CENA DIN 2
Poštnina plačana v gotovim.
m
SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 16. septembra 1926	Št. 29
Kdo je prvak|?
Mnogo prahu je dvignila naša ugotovitev v zadnji številki, da je lahko-atletski savez v Zagrebu spravil vprašanje lahkoatletskega prvaka Slovenije za letos z dnevnega reda. Popolnoma neverjetna — in ponekod celo nemogoča — pa se je zdela ta ugotovitev dan pozneje, ko je naš lahkoatletski pcdsavez službeno zavrnil in ugodil raznim protestom in proglasil ASK Primorje za oficijelnega prvaka. Upravičeno se je sedaj dvignila vsa sportska javnost z vprašanjem, kdo ima sedaj prav.
Mi smo se v zadevi privatno obrnili do funkcijonarjev lahkoatletskega saveza v Zagrebu, odkoder je izvirala tudi naša prva informacija. Na podlagi teh ponovnih informacij moramo prvotno reformacijo popravio v toliko, da ni postal podsavezni prvak nobeden izmed udeleženih klubov, ker dobijo samo atleti, ki so si priborili zmage v posameznih disciplinah, te nazive.
Glede uvažen ja protesta S K Ilirije stoji, da so merodajni funkcijonarji JLAS-a ex-offo zavzeli stališče za SK Ilirijo. Tudi po prejemu poročila LLAP-a dotični funkcijonarji niso spremenili svojega mnenja, tako da je izven dvoma, da bo savez v zadevi finala na 200 m ugodil protestu, kar je za število točk odločilnega pomena. Glede razveljavljenja štafete 4 X 100 m ni bilo mogoče dobiti pojasnila.
Brez ozira na vse gornje moramo slej kot prej vztrajati na tem, da se je naš lahkoatletski p od savez pokazal pri tej priliki v skrajno slabi luči. Nemalo začudenja je povzročilo po vseh dogodkih na in po prvenstvenih tekmovanjih dejstvo, da so prve službene objave, ki so se nanašale na prvenstvene boje, izšle šele po treh tednih in natančno dan po objavi naših informacij v zadevi protestov pri JLAS-u. Res je sicer, da ni nikjer v pravilih — na kar naši pod-savezi vedno in vedno trkajo — kdaj je treba reševati sporne zadeve in objavljati rezultate svojih sklepov. Vsa javnost pa. ki zasleduje delo in podpira stremljenja naših športnikov, lahko upravičeno zahteva, da se nekorektnosti čim p rej razčistijo. To zahteva pa predvsem interes stvari, ki naj bi bil pod-savezu prvi!
Za nas je vprašanje prvaka razčiščeno. Glede števila točk velja trenutno oficijelno
podsavezno poročilo, ki priznava ASK Primorju 71, SK Iliriji pa 65 točk. Besedo ima sedaj savez! Gotovo pa je, da se bo zaenkrat veljavno številko točk še mnogo spreminjalo.
Povodom proslave svoje petnajstletnice je razpisal SK Ilirija sporazumno z Jugoslovansko Matico v Ljubljani nogometne tekme za Gosposvetski pokal, za katerega se bo tekmovalo odslej vsako leto jeseni v korist Jugoslovanske Matice odnosno Gosposvetskega zvona. Odločilne tekme se bodo vršile vsako leto na »Koroški dan Jugoslovanske Matice t. j. na dan obletnice nesrečnega plebiscita na Koroškem, letos po vsej priliki 10. oktobra. Natančne propozicije in tekmovalna določila so bila objavljena v 13. številki našega lista z dne 27. maja t. 1.
Odbor SK Ilirije vabi tem potom k sodelovanju vse v ljubljanskem nogometnem podsavezu včlanjene klube. Prijavni rok je do četrtka 16. t. m. opoldne na naslov: Športni klub Ilirija :, Ljubljana. Miklošičeva cesta 13/111. Obenem s prijavo naj imenuje vsak klub po enega delegata v medklubski odbor za izvedbo letošnjih tekem za Gospo-
Medjunarodno plivačko natjecanje na Sušaku
(5. !). 1928.)
JŠK »Victoria« (Sušak) — Unione Sportiva Trie-stina (Trst).
Internacijonalna utalkmica, koja je bila isprva zamišljena kao veća sportska manifestacija, sa sudjelovanjem sviju klubova iz unutrašnjosti, morala se je održati kao interklub-match između gornjih klubova. Pregovori naime, sa Tršćanima nisu bili zaključeni sve doi srijede na večer, pa se u neizvjesnosti nije moglo riskirati poziv na ostala društva. I onako se je istog dana održavala utakmica u Beogradu, na koju »Victoria« na žalost nije mogla odaslati plivača, radi nestašice finansijskih sredstva. Donašamo rezultate, ogra-cgraničeći se na najnužnije komentare.
Početak u 3 sati 45 min. po podne u kupalištu »Jadrana«. Pruga od 100 m.
Podsavezni prvaki postanejo pa atleti, ki so zmagovalci v posameznih disciplinah! Tukaj pa politika »pik« ne more ničesar spremeniti!
svetski pokal. Prva seja medklubskega odbora se bo vršila 16. t. m. ob 20. uri v kavarni »Evropa«. Izločilne tekme se bodo pričele predvidoma v nedeljo 19. t. m.
S. K. Ilirija.
Športni klub Ilirija je ob letošnjem ISletnem jubileju razpisal darilo .Gosposvetski pokal«, da oživi propagando in osveži spomin na slovenski Korotan. Sklenil je sporazumno z Jugoslovansko Matico v Ljubljani razpisati niz prireditev, ki naj tudi med športniki-inogometaši vzbude spomin na nesrečni plebiscit, ki nam je ugrabil lep del naše slovenske Koroške. Tudi naši športniki naj se zavedajo, iia morajo biti vsekdp-r pripravljeni slediti klicu Gosposvetskega Zvona. Letos jih zove prvič na športni mejdan! Pričakujemo, da bo odziv tak kot ga prireditve in njihovi vzvišeni nameni zaslužijo. Občinstvo pa naj s svojo prisotnostjo pokaže, da ceni stremljenje naših športnikov, ki hočejo tudi po svojih močeh pomagati, da se izpolni davni sen slovenskega Korotana!
1.	50 m slob. stil juniori ispod 15 god.
L Šurdo.nja, 37 sek. — II. Marčeta, 37.4 sek. III. Pachany L, 39.6 sek. — IV. Pachany, 42.4 eUv. — Svi »Victoria«, Tršćani ne nastupaju.
2.	100 m leda, seniori:
i.	Pavešić (Vici.), 1.23,6 min. — II. Omero Sante (U. S. TJ, 1.28,4 min. — III. Matkovič Janko (Vict.) 1.47,8 min. — Pavešić pobjeđuje nesmetano. O- Sante pliva Hebnerov stil.
3.	100 m si. stil seniori:
I. Smokvina Ljubo (V) 1.8 min. — II. Pa-renzan (UST) 1.8,4 min. — III. Dr. Maurich (UST) 1.11 min. — IV. Smokvina Ante (V) 1.14,2 min. —
Smokvina je kod 50 met. oko tri tijela pred drugima, ali kasnije si pušta vremena, te ga Parenzan skoro ulovi. Iznenadio Smokvina Ante sa dobrim rezultatom.
4.	400 m si. stil:
I. Quarantotto (U. S. T.) 6.4 min. II. Kra-šević (V), 7.5. — Victoria postavlja na ovu točku samo Kraševića, po.to su najbolji plivači angaži-
Tekme za Gosposvetski pokal
rani na drugim prugama. Prvi dobiva nesmetano u dosta slabom vremenu.
5.	100 m leda, dame:
I. Radonić Marica (V) 1.50,2 min. — II. Bra-vin Maria (UST) 2.7 min. — Naša rekorderka pobjeđuje nesmetano. Druga Tršćanka počela je plivati Hebner, ali zaostala i odustala.
