Štev. 19. V Mariboru 8. maja 1884. Tečaj XYIII. List ljudstvu v poduk, uhaja rsuk četrtek in veija 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 6« kr., za četrt lata 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnlštvu v dijaškem semenišča (KnabenseLiuuar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez. posebne naročnine. Posatnesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po S kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani iiBti se ne sprejemajo. Za oznanila sa plačuje cd navadne vrstico, če se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Šesti občni zbor Slovenskega društva. (V Slovenski Bistrici 4. maja 1884.) Točno ob 3. uri popoludne 4. maja t. 1. odprl je društveni predsednik g. Paul Simon 6. občni zbor Slovenskega društva v g. Adel-steinovib prostorijah v Slov. Bistrici; predstavi g. okrajnega komisarja Kankovskija kot vla dinega zastopnika, kojega ljudstvo takoj s okratnim „živijo" pozdravi, in da besedo poslancu g. dr. Radaju. Naroda je bilo toliko, da niso dobili vsi prostora, sami posestniki vrli Slovenci iz slov. bistriškega in konjiškega okraja, iz slednjega bil je tudi „oča-' dr. Prus pa iskreni domoljub č. g. župnik Slatinšek od sv. Jungerte navzoč. Tri hiše, veža bile so na-tlačane, ljudje so stali tudi po klopeh, mizah, še celo na peč so vlezli in v oknih stali, mnogi so pa morali zunaj ostati, ker niso mogli noter. Za red je bilo izvrstno skrbljeno. G. dr. Radaj poroča o delovanji deželnega zbora v Gradci: navzoče kmete, pravi, utegne najbolj zanimati, kako da je njihov poslanec iztrgal saj to, da se je na deželne stroške začela delati nova steza od železniške postaje slov. bistriške v Sestrže. Dobro bi bilo stezo od Bistrice nad Cadrame s konjiško dolino zvezati. K novej postavi zastran dekel in hlapcev, katero so posebno nemški kmetje želeli, nasvetoval je dr. Radaj še prenaredbo viničarskega reda, kar pa je bilo na drugo leto odloženo. Volilni red za deželni zbor prena-redil se je toliko kmetskim ljudem v korist, da bodo v občinah v 3. redu tudi tisti volili, ki plačujejo samo 5 fl cesarske dače. Volilni red je tako sestavljen, da pride za 70.01 0 kmetov i poslanec, a za 7000 meščanov tudi 1, kar je oči vidno kmetom na škodo. Ali tega nemški liberali nečejo prenarediti, ker bi sicer večino v deželnem zboru zgubili. L. 1809 je cesarska vlada pouzročila, da je dežela Štajerska najela 9 milijonov dolga na bankovce in plačala Francozom, kar so ti J8ST- Denežnji list ima «/» Pa,p zahtevali. Reklo se je, da bode iz državne blagajnice ta dolgvpovrnen, kar se pa ni zgodilo, čeravno smo Štajerci 25—26000 fl. obresti vsako leto plačevali. Toda vse prošnje in tirjanja bila so zastonj Liberalni ministri še niti čuti niso hteli o tem. Sedaj vprašajo javno ministre slovenski poslanci baron Goedel, dr. Vošnjak in Herman. To^ pomaga. Napravila je fe nagodba, da nekaj Štajerci odjenjajo, nekaj pa država doplača. Nagodbo je sprejel lanu deželni zbor, ker so tudi najveljavniši liberalci n. pr. baron Waschington. pl. Neubauer za njo glasovali. Dolg je sedaj vreden 600.00U fl. ' Vlada plača 400.000 fl. Štajerci