/


AIIECEDNIK

Z a

bole na kmetih.

Velja nezvezan
— zvezan

V« Jtunaji.

V zalogi ces. kralj, bukvarnice za šolske bukve
pri sv. Ani v Janezovih ulicah.

1850 .

V očitnih šolah se je, ako ministerstvo uka in bo¬
gočastja izjema ne dovoli, le zapovedanih s
štempelnom zaloge šolskih bukev zaznamvanih
bukev poslužiti; tudi se ne smejo te bukve dražje,

kakor je v pervem listu naznanjeno,

prodajati.

- > .•> Z


f

1 .

Male natisnje čerke.

Izrekaj razločno tele čerke:

e , e : me je srečalo tele 16ta staro.

0, 6 : nosi tudi tf, kakor tvoj brat miši.

1, lj : dobrega vola; dobra vdlja.

n, nj: gonim konja in ga preganjam,

s , z; zali sad raste zad za zidom.

*, ž: mojškra šiva; živa živaT.

A 2

4

Zlogovnica.

2 ,

Zlogi. z glasnikom za soglasnikom:

5

5.

6 .

Zlogi z glasnikom pred soglasnikom.

1.

6

S.

9 .

10 .

Zlogi z glasnikom med soglasnikoma:

7

11 .

v

Zlogi z glasnikom za soglasnikoma:

8

14.

Besede z ojstrim (') in težkim (') udarjeni:

1. Opombe.  Ojstri udar (') nad glasnikom po¬

meni, da se mora tisti glasnik na dolgo iz¬
reči ali zategnuti; postavim: mašnik, ob¬

lastnik, nauk, klobuk.

2. Kadar se e tesno izrezhe, dobi navadni

ojstri udar ('}; kadar ima pa znamnje (“j
nad seboj, se mora scer zategnuti, pa ne

tesno, teinuč široko izreči; postavim:
meni. da tega ne vem ; — to ni meni re¬
čeno, ampak tebi.

3 Kadar ima o ojstri udar nad seboj (o) se

mora zategnuti in pa tesno izreči: kadar,

se pa scer zategne, pa široko izreče,

dob/ znamnje (*); postavim: hlapec vodi
konje k vodi.

9

4. Težki udar (') nad glasnikom pomeni,
da se mora tisti glasnik naglo in kerpko iz¬
reči; pošavim : pretep, berlog, napuh.

15 .

Velike natisnje čerke :

Plavž, Po, Pest, Roj, Raj, Zrak, Zmes,

Zvon, Sverž, Snop, »Sluh, Šiv, Škat,

Ščet, Žnjez, Žir, Turk, Ters, Urh, Um,
Verv, Volk, Vnuk, Cvet, Cvil , Črep,

Čast, Červ.


10

17 .

Če je v večzložnih besedah soglasnik med
glasnikoma, ga jemlji k poslednjemu zlogu.

ve-Ič-ti, bra-ni-ti, pra-vi-ti, mra-Či-ti,
na-re-di-ti, lo-vi-ti, lju — bi — ti, re-za-ti,
dč-la-ti, trd-pa-ti, zi-da-nje, si-ja-nje,
ce-li-na, ži-vi-na, ši-ro-ko, šče-ti-na,
Ča-ka-ti, go-vo-ri-ti, hi-ši-na, kri-vi-ca,
18 .

Če sta dva soglasnika med glasnikoma,
jemlji pervega k pervemu, in drugega k
drugemu zlogu.

An-ton, olj-ka, ul-njak, ir-hast, jel¬
ša ^ Ver-šac, Fran-cišk, ber-log, pir - hi,
mer-zi, nar-ba, lim-bar, rob-Čik, der-žaj,
ter-nje, zer-no, ser-na, cur-ki, žer-jav;
šker-ba, Čer-ka, glad-ko, gdb-ci, hram¬
ba, kram-pež.

19 .

