Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Stev. 23.
Celje dne 4. junija 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovim
Tehnični razvoj poedine države se meri po tem,
koliko so obvladali ljudje tehniko. Človek, ki je ob-
vladal tehniko in zna upravljati s tehničnimi
sredstvi, lahko mnogo bolj koristi skupnosti
kakor tisti, ki obvladuje tehniko samo delno
Tito — delegatom I. kongresa Ljudske tehnike
V brigadi Matije Gubca nekatere
delovne skupine presegajo norme
za 20 do 32 odstotkov
Nad Vitanjem, na sektorju delavske
naselbine Rakovec, ki je 1100 m visoko
na Pohorju, dela frontna brigada Matije
Gubca. Na zidu zgradbe, v kateri je na-
stanjena brigada, je lepo urejen stenski
časopis. Na njem so članki iz dela in
življenja brigadirjev, drugi del pa tvo-
rijo grafikoni delovnih skupin, čet in
celotne brigade. Iz njih je razvidna
dnevna produktivnost, doseganje in pre-
seganje norm za vsako delovno sku-
pino, četo in celotno brigado. .
Vsak brigadir ima celoten vpogled na
svoje delo in lahko ve, koliko popular-
nih kubikov zmore njegova skupina ali
četa. Rdečo črto, ki označuje 100% do-
sego norme je v vsaki četi že doseglo
po nekaj skupin.
V I. četi je 23. maja prva delovna
skupina presegla normo za 12%, 25. V.
pa sta druga in tretja tudi dosegle ena-
ko storilnost. Tudi v II. četi so kmalu
lahko zarisali svoje uspehe precej nad
črto, ki kaže 100% izpolnitev dnevne
naloge. Prva delovna skupina je 22. V.
prekoračila normo za 12%, druga 19. V.
za 1%, a 22. V. kar za 32%. Tretja in če-
trta delovna skupina sta 22. V. presegli
ena za 7%, druga za 25% dnevni plan.
V tretji četi je prva skupina 22. V. pre-
koračila normo za 17%, do 25. maja
pa so se tudi ostale zelo približale pro-
duktivnosti 100%. 24. V. pa je 6. skupi-
na V. čete, ki jo sestavljajo frontovci iz
Vitanja iznenadila vso brigado z viso-
kim delovnim uspehom 28% čez normo
in 25. V. 29% čez normo. Celotna bri-
gada šest čet, ki imajo vse 24 delovnih
skupin, je na delovni akciji sečnje in
izdelave posekala in pripravila že pre-
ko 1000 m3 lesa, do 26. V. pa dvignila
povprečno dosego norme za celo bri-
gado na 90%. Na maršalov rojstni dan
je druga skupina s 112% dosego in 3.
skupina s 103% dosego osvojila prvi četi
prehodno zastavico. 6. skupina V. čete
je s svojo 129% dosego norme postavila
najboljši dnevni rezultat dela čete 95%.
Pohvale vredna je prva skupina I. čete,
kjer vodilno silo predstavljata tov. Zu-
pane in Košenina Slavko, ki je koman-
dir čete, zelo požrtvovalna sta pri delu
tudi Poteko Vinko in Kolar Franc iz
Kalobja, ki je že 72 let star, toda nje-
govo delo služi vsem brigadirjem za
primer, kako je treba delati zavedne-
mu frontovcu in brigadirju.
Da bi nadoknadili neproduktivnost
dela začetnih dni, so sklenili delati
trikrat tedensko po 10 ur. To so neka-
teri smatrali sprva za naporno, toda
ker je v skupnem interesu pravočasna
dosega in presega plana, tudi oni voljno
delajo po 10 ur.
Delo pravilno razdeljeno na delovne
skupine, razdeljeno tako, da vsak bri-
gadir dobro pozna svojo in svoje de-
setine dnevno nalogo je že prvi garant,
da bo brigada lahko dosegla pričako-
vane uspehe. Vedno sproti prikazovani
doseženi rezultati, s podeljevanjem
prehodne zastavice najboljšim četam in
pohvalami najboljših skupin pa je ti-
sto, kar v brigadi lahko dvigne delovni
polet tako, da doseže lahko nepričako-
vane rezultate. Vsa ta pravilno uvede-
na nazorna agitacija spremljana z učin-
kovito ustno agitacijo in temeljitim po-
litičnim delom, je omogočila brigadi
Matije Gubca doseči, posebno pa po-
sameznim skupinam in četam tako raz-
veseljive delovne uspehe. Toda to so
šele uspehi prvega tedna. Tekmovanje
se vedno bolj razplamteva in prepri-
čani smo lahko, da bodo prav briga-
dirji, skupine in cela brigada Matije
Gubca toliko presegli dnevne planske
naloge, da bodo jasno dokazali vsem,
ki govorijo o nedosegljivosti norm v
gozdarstvu, da se te da, ne le dosegati,
temveč tudi visoko preseči.
Kje so vzroki, da ima brigada Franca
Zmavca tako slabe uspehe pri delu
v graščini nad Gornjim gradom pla- I
pola visoko pod nebo jugoslovanska tro-
bojnica, ki jo vsako jutro pred odhodom
na delo dvignejo brigadirji frontne bri-
gade Franca Žmavca. To brigado se-
stavljajo ljudje iz različnih krajev. Ve-
činoma od teh je že več kot 14 dni na
delu, pred par dnevi pa je prispela četa
brigadirjev iz okraja Celje-okolica. De-
lo imajo razdeljeno na dveh deloviščih,
nekateri pa delajo tudi na popravilu
ceste, ki bo služila za odvoz posekanega
lesa, saj ima brigada dosedaj že kljub
vsem začetnim težavam nad 1000 m^
posekanega lesa. Toda ta produkcija je
z ozirom na število brigade zelo nizka.
Povprečno dosega brigada le 32% nor-
me, storilnost na posameznika je pa
0.77 m3.
Kje so vzroki za tako nizko storilnost
dela? Eden. osnovnih vzrokov je, da
brigadirji še niso seznanjeni s plan-
skimi nalogami, ki stojijo pred njimi.
Tudi čete in razumljivo, da potem tudi
desetine ne poznajo svojih dnevnih na-
log in zaradi tega ne iščejo novih orga-
nizacijskih oblik dela. V večerni zapo-
vedi brigade ni namačeno ,koliko od-
stotkov je dosegla brigada kot celota
plana, niti ne, koliko posamezna četa in
desetina, za isti dan oziroma za ves čas
odkar brigada dela. V brigadi vlada tudi
precejšnja nedisciplina, kar se odraža
v tem, da ima brigada od 5 do 10% ta-
ko imenovanih bolanih ali od 5 do 10%
pa v razhodu. Prosvetno delo v brigadi
je prav tako zelo slabo ali pa ga sploh
ni. Tudi preskrbovanje brigade je ne-
zadostno. Tako mora kuharica kuhati
hrano za celotno brigado na majhnem
štedilniku, zraven ima sicer večji kotel
toda za razvoz kuhane hrane na delo-
višča pa ji manjka posode- kar povzro-
ča, da je hrana enolična in nezadostno
okusno pripravljena. Meso, ki ga bri-
gadi dostavlja štab iz Nazarja, pride v
kuhinjo šele ob 11. uri, ko bi moralo
biti že kuhano, tako da je kosilo kot
glavni dnevni obrok brez mesa. Vino,
ki pripada brigadirjem, prejemajo
šele zvečer pK) končanem delu in to
zopet zaradi pomanjkanja posode, če-
ravno je v Gornjem gradu sedem go-
stiln. Z zelenjavo so zelo neredno pre-
skrbljeni. Nekateri terenski odbori pa,
da bi zadostili številu frontovcev za
gozdno akcijo, so poslali mladince stare
14 let in fizično zelo slabe. Tudi dobre-
ga orodja jim manjka in od strani kra-
jevnih činiteljev, brigada ne dobiva
nobene pomoči.
Vse to so pomanjkljivosti, ki brez
dvoma vplivajo na produkcijo. Stab
brigade bo moral nujno v sami notra-
njosti priskrbeti za disciplino, poskrbeti
za točno evidenco o gibanju produk-
cije in brigadirjev, objavljati vsak ve-
čer uspehe čet desetin in poedincev, or-
ganizirati med skupinami tekmovanje
v znak priznanja pa podeljevati pre-
hodno zastavo najboljšim.. Komandirji
čet bodo morali odslej pokazati več di-
scipline ter s pomočjo kulturno-prosvet-
nih referentov in političnega dela spre-
jemati obveze na sestankih čet za dvig
produkcije. Kulturno-prosvetni referent
naj poskrbi za tako predavanje, ki ne
bo odtujeno nalogam brigade in cilju
za katerega je bila brigada poklicana.
Krajevni zdravnik pa naj postane zdrav-
nik, ne pa zastraševalec brigadirjev, naj
jim s spodbudnimi nasveti pomaga pri
izvrševanju njihovih nalog, namesto da
jim pravi »jetiko imaš, srce imaš slabo,
lahko delo ali domov«, ko pa vidimo po
dejanjih, da je notranjost brigadirjev
veliko bolj zdrava nego pa njegova.
Krajevni ljudski odbor pa naj s pri-
mernimi ukrepi, pa četudi nasilno pre-
priča njihove »ošterjaše«,' da odsto-
pijo posodo brigadi. Terenski odbor OF,
pa še prav posebno AF2, naj oskrbujejo
brigado s potrebno zelenjavo in naj se
ne izgovarjajo na višinsko lego kraja,
ker solate imajo dosti.
V liubenskeifi gozdu
ie prvii zapela motor-
na iaga
»Tretja četa — zbor!« je zaklical ko-
mandant ob osmih zvečer pred hišo,
kjer stanujejo brigadirji Celjske front-
ne brigade »Staneta Semiča-Dakija«.
Kmalu so začeli prihajati brigadirji, de-
setarji pa so hitro postavili svoje de-
setine na določena mesta.
Četa je bila postrojena. Tedaj je ko-
mandant brigade sporočil, da dobi III.
četa motorno žago za žaganje celuloze
in jamskega lesa. Takoj se je začela
snovati desetina z mehaniki in strojni-
mi delavci, ki bi delali z motorno žago,
priključili so ji pa še 4 brigadirke, da
bi se tudi one kaj naučile. Ob devetih
zvečer je že vsa četa počivala, toda ne-
kateri niso mogli zaspati, ker so se po-
govarjali o motorki. Ob pol petih zju-
traj so brigadirji nenavadno naglo vsta-
li. Tovariš tehnični vodja jim je sporo-
čal, da še ni prispela veriga za motorko.
Zbor je pretrgala ploha dežja. Toda
tudi dež, ki je vedno bolj škropil, ni
mogel vzeti brigadirjem trdne volje, da
čim prej uredijo motorko. Brigadir je
zaprosil komandirja za dovoljenje, da
gre do Nazarij, od koder bi prinesel na-
brušeno verigo. Ob enajstih dopoldne
se je vrnil s težko pričakovano verigo.
Tudi dež je prenehal, zato je četa po
kosilu odšla na delo. Tri desetine so
tekmovale pri podiranju, klestenju, lup-
ljenju in spravljanju vejevja na kupe.
Ko je delo že dobilo največji zamah,
so vsi brigadirji obstali in prisluhnili
nenavadnemu šumu. Od brigadirja do
brigadirja je šinil šepet: »Motorka!« —
Vodja strojne desetine je vžgal motorko.
Sprva je bilo brigadirjem težko, toda
že čez nekaj minut je šlo delo tako iz-
pod rok, da so se brigadirjem navduše-
no smehljali obrazi.
Ob dveh popoldne se je prvič oglasila
motorka — ob pol treh pa je bil že na-
rezan prvi kubični meter lesa. P.
Brigada Slavka Slandra je prejela
prehodno zastavo lOOF Slovenije
Pomočniku ministra za gozdarstvo tov. Hace Matevžu Je
brigada ob prelemu zastave obijubiia, da bo Častno
izpolnila vse planske naloge
v nedeljo popoldne ko so se briga-
dirji vrnili z dela, jih je čakalo nemajh-
no presenečenje, brigadi bo predal pre-
hodno zastavo lOOF pomočnik mini-
stra za gozdarstvo.
Brigada postrojena, dva pevska zbora,
ki sta kasneje izvedla obširen kultur-
ni program, domačini in znanci, ki so
obiskali brigadirje, vse je prisostvo-
valo kratki, a prisrčni svečanosti.
»V veliki borbi za izvedbo plana go-
zdarstva,« je dejal tov. Hace ob pre-
daji zastave, »se je vaša, med 165 bri-
gadami v Sloveniji uvrstila med naj-
boljše. Najboljša pa je med brigadami,
ki delajo v gozdovih savinjskega ba-
zena. Take uspehe pa ste dosegli zato,
ker ste spoznali veličino svojega dela.
Iz vasi, kmetij, ste prLšli sem, odzvali
ste se klicu fronte, ki je pozvala svoje
člane na najvažnejši del fronte v bor-
bi za izpolnitev plana. Kljub temu, da
nam nasprotujejo iz zahoda in vzhoda,
bomo izpolnili naš plan, bomo izgradili
socializem. Milijoni frontovcev s svojim
delom dnevno dokazujejo kako lažno
je vpitje naših obrekovalcev in vedno
sproti prav s svojimi uspehi demanti-
rajo vse njihove izmišljotine.