pustijo 200.000 fl. Slovenski poslanci so za to glasovali, ker je bolje nekaj, kakor pa nič, in je bolje celo reč enkrat dokončati, kakor pa vsako leto še 25 — 26000 fl. za obresti iz deželne blagajnice doplaievati. Državni zbor je nagodbo sprejel kakor so jo ministri bili z deželnima odbornikoma Schrein er jem in Pairhuberjem dogovorili. Reč, 73 let zavlečena, je končana, saj deloma na korist Stajerskej, to pa s pomočjo slovenskih poslancev! (Gromovito : živijo), (a ne nemškega liberalca Hammer - Ambos-Šch mi derer ja. Ured.) Eden izmej kmetov želi, naj bi poslanci zoper „šnops" nekaj storili in vse mu pritrdi „proč s šnopsom". Dr. Radaj odgovori, da ima takšno postavo državni zbor v delu, kder bode baron Goedel uže skušal željam volilcev ustreči. Zupan g Jurij Znidar izreka v imenu volilcev g. dr. Radaju in vsem slovenskim poslancem najprisrčnejšo zahvalo, in g. Novak priporoča, naj bode g. dr. Radaj zopet izvoljen v poslanca, čemur navzoči z navdušenimi živio-klici pritrdijo. Šedaj dobi g. dr. d. Dečko besedo in v izvrstnem, dobro premišljenem govoru riše Slovencem nevarno rovanje nemškega šulvereina. Po pravilih bi imel skrbeti za nemško deco, a v resnici lovi slovensko. Po zvijačah in z 'Itvene priloae" kot prilogo. -35M! denarjem skuša iz slovenskih šol pometati slovenske bukvice, slovensko poučevanje. Ruški glažutarji so za nemško deco nekaj malega od njega dobili in od nemških Lugačanov tirja peneze nazaj, ker ni upanja, da bi slovenske otroke od sv. Ane tje zvabili. Sploh nemški šulverein dela na ponemčurjenje Slovencev, a ne, da bi se ti res nemški naučili. Ob enem je politično sredstvo nemškim liberalcem, da bi pri volitvah spodrinoli slovenske poslance. Zato je vsak Slovenec, kateri k nemškemu šul-vereinu pristopi, ali obžalovanja vreden neved-než ali naravnost ostuden izdajalec. (Trikratni živijo^zadoni vrlemu govorniku v zahvalo.) Sesti občni zbor je zatem sprejel resolucijo : Slovencem koristijo le slovenske šole, v katerih učitelji vseskozi slovenski poučujejo ter po slovenskih bnkvicah in s pomočjo slovenščine razlagajo vse predmete, tudi nemščino, ki se naj tudi uči, kder to ljudje želijo, to pe takrat, ko so otroci za to uže zadosti godni in zbrihtani, sploh slovenščina bodi poučeval ni jezik (Unterrichtssprache), nemščina pa more biti poučni predmet (Unterrichtsgegeustand). Tretji govornik je bil g. dr. G-regorec ter dokazival, da je Slovencem le z nemškimi konservativci mogoče shajati, katere vodita kneza Alfred in Alojz Liechtenstein. Liberalci so Slovencem vseskozi sovražni tako, da še jim v Bistrici niti proti plači prostora za zborovanje niso privoščili, med tem ko je pravičen nemec, g. Adelstein, brezplačno svoje prostorije na razpolaganje dal. Jednako je tudi v deželnem zboru. Knez Liechtenstein želi miru s Slovenci na podlagi pravičnosti in še ob enem meri njegova stranka na to, da bi kmetski stan pogina rešili. Govornik dokazuje potem po številkah, kako so kmetje v liberalnej dobi se pogreznoli v strahovite dolgove (kmečki ljudje imajo 2000 milijonov goldinarjev intabuliranih, štajerski pa izmej jih največ, namreč okolo 200 