Neločljivi soglasniki so: br, dr, gr, kr,
pr, tr, st:

Ju - tro, 6 - dri, u - sta, ver - sta, me - sto,
re-bro, je-dro, mo-kra, ko-pri-va, i-gra,
se-stra, do-bra, mo-dra, vi-dra, po - pra,
ne-ve-sta, kra-Ijd-vo, o-trdk.

— 11  —

20 .

Kakor je beseda sostavljena, se tudi raz
stavi j a:

Po-trč - ba , po - gna - ti, po - klčk - nem,
po-kli-Čem, po-gla-var, po-kvar-jen, o-
gle - duh , za- sme -hu-jem, pre-gle-dam, pre-
pla-vam, pre-glas-no, pre-glad-ko, per-i-
grdm , per - ska - Čem , per - or - jem, o - stra¬
šim, ger-do-glčd, zla-to-list, sa - mo - uk,
mer-ho-jed, raz-o-de-ti, o-stra-šim, za¬
liva - la.

21 .

Treba je tudi vediti, kaj pike, in druge
znamja med besedami pomenijo :

Vejica (,) ali prenehljej ti pokaže, da ondi,
v branji nekoliko prenehaj.

Nadpičje (;) ali dalji prenčhljej te opominja
da ondi holj postdj.

Dvapičje (Y) ali nastčpljej kaže, da nastopi
govorjenje kterega drugega, ali kak per-
stavek; torej še bolj postoj.

Pika  (.) ali končaj kaže, da je odstavek go¬
vorjenja končan, in da se smeš popol¬
noma oddahnuti.

Klicaj  (1) pomeni klicanje, ogdvor, Čudenje
i. t. d.; tdrej povzdigni glas.

Vprašaj  (?)  razodeva vprašanje.

P o miši  jej  (—) hoče, da posebno pomisli,
kar se je reklo.

Oklepaj  oklčpa'besčde, ktčre med to go¬
vorjenje ravno ne gredo; z bolj tihim
glasom jih tedej beri.

— 12  —

Uš e s ca („)  obsegajo besede od koga drugega
vzčte.

Vezaj (-)  veže razdeljeno besedo.

22 .

Arabske in Rimske številke:

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

I II IH IV V VI VII VIII IX X XI XII

50 100 500 1000

i. t. d. L C D M

23.

Kratke berila za vajenje v branji.

Od Boga.

1 .  En Bog je. Svet, in kar je in živi na

svetu, je Bog iz nič stvaril. Človek je več,
kakor kar se še vidi na svetu. Tudi ti, moj
otrok si. človek. Tudi tebe je Bog stvaril.
Kar koli si, si le od Boga. Kar koli imaš,
imaš ]e od Boga, Bog da, da živiš. Bog ti

da dušo in telo. Bog ti da oko, z kterim
■Vidiš; uh6, z kterim slišiš; jezik, z kterim

govoriš; Bog stori, da misliš, in hdčeš,
kar je prav, dobro in lepo.

Lej, moj otrok! ves si od Boga. Če si

otrok ti, ktčri Boga ljubi, in ga prav rad
vboga, te Bog rad ima, in si njegdv otrok.

2. Moj otrok! Bog premore, kar hoče,

in stori tudi, kar hoče. Ne le samo ti si od

Boga, tudi kar živi, in je okdli tebe, to

13

je od Boga. Kar koli tvoje oko vidi, je od
Boga.

Bog stori, da solnce tako lopo in gorko
sije. Bog stori , da se luna tako lepo sveti.

Ni je zvezde, kteri bi Bog svitlobe ne dajal.
Bog pokriva go id z germovjem in drevesi, in
naredi polje in hdsto tako lepo in zeleno. No¬
ben Človek ne naredi hriba in doline, polja

in boste, dnčva in noči. Svčt tako velik, ši¬
rok in lep, kakor je, je le zgolj samo božje
delo. Bog je gospodar sveta. Kar on hoče,
to je. On le reče, in že je. Solnce iz-haja,

ker Bog hoče. Luna plava deleč v zraku,

ker Bog hdče. Veter vlčče, se bliska, gromi,

dež gre, kadar Bog hdče. Bog hoče , in
led se staja, drevo cvete, žito in sadje zori.

