvešča mladince, ki so se posamično prijavili za ogled smuških poletov v Planici v nedeljo, 17. marca, da bo odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj, in ne ob 8., kot je bilo rečeno prvotno. Odhod je spremenjen zaradi preložitve tekmovalnega programa na pol deseto yiiro zjutraj. ^ Becept v foliji Od 1. marca vpisujejo zdravniki podatke za zdravila na novih receptnih obrazcih. Od prejšnjih se precej razlikujejo: podatki so izpisani čitljivo, na njih je „vse o zavarovancih in delovnih organizacijah44, spodaj pa prostor, da vpišejo svoje podatke tudi farmacevti v lekarnah. Ob vročitvi vtaknejo receptni obrazec v polivinil in naročijo, da ga ni dovoljeno prepogniti, zmečkati ali kako drugače poškodovati. Marsikdo se je ob opozorilu že namrdnil, ali ne gre morda spet za kakšne modne muhe. Iz natisnjenih obvestil, na katerih so podpisane skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva v Sloveniji, je razvidno, da so tako pripravljeni obrazci namenjeni za avtomatsko (strojno) obdelavo podatkov. To je' velika pridobitev, prek katere bo tudi možno znatno prej priti do podatkov o upravičenosti ali neupravičenosti tolikšne porabe zdravil. V Sloveniji je predvideno, da bi za zdravila v letu 1974 porabili 430 milijonov dinarjev. Z varčevanjem bi preprečili kopičenje neuporabljenih zdravil v „doma-Včih44 lekarnah. ^ NAGRADE ZA DELAVCE LABODA Ob letošnjem 8. marcu so imeli v novomeški tovarni perila Labod večje slavje, ki so ga združili z občnim zborom sindikalne podružnice in podelitvijo nagrad delavcev, ki so v podjetju 10 oziroma 20 let. Niso pozabili na upokojence, lepa darila pa Nagrajeni so bili: Milka Krese,! Amalija Štine, Marija Blatnik, Terezija Hočevar, Jožefa Košir, Dana Klobučar, Angela Zajc, Jožefa Kovač, Tončka Oblak, Sonja Penca, Draga Stopar, Martina Kos, Jožefa Granda, Anica Janežič - Mikec, Viktor Kočijaž, Mirko Rupnik, Božo Verstovšek, Jože Luzar, Ra-disav Markovič, Andrej Burja, Ana Kren, Marija Lukman, Marija Vončina, Olga Glavan, Justi Kebelj, Terezija Bajc, Rezka Subanovič, Pepca Podbevšek in Meri Klobčar. LAŽNI TEOLOG „Sem študent teologije (ali organist), poštenjak in nujno potebujem denar. Posodite mi, vrnem takoj, ko bom nastopil službo,“ je lagal 34-letni moški, suh in visok okrog 180 cm, svetlih kratko pristriženih las. To je Franc Jurak, klatež iz Zagreba, ki pa govori slovenski in pravi, da je doma iz Podčetrtka. Organi UJV iz Celja so prejeli več prijav oškodovancev, Jurak pa še vedno nadaljuje „akcije44. Kogar je Jurak še oškodoval in kdor bi o njem kaj vedel, naj to sporoči najbližji postaji milice ali organom UJV iz Celja. Na strelskem tekmovanju pioniijev devetih osnovnih šol novo* meške občine so zmagali pionirji šentjernejske osnovne šole in pionirke šole „Katja Rupena44 iz Novega mesta. Na sliki: Jo it Škufca, predstavnik občinskega odbora ZRVS, izroča priznanje vodji zmagovite ekipe. (Foto: F. Orel) Petarda eksplodirala v rokah Igor Rustja in njegov kolega Ucman sta sama hotela narediti petarde, da bi bolj slovesno počastili dan žena v kolektivu „Sam ne vem, kdaj je počilo, potem nisem nič videl . . ,44 mi je v bolnišnici povedal 18-letni Igor Rustja, ki so ga 8. marca hudo poškodovanega pripeljali na nezgodni oddelek. Po izjavi dežurnega zdravnika jo je fant še poceni odnesel, saj upajo, da bo, sicer po daljšem zdravljenju, odšel domov brez hujših posledic. „Na dan žena sem bila doma, ko mi je sorodnica iz bolnišnice telefonirala, da so našega Igorja pripeljali hudo zmrcvarjenega, oziroma opečenega. Da sc je ponesrečil. Mož je jokal, jaz pa sem s hčerko tekla v bolnico. Igorja so ravno pripeljali iz operacijske dvorane Bilje