milijonov ter morajo vsako leto zemlji, toči, uimam, ustim pritrgati 10 milijonov za činže; strašno). Pomagati pa tukaj liberalni poslanci ne morejo, ker so vse sami zakrivili, in tudi nečejo, ker le zato sedaj kmete lovijo, da bi še dalje v deželi gospodarili. Zato si morejo slovenski kmetje le tako pomagati, da izvolijo 8 slovenskih poslancev, ki potem z nemškimi konservativci v manjino potisnejo nemške liberalce. Potem bode kakor kranjski tudi štajerski zbor, sklical strokovnjake v posvetovanje, kako bi se najhitrej pa najleži kmečkemu stanu pomoglo. Zato se naj Slovenci ne dajo od nemških liberalcev iz mest in trgov strašiti, nale-gati in zapeljati. Lepa je zemlja slovenska. Zato silijo tujci v njo. Branimo se torej. Slovenci smo, Slovenci hočemo ostati in živeti na slovenskih tleh tako spoštovani, kakor so Nemci na nemških. To je naša narodna dolžnost pa tudi pravica, celó od svitlega cesarja priznana." Med tem pride državni poslanec g. dr. Vošnjak ter uvidevši, ka so ljudje uže utrujeni, spregovori le nekoliko prav živahnih in domoljubnih besed; zlasti tolaži in spodbuja narod, naj stanovitno vstraja v borbi za svoje pravice. Naposled bo zmaga naša in tudi Slovencem prisije solnce boljših dnij! Sedaj izreče g. predsednik domoljubno zahvalo g. poslancu dr. Vošnjaku, ki se je tako daleč potrudil k nam, ter nas s svojimi tolaž-ljivimi besedami razveselil, vsem govornikom, hišnemu gospodarju, vsem domoljubom, ki so pripravljali denešnje zborovanje, zlasti pa g. okrajnemu komisarju za zdatno varstvo ter sklene nepričakovano sijajni, za bodoče volitve in za narodno slovensko reč v Slov. Bistrici velevažni 6. občni zbor s trikratnim živijo svi-tlemu cesarju! Narod zagromi živijo, da se razlega po vsvej Slovenskej Bistrici. S telegrami hvaležno sprejetimi počastili so nas: 1. slava zbranim braniteljem slovenskih pravic. Kdor je pošten in zaveden^ Slovenec, ta je z Vami! Živeli rodoljubi! Čitalnica mozirska. 2. Savinjski Sokol pozdravlja ves slavni zbor, ter mu želi najsijajnejši uspeh v blagem naporu proti vražjemu navalu. Na zdravje. Odbor. 3. Srčen bratovski pozdrav slovenskim korenjakom; z Vašimi nazori in sklepi se strinja katol. polit, društvo v Konjicah. Mikuš. 4. Vsakemu svoje; na slovenski zemlji pa smo in moramo biti v na večne čase gospodarji mi Slovenci sami. Živeli zbrani domoljubi ! Čitalnica Smarijska. 5. Slovenskemu društvu pa našim neustrašljivim državnim in deželnim poslancem srčen pozdrav in dober uspeh. Dr. Geršak, dr. Žižek. 6. Narodnim bo-riteljem Slava! Sever v Ormoži. 7. Ptujski Slovenci kličemo zborovanju gromovito: živijo Povsod in vsikdar mora Slovenec imeti pogum pred celim svetom izreči: jaz sem Slovenec. On mora imeti pogum povsod svojo pravico zahtevati, uspeh našega delovanja mora biti, da na Slovenskem bo Slovenec gospodar. Dr. Grego rič. 8. Žcleči najboljši uspeli pri denešnje m zborovanji in navdušenje za naše svete pravice. Čestitamo slavnim govornikom, borečiin se za narodne svetinje in zbranemu slovenskemu ljudstvu, posebno bodočim volilcem. da izvolijo odločna dva narodnjaka in neprestrašena borilca v deželni zbor. Živela naša lepa domovina. Živeli Slovenci! Državni slovenski poslanci. Gospodarske stvari. Prehod od suhe na zeleno krmo. Vreme je tu. ko bodo trave in detelje dobre za košnjo in ktero bodo rabili kmetovalci kot zeleno krmo. Gotovo je to marsikteremu veliko veselje, ker mora seno kupovati in kar se spomladi za živino kosi, pravi ljudski pregovor, nima blagoslova božjega, to je nič ne izda. Mnogokrat se pa to veselje spremeni jako rado v žalost, ker kmetovalec hrani žival z zeleno krmo nespametno, vsled česar so povsod razne bolezni, ki imajo mnogokrat tudi slabe nasledke, ktere se pa pri umnem in skrbnem kmetovalcu ne dogajajo. Zavoljo tega treba je pri tej spremembi jako skrbno postopati in gledati, da se ta prehod od suhe na zeleno krmo jako polagoma izvršuje. Kako da mora ta sprememba slediti, hočemo tukaj bralcem v kratkem popisati. Kakor smo uže omenili, mora prehod od suhe na zeleno krmo le polagoma slediti in skrbni gospodar mora seneno zalogo tako vre-diti, da mu ga še nekaj ostaja za takrat, ko nastopi čas za zeleno krmenje, da zamore med prejšnje mešati. Najbolji čas za košnjo trave je gotovo večerni in da se tudi z njive spravi, dokler ni rose. Ako se kosi v velikej vročini trava, postane vela, kar je potem za živino jako nevarno in povzroči tudi zelo lahko prav hude bolezni : kakor napenjanje i. d. Kedar začenjamo živino z zelenim krmiti, moramo dati jej popred nekaj sena in na to še le zeleno krmo, in kedar poslednjo povžije se napoji; ako bi pa popred krmili zeleno in potem še le suho, dobila bi žival preveč vode, ker zelena krma uže sama na sebi ima veliko vode v sebi in vsled suhe krme nazadnje, bi žival veliko več vode popila, kar pa ima mnogokrat slabe nasledke. Po 5—6 dnevih se pa zamorejo senene po-kladbe zmanjšati in zeleno krmo pomnožiti, po 10 dneh se pa lahko suha krma popolnoma vstavi in ni se bati pri pametnem krmenji zaradi zelene krme nobenih slabih nasledkov. Sploh naj pa pri tej spremembi velja sledeče pravilo: 1. Trave naj se kosijo v pravej starosti. 2. Košnja naj se izvršuje pri hladnem vremenu tedaj proti večeru in naj se še tisti den domu spravi. 3. Prvih 10 dni naj se popred živini suhe krme in potem še le zelene podaja; mnogi tudi suho z zeleno mešajo kar je tudi dobro. 4. V tem času je tudi jako potrebno, da se živini malo več soli daje, ker se skozi to prebavljanje poveča. Po tem pravilu se ravnajo na grajšinah kneza Schaumburg-Lipeja v Skalic - Nahod na Češkem, kakor tudi na kmetijski šoli v Taboru na Češkem, kakor sem se sam prepričaj in da ta je način krmenja popolnoma prav. Žepič. Okrajna posojilnica v Ljutomeru imela je na konci leta 1883 vkupaj 279 udov.jjf^Med tekom leta 1883 je iz društva izstopilo 36 udov a pristopilo zopet 24. Ker vsaki ud le po en opravilni delež ima, potem takem je vseh opravilnih deležev vkupaj 279, kteri deleži pa re-prezentirajo svoto od 17.537 fl. 5 kr. Na opravilnih deležih je v računskem letu izplačeno 1079 fl. 81 kr., a vplačeno 1515 fl. 99 kr. Opravilni deleži nabirajo se v letnih prineskih po 6 gld.; in vsled sklepa občnega zbora od 1882 leta mora vsaki opravilni delež 100 fl. iznašati. V letu 1883 je vkupaj sprejeto: 61.485 fl. 81 kr. a izdano: 54.648 fl. 72 kr., denarniški ostatek 6837 fl. 54 kr. Konci leta 1883 kaže bilanca: I. I m e t e k. 1. Vrednosti menjic . 2. Dolžne obresti .... 3. Vrednost inventara . 4. Gotovina...... 5. Vloga pri Ljutomerski hranil-. . . fl. 2800,— fl. kr. 109.149 — 2.840 07 296 35'/, 6.887 54 niči Obresti od iste 184.86 2.984 86 Skupaj . . 122.107 82V, II. Dolgovi. fl. kr. 1. Opravilni deleži . 16596.53 17.537 05 Kapitalizvn. obresti 940.52 2. Terjatva hranilničar. 90495.58 Kapitalizvn. obresti 0772.58 95.267 70 3. Terjatva reservnega fonda koncem 1. 1882 5839.91 Dobiček od leta 1882 551.52'/, Pristopnine leta 1883 24. — 6415.43 '/g Obresti za leto 1883 383.46'/, 6.798 90 4. Terjatva fonda za mogoče zgube . 624.23 Obresti za 1883 . 37.44 5. Naprej sprejete obresti 6. Pridobitek .... Skupaj 661 67 1.260 34 582 161/2 122.107 82V, Krmljenje vprežnih volov. Dobro je z drobljancem pomešano rezanje v namočenem t. j. z vodo poškropljenem stanu polagati, že zaradi tega, ker živina moknati del krme pri jedi iz jasli delom odpihava in tako velik del krme raztrosi in v nič spravi. Sejmi. 9. maja Ernauž, 10. maja sv. Primož, 12. maja sv. Janž pod Arvežem, Planina, sv. Nikolaj v Susilah. 15. maja Gradec, 16. maja sv. Ilj v Slov. goricah, sv. Martin na Nemškem, Pilštajn, Bizeljsko, 19. maja Arvež, sv. Lenart v Slov. goricah, Ptujska gora, Cme-rek, Rogatec. Dopisi. Iz Slov. Bistrice. (Nemčurstvo pa Slovensko društvo.) Strali in groza pre-tresavala je naše slovenožrece, ko so izvedeli, da pride Slovensko društvo semkaj zborovat, kar najbolje dokazuje imenitnost in važnost tega društva. Hoteli so torej zabraniti zborovanje pa se pred celim svetom osmešili. Naj-prvlje so mislili zabraniti, če g. Neubold in gospa Nendlca svoje prostore društvu odrečeta. To ni šlo. Gr. Nendelca je ponudbo sprejela; na pritisk slovenožrecev preklicala, potem pa veliko najemšcino tirjala in 20 fl. sprejela. Novo strahovanje. Zato pošlje denar nazaj rekoč, da je poličanskemu Baumanu krčmo v najem ali „štant" dala. Tako so ubogej vdovi zaslužek izvili in se veselili, da je Slovensko društvo sramotno odbito. Toda sedaj prepusti g. Adel-stein društvu prostore. Oj strah in groza. Nas-ko, Stieger itd. planejo nad njega. „Wir schlies-sen Sie aus von uns" mu ropotajo. Gr. Adelstein jim odgovori: ste me uže izbacnili, ko ste tujcu izročili stavljenje pri šoli, čeravno sem jaz 1000 fl. menje zahteval. No, g. Stieger, vprašate koga Vi, je li Slovenec ali Nemec, če pride k Vam v štacuno? Uvidevši, da zna-čajnega moža ne splašijo, bezgajo v Gradec, naj c. k. namestnik zborovanje prepove. Padli so v mlako. Sedaj pišejo dr. Eadaju, da bodo „windische Schweine durchgeprügelt" tudi okr. komisarju so se baje v pismih grozili. Pa kakšni strahopetni lump da je pisač bil, kaže to, da se ni podpisati upal. Pes, slov. bistriško nemčurstvo zmore malo pameti, da je s takšnim pobalinskim žuganjem upalo koga splašiti ter da si ni domislilo, kako bo ravno to groženje Slovencem koristilo. C. k. glavarstvo zaukaže več žandarjev v Bistrico poslati, tudi drago-nerji so bili pripravljeni