Bog hoče, in listje zrumeni in spade; merzi,

zmerzuje; v potoku je lčd; snčg pokrije

zemljo. Bog da, da Človek živi. Kadar Bog
hdče, se loči duša od telesa; Clbvek umerje,

truplo pride v grob.

Če Bdg hoče, sveta ni več. Misli po¬
gosto v Boga, moj otrok! in moli ga. Od

njega je, kar je.

3. Moj otrok! nič ni, kar bi Bog ne ve-
dil. Bog , kteri je tvoje oko stvaril, vidi tudi.
Bog, kteri ti je uho dal , sliši tudi. Kar

koli delaš , vidi Bog. Kar koli govoriš , sliši
Bog. Ni ga kraja, kjer bi te Bog ne vidi! in

ne slišal. Bog tudi ve, kar misliš in ho¬
češ; v serce ti vidi, Bog te vidi po noči

tako, kakor po dnevi. Bog te vidi, Če si

14 —

dober in pobožen, in tudi ve, če si porčden
in hudoben. O misli pogosto : Pobožen ho¬

čem biti, zmirej dober, in nikoli ne hudoben;
zakaj Bog me vidi, in je per meni, desiravno
ga jez ne vidim.

Bog vidi te,

Var’ grčha se.

4. Moj otrok? Bog je brez konca dobrot¬
ljiv, in te ljubi. Karkoli je lčpega in dobrega,
je od Boga. kar žč imaš, in kar še po¬

trebuješ , pride od Boga. Kraj, v kterem
prebivaš, in oblčko, ktčro imaš, ti da Bog.

Kruh, ki ga tolikanj rad ješ, in mlčko , ki
je tolikanj sladko, ti daje Bog. Tudi spanje, ki
ti po noči tako dobro dč , ti Bog pošilja.

Kako dober ti je Bog! pa ne le za te skerbi Bog,
ampak tudi za druge, ki so z tebdj na svetu,
in za vse, kar je okoli tebe. On živi červa
v prahu, ribo v potoku; in kar lčta pod ne¬

bom, on redi. Tako dobi o hoče Bog.

O hvali ga z sercom in ustmi! Misli veli¬
kokrat: Kako dober je Bog! Bodi tudi ti dober,
kdlikor moreš, z vsakim, kteri z tebdj živi.

Moj otrok! Bog je brez konca svčt. Kar

kdli je dobrega, ima Bog na sebi; v njem ni

nič, kar je hudega. Bog hoče, ljubi in stori

le, kar je prav in dobro. Kar Bog ndče, je
hudo, je greh. Bog sovraži greh; on hoče,

da bodi tudi ti dober in pobožen, ne pa hu¬
doben. Stori rad, moj otrok! kar Bog hdče,

le kar Bog hdče, to je dobro. Kar Bog noče,

15

ne smdš nikdar storiti; ker to je hudobno.
Bog ljubi otroka, kteri je ddber, pobožen in
priden. Otroku, kteri je ddber in pobdžen,
da Bog srdčo, da se mu tukej in tam dobro
godi. Otroka, kteri ni dober, ali je celo pord-
den in hudoben, Bog štrafuje, in ne godi se
mu dobro. Bodi zmirej pobožen in dober, in
varovaj se greha, kdr je Bog ves dober, in nič
na seki nima, kar je hudega ; po tdm bo tvoja
duša božja podoba,

Sola,

Moj otrok! ti hodiš zdej v šolo. Tii-

kej si že veliko od Boga slišal. Vdš , kako
dober je Bog, in kaj hoče od tebe, Žž otrok
se učiš v šoli, kar je prav in lepo. Ali rad
hodiš v šolo ? O res , prav rad! Vdš, kaj

moraš storiti, če hočeš biti prav dober ?
Poslušaj, ti bom povedal, kako Kori dela.

Kori pred solo.

Kolikorkrat je šolski dan, se Kori veseli.
Zgddej vstane, in misli v Boga; hitro se ob-
ldče, in lepo umrje.

Rad stori, kar se mu reče; zahvali za
vse, kar se mu da. Rekd mu: Kori! pojdi,
čas je. Prdcej vzame svoje bukve, in ččsar

še potrebuje, in grd tiho svojo pot.

Kori v šoli.

Ne pride v šolo ne prezgodej ne pre¬

pozno. Stopi v šolo, pozdravi učenika, in
gre, kamor mu je bilo rečeno. Tiho sedi

na klopi, posluša, kar se mu pove in pokaže.
Se ne ozira, misli v to, kar sliši, in ne

šepta. Ve, kar ga vprašajo. Kdor ga le

vidi, ima veselje nad nj,'m, ker se pridno uči.

Kori po soli.

Kadar šola mine, gre Kori precej iu tiho
domu. Ne teka, ne razsaja, se ne terga. Rad
ostane doma, in tudi misli v to, kar so mu v
šoli pravili; len noče biti, tudi doma se

uči, ker ve, da po tem več zna. Lej, moj
olrdk! tako se obnaša Kori. Je pobožen in

dober; Bog ga ljubi, in je z njim. Kdor ga
pozna , ga ima rad. Če hačeš tudi (i po¬
božen in dober biti, kakor Kori, posnemaj ga.

Sim majhen, mlad, prav mal’ premdrem,

Živet’ lepo pa že zamorem.

P oredni F vice.

Frice ni tak, kot Kori. Rad spi, in ne
bodi rad v šolo, raji drugej razsaja, Če more.
Je len, se le uči, kadar mdra, in ne dela
nikoli z veseljem in pridno. Ni rad doma,
in le igrače ljubi. Vpije in razsaja, da se
deleč sliši. Kar se mu reče, noče storiti.
O to ni prav! Kaj še le bo iz njega, Če tak
ostane?

Ne godi se mu dobro. Kdor je len, in se
nič ne uči, ostane neumen. Kdor ne vboga,
je hudoben. Otroka, ktcri je len in hudoben
ne ljubi Bog, Če hočeš, moje dete! da
te Bog ljubi, ne bddi len in hudoben kakor
Frice.

— 17  —
Pobožni Pavl,

Pavl večkrat misli v to, kar se mu od
pove. Moliti se že uči. Kadar se

zjutrej zbudi, reče: Moj Bog ! zahvalim te

za spanje, z kičrim si me pokrepčal! Kako
sim vese'l ; da še živim ! Ti' si dobrotljiv, ti
skerbiš sa svdjega otroka. Daj, o Bog! da
bom tudi dans prav dober in pobožen.

Pavl rad hodi na polje. Tu vidi rože,

travo, ž to , drevje z sadjem, in kar je til.

Sliši kako lepo ptič poje. Se veseli'; si misli:
0 Bog! kako lep je svet! on je tvoje delo.

Kadar Pavl k jedi gre, si misli : Bog mi

pošilja jed in pijačo. Zahvali se za vse ,  kar
se mu da. Kadar se noč stori, zahvali Boga
za dan, in za to, kar mu je dal, in reče:

O Bog ! bodi in ostani tudi po noči per meni,

in varovaj svojega otroka!

Ker Pavl tolikrat in lakd rad v Boga misli
je tedej pobdžen’ in dober; le to stori, kar
Bog hoče ,  in nič mu ni na svetu tako ljubo,
kakor Bog.

Boga kdor ima v mislih, pred očmi,

Ga s sercom. z ustrni, z djanjem prav časti.

24 .

Od ljubih starsev.