Ko vam predajam prehodno zastavo,
sem trdno uverjen, da vam bo to pri-
znanje vlilo novega poleta, da boste
prevzeli in izpolnili še večje naloge.
Presegajte dosedanje uspehe, rušite
včerajšnje norme. S svojimi uspehi bo-
ste dokazali vse prednosti brigadnega
sistema, da si ga bodo kot socialistični
način dela osvojili tudi stalni gozdarski
delavci.«
Ob prezemu za-
stave je koman-
dant brigade tov.
Vodovnik obljubil,
da bodo presegli
planske naloge, ter
s tem dokazali, da
so vredni te časti.
Izrazil pa je tudi
misel in sklep vseh,
da si bodo pre-
hodno zastavo ob-
držali ter ostali do
kraja svojega dela
v gozdu najboljša
brigada.
Po predaji za-
stave sta dva pev-
ska zbora iz St. Ju-
rija ob Taboru
predvedla briga-
dirjem bogat spo-
red partizanskih
narodnih in umet-
nih pesmi.
Zastavo pa so do-
bili v varstvo trije
najboljši brigadirji
Lipovšek Franc,
Turnšek Lado in Zagode Jože, vsa bri-
gada se je zgrnila ob njej in vsak bri-
gadir je še ob zastavi sklenil, da bo v
naslednjih dneh pri delu in ostalem
življenju doprinesel svoj delež, da si
brigada zastavo obdrži.
Brigada je prejela visoko odlikovanje,
ker je dosegla že vidne rezultate pri
delu, v njej vlada vzorna disciplina in
ima tudi vzgledno urejeno politično in
vzgojno delo. Stab brigade je sklenil
vložiti vse svoje sile, da bo privedel
brigado še do večjih uspehov.
Ne podiramo samo les,
tudi v nas samih se podira
vse ono staro...
Sem brigadir 11. čete Šlandrove brigade. Tisti, ki smo
sedaj v tej četi, smo zadnji prišli v brigado. Danes me je
kar malo sram, da sem naložil toliko truda aktivistom, ki
me, kot vidite niso mogli zlepa uveriti o pomembnosti te
akcije. Konec koncev sem se vdal, čeprav mi ni preveč
dišalo. Pri nas pač n«!kateri mislimo, da smo dovolj pa-
metni in zemlja za nas ni okrogla. Nikar me ne obsodite
takoj, da jih kvasim. Tole sem vam povedal samo zato,
ker se mi čisto zdi, 'da nase sekire ne sekajo samo smrek
in bukev, ampak še bolj krepko udarjajo po tistem slabem
v naših glavah in srcih, po zaostalosti, nerazgledanosti in
vseh ostalih nelepih lastnostih. Prav za prav do sedaj nisem
razmišljal o teh stvareh. Danes pa kar iznenada — naša
četa je dobila prehodno zastavico, in sicer iz čete, ki velja
skoraj za nepremagljivo, saj so v njej sami braslovški
»rajserji«, Hren, Turnškov Lado in Jože, Juvan Andrej, De-
belak Avgust in drugi. Sicer pa je Lado rekel, da jo bodo
jutri imeli že nazaj — no, bomo še videli. Kar zapeklo me
je, da bi takole z nami pometali.
Čutim, da se spreminjam v drugega — novega človeka.
In kaj vpliva? Morda brigadno življenje?
Res, prav prijetno je v naši četi. Dežurni nima posebnih
naporov, da nas spravi iz gorkega ležišča. Radovednost,
kako je tekmovalna komisija ocenila čete in katera četa
bo dobila zastavico, nas kar same predrami. Zastavice po-
deljuje štab zjutraj, ko ima brigada zbor. Res je borba za
zastavico, borba za plan, ki v glavnem polni vsebino našega
brigadnega življenja. Toda tudi druga plat ni nič manj
zanimiva.
Komaj prispemo z dela, že se oglasi brigadni zvočnik'in
pokliče komandirje v štab. Tam študirajo stvari, ki nam
jih potem prenašajo nam na našem četnem študiju. Študij
imamo od 18.—19. ure. Največ debatiramo in se tako naj-
lepše spoznavamo. Vsak %)ove svoje misli. Govorili smo že
mnogo o važnosti gozdarske akcije, sedaj pa študiramo o
stanju na vasi in o zadružništvu, kar posebno zanima kmečke
ljudi, čeprav so precej redkobesedni. Včasih pa ima na-
mestnik komandanta kar sam predavanje preko zvočnika.
Takrat se zbere cela brigada. Po takem predavanju pa zopet
diskutiramo v četi. Včasih pride kdo v četo na študij od
štaba, potem pa je diskusija še bolj živahna. Po večerji be-
remo skupno časopise. Mnogo zanimivih stvari. Kar navadil
sem se že na čitanje, včasih mi ni bilo do tega. Kadar kdo
nekaj ne razume, pa se obrnemo k tov. komandirju, ki je
član Partije, člani Partije so najboljši. Kadar malcamo, nam
vedno kaj zanimivega povedo. Po večerji večkrat vidiš
majhne grupice tovarišev. Človek bi. sodil, da so to prav
gotovo tovariši iz istega kraja pa obujajo spomine na do-
mačo vas. Pa ni tako. Prav včeraj zvečer sem se pridružil
grupici ob potočku. Bila je že tema in nisem takoj opazil
namestnika komandanta, ki je vztrajno nekaj razlagal. Go-
voril je o Partiji, Titu, komunistih. Ena izmed tovarišic
je rekla, da bi najrajši kar naprej poslušala.
Po radiju poslušamo tudi oddajo za frontne brigadirje,
ki nam je prav všeč. Ob sobotah pa poslušamo tedenski
politični pregled. Seveda so marsikomu med nami to novi
doživljaji. Vendar vsak dan bolj spoznavamo, kakšno vlogo
igra v življenju slovenskega naroda naša Partija in Fronta,
katere člani smo tudi mi. In zdi se mi, da prav tu črpam
vso voljo za delo, prav ob takih besedah sklenem, da bom
drugi dan še bolj vihtel sekiro.
Na četnih letečih sestankih pa ugotavljamo uspehe in
zdi se mi, da tudi drugi tovariši čutijo v sebi take spre-
membe, kakor jaz, saj so rezultati vsak dan boljši. 25. maja
smo n. pr. napravili 8.42 m'', zadnjega maja pa 23.40 m''.
Razlika, kaj ne?
Zelo se veselimo brigadnih konferenc. Te so merilo na-
ših uspehov, ko poslušamo podrobneje tudi o uspehih dru-
gih čet.
Sedaj pripravljamo svoj četni stenčas in grafikon, ker
tudi to spada v tekmovanje. V tem pogledu so nekatere čete
pred nami, a točke so dragocene, se bomo že potrudili.
Kadar doseže brigada prav izreden uspeh, pa tudi za-
plešemo. Sploh nismo kar tako. Tudi pri jedi poslušamo
glasbo.
Za vedno pa mi bosta ostala v spominu dva praznika v
brigadi. Proslava rojstnega dne maršala Tita in pa nedelja
29. maja, ko je brigada dobila zastavico lOOF.
Mnogo bi lahko o tem pripovedoval, pa ne smem iz-
gubljati časa, kajti — tudi druge brigade se bore za pre-
hodno zastavo lOOF.	Tovariški pozdrav.
Lipovšek Franc in Kopriva Jože, oba mala kmeta iz
Dobja, sta najboljša v 11. četi Šlandrove brigade. Njun
vzgled in beseda pri vseh brigadirjih dosti pomenita.
Brigadir Hren je v 9. četi najboljši, neutruden je, dosti
je pripomogel, da je njegova četa med najboljšimi v
brigadi.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 23.
Člani Osvobodilne fronte Celja s
prostovoljnim delom pomagajo izpolnjevati
Plane najvainejšim podjetjem
Delovni kolektivi po naših tovarnah
in podjetjih vodijo ogorčeno borbo za
izvedbo planskih nalog. S svojim delov-
nim elanom dokazujejo, da je pot, po
kateri hodimo, pot, ki vodi v boljše in
srečnejše življenje naših narodov. S
tem, da bomo petletni plan pravočasno
izpolnili, bomo vsem kritikom dokazali,
da je bila naša pot pravilna in da nismo
odstopili od prave linije leninizma.
Ne samo, da se naši delovni kolektivi
v svojih tovarnah in podjetjih borijo
za izvedbo planskih nalog, tudi člani
OF jim s prostovoljnim delom poma-
gajo, kjer koli je plan zaradi pomanj-
kanja delovne sile ogrožen. Iz pregleda
izvršenih prostovoljnih ur v preteklem
mesecu, je jasno razvidno, da se člani
OF interesirajo za vse panoge našega
gospodarstva in da vsem po svojih mož-
nostih nudijo čimveč pomoči.
Težišče dela zadnjega meseca je bilo
predvsem izpolnitev plana v našem
gozdarstvu. Iz vseh krajev Slovenije so
bile poslane frontne brigade v naše
gozdove, pomagati gozdnim delavcem,
da bi čimprej izvedli plan sečnje lesa.
Kakor so se frontovci drugod odzvali
pozivu za te gozdarske akcije, tako so
se tudi v Celju s tem, da so v svojih
prostih urah pomagali gozdnim delav-
cem, da bi čimprej izpolnili plan. Upra-
va za prostovoljno delo mesta Celja je
organizirala in še organizira v naprej
nedeljske akcije za pomoč izvedbi
plana gozdarstva. — Frontovci iz
naših terenskih odborov, kakor tudi
iz naših tovarn, se v velikem številu
udeležujejo teh nedeljskih akcij ter do-
segajo prav lepe uspehe. Tako so v ne-
deljskih akcijah kljub slabemu vreme-
nu in pa slabi organizaciji od strani
Gozdnih gospodarstev imeli uspehe. Od
15. do 29. maja so razrezali preko 300
prostorninskih metrov celuloznega lesa,
naložili preko 60 vagonov raznega lesa
in desk, naložili na kamione ter pre-
peljali iz delovišč na razne žage 80 ka-
mionov lesa, drv itd.
Ker tudi v našem rudarstvu primanj-
kuje delovne sile, je plan v nevarnosti
glede izpolnitve. Zato so se prostovoljci
preteklo nedeljo odzvali pozivu, da po-
magajo rudarjem v rovih pod zemljo iz-
polnjevati plan. Nedeljske prostovoljne
akcije v rudarstvu so se udeležili fron-
tovci mesta Celja v rudniku Pečovniku,
v rudnikih Zabukovci, Libojah in La-
škem. Z veseljem so šli na delo ter si
zadali nalogo, da bodb čas prostovolj-
nega dela čim bolj izkoristili, da bo
efekt dela čim boljši. Po podatkih, ki
jih je Uprava za delovno silo dobila iz
posameznih rudnikov, so bili uspehi še
precej dobri. Tako so v rudniku Pečov-
niku naložili na kamione 70 ton pre-
moga. Premog so s kamioni prevažali
na postajo ter naložili vagone. V rud-
niku Laškem so po poročilu uprave iz-
kopali ta dan 160 ton premoga, ki so
ga tudi takoj prepeljali na železniško
postajo. V rudniku Zabukovca je delalo
52 prostovoljcev, za katere še ni poro-
čila o efektu dela, vendar je iz njiho-
vega pripovedovanja razvidno, da je
bila uprava rudnika z njimi zelo zado-
voljna. S tem, da so se naši prostovoljci
odzvali vabilom, so dokazali svojo vi-
soko zavest, da hočejo pomagati tam,
kjer je pomoč nujno potrebna. Tudi
gradbenemu podjetju, ki ima v letoš-
njem planu precejšnje naloge, nima
pa na razpolago dovolj delovne sile, so
priskočili na pomoč prostovoljci. — V
Ipavčevi ulici so izkopali okrog 300 m
dolg rov za polaganje kanalizacije, ki
bo vezala novo naselbino mesta Celja.
Izkopali so okrog 200 kub. m. zemlje ter
so zato porabili 750 prostovoljnih ur.
Mestnemu Gradbenemu podjetju so po-
magali tako, da so se udeleževali pro-
stovoljnega dela pri gradnji kokošnjaka
za 500 kokoši na Jožefovem hribu. Na
tem mestu so tudi izkopali rove za po-
ložitev vodovodnih cevi v približni dol-
žini 80 m. Tudi v splošni komunalni de-
javnosti se člani Osvobodilne fronte s
prostovoljnim delom agilno udejstvuje-
jo in so njihovi uspehi še precej vidni.
Tako so do 1. maja t. 1. uredili park na
Trgu svobode, sedaj pa urejajo še elip-
so na istem trgu. Prevzeli so tudi ob-
veznost. da bodo uredili park v Ašker-
čevi ulici pri Mariborski cesti, tako da
bo naše mesto kmalu dobilo drugačno
lice.
