GLAS NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki.
OTATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
Entertd m Sew* cbw Matter September Zlrt, 1903 at Um Port Of«« M New York. N. andor Act of Concraos of March 3rd, 1879.
No. 232. —Stev. 232.
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 6, 1938 — CERTETEK, 6. OKTOBRA, 1938
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
------■ —■	"'Jgi
Volume XLVI. — Letnik XLVL
POLJAKI, SLOVAKI IN MADŽARI KOSAJO CESKO
Federacija se ne bo pobotala s CIO
TRGOVINA SAMOMORI V MED NEMČIJO ČEHOSLOVAŠKI
IN JUGOSLAVIJO Prebivalatvo beži iz su-
krajev, boječ
Nemški minister za narodno gospodarstvo je izdelal načrt za povečanje trgovine med Nemčijo in Jugoslavijo.
detskih se nacijskega terorja. V zasedenih kr a j i h Nemci obešajo Čehe.
LONDON, Anglija, 5. okt. — Londonski "News Chronicle" poroča iz Prage, da je več sto družin izvršilo samomor v o-nih sudetskih krajih, ki so jih zasedli Nemci.
Na tisoče ljudi beži iz sudetskih krajev, da se izognejo na-
ČEHOSLOVAŠKI KABINET JE BIL
NANOVO ORGANIZIRAN TER BO DELAL ZA BOJŠE ODNOŠAJE z NEMCI
Poil jaki s o zasedli rudnike jura tovarne. — Čehi se hočejo pobotati s Slovaki. — V kabinet je bil sprejet minister za Slovaško. — Madžarska zahteva od Čehoslovaške madžarske kraje. *
VARŠAVA, Poljska, 5. okt. — Na svojem pohodu na Cehoslovaško je poljska airmada tpriila v Karvino, ki je središče šležke rudarske industrije. V teh rudnikih vsako leto izkopljejo 4,000,000 ton najboljšega premoga. Cela poljska produkcija premoga na leto pa znaša 36,000,000 ton.
Se bolj važno industrijsko mesto pa je Trzy-bietz, ki so ga Poljaki zasedli včeraj popoldne, ker ima velike jeklarne, ki izdela na leto 500,000 ton jekla. Te tovarne pa so last francoske družbe Schneider-Cruzot.
Poljaki bodo sedaj morali 'rešiti težavni problem, da združijo gospodarski položaj novega ozemlja s Poljsko, kajti novo ozemlje je odrezano od prejšnjih trgov. Problem premoga bo rešen s tem, da bo premog porabila Poljska sama za svojo industrijo.
Cehoslovaška pa bo še dalje dobivala svoj premog iz rudnikov v Karvini in tekom prehodne dobe bodo tešenske tovarne dobivale velika poljska naročila. Trgovsko ministrstvo je obljubilo finančno pomoč industriji, zlasti z ozirom na dobavo surovin.
Povečana pa bo tudi trgovina »med Cehoslova-ško in Poljsko. Cehi bodo na Poljskem dobili ve-
lik trg za svoje izdelke, Poljska pa bo v zameno za- j vsemi sredstvi, ki so potrebna
lagala Cehoslovaško s surovinami. Poleg tega pa^	<"est m za tovar-t	----
bo čehoslovaško blago šlo skozi pristanišče v Gdansku mesto skozi Hamburg.
Poljska pa;medtem z bistrim očesom pazi na če-ško-madžarska pogajanja. Poljdka bo podpirala madžarsko zahtevo, da Cehoslovaška odstopi Madžarski karpato-rusko pokrajino, ker bi s tem imela Poljska z Madžarsko skupno mejo in bi bila Cehoslovaška odrezana od Romunske in sovjetske Ukrajine.
BEOGRAD, Jugoslavija, 5 oktobra. — Nemški ministei za narodno gospodarstvo Wal ter Funk je sinoči odpotoval v
Ankaro, turško prestolico. — ei'skemu t ro ' Pred svojim odhodom je tudi	nt™!^
izdelal načrt za povečanje trgovske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. *
Funk oči vidno žeii dobiti na Balkanu največji trgovski gospodarski vpliv in bo zara di tega tudi obiskal Bolgarsko.
Tudi 4 4 Daily Telegraph " prinaša iz Prage poročilo, ki pravi, da je zavladal val samomorov po ceii Ceh osi o vaški, kakor v marcu v Avstriji, ko jo je ^^ Hitler prrklopil k Nemčiji.
Sloviti zdravnik dr. Wolf-
ir	a • 1-1 i	gang Sabbath, ki je bil sudet-
V	Beogradu se je r unk raz i. „	, \ j . .
govarjal z ministrskim pred-l^' .Nem(f toda demokrat, je
sednikom Milanom Stojadino- *VO?"na ^ema .i^ma, svoj, .j . . . . . . . I zeni m slednjie se sam sebi vičem in drugimi ministri ter . w , , .	.
veletr^ovci	| vbrizgal strup in so vsi umrli.
tt .. . . , - .| "News Chronicle" prinaša
V	svoji izjavi po konferenci • 0v. _	, . r . nrotr. 1 T 1 | iz Prage poročilo, ki pravi: pravi r unk, da more Jugosla- u - • -
••	/ ■	... Očetje ubijaio svoie otro-
vija, cije trgovina z Nemčijo . „ *	- • v
» j •	,	. > ke, nato pa se moz m zena u-
ze sedaj presega polovico nje- . ' ... ^ ,	„7
___.	"	x - tftrehta, raise, ko pa bi zive-
nega izvoza, to veliko trgovino ,n n ,	^^
- ® - . . XT „?. . la pod nacijskun larmom. Tuše povečati, ker je Nemčija pr» o. . - J
t _ , .. ^ di v Pragi je mnogo samomo-
Jugoslavijo z rov in posebno še=med demo.
KONEC PAKTA MED RUSIJO IN FRANCIJO
Francija 'je privolila v razkosanje Čehoslovaške. — Vsled tega je rusko - francoska po godba f brez vsake ve- ' zacij° Ijave.	I
GREEN NOČE VPOŠTEVATI POZIVA PREDSEDNIKA R00SEVELTA
HOUSTON, Texas, 5. okt. — Iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da voditelji Ameriške delavske federacije ne bodo , vpoštevali priporočil predsednik Roosevelta in se ne bodo skušali pobo-„ tati z Lewisovim odborom za industrijalno crtrgani-
MOSKVA, Rusija, 5. okt. — Sovjet-ka vlada je v polurad-ne:n v francoskem jeziku pisanem listu 4'Journal de Moscow" naznanila, da se sovjetska Rusija ne smatra več za zaveznico Francije.
List, ki navadno izraža mne-
PO PRESTANI KAZNI DOBIL SLUŽBO
volji zalagati
MACALBSTER, Okla., 4. oktobra. —> Pred petimi leti je bil dr. W. R. Armstrong obsojen na pet letječe, ker je u-kradel avtomobil. V kaznilnici nje vn&njega urada, pravi, da se je tako dobro obnašal, da so Francija v Evropi nima nobe- mu včeraj, kot je bil prost, po ne več zaveznice, razim Angli- nudili službo kaznilniškega je, da pa je vrednost te zvezo zdravnika. Ponudbo je sprejel, zelo dvomljiva.	Imel bo prosto hrano in stano-
S tem je sovjetska vlada naj 'vanje tor $175 na mesec, brže hotela povedati, da ni več obvezana Franciji iti na pomoč za slučaj kakega napada.
List najprej razpravlja o monakovskem dogovoru 30. septembra, nato pa pravi:	LONDON, Anglija, 4. okt.—
"Mednarodno javno mnenje Najslavnejši sodobni angleški pravi sedaj. Kaj je vredna be- pesnik John Masefield pravi, seda Francije, njene obvezno- da je predsednik Roosevelt v
ZNANI PESNIK HVALI PREDSEDNIKA
jne.
"Jugoslavija ne more ničesar producirati, česar ne more porabiti Nemčija, Nemčija pa more izdelati vse, kar potrebuje Jugoslavija," je relkel Funk.
Dalje je rekel Funk, da se bodo trgovska pogajanja v nekaj dneh pričela med Nemčijo in Jugoslavijo.
ISTANBUL, Turčija, 5. ok-Poljsko časopisje pa. a ponosom povdarja, da	~ Waiter Funk, nem-
V Prago so že pričela priha-j; jati popačila, da v zasedenih krajih Nemci obešajo Čehe.
sti do U. S. S. R. in francosko-sovjetska pogodba'.'
"Dejstvo je, da je Francija
veliki meri pripomogel ohra niti evropski mir. V pismu, ki ga je poslal dnevniku 'Times1
ŽELEZNIŠKA NESREČA V NEMČIJI
lastnega nagiba m; _ Tri stvari so nam -am. ne da bi se posvetovala z um-1^ mi,.; v .j vrsti ju!la5k;i jo socialističnih sovjetski „ požrtvovai„ost ponosne-republik razveljavjla cehoslo-1 majhn reškega naroda;
vasko-sovjetsko posrodbo ki iei • i z • - • • * J _ "	»i jv pnzadef. ania našega minrstr-
s francosko-
Foljska ni trpela nikakega tujega posredovanja ali vmešavanja. "Vlade štirih velikih je za vedno konec," je klic poljskega časopisja.
PRAGA, Cehoslovaška 5. oktobra. — Cehoslo-vaški kabinet je bil sinoči nanovo organiziran. Najvažnejše pri te»m pa je, da je bil iz novega kabineta izpuščen dolgoletni vnanji minister Kamil Krofta, da pa sta bila v kabinet sprejeta dva slovaška ge-herala in slovaški politik Sokol kot minister za Slovaško. Novi vnanji minister je dr. F. Chvalkov-sky, dosedanji poslanik v Rimu. Novi kabinet si bo najbrže nadel nalogo, da pride Cehoslovaška v boljše odnošaje z Nemčijo in Italijo.
Na zahtevo Slovakov, da jim je takoj dovoljena avtonomija, je predsednik Beneš Slovakom ponudil ministra za Slovaško. Karkoli bi bilo sklenjeno v bodočnosti glede Slovaške, bi postalo veljavno samo s privoljenjem slovaškega ministra.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 5. oktobra, — V svoji želji, da zopet dobi ozemlja, ki jih je izgubila pc svetovni vojni, pritiska Madžarska na Cet^»-slovasko, da takoj zasede nekatere kraje z madžarsko narodno manjšino na Cehoslovaškem.
Madžarska je predlagala takojšnjo konferenco, ki naj bi razpravljala o odstopu madžar. krajev,
ški minister za gospodarstvo, ki potuje po jugovzhodnem delu Evrope v svrho razširjenja nemške trgovine, je dospel danes sem iz Beograda. Name njen je v Ankaro, glav. mesto turške republike. Tam bo ostat tri dni ter bo konferiral s turškimi političnimi in gospodarskimi veljaki.
KARLSRUHE, Nemčija, 5. oktobra. — Ko je tovorni vlak zadel ob avtobus na železniškem križišču pri Wiefslobhu, je bilo ubitih 11 delavcev.
USMRČENJA V NEMČIJI
bila vsporedna sovjetsko pogodbo.
Kaj je tedaj vredna
skega predsednika; sila predsednikovih brzojavk, zad- — Naša dežela ne sme ni-
Zastopniki unije hotelskih uslužbencev so predložili resolucijo, naj bi se mirovna pogajanja s CIO, ki so meseca decembra prekinila, čimprej obnovila. Resolucija vko-rogotovo ne bo sprejela, kajti včeraj je rekel predsednik FV deracije William Grem?
—	Predlog za n»Tiv\i<;; pogajanja mora priti u<; <JIO. Zaenkrat ni še nobeniti izgle dov za mir. Nam ne preostane drugega kot čakati.
To izjavo je podal Gr-^en takoj za tem, ko.je bila i-iočita-iia brzojavka predsednika P. D. Roosevelta, . kater! je pri poročil spravo med obema konkurenčnima delavskima organizacijama.
Na vprašanje časnikarjev, če se bo konvencija bavila s predsednikovim predlogom, je odvrnil Green:
—	Po mojem mnenju ne. — Predsednik je le v splošnem povedal svoje mnenje. 0e bi stavil kakšne konkretne predloge, bi jih najbrž vpoštevali, tako pa ne.
nja pogodba, ko je Fraucija .kdar pozabiti predsednikovega ravnokar prelomila svojo po-' posredovanja, kajti če bi ne
godbo s Čehoslovaško — pogo dbo, ki jo je mnogo bolj vezala.
4 4 To je storila ravno v trenutku, ko je Cehoslovaški pre tila fašistična agresivnost. Izguba svojih zaveznic in osamljenost — to je cena, ki jo bo Francija plačala za svojo ka-
BBRLIjN, Nemčija, 5. okfo . . . bra. — Zaradi veleizdaje sta pitlliaciJO pred napadalcem bila včeraj obglavljena 39 let* <<>Ift	—
stara Katarina Knewp in Lud-wig Maringer.
posredoval, bi zdaj že divjala vojna v Evropi.
SOVJETSKA VLADA M0LC1 0 BLUECHERJU
toda od Čehoslovaške zahteva še pred konferenco nslednje jamščine:
f. Madžarski mora biti dovoljeno, da v v zatrdilo, da bo dobila ozemlje s 800,000 prebivalci, zasesti dvoje mest z okolico.