Ljub moj otrok! nar več dobrega ti Bog
da po tvojih starših. Vel ko tiivžent ljudi je
scer na sve'tu, pa nobeden zmed njih ti ne
daje toliko dobrega, kakor tvoj oče in tvoja
mati. Oni ti dajo vsak dan jed in pijačo.

Abecednik, B

18

Dajo ti obleko in vse, česar potrebuješ. Noč
in dan skerbe za te. Velik scer še nisi, pa
nčkdej si bil še manjši. Nisi še mogel go¬
voriti, ne iti, še stati ne, le jokati si mogel.
Umreti bi bil mogel takrat, ko bi ti starši ne
bili dajali jesti in piti. Noč in dan so sker-
beli za te, v naročji so te nosili. O , to jim
je veliko pokoja, in veliko časa vzelo! Pa ljubi
Bog je takd naredil, da te starši preserčno
ljubijo, in za te radi vse storč, da boš le lepo
zrejen in priden človek. Tudi ti, moj otrok !
moraš svoje starše prav za ljubo imeti, jim
hvaležen in pokoren biti, in vsak dan za nje
molili. Poslušaj, kaj Bog sam govori:

Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel,
in da se ti bo dobro godilo na zemlji.

Povesti.

1. Peter je prav dober mladenček; on
vboga svoje starša ne le na vsako besedo,
ampak celo na pomigljej. Kar koli jih veseli,
rad stori; nikoli jih ne žali in ne jezi; zato
ga starši preserčno ljubijo, in mu tudi mars-
ktero veselje store. Peter pa tudi spozna njih
ljubezen, in zahvali za vse, kar dobi. O, kako
dobri, pravi večkrat, so mi vender moji
starši ! nič druzega nočejo cd mene , kakor,
kar je prav, in prepovedujejo le to , kar je
pred Bogom napak in meni škodljivo. Pokoren
jim hočem biti, z tem hvaležnost skazovati,
in jim zmirej veselje delati.

Ako ti je ljubo, od staršev ljubljen biti,

Pokoren bodi jim, se vari jih jeziti.

19

2. Marjetica je bila hudobna deklica. Vbo-
gati celo nič ni hotla, in mati so ji mogli
večkrat reči , preden je počasi šla ; kislo
se je deržala , pa še godernjala je , in delo je
le na pol opravila ,  ali pa velikrat še brez
tepenja nč. Ali so pač mati imeli veselje nad
tem otrokom ?

Kdor kol’ pokorščne ne skazuje ,

Ga Bog in Človek zaničuje.

Ljubi svojega bližnjega.

Vsak človek ,  kteremu moreš poma¬
gati, ali kaj dobrega storiti, je tvoj bliženj;
naj žč bo, kdor koli hoče, dosti, da je
človek, kakor ti. Bog hoče, da vsfe ljudi
ljubimo, ker vsak je otrok božji in podoba
božja. Torej vsacega človeka ljubi, kakor sebe,
zavolj Boga.

Kar nočeš, da kdo teb’ stori,

Tud’ bližnjemu ne stori ti.

Povest.

Slab starče je na poti padel, in ni mo¬
gel vstati. Ne deleč od tam sta hodila dva
fantiča , in zaslišita starčka na pomoč kli¬
cati. „0, pomagajta mi vender, dobra otro¬
ka!“ je mož vpil. Precej sta pertekla, in
v serce se jima je smilil starček. Eden po¬
klekne, da se je starček mogel nanj operati,
in eden mu pomaga nakviško. Po tčm ga
peljeta do bližnje hiše, da je slabi mož živeža
dobil. „Bog vama poverni, dobra otroka!“ je
rekel starček.

B 2

— 20  —

Pomislite, to vzame Bog tako,

Kakor da bi storjeno njemu blo !

25 .

Male in velike pisnje cerke

d) c > e > e > fr y,

■_j,  r, i, %>, s, s, f

& i * f. Wl; 91,

y, ye,

M,

/ l  >

o,

t,

%/, e, a g, y &;

r

U, M, V,

<u, v, %>, &.