Vendar pa lahko ugotovimo, da se
prostovoljnega dela udeležuje vse pre-
ozek krog članov OF mesta Celja. Ce
pomislimo, da je v mestu Celju 14.000
članov OF ter bi vsak opravil samo 50
prostovoljnih ur, bi plan, ki je bil spre-
jet na plenumu Mestnega odbora OF
lahko 100% presegli, ker bi tako opra-
vili 700.000 prostovoljnih ur. Zato je
nujno potrebno, da terenski odbori za-
jamejo res vse člane OF v prostovoljno
delo, da bodo vsi pridno pomagali gra-
diti boljše življenje vsem.
Gospodarska podjetja Okrajnega ljudskega
odbora ob stalnem izboljševanju delavnic in
obratnih naprav leoo napredujejo
Vsi prav dobro vemo, v kakšnem sta-
nju so bila podjetja, ki jih je po osvo-
boditvi prevzela država, bodisi, da so
bila last narodnih izdajalcev ali pa so
postala skupna last po zakonu o nacio-
nalizaciji.
Mnoga teh podjetij so s prizadeva-
njem delovnih kolektivov in ljudske
oblasti dobila novo lice. Nekatera sploh
ne bi mogli spoznati. Ogromna sredstva,
ogromno truda je bilo vloženega in bo
vloženega vse dotlej dokler ne bodo v
celoti odgovarjala novi družbeni stvar-
nosti.
Okrajna podjetja Celje-okolica so v
tej smeri storila že zelo mnogo.
Kladivarno v Vitanju poznajo vsi, ki
so kdaj koli hodili skozi Vitanje — po-
drtija, ki je vsakemu padla v oči. Le
nujne planske naloge izdelovanje sekir,
motik in drugega orodja, nalagajo, da se
delo v tem obratu s težkimi delovnimi
pogoji ne ustavL V kratkem času bodo
delavci bivše kladi varne nadaljevali
svoje delo v novi, svetli in veliki delav-
nici. Polna tri leta so bili zapuiščeni
prostori bivše tekstilne tovarne »Tatin-
leks« v Fužinah neizkoriščeni, dokler
Okrajni odbor ni izdal odločbo, da se
preuredijo na novo kladivarno in to-
varno zavor.
Dela bi morala biti že gotova, če bi
Okrajno gradbeno podjetje v lanskem
in tudi v letošnjem letu izvršilo pred-
videna planska dela. Sedaj so dela v
polnem jeku — pomagajo delavci kla-
di var j i, ker sami najbolj čutijo po-
trebo, da se poslovijo od stare že po-
polnoma dotrajane delavnice.
V Šentjurju so delavci okrajnega pod-
jetja poljedelskih strojev 1. maja pro-
slavljali lepo zmago. Preselili so se iz
starih v nove, lepe urejene, zračne in
svetle prostore. Iz treh nacionaliziranih
podjetij je nastal nov — popolnoma pre-
urejeni obrat, kamor vsakdo, delavec
in obiskovalec rada stopita. Ce govorite
s tov. upravnikom, ki je obenem tudi
predsednik KLO-ja Šentjur, vam bo
gotovo povedal koliko i>oti, koliko skrbi
in koliko preprek je moral prebresti,
preden je s svojimi delavci dosegel ti-
sto, kar si je postavil v načrt: »1. maja
mora biti nova delavnica odprta, v njej
morajo začeti teči stroji in produkcija
ne sme zastati.«
Bili so mož beseda — stroji že brnijo,
delo teče naprej, delajo za našo vas za
pospešitev našega kmetijstva.
Tudi Tovarna volnenih odej v Škof j i
vasi se je znatno povečala. Dogradili so
nove prostore za selfaktor in mikalnik
ter skladišče. Uredili so nov prostor za
trgalnico, ki se s prejšnjo ne da pri-
merjati. Seveda z delom še niso kon-
čali — ne bodo se ustavili na sredi poti
— urejevali .bodo naprej dokler iz sta-
rega »verglca«, kot so imenovali bivšo
Majdičevo tovarno, ne bo nastala nova
z večjo kapaciteto, da bo lahko dopol-
njevala planske potrebe za potrošnjo
delovnih ljudi.
Tem podjetjem sledi tekstilna tovarna
»Volna« Laško, ki je dozida vala in pre-
urejala — in v zadnjem času naredila
generalno čistko. Vse luknje, kote, vo-
gale, podstrešje in druge zakotne pro-
store so pretaknili, odstranili vse ne-
potrebno, nabrali par vagonov starega
železa in s tem delom opravili eno
važnih del, ki bi jih morala ta tovarna
že zdavnaj narediti. Tudi kar se pro-
dukcije tiče, bodo po sedanjih izgledih
odpravili nepotrebna grla in s pravilno
organizacijo dela ter sistemizacijo ure-
dili delovna mesta, ki bodo vsaka zase
zahtevala polnega človeka.
Okrajno kovinsko podjetje v Žalcu se
je, odkar z njim opralja okrajni odbor,
neverjetno spremenilo in preuredilo.
Niti sledu prejšnjega in vendar to pod-
jetje kljub vidni spremembi še vedno
pokazuje znake stare zanemarjenosti,
ki bodo morali biti odpravljeni v naj-
krajšem času v interesu delovnega ko-
lektiva — v interesu števila in kako-
vosti produktov, ki jih naše gospodar-
stvo tako nujno potrebuje.
Napredek, ogromen napredek je stor-
jen—v okrajnih podjetjih, na okraj-
nih ekonomijah. Po tej poti bodo šli na-
prej — vsi vam bodo povedali, če jih
vprašate o bodočem delu, da je to šele
začetek, da bodo z začetnim delom na-
daljevali, ker so te delavnice, stroji,
orodje in produkti delovnih rok skup-
na last, da torej trud ni bil, ni in ne bo
zaman.
Večje in boljše ter lepše delavnice,
lažje in boljše delo — krajša pot v so-
cializem k postavljenemu cilju.
Delovni kolektiv podjetja ^Gradiš'* v
Soitanju je v tekmovanju pred II.
kongresom dosegel lepe uspehe
Kolektiv Gradis-a v Šoštanju si je na
svojih množičnih sestankih v čast II.
kongresa ZSS zadal precejšnje naloge
in takoj vestno pristopil k delu.
Lepi uspehi v tekmovanju jasno do-
kazujejo, da so vsi člani kolektiva do-
bro razumeli pomen kongresa in po-
žrtvovalno prijeli za delo, da so spre-
jete obveznosti res častno izpolnili. De-
lavstvo na vseh stavbiščih je prihajalo
točno na delo ter si prizadevalo, da s
svojo storilnostjo doseže čim večje
uspehe. Uvideli so občutno pomanjka-
nje delovne sile. zato so nekatere bri-
gade delale po 12 ur dnevno. Posebno
Pačaladova brigada, ki se je že poleg
12 -urnega dela redno udeleževala ve-
černega prostovoljnega dela. Ne bi bilo
umestno, da bi izpustili uslužbence, ki
se s tov. šefom ing. Cadežem na čelu
tedensko po dvakrat udeležujejo ve-
černega prostovoljnega dela, ki traja
do 23. ure. Ne meneč se za težavno delo
pri izkopu temeljev v globini 4 m, je
posebno tov. Renko Vida vedno prva na
svojem mestu. Sličnih primerov je še
mnogo, kar nam dokazuje, da so vsi
člani kolektiva razumeli pomen sociah-
stičnega tekmovanja.
Obveznost, da zgrade 400 m dolg pre-
vozni most in separacijo na Otiškem
vrhu, so častno izpolnili do konca kon-
gresa. Pri tem delu so vgradili 400 kub.
m. lesa. Pomen tega uspeha nam bo
jasen šele, če vemo, da bodo s tem raz-
bremenili 3 kamione in namesto 4 va-
gonov naložili dnevno 10 vagonov pre-
moga. Razbremenili pa bodo tudi pre-
cej delovne sile, ki jo bodo lahko pora-
bili na drugem mestu. V dneh tekmo-
vanja so skopali še 1200 kub. m. ma-
teriala in vgradili preko 300 kub. m.
betona. Izkopali in prevozili so 300 kub,
m. gramoza in zgradili 400 kub. m. zidu.
Takih uspehov pa niso dosegli samo
pri izgradnji, temveč je podružnica tudi
organizacijsko marljivo delovala. Usta-
novili so vse potrebne komisije, včlanili
neorganizirane tovariše in jKJŽiveli kul-
turno-prosvetno delo.	M. M.
Take malomarnosti morajo
biti kaznovane
Dne 24. marca 1949 je prejela Kmetij-
ska zadruga Drami je s postaje Novi
Vrbas 4 vagone mulja (gnojtla). Vagone
je isti dan razložila na železniški raz-
kladalni prostor postaje Šentjur. Mulj
je bil odpeljan samo delno, ostalo še
sedaj leži na 70 kv. m. velikem razkla-
dalnem prostoru. Kmetijska zadruga,
kakor tudi KLO Drami je sta bila več-
krat opozorjena, da mulj takoj odpe-
ljeta, kar pa še ni storjeno.
Ležarina znaša do sedaj okrog 5000
din. Železniška postaja Šentjur rabi na
postaji prostor za nakladanje in raz-
kladanje druge robe in ji je to gnojilo
na poti, ovira reden promet prispelih
vozov. Kmetijski zadrugi pa se dnevno
viša ležarina, po krivdi nekaterih od-
govornih funkcionarjev.
Dne 1. maja 1949 je prejel okrajni
magacin Šentjur s postaje Ilirska Bi-
strica 1 vagon premoga. Okrajni maga-
gacin je po razdelilniku razdelil pre-
mog na KLO Rifnik in KLO Vrbno.
Približno pol vagona premoga je od-
peljal KLO Rifnik, ostalo še vedno leži
na postajnem razkladalnem prostoru
Šentjur. Kljub večkratnemu opozorilu
se nihče ne zgane, da bi se premog, ki
je sedaj ves v prahu, odpeljal.
Potniki, ki tako malomarnost vidijo,
se upravičeno zgražajo, ker se namreč
premog tako težko dobi in predstavlja
danes tako dragocenost.
Menza v Šentjurju je
spremenila gospodarja
Pa ne samo gospodarja, tudi svoj iz-
gled je spremenila. Nihče ne bi verjel,
da se v tako kratkem času lahko naredi
taka sprememba. Pa da ne boste mislili,
da je bilo za to, kar je sedaj narejenega
v tej menzi potrebno kako posebno
dovoljenje od višjih ali celo najvišjih
forumov ali pa da so morali biti odo-
breni posebni krediti in material.
Preureditev je izvršena na iniciativo
najboljših odgovornih funkcionarjev
KLO Šentjur, ki se zavedajo važnosti
pravilne prehrane delovnih ljudi. Se-
veda manjkajo še nekatere malenkosti,
vsak pa, ki vidi sedanje prizadevanje
je trdno prepričan, da se ne bo zmotil,
da bo namreč Šentjur imel ne samo lepo
menzo, temveč tudi dobro hrano, da ne
bo nepotrebnih pritožb in, da se bodo
abonenti in drugi, ki se bodo morali
zateči v njo, počutili kot doma.
Uspeh akcije cepljenja z BCG
Jeseni lanskega leta je ministrstvo za
ljudsko zdravstvo ponovno pokazalo,
kako skrbi za ljudsko zdravje, ker je
odredilo množično cepljenje proti je-
tiki. Pri nas se je to cepljenje prvič
izvajalo. K delu so pristopili vsi okraji
po vsej Sloveniji. Cepljenje je vodil
danski Rdeči križ pod pokroviteljstvom
mednarodnega Rdečega križa. Torej to
ni bila nikaka ©sami j ena akcija, kakor
si je marsikdo mislil, ko je rekel ner-
gavo: »2e zopet novo cepljenje.«
V mestu Celju smo začeli s ceplje-
njem po Novem letu in vsa akcija se je
razvijala po programu in v redu.
Poglejmo si malo rezultate te akcije.
Cepljenju so bili obvezni: vsa mladina,
delavci in uslužbenci zaposleni v živil-
ski stroki in vse zdravstveno osebje.
Planirano število vseh učencev osnov-
nih, srednjih in strokovnih šol je bilo
4262. Od teh se je udeležilo cepljenja
3975. Izostali so večinoma zaradi bo-
lezni, le malo je takih, ki se niso ho-
teli cepiti. Pozitivnih je bilo 1048, šte-
vilo pozitivnih je bilo tem večje, čim
starejši so bili mladinci — kar potrjuje
staro pravilo, da se do gotove dobe
približno 25. leta okuži s tuberkuloznim
bacilom skoro vsak človek. Jasno je pa,
da pozitivnost nikakor ne pomeni, da je
dotični bolan za tuberkulozo. To pomeni
samo, da je že okužen z bacilom tuber-
kuloze. Tisti pa, ki še niso bili okuže-
ni, so bili pri cepljenju umetno oku-
ženi s cepivom BCG in teh je bilo po
šolah 2708. Mnogo slabši pa je bil od-
ziv k cepljenju v tovarnah in drugih
obratih. Tako se je na primer v Tovar-
ni kemičnih izdelkov od 105 dalo cepiti
samo 55, od teh je bilo besežiranih 35.
Vsekakor to izpričuje veliko pomanj-
kanje čuta dolžnosti do sebe in do ljud-
ske skupnosti in to kljub vsestranski
propagandi. V raznih drugih tovarnah
ipa je bil vendarle odziv povprečno
dvotretjinski.