6.	50 m slob. stil seniori:
I. Smokvina Vlado .28.8 sek. — II. Paren-zan (UST) i Turcich 31.2 sek. — III. Chytka (V.) 32.2 sek. — Smokvina odmah otpliva u odličnom stilu i pobjedjuje sa dva tijela razmaka. Vrijeme je bolje od oficijelnog rekorda.
7.	50 m si. stil juniori do 18 g.:
I. Blažič Furio, (UST) 32 sek. — II. Smokvina Davor. (V) 33.4 sek. — III. Radonić (V) 36 sek. IV. Zamoilo (UST) 36.8 sek. — Brat bivšeg jugoslovenskog rekordera pobjeđuje na ovoj pruzi sa lijepim cravvlom. Ostali postizavaju svoje obične rezultate.
8.	100 m slol). stil dame:
I. Podhorsky (V), 1.27 min. — II. Bravin N (UST), 1.34.8 min. — III. Bravin M. 1.35,8 min. Victoriašica dobiva nesmetano te postizava i dvako, bez |konkurencije, vrijeme bofl je od rekorda.
9.	200 m prsa:
Startaju samo Victoriaši Mautner i Pavešić, te dolaze skupa na cilj u 3.30 min.
10.	50 m leda, juniori:
I. Blažič Furio, 39.2 sek. — II. Matkovič Vinko (V) 42 sek. — III. Marčeta (V) 49 sek.
II.	Šurdonja (I) 49.4 sek. — Opet pobjeđuje Blažić, koji pliva još malo tvrdi Hebnerov stil, no uza sve to obećaje mnogo, kao i u običnom cravvlu.
11.	4 X 200 m štafeta.
I.	»Victoria« (Margreiter, Venturini, Smokvina Vlado i Ljubo) 11.20 m.
II.	UST (Parenzan, Tausani, Maurich, Qua-rantotto) u 11.20,2 min.
Silna konkurencija. Margreiter donaša oko 5 m koje ali drugi čovjek Victorie izgubi, tako ,ia Vlado Sm. ode sa nekih 15 m gubitka. Ljubo ima još oko 8 m da nadoknadi, što i učini, stigavši za nešto prije na cilj. Sada ali Tršćani, koji su već za cijelo vrijeme utakmce uvjek dona.ali prepirku u jury, oštro protestirju, te kako Victoria nerazumljivo popušta »izdrukaju« si prvo mjesto u štafeti stavivši vreme 11.19,8 min.
12.	Skokovi:
Nastupa samo Grilc (V) koji pokazuje nekoliko vanredno uspjelih skokova.
13.	Water-polo : UST — JŠK Victoria«
3 : 1 (3 : 1).
Nezaslužena pobjeda Tršćana, koji su to i priznali iza igre. Odmah od starta puca Venturini prvi goal za Victoriu. Tršćani se snađu od ovog iznenađenja i nakon oduljeg natezanja po-lučuju goal izjednačenja. Sudac Victorie, koji vodi prvo poluvreme, mnogo je sprečen odrazom svjetla u vodi, te ne vidi nekoliko prekršaja s obih strana. Tršćani postizavaju u kratko vrijeme dva daljnja goala, dok Victoriašima ništa više neće da uspjeva. Zaista uz stalnu nadmoć u samoj igri kao u tehnici pojedinaca, ne polučuju više goala. Drugo poluvreme sudi Tršćanin, Bravin, ne drži ali igru u rukama, koja na momente izrodi. Tršćani si dozvoljavaju sada očite foulove, koji ali im ništa ne pomažu i Victoria zaključi drugo poluvreme bez goala. U ovoj utakmici zapucano je sa strane Victorie barem pola tuceta sigurnih šansa, što pokazuje samo
manjak oštrih utakmic, gdje bi si pojedini ljudi mogli steći nužnu rutinu i hladnokrvnost.
Iza utakmice, na terasi »Jadrana«, predsjednik »Victorie« pozdravlja Tršćane, predavši im lijepo izrađeni barjak u narodnim bojama sa izvezenim znakom kluba. Pozdravi s obe strane i Tršćani odu. Utakmica se ova održala je istog datuma kao pred dvije godine.
Olimpijski dan v Zagrebu
Pretekle nedelje se je vršil v Zagrebu olimpijski dan in ni končal tako, kot si ga je želei olimpijski odbor. — Takoj zjutraj se je začelo pobiranje dobrovoljnih prispevkov po mestu, kar p vsled slabega odziva športnikov ni prineslo željenih gmotnih uspehov. Ob 11. je bil pred kinom Balkan-Palace start štafete po mestu za pokal navedenega kina ter pokal zagr. lahko-atl. podsaveza. Proga je bila dolga 2330 m s 7 predajami. Starterju so se javile 4 lahko-at-letske štafete ter 2 nogometni. Zmagalo je moštvo Raška v času 4 : 46.4. Favorit Ask je došel na cilj kot drugi v 4 : 49.1. Sledili so Marathon, Gradjanski ter nogometna moštva Gradjanski in Makkabi. Ob 'A 12. se je začel sprevod od državnega kolodvora čez Zrinjevac, Jelačičev trg in llico na Akademski trg, kjer je z balkona opere govoril delegat olimp. pododbora gospod Rieger. Naglašal je važnost in pomen proslave olimpijskega dne ter sporočil, da se odpošlje udanostna brzojavka najvišjemu pokrovitelju jugoslovanskega sporta, Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru. Tudi pri tej povorki skozi mesto se je moralo konstatirati žalostno dejstvo, da je bila od vseh prvorazrednih klubov zastopana edino-le Tipografija. Popoldne se je program tega dne nadaljeval na igrišču Gradjanskega s sabljanjem, rokoborbo, boksom in metom kopja. Kar se prvih treh disciplin tiče, bi bilo bolje, če se sploh ne bi bile vršile, ker niso nudile z eno besedo nič. Interesantno je pa bilo gledati borbo v metu kopja, kjer so dobili vsi tekmovalci proti našemu rekoderju Gašparju +10 m »fora«. Ta handicap je bil za njega seveda prehud ter je vslied tega zasedel zadnje mesto. Placement je bil sledeči: L Zoraja (Policija) 55.10 (+10 m), II. Babič (Hašk) 51.80	(+10 m), III. Radočaj
(Pol.) 51.30 (+10 m), IV. Stein (Makkabi) 50.37 (+ 10 m), V. Gašpar (Ask) 50.13 (od črte).
Po teh predtekmah se je začela glavna tekma, in sicer nogometna tekma državnih teamov A in B. V A-teamu so bili igralci Zagreba z vratarjem Šiflis iz Subotice, v B-teamu Beograjčani. Čeprav je od A-moštva odpovedalo 5 igralcev, t. s. Giller, Cindrič, Remec, Vrbančič in Hitrec, je bil team vendar toliko močen, da je v sigurni maniri odpravil Beograd s 4 : 3 (2 : 2). Moštvo Zagreba: Šiflis, šoštarko, Mulec, Marjanovič, Premeri, Kunst, Urbanke, Agić, Leinert, Jeren, Zi-naja II je bilo v vsakem oziru za razred boljše od moštva Beograda, ki je nastopilo v svoji naj-4 jačji postavi in bilo pred igro sigurno zmage: Nikcjlič, Ivkovič, Stakić, Arsenijević, Petrovič, Mihajlović, Djurić, Jovanovič, Luburič, Petkovič, Sekulič. Najboljši igralci na terenu soi bili neumorni Premeri, astronom Leinert in famozni Ivkovič. V 18 min. drugega polčasa je moral izvrsten sodnik Pad jen prekiniti igro radi izrodkov. Po apelu saveznega kapetana dr. Pan-dakoviča na igralce, se je igra v redu doigrla 6 minut preje radi teme.	L j.
Poravnajte naročnino!
„Vse za mladino44!
V	zvezi s pozivom SK Ilirije srednješolski mladini, ki smo ga objavili v prejšnji številki našega lista, nam je napisal naš sotrudnik-pedagog dva članka o velikem pomenu sporta za mladino. Naj jih naše dij.stvo pazljivo prečita! (Op. ured.)