28 .

Vajenje v branji s pisnjimi čerkami.

t^o-ueo/t ez oue/eyee

Vračaj druge od hudega.

/. ye trne/ e/vctnrytx/ atnau.

č/bze^ ye me c/ jyt'mc na# 4  rfc^dV

21

en

fe o/anoem
ho/ion,

neia/e*eonao//o

eyecnaoy

m Jio/oMotne- ne/e/o neoe^fe e//e\
J$o /e  * ovtyeme /na/e čet/e  < tuo/etfa

o'ce/a ^teeoe/, oo Znte^e en/na/ ne/ey

^inrtu /ttr/eyu o/one/e. Z/jtiyeiZtyf'oi  ’
oe ye /tya tio/naoeZ, en ye

zatonete.

ne

at :

ornem o/ont/e' yivet/ //jo’yt) m ,  //c«

noe nee/e en ne. ts//tye /'trjjfe ya zte-
/ya/ ^ta /očem yiomayee/t, t/a

oe yie/o^oceyo. •'Je/ ye, en yiane  *

* v * '/? /• si  * V '/

demona vafadffa dno^&mu aoeiu*

/Zr/an ne /nalit /tee/eyee, /o /t' /er/)/, e
&e e/e/zen /rtt/eyu, en /ntu ce/o.

Dajaj lep zgled.

/Jamae/j oe t/ece/ a/e ^een-

/eo, ye /t/ ta/ ovey‘i/ o/nnoeu ne*

/aya/ d/teiyi , /o/e/o /ue/i Jia/o»nyi

or/j'ye. //e r/d/ra <>e

fe meii/a

m m,

nar/ nyein, »ee/d y e /e/ /jreeft^en , d/fey
e Odvedi/, tn mu e/cr/r/i/ ve /i/a

r  /

i mi/a/ ei/e ynae/o.

/'r/nv- r/d/r-a 'nete/ ^lavdde/ d/avi,
3i^y/r/ r/rye /jfi, /a yivau »lite.

Bodi mirovit.

3. /Z'a ate/, d/»eryeu din, ye fu\

'io//uen ^tad/ivoi/. /uče dud/e

ede/a ye y'uide/ //it C/ae^e

oyeya
da

23

vae/e eme /t, /evy e /e/ /a& (a amen

dre &/a ae /jie/e/a , /a/av /v-tt/a,

*

merice aevcct en enen ma>e( a/a

ec/en cZeezeya a/a / e/a/veme* fiucfitu,
ee/en e/etzeyet ^evec/ neuctvnoaja ojta-
metyev.ee/tt; na/eneyet ^ive^itva ne
/e/a /ne e/ nyema; ec/en zet e/vttzeya /e
/te/ ztn/jtnye e/ct/ e/a/a mtvne en
/ju/ešsne' Jio/ie ney /e/c/a /vetje en
aea/ve met/ ae/ey.

/ a • • /' * V •  /' /'  '

wac€ f/i aci/tefdcedif yueye

' • r • • / J /• v • t

fy /nnf/^y mw/i& mec/ dett/y *€ve.

Ne kradi.

4. č//e/r ye trne/ e/na atnee. Zjj^y
fe ve (%iec

f/i //rf/ieev de yemcc ye

24

<>/a> /fe/ee Ji f a u rfeee/d/fna e/nd^a / ti
/emhe/fnu ^dyem d/a /nrer/Za , en
de e/j>ieye /ttrf/e vedi Jiedetyrt/tt.

Wd, de jted/a Jto /dr<// dee /a  /  ye ^t-ned/a
/fdya deifte nete/ nye, /Z/Za d/a /Ze‘/ce en
c/an Ge/ donnazne/ee na /Zoneddee ee/Ze/a.

/f/rcr/ /tec/d/Zt,

■det^o ye

y

■z e vet

ne,

d^icedene oZre/ie d/na^Za//

a/><o/ / ney i
/ueye dvane/a.