Cepljenje predšolske dece pa je po-
kazalo, da je ogromna večina še ne-
okužena in da je bilo res nujno potreb-
no besežiranje. Planirano število vseh,
ki so bili po uredbi obvezni k cepljenju
je bilo 9512, od teh je bilo pozitivnih
2189, besežiranih pa 3956, ni se jih od-
zvalo 3367. Ta številka je velika, gre
pa v glavnem na račun starejših letni-
kov, ki niso hoteli razumeti važnosti te
akcije. Vendar smo dosegli mnogo, ker
smo zavarovali veliko število naših ma-
lih in najmlajših pred jetiko, ki jim
sedaj ne bo mogla napraviti nobene po-
sebne škode. S tem smo storili ogro-
men korak naprej, k postopnem, toda
popolnem iztrebljenju glavne morilke
našega naroda — j etike.
Besežiranje pa bo takrat doseglo svoj
glavni cilj, ko bo j etika izginila od nas |
tako, kakor so črne koze izginile po
cepljenju.
Besežiranje se izvaja jdo vrpjti kul-
turnem svetu. Tudi naš narod, ki se
trudi povsod, da koraka skupaj z dru-
gimi naprednimi narodi ne sme z be-
sežiranjem zaostati za njimi.
Borba proti tuberkulozi je borba za
socializem!	Dr. H. A.
Celjsko gledališče je kot svojo peto
premiero prikazalo Bernard Shawovo
komedijo v petih dejanjih »Pygmalion«
v režiji mladega celjskega režiserja
Zorka in v sceni Bratine.
Klubaš Shaw, član politično social-
nih krožkov, je živo nasprotje njegovim
sodobnikom, ki so takrat neomejeno
vladali. Z Ibsenom, Wedekindom, pa
Strindbergom in Tolstojem itd., torej
z mojstri težkih psiholoških dram, pi-
sateljev, ki obravnavajo strahotne raz-
kole in prepade družbe, ne da bi v njih
nakazali vzroke in ki polože na bralca
ali gledalca cente duševne more, Shaw
nima nič skupnega. Shawu je orožje
smeh, humor in oster pogled na svet.
Tragedijo, romantiko, da celo zgodovi-
no (Sveta Ivana) rešuje Shaw v svojih
dramskih delih med smehom. In reše-
vati ima mnogo. 2ivi na prelomnici
sveta. Za njim je Avguštin in Tomaž
Kempčan, za njim je fevdalizem; ob
njem črna internacionala, nacionalizem,
kapitalizem in imperializem; pred njim
socializem. Shaw gleda naprej a zdi se
mu dovolj, da to samo pove. Ima svoj
poseben slog, v katerem je personifici-
ran on sam in njegovo gledanje na svet
in družabni red. S konceptom se narav-
nost igra, dovoli si marsikaj, v dram-
skih delih pa svoje like točno izdela in
kakršni so, taki morajo na oder. Toliko
bežno o Shawu!
Ne glede na izbiro komada, ampak
glede na Shawa samega, si je režiser
kakor igralci nadel težko nalogo. Zorko
je v glavnem zagrabil delo od zgoraj in
spodaj, sredino je več ali manj pre-
pustil igralcem ali slučaju. Ni mi zna-
no, v koliko je bilo delo na vajah raz-
členjeno (gledališki list da slutiti, da se
je na tem delalo), vendar moramo tu
nesporno priznati, da je komad imel
na sebi šavovski pečat. Že ta ugotovitev
je veliko priznanje gledališču z ozi-
rom na dejstvo, da je na mnogih odrih
izšel Shaw izmaličen, bolje rečeno iz-
gnan iz odra. Idejni poudarek je bil
podan. Interpretacija in zamisel nam je
to potrdila. Vse to je šlo sicer deloma
na škodo komedije kot take, vendar
moramo poudariti vso resnost, s katero
je režiser hotel razbiti pričakovano
osladnost od prejšnjih predvojnih pred-
stav, ki so se za šahovsko tendenco po-
javljale in bile odigrane. Režiser je šel
tu celo v skrajnost z očitnim namenom
bolje odvzeti komediji nekaj komedij-
skega z močnim poudarkom idejnosti,
pa zaiti v nepravilnosti s tem, da se
komedija odigra v celoti nepravilno
(na karikiranju družine Hillovih, na
razmerju« med Higginsom in Elizo itd.).
S tako režijo se je režiser, ne da bi
delu bistveno škodoval, pametno iz-
ognil napakam, ki bi jih lahko storil
kot mlad režiser. V režiji se je nadalje
mnogo potrudil, da je komedija izzve-
nela v gladkem dialogu, polnim dina-
mike, scenske razgibanosti, logične in-
terpretacije in plastičnosti. Manj je re-
žiser uspel v scenski režiji v prvem de-
janju (n. pr. pozicija Higginsa, prihod
»mase«). Pas ni zaživel. Znano je, da je
režija masovnosti najtežja in da n. pr.
ravno sovjetska režija kaže svojo veliko
kvaliteto baš v teh do potankosti zre-
žiranih scenah. Ne velja pa ta ugoto-
vitev zlasti za družabno sceno v tretjem
dejanju, katero je režiser zelo srečno in
talentirano rešil.
Glavno vlogo cvetličarke Elize je z že
mnogo znanja, še več pa temperamenta
odigrala Vrečkova. V koncepciji pa je
sporna tu ena točka, ki jo dosedaj ni
rešil noben režiser, pa naj si bo to po-
klicni ali amater, — namreč jezik. Po-
novno se nam odpira vprašanje, kako
spraviti v sklad našo govorico v prvem,
drugem in deloma v tretjem dejanju z
nekim londonskim narečjem. Reševati
problem s slovenskimi dialekti, kon-
kretno v našem primeru s savinjsko-
štajerskim, se mi ne zdi šavovsko do-
gnano. To specifičnost tega dela (seveda
eno od mnogih ostalih) je težko pri-
vesti do prave zvočnosti. Mnenja so tu
zelo deljena; moje je, da je dovolj, da
se nakaže dosledna banalnost v izgo-
vorjavi, kot pa, da tu operiramo jezi-
kovno z Lejzami, svi jami in slično, v
Mariboru ali Ljubljani pa ne vem kako.
Vrečkova je banalnost itak prinesla v
dikciji sami in naj bi bila samo do-
sledna. Ce bi to storila, bi itak poka-
zala dovolj prepada, preko katerega se
je prekopala cvetličarka. Seveda ne gre
to na njen račun. V ostalem je bila nje-
na igra pristna, mogoče bi bilo kaj opo-
rekati njenemu prihodu in igri v dru-
gem dejanju. V kolikor ni bila igra do-
gnana v četrtem in petem dejanju in
to velja za vse nastopajoče, leži krivda
v glavnem na režiji.
Veliko presenečenje te predstave je
interpretacija Higginsove, katero je po-
dala Sadarjeva. Sadarjeve Higginsova
ima dostop na vse odre in mislim, da je
s tem vse povedano. Dejstvo, da jo ni
režiser pošiljal po odru, ampak jo je
nasprotno prikoval na sedež za pisalno
mizo, je Sadarjeva pravilno izkoristila
z dobro mimično podprto igro. Lik, ka-
terega je v rasti ansambla človek lahko
vesel.
Dovlittle Sedeja je bil v drugem de-
janju skoraj neoporečen, manj v zad-
njem. Dovlittle ni trd oreh samo za
igralca in režiserja, nego sploh. Postav-
lja se vprašanje: ali ostane smetar,
igralsko seveda, smetar ali se zgladi.
Mislim, da je v dobi šestih mesecev
možen le delen napredek, torej naka-
zan, ne pa izvršen. Tudi bi moral Dov-
little pokazati vso inteligenco, ki jo je
prinesel s seboj v »srednji stan« bolj
na znotraj, kot pa na zunaj. V nadalje
bi omenil še to, da naj Sedej stremi
za tem, da se znebi svojih preznačilnih
specifičnosti, ki segajo iz vloge v vlogo
in deloma kvarijo splošen vtis lika, ka-
terega podaja. Dovlittla pa vsekakor
lahko Sedej šteje v eno svojih najbolj-
ših figur, če ne sploh najboljših.
Grobelnikova igra v Higginsu je ime-
la polno inteligentnih fines. Medtem,
ko je komaj zaznavno nakazal zaljub-
ljenca, je z vso širino svoje igre odigral
gentelmana, ki si z ekstravagancami
»sladi« delo, izbirajoč svoje žrtve v za-
robljeni raji pri vrhovih in pri dnu.
Tudi je pokazal mnogo smisla za čisto
šavovsko filozofiranje, na katerem spo-
drsne toliko interpretatorjev. Delno bi
mu očitali le Higginsa kot Grobelnika.
(Za četrto in peto dejanje pa ni odgo-
voren.)
Šveglov Pickering je bil posebno z
ozirom na masko problematičen. Ce ne
bi igralsko bil sprejemljiv, kar je velika
zasluga Švegla, bi ta lik propadel. In
še nekaj. Švegl je bil pravi gentlemen,
ne pa poleg še oficir. Spraviti oboje v
sklad je velika umetnost. Ne gre tu za
zbijanje peta in ne vem še kaj, nego za
psihološko podajanje pri relativno
skromnem tekstu, zlasti še, ker mora
priti tu do izraza vpliv kolonialne služ-
be. Na splošno tak Pickering ni kvaril,
s korekturami pa bo seveda neprimerno
boljši.
Sporedne vloge so bile podane v skla-
du z visokim nivojem predstave. V njih
nastopajo mlajše moči tega gledališča,
ki jih je režiser obral v lepo celino. Ve-
lika hiba amaterskih odrov je ravno
v tem, da so te vloge skarikirane. V
nobenem primeru ne velja to za naš
primer. Od vseh je največ pokazal
Smrečnik v vlogi Fredyja, vidna pa je
bila Zupanova v vlogi Klare, Cervin-
kova v vlogi Hillove, manj točna Pod-
brežnikova v vlogi gospe Pearceove. Od
občinstva je bil Uršič v »zbadljivem
opazovalcu« boljši od Kotnikovega »po-
hajača«, dasi sta podala vloge v skladu
z ostalimi. Tojkova v vlogi sobarice je
bila sigurna, zlasti v kretnji in govoru,
in je talent, katerega bi bilo vredno
oblikovati.
Jezikovno je predstava zelo dobro
zvenela. Namenoma nisem pri posamez-
nikih omenjal jezika, izgovor javne teh-
nike, dihanja itd., ker moram ugoto-
viti, da je razen manjših napak, jezik
zvenel že lepo ubrano, odrsko kultivi-
rano in pravilno akcentirano. AnsambI
se je resno spoprijel s tem problemom
in so uspehi več kot zadovoljivi.
Na kraju naj še omenim, da je po za-
slugi soigre in vigranosti ansambla Jjila
predstava povezana z lepo zaokroženo
krepko celino in da je pečat »amater-
ske« predstave skoraj popolnoma izgi-
nil.
Zaključek bi bil na kratko ta: Ena od
najboljših predstav povojne ere celj-
skega gledališča.	V. G.
Leto II. — Stev. 23.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran S.
TEDEN TEHNIKE OD 5. DO 12. JUNIJA
Teden tehnike imamo letos ob naj-
večjih naporih naših narodov za izved-
bo petletnega plana in za izgradnjo so-
cializma v naši državi. Kljub vsem ovi-
ram, odporu imperialističnih krogov in
domače reakcije, ki poskuša zavreti iz-
gradnjo socializma in petletnega plana,
kljub meram in pritisku iz informbi-
rojevskih držav, ki se poleg klevetni-
§ke gonje njihovega propagandnega
aparata kaže tudi v neizvrševanju go-
spodarskih in drugih pogodb, so naši
narodi strnjeni okoli svojega partijske-
ga in državnega vodstva osvojili geslo:
»Izgraditi socializem z lastnimi s'ilami.«
Tako se danes postavlja v ospredje
vprašanje vzgoje tehničnega kadra in
izgradnja tehničnega parka z lastnimi
silami, ki je v teh pogojih postalo še
važnejše in še bolj odločujoče.
Zato je predvsem naloga Tedna teh-
nike, da spozna najširše množice s po-
menom tehnike za izgradnjo socializma,
s potrebo po vzgoji novih tehničnih
kadrov za industrijo in ostala pod-
ročja našega gospodarstva. Pojačati mo-
ra mobilizacijo naših delovnih ljudi, da
bolje obvladajo tehniko in s tem še več
doprinesejo k hitrejšemu izpolnjevanju
petletnega plana. Teden tehnike naj
razvije ljubezen naših delovnih ljudi
do strojev in vseh tehničnih sredstev,
seznani široke množice z uspehi in iz-
kušnjami na polju novih konstrukcij in
rekonstrukcij ter izvabi še večjo inicia-
tivo in organiziranost v pokretu no-
vatorstva in racionalizatorstva ter iz-
koriščanja domačih izvorov surovin.
Teden tehnike mora še posebej po-
udariti vlogo tehnike pri socialistični
preobrazbi vasi. Zato naj popularizira
vlogo mehanizacije poljedelstva in do-
prinese k smelejšemu pristopanju
kmečkih množic k uporabi tehničnih
sredstev, pomaga naj obstoječim zadru-
gam za boljše izkoriščanje strojev, po-
seže v borbo oblasti in Osvobodilne
fronte za vključevanje nove delovne
sile v industrijo in rudarstvo.