V	Ameriki so se ustanovili takozvani »rotary-clubs« s ciljem, da propagirajo etiko vsakdanjega življenja. V tem pogledu so člani teh klubov vzgojitelji. Razumljivo je, da se vzgoja pri tem ne more toliko vršiti po naši vzajemni ingerenci pri odraslih. Pri mladini, ki šele dorašča, ki je zmdžna modulacije, tam je pravo polje »rotarista«. Na lanskoletnem kongresu v St. Louisu je neki delegat spregovoril sledeče pomembne besede: »Mladina je tista, ki bo izvedla, kar smo mi začeli; sedela bo tam, kjer mi danes sedimo; ko nas ne bo več, bo ona dovršila', kar se nam danes zdi pomembno; kakršnokoli politiko vodimo', od mladih je odvisno, če se bo gibala v tem pravcu; ona bo stopila na naša mesta v vladi, na sodniji, v upravi; ona prevzame naša mesta v delavnicah, ona bo vodila naše cerkve, naše ječe in naša društva in saveze; vse kar delamo, bo presojala, priznala ali zavrgla mladina; naša veljava in zasluga za človeštvo leži v njenih rokah; vse kar storimo, storimo zanjo in usoda naroda in države odvisi od mladine, od naraščaja. Tedaj se vendar izplač^ posvetiti tej mladini vsaj nekaj pažnje pri vzgoji.«
V nekaterih ozirih je ta pažnja že več generacijam posvečena z gojenjem sporta, ki v vseh modernih državah uživa ugled ip subvencijo vlade ter je priznan kot važno vzgojno sredstvo. Vsakdo, ki deluje pri športnih društvih, bo pritrdil, da je današnja mladina telesno in tudi duševno mnogo bolj razvita kot pred leti. Kot je pa to dejstvo razveseljivo, je tem žalostnejše opazovanje, da to svojo prednost mladina često uporablja v negativnem smislu, pri izvrševanju slabih dejanj. Sigurno je, da je moralni nivo današnje mladine silno nizek, da je po Cankarjevem mnenju »prezgodaj zrela«. Spoznanje onih dvomljivh »dobrin« življenja kot alkohol, pohajkovanje in seksualno življenje, ki so starejši generaciji bile neznane do drugega decenija njihovega življenja, so dandanes stvari, ki jih poznata vsak fantek in punčka. Vse danes — žal — obvladuje prokletstvo vojne in edino vprašanje, 'M si ga vsakdo staplja, je: »kaj imam od tega? Kakšno korist od solidnosti, kako materijelno odškodnin*?«
Da taka materijalistična mentaliteta izključuje vsak idealizem, leži na' dlani. Na tej bolezni ne trpe le nekateri narodi, temveč — žal — vsi.
Lanski olimpijski kongres je moral v svojem vzgojnem odseku konstatirati imenovano zlo v vseh kontinentalnih državah. Drugače je v Angliji in Ameriki, kjer je športna vzgoja rodila blažjo mentaliteto, ki že celo stoletje povdarja vrednost sporta za vzgojo krepkega značaja. Že v šoli se pozna blažilni vpliv sporta, iko pri nas mladina spozna sport šele v društvu, kjer igrajo čisto drugačni momenti odločilno vlogo. Tam je sport predmet v šoli, je torej del aparata za vzgojo značaja. Dviganje etičnega nivoja je samoobsebi umevno, saj se vrši v šoli; nasprotno pri klubih igra važnost le dosega točk, samoljubje in podcenjevanje slučajno slabšega. Zato je mednarodni olimpijski odbor priporočil v okrožnici vsem včlanjenim dr-ža|vam, da polagajo važnost na izobrazbo učiteljstva kot kadra za sportno-pedagoško delovanje med mladežjo.
Sport ni le tekmovanje in pot za dosego pik . temveč pojem »sport« ima tedaj šele svoj potni
pomen, če pomeni toliko kot lojalnost napram lastnim pristašem in napram tekmecu, dalje kadar egoizem preneha v smislu skupnosti za udeležence cele skupine, teama, naroda in države.
Pod pojmom »športni duh« je razumeti zbirko sledečih lastnosti:
1.	popolne notranje in zunanje resnice — torej izključitev vsake laži, zahrbtnosti in namena goljufati, na drugi strani voljo ustvariti si pravo sodbo o zmožnosti lastne osebe ali skupine;
2.	navaditi se vedno in povsod na absolutni fair play;
3.	viteško mišljenje, ki obstoja v tem, da športnik nikdar ne izrabi nesreče tekmeca ali napične odločitve sodnika v svojo korist.
To so trije postulati »športnega duha«, ki ga moramo na vse načine propagirati.
S to propagando je treba seveda pričeti žo pri otroku in neobhodno je potrebno, da vsi, ki imajo opraviti z vzgojo, priznavajo te točke koi svete ter jih tudi s svojim vzgledom podpirajo. V interesu stvari bi bilo, če bi se v vseh državah ustanovile posebne šole, kjer bi se mladi ljudje ne navajali le na tehniko sporta teoretsko, temveč bi se morali tudi prilagoditi njegovim moraličnim temeljem.
V tikih zavodih bi obligatorno morali nekaj časa bivati vsi učitelji, profesorji, telovadni učitelji in trenerji. Tako bi se v učiteljskem zboru ustvarila atmosfera resnicoljubnosti in športnega duha, ikhterih vpliv na otroke bi bil izredno blagodejen. Ta vpliv bi imel tudi za posledico »javno mnenje« med mladino, ki bi avtomatično morale zavreči vse, kar je športnemu duhu nasprotno in pod čigar vplivom bi morali postati
čut časti, lojaliteta in medsebojno spoštovanje
splošno veljavno pravilo. Ravno s tem javnim mnenjem«, ki preide v kri in meso, se otrok vzgoji skoro nehote v pravega športnika. Tudi za športno vzgojo odraslih naj bi se uporabljala ista metoda.
Naravno bo preteklo še mnogo časa, treba bo ir nogo denarja in dobre volje, predno se oživotvu-lujo take ustanove. Morda bi letaki, razobešeni v klubskih lokalih zaenkrat lahko prav dobro služili kot začetek. Na njih naj bi kratki stavki malo prispevali k namenu. Za vzgled nekaj takih!
Ali igraš le radi igre?
Ali igraš zase ali za svoje moštvo?
Ali izvajaš ukaze svojega trenerja (vodje) brez mrmranja in kritike?
Ali priznavaš v polni meri sodnikovo odločbo.-'
Ali zmagaš brez bahanja in podležeš brez zabavljanja?
Ali bi raje izgubil kot storil nekaj, kar ne bi bilo tair? Če se moreš toliko premagati, potem si na najboljši poti, da postaneš dober »sportsman«!
Ali ne ploskaš tudi nasprotniku, kadar igra, dobro?
AH izžvižgavaš kot gledalec sodnika, kadar sedi po tujem naziranju napačno? Ali hočeš, da tvoja stranka zmaga, če tudi tega ne zasluži?
Ali se prepiraš z drugimi, kadar gledaš tekmo, če niso pristaši tvojega kluba? — Če se tako vedeš, potem nisi športnik! Poskušaj, da postaneš'
Iz omenjenega je razvidna pot, ki jo imamo hoditi vsi, posebno pa vzgojitelji v ožjem pomenu besede, da naprajvimo iz naše mladine dobre ljudi, značaje in državljane. Tudi posameznik lahko pri tem poslu mnogo koristi, če vzame kopico otrok pod svojo zaščito.
Naši otroci gotovo niso slabše nadarjeni in r 'vij sprejemljivi za te idealne nauke kot v Ame-
riki; dasi je pri nap iz gospodarskih razlogov morda težje odpraviti vse ovire in jim dati možnost za vsestranski higijenski trening kot v »zlati« deželi onstran Atlantika. Nezdrav dom, slaba okolica, pomanjkanje moralne vzgoje in spoštovanja pred ustavnostjo, pohujšljivo razvedrilo, socijalne krivice in druge, so ovire, ki jih mora pri nas mladina premagati in katerim navadno ni kos. Preko teh ovir jim morajo pomagati odrasli. Ni
NOGOMET _____________________________—
Iz Ljubljane
Finale za podsavezni pokal
Ilirija : Maribor 8:2 (6:1).