/ZZZe/en Ji/tye ^inc/aze! ,
Z^evt/d de ^>reyredf.

Govori vselej resnico.

S. Z/e zelene /Znee/pe da

Ana/ za dee/ame e/e/ed
d ud/e a a ode/a.

t (g  /a zri/er/

dir en-

\’de

or/ /e.n

Z/Ze/y ne de

Goe

/Z/a/o/Z Z/aze^ee. , ,Z/Žtyr/e, en jfioy/ey,

/ye de /uoye /Zna/pe, en /eey yladnod‘

V/eadve /laartte da net danaetzifi, licu

uye da ye<
yet ye dce /c/y //ujfi// /at/a‘a nye. /da
da t/aze^fe oc/ f/e/ed zay/ee/ei/t, oa
/a/a neva/fni, en da »e/Zt: ZZ'‘('yr/tma )

/l ' /t/» * * V • / *

acf^ma ttvr/ie, en wece ;  cere <pcc

t/vyet ■zven yiazevZt. /da ye ZrZ t/dze^Z

^tv-eZe/, da nue Jia/eynu/e det/tya z

d>yeyee, en da veayZt nee/aZzneya* fZaee/ci

a y'icdttdena vrr^ia aeZr d/enna. /Zmet/a

yia Jem ytyet/aya mama yaee/e Zenice,

/e da d/i v. eZarrya e/ezeZa ^'u, Syaji/J•

ZZem dayivaeZuZe nttt/d/nt Zaaa/^e a/aZj>eyac
Ca¬

fe*. za* eZveeyde/ due/evnd/au.  -

Z%cre//e/e da /dzZce, Jiomaet/e /Zaze¬
hava dtt/nya te ayayd va /ar, 'en da ya
Jee/a yradZeZe ade/u. ZZjfooy.adf/e da
mu: dda dia/nya orna neyeZZe , e/evytt

26

ztiev- {fi rfe/ec n/eynu/et •^aze^et v-etz/eu-
ya/f. 0, ActAa t^eve/a, /až/ W

zee/Ld/ d& ^le^i-HCvue/e t/a/?-xeyct &ce~

fez/ -— '6e/oi>- rftee/a t/el,

r^ttanlcft /e ffo-vaut, tietutt/ de

te tponavt t  vrt-xry
Kftnev-eo dcev- f/iit/i/ ntAe/ftu

ctU.

r

/eyet/l

'aau

Spoštuj starost.

c^v-enaA S/tZfy ye d/ttv,

ortd/i^eu tndz. &~a>

fe det

mct/a mefr/o c^Je/e/, A/ena ye nec
d/a/a. C /fca ye Jiaceede u -/f'y-ey
d^ahct/,  v  a yiadtei/n€ ^em/tot

27

$/tity ye /t/ a tem ztei ueezzee^i

en ye etze/e^nu/ <>uc* yiay/ee/ ytrote
t/Joyte. Jn /eytt / /rt /e trenu/,

ye far-td/et te/fet /dyet nete/ /tte/a/nc

tt/vo/e ; e/vet e/etyet met/uee/ee ytittš/e/ec
ez /eutte, Ji/eenetet nete/ j/etn/e, en yt/
vetzteraet/et e/uet en .t/ire/ettet. (/ ctj<et-

ce / iiaeff^te /te t> tetre/ ee/t nete/taz-

ne/ tfttc/e zetnevev elt , e/e netit t/)oy

ne et/eert.

27 .

Moj otrok! Bog hoče, da le to storiš,
kar je prav in dobro in njemu vše'6. Zmi-
rej boljši in pametniši bodi. Poslušaj tžle
lepe izrčke, uči se jih prav razumčti, in spol-
nuj jih:

i.

Začni vse z Bogom, z njim končaj;

Življenje bo že' tiikej raj.

2 .

Naj božja volja moja bo,
Ker dobro hdče Bog samo.

— 28  —

3 .

Bog vč te v vsakem kraji najti,

Le varuj se v pregreho zajti.

4 .

Oko je, ktčro vidi vse,

Kar se še tak’ skrivaj počne.

5 .

Dobrotljiv Bog, res’ iz nadlog.

6 .

Za p’jačo, jed, Bogu hvalo ved’.

7 .

Prav nesrečen ta, kdor pozab’ Boga.

8 .

Dobro dete vboga naglo, brez odloga,

9 .

Nikdar se z hudobnim ne enači,

Le prelahko dobre on popači.

10 .

Otrok! ti pride v lica kri,

Se spomni, da te Bog svari.

11 .

Kdor laž govori, vso vero zgubi.

12 .

Ne kradi in ne zmikaj,

Kar najdeš, ne potikaj.

— 29  —

13 .

Mladosti hvala je nedolžnost
In čistega serca pobdžnost.

14 .

Nedčlžnost zgubljena,

In ura zam’jena,

Ne pride nobena.

15 .

Le priden bod’, Boga se boj,

Veselje serčno bo z tebdj.

16 .

Naj ne bo nobeni d;in
Brez dobrih del končan.

17 .

Nikdar ne teži, kar se kdo z uči.

18 .

Lepo je hvaležnost, prijaznost imet’,
Gerdo nehvaležnost, to čerti ves svet.

19 .

Z lepo besedo se slednjič dobi,

Kar dobrega kdo si na svetu želi.

20 .

Perljuden bodi, skusi rad postrčč’,

Kar je Bogu in bližnjemu ušeč.

21 .

* Snažno bodi tvoje oblačilo,

Tud’ roke, obličje in perilo.

22 .

Glej, da v redu vse storiš,

Dosti truda menj lerpiš.

30

23 .

Imaš delo ,  prim’ se ga,

Ljiibi vsak le urnega.

24 .

Veselje, ljubčzen do kake reč’,
Vsa delo prijetno in lahko stori'.

25 .

J6j in pij le kar je prav ,

Starost boš doživel zdrav.

26 .

Govor’ le mal, poslušaj rad,

Ca3ti ne daje žlobodrat’.

27 .

Ilrez glave storjena
Je rada skažena.

28 .

Molitve.

Z j u t r e j.

£edoy, a

etenem t/tunti<y>yi e/dn  /
c^am&d onem Jd/Z mu c/a^ f
dviecviC' do

31

< /Jede’/o jee/»<-a tettde me,

d/)ee d e/e/u u. So/o jv-em ajioete’/;
c^de/ede/ cad me'je  /

,/n zohe/ d očem Jinee/eti de/ .

ueoe/em oeucom doe>em J te/

/de zeeao^ c/dejei Jtace/.

Pred šolo.

£/)ej t  a /d/oj / moe/ej or/ e/ne e/o e/ne

me •&/’,

Jn e/et Jtnee/no ojMteeve/ me vede/e,'
Jdejted erdoa zmevej vec de neeuese’/

7 /e cee/ieo/ nee/na da me Ji ver/

Oome.

Po šoli.

^e/cda reden o- /o '/ e/o dem,
7  jed Jiaue mej acened

32

rt »

/Ji Z/U///1)

^ / t/te /ut/ Jo iyt
er/Zen d/a/ mu /de/ /e 'Jtomodne/.

'°JS >ie  ? ne
/y/uar-ay me moctydtyo uda.

€/*d/ dem /ucy , tv derete ^fte/em /e/
// /e dtteejutm/ /e'/ zet/vd/m de.

Zvečer.

t t/ce/ t/a

'etud /mmdf/f

»Ju

cty ode/ /e/e de zr&ddm,
t/ ///e ttjtt m, /ut/ /a djitm.

& a d/ttre, m/ett/e deyed /e /
d^/tt/d djum /a//ea /rev d/er/t.

Natisnili L. Grund.