Teden tehnike naj pojača ljubezen
naših narodov do Jugoslovanske armije,
predvsem pa spozna našo mladino s so-
dobno tehniko naše armade.
Za izvedbo teh nalog mora Teden teh-
nike postati široka akcija, ki bo za-
jela vse naše ljudstvo po mestih in va-
seh, pripadnike JA, vso našo mladino
in pionirje.
Program Tedna tehnike v Celju
Sobota 4. VI. ob osmih zvečer: akade-
mija v kino Metropol.
Nedelja 5. VI. ob desetih dopoldne: pa-
rada po celjskih ulicah. Otvoritev
razstave v domu OF, I. gimnaziji,
Tkalnici hlačevine, domu JA, Tovarni
sadnih sokov, ob 11.30. društveno ja-
dralno modelarske tekme na letališču
v Levcu.
Ponedeljek 6. VI. ob štirih popoldne:
brodarsko-modelarske tekme na Sa-
vinji.
Torek 7. VI. ob sedmih zvečer: Program
motodruštva pred kolodvorom.
Sreda 8. VI. ob osmih zvečer: Preda-
vanje o atomski energiji v dvorani
Ljudskega gledališča.
Četrtek 9. VI. ob štirih popoldne: kajak
tekme na Savinji.
Petek 10. VI. ob šestih zvečer: Delo pa-
dalcev pred kolodvorom.
Sobota 11. VI. ob deveti uri dopoldne:
Okrajne modelarske tekme na leta-
lišču v Levcu.
Vse dni med tednom bodo množične
akcije na podeželje, obisk tovarn, pre-
davanja, kino-predstave itd. Razstave
bodo izven Celja še v Žalcu, Laškem,
Vojniku, Šentjurju pri Celju in Zov-
neku — Braslovčah.
Okrajni prired. odbor
Celje
Pisarna Tedna tehnike
Okrajnega prireditvenega odbora Ted-
na Tehnike, Celje, se nahaja v Sindi-
kalnem domu I. nadstropje, soba štev.
38. Vse informacije se dajejo na tem
mestu, telefon št. 164. V Tednu tehnike
naj se dnevno poroča telefonično od 15.
do 19. ure, naslednji dan pa pisme-
no o uspehih dela do 10. ure vsal^ dan
na isti naslov.
Okrajni prireditveni odbor
za Teden tehnike
V naših delovnih kolektivih se poraja vedno
več novih strokovnjakov
Racionalizatorski in novatorski pred-
logi, ki jih po vseh naših podjetjih daje
vedno več delavcev in strokovnjakov
so dokaz, da pri nas večina razume od-
ločujoč vpliv tehnike pri našem vse-
stranskem napredovanju. Prav v tednu
tehnike bomo lahko videli kakšne uspe-
he smo že dosegli pri izgradnji novih
tehničnih kadrov, strokovnjakov, ki so
nam tako dragoceni in potrebni za čim
hitrejšo osamosvojitev in izgradnjo so-
cializma z lastnimi silami.
V Tovarni nogavic na Polzeli bodo v
Tednu tehnike prikazali novoizdelan
stroj za spajanje papirja, lepenke in
blaga, ki ga je izdelal racionalizator
Sever Anton, nadalje je v teku izdelava
Soperjeve tehtnice, ročnega kultivator-
ja, ki je lastni izdelek za uporabo na
ekonomijah in ga je konstruiral Novak
Stanko. Vajenec Oblak Franc je začel
z delom parnega kotla z lokomotivo.
Vede Jože bo izdelal kotomer za mer-
jenje okroglin, ostali delavci v kolek-
tivu pa bodo v Tednu tehnike izdelali
turbino na pogon s kroženjem vode,
ročni ploskvi, pletilni stroj, krožno ple-
tilni stroj za pletenje trakov in še nmo-
go raznih tehničnih naprav, kar bo go-
tovo ogromen uspeh za mladi kader.
Tov. Romih Alojz, tehnični vodja
podjetja, racionalizira krožno pletilni
stroj (»Ideal«). Uspeh njegovega dela bo
Novator Skamen iz Tovarne tehtnic
dvig proizvodnje za 150% in 100% manj-
ši uporabi strojnih igel in plating. Vse
to jih veže, da bodo v Tednu tehnike
ustanovili klub. v katerem bodo lahko
še aktivneje i>osegli v borbo za izbolj-
šanje tehničnih pripomočkov in uspo-
sabljanju novih strokovnjakov.
V	Tovarni tehtnic so ustanovili racio-
nalizatorsko sekcijo, ki ima nalogo iz-
delati samonavijalno napravo štirikot-
nega pletiva, da se pri tem prihrani
dnevno čez 1 uro delovnega časa pri
enem stroju.
V	Cinkarni delajo valjamo v minia-
turi, ki bo temeljito prikazala precizno
in strokovno delo naših delavcev.
V	Tovarni emnjlirane posode so iz-
delali obširni plan za Teden tehnike.
Med ostalim bodo izdelali dve naprave
orodij za štancanje transformatorske
pločevine, zgradili bodo en kajak, izde-
lali 15 povečanih fotografij, izven de-
lovnega časa pa bodo nameščence upo-
znali s praktičnim delom v posameznih
oddelkih.
Poverjeništvo za lokalno industrijo in
obrt Celje-okolica je sprejelo obveznost,
da bo vsako podjetje v čast Tedna teh-
nike izdelalo en nov artikel, pri vseh
večjih podjetjih pa se bodo ustanovili
klubi Ljudske tehnike. Vsa podjetja
bodo med seboj tekmovala, o doseženih
rezultatih pa bo vodila evidenco po-
sebna komisija.	V. J.
Celisko Radioamaterslfo
društvo bo ozvoiilo vetje
objekte, uiilnice in stano-
vanja obdelovalne zadruge
v Arji vasi
Radioamatersko društvo v Celju že
pripravlja vse potrebno za ozvočenje
kmetijske obdelovalne zadruge v Arji
vasi, ki je najboljša v okolici Celja.
Napeljava ozvočenja bo obsegala vse
glavne objekte, učilnice in stanovanja
tako, da bo življenje v zadrugi še bolj
oživelo. Vsi člani zadruge se te velike
in težke akcije Radioamaterskega dru-
štva že veselijo, saj jim bo dano s tem
še mnogo več zabave, razvedila in kul-
turne hrane.
V zadrugi nameravajo ustanoviti tudi
klub Ljudske tehnike, saj imajo vse
pogoje za uspešno delo strojnega in po-
ljedelskega krožka. Člani zadruge, ki
še ne obvladajo praktičnega dela na mo-
dernih strojih, se bodo v teh krožkih
izvežbali v strokovnjake za nov način
obdelovanja zemlje, razen tega pa tudi
s teorijo motornih delov in popravlja-
nja istih. S tem bo napravljen zopet
velik korak naprej pri razvoju tehnike
na vasi.
V PireSici so ustanovili
klub Ljudske tehnike
Tudi v Pirešici so dosegli vse pogoje
za ustanovitev kluba, kar ima posebno
v tem predelu precejšnji pomen. Skup-
no s kmetijsko obdelovalno zadrugo in
šolo so si izvolili najboljše člane, ki bo-
do znali voditi klub tehnike na vasi.
Ker pa nimajo še nobenih materialnih
sredstev, je prevzela nad njimi patro-
nat Tovarna tehtnic v Celju, od katere
bodo prejemali vso potrebno podporo.
Predsednik novoustanovljenega klu-
ba, vajenec v Tov. tehtnic je član LT
že od preteklega leta, ter bo kot tak
lahko uspešno razvil tehniko v tej vasi.
Predvsem se bo lahko razvijal polje-
delski krožek, za kar se bodo posebno
zanimali zadružni člani in modelarski
krožek, za katerem stremi posebno
kmečka mladina.
Aviomoio društvo ,Slander*
je izvezbalo 255 novih
šoferjev
Društvo, ki nosi zastavico najboljšega
društva v državi, se vedno olj dviga in
razvija.
Od preteklega leta je bilo položenih
255 izpitov za nove šoferje in traktori-
ste. Pionirskih inštruktorjev je bilo
usposobljenih 10, športskih funkcionar-
jev 11, ustanovljena pa je bila tudi
kompletna avto-šola in avtomehanična
v
delavnica za praktični in teoretični po-
uk tečajnikov.
Društvo ima 490 članov, na novo pa
so bile ustanovljene štiri grupe na na-
akcij na vas, na katerih so prikazali
naši kmečki mladini pomen razvoja no-
šem podeželju. Do danes so izvedli 14
vega kadra šoferjev in, traktoristov ter
velik pomen in korist za našo Jugoslo-
vansko armijo. Traktorske postaje so
dobile iz teh vrst nove moči za dvig
skupnega obdelovanja zemlje v našem
kmetijstvu.
Kajaški tečaj, ki je bil v
Celju, je privabil v vrste
brodarjev nove ljubitelje
voda. Savinja je zopet oži-
vela, kjer se mladi kajakaši
in modelarji urijo med se-
boj, kdo bo boljši. V tednu
tehnike bodo pospešili z de-
lom, priredili bodo kajaka-
ške tekme in tekme mode-
lov, zgradili pa bodo tudi
vrsto novih modelov in ka-
jakov.
Hrovat Rudi je sam skonstruiral
motorno letalo
Izredni talent za gradnje jadralmh
modelov ima tov. Hrovat Rudi iz Žalca,
ki je izdelal že 40 jadralnih modelov
raznih konstrukcij po načrtih, pa tudi
lastnih konstrukcij ima že nekaj.
Vse to je tov. Hrovata, ki je sicer iz-
učen mesarski pomočnik, privedlo do
tega, da je začel samoiniciativno gra-
diti motorno letalo. Sam je izdelal na-
črte ter začel že leta 1947. z delom. Eno
leto se je trudil ter ni izpustil niti enega
dneva, da ne bi bil v delavnici^ pri delu.
Vso lesno konstrukcijo je izžagal na
roke, ostale motorne dele pa izdelal iz
raznega starega železa. Letalo je pre-
oblečeno s platnom, katero je impre-
gnirano s celon lakom. Delovni čas, ka-
terega je vložil v teku gradnje, je pre-
računal približno na 1000 ur. Letalo še
ni popolnoma dovršeno ter je za lete-
nje še nesposobno. Motor iz nemškega
avtomobila znamke »Volkswagen«, ki
bi ob polnem izkoriščanju kapacitete
motorja s 3000 okreti na minuto odgo-
varjal letalu. Tre-
nutno pa deluje
samo z 1800 okre-
ti, z izpremembo
elise in motorja
pa bo verjetno do-
bil popolno kapa-
citeto. Skupna te-
ža letala s pilotom
tehta 300 kg, kar
je približna teža
jadralnega letala
težje konstrukcije.
Letalo bo razstav-
ljeno v Tednu teh-
nike na razstavi v
Žalcu.
Modelarski krožek na
II. gimnaziji v Celju je med
najboljšimi v Sloveniji
v začetku letošnjega leta se je vista-
novil v II. gimnaziji v Celju modelar-
ski krožek, ki je dosegel do danes že
velike uspehe. Najboljši mladinec Mn-
lej Marjan je zbral okrog sebe 25 čla-
nov, kateri so disciplinirano obiskovali
trikrat tedensko praktični tečaj v krož-
ku. Skupno so izdelali 40 modelov po
načrtih G-2. Pri polaganju teoretičnih
»A« izpitov je bila povprečna ocena
prav dobro, iz česar sklepamo, da je
na šoli veliko zanijnanje za to panogo
Ljudske tehnike.
Na modelarskih tekmah je sodelovalo
32 modelov, ki so jih mladinci sami iz-
delali. Najboljši med njimi, ki zaslu-
žijo vse priznanje so Blažon Tomor, ki
je izdelal model jadrilice lastne kon-
strukcije za »C« izpit, nadalje Kozina
Peter za »B« izpit, letošnji najboljši čas
pa je dosegel Krivec Milan s tipom
»Modelar« s časom 15 min. Mladi mo-
delar Gomze Ivan, ki dela v krožku le
tri mesece je izdelal sam že tri kvalitet-
ne modele. Vsekakor je pohvaliti Mu-
le j Maksa, ki je ves čas delovanja krož-
ka strmel za tem, da pridobi in izvežba
čim več modelarjev — naših bodočih
pilotov.
SOVJETSKI FILM
ZLATI ROG
V soboto zvečer smo gledali premiero
sovjetskega filma »Zlati rog« ali bolje
»Zlatorog«. Film nas je za dve uri pre-
stavil v daljni Kazahstan, v svet šti-
ritisočakov, visokih planin, v svet
socialistične borbe za spremembo sveta,
družbe, prirode in življenja sploh.