Ilirija: Miklavčič — Pleš, Beltram — Verov-šek, Gabe, Dekleva — Herman, Oman, Martinak, Dob er let, Kreč II.
Maribor: Geuer — Koren, Wagner — Hreščali L, Korošec, Kirbiš — Hreščak, Bratuž, Wening, Vodeb, Škrobar.
Ilirija je bila ves čas v premoči, kar je razvidno že iz razmerja cornerjev 13 :3 za I., vendar je predvedla le v prvem polčasu zadovoljivo igro.
V	tem delu je posebno forward izvedel nekaj krasnih potez, ikii so končale z lepim strelom. Posebno dobro razpoložena sta bila Oman in Herman. Prvi je poslal nekoliko pozdravov težkega kalibra na svetišče Geuerja, ki je moral lk|apitulirati. Izborno je pošiljal na potovanje tudi Hermana, za katerega sploh ni obstojal noben nasprotnik. Z lahkoto je preigral dva ali tri igrače, vendar topot ni imel sreče s svojimi streli. Parkrat je celo pokvaril povsem sigurne šanse vsled egoistične igre. V tem oziru je mnogo grešil tudi Doberlet, posebno v drugi polovici. Leva stran napada je bila slabša kot običajno; posebno Kreč se je spuščal v brezplodno igračkanje, ki je samo izguba časa: Marti-naku se ni posrečilo prav nič; krivdo na tem nosi pa tudi večinoma sam, ker je žogo preveč zadrževal. Krilska vrsta je bila v taktičnem oziru zelo slaba. Gabe je v drugi polovici zelo popustil, Dekleva ni držal mesta, tudi njegov start je mnogo prepočasen. Verovšek je bil še najboljši, krasen je bil njegov gol. V obrambi je bil najboljši zopel Pleš, tudi Beltram se je precej popravil, le »osvobodilni« streli so imeli nekam čudovito kratko daljavo in smer. Miklavčič je zopet deloval v »elegantnem« stilu, kar ga je stalo prvi gol. Potrpežljivo je čakal, da mu pade žoga v roko, Wening je seveda takoj izrabil situacijo in je pred nosom Miklavčiča odbil z glavo v mrežo, ne meneč se za Miklavčiča, ki je bil videti čisto prepaden nad tako predrznostjo. — Maribor je kakor vedno igrai hitro in požrtvovalno. Veliko krivde na visokem porazu nosi popolnoma nemogoča krilska vrsta, ki ni koristila ne napadu, ne obrambi. V obrambi je rešil Wagner kar se je dalo rešili, bil je pa preveč zaposlen. Geuer je pokazal nekaj lejih akcij.
V	napadu je bil najboljši Vodeb. Novi trener moštva VVening je sicer odličen tehničar in strelec, vendar igra preveč na svojo roko, tudi podajanje je netočno. Deber je bil tudi Hreščak II. na desnem krilu. Sodil je g. Smole dosti dobro. Goli so padli v 3 min. po Omanu iz prostega strela, v č. min. izenači \Vening. Nato sledi lepa kombi nacija Herman—Oman—Kreč, ki centrira Hermanu, ta Doberletu, ki doseže vodstvo. V 19. min. zviša Doberlet na 3:1. Glede tega gola je M. protestiral, vendar je sodnik popolnoma pravilno priznal gol (tudi s tribune se je čisto dobro videlo, da je žoga prešla gol črto). Slede nato goli v 23., 29. in 38.
krivda otrok, naša krivda je, če ne bodo otroci u>, kar cd njih pričakujemo; vsi starejši smo dolžni svoji vesti, da premagamo našo komodnost in tili-strstvo. Kar je zmoglo toliko ameriških mož, bi mogli tudi mi vsaj poskusiti. Njihovo geslo:	Daj-
mo naši mladini šanse! Dajmo ji priliko, da se na naših vzgledih šolajo zb življenje!« — naj velja tudi za nas vse, ki nam je pri srcu bodočnost naroda.	Brka.
min. po Omanu, Doberletu in Hermanu. Po odmoru zvišata v 12. in 20. min. Oman in Verovšek na 8:1. V 34. min. postavi Hreščak II. končni rezultat 8 :2, — Publika je bila razdeljena na dva tabora, vendar se je vedla povsem drugače, kot zagrebški »druiklari«.
Primorje : Komb. moštvo 5 : 0 (4:0).
Tekma je pričela s precejšnjo zamudo, ker je pustilo moštvo Primorja dalj časa nase čakati. Sodnik je vsled tega skrajšal igro za 10 minut, Komb. moštvo sestavljeno iz igračev Jadrana, Slovana in Hermesa se nikalk|or ni znašlo in je bilo vsled tega handicapirano napram homogenosti Primorji. Igra jo potekla v precej domačem tempu, ki ni stavljal na gledalce nikakih živčnih preizkusov. Primorje je bilo večinoma v premoči, vendar je doseglo rezultat s pomočjo dveh enajstmetrovk. Sodnik je izključil v drugi polovici Bu-Ijeviča, ki je vložil v svojo igro nekoliko preveč temperamenta. Nasvetujemo mu tudi, da se odvadi loviti takozvane volarje- z glave, ker je zadeva precej nevarna in ima lahko težke posledice. Poleg tega pa ni ideja nogometne igre glava, temveč noga, ik/ar že ime samo pove. Gole so zabili Erman 3, Uršič in Zemljak. Sodil je g. Kemperle malo preveč rigorozno.
Oman v državni reprezentanci?
Kakor posnemamo iz zagrebških listov, je nominiral savezni kapetan v reprezentančni team, Rt igra v soboto proti dunajskemu Slovanu trening tekmo za Romunijo, dielsno zvezo SK Ilirije Omana. Postavil ga je v levo zvezo, torej na nevajeno mesto, kar ima lahko težke posledice. Sicer je preje stalno igral na tem mestu, vendar je od tega že dolgo časa. Saveznemu kapetanu bi svetovali, da v toliko spremeni postavo, da postavi Omana v desno zvezo, poleg njega pa Hermana, ki je izborno vigran z Omanom in tudi v tehničnem oziru dovršen igrač. Ta dva sta danes brezdvomno najboljša desna stran forvvarda in v tem pogledu gotovo brezkonkurenčna v celi državi. Tudi kar se tiče šutiranja, bi bilo škoda za Omana, /bi je sedaj vajen desne zveze in na lem mestu izboren bom-bardir, v levi zvezi, kjer je povsem drug strelni kot, se sigurno ne bi tako uveljavil. V drugem oziru bi pa imelo veliko korist od Omana levo krilo Giller, ki bi mnogo pridobil vsled znanih vzornih predložkov na krilo, v katerih je Oman pravi mojster. Gillerjev način igre je, da pelje žogo do gola, kjer pasira svoji zvezi in bi na ta način lahkd izborno izrabil strelske zmožnosti Omana. Vprašanje je le, ako se bo ta znašel v levi zvezi. Prepuščamo stvar v pretres saveznemu kapelami.
Iz ostalih krajev države
Bačka (Subotica) u Beogradu.
Soko : Bačka 1 : 1 (1 : 0).
Slaba igra oba tima, istina Bačka je igrala sa dve rezerve. Soko nadmoćan u prvom delu. Bačka u drugom. Poseta vrlo slaba.
Bačka : Jedinstvo "2 : 1 (0 : 1.)
Prva igra je razočarala gledaoce, naročito je razočaralo Jedinstvo, koje je dalo najslabiju svoju igru ove sezone. Bačka je igrala mnogo bolje, nego dan ranije. Naročito su se isticali Virag, Kujundjić I i Šlezak. Kod Jedinstva, koje je igralo sa dve rezerve, najbolji ljudi su bili Brljić i Mihajlcvić 1. Sama igra je bila prosična sa velikom nadmočnošću Bačke, koja nije zaslužila veču pobedu. Publike prilično.	Mil. Pav.