na nosilih )Kozerija Repičani so staknili betice, po oslovsko napeli ušesa in prisluhnili željam mladim, ki so vedno glasneje dvigali glas, da bi radi imeli svoje klubske prostore . Mladih je bilo v Repičevi dragi kot li* stja in trave, in ni hudič, da ne bodo našli kje primerne luknje za njihovo izživljanje v prostem času! Nekateri modri Repičani so sicer menili, da bi bilo dosti pametneje položiti cevi za kanalizacijo kot dati mulariji in huliganom sobane, kjer bodo divjali ob glasbi, stresali z dolgimi grivami in mislili na nasprotni spol. Kljub tem pripombam je v Repičevi - (■»»• Im Li ■■ IV dragi zmagalo prepričanje, da mladež le ni tako ničvredna in smrdljivi pokvaijena, kot bi radi nekateri prikazali. Nekega sončnega dne so komunalni delavci pričeli urejati prostore. Za čuda in proti pričakovanjem in navadi so bile sobe kmalu nared. Repiške organizacije so odprle več ali manj prazne blagajne, izvlekle prihranjen denar, nakupile pohištvo — tako v redu in drago - televizijo, sicer ne barvno, a še uporabno, radio z gramofonom in nekaj plošč. Nato so si odgovorni prižgali uvožene cigarete in skupaj z di- Ml VRATI mom odpihnili mladinsko repiško problematiko visoko pod oblake. Tekli so dnevi, tedni, meseci in leta. Repiška mladina je prirejala v klubu razgovore, predavanja, filmske in literarne večere, gledališke predstave, manjše, a prikupne, igrali so šah, namizni tenis in še na druge načine sproščali odvečno energijo. Od tistih, ki so dali povelje, naj se /.grade klubski prostori in ki so potegnili denarce na svetlobo, ni nihče položil svoje noge niti na prag, kaj šele da bi prinesel svoje telo na katero izmed prireditev. So pa zato bolj budno in ostrouho spremljali šušljanje in nepreveijene novice, da se mladež v klubu opija, da se vdaja lahkemu načinu življenja in sladkobnosti. In njih obrazi so se zresnili, ustnice pa skrivenčile v jezen in prezirljiv položaj: toliko denarja smo jim dali, zdaj pa počenjanjo neumnosti in izigravajo našo širokoprs-nost. Popokali so voditelje v klubu, jih pošteno preštepali in jih pripravili do tega, da so si kupili ribiške palice in blinkeije. In ključavnica na vhodnih vratih je jeknila v nasprotni smeri odpiranja. TONI GASPERlC in je še spal, zato z njim nisem mogla govoriti.44 Tako je povedala Draga Rustja, Igorjeva mama, ki jo je vest o sinovi nesreči zadela kot strela z jasnega. Potem so domači izvedeli, da je njihov Igor, priučen krojač, s kolegom Alojzem Ucnianom iz Cegelni-ce v prostorih novomeškega podjetja KROJAČ hotel narediti petarde, Ua bi bolj slovesno počastili 8. marec. Naenkrat so snovi, ki sta jih mešala, eksplodirale in v hipu je bil Igor ves opečen po obrazu in rokah. „Nikdar ni fant doma kaj takega delal in nikdar ni kazal 7:mimania za poskuse. Ko je prišel iz službe, jc bral časopise, zvečer-pa je hodil v večerno šolo. Kako sc je tega lotil, mi ni jasno,44 pravi nadalje Igorjeva mama. Nesreča je v prvem hipu bila vide* ti hujša. Igor je bil ves obupan, ke* ni nič vidci- „Raje sem mrtev, kot da bi bil slep,44 je kričal, ko so g3 pripeljali v bolnišnico, toda zdravnik mu je privzdignil veke in vprašal1 „Kaj vidiš? 44 - Brke, - je rekel p°' nesrečcncc. „Dober si, ne bo hujše-ga!44 ga je zdravnik takoj potolažil' Oči še niso povsem v redu, kaže pa-da ne bo hujših posledic. Igorjeva nesreča je resno svaril0 mladim fantom, ki sc lahkomiseln0 lotijo izdelovanja razstreliv in igrat' kanja s takimi stvarmi. RIA BACEH Ponesrečeni Igor Rustja 12. marca na bolniški postelji. Fant Jc I VIIVCMVVVIII 1'UaijU ■ . IIIUIVU liu i/wiiii,hii - —--/ kar pri močeh, saj se lahko že sam dvigne in govori. Poceni jo r odnesel.. . (Foto: Ria Bačer)