Kaj je vsebina filma? Najprej zgod-
ba: visoko v gorah ima sovjetski aka-
demik Dosanov z asistentko Bajžarovo
prednjo postojanko napredne znanosti,
institut za selekcijo ovac. Njegov cilj
je, z umetno oploditvijo ovce »merinos«
po kozorogu doseči tako zvrst ovce, ki
bo kos vsem težavam visokogorskega
življenja. Kajkrat je že bil na preži za
mogočnim Zlatorogom, toda brez uspe-
ha. Končno se mu sreča nasmehne; v
sosednjem kolhozu mu posodijo pet me-
rinos ovac, oploditev se posreči, a pri
življenju ostane samo ena ovca, ki po-
vrže jagnje. To jagnje je čudovit pri-
plod, z vsemi najboljšimi ^lastnostmi
divjega kozoroga in domače ovce. A
naključje, veliki činitelj pri vseh veli-
kih odkritjih, poseže vmes. Jagnje pre-
skoči stajo, ubeži v pečine, kjer ga po-
dere lovska risanka Dosanovega prija-
telja Viktorja. Dosanov je na tleh. A
ne tako njegova asistentka, ki ga ljubi.
Ta pripravlja disertacijo na podlagi iz-
vršenega dela. Sovjetska oblast ne po-
sluša filisterskih strokovnjakov, ki se
drže »objektivnosti« buržoaznih stro-
kovnjakov, marveč posluša napredne
pristaše Dosanovljeve zamisli. Ti ne
verjamejo samo v današnji dan, mar-
več delajo za jutrišnjega. Verjamejo po
Stalinovi besedi v tisto novo, kar ima
bodočnost, pa če je danes še tako majh-
no, še tako malo upanja vzbujajoče.
Dosanov dobi vsa sredstva, odprta mu
je pot, da raziskuje v velikem obsegu.
Njegovo delo uspe. Ovca arharmerinos
prestane zimsko vihro v objemu gor-
ske prirode v višini 3000 m. Ne škodi ji
mraz, ne metež, zameti, zasipi, vsa divja
plav razbesnelih elementov gorske Mo-
rane. Arhar pravijo Kazahstanci ko-
zorogu.
Ideja filma žari iz te preproste, sko-
ro tipične zgodbe. Naloga znanosti ni
samo ugotavljati, kakšna je narava, ni
samo registracija prirodnih pojavov,
marveč je naloga prave, napredne zna-
nosti, spreminjati naravo, da človeku in
človeštvu čim bolje služi. Tako pot je
znanosti pokazal Lenin; sovjetska zna-
nost je šla po njegovi poti in žela ter
še žanje največje uspehe. Tako pot zna-
nosti pa more pokazati samo materiali-
stični svetovni nazor. Samo kdor izhaja
iz prvotnosti materije, iz materialnosti
sveta, se brez predsodkov približa
ustvarjalnim silam materije. Tak odnos
do prirode sta imela velika učitelja so-
vjetskih znanstvenikov Pavlov in Ti-
mirjazev, tak odnos je imel Mičurin.
Dosanov je eden izmed mičurincev.
Umetniški film ni brez pomanjklji-
vosti. Blizu je šablonskemu poudarku
ideje, kar ni zmerom v skladu z načeli
socialističnega realizma. Zdel se mi je
preveč institutski, kabinetski, preozek
po svojem človeškem okolju. Režiser je
sicer hotel dati tudi to z ljudmi kol-
hoza, s smučarji in njihovim učiteljem,
znanstveniki iz instituta, vendar so bili
nekako potegnjeni iz miznice »a tiroir«.
Mnogo bi film pridobil z boljšo monta-
žo, saj se godi v območju gorskih bi-
serov našega planeta. Tu je človek pri-
čakoval serijo pokrajinskih občutij, ki
bi film snovno pa tudi idejno poglobila.
Toda tega je bilo zelo malo, premalo za
film, čigar vsebina raste iz najožjega
stika z naravo, in to tako prvobitno,
kakor je gorska. Verjetno gre tu za
dvoje gledanj na gomištvo in vse, kar
je z njim v zvezi. Nekaj podobnega sem
opazil že v opisih ruskih alpinistov, ki
so otroci socialistične domovine. V na-
šem alpinizmu pa žive tradicije iz dobe
prosvetljenstva, še bolj pa iz romantike
in dekadentnega bega pred umazano
realnostjo, v poslednjem času kapita-
lizma.
Mladina industrijske kovinarske šole
v Celju je v tekmovanju na čast 57.
rojstnemu dnevu maršala Tita dosegla
v Celju najboljše uspehe. Mladinci so
se 100% udeleževali prostovoljnega dela
in opravili 1361 prostovoljnih ur pri
lesno-industrijskem podjetju in gradnji
fizkultumih igrišč. Redno so imeli mla-
dins!ke sestanke kakor tudi politično-
ideološka predavanja. Opremili ^ si
tudi prav prikupno rnladinsko sobo, pri-
redili izlet na Mozirsko kočo itd. Za
fizkultumi nastop vadi 145 mladincev.
Ustanovili so dramatsko skupino, kate-
ra že vadi za nastop ob zaključku šol-
skega leta. V Titovi štafeti je sodelo-
vala vsa šola. Sami so izdelali štafetno
palico, v kateri so zadružniki iz Dramelj
poslali pozdrave maršalu Titu za rojstni
dan.
Mladinski aktiv Tovarne sadnih so-
kov je prav tako izpolnil vse obvezno-
sti, katere si je zadal v tekmovanju.
Redno so imeli študijske sestanke, v
aktivu imajo vključeno 100% vso mla-
dino. Igrali so nogometno tekmo z mla-
dinskim aktivom Avto-obnova, kjer so
tudi zasluženo zmagali. Udeležili so se
prostovoljnega dela. Predvsem imajo
dobro uveden brigadni sistem dela. Dne
25. maja 1949 so prinesli iz tovarne
štafetno palico s pozdravnim pismom
maršalu Titu. Aktiv se pripravlja za
prireditev s kulturnimi nastopi in re-
citacijami.
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto IL — Stev. 23.
Finančni poročevalec igrič-
nilc Jože Je zaradi šlcodljive-
ga razmerja do uradnih
dolžnosti prejel zasluženo
kazen
Dne 20. maja. 1949 se je zagovarjal
pred okrajnim ljudskim sodiščem v Ce-
lju Igričnik Jože, finančni p>oročevalec
pri Mestnem ljudskem odboru Laško
zaradi svojega škodljivega razmerja do
službe. Kot član krajevne davčne ko-
misije je ob priliki ocenjevanja narod-
nega dohodka iz kmetijstva za gospo-
darsko leto 1948 navedel ,da je imel pri
lastnem gospodarstvu 48.785 din več iz-
datkov kot dohodkov. Do takih absurd-
nih podatkov je prišlo, ker je napovedal
tržni višek 32.160 din oziroma skupni
dohodek 35.915 din, režijskih stroškov
pa 84.700 din. Kljub jasnim navodilom
finančnega poverjeništva OLO Celje-
okolica in navodilom v Finanč. zbor-
niku je vnesel v režijske stroške pla-
čilo tuje delovne sile v znesku 61.300
din ter izdatke za vinogradniško kolje
v znesku 19.540 din. Ko je okrajna davč-
na komisija ugotovila te nemogoče po-
datke, je seveda odredila inšpekcijo v
svrho ponovne ocenitve dejanskega do-
hodka. Inšpekcija je ugotovila, da je
Igričnik Jože utajil naslednji dohodek:
na povrtnini najmanj 6000 din, iz gozda
2094 din, iz sadjarstva 450 din, pri ži-
vinoreji 3000 din, perutninarstvu 1200
din in pri pridelku vina najmanj 7200
din, kar znaša skupaj 19.944 din raču-
najoč po vezanih cenah. Na podlagi teh
lažnih podatkov bi mu bil odmerjen
davek za dohodek le v znesku 2240 din,
dočim se mu je na podlagi naknadne
ugotovljene osnove zvišal davek na din
18.150. Odmera sicer še ni dokončna,
kajti Igričnik je imel poleg dohodkov iz
kmetijstva tudi dohodke kot imetnik
gostilniške obrti in kot avto-prevoznik
v pivovarni Laško, zaradi česar se mu
bo izvršila progresivna odmera.
Obtoženi Igričnik Jože sam priznava,
da je ocenitev njegovega dohodka po
krajevni davčni komisiji smešna, vali
pa vso krivdo na komisijo, češ, da je
ta ocenjevala po svoje, dočim on, ko se
je obravnavala njegova zadeva, ni so-
deloval. Kot poročevalec za finance je
prvenstveno odgovoren za pravilno po-
slovanje davčne komisije, vsekakor pa
je tudi celotna komisija soodgovorna.
Najmilejše povedano je bil njegov po-
stopek skrajno brezvesten in maloma-
ren. Povsem razumljivo je, da član
davčne komisije, ki ščiti na tak način
lastne interese, ne more biti dosleden
in pravičen pri ocenjevanju dohodkov
tudi za druge davkoplačevalce. Proti
t£ikim škodljivim pojavom se bo treba
z vso resnostjo in doslednostjo boriti,
kajti to so tipični primeri kako se ljud-
je, ki se vgnezdijo v same davčne ko-
misije razbremenjujejo obveznosti do
skupnosti, predvsem na račun šibkejših
•davkoplačevalcev.
Sodišče mu je odmerilo pravično ka-
zen 70.000 din v gotovini in 6 mesecev
poboljševalnega dela.
Zveza borcev v Velenju
izboljšuje svoje delo
Po dolgem času je bila 12. maja skli-
cana seja odbora, ki je bil izvoljen že
v začetku tega leta. Novoizvoljeni pred-
sednik je pozval 80 do sedaj vpisanih
članov, da z vso vnemo pristopijo k de-
lu, da bo Zveza borcev res zaživela in
izpolnila obveznosti, ki so bile spre-
jete na letni skupščini.
Na sestanku so bile sprejete še na-
daljnje obveznosti pri gradnji zadruž-
nega doma v Velenju. Organizirali bo-
do tudi partizanski pohod na Kozjak,
kjer so se v času okupacije vršile kr-
vave bitke z okupatorji in domačimi
izdajalci. Sodeloval bo pevski zbor in
dramatski odsek, ki bo do tega časa na-
studiral eno igro.
Da bi vse zadane naloge v celoti iz-
polnili, bodo pritegnili v organizacijo
še vse neorganizirane, ki so sodelovali
v NOB. V ta namen so sklicali množični
sestanek udeležencev NOB in vseh, ki
so pomagali na ta ali oni način v borbi
za osvoboditev izpod fašizma.
Napravili bodo seznam vseh padlih
borcev v okolici Velenja ter zbirali za
spomenik, ki bo postavljen v Šoštanju
ter se še tako oddolžili vsem, ki so dali
svoja življenja za to. da bo naše ljud-
stvo in ljudstvo vsega sveta živelo res
svobodno in ljudi vredno življenje.
Priprave za stoletni
fttbilej železnic
Odbor za proslavo stoletnice železnic
pri direkciji za eksploatacijo železnic v
Ljubljani je pred kratkim že opozoril
vso javnost, da pripravlja za ta redki
jubilej mnogotere javne prireditve (raz-
s^vo, kulturne in fizkultume nastope
itd.), hkrati pa tudi izdajo posebnega
jubilejnega zbornika, ki naj v sUki in
besedi prikaže zgodovinski pomen že-
leznice za vsestranski dvig naših na-
rodov.
Vabilu za pomoč in sodelovanje se je
že odzvalo precej sodelavcev, med njimi
tudi nekateri iz neželezničarskih vrst,
ki spremljajo razvoj naših železnic, toda
odbor je prepričan, da je zanimivega
gradiva za te namene še nmogo po vseh
krogih naše javnosti. Zato se ponovno
obrača do vseh, ki hranijo ali vedo za
kakršnokoli zgodovinsko gradivo iz dob,
odkar poznamo železnico pri nas. naj
ga dajo začasno na razpolago priredi-
teljem te proslave. Odbor za proslavo
posluje na direkciji v Ljubljani in bo
na vsak predlog ali obvestilo sam ukre-
nil potrebno za uporabo takega gradiva.
Odbor za proslavo stoletnice železnic.
FIZKULTURA
AUetskl dvoboj KLADI VAR : TRST (reprez.)
Moški — 73:41, ženske — 47:24 (ocenjevanje 4, 3, Z, 1). — Knez Ivanka
(Kladivar) je postavila drž. in slov. rekord
v Celju je bil v ponedeljek atletski dvo-
boj ženskih in moikih ekip med reprezen-
tanco Trsta in Kladivarjem iz Celja.
Goste je ljudstvo z aplavzom sprejelo,
nakar jih je pozdravil predsednik Kladi-
varja tov. Jug in predstavnik Ljudske oblasti.
Deževno vreme je tekmovanje nekoliko
oviralo, a so bili kljub temu postavljeni
odlični rezultati. Po dogovoru so v ekipi
Kladivarja, nastopali v dvoboju večinoma
mladinci zato ker so bili TržaCani zaradi
tekmovanja v Mariboru nekoliko utrujeni in
bi odlični atleti Kladivarja v nasprotnem
slučaju dosegli precejšnjo razliko prednosti
v točkah.
Na tekmovanju je postavila Knezova (Kla-
divar) nov državni rekord v skoku v viiino
1,51 in nov slovenski rekord v skoku v da-
ljino 5,24 m. Na 1.500 m je Hanc s časom
4:02,1 postavil letošnji najboljši čas v državi,
v Troskoku je Zagorc z malenkostnim pre-
stopom dosegel daljino 14,65, kar bi bil
najboljši rezultat v Evropi.