Zagreb: Zagreb : Beograd 4 : 3 (2 : 2). O tej tekmi poročamo kratko v poročilu o olimpijskem dnevu v Zagrebu.
Z ozirom na ponovno slabo igro1 beograjskih igralcev je savezni kapetan dr. Pandakovič odločil, da jih za reprezentančno tekmo proti Runm-niji 4. okt.) ne bo vzel v poštev. Karlovac: Gradjanski (Karlovac) : SK Karlovac 5 : 0 (3 : 0).
Iz inozemstva
Dunaj: Rapid : Vienna 2 : 2; Hakoah : Rudolis-hiigel 3 : 0 (2 : 0); Admira : Sim-mering 1 : 0 (1 : 0); Sportklub : Ama-teure 1 : 0 (1 : 0); ABC : Wackcr 3 : 1.
Praga: Slavia : Slovan (Dunaj) 3 : 0 (1 : 0). Brno: Židenice : Mor. Slavia 4 : 2.
Budimpešta: Hungaria : FTC 4 : 2; UTK : Cri-cketer (Dunaj) 2 : 0.
Nevvvork: Brooklyn Wandcrers : Sparta (Praga) 3 : 3 (2 : 3).
LAHKA ATLETIKA —
Državno prvenstvo za damcl ki je bilo prvotno določeno za 11. in 12. 1. m., se vrši to soboto popoldne in nedeljo dopoldne v Zagrebu na terenu Concordije, čije tekališče je dolgo 435 in širojko 4.70 m. Izmenoma med damskimi točkami bodo nastopali atleti klubov, ki si stoje nasproti v dvo-matchih, kar bo ena največ jih atletskih prireditev v Zagrebu. O poteku teh tekem bodemo v prihodnji številki našega lista obširno poročali.
Lj.
Lahkoatletski meeting v Šoštanju.
V	nedeljo dne 5. t. m. se je vršilo v Šoštanju lahkoatletsko tekmovanje med celjskimi Atletiki in SK Šoštanjem.
Doseženi so bili nastopni rezultati:
1(10 m: 1. Blechinger E. (A.) 12; 2. Aistrich (A.) 12.2; 3. Kehrt (Š.) 12.4.
Štafeta 4 X ICO: 1. SK Šoštanj; 2. Atletiki. Skok v višino: 1. Blechinger R.(A) 1.50 m; 2. Schucker (A.) 1.45 m; 3. Eder (Š.) 1.40 m.
Skok v daljavo: 1. Orel (Š.) 5.27 m; 2. Aistrich (A.) 5.21 m; 3. Schucker (A.) 4.93 m.
Skok ob palici: 1. Ing. Schmautz (Š.) 2.30 m; 2. Savinšek (Š.)	2.— m; 3. Blechinger R. (A.)
1.90 m.
Met diska: 1. Hauke (Š.) 20.52 m; 2. Kolšek (Š.) 23.15 m; 3. Aistrich (A.) 22.35 m.
Met kopja: 1. Kehrt (Š.) 25.63 m; 2. Hauke (Š.) 25.32 m; 3. Schucker (A.) 25.31 m.
Met krogle: 1. Aistrich (A.) 8.39 m; 2. Kehrt (Š.) 8.20 m; 3. Kolšek (Š.«) 8,- m.
V	celoti je dosegel SK Šoštanj 14, Atletiki (Celje) pa 10 točk.
Senzacijonalna zmaga dr. Peltzerja nad Widejem in Nurmijem.
V	soboto 11. t. m. se je vršil na prostoru SC Ccharlc tt: ni: ur ga poleg Berlina tronratch no 15T)-.;
med tremi najboljšimi tekači sveta. Nurmi, imenovan »leteči Finec«, Šved Wide, po poklicu učitelj in Nemec dr. Peltzer, rodom iz Stettina, so merili svoje moči v teku na 1500 m. Ves športni svet je z napetostjo pričakoval to zgodovinsko srečanje. Gigantski boj imenovanih je nestrpno opazovalo 30.000 gledalcev. Odlični trojici se je pridružil tudi Bocher, za dr. Pelzerjem najboljši tekač Nemčije na srednje proge. Prihod atletov na tekališča je pozdravila jisočglava množica z frenetičnim aplavzom. Točno ob 17.20 uri je dal starter Ran, dolgo časa eden najboljših sprinterjev Nemčije, si-,gnal za start. Dr. Peltzer, ki je bil videti zelo nervozen, je povzročil dva kriva starta, šele tretji je bil brezhiben. Wide, ki je imel notranjo progo, je takoj na vodstvu, katerega obdrži do 300 m, za katere je rabil 45.5 sek. Slede mu Peltzer, Nurmi in Bocher tik za petami. Pri 300 m »potegne« Nurmi, prehiti Šveda in vodi v silno ostrem tempu do 1100 m. Njegovi med časi so bili: na 400 m: 61 sek., 700 m: 1:47, 1000 m: 2:34.8, 1100 m: 2.51. Pri 900 m preteče Peltzer Wideja in obdrži drugo mesto do 1100 m. V zadnji rundi »potegne« naenkrat Wide in v bravuroznem teku prehiti Peltze, ja in Nurmija, medtem ko Bocher, ne zdržeč peklenskega tempa, odstopi. Vrstni red ostane neiz-premenjen do 1380 m. Zgleda, da bo tako ostalo do cilja. Naenkrat zbere Peltzer, podžigan po publiki, vse svoje moči, preteče Nurmija in se počasi, toda sigurno bliža Wideju. Vname se tragična borba. Z nadčloveško energijo relže dr. Peltzer cilj, 2 m pred IVidejem in o m pred Nurmijem. Dosežen čas 3 : 51 je nov svetovni rekord, tudi Wide je tekel boljše od starega rekorda in je rabil 3 : 51.8, Nurmi pa 3 : 52.8. Stari rekord je držal Nurmi s časom 3 : 52.6. Navdušenje občinstva je bilo nepopisno. Ko je bil razglašen rezultat, je priplul aeroplan, ki je spustil na; prostor lavorjev venec. Glasba je intonirala »Deutschland tiber alles«, katero je stoje pelo celokupno gledalstvo razkritih glav. Dr. Peltzer, ki se je prvi opomogel, je bil, cikr-aser, z loverjevim vencem, deležen navdušenega priznanja. Za Nurmija se ni zmenil nikdo, tiho kakor je prišel, je zapustil neopaženo prostor. Di*. Peltzer je lekel zadnjo rundo v času 58 sek., kar je pri peklenskem tempu, nekaj nezaslišanega. To je že drugi ogromni njegov uspeh. Prvi je bil pri prvenstvih Angleške, ki so kakor znano mednarodna Tn lorej dostopna tudi atletom druge narodnosti. Postavil je svetovni, rekord na 880 y (804 m) v času 1 : 15.6. Vsled ponovne zmage, ga lahko smatramo kot najboljšega tekača sveta na srednji progi.
Drugega dne je Nurmi zopet startal proti Wi-deju na 2 rngl. milje (3218 m). Tudi ta tek je končal senzacijonalno. Zmagal je Wide v času novega svetovnega rekorda 9 : 01.4, ki je s tem zboljšal 29 let stari svetovni rekord Angleža Shrubba. Tudi Nurmi je z 9 : 05 dosegel boljši č:s od prejšnjega svetovnega rekorda. Tretji je bil Finec Kat/, v času 9 : 22.2, četrti pa Nemec Frrmdsen, ki je s časom 9 : 43 postavil nov nemški rekord. Poleg tel: so startali še Amerikance Gocdwin in dva Nemca. Takoj po startu je prevzel vodstvo Gooduin in je vodil 200 m, nato pa je moral prepustiti vodstvo Nurmiju, ki je skupno z Widejem kmalu pridobil 20 m naskoka. Tempe, 'G sta ga la dva diktirala, je bil za ostale tekače prehud in so vedno bolj zaostajali. Za 400 m sta rabila 67 sek., za 800 m2 : 1C, za 1000 m 2 : 44.8, za 1500 m 4 :14, za 2000 n: o : 36, za 3000 m 8 : 29,8. Nurmi ni mogel v zadnji rundi zdržati silnega"tempa in je moral prepustiti vodstvo Wideju, ki je zmagal z razliko 10 m pred Nurmijem.
