Januš Golec: P o n ai r <b 27 J e v a 1 c i Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Kungovčani so migali z mustačami in usti, ko so čuli rajsko povest o največjem dobrotniku človeštva na tem bornem svetu. Vsak od poslušalcev je hotel imeti tega čudovitega človeka pod svojo streho, mu ponuditi več nego premore, samo da bi mu naredil denar, s katerim bi vsaj nekoliko lažje zadihal. Starošinčan k sreči ni izblebetal ponarejevalčevega imena ter njegovega bivaliača, sicer bi bila romala vsa severna meja k čudodelniku na Dravsko polje. Poljanski tolažnik je pogovoril radovedneže z obljubo, naj se lepo umirijo in potrpijo. On sam jim bo pripeljal tega človeka, ki bo delil po svojem presodku obilne denarne dobrote. Kmetje so verjeli ter so se razhajali po takih pomenkih v nadi ter želji, da bi jih ta zlati človek res kmalu posetil in začel ob meji z osrečevalnim delom. Starošinčan je uvidel kmalu sam, da je bil skrajno nepreviden, ker je govoril o ponarejevalcu v družbi. Za bodoče se je otresal po možnosti pogovorov o napravljenem denarju. Za svoja zaupnika je zbral dva kungoška priseljenca, katera sta si kupila posest ob severni meji radi švercarije in sta bila pred leti navadna kmečka poljanca. Oba je žulila ter privijala denarna stiska. Starošinčan se je namenil, da bo pomagal v prvi vrsti domačinoma. Nagovoril bo na Dravskem polju zasledovanega Rupnika, naj se preseli za nekaj časa k bolj varni iD obmejni Zgornji Sv. Kungoti. Poiskal je ob priliki mojstra Rupnika v dravskopoljskem brlogu. Tiščal je vanj tako dolgo z opisovanjem kraja ob meji in tamošnjih najboljših ter zanesljivih prebivalcev, da ga je resnično pretental. Rupnik se je odločil za Kungoto. Pred preselitvijo s prtljago vred si je hotel toli hvalisano župmjo ogledati osebno, da bi ne kupil mačka v žaklju. Mojster se je odpeljal lepega dne čisto sam na kolesu v obljubljeno obmejno deželo, da bi videl, če se tamkaj res precejata mleko in med varnosti ter možnosti pobega v Avstrijo za primer preteče nevarnosti. Dedec se je hitro vrnil. Z vso resnostjo je sklenil, da ga ne vidi Kungota nikoli več. Prvič mu nikakor ni bilo pogodu krajevna lega z vinogradnimi griči. Pri vsakem drugem koraku je naletel na fi- r.rncarja, orožnika ali graničarja. To drugo ga je v toliko oftlašilo, da ni maral ni zmisliti se na prerclitev v kraie proti Avstriji. Bazs-aRsk mojstfov K>nalu ro vrnitvi z ogleda Zgornje Sv. Kungote je obiskal RupnJk prav oprezno svojega tovariša Jurija v Braunsvaigu. Bil je to njun zadnji sestanek in razgovor na svobodi. Ponarejevalca s.ta bridko tožila drug drugcmu, fcako ju je narod veliko preveč razbobnal preko mej Dravskega ter Ptnjskega polja. Noč in dan nimata miru pred prosilci, kateri prihajajo k njima pod vsemi mogočimi pretvezami s ciljem: denarja bi rad! Radi prevelikega govorjenja so na nogah vse orožniške postaje, ki, sledeč ljudski govorici, stikajo za krivcema, katera bodo prej ali slej le izsledili ter odgnali na odgovor. Rupnik je bil odločno za razhod, in sicer jo riaj ureže edcn na desno in drugi na levo. Zgineta in zgubita se naj v temni noči iz sredine poljancev. S tem bodo zavezani Ijudem jeziki in oblastnim zaslodovalcem zabrisana sled. Mojster jc še rnztegal drupu na dolgo in široko, k-i.l-o ]? tiJ sam pri Zg-ornji Sv. Kungoti, kjer pa ni rtrj, Ver je pre-.'cd vaicn rav:>.hic. Rkrbno je zz- molčal Juriju, da so ga najbolj prestrašili številni financarji, orožniki ter graničarji, ki so navlaka in nadloga za vsako mejo. Priporočal je kraj Juriju. On je že bil nekoč tamkaj in je še danes zanj najprikladnejše radi bližine meje. Dal mu je naslova onih krnetov, katera mu je priporočal Starošinčan kot najbolj zanesljiva in mu bosta najlažie razpečevala potvorbe, ker imata stalni opravek z avstrijskim prebivalstvom. Po, tem priporočilu Zgornje Sv. Kungote je segel mojster mojstru v roko. Jurij je ostal v Braunšvajgu, Rupnika pa je vzela noč in pri tem zadnjem razgovoru niti povedal ni, kje se trenutno zadržuje. Pospešitev Jurijeve preselitve Ako ni grozila Potočniku največja nevarnost, je bil zclo neodločen ter počasen v izvrševanju sklepov. Mikala in vabila ga je radi pobega za primer izsleditve severna meja, ostal je pa še dalje v Braunšvajgu v dobri veri, da najbrž orožnikom šs niti znano ni, da bi se bil vrnil iz Hrvaške. Oblast hoče zvabiti v past po lisičje zvitega Rupnika in radi tega to pogosto patruljiranje ter poizvedovanje noč in dan. (Dalje prihodnjifi)