mir in varnost vsake osebe varovati. Nemčurskim glavačem se je to močno pod nos pokadilo. Kaj storiti? .Modra glava nasvetuje kmete v nedeljo v „rotovžu" poloviti za „Bauertag" in „öffentliche Volksversammlung" in popoldne pri „Nendelci" napojiti in Slovenskemu društvu preglavic narediti. Bes napovedo „Bauerntag" ob 11. uri 4. maja. Toda kmetov, posestnikov maujka: hajd po razne pisače, škrice, vincarje, hlapce, da peščici nemškutarskih ljudi ne bo dolg čas. Ko so tako ti petelini svoje kokoši in piščeta skupaj imeli, začel jim je hripavi Nasko prigovarjati, naj izvolijo v poslance možakarje, ki so „freisinnig-liberal". Smešno, takšnih smo uže imeli, namreč Seidl-Brandsteterja. Hammer-Amboss, Schmiderer je potem udrihal po slovenskih poslancih misleč, da ima zato nemški „Hammer" v rokah, da po Slovencih tolče. Drug je Nemce čezmerno hvalil, kar je celo nekega tje zašlega človeka razjarilo, da je reKel: „čudno, jaz sem kravo 50 fl. cenil, nemec mi je pa 60 fl. dal". Zavoljo tega vržejo ga nemčurji hitro tavun. Zatem zavlečejo zbobnane poslušalce (bilo jih je 45) k Nendelci in potegnejo še nekatere z ulice noter. Tam jih napajajo in z muziko motijo in v ples vabijo. Zakrolijo tudi „Wacht am Bhein" „Deutsches Lied" itd. Nesramnež napije „hoch Deutschland", in tako izda, kako je cela komedija le prajzovsko-nemčurska demonstracija zoper Slovence, ki ne marajo za Bismarka, še menje pa za „hoch Deutschland". Slovencem je to veleizdajska nesramnost. Toda vse ni pomagalo nič, čeravno so si Stieger, Nasko jezike zbrusili in Bazwoscheggg, Pitschl in Schantl skoro noge polomili. Ko je Slovensko društvo začelo zborovati, eo Slovenci tro-pama tje vreli, nemčurska muzika utihne, nem-škutarji in nemčurji se jezni odpeljajo ali doma poskrijejo. Zborovanje vršilo je se sijajno in dostojno. In potem so se Slovenci veselo pogovarjali pri izvstnej vinskej kapljici, katero je g. Adelstein točil. Sploh je pa postrežba bila izvrstna. Hvala in slava pa vsem domoljubom od blizu in daleč, ki so udeležili se ove sijajne izjave slovenske! Živeli Slovenci. Prvi korak je storjen da bo Slov. Bistrica še kedaj res — slovenska! Iz Ptuja (Prijateljem petja) Naznanjeno je že bilo, da se je ustanovilo „Slovensko pevsko društvo" s sedežem v Ptuji. To društvo je silno imenitne važnosti ne le za štajerske Slovence, temveč za Slovence sploh. To društvo stavi si zadačo, osnovati po vseh slovenskih deželah pevske podružnice, tako, da bomo imeli po vseh naših deželah izobražene slovenske pevce. Tudi priprostemu kmečkemu fantu, kakor tudi dekletu, dana bode prelepa prilika, učiti se krasnih slovenskih pesnij, kajti društvo bode skrbelo za učenje, za sekirce, sploh za vse potrebno. K društvu pristopiti zamore vsakdo. Udje društva pa se razdelé v sledeče vrste : a) izvršujoč društvenik je vsak, ki pri pevskih in glasbenih zborih sodeluje ter na leto 1 gld. društvenine plačuje; b) ustanov-nik je, ki plača enkrat za vselej ali pa v dveh obrokih 25 fl.; c) podpornik je, ki plačuje na leto 2 fl. društvenine; d) časten ud je vsak, ki ga veliki zbor po predlogu odboru kot takega imenuje radi zaslug, kojih