2. Vsi madžarski politični kaznjenci na Cehoslovaškem morajo biti izpuščeni.
MOSKVA, Sovjetska unija, 4. oktobra. — Poročila, da je maršal Vasilij Bluecher, po-Na koga se more sedaj iVeljnik sovjetske armade na Francija zanašati! Njena edi-'^Daljnem iztoku, odstavljen, na zaveznica v Evropi je se-!"oče sovjetska vlada niti zani-daj Anglija — ravno ista An-J1^ niti potrditi, glija, ki je šla za hrbtom Fran
4. V madžarskih zonah morajo biti organizirane policijske in vojaške čete pod mešanim poveljstvom.
Madžarska je predlagala, da
cije in je podpisala mornariško pogodbo z Nemčijo (leta 1936) in ki se je sedaj sporazumela s Hitlerjem — zopet za hrbtom Francije.
"Osami jen je — to je neizo gibna cena za francosko kapitulacijo pred napadalcem in to osamljenje je bil natančen Hitlerjev namen in cilj.*
KOMISAR PALESTINE V LONDONU
JERUZALEM, Palestina, 5. oktobra. — Davi se je podal z letalom v London Harold MacMichael, prvi komisar za Palestino. Kot se sliši, namerava angleški vladi predložiti načrt, kako naj se razdeli Pa
UREDNIKI STRAJKAJO
• WILKES-BARRE, Pa., 4. oktobra. — To mesto s 86,000 prebivalci ima tri dnevnike in ;n nedeljnik. Toda prebivalci dobivajo časopise iz sosednjih krajev, kajti uredniki vseh štirih lokalnih listov že pet dni štrajkajo. Zahtevajo skrajšanje delovnega časa in prizna nje unije.
NA SEVERU SE DA 23VETI
se prične
ca v četrtek ob 4 popoldne v Komaromu ob Dona-vi„ 80 milj zapadno od Budimpešte. Ena polovica mesta se nahaja na Madžarskem, druga pa na Cehoslovaškem.
Neko nepotrjeno poročilo pravi, da Cehi že zapuščajo 450 milj dolgo madžarsko ozemlje ob meji.	t
Fracosko-sovjetstea pogodba ,	, , , ,
za medsebojno pomoč za slu-,lestl1n0.1 v zldovsk«> ar?bsko m čaj, če katero državo napade I an«lesko	iPo njegdvem
j kaka tretja država, je bila pod- mnenjU druSaee ne bo konferen- pisana 2. maja, 1935 in slična
pogodba je bila 16. maja istega leta podpisana med sovjetsko unijo in Čehoglovaško.
Po določbah te pogodbe je bila Francija obvezana iti Cehoslovaški na pomoč, ako bi bila napadena in v takem slučaju je bila tudi Rusija obve-
OMAHA, Nebraska, 4. okt. — Po štirinajst mesečnem bi-'vanju med Eskimi na sfcraj nem severu se je vrnil sem profesor CreightOn univerze dr. Victor E. Levine. Študiral je šege in navade Eskimov ter ob syojem povratku rekel časnikarjem: — Vi mislite, da so tisti kraji divji, pa niso. Raje bi bil tam kot pa v civilizaciji. Tam ni nobenih nočnih klubov, nobenih banketov in govorov, nobenih govoric o vojni. In kar je glavno — tam ni ne demokratov, ne republikancev.
Po njegovem mnenju bi bili eeverni kraji zelo primerni za naseljevanje.
zana pomagati Cehoslovaški, 'znost.
ako bi šla Francija prva v boj.
Odkar je bil podpisan mo-n ako v ski sporazum, se je Sta-Lin zelo hudoval na Anglijo in Francijo ter rekel, da bi Rudija storila svoj delež, ako bi Francija izpolnila svojo obvc-
ŠPtIONA OBGLAVLJENA
BERLIN, Nemčija, 4. okt. — Katarina Kneip in Ludvlg Meringer sta bila obtožena veleizdaje in obsojena na smrt. Včeraj «ta bila obglavljena.
"eiiXB IXIODI<-fffvT«i
Thursday, October 6, 1938
THE LARGEST SLOVENS DAILY SN *J. ft.
I"
"GLAS NARODA"
(voice or
pmpli)
Owned and Pnhllihed by iLOVMC PmUgKlNO COMPANY (A Corporation)
rrmnk Hitojr, rrentdent	j. Lupina, 8««.
«•©• of baalneM of tbe corporation and •ddrauet of above officer*: tU WEST lBtk 8VSBBT	NEW iOBK, N. I.
45th Year
ISSUED KVEBI DAI EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
Za oato leto velja lin m Ameriko
to Kanade ..............16.00
Z« pol leU ................|3.'JQ
Z« Četrt leta.....................
Za New York za celo leto . .	$7 00
Za pol let*......'..........$3.r-0
Za Inozemstvo «t celo leto ..	rr.«W
Za i»ol let« ................$3.50
Subscription Yearly $fl_
| "Ol^H NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZBMfii NEDELJ »N
PRAZNIKOV
-GIA8 NARODA". 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsoa 3—1245;
l>OPI8I bres KKjpi«« in oaet>oo«tt se ne prloMuJejo. J>enar za naročnino naj «e blaeovoll poAllJati Wouoy Order. Pri spremembi kraja naročnikov. proaimo, da *e o*n tudi prejšnje bivulltt« naznani, da hitreje najde-■■o naslornika.
pošiljatve
li®PV!]!l!!nnffli!!liblt!l!n!ffl!llinilBfflWB!IW
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
v JUGOSLAVIJO
9 ...............1MB-	100
« 5.00............Din.	200
$ ................Din.	800
$11.00............Din.	BuO
$2340 ftfjQO
Din. 1000 Din. 2000
v italijo
Za $ 0.35 $ 12.25 $ 29.50 $ 67.00 $112 JS0 $167.60

Lir 100 lir 200 lir B00 lir 1000 lir 2000 lir 8000
he CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE gene PODV&2BNE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
rjlfe alt
Izplačila v ameriških dolarjih ^
kraj« lapueuo v dolar]la.
PO ouu
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
*GJM Naroda"
NEW YORK. E. C.
eOSlLTJATECJE OPOZARJAMO,
Kdo ,pa je zdaj zmagal?
Zadnji teden smo imeli ue-kak moderen veliki teden. Vse je š»k> nekako po tistih stopnjah, kfikor pred skoro dva tisoč leti, le žrtev se nekoliko loči. Tam je bil Odrešenik, tukaj mal narod, inteligenten, delaven, miroljuben in napreden, da mu ga ni ipara na svetu. Kdo
izmed velikih bi se mogel me-j„	™ ,	.
...	• • i , • i ■■ ■ j vec. To, kar se ie zgodilo z
riti v povojni dobi s pokojnim,
nasnjih Nemo i,i — ljudi pa Ima le dvakrat toliko. Ubilo bi bilo Rusijo in njene ideje, okrepilo (pa fašizem in kapitalistično demokracijo.
Fašizem in kapitalistično demokracijo ? >Ra<ko pia je to, da d mi jem to dvoje skupaj ? Zato, bratje moji, ker vidim zmi-raj manj razlike imed tem. Ne samo to — vidim še precej
KAJ BO IZGUBILA CEHOSLOVASKA
Neuici so že zasedli tiste češke kraje, v katerih je pretežna večina nemškega prebivalstva. V ozemlju z mešanim prebivalstvom, se bo vršilo ljudsko glasovanje, in kakor vse kaže. se bo večina odločila za Nemčijo.
Nemčija bo potemtakem dobila od 75 do 100 odstotkov če ho slovaške tekstilne industrije;
!X) odstotkov porcelanske industrije in industrije mino-»"»Inega olja;
približno 85 odstotkov steklarske industrije;
80 odstotkov premogovne, papirne in cementne industrije;
70 odstotkov vseh topilnic in elektrotehnične industrije;
«>0 odstotkov kemičnih tovarn in 55 odstotkov vseh žag;
Nemška pridobitev se razteza preko 500 milj najbogatejših gozdov.
Nemčija bo dobila svetovnoznane toplice: Karlove Vari, Marijine Lažni, Františ-kove Lažni in Teplice.
Tudi znani i-udnik radija v Joachimsthalu bo pripadel Nemčiji.
Nadalje zatrjujejo Nemci, da tvori sudetsko-nemško o-zemlje celoto z nemškimi meja mi. Nlezijsko ozemlje bo nara ven podaljšek v premogovni in železni revir pri Moravski t Istra vi.
Jame mehkega premoga v severnem delu Češke, ki pre-:-krbujejo s kurivom Škodove municijske tovarne, dajo na leto Mi,000.000 ton premoga.
Nemci so imeli že pred 1. oktobrom investiranega dosti 1'apitala v čeških industrijah.
Ozemlje pri Tešenu, ki so ga dobili Poljaki, obsega 772 kvadratnih milj. V njem je dosti trdega premoga.
Madžarska bo zahtevala zase 6000 kvadratnih milj ozemlja ter bo s tem pridobila velikanske gozdove. Cehoslovaška bo izgubila četrtino svojih gozdov.
Cehoslovaška je kot industrijalna država uničena. Životarila bo le kot polj*delska država.
Masa rv kom ? Ce vzamemo današnjega Beneša, kateri drugi državnik na svetu je bolj poznan — ne po krvoločnosti, ampak po velikih, miroljubnih in humanitarnih idejaih? Kateri narod v svojem delokrogu je lepše in uspešnejše reševal Čudne 'povojne zad«ve. kakor jih je Čc*ka ?
Toliko lepega, dobrega, velikega in plemenitega — a vendar je morala na križ, ker je tako sklenil Hitler, kateremu je pritrdil Mussolini, ne da bi ga bil kdo vprašal. . Svoje velikodušno dovoljenje je prinesel na kolemh angleški Ch'amlberlain in svoj podpis v imenu Francije je da.l Daladier. Slovesno so jo pribili na križ, spletli ji krono z rtbljuhami, jamstvom, in zvezami. In zato je imela ta krona milje dolge bodice, ki se ne zadero samo v meso, anupak še veliko bolj v dušo in srce. Telesne rane ubijajo ali se zaceTujejo — duševne ostanejo. Zato so brez primere bolj mučne, zakaj :
'najhujša vseh je bolečin
v nesreči srečnih dni spomin.
Ljuba Češka je živela srečno v sladki zavesti, da stoje na njenem braniku poleg male An-tante in Busi je še — Anglija in Francija.
ni samo zmaga fašizma in .naciizma nad demokracije, pač pa je vstoličenje dveh mask, ki ste prišle na čelo vele-kapitalizma. .
Da se rasumemo. Velekapital je na svojem polio!du bi rekel zadnjih .sedemdeset let. Ves ta čas je izžemal, izkoriščal in kopičil — dajal je delavec, dobival je kapitalist.
Kdor je že mialo delj na svetu, se bo gotovo .'spominjal, kako se je počasi, a gotovo začel začel zavedati delavec, dokler jo bil v direktnem stiku s svojim nasprotnikom. To se pravi: dokler se je boril napram njemu velekapital, mu je bilo jasno, zakaj se gre Tukaj Sem jaz, ko delavec, izkoriščan na vse mogoče načine, na drugi strani velekapital in vsi njegovi služabniki. To je bilo vendar tako jasno in vidno, kakor sta nebo in zemlja.
Pn kaj je bila posledica; Da se je delavec začel zavedati, združevati se in zahtevati svojih pravic. Ne več mrv, pravim, ampak pravic, takih, kakor soji deležni tisti, ki imajo. Do svetovne vojne je še slo tako, da je bil vselej kapital zmagovalec. Ob svetovni vojni se je bil celo tako obredi! in odebelil, da je vse od njega letelo. Temu pravimo da-
^ 'GLAS NARODA J
S pošiljamo v staro do- A ^ movino. K.dor ga ho- f ^ če naročiti za svoje ^ fc sorodnike ali prijate- j kije, to lahko stori. — > | Naročnina za s t a r i ^ kraj stan** $7. — V 1
t (talijo lista ne pošf- ^ 2 Ijamo.
ji in se jedi star nasprotnik:It,llulij|llllllii|||j„(HiM»ii,ll.|iiiHiii„1.aiiiltiu velekapital.	iHll^ifttifff''"'Mmnun^lnumni.lluum,,,
Če to vesjfce, bratje, boste ra-1 zumeli, zakaj je sel stari Chamberlain na kolenih pred Hitlerja in zakaj je kasneje potegnil za sabo še — Francijo oziroma njenega, ministrskega predsednika Da lad i era. Kar govore o neki demokraciji, katera je baje podlegla, je vse prazno. Zakaj to kar imate Anglija In Frarci ja. in za ta del tudi Združene države je: kapitalistična demokracija. To se nravi: taka demokracija, ki dovoljuje velekapital n vse, ,ga varuje povsod, koder je in dovoljuje vesoljno izkoriščanje človeka in nature. To je tista demokracija, ki ima na papirju enakosti za vse, v resnici pa take pre- , . . ..
pade, da ni mogoče z nobenim!1;0 j,',m1 1'as|>rot1lllU ,,ak° V' sredstvom preko njih.	'deiu Ha -ra JO TK>kazal° vsak<>
Peter
• •
ii'»>'ii|t|j<|Hiiiiiij||i„Mmtii|||j„iiiiiMi|||i„|nr
"iristiH* '"ijiiiifif 'IMJJ.KIIH ,Hi|,:::.|iiyH*i(..
KOČEVAR Pravijo, da je Hitler nekoliko prismojen, pa ni.
Presneto pameten je. kajh do-lej je še v«e dosegel, kar si je v glavo zabil. Nemčiji j«-. brez krvi pridobil Posarje, Avstrijo jo priključil Nemči ji, prejšnji tenen pa tudi če š-ko ozemlje, v katerem prebi vajo sudetski Nemci.
Ves et je zagrmel, ko >e je spravil nad Av-trijo, in se več je je bilo grmertje, ko je začel izt egati roko po siidetskem ozemlju.
Posebno >la se repenčili Anglija in Franeija. Ldinole Mu-
Kar imamo danes v resnici,]^' .7:dli] ,l|°Ttikr8t	solini mu je prigovarjal:
je to: demokracija je podlegla'^^rotrnk se skriva za vsej _ Kar naprojj Adolt'. Ko - kakorsna jo bila in kolikor!^^ fraze, ki polnijo člo-:,.^ iu žnajt, x;kHr ^ no „
jo je sploh še bilo _ ali	z nwim s,adkim jstrasi francoskih in angleških
boljše: demokracija se ]e nvr-l ^ako dopovedati, kako prepri-jfiffarjrv ša j so iiii -ami o-ob stila v tiste čete. ki nosijo za-!ratJ	d« je to strup.'
stave fašizma in nacizma. !	Hitlerjev« ni druge-
Torej: resnično zmaaro je <lo. | kakor zmaga za,padnesra ka-
<i.
Mala Antanta — kje je bila v i nfs T^vojna fprosperiteta. Ka-
veliki krizi, <ko so vlekli na križ njeno zaveznico Češkoslovaško? Trepetala je doma v .smrtnem sitraihu: kaj bo. (Sama močna z velikimi — brez njih šibka in rahla, kakor mlado dete. Je tako rekoč še v povojih — do danes se je preiskube-la z najoptrebnejšim — za vse drago ni bilo časa. Zakaj Jugoslavija: in Riumun i ja ste imele tisti podstavek za svoj obstanek, kakor Češ»ka.
Kje je bila Rusija? Kakor vselej: na svojem mostu. Bo rekel kdo: zakaj pa ni planila sama. ko je videla, da bosta morala Chamiberlain in Daladier ipreminjati hlače?
■Hm, to je tisto, <zastrau ka-teroga je rohnel Hi-tler in Mussolini — to je tisto, za stran katerega je šel Chamberlain v imenu Anglije v nemški Rim in čemur je molče pritrdila tudi — Francija po svojem Dala-tiie.ru.
Stvar je bila namreč taka: Hitler je bil pripravljen. Enako Mussolini. Pripravljen — da zdrobi — Rusijo, predno je dodobra na svojih nogah. In posledica tega je bila, da se je vse to križanje »tako ,počasi vleklo, da so odipovedali živci vsemu svetu. Če ti kdo dan za dnem trobi na uho, kako te bo začel daviti in drobiti v toliko in toliko dneh, je naravno, da ti bo od ure do ure hujši. Ni trefoa, da se boji« tega, kar pride — teži te, kar čakafš «v neki negotovosti. Udarec sa«m nikdar tako ne boli, kakor tilsto, k!o vidiš sikati bič nad tvojo glavo, ne vetioč, kdaj in kje te zadene.
Katf bi ne bilo lepo za Hit-[tlei-ja in Mussota, za angleške in francoske velekapitaliste, ko bi se Rusija podala mogoče s par drugimi slovanskimi narodi v smrten boj, ki ne more prinesti drugega, kakor oslabljen jo vseh krepkih sil?
<Ne mislite, da bi bilo to za-ddo Nemce v enaki meri. V Rusiji lahko pleše dvajset da-
pital se je tako nažrl prof Rov, da .mu žepi niso držali več vsega in za to je bil deležen vseli teh "dobrot", tudi srednji in mali človek', dokler . . .
Nič dokler. Kakorhitro je kapital videl, da- izgublja, je začel pobirati, koder je kaj bilo. Tukaj je vzel delo, tam prihranke na bankah, tretjemu hišo, — kratkomalo: kar je kdo imel, .mu je pobral. Noja, in to je tisto, čemur pravimo kriza.
Toda svetovna vojna je pokazala delavcu eno smer: tod je tvoja pot, tvoja bodočnost in — tvoja zmaga. Ti poti je bilo ime organizacija in izobrazba.
Uoliko organizacije, da človek vsaj nekam spada in toliko izobrazfbe, da človek loči kje je kapitalist in kje delavec.
OPrišlo je tako, da se je mislilo: vsak čas ho delavec zmagal in s tem prišel do svojih pravic. Tedaj ,pa se je godilo nekaj' potrebnega.
Kapital je bil junak, dokler je bi"l — zmagovalec. Kakor-hiitro mu je začel delavec striči peruti, je vstrašil in — se skril. Vedel je, da ne sme več v odkrit boj, ker ga delavec preveč (pozna. Treba je, da se ne^kako našemi, namaškora — to se pravi: njemu samemu niti ni potreba tega. Iz tistih vrst ki so delavcu malo bližje, ise dobi ljudi dobrega in velikega gobca — pa bodo delali zanj.
No in to je začetek lahkega-fašiama, kasneje nacizma v Nemčiji. V obeh slučajih ste zalčetnika jako enafoega kalibra: človeka brez [posebnega poklica, torej neke vršite osebe, ki so ea vsako stvar nekaj in za nobeno ne vse.
To je, kar imamo danes v frtšrarrm in naeiemu: krinko, masko, ki zakriva tiste, kateri so ga podprli in spravili v prve vrste. Zakaj čim bolj opazujete to gibanje, bolj se boste prepričali, da ni' drugega, kakor pregrinjalo, za katerim sto-
segel velekapital, da bo lažje in dalje izkoriščal človeka in zem-
Ki o.
Ni n o, da imamo danes na svetu tri fronte: demokracijo, fašizem in komunizem. Kar bodimo pravični in povejmo, da" ste samo dve: fašistična in komunistična, pa če nam je prav ali ne. Če tega ne priznaš, se boš večno lovil in zmeraj kje vjel. Ali če hočete drugače : zmiraj boste morali priznati kake izjeme.
Odkar je prenehal stari ve-lekaipilal z direktnim bojem in se skriva za fašizem, -o tudi njegove bojne vrste dokaj drugačne. Vzrok? Ker ni več ti-hte jasnosti, kje. je nebo in kje zemlja. Vse je v nekaki megli, ki je posebno žalostna za — delavca. Zakaj poprej je slednji lahko videl, kdo stoji njemu nasfproti — dane- pa človek navadne izobrazbo ne, ko vidi, kje je kaj. Tukaj pride ^ "" pred vse.m na vrsto tista megla,j*, ' , ki se ji (pravi: narodnost ali nacionalizem. Ali je dober ali ne, potreben, ali ne, to ni vprašanje. Tukaj je, tako jaisen. 'kakor ljubezen in sovraštvo, žalost ali smc<h. Vsak človek ga razume in vsal-* je bližnji temu, odkoder je sam.
Hitler jf* takole za stran lep-. . <ega malo zaropotal z orožjem, ' ?knl 111 1>1"'_ pa sta morala Cchamberlain i';
ipitalizma, ki znal javijo dva svoja apostola: Hitlerja in Mus-olinrja. Afir, kateri je bil sklenjen - Krn, da -o križali Češko, ni drugega, kakor oddih, da se velekapital še bolj pripravi.	,
< V mi vse to vemo, bomo vedeli tudi pravilno presojati vse to, kar se je godilo zadnji teden. Potem lahko presodit.', zakaj se ie podal Ohamlberlam za Anglijo in Daladier za Francijo. Vsaj ne mislite, da v kateri izmrd teh dveh držav vlada— delavec? Vladati w-ndar lie more drugi, kakor tisti, ki ima — moč. <pa naj ho že ekonomična. politična, vojaška ali propagandna. Delavec nima ničesar v svojih rokah, kakor večno probleme za'se in za s\ o-
Ne rečem, da je prijetno bili med tistimi, ki so žrtvovani. Vendar sen
' »aladier takoj telefonirati yn-lici po novo perilo.
— V Monakovo pridiia, d:< se bomo pomeniti. -- jim je u
k.-izal.
Hitler je govoril, Mu->olini. ki je bil tudi navzoč, mu je se kundira1, Chamberlain in 'Da iadier >ta j»a kakr»r dva šolai čka poslušala. Medpotoma sta se toliko naučila nemščine, d<* sta mu v njegovi materinščini soglasno pritrdila: "(Tut."
Neoavno me je obiskal brool,-lynski rojak, ki ga poznam ž-ipetindiajset let. Dober moža', je, poštena kočevska duša.
ovorila sva o politiki, Hitlerju in Čehoslovaški.
(lovori prav oobro -loven--ki, toda jugoslovanski ideji ni posebno naklonjen. Pol galon^ vina je prinesel s seboj, ker [>h od
114.
/ialostno je, da je ta ideja potegnila dobrega delavca med vojaštvo za velekapital, ker se ljudje ne izpoznajo, kie so. Ta nacijonalna ideja je zastrupila Skoro ves svet. Ne samo največji narodi, ampak najmanjši
udar pa sem nekako pono- **\ z0 0(1	mapp;1
te dni, zakaj tega, kar je kl,sain	ln<llu'°< ^ >
stala Češka, ne prestoji 1io-|strp-e! tor onkrtl v l>«žjeit lb* ii drugi narod več. Edino1"1 ralm-slovanski narodi smo tako moč-1 Ampak vsaka druga njegova ni v svoji veri, da prenesemo|^^ A* hila Hitler, take udarce. Druge bi drli —! Wov b,l° že Pm'r'j pozn. . nas knpe in poživljajo.
Kakor mi Jugoslovani in Slo-
>em >e jaz pisanja lotil, njegi: je pa \ino tudi tako navdušilo.
in celo taki, ki do danes sploh1 p7.j.šel s kapitalom, toda tisti.
niso vedeli, kaj so in kje so, so prepojeni ž njo. Napol pozabljeni in nekulturni, po večini mrtvi jeziki vstajajo iz groba in zahtevajo svojega1 prostora na volnen.
Tako vidimo, da italijanski delavec krevtsa pod krinko fašistične zastave v boj proti dozdevnemu vidnemu in nevidnemu sovražniku. Ko ga premaga in pregleda, zapazi s strahom, da je sovražnik — njegov lastni brat. Na dragi strani masira nemški delavec za neko J združitev vsega naroda, kakor da bo potem delavcu v tovarni kaj boljše, kakor mu je danes.
Pa ne samo nacijonalizem — imamo še mnogo drugih "iz-mov", ki sleipe delavoa, da se bori — proti isamemn sebi. Semkaj spada pred vsem patrijo-tizem, ki dela za tem, da se obdrži, kar je in še mogoče še okrepi. Tukaj pridejo na vrsto ustanove, tradicije, oblike, države in vse mogoče stvari. Y Aimeriki imajo posebno radi vigilante, kar je neke vrste klan, ki stremi, da se vniči dozdevnega nasprotnika brez kakega posebnega vzroka. Dovolj je, da nekdo zavpije: tam je nasprotnik, le po njem — pa začne padat i.
Nič kaj dobrega ne obljubljam delavcu niti zdaj niti v •bližnji bodočnosti, če ne postane kmalu razsoden, da pronajde, kje je dobro in kje ne. Če je bil poprej delavski boj težak,
venci še posebej, so tudi Čohi|,la ^ sedel Pole£ ra«"N vzel f*' izgmbili svojo neod'visnost sko-|ro v roko in globoko zami ro pred sedemsto leti. Kakor
mi so se tudi oni borili zn vsej —	ka.i P« - —
svoje, trpeli in vzdržali. Olmii vPrasam-
mi in oni so precej izgubili. Čel — n»č pravi, — Hitlerju bi gledali imena sudetskihthom	uaJ	»>mili.
Nemcev, I>1 našli dobre dve tre-	mu pisem.'
— Kakor veš in znaš, sem mu naglo svetoval, ker tu je motil v mojih mislih.
Dolgo, dolgo je pisal ter mi lednjič dal prebrati svojo k«i-
tjini iponrmčenih Čehov. Zakaj šlo je tako: Nr-mee je
ki je delal, je bil Slovan. Zato imamo po tistih 'krajih industrijo. ki je znana po vsem s ve- čevsko poslanico, ki so pribli tu. Ustv-arile so jo slovanske rolke za — nemški kapital.
Nak, ni prijetno biti križan, prijetno ,pa je — biti velik. In mali češki narod je dane* tako velik, tako velik pravim, da mu Hitler z osemdeset milijoni svojega naroda no sega niti do členkov. Če bi mu segal, bi ne delal tega, kar dela, ker bi ga bilo — sram.
Tludi mogočna Anglija je danes manjša od pritlikave Če-šike, in nekdanja velesila Francija je samo .še — zgodovina.
Če smo v preteklosti računali s tema dvema, bo treba delati račune v bodočnosti brez njih. Boljše je tako, če hočemo, da bo bodočo celio plačeval nekdo drugi.
Ti pa, delavec, vedi, da so kritični časi zate. Če nočeš, da boš nekje zapeljan vničeval svojega lastnega brata — se moraiš organizirati in učiti. Drugače bo še dolgo, dolgo sla-■bo zate in za tvoje.
VZEL ST JE ŽIVLJENJE.
Zadnje dni si je v Arma, Kans., vzel življenje Kari Boč, star 69 let in rojen v Mirni pri Novrm mestu na Dolenjskem. V Ameriki & živel 36 let in tu zapušča ženo in sedem odraslih otrofk. Dolgo let je bil slabega zdravja.
žno takole g'a:
Meiu lieber DolIV:
Bei i liois, cias du der Hrh-žer von oil dan Deice Leitcn bi št, brst di du a gebiš inšren: Leitiain erburm, bei bil* leiden šreklih unter dan Ser bi sen Jo ehe. 1'nšer Landle išt zimlich gros un šean. S bter et lai<» tuan hen du inš kimešt z bašo chen. Ben du kimešt. lej nam t ne hues du \vinše-t, bei bir o!-le šeiben mit ganzen Harz und Leibe und mid dan ollen viereu mit dir.
Ben du son a bag da bi št, žo nim a de urmen Steirare u«i Krainare mid dir; bei olle liel-lent mit dir šein.
A ho brt dein geochteiteš Kreize bis zn Sušak ollen Lei-ten Krlešung bringen. f>ber beiter terfešt du et gehen, Ihm hant iš dein Freind Mussolini der Hanšhcrr.
Bcn du kimešt beri dir meiu Olte a ausgezohenči poklice poehen. Z trinken hobz a m>c!i genig.
Nne bill i mein Brief Šlieseu »m gries di melit šean iber Paige nnd Toilder.
Dein Hanšf.
Menda jo je poslal v Berlin, toda dvomim, du je Hitler ra znmel milo prošnjo kočevskega rojaka.
f
"OCAS NARODA"— New Yorf
Thursday, October 6, 1938 ^r
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S.
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih, naselbin
PO DVAJSETLETNICI V GIRARDU, O.
Priloženo vam pošiljam naročnin o za vaš list Glas Naroda, tako da bom sedaj, ko bo zima, imel kaj zanimivega kitati.
Ker ravno pišem, prosim urednika, da mi dovoli nekaj prostora v listo, da povem ko lepo smo se imeli na dvajsetletnici Slovenskga Doma.
Večer 17. septembra je bila že ob osmih dvorana napolnjena do zadnega kotička z našimi zavednimi Slovenca iz Gireurda, Ni lesa, Warrena in Barberto-no. Ob pol desetih se dvigne zastor, in občinstvo z ganljivimi besedami pozdravi naš priljubljeni pionir in sedanji tajnik Slov. Doma, John Anžiček. Predstavi pevsko društvo 4*Ja-vornik" iz Barbertona, ki nam zaipoje Gregočičevo skladbo ''Nazaj v planinski raj." Pevci so želi burni aplavz. Podali so nam še veliko drugih pesmic. Meni kot tudi vsem navzočim so bile vse pri srcu in daati užitka sem imel s programing. Mladina, loaitere je bilo dosti, je nestrpno čakala za ples.
Ko sem pozneje gledal po dvorani in ko sem videl tiste mlade delničarje, kako so z ponosom nosili častne znake za 20 letnico, sem si mislil in tudi izraail: Ponosni smo nate, slo-venskia mladina, ker tako spoštuješ, kar smo mi z trpljenjem »gradili! Tebi bomo izročili, da, k<6 nas ne ho, nadaljuješ, toda ne po tmjevi poti, pač pa po cesti cvetlic.
Omeni.m naj tudi da je naš mlad delničar Anthony Yelnnc Jr., ki se ni mogel osebno udeležiti »Javnosti, iz Indianapolis* Inid. poeW Čestitke. Hvala, To. ny!
fto som Imel lepe spomine, ko mi je moj prijatelj pokazal list "Prosveto," z dne 20. sep-terribra. Dopisnik, ki niti delničar ni, se »podtika ob Slov. Dom. Najbolj sramotno je, ker zaničuje naše ipionirje, kateri ko ga dostikrat rešili iz zagate. Svetujfm mu, naj pred svojim pragom pometat Naš Slovenski Dom je na najboljši podla-
gi. Jaz kot blagajnik dobro v<to, kako dobro obstoječ je in obiskan po amerikanskem in slovenskem narodu.
Dom je najet za veselice za celo jesen, in npaim. da bodo vse, kiaicor dosedaj, dobro obiskane.
Na dan 15. oktobra bo društvo St. Patrick št. 250 KSKJ priredilo plesno veselico. Vabim vse občinstvo od blizu in daleč, da nas poseti ta večer. Torej na svidenje 15. oktobra v našem Slov. Domu v Girard.
Josciph Turk, blagajnik Slov. Doma.
PRIZNANJE KERŽETU.
Najiskrenejšo hvalo in priznanje izrekam na tem mestu Mr. Franku Keržetu za njegov trud an požrtvovalnost ter za njegove članke "(Pod vaško lipo."
Z velikim zanimanjem preci-tam v-^ako njegovo vrstico in vselej bi mu najrajši stisnil roko in rekel: "Le tako naprej, saj si na pravi poti in bi ješ boj za popolno, čisto in golo resnico."
Tudi ti. Peter Zgaga so ne boj. Če se vsi ne strinjajo s tvojo kolono. Prepričan sem, da imaš večino za seboj.
Najlepši pozdrav vam vsem!
John Dolinšek, Gnlffsburg, 111.
BOKSAR ADAMIČ V BOLNIŠNICI.
Jimmy Adamič, 23-letni slovenski boksar iz Detroit, Mich, je sM>o izkupil 28. septembra, ko ga je črnec To les s takšno silo vrgel ob tla, da je obležal nezavesten in odpeljali so ga v bolnišnico, v kateri je ležal v nezavesti celih 11 ur. Adamič se še nahaja v bolnišnici ki zdraivniki pravijo, da> ne bo nič hudega. Njegov promoter izjavlja, da je bil fant pri slabem zdravju, ko je šel v bitko s črn. cem, na drugi strani pa pravi Fr. McDonnell, predsednik državnega atletskega odbora, da je (bil Adamič fizično docela sposoben. Nekakšna preiskava je v trku.
1898	1938
Sodobje 40 Let
Jugoslovanska Katoliška Jednota
Glavni stan in lastni dom:
Ely, Minnesota
$5,677,744.00
je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve.
Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki.
r;
Skupna imovina: $2,260,028.00
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
V	Clevelandu je nagloma preminul Martin Nagode, star 45 let. Zapušča žalujočo soprogo in 6 otrok. Pokojni je bil rojen v vasi Brezje pri Ljubljani, kjer zapušča mater, brata in sestro.
t
\ Port Washington, Wis., je umrla Mary Kesner, ki je podlegla posledicam operacije. Rojena je bila v Ljubnem na Štajerskem in tu zapušča moža, sina. tri hčere, starše in več bratov ter sester, t
Zadnje dni je umrla v El\, Minil., Katarina Švajger, roj. Pezdirc, stara 70 let in dcma iz Črnomlja v Beli Krajini. Zapušča dva sinova in hčer. t
Pred nekaj dnevi je umrl Anton Pešelj, star 75 Jet, ki je bival v Jolietu domala 50 let. Zapušča ženo, dva sinova, hčer, devet vnukov in sestro, t
Zadnje dni je umrla v Chicago, Mary Vogrič, stara 30 let in rojena tu. Zapušča moža, sina in starše.
t
J Dne lfi. septembra je umrl v Paris, 111., John Levstik, ki je dalj časa bolehal za vodenico in srčno hibo. Doma je bil iz Migojnice pri Grižah v okolici Celja in v Ameriki zapušča dve vnuka in brata, v stari domovini pa drugega brata in sestro.
t
\ Milwaukee, Wis., na domu pri svoji hčeri, Cili Gregorčič je^o dolgoletni bolezni pre minila v visoki starosti 87 let Ana Florjančič, ena najstarejših slovenskih našeljenk v Milwaukee Pokojna je bila doma iz fare Mirna Peč - Karteljevo na Dolenjskem ter je bivala v Milwaukee 26 let. (Mož ji je u-inrl pred 28 leti v starem kraju, nakar so svojo mater otroci dobili v to deželo. Poleg o menjene hčere zapušča tu v Ameriki še eno ličr in sina v starem kraju pa hčer in sina. t
\ Clevelandu je preminila po dolgi in mučni bolezni za rakom, Marija Kuhar, rojena Učjak. Umrla je po 11 mesečni bolezni, stara 52 let.
Rajna je bila doma iz Gornje stare vasi, fare Št. Jernej na Dolenjskem. Doma zapušča brata. V Ameriko je dospela pred 30 leti. Tukaj zapušča soproga, ki je doma iz vasi Ravne, fara Zdole, okraj Brežice, sina in hčer, dalje dve sestri in dva brata, ki se nahajati v West Winfield, Pa. Zapušča tudi več bratrancev in isestričen ter drugih sorodnikov.
SMRTNA NESREČA V ROVU.
V	Buenavista, Pa., je bil Fr. Adam pred dnevi ubit pri delu V premogovniku. Doma je bil iz Petrimj pri Št. Petru na Krasu in v Ameriki je bdval okrog 25 let. Zapušča ženo in štiri otroke.
POVEČAJTE
SVOJO PIIUIOBLJENOST
Stoit&ncL v JiajtvadL
LEP KULTURNI NAPREDEK
K IRK L AND LAKE. jdi, pojdi Micka v štacuno, pa i Seveda to ni še vse. Ni dol Ontario, Canada,! prine>i olja, da bo za kolo go trajalo, ko smo dobili po-^|namazati, če bo pa kaj ostalo,'šiljko knjig iz Montreala od
moram, in dolžnost me„	»	.	.	>	,
• pišem in da Vam *>a M" Za soIat°- *ar za našega konzulata, obenem pa !lri kraicarie ara nrinesi, da bo pismo, da nam pošilja knjige.
Kei vež«*, di« V* "J nekaj grošev pošljem v obliki money o/dra za 44Glas Naroda". pii naj bo. Pošiljam Vam Šest dolarjev, da bo zopet en čas mir. Bom tako rekel, kot pri nas doma neki gruntar, ki ;ie dejal svoji hčerki: 1— Poj-
krajcarje ga princ nekaj časa mir.
V okrilju tukajšnjega pevskega društva Triglav se je osnovala slovenska knjižnica, katera je že začela izposoje-
POZDRAV Z OCEANA.
rz MLEKOM!
Dekle z gladko, svili sli-čno kožo, je tista, ki dobi največ vabil. Vsled tega je pametno vključiti svs-žt mleko v dnevne obede. Mleko je najbogatejši hranili vir kalcija, ki ga toliko znanih dermatolo gistov predpisuje zoper kožne nerede. Če torej hočete prijeten, cenen pripomoček za lepoto, po -milite
ČAŠA MLEKA
DNEVNO ZA ČISTO POLT
THE STATE OF NEW YORK
AT.. t -j Tr	-	mm, rv.tivM >llllJ IM1M1 Ulj l C Sta
-Mr. Anton Jvnaus nam je po- „	n , , '
sla I • pamfka "Kremen" si,-: '/?	k te"u "»m Ji
(Um-,, sporočilo:	I1"1 - ■ I"'™;ir'1 Ambrozij*
[katere je prejel i/. Ljubljane o 1 Rafaelove družbe. Enaki dve pošiljki so sprejeli naši rojaki tudi v Toronto in llamiltonu.
V izseljeniškem vestniku jt vati knjige proti mali pristoj- jl)a bil° poročilo Rafaelove dru-bini. Vsa stvar se nahaja pri !*be> največ zaslug pri zbi-rojiikn Jožetu Piškurju na M c An us Ave., Kirkland Lake.
Tem potom naj malo omenim, k:iko smo prišli do tega.
je
sporo«..........,,	.
t- v •	. ko nas je prvič obiskal, to je
\ oznja na tem parniku ie ta-;, - r	.	J
..Ti t • -i , , ... i >' 11 o se Ian<ko zimo. Mimogre-ko udobna, da si človek boljše. =
- iijt; „ ,	.> .. . i«'** smo se pogovarjali, kai bi
želeti ne more. Parnik ie vi,-, . ,	,	J
bilo potrebnega ukreniti za na-
|še tukajšnje naseljence. Tako smo prišli na misel, da ker i-mamo tukaj zelo dolgo in hudo zimo in tudi dolge in dolgočasne zimske večere, ter je
oziru liitgijene tako moderno o-U premi jen, da je vsaka bolezen! izključena.
Postrežba je i za* rs t n a in zadostna lirama.
Priobčite v '4Glas Narodu" v mojem imenu tvrdlsi S.
p skoraj polnih šest mesecev člo " vek zaprt in privezan doma, da
i_	A v, iwiw.uj.-ri ui privezan uoina, «a
^o. mojo zanvralo za postrežbo,, . , ., , , • , , 1 ...
in .pozdrav družinam mojih so-! j\1V1g ^lo^koristno vstanoviti
rodni kov: John Mihelidii, Va-:^\ksn° T ' ku\l™lCO ah C1: lentin Mihelich, Frank Mih^l^1"1^ ^ m bll° Sfml° pn lich in Harm- Anderson terl*es.0<la 1; <lanes moremo ze ne-
družinam mojih prijateljev: J.I ?J P°kaZah ml toh 1,aslh Turk, Joe Svašnrk, Fr. Svaš-ilja, t . . ... . A , . nik in Joe Poje Ln po,zdrav-1 Pat,or	fe.^ takoj
ljam vse moje prijatelje v Newlzayzo! za,stv;u*:	!1Baten'
Yorku in Brooklvnu, ki jih za-13®1'1 J,e zbral	Pa
radi kratko odmerjenega časa "abra okoh darozl-,lvl1' nisem mogel obiskati Po- kov Slovencev v ^^"iženili dr zdravi jam tudi moje sotrpine:''zaVrtI,» 'Ceneni pa tudi dal ape. Cikoveapa' Franceta in njecrove lla	konnsarjat v
sinove, družini Herman Svaš- ^"»U«111 »aroma Rafaelovo nika in F. Milkliča, ter samee A. Sva sni ka, L. Dolinara. A. Lipovca, Leota Viljema in Louisa in ki i čr ni v denjo!
Anton Knau
NA PRODAJ JE
hiša s posestvom, gostilno in trgovino na lepem in prometnem kraju, 14 km. od Ljubljane na Dolenjskem, tik farne cerkve in kolodvora. Pri posetvu je 10,000 kvadratnih metrov lepe zemlje. V hiši, ki je vsa prenovljena, se nahaja vodovod in elektrika. Pri hiši je tudi gospodarsko poslopje. — Even-tuelno se tudi zamenja za posestvo, oziroma hišo v Ameriki ali proda za Din 325,000. — Naslov se dobi pri: AUGUST KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
2x — Tues. - Thurs.
RES PRIDNA FANTA.
V State of Ohio uuiivc-rzo v Kent, <)., sta se podala Fred in Stanley Jazbec, sinova s]>o-štovane slov nske družine v Euclidu. Fred se je vpisal na univerzo v 4. leto. Stanley pa
v drugo. Stanley je bil poprej na Miami univerzi. Kar je vse-gia .priznanja vredno je to, da se pridna fanta skoro Čisto .sama vzdržujeta na univerzi. Delala sa med počitnicami in si prihranila denar, poleg tega pa imata še oba delo v Kent, da zaslužita za šolnino in stanovanje. Tako starše šolanje prav malo stane, ki bi sicer sinova tudi ne bi mogli vzdrževati v šoli v tedi slabih časih. Toda fanta hočeta študirati in zato skrfbita, da se skoro sama vzdržujeta.
AVTNA NESREČA Rojak Charles Urbas, njegova žena in šestmesečno dete iz Lorain, O., so bili žrtve avtomobilske nesreče. Otrok je bil m\ mestu ubit, ko je odletel iz naročja matere na cesto, o-ee in mati sta pa bila tako težko pobita, da sta bila odpeljana v bolnišnico.
družbo.
Ivo lias je g. P. Ambrožič ponovilo obiskal, to je bilo leto eni: Nasvi-jŠnjo spomlad, ni prišel sam, jampak ž njim so prišle tudi že knjige, a ne ena ali dve, am jpak bila je cela kopica, ko ijili zložili na mizo. Bilo je robe vsake sorte, kot krompirja in mleka mi ribniški novi maši.
SMRTNA NESREČA V ROVU.
Dne 24. septembra se je v Oak Creek. Colo., med delom v (premogovniku smrtno ponesrečil rojak Anton Čeligoj, star 60 let in rojen v Parjah pri Št. Petru na Krasu. Bil je samec: in tu ne zapušča nobenih so-! rodnikofv.
ranj knjig sta imele dve gg- ii-čiteljici v Ljubljani. Tem potom jima gre najlepša zahvala za njiju požrtvovalen trud. kakor tudi vsem ostalim, kateri so količkaj pripomogli k tej zbirki. Seveda ne smemo tukaj prezreti Rafaelove dru-i.be, katera toliko skrbi za na-ilovenske izseljence v Canadi. 'Poraj v imenu rojakov v Kirkland Laken, še enkrat najlepša hvala.
Da se pa knjižnica kolikor mogoče bolj poveča in izpopolni, so tukajšnji rojaki priskočili na pomoč s tem, da so svoje knjige, katere so lastovali. brezplačno posodili oziroma darovali skupni knjižnici. Tako, da je sedaj vsega skupaj že okrog 300 knjig.
Darovalci so: g. A. Kozima, g. F. Stupicii, g. F. lic, g. J. Usnik, g. A. Novak, g. J. Dra-govaji, g. 1). Maček, g. A. Turk, ir. L. Teka ve, g. F. Klemeiičič. g. J. F ranče 1 j, g. F. V r bas, g. A. Henikman, g. A. Zdravje, g. A. Preveč, g. F. Baraga, g. J. Kužnik, g. J. Piškur, g. M. < Honičar.
Tudi vsem tem najlepša hva la '/.i\ razumevanje v t<\i pre-koristni stvari.
Rojaki v Kirklandu in Clia-pathugesu, vam pa kličem: — Segajmo po knjigah W veseli bodimo, ker zdaj nimamo povoda, da bi bali dolgih zimskih večerov.
Poročevalec.
ROJAKI! ROJAKINJE!
NAJVEČ TI IN NAJVARNEJŠI SLOVENSKI
ZAVOD JE
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ima lastnih rezerv nad Din 26,000.000.— vseh vlog pa okoli " 400,000.000.—
Hranilnica posluje popolnoma normalno, vloge so izplačljive brez vsakih omejitev. MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cvkla-men" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
OH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena V?....................$1.00
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard-
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena ......................$1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena.....................$1.00
Slovenic Publishing Company
"G L A I? N A ROD A" — New YoriE

• •........ f V—-
Thursday, October 6, 1938
.................

THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. AL
1P0 mnenju strokovnjakov narodnega gospodarstva, ki so proučevali učinfke mer, začetih od federalne vlade za gospodarsko preabnovo, Amerika postopoma rešuje svoj problem nezaposlenosti.
Leta 1932 — opominjajo ti ekonomisti — bilo je od trinajst do petnajst milijonov A-merikaneev brez dela. Trgovine izgubljale denar, tovarne so «e zapirale. Banke so propadale druga za drugo in pri-štednje vlagateljev š>irom dežele so bile izbrisane. Tisoči-ne ljudi so izgubile sivo j dom vvled iztožitve hipotek. Še več tisočin, ki niso mogle plače-v- ti najemu ime. je bilo izgnanih iz stanovanj. Pripomožnih akcij (relief) kot jih danes imamo, trtkorekoč ni bilo. U-božnice -o bile prenapolnjene. Krušne črte, čakajoče na komadi«" jedil, so bile dolge. Delavci so kočevali ml države do države in, ker. niso mogli najli deta. nikjer, so s«* naseljevali v pe.ti pu^kih taborih ob železnicah n.li pa so gradili sknpu-emie koče na mestnih smetiščih. Ljudje vsepovsod so govorili o o g ^podarskem razsulu. Bilo je celo govora o revoluciji. Strah je visel nad Ameriko kot črn oblak.
Dandanes, ekonomisti poudarjajo, ne prt ti nam več go-sjtodarwka in sceijalna pro-pjisit. Banke so zdrave, |x>-lov-ne razmere so primeroma dobre. Nezaposlenih je vsaj trije milijoni manj ljudi kot leta 1**32, <Lisi imamo tli milijone več ljudi razpoložljivih za delo, kar se j«* prebivalstvo j>oveča-l<» i ono, ki so med tem do-ta-li. To pomen ja, da je -ost milijonov več ljudi zaposlenih kot leta 10.72 Mnogi delavci, ki
so nezaposleni, dobivajo neza-poslenostne odškodnine. Stko-raj trije milijoni delajo rta vladnih projektih — ob primernem zaslužku in olb delu, ki ohranja njihovo samoljtrbje, delavnost in izurjenost. Ljudje vsepovsod imajo nov občutek sigurnost L
Vzlic temu zboljšanju, ekonomisti pravijo, da bomo še nadalje imeli mnogo nezaposlenih. Pou(terjajo, da Amerika, kakor vse druge industri-jalne dežele, je imela nezaposlenost, odkar je industrializacija začela. Celo leta 1932 smo imeli dva milijona ljudi nezaposlenih. rimVfedje večja raba in izboljšava deloprihranjujo-čih strojev podi z dela več lju-
lavce in za pomoč odvisnim o-trokom. Moremo držati mlade ljudi stran od tovarne in v šoli. Moremo znižati starost, olb kateri delavec sme dobivati starostno pokojnino ali zavarovalnino. Moremo skrajšati dobo dela in tako povečati število zaposlitev. Moremo ojačati javfne (posredovalnice dela. Končno, moremo nadaljeviati program javnih gradenj za zapomljive delavce, ki ne morejo najti dela v privatni industriji.
Nezaposlenost, kot- bolezni, bomo vedno imeli s seboj, kakor trdijo ekonomisti. Ali kakor bolezni, -moremo tudi njo kontrolirati. Nikoli ne bo razpasla* do epidemične veličine kot 1. 1932 — Obetajo ekonomi-
di vsako leto. Mnogo onih, ki Fti — afko bomo tudi nadalje so jih stroji nadomestili, ne rabili preprečevalna in zdravil-
Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva mrarr. droga dan in trct.a pa leto. kdaj	narotnlna ^oic^e.. N^prVn^r:
10.5.38
TO POMENI. da ram je naročnina potekla 5. okt. 1938
Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pobijanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
»
najde nikjer novega dela. Mnogo drugih ostane dolgo ne-zaps lenih. Vrhu tega radi rastočega prebivalstva pol milijona delavcev prihaja- vsako leto nit trg, namreč ,pol milijona čez število onih, ki so se umaknili radi starosti, smrti ali drugih vzrokov. Skratka, vsako leto treba manj delavcev, da >e izvrši ista količina blaga in postrežbe, pa vendarle je vsako leto več delavcev na razpolago. Očivklno edina rešitev je v tem da se zvišiM produkcija, dokler vsi delavci ne bodo zaposleni. Lažje j<* to reči kot izvršiti. Ekonomisti cenijb, da, ako se jutri povrnemo na isto površino produkcije kot leta 193*7, bi imeli Še vodno mnogo milijonov več" nezaposlenih ljif*li kot smo jih imeli leta 1929.
So ie druge mare, ki jih lath-ko ukrenemo, da znižamo nezaposlenost na minimum. Moremo se pobrigati za nc/.apn-slenostne zavarovanje za de-
na sreeistva zadnjih 6 let.
NAJSREČNEJŠI KRAJ NA 3VETU.
nanji vplivi, doživljai v mladih letih ali vzgojni vplivi nimajo pri razvoju tega odpora uobfne vloge ali pa le majhno. Ta ugotovitev je važna za starše, ki .smatrajo strah svojih otrok elo kože na mleku za sla-ho navado in ga skušajo bolj ali manj nasilno odpraviti. O-troci ne morejo nič zato. Če bi pogledali natančneje, bi ugotovili da je ta isfcrah v družini ded cm, pa čeprav ga sami morda ne čutijo.
NOVA POPLAVA NA KITAJSKEM.
Iz notranjosti Kitajske poročajo, 'da je Rumena reka zavoljo trajnega deževja zopet prestopila svoje bregove in se razlila preko širnih ozemelj. Po neki cenitvi je 18.000 angleških kvadratnih milj pod vodo. Več nego milijon ljudi je zaradi poplave ostalo brez sirelie.
nam
in mi vam bomo pošiljali , 2 meseca
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik.
! i
j
w
.Ifiinotiit, .Iititiiii,| .niimiit,.,:!!!!:!«!,. ,tiiiuiiti|ltiiiiiuiit|||(<:::iiiiiii,|.,|iiiiiitii|ll.|iiiiiui| ^•lllflti**1 •"•••tilll*1	'It^iltll?*1 '■•isi®!!!'* -illliilltl' 'lHiiiilJf^llJlimill
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
•• * "*'« a »* .T"-.«* v jaHMnqpjpj pppipS^ppni.....■
Slovenske žene ^o splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave :ili dišave in napravite posebno tečno, oku-Ktio jed.	. .
V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bj Vas morda zanimale:
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr 728 strani.
Cena $6.
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani.
broširana $1.25. . . vezana $1.50
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
"CiimM'S^
Najsrečnejši ljudje na svetu so danes po vsej priliki prebivalci malega dunavskega otoka Ada Kale, ki jih je 645. Otok leži sredi veletoka in ,-icer tam, kjer je Dunav predrl "ŽtUz-i na vrata" gora. Prej je pripadal Turčiji, danes pripada -Rumu n i ji. Leta 19.11 je kralj Kami obiiskaU Ado Kale in od! tistega dne je prebivalstvo srečno. Dobili so nenavadne privilegije. Ne samo, da ne plačujejo nobenih davkov, temveč imajo tudi pravico uvažati prosto brez carine vse, kar potrebujejo za svoje življenje. Razen tega imajo še pravico u-voziti letno 1 vagon tobaka iz Bol^rarskio, 46 vagonov .sladkorja iz Riumunije. 3500 litrov špirita in alkohola, prav tako iz Bumunske (kjer je država? na te stvari naložila visok davek), in celo dva vagona kave iz Brazilije ali od drugod. 645 ljudi vsega tega ne more pospraviti, zato jim je kralj dovolil prodajo preostanka brez izvozne carine, toda pod pogojem, da se mora prodaja izvršiti na otoku samem.
Kmalu so ljudje vsenaokrog zvedeli, da je mogoče na Adi Kale dobiiti izvrstne bolgarske cigarete, boljše vrste alkoholnih pijač, slaščice in mnoiro drugith dobrih stvari. peli je bil ta, da je postal otok ena najbolj priljubi jenih izletinh tečk. Turisti so na otok, ki 1 ima svojega guvernerja, prinašali i denar in otočani so obogateli1. Guverner je tudi član i*u mlinskega parlamenta in ljubosumno čuva pravice "svo-j jega" o t oilv a. Imeoiuje se Ali Kadri ja in vlada kakor majhen * knez. Vsepovsod dobiš na o-, toku njegove slike. Občina mni je zgradila pravo palačo in mesečna plača mu znaiša 30.000 lejev. Ubogih ljudi na otoku ni- Za vsak primer je v vsakoletnem proračunu določeinh 15 odstotkov za osebe, ki bi zašle v stisko. Drugače na gre pri najboljši volji le 35 odstotkov proraČunanih izdatkov za vsakovrstne potrebe, ostanek se razdefli M^ako leto med prebivalce, ki so torej poleg vseh drugih dohodkov tako rekoč še po državi plačani. Doslej so bili prosti celo vojaškega službovanj, a T o pravico jim sedaj odvzeli, imajo pa,pravico, el«a si s a/mi določijo polk, pri katerem hočejo služiti.

MLEKU.
Znano je, da čutijo mnogi Uudje .silen odpor do kože na mleku, mnogim postane skoraj slabo, če jim ponudi« belo kavo s kožnato smetano. Antropološki zavod v Dalhiemu je hotel raziskati to .stvar in je n*a-slolvil na mnogo dvojčkov vpra sanje, da-li čutijo takšen od par. Obrnil se je ne isaimo do malih otrok oziroma njih staršev, temveč tudi na odrasle dvojčke. Pregled odgovorov ki jih je dobil,. je pokazal, da je ta odiBor podi§do(yaji. 2®.

V- -	- - <	«
Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (lilo strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romano največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena...............:......$1.25
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J.
Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zatšla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena . .....................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je g} obok,
navzliG temu pa lah,ko razumljiv tudi
preprostemu človeku.
Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (166 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. -7- Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je.poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena.........................55c.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. ,2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi sal Bulver. (.2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je boh te I o razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s anifi-teatru. Spletke egipčanskega " čarovnika.' ' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ...................... $1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Ce se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pu-stolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprckosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50
SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi-
• sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena ......................$1.50
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko eita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činski. (151 strani.) Nas najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj, črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika;
Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(41S strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena .......................$2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje ''čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena ......................$1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 stiani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena......................^ 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena .......................$1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter ihojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena............*.........$2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čifcal z užitkom. Cena....................... $1.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z'užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................

'-1———»
..........
Q L A S NABODA* .I««M
Thursday, October 6, 1938
.....J-~.....- ""
THE LAEQE8T SLOVENE DAILY IN U. B.
A. SOHMHjLING:
NQCNJ mfl
Obračal >em neprestano z. ri, ' mi j© naročila s pretečim noči po košsčkiib p^dajoc^ga o-ene strani na drugo in poldni-; glaso«m.4'Te orgije, ta masaker meta, ki mora poleg tega še -al zaspati. Zaman!	!ali kar se zr hum gori dogaja, poslušati, kako njen mož s har-
mora takoj prenehati. In po- lekirisko čejpico na glavi brblja žuri -e, stahoprtnež leni, sicer in izgovarja neartiknlirane nama pade še cel strop na gh- zvoke.
vo, če nomindoma ne poseževa: Xjen glas je dosegel le<laj vmes. '	^nesluteno višino in moč. Jela
"Saj jo bil samo nezn-sten je kričati:
V >tianovanju nad nami je
bila zfbrana razigrana in razposajena družba. Pravkar je prepeval mlad ženski glas: * Jaz •pa imam rokice — v svoji-h mladih očeh.' Obenem je ple--
m ožena, ko me pa more, mene ubogo (ženo, ubiti kos padajočega stropa, ne da bi se zavzel zame in me zaščitil ? Tn pa: ali si more Človek misliti, da ne morem pustiti svojega moža niti pot minul ?amega brez nadzorstva, če nočem, da se mi me d-omov na tresk an."'
Bila je bas v najlepšem razmahu zgovornosti in pripravljala se je k tehtnfj^im dokazom ogorčenja, ko je zapel v predsobi zvonec. Or^n«-! sem. Na pragu je stal vedeli mladenič iz stanovanja nad nami. toda zdelo se je. da je zdaj j« zon lame.
"Kaj se ne morete zabavati tu mak> tise?" je za godrnjal okorno. "Pri nas tam srori se ne
NEPBISTN ESTARINE.
-al nekdo svoj nevaren, nero- ko^'ek apna," sem dejal, da bi ' -Proč! <\<mu >em <ploh o- -lisi nobena beseda . T.'
Iden -olo ples.
Potom s-m zaslišal zamolkel r/hnili -meha in, nekaj tenkega, po iftži gotovo bli-zu metHke-irm <toin je padlo -na tla nad mojo glavo. V naslednjem tre-irutku >e je odtrgal kos ometa o«) »strop« najine spalnice in pad* I brezobzirno nei Čelo mo-; .J« •}*nr.
Moja žena Hilda je planila pokonci, obsedela je vsa raz-) ur jena na postelji in prižgala luč na nočni omarici.
"V sta ni in pojdi takoj go-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI K A TJ JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE
Krnil Adam k—li JlliOHLOVANSKlH N ARODNIH rRSMI za M*ki
/bor..........................3«
jo pomiril. A že m« je ošinila s tako pretečim pogledom, da sera urno skočil iz posteljo in površno oblečen odhitel kar itt slepo srečo gori.
H"it(.č po stopnicah v d ni go a Istro^.k sem razmišljal o Brazilski zavod za izdeiova-položaju in spoznal v svojo no- seruma proti kačjemu piku
je "obdelal" že 250.000 strupenih kač. Zavod stoji na gri-«"m nri Kao Paolo, glavnem mrst.u brazilske države Rio do S-ul. Vodi ga zdrav ink dr. V. Bi azil. V zavod j>ošiljajo bra zilski farmarji strupene kače in omogočajo pridobiti veliko množino kačjega strupa, iz katerega izdelujejo zdtwvilni so-rum.
Lov na slrunene kače ni ta
250,000 kač je že dalo strup
^ijfčo, da moje- poslanstvo ni nič kaj prijetno. od mladili aog sem bil prizanesljivo naklonjen ljudem, k; se hočejo zabavati, a koncem konccv je pšdel moji ženi na glavo rr> -amo neznaten košček opna.
Prihitel sem irorl in pozvo nil. Vesel mladenič v harlokm-čopiči s oofkom na glavi mi je pr išel odpre t . V roki je držal do polovice napolnjen kozarec, i?: katereiga je dišalo po 'j,
*4 Pri ha jam od ^ polji j.'* «om začel v zadregi.
"Po kaj pa?" je vprašal mlarlenič in izpil v dušku zga-njn s sodo.
**Stanujem pod vami,*' seni mu pojasnjeval nagibe svoje ur.čn : pr'ti. 4'in ne morem za-•pati."
14Ali ste (po?kn*ili strti do tristo?" je vprašal mladenič in na obrazu se mu je poznalo, da
rr mu smilim.
, "Da, poskusil sem, «ife! sem j eelo daleč preko t risto. Toda zaman, nič ni pomagalo. Veste jaz sieer nerad kratim komu v. sflje. toda vsaka stvar ima svoje meje. V našem stanovanju <o padali na tla že koščki ometa. Odkrito rečeno, čudim >c. da niste napravili že luknje v stropu.'*
**Ve.-te, nas je to tudi presenetilo.** je dejal »mladenič pri j zno. "Theodor je bil nami-eč t i-t i, ki je to oočel." 44Thr-dorr*-
"Da, hotel jo prfpričati.
ali je moiroeo skočiti čez mizo.
• —i
ee se i\r/.\ človek kvo nogo.* •4\0. in . . .**
"Ne gre,** me je pončil mladem tč smeje.
Tudi jaz sem se zasmejal. Lokavo mi je pomeži-knil. potem sva pa oba počila v smeh. Potem me je povabil, naj stopim k njim.
Povabila nis^m odklonil. V družbi vesele mladine teče čas ]Z STARE ZALOGE pa ima- neverjetno hitro. Popil sem mo še na^l^dnje pesmi, katerim I nokaj kozarcev \rhi®kyja s so
>KST NARODNIH PESMI a
Ud xtor ....................M
ŠKST NARODNIH PJSMI M mt-
v»ni ihor .................... JI
'/urko 1'rriovrr— IS SAMOSPEVOV
uk gla* « kitiirjm..........L!S
SEST PKMII ZA (HAH IN KLA
VIR ........................1.—
AIJtl'.M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI ta Rta* In klmrir I—
I nu* |>ui urini—ŠEST MEŠANIH
IN 1IO&KIH ZBOROV .......<3
*>rd«> .fmaiter—IZ MLADIH LKT,
»•Niti /l»ori ..................(5
Prti* .Irrrti—OSEM ZBOROV (IM-i4U in mr^ani) ..............
NOTF n v m M,IH AH-
	MfllBICQ	
1.	HIJUVKMAN DANCE	
	V \M>A POIJiA .............	..... JO
••	1*4) JKZKRt!	
	KOLO ............................	
a.	KARTICA	
	ML\I)I KAPETANE .....	.....
4.	OHIO V.UJJEV	
	SVLVIA POLKA ..............	.33
S.	TAM NA VRTNI UREDI	
	MARIBOR WALTZ	JU
riove'k bi bil skoraj rad zraven, da «bi videl, kako so se »-meja I i pr< wjani ara'bs'ki tr- j govei nad šalo, ki so jo zagodli! pred kakšnimi sto leti r.-zisko-* vaU-din piramid. V okoliei Teb' so v kraljeve grobnice vtihota-' pili namreč kitajske ste.kUnice. Arhiologi so te steklenice mi-! šli. spoznali, da izvirajo iz Ki-! tajsko in že so si napravili s-v^j — je mnenje. V groibni-c -h, ki >ol jih preiskali, ni bilo od 14. sto-1 lct.ii- (pred našim štel jem po| njihovem mnonju no'nni gaj človeka, torej je morala tedaj j obstajati ži va h na t rgovi nska! zveza med Egiptom in Kitaj-! sko. Ze to "bilo zanimivo,. Poleg t etra se j< izkazalo, dii se ni kitajska pisava v vsem! Item dolgem času nič spremeni--la. kar j; bil nov dokaz 7 \ koje' servrtlsiio-t kvtajske \iillmv.j Ko <o sleparski Arabci vi-: id«li. kf ko doibr-o se je <;bneselj njih tri-k, so lovet-in za stari-1 nami proilali eelo skladovnieej kitajskih steklenic in vse so poj njihovih zagotovilih izviral«' :z! kraljevskdi grobov. Šele leta|
EDINA SLOVENSKA POGREBNKA
V NEW YORKlt IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA
(za rooftke) %	(za iraške)
Pogreb $110. in VEČ
Prrduo greste katn ilruuaiu. jm Ov J** Se tako rtata*. pridite, t«li |>» iHcfn □irajte uain za pojasnilo.
Jamčimo, da boste z na&o postrežbo popolnoma zadovoljni. 1» E. Till ST.. med 1. Ave in Ave A'! 707 PROSPECT AVE. vogal 153 Si NEW VOKK IVI : (»ItHunl 4-2&U8 It It O N X TH. : MKItom* r. «C»77
kolikih poskusih ceplji njem živali w.amejo iz vratne žile 5 • 1 litrov krvi, ki -e takoj se-- de. fz sesedene krvi se izloči -eiiim in itega razpošilja zavod
I Jrmarjrm. (Sltnip poedinih;j« znanost pntem ugotovi-j rnih !orč povzroča'kakšno slcpar<1 vo j bilo j
kc» težak,-kakor bi utegnil kdo j primer, da človek ne ve, kak<-misliiti. Zado^tuji navadna pa-j na strupen:! kača ga ji* pičila, lica in na koncu košček močne rabi zavod serum :z trojnega žicr. Z žico ujaanemo kačo ta- kačj«^<ra trupa, ko. da ji visita gl«ava in rep na-
vzdol. V tej legi je kača hrez^ I>roti vsakemu piku strupejw moči. Drugi pripomoček je *<J,če je potrebno takojšnje eep-ndkakšen laso. ki «e dobi v za- U^ijo. < loveku vbrizgajo p.nl vodu bi-ezplačno. To je biču kožo im lirbtu mofl lopaticami p-"dobiiO orodje, samo da je j» r. 20 do 40 kub cm sernma. Iz MKTuVk potegnjen škozi palico '^c<Vl ozdravljenje so tem in da tvori zanko, l^vec pusti»^nijši. čim pozneje dobi člo-da leze kača skozo zanko, po-;v"k injekcijo. (V jo pa dobi
v r t .strup
nastanek raznih pn»tistni|>ov;»to- Najru vo je odkrila, d ki so 'fvrda učinkoviti proti! knže slog kita.i-.k- pisave na kačjemu pikn kače dotične vr -- »tnl. po našem štet ji?, potem ste. Proti piku klopotač ra- ugotovili da izvirajo verzi na bi jo serum" antielapinom. i-/! -teklenieah od o«^nik »v. ki so -trupa kače laš« si< <e i»a dobi iM» dobro poyn di iri ki so. živeli serum orttlpothrorticum. Za' & nozne.ie. Tako so jm-asi
kakš- dognali vso resnico.
Važno za potovanje
Kdor je namenjen patov at I v atari kraj ali dobiti koga *4 tan. je potreba*, da je peufcn v Vaefc itwrh. V«M naAe d*lgo-lecne skušnje Vam zamoremo dali najbaljAa pojatidla in tudi vae potrebno preskrbeti, da je potovanje uaobno In bltrc. " m «a uon* obrnit* na nait xa vsa pojannlla.
>11 nrrakrbloHi »ne. ImhIIsI pro&nje ta p<H ratn» dovoljenja o»l.ii liMr. vi/ejp In Hpl«h *«e. kar je zrn potovanje potrebno » najhitrejšem faau. in kar Je c*avno. za najmanjše »trofih«
Nedrtavljanl naj ne ihIIbAsJo d« zadnjeca trenutka, ker pr»da< dHhi iz Uaoliinctoiia poiratn« dovoljenje. KK-KNTtCV PERMIT, trpi najmanj en meoee.
I'l»tle torrj takwj » brrxplatna navodila In cacotavljaaio Vam. 4a h«Mlr por«*»n m iMlitbtio potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
ilfi West Ifllli Street New York, N. Y.
l»lii,iiin»'»"iii,.iiiJi"«»H, ,iii:iiiiiii||.ii<fiti*it
;lll""'lttU|ll"'l'l||i||t||l'i"i||i|H||li''>||h|||,l
\DVER\\SE IN 4,Gl-AS NARODA"
NAJSTAREJŠI KONDOR V UJETNIŠTVU.
ugotovil, tlii se reši t tko
Moskovski živ».!>ki vrt ima njo streho. Trikrat \ h tn na kondorja, ki j«' v ujetništvu že'-p!oh izpu>t . Toda čez nekaj !o«l let« |SDi>. torej ž«' 41» 1 t. Ž<« ur bivanja zunaj se nrosiovolj sfi ^-ji uj«-li. je biio težko; no vin«* v živalski vrt. Mrnniti nj irrvo <taro-t. Jasno; Ljmlj.. ki prihajajo v živa! je* pa bilo, da j«- ž«' precej star.;ski vrt. >t:tre^a komb rjr ninut j V dolirih litih življenj«! ži-:jo posr-bno radi. ker -e drži hvalskem vrtu j»i povsem pri- pi. vič samozav« stno in ljudi lairodil razmeram in čudno je. ne mara. To je edini kondor da sc- j. skoraj odva lil letati.-na svetu, ki j«- oiKadil jesti
tem jo pa krepko zadrgne tik. Pm'vo^-mo. j, vsaka nevarnost v-ako U^to okroif r»0.l¥Kl člove- Xavadno se dvitfiie samo nekaj mrhovino. Krmijo e:a - -vežim
11' "	Zavod je statistič- -kili življenj.	'metrov visoko in sede na bliž
■■■ "	.*»i -ii ip|j.i m u^ni n
i 7. desnico za j de pošiljka kač v ' Brazda, ji najprej
smo znižali «-ene
A—rrtwfca tlovfiMla Ur«.	(Hal	mmr)	JS%
llrtorAr hlame <V<x4«pit			M
SktvMBki akordi. « m		li la	
rnomh sSotvt (Kari		■M)	.79
Trije mMairi ibwl (Gl»		Ma-	
lic«) .........................		9	M
\ tM'prinltai Mfi, kmiil	a ia	m«lt>,	
ibw la MteflUr, (Ntttim		r>....	M
Mladini, p+mml mm ibUmUm	• a klavir		
im (K. \ihm\f)			M
D*« pnai, (Prrlam)	trn m		
zbor hi mU__________			.90
Nail hiami. dvafftann«			
(•ornkl Mknrvl, (Lalnn	Wmft	II.	
ivfiii, noAhl dMrl	........		JM
Z.% TAMBI UCE:
ra&ki tbor ( Boot m na phi
ZA (1TU:
— 4 iv^iki —
(Ko*eg*l> ..........................
ZA KLU11:
llurl prIdeja. — Korateiea —- ____ JM
Josip Pavčič: XABOD POJ&
<aa mlade pia«Mtf>
A4 mlor. u-klh narodnih peomi za
klavir In a benedlkmn ........ $J J5
Narnrtl« iwriljlte na:
"GLAS NARODA ' sli wnv im
<mt
vmes <pa še nelrsj konjakov. Potem sem s*1 pa vrnil v svoje j stanovanj.-, kjer srm skuhal ne-opaženo smukniti v posteljo.
4 * Al i hočpis leči v taki maS-karadni, nedostojni čepici se je za<'ul osoren glas moje žene. Sedeta je \^raATiana na postelji in mo prrnrr^V gled-nla.
'1 Kakšno čefneo pa mislih, du^iea?" sera vpraial nedolžno.
4 4 Ti -to, ki jo rma£ na fflavi, šema neumna," je 2?3rohnela Hilda- in me nezaupljivo premerila z očmi.
44Pa, menda vendar nisi ve-seljačil tam ffori," — njene tiozdrvi so radovedno vdihavale zrak, poln hlapov whisky-ja in konjaka. "Ph mi vendar nisi Hm kopi »pil alfenihola?"
44l>^iea drapra. samo dve whisky," sem za jecljal zbegano, 4<to se pravi — r^či hočem —<- dve soda whisk v.**
za njtno	Kačo z zaukol izkljneena.
vred položi v Škaflieo, ki jo tu-1 d i dobi »v zavodu brezplačno, j potem jo na odpošlje po po-sti.j Za V*ako strupeno kačo se dobi; doz«a zdravilnega srmma. Za' šest kač se dobi še brizgalka, ]x>trobna za vbrizcanje zdravil-' ne<*» seruma.	j
Zavod je v .-talnih »tikih .s ti-1
• očerimi faiTuarji. V-^ako let o j dobi okrog: 10.0H0 -tmnenihi kač. Xda\-no je proslavil za-i vod svoj jubilej, ko je vzel. stmp ž • "350 tisoči kači. O.l I h je polovica k lopo t ki je; njihov strup petkrat močnejši, od -tropa druprih kač. (Y pri-r zavod dr. V- najprej odvz^imejo stnip. Pri tem morajo biti zelo oprezni. da kača iz strahu ali v jezi ne zasadi kam zob in izpusti s-tTup. Kači nastavijo kemično čisto skodelico z vi^o-kim roln>m, kamor se takoj za-prrize. Tnikočina izpuščena iz f5tnj|Kr>ih zob. je brezbarvna, včasih tpa mlečno bela in rumenkasta. S pritiskom na stru* peno žlezo se še poveča izločanje strupa.
Potem izpu.-te kačo na vrt, kjer te jih plazi že na tisoče, razdeljfnih po vrsti in veliko-! sti. Več tednov ne dob? kače ntfbene hrane. 'Po ni mučenje, kajti k«W»e žive la4iko bi*ez hrane več mesecev, ne da bi pri tem kaj trpela Vsake tri tedne jim advwtmejo strup, ki se1 ti9 čas »opet nabere. Strup morajo takoj predelati. Najprej ga po^ut0 v posebni «>uSilntci.-Pri tem nastanejo drobni kris-taPki, ki iiii lahko	raz-
tope v slabi raztopini kuhinj-f"ke soli. To tekočino vbrizgajo pod koižo konjem ali mezgom hajprej v zelo neznatnih mno-žmaih. Pri. tako opreznem cepljenju se ne more živali zgoditi nič. hudega. Polagoma, vsake •tri ali štiri dni se doza poveča. Končno po enem leiu pa preneso žrvali več stokrat večje kolrčine ncaro je običajna smrt-
gowjim ali konjskim me<o»n.
Kdo bi ne hotel biti z May em v "Padišahovi senci" pri c'Oboževalcih ognja", 4<Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomentk?
/
i na doza kačjega strupa. To je bilo pa že preveč. Ne I Kri teh živali tvori zaoščitno morete si muditi nič strašne j- fcepivo proti kačjemu piku, ta-šega od ženske, prebujene po- ko zvaai -krvni serum. Po ne-
1Z BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEN;
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSKBTNA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Hilu. — Kak^ sem v Mekko romal. — Pr1 Samarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DE2ELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Mlridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač dimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njaku. — Mohamedanslri svetnik
Cena $1.50
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet n;H divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.53
WINN ETOV
1 2 knjig, s slikami, 1 753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. - -Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
ZUTI
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
* -	Cena $1.50
* *
Naročite jih lahko pri

Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
•QUI
T"1	i
HIIODP-V«1 Tmf
Thursday, October 6, I 938
EnOEST MUVEWM DULY !NO.I.ft
MIIIIIH^
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H.
Dolgo negovanega dvoma ni bilo mogoče takoj premagati. Saj ga je gojil in netil vsa leta, da bi s tem zatrl vedno bolj grizeče ikoprnenje po svojem otroku. Toda zadnje Ego-novo pismo je zelo stresalo njegov dvom. Njegova hči da je njennu poddbna, da ima vse Strasserjeve poteze? Ko bi jo mogel videti saj samo enkrat, predno more napraviti kak *klep! In zopet prebere pismo Obstane talka j ali tam pri kaki vrsti, 1> ga je -silovito trgala pni srcu. Dagmar koprni po njem, ga «e vedno ljubi, -četudi -se za njo ni več zmenil, ji ni nikdar več rekel »pri.fazne Wsede. Ako je bila njegova meso in kni, tedaj zaradi nje tega ni zaslužil. Ali je še zanj mogoča velika sreča, da vidi v njej svojo hčer, svojega otroka, ne da bi še o tem kaj dvomil ? iSamo nebo je govorilo v njegov prilog, ako ji je dalo v resnici njegove poteze.
Zatopljen v globoke misli, še vedno sedi, ko zazvoni telefon. Vzame slušalko in vpratša, kdo želi ž njim govoriti. Bil j^ Werner FaHkner, ki ga vpraša, ako bi mogel ž njim govoriti o neki trgovski zadevi. Rudolf Strasser pa so za to za trenutek čuti nespodobnega.
"(Pridite če eno uro, dragi Werner, kajti ravno sedaj imam urediti n+ko zasebno zadevo," mu odgovori.
Raabwrjenost mora .še inajpivj potolažiti. <nikar je bral Egonovo pisnvo. Leto za letom si je prizadeval proti Dagmar in proti -svojo okolici molčati o sv<ni notranjosti. Toda veelno se mu ni posrečilo zadušiti glas, ki ga je hotel prositi za njo, toda bojeval s- je proti njemu kot proti svojemu najhujšemu sovražniku. Tu samo nekaj mu je postalo jasno — da bo prišlo zopet enkrat do svidenja med njim in njo, da pa tega svidenja ne bo mogel prenesti.
Kaj se je to uro godilo v njegovi duši, je bil zopet boj med njegovimi občutki, toda sedaj -ljubezen do njegovega i.troka ni hotela biti premagana od njegovih dvomov. Vedno ga niiče Egonovo zagotovilo, da anu je Dagmar -podobna. N mimo hodi po -sobi in ne opazi, kako naglo je potekel čas. Misli aia Egonovo zdravstveno stanje in na to, da Egon noče, da bi Dagmar še ostala pri njegovi ženi »in hčeri. Mučen nemir se ga i>oloti. Kaj je hotel Egon s tem reči? Ali je maikiza izvajala neugoden vpliv na Dagmar? Ali pa ni bila dobra ž njo? Poloti se ga skrivna skrb, ako je bila njegova hči vsa ta leta dobro preskrbljena; v Egonovi hiši. Toda — v svoje pomirjen je si pravi, da jo je imel Egon zelo rad in da je bila pod njegovim varstvom obvarovana vsega zlega. Toda — Egon je bil bolan, čuti, tla se um bliža konec.
Rudolf Strasstr se pni me za srce. l)a, da, postarala sta se; tudi Egon ie bil sedaj že proti koncu petdesetih. Sam pa — naglih korakov je šel proti sedemde-stim in njegovo sree ni bilo več zdravo. .
Pri tem razmejevanju tgta naenkrat prime tako veliko hrepenenje po Dagmar, da ga skoro odreši vseh dvomov in mu kriči: čegaver otrok je — ljubim jo, kot more le oče ljubiti svojega otroka! In ta trenutek bi jo rad imel pred seboj in hi jo pritisnil na svoje srce.
Toda nato zopet zakriči: Gotovost! Kdo mi bo dal gotovost!
Boj v njegovem srcu še ni bil končan, ko v str,ni Werner Falkner.
"Ali imate sedaj čas, gospod Strasser, poskušati moje pr dloge?"
S odsotnim pogledom se Rudolf Strasser obrne k Wer-nerju, ker je popolnoma pozabil, da ga je naročil k sebi. Zgane se in malo jasnejše pogleda v Wernerjev obraz, iz katerega njegove jasne, modre oči tako odkrito in čudovito gledajo.
*4Danes sem nekoliko raztresen, Werner, in ne vem, ako bi mogel zbrati svoje misli za važne trgovske vstvari. Toda sedite in pričnite s svojim predavanjem; skuhal bom vam slediti."
Werner starega gospoda nekoliko skrbno pogleda. Ve,
da mu srce mnogo nagaja.
"Nič kaj dobro ne izgledate, gospod Strasser. Ali ne bi zadevo preložila do jutri?"
".Ne. ne mordbiti je dolbro, da me odvrnete od. mojih misli. Od svojega b na t ranča sem prejel zelo razburljivo poročilo o svoji -hčeri."
Proti volji pridejo te besede staremu gospodu skozi ustnice in opazi, da se je Werner prestrašil in prebledel.
Werner se je v resnici prestrašil, prvič zato, ker je Rudolf Strasser naenkrat pričel govoriti o svoji hčeri, kar se vsa dolga leta ni agodilo, in drugič, ker ga je v njegovem srcu trgalo kot strah za Dagmar.
"Vaši gospodični hčeri se vendar ni pr'npetila ka.ka nesreča?" vpraša.
Rudolf Stras-er zamišljeno pogleda Werner ja. Zakaj je bil mladi mož tako ipotirt! Ali bi ibilo prizadeto njegovo srce, ako bi aidela Dagmar kaka nesreča ?
"Tako potrti ste, Werner — torej moje hčere še niste popolnoma pezabifi ?" vpi<(:fi nenavadno zamišljen.
Na W *rnerjevo čelo stopi nenadna rdečica. Toda pravi:
"Ne, gospod Strasser, pran.- gotovo je nisem pozabil, ni-« fcdo od nas, četudi se nismo upali o njej govoriti iz bojazni, •»a bi vas mogli mogoče -žaliti. Zelo -sem presenečen, da danes govorite o svoj- gospodični hčeri — ker to se vsa leta ni zgodilo."	!