Nurmi, ki je bil dosedaj nepremagljiv lako, da so o njem rekli, da je edini njegov nasprotnik
čas, je doživel zaporedoma dva poraza. Poraza nikakor nista zanj sramotna, nasprotno, v obeh slučajih je moral njegov nasprotnik zboljšati svetovni rekord, da je zmagal. Nurm ijeva zvezda še ni ugasnila, v najbližji bodočnosti bodemo gotovo še u njem slišali, kajti kot človejk železne energije, no skušal popraviti svoj neuspeh in imamo pričakovati novih rekordov.
Na lahkoatletskem meetingu v Budimpešti so bili postavljeni trije novi madžarski rekordi: skok v dalj. Puspoki 7.21 m, krogla Daranvi 14.65 m in švedska štafeta KAOE 1 : 59. Pri istem meetingu je skočil Kesmaritoi 1.90 m.
Mednarodni meeting Sparte (Praga).
Prireditev je prav lepo uspela in priča, da se češka atletika rapidno približuje mednarodni kvaliteti.
Enourna hoja: Šlehofer (Praha) 11.657 km. — Disk:	Svoboda (Slavin) 40.72 m, Ivo (Slavlja)
38.72 m, Hahn (MTK). — 100 v: Vykoupil (Sla-vija) 10.4, Kurunczy (MTK). — Skok v vis: Ma-chan (Slavila) 1.70. — 1 angl. milja: Kittel (Jablanec). 4 : 42—440 y: Kurunczy (MTK) 51.4, Vy-koupil 51.8 nov rekord. — 220 y: Vykoupil 23.8.
3	angl. milje: Gross (MTK) 15:37, Nedobyti (Spar-
il) 15:40.8. — 880 y: Šindler (Židenice) 1:59.4 nov rekord. — Skok ob palici: Ivo (Slavlja) 3.50 (izven konkurence 3.62). — Kopje: Pasek (Policija) 54.06 m, Kulhan (Sparta) 53.02. —	4X110 y: Slavlja
46.6 Sparta.
Meeting WAC-a.
Meeting \Vaea je kvalitativno mnogo trpel vsled '»ga, ker je savez zabrani! šestim najboljšim atletom start, ker niso nastopili proti Češkoslovaški. Nastopile so tudi dame ter je Wagnerjeva zboljšala rekord na 200 m. Senzacijo je vzbudil tudi poraz Friebeja, katerega je premagal Bruhnen (Amate-ure) v rekordnem času, ki pa, ne bo priznan, ker je Bruhne Nemec iz »Rajha«. Nastopili so tudi naraščajniki, katerih rezultati pričajo, da ima Avstrija dober materijal.
400 m lese: Korwill (Wac) 1 : 00.4, Unsorge 1:02. — Krogla 5 kg naraščaj: Munch (Wac) 11.89, Jernelka (Wac) 11.59. — 200 m dame: Wagner (Waf) 27.2, nov avstr, rekord, Schurinek (Vienna,
4	m. — Disk: PeterUk (Fac) 37.85 m, Paquie
(\\ af) 35.95. — Skok ob palici naraščaj: Oppen-heim (Wac) 3.08, Olozil (Wac) 2.30. — 5000 m. Bruhnen (Amateure) 15:50.8, Godel (Rapid) 16 : 51.8. — 200 m: Ritter (Waf) 23.5, Prey (Waf) 23.6, Miiller (\\ac) 23.7.	— 60 m lese dame: Poltzer
(Danubia) 11.8, Raschka (Danubia). — 4X400 m juniori: Waf 3:32.8, Wac, Vienna. — 100 m naraščaj: Jemelkia (Wac) 11.8, Frisch (Wac); prsa 4X400 m sen.: Wac 3:31.8. - 300 m: Jandl (Wac) 36.5 avstr, rekord, \Vunderer (Wac) 36.7, Beck (Waf) 37.2. — 800 m: Bodem (Wac) 2:00.8, Pollak (Waf) 2:03. — 110 m lese: Wessely (Wac) 15.8, Deschka (Wgc) 8 m. - Skok v dali: Wagner (Sturm 14) 6.24, Beck (Waf) 6.15, Sztics (Sport-klub) 6.145. — 100 m: Biirger (Hakoah) 11.5, Prey (Waf); prša-2000 m: Bruhnen 5 : 42.2 (štiri desetine boljše od rekorda), Frieibe (Graz) 5:42.7, Deckart (Waf) 35 m. — Krogla obojeročno: Sztics (Sportklub) 12.15 in 10.15 = 22.30, Paquie 11.38 in 9..)5 = 20.94. — Skok v dalj, naraščaj: Jernelka 5.96, Kisteldorfer (Sturm 14) 5.36. — Skok v dalj, dame: Wagnsr (Waf) 5.075, Schurinek (Vienna) o.06. — 4X100 m dame nar.: Vienna, 54.6. ___ Štafeta 100X200X300X400 m:	Wac 2:02.8, Waf
2:02.9. — Kopje: Bezwoda (Vienna) 51.60, Simotta (Vienna) 44.67.
BAZENA
Zaključek jubilejnih tekem Atene
Ilirija - Primorje 8 : 2 (5 : 2).
(Koti 12 : 6 za Ilirijo).
Tekma med tema starima rivaloma je prinesla precej razočaranja. Družina Primorja, ki je nastopila nekoliko pregrupirana, je nudila Iliriji nenavadno žilav odpor. Od svojega zadnjega nastopa je družina znatno napredovala, vendar pa ji še vedno manjka potrebne rutine in odločnosti. Zannerjeva, ki je zamenjala mesto v krilski vrsti z mestom v napadu, se je jako dobro uveljavila.
Ilirija je igrala v svoji običajni formi, vendar z daleka ne tako požrtvovalno kakor proti Hajduku. Posamezne igralke so v splošnem zadovoljile, razen Jer molov e II, ki nujno rabi pavze. Njena forma pada od tekme do tekme. Scortale so za Ilirijo : Bernik 4, Privšek 3, Jermol II 1, za Primorje Erbežnik 1, Zanner 1. Sodnik g. Baltesar.
T. K. D. Atena — I. S. S. K. Maribor 8 : 6.
Težko pričakovana tekma med družino Maribora, ki slovi zadnje čase kot ena naših najmočnejših družin in resen kandidat za letošnje prvenstvo ljubljanskega podsaveza in družino Atene se je vršila v sredo dne 8 t. m. Družina Maribora, ki je sicer poražena ostavila igrišče, je svoj dober sloves, ki ga uživa, v polni meri opravičila. Napravila je na vse navzoče gledalce kar najboljši vtis. Družina razpolaga z izvrstnim materijalom ter goji jako brzo in efektno kombinacijsko igro, ki pride do izraza zlasti v napadalni vrsti. Najboljši del družine je vsekakor napadalna vrsta, ki je izredno hitra ter jako odločna pred golom, šibkejša je krilska vrsta z obrambo; precej pa zaostaja za svojimi soigralkami vratarica, ki je tehnično jako pomanjkljivo izvežbana. Žoge dosledno odbija, mesto da bi
Mladina in društva
Veliki narodi so že spoznali pomen sporta za mladino, naraščaj in upanje naroda in države. Žal, pri nas še ni razumevanje za to vrsto pedagogije našlo odmeva pri vseh instancah, špecijel no ne pri šolskih in pri vla,di sami, ki bi s svojo moralno in gmotno podporo lahko storili vehko dobrega za okrepitev in osvežitev mladine. Staj in že tisočkrat citirani: »Mens sana solum in cor pore sanoc, je še vedno resničen kot pred Us jč leti.
Mnogo je zamujenega in težko bo vse pori ":v viti. Cele generacije so vzrasle brez inicijative od zgoraj, brez razumevanja starejših voditeljev. H; tirno, da vsaj sedaj ne zaostanemo in da naša »nekulturnost« na športnem polju ne postane scan-dalum pr/d celim svetom. Nilkdo danes ne more več odrekati sportu velikega vzgojnega pomena, ne le v telesnem, nego tudi v duševnem oziru. Sport ima veliko nalogo, da povzdigne človeka telesno pa tudi duševno, da mu že v mladih letih privzgoji smisla za skupnost, kolegijalnost, požrtvovalnost in druge lastnosti, ki tudi odraslemu možu ali ženi ne smejo manjkati v življenju in ki se igraje privzgoje mladini na zeleni trati.
Drevesce moraš upogniti, dokler je mlado. Staremu, sagnosvojemu človeku boš zaman pripovedoval razne čednosti.
Hvalevredna je vnema vseh naših športnih društev, da ustanavljajo mladinske odseke. Vso pohvalo zaslužijo razpisi tekem za mladinaska darila in pokale. Več nege je treba mladini kot mo-
jih lovila, kar pogosto ustvarja jako kritične momente pred golom.
Atena, ki. je nastopila tudi v tej tekmi kompletna, je predvedla medlejšo igro kakor proti Hajduku; zlasti velja to za prvi polčas, v katerem je bila edina res svetla točka Cimpermanova v golu. Vse ostale igralke so igrale brez vsake prave volje, raztrgano1 in brez sistema. Šele v drugem polčasu se je družina znašla ter nam servirala igro, kakršne smo bili vajeni gledati v časih njene najvišje forme. Kljub temu pa proti izvrstno razpoloženi mariborski družini ni miogla doseči večjega uspeha.
Sodnik g. Vončina mestoma precej nesiguren.
Ilirija, — Atena 4:3 (3 : 0). Koti 14 : 5 za Ilirijo.
Jubilejni bazenski turnir T. K. D. Atene je dosegel svoj višek s tekmo med našima najjač-jima družinama Ateno in Ilirijo. Za tekmo je vladalo med našo bazensko publiko veliko zanimanje, kar priča lep poset kljub delavnemu dnevu. Zadnji nastopi Atene proti Iliriji so končali z zmagami Ilirije, vsled česar se je smatrala tudi pri tem srečanju za favorita Ilirija. Ker pa je bilo zasigurano, da nastopi Atena tudi v tej tekmi s svojo najmočnejšo postavo, je bila zmaga Ilirije jako dvomljiva, kar se je tekom igre tudi jasno opazilo.
Atena je igrala z veliko požrtvovalnostjo in z železno voljo do zmage, ni pa se mogla zlasli v prvem polčasu nikakor uveljaviti proti vzorni obrambi Ilirije. V odličnem stilu je branila zopet svoje svetišče Cimpermanova. Branilka je tvorila neprodoren zid za ilirijanski napad ter nosi velik delež za dober rezultat Atene. — Dobra, vendar šibkejša od ostale družine je bila krilska vrsta. Pri Schiffrerjev! se opaža pri vseh zadnjih nastopih nekako popuščanje. One ambicijoznosti in onega elana, s katerim je igrala lani. ni več videti. Napadalna vrsta dobra v prvem polčasu, v drugem polčasu na višku.
šivom, dasi slednja reprezentiraj© klub in mu do-našajo na fina|icijelne koristi. Trud z najmlajšimi je sigurno naložen kapital, ki bo čez čas prinašal dobre obresti, ne le klubu, temveč tudi naroda in državi.
Poglejmo malo nazaj v zgodovino! Vsi stari narodi so polagali največjo pozornost na vzgojo mladine ravno v fizičnem oziru. Vsak šolarček pozna klasičen primer — Grke. In današnja Amerika, Anglija, Nemčija. Ni ta trditev športnih fanatikov in idealistov, je to empirično dosežena resnica, ki se ji ne more zapreti uho najbolj zakrknjenega konservativca. Sport je danes svetovna činjenica, kateri večkrat tudi diplomati in politiki priznavajo velikanski pomen.
Poseben pomen ima sport pri vzgoji značaja. Biti pravi športnik se pravi biti značajen. Tu leži vsa tehtnost in vrednost športa. Treba iti na delo. Ne zadostuje, da: imajo društva mladinske odseke, treba je da ti delujejo po programu, po navodilih starih, izkušenih športnikov in pedagogov. V mladinskem odseku je mesto, kjer se stikata delovanje enega kot drugega. Harmonično izvežbano in izoblikovano telo z močno karakternostjo — to mora biti naš ideal!
A kdo daje garancijo, da se ta cilj doseže? To je vodja mladinsklega odseka. On mora biti športnik in vzgojitelj, ki s potanko izdelanim, od zdravnikov potrjenim programom v roki vodi treninge in vaje, ki budno pazi na individualnost vsakega svojega gojenca, ki pozna točno njegovo fizično in psihično kvaliteto in njegove morebitne napake in slabosti. Racijonajlizem je v tem odseku na mestu
Ilirija je nastopila zopet v pregrupirani postavi, ki pa se je obnesla jako dobro. Igra, ki smo jo videli v tej tekmi predvsem v prvem polčasu, je bila ena najboljših, kar jih je podala ta družina v letošnji sezoni. Njena zmaga je popolnoma realna in zaslužena. Družina je predvedla odlično igro v vseh linijah; kombinacija vzorna, taktika pomanjkljiva. Tehnično stoji družina na visoki stopnji. Obrambna igra krilske vrste in ožje obrambe na višku. Osobito je treba omeniti zopet Tratnikovo, ki se je razvila v jako kratkem času v eno naših najboljših igralk. Bila je tudi v tej igra najboljša moč na polju, ki je visoko prekašala v vseh ozirih svoje soigralke. Njen start na žogo je idealen. Loven je žog zlasti visokih je absolutno sigurno. Pri vseh teh vrlinah pa jo diči tudi skrajna požrtvovalnost. Vid rova jako dobra; pokazala je ponovno, da je njeno pravo mesto v krilski vrsti. Presenetila je Brodarjeva v obrambi, kjer je jako dobro nadomestila Vidrovo. Vratarica na mestu. Držala je vse, kar se je držati dalo. Jako dobra je bila to pot napadalna vrsta razen Privškove v drugem polčasu, ki je popolnoma odpovedala.
Sodnik g. Baltesar.
Atena : Primorje 5 : 5 (2 : 2).
Lep uspeh Atene.
Kot zaključna tekma jubilejnega turnirja se je vršila v nedeljo tekma med Ateno in Primorjem. Igra je končala neodločeno, ter znači za Ateno, ki je nastopila s 4 rezervami in s Černetovo v golu, krasen in nepričakovan uspeh. Junakinja dneva je bila to pot Černetova v golu, najboljša igralka na polju. Branila je tako odlično in bravurozno, da jo lahko smatramo za popolnoma enakovredno Cimpermanovi. Obramba in krilska vrsta šibka; nekoliko boljša napadalna vrsta, kjer se je trudila zlasti Jančigajeva doseči častnejši rezultat. Uspela pa v svojem prizadevanju radi slabe podpore s strani stranskih napa-
mnogo bolj kot kje drugje. Vsaka najmanjša utrujenost mora biti takoj predmet podrobne preiskave in če. se dokaže slabost kaklega organ, je treba trening še premeniti, individuelno prilagoditi. Na to mesto ne spada izranžiran odbornik, ki se je vsled okrrielosti svojih nazorov onemogočil v centralnem odboru, sem spada polna osebnost, v katero ima mladina zaupanje, ki pa tudi pozna mladino in pazi nanjo, kot bi bili lastni otroci. Prinesti mora seboj idealizem, celo zalogo potrpežljivosti, prijaznosti in živce iz železa. Vodnik mu mora biti bolj srce kot pa razum.
Seveda mora na drugi strani znati varovati distanco, ne sme postati prekolegifalen in s tem izgubiti avtoriteto.
Nepotrebna seveda je opazka, da mora vodja biti moralno neoporečen.
Pijača in prekomernost v uživanju se mu pozna na obrazu in pobija njegove lepe besede ter ubije uspeh. Vzgled je vreden več kot besede.
Pa tudi mladina se mora naučiti ceniti trud svojega učitelja in to bo sigurno storila, če se ji zna z razumevanjem in dobroto prikupiti; vzajemno stanje bo sigurno rodilo uspeh.
bežni do učenja in šole naj se nagne vaša simi lija tudi sportu. Seveda treba najprej oprav dolžnost.
»Ulile um dulci«, dolžnost je razvedrilo, pravilno kombinirano in izpopolnjeno, vam bo nudilo garancijo za srečno poznejše življenje, za dobrobit
vašo in narodovo.
(Erka.)
dalk ni popolnoma. Schiffrerjeva T. v napadu ne spada zaenkrat še na to mesto, ker je samo krilka. V splošnem je Atena, ki je nastopila z novimi silami, zadovoljila ter dokazala, da razpolaga z dobrim mladim materijalom, ki bo ob racijonalnem treningu v kratkem popolnoma nadomestil igralke, ki so odšle.
Primorje je igralo v svoji običajni formi. — Imelo je igro popolnoma v svojih rokah, vendar pa proti žilavemu odporu Atene ni moglo ničesar doseči. Jako slaba je bila Krischeva v golu, na katere račun gredo 3 goli. Prekuhova v obrambi je igrala jako ostro. Svetovali bi vsekakor Primorju, da izloči to igralko definitivno iz prve družine, ker radi svoje nedopustne igre ne spada na to mesto. Na njen rovaš gresta tudi zadnja dva gola, ki rezultirala iz 5 m. Sodnik g. Bal-tesar.	— s —
Hazena v Murski Soboti.
S. K. Mura : S. K. Ptuj 16 : 4 (10 : 0).
Dne 8. t. m. je gostovala bazenska družina S. K. Ptuja, in čagtno podlegla domačim.
Ptuj začne igro, toda Mura prevzame inicijativo in v prvih 15 minutah vodi Iže z 9 : 0. Od tega časa popusti vsled že zasigurane velike zmage. V drugem polčasu zabije levo krilo Ptuja prvi gol, toda iz gol prostora. Mura je v vsakem pogledu daleko nadkriljevala nasprotnika in s tem zopet potrdila dober sloves, ki ga uživa kot naša najsevernejša družina. V zadnjih treh tekmah (proti Iliriji, Rapidu in Ptuju) je izšla kot zmagovalka z. razliko golov 38 : 9. Pri Ptuju je bil dober napad
Adama je zeblo
v paradižu, ker je imel le figovo pero. Danes pa nam tvrdka Drago Schvvab omogoči preživeti jesen in zimo z izbornimi svojimi oblačili, oglejte razstavo na sejmu.
in vratarica. Sodnik g. Peterka je nekoliko prizanašal SK Ptuju.
Hazena v Zagrebu.
V drugem kolu bi si morala sta it to nedeljo nasproti As k in Uskok; do tekme pa ni prišlo, ker Uslklok ni nastopil. Pač ni malo športna gesta vreči puško v koruzo iz strahu pred prevelikim porazom. Beleži se 6 : 0 par forfait za, Ask. Zato pa je igra drugega para vseskozi zadovoljila maloštevilne gledalce. Bila je res ostra borba in ima Conrordija zapisati preveliko razliko golov le m-disponiranosti vratarice Vesne, ki bi 3 žoge prav brez težkoč lahko ubranila. Rezultat 9 : 4 (5. : 2) za Concordijo. Sodnik g. Bugarski je imel težko stališče proti delu prevročekrvne publike.
Lj-
Iz uprave
Današnji številki lista so priložene položnice za tretje četrtletje.
Prosimo cenjene naročnike, da se plačilu kmalu odzovejo, da ne bo imela uprava nepotrebnih stroškov in pisa-renja.
Službene objave
Službeno iz Lhp.
Iz seje z dne 9. okt. 19*26. Za madinske pokalne tekme so se prijavili sledeči klubi: Ilirija, Atena, Primorje in Mura. Izžrebajo se termini mlad. pok. tekem sledeče: 15. sept. Ilirija :Primorje, sodnik g. Sancin S., 22. sept. Atena : Ilirija sodnik g. Vončina, 29. sept. Atena : Primorje sodnik g. Baltesar. Finale se vrši 17. okt. v Ljubljani. Vse tekme se vrše na igrišču Atene vsakokrat ob 17. uri. Kot službujoči odborniki se določajo za 15. sept. ga. Pollakova, za 22. sept. g. Pevalek, za 29. sept. g. Saksida. Blagajniško službo vrši gdč. Petričeva. Ilirija in Primorje se pozivata, da postavita k svaki teh tekem po tri reditelje, sicer se kaznujeta z globo Din 50.—. Kluba se o tem obvestita tudi pismeno.
Čitajo se za ASK Primorje:	Kramer Vilma,
Jeglič Štefanija, Vatovac Valči z veljavnostjo z dne, ko vplača klub prijavnino in odda po 3 fotografije.
Za SK Mura Aliče Nesmeny, Ana Tomažič, Ana Peček, Herta Gregorec, vse s pravom takojšnjega nastopa,. Vzame se na znanje dopis Zbp, 'v katerem predlaga termin 3. okt. za odigranje medmestne tekme, ker pa je ta termin zaseden po prvenstvenih tekmah, se predlaga Zhp-u termin 24. Oktobra.
Oglašajte v „Slov. športu"!
Vzame se na znanje poročilo tehničnega referenta o reviziji dela v MO Lhp v Mariboru. Sklepanje o tej zadevi se preloži ni prihodnjo sejo.
Iz seje z dne 14. septembra 1926. Vzame se na znanje sodniško poročilo o tekmi Mura : Ilirija dne 22. avgusta. SK Ilirija, se kaznuje radi nešportnega nastopa njene družine z enomesečno zabrano igre; kazen pa se izpremni v denarno globo Din 100.—, katero vsoto ima klub položiti do dne 25. t. m., sicer se mu zabrani do dne vplačila vsako jaivno nastopanje. Istočasno se kaznuje SK Mura s 14 dnevno zabrano igre, ker je nastopila v tekmi proti Iliriji z neverificirano igralko Peček. Kazen sq izpreminja v denarno globo 50.— Din, katero je vplačati do dne 30. t. m. v roke podsaveza. Vzame se na znanje sodniško poročilo o tekmi Atena —Primorje 12. t. m. Prekuhovi (ASK Prim.) se radi vedno se ponavljajoče preostre in nevarne igre izreka ukor. V svrho vpostavitve reda v poslovanju MO se odbor istega razreši njihovih dolžnosti, ter se do sklicanja glavne skupščine imenu je sledeča uprava: Pred s. g. Osebig, tajnik g. Senica, blag. g. Amon; odborniki gg.: Kemeny, Voglar, Peheim. Dosedanji predsednik se poziva, da preda vse agende takoj novi upravi.
Zanner Frida (ASK Primorje) se opozarja, da poravna vse obveznosti napram svojemu matičnemu klubu Ateni; do poravnave teh obveznosti, se ji zabranjuje nastopanje za njen današnji klub.
Kot službujoči odbornik za prven. tekmo Atena : Primorje dne 19. t. m. se določa g. Pevalek.
Prihodnja seja v pondeljek dne 20. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu. — Tajnik.
I KOLESA RADIO-
aparate I
| e |
i	najboljše pri	:
! J. GOREC|
i LJUBLJANA, palača Ljubljanske j :	Kreditne banke	:
Trpežntosl, solMraost tri. iovarnišl€.e cene so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
Športniki proti nakaznici svojega kinka imajo 3% popust.
Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENĐA & CIE., Ljubljana
Urejuje; Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.