si je pridobil za „Slovensko pevsko društvo" ali pa za slovensko in sploh slovansko petje in glasbo. Pristopnina je enkrat za vselej 50 kr. Slovenci! mi nismo imoviti, mi ne zamoremo zidati slovenskih šol, kajti nam manjka slovenskega „šul-fereina", a lepo, krasno slovensko petje zamoremo gojiti, kajti naše slovenske pesnice done tako milo, tako genljivo, da je omehčalo že marsikterega trdovratnega našega nasprotnika. Pristopite tedaj blagi Slovenci k temu društvu, kajti to storiti, veleva nam naša sveta domovinska dolžnost, in društvo živelo bode krepko, ako bode imelo mnogobrojno število članov. V to pomozi Bog in sreča junaška! Osnovalni odbor „Slovenskega pevskega društva". Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesarica Marija Ana, vdova po cesarji Ferdinandu, je umrla v Pragi, 81 let stara. Rajna je bila velika dobrotnica siromakom, cerkvam. Sestra blažene kraljice Kristine neapolitanske živela je tudi ona kot svetnica. Blag jej spomin! — Iz Amsterdama na Holandskem se poroča, da je naša cesarica tam zbolela in se vrači pri nekem dobtarji Mecgerji. — Državni zbor se uže brani judu Rothschildu na 80 let prepustiti cesar Ferdinandovo severno železnico; vredna je 123 milijonov, ceni se na 232 milijonov dohodkov daje 273 milj. Zraven celjskega Foreggerja mej vsemi poslanci najbolj Bismarka časti vitez Schönerer. Ta je se drznil v zbornici celo naše cesarske rodbine lotiti se, za kar je bil tudi od predsednika grajan. To je tudi tisti mož, ki je spodnje-avstrijskim kmetom napisal tistih 37 tirjatev, s katerimi spielfeldski „bau-ernverein" pa mariborski Nagele mislita slovenske kmete izneveriti slovenskim poslancem in vloviti za Schmidererjevega „Jožeta in Han-zeta", ki bi rada na mesto Brandsteter-Seidlovo stopila. Bo težko iz te moke pogača. — Sul-vereinerji se uže jezijo, da jim ljudje na Du-naji in Celovci penez premalo v „samelšica" mečejo. Menda uže vedö, da večji del šulverein-skih penez ne dobijo šole, ampak se liberalne novine, agitatorji in rovarji podpirajo. Pravijo da je v Maribor takšen rovar dobil 4000 gold. — Koroški Slovenci v Prevalah zahtevajo slovenski poučevalni jezik, ker se drugače slovenski otroci ničesar ne naučijo. Nemčurji so radi tega močno hudi. — Ogerski državni zbor bode 20. t. m. razpuščen in začnejo se volitve novih poslancev ali „kortešovanje". Volilna praska bo še hujša od zadnje. Gotovo se bodo tepli in ubijali. Vnanje države. Iz Egipta došla je strašna novica, da so Mahdijevi mohamedani vzeli mesto Berber. Iz tega smemo sklepati, da je tudi Hartum zgubljen in vse posekano, kar je bilo krščeno. Sedaj je tudi Egipt v resnej nevarnosti. Angleži pa se za to malo zmenijo, bržčas imajo zelo še zakrite in sebične namene. — V okolici Bagdada pojavila se je „črna smrt" ali strahoviti pomor. Turški sultan pošlje Bolgarom v Rumelijo bržčas Kres-toviča namesto sebičnega Aleko-paše, za dežel-skega oskrbnika. — Italijanski freimaurerji so iz Rima vsem freimaurerskim shodnicam na celem sveti razposlali pismo, v katerem jih opominjajo zoper papeža Leona XIII. šuntati, ker je ta freimaurerje kot no*ti .5 Ju', rev t fctlor jif» v