Rudolf Strasser ni hotel priznati, da so mu besede o nje-J govi hčeri po sili všle. Še vedno zamišljeno gleda Wernerje. I Na nj«m je bilo videti, da je bil začuden, da je Rudolf Strasser j naenkrat govoril o svoji hečri. Kolikor je WTerner govoril o' Dagmar s svojimi stariši in gospo Brigito, in kadarikoli so se njegove misli pečale ž njo, ni nikdar mislil, da bo kdaj njen oče govoril o njej. 7iato so se vsi v njegovi navzočnosti skrb-' no ogibali vsakega pogovora o Dagmar in ke r so se ravno I temu morali izogibati, so njihove misli po-letele k njej. In' posebno Werner se je v mislih mnogo pečal ž njo. Ako sok se mu dekleta prilizovale in so g-a več ali manj lepo pogledo-1 vale — bil je fant po katerem so se mlada dekleta poželjivo I obračala — tedaj je vedno primerjal njihove oči z drugimi očmi — z očmi l*«pe gospe Strasserjeve, ki je prvič razvaloviki njegovo mlado srce. In potem si je rekel; late oči ima Dag-1
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas
stane —
•l.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
^•'V-


fV



M	,'p /iS/
	s
t	- ! ■
>	• r-;
	
-->■ *
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence za stepa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEIT. 216 W. 18tb SL, New Vork, N. V,
mar Strasser. Ali je pa tudi postala tako lep- in ljubka, kot je bila njena malti? In — ali še kdaj misli na *4gospoda Wernerja?"
Toda take misli je vedno odvračal od sobe. Gospodična Dagmar Strasser je bila sedaj doraščena mlada dama in gotovo misli na druge fante kot pa na ravnatelja svojega- očeta. Ravno tako malo mu je bilo znano, kot vsem drugim, kako samotno živi Dagmar na gradu ConsisUlli. Četudi je'vedel, da leži grad zelo oddaljeno v gorah, je vendar mislil, kot teta Brigita, da prihajajo na grad gostje in da gre stric Egon s svojo ženo, hčerjo in Dagmar pogosto v Rim in Flo-enco in da imate mladi d« kleti .dovolj priložnosti priti v stik z mladimi gospodi.
'Dali* orihodniič >
RAZNE VESTI
Iz slovenskih naselbin
HIŠA JE GOTOVA.
•V Oonneaut, Ohio, je pred enim letom slovenska vdova Mrs. Jitnnie Ljubi, stara 44 let in mati šestib otrok začela graditi na Svojo roko- lastno hi šo. kamor bi preselila svojo družino. Hisa je sedaj gotova in te dni se prcteeli Mrs. Ljubi v svojo lastno hišo, ki je delo njenih rok. Dasi Jennie nima sploh nobene skušnje v gradnji, pa se ji je posrečilo 9praviti skupaj precej udobno hišo. Sama je merila, tesala, sekala in zabijala žeblje kot izurjen mehanik. Naredila je tud; hlev, kjer je »sedaj njena kravica, zajoi, kokoši in par pujskov. Delala ie skoro noč in dan, v dežju ali najhujši vročini. Delo ji je šlo od rok kot mlad. mu fantu. In predno bo zapadel sneg. bo Jennie in njenih šer*t otrok pod lastno streho. Vse mesto se čudi »vztrajni ženski, ki je z močno voljo dovršila skoro nemogoče delo.
ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
IGRE
Edda, drama v 4. dej..........60
Marte, Semenj * Ricbmondo, 4.
dejanja__________________________
Prepeluh, narodna pravljica t 6.
dejanjih ....................45
Tončkove sajoe na MJklaviev veter, Mladinska Igra s petjem v
3. dejanjih---------------g*
R. U. K. Drama v 3 dejanjih s
predigro, (Cajiek). »ea. ___________45
Revizor. 5. dejani, trca vezana _____75
Vrtinec, drama v 3 dejanjih .........45
Za križ in »vehoda. xgroka* v 5.
dejanjih-------------SB
Ljudski oder:
5. »t. P« U Mih. 4. dejanj«__________M
11.	*v. Zapravljive«.............jf%
12.	sv. Skopuh ..................M
Zbirka ljudskih Icer:
8. snopič. Mlin	senrija, Sv
Neia. Kanje _______________________M
18. snopič. Vestalka. Smrt ttarije Device. Marijin otrok ______________JI
14.	snopič Sv. Bafttjan. Junaška deklica, Materin blagoslov ........ .30
15.	snopič. Turki pt~4 Fabjola In Neia___
20 snopič. Sv. Just; Marijinega otroka —
KNJIGARNA " GLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
MILWAUSKE NOVICE.
Deseta redna konvencija JSPZJS je trajala pet ni in za-Iključena je bila 28. septem'bra. I Izvoljenih je bilo devet novih j odbornikov in /vprašanje glasi-'la je ostalo nerešeno. Sprejet je bil sklep, da mora lastnik sedanjega gkvila. Jugoslov. Ob-zora, sprejeti stare pogoje, če jih pa ne sprejme, tedaj glasilo odpade .in članom bodo pošiljali iz gl. urada vse uradne stvari miniiografirane po pošti.
Pred nekaj dnevi je sedem Slovencev in Hrvritov prejelo državljanske liste.
Poroke: Charles Gross in Dorothy Brodnik, William Pregrad in Grace Buy,a.
XE PO.TDE V ARMADO V STARI KRAJ.
V La Salle, 111., je "The Daily Polst-Tri!blLne,, prinesla ziadnje dni vest, da je Anton Deržič, prejel pozdrav iz Jugoslavije, naj se vrne v vojaško službo, in sicer v momarieo. Deržie, ki je zdaj ameriški dr-žafvljan, je za;gnal pozivnieo nia -Tmetilsče. Deržie je bil med svetovno vojno avstrijski pomorščak in bojna ladja, na kateri je služil, je bila ionpedira-na po Italijanih; 400 mož je izgubilo življenje, toda on se je rešil in po vojni je odšel v A-meriko.
ČARAL JE ZA SVOJO DRŽAVO.
Francosko ministrstvo za j kolonije hivtni neko listino, ki : se smejo priobčiti iz nje še zdaj po 75 letih, samo izvlečki. V j tej listini je- poglavje doslej neznane afriške zgodovine — in sicer pridobitev dela Afrike po čarovnijah. Nekdo je znal z čarovnijami, ki <se jih j»* naučil po evropskih in ameriških cirkusih, povsem omrežiti domačine.
Seveda se ni ta čarovnik z imenom J. R. Houdin sam domislili tega, marveč neki francoski polkovnik, ki je imel v Alžiru veliko nepriilik z domačini, pa je v Parizu videl 11a odru Hou-diina. Polkovnik je bil v Afriki videl, kako ž«- navaden 'Vopernik" vpliva na domačine.
Kakšr.e uspehe bi imel šele takle človek, kakršen je bil Houdini! Prišel je v stik z Houdinom. mu zastavil jasno ponudbo jn ga naistavil za v Afriko. Zdaj se je zaeela za T Ion d i na porvsem nova oblika "predstave."' Houdiina so kot častnika prepeljali v Severno Afriko. Povabili so več poglavarjev na predstavo in poklicali so tudi afrišike čarovnike. Primerili 50 se zanimivi prizori. Afriški čarovniki so tekmovali s Houdinom, pa so se morali kmal/u, peneč se od jeze, umakniti Bvropcu. Houdin je ostal miren in je polagoma vse afriške poglavarje prepričal o svojih velikih umetni-jah.
'Kot čarovnik je romal skozi puščavo. KoJt čarovnik si je pridobil sloves, da je z duhovi onega sveta v zvezi. Tako je bil sllaiven, da je mogel z nekaj čarovnijami vrplivati na slehernega poglavarja in gal pridobiti, da se je podvrgel Francozom. Na ta način ie Houdin neizmerno koristih Franciji.
KRETANJE
PARNIKO\
SHIPPING NEWS
S. oktobra: lie de Fran«1 v Havre Roma v < Jcnoa Voli>ndain v Boulogne
11.	oktobra : Statendam v Boulogne
12.	oktobra: Norniandie v Havre Aqnitauia v Cherbourg
.3. oktoora:
Bremen v Bremen
15. oktobra: I Vulcan i a v Trst j 18. oktobra:
I Niemv Amsterdam v Boulogne
15). oktobra:
Qu«>eii llary v ("borbourg
20. oktobra:
Eurupa v Bremen j22. oktobra:
rbnmi»lain v Ilavre Črnite di Savoia v Oenoa
26. oktobra :
Aquilania v Cherbourg
28.	oktobra :
lip de Fran«* v Havre
29.	oktobra : Bremen v Bremen Rex v (Jenna Veendam v Boulogne
zavoljo njihovega čuta pravlji-vosti seveda trpelo. Razen te-g»a prihaja v teh zannorskih ki-| nematografih pogo&tonia do, straistnih prepirov med gledalci j ki se zavzemajo za to ali ono stvar na platmu.
Ali greste preživet Božič v Slovenijo?
Potovanje na QUEEN MARY
all na glasovitl
AQUITANIA
ali na ultra-modernih motornih ladjah
BRITANNIC	GEOROIC
bo kronani stik za najlepši Boiit, ki ste ga kdaj imeli
Osebno voden Boiitni Izlet
QUEEN MARY 2. decembra
Vprašajte za našo BREZPLAČNO knjižiro, kako "Dobiti svojo rodbiiv»
iz Evrope.** Za navodila in pogoje se obrnite na
SLOVENIC PUBL. CO.
316 W. 18th St.. New York
CUNARD WHITE STAR
nrsreCa čika&kega
ROJAKA.
Pre dinekaj dnevi se je pri delu ponesrečil Martin Blaj. V Berwynu je padel s strehe in se je močno poškodoval. Odpeljali so ga v 'bolnišnico.
MRS. ZUPAN* N APOTU OKREVANJA.
Mrs. Zupani, soproga urednika "Glasila KSKJ," kri se je pOldala na Mayo klini'ko v Rochester, Mimm., je dne 20. sept, v tamojšnji St. Marjr1s bolnišnici Is-rečno prestala prvo opas-no operacijo na vratu in se sedaj nabija pod zdravniško o-?*krbo v hotelu Brown, Rochester, Minn. Čez par tednov se bo mocpla podvreči še eni tes?k/i operaciji, katero upamo, da bo tudi uspešno prestala. Domov se jo pričakuje enkrat začetkom novembra.
NAJSTAREJŠE LJUBAVNO PISMO.
Na.istaitejše ljulbavno pismo je v Liondanu v Britskem muzeju. To "pismo" vsebuje ženi tno ponudbo, in sicer se nekdo ipoteguje ■za egiptovsko princeso pred 3500 leti, in je pismo urezano v opeko. Če je potean ženinu tai opeka priletela v glavo, pa ni več moči dognati,
RAZBOJNIK KODER PRUET
Orožniška četa v Mariboru je prejela obvestilo, da se je o-rožnikom v Čatežu na Dolenjskem posrečilo prijeti zloglasnega roparskega napadalca Josipa Kodra. Vest o tem jt1- seveda vzbudila pri vsein obmejnem prebivalstvu in na ozemlju, ki ga je Koder strahova I, splošno zadovoljstvo, saj so se tako iznebili enega najnevar-lif.^ih razbojniikov.
Kodra so prepeljali v Maribor, kjer ga- bodo tamošnji o-rožniki -zaslišali in soočili s Pintaričem. ki zanika razna očitana mu razbojstva in tudi uboj na Dravskem polju, katerega hoče naprtiti Kodni.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
/ _
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plafiano naroCnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite neiiotrebuega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skuSate naroCuI-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu ixme4 zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker ao opravičeni obiskati t um; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino
J
TUDI PREPOVED.
V Britski Bečuanaki deželi bo pravkar izdali odlok, ki domač i nem zapoveduje, da morajo, preden stopijo v kino, oddati svoje suilice, loke, puščice in 'botdala v garderobi. Odlok utemeljujejo s team, Ida zamorci iki poznajo kinematografe šele kratek čas, ne razumejo, da obstoji razlika med reeniondm življenjem1 in življenjem na platnu. Ko fcei je na platnu prikazal kakšen *1 lopov" so se dali ivečkrat -zavreti do teg^ da so nanj streljali. Bili so sicer vedno začudeni, da je fMm še dalje tekel, toda platno je
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushin •
COLORADO:
Pueblo. Peter Culig, A. Saftlč Waiseoburg, M. J. Bajuk
INDIANA:
Indianapolis. Fr. Zupaatt*
ILLINOIS: Chicago, J. BevHb Cicero, J, Fabiaa (Chicago, OUsero
in Illinois) Jollet, Jennie Bambich La SaUe, J. Spelich Maacoutah, Frank Auguatla North Chicago in Waakegan,
Warfick
VI ART LAN D: KltxmlUer, Fr. Vodopivec
MICHIGAN:
Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gooie, J. Lr^no'-ti Ely, Joa. J. Peshel Eveleth, Lou la GooŠe
..Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John PovSe Virginia, Frank Hrratlch
MONTANA:
Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderick
NEW YORK t
Brooklyn. Anthony Svet Gofranda, Karl Llttio Falls,
OHIO:
Barberton. Frank Trafea Cleveland, Anton Bobek. Chas. Kar* linger, Jacob Resni k, Joh- siapnnc Glrard, Anton Nagoda Lorain, Louis Balant, John Kumfls Toungstown, Anton KlkeiJ OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar	S
Broughton, Anton Ipavee Conemaugh. J. Brezovee Coverdale in okolica, Mrs. Ivana
Rupoik Export, Louis Supanfil Farreli, Jerry Okcrn Forest City, Math Kamln Fr. Blodnlkar Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencbak Johnstown, John Poiants Krayn, Ant. Tauielj Lu?.erue. Frank Balioch Midway, Juuu 2ust Pittsburgh in okolica, Pldllp Progar Steeiton. A Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrar
West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. 8kak Sheboygan, Joaepj WYOMING: Rock Springs, Leols Diamondville, Joe RoU^a
Vsak zastopnik izda potrdilo za Rva-te, katera ja prejet
umu -QUI 4ABODV