Posamezni rezultati so:
moški:
Skok v višino:
1.	Zagorc (K) 1,70
2.	Ferfolja (T) 1,60
Daljina:
1 Crepinšek (K) 6,54
2. Zupančič (K) 6,18
Troskok — izven:
1.	Zagorc (K) 13,97
2.	Crepinšek (K) 12,28
100 metrov:
1.	Zupančič (K) 11,7
2.	Hvala (K) 11,8
400 metrov:
1.	Kopitar (K) 53,8
2.	Blokar (T) 56,9
1.500 metrov:
1.	Pjero Bon (T) 4 : 35,6
2.	Miheln (K) 4 : 37,2
lEven konkurence:
Hanc: (K) 4 : 02,1
Ferluga (K) 4 : 11
S.OOO metrov:
1.	Stajner (K) 9:22,8
2.	Krajnc (K) 9:38,2
4x100 metrov:
1.	Kladivar (mladina) 4T,1
2.	Trst 47,8
Krogla:
1.	Polutnik (K) 11,10
2.	Peterka (K) 10,65
Disk:
-1. Gole (K) 40,80
2. Peterka (K) 38,54
Kopje:
1.	Roje (K) 44.26
2.	Knefler (K) 43,08
110 metrov zapreke:
1.	Zupančič (K) 17,00
2.	Venturini (T) 17,2
2enske:
Višina:
1.	Knez (K) 1,51 (nov državni rekord)
2.	Posinek (K) 1,45
Daljina:
1.	Majcen (K) 5,19 (boljši od sloven-
skega rekorda)
2.	Petauer (K) 4,80
izven — Knez (K) 5,24 (nov slovenski
rekord)
100 metrov:
1.	Petauer (K) 13,1
2.	Rehar (K) 13,4
800 metrov:
1.	Beber (K) 2,35,8
2.	Petrani (T) 2:52,2
Krogla:
1.	Deržek (K) 11,48
2.	Majcen (K) 10,28
Disk:
1.	Medvež (K) 33.4T
2.	Deržek (K) 28,40
4x100 metrov:
1.Kladi	var 54
2.	Trst 57,2
SREDNJEŠOLSKI NASTOP V CfiLJU
Na Titov rojstni dan je priredila mladina
celjskih srednjih šol svoj prvi samostojni
telovadni nastop. Težko je pričakovala mla-
dina zlasti pa pionirji (ke) ta praznik, ko je
lahko javno pokazala uspehe svojega fizkul-
turnega in športnega udejstvovanja in dela
v zadnjih šolskih letih. Sistematično delo in
temeljite priprave v okviru rednih šolskih
ur so bile najboljša garancija za uspeh pri-
reditve.
Nastop se je pričel točno ob napovedanem
času s pozdravom zastavi, ki so jo nosili in
dvignili na drog udeleženci praškega zleta,
nakar je bila odigrana državna himna. Zbrani
mladini in pionirjem je čestital praznjk
ravnatelj I. gimnazije tov. Orel, ki je v svo-
jem govoru poudaril vzgojni in politični po-
men fizkulture in športa pri ustvarjanju so-
cialistične družbe. Kapetan JA tov. Miloš je
prečital mladini I. gimnazije odlok vojne
oblasti, v katerem se izreka mladini I. gim-
nazije pohvala za uspešno delo pri predvo-
jaški vzgoji in jim čestital k uspehu. Mladinec
tov. Hvala je ob tej priliki še prečital
pozdravno pismo iz tega nastopa sodelujoče
srednješolske mladine tov. Titu.
Sam nastop je obsegal 10 vadbenih točk,
v katerih sta se medsebojno dopolnjevala i
telovadba i šport. Ta način podajanja je bil
zelo posrečen in zanimiv za nastopajoče kakor
za gledalce. Zaradi vzorne organizacije ni
bilo med posameznimi točkami nikakršnih
odmorov. V istem času, ko so odhajali od-
delki iz telovadišča, so že prihajale nove ko-
lone. S tem je bil ves program podan kot
zaključena celota. Kot prve so nastopile pio-
nirke v vajah z obroči — po številu 384. Sle-
dili so pionirji z istim številom z vajami s
palicami, nakar se je vršila zanimiva švedska
štafeta med višjimi razredi I. gimnazije. Po
prostih vajah mladink z devetoricami po se-
stavi tov. Trdinove, 324 po številu, so na-
stopili mladinci z razgibalnimi prostimi va-
jami. Prostim vajam je sledila zanimiva šta-
feta pionirjev 8x50 m v obliki dvoboja I. in
II. gimnazije, kjer so zmagali pionirji I. gim-
nazije s 7:4 točkami, zmagovalna ekipa pa
je pretekla progo v času 57 sekund. Nato so
nastopile mladinke z efektnimi vajami s kiji,
ki jih je prav tako sestavila tov. Trdinova.
Sledile so i^e in orodna telovadba. Tu se
pač razvajeni gledalec ni mogel odločiti kaj
bi opazoval. V ospredju je nastopila vrsta
mladincev na bradlji, ki je pred kratkim
osvojila prvo mesto na republiških tekmah
v II. razredu. Poleg so pionirji s preskoki
čez mizo pokazali z najtežjimi preskoki vi-
soko kvalitetno stopnjo. Za njimi prav nič
niso zaostajali mladinci v talni telovadbi.
Tudi ljubiteljem boksa in sabljanja so bili
prikazani zanimivi dvoboji. V sredini igrišča
so se pomerili med seboj najboljši celjski ko-
šarkaši. Tudi koristna igra odbojka je bila
prikazana. Na dveh dvovišinskih bradljah so
pokazali svoje spretnosti pionirji. V ozadju
so nastopile pionirke z razgibalnimi vajami
na švedskih klopeh, s kolebnicami, z žo-
gami, dočim so se pionirji borili med seboj
v živahnih štafetnih igrah. Tudi atletika je
bila zastopana po skokih s palico, skokih v
višino in metih krogle. Res pester in poln
vsebine je bil pogled na telovadišče. Takšna
pestrost in zanimivost preveva tudi redne
vadbene ure v šoli — saj so v tej točki bili
prikazani le sestavni deli vadbene ure. Sle-
dile so proste vaje »Bratstvo—edinstvo«, ki
so jih izvajali 7 in osmošolci. Spored je bil
zaključen s predvajanjem narodnih kol —
Hrvatsko kolo, kolo »Opšajdiri« in Devojačko
kolo — kjer je plesalo 800 mladincev in
mladink, ki so z učinkovitim izvajanjem želi
velik aplavz. Težko bi bilo izreči oceno o
izvajanju prostih vaj pri posameznih oddel-
kih. Vsi nastopajoči oddelki so bili enako
nagrajeni za svoja izvajanja od preko 2000
gledalcev, ki so kljub delovnemu dnevu s
svojim obiskom pokazali veliko zanimanje
za te vrste prireditev. Brez dvoma bi bil
efekt celotnega nastopa veliko večji, če bi
imeli vsi nastopajoči enaka vadbena oblačila.
Zlasti je prišlo to do izraza pri izvajanju
prostih vaj z mladinci v raznih poklekih in
ležnih oporah, kjer je bilo opaziti vse mogo-
če barve. Vsekakor ta hiba ne gre na račun
prireditelja. Smatramo pač, da bi merodajni
činitelji lahko poskrbeli za dodelitev enotnih
vadbenih oblačil, kar pač pri mladincih ne
bi bilo težko (le vadbene hlačke!) — saj
v kolikor smo obveščeni leži v celjskem fiz-
kulturnem magazinu že več kot 2 leti nad
2000 belih vadbenih hlačk!
Prvi telovadni nastop celjskih srednješol-
cev, kjer je nastopilo preko 1700 dijakov in
dijakinj, je šteti za največjo množično fiz-
kultumo prireditev v Celju, na kateri je
prišla do posebnega izraza tudi kvalitetna
stopnja nastopajočih.
Želimo, da bi srednješolski nastop postal
odslej tradicionalna letna prireditev pred
zaključkom šolskega leta.
Lep uspeli celjskih konjenikov na dirkah
29. maJai v^ Ljubljani
Kakor so že poročali v začetku tega tedna
slovenski dnevniki in fizkulturni časopis »Po-
let« se je na nedeljskih konjskih dirkah v
Ljubljani prav dobro izkazala ekipa našega
domačega kluba za konjski šport.
Čeprav je imela naša ekipa le dva konja,
in -sicer 12 letno rjavo kobilo »Fortuno« in
11 letnega črnega konja »žarga« oba last
predsednika našega kluba tov. žerdoner Jo-
žeta, je ta dva konja startala vsakega pri
dveh dirkah. Pri VI. dirki »Kluba Partizan«
je startala »Fortuna« s tov. četina Petrom
in »žargo« s tov. Baumgartner Ladislavom.
Pri VIII. dirki »Zveze pionirjev« je startala
»Fortuna« s pionirjem tov. Herman Slavkom,
in pri XIII. dirki »Naša vas« zopet »Žargo« s
tov. Baumgartner Ladislavom. Pri tem je od-
nesla »Fortuna« (Herman Slavko) 1. nagrado
s časom 1,31 min. v VIII. dirki, in »žargo«
(L. Baumgartner) 1. nagrado s časom 1,55
v XIII. dirki S temi prvimi mesti si je ekipa
priborila tudi lepo ekipno (klubsko) nagrado.
Pri prvem nastopu v VI. dirki pa smo uspeli
zavzeti komaj 5. in 7. mesto.
Ta uspeh naših jahačev utegnemo šele pravil-
no oceniti če vemo, da so konji napravili vso
pot iz Celja do Ljubljane peš in sicer v sre-
do dne 25. maja od 4.30 do 15. ure, da so
v Ljubljani trenirali le v četrtek in petek
popoldne, v nedeljo dirkali in v ponedeljek
zopet napravili pot iz Ljubljane v Celje, pri
čemer niti ni bistveno trpela telesna kondicija
konj, ki se sicer čez teden uporabljajo za
razna kmečka in cestna dela.
Ta nastop nam kaže, da je v Celju dovolj
sposobnosti, nadarjenosti in zanimanja za
konjski šport. Kmalu bo imel klub občni
zbor in bo ob tej priliki tudi sprejel nove
člane. Iniciatorji vabijo vse, ki se zanimajo
za ta lepi šport in za konjerejo sploh, zlasti
mladino, da se včlani v klub, ki bo šele ob
številnem članstvu dobil podlago za širši raz-
voj.
Obenem lahko povemo ljubiteljem tega
športa, da se bodo sledeče dirke v Sloveniji
vršile verjetno pri nas v Celju, ie tekom
tega meseca.
IZ POVERJENIŠTVA ZA NOGOMET
V zaključno tekmovanje obeh skupin so se
plasirala sledeča društva:
Kovinar (štore), Edinstvo (Rog. Slatina),
Bratstvo (Hrastnik) in Razlag (Brežice).
Ker mora biti tekmovanje do 22. junija
1949 zaključeno in znani prvi dve najboljši
društvi za tekmovanje za vstop v oblastna
tekmovanja, se prvenstvo že to nedeljo na-
daljuje in se bo igralo tudi med tednom ka-
kor sledi, odnosno po sporazumu med društvi
samimi. Razpored je sledeč:
1. kolo 5. VI. 1949:
Kovinar : Bratstvo. Razlag : Edinstvo
Z. kolo 9. VI. 1949:
Edinstvo : Kovinar. Bratstvo : Razlag.
3.	kolo 12. VI. 1949:
Kovinar : Razlag. Edinstvo : Bratstvo.
4.	kolo 16. VI. 1949:
Bratstvo : Kovinar. Edinstvo : Razlag.
5.	kolo 19. VI. 1949:
Kovinar : Edinstvo. Razlag : Bratstvo.
6. kolo 22. VI. 199:
Razlag : Kovinar. Bratstvo : Edinstvo..
Glede odigranja tega prvenstva je v pone-
deljek 6. junija 1949 ob 18. uri v pisarni Mo-
horjeve tiskarne v Celju, Prešernova ulica 17
sestanek vseh zastopnikov teh društev. Ude-
ležba je obvezna.
5. VI. 1949.
Nadalje se v nedeljo igra zaostala prven-
stvena tekma Ljubno : Šmartno v Ljubnem
ob 14. uri, služb. tov. špička.
Zaključno kolo:
1.	V štorah: Kovinar : Bratstvo ob 17.30,
služb. Presinger Riko.
2.	V Brežicah: Razlag : Edinstvo ob 10.
uri dop., služb. tov. Slana.
Iz disciplinskega odbora poverjeništva:
Prvenstvena nogometna tekma Edinstvo :
Kladivar, odigrane 17. IV. 1949 v Rog Sla-
tini z rezultatom 0:2, se registrira s 3:0 za
Edinstvo, ker se Kladivar na tej tekmi ni
izkazal i legitimacijami.
Tekma TD Hrastnik : Proletarec se po-
novno odigra v nedeljo 12. VI. 1949 v Zagorju.
Prvenstvena nogometna tekma Ljubno :
Edinstvo, ki bi se morala vršiti 22. maja
1949 na Ljubnem in se po krivdi Edinstva
ni odigrala, se registrira s 3:0 za Ljubno.
Edinstvu se dodatno še naroča, da se v teku
8 (osem) dni sporazumi z Ljubnim o povra-
čilu stroškov odnosno da odigra na Ljubnem
prijateljsko nogometno tekmo brez povra-
čila stroškov. Edinstvo mora poverjeništvo
obvestiti v danem roku, sicer se bo suspen-
diralo.
Zavrne se protest SFD Usnjarja Šoštanj
proti registraciji prvenstvene tekme Ljubno
: Usnjar odigrane 15. maja v Ljubnem in se
lahko registrira z doseženim rezultatom 5:3
za Ljubno, ker je igralec Ljubnega Sidar
Janko imel pravico nastopa. Uvede se pa ka-
zenski postopek proU funkcionarju TD Ljub-
nega, ker je samovoljno popravil datum re-
gistracije in mora Ljubno ime funkcionarja
v 3 (treh) dneh sporočiti poverjeništvu.
Zavrne se tudi protest Razlaga iz Brežic
proti registraciji tekme Krško : Razlag ®d-
igrani v Krškem in se tekma registrira z do-
seženim rezultatom 2:1 za Krško, ker se je
ugotovilo, da je kriva za neizpolnjevanje
predpisov o legitimacijah NZS in so vsi na-
stopajoči igralci Krškega imeli ta dan pra-
vico nastopa.
Kaznuje se igralec Krškega (Krško) štajner
Marjan zftradi prekrška na prvenstveni tekmi
Bratstvo : Krško odigrani v Hrastniku dne
8, maja po čl. 38 disc. prav. FSJ s 3 (tri)
mesece zabrane igranja in mu kazen poteče
8. 8. 1949. TD Krško mora v teku osmih dni
dostaviti legitimacijo omenjenega na pover-
jeništvu, da se mu kazen vpiše.
Protest Ljubnega proti registraciji tekme
Konus : Ljubno (4:4) se še rešuje. Istotako
se rešuje protest Boruta proti registraciji
prvenstvene tekme Usnjar : Borut odigrani
8. maja v Šoštanju.
Registracija tekem odigranih dne 29. maja:
Borut : Ljubno 3:2, Kovinar : Edinstvo 3:0,
Rudar (Velenje) : Kladivar 3:3, Konus :
Šmartno 4:1 in mladinska tekma Bratstvo :
Usnjar 1:1.
Suspendirani so zaradi prekrškov na zad-
njih tekmah: Kranjc Jože in Legvart Viktor
(oba Rudar Velenje) ter Petecin Alojz (Kla-
divar). Društva omenjenih naj takoj pošljejo
zaslišanja. Istočasno se uvede postopek proti
sekretarju Rudarja Velenje zaradi groženj
sodniku na tekmi v štorah dne 22. 5. 1949.
Tudi tega naj Rudar Velenje takoj zasliši in
dostavi zapisnik poverjeništvu.
AKTIV OBRTNIH DELAVNIC NAJBOLJŠI
NA KOLESARSKEM TEKMOVANJU SINDI-
KALNIH PODRUŽNIC
Dne 29. maja je bilo v Celju okrajno kole-
sarsko prvenstvo sindikalnih podružnic in
mladinskih aktivov. Tekmovanja se je udele-
žilo 24 kolesarjev, med njimi tudi dve tovari-
šici.
Stanje točk sindikalnih podružnic, doseže-
nih na kolesarskem prvenstvu podružnic in
okraja je naslednje:
Sindikalna podružnice:
Obrtne delavnice	477 točk
Ljudski magazin	345 točk
Okr. gradb. pod j. Žalec 208 točk
MLO gostinci Celje	93 točk
Tovarna emajl. pos.	79 točk
Okrajno kolarsko podjetje
Petrovče	34 točk
Na tekmovanju pa ni bilo zastopanih mla-
dinskih aktivov, tako bodo v nedeljo 5. junija
na republiškem prvenstvu v Ljubljani zasto-
pale Celje samo sindikalne podružnice.
K O K O M E T
KLADIVAR : ENOTNOST 21 : 5
V nedeljo je bila v Celju finalna rokometna
tekma za prvenstvo LRS.
Kladivar je z zmago nad Enotnostjo po-
stal prvak Slovenije, ter bo zastopal Slove-
nijo v državnem prvenstvu, ki bo od 25. do
30. junija v Celju.
Moštvo Kladivarja je zaigralo prav dobro,
ter je za^uženo zmagalo. Gole za Kladivarja
Jezernik 2, ter
šaleker, Polutnik m Zeče po enega za Enot-
nost pa Pelicon 3 in Lajdgeb 2.
Sodil je zelo dobro Gobec iz Zagreba.
KDO BO SLOVENSKI NOGOMETNI PBVAK
O tem se pri nas, posebno v zainteresiranih
krogih te dni mnogo diskutira. Senzacionalna
poročila v Slovenskem poročevalcu z dne
28. maja in v Poletu z dne 30. maja, po ka-
terih je zaradi ponovne registracije obeh te-
kem ljubljanskega železničarja s Kladivar-
jem 4:3 in Nafto 3:2 železničar prejel štiri
točke, ter postal z nedeljsko zmago nad So-
boto nenadno prvak Slovenije, so bila vzrok,
da je nastalo v Trbovljah ter Celju v nogo-
metnih krogih razburjenje. Vodstvo nogo-
metnega kluba SŠD Kladivarja se je takoj
obrnilo na FZS ter NZS v Ljubljani in do-
bilo informacije, po katerih zadnje vesti po
časopisju niso službene vesti NZS in zato
netočne. Na ta način je vprašanje nogomet-
nega prvaka Slovenije še nerešeno in od-
prto Pričakuje se pa v prihodnjih dneh
Končna odločitev, katera bo objavljena v
službenem listu NZS Biltenu.
Božo Videnšek
V nedeljo 5. junija ob 16.30 na Glaziji
prijateljska nogometna tekma
JEDINSTVO (Zagreb) : KLADIVAR (Celje^
srečata ob 15.30 mladinski
BRANIK (Mbr) : KLADIVAR (Celje)
Ljubitelji nogometa vabljeni!
Tekmovanje za značko fizkalturnika
Vsa društva naj takoj pošljejo poročila o
izvedbah tekmovanja s posameznimi discipli-
nami, število članov, položene norme na OTO.
oddelek za značko fizkulturnika.
V primeru, da še društva in aktivi niso
poslali prijav tekmovalcev za leto 1949 naj
iste takoj prijavijo.
Pravtako pozivamo društva in aktive, da
pristopijo k polaganju norm.
SŠD »Kladivar« išče oskrbnika za nogomet-
igrišče Glazije. Kdor bi imel veselje in bi
to delo vestno opravljal, mu nudimo stano-
vanje, razsvetljavo ter mesečno plačo.
Interesenti naj pošljejo ponudbe naslovu.
Umrl ie 22. maja 1949 naš dobri
oče, stari oče in mož
SIMERL JOŽEF
64 let star
Rodbine Simerl, Natek in Dovšak
Šoštanj
POROČENI V CELJU
Ulaga Bogomir in Povh Jožica, oba iz Celja.
Kunič Franc iz Celja in Habjan Jožefa iz
Novega mesta. Motoh Jožef in Klakočer Ma-
rija, oba iz Celja. Tamše Kristijan in žerak
Ana, oba iz Celja. Maček Alojz in Janšovec
Julijana, oba iz Celja. Herman Alojzij in
Bitenc Zlatka, oba iz Celja. Klančar Jože in
Brodnik Julijana, oba iz Celja, šorli Justin
in Golja Rozina, oba iz Celja. Konec Alojz
in Ocvirk Ana, oba iz Celja, šepec Janez iz
Maribora in Rečnik Albina iz Celja. Kotnik
Arminij in Novak Marija, oba iz Celja. Kostil
Milosav in Orožen roj. Majerič Terezija iz
Celia.
UMRLI V CELJU
Resnik Vladimir iz Velenja. Ribič Marija iz
Vrbja pri žalcu. Gregorič Karel iz Celja. Zi-
darič, novorojenček iz Celja. Hlebec Ernest iz
Slovenskih Konjic. Ratej Jakob iz žič, okraj
Poljčane. Vidmar Martina iz škofje vasi pri
Celju. Ulaga Matija iz Sp. Rečice pri Laškem.
Roje Martin iz Rečice pri Laškem. Pepelnik
Marija iz Kostrivnice. Trbovžek Jožefa iz
Nove Štifte. Kajba Daniel iz žeč KLO Polj-
čane.
POROČENI V MOZIRSKEM OKRAJU
Krefl Ivan iz Pustopolja in Blatnik Ana iz
Kokarja. Jager Rudolf in Ponj«, in Mohorko
Marija iz Lok pri Mozirju. Lever Alojz iz
šmartna ob Dreti in Voler Jožefa iz Potoka.
Viher Franc in Kraser Štefanija, oba iz Bevč.
Lahovnik Ivan iz Pake in Sotler Marija iz
Cerkovc. šmidhofer Janko, Vel. Mislinja in
Gajšek Marija, Pesje. Dreu Franc in Kešpetr
Pepca, oba iz Lokovice.
Zupančič Ervin iz Kranja in Gole Ruth iz
Stare vasi. čepelnik Anton iz Družmirja in
Verdev Ana iz Topolščice. Sešel Ladislav iz
Velenja in Dvornih Hilda iz Družmirja. Mik-
lavc Jože iz Trnovca in Benko Jožefa iz št.
Janža. Jurak Mirko iz Prihove in Ciraj Ana
iz št. Janža.
Objave
Opozorilo Okrajnega združenja obrtnikov
za okraj Celje-okolica v Celju
članom združenja
Okrajni LO Celje-okolica nas je obvestil
o nalogu Ministrstva za komunalne zadeve
LRS v Ljubljani, da morajo v smislu toza-
devnih predpisov zaradi racionalnejšega iz-
koriščanja električne energije vsa obrtniška
podjetja, ki delajo v 8 urnem dnevnem delov-
niku in uporabljajo električno energijo, pre-
urediti delovni čas v svojih delavnicah tako,
da bodo izkoriščala električno energijo le v
času od 12, do 20 ure. Lastnik delavnice oz.
poslovodja je odgovoren za točno ravnanje
po tem predpisu in ga zadenejo kazenske
posledice, če bi se v delavnici po njem ne
ravnali. Ta predpis velja začasno do preklica.
Sindikalni podružnici železnina in Oskrba
v Celju sta priredili v Domu onemoglih na
»Grmovju« dne 29. maja 1949 igro »Nezakon-
sko dete«, in obdarile oskrbovance s cigareti,
bonboni in žemljami. Oskrbovanci so bili
ganjeni prijetnega obiska od strani naše mla-
dine. Uprava se v imenu vseh oskrbovancev
najlepše zahvaljuje.
Okrajni sindikalni svet Celje, prosi vse
upnike v zvezi s prvomajsko razstavo dela,
da nam dostavijo račune za porabljeni ma-
terial. najkasneje do 10. junija 1949. Po tem
roku bomo smatrali, da so nam neporavnani
zneski podarjeni.
Okrajni sindikalni svet Celje
kulturno-prosvetni oddelek
Nedeljska zdravstena služba:
5. junija: Dr: Sevšek Maksim, Celje Ljub-
ljanska cesta štev. 36.
Nedeljska zdravstvena služba traja od so-
bote opoldne do ponedeljka zjutraj.
........»I MALI OGLASI
Gradbeno podjetje MLO Celje v Celju sprejme
takoj 16 učencev v gospodarstvu (vajencev)
v starosti nad 16 let.
Stanovanje in hrano preskrbi podjetje.
Za internat v Celju iščemo ekonoma. Prven-
stveno pride v poštev starejša izurjena go-
spodinja, ki je poštena in vsestransko za-
nesljiva. Ponudbe na upravo C. T.
V nedeljo dne 29. maja sem izgubila od go-
stilne Belaj do kapucinskega mostu sviter
temnozelene barve, kombiniran z rjavo vol-
no. Poštenega najditelja prosim, da ga odda
proti nagradi v upravi.
Zamenjam stanovanje, Ruška cesta štev. 3
Maribor, sestoječe se iz 1 sobe, kuhinje,
shrambe in drvarnice za enako v Celju, ali
okolici. Naslov v upravi.
Prodam električni strojček — pogon šival-
nega stroja (220V). Naslov v upravi.
SREČKE
Držarne razredne loterije
za I. razred so v prodali
Premija v L razredu din 200.000
Žrebanje bo 8. junija
Pohitite z nakupom. Cetrtinka stane din 50'—
UMRLI V MOZIRSKEM OKRAJU
Ribar Ivanka iz Paške vasi. Goršek Ivan iz
Raven. Florjan Alojz iz Pesja.
Kino Metropol
7. VI. do 13. VI.
italijanski umetniški film:
Tragičen lov
Kino Dom
10. VI. do 15. VI.
sovjetski umetniški film:
Živlfenfe v ciiadeli
Kino »Udarnik« Velenje
4. VI. in 5. VI.
sovjetski umetniški film:
Pirogov
7. VI. in 8. VI.
sovjetski umetniški fiim
Prebrisano dekle
Urejuje uredniški o<!bor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna